Misija osnovne šole in učiteljstva na polju narodne prosvete po zak. o nar. šolah. Zakon o narodnih šolah je iposebno glo* boko začrtal nalogo narodne šole in učitelj* stva narodnih šol na polju narodnega pro* svečevanja najširaih plasti. Velike so dolžnosti, ki so poleg drug.h nalog naložcne ravno učitcljstvu naradnih šol s tem zakonom. Niti učiteljem srednjih šol niti učiteljem učiteljišč in tudi učiteljem mcščanskih šol in univerz najbrž ne bodo do* ločali novi zakoni toliko takih dolžnosti ka= kor j;h je princsel zakon o narodnih šolah učitcljstvu osnovnih, odnosno narodnih šol. Novi zakon je odprl stene šolskc sobe  učiteljstvu narodnih šol, ter je tudi izvcn njih postavil zakonite dolžnosti učiteljstvu. To se pravi, da ni samo 28 tedenskih ur učitelj v službi, ampak traja njegova služba tudi izven teh 28 v šoli p,iedp sanih ur, dalje —na polju narodnega prosvečevanja. To za učiteljstvo siccr ni nič novega, saj je že sedaj delovalo v tem .pravcu — iprosto« voljno. Dokazala bode to statistika prosvet« nega in kulturnega dela uqiteljstva, ki jo bodo podala okrajna učiteljska društva in ki jo ob* javimo v listu. Poudarili smo že, da nobena izmcd osta* lih kategorij učiteljstva ne vrši tako ogrom= nega dela in jim tudi zakon ne predpisuje istega; pa tudi nobena izmed ostalih katego rij državnega uradništva ne vrši tega širokega in izčrpnega prosvetnega dela, kakor osnov= nošolsko učiteljstvo. Koliko časa, koliko idealizma, koliko gmotnih žrtev za članstvo pri vseh društvih in naročnino knjig in časopisov ter koliko fizičnih in moralnih sil je že dalo in še daje ravno osnovnošolsko učiteljstvo na altar na« rodneaa prosvečevanja in nacionalnega dela sploh Te naloge nam poglablja zakon o narod« nih šolah s sledečimi določbami: § 1. Narpdne šole so državne naprave, ki . imajo nalogo: da širijo prosveto v n^rodu posredno in neposredno s sodelbvanjem z vsemi kulturnimi ustanovami za naitodno pro« svečevanje. § 7. Narodne šole so: K narodnim šolam spadajo tudi ustanove, ki služijo splošnemu narodnemu ;prosveičevan.ju: analfabetski tes čaji, gospodinjske šole in teeaji, gospodarski tečaji, higienski tceaji in slično. § 16. V svrho nainodnega prosvečevanja in gospodarskega izobraževanja se ustanav= ljajo šole in začasni tečaji z ozirom na po« trebe posameznih krajev. Sem spadajo tudi gospodinjske šole, kakor tudi tečaji za od* rasle nepismeTie (analfabete) in drugi tečaji. § 23. Dolžnosti šolske občine so: 8. pod= pirati prosvetne naprave, s katerimi se širi ob:ža proKveta v nartadu. § 31. Občine smejo ob svojem strošku zidati poslopja, namenjena narodnemu pros svečevanju, kakor: kmetijske šole, gospodinj* ske šole, strokovne šole itd. — V ta namen se sme združiti več občin. § 32. Pri vsaki novi stavbi in dozidava* nju poslopij, ki jih zida občina v kakršnekoli prosvetne namene, pomaga država... itd. § 36. Šolsko poslopje in šolsko dvorišče se ne moreta uporabljati za nič drugega ka= kor za šolo in za namene, ki so v skladu z občim smotrom narodnih šol (§ 1.). § 38. Krajevni šolski fond se uporablja: 2. za podpiranje šolarskih izletov in ttkem, šotekih knjižnic za otroke in odr&ste; 3. za šolslfe kuhinje in oskrbovališča; 4. za potrebe na^odlnega pfosvečevanja sploh. § 52. Pri vsaki podeželski narodni šoli, a po možnosti tudi pri drugih rrjora biti šolski vrt, ki naj služi za učne namene, a zlasti za pouk v prirodoznanstvu, za p/raktične vaje učencev v poljedelstvu, kakor tudi šolska kus hinja za vaje učenk v goapiodinjstvu. Mini^ strstvo prosvete predpiše vzorne načrte za šolske vrtove. Kjer je to potrebno, določi minister pro« svete letno po tri dni, v katerih bodo učenci pod nadzorstvom učiteljevim izvrševali po^ gozdovanje in narejali nasade. V posameznih krajih se ustanove šolski gaji. Za vzdržavanje nasadov (varstvo pred sušo, živino itd.) morajo skrbeti učenci po navodilu učiteljev. § 53. Narodna šola mora imeti zbirko po= trebnih učil in knjižnico za učitoljc in učence, a pto možnosti tudi za bbčinstvo dotične ob= čine. § 69. Razen povsem šolskih slovesnosti se smejo učenci udclcževati samo onih jav* nih slovesnosti in javnih prireditev, ki imajo obči državni ali obči nacionalni značaj ali so v tesni zvezi s šolo. § 76. Za posamezne strokovne predmetc, posebno v višji narodni šoli, se postavljajo lahko strokovno izobražene osebe kot hono* rarni učitelji. § 78. Vsi učitelji so dolžni: 9. sodelovati v učiteljskih in roditeljskih svetih, ki se shajajo zaradi pretresanja vzgoj^ nih vprašanj; 11. delovati na nanodnem pflosvečevanju. § 81. Vsi učitelji sc morajo vcsti v službi in izven sJužbc tako. kakor to pristoja iz? obraženim ljudem ter vzgojiteljem mladine in naroda. Učitelj je dolžan, dajati zgled državljan^ ske, verske, politične in kulturnc strpmosti. Zato se mora izogibati vsieh jakcij privatnega in javnega, posebno onih docela p|olitičnega značaja, ki privedejo lahko do te nestrpnosti. Spričo tega učitelji ne smejo biti! čtani or^ani; zacij, ki so v kateremkoli plogledu škodljfve za smotre nafodnih šol (§ 1.), niti se ne smejo baviti s posli, ki se ne skladbjo z učiteljskim poklicem. ) Za izvrševanje kakih drugih poslov razen učiteljskega mbrajo predb<odn(a zaprositi za dovoljenje od mirtistra prosvete. § 82. Učitelji bodo piodpi<ali všako delo« vanje izven šole, ki se zagočenja v svrho prtos svečevanja širjih narodnih krbgov v duhu tega zakona. Ministrstvo prosvete bo po svo^ jih proračunskih sredstvih podeljevalo na= grado onim učiteljem, ki bodo Si posebnim uspehom delovali na natVodnem prosvečevanju izven šole, kabor tudi za delo v plosebnih tes čajih. § 96. Ako je učitelj v času svojega šola^ nja užival državno podporo, se mu ne more sprejeti ostavka niti dovoliti prehod v drugo državno služfoo, dokler kot učitelj ne odsluži dvakrat toliko časa, kolikor je dobival pod« p(oro, ali dokler ne vrne dobljenc podpore. Prav tako mora tudi učitelj, ki se je ob državni podpori pripravljal za delo v speci* alnih šolah (za nezadostno razvito in de= fektno deco, gospodinjske šole i. dr.) detati v teh solah najmanj dvakfat toliMo časa, za kolikor je užival državno podpofo (z dopustom, v denarju ali drugače) ali vrniti izpla= čane prejemke in podporo. § 98. Koncem šolskega leta, a najkasneje do 5. julija dostavlja banska uprava mimstr* stvu prosvete predlog za razpored učiteljev podrejenih narodnih šol. Ta predlog dostavlja banska uprava so= glasno s členom 62. zakona o državnih urad= nikih in ostalih uslužbencih civilncga reda, upoštevajoč tudi sledeče okoliščine dotičnih učiteljev: 3. delo na narodnem prosvečevanju, šir« jenju pismertosti, organizavanju kulturnih nas pr^v, organizovanju in Flodpinanju kmetijskih zadrug, čuvanju narodnega zdravjfa, pobis janju alkoholizma, delo na kmjiževnosti, pr= venstveno šolski; delo v organizacijah za kre= pitev zavesti o narodnem jedinstvu in čuv= stvu verske strpnosti. § 101. Trge smejo dobiti učitelji z naj= manj pet, mesta z najmanj osem, mesta s polno srednjo ali strokovno šolo z najmanj deset, a mesta s fakulteto z najmanj dvanajst let uspešne učiteljske službe. V šolah z manjšinskim učnim jezikKJim se smejo po potrebi postavljati za učitelje tudi osebe brez teh pogojev. Prav tako se smejo po piotrebi postavljati z manj leti v mestih in trgih učitelji, kl imajo poleg spjošnih šolskih kvalifil(acij še posebno strokovnof uspofobljenost (dovršili so n. pr. tečaj za ročno dejo, teloAjadbo, glasbo in p*_>= dobno). § 104. Nadzornik vpisuje v oceno pred^ vsem svojo strobovno sodbo o pregledanem učnem delu. Razen tega vpisuje svojo sodbo o učiteljski strokovni izobrazbi; o predanosti posl'ov; o eventualni odsotnosti in bolovanju; o vedenju v službi in izven službe (§ 81.); o delu na natodnem prosvečevanju; o drugem eventualnem delovanju in svojstvih učitelja. § 116. Isto tako more minister prosvete postaviti za sreskega nadzornika tudi 'onega učitelja, ki ima nižji tečaj višje pedagoške šole, diplomski izpit, izpit za sreskega šol« skega nadzornika in najmanj dvanajst let efektivne učiteljske službe. Tudi more posta« viti učitelja, ki ima redno učiteljsko usposob* Ijenost, najmanj petnajst let efdktivne službe v narodni šoli, izpit za sreskega šolskega nad; zornika. se odlikoval s prosvetnim delom med narodom in v pedagoški književnosti in ki znaša njegova povprečna ocena najmanj prav dobro. § 117. Sreski šolski nadzornik kot stro* kovni referent obče upravnega oblastva opravlja zlasti sledeče dolžnosti: 2. obišče najmanj dvakrat letno narodne šole in druge nižje pposvetne zavtode v svo* jem srrezu ... 23. podpira učiteljsko delovanje v delu na nafodnem pnostvečevanju; i 25. skrbi za ustanavljanje zabavišč, pris pravljalnih razredov in tečajev za odrasle ne» pismene, kakor tudi ostatih napray za nartods no prosivečevanje. § 119. Banski šolski nadzornik je šef od* scka za osnovno šolstvo v prosvetnem od* delku banske uprave. On se mara brigiati tudi za posle narod; nega peosvečeVanja. § 122. Banski šolski nadzornik kot stro= kovni šolski referat prosvctnega oddelka banske uprave opravlja te dolžnosti: 11. zbira in urcjuje statistiške podatkc učiteljev, učencev in vseh drugih prosvetnih ustanov v &vojem delokrogu; 13. podaja posebne predloge o vsem, kar bi bilo treba v banovini napraviti za napre« davanje pouka in prosvete; 15. sodeluje z banovinskim šolskim odbo^ rom v vsem za napredek pouka in prostvete v banovini in aktivno sodeluje v delu na na= rodnem prosvečevlanju. § 127. Krajevni šolski odbor opravlja zla= sti sledeče dolžnosti: 12. podpira šolskega upravitelja in učite« ljc pri iprirejanju šolskih slovesnostih in ro* diteljskih sestankov ter jim prisostvuje; 14. podpira vsa podjetja na korist šole in narodnega ptosvečevanja; 15. podpira delovanje krajevnega učitelj* skega zbora pri ustanavljanju .šolarske, uči= teljske in javne knjižnice v šoli in skrbi za njihov napredek; 16. gleda na to, da upravna občina uvrsti v proračun vse kredite, ki so potrebni za na= predek in uspešno prosvetno delo v šoli in zunaj šole v narodu; 19. podaja predloge pristojnim oblast* vom, kaj bi bilo treba storiti da napredujejo prosvetne razmere v šolski občini. § 139. Banovinski šolski odbor opravlja zlasti sledeče dolžnosti:' 1. izdeluje in podaja banu detajlen in obrazložen predlog tistega dela banovinskega proračuna, ki se nanaša na narodne in druge šoL in narodno prosvečevanje v haiiovjni; ...4- podpira širjenje p;smenosti med sta= rejsim naraščajem, ki je iprešel dobo rednega šolanja; 5. prcdlaga materialnto in drugo podporo za ustanavljanje šolskih tečajev v krajih, kjer ni šole, kakor tudi nagrado učiteljem za to delo iz banovinskih sredstev; 15. v vsakem oziru podpira s sveti in de= lom <prosvetna oblastva pri napredovanju po= uka iri prosvečevanju naroda; 16. skrbi za izpolnjevanje šolskih knjiž= mc; 17. prcdlaga materialno podporo za go= spodinjske in gospodarsko=zadružne tečaje. § 145. Učiteljski svet vrši te posle: 3. izvaja po dogovoru šolarske izlete, tekme, šolske slovesnosti, zabave in drugo; _4. predlaga nabavljanje ipotrebnih učil, knjig za knjižnice, oprave in drugega; v 11. prircja roditeljske sestanke (večere) v šoli zaradi krepkejšega vzdrževanja zveze med šolo in doiriom. Učjteljski svet uptorablja Iahko šolske prastore za vse namene, ki služilo piioisveti v narodu. § 148. Sreski učiteljski svet -trši te posle: 6. obravnava -vprašanja o pi^osvečevianju naroda in o načinu, kako šola okrepi sVoj vpliv^ na progvečevanje; 7. razpravlja o prirejanju šolarskih izle^ tov, 'tekmah in šolskih slavnostih. § 151. Zaradi zbližeVanjia doma in Sole v njihovem skupnem delovanju na vzgojnem poslu prirejajo šole roditeljske sestarike. Po potrebi se posamezni sklepi teh se= starikov dostavljajo ipreko šolskega odbora posameznim oblastim, katerih sodelovanje in podpora je potrebna. XI. poglavje. Narodno pfosvečevanje. § 153. Za osebe, stafe do 25 let, ki so ostale v času šolske obveznosfi brez šolsske izx>brazbe, je obvezen obisk tečajev za odra= sle nepismene (analfabete), ki 9e redno usta^ navljajo pri vseh podeželskih rtarodnih šoiah. Pbuk v teh tečajih se vrši od 1. novembra do 1. marca prihodnjega leta v večernih urah. Za osebe, stare nad 25 let, tj tečajl niso obvezni, ako pa se te osebe pitosftovoljno vpi« sejo vanje, je obisk tečajev obvezen. Učitelji narpdnih Sol, ki delujejo v teh tečajih, poučujejo v času, ko ti tečaji trajajo, redne učence narodnih šbl poludnevnO (dos poldne). Ustanavljianje teh tečajev pri nariodnih solah v mestih se uredi s posebnim pravilnis bom. Minister proavete bo določal posebno nagrado učiteljem teh tečajev in jo izplačeval za vsakega učenca, za katerega se z izpitom komisijski ugotovi, Ida je poučen v pouku ču tanja. pislanja in računanja. Za pouk nepismenih v vojski piosfavlja ministrstvo prosvete z doVoljenjem ministra vojske in ntornarice stalne učitelje za p^osia: mezne vojne skupine. Polložaj, pravice ; in dolžnosti teh učiteljev se uredi s paiebnim pravilnikom, ki ga skupno podpišeta minislter proavete ter minister vojske in mornarice v soglasju z ministitom financ. V krajih, kjer ni šolskega pbslopjia, so upravne občine dolžne, preskrbeti lokale, v katerih se vrši tečaj za odrasle nepismene, ka« l»qr tudi najpotrebnejšo optfavo, kuriyo in razsvetljaVo. Ustanavljanje teh tečajev in imenovanje učiteljev zanje, izvršuje minister prosvete na predlog šolskih oblastev, a njihov obisk je obvezen za otrtoke in (Jsebe do 25 let starosti, ako šo se vpiaale v tečaj. § 154. V svrhio narodnega prosvečevianja se usianavljajo za ženske njžje gospodinjske šole in gospodinjski tečaji, za moške pa go* spodarsho=zadružni tečaji. V gospodinjskih tečajih tKaJa pouk od 1. febru^r ja do konca novembfa, a šola je ure» jena internatski. Učenke dobivajo vse potrebščine razen obleke in obuvaja. V šftlo se sprejemajo mladenke, ki slo dovršile najmanj narodna šolo in so dopol; nile 15 Iet. Zidanje in vzdrževanie teh šol gre na stroške državnega in baoovjnskega proračuna. Te šole se us>tanavl)ajo prven* stvente v najzaostalejših krajih. Gospodinjski in gogpodarskoszadružra tečaji se ustanavljajo pri narodnih šofeh, a ustanove se lahko tudi v krajih, kjer ni šole, ako priprfavi občfna potrebne pnostore za delo, stanovanje za učitelja, kakor tudi kurivo in razsvetljaVo. Pouk v teh tečajih je na praktični osnovi s posebnim ozirom na klrbjevne razmere in potrebe, ^oučuje pa se v državnem jeziku. Poleg privatne iniciative vzdržujejo te tečaje, določajo in izplačujejo nagredo učite« Ijetn banovine in država. V tečaje se sprejemajo osebe od 15 do 30 let. Tečaj traja za ženske 3 do 6, za mbške pa 2 do 4 mesece, urejen pa je po rtozmerah internatski ali ekstei-rto. Obisk je obvezen za tiste, ki se prostovoljno vpišejo. V gogpodinjskih šolah in tečajih delujejo dovršene učenke višje gospodinjske šole, učis teljice narodnih šol in druge primerne osebe, ki jih postavlfa minister prosvete, v gospos darSkoszadružnih tečajfh pa preddvajo učitelji narodnih šol in druge strokovne o|ebe, ki pos znajo zadružno življenje in Sploh zadtužni= štvo. § 155. Učne načrte in ptogrbme, kakor tudi podrobnejšo organizacijo in delb vseh navedenih naprav za narodno proslvečevanje predpisuje minister proavete. § 156. Privatn/O inicJati\<o kulturno_= pro« svetnih ustariov v svrho narodnega prbsvečes vanja, posebno še narodna vSeučilišča po de= želi in v, industrijskih središčih bo ministrstvo prosvete podpiiralo, zadržu/oč zase pravico, da odobruje ustanavljanje posameznih nas prav, kakor tudi pravico, da nadzoruje kvalis fikaolje učiteljstva, učnega načrfe in progra« ma fer dela in uspeha v njih. § 157. Sporazumno z ministrstvom vojske in mornarice, ministrom trgovfaie in industrf je ter ministrstvom socialne politike in narods nega zdravja, a v soglasju s predsedniklbm mfnistrskega sveta predpiše minisiter pnosves te uredbo, s katero se določi posiopek in na= vodilo za izenačevanje cejokupn'; državne in privatne akcije v naijodnem prosvečevanju. Ta uredba bo obsegala vse državne in bas novinske naprave kakor tudi xš& pjrivatna udruženja (humana, prosvetna, patriotska, pevska, vitežka, profesionalnfa \n strokovna), katerih delovanje je v lcakršnikoli obliki ve« zano z narodnim prosveiče\(anjem. S to uredbo in drugimi primernimi me= rami bo ministrstvo prosvete skrbefo za td, da bo akcifc privatnih udruženj in banovin= skih naprav v skladu s stremljenjem upravnih oblastev in naprav, dia se prfepreči škbdljivi paralelizem delovanjfa, da se od6*TBnfjb spori, kjer postoje in da se združijo ustianove z istis mi nalogami, kjerkoli je to potrebno in ko« ristno. § 161. Dosedanje šole in tečaji za narods no prosvečevanje, ustanovljeni v posameznih pokrajinah po dosedanjih pokrajinskih zako^ nih (ekskurende, pomožne in druge šole) se morajo v vsem preurediti po tem zakonu. § 162. Zaradi izobrazbe vseh vrst učiteljev in drugega strokovnega osobja. potrebnega za izvrševanje tega zakona. se minister pro» svete p'ooblašča. da sme po potrebi ustano* viti specialne tečaje. Razen tega se pooblašča, da sme ob državnih stroških poslati gojence v šole v inozemstvu v svrho strokovnega iz= popolnjevanja, ako jc za to odobren kredit v proračunu. * Iz upravnih zakonov. Banaka uprava.1 § 7. Pri banskih upravah se ustarvove sle? deča odeljenja: § 11. Prosvetno odeljenje (IV) se deli na dva odseka: 1 Iz zakona o banski upravi, ki ga je kralj podpisal 7. novembra 1929. in je objavljen v »Službenih Novinah« od 7. novembra 1929., štev. 261—CV. 1. odsek za osnovno šolstvo (8); 2. odsek za srednje, učiteljsko in strokov* no šolstvo ter narodno prosvečevanje (9). '§ 39. V področje prosvetnega oddelka spadajo: ; v 6. nadzorstvo nald vsemi prosvetnimi dru* štvi v banovini. ""' "'•ttl- -nl " III. po zakonu o nafodnih šollph. Vse dolžnosti in pravice, ki so jih imeli po tcm zakonu oblastni in sreski šolski nad* zorniki. IV. po ostalih predpisih: 1. vodstvo nadzorstva nad protokoliras nimi knjigarnami; 2. sodelovanje v nadzorstvu bioskopskih predstav in skrb, da se v njih ne predstav* ljajo slike, ki bi škodljivo vplivale na kuls turnb in mo^alno življenje šokke mladine; 3. briga o občem prosvetnem in kultur« nem gibanju v banovini; § 10. ob koncu šolskoga leta ministrstvu poroeati o celokupnem učnem, vzgojnem in kulturnem delu v banovini. Uredba o ureditvi ministrstVa za prosveto.1 Člen 1, Razdelitev addelkov na odeeke in razdelke (referate). Ministrstvo za prosveto se deli na tri oddolke: na o'bči oddelek, na oddelek za srednji pouk in na oddelek za osnovni pouk. Člen 2. Olbči oddelek se deli: na ministrov kabinet (prvi odsek), tia odsek za višji pouk in znanstvene naprave (drugi odsek), na od« sdk za umetnost in književnost (trctji 'od* sek), na pravni odsek (četrti odsek), na za* dužbinski odsek (peti odsek). na računsko? eikonomski odsek (šesti odsek), na odsek za ptosvetno statistik>o (sedmi odsek) in na od« sek za prosvctna podjetja (osmi odsek). Člen 19. V področje odseka za narodno izobražanje spadajo: 1. analfabetski tečaji; 2. poljudna predavanja za širše sloje prebi* valstva, zlasti iz 'higiene; 3. skrb za ustanav* Ijanje prosvefnih domov, narodnih knjižnic in čitalnic, pevskih in sokolskih društev; 4. vzdrževanje zveze z vsemi društvi in na* pravami, ki delujejo za narodno izobražanje in za združevanje delovanja vseh teh društev in maprav; 5. vzdrževanje zvcze in sodelova* nja z drugimi ministrstvi, kolikor se tičejo rijih posli narodnega izobražanja; 6. skrb za otvarjanje in pospeševanje gospodinjskih šol in tečajev; 7. skrb <za poljudna filmska in ra* diofonska prikazovanja; 8. pripravljanje pri* kladnih predstav; 9. evidenca o ipredavanjih ha ljudskih univerzah; 10. vse ostalo, kar je v zvezi z narodnim -zobražanjem. * V predvojni Srbiji je obstojala posebna uredba glede organziranja šolskih javnih knjižnic m čitalnic za narod. ki se je glasila šledeče: Pravila o narodnim knjižnicama se čitaonicama. Od 18. oiktobra 1904. Pbr. 18309. I. Ime i zadlatak. — čl. 1. U svakom selu u kome ima narod* ne škole ustanovljava se narodna knjižnica sa čitaonicom. Čl. 2. Zadatak je narodnih knjižnica: da šire prosvetu i pismenost u narodu i da vas« pitavaju narod i pomažu mu u poznavanju i vršenju gradanskih dužnosti. Čl. 3. Ovaj zadatak vrše narodne knjiž* nice odabranim knjigama i listovima koje daju na čitanje škofekoj omladini i pismenim gradanima i gradankama. Čl. 4. Narodna knjižnica sa čitaonicom je sastavni deo narodne škole i smeštena je u škol&koj zgradi. II. Sredstva. Čl. 5. Sredstva za održanje narodne knjižnice su: a) Stalna pomoč školske opštine; b) pomoč okružnog školskog odbora; v) zaveštanja, pokloni' i prilozi. 1 »Službeme Novine kraljevine Srba, Hr« vata i Slovenaca« z dne 31. julija 1929., št. 176/LXXIV. in »Uradni list« št. 88. od 31. avgusta 1920. III. Uprava i nadzor. Čl. 6. Narodnom knjižnicom upravlja naročiti Od.bor za narodno prosvečivanje. Ovaj odbbV šastavljaju: a) Svi nastavnici mesne narodne škole; b) predsednik i blagijnik §kolskoga od» bora; .'^.•i l .'. ¦ . v) mesni sveštenik; g) po jedan pismen punopravni gradanin iz svakog sela koje ulazi u sastav dotične šolske opštine, koji se odlikuju naročitim marom prema školi iknjizi, a koga izberu na godinu dana nastavnici narodne škole u do= govoru s mesnim sveštenikom. ČI. 7. Predsednik je odboru predsednik školskog odbora, a blagajnik blagajnik škoU skog odbora. Knjižničar je nastavnik mesne narodne škole. Ako u školi ima više nastavnika, bnda knjižničara bira nastavničko vede. Čl. 8. Izabrani knjižničar mora se primiti ove dužnosti (čl. 45. tač. 11. zakona o narodnim školama). Čl. 9. Knjižničar rukuje knjižnicom i za nju materijalno odgovara. ČI. 10. Po jednoga od najotresitijih uče« nika najstarijeg razreda narodne škole odre= d vače mesno učiteljsko veče za bezplatnoga pomodnika knjižničaru. Cl. 11. Blagajnik rukuje knjižničkom bla= aajnicom po proipisima koji vrede i za ruko* vanje školskom blagajnicom. Čl. 12. Blagajnik podnosi svaka tri me-seca odboru izveštaj o stanju blagajnice. Čl. 13. Odbor za narodno iprosvečivanje ima ove dužnosti: a) Da u početku svake školske godine, a najdalje do 1. oktobra, sastavi i pošlje okružnom školskom odboru na odobrenje budžet o nabavci novih i povezu več nabav« ljenih knjiga i listova; b) da odlučuje kojim če se licima dopu= stiti služenje narodnom knjižnicom; v) da traži naknadu za upropaščene ili oštečene knjige i listove; g) da se 'brine o dabrom redu u knjiž^ nici; d) da se stara da steče knjižnioi što veči broj priložnika i dobrotvora; d) da prcgleda knjižničnu blagajnicu bar jednom u tri meseca. Čl. 14. Odibor se sastaje na poziv knjiž* ničara ili predsednika jednom u mesecu, a po potrebi i češče. IV. ČiteDd. Čl. 15. Narodnom knjižnicom mogu se služiti svi učenici i učenice mesne narodne škole kojima to odobre njihovi nastavnici, i svi pismeni meštani obojega pola onih sela koja ulaze u sastav dotične školske opštine. Čl. 16. Za služenje narodnom knjižnicom nc plača se nikakav naročiti ulog ili taksa. Čl. 17. Svaki čitalac dužan je: a) Da uzajmljenu knjigu pažljivo pročita i u odredenom roku vrati; b) da uzajmljenu knjigu čuva od svaka kvara i štete; v) da u podesnim prilikama uzajmljenu knjigu čita i svojim ukučanima i ostalim svo^ jim bližnjima, naročito onima koji nisu pis= meni; g) da poi mogučstvu daje o svome krsnom imenu i drugim blagim danima ma i najmanji prilog na nabavku i ipovez knjiga i listova; d) da svima silama radi da budc što više čitalaca. Čl. 18. Svakome čitaocu koji bi se češče i jače grešio o svoje dužnosti prema narodnoj knjižnici, odbar če zabraniti da se služi knjiž« nicom za krače ili duže vreme. Čl. 19. Listovi se čitaju u knjižnici, a knjige se mogu nositi kuči. Čf. 20. Jedan čitalac može od jednom uzeti samo jednu knjigu, i dbk je ne vrati ne može dobiti drugu. Čl. 21. Uzajmljena knjiga može Se zadr^ žati radi čitanja najdalje petnaest dana. Čl. 22. Ako čitalac ne bi u ovdredenom roku vratio uzajmljenu knjigu ili list, ili bi ih oštetio. biče dužan najdalje za drugih de= set dana naknaditi u novcu njihovu vrednost. Čl. 23. Za maloletnike če platiti ovu naks nadu rodjtelji, odr.osno staratelji. a za udate ženskinje^niifževi. ": ' '" V. Knjige. Čl. 24. U narodriu knjižnicu mogu se uneti samo one knjige kojc Ministar prosve* te, u sporazumu sa Glavnim Prosvetnim Sa= vctom, za ovo preporuči, ilikoje Ministar odobri po predlogu dotičnog odbora za pro^ svečivanje. Čl. 25. Ministar iprdsvete izradiče spis= kove knjiga: a) Koje se moraju nabaviti; b) koje treba nabaviti; i v) koje se mogu nabaviti. Ovi če se spiskovi od vrcmena na vreme dopunjavati. Čl. 26. iPri izboru knjiga, koije če se pre* poručiti i odobriti za narodne knjižnice, mora sc gledati na to da preporučene i odobrene knjige budu podesne i svojom sadržinom i tehničkom izradom l cenom. Čl. 27. Svaka knjiga manja od pet štam^ panih tabaka mora biti leipo i jako prošivena, a veča od pet štampanih tabaika mora biti tvrdo povezana. Vidi uz ova pravila i raspis od 19. okto* bra 1904. Pbr. 18324. u »Prosv. Glasniku« za novembar 1904. Organizacijo javnega prosvetnega dela je nekako poluradno izvedla tudi Čchoslovaška že leta 1919. ter se je do leta 1928. razvilo sta= nje sledeče: Takoj po vojni se je čehoslovaško šol= stvo izipopolnilo s prosvetnimi ustanovami, katcre naj bi dvignile izobrazbo odrasllh obs eanov. Dva zakona sta bila sprejeta za na* rodno prosvečevanje in uspehi obeh so pre= senctljivi, posebno v onih delih države, kjer niso razna društva poskrbela za ljudsko iz= obrazbo. »Zakon o organizaciji ljudskih tečajev za državljansko vzgojo« iz leta 1919. je poskrbcl za sredstva, ki utrjujejo v državljanih nazi; ranje o novi državi in ki naj seznanijo od= rasle z osnovnimi pojmi državljanskega nauka. državljanske etike, zdravstva itd. Prvotna naloga tc organzacije se je sčasoma razširila z drugimi narodnovzgojnimi nalogami. Zakon je določil, da ;se maiia v vsakem siodnem okraju osilo^ati okrajni piiosvetni odbor, v vslaki občini pa krajevna prbsvetna komisija. Ti odbori organizirajo krajevno ali okraj; no prosvetno delo, skrbe za ipredavanja. tečaje in druge prosvetne ustanove, obenem pa podpirajo idejno javne občinske knjižnice, r.adzirajo programe krajevn h kino=podjetij, širijo zanimanje za radio, z^birajo prosvetne statistike itd. Okrajni prosvetni _abori izvajajo prosvetno delo samostojno ali s iposredovanjem krajevn h društev. V ta namen deli okrajem ministrstvo prosvete precejšnje podpore. Leta 1926. je delovalo na Čehoslovaškem 569 okrajnih in mestnih prosvetnih ^borov z 8442 krajevnima prosvetnima komisijama. V tem se je priredilo 107.871 prosvetnih priredtev, 47.873 predavanj, a tečaje je obiskalo več kot 3 600.000 ljudi. V enem samem letu so javne prosvetne akcije registrirale več kot 20.000 di* letantskih predstav, 8000 mladinskih besed, 7000 vzgojnih kino predstav, 5500 ljudskih be^ sed, 5000 predstav z lutkami, 1000 razstav itd. Število vseh prosvetnih akcij v državi je pa še znatno večje, kajti poleg prosvetnih zbo= rov razvijajo prav živahno svoje delovanje različne visokošolske ekstenzije, predvsem pa razna prosvetna in telovadna društva. Idejno se pripravlja in organizira pro= svetno delo v Masarvkovem narodnovzgojnem zavodu, preje Prosvetna zveza v Pragi, kjer se rešujejo teoretični narodnovzgojni proble= mi. Tu so osredotočena pomožna dela za na« rodno književnost in mladinsko čtivo. (Se= znami dobrih knjig, ekspedicija knjig za ob* činske knjižnice itd.). Tu se urejujejo predavanja, predstave z lutkami, diletantske predstave, umetnostna vzgoja z godbo in obliku= jočo umetnostjo, poučne kinospredstave. ra= dio, odtod se snujejo dopisovalni izobražej valni tečaji itd. Poleg različnih tečajev in predavanj v manjšem obsegu je delovalo v državi 15 ljud= skih visokih šol čeških in nemških, od kate= rih ima 5 svoje internate za naraščaj od zu= naj. ostale pa imajo predavanja v večernih urah. Na Slovaskem in v Podkarpatski Ru= siji je priredila država na svoje stroške ne^ koliko tisoč tečajev za odrasle analfabete. Mkiistrstvo šolstva in narodne prosvete je dajalo prosvetnim z^borom in društvom poleg denarn:h podpor tudi' druga gmotna sredstva, razdelilo je n. pr. prosvetnim zbo^ rom projekcijske aparate, radio^aparate. pod= piralo in omogačalo vzgojne kino predstave, posojalo poceni pripomočke za predavanja iz osrednje državne zbirke diapozitivov in filmov, izdalo je zbirko 'brošur za predava« nja, podpiralo ali priredilo sestanke in tečaje za prosvetne delavce itd. Drugi prosvetni zakon je »Zakpn o jaivnih občinskih knjižnicah« tudi iz leta 1919. Ta odreja, da se mora v vsaki občini, torei tudi v vasi, ustanoviti in vzdrževati javna 'knjižs nica, kjer je večja narodna manjšina pa še za to poseben oddelek. Med tem, ko se je v letu 1920. naštelo občinskih knjižnic 2400 z 1.700.000 knjigami. jih je bilo v letu 1926. že 15.000, ki so imele več kot 5 milijonov knjig. Da te zaloge knjig niso ostale brez učinka pri občinstvu. priča število zapisanih braU cev, ki znaša 900.000. 135 milijona izposoje= nih knjig in 16 milijonov Kč prejemkov za leto 1926. Na Češkem, na Moravskem in v Šleziji pride ena javna knjižnica na 865 pre* bivalcev. na vsakih 100 pa povprečno 48 knjig. Bralcev je 7"4% vsega prebivalstva, pri Čehih 7"6%. pri Nemch 6"9%. Na enega bralca pride 18 izposojenih knjig. V letu 1926. znaša prirastek khjig 9"1% napram letu 1925. Občine so prispcvale za knjižnice 12 mil jonov Kč, -to je za vsakega bralca so pla* čale povprcčnb T23 Kč; začeske knjižnice }"35 Kjč, za nemške 0"95 IKč. 1 Na Slovaškem, kjer so se občinske knjiž^ nice začeje ražvijati šele pred nekoliko leti, jih je bilo v letu 1926. že 3213 z več kakor 200.000 khjiganii. Na eno slovaško knj inico pride 78 zvezkov, na enega bralca 5 knjig, bralcev je bilo 105.000, to je 5'2% Slo» vakov. V Podkarpatski Rusiji je dclovalo 69 javnih občinskih knjižnic, 4 osrednje in 216 čitalnic. Vsega skupaj so imele 60.000 knjig. . Ministrstvo šolstva daje občinskim knjiž^ ncam podporo (leta 1926. v celoti 2179 ob« činam), toda jpraviloma nikdar v denarju, temveč v dobrih 'knjigah. Mesta, ki imajo nad 10.000 prebivalcev morajo ustanoviti uradno mesto knjižničarja s popolqo srednje« šolsko izobrazbo in enoletnjm knjižničnim tečajem v državni knjižnični šoli. Manjši kraji od 2000 do 10.000 probivalcev poverjajo dolžnosti knjižničarja izvoljeni oscbi (hono« rarni), navadno učitelju, ki ima tritcdenski knjižničarski tečaj. Za knjižničarje v malih krajih se vrše ob primernih prilikah in brez* plačna predavanja, dobe tudi druga poučna sredstva, in sicer ibrezplačno, da se nauče voditi knjižnice. Prosvetni zbori pa skrbe potom izvolje« nih dkrajnih knjižničarjev nadzornikov za to, da se uvrste tudi v vašlke knjižnice dobre knjige. Državno nadzorstvo nad knjižnfcami vrše 4 knjižničarski instruktorji. Največ plrosvetnih delavcev je na Čeho= slovaškem med učitelji. To trditev dokazuje n. ipr. statistika z Moravskega, ki šteje 2Y« m lijona prebivalcev. Izmed 6300 učiteljev, arganiziranih v Osrednjem učiteljskem dru« štvu čeških jednot na Moravskem je delbvalo v okrajnih in krajnih proavetnih zborih 1327, v knjižnicah in čitalnioah 1269, v gledaliških, oevskih in godbenih društvih 486 učiteljev. Učitelji so priredili 6343 ljudskTh predavanj, 1481 »besed6« z noditelji in učenci, 2457 gle= daliških in lutlfovih predstav za šolsko mlas dino, 2698 gledalJških predstev za odrasle, 975 godbenih in drugih »narodnih besed«, po« leg mnogih drugih vzgojnih prireditev. Tudi vojaštvo skrbi za izobrazbo moštva tako s štcviln mi knjižnicami in čitalnicami, ki jih upravlja moštvo samo v takozvanih »Vojaških zavetiščih« in ki imajo sedaj 400.0CO knjig, kakor tudi z različnimi kme-tijskimi in obrtnimi tečaji. Vojaki=analfabcti morajo obiskovati iposebne tečaje, kjer se vsako leto nauči čitati in pisati preko 4000 vojakov. Širbko polje novega dela se jc odprlo učiteljstvu z novim zakonom o narodnih šo* !ah z dne 5. decembra 1929. Narodni šoli se daj obvezna naloga so; delovanja s kulturnimi ustanovami za narod* no prosveičevanje, uvaja se delo v analfabet* skih tečajih. v gospodiniskih šolah in tečaiih. v gospodarsko^zadružnih tečajih. higijenskih tečajih itd.; v šolah je predvideno ustanav* ljanje javnih knjižnic za odrasle. šolske kuhinje, oskrbovališča; po zakonu so predvideni roditeljski sveti in roditeljski sestariki; uči= telji bodo po zakonu podpirali vsako delova* nje izven šole, ki se započenja v svrho pro* svečevanja širjih narodnih krogov itd. Uči« teljski zbor bo lahko na podlagi zakona upo= rabljal šolske iprostore za vse namene, ki služijo prosveti v narodu. Lepe so naloge, ki jih prinaša zakon na* rodni šoli in učiteljstvu; idealni so cilji. ki jih prinaša v pogledu obče narodne iprosvete in prepričani smo. da ie učiteljstvo toplo pos zdravilo lepo idejo, da narodna šola ne osta= ne le institucija prosvetnega de!ja med šolsko mladino. med štirimi stenami, ampak da se razširi in razvije v obča pro«Vetno institus cMo za ves na*-od, tudi za šoli odraslo mla= dino in odfasle — pfavi flrogvetni dom nas roda, v katerem prevzame učiteljstvo poleg pouka In vzgoje tudi naloge narodnega pro« svečevanja najširših pfodti n^roda v svoje področje. Že dosedaj je vršilo učiteljstvo to svojo misijo prosvetnega dela izven šole po raznh društvih in statistika bi nam pokazala. koliko dela. koliko fizičnih. moralnih 'n gmotnih žrtev je doprineslo učiteljstvo v tem po2ledu na žrtvenik nacionalnega prosvetnega dela in prepričani smo, da se bo učiteljstvo še z večjo vnemo posvetilo predv'denim ciljem in nalogam. ker ga bo zakon obvaroval pred iz= bruhi strankarske strasti ki mu je bila ena največjih ovir pri tem delu v preteklosti. Eno željo ima pri tem učiteljstvo. ki je na tud; pogoj za uspešno delo na tem polju; to je, da se ga reši vsakdanjih skrbi za eksi« stenco sebe in družine, da se mu zasigura gmotno stanje, ki mu bo omogočalo, da se bo nosvetil lahko samo šoli in prosvetnemu delu izven nje. brez vseh gmotnih skrbi za eksi* stenco sebe in družine ter bo lahko tz vsem elanom poprijelo neovirano za delo. da se bo ideja zakona izvedla čimprej — do krajne mere. Ivan Dimnik. Ob šestdesetletnici Martina Humeka. Časopisi so poročal', da jc g. Martin Hu* mek obhajal ta mesec šestdesetlefnico svojega rojstva, obenem pa so poudarjali njegov po* men in njegovo važnost za slovensko sadjar^ stvo. Kdor zasleduje vsaj 20 let razvoj in na* predek našega narodnega gospodarstva, bo brezdvomno pripoznal, da preživlja naša sadjereja že par desetletij živahen prehod iz primitivnega stanja v stanje premišljenega in kultiviranega gospodarskega dela. Malo* kdo ima ,pri tem razvoju toliko zaslug kot naš šestdesetletnik. Nas pa ne zanima g. Humek le kot nek» danji deželni sadjerejski učitelj in kot ne* odmorni narodno^gospodar^ki dclavec, ki je vplival in še vedno vpliva po gospodarskih institucijah, osebno med velikim številom posameznikov, zelo mnogo z ustanovitvijo in urejevanjem »Slovenskega 9adjarja in vrts narja« ter s svojimi poljudno pisanimi stro* kovnimi knjigami, ampak nas zanima tudi spričo svojega dela in vpliva med učitelji. Ravno za ta vpliv smo mu dolžni spoštova* nje in hvaležnost. Precej jih je med nami, ki jih je gospod Humek sprijateljil z vasjo in nje ljudmi. Pre* cej jih je, ki jim je on prav preprosto in prav po domače pokazal, kako se ne le govori, am; pdlk Vudi dela za 'delovrli nafod. Marsikdo je imel dobro voljo in b\ si rad prdobil Jjudi pa ni vedel. česa bi se lotil. G. Humek je dal takim ljudem vsebino in jih prerodil z z-dravo konkretnostjo brez zamotanih ceremonij: pe= ljal ga je na kmečki sadni vrt, tam ga opozarjal na rast in sorto, 'vzel nož iz žepa in napravil vpričo nekaj rezi, priporočil dobro knjigo in obljubil, da bo kaj preskrfoel, in vse jc čudovito učinkovalo. G. Humek. sam navdušen za svojo stro= ko in za trudoljubivo in pošteno življenje, je tudi v učitelju obudil navdušenje in dobro voljo. Saj imamo strakovnjakov, ki so študL« rali na visokih šolah in jim nihče ne odreka zmožnosti, amipak le g. Humek je, ki zna pri« dejati svojemu strokovnemu znanju tudi srč; no stran. Razumevanje za žive stvari in žive odnošaje v življenju ter prisrčna vljudnost se kaže v njegovem občevanju in njegovi pi* sani besedi. Stroko je združ'l z življenjem. Zato ni čudno, da je tolikim obudil veselje za vrt in sadno drevje. Delati, gojiti, naro* čevati, opazovati in prebirati olanke o sadju je mnogim postalo v zabavo in v življensko srečo. Učitelji so pod njegovim vplivom sadja* rili za vas in zase, ljubezen in znanje pa so prinasali tudi v šolo med otroke. Bolj blago= dejen je bil v marsikateri šoli Humekov pe= dagoški vpliv kot vpliv podrobnostnih didak* tičnih nasvctov; zakaj iz zanimanja za sads jarstvo je izhajalo tudi marsikaj vzgojnega in dušcvnost prerajujočega. Za njegov vpliv smo g. Humeku hvaležni in si želimo od njega topiih in koristnih be* sed še mnogo let. J. Dolgan. Zborovanie poverjenikov UJU in posvetitev Djačkega doma UJU. Zborovanje poverjenikov UJU. V nedeljo dne 19. t. m. se je vršila seja predsednikov vseh petih poverjeništev UJLJ s člani izvršnega odbora ipod predsedstvoim iov. Vlade K. Petroviča. Tov. Petrovič atvori ob 9. uri sejo in po* >;dravi predstavnike poverjcništcv. IPoudariujoč ipomen sestanka, pravi, da se bo vršila lsti dan ob 3. uri popaldne pasvetitev Dač= kog doma UJU — tega najletpšega simbola učiteljskcga poiguma, Še posebej omenja lcpo .Ucsto ljubljanskega ipoverjeništva, ki je po= slalo v okrasitev doma tri lepe umetniškc slike: Triglav, Izvir Savc in Ljubljana. Ravno tako poudarja tovariško pažnjo g. Nedeljka Lazareviča, ibivšega ipredsednika in sedanje* ga odibornika sarajcvskega ipovverjeništva, ki }c daroval Dačkemu domu štiri zvezke: XIX. stoletje v sliki in <besedi (Hans Kraemer: »Das XIX. Jahrhundert in Wort und Bild«). \se jugoslovensko učiteljstvo je v veliki mc; r. pokazalo svojo stanotvsko zavednost in interes za kulturni progres, zato je pa mogcl biti dom tako hitro postavljen. — Zahvaljuje se učiteljskemu društvu Šabac za čestitke in za posojilo, ki je tudi precej pripomoglo k hitri zgraditvi doma. — Nadalje obvešča pri* sotne, da se bo na tem sestanku razpravljalo o prosvetnosšolskem in učitcljskcm položaju pc< sprcjetju zakona o narodnih šolah in sku* šalo najti način za njega izfooljšanje. — Nato so podali poverjeniki svoja .poročila o delu pri posameznih poverjeništvih. Potfočila pdverjenildov. Predsednik beograjskega povorjeništva iov. Milan Popovič ipravi, da je bila glavna briga poverjeništva posvečena stremljenju čim iprej zopet vzpostaviti delovanje sresk.h učiteljskih društev in privabiti vse učiteljstvo v organizacijo. Dosedaj je formiranih 110 učiteljskih društev s 4000 člani. Ima impre* sijo, da se bo v letošnjem letu število člans stva povišalo, nikakor pa ne znižalo. — Po* vcrjeništvo je letos delovalo tudi na ekoiioms sko socialnem polju — tako se je pomagalo učiteljskim sirotam, denarno se je podprlo nekatere odpusčenc tovariše, ustanovljen je fond za učiteljsko samopomoč, ki bo začela delovati že v počctku aprila. Pripravljena so tudi sredstva za zgradbo učiteljskega penzio nata. Izdaja »Predavača in »Zorice« dobro uspeva in je njihoVa materialna stran osigu* rana posebno ipri »Zorici«. — Učiteljski mu= zej se spopolnjuje in dobro služi svojemu namenu. Nadaljuje se z delom »šolskega al* buma«. Predsednik ljubljanskega povai^jeništVa tov. Andrej Skulj pripominja, da je vse slo vensko' učiteljstvo v organizaciji, razun ka* kih 150—200. Iz ožjega sosveta in iz organi* zacije je izstopil tov. Lapajne. 'Poverjeništvo je razvilo svoje delovanje vsestransko. »Mla« dinska Matica« izdaja po štiri knjige za 10 Din. Prvo leto je bilo 16.000 naročnikov, a drugo že 21.000. Mladinski Kst »Naš rod« se tiska v 46.000 izvodih. »Samopomoč« ima 2400 članov ter je ustanovljen tudi poseben odsek za učiteljskc otroke. Za povzdigo uči« tcljskega delovanja izabraževanja ter za iz* obrazba naroda ima poverjeništvo vcč odsekov: šolskosupravni, oUsek za obrtnonada* ljevalno šolstvo, odsek za kmetijsko=nadaljes valne in gospodinjske šole. Pevski zbor pri* pravlja sedaj turnejo po Čehoslovaški. —¦ Ljubljansko poverjeništvo kaže veliko aktiv* nost v vseh ipanogah organizacijske dclavno* sti. — Zahteva, da se čim prej razpošljc pro* jckt pravil vsem učiteljskim društvom. Predsednik aarajevalkega poverjbništva tov. Rade Popovič pravi, da bo v lctu 1930. ostalo izven organizacije v tem poverjeništvu le kakih 150 učiteljev(ic). Najslabšo aktivnost izkazuje dosedanja travniška oblast, v ikateri vladajo specialne terenske in ostalc prilike. Tudi ta sekcija sc pripravlja na ustanovitev samopomoči. Skladi, osnovani ipo raznih usta* novitelj h, posebno po velikem učitcljskcm dobrotvoru arhimandritu Kosanoviču, se na» hajajo na sodiščih in po pravoslavnih cerkve* nih občinah. Pri mnogih društvih sc opaža tendenca po ustanovitvi banovinskih sekcij. Predsednik splitskegfa poverjeništva tov. Ilija Kutlača poroča, da je stanjc te sekcije v organizacijskem pogledu isto kot lansko lcto. Od 12 učiteljskih društev ne kažejo tri nikakih življenskih znakov, in to: Knin, Sinj in Dubrovnik. Tudi pri tem poiverjeništvu obstoja fond za samopomoč. To poverjeni^ štvo je razdeljeno na tri banovine in se bodo društva skoro gotovo oricntirala po razdcv litvi države. Namestnik predsednika zagrebškegp poc verjeništva tov. Joca Milojevič je opisal vse tcžkoče s katerimi se je moralo boriti učitelj* stvo tega poverjeništva. Največja težkoča je v tem, ker je razdeljeno učiteljstvo v tri razna udruženja. Ogromna večina je v UJU, manjši del v bivšem Savczu hrvatskih učitelj^ skih društev in najmanjši v društvccu, ki ima okoli 40 članov. To, najmanjše si je nadelo nalogo, da da jugoslovenskemu učiteljstvu drugo organ:začno obliko. Vprašanje imovis ne je rcšcno v korist UJU z razsodbo kasa^ cijskega sodišča (stola sedmorice) in se ve* ruje, da bo to prpomoglo do izboljšanja or« ganizacijskega dela. Včlanjeni sta 52 sreski društvi in tudi število članstva se je zvišalo. Razpoloženje za udruženje je dobro. Predsednik UJU tov. Vlada K. iPetrovič se je nato zahvalil za izčrpna poročila pover« jenikov in agilnost poverjeništev in poroča, da so v Torontalski in Temišvarski županiji in v Tcmišvaru učiteljski domovi, ki jih je pred vojno postavilo vojvodinskc učiteljstvo in upa, da bo dala rumunska vlada za domove odškodnino. Za tem se je vršila debata o splošnih smenrcah, o zakonu o narodnih šolah in o projektu pravilnika za ta zakon. Izvoljen je bil odsek, ki je vsa mišljenja resumiral ter izdelal spomenico, a Izvršni odbor je ukrcnil vse potrebno ter izročil predloge in spome« nico na mcrodajna mesta. Posvet.'štev Dačkega doma. Popoldne sc je vršila posvetitev Dačkega doma, o čemer je list poročal v zadnji šte* vilki. Splošne vesti. IZ POVERJENIŠTVA. —pov. Šolskouprlavni odsek je v več se* jah razpravljal o zakonu o narodnih šolah. Predelal je predloge, ki so jih poslala nekas tera okrajna društva in iposair.ezniki za pra? vilnik k zakonu o narodnih šolah. IPri sestavi predloga za pravilnik je upošteval šolsko* upravni odsek izboljšanje našega materialne^ Ua položaja. Izdelal je poseben ipredlog glede prostega stanovanja in kuriva, po katerem naj bi se ustanovil poseben Jbanski fond. Vanj naj bi se stekali prispevki občin, ki so nam dolžne plačevati stanarino in kurivo. Za* vzel je stališčc k posameznim člcnom, ki naj sc tolmačijo s pravilnikom. Sprejcl je tudi predlog za izvršilni predpis za šolske vrtove in kmetijsko nadaljevalne tečajc. Vse pred* loge je poverjcn:štvo odposlalo izvršnemu odboru, načelniku za osnovno nastavo v mU nistrstvu prosvete in še nekaterim drugim merodajnim činiteljem. — Imenovanje kfomisije za revizijo urad; niškega zakona, Vlada jc imenovala posebno komisijo, da izvedc rcvizijo zakona o držav^ nih uradnikih. Komsiji predseduje refercnt vrhovnega zakonodajinega sveta in bivši mis nister dr. Ninko Pcrič, za člane pa so imenovani Vaso Petrovič, sodnik apelacijske^ t'a sodišča v Novcm Sadu, dr. Štefan Sagadin, državni svetnik, Milenko VeseJinovič, član Glavne kontrole, Dragotin Pintar, član Glav« nc kontrole, dr, M. Jovanovič, načelnik mini^ strstva financ, Božidar Miševid, šcf odseka v ministrstvu financ in za delovodjo Dragiša Mičo, tajnik ministrstva pravde. Komisija bo imcla nalogo, <da z novim projektom uradniškega zakona po možnosti izcnači službenc pogojc, položaj in prejemlke vseh uradnikov. da prouči ves matcrijal, nanašajoč se na urads niški zakon, izlasti pa vse predloge, ki so jih deloma že prej, ipredvsem pa v minulem letu predložile uradniške organizacije. Naloga komisije je, da sestavi moderen, zahtcvam dobre državne uprave, obenem ipa tudi intc^ resom države in uradnistva odtiovarjajoč na= črt zakona, ki bo nato dostavljem vsem urad^ ni.škim organizacijam v presojo in izjavo. Nato bo komisija. v katero bodo pritegnjeni tudi zastopniki državnih uradnikov, izdelala dcfinitivno redakčjo zakona in ga prcdložila v izjavo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Sporodno s tem zakonom bo posebna komij sija, ki bo še imenovana, izdelala tudi zakon o prometnem osobju. Vlada želi, da obenem z reorganizacijo celokupne državne uprave uredi tudi uradniško vprašanje tako, da bo na eni strani zagotovljena primcrna eksistenca državnega uradništva, na drugi strani pa ustvarjena podlaga za res vzoren uradniški aparat, od katerega se bo moglo zahtevati kvalitctno in vzorno delo. Ni dvoma, da bo ta zakon v veliki meri pripomogel k popolni konsolidaciji razmer v državi. — Kako naj se tolmačijo razna dpločila novega zakona o narodn?h šolah. Na uredni* štvo prihajajo ncšteta vprašanja glede tolma* čenja in izvajanja poedinih paragrafov nove« ga zakona o narodnih šolah. Iz mnogih vpra* šanj je videti, da tovariši in tovarišice nso prečitale Fleretove izdaje zakona o narodnih šolah, ki ima poleg vsakega člcna tolmač z navedenimi zvezami z ostalimi paragrafi za* kona. Zato je vsakemu učitelju in vsaki učiteljici ta izdaja zakona neobhodno potrebna. Prihranili si bodo marsikatero vprašanje. Naročite si to izdajo potom dopisnice pri Učiteljski tiskrani. Stane 22 Din in je cena malenkostna, ker so poleg tolmača priklju^ čena tudi vsa potrebna določila iz zakona o srednjih šolah, učiteljiščih, učnih knjigah, iz upravnih zakonov itd. Naročite si to izdajo, da si prihranite ncpotrebno povpraševanje! — Pedagoški študijski tedni za inozemce v Berlinu. (^cntralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu priredi kot vsako leto, tudi letos pedagoške študijskc tedne za inozcmcc v L 1930., in scer po sledečem redu: 1. Higijena in šola od 5. do 18. junija v Drezdenu. 2. Mus zikalno pedagoški informativni tečaj od 23. ju^ nija do 7. julija v Berlinu. 3. Praktični učni postopek za učitelje glasbe od 7. do 27. julija v Frankfurtu ob Odri. 4. Novodobno šivanje od 12. do 26. avgusta v Berlinu. 5. Ročna dela za dečke od 7. do 21. julija v Essenu. 6. Risas nje od 7. do 21. julija v Diisseldorfu. 7. Pris rodoznanstvo od 10. do 25. julija v Stuttgartu. 8. Vzgoja govora od 16. do 30. junija v Ham« burgu. 9. in 10. Metx>dika: a) od 7. do 21. ju« lija v Esscnu, b) od 12. do 26. avgusta v Darm= stadtu in Frankfurtu ob M. 11. Novodobni šolski poizkusi in poskusne šole od 13 do 20. avgusta v Hamburgu in od 21. do 28. av= gusta v Drezdenu. Prijave siprcjema in pošilja navodila: »Auslandsabteilung des Zentralin* Stituts fiir Erziehung und Unterricht«, Ber= lin W, 35 PotsdamerstraBc 120. — Likvidacija vprašanja uč"teljskih do= mov v Zagrebu. Poleg znane rcšitve državne* ga svcta prcd enim letom je končno razsodila tudi najvišja sodna instanca za teritorij prejšnjc Hrvatske in Slavonije: Kasacijsko sodišče v Zagrebu (Stol sedmorice), da ima do obeh domov v Zagrebu (cden na trgu Kra* lja Aleksandra, a drugi v Tvorničkoj ulici) lastninsko pravico Udruženje Jugoslovenskc= ga Učitcljstva — poverjeništvo Zagreib. Na podlagi teh razsodb bo sedaj prevzelo za= grebško poverjeništvo domova v svojo upravo. — V savski bano^ni se konča I. polletjc 31. januarja in pričnc II. ipollctjc 1. februarja z rednim poukom. — Delovni seminjarji piii šioli vi^okih pe= dagoških študij v Brnu. Čehoslovaško učitelj* stvo si je po načelu samopomoči že 1. 1921. ustanovilo v Brnu zavod, ki mu služi v naj^ večjo čast. Imenuje se »Šola visokih ipedago* ških studijcv«. Namtn tega zavoda jc, nuditi učiteljem višjo izobrazbo. Letos jc napravilo učiteljstvo korak dalje in ipriključilo tej vi* soki šoli dclovni seminar učiteljstva meščan^ skih šol na Moravskem. Član seminarja more postati vsakdo, ki sc zanima za vprašanja zvezana s prakso na meščanskih šolah. Tudi za učiteljice gospodinjstva in ročnih del sta urejena kar dva serninarja: 1. za poscbne psi= hološkc vajc za učiteljice domačih naukov pri preizkušanju učcncev, 2. za vaje v labora* toriju za tekstilno in kemično stroko. V pre= teklem studijskcm lctu je bilo v šoli za visoke pedagoške nauke zapisan h 87 slušateljev, tej šoli priklopljen tcčaj za izobrazbo iniz^ pit usposobljenosti za mcščan-ske šole je ob« iskovalo v zimskem semestru 30 slušateljev, v letnem semcstru je bilo na šoli 79 slušate« ljev, tečaj pa jc obiskovalo 23 učiteljev. Pred^ pisane kolokvije je izvršilo 29 slušateljev. LippertsLajoivic. — Dijaškjo čit,anje — preizkus hitrosti. Na pobudo okrajnega šolskega nadzornika je izvedlo učiteljstvo v okraju Čcški Brod, ne<  daleč od Prage, koncem šolskega lcta 1928./29. preizkus v hitrem čitanju pri vseh učencih z namenom, da se ugotovi, koliko zmorejo učenci posamcznih lct v tej stroki. Učitdji so postopali po enotnih navodilih. Vsak uče* nec je bral štiri razl čne vrste in učitelj je na* tančno zapisal v pripravljeni scznam, koliko sckund je potreboval učenec, da jih je pre= bral. Pregled uspehf i podaja sledeca tabela: Na podlagi teh uspehov jc bil sprejet predlog, da se od začetka šolskega 1. 1929./30. reduje čitanje na sledeči način: Povprečno število odgovarja še drugemu- redu, odnosno z oizirom na število napravljenih napak tretjemu, nadpovprečni učenci dobe najboljši red, odnosno z ozirom na napake drugi red, podpovprečni učenci naj dobe taetji, odnosno četrti red. Najslabši učenci dobe nezadostni red. V začetku šolskcga leta se uporablja za redovanje povprečnica prejšnjega šolskega leta. — LfppertsLajofvic. — Ljudaki tečaji za žene na SloMaškem. Zavod Milana R. Štefanika v Turčanskem Sv. Martinu na Slovaškem je javni pokrajin= ski zavod za izobrazbo učiteljic gospodinjske stroke, ki naj potem poučujejo na strokovnih šolah za ženske pokl ce. Zavod se je ustano* vil leta 1924. Leta 1927. jc začel prirejati ljud« ske tečaje po slovaških vaseh, ki jih prireja vse do danes s pomočjo deželnega urada za Slovaško, ministrstva šol in narodne prosve* .te, ministrstva za socialno skrbstvo in m:ni« strstva javinega zdravja. V zvezi z društvom »Živena« in po geslu Češkega Rdečega križa je prevzel te ljudske tečaje kot svojo stalno nalogo in organizacijo. V organizaonih pra* vilih in osnovah čitamo: Cilj: Navajati žene k varčni tn zdravi kuhinji, k domačim de* lom in na zaposlitev dece. Tečajev se udele« žujejo žene in mladenke od 15 leta starosti 20 po številu. Učna doba: V zimskih mesecih po pravilih 4 tedne zvečer ,po najmanj 3 ure rednega pouka. Učitcljice: Absolventke Za* voda Milana R. Štefanika. iPredmeti: Prehra^ na in nauk o živilih, domače gospodarstvo, skrb za otroke, praktčno kuhanje. Za tečaje je izdelan podroben učni načrt za tedne in dneve. Dosedaj so se vršili tečaji v treh slo« vaških pokrajinah (Nitranski, Považski in Pogronski). V celoti je zaVod priredil 26 te* čajev z 761 udeleženiko. Izdatki za tečaje so znašali več kot 22.000 K'č. — Lippert=Lajovic. — V poslovne stike z UGP jc stopila se= daj tudi tvrdka Goričar & Leskovšek v Celju. Članstvo prosimo, da izpopolni v tem smislu zadnjo okrožnico UGP, na kateri te splošno znane tvrdke še ni bilo v imeniku tvrdk, s kas terimi je UGP v poslovnih stikih. — Dom za obmejne ^otroike pri manjšin« skih ik)lah. Na osnovi zakona o manjšinskih šolah iz leta 1919. ustanavlja ministrstvo šol« stva in narodne iprosvete za otrokc narodnih manjšin državne manjšinske šole. Take manj* šinske šole posečajo dostikrat otroci iz jako oddaljenih krajev. Manjšinsko šolo v Brodku pri Konici na Moravskem posečajo češki otroci iz 20 občin in so nekateri od nje odda* ljeni tudi nad 8 km. Da se otrokom olajša c^bisk šole v tem gorskem kraju, kjer je po« zimi vclik mraz in snežni zameti, sta se spo* razumela »Osrednja Matica školska« in in« stitucija »Žcmska pcča (skrbstvo) o mladež na Morave«, da postavita v Brodku dečji dom, kjer bodo otroci oskrfoovani v dneh hu* dega mraza in snežnih viharjev. V poletncm času pa bo v domu namcščena zdravstvena kolonija za dijake velikega mesta Prostejov. LippertsLajovic. — Skupna seja upravnega in nadzomve* nega odbora UGP se vrši v soboto dne 1. fe* bruarja t. 1. ob 10. uri v III. mestni deški osnovni šoli v Mariboru na Ruški cesti. — Začetni pouk v zemljepisju je lahek in uspešen, aka uporabljate ročne zemljcvidc kulturnih skupin, katcre je izdal Učit. dom v Marrboru. Doslej so izšli ročni zemljevidi slt* dečih kulturnih skupin: PohorjcKozjak, Slo* venske gorice 5 Ptujsko polje, Prekmurjc, Celjska Kotlina^Posavje. Tudi ročni zemlje= vid Kamniške planine, izdaja Učit. dom v Ljubljani, se lahko naroča pri Učit. domu v Mariboru. Nizka cena — 6 Din — omogoča nabav>. Sezite po njih! — Čehoslovaška vtada je razposJalla v inozemstvo po svojih konzulih zanimivo 11 strani obsegajoče pojasnilo o znanstvenem šolstvu v čehoslovaški republiki. S tem je če=> hoslovaška vlada pokazala svoje popolno pre« pričanje o koristnosti csperanta. — Iz »Aus stria Esperantisto«. — Deška in dekliškia mešoanska šola v Tržiču je ob priliki svojcga desetletnega ob* stoja izdala »Spomenico«, ki se bo te dni raz« poslala posameznim višje organiziranim osnovnim in vsem meščanskim šolam. Rav* nateljstvo prosi šolska upraviteljstva in rav* nateljstva, da »Sipomcnico« zaradi njene aktu* alne vsebine obdrže in čimprej nakažejo zncv sek 15 Din ipo jpriloženih poštnih položnicah. — Povišanje stanarine — najnujnejša pos treba. Ker so že v naprej videli, da postaja zakonsko varstvo najemnikov s časom vedno manjše in ožje, dokler sploh ne bo povsem ukinjeno, so organizacije državnih uslužben* cev opozarjale pristojne činitelje, da je povi= šanje stanarin edini način, kako bi bilo mo* goče rešiti državne uslužbence pred finanč« nim polomom, ki jim preti od neupravičeno visokih in po večini povsem pretiranih stanos vanjskih cen. Hišni lastniki so neprestano in trdovratno zahtevali in zahtevajo to še da« nes, ko je že varstvo najemnikov skoro po* polnoma prenehalo, da se jim prepusti po* polna svoboda v razpolaganju z njihovimi stanovanjskimi objckti, in da se v tem po* gledu uveljavijo spet določbe občega držav= ljanskega zakonika, to je, da se spet uvede stanje, kakršno je bilo pred vojno. To je popolnoma razumljivo in bi tem zahtevam nihče ne mogel ugovarjati, če bi bilo povpra* ševanje po stanovanjih vsaj pnbližno _zena= čeno s ponudbo prostih stanovanj. Med tem pa, če se upošteva, da je še vedno premalo stanovanj na razpolago — vsaj v večjih me* stih — za potrebo prebivalstva, in da go spodarsko najslabši družabni sloj, to so dr« žavni uslužbenci, nima dovolj finančnih sred* stev, da bi plačeval take najemnine za sta« novanje, kakršne danes hišni lastniki zahtc^ vajo, je jasno, da je treba vse storiti, da bi se ti ekonomsko najslabši državljani obvarovali od popolnega gospodarskega propada, ki jim resno grozi zaradi vseobče stanovanjske kri^ ze. Mi smo že na kratko orisali gmotni polo« žaj državnih uslužbencev po omejitvah za= konitega varstva najemnikov. Naglasili smo, da državnemu uslužbencu, čim pokrije tistc življenske potrebščine, brez katerih si ne moremo misliti normalnega in zdravega človeka, ne ostane skoro nič več za plačanje stano? vanjske najcmnine. Iz našega poročila je raz* vidno, da stanarine državnih uslužbencev znašajo povprečno na leto toliko, kolikor mo< rajo za stanovanje plačevati mesečno, in da je popolnoma izključena možnost, da bi s svojimi rednimi dohodki mogli zmagovati današnje stanovanjske najemnine. Tako jim torej ne preostane nič druzega, nego da se ali odrečejo običajnim stanovanjcm v hišah v mestu, in se preselijo v barake na perife* rijo mesta, ali da delajo dolgovc, ali pa da prenehajo jesti in oblačiti se. Prvemu se ne morejo odreči. ker so že po zakonu samcm dolžni, da žive dostojno. kakor to odgovarja njihovemu činu in položaju. Krcdita itak ni= majo več, hrana in obleka sta pa najnujnejši življenski potrebščini. Ni torej drugega izho= da, kakor da se jim povišajo stanarine na tako višino, da bo vsaj približno odgovarjala današnjim stanovanjskim cenam. Pred voj» no je pameten poedinec izdajal za stanova* nje petino svoje plače, tako da mu je zado^ stovalo za nabavo drugih življenskih potrebs ščin, kar mu je ostaio. Tudi državni usluž« bcnec je po tem pravilu mogel živeti lepo v redu, kakor vsi ostali ljudjc. Danes to ni mogoče. Danes je izpostavljen neskončnim skrbem, raznovrstnim naporom, ki mu z ele* mentarno silo izpodkopujejo cnergijo in mu s tem zmanjšujejo sposobnost do dela. Tega stanja ni mogoče drugačc popraviti, nego ta* ko, da mu država nadoknadi razliko med stanarino, katero prejema danes, in najems nino, katero od njega zahteva hišni lastnik. Državni uslužbenci zato pričakujejo, da bode kraljevska vlada z isto skrbnostjo, katero jc pokazala doslej napram njim, kot svojim prvim in najzvestejšim delavccm, vzcla v pretres to vprašanje, in ga zanje zadovoljivo rešila. — (»Naš Glas«, Zagreb). — Pdročil se je dne 28. januarja g. Ru* dolf Pipa, šolski upravitclj v Šmarjeti pri No* vem mestu, z gdč. Julko Karlovšek, učiteljico istotam, iz znane in uglednc rodfoine Karlovšikove. Obilo sreče! — Priporočdmio nabfaVo btagia za rtbleke itd. pri tvrdki NOVAK, Kongresni trg 15 po reklamnih cenah, državnim uradnikom tudi na obroke. k. i. Steviio preizku- Senih ccentev Skupni povpreEni In v sekundah la po O S N O 1. 2. 3. 4.- 5. 6. 7. 8. 795 840 796 553 298 129 126 222 72.288 44.991 30.176 18.518 7.888 3.275 2.855 4.463 M E § C A 6. 7. 8. 182 91 162 4 230 3.468 2.336 V N A 9090 53-56 37 90 33-48 26-46 25-38 22-65 2010 N S K 2324 18 15 14 42 najkrajSi saneznep ucenca SOLA 13, 14, 15 8, 10, 11 10, 12, 13 10, 11, 12 11, 12, 13 9, 10 9 zaokroieni povprefni na t v.stito 23 13 9 8 6V2 6 5 V* 5 A S O L A 9, 10, 12 8, 10 6 6 4V» 3V2 !