240 • Niko Kuret Trikraljevske igre in kolede na SIovenskem (Ob bohinjski koledi »Trje krâl hödjo«) Niko Kuret Medtem ko je slovensko ljudsko pesništvo, zlasti epsko, predvsem po zaslugi Grafenauer je vih študiji danes vsaj nekoliko' obdelano, sta naša epika v prozi in zlasti še naša folklorna dramatika še dokaj malo znano ozemlje. V svojem pregledu za »Narodopisje Slovencev 11«^ se je omejil dr. Fr. Kotnik samo na verske igre našega Ipdstva in še tu je moral — sledeč značaju celotnega dela — ostati bolj ali manj pri pregledni ugotovitvi večidel že znanih dejstev. Njegova kritična izdaja Drabosnjako- vega »Izgubljenega sina«, ki je že dlje časa napovedana, pa kaže pravo pot, po kateri bomo polagoma prišli do kar moč prave podobe slovenske ljudske dramatike: priborili si jo bomo z mon o grafičnimi obdelavami posameznih pojavov naše dramatske folklore. Za zdaj je to sicer še zelo težavnoi, dostikrat celo nemogoče prizadevanje. Saj nam v naših knjižnicah ni do§t0'pna najvažnejša literatura, posebno ne objave tekstov iz naše soseščine. 1 Dr. France Kotnik: Verske ljudske igre. »Narodopisje Slovencev II«. Ljubljana 1946, Posebni odiisk. 103 si. Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem 241 Z doslej neznano trikraljevsko koledo iz Bohinja, ki sem bil nanp po naključju opozorjen spomladi 1950,= se je število naših božično-trikraljevskih k o led oz. iger povečalo na štiri. Primerjava sorodnih motivov iz vseh štirih me je napotila k natančnejšemu pregledu naših tri kraljevskih kolednic v štreklju. Dr. Fr. Kot- nik je že svoja dni^ opozoril na dejstvo, ki ga je ponovil v svojem že navet- Trikraljevske kolede in igre na slovenskem ozemlju. (Etnične meje po Ramovševi Dialektološki karti.) denem pregledu v »Narodopisju Slovencev II«, da se namreč v naših božičnih pesmih marsikje hranijo ostanki porušenih iger. Z razborom motivov v naših štirih igrah oz, koledah se mi zdi to dejstvo vsaj v trikraljev- ske m snovnem krogu potrjeno. Tej svoji raziskavi vprav zaradi 2 Na igro me je opozorila v šoli pri obravnavanju slovenskega ljudskega slov- stva tedanja maturantka Marica Ran tova, doma iz Bohinjske Bistrice. Po nje- nem posredovanju sem navezal stike z enim izmed kolednikov, upokojenim želez- ničarjem Šmnom Zvanom, ki mi je igro zapisal in poslal. Važna dopolnila mi je prispeval bistriški rojak prof. Cene Žnidar s pomočjo prof. Mavrica. Vsem dolgujem hvaležnost. — Dne 12. novembra 1050 sem na Bohinjski Sîltrici osebno preveril vse zbrane podatke in jih še dopolnil. 3 Ccena 16. snopiča SNP. »Cas« XIX, 1924/25, 88—80. — Gl. tudi wVerske ljudske igre«, 103—105. Slov. etnograf— 16 242 Niko Kuret zgoraj omenjenega pomanjkanja tuje literature sicer ne morem dati širšega okvira in se moram zadovoljiti začasno samo z domačim gradivom. Najprej naj spregovorim o boihinjski trikraljevski koledi, ki nam je bila dtotslej neznana. I. »Trje krâl hodjo« v Bahinju Na večer pred praznikom svetih Treh kraljev, 5. Januarja, so v Bohinju vse do minule druge svetovne vojne letO' za letom, igrali svojo trikraljevsko igro'. Igri so pravili, da »T r J é krâl h 6 d j o«. Dolgo prej; so spraševali, »če bodo kej krâl hodil«, »če nas bodo kej krâl obiskal«. Običaj je bil prav star. Kralji so hodili rod za rodom, leto za letom in »b9 že čudno bl6, de b jeh kak lét na bl6«. Sedaj še živih starih kolednikov (moj poročevalec šteje 64 let) očetje so se že spominjali »kralov« iz svoje oitroške dobe. Skupino kolednikov, ki je hranila običaj na. Bohinjski Bistrici, so tvorili sami starejši možje. Baltezarja je igral Janez Žnidar, Miho Valentin Mavric, Gašperja Jože Mencinger, pismarja Šimen Žvan, Herodeža Janez Mencinger I, stražarja pa zdaj že umrli Janez Mencinger II. Hodili so po Bohinjski Bistrici in njeni bližnji in daljni okolici. Prišli so do Srednje vasi in Stare Fužine. Dolgo prej že so jih ljudje vabili in jim naročali: »Pa še k nam pridte, še k nam!« Pri obhodu so sodelovali igralci in pevci. Med igralce štejemo predvsem Tri kralje, glede katerih so' veljali stari predpisi. Gašper je moral biti manjše postave' in star; nosil je sivo brado. Miha je bil visok m je imel črno bradoi. B a 11 e z a r je bil zamorec, ves namazan s sajami in mastjo, da se je svetil; brade ni imel. Z njim je hodil fantiček kot nekakšen paž. Napravljeni so bili v bogata oblačila. Na glavah so imeli lepe pozlačene krone. Najprej so imeli bele halje do pétâ. Krajša ogrinjala so bila rdeča in modra in so' bila na široko obrobljena z zlatimi našivi. V zadnjem času so imeU napravljene lasulje po gledališkem vzorcu. V rokah so nosili vsak pozlačeno žezlo ter lepe ponikljane ali medeninaste posode ali škatle in tudi majhno kadunico. Podobno je bil napravljen Herod. Z njim je bil p i s m a r. Ta je bil napravljen v duhovniški talar, nosil je duhovniški ovratnik in visok cilinder. Včasih sta bila kar dva pismarja. Herodu ob strani je bil vojak, njegova častna straža, s potegnjeno sabljo. Tem šestim ali sedmim p stopal nai čelu fant, ki je nosil zvezdo. S kokdniki je hodil še fantič, ki je nosil sliko jaslic ali majhne jaslice,* in nekdo, ki je v vrečo pobiral darove. Z nabranim denarjem so si koledniki opravo vsako leto izpopolnili in olepšali. Kostume in rekvizite so imeli spravljene v nekdanjem Prosvetnem domu na Bistrici. Med nemško okupacijo pa je vse izginilo. « Zdi se, da iso služile svoje dni v ta namen zlasti »om a r i č n e«i jaslice. — K. Adrian -L. Schmidt: Geistliches Volksschauspiel im Lande Salzburg. Salzburg-Leipzig 1936, objavlja {med str. 176 in 177) sliko takšnih jaslic z izrec- nim podpisom: »Knochenkrippe aus Saalfeiden, Muster einer Stellkrippe der Hirtensinger. (Podčrtal jaz.) Volkskunde-Museum Hellbrunn.« Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem 243 Kolednikom so se vedno pridružili cerkveni pevci, sami moški, ki so prepevali staie in znane božične pesmi, pa tudi drugi fantje, radovedneži, da je bil sprevod kar številen. Na pot so krenili dan pred svetimi Tremi kralji o mraku. Kjer koli so se ustavili, je potekal obred enako. V veži so pevci zapeli katero od znanih božičnih pesmi, v hiši pa se je vse pomaknilo k stenam ah za peč. Pri mizi pod boigkovim kotom je čakal pripravljen stol. Prvi stopi v hišo Herod s svojim častnim stražnikom, ki ima sabljo in Herodu nosi veliko knjigo. Za njima prideta oba pismouka (včasih je bil tudi samo eden), vsak z vehko knjigo pod pazduho. Herod sede na stol k mizi, vo'jak se s sabljo v roki postavi poleg njega, za mizo na klop pa sedeta oba pismouka, položita vsak svojo knjigo na mizo in mimo čakata. Herod ošabno strmi predse. V vratih se prikaže zvezda. Zvezdonosec stopi v hišo in obstane za vrati.. Za njim pridejo T r i j e • k r a 1 j i. Pevci v veži zapojo trikraljevsko pesem. Prva gresta oba »bela« kralja po vsej dolžini »hiše« in se obrneta. Za njima je krenil »črni« kralj. Sredi hiše se srečajo in molče pri- klonijo. Nato gredo vsak svojo poit, se spet obrnejioi, se sredi hiše srečajp in spet pokloniifo. Vsa hiša molče spremljia ta slovesni obhod. Ko se kralji tretjič srečajp in drug drugemu poklonijio, se skupaj obrnejo proti Herodu, stopijo predenj in se mu poklonijo-. Gašper se oglasi in reče: »Če (Kje) je novorojeni krâl Judou? Vidio smo negôyo zvezdo na Jutro- vam. in pršla smo ga molt.« Herod skoči ob teh besedah pokonci in zavpije: »Kaj? Novorojeni krâl Jüdotj? Kaj m'sm jest krâl Judoij? Jest ne po- znam krâla razen mene u Judeji!« Razburjen pritisne pest na čelo, kakor bi premišljeval. Trije kralji čakajo. Naposled dvigne glavo in reče tiše: »Sklicoij bom vélke duhoivine in pismârje in preiskâl bomo, kje j kej zapisanga o novorojenam kralu.« Herod se nato obrne k mizi in oba pismarjia vstaneta. Vsi trije začno- stoje hlastno iskati vsak po svojii knjigi. To hstanje postaja groteskno. Nobe'- den ničesar ne najde. Posebno Herod s čimdalje hujšo ihto išče in knjigo premetava. Nazadnje jo- jezen zapre in z njo udari poi mizi. Nato pa se obrne in reče kraljem z mehkim glasom: »Jest ne najdem nikjer zapisano o novorojenam detetu.« *Tedaj pa se oglasi pism.ar in z glasom skozi nos prebere iz svoje knjige; »Po preroku Malahiju je prerokvân, de bo novi krâl Judoiy rojen u Betlehem na Jüdovem.« Herod osupne, dvigne glavo, nato pa se nagne k Trem kraljem in jim hinavsko reče: »Pa nej bo toko. Pro« ste govoril! Pojdite in skrbno pouprašujte po tam otroku! Potlej pa mi pridte pray t in še jest ga bom Š014 častit in molt.« Trije kralji se mu poklonijo in se obrnejo. Herod sedle. 244 Niko Kuret Medtem je fant, ki je nosil jaslice, postavil jaslice na klop ali stol, domači pa so prižgali na vsaki strani svečo, ki so jo že prej pripravili. Trijie: kralji pridejo mimo, se pred jaslicami ustavijo in pokleknejo. Pevci v veži se oglase ta čas z božično pesmijo. Ko končajo, opravijo Trije kralji obdarovanje deteta, vstanejo in z zvezdonoscem odidejo^ iz hiše. Komaj pa so za durmi, skoči Herod pokonci in jezno zakliče: »Tile trje krâl so me najbrž zapelâl. Ne b6 jah več k men nazaj. Hočam pa um'čt tga otroka.« Nato nadaljuje naučeno in ne v narečju: »Zato se hočem razsrditi, vse fantiče in deklice pomoriti, da bo teklai rdeča kri in fantičov in dekličov nč več ni!« Jezno zgrabi svoj meč m začne z njim stokati in dregati otroke, prav tako pa tudi deklice, ki se konca prizora boje in se zatoi skrijejO' po kotih in z:a pečjo. Nato gre kriče iz hiše na cestoi, vojak in pismarja pa za njim. Med obredom je pripravila gospo'dinja primeren dar (suho klobaso, štruklje, jabolka, orehe in podobno ali pa denar), ki ga zdaj spusti v pri- pravljeno vrečo. Koledni sprevod nadaljuje nato svojo pot k sosedni hiši. II. Izvor in razvoj trikraljevske dramatike in kolednic Preden preidem k pregledu in pretresu trikraljevske dramatike in tri- kraljevskih kolednic na Slovenskem, moram v glavnih orisih ocrtati njih izvor in razvoj v evropskem kulturnem območju.^ 1. Trikraljevska dramatika Korenine trikraljevske dramatike segajo v srednjeveško božično liturgijo katoliške Cerkve. Dramatske kali v Uturgičnih tekstih so se namreč po' uvedbi božičnega praznika« mogle razviti tudi zanj- v preprosta dramatična obredja. Pobudo za to je dal pač velikonočni praznik. 2e od 4. stol. dalje so namreč v Jeruzalemu pri vstajenjski procesiji uprizarjali prizor »srečanja treh Mariji« pred Kristusovim grobom. Ta prizor so prenesli romar- ji na Zahod. Pesniški vložki z dialogičnimi mesti, kot jih je za Hturgične tekste ustvarjal eden izmed največjih umetnikov srednjega veka, švicarsko- sanktgallenski menih Tulilo, in jih imenujemo trope, so omoigočih v začetku 10. stol. tudi umetniški razvoj' te nekomplicirane obredine dramatike. ^ Prim, o naslednjem Kuret: O nastanku in razvoju božičnih iger. »Cas« XXXIII, 193S/39, 173 si. — Navedbo literature gl. »Cas« XXXII, 1937/38, 246. » Najstare ša Cerkev razen velike noči (pashe) ni obhajala spominskih d«i iz Jezusovega življenja, slavila je zgolj »večno odrešenje« po Kristusu. Zato tudi ni praznovala praznika Kristusovega rojstva (Origenes mu še v 3. stol. ni bil naklo- njen). Pobuda za praznovanje božiča je prišla od zunaj: od giiostiikov in od poganskega Dionizovega praznika — 6. januarja po današnjem koledarju. Prvič se pojavi na ta dan krščanski praznik epi f a ni je v Egiptu v 4. stol. Izpričano je, da je dovolil cesar Konstancij že pred 360 na rimskem dvoru praznovanje '25. decembra kot »praznika Kristusovega rojstva«. Tega leta je bila tudi sezidana v Rimu bazilika Kristusovega rojstva, od 9. stol. dalje imenovana Santa Maria MaggiOre. — Prim. Meyer: Das Weihnachtsfest, seine Entstehung und Ent- wicklung. Tübingen 1913=, 3&1. Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem 245 Bila jie seveda še latinska in vseskozi pétai. Spominja na oratorij ali »du- hovno operoi«. Medtem ko se je za božič razvil prizor ob jaslih, postavljenih pred oltarjem (v 11. stol. najprej v Franciji, zatem v Nemčiji in Angliji), in so se ob njih vrstili — paralelno z velikonočnimi »Marijami« ob božjem grobu — trije pastirji s svojo poklonitvijo detetu, nato dvogovor z »babicama« (iz apokrifnih evangelijev), poizneje nastop Marijfc in Jožefa in končno ziba- njp deteta Jezusa (»agitatio cunarum«), se je razvil za praznik epi fan i je, 6. januarja, ki je bil še dolgoi časa imenitnejši od božičnega, samositojten prizor s tremi »kralj i«. Le-ti spočetka niso bili kralji, ampak »m o d r i«, kakor jih sveto pismo še danes imenuje, ali m a g i. Zato se jp tudi obred sam pogostoi imenoval »ordo magorum«. Domovina naših »magov« naj bi bila Arabija — Kaldeja — Perzija, ¦od tod njihovo ime (ij.iyci ). O tem priča tudi njih noša na slikah iz starokršćanske diobe: frigijska čepica, prepasana tunika, pliašč, hlače, čevlji. Ko't »k r a 1 j i« se pojavijo šele po 6. stol. V prvih sedmih krščanskih stoletjih jih nobenkrat ne upodabljajo s kraljevskimi insignijami. Pozabiti ne smemo, da je imela oznaka »kralj« v starem veku posebno še na Vzhodu mnogo širši pomen —¦ skoraj vsi odvisni saitrapi so imeli pravico doi kraljevskega naslova. S kraljevimi krommi so upodobili naše »modre« prvič v začetku 8. stol. (mozaični tlak stare vatikanske bazilike). Od 12. stol. dalje govore viri samo o »svetih Treh kraljih«. — število naših magov ali kraljev je bilio namreč različnoi. Sirsko in drugo vzhodno izročilo jih našteva 12, na zahodu pa se je ustalilo število 3 (pač po darovih, naštetih pri Mt 2, 11: zlato, kadiloi, mira). Toliko jih vidimo prvič na sliki v katakombi sv. Prisdle iz 2. stol. — Uveljavila so- se zanje imena »Melchior, Kaspar, Balthasar«, ki jih je uvedel Beda Venerabilis (674—735), angleški cerkveni učenik. Poprej so krožila drugačna imena (n. pr. Apelhus, Amerius, Damascus ali Ator, Sator, Paratoras ali hebrejska Galgalat, Malgalat, Surithim'). — Poklonitev treh kraljev je bila — pač tudi pod vtisom liturgije — najljubši motiv staro- kršćanske umetnosti, zlasti na sarkofagih od 4. do 5. stol.** ' Naša najstarejša zapisana ljudska pesem (Alasia da Sommaripa, 1607) pravi (SNP III, št. 4946, v. 17-18): Potle so perCle craglie trije, Gafpar, Melicor, Boltifar. 8 Prim. Detzel : Christliche llkonographie I. Freiiburg i. Br. 1894, 204si. — Künstle : Ikonographie der christlichen Kunst I. Freiburg i. Br. 1928, 354sl. — Srednji veik je na svoj tilpični način odkrivali v treh kraljih različno simiboliko in jim pripisoval določene funkcije in lastnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivolas, Gašper mladenič 20 let, BolMežar pa mož. Takšni so simboKčno predstavljali »tri starostne dobe človeka«. Predstavljali naj bi simibolično tudi pogane (pastirji so predstavljali jude!): Gašper naj bi zastopali semiite, Melhior jafetide, Boltežar hamite. Zato so upodabljali Melhiorja kot Evropca, Gašperja kot Aziata, Bolte- žarja pa kot Etiopca. Tudi darove so jim določili: Melhior je poklonil kot naj- starejši Kristusu zlato, ker je kralj, najmlajši Gašper kadilo, ker je Bog, mož Baltazair pa miro, ker je človek... 246 Niko Kuret Trikraljevski dramatični obred je postal izhodišče poznejših trikraljevskih iger in je potekal takole: Trije duhovni s kronami na glavi pridejo s treh različnih strani v cerkev in se v osrednji ladji srečajo. Drug drugemu poka- žejo zvezdoi, ki jo nekdo vleče na napeti vrvi pod stropom proti oltarju ali pa jo pevček nosi na drogu pred njimi," se poljubijo in gredO' v slavnostni procesiji do jasli, ki so postavljene na koru pri oltarju. Tu jih sprejmeta dva klerika v širokih haljah. Le-ta predstavljata babici, ki sta bili po apokrifnem izročilu navzoči pri Kristusovem rojstvu,!" izroče darove, se poklonijo detetu in spet odidejo. —, Ves obred je potekal ob glasbi in petju docela p a n - t o m i m i č n o. Tipičen primer takšnega obredja je besedilo iz R ou ena- (zapis iz 14. stol.). Prav kmalu se je pridružil tej dramatski motiviki še motiv Heroda, ki je postal sčasoma hočeš nočeš središče trikraljevske igre. — Herod sedi v cerkvi kje ob strani. Trije kralji se oglase mimogrede pri njem. Daje jim navodila, toda angel jih pouči,* da se morajo vrniti drugod. Herod potem razsrjen ukaže pokol} otročičev. — Z nastopom Heroda se pojavi že drar matski dialog. Obredja tega tifia so ohranjena iz 11. stol. v zapisih iz Bilsena pri Lim- burgu, iz Compiegnea in — kar utegne biti za nas važno — iz F r e i s i n g a. Naslednje stoletje jih ima iz Strasbourga, Montpellierja in Neversa. Iz iste dobe (ok. 1100) je trikraljevsko obredje iz Zagreba." 9 že v najbolj zgodnji dobi so imeli svetopisemsko zvezdo (po Ml 2, 2 in 9) za posebno nebeško prikazen, ki se je odlikovala s tolikšno svetlobo, da sta j ob njej bledela sonce in luna (tako sv. Ignacij, sv. Klemeni, sv. Krizostom). Na starih spomenikih je upodobljena dokaj preprosto z 9 (pri sv. Priscili) ali s 6 žarki in podobno. Po poznejši legendi je bilo videti v zvezdi dečka (= Kristusa) s križem. Poslej so zvezdo oblikovali osmerokrako, ker naj bi predstavljala Kristusa, ki je • prinesel osmero blagrov na svet. Gl. D e t z e 1, n. d., 209. — Takšno predstavo zvezde vsebuje tudi že omenjena kolednica pri Alasiju da Sommaripi (v. 1—9): ] j Ta fuetla lueifda ta ie zašla j Za ono rti-an chierne gore; . , Ona nam fueti 1'iroco, i Siroco, inu vifCoco. i v fueirde ftoi Deite mlađu 1 v rokec derzi an cris slate j v cris fo slatni postobi, I , Da leta Deite praui Bug'. .. ] Tako upodobljeno dobimo zvezdo n. pr. tudi na freski iKristusovega rojstva pri ' Sv. Primožu nad Kamnikom (začetek 16. stol.). Tudi trikraljevsko obredje so ponekod imenovali po zvezdi: Stella offi- cium (Rouen), Versus ad stellam faciendam (Nevers). 1» Gl. Hennecke: Neutestamentliche Apokryphen. Tübingen u. Leipzig 1904, 60 si. — Babicama naj bi bilo ime Šaloma in Zelamija. Prva je bila neje- verna, druga je bila verna. Njuno zgodbo je popisala tudi znana srednjeveška pisa- teljica, nuna Hroswitha kot obrazec b: Drugi del (v. 25—39) pa je besedilo trikraljevske kolede, ki je čisto neorganično pridejano prvemu delu. To besedilo je skoraj natančno takšno kakor že- lezniško, manjka samo uvodna pesem (2 5). Primerjajmo dvogovor treh kraljev iz motniškega (Aa) in boroveljsko-podkrnoškega obrazca (Ab)\ Ab (v. 12—16): Kraljeva svetlost, kje ste vi doma? Mi smo tam doma, ker solnce gor gre. Kraljeva svetlost, kje ste vi doma? Tam, ker solnce opoldan stoji. Kraljeva svetlost, kje ste vi doma? Tam, ker solnce dol gre. Ab (v. 25—30): Gospod kralj, čej ste vi doma? Jaz sem tam doma, čir solnce gor gre. Gospod kralj, čej ste vi doma? Jaz sem tam doma, čir jsolnce poldan stoji. Goapod kralj, čej ste vi doma? Jaz sem tam doma, čir solnce k božjej gnadi gre. Sorodnost jeočitna! Nov je nadaljnji dialog (po Štreklju) med prvim kraljem in med drughn kraljem-zamorceni. Ab (v. 31—36): Gospod kralj, kam je vaš pot? »tMoj pot je za to zvezdo: Čir bo ta zvezda ostala. Tam se bo kralj rodil; Te bo krailj črez vse kralje in črez kralja Herodeža.« Ali ni bil to verjetneje dvogovor med enim izmed treh kraljev in kraljem Herodežem? Zadnji del obrazca se je zdel Štreklju bržčas še posebno brez logične zveze 3 prejšnjim in je mogoo vprav zato označil pesem kot »zmešano«. Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem 263 Ab (v. 37—39): Nikar, nikar, ti si en neusmiljen kralj; Tebi se vzame sceiptar in krona preč, Ti ne boš kralj nikoli več! (Vzame mu sceptar ali sabljico.) AH nam ta pasus ni že znan? Srečali smo ga v besedilu želez- niške kolede (Ž 11), kjer ga govori angel, ki »pri teh besedah (sc. Hero- dežu) žezlo, kraljevo pravico, iz rok vzame.« Boroveljsko-podkrnoški obrazec Ab predstavlja torej sko- raj v celoti ohranjeno besedilo trikraljevske kolede ždezni- šlcega tipa in sicer vsebuje motive 2, 9 in 11. Naštevanje domovine treh kraljev, ki človeku zdaj že v treh dvogovorih udari v oči, dobim v dveh nadaljnjih trikraljevskih kolednicah. Prvo (Ac) je zapisal Matija M a jar v Žabnicah, druga (Ad) je Vrazov zapis s Štajerskega. Naštevanje ni podano v dialogu, ampak je vpleteno v epsko pripoved. Ac (v. 41—46): Gašpar je pa tama doma biv, Cjer mi sunce gori vzhaja, Melhar je pa tama doma biv, Cjer mi sunce na povnam pačiva. Boltažar je pa tama doma biv, Cjer mi sunce k božjej gnadi gre. Ad (v. 33-<38): 1 Baltazar kralj je z dežele, Ke lübo sunce gori gre. Melhar kral je z te dežele,/ Ke lübo sunce na poldne. Gašpar kral je z te dežele,; Ke lübo sunce gori g-re. ; V obeh kolednicah, Aa (M o t n i k) in (B o r o v 1 j e - P o d k r n o s), moramo videti deloma porušeni besedili trikraljevske kolede, ki sta ob opustitvi dramatičnega predstavljpij^i prešli med zgolj kolednice. Tip železniške kolede dobi s tem dve sko- raj identični inačici. Vprašanje, kako pojasniti odlomka iz Majarjeve žabniške (Ac) in Vrazove »štajerske« (Ad), ki se krijeta z vsemi tremi obrazci koled v motivu naštevanja domovme treh kraljev, mora ostati za zdaj še odprto.''^ B. Strah za dete. — Nepoučen bralec se gotovo zavzame nad »kolednicami«, ki jih je objavil Štrekelj v motivnih skupinah »Sveti trije kralji bi radi Jezusa — ukrali« (SNP III, str. 117 sl.) in »Kdor Jezusa ukrade, bo precej mrtev« (SNP III, str. 118). Motiv, da bi sveti trije kralji hoteli Jezusa ukrasti in da bi ga bilo treba s silo braniti, je pač vsaj nenavaden in ga s samo nevarnostjo, ki detetu preti od Heroda, ne bi mogli zadovoljivo razložiti. Uganko nam na mah pojasni mežiška igrai s svojhni svojskimi prizori M 24—29, kjer se pastirji tudi boje za dete, neradi spuste tri kralje k njemu, a se potolažijo', ko vidijo, da tujci nimajo zlih namenov:'' ä3 Gl. op. 27! " Gl. »Ljudski oder«, n. 1., 102. 264 Niko Kuret Trije kralji: Pastirci, se k ne bojte to, ker mi tu semkaj prišli smo. Mi počastiti hočemo to dete cartano... Pastirji (pojo): Olej, glej, glej, kaj zdaj bo, kaj zdaj bo, če nam to dete vzamejo? Glej, glej, glej, saj so ja prav ljudi, saj majo to dete tud radi... Kaj pa gornji obrazci pri Štreklju? V inačici iz Hm eni c nad Otaleži (Ba) v Štrekljevem lastnem zapisu berem (v. 1—9): Pršol sa Idié naznani Sade] nuôtre w naš toraj. Ani bi rwisna radi krâdal, Jiézusa skrite zdej! Mi pa isma se zmatili. Srna mislni, da sa zläht Idié: Tu ea^sw/iéti trjié krâli Z dužale jutrawe! Inačica iz Cerknega (Bb), ki jo je zapisal Fr. Se de j (tudi Janez Kokoš ar z napevom!), se glasi (v. 7—10): če pa semkaj pridejo (sc. »krallji trije«), Gvišno dete vzamejo. Rajš bi tel glavco zgubit. Ko to dete preč .pustit! Dramatično neverjetno razgiban, do tipično kmečkega pretepaštva odločen pa je i h a n s k i obrazec (Bc), v zapisu Ant. Breznika, kjer imamo takele verze (1—13, 18—21): Pastirčkg, nehajte piskata j enoj pet; h štaka parhajâjte, neki bo novga spet! V naše kraji so paršli jen čudna aldé^ zagvišna b rada (u)kradla, Jazusa skrite zdej! (Le vsa ukap se zbarimo, gorjače sabi ^zmimo. Bodmo hadi kat strup. Kdor bo Jazusa ukradu, ta bo precej martov ... Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem_ 265 Mi smo pa nianîl', Da so kak' zieht aide: Gvišne so tarja kräl' Iz daillnah dažela! Težko si mislim, da bd bile takšne pesmi samo plod fantazije ljudskega pesnika brez vsakršnega oslona na katero si bodi realno dogajanje. Strah, da bi kdo Jezusa ukradel, nezaupanje do treh kraljev imata svoj pomen in svoijo upravičeno's t le v igri, kjer se s tem vzbudi d r a m a t ič n a n a p e t oi s t prizora poklonitve, ki poteka sicer, kakor smo videli, skoraj vseskoizi p a n t o m i m i č n oi. Toi je čutil dramatik mežiške igre ali njene predloge, ki je ta motiv vpletel v njen potek. Če ta motiv dobimo izoliran v »kolednici«, kakršne sem zbral v skupmi B, potem si ga ne znam drugače razlagati, kakor da je odmev, če ne cdo ostanek porušene trikraljevske igre! Da je ihanski obrazec (Bc) del nekdanje igre, pa mi potrju^ta v. 14—17: Glej, glej, glej, Marka, Štefek, sprelub' moj brat! (Kok') se ta iskra žarka Pa na tah možeh ta gvant!... Neposredno ogovarjanje srečujemo le v igri in trije pastirji vprav nastopajo v malone vseh pastirskih igrah! V ihanskem O'brazcu sta tO' poleg govorečega še Marka in Štefek. Spomnimoi se, da je tudi v mežiški igri eden izmed pastirjev Š t e f e 1 j. Pa to mogoče niti ni bistveno. Inačici Ba in Bb, posebno pa obrazec Bc so skoraj povsem gotovo deli nekih starih trikraljevskih iger. C. Sodelovanje v igri. — Kolednice, ki sem jih zbral v skupino C, mi vzbujajo pozomost s svojim značilnim začetkom hi tipično dispozicijo, ki obsega ves prizon' s tremi kralji v jaslicah : opozorilo na priho'd treh kraljev, opis njihove zunanjosti, opis njihove poklonitve in.obdaritve deteta, opis Jožefovega in Marijinega vedenja, končno njih odhod in s lovo od njih. Ali je verjetno', da bi koledniki sami o sebi začeli peti tako, kakor beremo v teh »kolednicah«: Ca (»kranjska«) v. 1—2: Glejmo, glejmo, kdu grie tam, 2^gvišnu pridejo k nam ... C&. (Ihan), V. 1—2: Poglejte, glejte, kaj ja tam: Tri svet kral grejo h nam! Cc (Podzemelj), v. 1—2: Glejte, glejte, kaj je to, Kaj so to za eni možje... Cd (Scdražica), v. 1—2: Poglejte, kaj je tam! Sveti krali gredo tam. 266 Niko Kuret Ce (Vojnik), v. 1—2: Oj, poglejte, kaj je tam! Sveti kralji gredo k nam ... Tako more peti o kolednikih le nekdo izven njih. Ali domaä, kjer jih pričakujejoi? To ni navada. Pa poglejmo posamezne obrazce natanč- neje: ne opisujejo samo zunanjosti treh kraljev, ampak tudi njihovo vede- nje in ravnanje pred detetom, in sicer neposredno, živo, kakor da prizor pred seboj gledajo. To z navadnim koledovanjem nima nobene zveze, Le po zasno\'i drugačne so »kolednice« iz Štrekljeve motivne skupine »Ena zvezda gori gre« (Cg—i). »Kranjska« (Cg) se začenja, na primer, takole (v. 1—8, podčrtal jaz): Ena zvejzda gori grie Tam per Bet!ehem(o), Kaj tu za eno znamne je, Pejte, gledat griemo: De bodemo vid.lli mi To zveizdo naznano, Tu je angel, griem naprej, Vi pa vsi za mano! Ali ne vidimo živo pred sabo pastirja, ki v igri agira (Pejte!... Tu je angel ... griem naprej, vi pa vsi za mano!)? To ni koledniški, to ni pripovedni, to je dramatski slog! Isto moramo reči O'obeh inačicah: Ch (Grahovo), v. 1—7 (podčrtal jaz): Na zvezda gori gre Prof mestu Betlehem. Kaj pa to za 'no znamnje je, Oh gledat pejte gremo! Ta zvezda neznana. En angelj pred njo gre. Oh pejte vsi za mano! Ci (Kropa), v. 1—4 (podčrtal pz): Ena zvezda gori gre Tam pri Betlehemu. Kaj je to za 'n znamenje? O poj de (sic!), gledat gremo! Že brez poznavanja mežiške igre bi moral reči, da spadajo verzi s takšnimi neposrednimi vzkliki in pozivi v neko živo dramat- sko dogajanje, v igro. A tudi vsebina in slog celotne pesmi to potrjujeta. V vseh teh obrazcih in njih inačicah pevec opozarja poslušalce na nekaj, kar se pred njim in pred njimi dogaja. To dogajanje je nastop Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem 267 treh kraljev v jaslicah. Izredno plastično ga opisuje »kranjska« (Cg). Trije kralji so dospeli. Sej se k štalci bližajo, Kaj se buo gudilu? (V. 15—16) Vsak izmed njih bi bil rad čimprej pri detecu. Ta pervi je, mejnim, Gašper ja, Kir je tä nar starši, On ta parvi k ofru grie. Za nim pa tovarši. On s tuo leipo krono tam To deite vkušuje... (V. 17—22) Milhiar ravnu gleda, Želi k njemu priti...