Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna žtev. Din 2»-
Leto 11.	Ljubljana, 18. avgusta 1931.	Štev. 33.
Službeno slasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometr ih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.

Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. —- Tiskarna „Slovenija" Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
V državnem prvenstvu lig so se dosedai plasirali za finalne tekme Gradiantki, Haiduk, BSK in Sašk — Napredek plavanja v naši banovini — Masarykove . igre — Ilirija premaga Victorijo — Juniorski pokal Ilirije
Živel naš kralj Aleksander I.
Vsa država je te dni na najsloves-nejši način proslavila 10 letnico, odkar je zasedel prestol Nj. Vel, kralj Aleksander 1.
Za nas športnike je vladanje našega Prevzvišenega kralja velepomembno. Naš vladar je od vsega početka kazal veliko naklonjenost športnemu pokretu in je z dejanji pokazal, da zna pravilno ceniti vrednost sporta. Z velikanskim zadoščenjem je vsa jugoslovanska športna javnost prevzela vest, da je blagovolil Nj. Vel. kralj prevzeti najvišje pokroviteljstvo nad našim vrhovnim nogometnim forumom, nad Jugoslovanskim nogometnim savezom.
Nj. Vel. kralj Aleksander I. je vidno podal dokaz, kako čisla nas športnike. Podaril je dva dragocena‘zlata pokala, : za. enega kojih sta se dolgo vrsto let
borili reprez. Jugoslavije in Romunije, dokler si ga nismo definitivno osvojili. Za drugi pokal so tekmovale podsavez-ne reprezentance. Na mnogih tekmah je bil kralj osebno navzoč in je tako z najvišjega mesta počastil naše nogometaše.
Z največjim navdušenjem se pridružujemo športniki k splošnemu veselju in kličemo:
Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander 1.
>n njegov kraljevski dom!
Prvenstvo podsavezne lige se prične 13. septembra
V	poročilu o redni glavni skupščini LNP snu, omenili, da je bil sklenjen bistveno nov način odigravanja podsa-veznega prvenstva. Propozicij doslej LNP še ni objavil, pač pa je za enotni prvi razred, tako zvano podsayezno ligo, že objavil izžrebane termine, ki so naslednji (igra se v mestu oziroma ria igrišču prvoimenovanega kluba):
13. septembra: Atletik:SK Svoboda. Primorje:Železničar. Maribor:Ilirija.
20. septembra:	Železničar : Ilirija,
Atletik' SK:Primorje. Svoboda:Maribor.
27. septembra:	Primorje :Maribor,
Atletik SK:Ilirija, Železničar:Svoboda.
'4.' oktobra: Ilirija:Primorje. Atletik SK:Maribor.
11. oktobra: Maribor:Železničar. Iliri ja: Svoboda.
18. oktobra: Želežničar:Atletik SK. Primorje,iSvoboda.
Rezerve Ilirije, Primorja jn Svobode bodo igrale prvenstvene tekme v I. raz-redu Ljubljane skupaj s klubi Hermes, grafika, Slovan in Jadran. Termini še niso izžrebani. Lnako bosta rezervi Maribora in Železničarjev igrali prvenstvo' v okrožnih prv. tekmah skupaj z Rapi-dom, Svobodo in Muro.
V	Ljubljani ima ta razvrstitev goto-; vo svoj pomen in svojo vrednost, 'za; Maribor je pa to, mimogrede rečeno,, nesmisel, nemogoča stvar in greli na Rapidu. S to stvarjo in z novim načinom-.podsa veznega prvenstva se bomo se bavili, čim bodo objavljene propozicije.
Državno prvenstvo
Presenetljivi rezultati — Druga liga je že izločila ožja udeleženca za
državno prvenstvo
V	nedeljo se je odigralo predzadnje kolo v ligah. Dočim je imela prva skupina počitek, so ostali" skupini odigrali kompletno kolo. Druga skupina je definitivno izločila oba ožja tekmovalca, ki sta BSK in Sašk. Jugoslavija je izpadla, ker ne more dohiteti Saška.,
V	vojvodinski ligi je sicer Mačva ponovno izgubila a je še vedno' Siguren kandidat za prvo mesto, kajti njen najnevarnejši konkurent Vojvodina, je igrala neodločno in more v najboljšem slučaju doseči- 19 točk, dočim jih ima Mačva že sedaj 20. V poštev prihaja edino Slavija, ki še lahko doseže 20 točk. Odločila bo nedeljska tekma Ma-čva:Gradjanski. Mačvi zadostuje remis, da postane prvak svoje skupine.
Tekme so prinesle precej presenečenj. V -Beogradu ni mogla Jugoslavija proti BSK doseči več kot delitev točk in je s tem izgubila vsako nado za drugo mesto.
■ -V Skoplju je. Sašk sigurno zmagal in zasedel s 14 točkami drugo mesto.
Soko je v Sarajevu dosegel proti Slaviji remis.
V	Osijeku je Slavija kot tretja premagala; Mačvo šele po borbi.
Presenetil je neodločen rezultat tekme Vojvodina :Gradjanski, ker se je smatralo, da bo Vojvodina na lastnih tleh zmagala.
Bačka je na lastnem igrišču doživela poraz po Obiliču.
.. Nemalo senzacijo je povzročila zmaga PSK nad Sandom, ki je nedeljo,preje potolkel »Urugvajce«,
JUGOSLAVIJA:BSK 2:2 (2:1).
Okoli 10.000 gledalcev je' prisostvovalo beogradskemu -derbyju. Na igro je zelo vplival močan veter. Jugoslavija je bila v prvem- polčasu v premoči,, vendar je mogla po Nikoliču in Zečeviču
samo dvakrat potresti mrežo BSK, ki se le moral boriti proti vetru. Za BSK je seprtal N. Marjanovič. Po odmoru je prevladoval BSK in je N. Marjanovič že v začetku izenačil. Zmage ni mogel doseči, ker se je Jugoslavija odlično I branila.
SASKiJUG 3:0 (2:0).
Sarajevčani so po boljši igri zasluženo zmagali. Izvrsna je bila ožja obramba, preko katere Jug ni mogel. Jugovci so svoje pristaše razočarali.
SLAVIJA:SOKO 2:2 (l:0).
Igra ni bila zanimiva in je potekla v
mlačnem tempu. Poteku rezultat po-
1 vsem odgovarja.
SLAVIJA:MAČVA 1:0 (1:0).
Domačini so bili kombinatorno in tehnično boljši ter so zasluženo zmagali. Že v 14. min. je postavil Mesaroš končni rezultat. Mačva je nato igrala surovo in je moral sodnik enega igrača izključiti.
VOJVODlNA:GRADJANSKl 0:0.
Tekmi je prisostvovalo rekordno število gledalcev. Igra je bila izredno zanimiva, obe moštvi sta igrali dobro, toda golov ni mogla doseči nobena stranka.
OBILlC:BAČKA 4:2 (3:1).
Gostje so s silnim napadom presenetili domačine in še predno se je Bačka zavedla, je imela tri gole v mreži. Do konca igre nato premoč Bačke, vendar je njen napad pred golom nemogoč in ne zna izkoristiti najsigurnejših prilik.
ISSK'; Maribor — novi prvak LNP.
PSK:SAND 3:1.
Sand je v Pančevu popolnoma odpovedal. Domačini so bili v vseh delih boljši in so zasluženo zmagali.
Situacija v	drugi in		tretji ligi je			na-
slednja:						
	II.	liga:				
BSK	9	7	1	1	43:11	15
Sašk	10	7	0	3	26:16	14
Jugoslavija	9	4	2	3	23:18	10
Slavija	9	4	1	4	14:22	9
Soko	10	2	3	5	17:24	7
Jug	9	0	1	8	10:40	1
	III. liga:					
Mačva	13	10	0	3	21:8	20
Vojvodina	13	8	1	4	35:19	17
Slavija	12	8	0	4	35:18	16
Bačka	13	7	0	6	23:22	14
Gradjanski	12	4	2	6	26:22	10
Obilič	12	5	0	7	26:35	10
Sand	13	4	1	8	21:26	9
PSK	12	2	0	10	16:53	4
Spored tekem 23. avgusta:
Ljubljana: Primorje:Ilirija.
Zagreb: Concordia:Gradjanski.
Split: Hajduk:Hašk.
Sarajevo: Slavija:BSK.
Beograd: Jugoslavija:Jug.
Šabac: Mačva:Gradjanski.
Osjek: Slavija:Vojvodina.
Subotica: Bačka:PSK.
Vel. Bečkerek: Obilič:Sand.
V tretji skupini preostaneta še tekmi Slavija:Obilič in PSK:Gradjanski, obe v mestih prvoimenovanih.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije
15. in 16. t. m. so se na celi črti nadaljevale tekme juniorskih moštev za prehodni pokal SK Ilirije. Poleg junior-jev SSK Maribora se je naknadno prijavilo v Mariboru še pet moštev, izmed ljubljanskih pa je Svoboda v zadnjem ! hipu preklicala prijavo. Skupno igra v turnirju torej 17 moštev ali okrog 200 mladih nogometašev, ki kažejo povprečno lepe sposobnosti, le da imajo med letom prerpalo prilike za redne in regularne tekme. Slednje je gotovo tudi vzrok, da vlada za turnirske tekme med naraščajem nenavadno veliko zanimanje. Igrišča so pri vsaki tekmi polna gledalcev, večinoma mladine, ki vneto navijajo za zmago »svojcev«. Navadno se giblje to navijanje v dovoljenih mejah. včasih pa žal tudi prekorači meje 1 dopustnega in dostojnega. Tako je v nedeljo na prostoru Ilirije nekaj desetin navijačev z Viča s surovimi klici vpadlo v igro in motilo njen potek.
Odigrano L in II. kolo v Ljubljani že dovoljuje sodbo o sodelujočih moštvih. Povprečna stopnja letošnjih juniorskih igralcev ne dosega čisto visoke kvali-
ete lanskih ih' predlanskih udeležnikov. Hermes, Slovan, Korotan in Reka so pač precej enaki ko lani; zato ima pa Ilirija letos slabejšo enajstorico z jako slabim napadom, Jadran je slabejši kot prejšnja leta, mladinski moštvi Sparta in Istra sta zelo slabi, Korotan II ni dosti boljši; Ilirija II zaostaja fizično preveč, da bi se mogla uveljaviti v odk> čilnih tekmah. Iznenađenje turnirja je — poleg slabega teama Ilirije — jako dobra igra Mladike, ki ima najbolj vigran in tehnično menda najboljši team v letošnjem turnirju; ako bi bila napadalna vrsta telesno krepkejša, bi imela letošnja Mladika izglede na prvo mesto med ljubljanskimi klubi.
Za Slovanovo moštvo je gotovo zelo neprilično da je izpadlo v I. kolu vkljub dobljeni igri. Lahkomiselno in nefair je od igralca, če se za vsako ceno vkljub starejšemu letniku vsili v moštvo, ne tla bi pomislil, da nastane iz.tega škoda njegovemu klubu in tovarišem-soigral-cem; igralec Srebotnjak zasluži za svoje nešportno dejanje eksemplarično kazen s strani kluba! Kakor se zdi, pa so na vidiku še nekatere slične afere iz II. kola. Na vsak način bi morali tudi klubi sami natančneje pregledati starostne izkaze svojih igralcev, da se vodstvu turnirja ne bo treba baviti z odi-oznim poslom reševanja protestov.
Na kratko naj poročamo o odigranih tekmah:
ILIRIJA I : HERMES 5:2 (3:1).
Igra je bila popolnoma odprta, obojestransko dobra in zanimiva. Hermes je imel v svojo nesrečo nezanesljivega vratarja in sploh ožjo obrambo, sicer bi bil dosegel mnogo tesnejši rezultat, morda celo zmago. Srednji napadalec Ilirije Oriintal je znal spretno preigrati to obrambo in zagotoviti svojemu moštvu prvo — in kakor se je pokazalo drugi dan tudi edino zmago v letošnjem turnirju. Nič manjši delež na uspehu ima »ligaš« Žitnik kot centerhalf. Sodit je v obojestransko zadovoljstvo g. Mahkovec.
MLADIKA:SPARTA 11:0 (7:0).
Mladika je podala najboljšo igro med vsemi moštvi I. kola. V vseh vrstah dobro povezano moštvo je igralo posebno dobro v napadu, kjer je bil ko-rotanec Sagadin najboljši strelec; sedem golov gre na njegov račun. Sparta je bila zelo slab nasprotnik in ni niti nastopila kompletna; šele tekom igre se je kompletirala na 10 igralcev. Sodil je g. Vodišek.
ILIRIJA IHKOROTAN I 4:3 (3:0).
Korotanu se je bridko maščevalo, da je1 podcenjeval svojega protivnika v II. kolu zaradi številke II! Samo tako se da razlagati njegova slaba igra v prvem polčasu. Zlasi je zatajil vratar, ki je kriv prvih dveh golov. V-drugem polčasu se je Korotan potrudil in igral boljše, že je izenačil, toda malo pred koncem je taktična napaka desnega, branilca prinesla Iliriji II še četrti gol. Ilirija II je igrala jako trezno, dečki so dobro in smiselno oddajali žogo in se požrtvovalno borili do zadnje minute. Svojo okolico je nadkriljeval centerhalf Roha-ček, edina slaba točka v moštvu pa je bilo desno krilo. Sodil je g. Betetto.
ILIRIJA I:REKA 2:2 (2:1, ppdališek 0:0)
To je bila dosedaj najbolj napeta igra turnirja — prava borba za točke, v kateri se ni igralo lepega nogometa. Obe moštvi, posebno še Reka, sta gledali, da sta spravili žogo za vsako ceno proč dd svojega gola, napadali pa sta samo s prodori. Na ta način je bila igra mestoma zelo ostra, zraven so bili ne^ kateri igralci Reke pod vplivom svojih navijačev še nedisciplinirani. To je koncem igre dovedlo do izključenja branilca Ježa. Reka je dosegla vodstvo po lastnem golu Ilirijinega branilca Kvedra, še pred odmorom sta nato sedela dva krasna strela centerhalfa Žitnika. Malo pred koncem se je posrečil Reki prodor, ki je prinesel izravnanje. V podaljšku se je Reka žilavo branila in skušala zavlačevati z udarjanjem žoge v out, pri čemur so ji šli na roko tudi navijači. Slabotni napad Ilirije ni mogel odločiti tekme več v svoj prid, nakar je po stanju 2:2 odločeval žreb. Tu je bila sreča na strani Reke. Sodil; je g. Jordan.
JADRAN:MLADIKA. HO. (HOL
Sredi prvega polčasa je uspel Jadranu prodor, iz katerega;je-padel edini gql te tekme. Pridobljeno.- prednpst je nato žilavo in z neverjetnim elanom branil več kot 50 minut, zraven.pa neredko ogrožal nasprotni gol. Mladika ! je imela igro v rokah vsaj tričetrt tek* me, toda napad ni i skoro nikoli prišel i do s čiste pozicije in do. strela; parkrat je-, imel tudi ogromno smolb oziroma izvrstni Jadranov vratar Markič ogromno srečo. Geloj enajstmetrovko, je Mladika jadno zasreljala. Sodil je g.. Mahkovec.
Mariborske juniorske tekme 15. in 16.. t. m. so nudile v splošnem, dober sport. Posebno velja to za prvi dan. Drugi da nso igre trpele vslčd deževnega vremena. Poleg tega pa je na igrišču SSK Maribora prišlo do prepirov in celo do ruvanja medigledalcL karr jen; zelo pokvarilo utis teh mladinskih prireditev, ki naj bi se radiš vzgpjnega momenta predvsem v takih ozirih ugodno razlikovale od »odraslih« tekem.. Zoper ljudi, ki prihajajo na igrišča v mnenju, da je tu prilika za stresanje surovosti, bi se končno moralo uporabiti učinkovita sredstva! V. Mariboru- pravtako.kot
iv	Ljubljani!
Rezultati I. in II. kola.so:
Svoboda:Žblezničare II"3:1 (0:0).
Telesno močnejša dtn pač: tudi« požrtvovalne jša.Svoboda. je v. drugem,polčasu prevladala in dosegla, zasluženo zmago. Sodil, je g,. Kopič.
M&rtbor IhRapid 1012 (4:0).
Rapidova ,mladina je nastopila v slabi sestavi in v nobenem pogledu ni dosegala hitre, tehnično sijajno podkovane druge garniture Maribora, v kateri je posebno ugajal mali Vesnaver. Vkljub temu, pa številka, 10:2. previsoko izraža premoč Maribora. Tekmo je vodil g, Istenič.
Maribor I‘Svoboda 3:2 (3tl).'
Med tekmo je močno deževalo. Na razmočenem • terenu se-je- protrpričako-vaniu boljše znašla. Svoboda., Maribor se. je moral .zelo potrudilL daje dosegel
v	prvem polčasu vodstvo s 3:1. V dru^ gern polčasu je Svoboda v požrtvovalni igri popravila na 3:2. Sodil je g. Jančič.
Železničar I iMaribor - II 11S2'(5:1).
Fizično mnogo močnejši, železničarji so z lahkoto nadvladali\dfugp, mladino Maribora, ki je nudila z ozirom na svojo izvrstno igro dan prej proti Rapjdu le malo odpora. Sodil je g. Vesnaver;
Za finale, ki se odigra prihodnjo nedelj©, sta.se kvalificirala. Maribor I in Železničar I.
*
Turnirska vodstvo: ima^ prihodnjo seja: jutri, v. sredo;, obi 18d0 v. kavam» »Evropa«. Na dnevnem redu so>vefift: kacije odigranih tekem, žrebanje nadalj-nih tekemdn,razpis,utešae®aiturnirja za moštva, ki so izpadla v I. kolu. Verifikacija- tekem ( Miadike: Jadraš jee dvojbena, ker staiob&.kluhaivložilaapimtestj Da se reši ta dva protesta; pezimdrarf niorsko vodstvo.SK. Jadranu tfcupredloži na seji. krstni.lista igralcev; Antona,Li-t Pavška, in Edvarda Rirnatej Prav tako poziva vodstvo SK Reko, da predloži na seji krstne liste igralcev Spreitzerr Klemenc, Leskovec in Štrukelj, ker tega pred..tekma. 16..L.nL..ni.stariIa,
TdwUa
GOSTOVANJE PRIMORJA IN HHR*-MfiSA V HRASTNIKU.
V	soboto na praznik irr nedeljo. so.j imeli, Hrastničani kar- dva; ljubljanska, kluba v-gosteh. V-sobotoijfr;igral komh team' Primorja, pojačen z. več: igračii L. moštva tako:: Maslom, Sočanom;. Sveth cem;, bivšimi HfermežaMam: SVeticemn li itd. teffrzeabi4IprotitdomačinQmiZ.'.reizuW tatomi 0ir4L Primor je; čet udi i sestavljčnos pretežtni dei! z/.dftpäii'ili. giarnitmev .ni: Hrastničanom- pnav-.- nič: impotmale. —-Predvedlči jec dirkaj i m&4efw»: igro; BiVšii Hermežan. Svetit 11 se- nikakor ni (mogel t uveljaviti! v, svojem novem, klubu,
V	nedčljo je igral komb. team Hermesa, ki pa je nasprotno od Primorja, predvedel krasno tehničbo in kombina-
cijsko igro, ki « j©- dokaj številno publiko naravnost zadivila. Igra.Hermesa je bila v vsakem oziru prvorazredna, posebno sta ugajala srednji napadalec in srednji krilec. Osobito igra napadalnega tria je bila naravnost, vzorna; Obramba je bila malo nesigurna. HennežanLso zmagali z rezultatom-, 6t:l ter zapustili v Hrastniku kar najboljši vtis. Zmaga bi bila lahko še večja, čecbii sodnike ne sodil naravnosizačetniško (n. pr. žvižganje.; off-sidea pri streljanju cornerja itd.). Naravnost neverjetna, je volja, in-ambit-,cija Hermesa. Četudi je šelfe pred krat-Ikim izgubil-skoraj celoten, znani-napadalni. trio, je kompletiral moštvo zopet i tako, da,se zdi; da ima. res. tovarno. za: fabriciranje nogometašev.
Pri tem moramo;še ugotoviti dvojno mero naše uprave LNP:
Vprašamo, samo,LNR, kako.in.po .katerem pravilniku se tolerira nastopanje igračev, ki še. nimajo prava nastopa, (slučaj' Svetica' I, ki je - prestopil* pred' kratkim-iz. Hermesa, v. Primorje). Upa-'m©, da bo LNP krivce pozval na od-,govor!
. Svoboda,. (Maribor) :Slohoda, (Varaždin).
2:2.
NsuJgriščii Maribora je gostovala v ;nedeljo, varaždinska Svoboda. V Maribor so jo spremili mnogoštevilni pristaši; zato «je- bilo ma.igrišču precej -hrup«©. Obe moštvi sta pokazali šibko igro, toda veliko ambicijo. Mariborčani so bili v drugem polčasu boljši in bi z nekoliko sreče mogli. g&dko zmagati. SödiL je g, Bergant.
Ptedtekma Zčlčzničar rez.: Maribor rez. je končala s 3:2. za. Železničarje. Sodit'je g. Nemec.
Ilirija komb.:Sokol; Škofja Loka 7:4.
Povodom :sportnega;dne-vŠkof ji. Loki na praznik, 15. t,.m; je imeLsoortm odsek. Sokola za*, goste, kombinirano moštvo ljubljanske Ilirije, ki je- privabilo' na igrišče rekordno število gledal-cev. Domačini imajo pjrav, dobro, mo* štvo,. ojačeno, z;, nekaterimi i dobrimi! tu» jimi igralci, kLslužijo v. ŠkofjuLoki.ka-dexsk-i rok.prh52. .polku in so»dali - glasovitim «gostom i nad i vsako» pričakovanje trd, odner. Igra,- jcc publiki Jako ugajala.
Škoda.je,.da.ic Sokolovo.igriščeze-lo, skronma» in. majhno,-, niti 50 m-dolgo, tako da ne. do pušča regplarne.iniefektne igre. Treba bo najti primernejši,prostori ako se nogomet \vŠkofji Loki.hoče-raz-vijatudalje.
Ilirija komb.:SK Domžale. 7:2,
Mbčan> kombiniran- team- Hitije, sestavljen ddoma zt igralo! I. garniture, je poselili na praznik novoosnovani«SK Domžale. Doroačim.so • sestavili > v kratki dobi svojega obstoja razmeroma prav dobro moštvo, pa tudi sicer kažejo »mmou go delavnosti.; Igrišče-je-že-sedaj-dosti dobro, a se bo še izpopolnilo. Nastop Ilirije je- tudi w Domžalah privabil' na prostor« mnogo gledalčev, kšr-so« bHL z igro obeh moštev zadbvtdjnij
Elan (Novo*mesto): RefcaJUjuMjkna)
6:2,, rezerve 4:0.
Elan Je igral tako, da je-delal čast svojemtti imenu,. V» njegovi igri Je bito toüko poteJa, ,da soiimagii,Rečani'le*red-kokdaj (.uveljaviti! svoja« kambinaeiijsko igro po zemlji. Nekaterim njenim igralcem je pač ležala še v nogah dopoldanska juniorska tekma v Ljubljani, kar I je-, tudi ipripo moglo,.daje^biiiElauiv.obeh ! tekmaÜ i. gladko v/ premoči:. j Publike nad ttW inizrio.disciplinirana,
! l&inekoliko .kihkovSKvReke :seJe--vedlo skratoo; nešportna.'. Rih temina.' moremo prezreti: nezrelega' obnašanja i gostov po mostmfa; ulicah po tefcmL. Zb: to.početje i smatramo odgovorno , vodstvo SK< Re-j ke. Skrajah čas je?, dati merodajni čini-teiftinamavito «konecitaMminastopoin, ki : spravljajo ■ športno,gibanje: v zelo»čhdno ■ luč. Glede dlsciplme. im obnašanja bi si ljubljanska moštva lahko mnogo- naužiti; odi podeželskih t moštev.
Opozarjam» ŠPORTNIKE, NL9B ZA-PttMAUO > ZAVttohteiMOTDRNA» KO LE-na danaittüi o«ta& tvrdfaee HAR-LEWDA.WDSON- MOTORhlMRDRT, idr:. zz oj. .ziy. AAikioštoeva. cesta;. katere nova telefonska številka je 27-28.
Harno
SPREMEMBE NOGOMETNIH PRAVIL.
Beograjski »Sportista« poroča, da. je sklenil JNS na zadnji seji, da se.uveljavijo s 1. septembrom v Jugoslaviji.naj-novejšeispremembe pravil, ki jih-je sklenil .International Board, in sicer:
L da sme vratar odšlej nositi, žogo v rokah 4 korake: im ne več samo 2:ko-Taka, in
2. za napačno vmetavanje outa ne bo i diktiran več:prosti strd; marveč.ponovno v me tavanje- po, nasprotnem- moštvu.«
Na mestu bi bilo, da bi uveljavil JNS !Rri: tej:priliki;tudi starejši dve spremembi, ki., se. drugje že dolgo prakticirata: včrtanje 9 meterskega. kroga od i enajstmetrovko, kolikor pride krog izven ka-(zenskega«, prostora,, ter. postavljanje stranskih zastavic na srednji črti -pribl, i pol..metra, izvem igrišča, za« olajšanje 'presoje of sida.
i	•
Ko govorimo o nogometnih pravilih, inaj belčžimo,še-principijelno tolmačenje ,ZNS, ki ga je te dni objavil LNP. V Celju se je pripetilo dvakrat, da sta sodila tekmo dva sodnika, enkrat se je zgodilo« to« celo pri prvenstveni tekmi. ZNS je odločal; da tekma,..ki jo vodita dva sodnika, ne more verificirati, ražen •vprimern ako prvi sodnik radi poškod-bsuaii nenadnega obolenja-n», mar o. vo-diti.igre.id© konca.
Enomesečno zabrano Igranja je dal
LN-P SK« Gepu radi nastopa s tujimi igralci (Glimpovimi) v nedavni- prija* teljškiriekrm-z Atletik SK-;	»ä.
Ealtfcft atletika
Masamkovia. igra
Vzhodnočešfca metropola RardUbie®, je büi dva, dneva' središče evropske lahke atletike.- Devet držav J© tekmo-valo na JI j Masarykovih; igrati, med' njh nri:tttdimekaiiudeićžeacev.’ iz. Jugoslavije.. Prireditev je.: prinesla.: Češkoslovaški velik:, uspett.
Navesti-.hstčerna prvo.tri:plasirane; v
finalnih- tekmovanjih.'
Marathon: 1« Tuschek (Avstrija) - 3i 0&12J- 2:. šok - (Sparta); 3 ;07719) ;3.: Sta-nek-(Vlkt; Žižkov) 3:10.8. Sporo (Hifii*) je bil: deveti, po • državah tretji.
Strah- v> d*lj*vo: L Hofman (CSR.) 7J5 m, rekord;; 22. SikorskL (Roljška)
7.07.	m; 3:.Novak;(Roli.).'6t.&lTm.
1500 m: 1. J. Strnište (CSRJ.‘4»03.8; 2. dn Drozda (CSR.). 4:06^2; 3. Keller (Francija) 4:10-,
Troskok: L Sikorski (Polj.) 13.79 m; 2. Marki.(CSR0 1351 m;. 3. dr. Zander (Č5R?)-I3.30'm; Kbrče (Primorje)‘še ni pkisiraL
400 m: 1. Kuenioky (CSR.) 49.8 rekord; 2. Fišer (CSR.) 50.3; 3. Bartl (CSRJ 51.2: Tučan-.(Hašk) jeiizpadet.
110 m.zapreke: L.Wehcher (Nemčija)' 15.2;- 2. Buratovič. (Jugoslavija) 15:7;; 3.;Lajigmeier (Avstrija), 15:9.
106 m: li Engeli(CSR.) 10.7, rekord; 2) Geeriing. (NemčJ! za., psrsa; 3. Rous* s.eau. (Francija) 10LÖ:.
806 m:: 1. dri-Reltzerr(Nemč.).H57i9.i 2. Krause (Nernč:) 1:59! 3u.Pogt; (Avstr) H59A. Tučan (Hašk) je v predtekti zmaaaLs»2'.01i v finalu’se «ni plasiral.
4X100 ra: 1. Eintracht. (Frankfurt) 4Ä.5; 2. Poijska.44.5;: 3, Slavija- 44.7.
Skok* v višin»: 1. Köpke. (Nemč.) 1.90 m; 2. Lorene (CSR.) 1.80 m; 3. Palischek (CSR.) 1.80 m. Buratovič (Concordia) je izpadel pri 1.70 m.
Kopje: 1. Herremans (Belgija)’59.22 m; 2. Sivert (Nemč.) 57.74 m; 3. Klasek. (CSR,). 56.50 m.
Disk: 1. Remecz (Madž.)'45.83 m; 2. Winter (Franc.) 45.’105 m; 3. Douda (CSR:) 45.105 m.
Krogla: !. Douda (CSR!) 14.>85-m; 2. Sievert (Nemč.) 14.24 m; 3. Heljasz (Poli.) 14.'14 m. Narančič (Jugoslj)* se je ranH irr odstopil.
5060 m: L Küsocsinski (Polj.) 16: 13.2; 2: Petri (Nemč.) 15:18.3; 3. Kbhn (Nemč.) 15:27.1.
460 m-zapreke:; 1. Kostrzmvski (P ) 5Ti5; 2. Rtius (Belgija) 157,6; 3. Kublček (CSR-.) 59i3.
4X4*0 m: 1: Vys, Sport* 3:28:9{ 2. Slavija* za prša; 3. Mori Slavlja.
26« m: 1! Geerling (N^nči)*22«2; 2; Efrgel (CSRt) za dlan; 3; Rbnssea«* (Franc.) 22.7.	'	'
Nekaj komadov znamenjtih angleških
»RALEICH«
motociklov proda po zmatno znižani ceni
. . 'v;;
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
HARLEY- DHVIDSON MOTOR IMPORT
Družba z o. z. — LJÜBLJHTiM, Miklošičeva cesta 17. Telefon štev. 27-28.
1« km: 1. Retri (Nemčija) 33:39.6; 2. Koščak (čSR.) 34:10.6; 3. Schindler (Avstn).
Olimpijska, štafeta: 1. Poljska 3.26; 2. JVlorv SlaMija«.3.:31; 3. Slavija 3:31^.
„	50 km. hoja:	1. Rivolto (Italija) 4c
26.52;. 2. HäHnel. (Nemč.) 4:40.16; 3. Li-ška. CCSR.) 4:44.28.
Skok obinakcl:.!. Korejs (£SR.) 3.90 m; 2. Kodada (CSR.) 3:60 m; 3; Vota va (ČSR.) 3.52 m.
^'ir';•••. •'	■ ' . V" ,
HRIMORJE V CELOVCU.
V'soboto in nedeljo je priredil KAC (Gdovee) mednarodni meeting, v čigar okvirju se je vršil vsakoletni dVomatch KACiPrimorje. Tekom tekmovanja je bilo-postavijenih več rekordov. Na dvo-oiatchu je zmagal KAC s 54:34.
100 m Kirtl (KAC) 11.6, 2. Skok (P) U.7.
800ni: Rosenkranz (WAC) 2:01.6, 2. Küneik (KAC) 2!03.,4, 3: Leyka (P) 2:06.4.
«;SkC!k	Korče (p) 6.64 m, 2.
Wessely (WAC)-6.59 m.
Švedska štafeta: l. WAC 2:00.3 avstr: rekord; 2.' KAC 2:04.7, 3. Pfi-morje.
Krogla: Wessely (WAC) 12.95 m. 2. Eckel, 3. Slamič 11 m.
Skok .v. višino: Žgpr (R) 1.65 m.
1OOO m junioni:	1. Scholz (SAK)
2152, 2. Oasser (KAC) 3.. Ogrin (P)!
200nT handicap: 1. Rinner (WAC) 225, 2. liirtl (KAC), 3. Skok (P).
4X100 m: WAC 44.3, 2. KAC 46, 3. Primorje.
Olimp, štafeta: WAC 3:40.8, 2. KAC 3:45,3. Primorje 3:49.6.	* 1
V	troboju je zmagal Korce (P) ? 1944.2 točkami.
ns v Prvenstvo Zagreba.
V	soboto in1 nedeljo se je vršilo v Maksimiru na igriščuiflaška» lahkoailet*-
prvenstvo; Zagreba. Udeležba je bila. slaba. Krogla:. 1. dr. Jelič (Cone.) 12.2!2 m; 2: Kallay L. (Mar.) 11.80 m;. 3. Leandfov 11.71 m. 100:m: 1. Helehrant (ftašk) 1J.6; 2. Buratovič (Cone.) za prsa; 3.: Jamnicky (Hašk) za prša. — Skok. v daliavb;. i. Kallay B. 6.85 m, jugo sl.: rekord; 2: fiel eb ran t 6.47 m; 3. Btiratovič 6.35 m. Disk: l. Manojlovič 41141 m; 2. Kallay L. 37.05 m; 3. dr. Je,-HĆ 34:20 m. Skok v višino: 1. Buratovič-2. Kallky B;; 3: Tončič,, vsi 1.70 m -i 1500 jn: H Tučan 4:142;, 2. Kumer 4c 27.;2; 31 Žingerlih 4:35.4; Disk (heJenški);
1.	Manojlovič 32.85 m; 2. Gašpar 28.59 m;, 3. Kalläy L. 28.37' m. 400 m: 1. J,arnhicky 51.4, jugosl. rekord; 2. Tučan 53; 3.' 'rhallčr. 100 m zapreke: 1. Bura-föv'id' lö; 2; Bl Kallay 16.2; ’3. L. Kallay. Kladivo: 1. Manojlovič' 39.27 m jugosl, rekord; 2.' Fritšch 34.82 m; 3.. Gašpar, 34:74- m. Izven konkurence je dosegel Gojič (Hašk),, ki. je prispel iz Chiiea 39.72 m, pri dfugem poizkusu se mu, je! zlömil ročaj, 200 me 1. Schreiber 23.4;
2.	Jämnicki;.3. Tauber. Ttoskok: 1. B. Kallay 13.26 m; 2. L. Kalläy 12.57 m; 3.. Jug 1222 m. 400 m zapreke: 1. Jam-nicky 60.4; 2. Thallfer 6516; 3; Vukovič. 5000 m; 1,. Predanič 17:56.6; 2. Kumer 18:21; 3. Priščan 19.13. Kopje: 1. Hele-brant 49.62 m; 2. L. Kallay 44.71. Skok. olypallci: 1. Buratovič 33(1; 2. L. Kalläy;
3. B/Kallay oba 310. 800 ni: 1. Tučan 2:02.2; 2. Kumer 2:10. 4X1ÖÖ m: Hašk
45.4.	'	'
MEETING V MARIBORU.
Novoustanovljeni SSK ^araton Pri-reja20. septembra .tih ob 9. uri,na svojem prostoru »Livada« lahko-atletski meeting: Ker klub ne poseduje primernega prostora, razpisuje-samo discipline metov in. skokov koti sledi: 1. skok v. dalj z zaletom, 2. suvanje krogle, 3.
skok v višino z zaletom,.4j met kopja, 5. skok ob palici, 6. skok v - daljavo z. mesta, 7. met diska, 8. skok, v višino ,z mesta.
Tekmovanje v skokih velja za prvenstvo Maribora; prvak postane, kdor doseže naj večje število-točk v vseh petih, disciplinah skokov. Prijave brez prijavnine je poslati do 13,. septembra na SSK Maraton, Maribor* Aleksandrova cesta 6tI.
Tekmovanja se- vxše po pravilih J LAS.
navaliti dvomatch Ilirija: Victoriia
V nedeljo popoldne se je vršil na kopališču Ilirije prijateljski dvomatch med Ilirijo in sušaško Victorijo. Tekmovanje je prineslo prav dober šport: Doseženi časi so prav dobri, bili bi pa še boljši ako bi imeli nastopajoči rped posameznimi točkami- več odmora. Precej se je tudi poznal vpliv hladnega ozračja.
, Najbolje se je održala damska ekipi Ilirije, ki je na vseh. točkah sigurno zmagala. Najboljši uspeh je dosegla mešana štafeta na 3X100 m, ki je izboljr šala državni-.rekord Victorije za 5.4 s ek. Prosta štafeta 4X50 m je bilk tik na tem, da pöstavi nov rekord a ga je sa-mo, izenačila.	.,
Vse točke so nudile zanimive boje in se je, prvo mesto odločilo večinoma šele v zadnjih metrih.. Po točkah (5, 3» 2, 1)' je zmagala Ilifija s. 41-.35.
Izven konkurence,je plavaj, Gajo Bu-lat (VK. Beograd) na 800 m prosto za rekord. Imenovani je gostoval v. ilirijan-ski moški štafeti 5X50. m, je pa spravil moštvo ob sigurno zmagft, ker je bil po rekordnem poizkusu še preveč izmučen. S"’ Šerbecem namesto Bula ta bi Ilirija bržkone zmagala.
Tehnični rezultati so bili;
3X100/ m, mešano gospodje:-
1. Victoria (Golob, Marčeta, Smokvina) 3:57.8; 2. Ilirija (Sever, Žirovnik, FritscH) 3:58.1. Sever prinese Iliriji'I m naskoka: Žirovnik slabo starta, tudi obrat ni bil prvovrsten- in Marčeta je predal zai poldrugo dolžino preje. Fritsch sicer dohaja Smokvino, vendar je ta za udarec preje-na cilju.
3X100-m mešano dame:
L Ilirija (Sever Mara, Lampret, Bradač) 4:36:4, nov državni rekord (prejšnji, 4:42.3); 2. Victoria (Bier, Schwarz, Žiipan) 4:51. Victorijašica< se dolgo časa di-ži tesno Severjeve, ki v.finisliu »potegne« in pridobi 2 m. Lampretova naskok še znatno poveča, Bradačeva: doda svoje in na cilju je razlika preko 15 m. časi posameznic niso bili rta žalost merjeni.
100 m prosto gospodje:
L Lavrenčič (1.) 1:09; 2. Smokvina (V.) 1:092; 3. Negpvetič (V.) 1:102; 4. Turnšek (L); 5. Fritsdi (L). Lavrenčič ima najboljši start in drži pridobljeno prednost do cilja. Zmagai Lavrenčiča ja presenetila, še bolj pa zadnje mesto Fritscha, ki je veljal za favorita. Panj* ković (V:) je bil diskvalificiran, ker se ni dotaknil obrata z roko:
Za tem je; plaval Bulat (VK Beograd) za rekord na progi 800. m -prosto. Poizkus je moral uspeti, ker- do sedaj na
tej progi nismo imeli rekorda. Doseženi čas 12:17 je dober, vendar ne najboljši. Medčasi so bili: 1:18:5, 2:49/4/ 4:24.4, 6:00, 7:342; 9;09; 10:46.6, V primerjavo naj'navedemo-medčase Bibiče-(Jug); ko je zmagal pri saniorskem • državnem ■ prvenstvu! na. 1500'm (1:12, 2:42; 4:11, Š:44, 7:17, 8:50, 10:24,- 11:581). Torej škoro za 20 sek. boljši čas, vrhu tega v plavanju na-1500 m! Še boljše je plaval Bibiča, zadnjih SOOrn: 11:27,9!
100-m prosto dame:
I.	Lampret (L) 1:19.3; 2. Bradač (L) 5-249T 3:; župan (V;) 1:252; 4. Mtda-nič- OV.) 1:31.6. Bradačera se je morala za driigo mesto boriti.
'• 100 m hrbtno gospodje:
J.	.Marčeta (V.). 1;212; 2. Žirovnik (L) .1:21.9; 3. Mini (V.) 1:222; 4. Payer (1.) 1:39.6. Prvi je obrnil. Mini, nato Marčeta,, Žirovnik. V finišu bi. kmalu zmagal Ilirijan, ki je edini od vseh. plaval, »Germania«.
I00 m prsno dame:
L Sever Ms (L) L:37; 2. Bier (V.) 6:41,; 3; Sever Z. (L), 1:462; 4. Letonja (V.) 1:47: Sigurna zmaga, v spurtu bolja- Severjeve.
5X501 mi prosto gospodje:
1. Victoria (Negovetić; Panjković, Mini; Golob, Smokvina) 2:29; 2. Ilirija (Lavrenčič, Turnšek, Žirovnik, Bulat, Fritsch) 2:31.8. Zmago je odločil četrti
plavač Ilirije Bulat, ki je plaval kot gost. Žirovnik je predal z malenkostno prednostjo, Bulat, je mnogo prepozno.startal, Golob;predčasno — in prednost,za Victorijo je bila tolikšna, da ni bilo Iliriji več mogoče računati, na zmago, posebno še, ko je Bulat na progi zaostal za nadaljna 2 m. Povprečnost Victorije 29.8.:
4X50 m.prosto dame:
1; Ilirija (Groschel, Fettich M., Bradač, Lampret) 2:33; 2. Victoria (Gortini, Letonja, Župan, Medanič) 2:35.5; Ilirija je izenačila državni rekord'in zmagala-sigurno.
DVOMATCH ČSRtPOLJSKA 63:39.
Na plavalnem dvomatchu Češkoslo-vaška:Poljska v Pragi je-bilo postavljenih več rekordov. Rezultati so prav dobri.
400m prosto: L Getreuch (C) 5:20.6, 2. Bochenski. (P) 5:24.8. — 100 m hrbtno-dame: 1. Novak (P) 1:35.4, 2. Svitak II. (Č) 1:39.6. — 400 m prosto dame: L Svitak. I (Č) 6:50.4 rekord, 2. Kra-tochw.il (P), 7:15.6, — 100m, hrbtno: L Antoš (Č) 1:19, 2. Karliček (P) 1.20.6. — 3X100 m. mešano.dame: CSR 4:37.4 rekord, 2. Poljska 4:40.4 rekord — 3X100 m mešano: 1. ČSR 3:48.6 rekord, 2. Poljska 3:50 rekord — 100 m prosto dame: 1. Svitak I'(č) 1:18.4 rekord, 2. Moravska (P) 1:21.9 rekord. — 200 m prsno dame: 1. Jarkulis (P) 3:262 rekord, 2. Hansi' (Č) 3:28.8. — 100 m prosto: 1. Bochenski (P) 1:027, 2. Steiner (O 1:03.4 — 200 m prsno: 1. Wilhelm (Č) 3:022, 2. Abeliš (Č) 3:05.8. —• Skoki deska dame: 1. Klaus (P) 2. Maral (Č). — Skoki stolp dame: 1. Klaus (P). 2. Krongeiger (Č). — Skoki deska: L Ballasz (Č). 2. März (P); — Skoki stolp: 1. Ballasz. 2; Zjaja (P). - 4X100 metrov prosto dame: 1. Poljska 5:45.5 rekord, 2. ČSR 53.6 rekord. — 4X200 m prosto: 1. ČSR 10:22, 2. Poljska 10:28.7 rekord, — Waterpolo ČSR:Poljska 8:0 (5:0).
Napredek plavalnega sporta v Dravski banovini
Fden izmed, najbolj zdravih športov je brez dvoma plavanje. Na teritoriju naše. banovine: smo; ga športno;gojili.že takoj po vojni, vendar ne moremo, govorit; o regularnih rezultatih, ker so se vršile plavalne tekme v tekoči vodi. Z zgraditvijo, sportne&a kopališča,, ki odgovarja, vsem tekmovalnim predpisom, pa je krenila ta panoga, sporta na druga pota. Resno smo začeli konkurirati obmorskim klubom in letos.ni dosti manjkalo, pa bi . jim iztrgali najvišjo, trofejo v. jugoslovanskem plavalnem; sportu, — državno prvenstvo v celokupni klasifikaciji oziroma naslov, najboljšega kluba v. državi.
Nismo ostali priienam bazenu; tekom dveh let so zgradili v provinci še pet novih: in danes imamo v banovini; šest bazenov; dočim nimajo- ostale banovine v Jugoslaviji niti enega. Ob tolikšnem razumevanju za plavalni sport ni nič čudnega, da jc moral priti napredek. Zaenkrat moremo zabeležiti viden, porast v napredku le v. Ljubljani, dočim.nam je Maribor, ostal dolžan; vsega. Navzlic največjemu; kopališču v Jugoslaviji; kjer; imajo plavači. možnost, sistematičnega, treninga, niso poslali mariborski klubi niti enega- tekmovalca na. podsavezno prvenstva. Mnogo, več smisla kažeta.
Elan (Novo mesto) in zlasti SK Kamnik. Kamnik prireja že tekme na lastno pest; kar je nadvse hvalevredno. Ako ho klub vztrajal na, tej poti, bo kaj kmalu vstopil v. vrsto naših najboljših, klubov.
Od-lani na letos je pač najbolj: oči-viden porast sodelujočih klubov v pod-saveznem prvenstvu, Ko .je ukinil plavalno sekcijo Ljubljanski športni klub, so se vsa pod savezna prvenstva vršila v znamenju dvoboja med Ilirijo in Primorjem. Zadnje dve leti je tudi to odpadlo.. Ilirija je toliko napredovala, da danes nima enakovrednega tekmeca. Vseeno, je letos napredek in to kvantitativno, Poleg Ilirije in Primorja, sta tekmovala tudi dva podeželska kluba Elan in Kamnik in sicer uspešno, kajti za,začetek zadostuje, da so se njuni tekmovalci plasirali.
Najboljši pregled nam bo dala primerjava rezultatov lanskega in letošnjega prvenstva.
J u n i o r j i.
5(1 m prosto: letos Wilfan (P) 282, lani isti 28.9. Lani je dosegel Lavrenčič (I) kot drugi 32.4, letos je še četrti plaval bolje (2. Fritsch 29.8, 3. Lavrenčič
30.7,	4, Maier 31.7), V predteku je W.il-fan.doseÄel.celo.28 sek.
100 m prsno: letos Kiirbos (P) 1:29.8, lani Šturm (P) 1:35.5. Razven prvega, ne kažejo letošnji rezultati nikakega napredka.
100 m hrbtno: letos Wilfan (P) 1:18.1, lani isti 1:18.6. Napredka tudi v tej panogi ni.
3X100 m mešano:	letos Primorje
3:59.6, lani isti 4:16.9. V tej točki so vse udeležene štafete plavale mnogo boljše kot lani.
V	ostalih točkah ne moremo primerjati ker se lani niso vršile.
Seniorji.
100 m prosto:	letos Turnšek (1)
1:11.9, lani Jenko (I.) 1:12.7. Lani je rabil Tuma (P) kot drugi 1:16.4, letos bi bil s tem časom peti. Vsi udeleženci so pokazali velik napredek.
400 m prosto: letos Jesih (1.) 6:06, lani Turnšek (I.) 6:40.2. Lani 2. Otruba (I.) 6:47.9, letos 4. Uršič (I.) 6:47.3. Lanski zmagovalec bi po času prišel letos šele na četrto mesto. Splošen napredek.
1500 m prosto:	letos Jesih (I.) 25:
18.8,	lani Utruba (1.) 27:20.8. Tu je naravnost ogromen napredek.
4X200 m prosto: letos Ilirija 11:27.9, lani isti 12:14.6. Zopet sijajen napredek.
100 m hrbtno: letos Žirovnik (I.) 1:
23.5,	lani Medved (1.) 1:31. Tudi tu so vsi tekmovalci napredovali razen Medveda, ki je bil letos drugi s časom 1:32. Napredek pa je le malenkosten.
200 in prsno: letos Sever (I.) 3:21.8, lani Grilc (I.) 3:27. Po času so se zboljšali tudi ostali plasirani.
3X100 m mešano: letos Ilirija 4:04.6, lani isti 4:22.2.
Ako resumiramo, najdemo, da je napredek očividen predvsem v prostem stilu. V ostalih stilih ni sorazmernega napredka, kar kaže, da so se naši pla-vači posvetili zlasti crawlu, zanemarjali pa druge vrste plavanja. Zlasti slabi so rezultati v prsnem stilu in ne dosegajo niti zunanjih damskih rezultatov. Tako bi se n. pr. letošnji zmagovalec na državnem prvenstvu, Sever, s svojim časom 3:16.4 plasiral na prvenstvu Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije itd. v damski konkurenci šele na drugo ali tretje mesto.
V	splošnem so juniorji boljši od seniorjev, kar je pa naravno, ker imajo juniorji povsem drugo šolo. Posebno očividna je razlika v tehničnem pogledu. Seniorji nimajo izklesanega stila, dočim se pri juniorjih opaža v tem oziru velik napredek. V primeri s plavači obmorskih klubov, prvačijo stilistično vsi ljubljanski tekmovalci. Pozna se jim vešča roka trenerja. Pri Ilirijanih izgleda njihovo plavanje, kakor da se ne bi prav nič napenjali, medtem, ko kaže pri Ja-dranaših na pr. vsaka kretnja in gib, da je njihovo gibanje, predvsem izrabljanje fizične sile.
J u n i o r k e.
50 m prosto: letos Lampret (I.) 35.8, lani ista 38.4. Velik napredek vseh pla-\ ačic. Bradačeva (L), ki je bila druga s 38 sek., bi bila lani gladko prva. Med najmlajšimi je največji talent Nina Gro-schel (L).
100 m prosto: letos Lampret (I.) 1: 17.3, lani ista 1:27.7. Ogromen napredek za 10 sek.! Letošnji čas je jugosl. rekord. Enako je napredovala Bradačeva (I.), ki je letos plavala 1:28.6, lani pa 1:32.2. Ko bo postala seniorka, bo imela čase enake Lampretovi. Mlajša generacija se bo razvila šele tekom zime v bazenu.
100 m prsno: letos Sever M. 1:37.8, lani Prekuh (P.) 1:41.2. Severjeva je bila lani peta in se je popravila za 13 sek. 'Je danes ena' izmed najboljših v državi. Ostale tekmovalke so začetnice, obetajo pa dosti (Keržan [I.], Mahkota [P]).
100 m hrbtno: letos Lampret (I.) 1:
35.6,	lani Prekuh (P.) 1:41.8. Čas Lampretove je državni rekord. Je, edina naša plavačica, ki plava hrbtni crawl in to vzorno. Izvrstno še je letos uveljavila Severjeva, ki je kot začetnica dosegla drugo mesto s 1:45.4 in sigurno premagala klubsko tovarišico Dolenčevo, ki ni pokazala od lani nikakega napredka.
iP i j t e
Spo rt ■■'ili*!

BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn |
DR OETKER-JEVO
KUHIftUSKO ČUDO!
Zelo praktično za športnike in turiste, ker se na njem lahko kuha, praži in peče vsakovrstna jedila.
Veliki aparat stane Din 220*-mali aparat stane Din 200’-
Dobi se pri:
DK OETKER, Maribor,
pred in po sportu, tekmi najbolje
Dr. Oetker jev puding!
4X50 m prosto: letos Ilirija 2:44.2, lani ista 2:51.2. Letošnji čas je sicer boljši od lanskega, vendar bi moral biti še znatno boljši, ako bi Ilirija nastopila z najmočnejšo postavo.
S e n i o r k e.
100 m prosto: letos Wohlfart (I.) 1: 38, lani Prekuh F. (P.) 1:50.7. Rak rana. Od vseh letošnjih in lanskih tekmovalk je edino Wohlfartova crawlala — vse ostale prsno. Brez komentarja.
400 m prosto: letos Sever Z. (I.) 8: 13, lani Ogrin (P.) 8:38.8. Po času sicer napredek, toda v primeri z drugimi rezultati smo tu najslabši — zopet prsrio plavanje. Dokler ne bodo naše seniorke crawlale in resno trenirale, ne bo napredka.
100 m hrbtno: letos Prekuh (P.) 1:
44.7,	lani Jenko (P.) 1:53.6. Letos sta obe prvoplasirani plavali znatno boljše od lanske zmagovalke, ki je letos do-segla kot tretja za 5 sek. slabši čas kot lani. Kljub zboljšanju časa, ne moremo biti z rezultati zadovoljni. Prekuhova in Wohlfartova sta brez dvoma talentirani — a brez treninga ne gre.
200 m prsno: letos Prekuh V. (P.) 3:48.4, lani Prekuh F, (P.) 4:00.3! Tudi tu moramo reči isto kot pri prejšnjih točkah. Trenirati in zopet trenirati.
3X100 m mešano: letos Ilirija 5:19, lani Primorje 5:46.4. Znatno zboljšanje časa, ki bi bil lahko še boljši.
Vsi rezultati juniork in seniork so bili izdatno izboljšani. Pri juniorkah je napredek reelen, ker so iste tekmovalke izboljšale svoje lastne čase. Pri senior-kah je stvar druga. Od lanskih tekmovalk letos ni z izjemo Jenkove, niti ena tekmovala in še ta edina tekmovalka ni pokazala napredka, temveč poslabšanje. Da so zmagovalke navzlic temu znatno prekosile lanske rezultate, je pripisati dejstvu, da so bile še lansko leto juniorke in je njihov letošnji nastop kot seniorke popolnoma zadostoval za dosego boljših rezultatov, četudi so večinoma nastopile netrenirane.
Od podsaveznega do državnega prvenstva je preteklo le malo časa, kljub temu so prav vsi naši tekmovalci popravili svoje čase in sicer prav izdatno. Tp velja predvsem za juniorje, ki so dosegli rezultate, ki dosegajo mednarodno kvaliteto. Časi so tako dobri in napredek z ozirom na kratko razdobje od podsaveznega do saveznega prvenstva, da je povsem opravičen sum, da ni moglo biti vse v redu. In res se je izkazalo, da je bila tekmovalna proga na Sušaku (že opetovano) prekratka. Rezultate na Sušaku ne moremo vzeti kot regularne in se nanje v našem statističnem pregledu ne bomo ozirali.
Reelno sliko nam je dalo seniorsko državno prvenstvo. Bazen Ilirije izključuje vsako prigovarjanje glede doseženih rezulatov in daje absolutno jamstvo, da so časi regularni.
Seniorji.
Na 100 m prosto so se .vsi trije Iliri-jani plasirali v finale, kar je prvi slučaj v zgodovini državnega prvenstva. Vsi so izdatno popravili svoje šanse na pod-saveznem prvenstvu. Niti eden ni plaval nad 1:10! — Najboljši, čas je dosegel Fritsch S’1:08.4, nato Žirovnik l:09.1in Turnšek 1:10. V finalu je bilo jasno, da proti jugoslovanski eliti ne bodo uspeli in se niso preveč trudili ter so bili njih časi slabši, aiše vedno pod 1:11. — Prijetno je presenetil Lavrenčič (I.) s časom 1:09 pri dvomatschu z Victorijo.
Tudi na 400 m prosto je Jesih (I.) s časom 6:01.8 skoro za 5 sek. popravil podsavezni rezultat in. bo najbrže prvi' slovenski plavač, ki bo dosegel rekord izpod 6 minut.
Na 1500 m prosto je Jesih za 42.2 sek. izboljšal svoj čas: ter dosegel nad
vse častno četrto mesto za več kot 3 minute pred naslednjim. Ako bo napredoval v tem' pravcu, bo drugo leto resen konkurent za prvo mesto.
V štafeti 4X200 m prosto je imel slovenski plavalni sport v Iliriji častno zastopstvo. Ne samo, da so vrli Ilirijani za 19 sek. poboljšali svoj čas — dosti ni manjkalo, da niso potisnili odlično štafeto Juga na tretje mesto. Doseženi čas 11:09.2 je izvrsten (povprečno 2:47) ter daje opravičeno upanje, da bomo prihodnje leto beležili čas pod 11 min.
Na 100 m hrbtno je rabil Žirovnik 1.21.1, kar je za 2., sek. boljše kot na podsaveznem prvenstvu in ni dosti manjkalo, da ni zasedel prvega mesta. Le nesrečen slučaj (zamotal se je pred ciljem v progo) mu je vzel zmago. Od ostalih sta zasedla Ilirijana Medved in Payer 4. oz. 6. mesto, vendar sta poslabšala-svoje čase.
200 m prsno je bila edina točka, kjer je zmagal slovenski senior. Splošna senzacija je bila, ko je Sever pustil za seboj kanone ä la Ferček, Brankovič, Bi-rimiša etc. Svoj čas je izboljšal za celih 5.4 sek.
Prav dobro se je držala Ilirija na 3X100 m mešano. Zasedla je častno 3. mesto zopet po ogorčeni borbi z Jugom ‘s časom 4:00.8 ter so vse prve tri štafete plavale boljše od državnega rekorda. Nedeljski čas pri dvomatchu z Victorijo 3:58.1 bi zadostoval za drugo mesto na prvenstvu.
Seniorke.
100 m prosto je prineslo veselo iznenađenje. Z Majdo Fettichovo smo dobili prvo seniorko, ki plava pod 1.30 (l:28). ludi Wohlfartova je poboljšala svoj čas za 0.4 sek.
400 m prosto nam ni prineslo napredka. I a točka je naša rak rana. Res čudno je, da ne zmoremo časov izpod 8 minut — manjka pač resnega treninga.
4X100 m prosto je poteklo po programu. Ilirija je zasedla 2. mesto s časom 6:42.2. Na podsaveznem prvenstvu te točke letos ni bilo, lani je Primorje doseglo čas 7:53.
Na 100 m hrbtno ni startala Preku-hova (P.), dasiravno je bila favoritka. Wohlfartova (I.) se je dobro držala ter je šele po ostri borbi prepustila prvo mesto Splitčanki. Svoj čas je izboljšala za 2.2 sek. (1:45).
200 m prsno je bila druga točka, kjer je slovenski sport triumfiral nad »pomorjani«. Obe naši zastcjpnici Prekuhova (P.) in Severjeva (I.) sta zasedli prvi mesti z boljšima časoma kot na podsavez. prvenstvu (3:45 oz. 3:47.7).
3X100 m mešano. Ilirija je zasedla sigurno drugo mesto s časom 5:01.2, toraj za celih 18 sek. boljše kot na podsaveznem prvenstvu.
Resume: naši seniorji so boljši kot Seniorke, a zaostajajo za juniorsko gardo. Seniorji pa so pokazali znaten napredek, seniorke sicer tudi, vendar sorazmerno manjši.
, W a t e r p o 1 o.
Da bo statistika popolna, ne smemo pozabiti waterpolistov. Moštvo Ilirije je pokazalo od lani ogromen napredek in je igralo resno vlogo v državnem prvenstvu. Že tradicijonalni vrstni red Jug, Jadran, Bob je bil letos deležen spremembe. Ilirija je potisnila Boba občutno nazaj in s tem pripomogla tudi Primorju (kateremu je bila pri žrebu sreča zelo mila) do četrtega mesta, čeravno ga je po znanju zaslužil Bob. V tekmi z Jadranom je Ilirija pokazala, da ni več daleč čas, ko se bo moral tudi Jadran boriti za drugo mesto. Prihodnje leo zna prinesti presenečenje.
Širite „Športni list“!
OBČNI ZBOR SK KAMNIK.
Kamnik oz. njegov športni klub se je dosedaj udejstvoval prav malo na športnem polju. Športni klub z istim namenom je bil ustanovljen že 1. 1914 in so ga tvorili večinoma »purgerji«, ki jim je bilo glavno delovanje poleti kopanje v Nevljici in pozimi drsanje in »Eisschiessen«. Kopališče na Nevljici pa je med vojno propadlo.
Klub je imel do sedaj troje sekcij: teniško, smučarsko in drsalno, pred nekaj leti je celo obstojala bazena, ki pa je propadla. Teniška sekcija je imela vedno dovolj članov, tako da ne zadostuje več samo eno igrišče, ki je razen tega še na državni smodnišnici, kamor imajo dostop le domačini. Klub bo stremel, da si v prihodnjem letu zgradi vsaj še eno igrišče s pomočjo občine in sicer ob letnem kopališču. — Smuška in drsalna sekcija sta bili ustanovljeni pred 2 leti. Lansko leto je priredila smuška sekcija 2 propagandni tekmi, ki sta pokazali, da kamniški smučarji ne zaostajajo mnogo za člani ljubljanskih klubov. — Drsalna sekcija si je zgradila čedno drsališče s sijajno lego na sedanjem mestnem kopališču: preteklo zimo so imeli kamničani dvakrat toliko drsalnih dni kot ljubljančani.
Mestna občina je letos, po prizadevanju župana gosp. Franca Kratnar-ja, zgradila letno kopališče, ki odgovarja športnim predpisom razen skakalnega Stolpa (ki ima samo višino 5 m). S tem je omogočen razvoj plavalnega sporta v Kamniku in takoj se je osnovala plavalna sekcija s številnimi novimi člani, ki so se vpisali v klub, enako tudi nogometaši, ki so tvorili že nekaj mesecev nepriznano klubovo sekcijo. Dosedanji odbor je uvidel potrebo sklicanja izrednega občnega zbora, ki je ob presenetljivo številni udeležbi izvolil v odbor nove, agilne ljudi in sicer za predsednika dr. D. Žvoklja, za podpredsednika župana Franceta Kratnarja, tajnik bo akadem. Ivo Pika, blagajnik St. Apar-nik, gospodarja ing. Rebolj in ing. Dolenc, za revizorja sta bila imenovana Valter Stuzzi in tehn. Ferdo Šmuc.
Prepričani smo, da bo novi odbor zastavil vse sile in moči, da privede sport v Kamniku na dostojno višino.
ALBIN ŠIFRER
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 12 POLEG RESTAVRACIJE „NOVI SVET“
Vse potrebščine za lovski ■B in ribarski s aort! BI
Kolesarstvo
VELIKA DIRKALIŠČNA PRIREDITEV KOLESARSKEGA DRUŠTVA »SAVE«.
Med kolesarskimi dirkami, ki jih prirejajo klubi, je posebno zanimiva vsakoletna dirkališčna prireditev Kolesarskega društva »Save«, ki se bo vršila letos dne 8. septembra ob 15. uri na športnem prostoru »SK Ilirije«. To ni sicer prostor, kjer bi kolesarji mogli razvijati lepe brzinske vožnje in tako nuditi občinstvu vpogled v kolesarsko tehniko; moramo se pa za naše razmere zadovoljiti s takim kot je. Kakor vemo že iz prejšnjih let, so naši dirkači tudi nepripravljenih dirkališčih dosegli lepe rezultate. Da nam bodo tudi na tej prireditvi nudili mnogo športnega užitka, nam priča že sam zanimiv in pester spored. Tako bomo na pr. videli dirko seniorjev, t. j. kolesarskih veteranov, katerim še vedno nagaja kolesarska žilica. Dalj različne dirke prvorazrednih in juniorskih dirkačev, ki se bodo medsebojno borili za razpisana darila. Pa tudi na dirko nežnega spola se ni pozabilo, kajti kakor v mnogih drugih športnih panogah, tako želi tudi v kolesarstvu ta spol biti zastopan. Da ne bo v prireditvi preveč resnosti, je na sporedu tudi humoristična točka, ki bo po svoji vsebini za publiko prava kratkočasnost. Izpred društvenih prostorov na Karlovški cesti, kjer bo zbirališče sodelujočih kolesarjev, pa do igrišča »SK Ilirije« in tekom izvajanja posameznil' sporednih točk bo igrala godba. Dirkačem, katerih želja bi bila se temelji*0 pripraviti na dirko, bo dovoljeno osem dni prej po nekaj ur dnevno, da se na igrišču vežbajo. — Točen spored bo pravočasno objavljen.