; 1 ....... Poštnina., plačana v, gotovini Cena Din 2 DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11929/30 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC DON KARLOS Premijera 14. decembra 1929 Rokavice Jelenova koža, Nappa podložene, — Lavable, Juhten, Glace, Trico — velika izbira SREČKO VRŠIČ nasl. V. LESJAK ŠELENBURGOVA ULICA 3 0/'iarvKio /roiOči JUTROM!MALI OOLAS/ VSE in Vsakomur Oglasni oddelek »JUTRA« Prešernova ulj RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI PRODAJO K IIP/.10 OIjRLL L JEJO SEZONA 1929/30 1 DRAMA ŠTEVILKA 9 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 14. decembra 1929 Dva odlomka iz Schillerjeve tragedije „Don Karlos“ Iz 7. slike. Poza: Sire-! Iz Flandrije prišel sem in Brabanta — kako bogate, plodovite zemlje! Močan in velik narod — dober narod — in biti oče temu narodu! Božansko! sem dejal. — Tu naletim na upepeljene kosti človeške — (Tu umolkne. Oči se mu upro v kralja, ki poskuša prenesti ta pogled, a zmeden in zadet povesi oči.) Res je. Vi morate. Da morete, me je pretreslo z grozo in strmenjem. O, škoda, da je', v svoji krvi mroč, žrtev kaj malo zmožna, da zapela bi himno žrtvovalčevemu duhu! Da pišejo ljudje — ne višja bitjai — svetovno zgodovino! — Blažji veki bodo spodrinili vek Filipov; ti prineso blažjo modrost; spravljena bo z velikaši državljanov sreča. Država štedila bo s svojo deco in nujnost se bo počlovečila. Kralj: Kdaj, mislite, da bi napočila človeška ta stoletja, če bi jaz e zbal prokletstval zdanjih dni? Oglejte se v moji Španiji! Meščanska sreča se tu razcveta v nekaljenem miru; in tak m i r rad bi ustvaril v Flandriji. 53 Poza: Pokopališki mir! In upate, daj dovršite, kar ste započeli? Vi hočete edini v vsej Evropi zavirati kolo sveta usode, ld venomer vrti se v polnem teku? S človeško roko segati mu v prečke? Ne boste! Bogami! Tega ne boste! Smrt sejete, ko hočete saditi za večnost? Tako nenaravno delo ne preživi duha svojega tvorca. Človek je več, kot ste o njem sodili! Raztrgal bo- vezi dolgega spanja in spet zahteval svoje sveto pravo! Dajte nazaj, kar ste nam vzeli! Veledušno lijte iz svojega obilja ljudsko srečo — v svetovni vaši stavbi že zore duhovi. Dajte spet, kar ste nam vzeli! Bodite kralj nad milijoni kraljev! Odpovejte se nenaravnemu oboževanju ki nas vničuje. Vsi evropski kralji se španskemu imenu klanjajo. Bodite prvi vseh evropskih kraljev! Samo podpis te roke, in na novo bo vstvarjen svet. O, podelite nam svobodo misli — (Se n u vrže pred noge.) Kralj (presenečen, obrne svoj obraz stran in ga nato spet upre v markija): Čudovit sanjač! (Po daljšem molku.) Do kraja sem vas pustil govoriti — Drugače, vem, kot v drugih glavah sicer, se slika svet v tej glavi — tudi nočem podtikati vam tujega merila. Mladeniča, ki se je- bil prenaglil, ovržem kot star mož in ne kot kralj. — A čuvajte se moje inkvizicije. 54 Iz 15. slike. I- ?alj: Zaželel sem si bil človeka. Ti Domingi — Vel. inkv.: Čemu človeka? Človek je- vam samo številka in nič več. — Ne, sir, jaz se ne dam ukaniti. Pregledal sem vas — hteli ste nam uiti. Tiščale so redu< vas težke šipone; hteli ste biti prosti in edini. (Umolkne.) Kralj: (Molči.) Vel. inkv.: A zdaj smo maščevani — (Vstane.) Zahvalite se cerkvi, da vas kaznuje kakor mati. Zdaj vračate se k nam — Če ne bi stal pred vami jaz sedaj - pri živem Bogu! --bi stali jutri vi tako pred mano. Kralj: Kakšne besede! Brzdaj se, duhovnik! Ne maram tega. Nočem, da v tem tonu kdo govori z menoj. Vel. inkv.: Zakaj pa ste prizvali senco Samuelovo? — Dva kralja dal sem španskemu prestolu, sem upal, da ostavim trdno zgradbo. Zgubljen je mojega življenja sad; don Filip sam pretresa mojo stavbo. — Sedaj pa, sir — Zakaj ste me pozvali? Kaj naj jaz tu?\ — Ne mika me-, da bi ponavljal ta obisk. Kralj: Še neko delo, poslednje — in potem se loči v miru. Bodi pozabljeno, kar je bilo, mir bodi spet med nama — Sva si bot? Vel. inkv.: Če Filip se v ponižnosti ukloni. Kralj: (Po odmoru.) Moj sin snuje upor. Vel. inkv.: Kaj ste sklenili? Kralj: Nič — ali vse. Vel. inkv.: In kaj je tukaj vse? Kralj: Mi moreš vstanoviti novo vero, ki zagovarja umor — krvavi sina? 55 Dramatična pesem v petih dejajih (16 slikali). Filip II., španski kralj....................Levar Elizabeta Valoiška, njegova soproga . Šaričeva Don Karlos, prestolonaslednik . . . . Jan Infantinja Klara Evgenija, deklica treh let * * * Vojvodinja Olivareiška, višja dvornica . Marija Vera jMarkiza Mondekar...........................Medvedova Princesa Eboli..............................Mira Danilova Marki Poza, malteški vitez..................Kralj Vojvoda Alba ...............................Skrbinšek Dekoracije po načrtih1 prof. I. Vavpotiča izvršila gledališka slikam* ledrich Schiller. Poslovenil Fran Albrecht. REŽISER: CIRIL DEBEVEC. Jr°f Lerma, poveljnik telesne straže . Jerman °jvoda Feria........................Kaukler ^eksander Farnese...................Potokar . . . Gregorin oniingo, kraljevi spovednik ,6liki inkvizitor................ !/'ior kartuzijanskega samostana . ^aljičin paž........................... Potnik............................ . Debevec Danilo Vida Juvanova Sancin Spored slik: 1. Vrt v Aranjuezu. 2. Kraljeva soba. 3. ^ ^ predsoba. 4. Kabinet princese Eboli. 5. V samostanu 6. Kraljeva spalnica. 7. Kraljev kabinet. 8. Kraljičina soba. * (J f O " . O 1 i 1 v. L X Eboli. 13. Kraljičina soba. 14. Soba v kraljevi palači. 15. Kr« Predsoba. 16. Kraljičina soba. — Po 1. 4. in 13. sliki kratek, po 7. sU Blagajna se odpre ob pol 8. Več dam in grandov. paži, častniki, menihi, e sta izdelala gledališki krojač Hrovat in šivilja Habičeva. flK 10. Kraljeva soba. 11. Galerija. 12. Kabinet princese odmor. *tek ob 8. Konec ob 11. Parter: Sedeži l. vrste ..... Din 30 „ II. - IV. vrste ... «28 „ v. - VI....................26 „ VII,-IX. .................24 .. X.-XI.................... „22 XII. -XIII. „ . . „20 VSTOPNICE se dobivalo v predprodaji Balkon* Sedeži I. vrste H- „ Galerija I. „ „ II. III. „ Galerijsko stojišče . Dijaško stojišče . Din 22 18 „ 14 „ 12 „ 10 2 5 pri giedallfki gledallStu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ure Lože v parterju 1. reda 1-5 6-8 II. reda 1-4 5-6 Peti ložni Din 100 „ 100 . 120 „ 70 „ 75 „ 20 „ 25 15 Vel. inkv.: Da bi oprala se krivičnost večna, na križu je umrl božji sin. Kralj: In boš ta nauk vsejal po vsej Evropi? Vel. inkv.: Povsod; kjer križ Caste. Kralj: To je zločin zoper naturo —i boš do egel ludi, da umolkne' ta mogočni glas? Vel. inkv.: Pred vero ne šteje glas nature. Kralj: V tvoje roke polagam svojo sodno moč — Se) morem docela umakniti? Vel. inkv.: Dajte mi ga. Kralj: Edinec moj je... Komu pa sem zbiral? Vel. inkv.: Trohnobi rajši nego pa svobodi. Kralj: Velja. Pojdiva. Vel. inkv.: Kam? Kralj: Da sprejmete iz moje roke žrtev. Vel. inkv.: Prav. Izven zakona in reda, da bi se proti obema boril in jih porušil, se je postavil Karl Moor, razbojnik. Proti tiranstvu posameznikov so se dvignili republikanci »Fieska«, proti pokvarjenosti in nasilju pri dvoru in plemstvu pa tlačeno meščanstvo v »Kovarstvu in ljubezni«. Zdaj se pogled razširi, misel svobode se očisti in poduhovi in monarhičnemu avtokratu stopi nasproti svobodni »občan tega sveta«. Kozmopolitičnemu hrepenenju osemnajstega stoletja je izročil Schiller v »Don Karlosu« svoje plameneče navdušenje, svojo zvenečo besedo, in da je zazvenela tako bojevito in ostro, tako čisto in vabljivo, da je seglo vsem do srca, da se je zavihtelo naprej od ust do ust in da zveni in deluje kot evangelij naprej do današnjih dni. Vsakdo, tudi tisti, ki vidi rešitev za poedinca in za državo, pogoje za prospevanje vseh kali in moči na slehernem polju edinole v tesnem in zvestem naslonu na narodnost, si ohrani vendarle ostanek sanjaškega upa, da bi mogle pregraje, ki ločijo ljudstva, nekoč morda pasti in dokler bo to tako, in dokler bo takih ljudi, ki verujejo v čase, ko »združena bo z velikaši državljanov sreča« in ko varčna »država štedila bo svojo deco« prav tako dolgo bo živelo Schillerjevo delo. Zato je razumljivo, da izhaja najsilnejši učinek 58 igre ravno od one osebe, ki je dramatično najbolj oporečna: od Markija Poze. Ta zagotavlja tragediji neumrljivost v srcu onih, ki izredni, mnogo pomembnejši zasnovi in izvedbi v značajih kralja, kraljice, in Eboli ne morejo slediti in za nekoliko razvlečeno in utrudljivo dvorno spletkarjenje nimajo nobenega smisla In tisti, ki z blazirano dozdevno modrostjo vihajo nos nad svobodomiselnostjo Poze, ti se označujejo za kratkovidneže, ki ne morejo iz ozkega kroga danih državnih pojmov običajnih socijalnih nazorov in ki si na vprašanje, če tisto miselno svobodo, ki jo sme skupno z markijem vsak človek s sveto pravico zahtevati, resnično že imamo, še nikdar niso resno odgovorili. Zato tudi tistim ne smemo zameriti, ki; po taki nadepolni besedi tišino gledališča zelo nerodno prekinejo z besnečim aplavzom; potem ne kritizira občinstvo pisatelja, temveč le človek se zahvali človeku, in gledališču dokaže, da je včasih to, kar bi moralo biti zmerom: moi*aličen zavod. Buichuupc,. MU. • Schiller, z vsako zmoto našemu srcu drag, je — po različnih poskusih — Karlosa navsezadnje le nekako spravil pod streho. Toda to ne more biti merodajno za oceno. Merodajen je... en zvok; en žarek; ena zvezda; en klic; ena volja: to čutiš večno skozi vse njegovo delo. Merodajno je (da, kljub povoljni nelogiki v zgradbi) človeško blizko hrepenenje krilatega duha. Na katerem ni koščka hinavstva. V katerem postane uporništvo ognjevita ljubezen. Ti zvoki; ti toki; ti zvene, ki teko — v besedno lepoto, brez katere si vsega pač ni mogoče misliti. Še v tem gorkem in tako oporečnem delu: ali ljubavna tragedija, ali tragedija Poze ali tragedija 'Filipa. »Das ist mir Wurscht«. Vse skupaj... Oglejte si to. Skoro sodobna igra. Brez posebnih poudarkov seveda: z mezdami in carinami: ker je vse samo Schillerjevo^ Toda z njegovim dihom — ki nam lahko služi, še nam. Schiller, mi živimo v novi republiki. Pomagaj njenim začetkom. Alfred Kerr, 1929. * In vse to je pravilno. In vse to je škoda. In to je navsezadnje Povsem in čisto vseeno. Kajti mi, ki vse to spoznamo, ki vse to presojamo in ki vse to razumemo in obžalujemo: tudi mi smo kljub 'seinu globoko ganjeni, smo vedno nanovo napeti in vedno nepre- 59 magljivo prevzeti. Od česa? »Priznati vam moram« piše Schiller med svojim delom »da imam svojega Karlosa takorekoč namesto svojega dekleta.« Ta žareča ljubezen je nalezljiva. Da se je tekom napredujočega dela ohladila, kakor dobro to vemo: nas to ne ohladi. To je ogenj, ki topi. Arije — gotovo; toda take, iz katerih bijejo zublji v nebo. Tukaj požiga Nekdo v sebi in okrog sebe vse, kar jip v njem' in v vrsti človek prostaškega. To fanatično sovraštvo proli prostaštvu: najbrže je to tisto, zaradi katerega Schillerja perijodično, v naturalističnih perijodah kot »nemodernega« zavračajo in zaradi katerega ga po njihovem poteku tem navdušeneje slavijo. Ko smo že dosti dolgo čepeli na zemlji, pride tu Nekdo, ki se povzpne visoko iiad njo, skozi motne hlapove, v čiste zračne višave in ki je dovolj močan, da nas vzame s seboj. Danes nobena od njegovih dram nima težkega stališča. Toda najlažje stališče ima »Don Karlos«, to najmlajše spričevalo klasične humanitete, ta žlahtna visoka pesem v bodočnost verujočega idealizma, ta opomin človeštva na vero v njegovo lastno človečnost — vera, ki se nami je izgubila in ki jo je treba na vsak način spet nanovo najti. To ni prvič, da vrši Schiller kozmopolitično poslanstvo. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Ciril Debevec. Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani- Siegfried Jacobsohn, 1918. 60 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI 1+ŠKO /TOV/Ct Protinikotin „Nicotless“ je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-gerijah in trafikah Blifisi kino Matica in Kino Ideal opozarjala cenjeno občinstvo na premijere sledečih veiefilmov: Baskervilski pes Detektivski velešlager po znamenitem romanu Sherlock Holmesa Grof Monta Christo Po romanu A. Dumasa Zena bre/. sramu §reta §ar6o ,7°fin §it6ert Stric Tom o v a koča Po znamenitem istoimenskem romanu Beg od jubezni lenny Jugo fS' Snrico Berfer Melodii?* krvi '7tlary 'Duncan e*- Cjjartes Tarreti' Latin s’ četrt (Guartier Latin) * bu c čista v 'Petrovič 4 vragi Janet §aynor 'Bcirr;; “Režija Tflurnau Rdeči krog Po romanu Edgar 'X' acu £ya Hidra Divj e orhideje §reta §arBo Cfjar ten Farret Režija 7Tlurnau