Katarina Mušič, Tina Kociper in Marijana Sikošek (ur.) turizem in management Na poti k uspešni poslovni prihodnosti turizem in management Katarina Mušič, Tina Kociper in Marijana Sikošek (ur.) turizem in management Na poti k uspešni poslovni prihodnosti koper, 2014 2 – s t 4 u .– o r TURIZEM IN MANAGEMENT 2 u 5 s ize . o tv Na poti k uspešni poslovni prihodnosti k a m t r o ja , iz Večavtorska monografija / Proceedings b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Uredile ■ mag. Marijana Sikošek, mag. Tina Kociper, Katarina Mušič 3 e , P š žev n Oblikovanje in priprava za objavo ■ dr. Jonatan Vinkler o e p r a t Prelom ■ dr. Jonatan Vinkler, Davorin Dukič o o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Glavni urednik ■ dr. Jonatan Vinkler ov r a e i Vodja založbe ■ Alen Ježovnik n h n i o j a a d g Založila ■ no e s m Založba Univerze na Primorskem ti – en Titov trg 4, SI-6000, Koper t Koper 2014 © 2014 Založba Univerze na Primorskem ISBN 978-961-6832-79-3 (pdf) ■ http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-79-3.pdf ISBN 978-961-6832-80-9 (html) ■ http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-80-9 /index.html Založba Univerze na Primorskem ne prevzema odgovornosti za vsebinsko in jezikovno podobo pričujoče izdaje ter za kvaliteto slikovnega gradiva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48:37(0.034.2) 338.48:005(0.034.2) TURIZEM in management [Elektronski vir] : na poti k uspešni poslovni prihodnosti / Katarina Mušič, Tina Kociper, Marijana Sikošek (ur.). - El. knjiga. - Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2014 Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-79-3.pdf Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-80-9 /index.html ISBN 978-961-6832-79-3 (pdf) ISBN 978-961-6832-80-9 (html) 1. Mušič, Katarina, 1979- 274385664 2 – s t 4 u .– o r Odbori/Commitees 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Organizacijski odbor Tina Kociper, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem, predsednica Katarina Mušič, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem, predsednica Tatjana Žerovnik, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Marijana Sikošek, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Mitja Petelin, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Marijana Pregarac, Fakulteta za management , Univerza na Primorskem Asta Domijan, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Barbara Panger Jevtić, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Programski odbor Anton Gosar, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem, predse- dnik Aleksandra Brezovec, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Anita Trnavčevič, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem Roberto Biloslavo, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem Dragica Tomka, Fakulteta za šport in turizem–TIMS, Novi Sad Doris Gomezelj Omerzel, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Vesna Koselj, OŠ F. S. Finžgarja Lesce Polona Filipič, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani Katarina Kacjan Žgajnar, Fakulteta za zdravstvo, Univerza v Ljubljani Mojca Jevšnik, Fakulteta za zdravstvo, Univerza v Ljubljani Milica Lahe, Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru Borut Milfelner, Univerza v Mariboru Sabina Šegula, Biotehnični center Naklo 7 2 – s t 4 u .– o r Marijan Pogačnik, Biotehični center Naklo 2 u 5 s ize . o tv Olga Dečman Dobrnjič, Zavod za šolstvo RS k a m t r o ja , iz Gordana Možina Florjanc, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve b n e je u o r 2 b Anton Vorina, Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola 0 s r 1 p a Danica Jović, Ekonomska fakulteta Beograd, Srbija 3 e , P š žev n o e p Ana Ivanišević, Ekonomska fakulteta Zagreb r a to o n Zakerijah Šabanović, Medicinska fakulteta Tuzla, Bosna in Hercegovina r s o l j ov e ž i , S n n Recenzentski odbor e p l m ov r a Anton Gosar, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem e i n h n i o j a Aleksandra Brezovec, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem a d g no e Doris Gomezelj Omerzel, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem s m ti – en Gorazd Sedmak, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem t Dejan Križaj, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Žana Čivre, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Tanja Planinc, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Simon Kerma, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem 8 Vsebina 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent znanstvene razprave 25 Sodobni pristopi k mentoriranju praktikantov na področju turizma ■ Contemporary approaches to mentoring of trainees in the field of tourism Nataša Artič 27 Dogodek Črni labod in finančna kriza 2008 ■ Black swan event and the financial crisis in 2008 Rok Birsa 39 Kakovost, ena ključnih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za avtomobilsko industrijo ■ Quality, one of the key activities in the manufacture of the product for the automotive industry Slavko Božič, Igor Penko 47 Načrtovanje izdelka z metodo Quality function deployment ■ Product design with Quality function deployment method Slavko Božič, Nejc Kordiš 59 Ali je izbor počitnic predstavnikov generacije Y odraz njihovih vrednot? ■ Does the choice of holiday of members of Generation Y reflect their values? Žana Čivre, Petra Zabukovec Baruca 71 Trajnostni vidik pri programski revitalizaciji naselij ■ Sustainable aspect of programme revitalisation of settlements Gregor Čok 81 Alternativi modeli poselitve in trajnostni razvoj ■ Alternative settlement models and sustainable development Gregor Čok, Alenka Fikfak 91 9 2 – s t 4 u .– o r Nekaj pogledov na pouk tujih jezikov za seniorje 2 u 5 s ize . o tv ■ Some views on language teaching for seniors k a m t r o ja , iz Alenka Divjak 103 b n e je u o r 2 b Socialni turizem v Sloveniji 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ Social Tourism in Slovenia n o e p r a Janja Gabruč 113 to o n r s o l j ov e ž i Paradoksi vinskega turizma na Slovenskem: izbrani primeri , S n n e p l m ov ■ Wine tourism paradoxes in Slovenia: selected cases r a e i n h n Aleš Gačnik, Simon Kerma 127 i o j a a d g no e Projekt prenove procesa obvladovanja človeških virov pri izvajanju socialnih storitev s m ti – en v domačem bivalnem okolju t ■ Implementation social services in home environment and human resources process reengineering Katarina Galof 137 Turizem za vse ■ Tourism for all Katarina Galof 151 Družbena odgovornost kot konkurenčna prednost trajnostne prireditve – študija primera podjetja Vivo catering, d. o. o. ■ Social responsibility as a competitive advantage of sustainable events – a case study of a company Vivo catering, d. o. o. Aleksandra Golob, Gordana Ivankovič 165 Družbena odgovornost turističnih kmetij ■ The social responsibility of tourism farms Doris Gomezelj Omerzel, Vilma Strniša 181 Mnenje lokalnih prebivalcev o turističnem potencialu občine Izola ■ The local people opinion on tourism potential in Izola Doris Gomezelj Omerzel, Vesna Rebec 191 Lastnosti vodij six sigma projektov v Sloveniji: primerjalna študija med 2008 in 2012 ■ Characters of six sigma project managers in Slovenia: comparisson study between 2008 and 2012 Dušan Gošnik 205 Pričakovanja zaposlenih o šest sigma izobraževanjih v Sloveniji: primerjalna študija 2008–2012 ■ Employee expectations about Six sigma education in Slovenia: comparison study 2008–2012 Dušan Gošnik 211 10 Vs Terapija senzorne integracije kot poslovna priložnost ebi ■ Sensory integration therapy as a business opportunity na Nevenka Gričar 221 Z ekonomskih na uporabniške presoje ■ From economics to users values Marta Gruev 233 Povezovanje deležnikov pri aktivnostih projektov NATREG in WETMAN kot priložnost za trajnostni razvoj območja Pohorja ■ Involvement of stakeholders in the NATREG and WETMAN project activities as an opportunity for the sustainable development of Pohorje region Jurij Gulič, Tanja Lešnik Štuhec 247 Ali je turizem za Slovenijo priložnost? Analiza uspešnosti poslovanja ■ Is tourism for Slovenia an opportunity? Performance analysis Gordana Ivankovič, Mateja Jerman 259 Priporočen model izvedbe lokalnega turističnega vodenja za slepe in slabovidne ■ Recommended implementation model of local tour guidnace for blind and visual y impaired people Barbara Izlakar 273 Ergonomske obremenitve pri gozdnih delavcih ■ Ergonomic loads at foresters Katarina Kacjan Žgajnar, Urška Gračner, Teja Kump 287 Sodobni marketinški pristopi okolju prijaznega trajnostnega turizma: pregled literature ■ Contemporary marketing approach to environmental y sustainable tourism: a literature review Metka Kogovšek, Mojca Kogovšek 295 Kreativnost zaposlenih: pomen razvoja kompetenc in odprte organizacijske kulture ■ Employee creativity: the role of competence development and open organisation culture Mojca Kogovšek, Metka Kogovšek 309 Ali je angleščina v slovenščini že udomačena? ■ Has English settled in the Slovenian language? Mojca Kostelec Cvitkovič 319 Analiza organizacij javnega in zasebnega sektorja v smislu razmerja med fleksibilnostjo, varnostjo in učinkovitostjo ■ The analyses of the public and private sector organizations in terms of the relationship between flexibility, security and efficiency Tatjana Kozjek 327 11 2 – s t 4 u .– o r Benchmarking 2 u 5 s ize . o tv ■ Benchmarking k a m t r o ja , iz Jasna Kralj Pavlovec, Sebastjan Repnik 339 b n e je u o r 2 b Inovacijske priložnosti v slovenskem turizmu 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ The innovation opportunities in Slovenian tourism n o e p r a Jasna Kralj Pavlovec 351 to o n r s o l j ov e ž i Logistični stroški – cena avtobusnega prevoza v izbranih državah EU , S n n e p l m ov ■ Logistics costs – the price of bus transportations in selected EU countries r a e i n h n Samo Kramer, Anton Vorina 365 i o j a a d g no e s m Podjetno nagrajevanje in napredovanje zaposlenih ti – en ■ The enterprising rewarding and promoting employees t Samo Kramer, Anton Vorina, Dalibor Miletić 375 Kakovost v prehrambenih gostinskih obratih – primer občine Piran ■ Service quality measurement in food and beverage facilities – the case of municipality of Piran Marko Kukanja, Tanja Planinc 385 Ergonomske obremenitve pri delu natakarjev ■ Ergonomic loads in the workplace of waiters Teja Kump, Matej Cupar, Katarina Kacjan Žgajnar 401 Ergonomske obremenitve kozmetičnih tehnikov ■ Ergonomic loads to cosmetics techniques Teja Kump, Nuša Rajšp, Katarina Kacjan Žgajnar 411 Življenjski slog predšolskih otrok v Sloveniji ■ Lifestyles of pre-school children in Slovenia Jasna Lavrenčič, Maja Meško, Jana Suklan, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk 421 Vključevanje otrok v tečaj alpskega smučanja ■ Involvement of children in the course of alpine ski ng Jasna Lavrenčič, Maja Meško, Jana Suklan, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk 433 Starejši kot pomemben del družbenega kapitala ■ The elderly as a significant segment of the social capital Cecilija Lebar 447 Študentska mobilnost v programu Erasmus kot prednost pri zaposlovanju v turizmu ■ Student mobility as an advantage in employment in tourism Miha Lesjak, Maja Piko 457 12 Vs Sistematično vključevanje deležnikov v oblikovanje modela razvoja in trženja ebi destinacije Bohinj (2012–2016) na ■ Systematic stakeholder’s involvement in creating the development and marketing model of Bohinj destination (2012–2016) Tanja Lešnik Štuhec, Klemen Langus 469 Vključenost deležnikov v lokalne dobaviteljske verige turističnih in s turizmom povezanih produktov na Solčavskem ■ Stakeholder’s involvement in the Solčavsko local supply chains of tourism and with tourism-related products Tanja Lešnik Štuhec, Marko Slapnik 481 Interpretativna metodologija pri raziskovanju učenja v vsakdanjem življenju ■ Interpretive methodology in researching informal learning Nives Ličen 493 Študijski krožki v Piranu kot možnost za razvoj socialnega in kulturnega kapitala ■ Study circles in Piran as a possibility for social and cultural capital development Nives Ličen, Maja Lemut, Natalija Planinc 499 Z motivacijo do uspešne poslovne prihodnosti ■ The motivation successful business to the future Darja Majer Krištofelc 505 Zanimanje slovenskih državljanov za zdravstveni turizem ■ The interest of Slovenian citizens for health tourism Elena Marulc 513 Ustvarimo varno, funkcionalno in lepo okolje za starostnike. Kozarec – od funkcije do estetike ■ Creating a safe, functional and beautiful environment for the elderly. Glass – from function to aesthetics Vitoslava Marušič 525 Medgeneracijsko sodelovanje ■ Intergenerational cooperation Maja Meško, Maja Pungeršek, Zlatka Meško Štok, Jana Sulkan 535 Povezava med elementi življenjskega sloga in športno dejavnostjo pri slovenskih predšolskih otrocih in njihovih starših ■ Relationship between lifestyle factors and sport activity of preschool children and their parents in Slovenia Maja Meško, Jera Zajec, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec, Maja Pungeršek 543 13 2 – s t 4 u .– o r Ali je mogoče dvomiti v ustreznost veljavne računovodske ureditve? 2 u 5 s ize . o tv ■ Could be doubt in existing accounting system correspondence? k a m t r o ja , iz Franko Milost 557 b n e je u o r 2 b Naložbe v zaposlene in dodana vrednost 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ Investments in employees and value added n o e p r a Franko Milost 571 to o n r s o l j ov e ž i Jezikovna kultura in identiteta mladostnikov , S n n e p l m ov ■ Language culture and youth identity r a e i n h n Helena Muha 585 i o j a a d g no e s m Analiza visokošolskih študijskih programov s področja turizma v Sloveniji ti – en ■ Analysis of Slovenian higher education curriculums in the field of tourism t Katarina Mušič, Timotej Prelog, Janez Mekinc 595 Kolesarski turizem kot nova poslovna priložnost za hotelirje ■ Cycling tourism, a new business opportunity for hotel managers Dora Najrajter 607 Vpliv spremenjenih okoliščin (rebus sic stantibus) pri turističnih pogodbah ■ The influence of changeable circumstances (rebus sic stantibus) in tourism contracts Dora Najrajter 619 Kako analizirati vprašalnike za merjenje poslovne etike ■ How to analysis questionnaires for measuring business ethics Zlatko Nedelko 633 Smernice za empirično raziskovanje poslovne etike ■ Guidelines for empirical studying of business ethics Zlatko Nedelko 645 Delovni terapevt kot soustvarjalec uspešne turistične ponudbe ■ The role of occupational therapists in successful accessible tourism Alenka Oven 655 Študenti delovne terapije in zaposlitev v turistični dejavnosti ■ Occupational therapy students and employment in tourism sector Alenka Oven, Nevenka Gričar 671 Teoretična študija kriterijev kakovosti v turistično-informacijskih centrih – predstavitev razširjenega modela za preverjanje kakovosti ■ Theoretical study of service quality criteria in tourist information centers – extended model for testing service quality criteria Christos Pantelidis, Jerneja Lešnik 683 14 Vs Analiza gibanja cen električne energije v gospodinjstvih v Evropski uniji ebi ■ Analysis of electricity price development in households in European Union na Drago Papler, Štefan Bojnec 697 Analiza gibanja cen električne energije v industriji v Evropski uniji ■ Analysis of electricity price development in industry in European Union Drago Papler, Štefan Bojnec 711 Prvi matchmaking dogodek projekta T-lab, Laboratorij turističnih priložnosti: analiza in priložnosti ■ The first matchmaking event of the T-lab, Laboratory of Tourism Potentials: analysis and outlooks Mitja Petelin, Dejan Križaj, Mitja Lavtar 723 Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ■ Reconciliation of work and private life Damjan Pirc, Zrinka Krušnik Špiganovič, Maja Meško 733 Pomen kreativnih aktivnosti v življenju oseb z motnjo v duševnem zdravju ■ The effectiveness of creative activities on people with mental health problems Alenka Plemelj 741 Turizem za vse ■ Tourism for al Alenka Plemelj 751 Vzpostavitev sistema podeljevanja znaka kakovosti tržne znamke Okusi Rogle za produkte destinacije Rogla-Pohorje ■ Establishment of a brand Okusi Rogle quality labeling scheme system for destination Rogla-Pohorje products Mojca Polak, Tanja Lešnik Štuhec 763 Podjetništvo: realna perspektiva izhoda iz gospodarske krize? ■ Entrepreneurship: real perspective to contribute Slovenian economy out of the current economic crisis? Jadranka Prodnik, Marjeta Nosan 775 Pomen gibanja za otroke in mladostnike ■ Means of the exercise for children and adolescents Maja Pungeršek, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec, Maja Meško 783 Analiza razlogov za vključevanje otrok v športno vadbo ■ Analysis of parents` reasons for enrolling their children in sport activities Maja Pungeršek, Nataša Čebokli Bleiweis, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Maja Meško 791 15 2 – s t 4 u .– o r Preverjanje všečnosti in sporočilnosti logotipa turistične destinacije 2 u 5 s ize . o tv ■ Evaluating the communication function of the tourism destination logo k a m t r o ja , iz Darko Ravnikar, Aleksandra Brezovec, Doris Gomezelj Omerzel 803 b n e je u o r 2 b Netehnološke inovacije 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ Non-technological innovation n o e p r a Sebastjan Repnik 813 to o n r s o l j ov e ž i Analiza atributov in razsežnosti spletnih strani visoko kategoriziranih hotelov , S n n e p l m ov na Gorenjskem r a e i n h n ■ Analysis of attributes and dimensions of internet sites among highly categorized hotels i o j a a d g n in Gorenjska region o e s m ti – en Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Maja Meško 827 t Kognitivni in afektivni procesi pri uporabi informacijske komunikacijske tehnologije v turizmu ■ Cognitive and affective processes in the use of information and communication technologies in tourism Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Blaž Trbižan, Maja Meško 841 Problematika zaposljivosti študentov turizma in gostinstva ■ Graduate employability issues in tourism and hospitality higher education Marija Rok 851 Podjetniške povezave v regiji JV Evrope: od strukture podjetniških povezav do njihove uspešnosti ■ Clusters in SEE region: from the structure to performance Mitja Ruzzier, Aleš Lipnik, Jana Hojnik, Maja Cergol Lipnik 867 Družbeno odgovorno računovodstvo ■ Corporate responsible accounting Mojca Sendelbah 879 Zaporniški prenočitveni obrati kot primer temačnega turizma ■ Prison hotels and hostels as an example of a dark tourism Marijana Sikošek, Janja Drole 891 Vpliv športne prireditve na lokalno skupnost in turizem: primer Planica ■ The impact of a sports event on the local community and tourism: the case of Planica Marijana Sikošek, Špela Vavpotič 905 Razstava Sijajni pop – sijajna priložnost za Piran ■ The Splendid Pop exhibition – a splendid opportunity for Piran Ljudmila Sinkovič, Polona Senčar 919 16 Vs Nekatera izhodišča za promocijo zdravja na delovnem mestu ebi ■ Some guidelines for health promotion at workplace na Janez Stare, Jernej Buzeti, Manica Danko 927 Alternativni viri energije in njihova izkoriščenost pri proizvodnji okrasnih rastlin ■ Alternative sources of energy and their utilization in production of ornamental plants Sabina Šegula, Tomaž Levstek 937 Skrb managerjev za urejen videz podjetja ■ Managers and employees care for arranged appearance companies Sabina Šegula, Trajče Nikoloski 951 Preučitev razpoložljivosti informacij o dostopnosti na spletnih straneh EDEN destinacij 2013 v regiji ■ Analysis of availability of information on accessibility, based on Websites of EDEN destinations 2013 in the region Mihaela Škrlj Brglez 961 Usposabljanje majhnih turističnih ponudnikov za učinkovito izvajanje aktivnosti projekta 5 poštnih kočij ■ Training of small tourism providers for effective implementation of 5 stagecoaches project activities Mihaela Škrlj Brglez, Tanja Lešnik Štuhec, Mojca Polak, Lea Jakoš 973 Izobraževanje delovnih terapevtov v okviru Zbornice delovnih terapevtov Slovenije ■ Organization of occupational therapist education by Occupational therapist Chamber Lea Šuc, Katarina Galof, Zdenka Pihlar 985 Turistična kmetija kot socialno podjetje ■ Agritourism farm as a social enterprise Marija Tomšič 997 Vpliv cene pri odločitvi o izbiri počitnic ■ Influence of price on vacation package decision Jani Toroš 1007 Trženje informacij in zaščita potrošnika ■ Marketing of information and personal data protection Jani Toroš 1025 Ogled nemških turističnih filmov – didaktični pristopi za različne jezikovne ravni ■ Viewing German films on tourism – didactic approaches for different levels of language proficiency Marija Trdan Lavrenčič 1033 17 2 – s t 4 u .– o r Integrirani sistemi upravljanja v hrvaških hotelih 2 u 5 s ize . o tv ■ Integrated management systems in the Croatian hotels k a m t r o ja , iz Ana-Marija Vrtodušić Hrgović 1041 b n e je u o r 2 b Socialno podjetništvo v teoriji in praksi: nekaj pravnih dilem 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ Social enterpreunership in theory and practice: some legal dilemmas n o e p r a Elizabeta Zirnstein, Katjuša Hajdinjak 1053 to o n r s o l j ov e ž i Poklicne kvalifikacije v turizmu in njihova deregulacija – primer Slovenije , S n n e p l m ov ■ Professional qualifications in tourism and their deregulation – the case of Slovenia r a e i n h n Elizabeta Zirnstein, Valentina Franca 1063 i o j a a d g no e s m Sinergija hotelskega podjetništva in druge negostinske podjetniške dejavnosti: ti – en študija primera hotela t ■ Nox Synergy of the hotel business and other non-hospitality entrepreneurial activity: a case study of hotel Nox Saša Zupan 1073 Odnosi med zaposlenimi v izbrani organizaciji ■ Employee relations in a selected organization Dominik Žužman, Irena Žužman 1083 Vodenje – zadovoljstvo zaposlenih: študija primera ■ Leadership – employee satisfaction: a case study Dominik Žužman, Irena Žužman 1093 strokovne razprave 1103 Analiza pričakovanj porabnikov lekarniških storitev ■ Analyses of pharmacy services consumers expectations Kristina Bele 1105 Dejavniki, ki vplivajo na zvestobo malih in srednje velikih podjetij do banke ■ Factors affecting sme banking loyalty Katja Blažek 1117 Povezovanje ribištva in turizma, primeri dobrih praks ■ Integrating fisheries and tourism, examples of good practice Bety Breznik 1133 Možnosti za razvoj turizma ob Trbojskem jezeru ■ Opportunities for the development of tourism at Trboje Lake Bety Breznik, Blažka Šuler 1141 18 Vs Čaj pri grofu Blagaju ebi ■ Tea time with grof Blagaj na Helena Budin Čuk, Mateja Kregar Gliha 1147 Nekaj dejstev o večjezičnem pouku na šolah za turizem – vloga esperanta ■ Some facts about multilingual teaching at tourist schools – the Role of Esperanto Alenka Divjak 1159 Uporaba ustreznih plačilnih instrumentov za zavarovanje plačil v praksi ■ The use of appropriate instruments of payment for the insurance payment in practice Metka Galič 1175 Vpliv strateškega povezovanja z dobavitelji na uspešnost podjetja ■ Impact of strategic al iances with suppliers in the company's success Metka Galič 1185 Geo-turizem, geo-izobraževanje in geo-doživetje v Geoparku Karavanke ■ Geo-tourism, geo-education and geo-experience in Karavanke Geopark Jurij Gulič, Mojca Bedjanič, Lenka Rojs, Tanja Lešnik Štuhec, Suzana Fajmut Štrucl 1193 Casino Host – Delo Casino Hosta in njegov vpliv na realizacijo v igralnici ■ Work of the Casino Host and his influence on the realization of the Casino Romina Hvala 1203 Turistična dejavnost na kmetiji Trnovska planota ■ Tourist activity on the farm of Trnovska plateau Romina Hvala 1213 Informatizacija šolstva ■ Informatisation of educational sysem Vasja Ivančič 1225 Kakovostna storitev – rezultat dobrega sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ■ Quality service – Result of Quality Educational and Training System for Employees Jerneja Kamnikar 1233 Etika – Na poti k umnemu človeku – vodji ■ Ethics – towards a rational man – leader Anamarija Kejžar 1241 Vodenje z empatijo v današnjem času ■ Leadership with empathy in the present time Anamarija Kejžar 1249 Socialno podjetništvo – priložnost za mlade ■ Social enterprise – opportunity for the youth Patricija Koler 1255 19 2 – s t 4 u .– o r Vodenje javnega zavoda na primeru A (študija primera) 2 u 5 s ize . o tv ■ Management of the public institution on A case (case study) k a m t r o ja , iz Štefanija Kos Zidar 1263 b n e je u o r 2 b Medgeneracijsko sodelovanje osnovnošolcev s starejšimi 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ Intergenerational cooperation between primary school children and elders n o e p r a Vesna Koselj 1279 to o n r s o l j ov e ž i Vodenje in inovativnost na primeru domov za starejše , S n n e p l m ov ■ Management and innovativity in the case of homes for the aged r a e i n h n Tatjana Kosi 1291 i o j a a d g no e s m Vodenje v poslovnem okolju in športu ti – en ■ Management in business environment and sport t Tatjana Kosi 1299 Permanentno izobraževanje tudi v tretjem življenjskem obdobju ■ Permanent education also in the third life period Irma Kovač 1305 Pomen šolskega raziskovalnega dela kot oblike procesnega učenja in poučevanja ■ The importance of the school research work as a form of procedural learning and teaching Irma Kovač 1313 Medgeneracijsko sodelovanje družin z vrtci ■ Intergenerational cooperation families and kindergartens Tatjana Kozjek 1325 Vloga in vpliv računovodstva v družinskem podjetju ■ The role and influence of accounting in a family business Marjana Leva Bukovnik 1335 Viri financiranja in posebnosti obdavčitve v društvu ■ Sources of financing and features of taxation in a society Marjana Leva Bukovnik 1345 Tweeter za trženje v turizmu ■ Twitter as a marketing tool in tourism Vesna Loborec, Tadeja Krašna 1355 Zdraviliški turizemna primeru Zdravilišča Dolenjske toplice ■ Spa tourism in the case of Spa Dolenjske toplice Staša Mrhar 1363 Vidik šole kot učeče se skupnosti ■ Aspect of the school as a learning community Tanja Mül er 1371 20 Vs Planiranje kakovosti v FeelGood hostlu za zagotavljanje zadovoljstva gostov ebi ■ Quality planning for guests’ satisfaction at FeelGood Hostel na Mitja Petelin, Vika Krajnc, Anton Vorina 1383 Prikaz uspešnega sodelovanja za pridobitev sredstev na javnem razpisu Slovenskega podjetniškega sklada ■ A demostration of successful cooperation at acquiring funds through a public tender Slovene Enterprise Fund Darko Pirtovšek 1391 Turistični produkt za otroke z motnjo v duševnem razvoju med 15. in 18. letom »Doživljajski tabor v Pomurju« ■ Tourism product for mental y disabled children aged 15 to 18 »Adventure Camp in Pomurje, Slovenia« Jerneja Prelog, Mihaela Škrlj Brglez 1403 Kompleksnost – prednost in nevarnost oskrbnih verig? ■ Comlexity-an advantage or threat of supply chains? Jadranka Prodnik 1411 Priprava razvojnih scenarijev kot del razvojnega načrtovanja ■ Preparation of development scenarios as part of development planning Davorin Rogina 1421 Saber – uporaba satelitskih tehnologij za doseganje ciljev evropske digitalne agende ■ Saber – use of satel ite technologies for achievement of the EU Digital agenda goals Davorin Rogina 1431 Promocija poklicev v osnovni šoli – izvedba ustvarjalnih delavnic ■ Promotion of occupations in primary school – implementation of creative workshops Mojca Smerajec 1441 Timsko poučevanje v osnovni šoli ■ Team teaching in primary school Tanja Stare Pušavec 1451 Uporaba materinščine pri pouku tujega jezika ■ Using the mother tongue in foreign language teaching Tanja Stare Pušavec 1457 Vloga in pomen socialnega kapitala v organizaciji ■ The Role and meaning of the social capital in the organization Aleša Svetic 1463 21 2 – s t 4 u .– o r Socialno podjetništvo v Sloveniji 2 u 5 s ize . o tv ■ Social entrepreneurship in Slovenia k a m t r o ja , iz Sonja Šaše 1473 b n e je u o r 2 b Aktivne oblike in metode pouka pri tujem jeziku 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ■ Active aproaches to language learning n o e p r a Jasna Šček 1483 to o n r s o l j ov e ž i Utrjevanje strokovnega besedišča s pomočjo e-gradiva , S n n e p l m ov ■ How to revise vocabulary for specific purposes through e-materials r a e i n h n Jasna Šček 1489 i o j a a d g no e s m Vseživljenjsko učenje in profesionalni razvoj strokovnih delavcev ti – en ■ Lifelong learning and career development of professinals t Tatjana Šček Prebil 1497 Zakaj so pri MSP-jih v turizmu najpomembnejše malenkosti ■ Little things – the most important part of SMEs in tourism Andrej Šumer 1507 Stres kot dejavnik tveganja v povezavi z delom,varnostjo in počutjem na delovnem mestu ■ Stress as a factor of risk in correlation with work, safety and state of health at the workplace Andreja Tanšek 1515 Neupoštevanje ekologije in trajnostnega razvoja v opazovanem turističnem objektu Hotela Rogla ■ Unjustifying of ecology and sustainable development in observed tourist object Hotel Rogla Andreja Tanšek 1527 Turistična tematska pot Trebnje ■ Touristic thematic trail Trebnje Barbara Turk 1539 Živalim prilagojeno kmetovanje – težava ali izziv ■ Animal welfare – problem or chalenge? Barbara Turk 1547 Pomen kulture v socialnih podjetjih ■ Organizational culture in social enterprises Marjeta Vaupot 1555 Socialno podjetništvo – novi pristopi v podjetništvu ■ Social enterpreneurship – new approach in enterpreneurship Marjeta Vaupot 1563 22 Vs Učna okolja za razvoj znanja ebi ■ Learning environments for the development of knowledge na Sonja Zajc 1571 Tranzicijski program – program dodatnega usposabljanja odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju ■ Transition programme – programme of supplementary training for adults with intel ectual disabilities Erna Žgur 1579 imensko in stvarno kazalo 1587 23 Znanstvene razprave Sodobni pristopi k mentoriranju 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize praktikantov na področju turizma . o tv k a m t r o ja , iz b n Contemporary approaches to mentoring e je u o r 2 b 0 s r 1 p a of trainees in the field of tourism 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Nataša Artič ov e ž i , S n n e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije l m ov r a e i n h n – Turistica, Slovenija i o j a a d g n natasa.k.artic@gmail.com o e s m ti – ent Povzetek Prispevek se osredotoča predvsem na praktično izobraževanje praktikantov na področju tu- rizma, saj je prišel trenutek, ko tudi to področje zahteva uveljavitev novih, sodobnejših pris- topov tudi iz razloga, ker je praktično izobraževanje in njegov vse večji pomen zapisan tudi v smernicah razvoja Evropske unije do 2020. Namen tega prispevka je opredeliti najaktualnejše vire s področja sodobnih pristopov k mentoriranju ter na osnovi izbranih kriterijev (raziskoval- nih vprašanj) analizirati podatke iz že objavljenih virov. V prispevku je aplicirana metoda siste- matičnega pregleda literature, meta-analiza in kombinacija drugih raziskovalnih metod za ob- delavo podatkov in oblikovanje modela. Članek ponuja kot rezultat raziskave pregled literatu- re s področja sodobnih pristopov mentoriranja praktikantov in predstavlja osnutek modela so- dobnih pristopov k mentoriranju praktikantov. Ugotovite prispevajo k razumevanju področ- ja praktičnega izobraževanja praktikantov v turizmu. Članek ponuja o sodobnih pristopih k mentoriranju praktikantov na področju turizma, predstavlja model sodobnih pristopov in po- daja predloge nadaljnjih raziskav tega področja. Ključne besede: mentoriranje, mentor, praktikant, praktično izobraževanje, turizem Abstract The article focuses primarily on the practical training of practitioners in the field of tourism, because we believe that the moment has come when even this area requires the introduction of new, more modern approaches, not only so that the latter would become an end in them- selves, but is a practical education and its growing importance of written guidelines in the de- velopment of the European Union until 2020. The purpose of this paper is to identify the most current resources in the field of modern approaches to mentoring in tourism and on the ba- sis of the following criteria (the research questions) to analyze data from previously published sources. In this paper the applied method is a systematic literature review, meta-analysis and a combination of other research methods for data processing and model development. This ar- ticle provides as a research result an overview of the literature in the field of contemporary ap- 27 2 – s t 4 u .– o r proaches to mentoring in tourism and draft model of contemporary approaches to mentoring 2 u 5 s ize . o tv in tourism. Paper findings contribute to the understanding of the practical training of train- k a m t r o ja , iz ees in the tourism industry. This article offers a contemporary approaches to mentoring in the b n e je u o r 2 b field of tourism, a model of contemporary approaches and provides suggestions for further re- 0 s r 1 p a search in this area. 3 e , P š žev n o e p r a Key words: mentoring, mentor, trainee, practical training, tourism to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Uvod ov r a e i n h n Praktično izobraževanje, praktični pouk, praktično usposabljanje z delom, kakor- i o j a a d g n koli že poimenujemo učni proces, ki se odvija v delovnem okolju, govorimo o tri- o e s m t kotniku, ki ga sestavljajo praktikant, mentor in izobraževalna institucija, preko i – ent učitelja, predavatelja ali profesorja, ki opravlja naloge organizatorja praktičnega iz- obraževanja. V različnih izobraževalnih programih se specifike praktičnega izo- braževanja med seboj razlikujejo glede na vsebine kurikulumov, kakor tudi glede na število ur, obdobje opravljanja, obveznosti praktikantov glede pisnih izdelkov in podobno. Ne glede na vsebino in navodila kurikuluma izobraževalnega progra- ma, ki ga praktikant obiskuje na izobraževalni instituciji, se praktično izobraževa- nje od enega do drugega učnega podjetja bistveno razlikuje. Delno tudi zato, ker so v proces praktičnega izobraževanja vključeni različni ljudje in vsak mentor upo- rablja pri svojem delu drugačen pristop. V zadnjem času pa je tudi gospodarska si- tuacija naredila svoje in na področju turizma marsikje zaradi pomanjkanja kadra sezono rešujejo ob pomoči dela dijakov in študentov iz raznih gostinsko-turistič- nih izobraževalnih programov, ne le iz Slovenije, tudi iz tujine. Prispevek se osredotoča predvsem na praktično izobraževanje praktikantov na po- dročju turizma, ker verjamemo, da je prišel trenutek, ko tudi to področje zahte- va uveljavitev novih, sodobnejših pristopov in to ne le zato, da bi slednji postali sami sebi namen, pač pa je praktično izobraževanje in njegov vse večji pomen zapi- san tudi v smernicah razvoja Evropske unije do 2020. S člankom ne želimo le opi- sovati sodobnih teorij, temveč želimo razviti model, ki bi pomagal k sooblikova- nju nadaljnjega razvoja praktičnega izobraževanja praktikantov na področju tu- rizma. Proces prenove praktičnega izobraževanja mora vključiti čim več zaintere- siranih javnosti. Metodologija Metodologija tega pisnega izdelka zajema kombinacijo raziskovalnih metod s po- udarkom na sistematičnem pregledu literature in meta-analizi virov. Kot razisko- valni problem nas zanima ali je možno mentoriranje posodobiti z izbranimi so- dobnimi pristopi. Za potrebe metaanalize bomo poskušali na raziskovalni pro- 28 So blem odgovoriti tudi preko raziskovalnega podvprašanja: Katere teorije predsta- dobn vljajo potencial in bi jih lahko opredelili kot sodobne pristope mentoriranja? i pr Iskanje virov je potekalo s pregledom primarnih in sekundarnih virov, pridoblje- isto nih iz spletnih podatkovnih baz v času od aprila 2013 do avgusta 2013. Izbor virov pi k je potekal v podatkovnih bazah na osnovi dobljenih zadetkov na vnose različnih me iskalnih pojmov, neposredno povezanih z mentoriranjem. ntoriranju Raziskava in diskusija pr Raziskave smo se lotili z usmerjenim pregledom podatkovnih baz, ob čemer nas akti je usmerjalo raziskovalno vprašanje: »Katere opredelitve mentoriranja izhajajo iz kan aktualnih raziskav?«, iz česar bi lahko izpeljali možne sodobne pristope k mento- tov n riranju praktičnega izobraževanja na področju turizma. Raziskava podatkovnih a p baz je zajemala iskalne pojme kot so: mentoring, training, competences, practi- odr cal education, internships, mentor, open innovation, innovation in tourism, em- očju powernment, tranformational leadership, mentoring in tourism. Opravljen je bil tu tudi pregeld nacionalnih podatkovnih baz (Cobiss) na izbrane pojme povezane s rizm to tematiko v slovenskem jeziku. a Izvor pojma mentorstvo sega v grško mitologijo, kjer je omemba navedena v Ho- merjevi Odiseji. Kralj Odisej je pred odhodom v boj v trojanski vojni zaupal svo- jemu starejšemu prijatelju Mentorju učiti in vzgajati sina, po imenu Telemahos1. V raziskavi Kahle-Piaseckijeve2 pa zasledimo, da pojem mentor v grščini pomeni svetovalca ter najverjetneje izhaja iz indoevropskega korena – »men«, kar pome- ni, »misliti«. Opredelitve pojmov mentorstvo in mentor z vsebinskega vidika pa se loteva vrsta avtorjev, česar ne bomo predstavili v članku, ampak se bomo osredotočili na pre- učitev sodobnih pristopov mentoriranja praktikantov na področju turizma. Ob preučevanju literature smo se dokopali do raznoterih spoznanj in v nadaljevanju jih želimo predstaviti zgolj z navedbo in tudi v shematski upodobitvi ter tako v Sli- ki 1 predstavljamo prikaz desetih sodobnih pristopov k mentoriranju praktikan- tov na področju turizma, ki so: • definiranje mentoriranja kot proces in kot razmerje; • vključevanje informacijske tehnologije; • vključevanje smernic opolnomočenja; • vključevanje smernic transformacijskega vodenja; • vključevanje smernic odprtega inoviranja; 1 Wil iam A. Gentry, Todd J. Weber in Golnaz Sadri, »Examining career-related mentoring and managerial performance across cultures: A multilevel analysis.« Journal of Vocational Behavior 72, no.1 (2008): 241–253. 2 Lisa Kahle-Piasecki, »Making a Mentoring Relationship Work: What is required for Organizational Su- cess,« Journal of Applied Business and Economics 12, no.1 (2011): 46–56. 29 2 – s t 4 u .– o r • praktikant ne sme zasesti prostega delovnega mesta; 2 u 5 s ize . o tv • vključevanje mednarodnega vidika; k a m t r o ja , iz • vključevanje managementa idej; b n e je u o r 2 • upoštevanje pomena preteklih izkušenj; b 0 s r 1 p a • odpiranje praktičnega izobraževanja. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Model sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov na področju turizma. Ta predlog sodobnih pristopov predstavlja prve zametke, k razvoju kompleksnega modela sodobnega mentoriranja in vključuje aktualna spoznanja avtorice, ki bodo v prihodnje z novimi raziskavami tudi dodatno opredeljena. Splošno o sodobnih pristopih mentoriranja praktikantov na področju turizma Ob pregledu literature smo ugotovili, da se najpogosteje mentorstvo obravnava kot proces ali kot razmerje. V tem poglavju pa kot uvodni sodobni pristop poskušamo sprva predstaviti novo definicijo, kot skupek obojega oziroma definiramo mentor- stvo istočasno kot razmerje in proces. Mentorstvo je torej »najprej neko razmerje subjektov, ki se odvija po določenih procesnih pravilih s katerimi so subjekti vnap- 30 So rej seznanjeni in s skupnimi cilji, ki prinašajo koristi vsem subjektom vključenim v dobn razmerje v času izvajanja procesa mentoriranja.« i pr Da mentorstvo predstavljala večjo produktivnost, je že pred dvema desetletjema isto menil Scandura3, ki je verjel, da se z razvojem mentorstva povečuje tudi karierni ra- pi k zvoj. Ob modernizaciji mentorstva pa nikakor ne moremo mimo sodobne tehno- me logije in po navedbah Cojocariuve in Damianove4 v družbi znanja ni več vpraša- ntor nje ali se naj nove tehnologije uporabljajo ali ne, ampak katere aktivnosti naj bodo iran uporabljene za dosego maksimalne uspešnosti. Mentorstvo po njegovem mnenju v ju pr bistvu pomeni komunikacijo in informacije, ki se jih komunicira med praktikan- ak tom in mentorjem in v današnjem času je pomembno, da se to odvija pri svetlob- tika ni hitrosti. Po navedbah Artičeve5 praktikant ne sme nikoli zasesti prostega delov- nto nega mesta v podjetju, saj se izobražuje po vnaprej pripravljenem programu, zato v na mora mentor omogočiti izvedbo slednjega, sicer je soodgovoren za kakovost zna- pod nja praktikanta po zaključku izobraževanja. Ob tem je potrebno pomisliti, da so roč praktikanti bodoči kader in kako bodo kasneje v podjetju od novo zaposlenih lah- ju t ko zahtevali tisto, česar jim v pripravljalni fazi (v času praktičnega izobraževanja) uriz niso omogočili? Artičeva tudi navaja, da če je le mogoče, se v učni proces prakti- ma kanta naj vključi »mednarodni vidik« oziroma delovna naloga praktikanta pove- zana s partnerskim podjetjem iz tujine, s stranko iz tujine, s poslovno enoto v tu- jini, s ponudbo iz tujine, z analizo mednarodne konkurence…, saj ta ustvarja do- dano vrednost v učnem procesu in na področju turizma je internacionalizacija bi- stvenega pomena. Čeprav morda zveni laično in manj strokovno, je možno skozi sodobni pristop k mentoriranju obravnavati tudi izkušnje s preteklim delom. Namreč v kar dveh opravljenih raziskavah so Eby, Butts, Durly in Raginsova6 opredelili, da je po- membno sprotno pregledovanje tako dobrih, kot slabih izkušenj mentoriranja in to tako iz perspektive mentorja, kot tudi iz perspektive praktikanta. Ne govori za- man star rek, da izkušnje delajo mojstra, zagotovo se na preteklih izkušnjah gradi tudi uspešno mentoriranje. 3 Terri A. Scandura, »Mentorship and career mobility: An empirical investigation ,« Journal of Organizational Behavior 13, no.2, (1992): 169 –174. 4 Venera-Mihaela Cojocariu in Iulia Damian, »Teaching quality, new learning tehnologies and the competen- ces demanded on the job market,« The International Scientific Conference eLearning and Software for Education, no. 1 (2012): 122–128. 5 Nataša Artič, »Načrtovanje učnega procesa v delovnem okolju,« v Usposabljanje mentorjev za izvajanje prakti- čnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe, ur. Matej Pinter (Ljubljana: GZS Center za poslovno usposabljanje, 2012), 110. 6 Lil ian T. Eby, Marcus M. Butts, Jaime Durley in Bel e Rose Ragins, »Are bad experiences stronger than good ones in mentoring relationships? Evidence from the protege and mentor perspective,« Journal of Vocational be- havior (2010): 81–92. 31 2 – s t 4 u .– o r Vključevanje smernic opolnomočenja v mentoriranje praktikantov na 2 u 5 s ize . o tv področju turizma k a m t r o ja , iz b n Mnogo ljudi uporablja pojem opolnomočenje brez da bi razumeli kaj to resnično e je u o r 2 b pomeni. Pregled literature nam ne da jasne definicije koncepta, ki bi bil vsesploš- 0 s r 1 p a 3 e no interdisciplinarno uporaben. Opolnomočenje kot sodoben pristop k mentori- , P š žev n o e p ranju predstavljamo na izhodiščih raziskave Dafta in Noea7, ki navajata štiri ele- r a to o n r s mente opolnomočenja, katere smo preoblikvoali za potrebe mentoriranja praktič- o l j ov e ž i , S n n nega izobraževanja na področju turizma, ti elementi so: e p l m ov r a e i • informacije: praktikanti imajo dostop do vseh informacij, vključno s po- n h n i o j a a d g slovnimi skrivnostmi, informacijami o plačah zaposlenih ( a naj predhod- no e s m no podpišejo izjavo o varovanju poslovnih skrivnosti); ti – en • znanje: podjetja naj nudijo izobraževalne programe oz. usposabljanja tudi t praktikantom in jim tako pomagajo usvojiti dodatna znanja ter veščine, potrebne za opravljanje dela ter doprinos k uspešnosti poslovanja organi- zacije (na primer obisk tečaja ruskega jezika); • moč: praktikantom je potrebno dati moč za samostojno odločanje, četudi so del timskih aktivnosti, morajo biti pristojnosti in obveznosti posame- znika v timu jasno opredeljene pred začetkom izvajanja posamezne naloge; • nagrada: praktikanti so nagrajeni glede na uspešnost celotne organizacije v obdobju, ko sodelujejo v organizaciji. Četudi so teoretična izhodišča opolnomočenja stara že več kot dve desetletji, jih uvrščamo med sodobne pristope k mentoriranju, saj verjamemo, da lahko prinese- jo koristi za vse vpletene v proces mentoriranja. Vključevanje smernic transformacijskega vodenja v mentoriranje praktikantov na področju turizma Mentor praktikanta vodi in usmerja in ob svojem delu bi lahko mentorji uporab- ljali smernice transformacijskega vodenja, ki po navedbah Bassa in Riggia8 veljajo za veliko bolj aktiven in učinkovit stil vodenja, kot so ostali stili. To vodenje je vo- denje prihodnosti, na ta način vodje razvijajo zaposlene, da sami postanejo vir ne- nehnih sprememb in napredka in tako bi mentorji lahko razvijali praktikante, da bi tudi slednji postali vir nenehnih sprememb in napredka v turističnem podje- tju. Glavne značilnosti mentorjev, ki v procesu praktičnega izobraževanja upora- bljajo transformacijsko vodenje (lahko jih imenujemo tudi transformacijski men- torji) so vodenje z vzorom, navdušenje, kreativnost in nove ideje ter skrb za vsake- ga člana tima. 7 Richard L. Daft in Raymond A. Noe, Organizational behavior (Orlando: Harcourt Inc., 2001), 718. 8 Bernard M. Bass in Ronald E. Riggio, Transformational leadership (New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates, Inc., 2006), 282. 32 So Vključevanje managementa idej v razmerje in proces mentoriranja dobn praktikantov na področju turizma i pr Management inoviranja predstavlja kompleksno področje, ki v osnovi odkriva, isto razvija in uveljavlja koristne novosti za uporabnike. Področje odkrivanja koristnih pi k novosti je v praksi pogosto predstavljeno z raznimi poimenovanji kot so sistem ko- me ristnih predlogov ali sistem stalnih izboljšav, v zadnjem času pa je vse več poime- ntor novanj v slovenski strokovni literaturi s pojmom management idej. Management ira idej ne vključuje le aktivnosti, povezanih z načrtovanjem, organiziranjem, vode- nju pr njem in nadzorom v invencijsko-inovacijskem procesu, ampak poleg krepitve kon- ak kurenčnosti in poslovne uspešnosti podjetja tudi spodbuja naklonjenost (makro tika in mikro) okolja podjetja do inoviranja. Njegovi rezultati so lahko v različnih po- nto javnih oblikah, kot na primer sugestije, koristni predlogi, inovacijski predlogi, iz- v na boljšave ali tudi inovacije. pod Po navedbah Faturja in Likarja9 lahko organizacijo managementa idej razdelimo ročju v tri sisteme oziroma ureditve: tradicionalni sistem, kjer se proces izvaja centrali- tu zirano (zaposleni izboljšave sporočajo centralni službi), sistem predpostavljenega rizm (kjer se predlogi sporočajo neposredno nadrejenemu, ki odloča o smiselnosti pre- a dloga), kjer se proces izvaja decentralizirano in kombinacija obeh. Ne glede na obliko sistema organizacije managementa idej, smo mnenja, da je praktikante potrebno usmerjati in spodbujati v tej smeri ter jih vključevati v razne procese kreiranja idej, predvsem z uporabo tehnik kreativnega razmišljanja, kot so viharjenje možganov in druge. Vključevanje smernic odprtega inoviranja v razmerje in proces mentoriranja praktikantov na področju turizma Odprto inoviranje se v literaturi v angleškem jeziku obravnava pod pojmom »open innovation« in Henry Chesbrough10, ki mu pravimo tudi oče odprtega ga je definiral kot »model, ki predpostavlja, da podjetja za izboljšanje svojega poslo- vanja lahko in naj uporabijo zunanje in notranje ideje ter zunanje in notranje poti do tržišča, ki bodo pripomogle k njihovemu razvoju.« V opredelitvi odprtega ino- viranja Mulej11 navaja, da je odprto inoviranje korenita inovacija inoviranja, za ka- tero je osnova nova strategija raziskovanja in ustvarjanja inovacij, to je novih koris- ti uporabnikov in lastnikov od novih zamisli. Sloane12 navaja, da so mnoga vodilna podjetja povzela odprto inoviranje kot pot za razvoj novih produktov. 9 Peter Fatur in Borut Likar, »Vključevanje zaposlenih v inoviranje kot vir trajne konkurenčne prednosti ,« Ma- nagement 4 no.3 (2009): 243–257. 10 Henry Chesbrough, »The era of open innovation,« MIT Sloan Management Review 44, no.3 (2003): 35–41. 11 Matjaž Mulej, »Odprto inoviranje – nuja za večino podjetij,« http://www.podjetnik.si (25.4.2013). 12 Philip D. Sloane, »The brave new world of open innovation,« Strategic Direction 27, no.5 (2011): 3–4. 33 2 – s t 4 u .– o r Izhodišče za oblikovanje predloga sodobnega pristopa k mentoriranju v obliki od- 2 u 5 s ize . o tv prtega inoviranja predstavljata dve raziskavi. Prva je raziskava Prašnikarja, Rede- k a m t r o ja , iz ka, Drenkovske in Vojeta13, ki ugotavlja, da je storitveni sektor, katerega del je tudi b n e je u o r 2 turizem/hotelirstvo, najmanj nagnjen k inoviranju in se inoviranja tudi najredke- b 0 s r 1 p a je poslužuje. Kot drugo izhodiščno raziskavo velja omeniti Talwarja14 z direktnim 3 e , P š žev n o e p priporočilom hotelirstvu, da začne uvajati odprto inoviranje, kar pomeni, da so v r a to o n proces inoviranja vključeni tudi praktikanti ne glede na to ali so na delovnem mes- r s o l j ov e ž i tu znotraj hotela ali kateremkoli drugem delovnem mestu po programu praktič- , S n n e p l m ov nega izobraževanja na področju turizma. Enaindvajseto stoletje tako prinaša nove r a e i n h n izzive preko inoviranega inoviranja tudi na področje turizma, in zato predlagamo, i o j a a d g n da se praktikante aktivno vključuje v razne procese inoviranja v sklopu izvedbe o e s m ti – en procesa mentoriranja na področju turizma. t Vključevanje odpiranja izobraževanja na področje mentoriranja praktičnega izobraževanja v turizmu Brezposelnost mladih v EU je pri 25% in se v najbolj kritičnih državah (Estoni- ja, Španija, Slovaška, Portugalska, Irska) približuje 50%, Grčija pa je že daleč pre- ko tega, kar povzroča vse pogostejše nemire, že dolgo pa na različne druge nači- ne destabilizira družbene razmere. Slovenija je v zadnjem letu članica EU, v kate- ri stopnja brezposelnosti mladih najhitreje narašča15. Slednje narekuje tudi potre- bo po kritičnem preverjanju razmerja med izobraževanjem in zaposlitvenimi po- trebami gospodarstva, saj si ne smemo dovoliti, da bi šolstvo usmerjali na način, ki bi še potenciral ta problem. Vsi novejši razvojni dokumenti, ki zajemajo perspek- tivo EU do leta 2020, postavljajo na prvo mesto ustvarjanje novih delovnih mest. To je velika sprememba v primerjavi z »Lizbonsko strategijo«, ki se ni toliko pos- večala zaposlovanju, kot doseganju najvišjih izobrazbenih stopenj. Tokrat se po- novno dogaja, da je spet v ospredju dualno izobraževanje in binarni študijski pro- grami, ki naj se čim bolj približajo zahtevam delovnega mesta. V ospredju je po- klicno izobraževanje in vajeništvo, s tem pa torej pridobiva na pomenu tudi prak- tično izobraževanje. 13 Janez Prašnikar, Tjaša Redek, Marija Drenkovska in Damjan Voje, Innovation in Slovenia as an indicator of com- panies´generic material potential, (Ljubljana: Častnik Finance, d.o.o., 2012). 14 Rachna Talwar, »Hotels 2020 – Responding to Tomorrow’s Customer and the Evolution of Technology,« http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDUQFjAA&url=h- ttp%3A%2F%2Fwww.springer.com%2Fcda%2Fcontent%2Fdocument%2Fcda_downloaddocumen- t%2F9783642274039-c1.pdf%3FSGWID%3D0-0-45-1316858-p174276262&ei=gkEIUdXBL6Th4Q- SkvYHgDA&usg=AFQ jCNGrWLXwIxmeAsZHTi1ONv-iXl0Seg&bvm=bv.41642243,d.bGE (15.4.2013) 15 Evropska Komisija, Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (Strasbourg: EU COM, 2012). 34 So V procesu odpiranja praktičnega sodelovanja, ki pomeni predvsem krepitve vseh dobn oblik povezav med šolstvom in gospodarstvom s ciljem spodbujanja zaposlovanja, i pr je tako izvajanje kakovostnega praktičnega izobraževanja z upoštevanjem smer- isto nic sodobnih pristopov k mentoriranju, ena od oblik krepitve medsebojnega so- pi k delovanja. mentor Sklepne ugotovitve iran V prispevku smo opozorili na potrebo po vključevanju informacijske tehnologi- ju pr je, managementa idej, mednarodnega vidika, smernic opolnomočenja, transfor- ak macijskega vodenja in odprtega inoviranja v mentoriranje na področju turizma. tika Podjetje, ki bo upoštevalo smernice sodobnih postopkov v mentoriranju prakti- nto kantov na področju turizma, mora tudi sledi priporočilu, da praktikant ne sme za- v na sesti prostega delovnega mesta in da mentor mora ob svojem delu upoštevati tudi pod pomen preteklih izkušenj. Vsekakor pa je največji poudarek namenjen odpiranju roč praktičnega izobraževanja, ki temelji na razvojnih smernicah EU do leta 2020, kjer ju t pridobiva vse večji pomen zaposlovanje in tako želimo z odpiranjem praktičnega uriz izobraževanja krepiti vezi med šolstvom in gospodarstvom, skozi proces mentori- ma ranja. Za nadaljnje raziskave opredelitve mentoriranja se priporoča branje študije Schrammove16, ki meni, da mentorstvo prinaša drugačne koristi moškim mentor- jem, kot ženskim mentoricam. Prav tako se o pomenu spolne identitete v proce- su mentoriranja v svoji raziskavi sprašujejo Oritz-Walters, Eddleston in Simione17 . Z rezultati so ugotovili, da ženska identiteta igra osrednjo vlogo pri napredovanju v delovnem okolju oziroma iz tega lahko postavimo novo raziskovalno vprašanje za nadaljnje raziskave ali ima ženska v vlogi mentorice drugačno vlogo pri razvoju praktikanta, kot mentor moškega spola? Prav tako se priporoča preučitev prekini- tev mentorskega sodelovanja, kjer se lahko preučijo vzroki in posledice tega ravna- nja. Prav tako se priporoča več raziskav neposredno povezanih s področjem turiz- ma, zanimivo pa bi bilo preveriti tudi raziskovalno vprašanje koliko mentorji de- jansko uporabljajo posamezne priporočene sodobne pristope k mentoriranju, kot na primer informacijsko tehnologijo? Koliko jo vključujejo po navodilu kurikulu- ma in koliko samoiniciativno in ali si lahko predstavljajo nadaljevanje mentorira- nja brez informacijske tehnologije? Ob pregledu literature s področja mentoriranja praktikantov tudi ugotavljamo, da ni veliko zapisanega o nagrajevanju mentorjev, kar bi veljalo ne le podrobneje razi- skati, ampak prav tako sistemsko urediti. 16 Julie L. Schramm, »Beyond Mentoring,« HRMagazine 56, no.11 (2011): 96. 17 Rowena Ortiz-Walters, Kimberly-Ann Eddleston in Kathleen Simione, »Satisfaction with mentoring relati- onships: does gender identity matter?« Career Development International 15, no.2 (2010): 100–120. 35 2 – s t 4 u .– o r Pisni izdelek s predstavitvijo sodobnih pristopov k mentoriranju praktikantov na 2 u 5 s ize . o tv področju turizma tako predstavlja zametke te tematike in postavlja izhodišče od- k a m t r o ja , iz piranju praktičnega izobraževanja v prihodnje, ki temelji predvsem na krepitvi od- b n e je u o r 2 nosov med šolstvom in gospodarstvom. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Literatura r a to o n r s Artič, Nataša. »Načrtovanje učnega procesa v delovnem okolju«. V Usposablja- o l j ov e ž i , S n n nje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih e p l m ov r a programih za pridobitev izobrazbe, ur. Matej Pinter, 55–95. Ljubljana: GZS e i n h n i o j a Center za poslovno usposabljanje, 2012. a d g no e s m t Bass, Bernard M. in Riggio, Ronald E. »Transformational leadership«. New Jer- i – ent sey: Lawrence Erlbaum Associates, Inc., 2006. Cojocariu, Venera-Mihaela, in Damian, Iulia. »Teaching quality, new learning tehnologies and the competences demanded on the job market«. The Inter- national Scientific Conference eLearning and Software for Education 1, (2012): 122–128. Daft, Richard L., in Noe, Raymond A. Organizational behavior. Orlando: Har- court Inc., 2001. Eby, Lillian T., Butts, Marcus M., Durley, Jaime, in Ragins, Belle Rose. »Are bad experiences stronger than good ones in mentoring relationships? Eviden- ce from the protege and mentor perspective«. Journal of Vocational behavior (2010): 81–92. Evropska Komisija, Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate. Strasbourg: EU COM, 2012. Fatur, Peter in Likar, Borut. »Vključevanje zaposlenih v inoviranje kot vir trajne konkurenčne prednosti«. Management 4 (3) (2009): 243–257. Gentry, William A., Weber, Todd J. in Sadri, Golnaz. »Examining career-related mentoring and managerial performance across cultures: A multilevel analy- sis.« Journal of Vocational Behavior 72, no.1 (2008): 241–253. Herman, Francina A., in Eller, Martha E. »Training for Hospitality.« Training & Development (September 1991): 55–60. Kahle-Piasecki, Lisa. »Making a Mentoring Relationship Work: What is requi- red for Organizational Sucess.« Journal of Applied Business and Economics 12, no.1 (2011): 46–56. Mulej, Matjaž. »Odprto inoviranje – nuja za večino podjetij.« http://www.podjetnik. si (25. 04. 2013). 36 So Ortiz-Walters, Rowena, Eddleston, Kimberly-Ann in Simione, Kathleen. »Sat- dobn isfaction with mentoring relationships: does gender identity matter?« Career i pr Development International 15, no. 2 (2010), 100–120. isto Prašnikar, Janez, Redek, Tjaša, Drenkovska, Marija, in Voje, Damjan. Innovation pi k in Slovenia as an indicator of companies´generic material potential. Ljubljana: me Častnik Finance, d.o.o., 2012. ntori Scandura, Terri A. »Mentorship and career mobility: An empirical investigati- ranju on.« Journal of Organizational Behavior 13, no. 2 (1992), 169 –174. pra Schramm, Julie L. »Beyond Mentoring.« k HRMagazine 56, no.11 (2011): 96. tika Sloane, Philip D. »The brave new world of open innovation.« Strategic Direction 27, no. 5 nto (2011): 3–4. v na p Talwar, Rachna. »Hotels 2020 – Responding to Tomorrow’s Custo- odr mer and the Evolution of Technology«., http://www.google.com/ očju url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDUQ- tur FjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.springer.com%2Fcda%2Fconten- izm t%2Fdocument%2Fcda_downloaddocument%2F9783642274039-c1. a pdf%3FSGWID%3D0-0-45-1316858-p174276262&ei=gkEIUdXBL6Th4Q- S k vY H g DA & u s g = A F Q j C N G r W L Xw I x m e A s Z H T i 1 O N - v-iXl0Seg&bvm=bv.41642243,d.bGE (15.4.2013). 37 Dogodek Črni labod in finančna kriza 2008 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv Black swan event and the financial crisis in 2008 k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Rok Birsa 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Poslovna agencija Ekonomika d.o.o. n o e p r a to o birsa.rok@gmail.com n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Povzetek r a e i n h n i o j a V današnji družbi prepogosto uporabljamo matematično modelirane modele in statistično a d g no e s m verjetnost za napovedovanje ekonomskih agregatov. Problem takšnih modelov je predvideva- ti – en nje ekstremnih in nepredvidljivih dogodkov, ki jih v raziskovalnem delu obravnavamo, kot do- t godke oz. tveganja poimenovana Črni labod. Ker ima takšen nepredvidljiv in neobičajen do- godek hude posledice za celoten družbeni sistem, smo raziskovali povezavo z vsesplošno go- spodarsko krizo, ki še traja. Ugotovili smo, da je bilo na večjih področjih, ki vplivajo na blaginjo družbe zapostavljeno tveganje, ki je vsebovalo vse tri temeljne elemente Talebovega Črnega la- boda; in sicer redkost, izjemen učinek in retroaktivnost. Ključne besede: Črni labod, finančna kriza 2008, Gaussova krivulja, makroekonomski agrega- ti, naključnost, statistična verjetnost Abstract Today's society too often use mathematical and statistical models to predict the likelihood of eco- nomic aggregates. The problem of such models is predicting extreme and unpredictable events which are in the research work named like Black Swan event or risk. It has an unpredictable and unusual event with serious consequences for the entire social system. In the research work we re- searched the connection between black swan event and a global economic crisis, which still is go- ing on. We found that there were large areas where neglected risks, which included al three basic elements of Taleb Black Swan, namely a rarity, exceptional performance and retroactivity. Key words: Black swan, financial crisis, Gaussian curve, macroeconomic aggregates, randomiza- tion, statistical probability Idealizacija ekonomije Ekonomisti uporabljajo nekatere resne idealizacije za makroekonomske agregate in to z namenom, da lahko modelirajo poslovne in gospodarske modele, ki so po- vezani s kulturnim idealom racionalnosti. Zaradi upoštevanja Fridmanove teori- je1 so gospodarski subjekti sposobni upoštevati le omejeno število vzrokov pojavov. 1 Fridmanova teorija, ki je osnova Nove klasične makroekonomske šole in izhaja iz predpostavke, da imajo gospodarski subjekti racionalna pričakovanja, ki temeljijo na popolnih informacijah o gospodarstvu 39 2 – s t 4 u .– o r To pojasnjuje relativno neuspešnost empirične ekonomske teorije za katero ne ve- 2 u 5 s ize . o tv lja nobena »master« teorija. Zaradi predpostavke »ceteris paribus« je odkriva- k a m t r o ja , iz nje resničnih vzročnih odnosov v ekonomiji težavno. Tako ta verzel omogoča vdor b n e je u o r 2 različnih ideologij in vrednot v ekonomijo, ki jo Taleb v knjigi Črni labod aplicira b 0 s r 1 p a na poenostavljanje in idealizacijo, ki smo ji ljudje podvrženi že po naravi. Zmota 3 e , P š žev n o e p določenih makro ekonomskih modelov pravzaprav izhaja iz naključnosti2. r a to o n r s Zaradi dovzetnosti današnje družbe na matematično modeliranje in statistično o l j ov e ž i , S n n dokazovanje; slednje radi vidimo povsod; celo tam, kjer naključni dogodki niso e p l m ov r a najbolj preprosti in pogosti. Takšno preprosto naključnost kvantitativno opišemo e i n h n i o j a z Gaussovo krivuljo. Za nepredvidljive dogodke, pa tovrstne idealizirane predpo- a d g no e stavke praviloma ne veljajo. s m ti – ent Področje raziskovanja Temeljni problem matematično modeliranih gospodarskih modelov je v tem, da ne znajo zaobjeti in vrednotiti ekstremnih dogodkov. Takšne izredne dogodke Taleb poimenuje dogodek oz. tveganje Črni labod. Namen raziskovalnega dela je predstaviti Talebov Črni labod z razlogom, da bi v prihodnje znali izkoristiti po- zitiven vpliv nepredvidljivega v povezavi z gospodarskimi krizami. Cilji razisko- valnega dela nadgrajujejo njegov namen. Osrednje raziskovanje v raziskovalnega dela preučuje pomen tveganja oz. dogodek Črni labod in to v povezavi z razisko- vanjem povoda, vzrokov in posledic največjih gospodarskih kriz 20. stoletja. Ugo- toviti želimo, če je pri gospodarski krizi leta 2008 bilo prisotno tveganje oz. dogo- dek Črni labod. Črni labod Dogodek oz. tveganje poimenovano Črni labod Taleb ponazarja z zgodbo poveza- no s ptičjim perjem. Avtor opisuje, da so pred odkritjem Avstralije bili prebivalci Starega sveta prepričani, da so vsi labodi beli. Nato pa so leta 1697 povsem nepri- čakovano odkrili črne labode, katerih obstoja prej v Evropi niso poznali. Osno- va za takšno prepričanje izhaja iz empiričnih dokazov videnega. Ko so prvič opa- zili črnega laboda je bilo to zanimivo presenečenje za ornitologe, vendar to ni po- anta Talebove zgodbe. Poenostavljeno rečeno je Črni labod dogodek, ki spreme- ni okvir v katerem živimo, saj se spremeni horizont možnega in zamisljivega. Pri dogodku oz. tveganju Črni labod ne gre za to, da se zgodi nekaj nepredvidljivega, ampak predvsem pomembno je tudi to, da ima omenjeni dogodek nepredvidljive posledice za ves sistem. Taleb s primero poimenovano Črni labod ponazarja našo močno omejenost; zasnovano na podlagi izkušenj ter posledično, še krhkost naše- ga znanja in razmišljanja. Poleg tega Taleb z zgodbo o črnem labodu ponazarja, da 2 Nassim Taleb, Črni labod (Tržič: Učila International, 2010), 4- 24. 40 D en sam črni labod razveljavi splošno trditev, ki izhaja iz milijonov zanesljivo vide- ogo nih belih labodov skozi tisočletja3. dek Č rni l Velika uganka današnje družbe – dogodek oz. tveganje Črni labod ab Taleb poimenuje z besedno zvezo Črni labod dogodek z naslednjimi značilnostmi; od i in sicer4: n fina – leži zunaj območja pričakovanj; v preteklosti ni ničesar, kar bi lahko kaza- nčn lo na možnost, da se dogodek oz. tveganje pojavi a kr – ima izjemno velik učinek iza 2 – čeprav gre za dogodek, ki leži zunaj območja običajnih pričakovanj, se člo- 00 veška narava po samem odkritju potrudi z razlagami za njegov obstoj in 8 ga skuša napraviti razumljivega in predvidljivega Tako lahko dogodek Črni labod skrajšano povzamemo kot dogodek, ki je redek, ima izjemen učinek in posledični učinek je retrospektiven. Učinek oz. dogodek Črni labod v današnji družbi narašča; čeprav se čestokrat pretvarjamo, da omenje- nega dogodka oz. tveganja Črnega laboda sploh ni oz. ne obstaja. Taleb trdi, da že stoletje dolgo družboslovce vzgajajo v zmotnem prepričanju, da njihova orodja me- rijo tudi nedoločnost. Slednje je imelo pri problemih resničnega sveta smešne pro- bleme, ki smo jih lahko videli v financah in ekonomiji5. Po logiki Črnega laboda je to, česar ne vemo, veliko pomembnejše od tega, kar vemo in na kar se osredotočamo. Vzrok za takšne dogodke je to, da jih ne pričaku- jemo. Rezultat tega je to, da se zgodi nekaj prav zato, kar naj se ne bi zgodilo. Gle- de na to, da dogodek oz. tveganje Črni labod leži zunaj območja običajnih priča- kovanj, lahko sklepamo na nezmožnost strokovnjakov6 po predvidevanju prihod- njih dogodkov. Razmah masovnih medijev je nedvomno glavni nosilec nepravičnosti v družbi in poglavitni vzrok slepote za Črne labode. Gaussova krivulja in statistika so poguba za današnjo družbo, ki danes zahteva veliko več domišljije, kot jo trenutno zmo- remo. Zato danes iščemo potrditve v matematično opredeljenih metodah, ki pa je v nasprotju z zamislijo o Črnem labodu, ki temelji na zgradbi naključnosti v em- pirični resničnosti. Principa raziskovanja družboslovnih in naravoslovnih znano- sti ste nasprotna. Poleg tega Taleb dodaja še, da je za izhodišče vsakega raziskova- 3 Taleb, Črni labod, 5. 4 Taleb, Črni labod, 7. 5 Primer zadnjega takšnega dogodka predstavljamo v 4. poglavju, kjer raziskujemo korelacije med dogodkom oz. tveganjem Črni labod in gospodarsko krizo leta 2008 6 V primeru gospodarske krize leta 2008 s strokovnjaki poimenujemo makro ekonomiste 41 2 – s t 4 u .– o r nja potrebno postaviti skrajni dogodek, ne pa da bi ga obravnavali le kot izjemo ali 2 u 5 s ize . o tv ga celo izpustiti7. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Kako se zavarovati pred dogodkom Črni labod 0 s r 1 p a 3 e Dogodku oz. tveganju poimenovanem Črni labod se pravzaprav nikoli ne bomo , P š žev n o e p uspeli popolnoma izogniti. Z njegovim poznavanjem se bomo lahko tveganju po- r a to o n r s membno izognili ali pa ga celo obrnili v svoj prid. Taleb nam svetuje, da se mora- o l j ov e ž i , S n n mo truditi graditi robustno družbo, ki ne bo pretirano občutljiva za takšne ne- e p l m ov r a predvidljive pojave oz. dogodke. Zato moramo ustvariti sistem, ki bo čim bolj od- e i n h n i o j a poren proti nenapovedanim ekstremnim dogodkom. Zgled nam je lahko kar na- a d g no e rava, v kateri ni vse najbolj učinkovito, je pa zato prilagojeno temu, da se okolišči- s m ti – en ne lahko hitro spremenijo. t Da bi imeli dolgotrajno stabilen sistem, je treba poskrbeti za robustnost, kar pome- ni, da mora biti sistem kolikor se le da prilagojen za pojave hujših kriz in nepred- vidljivih dogodkov. Graditi je treba take sisteme, ki se ne bodo sesuli od nepred- vidljivih dogodkih, ampak bodo imeli dovolj notranje prilagodljivosti, da se bodo nekako znašli tudi v okoliščinah, ki jih vnaprej ne moremo predvideti8. Poseben primer takšnega dogodka, ki se ciklično ponavlja in je prisoten v vseh gospodar- skih sistemih in kulturah so gospodarske krize. Najpomembnejše gospodarsko-finančne krize 20. stoletja Teoretske osnove o finančnih krizah je postavil Krugman, ki je dokazoval, da pla- čilno bilančna kriza izbruhne, ko nadaljevalno slabšanje fundamentalnih variabl postane nekonsistentno s poskusom obdržati fiksirani tečaj. Krugmanov model pojasnjuje plačilno bilančno krizo kot rezultat fundamentalne nekonsistentnosti med domačo makro-ekonomsko politiko9 – in poizkusi obdržanja fiksnega tečaja. Te nekonsistentnost je lahko začasno prisotna, če ima centralna banka zadostne rezerve. Timing napada špekulantov10 na valuto je torej determiniran s kritično ravnjo deviznih rezerv. Ob zadostni izgubi deviznih rezerv je centralna banka pri- siljena, da opusti fiksacijo tečaja. Plačilno bilančna kriza torej rezultira v prehod na plavajoči tečaj11. Do Keynsa je veljalo, da se je začetek krize razlagal s povečanjem povpraševanja po denarju, kar je imelo za posledico povečanje obrestne mere; to pa je povzročilo gospodarsko krizo. Keynes trdi, da je tudi obrestna mera v veliki 7 Taleb, Črni labod, 15. 8 Taleb, Črni labod, 17. 9 Običajno financiranje proračunskega deficita z emisijo 10 Špekuliranje pomeni napovedovanje psihologije množice. 11 Sebastijan Strašek, Borzni in poslovni ciklus (Maribor: Ekonomska in poslovna fakulteta, 2010), 17–22. 42 D meri poslabševalni dejavnik, prevladujoč in značilnejši vzrok za krizo pa je kljub ogo temu nenaden padec mejne učinkovitosti kapitala12. dek Č rni l Mehiška kriza ab V letih 1981 do 1989 je bila stopnja rasti mehiškega gospodarstva samo 1,3 odstotka od i na leto, precej manj od stopnje rasti prebivalstva. Zato je bil dohodek na prebival- n fin ca veliko pod najvišjim iz leta 1981. Decembra 1994 so se mehiške oblasti ob stal- anč nem odtekenju deviznih rezerv morale odločiti, kako naprej. Mehika se je odloči- na k la za devalvacijo, a jo je popolnoma zavozila13. riza 2 Finančna kriza je hitro prerasla tudi v zasebni sektor. V letu 1995 je realni BDP 00 Mehike padel za 7 odstotkov, industrijska proizvodnja pa kar za 15 odstotokov. 8 Zato so bili dolarji tisto, kar je Mehika najbolj potrebovala, da bi lahko odplačala svoje obveznice. Za tisoče podjetij in na milijone delavcev je bila kriza uničujoča; čeprav se je končala hitreje, kot se je večina bala in pričakovala14. Ruska kriza Ruska finančna kriza (poimenovana tudi kot »rubelj kriza«) je Rusijo prizadela 17. avgusta 1998. Ozadje zloma Ruske krize je bilo upadanje produktivnosti, ume- tno visoko menjalno razmerje med rubljem in drugimi tujimi valutami ter kro- nični fiskalni primanjkljaj. Rusko krizo sta sprožila dva dejavnika: azijska finanč- na kriza leta 1997 in zmanjšano povpraševanje po nafti, kovinah in ostalih rudah. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka sta dodelila finančni paket, ki je bil dodeljen Rusiji 13. julija za podporo reformam in stabilizaciji na ruskem trgu15. Ru- ska centralna banka je bila prisiljena v ukrepe. Nastopilo je obdobje velike inflacije in revščine. Veliko trgovin je bilo brez osnovnih življenjskih živil, številne kmetije in podjetja so šla v stečaj in mnogo ljudi je postalo brezposelnih16. Rusija si je dokaj hitro opomogla in danes velja za stabilno državo. Velik del raz- loga za njeno nenadno hitro rast je stabilizacija na političnem področju, dvig cen nafte v letu 1999–2000 in devalvacija valute17. 12 John Maynard Keynes, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (Ljubljana: Studia humanitatis, 2010), 364–378. 13 Paul Krugman, Vrnitev ekonomske depresije (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009), 86–88. 14 Krugman, Vrnitev ekonomske depresije, 87. 15 Naomi Klein, Doktrina šoka. (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2012), 67–73. 16 Klein, Doktrina šoka, 75. 17 Joseph Stiglitz, »The ruin of Russia,« (May 2003), http://www.guardian.co.uk/world/20 03/apr/09/russia.ar tsandhumanities (22.august 2013) 43 2 – s t 4 u .– o r Argentinska kriza 2 u 5 s ize . o tv V preteklosti je Argentina veljala za eno najbogatejših držav na svetu. Argentina k a m t r o ja , iz je v preteklosti tiskala preveč denarja in zašla v težave pri servisiranju svojega zu- b n e je u o r 2 b nanjega dolga. Leta 1989 je državo že pestila prava hiperinflacija in cene so rasle po 0 s r 1 p a 3 e 3000 odstotkov na leto. Na oblast je kasneje prišel Dominig Cavall, ki je pripra- , P š žev n o e p vil načrt reforma. r a to o n r s o l j ov e Da bi dokončno ustavil dolgoletno inflacijo v državi, je oživel denarni sistem, ki je ž i , S n n e p bil v sodobnem svetu že skoraj pozabljen: denarno upravo. Podobno kot Mehika l m ov r a e i se je tudi Argentina dogovorila za Bradyjev program in bila za to nagrajena s po- n h n i o j a a d novnim pritokom kapitala, čeprav ne v enakem obsegu kot prej. Tudi realni sek- g no e s m tor si je izredno opomogel. Po letih upadanja se je BDP v samo treh letih povečal ti – en za četrtino18. t Dogodek Črni labod in globalna finančna kriza 2008 Ekonomska teorija poenostavljeno pravi, da v obdobju gospodarskega razcveta povpraševanje narašča. V rastočem gospodarstvu gre nekaterim potrošnikom in proizvajalcem slabše, vendar pa splošna slika daje vtis, da je blaginja na dokaj vi- sokem nivoju. V takšnem gospodarstvu veliko potrošnikov svoje premoženje tudi investira. V obdobju konjukture lahko povprečen človek s povprečnimi dohodki servisira velik hipotekarni kredit. Ravno v tem se skrivajo pasti, ki jih Taleb obravnava z dogodkom oz. tveganjem Črni labod. Po podrobni preučitvi vzrokov za krizo leta 2008 lahko ugotovimo, da je bila celo več povezanih področij, kjer se je spregle- dalo tveganje povezano z neuspehom oz. nezmožnostjo nadaljevanja konjukture v nedogled. Čeprav Keynes trdi, da mora centralna banka s pravilno monetarno in fiskalno politiko ustvarjati pogoje, da bo konjuktura trajala19. V obdobju poce- ni denarja, ki je trajalo od leta 2000 pa do začetka krize je država podlegla dogod- ku Črni labod predvsem na: – Nepremičninskem trgu – Prekomerna potrošnja – Premajhna regulacija – Finančnega sektorja – Vpliv človeškega pohlepa Na navedenih področjih lahko z gotovostjo trdimo, da tveganja oz. dogodka Črni labod niso upoštevali oz. predvideli. Ključni predstavljeni dejavniki za vsesploš- no gospodarsko krizo so vsebovali vse tri temeljne elemente Talebovega Črnega laboda; in sicer redkost, izjemen učinek in retorospektivnost. Glede na to, da je 18 Krugman, Vrnitev ekonomske depresije, 92 19 Keynes, Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja, 422 44 D naše raziskovalno delo družboslovno usmerjeno lahko z verjetnostjo trdimo, da ogo pri vsesplošni globalni krizi leta 2008 in tudi pri (v 3. poglavju predstavljeni) go- dek Č spodarskih krizah ugotavljamo zapostavljene odklone Gaussove krivulje, ki pa vo- rn dijo do nezaželenih statistično opredeljenih rezultatov z enormnimi posledicami i la za družbo. bod in fin Sklepne ugotovitve – Črni labod je živel, živi in bo še živel anč Vse tri največje gospodarske krize20 20. stoletja so se končale in države so se iz njih na k izvlekle; vendar je bil pri vseh treh predstavljenih državah glavni povod za krizo riza 2 pomanjkanje oz. upad povpraševanja po naravnih surovinah, saj so omenjene dr- 0 žave lastnice velikih naravnih bogastev. Ravno slednje jim je pomagalo k hitrejše- 08 mu okrevanju. Velikokrat zasledimo, da ljudje želijo primerjati trenutno finančno gospodarsko krizo z veliko depresijo v letih 1929–1933. Sedanja finančna kriza ima kar nekaj podobnosti, razlika pa je v tem, da naj bi danes imeli na voljo več inštru- mentov za njeno odpravo. Poleg tega danes globalizacija igra pomembno vlogo, saj so vsa svetovna gospodarstva povezana v eno ali drugo smer. Obdobje »gamblinga« z izvedenimi finančnimi inštrumenti je privedlo dana- šnjo družbo v situacijo prezadolženosti. To obdobje bi lahko primerjali z izrazom »gambling kapitalizma«. Tudi Taleb omenja velikega ljubimca in legendarnega hazarderja Giacoma Casanovo, ki je bil prepričan, da ga njegova srečna zvezda, reši vsakič, ko zaide v težave. Žal pa se je tudi legendarni osvajalec ženskih src ujel v past Črnega laboda, saj so ga zaradi dolgov, ki jih je naredil, izgnali iz Beneške re- publike. Literatura Keynes, John Maynard. Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja. Ljubljana: Studia humanitatis, 2010. Klein, Naomi. Doktrina šoka. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2012. Krugman, Paul. Vrnitev ekonomske depresije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009. Strašek, Sebastian. Borzni in poslovni ciklus. Maribor: Ekonomsko poslovna fa- kulteta, 2010. Stiglitz, Joseph. »The ruin of Russia,« (May 2003): http://www.guardian.co.uk/ world/2003/apr/09/russia.artsandhumanities Taleb, Nassim. Črni labod – spoznajte tveganje in izkoristite pozitiven vpliv ne- predvidljivega. Tržič: Učila International, 2010. 20 Mehiška, Ruska in Argentinska 45 Kakovost, ena ključnih dejavnosti pri izdelavi 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize proizvoda za avtomobilsko industrijo . o tv k a m t r o ja , iz b n Quality, one of the key activities in the manufacture e je u o r 2 b 0 s r 1 p a of the product for the automotive industry 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Slavko Božič ov e ž i , S n n e p Šolski center Postojna, Višja strokovna šola, Slovenija l m ov r a e i n h n slavko.bozic@siol.net i o j a a d g no e s m t Igor Penko i – ent Šolski center Postojna, Višja strokovna šola, Slovenija nejc.kordis@gmail.com Povzetek Z uporabo ustreznih orodji in z ustreznimi metodami kakovosti lahko zagotovimo uspešen prehod izdelka iz razvojne faze v serijsko izdelavo. Zahteve kakovosti so na področju avtomo- bilske industrije zelo visoke in brezpogojne, vendar kljub temu vlada na tem področju neizpro- sen boj za udeležbo na avtomobilskem trgu. Zavedati se moramo, da je cilj vsakega podjetja do- biček od prodaje določenega izdelka, kakovost izdelka in procesa pa je eden ključnih faktorjev, ki vplivajo na ekonomičnost. Oskrba kupcev na področju avtomobilske industrije s kakovo- stnimi izdelki ima zelo pomemben potencial, ki odpira nove trge ter širitev poslovanja podjetja. Prispevek prikazuje, kako lahko z ustreznimi metodami kakovosti v fazi testiranj in preizku- sov ugotavljamo sposobnost in stabilnost proizvodnih procesov ter kako ustrezno ukrepamo v primerih nedoseganja zahtev. Obvladovanje kakovosti je tako nujno v vseh fazah od razvoja do serijske proizvodnje. Ključne besede: Standard ISO TS 16949, SPC analiza, MSA analiza, termoplastični materi- al, kakovost Summary By using appropriate tools and appropriate methods of quality we can ensure a successful tran- sition from product development phase to mass production. All of us know that in the auto- motive industry is inexorable fight for our participation in these markets, so the high quality requirements are unconditional. We must to be aware that the basic objective of each com- pany is profit from the sale of certain products, product and processes quality is one of the key factors affecting to the economy. Of course, supply customers in the automotive industry 47 2 – s t 4 u .– o r with quality products are significant potential to open new markets and expansion of compa- 2 u 5 s ize . o tv ny business. k a m t r o ja , iz The paper describes the relevant methods of quality testing to determine the capacity and b n e je u o r 2 b stability of the production process and how to take appropriate action in cases of failure to 0 s r 1 p a achieve the requirements. Quality control is therefore essential at all stages from development 3 e , P š žev n o e p to mass production. r a to o n r s o l j Key words: Standard ISO TS 16949, SPC analysis, MSA analysis, thermoplastic material, qu- ov e ž i , S n n ality e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Uvod no e s m t Tako v strokovni literaturi kot tudi v strokovnih razpravah se pojavlja več mnenj, i – ent kaj sploh je celovito obvladovanje kakovosti. Najbolj verodostojno se nam zdi mne- nje, da celovito obvladovanje kakovosti pomeni kakovostno vodenje vseh postop- kov, procesov in aktivnosti na vseh področjih organizacije, kot ga definira Crosby1. Skratka: vse, kar se dogaja v organizaciji, naj bi bilo izvedeno kakovostno, od ka- drovanja pa do odpreme končnega izdelka oziroma nudenju storitve. Prisotna pa mora biti tudi skrb za stalno izboljševanje procesov, izdelkov oziroma storitev, kaj- ti zavedati se moremo, da vedno obstaja še kakovostnejša in učinkovitejša rešitev. Kakovost že v razvoju izdelka Dejstvo je, da je nujno potrebno začeti vgrajevati kakovost izdelka in proizvodne- ga procesa v najzgodnejših fazah projekta. Že iz vhodnih podatkov lahko razbe- remo, da ima aktualen izdelek več pomembnih kakovostnih karakteristik, ki jih bomo morali v serijski proizvodnji obvladovati na ustrezen način. Tudi glede stro- škov samih moramo določene spremembe iz naslova izboljševanja kakovosti im- plementirati že v fazah, ko načrtujemo izdelek in proizvodni proces. Vgrajevanje kakovosti v izdelek Članek obravnava celosten projekt od razvoja do serijske proizvodnje izdelka – naslona avtomobilskega sedeža, ki ga je v svoji diplomski nalogi uspešno zagovar- jal soavtor prispevka. V nadaljevanju so predstavljene ključne aktivnosti v razvoju izdelka vse do vgrajevanja kakovosti v razvoj procesa izdelave. Vgrajevanje kakovosti v razvoj izdelka kupca TPV Johnson Controls Na osnovi vhodnih geometrijskih, fizikalnih in tehnoloških podatkov kupca je razvojni inženir projektnega tima izdelal prvi koncept izdelka s pomočjo računal- niškega 3D modeliranja. V tej točki je ključni pogoj, da so upoštevane vse vhodne zahteve za izbran izdelek. 1 Philip B. Crosby, Kakovost je zastonj – umetnost zagotavljanja kakovost. (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990). 48 K Aktivnosti snovanja izdelka in tehnoloških zmožnosti sta potekali istočasno, ker akovo je to bolj racionalno in hitreje. Tehnolog kakovosti mora v fazi koncepta zelo skrb- st no pretehtati kakovostne zahteve izdelka ter neprestano usklajevati upoštevanje , ena k teh v konstrukciji izdelka. lju Dimenzijske zahteve izdelka so definirane v tehnični dokumentaciji oziroma v 2D čnih d risbi. Konstruktor mora predvideti tolerance za posamezne kote izdelka v skladu ej s kupčevimi zahtevami oziroma standardom ISO 16949, ki ga definira kupec. Za avn posamezne dimenzije mora biti predvideno, kako pomembna je posamezna karak- osti p teristika in na kakšen način jo bomo spremljali. Hierarhije posameznih dimenzij- ri i skih karakteristik so lahko naslednje: zdela – varnostna karakteristika (karakteristika oziroma neupoštevanje le te lah- vi p ko vpliva na varnost uporabnika), roiz – kritična ali signifikantna karakteristika (karakteristika oziroma neupo- vod števanje le te lahko vpliva na funkcionalnost izdelka), a za a – dimenzijska karakteristika, ki je podvržena zakonskim zahtevam, vt – SPC karakteristika (potrebno je neprestano izvajati statistični nadzor v omo serijski proizvodnji), bil – dimenzijska karakteristika, za katero je potrebno izvesti SPC analizo v sko i projektni fazi ndus Naloga inženirja kakovosti je bila, da analizira tolerančna polja izdelka ter ugota- trijo vlja možnost zagotavljanja le teh. Analizirati mora tudi možnost merjenja in pre- verjanja posameznih dimenzij tako v razvojni fazi kot tudi pozneje v fazi serijske proizvodnje. Že v tej fazi je bilo potrebno raziskati možnost uporabe prenosnih namenskih merilnih priprav za preverjanje dimenzijske ustreznosti izdelka. Nekatere ključne mehanske oziroma fizikalne karakteristike izdelka so bile poda- ne na načrtu izdelka. Karakteristična fizikalna lastnost izdelka, ki je vedno poda- na na načrtu, je gorljivost osnovnega termoplastičnega materiala, ki je tudi zakon- ska zahteva v avtomobilski industriji. Na načrtu so bile podane tudi ključne me- hanske lastnosti, kot so natezna trdnost, upogibna trdnost in tlačna trdnost. Konstruiranje izdelka se je začelo, ko smo imeli na voljo dovolj vhodnih podat- kov, ki smo jih implementirali v razvoj izdelka. Ključne faze v tej točki morajo biti usklajene s tehnologijo glede analize tehnoloških zmožnosti in s kakovostjo glede implementacije kakovostnih zahtev. Pogoj za začetek zaključnega 3D modeliranja je bila uspešna analiza tehnoloških zmožnosti in analiza kakovostnih zahtev izdelka. Konstruktor izdelka vnese v 3D model vse popravke in pripombe tehnologa in inženirja kakovosti in pripra- vi končni 3D model izdelka. 49 2 – s t 4 u .– o r Sledila je analiza FMEA. Kratica FMEA (Failure Mode and Efect Analize) izha- 2 u 5 s ize . o tv ja iz angleškega jezika in pomeni analizo nivoja verjetnosti odpovedi izdelka ozi- k a m t r o ja , iz roma procesa. V tej točki govorimo o DFMEA (črka ˝D˝ ima pomen ¨Design¨), b n e je u o r 2 torej o analizi možnih napakah konstrukcije izdelka. Več funkcijski tim je ocenil b 0 s r 1 p a kritične točke konstrukcije izdelka, ki bi lahko bile vzrok odpovedi izdelka v upo- 3 e , P š žev n o e p rabi sami. Kritičnost posamezne napake se ocenjuje na osnovi treh kriterijev, in si- r a to o n cer: resnost napake, verjetnost pojavljanja in možnost ugotavljanja napake pred- r s o l j ov e ž i no pride do kupca. Na sliki 1 je predstavljen primer DFMEA konstrukcije izdel- , S n n e p l m ov ka Ročica nagibna. r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: DFMEA konstrukcije izdelka Ročica nagibna (vir: Projektna mapa Kolektor Liv). Odločitev kupca oziroma projektne skupine lahko privede do zahteve po izdela- vi prototipnega izdelka. Ko se odločimo za izdelavo prototipa, mora inženir kako- vosti pripraviti kontrolni plan za prototipni izdelek. Inženir kakovosti mora upo- števati namen, zaradi katerega smo prototip naročili, in na tej osnovi pripraviti ka- kovostne pogoje, ki jih mora prototip izpolnjevati. Običajno so kakovostni pogo- ji zelo podobni tistim, ki bodo nastopali v serijski proizvodnji in ta kontrolni plan lahko služi kot osnova serijskega kontrolnega plana. 50 K Ko so a modifikacije konstrukcije izdelka zaključene do nivoja, ko projektna skupina kovo oceni, da ta izpolnjuje vse vhodne zahteve, je faza razvoja zaključena. To običajno st izvede kupec oziroma projektna skupina, ko gre za lasten izdelek. Od tega trenut- , ena k ka dalje se lahko začnejo konkretne aktivnosti glede izdelave orodja, natančnega lj načrtovanja procesa ter načrtovanje kakovosti. učnih de Vgrajevanje kakovosti v razvoj procesa izdelka kupca TPV Johnson javn Controls ost Diagram poteka proizvodnega procesa je bil izveden po natančno določenem pred- i pri i pisu in je povzet od proizvajalcev v avtomobilski industriji. Za definiranje plana zd nadzora je odgovoren procesni tehnolog, ki z grafičnimi simboli natančno defini- elav ra tok materiala, zaporedje operacij ter tok dokumentov. i proi Pred dokončnim izborom materiala izdelka je projektna skupina pregledala teh- zvo nične specifikacije materialov, ki so na voljo glede na proizvajalca avtomobilov in da z izdelek, ki ga bomo proizvajali. Tehnična specifikacija materiala vsebuje vse pot- a av rebne podatke o reoloških in mehanskih lastnostih tega materiala. Izbrali smo ma- tom terial, ki bo zagotavljal zahtevane karakteristike izdelka (mehanske lastnosti, di- obi menzije, zakonske lastnosti…). lsko in FMEA proizvodnega procesa ima namen, da se v fazi načrtovanja proizvodnega du procesa ugotovi vse šibke točke procesa, ki bi lahko vplivale na kakovost proizvo- strij da. Osnova za izvedbo FMEA analize procesa (PFMEA – Process Failure Mode o and Efect Analize) je diagram poteka procesa, kjer so navedene vse faze. Zelo pomemben vhodni podatek za izdelavo orodja je simulacija tečenja materia- la v izdelku oziroma orodju. Navodnik navaja, da za preverjanje ustreznosti in pra- vilnosti konstrukcije orodja uporabljamo računalniško simulacijo brizganja ma- teriala v orodno votlino2. Termoplastično orodje je sorazmerno drago proizvodno sredstvo, zato mora biti načrtovanje popolno in seveda preverjeno. S simulacijo poiščemo idealno mesto dolivanja izdelka s ciljem, da dosežemo mini- malni čas brizganja termoplastičnega materiala v izdelek ter dosežemo homogeno polnjenje. Dolivno mesto seveda postavimo na mesto, ki ni vizualno pomembno ter omogoča postavitev v termoplastičnem orodju, kot prikazuje slika 2. Na simulaciji brizganja vidimo, kako se nam bo gibala temperatura taline ter- moplastičnega materiala takoj po brizganju. Pomembno je, da ne presežemo kri- tične temperature, ki bi povzročila termične poškodbe materiala. V konkretnem primeru je temperatura taline v dolivnem mestu 300° C in ostaja enaka skozi cel postopek izdelovanja izdelka. Pri bolj zapletenih izdelkih obstaja možnost kritič- nega povečanja temperature zaradi močnih zoženj, ostrih prehodov in vrtinčenja materiala. V konkretnem primeru gre za material PA 66 + 30 % steklenih vlaken. 2 Janez Navodnik, Plastik orodjar– priročnik (Velenje: Založba Navodnik d.o.o. 1990) 51 2 – s t 4 u .– o r Pri tem materialu je kritična temperatura, ki bi povzročila termično razgradnjo 2 u 5 s ize . o tv 350° C. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Analiza tečenja materiala v orodju – postavitev dolivnega mesta (vir: Projektna mapa Kolektor Liv). Kot vidimo na sliki 3 pa se nam na koncu ojačitvenih reber pojavi znižanje tempe- rature na 230° C (povsem na koncu rebra), kar tudi ni kritično, saj je točka krista- liničnega prehoda 210° C34. 3 Interna dokumentacija podjetja Kolektor Liv d. o. o. 2010 4 Igor Penko, Celovito obvladovanje kakovosti od razvoja do serijske proizvodnje izdelek iz termoplastičnega materiala za avtomobilsko industrijo, diplomska naloga višješolskega študija (Postojna, 2011) 52 Kakovo st, ena ključnih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za avtomobilsko industrijo Slika 3: Analiza tečenja materiala v orodju – temperature taline v orodni votlini (vir: Projektna mapa Kolektor Liv). Izdelava termoplastičnega orodja je obsežen logistični poseg. Ker je termoplastič- no orodje unikatno proizvodno sredstvo, moramo zagotoviti ustrezen kakovostni nivo. Termoplastično orodje je sklop mnogih sestavnih delov, ki morajo biti izde- lani v izredno ozkem tolerančnem polju zaradi dilatacij, ki se pojavljajo pri briz- ganju. Meritev vsakega dela orodja zagotavlja, da bo izdelek dimenzijsko ustrezen in v končni fazi skrajša čas izdelave, ker je končna montaža orodja hitrejša. Analiza sposobnosti in stabilnosti proizvodnega procesa Pogoj za uspešno poslovanje podjetja je vzpostavitev, dokumentiranje, izvajanje in trajno 53 2 – s t 4 u .– o r vzdrževanje sistema zagotavljanja kakovosti, s pomočjo katerega je treba zagotovi- 2 u 5 s ize . o tv ti, da bodo proizvedeni proizvodi izpolnjevali ali presegali pričakovanja odjemal- k a m t r o ja , iz cev. b n e je u o r 2 b Poleg kakovosti proizvodov pa je treba zagotoviti tudi stabilen, obvladovan pro- 0 s r 1 p a 3 e izvodni proces, kajti procesi so tisti, ki proizvajajo proizvode. Stabilen, obvlado- , P š žev n o e p r a van proizvodni proces lahko dosežemo s pomočjo tehnik statističnega obvlado- to o n r s vanja procesa. o l j ov e ž i , S n n e p l m Z izvedbo SPC (Statistical process control) analize dobimo dokončen odgovor, ali ov r a e i n h n smo razvili proizvodni proces, ki bo sposoben zagotavljati proizvodnjo izdelka v i o j a a d g n predpisanih mejah. Analiza sposobnosti in stabilnosti proizvodnega procesa mora o e s m t biti izvedena v serijskih pogojih v režiji proizvodnega kadra, tako da bo izražala re- i – ent alne razmere v serijski proizvodnji izdelka. Cilj je, da mora biti faktor sposobnosti Cp in faktor centriranosti proizvodnega procesa Cpk večji od 1,67 (splošno pravilo v avtomobilski industriji). Na sliki 4 so prikazani rezultati SPC analize po izvedenih ukrepih izboljšav, ki ka- žejo na stabilnost in dobro centriranost rezultatov. 54 Kakovo st, ena ključnih dejavnosti pri izdelavi proizvoda za avtomob Slika 4: SPC analiza pomembnih dimenzij ročice nagibne po uvedbi ukrepov. ilsko i Za vsak merilni sistem, ki se ga uporablja v serijski proizvodnji in je definiran v ndu kontrolnem planu, moramo izvesti analizo merilnega sistema (MSA – Measure- stri ment System Analyse). Kot rezultat analize merilnega sistema dobimo faktor po- jo novljivosti in obnovljivosti (R&R, repeatability & reproducibility). Slika 5 prikazuje rezultate meritev treh merilcev pri različnih pogojih in časih merjenja. Zaključna faza projektnega dela je bil tako imenovani PPAP (Production Parts Approval Process) oziroma dosje prvega vzorčenja. V mapi prvega vzorčenja se na- hajajo rezultati vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali v projekta. Prvo vzorčenje je zbir dokazil oziroma rezultatov aktivnosti izvedenih v projektni fazi. PPAP zelo obse- žen dosje, ki obsega rezultate vseh aktivnosti, ki so se zgodile v projektni fazi. Zad- nja točka pa je dokument, s katerim izkazujemo, da smo v razvojni fazi izvedli vse aktivnosti, ki so potrebne za kakovostno načrtovanje izdelka. S podpisom tega dokumenta kupec potrjuje ustreznost in kakovost izdelka ter ga sprosti za serijsko proizvodnjo. Potrebno je bilo definirati, kje se končajo aktivnosti projektne skupine in se zač- ne delo in odgovornost proizvodnje. Če želi proizvodnja zagotavljati potrebne pro- dajne količine, moramo jasno vedeti, ali jih bomo sploh zmožni izvesti z razviti- mi procesi. 55 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 5: Meritve za MSA analizo (vir: Danfoss Trata d.o.o.). Ko projektni tim oziroma vodja oceni, da so izpolnjene vse zahteve proizvodnje za prevzem projekta, ta zaprosi vodjo za prevzem v serijsko proizvodnjo. Vodja proi- zvodnje izbere proizvodno ekipo, ki opravi prevzem v serijsko proizvodnjo in za- piše ugotovitve ter oceni posamezne točke prevzema. Cilji kakovosti in merjenje rezultatov Cilji kakovosti so usmerjeni k zagotavljanju kakovostno ustreznih izdelkov iz pro- izvodnega procesa ter kakovostni oskrbi kupcev. Pomembno je, da so v fazi pro- jekta definirani ustrezni nadzori proizvodnega procesa in izdelka, ki omogočajo zagotavljanje ustrezne kakovosti izdelkov z optimalnimi stroški. Cilji kakovosti v proizvodnih dejavnostih so bili sledeči: – PPM (Parts per million – količina slabih izdelkov na milijon proizvede- nih oziroma prodanih enot) v proizvodnem procesu in pri kupcu, – sposobnost in stabilnost proizvodnega procesa (C in C > 1,67), P PK – število reklamacij kupca, – stroški zagotavljanja kakovosti izdelka in proizvodnega procesa in 56 K – dodatne normirane ure zaradi nekakovostnih izdelkov (dodelave, prebi- akovo ranje). st, e Cilji kakovosti se celovito spremljajo za vse proizvodne procese, zato mora biti nov na k proizvodni proces usmerjen k izboljševanju celovitih ciljev. Cilji morajo biti zato lju postavljeni na bolj zahtevnem nivoju, kot je trenutno stanje na proizvodnih pro- čnih d cesih. eja Predaja projekta v serijsko proizvodnjo pomeni, da skrbništvo za izdelek in proi- vno zvodni proces prevzemajo operativne službe. Ob prevzemu projekta v serijsko pro- sti p izvodnjo popišemo, na kakšnem nivoju (vrednost ključnih kazalnikov) je bil izde- ri iz lek in proizvodni proces. Te vrednosti pa služijo tudi kot osnova za stalno izboljše- dela vanje izdelka in procesa. V avtomobilski industriji nas kupci v stalno izboljševanje vi p prisilijo že z politiko oblikovanja cen. Pogodbe so namreč sestavljene tako, da vsa- roiz ko leto znižajo ceno izdelka za 3 % in te tri odstotke moramo zagotoviti z stalnim vod izboljševanjem in majhnimi kurativnimi stroški kakovosti. a za a Osnovni cilj proizvodnega procesa je, da omogoča proizvajanje določenega izdel- vto ka v predvidenih količinah s predvideno udeležbo kadra in da omogoča ustrezen mob nivo kakovosti. Običajno poteka optimizacija proizvodnega procesa od prve po- ilsk skusne serije pa do serijske proizvodnje, včasih pa tudi dalj. Aktivno vlogo pri iz- o in boljševanju proizvodnega procesa prevzamejo operativni tehnologi in vodje od- dus delkov. Skozi poizkusne serije prihaja do mnogih predlogov, kako izboljšati proi- trijo zvodni proces. Seveda je izboljševanje proizvodnega procesa stalna naloga in vsaka ustrezna izboljšava pomeni v končni fazi določen prihranek. Kakovost je izredno široka in multidisciplinarna dejavnost, ki mora biti integrira- na v vsak segment podjetja. Vsi zaposleni se moramo zavedati, da mora biti kako- vost integrirana praktično v vsako našo aktivnost, ki jo izvajamo na katerem koli področju. Ključnega pomena je, da začnemo kakovost vgrajevati v izdelek in proizvodni pro- ces že v najzgodnejših fazah razvoja. Pogosto se dogaja, da so projektni timi preveč orientirani zgolj na tehnični vidik uspešnosti razvoja izdelka in proizvodnega pro- cesa, pozabljajo pa na vidik kakovosti. V avtomobilski industriji je bitka za trg in kupce neizprosna, zato je nedvoumno jasno, da uspejo le proizvajalci, ki zagotavljajo brezhibno kakovost proizvodov. Za izgradnjo ustreznega nivoja kakovosti je pomembno, da si dogodki sledijo po smi- selnem vrstnem redu. Pri zagotavljanju pristopa celovitega obvladovanja kakovo- sti nam pomagajo standardi zagotavljanja kakovosti, konkretno za avtomobilsko industrijo ISO TS 16949. Seveda pa standard sam po sebi ne pomeni veliko, če ni ustreznega in profesionalnega pristopa vseh zaposlenih v podjetju. Predvsem je po- membno, da zaposleni prepoznajo dodano vrednost postopkov za celovito obvla- dovanje kakovosti in jih ne jemljejo zgolj kot nepotrebno obremenitev. 57 2 – s t 4 u .– o r Poznamo tudi veliko različnih pristopov celovitega obvladovanja kakovosti 2 u 5 s ize . o tv (TQM, 6 sigma, QFD…), pomembno pa je, da izberemo pristop, ki je za naše pod- k a m t r o ja , iz jetje primeren in sprejet od zaposlenih. Pravila zagotavljanja kakovosti si predpiše- b n e je u o r 2 mo sami skozi organizacijske predpise, seveda pa morajo biti prilagojena standar- b 0 s r 1 p a du sistema zagotavljanja kakovosti, po katerem smo certificirani. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Literatura o l j ov e ž i , S n n Crosby, B. Philip, Kakovost je zastonj – umetnost zagotavljanja kakovost. (Ljublja- e p l m ov r a na: Gospodarski vestnik, 1990) e i n h n i o j a a d g n Interna dokumentacija podjetja Kolektor Liv d. o. o. 2010 o e s m ti – en Navodnik, Janez. Plastik orodjar – priročnik (Velenje: Založba Navodnik d.o.o. t 1990) Penko, Igor. Celovito obvladovanje kakovosti od razvoja do serijske proizvodnje izde- lek iz termoplastičnega materiala za avtomobilsko industrijo, diplomska naloga višješolskega študija (Postojna, 2011) 58 Načrtovanje izdelka z metodo Quality 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize function deployment . o tv k a m t r o ja , iz b n Product design with Quality function e je u o r 2 b 0 s r 1 p a deployment method 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Slavko Božič ov e ž i , S n n e p Šolski center Postojna, Višja strokovna šola, Slovenija l m ov r a e i n h n slavko.bozic@siol.net i o j a a d g no e s m t Nejc Kordiš i – ent Šolski center Postojna, Višja strokovna šola, Slovenija nejc.kordis@gmail.com Povzetek Današnjega gospodarstva si ne moremo predstavljati brez nenehnega razvoja, inovativnosti in ustvarjalnosti. Le to lahko vodi do konkurenčne prednosti in uspešnosti podjetja. V prispevku bo prikazana rešitev načrtovanja in razvoja izdelka z metodo Quality Function Deployment (v nadaljevanju QFD). QFD je metoda zagotavljanja kakovosti na osnovi vnaprej definiranih zahtev kupca, ki utrjuje karakteristike proizvoda, od katerih je odvisno izpolnjevanje vseh zah- tev, definira kritična mesta na proizvodu in njegovem procesu izdelave. Ključne besede: QFD metoda, načrtovanje izdelka, matrika Summary We can not imagine economy without continuous development, innovation and creativity. Only continuous development can lead to competitive advantage and business success. In this paper we show the solution design and product development with Quality Function Deploy- ment method. QFD is a method of quality assurance based on pre-defined customer require- ments, which reinforces the characteristics of the product, some of which depend on fulfil - ment of all the requirements, defines the critical points in the product and its manufacturing. Key words: QFD method, product development, matrix Uvod Na trgu se uspešne organizacije ločijo od neuspešnih predvsem v tem, kako so spo- sobne izpolnjevati želje in potrebe kupcev. Lahko rečemo, da je poslovni uspeh v organizaciji rezultat procesov, potrebnih za zadovoljitev kupcev, ki se kaže v po- slovni strategiji izpolnjevanja kupčevih želja in potreb v največji možni meri. Da 59 2 – s t 4 u .– o r bo kupec res zadovoljen in bo ob tem organizacija povečala konkurenčnost, učin- 2 u 5 s ize . o tv kovitost in poslovne rezultate, mu mora ponuditi prav to, kar od izdelka pričaku- k a m t r o ja , iz je. Kupci torej za organizacijo pomenijo njeno prihodnost, zato je strategija osre- b n e je u o r 2 dotočanja na kupce tako rekoč nujna. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Metoda QFD o o n r s o l j ov e QFD je metoda načrtovanja kakovosti proizvodov v začetni razvojni fazi skupaj z ž i , S n n e p l m dokumentiranimi zahtevami kupcev, kjer je določena pomembnost zahtev in teh- ov r a e i nične značilnosti proizvoda Poleg tega QFD metoda obravnava medsebojne od- n h n i o j a a d g visnosti tehničnih značilnosti in zahtev kupca, primerjalne ocene izpolnjevanja no e s m t kupčevih zahtev ter tehnične značilnosti preučevanega in konkurenčnih izdelkov, i – ent kot omenja Marolt1. Dejstvo je, da je potrebno začeti vgrajevati kakovost izdelka in proizvodnega pro- cesa v najzgodnejših fazah projekta. Že iz vhodnih podatkov lahko razberemo, da ima nov izdelek več pomembnih kakovostnih karakteristik, ki jih bomo morali v serijski proizvodnji obvladovati na ustrezen način. Uporabnost QFD metode je pomembna predvsem zaradi dejstva, da že v zgodnjih – začetnih fazah pripomore k odločitvam, ki imajo vpliv na končni rezultat. Sama odločitev, kakšen koncept se bo razvijal, povzroči približno 80 % končnih stroškov (razvoj, proces, montaža, materiali, izdelava delov .. ). Vpliva pa tudi na dolžino razvojnega cikla, čas trajanja procesa (proizvoda ali storitve), trpežnost izdelka, distribucijo in servisno službo, marketing ... Raziskava McKinsey & Co je na področju visoko tehnoloških proi- zvodov pokazala, da proizvodi, predstavljeni na trgu s 6-mesečno zamudo, prine- sejo 33 % manj dobička v 5 letih. Na drugi strani pa proizvod, ki je uvrščen na trg pravočasno, toda s 50 % večjimi stroški od pričakovanih, zmanjša dobiček v 5 le- tih le za 4 %. Trendi v zadnjih letih nakazujejo, da so te številke še večje oz. se ve- čajo skrajnosti. Vzroki za zamude pri razvoju in plasiranju novih izdelkov na trg so bili v glavnem naslednji: Trije glavni cilji QFD izvedbe so: − prioritetna razvrstitev izrečenih in neizrečenih strankinih želja in potreb, − prevod teh potreb v tehnične značilnosti in specifikacije, − izdelava in dostava kvalitetnega izdelka ali storitve izdelanega po stranki- nih željah. Vgrajevanje metode QFD v izdelek V razvoju elementov okovja za leseno stavbno pohištvo je potrebno vhodne zahte- ve čim bolje definirati. Znano je, da stroški spremembe izdelka z vsako stopnjo ra- 1 Janez Marolt, Menedžment in tehnologija zagotavljanja kvalitete, (Kranj: Moderna organizacija, 1994). 60 N zvoja naraščajo, tako da je uporaba določenih metod, s katerimi na dolgi rok pre- ačrt prečimo nastanek napak, zelo razumna. ovan Ležajna stran okovja je sestavljena iz elementov, ki vplivajo na nosilnost ter na var- je iz nost uporabe kot tudi na zmožnost nastavljanja oz. prilagajanja okenskega krila v delk okenski okvir. a z m Najprej je potrebno upoštevati kupčeve zahteve oziroma zahteve trga, ki nareku- eto je izvedbo posameznega elementa po njihovih določilih, medtem ko proizvajalec do Q operira po svojih zmožnostih ali bolje po operacijah od začetka idejne zasnove iz- ua delka pa vse do serijske proizvodnje. lity f Mnenje končnega kupca oz. uporabnika lahko opozori na posamezne lastnosti iz- unc delka, ki bi bile s strani razvojnega oddelka pozabljene oz. premalo izpostavljene. tion d Zgodi se, da je potrebno sprejeti kompromis med kupčevimi zahtevami in zahte- ep vami, ki jih predpisujejo standardi ter zmožnostmi proizvajalca. Odločitev za upo- loy rabo metode QFD je bila sprejeta po pregledu teoretičnega dela literature, ter po- men govoru s strokovnjakom na tem področju, ki deluje znotraj podjetja. t Mehanizem stavbnega okovja Mehanizem stavbnega okovja omogoča odpiranje ter nagibanje okenskega krila ali oboje. Okovje se deli v dva sklopa, in sicer na okvirne ter krilne elemente, kot je v svoji diplomski nalogi zapisal Kordiš2. Večji del stavbnega okovja je montiran v utoru za okovje na krilu okna. Ležajna stran, ki bo v nadaljevanju analizirana z uporabo QFD metode, je sesta- vljena iz štirih elementov, ki so razdeljeni v dva sklopa, in sicer na zgornjo in spo- dnjo ležajno stran. V zgornji sklop spadata ležaj škarij s sornikom in škarje, med- tem ko v spodnji sklop spadata kotni ležaj in kotna spona. Oba sklopa predsta- vljata povezavo med okvirjem in krilom stavbnega pohištva. V QFD matriki sta obravnavana oba sklopa, ki pa sta razdeljena na spodaj razčlenjene in prikazane šti- ri elemente. Na sliki 1 so predstavljeni vsi štirje elementi, ki sestavljajo ležajno stran stavbnega okovja. Škarje, slika 1A so element, ki se na krilnem delu ujemajo z vodilom škarij. Škarje so ključni nosilni element stavbnega okovja, ki jih je potrebno po priporočilu or- ganizacije združenja za kakovost na področju ključavnic in okovij tudi testirati. Ležaj škarij s sornikom (slika 1B), mora zagotavljati kakovostno ležišče za škar- je, saj so škarje s pomočjo sornika vrtljivo pritrjene v sredinskem delu ležaja ška- rij. Pozicija ležaja škarij na okviru mora ustrezati predpisanemu sistemu, s tem za- gotovimo vzporedno postavitev okenskega krila v okenskem okviru. V ležaju ška- 2 Nejc Kordiš, Uporaba metod QFD in FTA pri razvoju ležajne strani stavbnega okovja, Diplomska naloga, Višja stro- kovna šola Postojna (Postojna, 2011). 61 2 – s t 4 u .– o r rij sta dve vzmeti, ki omogočata zaskok sornik in s tem preprečita nekontroliran 2 u 5 s ize . o tv izpad le-tega. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Elementi ležajne strani stavbnega okovja (vir: Diplomska naloga: Nejc Kordiš, VSŠ Postojna, 2011). Kotni ležaj (slika 1C) s svojo postavitvijo na okenskem okviru definira zahtevane oz. želene odmike, kar posledično določa tudi postavitev krila. Kotni ležaj preko kotne spone prav tako prenaša velik del obremenitve, zato je podobno kot pri leža- ju škarij zelo pomembna ustrezna pritrditev na okenski okvir. Kotni ležaj omogo- ča nastavljanje v prečni smeri. Kotna spona, predstavljena na sliki 1D se vijači v spodnjem vogalu okenskega kri- la. Postavitev kotne spone na krilo mora biti izvedeno natančno, saj je od tega od- visno, ali bo okno v tem vogalu tesnilo ali ne. Spoj kotne spone s kotnim ležajem omogoča nastavljanje v vseh treh smereh. Izvedba QFD metode Pri uvajanju QFD metode v podjetje, je prav gradnja hiše kakovosti HK po sliki 2 eden izmed najtežjih korakov. V tej fazi moramo izbrati veliko število pomemb- 62 N nih informacij kot so želje in zahteve kupcev, ki usmerjajo in določajo nadaljnji ačrt potek projekta k začrtanem cilju – izdelku, kot je definiral v svoji diplomski nalo- ova gi Blagojna3. nje iz Kljub temu, da je gradnja hiše kakovosti precej preprosta, pa zahteva od skupine, delk ki je bila zadolžena za ta projekt veliko sodelovanja in truda pri samem delu. Kako a z m zahtevna in velika bo hiša kakovosti je odvisno od števila zahtev kupcev. etodo Q uality function deployment Slika 2: Lokacija posameznih korakov v hiši kakovosti. Večje kot je število zahtev oziroma želja kupcev, večja oziroma bolj kompleksna bo hiša kakovosti. Glede optimalnega števila korakov pri gradnji hiše kakovosti se mnenja različnih avtorjev razlikujejo. 3 Dejan Blagojna., Preventivno zagotavljanje kakovosti pri razvoju novega izdelka z metodo QFD v slovenskih podjetjih, diplomska naloga, Fakulteta za management (Koper, 2010). 63 2 – s t 4 u .– o r Celoten postopek gradnje HK lahko tako razdelimo na trinajst posameznih ko- 2 u 5 s ize . o tv rakov in sicer: (1) Opredelitev osnovnih pojmov QFD projekta; (2) Opredelitev k a m t r o ja , iz ciljne skupine kupcev; (3) Preučevanje želja in potreb kupcev; (4) Ocenjevanje po- b n e je u o r 2 membnosti želja in potreb kupcev; (5) Konkurenčno primerjanje; (6) Izpolnitev b 0 s r 1 p a matrike tehničnih zahtev; (7) Matrika razmerij; (8) Določitev ciljnih vrednosti; 3 e , P š žev n o e p (9) Ocena zahtevnosti izvedbe; (10) Določitev tehničnih korelacij; (11) Določitev r a to o n absolutne in relativne tehnične pomembnosti; (13) Nadaljnji razvoj hiše kakovosti r s o l j ov e ž i , S n n Ker se število korakov spreminja glede na posamezne avtorje lahko razberemo e p l m ov r a glavne korake, kot jih opisujejo. Za popolno zadovoljstvo kupcev moramo izpolni- e i n h n i o j a ti želje in zahteve, ki so za kupca najpomembnejše. V nadaljevanju je predstavljena a d g no e izgradnja hiše kakovosti z opisom in slikovno predstavitvijo QFD metode izdelka s m ti – en ležajne strani stavbnega okovja. t Korak 1 in 2: Za prvi tovrstni projekt smo pritegnili sodelovanje strokovnjakov z različnih področjih v podjetju, saj za projekt potrebujemo veliko strokovnega zna- nja in informacij o dogajanju na trgu. Določili smo jasen profil kupcev, ki vključu- je končne uporabnike kot tudi osebe in interesne skupine. Korak 3 in 4: V našem projektu so bile izbrane naslednje zahteve z ustrezno oceno pomembnosti: nosilnost (5.00), enostavnost montaže (3.00), možnost vrtenja (4.00), nastavljanje (4.00), enostavnost sestavljanja (3.00), vizualni izgled (2.00), varnost (5.00), minimalni poves (4.00), obstojnost okovja (5.00), univerzalna izvedba (1.00). Korak 5: Ker je za podjetje pomembno, da postane uspešnejše od konkurence je pomembno, da ve kakšen položaj na tržišču ima njihov izdelek v primerjavi s kon- kurenčnimi izdelki. Korak 6: V šestem koraku smo izvedli transformacijo kupčevih potreb v tehnič- ne značilnosti izdelka. Tako zahteve in želje kupcev v KAJ pretvorimo v tehnične zahteve v KAKO. Vsako željo kupca pretvorimo v tehnično lastnost, ki to željo iz- polni. Seveda je potrebno poudariti, da so bile tehnične rešitve realne in v okviru zmožnosti podjetja tako glede količin izdelkov, časovnih, prostorskih in finančnih kapacitet. Ko smo določili tehnične zahteve je sledilo vrednotenje in poleg tehnič- nih značilnosti še oznake ↑, ↑, ali X. Prva oznaka nam pove, da je za izdelek primernejša višja vrednost tehnične zahte- ve, drugi pa pomeni nižjo vrednost tehnične zahteve. V primeru, da dodamo po- leg lastnosti izdelka znak X, pa sledi da je za izdelek najprimernejša točno ta vred- nost tehnične zahteve. Med te zahteve spadajo poleg tehnoloških in kakovostnih karakteristik tudi oblikovne, konstrukcijske, in proizvodne zahteve in sicer: debe- lina spone škarij; ustreznost standardom; oblika kotnika, pritrditev puše, zaskok sor- nika pred montažo, presek sornika, območje nastavljanja, spoj kotnika in spone ška- rij, postavitev vijakov na ležaju škarij, velikost ležaja škarij, površinska obdelava. 64 N Korak 7: v tem koraku smo morali ugotoviti povezave med tehničnimi lastnostmi ačrt izdelka in željami oziroma zahtevami kupcev. Vsaka tehnična lastnost je tukaj pri- ova merjana z kupčevimi zahtevami. Za prikaz in lažjo predstavo dejanske moči pove- nje i zanosti si lahko pomagamo na način, da vsaki povezanosti določimo utež in sicer: zdelk ● – označuje močno povezavo (utežena s številom 9) a z m ■ – označuje srednjo povezavo (utežena s številom 3) et ▲ – označuje šibko povezavo (utežena s številom 1) odo Q – prazna celica, povezav ni (utežena s številom 0) ua Na sliki 3 je prikazan rezultat izgradnje hiše kakovosti do vključno koraka 7. lity function deployment Slika 3: Hiša kakovosti in matrika povezav med tehničnimi karakteristikami in zahtevami kupcev. Korak 8: zelo pomembno je bilo, da smo vsaki tehnični zahtevi, ki jo želijo kup- ci določili ciljno vrednost, ki bo tem zahtevam ustrezala kar najbolje. Tako je vsa- ka tehnična zahteva opisljiva in določljiva s pomočjo standardov ali ekspertnih mnenj strokovnjakov. Ciljne vrednosti so pomembne predvsem zaradi določitve izboljšav tehničnih značilnosti izdelka. 65 2 – s t 4 u .– o r Korak 9: sedaj je lahko tehnični del ekipe presodil zahtevnost spremembe posa- 2 u 5 s ize . o tv meznega parametra. Ocenili smo zahtevnost spremembe med sedanjo vrednostjo k a m t r o ja , iz parametra in vrednostjo parametra v izboljšani oziroma ciljni obliki. Pomaga- b n e je u o r 2 li smo si z ocenami od 1 do 10, kjer ocena 1 pomeni najlažje izvedljivo spremembo, b 0 s r 1 p a ocena 10 pa zelo težko izvedljivo spremembo tehnične značilnosti. 3 e , P š žev n o e p r a Korak 10: V tej matriki se kažejo medsebojne povezave med tehničnimi lastnost- to o n r s mi izdelka. Te povezave lahko enostavno vidimo v primeru, ko poskušamo eno o l j ov e ž i , S n n izmed značilnosti spremeniti. Sprememba ene značilnosti po navadi vpliva na e p l m ov r a spremembo drugih značilnosti in sicer v pozitivnem ali negativnem smislu. Te e i n h n i o j a vplive vpisujemo v strehi HK oziroma v matriki povezav. Pozitivna oziroma ne- a d g no e s m ti – ent Slika 4: Matrika tehničnih korelacij. 66 N gativna odvisnosti med posameznimi značilnostmi je odvisna od spremembe do- ačrt ločene tehnične značilnosti in njenega vpliva. V primeru, da je odvisnost pozitiv- ova na izboljšanje ene značilnosti povzroči tudi izboljšanje druge značilnosti. V pri- nje i meru negativne odvisnosti pa izboljšanje ene značilnosti povzroči poslabšanje zde druge značilnosti. Odvisnosti med značilnostmi so po navadi označene kot moč- lka z m no pozitivna, šibko pozitivna, šibko negativna ter močno negativna. Tudi pri tem e koraku si lahko pri vpisovanju v matriko pomagamo z grafičnimi simboli. Nega- tod tivne odvisnosti so konfliktne situacije, ki nakazujejo možne inventivne rešitve za o Q izboljšanje izdelka. ual Korak 11: za vsako tehnično značilnost izdelka se na osnovi faktorja pomembnosti ity f kupčeve zahteve in razmerij med kupčevimi potrebami in tehničnimi značil- unc nostmi določi absolutna in relativna tehnična pomembnost. Absolutno vrednost tion d tehnične pomembnosti izračunamo z enačbo: ep kjer je: loyment AVTPI: absolutna vrednost tehnične pomembnosti j-te tehnične značilnosti FPI: faktor pomembnosti i-te zahteve kupca UR л: utež razmerja i-te zahteve kupca in j-te tehnične značilnosti N: število zahtev kupca Relativno vrednost tehnične pomembnosti pa izračunamo z naslednjo enačbo: kjer je: RVTPJ: relativna vrednost tehnične pomembnosti j-te tehnične značilnosti. M: število vseh tehničnih značilnosti Ko tehnična značilnost doseže najvišjo stopnjo vrednosti relativne tehnične po- membnosti, so kupčeve želje in potrebe izpolnjene. Seveda se s tem močno pove- ča možnost, da bodo tak izdelek kupci kupovali pri nas. Na osnovi RVTP je pri- poročljivo in smiselno oblikovati vrstni red izboljšav, ki jih bo deležen naš novi izdelek. Rezultat absolutne in relativne vrednosti tehničnih pomembnosti posa- mezne značilnosti prikazuje slika 5. 67 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 5: Absolutna in relativna pomembnost značilnosti izdelka ležajne strani stavbnega okovja. Območje nastavljanja ter ustreznost predpisanim standardom sta značilnosti iz- delka, na katere moramo v nadaljevanju nameniti največ pozornosti. Na podla- gi teh informacij lahko ugotovimo, da je kupcem zelo pomembna funkcionalnost oken ter prilagodljivost glede dimenzij in samega dizajna, na kar posledično vpli- vajo tudi elementi stavbnega okovja. K temu stremijo tudi v podjetju, saj upora- bljajo zelo kakovostne materiale in le tako lahko ugodijo željam kupcev. 68 Na Zaključek črtov Ena od ugotovitev, do katere smo prišli pri procesu razvoja Hiše kakovosti ležaj- an ne strani stavbnega okovja je, da kupci želijo izbirati. S tem dosegajo v podjetju je i maksimalno zadovoljstvo pri prilagajanju potrebam in željam svojih kupcev po- zdel leg tega pa kupci dobijo občutek pomembnosti, saj ne izbirajo samo izdelek, am- ka z m pak tudi vplivajo na določene lastnosti svojega izbora. Z metodo QFD smo do- e bili rezultate, katerim najbolj kritičnim tehničnim karakteristikam moramo tod posvetiti še več pozornosti. V podjetju so na podlagi rezultatov QFD metode o Q sklenili, da izvedejo testiranja oziroma preizkušanje treh najvišje ocenjenih teh- uali ničnih karakteristik4. ty fun Razlog, zakaj je območje nastavljanja najpomembnejša tehnična karakteristi- ctio ka, lahko upravičimo s tem, da nam večje območje nastavljanja omogoča izva- n d janje korekcije tudi pri starejših oknih, ki so že dalj časa v uporabi. Z nastavlja- eplo njem lahko zmanjšamo ali celo odpravimo napake, ki se zgodijo v procesu izdela- ym ve okenskega krila in okvirja ali pri napačnem zastekljevanju. Vsi ti razlogi so vo- ent dili v razvoj elementov ležajne strani, ki bodo omogočali širok razpon robustnega nastavljanja, kolikor pač to dopuščajo dimenzije posameznih elementov. Kot druga najvišje ocenjena pomembnost značilnost izdelka je ustreznost predpi- sanemu standardu. Za doseganje ustreznosti predpisanemu standardu je potreb- no skozi določene operacije testiranj, ki jih izvedemo na podlagi priporočil, obja- vljenih s strani združenja za kakovost na področju ključavnic in okovij. Tretja izmed najvišje ocenjenih pomembnosti je debelina spone škarij. Debeli- na spone škarij je pomembna, saj je najpomembnejši nosilni del okenskega krila ter hkrati tudi varnostni del, saj si podjetje ne sme privoščiti napake na tem delu okovja. Ustrezno debelino spone škarij smo izbrali na podlagi rezultatov testiranj prototipov, saj je hkrati potrebno zagotoviti tudi optimizacijo sestavnih delov. Na podlagi teh ugotovitev smo tako s pomočjo QFD metode pripomogli k razvo- ju ležajne strani, kjer smo prepoznali kritične elemente, ki vplivajo na kakovost izdelka in ki istočasno ustrezajo tudi zahtevam kupcev. Literatura Blagojna, Dejan. Preventivno zagotavljanje kakovosti pri razvoju novega izdelka z metodo QFD v slovenskih podjetjih, Diplomska naloga, Fakulteta za manage- ment. Koper, 2010. Interna dokumentacija podjetja Kovinoplastika Lož d. o. o. 2011 Kordiš, Nejc. Uporaba metod QFD in FTA pri razvoju ležajne strani stavbnega okovja, Diplomska naloga, Višja strokovna šola Postojna. Postojna, 2011. 4 Interna dokumentacija podjetja Kovinoplastika Lož d. o. o. 2011. 69 2 – s t 4 u .– o r Marolt, Janez. Menedžment in tehnologija zagotavljanja kvalitete. Kranj: Moder- 2 u 5 s ize . o tv na organizacija, 1994. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 70 Ali je izbor počitnic predstavnikov generacije 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize Y odraz njihovih vrednot? . o tv k a m t r o ja , iz b n Does the choice of holiday of members e je u o r 2 b 0 s r 1 p a of Generation Y reflect their values? 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Žana Čivre o l j ov e ž i , S n n Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije e p l m ov r a e i – Turistica, Slovenija n h n i o j a a d g n zana.civre@turistica.si o e s m ti – ent Petra Zabukovec Baruca Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Slovenija Povzetek Nakupno vedenje turistov je kompleksen proces, na katerega vplivajo številni dejavniki. Ker imajo predstavniki generacije Y svoje specifične lastnosti in stališča do nakupa turističnih sto- ritev, pri tem v ospredje stopajo tudi njihove osebne vrednote. Na drugi strani pa v turizmu če- dalje bolj izstopa trend in nuja po družbeni odgovornosti in s tem posledično povečuje zani- manje za tovrstno vedenje turistov. Na tej podlagi se v prispevku v kontekstu družbene odgo- vornosti osredotočamo na t.i. zelene vrednote (angl. green values) predstavnikov generacije Y v odnosu do nakupa turističnih storitev ter dejavnikov, ki vplivajo na njihovo nakupno odloči- tev. Osnovna predpostavka raziskave je, da predstavniki generacije Y, ki imajo bolj izražene ze- lene vrednote, pri svojem nakupnem procesu oz. vedenju bolj upoštevajo družbeno odgovor- nost. Izsledki raziskave predstavljajo izhodišča, ki so lahko podlaga za oblikovanje marketin- ških strategij oz. aktivnosti na področju družbene odgovornosti v turizmu. Ključne besede: odgovorni turizem, generacija Y, vedenje potrošnikov, zelene vrednote po- trošnikov Abstract The purchase behavior of tourists is complex process and influenced by several factors. As members of Generation Y have specific characteristics and attitudes affecting their purchase behavior in the field of tourism, here their personal values are to some degree evident. At the same time, there is an increasing trend and necessity in tourism to be and act responsible that is very much an evident strain amongst Generation Y. This paper focuses on, and presents a study investigating, the relationship between the green values of members of generation Y and 71 2 – s t 4 u .– o r the factors which influence their purchase behavior in the context of responsible tourism. The 2 u 5 s ize . o tv results of the study reveal that members of generation Y, having pronounced green values, are k a m t r o ja , iz more aware of the need for responsibility in their purchase decisions. These results can contrib- b n e je u o r 2 b ute to a better understanding of their purchase behavior and can help to develop appropriate 0 s r 1 p a marketing strategies and activities in regard to social responsibility in tourism. 3 e , P š žev n o e p r a Key words: responsible tourism, Generation Y, consumer behavior, green consumer values to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Uvod ov r a e i n h n Tehnološki razvoj je poleg krize vrednot vplival tudi na posameznike, na njihovo i o j a a d g n vedenje, počutje, interese, način delovanja in pričakovanja. Razvrščanje ljudi v raz- o e s m t lične generacije izhaja iz opazovanja delovanja različnih struktur ljudi. Sociologi, i – ent psihologi in drugi strokovnjaki še posebej v zadnjem desetletju pospešeno analizi- rajo in na podlagi ugotovitev svetujejo, kako bolje razumeti in na podlagi tega rav- nati z različnimi generacijami. Razumevanje značilnosti generacij je temelj za po- slovne, tržne in kadrovske odločitve. Tovrstne raziskave in analize so najprej zače- li izvajati in objavljati v Združenih državah Amerike in v državah zahodne Evro- pe. Danes po mnenju Pendergast1 tako govorimo o generaciji veteranov, ki so ro- jeni med 1925 in 1942, generaciji otrok blagostanja (angl. baby boomer), rojenimi med letoma 1943 in 1960, o generaciji X (rojeni med letoma 1961 in 1981) ter o gene- raciji Y. Predstavniki generacije Y so rojeni med letoma 1982 in nekje do leta 2002. Slednji sledi generacija Z, ljudje, rojeni po letu 2002. Pri tem je potrebno poudari- ti, da avtorji različno uvrščajo starostne skupine v skupine generacij, običajno z za- mikom za 4–5 let. Raziskavo osredotočamo na generacijo Y, ki predstavljata velik del aktivne popu- lacije tudi v turizmu. Nakupno vedenje turistov je kompleksen proces, na katere- ga vplivajo številni dejavniki. Poglobljeno razumevanje interesov, pričakovanj, na- čina delovanja in sposobnosti predstavnikov generacij Y prispeva k ustreznejšim odločitvam na področju oblikovanja turistične ponudbe in temu prilagojenem tr- ženju turizma. Predstavniki generacije Y imajo svoje specifične lastnosti in stali- šča do nakupa turističnih storitev, pri tem pa v ospredje stopajo tudi njihove vred- note. Vrednote imajo izjemno pomembno vlogo, saj so povezane z vsemi področji našega življenja ter vplivajo na izbire in odločitve posameznika tudi pri nakupu. Ule2 na podlagi javnomnenjskih raziskav pravi, da se vrednote mladih spreminja- jo od močno ideoloških vrednot do vrednot, ki so bližje posamezniku in njegove- mu osebnemu izkustvu. 1 Donna Pendergast, »Getting to Know the Y Generation,« v Tourism and Generation Y,« in ur. Benckendor- ff, Pierre, Gianna Moscardo in Donna Pendergast (Wal ingford; Cambridge: CABI, 2010). 2 Mirjana Ule, »Nove vrednote za novo tisočletje. Spremembe življenjskih in vrednotnih orientacij mladih v Sloveniji,« Teorija in praksa, 41, no. 1–2 (2004): 352–360. 72 A Poznavanje vrednot, vrednotnih orientacij in njihove vloge v obnašanju in doži- li je i vljanju posameznikov in skupin je torej izjemno pomembno, če hočemo razume- zbo ti sodobni čas in izzive prihodnosti v turizmu. Za sodobno razvit turizem je ključ- r po nega pomena trajno in stabilno delovanje. V turizmu čedalje bolj izstopa trend in čitn nuja po družbeni odgovornosti in s tem posledično povečuje zanimanje za tovr- ic p stno vedenje turistov. Pri tem proučevanje mladine zmeraj bolj pridobiva na pome- red nu, saj ima drugačne značilnosti kot generacije prej, pravi Šaponja3. Podatki Sve- stav tovne turistične organizacije UNWTO4 kažejo, da se je poraba mladih povečala nik za 39 odstotkov med letoma 2002 in 2007 ter da trg mladih v turizmu raste hitreje ov g kot kateri koli drug trg in se bo tudi v prihodnosti hitro razvijal. Richards in Wil- ene son5 ter Benckendorff et al.6 menijo, da je tudi v mednarodnem turizmu tržnemu raci segmentu mladih posvečeno čedalje več pozornosti. Kljub temu je presenetljivo, je Y o da je na temo generacije Y in turizma izvedenih le malo raziskav. dra Na tej podlagi je prispevek osredotočen na t.i. zelene vrednote potrošnikov (angl. z nji green consumer values) predstavnikov generacije Y v odnosu do nakupa turistič- hov nih storitev s komponento družbene odgovornosti oz. dejavnikov, ki vplivajo na ih v njihovo nakupno odločitev. rednot Generacija Y in odgovorni turizmu Značilnosti generacije Y Pendergast7 meni, da teorije generacij (angl. generational theory) poskušajo razu- meti in označiti skupine ljudi glede na njihovo vključitev oz. pripadnost določeni generaciji, ki se navezuje na njihovo leto rojstva. Predstavniki generacije Y so mla- di, ki so po mnenju Šaponje8 danes še zmeraj velikokrat posamezniki, ki jih druž- ba včasih ne razume. Odraščali so v času razvoja informacijske tehnologije in glo- balizacije in s tem so izpostavljeni enormnim količinam informacij. Benckendorff et al.9 dodaja, da so predstavniki generacije Y samozavestni, sproščeni, zgovorni in nase orientirani, na drugi strani pa cenijo timsko delo in sodelovanje. So tudi naj- bolj izobražena generacija do sedaj, pri tem pa so sposobni delati več stvari hkra- 3 Danica Šaponja, »Mladina v sodobni družbi,« Ministrstvo za javno upravo, http://www.pb-begunje.si/gradiva/ Saponja1351439964232.pdf (10. avgust 2013). 4 UNWTO, Youth Travel Matters. Understanding the Global Phenomenon of Youth Travel (Madrid, Spain: World Tourism Organization, 2008). 5 Greg Richards in Julie Wilson. » Youth tourism. Finnaly coming of age? ,« In From Niche Tourism: Contemporary Is- sues, Trends, and Cases, ur. M. Novel i. UK: Butterworth-Heinemann publications, 2005. 6 Pierre Benckendorff, Gianna Moscardo in Donna Pendergast, Tourism and Generation Y, ( UK: MPG Books Group, 2008). 7 Pendergast, Getting to Know the Y Generation. 8 Šaponja, Mladina v sodobni družbi. 9 Benckendorff et al., Tourism and Generation Y. 73 2 – s t 4 u .– o r ti, polega tega pa jim mnenje skupine jim veliko pomeni. Avtorji jo imenujejo tudi 2 u 5 s ize . o tv kot »herojska generacija«, osredotočena na znamke, zabavo in digitalno kultu- k a m t r o ja , iz ro. Na drugi strani pa so predstavniki generacije Y danes bolj kot kadarkoli prej fi- b n e je u o r 2 nančno odvisni od staršev ali drugih in imajo drugačne vrednote, kot so jih ime- b 0 s r 1 p a le generacije pred njimi. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e Generacija Y in vrednote ž i , S n n e p l m Po mnenju Fields et al.10 se čedalje več literature ukvarja z vrednotami generacije ov r a e i Y. Po javnomnenjskih raziskavah v Sloveniji, so se vrednote v 90-ih letih 20. sto- n h n i o j a a d g letja premaknile od materialno-kariernih k »postmaterialnim-osebnim vredno- no e s m t tam« (Šaponja11). Trendi, ki so opazni v vseh mladinskih in javnomnenjskih razi- i – ent skavah slovenskih predstavnikov mladine, kažejo na spremembo iz ideoloških vre- dnot (politika, religija, nacionalna vezanost) v vrednote, ki so bližje posamezniku in njegovemu osebnemu izkustvu (materialna in socialna varnost, prijateljstva in odnosi, zdravo okolje, kakovost vsakdanjega življenja). Rezultati slovenske raziska- ve Spoznavni zemljevid je pokazala, da je kar 64,5 odstotkov mladim pomembna skrb za okolje ter ohranjanje narave (Ule12). Poleg tega rezultati raziskave Mladina 2000 kažejo tudi na podatek, da je 53,3 odstotkov anketirancem oz. mladim po- membno varovanje narave (Šaponja13). Iz tega lahko sklepamo, da imajo tudi pred- stavniki generacije Y izražene zelene vrednote, saj se mladi po mnenju Fischer14 za- nimajo tudi za okoljske teme. Poleg tega Benckendorff et al.15 menijo, da teorija ge- neracij raziskuje tudi različne vidike turistične industrije. Odgovorni turizem, mladi in potovanja Turizem se kot gospodarska panoga napaja iz naravnih, kulturnih in drugih dano- sti okolja ter z razvojem prinaša tako pozitivne kot negativne učinke. Mihalič16 iz- postavlja paradoks turističnega razvoja, ki se na eni strani kaže v njegovi ekonom- ski odvisnosti od kakovostnega okolja, na drugi strani pa v uničevanju okolja, kjer se turizem udejanja. Na videz sta turistični razvoj in ohranjanje njegovega okolja težko združljiva koncepta, vendar je njuno povezovanje in uravnoteženje osrednje- 10 Bea Fields, Scott Wilder, Jim Bunch in Rob Newbold, Mil ennial Leaders: Success Stories from Today‘s Most Bril- liant Generation Y Leaders (Ingram Publishing Services, 2008). 11 Šaponja, Mladina v sodobni družbi. 12 Mirjana Ule, »Nove vrednote za novo tisočletje. Spremembe življenjskih in vrednotnih orientacij mladih v Sloveniji,« Teorija in praksa 41, no. 1–2 (2004): 352–360 13 Šaponja, Mladina v sodobni družbi. 14 A. Fischer, in R. Munchmeier, Jugend ‚97, Zukunftperspektiven, Gesel schaftliches Engagement, Politische Orienie- rungen (Opladen: Leske+Budrich, 1997). 15 Benckendorff et al., Tourism and Generation Y. 16 Tanja Mihalič, Trajnostni turizem (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006). 74 A ga pomena pri uveljavljanju koncepta trajnostnega razvoja turizma. Zavedanje in li je i prevzemanje odgovornosti za trajnostni razvoj se kaže pri različnih deležnikih v zbo turizmu. Pritisk potrošnikov je začel vplivati na povečanje pomena družbene od- r po govornosti tudi na strani gospodarskih subjektov, podjetij, ki v vse večjem števi- čitn lu izkazujejo družbeno odgovorne prakse v odnosu do svojih deležnikov in oko- ic p lja. Turistična podjetja se že srečujejo s situacijami, ko turistični potrošniki zavra- red čajo proizvode in storitve zaradi zaznanih družbeno neodgovornih ravnanj ponu- stav dnikov. Po Holdnu17 je treba v tej fazi razvoja odgovornega turizma, ko potrošni- nik ki že izkazujejo odgovorno ravnanje, vzpostaviti trajnostno naravnano odgovorno ov g ravnanje turističnih ponudnikov. Kot trajnostno naravnano odgovornost se razu- ene me kot osredotočenost turističnih ponudnikov na ljudi, naravno okolje in demo- raci kratična družbena ter upravljavska razmerja. Odgovorno ravnanje ponudnikov je je Y o tako ključni pogoj za odgovorno preobrazbo turističnega sistema, ki bo omogočil dr razvoj turizma na višji, kakovostnejši ravni. Za analitično razumevanje odgovor- az n nosti potrošnika v turizmu moramo poznati njegove vrednote, ki pomembno vpli- jihov vajo na odzive turistov v nakupnem procesu. Vlogo odgovornosti potrošnika kot ih v turista izpostavi tudi Weeden18, ki ugotavlja, da odgovorni turisti potujejo neod- red visno, izkazujejo naklonjenost do načela pravične trgovine, poudarjajo sodelova- no nje in partnerstvo, sprejemajo aktivno odgovornost in želijo s svojimi počitnicami t koristiti in prispevati k blagostanju obiskane destinacije. Pri tem izkazujejo oseb- ne vrednote, ki vključujejo spoštovanje, odgovornost in dolžnost skrbeti za planet in za druge ljudi. Mladinska potrošnja kaže na potrošniško emancipacijo z drugačnimi ciljnimi skupinami, saj imajo mladi na trgu svoj slog in imidž. Na podlagi raziskave s strani UNWTO19, mladi potujejo za dlje časa, večinoma z namenom, da povečajo svoje znanje o tuji kulturi oz. okolju. 70 odstotkov vseh potovanj pri mladih predstavlja glavni motiv želja po raziskovanju ali delo oz. študij v tujini. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da 80 odstotkov mladih pravi, da je potovanje v določenem smislu spremenilo njihov življenjski slog, in da večina potuje v bolj odgovornem smislu ter pri tem veliko razmišljajo o zadevah kot so socialna pravičnost in revščina. Veči- na mladih, ki se vrnejo s potovanj, se počuti bolj povezano z globalno skupnostjo ter meni, da imajo po vrnitvi s potovanja bolj razširjena obzorja in da so bolj tole- rantni. Značilnosti mladih so tudi ta, da pred potovanjem iščejo veliko informa- cij, zelo hitro se navadijo na nove tehnologije za iskanje informacij in okoli 50 od- stotkov mladih rezervira svoje potovanje preko specializiranih potovalnih agencij za mlade. 80 odstotkov mladih si želi raziskovati kulturo, povečati znanje in izku- 17 Andrew Holden, »In need of new environmental ethics for tourism?«, Annals of Tourism Research, 30, 1: (2003): 94–108. 18 Clare Weeden, The values of ethical and responsible tourists. PhD thesis (Glasgow: University of Glasgow, 2008. 19 UNWTO, Youth Travel Matters. Understanding the Global Phenomenon of Youth Travel. 75 2 – s t 4 u .– o r šnje glede vsakdanjega življenja na destinaciji in 45 odstotkov mladih si zelo želi 2 u 5 s ize . o tv spoznati lokalno prebivalstvo na destinaciji. Pomembna je tudi informacija, da se k a m t r o ja , iz število mladih (42 odstotkov vseh anketiranih), ki jim je mar za lokalno prebival- b n e je u o r 2 stvo in jim želijo pomagati, iz leta v leto več. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Metodologija r a to o n r s V nadaljevanju predstavljamo metodološki del prispevka v katerem želimo preve- o l j ov e ž i , S n n riti osnovno hipotezo raziskave, in sicer da predstavniki generacije Y, ki imajo bolj e p l m ov r a izražene zelene vrednote, pri svojem nakupnem procesu oz. vedenju bolj upošteva- e i n h n i o j a jo družbeno odgovornost. a d g no e s m ti – ent Opis vzorca Tabela 1: Spol in starost anketirancev. Spol Starost Moški Ženski n % n % AS SO 155 45,1 183 53,2 22,62 4,025 Vir: lasten Vzorec raziskave predstavlja 338 predstavnikov generacije Y. Koeficient asimetrije in koeficient sploščenosti imata vrednost |2|, kar kaže na približno normalno po- razdelitev tako za spremenljivko za spol kot za starost. Iz tabele 1 je razvidno, da analiziran vzorec sestavlja 155 (45,1%) moških in 183 (53,2%) žensk, skupaj torej 338 anketirancev. Povprečna starost anketirancev je 22,62 let (SO=4,025). Pridobivanje podatkov Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh sklo- pov. Prvi sklop je sestavljen iz lestvice, ki meri zelene vrednote potrošnikov (angl. green consumer values). Lestvico smo povzeli po Haws et al.20. Lestvica, ki vklju- čuje informacije, ki vplivajo na nakupno odločitev, vsebuje 5-stopenjsko Likerto- vo lestvico stopnje pomembnosti (1-popolnoma nepomembno; 5-popolnoma po- membno). Drugi sklop vprašalnika je sestavljen iz vprašanj, ki se navezujejo na de- mografske podatke anketirancev. 20 Kel y Haws, L., Karen Page Winterich, in Rebecca Walker Naylor, »Seeing the World Through GREEN- -Tinted Glasses: Motivated Reasoning and Consumer Response to Environmental y Friendly Products«, working paper (Texas A&M University: Col ege Station, TX 77843, 2010). 76 Al Analiza i je i Podatke smo obdelali s programskim paketom SPSS 19.0. Koeficient asimetrije in zbo koeficient sploščenosti imata vrednost |2|, kar kaže na približno normalno poraz- r po delitev obeh lestvic, zato nobene spremenljivke nismo izključili. Nato smo preve- čitn rili zanesljivost merskega instrumenta, in sicer za vsako lestvico posebej. Vrednos- ic p ti koeficienta Cronbach Alpha za posamezni konstrukt so prikazane v Tabeli 2 in red Tabeli 3. Ker so vse vrednosti spremenljivk nad 0,6, je merski instrument po mne- stav nju Hair et al.21 zanesljiv, zato smo vse spremenljivke uporabili za nadaljnjo analizo. nikov g Tabela 2 prikazuje enostavno aritmetično sredino ter standardni odklon za posa- en mezno trditev znotraj zelenih vrednot potrošnikov ter koeficient Cronbach Apl- era ha. cije Y o Tabela 2: Osnovna statistika in koeficient Cronbach Alpha za zelene vrednote. draz n Zelene vrednote (trditve) Aritmetična sre- Standardni od- Koeficient j dina klon Cronbach Alpha ihov Zame je pomembno, da kupljene 3,47 0,044 ih v storitve ne škodujejo okolju. red Pri sprejemanju odločitev običajno 3,19 0,891 no upoštevam potencialni vpliv mojih t dejanj na okolje. Na moje nakupne navade po- 3,13 0,936 membno vpliva moja skrb za naše okolje. 0,879 Zaskrbljen/a sem zaradi izrabe virov 3,73 0,961 našega planeta. Sebe bi opisal/a kot odgovorno ose- 3,43 0,920 bo do okolja. Pripravljen/a sem biti vztrajen/a pri uveljavljanju okolju bolj prijaznih ak- 3,61 0,944 tivnostih. Skupaj 3,427 0,723 Vir: lasten Tabela 3 prikazuje enostavno aritmetično sredino ter standardni odklon za po- samezno trditev za informacije, ki vplivajo na nakupno odločitev. Za celotno le- stvico je podan tudi koeficient Cronbach Aplha ter korelacijski koeficienti za od- nos med posameznimi informacijami, ki vplivajo na nakupno odločitev in skupno oceno zelenih vrednot predstavnikov generacije Y. 21 Hair Joseph F. Jr., Wil iam W. Black, Barry J. Babin in Rolph E. Anderson, Multivariate Data Analysis. 7th Ed. , (Upper Saddle River, NJ: Prentice Hal , 2010). 77 2 – s t 4 u .– o r Tabela 3: Osnovna statistika, koeficient Cronbach Alpha in korelacije med zelenimi 2 u 5 s ize . o tv vrednotami in informacijami, ki vplivajo na nakupno odločitev. k a m t r o ja , iz b n e j Kadar se odlo- Aritmetična Standardni Koeficient Pearsonov e u o r 2 b čam za počitni- sredina odklon Cronbach Alpha korelacijski 0 s r 1 p a 3 e ce, so mi infor- koeficient , P š žev n o e p macije o … r a to o n lokalnih običajih, r s o l j ov e ž i ustreznosti oblačil in , S n n 3,46 0,928 ,351** e p l m ov o primernem vede- r a e i nju turistov… n h n i o j a a d g srečanjih z lokalnim n 3,38 0,902 ,309** o e s m prebivalstvom… ti – en političnem stanju t države oz. določe- 3,38 1,048 ,249** ne izbrane destina- cije …. 0,819 lokalnih verskih 2,98 1,113 ,349** prepričanjih… tem, kako lahko pri- spevam k ohranjanju 3,16 0,961 ,673** naravnega okolja plačah in delovnih pogojih lokalnega 2,70 1,041 ,394** prebivalstva, ki dela v turizmu … SKUPAJ 3,177 0,725 ,530** Vir: lasten Rezultati V prispevku smo se osredotočili na odnos med zelenimi vrednotami predstavni- kov generacije Y ter informacijami, ki vplivajo na njihovo nakupno odločitev oz. izbor počitnic. Rezultati korelacijske analize so pokazali, da povezanost med ome- njenimi konstrukti obstaja. Iz Tabele 3 je razvidno, da so vse korelacije med kon- struktom zelenih vrednot potrošnikov in posamezno trditvijo glede iskanja in- formacij o nakupu statistično značilne (**). Iz rezultatov korelacijske analize lah- ko sklepamo, da bolj ko imajo predstavniki generacije Y izražene zelene vredno- te, bolj so jim pri izbiri počitnic pomembne informacije, in sicer: kako lahko pri- spevajo k ohranjanju naravnega okolja (.673**), plače in delovni pogoji lokalnega prebivalstva, ki dela v turizmu (.394**), lokalna verska prepričanja (.349**), lokalni običaji (.351**), srečanje z lokalnim prebivalstvom (.309**) ter politično stanje drža- ve (.249**). Povezanost med skupnimi zelenimi vrednotami in informacijami, ki 78 A vplivajo na izbiro počitnic, je statistično značilna, saj skupni korelacijski koefici- li je i ent znaša .0530**. zbor poč Zaključek itni V prispevku smo preverjali odnos med zelenimi vrednotami generacije Y ter infor- c pr macijami, ki vplivajo na njihovo nakupno odločitev. Ugotovili smo, da obstaja sta- eds tistično pomembna povezanost med omenjenima konstruktoma. To pomeni, da tavn bolj ko imajo predstavniki generacije Y izražene zelene vrednote, bolj so jim po- iko membne informacije, ki vplivajo na njihovih izbor počitnic. v gen Osnovno hipotezo raziskave, da predstavniki generacije Y, ki imajo bolj izražene erac zelene vrednote, v svojem prednakupnem procesu oz. vedenju pri iskanju informa- ije Y o cij v zvezi s počitnicami bolj upoštevajo komponento družbene odgovornosti, na d podlagi rezultatov lahko torej potrdimo. Iz tega lahko sklepamo, da je izbor poči- raz n tnic predstavnikov generacije Y odraz njihovih zelenih vrednot. Pri tem pa je po- jih membno poudariti, da je skupna ocena zelenih vrednot ter prav tako iskanje in- ovih v formacij v zvezi s počitnicami v kontekstu družbene odgovornosti relativno niz- re ka. Ne glede na to, spoznanja o zelenih vrednotah med predstavniki generacije y in dno njihovem pomenu pri izbiri primernosti počitnic lahko pomembno prispevajo k t oblikovanju turistične ponudbe tako na ravni destinacij kot med turističnimi po- nudniki. Ugotovitve, ki jih predstavljamo v prispevku omogočajo pregled situaci- je, prenovo in nova prilagajanja ponudbe turističnemu povpraševanju z ozirom na značilnosti generacije Y. Dobljene informacije so na aplikativni ravni lahko v po- moč pri strateškem tržnem načrtovanju in odločanju glede prihodnjih trženjskih aktivnosti ter pri razvijanju novih idej glede oblikovanja turistične ponudbe. Iz- sledki raziskave so uporabni za tržnike v vseh fazah strateškega načrtovanja. S tem je olajšano ciljno trženje in strateško pozicioniranje ponudnika ali destinacije na mednarodnem turističnem trgu. Rezultati raziskave kažejo na značilnosti vede- nja predstavnikov generacije Y, kjer se upošteva družbena komponenta. Poleg tega je pomembno, da se omenjene predstavnike vedno bolj osvešča in informira o po- membnosti družbene odgovornosti tudi v kontekstu turizma. V prispevku smo se omejili zgolj na predstavnike generacije Y, saj so le-ti čeda- lje bolj pomembna skupina potrošnikov, tudi na področju turizma. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo primerjati rezultate glede na ostale generacije ali osta- le demografske podatke ter osebne vrednote, ki so značilne za generacijo Y. V pri- hodnjih raziskavah bi lahko vključiti tudi komponente, ki so del nakupnega in po- nakupnega vedenja. 79 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Benckendorff, Pierre, Gianna Moscardo, in Donna Pendergast. Tourism and Ge- k a m t r o ja , iz neration Y. UK: MPG Books Group, 2008. b n e je u o r 2 b Fields, Bea, Scott Wilder, Jim Bunch, in Rob Newbold. 0 s r Millennial Leaders: Su- 1 p a 3 e , P š žev ccess Stories from Today‘s Most Brilliant Generation Y Leaders. Ingram Publi- n o e p r a shing Services, 2008. to o n r s o l j ov e ž i Fisher, A., in R. Münchmeier. Jugend ‚97, Zukunftperspektiven, Gesellschaftliches , S n n e p l m ov Engagement, Politische Orienierungen (Opladen: Leske+Budrich, 1997). r a e i n h n i o Hair, Joseph. F. Jr., William C. Black, Barry J. Babin, in Rolph E. Anderson. j a Mul- a d g no e tivariate Data Analysis. 7th Ed. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall, 2010. s m ti – en Haws, Kelly L., Karen Page Winterich, in Rebecca Walker Naylor, »Seeing the t World Through GREEN-Tinted Glasses: Motivated Reasoning and Consu- mer Response to Environmentally Friendly Products.« working paper (Texas A&M University: College Station, TX 77843, 2010. Holden, Andrew. »In need of new environmental ethics for tourism?« Annals of Tourism Research, 30, no. 1: (2003): 94–108. Mihalič, Tanja. Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006. Pendergast, Donna. »The MilGen and society.« In The Milennial Adolescent. Au- stralian Council for Educational Reserach, ur. N. Bahr, in D. Pendergast, 23– 40. Camberwell, Victoria, Australia, 2007. Pendergast, Donna. »Getting to Know the Y Generation.« In Tourism and Ge- neration Y, ur. P. Benckendorff, G. Moscardo, in D. Pendergast. Wallingford; Cambridge: CABI, 2010. Richards, Greg, in Julie Wilson. »Youth tourism. Finnaly coming of age?« In From Niche Tourism: Contemporary Issues, Trends, and Cases, ur. Novelli, M. UK: Butterworth-Heinemann publications, 2005. Šaponja, Danica. »Mladina v sodobni družbi«. Ministrstvo za javno upravo, http://www.pb-begunje.si/gradiva/Saponja1351439964232.pdf (10.avgust 2013). UNWTO. Youth Travel Matters. Understanding the Global Phenomenon of Youth Travel. Madrid, Spain: World Tourism Organization, 2008. Ule, Mirjana. »Nove vrednote za novo tisočletje. Spremembe življenjskih in vrednotnih orientacij mladih v Sloveniji,« Teorija in praksa, 41, no. 1–2 (2004): 352–360. Weeden, Clare. The values of ethical and responsible tourists. PhD thesis. Glasgow: University of Glasgow, 2008. 80 Trajnostni vidik pri programski 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize revitalizaciji naselij . o tv k a m t r o ja , iz b n Sustainable aspect of programme revitalisation e je u o r 2 b 0 s r 1 p a of settlements 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Gregor Čok ov e ž i , S n n e p Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija l m ov r a e i n h n gregor.cok@fa.uni-lj.si i o j a a d g no e s m ti – en Povzetek t Programska revitalizacija obstoječega sistema poselitve sodi med prioritetne cilje trajnostno usmerjenih prostorsko-razvojnih politik na vseh nivojih planiranja in načrtovanja. Obstoječi, predvsem historični stavbni fond predstavlja v številnih primerih pomemben pro- storski, ekonomski in družbeni potencial, ki ga lahko mobiliziramo v smeri zagotavljanja so- dobnega bivalnega in poslovnega okolja. Prispevek temelji na rezultatih raziskave, ki poteka v okviru programa kompetenčnega centra KC TIGR 2010–2013 (Trajnostno in inovativno gradbeništvo, Prednostno področje: trajnostno gradbeništvo-tehnologije za trajnostno go- spodarstvo). Predstavljeni so posamezni aplikativni projekti za revitalizacijo manjših naselij Slovenske Istre na podlagi katerih so bila opredeljena specifična projektivna izhodišča in usme- ritve za revitalizacijo obstoječe grajene strukture. Ključne besede: trajnostni razvoj, delo na domu, sodobna kultura bivanja, revitalizacija nase- lij, morfologija Abstract Programme revitalisation of the existing settlement system is one of the priority objectives of sustainably aimed spatial-developmental policies on all levels of planning. In many cases, the existing stock of predominantly historical building presents an important spatial, economic and social potential which can be mobilised in the direction of guaranteeing modern residential and business environment. The article is based on results of a survey which takes place within the framework of the Competence centre KC TIGR 2010–2013 (Sustaina- ble and innovative civil engineering, Priority subject: sustainable civil engineering-technologi- es for a sustainable economy). Individual applicative projects for revitalisation of smal er settle- ments in Slovenian Istria were presented. Based on those projects, specific project starting po- ints and directions for revitalisation of the existing constructed structures were defined. Key words: sustainable development, work-at-home jobs, modern culture of living, revitalisati- on of settlements, morphology 81 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Izhodišča za planiranje in načrtovanje v prostoru postajajo vedno bolj kompleksna k a m t r o ja , iz in temeljijo na širokem spektru okoljskih, ekonomskih in kulturoloških karakte- b n e je u o r 2 b ristik sodobne informacijske družbe. Spreminja se odnos do okolja, pristop do na- 0 s r 1 p a 3 e črtovanja v prostoru ter konzumacija naravnih in ustvarjenih danosti. Diskusi- , P š žev n o e p je o načelih trajnostnega razvoja so v minulih dvajsetih letih izoblikovale pozna- r a to o n r s ni okvir razvojnih ciljev1 na podlagi katerega gradimo današnji družbeni in fizič- o l j ov e ž i , S n n ni prostor2, vendar se s posledično vzpostavitvijo normativnih smernic soočamo e p l m ov tudi s posameznimi numerološkimi gabariti, ki v številnih primerih izključujejo r a e i n h n i o uporabnika prostora in njegove antropološke potrebe. V ospredje prihajajo načela j a a d g no e energetske učinkovitosti stavb, vsesplošna materialna racionalizacija in reciklaža s m ti – en ter druge na videz ekološko opredeljene usmeritve, ki človeku ponujajo vedno bolj t tehnološko utemeljeno bivalno in delovno okolje. Obstoječi sistem poselitve v Slovenji temelji pretežno na historični urbanizaciji prostora, ki je v kronološkem aspektu izoblikovala značilne regionalne poselitve- ne vzorce in morfološke strukture v posameznem tipu kulturne krajine. To ogrod- je je bilo v obdobju intenzivne urbanizacije in industrializacije po 2. svetovni voj- ni nadgrajeno z obsežno pozidavo stanovanjskih, proizvodnih in javnih zgradb ter spremljajočo prometno in energetsko infrastrukturo. Prostor se je programsko in vizualno profiliral na urbani in ruralni segment, krepila so se mesta kot razvoj- na središča, ki so ponujala delo in bivanje v racionalni prostorski dimenziji. V po- osamosvojitvenem obdobju smo z novim gradbenim valom, predvsem ekonomsko stimuliranih projektov (t.i. gradnja za trg) ponovno posegli na nova, nepozidana zemljišča in hkrati zapostavili tradicionalni morfološki potencial, ki predstavlja številne priložnosti za delo in bivanje na lokacijah obstoječe poselitve3 (Politika urejanja prostora RS, 2002). V nadaljevanju so predstavljeni izsledki raziskave, ki je bila preko aplikativnih projektov usmerjena v oblikovanje sodobnih pogojev za delo in bivanje v obliki obnove posameznih historičnih stavb v petih manjših na- seljih Slovenske Istre (Zazid, Podpeč, Hrastovlje, Truške, Kubed). Historična morfološka struktura podeželskih naselij kot razvojni potencial Z razvojem sodobne informacijske družbe in spremljajočih kulturoloških, estet- skih, zdravstvenih, ekoloških in drugih aktualnih vrednot se je začela spreminjati tudi percepcija prostora. Govorimo o vrtnih mestih, urbaniziranem zaledju, traj- 1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije – SPRS, Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, 2003. 2 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije – SGRS, Slovenija v novem desetletju: Trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU, Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2001. 3 Politika urejanja prostora Republike Slovenije, Ljubljana: MOP-UPP, 2002. 82 Tr nostnih soseskah in podobnih konceptih oblikovanja prostora, ki ponujajo dana- ajnos šnjemu uporabniku ustrezne pogojev za delo in bivanje.Pri planiranju in načrto- tn vanju urbanih struktur se danes ponovno soočamo z dilemo ali realizirati aktual- i vid ne projekte na novih lokacijah ali v obliki revitalizacije obstoječega stavbnega fon- ik p da, kar načeloma spremljajo zapleteni finančni, tehnološki in pravno premoženj- ri p ski postopki. V okviru nove interpretacije načel trajnostnega razvoja postaja ved- rogr no bolj pomemben princip reciklaže prostora kot omejenega vira in mobilizacija za- am lednih lokacij za umeščanje sodobnih urbanih vsebin (slika 1). Z različnimi razlo- ski r gi se vračamo k historični morfološki strukturi, ki v številnih primerih že posedu- evit je določene trajnostne karakteristike. Z novimi pristopi oblikovanja prostora lahko aliz kvalitativno nadgradimo zatečene situacije in/ali integriramo lokalne stavbne in acij urbanistične kvalitete v nov bivalni kontekst. i nase Številna slovenska naselja ne glede na velikost in regionalno pripadnost ponuja- lij jo širok spekter prostorskih kvalitet in predstavljajo v okviru prostorskega plani- ranja in načrtovanja poseben razvojni potencial. Med karakteristične elemente, ki jih pri potencialni integraciji lahko interpretiramo kot trajnostne uvrščamo zlas- ti: atraktivne lokalne arhitekturne in urbanistične prvine, možnosti energetske in prehrambne samooskrbe, izoblikovano bivalno okolje, izoblikovane lokalne skup- nosti, izostanek emisij proizvodnih con, že izoblikovano prostorsko infrastruktu- ro (stavbe, energetika, promet) ipd. Opredelitev lokacijskih kriterijev Slika 1: Temeljne karakteristike oblikovanja poselitvenih kapacitet na primeru novih in obstoječih lokacij iz vidika trajnostnega razvoja. 83 2 – s t 4 u .– o r Pri naboru ustreznih »obstoječih poselitvenih« lokacij, ki zaradi posameznih 2 u 5 s ize . o tv kvalitet dosegajo ali celo presegajo prednosti gradnje na novih lokacijah (slika 2), k a m t r o ja , iz so pomembni zlasti naslednji elementi: b n e je u o r 2 b - mirno okolje, ki ustreza potrebam sodobnega uporabnika, 0 s r 1 p a 3 e - privlačna arhitekturna kulisa (historična morfološka struktura), , P š žev n o e p r a - programska in prostorska diverzibilnost, to o n r s - zadostne prostorske možnosti (obseg zemljišč, velikost stavb ipd.). o l j ov e ž i , S n n e p l m V tem procesu je potrebno poleg strokovno utemeljenih prostorskih rešitev (pro- ov r a e i n h n jektov) izoblikovati tudi ustrezno, širšo javno utemeljitev, ki bo prepričala uporab- i o j a a d g n nike, da je v okviru obstoječe morfološke strukture mogoče zagotoviti privlačne in o e s m t kvalitetne karakteristike dela in bivanja. i – ent Slika 2: Podpeč, Zazid; obstoječa morfološka struktura kot potencial za oblikovanje sobnega bivalnega okolja. Programska revitalizacija in načela trajnostnega razvoja Na podlagi obsežne analize stanja v prostoru in aktualnih razvojnih smernic ugo- tavljamo, da se v okviru trajnostnega razvoja v sedanji praksi planiranja in načrto- vanja preveč poudarja le vidik energetske učinkovitosti stavb, ki temelji na splošni racionalizaciji materialov, energije in prostora. Trdimo, da so v okviru » trajnosti« (slika 3,4) pomembni tudi drugi, ne zgolj ra- cionalistični vidiki in izhodišča za načrtovanje stavb v smislu njihove uporabnosti (funkcionalnosti), oblikovanja (celostna podoba) in umestitve v prostoru (urba- nizem). Ugotavljamo, da se morajo današnje stavbe predvsem odzivati na aktual- ne zahteve tako glede energetske učinkovitosti, kot tudi glede sodobnih principov dela in bivanja, zdravja, etike in estetike, ekonomske izvedljivosti, sodobnih mate- rialov in tehnologij, klimatskih sprememb in drugih okoliščin, ki sooblikujejo ce- lovito bivalno okolje. Le s takšnim kompleksnim pristopom in širokim spektrom izhodišč je mogoče izvajati trajnostni razvoj v smiselni in učinkoviti obliki. Pri procesu revitalizacije govorimo predvsem o umeščanju novih vsebin, ki nad- grajujejo obstoječe stanje in zagotavljajo posameznemu naselju ustrezen dolgoroč- 84 Tr ni razvoj. V tem okviru je potrebno izoblikovati nabor programov, ki zagotavljajo ajnos potrebno diverzibilnost in skladno z načeli trajnostnega razvoja preprečujejo na- tn stajanje monokulturnih con (npr. spalne soseske, poslovne cone, ipd). Pomemben i vid je tudi obseg oziroma merilo novih dejavnosti ter njihova medsebojna kompati- ik p bilnost. ri progra Aplikativni projekti msk V okviru raziskave smo analizirali izbrano območje (fizični prostor) in oblikova- i re li številne aplikativne projekte, ki predstavljajo možne prostorske rešitve za orga- vita nizacijo dela na domu na lokacijah obstoječe poselitve. S to metodologijo smo pre- liza poznali posamezne elemente, ki jih lahko opredelimo kot ustrezen razvojni poten- ciji n cial za oblikovanje sodobnega bivalnega in delovnega okolja. aselij Slika 3: Revitalizacija sistema poselitve poteka na nivoju planiranja, urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja. V okviru načel trajnostnega razvoja govorimo o usmeritvah za načrtovanje in potencialnih rešitvah. 85 2 – s t 4 u .– o r 2 u C – Na področju arhitekturnega načrtovanja 5 s ize . o tv • odzivna arhitektura k a m t r o ja , iz → odziv na sodobne principe bivanja in dela b n e je u o - ideja odprtega tlorisa r 2 b 0 s r - ideja odprte stene (zagotavljanje časovnih sekvenc osvetlitev) 1 p a 3 e , P š žev - integracija zunanjega in notranjega prostora; umestitev zelenih površin v funkcionalno površino bivanja in dela (hiša z n o e p r a vrtom, stanovanje z vrtom ipd.) to o n r s - bivanje zunaj (zagotavljanje klimatskih karakteristik) o l j ov e ž i - delo na domu (integracija funkcij v konceptu bivalne enote) , S n n e p l m ov - sobivanje generacij (specifična izhodišča za funkcionalno zasnova tlorisa) r a e i - funkcionalna univerzalnost stavb (več funkcij – z vidika življenjske dobe objekta) n h n i o j a a d g - hibridne stavbe no e s m → odziv na sodobne materiale in tehnologije → odziv na zahteve glede energetske učinko- ti – en - konstrukcijski sistemi, materiali, barve oblikova- vitosti t nje itd. - energetska učinkovitost posameznih elementov in - reciklažni materiali (potencialna raba v arhitekturi) stavb kot celote → odziv na spremenjene klimatske razmere → odziv na psihološki vpliv okolja (»zimska - načrtovanje elementov v okviru novih klimatskih po- depresija«, hrup...) gojev (pregrevanje, klim. cone) - načrtovanje primernega svetlobnega okolja - načrtovanje protihrupnih elementov - sistemi zastekljevanja za poljavne površine Slika 4: Na področju arhitekturnega načrtovanja upoštevamo načela trajnosti v posameznih segmentih projekta. Stavba se mora predvsem ustrezno »odzivati« na posamezne zahteve in pogoje, govorimo o »odzivni arhitekturi«. Hiša v kontekstu »Hiša v kontekstu« je aplikativni projekt (slika 5) zasnovan in načrtovan v okvi- ru načel trajnostnega razvoja, ki simulira programsko revitalizacijo naselja Podpeč v Slovenski Istri in predstavlja potencialno arhitekturno rešitev združevanja his- torične morfološke strukture in sodobnih potreb bivanja in dela na domu. V na- daljevanju je predstavljena ena od možnih prostorskih rešitev zasnove poslovne in bivalne funkcije stavbe, ki je nastala v okviru pedagoškega in raziskovalnega dela na Fakulteti za arhitekturo. Poudarek je na oblikovanju novega v kontekstu stare- ga, na združevanju historičnih elementov in sodobnih oblikovalskih standardov, materialov in tehnologij. Cilj je vzpostavitev učinkovite in atraktivne rešitve, ki bi omogočala želeno produktivnost uporabnika, to pa je predvsem zdravo, funkcio- nalno in privlačno okolje. 86 Trajnos tni vidik pri programski revitalizaciji naselij Slika 5: Primer aplikacije: »hiša v kontekstu« posamezni arhitekturni elementi, funkcionalna zasnova in fasadni ovoj4. 4 Ajlec, A., Adamič, K., Ambrožič, A., Arsovski, N., Altbauer, S., Bašin, A., Banko, M., Bassin, B., Bek, M., Be- nedičič, P., Bis, L., Obreza, L., Svetlik, Ž. Hiša v gozdu. Seminarska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhi- tekturo, 2012. 87 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv Načela trajnostnega razvoja so lahko interpretirana na različne načine vendar mo- k a m t r o ja , iz rajo prvenstveno imeti v prostoru prepoznaven pozitiven učinek. V aplikativnem b n e je u o r 2 b delu raziskave smo dokazali, da je pri načrtovanju posegov v prostoru mogoče in 0 s r 1 p a 3 e hkrati potrebno upoštevati širok nabor načel in izhodišč, ki pogojujejo izobliko- , P š žev n o e p vanje kvalitetne rešitve. Le s takim pristopom lahko zagotovimo zadostno kom- r a to o n r s pleksnost grajenega prostora in odgovorimo na številne potrebe in interese današ- o l j ov e ž i , S n n njega uporabnika. e p l m ov r a e i Ukrep mobilizacije obstoječe poselitve, po načelih trajnostnega razvoja, lahko n h n i o j a a d g predstavlja pomemben razvojni element tudi pri oblikovanju sodobnega poslovne- no e s m ga okolja, ki je danes pretežno še vedno v domeni centralnih središč, poslovnih con ti – en in drugih razvojnih generatorjev. V smislu razumevanja sodobne poslovne in bi- t valne paradigme, je predvsem v slovenskem prostoru potrebno evidentirati obsto- ječe stanje in prepoznati razpoložljive potenciale na katerih bomo gradili naš dol- goročni družbeni razvoj. Literatura Ajlec, A., Adamič, K., Ambrožič, A., Arsovski, N., Altbauer, S., Bašin, A., Ban- ko, M., Bassin, B., Bek, M., Benedičič, P., Bis, L., Obreza, L., Svetlik, Ž. Hiša v gozdu. Seminarska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitekturo, 2012. Alijagič, M., Ambrožič, A., Antič, A., Babič, L., Bahor, M., Baler, L., Birsa, E., Bis, L., Blaj, G., Božič, M., Cvijanović, S., Derginc, S., Grbič, Z., Lazič, M., Marolt, V., Matoš, R., Mijatovič, K., Racman, A., Slapar, K., Šušteršič, U. Hiša v kontekstu. Semi- narska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitekturo, 2013. Gabrijelčič, P., Fikfak, A., Čok, G., Hudnik, Š., Gruev, M., Grabar, N., Žigon, V. Razvoj koncepta stavbe, I. del : raziskave in analize arhitekturnih tipologij in urbanističnih vzorcev : končno poročilo 1. faze RRP1 v projektu TIGR. Lju- bljana: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fa- kulteta za strojništvo, 2011. Mladenovič, L. Kriteriji za trajnosnto načrtovanje in gradnjo območij z visoko go- stoto poselitve. Doktorska disertacija. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitektu- ro, 2011. Politika urejanja prostora Republike Slovenije, Ljubljana: MOP-UPP, 2002. Strategija prostorskega razvoja Slovenije – SPRS, Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, 2003. 88 Tr Strategija gospodarskega razvoja Slovenije – SGRS, Slovenija v novem desetletju: ajnos Trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU, Ljubljana: Urad RS za makroekonom- tn ske analize in razvoj, 2001. i vidi Strategija regionalnega razvoja Slovenije – SRRS, Ljubljana: Ministrstvo za gospo- k pr darske dejavnosti, Agencija RS za regionalni razvoj, 2001. i prog Zakon o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/2007. ramski revitalizaciji naselij 89 Alternativi modeli poselitve 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize in trajnostni razvoj . o tv k a m t r o ja , iz b n Alternative settlement models e je u o r 2 b 0 s r 1 p a and sustainable development 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Gregor Čok ov e ž i , S n n e p Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija l m ov r a e i n h n gregor.cok@fa.uni-lj.si i o j a a d g no e s m t Alenka Fikfak i – ent Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija alenka.fikfak@fa.uni-lj.si Povzetek V okviru urejanja prostora se soočamo s širokim spektrom regulacijskih ukrepov, ki zagota- vljajo implementacijo želenih izhodišč in ciljev trajnostnega razvoja v proces planiranja in na- črtovanja. Obstoječa prostorsko-razvojna praksa je žal še vedno preveč usmerjena v konvenci- onalne predstave o tipologiji naselij in posameznih stavb, ki sodobnemu uporabniku ne zago- tavljajo več potrebnih bivalnih in delovnih pogojev. Z uvajanjem zgolj posameznih energet- skih, reciklažnih in drugih »trajnostnih parametrov« ne moremo izoblikovati celovitih reši- tev uporabnega bivalnega okolja. Ugotavljamo, da so v okviru trajnostnega razvoja pomemb- ni tudi drugi (ne zgolj racionalistični) vidiki in izhodišča za načrtovanje stavb v smislu njiho- ve funkcionalnosti, oblikovanja in umestitve v prostoru. V pogojih sodobne družbe se morajo stavbe odzivati tudi na aktualne zahteve tako glede sodobnih principov dela in bivanja, zdravja, etike in estetike, klimatskih sprememb in drugih okoliščin, ki presegajo sicer poznane nume- rološke parametre. Prispevek temelji na rezultati raziskave, ki poteka v okviru programa kompetenčnega centra KC TIGR 2010–2013 (Trajnostno in inovativno gradbeništvo, Prednostno področje: trajno- stno gradbeništvo – tehnologije za trajnostno gospodarstvo). Predstavljeni so alternativni mo- deli poselitve na nivoju naselja in posameznih stavb. Ključne besede: trajnostni razvoj, stavbna tipologija, načrtovanje poselitve, soseska, kulturna krajina, prostorski izvedbeni akti 91 2 – s t 4 u .– o r Abstract 2 u 5 s ize . o tv Within the framework of spatial management, we face a broad spectrum of regulation meas- k a m t r o ja , iz ures which guarantee the implementation of desired starting points and objectives of sustaina- b n e je u o r 2 b ble development into the planning process. The existing spatial-development practice is unfor- 0 s r 1 p a 3 e tunately still excessively focused on conventional ideas of the typology of settlements and in- , P š žev n o e p dividual buildings, which no longer guarantee the necessary living and working conditions for r a to o n r s a modern user. Integral solutions for useful living environment cannot be formed by introduc- o l j ov e ž i , S n n ing individual energetic, recycling, and other »sustainable parameters« alone. It has been as- e p l m ov certained that other (not only rationalistic) views and starting points are important when plan- r a e i n h n i o ning buildings as far as their functionality, design and placement in space are concerned. In the j a a d g no e conditions of the modern society, the buildings have to respond to current demands regard- s m ti – en ing the modern principles of working and living, health, ethics, climate changes and other cir- t cumstances which surpass the known numerological parameters. The article is based on results of a survey which takes place within the framework of the Com- petence centre KC TIGR 2010–2013 (Sustainable and innovative civil engineering, Priority subject: sustainable civil engineering – technologies for a sustainable economy). Alternative settlement models on level of settlement and individual buildings are presented. Key words: sustainable development, building typology, settlement planning, neighbourho- od, cultural landscape, spatial implementing acts Uvod Izoblikovanje sodobnih kulturoloških vrednot in uvajanje načel trajnostnega ra- zvoja na vseh nivojih prostorskega načrtovanja se izraža tudi v alternativnih inter- pretacijah pri oblikovanju prostora kot kompleksnega bivalnega, delovnega in eko- nomsko razvojnega okolja. V tem okviru obstoječi sistem poselitve, kot mozaik hi- storičnih struktur in konvencionalnih urbanističnih in arhitekturnih standardov v določenih pogledih ne more več zadovoljiti številnih potreb sodobnega uporab- nika. V prostoru nastajajo alternativni modeli, ki sledijo aktualnim smernicam trajnostnega razvoja in se v svoji fizični zasnovi odzivajo na aktualne tehnološke, ekološke, estetske in druge zahteve informacijske družbe. Novost v odnosu do trajnostnega razvoja se danes izraža predvsem v spremenje- nem načinu razmišljanja, ki ne sledi posledici dejanja, temveč nam omogoča pred- hodno presojo in s tem preveritev vpliva predvidene aktivnosti na naše okolje. Pre- misliti moramo o njenih učinkih in posledicah ter jo po potrebi spremeniti, z na- menom da v čim večji meri ohranimo ne le lokalne temveč tudi svetovne vire1. Ide- 1 Lemon, R., Percy, S., Wright, P. et. al. Education for sustainable development. A manual for Schools, Birmin- gham City Council: The Royal Town Planning institute, University of West England, 2004. 92 A ja je morda predstavljena nekoliko poenostavljeno, vendar se je z definicijo trajno- ltern stnega razvoja2 pojavila kot novost, ki uvaja dva ključna koncepta3: ativi m – koncept potreb, gospodarske in socialne varnosti, medgeneracijske pravič- o nosti (odgovornosti) ter deli p – koncept omejitev, na podlagi katerih moramo okoljske in prostorske zmo- os gljivosti izkoriščati do te mere, da bomo z njimi lahko zadovoljevali tako elit sedanje kot prihodnje potrebe. ve in traj Trajnostni razvoj, sodobne oblike naselij in kakovost življenja nos Kot odgovor na urbano krizo velikih mest se pojavljajo nove oblike naselij, ki so tni r sestavljene iz trajnostno usmerjenih skupnosti. Taka naselja se med seboj precej azvo razlikujejo, predvsem glede na deželo, v kateri nastajajo, saj se vedno bolj poudarja j lokalnost kot vplivni kriterij na kakovost življenja. Vendar imajo kljub temu zna- čilne skupne lastnosti, kot so4: – humano merilo in socialna povezanost skupnosti, – vključevanje članov pri upravljanju naselja, – uveljavljanje novih družbenih vrednot in sonaravno usmerjanje aktivno- sti. V poročilu Komisije za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka5 je bila izpostavljena ideja, da se vprašanje »trajnosti« nanaša na kakovost življenja. V dokumentu je opredeljen trajnosti razvoj kot proces, ki se ne osredotoča samo na gospodarski razvoj in vključuje uravnotežen ekološki in družbeno-socialni razvoj. Izpostavljena je misel, da sodobna družba gradi na občutku za skupnost in skupne dolžnosti, torej socialni kapital kot »življenjskost« družbe danes. Pri zagotavlja- nju socialne vzdržnosti (več zaupanja, več sodelovanja, manj neenakosti) ne gre le za zagotavljanje, da se ohranja sedanja oblika in nivo le-te kohezije, temveč se za- gotavlja stalno izboljšanje in povečanje tega elementa tudi z gradnjo novih oblik skupnosti. Primer, ki je že v urbanistično-arhitekturni zasnovi gradil na slednjih načelih je Sociópolis6 novi model soseščine v mestu Valencia, ki v skladu s sodobno tradicijo proučuje in predlaga nova bivalna okolja, ki odražajo družbene realnosti časa. Projekt spodbuja gradnjo stanovanj, ki se odzivajo na potrebe novih vrst dru- 2 World Commission on Environment and Development. Our Common Future, Oxford University Press, Oxford, 1987. 3 Plut, D. »Sonaravni razvoj [napredek] in geografija«. Razprave. Dela 28 (2007), 287–304, http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-3S5GMUAR/ (10.10.2013). 4 Mladenovič, L. Kriteriji za trajnosnto načrtovanje in gradnjo območij z visoko gostoto poselitve. Doktorska disertacija. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitekturo, 2011. 5 Stiglitz, E. J., Sen, A., Fitoussi, J.-P. Report by the Commission on the Measurement of Economic Performan- ce and Social Progress, 2008, www.stiglitz-sen-fitoussi.fr (10.12.2012). 6 http://www.sociopolis.net [10.11.2011] 93 2 – s t 4 u .– o r žinskih enot (mladi, starejši, enostarševske družine, itd), tako lastniških kot naje- 2 u 5 s ize . o tv mniških, v kvalitetnem mestnem okolju, v katerem urejena območja, socialne ugo- k a m t r o ja , iz dnosti in dobra arhitektura ustvarjajo urbano odličnost. Sociópolis park odgovar- b n e je u o r 2 ja na nova merila za razvoj mestnih območij, ki ohranjajo določene elemente ob- b 0 s r 1 p a stoječe agrarne površine. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e Aplikativni projekti ž i , S n n e p l m Uvajanje načel trajnostnega razvoja v proces planiranja in načrtovanja stavb, ter ov r a e i n h n posledično v njihovo uporabo se izvaja na dva temeljna načina. V prvem primeru i o j a a d g n z realizacijo nove grajene strukture, v drugem pa z obnovo in revitalizacijo obsto- o e s m t ječe strukture, ki jo je z ustreznimi pristopi mogoče integrirati v sodobni bivanj- i – ent ski kontinuum. Značilnost slovenske poselitve strukture se odraža v nesorazmerno velikem števi- lu naselij in zaselkov v razmerju do števila prebivalcev in površine države (20.273 km2). V Sloveniji je bilo konec leta 2011 6.030 naselij (http://www.stat.si/, 2012), pri čemer so prevladovala naselja z manj kot 100 prebivalci (2.872 naselij oz.47,7 %) s skupno 6,6 % od 2.056.878 prebivalcev). V prostoru pa se najbolj izrazito kaže razkorak med opremljenostjo obstoječih naselij, njihovim številom in zmožnostjo oblikovanja skupnosti v skladu s konceptom trajnostnih sosesk oz. zmožnost obli- kovanja samooskrbnih skupnosti. V Sloveniji se, kljub velikemu številu inovativ- nih idej, ki sledijo svetovnim trendom trajnostnih samozadostnih sosesk, do leta 2012 še ni izoblikovala načrtno grajena nobena sodobna skupnost po zgoraj opisa- nih principih. Danes pa smo, vsaj v razumevanju poselitvenih struktur, pred reali- zacijo modelov, ki bodo sledili ideji prepleta ruralnosti in urbanosti ter z njo pove- zanih kakovosti bivanja: narava, svoboda bivanja, možnosti uresničevanja idej traj- nosti, samoorganizacija in produkcija hrane ter z njo povezana samozadostnost in odgovornost do skupnosti. V nadaljevanju so predstavljena načela in usmeritve trajnostnega razvoja, ki bodo v prihodnosti vplivala na načrtovanje in materializacijo stavbnega fonda ( njegovo lokacijo, zasnovo, obliko itd.) in sicer na dveh različnih aplikativnih primerih, ki so bili zasnovani skupaj s skupinami študentov Fakultete za arhitekturo Univer- ze v Ljubljani. Bivanje v odprtem prostoru – samozadostna bivalna enota Projekt je bil namenjen razvoju alternativne oblike dela in bivanja na domu v za- snovi enostavnega volumna, ki je lociran v atraktivnem naravnem okolju in izko- rišča ekološke vrednote naravne krajine (Slika 1, 2). Temeljni cilji so bili usmerjeni v aplikacijo sodobnih bivanjskih standardov in načel arhitekturnega oblikovanja (Preglednica 1) v odprtem prostoru: 94 A – simulacija dela in bivanja v samostojnem volumnu in njegova urbanistič- ltern na aplikacija, ati – integracija zunanjega prostora v tlorisno zasnovo stanovanjske stavbe, vi m – fleksibilna zasnova, ki omogoča delo in bivanje v okviru zaključenih gaba- ode ritov, li p – popolna vpetost interjerja v zunanjo atraktivno zeleno okolje, osel – funkcionalna in vizualna oddaljenost med objekti, sonaravno oblikovanje itve i objektov in površin. n tra V prvi fazi so bili opredeljeni programski in prostorski okvirji aplikacije. Na pod- jno lagi posameznega programa je bila oblikovana idealna tlorisna zasnova, ki se je stni r v naslednji fazi modificirala skladno z reliefno situacijo: objekti so locirani na az gozdni rob, kot delno previsne lamele s širokim panoramskim pogledom v zele- voj no prostranstvo. Konstrukcija posameznega objekta je osnovana kot pravokotna cevasta struktura, podprte z okroglimi stebri. Oblikovno so volumni objektov zmehčani z neregularno postavitvijo obodnih ploskev sten in strešin. Slika 1: Modeli posameznih objektov. Tlorisna zasnova in orientacija posameznih volumnov sledi morfologiji naravnega okolja (gozdne jase) in z obstoječo vegetacijo sooblikuje poseben kompozicijski preplet7. Generalna načela in usmeritve t.i. »trajnostnega načrtovanja stavb« so vključena v arhitekturno zasnovo objektov (Preglednica 1), kot tudi postavitve, v obliki »re- šitev«, ki ponazarjajo odzivnost arhitekture na aktualne potrebe uporabnika in druge tehnološke, ekološke, oblikovne in energetske standarde. 7 Ajlec, A., Adamič, K., Ambrožič, A., Arsovski, N., Altbauer, S., Bašin, A., Banko, M., Bassin, B., Bek, M., Be- nedičič, P., Bis, L., Obreza, L., Svetlik, Ž. Hiša v gozdu. Seminarska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhi- tekturo, 2012. 95 2 – s t 4 u .– o r Preglednica 1: Skladno s širšo interpretacijo »trajnostnega razvoja« »in trajnostnega 2 u 5 s ize . o tv načrtovanja« se morajo stavbe odzivati tudi na aktualne zahteve glede sodobnih k a m t r o ja , iz principov dela in bivanja, zdravja, etike in estetike, klimatskih sprememb in drugih b n e je u o r 2 b okoliščin, ki presegajo sicer poznane numerološke parametre (npr., reciklabilnost, 0 s r 1 p a biorazgradljivost, energetska učinkovitost ipd.) 3 e , P š žev n o e p r a t TRAJNOSTNO NAČRTOVANJE STAVB – ELEMENTI ARHITEKTURNE ZASNOVE o o n r s o l j ov e → ODZIVNA ARHITEKTURA ž i , S n n e p 1. → IDEJA PROSTEGA TLORISA 6. → IDEJA MODULARNOSTI l m ov r a e i 2. → IDEJA ODPRTE STENE 7. → IDEJA INDIVIDUALNOSTI n h n i o j a a d g n 3. → IDEJA FLEKSIBILNE KONSTRUKCIJE 8. → IDEJA MOBILNIH ELEMENTOV o e s m ti – en 4. → IDEJA FLEKSIBILNE INŠTL. ZASNOVE 9. → IDEJA REGULACIJE SVETLOBE t 5. → IDEJA KOMPLEKSNEGA OVOJA 10. → IDEJA TRAJNOSTNE SOSESKE Aplikativni projekt 1: SAMOZADOSTNA BIVALNA ENOTA 96 Alternativi modeli poselitve in trajnostni razvoj Slika 2: Prenos teoretičnih izhodišča trajnostnega načrtovanja v prakso. Projekt prikazuje aplikacijo organizacije dela in bivanja v obliki enostavnih, samozadostnih 97 2 – s t 4 u .– o r bivalnih enot, ki so umeščene v atraktivno naravno okolje. Vsak objekt je 2 u 5 s ize . o tv individualno zasnovan na podlagi posameznega programa in orientiran v prostoru k a m t r o ja , iz skladno s karakteristikami mikrolokacije8. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Sodobni stanovanjski kompleks – programska samozadostnost bivanja o e p r a t V okviru projekta na lokaciji v suburbanem okolju, je bila preverjena možnost o o n r s o l j ov e ž i oblikovanja zasnove delovanja samozadostne skupnosti, ki bi bila programsko ne- , S n n e p l m ov odvisna in namenjena tudi razvoju bližnjih, obstoječih že izgrajenih struktur (Sli- r a e i n h n ka 3, 4). Namen izoblikovanja volumnov soseske je sledil predvsem ideji raznolike i o j a a d g n goste stanovanjska zazidava, ki naj nudi socialno bližino in spodbuja solidarnost o e s m t med starimi in mladimi: i – ent – simulacija dela in bivanja v soseski, pomoč in sodelovanje med sosedi, – pomen odprtega zunanjega medprostora za oblikovanje odgovorne skup- nosti, – fleksibilna zasnova, ki omogoča programsko spreminjanje, – vpetost soseske v obstoječe zeleno okolje, – omogočanje zdravega okolja z razvojem prostočasnih dejavnosti v med- prostoru ... Zasnova soseske se prilagaja lokalnemu okolju, se z njim povezuje in se oblikuje trajnostna skupnost prebivalcev (Preglednica 2), ki s spreminjanjem potrošniških in bivalnih navad uveljavijo vrednote skromnosti in socialne pravičnosti. Omrež- je zelenih površin se tesno prepleta z zazidavo, prehaja v naravno kmetijsko oko- lje in členi zunanje površine na ambiente primerne človekovemu merilu. Naselje, ki naj po svoji programski samozadostnosti nudi enake možnosti ter kakovost bi- vanja za vse prebivalce. Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne mobilno- sti za vse ob minimalizaciji nezaželenih stranskih učinkov. Zato je soseska prome- tna urejena na način, da je medprostor namenjen pešcem in kolesarjem, igranju in sproščanju. V smislu energetske oskrbe in varčevanja pa naj bi ureditev sledila nas- lednjemu: zmanjšanje energetskih izgub, zmanjšanje porabe energije pri gradnji in vzdrževanju, povečanje samooskrbe z energijo iz lokalnih dobavljivih virov. 8 Ajlec, A., Adamič, K., Ambrožič, A., Arsovski, N., Altbauer, S., Bašin, A., Banko, M., Bassin, B., Bek, M., Be- nedičič, P., Bis, L., Obreza, L., Svetlik, Ž. Hiša v gozdu. Seminarska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhi- tekturo, 2012. 98 Alternativi modeli poselitve in tra Slika 3: Vizija sodobne urbano-ruralne soseske, ki temelji na principu programske jno samozadostnosti in odgovornosti prebivalcev do skupnosti9 (Plavec, 2013). stni raz Preglednica 2: V razvoju našega odnosa do trajnostnega razvoja ne gre le za ravnanje voj družbe in posameznika z odpadki, obnašanja v zavarovanih območjih, rabo pitne vode in drugih naravnih virov, temveč in predvsem za razumevanje procesa urejanja prostora. TRAJNOSTNO NAČRTOVANJE STAVB – ELEMENTI URBANISTIČNE ZASNOVE → SOCIALNO OKOLJE IN ODGOVORNOST DO SKUPNOSTI / PARTICIPACIJA 1. IDEJA TRAJNOSTNE SOSESKE 6. DOSTOP DO INFORMACIJ 2. JAVNI PROSTOR IN VARNOST 7. ODLOČANJE O PROSTORSKIH SPREMEM- BAH 3. IZKORIŠČENOST LOKALNIH VIROV 8. KULTURA, PROSTI ČAS IN REKREACIJO 4. ZMANJŠEVANJE ONESNAŽEVANJA 9. UPORABA SKUPNIH PROSTOROV 5. ZAGOTAVLJANJE IDENTITETE 10. ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Aplikativni projekt 2: PROGRAMSKA SAMOZADOSTNOST BIVANJA 9 Plavec, T. Programsko samozadostni stanovanjski kompleks. Seminarsko projektna naloga. Fakulteta za arhitektu- ro, Ljubljana, 2013. 99 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 4: Primer organizacije programsko samozadostne soseske, ki spodbuja solidarnost, oblikovanje skupnosti, socialno bližino,… arhitektura in prostori pa se tem elementom prilagajajo, zato morajo biti prostori fleksibilni, sestavljivi, spremenljivi,… vse kar mora nuditi odzivna arhitektura10. 10 Plavec, T. Programsko samozadostni stanovanjski kompleks. Seminarsko projektna naloga. Fakulteta za arhitektu- ro, Ljubljana, 2013. 100 Al Zaključek tern Prenos teoretičnih izhodišč in konceptov trajnostnega prostorskega razvoja in ativ oblikovanja trajnostnih naselij v prakso je težaven oz. še vedno nejasen. Teoretič- i m ne zasnove velikokrat na nivoju širše skupnosti ne zdržijo. Še vedno obstaja več ode pogledov na to, kako naj se prostorski in urbani razvoj v skladu s takim koncep- li po tom sploh izvede. Vse bolj pa se utrjuje dejstvo, da klasična morfologija in tipologi- seli ja vzorcev v sodobnem trajnostnem oblikovanju skupnosti nima več veliko pome- tve i na in izgublja svojo osrednjo vlogo. n tra Prostorski načrtovalci so v tem procesu odzivajo individualno, skladno s strokov- jnos nimi nazori in lastno interpretacijo aktualnih projektivnih smernic. Obstoječe ar- tni r hitekturne in urbanistične rešitve, ki danes nastajajo v nacionalnem in širšem re- azvo gionalnem prostoru tako v obliki eksperimentalnih modelov ali kot modificira- j ne konvencionalne tipologije, so mnogokrat trajnostno načrtovane zgolj na načel- nem nivoju. V teoretičnih diskusijah smo paradoksalno zopet priča ideji o » obliki arhitektu- re, ki bo oblikovala uporabnika« in mu narekovala poleg fizičnih determinant gra- jenega okolja tudi pravila socialnega obnašanja in odgovornost do vključevanja v lokalno skupnost, ekološke standarde in druge elemente v domeni njegove lastne kulture bivanja. V takih primerih se nasprotno, lahko celo oddaljujemo od načel in kvalitet individualne družbe, saj uporabniku sugeriramo normativni kolektivi- zem in splošno družbeno odgovornost. Literatura Ajlec, A., Adamič, K., Ambrožič, A., Arsovski, N., Altbauer, S., Bašin, A., Ban- ko, M., Bassin, B., Bek, M., Benedičič, P., Bis, L., Obreza, L., Svetlik, Ž. Hiša v gozdu. Seminarska naloga. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitekturo, 2012. Gabrijelčič, P., Fikfak, A., Čok, G., Hudnik, Š., Gruev, M., Grabar, N., Žigon, V. Razvoj koncepta stavbe, I. del : raziskave in analize arhitekturnih tipologij in urbanističnih vzorcev : končno poročilo 1. faze RRP1 v projektu TIGR. Lju- bljana: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fa- kulteta za strojništvo, 2011. Lemon, R., Percy, S., Wright, P. et. al. Education for sustainable development. A manual for Schools, Birmingham City Council: The Royal Town Planning in- stitute, University of West England, 2004. Mladenovič, L. Kriteriji za trajnosnto načrtovanje in gradnjo območij z visoko go- stoto poselitve. Doktorska disertacija. Ljubljana: UL, Fakulteta za arhitektu- ro, 2011. 101 2 – s t 4 u .– o r Plavec, T. Programsko samozadostni stanovanjski kompleks. Seminarsko projektna 2 u 5 s ize . o tv naloga. Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2013. k a m t r o ja , iz b n Plut, D. » Sonaravni razvoj [napredek] in geografija«. Razprave. Dela 28 (2007), e je u o r 2 b 287–304, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3S5GMUAR/ 0 s r 1 p a 3 e (10.10.2013). , P š žev n o e p r a t Stiglitz, E. J., Sen, A., Fitoussi, J.-P. Report by the Commission on the Measure- o o n r s o l j ov e ment of Economic Performance and Social Progress, 2008, www.stiglitz-sen- ž i , S n n e p l m fitoussi.fr (10.12.2012). ov r a e i n h n World Commission on Environment and Development. i o Our Common Future, j a a d g no e Oxford University Press, Oxford, 1987. s m ti – en http://www.stat.si/ (01.02.2012). t http://www.soa-architectes.fr (02.02.2012). http://www.sociopolis.net (10.11.2011). 102 2 – s t 4 u .– o r Nekaj pogledov na pouk 2 u 5 s ize . o tv k a m tujih jezikov za seniorje t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Some views on language teaching for seniors 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Alenka Divjak to o n r s o l j ov e Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma ž i , S n n e p l m alenka.Divjak@guest.arnes.si ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en V letu 2012 so v Evropi in tudi pri nas posvetili prav posebno pozornost starejšim. V mislih ima- t mo »aktivno staranje«, povojna generacija naj bi ostajala delovno in družbeno aktivna in žive- la kar najbolj zdravo življenje. V tej smeri delujejo slovenska vlada, znanstvene ustanove, šole in nevladne organizacije, ki poskušajo problem aktivnega staranja osvetliti z gospodarskega, soci- alnega, zdravstvenega, pravnega, političnega, etičnega in drugih vidikov. Veliko pozornosti se posveča tudi kulturi in izobraževanju starejših. Namen tega prispevka je razviti nekaj pogledov na pouk in učenje tujih jezikov pri odraslih in seniorjih. Pozornost bi posvetili možnostim, ci- ljem, vsebinam, potrebam, koristim in metodam pouka tujih jezikov v tem starostnem obdob- ju in opozorili na večjezični pristop, med drugim tudi na esperanto, jezik odlične propedevtič- ne vrednosti, ki je relativno lahek in dostopen večini populacije. Upoštevali bi tudi psihološke dejavnike, ki močno vplivajo na uspešnost in smisel pouka tujih jezikov, zlasti na medčloveške odnose, ki temeljijo tudi na čustveni inteligenci in socialni zrelosti udeležencev izobraževanja. Ključne besede: seniorji, aktivno staranje, izobraževanje starejših, učenje tujih jezikov, espe- ranto Abstract In the year 2012, in Europe as well as in our country a considerable amount of attention was fo- cused on the elderly. We are referring to the so-cal ed active ageing and the tendency to en- courage the post-war generation to stay in employment, be social y active and live as healthi- ly as possible. The Slovene government, scientific institutions and non-governmental organisa- tions also endeavour to il uminate the problem of ageing from an economic, social, medical, le- gal, ethical and other perspectives. A significant amount of attention was also dedicated to the education of the elderly. The purpose of this article is to introduce some views on foreign lan- guage learning and foreign language teaching, with the purpose of underlining the possibili- ties, options, learning and teaching contents, benefits and methods of foreign language learn- ing in this age period, focusing in particular on a multilingual approach and Esperanto, the lan- guage of great propedeutic value which is relatively easy to learn and as such accessible to the majority of populaton. Psychological factors which have a significant impact on the success of 103 2 – s t 4 u .– o r foreign language learning as well as interpersonal relations which are based on emotional intel- 2 u 5 s ize . o tv ligence and social maturity of the participants in education will also be considered. k a m t r o ja , iz b n Keywords: seniors, active ageing, training for the elderly, foreign language learning, Esperanto e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Uvodne misli o e p r a t Populacijska dinamika in demografska politika po prvi, in zlasti po drugi vojni o o n r s o l j ov e je bila pogosta tema razprav v mednarodnih organizacijah in znanstvenih usta- ž i , S n n e p l m novah. Po drugi vojni, ko se naglo množi svetovno prebivalstvo, se tem vpraša- ov r a e i n h n njem posvečajo v OZN in njenih organizacijah, ki so izvedle že več svetovnih po- i o j a a d g n svetovanj o vprašanjih prebivalstva, medtem ko se UNESCO, WHO in ILO veli- o e s m t ko ukvarjajo z vprašanji izobraževanja odraslih. Na Dunaju je bila v letu 2012 pod i – ent vodstvom »Ekonomske komisije OZN za Evropo« konferenca o staranju prebi- valstva, kjer so največ pozornosti posvetili izobraževanju starejših, s čimer naj bi vplivali na gospodarske, socialne in demografske razmere in procese.1 Tem vpra- šanjem se ves čas posvečajo tudi Svet Evrope, EU in mnoge nevladne mednarodne organizacije, šole in ustanove za starejše. Evropska komisija je tako že leta 2000 sprejela kot delovno gradivo Memorandum o vseživljenjskem učenju, kjer so posve- tili pozornost razvoju človeških virov, inovacijam v poučevanju in učenju, usmer- janju in svetovanju,2 leta 2003 pa dokument o demografski prihodnosti Evrope.3 Naslednja leta so sledile mnoge akcije Sveta Evrope in EU v korist starejših. Iz- rednega pomena je tudi »Evropska listina pravic in odgovornosti starejših, pot- rebnih dolgotrajne oskrbe in podpore«, ki jo podpirajo tudi članice AGE in dru- ge organizacije, ki posvečajo posebno pozornost tudi njihovemu izobraževanju. Za izboljšanje položaja starejših v Evropi in tudi pri nas je bilo posebnega pomena Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. V letu 2012 so želele ustanove EU spodbuditi vse politike in sodelujoče, da uresni- čijo zastavljene cilje v zvezi s starejšo generacijo, pri čemer so želele angažirati mla- de in starejše. Starost namreč prevečkrat doživljamo kot grožnjo in ne kot dose- žek, kot breme za mlajše, zato je ustvarjalna dejavnost najboljši način obvladovanja starosti. Aktivno staranje pomeni udeležbo v družbenem življenju, delovna mes- ta za starejše, njihovo prostovoljsko delo, samostojno življenje s pomočjo sodobnih sredstev prometa, medijev, kulturno življenje, in zlasti nenehno učenje. EU podpi- ra zaposlovanje starejših, javno zdravstvo, ustrezen promet in javno varnost za sta- 1 Verpflichtung 6 der UNECE Strategie zum Thema Altern: Foerderung von lebenslangem Lernen und Angleichung des Bildungssystems, um den sich aendernden wirtschaftlichen, sozialen und demographischen Verhaeltnissen gerecht zu wer- den. Februar 2012. 2 Memorandum o vseživljenjskem učenju. Delovno gradivo. Komisija Evropske skupnosti. SOC/COM/00/075. Bruselj, 2000. 3 The demographic future of Europe – from chal enge to opportunity. Commission of the European Communities. Brussels, 2003. 104 N rejše. Poziva tudi nacionalne, regionalne in lokalne organe, civilno družbo in de- eka lodajalce, da izboljšajo zaposlovanje, izobraževanje in skrb za starejše, zmanjšajo j pog ovire za njihovo delo in samostojno življenje in osveščajo javnost, za kar so na vo- led ljo tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada (http://www.seniorji. info/Leto_ ov n aktivnega_staranja). a pou Slovenski poslanci so v Evropskem parlamentu podprli to akcijo, ki je del strategi- k t je za prihodnje desetletje, »Evropa 2020«, s čimer naj bi pripomogli k »ustvarja- ujih j nju starosti prijazne EU do leta 2020«. Ključno vlogo pri obeleževanju in vodenju ezi akcije sta sprejeli vlada RS in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je kov z pripravilo tudi osnutek za podroben program dela,4 v katerega so vključeni števil- a s ni cilji, opis dejavnosti v letu 2012 in dolgoročne strategije za boljše življenje starej- enio ših. Med njimi je tudi vzgoja mladih za strpnost, pa tudi pouk o pomenu zgodnje- rje ga izobraževanja in zdravega življenja za uspešno aktivno in zdravo staranje. Vzgo- ja, izobraževanje in kultura so izrednega pomena za krepitev zdravega življenjske- ga sloga, za aktivno staranje, še posebno pa pouk in učenje jezikov.5 Vseživljenjsko izobraževanje, zlasti v višjih starostnih obdobjih, je namreč nujno za osebnostno rast, za zdravo staranje, za samostojnost in vključenost v družbo. Pomen učenja v starejših obdobjih V letu 2012 je bila posvečena posebna pozornost tudi pouku in izobraževanju sta- rejših. Že pred stoletjem se je v okviru pedagogike razvila tudi andragogika, ki ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Za izobraževanje starejših si v novejših časih priza- devajo ne le zdravstvene, socialne in prosvetne organizacije in društva, temveč tudi številne znanstvene, šolske ter prosvetne ustanove, ki so močno zaživele zlasti v sa- mostojni Sloveniji. Omenimo le Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je leta 1986 na podlagi predvojnih in povojnih izobraževalnih društev in delavskih univerz nastala na oddelku za pedagogiko in andragogiko v Ljubljani. Veliko za- slug za to imata prof. dr. Ana Kranjc in doc. dr. Dušana Findeisen6 in številni nju- ni sodelavci in učenci, ki so opravili lepo število raziskav in napisali veliko razprav in člankov ter priročnikov za delo s starejšimi.7 Sedaj ima ta »univerza« 42 po- družnic po vsej Sloveniji, več kot 40 programov, 300 skupin »študentov«, veliko učiteljev – mentorjev in sodelavcev. Zbrali so obsežno zbirko andragoške in druge 4 Program aktivnosti in prednostnih nalog v RS v okviru Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. 5 Nacionalni program za jezikovno politiko 2012–2016 – Osnutek. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. 6 Kranjc A., Findeisen, D. (1992). Kako smo snovali slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. UTŽO, Ljubljana. 7 Kresnik, Darja (2008). Udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje in njihove izobraževalne značilnosti v Celju. Ljubljana. 105 2 – s t 4 u .– o r literature, imajo številne stike s sorodnimi ustanovami doma in po svetu,8 za kar 2 u 5 s ize . o tv ima velike zasluge tudi Andragoško društvo Slovenije. k a m t r o ja , iz b n Na pobudo UNESCA iz leta 1997 so tudi v Andragoškem centru pripravili dolgo- e je u o r 2 b ročni načrt za »Teden vseživljenjskega učenja«, kjer bi spodbujali vrednote, teori- 0 s r 1 p a 3 e jo, politiko in prakso vseživljenjskega učenja pri nas. Načrt so obnovili leta 2006. , P š žev n o e p r a Pritegnili so številne akterje in močno pospešili prizadevanja za izobraževanje od- to o n r s raslih.9 Leta 2008 so v tem centru pripravili še celostni model izobraževanja starej- o l j ov e ž i , S n n ših. V teh letih se je širilo zanimanje za izobraževanje odraslih na razne šole. Tako e p l m ov r a Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem nudi magistrska programa »An- e i n h n i o j a dragoška gerontologija« in »Izobraževanje odraslih in razvoj kariere«,10 velikega a d g no e pomena pa je tudi Inštitut Antona Trstenjaka, ki si prizadeva za krepitev zdrav- s m ti – en ja in učenja starejših, za reševanje družinskih stisk, logoterapijo, antropohigieno t in za medgeneracijsko sožitje. Inštitut izdaja številne publikacije in svojo revijo (http://www.seniorji.info/Institut). Tu so opozorili tudi na zbornik »o evrop- ski politiki pri pouku starejših«, kjer ne gre za vertikalni odnos med učiteljem in učencem, temveč za sodelovanje, dialog in raziskovanje, kjer se tudi učenci znajde- jo v vlogi učitelja.11 V tej smeri gredo tudi izobraževalni programi UTŽO v Ljublja- ni, kajti pri aktivnem pouku so pogoste težave, saj nekateri starejši nimajo zaupa- nja vase, v lastne sposobnosti, nanje slabo vpliva nižja predhodna izobrazba, učno okolje, součenci z različnimi interesi in cilji. Učitelji – mentorji in »učenci« naj bi skupno načrtovali cilje, vsebine in metode pouka, zlasti učenje tujih jezikov, ki je med starejšimi dokaj razširjeno, povzroča pa relativno največ težav. Kljub števil- nim ponudbam za jezikovno izobraževanje, zlasti za angleščino, najdemo o pouku in učenju tujih jezikov pri starejših neprimerno manj strokovne in znanstvene lite- rature kot o zgodnjem učenju in pouku tujih jezikov. Nekaj podatkov o pouku in učenju tujih jezikov pri starejših Sociologi, psihologi, lingvisti in metodiki so v zadnji polovici prejšnjega in v prvem desetletju našega stoletja podrobno raziskali glavne vidike učenja in pou- čevanja tujih jezikov v otroški in mladostni dobi, zato imamo številne didaktike in metodike o šolskem pouku in samostojnem učenju jezikov za ta obdobja. Tudi UNESCO, Svet Evrope in EU na vse načine podpirajo rano učenje in pouk tujih 8 http://www.univerzazatretjeobddruštvo.si/. Glej še:http://sl.wikipedija.org/wiki/Univ.za tretje življ.obdob- je. 9 Strateški načrt Tedna vseživljenjskega učenja. Ljubljana, 2006. 10 http://www.pef.upr.si/izobraževanje/podiplomski_študij_2_stopnje/. 11 The Policy Paper Learning in Later Life in Europe. Članek o interaktivnem učenju v tretjem življenjskem obdobju; http: //www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost. 106 N jezikov,12 pri čemer pa prihaja tudi do pretiravanj, saj že dojenčke učijo angleščine. eka Starši so pod močnim pritiskom globalizacije, številnih javnih in privatnih šol in j po založb, žrtvujejo denar in čas za rano učenje tujih jezikov, ki je lahko tudi dvom- gled ljive vrednosti, saj otroke oropa otroštva, uspehi pa so slabi (Klartext. Nachricht; ov n http://www.vds-ev.de/). Obsežne bibliografije o pouku tujih jezikov v predšolski a p dobi in v osnovni šoli, pa tudi množice člankov in razprav, disertacij, šolskih uč- ouk t benikov in metodik razkrivajo, kako velik posel so po svetu naredili iz tega.13 Velik uji odziv je doživel pouk mlajših otrok v tujih jezikih tudi pri nas.14 Po uvedbi tujih je- h je zikov, zlasti angleščine v naše osnovne šole, se je ta pouk širil najprej v nižje razre- zikov z de, nato pa v predšolske ustanove. Na vseh stopnjah šolanja v EU15 in tudi pri nas a s prevladuje angleščina,16 čeprav naj bi v EU pospeševali večjezičnost. eni Jezikovne šole, založbe in učitelji tujih jezikov so odkrili dober posel tudi pri jezi- orje kovnem pouku odraslih in celo starejših. Številni stiki po svetu, zlasti v EU, zah- tevajo znanje jezikov pri odraslih in tudi pri starejših. Poleg mnogih večernih in dnevnih jezikovnih šol, tečajev, krožkov in učenja po medmrežju, so se pri nas raz- vile tudi »univerze za starejše občane«, ki poleg umetnostne zgodovine, računal- ništva in slikarstva najbolj reklamirajo učenje tujih jezikov. Največkrat ponuja- jo angleščino, italijanščino, nemščino, le redko ruščino in kitajščino. Tudi v štu- dijskem letu 2010/2011 je med odraslimi absolutno prevladoval interes za anglešči- no,17 le redko kje pa ponujajo npr. tečaje esperanta, čeprav je zelo primeren za starej- še. Prizadevanja Sveta Evrope in EU za mnogojezičnost imajo torej ravno naspro- ten učinek, saj angleščina povsod izriva druge jezike.18 Ker vedno več starejših poglablja znanje tujih jezikov ali pa se jih uči na novo, se množijo tudi ustrezne študije in metodike. V zadnjih desetletjih so podrobno te- oretično in praktično razvili metode hitrega učenja tujih jezikov za gostujoče de- lavce, za vojake, za razne poklice, za znanstvenike, veliko pozornost so posveti- li angleščini kot jeziku stroke.19 V ZDA skrbijo zlasti za priseljence, zato so med 12 Elenbos, Peter – Johnstone, Richard – Kubanek, Angelika. The main pedagogical principles underlying the teaching of languages to very young learners. European Commission. Final Report of the EAC 89/04, Lot 1 study. 13 Begegnung mit Sprachen in der Grundschule Erike Thurmann. Izd. Landesinstitut fuer Schule und Weiterbildung. Soest 2000. 14 Brumen, Mihaela (1998). Teoretični in praktični vidiki zgodnjega poučevanja tujega jezika. Mag. delo. FF. Ljubljana. 15 Beacco, Jean-Claude (2007). Reviving Multilingual Education for Europe. Final Rapport. European Commission. Paris. 16 EU Comm.: Fol ow-up of the Action Plan on Language Learning and Linguistic Diversity. National Report Template. Slovenia, 2006. 17 http://www.univerzazatretjeobd-društvo.si/studijskiprogrami.htm. 18 Semianowska, Joanna (2006). The Position of English in the Constel ation of Languages in the EU. Groningen: University of Groningen. 19 Dudley-Evans, Tony in St. John, Maggie Jo (2003). Developments in English for Specific Purposes. Cambridge Language Teaching Library. Cambridge: Cambridge University Press. 107 2 – s t 4 u .– o r drugim ustanovili Center za učenje angleščine za odrasle, ki je poleg številnih knjig 2 u 5 s ize . o tv o jezikovnem učenju odraslih pripravil krajša navodila tudi za učitelje, ki so upo- k a m t r o ja , iz rabna tudi za naše razmere,20 v Centru za uporabno lingvistiko ZD A pa so napra- b n e je u o r 2 vili celotni pregled vprašanj o jezikovnem izobraževanju odraslih (http:/www.cal. b 0 s r 1 p a org/caela/esl_resources/digests.html), ki so lahko zanimiva tudi za naše učitelje. 3 e , P š žev n o e p r a Znanost in praksa potrjujeta, da so neupravičeni predsodki in stereotipi o učenju to o n r s jezikov v starejših obdobjih. Ugotavljajo, da je možen in koristen pouk tujih jezi- o l j ov e ž i , S n n kov tudi v poznejših letih, če upoštevamo vse dejavnike učenja. Številni tuji in naši e p l m ov r a strokovnjaki poudarjajo, da se sposobnosti za učenje pri zdravih odraslih in starej- e i n h n i o j a ših ohranjajo, dobivajo pa nove kvalitete, ki jih je treba izkoristiti. Predvsem mis- a d g no e limo na široko predznanje, izkušnje v učenju, nove potrebe ter interese, samostoj- s m ti – en nost, sposobnost za reševanje problemov, smisel za uporabnost, radovednost, sa- t mozaupanje in marljivost. Številne publikacije priporočajo, da na začetku povpra- šamo po željah in potrebah »učencev«,21 da med »poukom«, ki je lahko »sveto- vanje« ali »vodenje«, učitelj – mentor ali inštruktor spoštuje znana andragoška načela, ki veljajo za pouk in učenje jezikov.22 Pristopi k pouku in učenju jezikov v starejših obdobjih Veliko je nasvetov, kako naj poučujemo tuje jezike v predšolski, v šolski in odrasli dobi, da bi se »učenci« počutili varne, sprejete, uspešne, da bi brez strahu, zavor in tveganj pisali, zlasti pa govorili tuji jezik, da bi imeli občutek, da obvladajo si- tuacije, da je od njih odvisen napredek. Vse to še posebej velja za odrasle, za starej- še, ki imajo za seboj življenjsko zgodovino, osebnostni in jezikovni razvoj. Izred- no so pomembne splošne in jezikovne izkušnje, ki so jih doživljali pri pouku mate- rinščine in tujih jezikov. Potreben je individualni pristop, upoštevanje sposobnos- ti, predznanja, interesov, socialne in čustvene stabilnosti.23 Na učenje jezikov ned- vomno vplivata tudi spol in poklic. S pristnimi stiki, s smiselnimi in zanimivimi vsebinami, z dobrim poukom in metodami poskušamo ustvarjati zdravo, sprošče- no in prijetno klimo, odpravljati zavore in bojazni pred neuspehi. Zato ne vztra- jamo na takojšnji pravilnosti pisanja in govora, temveč spodbujamo razumevanje, stike, razgovore, poskuse z besediščem in izražanje misli in čustev. Če so kje pomembni dobri odnosi med učitelji in učenci, so pri učenju in pouku jezikov. Še bolj kot pri pouku otrok in pubertetnikov moramo pri starejših upo- 20 CAELA, Frequently Asked Questions in Adult ESL Literacy: http://www.cal.org/caela/index.html. 21 Porcher, Louis (1980). Reflections on Language Needs in the School. Council of Europe. Strasbourg. 22 Laubach Literacy Action. Teaching adults: An ESL Resource Book. Syracuse, NY, New Readers Press, 1996. Glej še: Schleppegrel , Mary (1987). The Older Language Learner: http:/www.ntlf.com/html/lib/bib/87-9dig.htm, 1-5, http:/www.cal.org./caela/esl-resouces/digest/. Glej še Graham, C. Ray in Walsh, Mark M. (1996). Adult Edu- cation. ESL Teacher's Guide. Texas: University Kingsvil e. 23 Geddes, Marion in Sturtridge, Gill (1993). Individualisation. Oxford. 108 N števati umske in globinske osebnostne lastnosti, ki se kažejo tudi v čustveni razvi- eka tosti, v čustveni inteligenci, o kateri govorijo danes mnoge knjige in študije.24 Pri j pog vsakem predmetu v šoli lahko razvijamo tudi čustveno inteligenco, temelje zanjo led pa postavljamo v družini od rojstva otroka naprej in pozneje v šoli.25 Pouk mate- ov n rinščine in tujih jezikov je občutljivo delo, saj posegamo v osebnost, v čustvova- a po nje, socialne odnose, vplivamo na oblikovanje samopodobe, ki je pri učencih raz- uk t lično razvita in vpliva na uspešnost učenja in pouka jezikov. Zato je med drugim uji pomembna tudi »čustvena inteligentnost« učitelja, njegova čustvena, socialna in h jez etična zrelost, njegov pedagoški čut in sposobnost vživljanja v učence. Vse to še v ikov z večji meri velja, če tuj jezik poučujemo odrasle, zlasti pa starejše »učence«, ki ima- a s jo različne izkušnje z učenjem jezikov, ki lahko tako ali drugače vplivajo na odnos en do »učitelja – mentorja« in na počutje pri pouku. Od nekdaj je znano, da sta uče- iorj nje in pouk jezikov močno odvisna tudi od čustvene zrelosti, stabilnosti ali »inte- e ligence« obeh udeležencev pouka, zato v novejših časih v metodikah in psiholo- ških študijah temu posvečajo osrednjo pozornost.26 Vse te čustvene, jezikovne in socialne rezerve lahko najbolje izkoristimo, če za odrasle, in zlasti za starejše uva- jamo sproščen pouk, kjer spoznavamo jezike, njihove skupne osnove, kot jih ponu- ja esperanto, istočasno pa razvijamo spoštljiv odnos do materinščine in do nacio- nalnih jezikov. Mnogojezični pouk in esperanto Odrasli »študenti«, ki se učijo tujega jezika zaradi poklicnih in drugih potreb, vedo, kaj bi radi dosegli. Starejšim v tretjem življenjskem obdobju pa lahko le sve- tujemo in skupaj z njimi ugotovimo, kaj bi bilo za njih še zanimivo, dosegljivo, kje bi lahko krepili spomin, bogatili besedni zaklad in širili jezikovno obzorje. Za uče- nje tujega jezika s številnimi podrobnostmi in posebnostmi je večinoma prepozno. Kdor ga ni obvladal v »boljših« letih, ga tudi sedaj težko, ni pa prepozno za širše poglede na jezike, njihovo skupno izrazje, družbene odnose in vplive na sodobna dogajanja. Možno je novo, prijetno, zabavno, neobvezno »odkrivanje« skupnega lahkega in takoj uporabnega jezika, ki temelji na znanem besedišču, ki je del ma- terinščine in tujih jezikov in odraža sodobno življenje. Znano je, da prvi uspeš- ni koraki pri učenju esperanta omogočajo takojšnje zanesljive stike s somišljeni- ki po vsem svetu, širjenje obzorja in močne pobude za učenje tega enkratnega je- zika. Z njim obnavljamo, osvežujemo, poglabljamo in širimo »skriti besedni zak- lad«, krepimo spomin in povezave med možganskimi centri, ohranjamo duševno zdravje, vzpostavljamo ožje in širše socialne stike, zato je škoda, da programi jezi- 24 Goleman, Daniel (1997). Čustvena inteligenca. Zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Ljubljana: Mladinska knjiga. 25 Shapiro, Lawrence E. (1999). Čustvena inteligenca otrok. Kako vzgojimo otroka z visokim čustvenim količnikom. Lju- bljana: Mladinska knjiga. 26 Arnold, Jane (Ed.)(2000). Affect in Language Learning. Cambridge: Cambridge University Press. 109 2 – s t 4 u .– o r kovnih šol nimajo esperanta, ki bi lahko v kratkem postal dragocena kulturna pri- 2 u 5 s ize . o tv dobitev in tržna niša. k a m t r o ja , iz b n Vprašanje je, kje dobiti »instruistojn« za esperanto, saj so taki učitelji redki. Šol- e je u o r 2 b ske oblasti in učitelji tujih jezikov skrbno pazijo, da učenci v osnovnih in srednjih 0 s r 1 p a 3 e šolah ne bi kaj zvedeli o esperantu. Tudi na fakultetah in šolah za prevajanje je , P š žev n o e p r a esperanto tabu, saj bi lahko ogrožal monopol angleščine. Rešitve vendarle so. Po- to o n r s dobno kot v svetu, bi lahko pomoč iskali pri mlajših upokojenih učiteljih, ki nima- o l j ov e ž i , S n n jo predsodkov do esperanta, ki so »svobodni« in bi se ga lahko brez težav nauči- e p l m ov r a li. Lahko pa bi se za pouk esperanta hitro usposobili tudi aktivni ali upokojeni uči- e i n h n i o j a telji jezikov, ki so premagali predsodke do tega jezika in se globlje zavedajo svojih a d g no e dolžnosti do mladine. Seniorjem bi lahko esperanto posredovali tudi mladinci, ki s m ti – en so z lahkoto osvojili ta jezik, oni pa bi lahko esperanto uspešno poučevali otroke t in s tem vračali dolg in krepili medgeneracijsko solidarnost. Učenje in pouk espe- ranta dajeta temelje za globlje in širše učenje in spoznavanje jezikov, zlasti pa za va- rovanje materinščine pred jezikovnimi popačenji in pred izrivanjem jezikov po za- slugi jezikovnih imperializmov.27 Učencem in učiteljem esperanta se torej odpirajo široka jezikovna, kulturna in humanistična obzorja, podobe drugačnega sveta, kot so ga poznali v dobi tekmovalnosti in boja za prestiž,28 zato je škoda, da jezikovne in druge šole ne ponujajo esperanta za jezikovno osveščanje otrok in mladih in za umsko, čustveno in socialno regeneracijo starejših. Literatura Arnold, Jane (2000). (Ed.) Affect in Language Learning. Cambridge: Cambridge University Press. Beacco, Jean-Claude (2007). Final Rapport. European Commission. Paris. Brumen, Mihaela (1998). Teoretični in praktični vidiki zgodnjega poučevanja tujega jezika. delo. FF. Ljubljana. Dudley-Evans, Tony in St. John, Maggie Jo (2003). Developments in English for Specific Purposes. Cambridge Language Teaching Library. Cambridge: Cambridge Uni- versity Press. Elenbos, Peter, Johnstone, Richard in Kubanek, Angelika. The main pedagogical principles underlying the teaching of languages to very young learners. European Commission. Final Report of the EAC 89/04, Lot 1 study. 27 Kolka, Aleksandar (1986). Neke teoretske in praktičke pretpostavke o potrebi međunarodnog jezika. Zbornik Jezićki imperializam. Međunarodni centar za usluge u kulturi. Zagreb. 28 Petrič, Boštjan (2012). Jezikovni boji, moč esperanta in nov pogled na jezikovno izobraževanje: petrič.bostjan@gmail. com. 110 N Geddes, Marion in Gill Sturtridge (1993). Individualisation. Oxford. ekaj p Goleman, Daniel (1997). Čustvena inteligenca. Zakaj je lahko pomembnejša od IQ. ogl Ljubljana: Mladinska knjiga. edov n Graham, C. Ray, Mark M. Walsh (1996). Adult Education. ESL Teacher's Guide. a p University Kingsville. Texas. ouk t Kolka, Aleksandar (1986). Neke teoretske in praktičke pretpostavke o potrebi među- ujih j narodnog jezika. Zbornik Jezićki imperializam. Međunarodni centar za uslu- ez ge u kulturi. Zagreb. ikov z Kranjc A. in Findeisen, D. (1992). Kako smo snovali slovensko univerzo za tretje ži- a se vljenjsko obdobje. UTŽO, Ljubljana. nior Kresnik, Darja (2008). Udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje in njihove je izobraževalne značilnosti v Celju. Ljubljana. Petrič, Boštjan (2012). Jezikovni boji, moč esperanta in nov pogled na jezikovno izo- braževanje: petrič.bostjan@gmail.com. Porcher, Louis (1980). Reflections on Language Needs in the School, Council of Eu- rope. Strasbourg. Schleppegrell, Mary (1987). The Older Language Learner; http:/www. ntlf.com/ html/lib/bib/87-9dig.htm, 1–5. Semianowska, Joanna (2006). The Position of English in the Constellation of Lan- guages in the EU. Groningen: University of Groningen. Shapiro, Lawrence E. (1999). Čustvena inteligenca otrok. Kako vzgojimo otroka z vi- sokim čustvenim količnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga. Begegnung mit Sprachen in der Grundschule Erike Thurmann. Izd. Landesinstitut fuer Schule und Weiterbildung. Soest, 2000. CAELA, Frequently Asked Questions in Adult ESL Literacy; http://.www.cal.org/ caela/index.html; The demographic future of Europe – from challenge to opportunity, Commission of the European Communities. Brussels, 2003. EU Commission. Follow-up of the Action Plan on Language Learning and Lingu- istic Diversity. National Report Template. Slovenia, 2006. Laubach Literacy Action (1996). Teaching adults: An ESL resource book. Syracuse, NY, New Readers Press. Memorandum o vseživljenjskem učenju. Delovno gradivo. Komisija evropske skup- nosti. SOC/COM/00/075. Bruselj, 2000. 111 2 – s t 4 u .– o r Nacionalni program za jezikovno politiko 2012–2016 – Osnutek. Ministrstvo za izo- 2 u 5 s ize . o tv braževanje, znanost, kulturo in šport. k a m t r o ja , iz b n Program aktivnosti in prednostnih nalog v RS v okviru Evropskega leta aktivnega e je u o r 2 b staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Strateški načrt Tedna vseživljenjskega učenja. Ljubljana, 2006. o e p r a to o n Verpflichtung 6 der UNECE Strategie zum Thema Altern: Foerderung von le- r s o l j ov e ž i , S n benslangem Lernen und Angleichung des Bildungssystems, um den sich aender- n e p l m ov nden wirtschaftlichen, sozialen und demographischen Verhaeltnissen gerecht zu r a e i n h n i o werden. Februar 2012. j a a d g no e s m http://www.seniorji.info/Leto_aktivnega_staranja. ti – ent http://www.univerzazatretjeobddruštvo.si/. http://sl.wikipedija.org/wiki/Univ.za tretje življ.obdobje. http://www.pef.upr.si/izobraževanje/podiplomski_študij_2_stopnje/. http://www.seniorji.info/Institut. http://www. inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost. http://www.univerzazatretjeobd-društvo.si/studijskiprogrami.htm. http:/www.cal.org./caela/esl_resouces/digest/. 112 Socialni turizem v Sloveniji 24 – t s u –. o r 2 u i 5 s z Social Tourism in Slovenia . t ok v e a m t r o j , i a b nj z Janja Gabruč e o r e u b 2 r Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije 0 s 1 p a 3 e ž , P š – Turistica, Slovenija n e o e p va r janja.gabruc@turistica.si tor o n s j o lo e i ž v , S n n m Povzetek e p lov a r Pojav socialnega turizma v Evropi je še relativno mlad in definicija socialnega turizma je še v ra- e i n n ho a zvoju. Obstajajo pa že različne (štiri) interpretacije socialnega turizma, ki so predstavljene v šti- ija d ge n rih modelih socialnega turizma, kamor spadajo participativni model, inkuzivni model, adap- o m st e tacijski model in stimulacijski model. V tem kontekstu bomo v našem prispevku predstavili (1) i n – t definicije socialnega turizma in (2) obstoječe štiri interpretacije oz. modele socialnega turizma. V nadaljevanju pa bomo predstavili (3) primere evropskih praks socialnega turizma glede na omenjene štiri modele in poskušali identificirati vsaj eno pripadajočo prakso/program social- nega turizma v Sloveniji za vsak model. Ključne besede: socialni turizem, interpretacije in modeli, programi/prakse socialnega turiz- ma, Slovenija Summary The phenomenon of social tourism in Europe is still relatively young and definition of social tourism is still in development. There are already various (four) interpretation of social tour- ism, which are presented in four models of social tourism and includes Participation model, Inclusion model, Adaptation model and Stimulation model. In this paper we present (1) the definition of social tourism, and (2) the four existing interpretations/models of social tourism. Below, we also present (3) examples of European social tourism practices on these four mod- els and try to identify at least one of the associated practice/scheme of social tourism in Slove- nia for each model. Key words: social tourism, interpretations and models, social tourism schemes, Slovenia Uvod Raziskovanje socialnega turizma je v zadnjih 5 do 10 letih šlo skozi obdobje hitre- ga razvoja. Od teme, ki je bila le občasno omenjena, do teme, ki uživa veliko pozor- nost raziskovalcev, kar se posledično kaže tudi v naraščajočem številu objav in večji prepoznavnosti socialnega turizma znotraj turističnih študij. Področja raziskova- nja so različna. Še vedno je v razvoju definicija socialnega turizma in v zvezi s tem 113 2 – s t 4 u .– o r se pojavljajo tudi različne interpretacije socialnega turizma, ki so predstavljene v 2 u 5 s ize . o tv štirih modelih socialnega turizma1, ki jih bomo kasneje tudi podrobneje predsta- k a m t r o ja , iz vili. Kot že rečeno je zapaziti dramatičen porast raziskav in raziskovalci si postav- b n e je u o r 2 ljajo zelo raznolika vprašanja pojavu socialnega turizma; kot že rečeno se še ved- b 0 s r 1 p a no postavlja vprašanje kaj sploh je socialni turizem in katere pojavne oblike zaje- 3 e , P š žev n ma, kdo so upravičenci oz. katere kategorije ljudi so vključene v socialni turizem in o e p r a to o n zakaj oz. kakšna je sploh dostopnost do programov socialnega turizma, kakšne so r s o l j ov e ž i ekonomske in socialne koristi socialnega turizma, ali je dandanes turizem že zah- , S n n e p l m ov teva/potreba sodobnega časa oz. ali je to pravica posameznika ali še vedno luksuz r a e i n h n itd. Pestrost raziskovanja je očitna in tema prav gotovo aktualna za današnji krizni i o j a a d g n čas, ko si vse več ljudi ne more privoščiti osnovnih življenjskih dobrin, kaj šele lu- o e s m ti – en ksuznih, kamor smo še pred nedavnim uvrščali tudi turizem in turistične storitve. t Namen našega prispevka je predstaviti razvoj definicije socialnega turizma in s tem povezanih upravičencev oz. kategorij ljudi, ki jih sodobna literatura predsta- vlja skozi štiri ciljne skupine socialnega turizma. Predstavili bomo tudi različne in- terpretacije socialnega turizma, ki so oblikovane v štiri modele socialnega turizma, in trenutno predstavljajo najnovejše razumevanje o tem, kaj socialni turizem sploh je oz. katere pojavne oblike in deležnike zajema. Namen prispevka je tudi v tem, da poskušamo v slovenskem prostoru (1) identificirati nekatere oblike oz. vrste turiz- ma, za katere menimo, da bi lahko spadale v kategorijo socialnega turizma in na- dalje poskušati klasificirati te oblike oz. vrste turizma glede na že omenjene mode- le socialnega turizma. Opredelitev socialnega turizma Na vprašanje, kaj je socialni turizem ni enoznačnega odgovora2. V nadaljevanju av- torji pojasnjujejo, da socialni turizem niti ni dobro poznan niti ne dobro razum- ljen koncept, tako v turističnem raziskovanju kot tudi v turističnem gospodarstvu. Razlogi zato, da socialni turizem ostaja relativno nejasen pojav, vidijo v povezavi z njegovim nastankom oz. začetki tega koncepta in z načinom na katerega je po- tekal razvoj socialnega turizma v Evropi – znotraj socialne politike ali kot del so- cialne ekonomije oz. tretjega sektorja, znotraj neprofitnih, dobrodelnih organiza- cij. Strinjajo se, da je težko formulirati jasno in vseobsegajočo definicijo za to spe- cifično področje turizma, kajti številne aktivnosti lahko klasificiramo kot social- ni turizem: vključene so lahko različne oblike počitnic in aktivnosti na destinaci- jah, različne oblike nastanitev in različne skupine uporabnikov. Avtorji pa navaja- jo tudi semantične ovire v zvezi z razvojem splošnega razumevanja tega kaj social- 1 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »What is Social Tourism?,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 2 Lynn Minnaert, Anya Diekman in Scott McCabe, »Defining Social Tourism and its Historical Context,« v Social Tourism in Europe: Theory and Practice, ur. Scott McCabe, Lynn Minnaert in Anya Diekmann (Bristol: Channel View Publications, 2012), 18–24 114 So ni turizem obsega. Številni drugi koncepti – kot npr. »turizem za vse« (»tourism cial for all«), »vključujoč turizem« (inclusive tourism), »odgovorni turizem« (»re- ni t sponsible tourism«) – vsi vključujejo nekatere elemente socialnega turizma. Edi- uriz ni povezovalni element v ozadju teh konceptov pa je prizadevanje, da se specifič- em v S nim družbenim skupinam, ki si sicer nebi bile zmožne privoščiti počitnic, le-te omo- lov goči. Že omenjena raziskava3 navaja, da je za razvoj znanja o socialnem turizmu in en za napredek v raziskovanju in v praksi, potrebno koncept definirati in ga razmeji- iji ti. Tako pravijo, da socialni turizem lahko interpretiramo na različne načine, npr. z vidika deležnikov in njihovih vlog. Sem spadajo komercialne in nekomercialne, vladne in privatne organizacije, ki imajo vsaka svoj pogled in ločeno razumevanje o tem kaj pomeni socialni turizem. Med izvajalci oz. ponudniki socialnega turiz- ma tako najdemo male dobrodelne organizacije, ki se ukvarjajo z organizacijo po- čitnic za otroke iz socialno ogroženih družin, pa vladne organizacije, odgovorne za izboljšanje dostopnosti npr. v hotelih, in privatne organizatorjev potovanj (tou- roperatorjev), ki ponujajo počitnice, ki jih lahko razumemo kot »socialno trajno- stne« (npr. turizem, ki bazira na lokalni skupnosti/»comunity based tourism«, volonturizem, in turizem starih. Avtorji tudi omenjajo, da je velikost organizacij, ki so aktivne na tem področju odvisna od stopnje integracije socialnega turizma v osrednje strukture turističnega gospodarstva. V nekaterih Evropskih državah obstaja relativno visoka stopnja integracije in zato je tam socialni turizem relativ- no dobro razumljen in definiran koncept. V državah, s tako imenovano nižjo stop- njo integracije, pa je koncept manj jasen in praktično nekega splošnega razumeva- nja ciljev in praks socialnega turizma ni. Isti vir navaja, da socialni turizem lahko razumemo kot krovni koncept, ki vklju- čuje različne vrste pobud in tudi različne deležnike, od javnih, privatnih, do nepro- fitnih združenj in organizacij. Na najbolj osnovni ravni pa, glede na ciljno skupi- no, lahko prepoznamo dve skupini pobud socialnega turizma in sicer pobude po- vezane z gostitelji in pobude povezane z obiskovalci. V obeh primerih so to sku- pine, ki so ekonomsko šibke ali kako drugače prikrajšane. Torej nekatere pobude gredo v smeri pomoči lokalnim (destinacijskim) skupnostim s pomočjo oz. preko turizma (ekonomsko ali/in ekološko) in se koncentrirajo na gostiteljih. V tem pri- meru se turizem smatra kot sredstvo razvoja in se pogosto nanaša na aktivnosti, ki jih »turisti« izvajajo v manj razvitih skupnostih. Druge pobude pa poudarja- jo potrebe obiskovalcev (cilj takih je npr. omogočiti počitnice tistim skupinam lju- di, ki si jih sicer nebi mogli privoščiti). Avtorji to drugo vrsto pobud klasificirajo kot »socialni turizem evropskega konteksta«, kjer socialni turizem ni mišljen to- liko kot sredstvo razvoja lokalne skupnosti, pač pa bolj v smislu izmenjave oz. več- 3 Lynn Minnaert, Anya Diekman in Scott McCabe, »Defining Social Tourism and its Historical Context,« v Social Tourism in Europe: Theory and Practice, ur. Scott McCabe, Lynn Minnaert in Anya Diekmann (Bristol: Channel View Publications, 2012), 18–24. 115 2 – s t 4 u .– o r je socialne vključenosti in kohezije ljudi, ki imajo nižje dohodke oz. so socialno iz- 2 u 5 s ize . o tv ključeni. k a m t r o ja , iz b n Položaj in razumevanje socialnega turizma pa je močno odvisno tudi od tega ali e je u o r 2 b posamezna država socialni turizem razume kot »pravico« ali kot »luksuz«4. V 0 s r 1 p a 3 e prvem primeru gre za povečevanje enakosti med različnimi družbenimi skupina- , P š žev n o e p r a mi. V drugem primeru pa za diskrecijsko aktivnost, do katere ne obstaja nobena to o n r s pravica in pri čemer je javno financiranje odvisno od utilitarističnega premisleka o l j ov e ž i , S n n oz. od tega ali socialni turizem lahko prinaša dejanske koristi družbi. e p l m ov r a e i n h n Bistvo socialnega turizma se, zaradi povečane razdrobljenosti turističnega trga i o j a a d g n in sprememb v financiranju storitev socialnega varstva, v zadnjih letih spreminja. o e s m t Raziskovalci5 tako govorijo o socialnem turizmu, ki se od države do države moč- i – ent no razlikuje. Raziskava tako omenja primer Velike Britanije in Irske, kjer se soci- alni turizem najpogosteje nanaša na zagotavljanje dostopa do turizma za družine z invalidnim članom ali kako drugače prikrajšane družine, ki si počitnic ne mo- rejo privoščiti. Medtem, ko se Evropa s socialnim turizmom bolj fokusira na za- gotavljanje večje socialne kohezije in integracije določenih (izključenih) družbe- nih skupin oz. na »turizem za vse« (»tourism for all«) programe. Tako raziskava omenja primer Belgije, kjer pojem povezovalno naslavlja vse posameznike v druž- bi, medtem ko se v Nemčiji in Veliki Britaniji pojem v veliki večini uporablja v kontektstu integracije oz. dostopa do turizma za invalidne osebe. Iz iste študije lahko preberemo, da je v državah z bolj razvitim socialnim sistemom, kot so npr. Francija, Belgija, Nemčija in Španija, od leta 1950, ob razvoju komercialnega turiz- ma, šel tudi razvoj socialnega turizma. Glavni organizatorji le-tega so bili sindika- ti ter dobrodelne in zdravstvene organizacije. V zadnjih 60 letih so številne vlade integrirale »socialni turizem« v njihove socialno-varstvene politike oz. javne she- me, ki zagotavljajo in promovirajo dostopne/cenovno ugodne počitnice. Definicije in interpretacije socialnega turizma Področje socialnega turizma je ohlapno definirano, čeprav naj bi ta, po navedbah Diekmannove in McCabea, na evropskih tleh obstajal vsaj že 60 let. V nadaljeva- nju tega poglavja smo povzeli razvoj definicije socialnega turizma v omenjenem preteklem obdobju, kot ga predstavljata že omenjena avtorja in skupina še drugih vodilih avtorjev6. Razvoj definicije je prikazan tabelično po letih in avtorjih, ki so prispevali posamezno definicijo (glej Tabelo 1). 4 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »Tourism and Social Policy: The Value of Social Tourism,« Annals of Tourism Research 36, no. 2 (2009): 316–334. 5 Anya Diekmann, in Scott McCabe, »System of social tourism in the European Union: a critical review,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 417–430 6 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »What is Social Tourism?,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 116 So Tabela 1: Pregled definicij socialnega turizma po letih in avtorjih. cialni t Leto Avtor Definicija urize 1951 Hunziker Socialni turizem vidi kot »odnose in pojave na področju turizma, ki so rezul- m v S tat udeležbe ekonomsko šibkejših ali kako drugače prikrajšanih elementov v lov družbi pri potovanju«. en 1957 Hunziker Socialni turizem je »določena vrsta turizma, ki za katerega je značilno, da iji vključuje ljudi z nizkimi prihodki in jim zagotavlja določene storitve, ki se jim kot take priznavajo«. 1882 Haulot Izraz socialni turizem pomeni »celoto odnosov in pojavov, ki izhajajo iz ude- ležbe (v turizmu) tistih socialnih skupin s skromnimi prihodki – udeležba je omogočena ali olajšana s socialnimi ukrepi«. 1995 Couveia »Socialni turizem bi moral biti razumljen kot vrsta turizma, katerega glavna oz. eksluzivna značilnost naj bi bili nekomercialni cilji.« 1996 BITS Socialni turizem so »vsi odnosi in pojavi, ki izvirajo iz udeležbe v turizmu, še Montreal dekleration posebej tistih socialnih slojev s skromnimi prihodki, pri čemer je participacija on Social Tourism možna s pomočjo socialnih ukrepov«. 2007 Minnaert, Maitland, Socialni turizem je »turizem z dodano moralno vrednostjo, katerega pri- Miller marni cilj so koristi za obiskovalce ali gostitelje, pridobljene v turistični izme- njavi«. Vir: povzeto po Diekmann in McCabe, 2011 in Minnaert, Maitland in Mil er, 2011. Iz definicij socialnega turizma lahko vidimo, da gre za zelo kompleksen pojav oz. koncept, ki omogoča različne interpretacije. V nadaljevanju predstavljamo štiri različne interpretacije oz. modele socialnega turizma, ki so jih razvili Minnaert, Maitland in Miller. (glej Tabelo 2). 117 2 – s t 4 u .– o r Tabela 2: Predstavitev modelov socialnega turizma in njihovih interpretacij glede na 2 u 5 s ize . o tv turistične produkte in turiste/uporabnike, ki so vključeni v socialni turizem k a m t r o ja , iz b n e j Model Produkti/ Interpretacija e u o r 2 b turisti 0 s r 1 p a 3 e , P š žev PRODUKT Socialni turizem je turizem, ki še posebej spodbuja udelež- n o e p bo v turizmu pri tistih osebah, ki so ekonomsko šibke ali druga- r a to o n če prikrajšane. r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Cilj iniciativ socialnega turizma v tej kategoriji je ponu- r a e i Standardni produkt diti turistično izkušnjo tistim skupinam, ki so običaj- n h n i o j a a d no izključene iz turistične potrošnje zaradi finančnih ali g no e zdravstvenih razlogov. Gre za storitve, ki so na voljo in s m ti – en dostopne tudi drugim nesocialnim uporabnikom. Po- t nujen produkt je torej standarden. Posebej in aktivno ciljane so skupine prikrajšanih in sicer z namenom, da Participativni model se spodbudi participacija v turizmu: primeri vključuje- TURISTI jo otroke z invalidnostjo ali starostnike s kompleksnimi zdravstvenimi težavami. Skupine upravičencev se lah- ko spreminjajo glede na čas in družbo. Tovrstne inicia- tive tvorijo tako imenovani participativni model social- Izključno nega turizma. uporabniki socialnega tu- rizma PRODUKT Socialni turizem je turizem, ki spodbuja (kar) najširšo udeležbo v turizmu, po principu »turizem za vse«, in vključuje tudi eko- nomsko ali kako drugače prikrajšane osebe. Standardni produkt Cilj iniciativ v tej kategoriji socialnega turizma je spod- buditi turistično udeležbo/potrošnjo čim večjemu delu družbe – npr. s pomočjo shem sofinanciranja oz. »poči- Inkluzivni model tniških vavčerjev«. Iniciative te vrste gledajo na asistenco pri udeležbi v turizmu kot na univerzalno korist, ki je še posebej koristna za ekonomsko najšibkejše. Ponujen tu- TURISTI ristični produkt je ponovno standardni in enak za upo- Uporabniki socialnega rabnike in neuporabnike socialnega turizma. To vrsto turizma in iniciativ povzema inkluzivni model socialnega turizma. drugi uporabniki 118 So PRODUKT Socialni turizem je turizem, ki je posebej namenjen in prilagojen cia osebam, ki so ekonomsko ali kako drugače prikrajšane. lni t Prilagojeni/ ur specifični Iniciative socialnega turizma te vrste običajno ponuja- izem v S produkti jo produkte, ki so posebej prilagojeni uporabnikom so- cialnega turizma, npr. skozi selekcijo posebnih namesti- lov (Specific tev ali/in zagotavljanjem podpornih storitev. Te vklju- e Adaptacijski model n Provisons) čujejo kapacitete, ki so prilagojene ljudem z težavami v iji mobilnosti ali organizacijo posebej zasnovanih aktivno- sti. Udeležba v tem primeru je omejena samo na uporab- TURISTI nike socialnega turizma, produkti pa prilagojeni njiho- vim (posebnim) potrebam. To vrsto iniciativ razumemo Izključno v sklopu uporabniki socialnega tu- adaptacijskega modela. rizma PRODUKT Socialni turizem je turizem, ki ekonomsko šibkejšim ali kako drugače prikrajšanim osebam skozi turistično dejavnost zagota- Prilagojeni/ vlja (nove) gospodarske priložnosti. specifični produkti Ta interpretacija socialnega turizma se primarno osre- dotoča na zagotavljanje ekonomskih koristi za skupnost (Specific Provisons) gostiteljev. Ciljane skupine so tisti uporabnike, ki jih lah- ko pritegnemo v času nizke sezone (npr. upokojenci) – TURISTI na ta način se povečuje prodaja in zaposlitvene prilož- Stimulacijski model Uporabniki socialnega nosti na destinacijah. Posebej pripravljeni specifični pro- turizma in dukti socialnega turizma (npr. al -inclusive skupinske drugi uporabniki počitnice) so zasnovani zato, da privabijo udeležence teh iniciativ, pri čemer pa so kriteriji za udeležbo manj togi in programi namenjeni obojim, uporabnikom socialnega turizma in tudi tistim, ki lahko sodelujejo znotraj »ko- mercialnega« turizma. Te vrste iniciativ lahko razume- mo v sklopu stimulacijskega modela. Vir: povzeto po Minnaert, Maitland in Mil er, 2011 Prakse socialnega turizma v Evropi in Sloveniji Za vsako interpretacijo oz. model socialnega turizma lahko danes v evropskem prostoru najdemo tudi ekvivalentne primere in prakse7. Avtorji tako kot primer participativnega modela socialnega turizma navajajo prakso Centra za počitniško udeležbo ( Centre for Holiday Participation) iz Flandrije v Belgiji. Da bi povečali turistično udeležbo pri skupinah z nižjimi prihodki, se center s ponudniki name- stitev in drugimi turističnimi ponudniki pogaja za nižje cene. Gre za popuste, ki jih privatni sektor daje na prostovoljni bazi, v zameno za povečan promet, poveča- no oglaševanje in v tudi v smislu zasledovanja ciljev družbene odgovornosti podje- 7 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »What is Social Tourism?,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 119 2 – s t 4 u .– o r tij. Diskontirani produkti so na voljo le za osebe z nizkimi prihodki – njihov soci- 2 u 5 s ize . o tv alno-ekonomski položaj je preverjen in potrjen s strani socialnih služb ali pa upra- k a m t r o ja , iz vičenec sam predloži dokazila o le-tem. Ključna značilnost tega pristopa k social- b n e je u o r 2 nem turizmu je, da je ponujen turistični produkt standarden in se ne razlikuje od b 0 s r 1 p a tistih, ki so na voljo zunaj shem socialnega turizma. Druga značilnost pa je, da je 3 e , P š žev n o e p participacija v programu omejena samo na uporabnike socialnega turizma. r a to o n r s Letovanje in okrevanje otrok na Debelem rtiču je prav gotovo ena izmed bolj po- o l j ov e ž i , S n n znanih praks socialnega turizma v Sloveniji. Glede na predstavljene interpretacije e p l m ov r a socialnega turizma in značilnosti takšne oblike letovanja otrok, bi omenjeno pra- e i n h n i o j a kso lahko razumeli znotraj iniciativ participativnega modela socialnega turizma. a d g no e Rdeči križ Slovenije v okviru akcije »Odpeljimo jih na morje« organizira letova- s m ti – en nja za otroke z zdravstvenimi težavami in otroke iz socialno ogroženih okolij. Pri t organizaciji letovanj in zagotavljanju denarja za njihovo izpeljavo območna zdru- ženja Rdečega križa Slovenije sodelujejo z ZZZRS, s centri za socialno delo, z ob- činskimi sveti ter donatorji. Rdeči križ Slovenije8 pa ima na voljo tudi svoje zmo- gljivosti za letovanje; Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič ter Mladinski počitniški dom OZRK Maribor na otoku Punat v Republiki Hrvaški, ki je v las- ti in upravljanju Območnega združenja Rdečega križa Maribor. Na Debelem rti- ču se zdravi in letuje na leto več kot 10.000 otrok in mladine do 15. leta, prav tako pa potekajo tudi druge dejavnosti, kot šola v naravi za vrtce in šole, v obdobju zu- naj sezone tudi razna srečanja in izobraževanja odraslih, praznovanja, v novem pa- viljonu s pokritim bazenom pa rehabilitacijsko zdravljenje in rekreacijske priprave športnikov. V Mladinskem počitniškem domu na otoku Punat pa se zdravijo in le- tujejo otroci od 4. do 15. leta starosti povečini iz občin podravske regije. V tem po- čitniškem domu izpeljujejo predvsem program zdravstvenega letovanja otrok, ki ga sofinancira OE ZZZS Maribor z izpostavami Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož. Ciljno skupino torej sestavljajo izključno zdravstveno ali soc.-ekonomsko prikrajšani otroci, ki se jih aktivno »cilja« in spodbuja njihovo udeležbo v turiz- mu oz. se jim omogoči počitnice oz. okrevanje. V zvezi z letovanji oz. okrevanji pa lahko ugotovimo, da gre za turistične produkte, ki so širše dostopni in vključeni v turistično ponudbo tudi zunaj shem socialnega turizma – gre torej za standardne produkte, ki so na voljo tudi neuporabnikom socialnega turizma. Inkluzivni modela socialnega turizma sloni na standardnih turističnih produk- tih in storitvah (ki so enake za vse udeležence/turiste), pri čemer le-te niso omeje- ne samo na ciljne skupine prikrajšanih, ampak so dostopne vsem – uporabnikom in ne-uporabnikom socialnega turizma. Dober primer evropske prakse9 tovrstne- ga socialnega turizma prav gotovo predstavljajo sheme »Cheques Vacances« (she- 8 »Peljimo jih na morje«, Rdeči križ Slovenije, http://www.rks.si/sl/Letovanje_in_okrevanje/ (31.8.2013) 9 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »What is Social Tourism?,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 120 So me »počitniških vavčerjev«) v Franciji. Podjetja v sheme vplačujejo določene zne- cia ske; gre za redne prihranke zaposlenih, ki so namenjene počitniški potrošnji, in so, lni t s strani delodajalcev in socialnih organizacij, še dodatno »obogateni«. Podjetja in uriz socialne organizacije imajo od tega določene koristi kot npr. nižje davke in social- em v S ne prispevke, kar efektivno pomeni, da gre za državno subvencijo, ki gre iz davko- l plačevalskega denarja. Zaposleni lahko celotno vrednost prihrankov in dodatnih oven prispevkov, ki obstaja v obliki vavčerja, unovči in porabi za različne storitve kot so iji nastanitev in prehrana, prevoz ter za druge prostočasne in kulturne storitve. Sis- tem vavčerjev tako omogoča dostop do počitnic kar največjemu številu ljudi in je odprt za vse, ne glede na višino njihovih dohodkov. Motivacija, da je tak sistem dostopen in na voljo kar najširši skupini zaposlenih je v tem, da ima izrazito mo- čan ekonomski učinek na domače turistično gospodarstvo: ocenjuje se, da je celo- ten izkupiček turistične potrošnje iz sistema vavčerjev kar štirikrat večji od vred- nosti izdanih vavčerjev. Zelo podoben vavčerski sistem naj bi obstajal tudi na Ma- džarskem. V Sloveniji takšnih »obsežnih« praks socialnega turizma, ki bi k turistični potro- šnji spodbujale kar najširšo skupino ljudi, nismo zasledili oz. obstajajo v zelo ome- jenem obsegu. Najbližje inkluzivnemu modelu je pravzaprav primer (nekdanjega) sindikalnega turizma, ki pa danes v Sloveniji obstaja v močno zmanjšanjem obse- gu oz. je v zatonu10. Glavni akterji in pobudniki socialnega turizma so tako v Slo- venji pred letom 1990 bili sindikati, danes pa so to večinoma podjetja, ki (še) omo- gočajo svojim zaposlenim in njihovim družinskim članom cenovno bolj ugodne počitnice. Iz sindikalnega vira lahko preberemo, da je bila ta oblika turizma pred letom 1990 v bivši državi Jugoslaviji zelo razvita. Imeli smo preko 153.000 ležišč v domovih, kampih, prikolicah, apartmajih, bungalovih, manjših hotelih, ki so bili v lasti podjetij. Zmogljivosti so se nahajale predvsem na hrvaški obali, torej sedaj v drugi državi. Nekaj kapacitet je bilo v gorah in ob jezerih saj je bil ta segment po- čitnikovanja zelo priljubljen. Velika večina podjetij je imela svoje lastne počitniške zmogljivosti, kjer so lahko zaposleni letovali s svojimi družinami veliko ceneje. Po letu 1990 pa se je ta segment turizma bistveno spremenil oz. ukinil. Vzroki naj bi bili v procesu divje privatizacije družbene lastnine, kjer so se na ta način privati- zirale tudi počitniške zmogljivosti (mnoge počitniške kapacitete so bile narejene s sredstvi, ki so se jim delavci odpovedali iz naslova regresa za letni dopust). Danes se stanje počasi popravlja. Zato so tista slovenska podjetja, ki še niso prodala svo- jih počitniških kapacitet le-te obnovila in jih lahko oddajajo svojim zaposlenim. Žal pa se množičnost takega socialno-sindikalnega turizma do danes ni ponovi- la. Po letu 1990 pa se obsega zmogljivosti ter drugih pogojev sindikalnega turizma tudi ne spremlja več sistematično. Ocena je, da je v Sloveniji danes cca. 15.000 lež- išč, ki so še v rabi sindikalnega turizma. 10 »Socialni turizem«, Sindikat gostinstva in turizma, http://www.sindikat-git.si/index.php?Itemid=83&ca- tid=1:latest-news&id=75:socialni-turizem&option=com_content&view=article (31.8.2013) 121 2 – s t 4 u .– o r Adaptacijski model turizma predstavljajo programi, kjer se ponujeni produkt pri- 2 u 5 s ize . o tv lagajajo posebnim potrebam uporabnikov socialnega turizma. Gre za posebne pri- k a m t r o ja , iz lagoditve, glede na potrebe, ki jih imajo določene ciljne skupine uporabnikov soci- b n e je u o r 2 alnega turizma. Participacija je omejena samo na ciljne skupine uporabnikov social- b 0 s r 1 p a nega turizma. Kot primer takšne oblike socialnega turizma lahko navedemo pri- 3 e , P š žev n o e p mer »Premor«11 (»Break«) iz Velike Britanije. Gre za dobrodelno organizacijo, ki r a to o n družinam z otroci z učnimi težavami omogoča kratke oddihe oz. počitnice. Orga- r s o l j ov e ž i nizacija razpolaga s štirimi počitniškimi centri, kjer usposobljeno osebje lahko po- , S n n e p l m ov nudi specialistično oskrbo za te otroke, kot tudi za otroke z motnjami v telesnem r a e i n h n razvoju. Tovrstne počitnice so diskontirane: posameznik plača polovico stroškov, i o j a a d g n drugo polovico pa krijejo dobrodelna organizacija. Drugi takšni programi se lah- o e s m ti – en ko fokusirajo na različne ciljne skupine kot so npr. seniorji, otroci s kroničnimi bo- t leznimi, enostarševske družine ali pa najstniške starše. Slovenska praksa socialnega turizma znotraj adaptacijskega modela lahko postre- že s primerom socialnega podjetja Premiki, v okviru katerega deluje tudi prva tu- ristična agencija za dostopni turizem v Sloveniji. Turistična agencija Premiki12 je hkrati zavod in turistična agencija za dostopni turizem. Agencija in zavod za do- stopni turizem Premiki je namenjena osebam s posebnimi potrebami ter njihovim svojcem, ki jih želijo spremljati na potovanjih. Pri zavodu oziroma agenciji Premi- ki trdno verjamejo v koncept turizma za vse. Invalidnost, starost in druge okoliš- čine upoštevajo kot izzive. Njihovo izhodišče je, da ima vsak posameznik, neglede na potrebe in starost, pravico do preživljanja prostih in sproščujočih dni na način, kot si ga izbere. Agencija želi delovati strokovno in s posluhom do posameznikov tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. V svojih ponudbi združujejo pov- praševanje in ponudbo ter tako ustvarjajo invalidom prijazno mrežo ponudnikov, ki sega od namestitvenih objektov do celotne turistične ponudbe. Delujejo kot tu- ristična agencija s prilagojeno ponudbo; ponujajo prilagojene turistične storitve, pridobitev certifikata dostopnosti »Invalidom prijazno« ter izvajanje izobraže- vanj in svetovanj o delu z gosti – invalidi za delavce v turizmu. Gre za primer soci- alnega podjetja, ki se sicer ne ukvarja z financiranjem oz. sofinanciranjem turistič- nih programov za uporabnike socialnega turizma, pač pa z izvajanjem družbeno koristne dejavnosti in zaposlovanjem ranljivih skupin. Stimulacijski model 13 se značilno razlikuje od ostalih modelov, saj se kot ključen motivator teh iniciativ pojavljajo socialne koristi, ki turizem prinaša za skupnos- ti gostiteljice oz. za destinacije . Gre za destinacije, ki so pod močnim vplivom se- 11 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »What is Social Tourism?,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 12 »Turistična agencija Premiki« http://premiki.com/ (31.8.2013) 13 Lynn Minnaert, Robert Maitland in Graham Mil er, »What is Social Tourism?,« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 122 So zonskosti ali destinacije, katerih popularnost upada in imajo zato v nizki sezoni cial na voljo razpoložljive kapacitete – posledično pa izpad dohodka in povečano pot- ni t rebo po odpovedih delovnih razmerij. S privabljanjem strank socialnega turizma uriz oz. s pomočjo posebnih programov, lansiranih v nizki sezoni, se na ta način obli- em v S kuje nov trg – iniciative tega tipa imajo tako ekonomske kot socialne koristi. Kot lov primer avtorji navajajo IMSERSO program v Španiji; program je namenjen senio- en rjem in sicer gre za počitnice na obalah Španije v času trajanja nizke sezone. Poči- iji tnice so v 30 odstotkih stroškov financirane iz javnega sektorja, drugi del (70%) pa plačajo upravičenci sami. Tovrstni programi so namenjeni samo starostnikom in vključujejo prevoz, prehrano in aktivnosti na destinacije. Tovrstne sheme podalj- šujejo sezono, povečujejo zaposlenost v obalnih regijah in turistična potrošnja po- sledično pomeni tudi v povečanje prihodkov države iz naslova davkov. Ekonom- ski učinki programa so presenetljivi in sicer naj bi vsak vplačan evro v shemo sofi- nanciranja prinesel kar 4 evre donosa v obliki davkov, ter druge porabe oz. zmanj- šanja izplačil iz javne blagajne. V slovenski praksi takšne prakse sofinanciranja socialnega turizma nismo zasle- dili. Je pa zelo pogosta praksa, da turistična podjetja14, po koncu glavne sezone, oblikujejo posebno diskontirano (atraktivno) ponudbo (npr. posebna ponudba za upokojence, jesenske šolske počitnice na morju, jesenski oddih na morju) in na ta način poskušajo pritegniti določene ciljne skupine. Skupni imenovalec teh po- sebnih produktov je običajno (močno) znižana cena oz. brezplačno bivanje (pred- vsem za otroke do 6 leta oz. diskontirana cena za otroke do 12 leta) ali financira- nje in organizacija določenih storitev (npr. organizacija in financiranje avtobus- nega prevoza, npr. Veseli avtobus v Talaso Strunjan). Z namenom, da bi pritegnili goste v posezoni podjetja oblikujejo tudi vsebinsko posebne/atraktivne turistične produkte (npr. Pohodni teden po poteh slovenske Istre) s katerimi ponovno cilja- jo na točno določeno ciljno skupino. V okvir iniciativ stimulacijskega modela lah- ko pogojno uvrstimo posebne programe, ki jih turistična podjetja lanisirajo z name- nom podaljševanja sezone oz. privabljanja določenih ciljnih skupin uporabnikov in s tem ohranjanja poslovanja in zaposlitev. Običajno gre za diskontirane produk- te oz. za diskontirane dele teh produktov, običajno ciljane skupine pa so upokojen- ci in družine s predšolskimi otroki oz. v času počitnic tudi tiste s šoloobveznimi otroki. Opažamo, da v Sloveniji financiranje oz. sofinanciranje programov social- nega turizma ni praksa oz. da ni vključeno v nacionalne javne finančne sheme, niti ni vključeno kot del socialne politike. 14 »Posebna ponudba«. Terme Krka . http://www.terme-krka.si/si/strunjan/paketi/(31.8.2013) 123 2 – s t 4 u .– o r Zaključki 2 u 5 s ize . o tv V Sloveniji lahko najdemo primere praks oz. iniciativ za vse modele socialnega tu- k a m t r o ja , iz rizma. Vidimo, da so te iniciative zelo raznovrstne ter zavzemajo najrazličnejše ob- b n e je u o r 2 b like in jih je zaradi tega včasih težko nedvoumno uvrstiti v obstoječe modele oz. in- 0 s r 1 p a 3 e terpretacije evropskega socialnega turizma. Predstavljene interpretacije oz. modeli , P š žev n o e p socialnega turizma nedvoumno predstavljajo velik doprinos na področju razume- r a to o n r s vanja tega kaj socialni turizem je oz. kakšne iniciative zajema. Vendar pa, glede na o l j ov e ž i , S n n ugotovljeno v našem prispevku, te interpretacije potrebujejo dopolnitve ali pa celo e p l m ov nove, dodatne interpretacije, ki poleg že omenjenih kriterijev (uporabnikov in pro- r a e i n h n i o duktov) vpeljujejo še kakšne druge kriterije – eden takšnih je npr. financiranje oz. j a a d g no e sofinanciranje programov socialnega turizma. Na tem področju je situacija v Slo- s m ti – en veniji zelo raznolika ter obsega različne iniciative; programe, ki jih v celoti financi- t rajo dobrodelne organizacije (RKS) in organizacije civilne iniciative (Zveza prija- teljev mladine Slovenije); programe, ki jih pokriva zdravstveno zavarovanje (zdra- vstvene kolonije) oz. invalidsko zavarovanje; programe, ki jih sofinancirajo delo- dajalci; programe, ki so posebej pripravljeni in diskontirani (programi v nizkih se- zonah), tako imenovano posebno ponudbo, ki jo lansirajo ponudniki turističnih produktov sami – tovrstne produkte uporabniki tudi v celoti sami financirajo; ali pa gre za pobude posameznikov npr. družino, ki s seboj na počitnice vzame otro- kovega sošolca, katerega starši si počitnic ne morejo privoščiti. Vse te iniciative, kot že rečeno, zahtevajo dopolnitev interpretacij oz. modelov socialnega turizma vsaj še z vzornega kota financiranja posameznih oblik socialnega turizma, kar pa že od- pira tudi novo vprašanje in sicer kdo je pripravljen investirati v razvoj takšnih pro- gramov socialnega turizma ter koliko in zakaj je pripravljen to storiti. Literatura Diekmann, Anya in Scott McCabe. »System of social tourism in the European Union: a critical review.« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 417–430. Minnaert, Lynn, Anya Diekman in Scott McCabe. »Defining Social Tourism and its Historical Context.« V Social Tourism in Europe: Theory and Pra- ctice, ur. Scott McCabe, Lynn Minnaert in Anya Diekmann, 18–24. Bristol: Channel View Publications, 2012. Minnaert, Lynn, Robert Maitland in Graham Miller. »Tourism and Social Poli- cy: The Value of Social Tourism.« Annals of Tourism Research 36, no. 2 (2009): 316–334. Minnaert, Lynn, Robert Maitland in Graham Miller. »What is Social Tourism?« Current Issues in Tourism 14, no. 5 (2011): 403–416. 124 So »Peljimo jih na morje«. Rdeči križ Slovenije . http://www.rks.si/sl/Letovanje_ cial in_okrevanje/ (31.8.2013) ni tu »Posebna ponudba«. Terme Krka . http://www.terme-krka.si/si/strunjan/pake- rize ti/(31.8.2013) m v S »Socialni turizem«. Sindikat gostinstva in turizma. http://www.sindikat-git.si/ love index.php?Itemid=83&catid=1:latest-news&id=75:socialni-turizem&optio- niji n=com_content&view=article (31.8.2013) »Turistična agencija Premiki «. http://premiki.com/ (31.8.2013). 125 2 – s t 4 u .– o r Paradoksi vinskega turizma na Slovenskem: 2 u5s ize . o tv k a m izbrani primeri t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Wine tourism paradoxes in Slovenia: selected cases 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Aleš Gačnik to o n r s o l j ov e Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije ž i , S n n e p l m – Turistica, Slovenija ov r a e i n h n ales.gacnik@turistica.si i o j a a d g no e s m ti – en Simon Kerma t Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Slovenija simon.kerma@turistica.si Povzetek Avtorja se v prispevku lotevata nekaterih razvojnih dilem povezanih z vinskim turizmom v Sloveniji. Kljub dolgi in bogati zgodovini vinogradništva, vinarstva in kulture vina je vinski tu- rizem na Slovenskem dokaj recenten pojav. Zato tudi ne preseneča deficit celovitih znanstve- nih raziskav in objav na temo vinskega turizma in kulture vina pri nas. V Sloveniji prav tako še ni izoblikovana celostna specializirana vizija in strategija razvoja vinskega turizma, zato smo lah- ko priča številnim kontradikcijam in paradoksom. Avtorja sta izbrala in se v svoji analizi omeji- la na tri zanimivejše vinske paradokse, ki so odraz bogastva in pestrosti vinskih identitet v Slo- veniji. Ti paradoksi predstavljajo svojevrsten razvojni potencial in temelje za oblikovanje ce- lostne nacionalne razvojne vizije in strategije vinskega turizma ter posledično prispevajo k več- ji mednarodni vizibilnosti tako vinogradništva, vinarstva in kulture vina, kot tudi trajnostne- ga razvoja turizma. Ključne besede: vinski turizem, vinska kultura, paradoksi vinskega turizma, vinske zgodbe Summary The authors address some of the development issues related to wine tourism in Slovenia. Despite the long and rich history of viticulture, wine making and wine culture, wine tourism in Slovenia is a fairly recent phenomenon. The deficit of comprehensive scientific research and publications on the topic of wine tourism and wine culture in our country is therefore not surprising. Further- more, Slovenia has not yet adopted a comprehensive specialized vision and strategy for the devel- opment of wine tourism, so we can witness the many contradictions and paradoxes. In their analy- sis, the authors have selected three interesting wine paradoxes that reflect the richness and diversi- ty of wine identities in Slovenia. These paradoxes represent the unique development potential and 127 2 – s t 4 u .– o r the foundation for the creation of an integrated national development vision and strategy of wine 2 u 5 s ize . o tv tourism and, consequently, contribute to greater international visibility of viticulture, wine mak- k a m t r o ja , iz ing and wine culture, as well as the sustainable development of tourism. b n e je u o r 2 b Keywords: wine tourism, wine culture, wine tourism paradoxes, wine stories 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Zgodovina vinogradništva in vinarstva na ozemlju današnje Slovenije ima več kot ž i , S n n e p l m 2.500 letno tradicijo, o čemer pričajo številne arheološke najdbe, muzejski pred- ov r a e i n h n meti, arhivski dokumenti in živost nesnovne dediščine. Dediščina in kultura vina i o j a a d g n predstavljata identitetno razvojno platformo za kreiranje inovativnega vinske- o e s m t ga turizma, kar je pomembno tako za razvoj vinogradništva in vinarstva, proda- i – ent jo vina, za promocijo vin in vinskih regij, za gastronomijo, za lokalno in regional- no razvojno načrtovanje, kot tudi za celostni integralni razvoj turizma. Če je kul- tura vina na območju Slovenije prisotna že tisočletja, pa prva razmišljanja o vin- skem turizmu segajo v leto 1976, začetek sistematičnega razvoja, zlasti vinskih cest, pa v leto 1993. Na Slovenskem žal nimamo izoblikovane celostne specializirane vizije in strategije razvoja vinskega turizma, kot preseka med kmetijskim, kulturnim in turističnim sektorjem, zato smo priča neenakomernemu razvoju vinskih cest, skeleta vinskega turizma. V zadnjih letih, po konstituiranju regionalnih destinacijskih organizacij, postaja vinski turizem vse pomembnejša sestavina regionalnih turističnih identi- tet, programov in storitev ter vse pomembnejši medij za komuniciranje mest in re- gij na nacionalni in mednarodni ravni1. Razvoj vinskega turizma je direktno pove- zan z razvojem podeželja. Četudi krovni nacionalni dokument Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–20132 ne upošteva vinskega turiz- ma v celoti, je njegov pomen izpostavljen v vseh lokalnih ali regionalnih strategi- jah in programih za razvoj podeželja, kot tudi v Strategiji razvoja gastronomije Slo- venije3. Vsi ti dokumenti poudarjajo pomen krepitve vinogradništva, vinarstva in kulture vina, skupaj z razvojem dopolnilne turistične ponudbe ob vinsko turistič- nih cestah, v realnosti pa smo priča neenakomernemu in stihijskemu razvoju vin- skega turizma v različnih vinskih regijah Slovenije. 1 Aleš Gačnik, »Gastronomy heritage as a source of development for gastronomy tourism and as a means of increasing Slovenia’s tourism visibility«. Academica Turistica, Tourism & Innovation Journal, 5, No.2, University of Primorska (2012): 39–60. 2 Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2007). 3 Sonja Sibila Lebe in ostali, »Strategija razvoja gastronomije Slovenije«. Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru (2006). 128 Pa Raziskovanje vinskega turizma je razmeroma novo področje na Slovenskem, kar rad se odraža v pomanjkanju celovitih znanstvenih študij in člankov o vinskem turiz- oks mu in vinski kulturi. Kerma4 pri pregledu literature s področja vinskega turizma i vin pri nas identificira usmeritev izvedenih raziskav predvsem na analizo trženja vin- skeg skega turizma in razvijanja blagovnih znamk vinskih regij, na ugotavljanje vloge a tu vinskih konzorcijev pri razvoju vinskega turizma ter na posamezne študije prime- rizm rov izbranih vinskih regij, ki vključujejo tudi analizo življenjskega cikla vinsko-tu- a n ristične destinacije5. a Sloven Trije paradoksi vinskega turizma skem Serge Renaud je leta 1992 predstavil študijo o t. i. francoskem (vinskem) parado- : iz ksu,6 ki je zaznamovala modo in trende na mednarodni vinski sceni, vse do da- bra nes, tudi na Slovenskem. Vinske paradokse lahko odkrivamo v dediščini in kultu- ni p ri večine vinorodnih regij sveta in so pomembno gibalo razvoja vinskega turizma. rim Predstavljajo platformo za kreiranje in komuniciranje vinsko – turističnih zgodb eri na različnih identitetnih ravneh, znotraj različnih zvrsti vinskega ali gastronom- skega turizma, tako v urbanih kot ruralnih okoljih. V nadaljevanju predstavljamo izbrane primere (dobre) prakse iz treh različnih okolij, kjer razvojne potenciale vinskega turizma prepoznavamo kot vinološke pa- radokse z identitetnim, razvojnim in marketinškim potencialom, ki lahko pripo- more k večji mednarodni vizibilnosti vinskega turizma na Slovenskem. Vinski pa- radoks kot »brand« in razvojni potencial vinskega turizma!? Ljubljanski paradoks Naj kar takoj naslovimo vinski paradoks slovenske prestolnice: ta se namreč ponaša z nazivom »mesto trte in vina«, nahaja pa se izven meja vinorodnih pokrajin. Kljub temu je Ljubljana v epicentru vinskega dogajanja v deželi »na sončni strani Alp«. V primeru urbane Ljubljane so tako na preizkušnji klasične opredelitve in definici- je vinskega turizma, saj razvejanost vinskega dogajanja stimulira z vinom poveza- ni turizem, posredno tudi krepi širši razvojni potencial mesta oz. celotne države. Ljubljana in vino sta bila od nekdaj močno povezana. Že v času Emone so nje- ni prebivalci na pobočju sedanjega grajskega hriba in Rožnika posadili trto. Tako je bila Ljubljana nekdaj v resnici pravo mesto trte in vina. V preteklih stoletjih pa 4 Simon Kerma, »Wine Tourism as a Development Factor of the Primorska Wine Region«. In Jordan P. editor. Regional Development and Regionalisation in the Adriatic Space. Proceedings of the 3rd conference of the Adriatic Forum Vienna, September 23–25, 2010, ISR-Forschungsberichte, 38 (2012): 127 – 139. 5 Igor Jurinčič, Štefan Bojnec, »Wine tourism development: The case of wine district in Slovenia. Tourism«, vol. 57, 4 (2009): 435–448. 6 Lionel H. Opie, »The French paradox: are »they« real y so different?« V The French Paradox: Fact or Fiction? Dialogues in Cardiovascular Medicine, Vol 13. No. 3 (2008): 155. 129 2 – s t 4 u .– o r je bila tudi (ali predvsem) središče vinskega trgovanja, saj je bila na tranzitni poti 2 u 5 s ize . o tv med Benetkami in srednjo Evropo. Iz nje se je vino, ki je prihajalo iz Primorske, k a m t r o ja , iz odpošiljalo v avstrijske dežele in v južno Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je bila na b n e je u o r 2 novo zgrajenem Gospodarskem razstavišču organizirana prva jugoslovanska raz- b 0 s r 1 p a stava vin, že leta 1955 pa prva mednarodna razstava vin. Od takrat je v Ljublja- 3 e , P š žev n o e p ni vsako leto potekalo mednarodno ocenjevanje vin. Po ocenjevanju je bil do leta r a to o n 2002 organiziran tudi Vinski sejem, na katerem je bilo mogoče poskusiti razsta- r s o l j ov e ž i vljena vina. Prirejala so se strokovna predavanja in vodene degustacije7. Njegov na- , S n n e p l m ov slednik je postal Festival vin, kasneje preimenovan v Slovenski festival vin, ki prav r a e i n h n tako daje poudarek strokovnosti in vsako leto širi svojo dejavnost. Po desetih letih i o j a a d g n se mu je tako v istem terminu pridružil še Festival kulinarike. Dvodnevna vinsko- o e s m ti – en -kulinarična festivala se oglašujeta kot največji in najpomembnejši tovrstni prire- t ditvi v Sloveniji. Zovko8 v svoji raziskavi ugotavlja precejšnjo razgibanost ljubljanske vinske sce- ne, kjer identificira 15 vinotek in vinskih barov ter 5 vinotočev. V Ljubljani najde- mo tudi nekaj markantnih primerov plemenite vinske trte, iz katerih je pridelano protokolarno vino. V prestolnici deluje oz. ima sedež šest z vinom povezanih or- ganizacij. Številne ljubljanske restavracije in gostilne v svoji ponudbi izpostavlja- jo in promovirajo (slovenska) vina. Vinsko-turistični pečat mestu nedvomno da- jejo z vinom povezani dogodki in prireditve (npr. GAST – Mednarodni sejem VINO, Mednarodni salon nagrajenih vin – Decanterjevi nagrajenci, Slovenske vinske zgodbe, Ljubljanska vinska pot in predvsem Slovenski festival vin s Festi- valom kulinarike). Da je Ljubljana mesto z velikim vinskim (tržnim) potencialom in da ima dobre možnosti tudi za razvoj vinskega turizma, potrjujejo izbrani relevantni informa- torji iz vinogradniško-vinarske, organizacijske (prireditvene) in turistične branže. Poudarijo, da prestolnica nosi naziv »mesto trte in vina« in da bi to morala bolje izkoristiti v svoj prid. Ljubljano vidijo kot odlično distribucijsko mesto, saj je nje- na oddaljenost od vsake slovenske vinorodne dežele približno enaka. Da bi se vin- ski turizem v Ljubljani uveljavil, bi morali pripraviti promocijsko gradivo, v kate- rem bi bili zabeleženi vsi vinski in kulinarični dogodki ter prireditve, kar bi pri- pomoglo k dvigu prepoznavnosti Ljubljane na tem področju. Vse tovrstne dogod- ke naj bi povezali v neko mrežo, da ne bi prihajalo do prekrivanj. Promoviranje vinskega turizma vidijo v trgovinah v mestnem središču, posredno pa tudi v tistih vinskih barih, ki so povezani s trgovci. Vinski turizem v Ljubljani je vsekakor lah- ko aktualen z ekonomskega vidika, saj se vino v Ljubljani prodaja v največji možni količini in po najvišji možni ceni, kar pomeni, da bi se morali bolje zavedati eko- 7 Dušan Terčelj, »Kultura vina na Slovenskem«. Tovarna tradicij, Slovenski etnografski muzej (2007). 8 Vladimira Zovko, »Vinski turizem v Ljubljani«. Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Tu- ristica (2012). 130 Pa nomskega učinka vina in ga strateško promovirati v kontekstu poslovnih srečanj. rad Zovko v svoji analizi stanja vinskega turizma v Ljubljani še ugotavlja, da ta sploh ni oks dobro opredeljen s strani institucij, ki delujejo na področju turizma.9 Kljub temu i vin in navzlic dejstvu, da Ljubljana nima vinogradniške tradicije (pač pa vinsko trgo- skeg vsko!), bi lahko zanjo dejali, da je to urbani vinski svet v malem, saj v njej najdemo a tu pestro ponudbo vin iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. rizma na S Mariborski paradoks lov Maribor, kot urbani center, je v pravem pomenu besede mesto trte in vina10, z več en kot 400 let staro – najstarejšo vinsko trto na svetu v starem mestnem jedru (Lent) ske ter z eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi s kapaciteto 5,5 m: i mio litrov vina. Po mestu se imenuje tudi Mariborska vinsko – turistična cesta zbra (VTC 18), ki povezuje vinograde v neposredni okolici Maribora z mestom samim. ni pr Z vidika vinskega turizma na Slovenskem lahko kot primer dobre prakse izposta- ime vimo VinDel – mednarodni salon vina in delikatesnih proizvodov, ki v Maribo- ri ru poteka od leta 2008 pod okriljem Zavoda SloVino. Po mnenju številnih obisko- valcev sejma je to najokusnejši dan v letu, ko se okušajo dobrote od blizu in daleč: največji poudarek je na vinu, pa tudi na oljih, pršutih, ribah, tartufih, čokoladah, sladicah, sadju, zeliščih itd. V kontekstu sejma poteka t.i. VinDel academy – aka- demija vina in delikates, ki vključuje strokovna predavanja in vinsko – kulinarič- na izobraževanja, vodene degustacije, tematske delavnice in predstavitve ter gala večerjo. V letu 2012 je enodnevni salon VinDel obiskalo 2.250 ljudi, število le teh pa iz leta v leto narašča. Udeležilo se ga je 210 razstavljalcev iz 11 držav in obiskovalcem po- nudilo v okušanje 800 izdelkov.11 Z vidika vinskega in gastronomskega turizma je pomemben podatek, da je za veliko večino ponudnikov (98 %) pomembna bodo- ča usmeritev VinDela v gastronomski turizem, da se tudi vinarji, oljkarji in drugi »delikatesarji« v prihodnje povezujejo s turizmom, pri čemer si jih kar 77 % želi sodelovati s Fakulteto za turistične študije Turistico, in sicer na naslednjih pod- ročjih: marketing in trženje (65 %), izobraževanje – lastnikov, zaposlenih, zuna- njih sodelavcev (63 %), raziskave in razvoj – novih priložnosti na trgu turističnih storitev (38 %), kreiranje novih tržnih / blagovnih znamk, storitev (32 %), investi- cijsko svetovanje (13 %), poslovno svetovanje (12 %).12 Raziskava med ponudniki in 9 Ibid.: 77. 10 Dušan Terčelj, »Kultura vina na Slovenskem«. Tovarna tradicij, Slovenski etnografski muzej (2007): 173–174. 11 V času sejma VinDel je bila opravljena raziskava med 174 obiskovalci in 131 ponudniki salona. Pod mentor- stvom učiteljev so jo izvajali študentje Univerze na Primorskem, Fakultete za turistične študije Turistica. 12 Aleš Gačnik, Zorana Medarić, Simon Kerma, Marko Kukanja, »VinDel – raziskava med ponudniki.« Fakulteta za turistične študije Turistica, neobjavljeno študijsko gradivo, Univerza na Primorskem (2012). 131 2 – s t 4 u .– o r obiskovalci13 salona VinDel jasno pokaže, da lahko v bližnji prihodnosti pričakuje- 2 u 5 s ize . o tv mo še večjo usmeritev vinarjev, oljkarjev in delikatesarjev v turizem, kar bo zazna- k a m t r o ja , iz movalo prihodnost vinskega turizma na Slovenskem. Prav zato izpostavljamo sa- b n e je u o r 2 lon VinDel kot primer dobre prakse, ki jasno nakazuje usmeritve in trende na po- b 0 s r 1 p a dročju vinskega turizma. 3 e , P š žev n o e p r a In kaj bi lahko označili kot Mariborski paradoks? Nedvomno je to zgodba o Sta- to o n r s ri trti v centru urbanega Maribora, ki velja za najstarejšo vinsko trto na svetu z ne- o l j ov e ž i , S n n kaj manj kot 450 leti. Iz grozdja Stare trte sorte žametna črnina ali modra kavči- e p l m ov r a na običajno vsako leto pridelajo 25 litrov vina, ki ga mariborska občina uporablja e i n h n i o j a za protokolarne namene. Stara trta raste na leseni opori ali »brajdi«, pritrjeni na a d g no e fasado hiše, poimenovane Hiša stare trte, kot simboličnem vinskem in turistič- s m ti – en nem središču mesta, kjer je tudi častni sedež slovenskih in mednarodnih vinskih t združb oziroma vitezov, slovenskih in mariborskih vinskih kraljic ter številnih vi- noljubov. Stara trta je deležna posebne skrbi s strani mestnega viničarja, največ me- dijske pozornosti pa se ji namenja v času reza trte, kot enega najpomembnejših vi- nogradniških opravil in še zlasti v času trgatve najstarejše trte v svetu, ki se razvija v vse bolj prepoznaven Festival stare trte, morda preveč folkloristično obarvan tu- ristični dogodek, za katerega iz leta v leto sicer narašča medijsko zanimanje doma- čih in tujih novinarjev. Leta 1971 je bila Stara trta vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, že nekaj let pa potekajo tudi prizadevanja po uvrstitvi stare trte na UNESCO seznam kulturne dediščine. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slo- venije, morala pa bi simbolizirati tudi identiteto vinorodne Evrope! Njene potom- ke rastejo ne le v številnih krajih po Sloveniji, ampak celo po vseh kontinentih. Do sedaj je bilo podeljenih 70 cepičev v Sloveniji in 28 po svetu, tako da Stara trta po- staja simbolični ambasador vinorodne Slovenije in element mednarodne turistič- ne prepoznavnosti države. Njen potencial na področju vinskega turizma je v pre- težni meri še neizkoriščen, saj se Stara trta še ni ustrezno pozicionirala na svetov- nem zemljevidu vinske dediščine, kulture in turizma. Pravi vinoljub naj bi začutil potrebo, da se vsaj enkrat v življenju »prikloni« najstarejši vinski trti na svetu, kar bi lahko bil pomemben marketinški magnet za mednarodno prepoznavnost vin- skega turizma in kulture na Slovenskem, meni Gačnik. Staro trto, kot primer po- sebne prakse in potenciala na področju vinskega turizma izpostavljamo tudi zato, ker najstarejšo trto na svetu ne najdemo v klasičnem vinorodnem okolju (na pode- želju), ampak v centru mesta Maribor. In prav to je, z vidika vinogradništva in vi- narstva, vinske kulture in vinskega turizma mariborski paradoks! 13 Aleš Gačnik, Zorana Medarić, Simon Kerma, Marko Kukanja, »VinDel – raziskava med obiskovalci.« Fa- kulteta za turistične študije Turistica, neobjavljeno študijsko gradivo, Univerza na Primorskem (2012). 132 Pa Briški paradoks rado Goriška Brda s šest tisoč prebivalci v istoimenski občini so se uveljavila kot najra- ksi v zvitejši in najprestižnejši slovenski vinorodni okoliš. Dejstvo je, da so briška vina in že pred časom naredila vtis na zahodu, kar je razvidno iz številnih prestižnih nagrad skeg kakor tudi naklonjenih člankov v mednarodnem tisku14. a tur Splošno sprejeto dejstvo, da gre v primeru Brd za najbolj razvito vinsko regijo v izm Sloveniji, se očitno odraža tudi v njenem vinsko-turističnem razvoju. Po Jurinčiču a na S in Bojnecu15 bi pogojno lahko Brda že takrat uvrstili v 3. (zrelo) fazo življenjskega lov cikla vinsko-turistične destinacije, medtem ko so ostali slovenski okoliši oz. vin- en ske regije še v 2. (razvijajoči) fazi. skem Briški vinorodni okoliš je relativno majhen, a zato precej homogen, k čemur pri- : izb speva tudi dejstvo, da se v celoti prekriva z območjem občine Brda. Na voljo so šte- ran vilne in raznolike turistične atrakcije, dogodki in aktivnosti. Vino je seveda pov- i pri sod zraven, vendar je, zanimivo, najbolj znan in obiskan Festival češenj z več kot mer 30.000 obiskovalci.16,17 i Brda imajo tudi svojo Briško vinsko-turistično cesto (VTC), vendar ta povezuje le za vzorec vinarjev in še nekaj drugih ponudnikov. Zato nič ne preseneča, da se Bri- ška VTC praktično ne promovira in da je sploh ni zaslediti na svetovnem spletu. Na terenu sicer tu pa tam zasledimo nekaj tabel, kar pa skupaj z drugimi označba- mi vnaša predvsem določeno zmedo med posameznimi obiskovalci. Brici torej ne namenjajo večje pozornosti svoji VTC, kar je svojevrsten paradoks. Očitno jim v razvojnem pogledu ne koristi prav dosti, saj so na nek način organi- zacijsko ves čas pred njeno formalno uveljavitvijo. Vinarji se tako raje promovirajo preko konzorcija vin Brda in občinskega TIC-a. V primerjavi z ostalimi slovenski- mi vinskimi regijami / okoliši je opaziti tudi bolj izrazito individualnost in podje- tnost. Kot v svoji raziskavi ugotavlja Turk18, se velika večina briških vinarjev (75 %), ki imajo razvito svojo blagovno znamko, promovira in trži s pomočjo lastne sple- 14 Npr.: Eric Asimov, »From Slovenia’s Ancient Hil s«. The New York Times, January 24 (2013). Http://www. nytimes.com/2013/01/30/dining/reviews/slovenias-vineyards-and-a-vibrant-wine-culture-rebound.html?_ r=0. 15 Igor Jurinčič, Štefan Bojnec, »Wine tourism development: The case of wine district in Slovenia.« Tourism, vol. 57, 4 (2009): 435–448. 16 Simon Kerma, »Wine Tourism as a Development Factor of the Primorska Wine Region«. In Jordan P. editor. Regional Development and Regionalisation in the Adriatic Space. Proceedings of the 3rd conference of the Adriatic Forum Vienna, September 23–25, 2010, ISR-Forschungsberichte, 38 (2012): 127–139. 17 Marjana Simčič Humar, »Slovene wine tourism: the good practice case of Goriška Brda.« A power-point presentation at Alpa-Adria professional meeting of vintners, wine growers, and experts in the field of tourism in the Alpe-Adria region (»Wine roads as a part of wine tourism«, Ljubljana, 24. januar, 2013). 18 Sara Turk, »Vinski turizem v vinorodni deželi Primorski«. Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Turistica (2012). 133 2 – s t 4 u .– o r tne strani. Spletne strani briških vinarjev so zelo pregledne, strokovne in enostav- 2 u 5 s ize . o tv ne za uporabo, vsebujejo pa tudi vse potrebne podatke: opis lokacije, opis ponud- k a m t r o ja , iz be in kontaktne informacije. b n e je u o r 2 b Vinski turizem v Brdih je torej v velikem porastu in po mnenju večine protago- 0 s r 1 p a 3 e nistov na destinaciji se bo trend izboljševanja ponudbe še stopnjeval. V ospred- , P š žev n o e p r a ju bo spodbuda in promocija pridelave in predelave zdrave hrane, predvsem sadja to o n r s in grozdja (s tem seveda tudi vina). Masovni turizem tu ni zaželen, saj zagovarjajo o l j ov e ž i , S n n ohranjanje zdravega in čistega okolja. e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Zaključek: vinski paradoksi kot element prepoznavnosti no e s m t vinskega turizma na Slovenskem i – ent Izbrani vinski paradoksi so odraz bogastva vinskih identitet v Sloveniji. Predsta- vljajo kreativni razvojni potencial in temelje za oblikovanje celostne nacionalne ra- zvojne vizije in strategije vinskega turizma ter posledično prispevajo k večji med- narodni vizibilnosti tako vinogradništva, vinarstva in kulture vina, kot tudi traj- nostnega razvoja turizma. Vinski paradoksi so edinstveni medij inovativnega komuniciranja države, njenih regij in lokalnih skupnosti. Ne le vinorodnih. Vodijo nas k primerjalnemu razu- mevanju identitet vinorodnih regij Evrope in nas opozarjajo na pomen kulture vina in turizma pri razvoju Evrope. Boljše kot bomo poznali zgodovino evropske- ga vinogradništva in vinarstva ter kulturo vina, lažje bomo razumeli in vrednoti- li naše lokalne posebnosti, bolj konkurenčna in želena bodo odlična vina sloven- skih vinorodnih pokrajin, kot meni Gačnik19. S takšnim raziskovalnim in razvoj- nim pristopom vzpostavljamo inovativno strateško platformo za mednarodno po- zicioniranje vinskega turizma na Slovenskem, kjer paradoksi niso prepoznani le kot breme ali razvojni hendikep, ampak kot generator vinskih zgodb in trajnostne- ga razvoja turizma. Literatura Asimov, Eric. »From Slovenia’s Ancient Hills.« The New York Times, 24.1.2013, http://www.nytimes.com/2013/01/30/dining/reviews/slovenias-vineyards- -and-a-vibrant-wine-culture-rebound. html?_r=0 (10.10.2013). Gačnik, Aleš. »Od dediščine vinogradništva in vinarstva do kulture vina in turiz- ma na Slovenskem.« V Kultura vina na Slovenskem, Terčelj, D. Tovarna tradi- cij, Slovenski etnografski muzej, 2007: 15–19. 19 Aleš Gačnik, »Od dediščine vinogradništva in vinarstva do kulture vina in turizma na Slovenskem«. V: Dušan Terčelj, Kultura vina na Slovenskem. Tovarna tradicij, Slovenski etnografski muzej (2007): 19. 134 Pa Gačnik, Aleš. »Gastronomy heritage as a source of development for gastronomy rad tourism and as a means of increasing Slovenia’s tourism visibility.« Academi- oksi v ca Turistica, 5, 2, (2012). Univerza na Primorskem: 39–60. insk Gačnik, Aleš, Medarić, Zorana, Kerma, Simon, in Kukanja, Marko. VinDel – raz- ega t iskava med ponudniki. Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študi- ur je Turistica, neobjavljeno študijsko gradivo, 2012. izma n Gačnik, Aleš, Medarić, Zorana, Kerma, Simon, in Kukanja, Marko. VinDel – raz- a S iskava med obiskovalci. Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične štu- lov dije Turistica, neobjavljeno študijsko gradivo, 2012. enske Jurinčič, Igor, in Bojnec, Štefan. »Wine tourism development: The case of wine m: i district in Slovenia.« Tourism, vol. 57, 4, (2009): 435–448. zbra Kerma, Simon. »Wine Tourism as a Development Factor of the Primorska Wine ni p Region.« V Regional Development and Regionalisation in the Adriatic Space. rime Proceedings of the 3rd conference of the Adriatic Forum Vienna, September 23– ri 25, 2010, ur. Jordan P. ISR-Forschungsberichte, 38 (2012): 127–139. Lebe, Sonja Sibila, et al.. Strategija razvoja gastronomije Slovenije. Center za inter- disciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru, 2006. Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Ministr- stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 2007. Opie, H. Lionel. »The French paradox: are »they« really so different? The French Paradox: Fact or Fiction?« Dialogues in Cardiovascular Medicine, Vol 13. No. 3. (2008): 155–158. Simčič Humar, Marjana. »Slovene wine tourism: the good practice case of Gori- ška Brda.« A power-point presentation at Alpa-Adria professional meeting of vintners, wine growers, and experts in the field of tourism in the Alpe-Adria region (»Wine roads as a part of wine tourism«, Ljubljana, 24 January, 2013). Terčelj, Dušan. Kultura vina na Slovenskem. Tovarna tradicij, Slovenski etnograf- ski muzej, 2007. Turk, Sara. Vinski turizem v vinorodni deželi Primorski. Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Turistica, 2012. Zovko, Vladimira. Vinski turizem v Ljubljani. Univerza na Primorskem, Fakulte- ta za turistične študije Turistica, 2012. 135 2 – s t 4 u .– o r Projekt prenove procesa obvladovanja 2 u 5 s ize . o tv k a m človeških virov pri izvajanju socialnih storitev t roja , iz b n e je u o r 2 v domačem bivalnem okolju b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Implementation social services in home environment o e p r a to o n r s and human resources process reengineering o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Katarina Galof e i n h n i o j a a d g Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija no e s m t katarina.galof@zf.uni-lj.si i – ent Povzetek Človeški viri imajo odločilno vlogo pri poslovanju podjetij, institucij in zavodov. Pri projek- tnem načinu izvajanja dela Zavoda je opaziti poudarjen pomen človeških virov. Projektno vodstvo Zavoda je zaradi zavedanja pomembnosti človeškega faktorja pri izvajanju projektov osredotočeno predvsem na človeške vire in procese ravnanja s človeškimi viri. S projektnim na- činom vodenja izvajanja pomoči na domu vplivajo na kakovost bivanja starejših v domačem bi- valnem okolju ter na omogočanje in ohranjanje njihove samostojnosti pri opravljanju vsako- dnevnih življenjskih aktivnosti. Tako kot drugi projekti so tudi projekti v domačem okolju pla- nirani in se uresničujejo skozi in v povezavi z različnimi konteksti, ki imajo določen vpliv, na kar je osredotočen projektni tim. Z namenom izboljšanja učinkovitosti obvladovanja proce- sov človeških virov v projektih Zavoda smo se odločili da pripravimo posnetek in analizo sta- nja ter prenovo procesov s področja upravljanja s človeškimi viri. Ključne besede: starostnik, prenova poslovnih procesov, človeški viri, socialna oskrba, doma- če bivalno okolje. Abstract Human resources play a crucial role in the performance of enterprises, institutions and soci- eties. In project mode of implementation of the Institute is observed emphasizes the impor- tance of human resources. Project management Institute is the awareness of the importance of the human factor in the implementation of projects focused mainly on human resources processes and human resource management. The project management approaches of the im- plementation of home affect the quality of life of older people in the home environment, and to provide and maintain their independence in carrying out daily living activities. Like oth- er projects are projects planned in the home environment, and implemented through, and in conjunction with a variety of contexts that have some impact on what the project team fo- cused. In order to improve the efficiency of process management of human resources in the 137 2 – s t 4 u .– o r projects of the Institute, we decided to prepare a snapshot and analysis of the situation and the 2 u 5 s ize . o tv reform processes in the field of human resources management. k a m t r o ja , iz b n Key words: elderly, business process reengineering, human resources, social care, home envi- e je u o r 2 b ronment. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Demografski podatki Evrostata1 prikazujejo dvigovanje povprečne starosti prebi- ž i , S n n e p l m valstva, tako pri nas kot drugod po svetu. Za Slovenijo napovedujejo do leta 2020 ov r a e i n h n povečanje deleža starejših nad 65 let iz 16,5 % (leta 2011) na 19 %. Omenjena proble- i o j a a d g n matika je tema raziskovanj strokovnjakov na različnih področjih delovanja. Stra- o e s m t tegija skrbi za starejše2 je v Sloveniji že od leta 2010 usmerjena v dolgotrajno oskr- i – ent bo v domačem okolju ter v institucionalno varstvo. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je pri nas v pripravi že od leta 2002. V Sloveniji naj bi dolgotrajna oskrba temeljila na pomoči na domu. Življenje v do- mačem okolju je bolj kakovostno, humano, moralno ter ima ekonomske prednos- ti. Država zagotavlja mrežo javne službe za socialno varstvene storitve. Za opravlja- nje javne službe socialno varstvenih storitev, je potrebno pridobiti koncesijo, ki jo podeli država ali občina3. Na podlagi koncesijskih pogodb posameznih občin Za- vod izvaja pomoč na domu v štirih občinah. Pomoč družini na domu nudijo ose- bam starejšim od 65 let, ki so zaradi starostne oslabelosti, invalidnosti ali kronične bolezni nesposobne za samostojno življenje. V storitve svetovanja so lahko vklju- čeni tudi svojci uporabnikov. Storitve izvajajo verificirane socialne oskrbovalke, pod strokovnim vodstvom koordinatorke. V obdobju zadnjih let menedžerji in vodilni v podjetjih svoja prizadevanja usmerjajo v BPR (Business Process Reengi- neering), prenovo poslovnih procesov. To je projekt, ki se v enaki obliki ponovi le enkrat in katerega rezultat je unikat 4. Vse poslovne procese znotraj podjetja teme- ljito preučijo in predlagajo njihovo korenito preoblikovanje. Eden izmed poslov- nih procesov je proces ravnanja s človeškimi viri, ki zajema celoto dogodkov in ak- tivnosti pri planiranju, sprejemanju in razvoju kadrov ter skrbi za fizične in psihič- 1 Demography report 2010, »Older, more numerous and diverse Europeans, European Com- mission«, Luxembourg, March (2011), http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&sour- ce=web&cd=2&ved=0CDYQFjAB&url=http%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Fsocial%2FBlobServlet%3Fdo- cId%3D6824%26langId%3Den&ei=DTOoUoaQO-qEyAPxzIFo&usg=AFQ jCNGFSXvgOozkzmcpK- clw8Ge7DRQtew&bvm=bv.57799294,d.bGQ (13.3.2013). 2 Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2013–2020, http://www.soczbor-sl.si/4Aktualno/Doku- menti/NPSV_2013-2020_121012.pdf (13.3.2013) 3 Zakon o socialnem varstvu (2007), http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20073&stevilka=100 (13.3.2013) 4 Andrej A Česen et al, »Vodnik po znanju projektnega vodenja tretja izdaja – PMBOK vodnik« (Kranj: Moderna organizacija, 2008). 138 Pr ne pogoje dela5. Kadrovski vidik prenove obravnava možnosti povečanja razpolo- ojek žljivosti, prilagodljivosti in produktivnosti obstoječih kadrovskih potencialov. Pri t pr prenovi6 imajo prednost širše izobraženi kadri, ki znajo neposredno uporabljati so- enov dobno informacijsko tehnologijo. e proce Metodološki pristop sa o S pomočjo metode analize pisnih virov smo pridobili informacije o teoretičnih bvla izhodiščih in dejstvih, ki se nanašajo na projektni način dela ter na življenje sta- dov rostnika v domačem bivalnem okolju. Uporabljene metode proučevanja tuje in anja č domače literature smo vključili v raziskovanja praktičnih primerov projektnega lov načina dela. Metodologija projektnega vodenja je bila vodilo pri prenovi procesa ešk upravljanja s človeškimi viri v Zavodu. ih vi Definirali smo začetek prenove , ki je bil opredeljen z odločitvijo o prenovi in za- rov p ključek, ki je bil opredeljen z doseganjem zastavljenih ciljev. Pred pričetkom pre- ri i nove smo se dogovorili o obsegu in omejitvah glede na čas, finančna sredstva in re- zvaj surse, ki so nam bili na voljo v konkretnem primeru Zavoda. Uporabili smo infor- anju s macije pridobljene z intervjujem vodstva, članov projekta ter informacije prido- oc bljene iz internih aktov Zavoda. ialni Uporabili smo predlagano metodologijo členitve procesa na posamezne faze: h sto priprava, posnetek stanja, analiza stanja, faza prenove procesov, organizacijske rite strukture in implementacije7. Človeški dejavnik je bil tisti podporni dejavnik, ki je v v d bistveno vplival na vsako fazo prenove in je za izvajanje storitev ključen pri projek- om tu prenove procesa obvladovanja človeških virov na projektih dolgotrajne oskrbe. ače Iz omenjenega razloga smo med metode dela vključili tudi preučevanje razpolo- m b žljivih in delujočih strokovnih kadrov na omenjenem področju dolgotrajne oskr- ival be v sosednjih državah. nem o Za obvladovanje človeških virov v projektu prenove smo sledili priporočilom ko vključevanja sledečih procesov obvladovanja projektnega tima: lju – planiranje človeških virov: prepoznavanje in dokumentiranje projektnih vlog, odgovornosti in hierarhičnih razmerij in izdelava plana za obvlado- vanje kadrovanja; – pridobivanje projektnega tima; pridobivanje človeških virov za dokonča- nje projekta; 5 Jože Florjančič in Goran Vuković, »Kadrovska funkcija – management« (Kranj, Moderna organizacija, 1998). 6 Andrej Kovačič in Vesna Bosilij Vukšić, »Management poslovnih procesov, Prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primer« (GV Založba, Ljubljana, 2005). 7 Robert Cugelj in Tomaž Kern, »Procesi v zdravstvu«, Bilt.-ekon. organ. inform. zdrav. 24, no.1 (2008), 22–27. 139 2 – s t 4 u .– o r – razvoj projektnega tima: izboljšanje usposobljenosti in vzajemnega delo- 2 u 5 s ize . o tv vanja članov tima, za izboljšanje izvajanja projekta; k a m t r o ja , iz – obvladovanje projektnega tima: sledenje dosežkov članov tima, zagota- b n e je u o r 2 vljanje povratne zveze, reševanje problemov in koordiniranje sprememb8. b 0 s r 1 p a 3 e Večina aktivnosti obvladovanja človeških virov se je dogajala v skupini procesov , P š žev n o e p r a planiranja, v skupini procesov izvajanja in v skupini procesov spremljanja ter kon- to o n r s troliranja. o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Rezultati n h n i o j a a d g n Pri tem je potrebno poudariti, da sodobna orodja omogočajo izgradnjo poslovnega o e s m t repositorija, ki služi tako prenovi, kot tudi kasneje pri obvladovanju sistema s pro- i – ent cesnega, informacijskega in kadrovskega vidika, kar prikazuje slika 1. Slika 1: Možnosti uporabe poslovnega repositorija (Kern, 2005)9 Struktura projekta prenove procesa obvladovanja človeških virov pri izvajanju sto- ritev pomoči na domu je predstavljena skozi sledeče faze: faza priprave projekta, faza posnetka obstoječega kadrovskega sistema, faza analize, faza prenove, faza prilagoditve kadrovskega sistema in faza implementacije. 8 Česen, »PMBOK vodnik« 9 Vir: Kern, Tomaž. »Z učinkovitimi procesi do trajne rasti organizacije,« v 8. dan kakovosti in inovativnosti Dolenjske in Bele Krajine – Otočec 2005 (Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Novo mesto, 16. November, 2005), 1–8. 140 Pro Faza priprave jek V fazi priprave smo definirali problemsko stanje. Omejili smo se na obvladova- t pr nje človeških virov, delujočih pri izvajanju storitev na danem področju socialnega enov varstva. Preverili smo njihovo strokovno usposobljenost, osvojena in pridobljena e p teoretična ter praktična znanj tako na strokovnem področju kot na področju upo- roc rabe informacijske tehnologije. Določili smo morebitne vrzeli v znanju na omenje- esa o nih področjih delovanja. Namen prenove poslovnega procesa obvladovanja človeš- bvl kih virov je bil v racionalizaciji porabljenega časa, znižanju stroškov ter dvigu ni- adov voja kakovosti storitev. Ob tem smo upoštevali trenutno stanje in vključenost oko- an lice v kateri Zavod deluje. Izvajanje storitev pomoči na domu je proces, ki od izva- ja čl jalcev zahteva strokovnost, individualnost, specifičnost, profesionalnost, diskret- oveš nost, fleksibilnost, uporabo podpornih tehnologij in učinkovito koriščenje človeš- kih v kih virov. irov p ri i Faza posnetka trenutnega stanja zva V fazi posnetka trenutnega stanja smo naredili posnetek obstoječe organizacijske jan strukture, posnetek obstoječega informacijskega in kadrovskega sistema. Pri pro- ju so jektu prenove ravnanja s človeškimi viri smo obravnavali enoto Zavod, ki je razde- cia ljena na štiri podenote, kar teritorialno predstavlja kraj izvajanja storitev. lnih s Vodja enote je direktor Zavoda, ki ima svojega podrejenega koordinatorja. Njemu tori so podrejene socialne oskrbovalke, ki so zadolžene za izvajanje socialnih storitev. tev v d Zakonski predpis zahteva za mesto socialne oskrbovalke drugo stopnjo izobraz- o be in opravljen izpit iz Nacionalnega programa socialni oskrbovalec pripravljen mač v skladu s katalogom strokovnih znanj, ki je verificiran s strani Socialne zbornice em b Slovenije. Nekatere socialne oskrbovalke so informacijsko nepismene in preobre- iva menjene. Niso pripravljene vlagati lastnih finančnih sredstev v dodatno nadgraje- lne vanje strokovnega znanja. Zaradi nepoznavanja specifičnih metod dela in upora- m o be različnih pristopov dela predvidijo in izvedejo neustrezne odločitve. Koordi- kolj natorka socialne oskrbe je preobremenjena ter premalo podučena o širini storitev u ostalih zdravstvenih delavcev. Posnetek obstoječega informacijskega sistema smo predstavili na podlagi uporabe informacijske tehnologije, ki jo uporabljajo zapos- leni na posameznih projektih Zavoda (MS Word, MS Excel, Outlook). Nivo zna- nja s področja uporabe informacijske tehnologije se je pri socialnih oskrbovalkah izkazal kot zelo nizek. Najpomembnejša dejavnost te faze je bila opredeljena v posnetku stanja procesov in v oblikovanju repositorija. Procesi ravnanja s kadrovskimi viri, ki so se izvaja- li v Zavodu so bili: – planiranje dela zaposlenih na projektih, – vodenje evidence opravljenega dela zaposlenih, 141 2 – s t 4 u .– o r – vodenje evidence dela glede na naročila. 2 u 5 s ize . o tv k a m Projektne delovne plane koordinatorka pripravlja v Microsoft Excelovih tabelah. t r o ja , iz b n Tabele vsebujejo podatke o zaposlenih in o njihovem predvidenem obsegu meseč- e je u o r 2 b nih ur. Vsaka izmed socialnih oskrbovalk v svojo Excelovo tabelo zapisuje dnevno 0 s r 1 p a 3 e opravljeno delo (šifra uporabnika, šifra vsebine, trajanje), ki ga tedensko po elek- , P š žev n o e p r a tronski pošti pošilja koordinatorki. to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Faza analize ov r a e i Struktura in usposobljenost kadrov, ki so sodelovali pri izvajanju storitev je bila v n h n i o j a a d g posameznih primerih neprimerna in se je odražala v: stopnji izobrazbe – ni nad- no e s m t gradnje znanja za kakovostnejše opravljanje storitev; preobremenjenosti posame- i – ent znih zaposlenih; informacijski nepismenosti; načinu izvajanja storitev po ustalje- ni praksi. Koordinatorka je bila odgovorna za razporejanje plana dela vseh socialnih oskrbo- valk v štirih različnih občinah, kar jo je pogosto preobremenjevalo. Preobremenje- nost socialnih oskrbovalk se je odražala preko neskladnosti procesov planiranja in pridobivanja človeških virov s procesi razporejanja zaposlenih na posamezne pro- jekte. Za omenjeno stanje so izpostavili razlog naraščanja števila uporabnikov ter razlog nadomeščanja sodelavk v bolniškem staležu. Pomanjkljivost preglednic je bila v tem ker ne omogoča dnevnega pregleda social- ne oskrbovalke nad njenim dnevnim vključevanjem v različne projekte. Primerjava vključevanja karov v sistem socialne oskrbe s sosednjima državama nam je pokazala, da so v Avstriji v izvajanje storitev vključene neprofitne organiza- cije in patronažna služba10. V Italiji so v izvajanje storitev pomoči na domu vklju- čeni fizioterapevti, delovni terapevti, patronažna služba in po potrebi ostali spe- cialisti11. Faza oblikovanja prenove V fazi oblikovanja prenove smo izbrali ključne procese in jih preoblikovali. Med pomembnejšimi dejavniki uspeha prenove kadrovske strukture Zavoda smo iz- postavili: organizacijsko strukturo, način izbiranja kadrov, njihovo izobraževanje in razvoj ter sistem nagrajevanja. V okviru projekta prenove smo delali timsko. Člani projektnega tima (direktor, koordinator, oskrbovalke) so bili motivirani za sodelovanje. Kot skupni interes so socialne oskrbovalke, koordinatorka in direk- 10 Monika Riedel in Markus Kraus, »The Austrian Long-term Care System«, ENEPRI Research Report, no. 69, (28 May, 2010) http://aei.pitt.edu/14689/(13.3.2013). 11 Fabricio Tediosi in Stefania Gabriele, »The Long-Term Care System for the Elderly in Italy«, ENEPRI Research Report, no. 80, (15 June 2010) http://www.ceps.eu/book/long-term-care-system-elderly-italy (13.3.2013). 142 Pr tor izpostavili izvedbo kvalitetnih strokovnih storitev v racionalnem času in po ojek konkurenčni ceni. t prenov Faza prilagoditve kadrovskega sistema e pr V fazi prilagoditve kadrovskega sistema smo na novo definirali odnose med zaposle- oce nimi, vključenimi v proces izvajanja storitev. V procesu planiranja kadrov smo iz- sa o postavili potrebo po predvidevanjih o potrebnem številu socialnih oskrbovalk gle- bvla de na potrebe povpraševanja. Predlagali smo permanentno spremljanje njihove- dov ga strokovnega nadgrajevanje, izpopolnjevanja in koriščenje skritih potencialov. anja č V procesu pridobivanja kadrov smo predlagali prednostni izbor kandidatov zdra- lov vstvenih poklicev. Za enega izmed vključitvenih kriterijev v procesu pridobivanja ešk kadrov smo predlagali upoštevanje stopnje izobrazbe in vrste poklica. S tem kri- ih v terijem smo želeli vplivati na nivo stopnje izobrazbe socialne oskrbovalke. V pro- irov p cesu razvoja kadrov smo predlagali oblikovanje sistema izobraževanja in ocenjeva- r nja uspešnosti. V procesu izbora kadrov se je predlog nanašal na prednostni izbor i izv kandidatov glede na predhodno pridobljeno izobrazbo zdravstvenih poklicev ter ajan oblikovanje odločilnih kriterijev na podlagi karakteristik zaposlenih, ki so upo- ju so rabnikom po volji in znajo zaradi specifičnih nanj zadovoljiti njihova nadpovpreč- cia na pričakovanja. V procesu uvajanja novo sprejetih delavcev smo izpostavili po- lnih s membnost seznanitve novo sprejetih zaposlenih z vsemi potrebnimi okoliščinami to za dobro opravljanje dela. Strokovnost izvedbe storitev smo prepustili njihovi stro- rite kovni odločitvi, vendar smo predlagali preverjanje strokovnega izvajanja storitev v v d v obdobju dveh mesecev od nastopa dela. Predlagali smo enega izmed vključitve- om nih kriterijev preverjanja zadovoljstvo uporabnikov z načinom izvajanja storitev. ačem b Za proces permanentnega izobraževanja smo Zavodu predlagali, da se skladno s i cilji delovanja in razvoja Zavoda pripravi in prične z izvajanjem strategij sistemske- valn ga izobraževanja. Predvideli smo oblikovanje sistema, ki bo zaposlenim omogočal em o izobraževanje četudi z lastno finančno soudeležbo. kolju Faza implementacije O izvedbi faze implementacije na podlagi predlaganega modela v samo delovanje Zavoda bo odločal upravitelj na podlagi predstavljenih sprememb s strani direk- torja. Razprava Vse več je dejavnosti, ki se izvajajo s pomočjo projektnega načina dela, ker je kon- kurenčen in omogoča sledenje svetovnim trendom. Projektni način dela prinaša nenehne spremembe, širi meje nekega podjetja, povezuje različne znanosti in teh- nologije ter predstavlja okolje, v katerem napreduje tako posameznik kot organi- 143 2 – s t 4 u .– o r zacija12. Projektni način izvedbe dela zahteva kombiniranje človeških materialnih 2 u 5 s ize . o tv in finančnih virov za uspešno doseganje zastavljenih ciljev projekta. Čeprav različ- k a m t r o ja , iz ni avtorji13,14 v svojih delih zaznavajo potrebo po radikalni prenovi poslovnih pro- b n e je u o r 2 cesov v javnem sektorju le ta zaradi specifičnega načina poslovanja javnega sektor- b 0 s r 1 p a ja iz političnih razlogov ni sprejemljiva. 3 e , P š žev n o e p r a V indeks kvalitete življenja Khalil 15 med drugim uvršča določen delež zdravstve- to o n r s nih in socialnih storitev z vidika razpoložljivosti, dostopnosti in kvalitete. Prepri- o l j ov e ž i , S n n čan je, da se dvig kvalitete storitev doseže z vključevanjem prizadevanj lokalnih e p l m ov r a javnih uslužbencev v fazi strateškega načrtovanja in uresničevanja planiranih po- e i n h n i o j a slovnih procesov. Kvaliteta odnosov med človeškimi viri ter njihova strokovna a d g no e usposobljenost sta pomembni za obstoječi sistem poslovanja Zavoda. s m ti – ent Z investiranjem v človeške vire gradimo in razvijamo medsebojne odnose potrju- je študija Chuanga s sodelavci16 opravljena med 161 industrijskimi podjetji. Člo- veški viri predstavljajo najpomembnejši faktor skozi celoten projekt razvoja pro- cesov poslovanja tako s področja znanja, obveznosti, vodilnih funkcij in timske pripadnosti zaposlenih17. Brez timskega sodelovanja so vsi poskusi razvijanja sto- ritev v raziskavi Hammonda18 propadli. Večkrat poudarjamo, da imamo možnost vplivati na izid zdravljenja s timskim delom, kjer sodelujejo različni strokovnjaki tako iz zdravstvenega kot tudi iz socialnega področja19. Sklop integriranih storitev promoviramo s hitrejšim okrevanjem po bolezni, preprečujemo nepotrebno aku- tno bolnišnično zdravljenje in prezgodnji sprejem v dolgotrajno oskrbo ter omo- 12 Eric Verzuh, »The Fast Forward MBA in Project Management,« ( New Yersey : John Wiley & Sons, Inc., 1999). 13 Mojca Indihar Štemberger, Andrej Kovačič in Jurij Jaklič, »A Methodology for Increasing Business Pro- cess Maturity in Public Sector«, Interdisciplinary Journal of Information, Knowledge and Management, 2 (2007):113–133. 14 Cugelj in Kern, »Procesi v zdravstvu«. 15 Khalil, H.A.E.E., »Enhancing quality of life through strategic urban planning«, Sustainable Cities and Society, 5, (2012): 77–86. 16 Chin-Hsun Chuang, Shyh-Jer Chen in Ching-Wen Chuang, »Human resource management practices and organizational social capital: The role of industrial characteristics, « Journal of Business Research 66, no.5 (2013) : 678–687, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0148296312001105 17 Hanqin Qiu Zhang , Lianping Ren, Huawen Shen in Qu Xiao, »What contributes to the success of Home Inns in China?,« International Journal of Hospitality Management 33, (2013): 425–434, http://journals. ohiolink.edu/ejc/article.cgi?issn=02784319&issue=v33inone_c&article=425_wcttsohiic, doi: 10.1016/j. ijhm.2012.11.002. 18 Nick Hammond, »Developing a community psychology services in one local community through a practitioner researcher pilot study, « Educational&Child Psychology 30, no. 1 (March 2013): 50–60. 19 Abigail Masterson, Sian Maslin-Prothero in Susan Ashby, »Using interprofessional education to support intermediate care.« Nursing Older People 25, no. 2 (2013): 20–24,http://dx.doi.org/10.7748/nop2013.03.25.2.20. e408R1. 144 Pr gočamo čim bolj neodvisno življenje. Svetovna zdravstvena organizacija20 podpi- ojek ra pomembnost sodelovanja med člani zdravstvenih timov v procesu zdravljenja t pr in spodbuja prestopanje mej tradicionalnosti. V primeru, ko uporabnik sam ali pa enov njegov osebni zdravnik, na podlagi trenutnega zdravstvenega stanja, zazna potre- e p bo po prejemanju storitev pomoči na domu se vzpostavi kontakt z Zavodom. Na roc ta način pri omenjenem posamezniku pričnemo z začetno fazo življenjskega ci- esa o kla projekta. Vsebino, obseg in način izvajanja storitev ter obveznosti in odgovor- bv nosti opredelimo v dogovoru, ki ga skleneta Zavod in uporabnik na osnovi orga- ladov nizacijskih in kadrovskih zmožnosti izvajalca ter na podlagi ugotovljenih potreb an pri uporabniku. Na podlagi sklenjenega dogovora Zavod prične z izvajanjem sto- ja čl ritev v vmesnih fazah življenjskega cikla projekta. S sledenjem značilnemu zapo- ove redju posameznih faz v življenjskem ciklu projekta smo začetek projekta poveza- ških v li s koncem. Cilj je bil dosežen v trenutku, ko uporabnik ni več potreboval ome- irov p njenih storitev. ri i Koordinatorka je glavni ključni udeleženec našega projekta. Odgovorna je za zv samo obvladovanje posameznih projektov in obvladovanje pričakovanj posame- ajan znih uporabnikov. Nosi odgovornost za obvladovanje aktivnosti delovanja posa- ju so meznih projektov, npr. njihovo planiranje, kontroliranje in končanje. Uporabni- cia ki so zdravniki, starostniki in zavarovalnice. Zdravnik predpisuje storitve, staro- lnih s stnik jih prejema oziroma koristi in zavarovalnica, ki del storitev subvencionira. to Zavod je izvajalska organizacija, ki v samo obvladovanje človeških virov v projek- ritev v d tih izvajanja socialnih storitev vključuje procese, s katerimi opredelimo in organi- ziramo projektni tim. Socialne oskrbovalke so članice projektnih timov, ki prev- om zemajo vloge in odgovornosti za končanje projekta. Sponzorji pomoči na domu so ačem b zavarovalnice, občine, država in posamezni udeleženci. Sodelujejo s projektnim i vodjem ter pomagajo pri zagotavljanju razpoložljivih finančnih sredstev. Vplivni- valn ki, neposredno povezani s potekom projekta so predstavniki vlade, MDDSZ, MZ em o in ZZZS. kolj Temeljna zamisel vzajemnega delovanja med procesi projektnega vodenja pri izva- u janju socialnih storitev v domačem bivalnem okolju pri starejših je cikel planiraj- naredi-preveri-ukrepaj. Posamezne elemente procesov projektnega vodenja dobro opredeljujemo s stičnimi točkami. Določili smo uresničljive cilje procesov preno- ve projektnega vodenja, ki so racionalizacija porabljenega časa, znižanje stroškov ter dvig nivoja kakovosti storitev. Zavedamo se, da je uresničljivost zastavljenih ci- ljev odvisna od kompleksnosti, tveganja, časovnega okvira, izkušenj, tima, dostopa do virov, količine preteklih informacij, zrelosti koordinatorke, socialnega sektorja in njegovih področij uporabe. V sami osnovi je naš zastavljeni cilj identičen ciljem večine držav Evropske unije. Z njegovo realizacijo omogočamo starostnikom čim daljše samostojno bivanje v lastnem domovanju. 20 World Health Organizations (WHO), http://www.who.int/research/en/. 145 2 – s t 4 u .– o r Področje informatike je le eden od vidikov problemskega stanja prenove poslov- 2 u 5 s ize . o tv nih procesov v študiji Ya-Chinga s sodelavci21. Ob tem povezujemo vzporednico s k a m t r o ja , iz pomanjkanjem znanja na področju informacijske tehnologije pri koordinatorki in b n e je u o r 2 socialnih oskrbovalkah. Zavedamo se dejstva, da bi z vlaganjem na omenjeno po- b 0 s r 1 p a dročje znanja v Zavodu pripomogli k uresničevanju zastavljenega cilja racionali- 3 e , P š žev n o e p zacije porabljenega časa zaposlenih in nižanju stroškov ter k sami konkurenčnosti r a to o n podjetja. Ob tem kot zanimivost izpostavljamo primer pri katerem avtorja Sicotte r s o l j ov e ž i in Pare22 uspešnost uvajanja projektnega načina dela z uporabo informacijske teh- , S n n e p l m ov nologije primerjata s puzlami, kjer identifikacija posameznega koščka sestavljanke r a e i n h n omogoča povezovanje v celoto. i o j a a d g no e S pridobivanjem in nadgrajevanjem znanja o osnovah računalništva, o urejevalni- s m ti – en kih besedil, o delu s preglednicami in uporabljanjem spletne pošte smo predvide- t li vplivanje na racionalnejšo rabo časa zaposlenih na delovnem mestu in zmanjša- nje preobremenjenosti. Vplivati smo želeli na samozavestnejši pristop zaposlenih k delu, na njihovo kreativnost in inovativnost. Predlagali smo snovanje prijazne- ga izobraževalnega sistema za zaposlene, ki bo stimulativno vplival na odločitve o strokovnem izpopolnjevanju. S tem smo predvidevali zmanjšanje neustreznih strokovnih odločitev pri samem izvajanju storitev. Predvideli smo nadgradnjo obstoječega znanja koordinatorke s področja organiza- cije kadrovske dejavnosti, s področja projektnega vodenja in uporabe informacij- ske tehnologije. Posledično bo s tekočim delom manj obremenjena in bolj učinko- vita. Z vključevanjem zunanjih strokovnih sodelavcev (delovni terapevt, fiziotera- pevt, socialni delavec, medicinska sestra) glede na individualne potrebe in zmož- nosti naročnikov storitev predvidevamo zmanjšanje stroškov in dvig nivoja kako- vosti storitev. Zaključek Prenovo poslovnih procesov povezujemo z uporabo ustrezne metodologije, tehno- logije in jo pogojujemo z željo zaposlenih, da se uvedejo izboljšave. V članku smo predstavili pomanjkljivosti, dodatne potrebe in možnosti za izboljšanje obstoječih procesov ravnanja s človeškimi viri na projektih izvajanja storitev socialne oskrbe pri starejših v domačem bivalnem okolju. S prenovo procesov ravnanja s človeški- mi viri smo želeli ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Na področju prenove poslovnih procesov ravnanja s človeškimi viri smo prikazali vključitev zunanjih strokovnih sodelavcev v izvajanje storitev. Menimo, da zuna- 21 Lee Ya-Ching, Chn Pin-Yu in Tsng Hsien-Lee, »Exploring the relationships between information techno- logy adoption and business process reengineering,« Journal of Management and Organization 15, no. 2, (2009): 170–185. 22 Claude Sicotte in Guy Pare, »Success in health information exchange projects: solving the implementation puzzle,« Social Science & Medicine 70 (2010): 1159–1165. 146 Pr nji strokovni sodelavci (delovni terapevt, fizioterapevt, socialni delavec, medicin- ojek ska sestra) s svojim znanjem preventivno ali kurativno pripomorejo h dvigu kako- t pr vosti bivanja starejših v domačem bivalnem okolju. Z vključevanjem zunanjih so- enov delavcev v izvajanje storitev omogočamo starostnikom ohranjanje njihove samo- e p stojnosti pri opravljanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti. roce S prenovo procesov ravnanja s človeškimi viri pri izvajanju socialnih storitev sa o bomo tako starostniku omogočili kvalitetno bivanje v domačem bivalnem oko- bvla lju z možnostjo prejemanja in koriščenja socialno varstvenih in zdravstvenih sto- dov ritev ter z ustrezno infrastrukturo poskrbeli za njihovo dejavno vključevanje v živ- anja č ljenje občine23. lov Zaključek omenjenega projekta prenove poslovnega procesa ravnanja s človeškimi eški viri pri izvajanju socialnih storitev v domačem bivalnem okolju starostnika vidi- h vi mo v vzpostavitvi repositorija. Z mehanizmom vzpostavitve repositorija omogo- rov p čamo dinamično prilagajanje izvajanja socialnih in zdravstvenih storitev v doma- ri i čem bivalnem okolju starostnika, četudi brez zakonske podlage, ki bi pravno po- zvaj magala urediti omenjeno področje predvsem na področju financiranja storitev, kar anju s različne vlade v Sloveniji neuspešno poizkušajo že od leta 2002. ocialni Literatura h sto Chuang, Chin-Hsun, Shyh-Jer Chen in Ching-Wen Chuang, »Human resource rite management practices and organizational social capital: The role of industrial v v d characteristics.« Journal of Business Research 66, no. 5 (2013), 678–687, http:// om www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0148296312001105. ačem b Cugelj, Robert in Tomaž Kern, »Procesi v zdravstvu.« Bilt.-ekon. organ. inform. iv zdrav. 24, no. 1 (2008), 22–27. alne Česen, Andrej A et al,. »Vodnik po znanju projektnega vodenja tretja izdaja – m o PMBOK vodnik« (Kranj: Moderna organizacija, 2008). kolju Demography report 2010, »Older, more numerous and diverse Europeans, Eu- ropean Commission«, Luxembourg, March (2011), http://www.google. si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0CDYQ- FjAB&url=http%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Fsocial%2FBlobServlet%3F- docId%3D6824%26langId%3Den&ei=DTOoUoaQO-qEyAPxzI- Fo & u sg =A FQ jC NGFS Xvg Ooz k zmcpKclw 8G e7DRQte w&b - vm=bv.57799294,d.bGQ (13.3.2013). Florjančič, Jože in Goran Vuković. »Kadrovska funkcija – management« (Kranj, Moderna organizacija, 1998). 23 Tanja Pihlar, »Kakovostno bivanje v starosti,« Kakovostna starost, Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 13, no. 2 (2010). 147 2 – s t 4 u .– o r Hammond, Nick. »Developing a community psychology services in one local 2 u 5 s ize . o tv community through a practitioner researcher pilot study, « Educational & k a m t r o ja , iz Child Psychology 30, no. 1 (March 2013), 50–60. b n e je u o r 2 b Indihar Štemberger, Mojca, Andrej Kovačič in Jurij Jaklič. »A Methodology for 0 s r 1 p a 3 e Increasing Business Process Maturity in Public Sector«, , P š žev Interdisciplinary Jou- n o e p r a rnal of Information, Knowledge and Management, 2 (2007),113–133. to o n r s o l j ov e Kern, Tomaž. »Z učinkovitimi procesi do trajne rasti organizacije,« v 8. dan ka- ž i , S n n e p l m kovosti in inovativnosti Dolenjske in Bele Krajine – Otočec 2005 (Gospodarska ov r a e i n h n zbornica Slovenije, Območna zbornica Novo mesto, 16. November, 2005), 1–8. i o j a a d g no e Khalil, H.A.E.E. »Enhancing quality of life through strategic urban planning.« s m ti – en Sustainable Cities and Society 5, (2012), 77–86. t Kovačič, Andrej in Vesna Bosilij Vukšić. »Management poslovnih procesov, Pre- nova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri.« (GV Založba, Lju- bljana, 2005). Masterson, Abigail, Sian Maslin-Prothero in Susan Ashby. »Using interprofessional education to support intermediate care.« Nursing Older People 25, no. 2 (2013), 20–24, http://dx.doi.org/10.7748/nop2013.03.25.2.20.e408R1. Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2013–2020, http://www.so- czbor-sl.si/4Aktualno/Dokumenti/NPSV_2013–2020_121012.pdf (13.3.2013) Pihlar, Tanja. »Kakovostno bivanje v starosti.« Kakovostna starost, Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje 13, no. 2 (2010). Riedel, Monika in Markus Kraus. »The Austrian Long-term Care System«, ENEPRI Research Report, no. 69, (28 May, 2010), http://aei.pitt.edu/14689/ (13.3.2013). Sicotte, Claude in Guy Pare. »Success in health information exchange projects: solving the implementation puzzle.« Social Science & Medicine 70 (2010), 1159–1165. Tediosi, Fabricio in Stefania Gabriele. »The Long-Term Care System for the Elderly in Italy«, ENEPRI Research Report, no. 80, (15 June 2010) http://www. ceps.eu/book/long-term-care-system-elderly-italy (13.3.2013). Verzuh, Eric. »The Fast Forward MBA in Project Management.« ( New Jersey : John Wiley & Sons, Inc., 1999). World Health Organizations (WHO), http://www.who.int/research/en/. Ya-Ching, Lee, Chn Pin-Yu in Tsng Hsien-Lee. »Exploring the relationships between information technology adoption and business process reenginee- ring.« Journal of Management and Organization 15, no. 2, (2009), 170–185. 148 Pr Zakon o socialnem varstvu (2007), http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?ur- ojek lid=20073&stevilka=100 (13.3.2013) t pre Zhang, Hanqin Qiu , Lianping Ren, Huawen Shen in Qu Xiao. »What contri- nov butes to the success of Home Inns in China?« International Journal of Hospi- e pr tality Management 33, (2013), 425–434, http://journals.ohiolink.edu/ejc/ar- oce ticle.cgi?issn=02784319&issue=v33inone_c&article=425_wcttsohiic, doi: sa o 10.1016/j.ijhm.2012.11.002. bvladova nja človeških virov p ri izvajanju socialnih storitev v d omačem b ivalnem o kolju 149 2 – s t 4 u .– o r Turizem za vse 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Tourism for all o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Katarina Galof 3 e , P š žev n o e p Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a to o n r s katarina.galof@zf.uni-lj.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Turizem sodi med najbolj perspektivne gospodarske panoge tako v Evropi kot v Sloveniji. Čas no e s m gospodarske krize, se občuti tudi v turizmu. Konkurenca med turističnimi ponudniki je vse ti – en večja, zato turistični ponudniki iščejo nove ciljne skupine turistov. V zadnjem obdobju izstopa t segment specializirane turistične ponudbe turizma za vse. To je turizem za invalidne osebe, ki beleži hitro rast. To je posledica številnih ukrepov za enakopravno vključevanje ranljivih sku- pin v družbo, ki jih izvajajo države Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Turistični ponu- dniki se vse bolje zavedajo in razumejo potrebe ranljivih ciljnih skupin. Z namenom analizira- nja stanja obstoječih objektov, njihove morebitne prilagojenosti invalidnim gostom smo raz- iskali nastanitvene možnosti v občini Medvode. Metodologijo smo oblikovali na podlagi že obstoječih raziskav s področja turizma in v skladu s pravilnikom za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi. Z rezultati želimo seznaniti javnost o turistič- nih možnostih za vse. Turizem za vse je turistična ponudba, dostopna čim večjemu številu upo- rabnikov, kjer se turistični delavci zavedajo, da je vsaka stranka unikat. Ključne besede: turizem za vse, invalidnost, dostopnost, grajeno okolje. Abstract Tourism is one of the most promising industries in Europe and in Slovenia. The economic crisis is also felt in the tourism industry. Competition among tourism providers is increasing. Tourism op- erators are looking for new target groups of tourists. Tourism for al is increasing in the last period. This is tourism for the disabled, which is growing rapidly. This is due to a number of measures for equal participation of vulnerable groups in society, carried out by the European Union countries, including Slovenia. Travel suppliers are increasingly aware of and understand the needs of vulnera- ble target groups. In order to analyze the status of existing facilities, their possible adaptation to dis- abled guests, we investigate accommodation options in the municipality of Medvode. The meth- odology was designed on the basis of existing research in the field of tourism and in accordance with the rules for free access, entry and use of public buildings. With the results we would like to in- form the public about tourism opportunities for al . The tourist offer Tourism for All is accessible to the largest number of users, where tourism operators are aware that every customer is unique. Key words: Tourism for all, disability, accessibility, the built environment. 151 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Turizem predstavlja iz leta v leto večjo vlogo v življenju vsakega izmed nas. Postal k a m t r o ja , iz je pomemben del življenja posameznika in ni več samo razkošje, ki so si ga v prete- b n e je u o r 2 b klosti privoščili le bogatejši. Sam razvoj sodobne družbe in njen način življenja nas 0 s r 1 p a 3 e opozarjajo na potrebe po počitku, rekreaciji in občasnem begu iz krute realnosti. , P š žev n o e p r a Čedalje bolj razvita panoga omogoča turizem tudi ljudem, ki potrebujejo večjo to o n r s o l j ov e dostopnost, neodvisno in dostojanstveno uporabo turističnih storitev in produk- ž i , S n n e p tov1. Invalide opredeljuje definicija invalidnosti v Konvenciji Združenih narodov l m ov r a e i o pravicah invalidov kot osebe2, ki imajo dolgotrajne fizične, duševne, intelektual- n h n i o j a a d g ne ali senzorne okvare, ki jim pri medsebojnem učinkovanju z različnimi ovirami no e s m lahko preprečujejo, da bi polno in učinkovito sodelovali v družbi, enako kot nein- ti – en validi. V Slovenji je od 7 do 9 % prebivalstva invalidov. To pomeni, da je vsak dva- t najsti državljan invalid3. V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije4 je v Konvenciji o pravicah invalidov5 opredeljeno, da morajo invalidi imeti možnost sodobnega, neodvisnega in varnega dostopa do vseh javnih zgradb in javnih površin, kot so parki, igrišča, restavracije, kavarne, gledališča, nakupovalna središča in muzeji. Prav tako ima- jo invalidi pravico do možnosti, da svobodno in neodvisno potujejo z avtobusom, vlakom, letalom ali ladjo na izbrane destinacije. Zagotoviti jim moramo tudi mož- nost dostopa do storitev, ki organizirajo turistične dejavnosti. Danes se za »dostopni turizem« v literaturi uporabljajo različni termini: »tu- rizem za vse«, »vključujoč turizem«, »univerzalni turizem«, »turizem brez ovir«6. Poleg različnega pojmovanja se pojavljajo tudi različne definicije. V litera- turi najpogosteje zasledimo definicijo Simon Darcy7: »Dostopni turizem omogo- ča ljudem, ki potrebujejo dostopnost, vključno z mobilno, vidno, slišno ali misel- no dostopnostjo, da delujejo neodvisno, enakopravno in dostojanstveno v ponud- 1 Zavod in turistična agencija za dostopni turizem Premiki, http://premiki.com/?page_id=11(12.8.2013). 2 KONVENCIJA o pravicah invalidov: mednarodni sporazum o pravicah invalidov: lahko berljiv vodnik po konvenciji, ur. Cveto Uršič et al. (Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2008), http:// www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/konvencija_invalidi_lahki_ vodnik.pdf 3 Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010), http://www.uradni-list.si/1/conten- t?id=100876 (12.8.2013.) 4 Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije,(avgust, 2013), http://www.nsios.si/zakonoda- ja/2009021316203916/ (16.8.2013). 5 KONVENCIJA o pravicah invalidov 6 UNESCAP, » Takayama Declaration on the Development of Communities-for-All in Asia and the Pacific,« (2009), http://www.accessibletourism.org/resources/takayama_declaration_top-e-fin_171209.pdf (13.8.2013). 7 Simon Darcy in Tracey J. Dickson, » A Whole of Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experi- ences,« Journal of Hospitality and Tourism Management 16, no. 1, (2009): 32–44. 152 Tu bi univerzalno oblikovanih turističnih produktov, storitev in okolji«. Ta definici- rize ja vključuje vse ljudi, tudi tiste, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, invalidne m z osebe in starostnike.8 a vse Dostopni turizem predstavlja turistično ponudbo za vse osebe, ne glede na nji- hove fizične ali psihične omejitve. Invalidnim osebam in starostnikom omogoča, da funkcionalno neodvisno, pravično in z dostojanstvom lahko koristijo turistič- ne produkte. Pri tem ni važno, ali so posebne potrebe turistov senzorne, psihofi- zične ali gibalne. Pomemben je končni izid – počitnice, izleti in ogledi znameni- tosti, ki so prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim9. Dostopni turi- zem tako zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihič- nimi ovirami, tiste, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter osebe, ki jim je turizem težje dostopen iz drugih zdravstvenih razlogov (diabetes, alergi- je, itd ). Dostopnost se pogosto napačno razume, kot posebno vrsta turizma za in- valide, dejansko pa so prilagoditve namenjene vsem, tudi gostom, ki nimajo nobe- nih specifičnih potreb. »Vsakdo bi moral imeti možnost potovati v državo ali znotraj države v kateriko- li kraj, dogodek ali obiskati zanimivosti, ki bi si jih želel obiskati,» je zapisano v Norveški deklaraciji invalidov iz leta 200210. Lilian Muller11, predsednica ENAT-a (European Network for Accessible Turism) meni, da turizem za vse ni le oblikovanje posebnih izdelkov in rešitev, ki so name- njeni ljudem z določenimi potrebami. Turizem za vse je z njenega zornega kota za- gotavljanje okolja, storitev in turističnih produktov, izdelanih tako, da ustrezajo čim večjemu številu kupcev, upoštevajoč, da je vsaka stranka edinstvena. Turizem za vse ni zgolj turizem za invalide, ampak za vse, ki se srečujejo s podob- nimi težavami. Med to skupino spadajo tudi starostniki, matere z otroškimi vo- zički, začasno bolni in drugi. Glede na obliko težav s katerimi se pri invalidih sre- čujemo lahko oblikujemo štiri večje skupine oseb. Prva skupina so gibalno ovirane osebe (invalidi na invalidskih vozičkih, družine, ki potujejo z otroci v invalidskih vozičkih). V drugo skupino uvrščamo Senzorno ovirane osebe (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni). V tej skupini je veliko starejših, ki predstavljajo velik tržni de- lež turizma za vse. Kot samostojno skupino opredeljuje osebe z intelektualnimi in 8 Simon Darcy in Tracey J. Dickson, »A Whole of Life Approach to Tourism«. 9 Premiki. 10 Premiki. 11 Lilian Mul er, » Design for All Fundation 2010,« (avgust, 2013), http://designforal .org/en/novetats/noticia. php?id=796 153 2 – s t 4 u .– o r psihičnimi ovirami. Četrta skupina je skupina oseb katerim je turizem težje dosto- 2 u 5 s ize . o tv pen iz drugih zdravstvenih razlogov (diabetes, alergije itd.)12 ,13. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 Gibalno ovirane osebe(uporabniki invalidskih b 0 s r vozičkov, palic, hodulj, bergel, rolatorjev) 1 p a 3 e , P š žev n o e p 37% r a 46% to o n r s Senzorno ovirane osebe (slepi, slabovidni, gluhi, o l j ov e ž i , S n n naglušni) e p l m ov r a e i n h n 7% i o j a 10% a d g n Intelektualne in psihične ovire (motnje v duševnem o e s m zdravju, osebe z duševnimi boleznimi) ti – ent Drugi zdravstveni razlogi (diabetes, alergije, astma, epilepsija, itd) Slika 1: Delež oseb v skupinah glede na invalidnost (OSSATE, 2005)14 Ljudje potujemo v različne kraje v prvi vrsti zaradi izkušnje občutiti kraj. Ne gle- de na zahteve po dostopnosti, bi morali vsi imeti enake možnosti, da izkusimo ob- čutek kraja meni Cameron s sodelavci15. Dostopnost je pravica vsakega posame- znika. Dejstvo je, da je invalidom v Sloveniji velikokrat onemogočeno neodvisno življenje zaradi ovir, ki se pojavljajo v turistični ponudbi. Survey Monkey 16 dosto- pnost turistične ponudbe za invalide vidi kot konkurenčno prednost ponudnika turističnih storitev. Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je v sodelovanju s podjetjem Di- sabledGo17 izvedla raziskavo, ki za ocenjevanje uporablja 20 simbolov, kateri pred- stavljajo merila in vključujejo pomembne informacije za invalide. MOL bo s pro- jektom nadaljevala tudi v letošnjem in prihodnjem letu. Na spletni strani občine si je rezultate prvega ocenjevanja 220 objektov in pripisovanja simbolov posame- znim štirim skupinam objektov (za zabavo, kulturo, prosti čas; za javne in poslov- 12 OSSATE, »Accessibility Market and Stakeholderr Analaysis 2005«, http://www.ossate.org/doc_resour- ces/OSSATE_Market&Stakeholder%20Analysis_Public_Version_Fina. pdf (13.8.2013). 13 Polona Černič, »Predstavitev dostopnega turizma«, http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%- 5Catachments_1%5C2013%5CDostopni_turizem_predstavitev_15739.pdf (13.8.2013) 14 OSSATE, »Accessibility Market 2005«. 15 Simon Darcy in Tracey J. Dickson, »A Whole of Life Approach to Tourism«. 16 Monkey Survey »Prilagajanje turistične ponudbe osebam s posebnimi potrebami skozi izobraževanja za- poslenih« 2010,(avgust, 2013): http://www.surveymonkey.com/MySurvey_EditorPage.aspx?sm=Lzsc%2f- RyQ fj%2fc DAkuF0izQzjhOjWaTi%2b0EPgDqxgdjCM%3d 17 Mestna občina Ljubljana, http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/osebe-z-oviranostmi/dostopnost- -objektov/ (13.8.2013). 154 Tu ne storitve; za potovanja in nastanitve; za trgovine in nakupovanja) tudi možno rize natančneje ogledati. m z a v Po njihovem vzoru smo se odločili in na občinski ravni izvedli podobno ocenjeva- se nje. Za našo raziskavo je bila zanimiva skupina objektov imenovana potovanja in nastanitve. Znotraj omenjene skupine smo ocenjevali in preverjali parkirišča, ho- tele in penzione, železniško postajo in avtobusno postajališče ter Turistični biro in Turistično agencijo. Z rezultati raziskave bomo seznanili občinsko turistično zve- zo o prilagojenosti ponudbe invalidnim gostom. Spodbudili in osvestili bomo nji- hova razmišljanja v tej smeri. Metodološki pristop Prvi zametki dostopnega turizma so povezani z zdravilišči in predvsem z rehabili- tacijo invalidnih oseb, ne pa toliko s turistično ponudbo za invalide. Eno takšnih nam vseh poznanih je blejski turizem, ki je razvoj turistične ponudbe gradil na ko- pelih in jih kasneje dopolnil z gostinsko ponudbo. Za kriterije dostopnosti ne obstajajo enotni mednarodni standardi. Za prilagodi- tev ponudbe na dostopen način obstajajo različni pristopi. Med njimi želimo iz- postavili dva priročnika, ki podajata priporočila za delo z invalidnimi gosti. Pri- ročnik18 Evropske komisije iz leta 2004 z naslovom »Improving information on accessible tourism for disabled people« in priročnik Svetovne turistične organiza- cije z naslovom19 »UN Resolution on Accessible Tourism for All«. V Sloveniji so bili v projektu NETMEN, ki ga je vodila neprofitna organizacija ŠENT(Slovensko združenje za duševno zdravje) prvič opredeljeni osnovni kriteri- ji dostopnosti. Kriteriji so se nadgrajevali in so danes zbrani pod imenom »Certi- fikat invalidom prijazno«20. Glavne skupine kriterijev dostopnosti turizma za vse so fizična dostopnost, dostopnost do informacij, ekonomska dostopnost in psiho- socialna dostopnost21. Fizična dostopnost je vezana predvsem na grajeno okolje, ki ne predstavlja zgolj posameznih objektov. Ključno je tudi povezovanje med posameznimi deli dosto- pnih objektov, poti in ostalega grajenega okolja. Pri urejanju dostopnosti grajene- 18 European Communities, »Improving information on accessible tourism for disabled people,« (2004), http:// ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/studies/improving_information_on_accessibility/impro- ving_accessibility_en.pdf 19 UNWTO, »UN Resolution on Accessible Tourism for Al , « (2005), http://www.accessibletourism.org/re- sources/unwto_a_res_492xvi_10_accessibility-3.pdf. 20 Certifikat invalidom prijazno, http://www.invalidom-prijazno.eu/ (14.8.2013). 21 Premiki. 155 2 – s t 4 u .– o r ga okolja je potrebno upoštevati tudi druge ciljne skupine in ne samo skupino gi- 2 u 5 s ize . o tv balno oviranih22. k a m t r o ja , iz b n Ključnega pomena za potrošnika je dostopnost informacij. Vsak informacijski sis- e je u o r 2 b tem bi moral zagotavljati dostopnost do podrobnih informacij, omogočati njiho- 0 s r 1 p a 3 e vo resničnost in preverljivost. Prav tako bi bilo potrebno poskrbeti za odstranitev , P š žev n o e p r a morebitnih šumov v informacijskem kanalu. to o n r s o l j ov e Glede ekonomske dostopnosti obstaja zmotno prepričanje, da imajo osebe z invali- ž i , S n n e p l m dnostjo nižjo kupno moč kot ostali turisti. Ne smemo spregledati dejstva, da ima- ov r a e i n h n jo te osebe pogosto povečane stroške. Ti so povezani s prevozom in nastanitvijo ter i o j a a d g n nedostopnostjo turistične ponudbe. Psihosocialno dostopnost pogojujemo z mno- o e s m t gimi predsodki in nepripravljenostjo na razvoj turistične ponudbe za vse. Invali- i – ent dne osebe so pogosto pomilovane s strani turističnih delavcev. Storitve turističnih delavcev do invalidnih oseb so opravljene manj kvalitetno kot do ostalih gostov. Ob tem ne smemo spregledati dejstva da so prilagoditve namenjene vsem gostom, tudi tistim brez posebnih potreb in brez statusa invalida23. Po kriterijih iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vsto- pa in uporabo objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah24 smo preverja- li ustreznost namestitvenih objektov, avtobusnega postajališča, železniške posta- je, Turističnega biroja in Turistične agencije v občini Medvode ter njihovo skla- dnost s pravilnikom. Skladnost vsakega objekta s pravilnikom smo ocenili po kri- terijih, ki jih navaja pravilnik. Ocenjevali smo samo lego spalnih objektov, parki- rišča, dostop do vhoda in vhod v spalne objekte ter dostopnost Turističnega biro- ja, Turistične agencije, avtobusnega postajališča in železniške postaje. Med krite- riji ocenjevanja parkirišča smo izpostavili oddaljenost, velikost in označenost par- kirišča. Med kriteriji dostopa do vhoda smo izpostavili neoviranost (stopnice, pra- govi, klančine) in ustrezne prilagoditve. Med kriteriji vhoda v objekt smo izposta- vili širino vrat in način njihovega odpiranja. Pri sami legi objekta smo se osredoto- čili na njegovo oddaljenost od glavne ceste in avtobusne postaje. 22 Premiki. 23 Premiki 24 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabo objektov v javni rabi ter večsta- novanjskih stavbah, (Uradni list RS, št. 97/2003), www.uradni-list.si/1/content?id=45422. 156 Tu Rezultati rizem z Tabela 1: Prikaz rezultatov ocenjevanja primernosti objektov po izbranih kriterijih . a vse E N LIŠČ I K IJA JA JA Č U LJA N C M NC TA E STA I A N R IRO GE OS O LA T A P P ERO O I B A O A A PR A K U A S N N N N ŠK E JEZ A ED IČ IČ SN IŠČ IŠČ Č N N Č BU NI IŠČ IST IST O T EL K O EL M R R OT EZ SIO T T U U V EL EN OS O EN O T T A Ž PR G PEN H PR H KRITERIJI 1. Oddaljenost od avtobusnega posta- DA DA DA DA NE NE DA NE NE NE OCENJEVANJA jališča je manjša od 150 m LEGE 2. Objekt je v središču mesta/kraja 3. Objekt je ob cesti s strmim klancem DA DA DA DA NE DA DA NE NE NE NE NE NE NE NE NE DA NE NE NE KRITERIJI 1. Velikost parkirnega mesta za in- NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE OCENJEVANJA valide PARKIRIŠČA (350 cm ali več) 2. Označenost z mednarodnim NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE znakom 3. Lokacija parkirišč pred/za/ob PRED PRED / PRED PRED PRED/ PRED/ PRED PRED PRED objektu OB OB/ZA 4. Plačljivost/Lastnost L L L L L L L L L L KRITERIJI 1. Utrjenost poti DA DA DA DA DA DA DA DA DA DA OCENJEVANJA 2. Struktura tal DOSTOPA M– makadam / / / M M / / / / / DO VHODA A– asfalt A A A A A A A A A A K– granitne kocke K K / / / / / K / / 2. Neoviran dostop NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE 3. Oviran dostop S –stopnica/število S / 2 S / 2 / / S / 2 S / 3 S / 6 S / 2 S / 3 S / 1 T– predpražnik, preproga T T / / T T T T T / 4. Ustrezna prilagoditev DP–dvižna ploščad NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE K –klančina NE NE NE NE NE NE DA NE NE DA KP –primerna klančina z blagim nak- NE NE lonom in z varovalom širine in z ograjo KRITERIJI 1. Vrata / OCENJEVANJA D–drsni način odpiranja krila D D D D D D D VHODA A–avtomatsko na senzor A A NE– nihajna enokrilna ND–nihajna dvokrilna ND 2. Svetlina vrat 90 cm ali več NE NE / NE NE DA NE DA NE DA 3. Morebitne ovire P prag več kot 2 cm NE NE P/15 P/15 NE NE NE NE NE NE R– rešetke NE NE NE NE NE NE NE NE NE Število postelj 25 13 32 60 10 97 Razprava Med ponudniki turističnih storitev je potrebno opozoriti na ustrezno in primer- no urejeno infrastrukturo, ki se razlikuje po svoji primernosti glede na vrsto in- validnosti. Pomembna je dodatna opremljenost ter prilagojenost, ustreznost in nivo kakovosti storitev, ki je invalidu na voljo. Svetina s sodelavci25 med drugim iz- 25 Peter Svetina, Jakica Jesih, Boštjan Bizjak in Nace Kovač, »Smernice za delo z invalidi za turistične ponudnike«, (2007), ŠENT. 157 2 – s t 4 u .– o r postavlja pomembnost izobrazbe turističnih delavcev, njihovo razumevanje in ko- 2 u 5 s ize . o tv rektnost v medčloveških odnosih. k a m t r o ja , iz b n Gibalno ovirane osebe, ki uporabljajo invalidski voziček, palico, hoduljo in osta- e je u o r 2 b le medicinske pripomočke za gibanje so najbolj vidne med vsemi skupinami oseb. 0 s r 1 p a 3 e Zaradi tega so njihove potrebe tudi bolj opazne in so tesno povezane z grajenim , P š žev n o e p r a okoljem, kjer se srečujejo z največjimi težavami26. Zaradi večje vidnosti potreb te to o n r s ciljne skupine se v praksi pogosto dostopni turizem pogosto konča pri tej ciljni o l j ov e ž i , S n n skupini. e p l m ov r a e i n h n Bistveni predpogoji za prilagoditev turistične ponudbe na dostopen način so27: i o j a a d g no e – zagotoviti zanesljive in ažurne informacije, s m ti – en – odpraviti arhitekturne ovire, t – odpraviti kulturne ovire, – osredotočiti se na profil stranke in njene potrebe. Slika 2: Vhod v železniško postajo (arhiv avtorja) 26 Annagrazia Laura, »European Network for Accessible Tourism, Working to make tourism accessible to al 2012,« (avgust, 2013), http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/pavia-2012/session-i i/pavia_lau- ra_en.pdf (14.8.2013). 27 Laura, »European Network for Accessible Tourism«. 158 Tu Terminali, postaje in z njimi povezani objekti bi morali biti zlahka dostopni za rize potnike z omejeno mobilnostjo, zlasti za tiste, ki uporabljajo invalidske vozičke. m z Terminali morajo, kjer je to mogoče, biti na eni ravni in opremljeni z ograjami28. a vs Zglednost urejenega dostopa do železniške postaje in terminala je razvidna s sli- e ke 2 in slike 3. Slika 3: Pot od postaje do perona (arhiv avtorja) Železniška postaja je v središču mesta Medvode. Ima lastna parkirišča pred samo zgradbo, ki so označena s prometnim znakom, ki dovoljuje parkiranje le strankam železniške postaje. Talne označbe parkirišč so skoraj nevidne. Širše parkirno mes- to za invalide ni niti označeno s stalnimi označbami, niti z mednarodnim znakom dostopnosti za invalide. Sam dostop do vhoda k železniški postaji ni primeren za invalide, ker ima 15 cm visok rob pločnika in je brez klančin. Dostopna pot do pe- rona ni utrjena. Tla so poškodovana, v asfaltu so večje razpoke in luknje. Pesek med železniško postajo in peronom predstavlja oviro za invalide. Turistični biro in Turistična agencija se nahajata v isti zgradbi. Njun dostop je po- polnoma neprimeren za invalide, kar prikazuje Slika 4. Prav tako objekt nima par- 28 UNWTO, »UN Resolution«. 159 2 – s t 4 u .– o r kirnih mest za invalide. Vhodna vrata so enake barve kot sama zgradba in ne izsto- 2 u 5 s ize . o tv pajo od okolice. Prag je nižji od dveh centimetrov, svetlina vrat je manjša od 90 cm. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 4: Vhod v Turistični biro in Turistično agencijo (arhiv avtorja) Vsi ocenjevani objekti imajo lastna parkirišča, ki niso plačljiva in se večinoma na- hajajo pred objektom, ob objektu ali za objektom. Vsa so od vhoda oddaljena manj kot 50 metrov. Nobeno od ocenjevanih parkirišč nima označenega parkirišča za invalide s talnimi označbami. Prav tako na nobenem parkirišču nismo opazili mednarodnega znaka dostopnosti za invalide. Parkirni prostori za invalidne vo- znike morajo biti večji od drugih parkirnih prostorov, tako da imajo ljudje dovolj prostora za prenos med njihovimi vozički in njihovimi avtomobili. Ti večji parkir- ni prostori morajo biti označeni s simbolom invalidskih vozičkov. Vozniki, ki so na teh prostorih upravičeni do parkiranja, so označeni z modro značko. Bistveno je zagotoviti, da ta določena parkirna mesta ne uporabljajo drugi vozniki. Odda- ljenost turističnih objektov od javnega prevoza, ki je večja od 50 metrov, je lahko preveč za nekatere osebe z omejeno mobilnostjo. 12. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa…29, da morajo objekti v javni rabi zagotoviti 5 % parkirnih mest za invalide. Kar praviloma v praksi pomeni eno invalidno parkir- no mesto na manjšem parkirišču. 29 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa. 160 Tu Poti, ki vodijo do vhoda javnih objektov morajo biti dovolj široke, da gredo lah- rize ko ljudje zlahka mimo in morajo biti brez ovir. Ograje morajo biti ob stopnicah m z in kjer je to mogoče. Vrh in konec stopnišča je treba jasno označiti s kontrastnimi a vs barvami (13. člen Pravilnika…)30. Poti do ocenjevanih objektov so dovolj široke a je e njihova struktura tal v primerih, ko so prekrite z granitnimi kockami in makada- mom za invalide ne primerna oziroma jim otežuje sam dostop do objektov. Veči- na ocenjevanih objektov ima pred vhodom več stopnic, ki so različnih višin in po- gosto prekrite s preprogo. Preproga je samo v enem primeru vidno čvrsto pritrjena na stopnice. Pri ocenjevanju smo pri dveh objektih opazili klančini. Klančina pri prvem namestitvenem objektu je imela granitne kocke, kar ni primerno za samo- stojen dostop invalidne osebe. Druga klančina je bila prav tako neprimerna, ker je bil njen naklon v obliki nagnjenega polkroga in za uporabnika invalidskega vozič- ka neprimeren. Ne glede na to kako so vrata načrtovana pogosto predstavljajo oviro dostopa v objekt in premikanje skozi objekt. Pri načrtovanju vrat moramo upoštevati prost dostop in spremembe nivoja tal. Oseba mora prepoznati vhodna vrata v objekt, ki morajo biti dobro kontrastno prepoznavna. Pomemben je prostor pred vrati, me- hanizem odpiranja, razsvetljave in zaščita pred vremenskimi ne prilikami. 10. člen Pravilnika31… navaja , da je objekt brez ovir, če ne vsebuje stopnic in je prag vhodnih vrat visok največ 2 cm. Minimalna svetlina vhodnih vrat je 90 cm. Najprimernej- ša so vrata z avtomatičnim odpiranjem, kjer imajo prednost drsna vrata32. Glede na rezultate ocenjevanja lahko zaključimo, da so prehodi med vrati primerni, sama ši- rina vrat pa v večini primerov neprimerna. V dveh primerih imamo pri namestit- venih kapacitetah avtomatsko odpiranje vrat, kar je morda pogojeno tudi s samim številom ležišč, ki jih namestitveni objekt nudi svojim gostom. Zaključek Načrtovanje prostora brez ovir bi moralo postati pravilo in ne izjema. Razmišlja- nje o dostopnosti za vse ljudi pa del bontona in način vedenja celotne družbe. Sašo Rink, ljubljanski svetnik navaja, da se javni prostor v Sloveniji na področju ureja- nja prostora za gibalno ovirane počasi izboljšuje ter da je veliko bolje urejen kot npr. v Bruslju33. 30 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa. 31 Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa. 32 Marija Vovk, Črt Marinček, Vladimir Braco Mušič in Karel Pol ak, »Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem: priročnik,« (Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 2000). 33 Andreja Zapušek Černe, Andreja Albreht in Ana Struna Bregar, »Kako načrtovati prostor za gibalno in sen- zorno ovirane,« Mladina 9, (marec 2013), www.mladina.si/120974/dostopnost-za-vse/ (14.8.2013). 161 2 – s t 4 u .– o r Turistične delavce in zaposlene v občinski upravi, ki sodelujejo pri pripravljanju ra- 2 u 5 s ize . o tv zvojnih načrtov na področje turizma v občini bomo seznanili z rezultati raziska- k a m t r o ja , iz ve. Potrebno jih bo spodbuditi k razmišljanju o prilagoditvah v občini za invalide. b n e je u o r 2 Razen posameznih klančin (pošta, občinska stavba, zdravstveni dom), ki so naj- b 0 s r 1 p a večkrat neprimerno urejene in posameznih parkirišč , ki so označena z mednaro- 3 e , P š žev n o e p dnim znakom za invalide (pred občinsko stavbo, pred banko, pred zdravstvenim r a to o n domom) občina nima invalidom primerno urejenega grajenega okolja. Glede na r s o l j ov e ž i rezultate raziskave preiskovanim lokacijam v občini ne moremo podeliti nobene- , S n n e p l m ov ga izmed 20 mednarodnih simbolov, ki vključujejo pomembne informacije za in- r a e i n h n valide. i o j a a d g no e s m ti – en Literatura t Certifikat invalidom prijazno, http://www.invalidom-prijazno.eu/ (14.8.2013). Černič, Polona. »Predstavitev dostopnega turizma«, http://www.slovenia.info/ pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2013%5CDostopni_turizem_ predstavitev_15739.pdf (13.8.2013) Darcy, Simon in Tracey, J. Dickson. »A Whole of Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experiences,« Journal of Hospitality and Touri- sm Management 16, no. 1, (2009): 32–44. European Communities , » Improving information on accessible tourism for disabled people, « ( 2004), http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/studies/ improving_information_on_accessibility/improving_accessibility_en.pdf KONVENCIJA o pravicah invalidov: mednarodni sporazum o pravicah invali- dov: lahko berljiv vodnik po konvenciji, ur. Cveto Uršič et al. (Ljubljana: Mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 2008), http://www.mddsz.gov. si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/konvencija_inva- lidi_lahki_vodnik.pdf. Laura, Annagrazia. »European Network for Accessible Tourism, Working to make tourism accessible to all«, 2012, (avgust, 2013); http://ec.europa.eu/en- terprise/sectors/tourism/files/pavia-2012/session-iii/pavia_laura_en.pdf. Mestna občina Ljubljana, http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/osebe-z- -oviranostmi/dostopnost-objektov/(13.8.2013). Muller, Lilian. »Design for All Fundation 2010,« (avgust, 2013), http://designfo- rall.org/en/novetats/noticia.php?id=796 Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije,(avgust, 2013), http://www.nsi- os.si/zakonodaja/2009021316203916/ (16.8.2013). 162 Tu OSSATE, »Accessibility Market and Stakeholderr Analaysis 2005«, http://www. rize ossate.org/doc_resources/OSSATE_Market&Stakeholder%20Analysis_Pu- m z blic_Version_Fina. pdf (13.8.2013) a vse Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in upora- bo objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah, (Uradni list RS, št. 97/2003), www.uradni-list.si/1/content?id=45422. Survey Monkey. »Prilagajanje turistične ponudbe osebam s posebnimi potreba- mi skozi izobraževanja zaposlenih« 2010,(avgust, 2013): http://www.survey- monkey.com/MySurvey_EditorPage.aspx?sm=Lzsc%2fRyQfj%2fcDAku- F0izQzjhOjWaTi%2b0EPgDqxgdjCM%3d Svetina, Peter, Jakica, Jesih, Boštjan, Bizjak in Nace, Kovač. »Smernice za delo z invalidi za turistične ponudnike«, (2007), ŠENT. UNESCAP, »Takayama Declaration on the Development of Communities-for- -All in Asia and the Pacific,« (2009), http://www.accessibletourism.org/reso- urces/takayama_declaration_top-e-fin_171209.pdf (13.8.2013). UNWTO, » UN Resolution on Accessible Tourism for Al , « (2005), http://www. accessibletourism.org/resources/unwto_a_res_492xvi_10_accessibility-3. pdf. Vovk, Marija, Črt, Marinček, Vladimir, Braco Mušič in Karel, Pollak. »Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem: priročnik,« (Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 2000). Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010), http:// www.uradni-list.si/1/content?id=100876 (12.8.2013). Zapušek, Černe Andreja, Andreja, Albreht in Ana, Struna Bregar. »Kako načrto- vati prostor za gibalno in senzorno ovirane,« Mladina 9, (marec 2013), www. mladina.si/120974/dostopnost-za-vse/ (14.8.2013). Zavod in turistična agencija za dostopni turizem Premiki, http://premiki.com/?- page_id=11(12.8.2013). 163 2 – s t 4 u .– o r Družbena odgovornost kot konkurenčna 2 u 5 s ize . o tv k a m prednost trajnostne prireditve t r o ja , iz b n e je u o r 2 – študija primera podjetja b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Vivo catering, d. o. o. n o e p r a to o n r s Social responsibility as a competitive advantage o l j ov e ž i , S n n e p l m ov of sustainable events – a case study of a company r a e i n h n i o j a Vivo catering, d. o. o. a d g no e s m ti – en Aleksandra Golob t Šentvid pri Grobelnem, Slovenija aleksandra.golob@gmail.com Gordana Ivankovič Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Slovenija gordana.ivankovic@turistica.si Povzetek Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta v medsebojni povezavi in skupaj ustvarjata kon- kurenčno prednost. V prispevku proučujemo področje event managementa in njegovo pove- zavo z modelom trojnega izida, t. i. Triple Bottom Line (TBL), ki proučuje vse tri stebre trajno- stnega razvoja – ekonomski, okoljski in družbeno-kulturni vidik; v našem primeru izhajajoč iz trajnostno usmerjene prireditve. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil zasnovan na podla- gi TBL, prikazujemo študijo primera podjetja Vivo catering, d. o. o., ki se ukvarja z organizacijo različnih vrst prireditev ter s pripravo in dostavo hrane in pijače. Podjetje je bilo večkrat nagra- jeno, zato nas je zanimalo, ali družbeno odgovorno ravnanje obravnavanega podjetja povečuje njihovo konkurenčno prednost. Odgovor na to hipotezo so nam podali zaposleni omenjenega podjetja in primerjava finančnih kazalnikov (ROA, ROE in dodana vrednost na zaposlenega) podjetja Vivo s povprečjem panoge za obdobje od 2009 do 2012. Aplikativni prispevek član- ka je predstavitev posameznih elementov, ki skupno tvorijo družbeno odgovornost podjetja. Ključne besede: družbena odgovornost, trajnostni turizem in prireditve, model trojnega izida, finančni kazalniki, podjetje Vivo catering 165 2 – s t 4 u .– o r Summary 2 u 5 s ize . o tv Sustainable development and social responsibility are interrelated to each other and togeth- k a m t r o ja , iz er they create a competitive advantage. The article explores event management and its link to b n e je u o r 2 b the Triple Bottom Line (TBL) model, which examines the three pil ars of sustainable develop- 0 s r 1 p a 3 e ment - economic, environmental and socio-cultural aspects; in our case stemming from sus- , P š žev n o e p tainably oriented events. With the help of a questionnaire, which was designed on the basis of r a to o n r s TBL, we present a case study of a company Vivo catering, d. o. o., which deals with the organi- o l j ov e ž i , S n n zation of different types of events and with the event catering. The company has received sev- e p l m ov eral awards; we were therefore interested whether social responsibility of the company increas- r a e i n h n i o es its competitive advantage. This hypothesis was researched by analysing the responses from j a a d g no e company`s employees, and by comparing financial indicators (ROA, ROE and value added s m ti – en per employee) of Vivo d.o.o. with an average industry during for the 2009 to 2012 period. Ap- t plied contribution of the paper is the presentation of the individual elements which together form the company’s social responsibility. Key words: Social responsibility, sustainable tourism and events, Triple Bottom Line model, fi- nancial indicators, Vivo catering company Uvod Prireditve so vsakdanji del lokalnega prebivalstva in turistov. Lokalno prebivalstvo bodisi pri prireditvenem programu sodeluje bodisi je v vlogi obiskovalca, medtem ko so prireditve pri turistih lahko motiv prihoda ali le dopolnilna ponudba na de- stinaciji. Zaradi velikega števila vpletenih, tako v vlogi sodelujočih pri organizaci- ji in izvedbi prireditve kot v vlogi obiskovalcev, bi morala biti družbena odgovor- nost s strani organizatorjev trajnostno usmerjenih prireditev osrednja tema. Do- dano vrednost prireditev lahko ustvarimo skozi posamezne elemente / področja trajnostnega razvoja (ekonomski, družbeno-kulturni in okoljski), kar lahko vpliva na kakovost prireditve in s tem na konkurenčno prednost. To nam dodatno potr- juje Vezjakova1, ki trdi, da so načela družbene odgovornosti tesno povezana z ide- jo trajnostnega razvoja, ki zagotavlja dolgoročno vrednost deležnikom podjetja, z iskanjem priložnosti in obvladovanjem tveganj, ki izvirajo iz ekonomskega, okolj- skega in družbenega razvoja. Menimo, da bi institucije, ki se ukvarjajo z organiza- cijo trajnostno usmerjenih prireditev in aktivnim vključevanjem konceptov druž- bene odgovornosti, postale konkurenčnejše na trgu iz več razlogov. Kot utemelju- jejo Kostić-Stanković, Makajić-Nikolić in Slijepćević2, ima družbeno odgovorno poslovno ravnanje pozitiven vpliv na podobo in ugled podjetja. 1 Blanka Vezjak, Trajnostni razvoj podjetja, Revizor. Ljubljana: Zveza računovodij , finančnikov in revizorjev Slovenije, 4/5 ( 2002), 41 – 69. 2 Milica Kostič-Stanković, Dragana Makajić-Nikolić in Milica Slijepćević, Planning of Social Corporate Responsibility Campaign with Multiple Special Event. Management, Časopis za teoriju in prakso manadžmenta (Journal for Theory and practice Management), št. 59 (2010): 15 – 23. 166 D Podobno kot Vezjakova3 nam tudi Meškova4 utemeljuje povezanost trajnostnega ružb razvoja in družbene odgovornosti. Slednja v svojem delu razlaga, da koncept druž- ena o bene odgovornosti predstavlja trajnostno usmerjeno delovanje organizacije, za ka- d terega je značilno, da prispeva k izboljšanju blaginje družbe kot celote z upošteva- govo njem interesov vseh zainteresiranih deležnikov, lastnih interesov, skupaj z dosega- rn njem dobička ter doslednim upoštevanjem etičnih in moralnih načel. ost ko Namen raziskave je oblikovati izhodišča za izvedbo trajnostno usmerjenih prire- t ko ditev z vidika predstavitve pomena družbene odgovornosti, saj je glavni namen nk družbeno odgovornega podjetja, da poleg »zasledovanja finančne, poslovne in uren ekonomske uspešnosti ter dobička, upošteva tudi interese širše družbene skupnos- čn ti in okolja ter s tem prispeva k splošni blaginji. S tem pa posredno povečuje tudi a pre svojo konkurenčnost na trgu, kar je tudi eden izmed ciljev EU«5. dno Skozi pregled primerov dobrih praks, tako trajnostnega kot družbeno odgovor- st tr nega turizma, smo ugotovili, da organizatorji prireditev dajejo premalo poudarka ajno elementom trajnostnega razvoja prireditev in družbeni odgovornosti. Predvideva- stn li smo, da bomo pri tem naleteli na oviro, saj trajnostno usmerjene prireditve v pre- e pr težni meri niso uveljavljene, večina turističnih podjetij pa nima sprejete politike ired družbene odgovornosti. To nam dodatno potrdi dokument Ukrepi za trajnostnej- itve – š ši evropski turizem6, kjer avtorji navajajo, da ima večina velikih družb vzpostavlje- t no uradno politiko glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in te dejav- udi nosti obravnava v svojih poročilih, medtem ko to ne drži za majhne družbe. Ta do- ja p kument je med drugim poudaril, da je to poseben izziv za turistične sektorje, saj rime v njem prevladujejo predvsem majhna in mikro podjetja. Podobno menijo Garcia ra p de Leaniz et al.7, ki trdijo da bi nove smernice raziskovanja lahko zajemale študi- od je o praksi družbene odgovornosti podjetij v turističnem sektorju. To nam dodat- jetja V no potrdi pomanjkanje primerov dobrih praks na področju družbeno odgovorne- ivo c ga ravnanja. at Cilj raziskave je pridobiti čim več informacij o trajnostnem razvoju turizma na- erin sploh in družbeni odgovornosti podjetij. Kot smo že omenili, želimo te pridoblje- g, d. o 3 Blanka Vezjak, Trajnostni razvoj podjetja, Revizor. Ljubljana: Zveza računovodij , finančnikov in revizorjev . o Slovenije, 4/5 ( 2002), 41 – 69. 4 Maja Meško, Družbena odgovornost organizacije. Visokošolski učbenik z recenzijo. (Ljubljana: Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Mariboru, 2011), 73. 5 Barbara Jernejčič Dolinar, Družbena odgovornost podjetij, Zbornik 6. Študentske konference Fakultete za management Koper , (2009): 307 – 312. 6 Ukrepi za trajnostnejši evropski turizem. Poročilo Skupine za trajnostnejši turizem. (2007) http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DTUKREPIzaTRAJNOSTNEJSIEVROPSKI- TURIZEMPREVODKONCNO.pdf (3. 4. 2012) 7 Patricia Martinez Garcia de Leaniz; Andrea Perez Ruiz in Ignacio Rodriguez del Bosque, Analysis of the corporate social responsibility practice in the tourism sector: case study, Cuadernos de Turismo, št. 30 (2012): 309 – 312 167 2 – s t 4 u .– o r ne podatke aplicirati na področje event managementa, pri čemer smo zasledili bi- 2 u 5 s ize . o tv stven napredek v kakovosti trajnostno usmerjenih prireditev. Skozi raziskavo smo k a m t r o ja , iz ovrgli ali potrdili našo temeljno hipotezo: Družbeno odgovorno ravnanje podjetja b n e je u o r 2 Vivo catering povečuje njihovo konkurenčno prednost. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Trajnostni razvoj prireditve r a to o n r s Trajnostni turizem ne pridobiva na pomenu samo pri nas, temveč tudi v tujini. Da o l j ov e ž i , S n n je pri nas trajnostna naravnanost prioriteta razvoja na turističnem področju, nava- e p l m ov r a ja že Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–20168, ki poudarja, da bo v letu e i n h n i o j a 2016 turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju. Obstaja pa tudi nevar- a d g no e nost, da je prioriteta trajnostnega turizma opredeljena zgolj na deklarativni rav- s m ti – en ni, zato se nam v prihodnje zdi smotrno trajnostnemu razvoju prireditev posveti- t ti večjo pozornost. Po pregledu literature ugotovimo, da se za trajnostni razvoj uporabljajo različni si- nonimi: sonaravni, zeleni, ekološki, odgovorni … Jurinčič9 v svojem delu izpostavi, da v slovenski literaturi ni v uporabi enotnega pojma za prevod angleškega termi- na »sustainable development«; največkrat ga prevajamo kot trajnostni, sonarav- ni, trajni in uravnotežen razvoj. V pričujočem prispevku uporabljamo termin traj- nostni razvoj. Področje trajnostnega okoljskega ravnanja vseh vrst prireditev je raziskovalo kar nekaj avtorjev10,11 ,12,13,14, Mair in Laing15 pa sta izpostavila pomanjkljivost teh obrav- nav z vidika udeležencev (npr. ali igra trajnostni razvoj vlogo pri njihovi odločitvi za njihovo udeležbo na prireditvi; ali se zavedajo vključitve okoljskih ukrepov na 8 Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016: partnerstvo za trajnostni ratvoj slovenskega turizma., Lju- bljana: Vlada Republike Slovenije (2012) http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turi- zem/Turizem.strategijepolitike/Strategijaturizem7.6.2012.pdf (3. 9. 2012) 9 Igor Jurinčič, Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2009), 221. 10 Anne-Marie Hede, Managing special events in the new era of the triple bottom line, Event Management, št. 11 (1/2), (2007): 13 – 22 11 Jennifer Laing in Warwick Frost, How green was my festival? Exploring chal enges and opportunities associated with staging green events, International Journal of Hospitality Management, št. 29 (2), (2010): 261 – 267 12 Judith Mair in Leo Jago, The development of a conceptual model og greening in the business events tourism sector,Journal of Sustainable Tourism, št. 18 (1), (2010): 77 – 94 13 Eerang Park in Soyoung Boo, An assessment of convention tourism`s potential contribution to environmental y sustainable growth, Journal of Sustainable Tourism, št. 18 (1), (2010): 95 – 114 14 Peter Sherwood, A Triple Bottom Line Evaluation of the Impact of Special Events: The development of In- dicators, Phd Thesis (Victoria University: Center for Hospitality and Tourism Research, 2007), http://vuir.vu- .edu.au/1440/1/Sherwood.pdf (15. 7. 2013), 335. 15 Judith Mair in Jennifer Laing, The greening of music festivals: motivations, barriers and outcomes. Applying the Mair and Jago model, Journal of Sustainable Tourism, št. 20:5 (2012): 683 – 700. 168 D prireditvi s strani organizatorjev) in organizatorjev prireditev (zakaj morajo vlaga- ružb ti v trajnostne prakse ter zmogljivosti). ena o Po pregledu literature nismo zasledili sprejetih enotnih definicij za trajnostno dg usmerjeno prireditev, vendar sta avtorja Raj in Musgrave16 predlagala naslednjo ovo opredelitev za odgovorne (trajnostne) prireditve: trajnostne prireditve so prire- rnos ditve, občutljive na gospodarske, družbeno-kulturne in okoljske potrebe, znotraj t ko lokalne skupnosti gostiteljice, ki so organizirane tako, da optimizirajo holistične t ko potrebe (pozitivna proizvodnja / storitev). nkur V prispevku jo opredeljujemo kot skupek celote enot vseh treh področjih trajno- enč stnega razvoja (okoljskega, ekonomskega in družbeno-kulturnega), ki so smiselno na p zajeti tako pri načrtovanju prireditvenega programa kot pri organizaciji javne pri- red reditve. Upoštevanje vseh trajnostnih kriterijev pri organiziranju javnih prireditev nos optimalno povzroča posredne in neposredne multiplikativne ekonomske učinke t tra destinacije izvajalke. jnostne p Povezava med družbeno odgovornostjo in konkurenčno prednostjo rire »Koncept trajnostnega razvoja je v turizmu predvsem predmet obravnave na po- ditv dročju destinacije kot zaokroženih celic trajnostnega razvoja. Hkrati pa prodira e – š tudi v sestavne dele destinacij in tudi na podjetniški nivo. Tudi konkurenčnost tud podjetij se danes ocenjuje z vidika skladnosti s konceptom trajnosti. V praksi pod- ija p jetja govorijo o trajnostnem razvoju (STD – sustainable tourism development), o rim modelu korporativne družbene odgovornosti (SCR – social corporate responsibi- era p lity), o modelu trojnega izida (TBL – tripple botom line), globalne odgovornosti od oziroma državljanstva (global citizenship). Vsem tem modelom – kljub manjšim jetj razlikam – je skupno, da zahtevajo, da podjetja v svoje poslovanje stroškovno in za- a Vi vestno vključijo, ekonomski, družbeni in okoljski vidik«17. vo c a Vnašanje trajnostnih strategij v turistično dejavnost postaja odločilen element za teri povečanje konkurenčnosti destinacije, zvestobo turistični znamki, družbeno od- ng, d govornost podjetij med turističnimi dobavitelji ter organizacijami, za inovacije in . o. o splošno ekonomsko dobrobit (Lai v Sasidharan, 2010). Podobnega mnenja sta tudi Mair in Jago18, ki skozi svoj model »zelenih« poslovnih dogodkov v turističnem 16 Razaq Raj in James Musgrave, Event management and sustainability (CAB International: London, UK, 2009), 266. 17 Tanja Mihalič, Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij (Ljubljana: Raziskovalni center v sodelovanju z Institutom za turizem Ekonomske fakultete , Univerza v Ljubljani, 2009), http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/CRP-PRIROCNIK-OBLIKOVANJE_MO- DELA_MERJENJA_USPESNOSTI_POSLOVANJA_HOTELSKH_PODJETIJ.pdf (20. 5. 2013), 144. 18 Judith Mair in Leo Jago, The development of a conceptual model og greening in the business events tourism sector,Journal of Sustainable Tourism, št. 18 (1), (2010): 77 – 94 169 2 – s t 4 u .– o r sektorju navajata slednja gonila zelenega trajnostnega razvoja: konkurenčna pred- 2 u 5 s ize . o tv nost, izboljšan image, politika družbene odgovornosti podjetij pri dobavni verigi k a m t r o ja , iz in pri kupcih ter pri povpraševanju potrošnikov. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Metodologija 3 e , P š žev n o e p Prek teoretičnega in empiričnega metodološkega pristopa, na osnovi študije prime- r a to o n ra podjetja, prikazujemo povezavo med družbeno odgovornostjo in konkurenčno r s o l j ov e ž i , S n n prednostjo. Teoretična izhodišča smo oblikovali iz dosedanjih raziskav19,20,21,22,23,24 e p l m ov in ugotovitev iz obravnavanega področja, ki smo jih v nadaljevanju aplicirali na r a e i n h n i o področje event managementa. Tako smo si pri oblikovanju teoretičnih osnov po- j a a d g no e magali z metodo deskripcije. Predstavili smo podjetje Vivo catering in preverili, s m ti – en ali so družbeno odgovorni ter skozi katere aktivnosti, ki prispevajo h konkurenč- t ni prednosti in uspešnosti podjetja. V zadnjem obdobju je bilo omenjeno podjetje večkrat nagrajeno. Direktorica Jerneja Kamnikar je prejela nagrado Naj manager- ke v turizmu v Sloveniji 2009 ter prvo mesto med najboljšimi zaposlovalci v kate- goriji manjših podjetij Zlata nit 2009 ter 2010. Menimo, da sta uspeh in konku- renčnost podjetja pogojena z družbeno odgovornim ravnanjem, kar smo tudi pre- verili skozi intervjuje zaposlenih v podjetju in komparacijo temeljnjih finančnih kazalnikov podjetja s povprečjem panoge. Empirični del Udeleženci raziskave Udeleženci raziskave so bili zaposleni podjetja Vivo. »Vivo catering je tesno pove- zan s kulturo in kongresno dejavnostjo od svojih prvih dni. Svojo družbeno odgo- vornost izraža s primeri dobre prakse na različnih nivojih. To so izrazili tudi s pro- 19 Peter Sherwood, A Triple Bottom Line Evaluation of the Impact of Special Events: The development of In- dicators, Phd Thesis (Victoria University: Center for Hospitality and Tourism Research, 2007), http://vuir.vu- .edu.au/1440/1/Sherwood.pdf (15. 7. 2013), 335. 20 Tanja Mihalič, Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij (Ljubljana: Raziskovalni center v sodelovanju z Institutom za turizem Ekonomske fakultete , Univerza v Ljubljani, 2009), http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/CRP-PRIROCNIK-OBLIKOVANJE_MO- DELA_MERJENJA_USPESNOSTI_POSLOVANJA_HOTELSKH_PODJETIJ.pdf (20. 5. 2013), 144. 21 Gordana Ivankovič in Mateja Jerman, Merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 242. 22 Patricia Martinez Garcia de Leaniz; Andrea Perez Ruiz in Ignacio Rodriguez del Bosque, Analysis of the corporate social responsibility practice in the tourism sector: case study, Cuadernos de Turismo, št. 30 (2012): 309 – 312 23 Judith Mair in Jennifer Laing, The greening of music festivals: motivations, barriers and outcomes. Applying the Mair and Jago model, Journal of Sustainable Tourism, št. 20:5 (2012): 683 – 700. 24 Richard W. Sherman, The Triple Bottom Line: The Reporting of »Doing well & doing good«. The Journal of Applied Businss Research, št. 28: 4 (2012), 673 – 681. 170 D jektom Zaposlitveni izziv v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in soci- ružb alne zadeve, Zavodom za zaposlovanje ter Združenjem manager«25. V glavnem so ena o pomemben soustvarjalec slovenskega turizma in predstavljajo pomemben del v tu- d ristični ponudbi kongresne dejavnosti. Donald Getz26 kongrese uvršča pod katego- govo rijo izobraževalnih in znanstvenih prireditev, zato omenjeno podjetje predstavlja- rno mo kot podjetje, ki se ukvarja z organizacijo prireditev in dogodkov, ter kot trajno- st k stno usmerjeno podjetje, saj v sklopu svoje ponudbe ponujajo tudi trajnostne proi- ot k zvode; npr. t. i. »eko lunch« pakete. onku Na podlagi teoretičnega okvirja smo oblikovali naslednje spremenljivke: skrb za ren partnerje, dobavitelje, kupce, zaposlene, lokalno skupnost, skrb za ohranjanje na- čna p ravnega okolja, koristi oz. konkurenčne prednosti podjetja Vivo, proizvodi in sto- re ritve podjetja, ki so trajnostno naravnani, komuniciranje navzven …). dnos Instrument t tra Anketni vprašalnik je zasnovan tako, da izhaja iz koncepta »Triple Bottom Line« jnos (TBL), saj Elkington v Sherman27 poudarja, da se metoda TBL uporablja za mer- tne p jenje in poročanje uspešnosti podjetja v zvezi z ekonomskimi, socialnimi in okolj- rir skimi parametri. Tudi Menna, Asprone, Jalayer, Prota in Manfredi28 zelo podob- edi no menijo, da so ključni cilji trajnostnega razvoja običajno zastopani v smislu TBL tve – š strategije. Garcia de Leaniz et al.29 zatrjujejo, da je bila dokazana veljavnost teorije tu trajnostnega razvoja in TBL kot perspektiva pristopa za razmejitev odgovornosti dija p turističnih podjetij do družbe. rim Raj in Musgrave30 sta v svojem delu predstavila koncept odgovorne (trajnostne) era p prireditve (minimiziran vpliv na okolje, maksimiziran ekonomski učinek in opti- od mizacija socialno kulturnih vplivov), ki prispeva k lokalnemu trajnostnemu razvo- jetj ju skozi TBL. V svojem delu poudarjata, da sta družbena odgovornost in trajno- a Vi stna prireditev med seboj povezani, hkrati pa sta v tesni navezavi z metodo TBL, vo c ater 25 www.vivo.si ing, d 26 Donald Getz, Event Management and Event Tourism. (New York: Cognizant Communication . o Corporation, 1997), 386. . o 27 Richard W. Sherman, The Triple Bottom Line: The Reporting of »Doing well & doing good«. The Journal of Applied Businss Research, št. 28: 4 (2012), 673 – 681. 28 Costantino Menna, Domenico Asprone, Fatemeh Jalayer, Andrea Prota in Gaetano Manfredi, Assessment of ecological sustainability of a building subjected to potencial seismic events druring its lifetime. Int. J Life Cycle Assess. (2012) http://wpage.unina.it/fatemeh.jalayer/Publicationsfile/ecological%20susrainability.pdf (10. 4. 2013) 29 Patricia Martinez Garcia de Leaniz; Andrea Perez Ruiz in Ignacio Rodriguez del Bosque, Analysis of the corporate social responsibility practice in the tourism sector: case study, Cuadernos de Turismo, št. 30 (2012): 309 – 312 30 Razaq Raj in James Musgrave, Event management and sustainability (CAB International: London, UK, 2009), 266. 171 2 – s t 4 u .– o r zato se je naš anketni vprašalnik nanašal na vse tri stebre trajnostnega razvoja, ki 2 u 5 s ize . o tv tvorijo družbeno odgovornost podjetja. k a m t r o ja , iz b n Postopek e je u o r 2 b Anketni vprašalnik smo sestavili s pomočjo spletnega programa Google Docs s 0 s r 1 p a 3 e funkcijo Form, ki je namenjen izdelavi spletnih vprašalnikov in omogoča eno- , P š žev n o e p r a stavno razpošiljanje in anonimnost anketirancev. Anketiranje je potekalo v apri- to o n r s lu 2013. Anketa je bila sestavljena iz 5 vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti, o l j ov e ž i , S n n in sicer na trditve z eno ali več možnostmi ali se opredeliti glede zastavljenih tr- e p l m ov r a ditev. Stopnjo strinjanja s trditvami v vprašalniku glede družbene odgovornosti e i n h n i o j a podjetja Vivo smo merili s petstopenjsko Likertovo lestvico. Kategorije odgovorov a d g no e so se gibale od 1 – zelo se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – neodločen, 4 – stri- s m ti – en njam se, do 5 – močno se strinjam. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistič- t ni program Excel, v katerem smo izračunali modus, mediano, aritmetično sredi- no, maximum in minimum. Razprava Obravnavano podjetje trenutno razpolaga z 10 zaposlenimi, med katerimi smo jih anketirali 5. Po pogovoru z zaposleno podjetja Matejo Pohlin smo se odločili, da je smiselno anketirati le tiste, ki se v službi srečujejo z izvajanjem aktivnosti družbe- ne odgovornosti in poznajo to področje. Omeniti velja, da se podjetje ukvarja tako z organizacijo prireditev kot s pripravo in preskrbo prehrane (catering) ter tako za- poslujejo različno strukturo zaposlencev. Intervjuvali smo tri moške in dve ženski, ki imajo v večini, kar 80 %, srednješolsko izobrazbo, le eden izmed njih je pridobil magisterij ali več. Kljub temu da je podjetje uspešno, nas preseneča dejstvo, da ima večina kadra niž- jo stopnjo izobrazbe. Navedeno je, skladno z ugotovitvami Ivankovič in Jerman31, da v turistični panogi prevladujejo zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe. SRST 2012–2016 predvideva pod ukrepom: »ustreznost kadrovske strukture glede na potrebe gospodarstva«, posodabljanje poklicnih standardov s področja gostinstva in turizma ter spodbujanje uvajanja trajnostnih sestavin na vseh ravneh in področ- jih (prepoznavanje primerov dobrih praks, ozaveščanje / delavnice). Na podlagi navedenega predlagamo, da podjetje Vivo, tako o trajnostnem razvoju kot o druž- beno odgovornim ravnanjem, seznani vse zaposlene skozi izobraževalne delavni- ce. Golja, Krstinić in Nizić32 menijo, da je pomembno izobraževati in usposabljati 31 Gordana Ivankovič in Mateja Jerman, Merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 242. 32 Tea Golja in Marinela Krstinić Nižić, Corporate social responsibility in tourism – the most popolar tourism destinations in Croatia: commparative analysisi.Management, Journal of Contemporary Management, št.15(2), (2010): 107 – 121. 172 D zaposlene skozi različne tečaje. Slednji menijo, da bi različni tečaji morali biti ena ružb od prioritet turistične industrije. ena o Anketirane smo vprašali, katerim področjem družbene odgovornosti v podjetju dgovo posvečajo največ pozornosti. Pri tem vprašanju so bili skoraj vsi odgovori rangira- r ni s 5 (zelo posvečajo). Zato izpostavljamo tiste, ki so nekoliko izstopali. nost k Pri sociokulturnih parametrih je izstopal odgovor zaposlovanje ljudi iz družbeno ot k prikrajšanih skupin, kjer je en anketiranec odgovor rangiral s 4. Pri ekonomskih on parametrih je izstopal odgovor merjenje uspešnosti, kjer je ponovno en anketira- kur nec odgovor rangiral s 4. enčna p Pri okoljskih parametrih so odgovori nekoliko izstopali, kar smo prikazali s stati- re stičnim izračunom v tabeli 1. Če povzamemo rezultate tega vprašanja, ugotovi- dno mo, da najmanj pozornosti posvečajo okoljskim parametrom. Slednje ni omem- st t be vredno, ker so bili odgovori ocenjeni zelo visoko, kar nam dokažeta mediana in rajn modus. Rezultati raziskave nam povedo, da podjetje posveča pozornost vsem trem ostn parametrom družbene odgovornosti, vendar za odtenek manj na področju okolja. e prir Tabela 1: Statistične mere ocene okoljskih parametrov. editve – š Okoljski parametri Min Max Aritmetična Mediana Modus sredina tud Varčevanje energije. 4 5 4,8 5 5 ija p Ukrepi povezani z manjšanjem 2 5 3,6 4 4 rim emisij CO2. era p Razvijanje novih storitev, izdel- 4 5 4,8 5 5 o kov povezanih z varovanjem dje okolja. tja V Obveščanje širše javnosti o aktiv- 4 5 4,8 5 5 ivo c nostih podjetja v zvezi z varova- a njem okolja. terin Zanimalo nas je tudi, katere poslovne koristi beleži podjetje na podlagi družbene g, d odgovornosti. Pri tem vprašanju so imeli anketiranci nanizanih osem možnih od- . o. o govorov, izmed katerih so se lahko odločili za tri. Največ anketirancev se je odločilo za sledeče odgovore: večje zadovoljstvo zaposle- nih, uvedba novih izdelkov, storitev, sledi konkurenčna prednost podjetja in na- zadnje še povečanje produktivnosti v smislu manjših stroškov poslovanja in izbolj- šanje tržnega položaja, kar nam pregledno prikazuje graf 1. Izid odgovorov se skla- da z dokumentom SRST 2012–2016, ki navaja, da z inovativnejšimi in privlač- nejšimi turističnimi proizvodi ter storitvami zagotovimo večjo konkurenčnost in dobičkonosnost slovenskega turizma ter prehod v zeleno/sonaravno gospodar- 173 2 – s t 4 u .– o r stvo. Podobne atribute sta v svoji raziskavi podala Mair in Jago v Mair in Laing33, 2 u 5 s ize . o tv ki sta ugotavila, da so glavno vodilo trajnostnega (zelenega) razvoja konkurenčna k a m t r o ja , iz prednost, ugled – image, družbena odgovornost podjetja, povpraševanje s strani b n e je u o r 2 strank. Tako našo tezo, da družbeno odgovorno ravnanje podjetja Vivo catering b 0 s r 1 p a povečuje njihovo konkurenčno prednost, potrjujemo. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Graf 1: Delež poslovnih koristi, ki jih v podjetju beležijo na podlagi družbene odgovornosti. Nenazadnje nas je še zanimalo, katerih aktivnosti se podjetje v zvezi z družbeno odgovornim ravnanjem največkrat poslužuje. Iz tabele 3 razberemo, da so vsi odgovori ovrednoteni zelo visoko. Ugotovili smo, da je družbena odgovornost del strategije in vizije podjetja Vivo. Najslabši odgo- vori so bili podani v zvezi s predstavitvijo družbene odgovornosti na spletni stra- ni. Po pregledu spletne strani omenjenega podjetja bi pričakovali slabše odgovore, saj nismo zasledili predstavitve vezane na njihovo družbeno odgovornost. Podje- tju predlagamo, da nameni objavljanju na spletni strani več pozornosti. Golja, Kr- stinić in Nizić34 turističnim podjetjem predlagajo posebno izdajo ali skupaj z let- nim poročilom poročanje o trajnostnem razvoju, kar mora biti dostopno vsem de- ležnikom (objava na spletni strani). 33 Judith Mair in Jennifer Laing, The greening of music festivals: motivations, barriers and outcomes. Applying the Mair and Jago model, Journal of Sustainable Tourism, št. 20:5 (2012): 683 – 700. 34 Tea Golja in Marinela Krstinić Nižić, Corporate social responsibility in tourism – the most popolar tourism destinations in Croatia: commparative analysisi.Management, Journal of Contemporary Management, št.15(2), (2010): 107 – 121. 174 D Prišli smo do sklepa, da podjetje Vivo izvršuje vse ukrepe družbeno odgovorne- ružb ga ravnanja, vendar predlagamo, da zaposleni namenijo večjo pozornost sprotnim ena o objavam v medijih. dgovo Tabela 2: Delež in ocena aktivnosti v zvezi z družbeno odgovornim ravnanjem. rno Aktivnosti v zvezi z družbeno odgovornim ravna- 1 2 3 4 5 SKUPAJ st k njem / ocena. ot k DO je del strategije našega podjetja. 0 0 0 0 5 5 on Delež. 0 0 0 0 100 100 kur DO je del vizije, poslanstva našega podjetja. 0 0 0 0 5 5 enč Delež. 0 0 0 0 100 100 na p DO usmerjenost podjetja je predstavljena na sple- 0 0 1 2 2 5 red tni strani našega podjetja. nos Delež. 0 0 20 40 40 100 t tra Redno izvajamo promocijske aktivnosti vezane na 0 0 0 3 2 5 jno obveščanje javnosti o DO našega podjetja. stn Delež. 0 0 0 60 40 100 e pr DO naše podjetje izvaja v sodelovanju s partnerji, 0 0 0 2 3 5 ired da maksimira dobiček. itv Delež. 0 0 0 40 60 100 e – š tu Finančna uspešnost je del dolgoročnega trajnostnega razvoja, zato smo pri dij podjetju preverili osnovne ekonomske kazalnike za merjenje uspešnosti. Pri a pr določitvi le-teh smo ostali znotraj indikatorjev trajnostnega razvoja za eko- ime nomski steber, ki jih priporoča UNWTO (2004). Slednji so prikazani v ta- ra po beli 3. djetj Tabela 3: Indikatorji trajnostnega razvoja za ekonomski steber.35 a Vivo c STEBER/ZAHTEVA INDIKATOR at Ekonomski. Napredek, profitabilnost, stroškovna učinkovitost. ering Gabršek36 je ugotovila, da analiza na podlagi kazalnikov omogoča hiter, razumljiv , d. o in nadzoren pregled informacij, saj prikaže prednosti in slabosti poslovanja pod- . o jetja glede na njegovo okolje ter pripomore k napovedovanju uspešnosti podjetja 35 Tanja Mihalič, Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij (Ljubljana: Raziskovalni center v sodelovanju z Institutom za turizem Ekonomske fakultete , Univerza v Ljubljani, 2009), http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/CRP-PRIROCNIK-OBLIKOVANJE_MO- DELA_MERJENJA_USPESNOSTI_POSLOVANJA_HOTELSKH_PODJETIJ.pdf (20. 5. 2013), 144. 36 Renata Gaberšek, Model managerske uspešnosti v velikih delniških družbah v Sloveniji , doktorska disertacija (Mari- bor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, 2012), 183. 175 2 – s t 4 u .– o r v prihodnosti. Podobno menita Ivankovič in Jerman37, ki navajata, da imajo raču- 2 u 5 s ize . o tv novodski kazalniki spoznavno moč, saj omogočajo oblikovati sodbo o poslovanju. k a m t r o ja , iz V nadaljevanju tako preverjamo uspešnost podjetja skozi ekonomske kazalnike: b n e je u o r 2 ROE, ROA in dodano vrednost na zaposlenega za obdobje od 2009 do 2012, čigar b 0 s r 1 p a rezultate primerjamo s povprečjem panoge SKD: I56.210 – priložnostna priprava 3 e , P š žev n o e p in dostava jedi. Potrebne podatke za prikaz omenjenih kazalnikov smo pridobili r a to o n na spletni strani38. r s o l j ov e ž i , S n n e p Tabela 4: Ekonomski kazalniki podjetje Vivo catering, d. o. o, v primerjavi s l m ov r a e i povprečjem panoge SKD: I56.210 – priložnostna priprava in dostava jedi. n h n i o j a a d g n Leto 2009 2010 2011 2012 o e s m t Ekonomski kazalnik in po- Podjetje SKD I56.210 Podjetje SKD I56.210 Podjetje SKD I56.210 Podjetje SKD I56.210 i – en stopek izračuna. Vivo Vivo Vivo Vivo t Število gospodarskih 29 30 43 47 družb v dejavnosti. ROE 0,396 0,194 0,144 0,142 0,047 (Čisti dobiček/kapital). ROA 0,194 0,045 0,075 0,074 0,011 (Čisti dobiček/sredstva). DODANA VRED- 31.203 17.402 23.987 21.219 28.128 NOST NA ZAPOSLE- NEGA v EUR (Kosmati donos iz poslo- vanja – stroški blaga, mate- riala in storitev – drugi od- hodki iz poslovanja deljeno s povprečnim številom za- poslenih). Iz tabele 4 je razvidno, da se število gospodarskih družb v dejavnosti povečuje, kar kaže na večjo konkurenco, zaradi česar so podjetja v dejavnosti priložnostne priprave in dostave jedi prisiljena iskati nove konkurenčnejše ter kakovostnejše proizvode / storitve. Če se organizatorji odločijo organizirati trajnostno usmer- jeno prireditev, bodo temu primerno izbirali tudi svoje dobavitelje, partnerje … Tako bi moralo vsako podjetje med drugim ponujati tudi trajnostno usmerjene proizvode / storitve, kar Vivo catering že aktivno aplicira na tržišču. To nam po- trdi kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega, ki utemeljuje, kolikšna je povpreč- na novo ustvarjena vrednost na zaposlenega. Podjetje ima v primerjavi s povpre- čjem panoge višjo vrednost kazalnika, kar pomeni višjo kakovost poslovanja sko- zi svoje proizvode / storitve ter tako uspešnejšo gospodarsko družbo. Proučeva- li smo tri temeljne kazalnike uspešnosti (ROE, ROA in dodana vrednost) na za- poslenega za obdobje 2009 do 2012. Tako v podjetju Vivo kot v povprečju pano- ge beležimo padec kazalnikov ROE in ROA, medtem ko dodana vrednost na za- 37 Gordana Ivankovič in Mateja Jerman, Merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 242. 38 www.ajpes.si 176 D poslenega niha tako v podjetju Vivo kot v povprečju panoge v proučevanem ob- ružb dobju. Najpomembnejši kazalnik uspešnosti poslovanja za lastnike je čista donos- ena o nost kapitala (ROE), ki pove, koliko je pridobil investitor na vloženi kapital. Pod- d jetje Vivo je ustvarilo 396 € čistega dobička v letu 2009, v letu 2012 pa znaša čisti govo dobiček le še 47 € na 1000 € vloženega kapitala, medtem ko so v povprečju panoge rno v letu 2009 ustvarili 194 € čistega dobička na 1000 € vloženega kapitala, v letu 2012 st k pa le še 34 €. Upad je zaznati tudi pri čisti donosnosti sredstev (ROA), ki se najpo- ot k gosteje uporablja pri ocenjevanju uspešnosti managementa. Kazalnik pove, koliko onk je podjetje ustvarilo čistega dobička na 1000 € vloženih sredstev. V podjetju Vivo ure so še leta 2009 na 1000 € vloženih sredstev realizirali 194 € čistega dobička, med- nčn tem ko je v letu 2012 čisti dobiček na 1000 € le še 11 €. V povprečju panoge je stanje a pr slabše, saj so v letu 2009 povprečno realizirali 45 € čistega dobička na 1000 € vlo- edn ženih sredstev, v letu 2012 pa le še 10 € na 1000 € sredstev. Koliko so učinkoviti za- ost t posleni na delovnem mestu, nam pokaže kazalnik dodana vrednost na zaposlene- rajn ga. Dodana vrednost – računovodski standardi jo imenujejo dohodek – je v bistvu ost tisti del prihodkov, ki ostane, ko se od njih odšteje prenesena vrednost. To je tako ne p imenovana neto dodana vrednost. Izračunamo jo tako, da od donosa (proizvede- rire nih proizvodov oz. storitev) odštejemo vložke iz drugih poslovnih sistemov (mate- ditv rial, blago, amortizacija itd.). V teoriji pa je poznana tudi bruto dodana vrednost, e – š za izračun katere se od kosmatega donosa odštejejo stroški materiala, blaga in sto- tud ritev ter drugih odhodki (ne pa tudi amortizacija). AJPES upošteva bruto dodano ija p vrednost. Ker imajo na velikost dodane vrednosti velik vpliv zaposleni, se za anali- rim zo praviloma upošteva dodana vrednost na zaposlenega. Podatki za obdobje 2009 era p do 2012 kažejo, da dosega podjetje Vivo višjo dodano vrednost na zaposlenega od od povprečja v panogi, razen v letu 2011, kjer je nižja le za dober odstotek. Analiza ka- jetj zalnikov nam še dodatno potrjuje našo hipotezo: družbeno odgovorno ravnanje a V podjetja Vivo catering povečuje njihovo konkurenčno prednost. ivo c ateri Zaključek ng, d Pomanjkanja primerov dobrih praks trajnostno usmerjenih prireditev izpostavlja- . o. o jo mnoge študije akademikov39,40,41. Musgrave42 ugotavlja, da je praksa trajnostnega upravljanja prireditev zaznamova- na zaradi pomanjkanja primerjalnih tehnik, kar spodbujajo številni dejavniki: za- 39 James Musgrave, Mowing Towards responsible events management, Worldwide Hospotality and Tourism Themes. št. 3 (2011), 258 – 274. 40 Donald Getz, Event Studies: discourses and future directions, Event Management, št. 16 (2012): 171–197 41 Judith Mair in Jennifer Laing, The greening of music festivals: motivations, barriers and outcomes. Applying the Mair and Jago model, Journal of Sustainable Tourism, št. 20:5 (2012): 683 – 700. 42 James Musgrave, Mowing Towards responsible events management, Worldwide Hospotality and Tourism Themes. št. 3 (2011), 258 – 274. 177 2 – s t 4 u .– o r vest o trajnostnem vprašanju, pomanjkanje znanja o minimalnih standardih, po- 2 u 5 s ize . o tv manjkanje izmenjav dobrih praks, predsodki, predpostavke in značilnost panož- k a m t r o ja , iz ne širine. b n e je u o r 2 b Getz43 ugotavlja, da so »zelene« / trajnostno usmerjene prireditve prikazane z oči- 0 s r 1 p a 3 e tnimi luknjami pri predstavitvi študije primerov (npr. nepopolno obračunavanje , P š žev n o e p r a porabljene energije in odpadkov), predstavljene so nedokazane koristi, predvsem to o n r s pa nikjer ni zaslediti analize stroškov in koristi (cost – benefit analysis). o l j ov e ž i , S n n e p l m Bolj konkretno ugotovitev navedeta Mair in Laing44, ki za nadaljnje raziskave pre- ov r a e i n h n dlagata raziskavo o tem, kaj konkretno pomenijo »najboljše prakse zelenih prire- i o j a a d g n ditev«. o e s m ti – en V prihodnje bi bilo potrebno odgovoriti na raziskovalno vprašanje: kateri krite- t riji morajo biti izpolnjeni za trajnostno usmerjeno prireditev in obenem javno- sti predstaviti primere dobrih praks na področju event managementa tako z vidi- ka družbene odgovornosti kot trajnostnega razvoja. S tem bi določili minimalne standarde, ki bi jih morala doseči prireditev, da bi jo lahko umestili kot trajnostno usmerjeno. To bi dopuščalo primerljivost prireditev v evropskem merilu ter s tem lažje doseganje konkurenčne prednosti. Kot primer dobre prakse na področju event managementa lahko upravičeno nave- demo podjetje Vivo catering, d. o. o., čigar dovzetnost za trajnostni razvoj in druž- beno odgovornost podjetja smo skozi pilotno raziskavo tudi dokazali in obenem potrdili, da družbeno odgovorno ravnanje povečuje njihovo konkurenčno pred- nost. Literatura Barbara Jernejčič Dolinar, Družbena odgovornost podjetij, Zbornik 6. Študentske konference Fakultete za management Koper, (2009): 307–312. Blanka Vezjak, Trajnostni razvoj podjetja, Revizor. Ljubljana: Zveza računovodij , finančnikov in revizorjev Slovenije, 4/5 ( 2002), 41–69. Costantino Menna, Domenico Asprone, Fatemeh Jalayer, Andrea Prota in Gaeta- no Manfredi, Assessment of ecological sustainability of a building subjected to potencial seismic events druring its lifetime. Int. J Life Cycle Assess. (2012) http://wpage.unina.it/fatemeh.jalayer/Publicationsfile/ecological%20susra- inability.pdf (10. 4. 2013) 43 Donald Getz, Event Studies: discourses and future directions, Event Management, št. 16 (2012): 171–197 44 Judith Mair in Jennifer Laing, The greening of music festivals: motivations, barriers and outcomes. Applying the Mair and Jago model, Journal of Sustainable Tourism, št. 20:5 (2012): 683 – 700. 178 D Donald Getz, Event Management and Event Tourism. (New York: Cognizant ružb Communication Corporation, 1997), 386. ena o Donald Getz, Event Studies: discourses and future directions, Event Manage- dg ment, št. 16 (2012): 171–197 ovo rn Patricia Martinez Garcia de Leaniz; Andrea Perez Ruiz in Ignacio Rodriguez del ost k Bosque, Analysis of the corporate social responsibility practice in the tourism ot k sector: case study, Cuadernos de Turismo, št. 30 (2012): 309–312 onk Gordana Ivankovič in Mateja Jerman, Merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu ure (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 242. nčna p Igor Jurinčič, Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem (Portorož: Fakulteta re za turistične študije – Turistica, 2009), 221. dnost t James Musgrave, Mowing Towards responsible events management, Worldwide ra Hospotality and Tourism Themes. št. 3 (2011), 258–274. jnost Judith Mair in Jennifer Laing, The greening of music festivals: motivations, barri- ne p ers and outcomes. Applying the Mair and Jago model, Journal of Sustainable rire Tourism, št. 20:5 (2012): 683–700. ditve – š Maja Meško, Družbena odgovornost organizacije. Visokošolski učbenik z recenzi- t jo. (Ljubljana: Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Mariboru, 2011), udij 73. a prim Milica Kostič-Stanković, Dragana Makajić-Nikolić in Milica Slijepćević, Planning er of Social Corporate Responsibility Campaign with Multiple Special Event. a po Management, Časopis za teoriju in prakso manadžmenta (Journal for Theory djet and practice Management), št. 59 (2010): 15–23. ja Vivo c Peter Sherwood, A Triple Bottom Line Evaluation of the Impact of Special Events: The development of Indicators, Phd Thesis (Victoria University: Center for ater Hospitality and Tourism Research, 2007), http://vuir.vu.edu.au/1440/1/ ing, d Sherwood.pdf (15. 7. 2013), 335. . o. o Razaq Raj in James Musgrave, Event management and sustainability (CAB Inter- national: London, UK, 2009), 266. Renata Gaberšek, Model managerske uspešnosti v velikih delniških družbah v Slo- veniji , doktorska disertacija (Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za or- ganizacijske vede, 2012), 183. Richard W. Sherman, The Triple Bottom Line: The Reporting of »Doing well & doing good«. The Journal of Applied Businss Research, št. 28: 4 (2012), 673– 681. 179 2 – s t 4 u .– o r Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016: partnerstvo za trajnostni rat- 2 u 5 s ize . o tv voj slovenskega turizma., Ljubljana: Vlada Republike Slovenije (2012) http:// k a m t r o ja , iz www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem.stra- b n e je u o r 2 tegijepolitike/Strategijaturizem7.6.2012.pdf (3. 9. 2012) b 0 s r 1 p a 3 e Tanja Mihalič, , P š žev Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih pod- n o e p r a jetij (Ljubljana: Raziskovalni center v sodelovanju z Institutom za turizem to o n r s Ekonomske fakultete , Univerza v Ljubljani, 2009), http://www.mgrt.gov. o l j ov e ž i , S n n si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/CRP-PRIROCNIK- e p l m ov r a -OBLIKOVANJE_MODELA_MERJENJA_USPESNOSTI_POSLO- e i n h n i o j a VANJA_HOTELSKH_PODJETIJ.pdf (20. 5. 2013), 144. a d g no e s m t Tea Golja in Marinela Krstinić Nižić, Corporate social responsibility in tourism i – ent – the most popolar tourism destinations in Croatia: commparative analysi- si.Management, Journal of Contemporary Management, št.15(2), (2010): 107 – 121. Ukrepi za trajnostnejši evropski turizem. Poročilo Skupine za trajnostnejši turi- zem. (2007) http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/raz- pisi/JN/DTUKREPIzaTRAJNOSTNEJSIEVROPSKITURIZEMPRE- VODKONCNO.pdf (3. 4. 2012) 180 2 – s t 4 u .– o r Družbena odgovornost turističnih kmetij 2 u 5 s ize . o tv k a m t r The social responsibility of tourism farms o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Doris Gomezelj Omerzel 3 e , P š žev n o e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija r a to o n r s Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije o l j ov e ž i , S n n e p – Turistica, Slovenija l m ov r a e i doris.gomezelj@fm-kp.si; doris.gomezelj@turistica.si n h n i o j a a d g no e s m t Vilma Strniša i – ent vilma.strnisa@gmail.com Povzetek V prispevku je predstavljena raziskava o družbeni odgovornosti slovenskih turističnih kme- tij. Namen raziskave je v teoretičnem delu predstaviti pojem družbene odgovornosti v splo- šnem ter v turizmu. V nadaljevanju je naš namen analizirati delovanje slovenskih turističnih kmetij skozi vidik družbene odgovornosti. Za namene te raziskave smo družbeno odgovor- nost opredelili kot štiridimenzionalen konstrukt, ki ga sestavljajo ekonomska, etična, zakono- dajna in filantropska dimenzija. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašal- nikom, smo analizirali, v kateri od teh dimenzij so slovenske turistične kmetije najbolj dejav- ne in katerih dimenzij družbene odgovorne se najbolj zavedajo. Poskušali smo tudi odgovori- ti na vprašanje, v kolikšni meri se turistične kmetije zavedajo pomembnosti njihove družbene odgovornosti. Čeprav se lastniki turističnih kmetij zavedajo, da višja raven družbene odgovor- nosti prinaša večje zunanje in notranje prednosti, je očitno, da obstajajo možnosti izboljšav na obravnavanem področju. Ključne besede: turizem, družbena odgovornost, učinki družbene odgovornosti Abstract This paper presents a study of the social responsibility of Slovenian tourist farms. The purpose of the research is to present the concept of corporate social responsibility in general and in tourism. Our intention is to analyze the functioning of Slovenian tourist farms through the aspect of social responsibility. For the purposes of this study, we identified social responsibili- ty as four dimensional construct, consisting of economic, ethical, legislative and philanthropic dimension. These dimensions were analyzed using the data that have been obtained through a survey questionnaire. We also tried to answer the question to what extent the farmhouses are aware of the importance of the social responsibility. Although the owners of rural tourism are 181 2 – s t 4 u .– o r aware that the higher the level of social responsibility has major internal and external advantag- 2 u 5 s ize . o tv es, it is obvious that there is room for improvements in this area. k a m t r o ja , iz b n Key words: tourism, social responsibility, the impact of social responsibility e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Uvod o e p r a t Turizem na podeželju v zadnjem času doživlja vse večji razcvet. Med drugimi obli- o o n r s o l j ov e kami turizma postaja ta vse bolj priljubljena izbira turistov, saj nudi počitnice ali ž i , S n n e p l m krajši oddih v naravnem in mirnem okolju. Na izbiro je veliko možnosti za rekrea- ov r a e i n h n cijo, za spoznavanje kulturnih znamenitosti, starih običajev in drugih navad, ki so i o j a a d g n s hitro rastjo mest in preseljevanja tja kar malo pozabljene. Program razvoja pode- o e s m t želja RS za obdobje 2007–2013, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijsko, gozdar- i – ent stvo in prehrano, podeželskemu turizmu sicer priznava kompetentno mesto v na- boru storitvenih dejavnosti, ki jih kmetije (lahko tudi) opravljajo, vendar je le-ta predstavljen kot eden od namenov realizacije ukrepov za ustvarjanje novih delov- nih mest ter mesto za realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva1. Nacionalni nivo torej opredeljuje turizem kot makroekonomsko dejavnost, pri če- mer v zadnji strategiji eksplicitno ne izpostavlja podeželskega turizma, medtem ko so lokalne strategije, ki jih pripravljajo občine in/ali regionalne razvojne agencije, oblikovane precej specifično ter prirejene za njim lastno okolje. Podeželska območja so pomembna v razvoju turizma in izrabi prostega časa. Po- deželje, postaja pomembna turistična destinacija. Počitnice na podeželju ponuja- jo veliko različnih možnosti za športne aktivnosti, mir in tišino, naravno okolje ter spoznavanje tradicionalnih načinov življenja; podeželje simbolizira izgubljena »zlata leta«, saj vsebuje vse tisto, česar urbana področja nimajo. Odnos med tu- rizmom in okoljem je še posebej tesno povezan v podeželskih območjih. Turizem ima pozitivne in negativne posledice na podeželsko gospodarstvo, okolje in druž- bo. Poenostavljena definicija turizma na podeželju je, da je to turizem, ki ima pros- tor na podeželju2. Podjetje ravna družbeno odgovorno, če se tako obnaša do vseh svojih partnerjev, zaposlenih in do okolja. Skratka, družbeno odgovornost mora spoštovati do vseh, ki so kakorkoli povezani s podjetjem3. Med te deležnike sodijo poleg zaposlenih, dobaviteljev in kupcev še lokalna skupnost ter ostala javnost. Ker se družbena od- govornost kaže v delovanju do vseh, ki kakorkoli lahko vplivajo na podjetje, je se- veda posledično družbeno odgovorno ravnanje zelo pomembno za uspeh podjetja. Če je podjetje sposobno družbeno odgovornost v celoti vključiti v svoje poslova- 1 Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013. (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2006) 2 Lane B. »What is rural tourism«, Journal of sustainable tourism 2 no.7 (1994) 3 Jaklič, M. Poslovno okolje podjetja. (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, (1999) 182 D nje, to prispeva k oblikovanju sistema vrednot, učinkovitemu upravljanju z delež- ružb niki in oblikovanju sistemov nagrajevanja, kar pa skupaj doprinese k uspešnem do- ena o seganja ciljev podjetja. S prispevkom želimo prek teoretičnega in empiričnega me- d todološkega pristopa na vzorcu slovenskih turističnih kmetij prikazati raven druž- govo bene odgovornosti turističnih kmetij. rnost tu Teoretična izhodišča rist O družbeni odgovornosti podjetij se že od nekdaj razpravlja kot o zelo pomemb- ični ni lastnosti podjetništva. V zadnjem času je še bolj pogosto omenjena, saj se velik h km pomen pripisuje etičnosti poslovanja. Organizacije se usmerjajo v družbeno de- eti lovanje, tudi globalni korporativizem se kaže skozi sodelovanje z družbeno-inte- j resnimi skupinami4. Posledice družbene odgovornosti se kažejo v okolju podje- tja, tako zunanjem kot notranjem, ter tudi v širši skupnosti. To lahko trdimo za vse gospodarske panoge, proizvodne kot storitvene. Bowen5 je v sredini prejšnjega stoletja prvi predlagal model družbene odgovornosti. Zanj je to obveznost podje- tij, da si zastavljajo in kasneje sledijo tistim ciljem, ter vzpodbujajo samo tista deja- nja, ki so skladne s pričakovanji in vrednotami družbe ter okolice. Takemu mode- lu sledi kasneje tudi Carroll6, ki pravi, da družbena odgovornost podjetja vključu- je ekonomske, pravne, etične in filantropične elemente. Po Carrollovem konceptu ima podjetje naslednje štiri tipe družbene obveze; Od njega se pričakuje, da poslu- je ekonomsko vzdržno in uspešno, ob tem deluje v okviru zakona in etike, hkra- ti pa je podjetje aktivno na področju prostovoljnih in humanitarnih aktivnosti. Če želimo ugotoviti, na kakšni ravni družbene odgovornosti deluje podjetje, lah- ko uporabimo Carrollov model (Slika 1), imenovan piramida družbene odgovor- nosti podjetja7. Carroll7 kot najpomembnejšo dimenzijo izpostavi ekonomsko odgovornost pod- jetij. Podjetja morajo v prvi vrsti dejansko poslovati pozitivno, ustvarjati mora- jo dobiček, ob tem pa proizvajati tiste dobrine in storitve, ki jih družba potrebu- je. Hkrati morajo te dobrine in storitve ponuditi trgu po pošteni tržni ceni. Eko- nomska odgovornost (EK) torej predstavlja temelje za izvajanje vseh ostalih rav- ni odgovornosti. Če podjetje posluje z izgubo, ravna ekonomsko neodgovorno 3. 4 Bir, C. S., Suher, I.K., Altinbasak, I.. »Coroporate social responsibility orientaion and employer attractive- ness«. Journal of Yasar university 4 št. 15 (2009): 2303–2326. 5 Ferrel , O.C. in Maignan, I. »Corporate social responsibility and marketing: An integrative framework.« Journal of the Academy of marketing science 32 št.1 (2004): 3–19 6 Carrol , A. B. »The pyramid of CSR: toward the moral management of organizational stakeholders«. Business horizons 34 št. 4 (1991): 39–48. 7 Carrol , A. B.. Corporate Social Responsibility. Evolution of a Definitional Construct. Business and Society, 38 št. 3 (1999): 268–292 183 2 – s t 4 u .– o r Zakonska (ZA) odgovornost pomeni, da mora podjetje upoštevati zakonodajo in 2 u 5 s ize . o tv druge predpise. Če podjetje ne deluje skladno z zakoni in predpisi, ravna zakon- k a m t r o ja , iz sko neodgovorno3. b n e je u o r 2 b Kot nek dodatek zakonski odgovornosti lahko razumemo etično odgovornost 0 s r 1 p a 3 e (ET). Sem sodijo vsa tista dejanja, ki jih od podjetja pričakuje okolica oz. širša , P š žev n o e p r a skupnost, niso pa ta dejanja predpisana z zakoni ali predpisi. Če se podjetje obna- to o n r s ša neetično, potem ravna etično neodgovorno 3. o l j ov e ž i , S n n e p l m Filantropska odgovornost (FI) predstavlja najvišjo stopnjo družbene odgovorno- ov r a e i n h n sti. Sem sodijo dejavnosti, ki bi jih lahko označili kot neobvezne, kot npr. razna i o j a a d g n sponzorstva ali celo donacije. Jaklič3 meni, da podjetja, ki ne sodeluje pri takih de- o e s m t janjih, ne smemo označiti za družbeno neodgovorno. i – ent FD Etična dimenzija Zakonodajna dimenzija Ekonomska dimenzija Slika 1: Piramida družbene odgovornosti po Carrolu (vir: prirejeno po Jaklič3, Caroll).6 Zgoraj omenjene štiri dimenzije družbene odgovornosti se običajno med seboj pre- pletajo. Podjetje mora biti sposobno vse štiri dimenzije vgraditi v svojo organizi- ranost. S tem pridobi in gradi konkurenčno prednost, povečuje ugled ter pridobi- va zaupanje na vseh ravneh. Zelo pomembno je, da vodstvo podjetja prepozna vse prednosti družbeno odgovornega delovanja, saj jih bo le tako učinkovito vnašalo v svoje poslovne strategije. Slovenska mala in srednje velika podjetja vidijo največje prednosti družbeno od- govorne aktivnosti v uspešnejšem poslovanju (47 %), v boljših odnosih s poslovni- mi partnerji in investitorji, v večji zvestobi in lojalnosti kupcev (oboje 41 %), v več- jem zadovoljstvu zaposlenih (34 %) in v boljših odnosih s skupnostjo (22 %). Dru- gače od slovenskih pa evropska mala in srednje velika podjetja vidijo največje ko- 184 D risti v večji lojalnosti kupcev (35 %) ter v boljših odnosih s skupnostjo oziroma ružb oblastmi (28 %)8. ena odg Metodologija in potek raziskave ovo r Metodološki oris nos Raziskava je potekala na podlagi spletnega vprašalnika, ki smo ga razposlali s po- t tu močjo uprave Združenja turističnih kmetij Slovenije. Posredovali smo ga vsem nji- risti hovim članicam oziroma nosilcem delovanja turističnih kmetij. čnih k Spletni vprašalnik je bil v prvi fazi izdelan s pomočjo analize sekundarnih virov me ter testiran med petimi naključno izbranimi nosilci dejavnosti turistične kmetije. tij Po uskladitvi vprašalnika so sodelujoči v raziskavi reševali on-line vprašalnik, ki je bil oblikovan s pomočjo spletnega orodja 1ka.si. Vsak odgovor na anketno vpra- šanje se je shranjeval v spletno bazo odgovorov, ki se je avtomatizirano tudi poso- dabljala. Statistika spletnega anketiranja Dejavnost turistične kmetije je dopolnilna dejavnost, ki jo ob izpolnjevanju za- konskih in ostalih predpisov izvaja nosilec dejavnosti na kmetijskem gospodar- stvu. Enota raziskave je sicer 'pravna oseba', vendar je odgovore za le-to posredo- val nosilec dejavnosti. K raziskavi so bili povabljeni vsi člani Združenja turističnih kmetij Slovenije, ki so dostop do spletnega vprašalnika prejeli po elektronski pošti, posredovani s strani tajništva združenja. V času izvedbe raziskave (maj 2012) so v Združenju imeli registriranih 395 turističnih kmetij. Anketiranje je potekalo od 29.02.2012 do 07.03.2012 ter 29.05.2012 do 04.06.2012. V prvem terminskem bloku je anketo reševalo 137 nosilcev dejavnosti turistične kmetije, vendar se je ob prvi izkazalo, da je bil delež primerno rešenih anket bistve- no prenizek. Zato smo vodstvo Združenja turističnih kmetij Slovenije v maju 2012 zaprosili za ponovno distribucijo in poziv nosilcem dejavnosti turističnih kmetij, da rešijo anketni vprašalnik (v kolikor to niso storili v marcu 2012). V raziskavi je skupaj aktivno sodelovalo 165 (nosilcev dejavnosti) turističnih kme- tij. Po urejanju baze jih je za analizo ostalo primernih 108; odgovori 57 nosilcev de- javnosti turističnih kmetij so bili izbrisani, saj zaradi različnih nepravilnosti niso bili primerni za analizo. 8 Knez – Riedl, J. Družbena odgovornost malih in srednje velikih podjetij – Slovenski podjetniški observatorij (Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2002). 185 2 – s t 4 u .– o r Predstavitev vzorca 2 u 5 s ize . o tv V Preglednici 1 predstavljamo, iz katerih regij so bile kmetije, ki so bile vključe- k a m t r o ja , iz ne v vzorec. b n e je u o r 2 b 0 s r Preglednica 1: Turistične kmetije po regijah. 1 p a 3 e , P š žev n o e p Regija VZOREC r a to o n r s o l j ov e število % ž i , S n n e p l m Slovenija 108 100,0% ov r a e i n h n Pomurska 8 7,4% i o j a a d g no e Podravska 10 9,3% s m ti – en Koroška 10 9,3% t Savinjska 26 24,1% Zasavska 2 1,9% Spodnjeposavska 3 2,8% JV Slovenija 12 11,1% Osrednjeslovenska 6 5,6% Gorenjska 12 11,1% Notranjsko-kraška 3 2,8% Goriška 11 10,2% Obalno-kraška 5 4,6% Na turističnih kmetijah se, po navedbah sodelujočih nosilcev dejavnosti, najpogo- steje izvaja dejavnost kmetije z nastanitvijo (62,6%) ter izletniške kmetije (32,5%). S preostalimi dejavnostmi se ukvarja manj kot 5% kmetij. Od 81 turističnih kmetij jih je 51,9% navedlo, da imajo vsaj 1 zaposlenega; 29,6% nosilcev dejavnosti navaja, da imajo zaposlene vsaj dve osebi. Na 18,5% (v raziskavi preučevanih) turističnih kmetij so zaposlenih trije ali več ljudi. Dejavniki vpliva na družbeno-odgovornost ter cilji družbeno odgovornega ravnanja turističnih kmetij Zanimalo nas je, kateri dejavniki najpomembneje vplivajo na to, da se na turistič- ni kmetiji spoštujejo načela družbene odgovornosti. Družina ima v povprečju naj- večji vpliv na implikacijo družbeno odgovornih ravnanj turistične kmetije in na lestvici od 1 (nima vpliva) do 5 (ima zelo velik vpliv) dosega oceno 4,51.. Najmanjši vpliv ima religija: ta dejavnik, znotraj iste merske lestvice, dosega oceno 2,55 točke. Vpliv vseh dejavnikov je predstavljen v Preglednici 2. 186 D Preglednica 2: Ocena vpliva posameznih dejavnikov na družbeno-odgovorno ružb ravnanje turistične kmetije. ena o Dejavniki, ki vplivajo na družbeno odgovorno ravnanje dgovo Družina 4,51 r Izkušnje 4,48 nos Izobrazba 3,76 t tur Zaposleni 3,76 istič Zakonodaja in oblast 3,69 nih k Prijatelji 3,53 m Lokalna skupnost 3,39 etij Konkurenca 3,25 Religija 2,55 Nosilci turističnih kmetij so v nadaljevanju z uporabo lestvice od 1 (zagotovo ne) do 5 (zagotovo da) navedli, kako pomembni so jim določeni cilji oz. procesi v okvi- ru delovanja turistične kmetije (v povezavi z družbeno odgovornostjo). V Pregle- dnici 3 je razvidno, da je najpomembnejši cilj » zadovoljstvo gostov«, medtem ko najmanj pomembna » večja socialna varnost zaposlenih«. Preglednica 3: Ocena pomembnosti ciljev družbeno odgovornega ravnanja. Cilji družbeno odgovornega ravnanja Zadovoljstvo gostov 4,81 Ugled turistične kmetije v lokalni skupnosti 4,43 Spoštovanje predpisov 4,22 Spoštovanje obveznosti 4,21 Izobraževanje zaposlenih 3,60 Finančna varnost 3,56 Sodelovanje v humanitarnih aktivnostih 3,48 Večja socialna varnost zaposlenih 3,25 Dimenzije družbene odgovornosti Na intervalu od 1 (zelo nepomembno) do 5 (zelo pomembno) so nosilci dejavno- sti ocenjevali za vsako dimenzijo družbene odgovornosti po 5 spremenljivk. Od vseh je bila najvišje ocenjena aktivnost » izpolnjevanje vsaj minimalnih kriterijev za opravljanje storitev«, in sicer s povprečno oceno 4,45, sledi » delovanje skladno z družbenimi in etičnimi normami« povprečno oceno 4,21. Kot najmanj pomemb- ni aktivnosti pa sta, s povprečno oceno 3,36 ocenjena » poslovanje v smeri največje- ga zaslužka« in s povprečno oceno 3,31 aktivnost » zaščita etičnih vrednot za dose- go podjetniških ciljev«. Ocene ostalih aktivnosti so predstavljene v Preglednici 4. 187 2 – s t 4 u .– o r Preglednica 4: Ocene ekonomske, zakonodajne, etične in filantropske dimenzije 2 u 5 s ize . o tv družbene odgovornosti. k a m t r o ja , iz b n e j Ekonomska dimenzija družbene odgovornosti e u o r 2 b 0 s r Poslovanje v smeri največjega zaslužka 3,36 1 p a 3 e , P š žev n Ustvarjanje presežka prihodkov nad odhodki v dejavnosti 3,85 o e p r a to o n Ohranjanje konkurenčnosti 4,02 r s o l j ov e ž i Ohranjanje visokega nivoja operativne učinkovitosti 4,14 , S n n e p l m ov Stališče, da je uspešno podjetje tisto, ki ima stalen dobiček 3,74 r a e i n h n Zakonodajna dimenzija družbene odgovornosti i o j a a d g no e Poslovanje v smeri pričakovanj zakonodaje in države (davki) 3,70 s m ti – en Poslovanje, ki je skladno z vsemi predpisi 4,12 t Sledenje poslovnim običajem v dejavnosti 4,06 Izpolnjevanje vseh zakonskih dolžnosti 4,20 Izpolnjevanje vsaj minimalnih kriterijev za opravljanje storitve 4,45 Etična dimenzija družbene odgovornosti Delovanje skladno z družbenimi in etičnimi normami 4,21 Spoštovanje moralnih vrednot, ki veljajo za moderne in družbeno sprejete 4,14 Ščititi etične vrednote samo za doseganje podjetniških ciljev 3,31 Delati tisto, kar je označeno kot moralno ali etično 4,15 Zavedanje, da se podjetniška integriteta in etično vedenje povezujeta s spoštovanjem 4,15 zakonodaje in predpisov Filantropska dimenzija družbene odgovornosti Poslovanje v smeri filantropije in humanitarnih pričakovanj družbe 3,37 Podpiranje kulturne in umetniške dejavnosti 3,77 Sodelovanje vaših zaposlenih v dobrodelnih akcijah znotraj lokalne skupnosti 3,38 Nudenje pomoči znotraj izobraževalnih institucij 3,51 Sodelovanje pri projektih, ki vzpodbujajo dvig kakovosti življenja lokalne skupnosti 4,14 Zaključek Podjetje, ki se obnaša družbeno odgovorno, ima lahko od tega veliko koristi. In- vestitorji se lažje odločajo za vlaganje kapitala v taka podjetja, s kupci in drugimi poslovnimi partnerji se vzpostavijo trdnejše vezi, prav tako podjetje z manj težava- mi deluje v okolju. Podjetja, ki jim okolje priznava družbeno odgovorno delovanje, dosegajo večjo zvestobo kupcev in posledično večjo prodajo. Robertsova in drugi9 na podlagi raziskave o vplivu družbene odgovornosti na po- slovno uspešnost podjetja vidijo pozitivne učinke družbeno odgovornega ravna- nja podjetja v povečanem ugledu, upravljanju s kriznimi situacijami, kadrovanju, 9 Roberts, S., Keeble, J. in Brown, D.. The business case for corporate citizenship. (London: Arhtur D. Little Inc. 2002) 188 D motiviranju in nizki fluktuaciji zaposlenih, financiranju poslovanja in pridobiva- ružb nju dodatnih virov financiranja, učenju in inovacijah, konkurenčnosti in položa- ena o ju na trgu in učinkovitosti upravljanja. Prednosti za podjetje so tako notranje kot d zunanje narave. govo Turistične kmetije so, glede na prostorsko in socialno umeščenost, primer prakse, rnos kjer se ekonomika poslovanja še bolj eksplicitno usmerja na učinkovito rabo na- t tu ravnih resursov, domače delovne sile ter sinergije z bližnjo okolico oziroma lokal- rist no skupnostjo; nobeno drugo »podjetje« ni tako odvisno od lokalne skupnosti ični kot je turistična kmetija. h kmetij Literatura Bir, C. S., Suher, I.K., Altinbasak, I.. »Coroporate social responsibility orienta- ion and employer attractiveness«. Journal of Yasar university 4 št. 15 (2009): 2303–2326. Bowen, J. T. in Chen, S. L. »The relationship between customer loyalty and custo- mer satisfaction«. International journal of contemporary hospitality manage- ment 13 št. 5 (2001): 213–217. Carroll, A. B. »The pyramid of CSR: toward the moral management of organiza- tional stakeholders«. Business horizons 34 št. 4 (1991): 39–48. Carroll, A. B.. Corporate Social Responsibility. Evolution of a Definitional Con- struct. Business and Society, 38 št. 3 (1999): 268–292 Ferrell, O.C. in Maignan, I. »Corporate social responsibility and marketing: An integrative framework.« Journal of the Academy of marketing science 32 št.1 (2004): str. 3–19 Jaklič, M. Poslovno okolje podjetja. (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999) Knez – Riedl, J. Družbena odgovornost malih in srednjevelikih podjetij – Sloven- ski podjetniški observatorij (Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2002). Lane B. »What is rural tourism«, Journal of sustainable tourism 2 št.7 (1994) Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013. (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2006) Roberts, S., Keeble, J. in Brown, D. The business case for corporate citizenship. (Lon- don: Arhtur D. Little Inc. 2002). 189 2 – s t 4 u .– o r Mnenje lokalnih prebivalcev o turističnem 2 u 5 s ize . o tv k a m potencialu občine Izola t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The local people opinion on tourism potential in Izola 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Doris Gomezelj Omerzel to o n r s o l j ov e Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija ž i , S n n e p l m Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije ov r a e i n h n – Turistica, Slovenija i o j a a d g no e doris.gomezelj@fm-kp.si; doris.gomezelj@turistica.si s m ti – ent Vesna Rebec Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija vesna.rebec@izola.si Povzetek V prispevku je predstavljena raziskava o turističnih potencialih občine Izola. Namen raziska- ve je v teoretičnem delu predstaviti zgodovino, geografsko lego in turistično ponudbo obči- ne Izola ter v nadaljevanju s pomočjo izvedbo ankete na terenu in empirične analize preveri- ti možnosti nadaljnjega turističnega razvoja občine. Pri tem smo se oprli na mnenje lokalne- ga prebivalstva. Želeli smo pridobiti mnenje o rešitvah, ki ponujajo možnosti razvoja turizma in so sočasno ljudem še sprejemljive oziroma jih celo podpirajo. Na kratko je predstavljen teo- retičen okvir turistične destinacije in konkurenčnosti, prispevek pa zaključujemo s predstavi- tvijo rezultatov ankete, ki je bila opravljena za namen preučitve mnenja lokalnega prebivalstva na tematiko turizma in njegovega razvoja. Analiza rezultatov ankete je pokazala, da je lokalno prebivalstvo pretežno zadovoljno z obstoječo turistično situacijo v Izoli. Mnogo funkcij turiz- ma zaznajo kot dobro približanih in ponujenih turistom, vseeno pa so mnenja, da je marsikate- ra storitev slabo predstavljena, kot so na primer zabava, kulturne prireditve in rekreativne de- javnosti. Čeprav so prebivalci pretežno zadovoljni s trenutnim stanjem v občini, je očitno, da so prepričani v možnosti izboljšav na področju turizma. Ključne besede: turizem, razvoj turistične destinacije, konkurenčnost turistične destinacije, lokalno prebivalstvo, učinki turizma Abstract This paper presents a study on the tourism potentials of the small town Izola, situated on the Adri- atic coast. The aim of our research is to (1) present the history, geography and tourist supply of the municipality of Izola, (2) to present the results of the empirical analysis, and (3) to examine the possibilities of further development of tourism in Izola. In doing so, we relied on the opinion of the 191 2 – s t 4 u .– o r local population. We wanted to get the opinion about possible solutions that are offered by the po- 2 u 5 s ize . o tv tential of tourism development and that are tolerated or even supported by local population at the k a m t r o ja , iz same time. We also briefly present the theoretical framework and competitiveness of tourist des- b n e je u o r 2 tination b . The paper concludes by presenting the results of a survey that was conducted for the pur- 0 s r 1 p a pose of considering the opinion of local people on the topic of tourism and its development. The 3 e , P š žev n o e p findings showed that the local population is largely satisfied with the current situation of tourism r a to o n in Izola. Many features of tourism are perceived as wel offered to tourists, however, they believe r s o l j ov e ž i that many of services are poorly presented and promoted, such as entertainment, cultural events , S n n e p l m ov and recreational activities. Although people are satisfied with the current situation in Izola, it is ob- r a e i n h n vious that they believe that many possibilities of improvements in the tourism sector exist. i o j a a d g no e Key words: tourism, tourism destination development, competitiveness of tourist destinations, s m ti – en the local population, the effects of tourism t Uvod Turizem v občini Izola predstavlja eno najpomembnejših vej gospodarstva, ob tem pa ima še zmeraj veliko neizkoriščenega potenciala in je še vedno usmerjen pred- vsem v sezonsko ponudbo. Po pričakovanjih bo turizem v prihodnje predstavljal odločilno vlogo generator- ja življenja in nosilca gospodarstva v občini. Tu pa ne gre pozabiti, da je za uspe- šen razvoj turističnega gospodarstva treba vključiti tudi lokalno prebivalstvo, ki mora občutiti koristi, ki jih kraju prinaša turizem, kot to ugotavlja tudi Gomezelj Omerzel1, kajti v nasprotnem primeru lahko turizem hitro postane vir konfliktov in nestrpnosti med obiskovalci ter lokalnim prebivalstvom. Preveriti želimo, ali je lokalno prebivalstvo zadovoljno s takšnim razvojem turiz- ma v Izoli. Kot je to mogoče zaslediti v lokalnem tedniku2, prebivalci namreč me- nijo, da občina vlaga zgolj v razvoj turistične infrastrukture, ne pa tudi v dvig ka- kovosti bivanja za stalne prebivalce. Namen prispevka je analizirati trenutno stanje turizma, kot pomembne gospodar- ske panoge v občini Izola. Preveriti želimo, kako izolski turizem v zadnjih letih iz- korišča naravne danosti, kulturno in zgodovinsko dediščino in kakšni so trendi rasti turističnega prometa ter obsega samih zmogljivosti. Osrednji del prispevka temelji na analizi mnenja lokalnega prebivalstva o trenu- tnem stanju turizma in o možnostih razvoja le-tega, skupaj z uspešno integracijo njihovih želj v shemo turističnega kraja. 1 Gomezelj Omerzel, Doris. Konkurenčnost turističnih destinacij. (Koper: Fakulteta za management Koper, 2006) 2 Vučko, Gregor. Mazohizem po izolsko . 2010. Http://www.primorska.info/novice/9241/ vucko_mazohi- zem_po_izolsko (22. 5. 2011). 192 M Teoretična izhodišča nen Občina Izola ima s svojimi bogatimi in raznovrstnimi naravnimi ter kulturnimi je lo danostmi velik neizkoriščen potencial, s katerim bi lahko bolj dobrohotno raz- kaln polagala in s tem bolje tržila svojo regionalno identiteto v gospodarske name- ih p ne. S tem bi prispevala tudi k boljši gospodarski razvitosti regije in predvsem reb k njeni prepoznavnosti. Turizem se običajno razvija v krajih, kjer je že razvito go- ival spodarstvo, hkrati pa tudi ta s svojo prisotnostjo vpliva na razvoj gospodarstva in cev o dohodka v nekem kraju, saj je zaradi njega treba zgraditi hotele, urediti plaže ali tu druge primarne in sekundarne privlačnosti, kar pomeni večjo zaposlenost v dolo- risti čenem kraju. Za to, da se turizem lahko razvija, so nujne primarne ali sekundar- čne ne privlačnosti, kraj mora imeti jasno vizijo in cilj, kakovostno in raznovrstno po- m p nudbo ter dobro promocijo3. otenc Turistične kraje lahko delimo po različnih opredelitvah teoretičnih osnov posa- ialu mezne delitve. Tako poznamo tri najpogostejše glavne delitve, in sicer4: obč − naravna delitev (glede na osnovne privlačnosti in vrste turizma); ine I − ekonomska delitev (glede na vrsto turizma, število obiskovalcev, obseg se- zola zone, izkoriščenost, možnosti); − statistična delitev (glede na statistično definirane kraje). Konkurenčnost turističnega kraja je odvisna od naravnih in kulturnih danosti, od njihove kakovosti in privlačnosti ter trženja le-tega. Za to, da bi dosegli čim večjo konkurenčnost danega kraja, je treba slediti trendom in prilagajati cene glede na kakovost ter povpraševanje turistov po njem. Vplivi turizma na lokalno skupnost so odvisni od razvitosti turizma, števila turistov, politike turizma in razvitosti go- spodarstva. Turizem pozitivno vpliva na število zaposlenih v kraju, saj se posledič- no odpirajo nove trgovine, hoteli, gostinski obrati itd. Povezan je tudi z dvigom ži- vljenjskega standarda, urejanjem infrastrukture, večjo izobrazbo ter s spoznava- njem drugih kultur. Ker turisti pridejo iz drugih krajev, držav, prinašajo dobiček za razvoj celotnega gospodarstva in tako ustvarjajo večji priliv sredstev. Od politi- ke kraja pa je seveda odvisno, kam in kako se bo denar investiral. Slaba stran tega je, da turizem povzroča onesnaževanje, ogromno porabo vode, krčenje kmečkih obdelovalnih površin in gozdov, večjo prometno zasičenost ter spodbujanje stop- nje kriminala. Dobre in slabe strani turizma pa tako neposredno kot tudi posre- dno vplivajo na mnenje domačinov o turizmu in njihovo sprejemanje le-tega. Ci- 3 Andrejčič, Radovan, Jovo Brekič, Gabrijel Devetak, Jože Florjančič, Janez Jereb, Jože Jesenko, Tone Ljubič, Franc Pauko, Vladislav Rajkovič, Marijana Rebernik, Marjan Rekar, Marjan Tkalčič in Drago Vuk. Manage- ment v turizmu. (Kranj: Moderna organizacija, 1997). 4 Cvikl, Helena in Andreja Alič. Uvod v ekonomiko turizma. 2009. Http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/ Skriti_dokumenti/Uvod_v_ekonomiko_turizma-Cvikl_Alic_1.pdf (15. 5. 2013). 193 2 – s t 4 u .– o r gale5 meni, da med prebivalstvom turističnih območij v večini primerov prevladu- 2 u 5 s ize . o tv je pozitiven odnos do turizma, pa tudi do turističnega razvoja v prihodnje. To pa k a m t r o ja , iz vendarle ne pomeni, da domače prebivalstvo ne opaža njegovih negativnih učin- b n e je u o r 2 kov. Podoba percepcije turizma in odnosa do njega je namreč bistveno bolj dife- b 0 s r 1 p a rencirana ter odvisna od konkretnih razmer. Kljub temu, da domačini v splošnem 3 e , P š žev n o e p priznavajo pozitivne učinke turizma, so lahko negativne plati turističnega razvoja r a to o n za znaten del domačega prebivalstva zelo moteče. r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a Izola kot turistična destinacija a d g no e Izola leži ob obali Jadranskega morja, kjer uživa položaj na sredini slovenske obale. s m ti – en Je med najmanjšimi občinami v Sloveniji in meri 28,27 km2. Lega Izole je za turi- t zem zelo privlačna, saj jo bližina morske obale naredi idealno za obmorski turi- zem, hribovito zaledje pa nudi možnosti rekreativnega in kmečkega turizma. Izola je v letu 2008 razpolagala s 1.433 sobami in 5.194 ležišči v različnih namestit- venih objektih. Čeprav se je leta 2009 število ležišč nekoliko povečalo, je leta 2010 upadlo za več kot 500 mest, in sicer na 4.5626. Večina ležišč se nahaja v večjih in manjših hotelih v Izoli. V mestu se nahajajo zgolj hoteli s tremi in štirimi zvezdi- cami, od tega jih je dobra polovica s tremi zvezdicami, ostali pa se ponašajo z neko- liko višjo kakovostjo bivanja. Ponudba sob med letom zelo niha, saj je Izola kot obmorsko mesto osredotočena na sezonski turizem, zato je največjo ponudbo sob zaznati v avgustu, ko je vrhunec sezone. V zimsko-pomladanskih mesecih je ponudba bistveno manjša, saj nekate- ri hoteli celo zaprejo svoja vrata, kar je zaradi nizkega povpraševanja. Poleg dese- tih hotelov (Keltika, Belvedere, Stara Sola Korte, Marina, Delfin, San Simon Re- sort, San Simon Resort Depandances, Haliaetum in hotelske depandanse Mir- ta, Perla, Palma, Sirena, Korala in Park, ki spadajo pod Hotel Simonov zaliv) se Izola ponaša še z dvema avtokampoma (to sta Jadranka in Belvedere), mladin- skim hostlom (Stara Sola Korte), s tremi turističnimi kmetijami (Medljan, Baredi, Zaro) in mnogimi gostinskimi obrati. Turistom nudi vse od lokalov pa do oljarn, osmic, vinogradov, barov in okrepčevalnic. Turistična ponudba zajema tudi izolsko marino, casino, jahtni center, kopališča in plaže ter nekaj športne infrastrukture. Produkti, ki niso tako prisotni v Izoli, vendar pa bi lahko s svojo navzočnostjo pri- pomogli k prepoznavnosti in uspešnosti izolskega turizma, so predvsem kongresni 5 Cigale, Dejan. »Odnos prebivalstva slovenskih alpskih krajev do turizma in njegovih učinkov«. 2009. Http:// www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_31/06_cigale.pdf (27. 5. 2012). 6 SURS. Nočitve in prihodi obalnih občin. 2011c Http://pxweb.stat.si/ pxweb/Dialog/Saveshow.asp (12. 6. 2012). 194 M turizem (ni vezan na sezonski čas), športni turizem (za katerega bi bilo treba moč- nen no dvigniti raven rekreacijskih možnosti), zdraviliški turizem (s poudarkom na je lo koriščenju termalne vode in wellness turizem) ter mladinski turizem, ki bi lahko kal bil še posebej uspešen ob izgradnji študentskega kampusa v Livadah. nih prebivalc Metodologija in potek raziskave ev o Za izdelavo raziskave je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in sinteze. Iz- tur delan je bil vprašalnik, ki je povzet in prirejen po anketi iz članka dr. Dejana Ciga- istič leta5. Vprašalnik je bil prirejen tako, da je geografsko ustrezen ugotavljanju mnenja nem obmorskega prebivalstva. Vprašalniku je bil dodan tudi sklop socialno-demograf- po skih vprašanj, s katerimi se ugotavljajo lastnosti vzorca. tenc Vprašalnik je sestavljen iz šestih sklopov, in sicer: ialu ob − prvi sklop sestavljajo socialno-demografska vprašanja; či − ne drugi sklop sestavljajo vprašanja, s katerimi je analizirano stanje turistič- Iz ne ponudbe in mnenje domačinov do stanja turizma v Izoli; ola − tretji sklop sestavljajo vprašanja, ki so podlaga za analizo mnenja domači- nov do pozitivnih učinkov, ki jih turizem lahko prinaša; − četrti sklop je sestavljen iz vprašanj, s katerimi bo analizirano mnenje do- mačinov do negativnih učinkov, ki jih turizem lahko prinaša; − peti sklop sestavljajo vprašanja, ki se nanašajo neposredno na stanje turiz- ma v Izoli; − šesti sklop sestavljajo vprašanja, katerih namen je bil pridobiti mnenje lo- kalnega prebivalstva do nadaljnjega razvoja turizma. Razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov, in sicer med naključno izbrane pre- bivalce občine Izola, z navodili, da jih vrnejo prek elektronske pošte oziroma vro- čijo osebno. Vrnjenih je bilo 124 anket, od tega so bile 4 neveljavne (odgovor ni bil jasno obkrožen). Namen izvedbe anketnega vprašalnika je bil ugotoviti mnenje med prebivalci ob- čine Izola o razvoju turizma. Poleg razvoja je bil namen pridobiti tudi mnenje o obstoječi situaciji, pa tudi, kako občani zaznavajo nekatere pozitivne in negativ- ne učinke turizma. Analiza podatkov in predstavitev rezultatov V anketi je sodelovalo 57 moških, kar predstavlja 47,5 odstotka vseh anketiranih, in 63 žensk, kar predstavlja 52,5 odstotka vseh anketiranih. Povprečna porazde- 195 2 – s t 4 u .– o r litev prebivalstva občine Izola po spolu je 50,5 odstotka moških in 49,5 odstotka 2 u 5 s ize . o tv žensk. Odstopanje vzorca od povprečja prebivalstva je torej minimalno7. k a m t r o ja , iz b n Anketiranci so bili razdeljeni v štiri starostne skupine, in sicer od 18 do 24 let, od e je u o r 2 b 25 do 44 let, od 45 do 65 let in nad 65 let. 13 anketiranih je bilo starih med 18 in 24 0 s r 1 p a 3 e let, kar predstavlja 10,83 odstotka vseh anketiranih, 41 anketiranih je starosti med , P š žev n o e p r a 25 in 44 let, kar predstavlja 34,17 odstotka vseh anketiranih in 58 anketiranih je to o n r s starosti med 45 in 65 let, kar predstavlja 48,33 odstotka vseh anketiranih, Nadalje o l j ov e ž i , S n n je 8 anketiranih starih nad 65 let, kar predstavlja 6,67 odstotka vseh sodelujočih. e p l m ov r a Največje število anketiranih je starih med 45 in 65 let, kar se ujema s podatkom, da e i n h n i o j a je največji delež prebivalstva v občini Izola starih med 50 in 59 leti7. a d g no e s m t V anketi so sodelovali 4 anketirani, ki so imeli dokončano zgolj osnovno šolo, kar i – ent predstavlja 3,45 odstotka vseh anketiranih. Nadalje ima 43 anketiranih dokonča- no srednjo šolo, kar predstavlja 36,21 odstotka vseh anketiranih, 66 anketiranih pa ima dokončano višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, kar predstavlja 55,17 od- stotka vseh anketiranih. Preostalih 5 anketiranih ima dokončan magisterij, kar predstavlja 4,31 odstotka vseh anketiranih, doktorat pa ima dokončan le 1 anketi- rani, kar predstavlja 0,86 odstotka vseh anketiranih. Nedemografska vprašanja so bila vsa v obliki Likertove lestvice, ki izražajo različ- ne stopnje strinjanja s trditvami, označene od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo »zelo sla- bo«, 2 je pomenilo »slabo«, 3 je pomenilo »niti dobro niti slabo«, 4 je pomenilo »dobro«, 5 pa »zelo dobro«. V preglednici 1 so prikazani odgovori na vprašanja, s katerimi smo želeli ugotovi- ti, kako lokalno prebivalstvo ocenjuje trenutno stanje turistične ponudbe v obči- ni Izola Preglednica 1: Prikaz frekvenčnih porazdelitev odgovorov, povprečne vrednosti in standardnega odklona na sklop »Kaj je že dobro približano turistom«. Kaj je že dobro približano in ponujeno 1 2 3 4 5 AS SO turistom [%] [%] [%] [%] [%] Dostopnost turističnih informacij. 10,8 32,5 25,0 26,7 5,0 2,8 1,1 Možnost za počitek in sprostitev. 6,7 18,3 31,7 35,0 8,3 3,2 1,1 Ponudba kulturnih prireditev. 10,1 42,0 26,9 20,2 0,8 2,6 1,0 Ponudba rekreativnih dejavnosti. 12,7 44,9 31,4 11,0 0,0 2,4 0,8 7 SURS. Izola – 2011. 2011b Http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto= 2011&id=56 (11. 6. 2012). 196 M Kaj je že dobro približano in ponujeno 1 2 3 4 5 AS SO nenje l Možnosti za zabavo. 23,5 41,2 28,6 6,7 0,0 2,2 0,9 okalni Lokalna kulinarika. 6,7 24,4 28,6 33,6 6,7 3,1 1,1 h preb Gostoljubnost domačega prebivalstva. 4,2 20,2 28,6 39,5 7,6 3,3 1,0 ivalcev Kakovost gostinskih storitev. 1,7 15,8 36,7 42,5 3,3 3,3 0,8 o turis Kakovost ponudbe dobrega počutja. 18,5 36,1 29,4 15,1 0,8 2,4 1,0 tičnem Kakovost kongresnih storitev. 43,7 35,3 15,1 5,9 0,0 1,8 0,9 potenc Razmerje cena – kakovost. 7,6 31,9 37,8 19,3 3,4 2,8 1,0 ialu ob Osebna varnost med bivanjem. 1,7 8,4 21,8 45,4 22,7 3,8 0,9 čine Naravno okolje. 3,3 5,8 24,2 52,5 14,2 3,7 0,9 Izola Analiza je pokazala, da po mnenju lokalnega prebivalstva v izolski turistični po- nudbi primanjkuje predvsem rekreativnih dejavnosti, možnosti za zabavo, kultur- nih prireditev, wellness in kongresnih ponudb. Po njihovem mnenju pa med dob- ro ponudbo lahko uvrstimo varnost, naravno okolje, kulinarika, gostinske storitve in gostoljubnost domačega prebivalstva. Najbolje je bila ocenjena osebna varnost med bivanjem, in sicer 3,78 (na lestvici od 1 do 5), kar pomeni, da domačini kot najbolje ponujeno zaznajo varnost. Najnižjo vrednost 1,83 (na lestvici od 1 do 5) ima dejavnik kakovost kongresnih storitev, ki v Izoli skorajda niso prisotne. V preglednici 2 so prikazani odgovori na vprašanja, s katerimi smo želeli ugoto- viti, kako lokalno prebivalstvo ocenjuje pozitivne učinke turizma v občini Izola Preglednica 2: Prikaz frekvenčnih porazdelitev odgovorov, povprečne vrednosti in standardnega odklona na sklop »Trditve o pozitivnih učinkih turizma v Izoli«. Trditve o pozitivnih učinkih turizma v 1 2 3 4 5 AS SO Izoli [%] [%] [%] [%] [%] Boljša kakovost storitev. 10,1 25,2 31,1 27,7 5,9 2,9 1,1 Večja izbira ponudbe trgovin. 12,6 38,7 21,0 22,7 5,0 2,7 1,1 Turizem prinaša Izoli pomembne gospo- 3,3 14,2 22,5 42,5 17,5 3,6 1,0 darske koristi. 197 2 – s t 4 u .– o r 2 u Trditve o pozitivnih učinkih turizma v 1 2 3 4 5 AS SO 5 s ize . o tv Izoli [%] [%] [%] [%] [%] k a m t r o ja , iz b n Zaradi turizma je v Izoli lažje najti zapo- 15,8 23,3 26,7 25,8 8,3 2,9 1,2 e je u o r 2 b slitev. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Zaradi turizma se je v Izoli povečala skrb 8,3 22,5 40,0 24,2 5,0 3,0 1,0 n o e p za okolje. r a to o n r s o l j ov e Življenje v Izoli je postalo bolj zanimivo. 9,2 31,7 34,2 20,8 4,2 2,8 1,0 ž i , S n n e p l m ov r a Domačini so bolj ponosni na Izolo. 5,8 38,3 29,2 22,5 4,2 2,8 1,0 e i n h n i o j a a d g n Povečala se je skrb za urejenost naselja. 5,0 23,3 30,8 36,7 4,2 3,1 1,0 o e s m ti – ent Življenje se je izboljšalo. 13,3 40,0 35,0 7,5 4,2 2,5 1,0 Glede na nizke povprečne vrednosti ocen pozitivnih učinkov sklepamo, da med domačini pozitivni učinki turizma niso tako močno občuteni. Pojavi, ki se jih značilno povezuje z razvojem turističnega kraja, so v tej situaciji v manjši prednos- ti, kot je bilo to pričakovano. Nekateri učinki, ki bi pričakovano lahko dosegli ve- liko točk, kot so na primer večja izbira ponudbe v trgovini, življenje postane bolj zanimivo, ljudje postanejo bolj ponosni na svoj kraj, so dosegli nižjo aritmetično sredino, kot smo pričakovali. Vrednosti vseh povprečnih vrednosti v temu sklopu sicer znašajo več kot 2,5, kar pomeni, da prebivalci kljub vsemu nekako zaznajo vse naštete učinke turizma kot pozitivne in jih tudi povezujejo s turizmom. V primeru Izole je največjo stopnjo soglasja dosegla trditev, da turizem prinaša Izoli pomembne gospodarske koris- ti in da se je posledično turističnemu razvoju povečala skrb za okolje ter urejenost naselja. Najvišjo aritmetično sredino 3,6, na lestvici od 1 do 5, je dosegla trditev go- spodarske koristi, ki jo ima Izola zaradi turizma, kar predvsem izkazuje, da je tu- rizem močna gospodarska panoga v Izoli in da se ljudje tega zavedajo. Najnižjo aritmetično sredino 2,5, na lestvici od 1 do 5, ima spremenljivka Življenje se je iz- boljšalo, kar označuje, da ljudje ne zaznavajo izboljšanja kakovosti življenja, ki bi se zgodila kot posledica turizma. Glede na podane odgovore je mogoče ugotoviti, da se domačini zavedajo gospo- darske koristi turizma in si prizadevajo za njegovo rast, saj bo le tako občina lahko namenila več proračunskega denarja tako za obnovo in razvoj celotne gospodarske panoge, kot tudi za socialne transferje oz. dejavnosti. V preglednici 3 so prikazani odgovori na vprašanja, s katerimi smo želeli ugoto- viti, kako lokalno prebivalstvo ocenjuje negativne učinke turizma v občini Izola 198 M Preglednica 3: Prikaz frekvenčnih porazdelitev odgovorov, povprečne vrednosti in nen standardnega odklona na sklop »Trditve o negativnih učinkih turizma v Izoli«. je lok Trditve o negativnih učinkih turizma v Izoli 1 2 3 4 5 AS SO alnih p [%] [%] [%] [%] [%] rebiva Turistom namenjeni objekti kvarijo videz Izo- 25,0 39,2 25,0 10,0 0,8 2,2 1,0 lce le. v o tu Turizem povzroča moteč hrup. 10,8 35,8 22,5 24,2 6,7 2,8 1,1 ristične Daljše so vrste v trgovinah. 3,4 16,8 15,1 41,2 23,5 3,6 1,1 m pot Zaradi turistov je velika prometna gneča. 2,6 13,7 12,0 39,3 32,5 3,9 1,1 encialu Življenje je postalo manj varno. 11,8 29,4 42,0 14,3 2,5 2,7 1,0 občine Turizem je vplival na povečanje življenjskih 3,3 15,8 22,5 34,2 24,2 3,6 1,1 I stroškov. zola Turisti motijo naš način življenja. 15,0 30,8 31,7 15,8 6,7 2,7 1,1 Razvoj turizma koristi le majhnemu delu pre- 9,2 24,4 18,5 37,0 10,9 3,2 1,2 bivalstva. Turizem je povzročil škodo naravnemu okolju. 8,4 27,7 34,5 26,1 3,4 2,9 1,0 Zaradi turizma je na ulici več smeti in odpad- 4,2 24,2 25,8 43,3 2,5 3,2 1,0 kov. Zaradi turizma je v kraju več socialnih pro- 19,2 48,3 21,7 8,3 2,5 2,3 1,0 blemov. Povečale so se socialne razlike med domačini. 13,3 35,8 33,3 12,5 5,0 2,6 1,0 Povečale so se cene stanovanj in zemljišč. 1,7 1,7 12,5 30,8 53,3 4,3 0,9 Prihaja do pogostih konfliktov med turisti in 6,7 38,7 37,0 14,3 3,4 2,7 0,9 domačini. Zaradi turizma se opuščajo krajevni običaji. 16,8 42,0 26,1 12,6 2,5 2,4 1,0 Turisti povzročajo škodo kmetom/ribičem. 20,0 39,2 29,2 10,0 1,7 2,3 1,0 Zaradi turistov primanjkuje parkirnih mest. 2,5 13,3 10,8 35,0 38,3 3,9 1,1 199 2 – s t 4 u .– o r Iz sklopa trditev o negativnih učinkih turizma v Izoli je razvidno, da se domačini 2 u 5 s ize . o tv zavedajo negativnih učinkov le-tega, najbolj daljše vrste v trgovinah, manj parkir- k a m t r o ja , iz nih mest in pa občuten dvig cen stanovanj ter zemljišč. Najvišjo aritmetično sredi- b n e je u o r 2 no 4,3, na lestvici od 1 do 5, ima dvig cen zemljišč, ki je bil po mnenju anketiranih b 0 s r 1 p a najbolj občuten. Najnižjo aritmetično sredino 2,2, na lestvici od 1 do 5, ima prepri- 3 e , P š žev n o e p čanje, da naj bi turistični objekti kvarili videz Izole, kar pomeni, da jih objekti, na- r a to o n menjeni turistični dejavnosti, ne motijo. Skladno s tem je mogoče ugotoviti, da r s o l j ov e ž i je turistična arhitektura dobro umeščena v arhitekturno celoto Izole, vrednosti , S n n e p l m ov obalnih nepremičnin pa so po višini cen druge najvišje v državi, takoj za Ljubljano. r a e i n h n i o j a V preglednici 4 so prikazani odgovori na vprašanja, s katerimi smo želeli ugotovi- a d g no e ti, kako lokalno prebivalstvo ocenjuje stanje turizma v občini Izola s m ti – ent Preglednica 4: Prikaz frekvenčnih porazdelitev odgovorov, povprečne vrednosti in standardnega odklona za sklop trditev »Stanje turizma v Izoli«. Stanje turizma v Izoli 1 2 3 4 5 AS SO [%] [%] [%] [%] [%] Cene turističnih storitev v Izoli so nizke. 9,2 45,0 26,7 17,5 1,7 2,6 0,9 Razvoj Izole je usmerjen v turizem. 5,0 35,0 26,7 29,2 4,2 2,9 1,0 Zaradi turizma je življenje v Izoli boljše in kako- 6,7 33,3 38,3 20,0 1,7 2,8 0,9 vostnejše. Izola kot turistična destinacija je bolj konkurenč- 18,3 22,5 19,2 36,7 3,3 2,8 1,2 na kot Koper. Izola kot turistična destinacija je bolj konkurenč- 20,0 41,7 23,3 10,8 4,2 2,4 1,1 na kot Piran. Anketiranci so bili v tem sklopu zelo deljenega mnenja. Strinjajo se, da cene turi- stičnih storitev v Izoli niso nizke, pa tudi, da življenje v Izoli zaradi turistov ni nič boljše. Ugotovljeno je bilo, da razvoj Izole ni specifično usmerjen v turizem. Pri odgovoru o primerjavi Izole s sosednjima občinama, tj, Koprom in Piranom, so anketirani izrazili mnenje, da je Izola bolj turistično konkurenčna od Kopra, med- tem ko je Piran bolj konkurenčen od Izole. Najvišjo aritmetično vrednost 2,9, na lestvici od 1 do 5, je dosegla trditev, da je ra- zvoj Izole usmerjen v turizem, kar izkazuje dojemanje Izole kot turistično usmer- 200 M jene občine. Najnižjo vrednost aritmetične sredine 2,4, na lestvici od 1 do 5, ima tr- nen ditev, da je Izola kot turistična destinacija bolj konkurenčna kot Piran, kar prika- je lo zuje odraz stanja ter zavedanje prebivalstva, da je Piran bolj razvita turistična de- kal stinacija in z daljšo zgodovino turističnega razvoja. nih p V preglednici 5 so prikazani odgovori na vprašanja, s katerimi smo želeli ugotoviti, rebi kako lokalno prebivalstvo ocenjuje prihodnji razvoj turizma v občini Izola. valcev Preglednica 5: Prikaz frekvenčnih porazdelitev odgovorov, povprečne vrednosti in o t standardnega odklona na sklop »Prihodnji razvoj turizma v Izoli«. uristič Prihodnji razvoj turizma v Izoli 1 2 3 4 5 AS SO nem p [%] [%] [%] [%] [%] otenci Nadaljnji razvoj turizma bi koristil kraju. 1,7 5,8 9,2 49,2 34,2 4,1 0,9 alu občine Razvoj turizma v Izoli škoduje življenju. 32,5 41,7 20,8 3,3 1,7 2,0 0,9 Izola Število turistov bi se moralo še povečati. 7,5 13,3 13,3 38,3 27,5 3,7 1,2 Zgraditi bi bilo treba nova prenočišča. 5,8 15,0 14,2 39,2 25,8 3,6 1,2 Povečati bi bilo treba količino možnosti za re- 0,0 1,7 1,7 51,7 45,0 4,4 0,6 kreacijo. Izboljšati bi bilo treba prometno infrastrukturo. 0,0 0,8 4,2 43,3 51,7 4,5 0,6 Lokalno prebivalstvo podpira razvoj Izole. 2,5 11,7 32,5 38,3 15,0 3,5 1,0 Lokalno prebivalstvo lahko pripomore k razvo- 0,0 0,0 13,3 51,7 35,0 4,2 0,7 ju turizma. Želje domačinov so vključene v turistično po- 9,2 17,6 45,4 19,3 8,4 3,0 1,0 nudbo. Nadaljnjega razvoja turizma sploh ne bi smeli več 45,8 30,0 10,0 8,3 5,8 2,0 1,2 podpirati. Domačini so menili, da je turizem za občino dober in da se razvoj turizma ne bi smel zaustavljati. Ljudje so prepričani, da bo turizem pomagal njihovemu kraju, da ne škodi življenju, da je število turistov še premajhno, da je premalo prenočišč, pre- malo možnosti za rekreacijo, prometna infrastruktura pa je preslaba. Iz odgovorov je mogoče ugotoviti, da občani podpirajo razvoj turizma. Zdi se, da so ljudje prip- 201 2 – s t 4 u .– o r ravljeni zatisniti oči za negativne posledice turističnega razvoja v zameno za razvoj 2 u 5 s ize . o tv in za še večje število turistov, kljub temu, da se zavedajo vseh negativnih učinkov k a m t r o ja , iz turizma. Najvišjo aritmetično sredino 4,5 je dosegla trditev, da bi bilo treba izbolj- b n e je u o r 2 šati prometno infrastrukturo. To je trditev, na katero je 51,67 odstotka vseh an- b 0 s r 1 p a ketirancev odgovorilo s 5 – zelo se strinjam. Najnižjo aritmetično sredino, in si- 3 e , P š žev n o e p cer 2,0, je dobila trditev, da lokalno prebivalstvo ne želi ustaviti nadaljnjega razvo- r a to o n ja, saj so domačini zadovoljni z obstoječim stanjem in bi ga lahko edino želeli še r s o l j ov e ž i bolj podpreti. Domačini se zavedajo, da imajo od turizma več pozitivnih koristi, , S n n e p l m ov predvsem materialnih, kot negativnih, in da je turizem gonilna sila za razvoj kraja. r a e i n h n i o j a a d g no e Razprava in zaključek s m ti – en Glede na izide ankete bi morali v Izoli bolje izkoristiti naravne danosti podeželja, t ki ima tako kot mesto tudi bogato zgodovino, tradicija pa se počasi izgublja. Na podeželju bi morali dejavneje pristopiti k razvoju integralnega podeželskega turi- stičnega produkta, ki bo ohranil krajevne, naravne in kulturne znamenitosti. Po- nudba bi morala povezovati in vključevati različne programe ter dejavnosti, kot so: naravni turizem, kar pomeni odpiranje turističnih dejavnosti na podeželju, več bi bilo treba investirati v rekreativni turizem, v eko turizem, obuditev starih kmeč- kih opravil, organizirati tabore naravoslovne in ekološke, pa tudi etnološke tabo- re ter delavnice za mlade ipd. Prav tako bi moral biti večji poudarek na razvoju sta- rega dela mesta, s poudarkom na revitalizaciji celotnega starega mestnega jedra, ki združuje in povezuje tri osnovne elemente, in sicer prostor, kulturo in turizem. Vsekakor je občina Izola kraj z uspešno turistično panogo, katere prebivalci si že- lijo nadaljevanje razvoja te panoge, primarno seveda zaradi gospodarskih koristi, ki jih ta prinaša. Prebivalci so pripravljeni sprejeti in tolerirati višje število turistov. Obstaja pa možnost, da glavni interes v takšnem dejanju izhaja iz možnosti gospo- darskih koristi, ki bi jih prebivalci lahko imeli zaradi turizma. Morda bo enkrat v prihodnosti razvita turistična doktrina do stopnje, pri kateri bi se turizem izvajal (in razvijal) zaradi turizma samega, ne pa primarno zaradi gospodarskih koristi. Literatura Andrejčič, Radovan, Jovo Brekič, Gabrijel Devetak, Jože Florjančič, Janez Jereb, Jože Jesenko, Tone Ljubič, Franc Pauko, Vladislav Rajkovič, Marijana Reber- nik, Marjan Rekar, Marjan Tkalčič in Drago Vuk. Management v turizmu. (Kranj: Moderna organizacija, 1997). Cigale, Dejan. »Odnos prebivalstva slovenskih alpskih krajev do turizma in nje- govih učinkov«. 2009. Http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/ files/dela_31/06_cigale. pdf (27. 5. 2012). 202 M Cvikl, Helena in Andreja Alič. Uvod v ekonomiko turizma. 2009. Http://www. nen impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Uvod_v_ekonomiko_turiz- je lo ma-Cvikl_Alic_1.pdf (15. 5. 2013). kaln Gomezelj Omerzel, Doris. Konkurenčnost turističnih destinacij. (Koper: Fakulteta ih p za management Koper, 2006). rebiv Vučko, Gregor. Mazohizem po izolsko a . 2010. Http://www.primorska.info/novi- lce ce/9241/ vucko_mazohizem_po_izolsko (22. 5. 2011). v o tu SURS. Izola – 2011. 2011b Http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?le- rist to= 2011&id=56 (11. 6. 2012). ičnem SURS. Nočitve in prihodi obalnih občin. 2011c Http://pxweb.stat.si/ pxweb/Dia- po log/Saveshow.asp (12. 6. 2012). tencialu občine Izola 203 2 – s t 4 u .– o r Lastnosti vodij six sigma projektov 2 u 5 s ize . o tv k a m v Sloveniji: primerjalna študija t r o ja , iz b n e je u o r 2 med 2008 in 2012 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Characters of six sigma project managers in Slovenia: o e p r a to o n r s comparisson study between 2008 and 2012 o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Dušan Gošnik e i n h n i o j a a d g Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija no e s m t dusan.gosnik@fm-kp.si i – ent Povzetek Primerjalna raziskava iz leta 2008 in 2012 kaže, da se nekatere zaznane potrebne lastnosti vodji Six Sigma projektov in ostalih projektov razlikujejo. Udeleženci zaznavajo drugačne potrebne lastnosti vodij za izvedbo šest sigma projektov. Narejena je primerjava zaznanih lastnosti vodij šest sigma projektov za leti 2008 in 2012. Nanaša se na šest sigma projekte v slovenskih proiz- vodnih organizacijah. Rezultati kažejo, da so se zaznane lastnosti vodij šest sigma projektov v 2012 bistveno bolj zahtevajo inovativnost vodij, usmerjenost vodij h kupcem, ter tveganjem, kar odraža sedanje razmere v slovenskih proizvodnih organizacijah. Rezultati raziskave bodo pomagali pri bodočem izobraževanju in pripravi vsebin za šolanja šest sigma kadrov, kakor tudi izbiri bodočih vodij za šest sigma projekte v praksi. Ta raziskava je prva izmed takšnih v Sloveni- ji. Ključne besede: šest sigma, projekt, lastnosti, proizvodnja, primerjava, Slovenija. Abstract The results of the comparison study between 2008 and 2012 indicate that Slovenian manufac- turing organisations include that some perceived characteristics of Six Sigma project manag- ers differ in time, and include project manager characteristics such as: team builder, objective oriented, manage changes, defend customer, think positive, motivates, oriented to real prob- lem solution, respect others, innovative, effective communicator and takes risk. Results show us much hiver level of expectations from Six Sigma project managers on the field of innovativeness, required orientation to defend customer interests and to the risk taking. This is related with the current situation of Slovene manufacturing companies and theirs chal- lenges. The results of this study will be very useful for future education of Six Sigma project managers and will help to focus on attributes required and perceived in this research. Future research will be oriented in continuous research in this field and comparison studies with sim- 205 2 – s t 4 u .– o r ilar economies such as Slovenian. This topic hasn’t been applied in Slovenia and present unique 2 u 5 s ize . o tv and first study on this field. k a m t r o ja , iz b n Keywords: Six Sigma, project, characteristics, manufacturing, comparison, Slovenia, e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Introduction o e p r a to o n Six Sigma project managers and their characteristics: a review of literature r s o l j ov e ž i Six Sigma provides the opportunity for project managers to be leaders of business , S n n e p l m ov improvement. Six Sigma project managers candidates should be1: r a e i n h n i o – a self-starter who can work on their own initiative; j a a d g no e – able to lead, mentor and work in a team; s m ti – en – an effective communicator at all levels; t When searching for a Six Sigma project manager candidate the desirable qualities include a mix of technical aptitude, leadership skills and soft skills such as meet- ing management2. Also Harry and Schroeder3 list the following characteristics to be considered as an effective Six Sigma project manager (black belt): – Ability to understand the »big picture« of the business; – possesses excellent communication skills, both written and verbal; – inspires others to excel; – allows room for failures and mistakes with a recovery plan; Adams4 and Antony5 have come up with the following criteria for the selection of Six Sigma project managers candidates (black belts): – Performance. Do not select the people for BB training that no one else in the company wants. – Management potential. Experience in managing people and also to lead- ing a team of people. – Technical capability. Demonstrate the technical competency by showing how various tools and techniques of Six Sigma can be applied to a prob- lem solving scenario. – Self–starter. Select the people who have initiative. – Passionate-about the application of Six Sigma methodology and tools. 1 Jiju Antony in Alex Douglas. »Determining the essential characteristics of Six Sigma Black Belts.« The TQM Magazine 19, no.3 (2007): 274–281. 2 Roger W, Hoerl. »Six Sigma Black Belts: what do they need to know?« Quality and Reliability Engineering Inter- national 33, no. 4, (2001): 391–406. 3 Mikel, J. Harry in Richard Schroeder. Six Sigma: the Breakthrough Management Strategy Revolutionizing the World’s Top Corporations, New York, Currency Doubleday, 2000. 4 Carry W. Adams, Praveen Gupta in Charles Wilson. Six Sigma Deployment. Oxford: Elsevier Science Print, 2003. 5 Jiju Antony in Alex Douglas. »Determining the essential characteristics of Six Sigma Black Belts.« 206 La The interaction between marketing, development and technology supports the stn process of innovation, the defining and development of innovative product6. osti vo dij s Methodology ix s Main objective of this study is to research basic characteristics of Six Sigma pro- igm ject managers and to compare study results between 2008 and 2012. Research is fo- a p cused on Slovenian manufacturing organisations. rojek The research question in this research is: tov v S RQ1. What are the essential characteristics of characteristics of Six Sigma pro- lov ject managers in Slovenian manufacturing organisations? eni RQ2: What show comparison study results between 2008 and 2012? ji: pri In this study, a survey questionnaire was defined based on experiences, literature mer and previous researches of the authors on this field. The survey was developed for jaln Slovenian manufacturing companies and is useful for further researches and con- a št tinuous studies on this filed and further possible comparison studies. Some pre- udij vious researches on this field were made by the author already in 2009 7,8,9,10,11, and a me present a basis for a comparison study for 2012. d 2008 in 2012 6 Dušan Gošnik. »Market aspects of innovativeness of the product as an integrated part of market strategy and competitive advantage of the company.« Master thesis. Faculty of economy and business. Maribor, Slovenija, (2005): 193. 7 Dušan Gošnik. »Selection of Six Sigma projects in Slovenia.« Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem, ur. Brezovec Aleksandra in Janez Mekinc. Turistica, Fakulteta za turi- stične študije. Portorož, Slovenija, 22.–23. oktober, (2009): 783–790. 8 Dušan Gošnik. »Basic characteristics of Six Sigma project managers as a basis for efficient and successful Six Sigma project implementation.« Proceedings of the 28th International Conference on Organizational Science Deve- lopment, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija, (2009): 470–478. 9 Dušan Gošnik. »Implementation of Six Sigma in Slovenian industry.« Proceedings of the 28th International Conference on Organizational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija, (2009): 479–488. 10 Dušan Gošnik in Matej Hohnjec. »Six Sigma educaton in Slovenia : employee expectations.« Proceedings of the 28th International Conference on Organizational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organi- zacija Kranj. 25.–27. marec, Portorož, Slovenija, (2009): 463–469. 11 Dušan Gošnik, Matej Hohnjec, Marko Mihić, Dejan Petrović, Vlado Obradović in Nikola Trajković. »Inno- vate or die! Six Sigma as a step to innovation based sustainable production Processes.« Management of techno- logy step to sustainable production : conference proceedings. Proceedings of the International Scientific Conference Manage- ment of Technology Step to Sustainable Production – MOTSP 2010, ur. Ćosič, Predrag , Barić, Gordana Đukić, Go- ran. Zagreb: Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, Rovinj, Croatia, 2–4 June (2010). 207 2 – s t 4 u .– o r Results 2 u 5 s ize . o tv Characteristic of the sample k a m t r o ja , iz b n In the first part of the questionnaire analysis help us to understand better the find- e je u o r 2 b ings of the study. Several crucial aspects have been analysed such as; number of 0 s r 1 p a 3 e employees, therefore, aspects such as the number of employees in the organisation, , P š žev n o e p the position occupied by the respondents, the areas of industries, the status of Six r a to o n r s Sigma implementation, number of years of presence of Six Sigma in the company o l j ov e ž i , S n n and number of finished Six Sigma projects within the organisation. The question- e p l m ov r a naire was e-mailed in April 2008 out to 100 production companies in Slovenia. Of e i n h n i o j a the 100 questionnaires mailed, 21 total completed questionnaires were returned a d g no e in 3 month time. This represented a response rate of 21 percent which is similar to s m ti – en other researcher worldwide using this tool (survey). In 2012 survey was made in t April 2012 on the field and there were gathered 33 fulfilled questionnaires. Areas of industry Number of companies participated in this study in 2008 included the mechanical engineering (34,5 percent), automotive (23 percent), electro (9,5 percent), chemical (19 percent) and telecommunication (14 percent). Number of companies partici- pated in this study in 2012 included the mechanical engineering (73 percent), au- tomotive (24 percent) and chemical (3 percent). The authors strongly believe that this figure might change with the increased sample size. Six Sigma project manager characters in Six Sigma organisations The following table (refer to Table I) shows the mean responses of top 12 essential characters for Six Sigma project managers (Table I). Table I: Results of the comparison study of Six Sigma project manager characters. Characters Mean value 2008 Mean value 2012 St.dev. Higher Mean Lower mean (1 to 5) (1 to 5) SD value value in 2012 2012 M in 2012 Change agent 4.920 (1) 4,21 0,74 -0.71 Results oriented 4.640 (2) 4,24 0,83 -0,4 Motivated to lead 4.500 (3) 4,42 (1) 0,75 -0,08 Effective communicator 4.420 (4) 4,39 (2) 0,75 -0,03 Positive thinker 4.350 (5) 4,36 (4) 0,78 +0,01 Networking ability 4.350 4,36 (3) 0,70 +0,01 Respect for others 4.280 4,27 0,76 -0,01 Problem solving ability 4.210 4,30 0,77 +0,09 Team builder 4.140 4,21 0,86 +0,07 Innovative 4.140 4,42 (1) 0,75 +0,28 208 La Characters Mean value 2008 Mean value 2012 St.dev. Higher Mean Lower mean stn (1 to 5) (1 to 5) SD value value in 2012 ost 2012 M in 2012 i vo Defends customer interests 3.570 4,03 0,88 +0,46 dij s Risk taker 3.070 3,82 1,01 +0,75 ix sigma p Discussion roj Results of the comparison study show us some differences in perceived charac- ektov v S ters of Six Sigma project managers, such as: Item ‘’Change agent’’ is in the study 2012 detected to be much less important character of Six Sigma project manager lov as it was in the study in 2008. This can be explained with the fact, that after 2008 eni when a crisis occurred a main impulse for change was external crisis, rather than ji: p an internal cause. On the other side, some items such as: ‘’being innovative’’, ‘’de- rim fending customer interests’’ and ‘’risk taker’’ became much more wanted person- erja al characteristics of Six Sigma project managers in 2012 than in 2008 were. This lna š can be explained also with the fact that from 2008 to 2012 we have 4 years more tud experiences with Six Sigma as we had it in 2008. So different priorities and differ- ija m ent project occurred in the companies in 2012 as they were in 2008. Many projects ed 2 in 2008 and at the beginning of Six Sigma implementation were focused on quick 00 wins and easy earnings. After all this period 2008–2012 also a structure of Six Sig- 8 in 2 ma project has changed and priorities has changed too, and consequently that can 01 be related with detected personal characteristics of the Six Sigma project manag- 2 ers in 2012. Conclusions The paper illustrates the role and the essential attributes of Six Sigma project man- agers in Slovenian manufacturing organisations and shows us comparison study between 2008 and 2012. The authors make an attempt to compare the essential at- tributes of Six Sigma project managers proposed by many practitioners and aca- demics who have carried out research in the field. The top five essential character- istics for Six Sigma organisations in 2012 include: Being (1) innovative Six Sigma project manager, (2) being effective communicator, (3) having networking ability, and (4) being positive thinker. In 2008 the top posi- tioned character was (1) being change agent and (2) results oriented. Six Sigma pro- jects in Slovenia 2008 were more oriented on quick wins with a high probability of success. Today, in 2012 after 4 years more of experiences of Six Sigma in Slovenia projects are much more risk and customer oriented which reflect today’s economic situation. Author strongly believe that this figure might change with the increased sample size or companies profile included in this research. Future researches will be oriented in the comparison studies with similar economies such as Slovenia is. 209 2 – s t 4 u .– o r Literature 2 u 5 s ize . o tv Antony, Jiju, in Douglas, Alex. »Determining the essential characteristics of Six k a m t r o ja , iz Sigma Black Belts.« The TQM Magazine 19, no.3 (2007): 274–281. b n e je u o r 2 b Adams, Carry W., Gupta, Praveen, in Charles, Wilson. Six Sigma Deployment. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Oxford: Elsevier Science Print, 2003. n o e p r a t Gošnik, Dušan. »Market aspects of innovativeness of the product as an integrat- o o n r s o l j ov e ž ed part of market strategy and competitive advantage of the company.« i Mas- , S n n e p l m ter thesis. Faculty of economy and business. Maribor, Slovenija, (2005): 193. ov r a e i n h n i o Gošnik, Dušan. »Selection of Six Sigma projects in Slovenia.« Znanstvena konfer- j a a d g no e enca z mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem, ur. Bre- s m ti – en zovec Aleksandra in Janez Mekinc. Turistica, Fakulteta za turistične študije. t Portorož, Slovenija, 22.–23. oktober, (2009): 783–790. Gošnik, Dušan. »Basic characteristics of Six Sigma project managers as a basis for efficient and successful Six Sigma project implementation.« Proceedings of the 28th International Conference on Organizational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Porto- rož, Slovenija, (2009): 470–478. Gošnik, Dušan.»Implementation of Six Sigma in Slovenian industry.« Proceed- ings of the 28th International Conference on Organizational Science Devel- opment, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija, (2009): 479–488. Gošnik, Dušan, in Hohnjec, Matej. »Six Sigma educaton in Slovenia : employ- ee expectations.« Proceedings of the 28th International Conference on Organ- izational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec, Portorož, Slovenija, (2009): 463–469. Gošnik, Dušan, Hohnjec, Matej, Mihić, Marko, Petrović, Dejan, Obradović, Vla- do., in Trajković, Nikola. »Innovate or die! Six Sigma as a step to innovation based sustainable production Processes.« Management of technology step to sustainable production: conference proceedings. Proceedings of the Internation- al Scientific Conference Management of Technology Step to Sustainable Pro- duction – MOTSP 2010, ur. Ćosič, Predrag , Barić, Gordana Đukić, Goran. Zagreb: Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, Rovinj, Croatia, 2–4 June (2010). Harry, J. Mikel, in Schroeder, Richard. Six Sigma: the Breakthrough Management Strategy Revolutionizing the World’s Top Corporations, New York, Currency Doubleday, 2000. Hoerl, W. Roger. »Six Sigma Black Belts: what do they need to know?« Quality and Reliability Engineering International 33, no. 4, (2001): 391–406. 210 2 – s t 4 u .– o r Pričakovanja zaposlenih o šest sigma 2 u 5 s ize . o tv k a m izobraževanjih v Sloveniji: t r o ja , iz b n e je u o r 2 primerjalna študija 2008–2012 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Employee expectations about Six sigma education o e p r a to o n r s in Slovenia: comparison study 2008–2012 o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Dušan Gošnik e i n h n i o j a a d g Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija no e s m t dusan.gosnik@fm-kp.si i – ent Povzetek Rezultati primerjalne raziskave za leto 2008 in 2012 kažejo, da so kandidati za izobraževan- je s področja znanj šest sigma imeli pred izobraževanjem velika pričakovanja na področju pri- dobitve praktično uporabnih znanj za delo s šest sigma v praksi, na področju pridobivanja iz- kušenj s šest sigma projekti in v zvezi z dostopom do šest sigma strokovnjakov iz prakse. Nji- hova pričakovanja so se uresničila na področju pridobivanja znanj in uporabe orodij šest sig- ma, v dostopu do novih orodij v sklopu šest sigma in v pridobivanju znanja kako metodologi- jo šest sigma uporabiti v praksi. Rezultati primerjalno za leto 2008 in leto 2012 zanimivo kaže- jo na upad pričakovanj v zvezi s šest sigma izobraževanji. Udeleženci so najnižje pričakovanje imeli na področju pridobljenih znanj s področja postopnega obvladovanja procesov kakovosti, medtem, ko stopnja izpolnjevanja the pričakovanj ostaja na enaki ravni kakor iz leta 2008. Ta ra- ziskava je prva izmed takšnih v Sloveniji. Ključne besede: šest sigma, izobraževanje, pričakovanja, zaposleni, primerjava, Slovenija, Abstract Results of the comparison study between 2008 and 2012 show us, that employees and partici- pants of Six Sigma education had high expectancies from Six Sigma education on the field of learning practical use of Six Sigma, getting knowledge about experiences of Six Sigma projects and on the field of access to professionals on the field of Six Sigma. On the other hand their ex- pectations became true on the field of getting knowledge about the Six Sigma quality tools, getting access to the new quality tools and learning how to use Six Sigma for practice. The pri- mary implications of these findings are related with comparison study between 2008 and 2012 on the field of Six Sigma employees in the Slovenian manufacturing companies. The lowest ex- pectations about Six Sigma educations in 2012 were detected on the field of the item: »I’ll get the knowledge needed to use step to step approach in processes on the field of quality«. On the 211 2 – s t 4 u .– o r other hand, fulfilment of these expectations remains in 2012 on the same level as they were in 2 u 5 s ize . o tv 2008. This topic hasn’t been applied in Slovenia and present unique and first study on this field. k a m t r o ja , iz b n Keywords: Six Sigma, education, expectancies, employees, comparison, Slovenia, e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Introduction o e p r a t In the extreme dynamic business environment, different corporations look at any o o n r s o l j ov e possible opportunity for business and process optimisation (managing time, costs, ž i , S n n e p l m processes and products). Many different tools can be used on this field. Some of ov r a e i n h n them are Deming’s cycle1, i o j a a d g no e total quality management assessment methodologies including Malcom Baldri- s m ti – en ge National Quality Award Asessment or the European Foundation for Quality t framework. One of last decade’s very exposed and growing methodology also in Slovenia is Six Sigma. It emerged in the late 1980s from the quality improvement efforts at Motorola, and has since been embraced by companies around the world as a comprehensive framework for business management. Six Sigma, processes, products and customers Six Sigma is a well-established approach that seeks to identify and eliminate de- fects, mistakes or failures in business processes or systems by focusing on those process performance characteristics that are of critical importance to custom- ers2. Six Sigma is also an approach to organizational change that incorporates ele- ments of total quality management, business process reengineering, and employ- ee involvement3. Manufacturing companies are aligning their products to their fi- nal customers4. Customers are becoming more and more aware of their power and quality of the product perceive in its functions5. The lack of market aspects of the product can lead to project wrong project objectives (not customer focused) and to unsuccessful products6. The absence of customer focused product and project lead to increased risk on the project and is related with the defining phase of every pro- 1 Deming W. Edwards. Out of the crisis. Massachusetts. The MIT Press. 1982. 2 Ronald D Snee. »Six Sigma: the evolution of 100 years of business improvement Methodology.« Internation- al Journal of Six Sigma and Competitive Advantage 1, no.1 (2004): 4–20. 3 D.L. Quinn. »What is Six Sigma.« in Bertels, T. (Ed.), Rath & Strong’s Six Sigma Leadership Handbook, John Wiley & Sons, Inc., Hoboken, NJ. 2003. 4 Dušan Gošnik. »Project management in dynamic new product development process.« Project management re- view 3, no. 126 (2006): 8–10, 12–20, 43. 5 Dušan Gošnik. »Project management in dynamic new product development process.« 6 Dušan Gošnik. »Planning of new product development in the domestic appliances industry.« Master thesis. Faculty of mechanical engineering. Maribor, Slovenija, (2005): 35. 212 Pr ject and capability of project management (team leader and team). Partial views on ičak the project are related with many risks7. ovanja z The Six Sigma as a learning structure apo Most Six Sigma programs adopt the hierarchical level of involvement that evolved slen at Motorola, and its associated terminology. At the centre of the hierarchy are ih o š Black Belts and Master Black Belts; these individuals receive extensive training in est s experimental design, data analysis, and process control in order to serve as com- ig pany-wide Six Sigma resources8. The Black Belt role is said to have emerged from ma i what were previously labelled »local statistical resources« at Motorola9, with the zob label changing in the early 1990’s10. Today, it is common for the Black Belt role to raže be a rotational one, where the individual serves as a fulltime Six Sigma resources van for 18–24 months, and is then expected to re-enter the organization and apply Six jih v S Sigma tools to normal business activities11. lov Master Black Belts (MBB), on the other hand, are Black Belts (BB) who receive enij certification and do not rotate back into normal business roles12. Master Black i: pr Belts serve as the liaison between Six Sigma project teams and what is typically re- ime ferred to as the Six Sigma committee, which is comprised of process owners (man- rjal agers in whose areas Six Sigma teams are chartered), and champions (executives na š sponsoring cross-functional projects) 13. The Six Sigma committee is thus at the top tud of the Six Sigma hierarchy in a typical organization, as all projects must be traced ija 2 back to a process owner or champion14. At the bottom of the Six Sigma hierarchy 008– is the project team. Green Belts (GB) receive much less extensive training than 201 Black Belts (BB) in team dynamics, problem-solving, and quality improvement 2 tools, and typically spend 20–25 percent of their work time on Six Sigma projects15. Green Belts (GB) can be from all levels of an organization, and companies vary in how employees are selected for the Green Belt role. In some companies, Green Belt 7 Dušan Gošnik. »Managing risks in new product development projects.« Conference proceedings of Slovene pro- ject forum, ur. Iztok Palčič. Slovensko združenje za projektni management. Radenci, Slovenija, 14–16.junij (2008): 88–93. 8 Kim Buch, Ann Tolentino. »Employee perceptions of the rewards associated with Six Sigma.« Journal of Or- ganizational Change Management 19, no. 3, (2006): 356–364. 9 Alan Larson. Demystifying Six Sigma. American Management Association, AMACOM, New York, 2003. 10 Kim Buch in Ann Tolentino. »Employee perceptions of the rewards associated with Six Sigma.« 11 Thomas Bertels. »Employee participation and assessment of an organizational Change intervention.« Jour- nal of Applied Behavioural Science 35 no.4, (2003): 439–57. 12 Kim Buch in Ann Tolentino. »Employee perceptions of the rewards associated with Six Sigma.« 13 Kim Buch in Ann Tolentino. »Employee perceptions of the rewards associated with Six Sigma.« 14 Thomas Bertels. »Employee participation and assessment of an organizational Change intervention.« 15 Kim Buch in Ann Tolentino. »Employee perceptions of the rewards associated with Six Sigma.« 213 2 – s t 4 u .– o r candidates must be recommended by managers; in other companies, such as the 2 u 5 s ize . o tv one in the current study, employees may volunteer to become Green Belts. The Six k a m t r o ja , iz Sigma structure assumes the form of a parallel learning structure16. The extent to b n e je u o r 2 which the parallel structure is integrated into the existing organization structure b 0 s r 1 p a will impact the success of the program17. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Research methodology o l j ov e ž i , S n n Main objective of this study is to research expectancies of Six Sigma employees be- e p l m ov r a fore Six Sigma education and compare to what extent they were fulfilled after the e i n h n i o j a education. The research is focused on Slovenian manufacturing organisations and a d g no e is a comparison study between 2008 and 2012. s m ti – ent The questionnaire was e-mailed in April 2008 out to 100 production companies in Slovenia. Of the 100 questionnaires mailed, 21 total completed questionnaires were returned in 3 month time. This represented a response rate of 21 percent which is similar to other researcher world wide using this tool (survey). In 2012 survey was made in april 2012 on the field nd there were gathered 33 fulfilled questionnaires. Areas of industry Number of companies participated in this study in 2008 included the mechanical engineering (34,5 percent), automotive (23 percent), electro (9,5 percent), chemical (19 percent) and telecommunication (14 percent). Number of companies partici- pated in this study in 2012 included the mechanical engineering (73 percent), au- tomotive (24 percent) and chemical (3 percent). For the analysis of the companies were used data available in Six Sigma acade- my of Slovenia and also in the Six Sigma association of Slovenia. Companies and members of this association are active experts from different companies in Slove- nia and were also interested in this research. The number of companies is limit- ed by the number of companies which have implemented Six Sigma. Participants were middle management experts and managers which work on the field of qual- ity management. The research questions in this research were: RQ1. What were the expectancies of Six Sigma candidates before Six Sigma education? 16 Kim Buch in Ann Tolentino. »Employee perceptions of the rewards associated with Six Sigma.« 17 Rami A.B. Shani in Peter Docherty. Learning by Design: Building Sustainable Organizations, Blackwel Publishing, Oxford, 2003. 214 Pr RQ2. To what extent the Six Sigma education fulfilled their expectations? ičak and finally ova RQ3: What differences show us comparison study between 2008 and 2012? nja z In this study, a survey questionnaire was defined based on experiences, literature apo and previous researches of the authors on this field. The survey was developed for slen Slovenian manufacturing companies and is useful for further researches and con- ih o š tinuous studies on this filed and further possible comparison studies. est s Some previous researches on this field were made by the author already in igm 200918,19,20,21,22. and present a basis for a comparison study for 2012. a izobraž Results evan Characteristic of the sample jih v S In the first part of the questionnaire analysis help us to understand better the find- l ings of the study. Several crucial aspects have been analysed such as; number of oven employees, therefore, aspects such as the number of employees in the organisation, iji: p the position occupied by the respondents, the areas of industries, the status of Six rim Sigma implementation, number of years of presence of Six Sigma in the company erj and number of finished Six Sigma projects within the organisation. alna štud Status of Six Sigma and other quality initiatives of companies ija 2 Only 8 out of 21 companies (38%) were actively involved in the Six Sigma pro- 008 gramme. These are the focus of our research. 49 percent of the companies have –2012 18 Dušan Gošnik. »Selection of Six Sigma projects in Slovenia.« Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem, ur. Brezovec Aleksandra in Janez Mekinc. Turistica, Fakulteta za turi- stične študije. Portorož, Slovenija, 22.–23. oktober, (2009): 783–790. 19 Dušan Gošnik. »Basic characteristics of Six Sigma project managers as a basis for efficient and successful Six Sigma project implementation.« Proceedings of the 28th International Conference on Organizational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija, (2009–1): 470–478. 20 Dušan Gošnik. »Implementation of Six Sigma in Slovenian industry.« Proceedings of the 28th International Con- ference on Organizational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija, (2009–2): 479–488. 21 Dušan Gošnik in Matej Hohnjec. »Six Sigma educaton in Slovenia : employee expectations.« Proceedings of the 28th International Conference on Organizational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec, Portorož, Slovenija, (2009): 463–469. 22 Dušan Gošnik, Matej Hohnjec, Marko Mihić, Dejan Petrović, Vlado Obradović in Nikola Trajković, Ni- kola. »Innovate or die! Six Sigma as a step to innovation based sustainable production Processes.« Manage- ment of technology step to sustainable production : conference proceedings. Proceedings of the International Scientific Confe- rence Management of Technology Step to Sustainable Production – MOTSP 2010, ur. Ćosič, Predrag , Barić, Gorda- na Đukić, Goran. Zagreb: Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, Rovinj, Croatia, 2–4 June (2010). 215 2 – s t 4 u .– o r been using Six Sigma less than one year, 38 percent of the companies have been us- 2 u 5 s ize . o tv ing Six Sigma for one to three years and 13% of the companies have been using Six k a m t r o ja , iz Sigma more than three years. It clearly shows us that Six Sigma is relatively new b n e je u o r 2 methodology in Slovenian manufacturing companies. Eight Six Sigma manufac- b 0 s r 1 p a turing companies in Slovenia were included in the research. The majority of all re- 3 e , P š žev n o e p spondents in those companies (about 61,6 per cent) to the questionnaire were Six r a to o n Sigma green belts (GB); 15,3 per cent were Six Sigma black belts (BB), 15,3 per cent r s o l j ov e ž i were Six Sigma yellow belts (YB) and 7,8 per cent were Six Sigma master black , S n n e p l m ov belts (MBB). r a e i n h n i o j a The authors strongly believe that this figure might change with the increased sam- a d g no e ple size. Respondents were asked to rank each of the claims on the five stage (1 to s m ti – en 5) Likert scale meaning; 1 – I did not expect at all, 2…, 3…4…, 5 – I expected very t much). Higher the rank is, bigger the expectations were. As described below, item and subscale means were first calculated for the total sample. In the research in 2012 there were included 33 practitioners on the field of Six Sigma who daily work on the field of quality, production process management, primarily on the level of middle management. (See also Area of the industry upper on in this article). Table I shows results of the comparison study about the expectancies of employees be- fore Six Sigma (SS) education involvement in 2008 and in 2012. Table I: Expectancies of Six Sigma candidates before first Six Sigma education. Expectancy items Mean val- Mean val- Higher score Lower score ue M ue M in 2012 in 2012 (1 to 5) (1 to 5) 2008 2012 »I'll get know how to get involved in SS« 4.610 (1) 4,00 (1) -0,610 »I'l get adequate knowledge about processes« 4.300 (2) 4,00 (2) -0,30 »I'll get adequate access to quality profession- 4.200 3,50 -0,70 als« »I'l get adequate management support« 4.070 2,50 -1,57 »I'll get adequate knowledge of quality tools« 4.000 3,50 -0,5 »I'll get adequate access to quality tools« 4.000 3,50 -0,5 » I'll get the knowledge needed to use step to 3.840 3,00 -0,840 step approach in processes on the field of quality’ »I'l get adequate knowledge of statistics« 3.610 3,00 -0,610 »I'll get the knowledge needed to scope a pro- 3.150 3,50 +0,35 ject« »I 'll have adequate time to work on a project« 2.760 3,50 +0,74 216 Pr Discussion ičak As shown in Table I, overall means (for the total sample) were calculated. As de- ova scribed above, the »skill« subscale allows us to make conclusions about the nja z strength of the training as a driver of Six Sigma. Calculated mean value in the apo studies in 2008 and 2012 show us practically the same results on the top positions. slen Some expectancy items such as: »I’ll get the knowledge needed to use step to step ih o š approach in processes on the field of quality’’ and »I’ll get adequate knowledge of es statistics« are in 2012 detected much more lower than in 2008 were. This might be t sig related with the profile of the employees involved in this research. Some of them ma i took only a basic Six Sigma training and before the training actually didn’t know zob about the power of Six Sigma tools. On the other hand results in 2012 show us raž much higher expectations on the field of the items such as: »I’ll get the knowl- eva edge needed to scope a project« and »I ‘ll have adequate time to work on a pro- njih v S ject’’ which is on the other hand related with the organisational structure within l the manufacturing companies. They are often organised in a rigid hierarchy and oven Six Sigma force us to use process/team approach. Therefore this might be related iji: p with the companies profile included in this research and is understandable. Full rim time Six Sigma trainings also offer us well organised project road map and require erj also adoption of less rigid organisational structure which support continuous im- alna š provement by the use of Six Sigma tools. tud Further on Table II show us results of the comparison study between 2008 and ija 2 2012 about fulfilment of the expectations which after Six Sigma education. Ta- 008 ble II. –2012 217 2 – s t 4 u .– o r Table II: Comparison study for 2008 and 2012 about expectations before Six Sigma 2 u 5 s ize . o tv education and fulfilment of the expectations after the education. k a m t r o ja , iz b n e j Fulfilment item Mean score Mean score Expecta- Fulfilment e u o r 2 b (1 to 5) 2008 (1 to 5) 2008 tions higher lower in 2012 0 s r 1 p a 3 e in 2012 , P š žev n o e p » I'll get adequate access to quality tools« 4,38 (1) 2,50 / -1,88 r a to o n r s o l j ov e ž »I'll get adequate knowledge of quality tools« 4,20 (2) 4,00(1) / -0,20 i , S n n e p l m ov r a »I'll get know how to get involved in Six Sigma« 4,15 (3) 4,00 (1) / -0,15 e i n h n i o j a a d g »I'll get adequate access to quality professionals« 4,15 3,00 / -1,15 no e s m ti – en »I'll get the knowledge needed to use step to step 4,07 4,00 (1) / -0,07 t approach in processes on the field of quality« »I'll get adequate knowledge of work processes« 4,00 3,50 / -0,50 »I'l get adequate knowledge of statistics« 3,84 3,00 / -0,84 »I'l get adequate management support« 3,76 3,50 / -0,27 »I'll get the knowledge needed to scope a project« 3,69 3,50 / -0,19 »I 'll have adequate time to work on a project' 3,00 3,00 / Analysis between 2008 and 2012 show us some differences. Item: »I’ll get ade- quate access to quality tools« seem to be in 2012 detected as the lower rate of the fulfilment in comparison to 2008. This might be explained with the fact that par- ticipants in 2012 took only a basic Six Sigma training. So, results might be related with the level of the education. Higher the level of the Six Sigma education is (for example: Six Sigma black belt training), much more powerful quality tools are in- cluded in the training. Item such as: »I’ll get adequate access to quality profession- als« also has a lower fulfilment rate as in 2008. This is understandable, because majority of the trainings in 2008 were in Slovenia held on the market, where par- ticipants from many different companies participated on the training, but later on prevailed so called in company trainings, where the training was performed only for the participants form the same company. From this point of view there wasn’t possibility that during the training participants meet other Six Sigma experts. Conclusions Calculated mean value shows us that the top three higher expectations of employ- ees before Six Sigma education were; – I’ll get know how to get involved in Six Sigma; 218 Pr – I’ll get adequate knowledge of work processes; and are for 2008 and 2012 ičak practically the same. ovan Analysis of the fulfilment of the expectations shows us that the following top cri- ja z teria were fulfilled: »I’ll get adequate knowledge of quality tools« and »I’ll get apo know how to get involved in Six Sigma«. Results from 2008 and 2012 show practi- slen cally the same priorities. Some differences show us item: « I’ll get adequate access ih o š to quality tools«, which as explained might be related with the level of the Six Sig- est s ma training which participants in the study in 2012 actually participated. igm Monitoring employee expectancy allows us to fit training, facilitation, and over- a iz sight to be targeted in terms of who needs what and when. Challenging content obra and claims low expectancies suggest the need to carefully examine the interven- žev tion training – at all levels – in terms of the amount and length of the training, anji its timing, and the pedagogical techniques used to convey the material. Our re- h v S sults suggest that experiential approach to Six Sigma training, where employees re- lov ceive initial training in the context of their first Six Sigma project. Further analy- enij sis could be oriented in analysis of the expectations by comparing the expectancies i: pr of yellow belts, green belts and black belts. The authors strongly believe that this ime figure might change with the increased sample size or companies profile included rjal in the research. Future researches will be oriented in the comparison studies with na š similar economies such as Slovenia is. tudija 200 Literature 8–2 Bertels, Thomas. »Employee participation and assessment of an organizational 012 Change intervention.« Journal of Applied Behavioural Science 35 no.4, (2003): 439–57. Buch, Kim, in Tolentino, Ann. »Employee perceptions of the rewards associat- ed with six Sigma.« Journal of Organizational Change Management 19, no. 3, (2006): 356–364. Edwards W., Deming. Out of the crisis. Massachusetts. The MIT Press. 1982. Gošnik, Dušan. »Planning of new product development in the domestic appli- ances industry.« Master thesis. Faculty of mechanical engineering. Maribor, Slovenija, (2005): 35. Gošnik, Dušan. »Project management in dynamic new product development process.« Project management review 3, no. 126 (2006): 8–10, 12–20, 43. Gošnik, Dušan. »Managing risks in new product development projects.« Confer- ence proceedings of Slovene project forum, ur. Iztok Palčič. Slovensko združenje za projektni management. Radenci, Slovenija, 14–16.junij (2008): 88–93. 219 2 – s t 4 u .– o r Gošnik, Dušan. »Selection of Six Sigma projects in Slovenia.« Znanstvena kon- 2 u 5 s ize . o tv ferenca z mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem, ur. Al- k a m t r o ja , iz eksandra Brezovec in Janez Mekinc. Turistica, Fakulteta za turistične študije. b n e je u o r 2 Portorož, Slovenija, 22.–23. oktober, (2009): 783–790. b 0 s r 1 p a 3 e Gošnik, Dušan. »Basic characteristics of Six Sigma project managers as a basis , P š žev n o e p r a for efficient and successful Six Sigma project implementation.« Proceedings of to o n r s o l j the 28th International Conference on Organizational Science Development, ur. ov e ž i , S n n Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Porto- e p l m ov r a rož, Slovenija, (2009–1): 470–478. e i n h n i o j a a d g n Gošnik, Dušan. »Implementation of Six Sigma in Slovenian industry.« Proceed- o e s m t ings of the 28th International Conference on Organizational Science Devel- i – ent opment, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec 2009, Portorož, Slovenija, (2009): 479–488. Gošnik, Dušan, in Hohnjec, Matej. »Six Sigma educaton in Slovenia : employ- ee expectations.« Proceedings of the 28th International Conference on Organ- izational Science Development, ur. Vladislav Rajkovič. Moderna organizacija Kranj. 25.–27. marec, Portorož, Slovenija, (2009): 463–469. Gošnik, Dušan, Hohnjec, Matej, Mihić, Marko, Petrović, Dejan, Obradović, Vla- do., in Trajković, Nikola. »Innovate or die! Six Sigma as a step to innovation based sustainable production Processes.« Management of technology step to sustainable production: conference proceedings. Proceedings of the Internation- al Scientific Conference Management of Technology Step to Sustainable Pro- duction – MOTSP 2010, ur. Ćosič, Predrag , Barić, Gordana Đukić, Goran. Zagreb: Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, Rovinj, Croatia, 2–4 June (2010). Larson, Alan. Demystifying Six Sigma. American Management Association, AMACOM, New York, 2003. Quinn, D.L. »What is Six Sigma.« in Bertels, T. (Ed.), Rath & Strong’s Six Sigma Leadership Handbook, John Wiley & Sons, Inc., Hoboken, NJ. 2003. Shani, A.B. Rami, in Docherty, Peter. Learning by Design: Building Sustainable Organizations, Blackwell Publishing, Oxford, 2003. Snee D., Ronald. »Six Sigma: the evolution of 100 years of business improvement Methodology.« International Journal of Six Sigma and Competitive Advan- tage 1, no. 1 (2004): 4–20. 220 2 – s t 4 u .– o r Terapija senzorne integracije 2 u 5 s ize . o tv k a m kot poslovna priložnost t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Sensory integration therapy 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n as a business opportunity o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Nevenka Gričar , S n n e p l m ov Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a e i n h n i o j a nevenka.gricar@zf.uni-lj.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Pristop senzorne integracije je eden izmed terapevtskih pristopov, ki ga lahko delovni tera- pevt uporablja pri obravnavi otrok, ki imajo motnje senzornega procesiranja, kar jim posledič- no onemogoča vključevanje v aktivnosti vsakodnevnega življenja. Terapija senzorne integraci- je pomaga otroku pri večji učinkovitosti v šoli, pri izvajanju dnevnih aktivnostih in aktivnosti v prostem času. Omenjeni terapevtski pristop je v Sloveniji novost, zato je potrebno uporab- nikom in plačnikom naših storitev z raziskavami o učinkovitosti dokazati, da ima le-ta poziti- ven vpliv na otrokovo delovanje. S pregledom literature smo ugotovili, da raziskave ugotavljajo tako pozitivne, nevtralne in negativne rezultate delovne terapije s pristopom senzorne integra- cije. Kljub različnosti mnenj, ugotovitev in potrebe po nadaljnjem raziskovanju je potrebno te- rapijo senzorne integracije vnesti v slovenski prostor. Ključne besede: delovna terapija, senzorna integracija, otrok s posebnimi potrebami, z dokazi podprta praksa, učinkovitost Summary Sensory integration approach is one of the therapeutic approaches used in the treatment of children with sensory processing disorder which hinders the children’s performance of the ac- tivities of daily living. According to proponents of sensory integration therapy, it helps improve the children’s school work and enhances the performance of the activities of daily living and leisure time activities. As this type of treatment is still a novelty in Slovenia, further research and empirical evidence is necessary to bridge the gap between the knowledge related to sen- sory processing disorder and therapy and to substantiate its value to the users and payers of our services. According to the literature review results, the effect of sensory integration as used in occupational therapy is either positive, neutral or negative. Despite differences as to its benefits and the lack of research that would establish it as an evidence-based treatment, it would be rea- sonable to consider the introduction of sensory integration therapy into the Slovenian treat- ment of sensory processing disorder. 221 2 – s t 4 u .– o r Key words: occupational therapy, sensory integration, children with special needs, evi- 2 u 5 s ize . o tv dence-based practice, effectiveness of treatment k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Uvod 0 s r 1 p a 3 e Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki posamezniku pomaga pri vzpostavljanju , P š žev n o e p r a in ohranjanju participacije oz. sodelovanja pri aktivnostih v vsakdanjem življenju. to o n r s Pri tem delovni terapevt uporablja različne terapevtske pristope; na odločitev, ka- o l j ov e ž i , S n n terega bo izbral, vplivajo uporabnikove potrebe, težave in ustanova/področje, v ka- e p l m ov r a teri terapevt opravlja delovno terapevtsko obravnavo. e i n h n i o j a a d g n Delovna terapija s senzorno integrativnim pristopom (DT-SI) je namenjena ot- o e s m t rokom, ki imajo značilne težave pri obdelavi čutilnega priliva, kar jim posledično i – ent onemogoča vključevanje v aktivnostih vsakodnevnega življenja. Terapevti, ki upo- rabljajo DT-SI, slonijo na konceptih teorije o senzorni integraciji, ki jih je razvila Ayresova, zato to obravnavo imenujemo tudi Obravnava senzorne integracije po Ayresovi (Ayres Sensory Integration Intervention – ASII®). Teorijo in prakso senzorne integracije (SI) je razvila A. J. Ayres, delovna terapevt- ka s podoktorskim izobraževanjem na področju psihologije in nevroznanosti. Ayresova je razvila teorijo senzorne integracije z namenom, da pojasni vedenje, ki je bilo prisotno pri otrocih z učnimi težavami. Senzorno integracijo je definirala kot »organiziranje občutkov za uporabo«. Kot delovni terapevtki ji je bilo najbolj pomembno ugotoviti, kako pomagati posame- zniku, da bi njegov živčni sistem uspel organizirati senzorne informacije na takšen način, da bi lahko posameznik polno sodeloval v njemu pomembnih okupacijah1. Osnovne domneve pristopa senzorne integracije so2: • Senzorne informacije so pomembne pri uspešnem učenju in vedenju; • Senzorna integracija se razvije tekom otrokovega razvoja in pri tem igrajo pomembno vlogo izkušnje; • Uspešna integracija in organizacija senzornih informacij se kaže v prila- gojenih odzivih otroka; • Aktivnosti, ki predstavljajo otroku ravno pravšnji izziv, spodbujajo parti- cipacijo in uspeh; • Otroci imajo prirojeno težnjo po iskanju pomembnih izkušenj v okolju; • Zaradi nevroplastičnosti bogate izkušnje vplivajo na spreminjanje živčne- ga sistema; 1 Anita C. Bundy, »Sensory Integration: A. Jean Ayres’ Theory Revisited,« in Sensory Integration: Theory and Pra- ctice, eds. Anita C. Bundy, Shel y J. Lane in Elisabeth A. Murray (Philadelphia: F. A. Davis Company, 2002), 4. 2 Roseann C. Schaaf in Patricia L. Davies, »Evolution of the Sensory Integrtaion Frame of Reference,« The American Journal of Occupational Therapy 64, no. 3 (2010): 366. 222 T • e Senzorna integracija je osnova za fizično in socialno vključevanje ter par- rap ticipacijo v vsakdanje aktivnosti in rutine. ija sen Pri izvajanju DT-SI ni recepta, vendar je za poenotenje protokola obravnave po- zor membno, da so izdelana natančna merila, ki jih je potrebno upoštevati. Zato so ne i Parham in sodelavci3 razvili strukturne in procesne elemente, ki morajo biti se- nteg stavni del ASII. Strukturni elementi so: ASII izvaja terapevt s certifikatom o spe- rac cialnih znanjih SI; upoštevanje in uporaba določenih elementov ocenjevalnega po- ije k ročila; fizično okolje (ustrezna soba s potrebno opremo) in komunikacija s star- ot p ši in učitelji/vzgojitelji (sodelovanje pri postavljanju ciljev, svetovanje, izobraževa- oslov nje, ipd.). DT mora upoštevati tudi 10 procesnih elementov: zagotoviti fizično var- na p nost; ponuditi senzorne priložnosti; otroku pomaga pri doseganju in vzdrževanju ri ustreznega nivoja vzdraženosti; spodbujati posturalno, očesno, oralno ali bilate- ložn ralno motorično kontrolo; spodbujati praksijo in organizacijo vedenja; otrok sode- ost luje pri izbiri aktivnosti; kreirati aktivnost, ki za otroka predstavlja ravno pravšnji izziv; zagotoviti, da je otrok pri aktivnostih uspešen; podpirati otrokovo notranjo motivacijo za igro; ustvariti terapevtsko zavezništvo. Natančnost obravnave je odločilen vidik pri ugotavljanju učinkovitosti, zato je po- membno, da se tega terapevti zavedajo in to tudi upoštevajo pri obravnavi4. Upo- raba pristopa senzorne integracije v delovno terapevtski obravnavi je v tujini zelo razširjena. Od vseh delovnih terapevtov v Združenih državah Amerike, ki so za- posleni na področju pediatrije, jih polovica najbolj pogosto uporablja ta pristop5. May-Benson in Koomar6 navajata, da približno 90% DT, ki so zaposleni v šoli upo- rablja DT-SI pri otrocih, ki imajo težave z motnjo senzorne predelave. Strokovna sekcija »Sensory Integration Special Interest Section« je po številu članov na dru- gem mestu od vseh strokovnih sekcij pri »American Occupational Therapy Asso- ciation – AOTA«7 . V Sloveniji smo trenutno štiri delovne terapevtke, ki smo zaključile izobraževa- nje v tujini in pridobile specialna znanja za izvajanje DT-SI. V decembru 2011 smo ustanovile Združenje za senzorno integracijo z namenom seznanjanja slovenske 3 L. Diane Parham et al., »Development of a Fidelity Measure for Research on the Effectiveness of the Ayres Sensory Integration® Intervention,« The American Journal of Occupational Therapy 61, no. 2 (2011): 135–37. 4 Parham et al., »Fidelity Measure, « 136. 5 Mil er et al., »A Randomized Control ed pilot Study of the Effectiveness of Occupational Therapy for Chil- dren With Sensory Modulation Disorder,« 61, no. 2 (2007): 230. 6 Teresa A. May-Benson and Jane Koomar, »Systematic Review of the Research Evidence Examing the Effectiveness of the Interventions Using a Sensory Integrative Approach for Children,« The American Journal of Occupational Therapy 64, no. 3 (2010): 403–06. 7 Mil er et al., »Study of the Effectiveness,« 229. 223 2 – s t 4 u .– o r strokovne in laične javnosti o problematiki otrok z motnjami senzorne integraci- 2 u 5 s ize . o tv je…8 k a m t r o ja , iz b n Kljub številnim raziskavam glede učinkovitosti v zadnjih 30-ih letih ostajajo do- e je u o r 2 b kazi glede učinkovitosti DT-SI še vedno premalo utemeljeni. Diskusija glede učin- 0 s r 1 p a 3 e kovitosti te obravnave ostaja še vedno zelo vroča tema med zagovorniki in nasprot- , P š žev n o e p r a niki te terapije9. Delovni terapevti, ki izvajajo DT-SI, so lahko zaradi tega zmede- to o n r s ni, ker pogosto opazijo izboljšanje kvalitete življenja otrok in njihov družin, ki so o l j ov e ž i , S n n vključeni v obravnavo. Dilema je še večja, ko starši zahtevajo DT-SI, vendar plačni- e p l m ov r a ki storitev ali drugi strokovnjaki zahtevajo jasne dokaze o učinkovitosti te obrav- e i n h n i o j a nave10. Tudi avtorica tega prispevka se v pogovoru s starši, ki so večinoma samo- a d g no e plačniki za DT-SI, v katero je vključen njihov otrok, srečam s podobno dilemo, ko s m ti – en me vprašajo: »Ali bo DT-SI mojemu otroku pomagala, da bo bolj uspešen v šoli, t vrtcu, pri vključevanju v družbo vrstnikov ipd.?« Na podlagi svojega znanja, izku- šenj in podatkov, ki jih pridobim v fazi ocenjevanja, skupaj s starši postavimo cilje, ki jih bo otrok dosegel po določenem številu obravnav. Postavljanje terapevtskih ciljev je, poleg uporabe objektivnih, standardiziranih in dovolj občutljivih ocenje- valnih instrumentov, pomembno pri preverjanju rezultatov terapije. Kljub doseže- nemu napredku ostaja vprašanje: »Ali je DT-SI vplivala na boljše delovanja otro- ka v vsakdanjem življenju?« Namen tega prispevka je torej s pomočjo pregleda različnih raziskav o učinkovito- sti DT-SI odgovoriti na zgoraj postavljeno vprašanje. Metode Opravili smo sistematični pregled raziskav, ki so po pregledu naslovov in povzet- kov člankov obravnavale uporabo DT-SI pri posameznikih ali pri skupini otrok, ki so imeli motnjo senzorne integracije in/ali ugotavljale učinkovitost DT-SI s pre- gledom raziskav. Kot metoda je bilo uporabljeno iskanje literature po elektronskih podatkovnih zbirkah kot so: Cinahl with full text, ProQuest, Medline, Springer Link, Science Direct itd. Uporabljeno je bilo tudi ročno iskanje raziskovalnih člankov po revijah s področja delovne terapije in pregledovanje seznamov literature pri relevantnih člankih. Ključne besede, uporabljene za iskanje, so bile: delovna terapija, senzor- na integracija, pristop senzorne integracije, učinkovitost, otroci, motnja senzor- ne predelave, z dokazi podprta praksa; occupational therapy, sensory integration 8 Pravilnik Združenja za senzorno integracijo. http://senzornaintegracijaslovenija.weebly.com/uplo- ads/1/0/5/9/10591505/statutzsi.pdf (10.09.2013) 9 Parham et al., »Fidelity in Sensory Integration Intervention Research,« The American Journal of Occupational Therapy 65, no. 2 (2007): 113. 10 Parham et al., »Fidelity in Sensory Integration,« 114. 224 Te aproach, effectiveness, children, sensory processing disorder, evidence-based pra- rap ctice; in kombinacije teh besed (npr. effectiveness of sensory integration, ipd.). ija sen Vključevalni kriteriji pri izboru člankov so bili: zorn – prispevek obravnava dilemo o učinkovitosti pristopa senzorne integracije, e in – prispevek obravnava motnjo senzorne integracije pri otrocih, tegr – objava v obdobju 2003–2013, acij – objava v slovenskem ali angleškem jeziku. e kot p Izključevalni kriteriji pri izboru člankov so bili vključenost drugih starostnih sku- os pin. lovna p Ob upoštevanju raziskovalnega vprašanja: »Ali je DT-SI obravnava učinkovita pri ri izboljšanju delovanja otrok z motnjo senzornega procesiranja v vsakdanjem življe- ložn nju?« in upoštevanju zgoraj opisanih meril, smo našli 11 člankov. ost Rezultati Podatke, ki so pomembni za iskanje odgovora na zastavljeno raziskovalno vpra- šanje, iz posameznih člankov smo zbrali v tabeli 1, ki vključuje vir (avtor, leto), nivo dokaza (upoštevane so bile nivoji dokazov, ki jih opredeljuje ocenjevalni sis- tem Ameriškega združenja delovnih terapevtov11), namen, vzorec in metodologi- jo, izsledke raziskave, in podatek, ali so pri obravnavi uporabili zgolj senzorne teh- nike, strategije ali pa je bila izvedena DT-SI z upoštevanjem meril za natančno iz- vedbo ASII12. Le eden od pregledanih člankov predstavlja raziskavo, ki je ugotovila, da DT-SI ni tako učinkovita kot obravnava po vedenjskem pristopu13. Pri tem je potrebno pou- dariti, da je iz članka razvidno, da je terapevt uporabljal posamezne senzorne stra- tegije v razredu in ni izvajal DT-SI v terapevtskem prostoru z upoštevanjem me- ril za natančno izvedbo ASII po Parham in sodelavci14. Čeprav 9 člankov (izločen je članek, ki predstavlja sistematični pregled člankov – May-Benson in Koomar15 ugotavlja pozitivni vpliv bodisi na spretnosti ali participacijo otroka v vsakdanjem 11 American Occupational Therapy Association, Occupational therapy practice framework: domain and pro- cess, Bethesda: AOTA PRESS, 2002. 12 Parham et al., »Fidelity Measure, » 120. 13 Laurette J. Olson and Heather J. Moulton, »Occupational therapists’ reported experiences using weighted vests with children with specific developmental disorder,« Occupational Therapy International 11, no. 1 (2004): 64. 14 Parham et al., »Fidelity Measure, « 135–37. 15 May-Benson and Koomar, »Systematic Review,« 403–14. 225 2 – s t 4 u .– o r življenju, je potrebna previdnost pri štirih člankih 16,17,18,19, kjer ni podatka o upo- 2 u 5 s ize . o tv števanju meril za natančno izvedbo ASII. Pojavi se dvom, ali lahko v tem primeru k a m t r o ja , iz sploh govorimo o DT-SI, če niso bila upoštevana merila. Spodbuden je podatek, b n e je u o r 2 da so v vseh šestih člankih, kjer so upoštevali in nazorno predstavili merila, ugo- b 0 s r 1 p a tovili, da se je izboljšalo delovanje posameznih otrok v vsakdanjem življenju, kar je 3 e , P š žev n o e p pomemben cilj delovno terapevtske obravnave nasploh (ne glede na populacijo in r a to o n uporabljen terapevtski pristop). r s o l j ov e ž i , S n n Večina predstavljenih raziskav smo uvrstili v IV. nivo po AOTA – opisne študije, e p l m ov r a ki vključujejo analizo izida. e i n h n i o j a a d g no e s m t Sklep i – ent Pregled 11-ih člankov je pokazal, da kar nekaj raziskav potrjuje učinkovitost DT- -SI. Kljub temu, da ni veliko raziskav metodološko močnih (nivo dokazov, majhen vzorec, ocenjevalni instrumenti, ki niso dovolj občutljivi za merjenje napredka, nehomogeni vzorec, ipd.), se kaže v zadnjem času trend k pozitivnim dokazom gle- de učinkovitosti DT-SI20, 21. Poleg ugotavljanja učinkovitosti DT-SI je predstavljeni prispevek opozoril DT v praksi na različnih področjih tudi na pomen sistematič- nega spremljanja celotnega procesa DT obravnave, saj bodo le-tako lahko zagovar- jali sistematizacijo svojega delovnega mesta in hkrati vplivali na morebitno odpi- ranje novih delovnih mest. V ZDA je večina DT zaposlenih na pediatričnem po- dročju, zlasti v šolah22, v Sloveniji pa na tem področju ni veliko DT – zlasti v šo- lah in vrtcih. Glede na to, da je DT-SI v šolskem sistemu v ZDA pogosto primaren DT pristop23, 24, bi lahko potrebo po zaposlovanju DT na tem področju zagovarjali med drugim tudi z učinkovitostjo DT-SI. DT-SI v Sloveniji je trenutno večinoma samoplačniška terapija. Naloga Združenja za SI in DT, ki izvajamo DT-SI, pa je, da z objektivnimi dokazi utemeljimo, da določeni otroci potrebujejo te vrste tera- 16 Smith et al., »Effects of Sensory Integration Intervention on Self-Stimulating and Self-Injurious Behaviors,« The American Journal of Occupational Therapy 59, št. 4 (2005): 418–425. 17 S. V. Kratz, »Sensory integration intervention: Historical concepts, treatment strategies and clinical experi- ences in three patients with succinic semialdehyde dehydrogenase (SSADH) deficiency,« J Inherit Metab Dis 32, (2009): 353–360. 18 Vanessa A. Green, »Parental Experience with Treatments for Autism,« J Dev Phys Disabil 19 (2007): 91–101. 19 Devlin et al., »Comparison of Behavioral Intervention and Sensory-Integration Therapy in the Treatment of Chal enging Behavior,« J Autism Dev Disorder 41 (2011): 1303–1320. 20 May-Benson in Koomar, »Systematic Review,« 406. 21 Lucy Jane Mil er et al., »Lessons Learned: A Pilot Study on Occupational Therapy Effectiveness for Children With Sensory Modulation Disorder,« The American Journal of Occupational Therapy 61, no. 2 (2007): 167. 22 May-Benson and Koomar, »Systematic Review,« 404. 23 May-Benson and Koomar, »Systematic Review,« 404. 24 Mil er et al., »Study of the Effectiveness,« 230. 226 Te pijo, in jih predstavimo pediatrom in drugim strokovnjakom, zavarovalnici, spon- rap zorjem ter donatorjem, saj DT-SI predstavlja v začetku precej velik finančni vlo- ija se žek, ker zahteva terapevtski prostor opremljen s SI opremo. nzorne in Literatura tegr American Occupational Therapy Association, Occupational therapy practice fra- acij mework: domain and process. Bethesda: AOTA press, 2002. e kot p May-Benson, Teresa A. and Jane Koomar. »Systematic Review of the Research os Evidence Examing the Effectiveness of the Interventions Using a Sensory In- lovn tegrative Approach for Children.« The American Journal of Occupational a pr Therapy 64, no. 3 (2010): 403–14. iložn Bundy, Anita C. »Sensory Integration: A. Jean Ayres’ Theory Revisited.« V Sen- ost sory Integration: Theory and Practice, ur. Anita C. Bundy, Shelly J. Lane in Elisabeth A. Murray, 3–29. Philadelphia: F. A. Davis Company, 2002. Devlin, Sarah, Olive Healy , Geraldine Leader, and Brian M.Hughes. »Compari- son of Behavioral Intervention and Sensory-Integration Therapy in the Treat- ment of Challenging Behavior.« Journal of Autism and Developmental Disor- ders 41 (2011): 1303–20. Green, Vanessa A. »Parental Experience with Treatments for Autism,« J Dev Phys Disabil 19 (2007): 91–101. Gričar, Nevenka. »Učinkovitost uporabe pristopa senzorne integracije,«Dodaj- mo mladost letom [Elektronski vir] / 6. kongres delovnih terapevtov Sloveni- je, 25. do 27. oktober 2012, Bled. Kratz, S. V., »Sensory integration intervention: Historical concepts, treatment strategies and clinical experiences in three patients with succinic semialde- hyde dehydrogenase (SSADH) deficiency.« J Inherit Metab Dis 32, (2009): 353–360. Miller, Lucy Jane, Joseph R. Coll and Sarah A. Schoen, »A Randomized Con- trolled pilot Study of the Effectiveness of Occupational Therapy for Children With Sensory Modulation Disorder.« The American Journal of Occupational Therapy 61, no. 2 (2007a): 228–38. Miller, Lucy Jane, Sarah A. Schoen, Katherine James and Roseann C. Schaaf »Lessons Learned: A Pilot Study on Occupational Therapy Effectiveness for Children With Sensory Modulation Disorder.« The American Journal of Oc- cupational Therapy 61, no. 2 (2007b): 161–9. 227 2 – s t 4 u .– o r Olson, Laurette J., and Heather J. Moulton »Occupational therapists’ reported 2 u 5 s ize . o tv experiences using weighted vests with children with specific developmental k a m t r o ja , iz disorder.« Occupational Therapy International 11, no. 1 (2004): 52–66. b n e je u o r 2 b Parham, L. Diane, Ellen S. Cohn, Susan Spitzer, Jane Koomar, Lucy Jane Mill- 0 s r 1 p a 3 e er, Janice P. Burke, Barbara Brett-Green, Zoe Mailloux, Teresa A. May-Ben- , P š žev n o e p r a son, Roley Susanne Smith, Roseann C. Schaaf, Sarah A. Schoen and Clare to o n r s A. Summers. »Fidelity in Sensory Integration Intervention Research.« o l j The ov e ž i , S n n American Journal of Occupational Therapy 65, no. 2 (2011): 113–42. e p l m ov r a e i n h n Parham, L. Diane, Susanne Smith Roley, Teresa A. May–Benson, Jane Koomar, i o j a a d g n Barbara Brett-Green, Janice P. Burke, Ellen S. Cohn, Zoe Mailloux, Lucy J. o e s m t Miller and Roseann C. Schaaf. »Development of a Fidelity Measure for Re- i – ent search on the Effectiveness of the Ayres Sensory Integration® Intervention.« The American Journal of Occupational Therapy 61, no. 2 (2011): 113–142. Pfeiffer, Beth A., Kristie Koenig, Moya Kinnealey, Megan Sheppard and Lorrie Henderson. »Effectiveness of Sensory Integration Interventions in Children With Autism Spectrum Disorders: A Pilot Study.« The American Journal of Occupational Therapy 65, no. 1 (2011): 216–227. Pravilnik Združenja za senzorno integracijo. http://senzornaintegracijaslovenija. weebly.com/uploads/1/0/5/9/10591505/statutzsi.pdf (10.09.2013). Schaaf, Roseann C., Teal W. Benevides, Donna Kelly and Zoe Mailloux-Mag- gio. »Occupational therapy and sensory integration for children with autism: a feasibility, safety, acceptability and fidelity study,« Autism 16, no. 3 (2012): 321–327. Schaaf, Roseann C., and Patricia L. Davies. »Evolution of the Sensory Integra- tions Frame of Reference.« The American Journal of Occupational Therapy 64, št. 3 (2010): 363–367. Schaaf, Roseann C., Joanne Hunt and Teal Benevides. »Occupational Thera- py Using Sensory Integration to Improve Participation of a Child With Au- tism: A Case Report.« The American Journal of Occupational Therapy 66, no. 2 (2012): 547–55. Schaaf, Roseann C., and Kathleen McKeon Nightlinger. »Occupational Therapy Using a Sensory Integrative Approach: A Case Study of Effectivenss,« The American Journal of Occupational Therapy 61, no. 2 (2007): 239–46. Schaaf, Roseann C., Sarah A. Schoen, Susanne Smith Roley, Shelly J. Lane, Jane Koomar and Teresa A. May-Benson. »A Frame of reference for Sensory Inte- gration,« v Frames of References for Pediatric Occupational Thearpy, ur. Pau- la Kramer, Jim Hinojosa (Philadelphia: Lippincot Williams / Wilkins, 2010), 99–112. 228 Te Smith, Sinclair A., Bracha Press, Kristie P. Koenig and Moya Kinnealey. »Effects rap of Sensory Integration Intervention on Self-Stimulating and Self-Injurious ija se Behaviors.« The American Journal of Occupational Therapy 59, no. 4 (2005): nzo 418–25. rne int Tabela 1: Pregled člankov. egrac Avtorji, leto, Namen članka Vzorec in metode Izsledki SI obravnava/SI stra- ije k nivo tegija ot p Olson in Moul- Pridobiti izkušnje 51 DT s področja pe- DT uporabljajo obte- SI strategija – obtežil- os ton (2004) DT po uporabi obte- diatrije so izpolni- žilne jopiče pri otro- ni jopič lov žilnih jopičev; njiho- li anketo poslano po cih v predšolskem ob- na p IV. nivo vo mnenje o vplivu e-pošti dobju in nižjih razre- ril uporabe obtežilnega Kvalitativna raziskava dih OŠ, ki imajo dia- ožn jopiča na spremembo gnozo avtizem in mo- os vedenja otrok. tnje pozornosti; t DT so najbolj pogos- to izpostavili, da so opazili največji vpliv na daljšo pozornost, daljšo usmerjenost na nalogo in otroci so dlje časa vztrajali pri sedenju med aktiv- nostjo. Smith, Press, Primerjava vpliva DT- Otroci in mladostni- Pogostost stereoti- SI obravnava; Koenig in -SI obravnave in DT ki s pervazivno ra- pnega in samopo- Nič ni omenjeno ali Kinnealey obravnave preko ak- zvojno motnjo in/ali s škodbenega vedenja so upoštevali meri- (2005) tivnosti za mizo na težjo in težko motnjo je bila enaka pred in la za natančno izved- III. nivo pogostost stereoti- v duševnem razvoju; takoj po obravnavi z bo ASI# pnega in samopo- Vključenih 7 oseb obema pristopoma; škodbenega vedenja med 8. in 19. letom; 1 uro po DT-SI se je Kvantitativna raziska- stereotipno vedenje va – nerandomizirana zmanjšalo v povpre- raziskava čju za 11% medtem ko se je 1 uro po DT obravnavi za mizo to vedenje zvišalo za 2% Green (2007) Kakšne spremem- 19 staršev otrok z Večina staršev je po- Ni jasno, če so bili pri be so starši opazili po motnjo avtističnega ročala o pozitivnih iz- obravnavi upoštevana IV. nivo treh različnih terapi- spektra idih tako ABA kot merila za natančno iz- jah (DT-SI, ABA – Kvalitativna raziskava tudi DT-SI obravna- vedbo ASI#; Applied Behaviour – anketa ve. Odstotek staršev, Pomanjkljivosti – Analysis in dieta). ki so poročali o pozi- subjektivna ocena tivnih učinkih DT-SI staršev. je nekoliko višji (80%) kot pri ABA (69,2%). 229 2 – s t 4 u .– o r 2 u Avtorji, leto, Namen članka Vzorec in metode Izsledki SI obravnava/SI stra- 5 s ize . o tv nivo tegija k a m t r o ja , iz Mil er, Col , Ugotoviti ali je DT-SI 24 otrok z motnjo Rezultati nekate- SI obravnava; na- b n e je u o Schoen (2007a) bolj učinkovita pri iz- senzorne modulaci- rih ocenjevalnih in- tančno pojasnjen po- r 2 b 0 s r boljšanju pozornos- je stari med 3 in 11,6 strumentov so poka- tek obravnave z upo- 1 p a 3 e , P š žev I. nivo ti, kognitivnih/social- let (DT-SI = 7; alter- zali, da je DT-SI bolj števanjem merila za n o e p r a nih, senzornih in ve- nativna obravnava učinkovita kot dru- natančno izvedbo to o n r s denjskih težav kot al- =10 in brez obravna- gi dve alternativni ob- ASI # o l j ov e ž i ternativni obravnavi. ve = 7); liki; Rezultati osta- , S n n e p l m ov Pilotski randomizira- lih ocenjevalnih in- r a e i ni kontrolirani ekspe- strumentov niso sta- n h n i o j a a d g riment; tistično pomembni, no e Trajanje obravnave: vendar se kaže trend s m ti – en 10 tednov (1x/ teden) k večji učinkovitosti t DT-SI. Schaaf in Nigh- Ugotoviti učinkovi- 4-letni deček z Deček je po 10 mese- SI obravnava; na- tlinger (2007) tost DT-SI obravnave motnjo senzorne mo- cih obravnav lažje to- tančno pojasnjen po- pri otroku z motnjo dulacije in težave z iz- leriral in procesiral tek obravnave z upo- IV. nivo senzornega proce- vajanjem okupacij; senzorne inpute tako števanjem merila siranja Opisna študija enega doma, v zunanjem za natančno izved- primera; okolju in klinični si- bo ASI# Trajanje obravnave: tuaciji. Zmanjšanje 10 mesecev neposre- strahu pred gibanjem dne obravnave (1x/te- in taktilnimi dražlja- den), svetovanje ma- ji je izboljšalo njego- teri (1x/teden) in 1x/ vo participacijo pri mesec z vzgojiteljico igrah, ki ustrezajo nje- govi starosti, kot tudi povečalo priložnosti za socializacijo. Kratz (2009) Predstaviti klinič- 3 otroci s SSADH Napredek pri vseh Ni jasno, če so bili pri ne izkušnje z DT- Kvalitativna raziskava treh otrocih (pri par- obravnavi upoštevana V. nivo -SI pri treh dečkih z – študija primera ticipaciji, gibanju, merila za natančno iz- SSADH vzdržljivosti, koordi- vedbo ASI# naciji, vključevanju in socialno-čustvenih kompetencah) + star- ši prav tako opisujejo pozitivne rezultate 230 Te Avtorji, leto, Namen članka Vzorec in metode Izsledki SI obravnava/SI stra- rap nivo tegija ija s May-Benson in Kakšna je učinko- Sistematični pregled DT-SI obravnava ima Ni relevanten poda- enz Koomar (2010) vitost uporabe DT- 27-ih raziskav, ki so lahko pozitivne re- tek, ker gre za siste- orn -SI obravnave pri višji ugotavljali učinkovi- zultate na senzomo- matični pregled raz- e i I. nivo participaciji otrok in tost DT-SI. torične spretnosti in iskav. nte mladostnikov, ki ima- motorično načrtova- gra jo motnjo senzornega nje; socializacijo, po- cije k procesiranja? zornost in regulaci- o jo vedenja; branje. t po Več kot polovica raz- slov iskav dokazuje, da so n napredki boljši, če iz- a pr vajamo DT-SI kot da ilo ni nobene obravna- žno ve; nekatere raziska- st ve kažejo na to, da so rezultati primerljivi (ne boljši) kot pri dru- gih terapevtskih pri- stopih. Devlin, Healy in Primerjava učinko- Trije dečki z motnjo Vedenjski pristop je Čeprav piše o DT-SI, Leader (2011) vitosti DT-SI in ve- avtističnega spek- bil pri spremembi ve- je šlo za uporabo sen- denjskega pristopa na tra stari med 6 in 10 denja veliko bolj učin- zornih strategij v ra- III. nivo spremembo vedenja let, ki so imeli težave kovit kot DT-SI. Še zredu; z vedenjem (samopo- več- pri enem udele- Ni jasno, če so bili pri škodbe in agresija do žencu so se težave z obravnavi upoštevana drugih). vedenjem po DT-SI merila za natančno iz- še povečale, pri dru- vedbo ASI# gem pa ostale enako kot prej. Pfeiffer et al. Ugotoviti učinkovi- 37 otrok (32 dečkov Raziskava je pokaza- SI obravnava; na- (2011) tost DT-SI pri otro- in 5 deklic) z diagno- la, da je DT-SI obrav- tančno pojasnjen po- cih z MAS zo avtizem in motnjo nava pri otrocih z tek obravnave z upo- IV. nivo senzornega procesi- MAS učinkovita, števanjem merila ranja; 20 DT-SI in 17 čeprav je potrebno za natančno izved- kontrolna skupina narediti še več razi- bo ASI# Trajanje obravnave 6 skav na višjem nivoju. tednov (2x/teden =18 GAS se je pokazal za obravnav). dovolj občutljivega za merjenja napredka (v prid individualizira- nim instrumentom). 231 2 – s t 4 u .– o r 2 u Avtorji, leto, Namen članka Vzorec in metode Izsledki SI obravnava/SI stra- 5 s ize . o tv nivo tegija k a m t r o ja , iz Gričar (2012) Ugotoviti ali lah- 9-letni deček z Po 10- obravnavah SI obravnava; na- b n e je u o ko uporaba DT-SI motnjo pozornos- DT-SI se je dečku zvi- tančno pojasnjen po- r 2 b 0 s r IV. nivo pri otroku z ADHD ti s hiperaktivnostjo šala participacija tako tek obravnave z upo- 1 p a 3 e , P š žev vpliva na njego- (ADHD) doma, v šoli kot tudi v števanjem merila n o e p r a vo višjo participaci- Opisna študija širšem okolju (druže- za natančno izved- to o n r s jo v vsakdanjem živ- nje z vrstniki). bo ASI# o l j ov e ž i ljenju? , S n n e p l m ov Schaaf, Benevi- Preveriti izvedlji- 10 otrok z MAS sta- DT-SI obravnava je SI obravnava; na- r a e i n h n des, Kel y, Mail- vost, varnost in spre- rih od 4 do 8 let; varna (med obrav- tančno pojasnjen po- i o j a a d g loux (2012) jemljivost DT-SI pro- 6 tednov 3x/teden navo ni bilo nobenih tek obravnave z upo- no e s m tokola. po 1h poškodb in tudi starši števanjem merila ti – en III. nivo Kvazieksperiment s so poročali, da je tera- za natančno izved- t pretestom/posttes- pevt skrbel za varnost bo ASI# tom na eni skupini otroka); vsi starši, ki so izpolnili vprašalnik glede zadovoljstva, so ocenili, da so bili zelo zadovoljni in da jim je obravnava pomaga- la pri soočanju z izzi- vi v vsakdanjem živ- ljenju; pri oceni upo- števanja procesnih elementov protoko- la DT-SI so bile ocene od 63 do 97/100 (pov- prečje 82). Schaaf , Hunt Predstavitev opisne 5-letni deček z Po 30 obravnavah se SI obravnava; na- in Benevides študije DT-SI obrav- motnjo avtističnega je pokazal napredek, tančno pojasnjen po- (2007) nave. spektra in motnjo po- prav tako so starši in tek obravnave z upo- zornosti s hiperaktiv- deček povedali, da se števanjem merila IV. nivo nostjo; je izboljšala participa- za natančno izved- Trajanje obravnave: cija pri oblačenju, ru- bo ASI# 10 tednov (3x/teden). tina spanja; učitelj je poročal o veliko boljši pozornosti (ne potre- buje nobene pomoči pri izvajanju nalog) in socializaciji (sodelo- vanje z vrstniki). #Opomba: Parham et al., »Fidelity Measure«, 135–37. 232 Z ekonomskih na uporabniške presoje 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv From economics to users values k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Marta Gruev 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo n o e p r a to o marta.gruev@fa.uni-lj.si n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Povzetek r a e i n h n i o j a Prispevek predstavlja dve novejši metodologiji, ki skupaj tvorita celovito orodje za vnapreš- a d g no e nje presojanje in preverjanje poslovnih strategij. Na osnovi ugotovitev še trajajočega projekta s m ti – en evropskega 7. okvirnega programa1 prispevek utemeljuje izbor orodj in ponuja teoretski okvir t adaptacije modela za specifične potrebe razvoja turizma. Model je sestavljen iz dveh dopolnju- jočih se metod, sistema MAMCA2 in BMC3. Prvi se osredotoča na identifikacijo ključnih in- dikatorjev, vendar za razliko od dotlej uporabljanih sistemov vredotenja in identifikacij tako, da indikatorje identificira za vsak scenarij vsakega deležnika posebej. Bistven premik v sistemu vrednot pa je legitimizacija lokalnega prebivalstva kot enega od enakovrednih sistemskih de- ležnikov. Osnova poslovnega modela BMC na izbran scenarij preverja potencialno ne/uspeš- nost strateškega plana, tudi slendnji je iz osnovnega modela lansiranega 2010 dopolnjen s po- stavko družbenih koristi4. Kombinacija teh dveh metod v sistemsko orodno celoto se je poka- zala za optimalno pri uvajanju novih proizvodov, menjavah strategij, širitvah dejavnosti in od- pravljanju pomanjkljivosti obstoječih strategij. Izvorni metodi se dopolnjujeta in skupaj tvorita celovito orodje izbora in utemeljevanja rešitev strateškega načrtovanja. Ključne besede: metodologije, evalvacije, ključni indikatorji, turizem Abstract The aim of an article is to present functionalizing and deployment of a toolkit, developed with- in still running European project1. Based on current results, the paper explains chosen meth- ods and outlines a theoretical framework for tourism development. The toolkit is formed from the two complementary systems, MAMCA2 and BMC3. The first one identifies key indica- tors for each stakeholder’s scenario separately, regarding equal attention on citizens as legiti- mized stakeholder in each decision-making process, while BMC, updated with social benefits4 beside economic ones, insights rationalization of each chosen strategic scenario. The toolkit is 1 »STRAIGHTSOL« Seventh Framework Programme, Urban – Interurban shipments, 2011–2014, http://www. straightsol.eu/ 2 »Multi Actor Multi Criteria Analysis«, Večaktorska – večkriterijska analiza 3 »Business Model Canvas«, Osnova poslovnega modela 4 Susanne Balm, Hans Quak, »Demonstration impact assessment«, STRAIGHTSOL WP5 meeting, (Thessa- loniki 2012) 233 2 – s t 4 u .– o r meant to perform the introduction of new products, changing strategies, modification and 2 u 5 s ize . o tv corrections of weaknesses in existing strategies. Both methods complement each other, out- k a m t r o ja , iz lining a comprehensive and transparent environment, fulfil ing an objectiveness of strategic b n e je u o r 2 b plans and enabling forecasting insights. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Key words: methodologies, evaluation, key indicators, tourism n o e p r a to o n r s o l j ov e Uvod ž i , S n n e p l m Prispevek predstavlja dve dopolnjujoči se metodologiji, razviti in preverjani v EU ov r a e i n h n projektu STRAIGHTSOL5. MAMCA6 in BMC7. Rezultat je identifikacija ključ- i o j a a d g n nih indikatorjev na področjih prostorskih planov ter način apliciranja slednjih v o e s m t osnovni poslovni model. i – ent MAMCA metodologija za razliko od prej rabljenih seli težo z vidikov predvsem ekonomske upravičenosti na vidike predvsem stališč in potreb uporabnikov ter lokalne populacije kot enakovredne skupine deležnikov. Nadgrajen Osnovni Po- slovni Model je enstavno in transparentno orodje za preverjanje uspešnosti obsto- ječih poslovnih načrtov, monitoring ter presojo uvajanja novih scenarijev v poslov- ne modele. Vsebina prispevka, ob upoštevanju vseh najnovejših ugotovitev na temo, želi predstaviti možnosti apliciranja metodologije na turistične objekte v okviru te- oretskih osnov in je lahko orodje pri presoji odločitev umeščanja novih objektov ali priredbe obstoječih tako na nivoju občinskih planov kot posamičnih odloči- tev upravljanja. K ekonomsko finančnim vidikom predstavitev osvetljuje nekatere evalvacijske metode ter predstavlja novejše pristope poslovnih presoj in odločitev. Obe omenjeni metodologiji sta testirani v okviru projekta 7.okvirnega programa STRAIGHTSOL 2011–2014. Ker je raziskava pri koncu, je tako že možno upo- rabljati delne rezultate in jih aplicirati na različna okolja in teme. Terminološka zamejitev V prispevku se nekateri izrazi ponavljajo, vendar lahko tudi v različnih pomenih. Zaradi jasnosti prispevka je tako potrebno definirati in omejiti določene izraze in izrazne sklope, navaja se samo tiste najnujnejše. Kljub temu da so izrazi običaj- 5 STRAtegies and measures for smarter urban freIGHT SOLutions 6 Cathy Macharis, Kenneth Lebeau, Laurence Turcksin, Multi Actor Multi Criteria Analysis (MAMCA) as a tool to support sustainable decisions: State of use, Journal of Decision Support Systems, vol.54, pp.610 – 620, 2012 7 »Business Model Canvas,« Wikipedia, created April 25, 2010, last modified May 2013, http://en.wikipedia.org/ wiki/File:Business_Model_Canvas.png 234 Z e ni strokovni rabi, pa se v tem prispevku pojavljajo v specifični in natančno defini- ko rani rabi: noms Razvojni scenarij ali scenarij: Splošni razvojni scenarij v časovnem okviru do kih n leta 2050, nanašajoč se na globalne razvojne trende a u Apliciran scenarij: Scenarij merjenega deležnika, merjen po identificiranih po ključnih indikatorjih rabn Ključni indikatorji: tisti indikatorji oziroma parametri, ki so po danih kriteri- iške p jih nosilni za posamične deležnike, identificirane po skupinah re Deležniki: skupine neposredno deležne učinkov, ki so posledica izvajanja iz- soj branega apliciranega scenarija (npr. lokalno prebivalstvo, odjemalci, za- e sebni in javni lastniki, strukture odločanja. .) Model: določen matrični sistem, ki skuša z merljivimi indikatorji simulirati kompleksnost realnih prostorov Reprezentančni kontekst Opisovana orodja so razvita in preverjana v okviru STRAIGHTSOL evropskega projekta 7.Okvirnega Programa, katerega osnovni namen je preverljivost uspešno- ti zastavljenih teoretskih modelov v praksi in njihova zmožnost implementacij v različnih geografskih in socio-ekonomskih okoljih. Osnovno strukturo projekta predstavlja 7 akademskih in 5 industrijskih par- tnerjev iz različnih evropskih držav, med njimi Univerza v Ljubljani s Fakultetio za arhitekturo, s povsem različnimi motivacijami, izzivi ter vsebinami delovanja. Na teh različnih industrijskih partnerjih imenovanih »demonstratorji« projekt sproti preverja, korigira, dopolnjuje in nadgrajuje zastavljen teoretski model. Na- menjen v prvi vrsti dvigu kvalitete bivanja lokalnega prebivalstva, ki je kljub nuj- nosti in neogibnosti gospodarskega transporta za vsakodnevno funkcioniranje, prav zaradi istega izpostavljeno motečim emisijam, medtem ko na strani demon- stratorja meri predvsem ekonomsko uspešnot ter okoljski odtis akterja. Gre to- rej za sinhronizacijo potreb prebivalstva in proizvodnje dobrin ob čim racional- nejši rabi tehnoloških zmožnosti ter vseh drugih virov, transparentnosti in eno- stavnosti izvajanj. Nasledenja slika prikazuje projektne partnerje: 235 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n This project has received funding from the e je u o r 2 European Union’s Seventh Programme for research, b 0 s r technological development and demonstration 1 p a 3 e under grant agreement No 285295. , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: STRAIGHTSOL projekt – Akademski in industrijski partnerji, slednji služijo kot demonstratorji na katerih se sproti preverja učinkovitost zastavljenih teoretskih modelov. Metode in orodja predvidevanja in preverjanja Zakaj predvidevati »Nemogoče je napovedati prihodnost, pa zelo nevarno ne poskusiti.« Henry Deterding Predvidevanje pomeni sledenje določenemu zastavljenemu cilju z različno stopnjo definiranosti. Bolj ko je cilj konkreten bolj je mogoče vnaprej vedeti kakšni so potrebni viri in postopki za dosego tega cilja. V primeru slabe definiranosti cilja ali izbora med več različnimi rešitvami, ki so efektno sicer lahko zelo blizu skupaj, pa postopki pred- videvanja in preverjanja omogočajo bolj natančen in kompleksen vpogled v bodo- če dogajanje med procesom realizacije določenega apliciranega scenarija. Ti po- stopki lahko torej precej učinkovito omejijo odločitve, se ob pomanjkljivih pripra- vah pokažejo za neracionalne šele med izvajanjem, kar pogosto lahko vodi v celo nepoppravljivo škodo. Kljub morda na pogled kompleksnim in zamudnim siste- mom preverjanja in predvidevanja slednji na koncu poenostavljajo izvajanje v re- alnosti. Vnaprejšnja organizacija in uvid v vse naslednje korake skupaj ter vsakega posebej hkrati imajo na koncu tudi svoje ekonomske učinke. 236 Z e Kako predvidevati: kon Najobičajnejši način predvidevanja je delo s scenariji. Smisel scenarijev je uvid v om možne razplete v prihodnosti na osnovi doslej odvitih dogodkov. Torej indukci- ski ja verjetnosti v dedukcijo preteklosti: kaj izluščiti iz razvojnih poti, katere nadalj- h na u ne so najbolj verjetne, v katero smer si aktivno prizadevamo vplivati v okvirih ra- po zvojnih trendov. Kaj je mogoče storiti sedaj, da bo razplet v prihodnosti čim bliže rab izbranemu scenariju. niške presoje Slika 2: od začetka do cilja: prikaz korakov (R.Macario, L.N.Fil ipe 2013) Pri preverjanjih vizij je najprej pomemben podatek, koliko je zastavljen cilj uresni- čljiv ter koliko različnih virov potrebujemo do realizacije (vseh vrst virov; od časa do prostora, energije, materialov itd). Ta vizija je umeščena v preddoločen časov- ni limit. Ker se z indukcijo scenarijev ukvarjajo takorekoč vse stroke, je smiselno najprej pregledati že narejene študije in jih aplicirati na izbrano vizijo – in obra- tno, izbrano vizijo implementirati v verjetne scenarije. V ilustraciji so prikazani scenariji izdeani na DHL8, ki v splošnem prikazujejo 5 najbolj verjetnih skrajnos- ti, s predpostavko nadaljnega razvoja po dosejšnjih trendih. S podmeno, da potem 8 Christof E.Ehrhart&al , Delivering tomorrow. Bonn: Deutche post AG, 2012 237 2 – s t 4 u .– o r razvoj, kakršenkoli že je, vedno na svoji poti spontano zajame samokorekcije, tako 2 u 5 s ize . o tv kot nove sistemske rešitve, ki so v času kreiranja scenarijev ponavadi še neoprede- k a m t r o ja , iz ljene. Predstavljenih 5 scenarijev torej predstavlja skrajni teoretski okvir, znotraj b n e je u o r 2 katerega je mogoče razpoznavati možne posledice, predvsem pa tiste akcije, kij jih b 0 s r 1 p a je v »zdaj« potrebno izvajati za dosego izbranega cilja. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e Prikaz in opis scenarijev ž i , S n n e p l m Prikazani so bistveni izvlečki posamičlnih scenarijev, ki se nanašajo na razvoj tu- ov r a e i rizma in trende prostorskega razvoja: n h n i o j a a d g n SCENARIJ 1: nebrzdana ekonomija o e s m ti – en Neomejen materializem in potrošništvo t • Odklanjanje vzdržnostnega razvoja • Nekontrolirana raba naravnih virov SCENARIJ 2: mega učinkovitost v mega mestih • Premiki k »zeleni« rasti in vzdržnostnem razvoju • Spodbujanje odprte trgovine in globalnih modelov upravljanja v partner- stvu z nadnacionalnimi družbami • Čiste tehnike produkcije • Premik iz lastniških trendov v najemno-potrošniške SCENARIJ 3: prilagojen stil Potrošniki kreirajo, oblikujejo in izumljajo lastne proizvode za lastno rabo • Dvig in krepitev regionalnih tokov, globalno le še komunikacije (infor- macije) in surovine • Decentralizirani energetski in infrastrukturni sistemi • Povečana raba energije in surovih materialov SCENARIJ 4: ohromljujoč protekcionizem • Pretiran nacionalizem in protekcionistične bariere • Skromen tehnološki razvoj, gospodarski padec • Mednarodni konflikti zaradi virov • Ni prizadevanj po redukciji toplogrednih plinov SCENARIJ 5: globalna odpornost – lokalna prilagojenost • Poceni avtomatizirana produkcija vodi k visoki potrošnji • Pogoste naravne katastrofe motijo oskrbo vseh dobrin • Ekonomske paradigme blokirajo razvoj, visoka ranljivost populacije vodi v prilagoditev in odpornost • Zaradi komunikacijskih infrastrukturnih motenj prostorske obremeni- tve z velikimi skladiščnimi kvadraturami 238 Z e Kaj pomenijo posamični scenariji za prostorski razvoj in bodoče trende v gradnji: kon Predstavljeni scenariji so vodeni linearno in ekstremno, brez sprotnih prilagodit- oms venih korekcij, vendarle pa teorija prav z ekstremi določa možen skrajni okvir do- kih n meta posamičnih linearnih poti. a up Znotraj tega okvira je možno vizirati nadaljni razvoj posamičnih trendov in pred- ora videvati korekcije v apliciranih scenarijih. bniške p Kakšna orodja in zakaj reso Ko so scenariji in vizije v splošnem določeni, sledi preverjanje sinergij ter vsi pot- je rebni materiali in viri za realizacijo posamičnega apliciranega scenarija. S pomoč- jo ključnih indikatorjev vseh deležnikov v procesu so scenariji po postopkih pon- deriranja komparativno ovrednoteni, izbran scenarij pa na koncu doponjen še s SWOT9 analizo. Prikazana metodologija poleg ekonomske učinkovitosti sledi tudi družbeni ko- ristnosti izbranega apliciranega scenarija, saj je izvedba, če ni zadostne motivacije s strani vseh deležnikov – izvajalca, konzumenta, lokalnega prebivalstva itn, lah- ko preveč tvegana. Spodnja slika prikazuje osnovo analitskega modela, po katerem najprej: 1. definiramo opazovan objekt, pregledamo obstoječe stanje ter iz doseda- njega razvoja deduciramo osnovne trende 2. definiramo uporabnike – deležnike in določimo ključne indikatorje 3. določimo aplikabilne scenarije 4. preverimo aplikabilne scenarije s križanjem na globalne scenarije razvoj- nih trendov 5. na osnovi rezultatov izberemo apliciran scenarij 6. določimo potrebne korake, ki jih tu precizno materialno in časovno ovre- dnotimo Kot zgoraj pokazano, je osnovni smisel postopka preverjanje širše učinkovitosti posamične zamisli, tako lahko dobi tudi več podpore v času realizacije. V novej- šem času se je osnovna analiza vložkov in dobiti CBA10 tako nadgradila v Social- no analizo vložkov in dobiti SCBA11, ti rezultati pa so v predstavljeni metodologi- ji inkorporirani v že omenjena MAMCA in BMC sistema. Oba sistema komple- ksno zajemata dejavnikov z različnih vidikov in interesnih sfer in sta zato lahko v opazovanju modela in v podajanju rezultatov bližje realnosti kot bolj posplošene modelne metode. 9 Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats; Moči, šibkosti, priložnosti in grožnje 10 Cost-Benifit Analysis 11 Social Cost-Benifit Analysis 239 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 3: Osnoven shematski prikaz procesa preverjanj in predvidevanj Slika 4: korelacije postopkov Opis večaktorske večkriterijske analiza MAMCA V zadnejm desetletju razvito orodje »Multi Actor Multi Chryteria Analyses« MAMCA analitskega modela (Več dejavniška več kriterijska analiza, Macharis C., 2004) je kompleksna a jasna metodologija ki se odlikuje predvsem po tem, da seli težo presoj iz zgolj ali predvsem ekonomskh učinkov na predvsem težnje in potrebe deležnikov ter neposrednih in posrednih uporabnikov. Senzibilnost postopka omo- goča pri posamičnih načrtovanih posegih v prostor uvid v potencialno (ne)spreje- 240 Z e mljivost zastavljenih ciljev, pa tudi uvid v uravnoteženost in raconalnost potreb- ko nih ukrepov za dosego cilja. noms Pri definiranju ključnih indikatorjev za posamične odločitve bodočih posegov ali kih n sprememb tako tudi posredni uporabniki aplikacij (kot prebivalci, ki so posredno a u deležni učinkov aplikacij) sooblikujejo kriterije za relevantne končne odločitve. pora MAMCA torej po posamičnih deležnikih definira ključne indikatorje procesa. Ti bni indikatorji se merijo za vsak deležnik in za vsak scenarij posebej, tako količinsko ške p kot vrednostno. BMC (podlaga poslovnega modela) oceni racionalnost posamič- res nega scenarija. Na osnovi dobljenih rezultatov iz MAMCA in BMC postopka me- oje rimo smiselnost posamičnih apliciranih scenarijev ter tako izberemo optimalnega glede na dobljene rezultate, SWOT in SCBA na koncu merita potencialno vpliv- nost izbranega scenarja v bodočih trendih. Slika 5: Shema MAMCA metodologije (Macharis C., 2010) Opis osnove poslovnega modela BMC A. Osterwalder je model s sodelavci postavil 2008 zodprtim virom, od takrat je ne- nehno deležen modifikacij in izboljšav. 241 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 6: osnovni Osterwalderjev model (Osterwalder A., 2010) Ostervalderjev osnovni model je nadgrajevan v osrednjem delu, kjer poleg ne- posrednih ekonomskih učinkov akterja oziroma neposredne ekonomske učinko- vitosti predvidenih sprememb ali posegov meri tudi družbeno-socialne učinke, ki sledijo iz načrtovanih posegov: Slika 7:Adaptacija modela z dodanim vrednotenjem družbenih koristi Macharis C., Quak H., 2013) 242 Z e Na levi strani model zastopa izvajalca oz. investitorja, njegove ključne partnerje, ko aktivnosti ter vire. Na desni identificira konzumenta oz. ciljne skupine – to sta nom prva dva koraka pri oblikovanju modela. V osrednjem delu določa oceno vrednosti ski ter zunanje dejavnike ter v spodnjem delu ocenjuje dobiti glede na vložke in druž- h na u beno korist. porabn Sinteza in načini uporabe na objekte v turizmu iške p V sinteznem delu združimo vse opazovane in merjene parametre kot prikazujeta re sliki 3 in 5, vključimo izbran apliciran scenarij in ga vnesemo v razvojne scenarije. soj Slednjih v tej fazi ne opazujemo več ločeno ampak želimo čim bolj sintezno ume- e stiti možne avtokorekcije sistemov, kar prikazuje naslednja slika: Slika 8: DHL scenariji – prikaz skrajnih točk po linearnem procesu in mrežni prikaz verjetnosti po MAMCA metodologiji Pri vsakem opazovanem scenariju iz poglavja 4.1 na dane alineje odgovarjamo z možnimi posledicami za naš apliciran scenarij. Na ta način lahko ugotovimo, kako se bo izvajan scenarij obnašal v določenem okolju ter glede na to izberemo optimalno strategijo realizacije. Podatke, dobljene z MAMCA in BMC postopki – ključne indikatorje za posamične deležnike in izmerjene poslovne učinke – upo- rabimo za identifikacijo potrebnih adaptacij in prilagoditev izbranega scenarija ( v tej fazi že izbranega poslovnega načrta) ter na osnovi ugotovitev planiramo posa- mične terminske korake v izvajanju, vključno z možnimi zaviralnimi in pospeše- valnimi postopki, kot prikazuje slika 8: 243 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 9: shematski prikaz modela sinergij na izbrano rešitev Zaključek Prikazani postopki so transparentni v vsakem svojem koraku. Model je komple- ksen kar pomeni da je približek k realnosti in s tem moč predvidljivosti toliko več- ji, hkrati pa je paket orodji dovolj pregleden da podaja sidrne točke v vsakem tre- nutku razvoja projekta posebej. Pri neuspešnih scenarijih tako že v začetnih pro- cesih pokaže nesmiselnost predvidene investicije, pri realnih oziroma uspešnih pa lahko med fazo načrtovanja poenostavi in zracionalizira posamične korake ka- snejših realizacij. Posebej je treba poudariti dodano vrednost postopkov z enakovrednim upošteva- njem tistih deležnikov, ki v takih procesih pogosto niso dovolj upoštevani, kar lah- ko kasneje vodi do prej prezrtih in motečih konfliktov, ki lahko procese celo zaus- tavijo. Pomembna je tudi spremeba sheme poslovnega modela z dodanim faktor- jem družbenih učinkov: kot kažejo določeni primeri iz prakse, kjer so bili ti mo- 244 Z e deli že testirani, je lahko sicer neposreden izzid vložka in dobiti poslovnega mo- ko dela nič, je pa dodana družbena vrednost toliko večja, kar posledično vodi k več- nom ji razpoznavnosti, priljubljenosti in torej tudi večji uporabi aplikacije. Primer dob- ski re prakse je Benetobox12 v Berlinu, kjer se je investitor odločal med dvema različni- h na u ma scenarijama s podobnimi izhodišči a precej različnimi rešitvami. Cilj investici- p je je bil v obeh primerih razbremenitev urbanega okolja zaradi lokalnih zakonskih orab zahtev pozmanjševanju emisij, višina investicije podobna in neposredni ekonom- niš ski učinki po investiciji zanemarljivi, vendarle pa je ena od rešitev pokazala precej ke p večjo zaželenost med lokalnim prebivalstvom – in torej potencialnimi uporabni- reso ki storitev. je Literatura Alan Osterwalder, Yves Pigneur, Alan Smith. Business Model Generation, Wiley published, (2010), http://businessmodelalchemist.com/tools, 12.11.2012 »Business Model Canvas,« Wikipedia, created April 25, 2010, last modifi- ed May 2013, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Business_Model_Canvas.png (12.12.2013) Cathy Macharis, Kenneth Lebeau, Laurence Turcksin. »Multi Actor Multi Cri- teria Analysis (MAMCA) as a tool to support sustainable decisions: State of use.« Journal of Decision Support Systems 54, (2012): 610 – 620. Cathy Macharis. »The importance of stakeholder analysis in freight transport : The MAMCA methodology.« European Transport Transporti Europei 25–26 (2004): 114 – 126 Christof E.Ehrhart&all, Delivering tomorrow. Bonn: Deutche post AG, 2012 »Citylog« EU 7th Framework, (2010–2013), http://www.city-log.eu/ (10.11.2013) De Brucker Klaas, Macharis Cathy, Verbeke Alain, Multi-criteria analysis and the resolution of sustainable development dilemmas: a stakeholder management approa- ch, European journal of operations research, issue 1, vol.224, pp.122–131, Macharis C., Quark H., »Business Model Canvas Adaptation«, STRAIGHT- SOL WP5 meeting, (Amsterdam 2013), https://external.sharepoint.soton.ac.uk/ sites/straightsol/meetings/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fsites%2fstra- ightsol%2fmeetings%2f2012-09-13%20Thessaloniki%20Second%20ERG%20 meeting&FolderCTID=&View=%7bBB6FDDBF-EA25-4B22-9B85-8F2E- 8D2E5113%7d (16.11.2013) Rosario Macario, Luis N.Fillipe, »Scenarios 2050«, STRAIGHTSOL WP5+6 meeting, (Amsterdam 2013), https://external.sharepoint.soton.ac.uk/sites/stra- 12 »Citylog« EU 7th Framework, (2010–2013), http://www.city-log.eu/ 245 2 – s t 4 u .– o r ightsol/meetings/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fsites%2fstraight- 2 u 5 s ize . o tv sol%2fmeetings%2f2012-09-13%20Thessaloniki%20Second%20ERG%20me- k a m t r o ja , iz eting&FolderCTID=&View=%7bBB6FDDBF-EA25-4B22-9B85-8F2E- b n e je u o r 2 8D2E5113%7d (16.11.2013) b 0 s r 1 p a 3 e Susanne Balm, Hans Quak, »Demonstration impact assessment«, , P š žev STRAIGHT- n o e p r a SOL WP5 meeting, (Thessaloniki 2012), https://external.sharepoint.soton.ac.uk/ to o n r s sites/straightsol/meetings/Forms/AllItems.aspx?RootFolder=%2fsites%2fstra- o l j ov e ž i , S n n ightsol%2fmeetings%2f2012-09-13%20Thessaloniki%20Second%20ERG%20 e p l m ov r a meeting&FolderCTID=&View=%7bBB6FDDBF-EA25-4B22-9B85-8F2E- e i n h n i o j a 8D2E5113%7d (16.11.2013) a d g no e s m t »STRAtegies and measures for smarter urban freIGHT SOLutions« Seventh i – ent Framework Programme, Urban – Interurban shipments, (2011–2014), http:// www.straightsol.eu/ (12.12.2013) 246 2 – s t 4 u .– o r Povezovanje deležnikov pri aktivnostih 2 u 5 s ize . o tv k a m projektov NATREG in WETMAN t r o ja , iz b n e je u o r 2 kot priložnost za trajnostni razvoj b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev območja Pohorja n o e p r a to o n r s Involvement of stakeholders in the NATREG o l j ov e ž i , S n n e p l m ov and WETMAN project activities as an opportunity r a e i n h n i o j a for the sustainable development of Pohorje region a d g no e s m ti – en Jurij Gulič t Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Slovenija Jurij.gulic@zrsvn.si Tanja Lešnik Štuhec ProVITAL d.o.o., Slovenija info@provital.si Povzetek Izvedba projekta NATREG v okviru programa transnacionalnega sodelovanja Jugovzho- dne Evrope je pomembno prispevala k povezovanju deležnikov na območju Pohorja. Eden od ključnih rezultatov projekta je v učinku multipliciranja projektnih nastavkov in njihovi uspeš- ni izvedbi. Izvajajo se projekti, ki imajo svojo osnovo v 'Predlogu načrta upravljanja s pilotnim območjem Pohorje'. Z mreženjem deležnikov se je pričela udejanjati 'Vizija Pohorje 2030'. So- naravno upravljanje Pohorja je predstavljeno skozi organizacijsko shemo, ki deluje povezano in soodvisno. Območje s tem dobiva regijsko in nacionalno prepoznavnost. Načelo razvojne- ga sodelovanja se uresničuje skozi regionalno razvojno mrežo, ki je uvidela priložnosti in jih je sposobna izkoristiti. Zavod RS za varstvo narave je z integrativnim in kohezivnim pristopom k deležnikom nakazal možno smer za iskanje usklajenega in uravnoteženega prihodnjega razvo- ja, ki bi znal ustrezno upoštevati tudi vrednost narave. Ključne besede: povezovanje deležnikov, regionalna razvojna mreža, (za)varovana območja, trajnostni razvoj, Pohorje Summary In the context of the South East Europe Transnational Cooperation Programme the imple- mentation of NATREG project was an important contribution to the integration of local stakeholders in the Pohorje region. One of the key project outcomes is the multiplier effect 247 2 – s t 4 u .– o r of the follow-up projects and their successful implementation. The implemented projects have 2 u 5 s ize . o tv their basis in the ’Predlog načrta upravljanja s pilotnim območjem Pohorje’ (the draft of the k a m t r o ja , iz management plan for the Pohorje region). By the stakeholder engagement the ‘Pohorje Vi- b n e je u o r 2 b sion 2030’ began to materialize. Sustainable management of the Pohorje region is represented 0 s r 1 p a through the organizational scheme that is connected and interdependent. For this reason, the 3 e , P š žev n o e p area is gaining regional and national recognition. The principle of development cooperation is r a to o n being implemented through the regional development network, which realized the opportu- r s o l j ov e ž i nities and is able to take such advantages. The Institute of the Republic of Slovenia for Nature , S n n e p l m ov Conservation has, with the integrative and cohesive approach to the stakeholders, indicated r a e i n h n a possible direction for searching the harmonious and balanced future development, which i o j a a d g n could properly take into account the value of nature. o e s m ti – en Key words: stakeholder’s involvement, regional development network, protected areas, susta- t inable development, Pohorje Uvod V prostoru, ki ga uporabljajo ali želijo uporabljati različni deležniki, se srečuje- jo številni interesi, ki lahko kaj hitro vodijo v konfliktne situacije. Z odličnim na- črtovanjem in medsebojnim usklajevanjem aktivnosti posameznih deležnikov / sektorjev se je moč že vnaprej izogniti težavam. Transnacionalni projekt NAT- REG1 ('Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj', Program transnacionalnega sodelovanja 2007–2013, Jugovzho- dna Evropa), se je na območju Pohorja lotil prav teh izzivov. Osnovni namen pro- jekta je bila priprava uresničljive strategije za skladen razvoj celotnega projektne- ga območja Pohorja. Celoten proces izdelave predloga načrta, od izdelave vizije, postavitve ciljev in na- bora programov z več projekti je bil izveden po sodobnih načelih participacije de- ležnikov z različnih področij delovanja – turizma, naravovarstva, gozdarstva, lo- kalnih skupnosti in razvoja. Predvidena organizacijska oblika izvajanja opredelje- nih programov temelji na partnerstvu (gospodarstvo, lokalne skupnosti z lokal- nim prebivalstvom ter nevladne organizacije in podporno okolje – druge institu- cije) in je usmerjena v mreženje ključnih akterjev na Pohorju2– regionalna razvoj- na mreža. Vzpostavljena je internetna platforma Pohorje (http://www.natreg.eu/ pohorje/), katere namen je mreženje in promocija projektnih idej, lokalnih in re- gionalnih dogodkov na Pohorju. 1 Projekt NATREG, http://www.natreg.eu/pohorje/ (28. 8. 2013). 2 Tanja Lešnik Štuhec. »Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) turističnega (projektnega) območja Pohorje 2030«, Strokovna študija, nastala v sklopu projekta NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravlja- ti varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj (Maribor, 2011a), http://www.na- treg.eu/pohorje/publikacije-in-dokumenti/dokumenti (28. 8. 2013). 248 Pov Mnoge ideje projekta NATREG se že uspešno izvajajo kot nadaljevalni projekti. ez Projekt LIFE+ 'Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji' (WET- ova MAN, LIFE09 NAT/SI/000374)3 poteka pod okriljem Zavoda RS za varstvo na- nje d rave od leta 2011. Aktivnosti projekta NATREG so pripomogle k ideji o ustano- ele vitvi Sklada za ohranjanje narave Pohorja, ki predstavlja povezovanje ekonomskih žnik interesov, prostorskega razvoja in skrbi za naravo.4 Skladno s tem potekajo aktiv- ov p nosti za udejanjanje 'Vizije Pohorje 2030', katere izhodišča so nastala kot sestavni ri a del 'Predloga načrta upravljanja s pilotnim območjem Pohorje'.5 ktivnost Izhodišča povezovanja deležnikov projektov vezanih na ih pr zavarovana območja ojek Načrtovano povezovanje deležnikov v procesih strateškega komuniciranja je me- tov N hanizem, ki pomaga pri ohranjanju in učinkovitem upravljanju zavarovanih ob- A močij, saj tesni odnosi med nosilci sektorskih politik in lokalnimi deležniki po- TR membno prispevajo k reševanju zapletenih načrtovalskih vprašanj.6 Poseben izziv EG i za načrtovanje (in za načrtovanje razvoja) predstavljajo deli prostora, ki imajo za- n W radi svoje izjemnosti ali pomembnosti določene statuse. Želeli bi si, da takšna ob- E močja kažejo dolgoročen zgled za vzdržno rabo naravnih dobrin. To je mogoče le TM ob ustreznem odnosu vseh deležnikov. Za vzpostavitev slednjega je ključnega po- AN k mena dobra komunikacija, ki daje možnost za sprejemanje in razumevanje intere- o sov drugega ter posledično odpira vrata za iskanje kompromisov in optimizacijo t pr ali prioritetizacijo.7 iložnost z Načrtovanje razvoja in trženja zavarovanih območij a tr Odločilnega pomena za uspešno ustanovitev in upravljanje zavarovanega obmo- ajno čja predstavlja način komuniciranja in vključevanja javnosti k ustanavljanju zava- stni ra 3 Projekt WETMAN, http://www.wetman.si/ (28. 8.2013). zvoj o 4 Jurij Gulič in Štefan Posilovič in Gregor Danev in Martin Šolar, »Sklad za ohranjanje narave Pohorje«, V Re- b gionalni razvoj 3, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, ur. Razpotnik Visković (Ljubljana: Založba ZRC, mo (2011a), 157–163. čja P 5 Jurij Gulič in Sebastjan Štruc in Gregor Danev in Amela Smajić Hodžić in Milena Marega in Nina Uratarič oh in B. Koron in Eva Stare in Mateja Softić in Tanja Lešnik Štuhec in Anita Tekič in A. Pavletič in L. Bokal, Pred- orj log načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje. Maribor, Zavod RS za varstvo narave (Projekt NATREG – Ma- a naging Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako up- ravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj) (Maribor: ZRSVN, 2011b). 6 Milena Marega in Nina Uratarič. Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih območij (Ljubljana: Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, podružnica Ljubljana, Slovenija, 2011). 7 Jurij Gulič in Gregor Danev in Tanja Lešnik Štuhec in Mirjam Galičič in Sebastjan Štruc in Damjan Pintar in Boris Podvršnik, »Povezovanje deležnikov v skupno razvojno mrežo za Pohorje«, V Projektni forum / Mreženje mrež (Zreče 16. in 17. maj, 2012). 249 2 – s t 4 u .– o r rovanega območja. Phillips8 trdi, da je za sprejetost in pripravljenost k sodelova- 2 u 5 s ize . o tv nju bistveno že na začetku načrtovanja procesa ustanavljanja zavarovanega obmo- k a m t r o ja , iz čja vključiti lokalni interes. Izkušnje številnih neuspešnih ustanavljanj zavarova- b n e je u o r 2 nih območij v Sloveniji (npr. Regijski park Snežnik, Regijski park Kamniško-Sa- b 0 s r 1 p a vinjske Alpe) ter mnenja avtorjev9, potrjujejo, da mora iniciativa vzkliti v lokalnem 3 e , P š žev n o e p okolju in se v določenem koraku razvoja ideje srečati s službami, ki so poklicane k r a to o n ustanavljanju zavarovanih območij. Tako pride do 'mehkega srečanja', t.i. pristo- r s o l j ov e ž i pov 'od spodaj navzgor' in 'od zgoraj navzdol'. Deležnikom je potrebno prisluhni- , S n n e p l m ov ti, organizirati srečanja v manjših interesnih skupinah in skupaj osvojiti vizijo in r a e i n h n cilje ter akcijske načrte za njihovo udejanjanje. Samo odkrita komunikacija vodi i o j a a d g n h gradnji zaupanja in entuziastični pripravljenosti k sodelovanju v procesu usta- o e s m ti – en navljanja, kar je odlična popotnica za učinkovito upravljanje zavarovanega obmo- t čja. Ustanavljanje zavarovanega območja mora ob varstvu narave upoštevati tudi trženje okolju prijaznih aktivnosti, ki pritegnejo lokalno prebivalstvo in zadovo- ljujejo tudi ekonomski in socialno-kulturni vidik trajnosti.10 Proučitev vseh dejav- nikov in deležnikov, ki vplivajo oz. nanje vpliva ustanovitev zavarovanega obmo- čja zahteva sistematičen in celovit pristop. Leta 2011 je bil razvit model upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij11, ki temelji na sedmih korakih, in sicer: (i) usklajeno SPPEKET12 okolje; (ii) multidisciplinarni elementi evalvacije okolja zavarovanega območja ; (iii) interdisciplinarni pristop za postavitev mejnih vred- nosti sprejemljivih sprememb v zavarovanem območju; (iv) izvajanje problemskih analiz za oblikovanje nabora možnih upravljavskih akcij; (v) celoviti pristop mo- nitoringa; (vi) izvajanje aktivnosti za vzdrževanje mejnih vrednosti sprejemljivih sprememb v zavarovanem območju; (vii) preverjanje učinkovitosti upravljanja za- varovanega območja; in dveh osnovnih pogojih (i) vključena javnost in (ii) skupina ekspertov, kar izpostavlja vlogo celovitega razvoja in trženja trajnostnih destinacij, ki so ali vključujejo (za)varovana območja narave in kulturne dediščine. 'Vizija Pohorje 2030'13 temelji na zgoraj omenjenem modelu in enakovredno vklju- čuje v razvoj in trženje doživljajske ponudbe zavarovanega območja in širše (za- ledne) destinacije raznolike deležnike. 8 Adrian Phil ips. Financing Protected Areas – Guidelines for Protected Areas Managers. (IUCN – The World Conservation Union, 2000). 9 Lešnik Štuhec (2011b); Alexander (2008); Mikuš (2006); Eagles and McCool (2004). 10 Stephen Wearing and David Archer and Sue Beeton, The sustainable marketing of tourism in protected areas: moving forward (Queensland: CRS for Sustainable Tourism Pty Ltd., 2007). 11 Tanja Lešnik Štuhec. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zava- rovanih območij (Maribor: Univerza v Mariboru – Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2011b), 290–297. 12 SPPEKET se nanaša na: socialno, politično, pravno, ekonomsko, kulturno, ekološko in tehnično okolje zavarovanega območja. 13 Tanja Lešnik Štuhec. »Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) turističnega (projektnega) območja Pohorje 2030«, Strokovna študija, nastala v sklopu projekta NATREG – Managing 250 Pov Povezovanje deležnikov za učinkovito upravljanje zavarovanih območij ezo Zavarovana območja so pomemben instrument varstva narave, obenem pa pome- van nijo tudi velik potencial socialnega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ekološko je d omrežje Natura 2000 omogoča razvojne priložnosti predvsem v povezavi z nara- elež vi prijaznimi oblikami turizma in sonaravno rabo prostora. Sonaraven razvoj oh- nik ranja naše naravno bogastvo za nas in naše zanamce. Za učinkovito in uspešno ov p upravljanje teh območij je potrebno zagotavljati vključenost deležnikov na vseh ri ak procesnih nivojih. tivno Pri načrtovanju gre za prepoznavanje pomembnih dejavnikov in za odločanje o stih p tem, kaj želimo doseči in kaj moramo za to storiti. Nujno je povezovanje proce- ro sov in dejavnikov, tako da lahko dosežemo določen dogovor; gre za komunikaci- jek jo in učenje.14 Eden ključnih vzvodov povezovanja in aktivne participacije delež- tov N nikov na območju Pohorja je bila izdelave dokumenta 'Predloga načrta upravlja- AT nja s pilotnim območjem Pohorje' na katerem temelji nadgradnja 'Predloga načrta RE upravljanja za območja morišč'15. Pri tem so bili sledeni sodobni načini vključeva- G i nja različnih deležnikov (identifikacija deležnikov, opredelitev nivojev participa- n W cije, izbor orodij za informiranje, konzultacijo in odločanje, ocena tveganj, spre- ET mljanje in ovrednotenje), tudi najširše javnosti, v vseh fazah izdelave predloga na- MA črta upravljanja. N k o Za potrebe zbiranja idej, izmenjave informacij in diseminacijo rezultatov je bila t pr vzpostavljena spletna aplikacija 'platforma Pohorje'. Preko platforme se je priprav- ilož ljal osnutek dokumenta, zbirale in mrežile so se informacije predlogov, pripomb in nos pobud med vsemi fazami priprave predloga načrta.16 Kljub ruralnosti osrednjega t za t območja Pohorja je na platformi v obdobju od februarja do junija 2011 sodelovalo rajn več kot 10.000 zainteresiranih deležnikov (merjeno preko štetja različnih dosto- ost pajočih naslovov IP). Ugotavljamo pa, da je največjega pomena za uspeh projektov ni razvoj o Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravlja- b ti varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj (Maribor, 2011a), http://www.na- mo treg.eu/pohorje/publikacije-in-dokumenti/dokumenti (28. 8. 2013). čja P 14 Mike Alexander, Management Planning for Nature Conservation: A Theoretical Basis & Practical Guide (Barmouth: oh Springer Science + Business Media B.V., 2008). orja 15 »Načrt doseganja ugodnega ohranitvenega stanja za projektno pilotno območje Pohorje, ki je del Natura 2000 SI3000270 Pohorje, SI5000006 Pohorje«; WETMAN Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji 2011 – 2015 LIFE09 NAT/SI/000374; Zavod RS za varstvo narave, 2013 (v fazi izdelave). 16 Jurij Gulič in Sebastjan Štruc in Gregor Danev in Amela Smajić Hodžić in Milena Marega in Nina Uratarič in B. Koron in Eva Stare in Mateja Softić in Tanja Lešnik Štuhec in Anita Tekič in A. Pavletič in L. Bokal, Predlog načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje. Maribor, Zavod RS za varstvo narave (Projekt NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj) (Maribor: ZRSVN, 2011b). 251 2 – s t 4 u .– o r še vedno neposreden stik z ljudmi. Izjemnega pomena je tudi spodbujanje in ohra- 2 u 5 s ize . o tv njanje občutka pripadnosti. k a m t r o ja , iz b n Sestavni del dokumenta osnutka načrta upravljanja, je 'Vizija Pohorje 2030', v ka- e je u o r 2 b tero so vključeni vsi štirje stebri trajnostnega razvoja. 'Vizija Pohorje 2030' vsebu- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev je strateške in operativne cilje ter akcijski načrt z nabori projektov, ki bodo omo- n o e p r a gočali trajnostni razvoj Pohorja. Prav povezovanje in vključevanje vseh deležnikov to o n r s o l j v proces opredelitve ciljev in akcijskega načrta s projektnimi nastavki, ima močno ov e ž i , S n n sporočilno vrednost – brez povezovanja vse zainteresirane javnosti v skupno ra- e p l m ov r a zvojno mrežo ne moremo preseči administrativnih, sektorskih, verbalnih in ide- e i n h n i o j a oloških meja. Brez tega pa je realizacija konkretnih projektov onemogočena ali a d g no e močno otežena, ali pa ostane na ravni posameznih sporadičnih vznikov.17 s m ti – ent Metodologija raziskave Cilji raziskave Cilji raziskave so bili usmerjeni v: (i) spodbujanje trajnostnega razvoja vseh treh statističnih regij – celotnega območja Pohorja; (ii) prepoznavanja ohranjanja nara- ve kot razvojnega potenciala; (iii) vključevanje deležnikov na vseh ravneh priprave načrta upravljanja; (iv) pripravo podrobnejšega načrta upravljanja za območje Na- tura 2000; (v) zasnovo in izvedbo novih projektov, ki bodo razvojne potenciale še oplemenitili in znanje medgeneracijsko prenašali; (vi) preveritev interesov za zače- tek procesa ustanavljanja širšega zavarovanega območja. Aktivnosti projektov Zavod RS za varstvo narave je v okviru transnacionalnega projekta NATREG, ki je potekal od leta 2009 do leta 2011, skupaj z deležniki in zunanjimi izvajalci prip- ravil 'Predlog načrta upravljanja s pilotnim območjem Pohorje'. Dokument služi kot nezavezujoča strokovna podlaga za usklajeno delovanje sektorjev in ostalih de- ležnikov, ki so v skladu z uredbo o območjih Natura 2000 in Operativnim pro- gramom upravljanja z območji Natura 2000 pristojni za upravljanje z območji Na- tura 2000 na Pohorju. Strateški cilji 'Vizije Pohorje 2030' so bili oblikovani (v sklopu aktivnosti projek- ta NATREG) na osnovi analize stanja na območju Pohorja, sektorskih delavnic (turizem, kmetijstvo, gozdarstvo) in skupne analize SWOT. Izoblikovanih je bilo 6 strateških ciljev s pripadajočimi operativnimi cilji, ki so medsektorsko funkcio- nalno in deležniško usklajeni. Strateški in operativni cilji bodo skozi štiripartitno 17 Jurij Gulič in Tanja Lešnik Štuhec in Mojca Bedjanič in Lenka Rojs, »Vizija Pohorje 2030 – sinergični učinki mreženja deležnikov Pohorja in možnosti za interpretacijo narave«, v Konkrecija, št. 2 (2013): 28–34. 252 Pov sodelovanje deležnikov Pohorja prispevali k sistematičnemu uresničevanju 'Vizi- ez je Pohorje 2030'.18 ovan Uspešen primer sistematičnega mreženja deležnikov z območja Pohorja predsta- je de vlja nadaljevalni projekt WETMAN 'Varstvo in upravljanje sladkovodnih mo- lež krišč v Sloveniji 2022–2015'19. Projekt je vezan na izvedbo strateških ciljev, in sicer nikov p (i) ohranjena narava in krajina (operativna cilja: obnovljen in ohranjen vodni sis- r tem na pohorskih barjih in vodotokih; ohranjeni prepoznani krajinski vzorci Po- i ak horja); in (ii) sonaravni turizem in usmerjen obisk (operativna cilja: vzpostavljena tivn organiziranost sonaravne destinacije Pohorje; prepoznana znamka sonaravne de- ost stinacije Pohorje).20 Ekološko naravnan turizem v mokriščih ima lokalne in nacio- ih pr nalne koristi tako za biodiverziteto kot za ljudi. Kaže se v močnejših ekonomijah, oje trajnostni rabi, zdravju ljudi in vrednotenju ekosistemskih uslug, ki jih nudijo mo- ktov N krišča. Zagotavljanje usmerjenega turizma na območja mokrišč in izobraževanje A obiskovalcev o pomenu mokrišč prispeva k dolgoročnemu ohranjanju koristi, ki TR jih mokrišča zagotavljajo ljudem21. EG in W Rezultati raziskave ET Izvirnost aktivnosti MA Medsektorska in medgeneracijska sestava deležnikov tako od dosedanjega posa- N k mičnega izvajanja stohastičnih, nepovezanih, parcialnih interesov, preko partici- ot p patornega vključevanja deležnikov in vzpostavljanja zavesti o povezanosti ter so- ril odvisnosti, ustvarja vzdržno razvojno paradigmo. Načelo razvojnega sodelovanja ožn se uresničuje skozi regionalno razvojno mrežo, ki je prepoznala priložnosti in jih ost z je sposobna izkoristiti. Zadovoljstvo deležnikov je moč doseči le s sistematično na- a tr črtovanim razvojem in trženjem območja Pohorja, ki ob varstvu narave temelji ajno na višji kakovosti življenja lokalnega prebivalstva (ekonomski in socialno-kultur- stn ni trajnosti). i razvoj o 18 Jurij Gulič in Tanja Lešnik Štuhec in Mojca Bedjanič in Lenka Rojs, »Vizija Pohorje 2030 – sinergični učinki b mreženja deležnikov Pohorja in možnosti za interpretacijo narave«, v Konkrecija, št. 2 (2013): 28–34. moč 19 WETMAN LIFE09 NAT/SI/000374; Potekajoči projekt WETMAN, si je za cilj postavil uspešno upravl- ja P janje mokrišč na območju v luči mnogonamenskosti prostora, kjer se dosegajo koristi tako za biodiverziteto oh kot za ljudi. orja 20 Jurij Gulič in Sebastjan Štruc in Gregor Danev in Amela Smajić Hodžić in Milena Marega in Nina Uratarič in B. Koron in Eva Stare in Mateja Softić in Tanja Lešnik Štuhec in Anita Tekič in A. Pavletič in L. Bokal, Predlog načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje. Maribor, Zavod RS za varstvo narave (Projekt NA- TREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportu- nities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj) (Maribor: ZRSVN, 2011b). 21 »Načrt doseganja ugodnega ohranitvenega stanja za projektno pilotno območje Pohorje, ki je del Natura 2000 SI3000270 Pohorje, SI5000006 Pohorje«; WETMAN Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji 2011 – 2015 LIFE09 NAT/SI/000374; Zavod RS za varstvo narave, 2013 (v fazi izdelave). 253 2 – s t 4 u .– o r Vključevanje deležnikov v Vizijo Pohorje 2030 2 u 5 s ize . o tv Slovenija je zaradi svoje slikovitosti in naravnih danosti prepoznana kot država k a m t r o ja , iz z izjemnimi možnostmi za razvoj 'zelenega', odgovornega turizma. (Za)varovana b n e je u o r 2 b območja omogočajo obiskovalcem kakovostna doživetja narave, obenem pa turi- 0 s r 1 p a 3 e zem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta.22 Ker postajajo izredna naravna , P š žev n o e p in kulturna območja redka zaradi posledic vedno večjega razvoja in rasti človeške r a to o n populacije, bodo vedno bolj dragocena, zato lahko tudi pričakujemo dvig povpra- r s o l j ov e ž i , S n ševanja po (neokrnjeni) naravi23. Prav projekti, ki peljejo v 'zeleno' (trajnostno na- n e p l m ov ravnano) prihodnost, so lahko v teh časih možna 'prava' pot za deležnike, ki živi- r a e i n h n i o jo v, delajo na in obiskujejo območja dobro ohranjene narave, kakršno je Pohorje, s j a a d g no e čimer sledijo tudi strategiji razvoja slovenskega turizma 2012 – 201624. s m ti – en 'Vizija Pohorje 2030' je dokument ki je nastal iz potrebe in želja vseh deležnikov na t območju. 'Vizija Pohorje 2030' se nanaša na celoletno ponudbo doživljanja narave in kulturne dediščine na Pohorju in izhaja iz študije 'Predstavitev Pohorja in po- snetek stanja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti', ki je nastala v okviru projekta NATREG, modela upravljanja zavarovanih območij v RS, s poudarkom na upravljanju vpliva uporabnikov zavarovanih območij ter prepoznanju potreb in pričakovanj pohorskih deležnikov. 'Vizija Pohorje 2030' vodi do možne usta- novitve parka Pohorje s sonaravnim turističnim razvojem Pohorja v soupravljanju parka ter širše (destinacije).25 Mreženje ponudbe temelji na: (i) prepoznavanju in oblikovanju formalnih in ne- formalnih mrežnih povezav na Pohorju; (ii) krepitvi mrežnih povezav in partner- skih odnosov za razvoj socialnega kapitala in razvoj lokalnega znanja, ki pomeni največjo dodano vrednost ponudbi in prepoznavnosti Pohorja; (iii) srečanjih in elektronskem medmrežju (internet in intranet), ki omogočajo delitev ‘skupnega znanja’ med člani Mreže ponudnikov Pohorja (MPP). Preko teh korakov pridemo do najvišje oblike povezovanja – 'mreženja z namenom'. 22 Sebastjan Štruc in Jurij Gulič, »Spremljanje in načrtovanje vzdržnega obiska v (za)varovanih območjih na pri- meru Pohorja«, V Varstvo narave, št. 26 (2012): 5–26. 23 Tanja Lešnik Štuhec. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij (Maribor: Univerza v Mariboru – Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2011b), 290–297. 24 Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016, »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS 2012, http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/ mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizemstrategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf (28. 8. 2013). 25 Tanja Lešnik Štuhec. »Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) turističnega (projektnega) območja Pohorje 2030«, Strokovna študija, nastala v sklopu projekta NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravlja- ti varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj (Maribor, 2011a), http://www.na- treg.eu/pohorje/publikacije-in-dokumenti/dokumenti (28. 8. 2013). 254 Pov Uporabnost raziskave ez Sistem vključevanja deležnikov v skupno razvojno mrežo za Pohorje se da preko ovan izdelane 'Enotne strategije upravljanja z (za)varovanimi območji JSIMPA', prenes- je d ti na druga območja. eležn Ključnega pomena je dejstvo, da so strateški dokumenti oblikovani med ljudmi ikov p (lokalnimi prebivalci) in skupaj z ljudmi, ne pa preneseni od drugod. Trdimo lah- r ko, da je nenehno komuniciranje z deležniki območja pripeljalo do neprecenljive i ak pripravljenosti k sodelovanju, povezovanju in posledično zaupanju in deljenju zna- tivn nja. 'Vizija Pohorje 2030' se nacionalno predstavlja kot vzorčni primer dobro načr- osti tovanih celovitih razvojnih projektov. h projekt Sklepne misli in diskusija ov N Projekt NATREG je ključno prispeval k povezovanju deležnikov na območju Po- AT horja. Bistvenega pomena je bilo strateško načrtovano participativno vključevanje RE deležnikov v proces opredelitve ciljev in na njih temelječih akcijskih načrtov. Rav- G i no s povezovanjem vse zainteresirane javnosti v skupno razvojno mrežo za Pohor- n W je so bile presežene generacijske, sektorske, administrativne in ideološke prepreke, ET ki so v preteklosti onemogočale trajen in sonaravno naravnan razvoj Pohorja. Po- MA rodila se je tudi ideja o razvojnem partnerstvu, s katerim bi na trajnosten in sona- N k raven način spodbujali razvoj območja. ot p 'Vizija Pohorje 2030' predstavlja sonaravno upravljanje Pohorja skozi tripartitno rilo organizacijo (Park Pohorje – naravovarstvena organizacija; Zadruga S Pohorja – žno v 'partnerstvo z namenom' povezani deležniki Pohorja, ki skupaj tržijo in izvajajo st za t doživljajsko ponudbo Pohorja; in Zveza interesnih skupin Pohorja – nevladna or- ra ganizacija, ki spodbuja aktivnosti raznolikih interesnih skupin), ki deluje poveza- jnos no in soodvisno.26 tni ra Skupina za Pohorje je bila ustanovljena po zaključku projekta NATREG. Vanjo zvo smo povezani strokovnjaki, ki verjamemo v 'Vizijo Pohorje 2030' in volontersko j ob nadaljujemo z aktivnostmi in si prizadevamo, da misel o celoviti razvojni zgod- mo bi med deležniki na vseh odločitvenih ravneh (nacionalni, regionalni in lokalni čja P nivo) ne ugasne. S projekti, katerim osnovo je dal projekt NATREG (npr. WET- oho MAN, ALPA, Okusi Rogle) in razstavami, ki prikazujejo prihodnjo sliko Pohorja rja ('Vizija Pohorje 2030'), se z deležniki nenehno komunicira, jih seznanja in vključu- je v projektne in samonikle aktivnosti, ki se pogosto nanašajo na eno ali več lokal- nih skupnosti. Območje s tem dobiva regijsko in nacionalno prepoznavnost, med deležniki pa se gradi zaupanje in prenaša znanja. 26 Jurij Gulič in Tanja Lešnik Štuhec in Mojca Bedjanič in Lenka Rojs, »Vizija Pohorje 2030 – sinergični učinki mreženja deležnikov Pohorja in možnosti za interpretacijo narave«, v Konkrecija, št. 2 (2013): 28–34. 255 2 – s t 4 u .– o r Sistem vključevanja in povezovanja deležnikov v skupen proces odločanja se da 2 u 5 s ize . o tv prenesti na druga zavarovana območja in tudi širše. Vse aktivnosti pa morajo te- k a m t r o ja , iz meljiti na prepoznavanju dejavnikov in deležnikov območja. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Literatura , P š žev n o e p r a Alexander, Mike. Management Planning for Nature Conservation: A Theoretical Basis & to o n r s o l j Practical Guide. Barmouth: Springer Science + Business Media B.V., 2008. ov e ž i , S n n e p l m Eagles, Paul F. J., in Stephen F. McCool. Tourism in National Parks and Protected Areas: ov r a e i n h n Planning and management. Cambridge: CABI Publishing, 2004. i o j a a d g no e Gulič, Jurij, in Tanja Lešnik Štuhec in Mojca Bedjanič in Lenka Rojs. »Vizija Po- s m ti – en horje 2030 – sinergični učinki mreženja deležnikov Pohorja in možnosti za in- t terpretacijo narave«, v Konkrecija, št. 2 (2013): 28–34. Gulič, Jurij, in Gregor Danev in Tanja Lešnik Štuhec in Mirjam Galičič in Seba- stjan Štruc in Damjan Pintar in Boris Podvršnik. »Povezovanje deležnikov v skupno razvojno mrežo za Pohorje«, V Projektni forum / Mreženje mrež. Zre- če 16. in 17. maj, 2012. Gulič, Jurij, in Štefan Posilovič in Gregor Danev in Martin Šolar. »Sklad za ohra- njanje narave Pohorje«, V Regionalni razvoj 3, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, ur. Razpotnik Visković. Ljubljana: Založba ZRC, (2011a), 157–163. Gulič, Jurij, in Sebastjan Štruc in Gregor Danev in Amela Smajić Hodžić in Mi- lena Marega in Nina Uratarič in B. Koron in Eva Stare in Mateja Softić in Tanja Lešnik Štuhec in Anita Tekič in A. Pavletič in L. Bokal. Predlog načr- ta upravljanja pilotnega območja Pohorje. Maribor, Zavod RS za varstvo na- rave (Projekt NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravljati varova- na območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj). Maribor: ZRSVN 2011b. Lešnik Štuhec, Tanja. »Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kul- turna dediščina) turističnega (projektnega) območja Pohorje 2030«, Stro- kovna študija, nastala v sklopu projekta NATREG – Managing Natural As- sets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za traj- nostni razvoj (Maribor, 2011a), http://www.natreg.eu/pohorje/publikacije-in- dokumenti/dokumenti (28. 8. 2013). Lešnik Štuhec, Tanja. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti mode- la upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij. Maribor: Univerza v Mariboru – Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2011b, 290–297. 256 Pov Lešnik Štuhec, Tanja. »Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turiz- ez mom povezanih dejavnosti«, v sklopu študije Vizija trajnostnega razvoja 'zele- ovan ne' ponudbe (narava in kulturna dediščina TO Pohorje 2030, (Ljubljana: NAT- je d REG, 2010) http://www.natreg.eu/pohorje/uploads/datoteke/Studija%20tu- ele rizem%20-%20posnetek%20stanja%20112010.pdf (31. 8. 2013). žnikov p Marega, Milena, in Nina Uratarič. Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov r upravljanja (za)varovanih območij. Ljubljana: Regionalni center za okolje za srednjo i ak in vzhodno Evropo, podružnica Ljubljana, Slovenija, 2011. tivno Mikuš, Tina. Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji, magistrsko delo. stih p Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2006. roj »Načrt doseganja ugodnega ohranitvenega stanja za projektno pilotno obmo- ektov N čje Pohorje, ki je del Natura 2000 SI3000270 Pohorje, SI5000006 Pohorje«; WETMAN Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji 2011 – 2015 AT LIFE09 NAT/SI/000374; Zavod RS za varstvo narave, 2013 (v fazi izdelave). REG i NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regio- n W nal Development Opportunities, (2010), About Natreg, http://www.natreg.eu/ E about-natreg (31. 8. 2013). TMA Phillips, Adrian. Financing Protected Areas – Guidelines for Protected Areas Ma- N k nagers. IUCN – The World Conservation Union, 2000. ot p Projekt NATREG, http://www.natreg.eu/pohorje/ (28. 8. 2013). rilož Projekt WETMAN, http://www.wetman.si/ (28. 8. 2013). nost z Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016, »Partnerstvo za trajnostni ra- a tr zvoj slovenskega turizma«. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in ajno tehnologijo RS 2012, http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/page- stn uploads/turizem/Turizemstrategije_politike/Strategija_turizem_spreje- i raz to_7.6.2012.pdf (28. 8. 2013). voj o Štruc, Sebastjan, in Jurij Gulič. »Spremljanje in načrtovanje vzdržnega obiska v bmo (za)varovanih območjih na primeru Pohorja«, V Varstvo narave, št. 26, (2012): čja P 5–26. oho Wearing, Stephen, in David Archer in Sue Beeton. The sustainable marketing of rja tourism in protected areas: moving forward. Queensland: CRS for Sustainable Tourism Pty Ltd., 2007. 257 2 – s t 4 u .– o r Ali je turizem za Slovenijo priložnost? 2 u 5 s ize . o tv k a m Analiza uspešnosti poslovanja t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Is tourism for Slovenia an opportunity? 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Performance analysis o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Gordana Ivankovič , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m gordana.ivankovic@turistica.si ti – ent Mateja Jerman Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija mateja.jerman@fm-kp.si Povzetek Posredni in neposredni učinki turizma v slovenskem BDP-ju za leto 2012 so bili ocenjeni na 12,8%, predvidena letna stopnja rasti za obdobje 2013–2023 pa v povprečju 3,3 %. V letu 2012 je ne- posredni slovenski turizem ustvarjal 31.500 zaposlitev (3,9 % vseh zaposlitev). Turizem je v Slove- niji pomembna izvozna dejavnost, saj je v letu 2012 dosegel 102,4 mn izvoznega učinka oz. 7,8 % celotnega izvoza. Kljub finančni krizi pričakovana stopnja njegove rasti kaže na ugoden trend. Podatki kažejo, da je turistični sektor za Slovenijo pomembna gospodarska dejavnost, zato je smiselno proučiti njegovo uspešnost poslovanja. V sklopu razvrstitve turizma po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) so najpomembnejše dejavnosti: gostinstvo, dejavnost potoval- nih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti ter igralništvo. Nave- dene dejavnosti so analizirane v obdobju 2008–2012 in ključne ugotovitve so predmet primer- jave s podatki iz časa pred pojavom finančne krize. Ugotovitve analize kažejo, da se je število prihodov in prenočitev turistov v obdobju 2008–2012 povečalo (negativna letna stopnja rasti v višini 3 % je bila zabeležena le v obdobju 2008–2009 in 1 % negativna stopnja rasti števila preno- čitev v času 2009–2010). Nasprotno pa podatki o poslovnih rezultatih kažejo na to, da turistič- ni sektor ni uspešen. Ugotovitve sugerirajo, da bo treba v prihodnje bolj natančno spremljati uspešnost poslovanja na državni in podjetniški ravni (to predvideva tudi Strategija razvoja slo- venskega turizma 2012–2016), saj bo le tako mogoče oblikovati strateške cilje, ki bodo poslova- nje usmerjali k ustvarjanju višje dodane vrednosti in dobičkonosnem poslovanju. Ključne besede: turizem, uspešnost poslovanja, finančna kriza, analiza poslovanja 259 2 – s t 4 u .– o r Abstract 2 u 5 s ize . o tv Direct and indirect effects of tourism in the Slovenian GDP for 2012 is estimated at 12.8%, the k a m t r o ja , iz expected yearly growth rate for the period 2013–2023 is on average 3.3%. In 2012, direct Slove- b n e je u o r 2 b nian tourism created 31,500 jobs (3.9% of all jobs). Tourism in Slovenia is also an important ex- 0 s r 1 p a 3 e port activity, since in 2012 it has reached 102.4 mil ion which represents 7.8% of total export. , P š žev n o e p Despite the financial crisis, its expected rate of growth shows a positive trend. Since the data r a to o n r s shows that the tourism sector in Slovenia is an important economic activity, it is worth to ex- o l j ov e ž i , S n n amine its performance. Within Standard Classification of Activities (SKD), the most impor- e p l m ov tant tourism activities are: accommodation and food service activities, travel agency, tour op- r a e i n h n i o erator and other reservation service and related activities and gaming. These activities will be j a a d g no e analysed over the period 2008–2012 and the key findings will be compared with data from the s m ti – en period before the financial crisis. The findings of the analysis indicate that the number of ar- t rivals and overnight stays increased in the period 2008–2012 (a negative annual growth rate of 3% was evidenced only in 2008–2009 and 1% negative growth rate in the number of overnight stays during 2009–2010). In contrast, data about the business results indicate that the tourism sector has not been successful. The findings suggest that in the future we will have to moni- tor more accurately performance at the national and enterprise level (this implies also the De- velopment Strategy of Slovenian Tourism 2012–2016), as the only way to define strategic ob- jectives that will guide the business to produce higher value-added and profitable operations. Key words: tourism, performance, financial crisis, performance analysis Uvod V letu 2012 je v svetovnem merilu povprečna rast dejavnosti turizma v BDP znaša- la 3 % in presegla povprečno globalno rast BDP-ja, ki je dosegel 2,3 % rast1. Nepo- sredni in posredni učinki turizma so ocenjeni na 9,3 % globalnega BDP, 5 % vseh naložb in 5 % vsega izvoza2. Napoved za leto 2022 je skorajšnji 10 % delež turizma v BDP3. Statistični podatki pogosto kažejo le neposredne učinke turizma, medtem ko Sve- tovna turistična organizacija (UNWTO) ugotavlja, da so učinki turizma bistveno širši. UNWTO opredeljuje učinke turizma kot neposredne, posredne in izvedene (potrošnja neposredno in posredno zaposlenih v turizmu). V letu 2011 so bili ne- posredni učinki turizma v evropskem BDP ocenjeni na nekaj več kot 5 %4. WTTC 1 World travel & tourism council, »Economic impact research«, http://wttc.org/research/economic-impact- -research/ (10.6.2013). 2 World travel & tourism council, »Economic impact research«, http://wttc.org/research/economic-impact- -research/ (10.6.2013). 3 World travel & tourism council, »Travel & Tourism. Economic impact 2012. World«, http://wttc.org/site_ media/upload/downloads /world2012.pdf (10.6.2013). 4 Eurostat, »Tourism trends«, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Tourism_ trends (18.5.2013). 260 A (World Travel & Tourism Council) ocenjuje neposredne učinke turizma leta 2012 li je t v EU na 3%, medtem ko naj bi skupni učinek znašal 8,4 %5. Za Slovenijo je nepo- uri sredni učinek turizma v BDP v letu 2012 znašal 3,5 %, medtem ko je njegov skupni zem z učinek v letu 2012 ocenjen na 12,8 %. Tudi ocenjena stopnja rasti dejavnosti turiz- a S ma Slovenije v letu 2013 je pozitivna in sicer znaša 2,4 %6. love Turizem je v Sloveniji ena redkih dejavnosti, ki iz obdobja v obdobje oblikuje smer nijo p razvoja – oblikuje in sprejme strategijo turizma (za praviloma srednjeročno obdob- ril je). Oblikovana turistična strategija pa ni vpeta v nacionalno strategijo, saj Sloveni- ožn ja nacionalne strategije ekonomskega razvoja ne oblikuje. Turizem je interdiscipli- ost? A narna dejavnost, ki jo v Sloveniji ureja kar 5 različnih ministrstev: gospodarsko, n kulturno, finančno, kmetijsko in okoljsko ter šolsko. Če usmeritve razvoja turiz- aliz ma niso vpete v nacionalno strategijo, ni mogoče pričakovati uspešne implemen- a us tacije in uresničitev zastavljenih ciljev. Ukrepi in odločitve enega ministrstva so peš nemalokrat v nasprotju s predlogi drugega ministrstva, ki prav tako posega na po- nost dročje turizma. Podobne razmere srečamo tudi na lokalni ravni, zato izpostavlja- i po mo, da je treba strategijo turizma implementirati tudi v operativne odločitve na lo- slov kalni ravni. anja Statistični podatki (SURS) o prihodih in prenočitvah turistov v Sloveniji v ob- dobju 2008–2012 kažejo na njihovo povečanje (trend je ocenjen kot ugoden), po- datki o poslovnih rezultatih pa kažejo na to, da turistični sektor ni uspešen. Za- radi pomembnosti slovenskega turističnega sektorja pri ustvarjanju BDP, zagota- vljanju delovnih mest, naložb in izvoznih učinkov, je namen pričujočega prispevka ugotoviti na katerih področjih je slovenski turizem uspešen/neuspešen in obenem podati odgovor na raziskovalno vprašanje: Ali je turizem za Slovenijo priložnost? Za namen analize se usmerjamo na tri najpomembnejše turistične dejavnosti v Sloveniji, ki se po SKD razvrščajo na: gostinstvo (I), dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (N79) in igralništvo (R92.001). Analiziramo obdobje 2008–2012, pri čemer je analiza omejena na po- datke SURS-a in AJPES-a. Ekonomski pomen turizma – Slovenija Na podlagi podatkov iz uvodnega dela prispevka, ugotavljamo da je skupni uči- nek turizma v Sloveniji v primerjavi z EU precej večji. Rast se pričakuje tudi v pri- hodnje in sicer je predvidena letna stopnja rasti za obdobje 2013–2023 v povprečju 5 World travel & tourism council, »Travel & Tourism. Economic impact 2013. European Union«, http://www. wttc.org/site_media/uploads/downloads/european_union2013_1.pdf (10.6.2013). 6 World travel & tourism council, »Travel & Tourism. Economic impact 2013. Slovenia«, http://www.wttc. org/site_media/uploads/downloads/slovenia2013_2.pdf (10.6.2013). 261 2 – s t 4 u .– o r 3,3 %7. V letu 2012 je neposredni slovenski turizem ustvarjal 31.500 zaposlitev (3,9 2 u 5 s ize . o tv % vseh zaposlitev), posredno pa celo 105.500 – vključno z zaposlitvami v podpor- k a m t r o ja , iz nih dejavnosti – letalska industrija … (13,1% zaposlitev). Turizem je v Sloveniji tudi b n e je u o r 2 pomembna izvozna dejavnost, saj je v letu 2012 dosegel 102,4 milijona izvoznega b 0 s r 1 p a učinka oz. 7,8 % celotnega izvoza8. 3 e , P š žev n o e p r a Najbolj aktualni podatki o ekonomskem pomenu turizma v Sloveniji, ki so bili ob- to o n r s javljeni s strani SURS-a in izračunani na osnovi metodologije satelitskih računov o l j ov e ž i , S n n za turizem (SRT), izračunani na podatkih iz leta 2009, kažejo da je delež BDP, ki e p l m ov r a je posledica turistične potrošnje, 8,5 %. Skupna dodana vrednost, ki je bila posle- e i n h n i o j a dica turistične potrošnje pa je znašala 7,5 % celotne dodane vrednosti v gospodar- a d g no e stvu9. s m ti – ent Po podatkih WTTC je med 184 državami, ki so bile vključene v analizo, po rela- tivni pomembnosti dejavnosti turizma v BDP-ju posamezne države, Slovenija na 61 mestu. Nadalje pa podatki kažejo, da je Slovenija po dolgoročni stopnji rasti tu- rizma le na 138 mestu 10. Podatki kažejo, da je turistični sektor za Slovenijo pomembna gospodarska dejav- nost, zato je pomembno, da je obenem tudi poslovno uspešno. Pogosto se pri ana- lizi načrtovanih in uresničenih kategorij na turističnem področju spremlja priho- de in prenočitve turistov. Obenem pa se prepogosto zanemarja vsakoletne poslov- ne rezultate družb, ki poslujejo na področju turizma. Le-ti so si namreč pogosto nasprotujoči. Na podlagi tabele 1, ki ponazarja število prihodov, prenočitev in šte- vila ležišč, ugotavljamo, da se je število prihodov turistov v analiziranem obdobju (2008–2012) povečalo za 6,9 %. Padec na medletni ravni je bil zaznan le v obdobju 2008–2009, kar kaže na to, da se je število gostov kljub gospodarski krizi poveča- lo. V analiziranem petletnem obdobju se je prav tako povečalo število prenočitev in sicer za 2,1 %. Število prenočitev se je zmanjšalo v vmesnem obdobju in sicer v le- tih 2009 in 2010 ter ponovno povečalo v sledečih letih. Na podlagi pregleda števi- la prihodov in prenočitev je mogoče ugotoviti, da so bili leta 2012 doseženi najbolj- ši rezultati v zgodovini samostojne države. 7 World travel & tourism council, »Travel & Tourism. Economic impact 2013. Slovenia«, http://www.wttc. org/site_media/uploads/downloads/slovenia2013_2.pdf (10.6.2013). 8 World travel & tourism council, »Travel & Tourism. Economic impact 2013. Slovenia«, http://www.wttc. org/site_media/uploads/downloads/slovenia2013_2.pdf (10.6.2013). 9 SURS, »Ekonomski računi za turizem«, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5247 (17.5.2013). 10 World travel & tourism council, »Travel & Tourism. Economic impact 2013. Slovenia«, http://www.wttc. org/site_media/uploads/downloads/slovenia2013_2.pdf (10.6.2013). 262 A Tabela 1: Prihodi, prenočitve in število ležišč v obdobju 2008–2012 li je tu 2008 2009 2010 2011 2012 Indeks rize 2012/2008 m z Prihodi turistov 3.083.713 2.984.828 3.006.272 3.217.966 3.297.556 106,9 a Slov Stopnja rasti (%) / -3,21 0,72 7,04 2,47 en Prenočitve turistov 9.314.038 9.013.773 8.906.399 9.388.095 9.510.663 102,1 ijo pr Stopnja rasti (%) / -3,22 -1,19 5,41 1,31 iložn Število ležišč 110.248 111.985 117.947 118.817 121.541 110,24 ost? A Stopnja rasti (%) / 1,58 5,32 0,74 2,29 nal Vir: SURS 2013 in lastni izračuni. iza us Na podlagi analiziranih podatkov za obdobje 2008–2012 pa ugotavljamo, da so se pešn prihodi povečali za več kot prenočitve, pri čemer se je število ležišč v analiziranem ost obdobju povečalo za 10,2 %. Podatki kažejo, da je stopnja zasedenosti ležišč slabša. i posl Analiza strukture gostov na podatkih iz leta 2012 kaže, da v strukturi prihodov ova turistov prevladujejo tuji turisti – 65%, pri čemer je v strukturi prenočitev turistov nja nočitev tujih gostov 60%. V obdobju 2008–2012 se je delež tujih turistov v struk- turi prihodov povečal za 2 odstotni točki, v strukturi prenočitev pa za 3 odsto- tne točke11. Ugotavljamo, da se razmerja med tujimi in domačimi turisti v struk- turi prihodov in prenočitev v obdobju 2008–2010 niso pomembneje spreminjala. Analiza statističnih podatkov kaže na to, da so tuji gostje tako v strukturi priho- dov, kot v strukturi prenočitev pomembnejši od domačih gostov. Zato je smisel- no analizirati strukturo tujih prihodov in prenočitev turistov po državah. Če se omejimo na države, ki v Sloveniji ustvarijo vsaj 30.000 prihodov (navedene države predstavljajo 86 % prihodov tujih turistov) so bili v letu 2012 najpomembnejši turi- sti iz Italije, sledi Avstrija, Nemčija in Hrvaška (v strukturi tujih prihodov turistov predstavljajo 47-odstotni delež). Med temi so se v analiziranem obdobju najbolj povečali obiski Avstrijcev (14 %), zmanjšali pa prihodi Hrvatov (- 8 %). V strukturi 21 najpomembnejših držav v sklopu prihodov tujih turistov (86 %) so bile v obdob- ju 2008–2012 najpomembnejše spremembe zabeležene pri Združenem kraljestvu (- 20 %) in Hrvaški (-8 %). Najpomembnejša rast je bila prisotna pri drugih Azij- skih državah (252 %), Ukrajini (135 %), Ruski federaciji (72 %), Srbiji (55%), Izrae- lu (25 %), Nizozemski (17 %), Belgiji (16 %) in Švici (16 %). Med letoma 2011–2012 je največji porast zabeležen v primeru drugih azijskih držav (46 %), Izraela (31 %), Rusije (27 %) in Ukrajine (25 %)12. V primerjavi s strukturo tujih turistov leta 2008 je največji padec pomembnosti tujih turistov v primeru Finske (- 34 %). 11 SURS, »SI-STAT«, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko. asp (10.6.2013). 12 SURS, »SI-STAT«, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko. asp (10.6.2013). 263 2 – s t 4 u .– o r V strukturi prenočitev tujih turistov je med 21 državami, ki so ustvarile leta 2012 2 u 5 s ize . o tv vsaj 60.000 prenočitev ponovno najpomembnejša Italija. Sledijo Avstrija, Nemči- k a m t r o ja , iz ja, Ruska federacija in Hrvaška. Podatki kažejo, da se je število nočitev gostov iz b n e je u o r 2 Ruske federacije v obdobju 2008–2012 povečalo za kar 111 % (med letoma 2011 in b 0 s r 1 p a 2012 za 36 %). Tudi ta analiza kaže na porast nočitev azijskih gostov (druge azijske 3 e , P š žev n o e p države) 158 %, Srbov 63 % in Izraelcev 38 %. Najpomembnejši padci so prisotni pri r a to o n BIH (- 29 %) in Združenem kraljestvu (- 25 %). r s o l j ov e ž i , S n n Podatki UNWTO o turistični potrošnji za Slovenijo kažejo, da se je potrošnja tu- e p l m ov r a jih turistov v obdobju 2007–2011 povečala13. Na podlagi prikazanega trenda pri- e i n h n i o j a hodov in prenočitev turistov ter turistične potrošnje bi pričakovali, da se uspeš- a d g no e nost turističnega sektorja odraža tudi v poslovnih rezultatih. V ta namen bomo s m ti – en analizirali poslovne rezultate treh najpomembnejših turističnih dejavnosti. t Analiza uspešnosti poslovanja izbranih turističnih dejavnosti V sklopu razvrstitve turizma po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) so naj- pomembnejše dejavnosti: gostinstvo (I), dejavnost potovalnih agencij, organiza- torjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (N79) (v nadaljevanju dejav- nost potovalnih agencij) in igralništvo (R92.001). Navedene dejavnosti bomo ana- lizirali v obdobju 2008–2012 in ključne ugotovitve primerjali s podatki iz časa pred pojavom finančne krize. V analizo so bile zajete dejavnosti, ki so v letu 2009 ustvarile največji delež prihodkov v panogi turizma. Podatki za analizo so črpani iz podatkovne zbirke FI-PO14. Sprva smo analizirali gibanje osnovnih računovodskih kategorij. Analiza gibanja prihodkov (podatki v tabeli 2) kaže na to, da so se ti v obdobju 2008–2012 v vseh obravnavanih dejavnostih znižali. Največji padec je bil v dejavnosti igralništva (- 29 %). V dejavnosti gostinstva so prihodki začeli upadati šele leta 2012, v primeru potovalnih agencij pa je bila negativna rast leta 2009 in ponovno od leta 2010 da- lje. V panogi igralništva so prihodki upadali v celotnem obdobju analize. Podatki kažejo na to, da kljub naraščanju števila prihodov in prenočitev turistov, se prihodki v analiziranih dejavnostih znižujejo. Bolj skrb vzbujajoč pa je čisti po- slovni izid obravnavanih dejavnosti. Z izjemo potovalnih agencij leta 2008 in leta 2011 je bil čisti poslovni izid v vseh letih negativen. V dejavnosti gostinstva je iz- guba iz leta v leto večja. Leta 2012 je bila visoka izguba izkazana tudi v dejavnosti igralništva. 13 UNWTO, »Compedium of Tourism Statistics. 2007–2011«, http://publications.unwto.org/en/publicati- on/compendium-tourism-statistics-data-2007-2011-2013-edition (10.6.2013). 14 AJPES, »Finančni podatki«, http://www.ajpes.si/bonitetne_storitve/financni_podatki_fi-po (20.5.2013). 264 A Tabela 2: Celotni prihodki in čisti poslovni izid za dejavnost gostinstva, dejavnost li je t potovalnih agencij, in igralništva (2008–2012) urize Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2012/ m z 2008 a Slov Skupni prihodki – 1.136.011.379 1.034.526.750 1.055.942.341 1.080.350.741 1.081.441.666 -4,80 eni gostinstvo jo p Skupni prihodki – 451.907.280 389.712.088 398.048.732 405.468.506 382.983.979 -15,25 rilo agencije žno Skupni prihodki – 329.913.393 296.116.971 274.992.750 261.472.919 235.625.662 -28,58 st? A igralništvo n Čisti poslovni izid (27.619.645) (37.373.326) (59.425.360) (70.154.891) (93.927.261) / aliz – gostinstvo a usp Čisti poslovni izid 468.989 (5.745.969) (5.482.878) 2.563.920 (4.164.802) / ešn – agencije ost Čisti poslovni izid (10.365.899) (53.534.887) (16.997.736) (2.776.896) (40.211.383) / i po – igralništvo slovan Vir: AJPES, 2013. ja Poleg navedenih kategorij smo analizirali tudi gibanje števila zaposlenih. To se je v vseh treh panogah v obdobju 2008–2012 znižalo (priloga, tabela 5). V gostin- stvu za 6 %, potovalnih agencijah za 17 % in največ v igralništvu, za 25 %. Na dan 31.12.2012 je bilo v obravnavanih panogah zaposlenih 19.813 oseb (1.983 oz. 9 % manj kot leta 2008). Poslovni rezultati se zdijo presenetljivi, saj so statistični podatki o številu prihodov in prenočitev turistov, učinkih turizma na BDP ter njegovi rasti v prihodnje ugo- dni. Poslovni rezultati pa že na prvi pogled kažejo na to, da izbrane turistične de- javnosti niso uspešne. Zato, da bi lahko ugotovili razloge za takšno stanje, smo na- dalje poslovne rezultate analizirali še nekoliko podrobneje. Osredotočamo se na kazalnike, ki so se pri analizi izkazov pokazali kot najpomembnejši za razumeva- nje vzrokov težav v izbranih dejavnostih. Analiza s kazalniki kaže na to, da se je v obdobju 2008–2012 v dveh dejavnostih pomembno znižal delež lastniškega financiranja sredstev. V gostinstvu za 6,2 od- stotni točki, v igralništvu pa za kar 16,5 odstotnih točk (tabela 3). 265 2 – s t 4 u .– o r Tabela 3: Delež lastniškega financiranja za dejavnost gostinstva, dejavnost 2 u 5 s ize . o tv potovalnih agencij in igralništva (2008–2012). k a m t r o ja , iz b n e j Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2008– e u o r 2 b 2012 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Gostinstvo 42,0 38,0 36,4 37,0 35,8 -6,2 r a to o n r s o l j ov Potovalne agencije 16,5 12,6 14,3 18,6 16,6 0,1 e ž i , S n n e p l m Igralništvo 43,3 35,2 34,6 34,7 26,8 -16,5 ov r a e i n h n i o j a Analiza gibanja sredstev (bilančne vsote) kaže na to, da so celotna sredstva med le- a d g no e tom 2008 in 2012 v panogi gostinstva ostala na podobni ravni (- 0,5 %), medtem s m ti – en ko se je delež kapitala precej znižal. To je posledica negativnega poslovnega izida. t V panogi igralništva se so sredstva v obdobju 2008–2012 znižala za 33,5 %. Naspro- tno so se sredstva potovalnih agencij povečala za 6,7% (povečanje sredstev je bilo v tem primeru financirano z zadolževanjem). Nadalje smo analizirali strukturo sredstev panoge igralništva, saj je bil največji padec sredstev prisoten prav v tej de- javnosti. V strukturi sredstev družb iz panoge igralništva, je največji padec priso- ten pri dolgoročnih finančnih naložbah. Te so se v analiziranem obdobju zmanj- šale iz 23 % vrednosti celotnih sredstev na 13 %. Podrobneje smo analizirali tudi izkaz poslovnega izida, kjer smo ugotovili, da se osrednje težave pri poslovanju izbranih panog pojavljajo v poslovnem izidu iz po- slovanja (več podatkov v prilogi, tabela 1). Podatki namreč kažejo, da je bila gospo- darnost poslovanja v večjem delu obdobja nižja ali enaka ena, kar kaže na to, da po- slovni prihodki niso višji od poslovnih odhodkov. To pa pomeni, da imajo v ana- liziranih dejavnostih težave pri ustvarjanju dobička že v svoji osnovni dejavnosti. Nadalje je treba »pokriti« še obresti iz naslova posojil (delež dolžniškega financi- ranja se v analiziranem obdobju) povečuje, kar še dodatno vpliva na slabe poslov- ne rezultate. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je čista donosnost sredstev in kapitala (ROA in ROE) v panogi gostinstva in igralništva v celotnem obdobju analize negativna. V panogi potovalnih agencij pa pozitivna le v dveh letih v petletnem obdobju (več podatkov v prilogi, tabela 2). Analiza kaže na to, da v povprečju izbrane dejavnosti ne ustvar- jajo vrednosti za lastnike. Kazalniki, kjer je opazno izboljšanje so prihodki na zaposlenca in dodana vred- nost na zaposlenca (več podatkov v prilogi, tabela 3). Če izvzamemo panogo igral- ništva, ugotavljamo da so se prihodki na zaposlenca in dodana vrednost na za- poslenca, v panogi gostinstva in potovalnih agencij, med letoma 2008 in 2012, po- večali. Pri interpretaciji rezultatov pa moramo biti previdni. Izboljšanje obravna- vanih kazalnikov ni posledica povečanja prihodkov ali dodane vrednosti, temveč 266 A posledica zmanjšanja števila zaposlencev. Vprašati se moramo ali je tak trend dol- li je t goročno vzdržen. Gospodarske družbe se na zmanjšanje prihodkov pogosto od- uri zovejo z zmanjšanjem števila zaposlenih (pomembno zmanjšanje števila zaposle- zem z nih v analiziranih panogah smo že predstavili). Vprašanje pa je kakšen je učinek a S zmanjšanja stroškov dela na poslovni izid. Zanimiva je ugotovitev, da so se stroški lov dela v obdobju 2008–2012 v panogi gostinstva celo povečali za 2 %, kljub zmanj- enij šanju števila zaposlenih za 17 % (več podatkov v prilogi, tabela 6). Analiza ostalih o pr dveh dejavnosti pokaže, da se kljub znižanju stroškov dela v absolutnem smislu v ilož relativnem smislu (stroški dela v razmerju do poslovnih prihodkov) ni veliko spre- nos menilo (več podatkov v prilogi, tabela 6). V panogi igralništva so bili precej zmanj- t? A šani stroški dela (kot posledica zmanjšanja števila zaposlenih), vendar se je zaradi nal padca prihodkov od prodaje delež stroškov dela v razmerju do poslovnih prihod- iza u kov zmanjšal le za 3 odstotne točke. Število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 25%. spe Zmanjšanje stroškov dela je sicer vplivalo na bolj ugoden poslovni izid, vendar čis- šno ti poslovni izid v vseh treh dejavnostih še vedno ostaja negativen. sti po Analiza kaže na to, da je ključen problem v osnovni dejavnosti. V kolikor z osnov- slov no dejavnostjo ne bo ustvarjen dobiček, bo v prihodnje poslovanje v analiziranih anj dejavnostih postalo nevzdržno. a Ugotovitve in priporočila Analiza za tri najpomembnejše dejavnosti v panogi turizma kaže na to, da so se ce- lotni prihodki v obdobju 2008–2012 v vseh treh panogah znižali (kljub porastu števila gostov in števila prenočitev in dejstvu, da so bili najboljši rezultati doseže- ni leta 2012). Obenem se je znižalo tudi število zaposlenih (kljub ugodnim napo- vedim in spodbudnim statističnim podatkom za slovenski turizem). Analiza je nadalje razkrila, da podjetja niso rastla (bilančna vsota se v analiziranem obdob- ju ni povečala), ravno nasprotno – v dejavnosti gostinstva in igralništva se je ob- seg sredstev precej zmanjšal. Istočasno se je pomembno zmanjšal delež kapitala v strukturi financiranja. Trend kaže na to, da so analizirane družbe vse bolj zadolže- ne, kar se odraža v naraščanju finančnih odhodkov in slabšanju čistega poslovne- ga izida. Porast finančnih odhodkov še dodatno vpliva na že v izhodišču slab po- slovni izid iz poslovanja. Podatki kažejo na to, da se v analiziranih dejavnostih (kljub porastu števila go- stov in števila nočitev) težave pojavljajo v poslovnem delu poslovanja (tj. višini po- slovnih prihodkov in poslovnih odhodkov). Ta poslovni izid je pogosto negativen. Trend zadnjih petih let ne kaže izboljšanja. Ugotovitve kažejo na to, da te druž- be pogosto ustvarjajo izgubo s svojo osnovno dejavnostjo, kar pomeni da je treba ustvariti bodisi višje prihodke ob enaki ravni odhodkov iz poslovanja, bodisi zni- žate odhodke ob enaki ravni prihodkov. Idealno bi bilo zvišati prihodke in zniža- ti odhodke, vendar je to v praksi težko izvedljivo. 267 2 – s t 4 u .– o r Priporočila, ki sledijo v nadaljevanju se usmerjajo na področje spremljanja uspeš- 2 u 5 s ize . o tv nosti poslovanja in kot taka ne posegajo na področje trženja, investicij, ipd. Na k a m t r o ja , iz strani prihodkov bi stanje izboljšala intenzivnejša uporaba revenue managementa; b n e je u o r 2 medtem ko bi na strani odhodkov omogočila boljše nadziranje in sprotno ukre- b 0 s r 1 p a panje uvedba USALI (Uniform System of Accounts of Lodging Industry) siste- 3 e , P š žev n o e p ma zaradi učinkovitejšega obvladovanja stroškov ter primerjav uspešnosti na naci- r a to o n onalni in mednarodni ravni. r s o l j ov e ž i , S n n Spremljati je treba tudi spremembe strukture gostov in njihovih profilov, ter se e p l m ov r a tem prilagoditi tako s ponudbo, kot trženjsko strategijo. Povečujejo se prihodi azij- e i n h n i o j a skih turistov, Ruske federacije in Ukrajine. a d g no e s m ti – ent Sklep Je torej turizem za Slovenijo priložnost? Glede na pomembnost turističnega sek- torja, ki izhaja iz predstavljenih podatkov v prvem delu prispevka, je odgovor za- gotovo pritrdilen, vendar moramo za to, da bi bila to dolgoročno uspešna panoga, sprejeti določene ukrepe. Ugotovitve analize kažejo, da se je število prihodov in prenočitev turistov v ob- dobju 2008–2012 povečalo (negativna letna stopnja rasti v višini 3% je bila zabe- ležena le v obdobju 2008–2009 in 1% negativna stopnja rasti števila prenočitev v času 2009–2010). Nasprotno pa podatki o poslovnih rezultatih kažejo na to, da turistični sektor ni uspešen. Ugotovitve sugerirajo, da bo treba v prihodnje bolj na- tančno spremljati uspešnost poslovanja na državni in podjetniški ravni (to predvi- deva tudi Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016), saj bo le tako mogo- če oblikovati strateške cilje, ki bodo poslovanje usmerjali k ustvarjanju višje doda- ne vrednosti in dobičkonosnem poslovanju. Infrastrukturna osnova za razvoj turizma je hotelirstvo. V Sloveniji še danes ne uporabljamo sprejetega enotnega sistema poročanja – USALI, ki se je začel uve- ljavljati v svetu že daljnega leta 1926. Turizem je na svetu tudi edina dejavnost, ki ima unificirani sistem poročil, ne glede na to, v kateri državi in na katerem konti- nentu se posamezni hotel nahaja. Finančni podatki, ki so v Sloveniji na voljo upo- števajo le tiste dele hotelirske dejavnosti, ki ima kot osnovno dejavnost registrira- no – dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov. Plaza Ljubljana in še nekateri drugi hotelski objekti, so vključeni v pravne osebe, ki imajo registrirano drugo dejavnost, in zato niso zajeti v teh podatkih. Prav tako pa so hotelska pod- jetja, ki opravljajo tudi druge, ne turistične dejavnosti, ki pa so v celoti vključene v bilance hotelskih podjetij. Za ustrezno spremljanje uspešnosti poslovanja hotelir- skih podjetij mi morali stremeti k izdelavi poročil po svetovni uveljavljeni medna- rodni metodologiji. Dosedanja povezovanja slovenskih hotelirjev s tujimi partner- ji se nanašajo na franšizne oblike – zagotavljanja kakovosti, uporaba »branda« 268 A itd. (Hotel Slon…), ni pa v Sloveniji kapitalskih vložkov tujih investitorjev. Verje- li je t tno je eden od razlogov tudi v ne transparentnem načinu finančnega poročanja, ki uri ni skladen z zahtevami svetovne hotelske industrije. zem z a Sl Literatura ove AJPES. »Finančni podatki«, 2013. http://www.ajpes.si/bonitetne_storitve/fi- nijo p nancni_podatki_fi-po (20.5.2013). rilo Eurostat. »Tourism trends«, 2012. http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_ žno explained/index.php/Tourism_trends (18.5.2013). st? A SURS. »Ekonomski računi za turizem«, 2012. http://www.stat.si/novica_prika- nali zi.aspx?id= (17.5.2013). za us SURS. »SI-STAT«, 2013. http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/ pešn Ekonomsko.asp (10.6.2013). osti p UNWTO. »Compedium of Tourism Statistics. 2007–2011«, 2013. http:// os publications.unwto.org/en/publication/compendium-tourism-statistics- lova data-2007-2011-2013-edition (10.6.2013). nja World travel & tourism council. »Economic impact research«, 2013a. http:// wttc.org/research/economic-impact-research/ (10.6.2013). World travel & tourism council. »Travel & Tourism. Economic impact 2012. World«, 2013b. http://wttc.org/site_media/uploads/downloads/world2012. pdf (10.6.2013). World travel & tourism council. »Travel & Tourism. Economic impact 2013. Eu- ropean Union«, 2013c. http://www.wttc.org/site_media/uploads/downlo- ads/european_union2013_1.pdf (10.6.2013). World travel & tourism council. »Travel & Tourism. Economic impact 2013. Slo- venia«, (2013d). http://www.wttc.org/site_media/uploads/downloads/slove- nia2013_2.pdf (10.6.2013). 269 2 – s t 4 u .– o r Priloge 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Tabela 1: Gospodarnost poslovanja in celotna gospodarnost o ja , iz b n e je u o r 2 b 2008 2009 2010 2011 2012 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Gospodarnost poslovanja – potovalne agencije 1,01 0,99 1,00 1,00 1,00 n o e p r a t Celotna gospodarnost – potovalne agencije 1,00 0,99 0,99 1,01 0,99 o o n r s o l j ov e ž i Gospodarnost poslovanja – igralništvo 0,99 0,94 0,99 1,05 1,00 , S n n e p l m ov r a Celotna gospodarnost – igralništvo 0,96 0,84 0,94 1,00 0,88 e i n h n i o j a a d g Gospodarnost poslovanja – gostinstvo 1,02 1,01 0,99 0,99 0,99 no e s m t Celotna gospodarnost – gostinstvo 0,98 0,97 0,95 0,94 0,93 i – ent Vir: Ajpes, FI-PO, 2013 Tabela 2: Čista donosnost sredstev in kapitala 2008 2009 2010 2011 2012 Čista donosnost sredstev– potovalne agencije 0,002 (0,026) (0,024) 0,012 (0,018) Čista donosnost kapitala – potovalne agencije 0,015 (0,169) (0,179) 0,070 (0,103) Čista donosnost sredstev – igralništvo (0,021) (0,109) (0,038) (0,007) (0,114) Čista donosnost kapitala – igralništvo (0,046) (0,280) (0,107) (0,019) (0,360) Čista donosnost sredstev – gostinstvo (0,013) (0,016) (0,024) (0,029) (0,040) Čista donosnost kapitala – gostinstvo (0,028) (0,040) (0,064) (0,078) (0,109) Vir: Ajpes, FI-PO, 2013 Tabela 3: Prihodki na zaposlenca in dodana vrednost na zaposlenca 2008 2009 2010 2011 2012 2008/2012 Prihodki na zaposlenca, v EUR – 299.134 285.518 300.444 316.012 305.493 2,13 % potovalne agencije Dodana vrednost na zaposlenca, v 28.358 26.902 27.853 29.915 31.542 11,23 % EUR – potovalne agencije Prihodki na zaposlenca, v EUR – 108.868 103.250 100.893 108.821 103.434 -4,99 % igralništvo Dodana vrednost na zaposlenca, v 48.600 43.122 48.387 52.231 45.919 -5,52 % EUR – igralništvo Prihodki na zaposlenca, v EUR – 65.838 58.448 61.872 63.392 66.425 0,89 % gostinstvo 270 Al 2008 2009 2010 2011 2012 2008/2012 i je tu Dodana vrednost na zaposlenca, v 24.068 23.253 23.679 24.528 25.411 5,58 % riz EUR – gostinstvo em z a S Vir: Ajpes, FI-PO, 2013 loven Tabela 4: Finančni odhodki in delež finančnih odhodkov v razmerju do poslovnih ijo p prihodkov rilož 2008 2009 2010 2011 2012 2008/2012 nost? A Gostinstvo 67.744.100 65.246.665 76.454.961 69.749.122 85.819.211 26,68 % na Igralništvo 18.394.030 43.422.046 19.020.859 17.394.859 35.320.701 92,02 % liza u Potovalne agencije 6.816.754 6.028.829 10.493.481 9.002.727 5.195.187 -23,79 % speš % od poslovnih prihodkov 6,1 6,4 7,5 6,6 8,1 2,0 odst. točke nosti p % od poslovnih prihodkov 5,8 15 7,1 6,8 15,2 9,4 odst. točke osl % od poslovnih prihodkov 1,5 1,6 2,7 2,3 1,4 -0,1 odst. točke ovanja Vir: Ajpes, FI-PO, 2013 Tabela 5: Število zaposlenih 2008 2009 2010 2011 2012 2008/2012 Gostinstvo 17.255 17.700 17.067 17.042 16.281 -5,64 % Igralništvo 3.030 2.868 2.726 2.403 2.278 -24,82 % Potovalne agencije 1.511 1.365 1.325 1.283 1.254 -17,01 % Vir: Ajpes, FI-PO, 2013 Tabela 6: Stroški dela in delež stroškov dela v poslovnih prihodkih 2008 2009 2010 2011 2012 2008/2012 Potovalne agencije 33.659.514 31.088.068 30.802.457 30.234.077 29.867.477 -11,27 % Igralništvo 109.889.238 99.472.938 95.128.842 78.496.014 73.395.985 -33,21 % Gostinstvo 293.153.020 303.677.585 305.947.380 307.931.007 299.511.095 2,17 % % od poslovnih 7,5 8,1 7,9 7,7 7,9 0,4 odst. prihodkov točke % od poslovnih 34,5 34,5 35,3 30,6 31,7 2,8 odst. prihodkov točke % od poslovnih 26,4 29,9 30 29 28,1 1,7 odst. prihodkov točke Vir: Ajpes, FI-PO, 2013 271 2 – s t 4 u .– o r Priporočen model izvedbe lokalnega 2 u 5 s ize . o tv k a m turističnega vodenja za slepe in slabovidne t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Recommended implementation model of local tour 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n guidnace for blind and visual y impaired people o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Barbara Izlakar , S n n e p l m ov Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Slovenija r a e i n h n i o j a Barbara.izlakar@gmail.com a d g no e s m ti – en Povzetek t Turizem mora biti dostopen za vse, tudi za osebe s posebnimi potrebami. V prispevku se osre- dotočamo na senzorno ovirane osebe, konkretneje slepe in slabovidne, ki jih je zaradi motenj vida pri izvedbi lokalnega turističnega vodenja smiselno obravnavati homogeno. Lokalne turi- stične organizacije v Sloveniji večinoma ne ponujajo specializiranih vodenj za slepe in slabovi- dne, čeprav je v zadnjem času moč zaznati premike v tej smeri. Po proučitvi dostopne literatu- re, izvedenih projektov, posvetovanju z Društvom slepih in slabovidnih Slovenije ter dejanski izvedbi testnih vodenj s slepimi in slabovidnimi, bomo izdelali model s komentarjem, ki bo slu- žil lokalnim turističnim vodnikom kot pripomoček za izvedbo lokalnega turističnega vodenja za slepe in slabovidne. Ključne besede: dostopni turizem, senzorna oviranost, slepi in slabovidni, lokalno turistično vodenje, priporočila Summary Tourism must be accessible to al , including persons with disabilities. In this paper, we focus on the sensory impaired people, specifical y blind and partial y sighted, who should be because of vision disturbance during the implementation of local guided tours considered homogene- ous. Local tourism organizations in Slovenia mostly do not offer specialized guided tours for the blind and visual y impaired, although in recent times there is to detect some positive move- ments in this direction. After examining the available literature, projects undertaken, in con- sultation with the Association of Blind and Partial y Sighted of Slovenia and the actual execu- tion of the test guidances for blind and visual y impaired, we will create a model with a com- ment that will serve the local tourist guide as a tool for the implementation of local guided tours for the blind and visual y impaired people. Keywords: accessible tourism, sensory disability, blind and visual y impaired, local tour guid- ance, recommendations 273 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Turistične potrebe in motivi slepih in slabovidnih oseb se ne razlikujejo od tistih k a m t r o ja , iz pri videčih. Vsi imajo potrebe in želje po koriščenju turističnih storitev.1 (Lokalno) b n e je u o r 2 b turistično vodenje je lahko ena izmed ponujenih delnih turističnih storitev. V pri- 0 s r 1 p a 3 e čujočem prispevku bomo predstavili model s priporočili za izvedbo lokalnega tu- , P š žev n o e p rističnega vodenja za slepe in slabovidne osebe. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p Teoretična izhodišča l m ov r a e i V nadaljevanju predstavljamo teoretična izhodišča raziskave, in sicer: oris statisti- n h n i o j a a d g ke števila slepih in slabovidnih oseb v svetu in v Sloveniji; definicija slepote in sla- no e s m bovidnosti ter turističnega vodenja; koncept zagotavljanja enakih možnosti. ti – ent Oris statistike in definicija slepote in slabovidnosti Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je glede na rezultate razi- skave o globalni oceni slabovidnost leta 20102,3 v svetu 285 milijonov slabovidnih oseb, od tega 39 milijonov slepih in 246 milijonov slabovidnih. V Sloveniji nima- mo uradne evidence slepih in slabovidnih oseb. Edini register, ki obstaja, je regi- ster članov slepih in slabovidnih oseb na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slo- venije4, kjer je bilo konec leta 2010 vključenih okoli 4021 članov. Sicer pa je ljudi s hujšimi okvarami vida v Sloveniji med 8.000 in 10.000.5 Ena sprejetejših kategorizacij slabovidnosti in slepote je povzeta po mednarodni statistični klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov SZO6, ki jo predstavljamo v tabeli 1. Po tej kategorizaciji govorimo o slepoti pri 0 % do 5 % vidu in o slabovidnosti pri 5 % do 30 % vidu. Ti dve kategoriji pa se delita še v pet podskupin glede na stopnjo okvare vida, in sicer na zmerno slabovidnost (katego- rija 1 – od 10 % do 30 % preostanek vida), močnejšo slabovidnost (kategorija 2 – od 1 Victoria Richards, (Re)Envisioning the Tourism Experiences of People with Vision Impairment (Cardiff: Cardiff Me- tropolitan University, 2013), 1–357. 2 Donatel a Pascolini and Silvio P. Mariotti, »Global estimates of visual impairment: 2010,« British Journal Ophthalmology Online (December 2011 ): 614–618, doi:10.1136/bjophthalmol-2011–300539. 3 Silvio P. Mariotti, »Global data on visual impairment 2010,« World Health Organization WHO/NMH/ PBD/12.01 (October 2012): 1–4, http://www.who.int/blindness/GLOBALDATAFINALforweb.pdf (20. 8. 2013). 4 Marino Kačič et al., »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (CRSS ),« Univerzitetni klinični center Ljublja- na – Očesna klinika Ljubljana in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (2010): 5, http://www.kclj.si/doku- menti/00000116-000001ef-crss_e-publikacija.pdf (20. 8. 2013). 5 Tomaž Wraber v: Andrej Čebokli, Položaj slepih in slabovidnih ni rožnat: Slepi in slabovidni v Sloveniji se še vedno spopadajo z neprilagojenostjo družbe [televizijski posnetek]: objavljeno na MMC RTV SLO 15. 10. 2010 ob 7.14. 6 World Health Organization, »International Statistical Classification of Diseases and Related Health Prob- lems 10th Revision, Chapter VII Diseases of the eye and adnexa (H00-H59),« WHO Library 3 (2010): http:// apps.who.int/classifications/icd10/browse/2010/en#/VII (21. 8. 2013) 274 Pr 5 % do 10 % preostanek vida) in tri kategorije slepote (kategorija 3 – od 2 % do 5 % ipo preostanek vida, kategorija 4 –od zaznavanja svetlobe do 2 % preostanka vida, ka- roče tegorija 5 – popolna slepota). n m o Tabela 1: Klasifikacija slepote in slabovidnosti po definiciji SZO del izv Kategorija Kakovost vida na daljavo je edb slabša kot: enaka ali boljša kot: e lo 0 Rahla slabovidnost / brez slabovidnosti 3/10 (0.3) kal 1 zmerna slabovidnost 3/10 (0.3) 1/10 (0.1) neg 2 močnejša slabovidnost 1/10 (0.1) 1/20 (0.05) a tu 3 slepota 1/20 (0.05) 1/50 (0.02) risti 4 slepota 1/50 (0.02) zaznava svetlobe čne 5 slepota ni zaznave svetlobe ga vo d Vir: WHO, International Statistical Classification of Diseases and Related Health enj Problems. a za sl Pri slepoti pa ni pomembna zgolj klinična diagnoza, ki temelji na oftalmološki epe i oceni, ampak tudi stopnja funkcioniranja slepih in slabovidnih v družbenem oko- n s lju, torej koliko je oseba sposobna načrtovati in izvajati naloge vsakdanjega življe- labov nja v praksi.7 Slepoto osebe, upoštevajoč takšno definicijo, predstavlja razlika med id uspešnostjo doseganja rezultatov pri polnovidnosti in uspešnostjo doseganja re- ne zultatov pri oslabljenem vidu oziroma nevidu. Tako se vse bolj uveljavlja mednaro- dna kvalifikacija funkcioniranja, invalidnosti in zdravja SZO8, ki temelji na biolo- škem in psihološkem modelu ocenjevanja zmožnosti in omejitev posameznika pri sodelovanju v družbi ter ponovno definira pojma zdravja in invalidnosti, saj lahko vsak človek doživi upad na zdravstvenem področju in s tem določeno stopnjo in- validnosti.9 Torej klasifikacija temelji na tezi, da se izkušnja invalidnosti ne zgodi le manjšini ljudi, ampak je to univerzalna človeška izkušnja. Turistično vodenje Turistično vodenje je pomembna sestavina pri zagotavljanju celovite turistične po- nudbe.10 Nemalokrat si gostje oz. turisti ustvarijo vtis o nekem kraju, deželi, mestu, ravno na podlagi oseb, v stik s katerimi prihajajo. Lokalni turistični vodnik je tako 7 Kačič et al., »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (CRSS),« 7–8. 8 World Health Organization, »International Classification of Functioning, Disability and Health: ICF and ICF-CY ONLINE,« World Health Organization (October 2013): http://apps.who.int/classifications/ icfbrowser/ (10. 10. 2013) 9 John Swain and Sal y French, »Towards an Affirmation Model of Disability,« Disability & Society 15 (4) (July 2010): 569–582, doi:10.1080/09687590050058189. 10 Tanja Lešnik Štuhec, Dopolnilne turistične dejavnosti. Turistični destinacijski management: študijsko gradivo, (Mari- bor: Višja strokovna šola za gostinstvo, 2008), 4–5. 275 2 – s t 4 u .– o r ključna »reprezentivna oseba«. Njegovo poslanstvo je približati deželo, mesto ali 2 u 5 s ize . o tv znamenitost gostu oz. turistu. V tabeli 2 predstavljamo seznam kompetenc turi- k a m t r o ja , iz stičnega vodnika, ki so ključne za izvedbo profesionalnega turističnega vodenja. b n e je u o r 2 b Tabela 2: Seznam ključnih kompetenc turističnega vodnika z njihovim opisom 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Kompetence vodnika Opis kompetenc r a to o n Splošno znanje Vodnik mora biti široko splošno razgledan in dobro informiran o aktualnih doga- r s o l j ov e ž i janjih doma in po svetu. , S n n e p l m ov Specialna znanja Vodnik mora imeti poglobljena specifična znanja o naravnih in kulturnih znameni- r a e i n h n tosti, ki jih predstavlja; o ciljnih skupinah; dejavnostih; področju ipd. i o j a a d g n Psihološka znanja Za razumevanje ciljne skupine gostov oz. turistov mora biti vodnik dober psiholog o e s m in prepoznati potrebe, želje, frustracije ipd. svojih gostov / turistov. ti – en Poznavanje tujih jezikov Vodnik mora biti zmožen sporazumevanja v več svetovnih jezikih. t Retorične / komunikacij- Vodnik mora biti vešč pravil primernega komuniciranja z določenimi ciljnimi sku- ske veščine pinami gostov / turistov. Imeti mora profesionalen nastop in biti vešč prvin javne- ga nastopanja. Tehnična asistenca in iznaj- Vodnik mora biti zmožen nuditi tehnično asistenco in se znajti v vsakih, tudi kri- dljivost tičnih situacijah. Vir: Povzeto po Lešnik Štuhec, Dopolnilne turistične dejavnosti, 4–5. Turistično vodenje v Sloveniji ureja Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT),11 ki ločuje tri vrste vodnikov: turistične vodnike, turistične spremljevalce in turistične vodnike za turistično območje. Slednji so t.i. lokalni turistični vodni- ki, ki so specializirani za vodenje po posameznem mestu, kulturnih znamenitostih (cerkvah, razstavah, muzejih, vinskih kleteh, industrijskih obratih ipd.), naravnih znamenitostih (naravni parki, jame, gore, reke ipd.) ter zabaviščnih in športnih parkih. Vodniki specialisti pa so lahko poleg usposobljenosti za posamezna temat- ska področja usposobljeni tudi za določene ciljne skupine. Vodnik, ki vodi slepe in slabovidne osebe mora imeti določena znanja in pridobljene določene kompeten- ce, da lahko uspešno izvaja vodenje. Zagotavljanje enakih možnosti Neodvisno življenje oseb s posebnimi potrebami pomeni enake možnosti izbire ter nadzor na vseh področjih življenja, kot pri tisti, ki teh posebnih potreb nimajo, torej svobodno odločanje o sebi in svojem življenju ter zmožnost polne udeležbe v družbi (šolanje, zaposlitev, družinsko življenje ipd.).12 K samostojnemu življenju spada tudi samostojno gibanje in raziskovanje, ki se lahko udejanja tudi znotraj za- dovoljevanja potreb po potovanju in koriščenju turističnih storitev. 11 Člen 38 – 42 Zakona o spodbujanju razvoja turizma, Uradni list Republike Slovenije št. 2/2004. 12 Kačič et al., »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (CRSS),« 7–8. 276 Pr Raziskovalna metodologija ipor Raziskava je potekala v petih fazah, pri čemer so bile prve tri faze neločljivo po- oče vezane in so si kronološko sledile v krajšem časovnem obdobju. Zadnji dve fazi n m sta bili izvedeni individualno in kasneje, z namenom dodatne seznanitve s tema- ode tiko in veščinami vodenja slepih in slabovidnih. V prvi fazi smo se turistični vod- l izv niki turističnega območja Maribor-Pohorje dne 4. junija 2012 udeležili predava- edb nja na temo turističnega vodenja slepih in slabovidnih oseb. Predavanje je poteka- e lo lo v sklopu Evropske prestolnice kulture, v povezavi z izvedbo projekta »Sodelu- kaln jem Skupaj Integrativno na področju kulture« ljubljanske galerije Škuc13, ter v so- ega t delovanju z Zavodom za turizem Maribor. Izvedla ga je mag. Anja Winter, moč- ur no slabovidna kulturna vodnica iz Berlina, kjer deluje kot specializirana vodni- istič ca za slepe in slabovidne v različnih kulturnih ustanovah; Dirk Sorge, slaboviden neg umetnik, ki pripravlja vodenja tako za videčo kot slepo publiko ter mag. Jovana a vo Komnenič, vodnica po muzejih in galerijah v Berlinu. V drugi fazi smo dan kasne- den je opravili eksperimentalno vodenje močno slabovidne osebe, s tem, da smo mora- ja za s li upoštevati značilnosti ciljne skupine – glede na informacije, ki smo jih pridobi- le li prejšnji dan in glede na našo splošno predstavo, ter se tako na napakah učili. V pe in s tretji fazi smo pregledali literaturo s področja vodenja slepih in slabovidnih oseb la ter na podlagi vsega ugotovljenega skušali sistematično ugotoviti, katere specialne bov prvine vodenja mora usvojiti lokalni turistični vodnik pri vodenju slepih in slabo- idn vidnih oseb. V četrti fazi smo se udeležili senzoričnega vodenega ogleda Maribora e z naslovom »Čutimo Maribor!«. Gre za projekt tematske poti za slepe in slabovi- dne diplomantke Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, Tajše Pe- rović, za katerega je prejela nagrado Snovalec 2011 Slovenske turistične organizaci- je. Na tem ogledu smo na lastni koži preizkusili, kako z izolacijo vida dojemati tu- ristično destinacijo. V peti fazi smo ob prebiranju dodatne literature ter po obisku in pogovoru na Medobčinski zvezi slepih in slabovidnih Maribor, skušali z bolj poglobljenim razumevanjem dopolniti fazo tri izvedbe te raziskave. Rezultati raziskave: priporočen model izvedbe lokalnega turističnega vodenja za slepe in slabovidne s komentarjem V tej točki predstavljamo rezultate izvedene raziskave v obliki enega izmed mo- žnih priporočenih modelov za izvedbo lokalnega turističnega vodenja za slepe in slabovidne, predstavljenem v Sliki 1, skupaj s komentarjem, ki naj služi kot pripo- ročilo, predlog in smernica, v pomoč lokalnim vodnikom pri izvedbi turističnih vodenj s proučevano ciljno skupino. 13 Katja Sudec, Borut Rovšnik in Sergeja Bevc, Sodelujem: skupaj integrativno na področju kulture (Ljubljana: Dru- štvo ŠKUC, Galerija ŠKUC, 2012). 277 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Modelni prikaz izvedbe lokalnega turističnega vodenja za slepe in slabovidne Slika 1 prikazuje priporočen potek izvedbe lokalnega turističnega vodenja za sle- pe in slabovidne. Lokalno turistično vodenje slednjih deli v dve fazi: predpripravo na vodenje, ki zajema splošne informacije in napotke, ki jih je potrebno upošteva- ti pri vodenju slepih in slabovidnih ter način izvedbe vodenja, s posebnim poudar- kom na potenciranju čutnih zaznav. Pri predpripravi na vodenje je potrebno predhodno preučiti, kdo je ciljna skupina, ki se udeležuje vodenja. Res je, da konstantno govorimo o slepih in slabovidnih, vendar tako kot med videčimi, tudi med slepimi in slabovidnimi obstajajo bistve- ne razlike, ki so vezane tako na vrsto problematike pri (ne)zaznavanju svetlobe kot na individualnost osebnosti posameznega turista. Zato se je potrebno najprej vprašati, kakšna skupina slepih oz. slabovidnih bo prisotna na vodenju ter točno tej skupini, glede na njeno zdravstveno stanje ter želje, hotenja in interese prilago- diti vsebino in način vodenja. Poleg tega je potrebno upoštevati še nekaj splošnih smernic pri vodenju, ki omogočajo lažjo izvedbo le-tega, kar dodatno predstavlja- mo v tabeli 3. 278 Pr Tabela 3: Splošne informacije o vodenju slepih in slabovidnih oseb iporo Splošne informacije: čen m Trajanje vodenja 2 uri – 2,5 uri o Število udeležencev 10 slepih / slabovidnih oseb s spremljevalci del i Vodnik Specializirana znanja za vodenje slepih in slabovidnih oseb. zve * Idealna bi bila dva vodnika, od katerih bi bil en slaboviden. dbe l Vir: lasten okaln Vodenje slepih in slabovidnih oseb ne sme trajati predolgo, saj z daljšanjem časa ega t pade koncentracija in zanimanje za vodenje kot tako. Smiselno je izvesti določeno uri tematsko vodenje, vodenje po določenem delu mesta ali ogled starega mestnega je- stič dra v primeru manjših mest. Namen vodnika ne sme biti prikazati vse, ampak pri- neg kazati del in to na zanimiv – poučen in zabaven način. Ker se za ogled mesta s sle- a vo pimi in slabovidnimi uporabljajo številni taktini pripomočki in ker sta gibanje in den orientacija v prostoru otežena, je potrebno vzeti v zakup še več časa za premika- ja za s nje od ene točke do druge kot pri osebah, ki nimajo posebnih težav z vidom (pa še lep tam premikanje vzame več kot polovico časa!), poleg tega pa tudi dotikanje pred- e in s metov terja določen čas. Tako za lažjo in bolj kvalitetno izvedbo takšnega speciali- la ziranega vodenja, število udeležencev le-tega ne sme biti preveliko, saj se jim mora bov vodnik individualno posvetiti. idne Tabela 4: Kriteriji za specializirano vodenje slepih in slabovidnih oseb Specializirano vodenje: Specializirano lokalno vodenje Za ogled se izbere del mesta (npr. židovska četrt) ali staro mestno jedro (pri manjših mestih). Uvod v vodenje Podajanje splošnih informacij o: lokaciji v mestu (pozicija, okrožje, .. ), opis okolice z informacijo o lokaciji, velikost, oblika, zgradbe, zelene površine. Smer opisovanja Izbor smeri opisovanje znamenitosti (npr. v (nasprotni) smeri urinega kazalca). Opisovanje Način opisovanja mora biti informativen, vendar zanimiv, bu- deč vse čute (uporaba različnih pripomočkov – npr. taktilnih). Vir: lasten Vodniki za vodenje slepih in slabovidnih bi morali biti posebej usposobljeni – vsaj s certifikatom o izobraževanju, če že ne z licenco. Mag. Anja Winter svetuje, da sta vodnika dva – eden dobroviden in eden slaboviden. Slaboviden vodnik ima zara- di svoje vidne pomanjkljivosti boljši občutek za ljudi z istimi ali podobnimi po- 279 2 – s t 4 u .– o r manjkljivostmi, in lahko zaradi svoje konkretne izkušnje bolj subtilno in primer- 2 u 5 s ize . o tv neje izvede vodenje. k a m t r o ja , iz b n V fazi izvedbe vodenja je potrebno poleg splošnih smernic, ki veljajo za izvedbo ka- e je u o r 2 b teregakoli turističnega vodenja, upoštevati še dodatna specialna priporočila za spe- 0 s r 1 p a 3 e cializirano vodenje slepih in slabovidnih oseb, kar je dodatno prikazano v tabeli 4. , P š žev n o e p r a t Najprej je potrebno napraviti uvod v vodenje, kjer udeležence seznanimo s splošni- o o n r s o l j ov e mi informacijami o vodenju –namen / tema vodenja, čas trajanja vodenja, potek ž i , S n n e p l m poti vodenja, znamenitosti, ki jih bomo spoznali na poti, dodatne informacije (de- ov r a e i n h n gustacije, zmožnost uporabe toalete ipd.), da vedo, kaj lahko pri vodenju pričaku- i o j a a d g n jejo. Pri vodenju slepih in slabovidnih je specifično to, da je potrebno biti nenehno o e s m t pozoren na orientacijo v prostoru in jo tudi sproti komentirati, saj se brez te infor- i – ent macije lahko počutijo izločene, izgubljene in nemočne. Petra Možina14 navaja, da se človek pri zaznavanju okolja opira pretežno na vidne informacije, saj je vizualni sistem pri človeku dominanten. Z očmi sprejmemo ok- rog 80 % vseh informacij iz okolja, preostala čutila skupaj pa preostalih 20 %. Raz- log leži v tem, da vid človeku omogoča relativno simultano zaznavo velikega pro- storskega polja. Čeprav je območje ostrega vida razmeroma ozko, človek registri- ra objekte in gibanje v njem na vsem vidnem polju, kar je povsem drugače kot pri ostalih čutih: taktilna zaznava deluje skoncentrirano le na ozkem območju – v neposredni bližini, sluh deluje na širokem polju, vendar je vid v primerjavi s slu- hom bolj natančen glede točnosti določanja pozicije (smer, razdalja) ter identifika- cije objektov. Kadar je vid pri človeku poškodovan, pridejo pri zaznavi prostora v poštev vsa druga čutila, ki poskušajo v največji možni meri prevzeti njegovo vlogo. Slepim in slabovidnim osebam se tako izostrita predvsem sluh in tip, delno pa tudi voh. Slepa oziroma slabovidna oseba dojema prostor na podlagi sposobnosti za- znavanja prostora in razumevanja pojmov v njem. Prostor doživlja na podlagi tipa, zvoka in odmeva, vonja in spremembe temperature. Na podlagi rabe čutil si sestavi svoj model okolice, ter s tem oblikuje svoj odnos do sveta. Pri ljudeh z okvaro vida prevzame vodilno vlogo tip, zatorej je tipno zaznavanje najpomembnejše pri spo- znavanju materialnega sveta, saj z njim slepa oseba prepozna obliko, velikost in po- ložaj stvari v prostoru, njihove lastnosti ter odkriva ostale značilnosti predmetov. Najlažje in najučinkoviteje se zaznava s konicami prstov, ki lahko včasih prepoz- najo zaznave natančneje od vida. Preko kože človek dobi veliko informacij o tem, kje se nahaja in kaj je v njegovi neposredni bližini. (Lokalno) turistično vodenje v veliki meri temelji na prikazovanju stvari (ogledu naravnih in kulturnih znamenitosti) z avdio razlago, vendar si ljudje nek kraj ali znamenitost ponavadi zapomnijo ravno zato, ker so bili na točno Tistem mestu in 14 Petra Možina, Park in vodilna pot za slepe v mestu Škofja Loka: diplomsko delo (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bi- otehniška fakulteta, 2007): 7 in 24–48. 280 Pr jo videli. Da bi se slepi in slabovidni lahko znašli in orientirali v prostoru, ter ga ra- ipo zumeli, jim je potrebno najprej podati informacijo o lokaciji – poziciji nahajanja roče njih samih in stvari, ki jo opisujemo. Najprej je potrebno podati splošno informa- n m cijo o lokaciji v mestu, tj. v katerem delu mesta se nahajamo (okrožje, distrikt, če- ode trt; na katerem bregu reke ipd.), tako da zmorejo v širšem kontekstu okolice razu- l izv meti, kje približno so. Naslednja stopnja je namenjena opisu točno določenega kra- edb ja, na katerem se nahajajo. Pri tem si lahko pomagamo s stranmi neba, z orienta- e lo cijskimi točkami ali orientacijskimi znaki. Smiselno je opisati, kako velik je pros- kaln tor, in to primerjalno (npr. trg X je velik za dve nogometni igrišči), orisati obliko ega t prostora, povedati katere pomembnejše zgradbe so v bližini, na kateri lokaciji in ur kakšna je njihova funkcija; enako velja za opis zelenih površin. Infrastrukturo, ar- istič hitekturo, zelene površine ipd., vedno posredujemo v določenem zaporedju, ravno neg z namenom zagotavljanja boljše orientacije (npr. v (nasprotni) smeri urinega kazal- a vo ca, po smereh neba ipd.). denj Kljub temu, da želi lokalni turistični vodnik ustvariti vtis o celotnem mestu ali a za s njegovem predelu, je nemogoče podrobno opisati vsako posamezno znamenitost. lep Napraviti je potrebno izbor znamenitosti, ki se bodo predstavljale, glede na nji- e in s hovo zgodovinsko, umetnostno-zgodovinsko, arhitekturno, sakralno, politično, lab ekonomsko, funkcijsko pomembnost. Opis mora biti informativen, vendar zani- ovi miv in vsebovati mešanico tipalnih, zvočnih in morebiti celo okušajočih elemen- dne tov. Pri vidni zaznavi slabovidnih oseb moramo biti pozorni na to, da slabovidne ose- be za branje potrebujejo poudarjene znake. To pomeni, da morajo le-ti biti večje velikost (povečan tisk) in primerne dimenzije (potrebna dimenzija se določa glede na razdaljo, s katere opazujemo). Črke je lažje brati, če niso pretanke ali predebele (razmerje:višina od 1:5 do 1:10, enakomerna širina poteze in brez serifov – tip pisa- ve, ki ima male črtice na robovih črk) in primerne razmake med črkami, saj manj- ši razmaki otežujejo branje. Zelo pomemben je tudi primeren izbor barv. Le-te morajo biti močne in izrazite (ne pastelne) in kontrastne. Izogibati se je potrebno uporabi intenzivno belega in bleščečega papirja, ter uporabiti črke, številke in zna- ke kontrastnih barv. Pomembno je tudi primerno senčenje oziroma osvetlitev. Za doseganje le-te si lahko pomagamo z različnimi pripomočki za podsvetlitev (npr. uporaba svetlobnega pulta ali naprave light box). Slepi potrebujejo nadomestno informacijo za pisni, slikovni in grafični material. Za tipno zaznavo lahko uporabimo več pripomočkov (vrste nekaterih taktilnih pripomočkov so navedene v tabeli 5), ki morajo biti primerni po vrsti (izbor pripo- močka, ki lahko najbolj reprezentativno predstavi temo, o kateri govorimo), ma- terialu (po možnosti identičen material kot original, v primernem stanju površine zaradi varnosti dotikanja), velikosti (priporočljiva je velikost dlani, da se ga lahko enostavno prime z obema rokama), obliki (mora biti reprezentativna – modeli ali 281 2 – s t 4 u .– o r kopije, ki so pomanjšani izvirniki) z dodatnimi taktilnimi zemljevidi, kadar je to 2 u 5 s ize . o tv za boljše zaznavanje in razumevanje tematike potrebno. k a m t r o ja , iz b n Tabela 5: Vrste taktilnih pripomočkov e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e pisno gradivo v Brailovi pi- Pisava, prilagojena tipnemu zaznavanju (velikost in oblika črk se ne spreminja- , P š žev n savi (brajici) ta, zapisuje se samo premočrtno – vodoravno, isto besedilo zavzame v brajici več o e p r a t prostora kot v grafičnem zapisu). o o n r s o l j ov e ž tipne slike Tipna slika predstavlja dopolnilo k razumevanju posameznih elementov okolja / i , S n n e p pojmov, zato jo je vedno potrebno predhodno opisati. l m ov r a e i magnetna tipna slika /sli- Posebna vrsta tipne slike, ki slepemu omogoča, da pojem usvoji z izkustvom – pri- n h n i o j a a d ka z ježki merjavo. Magnetno tipno sliko lahko otipa, se po njej orientira (odnos med posa- g no e meznimi elementi slike, razumevanje kompozicije, dodajanje in odstranjevanje s m ti – en posameznih delov slike, ipd.) t tipni prostorski prikazi Tipni načrti, tipni zemljevidi, tipne karte in tipni tlorisi. tipni načrt in legenda s tip- Zelo primerna oblika taktilne predstavitve pri spoznavanju mesta in za zagotavlja- nimi dogovorjenimi znaki nje orientacije v prostoru. tipni modeli in makete Tipni modeli morajo biti nazorni in prilagojeni zmanjšani vidni zaznavi, v pravil- nem sorazmerju z danostmi, ki jih prikazuje (predstava stvarne podobe objekta) in izdelani v primernem materialu. Tipna maketa pa je odličen pripomoček pri osva- janju prostorskih pojmov. tipni grafikoni Grafikoni, prilagojeni tipni zaznavi. priročne zbirke Zbirka materialnih virov, zgodovinskih replik, etnoloških in drugih artefaktov človeškega ustvarjanja. Vir: Povzeto po Brvar, Dotik znanja. Že na začetku je smiselno obiskovalcem predstaviti prostor v obliki makete ali tak- tilne karte. Tako dobi obiskovalec splošno predstavo o tem, kako je prostor zgra- jen, kaj je v njem mogoče videti in na katerih mestih naj bo posebej pozoren. Raz- iskave15 so pokazale, da imajo slepi veliko boljšo predstavo o neznanem prostoru, če si ga ogledajo na taktilnem zemljevidu, kot če poslušajo opis nove poti ali če ga spoznajo tako, da se sami podajo vanj. Poskusi so pokazali visoko sposobnost sle- pih za razumevanje merila zemljevidov in prenašanje dvodimenzionalnih pred- stav z zemljevida v tridimenzionalni prostor. Najbolje je, da obiskovalec nosi ze- mljevid ves čas s seboj16. Taktilna informacija je lahko dopolnjena z zvočno informacijo (digitalnim posnet- kom glasu). Osebe z okvaro vida in starejše osebe brez težav zaznavajo le kvalite- tno posnet glas. Primerna jakost in dobre akustične lastnosti prostora so bistvene za razumevanje govorjene informacije. V tabeli 6 so nekatere izmed možnih oblik pripomočkov za zagotavljanje zvočne informacije. 15 Maria Angeles Espinosa et al., »Comparing methods for introducing blind and visual y impaired people to unfamiliar environments,« Journal of Environmental Psychology 18, no. 3 (1998): 277–287. 16 Andreja Krivic, Čutim, vidim, zmorem .. : Prostor tudi za slepe in slabovidne ( Ljubljana: Študentska založba, 2008), 56. 282 Pr Tabela 6: Vrste avdialnih pripomočkov iporo zvočno-tipna slika Programirana in vsebinsko opremljena tipna slika z dodanim zvokom. čen m zvočna knjiga Zvočni zapis besedila knjige. o multimedija Avdio predvajalniki, radio, magnetofon, računalniška knjiga, walkman, diktafon, do del i neke mere video, dvd, film, tv, kino, ipd. zve avdio-taktilna naprava Naprava za posredovanje informacij o tipnih slikah, ki so programirane oz. glasovno db obarvane. Tipne predloge so nameščene na posebno občutljivo (senzorsko) ploščo. e lo avdio-senzorni sistemi Zvočni sistemi, ki delujejo na senzorje. kalne Vir: Povzeto po Brvar, Dotik znanja. ga tur Izrednega pomena je tudi, na kak način vodnik podaja razlago in kako pripovedu- istič je. Med razlago mora biti vodnik vedno obrnjen h gostom. Dikcija vodnika mora neg biti dobra: govoriti mora jasno in razločno. Način pripovednovanja mora biti zani- a vo miv – doživet, nazoren, podkrepljen s primero, s primerno jakostjo. Vanj je smisel- den no vključiti čim več zgodbic, legend in poezije; odlomkov iz knjig in pisnih virov ja z ali dramatizirati zgodovinske vsebine. Ob pripovedovanju je smiselno pokazati ti- a sle pno sliko / model ter zraven podati razlago. Daljših premorov med govorjenjem ne pe i sme biti, saj slepe osebe takrat ne morejo vedeti, kaj se dogaja, zato je potrebno vse n sla tihe premore pojasniti in jih komentirati. Ker lokalno turistično vodenje običajno bov poteka na odprtih zunanjih prostorih, v gneči in hrupu, je vedno potrebno opisa- idn ti situacijo, tj. kaj se dogaja naokrog. Neverbalna komunikacija pri vodenju slepih e in slabovidnih oseb predstavlja neposreden dotik ali gib pri orientaciji na zemljevi- du, pri demonstraciji, opisovanju ali spremljanju. Slepega se ne sme potiskati pred seboj, ga vleči za roko, porivati v neznan prostor ali pustiti brez znane oporne toč- ke, in ravno zato je osnovnega pomena, da se vodniki seznanijo z osnovnimi pris- topi in tehniko vodenja slepih in slabovidnih oseb. Pri vodenju je smiselno tudi predvajati glasbo oz. kaj zapeti, saj se lahko na tak način predstavi tipične pesmi nekega območja (ljudske, umetne), znane popevke, znane skladatelje oz. izvajalce glasbe. Na avdio naprave se lahko posname živalske glasove, ptičje petje, žuborenje / šumenje potokov, slapov, vodometov ipd. oz. obi- skovalce odpelje na mirne kraje, kjer so izpostavljeni določenim zvokom ali na kra- je, kjer so zvoki dominantni (npr. poslušanje klopotca, cerkvenega zvonika). Pri zaznavi okusa je smiselno obiskovalce popeljati na enogastronomske degusta- cije (npr. vinska degustacija, degustacije tipične hrane, tipičnih produktov lokal- nih pridelovalcev / proizvajalcev, kakovostnih netipičnih produktov lokalnih pri- delovalcev / proizvajalcev), v botanične ali sadno-zelenjavne vrtove / sadovnjake / vinograde, kjer lahko sami nabirajo sadeže in jih probajo. Pri zaznavi vonja je smiselno obiskovalcem predstaviti posebne rastline z značilni- mi posebnimi vonji (dišavnice, rože ipd.), sadeže, eterična olja oz. druge izdelke / produkte s specfičnim vonjem oz. jih peljati na kraje, kjer so vonjave dominantne, 283 2 – s t 4 u .– o r npr. v prostore za živali; v bližino ribnikov, mlak, močvirij, žveplenih izvirov (ob- 2 u 5 s ize . o tv čutiti paro), v gozdove, medarno, destilarne, vinske kleti ipd. k a m t r o ja , iz b n Zaznava bo boljša, kadar bo pri njej sodelovalo več čutil, zato je smotrno pri e je u o r 2 b predstavi določenega pojma, znamenitosti, koncepta uporabiti pripomoček, ki 0 s r 1 p a 3 e vzbuja več čutov oz. večje število pripomočkov za dosego enakega efekta. Za bolj- , P š žev n o e p r a šo orientacijo je potrebno paziti, kam se bo peljalo udeležence, ter kombinirati na- to o n r s sprotne si načine, kot so toplo-hladno, sonce-senca, prepih-zavetje. o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Sklep n h n i o j a a d g n Slepi lahko le z neposrednim praktičnim izkustvom doživeto razumejo konkret- o e s m t ne pojme, dogodke, predmete. Pri vodenju ne moremo zgolj reči, kam gremo in kaj i – ent bomo videli. Poiskati moramo načine, kako bomo nekaj spoznali in zakaj ravno na tak način. Zato moramo predhodno pripraviti določene pripomočke za vode- nje ter na primeren način razložiti pojave. V prvi vrsti bi bilo tako potrebno usposobiti lokalne turistične vodnike za vode- nje slepih in slabovidnih tako, da bi le-ti razumeli individualne potrebe udeležen- cev ciljne skupine; bili seznanjeni z očesnimi boleznimi, napakami vida in higie- no vida; usvojili specialna znanja za vodenje slepih in slabovidnih oseb; bili sezna- njeni z različnimi načini podajanja tematike ter podajali vsebine živo in slikovi- to, brez tihih premorov (za slepega je pomembna barva, modulacija in višina gla- su); uporabljali drugačne oblike vodenja, vključujoč materialne vire, ponazorila, makete in modele; posvečali večji poudarek uporabi čutil; vsak vir posebej opisali in ga neposredno predstavili (slepemu na otip, slabovidnemu od blizu); poznavali brajico. Vodnik slepih in slabovidnih oseb mora biti nenehno inovativen, ter prila- gajati vodenje posebnim individualnim potrebam ciljne skupine gostov. Ker slepe in slabovidne osebe zaznavajo predvsem s tipom, bi pri izdelavi materi- alov morali poseben poudarek posvetiti tipnemu prikazu. Tipni prikaz mora biti izdelan tako, da omogoča tipno raziskovanje, ne da bi se informacije na njem spre- menile. Zemljevid / tipni prostorski prikaz naj bo prilagojen tipni zaznavi, opre- mljen z napisi v brajici, generaliziran, neprenatrpan ter ne prevelikega formata. Tu- ristični zemljevidi bi lahko bili izdelani v obliki velike reliefne karte iz trdega ma- teriala, turistične informativne table, bi lahko bile napisane s povečanim tiskom (strokovnjaki priporočajo črni tisk na rumenkasti mat podlagi) in bile izpisane še v brajici ter imele morebitni slikovni material predstavljen v obliki tipne slike oz. vgrajen avdio(-senzorni) sistem. Natisnjeni vodniki bi morali biti prav tako prila- gojeni slepim in slabovidnim (prilagojena pisava/slika; možnost taktilne zaznave) ali pa bi lokalne turistične organizacije morale izdajati tudi zvočne vodnike na no- silcih zvoka. Prilagoditev velja tudi za spletne strani lokalnih turističnih organi- 284 Pr zacij ter mobilne telefone (npr. GPS tehnologija za zagotavljanje boljše orientacije ipo slepih in slabovnidnih v prostoru). ročen m Zaradi aktivacije različnih čutil je zelo smotrna soudeležba slepih in slabovidnih o pri izvedbi turističnega vodenja, saj na tak način še bolje razumejo določene kon- del i cepte (primer je hortikulturalna terapija v botaničnih vrtovih; igranje na tipič- zve ni instrument; izdelovanje lokalnih izdelkov – lončarjenje, mesenje kruha ipd.). dbe l Ker je vodniška služba običajno urejena znotraj občinskih zavodov, lahko ravno oka občina s primernejšo ureditvijo javnega prostora zagotovi boljše zaznavanje vsem lneg ljudem. Tudi videči pridobijo, če je okolica urejena tako, da jo lahko doživljajo z a tu vsemi čutili. V svetu se vse bolj uveljavlja princip inkluzivnega oblikovanja (obli- rist kovanja za vse uporabnike, pri katerem se pri oblikovanju prostora upošteva pot- ične rebe vseh ljudi, omogoči dostopnost vsem in se ne oblikuje posebnih prostorov za ga vo ljudmi s posebnimi potrebami). Lokalne turistične organizacije lahko poleg splo- de šnih programov ponudijo specializirane programe, posebej prilagojene populaci- nja z ji slepih in slabovidnih oseb oz. še vedno obstaja tržna niša za odprtje turistične a s agencije za slepe in slabovidne. lepe in sla Literatura bov Brvar, Roman. Dotik znanja: slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli. Ljubljana: idn Modrijan, 2010. e Espinosa, Maria Angeles et al. »Comparing methods for introducing blind and visually impaired people to unfamiliar environments.« Journal of Environ- mental Psychology 18, no. 3 (1998): 277–287. Kačič, Marino et al. »Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (CRSS).« Uni- verzitetni klinični center Ljubljana – Očesna klinika Ljubljana in Zveza dru- štev slepih in slabovidnih Slovenije (2010): 5, http://www.kclj.si/dokumenti/ 00000116-000001ef-crss_e-publikacija.pdf. Kermauner, Aksinja. Na drugi strani vek (Opis prvoosebne fenomenološke raziskave – kako je biti slep). Ljubljana: Študentska založba, 2009. Krivic, Andreja. Čutim, vidim, zmorem .. : Prostor tudi za slepe in slabovidne. Lju- bljana: Študentska založba, 2008. Lešnik Štuhec, Tanja. Dopolnilne turistične dejavnosti. Turistični destinacijski ma- nagement: študijsko gradivo. Maribor: Višja strokovna šola za gostinstvo, 2008. Mariotti, Silvio P. »Global data on visual impairment 2010.« World Health Or- ganization WHO/NMH/PBD/12.01 (October 2012): 1–4, http://www.who. int/blindness/GLOBALDATAFINALforweb.pdf. 285 2 – s t 4 u .– o r Meredith, Sheena et al. Izostrite čute: Izboljšajte vid, sluh, voh in okus. Ljubljana: 2 u 5 s ize . o tv Mladinska knjiga, 2010. k a m t r o ja , iz b n Možina, Petra. Park in vodilna pot za slepe v mestu Škofja Loka: diplomsko delo. e je u o r 2 b Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2007. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Murn, Tatjana. Kaj piše na tabli? Ne vidim prebrati. Škofja Loka: Center slepih in o e p r a t slabovidnih Škofja Loka, 2002. o o n r s o l j ov e ž i , S Pascolini, Donatella in Mariotti, Silvio P. »Global estimates of visual impa- n n e p l m ov irment: 2010.« British Journal Ophthalmology Online (December 2011 ): 614– r a e i n h n 618, doi:10.1136/bjophthalmol-2011-300539. i o j a a d g no e s m Richards, Victoria. (Re)envisoning the tourism experience of people with vision im- ti – en pairment – doktorska dizertacija. Cardiff: Metropolitan University, 2013. t Sudec, Katja et al. Sodelujem: skupaj integrativno na področju kulture. Ljubljana: Društvo ŠKUC, Galerija ŠKUC, 2012. Swain, John and French, Sally. »Towards an Affirmation Model of Disability.« Di- sability & Society 15 (4) (July 2010): 569–582, doi:10.1080/09687590050058189. Wraber, Andrej v Čebokli, Andrej. Položaj slepih in slabovidnih ni rožnat: Slepi in slabovidni v Sloveniji se še vedno spopadajo z neprilagojenostjo družbe [televizij- ski posnetek]: objavljeno na MMC RTV SLO, 15. 10. 2010. World Health Organization. »International Classification of Functioning, Disa- bility and Health: ICF and ICF-CY ONLINE.« World Health Organizati- on (October 2013): http://apps.who.int/classifications/icfbrowser/. World Health Organization. »International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems 10th Revision, Chapter VII Diseases of the eye and adnexa (H00-H59).« WHO Library 3 (2010): http://apps.who.int/classi- fications/icd10/browse/2010/en#/VII 286 2 – s t 4 u .– o r Ergonomske obremenitve 2 u 5 s ize . o tv k a m pri gozdnih delavcih t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Ergonomic loads at foresters 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Katarina Kacjan Žgajnar, Urška Gračner, Teja Kump to o n r s o l j ov e Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija ž i , S n n e p l m Katarina.kacjan@zf.uni-lj.si ov r a e i n h n ursagracner@gmail.com i o j a a d g no e teja.kump@zf.uni-lj.si s m ti – ent Povzetek Izhodišča: Delavce je potrebno poučiti o zahtevah, obremenitvah in škodljivostih delovne- ga mesta, o zaščiti pred njihovimi vplivi in jih naučiti zdravega stila življenja. Problemi na de- lovnem mestu gozdnih delavcev predstavljajo predvsem neergonomski položaji, delo ovirajo še poklicne nevarnosti kot so hrup, vibracije, prah, kemijske in biološke škodljivosti. Metode: Uporabili smo dve opazovalni metodi: metoda OWAS, za spremljanje ergonomskih položa- jev, in metoda CORLETT, ki se uporablja za oceno neudobnega počutja v gibalih. Rezultati: Pri analiziranju položajev torakolumbalne hrbtenice, zgornjih in spodnjih udov ter cervikal- ne hrbtenice smo ugotovili, da prihaja pri enem ali več položajih do obremenitev, ki presega- jo fiziološka priporočila. Rezultati metode CORLETT so pokazali, da delavec čuti neudobje oziroma bolečino v področju nadlahti, podlahti, zatilja, srednjega in spodnjega hrbta. Diskusi- ja in zaključki: Pri prekomernih obremenitvah delavca bi s predlaganimi ukrepi pripomogli k zmanjšanju neudobja in bolečin ter preprečili oziroma zmanjšali škodljive vplive na gozdarja. Ključne besede: ergonomija, gozdni delavci, obremenitev, metoda OWAS, metoda COR- LETT Abstract Introduction: Workers should be informed about requirements, loads and harms job, protec- tion against their impacts, and to teach them a healthy lifestyle. Problems at work of forest workers are mainly related to the un-ergonomic postures, but also hazards such as noise, vi- bration, dust, chemical and biological hazards. Methods: We used two observation methods: OWAS method to monitor ergonomic positions and CORLETT method to assess the un- comfortable feeling in the motor system. Results: With analysis of postures of thoracolum- bar spine, upper and lower limbs, and cervical vertebrae we established, that with one or more postures, loads exceed physiological recommendations. Results of the CORLETT method showed the worker feels discomfort or pain in the area of upper arm, forearm, neck, and mid- dle and lower back. Discussion and conclusions: With overburdening the worker, measures 287 2 – s t 4 u .– o r proposed would help with reducing discomfort and pain, and also decrease or prevent harm- 2 u 5 s ize . o tv ful effects on the forester. k a m t r o ja , iz b n Key words: ergonomics, forest workers, workloads, the OWAS method, the CORLETT e je u o r 2 b method 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Smotrno, udobno in varno oblikovano delovno mesto olajša delo, ustvarja dob- ž i , S n n e p l m ro počutje in zmanjšuje verjetnost napak in s tem poškodb1. Treba je vnaprej pre- ov r a e i n h n prečiti ali se izogniti nevarnosti za poškodbo ali zdravstveno okvaro in zagotoviti, i o j a a d g n da se nihče na delovnem mestu ne bo poškodoval oziroma zbolel zaradi dela, ki ga o e s m t opravlja2. Prav tako je potrebno delovno mesto oblikovati tako, da se ugodne drže i – ent telesa menjujejo3. Ustrezen delovni položaj telesa zagotavlja skladnost, učinkovitost in sproščenost telesa, odraža pa se v delovni učinkovitosti in ohranjanju telesne energije4. Delav- ce je potrebno poučiti o zahtevah, obremenitvah in škodljivostih delovnega mesta, o zaščiti pred njihovimi vplivi in jih naučiti zdravega stila življenja5. Najudobnejši so gibi, ki zahtevajo najmanjšo psihomotorično naprezanje ter pri tem zagotavljajo najuspešnejše opravljanje dela. Sklepi so v ergonomskih položajih kadar se v miši- cah, prisotnih pri položaju, ne kopičijo presnovki anaerobne razgradnje6. Delavec in delovno okolje predstavljata specifični ekološki sistem. V delovnem okolju je več dejavnikov, ki vplivajo na delavčev organizem, to so obremenitve, ki so lahko fizične, psihične in ekološke. Posledica obremenitev so obremenjenosti, ki so lahko fizične ali psihične. Če sistem obremenitve – obremenjenosti ni v rav- notežju, se pojavljajo utrujenost, bolniški stalež, poškodbe, poklicne bolezni, inva- lidnost in smrtnost7,8. 1 Viktor Koselj, »Oblikovanje delovnega mesta,« v Priročnik za varno in zdravo delo, ur. Viktor Koselj (Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002), 271. 2 Marjan Bilban, Medicina dela za študente tehniške varnosti (Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu, 2005), 24. 3 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007), 1. 4 Martina Brecelj, Alojzija Hočevar, Barbka Huzjan in sod., Kako živeti z revmatizmom: bolečina, samopomoč, zdravljenje (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005), 3. 5 Jožef Horvat in Vasja Kronegger, Preventiva pri gozdarskih delih in uporaba osebne varovalne opreme. Varstvo pri delu, varstvo pred požari in medicina dela: dvodnevni posvet z mednarodno udeležbo, Portorož, 15.–16. maj 2012 (Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za tehniško varnost, 2012), 1–6. 6 Marjan Bilban, »Ergonomsko reševanje obremenjenosti gibal, « (2006), http://osha.europa.eu/fop/slovenia/en/ et2006/simpozij/ Bilban.pdf (11.1.2012). 7 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007), 1. 8 Bilban, Medicina dela za študente tehniške varnosti, 25. 288 Er Ergonomsko oblikovanje dela gono Cilj humanizacije dela je oblikovanje takega dela, ki bi bilo ergonomsko naju- m godnejše, torej prilagojeno človeku, njegovim lastnostim in sposobnostim. Ergo- ske ob nomske rešitve pa morajo biti tudi gospodarsko in ekonomsko sprejemljive. Dol- re goročno takšne rešitve pomenijo gospodarno delo brez bolezni, invalidnosti in z me visokimi delovnimi učinki9. nitve Oblikovanje dela vsebuje oblikovanje delovnih sredstev, delovnega mesta in teh- pri g nološkega procesa. Med delovna sredstva spada tudi oblikovanje osebnih varoval- ozd nih sredstev in opreme. Delovno sredstvo mora biti uporabno za delo, ergonomsko nih prilagojeno delavcu ter tehnično izvedljivo. Pravilno oblikovana delovna sredstva del omogočajo, da lahko ergonomsko oblikujemo delo in okolje10. avcih Namen Namen raziskave je bil ugotoviti ergonomske obremenitve na delovnih mestih gozdarjev. Metode V letu 2013 smo opazovali delo gozdarja pri različnih gozdarskih delih. Opazova- ni je star 54 let in opravlja delo gozdarja že več kot 10 let, njegova skupna delovna doba pa znaša 34 let. Spremljali smo ga 7 dni in opravili serijo opazovanj telesnih položajev in gibanj pri njegovem delu po modificirani metodi OWAS11. Težišče je na statičnih oziroma statično opazovanih značilnostih telesnih položajev12,13,14. Is- točasno smo z metodo CORLETT15 ocenjevali nelagodje oz. neudobno počutje v njegovih gibalih. Podatke smo pridobili na podlagi sedemdnevnega osemurnega spremljanja pri delu. 9 Marjan Lipoglavšek in Pavle Kumer, Humanizacija dela v gozdarstvu (Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1998), 5. 10 Marjan Lipoglavšek in Pavle Kumer, Humanizacija dela v gozdarstvu (Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1998), 6. 11 Janko Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu (Ljubljana: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV, 1987), 147. 12 Osmo Karhu, Pekka Kansi in Iikka Kuorinka, »Correcting working postures in industry. A practical method for analysis,« Applied Ergonomics, no. 8 (1977): 199–201. 13 Osmo Karhu, Reino Härkönen, Pentti Sorvali in Pentti Vepsäläinen, »Observing working postures in industry. Examples of OWAS application,« Applied Ergonomics, no. 12 (1981): 13–17. 14 Veikko Louhevaara in Timo Suurnäkki, OWAS: A method for the evaluation of postural load during work (Helsinki: Institute of Occupational Health, Centre for Occupational Safety, 1992), 1−23. 15 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 155−159. 289 2 – s t 4 u .– o r Modificirana OWAS metoda 2 u 5 s ize . o tv Metodo smo uporabljali za analizo telesnih položajev in gibanja opazovanega goz- k a m t r o ja , iz darja na delovnem mestu tekom celotnega delovnega procesa. V času opazovanja, b n e je u o r 2 b ki je potekalo v časovnem intervalu treh minut, smo posamezni telesni položaj za- 0 s r 1 p a 3 e beleži s črtico v poseben obrazec, kjer so položaji in drže telesa razdeljeni po posa- , P š žev n o e p meznih segmentih16,17: r a to o n r s o l j ov e - 4 vzorci drže torakolumbalne hrbtenice, ž i , S n n e p - 5 vzorcev drže cervikalne hrbtenice, l m ov r a e i - 4 vzorci drže zgornjih udov, n h n i o j a a d - 3 vzorci drže rok, g no e s m - 7 vzorcev drže spodnjih udov, ti – en - 2 gibalna vzorca, t - 3 vzorci uporov. Metoda CORLETT Opazovanega smo periodično spraševali, kje čuti neudobje oziroma bolečino v gi- balih. Za natančnejše lociranje smo mu za pomoč in orientacijo predložili obrazec, na katerem je obris telesa z oštevilčenimi deli hrbtne strani telesa18. Najprej je mo- ral navesti mesto, kjer neudobje ali bolečino občuti najbolj, nato pa po vrsti dru- ga mesta od večjega proti manjšemu neudobju. Navesti je bilo potrebno vsa mesta, kjer je čutil neudobje ali bolečino. Metodo smo izvedli takoj ob prihodu na delo in vsako uro do konca delovnika. Rezultati in razprava Med spremljanjem delavca se je pokazalo, da je prevladovalo delo z 89,14 %. Pri ne- načrtovanih izgubah (1,14 %) smo opazili, da prevladujejo spontane pavze in manj- ši izpad na delovnem mestu. Pri načrtovanih izgubah (9,71 %) pa je prevladovala malica. Nedisciplina med našim opazovanjem ni bila prisotna. Analiza delovnih položajev pri delu z OWAS metodo in mišičnega neudobja po metodi CORLETT Pri analiziranju položajev in drž torakolumbalne hrbtenice, zgornjih in spodnjih udov ter cervikalne hrbtenice smo ugotovili, da prihaja pri enem ali več položajih do obremenitev, ki presegajo fiziološka priporočila. Nekateri ukrepi so potrebni v doglednem času, v nekaj primerih pa so ukrepi potrebni takoj. 16 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007), 166. 17 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 147. 18 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 155−159. 290 Er Simboli v Sliki 1 prikazujejo morebitne ukrepe in so označeni z: gono ■ ukrepi niso potrebni, ms ● k ukrepi so potrebni v doglednem času, e ob ▲ ukrepi so potrebni takoj. remenitve pri gozdnih delavcih Slika 1: Prikaz dejanskih obremenitev [%] izbranih telesnih segmentov opazovanega gozdarja z metodo OWAS. Legenda: 1.2 – Sklonjena drža hrbta pri kateri je pripogib večji od 15 º 1.3 – Pokončna drža s torzijo in lateralno fleksijo torakalne hrbtenice, ki je večja od 30 º 1.4 – Sklonjena drža hrbta nad 15°, kombinirana s torzijo ali lateralno fleksijo 2.2 – Ena ali obe nadlakti abducirani, pod nivojem ramen 4.3 – Stoja na enem iztegnjenem spodnjem udu 4.4 – Stoja na enem ali obeh spodnjih udih, ki sta izrazito upognjena v kolkih, kolenih in gležnjih 5.2 – Ventralno sklonjena glava nad 30° 5.3 – Lateralno nagnjena glava nad 30° Slika 1 prikazuje delež dejanskih obremenitev izbranih telesnih segmentov, kjer presegajo dopustne obremenitve. Rezultati metode OWAS so pokazali, da je pri torakolumbalni hrbtenici najbolj problematičen prepovedan položaj 1.4 (sklonje- na drža hrbta nad 15°, kombinirana s torzijo ali lateralno fleksijo), prisoten je bil vsak dan, nekoliko manj četrti dan opazovanja. Bolečine v srednjem in spodnjem 291 2 – s t 4 u .– o r delu hrbta, ki jih ima opazovani, so posledica položaja 1.4. Preobremenitve ima de- 2 u 5 s ize . o tv lavec tudi pri položajih 1.2 (sklonjena drža hrbta, pri kateri je pripogib večji od 15 º) k a m t r o ja , iz in 1.3 (pokončna drža s torzijo in lateralno fleksijo torakalne hrbtenice, ki je večja b n e je u o r 2 od 30 º), kar tudi povezujemo z bolečinami v hrbtnem delu opazovanca. Pri zgor- b 0 s r 1 p a njih udih je najbolj problematičen položaj 2.2 (ena ali obe nadlakti abducirani, pod 3 e , P š žev n o e p nivojem ramen). Dopustno vrednost preseže vsak dan. Delo gozdarja velikokrat r a to o n zahteva prijem določenega predmeta, pri katerem sta ena ali obe nadlahti aktivno r s o l j ov e ž i abducirani. Neudobje oziroma bolečine v podlahteh, nadlahteh in ramenih se po- , S n n e p l m ov javijo zaradi prekomerne obremenitve zgornjih udov. Pri spodnjih udih so prese- r a e i n h n žene vrednosti pri položajih 4.3 (stoja na enem iztegnjenem spodnjem udu) in 4.4 i o j a a d g n (stoja na enem ali obeh spodnjih udih, ki sta izrazito upognjena v kolkih, kolenih o e s m ti – en in gležnjih). Položaj 4.3 je nad dopustnimi vrednostmi šesti dan, kar lahko pove- t žemo z večjo aktivnostjo žaganja dreves, vlečenja in stanja na eni nogi ter delom na strmem pobočju. Neudobje, ki se pojavi zaradi omenjenih preobremenitev, se pojavi v stegnih in golenih. Pri analizi vratnega dela hrbtenice smo ugotovili, da je najbolj problematičen položaj 5.2 (glava ventralno sklonjena nad 30 º). Ukrepi pri tem položaju so potrebni takoj. Položaj je bil večkrat kombiniran s položajem sklonjene drže hrbta, pri katerem je bil pripogib večji od 15 º. Delavec je imel za- radi tega položaja bolečine v zatilju in ramenih. Fiziološka priporočila so bila pre- sežena tudi v položaju 5.3 (lateralno nagnjena nad 30 º), ukrepi so potrebni v dog- lednem času. Slika 2: Prikaz ocene neudobnega počutja opazovanega delavca glede na del telesa in dan opazovanja. Rezultati analize mišičnega neudobja po metodi CORLETT so pokazali, da je pri opazovanem delavcu največje neudobje v predelih nadlahti, podlahti, zatilja, srednjega in spodnjega hrbta. Pojavi se tudi neudobje v predelu levega in desne- 292 Er ga stegna ter leve in desne goleni, kar prikazuje Slika 2. Glavna vzroka za boleči- gono ne v gibalih sta težavnost dela in prisilne drže na delovnem mestu. Vpliv na ne- m udobje ima poleg že omenjenega tudi večja telesna aktivnost minulih dni in mo- ske ob teči dejavniki, ki so bili prisotni v gozdu. Neudobje je pri delavcu prvi in drugi re dan opazovanja naraščalo do malice in se po malici ponovno zmanjšalo. Tretji, me četrti in šesti dan je bilo na koncu delovnika neudobje v gibalih delavca največ- nitv je, kar lahko povežemo z delom, ki ga je opravljal te dni. Sedmi dan se je neudo- e pr bje ponovno zmanjšalo. Četrti in peti dan opazovanja je delavec občutil neudo- i goz bje že na začetku delovnika. Pri 7-dnevnem opazovanju delavca lahko opazimo, dn da je neudobje naraščalo do malice, po malici se je nekoliko zmanjšalo, vendar ih d delavec ni bil nikoli brez bolečin. Nato se je neudobje po malici znova zviševalo elav do konca delovnika. Delavec je občutil bolečine vsak dan v nadlahteh, podlah- cih teh, levem in desnem stegnu. Zaključek Rezultati metode OWAS in CORLETT so pokazali, da se posledice slabe drže torakolumbalne hrbtenice kažejo predvsem kot bolečine v srednjem in spodnjem delu hrbtenice. Pomembno je, da se delavca opominja, da je bremena nujno dvi- govati z nogami in ne s hrbtenico. Delavec naj svojo držo zavestno nadzoruje in popravlja ter spoštuje ergonomska načela. Svetujemo mu, da se udeleži krajšega iz- obraževanja na temo pomen ergonomije in pravilno dvigovanje bremen. Narava dela pri gozdarjih velikokrat zahteva prijem določenega elementa zaradi svoje teže in oblike v položaju, pri katerem sta nadlahti aktivno abducirani, kar privede do bolečin v zgornjih udih. Preobremenitev zgornjih udov lahko poveže- mo tudi z bolečinami v vratnem delu hrbtenice. Predlagamo, da delavec posku- si nadlahti zavestno držati ob telesu, kolikor je to zaradi narave dela mogoče. Bo- lečine v spodnjih udih so se pojavile zaradi dela v gozdu na neravnih tleh, zato je prišlo do prenašanja teže telesa na levo ali desno nogo. Svetujemo, da posku- si spodnje ude enakomerno obremeniti, med odmori in malico pa naj sedi. Bole- čine v vratnem delu hrbtenice povezujemo z žaganjem in cepljenjem drv, saj smo med temi opravili opazili prekomerno obremenitev položaja glave 5.2. Obreme- nitev vratnega dela hrbtenice je treba zmanjšati takoj. Zato predlagamo uporabo sodobnega cepilca drv, ki bi razbremenil torakolumbalni in posledično tudi vra- tni del hrbtenice. Splošni nasvet je, da naj dela nikakor ne izvajajo posamezniki sami, posebno je treba paziti na primerno varnost tistih, ki delajo skupaj v goz- du (ustrezna varnostna razdalja, njihova primerna opremljenost). Sečnja in spra- vilo lesa naj potekata usklajeno. Kjer je le mogoče, se uporablja traktor z vitlom ali vsaj žični nateg in škripec. Potrebno je v naprej razmisliti, kako ukrepati v pri- meru delovne nezgode. 293 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Bilban, Marjan. Medicina dela za študente tehniške varnosti. Ljubljana: Zavod za k a m t r o ja , iz varstvo pri delu, 2005. b n e je u o r 2 b Bilban, Marjan. » 0 s r Ergonomsko reševanje obremenjenosti gibal« (2006), http:// 1 p a 3 e , P š žev osha.europa.eu/fop/slovenia/en/et2006/simpozij/Bilban.pdf. n o e p r a to o n Brecelj, Martina, Alojzija Hočevar, Barbka Huzjan in sod. Kako živeti z revmatiz- r s o l j ov e ž i mom: bolečina, samopomoč, zdravljenje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. , S n n e p l m ov r a Horvat, Jožef in Vasja Kronegger. Preventiva pri gozdarskih delih in uporaba oseb- e i n h n i o j a ne varovalne opreme. Varstvo pri delu, varstvo pred požari in medicina dela: a d g no e dvodnevni posvet z mednarodno udeležbo, Portorož, 15.–16. maj 2012. Lju- s m ti – en bljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelek za tehniško var- t nost, 2012. Karhu, Osmo, Pekka Kansi and Iikka Kuorinka. »Correcting working postu- res in industry. A practical method for analysis.« Applied Ergonomics, no. 8 (1977): 199–201. Karhu Osmo, Reino Härkönen, Pentti Sorvali and Pentti Vepsäläinen. »Obser- ving working postures in industry. Examples of OWAS application.« Applied Ergonomics, no. 12 (1981): 13–17. Koselj, Viktor. »Oblikovanje delovnega mesta,« v Priročnik za varno in zdravo delo, ur. Viktor Koselj. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002. Lipoglavšek, Marjan in Pavle Kumer. Humanizacija dela v gozdarstvu. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1998. Louhevaara, Veikko and Timo Suurnäkki. OWAS: A method for the evaluation of postural load during work. Helsinki: Institute of Occupational Health, Cen- tre for Occupational Safety, 1992. Polajnar, Andrej in Vekoslav Verhovnik. Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007. Sušnik, Janko. Položaji in gibanje telesa pri delu. Ljubljana: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV, 1987. 294 2 – s t 4 u .– o r Sodobni marketinški pristopi okolju 2 u 5 s ize . o tv k a m prijaznega trajnostnega turizma: t r o ja , iz b n e je u o r 2 pregled literature b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Contemporary marketing approach to o e p r a to o n r s environmental y sustainable tourism: o l j ov e ž i , S n n e p l m ov a literature review r a e i n h n i o j a a d g n Metka Kogovšek, Mojca Kogovšek o e s m ti – en Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma t metka.kogovsek@guest.arnes.si mojca.kogovsek2@guest.arnes.si Povzetek Destinacijski menedžerji oblikujejo trajnostne turistične produkte skladno z zahtevami so- dobnega turista, ki v vse večji meri išče kotičke neokrnjene narave za preživetje počitnic. Sis- tematična segmentacija trga predstavlja pomemben del trajnostnega menedžmenta turistič- ne destinacije. Raznolike zahteve turistov zahtevajo uporabo segmentacije kot orodja uspešne implementacije razvojnih strategij turistične destinacije v vse konkurenčnejšem okolju. Čla- nek poda pregled temeljnih načel, na katerih sloni segmentacija, njene pojavne oblike v turiz- mu in s pojavom vezana metodološka vprašanja ter poudari pomen aktivnega partnerstva pri osnovanju strateškega načrta turistične destinacije s predstavitvijo učinkovitega pristopa se- gmentacije, ki omogoči turističnemu menedžmentu, da v kar največji meri izkoristi dane pri- ložnosti. Ključne besede: trajnostni turizem, okolju prijazni turist, segmentacija trga Abstract According to the demands of a contemporary tourist who is increasingly interested in spend- ing vacation in unspoiled natural areas, destination managers create sustainable tourism prod- ucts. Systematic marketing segmentation is an important approach of sustainable destina- tion management. The diversity of tourists’ needs brought about market segmentation as the means for implementing developmental strategies of a tourist destination in an increasingly competitive environment. This article reviews the basic principles underpinning segmentation, its applications in sustainable tourism management, and methodological issues associated with segmentation. The conclusion goes to the importance of active partnership in establishing ef- fective strategic tourism destination plan with the identification of the specific approach to segmentation that enables reaping the opportunities of tourism destination. 295 2 – s t 4 u .– o r Key words: sustainable tourism, environmental y friendly tourist, market segmentation 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Uvod e je u o r 2 b Turizem je ena največjih in hitro rastočih panog razvitega sveta, zato postaja vse 0 s r 1 p a 3 e , P š žev pomembnejši vir dohodka in zaposlenosti. Predstavlja dejavnost, ki ima vpliv na n o e p r a gospodarsko, okoljsko in socialno področje. Zato razvoj turizma zahteva usklaje- to o n r s o l j ov e ne smernice, celovito obravnavo in trajnostno naravnanost. Trajnostnemu turiz- ž i , S n n e p mu zato mnogi priznavajo potencialno razvojno komponento, saj sledi pozitivnim l m ov r a e i sinergijskim učinkom1. Drugi pa menijo, da turizem kot tak sam po sebi ne more n h n i o j a a d g biti trajnosten2 in poudarjajo, da je trajnost moč zasledovati le v smislu povezave no e s m t turizma z drugimi gospodarskimi panogami. Podobno Grundey3 svari, da masov- i – ent ni turizem vedno prinaša negativne vplive na okolje. Kakorkoli, koncept trajno- stnega razvoja turizma v pravem pomenu svoje konceptualizacije pokriva vse di- menzije trajnostnega razvoja in tako trajnostni turizem zadovolji potrebe turista in hkrati izboljša osnovna razvojna izhodišča4. Turistične strategije naj bi vključe- vale menedžment virov, tako kulturnih kot okoljskih na način, da zadovoljijo eko- nomske, družbene in estetske potrebe5. Različen pristop prinaša nekoliko različno konceptualizacijo trajnostnega turiz- ma, kot na primer alternativni turizem, zeleni turizem, odgovorni turizem6, eko- turizem7 in druge. Zeleni turizem se pojavi v osemdesetih letih prejšnjega stole- tja in se osredotoči na razvoj okolju prijaznega turizma, na maksimiranje okolj- skih koristi, ki jih prinaša turizem, na zmanjševanje stroškov okolja, medtem, ko se koncept trajnostnega turizma pojavi šele v zgodnjih devetdesetih letih prejšnje- 1 Tove Oliver in Tim Jenkins, »Sustaining Rural Landscapes: the role of integrated tourism,« Landscape Re- search 28, no. 3 (2003): 293–307. 2 Gianna Moscardo, »Sustainable Tourism Innovation: Challenging Basic Assumptions,« Tourism and Hospi- tality Research 8, no. 1 (2008): 4–13. 3 Dainora Grundey, »Managing sustainable tourism in Lithuania: Dream or reality?« Technological and Economic Development of Economy 14, no. 2 (2008): 118–129. 4 Supada Sirikudta, Paiboon Archarungroj, Sirivan Serirat in Nuk Gulid, »Development of Sustainable Tour- ism Industry Along Chaophraya River,« International Business & Economics Research Journal 9, no. 10 (2010): 69– 76. 5 Fotis Kilipiris and Stel a Zardava, »Developing sustainable tourism in a changing environment: issues for the tourism enterprises (travel agencies and hospitality enterprises), « Procedia Social and Behavioural Sciences 44(2012): 44–52. 6 Kilipiris, »Developing sustainable tourism in a changing environment«. 7 Sara Dolnicar and Friedrich Leisch, »Selective marketing for environmental y sustainable tourism,« Tourism Management 29, no. 4 (2008): 672–680. 296 So ga stoletja, ko so bili v Riu leta 1997 sprejeti skupni cilji trajnostnega razvoja8. Kon- dob cept trajnostnega turizma je bil sprva omejen na ruralno okolje, v sodobni post- ni m modernistični družbi pa se seli v urbana področja. Glavni poudarek je na neškod- ar ljivih okoljskih in družbenih vplivih9. Trajnostni turizem predstavlja prispevek k keti trajnostnemu razvoju in prinaša dodano vrednost na dolgi rok10,11. V tej smeri je nšk Svetovna turistična organizacija povzela ključne smernice trajnostnega razvoja tu- i pri rizma, v okviru katerih priporoča sodelovanje različnih družbenikov ob hkratnem stop spremljanju zadovoljstva turistov12. i okol Da bi dosegli kar največjo učinkovitost mnogi avtorji predlagajo pristop segmen- ju p tacije trga kot orodje identifikacije značilnosti posamezne skupine turistov s po- rija dobnimi značilnostmi 13,14;15. Članek predstavi priložnosti oblikovanja konkurenč- zne nih prednosti turistične destinacije z uporabo segmentacijskih strategij z elemen- ga t ti vzdrževanja trajnostnih konkurenčnih prednosti turistične destinacije in poda rajnos kritične zaključke avtorjev glede najučinkovitejših pristopov. tnega t Predpostavke učinkovite segmentacije za dosego urizm konkurenčnih prednosti turistične destinacije a: Cilj marketinških strategij katerekoli organizacije je doseganje kupčeve lojalnosti preg oziroma vdanosti ponujenim proizvodom ali storitvam in s tem višanje konku- led renčnih prednosti16. Konkurenca v turizmu pomeni borbo za pozitivno oceno tu- lite ristov glede kakovosti turističnega proizvoda, zato je cilj marketinga v turizmu rature 8 Francisco Blancas Javier, Mercedes González, Macarena Lozano-Oyola in Fátima Pérez, »The assessment of sustainable tourism: Application to Spanish coastal destinations,« Ecological Indicators 10, no. 2 (2010): 484–492. 9 Jan Van der Borg, Paolo Costa in Giuseppe Gotti, »Tourism in European Heritage Cities.« Annals of Tourism Research 23, no. 2 (1996): 306–321. 10 Ritchie J.R. Brent and Geoffrey I. Crouch. The Competitive Destination: A Sustainable Tourism Perspective. (Oxon: CABI Publishing, 2003), 1–272. 11 Blancas, »The assessment of sustainable tourism«. 12 Sophia Imran, Khorshed Alam in Narel e Beaumont, »Environmental orientations and environmental behaviour: Perceptions of protected area tourism stakeholders,« Tourism Management 40 (2014): 290–299. 13 Adam Beh in Brett L. Bruyere, »Segmentation by visitor motivation in three Kenyan national reserves,« Tourism Management 28, no. 6 (2007): 1464–1471. 14 Luis Casaló V., Carlos Flavián in Miguel Guinalíu, »Determinants of the intention to participate in firm- hosted online travel communities and effects on customer behavioural intentions,« Tourism Management 31, no. 6 (2010): 898–91. 15 Juho Anitti Pesonen, »Information and communications technology and market segmentation in tourism: a review,« Tourism review 68, no. 2 (2013): 14–30. 16 Casaló, »Determinants of the intention to participate in firm-hosted online travel communities and effects on customer behavioural intentions«. 297 2 – s t 4 u .– o r kreacija edinstvenih atributov turističnega produkta, pri čemer segmentacija trga 2 u 5 s ize . o tv predstavlja začetno izhodišče in pot maksimiranju učinkovitosti17,18. k a m t r o ja , iz b n Teorija načrtovanega vedenja, na katere osnovnih izhodiščih temelji segmentaci- e je u o r 2 b ja, pojasnjuje vedenje posameznika, nagnjenost k določenem vedenju in zaznava- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev nje vedenjske kontrole in pojasnjuje, kako posameznik ponotranji cilje in vred- n o e p r a note skupine, kateri pripada19. Na osnovi umestitve posameznika je moč uporabi- to o n r s o l j ov e ti prave kombinacije segmentacijskih kriterijev20. Segmentacija predstavlja izhodi- ž i , S n n e p šče marketinški strategiji, v okviru katere je moč analizirati homogene segmente l m ov r a e i in ugotoviti strukturo trga ter odkriti nove tendence, ki pripadajo posameznemu n h n i o j a a d g segmentu 21,22;23, pridobiti pozornost gostov in skladno z njihovimi preferencami24. no e s m Uspešna segmentacija omogoča sovpadanje potrebe turista s ponujenim proizvo- ti – en dom in v primeru trajnostnega turizma to pomeni osredotočanje na kategorijo go- t stov, ki ni le ekonomsko zanimiva, posamezniki so dovzetni za trajnostno dimen- zijo. Sodobni pristopi predstavljajo premik iz tradicionalnega modela k modernej- šemu pristopu, ki temelji na postmodernizmu, za katerega je značilno zadovoljeva- nje nematerialnih potreb, ki prispevajo k osebnem razvoju, doživetju narave in na- ravnega okolja, uživanju univerzalnosti in iskanju avtentičnosti ter alternativnih oblik turizma, ki prispevajo k trajnostnem razvoju25. Skladno z ugotovitvami Dolničarjeve26 morajo biti izpolnjeni določeni predpogo- ji za uspešnost segmentiranju trga destinacije in sicer (1) motivi in obnašanja dolo- čenega segmenta podobni in različni od posameznikov drugih segmentov, (2) zah- teve in želje posameznega segmenta ustrezajo atributom destinacije, (3) segmenti so lahko spoznavni, (4) segmenti so dosegljivi in (5) segmenti so ustrezne velikosti. 17 Larry Dwyer, Ljubica Knežević Cvelbar, Deborah Edwards in Tanja Mihalic, »Fashioning a destination tour- ism future: The case of Slovenia,« Tourism Management 33, no. 2 (2012): 305–316. 18 Ivo Mulec, »Promotion as a Tool in Sustaining the Destination Marketing Activities,« Turizam 14, no. 1 (2010): 13–21. 19 Casaló, »Determinants of the intention to participate in firm–hosted online travel communities and effects on customer behavioural intentions«. 20 Brent, The Competitive Destination: A Sustainable Tourism Perspective. 21 Duk Beyong Park in Yoo Shink Yoon, »Segmentation by motivation in rural tourism: A Korean case study,« Tourism Management 30, no. 1 (2009): 99–108. 22 Jesús Varela Mal ou, Eduardo Picón Prado in Teresa Braña Tobío, »Segmentation of the Spanish domestic tourism market,« Psicothema 16, no. 1 (2004): 76–83. 23 Pesonen, »Information and communications technology and market segmentation in tourism«. 24 Park, »Segmentation by motivation in rural tourism«. 25 Alexia Mary Tzortzakai in Athanassios Mihiotis, »A three dimensional knowledge management framework for hospitality and tourism,« Foresight 14, no. 3 (2012): 242–259. 26 Woodside Arch in Dew Martin, ed. Tourism Management: Analysis, Behvaiour and Strategy, Cambridge: CAB International, 2007, 150. 298 So Poleg tega Dolničarjeva27 poudarja, da je potrebno ponudbo usklajevati s trendi in dob spremembami sloga življenja, zavedanja pomena zdravja, povečanega pomena na- ni m rave in odnosa do avtentičnosti ter povpraševanja po sproščujočih aktivnostih. Vse ar bolj iskane so tiste destinacije, ki ponujajo raznolik in hkrati celovit koncept turi- keti stične ponudbe28. Različni avtorji predlagajo kot najustreznejše različne poti iden- nšk tifikacije preferenc različnih segmentov turistov29, ki so prikazane v spodnji tabeli. i prist Tabela 1: Identificirani turistični segmenti.# opi ok Avtor(ji) Velikost vzorca / Spremenljivke Turistični segmenti Analiza ol Država ju pr Becken et al. (2003) 453 turistov (domači Demografske značilnos- Coach tourist, prednost Faktorska analiza, anali- ija & mednarodni turisti) ti, spremenljivke, veza- daje udobnemu potova- za skupin. zne Nova Zelandija ne na potovanja in rabo nju, turist, ki potuje z av- ga energije (celotna poraba tomobilom, kamp priko- tr energije, dnevna poraba lico, z nahrbtnikom, po- ajnos energije). hodnik, obisk prijateljev/ družinskih članov. tne Frochot (2005) 734 turistov, Škotska. Demografske značilnos- Aktiven, opazovalec, lju- Faktorska analiza, anali- ga t ti, vedenjske in socio- eko- bitelj sproščanja, pode- za skupin ur nomske karakteristike želski. izma: Horneman et al. 724 turistov (stari 60 let in Demografske značilnos- Veliko zapravlja, entuzi- χ2 analiza, Spearmanov pr (2002) več), Avstralija ti, psihografske značilnos- ast, konservativen, uživa- koeficient korelacije eg ti, motivacija, potovalne lec, pionir, Avstralci (veči- led preference na je razvrščena v zadnje lit tri segmente). erat Kim et al. (2003) 200 turistov (starih nad 50 Demografske značilnos- Aktivni učenec, ljubi- Kohonennova samoorga- ur let), Avstralija ti, motivacijski faktorji in telj sproščanja, družinsko nizirajoča mreža e pomisleki. telo, pazljivi turist, osnov- ni popotnik Li et al. (2013) 1.600 turistov, Kitajska. Socio-demografske zna- Zabavljač, pustolovec, Kanonična korelacijska čilnosti, potovalne pre- iskalec življenjskih izku- analiza. ference, motivacijski de- šenj, raziskovalec kultur- javniki. nih znamenitosti, razisko- valec, ljubitelj sproščanja, iskalec znanja. 27 Woodside. Tourism Management: Analysis, Behvaiour and Strategy, 1–150. 28 Emine Sarigöl ü in Rong Huang, »Benefits Segmentation of Visitors to Latin America,« Journal of Travel Research 43, no. 3 (2005): 277–293. 29 Mulec, »Promotion as a Tool in Sustaining the Destination Marketing Activities«. 299 2 – s t 4 u .– o r Avtor(ji) Velikost vzorca / Spremenljivke Turistični segmenti Analiza 2 u 5 s ize . o t Država v k a m t r o ja , iz Mallou et al. (2004) 883 turistov (starih nad 25 Demografske značilnosti. Ljubitelji nočnega živ- Analiza sestavljenih učin- b n e j let), Španija. ljenja, mestnega življe- kov in analiza skupin. e u o r 2 b nja, kulture, ljubitelji son- 0 s r 1 p a ca in nemestnih plaž, gor- 3 e , P š žev n skih plaž in ljubitelj po- o e p r a deželja. to o n r s Onofri & Nunes 124 turistov, izbrane drža- Demografske značilnos- Ljubitelji plaže, zele- Strukturno modeliranje, o l j ov e ž i , S (2013) ve in regije. ti, višina izdatkov, mo- nja, naravne krajine in metoda najmanjših kva- n n e p l m tivacija. kulture. dratov. ov r a e i n h n Park & Yoon (2009) 252 turistov, Koreja. Socio-demografske zna- Pasiven turist, ljubitelji Faktorska analiza, anali- i o j a a d g čilnosti, motivacija. družinske povezanosti, za skupin. no e s m ljubitelji ponudbe vsega, ti – en ljubitelji učenja in iskalci t razburljivih dogodkov. Pesonen et al. (2011) 195 turistov, Finska. Demografske značilnosti, Ljubitelji narave, ljubite- Analiza skupin. socio-ekonomske značil- lji znamenitosti, ljubitelj nosti, koristi kulturnih znamenitosti. Sarigöllü & Huang 265 turistov, Latinska Demografske značilnos- Tradicionalen, iskalec iz- Faktorska analiza, analiza (2005) Amerika. ti, vedenjske značilnosti, kustva, iskalec novih iz- skupin, ANOVA, diskri- infrastruktura, storitve in kušenj, sofisticiran. minantna analiza, χ2. stroški, osebnostne zna- čilnosti in interesi. Sirakaya et al. (2003) 313 turistov, Turčija. Demografske značilnos- Ljubitelji narave, krepi- Faktorska analiza, diskri- ti, višina izdatkov za po- tev sorodstvenih vezi, do- minantna analiza, χ2. tovanje, motivacijski de- življanje kulture, doživlja- javniki. nje načina življenja desti- nacije, pobeg, izobraže- vanje, doživljanje ekstra- vagantnega življenjske- ga stila, hvalisanje s poto- vanjem. Vir: Becken et al. (2003); Frochot (2005); Horneman et al. (2002); Kim et al. (2003); Li et al. (2013); Mal ou et al. (2004); Onofri & Nunes (2013); Park & Yoon (2009); Pesonen et al. (2011); Sarigöllü & Huang (2005); Sirakaya et al. (2003). Da bi pridobili globlje razumevanje, uporabljajo avtorji različne spremenljivke se- gmentacije trga, vključno z vedenjskimi karakteristikami30,31,32,33 pridobljenimi ko- 30 Isabelle Frochot, »A benefit segmentation of tourists in rural areas: a Scottish perspective,« Tourism Manage- ment 26, no 3 (2005): 335–346. 31 Louise Horneman, R.W. Carter, Sherrie Wei in Hein Ruys, »Profiling the Senior Traveler: An Australian Perspective,« Journal of Travel Research 41, no. 1 (2002): 23–37. 32 Mal ou, »Segmentation of the Spanish domestic tourism market«. 33 Sarigöllü, »Benefits Segmentation of Visitors to Latin America«. 300 So ristmi34, motivatorji35,36,37;38;39;40 , socio-demografskimi značilnostmi41;42. Poleg teh dob obstajajo drugi še pristopi kot na primer Park in Yoon43 predlagata značilnosti ob- ni m našanja in motivatorje, poleg tega še lastnosti počitnic in koristi. Nekateri avtor- ar ji poudarjajo, da so demografske in socialno-ekonomske karakteristike le posre- keti dno vezane na obnašanje turistov, ker so izrazito situacijsko naravnane. Kot najpo- nšk membnejša faktorja izpostavljajo koristi in motivacijske faktorje ter zaključujejo, i pri da je segmentacija najpogosteje izvedena prav na podlagi motivatorjev44. Drugi pa, stop kot sta Sedmak in Mihalič45 pravijo, da je tržne segmente bolje definirati na podla- i ok gi psihografskih kot geografskih lastnosti, medtem ko Morrison in O'Leary46 trdi- olju ta, da so najprimernejše spremenljivke aktivnosti (značilnosti obnašanja), lokacija prij (geografske značilnosti), zaslužek (demografske značilnosti), namen potovanja in azne motivacija turista (psihografske značilnosti). ga t Avtorji običajno poročajo o dveh metodoloških pristopih segmentacije, prvi, tako rajnos imenovan razumski pristop, je osnovan na znanih segmentacijskih kriterijih, dru- tne gi se izvaja na osnovi analize zbranih podatkov47. Dolnicarjeva48 nadaljnje ponudi ga alternativen, dvostopenjski pristop, v okviru katerega se v prvem koraku izvede ra- tur zumska segmentacija ali segmentacija na osnovi zbranih podatkov, medtem ko se, izma: 34 Frochot, »A benefit segmentation of tourists in rural areas«. pre 35 Heung Chul Oh, Muzaffer Uysal in Pamela A. Weaver, »Product bundles and market segments based on gle travel motivations: a canonical correlation approach,« d International Journal of Hospitality Management 14, no. 2 lit (1995): 123–137. erat 36 Horneman, »Profiling the Senior Traveler«. ure 37 Jaesoo Kim, Sherrie Wei in Hein Ruys, »Segmenting the market of West Australian senior tourists using an artificial neural network,« Tourism Management 24, no. 1 (2003): 25–34. 38 Laura Onofri in Paulo A.L.D. Nunes, »Beach ‘lovers’ and ‘greens’: A worldwide empirical analysis of costal tourism,« Ecological Economics 88 (2013): 49–56. 39 Park, »Segmentation by motivation in rural tourism«. 40 Ercan Sirakaya, Muzaffer Uysal in Carlton F. Yoshioka, »Segmenting the Japanese Tour Market to Turkey,« Journal of Travel Research 41, no. 3 (2003): 293–304. 41 Xiang Robret Li, Fang Meng, Muzaffer Uysal, in Brian Mihalik, »Understanding China’s long-haul outbound travel market: An overlapped segmentation approach,« Journal of Business Research 66, no.6 (2013): 786–793. 42 Mal ou, »Segmentation of the Spanish domestic tourism market«. 43 Park, »Segmentation by motivation in rural tourism«. 44 Beh, »Segmentation by visitor motivation in three Kenyan national reserves«. 45 Gorazd Sedmak in Tanja Mihalič, »Authenticity in Mature Seaside Resorts,« Annals of Tourism Research 35, no. 4 (2008): 1007–1031. 46 Alastair Morrison M., Sheaushing Hsieh in Joseph O’Leary, »A comparison of the travel arrangements of in- ternational travelers from France, Germany, and the UK,« Tourism Management 15, no. 6 (1994): 451–4. 47 Frochot, »A benefit segmentation of tourists in rural areas«. 48 Woodside. Tourism Management: Analysis, Behvaiour and Strategy, 1–150. 301 2 – s t 4 u .– o r skladno z njenimi priporočili, izvede še dodatna analiza v drugem koraku. Turisti 2 u 5 s ize . o tv najprej razvrstijo v segmente skladno z v naprej določenim kriterijem ali na osno- k a m t r o ja , iz vi zbranih in analiziranih podatkov, v drugi fazi pa sledi izbira specifičnih skupin b n e je u o r 2 s podobnimi značilnostmi. b 0 s r 1 p a 3 e Ko so skupine gostov z enakimi značilnostmi identificirane in umeščene v posa- , P š žev n o e p r a mezni segment, sledi določanje tržnih segmentov49. Nova, trajnostno usmerjena to o n r s paradigma marketinga poudarja vključevanje trajnostnega razvoja, ki zahteva sis- o l j ov e ž i , S n n temski pristop k uresničevanju ciljev50. e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Pomen partnerstva pri implementaciji učinkovite no e s m t marketinške strategije i – ent Sodobni pristop načrtovanja v turizmu se osredotoča na kakovost, diverziteto in trajnost51,52. Teorija družbene izmenjave se dotika podpore lokalne skupnosti pri razvoju tur- izma in ugotavlja, ali skupnost zaznava turizem kot koristno dejavnost v smislu iz- boljšanja kvalitete življenja, orhanitve okolja ter hkratne zadovoljitve potreb turis- tov53,54, saj ima prav aktivno partnerstvo ključno vlogo 55,56;57. V okviru analize pod- pore skupnosti se Imran58 osredotoča na štiri skupine deležnikov – lokalno pre- bivalstvo, turistična podjetja, organe, zadolžene za varovana območja in turiste, medtem ko Waligo59 kot deležnike dodaja še državno in lokalno skupnost, upra- vni odbor turistične destinacije, zaposlene in izobraževalne institucije. Pomemb- 49 Mulec, »Promotion as a Tool in Sustaining the Destination Marketing Activities«. 50 Adarsh Batra, »Tourism Marketing for Sustainable Development,« ABAC Journal 26, no. 1 (2006): 59–65. 51 Blancas, »The assessment of sustainable tourism: Application to Spanish coastal destinations«. 52 Brent, The Competitive Destination: A Sustainable Tourism Perspective. 53 Pam Dyer, Dogan Gursoy, Bishnu Shrama and Jennifer Carter, »Structural model ing of resident perceptions of tourism and associated development on the Sunshine Coast, Australia,« Tourism Management 28, no 2 (2007): 409–422. 54 Brent, The Competitive Destination: A Sustainable Tourism Perspective. 55 Dyer, »Structural model ing of resident perceptions of tourism and associated development on the Sunshine Coast, Australia«. 56 Tsung Hung Lee, »Influence analysis of community resident support for sustainable tourism development,« Tourism Management 34 (2013): 37–46. 57 Victoria Waligo M., Jackie Clarke in Rebecca Hawkins, »Implementing sustainable tourism: A multi- stakeholder involvement management framework,« Tourism Management 36 (2013): 342–353. 58 Imran, »Environmental orientations and environmental behaviour: Perceptions of protected area tourism stakeholders«. 59 Waligo, »Implementing sustainable tourism: A multi-stakeholder involvement management framework«. 302 So no je, da deležniki razvijajo in izvajajo eksplicitno turistično politiko, ki gre dlje dob od same promocije60. ni m Skupno zastavljeni cilji vseh skupin deležnikov so bistveni pri implementaciji arke primernih marketinških strategij61,62,63,64. tinški pr Sklepne ugotovitve isto Kruja in Hasaj65 s citiranjem azijskega pregovora ki pravi, da je turizem kot po- pi o žar – na njem lahko skuhamo obrok, ampak, če nismo pazljivi, nam lahko uniči kolj celo hišo, zelo nazorno nakažeta nujnost okoljske zavesti pri oblikovanju razvojnih u pr strategij turizma. Turizem lahko, v kolikor ni osredotočen na dimenzije trajnosti, ijaz prinese tako pozitivne kot negativne posledice. Trajnosti turizem ima multiplika- neg tiven učinek, zato novi pristopi ne morejo biti usmerjeni izključno k minimizira- a tra nju okoljskih vplivov, potrebno se je usmeriti v vključevanje širše družbene skup- jnos nosti66. Tako se »srečata« trajnostna produkcija in trajnostna potrošnja, ki pome- tne ni ohranjanje naravnih resursov in oblikovanja ponudbe visokokakovostnega turi- ga t stičnega proizvoda ter njegove integracije v lokalno okolje67. Trajnostna turistična uriz ponudba pomeni zadovoljitev potreb gosta na višji ravni s sočasnim višanjem zave- ma: danja trajnostnih problemov. preg Da bi učinkovito tržili destinacijo, je potrebno razumeti različne značilnosti po- led l sameznikov in motivacijske dejavnike, ki ustrezajo posamezni skupini turistov, iter njihove želje in potrebe pa vezati na pomembne destinacijske atribute. Segmen- atu tacija predstavlja strateško orodje, zato so jo kot uspešno orodje sprejeli tako aka- re demiki, kot praktiki. Jasno razumevanje tržnih segmentov je potreben predpo- goj učinkovitega trženja v turizmu68, zato je identifikacija potreb in zahtev gostov učinkovit pristop k oblikovanju strategij, ki omogočajo izkoriščanje danih pri- 60 Van der Borg, »Tourism in European Heritage Cities«. 61 Brent, The Competitive Destination: A Sustainable Tourism Perspective. 62 Youcheng Wang, Joe Hutchinson, Fevzi Okumus and Sandra Naipaul, »Col aborative Marketing in a Regional Destination: Evidence from Central Florida,« International Journal of Tourism Research 15 (2013): 285– 297. 63 Larry Dwyer, Deborah Edwards, Nina Mistilis, Carolina Roman in Noel Scott, »Destination and enterprise management for a tourism future,« Tourism Management 30, no. 1 (2009): 63–74. 64 Drita Kruja in Alkida Hasaj, »Comparisons of stakeholders’ perception towards the sustainable tourism development and its impacts in Shkodra Region (Albania),« Turizam 14, no. 1 (2010): 1–12. 65 Kruja, »Comparisons of stakeholders’ perception towards the sustainable tourism development and its impacts in Shkodra Region«. 66 John Swarbrooke Sustainable Tourism Management, ( London: York House Typographic, 1998), 1–371. 67 Bojan Krstić, Sonja Jovanović, in Vesna Janković Milić, »Sustainability performance management system of tourism enterprises,« Economics and Organization 5, no. 2 (2008): 123–131. 68 Park, »Segmentation by motivation in rural tourism«. 303 2 – s t 4 u .– o r ložnosti69,70. Učinkovito strategijo razvoja turistične destinacije pa ni moč obli- 2 u 5 s ize . o tv kovati brez aktivnega partnerstva različnih deležnikov. Skupni pristop pri obliko- k a m t r o ja , iz vanju specifičnih makretinških strategij omogoča oblikovanje specifične ponudbe b n e je u o r 2 turistične destinacije, ki jo posledično udejanjajo vsi deležniki71, pri čemer je ključ- b 0 s r 1 p a no spremljanje in obvladovanje sprememb72,73. Kot najustreznejši pristop segmen- 3 e , P š žev n o e p tacije pa avtorji predlagajo dvostopenjski pristop, v okviru katerega turiste najprej r a to o n razvrstijo v segmente skladno z v naprej določenim kriterijem, v drugi fazi pa sle- r s o l j ov e ž i di izbira specifičnih skupin s podobnimi značilnostmi, katere zahtevajo specifi- , S n n e p l m ov čen pristop. r a e i n h n i o j a a d g no e Literatura s m ti – en Batra Adarsh. »Tourism Marketing for Sustainable Development.« ABAC Jour- t nal 26, no. 1 (2006): 59–65. Becken Susanne, David Simmons in Chris Frampton. »Segmenting Tourists by their Travel Pattern for Insights into Achieving Energy Efficiency.« Journal of Travel Research 42, no. 1 (2003): 48–56. Beh Adam in Brett L. Bruyere. »Segmentation by visitor motivation in three Ken- yan national reserves.« Tourism Management 28, no. 6 (2007): 1464–1471. Blancas Francisco Javier, Mercedes González, Macarena Lozano-Oyola in Fátima Pérez. »The assessment of sustainable tourism: Application to Spanish coastal destinations.« Ecological Indicators 10, no. 2 (2010): 484–492. Casaló Luis V., Carlos Flavián in Miguel Guinalíu. »Determinants of the inten- tion to participate in firm-hosted online travel communities and effects on customer behavioural intentions.« Tourism Management 31, no. 6 (2010): 898–91. Dolnicar Sara in Friedrich Leisch. »Selective marketing for environmentally sus- tainable tourism.« Tourism Management 29, no. 4 (2008): 672–680. Dwyer Larry, Ljubica Knežević Cvelbar, Deborah Edwards in Tanja Mihalic. »Fashioning a destination tourism future: The case of Slovenia.« Tourism Management 33, no. 2 (2012): 305–316. 69 Oh, »Product bundles and market segments based on travel motivations«. 70 Beh, »Segmentation by visitor motivation in three Kenyan national reserves«. 71 Wang, »Col aborative Marketing in a Regional Destination«. 72 Dwyer, »Destination and enterprise management for a tourism future«. 73 Kruja, »Comparisons of stakeholders’ perception towards the sustainable tourism development and its impacts in Shkodra Region«. 304 So Dwyer Larry, Deborah Edwards, Nina Mistilis, Carolina Roman in Noel Scott. dob »Destination and enterprise management for a tourism future.« Tourism ni m Management 30, no. 1 (2009): 63–74. arke Dyer Pam, Dogan Gursoy, Bishnu Shrama and Jennifer Carter. »Structural mod- tin elling of resident perceptions of tourism and associated development on the ški p Sunshine Coast, Australia.« Tourism Management 28, no 2 (2007): 409–422. risto Frochot Isabelle. »A benefit segmentation of tourists in rural areas: a Scottish per- pi o spective.« Tourism Management 26, no 3 (2005): 335–346. kolju Grundey Dainora. »Managing sustainable tourism in Lithuania: Dream or real- prij ity?« Technological and Economic Development of Economy 14, no. 2 (2008): azne 118–129. ga tr Horneman Louise, R.W. Carter, Sherrie Wei in Hein Ruys. »Profiling the Sen- ajnos ior Traveler: An Australian Perspective.« Journal of Travel Research 41, no. 1 tne (2002): 23–37. ga t Imran Sophia, Khorshed Alam in Narelle Beaumont. »Environmental orienta- uriz tions and environmental behaviour: Perceptions of protected area tourism ma: stakeholders.« Tourism Management 40 (2014): 290–299. preg Kilipiris Fotis and Stella Zardava. »Developing sustainable tourism in a changing led l environment: issues for the tourism enterprises (travel agencies and hospital- iter ity enterprises),« Procedia Social and Behavioural Sciences 44(2012): 44–52. ature Kim Jaesoo, Sherrie Wei in Hein Ruys. »Segmenting the market of West Austral- ian senior tourists using an artificial neural network.« Tourism Management 24, no. 1 (2003): 25–34. Krstić Bojan, Sonja Jovanović, in Vesna Janković Milić. »Sustainability perfor- mance management system of tourism enterprises.« Economics and Organi- zation 5, no. 2 (2008): 123–131. Kruja Drita in Alkida Hasaj. »Comparisons of stakeholders’ perception towards the sustainable tourism development and its impacts in Shkodra Region (Al- bania).« Turizam 14, no. 1 (2010): 1–12. Lee Tsung Hung. »Influence analysis of community resident support for sustain- able tourism development.« Tourism Management 34 (2013): 37–46. Li Xiang Robret, Fang Meng, Muzaffer Uysal, in Brian Mihalik. »Understanding China’s long-haul outbound travel market: An overlapped segmentation ap- proach.« Journal of Business Research 66, no.6 (2013): 786–793. Mallou Jesús Varela, Eduardo Picón Prado in Teresa Braña Tobío. »Segmentation of the Spanish domestic tourism market.« Psicothema 16, no. 1 (2004): 76–83. 305 2 – s t 4 u .– o r Morrison Alastair M., Sheaushing Hsieh in Joseph O’Leary. »A comparison of 2 u 5 s ize . o tv the travel arrangements of international travelers from France, Germany, and k a m t r o ja , iz the UK.« Tourism Management 15, no. 6 (1994): 451–463. b n e je u o r 2 b Moscardo Gianna. »Sustainable Tourism Innovation: Challenging Basic As- 0 s r 1 p a 3 e sumptions.« , P š žev Tourism and Hospitality Research 8, no. 1 (2008): 4–13. n o e p r a t Mulec Ivo. »Promotion as a Tool in Sustaining the Destination Marketing Activ- o o n r s o l j ov e ities.« Turizam 14, no. 1 (2010): 13–21. ž i , S n n e p l m ov Oh Heung Chul, Muzaffer Uysal in Pamela A. Weaver. »Product bundles and r a e i n h n market segments based on travel motivations: a canonical correlation ap- i o j a a d g no e proach.« International Journal of Hospitality Management 14, no. 2 (1995): s m ti – en 123–137. t Oliver Tove in Tim Jenkins. »Sustaining Rural Landscapes: the role of integrated tourism.« Landscape Research 28, no. 3 (2003): 293–307. Onofri Laura in Paulo A.L.D. Nunes. »Beach ‘lovers’ and ‘greens’: A worldwide empirical analysis of costal tourism.« Ecological Economics 88 (2013): 49–56. Park Duk Byeong in Yoo Shink Yoon. »Segmentation by motivation in rural to- urism: A Korean case study.« Tourism Management 30, no. 1 (2009): 99–108. Pesonen Juho Antti. »Information and communications technology and market segmentation in tourism: a review.« Tourism review 68, no. 2 (2013): 14–30. Pesonen Juho, Tommi Laukkanen in Raija Komppula, »Benefit segmentation of potential wellbeing tourists.« Journal of Vocation Marketing 17, no. 4 (2011): 303–314. Ritchie J.R. Brent and Geoffrey I. Crouch. The Competitive Destination: A Sus- tainable Tourism Perspective. Oxon: CABI Publishing, 2003. Sarigöllü Emine in Rong Huang. »Benefits Segmentation of Visitors to Latin America.« Journal of Travel Research 43, no. 3 (2005): 277–293. Sedmak Gorazd in Tanja Mihalič. »Authenticity in Mature Seaside Resorts.« Annals of Tourism Research 35, no. 4 (2008): 1007–1031. Sirakaya Ercan, Muzaffer Uysal in Carlton F. Yoshioka. »Segmenting the Japa- nese Tour Market to Turkey.« Journal of Travel Research 41, no. 3 (2003): 293– 304. Sirikudta Supada, Paiboon Archarungroj, Sirivan Serirat in Nuk Gulid. »Devel- opment of Sustainable Tourism Industry Along Chaophraya River.« Interna- tional Business & Economics Research Journal 9, no. 10 (2010): 69–76. Swarbrooke John. Sustainable Tourism Management. London: York House Typo- graphic, 1998. 306 So Tzortzakai Alexia Mary in Athanassios Mihiotis. »A three dimensional knowl- dob edge management framework for hospitality and tourism.« Foresight 14, no. ni m 3 (2012): 242–259. arke Van der Borg Jan, Paolo Costa in Giuseppe Gotti. »Tourism in European Herit- tin age Cities.« Annals of Tourism Research 23, no. 2 (1996): 306–321. ški pr Waligo Victoria M., Jackie Clarke in Rebecca Hawkins. »Implementing sustain- isto able tourism: A multi-stakeholder involvement management framework.« pi o Tourism Management 36 (2013): 342–353. kolju Wang Youcheng, Joe Hutchinson, Fevzi Okumus and Sandra Naipaul. »Collabo- prij rative Marketing in a Regional Destination: Evidence from Central Florida.« azne International Journal of Tourism Research 15 (2013): 285–297. ga tr Woodside, Arch G., in Dew Martin, ed. Tourism Management: Analysis, Beh- ajnos vaiour and Strategy, Cambridge: CAB International, 2007. tnega turizma: pregled literature 307 2 – s t 4 u .– o r Kreativnost zaposlenih: pomen razvoja 2 u 5 s ize . o tv k a m kompetenc in odprte organizacijske kulture t roja , iz b n e je u o r 2 b Employee creativity: the role of competence 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n development and open organisation culture o e p r a to o n r s o l j ov e Mojca Kogovšek, Metka Kogovšek ž i , S n n e p l m ov Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Slovenija r a e i n h n i o mojca.kogovsek2@guest.arnes.si j a a d g no e metka.kogovsek@guest.arnes.si s m ti – ent Povzetek Oblikovanje kreativnega učnega okolja in organizacijske klime, ki visoko ceni znanje, sta ključ- nega pomena pri vzpostavitvi trajnostnih smernic organizacij, saj postaja kreativnost vodilna gonilna sila razvoja. Človeški viri so brezmejni in predstavljajo pot k razvoju, v kolikor organiza- cije skrbijo za njihov razvoj in oprto kulturo, ki zaposlenih ne postavlja v kalupe, temveč omo- goča svoboden pretok idej in informacij. Namen članka je predstavitev konceptualnega mode- la, ki predstavi dejavnike razvoja kreativnosti. Ključne besede: razvoj kompetenc, odprta organizacijska kultura, kreativnosti Abstract Developing creative learning environment within an organisational context that highly val- ues knowledge is crucial in establishing sustainable guidelines for organizations since creativ- ity has become a driving force for development. Human resources are limitless and serve as a means to enhance organizational development when organizations invest in human resource and establish organizational culture that do not limit employees but rather al ow free flow of information and ideas. The purpose of the paper is to present a conceptual model that presents the factors of creativity. Key words: competence development, open organisation culture, creativity Uvod V vse bolj negotovem in hitro spreminjajočem poslovnem okolju, za katerega je značilna ostra konkurenca in nepredvidljiv tehnološki napredek, je obstoj marsi- katere organizacije odvisen od inovativnosti zaposlenih, za kar je potrebno vzpo- 309 2 – s t 4 u .– o r staviti ustrezno kreativno okolje1,2. Pri vzpostavitvi kreativnega okolja imajo po- 2 u 5 s ize . o tv membno vlogo voditelji, ki z ustreznim delovanjem spodbujajo razvoj vzvodov k a m t r o ja , iz dolgoročnega udejanjanja inovativnosti3,4. Da bi razvoj inovativnosti udejanjali, je b n e je u o r 2 potrebno gojiti, spodbujati in podpirati kreativnost prek zagotavljanja ustreznih b 0 s r 1 p a struktur delovnega okolja, organizacijske klime in primerne prakse ravnanja s člo- 3 e , P š žev n veškimi viri, ki predstavljajo pogoje za oblikovanje kreativnih učinkov. Kljub dej- o e p r a to o n stvu, da je pomen oziroma nivo kreativnosti odvisen od zahtevnosti del in nalog, r s o l j ov e ž i ki jih posameznik opravlja, se večina avtorjev strinja, da v okviru skoraj vsakega de- , S n n e p l m ov lovnega mesta obstaja možnost za udejanjanje kreativnih idej5. Pri tem je sistema- r a e i n h n tično vključevanje v kreativni proces posameznika ključno6. i o j a a d g no e Zaradi izjemnega pomena prispevka kreativnosti zaposlenih na razvoj in preživet- s m ti – en je organizacij, ni presenetljivo, da je področje raziskav na tem področju vse obsež- t nejše. Namen tega članka je podati pregled najpomembnejše literature, vezane na udejanjanje menedžmenta znanja in pomena razvoja kompetenc ter oblikovanja ustrezne organizacijske kulture kot predpogoja razvoja kreativnosti. Članek se za- ključi s predstavitvijo konceptualnega modela razvoja inovativnosti. Kreativnost, inovativnost in menedžment znanja Obstaja povezava med kreativnostjo in inovativnostjo. Kreativnost je potreben predpogoj za izvedbo inovacij in pomeni ustvarjanje novih uporabnih proizvodov, procesov in storitev, medtem ko inovativnost pomeni implementacijo idej na in- dividualni, skupinski in organizacijski ravni7. Gurteen8 nadaljuje navezavo inova- tivnosti z znanjem. Inovativnost označi kot uporabo obstoječega znanja in razvoj novega znanja. Kot velja to za samo organizacijo, se znanje razvija in ni absolutno ali stalno. Kar znanje odlikuje je primernost – če novo znanje posamezniku ali or- ganizaciji prinese poslovno prednost, tako znanje preživi, v nasprotnem primeru propade, podobno kot to velja za organizacije. Avtor gre še dlje in znanje primer- 1 Christina Shal ey E., in Lucy L. Gilson. »What leaders need to know: A review of social and contextual factors that can foster or hinder creativity.«. Leadership Quarterly 15, no. 1 (2004): 33–53. 2 Xiaomeng Zhang, in Kathryn M. Bartol. »Linking empowering leadership and employee creativity: The in- fluence of psychological empowerment, intrinsic motivation, and creative process engagement.« Academy of Management Journal 53, no.1 (2010): 107–128. 3 Shal ey,. »What leaders need to know«. 4 Antonio Leal-Rodríguez, Antonio Leal-Mil án, José Luis Roldán-Salguerio, in Jaime Ortega-Gutiérrez. »Knowledge Management and the Effectiveness of Innovation Outcomes: The Role of Cultural Barriers.« The Electronic Journal of Knowledge Management 11, no. 1 (2013): 62–71. 5 Shal ey,. »What leaders need to know«. 6 Zhang, »Linking empowering leadership and employee creativity«. 7 Shal ey,. »What leaders need to know«. 8 David Gurteen, »Knowledge, Creativity and Innovation.,« Journal of Knowledge Management 2, no.1 (1998): 5–13. 310 K ja z genom in njegovim zapisom znanja o določenem organizmu na njegovem DN- reat K-ju, ki se prenaša iz generacije na generacijo in je na novo definirano in očiščeno ivno preko procesa naravne selekcije. V hitro spreminjajočem svetu je lahko neka rešitev st z izjemno uspešna v določenem kontekstu ali okolju in neuporabna v drugem. V po- apo slovnem okolju vedno obstaja priložnost za akcijo, učenje in izboljšave. slenih Za potrebe razumevanja kakšno vlogo ima znanje pri razvoju inovativnosti je pot- : po rebno poznati delovanje miselnih vzorcev. Globoko vtisnjena prepričanja povzro- me čijo, da se posamezniki običajno držijo prepričanj, predsodkov in posplošitev, ki n ra jim pomagajo pri hitrem pojasnjevanju okolja9. V hitro spreminjajočih zahtevah zvoj sodobnega delovnega okolja posameznik potrebuje bolj prilagodljive miselne vzor- a ko ce, ki jih pridobi le s spoznavanjem novih povezav med posameznimi stvarmi in mp pojmi, to je z učenjem10. etenc i Organizacije gradijo dinamične sposobnosti na osnovi znanja. Znanje je postalo n o ključen ekonomski faktor in vir trajnostnih konkurenčnih prednosti11 in kot tak dpr najpomembnejši strateški vir ter predstavlja sposobnost ustvarjanja in integrira- te o nja znanja12,13. Široko znanje določenega področja, ki se odraža z nivojem izobraz- rgan be, usposabljanja in pridobljenih izkušenj je, skladno z ugotovitvami Shalleyeve in iza Gilsonove14, povezano s kreativnostjo. cijske k Pomemben vir inovativnosti je globina in širina znanja, ki ga organizacije posedu- ul jejo. Bistvo menedžmenta znanja v povezavi z inovativnostjo je v njegovem osnov- ture nem okviru, to je, da predstavlja osnovo za inovativnost. Običajno se najpomemb- nejše inovacije izvedejo ob prepletanju specializacije, ki pomeni globoko razu- mevanje določene tematike in na osnovi široke baze znanj zato je moč oblikovati nove ideje15. Izobraževanje omogoča stik z različnimi izkušnjami, pogledi in baza- mi znanja, ki krepijo uporabo izkustev in veščin divergentnega reševanja proble- mov. To omogoča kognitiven razvoj posameznika, ki nato z večjo verjetnostjo ob- vladuje multiple in različne perspektive in bolj zapletene modele reševanja proble- mov. Na kreativnost posameznika izjemno pomembno vpliva usposabljanje, ki z razvojem večvrstnih veščin prispeva k zmožnosti poizkušanja novih stvari in več- jega zavedanja glede različnih alternativ in možnosti. Pomemben vir razvoja krea- 9 Aleksij Sokolič, »Participativno vodenje kot konkurenčna prednost podjetja.« Delavska participacija 12 (2003): 1–8. 10 Leal-Rodríguez, »Knowledge Management and the Effectiveness of Innovation Outcomes«. 11 Peter Drucker F. » Managing in a Time of Great Change.« (New York: Truman Tal y Books, 1995), 1–310. 12 Ikujiro Nonaka in Ryoko Toyama. »The knowledge-creating theory revisited: knowledge creation as a syn- thesizing process.« Knowledge Management Research & Practice 1, no. 1 (2003): 2–10. 13 Leal-Rodríguez, »Knowledge Management and the Effectiveness of Innovation Outcomes«. 14 Shal ey,. »What leaders need to know«. 15 Leal-Rodríguez, »Knowledge Management and the Effectiveness of Innovation Outcomes«. 311 2 – s t 4 u .– o r tivnih sposobnosti so tudi izkušnje, saj ima posameznik na osnovi preteklih opra- 2 u 5 s ize . o tv vljenih nalog možnost kreativnega razmišljanja o odprtih možnostih rešitve pro- k a m t r o ja , iz blemov16. Tako višji kot nižji nivoji kreativnosti, skladno z zahtevnostjo delovnega b n e je u o r 2 b mesta, zahtevajo različno znanje, veščine in zmožnosti 17. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Posameznik potrebuje širok spekter kompetenc, da se lahko uspešno sooča s n o e p r a kompleksnimi izzivi, ki jih prinaša sodobno delovno okolje. Crick18 predstavlja to o n r s o l j ov e ključne kompetence, ki jih potrebuje za uspešno doseganje ciljev kot vse komple- ž i , S n n e p ksnejše, kar pomeni, da posameznik potrebuje več kot le kompetence obvladova- l m ov r a e i nja določenih ozko definiranih veščin. Kompetence so širok koncept, ki vključu- n h n i o j a a d g je tako znanja in veščine, kot tudi socialne veščine in vrednote. Potrebne kompe- no e s m tence so tiste, ki prispevajo k učinkoviti komunikaciji, uspešni interakciji v he- ti – en terogenih timih in samostojnem delu. V sodobnem svetu ni moč pristopati k re- t ševanju problemov rutinsko. Večinoma gre za soočanje s spremembami, zato je pomembno učenje iz izkušenj ter kritično razmišljanje in delovanje. Posameznik naj ne bi bil le prilagodljiv, temveč inovativen, kreativen, notranje motiviran, pri čemer je pomembna refleksija. Refleksija pomeni možnost doseči, z uporabo me- ta-kognitivnih veščin, kreativnih veščin in kritične naravnanosti, oddaljitev od družbenih pritiskov, oblikovanje svojstvenih pogledov in neodvisnih zaključkov ter sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, kar pa od posameznika terja zre- lost. Skladno z ugotovitvami mnogih Martins in Martins19 izpostavljata kulturo uče- nja kot pomemben dejavnik spodbudnega inovativnega okolja. Menedžment zna- nja skladno z definicijo predstavlja vzvod razvoja kreativnosti in zmožnosti obli- kovanja poslovne vrednosti20. V kolikor ima menedžment znanja dejanski vpliv na način poslovanja, potem se dotika procesa radikalnih sprememb v načinu uporabe znanja in mora biti, da bi bilo znanje produktivno, usmerjeno v kreativnost in ino- vativnost. Voditelj mora priskrbeti za vse potrebne resurse in ugotoviti, ali je ustva- ril podporno delovno okolje s kulturo pravičnosti, v okviru katere izvaja različne ukrepe višanja kreativnosti, kot so rotacija delovnih mest, skrb za interakcijo po- sameznikov z različnim znanjem in veščinami ter ne nazadnje usposabljanje zapo- 16 Shal ey,. »What leaders need to know«. 17 Michael Mumford D. in Sigrid B. Gustafson. »Creativity syndrome: Integration, application, and innova- tion.« Psychological Bul etin 103, no.1 (1988): 27–43. 18 Ruth Deakin Crick, »Key Competencies of Education in a European Context: narratives of accountability or care.« European Educational Research Journal 7, no.3 (2008): 311–318. 19 El en Martins, in Nico Martins. »An organistational culture model to promote creativity and innovation.« SA Journal of Industrial Psychology 28, no. 4 (2002): 58–65. 20 Gurteen, »Knowledge, Creativity and Innovation«. 312 K slenih za kreativno reševanje problemov, vključevanje v različne programe izobra- reat ževanja in usposabljanja za pridobitev potrebnih znanj in veščin21,22. ivnost za Organizacijska kultura in ustrezna podpora voditeljev posl Organizacijska kultura je temelj razvojne strategije organizacije, zato se v global- enih nem okolju povezuje z dejavniki uspeha23,24. Prispeva k bistvenim spremembam : po strategije, tehnologije, delovnih sistemov in stilov vodenja, zato postaja vir strate- me ških konkurenčnih prednosti, pri čemer sta odprtost in zaupanje ključna dejavni- n ra ka, ki omogočata udejanjanje sprememb, še posebej v sodobnem okolju hitrih spre- zvo memb in negotovosti25. V ekonomiji znanja in vsled hitrim spremembam uspeh or- ja ko ganizacij sloni na kreativnosti in inovativnosti, ki se realizirajo v odprti organiza- mp cijski kulturi, katere osnova je medsebojno zaupanje in kjer zaposleni čutijo emo- eten cionalno varnost26. Voditelj z visoko razvito čustveno in socialno inteligenco je tis- c in o ti, ki v ospredje postavi posameznika kot najpomembnejši faktor uspešnosti orga- d nizacije27. prte o Pomembno je razumeti, na kakšen način lahko ustrezna organizacijska kultura rga postane orodje nenehnih sprememb. Martins in Martins28 navajata kot ključne niza aspekte razvoja organizacijske kulture, ki spodbujajo kreativnost in inovativno- cijs st, poleg ostalih, vrednote, ki podpirajo svobodo zaposlenih pri zasledovanju ci- ke k ljev, ki so jasno začrtani v okviru jasno zastavljene vizije in misije organizacije. Po- ultu membno je, da zaposleni poznajo vizijo in z njo povezane cilje, ki jih je potreb- re no zasledovati na delovnem mestu, saj je motivacija odvisna predvsem od stopnje usklajenosti osebnih ciljev s cilji organizacije. Visoko motivirani posamezniki niso le bolj produktivni, temveč tudi bolj ustvarjalni29. Učinkovito sredstvo spodbujanja kreativnosti predstavlja ustrezen pristop vode- nja, usmerjen v krepitev kreativnosti. Podobne zaključke glede ustreznosti vodenja v zasledovanju krepitve kreativnosti in inovativnosti podajajo na primer Zhang in 21 Shal ey, »What leaders need to know«. 22 Laird McLean D.. »Organizational Culture’s Influence on Creativity and Innovation: A Review of the Liter- ature and Implications for Human Resource Development.« Advances in Developing Human Resources 7, no.2 (2005): 226–246. 23 Marija Ovsenik, in Milan Ambrož. Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. ( Portorož: Turistica, 2000), 1–309. 24 Leal-Rodríguez, »Knowledge Management and the Effectiveness of Innovation Outcomes«. 25 McLean,»Organizational Culture’s Influence on Creativity and Innovation«. 26 Martins, »An organistational culture model to promote creativity and innovation«. 27 Ovsenik, Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. 28 Martins, »An organistational culture model to promote creativity and innovation«. 29 Sokolič, »Participativno vodenje kot konkurenčna prednost podjetja«. 313 2 – s t 4 u .– o r Bartol30, ki se osredotočata na participativno vodenje ter Oldham in Cummings31, 2 u 5 s ize . o tv ki zaključujeta, da je klima neomejevanja ključna, medtem ko nekateri32 sprejema- k a m t r o ja , iz jo transformacijsko vodenje kot učinkovit pristop, vendar le v timih z visoko zave- b n e je u o r 2 b zanostjo odličnosti. Končno Rosing33 predlaga obojeročno vodenje kot orodje ma- 0 s r 1 p a ksimiranja inovativnosti. 3 e , P š žev n o e p r a Pristop Oldhama in Cummingsove34 temelji na izpostavitvi pomena neomejeva- to o n r s o l j nja. Avtorja zaključujeta, da je kreativnost odvisna tako od osebne kreativne na- ov e ž i , S n n ravnanosti zaposlenega kot organizacijskih dejavnikov. Odsotnost katere od štirih e p l m ov r a e i osnovnih predpogojev, torej kreativnost posameznika, kompleksnosti dela, pod- n h n i o j a a d pore nadrejenih in neobvladujočega vodenja, niža nivo kreativnosti. Pripominjata g no e s m še, da menedžment spodbudi kreativnost v organizacijski klimi, ki temelji na zau- ti – en panju in na neomejevanju. t Nekateri drugi avtorji zaključujejo, da je transformacijsko vodenje tisto, ki maksi- mira inovativnost, vendar Eisenbeiß35 trdi, da je transformacijsko vodenje učinko- vito le v okviru vodenja timov z visoko organizacijsko klimo odličnosti, kjer vlada visoka zavezanost učinkovitosti in doseganja zastavljenih ciljev. Zhang in Bartol36 trdita, da v kolikor želimo, da znanje postane produktivno, ni potrebno le, da po- sameznik poseduje znanje in veščine, temveč je še pomembnejša motivacija. Not- ranja motivacija se krepi s psihološkim opolnomočenjem ter preko socialnih, ne- ekonomskih motivacijskih dejavnikov, kot je pohvala37. Opolnomočenje je proces, ki posamezniku omogoča, da svoje znanje in veščine s pomočjo dostopa do infor- macij uporabi za uspešno opravljanje dela. Participativno vodenje omogoča psiho- loško opolnomočenje zaposlenega, ta pa je dejavnik spodbude kreativnosti38. Kot odgovor na iskanje ustreznega stila vodenja v organizaciji, ki spodbuja ino- vativnost in vsled kompleksnosti inovacijskega procesa, Rosing39 predlaga oboje- ročno vodenje kot najprimernejše. Kreativnost zahteva razmišljanje, ki ni omeje- 30 Zhang, »Linking empowering leadership and employee creativity«. 31 Greg Oldham R., in Anne Cummings. »Employee creativity: Personal and contextual factors at work.« Academy of Management Journal , no. 39 (1996): 607–634. 32 Silke Eisenbeiß A., Daan van Knippenberg in Sabine Boerner. »Transformational leadership and team inno- vation: Integrating team climate principles.« Journal of Applied Psychology 93, no.6 (2010): 1438–1446. 33 Kathrin Rosing, Michael Frese in Andreas Bausch. »Explaining the heterogeneity of the leadership-innova- tion relationship: Ambidextrous leadership.« The Leadership Quarterly 22, no. 5 (2011): 956–974. 34 Oldham, »Employee creativity: Personal and contextual factors at work«. 35 Eisenbeiß, »Transformational leadership and team innovation«. 36 Zhang, »Linking empowering leadership and employee creativity«. 37 Shal ey,. »What leaders need to know«. 38 Zhang, »Linking empowering leadership and employee creativity«. 39 Rosing, »Explaining the heterogeneity of the leadership-innovation relationship«. 314 K no na znane procese in rešitve, zato prehaja nad delovne rutine. Temeljna predpo- reat stavka kreativnosti je raziskovanje, medtem ko inovativnost pomeni implementa- ivno cijo uporabnih idej, ta pa zahteva ciljno naravnanost, ki se udejanji v procesu izva- st z janja. Vendar se procesi kreativnosti in inovativnosti ter raziskovanja in izvajanja apo prepletajo in so medsebojno odvisni. Raziskovanje in implementacija sta pomemb- slen ni tako za kreativnost kot inovativnost, četudi je kreativnost močneje povezana z ih: p raziskovanjem, implementacija pa s procesom inovativnosti. Inovacije so po svoji om naravi kompleksne in nelinearne, predvsem pa nepredvidljive. Kompleksnost ino- en r vativnega procesa zahteva kompleksen model vodenja, to pomeni stil vodenja, ki azvo sestoji iz različnih pristopov, ki omogočajo uspešno izvedbo različnih faz inovativ- ja k nega procesa. Timi, ki so vključeni tako v proces raziskovanja kot izvajanja, so ino- om vativno najučinkovitejši, ker uspejo koristiti sinergijske učinke obeh procesov. Av- pet torji zaključujejo, da morajo voditelji zato v fazi raziskovanja izvajati odprto držo, enc i ki omogoča višanje spremenljivosti obnašanja sledilcev in tako prispeva k razmi- n o šljanju v popolnoma novo smer. Tovrsten stil vodenja odpira možnosti za neodvi- dpr sno razmišljanje in delovanje, spodbuja prevzemanje rizika in sprejema napake ter te o dovoljuje učenje iz napak, dovoljuje izvajanje nalog na svojstven način in eksperi- rgan mentiranje z različnimi idejami. Pri ustvarjanju novega je potrebno prevzeti dolo- izac čeno mero tveganja, saj je izid kreativnosti po naravi negotov. Izsledki raziskav ka- ijsk žejo, da se posamezniki običajno trudijo izogniti tveganjem in s tem možnim ne- e ku uspehom, zato je vloga voditelja, da jih spodbudi k prevzemu tveganja, da bi poi- ltu skali alternativno pot utečenim rutinam. Faza implementacije pa nasprotno zah- re teva zaprto držo voditelja, ki zavira spremenljivost obnašanja sledilcev. Tovrsten stil vodenja zahteva striktno upoštevanje pravil in izvajanje načrtovanega, v pri- meru odstopanj izvajanje popravkov, spremljanje doseganja ciljev in sankcionira- nje napak. Zaradi prepletenosti procesov ustvarjanja in implementacije, mora vo- ditelj obvladati fleksibilnost med obema držama in reagirati na način, kot to zah- teva vsaka posamezna situacija. Konceptualni model razvoja inovativnosti S pregledom literature so povzeti ključni zaključki na področju menedžmenta znana in ustreznih stilov vodenja, ki služijo kot orodja spodbujanja kreativnega delovnega okolja v odprti organizacijski kulturi prikazani na spodnji sliki. Konceptualni model dejavnikov razvoja inovativnosti prikaže ključne ugotovitve avtorjev, ki navajajo, da je osnova učinkovite vzpostavitve kreativnega okolja odpr- ta organizacijska kultura. Poseben pomen pripisujejo ustreznim strategijam mene- džmenta znanja, brez katerega v sodobnem svetu hitrih sprememb in pomembnih tehnoloških premikov ni moč realizirati inovativnih prebojev ter pomen ustrez- nih pristopov vodenja, katerih najnovejši zaključki vodijo v smeri obojeročnega vodenja kot najprimernejšega odgovora na kompleksnost inovativnega procesa. 315 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Konceptualni model dejavnikov razvoja inovativnosti # Sklepne ugotovitve Članek vzporedno predstavi (1) pomen organizacijske kulture za spodbujanje ino- vativnost, (2) vlogo menedžmenta znanja in (3) stilov vodenja ter poda ključne zaključke najnovejših rezultatov raziskav. Skladno z zaključki pregleda teoretične in empirične literature je moč zaključiti, da so voditelji tisti, ki morajo odgovoriti na vprašanje, kako oblikovati ustrezno organizacijsko strukturo, ki bo uspela raz- viti, spodbujati in vzdrževati posameznikovo in organizacijsko znanje, da bo prek uspešnega inovacijskega procesa omogočila doseganje dolgoročnih konkurenčnih prednosti organizacije v družbi znanja. Glavna aktivatorja kreativnega delovne- ga okolja sta implementacija menedžmenta znanja in udejanjanje fleksibilnih sti- lov vodenja. Literatura Crick, Ruth Deakin. »Key Competencies of Education in a European Context: narratives of accountability or care.« European Educational Research Journal 7, no.3 (2008): 311–318. Drucker, Peter F. Managing in a Time of Great Change. New York: Truman Tal- ly Books, 1995. 316 K Eisenbeiß, Silke A., Daan van Knippenberg in Sabine Boerner. »Transforma- reat tional leadership and team innovation: Integrating team climate principles.« ivno Journal of Applied Psychology 93, no.6 (2010): 1438–1446. st za Gurteen, David. »Knowledge, Creativity and Innovation.« p Journal of Knowledge osl Management 2, no.1 (1998): 5–13. enih: p Leal-Rodríguez, Antonio, Antonio Leal-Millán, José Luis Roldán-Salguerio, in om Jaime Ortega-Gutiérrez. »Knowledge Management and the Effectiveness of en r Innovation Outcomes: The Role of Cultural Barriers.« The Electronic Journal az of Knowledge Management 11, no. 1 (2013): 62–71. voja k Martins, Ellen, in Nico Martins. »An organistational culture model to promote om creativity and innovation.« SA Journal of Industrial Psychology 28, no. 4 pete (2002): 58–65. nc in o McLean, Laird D. »Organizational Culture’s Influence on Creativity and Inno- d vation: A Review of the Literature and Implications for Human Resource De- prte o velopment.« Advances in Developing Human Resources 7, no.2 (2005): 226– rg 246. aniza Mumford, Michael D. in Sigrid B. Gustafson. »Creativity syndrome: Integration, cijs application, and innovation.« Psychological Bulletin 103, no.1 (1988): 27–43. ke ku Nonaka, Ikujiro in Ryoko Toyama. »The knowledge-creating theory revisited: ltur knowledge creation as a synthesizing process.« Knowledge Management Re- e search & Practice 1, no. 1 (2003): 2–10. Oldham, Greg R., in Anne Cummings. »Employee creativity: Personal and con- textual factors at work.« Academy of Management Journal , no. 39 (1996): 607–634. Ovsenik, Marija, in Milan Ambrož. Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. Por- torož: Turistica, 2000. Rosing, Kathrin, Michael Frese in Andreas Bausch. »Explaining the heterogene- ity of the leadership-innovation relationship: Ambidextrous leadership.« The Leadership Quarterly 22, no. 5 (2011): 956–974. Shalley, Christina E., in Lucy L. Gilson. »What leaders need to know: A review of social and contextual factors that can foster or hinder creativity.«. Leadership Quarterl 15, no. 1 (2004): 33–53. Sokolič, Aleksij. »Participativno vodenje kot konkurenčna prednost podjetja.« Delavska participacija 12 (2003): 1–8. Zhang, Xiaomeng, in Kathryn M. Bartol. »Linking empowering leadership and employee creativity: The influence of psychological empowerment, intrin- 317 2 – s t 4 u .– o r sic motivation, and creative process engagement.« Academy of Management 2 u 5 s ize . o tv Journal 53, no.1 (2010): 107–128. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 318 2 – s t 4 u .– o r Ali je angleščina v slovenščini že udomačena? 2 u5s ize . o tv k a m t r Has English settled in the Slovenian language? o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Mojca Kostelec Cvitkovič 3 e , P š žev n o e p Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija r a to o n r s mojca.kostelec-cvitkovic@bic-lj.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Angleščina kot globalni jezik je prisotna tako rekoč po vsem svetu in ima velik vpliv na veči- no e s m no jezikov. V slovenščini najpogosteje prevzemamo jezikovne prvine iz angleškega jezika (t.i. ti – en anglizme) na področju športa, mode, glasbe, informacijske tehnologije in turizma. Članek se t osredotoča na anglizme s področja turizma in gostinstva. Predstavljeni so izsledki analize, v katero so bile vključene spletne strani večjih ljubljanskih hotelov. Zanimalo nas je, v kakšnem obsegu omenjene spletne strani uporabljajo prevzete angleške besede in ali za določene izraze obstaja slovenska sopomenka. Ključne besede: anglizmi, slovenščina, angleščina, turizem, hoteli Summary English as a global language is present virtual y all over the world and has a great impact on al- most every language. The Slovenian language borrows words from the English language (i.e. Anglicisms) especial y in the field of sport, fashion, music, information technology and tour- ism. This article focuses on Anglicisms in the field of tourism and hospitality. The analysis fo- cuses on the websites of major hotels in Ljubljana. The purpose was to research to what extent these websites use English borrowings and to check if Slovene synonyms for these Anglicisms exist. Key words: Anglicisms, Slovene language, English language, tourism, hotels Uvod Dandanes se angleščina govori tako rekoč po vsem svetu in ima podobno vlogo, kot jo je imela nekoč latinščina – postala je jezik mednarodnega sporazumevanja oz. lingua franca. V članku so predstavljeni razlogi, ki so privedli do takšnega raz- maha uporabe angleškega jezika po svetu. Vplivu angleščine se ni mogla izogniti niti slovenščina, saj je t.i. anglizme mogoče najti prav na vseh področjih jezika. Z raziskavo nekaterih spletnih strani želimo ugotoviti, v kolikšni meri se uporablja- jo sposojenke iz angleškega jezika v hotelirstvu. 319 2 – s t 4 u .– o r Angleščina kot globalni jezik 2 u 5 s ize . o tv Angleščina je uradni ali prevladujoči jezik v več kot 70 državah sveta, zato jo up- k a m t r o ja , iz ravičeno imenujemo svetovni oz. globalni jezik. Angleški jezik se je tako razširil, b n e je u o r 2 b »da je trenutno veliko več nematernih kot pa maternih govorcev angleščine«1. 0 s r 1 p a 3 e Državi z največ govorci angleščine kot maternega jezika sta ZDA in Velika Brita- , P š žev n o e p nija (pri čemer jih je v ZDA štirikrat več kot v VB), kar predstavlja 70 % vseh go- r a to o n r s vorcev angleščine kot maternega jezika2. o l j ov e ž i , S n n e p Vse do konca 16. stoletja je angleščino govorilo relativno majhno število ljudi, saj l m ov r a e i je bila geografsko omejena na Britansko otočje. V 17. in 18. stoletju se je angleščina n h n i o j a a d g razširila zaradi preseljevanja angleško govorečega prebivalstva v Ameriko, Irsko, no e s m Škotsko, Wales in Kanado3. Do še večjega razmaha angleščine je prišlo v 19. stole- ti – en tju zaradi kolonizacije Južne Afrike, Avstralije, Nove Zelandije in nekaterih dru- t gih otokov. Status svetovnega jezika pa je angleščina pridobila v 20. stoletju pred- vsem zaradi ekonomskega, političnega in kulturnega vpliva ZDA. Amerika (in s tem tudi ameriška angleščina) je simbol ekonomske in politične moči. Poleg tega je vodilna država na področju komunikacije, informacij in zaba- ve. Angleščina je prevladujoči jezik svetovnih medijev (vseh večjih mednarodnih izdaj časopisov in revij, oglaševanja); večina informacij na internetu je dosegljiva v angleškem jeziku. Angleščina prevladuje v računalniški industriji (strojna in pro- gramska oprema, računalniška omrežja, elektronska pošta, družabna omrežja), v glasbeni in filmski industriji, saj je Hollywood sinonim za filmsko produkcijo in ravno preko filmov je veliko ljudi v vsakodnevnem stiku z ameriško angleščino.4 S širitvijo angleščine po vsem svetu so se začele razvijati tudi variante oz. različi- ce angleškega jezika. Med vsemi različicami imata največji vpliv britanska in ame- riška angleščina, vendar pa se marsikje govorci srečujejo z drugimi standardnimi različicami (npr. avstralska, novozelandska, kanadska, južnoafriška angleščina). Jeziki v stiku S področjem jezikovnih stikov se jezikoslovci ukvarjajo že vse od 18. stoletja, teme- lje moderni teoriji jezikovnih stikov pa so v sredini prejšnjega stoletja v svojih de- lih postavili W. Leopold, E. Haugen, U. Weinreich in W. F. Mackey. Med vidnej- šimi jezikoslovci moderne sociolingvistike so še W. Labov, D. Hymes, P. Trudgill, S. G. Thomason in T. Kaufmann. V slovenskem prostoru so proučevanju sloven- 1 Eddie Ronowicz in Colin Yal op, ur., English: One Language, Different Cultures (London: Cassel, 1999), 14. 2 David Crystal, The Cambridge Encyclopedia of the English Language (Cambridge: Cambridge University Press, 2002), 106. 3 David Crystal, The Cambridge Encyclopedia of the English Language (Cambridge: Cambridge University Press, 2002), 95. 4 Randolph Quirk in Gabriele Stein, English in Use (Harlow: Longman, 1993). 320 A sko-angleških stikov do sedaj največ pozornosti posvetili R. Šuštaršič, E. Sicherl li je a in N. Šabec. ngle Do jezikovnih stikov in dvojezičnosti pride zaradi uporabe dveh ali več jezikov na ščin nekem območju (bivanje na narodnostno mešanih ali mejnih območjih, selitve za- a v s radi političnih, družbenih ali ekonomskih razlogov itd.). loven Pri govoru se tako dvojezični govorec največkrat poslužuje dveh strategij – kodne- šči ga preklapljanja, pri čemer prehaja iz enega jezika v drugega (lahko gre za besedo, ni že u besedno zvezo ali stavek v drugem jeziku), lahko pa pride do sposojanja, pri čemer d gre za prilagajanje besede (ali besedne zveze) iz enega jezika v jezikovni sistem dru- oma gega jezika. Bistvena razlika med kodnim preklapljanjem in sposojanjem je v tem, čen da pri sposojanju besedo prilagodimo na glasoslovni, oblikoslovni ali pomenoslov- a ni ravni posamezne besede, pri preklapljanju pa prehajamo iz enega jezikovnega sistema v drugega in ne pride do nikakršne integracije posameznih prvin. Anglizmi v slovenščini Anglizmi so jezikovne prvine, prevzete iz angleščine, ki prehajajo v slovenski (ali katerikoli drug) jezikovni sistem najpogosteje za zapolnitev leksikalne vrzeli, torej hkrati z novostmi iz predmetnega in pojmovnega sveta. Danes pa anglizme vedno pogosteje prevzemamo kot strokovne termine ali zgolj kot izraze, ki naj bi v našem prostoru uživali večji ugled, veljali za prestižnejše in bolj sofisticirane5. Slovenščina je prevzela prve angleške besede že v 17. in 18. stoletju posredno preko nemščine kot »jezikom posrednikom in preko tiskanih medijev (npr. keks, sprint, start)«6. Število angleških sposojenk v slovenščini je začelo naraščati po 2. svetov- ni vojni, predvsem pa v zadnjih nekaj desetletjih. Vedno večji vpliv angleščine se je začel z množičnim dostopom do satelitske in kabelske televizije ter pozneje in- terneta. Vpliv angleščine najhitreje in največkrat opazimo na leksikalni ravni (npr. block- buster, e-mail, junk food, lifestyle, play-off, wellness, couch surfing), medtem ko skla- denjske in medkulturne vplive angleščine na slovenščino največkrat zasledimo v medijih, oglasih in govorici mladih (slengu). Med najstniki prevladujejo anglizmi s področja glasbe, filma, računalništva, zabave, športa (npr . spot, moovie, surfati, 5 Nada Šabec, »Slovene-English language contact: lexical, syntactic, pragmatic and intercultural aspects,« v Je- zik u društvenoj interakciji. Zbornik radova sa savjetovanja održanoga 16. i 17. svibnja u Opatiji, ur. Diana Stolac, Nada Ivanetić, Boris Pritchard (Zagreb, Rijeka: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku, 2005): 471–481. Mo- nika Kalin Golob, »Med angleščino in slovenščino: prevzemanje in pomenski premiki,« Družboslovne razpra- ve, XVII, 37–38 (2001): 235–240. 6 Nada Šabec, »Slovene-English language contact: lexical, syntactic, pragmatic and intercultural aspects,« v Jezik u društvenoj interakciji. Zbornik radova sa savjetovanja održanoga 16. i 17. svibnja u Opatiji, ur. Diana Stolac, Nada Ivanetić, Boris Pritchard (Zagreb, Rijeka: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku, 2005), 471. 321 2 – s t 4 u .– o r party, šoping, basket). Gre za slengovske izraze, za katere je značilna kratka življenj- 2 u 5 s ize . o tv ska doba, vendar nekateri preživijo in postanejo del splošnega besedišča7. k a m t r o ja , iz b n V slovenski skladnji se kaže vpliv angleščine npr. v spremenjenem besednem vr- e je u o r 2 b stnem redu in v odvečni rabi svojilnih zaimkov. Primer medkulturnega vpliva na 0 s r 1 p a 3 e , P š žev slovenščino so oglasi z ameriško glasbo in značilnimi ameriškimi prizori, slogani, n o e p r a ki so delno prevedeni ali sploh ne. Velikokrat se takšnih vplivov niti ne zavedamo to o n r s o l j ov e več, saj so že postali del našega vsakdana (npr. zapis besede in z angleškim znakom ž i , S n n e p & , zapis fraze 24/7). Med novejšimi medkulturnimi vplivi angleščine so izrazi za l m ov r a e i hrano in pijačo za s sabo (angl. to go). Največkrat je v uporabi citatna oblika (npr. n h n i o j a a d g coffee to go), občasno pa naletimo na slovenske ustreznice, ki so navedene ob angle- no e s m ški sposojenki (npr. kava za s sabo, kava na poti). Pojavljajo se tudi kombinacije an- ti – en gleško-slovenskih besed (npr. kavica in juhica to go). Prav tako smo v citatni obli- t ki prevzeli izraz za sadni oz. sadno-mlečni napitek smoothie. O (ne)prilagojenosti besede slovenskemu jezikovnemu sistemu pričajo tudi različne množinske oblike (uporablja se tako smoothieji kot smoothiji). Med manj raziskanimi (vendar nikakor ne zanemarljivimi) je vpliv angleščine na slovenski pravopis. Med opaznejšimi pravopisnimi vplivi Šabec8 omenja uporabo okrajšav v spletnih klepetalnicah in SMS-sporočilih (npr. LP = lep pozdrav, ju3 = jutri), opuščanje šumnikov in sičnikov, rabo angleških črk in drugih elementov v oglasih, imenih podjetij, revij, glasbenih skupin. Uporaba anglizmov v hotelirstvu Analiza gradiva zajema spletne strani osmih hotelov v Ljubljani, ki so na voljo tako v slovenščini kot v angleščini. Predmet raziskave so anglizmi oziroma uporaba an- gleških izrazov v slovenščini. Zanimalo nas je, kateri izrazi se pojavljajo, kako po- gosto, ali obstajajo ustrezni slovenski izrazi in kaj bi lahko bili vzroki za uporabo anglizmov. V raziskavo so bili vključeni naslednji hoteli: 1. Hotel Lev Ljubljana (http://www. hotel-lev.si) 2. Hotel Slon (http://www. hotelslon.com) 3. Grand hotel Union (http://www.gh-union.si) 4. Hotel Park (http://www. hotelpark.si) 5. City hotel (http://www. cityhotel.si) 6. M hotel (http://www.m-hotel.si) 7 Nada Šabec, »Slovene-English language contact: lexical, syntactic, pragmatic and intercultural aspects,« v Je- zik u društvenoj interakciji. Zbornik radova sa savjetovanja održanoga 16. i 17. svibnja u Opatiji, ur. Diana Stolac, Nada Ivanetić, Boris Pritchard (Zagreb, Rijeka: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku, 2005), 474. 8 Nada Šabec, »Vpliv angleščine na slovenščino: leksikalni in pravopisni vidiki,« v Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek (Maribor: Slavistično društvo, 2007), 321–322. 322 A 7. Hotel Mons (http://www.hotel.mons.si) li je a 8. Plaza hotel (http://www.plazahotel.si) ngle Anglizme, ki jih zasledimo na spletnih straneh zgoraj omenjenih hotelov, lahko ščin razdelimo v dve skupini: v prvo skupino lahko uvrstimo anglizme, ki se v sloven- a v s ščini uporabljajo že vrsto let in jih najdemo že v Slovarju slovenskega knjižnega je- love zika (SSKJ) (npr. koktajl, bar, transfer), v drugi skupini pa najdemo novejše angle- nšč ške izraze v citatni obliki (npr. Wi-Fi, on-line). ini že u Najpogostejši anglizmi, ki jih zasledimo na spletnih straneh hotelov, so povezani d z nastanitvijo. Gre za izraze, s katerimi hoteli kategorizirajo sobe. V slovenščini ni oma enotne terminologije za opis sob, tako da se hoteli poslužujejo angleške termino- čen logije v citatni oz. polcitatni obliki, občasno pa uporabljajo poleg anglizmov tudi a slovenske izraze, ki so očitno stvar vsakega posameznega hotela. Superior/Deluxe/Comfort/Economy/Standard sobe Duplex (Dupleks)/Junior/Executive/Business suite Zelo pogost anglizem je suita (< angl. suite). Čeprav ta izraz uporablja večina ho- telov in je vsaj v žargonu že popolnoma udomačen, pa se kljub temu ob angleškem izrazu največkrat pojavi tudi Slovencem bolj domač apartma, včasih celo v isti be- sedni zvezi (npr. Apartmaji Junior suite). Omenjeni izrazi večinoma še niso prilagojeni slovenskemu jezikovnemu sistemu, saj so pridevniki včasih v vlogi levega, spet drugič v vlogi desnega prilastka (npr. Deluxe sobe in Sobe deluxe). Poleg izrazov za nastanitev se na vseh hotelskih straneh pojavi še izraz za brezžič- ni internet – Wi-Fi. Tudi za te izraze najdemo več oblik zapisa ( Wi Fi/WIFI/Wi- Fi/WiFi), poleg angleške kratice pa je v večini primerov še slovenski izraz, tako da zopet dobimo veliko kombinacij (npr. brezplačni WiFi, WI-FI povezava, brezžič- ni dostop do internet (Wi-Fi), WIFI internet dostop). Med pogostimi anglizmi, ki so že skoraj v celoti prilagojeni slovenskemu jezikov- nemu sistemu, najdemo koktajl, fitnes, bar, tim, fit, transfer. Najpogostejša dva ( koktajl in fitnes) se pojavita tudi v citatni obliki ( cocktail in fitness). Anglizem transfer spletne strani pogosto uspešno nadomeščajo z domačo besedo prevoz. Za- nimivo je, da iste strani uporabljajo tako domačo kot sposojeno besedo, kar kaže na udomačenost tega anglizma. Posamezni primeri uporabe anglizmov Pri spodaj navedenih primerih (gre za eno, največ dve pojavitvi) bi se lahko (mo- rali) izogniti uporabi anglizmov, saj imamo ustrezne slovenske izraze in dobimo vtis, da je uporaba angleški izrazov v takšnih primerih posledica želje, da bi z an- 323 2 – s t 4 u .– o r gleškimi izrazi delovali bolj svetovljansko, ali slabega jezikovnega znanja (npr. Kaj 2 u 5 s ize . o tv doživeti, kaj pogledati, ki je dobesedni prevod angleškega What to see, what to do). k a m t r o ja , iz b n V tabeli navajamo nekaj primerov angleških izrazov in ustreznih prevodov: e je u o r 2 b 0 s r 1 p a lobby (lobi) bar bar v preddverju hotela 3 e , P š žev n parking parkirišče o e p r a to o n Last Minute ponudba ponudba v zadnjem hipu r s o l j ov e ž i First Minute bonus bonus za zgodnje rezervacije , S n n e p l m ov multifunkcionalne dvorane večnamenske dvorane r a e i n h n cocktail party koktajl zabava i o j a a d g n flip chart tabla s papirjem o e s m t on request na željo/zahtevo i – ent self service pralnica in sušilnica samopostrežna pralnica in sušilnica incentive srečanja motivacijska srečanja on-line rezervacija/rezervacija on line spletna rezervacija business center poslovni center audio oprema avdio oprema Rent-a-bike najem koles fit prehrana zdrava prehrana ... Podobnih primerov je še veliko, vendar ne gre za številne pojavitve, ampak se na strani posameznega hotela uporabljajo različni anglizmi. Med posameznimi hote- li so precejšnje razlike, saj je pri nekaterih zaznati zares majhno število anglizmov (npr. Hotel Lev in Grand hotel Union), medtem ko se pri nekaterih spletnih stra- neh dogaja, da se namesto besedila v slovenščini pojavijo kar celi odseki besedila v angleškem jeziku (npr. Hotel Mons, Hotel Park). Zaključek Angleščina vpliva na večino svetovnih jezikov, prav tako tudi na slovenščino. Ko gre za poimenovanje novosti s pojmovnega ali predmetnega sveta, je uporaba spo- sojenk upravičena, če se v jeziku pravočasno ne tvori domač izraz oziroma če gre za strokovni termin (npr. internet, koktajl). V primerih, ko obstaja domač, uve- ljavljen izraz, pa je uporaba anglizmov nesprejemljiva (npr. standard sobe names- to standardne sobe). Uporaba anglizmov s področja hotelirstva je delno posledica neusklajene termino- logije, v veliki meri pa je pri spletnih straneh hotelov, ki smo jih analizirali, to pos- ledica dejstva, da gre za hotele v Ljubljani, katerih ciljna skupina so v večini prime- rov tujci. Ker gre za slovenske hotele, bi morali poskrbeti za jezikovni pregled, saj se tudi z odnosom do jezika kaže odnos do lastne države in kulture. 324 Al Literatura i je a Crystal, David. The Cambridge Encyclopedia of the English Language. Cambridge: ngl Cambridge University Press, 2002. eščin Kalin Golob, Monika. »Med angleščino in slovenščino: prevzemanje in pomen- a v s ski premiki,« Družboslovne razprave, XVII, 37–38 (2001): 235–240. loven Quirk, Randolph, in Gabriele Stein. English in Use. Harlow: Longman, 1993. ščini ž Ronowicz, Eddie, in Colin Yallop, ur., English: One Language, Different Cultures. e u London: Cassel, 1999. dom Šabec, Nada. »Slovene-English language contact: lexical, syntactic, pragmatic and ače intercultural aspects,« v n Jezik u društvenoj interakciji. Zbornik radova sa sav- a jetovanja održanoga 16. i 17. svibnja u Opatiji, ur. Diana Stolac, Nada Ivanetić, Boris Pritchard. Zagreb, Rijeka: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvisti- ku, 2005: 471–481. Šabec, Nada. »Vpliv angleščine na slovenščino: leksikalni in pravopisni vidiki,« v Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, 316–324. Maribor: Slavistič- no društvo, 2007. 325 2 – s t 4 u .– o r Analiza organizacij javnega in zasebnega 2 u 5 s ize . o tv k a m sektorja v smislu razmerja t r o ja , iz b n e je u o r 2 med fleksibilnostjo, varnostjo b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev in učinkovitostjo n o e p r a to o n r s The analyses of the public and private sector o l j ov e ž i , S n n e p l m ov organizations in terms of the relationship between r a e i n h n i o j a flexibility, security and efficiency a d g no e s m ti – en Tatjana Kozjek t Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Slovenija tatjana.kozjek@fu.uni-lj.si Povzetek Prispevek prikazuje nekatere rezultate raziskave fleksibilnosti in varnosti na področju dela ter njune povezave z učinkovitostjo organizacij v javnem in zasebnem sektorju. Z namenom ugo- tovitve načina delovanja organizacij v smislu razmerja med ocenjeno učinkovitostjo ter oce- njeno fleksibilnostjo in varnostjo je izvedena neparametrična metoda linearnega programira- nja 'Data Envelopment Analysis' (DEA), s katero je ocenjena proizvodna oziroma storitvena funkcija in izračunano razmerje med vložki in učinki. Metoda DEA deluje s predpostavkami več različnih vložkov oziroma več različnih učinkov, rezultat pa je izračunana mera relativne učinkovitosti. Za vsako opazovano enoto se izračuna enotna mera relativne učinkovitosti. Re- zultati metode DEA, in sicer modela, usmerjenega na vložke, postavljajo na optimalno ovojni- co Centre za socialno delo in Upravne enote, zelo blizu pa je še Davčna uprava. Najvišjo oceno učinkovitosti imata skupini Malih zasebnih organizacij, z najvišjo fleksibilnostjo in varnostjo, in Upravnih enot, z dokaj visoko fleksibilnostjo in visoko varnostjo. Ključne besede: fleksibilnost, varnost, učinkovitost, linearno programiranje, metoda DEA. Summary The article presents some research results of flexibility and security and their relationship with the organizational efficiency in the public and private sector organizations. With a purpose to find out how organizations in terms of the relationship between the estimated efficiency and the estimated flexibility and security was conducted nonparametric method of linear program- ming ‘Data Envelopment Analysis’ (DEA), which is the estimated output or service function and calculated the ratio between inputs and effects. DEA method works with the assump- tions of multiple inputs and multiple effects, resulting in a calculated measure of relative effi- 327 2 – s t 4 u .– o r ciency. For each observation unit is calculated uniform rate of relative efficiency. The results 2 u 5 s ize . o tv of DEA methods, model focusing on the inputs, on the optimal envelope Centre for Social k a m t r o ja , iz Work and Administrative Unit are set, very close is the Tax Administration. The highest effi- b n e je u o r 2 b ciency rates have a group of small private organizations, with the highest flexibility and securi- 0 s r 1 p a ty, and Administrative units, with a rather high flexibility and high security. Because of the dis- 3 e , P š žev n o e p proportionately high security score little private organizations are not relatively quite efficient. r a to o n The results show that scores of the efficacy in larger in organizations with higher flexibility and r s o l j ov e ž i security scores, however, the differences in the transfer of flexibility to the result is quite large. , S n n e p l m ov r a Key words: flexibility, security, efficiency, linear programming, DEA method. e i n h n i o j a a d g no e s m t Uvod i – ent Fleksibilnosti organizacij in varnosti zaposlenih se v razpravah prav v obdobju go- spodarske recesije namenja več pozornosti. S fleksibilnostjo organizacij in var- nostjo zaposlenih pa je povezana tudi učinkovitost organizacij. Prispevek prikazu- je rezultate raziskave o povezanosti fleksibilnosti organizacij ter varnosti posame- znikov z učinkovitostjo organizacij v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji. Da bi se ugotovil način delovanja organizacij v smislu razmerja med ocenjeno učinko- vitostjo ter ocenjeno fleksibilnostjo in varnostjo je bila izvedena neparametrična metoda linearnega programiranja 'Data Envelopment Analysis' (DEA). Metode Sodelujoči so v okviru raziskave izpolnjevali anketni vprašalnik o fleksibilno- sti, varnosti in učinkovitosti organizacij. Vprašanja o fleksibilnosti organizacij so vključevala vidike zunanje in notranje numerične fleksibilnosti, funkcionalne fle- ksibilnosti, fleksibilnosti plač in stroškov dela, prostorske fleksibilnosti (mobilno- sti) ter fleksibilnosti pogodb o zaposlitvah. Vprašanja, povezana z varnostjo po- sameznikov, so vključevala vidike tako varnosti posameznika na splošno kot var- nost posameznika v organizaciji. Vključeni so bili vidik ekonomske varnosti, do- hodkovne oziroma socialne varnosti, varnosti delovnega mesta, varnosti dela, var- nosti delovnih sposobnosti in kombinacijske varnosti. Učinkovitost organizacij se je proučevala v povezavi s fleksibilnostjo in varnostjo. Vprašanja, povezana z učin- kovitostjo organizacij, so bila oblikovana po vzoru modela 'Common Assessment Framework' (CAF) oziroma standarda za ugotavljanje kakovosti, ki služi za ana- litično opredelitev prednosti in slabosti organizacije. Na podlagi vprašanj, vklju- čenih v vprašalnik, so se analizirali vidiki kakovosti opravljenih storitev oziroma proizvodov, točnosti in produktivnosti zaposlenih, preglednosti informacij, stro- škovne učinkovitosti organizacij, doseganja kratkoročnih ciljev in zadovoljstva de- ležnikov. Poudariti je treba, da rezultati raziskave ne prikazujejo dejanske pač pa ocenjeno učinkovitost organizacij. 328 A Anketni vprašalnik je izpolnilo skupno 1012 zaposlenih v organizacijah zasebne- nali ga in javnega sektorja, pri čemer 3 udeleženi niso označili organizacije zaposlitve, za o torej se je upoštevalo 1009 veljavnih odgovorov. Od tega je 257 oziroma 25,5 % za- rgan poslenih v organizacijah zasebnega sektorja. Sodelujoči, zaposleni v organizacijah iza javnega sektorja so: 39 oziroma 3,8 % v vladnih službah, 131 oziroma 12,9 % v mini- cij ja strstvih, 7 oziroma 0,7 % v direktoratih, 20 oziroma 2,0 % v davčni upravi, 40 ozi- vne roma 4,0 % v centrih za socialno delo, 46 oziroma 4,6 % v inšpektoratih, 180 ozi- ga i roma 17,8 % v upravnih enotah, 143 oziroma 14,2 % v občinah, 51 oziroma 5,1 % v n za javnih zavodih oziroma javnih agencijah. 95 oziroma 9,4 % sodelujočih je pri na- sebn vedbi organizacije, v kateri so zaposleni, izbralo možnost 'drugo'. ega s Z namenom, da se ugotovi način delovanja organizacij v smislu razmerja med oce- ekt njeno učinkovitostjo ter ocenjeno fleksibilnostjo in varnostjo, ki predstavljata orja v s vložka, je bila v nadaljevanju raziskave izvedena neparametrična metoda linear- m nega programiranja 'Data Envelopment Analysis' (DEA). Metoda DEA je nestati- islu r stična in neparametrična optimizacijska metoda linearnega programiranja. Upo- az rablja se za vpeljavo merjenja tehnične učinkovitosti, in sicer namesto s predpo- me stavko enega vložka in enega učinka, s predpostavkami več različnih vložkov ozi- rja m roma več različnih učinkov. Rezultat je izračunana mera relativne učinkovito- ed fl sti glede na virtualni vložek in virtualni učinek. Z metodo se med seboj primerja ek učinkovitost vseh organizacij oziroma enot odločanja v vzorcu (DMU – Decision sibi making units). Zasnovana je na osnovi ovojnice okrog enot DMU, ki je oblikovana lnos na podlagi meje proizvodnih možnosti najboljših organizacij, mere učinkovitosti tjo, v pa se izračunajo relativno glede na to ovojnico. Najučinkovitejše organizacije do- ar ločajo mejo, ki predstavlja ovojnico okoli ostalih organizacij. Predpostavlja se to- nost rej, da so vsi odkloni posledica neučinkovitosti. S pomočjo neparametričnega ma- jo in u tematičnega programiranja se oceni proizvodna funkcija in izračuna razdaljo med č vložki in učinki. Za vsako opazovano enoto model izračuna enotno mero učinko- inkov vitosti. Za model DEA je značilno, da čim več vložkov in učinkov se vključi v mo- ito del, tem številnejše so učinkovite enote, pa tudi povprečna učinkovitost je večja1. stjo Obstajajo različni modeli DEA. V raziskavi je bil uporabljen model, usmerjen v vložke, ki po navedbah Coellija (1996)2 odgovarja na vprašanje, za koliko lahko organizacija zmanjša količino vložkov, ne da bi se spremenila količina učinkov; in temelji na predpostavki konstantnih donosov obsega. Za raziskavo je bilo po- membno, da DEA omogoča referenčno primerjavo neučinkovitih enot z učinkovi- timi in predstavitev delovanja teh kot linearno kombinacijo delovanja referenčnih učinkovitih enot. Pred izvedbo DEA metode je bila izvedena najprej še faktorska 1 Wil iam Cooper, Lawrence, M, Seiford in Zhu, Joe. Handbook on data envelopment analysis. Kluwer Academic Pu- blishers, (Boston: Springer, 2004), 4. 2 Timothy Coel i, ''A guide to DEAP version 2.1: A data envelopment analysis (computer) program.' CEPA Working Paper 96/08 (Avgust 1996): 3–5, http://www.owlnet.rice.edu/~econ380/DEAP.PDF (06. 12. 2013). 329 2 – s t 4 u .– o r analiza za oblikovane skupine organizacij, za oblikovane faktorske spremenljivke 2 u 5 s ize . o tv pa so bile nato izračunane povprečne vrednosti. k a m t r o ja , iz b n e je u o Tabela 1: Povprečne vrednosti za oblikovane faktorje spremenljivk fleksibilnosti r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Skupine organizacij FF1_M FF2_M FF3_M FF4_M FF5_M n o e p r a t zasebni sektor – 50 ali manj zap. 4,40 2,32 2,63 3,81 4,49 o o n r s o l j ov e ž i zasebni sektor – od 51 do 250 zap. 3,34 3,01 3,59 3,53 3,35 , S n n e p l m ov zasebni sektor – 251 ali več zap. 3,68 2,76 3,79 3,82 3,81 r a e i n h n i o vladna služba 2,98 1,93 3,24 3,59 2,42 j a a d g no e ministrstvo – 50 ali manj zaposlenih 3,04 2,41 2,86 3,14 3,00 s m ti – en ministrstvo – od 51 do 250 zaposlenih 2,74 2,33 2,77 3,34 2,95 t ministrstvo – 251 ali več zaposlenih 2,58 1,91 2,77 2,95 3,02 davčna uprava 2,44 1,68 3,39 3,38 4,24 center za socialno delo 3,05 1,61 2,54 2,07 2,31 inšpektorat,direktorat 2,79 1,84 3,17 3,14 3,37 upravna enota 2,96 1,76 3,72 2,22 2,89 občina 3,23 2,41 3,42 3,59 2,50 javna agencija, javni zavod 3,47 2,49 3,59 4,21 2,93 V Tabeli Številka 1 so prikazane povprečne vrednosti za oblikovane faktorje spre- menljivk fleksibilnosti, in sicer: faktorja poimenovanega Fleksibilnost – prilaga- janje vsebine dela (FF1_M), ki kaže fleksibilnost organizacij pri prilagajanju vse- bine dela in s tem povezanim ustvarjanjem fleksibilnih oblik pogodb o zaposli- tvah; faktorja poimenovanega Fleksibilnost – prilagajanje dela (FF2_M), ki kaže fleksibilnost organizacij pri prilagajanju dela in s tem povezanim ustvarjanjem fleksibilnih oblik pogodb o zaposlitvah; faktorja poimenovanega Fleksibilnost – prilagajanje ravni (števila) zaposlenih (FF3_M), ki kaže fleksibilnost organizacij pri prilagajanju števila zaposlenih spreminjajočim se potrebam v organizaciji ter s tem povezano vsebino dela, ki jo opravljajo in njihove pogodbo o zaposlitvi; fak- torja poimenovanega Fleksibilnost – študentsko delo (FF4_M), ki kaže fleksibil- nost organizacij pri najemanju študentov ter faktorja poimenovanega Fleksibil- nost – premeščanje na drugo delovno mesto na drugo lokacijo (FF5_M), ki kaže fleksibilnost organizacije pri premeščanju zaposlenih na druga delovna mesta na druge lokacije. 330 A Tabela 2: Povprečne vrednosti za oblikovane faktorje spremenljivk varnosti naliza o Skupine organizacij FV1_M FV2_M FV3_M FV4_M FV5_M rga zasebni sektor – 50 ali manj zap. 5,80 5,34 3,10 3,63 2,12 niza zasebni sektor – od 51 do 250 zap. 4,38 4,68 3,92 3,82 1,80 cij ja zasebni sektor – 251 ali več zap. 4,45 4,46 4,08 3,76 2,51 vneg vladna služba 4,95 4,59 4,24 3,56 2,16 a in z ministrstvo – 50 ali manj zaposlenih 4,20 3,55 3,83 3,26 2,47 aseb ministrstvo – od 51 do 250 zaposlenih 4,29 4,60 3,87 3,51 2,53 neg ministrstvo – 251 ali več zaposlenih 3,92 4,15 3,35 3,23 2,11 a sek davčna uprava 4,37 4,18 3,91 3,31 2,13 torja v s center za socialno delo 4,69 3,78 4,23 3,42 2,05 m inšpektorat,direktorat 4,41 4,23 4,23 3,26 2,08 islu r upravna enota 4,68 4,43 3,86 3,37 2,10 azm občina 4,78 4,69 4,26 3,51 2,49 erja m javna agencija, javni zavod 4,75 4,66 4,60 3,41 2,30 ed fl V Tabeli številka 2 so za oblikovane skupine organizacij prikazane povprečne eks vrednosti spremenljivk varnosti s faktorsko analizo oblikovanih faktorjev, to- ibil rej faktorja varnosti poimenovanega Varnost – dostop do infrastrukture in mož- nos nost za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (FV1_M), ki kaže omo- tjo, v gočeno varnost posameznika na področju dostopa do infrastrukture za potre- arn be zdravja in izobraževanja ter možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega ostj življenja, faktorja varnosti poimenovanega Varnost – delovni pogoji (FV2_M), o in u ki kaže omogočeno varnost posameznika na področju delovnih pogojev pri tre- či nutnem delodajalcu in z delovnimi pogoji povezanim počutjem posameznika na nkov delovnem mestu, faktorja varnosti poimenovanega Varnost – izobraževanje na ito delovnem mestu (FV3_M), ki kaže omogočeno varnost posameznika na podro- stjo čju izobraževanja na delovnem mestu na željo posameznika in zaradi potreb de- lodajalca ter s tem povezanimi sredstvi, ki jih posameznik zasluži, faktorja var- nosti poimenovanega Varnost – zaposlitve in usklajevanja plač (FV4_M), ki kaže omogočeno varnost posameznika glede njegove zaposlitve in s tem poveza- nim usklajevanjem in indeksacijo njegove plače ter faktorja varnosti poimenova- nega Varnost – stanovanje (FV5_M), ki kaže omogočeno varnost posameznika za najem ali nakup stanovanja. 331 2 – s t 4 u .– o r Tabela 3: Povprečne vrednosti za oblikovani faktor spremenljivke učinkovitost 2 u 5 s ize . o tv k a m Skupine organizacij FU_M t r o ja , iz b n e je u o zasebni sektor – 50 ali manj zaposlenih 6,13 r 2 b 0 s r 1 p a zasebni sektor – od 51 do 250 zaposlenih 4,76 3 e , P š žev n o e p zasebni sektor – 251 ali več zaposlenih 4,83 r a to o n r s vladna služba 5,07 o l j ov e ž i , S n n e p ministrstvo – 50 ali manj zaposlenih 4,34 l m ov r a e i n h n ministrstvo – od 51 do 250 zaposlenih 3,89 i o j a a d g n ministrstvo – 251 ali več zaposlenih 3,91 o e s m ti – en davčna uprava 5,14 t center za socialno delo 4,91 inšpektorat,direktorat 4,88 upravna enota 5,42 občina 4,81 javna agencija, javni zavod 4,80 Tabela Številka 3 prikazuje povprečne vrednosti spremenljivk faktorja Učinkovi- tost. Z izvedeno faktorsko analizo je bil za spremenljivke učinkovitosti oblikovan en faktor poimenovan Učinkovitost, ki kaže učinkovitost oblikovanih skupin or- ganizacij, glede na skladnost storitev/proizvodov s standardi kakovosti, kakovost zagotavljanja storitev/proizvodov, v smislu spoštovanja rokov, vsebine storitve/ proizvoda, notranjih informacij za izvajalce storitev/proizvodov, relevantnih in- formacij za naročnika/prejemnika storitev/proizvodov, produktivnost/storilnost zaposlenih, stroškovno učinkovitost organizacije, doseganje kratkoročnih ciljev glede na obseg storitev/proizvodov oziroma glede na kakovost storitev/proizvodov ter zadovoljstvo deležnikov (npr. državljanov, drugih organizacij, …). Tabela številka 4 prikazuje povprečne vrednosti s faktorsko analizo oblikovanih faktorjev ocenjene fleksibilnosti, varnosti in učinkovitosti. Povprečne vrednosti oblikovanih faktorjev so bile, kot je že bilo povedano, uporabljene za nadaljnjo analizo z metodo DEA. 332 A Tabela 4: Izračunane povprečne vrednosti za oblikovane faktorje fleksibilnosti, nali varnosti in učinkovitosti za analizo z metodo DEA za org Skupine organizacij Oznaka FF_AV FV_AV FU_AV aniz zasebni sektor – 50 ali manj zaposlenih ZS_m 3,56 4,42 6,13 acij j zasebni sektor – od 51 do 250 zaposlenih ZS_s 3,47 3,62 4,76 avne zasebni sektor – 251 ali več zaposlenih ZS_v 3,80 3,81 4,83 ga in z vladna služba VS 2,83 3,90 5,07 ase ministrstvo – 50 ali manj zaposlenih M_m 2,93 3,40 4,34 bneg ministrstvo – od 51 do 250 zaposlenih M_s 2,86 3,80 3,89 a se ministrstvo – 251 ali več zaposlenih M_v 2,90 3,39 3,91 ktor davčna uprava DU 3,82 3,56 5,14 ja v s m center za socialno delo CSD 2,43 3,50 4,91 islu r inšpektorat, direktorat I_D 3,27 3,57 4,88 az upravna enota UE 3,31 3,74 5,42 merj občina O 2,96 3,99 4,81 a m e javna agencija, javni zavod JA_Z 3,26 3,90 4,80 d fleksibi Rezultati lnos Rezultati metode DEA, in sicer modela usmerjenega na vložke, postavljajo na op- tjo, v timalno ovojnico Centre za socialno delo (CSD) in Upravne enote (UE), zelo bli- arn zu pa je še Davčna uprava (DU) (glejte Sliko številka 1). Polje izkoristka fleksibil- ost nosti določata izhodiščna poltraka skozi točki CSD in UE. Izven tega območja se jo in u nahajajo štiri skupine organizacij, to so Davčna uprava (DU), Inšpektorati in Di- č rektorati (I_D), Srednje velike zasebne organizacije (ZS_s) in Velike zasebne orga- inkov nizacije (ZS_v), pri katerih se v modelu pojavijo neizkoriščene omejitve. itostjo Slika 1: Prikaz skupin organizacij na optimalni ovojnici 333 2 – s t 4 u .– o r Skupine organizacij, pri katerih se v modelu pojavijo neizkoriščene omejitve, to- 2 u 5 s ize . o tv rej Davčna uprava (DU), Inšpektorati in Direktorati (I_D), Srednje velike zaseb- k a m t r o ja , iz ne organizacije (ZS_s) in Velike zasebne organizacije (ZS_v), so na Sliki številka b n e je u o r 2 2 pomaknjene desno od Upravnih enot (UE), kar pomeni, da imajo slabši rezul- b 0 s r 1 p a tat pri fleksibilnosti (večje razmerje med fleksibilnostjo in učinkovitostjo), ven- 3 e , P š žev n o e p dar jim izboljšanje te postavke ne prinaša boljše končne ocene relativne učinko- r a to o n vitosti. Če bi se zahtevalo, da se tudi te podredijo načinu izkoriščanja fleksibilno- r s o l j ov e ž i sti kot ostale enote, bi morale ustrezno zmanjšati fleksibilnost. Na ta način bi vse , S n n e p l m ov enote vstopile v polje izkoristka fleksibilnosti, določenega z obema relativno učin- r a e i n h n kovitima skupinama organizacij, torej Centri za socialno delo (CSD) in Upravni- i o j a a d g n mi enotami (UE). o e s m ti – ent Slika 2: Prikaz skupin organizacij s prevelikim vložkom fleksibilnosti Z danim posegom, bi se izgubil smisel predstavitve rezultatov, zato smo se v okvi- ru raziskave odločili za nekoliko svobodnejšo interpretacijo, in sicer tako, da se je Davčni upravi (DU) popravilo podatke le za toliko, da je postala učinkovita (pr- votna stopnja učinkovitosti je bila 99,6 %). V ta namen se je za 0,4 % povečalo oce- no učinkovitosti za skupino enot Davčna uprava (DU), in sicer za 0,02 na 5,16 (v zadnji koloni (FU_AV) Tabele 4 se torej vrednost 5,14 spremeni na 5,16). Rezul- tat se zaradi tega zelo malo spremeni, saj je edina razlika v tem, da se skupina enot Davčne uprave (DU) postavila neposredno na ovojnico. Omenjeno je prikazano na Sliki številka 3. Interpretacija tako popravljenega modela je bistveno lažja in seveda bolj smiselna, saj ni razloga, da bi se polje izkoristka fleksibilnosti omejevalo s specifično skupi- no enot, in sicer z Upravnimi enotami (UE). V nadaljevanju se tako lahko razvrsti vse obravnavane skupine organizacij po relativni višini fleksibilnosti, ki se izraža z razmerjem med fleksibilnostjo in učinkovitostjo. 334 Analiza organizacij javnega in zasebneg Slika 3: Prikaz skupine enot Davčne uprave (DU) na ovojnici a sektorja v s mislu razmerja m ed fleksibiln Slika 4: Skupine organizacij z relativno nizko fleksibilnostjo ostjo Skupine organizacij z relativno nizko fleksibilnostjo (glejte Sliko številka 4), torej , var z nizkim razmerjem med fleksibilnostjo in učinkovitostjo, so organizacije z ugo- nos dnim vplivom fleksibilnosti na učinkovitost. Referenčna skupina organizacij za tjo i sorazmerno nizko fleksibilnost glede na učinkovitost so Centri za socialno delo n uč (CSD). Skupina, v kateri kot referenčni način izkoriščanja fleksibilnosti prevladu- ink jejo Centri za socialno delo (CSD) so še Vladne službe (VS), Občine (O) in Sre- ovit dnje velika ministrstva (M_s), pri čemer so Vladne službe (VS) najbližje Centrom ost za socialno delo (CSD), medtem, ko ima pri ostalih dveh skupinah malce večji jo vpliv tudi model izkoristka fleksibilnosti, ki ga predstavljajo Upravne enote (UE). To so vse skupine organizacij z relativno nizko oceno fleksibilnosti (pod 3,00) in zmerno oceno učinkovitosti. V tej skupini, ki je sicer po razmerju med fleksibil- nostjo in varnostjo dokaj homogena, odstopajo Srednje velika ministrstva (M_s) z zelo nizko oceno učinkovitosti. Vertikalna razporeditev enot pomeni relativno vrednost varnosti, v tej skupini je ocena varnosti najslabša pri Centrih za socialno delo (CSD) in največja pri Srednje velikih ministrstvih (M_s), kar postavlja Cen- tre za socialno dela (CSD) na ovojnico relativne učinkovitosti, Srednje velika mi- nistrstva (M_s) pa daleč stran od ovojnice v polje neučinkovitosti. 335 2 – s t 4 u .– o r Skupine organizacij z relativno visoko fleksibilnostjo, torej tiste, pri katerih je vi- 2 u 5 s ize . o tv soko razmerje med fleksibilnostjo in učinkovitostjo, so prikazane na naslednji Sli- k a m t r o ja , iz ki številka 5. Davčna uprava (DU) je referenčna enota za Velike organizacije zaseb- b n e je u o r 2 nega sektorja (ZS_v). Značilnost teh dveh skupin organizacij je, da imajo razmer- b 0 s r 1 p a je med oceno fleksibilnosti in učinkovitosti dokaj visoko. Davčna uprava (DU) 3 e , P š žev n o e p je relativno učinkovita zaradi relativno visoke ocene učinkovitosti in dokaj niz- r a to o n ke ocene varnosti, pri čemer pa je razmerje med fleksibilnostjo in učinkovitostjo r s o l j ov e ž i med največjimi. Ocena učinkovitosti poslovanja v Velikih organizacijah zasebne- , S n n e p l m ov ga sektorja (ZS_v) je relativno nizka, kar ob solidni fleksibilnosti in visoki varnosti r a e i n h n prinaša mesto med najslabše ocenjenimi skupinami enot. Pri podobnem razmerju i o j a a d g n med fleksibilnostjo in varnostjo kot ga ima Davčna uprava (DU), se Velike zaseb- o e s m ti – en ne organizacije (ZS_v) izkazujejo z večjo fleksibilnostjo in varnostjo ter z manjšo t učinkovitostjo kot referenčna skupina Davčne uprave (DU). Slika 5: Skupine organizacij z relativno visoko fleksibilnostjo Skupine organizacij z enakomernejšo porazdelitvijo med fleksibilnostjo in var- nostjo, prikazane na zgornji Sliki številka 6, so skupine organizacij, za katere so referenčna skupina Upravne enote (UE). Levo od skupine Upravnih enot (UE) so skupine z relativno manjšo fleksibilnostjo glede na varnost (torej je boljši izko- ristek fleksibilnosti, model izkoristka fleksibilnosti pa je pomaknjen proti Cen- trom za socialno delo (CSD)), levo pa enote z relativno večjo fleksibilnostjo gle- de na varnost (torej je slabši izkoristek fleksibilnosti, model izkoristka pomaknjen proti Davčni upravi (DU)). V prvi skupini je najbolj pomaknjena v levo skupina Malih zasebnih organizacij (ZS_m), ki sicer s položajem blizu ovojnice izkazuje dokaj visoko relativno učin- kovitost izkoristka fleksibilnosti. To je tudi skupina organizacij z najvišjimi oce- nami pri vseh treh spremenljivkah. Ta skupina organizacij ima relativno visoko oceno varnosti, zato je način njihovega obnašanja na Sliki številka 6 pomaknjen v levo, k organizacijam z manjšim razmerjem med fleksibilnostjo in učinkovitostjo. Na desni omejujejo skupino Srednje velike organizacije zasebnega sektorja (ZS_s), 336 A ki imajo dokaj nizek izkoristek fleksibilnosti, zaradi solidne vrednosti fleksibilno- nali sti in ne prevelike ocene učinkovitosti. Pri ostalih skupinah organizacij, torej In- za o špektoratih in Direktoratih (I_D), Malih ministrstvih (M_m), Javnih agencijah rgan in zavodih (JA_Z) ter Velikih ministrstvih (M_v), je model izkoriščanja fleksibil- iza nosti zelo podoben učinkoviti skupini Upravni enot (UE). cij javnega in zasebnega sektorja v s mislu razm Slika 6: Skupine organizacij z enakomernejšo porazdelitvijo med fleksibilnostjo in erj varnostjo a m ed fl Če se pogleda še oddaljenost ovojnice, se lepo vidi, da so se najslabše odrezala Sre- ek dnja (M_s) in Velika ministrstva (M_v), ki z najnižjo oceno učinkovitosti, kljub sibi relativno nizkemu vložku fleksibilnosti, zasedajo dno lestvice relativne učinkovi- lno tosti. Za vse tri skupine ministrstev je torej značilna dokaj nizka fleksibilnost in stjo, v varnost in ob tem relativno nizka ocena učinkovitosti. arn V skupino s slabšo relativno učinkovitostjo se štejejo Občine (O), Javne agencije in ostj zavodi (JA_Z) in Velike zasebne organizacije (ZS_v). Gre za organizacije z visoko o in u varnostjo in dokaj podobno oceno učinkovitosti, pri relativno veliki fleksibilnosti čin (izjema so Občine (O), kjer je fleksibilnost nižja). kovi Najvišjo oceno učinkovitosti imata skupini Malih zasebnih organizacij (ZS-m), z tost najvišjo fleksibilnostjo in varnostjo (kar je izredno zanimiv podatek) in Upravnih jo enot (UE), z dokaj visoko fleksibilnostjo in visoko varnostjo. Zaradi nesorazmer- no visoke ocene varnosti Male zasebne organizacije (ZS_m) niso relativno pov- sem učinkovite. Vidi se, da razmerje med oceno fleksibilnosti in varnosti ne vpliva na uvrstitev sku- pin organizacij v razvrstitvi relativne učinkovitosti, saj so se skupine organizacij v obeh večjih referenčnih skupinah razvrstile po relativni učinkovitosti. Rezultati vsekakor kažejo, da so ocene učinkovitosti večje v organizacijah z večjimi ocena- mi fleksibilnosti in varnosti, kljub temu pa so razlike v prenosu fleksibilnosti v re- zultat dokaj velike. 337 2 – s t 4 u .– o r Diskusija in zaključki 2 u 5 s ize . o tv S fleksibilnostjo organizacij in varnostjo zaposlenih je povezana tudi učinkovitost k a m t r o ja , iz organizacij. V okviru raziskave se je z neparametrično metodo linearnega progra- b n e je u o r 2 b miranja DEA ugotavljal način delovanja organizacij v smislu razmerja med ocenje- 0 s r 1 p a 3 e no učinkovitostjo ter ocenjeno fleksibilnostjo in varnostjo. , P š žev n o e p r a V okviru fleksibilnosti organizacij so se proučevali vidiki zunanje in notranje to o n r s o l j ov e numerične fleksibilnosti, funkcionalne fleksibilnosti, fleksibilnosti plač in stro- ž i , S n n e p škov dela, prostorske fleksibilnosti (mobilnosti) ter fleksibilnosti pogodb o zapo- l m ov r a e i slitvah. V okviru varnosti posameznikov so se proučevali vidiki ekonomske var- n h n i o j a a d g nosti, dohodkovne oziroma socialne varnosti, varnosti delovnega mesta, varnosti no e s m dela, varnosti delovnih sposobnosti in kombinacijske varnosti. V okviru učinkovi- ti – en tosti organizacij pa so se analizirali vidiki kakovosti opravljenih storitev oziroma t proizvodov, točnosti in produktivnosti zaposlenih, preglednosti informacij, stro- škovne učinkovitosti organizacij, doseganja kratkoročnih ciljev in zadovoljstva de- ležnikov. Za raziskavo je bilo pomembno, da DEA omogoča referenčno primerjavo neučin- kovitih enot z učinkovitimi in predstavitev delovanja teh kot linearno kombinaci- jo delovanja referenčnih učinkovitih enot. Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da je relativna učinkovitost glede na raz- merje med vloženo fleksibilnostjo in varnostjo optimalna pri centrih za socialno delo in upravnih enotah, zelo blizu pa je še davčna uprava. Za vse tri skupine mi- nistrstev je značilna relativno nizka ocena učinkovitosti. Slabšo relativno učinko- vitost imajo tudi občine, javne agencije in zavodi ter velike in zasebne organizaci- je. Najvišjo oceno učinkovitosti pa imata skupini malih zasebnih organizacij in upravnih enot. Rezultati torej kažejo, da so ocene učinkovitosti večje v organizacijah z večjimi ocenami fleksibilnosti in varnosti. Opozoriti pa je treba tudi na velike razlike pri končni oceni relativne učinkovitosti, ki so povezane z vložkom fleksibilnosti, saj visok vložek fleksibilnosti ne 'rezultira' vedno visoke relativne učinkovitosti. Literatura Coelli, Timothy. ''A guide to DEAP version 2.1: A data envelopment analysis (com- puter) program.' CEPA Working Paper 96/08 (Avgust 1996): 1–49. http:// www.owlnet.rice.edu/~econ380/DEAP.PDF. Cooper, William, Seiford, Lawrence, M. and Zhu, Joe. Handbook on data envelo- pment analysis. Kluwer Academic Publishers. Boston: Springer, 2004. 338 2 – s t 4 u .– o r Benchmarking 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Benchmarking o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Jasna Kralj Pavlovec 3 e , P š žev n o e p Fakulteta za dizajn, pridružena članica r a to o n r s Univerze na Primorskem, Slovenija o l j ov e ž i , S n n e p jasna.kralj@fd.si l m ov r a e i n h n i o j a a d g Sebastjan Repnik no e s m t Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Slovenija i – ent sebastjan.repnik@gmail.com Povzetek V prispevku sta avtorja iskala smiselnost uporabe benchmarkinga ali primerjalne metode v tu- rizmu, kot eni izmed strateških razvojnih potencialov Slovenije. Trdita, da je benchmarking ena izmed »vrhunskih« metod ocenjevanja vpliva turizma na gospodarsko rast posameznih držav v primerjavi s svetovnim gospodarskimi in finančnimi tokovi, turističnih destinacij, sto- ritev, potovanj, itd. Smiselnost uporabe benchmarkinga v turistični panogi, posebej še v sloven- skem turizmu je ključnega pomena za postavitev srednjeročne in dolgoročne strategije naše države. Na primeru Slovenije bi benchmarking lahko opredelil konkurenčne prednosti, ključ- ne turistične proizvode, ciljne skupine ter na podlagi tega oblikoval ključne usmeritev za trže- nje slovenskega turizma za srednjeročno obdobje. Benchmarking avtorja razumeta, kot spod- budo organizaciji/podjetju, da dosežejo in presežejo najboljše/najboljšega na določenem po- dročju. S pregledom člankov na temo benchmarkinga smo vzpostavili svojo definicijo, ki po- skuša povezati objavljene definicije in njuno osebno razumevanje termina in same metodolo- gije ter hkrati odgovorita na vprašanja, kaj benchmarking je, kaj je njegov cilj in kje se ga upo- rablja. Benchmarking lahko sam kot ocenjevalna in primerjalna metoda ali pa v kombinaci- ji z različnimi kreativnimi tehnikami in s kreativnim razmišljanjem, postane ena izmed vodil- nih metod globalnega in lokalnega razvoja od turizma, gospodarstva do malih podjetij in ne- gospodarskih dejavnosti. Ključne besede: benchmarking, raziskovalna metoda, turizem, razvojna strategija slovenske- ga turizma. Summary In the paper the two authors re-evaluated the logic of use of benchmarking or comparative method in tourism as one of the strategic developmental potentials of Slovenia. Their basic premise is that benchmarking is the premium method for assessing the effects of tourism on 339 2 – s t 4 u .– o r countries economic growth in comparison with global economic and financial flows, tourist 2 u 5 s ize . o tv destinations, services, travels, etc. The key role of using benchmarking in the tourism industry, k a m t r o ja , iz especial y in the Slovenian tourism is to establish medium- and long-term strategy of the coun- b n e je u o r 2 b try in question. On the case of Slovenia benchmarking could define competitive advantages, 0 s r 1 p a key tourism products; target groups and based on the latter design strategic guidelines of mar- 3 e , P š žev n o e p keting Slovenian tourism for the medium term. The authors understand benchmarking as an r a to o n incentive for an organisation/enterprise to achieve and surpass the best in a given area. With an r s o l j ov e ž i overview of articles on the topic of benchmarking a definition has been formed that tries to in- , S n n e p l m ov terlace published definitions and the authors personal understanding of the term and its meth- r a e i n h n odology along with the intent to answer the questions what benchmarking is, what is its goal i o j a a d g n and how to use it. Benchmarking in itself as an evaluative and comparative method or in com- o e s m ti – en bination with different creative techniques and creative thinking can become one of the lead- t ing methods of global and local development from tourism, economy to small enterprises and non-economic activities. Key words: Benchmarking, research method, tourism, developmental strategy of Slovenian tourism Uvod Namen prispevka je prek meta analize predstaviti uporabnost metode benchmar- king in poiskati morebitne možnosti implementacije v druge dejavnosti. Zanima nas smiselnost uporabe tako uporabe notranjega, kot tudi zunanjega benchmar- kinga v turizmu, kjer predpostavljamo, da je le-ta ocenjevalno primerjalna metoda ključnega pomena za postavitev srednjeročne in dolgoročne strategije razvoja tu- rizma Slovenije in da hkrati omogoča zdravo konkurenčnost med posameznimi turističnimi destinacijami, uslugami ali izdelki. Cilj članka je odgovoriti na vprašanje zakaj je uporaba benchmarkinga v sloven- skem turizmu pomembna in kako lahko benchmarking uporabimo za izboljšanje konkurenčnosti pri nas. Benchmarking avtorja prispevka definirata kot enostaven in pregleden raziskoval- ni proces, ocenjevalno metodo, ki temelji na sistematičnem postopku po korakih: preučevanje/raziskovanje, analiziranje/sistematično pregledovanje, planiranje/na- črtovanje in izvedba/ implementacija. Je aplikativna metoda v znanosti, gospodar- stvu in negospodarskih vejah, ki omogoča primerjavo med enakimi/podobnimi dejavnostmi in/ali med različnimi kategorijami. Z benchmarkingom primerjamo in ocenjujemo podjetja, organizacije, institucije, storitve in delo ljudi, produkte, sisteme, koncepte ter proizvode. To vodi do večje konkurenčnosti, ki jo razumemo kot spodbudo državam, regijam, občinam, podjetjem, institucijam, dejavnostim, panogam, itd. pri pripravi in izvedbi razvojnih strategij. 340 Be Geneza benchmarkinga nch Termini in zapisi terminov, ki se pojavljalo v literaturi so benchmarking, benč- mar marking, primerjalna analiza, primerjalno ocenjevanje. Dilema uporabe pravilne- kin ga zapisa metodologije je bila: ali posvojimo in uporabimo originalni angleški za- g pis benchmarking ali poslovenjeni zapis originala benčmarking ali pa izraz preve- demo v primerjalno analizo. V slovenskem knjižnem jeziku najdemo enako rabo zapisa besede dizajn, ki smo jo direktno poslovenili in slušno zapisali iz angleške besede design, ob temu, da imamo slovensko sopomenko za dizajn, t.j. oblikova- nje. Možna termina za benchmarking bi bila še primerjalno ocenjevanje ali meto- da najboljših praks oziroma angleško best practice method1.V prispevku, uporab- ljamo originalni angleški zapis termina benchmarking, ker menimo, da glede za- pisa še ni enotnega konsenza. Začetek benchmarkinga kot primerjalnega ocenjevanja ali metode najboljših pra- ks, kot ga imenujejo sega v leto 1842. Obdobje 19. stoletja je obdobje storitvenih in obrtnih podjetij. Njihova številčnost je pripeljala do večjega konkurenčnega boja. Medsebojna primerjava in neformalno ocenjevanje drug drugega je omogo- čila zdravo konkurenčnost in izboljšanje posameznih storitev in kakovosti ter ce- nejše izdelke. Metoda se je skozi stoletje razvijala, se spreminjala in dopolnjevala z novimi zna- nji in tehnikami na področju primerjalne analize in se razvila v sistematični po- stopek po korakih. Največje zanimanje o izvajanju in principih benchmarkinga se je pokazalo leta 1989 ob izidu knjige Benchmarking avtorja Roberta Campa. Leto 1989 je bilo prelomno, kajti od takrat naprej se je opis te metode pojavljal v temelj- ni strokovni literaturi o managementu23456789. Prav tako se je spreminjala in dopol- ' ' ' ' ' ' ' 1 Stane Možina, Rudi Rozman, Miroslav Glas, Mitja I. Tavčar, Danijel Pučko, Janko Kralj, Štefan Ivanko, Bog- dan Lipičnik, Jože Gričar, Metka Tekavčič, Vlado Dimovski in Bogomir Kovač, MANAGEMENT: nova znanja za uspeh, ( Radovljica: Didakta, 2002), 461, 679. 2 Sylvia Codling, »Benchmarking,« v The Gower Handbook of Management, ur. Dennis Lock (Hampshire: Gower, 1998), 182–198. 3 Michael Cross, The Benchmarking Sourcebook (London: Batsford Ltd.,1998). 4 James H. Harrington in James S. Harrington, High Performance Benchmarking 20 Steps to Success (New York: McGraw-Hil ,1996). 5 Michael J. Spendolini, The Benchmarking Book ( New York: Amacom, 1992). 6 Gregory H. Watson, Strategic Benchmarking: How to Rate Your Company’s Performance Against the World’s Best (New York: John Wiley & Sons, 1993). 7 Gregory H. Watson, Strategic Benchmarking Reloaded with Six Sigma: Improving Your Company's Performance Using Global Best Practice (New York: John Wiley & Sons, 2007). 8 Mohamed Zairi, Benchmarking for Best Practice: Continuous Learning Through Sustainable Innovation (Oxford: Butterworth-Heinemann, 1996). 9 Mohamed Zairi, Effective Management of Benchmarking Project:Practical guidelines forexamples of the best practise (Oxford: Butterworth-Heinemann, 1998). 341 2 – s t 4 u .– o r njevala terminološka definicija. V 20. stoletju se na Japonskem, v Združenih dr- 2 u 5 s ize . o tv žavah Amerike in v Evropi pojavi kapitalistična misel biti najboljši med najboljši- k a m t r o ja , iz mi, ki v osnovi izvira iz japonske besede dantos. Japonci so pojmovanje te besede b n e je u o r 2 dosledno prenesli v vse pore svojega življenja in dosegli izjemen tehnološki razvoj. b 0 s r 1 p a 3 e V 21. stoletju gospodarske in negospodarske družbe uporabljajo benchmarking , P š žev n o e p r a kot tehniko strateškega upravljanja in kot spodbudo konkurenčnosti med pod- to o n r s jetji10. Konkurenčnost in s tem razvoj posameznih podjetji dosežemo z ocenjeva- o l j ov e ž i , S n n njem različnih med seboj primerljivih dejavnosti, storitev, izdelkov, ponudbe in e p l m ov r a dela. Je proces primerjanj. Primerjamo uspešnost, kakovost, rentabilnost, produk- e i n h n i o j a tivnost, itd. Z nenehnim spremljanjem dogajanja na trgu in dejavnosti konkurenč- a d g no e nih podjetji dosežemo dolgoročno konkurenčnosti lastnega podjetja11. Predstavlja- s m ti – en mo nekaj definicij različnih avtorjev, ki osvetlijo razumevanje, kaj benchmarking t je. Spendolini12 razume primerjalno metodo kot sistematičen proces za ocenjeva- nje vseh vrst storitev, produktov, itd. Medtem, ko Watson13 pojasnjuje benchmar- king kot neprekinjeno iskanje boljših praks, ki vodijo do višje konkurenčne uspeš- nosti, Wöber14 zaključi in zakroži še definicije Garvina15, McNairja in Leibfrieda16, z lastno definicijo, ki pravi, da je benchmarking sistematičen postopek primerjave meritev s ciljem, da dosežemo stalen napredek in/ali izboljšave. Je sredstvo, orodje za nenehno izboljševanje in spodbuja vodstven kader in njihove zaposlene, da raz- mišljajo o učinkovitosti ukrepov in praks za povečanje dobičkonosnosti. V litera- turi17'18 je zaslediti razlage o benchmarkingu, ki primerja uspešnost in opredeli pri- mere najboljših praks, tako v javnem kot v zasebnem sektorju in vključuje uporabo natančnih in dogovorjenih ukrepov. Zajema primerjavo ene organizacije z drugo. Metoda omogoča ugotavljanje napak pri delu z ljudmi v primerjavi z drugo organi- zacijo. Benchmarking je proces primerjalnih postopkov in opravil določenega po- slovnega procesa s podobnimi procesi v uspešnih podjetjih. Večina raziskovalcev 10 »Benchmarking kao moderna metoda u strategijskom manadžmentu poslovanja,« http://www.studenti.rs/ hvala/ (10.01.2013). 11 Wikipedia, »Benchmarking, « http://en.wikipedia.or-g/wiki/Benchmarking (5.1. 2013). 12 Michael J. Spendolini, The Benchmarking Book (New York: Amacom, 1992). 13 Watson, Strategic Benchmarking: How to Rate Your Company’s Performance Against the World’s Best. 14 Karel W., Wöber Benchmarking for tourism organizations An eGuide for Tourism Managers (Univerasity of Il ino- is at Urbana-Champaign: National Laboratory for Tourism and eCommerce, 2001). 15 David A. Garvin, »Building a learning organisation,« Harvard Business Reviev 71, no. 4 (1993): 78–91, http:// www1.ximb.ac.in/users/fac/Shambu/Sprasad.nsf/ (10.3. 2013). 16 McNair J. Carol in Leibfried Kathleen H. J., Benchmarking: A Tool for Continuous Improvement (New York: Harper Business, 1992). 17 National Cooperation Highway Research Programe [NCHRP], »Report 511: Guide for Customer – Dri- ven Benchmarking of Maintenance Activities,« (Washington: Transportation Research Board of National Academies, 2004), Pridobljeno 18.2.2013 iz http://books.google.si/books?. 18 Možina et al. MANAGEMENT: nova znanja za uspeh, 461, 679. 342 Be se strinja, da je metoda proces, ki poteka od preučevanja, analiziranja, načrtova- nch nja do končne izvedbe. S sistemskim pristopom je zagotovljena jasnost in enostav- ma nost izvedbe. Razlike so v številčnosti in zaporedju posameznih korakov. Camp19 rkin oblikuje 10 korakov, Watson20 jih sistematično uredi v 6 korakov: načrtovanje pro- g cesa, iskanje najboljšega, opazovanje, analiziranje, prenova in izboljšave. Medtem, ko Codling21 vzpostavi model 4. nivojev: načrtovanje, analiza, izvedba in pregled procesa, ki ga lahko uporabljamo prek vseh nivojev. Osnovne faze benchmarkinga po Luštickýem in Kinclu22 so: planiranje, zbiranje informacij, analiza in uporaba. Proces benchmarkinga tako postane del poslovne strategije podjetja; s tem vklju- čuje komponente modernega nadzora prakse, kot del splošne kvalitete upravlja- nja operacij Total Quality Management – TQM. Wöber23 zaključi, da je procesu benchmarkinga najpomembnejši del izbira partnerja/partnerjev vključenih v razi- skavo. Kljub vsemu pa lahko pri benchmarkingu prihaja tudi do neuspehov zaradi zunanjih in notranjih faktorjev, kot so nerazumevanje samega procesa, slabe izbi- re področij raziskave, nepravilne izbire podjetij, neustrezno planiranje stroškov in časa raziskave ali celo nepripravljenost sodelovanja podjetja. Poudarja, da je pred- pogoj za uspešen benchmarking potrebno zagotoviti najboljše podjetje in vodjo v njej, da bi dosegli zastavljene cilje. Cilje lahko dosežemo, če dobro poznamo pro- cese benchmarkinga. Pregled in diskusija Pregledali smo članke, raziskave, poročial in knjige, ki obsežno govorijo o benchmarkingu in/ali so metodo uporabili v svojih raziskavah. Nekatere raziskave so široke (svetovne raziskave, ki zajamejo eno ali več panog in jih primerjajo z dru- gimi državami), druge postavljajo okvir raziskave znotraj posameznih držav, spet tretje pa se ukvarjajo z benchmarkingom znotraj turizma in turističnih destinacij ali posameznih hotelov/hotela. Konkretno bomo omenili le tiste raziskave, ki na- kazujejo možnost uporabe primerjalne metode v slovenskem turizmu, ki jih lah- ko izvedemo v odnosu Slovenije do svetovne turistične ponudbe (primer Škotske) medregijskih povezav znotraj in zunaj državnih mej (primer obmejnih regij Če- ške, Slovaške ter Velike Britanije). Izpostavimo tudi primer primerjave različnih 19 Robert C. Camp, Benchmarking: The Search For Industry Best Practices That Lead To Superior Performance, (Milwa- ukee: American Society for Quality Control Quality Press, WI, 1989). 20 Gregory H. Watson, Strategic Benchmarking: How to Rate Your Company’s Performance Against the World’s Best (New York: John Wiley & Sons, 1993). 21 Sylvia Codling, »Benchmarking,« v The Gower Handbook of Management, ur. Dennis Lock (Hampshire: Gower, 1998). 22 Martin Luštický in Tomaš Kincl, »Tourism Destination Bencmarking: Evaluation and Selection of the Bencmarking Partners,« Journal of Competitveness 4, no.1 (2012). 23 Karel W. Wöber, »Benchmarking for tourism organizations An eGuide for Tourism Managers,« (Univerasity of Il inois at Urbana-Champaign: National Laboratory for Tourism and eCommerce, 2001). 343 2 – s t 4 u .– o r gospodarski panog znotraj ene države (primer Kanade). Primer konkurenčnega 2 u 5 s ize . o tv benchmarking iz področja telekomunikacij pa nam odpira možnosti implemen- k a m t r o ja , iz tacije le-tega v turizem. b n e je u o r 2 b Prva od široko zastavljenih raziskav je letno poročilo WTTC24 (Mednarodna or- 0 s r 1 p a 3 e ganizacija za spodbujanje turizma po vsem svetu), ki temelji na vsakoletnih raziska- , P š žev n o e p r a vah, ki jih WTTC izvede skupaj z Oxford Economics. V raziskavi predstavi veli- to o n r s kost, letno rast turizma in pomembnost turizma ter turističnih potovanj v primer- o l j ov e ž i , S n n javi z ostalimi večjimi gospodarskimi panogami ter ugotavlja vpliv turizma na sve- e p l m ov r a tovno gospodarsko rast in hkrati na bruto domači proizvod – BDP posamezne dr- e i n h n i o j a žave. Raziskava predstavi zaključke benchmarkinga med različnimi gospodarski- a d g no e mi panogami: rudarstvo, izobraževanje, kemična industrija, avtomobilska proi- s m ti – en zvodnja, komunikacije, finančne storitve, turizem ter turistična potovanja. V raz- t iskavo je bilo zajetih 20 držav iz celega sveta. Meritve bruto domačega proizvoda, zaposlovanja, trdnost povezav turizma s preostalo ekonomijo in ustvarjanje novih delovnih mest, so bile narejene za vsak sektor in državo posebej. Raziskava predvi- deva rast svetovnega turizma in turističnih potovanj za 2,7% kar je manj, kot je bila napoved. WTTC ugotavlja, da je padec povišanja posledica znižanja svetovne ras- ti BDP-ja za 0,2% in nadaljevanje problemov na evrskem območju. Najvišja rast tu- rizma in turističnih potovanj je bila zabeležena v Južni Koreji, in sicer za 13,2%. Če naredimo primerjavo s Slovenijo, ugotovimo, da je prispevek turizma k BDP-ju v leto 2011 znašal 12%. Indeks izvoženih potovanj za leto 2011 je znašal 101, kar predsta- vlja 1% rast v primerjavi z 2010 in pomeni manjšo rast turizma v Sloveniji v primerja- vi s svetovnim povprečjem25. Luštický in Kincl predstavita raziskavo26 strateškega planiranja na področju eval- vacije turistične strategije razvoja posamezne regije in konkurenčne prednosti le-te znotraj posamezne države. V raziskavi prikazujeta trende v turizmu za obdobje pet let. V analizo so bile vključene različne države s posameznimi regijami: Češka s 4. regijami z razvojnimi strategijami, Velika Britanija z 2 regijama in Slovaška z regi- jama Bratislave in Žilina. Prek analize je bilo ugotovljeno, da je Češka z regijo Juž- ne Bohemije najprimernejša destinacija v komparaciji z ostalimi izbranimi regija- mi. V primeru med regijskega turističnega sodelovanja predstavlja Češka najustre- znejšega partnerja. Drugo mesto je zasedla regija Bratislave in tretje mesto Žilina. 24 World Travel & Tourism Council [WTTC], »Benchmarking Travel & Tourism's economic impact against other sector, « http://www.wttc.org/site_media/uploads/downloads/WTTC (10.1. 2013). 25 Slovenska turistična organizacija, »Slovenski turizem v številkah 2012, « http://www.slovenia.info/pictures (16.1. 2013). 26 Luštický in Kincl, »Tourism Destination Bencmarking: Evaluation and Selection of the Bencmarking Partners,« 99–116. 344 Be Medregijski benchmarking je dober pokazatelj, katere regije, ne glede na držav- nch ne meje imajo dobre razvojne strategije, katere imajo boljšo in kakovostnejšo po- ma nudbo, kje je morebitna možnost skupnih nastopov in turistične promocije ter rkin ponudbe na trgu, itd. Slovenija kot večregijska država, ki je močno geografsko in g kulturno vpeta v ostale čezmejne regije, bi s primerno izpeljano primerjalno ana- lizo in ocenjevanjem lahko pridobila podatke o možnostih morebitnega skupne- ga nastopa na trgu; predvsem pa bi se lahko prek rezultatov definirale nove dejav- nosti, ki ne konkurirajo drugih regijam in izoblikujejo edinstvenost ponudbe po- samezne regije. Škotska se je lotila raziskave27 z namenom postati svetovno prepoznavna turistična država s poudarkom na ponudbi izjemnih naravnih danosti, kulturnih in zgodo- vinskih znamenitosti, športnih dogodkov in doživljanju utripa posameznih mest. Raziskava je zajela različne turistične subjekte od večjih potovalnih agencij do ma- lih družinskih turističnih podjetij, kjer se je ukvarjala s primerjavo inovativnosti, novih ponudb/storitev in izdelkov v turizmu, z zvestobo turistov in ponudbo za privabljanje potencialnih turistov. Raziskava28 je razdelila sodelujoče v 3 skupine in definirala njihove ključne kompetence. V prvo skupino so bila vključena mala podeželska podjetja/hoteli, ki so locirani v bližino večjih mestnih središč in ni- majo kapacitet za masovnim turizem, zato morajo ponuditi visoko stopnjo stori- tev in izdelkov, da bodo ljudje pripravljeni nameniti potovanju nekoliko več časa. Drugo skupino predstavljajo večji organizatorji počitniških paketov, ki se obrača- jo direktno na potencialne turiste in ponujajo predvsem prevoze iz Velike Britani- je in Irske na Škotsko. Predstavniki te skupine so ena najhitreje rastočih podjetij v Evropi in imajo velik potencial za pridobitev novih poslov. V tretjo skupino so bile razvrščene atrakcije, ki so originalne, izvirne, inovativne, interaktivne, namenjene zabavi, izobraževanju in preživljanju prostega časa. Inovacije so v tej skupini tiste, ki predstavljajo možnost razvoja te skupine. Ključne kompetence so bile lojalnost kupcev, pridobivanje novih kupcev in inovacije. Proces dela je vseboval šest kora- kov: predmet benchmarkinga, razumevanje notranjih procesov, določitev najbolj- šega v razredu, zbiranje podatkov, analiza rezultatov in izvedba ukrepov. Pilotna raziskovalna študija je slonela na tehniki brainstorminga, sinergijskem pristopu posameznih udeležencev. Metodologija dela se je začela s SWOT analizo udele- žencev. Definirali so prednosti in opredelili morebitne poslovne procese v poveza- vi s prednostmi. Drugi korak je bil proces razporejanja ugotovljenih ključnih pro- cesov, nadalje so analizirali primere dobre prakse in uporabnost le-teh. Sledila je implementacija ugotovitev, kjer so sodelovala tudi druga podjetja in zunanji stro- kovnjaki. Proces dela se je zaključil z oceno in povratno informacij, ki omogoča 27 Michele Cano, Siophan Drummond, Chris Mil er in Steven Barclay, »Learning from others: benchmarking in diverse tourism enterprics,« Total Quality Management 12 (2001): 976–980, http://www.tourism.bilkent. edu.tr/~jamel/Selected%20Topics%20in%20Tourism/Benchmarking.pdf (10.1. 2013). 28 Camp, Benchmarking: The Search For Industry Best Practices That Lead To Superior Performance. 345 2 – s t 4 u .– o r začetek novih medsebojnih povezav znotraj skupine, med skupinami in oblikova- 2 u 5 s ize . o tv nje novih projektov. Izsledki raziskave so pokazali, da je medsebojno učenje različ- k a m t r o ja , iz nih udeležencev učinkovit in hkrati poceni metodološki proces, ki temelji na for- b n e je u o r 2 malno strukturiranemu pristopu. Metodologija predstavlja uspešno kombinacijo b 0 s r 1 p a benchmarkinga in kreativnih tehnik. Poudarek je bil na delovanju medsektorske- 3 e , P š žev n o e p ga brainstorminga, ki sledi usmeritvi v povezovanje oziroma grozdenje29. r a to o n r s Ponovitev oziroma modifikacija to vrstne raziskave je zanimiva tudi za Slovenijo, o l j ov e ž i , S n n ki jo radi izpostavljamo kot evropski biser, nekaj posebnega, s prečudovitimi na- e p l m ov r a ravnimi danostmi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi in urbano filigran- e i n h n i o j a sko oblikovano strukturo mest. Zaključek procesa in ocena bi omogočila obliko- a d g no e vanje novih projektov in strateškega razvoja na področju turizma. s m ti – ent V naslednji študiji30 benchmarkinga je bil cilj odgovoriti na vprašanja, katero mes- to zaseda turistična industrija med ostalimi gospodarskimi panogami v Kanadi in kakšen je njen ekonomski in finančni vpliv na gospodarstvo v širšem nacional- nem kontekstu. Študija je primerjala učinkovitost 11. sektorjev oziroma dejavno- sti in 48 industrijskih panog, vključenih v turizem med seboj in s celotnim gospo- darstvom. Primerjava je vključevala prevoz, nastanitev, hrano in pijačo in druge turi- stične industrije, kot so rekreacija, zabava in turistična potovanja. Izbranih je bilo 10 kazalnikov uspešnosti za ocenjevanje vsakega posameznega sektorja in industri- je, ločenih med gospodarske in finančne kazalnike. Gospodarski kazalci so vklju- čevali BDP, zaposlenost, produktivnost dela, davke (kot delež prihodkov) in pla- če. Finančni kazalniki so zajeli naložbe, prihodke, stroške, dobiček in stečaje. Tu- rizem je po raziskavi na 4. mestu za finančnim in trgovinskim sektorjem ter sek- torjem osebnih storitev, malih podjetij in skupnosti v Kanadi. Raziskava je pomembna zato, ker omogoča ponovitev na različnih etičnih obmo- čij po enakih kriterijih, ki so predstavljeni v študiji. Na tem mestu predstavljamo primer benchmarkinga, ki je bil izveden znotraj na- cionalnega telekomunikacijskega operaterja v Združenih državah Amerike, SBC – Southwestern Bell Telecome Inc. Namen podjetja je bil zmanjšati stroške logi- stike za 20% z vzdrževanjem ali izboljšanjem nivoja storitev za potrošnika. Druž- ba se je odločila za eksterni benchmarking, ko je povabila k sodelovanju konku- renčna podjetja, ki so imela nadpovprečne zmogljivosti na področju skladiščenja in distribucije. Izbrali so 3 podjetja. Prek medsebojnih anket so partnerji pripra- vili poročila, ki so pripomogla k izboljšanju poslovanja in povečanju zmogljivosti partnerskih podjetji. 29 Cano et al., Learning from others: benchmarking in diverse tourism enterprics, 976–980. 30 The Conference Board of Canada, »Canadian Tourism Industry Benchmark Study: Where Do We Rank in the Context of anadian Economy,« http:// www.canada.travel, http://encorporate.canada.travel/sites/ defa-ult/files/pdf/Research/Industry-research/Economic-political-impacts/CanadianTourismIndustry- Benchmarking (10.1. 2013). 346 Be Konkurenčni benchmarking lahko implementiramo v turizem. Kot dober primer nch uspešnega sodelovanja na področju eksternega benchmarkinga, izpostavljamo ma Gospodarsko interesno združenje – GIZ, kot eno od oblik prostovoljnega zdru- rkin ženja skupnosti 18. slovenskih naravnih zdravilišč, ustanovljeno z namenom izme- g njave izkušenj, standardov, skupnega nastopanja na turističnem trgu, itd. Kratek diskurz se tu zoži na vprašanje pomembnosti benchmarkinga v sloven- skem turizmu. Smiselnost uporabe benchmarkinga v turistični panogi, posebej še v slovenskem turizmu je ključnega pomena za postavitev srednjeročne in dolgoročne strategije naše države. Proces, ocene in primerjave z metodo benchmarkinga omogočajo ne- nehno izboljševanje in dolgoročno uspešno poslovanje, povečevanje konkurenč- nosti, zmanjševanje stroškov podjetja in povečevanje dobička ter postavljanje no- vih poslovnih ciljev. Pri tem dosežemo strateško planiranje v turizmu, katerega cilj je maksimizirati turistične koristi prek povečevanja konkurenčnosti turističnega prostora in izboljševanje standarda lokalnih prebivalcev. Dosežemo stabilnost re- gije in lokalne ekonomije, s čimer lahko posledično dosegamo multiplikativni uči- nek turizma na druge dejavnosti v regiji.31 Na primeru Slovenije bi s pomočjo benchmarkinga lažje opredelili konkurenč- ne prednosti, ključne turistične proizvode, ciljne skupine ter na podlagi tega obli- koval ključne usmeritev za trženje slovenskega turizma za srednjeročno obdobje. Literatura Ahmed, Pervaiz K. in Mohammed Rafiq. »Integrated benchmarking: a holistic examination of select techniques for benchmarking analysis.« Benchmarking for Quality Management & Technology 5, no. 3 (1998): 228. http://www.de- epdyve.com/lp/eme-rald/integrated-benchmarking-a-holistic-examination- -of-select-techniques-edqjKpf9-jK?key=emerald. »Benchmarking kao moderna metoda u strategijskom manadžmentu poslova- nja.« http://www.studenti.rs/hvala/. Camp, Robert C. Benchmarking: The Search For Industry Best Practices That Lead To Superior Performance Milwaukee: American Society for Quality Control Quality Press, WI, 1989. Cano, Michele, Siophan Drummond, Chris Miller, in Steven Barclay. »Learning from others: benchmarking in diverse tourism enterprics.« Total Quality Ma- nagement 12 (2001): 976–980. http://www.tourism.bilkent.edu.tr/~jamel/ Selected%20Topics%20in%20Tourism/Benchmarking.pdf . 31 Luštický in Kincl, »Tourism Destination Bencmarking: Evaluation and Selection of the Bencmarking Par- tners,« 99–116. 347 2 – s t 4 u .– o r Codling, Sylvia. »Benchmarking.« V The Gower Handbook of Management, ur. 2 u 5 s ize . o tv Dennis Lock, 182–198. Hampshire: Gower, 1998. k a m t r o ja , iz b n Cross, Michael. The Benchmarking Sourcebook. London: Batsford Ltd., 1998. e je u o r 2 b 0 s r Garvin, Davide A. »Building a learning organisation .« Harvard Business Revi- 1 p a 3 e , P š žev n ew 71 no. 4 (1993): 78–91. http://www1.ximb.ac.in/users/fac/Shambu/Spra- o e p r a t sad.nsf/. o o n r s o l j ov e ž i , S Harrington, James H., in James S Harrington . n High Performance Benchmarking n e p l m ov 20 Steps to Success. New York: McGraw-Hill, 1996. r a e i n h n i o j a a d Luštický, Martin, in Tomaš Kincl. »Tourism Destination Bencmarking: Evalua- g no e s m tion and Selection of the Bencmarking Partners.« Journal of Competitveness ti – en 4, no.1 (2012): 99–116. http://www.cjournal.cz/files/88.pdf. t McNair Carol J. in Leibfried Kathleen H. J. , Benchmarking: A Tool for Conti- nuous Improvement. New York: Harper Business, 1992. Možina, Stane, Rudi Rozman, Miroslav Glas, Mitja I. Tavčar, Danijel Pučko, Jan- ko Kralj, Štefan Ivanko, Bogdan Lipičnik, Jože Gričar, Metka Tekavčič, Vla- do Dimovski, in Bogomir Kovač. MANAGEMENT: nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta, 2002. National Cooperation Highway Research Programe [NCHRP]. Report 511: Gui- de for Customer – Driven Benchmarking of Maintenance Activities. Washing- ton: Transportation Research Board of National Academies, 2004. http://bo- oks.google.si/books?. Slovenska turistična organizacija, »Slovenski turizem v številkah 2012.« http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Cata- chments_1%5C2012%5Ctvs_brosura_2011_web_%28koncna%29_15312.pdf . Spendolini, Michael J. The Benchmarking Book. New York: Amacom, 1992. The Conference Board of Canada. » Canadian Tourism Industry Benchmark Study: Where Do We Rank in the Context of anadian Economy.« http:// www. canada.travel, http://encorporate.canada.travel/sites/default/fil-es/pdf/Rese- arch/Industry-research/Economic-politicalimpacts/CanadianTourismIndu- stryBenchmarking_EN.pdf. Watson, Gregory. H. Strategic Benchmarking: How to Rate Your Company’s Per- formance Against the World’s Best. New York: John Wiley & Sons, 1993. Watson, Gregory. H. Strategic Benchmarking Reloaded with Six Sigma: Improving Your Company's Performance Using Global Best Practice. New York: John Wi- ley & Sons, 2007. Wikipedia. »Benchmarking.« http://en.wikipedia.or-g/wiki/Benchmarking. 348 Be World Travel & Tourism Council [WTTC]. »Benchmarking Travel & Tourism's nch economic impact against other sector. « http://www.wttc.org/site_media/uplo- ma ads/downloads/WTTC_Sector_Summ-ary_v6_1.pdf . rking Wöber, Karel W. Benchmarking for tourism organizations An eGuide for Tourism Managers. Univerasity of Illinois at Urbana-Champaign: National Laborato- ry for Tourism and eCommerce, 2001. Zairi, Mohamed. Benchmarking for Best Practice: Continuous Learning Through Sustainable Innovation. Oxford: Butterworth-Heinemann, 1996.http://bo- oks.google.si/books?. Zairi, Mohamed. Effective Management of Benchmarking Project:Practical guide- lines forexamples of the best practise. Oxford: Butterworth-Heinemann, 1998. http://books.google.si/books?. Zairi, Mohamed, in Paul Leonard. Practical Benchmarking: The Complete Guide. Oxford: Chapman & Hall, 1994) http://books.google.si/books?. 349 2 – s t 4 u .– o r Inovacijske priložnosti v slovenskem turizmu 2 u5s ize . o tv k a m t r The innovation opportunities in Slovenian tourism o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Jasna Kralj Pavlovec 3 e , P š žev n o e p Fakulteta za dizajn, pridružena članica r a to o n r s Univerze na Primorskem, Slovenija o l j ov e ž i , S n n e p jasna.kralj@fd.si l m ov r a e i n h n i o j a a d g n Povzetek o e s m t Prispevek se ukvarja s pojmi turizem, inovativnost, inovativne priložnosti v slovenskem turiz- i – ent mu, slovenska identiteta, avtentičnost, naravno okolje in trajnostni razvoj. Predstavljen je prav- no-organizacijski okvir razvoja slovenskega turizma, organizacij, agencij, društev, zavodov, platform in medmrežnih središč, ki turizem na vseh nivojih podpirajo in ga povezujejo v med- narodni kontekst. Prispevek govori o inovativnosti v turizmu, predstavi informacijska vozlišča in središča ter laboratorije, ki se ukvarjajo z inovativnimi idejami, razvojem in njihovo imple- mentacijo. Predstavljena so tudi načela interpretacije dediščine in primeri dobre prakse sloven- ske turistične ponudbe. Ena od najpomembnejših komponent razvoja turističnega proizvo- da in prostora je avtentičnost. Nanjo vplivajo naravno okolje, kulturna dediščina in kultura, dogodki in prireditve, tržne povezave, prostorska struktura znotraj turistične superstrukture (nastanitveni objekti, kongresni centri, infrastruktura, proizvodi in storitve), program, prodaj- na zgodba, prodajni občutki in doživetja. Avtentičnost je vezana na kulturo naroda, njegovo snovno in nesnovno dediščino, na narodov zgodovinski spomin in ponos. Zanima nas, ali av- tentična/avtohtona arhitektura in s tem tudi izkušnje avtentičnega prostora pomenijo dodano vrednost v turizmu in ali lahko to tudi razumemo kot inovativnost. Ključne besede: turizem, inovativnost, inovativne priložnosti v slovenskem turizmu, slovenska identiteta, avtentičnost, naravno okolje in trajnostni razvoj. Summary The paper deals with the concepts of tourism, innovation, innovative opportunities in Slo- venian tourism, Slovenian identity, authenticity, natural environment and sustainable devel- opment. Legal and organizational framework for the development of Slovenian tourism, or- ganizations, agencies, associations, institutes, platforms and interconnection centres are de- scribes as those institutions that support tourism on all levels and connect it with the inter- national context. The paper presents innovations in tourism, IT hubs and centres, laborato- ries that deal with innovative ideas, development and implementation of the latter. Also por- trayed are different interpretations of heritage and examples of good practices of the tourist of- fer in Slovenia. One of the most important components for the development of tourist prod- uct and space is authenticity. Authenticity is affected by natural environment, cultural herit- 351 2 – s t 4 u .– o r age and culture, events and festivals, commercial relations, spatial structure within the tour- 2 u 5 s ize . o tv ism, super-structures (accommodation facilities, convention centres, infrastructure, products k a m t r o ja , iz and services), program sales stories, sales approaches and experiences. Authenticity is tied to b n e je u o r 2 b the culture of a nation, its material and immaterial heritage, the historical memory and pride. 0 s r 1 p a We are interested in whether authentic/native architecture and thus the experience of authen- 3 e , P š žev n o e p ticity of space represent added value in tourism and whether this could be seen as innovation/ r a to o n an innovative approach? r s o l j ov e ž i , S n n Key words: tourism, innovation, innovative opportunities in Slovenian tourism, Slovenian e p l m ov r a identity, authenticity, natural environment and sustainable development. e i n h n i o j a a d g no e s m t Uvod i – ent Turizem je ena od najprodornejših in donosnejših gospodarskih panog, ki kljub globalni in evropski recesiji prinaša dobiček in bistveno prispeva k bruto domače- mu proizvodu. O turizmu kot o novi gospodarski panogi govori že Trstenjak, ko pravi, »da je sodobni tehnični človek, »homo viator«, stalno v premikanju, v ne- nehnem gibanju in v bivanjskem nemiru.«1 Turizem je torej potovanje skozi pros- tor in čas. Razvoj turistične panoge v Sloveniji potrebuje jasne cilje in usmeritve, ki bi morale voditi k subtilnemu sonaravnemu razvoju, zavedanju lastne identitete, razvoju identitete slovenskega turizma, ki se ne sme ozirati samo na kratkoročni dobiček, temveč iskati rešitve v zelenem turizmu, v turizmu, tesno povezanem z lo- kalnim prebivalstvom – skratka v turizmu za ljudi. Pri tem moramo biti v vseh po- gledih odprti in inovativni. V Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–20162 je za spodbujanje inovativnosti v turizmu opisan ukrep, ki pravi, da bi z »bolj inova- tivnimi in privlačnejšimi proizvodi in storitvami zagotovili večjo konkurenčnost in dobičkonosnost slovenskega turizma ter prehod v zeleno/sonaravno gospodar- stvo«. Strateški dokument razvoja slovenskega turizma postavlja osnovne razvoj- ne smernice, ki bi morale biti integrirane v vse pore turističnega delovanja, od po- litičnega odločanja do turističnih delavcev, in ne nazadnje biti del življenja vsake- ga državljana. Ena od pomembnih komponent razvoja turističnega proizvoda in prostora je avtentičnost. Dejavniki, ki vplivajo na avtentičnost turističnega proi- zvoda in prostora, so naravno okolje, kulturna dediščina in kultura, dogodki in prireditve, tržne povezave, prostorska struktura znotraj turistične superstrukture, program, zgodba, občutki in doživetja. Avtentičnost je vezana na kulturo naroda, njegovo snovno in nesnovno dediščino, na narodov zgodovinski spomin in ponos. Arhitekturna kulturna dediščina in kulturni (etnološki) turizem sta lahko na eni strani namenjena izobraževalnemu turizmu, na drugi strani pa sta osnova za ra- zvoj novih oblik turizma, ki stremijo k izobraženemu, tihemu, ne množičnemu 1 Anton Trstenjak, Skozi prizmo besede (Ljubljana: Slovenska matica, 1989), 205. 2 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« Objavljeno 12. 6. 2012: 63. http://www.slovenia.info/?ppg_strate-gija_slovenskega_tu-rizma=0&lng=1. 352 In gostu, ki ceni mir, sonaravno bivanje in kulturo. Pomemben vidik pri načrtovanju ova turizma so tudi zavarovana območja. Pavliha3 pravi, da »je arhitekturna dejavnost cijsk na ravni odprte krajine, naselij in posameznih objektov eden najmočnejših dejav- e pr nikov«. »Zaradi njenih vplivov sta okrnjeni in razvrednoteni duhovna in materi- ilož alna kultura, regionalna tipika in identiteta pa sta oskrunjeni.« Človekova kultu- nos ra bivanja in potrebe se sčasoma spreminjajo. Te spremembe pogojujejo premišljen ti v s razvoj v smislu ohranjanja regionalnega kulturnega bogastva , kar velja še danes. loven Zanima nas, ali avtentična arhitektura in s tem tudi izkušnja avtentičnega prosto- ske ra ter identiteta okolja pomenijo dodano vrednost v turizmu in ali lahko to tudi m t razumemo kot inovativnost. Pri tem razumemo nacionalno, regionalno in kul- uriz turnozgodovinsko identiteto kot izkušnjo in turistično prodajno zgodbo bivanja. mu Inovativne oblike turističnega bivanja, storitev, izdelkov, doživljanja in okolja so razvojni strateški potencial Slovenije, kjer so upoštevani kontinuiteta identitete, avtentičnost in trajnostni razvoj, uporaba avtohtonih in ekoloških materialov ter inovativnost oblik bivanja in preživljanja prostega časa. Na avtentičnost arhitektu- re in na doživljanje avtentične bivalne kulture pomembno vpliva naravno okolje, ki sooblikuje celotno turistično ponudbo in je »gnezdo« za razvoj vsega . Naše stoletje je zaznamovano z ekološko miselnostjo vzdržnega razvoja, ki nam dolgoročno omogoča preživetje, in to tako v tržnem smislu kot tudi v narodno identitetnem pojmovanju obstoja naroda in s tem tudi planeta. Eko turizem vklju- čuje naravno in kulturno dediščino in je najpomembnejša oblika počitniškega tu- rizma. Če k temu dodamo še inovativnost programa in oblikovanje prostora v kontekstu kontinuitete identitete prostorskega materialnega razvoja, je to lahko strateški potencial razvoja slovenskega turizma. »Alternativne in inovativne ob- like turističnega prostora s subtilnimi posegi v naravne vire ter ohranjanje narav- nega ravnotežja lahko predstavljajo smernice za ohranjanje avtentičnosti/prvin- skosti prostora in ravnotežja med lokalnim prebivalstvom in številom turistov«4. Pri oblikovanju prostora pa moramo paziti, da ne zapademo v kopiranje obstoje- čega, temveč moramo nenehno iskati nove oblike in koncepte, ki s pravilnim pris- topom lahko postanejo dodana vrednost, morda tudi prodajna znamka slovenske- ga oblikovanja. Namen prispevka je, pregledati pravni in organizacijski okvir razvoja slovenske- ga turizma; katere organizacije ga podpirajo na nacionalnem, regionalnem in lo- kalnem nivoju; kako se te organizacije povezujejo; kako so organizacije in projekti vpeti v evropski kontekst; katere so inovativne priložnosti v slovenskem turizmu, ki bi jih bilo treba izkoristiti. Nadalje se sprašujemo o inovativnih oblikah turistič- 3 Mitja Pavliha, Arhitekturni vidiki turizma v zavarovanih območjih (Velenje: Založništvo Pozoj, 1998), 17. 4 Kathryn Best, Design Management: Managing Design Strategy, Process and Implementation (SA: AVA Publishing, 2006), 7. 353 2 – s t 4 u .– o r nega bivanja. Katere oblike turizma lahko/moramo razviti, da obstanemo kot na- 2 u 5 s ize . o tv rod, lokalna skupnost in posameznik? k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Okvir delovanja slovenskega turizma 0 s r 1 p a 3 e Piramidalna struktura teoretičnega okvirja delovanja in razvoja slovenskega turiz- , P š žev n o e p r a ma je oblikovana povezovalno s strani državnega, regionalnega in lokalnega nivo- to o n r s ja. Nivoji se skupaj ali posamezno povezujejo z mednarodnim okoljem. V Strategi- o l j ov e ž i , S n n ji razvoja slovenskega turizma 2012–2016 so predstavljene usmeritve k trajnostne- e p l m ov r a mu razvoju, ki ga definirajo pojmi zeleno, aktivno in zdravje. Znotraj strateškega e i n h n i o j a dokumenta so predstavljeni ukrepi, tudi ukrep za razvoj inovativnih storitev, iz- a d g no e delkov, produktov itd., ki se na nivoju inovativnih idej predstavljajo na medmrež- s m ti – en ju. Omenjeni nacionalni dokument že na prvi strani opredeljuje vizijo in smer ra- t zvoja slovenskega turizma, ki pravi, »da bo v letu 2016 v celoti temeljil na traj- nostnem razvoju in bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodar- stva ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu«5. Doku- ment predstavlja strategijo razvoja države s soglasjem in zavezo vseh soudeležen- cev in sooblikovalcev slovenskega turizma, ne glede na politično usmerjenost po- sameznih strank ali vlad v posameznih obdobjih, da bodo sledili strategiji trajno- stnega razvoja. Za razvoj turizma so odgovorne različne organizacije, vladne in nevladne, javne in zasebne, na nacionalnem ali lokalnem nivoju, ter mednarodne institucije ozi- roma organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom. To so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podje- tništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma – SPIRIT Slovenija, Gospo- darska zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije in druga interesna združenja. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016, poudarja trajnostni koncept ra- zvoja, zajema razvojna področja in doseganje medpodročnih sinergij. Najpomembnejša razvojna področja so dvig konkurenčnosti, ugodno poslovno okolje in učinkovito ter inovativno trženje. Ostala področja so vlaganje v kakovost in inovativnost, razvoj strateških partnerjev v turistični panogi in zunaj nje, dvig uspešnosti v primerjavi z ostalimi akterji na svetovni lestvici turistično uspešnih držav, odpravljanje ovir za učinkovitejši turistični razvoj itd. Pri povečanju konku- renčnosti se izpostavlja inovativnost, kakovost, znanje, dodana vrednost, promet, prilivi, zadovoljstvo, drugačna ali boljša ponudba kot drugi itd. »Vse cilje sprem- ljajo temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kultur- 5 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« 2012: 1 354 In no in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovost okolja, prehod v ova nizkoogljično družbo itd.«6 cijske p Od začetka leta 2013 na državni ravni deluje Javna agencija Republike Slovenije za ri spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma – SPIRIT ložn Slovenija (prej STO – Slovenska turistična organizacija). SPIRIT Slovenija zdru- osti v s žuje Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije, Slovensko turistično or- l ganizacijo in Javno agencijo za tehnološki razvoj RS. Zagotavlja podporo vsem su- oven bjektom na usklajen, pregleden in celovit način. Znotraj javne agencije so obliko- ske vane sekcije, kot je npr. sekcija za turizem.7 m t u Na regionalni ravni je po podatkih iz Strategije slovenskega turizma 2012–20198 rizm organiziranih 13 regionalnih destinacijskih organizacij, ki imajo promocijsko, dis- u tribucijsko, razvojno, operativno in povezovalno vlogo. Vsi cilji regionalnih desti- nacijskih organizacij morajo biti usklajeni s cilji SPIRIT Slovenija. Na lokalni rav- ni so organizirane lokalne turistične organizacije, katerih naloga je implementaci- ja in izvajanje konkretnih projektov na lokalnem nivoju v povezavi z lokalnim pre- bivalstvom in nosilci razvoja na regionalni ravni. Temeljne usmeritve slovenske tu- ristične ponudbe se nakazujejo v sloganu in znamki »I feel Slovenia«, ki izraža ze- leno, aktivno in zdravo Slovenijo. Vzpostavitev znamke je v Strategiji slovenskega turizma 2012–2019 opredeljena kot »sodoben poizkus, ki naj bi segal na vsa pod- ročja in ne samo na področje turizma«.9 Poleg temeljne usmeritve razvoja slovenskega turizma pod pojmi zeleno, aktivno in zdravo ne smemo zanemariti podnebnih sprememb, ki prinašajo »globalnemu turizmu več tveganja kot priložnosti ter napoveduje regijsko, sezonsko in produk- tno prerazporeditev turističnih tokov. Vedenje potrošnikov se hitro spreminja, tu- risti vse pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije. Trajnostne oblike turizma v razviti turistični ponudbi zahtevajo nadaljnji razvoj, saj bo le takšen turizem, ki temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter je hkrati prizanes- ljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnje. Zeleni turizem združuje vse poglede trajnostnega turizma, ki te- melji na štirih osnovnih principih Svetovne turistične organizacije (UNWTO): okoljskem, družbenem, gospodarskem in podnebnem (t. i. »quadraple bottom line« of sustainable tourism). Zeleni turizem minimizira vplive turizma na oko- 6 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« 2012: 16. 7 »SPIRIT Slovenija,« pridobljeno 7. 3. 2013, http://www.slovenia.info/. 8 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« 2012: 43 9 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« 2012: 24. 355 2 – s t 4 u .– o r lje in maksimizira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam. Slogan zelene- 2 u 5 s ize . o tv ga turizma je »SLOVENIA GREEN«.10 k a m t r o ja , iz b n Pomembnost zapisanega v strateškem dokumentu Strategija razvoja slovenskega e je u o r 2 b turizma je v vsakodnevno ažuriranih medmrežnih podatkih, ki jih prek slovenske 0 s r 1 p a 3 e spletne Turistične tiskovne agencije (TTA) posredujemo svetu. TTA deluje kot , P š žev n o e p r a spletni zbiralec in posredovalec novic s področja slovenskega turizma.11 to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Inovativnost v turizmu ov r a e i n h n »Inovativni turistični produkti so po pravilu produkti, ki prinašajo visoko stop- i o j a a d g n njo dodane vrednosti. Prav tako postaja turistična ponudba s povečevanjem njene o e s m t inovativnosti vedno bolj ekskluzivna. Ponuja namreč doživetja, ki jih do takrat še i – ent ni bilo. S tem ponudniki dosegajo enkratno razlikovalno prednost, s čimer se jas- no diferencirajo od konkurence.«12 Med inovativne priložnosti v slovenskem turizmu prištevamo Banko turističnih priložnosti, Snovalca, Sejalca in T-lab (Laboratorij turističnih priložnosti). Banka turističnih priložnosti Slovenije (BTPS) spodbuja povezovanje idej in mož- nosti za njihovo uresničitev v slovenskem turističnem okolju. BTPS je centralno informacijsko vozlišče za spodbujanje inovativnosti v slovenskem turizmu, ki jo najdemo pod naslovom www.BTPS.si.13'14 Znotraj BTPS se izvajajo različne spod- bude za uresničevanje ustvarjalnosti in inovativnosti v slovenskem turizmu. Na uradnem slovenskem turističnem informacijskem portalu www.slovenia.info lah- ko spremljamo inovativne projekte in akcije, kakršen je npr. projekt Inovativna slovenska potepanja, v okviru katerega so predstavljena potepanja, ki imajo zgod- bo in so hkrati inovativna. Vsem projektom je skupno to, da prodajajo zgodbo dela Slovenije, njenih naravnih lepot, kulinarike, predvsem pa doživljanje kraja, lokal- nih znamenitosti in prijaznih ljudi. Prva spodbuda je razpis Snovalec v obliki BTPS energijskega pologa, ki podpira snovanje in izvajanje projektov razvoja ter tržnega uvajanja turističnih proizvodov, usklajenih s temeljnimi in strateškimi slovenskimi ter evropskimi dokumenti SPI- RIT. Namen Snovalca je, promovirati in nagraditi najboljše, a še neuresničene tu- ristične ideje, zrele za kandidaturo na razpisu Sejalec. Sejalec je »priznanje javne 10 »Zeleni turizem – Slovenia green.« Pridobljeno 1. 3. 2013, http://www.slovenia.info/si/Zeleni-turizem-Slo- venia-green.html. 11 »TTA – Turistična tiskovna agencija.« Pridobljeno 7. 3. 2013, http://www.slovenia.info/. 12 »Inovacije – ključni dejavnik turističnega razvoja.« Objavljeno 2006. Pridobljeno 20.3. 2013, http://videolec- tures.net/ . 13 »Banka turističnih priložnosti.« Pridobljeno 28. 2. 2013, http://www.btps.si/infopage.aspx?info=sno- va-lec&lng=sl. 14 »Banka turističnih priložnosti.« Pridobljeno 1. 3. 2013, http://www.slovenia.info/si/Inova-tivnost.htm. 356 In agencije SPIRIT Slovenija za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke«15. »Na- ova grajuje tiste inovacije v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti slovenske tu- cijsk ristične ponudbe. Namen obeh spodbud, Snovalca in Sejalca, je promocija kultur- e pr ne dediščine, spodbujanje ustvarjalnosti, inventivnosti in inovativnosti na podje- ilož tniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih proizvodov oziroma ponudni- nos kov ali pri oblikovanju in trženju slovenskih turističnih proizvodov na domačem ti v s in tujem trgu.«16 Drugi projekt povezovanja in spodbujanja uresničevanja novih lov idej v turizmu je T-Lab (Laboratorij turističnih priložnosti). »T-lab izhaja iz iz- ensk kušnje projekta BTPS, prejemnika številnih mednarodnih nagrad in certifikatov em t (Svetovna turistična organizacija, Evropska komisija, OECD in Nordijski center ur za inovacije). Omenjena uspešna praksa je nadgrajena z dodatnimi spodbudami izm za uporabnike portala www.tourism-lab.eu, kot so svetovanje, eksperimenti, in- u kubiranje ter širjenje poslovanja na področju obmejne regije Slovenije in Italije.«17 Evropsko povezovanje in projekt Hiše s tradicijo Povezovanje z evropskim prostorom je največkrat postavljeno v obliko mreženja in povezovanja, ki naj bi pripeljalo do inovativnih pristopov in projektov. »Evropska ko- misija je sestavila nov okvirni program Obzorje 2020 za raziskave in inovacije za nov proračunski okvir 2014–2020. Z njim namerava Evropska unija povečati vlaganja v znanje in inovativnost.«18 V sklopu mednarodnega projekta Europe of Tradition je nastala evropska mreža, konzorcij, katerega namen je ohranjanje kulturne dediščine posameznih evrop- skih držav in regij. Članice konzorcija so Château Accueil iz Francije, The Hid- den Ireland z Irske, Erfgoed Logies Nederland z Nizozemske, Solares de Portu- gal s Portugalske, Wolsey Lodges iz Velike Britanije, od leta 2004 pa tudi Hiše s tradicijo iz Slovenije. Pomen projekta Hiše s tradicijo in posledično ustanovljene- ga Zavoda za razvoj hiš s tradicijo je »ohranjanje kulturne in pokrajinske raznovr- stnosti kot posebne vrednosti turističnega razvoja v Evropski uniji, podprto s spre- jetimi dokumenti o urejanju prostora«. »V njih je postavljeno v ospredje razvoj- no dopolnjevanje razpoznavno določljive kulture bivanja, vpete v izoblikovana na- selja in stavbe.«19 V okviru Zavoda za razvoj hiš s tradicijo deluje strokovni svet zavoda, v katerem so etnologi, arhitekti in strokovnjaki za slovensko stavbno dediščino. Zavod ustvarja 15 »Sejalec.« Pridobljeno 1.3. 2013, http://www.slovenia.info/si/Inovativnost.htm?pp-g_r_d=0-&lng=1. 16 »Banka turističnih priložnosti.« Pridobljeno 1. 3. 2013, http://www.slovenia.info/si/Inovativnost.htm. 17 »T-Lab – Laboratorij turističnih priložnosti.« Pridobljeno 28. 2. 2013, http://www.tourism-lab.eu/de-fault. aspx?lng=sl. 18 »Slovenski forum inovacij.«, Pridobljeno 19. 3. 2013,http://www.foruminovacij.si. 19 »Hiše s tradicijo.« Pridobljeno 12. 2. 2013, http://www.hisestradicijo.com. 357 2 – s t 4 u .– o r pogoje za izvajanje projekta in ohranja snovno ter nesnovno dediščino in v sloven- 2 u 5 s ize . o tv skih pokrajinah razvito kulturo bivanja. Projekt Hiše s tradicijo povezuje raznovr- k a m t r o ja , iz stne turistične objekte, ki ohranjajo v slovenskih pokrajinah razvito kulturo biva- b n e je u o r 2 nja. Gostu se prek naravne in ustvarjene danosti, arhitekture, oblikovanih notra- b 0 s r 1 p a njih prostorov, navad, običajev, kulture prehranjevanja in bivanja odstira identite- 3 e , P š žev n o e p ta naroda. Gost želi ob prenočitvi v »hiši s tradicijo« doživeti avtentičnost hiše in r a to o n kraja ter okusiti edinstvenost ter domačnost lokalnega okolja. Za ohranjanje stan- r s o l j ov e ž i darda dediščinske mreže mora hiša, ki se želi vključiti v mrežo, izpolnjevati dolo- , S n n e p l m ov čene pogoje. Z vidika snovne kulturne dediščine se ocenjuje ambient in zunanjost r a e i n h n ter notranjost objekta, v okviru nesnovne kulturne dediščine pa etnološka merila, i o j a a d g n ponudba jedi in pijač ter celostna grafična podoba objekta. o e s m ti – ent Dediščina in avtentičnost Pri kontinuiteti identitete je treba paziti, da ne pride do preprostega kopiranja zna- nih vzorcev, oblik, funkcij, storitev in izdelkov. Tu gre predvsem za umetnost in- terpretacije, preoblikovanja osnovnega vzorca, ki še vedno (na nekem nivoju) po- vezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Avtentičnost lahko razumemo kot ne- kaj, kar obstoja že stoletja. Višjo stopnjo avtentičnosti razumem kot razvoj iden- titete prek interpretacije in/ali metamorfoz. Cilj interpretacije je širjenje zavesti o pomenu dediščine, njene interpretativne kontinuitete skozi prostor in čas. Shalaginova20 opisuje osem načel dobre interpretacije. Ustrezna interpretacija de- diščine naj temelji na znanju in izkušnjah. Obiskovalcem je treba ponuditi mož- nost, da sami smiselno povezujejo informacije, saj so stvari, ki jih ljudje sami od- krijejo, nepozabne. Interpretacija dediščina je najučinkovitejša, če je povezana z osebnimi izkušnjami obiskovalcev. Ljudje si zapomnijo 90 % tistega, kar izkusi- jo, in le 10 % tistega, kar slišijo. Zabavna interpretacija pomeni, da morajo biti in- formacije, ponujene obiskovalcem, privlačne in izzivalne. Zanimiva interpretacija pritegne pozornost obiskovalcev in jih motivira, da se naučijo nekaj novega o po- javu. Raznolika interpretacija upošteva različne načine učenja in medijev, ki spod- bujajo uporabo čim večjega števila čutil. Upoštevati je treba tudi različne starostne skupine. Dobro raziskana interpretacija dediščine bi morala temeljiti na najboljših sodobnih raziskavah, vključevala pa naj bi ljudsko izročilo in folkloro. Ljudske pri- povedi in spomini zgodovinskih pričevalcev predstavljajo pomemben vir informa- cij o pomenu dediščine. Celovita interpretacija bi morala predstaviti dediščino kot celoto, vključno z njeno okolico in nematerialnimi elementi, ki so del njenega pomena (kulinarika, zgod- be, navade, glasba, ples). Z vključevanjem čim večjega števila relevantnih elemen- tov obiskovalec lažje razume pojav dediščine kot celote. Trajnostna interpretacija 20 Iryna Shalaginova, »Understanding Heritage: A Constructivist Approach to Heritage Interpretation as a Mechanism for Understanding Heritage Cites. « (2012) Pridobljeno 2.3. 2013, http://d-nb.info/1023480921/34. 358 In nudi številne koristi organizacijam, ki jo financirajo, zato ne bi smela biti zapostav- ova ljena. Interpretacija dediščine bi morala vključiti lokalno skupnost in strokovnja- cijsk ke za dediščino kot tudi druge zainteresirane deležnike. Ker je interpretacija nene- e pr hen in dinamičen proces, mora dopuščati sprotne izboljšave, posodobitve in prila- ilož goditve z namenom stalnih izboljšav kakovosti interpretacije. nosti v s lov Primer dobre prakse prek avtohtonosti, avtentičnosti in ens identitete kem t SPIRIT Slovenije je inovacijam v turizmu pripisovala in še vedno pripisuje velik ur pomen ter vlogo pri razvoju slovenskega turizma. Inovativni turistični izdelki in izm storitve so bili prepoznani ter od leta 2004 nagrajeni s priznanjem sejalec. S sejal- u cem so bile nagrajene tiste inovacije, ki so prispevale k večji prepoznavnosti sloven- ske turistične ponudbe. Sejalca je do sedaj prejelo več kot 30 projektov. Poleg or- ganiziranih in s strani strokovnjakov nagrajenih inovativnih turističnih projek- tov je letos potekala akcija časnika Nedelo, v okviru katere so bralci med sedmimi predstavljenimi inovativnimi turističnimi ponudbami odločali o najboljši. Izbrali so glamping Gozdne vile na Bledu, in sicer pod okriljem Sava Hotels&Resorts, in mu podelili naj sončnico. Glamping Gozdne vile ali glamurozno kampiranje, kot bi ga lahko poimenovali, sledi in celo postavlja nova merila kampiranja, saj gre za povezovanje preproste šotoraste oblike in drvarske skorjavke iz ne tako daljne pre- teklosti naših prednikov, gozdarjev in oglarjev. Les kot naše največje naravno bo- gastvo predstavlja dodano vrednost sonaravnega bivanja in slovenskega oblikova- nja ter prepoznavnosti. Les, ki je uporabljen, je avtohton, lep in predstavlja osnov- ni gradbeni material, ki ga poznamo že iz pradavnine in smo ga uporabljali sko- zi celotno zgodovino našega obstoja21, predvsem pa uporaba lesa in situ pomeni ni- čelni ogljikov odtis. Gozdne vile so leseni objekti, narejeni iz avtohtonega neobde- lanega macesnovega lesa in kriti z macesnovimi skodlami. So dodatno izolirani in ogrevani, tako da dopuščajo bivanje v vseh letnih časih. K dodatnemu udobju pri- speva lesena zunanja kad z ogrevanjem na drva. Biološko razgradljivi stavbni ma- terial dopolnjujejo žimnice in posteljnina iz naravnih materialov. Ekologija, nara- va, mir in preprostost so tisti pojmi, ki definirajo inovativnost ter jo hkrati povezu- jejo z identiteto kraja in kontinuiteto oblik ter filozofije bivanja.22 Ta projekt razu- memo kot povezavo med umetnostjo, naravo, arhitekturo, kulturo bivanja in poj- mom »genius loci«, ki tu postane očiten in stvaren. Vallero in Brasier govorita o 21 Manja Kitek Kuzman, ur., Gradnja z lesom:izziv in priložnost za Slovenijo.(Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio- tehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2008). 22 »Glamping Gozdne vile.« Pridobljeno 17. 3. 2013, http://www.sava-hotels-resorts.com/sl. 359 2 – s t 4 u .– o r »green architecture and the sence of place«.23 Če Rocca24 govori o pionirjih narav- 2 u 5 s ize . o tv ne arhitekture, lahko mi z gotovostjo trdimo, da gre pri nas za kontinuiteto arhi- k a m t r o ja , iz tekturne ter bivalne misli iz zakladnice vedenja in znanja naših prednikov. To lah- b n e je u o r 2 ko pojmujemo tudi kot inovativnost. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Zaključek r a to o n r s Inovativne priložnosti v slovenskem turizmu obstajajo. Strateški krovni doku- o l j ov e ž i , S n n ment o razvoju slovenskega turizma predstavlja vizijo in strategijo razvoja sloven- e p l m ov r a skega turizma za obdobje štirih let. Tudi zaveza k trajnostnemu razvoju slovenske- e i n h n i o j a ga turizma je v Strategiji razvoja slovenskega turizma postavljena na prvo mesto. a d g no e »Trajnostni razvoj je tisti strateški temelj, ki narekuje nadaljnje korake in projek- s m ti – en te, po katerih nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost prepoznala kot od- t lično, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo.«25 Obstajajo organizacije in institucije na državnem, regionalnem ter lokalnem ni- voju. Na vseh nivojih obstaja povezovanje z evropskim prostorom in tudi širše. Obstajajo turistične organizacije, ki so javnega in/ali zasebnega značaja, vladne in nevladne, obstajajo pa tudi javno-zasebna partnerstva. Obstajajo informacijska središča, ki informirajo javnost o turizmu in/ali razpisujejo programe ter projekte za spodbujanje kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti. Obstajajo ljudje, ki ima- jo inovativne ideje o turističnih alternativnih možnostih. Za dosego strateških ci- ljev razvoja turizma je treba jasno definirati cilje in ukrepe, vezane na izrabo na- ravnih virov. Zavezujoči trajnostni ukrepi bi bili lahko naslednji: obvezno zbiranje meteorne vode, ne glede na to, ali gre za turistične kapacitete ali ne (dolgoročno pogojen obstoj naroda), uporaba sončne in vetrne energije, izključna uporaba avtohtonih materialov, predvsem lesa (ničelni ogljikov odtis), uvajanje permakulture, obvezna pasivna gradnja, zelene strehe in fasade, ohranjanje biološke različnosti, uporaba javnih (zelenih) prevoznih sredstev. V dolgoročni strategiji razvoja slovenskega tu- rizma bi morali izpostaviti tudi ciljne skupine in odnos do posameznih skupin (npr. turizem, prijazen do mladih, starostnikov, invalidov, slepih in slabovidnih, drugačnih itd). Drugo polje diskusije je identiteta okolja skozi prizmo posegov v prostor, obliko- vanja prostora, od krajine, notranjosti objektov do spominkov, in enotne tržne znamke slovenskega turizma in prepoznavnosti slovenskega oblikovanja, od vi- zualnih komunikacij do turističnih kompleksov. V Strategiji razvoja slovenskega 23 Daniel A.Val ero, in Chris Brasier, Sustainable Design: The Science of Sustainability and Green Engineering.(Cana- da: John Wiley & Sons, Inc., 2008),168. 24 Alessandro Rocca, Natural architecture. (Milano: 22 Publishing sri via Morozzo del a Rocca, 2006). 25 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« 2012: 17 360 In turizma 2012–2016 piše, da je »komuniciranje usmerjeno v oblikovanje krovne ova znamke oziroma zgodbe Slovenije«26. Po dvajsetih letih samostojnosti je to prema- cijsk lo. Tako narod kot skupnost kot tudi vsak posameznik se mora poistovetiti z zgod- e pr bo, sloganom, slovensko zaščitno znamko, ki se mora skladati s strateškimi cilji ra- ilož zvoja turizma in gospodarstva – t. j. vzdržnega razvoja. nost Oblikovanje prostora je močno vezano na trajnostni razvoj na eni strani in na ino- i v s l vativnost ter kontinuiteto identitete naroda in s tem tudi turističnega prostora na oven drugi. Vsak poseg v prostor mora upoštevati naravne danosti in morfologijo pros- ske tora; mora biti v soglasju z lokalnim prebivalstvom; mora do neke mere upošteva- m t ti tipološke značilnosti arhitekturne krajine in jih skozi metamorfozo posodobi- uriz ti; uporabljeni morajo biti materiali »in situ«; imeti mora neko zgodbo, koncept mu in izražati filozofijo sonaravnega in možnost inovativnega bivanja ter preživljanja prostega časa. Inovativnost kot sposobnost za dosego idej s potencialom je med slovenskimi ljud- mi, strokovnjaki in različnimi institucijami prisotna. Sprašujemo se kako se kaže inovativnost v oblikovanju turističnega prostora, ali je inovativnost oblikovanja prostora prostor preteklosti in zgodovine, ali je to alternativni in inovativni pros- tor sedanjosti? Oblikovan prostor preteklosti že obstoja. Je rezultat odločitev naših prednikov, ki so na etničnem ozemlju slovenskega naroda pustili pečat in materialna dejstva ter nematerialno dediščino. S tem, kar imamo, lahko na načelni ravni ravnamo na tri načine: prostor in/ali objekte popolnoma zaščitimo; tam, kjer preteklega ne potre- bujemo ali ne želimo, postavimo nekaj novega; obstoječi prostor preoblikujemo na nam svojski/lasten način. Sama menim, da inovativnost v odnosu do obstoječega prostora lahko dosežemo le s tehtnim premislekom, zgodbo, preoblikovanjem in vpetostjo v prostor in čas. Drugo polje oblikovanja so gradnje novih objektov, novi posegi v prostor, kjer ima- mo še veliko prostora in možnosti za izoblikovanje strateških ciljev razvoja turi- stičnih kapacitet, od razvoja različnih tipov turističnih objektov/sistemov do upo- rabe materialov, ekoloških principov gradnje, upoštevanja identitete itd. Obliko- vanje je danes prepuščeno investitorju, arhitektom in lokalnim skupnostim, pred- vsem pa kapitalu. Če želimo turistično razvojno zgodbo peljati naprej, moramo postaviti dolgoroč- no vizijo, zavezo, cilje, kriterije in nadzor nad oblikovanjem prostora. Primere ino- vativnosti in presežkov v oblikovanju turističnih kapacitet imamo; zgodbo oz. strategijo je treba le uskladiti in odgovoriti na vprašanje, kaj je tisto v oblikovanju, kar determinira naš turizem kot ekskluziven ter s tem tudi našo identiteto. 26 »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma.« 2012: 45 361 2 – s t 4 u .– o r Avtentičnost je treba obravnavati kot sodobni razvoj oblikovanja ali preoblikova- 2 u 5 s ize . o tv nja arhitekturne identitete prostora. Inovativne oblike turističnih naselij ali bival- k a m t r o ja , iz nih enot predstavljajo potencial razvoja določenega območja, morda tudi nacio- b n e je u o r 2 nalni strateški potencial za turistični in hkrati nacionalni razvoj. Če bomo (iz)ob- b 0 s r 1 p a likovali jasne strateške cilje razvoja turizma/turističnega prostora in jasno usme- 3 e , P š žev n o e p ritev razvoja (kakovost pred kvantiteto) ter se k temu zavezali vsi, ne samo tisti, ki r a to o n delujejo v turizmu, je to lahko tudi gospodarska prihodnost države – morda celo r s o l j ov e ž i edina pot. , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a Literatura a d g no e »Banka turističnih priložnosti.« http://www.btps.si/infopage. s m ti – en as-px?info=snovalec& lng=sl (28.2.2013). t »Banka turističnih priložnosti.« http://www.slovenia.info/si/Inova-tivnost.htm (1. 3. 2013). Best, Kathryn. Design Management: Managing Design Strategy, Process and Im- plementation. SA: AVA Publishing, 2006. »Glemping Gozdne vile.« http://www.sava-hotels-resorts.com/sl/n-astanitve/sa- va-hoteli-bled/glamping-gozdne-vile/ (17.3. 2013). »Hiše s tradicijo.« http://www.hisestradicijo.com/sl/aboutHst/ (20.2. 2013). »Inovacije – ključni dejavnik turističnega razvoja.« Objavljeno 2006. izhttp://vi- deolectures.net/ (20.3. 2013). »Inovativna slovenska potepanja.« http://www.slovenia.info/si/Inova-tivna-slo- venska-potepanja.htm (19.3. 2013). Kitek Kuzman, Manja. ur., Gradnja z lesom:izziv in priložnost za Slovenijo.Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2008. Pavliha, Mitja. Arhitekturni vidiki turizma v zavarovanih območjih. Velenje: Za- ložništvo Pozoj, 1998. Rocca, Alessandro. Natural architecture. Milano: 22 Publishing sri via Morozzo della Rocca, 2006. »Sejalec.« http://www.slovenia.info/si/Inovativnost.htm?pp-g_r_d=0-&lng=1 (1.3. 2013). Shalaginova, Iryna. »Understanding Heritage: A Constructivist Approach to Heritage Interpretation as a Mechanism for Understanding Heritage Cites. « (2012) http://d-nb.info/1023480921/34 (2.3. 2013). 362 In »Slovenski forum inovacij.« http://www.foruminovacij.si/in-dex.php?t=newsS- ova FI&id=118915. 03.2013 (19.3.2013). cijske p »SPIRIT Slovenija.« http://www.slovenia.info/?ps_sto=0&lng=1 (7.3. 2013). rilo »Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016: Partnerstvo za trajnostni ra- žno zvoj slovenskega turizma.« http://www.slovenia.info/?ppg_strate-gija_slo- sti v s venskega_tu-rizma=0&lng=1 (7.3.2013). love »T-Lab_Laboratorij turističnih priložnosti.« http://www.tourism-lab.eu/de- nsk fault.aspx?lng=sl (28.2.2013). em t Trstenjak, Anton. u Skozi prizmo besede. Ljubljana: Slovenska matica, 1989. rizm »TTA- Turistična tiskovna agencija.« http://www.slovenia.in-fo/?e_casopis (7.3. u 2013). Vallero, Daniel A., in Brasier,Chris. Sustainable Design: The Science of Sustainabi- lity and Green Engineering. Canada: John Wiley & Sons, Inc., 2008. »Zeleni turizem - Slovenia green.« http://www.slovenia.inf-o/si/Zeleni-turizem- -Slovenia-green.htm?ps_eko_turizem=0&lng=1 (1.3.2013). 363 2 – s t 4 u .– o r Logistični stroški – cena avtobusnega prevoza 2 u5s ize . o tv k a m v izbranih državah EU t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Logistics costs – the price of bus transportations 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in selected EU countries o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Samo Kramer , S n n e p l m ov Šolski center Slovenj Gradec, višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a samo.kramer@sc-sg.si a d g no e s m ti – en Anton Vorina t Ekonomska šola Celje, višja strokovna šola, Slovenija anton.vorina@guest.arnes.si Povzetek V članku smo raziskali vpliv cene goriva in višine BDP-ja na cene avtobusnih prevozov v 17 iz- branih državah EU. Glavni cilj članka je raziskati, kako vpliva cena goriva (nafte) in višina BD- P-ja na ceno avtobusnega prevoza s pomočjo modela multipla linearne regresije. Za odvisno spremenljivko smo vzeli Y – povprečno ceno avtobusnega prevoza (eur/km), ki smo jo prido- bili s pomočjo iskanja ponudb za eno dnevni avtobusni prevoz za 40 do 45 ljudi. Za neodvisni spremenljivki pa smo vzeli X – cena nafte (v eurih na liter) in X – BDP (v eurih na prebival- 1- 2 ca) v posamezni državi. Na osnovi multipla linearne regresije smo ugotovili, da spremenljivka X – cena goriva oziroma nafte (p-vrednost=0,30710) ne vpliva statistično značilno na ceno av- 1- tobusnega prevoza, pač pa spremenljivka X – BDP na prebivalca (p-vrednost=0,0004) vpliva 2 statistično značilno na ceno avtobusnega prevoza. V modelu, n=17, K=1, pojasnimo 67,26 % va- riabilnosti spremenljivke Y. Regresijski koeficient β (β = 0,0000598) nam pove, da, če se pove- 2 2 ča BDP na prebivalca za 1 euro, da se tudi cena prevoza poveča za 0,0000598 eura na kilometer. Ključne besede: logistika, stroški, transport, cena goriva, regresija. Summary In this article we investigate the impact of fuel prices and the level of GDP on the prices of bus transportations in 17 selected EU countries. The main goal of this article is to explore how the price of fuel (oil) and the level of GDP impact on the price of bus transportations based on multiple linear regression model. For the dependent variable Y, we take the average price of bus transportations (€ / km), which we obtained through a searching offers a daily shuttle ser- vice for 40 to 45 people. For the independent variable, we take X – oil prices (in euro per lit- 1 er) and X – GDP (in euro per capita) in each country. Based on the multiple linear regression 2 365 2 – s t 4 u .– o r we found out, that the variable X – the price of fuel or oil (p-value = 0.30710) isn’t statistical- 2 u 5 1 s ize . o tv ly significantly of the price of bus transportations, but variable X – GDP per capita (p-value = k a m 2 t r o ja , iz 0.0004), is a statistical y significant on the price of bus transportations. In the model, n = 17, K b n e je u o r 2 = 1, 67.26 % of total sum of squares is explained by the estimated model of the variability in var- b 0 s r 1 p a iable Y. Regression coefficient β (β = 0.0000598) shows us, that if the GDP per capita would 3 e 2 2 , P š žev n increase for 1 euro, the regression value of the price of bus transportations would also increase o e p r a to o n by 0.0000598 euro per kilometer. r s o l j ov e ž i , S n n Keywords: logistics, costs, transport, fuel price, regression. e p l m ov r a e i n h n i o j a Uvod a d g no e s m V današnjih časih je zelo pomembno, da so stroški poslovanja v podjetjih, ki se ti – en ukvarjajo z avtobusnimi prevozi, minimalni. Prav tako je pomembno, da logi- t stična podjetja poznajo cene goriv in tudi tržne razmere ter razvitost posameznih držav v EU. Zato je glavni cilj referata odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja in sicer: • Ali je povprečna cena avtobusnega prevoza odvisna od cene goriva – nafte? • Ali je povprečna cena avtobusnega prevoza odvisna od razvitosti posame- zne države oziroma višine BDP-ja? • Ali je povprečna cena avtobusnega prevoza odvisna od cene goriva – naf- te in višine BDP-ja? Predpostavljamo: H1: Povprečna cena avtobusnega prevoza v EU je odvisna od cene goriva – nafte. H2: Povprečna cena avtobusnega prevoza v EU je odvisna od višine BDP-ja na prebivalca. H3: Povprečna cena avtobusnega prevoza v EU je odvisna od višine BDP-ja na prebivalca in cene goriva – nafte. Za testiranje hipotez 1 in 2 smo uporabili enostavno linearno regresijo za testira- nje hipoteze 3 pa smo uporabili multipla linearno regresijo. Uporabili smo orod- je IBM SPSS 20. Logistika Razvoj logistike »Logistika je zelo stara dejavnost, ki sega v daljno preteklost vse od prvih organi- ziranih načinov trgovanja.«1 »Beseda ¨logistikaïzvira iz vojaških krogov, in sicer iz francoske besede ¨loger¨, kar pomeni namestiti, razporediti. Gre seveda v izvoru za razporejanje vojaških sil – moštva, orožja opreme. Pojem logistika se je najprej uveljavil v vojaškem izrazoslovju. Avtorji trdijo, da logistika ni znanstvena disci- 1 Anton Vorina, Poslovna logistika (Ljubljana: Zavod IRC, 2010), 5. 366 Lo plina, ampak veščina načrtovanja blagovnih tokov in organiziranja transportnih gis procesov.« 2 tični s Pred tem so za to besedo uporabljali pojma oskrba ali preskrba, ki pa pomenita ne- tro kaj čisto drugačnega. Prebilič je zapisal, da si v Vojaškem slovarju razlagajo besedo ški – c zagotavljati z besedno zvezo: »zagotoviti uspeh, varnost oziroma zagotovitev de- en lovnih razmer v vojni,« kar nam pove, da je pojem besede zagotavljati širše upora- a av bljen in razumljiv kot pojem logistike«. 3 tobusne Funkcija logistike v poslovnem sistemu ga p Pomen besede logistika nenehno raste in postaja pomembnejši za vsa podjetja v revo poslovnem sistemu. Obvladovanje logističnih metod zahteva od podjetja in nje- za v i govih zaposlenih veliko strokovnega znanja in medsebojnega sodelovanja. Logisti- zb ka mora biti povezana z vsemi procesi, ki se odvijajo znotraj podjetja, kot tudi zu- ran naj njega. Včasih so bili na trgih glavni proizvajalci, danes vemo, da je trg usmer- ih d jen na porabnike, na njihove želje in potrebe. Ker je glavna naloga vsakega podje- ržav tja, da nudi in dostavi svoje storitve/blago v čim krajšem času (točnost dobav), var- ah E no in po primerni ceni, je za naklonjenost porabnikov, zelo pomembna učinkovita U logistika, ki jo prakticirajo podjetja »Logistika je kreiranje vrednosti – vrednosti za potrošnika in oskrbovalca podjetja ter vrednosti za vlagatelje (delničarje). Vred- nost je v logistiki izražena kot čas in kraj.«4 Transport in razvoj gospodarstva Transport je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s premeščanjem ljudi in stvari v geografskem prostoru s transportnimi sredstvi. Ker že od nekdaj obstaja potre- ba po premeščanju ljudi in stvari, vemo, da transport kot tak sega daleč v zgodo- vino do prvih oblik človeške družbe, pa četudi so imele takrat te poti dosti kraj- še razdalje od današnjih. Beseda transport izhaja iz latinščine in sicer iz dveh be- sed trans- (pomeni preko) ter - portare (pomeni nositi) oziroma ene besede tran- sporto). Med stopnjo razvoja transportne dejavnosti in ravnijo razvitosti gospodar- stva obstaja močna povezava, saj se glede na to, kako razvita je transportna dejav- nost, odraža tudi splošno gospodarsko stanje posamezne države in obratno, torej glede na to, kako močno je gospodarstvo v neki državi, tako utrjena bo tudi tran- sportna dejavnost. Z razvojem transportnega sistema so nastale nove kategorije in- dustrijskih vej, kot so železniška, avtomobilska, ladjedelniška, letalska industrija itd. in storitvenih dejavnosti, katere so pospešile razcvet drugih industrijskih de- javnosti in storitev. 2 Bojan Herynek in Benjamin Pivec, Prevoz tovora (Ljubljana: Mohorjeva družba v Celovcu, 2010), 13. 3 Vladimir Prebilič, Vojaška logistika: Teorija in zgodovina (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006), 30. 4 Matjaž Štor in Fadil Mušinovič in Boštjan Urbancl, Sodobni transport in poslovna logistika (Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2011), 13–15. 367 2 – s t 4 u .– o r Transportni stroški in oblikovanje cen v transportu 2 u 5 s ize . o tv Transportni stroški k a m t r o ja , iz b n Transportni stroški so denarni izraz vrednosti porabljene količine opredmetnega e je u o r 2 b in živega dela v procesu transportiranja. Stroški v transportu imajo značaj proizvo- 0 s r 1 p a 3 e dnih stroškov. Transportne stroške lahko opazujemo: , P š žev n o e p r a t • z vidika uporabnikov transportnih storitev, o o n r s o l j ov e • z vidika transportnih podjetij, ž i , S n n e p l m z narodnogospodarskega vidika. ov r a e i n h n Za uporabnike transportnih storitev so transportni stroški vsi izdatki za sam pre- i o j a a d g n voz. Razlikujemo: o e s m ti – en • čiste prevozne stroške oziroma prevoznine, t • stroške pakiranja in zaščite tovora, • stroške dovoza in odvoza iz kraja prevzema do kraja predaje, • stroške pretovarjanja v širšem smislu, nakladanja, razkladanja in pretovarja- nja, • stroške spremljevalnih dejavnosti, torej stroške nabavne logistike, stroške intralogistike in stroške špediterja. Oblikovanje cen v transportu V transportni dejavnosti se cene oblikujejo na specifičen način, ki se razlikuje od oblikovanja cen v drugih gospodarskih dejavnostih. Tako se cene storitev v tran- sportu oblikujejo na dva načina: • s pogodbo med prevoznikom in uporabnikom prevozne storitve, • s predpisovanjem prevoznih cen v obliki tarif. Gospodarska dejavnost mora pri tem ostati rentabilna. Tarifni sistem je potrebno zasnovati tako, da se omogoči prevoz vseh vrst blaga. To načelo izhaja iz vrednosti blaga. Čim večja je vrednost blaga, tem višjo ceno prevo- za lahko prinese. Blago večje vrednosti je razvrščeno v višje tarifne razrede od bla- ga, katerega vrednost je nižja. Takšen tarifni sistem ugodno vpliva na razvoj na- rodnega gospodarstva. Tarifni sistemi so odvisni od številnih dejavnikov. Najpo- membnejši so: • raven razvoja in struktura narodnega gospodarstva, • raven razvoja prevoza in tržišča logističnih storitev, • značaj gospodarske dejavnosti, • družbenoekonomski odnosi in sistem gospodarjenja v državi. Cene prevozov potnikov za avtobusi se določajo na osnovi pogodb in so v vsaki državi EU različne, kar bo prikazano v nadaljevanju. 368 Lo Raziskava – cene avtobusnih prevozov v izbranih državah EU gisti Metodologija dela čni s Cene avtobusnih prevozov v posameznih državah EU smo pridobili s pomočjo tro poslanega povpraševanja za izvedbo enodnevnega »namišljenega« izleta za skupi- ški – c no 45 oseb. Najprej smo si v posamezni državi EU izbrali dva kraja, ki sta bila med- e sebojno oddaljena vsaj 200 km in smo s pomočjo spletne strani http://here.com/ na a izračunali razdaljo med njima. vtobu Nato smo napisali naslednje povpraševanje v angleškem jeziku za »namišljen« sne prevoz posameznim ponudnikom, ki se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi potni- ga p kov: revo Dear Sirs, za v i z We are a group of 45 people from Slowenia and we would like to have a bus service, monday bra 13.12.2012 at 7.00 a.m., from airport G. Marconi di Bologna to bus station Roma. It is possible nih d that your agency organized this bus service? ržav Ponudnike smo našli preko spleta. Vsako ponudbo, ki ni bila podana v evrih, smo ah E nato preračunali v eure, s pomočjo vira http://www.valute.si/ na dan 18.1.2013 in U izračunali ceno prevoza v eurih na km. Analiza podatkov Podatki, uporabljeni za analizo, so razvidni v Tabeli 1. Za vsako izbrano državo smo nato izračunali povprečne cene prevozov v eurih na km. Nekatere države EU smo izločili iz nadaljnje analize, če nismo pridobili vsaj 3 ponudb, zato je v analizo vključenih 17 izbranih držav EU. Pridobivanje ponudb je potekalo od 1.12.2012 do 15.1.2013. Cene goriva za nafto smo pridobili iz virov http://ec.europa.eu/energy/ observatory/oil/bulletin_en.htm5 in http://www.amzs.si/cene_goriv_po_evropi. aspx6 na dan 14.1. 2013. Podatke o BDP/preb. Za leto 2012 pa smo pridobili iz vira http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plu- gin=1&pcode=tec00001&language=en7 na dan 20.8.2013. 5 » Energy, « http://ec.europa.eu/energy/observatory/oil/bul etin_en.htm. 6 »AMZS, « http://www.amzs.si/Cene_goriv_po_Evropi.aspx. 7 »Eurostat,« http://epp.eurostat.ec.europa.eu. 369 2 – s t 4 u .– o r Tabela 1: Podatki za analizo 2 u 5 s ize . o tv k a m Država Cena goriva (eur/liter) BDP/preb. za leto 2012 Povprečna cena prevoza (eur/ t r o ja , iz b n (eur/preb.) km) e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 1 Slovenija 1,395 17200 1,68 3 e , P š žev n o e p 2 Avstrija 1,379 36400 2,19 r a to o n r s o l j 3 Danska 1,479 43800 4,79 ov e ž i , S n n e p l m 4 Ciper 1,415 20500 2,67 ov r a e i n h n 5 Češka 1,46 14500 2,71 i o j a a d g no e 6 Estonija 1,36 12700 1,57 s m ti – en 7 Litva 1,309 11000 0,94 t 8 Irska 1,53 33100 3,58 9 Italija 1,751 25700 2,87 10 Latvija 1,337 10900 0,89 11 Nemčija 1,48 43800 3,08 12 Madžarska 1,437 9800 1,65 13 Španija 1,38 22700 1,70 14 Poljska 1,337 9900 1,04 15 V. Britanija 1,682 30500 2,08 16 Bolgarija 1,379 5400 1,55 17 Romunija 1,407 6200 1,03 Preverjanje hipotez in diskusija Pred preverjanjem hipotez smo najprej v programu SPSS preverili, če so spremen- ljivke normalno porazdeljene. Na osnovi neparametričnega hi-kvadrat testa smo ugotovili, da so spremenljivke normalno porazdeljene, zato smo nadaljevali s te- stiranjem hipotez. H1: Povprečna cena avtobusnega prevoza v EU je odvisna od cene goriva – nafte. Za testiranje hipoteze 1 smo uporabili enostavno linearno regresijo. Za neodvisno spremenljivko smo vzeli X – cena nafte v evrih za liter, za odvisno spremenljivko pa Y – povprečna cena avtobusnega prevoza (glej Tabelo 1). Linearni regresijski model se glasi: Y = -4,54+4,616 . X (1) n= 17, R-kvadrat = 0,270, popravljen R-kvadrat =0,221, Standardna napaka ostan- kov = 0,933, F (1, 16) =5,54, p-vrednost=0.033. 370 Lo V modelu (Tabela 2, 3 in 4) je pojasnjeno 27,00 % celotne variance. Spremenljiv- gis ka X – cena nafte v evrih (p-vrednost=0,033) je statistično značilna pri 5 % stopnji tičn tveganja. Regresijski koeficient β (β = 4,616) nam pove, da če se cena nafte poveča i str za 1 euro na liter, da se bo cena prevoza povečala za 4,6161 eurov na kilometer. Zato ošk lahko hipotezo 1 sprejmemo. i – c en Tabela 2: Regresijski model: K=1, n=17 a avto R R kvadrat Popravljen R kvadrat Standardna napaka ostankov bus 0,512 0,270 0,221 0,933 nega p Tabela 3: Regresijski model, F-test revo Model Vsota kvadratov Stopnje F P-vrednost za v i Regresija 4,82 1 5,54 0,033 zbr Ostanki 13,06 15 ani Skupaj 17,88 16 h drž Tabela 4: Regresijski model, K=1, n=17 avah E Koeficient Standardna napaka t Stat P-vrednost U Presečna vrednost -4,54 2,84 -1,60 0.1305 X 4,616 1,96 2,35 0,033 H2: Povprečna cena avtobusnega prevoza v EU je odvisna od višine BDP-ja na pre- bivalca. Za testiranje hipoteze 2 smo uporabili enostavno linearno regresijo. Za neodvisno spremenljivko smo vzeli X – BDP na prebivalca, za odvisno spremenljivko pa Y – povprečna cena avtobusnega prevoza (glej Tabelo 1). Linearni regresijski model se glasi: Y = 0,724+0,0000669 . X (2) n= 17, R-kvadrat = 0,646, popravljen R-kvadrat =0,623, Standardna napaka ostan- kov = 0,649, F (1, 16) =27,408, p-vrednost=0.0001. Tabela 5: Regresijski model: K=1, n=17 R R kvadrat Popravljen R kvadrat Standardna napaka ostankov 0,804 0,646 0,623 0,649 V modelu (Tabela 5, 6 in 7) je pojasnjeno 64,60 % celotne variance. Spremenljiv- ka X – BDP na prebivalca v eurih (p-vrednost=0,0001) je statistično značilna pri 5 % stopnji tveganja. Regresijski koeficient β (0,000067) nam pove, da če se BDP na prebivalca poveča za 1 euro , da se bo cena prevoza povečala za 0,000067 eurov na kilometer. Zato lahko hipotezo 2 sprejmemo. 371 2 – s t 4 u .– o r Tabela 6: Regresijski model, F-test 2 u 5 s ize . o tv k a m Model Vsota kvadratov Stopnje F P-vrednost t r o ja , iz b n e j Regresija 11,56 1 27,408 0,0001 e u o r 2 b 0 s r Ostanki 6,32 15 1 p a 3 e , P š žev n Skupaj 17,88 16 o e p r a to o n Tabela 7: Regresijski model, K=1, n=17 r s o l j ov e ž i , S n n e p Koeficient Standardna napaka t Stat P-vrednost l m ov r a e i Presečna vrednost 0,724 0,3093 2,339 0,0336 n h n i o j a a d g X 6,69 E-05 1,281 E-05 5,235 0,0001 no e s m t H3: Povprečna cena avtobusnega prevoza v EU je odvisna od višine BDP-ja na pre- i – ent bivalca in cene goriva – nafte. Za testiranje hipoteze 3 smo uporabili multipla linearno regresijo. Za neodvisni spremenljivki smo vzeli X – cena nafte v evrih za liter in X – BDP na prebival- 1 2 ca, za odvisno spremenljivko pa Y – povprečna cena avtobusnega prevoza (glej Ta- belo 1). Multipla linearni regresijski model se glasi: Y = -1,477+0,0000598 . X (3) 2 n= 17, R-kvadrat = 0,6726, popravljen R-kvadrat =0,6258, Standardna napaka ostankov = 0,6466, F (2, 16) =14,38, p-vrednost=0,0004. Tabela 8: Regresijski model: K=2, n=17 R R kvadrat Popravljen R kvadrat Standardna napaka ostankov 0,8201 0,6726 0,6258 0,6466 Tabela 9: Regresijski model, F-test Model Vsota kvadratov Stopnje F P-vrednost Regresija 12,025 2 14,38 0,0004 Ostanki 5,85 14 Skupaj 17,87 16 Tabela 10: Regresijski model, K=2, n=17 Koeficient Standardna napaka t Stat P-vrednost Presečna vrednost -1,477 2,099 -0,703 0,49313 X 1,6299 1,5378 1,0599 0,30710 1 X 5,98E-05 1,44E-05 4,1500 0,00098 2 V modelu (Tabela 8, 9 in 10) je pojasnjeno 67,26 % celotne variance. Spremen- ljivka X – cena nafte v evrih (p-vrednost=0,30710) ni statistično značilna pri 5 1 % stopni tveganja, medtem ko je spremenljivka X – BDP na prebivalca (p-vred- 2 nost=0, 00098) statistično značilna pri 5 % stopnji tveganja. Regresijski koefici- 372 Lo ent β (β =0,0000598) nam pove, da če se BDP na prebivalca poveča za 1 euro, da 2 2 gis se bo cena prevoza povečala za 0,0000598 eurov na kilometer. Zato lahko hipote- tičn zo 3 sprejmemo. i stroški – c Zaključek en V članku smo raziskali vpliv cene goriva nafte in višine BDP na prebivalca na viši- a a no povprečne cene avtobusnega prevoza v 17 izbranih državah EU. v Gre za povsem tob novo in izvirno raziskovanje logističnih stroškov na poudarku cen avtobusnih prevo- usn zov v državah EU. V raziskavi smo sprejeli oziroma potrdili vse tri hipoteze. Hipo- ega p tezo 1 smo potrdili, saj smo na osnovi linearne regresije ugotovili, da je povprečna re cena avtobusnega prevoza (p-vrednost=0,033) odvisna od cene goriva – nafte pri voza v i 5 % statistično značilni stopnji tveganja. Tudi hipotezo 2 smo potrdili, saj smo na z osnovi linearne regresije ugotovili, da je povprečna cena avtobusnega prevoza (p- bra vrednost=0,0001) odvisna od višine BDP-ja na prebivalca pri 5 % statistično zna- nih d čilni stopnji tveganja. V modelu, n=17, K=2 multipla linearne regresije, smo pro- rž učevali odvisnost spremenljivke Y – povprečna cena prevoza. Za neodvisne spre- avah E menljivke smo vzeli dve spremenljivki in sicer: X – cena nafte v evrih za liter in X 1 2 U – BDP na prebivalca. Ugotovili smo, da spremenljivka X – cena nafte v evrih, (p- 1- vrednost=0,30710) ni statistično značilna, zato smo jo v nadaljnji analizi izločili iz modela. V modelu, n=17, K=1, pojasnimo 67,26 % variabilnosti spremenljivke Y. Spremenljivka X – BDP na prebivalca (p-vrednost=0, 00098) je statistično zna- 2 čilna pri 5 % stopnji tveganja. F test, F (2, 16)=14,38, in p-vrednost=0,0004 nam prikazujeta, da je celoten mo- del statistično značilen pri 5 % stopnji tveganja. Regresijski koeficient β (β = 2 2 0,0000598) nam pove, da če se poveča BDP na prebivalca za 1 euro , da se cena pre- voza poveča za 0,0000598 eurov na kilometer. Zato lahko hipotezo 3 sprejmemo. Zaključimo lahko, da je, na osnovi multipla linearne regresije, cena avtobusnega pre- voza potnikov v državah EU statistično značilno odvisna od višine BDP-ja, medtem ko le-ta ni statistično značilno odvisna od cene goriva, kar nas malo preseneča. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo proučevati tudi vpliv drugih ekonom- skih spremenljivk (vrednost javnega dolga države, stopnja brezposelnosti, število turistov in nočitev …) na višino cene avtobusnih prevozov. Literatura Vorina, Anton, Poslovna logistika (Ljubljana: Zavod IRC, 2010), 5–60. Herynek, Bojan in Benjamin Pivec, Prevoz tovora (Ljubljana: Mohorjeva družba v Celovcu, 2010), 12–13. 373 2 – s t 4 u .– o r Prebilič, Vladimir, Vojaška logistika: Teorija in zgodovina (Ljubljana: Fakulteta 2 u 5 s ize . o tv za družbene vede, 2006), 30. k a m t r o ja , iz b n Štor, Matjaž, Fadil Mušinovič in Boštjan Urbancl, Sodobni transport in poslov- e je u o r 2 b na logistika (Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2011), 13–65. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n »Here,« pridobljeno December 19, 2012, http://here. com/. o e p r a to o n »Valute.si,«pridobljeno Januar 18, 2013, http://valute.si/. r s o l j ov e ž i , S n n »Market observatory & Statistics,« pridobljeno Januar 14, 2013, http://ec.europa. e p l m ov r a e i eu/energy/observatory/oil/bulletin_en. htm. n h n i o j a a d g n »AMZS, cene goriv po Evropi,« pridobljeno Januar 14, 2013, http://www.amzs. o e s m t si/Cene_goriv_po_Evropi.aspx. i – ent »Gross domestic product at market prices,« pridobljeno Avgust 20, 2013, http:// epp.eurostat.ec.europa.eu/. 374 2 – s t 4 u .– o r Podjetno nagrajevanje in napredovanje 2 u 5 s ize . o tv k a m zaposlenih t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The enterprising rewarding and promoting employees 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Samo Kramer r a to o n r s o l j ov Šolski center Slovenj Gradec, višja strokovna šola, Slovenija e ž i , S n n e p l m samo.kramer@sc-sg.si ov r a e i n h n i o j a a d g Anton Vorina no e s m t Ekonomska šola Celje, višja strokovna šola, Slovenija i – ent anton.vorina@guest.arnes.si Dalibor Miletić Fakultet za menadžment Zaječar, Megatrend univerzitet Beograd, Srbija dalibor.miletic@fmz.edu.rs Povzetek V članku smo raziskovali področje podjetništva v povezavi z menedžmentom človeških vi- rov s poudarkom na različnih oblikah nagrajevanja in napredovanja v času krize. Priložnostni vzorec zajema 849 anketirancev različnih starosti, ki živijo v Savinjsko statistični regiji v Slove- niji. Pisno anketiranje je potekalo od 4. 1. 2013 do 15. 3. 2013. Ugotovili smo, da se le 16 % anketi- rancev popolnoma strinja s trditvijo Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. Prav tako smo ugotovili, da med anketiranci z različno stopnjo izobrazbe (p-vrednost= 0,62) ne obstaja statistično pomembna razlika v trditvi, če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapus- til podjetje, pač pa obstaja statistično pomembna razlika med spoloma (p-vrednost= 0,000) in starostjo (p-vrednost = 0,012) glede na to trditev. Menimo, da bi morali vodilni svoje podrejene tudi večkrat pohvaliti, če je delo opravljeno dobro. Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, notranje podjetništvo, napredovanje, nagrajevanje. Summary In this paper, we have studied entrepreneurship in relation to human resources management with an emphasis on various forms of rewarding and promoting in times of crisis. Ad hoc sam- ple include 849 respondents of different ages who live in Savinjsko statistical region in Slove- nia. Written survey was conducted from 4/1/2013 to 15/3/2013. We found out that only 16% of respondents completely agree with the statement If we decreases pay for 20%, we will leave the company immediately. We also found that among the respondents with different levels of ed- 375 2 – s t 4 u .– o r ucation (p-value = 0.62), there is no statistical y significant difference in the statement, If we de- 2 u 5 s ize . o tv creases pay for 20%, we will leave the company immediately, but there is a statistical y signifi- k a m t r o ja , iz cant difference among gender (p-value = 0.000) and age (p-value = 0.012) with respect to this b n e je u o r 2 b statement. We consider that the leader should also repeatedly commended their subordinates 0 s r 1 p a for the work is done wel . 3 e , P š žev n o e p r a Keywords: entrepreneurship, entrepreneur, corporate entrepreneurship, promotion, rewards. to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Uvod ov r a e i n h n Svetovni trg je predvsem zadnje desetletje v znamenju velike konkurenčnosti, nag- i o j a a d g n lo razvijajoče se tehnologije in zahtevnih kupcev. To ponudnike sili v inovativnost o e s m t in izboljšavo kakovosti ponudbe, česar se potrošniki nikoli ne nasitijo. Vse to zgolj i – ent za dosego enega cilja, biti uspešen, služiti več kot potrošiti. Kakšen je torej recept za uspeh? Nagrajevanje vpliva na posameznike različno, v vseh primerih pa naj bi povečalo njihovo motivacijo za delo, saj so potrebe zadovoljene. Težava, ki jo že- limo pri tem izpostaviti, je tista, o kateri je v 20. stoletju spregovoril že Maslow. Predstavil je hierarhijo potreb, bistvo pa pravi, da se z vsako zadovoljeno potrebo pojavi višja. To konkretno v podjetju pomeni, da so zaposleni stalno nezadovolj- ni in hočejo vedno višjo plačo. Problem, s katerim se podjetja pri napredovanju in na splošno pri nagrajevanju zaposlenih soočajo pa je tudi neodobravanje celotnega kolektiva do nagrajenih posameznikov. Slednje pripelje do krhanja internih odno- sov, slabšanja delovne klime in posledično storilnosti. Zato je najbolj pomembna pravičnost sistema napredovanja in nagrajevanja, pa še to ni zagotovitev, da bodo odnosi med zaposlenimi in delovna klima korektni. Glavni cilj članka je v raziska- vi o možnostih zniževanja plače zaposlenim in tudi o drugih oblikah motiviranja zaposlenih kot sta npr. pohvala nadrejenega in prijateljstvo med sodelavci. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo programa IBM SPSS 20. Glede na namen in cilje raziskave smo uporabil naslednje statistične metode: • frekvenčne porazdelitve anketirancev pri posameznih vprašanjih, • Anova test (analiza variance), predvsem so nas zanimale statistično po- membne razlike med anketiranci po njihovem nivoju izobrazbe, starosti in spolu. Pojem in razvoj podjetništva Pojem podjetništva Točna definicija podjetništva pravi, da je podjetništvo iskanje zamisli, jo razvija- ti in udejstvovati s pravo ekipo in dobrim poslovnim načrtom. To je povedano bolj preprosto kot piše v nekaterih učbenikih. Podjetništvo ni le to, da se spom- nite neke ideje in jo nato začnete kar delati. Zahteva veliko več znanja. Sprva mo- rate pomisliti na vse detajle, ki bi jih pri morebitni proizvodnji ali pa prodaji pot- 376 Po rebovali. Podjetništvo v tem primeru bi zahtevalo, da izdelate hitro ekonomiko, dje ki pove, ali se vam projekt sploh splača izvesti ali ne. V primeru, da se vam splača tno n narediti neko dejavnost, morate sestaviti tržno analizo, načrte trženja, ekonomi- ag ko poslovanja in bilančne izkaze. In seveda je najpomembnejše, da je podjetništvo raje tudi primerno financirano, kar pomeni, da morate v primeru dobre ideje in slabe- vanj ga kapitala iskati investitorje kar je lahko zelo težko in dolgotrajno, tako kot pri- e in n dobivanje vseh dovoljenj za vse, kar nato dovoljuje podjetništvo.1 Podjetništvo je ap skupek aktivnosti posameznikov, ki jih ti izvajajo z namenom zadovoljevanja tr- red žnih potreb in s katerimi želijo posamezniki ob prevzemanju osebnega tveganja ovan doseči čim večji finančni uspeh2. Izraz podjetništvo lahko razumemo kot ustvarja- je z nje neke nove vrednosti. Bistvo podjetnika je, da nove ideje zna realizirati v praksi. aposleni Notranje podjetništvo h Notranje podjetništvo se je začelo že v 80. letih v ZDA. To področje podjetništva je eno izmed najbolj rastočih področij preučevanja znotraj področja podjetništva. Termin notranje podjetništvo oz. intrapreneur je star več kot 150 let in izhaja iz francoščine. V smislu podjetnika v velikem podjetju pa je bil ta izraz prvič upora- bljen in definiran leta1985 v knjigi svetovalca za menedžment Gifforda Pinchota z naslovom Intrapreneuring. Že leta 1982 ga je uporabil Norman Macrae v reviji Eco- nomist, vendar zaradi zanikanja avtorstva besede, je postal avtor pojma intrapre- neur Gifford Pinchot. Izraz »intrapreneur« je bil leta 1992 vključen v ameriški slovar angleškega jezika in njegova razlaga izhaja iz Giffordove definicije te besede3. Notranje podjetništvo je podjetništvo znotraj organizacij. Notranje podjetništvo obsega vedenjske norme in vzorce vedenja, ki so povezani z odmikom od običajnih načinov poslovanja v obstoječih podjetjih. 4 Napredovanje in nagrajevanje zaposlenih Napredovanje za nekatere zaposlene predstavlja končni dosežek. Veliko jih to do- seže skozi trdo delo in z dobro učinkovitostjo, nekateri pa uberejo bližnjico. Na- mesto, da bi poskušali biti pri svojem delu dobri, verjamejo, da bodo napredovali s tem, da se bodo približali svojem nadrejenemu. Ločimo dve obliki napredovanja – vertikalno in horizontalno. Slednje je vezano na napredovanje na delovnem mestu in pomeni pridobitev večjih odgovornosti in pristojnosti, zahtevnejših nalog, bolj- ših delovnih pogojev, večje pisarne, večjega obsega bonitet itd. V primerjavi z ver- 1 »Podjetištvo, « http://www.podjetništvo.net/. 2 Viljem Pšeničny et al., Podjetništvo: Podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces, podjem (Porto- rož: Visoka strokovna šola za podjetništvo, Gea Col ege, 2000), 6. 3 »Notranje podjetništvo,« http://sl.wikipedia.org/wiki/Notranje_podjetni%C5%A1tvo. 4 Boštjan Antonič, Notranje podjetništvo: prenova konstrukta in razvoj integrativnega modela (Koper: Dru- štvo z akademske in aplikativne raziskave, 2002), 1–165. 377 2 – s t 4 u .– o r tikalnim napredovanjem je ta oblika napredovanja bolj motivacijska, saj skupaj z 2 u 5 s ize . o tv njim nagrajenec raste in se razvija v bolj sposobnega delavca, poleg tega, ga je kot k a m t r o ja , iz nagrado za zaposlenega, možno uporabiti veliko pogosteje. Vertikalno napredova- b n e je u o r 2 nje je vezano na vzpon po hierarhični lestvici v podjetju, zato je stopenj vertikalne- b 0 s r 1 p a ga napredovanja toliko, kolikor je nivojev vodenja v podjetju. Z vertikalnim napre- 3 e , P š žev n o e p dovanjem si delavec prisluži višji naziv, uglednejši status in višjo plačo5. r a to o n r s Nagrajevanje zaposlenih je pojem, s katerim se pove kako je delavec nagrajen v o l j ov e ž i , S n n skladu s svojimi dosežki v podjetju. To zadeva tako finančne, kot tudi nefinanč- e p l m ov r a ne nagrade in filozofijo, strategijo, politiko, procese in načrte, ki jih uporablja or- e i n h n i o j a ganizacija za vzdrževanje sistema nagrajevanja. Sistem nagrajevanja zaposlenih je a d g no e sestavljen iz politike, postopkov in prakse podjetja za nagrajevanje njihovih zapo- s m ti – en slenih v skladu z njihovim prispevkom, znanjem in sposobnostjo ter njihovo vre- t dnostjo na tržišču. Sestavi se v okvirju filozofije nagrajevanja, strategij in politike organizacije ter vključuje vsebuje dogovore v zvezi s procesi, prakso, strukturira- njem in postopki, ki bodo določali primerne tipe in stopnje plač, dodatkov in dru- gih vrst nagrad6 Da se lahko sistem nagrajevanja udejanji, predvsem pa obdrži, je ključnega pomena, da ga zaposleni sprejemajo, priznavajo in v njem celo sodeluje- jo. Čeprav je mogoče na prvi pogled videti, da si interesi podjetja in zaposlenih gle- de nagrajevanja nasprotujejo, moderni pristopi kažejo, da temu ni tako. Če pod- jetje ni pripravljeno deliti svoj uspeh s svojimi zaposlenimi, je utopično pričakova- ti, da bodo le-ti radi prihajali na delo, če sploh, in z veseljem opravljali naloge, ki so jim naložene. Zgodi se, da najbolj sposobni sodelavci odhajajo, saj iščejo boljše za- poslitvene možnosti pri konkurenci, pri drugih pa padeta tudi zavzetost in moti- vacija za delo. Po drugi strani, pa zaposleni ne morajo dobiti dobrih plač če podje- tje ni uspešno, zato je velikega pomena, da si obe strani prizadevata za dober par- tnerski odnos 7. Čeprav so plače zelo pomembne, kot smo že omenili, ne gre mimo dejstva, da zaposlenim nefinančne nagrade veliko pomenijo ter jih spodbujajo. So zelo učinkovito orodje vodenja, ker z njim nagradimo takoj po dosežku, tako da je povezava med nagrado in vedenjem zaposlenih zelo jasna. Poleg tega so z njimi povezani razmeroma manjši stroški, saj običajno ne presežejo treh odstotkov pro- računa, ki je bil namenjen za plače. Uporaba pohval, priznanj in nagrad je najbolj odvisna od dveh dejavnikov, od kulture podjetja in ustvarjalnosti ljudi, ki jih upo- rabljajo oz. oblikujejo posamezne programe. Med nefinančnimi nagradami je najbolj uporabljena in priporočljiva uporaba nas- lednjih: 5 Renata Mihalič, Management človeškega kapitala (Škofja Loka: Mihalič in Partner d.n.o., 2006), 121–125. 6 Michael Armstrong, Employee Reward. 3rd edition (London: Chartered Institute of Personnel and Develo- pment, 2002), 3–4. 7 Nada Zupan, Nagradite uspešne: Spodbujanje uspešnosti in sistemi nagrajevanja v slovenskih podjetjih. 1. na- tis (Ljubljana: GV Založba, 2001), 121–123. 378 Po • Napotitve na izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, dje • Horizontalno in vertikalno napredovanje, tno n • Omogočanje bolj odgovornega in zahtevnejšega dela, ag • Dodatni prosti dnevi, raje • Omogočanje soudeležbe pri lastništvu, van • j Javna izpostavitev dosežkov pred sodelavci, e in n • Zagotovitev boljših delovnih pogojev, ap • Dajanje večje podpore in izkazovanja zaupanja, red • Omogočanje večjih izzivov pri delu in ova • n Različne simbolične nagrade. je za V okviru nefinančnih nagrad je zaposlenim potrebno posebej izpostaviti tudi raz- pos lične bonitete, ki ustvarjajo pomemben segment nagrajevanja zaposlenih. Vrste leni bonitet, ki jih največ uporabljamo predvsem pri nagrajevanju vodilnih in vodstve- h nih tako drugih ključnih zaposlenih in ki imajo po navadi tudi zelo visoke učinke na motiviranost posameznika, so predvsem naslednje8: • Službeni avto (eventualno z možnostjo uporabe tudi za lastne potrebe), • Službeni mobilni telefon, • Pakirni prostor, • Službeni prenosni računalnik, • Specialistični menedžerski zdravniški pregled, • Plačilo športnih aktivnosti, • Izobraževanje v službenem času, • Šolnine za izobraževanje v interesu organizacije ali v lastnem interesu in • Druge oblike bonitet. Oblikovanje sistema plač in nagrajevanja je strateški proces, ki pri doseganju svojih ciljev upošteva ugotovitve analize okolja ter poslovno in kadrovsko strategijo orga- nizacije. Sledi sprejetje osnovne strateške odločitve in osnovnih izhodišč za obli- kovanje sistema plač in nagrajevanja. Oblikovan sistem plač in nagrajevanja je pot- rebno spremljati in ga po potrebi korigirati v funkciji zastavljenih ciljev.9 Raziskava in ugotovitve Namen in cilji raziskave Namen raziskave je spoznati ali lahko v današnjem kriznem času znižamo plačo delavcev za 20 % in le- ti ne bodo zaradi znižanja plače tudi zapustili podjetje. Cilj raziskovanja je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma, 8 Renata Mihalič, Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. (Škofja Loka: Mihalič in Partner d.n.o., 2008), 217. 9 Janez Bauer, et al. Organizacija in menedžment podjetja (Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in sport, 2009), 88. 379 2 – s t 4 u .– o r različno starostjo in stopnjo izobrazbe anketirancev glede na trditev trditvijo Če bi 2 u 5 s ize . o tv se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Vzorec 0 s r 1 p a 3 e V raziskavi je sodelovalo 849 anketirancev, ki živijo v savinjski statistični regiji, od , P š žev n o e p tega je bilo 403 anketiranih moških, kar je 47 %, 441 pa žensk oziroma 52 %. 29 r a to o n r s anketirancev, kar je 3% vseh anketirancev, ni navedlo stopnje izobrazbe. Največ o l j ov e ž i , S n n anketirancev, 35 % oz. 301 anketirancev ima dokončano srednjo šolo, višjo šolo je e p l m ov r a dokončalo 19 % oz. 159 anketirancev, poklicno šolo 17 % oz. 139, visoko ali univer- e i n h n i o j a zitetno šolo 16 % oz. 139 ter osnovno šolo ali manj 7 % oz. 56 anketirancev. Med a d g no e vsemi, ki so navedli stopnjo izobrazbe je bilo najmanj takšnih, ki so magistrirali ali s m ti – en doktorirali, in sicer 3 %, kar je 22 anketirancev. Povprečna starost anketirancev je t bila 39 let, standardni odklon znaša 10,2 leti. Naš najmlajši anketiranec je imel 18, najstarejši pa 75 let. Metode dela in opis vprašalnika Anketni vprašalnik obsega 59 vprašanj, od tega je zadnjih 8 demografskih, osta- lih 51 pa vsebinskih. Vprašanja so razdeljena v tri sklope, ki se nanašajo na različ- na področja. • Organiziranost in motiviranost (12 vprašanj) • Zavzetost pri delu (12 vprašanj) • Sposobnost uporabe oziroma poznavanja informacijsko komunikacijske tehnologije – IKT ter njihovo uporabo na delovnem mestu oz. doma (27 vprašanj). V anketi je 37 vprašanj zaprtega tipa, pri katerih anketiranci izbirajo med ponu- jenimi možnostmi, 4 pa odprtega tipa, kjer lahko sami napišejo odgovor (če želi- jo). Na večino vprašanj se odgovarja z ocenjevalno lestvico, pri čemer pomeni 1 – sploh se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 3 – niti da niti ne, 4 – večinoma se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam. Posebnost je v tretjem sklopu vprašanj, kjer anketiranci odgovarjajo na vprašanja z ocenjevalno letvico 1 – ne znam uporablja- ti IKT, 2 – slabo znam, 3 – dobro znam, 4 – zelo dobro znam, 5 – odlično znam, in z možnostjo DA oz. NE, ki se nanaša na uporabo IKT na delovnem mestu oz. doma. Anketiranje smo izvajali med 4.1.2013 in 15.3.2013. V članku smo se omeji- li predvsem na raziskovanje glede na področje zniževanja plač in podajanja pohval. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo programa IBM SPSS 20. 380 Po Ugotovitve raziskave djet Pred testiranjem hipotez s testom Anova smo preverili s program IBM SPSS 20, če no n so spremenljivke normalno porazdeljene. Na osnovi Kolmogorov–Smirnovega te- ag sta smo ugotovili, da so spremenljivke normalno porazdeljene. rajeva H 1: Večina anketirancev se popolnoma strinja s trditvijo Če bi se mi plača znižala za nje i 20 %, bi takoj zapustil podjetje. n na Od 849 anketirancev se 31%, kar je 259 anketirancev, ne more opredeliti glede trdi- pred tve »Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje.'' S to trditvijo se ova sploh ne strinja 19 % ali 160 anketiranih. Delno se s to trditvijo strinja 20 % ali 168 nje z vprašanih. Večinoma se strinja s to trditvijo 16 %, kar je 140 vprašanih. Popolno- ap ma pa se s to trditvijo strinja 14% ali 121 anketirancev (graf 1). oslen Hipotezo 1 ne potrdimo, saj se popolnoma s to trditvijo strinja le 16 %, oziroma 140 ih anketirancev. Graf 1: Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje H 2: Večina anketirancev se popolnoma strinja s trditvijo V zadnjih sedmih dneh so moje delo pohvalili. 30 % ali 253 anketirancev se ne more opredeliti glede trditve ''V zadnjih sedmih dneh so moje delo pohvalili.'' S to trditvijo se sploh ne strinja 19 %, kar je 161 anke- tirancev. Delno se s to trditvijo strinja 14 %, kar predstavlja 115 vprašanih. Večino- ma se s to trditvijo strinja 23 %, kar je 199 anketirancev. Popolnoma pa se s to trdi- tvijo strinja 14 %, kar predstavlja 118 izprašanih. Hipotezo 2 ne potrdimo, saj se po- polnoma strinja z dano trditvijo le 14 %. Graf 2: V zadnjih sedmih dneh so moje delo pohvalili 381 2 – s t 4 u .– o r H 3 Večina anketirancev se popolnoma strinja s trditvijo Moj najboljši prijatelj je iz 2 u 5 s ize . o tv službe. k a m t r o ja , iz b n Od 849 anketirancev, je na vprašanje v vezi najboljšega prijatelja v službi, odgovo- e je u o r 2 b rilo 844 anketirancev, kar predstavlja 99,4 %. 87 vprašanih (10 %) se popolnoma 0 s r 1 p a 3 e strinja s to trditvijo, sploh pa se z njo ne strinja 39 % ali 325 anketiranih. Delno se , P š žev n o e p r a s trditvijo strinja 14 % ali 115 vprašanih, večinoma se strinja 139 oz. 16 % anketira- to o n r s nih, neopredeljenih pa je 21 %, kar predstavlja 178 vprašanih. o l j Hipotezo 3 ne potrdi- ov e ž i , S n n mo, saj se popolnoma s to trditvijo strinja le 10 % vprašanih. e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Graf 3: Moj najboljši prijatelj je iz službe H 4: Med spoloma obstaja statistično pomembna razlika glede na trditev Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. Rezultat analize variance je pokazal (tabela 1), da obstaja statistično pomembna razlika med spoloma (F: (1,842)=26,14; Sig.: 0,000).glede na trditev Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. Hipotezo 4 potrdimo. Tabela 1: Test Anova, trditev »Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje« glede na spol. Vsota kvadratov Stopnja pros- Ocena variance F-preizkus Sig. tosti Med skupinami 42,572 1 42,572 26,142 0,000 Znotraj skupin 1369,591 841 1,629 Skupaj 1412,164 842 H 5: Med anketiranci z različno stopnjo izobrazbe obstaja statistično pomembna raz- lika glede na trditev Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. Rezultat analize variance je pokazal (tabela 2), da ne obstaja statistično pomemb- na razlika med anketiranci z različno stopnjo izobrazbe (F: (5,818)=0,704; Sig.: 0,621).glede na trditev Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje . Hipotezo 5 ne potrdimo. 382 Po Tabela 2: Test Anova, trditev »Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil dje podjetje« glede na različno stopnjo izobrazbe. tno na Vsota kvadratov Stopnja pros- Ocena variance F-preizkus Sig. gra tosti jeva Med skupinami 5,896 5 1,179 0,704 0,621 nje i Znotraj skupin 1362,085 813 1,675 n n Skupaj 1367,980 818 apred H 6: Med anketiranci z različno starostjo obstaja statistično pomembna razlika glede ova na trditev Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. nje z Rezultat analize variance je pokazal (tabela 3), da obstaja statistično pomembna ap razlika med anketiranci z različno starostjo (F: (44,701)=1,57; Sig.: 0,012).glede na osle trditev Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje. Hipotezo 6 po- nih trdimo. Tabela 3: Test Anova, trditev »Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje« glede na starost. Vsota kvadratov Stopnja pros- Ocena variance F-preizkus Sig. tosti Med skupinami 113,424 44 2,578 1,575 0,012 Znotraj skupin 1074,998 657 1,636 Skupaj 1188,422 701 Zaključek V članku smo raziskali nove možnosti pri sistemu nagrajevanja in napredovanja zaposlenih. Potrdili smo štiri hipoteze od šestih. Ugotavljamo, da večina anketi- rancev ne bi zapustila podjetje, če bi se jim plača znižala za 20 %, prav tako niso zadovoljni s pohvalami, ki bi jih naj dobili s strani nadrejenih in tudi malo se jih strinja, da so njihovi najboljši prijatelji sodelavci podjetja. Ugotavljamo tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med anketiranci z različno stopnjo iz- obrazbo in trditvijo » Če bi se mi plača znižala za 20 %, bi takoj zapustil podjetje« pač pa obstajajo statistično pomembne razlike me to trditvijo in spoloma ter raz- lično starostjo anketirancev. Podjetjem predlagamo, da: – svoje podrejene takoj (in večkrat) pohvalijo za dobro opravljeno delo, – ne znižujejo plač zaposlenim, če pa jim že znižujejo plačo, pa naj znižajo plačo zaposlenim do največ 20 %, – pri zaposlovanju novih delavcev zaprosijo za pomoč zaposlene, ki lahko predlagajo svoje prijatelje, s katerimi bi želeli delati. Pohvala nadrejenega + prijatelji na delovnem mestu = zagotovljen uspeh podjetja! 383 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv »Podjetištvo za boljši jutri,« accessed August 21, 2013, http://www.podjetništvo. k a m t r o ja , iz net/. b n e je u o r 2 b Viljem Pšeničny et al., Podjetništvo: Podjetnik, podjetniška priložnost, podjetni- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ški proces, podjem (Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo, Gea Co- n o e p r a llege, 2000), 6. to o n r s o l j ov e ž i »Pojav notranjega podjetništva,« accessed August 22, 2013, http://sl.wikipedia. , S n n e p l m ov org/wiki/Notranje_podjetni%C5%A1tvo. r a e i n h n i o Boštjan Antončič, Notranje podjetništvo: prenova konstrukta in razvoj integra- j a a d g no e tivnega modela (Koper: Društvo z akademske in aplikativne raziskave, 2002), s m ti – en 1–165. t Renata Mihalič, Management človeškega kapitala (Škofja Loka: Mihalič in Par- tner d.n.o., 2006), 121–125. Michael Armstrong, Employee Reward. 3rd edition (London: Chartered Institute of Personnel and Development, 2002), 3–4. Nada Zupan, Nagradite uspešne: Spodbujanje uspešnosti in sistemi nagrajevanja v slovenskih podjetjih. 1. natis (Ljubljana: GV Založba, 2001), 121–208. Renata Mihalič, Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. (Škofja Loka: Mihalič in Partner d.n.o., 2008), 217. Janez Bauer, et al. Organizacija in menedžment podjetja (Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in sport, 2009), 88. 384 2 – s t 4 u .– o r Kakovost v prehrambenih gostinskih obratih 2 u5s ize . o tv k a m – primer občine Piran t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Service quality measurement in food and beverage 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n facilities – the case of municipality of Piran o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Marko Kukanja, Tanja Planinc , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m marko.kukanja@turistica.si ti – ent tanja.planinc@turistica.si Povzetek Članek obravnava rezultate raziskave s področja kakovosti v prehrambnem gostinstvu, ki je pomembna gospodarska dejavnost in sestavni del turistične ponudbe. Raziskava obravna- va kakovost storitev v prehrambnih gostinskih obratih (PGO). Cilji raziskave so bili: preuči- ti pričakovanja gostov; ugotoviti kako gostje zaznavajo storitve; ugotoviti kakovost storitev na osnovi razkoraka med pričakovanji in izkušnjo gostov. V raziskavi smo uporabili metodološki pristop avtorjev Marković, Raspor in Šegarić1. Raziskava je pokazala, do katerih atributov ka- kovosti imajo gostje najvišja pričakovanja pred obedovanjem ter kako zaznavajo prejeto kako- vost storitev po obedu. Iz rezultatov raziskave izhaja, da v povprečju storitve niso kakovostne, saj je razkorak med pričakovanji in izkušnjo gostov negativen. Rezultati lahko pomagajo ma- nagementu PGO identificirati pomanjkljivosti v kakovosti ponudbe ter tako lažje zadovoljiti pričakovanja gostov. Praktični napotki za raziskovalce in vodje PGO so predstavljeni v zaključ- ku. Glede na omejeno geografsko območje ugotavljamo, da je raziskavo smotrno razširiti na širše področje in različne vrste PGO. Ključne besede: kakovost storitev, DINESERV, SERVQUAL, prehrambno gostinstvo, pre- hrambni obrati, Piran Summary The purpose of this study is to determine service quality in F&B facilities. F&B is an impor- tant economic activity and an integral part of tourism. The survey was conducted in the mu- nicipality of Piran, which is the most developed tourist Slovene municipality and an important tourist centre in the northern Mediterranean. The goal of this study was to: (a) assess custom- ers’ expectations regarding service quality; (b) determine how customers perceive the quali- ty of services (c) establish the significance of difference between perceived and expected ser- 1 Marković, Raspor, in Šegarić, »Does restaurant performance meet customers’ expectations? An assessment of restaurant service quality using a modified DINESERV approach«. 385 2 – s t 4 u .– o r vice quality. The questionnaire is based on a Croatian research, conducted in the nearby city of 2 u 5 s ize . o tv Opatija2. Service quality was measured using a modified DINESERV approach. The empiri- k a m t r o ja , iz cal results show that expectations scores are higher than perceptions scores, which indicate low b n e je u o r 2 b level of service quality. Furthermore this study identified factors that best explain customers’ 0 s r 1 p a perceptions and expectations regarding service quality in F&B facilities in the municipality of 3 e , P š žev n o e p Piran. The results of this study could help F&B managers to identify the strengths and weak- r a to o n nesses of service quality and implement an effective quality management strategy. r s o l j ov e ž i , S n n Key words: Service quality, DINESERV, SERVQUAL, food & beverage management, food e p l m ov r a & beverage facilities, Piran e i n h n i o j a a d g no e s m t Uvod i – ent Prehrambno gostinstvo ni le splošno prisotna gospodarska dejavnost, ampak ima pomembno vlogo tudi kot del ponudbe turističnih destinacij. Turistična dejavnost v Sloveniji predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost, saj delež turizma nepos- redno predstavlja 3,5% bruto domačega proizvoda in zaposluje 3,9 % delovno aktiv- nega prebivalstva v državi3. Pričujoča raziskava je bila izvedena na območju občine Piran, ki je turistično najbolj razvita slovenska občina. V strukturi lokalnega (ob- činskega) gospodarstva je turistična dejavnost glavna gospodarska panoga. Stati- stika kaže, da je v podjetjih, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti registrira- na za turistično dejavnost (točneje kategorija I gostinstvo), zaposlenih 25% aktiv- nega prebivalstva v občini4 (podatki zajemajo zaposlene tako v nastanitvenem kot prehrambnem gostinstvu). V slovenskem prostoru definicija prehrambnega gostinstva izhaja iz osnovne defi- nicije gostinstva, ki jo pri nas opredeljuje Zakon o gostinstvu5. Zakon o gostinstvu gostinske obrate deli v dve večji skupini: nastanitvene in prehrambne gostinske obrate. V pričujočem članku se ukvarjamo le s slednjimi. Eden izmed večjih pro- blemov prehrambnega gostinstva je zagotavljanje visoke kakovosti ponujenih sto- ritev. Kakovost je posebej pomembna za komercialne prehrambne gostinske obra- te, ki poslujejo v tržnem okolju. V poslovanju teh podjetij obstaja vrsta posebno- sti, ki jih je pri zagotavljanju primerne kakovosti potrebno upoštevati. Te so: fiksne zmogljivosti; kratkotrajnost storitev; neenakomerno povpraševanje; majhnost podjetij; širok izbor ponudbe; delovna intenzivnost in nizka izobrazbena struktu- ra zaposlenih; močna konkurenca v panogi; pomen odnosa zaposlenih do gostov in še veliko drugih, težko merljivih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost. Obstoj konkurence in netrajnost proizvoda zato omogočata delovanje PGO le pod pogo- 2 Isto. 3 Wttc, »Economic data search tool«. 4 Statistični urad Republike Slovenije (SURS), »Ekonomsko področje«. 5 »Zakon o gostinstvu«. 386 K jem, da so kupci zadovoljni s ponujeno storitvijo. Zagotavljanje kakovostnih sto- akovo ritev pa zahteva prilagajanje ponudbe, z namenom zadovoljevanja gostovih priča- st v p kovanj, ki so spremenljiva in (so)odvisna od številnih okoljskih dejavnikov in ču- r stev gostov6. ehram Kakovost v prehrambnem gostinstvu v Sloveniji je slabo preučena. Izhajajoč iz sla- be be preučenosti panoge, si v raziskavi zastavljamo sledeče cilje: (a) Preučiti kakšna nih g so pričakovanja gostov glede kakovosti v PGO (b) Ugotoviti kako gostje zaznavajo ka- os kovost storitev v PGO (c) Definirati razkorak med pričakovanji in izkušnjo oz. kako- tins vost storitev. kih o Namen raziskave je zagotoviti uporabne podatke, s pomočjo katerih bodo mana- brat gerji PGO lažje zagotovili kakovost ponudbe. Napotki za nadaljnje raziskovanje ih – p ter praktični napotki za managerje PGO so podani v zaključku. rimer o Opredelitev pojmov bči Kakovost storitev zaradi specifičnosti storitvene dejavnosti zahteva drugačno de- ne P finicijo kakovosti, kot kakovost proizvoda. Parasuman, Berry in Zeithaml7 navaja- iran jo, da pristop, ki opredeljuje kakovost proizvoda (dobrine), temelji na objektivno- sti in merljivosti, medtem ko pristop s stališča storitve in porabnika, temelji na su- bjektivni, zaznani kakovosti. V znanstveni literaturi je mogoče zaslediti številne definicije kakovosti storitev. Isti avtorji še navajajo, da je kakovost nekaj brez po- manjkljivosti, kar presega pričakovanja, ki jih ima porabnik v zvezi z določeno sto- ritvijo. Prav zato naj samo porabniki ocenjujejo kakovost storitev. Podobno ugo- tavlja Langer8, ki navaja, da je kakovost storitve sposobnost ponudnika, da ponu- di storitev, ki je pretežno neotipljiva in zasnovana na specifičnih zahtevah in priča- kovanjih porabnikov in zato tudi dopušča njihovo sodbo. Uran9 je temeljito ana- lizirala raziskave na področju kakovosti storitev v turizmu in ugotovila, da si razi- skovalci niso enotni pri opredelitvi kakovosti, zaradi česar je v znanstveni literatu- ri mogoče zaslediti številne definicije. Definicijam je skupno predvsem to, da kon- cept kakovosti gradijo na porabniku (gostu), zaradi česar je koncept kakovosti iz- razito subjektiven. Avtorica je povzela najpomembnejše ugotovitve tujih avtorjev in oblikovala novo definicijo kakovosti storitev v hotelirstvu. »Kakovost storitev je stopnja, do katere lahko vsak element (posebej in kot celota) hotelske storitve, 6 Musek Lešnik, Zadovoljstvo potrošnikov: psihološki dejavniki vedenja in zadovoljstva potrošnikov. 7 Zeithaml, Berry, in Parasuraman, »Communication and control processes in the delivery of service quali- ty«, 1988. 8 Langer, Service Quality in Tourism. 9 Uran Maravić, »Kakovost storitev kot strategija diferenciacije za ustvarjanje konkurenčne prednosti sloven- skega hotelirstva: doktorska disertacija«. 387 2 – s t 4 u .– o r vsak element (posebej in kot celota) procesa izvajanja te storitve in image hotelske- 2 u 5 s ize . o tv ga podjetja zadovolji pričakovanja gostov«10. k a m t r o ja , iz b n Ker ne obstaja enotna definicija kakovosti, težko definiramo tudi posamezne ele- e je u o r 2 b mente oz. dejavnike kakovosti (angl. atribute). Uran11 trdi, da so posamezni de- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev javniki kakovosti lastnosti za opis in analizo kakovosti storitve, ki se vsebinsko n o e p r a smiselno povezujejo in nadgrajujejo v področja kakovosti, t.i. dimenzije kakovo- to o n r s o l j sti. Uran12 navaja, da pri opisu in preučevanju kakovosti ni pomembno koliko di- ov e ž i , S n n menzij uporabimo, saj te predstavljajo le sistematični okvir za merjenje kakovosti e p l m ov r a e i storitev. n h n i o j a a d g no e s m Teoretični modeli kakovosti storitev ti – ent V znanstveni literaturi je mogoče zaslediti veliko teoretičnih modelov za zagota- vljanje kakovosti storitev. Večina modelov temelji na dognanjih t.i. »severnoame- riške« in »skandinavske šole« kakovosti storitev. Tako imenovano »ameriško šolo« zastopajo predvsem Parasuraman et al.13 in je osredotočena na ugotavljan- je kriterijev, ki jih porabniki uporabljajo pri ocenjevanju kakovosti storitev. Meto- da razlage (ne)zadovoljstva temelji na paradigmi (ne)potrjenih pričakovanj in t.i. »teoriji vrzeli«14. Zadovoljstvo, kot osnova za pozitivno vrednotenje kakovosti, je čustveni odziv na gostovo izkušnjo s prejeto storitvijo in se pojavi v dveh primerih: ko dejanska izkušnja zadovolji ali preseže pričakovanja gostov; nezadovoljstvo pa se pojavi, v kolikor je dejanska izkušnja pod pričakovanji15. Raziskovanje razkora- kov med pričakovanji in percepcijo (zaznavo) je zato ključnega pomena za odkriva- nje, kaj je z vidika kakovosti ponudbe mogoče izboljšati (ali tudi ne). Ameriški raz- iskovalci16 so prispevali model kakovosti storitev, t.i. imenovani Model petih raz- korakov, ki temelji na predstavljeni teoriji vrzeli ter instrument za merjenje kako- vosti –model SERVQUAL. »Skandinavska šola«17 pa kakovost storitve razdeli na tehnično (elementi storitve, ki jih je možno kvantificirati in jih uporabniki izku- 10 Isto. 11 Uran Maravić, Priročnik za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turizmu: s poudarkom na hotelskih podjetjih. 12 Uran Maravić, »Kakovost storitev kot strategija diferenciacije za ustvarjanje konkurenčne prednosti slovenskega hotelirstva: doktorska disertacija«. 13 Parasuraman, Berry, in Zeithaml, »More on improving service quality measurement«, 1993.; Zeithaml, Berry, in Parasuraman, »Communication and control processes in the delivery of service quality«, 1988. 14 Oliver, »A Cognitive Model of the Antecedents and Consequences of Satisfaction Decisions«. 15 Kotler, Management trženja. 16 Zeithaml, Berry, in Parasuraman, »Communication and control processes in the delivery of service quality«, 1988.; Parasuraman, Berry, in Zeithaml, »More on improving service quality measurement«, 1993. 17 Gronroos, »Relationship approach to marketing in service contexts«; Gummesson, »Productivity, quality and relationship marketing in service operations«; Lehtinen in Lehtinen, »Two approaches to service quali- ty dimensions«. 388 K sijo med interakcijo s ponudnikom) in funkcionalno (proces izvrševanja storitve). akovo Model petih razkorakov je med raziskovalci doživel največjo podporo in uporabo. st v p Uran18 navaja, da model uspešno razkriva različne faktorje znotraj organizacije in r njihovo povezanost z razkoraki v končno kakovost storitve. ehrambe Tehnike merjenja kakovosti storitev nih g Kakovost storitev lahko merimo z uporabo različnih kvalitativnih in kvantitativ- os nih tehnik. Med kvalitativne tehnike uvrščamo opazovanja, intervjuje, vlogo skri- tins tega gosta itd., medtem ko kvantitativne tehnike zbirajo informacije o kakovosti, kih o na osnovi vnaprej določenih standardov (elementov storitev). Nekatere kvantita- br tivne tehnike merijo kakovost v razmerju do gostovih pričakovanj na osnovi vrzeli, atih – p ki nastane kot posledica razlike med pričakovanji in izkušnjo (modela SERVQU- r AL in DINESERV); druge se enodimenzionalno osredotočijo zgolj na izvedeno ime storitev (modela SERVPERF in Dineserv.per); tretje oceno kakovosti prepuščajo r ob ocenjevalcem (AAA Diamond, Michelinove Zvezdice). V raziskavi bomo kako- čin vost storitev izmerili z uporabo modela DINESERV. e Pira Prevladujoča kvantitativna tehnika merjenja kakovosti je model SERVQUAL. n Razkorak percepcije (peti razkorak v Modelu petih razkorakov), kakovost meri kot razliko med pričakovanji in percepcijo izvršene storitve s pomočjo modela SERVQUAL. Ta storitev opisuje z 22 dejavniki kakovosti, ki se vsebinsko pove- zujejo v pet ključnih dimenzij. Te odražajo koristi, ki jih ima porabnik od storitve in njegovo subjektivno oceno o kakovosti le-te. Dimenzije modela SERVQUALA so: urejenost; zanesljivost; odzivnost; zaupanje; vživetje-empatija. SERVQUAL so kritizirali številni raziskovalci19, vendar je SERVQUAL kljub vsem pomislekom, eden od najpogosteje uporabljenih modelov za merjenje kakovosti storitev. Njego- ve glavne prednosti so: vodstvu daje jasne indikacije o izvrševanju storitev v očeh gosta; pomaga dati prednost pričakovanjem in željam gostov; omogoča postavlja- nje pričakovanih standardov izvrševanje storitve; identificira razkorak med porab- nikom in gostom in s tem skoncentrira napor za izboljšanje kakovosti20. Model DINESERV21 predstavlja prilagoditev modela SERVQUAL značilnostim prehrambnega gostinstva. Model je sestavljen iz 29 trditev (dejavnikov kakovo- sti) prilagojenih prehrambnemu gostinstvu in petih dimenzij kakovosti modela 18 Uran, Zagotavljanje kakovosti storitev v hotelskih podjetjih. 19 Carman, »Consumer perceptions of service quality«; Cronin Jr in Taylor, »Measuring service quality«; Llosa, Chandon, in Orsingher, »An empirical study of SERVQUAL’s dimensionality«; Tribe in Snaith, »From SERVQUAL to HOLSAT«; Bowie in Buttle, Hospitality marketing: principles and practice. 20 Heung, Wong, in Hailin, »Airport-restaurant service quality in Hong Kong«; Ladhari, Brun, in Morales, »Determinants of dining satisfaction and post-dining behavioral intentions«, 2008.; Rood in Dziadkowiec, »Applying the DINESERV and IPA Methods to a Cross Cultural Comparison of Quality Service Gaps«. 21 Stevens, Knutson, in Patton, »DINESERV«. 389 2 – s t 4 u .– o r SERVQUAL. DINESERV so v svojih raziskavah uporabili številni raziskovalci22, 2 u 5 s ize . o tv oziroma so ga vsebinsko prilagodili potrebam posameznih raziskav23. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Specifičnost merjenja kakovosti v prehrambnem gostinstvu 0 s r 1 p a 3 e Rezultati številni raziskav potrjujejo, da mora biti merjenje kakovosti storitev v , P š žev n o e p PGO prilagojeno specifičnim okoljem in vrstam PGO, saj je zaradi subjektivno- r a to o n r s sti, merjenje kakovosti podvrženo številnim dejavnikom (sociološkim, kulturo- o l j ov e ž i , S n n loškim, psihološkim itd.), ki v različnih okoljih različno vplivajo na vrednotenje e p l m ov r a e kakovosti. Slednje zato daje pomen različnim dejavnikom kakovosti, kar v svo- i n h n i o j a a d jih raziskavah potrjujejo številni raziskovalci24. Martínez in Martínez25 celo zav- g no e s m račata univerzalno (generično) uporabo modelov merjenja kakovosti kot je npr. ti – en SERVQUAL in zagovarjata posameznim dejavnostim prilagojene – specifične t modele. Tak pristop zagovarjajo tudi Jensen in Hansen26 ter Juwaheer27. Metodologija Raziskava je bila izvedena na območju občine Piran v mesecu juniju 2013. V razi- skavi smo uporabili vprašalnik, ki so ga v svoji raziskavi, izvedeni na vzorcu PGO na območju Opatije (Hrvaška) uporabili avtorji Marković, Raspor in Šegarić28. Ker je bila raziskava izvedena na bivšem, skupnem trgu prehrambnega gostinstva in predstavlja edino raziskavo s področja kakovosti v PGO izvedeno v bližini naše preučevane populacije, smo se odločili za izbor enake metodologije saj smo pred- videvali, da so rezultati hrvaških avtorjev lahko pomembni tudi za našo raziska- 22 Bougoure in Neu, »Service Quality in the Malaysian Fast Food Industry«; Keith in Simmers, »Measuring service quality perceptions of restaurant experiences«; Kim, Ng, in Kim, »Influence of institutional DINE- SERV on customer satisfaction, return intention, and word-of-mouth«. 23 Marković, Raspor, in Šegarić, »Does restaurant performance meet customers’ expectations? An assessment of restaurant service quality using a modified DINESERV approach«; Raspor in Marković, »Investiga- ting The Perceived Service Quality In Croatian Restaurant Industry Using Dineserv Model«; Chan, Soh, in Tang, »An Application of DINESERV at Restaurants in Changi Airport Terminal 3.«; Forjoe jnr, »Custo- mer Satisfaction amongst Black Customers in the Fast Food Restaurant Industry«. 24 Atilgan, Akinci, in Aksoy, »Mapping service quality in the tourism industry«; Juwaheer, »Exploring inter- national tourists’ perceptions of hotel operations by using a modified SERVQUAL approach–a case study of Mauritius«; Kincaid idr., »What real y brings them back?«; Martínez in Martínez, »Some insights on con- ceptualizing and measuring service quality«; Yüksel in Yüksel, »Measurement of tourist satisfaction with restaurant services«. 25 Martínez in Martínez, »Some insights on conceptualizing and measuring service quality«. 26 Jensen in Hansen, »Consumer values among restaurant customers«. 27 Juwaheer, »Exploring international tourists’ perceptions of hotel operations by using a modified SERVQUAL approach–a case study of Mauritius«. 28 Marković, Raspor, in Šegarić, »Does restaurant performance meet customers’ expectations? An assessment of restaurant service quality using a modified DINESERV approach«. 390 K vo. Avtorji29 so si za cilj raziskave zadali preučiti kakovost v PGO na Hrvaškem. akovo V vzorec je bilo vključenih 32 restavracij ter 156 gostov, metodologija raziskave pa st v p je temeljila na prilagojenem modelu DINESERV. Vprašalnik je bil sestavljen iz r 35 dejavnikov (spremenljivk), ki so bili razvrščeni v 7 dimenzij kakovosti. Mer- ehr ski inštrument (anketni vprašalnik) je temeljil na Likertovem tipu merske lestvi- amb ce z nevtralno vrednostjo. Raziskavo smo opravili z direktnim anketiranjem go- eni stov, ki so obedovali v PGO. Vzorčenje anketirancev je bilo priložnostno, v raz- h go iskavo pa je zajete različne vrste prehrambnih obratov. Zaradi specifičnosti po- stin nudbe nekaterih vrst PGO (odsotnost interakcije s strežnim osebjem, specifičnost skih o procesov, osredotočenost na proizvodnjo itd.), smo iz raziskave izpustili obrate, ki b se primarno ukvarjajo s strežbo pijač (bare), obrate, ki se ukvarjajo s cateringom rati in premične gostinske obrate, čeprav Zakon o gostinstvu med PGO uvršča tudi h – p slednje. Goste smo zaprosili, da vprašalnik izpolnijo pred in po koriščeni storit- rim vi. Tako smo ločeno dobili podatke o njihovih pričakovanjih in zaznani storit- er o vi. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS 21. Izpolnjenih bči je bilo 205 anket, vendar je bilo 15 vprašalnikov neuporabnih, zato analiza teme- ne P lji na 190 anketah. iran Rezultati Iz tabele 1 so razvidni socio-demografski podatki o anketirancih. S 53.2% prevla- dujejo moški, kar pa se starosti tiče, s 54.7% prevladuje starostna skupina 16–25 let, sledi ji starostna skupina 26–35 let (16.8%). Kar se izobrazbe tiče, 55.8% anke- tirancev dosega srednjo oziroma strokovno šolo, 31.1% anketirancev pa dosega vi- soko šolo ali fakulteto. Dejstvo, da v vzorcu prevladuje mlajša starostna skupina, se odraža tudi v poklicu, saj je najštevilčnejša skupina študentov oziroma dijakov (55.8%), ki ji sledi poklic administrativni delavec oziroma pisarniška dela (10.5%). 91.1% vseh anketirancev je bilo že večkrat v kraju, kjer se nahaja obiskani PGO, ravno tako je bila velika večina anketirancev (76.8%) že večkrat v izbranem PGO in jih zato lahko uvrstimo med povratne goste. Tabela 1: Socio-demografski podatki anketirancev (n=190) Spremenljivka Frequency (s) Odstotek (%) Spol Ženski 89 46.8 Moški 101 53.2 Starost 16–25 104 54.7 26–35 32 16.8 36–45 19 10.0 46–55 17 8.9 56–65 11 5.8 29 Isto. 391 2 – s t 4 u .– o r 2 u Spremenljivka Frequency (s) Odstotek (%) 5 s ize . o tv 66 in več 7 3.7 k a m t r o ja , iz Dosežena izobrazba Osnovna šola ali manj 6 3.2 b n e je u o r 2 b Srednja šola, strokov- 106 55.8 0 s r 1 p a na šola 3 e , P š žev n Višja šola 15 7.9 o e p r a to o n Visoka šola ali fakulteta 59 31.1 r s o l j ov e ž i Magisterij znanosti ali 4 2.1 , S n n e p l m doktorat ov r a e i n h n Poklic Podjetnik 11 5.8 i o j a a d g n Menedžer 7 3.7 o e s m t Administrativni delavec/ 20 10.5 i – en pisarniška dela t Tehnični delavec 5 2.6 Delavec 17 8.9 Študent/dijak 106 55.8 Upokojenec 11 5.8 Nezaposlen 3 1.6 Ostalo 10 5.3 Obisk kraja Nikoli 1 0.5 Enkrat 16 8.4 Dvakrat in več 173 91.1 Obisk restavracije Nikoli 8 4.2 Enkrat 36 18.9 Dvakrat in več 146 76.8 V tabeli 2 so prikazani rezultati povprečnih vrednosti za posamezno spremenljiv- ko tako za pričakovanja kot za zaznave anketirancev. V zadnjem stolpcu pa je pri- kazana vrednost razkoraka med pričakovanji in zaznavami. V kolikor je razko- rak negativen, to pomeni, da so imeli anketiranci višja pričakovanja pri posame- zni spremenljivki. Iz tabele je razvidno, da je razkorak negativen pri 26 spremen- ljivkah, kar se odraža tudi povprečnih vrednostih vseh spremenljivk; razkorak je namreč negativen, in sicer -0.21. Anketiranci so imeli najvišja pričakovanja pri spremenljivkah »PGO mora izda- jati točne račune«, »sanitarije morajo biti čiste« in »zaposleni morajo biti čisti, urejeni in ustrezno oblečeni«. Lahko rečemo, da so gosti pozorni na pravilno iz- dajo računov in morda se razlog skriva tudi v dejstvu, da je država aktivno pristo- pila k obravnavi problematike izdajanja računov30. Zelo visoko sta tudi spremen- ljivki, ki se nanašata na čistočo v samem PGO in zaposlenih. Sklepamo lahko, da je čistoča za goste zelo pomembna. 30 Ministrstvo za finance, »Bodimo aktivni – zahtevajmo in vzemimo račun, pošljimo mms!«. 392 K Najvišje zaznave anketirancev pa so se odrazile pri sledečih spremenljivkah: akovo »PGO mora izdajati točne račune«, »hrana mora biti postrežena natanko taka st v p kot ste jo naročili«, »jedilnik mora biti razumljiv«. Največji negativni razkoraki r so pri spremenljivkah »PGO mora imeti všečno zunanjost in parkirišče«, »jedil- ehr nica mora biti čista«, »sanitarije morajo biti čiste«. Visok negativni razkorak pri amb čistoči mora biti jasen in močen signal gostincem, da morajo temu področju pos- eni vetiti posebno pozornost. Največji pozitivni razkoraki pa so pri spremenljivkah h go »na splošno boste zadovoljni z izkušnjo v PGO«, »ponovno se boste vrnili v ta stin PGO«, »hrana v PGO bo draga«. skih o Pri primerjavi dobljenih rezultatov z rezultati raziskave avtorjev Marković, Raspor br in Šegarić31 ugotavljamo, da je tudi v našem primeru negativen razkorak pri pov- atih – p prečni vrednosti vseh atributov; je pa v našem primeru ta razkorak nekoliko manj r izrazit, kar nakazuje na nekoliko višjo kakovost storitev. Hrvaški kolegi so rav- ime no tako ugotovili, da imajo anketiranci najvišja pričakovanja pri atributu »PGO r ob mora izdajati točne račune«, »sanitarije morajo biti čiste« in »zaposleni morajo čin biti čisti, urejeni in ustrezno oblečeni«. Povprečna vrednost pričakovanj je v na- e Pi šem primeru nekoliko nižja kot v primeru hrvaških kolegov, kjer znaša 5.85. ran Tabela 2: Povprečje in DINESERV rezultat za posamezno spremenljivko (n= 190) Spremenljivka Pričakovanja Zaznave DINESERV rezultat PGO mora imeti všečno zunanjost in 5.81 5.02 -0.79 parkirišče. PGO mora imeti všečno jedilnico. 5.71 5.37 -0.34 Zaposleni morajo biti čisti, urejeni in 6.32 5.80 -0.52 ustrezno oblečeni. PGO mora biti urejena skladno s svojim 5.98 5.77 -0.21 ugledom in cenami. Jedilnik mora biti razumljiv. 6.14 5.94 -0.20 Jedilnik mora biti všečen in usklajen z 5.61 5.67 0.06 ugledom PGO. Jedilnica mora biti udobna in mora omo- 6.03 5.64 -0.39 gočati nemoteno gibanje osebja in go- stov. Sanitarije morajo biti čiste. 6.39 5.75 -0.64 Jedilnica mora biti čista. 6.30 5.58 -0.72 Stoli morajo biti udobni. 5.82 5.22 -0.60 Postrežba se mora izvesti v obljublje- 5.82 5.53 -0.29 nem času. V PGO morajo hitro popraviti svoje na- 5.82 5.43 -0.39 pake. 31 Marković, Raspor, in Šegarić, »Does restaurant performance meet customers’ expectations? An assessment of restaurant service quality using a modified DINESERV approach«. 393 2 – s t 4 u .– o r 2 u Spremenljivka Pričakovanja Zaznave DINESERV rezultat 5 s ize . o tv PGO mora biti zaupanja vredna in do- 6.04 5.80 -0.24 k a m t r o ja , iz sledna. b n e je u o r 2 PGO mora izdajati točne račune. 6.42 6.30 -0.12 b 0 s r 1 p a Hrana mora biti postrežena natanko 6.28 6.05 -0.23 3 e , P š žev n taka kot ste jo naročili. o e p r a to o n V primeru večjega števila gostov morajo 5.62 5.11 -0.51 r s o l j ov e imeti na voljo dodatne zaposlene. ž i , S n n e p l m PGO ponuja takojšnjo in hitro storitev. 5.45 5.44 -0.01 ov r a e i Zaposleni se morajo zelo potruditi, da bi 5.47 5.35 -0.12 n h n i o j a a d zadovoljili vaše posebne zahteve. g no e s m Na voljo morajo biti zaposleni, ki zna v 5.42 5.45 0.03 ti – en celoti odgovoriti na vaša vprašanja. t PGO mora biti prostor dobrega počut- 5.92 5.63 -0.29 ja in varnosti. Zaposleni imajo znanje o jedeh, njiho- 5.56 5.47 -0.09 vih sestavinah in načinih priprave in je te informacije tudi pripravljeno posredo- vati vam. PGO mora ponujati občutek varnosti. 5.60 5.58 -0.02 Zaposleni so sposobni, kompetentni in 5.83 5.62 -0.21 izkušeni. PGO mora zaposlenim nuditi oporo, da 5.82 5.40 -0.42 lahko dobro opravljajo svoje delo. Zaposleni lahko reagirajo na vaše indi- 5.12 5.17 0.05 vidualne želje in potrebe, pri tem pa ne bodo vedno upoštevali predpisana pra- vila. Zaposleni se morajo potruditi, da se po- 5.21 5.02 -0.19 čutite nekaj posebnega. Zaposleni morajo predvideti vaše indivi- 4.70 4.81 0.11 dualne želje in potrebe. Zaposleni morajo biti sočutni in sposob- 5.57 5.32 -0.25 ni pomiriti situacijo, v primeru, če kaj ni v redu. Zaposleni morajo vselej najprej misli- 5.85 5.35 -0.50 ti na gosta. Hrana v PGO bo draga. 4.04 4.23 0.19 Plačali boste več, kot ste predvidevali. 3.92 3.62 -0.30 Na splošno boste zadovoljni z izkušnjo 5.29 5.60 0.31 v PGO. Ponovno se boste vrnili v ta PGO. 5.51 5.79 0.28 PGO boste priporočili tudi drugim. 5.53 5.59 0.06 394 Ka Spremenljivka Pričakovanja Zaznave DINESERV rezultat kovo Glede na vrsto PGO, je kvaliteta stori- 5.63 5.78 0.15 st v p tve odlična. Povprečni rezultat vseh atributov 5.64 5.43 -0.21 rehramb Razprava eni Predstavljene raziskave so bile izvedene v tujini, saj raziskav s področja kakovosti v h go PGO v slovenskem prostoru nismo zasledili. Pričujoča raziskava predstavlja prvo stin tovrstno raziskavo v Sloveniji. Opozoriti velja na kontradiktornost ugotovitev raz- ski ličnih raziskav uporabljenih v naši raziskavi, kar smo v primerjavi podatkov s Hr- h ob vaško tudi potrdili. Merjenje kakovosti je podvrženo številnim okoljskim spre- rati menljivkam (sociološkim, kulturološkim, psihološkim itd.), ki v različnih okoljih h – p različno vplivajo na vrednotenje kakovosti. Podobno v svojih raziskavah ugotavlja- rim jo številni raziskovalci32. Mnogi med njimi predlagajo vpeljavo specifičnih, okolju er o prilagojenih dejavnikov kakovosti: oceno kakovosti v primerjavi s konkurenco33; bč komplementarnost in pristnost ponudbe34; čustev35; namen obiska PGO36. Glede ine P na specifičnosti slovenskega prehrambnega gostinstva predlagamo vpeljavo speci- ira fičnih dejavnikov, ki izhajajo iz Strategije razvoja gastronomije Slovenije in obe- n nem predstavljajo tudi kriterije učinkovitosti razvoja gastronomije (npr. vtis stori- tvene znamke – Gastronomija Slovenije, vključenost reprezentativnih jedi po po- sameznih gastronomskih regijah itd.). Zaključek Zaradi izpostavljenih značilnosti slovenskega prehrambnega gostinstva in alar- mantnih rezultatov naše raziskave menimo, da preučevanje kakovosti v PGO zah- teva nadaljnji, načrtni pristop k raziskovanju. Prihodnje raziskave naj se zato osre- dotočijo na širši regionalni in nacionalni trg prehrambnega gostinstva ter lokalno specifične PGO (npr. gostilno). Managerjem PGO predlagamo, da se pri svojem delu čim bolj osredotočijo na gosta ter skozi pogovor in druge neformalne oblike 32 Atilgan, Akinci, in Aksoy, »Mapping service quality in the tourism industry«; Juwaheer, »Exploring inter- national tourists’ perceptions of hotel operations by using a modified SERVQUAL approach–a case study of Mauritius«; Kincaid idr., »What real y brings them back?«; Martínez in Martínez, »Some insights on conceptualizing and measuring service quality«; Raspor in Marković, »Investigating The Perceived Service Quality In Croatian Restaurant Industry Using Dineserv Model«. 33 Kristensen, Martensen, in Gronholdt, »Customer satisfaction measurement at Post Denmark«. 34 Albacete-Sáez, Mar Fuentes-Fuentes, in Javier Lloréns-Montes, »Service quality measurement in rural accommodation«. 35 Akbaba, »Measuring service quality in the hotel industry«; Edvardsson, »Service quality«; Ladhari, Brun, in Morales, »Determinants of dining satisfaction and post-dining behavioral intentions«, 2008.; Cronin Jr, »Looking back to see forward in services marketing«; Wong, »The role of emotional satisfaction in service encounters«. 36 Iglesias in Guil én, »Perceived quality and price«. 395 2 – s t 4 u .– o r preverjanja kakovosti (npr. opazovanja, pogovori, vloga skritega gosta, itd.) poiz- 2 u 5 s ize . o tv kušajo ugotoviti kako gostje vrednotijo kakovost ponudbe. k a m t r o ja , iz b n Izpostaviti pa velja nekatere omejitve raziskave. Med pomembnejše omejitve pri- e je u o r 2 b števamo pomanjkanje domačih raziskav ter neurejenost področja, saj je točno šte- 0 s r 1 p a 3 e vilo posameznih PGO v Sloveniji nepoznano. , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e Literatura ž i , S n n e p l m Akbaba, Atilla. »Measuring service quality in the hotel industry: A study in a bu- ov r a e i n h n siness hotel in Turkey«. International Journal of Hospitality Management 25, i o j a a d g n št 2 (2006.): 170–192. o e s m ti – en Albacete-Sáez, Carlos A., M. Mar Fuentes-Fuentes, in F. Javier Lloréns-Montes. t »Service quality measurement in rural accommodation«. Annals of Touri- sm Research 34, št 1 (januar 2007.): 45–65. doi:10.1016/j.annals.2006.06.010. Atilgan, Eda, Serkan Akinci, in Safak Aksoy. »Mapping service quality in the to- urism industry«. Managing Service Quality 13, št 5 (2003.): 412–422. Bougoure, Ursula-Sigrid, in Meng-Keang Neu. »Service Quality in the Malaysi- an Fast Food Industry: An Examination Using DINESERV«. Services Mar- keting Quarterly 31, št 2 (2010.): 194–212. doi:10.1080/15332961003604360. Bowie, David, in Francis Buttle. Hospitality marketing: principles and practice. Oxford; Burlington (MA): Butterworth Heinemann, 2011. http://www.else- vierdirect.com/v2/companion.jsp?ISBN=9780080967912. Carman, James M. »Consumer perceptions of service quality: An assessment of the SERVQUAL dimensions«. Journal of Retailing 66, št 1 (1990.): 33–55. Chan, Rina Hui Bin, Kenji Kai Jie Soh, in Theresa Xue Fang Tang. »An Appli- cation of DINESERV at Restaurants in Changi Airport Terminal 3.«, 2009. http://repository.ntu.edu.sg/handle/10356/15042. Cronin Jr, J. Joseph. »Looking back to see forward in services marketing: some ideas to consider«. Managing Service Quality 13, št 5 (2003.): 332–337. Cronin Jr, J. Joseph, in Steven A. Taylor. »Measuring service quality: a reexami- nation and extension«. The journal of marketing (1992.): 55–68. Edvardsson, Bo. »Service quality: beyond cognitive assessment«. Managing Ser- vice Quality 15, št 2 (01. april 2005.): 127–131. doi:10.1108/09604520510585316. Forjoe jnr, Paul. »Customer Satisfaction amongst Black Customers in the Fast Food Restaurant Industry«, 2011. http://uzspace.uzulu.ac.za/han- dle/10530/627. 396 K Gronroos, Christian. »Relationship approach to marketing in service contexts: akovo The marketing and organizational behavior interface«. Journal of business re- st v p search 20, št 1 (1990.): 3–11. re Gummesson, Evert. »Productivity, quality and relationship marketing in servi- hram ce operations«. International Journal of Contemporary Hospitality Manage- be ment 10, št 1 (1998.): 4–15. nih g Heung, Vincent, M. Y. Wong, in Qu Hailin. »Airport-restaurant service quality osti in Hong Kong: An application of SERVQUAL«. The Cornell Hotel and Re- nsk staurant Administration Quarterly 41, št 3 (2000.): 86–6. ih ob Iglesias, Marta Pedraja, in M. Jesus Yagüe Guillén. »Perceived quality and price: rati their impact on the satisfaction of restaurant customers«. h – p International Jou- rnal of Contemporary Hospitality Management 16, št 6 (2004.): 373–379. rime Jensen, Øystein, in Kai Victor Hansen. »Consumer values among restau- r ob rant customers«. International Journal of Hospitality Management 26, št 3 čin (2007.): 603–622. e Pira Juwaheer, Thanika Devi. »Exploring international tourists’ perceptions of hotel n operations by using a modified SERVQUAL approach–a case study of Mau- ritius«. Managing Service Quality 14, št 5 (2004.): 350–364. Keith, Nancy K., in Christina S. Simmers. »Measuring service quality percepti- ons of restaurant experiences: The disparity between comment cards and DI- NESERV«. Journal of Foodservice Business Research 14, št 1 (2011.): 20–32. Kim, Woo Gon, Christy Yen Nee Ng, in Yen-soon Kim. »Influence of institu- tional DINESERV on customer satisfaction, return intention, and word-of- mouth«. International Journal of Hospitality Management 28, št 1 (2009.): 10–17. Kincaid, Clark, Seyhmus Baloglu, Zhenxing Mao, in James Busser. »What real- ly brings them back?: The impact of tangible quality on affect and intention for casual dining restaurant patrons«. International Journal of Contemporary Hospitality Management 22, št 2 (2010.): 209–220. Kotler, Philip. Management trženja. Knjižnica Marketing. Posušje; Ljubljana: Mate; GV založba, 2004. Kristensen, Kai, Anne Martensen, in Lars Gronholdt. »Customer satisfacti- on measurement at Post Denmark: results of application of the European Customer Satisfaction Index methodology«. Total Quality Management 11, št 7 (2000.): 1007–1015. Ladhari, Riadh, Isabelle Brun, in Miguel Morales. »Determinants of dining sa- tisfaction and post-dining behavioral intentions«. International Journal of 397 2 – s t 4 u .– o r Hospitality Management 27, št 4 (2008.): 563–573. ———. »Determinants 2 u 5 s ize . o tv of dining satisfaction and post-dining behavioral intentions«. International k a m t r o ja , iz Journal of Hospitality Management 27, št 4 (2008.): 563–573. b n e je u o r 2 b Langer, Michael. Service Quality in Tourism. Frankfurt/M.: Peter Lang, 1997. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Lehtinen, Uolevi, in Jarmo R. Lehtinen. »Two approaches to service quality di- o e p r a t mensions«. Service Industries Journal 11, št 3 (1991.): 287–303. o o n r s o l j ov e ž i , S Llosa, Sylvie, Jean-Louis Chandon, in Chiara Orsingher. »An empirical study of n n e p l m ov SERVQUAL’s dimensionality«. Service Industries Journal 18, št 2 (1998.): 16– r a e i n h n 44. i o j a a d g no e s m Marković, Suzana, Sanja Raspor, in Klaudio Šegarić. »Does restaurant perfor- ti – en mance meet customers’ expectations? An assessment of restaurant service qu- t ality using a modified DINESERV approach«. Tourism and Hospitality Ma- nagement 16, št 2 (2010.): 181–195. Martínez, Jose A., in Laura Martínez. »Some insights on conceptualizing and measuring service quality«. Journal of Retailing and Consumer Services 17, št 1 (2010.): 29–42. Ministrstvo za finance. »Bodimo aktivni-zahtevajmo in vzemimo račun, pošlji- mo mms!«, 10. julij 2013. http://www.durs.gov.si/si/aktualno/bodimo_ak- tivni_zahtevajmo_in_vzemimo_racun_posljimo_mms. Musek Lešnik, Kristijan. Zadovoljstvo potrošnikov: psihološki dejavniki vedenja in zadovoljstva potrošnikov. Ljubljana: IPSOS, 2007. Oliver, Richard L. »A Cognitive Model of the Antecedents and Consequences of Satisfaction Decisions«. Journal of Marketing Research 17, št 4 (november 1980.): 460. doi:10.2307/3150499. Parasuraman, A., Leonard L. Berry, in Valarie A. Zeithaml. »More on impro- ving service quality measurement«. Journal of Retailing 69, št 1 (1993.): 140– 147. doi:10.1016/S0022-4359(05)80007-7. Parasuraman, Arun, Leonard L. Berry, in Valarie A. Zeithaml. »More on impro- ving service quality measurement«. Journal of Retailing 69, št 1 (1993.): 140– 147. Raspor, Sanja, in Suzana Marković. »Investigating The Perceived Service Qua- lity In Croatian Restaurant Industry Using Dineserv Model«. Studia Uni- versitatis Babes Bolyai-Negotia št 4 (2010.): 5–14. Rood, A. Scott, in Joanna Dziadkowiec. »Applying the DINESERV and IPA Methods to a Cross Cultural Comparison of Quality Service Gaps« (2011.). http://scholarworks.gvsu.edu/glhtec/2011/papers/4/. 398 K Statistični urad Republike Slovenije (SURS). »Ekonomsko področje«. Dostopa- akovo no 11. junij 2013. http://www.stat.si/tema_ekonomsko.asp. st v p Stevens, Pete, Bonnie Knutson, in Mark Patton. »DINESERV: a tool for measu- re ring service quality in restaurants«. The Cornell Hotel and Restaurant Admi- hram nistration Quarterly 36, št 2 (1995.): 5–60. ben Tribe, John, in Tim Snaith. »From SERVQUAL to HOLSAT: holiday satisfa- ih g ction in Varadero, Cuba«. Tourism Management 19, št 1 (1998.): 25–34. ostin Uran, Maja. Zagotavljanje kakovosti storitev v hotelskih podjetjih. Koper: Drustvo skih o za akademske in aplikativne raziskave, 2004. bra Uran Maravić, Maja. »Kakovost storitev kot strategija diferenciacije za ustvarja- tih – p nje konkurenčne prednosti slovenskega hotelirstva: doktorska disertacija«. r [M. Uran], 2003. imer o ———. Priročnik za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turizmu: s poudar- bč kom na hotelskih podjetjih. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, Direkto- ine P rat za turizem, 2008. iran Wong, Amy. »The role of emotional satisfaction in service encounters«. Mana- ging Service Quality 14, št 5 (2004.): 365–376. Wttc. »Economic data search tool«, 2013. http://www.wttc.org/eng/Tourism_ Research/Economic_Data_Search_Tool/. Yüksel, Atila, in Fisun Yüksel. »Measurement of tourist satisfaction with restau- rant services: A segment-based approach«. Journal of vacation marketing 9, št 1 (2003.): 52–68. »Zakon o gostinstvu«. Dostopano 11. maj 2013. http://www.uradni-list.si/1/ob- java.jsp?urlid=19951&stevilka=7. Zeithaml, Valarie A., Leonard L. Berry, in Anantharanthan Parasuraman. »Communication and control processes in the delivery of service quality«. The Journal of Marketing (1988.): 35–48. ———. »Communication and control processes in the delivery of service quali- ty«. The Journal of Marketing (1988.): 35–48. 399 2 – s t 4 u .– o r Ergonomske obremenitve pri delu natakarjev 2 u5s ize . o tv k a m t r Ergonomic loads in the workplace of waiters o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Teja Kump, Matej Cupar, Katarina Kacjan Žgajnar 3 e , P š žev n o e p Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a to o n r s teja.kump@zf.uni-lj.si o l j ov e ž i , S n n e p matej.cupar@gmail.com l m ov r a e i katarina.kacjan@zf.uni-lj.si n h n i o j a a d g no e s m ti – en Povzetek t Izhodišča: V delovnem okolju je več dejavnikov, ki vplivajo na delavčev organizem, imenuje- mo jih obremenitve. V prispevku smo prikazali, do kakšnih obremenitev prihaja na delovnem mestu natakarjev v baru. Metode: Uporabili smo dve opazovalni metodi: OWAS in COR- LETT. Podatki so pridobljeni na podlagi tedenskega osemurnega spremljanja zaposlenih pri delu. Rezultati: Z metodo OWAS smo ugotovili, da so presežena fiziološka priporočila v slede- čih položajih: torakolumbalni hrbtenici, zgornjih udih, rokah in glavi. Rezultati metode COR- LETT niso pokazali bolečin oz. neudobja zaposlenih med delom. Diskusija in zaključki: Opazo- vani niso imeli bolečin v gibalih, kar povezujemo s tem, da v delovnem času niso ves čas imeli strank. Podana so priporočila za zmanjšanje preobremenitev natakarjev. Ključne besede: ergonomija, natakar, obremenitev, metoda OWAS, metoda CORLETT Abstract Introduction: There are several factors that affect the worker's body in his work environment. These are the so-cal ed workloads. The aim of this study was to assess which workloads are pre- sent in the workplace of waiters in a bar. Methods: An analysis of work postures has been made with the two observational methods: the OWAS and the CORLETT method. The data have been collected by monitoring the waiters during their eight hours work in the bar for one week period . Results: The results of the OWAS method have shown that the following postures ex- ceed the physiological recommendations: the thoracolumbar and cervical spine, upper limbs and hands. Nevertheless the results of the CORLETT method did not show any pain or dis- comfort during the work of the waiters. Discussion and Conclusions: Observed did not have any pain or discomfort during the work, which can be related to the decrease of guests during our observations. At the end of this study recommendations for reduction of waiter’s workloads are presented. Key words: ergonomics, waiter, workloads, the OWAS method, the CORLETT method 401 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Človek velik del časa preživi na delovnem mestu. Prisilne drže se v delovnem oko- k a m t r o ja , iz lju pojavljajo predvsem zaradi konstruktivnih pomanjkljivosti. Tako na primer b n e je u o r 2 b lahko enostransko krivljenje hrbtenice povzroči tvorbo izrastkov, ki pritiskajo na 0 s r 1 p a 3 e hrbtenični živec, predolga stoja povzroči zvišanje krvnega pritiska v nogah in pri- , P š žev n o e p vede do krčnih žil. Predolgo sedenje pa lahko ovira pretok krvi in povzroča pre- r a to o n r s bavne motnje ipd.1. o l j ov e ž i , S n n e p Delo je zavestno prizadevanje človeka, da bi dosegel ta ali oni določen cilj. Ena l m ov r a e i od opredelitev pravi: človek je bitje, ki je zmožno delati, ter druga: delo človeka n h n i o j a a d g oblikuje in izpopolnjuje. Konec koncev je delo dopolnjevanje sveta in uresniče- no e s m vanje človeka samega. Na posameznikov odnos do dela pomembno vplivajo na- ti – en rava dela, osebnostne lastnosti in družbena klima, ki skupaj s še drugimi okoliš- t činami oblikujejo odnos do dela. Ob porušenem razmerju teh dejavnikov lah- ko pride do odklonov, kot npr. beg v delo, kjer človek iz nevrotskih razlogov us- merja različne težnje (agresivnost) v nezdravo delovno aktivnost (deloholiki), ali beg pred delom, ki se navadno kaže v zmanjšanem učinku, večanju bolniš- kega staleža in iskanju pravic iz zdravstvenega in/ali invalidsko-pokojninskega zavarovanja2. Delavec in delovno okolje predstavljata specifični ekološki sistem. V delovnem okolju je več dejavnikov, ki vplivajo na delavčev organizem. Imenujemo jih obre- menitve. Njihova posledica pa so obremenjenosti. K obremenitvam se štejejo fi- zične, psihične in ekološke obremenitve. Obremenjenosti pa so lahko fizične ali psihične. Če sistem obremenitve – obremenjenosti ni v ravnotežju, se pojavlja- jo utrujenost, bolniški stalež, poškodbe, poklicne bolezni, invalidnost in smr- tnost3,4. Obremenitve in obremenjenosti zmanjšujejo učinek delavca zaradi povratnega ru- šenja homeostaze in nastale utrujenosti. Utrujen delavec porabi več energije, da lahko normalno dela, zato je potrebno organizirati delo z več postanki in premo- ri med delovnim časom5. 1 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007), 65. 2 Marjan Bilban, Medicina dela za študente tehniške varnosti (Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu, 2005), 23. 3 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007), 1. 4 Bilban, Medicina dela za študente tehniške varnosti, 24. 5 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007), 1. 402 Er Dinamično ravnovesje delavec – delovno mesto gon Na uspeh pri delu in delavčevo zmožnost za delo vplivajo (Slika 1): omsk a. delavec: e ob – telesne lastnosti delavca: njegova telesna zmogljivost, za katero so po- rem membni predvsem: mišična moč, motorične zmogljivosti (sposob- en nost koordinacije, ročna spretnost, hitrost gibov in obvladovanje te- itve p lesa), zmogljivost obtočil (vzdržljivost, zmogljivost za kratkotrajne ri d velike obremenitve) in zmogljivosti čutil, elu n – duševne lastnosti: sposobnosti (kaj človek zmore), izkušnje – navade, at spretnosti in znanje ter motivacija – potrebe, notranje in zunanje po- aka bude, interesi, nagnjenja (kaj človek hoče), rjev – stališča in svetovni nazor, – zrelost osebnosti; b. delovno mesto – obremenitve: – telesne: statične (delo z računalnikom), dinamične (dvigovanje bre- men), – ponavljajoči se hitri gibi (tekoči trak), – duševne (emocionalne, stresi, odgovorno delo z ljudmi), – intelektualne (raziskovalno delo, vodenje), – psihosenzorne (delo na računalniku), psihomotorne obremenitve, – odnosi na delovnem mestu; c. širše okolje: fizikalni, kemični in biološki dejavniki širšega okolja, psihosocial- ne in družbenoekonomske razmere (odnosi); d. varstvo pri delu: tehnično, psihosocialno, družbenopravno in aktivno zdra- vstveno varstvo; e. raven socialne varnosti: zakonodaja s področja zdravstvenega, invalidsko-po- kojninskega in socialnega varstva; f. skladna in usmerjena dejavnost vseh segmentov družbe na vseh ravneh, pred- vsem zdravstvene službe6. 6 Bilban, Medicina dela za študente tehniške varnosti, 20–22. 403 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Ravnovesje med delavcem in delovnim mestom.7 Obremenitve gibal v delovnem okolju Pri konstruiranju delovnih strojev se mora upoštevati dinamične dimenzije člo- veka in informacije o soodvisnosti antropometrijskih podatkov, povezanih z di- namiko gibanja pri opravljanju delovnih nalog. Zato so poleg antropometrijskih podatkov nujno potrebni tudi podatki gibanja v sklepih, dolžini dosega, mišični moči v različnih delovnih položajih itd. Najboljši so gibi, ki so najudobnejši in zah- tevajo najmanjšo psihomotorično naprezanje ter pri tem zagotavljajo najuspešnej- še opravljanje dela. Sklepi so v ergonomskih položajih kadar se v mišicah, priso- tnih pri položaju, ne kopičijo presnovki anaerobne razgradnje. Pri položajih, ki pri delu dolgo trajajo ali se pogosto ponavljajo, sklep ne sme presegati optimalnih mej. V izjemnih položajih so elastične vezi bolj obremenjene, mišična moč pa manjša. Takrat je sklep bolj ranljiv8. Namen Namen raziskave je bil ugotoviti obremenitve na delovnih mestih natakarjev. 7 Bilban, Medicina dela za študente tehniške varnosti, 21. 8 Marjan Bilban, »Ergonomsko reševanje obremenjenosti gibal,« (2006), http://osha.europa.eu/fop/slovenia/en/ et2006/simpozij/ Bilban.pdf (11.1.2012). 404 Er Metode gon V letu 2011 smo v izbranem baru opravili serijo opazovanj telesnih položajev in gi- oms banj pri delu natakarjev po modificirani metodi OWAS9. Težišče je na statičnih ke o oziroma statično opazovanih značilnostih telesnih položajev10,11,12. Istočasno smo bre z metodo CORLETT13ocenjevali nelagodje oz. neudobno počutje v njihovih gi- men balih. Podatke smo pridobili na podlagi tedenskega osemurnega spremljanja na- itv takarjev pri delu. e pri delu n Modificirana OWAS metoda at Metodo smo uporabljali za analizo telesnih položajev in gibanja opazovanih nata- aka karjev na delovnem mestu tekom celotnega delovnega procesa. V času opazovanja, rjev ki je potekalo v časovnem intervalu treh minut, smo posamezni telesni položaj za- beleži s črtico v posebni obrazec (Slika 2), kjer so položaji in drže telesa razdeljeni po posameznih segmentih14: – 4 vzorce drže torakolumblne hrbtenice, – 5 vzorcev drže cervikalne hrbtenice, – 4 vzorce drže zgornjih udov, – 3 vzorce drže rok, – 7 vzorcev drže spodnjih udov, – 2 gibalna vzorca, – 3 vzorce uporov. 9 Janko Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu (Ljubljana: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV, 1987), 141−159. 10 Osmo Karhu, Pekka Kansi in Iikka Kuorinka, »Correcting working postures in industry. A practical method for analysis,« Applied Ergonomics, no. 8 (1977): 199–201. 11 Osmo Karhu, Reino Härkönen, Pentti Sorvali in Pentti Vepsäläinen, »Observing working postures in industry. Examples of OWAS application,« Applied Ergonomics, no. 12 (1981): 13–17. 12 Veikko Louhevaara in Timo Suurnäkki, OWAS: A method for the evaluation of postural load during work (Helsinki: Institute of Occupational Health, Centre for Occupational Safety, 1992), 1−23. 13 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 141−159. 14 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 147. 405 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Obrazec za analizo telesnih položajev po metodi OWAS15. Metoda CORLETT Opazovane smo periodično spraševali, kje čutijo neudobje oziroma bolečino v gi- balih. Za natančnejše lociranje smo jim za pomoč in orientacijo predložili sliko 15 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 147. 406 Er (Slika 3), na kateri je obris telesa z oštevilčenimi deli hrbtne strani telesa16. Pri tem gon so morali najprej navesti mesto, kjer neudobje ali bolečino najbolj občutijo, nato om pa po vrsti druga mesta od večjega proti manjšemu neudobju. Navesti je bilo pot- ske o rebno vsa mesta, kjer so čutili neudobje ali bolečino. Metodo smo izvedli takoj ob bre prihodu na delo in vsako uro do konca delovnika. menitve pri delu natakarjev Slika 3: Obrazec za oceno neudobnega počutja v gibalih – metoda CORLETT.17 16 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 155−157. 17 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 157. 407 2 – s t 4 u .– o r Rezultati in razprava 2 u 5 s ize . o tv Analiza delovnih položajev pri delu z OWAS metodo k a m t r o ja , iz b n Pri delovnih položajih in držah torakolumbalne hrbtenice, zgornjih udov, rok in e je u o r 2 b cervikalne hrbtenice je bilo ugotovljeno, da pri enem ali več segmentih obremeni- 0 s r 1 p a 3 e tve presegajo fiziološka priporočila pri natakarjih, zato je potrebno ustrezno ukre- , P š žev n o e p pati. r a to o n r s o l j ov e Slika 4 prikazuje delež dejanskih obremenitev izbranih telesnih segmentov, kjer ž i , S n n e p l m presegajo dopustne obremenitve. Rezultati metode OWAS so pokazali, da pri ov r a e i opazovanjih izstopajo telesni segmenti 1.4, sklonjena drža hrbta, pri kateri je pri- n h n i o j a a d g pogib večji od 15° ter kombiniran s torzijo ali lateralno fleksijo, ki je večja od 30°. no e s m t Večino položajev 1.4. smo opazili, ko natakarji strežejo pijačo in kasneje posprav- i – ent ljajo z mize, ter se zaradi tega pripogibajo preko gostov. Ukrepi so potrebni v dog- lednem času. Pri segmentu zgornjih udov smo ugotovili, da presega fiziološka pri- poročila telesni segment 2.2, ena ali obe nadlahti aktivno abducirani pod nivojem ramen. Preobremenitve se pojavljajo v vseh opazovanih dneh, potrebni so ukrepi v doglednem času. Tretji in četrti dan opazovanja so ukrepi potrebni takoj. Ta polo- žaj se pojavlja največkrat, ko na mize nosijo pijačo ter pri brisanju miz. Pri segmen- tu rok je prevladoval in tudi presegal fiziološka priporočila telesni segment 3.1, fini ali grobi prijem ene ali obeh rok. Preobremenitve smo zabeležili drugi in tretji dan opazovanja, zato so potrebne dodatne raziskave. Ta položaj se v tem poklicu poja- vlja zelo pogosto in ga zaradi narave dela ne moremo zmanjšati. Rezultati opazo- vanja spodnjih udov nam pokažejo, da noben od položajev ni preobremenjen, vsi so pod mejo fizioloških priporočil. Pri segmentu cervikalne hrbtenice fiziološka priporočila presegata položaja 5.2, ko je glava ventralno sklonjena nad 30° vseh pet dni, ter 5.4, glava dorzalno upognjena nad 30° drugi in četrti dan opazovanja. Po- ložaj 5.2 smo največkrat zabeležili, ko natakarji pristopijo do gostov pri mizi, pre- jemajo njihova naročila in se z njimi pogovarjajo. Prekoračitev položaja 5.4 smo zaznali v enakih primerih, ko natakarji goste postrežejo. Ta položaj je bil kombi- niran s položajem 1.2 ali pa 1.4, ko se je pojavljala sklonjena drža hrbta nad 15°. Pri obeh so potrebni ukrepi v doglednem času. Pri opazovanju sil nismo zaznali pre- koračitve fiziološko priporočenih obremenitev. Tu gre predvsem za nošenje pijače, kjer se premaguje gravitacijska sila. Simboli v Sliki 4 prikazujejo morebitne ukrepe in so označeni z: ■ ukrepi niso potrebni, ● ukrepi so potrebni v doglednem času, ▲ ukrepi so potrebni takoj, ✱ potrebne so podrobnejše raziskave. 408 E 100 rgo 90 nom 80 sk ponedeljek e o 70 torek v [%] b sreda r 60 em četrtek 50 e petek n obremenite i ka t 40 ponedeljek v ns e p deja 30 torek ri d sreda 20 e četrtek lu n 10 petek ata 0 k 1.4. 2.2. 3.1. 5.2. 5.4. ar [telesni segment] jev Slika 4: Prikaz povprečnih vrednosti [%] dejanskih obremenitev izbranih telesnih segmentov natakarjev z metodo OWAS. Legenda: 1.4. – Sklonjena drža hrbta nad 15°, kombinirana s torzijo ali lateralno fleksijo 2.2. – Ena ali obe nadlakti abducirani, pod nivojem ramen 3.1. – Fini ali grobi prijem ene ali obeh rok 5.2. – Ventralno sklonjena glava nad 30° 5.4. – Dorzalno upognjena glava nad 30° Rezultati OWAS metode kažejo, da pri delu natakarjev prevladujejo nefiziološke, prisilne drže, ki so pogosto asimetrično obremenjene. Analiza mišičnega neudobja po metodi CORLETT Rezultati metode CORLETT pri natakarjih kažejo, da pri delu nimajo neudobja v gibalih. V vseh petih delovnih dnevih, v polnem osemurnem delavniku, niso ob- čutili nobenega mišičnega neudobja, kar povezujemo s tem, da v določenem opa- zovanem obdobju niso imeli gostov in so se medtem lahko odpočili. Dominantna položaja pri delu sta bila stoja in hoja. Zaključek Z metodo OWAS smo opazili nekaj položajev, ki presegajo fiziološka priporočila obremenitve. Pridobljene rezultate smo predstavili natakarjem in jim opisali med katerim delovnim procesom prihaja do prevelikih obremenitev. Pokazali smo jim, kako naj se izogibajo tem položajem, ter pravilne drže, da ne bi prišlo do nelagod- ja oz. bolečin v gibalih. Pri prenašanju bremen in gibov rok smo jim svetovali, če je mogoče, naj izmenjujejo roki, da ne bo preveč obremenjena le ena roka. Delo opazovanih natakarjev v baru fizično ni naporno, so pa prisotni psihični pri- tiski. Prisilni nasmešek na obrazu, delo s strankami, ponavljajoče se časovne stiske, 409 2 – s t 4 u .– o r ki se kažejo tudi pri pomanjkanju časa za malico ob točno določeni uri in polur- 2 u 5 s ize . o tv nem intervalu, lahko pridejo do psihičnih pritiskov in stresa na delovnem mestu. k a m t r o ja , iz Kot rešitev predlagamo izvajanje sprostilnih tehnik, npr. med čakanjem na stran- b n e je u o r 2 ke, bi lahko izvajali dihalne vaje. K boljšemu počutju bi pripomogel tudi svež zrak b 0 s r 1 p a na prostem, kar jim njihovo delovno okolje tudi dopušča. 3 e , P š žev n o e p r a Dobljeni rezultati ne kažejo preobremenitev, saj je bilo veliko prostega časa pri sa- to o n r s mem delu (čakanje na delo). Zaradi tega sklepamo, da delo pri opazovanih nata- o l j ov e ž i , S n n karjih v baru ni fizično naporno. Sicer je to vrsta dela, ki je zelo odvisna od okolj- e p l m ov r a skih dejavnikov; predvsem od frekvence gostov. Osveščanje zaposlenih o osnovah e i n h n i o j a ergonomije naj bi bilo sestavni del celostnega načrtovanja delovnega okolja ter pro- a d g no e mocije zdravja na delovnem mestu. s m ti – ent Literatura Bilban, Marjan. Medicina dela za študente tehniške varnosti. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu, 2005. Bilban, Marjan. » Ergonomsko reševanje obremenjenosti gibal« (2006), http:// osha.europa.eu/fop/slovenia/en/et2006/simpozij/ Bilban.pdf. Karhu, Osmo, Pekka Kansi and Iikka Kuorinka. »Correcting working postu- res in industry. A practical method for analysis.« Applied Ergonomics, no. 8 (1977): 199–201. Karhu Osmo, Reino Härkönen, Pentti Sorvali and Pentti Vepsäläinen. »Obser- ving working postures in industry. Examples of OWAS application.« Applied Ergonomics, no. 12 (1981): 13–17. Louhevaara, Veikko and Timo Suurnäkki. OWAS: A method for the evaluation of postural load during work. Helsinki: Institute of Occupational Health, Cen- tre for Occupational Safety, 1992. Polajnar, Andrej in Vekoslav Verhovnik. Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2007. Sušnik, Janko. Položaji in gibanje telesa pri delu. Ljubljana: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV, 1987. 410 2 – s t 4 u .– o r Ergonomske obremenitve kozmetičnih 2 u 5 s ize . o tv k a m tehnikov t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Ergonomic loads to cosmetics techniques 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Teja Kump, Nuša Rajšp, Katarina Kacjan Žgajnar to o n r s o l j ov e Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija ž i , S n n e p l m teja.kump@zf.uni-lj.si ov r a e i n h n rajsp.nusa@gmail.com i o j a a d g no e katarina.kacjan@zf.uni-lj.si s m ti – ent Povzetek Izhodišča: Osrednji znanstveni predmet ergonomije je človeško delo, ki se ukvarja s poseb- nostmi in sposobnostmi človeškega organizma. Pasivno sedenje na fiksnih stolih dopušča po- ložaje, ki so škodljivi in povzročajo trajne deformacije hrbtenice. Pri aktivnem sedenju pa je hrbtenica prisiljena iskati ustrezen nevtralni položaj, saj zaradi aktivnosti mišic zmanjšuje pri- tisk na medvretenčne ploščice, kar zmanjšuje utrujenost. Metode: Uporabili smo metodi dela za podajo ocene obremenjenosti, to sta metoda OWAS in metoda CORLETT. Z OWAS metodo smo pridobili značilnosti telesnih položajev v naključnih časovnih intervalih. COR- LETT metodo smo uporabili za oceno neudobnega počutja v gibalih. Rezultati: Pri delovnih položajih in držah torakolumbalne hrbtenice, zgornjih udov in cervikalne hrbtenice je bilo ugotovljeno, da pri enem ali več segmentih obremenitve presegajo fiziološka priporočila. S CORLETT metodo smo ugotovili vzroke neudobij v različnih segmentih telesa. Diskusija in zaključki: Podali smo ukrepe za izboljšanje stanja, da bi preprečili prevelike obremenitve ter po- sledično zmanjšali morebitne težje poškodbe. Ključne besede: ergonomija, kozmetični tehnik, obremenitev, metoda OWAS, metoda CORLETT Abstract Introduction: The main science issue of ergonomics is the human labour, which deals with dis- tinctive features and abilities of the human body. Passively sitting on chairs al ows fixed positi- ons, which are harmful and cause permanent deformation of the spine. In the active sitting, the spine is forced to seek an appropriate neutral position because the muscle activity reduces the pressure on the intervertebral discs, which reduces fatigue. Methods: For evaluation workload we used OWAS and CORLETT methods. With OWAS method we obtained the characte- ristics of the postures at random intervals. CORLETT method was used to assess the uncom- fortable feeling in the motor system. Results: The results of the observation have shown that some loads exceeding the physiological recommendations occur in the thoracolumbar part of 411 2 – s t 4 u .– o r the spine, the upper limbs and cervical part of the spine. With CORLETT method we identi- 2 u 5 s ize . o tv fy the causes of pain in the various segments of the body. Discussion and conclusions: In con- k a m t r o ja , iz clusion steps to improve the situation and to prevent overload and consequently reduce any se- b n e je u o r 2 b rious injury or diseases are presented. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Key words: ergonomics, cosmetic technician, workloads, the OWAS method, the COR- n o e p r a LETT method to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Uvod ov r a e i n h n Dandanes varnost predstavlja ključno sestavino vsake dejavnosti ali sredstva. Ne- i o j a a d g n okrnjen naravni razvoj in kakovostno človeško življenje je del globalne varnosti v o e s m t najširšem smislu pomena. Ta obsega področja kot so okolje, človekove dejavno- i – ent sti, od proizvodnih in delovnih postopkov, proizvodov, snovi, športa, zabave, pro- meta in drugo. Del globalne varnosti predstavlja tudi varnost pri delu. Ta strmi k varnosti in ohranitvi zdravja pri delu. Vzrok zato je bil tudi, da se način dela ne- nehno spreminja, nastale posledice pa se selijo od nezgod do bolezni, zaradi teh- ničnih vzrokov, k nezgodam in zdravstvenim okvaram, zaradi načina dela in sla- be organizacije. Cilj varnosti se je razširil na zahtevo po ohranitvi neokrnjene de- lavčeve zmožnosti med celotno delovno dobo in zagotavljanje zdravja v kasnejših letih življenja1. Živimo v času, ko želimo delati v okolju na delovnih mestih, kjer se regulirajo obremenitve. Delo v danem okolju naj poteka povezano in delavcu prijazno. De- lovni prostor mora dajati prijetne občutke, temu primerno se mora počutiti tudi delavec. Ergonomsko urejeno delovno mesto nudi vse pogoje za največjo učinkovi- tost pri delu. Pravilno oblikovani in funkcionalni delovni prostori ter okolje lahko pripomorejo k zmanjšanju obremenitev na delovnem mestu2. Vplivi delovnega mesta in položaja telesa pri delu Izolirano opazovanje položaja telesa pri opravljanju delovnih opravil ni možno, saj je odvisno od lastnosti človeka, vrste dela in delovnega mesta. Medsebojne vplive človeka in delovnega mesta prikazuje spodnja Slika 13. 1 Marjan Bilban, Medicina dela (Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu, 1999), 62–65. 2 Zvone Balantič, Ergonomski principi urejanja delovnih okolij sodobnih pisarn (Kranj: Založba Moderna organizacija v okviru FOV, 2001), 305–308. 3 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2000), 7. 412 Ergonomske obremenitve kozmetičnih tehnikov Slika 1: Medsebojni vplivi med delovnim mestom in človekom.4 Obremenitve pri delu kozmetičnega tehnika Obremenitve, ki se prisotne pri delu kozmetičnega tehnika so različne. Pojavljajo se nefiziološke (delovni čas) in psihološke obremenitve (tempo dela)5. Delovni čas se mora prilagajati času strank, tempo pa diktira čas, da so opravljene vse storitve v določenem terminu, da ni zamujanj. Iz psihološkega vidika pa gre predvsem za veliko odgovornost, saj delo kozmetičnega tehnika posega v intimne dele človeka, zato morajo biti storitve opravljene higiensko, kakovostno in varno. Pri svojem delu kozmetični tehnik prihajajo v stik s škodljivimi biološkimi dejav- niki, med katere prištevamo bakterije, virusi, glive ipd., zato se mora dejavnost iz- vajati v skladu z dobro higiensko prakso. Izpostavljeni so tudi aerosolom (prahu), ki spada pod škodljive kemične dejavnike6. Pri piljenju nohtov in zadebeljene kože nastaja prah, zato je potrebno nositi zaščitno masko. Pri lakiranju nohtov pa se po- javljajo dražljivci dihal kot so laki za nohte, geli za nohte, aceton ipd. Delo kozmetičnih tehnikov je povezano tudi s škodljivi fizikalni dejavniki, kot je neprimerna mikroklima7. V 25. členu Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje var- nosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 4 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2000), 7. 5 Bilban, Medicina dela, 66–67. 6 Bilban, Medicina dela, 66–67. 7 Bilban, Medicina dela, 66–67. 413 2 – s t 4 u .– o r 43/2011)8 je določeno, da mora delodajalec zagotavljati takšno temperaturo zraka 2 u 5 s ize . o tv v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza vsem fiziološkim potrebam k a m t r o ja , iz glede na naravo dela in fizične obremenitve. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Namen , P š žev n o e p r a Namen raziskovalnega dela je bil kritično oceniti ergonomske obremenitve na de- to o n r s lovnem mestu kozmetičnega tehnika. Prikazali smo razlike v obremenjenosti na o l j ov e ž i , S n n delovnem mestu med dvema kozmetičarkama z različnimi leti delovnih izkušenj e p l m ov r a in sicer s petintrideset let (oseba A) in pet let (oseba B) delovne dobe in razlike e i n h n i o j a ergonomskih obremenitev glede na njune delovne izkušnje in delovne metode. a d g no e s m ti – ent Metode V raziskavi smo naredili mersko analizo delovnih mest dveh kozmetičark. Upora- bili smo metodi OWAS in CORLETT, ki sta v nadaljevanju podrobneje opisani. Modificirana OWAS metoda S pomočjo OWAS metode smo analizirali telesne položaje in gibanja opazovanih kozmetičark na delovnih mestih tekom celotnega delovnega procesa. V času opazovanja, ki je potekalo v časovnem intervalu treh minut, smo posame- zni telesni položaj zabeleži s črtico v poseben obrazec, kjer so položaji in drže tele- sa razdeljeni po posameznih segmentih9 ,10: – 4 vzorci drže torakolumbalne hrbtenice, – 5 vzorcev drže cervikalne hrbtenice, – 4 vzorci drže zgornjih udov, – 3 vzorci drže rok, – 7 vzorcev drže spodnjih udov, – 2 gibalna vzorca, – 3 vzorci uporov. Metoda CORLETT S pomočjo CORLETT metode smo spremljali neudobja oz. bolečine delavk preko celotnega delovnika. Med delom smo ju periodično spraševali, kje čutita neudobje. Za pomoč in orientacijo smo predložili poseben obrazec, na katerem je obris člo- 8 Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011). 9 Andrej Polajnar in Vekoslav Verhovnik, Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi. 2. Izdaja (Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2000), 166. 10 Janko Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu (Ljubljana: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV, 1987), 147. 414 Er veškega telesa z oštevilčenimi deli hrbtne strani telesa. Opazovana oseba najprej gon navede mesto, kjer čuti največje neudobje oz. bolečino, nato po vrsti druga mesta om od večjega k manjšemu neudobju. ske o Opazovani osebi smo vprašali na začetku dela in vsako uro ter ob koncu delovni- brem ka11. enitve k Rezultati in razprava ozm Analiza delovnih položajev pri delu z OWAS metodo in mišičnega etič neudobja po metodi CORLETT nih t Pri delovnih položajih in držah torakolumbalne hrbtenice, zgornjih udov in cer- eh vikalne hrbtenice je bilo ugotovljeno, da pri enem ali več segmentih obremenitve niko presegajo fiziološka priporočila pri obeh opazovanih kozmetičarkah, zato je pot- v rebno ustrezno ukrepati, kar je prikazano na Sliki 2. Položaj 1.4 (sklonjena drža hrbta, pripogib je večji od 15°, kombiniran s lateralno fleksijo ali torzijo, ki je večja od 30°) predstavlja največji problem, saj obe kozmeti- čarki svoje delo opravljata v nedovoljenem položaju. Pojavlja se pri strganju, pilje- nju zadebeljene kože in pri jemanju pripomočkov s spodnje police delovne mize ter zaradi delovnega stola, ki je sestavljen iz več predalov, v katerem so shranjeni pri- pomočki, ki jih opazovana oseba uporablja med delom. Posledice se kažejo kot bo- lečine v hrbtnem delu, ki smo jih ugotovili z metodo CORLETT. Večje obreme- nitve v torakolumbalnem delu hrbtenice smo zasledili pri osebi B, kar pripisujemo nepravilni drži med delom in slabim delovnim navadam. V predelu zgornjih udov prihaja do preobremenitev pri položaju 2.2 (ena ali obe nadlakti aktivno abducirani in pod nivojem ramen), predvsem pri strganju zade- beljene kože, urejevanju in piljenju nohtov ter pri masiranju stopal. Obremenitve v zgornjih udih povzročajo neudobje v ramenih pri obeh opazovanih osebah ob koncu delovnika. Ukrepi so potrebni v doglednem času. Pri negi stopal sta roki aktivni ves čas delovnika. Največji odstotek obremenitev se pojavlja v segmentu 3.1 (grobi ali fini prijem ene ali obeh rok), kjer gre predvsem za prijem orodja (skalpela, pilice, brusnega stroja, rezil ipd). V tem položaju se obre- menitvi obeh opazovanih dopustni meji le približata. Pri položajih 5.2 (glava ventralno sklonjena nad 30°), 5.3 (lateralno nagnjena nad 30°) in 5.5 (glava rotirana nad 45°) so presežena fiziološka priporočila. Položaj 5.2 smo opazili pri piljenju in urejevanju nohtov ter masaži stopal. Segment 5.3 smo največkrat zabeležili pri strganju zadebeljene kože. Položaji, ki presegajo dopustne obremenitve so večkrat kombinirani s položajem sklonjene drže 1.2 in 1.4. Ukrepe je potrebno odpraviti v doglednem času. 11 Sušnik, Položaji in gibanje telesa pri delu, 155–159. 415 2 – s t 4 u .– o r Simboli v Sliki 2 prikazujejo morebitne ukrepe in so označeni z: 2 u 5 s ize . o tv ■ ukrepi niso potrebni, k a m t r o ja , iz ● ukrepi so potrebni v doglednem času, b n e je u o r 2 ▲ ukrepi so potrebni takoj. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Prikaz dejanskih obremenitev [%] izbranih telesnih segmentov kozmetičark z metodo OWAS. Legenda: 1.2. – Sklonjena drža hrbta, pri kateri je pripogib večji od 15° 1.3. – Pokončna drža s torzijo in lateralno fleksijo torakalne hrbtenice, ki je večja od 30°. 1.4. – Sklonjena drža hrbta nad 15°, kombinirana s torzijo ali lateralno fleksijo 2.2. – Ena ali obe nadlakti abducirani, pod nivojem ramen 5.2. – Ventralno sklonjena glava nad 30° 5.3. – Lateralno nagnjena nad 30° 5.5. – Rotirana nad 45° S pomočjo analize CORLETT metode smo ugotovili vzroke neudobij v različnih segmentih telesa, kar je prikazano v Sliki 3. Neudobje nastaja predvsem zaradi pri- silne in ponavljajoče se drže, ki je potrebna za kakovostno opravljeno delo. Delno bi se temu lahko izognili z uporabo ergonomske opreme. Neudobje se ob koncu delovnika povečuje. Pri osebi B se bolečine prvi dan pojavijo po četrti uri dela in se večajo proti koncu delovnika. Drugi in tretji dan se neudobje pojavi tretjo uro in se veča do konca delovnika. Četrti dan se neudobje pojavi drugo uro dela in se po- 416 Er večuje do konca delovnika. Podobno je zadnji dan, le da se bolečina kaže že prvo gon uro dela. omsk Pri osebi A se prvi dan pojavi neudobje tretjo uro dela in se do konca delovnika e o povečuje. Drugi dan se neudobje pojavi drugo uro in se veča do konca delovni- brem ka. Prav tako tretji dan, le bolečina nastane eno uro prej kot prejšnji dan. Četrti in en peti delovni dan čuti oseba A neudobje od začetka delovnika in se bolečina veča itve k do konca delovnega dne. ozmetičnih tehnikov Slika 3: Prikaz ocene neudobnega počutja kozmetičark (oseba A in B) glede na del telesa in dan opazovanja. Ugotovili smo, da salona nista v celoti ergonomsko opremljena. V kozmetičnem salonu A se uporablja novejša tehnologija (brusilni stroj) za strganje, piljenje in oblikovanje stopal. Storitev je tako opravljena v krajšem času, za kozmetičarko je postopek enostavnejši in ergonomsko primernejši, ker je krajši čas v prisilni drži. Sodobno opremljen salon še ne pomeni, da je tudi ergonomsko učinkovit, kar smo 417 2 – s t 4 u .– o r opazili v kozmetičnem salonu B pri osebi B. Strankin stol ne omogoča prilagaja- 2 u 5 s ize . o tv nja višine stopal in zaradi fiksne kopalne kadi, privede do nefiziološkega sedenja k a m t r o ja , iz ter posledično do pojavljanja neudobij v različnih delih telesa. Opazili smo, da se b n e je u o r 2 obremenitve pri osebi B pojavljajo tudi zaradi slabih delovnih navad in slabe sa- b 0 s r 1 p a modiscipline. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Zaključek o l j ov e ž i , S n n Rezultati merske analize delovnih mest obeh kozmetičark so pokazali vzroke za e p l m ov r a nastale bolečine. Posledice preobremenitev se pojavljajo zaradi slabe drže v tora- e i n h n i o j a kolumbalnem delu hrbtenice, ki se kažejo kot bolečine v zgornjem, srednjem in a d g no e spodjem delu hrbta. Problem se pojavlja tudi zaradi neergonomske opreme in pre- s m ti – en majhne samodiscipline delavk. Delavkam smo priporočali, da svojo držo zavestno t nadzorujeta in popravljata. Eden od ukrepov je tudi prilagajanje višine delovnega mesta s pomočjo blazin ali pene, tako bi dvignili nogo ter s tem zmanjšali število nepravilnih položajev. Pripomočke s spodnje police mize, bi premestili višje in na doseg rok. S tem ukrepom bi zmanjšali obremenitve zgornjih udov. Pri postopkih dela (piljenje in striženje nohtov, oblikovanje stopal) smo svetovali samonadzor, da se zmanjša število položajev, kjer sta nadlakti aktivno abducirani. Pri delu kozmetičarke je večji del delovnega časa prisotno nefiziološko sedenje, kar se odraža z bolečinami v hrbtnem delu telesa. Priporočali smo zamenjavo delovne- ga stola, ki mora imeti nastavljivo višino in naslonjalo. Tako bi zmanjšali nepotreb- ne obremenitve hrbta (rotacije s pokončno ali sklonjeno držo). Delavki je potrebno osveščati o pomenu ergonomije in pravilne drže, za njihovo izvedbo pa bosta morali poskrbeti sami, s pomočjo trdne volje. Neudobja lahko razbremenimo s pomočjo krajših aktivnih odmorov in menjavo delovnih položa- jev (sede, stoje – s tem preprečimo otekanje nog). Za razbremenitev hrbtnega dela bi priporočali raztezne vaje torakolumbalnega in cervikalnega dela hrbta. Za ustrezno delovno okolje z ergonomskimi novostmi je zadolžen delodajalec. S spoznavanjem delovnega okolja in človeka je potrebno prilagoditi delo tako, da bo čim večja delovna produktivnost, obremenitve katerim je delavec izpostavljen, pa čim manjše. Delovna oprema ne sme predstavljati nevarnosti za poškodbe, zdra- vstvene okvare ter ne sme omogočati prenašanja klic. Kozmetični delavci morajo delovne pripomočke in delovno okolje redno razkuževati ter vzdrževati higieno na visokem nivoju. Urejeno in prijetno delovno okolje pripomore k večji produktiv- nosti delavcev in zmanjšanju poklicnih deformacij telesa. Literatura Balantič, Zvone. Ergonomski principi urejanja delovnih okolij sodobnih pisarn. Kranj: Založba Moderna organizacija v okviru FOV, 2001. 418 Er Bilban, Marjan. Medicina dela. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu, 1999. gono Polajnar, Andrej in Vekoslav Verhovnik. Oblikovanje dela in delovnih mest za delo msk v praksi. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2000. e ob Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih rem mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011). enitv Sušnik, Janko. Položaji in gibanje telesa pri delu. Ljubljana: Univerzitetni zavod e ko za zdravstveno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV, 1987. zmetičnih tehnikov 419 2 – s t 4 u .– o r Življenjski slog predšolskih otrok v Sloveniji 2 u5s ize . o tv k a m t r Lifestyles of pre-school children in Slovenia o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Jasna Lavrenčič 3 e , P š žev n o e p Fakulteta za organizacijske študije Novo Mesto, Slovenija r a to o n r s jasnalaurenti@gmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Maja Meško e i n h n i o j a a d g Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija no e s m t maja.mesko@fm-kp.si i – ent Jana Suklan Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Slovenija jana.suklan@fuds.si Mateja Videmšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si Jože Štihec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija joze.stihec@fsp.uni-lj.si Damir Karpljuk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija damir.karpljuk@fsp.uni-lj.si Povzetek Namen naše raziskave je bil ugotoviti povezanost med športno dejavnostjo predšolskih otrok in športno dejavnostjo njihovih staršev, ugotoviti povezanost med dejavniki zdravega načina življenja in športno dejavnostjo otrok v vrtcu in družini ter ugotoviti prehranske navade pred- šolskih otrok in njihovih staršev. Vzorec anketirancev 520 staršev 4- do 6-letnih otrok je bil na- mensko izbran iz treh širših območij Slovenije (vzhodnega, osrednjega in zahodnega), in sicer glede na odstotek vrtcev v posameznem območju. Obsegal je 37 naključno izbranih vrtcev. V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je namenjen staršem in njihovim otrokom, na katerega so v celoti odgovarjali starši. Ugotovili smo, da so otroci staršev, ki se več ukvarjajo s 421 2 – s t 4 u .– o r športom, tudi sami bolj športno aktivni, da ni statistično pomembne povezanosti med različ- 2 u 5 s ize . o tv nimi športnimi dejavnostmi in kajenjem oziroma uživanjem alkohola pri starših otrok, ter da k a m t r o ja , iz imajo starši predšolskih otrok, ki se več ukvarjajo s športom, pozitiven odnos do zdrave pre- b n e je u o r 2 b hrane . 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Ključne besede: življenski slog, predšolski otroci, prehranske navade, športno/gibalna aktiv- n o e p r a nost, zdrav način življenja. to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Abstract ov r a e i n h n The aim of our study was to determine the relationship between physical activity of children i o j a a d g n and physical activity of their parents, to determine correlation between the factors of healthy o e s m t lifestyles and physical activity in preschool children and family as well as to determine the nu- i – ent tritional habits of preschool children and their parents. Sample of 520 respondents parents of 4 - to 6- year-olds children was deliberately selected from three broad areas of Slovenia (Eastern, Central and Western), based on the percentage of kindergarten in a given area. Consisted of 37 randomly selected kindergartens. In this study we used a questionnaire that is designed to help parents and their children, in which they take full responsibility parents. We have found that children of parents who are more involved in sport themselves more active sports, there is no statistical y significant relationship between the various sporting activities, and smoking and alcohol consumption in parents of children, and that parents of children who are more con- cerned to sport, positive attitudes towards healthy eating. Keywords: lifestyle, preschoolers, eating habits, sports / physical activity, healthy lifestyle. Uvod V današnjih časih so otroci, zaradi premalo pogoste gibalne/športne dejavnosti in posledično vse bolj sedentarnega načina življenja sloga, izpostavljeni številnim de- javnikom tveganja za pojav različnih bolezni. Zaradi dejstva, da se tvegano vede- nje, ki ima lahko negativne posledice na zdravje, pojavlja že v otroštvu in se nada- ljuje v poznejših življenjskih obdobjih, je potrebno pravočasno ukrepati1 Tezo, ki trdi, da je potrebno pravočasno ukrepati in zdrav življenjski slog vcepiti otroku že v rani mladosti, podpira s svojimi raziskavami tudi Blair2 in trdi, da lahko zadostna športna dejavnost v otroštvu izboljšuje zdravje odraslih po naslednjih treh poteh: − telesna aktivnost v otroštvu ugodno vpliva na zdravje otroka, kar je posle- dično koristno za zdravje odraslega; − aktivni življenjski slog v otroštvu ima neposreden koristen učinek na zdravje v kasnejših letih; 1 Robert Malina,Claude Bouchard, Oded Bar-Or. Growth, Maturation, and Physical Activity. Champaign: Hu- man Kinetics, 2004. 2 Steven Blair, Debra Clark and Cureton, K. J, Adolescents`s perceptions of friends and parents`s influence on aspects of their school adjustment. Journal of Early Adolescence, 9, (1989), 419–435. 422 Ž − aktiven otrok postane aktiven odrasel človek, ki ga v primerjavi z neaktiv- ivlje nim odraslim vrstnikom bistveno manj ogrožajo različne bolezni. njski s Življenjski slog se torej začne oblikovati že v otroštvu, zato naj bi otroci v času, ko log p na njih starši in učitelji še lahko vplivajo, zgradili zdrav življenjski slog. Sprejeli naj re bi pozitiven odnos do športnega življenja in zdrave prehrane, ki sta pomembna po- dšo goja za normalno in zdravo življenje posameznika3 lskih o Vloga ožjega okolja, še posebej staršev in učiteljev, je ključna pri razvoju otrokove- tro ga vedenjskega sloga in posledično kakovosti njegovega življenja4. k v S Otrok se namreč že od spočetja razvija po nekih naravnih danostih. Dokazano je, love da že pred rojstvom zaznava dražljaje iz okolja, ki lahko vplivajo na njegov nadalj- niji nji razvoj. Po rojstvu pa je ravno okolje, v katerem se otrok rodi, ključnega pome- na za njegov spoznavni, telesni, gibalni, čustveni in socialni razvoj. Poleg tega pa na otrokovo sprejemanje dražljajev iz okolja vplivajo njegove značilnosti in zmož- nosti (dispozicije). Zato lahko dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, razdeli- mo v tri skupine. To so dejavniki dednosti, okolja in lastne dejavnosti (samode- javnosti)5 . Delovanje vseh treh dejavnikov hkrati pogojuje posameznikove spo- sobnosti, lastnosti in značilnosti. Otrokov razvoj je potrebno celostno načrtova- ti in pri tem upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje zdravega življenj- skega sloga. Raziskovalci ugotavljajo, da imajo starši odločilno vlogo pri prehra- njevalnih in športnih navadah svojih otrok. Otroci staršev, ki so bolj športno de- javni otroke pogosteje vključujejo v različne športne dejavnosti ter počitnice pre- življajo bolj aktivno, kot tisti starši, ki so športno manj dejavni. Tudi prehranjeval- ne navade staršev in otrok so povezane. Starši, katerih otroci jedo več kot 4 obro- ke dnevno, so pogosteje športno dejavni. Sentočnikova6 poudarja, da se prehranje- valne navade ustvarjajo do petega leta starosti in se kasneje težko spremenijo. Vlo- ga staršev in vzgojiteljev v vrtcih pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga, ki med drugim vključuje zdravo prehranjevanje in primerno športno dejavnost, je iz- redno pomembna7. Pomen oblikovanja zdravega življenjskega sloga v zgodnjem ot- roštvu ugotavljajo tudi drugi raziskovalci. Menijo, da sta prehrana in športna de- 3 Mojca Gabrijelčič – Blenkuš, Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2005. 4 Rado Pišot, Mojca Juriševič in Jernej Završnik, Gibalno/športna aktivnost za zdravje ter samopodoba otrok in mladine ter njihov vpliv na spremembo vedenjskega sloga. V H. Berčič (Ur.), Zbornik Slovenskega kongre- sa športne rekreacije: prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 3. slovenskega kon- gresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo, 48–53. Športna unija Slovenije, 2002. 5 Janek Musek. in Vid Pečjak, Psihologija. Ljubljana: Educy,1997. 6 Tina Sentočnik, Prehranska piramida. Viva, 13(135), 56–57,2005. 7 Mateja Videmšek,Vesna Pogelšek, Damir Karpljuk,Jože Štihec in Jera Zajec, The correlation of sports acti- vity and eating habits in preschool children and their parents. Acta Univ. Palacki. Olomouc, Gymnnica, 36(3), (2006), 65–73. 423 2 – s t 4 u .– o r javnost tesno povezani z zdravjem. To dokazujejo z raziskovanjem homocistina v 2 u 5 s ize . o tv krvi, ki je stranski produkt razgradnje beljakovin in tako pomemben dejavnik tve- k a m t r o ja , iz ganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni8. Wee in drugi9 ugotavljajo, da b n e je u o r 2 se v svetu močno povečuje interes za raziskave o kakovosti življenja in zdravega ži- b 0 s r 1 p a vljenjskega sloga. 3 e , P š žev n o e p r a Kakovost življenja in življenjski slog raziskovalci zelo različno interpretirajo, zato to o n r s obstajajo tudi različni metodološki načini in vprašalniki za merjenje kakovosti o l j ov e ž i , S n n življenja različnih populacij. Dejavniki vpliva so razdeljeni po različnih sklopih, ki e p l m ov r a pa imajo lahko tudi različno moč pri pojasnjevanju skupne variance vpliva na iz- e i n h n i o j a biro življenjskega sloga. a d g no e s m t Za podrobnejše ugotavljanje moči vpliva posameznih dejavnikov na izbiro ži- i – ent vljenjskega sloga so nekateri raziskovalci skušali sestaviti celosten in pregleden mo- del. Med snovalci omenjenih modelov se trenutno najpogosteje citira Sallisa in Al- tarda. Sallisov model10 kot glave dejavnike, ki vplivajo na izbiro zdravega življenj- skega sloga in s tem povezano tudi količino in kvaliteto športne dejavnosti, pred- postavlja biološke in psihične ter socialne in fizične dejavnike. Sallis trdi, da je moč vpliva posameznega dejavnika na izbiro zdravega življenjskega sloga relativna in odvisna od vsakega posameznika. S prepoznavanjem pomembnosti določenega dejavnika pri posamezniku, lahko učinkovito pomagamo k pravilni izbiri življenj- skega sloga in hkrati pripomoremo h kvalitetnejši promociji športnega življenja. Sallis želi s svojim modelom pokazati na dejstvo, da je potrebno za učinkovito vpli- vanje na izbiro življenjskega sloga otrok in mladostnikov, natančno določiti de- javnike, ki vplivajo na njegovo izbiro. Oblikovanje življenjskega sloga je pomemb- na sestavina vsakega posameznika, pa tudi družbe kot celote. Pozitivne posledice zdravega načina življenja namreč omogočajo večjo delovno učinkovitost, zato po- sredno vplivajo tudi na proizvodnjo in storitve ter hkrati ohranjajo posamezniko- vo zdravstveno stanje, ter na ta način razbremenjujejo izdatke zdravstvenih zava- rovalnic. 8 Mihaela Jurdana, Nadja Plazar in Rado Pišot, Gibalna neaktivnost in prehranske navade: pomen preventive pri vzgoji otrok = Non sports activities and eating habits : sence of prevention at children classes. V: Štember- ger, V (ur.), Pišot, R (ur.) in Rupret, K (ur.). Gibalna, športna vzgoja v luči kakovostnega izobraževanja: zbornik prispevkov = proceedings. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, str. 181–188, 2008. 9 Wee, HL., Ravens-Sieberer, U., Erhart, M., & Li, SC, Factor structure of the Singapore English version of the KINDL children quality of life questionnaire. Health and Quality of Life Outcomes, 5(4), (2007), 1–8. 10 James. F.Sal is, Influences on Physical Activity of Children, Adolescents and Adults. PCPFS Reasurch Digest 1(7). San Diego State University, 1999. 424 Ž Rezultati raziskav11 so pokazali, da je ravno okolje tisti dejavnik, kjer lahko kot ivlje starši, vzgojitelji oz. športni pedagogi bistveno posežemo v otrokov razvoj in pri- njsk spevamo k oblikovanju njegovega življenjskega sloga. i slog p Otroci, ki so deležni spodbudnega okolja s strani staršev, vzgojiteljev oz. športnih re pedagogov ter pestrega zunanjega okolja (geografskih značilnosti (možnosti hoje dšo v gore, smučanja, plavanja, veslanja), števila in kvalitete športnih pripomočkov in lski igral …), bodo lahko učinkoviteje izkoristili možnosti za ukvarjanje s športno de- h ot javnostjo in tako pridobili raznolike izkušnje, ki jih potrebujejo za harmoničen ra- rok v S zvoj12. lov Za oblikovanje zdravega življenjskega sloga je potrebno razviti zdrav sistem vre- eni dnot, ki ga otroci oblikujejo skozi celoten proces odraščanja. Pri tem so odraš- ji čajoči v socialni interakciji tako z odraslimi kot z vrstniki. Odrasli v tem proce- su nastopajo v različnih vlogah: kot starši, vzgojitelji, učitelji, trenerji itd. in tako z lastnim zgledom, delom, motivacijo ter sistemom vrednot vplivajo na izbiro ži- vljenjskega sloga otrok13. Nekatere sodobne študije preučujejo vrsto in obseg špor- tnih dejavnosti14 , ter jih povezujejo z različnimi parametri, ki vplivajo na njihovo izbiro. Sistematične longitudinalne in transverzalne študije15 potrjujejo dejstvo, da se mladi danes razlikujejo od vrstnikov pred desetletji predvsem pri načinih pre- življanja prostega časa in njihovih prehranjevalnih navadah. Ugotovitve za zadnje desetletje kažejo, da na izbiro življenjskega sloga bolj kot do sedaj vpliva ravno so- cialno okolje, iz katerega izhajajo16. Osrednji namen naše raziskave je bil analizirati povezanost med športno dejavno- stjo otrok in športno dejavnostjo njihovih staršev, analizirati povezanost med de- javniki zdravega načina življenja in športno dejavnostjo otrok v vrtcu in družini ter ugotoviti prehranske navade otrok in njihovih staršev. Predvidevali smo, da so otroci staršev, ki se več ukvarjajo s športom, tudi sami bolj športno aktivni ter da imajo starši, ki se več ukvarjajo s športom, pozitiven odnos do zdrave prehrane ter negativen odnos do škodljivih substanc (kajenje, alkohol). 11 Veronika Lucija Kropej, Povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport, 2007. 12 Mateja Videmšek in Rado Pišot, Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport,2007. 13 Rado Pišot in Jurij Planinšec, Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, 2005. 14 James F. Sal is, Judith Prochaska in Wendell Taylor, A review of correlation of physical activity of children and adolescent. Medicine and Science in Sport and Exercise, 32(5), (2000). 963–975. 15 Jože Štihec in Janko Strel, Analysis of the way primary and secondary school students in the Republic of Slovenia spend their summer holidays. Kineziologija, 30(1), (1998). 14–21. 16 Jernej Završnik in Rado Pišot, Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče inštitut za kineziološke raziskave,2005. 425 2 – s t 4 u .– o r Metodološki način raziskovanja 2 u 5 s ize . o tv Vzorec k a m t r o ja , iz b n Vzorec anketirancev je bil namensko izbran iz treh širših območij Slovenije e je u o r 2 b (vzhodnega, osrednjega in zahodnega), in sicer glede na odstotek vrtcev v posame- 0 s r 1 p a 3 e znem območju. Obsegal je 37 naključno izbranih vrtcev. V vzorec je bilo skupno , P š žev n o e p vključenih 520 staršev 4- do 6-letnih otrok ter 37 ravnateljev vrtcev. r a to o n r s o l j ov e Celoten proces zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o va- ž i , S n n e p l m rovanju osebnih podatkov17. ov r a e i n h n i o j a a d g n Instrument o e s m ti – en V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je namenjen staršem in njihovim t otrokom, na katerega so v celoti odgovarjali starši. Vsebuje 29 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Razdeljen je na dva dela. V prvem so vprašanja vezana na starše, in sicer na njihovo življenjsko okolje, športno dejavnost, prisotnost kajenja in alkoho- la, prehranske navade. V drugem pa na njihove otroke, in sicer na njihovo športno dejavnost, kvaliteto preživljanja prostega časa, prehranske navade. Metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani s statističnim paketom SPSS (Statistical Package for so- cial Sciences). Uporabili smo podprogram FREQUENCIES za izračun frekvence posameznih odgovorov. Uporabili smo metode, kot so: DESCRIPTIVES (opisna statistika), CORRELATION (analiza povezave med spremenljivkami) in REGRESSION (predvidevanje odvisne spremenljivke). Rezultati V raziskavo smo zajeli 520 staršev in njihovih otrok, ki obiskujejo enega izmed slo- venskih vrtcev. Razdelili smo jih na 3 širša slovenska območja, ki smo jih poime- novali zahodno, osrednje in vzhodno območje Slovenije. V posameznem Sloven- skem območju smo zajeli več naključnih regij in v njih naključno izbrali več vrtcev. Med 520 otroki, ki smo jih zajeli v raziskavo, je bilo 128 otrok iz zahodnega obmo- čja Slovenije (24.6%), 219 iz osrednjega (42.1%) in 173 iz vzhodnega (33.7%)17. Med 515 starši, ki so opredelili spol otroka, je bilo 282 dečkov (54.2%) in 233 deklic (44.8%). 5 staršev, kar predstavlja 1% anketiranih, spola ni obkrožilo. Največ otrok (58.1%) je bilo letnik 2002, starih torej 6 let. Z 31.2% sledi letnik rojstva 2003, nato z 6.3% otrok letnik rojstva 2004 ter z 2.1% otrok letnik 2005. Povprečna starost je znašala 5.4 leta s standardnim odklonom 0.7. 17 Uradni list RS, št.59/1999 426 Ž Za ugotavljanje povezave med stopnjo ukvarjanja s športno dejavnostjo med starši ivlje in njihovimi otroki smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Ugotovili smo, njsk da je športna dejavnost otrok med tednom statistično pomembno povezana s špor- i slo tno dejavnostjo staršev med tednom. Če se starši več ukvarjajo s športom (organi- g pr ziranim ali neorganiziranim), se tudi njihovi otroci več ukvarjajo z njim. Enako edš velja za športne dejavnosti med vikendi in počitnicami. olski Za ugotavljanje povezave med odnosom staršev do škodljivih substanc in njihovo h ot stopnjo ukvarjanja s športno dejavnostjo smo prav tako uporabili Pearsonov koe- rok v S ficient korelacije, kjer smo iskali povezanost med pitjem alkohola in vsemi načini l ukvarjanja s športnimi dejavnostmi ter med kajenjem cigaret in vsemi oblikami oven ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. iji Iz dobljenih rezultatov smo lahko razbrali, da ni statistično pomembne povezano- sti med različnimi športnimi dejavnostmi staršev in kajenjem oziroma med različ- nimi športnimi dejavnostmi staršev in uživanjem alkohola. Kljub temu, da so re- zultati analize vzorca pokazali, da redno kadi 12.9%, občasno 10.5% staršev ter da skoraj 40% staršev občasno pije alkohol, ti dejavniki niso v neposredni korelaciji s pogostostjo ukvarjanja s športnimi dejavnostmi med tednom. Ugotovili pa smo statistično pomembno povezanost med neorganizirano športno dejavnostjo star- šev med vikendi in počitnicami in uživanjem alkohola. Za ugotavljanje povezave med odnosom staršev do zdrave prehrane in njihovo stopnjo ukvarjanja s športno dejavnostjo smo tudi uporabili Pearsonov koeficient korelacije, kjer smo iskali primerjave med kompozitno spremenljivko, imenova- no Zdrava prehrana (ZP) in časom, ki ga starši namenijo športnim dejavnostim. Športne dejavnosti smo obravnavali ločeno, in sicer med tednom ter med viken- di in počitnicami. Ugotovili smo, da imajo tisti starši, ki se pogosteje ukvarjajo s športom (organizi- ranim in neorganiziranim), in sicer tako med tednom kot tudi med vikendi in po- čitnicami, pozitivnejši odnos do zdrave prehrane, kot tisti, ki so športno manj de- javni. Statistično značilna je tudi povezava med zdravo prehrano in zdravo pijačo. Tisti starši, ki imajo pozitiven odnos do zdrave hrane, imajo pozitiven odnos tudi do zdrave pijače. Sklep Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med športno dejavnost otrok in špor- tno dejavnostjo njihovih staršev, ugotoviti povezanost med dejavniki zdravega na- čina življenja in športno dejavnost otrok v vrtcu in družini ter ugotoviti prehran- ske navade otrok in njihovih staršev. Športna dejavnost otrok med tednom je statistično pomembno povezana s špor- tno dejavnostjo staršev med tednom. Otroci staršev, ki se več ukvarjajo z organizi- 427 2 – s t 4 u .– o r ranim in neorganiziranim športom, so tudi sami bolj športno dejavni. Enako velja 2 u 5 s ize . o tv za športne dejavnosti med vikendi in počitnicami. k a m t r o ja , iz b n Vpliv staršev, njihov zgled in vzgoja na splošno sodijo v otrokovo okolje. Če izha- e je u o r 2 b jamo iz dejstva, da otroka določajo okolje, dednost in lastna aktivnost, moramo 0 s r 1 p a 3 e starše uvrstiti v okolje, ki pomembno določa otrokov razvoj. Naša raziskava potr- , P š žev n o e p r a juje slednje dejstvo z odvisnostjo časa, ki ga športu namenijo otroci v primerjavi z to o n r s njihovi starši. Zavedamo se, da je dejavnikov, ki vplivajo na količino športne dejav- o l j ov e ž i , S n n nosti, več. Tudi Kropejeva in Videmškova18 menita, da lahko starši s svojim zgle- e p l m ov r a dom neposredno vplivajo na stopnjo ukvarjanja s športno dejavnostjo svojih ot- e i n h n i o j a rok. Med dejavnike sta uvrstili športno dejavnost staršev, aktivno preživljanje pro- a d g no e stega časa, aktivno preživljanje počitnic družine, navajanje otroka na družbeno in s m ti – en starševsko pozitivno mnenje o športu. Enako ugotavljajo v svoji študiji tudi dru- t gi raziskovalci19. Starši, ki so bolj športno dejavni, so pogosteje športno dejavni skupaj s svojimi ot- roki, kar najbolj pride do izraza v času počitnic in med vikendi. Ista raziskava je po- udarila, da se starši 3- do 5-letnih otrok v večini zavedajo pomembnosti športnih dejavnosti za otrokov celostni razvoj ter z njimi preživijo vsaj eno uro na dan zunaj. Tudi Žibert20 poudarja pomen staršev in njihove športne dejavnosti v povezavi s športno dejavnostjo njihovih otrok. Še posebej je ta povezava močna pri mlajših otrocih, saj je dokazal, da se 53% otrok, katerih starši niso športno dejavni, s špor- tom srečuje le v obliki redne pedagoške dejavnosti, medtem ko je skoraj 40% ot- rok, katerih starši so športno dejavni, vpisanih v različne športne dejavnosti. Ugotovili smo, da ni statistično pomembne povezanosti med različnimi športni- mi dejavnostmi in kajenjem oziroma uživanjem alkohola. Kljub temu, da tako pit- je alkoholnih pijač kot tudi kajenje nista statistično pomembno povezana s koli- čino časa, ki ga starši namenijo različnim oblikam športnim dejavnostim, pa oba predstavljata pomembna dejavnika tveganja za zdravje. Vzgojni slogi pojasnjujejo velik del variance otrokove prilagojenosti21, kar bi mo- ralo dodatno vzpodbuditi starše, da bi se izognili škodljivim razvadam in spreje- li zdrav življenjski slog. 18 Veronika Lucija Kropej in Mateja Videmšek, Parents and sport activity of their preschool children = Starši in športna aktivnost njihovih predšolskih otrok. Kinesiologija Slovenica, 8(1) , (2002). 19–24. 19 Mateja Videmšek, Vera Pogelšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec in Jera Zajec, The correlation of sports activity and eating habits in preschool children and their parents. Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymnnica, 36(3), (2006). 65–73. 20 Angela Žibert, A manual on guidelines for healthy nutrition of children and adolescents. Delo ,št.47, 2005, 6. 21 Maja Zupančič, Anja Podlesek in Tina Kavčič, Parental child care practies of Slovenian preschoolers´ mothers and fathers: The family Enviroment Questionaries. Psihološka obzorja, 13(3), (2004). 7–26. 428 Ž Le-ta bo pripomogel k otrokovi športni dejavnosti, ki je pomemben dejavnik ivlje preprečevanja nastanka nenalezljivih kroničnih bolezni, saj sta športne dejavnost njsk staršev in otrok povezani. i slog p Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne povezave med raz- re ličnimi oblikami športnih dejavnosti in »zdravo prehrano« in »zdravo pijačo«. dšo Številne raziskav potrjujejo soodvisnost zdrave prehrane in športa22. lskih o Raziskovalci23 tudi niso našli statistično pomembnih povezav med stopnjo ukvar- tro janja s športno dejavnostjo in zdravo prehrano. So pa ugotovili statistično po- k v S membno povezavo med stopnjo ukvarjanja s športom staršev in njihovih otrok. lov Zato zaključujejo, da je potrebno otrokom predstaviti zdrav način življenja, ki eni vključuje primerno prehrano in športno dejavnost, saj predstavljata temelje za nor- ji malno življenje brez škodljivih navad, ki lahko vodijo v nastanek kroničnih nena- lezljivih bolezni. Kljub temu, da mnoge študije24 ugotavljajo, da se v času adolescence lahko spremi- njajo življenjski slogi, ki so jih otroci do takrat prevzeli od svojih staršev, in v tem obdobju zaradi vpliva družbe, vrstnikov, medijev, nasprotovanja staršem itd. išče- jo drugačne načine preživljanja prostega časa, je vendar vsak posameznik temelje pridobil v svoji prvi socializacijski družbi, torej družini. Musek25 zagovarja druži- no kot temeljno združbo, kjer otrok pridobiva prve informacije o ljudeh, življenj- skih vrednotah, ravnanju, sprejemanju, odrekanju. Če bo pridobil v tem času po- zitivne spodbude tudi na področju športne dejavnosti, zdrave prehrane, odnosa do škodljivih substanc itd. bo lahko kasneje, ko bo ustvarjal svojo vrednostno lestvi- co, lažje upošteval vse, kar se je kot otrok naučil in so mu starši privzgojili ter je kas- neje prevzel kot svoje lastno hotenje. Literatura Blair, Steven, Clark Debra in Cureton, K. J. Adolescents`s perceptions of friends and parents`s influence on aspects of their school adjustment. Journal of Early Adolescence, 9, (1989). 419–435. 22 Mojca Gabrijelčič-Blenkuš, Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje,2005. 23 Mateja Videmšek, Vera Pogelšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec in Jera Zajec, The correlation of sports activity and eating habits in preschool children and their parents. Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymnnica, 36(3), (2006). 65–73. 24 , Helena Jeriček, Tatjana.Pokrajc in Darja Lavtar, Predstavitev rezultatov raziskave Z zdravjem povezano vedenje v v šolskem obdobju 2006. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za promocijo zdravja, 2007. 25 Janek, Musek, Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem: perspektiva socialne paradigme v psihologiji. Psihološka obzorja, 12(3), (2003). 79–92. 429 2 – s t 4 u .– o r Gabrijelčič-Blenkuš, Mojca. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobra- 2 u 5 s ize . o tv ževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za k a m t r o ja , iz zdravje, 2005. b n e je u o r 2 b Jeriček Helena, Pokrajc Tatjana in Lavtar Darja. Predstavitev rezultatov raziskave 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Z zdravjem povezano vedenje v v šolskem obdobju 2006. Ljubljana: Inštitut za n o e p r a varovanje zdravja RS, Center za promocijo zdravja, 2007. to o n r s o l j ov e Jurdana, Mihaela, Plazar, Nadja in Pišot Rado. Gibalna neaktivnost in prehranske ž i , S n n e p l m navade: pomen preventive pri vzgoji otrok = Non sports activities and eating ov r a e i n h n habits : sence of prevention at children classes. V: Štemberger, V (ur.), Pišot, i o j a a d g n R (ur.) in Rupret, K (ur.). Gibalna, športna vzgoja v luči kakovostnega izobra- o e s m t ževanja: zbornik prispevkov = proceedings. Koper: Univerza na Primorskem, i – ent Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, (2008), 181–188. Kropej, Veronika Lucija. Povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakul- teta za šport, 2007. Kropej Veronika Lucija in Videmšek Mateja. Parents and sport activity of their preschool children = Starši in športna aktivnost njihovih predšolskih otrok. Kinesiologija Slovenica, 8(1), (2002). 19–24. Malina Robert, Bouchard Claude, Oded Bar-Or. Growth, Maturation, and Phys- ical Activity. Champaign: Human Kinetics, 2004. Musek, Janek. Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivi- zem: perspektiva socialne paradigme v psihologiji. Psihološka obzorja, 12(3), (2003).79–92. Musek Janek in Pečjak Vid. Psihologija. Ljubljana: Educy, 1997. Pišot Rado, Juriševič Mojca in Završnik Jernej. Gibalno/športna aktivnost za zdravje ter samopodoba otrok in mladine ter njihov vpliv na spremembo ve- denjskega sloga. V Herman Berčič (Ur.), Zbornik Slovenskega kongresa špor- tne rekreacije: prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predsta- vitev 3. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo (2002).48–53. Športna unija Slovenije. Pišot Rado in Planinšec Jernej. Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: moto- rične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Pri- morskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziska- ve, 2005. 430 Ž Sallis James. F. Influences on Physical Activity of Children, Adolescents and ivlje Adults. PCPFS Reasurch Digest 1(7). San Diego State University, children and njsk adolescent. Medicine and Science in Sport and Exercise, 32(5), (1999). 963–975. i slog p Sentočnik, Tina.Prehranska piramida. Viva, 13(135), (2005).56–57. red Štihec, Jože in Strel, JankoAnalysis of the way primary and secondary school stu- šols dents in the Republic of Slovenia spend their summer holidays. Kineziologi- kih o ja, 30(1), (1998).14–21. trok v S Videmšek Mateja, Pogelšek Vera, Karpljuk Damir., Štihec Jože in Zajec Jera.The correlation of sports activity and eating habits in preschool children and their love parents. Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymnnica, 36(3), (2006). 65–73. niji Videmšek Mateja in Pišot Rado. Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007. Wee, HL., Ravens-Sieberer, U., Erhart, M., & Li, SC. Factor structure of the Sin- gapore English version of the KINDL children quality of life questionnaire. Health and Quality of Life Outcomes, 5(4), (2007). 1–8. Završnik Jernej in Pišot Rado. Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mla- dostnikov. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno- -raziskovalno središče inštitut za kineziološke raziskave, 2005. Zupančič Maja, Podlesek Anja in Kavčič Tina. Parental child care practies of Slo- venian preschoolers´ mothers and fathers: The family Enviroment Questiona- ries. Psihološka obzorja, 13(3), (2004). 7–26. Žibert, Angela. A manual on guidelines for healthy nutrition of children and ado- lescents. Delo, 47, (2005).6. 431 Vkl Vključevanje otrok v tečaj alpskega smučanja jučevan Involvement of children in the course of alpine ski ng je otrok v t Jasna Lavrenčič e Fakulteta za organizacijske študije Novo Mesto, Slovenija čaj a jasnalaurenti@gmail.com lpskega s Maja Meško mu Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija čanja maja.mesko@fm-kp.si Jana Suklan Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Slovenija jana.suklan@fuds.si Mateja Videmšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si Jože Štihec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija joze.stihec@fsp.uni-lj.si Damir Karpljuk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija damir.karpljuk@fsp.uni-lj.si Povzetek Namen raziskave je bil analizirati razloge in interes staršev za vključevanje otrok v tečaj alpske- ga smučanje in ugotoviti, kako sta izobrazba staršev in njihov mesečni dohodek povezana s po- gostostjo udeležbe otrok na tečaju smučanja. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 spremenljivk, smo anketirali 250 staršev šest do osemletnih otrok iz petih osnovnih šol v Slo- veniji. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the Socal Sciences). Izračunali smo frekvence in kontingenče tabele. Za izračun smo upo- rabili podprograma Frequencies in Crosstabs. Statistično značilnost povezav med spremen- ljivkami smo testirali s koeficientom kontingence. 433 2 – s t 4 u .– o r Rezultati so pokazali, da je polovica staršev vsaj enkrat že vključila svojega otroka v tečaj alpske- 2 u 5 s ize . o tv ga smučanja. Starši z višjo izobrazbo in višjim mesečnim dohodkom pogosteje vključijo otroka k a m t r o ja , iz v tečaj alpskega smučanja. Glavni pobudnik za otrokovo udeležbo na tečaju je oče. Pri več kot b n e je u o r 2 b polovici družin smučata oba starša, kljub temu se tri četrt družin nikoli oziroma redko odpra- 0 s r 1 p a vijo skupaj na smučanje. Očetje so svoje znanje ocenili mnogo bolje kot matere. Najpogostej- 3 e , P š žev n o e p ši razlog, ki so ga starši navedli, da še niso vključili otroka v tečaj alpskega smučanja, so finanč- r a to o n ne težave. Cilji staršev na področju smučanja so naslednji: več kot polovica staršev meni, da bi r s o l j ov e ž i se njihov otrok moral naučiti dobro smučati, za 30 % staršev pa je pomembna varnost na smu- , S n n e p l m ov čišču. Le 5% staršev si želi, da bi se njihov otrok usmeril v tekmovalno smučanje. r a e i n h n i o j a Ključne besede: alpsko smučanje, otroci, starši, tečaj, analiza. a d g no e s m ti – ent Abstract The purpose of this study was to analyze the reasons and the interest of parents to include children in the course of alpine ski ng and figure out how the education of parents and their monthly income associated with the frequency of children's participation in a course ski ng. With the help of a questionnaire, which included 17 variables, we interviewed 250 parents of six to eight years old children from five elementary schools in Slovenia. The data obtained were analyzed with the statistical program SPSS (Statistical Package for the Socal Sciences). We calculated the frequency and contingency tables. For the calculation we used the sub-Frequen- cies and Crosstabs. Statistical significance of the links between variables were tested by the co- efficient of contingency. The results showed that half of the parents at least once already included their child in the course of alpine ski ng. Parents with higher education and higher monthly income often in- volve children in the course of alpine ski ng. The main initiator of the child's participation in the exchange rate is father. In more than half of families to ski both parents, although three-quar- ters of the families never or rarely eliminated together to go ski ng. Fathers rated their skil s much better than the mother. The most common reason given by parents stated that they did not include them in the course of alpine ski ng are financial problems. The objectives of the parents of ski ng are as follows: more than half of parents believe that their children had to learn to ski wel , 30% of parents is important safety on the ski slopes. Only 5% of parents would like to get their children focused on competitive ski ng. Keywords: alpine ski ng, children, parents, course, analysis. Uvod Otrok začne usvajati osnove različnih športov že v predšolskem obdobju. Starši so tisti, ki mu omogočajo prvo ukvarjanje s športom in imajo veliko odgovornost za njegovo zgodnje učenje. Ker šport ohranja in krepi otrokovo zdravje, razvija nje- gove gibalne in tudi druge sposobnosti ter omogoča lažje vključevanje in prilagaja- nje v družbeno in naravno okolje, je pomembno, da starši že v predšolskem in zgo- 434 V dnjem šolskem obdobju navajajo otroke na redno športno delovanje1. Smučanje je klju nedvomno športna dejavnost, v kateri uživa večina otrok in se z veseljem vključu- čeva je tudi v različne tečaje, ki jih organizirajo smučarske šole, društva in klubi. Seve- nje o da pa jim morajo starši to omogočiti in jih pri tem spodbujati2. trok v t Otroci, ki imajo športno aktivne starše in skupaj z njimi aktivno preživljajo poči- tnice, so nasploh športno bolj aktivni3. Za otroke je zgled staršev nedvomno zelo ečaj a pomemben in koristen, saj otroci večinoma od staršev postopoma prevzamejo raz- lps lične navade oz. razvade4. V družinah, kjer gojijo športno aktivnost, so pri otrocih keg bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost, discipliniranost, natančnost, zaupanje a sm v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je uča potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj5. nja Nekatere primerjalne analize kažejo, da otroci praviloma pri sedmih letih prese- žejo energijske motorične zmožnosti svojih staršev. S tem tudi nastopi eden izmed prvih mejnikov odtujevanja otrok od družine. Slabše razvite gibalne sposobnosti in skromna športna znanja staršev celo mladim družinam predstavljajo resno ovi- ro za skupno športno dejavnost6. Rezultati nekaterih zadnjih raziskav kažejo, da se vseh navedenih problemov del staršev že zaveda7. Žal pa starši največkrat nimajo dovolj znanja niti možnosti, da bi prišli do znanja na področju različnih športov, zato je še kako pomembna stro- kovno organizirana in vodena športna dejavnost za otroke8. Tudi smučanje je ena izmed športnih zvrsti, ki jih mnogi starši ne obvladajo v to- likšni meri, da bi lahko učili svoje otroke. Zato pogosto vključijo otroke v različ- ne smučarske šole, društva, klube, kjer se otroci pod strokovnim vodstvom nau- čijo te športne zvrsti, hkrati pa razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti ter 1 Mateja Videmšek in Rado Pišot., Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport,2007. 2 Rado Pišot, Mateja Videmšek in Martina Fabretto , Sciare è un gioco. Udine: Forum, Editrice Universitaria Udi- nese, 2008. 3 Veronika Lucija Kropej in Mateja Videmšek, Parents and sport activity of their preschool children. Kinesiolo- gia Slovenica. , 2002, 8 (1), 19–24. 4 Saša Cecić Erpič, (2005). Moj otrok in tekmovalni šport – da ali ne? Otrok in družina,2005, (1), 26–27. 5 Susan Kalish, Your childs Fitness, practival advice for parents (Fitness za djecu, praktični savjeti za roditelje). Za- greb: Gop, 2000. 6 Janko Strel, Marjeta Kovač in Gregor Jurak, Pomen športa in izobraževanja pri preprečevanju sedečega načina živl- jenja in oblikovanju zdravega življenjskega stila otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport, 2004. 7 Mateja Videmšek, Jože Štihec in Damir Karpljuk., Analysis of preschool physical education. Ljubljana: Faculty of sport. Institute of kinesiology: 2008. 8 Nataša Cebokli, Mateja Videmšek in Damir Karpljuk, Analiza razlogov za vključevanje otrok v športno vadbo. Šport, 2000, 57(1–2), 20–23. 435 2 – s t 4 u .– o r postopoma sprejmejo zdrav način življenja kot pomembno osebno in družbeno 2 u 5 s ize . o tv vrednoto. k a m t r o ja , iz b n Če pogledamo rezultate raziskave o ukvarjanju prebivalstva Slovenije s posame- e je u o r 2 b znimi športnimi zvrstmi9, lahko vidimo, da je alpsko smučanje na četrtem mestu 0 s r 1 p a 3 e po odstotkih udeležencev (16,8%). Tega leta je prevladovala hoja z 62,7%, s čimer , P š žev n o e p r a se je potrdilo dejstvo, da si ljudje ne morejo več privoščiti drage smučarske opreme to o n r s in smučarske karte. o l j ov e ž i , S n n e p l m Čeprav je veliko družin zaradi finančne stiske prisiljeno odpovedati počitnice na ov r a e i n h n snegu, pa nekateri kljub temu poskrbijo, da njihovi otroci usvojijo ta šport. V naši i o j a a d g n raziskavi nas je zanimalo, kakšen je splošen interes staršev za smučanje njihovih o e s m t otrok. Želeli smo ugotoviti, kdo je pobudnik za vključitev otroka v tečaj smučanja, i – ent ali tudi starši znajo smučati, kako pogosto smučajo ter kakšni so njihovi cilji za ot- roka na področju smučanja. Želeli smo ugotoviti, ali straši z višjo izobrazbo in viš- jimi dohodki pogosteje vključujejo otroka v tečaj alpskega smučanja. Metodološki način raziskovanja Vzorec V vzorec smo zajeli 250 staršev otrok iz petih osnovnih šol, ne glede na to, ali so otroke vključili v tečaj smučanja ali ne. Otroci so bili stari šest do osem let. V razi- skavo je bilo vključenih 35% staršev otrok prvega razreda, 19% staršev otrok druge- ga razreda ter 46% staršev otrok tretjega razreda devetletne osnovne šole. Anketi- rali smo 135 mater in 125 očetov, ki so bili stari od 25 do 56 let. Matere so bile stare v povprečju 37 let, očetje pa 39 let. Instrument Starši šest do osemletnih otrok so izpolnili anketni vprašalnik, ki vsebuje sedem- najst vprašanj: • Spol in starost staršev • Starost otroka • Izobrazba staršev • Mesečni dohodki obeh staršev • Število otrok v družini • Bivalno okolje (mesto, vas) • Število dosedanjih smučarskih tečajev • Vzroki za neudeležbo na tečaju • Pobudnik za vključitev otroka v tečaj smučanja • Znanje smučanja očeta, matere 9 Herman Berčič in Boris Sila, Ukvarjanje prebivalstva Slovenije s posameznimi športnimi zvrstmi – 2006. Šport,2007, 55 (3), 17–26. 436 V • Znanje smučanja otroka pred vključitvijo v tečaj klju • Pogostost smučanja družine čev • a Smučarska oprema otroka nje o • Cilji staršev za otroka na področju smučanja trok v t Anketni vprašalnik so izpolnili starši na roditeljskem sestanku. Sodelovanje v an- keti je bilo prostovoljno. ečaj alpsk Metode obdelave podatkov ega s Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s statistič- m nim programom SPSS 15.0 (Statistical Package for the Social Sciences). Izračunali učan smo frekvence (Frequencies) in kontingenčne tabele (Crosstabs). Statistično zna- ja čilnost povezav med spremenljivkami smo testirali s koeficientom kontingence na ravni 5% tveganja. Rezultati Izmed staršev, ki so že vključili svojega otroka v tečaj alpskega smučanja, ima 17.2% višješolsko izobrazbo, sledi univerzitetna izobrazba (16.8%) in srednješolska izo- brazba (12.4). Vsi starši, ki imajo končan magisterij ali doktorat znanosti, so že vključili svojega otroka v tečaj alpskega smučanja; le 1.6% staršev, ki so vključili ot- roka v tečaj alpskega smučanja, ima končano le osnovno šolo. Tabela 1 Izobrazba staršev v povezavi z udeležbo otrok na smučarskem tečaju Parent's education Sky course participation total yes No N % N % N % primary school 4 1.6 15 6 19 7.6 high school 31 12.4 53 21.2 84 33.6 college 43 17.2 35 14 78 31.2 university 42 16.8 24 9.6 66 26.4 master or Ph.D. 3 1.2 0 0 3 1.2 total 123 49.2 127 50.8 250 100 N=number of answers Koeficient kontingence: 0.154 Statistična značilnost povezave: 0.000 Iz tabele 1 je razvidno, da obstaja statistično značilna povezanost med izobrazbo in pogostostjo vključevanja otrok v smučarski tečaj; starši z višjo izobrazbo pogoste- je vključujejo otroke v smučarski tečaj. 437 2 – s t 4 u .– o r Tretjina staršev (32.4%) ima manj kot 1000 € mesečnih dohodkov, 30.8% od 1000 2 u 5 s ize . o tv do 1500 €, 25.6% pa od 1500 do 2000 € mesečnih dohodkov. Nad 2000 € ima le k a m t r o ja , iz 7.6% staršev. b n e je u o r 2 b Med anketiranci, ki so svoje otroke že vključili v tečaj smučanja, prevladujejo starši 0 s r 1 p a 3 e z mesečnimi dohodki od 1500 do 2000 € (16.4%), nekoliko nižji delež imajo starši , P š žev n o e p r a z mesečnimi dohodki od 1000 do 1500 € (14.4%) ter z dohodki nad 2000 € (6%). to o n r s Zelo malo staršev, ki so že vključili otroka v tečaj smučanja (9.2%), ima mesečni o l j ov e ž i , S n n dohodek do 1000 €. Nasprotno lahko ugotovimo za starše, ki še nikoli niso vklju- e p l m ov r a čili otroka v tečaj smučanja: med njimi je mnogo več staršev, ki imajo nižji meseč- e i n h n i o j a ni dohodek. a d g no e s m ti – en Tabela 2 Mesečni dohodki staršev v povezavi s številom udeležb na smučarskem t tečaju Monthly income per parent Sky course participation total yes No N % N % N % 1000 € or less 23 9.2 58 23.2 81 32.4 1001 € to 1500 € 36 14.4 41 16.4 77 30.8 1501 € to 2000 € 41 16.4 23 9.2 64 25.6 over 2000 € 15 6 4 1.6 19 7.6 missing answer 8 3.2 1 0.4 9 3.6 total 123 49.2 127 50.8 250 100 N=number of answers Koeficient kontingence: 0.068 Statistična značilnost povezave: 0.027 Iz tabele 2 je razvidno, da obstaja statistično značilna povezanost med mesečnimi dohodki staršev in pogostostjo vključevanja otrok v smučarski tečaj. Starši z višji- mi dohodki pogosteje vključujejo otroke v smučarski tečaj. 37% družin živi na vasi, 40% v mestu in 23% v primestju. Med starši, ki so že vklju- čili otroka v tečaj alpskega smučanja, prevladujejo tisti, ki živijo v mestu; teh je kar 67%. 12% jih prihaja iz vasi in 21% iz primestja. Zanimalo nas je tudi, koliko otrok imajo anketirane družine. Kar 52% družin ima dva otroka, 27% družin enega otroka, pri 14% družin pa so trije otroci. 6% družin imajo štiri otroke in le en anketiran starš ima več kot štiri otroke. Med starši, ki so svojega otroka že vključili v tečaj smučanja, prevladujejo družine z dvema otroko- ma (58%), precej visok pa je delež družin s enim otrokom (32%). Le 7% družin s tre- mi otroki ter 3% družin s štirimi otroki je že vključilo otroka v tečaj. 438 V Približno polovica staršev še nikoli ni vključilo otrok v tečaj smučanja. Največkrat klju so starši otroka enkrat vključili v tečaj (35%), 10% ga je vključilo v tečaj dvakrat in čeva le 5% jih je svojega otroka v tečaj vključilo trikrat in več. Večina otrok, ki se še ni nje o udeležila tečaja, je v prvem razredu (76%), v drugem razredu je takih 70% otrok, v tro tretjem pa 56% otrok. k v t Pri razlogih, ki so jih navedli starši, da otroka še niso vključili v smučarski tečaj, ečaj a prevladujeta dva odgovora. Kot je bilo pričakovati, so finančne težave (30%) eden lps od prevladujočih razlogov, drugi navedeni razlog pa je neustrezen termin tečaja keg (25%). Kar visok delež (10%) staršev meni, da jih smučanje ne zanima in zato niso a sm vključili otroka v tečaj, 10% staršev pa navaja, da otroka tečaj ni zanimal. 10% star- uča šev meni, da je njihov otrok še premlad za večdnevni tečaj smučanja, 8% staršev pa nja otroka sami učijo smučati. Nekaj staršev (4%) je navedlo tudi bolezen otroka, 3% staršev pa slabost pri vožnji ter drago smučarsko opremo. Eno izmed vprašanj je bilo tudi, kdo je v družini glavni pobudnik za otrokovo ude- ležbo na tečaju smučanja. Rezultati so pokazali, da je pri 44.1% družin to oče, pri 31.2% mati, pri 21.3% pa oba skupaj. Pri redko katerih družinah (3.4%) je pobuda prišla od drugod (od prijateljev, sorodnikov). Pri veliki večini družin smučata oba starša (56%). Pri 20% družin smuča samo oče, pri 17% družinah ne smuča nihče, ter le pri 7% družin smuča samo mati. Na vprašanje o znanju smučanja staršev, se je za oceno odlično 25.1% očetov in 8.8% mater. Največ staršev (47.5% očetov, 35.1% mater) je mnenja, da smučajo dob- ro. 11.9% očetov in 31.6% mater je takih, ki so svoje znanje smučanja ocenili s pod- povprečno oceno. 15.5% očetov in 24.5% mater je odgovorilo, da ne znajo smučati. Zanimalo nas je, kako pogosto gre celotna družina skupaj smučat. Z 41% prevla- duje odgovor redko. Nekoliko presenetljiv podatek je, da kar 35% družin ne gre ni- koli skupaj smučat. 24% družin pa se velikokrat odpravi skupaj na smučanje. Kar polovica staršev svojih otrok še ni vključilo smučarskega tečaja. Tisti pa, ki so se tečaja udeležili, menijo, da je njihov otrok znal slabo smučati pred tečajem (20%), 13% jih meni, da je znal smučati dobro, ter 17% trdi, da njihov otrok ni znal smu- čati. Želeli smo ugotoviti, kakšni so cilji staršev za otroka na področju smučanja. Od vseh anketiranih se je le 10% staršev opredelilo, da jih smučanje ne zanima in po- sledično nimajo nobenih ciljev na področju smučanja. Več kot polovica staršev (55%) pa meni, da bi se moral otrok dobro naučiti smučati Za 30% staršev je po- membno, da se zna otrok varno spustiti po smučišču, le 5% staršev pa si želi, da bi se otrok usmeril v tekmovalno smučanje. Glede smučarske opreme smo dobili naslednje rezultate in sicer: kar 43.1% otrok ima rabljeno smučarsko opremo, 35.4% ima novo opremo, velik delež (14.4%) je 439 2 – s t 4 u .– o r tudi tistih, ki opreme sploh nimajo. Presenetljivo je, da ima le 7.1% otrok sposoje- 2 u 5 s ize . o tv no smučarsko opremo. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Sklep 0 s r 1 p a 3 e V raziskavo smo vključili starše otrok, starih šest do osem let. To je primeren čas , P š žev n o e p r a za sistematično ukvarjanje s posameznimi športnimi zvrstmi, saj je otrok že pre- to o n r s cej samostojen, lažje spremlja proces učenja, njegova pozornost je osredotočena na o l j ov e ž i , S n n posredovanje učiteljevih informacij in manj na šume iz okolice. Otroci so na tej ra- e p l m ov r a zvojni stopnji sposobni usvajati zahtevnejše gibalne vzorce dokaj hitro in brez več- e i n h n i o j a jih naporov. Kar polovica staršev še nikoli ni vključila otrok v kakršen koli tečaj a d g no e smučanja. Skoraj tretjina staršev je kot glavni razlog za neudeležbo na tečaju na- s m ti – en vedla finančne težave, četrtina pa neustrezen termin tečaja. Vrtovčeva 10 je razčle- t njevala razloge za neudeležbo na popoldanskih športnih aktivnostih. Eden glav- nih razlogov je tudi v njeni raziskavi finančni (22%), z enakim deležem pa so star- ši navedli preveliko oddaljenost športne igralnice od njihovega doma. Visok de- lež staršev (20%) tudi meni, da si sam otrok ne želi obiskovati popoldanske vadbe. Miklič11 je dobil mnogo bolj spodbudne rezultate. Le 3% staršev so menili, da zara- di finančnih razlogov otroka ne bodo vključili v popoldansko vadbo v prvem tri- letju osnovne šole. Treba pa je poudariti, da je avtor anketiral starše, ki so že vklju- čili otroke v organizirano športno vadbo v vrtcu in najverjetneje nimajo finanč- nih težav. Naša raziskava je pokazala, da obstaja statistično značilna povezanost med izo- brazbo in mesečnimi dohodki staršev ter pogostostjo vključevanja otrok v smu- čarski tečaj. Starši, ki imajo višje mesečne dohodke in višjo izobrazbo, pogosteje vključujejo otroke v tečaj alpskega smučanja. Podobne rezultate so dobili tudi Vi- demškova z ostalimi raziskovalci12, ki so anketirali starše štiri do petnajstletnih ot- rok iz različnih smučarskih šol. Avtorji so ugotovili, da imajo starši, ki vključuje- jo otroke v šolo alpskega smučanja, praviloma višji ekonomski status. Kropejeva in Videmškova13 sta ugotovili, da izobrazba in dohodek staršev vplivata tudi na to, ali starši vključijo svojega otroka na organizirano športno vadbo v predšolskem ob- dobju. Izobrazba odraslih vpliva na športno udejstvovanje njihovih otrok in tudi njih samih. 10 Živa Vrtovec, Interes staršev za vključevanje otrok do osmega leta starosti v športne programe v Slovenskih Konjicah. Di- plomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport, 2008. 11 Boštjan Miklič, Analiza programov ABC športa in možnosti njihovega razvoja. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakul- teta za šport, 2008. 12 Mateja Videmšek., Iris Gregorčič, Jože Štihec in Damir Karpljuk, Analiza razlogov za vključevanje otrok v šolo alpskega smučanja. Šport, 2004, 52(4), 65–69. 13 Veronika Lucija Kropej in Mateja Videmšek, Športno udejstvovanje štiri- do šestletnih otrok v ljubljanskem okrožju. Šport,2003, 51(1), 60–62. 440 V Raziskava Sile14 o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev je namreč pokazala, klju da imajo tisti, ki se redno ukvarjajo s športno dejavnostjo, višjo stopnjo izobraz- čeva be. Videmšek in ostali 15 menijo, da je povezanost med izobrazbo in mesečnim do- nje o hodkom staršev ter športno aktivnostjo otrok značilna predvsem pri tekmovalnih tro športih, kjer morajo starši za te otroke prispevati razmeroma veliko denarja. Kor- k v t nexl in ostali16 so v svoji raziskavi, v kateri so anketirali starše 10 do 14-letnih av- eča strijskih tekmovalcev v alpskem smučanju, ugotovili, da starši porabijo letno pov- j alp prečno 3156 € za smučanje svojih otrok. Isti avtorji navajajo tudi podatek, da starši ske tedensko porabijo do 15 ur svojega časa za to, da omogočijo svojemu otroku, da se ga s tekmovalno ukvarja z alpskim smučanjem. muča Dobida in Videmškova17, menita, da finančne zmožnosti pogosto vplivajo na in- nja tenzivnost športnega udejstvovanja. Vse več članov materialno ogroženih družin namreč sploh ne razmišlja o aktivnostih v prostem času, saj se ukvarjajo s proble- mom preživetja. Smučanje je eden izmed športov, kjer je treba odšteti veliko de- narja, zato je pričakovati, da se družine nižjih socialnih slojev ne bodo odloča- le za ta šport.Starši so eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve otroka o ukvarjanju s smučanjem. Otrok je v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva moč- no navezan na svojo družino, ki ga s svojim zgledom in predlogi oziroma odločit- vami usmerja k izbiri določene športne aktivnosti 18. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je pobudnik za vključitev v tečaj smučanja največkrat oče. Videmškova in ostali19, ki so anketirali starše, ki so vključili svoje otroke v tečaj alpskega smučanja, so ugotovili, da se starši večinoma skladno odlo- čijo za tečaj, torej oba starša skupaj (69%). Videmškova in drugi20 so prav tako ugotovili, da se starši večinoma skupaj odlo- čijo, da bodo otroka vključili v šolo smučanja, med posamezniki pa prevladujejo očetje. Videmškova21meni, da se v zgodnjem predšolskem obdobju z otrokom več 14 Boris Sila, Leto 2006 in 16. študija o športnorekreativni dejavnosti Slovencev. Šport,2007, 55(3), 3–11, priloga. 15 Mateja Videmšek, Tjaša Posega, Jože Štihec in Damir Karpljuk, Opinion of children, parents and coaches on alpine ski ng competitions for children. International journal of physical education. , 2007, 44 (2), 74–82. 16 Elmar Kornexl. Kathrin Spanner in Barbara Hotter, Parental involvement in youth ski racing. V Proceedings book of the 4 th International Congress on Science and Ski ng, 126. Austria: University of Salzburg, 2007. 17 Marjeta Dobida, Rausavljević Nikola in Mateja Videmšek, Analiza poučevanja alpskog skijanja djece do se- dam godina starosti. Školski vjesnik, 2008, 57 (1/2), 141–152. 18 Matej Tušak,Maksimiljana Marinšek in Maks Tušak, Vloga družine in staršev v športu. Zalog: Klub M.T.,2003. 19 Mateja Videmšek,Iris Gregorčič,Jože Štihec in Damir Karpljuk, Analiza razlogov za vključevanje otrok v šolo alpskega smučanja. Šport, 2004, 52(4), 65–69. 20 Mateja Videmšek,Tjaša Posega, Štihec Jože in Damir Karpljuk, Opinion of children, parents and coaches on alpine ski ng competitions for children. International journal of physical education.,2007, 44 (2), 74–82. 21 Mateja Videmšek, Pasivni starši, zbudite se! Polet,2007, 6 (4), 54–55 441 2 – s t 4 u .– o r športno ukvarja mati, kasneje pa to vlogo prevzame oče. V prvih letih šolanja ima 2 u 5 s ize . o tv torej oče velik vpliv na otrokovo športno udejstvovanje. k a m t r o ja , iz b n Pomemben vpliv na otrokovo smučanje imata nedvomno znanje in pogostost e je u o r 2 b smučanja staršev. Med našimi anketiranci prevladujejo družine, v katerih smuča- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ta oba starša (56%). Le 15.5% očetov in 24.5% mater ne zna smučati. Ocena znanja n o e p r a smučanja očetov in mater je subjektivna, saj se lahko nekateri podcenjujejo, spet to o n r s o l j ov e drugi pa pri svojem znanju smučanja pretiravajo. Največ staršev meni, da je njiho- ž i , S n n e p vo znanje smučanja dobro, več moških kot žensk misli zase, da smučajo odlično, l m ov r a e i več žensk kot moških pa je mnenja, da smučajo slabo. Iz teh rezultatov je razbrati, n h n i o j a a d g da znajo očetje bolje smučati ali pa se le precenjujejo. no e s m ti – en Družinsko smučanje oz. počitnice v današnjem času pomeni velik finančni zalo- t gaj za marsikatero družino. Zato so bili rezultati naše raziskave pričakovani. Kar 35% družin se nikoli ne odloči za družinsko smučanje (izlet ali počitnice), 41% pa se za to odloči redko. Družine si še privoščijo enodnevni smučarski izlet, večdnev- nih počitnic pa si vsako leto ne morejo privoščiti. Videmškova in ostali22 so dobi- li nekoliko drugačne rezultate. Kar 27% družin se na smučarske počitnice odpra- vi za 5 do 10 dni. Za enodnevni smučarski izlet se je odločilo 17% družin, medtem ko sploh ne gre smučat le 3% družin. Velik je tudi delež tistih družin, ki gredo na do petdnevne smučarske počitnice. Seveda pa je ob tem potrebno poudariti, da so bili v njeni raziskavi zajeti samo starši, ki so svojega otroka vključili v šolo smuča- nja, medtem ko so bili v našo raziskavo vključeni vsi starši, tudi tisti, ki jih smuča- nje ne zanima. S finančnim stanjem družine pa niso povezani le drage vozovnice, tečaji, prevozi, hoteli, temveč tudi smučarska oprema. Mnoge družine si ne morejo privoščiti vsa- ko leto dražje opreme za otroka. Kornexl in drugi23 so anketirali starše 10 do 14-let- nih otrok – avstrijskih tekmovalcev v alpskem smučanju in ugotovili, da starši po- rabijo letno celo do 5000 eur denarja za smučanje svojih otrok, od tega 56 % za smučarsko opremo. Kljub temu smo v naši raziskavi ugotovili, da ima kar 35 % ot- rok novo opremo, ki je seveda nekoliko cenejša kot za smučarje tekmovalce. Ta po- datek je presenetljiv ob dejstvu, da otroci zaradi hitre rasti potrebujejo vsako sezo- no novo opremo, zelo dobro ohranjeno otroško smučarsko opremo pa lahko ku- pimo na različnih smučarskih sejmih. Pričakovati je bilo, da se bo več staršev od- ločilo za rabljeno opremo. Teh je bilo za nekaj odstotkov več (43%), vendar še ved- no manj od povprečja. 22 Mateja Videmšek, Ines Gregorčič., Jože Štihec in Damir Karpljuk, Analiza razlogov za vključevanje otrok v šolo alpskega smučanja. Šport, 2004, 52(4), 65–69. 23 Elmar Kornexl. Kathrin Spanner in Barbara Hotter, Parental involvement in youth ski racing. V Proceedings book of the 4 th International Congress on Science and Ski ng, 126. Austria: University of Salzburg, 2007. 442 V Le 14.4% otrok opreme nima, kar je v primerjavi z odstotkom neudeleženih na te- klju čaj (66%) zelo malo. Torej, tudi večina tistih, ki se tečaja ni udeležila, ima opremo, čeva vendar je ne uporablja oz. jih sam tečaj ni zanimal. Le 7% otrok pa so imeli opre- nje o mo izposojeno. trok v t Videmškova in drugi22 so v svoji raziskavi dobili podobne rezultate. Večina staršev (69%) je tudi v njeni raziskavi svojemu otroku kupila novo opremo, 28% otrok je ečaj a imelo rabljeno opremo in 8 % je imelo opremo izposojeno. Avtorji so te rezultate lp takrat pripisali spremembi tehnike smučanja in hkrati novi, drugačni opremi na skeg trgu. Starši so nekoliko prisiljeni k nakupu smuči z večjim stranskim lokom oz. si a sm tako opremo izposodijo, saj te smuči začetniku nudijo hitrejši napredek. Dobida uč in drugi24 pa menijo, da bi s pestrejšo in kakovostnejšo ponudbo v izposojevalni- anja cah smučarske opreme lahko precej pripomogli, da bi smučanje postalo dostopnej- še tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti drage nove smučarske opreme. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti tudi, kakšni so cilji staršev za otroka na po- dročju smučanja. Le četrtina staršev je vključila v tečaj otroke, ki so znali dobro smučati, večina jih smučati sploh ni znala oziroma so smučali slabo. Več kot polo- vica staršev meni, da je za njih najpomembneje, da bi se moral otrok dobro naučiti smučati, za večino ostalih pa je pomembno, da se zna otrok varno spustiti po smu- čišču. Le 5% staršev si želi, da bi se otrok usmeril v tekmovalno smučanje. Rezulta- ti raziskave na populaciji otrok, ki smučajo v klubih25 so pokazali, da imajo zlasti očetje, ki so včasih trenirali, visoko zastavljene cilje tudi za svoje otroke; v veliki meri si namreč želijo, da bi postali vrhunski tekmo- valci.Starši pogosto pričakujejo, da se bo otrok v tečaju v čim krajšem času nau- čil čim več. Premalo pa se zavedajo dejstva, da je za usvojitev določenih elementov pri smučanju kot pri drugih športih potreben čas. Pri mlajših otrocih mora alp- sko smučanje tako kot vsak šport vsebovati elemente igrivosti, ki je osnova člove- kove ustvarjalnosti. Tudi pri poučevanju smučanja moramo upoštevati, da delu- jemo v sproščenem obdobju otroštva in ne v klasičnem izobraževalnem sistemu. Naučiti otroka smučati je cilj, ki si ga postavijo starši in učitelji, zagotovo pa ne ot- rok. Otrok ima veliko zase pomembnejših razlogov, da se priključi aktivnosti, če je le-ta primerno organizirana. Otroka zanima pot do cilja, raznolikost in kakovost procesa ter izkušenj, ki jih na tej poti dobiva, in ne cilj kot končni produkt26. Če je učenje smučanja prilagojeno sposobnostim, značilnostim in posebnostim otroka, potem le-ta skoraj zagotovo z veseljem smuča. Zadovoljni mali smučar pa pogosto 24 Marjeta Dobida, Rausavljević Nikola in Mateja Videmšek, Analiza poučevanja alpskog skijanja djece do sedam godina starosti. Školski vjesnik, 2008, 57 (1/2), 141–152. 25 Mateja Videmšek, Ines Gregorčič., Jože Štihec in Damir Karpljuk, Analiza razlogov za vključevanje otrok v šolo alpskega smučanja. Šport, 2004, 52(4), 65–69. 26 Mateja Videmšek,Tjaša Posega, Štihec Jože in Damir Karpljuk, Opinion of children, parents and coaches on alpine ski ng competitions for children. International journal of physical education.,2007, 44 (2), 74–82. 443 2 – s t 4 u .– o r za smučarske aktivnosti navduši tudi svoje starše, ki prej niso (veliko) smučali, da 2 u 5 s ize . o tv tudi sami pogosteje posežejo po tej ali kateri podobni obliki športne aktivnosti27. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Literatura 0 s r 1 p a 3 e Berčič, Herman in Sila, Boris.Ukvarjanje prebivalstva Slovenije s posameznimi , P š žev n o e p r a športnimi zvrstmi – 2006. Šport,55– 3,(2007), 17–26. to o n r s o l j ov e Cecić Erpič, Saša. Moj otrok in tekmovalni šport – da ali ne? Otrok in družina, ž i , S n n e p l m št.1, (2005), 26–27. ov r a e i n h n Čebokli, Nataša, Videmšek, Mateja in Karpljuk, Damir. Analiza razlogov za i o j a a d g no e vključevanje otrok v športno vadbo. Šport, 57(1–2), (2009), 20–23. s m ti – en Dobida, Marjeta, Rausavljević, Nika in Videmšek, Mateja. Analiza poučeva- t nja alpskog skijanja djece do sedam godina starosti. Školski vjesnik, 57 (1/2), (2008), 141–152. Kornexl, Elmar, Spanner, Kathrin in Hotter, Barbara. Parental involvement in yo- uth ski racing. V Proceedings book of the 4 th International Congress on Sci- ence and Skiing, 126. Austria: University of Salzburg, 2007. Kalish, Susan. Your childs Fitness, practival advice for parents (Fitness za djecu, praktični savjeti za roditelje). Zagreb: Gopal, 2000. Kropej, Veronika Lucija in Videmšek, Mateja. Parents and sport activity of their preschool children. Kinesiologia Slovenica. , 8 (1), (2002), 19–24. Kropej, Veronika Lucija in Videmšek, Mateja. Športno udejstvovanje štiri- do šestletnih otrok v ljubljanskem okrožju. Šport, 51(1), (2003), 60–62. Miklič, Boštjan. Analiza programov ABC športa in možnosti njihovega razvoja. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport, 2008. Pišot, Rado in Videmšek, Mateja. Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, 2004. Pišot Rado, Videmšek Mateja in Fabretto Martina . Sciare è un gioco. Udine: Fo- rum, Editrice Universitaria Udinese, 2008. Pust Gregor, Lešnik Blaž in Pori Maja.Učenje smučanja 4- do 7-letnih otrok. Šport, 52(4), (2008), 16–18. Sila, Boris. Leto 2006 in 16. študija o športnorekreativni dejavnosti Slovencev. Šport, 55(3), (2007), 3–11, priloga. Strel Janko, Kovač Marjeta in Jurak Gregor. Pomen športa in izobraževanja pri preprečevanju sedečega načina življenja in oblikovanju zdravega življenjskega stila otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2004. 27 Gregor Pust, Blaž Lešnik in Maja Pori, Učenje smučanja 4- do 7-letnih otrok. Šport,2004, 52(4), 16–18, priloga 444 V Tušak, Matej, Marinšek, Maksimiljana in Tušak, Maks. k Vloga družine in staršev v lju športu. Zalog: Klub M.T., 2003. čevan Videmšek, Mateja, Gregorčič, Ines, Štihec, Jože in Karpljuk, Damir.Analiza ra- je o zlogov za vključevanje otrok v šolo alpskega smučanja. Šport, 52(4), (2004), trok v t 65–69. eč Videmšek, Mateja in Pišot, Rado. Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, aj a Inštitut za šport, 2007. lpske Videmšek, Mateja. Pasivni starši, zbudite se!. Polet, 6 (4), (2007), 54–55. ga sm Videmšek, Mateja, Posega, Tjaša, Štihec, Jože in Karpljuk, Damir.Opinion of uča children, parents and coaches on alpine skiing competitions for children. In- nja ternational journal of physical education. , 44 (2), (2007), 74–82. Videmšek, Mateja, Štihec, Jože in Karpljuk, Damir. Analysis of preschool physical education. Ljubljana: Faculty of sport, Institute of kinesiology, 2008. Vrtovec, Živa. Interes staršev za vključevanje otrok do osmega leta starosti v špor- tne programe v Slovenskih Konjicah. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport, 2008. 445 2 – s t 4 u .– o r Starejši kot pomemben del 2 u 5 s ize . o tv k a m družbenega kapitala t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The elderly as a significant segment of the social 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n capital o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Cecilija Lebar , S n n e p l m ov Zdravstvena fakulteta v Ljubljani, Slovenija r a e i n h n i o j a cecilija.lebar@zf.uni-lj.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Uvod: Problem je, da se populacija stara, ljudje se prehitro upokojujejo, posledično se število za- poslenih zmanjšuje in to manjše število zaposlenih bo moralo pokriti stroške vse večjega števi- la upokojencev. Ker so starejši lahko še vedno v dobri psihični, fizični in intelektualni kondici- ji, bi bilo za sleherno družbo škoda, če tega kapitala ne bi znali izkoristiti. Metode: Z namenom proučiti možnosti in znanje za čim večjo vključenost starejših ljudi v družbo,je bil izveden pre- gled literature. Iskanje je bilo izvedeno v bibliografskih bazah podatkov kot so: Science Direct, ProQuest in Medline. V analizo je bilo vključenih 34 prispevkov. Rezultati: Analiza je pokaza- la tri tematske kategorije, in sicer: neizkoriščenost starejših, razlogi za vključenost in njeni učin- ki ter dobre rešitve. Zaključek: Na proučevanem področju je izvedenih dovolj raziskav, da se z nekaj pripravljenosti in vložene energije lahko, v pozitivnem smislu, izkoristi kapital starejših. Ključne besede: socialna vključenost, značilnosti starejših, starejša delovna sila Summary Introduction: Ageing is one of the top chal enges our economies face. The combination of rapid aging of the population and the increasing longevity means that people are presently spending more years in retirement than at any time in history. The shrinking of the workforce relative to the number of pensioners presents a prominent economic concern which will dra- matical y strain the social security systems. At the time of retirement many people still enjoy good physical and mental health, so the society should pay considerable attention to the pro- ductivity of older workers and make use of this capital. Methods: In order to explore the issue, a literature review was conducted on the integration of the elderly into society. The data were retrieved from 34 articles from ScienceDirect, ProQuest and Medline. Results: The data anal- ysis yielded three thematic categories, namely, inadequate use of the knowledge and experi- ences of the pensioners, the reasons for their integration into society and the entailing benefits and good solutions. Conclusions: The research hither to conducted indicates that the capital centered in the elderly population should be adequately used to the benefit of elderly individu- als as well as the society as a whole. 447 2 – s t 4 u .– o r Key words: social integration, attributes and nature of the elderly, elderly workforce 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz Uvod b n e je u o r 2 b V letu 2011 je bilo v Sloveniji 16,5% populacije starejše od 65 let. Projekcije za leto 0 s r 1 p a 3 e 2020 pa kažejo, da bo ta odstotek narasel na 191. Dolga pričakovana življenjska , P š žev n o e p doba je kazalec gospodarske razvitosti, dobrih življenjski razmer in razvite medi- r a to o n cine. Gonzales in Morrow Howellova2 pravita, da večina starejših lahko pričakuje, r s o l j ov e ž i , S n n da bodo živeli osemdeset let in več. e p l m ov r a e i Navedena dejstva in trendi so nekaj na kar smo lahko ponosni, vendar se moramo n h n i o j a a d g kot družba zavedati, da je to lahko tudi problem, saj bo vse več ljudi v pokoju, kar no e s m pomeni vse večjo obremenjenost delovno aktivnih z upokojenci. Tega problema ti – en se vse bolj zavedamo, kljub temu pa v Sloveniji na sistemski ravni nismo kaj dos- t ti naredili. Harvey in Thurnwald3 pravita, da si moramo zastaviti naslednja vpra- šanja: Kaj bodo upokojenci počeli v njihovih zadnjih 25ih letih? Ali bo pokojnin- ska blagajna vzdržala te dolgotrajne upokojitve? Ali bodo naše bolnišnice in zdra- vstveni sitem pregoreli ali pa bodo starejši našli način življenja s katerim bodo pri- spevali skupnosti? Z namenom, da bi proučili možnosti in znanje za čim večjo vključenost starejših ljudi v družbo, smo izvedli pregled literature. Najprej pa poglejmo značilnosti so- dobnih starostnikov in socialnega kapitala. Značilnosti starejše populacije in njihova produktivnosti Če si postavimo vprašanje, kdaj je pravzaprav nekdo star, ugotovimo, da je nekaj kronološka starost, nekaj drugega pa posameznikov lastni občutek starosti. Ne glede na različnost doživljanja staranja in starosti, pa raziskave vseeno dokazujejo, da nekatere človekove kapacitete in sposobnosti z leti upadajo4. Sperry in Prosen5 govorita o mitih povezanih s staranjem. Identificirala sta šest mi- tov, in sicer: da je večina starejših slabega zdravja, da starejši nimajo tako jasnih misli kot mladi, da so starejši neproduktivni, da so neatraktivni in brezspolni in da je večina starostnikov pravzaprav enakih. Kasneje v članku prikažeta zmotnost 1 EUROSTAT, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Population_statistics_at_ regional_level/sl (05.05.2012). 2 Ernest Gonzales and Nancy Morrow-Howel , »Productive engagement in aging friendly Communities,« Generations 33, no. 2 (2009): 51–58. 3 Peter W. Harvey and Ian Thurnwald, »Ageing wel , ageing productively: The essential contribution of Aus- tralia’s ageing population to the social and economic prosperity of the nation,« Health Sociology Review 18, (2009): 379–86. 4 Constantinos Phel as, Aging in European Societies, International Perspectives of Aging, (New York: Springer Science + Business Media, 2013). 5 L. Sperry and H. Prosen, Aging int the Twenty-first century: A Developmental Perspective Garlad, ( New York, 1996). 448 St teh mitov, kar tudi pojasnita. Na primer: Tudi, če ima starostnik nek kronični zdra- arej vstveni problem, ni nujno, da ga to omejuje v njegovem delovanju. ši kot p Heidrich in Ryff 6sta prišla do paradoksne ugotovitve, in sicer, da starejši ljudje om ocenjujejo njihovo dobro počutje, kvaliteto življenja in psihološko funkcionira- em nje bolje kot mladi. Tudi ocena njihovega življenjskega zadovoljstva, morale in sre- ben d če je višja, ocena depresivnosti in anksioznosti pa je nižja od ocene mlajše popula- e cije. Ta paradoks lahko pojasnimo z vse boljšim managementom kroničnih bolez- l dru ni, kar starejšim ljudem omogoča, da živijo produktivno in zadovoljno življenje, ne žbe glede na prisotno kronično degenerativno bolezen. Če se nekdo počuti dobro, je neg dobro, ne glede na njegovo fizično stanje. a kap Hojnik Zupan7 je govorila o uspešnem staranju in ga je opredelila kot dolgost živ- ital ljenja, kakovost zdravja, socialna in komunikacijska kompetentnost, dostopnost a novih zaposlitev, novih druženj, storitev za pomoč ostarelih, osebno zadovoljstvo oziroma smisel življenja. Harper8 pravi, da ni razloga za to, da ljudje ne bi bili pro- duktivni v ekonomskem smislu in v družbi na sploh, ko enkrat prestopijo to ma- gično mejo 60 ali celo 65 let. On celo trdi, da okrog 90% posameznikov lahko pri- čakuje, da bodo preživeli življenje brez resnejših nezmožnosti in potrebne pomo- či v dnevnih aktivnostih. Kakorkoli, trdimo lahko, da je dosti starejših ljudi, ki so zmožni prispevati v skupnosti, pa naj je to kot poslovneži, strokovnjaki, prostovolj- ci ali pomoč v družini. Sperry in Prosen9 navajata dva možna scenarija. Prvi je, da starejši lahko, po upokojitvi, družbi prispevajo preko delne ali cele polne zaposli- tve. Tukaj jih lahko podpremo s preventivnimi zdravstvenimi programi, ki spod- bujajo aktivno in produktivno življenje. Drugi scenarij je, da družba starajočo se populacijo spodbuja v upokojevanje in trošenje njihovega premoženja in premože- nja njihovih otrok za plačevanje zdravstvenih storitev, zdravil, različnih terapij. Ta scenarij lahko ogrozi družbeno vitalnost in globalno ekonomijo. Da do tega ne bi prišlo, moramo proces upokojevanja proučevati. Participacija in socialni kapital Participacija oziroma sodelovanje pomeni človekovo sposobnost vključevanja v vsakodnevne aktivnosti oziroma v družbene aktivnosti. Svetovna zdravstvena or- ganizacija (v nadaljevanju WHO) daje konceptu participacije pomembno vlogo, saj navaja, da se zdravje in dobro počutje posameznika doseže preko participaci- 6 S. M. Heidrich and C. D. Ryff, »Changing perspectives on psychological wel -being« in Aging in the Twenty- first century: A developmental perspective Rutledge, ur. L. Sperry (New York: 1996), 73–102. 7 Ida Hojnik Zupanc, Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu (Ljubljana: Znanstvena knjižnica FDV, 1999). 8 Sarah Harper, Ageing societies: Myths, chal enges and opportunities (New York: Hodder Arnold & Oxford University Press, 2006). 9 Sperry and Prosen, » Aging int the Twenty-first century, « 50. 449 2 – s t 4 u .– o r je v zanj smiselnih vsakodnevnih aktivnostih, v okolju, ki podpira polno vključe- 2 u 5 s ize . o tv nost10,11. AOTA 12 pa poudari, da je eden bistvenih namenov delovne terapije ravno k a m t r o ja , iz spodbujanje in omogočanje participacije ljudi vseh starosti, v za njih pomembne b n e je u o r 2 aktivnosti. Ena od nalog delovne terapije je tudi so-oblikovanje takega okolja, ki b 0 s r 1 p a bo podpiralo participacijo čim širše množice ljudi, torej tudi starejših oziroma 3 e , P š žev n o e p upokojencev. r a to o n r s Koncept o l j socialni kapital se je pojavil v 90tih letih prejšnjega stoletja, v okviru soci- ov e ž i , S n n alne znanosti13. Socialni kapital se nanaša na povezave med ljudmi in njihov vpliv e p l m ov r a na skupnost, promovira zaupanje in sodelovanje med posamezniki, kar omogoča e i n h n i o j a pozitivne kolektivne akcije14. a d g no e s m t Za namene tega prispevka smo povezali koncepta participacija in socialni kapital, i – ent saj sta oba v literaturi velikokrat obravnavana skupaj in s pomočjo obeh najlažje povežemo problem vključenosti starejših ljudi v družbo, z delovno terapijo. Vse več je znanja, ki govori o tem, da delo in prostovoljstvo pozitivno vplivata na posameznika, družino in družbo15. Akabas in Gates16 trdita, da delo posamezni- ku omogoča socialni status in dostop do socialnih interakcij, daje mu občutek sa- mospoštovanja in mu pomaga strukturirati življenje. Pitt-Casouphes17 pa pravi, da tudi delodajalci imajo kar nekaj koristi od starejših delavcev, saj so raziskave pokazale, da starejši delavci dajejo iniciativo, so lojalni podjetju, zanesljivi, imajo vzpostavljeno strokovno mrežo, visoko razvito sposobnost videti kaj je pomembno za službo, visoko delovno etiko ipd. Metode Izhodiščna teza je, da se v Sloveniji premalo ukvarjamo s starejšimi kot potencial- nim kapitalom te družbe. Identificirane bodo znanstvene in strokovne publikaci- je, ki obravnavajo starostnika s tega vidika in tiste, ki predstavijo konkretne rešitve problema. V ta namen je bila izbrana opisna metoda dela, in sicer smo izvedli pre- 10 AOTA, »Occupational therapy practice framework: Domain and process (2nd ed.), American Journal of Occupational Therapy 62, (2008): 625–88. 11 WHO, International classification of functioning, disability and health (10th ed) (Geneva: 2007): 10–25. 12 AOTA, » Occupational therapy practice framework, « 627. 13 S. Szreter and M. Woolcock, »Health by association? Social capital and the political economy of public health,« International Journal of Epidemiology 33, (2004): 650–67. 14 Deirdre Heenan, »Social capital and older people,« Journal of Aging Studies 24, (2010): 40–46. 15 Gonzales and Morrow-Howel , »Productive engagement ,« 54. 16 S. H. Akabas and L. B. Gates, »Older adults and work inthe 21st century,« in Handbook of Social Work in Health and Aging, ur. B. Berkman and S. D'Ambruoso (New York: Oxford University Press, 2006), 1–181. 17 M. Pitt-Casouphes, »Between a twentieth and twenty-first-century workforce: Employers at the tipping point,« Generations 31, no.1 (2007): 50–56. 450 St gled literature. Hart18 pregled literature opredeli kot »izbor dostopnih dokumen- arej tov o pojavu, ki vsebujejo informacije, ideje, podatke in ugotovitve, napisane z do- ši ko ločenega vidika, da bi dosegli določene cilje ali izrazili določene poglede na naravo t po in način proučevanja pojava, ter ovrednotenje teh dokumentov z vidika bodočega me raziskovanja«. Zbiranje virov je potekalo v mesecu Avgustu 2013, v bibliografskih mb bazah podatkov kot so: Science Direct, ProQuest in Medline. Iskanje je bilo ome- en d jeno na članke, ki so dostopni v polnem besedilu. Kot iskalni pojmi so bili upora- el d bljeni: »aging workforce« in system/solutions/management ter »older people« ružb in legislation/social capital/civic participation ter productive aging. enega ka Rezultati pit Najdeno je bilo 34 prispevkov, ki so obravnavali starejšo populacijo z vidika social- ala nega kapitala. Na osnovi izbranih prispevkov so bile izoblikovane tri tematske ka- tegorije, nekatere od teh imajo še podteme. Kategorije s pripadajočimi podtema- mi so predstavljene v tabeli 1. Tabela 1: Tematske kategorije Kategorija Podtema Vsebina Neizkoriščenost starejših Starejši imajo veliko znanja in izku- šenj, so še vedno vitalni in želijo biti vključeni Razlogi za participacijo in njeni učinki Razlogi za participacijo Druženje, dobro, počutje, občutek koristnosti, nekaj početi Recipročnost in zaupanje Boljši medsebojni odnosi in medgeneracijska povezanost Boljše življenje Večje zadovoljstvo z življenjem, bol- jše zdravje .. Dobre rešitve Vseživljenjsko izobraževanje Univerze za tretje življenjsko obd- obje, izobraževanje na delovnem mestu … Management starejše delovne sile Postopno upokojevanje, rotiranje v organizaciji Oblikovanje delovnih mest Delo na organizacijski kultu- ri, ergonomiji in poznavanju posameznikovih zmožnosti ter zahtev dela 18 Chris Hart, Doing a Literature Review: Releasing the Social Science Research Imagination (London: SAGE Publica- tions, 2001),13-14. 451 2 – s t 4 u .– o r Razprava 2 u 5 s ize . o tv Gonzales in Morow-Howell19 govorita o starostniku prijazni družbi in jo povežeta k a m t r o ja , iz s produktivnim vključevanje starejših. Kako literatura obravnava ta problem bo v b n e je u o r 2 b nadaljevanju prikazano skozi tri tematske sklope. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Neizkoriščenost starejših r a to o n r s Popkin in sodelavci20 pravijo, da so starejši delavci, ki so ostali v službi po dopolnje- o l j ov e ž i , S n n ni potrebni starosti za upokojitev in tisti , ki so se vrnili v službo, relativno neizko- e p l m ov r a riščena delovna sila. Heenan21, ki je proučeval starejšo populacijo v ruralnem oko- e i n h n i o lju Združenih državah Amerike, je ugotovil, da starejši ljudje predstavljajo močan j a a d g no e ekonomski in socialni vir. Ti ljudje imajo namreč veliko znanja in izkušenj in bi s m ti – en lahko igrali pomembno vlogo v socialni povezanosti. Današnji starostniki so ve- t liko bolj vitalni kot pred desetletji. Tudi, če so upokojeni lahko prevzemajo po- membne življenjske vloge, kot so: skrbnik za družinske člane, sodelovanje v različ- nih prostovoljnih in interesnih društvih ali celo kot samostojni podjetniki. DeLong22 opozarja, da preveliko upokojevanje, klub višku delovne sile, lahko za neko podjetje pomeni izgubo pomembnega znanja in izkušenj, še posebej v pri- meru, če so se ti zaposleni razvili v tem podjetju. Raziskave tudi kažejo, da »baby boom« generacija izraža močno željo po aktivni vključenost v skupnost23. Razlogi za participacijo in njeni učinki Dlje kot bomo ljudi obdržali aktivne in vključene, bolj je verjetno, da bodo le-ti lahko še naprej prispevali družbi v ekonomskem smislu in manjša bo verjetnost, da bosta zdravstvena in socialna blagajna pogoreli24. Davis in sodelavci25 so ugotovili, da si razlogi za participacijo starejših v različnih društvih, skupinah in aktivnostih, sledijo v naslednjem vrstnem redu: uživanje, želja vrniti družbi, naučiti se nekaj novega. 25,5% vključenih v študijo je izjavilo, da so se odločili za neko obliko participacije zaradi njihove lastne osamljenosti, samo 12,5%, da so bili v to primorani, kljub temu pa so v tem uživali. Morebitni razlogi za participacijo pa so lahko tudi pozitivni učinki participacije. Vključeni v raziska- 19 Gonzales and Morrow-Howel , »Productive engagement,« 57. 20 Stephen H. Popkin et al., »Age is more than just a number: Implications for an aging workforce in the US transportation sector,« Applied Ergonomics 39, (2008): 542–49. 21 Heenan, »Social capital and older people,« 43. 22 D. DeLong, Lost knowledge ( Oxford: Oxford University Press, 2004). 23 Jeffrey A.Burr and Jennifer Moorhead, »Productive aging and civic participation,« Journal of Aging Studies 16, (2002): 87–105. 24 J. Fries, »Compression of morbidity in the elderly« Vaccine 18, (2000): 1584–89. 25 Sandra Davis et al., »Being involved in the country: Productive aging in different types of rural communities,« Journal of Rural Studies 28, (2012): 338–46. 452 St vo, ki so jo izvedli Davis in sodelavci26 so te pozitivne učinke rangirali takole: pri- arej jateljstvo in socialne interakcije, ostati aktiven, dober občutek, da nekaj narediš, ši ko druženje z ljudmi, ki imajo podobne interese, prispevati skupnosti, nekaj početi z t po življenjem, vzpostavljati stike, pridobiti si spoštovanje družbe. mem Starejši ljudje pogosto nudijo socialno pomoč, dostikrat pa jo tudi prejemajo. Tu- ben d kaj gre za recipročnost. Recipročnost je opredeljena kot proces izmenjave znotraj so- e cialnih odnosov27. Večina vključenih v Davisovo28 raziskavo je izjavilo, da verjame- l dru jo, da, če pomagaš drugemu, na dolgi rok pomagaš samemu sebi. Ne-presenetljivo žbe je recipročnost najbolj izražena v ruralnem okolju. nega k Kar nekaj raziskav je bilo narejenih z namenom ugotovitve povezave med social- ap no vključenostjo in zdravjem. Načeloma te raziskave niso pokazale neposredne- ital ga učinka vključenosti na nivo funkcij in struktur (na primer: na mišično moč, na a kognitivne funkcije ipd.)29. V raziskavi med 11 Evropskimi državami pa so ugoto- vili, da socialna vključenost vpliva na subjektivno izraženo zdravje, kar so potrdile tudi nekatere druge raziskave. Kochera in sodelavci30 so ugotovili, da participaci- ja starejših ljudi v lokalni skupnosti za njih pomeni večje zadovoljstvo in boljši ob- čutek samokontrole. Fries31 trdi, da je spodbujanje aktivnega in produktivnega živ- ljenja med upokojenci vplivalo na manjšo stopnjo umrljivosti, izboljšalo kvaliteto življenja in zmanjšalo stroške za zdravstveno blagajno. Katz32 trdi, da če ima posa- meznik možnost izbire take aktivnosti, ki je zanj smiselna in samonagrajujoča, po- meni to boljše staranje in boljše življenje. Nekatere raziskave so tudi pokazale, da neposredna pomoč drugim, prinese dobro počutje tako tistemu, ki pomaga, kot tistemu, ki pomoč prejema. Sirven in Debrand33 sta ugotovila, da tisti starostniki, ki so imeli manjšo možnost sodelovanja oziroma participacije v skupnosti, izraža- jo slabše splošno zdravje. Dobre rešitve Vseživljenjsko izobraževanje in pojav univerz za tretje življenjsko obdobje je eden od primerov dobre prakse, ki se je uveljavil tudi v Sloveniji. Narejeno je bilo og- 26 Davis et al., »Being involved,« 339. 27 Davis et al., »Being involved,« 340. 28 Davis et al., »Being involved,« 342. 29 Nicolas Sirven and Thierry Debrand, »Social capital and health of older Europeans: Casual pathway and health inequalities,« Social Science & Medicine 75, (2012):1288–95. 30 A. Kochera et al., »Beyond 50.50: a report to the nation on liveable communities,« in Creating Environments for Succesful Aging (Washington, 2005), http//:www.aarp.org. 31 Fries, »Compression of morbidity,« 1586. 32 S. Katz, »Busy bodies, aging and the management of everyday life.« Journal of Aging Studies 14, no. 2 (2000): 135–52. 33 Sirven and Debrand, »Social capital and health,« 1289. 453 2 – s t 4 u .– o r romno raziskav, ki so raziskovale metode poučevanja starejših in njihove izobraže- 2 u 5 s ize . o tv valne značilnosti, tako da je že znano, da se starejši ljudje kljub upadanju nekate- k a m t r o ja , iz rih kognitivnih funkcij, lahko še vedno učijo, samo njihov proces učenja je druga- b n e je u o r 2 čen. Maurer in Rafuse34 sta ugotovila, da starejši izkazujejo močan interes za uspo- b 0 s r 1 p a sabljanje in učenje. Streb in sodelavci35 pa ugotavljajo, da se ljudje, ki so vajeni izo- 3 e , P š žev n o e p braževanja, odločijo za izobraževanje tudi, ko so starejši. r a to o n r s Nekatera uspešna podjetja in družbe se zavedajo vrednosti, ki jo predstavlja starej- o l j ov e ž i , S n n ša delovna sila, tako se je pojavil management starejše delovne sile. Feldman36 je že e p l m ov r a leta 1994 predlagal drevo odločanja za to – ali se nekdo naj upokoji ali ne. Ponu- e i n h n i o j a ja tri možnosti, in sicer: ali se bo nekdo odločil za postopno upokojitev v podjetju a d g no e kjer dela ali se bo nekdo odločil za postopno upokojitev v drugi firmi ali pa celo v s m ti – en drugem poklicu. Ta isti avtor je v letu 2000 izvedel raziskavo med univerzitetni- t mi profesorji in ugotovil, da je postopna upokojitev pozitivno vplivala na njihovo kasnejše zadovoljstvo z upokojitvijo in življenjem po upokojitvi. Dichtwald in so- delavc37 predlagajo fleksibilno delovno prakso in postopno upokojevanje z name- nom čim boljše uporabe znanja in sposobnost starejše delovne sile. Predlagajo tudi rotacijo znotraj podjetja, po različnih organizacijskih enotah, z namenom prenosa znanja. Ta pristop je danes v uporabi v marsikateri na znanju temelječi firmi, v ka- teri so zaposleni eksperti za neko področje (na primer Siemens). Starejša delovna sila lahko za nekatera podjetja predstavlja nenadomestljivi vir znanja in sposobnosti. Ker vemo, da se kljub subjektivnemu dobremu zdravju, ka- pacitete starejših lahko slabšajo, je smotrno, da v podjetjih razmislijo tudi o pri- lagoditvi delovnega mesta. Raziskave so pokazale, da so delavcem starejšim od 50 let zelo pomembni medsebojni odnosi na delovne mestu. Kaljub mnogim raziska- vam pa ni enotnega recepta – kako delati s starejšo delovno silo. Streb in sodelav- ci38 predlagajo, da delodajalci in raziskovalci razmislijo: Kaj so potencialne pred- nosti in slabosti starejših delavcev glede na specifiko delovnega področja? Katera nova orodja in pripomočki bi bili potrebni, da bi nadomestili morebitne pomanj- kljivosti? Ter – Kako lahko vodstvo vpliva na management starejše delovne sile? 34 T. J. Maurer and N. E. Rafuse, »Learning, not litigating: Managing employee development and avoiding claims of age discrimination,« Academy of Management Excetutive 15, no. 4 (2001): 110–21. 35 Christoph K. Streb et al, »Managing the aging Workforce: Status quo and implications for the advancement of the theory and practice,« European management Journal 26, (2008): 1–10. 36 D. Feldman, »The decision to retire early: A review and conceptualisation,« Academy of Management Review 19, no. 2 (1994): 285–311. 37 Dichtwald et al, »It's time to retire,« Harvard Business Review 82, no. 3 (2004): 48–57. 38 Streb et al, »Managing the aging Workforce,«7. 454 Sta Zaključek rejš Ugotavljamo, da je o neizkoriščenih potencialih starejših in pozitivnih učinkih i ko participacije, dovolj znanja, da s pomočjo tega in primerov dobre prakse, lahko na t po tem področju nekaj naredimo tudi v Sloveniji. memben d Literatura el d Akabas, S. H., and L. B. Gates. »Older adults and work inthe 21st century,« in ru Handbook of Social Work in Health and Aging, ur. B. Berkman and S. D’Am- žbe bruoso, 1–181. New York: Oxford University Press, 2006. nega k AOTA. »Occupational therapy practice framework: Domain and process (2nd ap ed.).« American Journal of Occupational Therapy 62 (2008): 625–688. itala Burr, A. Jeffrey and Jennifer Moorhead. »Productive aging and civic participa- tion,« Journal of Aging Studies 16, (2002): 87–105. Davis, Sandra et al. »Being involved in the country: Productive aging in differ- ent types of rural communities,« Journal of Rural Studies 28, (2012): 338–346. DeLong, D. Lost knowledge. Oxford: Oxford University Press, 2004. Dichtwald et al, »It’s time to retire,« Harvard Business Review 82, no. 3 (2004): 48–57. EUROSTAT,http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/ Population_statistics_at_regional_level/sl (05.05.2012). Feldman, D. »The decision to retire early: A review and conceptualisation,« Acad- emy of Management Review 19, no. 2 (1994): 285–311. Fries, J. »Compression of morbidity in the elderly« Vaccine 18, (2000): 1584–89. Gonzales, Ernest and Nancy Morrow-Howell.»Productive engagement in aging friendly Communities,« Generations 33, no. 2 (2009): 51–58. Harper, Sarah. Ageing societies: Myths, challenges and opportunities. New York: Hodder Arnold & Oxford University Press, 2006. Hart, Chris. Doing a Literature Review: Releasing the Social Science Research Ima- gination. London: SAGE Publications, 2001. Harvey, Peter W., and Ian Thurnwald. »Ageing well, ageing productively: The essential contribution of Australia’s ageing population to the social and eco- nomic prosperity of the nation,« Health Sociology Review 18, (2009): 379–86. Heenan, Deirdre. »Social capital and older people,« Journal of Aging Studies 24, (2010): 40–46. 455 2 – s t 4 u .– o r Heidrich, S. M., and C. D. Ryff. »Changing perspectives on psychological 2 u 5 s ize . o tv well-being« in Aging in the Twenty-first century: A developmental perspective k a m t r o ja , iz Rutledge, ur. L. Sperry, 73–102. New York, 1996. b n e je u o r 2 b Hojnik Zupanc, Ida. Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem konte- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev kstu. Ljubljana: Znanstvena knjižnica FDV, 1999. n o e p r a t Katz, S. »Busy bodies, aging and the management of everyday life.« Journal of o o n r s o l j ov e Aging Studies 14, no. 2 (2000): 135–52. ž i , S n n e p l m ov Kochera, A., et al., »Beyond 50.50: a report to the nation on liveable commu- r a e i n h n nities,« in i o Creating Environments for Succesful Aging. Washington, 2005. j a a d g no e http//:www.aarp.org. s m ti – en Maurer, T. J., and N. E. Rafuse. »Learning, not litigating: Managing employee t development and avoiding claims of age discrimination,« Academy of Man- agement Excetutive 15, no. 4 (2001):110–21. Phellas, Constantinos . Aging in European Societies, International Perspectives of Aging. New York: Springer Science + Business Media, 2013. Pitt-Casouphes, M. »Between a twentieth and twenty-first-century workforce: Employers at the tipping point,« Generations 31, no.1 (2007): 50–56. Popkin, Stephen H. et al. »Age is more than just a number: Implications for an aging workforce in the US transportation sector,« Applied Ergonomics 39, (2008): 542–549. Sperry, L. and H. Prosen. Aging int the Twenty-first century: A Developmental Per- spective Garlad. New York, 1996. Streb, Christoph K. et al. »Managing the aging Workforce: Status quo and impli- cations for the advancement of the theory and practice,« European manage- ment Journal 26, (2008): 1–10. Szreter, S., and M. Woolcock. »Health by association? Social capital and the po- litical economy of public health.« International Journal of Epidemiology 33, (2004): 650–67. WHO. International classification of functioning, disability and health (10th ed). Geneva, 2007. 456 2 – s t 4 u .– o r Študentska mobilnost v programu Erasmus 2 u5s ize . o tv k a m kot prednost pri zaposlovanju v turizmu t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Student mobility as an advantage in employment 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in tourism o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Miha Lesjak, Maja Piko , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m miha.lesjak@turistica.si ti – ent maja.piko@gmail.com Povzetek Študentska mobilnost Erasmus nudi posameznikom možnost pridobitve kompetenc na oseb- nostnem in profesionalnem področju. Te kompetence imajo velik pomen in so poleg tega tudi pomembne za zaposljivost posameznika. Študenti se za študentsko mobilnost s pomočjo pro- grama Erasmus odločajo iz različnih razlogov in pogost razlog je izboljšanje zaposljivosti po končanem študiju. Izboljšati možnosti za svojo zaposljivost je danes ključnega pomena, saj tre- nutna gospodarska kriza še povečuje brezposelnost. Brezposelnost najbolj vpliva na mlade. V prispevku bomo z kvantitativno raziskavo (vprašalnik) med udeleženci mobilnosti ugotavlja- li pridobljene osebnostne in profesionalne kompetenc in kvalitativno raziskavo (intervju) med delodajalci ugotavljali kako študentska mobilnost vpliva na izbor pri zaposlovanju študentov UP FTŠ – Turistica. Ključne besede: izobraževanje v tujini, mobilnost, zaposljivost, Erasmus Abstract Erasmus student mobility offers individuals the opportunity to gain important skil s in per- sonal and professional field. These skil s are of great importance and, in addition, are also im- portant for an individual’s employability. Students apply for student mobility through the Erasmus program because of variety of reasons and often the reason is to improve their em- ployability after graduation. Improvement of employability today is crucial, because the cur- rent economic crisis is increasing unemployment. Unemployment affects young people the most. Given the importance of employability of young people in today's time it was the inten- tion of the paper to determine whether Erasmus student mobility can be an advantage in em- ployment in tourism. Key words: education abroad, mobility, employment, Erasmus 457 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv V procesu izobraževanja je mobilnost študentov vse bolj prisotna in se poveču- k a m t r o ja , iz je. Zaradi njene pomembnosti in prednosti, ki jih prinaša, ji je namenjeno veliko b n e je u o r 2 b podpore in spodbude1.2 in3menita, da mobilnost pozitivno vpliva na večje možnos- 0 s r 1 p a 3 e ti zaposlitve nekdanjega mobilnega študenta pri čemer ima večji učinek praktično , P š žev n o e p usposabljanje v tujini kot študijska izmenjava. Podobno v svojem delu4 ugotovi, da r a to o n r s mobilnost z namenom prakse vpliva pri izboljšanju možnosti zaposlitve po kon- o l j ov e ž i , S n n čanem študiju. Mobilnost mladim prinese sposobnost prilagajanja oziroma laž- e p l m ov je vključevanje na trgu dela in pridobivanje pomembnih osebnostnih in profesio- r a e i n h n i o nalnih kompetenc doma ali v tujini. Z njo je moč pridobiti potrebno znanje in ve- j a a d g no e ščine, ki so danes potrebne na trgu dela in vpliva na posledično bolje plačana de- s m ti – en lovna mesta, pogostejšo odločitev za delo v tujini in pogostejše načrtovanje karie- t re v tujini 5. Mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja podpira evropski program Vseživljenjsko učenje, ki spodbuja in finančno podpira sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja v Evropi ter študentsko mobilnost6. Sestavljajo ga štirje programi mobilnosti: Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig in Eras- mus, ki skupaj pokrivajo različne segmente in vsak je namenjen določenemu po- dročju7. Program Erasmus je najbolj poznan, razširjen in uspešen med programi mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja pri katerem gre za evrop- sko sodelovanja na področju terciarnega izobraževanja, ki nudi študentom mož- nost opraviti del študijskih obveznosti ali praktično usposabljanje v eni od sodelu- jočih držav. Mobilnost, ki jo podpira Erasmus program mobilnostinarašča8 in po- teka vse od leta 1987. Slovenija se je vanj vključila leta 1999, Univerza na Primor- skem v letu 2003, pri kateri je ena od najaktivnejših fakultet v programu UP FTŠ 1 Oliver Bracht, Constanze Engel, Kerstin Janson, Albert Over, Harald Schomburg in Ulrich Teichler, The Professional Value of ERASMUS Mobility.(marec 2013): http://ec.europa.eu/education/erasmus/doc/ publ/evalcareer.pdf (28. 3. 2013). 2 Tanja Čelebič, Mednarodna mobilnost študentov in pedagoškega osebja v terciarnem izobraževanju. (no- vember 2012): http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2008/dz08-08.pdf (19. 11. 2012) 3 Alenka Flander, Razvoj kompetenc s pomočjo mednarodne študentske mobilnosti: primerjava Slovenija – Združene države Amerike (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (2012). 4 Melissa Korn, Internships are Increasingly the Route to Winning a Job. The Wall Street Journal. (junij 2013) http://online.wsj.com/article/SB10001424127887324423904578525431344927240.html (5.6. 2013). 5 Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Mladina 2010. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 6 Neža Pajnič, Aljoša Belcijan in Maja Godejša, Erasmus brošura za študente. Ljubljana: CMEPIUS (april 2012), Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. 7 CMEPIUS, (b. d.)., (april, 2013):http://www.cmepius.si/vzu/vse-o-vzu.aspx (18. 4. 2013) 8 Bracht, The Professional Value of ERASMUS Mobility 458 Št Turistica9. Mednarodne izkušnje so zelo pomembne za študente turizma, saj je tu- ude rizem ena najhitreje rastočih globalnih industrij, je kompleksen, interdisciplina- ntsk ren in mednaroden10. Eden od ciljev programa Erasmus je izboljšanje zaposljivosti a m študentov po zaključku študija. Kot ugotavljajo11 študentska mobilnost ni nepos- obi redno povezana z boljšo zaposljivostjo, vseeno pa nudi priložnost za izboljšanje le- lnos -te. t v p r Iz raziskave Univerze na Primorskem o zaposlenosti in zaposljivosti njenih diplo- ogr mantov iz leta 2012 je bilo ugotovljeno, da se mladi diplomanti, ki so tekom študi- amu E ja opravili mednarodno mobilnost, v manjši meri srečujejo z brezposelnostjo kot ra ostali študenti. Vendar direktna povezava med mobilnostjo in boljšo možnostjo sm zaposlitve ne more biti potrjena. Zato to vprašanje ostaja odprto. Nekdanji med- us k narodno mobilni študenti so tudi bolj nagnjeni k rednemu nadaljevanju študija12. ot predno Generacija Y in zaposlovanje st p Avtorji13,14 ter 15 opredeljujejo generacijo Y kot generacijo, rojeno med leti 1978 in ri z 2003. Iz del avtorjev 16,17,18 in19 izvemo, da imajo osebe generacije Y specifične dru- apo gačne značilnosti od ostalih generacij zaradi odraščanja v drugačnem času. Avtor- slovanju v t 9 Miha Lesjak (2010), Evropska mobilnost študentov v programu Erasmus: daljše počitnice ali izobraževanje v tujini (magistrsko delo), (Portorož,2010). Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Portorož uri Turistica. zmu 10 Emil Juvan in Miha Lesjak, Erasmus Exchange Program: Opportunity for professional growth or sponsored vacations? Journal of hospitality and tourism education, 23, št.2 (2011): 23–29. 11 Bracht, The Professional Value of ERASMUS Mobility. 12 Univerza na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Univerze na Primorskem (interno gradivo).(2012): Koper: Univerza na Primorskem. 13 Mark McCrindle, New Generations at Work: Attracting, Recruiting, Retraining & Training Generation Y. Norwest Business Park (2006): McCrindle Research. 14 Jessica L, Hurst in Linda K. Good, Generation Y and career choice: The impact of retail carees perceptions, expectations and entitlement perceptions. Career Development International, 14,št.6 (2009): 570–593. 15 Gopalan Raman, Charles Ramendran, Prashanth Beleya, Suresh Nodeson in Lowrence Arokiasamy,Gene- ration Y in Institution of Higher Learning. International Journal of Economic and Business Modeling, 2, št.2 (2011): 142–148. 16 Pierre Benckendorff, Gianna Moscardo in Donna Pendergast, Tourism and Generation Y. London : CAB International (2010). 17 Carolyn A.Martin in Bruce Tulgan, Managing the Generation Mix: Second Edition From Urgency to Opportunity. Amherst: HRD Press, Inc. (2006) 18 Jessica Buchsbaum, Business: Generation Y goes to work; Management. The Economist, 390, št.8612(2009): 47– 48. 19 Gopalan Raman, Charles Ramendran, Prashanth Beleya, Suresh Nodeson in Lowrence Arokiasamy,Gene- ration Y in Institution of Higher Learning. International Journal of Economic and Business Modeling, 2, št.2 (2011): 142–148. 459 2 – s t 4 u .– o r ji20,21 in22 opozarjajo na drugačnost generacije Y pri zaposlovanju, kjer njeni pripa- 2 u 5 s ize . o tv dniki iščejo raznolikost, stalni napredek in razvoj. Generacija Y živi življenje v sti- k a m t r o ja , iz lu vseživljenjskega učenja. b n e je u o r 2 b Osebe generacije Y oziroma mladi se v trenutnem svetu soočajo z gospodarsko 0 s r 1 p a 3 e krizo in brezposelnostjo, ki zaradi prehoda od šolanja k zaposlitvi na njih vpli- , P š žev n o e p r a va še bolj, kot na ostalo prebivalstvo. Na problematiko na trgu dela in problem to o n r s zaposljivosti v Sloveniji opozarjata23, 24 pa o slabem stanju države in gospodarski o l j ov e ž i , S n n krizi.25 opozarja na večanje brezposelnosti in pojavljanje prilagodljivih oblik dela. e p l m ov r a Posledice krize pomenijo večjo brezposelnost, ki lahko povzroči zapuščanje trga e i n h n i o j a dela26. Evropa gospodarsko krizo zmanjšuje s prilagodljivimi oblikami dela27. Na a d g no e trg dela letno vstopi novih 400 milijonov kandidatov. Brezposelnost je v letu s m ti – en 2012 zanašala že 200 milijonov oseb od tega 75 milijonov mladih28. Pri brezposel- t nosti mladih obstaja nevarnost pojava »NEET« generacije mladih (angl. kratica za »Neither in Employment, Education or Training«), kar so neaktivni mladi, ki so obupali in se umaknili s trga dela ter postali socialno breme države. Brez- poselnost tako fiktivno upada, vendar ne zaradi izboljšav, temveč zaradi umika- nja mladih s trga dela.29 20 Carolyn A.Martin in Bruce Tulgan, Managing the Generation Mix: Second Edition From Urgency to Opportunity. Amherst: HRD Press, Inc. (2006) 21 Mark McCrindle, New Generations at Work: Attracting, Recruiting, Retraining & Training Generation Y. Norwest Business Park (2006): McCrindle Research. 22 Gopalan Raman, Charles Ramendran, Prashanth Beleya, Suresh Nodeson in Lowrence Arokiasamy,Gene- ration Y in Institution of Higher Learning. International Journal of Economic and Business Modeling, 2, št.2 (2011): 142–148. 23 Anton Kramberger in Samo Pavlin, Zaposljivost v Sloveniji – analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napovedi, primerjave. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (2007) 24 Miha Jenko, 2013 bo še eno izgubljeno leto, zasuka navzgor še ni pričakovati. Delo. (maj2012):http://www. delo.si/gospodarstvo/finance/2013-bo-se-eno-izgubljeno-leto-zasuka-navzgor-se-ni-pricakovati.html (22.5.2012) 25 Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Mladina 2010. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 26 Rohland, Hans von. Promoting a recovery focused on jobs. World of work. The magazine of the Internatio- nal labour office, 70. (oktober 2010) http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/do- cuments/publication/wcms_150107.pdf(5.10.2010) 27 Employment in Europe, (november 2012) http://ec.europa.eu/employment_social/eie/index_en.html: (19.11.2012) 28 Juan Somavia, The youth employment crisis: By Juan Somavia, Director-General of the ILO. Editorial, may, št.74 (2012): 4–6. 29 Youth unemployment expected to worsen with spread of euro crisis – UN labour agency. (februar 2013): http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=42797&Cr=Youth&Cr1#.Uay2cdLTqKl (14. 2. 2013) 460 Št V večini evropskih držav se pojavljajo problemi, kako obdržati zaposlitev, pred- ude vsem pri mladih in že dolgo brezposelnih30. Trenutno se kaže počasno okrevanje ntsk gospodarstva v državah Evropske Unije, a brezposelnost ostaja visoka31. a m o Glede na dela avtorjev/avtoric32,33,34 ter35 bi lahko kompetence, potrebne za zaposlo- biln vanje, ki jih študenti predvidoma lahko pridobijo na študentski mobilnosti Eras- ost v p mus, v grobem razdelili na osebnostne in profesionalne. Študentska mobilnost r Erasmus z namenom študija ponuja možnost pridobitve študijskih profesionalnih ogr kompetenc (izboljšanje znanja tujega jezika, izboljšanje akademskega znanja, novi amu E učni pristopi) mobilnost z namenom prakse pa praktičnih profesionalnih kompe- ra tenc (praktične izkušnje, delo v mednarodnem okolju, nove oblike dela). smus ko Raziskava t pr Metodologija edn Za ugotavljanje prednosti pri zaposlovanju po opravljeni študentski mobilnosti ost p smo opravili kvantitativno raziskavo z anketnim vprašalnikom med študenti UP ri z FTŠ Turistica, ki so opravili študijsko ali praktično mobilnost v tujini in kvalita- apo tivno raziskavo z intervjuji med delodajalci v turizmu. V kvalitativno raziskavo s slov pol-strukturiranim intervjujem je bilo povabljenih več turističnih podjetij, med anju v t katerimi so sodelovanje sprejela potovalna agencija Abctour, podjetje s področ- ja hotelirstva LifeClass in Vodno mesto Atlantis. Kvantitativni del raziskave smo uriz opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, s pomočjo programa 1KA, mu med študenti ali nekdanjimi študenti UP FTŠ Turistice, ki so del svojega študija opravili v tujini s pomočjo mobilnosti Erasmus v letih 2006/07–2012/13. Vpraša- nja v anketnem vprašalniku kot tudi za pol-strukturiran intervju so bila sestavlje- na na podlagi pregleda literature s raziskovalnega področja mobilnosti študentov, generacije Y, brezposelnosti med mladimi in zaposlovanja mladih v turistični in- dustriji. V vzorec nam je uspelo zajeti 56 anketirancev, kar znaša 36-odstotni delež od vseh opravljenih mobilnosti študentov UP FTŠ Turistica med leti 2006/07– 30 Federico Curci, Uma Rani in Pelin S. Richiardi, Employment, job quality and social implications of the global crisis. World of Work Report 2012: Better jobs for a better economy, (oktober 2012): http://onlinelibrary.wi- ley.com/doi/10.1002/wow3.3/pdf ( 23. 10. 2012) 31 International Labour Organization, Global Employment Trends 2013. (maj 2012) : http://www.ilo.org/ wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_202215.pdf (23.5.2012) 32 Majda Kralj,Generične kompetence in poklicni standardi.(junij, 2013): http://www.cmepius.si/files/cme- pius/userfiles/dogodki/2012/U%C4%8Dni%20izidi/prezentacije/Majda%20Kralj.pdf (16. 6. 2013) 33 Tina Pajnič, Mednarodna mobilnost in zaposljivost študentov (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (2007) 34 Bracht, The Professional Value of ERASMUS Mobility. 35 Claudia Mössenlechner in Anita Zehrer, Key Competencies of Tourism Graduates: The employers' point of view. Journal of Teaching in Travel & Tourism, 9(2009): 266–287. 461 2 – s t 4 u .– o r 2012/13. Med njimi je bilo 73 % tistih, ki so opravili mobilnost Erasmus z name- 2 u 5 s ize . o tv nom študija (oziroma približno dve tretjini), in 27 % tistih, ki so opravljali v tujini k a m t r o ja , iz praktično usposabljanje z Erasmus mobilnostjo (oziroma približno ena tretjina). b n e je u o r 2 Ugotovili smo, da se je mobilnosti udeležilo več žensk (71%) kot moških (29%), b 0 s r 1 p a kar je bilo pričakovano saj se za študij turizma na UP FTŠ Turistica odloči več 3 e , P š žev n o e p žensk od moških. Podobno sta v svoji raziskavo o študentski mobilnosti ugotavlja- r a to o n la tudi36 predvsem na podlagi pregledanih statistik študentske mobilnosti v pro- r s o l j ov e ž i gramu Erasmus v Evropi. Omejitev raziskave zaključnega projekta je vključenost , S n n e p l m ov študentov UP FTŠ Turistice, saj ugotovitve o vplivu mobilnosti Erasmus na zapo- r a e i n h n slitev veljajo le za področje turizma. i o j a a d g no e Med študijskimi kompetencami, pridobljenimi v okviru študentske mobilnosti s m ti – en Erasmus, je velika večina anketirancev izpostavila pridobitev znanja tujega jezi- t ka in izboljšanje akademskega znanja. Pridobitev znanja tujega jezika kot, posledi- co mobilnosti smo prepoznali v teoretičnih izhodiščih in opravljanje študija v tuji- ni že samo po sebi zahteva od posameznika, da izboljša svoje znanje tujega jezika. Tistim, ki so opravili študijsko mobilnost, je bil cilj izboljšati akademsko znanje, ki je bolj pomembna kompetenca za nadaljevanje študija kot za zaposlitev. S tem ocenjujemo, da bodo anketiranci, ki so opravili študijsko mobilnost, bolj nagnjeni k nadaljevanju študija kot k iskanju zaposlitve. Med pridobljenimi praktičnimi kompetencami so izstopale vse naštete praktične kompetence. Iz odgovorov je razvidno, da so tisti, ki so se udeležili praktične mo- bilnosti, le-to dobro izkoristili in pridobili potrebne osnovne praktične kompe- tence. Anketiranci so v večini pridobili izkušnje s področja dela v mednarodnem okolju in dela v mednarodni delovni skupini. Praktično usposabljanje v tujini po- teka v mednarodnem okolju s sodelovanjem z zaposlenimi in študenti iz različnih držav. To je zelo pomembno za delo v turizmu, ki je mednarodna dejavnost. Iz od- govorov je tudi razvidno, da so pomembne praktične izkušnje posamezniki prido- bili v nekoliko manjši meri, kar je posledica tega, da gre pri opravljanju prakse v tu- jini za učenje in osnovna pravila, ki pa so zelo pomembna za posameznikov razvoj in mu dajejo dodano vrednost. 36 Juvan, Erasmus Exchange Program: Opportunity for professional growth or sponsored vacations? 462 Št Tabela 1: Študijske kompetence, pridobljene v okviru študentske mobilnosti ude Erasmus ntska m Odgovori V Št. E P Std. O obil 1 2 3 4 5 Skupaj nost v p Znanje tujega 0 2 3 15 21 41 41 56 4.3 0.8 ro jezika (0 %) (5 %) (7 %) (37 %) (51 %) (100 %) gram Izboljšanje aka- 2 1 6 22 10 41 41 56 3.9 1.0 u E demskega znanja (5 %) (2 %) (15 %) (54 %) (24 %) (100 %) ra Kakovosten štu- 2 5 5 18 11 41 41 56 3.8 1.1 sm dijski program (5 %) (12 %) (12 %) (44 %) (27 %) (100 %) us k Spoznavanje no- 2 6 6 13 14 41 41 56 3.8 1.2 ot p vih učnih pris- (5 %) (15 %) (15 %) (32 %) (34 %) (100 %) red topov no Večji nabor štu- 0 9 13 9 10 41 41 56 3.5 1.1 st p dijskih progra- (0 %) (22 %) (32 %) (22 %) (24 %) (100 %) ri z mov apo Sodelovanje s 3 11 9 11 7 41 41 56 3.2 1.2 slov priznanimi pro- (7 %) (27 %) (22 %) (27 %) (17 %) (100 %) an fesorji ju v t u Opomba: 1 – »sploh nisem pridobil«, 5 – »v veliki meri sem pridobil«. V – veljavni, riz Št. E – število enot, P – povprečje, Std. O – standardni odklon. mu Tabela 2:Praktične kompetence, pridobljene v okviru študentske mobilnosti Erasmus Odgovori V Št. E P Std. O 1 2 3 4 5 Skupaj Delo v mednaro- 0(0%) 0 (0%) 0 5 (33%) 10 15 15 56 4.7 0.5 dnem okolju (0 %) (67%) (100 %) Delo v mednarodni 0 0 0 6 9 15 15 56 4.6 0.5 delovni skupini (0 %) (0 %) (0 %) (40 %) (60 %) (100 %) Spoznavanje novih 0 0 2 (13%) 6 7 15 15 56 4.3 0.7 oblik dela (0 %) (0 %) (40 %) (47 %) (100 %) Znanje tujega je- 0 0 1 8 6 15 15 56 4.3 0.6 zika (0 %) (0 %) (7 %) (53 %) (40 %) (100 %) Pridobitev po- 0 1 4 5 5 15 15 56 3.9 1.0 membnih praktič- (0 %) (7 %) (27 %) (33 %) (33 %) (100 %) nih izkušenj Opomba: 1 – »sploh nisem pridobil«, 5 – »v veliki meri sem pridobil«. V – veljavni, Št. E – število enot, P – povprečje, Std. O – standardni odklon. 463 2 – s t 4 u .– o r Pri osebnostnih kompetencah, pridobljenih v okviru študentske mobilnosti Eras- 2 u 5 s ize . o tv mus, najbolj izstopa medkulturnost, kar nas ne preseneča, saj mobilnost Erasmus k a m t r o ja , iz poteka v tujini, kjer se posameznik srečuje z drugačnimi kulturami in se s tem uči b n e je u o r 2 strpnosti, razumevanja in ravnanja z njimi. Prav tako smo to zasledili kot najpo- b 0 s r 1 p a gosteje omenjeno prednost mobilnosti v teoretičnih izhodiščih. Poleg tega je veli- 3 e , P š žev n o e p ka večina anketirancev pridobila na osebnostni rasti, na kar bivanje v tujini zago- r a to o n tovo vpliva, pridobili so sposobnost prilagajanja različnim situacijam in spremem- r s o l j ov e ž i bam, kar je nujno za vključevanje posameznika v novo okolje v tujini. Mobilnost , S n n e p l m ov v tujini prinese tudi probleme prilagajanja in razlik v kulturi in sistemih, s kateri- r a e i n h n mi se mora posameznik soočiti, zato so anketiranci pridobili tudi sposobnost re- i o j a a d g n ševanja problemov. o e s m ti – en Tabela 3: Osebnostne kompetence, pridobljene v okviru študentske mobilnosti t Erasmus Odgovori V Št. E P Std. O 1 2 3 4 5 Skupaj Osebnostna rast 0 1 1 20 34 56 56 56 4.6 0.6 (0 %) (2 %) (2 %) (36 %) (61 %) (100 %) Medkulturnost 0 1 0 22 33 56 56 56 4.6 0.6 (0 %) (2 %) (0 %) (39 %) (59 %) (100 %) Sposobnost prila- 0 1 1 23 31 56 56 56 4.5 0.6 goditi se različnim (0 %) (2 %) (2 %) (41 %) (55 %) (100 %) situacijam in spre- membam Sposobnost reševa- 0 2 2 23 29 56 56 56 4.4 0.7 nja problemov (0 %) (4 %) (4 %) (41 %) (52 %) (100 %) Sposobnost iska- 0 1 6 25 24 56 56 56 4.3 0.7 ti informacije in jih (0 %) (2 %) (11 %) (45 %) (43 %) (100 %) uporabiti Samoiniciativnost 0 2 8 22 24 56 56 56 4.2 0.8 (0 %) (4 %) (14 %) (39 %) (43 %) (100 %) Vestnost 0 2 11 23 20 56 56 56 4.1 0.8 (0 %) (4 %) (20 %) (41 %) (36 %) (100 %) Zanesljivost 0 2 13 22 19 56 56 56 4.0 0.9 (0 %) (4 %) (23 %) (39 %) (34 %) (100 %) Opomba: 1 – »sploh nisem pridobil«, 5 – »v veliki meri sem pridobil«. V – veljavni, Št. E – število enot, P – povprečje, Std. O – standardni odklon. Med študijskimi kompetencami, pridobljenimi v okviru mobilnosti Erasmus, ima največji vpliv na zaposlovanje znanje tujega jezika, ki je še posebej pomembno na področju zaposlovanja v turistični industriji. Praktične kompetence imajo zelo ve- 464 Št lik pomen pri zaposlovanju. Udeleženci si želijo ob opravljanju prakse v tujini pri- ude dobiti pomembne praktične izkušnje verjetno tudi v obliki večje odgovornosti v ntsk delovnem procesu, ne pa zgolj opravljanja osnovnih nalog v času praktičnega uspo- a m sabljanja. Veliko je seveda odvisno od delovnega mentorja v podjetju, ki udeležen- obi ca usmerja in mu pomaga pri opravljanju praktičnega usposabljanja v tujini. Oseb- lnos nostne kompetence so prav tako zelo pomembne za zaposlitev. Posameznik z nji- t v p mi raste in pridobi pomembno življenjsko znanje in izkušnje, ki mu lahko koris- rog tijo v življenju na splošno in obenem tudi na delovnem mestu. Pridobitev osebno- ram stnih kompetenc lahko vpliva tudi na lažjo pridobitev ostalih kompetenc – študij- u E skih in praktičnih. Kompetence se med sabo povezujejo in kombinacija vseh tvori rasm ključ do uspeha za posameznikovo prednost pri zaposlitvi. V raziskavi z anketnim us k vprašalnikom smo ugotovili, da je večina anketirancev pridobila vse kompetence, ot p torej osebnostne, študijske in praktične. Glede na rezultate so pomembne za zapo- red slitev vse tri vrste kompetenc. Med pridobljenimi kompetencami so nekoliko bolj no izstopale osebnostne, ki so prav tako nekoliko bolj pomembne za zaposlitev. Med st pr pridobljenimi kompetencami anketirancev so najbolj izstopale praktične kompe- i za tence. Iz rezultatov je tako ugotovljeno, da so praktične kompetence, pridobljene v posl okviru mobilnosti Erasmus, najpomembnejše pri iskanju zaposlitve. ovan Pri rezultatih iz intervjujev bi v splošnem lahko razumeli pomembnost različnih ju v t kompetenc glede na naravo dela pri določenem turističnem podjetju, v hotelirstvu uri so bolj pomembne osebnostne kompetence, medtem ko so pri potovalnih agenci- zmu jah in kopališčih bolj pomembne praktične. Poleg tega smo z vidika delodajalcev v turizmu ugotovili, da študentska mobilnost v splošnem prispeva pozitivno k zapo- slitvi. Pri tem smo ugotovili, da delodajalci bolj cenijo vpliv študentske mobilnosti na zaposlitev kot sami študenti, ki so se je udeležili. Ugotavljamo tudi, da se študenti turizma tekom študija še ne zavedajo po- membnosti izboljšanja svoje zaposljivosti. Študijski programi, ki jih ponujajo slo- venske visokošolske institucije na področju turizma pa premalo usmerjeni v zago- tavljanje boljše zaposljivosti diplomantov. Na tem področju bi morali visokošolske institucije s področja turizma graditi sodelovanje s slovensko turistično industrijo in spodbujati podjetništvom mladih. Zaključek in diskusija Študentska mobilnost z namenom študija in prakse ostaja priložnost za študen- te, da si izboljšajo svojo zaposljivost po končanem študiju. Posameznik v proce- su odločanja sodelovanja v študijski ali praktični mobilnosti sam izbere študijski program oziroma delodajalca in državo gostiteljico zato je že v procesu izbora po- membno kako bo izkoristil ponujeno izkušnjo. Študent si mora postaviti jasne cilje svoje mobilnosti, ki mu služi kot odskočna deska za prvo zaposlitev doma ali v tuji- ni. V procesu odločanja odločilno vlogo odigra tudi strokovna služba za prakso in 465 2 – s t 4 u .– o r mednarodno sodelovanje, ki deluje na visokošolski instituciji in mora glede na že- 2 u 5 s ize . o tv lje in karakteristike posameznika ustrezno svetovati pri končni izbiri posamezni- k a m t r o ja , iz ka o izbiri izmenjave v tujini. b n e je u o r 2 b V raziskavi smo ugotovili, da učinki mobilnosti Erasmus vplivajo na lažjo zaposli- 0 s r 1 p a 3 e tev v tujini in s tem mladim omogočajo vključevanje v delovne procese, vplivajo na , P š žev n o e p r a nadaljevanje študija in imajo doprinos v pridobivanju pomembnih kompetenc, ki to o n r s bogatijo posameznika tako na osebnostni, študijski in praktični ravni. Raziskava o l j ov e ž i , S n n opravljena na področju osebnostnih, študijskih in praktičnih kompetenc posame- e p l m ov r a znika služi kot pomoč študentom turizma pri tem, kakšne prednosti lahko prido- e i n h n i o j a bijo s študentsko mobilnostjo. Rezultati bodo v pomoč tudi strokovnim sodelav- a d g no e cem v mednarodnih oddelkih in oddelkih za strokovno prakso visokošolskih izo- s m ti – en braževalnih institucij na področju turizma pri predstavitvi študentske mobilnosti t in svetovanju študentom za odločanje za študentsko mobilnost. Zaradi slabe odzivnosti delodajalcev za sodelovanje v intervjuju, pri čemer so se odzvala le tri turistična podjetja, smo ugotovili potrebo po večjem sodelovanju in odzivnosti turistične industrije za pomembne tematike zaposlovanja mladih. V času, ko je zaposlovanje mladih pereč problem družbe je sodelovanje med izo- braževalnimi institucijami in turistično industrijo omogoča boljši in kvalitetnejši izboru diplomantov, ki v času svojega študija vložijo dodaten trud v pridobivanje mednarodnih izkušenj z udeležbo v programih mobilnosti. Raziskava je pomemb- na za študente, koordinatorje mobilnosti Erasmus in tudi delodajalce, ki bi mora- li kadre za zaposlitev iskati že v fazi njihovega študija in se vključevati z različnimi akcijami. Predvsem je potrebno večje sodelovanje in povezovanje vseh treh akter- jev, študentov, fakultet in turističnih podjetij. Literatura Benckendorff, Pierre, Moscardo, Gianna in Pendergast, Donna. » Tourism and Generation Y«. London: CAB International, 2010. Bracht, Oliver, Engel, Constanze, Janson, Kerstin, Over, Albert, Schomburg, Ha- rald in Teichler, Ulrich »The Professional Value of ERASMUS Mobility.« http://ec.europa.eu/education/erasmus/doc/publ/evalcareer.pdf (28.3.2013) Buchsbaum, Jessica. »Business: Generation Y goes to work; Management. The Economist.« 390 no. 8612 (September 2009), 47–48. CMEPIUS. (b. d.).http://www.cmepius.si/vzu/vse-o-vzu.aspx (18.4.2013) Curci, Federico, Rani, Uma in Richiardi, Pelin. S. »Employment, job quality and social implications of the global crisis. World of Work Report 2012: Better jobs for a better economy«. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ wow3.3/pdf (23.10.2012) 466 Št Čelebič, Tanja.»Mednarodna mobilnost študentov in pedagoškega osebja v terci- ude arnem izobraževanju«. http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/pu- ntsk blikacije/dz/2008/dz08-08.pdf (19.11.2012) a m o Employment in Europe. http://ec.europa.eu/employment_social/eie/index_ biln en.html (19.11.2012) ost v p Flander, Alenka. Razvoj kompetenc s pomočjo mednarodne študentske mobilnosti: ro primerjava Slovenija – Združene države Amerike. Doktorska disertacija. Lju- gram bljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, (2010) u E Hurst, Jessica L. in Good, Linda K. »Generation Y and career choice: The impact rasm of retail carees perceptions, expectations and entitlement perceptions«. Care- us k er Development International, 14 no. 6 (May 2009), 570–593. ot p International Labour Organization. »Global Employment Trends 2013«. http:// redn www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/do- ost p cuments/publication/wcms_202215.pdf (23.05.2012). ri za Jenko, Miha. »2013 bo še eno izgubljeno leto, zasuka navzgor še ni pričakovati«. pos Delo. http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/2013-bo-se-eno-izgubljeno- lova -leto-zasuka-navzgor-se-ni-pricakovati.html (23. 05. 2012). nju v t Juvan, Emil in Lesjak, Miha. »Erasmus Exchange Program: Opportunity for pro- ur fessional growth or sponsored vacations?« Journal of hospitality and tourism izm education, 23 no.2 (April 2010) 23–29. u Kralj, Majda. »Generične kompetence in poklicni standardi.«http://www.cme- pius.si/files/cmepius/userfiles/dogodki/2012/U%C4%8Dni%20izidi/prezen- tacije/Majda%20Kralj.pdf (16. 6. 2013). Kramberger, Anton in Pavlin, Samo. » Zaposljivost v Sloveniji – analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napovedi, primerjave«. Ljubljana: Fakulteta za druž- bene vede, 2007. Korn, Mellisa. »Internships are Increasingly the Route to Winning a Job«. The Wall Street Journal. http://online.wsj.com/article/SB1000142412788732442 3904578525431344927240.html (05.06.2013) Lesjak, Miha. » Evropska mobilnost študentov v programu Erasmus: daljše počitnice ali izobraževanje v tujini« (magistrsko delo). Portorož: Univerza na Primor- skem, Fakulteta za turistične študije Portorož Turistica, 2010. Martin,Carolyn, A. in Tulgan, Bruce. » Managing the Generation Mix«: Second Edition From Urgency to Opportunity. Amherst: HRD Press, Inc., 2006. McCrindle, Mark. New Generations at Work: Attracting, Recruiting, Retraining & Training Generation Y. Norwest Business Park: McCrindle Research, 2006. 467 2 – s t 4 u .– o r Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Mladina 2010. Ljubljana: Ministrstvo za šol- 2 u 5 s ize . o tv stvo in šport RS. k a m t r o ja , iz b n Mössenlechner, Claudia, in Zehrer, Anita.Key Competencies of Tourism Gradu- e je u o r 2 b ates: The employers' point of view. Journal of Teaching in Travel & Tourism, 9 0 s r 1 p a 3 e (June 2009): 266–287. , P š žev n o e p r a t Nearly 75 million youth to be unemployed in 2012: ILO Report Asian News In- o o n r s o l j ov e ternational [New Delhi].http://www.proquest.co.uk/en-UK/ (22.5.2012) ž i , S n n e p l m ov Pajnič, Neža, Belcijan, Aljoša in Godejša, Maja. » Erasmus brošura za študente«. r a e i n h n Ljubljana: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobra- i o j a a d g no e ževanja in usposabljanja, 2012. s m ti – en Pajnič, Tina. Mednarodna mobilnost in zaposljivost študentov (diplomsko delo). t Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2007. Raman, Gopalan, Ramendran, Charles, Beleya, Prashanth, Nodeson, Suresh in Arokiasamy, Lowrence. »Generation Y in Institution of Higher Learning«. International Journal of Economic and Business Modeling 2, no.2 (May 2011): 142–148. Rohland, Hans von. Promoting a recovery focused on jobs. World of work. The ma- gazine of the International labour office, 70. http://www.ilo.org/wcmsp5/grou- ps/public/---dgreports/---dcomm/documents/publication/wcms_150107.pdf (11.12.2010) Somavia, Juan. The youth employment crisis: By Juan Somavia, Director-General of the ILO. Editorial no.74 (2012): 4–6. Univerza na Primorskem. » Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Uni- verze na Primorskem (interno gradivo)«. Koper: Univerza na Primorskem, 2012. Youth unemployment expected to worsen with spread of euro crisis – UN labour agency. http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=42797&Cr=Yo- uth& Cr1#.Uay2cdLTqKl (14.02. 2013) 468 2 – s t 4 u .– o r Sistematično vključevanje deležnikov v 2 u 5 s ize . o tv k a m oblikovanje modela razvoja in trženja t r o ja , iz b n e je u o r 2 destinacije Bohinj (2012–2016) b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Systematic stakeholder’s involvement in creating o e p r a to o n r s the development and marketing model of Bohinj o l j ov e ž i , S n n e p l m ov destination (2012–2016) r a e i n h n i o j a a d g n Tanja Lešnik Štuhec o e s m ti – en ProVITAL d.o.o., Slovenija t info@provital.si Klemen Langus Turizem Bohinj, Slovenija Klemen.langus@bohinj.si Povzetek Sistematično vključevanje deležnikov je bilo ključnega pomena za učinkovito oblikovanje, iz- vajanje in evalviranje aktivnosti Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2016). Vo- dene razprave širše projektne skupine in delovnih skupin so pripeljale do strateških in operativ- nih ciljev in akcijskih načrtov prihodnjega delovanja, povezovanja in sodelovanja – »mreženja z namenom«. Rodilo se je zaupanje v skupno kakovostnejšo prihodnost Bohinja ter delitev ti- hega znanja med deležniki destinacije. Z nadgradnjo lokalne turistične organizacije v destina- cijsko management podjetje bo trajnostna destinacija Bohinj usmerjena v učinkovito sonačr- tovanje, soorganiziranje, sovodenje, soupravljanje, monitoring in evalvacijo aktivnosti. Ključne besede: vključevanje deležnikov, model, trajnostni razvoj, trženje, destinacija Bohinj, partnerstvo z namenom Summary Effective creating, implementation and evaluation of development and marketing of destina- tion Bohinj model (2012–2016) are a result of systematic stakeholder’s involvement. Guided discussions of wider project and working groups have led to the strategic and operational ob- jectives and action plans for future operations, integration and cooperation – »networking with purpose.« Confidence in the higher quality of Bohinj’s common future was born and among stakeholder’s, tacit knowledge began to share. With the upgrading of local tourism or- ganization into the destination management company, the sustainable destination Bohinj wil 469 2 – s t 4 u .– o r be in the future focused on effective co-planning, co-organization, co-leading, co-manage- 2 u 5 s ize . o tv ment, monitoring and evaluation activities. k a m t r o ja , iz b n Key words: stakeholder’s involvement, model, sustainable development, marketing, destinati- e je u o r 2 b on Bohinj, partnership with purpose 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Zgodnje vključevanje deležnikov je ključnega pomena za učinkovito oblikovanje, ž i , S n n e p l m izvajanje in evalviranje aktivnosti modela trajnostnega razvoja in trženja zelenih ov r a e i n h n destinacij. Odprta razprava z deležniki o viziji trajnostnega razvoja in trženja, stra- i o j a a d g n teških in operativnih ciljih prihodnjega delovanja, pogosto pripelje do obravnave o e s m t poglobljenih strokovnih vsebin v delovnih skupinah. Med konkurenti se prične i – ent odvijati razprava, predstavljajo se primeri prakse in skozi čas se prične povezovanje ter sodelovanje – mreženje z namenom in rodi se zaupanje. Povezovanje in deljenje tihega znanja sta še posebej učinkovita v manjših, bolj zaprtih destinacijah, kjer je turizem nosilna gospodarska dejavnost. Model razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2016) je bil oblikovan leta 2012 v sodelovanju članov projektne in petih strokovnih medsektorskih delovnih sku- pin. Teoretična izhodišča Kompleksnost turističnega sistema O kompleksnem delovanju turističnega sistema so pisali številni avtorji1. Turistič- ni sistem sestavljajo turistični trg, kjer nastopajo porabniki; potovanje, ki je odraz turistične potrošnje in je zaznamovano z delovanjem turističnih posrednikov; de- stinacija, ki je značilna po svojih turističnih virih; in marketing, kot proces sreče- vanja vseh podsistemov turizma. Mill in Morrison2 menita, da je marketing tisti del turističnega sistema, ki »prodaja« destinacijo, potovanje pa tisti, ki turistični trg »pripelje« do turistične destinacije. Gunnova3 meni, da je uspešnost turistič- nega sistema odvisna od organiziranosti, vodenja, financ, dela in poslovanja, lokal- ne skupnosti, konkurence, vladnih politik, naravnih in kulturnih virov. Leiperjev model turističnega sistema je sestavljen iz trga in destinacije ter števil- nih podsistemov med destinacijo in trgom. Podsistem turistične destinacije pred- stavljajo vse s turizmom posredno in neposredno povezane storitve, dogodki in su- 1 Mill in Morrison (1992); Gunnova (1994); Ritchie in Crouch (2003); Lazanski in Kljajič (2006); Uran in Juvan (2009) idr. 2 Mill in Morrison 1992 v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 4–5. 3 C. A. Gunn. Tourism Planning: Basics, Concepts, Cases (Washington: Taylor and Francis, 1994). 470 Si bjekti turistične destinacije.4 Turistični sistem je sestavljen iz podsistema deležni- stem kov in odnosov, ki povezujejo omenjene deležnike.5 atično v Pomen vključevanja deležnikov pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti ključ razvoja in trženja zelenih destinacij eva V turističnem sistemu nastopajo ponudniki, porabniki in mediatorji ali povezo- nje d valni elementi podsistema deležnikov, ki jih lahko opazujemo iz različnih vidi- ele kov, in sicer: (i) potrošniško-ponudniškega; (ii) ponudniškega (npr. atrakcije); (iii) žni sistemskega.6 Sodoben pogled na razvoj turizma obravnava deležnike turistične- kov v o ga sistema iz potrošniško-ponudniškega vidika, ki temelji na dejstvu, da mora po- b nudba odgovarjati na potrebe porabnikov. Zgang et al.7menijo, da delujejo delež- liko niki v turizmu komplementarno in v visoki interakciji z namenom zagotavljati do- van seganje ciljev. Ponudniška stran turističnega sistema upošteva trženjski značaj po- je m sameznih ponudnikov, ki skupaj tvorijo ponudbo turistične destinacije in lahko ode predstavljajo temeljni ali podporni pomen v procesu razvoja in vodenja turistične- la ra ga sistema. Velikost posameznega deležnika ima pomembno vlogo pri razvoju traj- zvo nostne in »konsezualne« razvojne politike, pri čemer se pogosto pojavlja, da veli- ja in t ka podjetja ali deležniki v procesu turizma pomembneje vplivajo na razvojne od- rž ločitve.8 Majhna podjetja morajo zato oblikovati orodja s katerimi dosegajo konse- enja d zualno pomemben položaj znotraj turističnega sistema. Javni sektor ima v turizmu es vlogo zagovarjanja interesov splošne javnosti in pogosto se zgodi, da zaradi svoje tina toge strukture nima trženjskega potenciala ali pa je ta oslabljen. Princip javno-za- cije B sebnega partnerstva naj bi reševal prav to problematiko. Neprofitne in druge orga- oh nizacije na destinaciji delujejo kot podporni element pri razvoju turistične ponud- inj ( be in pogosto prispevajo k doživljajski pestrosti destinacije (in vplivajo na podalj- 201 šanje bivanja turista na destinaciji).9 2–20 Ponudniška stran zajema najrazličnejše turistične subjekte, katerih individualna 16) cilja sta uspešno poslovanje in zagotavljanje zadovoljstva neposredno z organiza- 4 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 5. 5 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 7. 6 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležni- kov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 7. 7 Zgang et al., 2009 v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 8. 8 Emil Juvan in Rok Ovsenik, »Integration as a tool of destination management: The case of rural and rural fri- nge areas,« Organizacija 41, št. 1 (2008): 31–40. 9 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 8. 471 2 – s t 4 u .– o r cijo povezanih deležnikov. Destinacijsko naravnani cilji, ki morajo biti stvar kon- 2 u 5 s ize . o tv senza na ravni destinacije10, zajemajo participacijo pri zagotavljanju zadovoljstva k a m t r o ja , iz tudi »zunanjih« deležnikov. Juvan11 trdi, da se večkrat pojavlja, da organizacij- b n e je u o r 2 ski (individualni) interesi prevladujejo nad destinacijskimi, kar znotraj destinacije b 0 s r 1 p a povzroča razdor in neustvarjalno konkurenco. 3 e , P š žev n o e p r a Presenza et al.12 trdijo, da morajo deležniki ponudniške strani turistične destinaci- to o n r s je nastopati integrirano in pri tem slediti ciljem turistične destinacije, ki jih v nji- o l j ov e ž i , S n n hovem imenu in za njih ter ostale deležnike destinacije oblikujejo turistične orga- e p l m ov r a nizacije najrazličnejšega tipa. Za uspešno turistično destinacijo je nujno, da jav- e i n h n i o j a ni in zasebni sektor delujeta sinhrono in v medsebojnem komuniciranju. Dwyer a d g no e et al.13 trdijo, da morata na spremembe na globalnem turističnem trgu odgovarja- s m ti – en ti proaktivno in voditi politiko bodočega razvoja turizma na način, da se le-ta na- t črtuje, in ne tako, da se razvojni procesi prilagajajo spontano razvitemu turizmu. V manjših turističnih destinacijah, kjer so značilna družinska turistična podjetja, prihaja do prepletanja vloge posameznikov v zasebnem in javnem sektorju. Juvan in Ovsenik14trdita, da prihaja zato do navzkrižja interesov, kar negativno vpliva na sistem destinacije in medsebojno sodelovanje vseh deležnikov v turizmu. Deležnike v praksi lahko pri oblikovanju strategije vključimo na dva načina, ve- zana na čas vključevanja: (i) na začetku skupaj z oblikovalci strategije pripravijo osnutek; in (ii) na koncu osnutku podajo svoje predloge in mnenja15. Večina avtor- jev16meni, da je bolje deležnike vključiti že na začetku, saj njihovo mnenje obliko- valci strategije razvoja destinacije vključujejo v cilje. To krepi inovativnost zastav- ljenih ciljev in možnost njihovega doseganja. Odnosi med deležniki zelenih turističnih destinacij Destinacijsko mreženje ali povezovanje lahko obstaja na več ravneh in tako turi- stični sistem destinacije funkcionira omreženo ali povsem samostojno. Destinacij- ske organizacije naj bi po teoriji gospodarskih in/ali družbenih mrež predstavlja- 10 Juvan et al. (2007); Juvan in Ovsenik (2008); Dwyer et al. (2009). 11 Juvan 2009 v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 9. 12 Presenza et al. 2005 v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 9. 13 Larry Dwyer and Kim Chulwon. »Destination Competitiveness: Determinants and Indicators,« Current Issues in Tourism 6, št. 5 (2003): 369–414. 14 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležni- kov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 10. 15 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 176. 16 Uran in Juvan (2009); Alexander (2008); Wearing et al. (2007); Lešnik Štuhec (2011) idr. 472 Si le glavno vozlišče destinacijske omreženosti in skrbele za sodelovanje in ustrezne stem odnose med posameznimi členi integrativne mreže. Scott et al.17 menijo, da naj bi atič se s takšnim delovanjem destinacija učinkoviteje prilagajala spremembam na tu- no v rističnem trgu. klju Številni avtorji18 so obravnavali odnose med deležniki v turističnem sistemu desti- čeva nacije. Scott et al.19, menijo, da se odnosi med deležniki lahko pojavljajo v treh ob- nje d likah, in sicer: (i) uradno ali formalno sodelovanje; (ii) partnerstva; in (iii) poslov- ele ne mreže. Novelli et al.20 trdijo, da so odnosi znotraj mrež definirani kot: (i) pre- žni nos znanj znotraj in med mrežami; (ii) prenos finančnih bremen znotraj in med kov v o mrežami ter (iii) krepitev pogajalskih potencialov mreže v primerih medmrežnih b konfliktov, ki lahko krhajo trdnost organizacije in delovanja turistične destinacije. liko Odnosi naj temeljijo na prepričanju, da z nastajanjem nove destinacijske organiza- van cije, ki je temeljni element destinacijskih odnosov, nastajata skupna klima in kul- je m tura destinacije. Takšna organizacija postaja središče razvoja turistične destinaci- ode je, ki mora skrbeti za vodenje turistične destinacije z vsemi orodji, taktikami in po- la ra litikami doseganja konsenza znotraj destinacije, znotraj njenih posameznih delov zvo in s ciljem doseganja trajnostnega turističnega razvoja.21 ja in trže Management turistične destinacije nja d Management turistične destinacije je vsestranski strateški pristop za doseganje est konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, na katerem igrajo glav- inac no vlogo turisti s svojim povpraševanjem po integralnih turističnih proizvodih.22 ije B Destinacijski management sproža proces načrtovanja, organiziranosti, izvajanja in oh uresničevanja turističnega razvoja. Crouch 23 meni, da je uspešen turistični razvoj inj ( destinacije možno doseči le z upoštevanjem interesov različnih deležnikov v turi- 2012 stičnem sistemu. Številni avtorji se ukvarjajo s problematiko destinacijskega ma- –20 nagementa v konceptu razvoja turističnih destinacij, in sicer: (i) s povečanjem kon- 16) 17 Scott et al. (2008) v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 10. 18 Hall (2000); Bramwell in Lane (2000); Juvan et al. (2007). 19 Scott et al. (2008): v Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 11. 20 Novel i et al. (2006) v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 12. 21 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 12. 22 Emil Juvan, Destinacijski management (Portotož: UP Turistica, 2010), 47. 23 Crouch (2006) v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 62. 473 2 – s t 4 u .– o r kurenčnosti turističnih destinacij24 ter (ii) z ekološkim in trajnostnim razvojem 2 u 5 s ize . o tv destinacije25. Ritchie in Crouch26 sta destinacijski management integrirala v model k a m t r o ja , iz konkurenčnosti turističnih destinacij kot proces uresničevanja razvojnih načrtov b n e je u o r 2 in usmeritev turizma. Po njuni trditvi se destinacijski management ukvarja s/z: (i) b 0 s r 1 p a organizacijo; (ii) marketingom; (iii) kakovostjo storitev; (iv) raziskovanjem in zbi- 3 e , P š žev n o e p ranjem informacij; (v) razvojem človeških virov; (vi) investicijskimi projekti; (vii) r a to o n obvladovanjem turističnih prihodov; (viii) odgovornim upravljanjem s turistični- r s o l j ov e ž i mi resursi; ter (ix) reševanjem težav. , S n n e p l m ov r a Integrativni destinacijski management predstavlja integriran proces uravnoteže- e i n h n i o j a nega razvoja turistične ponudbe destinacije, ki se ne osredotoča zgolj na razvojne, a d g no e temveč tudi na trženjske procese turistične ponudbe destinacije.27 s m ti – ent Tourism Optimisation Management Model (Model TOMM) je bil razvit za zava- rovano območje – destinacijo Kangaroo Islands (KI) v Avstraliji28. Vodilni nače- li modela sta: (i) partnerstvo za celovit pristop trajnostnega razvoja okolja in skup- nosti ter (ii) odzivnost na spreminjajoče se potrebe deležnikov in okolja. Inovativ- ni model temelji na izvajanju monitoringa ter komuniciranju – pravočasnem in- formiranju deležnikov za sprejemanje razumnih in celovitih odločitev pri izvaja- nju upravljavskih akcij29. Številni avtorji30 so proučevali trajnostni marketing zavarovanih območij v Avstra- liji in razvili priporočila za podobna zavarovana območja. Lešnik Štuhec31 je razvila model upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih ob- močij, ki temelji na sedmih korakih in dveh osnovnih pogojih: (i) vključena jav- 24 Buhalis (2000); Dwyer in Kim (2003); Crouch (2006). 25 Mihalič in Konečnik (2000); Ritchie in Crouch (2000). 26 Brent J. R.. Ritchie in Geoggrey I. Crouch, The Competitive Destination, a Sustainable Tourism Perspective (Cambridge: Cabi Publishing, 2003). 27 Emil Juvan. Destinacijski management. Portotož: UP Turistica, 2010, 49. 28 Graham A. Mil er in Louise Twining-Ward, Monitoring for a Sustainable Tourism Transition: The Chal enge of Developing and Using Indicators (Cambridge: CABI Publishing, 2005); Paul F. J. Eagles in Stephen. F. McCool, Tourism in National Parks and Protected Areas: Planning and Management (Cambridge: CABI Publishing, 2004). 29 KI TOMM, »Kangaroo Island Tourism Optimisation Management Model,« http://rdahc.com.au/ki- tomm/ (20. 8. 2013). 30 Stephen Wearing in David Archer in Sue Beeton, The sustainable marketing of tourism in protected areas: moving forward (Queensland: CRS for Sustainable Tourism Pty Ltd., 2007), 10–13; Mike Alexander. Management Planning for Nature Conservation: A Theoretical Basis & Practical Guide (Barmouth: Springer Science + Business Media B.V., 2008). 31 Tanja Lešnik Štuhec. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij (Maribor: Univerza v Mariboru – Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2011), 290– 297. 474 Si nost in (ii) skupina ekspertov ter izpostavila vlogo celovitega razvoja in trženja traj- stem nostnih destinacij. atično v Metodologija oblikovanja strateškega dokumenta klju Izhajamo iz trditve, da lahko le vključenost in sodelovanje deležnikov različnih in- čev teresnih skupin zagotavlja dolgoročne ekonomske, družbeno-kulturne in okoljske anje d učinke celoviti trajnostni turistični destinaciji, ponudnikom in lokalnemu prebi- el valstvu ter izbranim ciljnim skupinam turistov. ežnik Cilji raziskave so bili: (i) proučiti teoretična izhodišča raznolikega vključevanja, ov v o povezovanja in sodelovanja deležnikov pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju bl strateških aktivnosti v turističnih destinacijah; (ii) na primeru destinacije Bohinj iko predstaviti sistem vključenosti deležnikov v projektni in delovne skupine za obli- vanj kovanje strategije razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2016). e m o V nadaljevanju predstavljamo sodelovanje deležnikov destinacije Bohinj pri obli- dela r kovanju študije v obdobju dvanajstmesečnega delovanja projekta (januar do de- az cember 2012). voja in tr Rezultati raziskave ženj Strateško študijo, ki jo je naročil Turizem Bohinj, Zavod za pospeševanje turizma, a de z naslovom 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012–2016 (SRTDB) z stin vključenim Modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' ses- acij tavljajo trije dokumenti, in sicer: (A) Analiza turistične destinacije Bohinj; (B) Ra- e Bo zvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj (2012–2016); (C) Udejanjanje / hin uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2014); ter ločen j (20 dokument, ki ga je naročila Občina Bohinj z naslovom: (D)Načrt razvoja znamke 12– podeželske Alpske destinacije Bohinj. 2016) Celovita študija je rezultat sodelovanja in proaktivnega delovanja deležnikov raz- ličnih področij delovanja v destinaciji Bohinj. Ožjo projektno skupino je sestavljalo pet članov, in sicer: predstavnik Občine Bo- hinj, direktor turistične organizacije Turizem Bohinj, predstavnik Kmetijsko-goz- darske zbornice, predsednik Turističnega društva Bohinj in vodja projekta – zu- nanja svetovalka. Širšo medsektorsko projektno skupino za oblikovanje strategije razvoja in trženja destinacije Bohinj je sestavljalo osemindvajset predstavnikov različne starosti, iz- obrazbe, poklicev in vpletenosti v delovanje destinacije, ki so v različnih zasedbah sestavljali pet delovnih skupin, in sicer za: (i) trženje, (ii) razvoj produktov, (iii) znamko, (iv) kakovost ter (v) raziskave in razvoj ter človeške vire. 475 2 – s t 4 u .– o r Vključevanje deležnikov v proces oblikovanja Modela razvoja in trženja 2 u 5 s ize . o tv destinacije Bohinj (2012–2016) k a m t r o ja , iz b n Sistem medsektorske vključenosti deležnikov destinacije Bohinj v širšo projektno e je u o r 2 b skupino in delovne skupine za oblikovanje študije razvoja in trženja destinacije 0 s r 1 p a 3 e Bohinj (2012–2016) je nastal na osnovi analize deležnikov in njihove vključenosti , P š žev n o e p v turistično in s turizmom povezane dejavnosti v občini Bohinj. r a to o n r s o l j ov e Trdimo lahko, da je bilo medsektorsko sistematično vključevanje deležnikov Bo- ž i , S n n e p hinja ključnega pomena za učinkovito načrtovanje in oblikovanje, bo pa tudi za l m ov r a e i izvajanje in evalviranje aktivnosti 'Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj n h n i o j a a d g (2012–2016)'. Uvodna odprta razprava s širšo projektno skupino o prednostih in no e s m pomanjkljivostih, priložnostih in nevarnostih destinacije, njeni viziji trajnostne- ti – en ga razvoja in trženja, strateških in operativnih ciljih prihodnjega delovanja, je pri- t peljala do obravnave specialnih strokovnih vsebin v manjših delovnih skupinah. Vodene diskusije ter entuziastična pripravljenost za sodelovanje in aktivno delo v projektni ter delovnih skupinah, so pripeljale do celovitega načrtovanja strateške- ga dokumenta in jasno zastavljenih ukrepov – aktivnosti za njegovo udejanjanje. Ugotovitve posameznih delovnih skupin so bile aktualno obravnavane na plenar- nih srečanjih, ki so sledila strokovnim delavnicam posamezne skupine. Med kon- kurenti se je pričela odvijati vodena razprava o aktualnih vprašanjih, predstavlja- li so se primeri prakse in skozi čas se je pričelo povezovanje ter sodelovanje; rodilo se je zaupanje. Povezovanje in deljenje tihega znanja sta bila še posebej učinkovita v delovnih skupinah. Glavnina inovativnih idej le-teh je bila podprta na plenarnih srečanjih širše projektne skupine. Rezultati sistematičnega vključevanja deležnikov se odražajo skozi kakovostno oblikovane dokumente ter dosedanje izvedene in merljive aktivnosti, ki sprožajo zaupanje in spodbujajo k aktivnostim tudi druge deležnike Bohinja in zagotavlja- jo doseganje zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja destinacije. Z razširitvijo Turizma Bohinj, ki je v letu 2012 opravljal funkcijo turističnega in- formacijskega centra, v destinacijsko management podjetje (predvidoma konec leta 2013), se projektno »partnerstvo z namenom« nadgrajuje v celovito profesio- nalno delovanje destinacije Bohinj – DMC Turizem Bohinj. Model razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2016) Model razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2016) deluje skladno s štirimi prepoznanimi prioritetami, in sicer: Prioriteta 1: Mreženje – partnerstvo in soorganiziranost destinacije Bohinj – DMC Turizem Bohinj v sklopu katerega deluje Delovna skupina (DS) za mreženje Bohinj. 476 Si Prioriteta 2: Razvoj in trženje produktov / programov destinacije Bohinj v stem sklopu katere delujeta Center trženja Bohinj ter Center narave in kultur- ati ne dediščine Bohinj. čno v Prioriteta 3: Promocija in prodaja z destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj klj v sklopu katere deluje Center trženja Bohinj. uče Prioriteta 4: Razvoj podpornega okolja – kakovost in konkurenčnost destina- vanj cije Bohinj v sklopu katere delujeta Center kakovosti Bohinj ter Razvoj- e de ni center Bohinj. ležnikov v o Model delovanja DMC Turizem Bohinj Destinacijsko management podjetje (DMC) Turizem Bohinj bo spodbujalo po- blik vezovanje v horizontalne mreže Bohinja (Mreža turističnih ponudnikov Bohinj, ovan Mreža pridelovalcev in rokodelcev Bohinj in Mreža za kakovost življenja Bohinj) je m ter izvajalo funkcije sonačrtovanja, soorganiziranja, sovodenja, soupravljanja ter od monitoringa in evalviranja: ela ra • trajnostnega razvoja destinacije Bohinj (zavarovanje in ohranjanje narave zvo / kulturne dediščine / domače in umetnostne obrti,skrb za ekonomsko in ja in t družbeno blaginjo), rž • trženja z destinacijsko / kolektivno znamko in marketinškim spletom de- enja d stinacije Bohinj, es • podjetništva – spodbujanja inovativnih in kreativnih podjetniških idej v tina sklopu Podjetniškega inkubatorja, cije B • podpornega IKT sistema za večjo prepoznavnost in konkurenčnost desti- oh nacije Bohinj, inj ( • javne inturistične infrastrukture ter pomreženih enot narave in kulturne 201 dediščine ter njune interpretacije, 2– • 2 certificiranja in preverjanja kakovosti, usposobljenosti človeških virov za 016 odličnost storitev, ) • tradicionalnih prireditev in dogodkov, • poslovanja DMC in njenih Centrov ter povezovanja Mrež. Cilji soupravljane destinacije se bodo nanašali primarno na: • trajnostni integralni razvoj – z naborom kazalnikov trajnosti destinacije Bohinj se bo stremelo k ohranjanju narave, prijetnem in strpnem sobiva- nju in ekonomski blaginji, • družbeno odgovorno in visoko tehnološko podprto delovanje DMC in partnerstev, • konkurenčen odnos med vrednostjo in ceno skozi segmentacijo in dife- renciacijo destinacije Bohinj, 477 2 – s t 4 u .– o r • razvoj standardov kakovosti, partnerstva, urejenosti ipd. destinacije Bo- 2 u 5 s ize . o tv hinj. k a m t r o ja , iz b n Soodgovornost destinacijskega managementa bo razdeljena med deležnike na vseh e je u o r 2 b ravneh delovanja destinacije Bohinj. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Aktivnosti se bodo v prvotni razvojni fazi razvijale in izvajale s pomočjo štirih cen- o e p r a t trov v katerih bo ob DS za mreženje Bohinj delovalo še osem delovnih skupin, in o o n r s o l j ov e sicer: ž i , S n n e p l m ov • v Centru trženja Bohinj (CTB): Delovna skupina za trženje; Delovna r a e i n h n skupina za razvoj produktov (in programov); Delovna skupina za (skrbni- i o j a a d g no e štvo in upravljanje destinacijske) znamke Bohinj; s m ti – en • v Centru kakovosti Bohinj (CKB): Delovna skupina za kakovost (izdel- t kov in izvajanje storitev); Delovna skupina za (skrbništvo in upravljanje kolektivne) znamke Bohinj; • v Centru narave in kulturne dediščine Bohinj (CNKDB): Delovna skupi- na za interpretacijo narave in kulturne dediščine (destinacije) Bohinj; • v Razvojnem centru Bohinj (RCB): Delovna skupina za raziskave in ra- zvoj; Delovna skupina za spodbujanje podjetništva; Delovna skupina za človeške vire; Medsektorska delovna skupina za trajnostni integralni ra- zvoj; Delovna skupina za upravljanje turistične infrastrukture. Z ugodnostmi kartice Gost Bohinja so prizadevanja za povezovanje deležnikov Bohinja v »partnerstvo z namenom« (skoraj 100 partnerjev poslovnega dogovo- ra) učinkovita tudi za obiskovalce destinacije Bohinj. Sklepne ugotovitve in diskusija Ključne usmeritve soupravljanja destinacije Bohinj (2012–2016) so: • DMC Turizem Bohinj skupaj s pomreženimi deležniki in združenimi sredstvi (znanje, ljudje ter finančni in drugi viri) skozi štiri Centre sovodi in soupravlja destinacijo Bohinj (člani projektnih Delovnih skupin tako nadaljujejo aktivnosti tudi po zaključenem projektu). • DMC Turizem Bohinj predstavlja s koordinirano izvajanimi aktivnostmi močan mrežni pristop, ki omogoča koriščenje specifičnih znanj in razvoj- nih potencialov destinacije. • Partnerstvo z namenom nadgrajuje funkcije soupravljanja posameznih vrednot narave oz. kulturne dediščine ter prireditev, kakor tudi celovite- ga trženja, katerih skupno izvajanje je učinkovitejše na destinacijski ravni in omogoča večjo prepoznavnost na mednarodnem turističnem trgu, za vključene partnerje pa predstavlja novo dodano vrednost. 478 Si • Povezovanje in sodelovanjemed akterji v javnem, zasebnem in civilnem stem sektorju ter z drugimi destinacijami v Sloveniji in v mednarodnem okolju ati je uspešnejše na vseh ravneh poslovanja destinacije Bohinj. čno v • Učinkovitost projektnih aktivnosti v destinaciji Bohinj bo z nenehnim klj spremljanjem (sistem monitoringa) – sistematično izvedenimi notranjimi uče in zunanjimi evalvacijami moč primerjati tudi z drugimi destinacijami. vanje d Trenutne finančne in kadrovske razmere v destinaciji Bohinj in splošno v turistič- el ni dejavnosti, ne omogočajo izvajanja aktivnosti v zastavljenem terminskem na- ežni črtu. Tako kot druge destinacije, je tudi destinacija Bohinj, odvisna od razpisov kov v o evropskih sredstev. bl Sistem pričujočega projektnega pristopa medsektorskega vključevanja deležnikov iko v Projektno in Delovne skupine za načrtovanje in izvajanje destinacijskih strate- vanj ških dokumentov destinacije Bohinj (2012–2016) je moč s prilagoditvami prenes- e m ti na druge destinacije. Proučevanje dobrih praks predstavlja odlično izhodišče za ode prilagoditev, nadgradnjo ter načrtovanje primernih aktivnosti v določeni desti- la ra naciji. Pri vzpostavljanju sistema vključevanja deležnikov v oblikovanje strateških zvo dokumentov razvoja in trženja destinacije je potrebno upoštevati značilnosti lo- ja in t kalnega okolja, še predvsem ljudi, ki so ga oblikovali – značilnosti srenje. rženja d Literatura esti Alexander, Mike. Management Planning for Nature Conservation: A Theoretical nac Basis & Practical Guide. Barmouth: Springer Science + Business Media B.V., ije B 2008. ohin Buhalis, Dimitrios. »Marketing the competitive destination in the future,« Tou- j (20 rism management 21, št. 1 (2000): 97–116. 12–2 Crouch, Geoffrey I. »Destination Competitiveness: insights into atribute impor- 016) tance,« International conference of Trends, Impacts and Policies on Tourism Development (junij 2006): 15–16. Dwyer, Larry, in Kim Chulwon. »Destination Competitiveness: Determinants and Indicators,« Current Issues in Tourism 6, št. 5 (2003): 369–414. Eagles, Paul F. J., in Stephen F. McCool. Tourism in National Parks and Protected Areas: Planning and Management. Cambridge: CABI Publishing, 2004. Gunn, C. A. Tourism Planning: Basics, Concepts, Cases. Washington: Taylor and Francis, 1994. Juvan, Emil. Destinacijski management. Portotož: UP Turistica, 2010, 47. Emil, Juvan, in Rok Ovsenik. »Integration as a tool of destination management: The case of rural and rural fringe areas,« Organizacija 41, št. 1 (2008): 31–40 479 2 – s t 4 u .– o r Emil, Juvan, in Bojan Kurež in Rok Ovsenik. Tržni profil prebivalcev in turistov 2 u 5 s ize . o tv Francije: France Market Profile. Portorož: UP Turistica, 2007. k a m t r o ja , iz b n KI TOMM, »Kangaroo Island Tourism Optimisation Management Model,« e je u o r 2 b http://rdahc.com.au/ki-tomm/ (20. 8. 2013). 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Lazanski, Jerneja T., in Miroljub Kljajić. »Systems approach to complex systems o e p r a t modelling with special regards to tourism,« Kybernetes 35, št. 7/8 (2006): o o n r s o l j ov e 1048–1058. ž i , S n n e p l m ov Lešnik Štuhec, Tanja. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti mode- r a e i n h n i o la upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij. Maribor: Univerza v j a a d g no e Mariboru – Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2011, 290–297. s m ti – en Mihalič, Tanja, in Maja Konečnik. »Slovenian hotel industry competitiveness t before and after EU entry,« V Tourism and hospitality management: trends and challenges for the future-International congress HOTEL 2000, ur. V. Pe- rić. Opatija: Faculty of tourism and hospitality management, 2000, 537–557. Mill, Robert C., in Alastair M. Morrison. The Tourism System: An Introductory Text. New Jersey: Prentice-Hall, Englewood Cliffs, 1992. Miller, Graham A., in Louise Twining-Ward. Monitoring for a Sustainable Touri- sm Transition: The Challenge of Developing and Using Indicators. Cambridge: CABI Publishing, 2005. Ritchie, Brent J. R., in Geoggrey I. Crouch. The Competitive Destination, a Susta- inable Tourism Perspective. Cambridge: Cabi Publishing, 2003. Uran, Maja, in Emil Juvan. Strateški management v turizmu: Oblikovanje strate- gije turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativ- ne raziskave, 2009. Wearing, Stephen, in David Archer in Sue Beeton. The sustainable marketing of tourism in protected areas: moving forward. Queensland: CRS for Sustainable Tourism Pty Ltd., 2007, 10–13. 480 2 – s t 4 u .– o r Vključenost deležnikov v lokalne 2 u 5 s ize . o tv k a m dobaviteljske verige turističnih in s turizmom t roja , iz b n e je u o r 2 povezanih produktov na Solčavskem b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Stakeholder’s involvement in the Solčavsko local o e p r a to o n r s supply chains of tourism and with tourism-related o l j ov e ž i , S n n e p l m ov products r a e i n h n i o j a a d g n Tanja Lešnik Štuhec o e s m ti – en ProVITAL d.o.o., Slovenija t info@provital.si Marko Slapnik Center Rinka, Slovenija marko.slapnik@solcavsko.info Povzetek Sistematično, dolgoročno in trajnostno usmerjeno projektno delo je pripeljalo Solčavsko do 'povezovanja z namenom' v sklopu katerega je prišlo do prepoznavanja in cenjenja lokalnega znanja in dobrin ter usposabljanja in sodelovanja domačinov ter drugih deležnikov pri turistič- nem razvoju Solčavskega. V dobaviteljskih verigah les, volna in kulinarika nastajajo lokalni pro- dukti s pridihom tradicionalnih in potencialnih trendov, ki so s trženjem v Centru Rinka zao- krožili krog lokalne oskrbne mreže in predvsem v turističnem smislu predstavljajo neponovlji- va doživetja Solčavskega. Z gotovostjo lahko trdimo, da so Solčavani s svojo vztrajnostjo in lo- kalno zavednostjo, oblikovali unikatno destinacijo Solčavsko, ki je prav zaradi značilnega po- vezovanja srenje posebna na turističnem zemljevidu Evrope. Ključne besede: dobaviteljske verige, lokalni produkti, vključenost deležnikov, trajnostni turi- zem, Solčavsko Summary Systematic, long-term and sustainable-oriented project work has led Solčavsko to the ‘integra- tion with a purpose’ under which recognition and appreciation of local knowledge and goods, and training and cooperation of Solčavsko stakeholders in tourism development Solčavsko, appears. Supply chains wood, wool and culinary art causes local products with a touch of tra- ditional and prospective trends, which with marketing and sailing in the Center Rinka round- ed circle of local supply network and present unique experiences of Solčavsko destination. It 481 2 – s t 4 u .– o r is certainly true that Solčavani with their persistence and local consciousness create a unique 2 u 5 s ize . o tv destination Solčavsko, which is because of the typical integration midrange special on the k a m t r o ja , iz tourist map of Europe. b n e je u o r 2 b Key words: supply chains, local products, stakeholder’s involvement, sustainable tourism, 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Solčavsko n o e p r a to o n r s o l j ov e Uvod ž i , S n n e p l m Podeželske alpske destinacije odlikujejo kakovostni lokalni izdelki in storitve ter ov r a e i n h n celoviti turistični programi. V dobaviteljske verige kulinaričnih in rokodelskih iz- i o j a a d g n delkov povezani ponudniki, preko lokalne / regionalne posredniške mreže, ko- o e s m t municirajo s potrošniki. Podobno se dogaja s ponudbo individualnih in destina- i – ent cijskih turističnih paketov, kjer se kot posredniki pojavljajo lokalne turistične or- ganizacije in organizatorji potovanj. Tako sta zaokroženi oskrbna mreža kakovo- stnih lokalnih proizvodov ter mreža doživetij podeželja. Trdimo, da lahko le sistematično dolgoročno usmerjeni in med sektorsko pove- zani deležniki zagotavljajo preplet tradicionalnega s sodobnim in s tem dolgoroč- ne ekonomske, družbeno-kulturne in okoljske učinke celoviti trajnostni turistični destinaciji, ponudnikom in lokalnemu prebivalstvu ter nišnim skupinam turistov. Destinacija Solčavsko s svojimi 518 prebivalci, ki živijo na skoraj 103 km² obmo- čja na nadmorski višini od 550 m do 2394 m, predstavlja eno najbolj ekoloških de- stinacij v Sloveniji. Sistematično povezane proizvodne (les, volna in kulinarika) in dobaviteljske verige lokalnih izdelkov in storitev, predstavljajo oskrbno mrežo Solčavskega. Velika večina s turizmom povezanih izdelkov na Solčavskem se po- vezuje s Centrom Rinka, ki je organiziran kot javni zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Teoretična izhodišča Podeželske turistične destinacije Prebivalci podeželskih turističnih destinacij že stoletja preudarno uporabljajo vire na način, ki zagotavlja ekonomske, socialne in estetske potrebe ob ohranjanju kul- turne identitete, bistvenih ekoloških procesov in biološke raznovrstnosti ter ži- vljenjskih podpornih sistemov, sicer destinacije ne bi izražale 'zelene', sonarav- ne note. Pri tem upoštevajo »svoj sedanji in prihodnji gospodarski, družbeni in okoljski vpliv in se ukvarjajo s potrebami obiskovalcev, industrije, okolja in gosti- teljske skupnosti«1. Turistični sistem majhnih podeželskih turističnih destinacij, prav tako kot veli- kih, sestavljajo turistični trg, kjer nastopajo porabniki; potovanje, ki je odraz tu- 1 UNWTO, Indicators of Sustainable Development for Tourism Destinationa A Guidebook. Madrid: United Nation World Tourism organization, 2004. 482 V ristične potrošnje in ga zaznamuje delovanje turističnih posrednikov; destinaci- klju ja, ki je značilna po svojih turističnih virih; in marketing, kot proces srečevanja čeno vseh podsistemov turizma2. Ponudniška stran upošteva trženjski značaj posame- st d znih ponudnikov, ki skupaj tvorijo ponudbo turistične destinacije in lahko pred- ele stavljajo temeljni ali podporni pomen v procesu razvoja in vodenja turističnega sis- žnik tema. Podeželske turistične destinacije pogosto ne premorejo velikih podjetij, ki ov v l bi lahko odločilno vplivala na razvoj trajnostne in konsenzualne razvojne politi- ok ke3. Prav njihov manjko je pogosto razlog, da majhna podjetja4 in posamezniki laž- aln je oblikujejo orodja s katerimi dosegajo konsenzualno pomemben položaj znot- e do raj turističnega sistema. 'Povezovanje z namenom' jim omogoča skupno nastopa- bav nje in doseganje sinergičnih učinkov na področju proizvodnje, usposabljanja, trže- itelj nja in prodaje. Pri tem nujno potrebujejo povezovalca / usmerjevalca / mediatorja, ske v ki usklajuje individualne interese ter skupaj z njimi načrtuje in koordinira skup- eri no vizijo in doseganje strateških ciljev po sistemu 'tisoč drobnih korakov do uspe- ge tu ha'. Tak koordinator je pogosto predstavnik javnega sektorja, ki v turizmu zago- rist tavlja interese splošne javnosti, žal pa zaradi svoje toge strukture nima trženjske- ičn ga potenciala oz. je ta močno oslabljen. Princip javno-zasebnega partnerstva je re- ih in s t šitev tudi za manjše podeželske turistične destinacije. Destinacijsko management u podjetje (DMC) predstavlja glavno vozlišče destinacijske omreženosti5 in skrbi za rizm sodelovanje in ustrezne odnose med posameznimi členi povezane mreže. Tako je om p moč zagotoviti, da individualni interesi ne prevladajo nad destinacijskimi. Desti- ov nacija nastopa povezano in sledi skupnim strateškim ciljem skozi manjše koordi- ez nirane operativne aktivnosti. Sodelovanje, komunikacija med ponudniki in 'pove- anih p zovanje z namenom' lahko zagotovijo pozitivno konkurenco, ki vodi v vedno viš- ro jo kakovost in specializacijo ter inoviranje in pripelje do pozicioniranja destinaci- du je, ki lahko prinese konkurenčne prednosti pred podobnimi destinacijami in učin- ktov n kovito prilagajanje spremembam na turističnem trgu. a Solča Kratke oskrbne verige podeželskih gorskih destinacij vsk Perspektiva podeželskih destinacij se skriva v višji pridelavi in stopnji predelave ter em neposredni ponudbi v obliki zadovoljevanja potreb turistov, ki se vse bolj vračajo 2 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 7. 3 Emil Juvan in Rok Ovsenik, »Integration as a tool of destination management: The case of rural and rural fringe areas,« V Organizacija 41, no. 1 (2008): 31–40. 4 Majhna podjetja pa so ravno zaradi svoje velikosti (prilagodljivost, avtentičnost, itd.) pogosto pomemben oblikovalec kakovostne in doživljajsko pestre turistične ponudbe destinacije, zato je njihov obstoj zelo pomemben. (Uran in Juvan 2009, 8). 5 Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 10. 483 2 – s t 4 u .– o r k naravi, iščejo možnosti rekreacije in doživetij, želijo zdravo ekološko neoporeč- 2 u 5 s ize . o tv no ponudbo hrane in pijače.6 k a m t r o ja , iz b n Kratke oskrbne verige določa kratka razdalja ali majhno število posrednikov med e je u o r 2 b proizvajalcem in potrošnikom.7 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Na drugi seji platforme za gorsko kmetijstvo v okviru Alpske konvencije8 je bil o e p r a t predstavljen prispevek9 o glavnih značilnostih gorske pridelave in predelave v Slo- o o n r s o l j ov e veniji z naslovom 'Trženje, kakovost in označevanje gorskih proizvodov v Republi- ž i , S n n e p l m ki Sloveniji'. Za slovenska gorska območja je/so značilna/e: (i) velika različnost – ov r a e i n h n 40 regionalnih kulinaričnih regij in več kot 1000 nacionalnih receptov; (ii) prede- i o j a a d g n lava predvsem na majhnih kmetijah – visoka vlaganja in samozadostnost proizvo- o e s m t dnje; (iii) zelo tradicionalna predelava; (iv) majhne količine proizvodnje – dobava i – ent ne pokriva povpraševanja. Na področju politike kakovosti so prepoznane: (i) she- me kakovosti; (ii) prostovoljne označbe in (iii) blagovne znamke. Slovenska gorska območja se srečujejo s skupnimi značilnostmi ter prednostmi10, težavami, pomanj- kljivostmi, priložnostmi11 in priporočili12 skupnega trženja. Termin kratka oskrbna veriga identificira širok nabor aktivnosti v procesu proi- zvodnje-distribucije-potrošnje hrane in rokodelskih izdelkov, ki se prodajajo: (i) na kmečkih tržnicah; (ii) na krožniku v sklopu ponudbe turističnih in izletni- ških kmetij; (iii) na kmečkem dvorišču izletniških, turističnih in ekoloških kme- tij; (iv) v trgovinah kmetijskih zadrug; (v) v specializiranih – butičnih trgovinah 6 Franjo Šauperl, Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju (Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2000), 17. 7 Klemen Kavčič, Management oskrbnih verig in model taktnega časa (Koper: Fakulteta za management Koper, 2009). 8 Alpska konvencija, Dunaj, 19.–20. januar 2012. 9 Lucijan Cenčič, 2012 – Druga seja platforme za gorsko kmetijstvo v okviru Alpske konvencije, Dunaj 19.–20. januar 2012. Pdf. 10 Prednosti skupnega trženja za proizvajalce se izražajo v: (i) standardizaciji recepta in posledično enotni kako- vosti izdelka pri vseh proizvajalcih; (i ) večji konkurenčnosti proizvajalcev in predelovalcev zaradi boljše kako- vosti izdelkov, kar jim omogoča ekonomsko učinkovito prisotnost na trgu. Prednosti skupnega trženja za po- trošnike se izražajo v: (i) vzpostavljenih mehanizmih nadzora kakovosti, ki ga izvaja certifikacijski organ ozi- roma notranji nadzor – zagotovljena in stalna kakovost; (i ) enotno označevanje omogoča razločevanje zaščit- enih izdelkov med različnimi kmetijskimi izdelki oz. živili; (i i) povečanem zaupanju potrošnikov v te izdelke – posledično boljša izbira kmetijskih izdelkov. 11 Med priložnostmi je potrebno izpostaviti: (i) edinstvenost nekaterih izdelkov; (i ) nekateri proizvodi veljajo za ‘zdrave’ in s tem tržno privlačne; (i i) mednarodni trendi se lahko izražajo v ponudbi; (iv) zavezništvo s turističnimi ali vladnimi organizacijami je lahko zelo koristno; (v) izkoriščanje lokalne in tradicionalne pasme kot del zgodbe; (vi) uporaba pozitivne podobe Alp v izdelku oz. ponudbi. 12 Izpostavljena so bila naslednja priporočila: (i) ustanovitev skupine proizvajalcev / predelovalcev istega kmetijskega proizvoda oz. živila; (i ) določiti ekonomsko vrednost potencialnih proizvodov na trgu; (i i) tehnične dokumentacije: zahteve parametrov specifikacije morajo biti realne; (iv) opredelitev izdelka – vsi proizvajalci vključeni v skupino se morajo strinjati. 484 V produktov s podeželja (v večjih mestih in turističnih središčih); (vi) kot ponudba klju lokalnih proizvodov – spominkov (v TIC-ih in pri turističnih ponudnikih); (vii) čeno v sistemu zelenih zabojčkov; (viii) v sklopu kmetijstva podprtega s strani skupnos- st d ti ipd. (ix) v veleblagovnicah – rezervirano posebno mesto (tržna polica) za regio- ele nalne proizvode (x) v gostinskih objektih v turističnih območjih (hoteli, restavra- žnik cije, catering, slaščičarne); idr. Pri tem je bistveno poznati nakupno vedenje po- ov v l rabnikov ter izpostavljene smernice za nadaljnje aktivnosti, ki zaobjemajo: (i) ne- ok nehno spodbujanje kakovosti proizvodov; (ii) ustvarjanje pogojev za razvoj kme- aln tijskih panog, ki imajo na območju potencial; (iii) izobraževanje mladih za ohra- e do njanje tradicije ročnih spretnosti; (iv) oblikovanje regionalnih blagovnih znamk bav in spodbujanje registriranja proizvodov v sheme kakovosti; (v) podpiranje in spod- itelj bujanje skupin proizvajalcev, da se po začetnem zagonu ne ustavijo v svojem delo- ske v vanju; (vi) ohranjanje dosedanjih animacijskih programov in s tem skrb za obstoj eri interesnih skupin; (vii) spodbujanje širjenja ponudbe v smislu pestrosti izdelkov; ge tu (viii) uvajanje avtohtonih pasem in vrst sadja; (ix) namenjati skupinam proizvajal- rist cev več proračunskih sredstev za generično trženje teh proizvodov; (x) iskanje pri- ičn ložnosti v proizvodnji visoko kakovostnih ter prehransko uravnoteženih izdelkov; ih in s t (xi) proizvodnja mora temeljiti na tradiciji in domačem znanju; (xii) pomoč pri ra- u zvoju koncepta trženja in procesa zagotavljanja kontrolirane in dokazane kakovo- rizm sti; (xiii) udeležene strani morajo sodelovati (ne le med proizvajalci, ampak tudi s om p turističnimi organizacijami, razvojnimi agencijami in udeleženci na trgu); (xiv) ov skupno iniciativo vseh vključenih v verigo za pripravo tržnega plana in sledenje ra- ez zvoju tega plana; (xv) večja vlaganja v razvoj kakovostnih proizvodov, v promoci- anih p jo in osvajanje novih trgov; (xvi) za dosego cilja potrebujejo proizvajalci pomoč tr- ro žnih agencij, raziskovalnih inštitutov in države pri oblikovanju začetne strategije, du koncepta razvoja, pozicioniranja na različnih trgih in pri oblikovanju značilnos- ktov n ti regije in proizvodov. a Solča Metodologija vzpostavljanja destinacije Solčavsko vsk Solčavsko je poznano po lepih krajinskih podobah alpskih dolin in dobro ohranje- em ni naravi. Dva krajinska parka Robanov kot in Logarska dolina13, sonaravno gospo- darjeni gozdovi, varovana območja v evropski mreži Natura 2000 in čudovite kra- jinske podobe pričajo o trdni povezanosti domačinov z naravo skozi stoletja.14 Bo- 13 Leta 1987 je takratna občina Mozirje ustanovila krajinska parka Logarska dolina in Robanov kot. Žal občins- ki odlok ni predvidel financiranja delovanja parka. Zato so domačini leta 1992 ustanovili podjetje in pridobili upravljavsko koncesijo od pristojne občine. Logarska d.o.o. je eden od pobudnikov ustanovitve regijskega par- ka s sosednjimi občinami v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zaradi inovativnega načina upravljanja zavarovane- ga območja ter uspešnega delovanja je podjetje leta 2005 prejelo glavno nagrade CIPRE International na po- dročju zavarovanih območij v Alpah. (Vir: http://www.logarska-dolina.si/index.php?id=90) 14 »Solčavsko – harmonija treh dolin«, http://www.solcavsko.info/index.php?id=9 (29. 8. 2013). 485 2 – s t 4 u .– o r gata zgodovina razvoja turizma na Solčavskem je posledica odličnega sodelovanja 2 u 5 s ize . o tv Solčavanov skozi več desetletij.15 k a m t r o ja , iz b n Solčavsko je v letu 2009 prejelo naziv »Evropska destinacija odličnosti« na temo e je u o r 2 b turizem in varovana območja. Ta laskav naslov se je pridružil številnim drugim 0 s r 1 p a 3 e priznanjem, ki potrjujejo, da so Solčavani, domačini območja treh alpskih dolin , P š žev n o e p r a (Logarska dolina, Robanov in Matkov kot), vasice Solčava ter kmetij ob Solčavski to o n r s panoramski cesti, že pred desetletji ubrali samosvojo, vendar očitno edino pravo o l j ov e ž i , S n n pot v prihodnost. e p l m ov r a e i n h n Za občino Solčava smo, ob tesnem sodelovanju z deležniki, zastavili Strategijo i o j a a d g n trajnostnega razvoja turističnega območja Solčavsko in Strategijo razvoja lokalnih o e s m t produktov s pripadajočim načrtom trženja in operativnimi načrti. Ta dokumen- i – ent ta skupaj z drugimi16, ki so med sabo usklajeni, izhajajo iz načel trajnosti, vključu- jejo zatečeno stanje naravnih virov in vodijo k izboljšanju kvalitete življenja do- mačinov ob postopnem zdržnem razvoju. Samoniklo in spodbujeno mreženje z namenom sta izjemno pomembna dejavnika razvoja na Solčavskem17. Med členi mrež prihaja do prenosa znanj znotraj in med mrežami, prenosa finančnih bremen znotraj in med mrežami ter do krepitve pogajalskih potencialov mreže v primerih medmrežnih konfliktov, ki lahko krhajo trdnost organizacije in delovanja turi- stične destinacije o čemer pišejo tudi Novelli et al.18. Center Rinka kot destinacij- ska management organizacija vzdržuje destinacijske odnose in spodbuja nastaja- nje skupne klime in kulture destinacije, ki je močno prežeta z značilnostmi srenje. Ob tem pa vodi strateški pristop za doseganje konkurenčnosti turistične destina- cije Solčavsko na turističnem trgu, na katerem igrajo glavno vlogo turisti s svojim povpraševanjem po integralnih turističnih proizvodih. 15 Tanja Lešnik Štuhec, Strategija trajnostnega razvoja turističnega območja Solčavsko 2011–2015, Analiza turističnega območja Solčavsko 2010 (Solčava:Evropski sklad za regionalni razvoj, julij 2011), 21–25. 16 Boštjan Anko, Študije o Solčavskem 1932 – 2007 (Solčava: Občina Solčava in Logarska dolina d.o.o., 2007); Bo- štjan Anko, Berilo o trajnosti (Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2009); Nevenka Bogataj, Gozd v učenju in izobraževanju za trajnostni razvoj (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2009); Marjeta Keršič-Svetel, Interpretacija naravne in kulturne dediščine, interno gradivo (Solčava: Logarska dolina d.o.o., 2013); Marko Lenarčič in Avgust Lenar, Trajnostni razvoj v krajinskem parku Logarska dolina (Nazarje: Argos, 2000) idr. 17 Za aktivno delo na področju kmetijstva je bila ustanovljena Zadruga Solčava, ki združuje gospodarje solčavskih kmetij in ostale, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem domačih produktov in surovin, med katerimi prednjačijo les, živali za pleme ali zakol ter volna jezersko-solčavske ovce. V okviru Zadruge Solčava deluje tudi interesna skupina za predelavo volne – Bicka. Domačini se povezujejo v številna društva, kot so npr.: Društvo lastnikov gozdov Tisa, Kulturno društvo Franc Herle Solčava, Športno društvo Solčava, Planinsko društvo Solčava, Turistično društvo Solčava, Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline – krajevni odbor Solčava, Društvo Panorama (skrbi za ohranjanje narave, kulturne in etnološke dediščine ob panoramski cesti). Člani društev so izjemno aktivni pri turističnih idr. prireditvah, ki pritegnejo na Solčavsko vsako leto več obiskovalcev. 18 Novel i et al. (2006) v: Maja Uran in Emil Juvan, Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009), 12. 486 Vk Rezultati – oskrbna mreža destinacije Solčavsko ljuč Na Solčavskem se deležniki povezujejo v tri dobaviteljske verige, in sicer: (i) lesno: eno od drevesa do lesenega izdelka; (ii) volneno: od ovce do polstenega izdelka in (iii) st d kulinarično: iz narave na krožnik. V tri dobaviteljske verige destinacije Solčavsko elež je vključenih okrog 40 deležnikov, kar pomeni med 10 in 20 ponudnikov različne nik starosti, izobrazbe, usposobljenosti oz. poklicev, na posamezno verigo. ov v l o Za vsako od teh verig je bil posnet kratek tematski film, ki prikazuje lesene in vol- kal nene izdelke ter odlično kulinariko Solčavskega. Poleg povezovalnega promocij- ne d skega filma: Solčavsko – sprehod v naročje Alp, so bili posneti še trije tematski fil- oba mi: Solčavski gorski les, Jezersko-solčavska ovca ter Kulinarika Solčavskega. vitel Vsaka veriga ima svojo prireditev. Gorski les je predstavljen s prireditvijo 'Festival jske v gorskega lesa v Solčavi', ki poteka tri dni v maju (med 24 in 26. majem, leta 2013 že eri drugo leto). Jezersko-solčavska avtohtona vrsta ovce je predstavljena s Festivalom ge t ovčje volne 'Bicka', ki se odvija meseca septembra, leta 2013 že tretje leto. Kulinari- uris ka je kot prepoznavna nota Solčavskega predstavljena na vseh prireditvah. V nas- tičn lednjem letu pa bo v okviru projekta 'Iz narave na krožnik' nadgrajena z novo ku- ih in s t linarično prireditvijo (razpis Leader). u Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega spodbuja povezo- rizm vanje in sodelovanje posameznih akterjev s podobnimi interesi. Projekti zadnjih om p let kažejo na sledenje dolgoročni viziji Solčavskega v kateri imajo lokalni produkti ov in njihovi proizvajalci osrednjo mesto. Turistični programi temeljijo na doživetjih eza podeželja skozi lokalne turistične produkte. nih prod Dobaviteljske verige na Solčavskem ukt Vsake od treh dobaviteljskih verig: gorski les19, volna jezersko-solčavske ovce20 in ov n kulinarika, se Solčavani lotevajo sistematično in vsaka ima svoj razvoj dogodkov. a Solčavskem 19 ‘Gorski’ je tisti les, ki prihaja iz gozdov nad 800 m nadmorske višine in ki raste v precej ostrejših naravnih razmerah kakor les iz nižin. Zanj je značilen manjši prirastek zaradi krajše rastne dobe in mnogokrat manjše rodovitnosti tal. Drevesa so večkrat izpostavljena pozebam, mehanskim poškodbam vetra ali plazov, imajo pa v svojem okolju več sonca in višjo talno in zračno vlago, kar pozitivno vpliva na rast dreves. Rastejo počasneje, a enakomerno, zato imajo lahko debla izredno gosto in enakomerno rast. Jedrovina takšnega lesa je trpežna, trajna in iskana za izdelke, od katerih se pričakuje daljša uporabna doba. Gorski les je dobre kakovosti, ob us- trezni pripravi in obdelavi lahko iz njega naredimo zelo kakovosten izdelek. Med najpogostejša drevesa spada- jo macesen, smreka, gorski javor in bukev (Solčavski gorski les, 2013) 20 Avtohtona jezersko-solčavska pasma ovc je posebej prilagojena razmeram okolja. Ne dolgo nazaj je bila volna zavržena kot odpadek, filcanje pa je bilo pozabljeno opravilo. Jezersko-solčavska ovca je z monografijo 'Naša ovca in njena volna, Jezersko-solčavska ovca na Solčavskem' (Prodnik et al. 2011) pridobila mesto tudi na literarni polici. 487 2 – s t 4 u .– o r Lesna dobaviteljska veriga – Študijski krožek na temo gorskega lesa21 je vpeljal se- 2 u 5 s ize . o tv danji župan občine Solčava leta 2008. Z njim je želel spodbuditi reševanje proble- k a m t r o ja , iz mov z lesom, ki so jih domačini čutili že dalj časa. S pogovori, predavanji in aktiv- b n e je u o r 2 nostmi v krožek povezanih deležnikov Solčavskega, je bilo spodbujeno povezova- b 0 s r 1 p a nje različnih interesnih skupin (kmetje, gozdarji, arhitekt, tesarji, mizarji idr.) z 3 e , P š žev n o e p željo povečati vrednost gorskega lesa in izdelkov iz njega. Vzporedno z delom štu- r a to o n dijskega krožka je tekel tudi projekt 'Turistična infrastruktura Solčavsko' v okviru r s o l j ov e ž i katerega je bil posekan les vgrajen v javne površine Solčavskega22. , S n n e p l m ov r a Nadaljevanje študijskega krožka je projekt 'Solčavski gorski les'23, v okviru katere- e i n h n i o j a ga je/so bila/i: (i) oblikovana strokovna študija o gorskem lesu, (ii) izvedena preda- a d g no e vanja in delavnice za širšo ciljno skupino, (iii) promovirani izdelki iz solčavskega s m ti – en gorskega lesa in (iv) oblikovan znak znamke 'Gorski les'. Društvo lastnikov gozdov t 'TISA' je s pomočjo projekta svojim članom in ostalim zainteresiranim prebival- cem Zgornje Savinjske doline pokazalo prednosti gorskega lesa in široke možnos- ti njegove uporabe vse do končnih izdelkov. S tem namenom je Gozdarski inšti- tut Slovenije v sodelovanju z domačini opravil študijo o značilnostih in prednostih solčavskega gorskega lesa ter o njegovi uporabnosti. S pomočjo projekta je bilo po- vezano znanje strokovnjakov in izkušnje domačinov z gorskim lesom ter prikaza- na njegova praktična uporabnost. Strokovno znanje in izsledki študije so bili pred- stavljeni na javnih predstavitvah in delavnicah. S tem se je širila zavest o vrednos- ti gorskega lesa in bila spodbujena zainteresiranost in inovativnost domačinov za predelavo gorskega lesa. Občina Solčava je ves čas podpirala delovanje študijskega krožka. Med drugim tudi tako, da je ugotovitve oz. rezultate študijskega krožka implementirala v svoje nadaljnje projekte. Največjo vrednost je solčavski gorski les pridobil ob izgradnji Centra Rinka, kjer se pokaže v svoji raznoliki uporabnosti in z emocionalnim vplivom ambienta na obiskovalce. Volnena dobaviteljska veriga – Kvalitetno volno avtohtone jezersko-solčavske ovce so ljudje dolgo uporabljali le za pletene izdelke, danes pa jo predelajo tudi druga- če. Vrnila so se stara znanja polstenja24 – filcanja, obogatena z modernimi pristo- 21 Les je avtohtono gradivo slovenskega podeželja in je bilo uporabljeno v gradnji hiš in gospodarskih poslopij že vse od prve poselitve alpskih območij. Stavbe v odmaknjenih območjih in ohranjene stare domačije pričajo o raznovrstni uporabi lesa, tako v osnovni konstrukcijski gradnji kakor v notranjem stavbarstvu in mizarstvu. Iz lesa niso bile samo kmečke stavbe in gospodarska poslopja, temveč tudi cerkve in mestne hiše. (Solčavski gor- ski les, 2013) 22 Iz solčavskega gorskega lesa so igrala na otroškem igrišču ob šoli; klopi, mize, ograje, mostovi in pohodne površine ob pešpoteh v vasi in okolici; klini in druge prilagoditve za invalide in starostnike na vozičkih; okrasni elementi v vasi; izdelane tablice za označitev izdelkov idr. 23 Prijavitelj projekta Društvo lastnikov gozdov Tisa je projekt izvajal v letih 2009 in 2010, s finančno pomočjo programa za razvoj podeželja Leader. Sodelovali so domačini, lastniki gozdov, mizarji, gozdarji in arhitekti. Tekom projekta je bil izdelan tudi logotip, ki se ga uporablja pri označitvi novih izdelkov. 24 Ne dolgo nazaj je bila volna zavržena kot odpadek, filcanje pa je bilo pozabljeno opravilo. 488 V pi in izdelki so nadvse uporabni tudi za današnjo rabo. Solčavske filcarke (stare klju od 20 do 60 let, študentke pa tudi upokojenke, po stroki gospodinje, oblikoval- čeno ke pa tudi učiteljice) so se povezale v društvu Bicka, registrirale osebno dopolnil- st d no delo in ročno izdelujejo polstene izdelke – copate, klobuke, obleke, modne do- ele datke, mila, igrače in spominke, ki jih prodajajo pod znamko Bicka (od leta 2005) žnik v skupnem razstavno prodajnem prostoru. Nov pristop k filcanju, ki zahteva sku- ov v l pinsko delo, modno oblikovalske poglede ter kreativno ustvarjanje, je pripeljal iz- ok delke odlične kakovosti na modne revije, filcanje pa tudi na kratek film in barvite aln razglednice. Delavnice filcanja na Solčavskem so izjemno obiskane, bodisi kot ce- e do lodnevne strokovne delavnice ali kratke tematske delavnice v sklopu spoznavanja bav s Solčavskim. Kmetje zdaj veliko raje gojijo ovce, najbolj zanimive pa so 'občinske itelj ovce v farovškem hlevu', ki pritegnejo največ pozornosti obiskovalcev Solčave in so ske v poleg vzdrževalk krajine tudi didaktične in senzorične ikone. erige t Kulinarična dobaviteljska veriga – Leta 2001 je bila vzpostavljena blagovna znam- ur ka Latvica Solčavskega s katero se prodajajo živila s solčavskih kmetij na izletni- isti ških in turističnih kmetijah, v trgovinici pod slapom Rinka in v Centru Rinka. čnih i Hrana ima na Solčavskem danes drugačen okus kot nekoč, vendar se kljub novim n s t dodatkom še vedno jé 'vpeta v okolje', ki je posebno (npr. zajtrk z razgledom). Ob ur obisku Solčavskega lahko v Centru Rinka, kjer kmetje in drugi proizvajalci kuli- izm naričnih in drugih izdelkov prodajajo svoje viške (preko 40 pogodb) ali pri drugih om p gostinskih ponudnikih poskusite naslednje solčavske dobrote: zgornjesavinjski že- ov lodec, sirnek, masovnik, sirnico – juho iz sirneka, ovčetino, divjačino, hruškove eza žlinkrofe, štruklje, ajdove žgance, bratce, kislo mleko, domače sire, domač kruh nih p in potico, maslo, med, marmelade, kompote, soke, likerje idr. Kulinarična stojni- rod ca Solčavskega se ob vsaki prireditvi ali predstavitvi šibi pod omenjenimi dobrota- uk mi in gospodinje (povezane v aktiv kmečkih žena, okrog 30) prav tekmujejo v oku- tov n sih in v izvirnih predstavitvah. V sklopu turističnih doživetij Solčavskega obisko- a S valce izjemno navdušijo kulinarične delavnice, še predvsem oblikovanje 'grušovih olča žlinkrofov', ki se kar stopijo v ustih. vskem Center Rinka – destinacijska zaokroženost oskrbne verige Leta 2011 je Občina Solčava odprla Center Rinka – večnamensko središče za traj- nostni razvoj Solčavskega, ki povezuje različne dejavnosti za trajnostni razvoj ob- močja in prinaša nove razvojne priložnosti. S središčem upravlja javni zavod Cen- ter Rinka. Center Rinka v sklopu izvajanja funkcije destinacijskega managementa skrbi za organizacijo, marketing, kakovost storitev, raziskovanje in zbiranje informacij, ra- zvoj človeških virov, investicijske projekte, obvladuje turistične prihode, odgovor- no upravljanje s turističnimi resursi ter reševanje težav v destinaciji. Skratka vodi 489 2 – s t 4 u .– o r integriran proces uravnoteženega razvoja turistične ponudbe destinacije, ki se ne 2 u 5 s ize . o tv osredotoča zgolj na razvojne, temveč tudi na trženjske procese turistične ponudbe. k a m t r o ja , iz b n Med drugim Center Rinka spodbuja izdelavo in uporabo gorskega lesa, saj so lese- e je u o r 2 b ni deli Centra Rinka v veliki meri zgrajeni iz solčavskega gorskega lesa. Notranjo 0 s r 1 p a 3 e opremo nadgrajujejo polsteni izdelki iz volne avtohtone ovce, kulinarično ponud- , P š žev n o e p r a bo pa viški kulinaričnih izdelkov solčavskih kmetij. Stavba Centra Rinka je bila to o n r s leta 2013 nagrajena na mednarodnem natečaju za trajnostno prenovo in gradnjo v o l j ov e ž i , S n n Alpah,25 kar dopolnjuje dobro bero nagrad in priznanj domačinom, parku, obmo- e p l m ov r a čju, občini in arhitekturi Centra Rinka.26 e i n h n i o j a a d g n S predstavljanjem in prodajo izdelkov v Centru Rinka se želi spodbuditi uporabo o e s m t kvalitetnih lokalnih izdelkov iz solčavskega gorskega lesa, volne avtohtonih ovc je- i – ent zersko–solčavske pasme ter živilskih izdelkov s solčavskih kmetij tako pri doma- činih kot tudi pri obiskovalcih Solčavskega. Dogodki in aktivnosti v Centru Rin- ka se odvijajo v tesni povezavi z domačini, s turističnimi ponudniki in obiskoval- ci Solčavskega. Diskusija in zaključki Sistematično in usmerjeno vključevanje deležnikov v lokalne dobaviteljske verige za oblikovanje in trženje zanimivih produktov podeželja je nastalo na osnovi ana- lize tradicionalnih dejavnosti in deležnikov, ki imajo znanja, sredstva in želje za njihovo oblikovanje in prodajanje na Solčavskem. Vodene diskusije in entuziastič- na pripravljenost za sodelovanje in aktivno delo v lokalnih dobaviteljskih verigah, so pripeljale do celovitega načrtovanja, oblikovanja in trženja lokalnih produktov za prepoznane niše turistov. Rezultati se odražajo skozi kakovostno oblikovane lokalne produkte in odlično iz- vedene in merljive aktivnosti lokalnih dobaviteljskih verig, katerih člani gojijo lo- kalno znanje in zaupanje in s tem spodbujajo k aktivnostim tudi druge deležnike območja. Dejstvo je, da v verigah zagotavljajo doseganje zastavljenih ciljev in kre- pijo lokalno dodano vrednost območja, ki se izraža tudi kot vrednota domačinov 25 Center RINKA je v švicarskem Bernu prejel 3. nagrado med 400 objekti na natečaju za trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah »Constructive Alp«. Žirija je zapisala, da objekt nima visoke energetske učinkovitosti, tako kot večina ostalih, se mu pa med štiristo projektini mogla izogniti, ker kvalitativno izstopa v prostorskem in socialnem smislu ter je izjemen primer urbane revitalizacije degradiranih alpskih naselij. Stavba se z občut- kom vklaplja ter kvalitativno nadgrajuje naselje, ponuja uporabne turistične usluge v tem odmaknjenem kra- ju, domačinom pa zagotavlja prostore za njihovo druženje. Način uporabe materialov je dokaz znanja, zave- danja in volje vseh sodelujočih. 26 Fordova nagrada Društvu Panorama (2004), nagrada krajinskemu parku Logarska dolina – Cipra international v natečaju Prihodnost v Alpah (2005), naziv Evropska destinacija odličnosti (Evropska komisija 2009), Zlati svinčnik, nagrada arhitektom Centra Rinka (2011), Zlati kamen – nagrada Občini Solčava za razvojne dosežke (2012), nagrada Constructive Alps za Center Rinka (2013). 490 V - ponos na lastne korenine in blaginja (ekonomska, družbeno kulturna in okolj- klju ska) Solčavanov. čenos Primer tako sistematičnega 'povezovanja z namenom' redko srečamo na sloven- t de skem podeželju, zato lahko trdimo, da je Solčavsko primer dobre prakse za druge ležn podobne destinacije. ikov v l Sistem vključevanja deležnikov v lokalne dobaviteljske verige za načrtovanje, obli- o kovanje in trženje lokalnih produktov se da s prilagajanjem, vezanim na značilnos- kaln ti lokalnega okolja (srenje) in vrsto dejavnosti, prenesti na druga podeželska alpska e d turistična območja in tudi širše. obaviteljs Literatura ke v Anko, Boštjan. Berilo o trajnosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2009. erige t Anko, Boštjan. Študije o Solčavskem 1932 – 2007. Solčava: Občina Solčava in Logarska do- ur lina d.o.o., 2007. ističn Bogataj, Nevenka. Gozd v učenju in izobraževanju za trajnostni razvoj. Ljubljana: Založ- ih i ba ZRC SAZU, 2009. n s t u Cenčič, Lucijan. 2012 Druga seja platforme za gorsko kmetijstvo v okviru Alpske rizm konvencije, Dunaj 19.–20. januar 2012. pdf. om p Juvan, Emil, in Rok Ovsenik. »Integration as a tool of destination management: ov The case of rural and rural fringe areas,« V e Organizacija 41, no. 1 (2008): 31– zan 40. ih pr Kavčič, Klemen. Management oskrbnih verig in model taktnega časa. Koper: Fa- odu kulteta za management Koper, 2009. ktov n Keršič – Svetel, Marjeta. Interpretacija naravne in kulturne dediščine, interno gradivo. a S Solčava: Logarska dolina d.o.o., 2013. olča Lenarčič, Marko, in Avgust Lenar. v Trajnostni razvoj v krajinskem parku Logarska dolina. ske Nazarje: Argos, 2000. m Lešnik Štuhec, Tanja. Strategija trajnostnega razvoja turističnega območja Solčavsko 2011–2015, Analiza turističnega območja Solčavsko 2010. Solčava: Evropski sklad za regionalni razvoj, julij 2011, 21–25. »Logarska dolina«, http://www.logarska-dolina.si/ (28. 8. 2013). Prodnik, Bernarda, in Vida M. Matk in Marjeta Ženko in Marjan, Cvirn in Moj- ca Ošep in Klemen Matk in Barbara Roban Prodnik in Marta Orešnik. Naša ovca in njena volna, Jezersko-solčavska ovca na Solčavskem. Solčava, Občina Solčava, 2011. 491 2 – s t 4 u .– o r »Solčavski gorski les, študija o značilnostih in prednostih solčavskega gorskega 2 u 5 s ize . o tv lesa ter njegovi uporabnosti«. Solčavsko-Ljubljana: Gozdarski inštitut Slo- k a m t r o ja , iz venije, september 2009, http://www.solcavsko.info/index.php?id=18 (28. 8. b n e je u o r 2 2013). b 0 s r 1 p a 3 e »Solčavsko – harmonija treh dolin«, http://www.solcavsko.info/index.php?id=9 , P š žev n o e p r a (29. 8. 2013). to o n r s o l j ov e Šauperl, Franjo. Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeže- ž i , S n n e p l m lju. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2000, 53. ov r a e i n h n UNWTO, i o Indicators of Sustainable Development for Tourism Destinationa A Gu- j a a d g no e idebook. Madrid: United Nation World Tourism organization, 2004. s m ti – en Uran, Maja, in Emil Juvan. Strateški management v turizmu: Oblikovanje strate- t gije turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2009. 492 2 – s t 4 u .– o r Interpretativna metodologija 2 u 5 s ize . o tv k a m pri raziskovanju učenja t r o ja , iz b n e je u o r 2 v vsakdanjem življenju b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Interpretive methodology in researching o e p r a to o n r s informal learning o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Nives Ličen e i n h n i o j a a d g Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija no e s m t nives.licen@guest.arnes.si i – ent Povzetek V besedilu je predstavljen pomen biografsko-narativnih pristopov kot dela interpretativne me- todologije v raziskavah biografskega učenja oz. informalnega učenja odraslih. Z analizo pripo- vedi življenjske zgodbe je prikazana uporabnost in raznolikost narativnih pristopov ter pomen poslušanja pri zbiranju gradiva. Poudarjena je senzibilnost do pripovedovalca/pripovedovalke in predajanje moči pripovedovalčevemu glasu ali opolnomočenje. Narativna metoda omogo- ča preiskovanje izkušenj in refleksivno ustvarjanje pomenov in je le navidezno hitra in lahkot- na. V sklepnem delu so predstavljeni nekateri paradoksi narativne metode. Ključne besede: življenjska zgodba, raziskovalna metoda, biografsko učenje Abstract The importance of biographical and narrative methods in the research of everyday learning or biographical learning is presented in the paper. We analyse narratives of life stories and demon- strate the usefulness and heterogeneousness of narrative method. The author emphasises sen- sibility, sympathetic listening, and empowerment of the narrator. Narrative method makes possible to explore experiences and reflexive meaning making. It seems to be easy to use but during the research process the researcher meets lots of paradoxes, which are exposed in the last part of the paper. Key words: life story, research method, biographical learning Uvod Delo, potovanje in druge izkušnje v vsakdanjem življenju so okolje in vir za razvoj kompetenc, znanja, veščin in formiranje sebstva, vendar temu ni posvečenega ve- liko raziskovanja. Učenje v vsakdanjem življenju ali biografsko učenje bolj inten- zivno raziskujejo v zadnjih dvajsetih letih in v povezavi s tem se razvijajo tudi nove 493 2 – s t 4 u .– o r raziskovalne metode ali pa se nadgradijo stare metode1. Take so tudi narativne me- 2 u 5 s ize . o tv tode, ki so del interpretativne paradigme v raziskovanju. Slednja izhaja iz povezav k a m t r o ja , iz s filozofskimi tradicijami hermenevtike, fenomenologije, simboličnega interakci- b n e je u o r 2 onizma. V referatu, ki je nastal po raziskavi biografske metode v izobraževanju b 0 s r 1 p a odraslih,2 bomo predstavili pomen in raznolikost narativnih metod ter sklenili z 3 e , P š žev n o e p vprašanji o paradoksih, povezanih s to metodo. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Pomen in uporabnost narativne metode e p l m ov r a Za raziskovanje učenja v vsakdanjem življenju, ki vključuje raziskovanje prenosa e i n h n i o j a znanja, konstrukcije znanja, razvoja stališč in vrednot, formiranja identitete, so a d g no e primerne etnografske metode, opazovanje z udeležbo, analiza pripovedi in diskur- s m ti – en za, življenjske zgodovine in druge narativne metode. Narativna analiza je osredo- t točena na zgodbe, ki jih sogovorniki povedo in omogoča vpogled v učenje na dveh ravneh. Na prvi ravni spoznavamo, kako pripovedovalec ustvari zaporedje, kar kaže na to, kako ureja doživetje. Na drugi ravni spoznavamo, kako se razvija razu- mevanje dogodkov in povezav ter kako tvori pomene. Na razvoj narativnega raziskovanja so vplivale različne smeri, med pomembnejše štejemo humanistično psihologijo, simbolični interakcionizem, strukturalizem in poststrukturalizem. Pomembne so povezave z literarno vedo, lingvistiko, (ustno) zgodovino in sociologijo. Razvila se je posebna smer, imenovana sociologija zgodb (sociology of stories), ki se sprašuje o socialnem procesu produkcije in uporabe zgodb. Ko za empirično raziskavo izberemo narativne metode, so pogosto ključna vprašanja o tem, katera orodja posamezniki in skupine uporabljajo za uresničeva- nje praks in formiranja sebstva ob izkušnjah. Vprašanja so torej v povezavi s kon- strukcijo, dekonstrukcijo in rekonstrukcijo pomenov. Zanima nas delovanje siste- mov pomenov v življenju in analiza vplivnikov na tvorjenje pomenov (npr. kdo in s kakšnim namenom producira pomene in kdo jih uporablja). Raznolikost Raznolikost na področju narativnih metod se kaže glede na več kategorij. Najbolj pogosto se srečujemo z delitvijo na male in velike zgodbe ali pripovedi (small & big stories). Pri malih zgodbah smo pozorni na mikrosocialne strukture v vsakdanjem življenju3, ki se dogajajo kot »naravni« poteki, zanima nas nekaj, kar je samo po sebi umevno in na kar navadno sploh nismo pozorni. Pri velikih zgodbah iščemo 1 Nives Ličen, »Biografska paradigma pri proučevanju učenja v vsakdanjem življenju«, in Pedagoško-andragoške razprave v Sloveniji in na Poljskem po prelomu stoletja, ur. Tadej Vidmar, and Joanna Aksman (Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete, 2012), 152. 2 Nives Ličen, »Paradoksi narativne metode pri raziskovanju učenja in situ«, Andragoška spoznanja 19, no. 3 (2013): 32 . 3 Catherine Riessman, Narrative Methods for the Human Sciences (Los Angeles: Sage, 2008), 25. 494 In izkustveno bogastvo, posebnosti in refleksivno prakso. T. i. male zgodbe so cenje- terpr ne v etnometodologiji, ki se posveča navadnim vsakdanjim dejavnostim in s tem eta povezanim učenjem, kot praksi, prek katere člani neke skupnosti tvorijo in uprav- tivn ljajo odnose, dejavnosti, življenjski svet. V sodobnosti razumemo kulture kot pro- a m ces, ki ni nikoli zaključen, kar velja tudi za mikrokulture posameznih skupin, v ka- eto terih akterji konstruirajo svojo identiteto. dolog Zelo dobro uveljavljena je tudi delitev glede na žanre ustvarjanja zgodb. Ločujemo ija pr avtobiografijo, biografijo, pričevanje, spomine. Vsak od teh ima svoje značilnosti i r in je uporabljen glede na cilje raziskave. aziskovanju Paradoksi narativne metodologije u Pri narativni metodi je prvo protislovje že v uporabi zgodbe v kontekstu znanstve- čen nega raziskovanja, ki naj bi bilo objektivno in rigorozno, ponovljivo in zaneslji- ja v vo. Pripovedi pa lahko interpretiramo različno; v času nastajajo nove interpretaci- vsa je in nove zgodbe. Zato se pri raziskovanju, če naj bi prinašalo posplošljiva spozna- kda nja, pojavlja dvom, ali je zgodba primerna metoda. Če sledimo avtorjem s področ- njem ja simboličnega interakcionizma in poststrukturalizma, lahko vidimo, da so ravno živ zgodbe tista forma, s katero lahko spoznavamo, kako posamezniki in situ ustvar- ljenju jajo svoj referenčni okvir, kakšne konceptualne vzorce uporabljajo, kako se ti spre- minjajo. Ne moremo pa pričakovati, da bomo v različnih časih dobili iste podat- ke. Toda lahko je prav ta raznolikost pokazatelj načina formiranja subjektivne re- alnosti. Narativne metode so primerne, če nas zanima subjektivna konstrukcija re- alnosti. Značilnost zgodbe je zaporedje dogodkov, ki pa niso nujno v takem zaporedju, kakršno je bilo v realnosti. Naracija je iluzija sekvenc in odnos s časom je pri nara- tivnih metodah poseben. Biografske pripovedi premešajo realni linearni čas v pri- povedni čas. Preteklost-sedanjost-prihodnost v pripovedi niso vedno tako razpo- rejene kot v realnem poteku. Pripovedni ali narativni čas je čas, kot ga vidi pripove- dovalec, zato moramo biti do tega v raziskovanju pozorni. Odprejo se protislovna vprašanja, npr.: kakšna je preteklost v preteklosti in kakšna je preteklost v sedan- josti, kakšna bo preteklost v prihodnosti. Zanimivo je ugotavljati, kako iz teh po- vezav nastanejo občutenja. Obžalovanje se dogodi, ko ocenjujemo preteklosti iz se- danjosti. Da bi se razvilo upanje, potrebujemo prihodnji čas v povezavi s sedanjim. Prav občutenja dajejo osnovni ton pripovedi in jih navadno opazujemo posredno prek uporabljenih metafor, neverbalne komunikacije, premorov v pripovedih. Besede so različno izrečene, poslušalec je različno dovzeten za variabilnost izreče- nega. Vsako pripoved je mogoče brati in razumeti na različne načine, zato je po- memben dialog tudi pri interpretaciji. Primerjava razumevanj omogoča razmislek o tem, katero razumevanje je bližje informatorjevemu/pripovedovalčevemu doži- 495 2 – s t 4 u .– o r vljanju. Pri uporabi narativne metode ne moremo postaviti ostro ločene vloge razi- 2 u 5 s ize . o tv skovalca, ki raziskuje, in pripovedovalca, ki je raziskovani objekt. Nevarnost, ki pri k a m t r o ja , iz tem nastaja, pa je v zlivanju pripovedi, ko ne vemo več, kateri del je raziskovalčev b n e je u o r 2 in kateri pripovedovalčev. b 0 s r 1 p a 3 e Naracija uteleša nevidno diskurzivno moč; hierarhična razmerja se zrcalijo v jezi- , P š žev n o e p r a ku (npr. uporaba narečja, žargona), zato uporabljamo metode samokritičnega in to o n r s samorefleksivnega premisleka pred vstopom v dialog in tudi med potekom pripo- o l j ov e ž i , S n n vedovanja4. Pozorni smo na proces nastajanja (spo)znanja in skrbimo za upošteva- e p l m ov r a nje multiplosti glasov. e i n h n i o j a a d g n Ker je vsaka naracija sama po sebi tudi učenje (naracija ima pedagoški naboj), ker o e s m t je urejanje doživetega, se skozi dialog lahko spremenijo pomeni pri informator- i – ent ju/pripovedovalcu. Med samo raziskavo poteka učenje kot konstrukcija in rekon- strukcija, tako da zgodba ni nikoli zaključena. Ker je pripovedovanje neke vrste performans, je pri raziskovanju nujen razmislek o pozicioniranju akterjev (razisko- valca in pripovedovalca). Spreminja se tudi raziskovalec. V dialogu s pripovedoval- cem se tudi on ali ona sam(a) uči. Pripoved ni le sredstvo, s katerim pripovedovalec strukturira svoje izkušnje, je tudi spodbuda raziskovalcu, da premišlja o svojih iz- kušnjah, zato raziskovalec uporablja tudi instrument dnevnika refleksij ali osebne- ga terenskega dnevnika, kjer zapisuje svoje osebne vtise, občutenja, dvome. Dnev- nik osebnih vtisov je posebej uveljavljen v etnometodologiji5. Na prvi pogled izgleda, da z narativnimi metodami lahko dostopamo do subjek- tivne resničnosti. Zaznave so vedno selektivne, ker se ne zgodijo kot nekaj pasivnega, temveč so ak- tivni procesi, percepcije »izdelujemo« in niso pasivno sprejete. Z narativnimi me- todami je sporočena subjektivna resničnost v določenem času. Upoštevati pa mo- ramo, da se subjektivna resničnost ustvarja v kulturi, v mrežah moči in pomenov. Nastaja v socio-historičnem kontekstu in ne moremo strogo ločiti med indivi- dualnim in socialnim. Z analizo posameznih naracij lahko poleg subjektivne re- sničnosti spoznavamo tudi zgodbe in metafore, ki so vodilne v neki skupnosti, in na ta način spoznavamo kulturne vzorce. Naracije v raziskovalni praksi navadno umestimo v širši kulturni zemljevid in jih opazujemo glede na to okolje. Narativne metode terjajo veliko časa, čeprav se zdi, da ni tako. Veliko časa potre- bujemo, da dobimo poglobljen vpogled v konstrukcijo življenjskega sveta, ker ta nenehno nastaja (tudi pod vplivom same ubeseditve). Za naracije velja, da niso preprosto »sporočene«, temveč so konstruirane, so sestavljene ali izumljene, zato se raziskovalcu vedno postavlja vprašanje, kako so izumljene in kaj je bilo izumlje- 4 Riessman, Narrative Methods for the Human Sciences, 123–30. 5 John Creswel, Qualitative Inquiry & Research Design (Los Angeles: Sage),78. 496 In no. Ker so subjektivno zgrajene, terja postopek več časa pri zbiranju podatkov in terpr pri interpretiranju (dialoškost). etat Za prakso je pomembno tudi spoznanje, da zgodbe, ki jih ljudje povedo, niso le ivna besedilo, kot bi zgodbo prebrali v knjigi. Zgodbe so njihova resničnost, so njiho- me vo življenje, so oni sami; ljudje se do pripovedi tako tudi vedejo, zato mora biti raz- tod iskovalec dovolj občutljiv do pripovedi ljudi, da jih ne prizadene in odvrne od pri- olog povedi. ija pr Različne zgodbe odpirajo meje (interdisciplinarnost, dialoškost, konstrukcija po- i ra menov, relativnost časa) in vabijo tudi raziskovalca, da je kritičen do svoje kon- zisk strukcije in interpretacije v sklepnem delu raziskave, zato različni avtorji, npr. J. ovanju Creswell6, C. Grbich7, zapišejo, da sta igrivi »pastiche« in »collage« dovoljena in u zogosto tudi vključena v končno poročilo o raziskovanju. čenja v v Zaključek sakd Narativne metode smo kratko predstavili kot raziskovalne metode, s pomočjo ka- anj terih zbiramo podatke in ustvarjamo spoznanja v izbranem strokovnem okvirju em (npr. pri raziskovanju učenja v vsakdanjem življenju), in sicer predvsem pod vpli- živl vom simboličnega interakcionizma in hermenevtike. Narativne metode pa niso jenju zgolj metode za zbiranje podatkov o učenju drugih, temveč so tudi raziskovalne metode za osebno spoznavanje, za spoznavanje sebe (raziskovalca). V raziskoval- nem procesu se oboje prepleta, kar terja dodatno pozornost. Vsak človek (pripo- vedovalec/informator, raziskovalec/spraševalec/pisec poročila, bralec/sprejemnik sporočila raziskave) nosi svojo zgodbo, svoj nabor izkušenj in strukturo pomenov, ki vpliva na uporabo narativne metode in sprejetje informacij. Literatura Creswell, John. Qualitative Inquiry & Research Design. Los Angeles: Sage, 2013. Grbich, Carol. Qualitative Data Analysis. London: Sage, 2007. Edwards, Rosalind, and Janet Holland. What is Qualitative Interviewing? Lon- don: Bloomsbury, 2013. Ličen, Nives. »Biografska paradigma pri proučevanju učenja v vsakdanjem življe- nju.« In Pedagoško-andragoške razprave v Sloveniji in na Poljskem po prelomu stoletja, ur. Tadej Vidmar, and Joanna Aksman, 151–166. Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete, 2012. Ličen, Nives. »Paradoksi narativne metode pri raziskovanju učenja in situ.« An- dragoška spoznanja 19, no. 3 (2013): 32 –45. 6 Creswel, Qualitative Inquiry & Research Design, 123. 7 Carol Grbich, Qualitative Data Analysis (London: Sage, 2007), 8–9. 497 2 – s t 4 u .– o r Linde, Charlotte. Working the Past. Narrative and Institutional Memory. New 2 u 5 s ize . o tv York: Oxford University Press, 2009. k a m t r o ja , iz b n Ramšak, Mojca. Portret glasov. Ljubljana: Društvo za proučevanje zgodovine, an- e je u o r 2 b tropologije in književnosti, 2003. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Riessman, Catherine. Narrative Methods for the Human Sciences. Los Angeles: o e p r a t Sage, 2008. o o n r s o l j ov e ž i , S Sità, Chiara. n Indagare l'esperienza. L'intervista fenomenologica nella ricerca educa- n e p l m ov tiva. Roma: Carocci, 2012. r a e i n h n i o j a a d Tennant, Mark. The Learning Self . San Francisco: Jossey-Bass, 2012. g no e s m t Uhan, Samo. »Misliti metodo: kvalitativna metodologija med teorijo in izku- i – ent šnjo.« Družboslovne razprave 27, no. 67 (2011): 7–21. 498 2 – s t 4 u .– o r Študijski krožki v Piranu kot možnost 2 u 5 s ize . o tv k a m za razvoj socialnega in kulturnega kapitala t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Study circles in Piran as a possibility for social 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n and cultural capital development o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Nives Ličen , S n n e p l m ov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija r a e i n h n i o j a nives.licen@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Maja Lemut t maja.lemut@gmail.com Natalija Planinc Anbot, Piran, Slovenija natalija.planinc@gmail.com Povzetek Prispevek je osredotočen na povezavo med neformalnim izobraževanjem in ohranjanjem kul- turne dediščine v lokalnem okolju. V okviru študije primera so bile uporabljene kvalitativne metode raziskovalnega dela, s katerimi je bilo analizirano izobraževanje v 28 študijskih krož- kih v društvu Anbot (Piran) za obdobje 2003–2011. Ugotovitve kažejo, da je neformalno izo- braževanje učinkovito pri ohranjanju kulturne dediščine, ko se poveže različno znanje. Nasta- la je tesna povezanost med prostovoljnim delom in strokovnim znanjem. Učinkovito je tudi pri konstrukciji lokalne identitete, saj se je z delovanjem društva razvilo pomensko okolje in skup- nost, s katero se prebivalci identificirajo. Ključne besede: neformalno izobraževanje, študijski krožek, kulturna dediščina Abstract The paper is focused on the connection between non-formal education in local environment and the practice of cultural heritage preservation. Qualitative research methods were used for analysing education in 28 study circles in the context of association Anbot (Piran) for the pe- riod 2003–2011. Results show efficiency of the non-formal education in the field of preserving cultural heritage. Members of study circles had managed to preserve many artefacts and so- cial practices of cultural heritage by linking professional knowledge and voluntary work. Fi- nal y, we noticed that local identity and feeling of belonging had been fostered by education- al practice. 499 2 – s t 4 u .– o r Key words: non-formal education, study circle, cultural heritage 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Uvod e je u o r 2 b Za proučevanje povezave med neformalnim izobraževanjem in kulturno dedišči- 0 s r 1 p a 3 e no smo izbrali primer društva Anbot iz Pirana, ki v slovenskem prostoru izstopa , P š žev n o e p r a po svoji dejavnosti. Analizirali smo delo 28 študijskih krožkov1. Pri načrtovanju to o n r s raziskave smo upoštevali koncept socialnega in kulturnega kapitala ter učečega se o l j ov e ž i , S n n mesta. Izhajali smo iz dveh predpostavk: e p l m ov r a e i (a) n h n praksa ohranjanja kulturne dediščine je (lahko) sredstvo za medsebojno i o j a a d g n povezovanje in formiranje skupnosti v kulturno heterogenem okolju, o e s m t (b) povezovanje med konceptom znanja (in učečega se mesta) ter konceptom i – ent dediščine vodi v prepletanje med tremi vrstami znanja, in sicer profesio- nalnim/ strokovnim znanjem, znanjem, ki nastaja v neformalnih izobra- ževalnih praksah (študijski krožki), in tihim (implicitnim) znanjem, ki nastaja s prostovoljnim delovanjem v izbranem okolju. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je prišlo do poudarjanja konceptov socialnega in kulturnega kapitala, tihega znanja, učeče se skupnosti ter iskanja možnosti, da bi procese učenja v različnih okoljih spodbudili. V raziskavi nas je zanimalo, kako aktualne prakse neformalnega izobraževanja v stiku z ohranjanjem in razvijanjem kulturne dediščine gradijo skupnost. Opis okolja raziskave in metodologija Piran je po letu 1953 skoraj brez »avtohtonega« prebivalstva, ker je po drugi sve- tovni vojni prišlo do obsežnih migracij. Italijani so se odselili, priseljevali so se Slo- venci in prebivalci iz bivših jugoslovanskih republik. Raziskovalec migracij v Pira- nu Ivan Pletikosić2 ugotavlja, da je mesto od jeseni 1953 že trikrat zamenjalo svo- je prebivalstvo in je po tem edinstveno v svetovnem merilu, ker je mesto priseljen- cev. Skupnostna identiteta se v mestu priseljencev ne gradi iz roda v rod, saj je veli- ko Pirančanov prva generacija, ki tukaj živi. Študijski krožki so v Piranu nastali leta 1995. Društvo Anbot pa je nastalo leta 2003 kot povezovalec delovanja študijskih krožkov. Podrobnejša analiza gradiva v arhivu društva je zajela obdobje od 2003/2004 do 2011/20012, ko so študijski krožki delovali v okviru društva. Kot enote raziskovanja smo obravnavali 28 štu- dijskih krožkov. V analiziranih 28 študijskih krožkov je bilo vključenih 341 posa- meznikov, 260 žensk in 81 moških. 1 Nives Ličen, Maja Tomšič, in Natalija Planinc, »Ohranjanje kulturne dediščine na presečišču med andragogiko in kulturno antropologijo,« Andragoška spoznanja 18, no. 4 (2012): 75. 2 Ivan Pletikosić, »Vpliv selitvenih gibanj na spreminjanje števila prebivalcev v Piranu sredi 20.stol.,« Annales 11, no. 2 (2001): 389. 500 Št Osnovan raziskovalna strategija je bila študija primera. Podatke smo zbirali na raz- udij lične načine, da bi zagotovili čim večjo veljavnost in zanesljivost. Uporabili smo: ski k analizo dokumentacije društva (arhiv društva), analizo člankov v lokalnem časo- rož pisju, intervjuje s predsednico društva (dva nestandardizirana tematska intervju- ki v P ja in en biografski intervju), analizo skupinskega intervjuja, nestrukturirani prilo- ir žnostni pogovori na terenu v lokalnem okolju. Podatke smo zbirali od novembra anu k 2011 do aprila 2012. ot m ož Ugotovitve empirične raziskave3 nos Prvi sklop ugotovitev odgovarja na vprašanje o povezanosti ohranjanja kulturne t za r dediščine, različnih vrst znanja in učečega se mesta. azvoj so Študijski krožki in ohranjanje kulturne dediščine – pomen animatorstva cia Ključno vlogo pri prenosu znanja in formiranju skupin imata dva posameznika, ki lneg sta del društva od samega začetka in dobro poznata okolje (ena od obeh akterjev a in k je delovala kot vzgojiteljica in pomočnica ravnateljice vrtca, drugi je deloval kot re- ul stavrator v muzeju). Ko se združi njuno strokovno in animatorsko znanje in zmož- turn nosti ter ustvarjalnost, sproži mnogo spodbud za delovanje krožkov in za inova- ega k tivne prakse. apitala Potreba po strokovnem znanju in povezovanju s strokovnjaki Študijski krožki so sicer organizirani kot skupine, v katerih naj bi prevladovalo medsebojno učenje med člani, vendar se pokaže, da je pri vsebinah s področja re- stavratorstva nujno potrebno strokovno znanje, zato študijski krožki vabijo stro- kovnjake z različnih umetniških in restavratorskih področij. Za celotno delova- nje društva (ne le za povezovanje s strokovnim znanjem) se pokaže kot izstopajoč vpliv na organiziranje in izpeljavo izobraževalnih dejavnosti povezovanje s prire- ditvijo Dnevi evropske kulturne dediščine, ker je društveno delovanje ob tem so- delovanju s strokovnjaki precizneje izoblikovalo svoje cilje in vsebine v posame- znih študijskih letih. Raznovrstnost vsebin in ciljev Raznovrstnost pri vsebinah in ciljih kaže na večplastnost znanja in socialnega po- vezovanja. Študijske krožke lahko (glede na vsebine in cilje) razdelimo v pet sku- pin/razredov: (a) spoznavanje veščin restavratorstva, (b) ohranjanje predmetov in običajev, (c) povezovanje navad ali predmetov iz preteklosti s sodobnostjo, (č) po- vezovanje lokalnih značilnosti in umetniškega izražanja. Za vse iz zadnje skupine je značilno, da so spoznavali preteklost in značilnosti pojava (mozaik, pisava, foto- 3 Ličen, Tomšič, in Planinc, »Ohranjanje kulturne dediščine na presečišču med andragogiko in kulturno antropologijo,« 80. 501 2 – s t 4 u .– o r grafija) in nato izbrano tehniko uporabljali za lastno izražanje. Peto skupino krož- 2 u 5 s ize . o tv kov sestavljajo teme, ki se povezujejo z naravo (predvsem z zelišči in dišavnicami k a m t r o ja , iz ter solinami). b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Pridobivanje znanja in oblikovanje novih praks v okolju ter povezovanje , P š žev n o e p r a različnih akterjev to o n r s o l j ov Ena od značilnosti izobraževanja v ŠK je tudi aktivno delovanje v okolju, kar se ek- e ž i , S n n e p splicitno odraža v akcijskih ciljih. Ob zaključku študijskih krožkov so člani z raz- l m ov r a e i stavami v Piranu, Sečovljah in preko različnih sodelovanj na različnih prireditvah n h n i o j a a d (Dnevi evropske kulturne dediščine, Poletna muzejska noč, Solinarski praznik ob g no e s m prazniku sv. Jurija, Festival sivke v Ivanjem Gradu, 100. obletnica prvega trolejbusa ti – en v Piranu, 100. obletnica bratov Rusjan na letališču Portorož) svoja dela predstavili t tudi širši javnosti. Skupno učenje in skupno delovanje se združi na sejemskih pri- reditvah, ki jih društvo organizira. Sejem starin, domače obrti in darov narave na- staja v organizaciji društva Anbot in je po izjavah nekaterih sogovornikov »dnev- na soba« Pirana. Sejem starin, domače obrt in darov narave se dogaja vsako četr- to soboto v mesecu od aprila do septembra in nato sledi še Božično novoletni se- jem decembra. Sejmi so izjemno dobro obiskani, velika vrednost pa je, da so na vsa- kem sejmu organizirane delavnice, v katere se lahko vključijo obiskovalci. Delavni- ce pretežno vodijo člani krožkov. Študijski krožki in drugi člani društva s svojim delovanjem povezujejo različne ak- terje v lokalni skupnosti (šola, vrtec, verska skupnost, manjšinska skupnost, ume- tniška društva, uprava občine. ), kar se kaže kot element spodbude za razvoj soci- alnega kapitala v skupnosti mečanov. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih je organiziralo Društvo Anbot, so si obiskovalci lahko brezplačno ogledali razstave, zbirke, stare avtomo- bile, barke, ročna dela, modno revijo, predstavitve dejavnosti društev, gledališke, lutkovne, plesne, akrobatske predstave, se udeležili tedna odprtih vrat, simbolične zasaditve drevesa prostovoljstva in plesnih, ustvarjalnih in drugih delavnic, pris- luhnili glasbenim koncertom, predavanjem, poeziji, skečem, glasbenim pravlji- cam, pripovedovanjem pomorščakov, si ogledali različne projekcije, dokumentar- ne filme, preko žive verige prenašali cerkveno opremo, okušali istrske in druge jedi, si ogledali tradicionalne družabne igre, se sprehodili skozi sejem starin, domače obrti in darov narave itd. Usklajenost študijskih krožkov v društvu Anbot in Dne- vov evropske kulturne dediščine se kaže v njihovih skupnih ciljih in poslanstvu (spoznati pomen ohranjanja kulturne dediščine, ozaveščati ljudi o pomenu ohra- njanja naravne in kulturne dediščine in o odgovornem odnosu do dediščine). Med zanimive povezave sodi dogajanje v letu 2011, ko je bila nosilna tema povezovanje med kulturno dediščino in prostovoljstvom. Simbolično so predstavili pomen so- delovanja vseh pri ohranjanju kulturne dediščine z oblikovanjem žive verige pro- 502 Št stovoljcev, prek katerih so prenašali cerkveno opremo iz krstilnice v župnijski depo udij na podstrešju cerkve sv. Jurija. Vsi ti primeri kažejo na aktivno ustvarjanje sodob- ski k nih praks, ki slonijo na elementih iz preteklosti, a tudi vnašajo v okolje nove mož- rož nosti za dejavnosti, povezovanje in za oblikovanje skupnosti ter lokalne identitete. ki v P Drugi sklop ugotovitev odgovarja na vprašanje o povezanosti med ohranjanjem ira kulturne dediščine in lokalno identiteto. Praksa raziskovanja in učenja o dediščini nu k ustvarja medgeneracijsko skupnost (povezovanje s starejšimi občasni, z otroki vrt- ot m ca in šol) in razvija pripadnost lokalnemu okolju. Sprejetost se kaže na različne na- ož čine (članki in druge objave, druge skupine odstopijo prostore za delovanje, vpliv- nost z ni meščan društvu daje prostore v brezplačen najem). Sodelujejo z lokalno cerkvi- a r jo, z Univerzo na Primorskem (Inštitut za dediščino Sredozemlja), ki omogoča iz- azvo vedbo strokovnih predstavitev tudi za širšo skupnost. j soc Da se v krožkih oblikuje pripadnost, se pokaže v izjavah članov krožkov. Poleg jas- ialn no izraženih izobraževalnih dosežkov (oblikovanje znanja in veščin) se gradi skup- ega i nost tako v krožkih kot v povezovanju krožkov z lokalnim okoljem. S svojim de- n k lovanjem v okolju krepijo vezi med ljudmi, zato lahko njihovo dejavnost uvrsti- ult mo med socialno inovatorstvo. Naj navedemo misel iz pisma Pirančanke, ki ga je urne poslala na društvo po predstavitvi raziskave4 (oktobra 2012, arhiv društva Anbot). ga ka »V preteklih letih se je velikokrat zazdelo, da se Piran izgublja in postaja mesto du- pit hov, da tu živijo samo še vikendaši in tisti, ki se bodo ob prvi priložnosti odselili. ala Pa vendar ni tako, še so v Piranu ljudje, ki jim je za mesto mar, predvsem pa so zanj pripravljeni kaj narediti in taka izjemno močna skupina ljudi je združena v dru- štvu Anbot.[…] Je srce Pirana, ki največ svoje energije daje prav drugim Piranča- nom« in nadaljuje, da se Pirančani na sejmih počutijo, »kot da bi prišli domov na množično družinsko kosilo«. Zaključek Društvo ima v svojem okolju pomembno vlogo za povezovanje ljudi, povezova- nje različnih vrst znanja, ohranjanje dediščine in razvijanje novih praks na teme- lju starih običajev, kar vse kaže na vpliv na razvoj socialnega kapitala v mestu in na razvoj učečega se mesta. Nekateri običaji v sodobnem času dobijo nove pome- ne. Pletenje girland je tudi način druženja in ne le okrasitve ulice. Potrdimo lahko, da je neformalno izobraževanje v študijskih krožkih pomemben način za obliko- vanje občutka pripadnosti in razvoj skupnostne identitete. V učenju, ki se dogaja v društvu, je po našem opazovanju pomembna dialektika med eksplicitnim zna- njem (ki se kaže kot prenos strokovnega znanja in kot uporaba dekontekstualizi- ranega teoretskega znanja) in implicitnim ali tihim znanjem, ki nastaja med delo- vanjem (umeščeno izkustveno znanje). Društvo predstavlja intermediarno okolje, 4 Ličen, Tomšič, in Planinc, »Ohranjanje kulturne dediščine na presečišču med andragogiko in kulturno antropologijo,« 84. 503 2 – s t 4 u .– o r kjer se (ob postmodernem nezaupanju v velike sisteme) gradi medsebojno sodelo- 2 u 5 s ize . o tv vanje, opora in zaupanje v manjših skupinah. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Literatura 0 s r 1 p a 3 e Bogataj, Nevenka. » , P š žev Analiza vsebin študijskih krožkov. « http://arhiv.acs.si/poro- n o e p r a cila/Analiza_studijskih_krozkov.pdf. to o n r s o l j ov e Bajec Fakin, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine. Ljubljana: ZRC SAZU, ž i , S n n e p l m 2011. ov r a e i n h n Fairclough, Graham. »New Heritage: an Introductory Essay – People, Landscape i o j a a d g no e and Change.« In The Haritage Reader, ur. Graham Fairclough, Rodney Har- s m ti – en rison, John H. Jameson, and John Schofield, 297–312. London, New York: t Routledge, 2008. Graham, Brian. »Heritage as a Knowledge: Capital or Culture?.« Urban Studies 39 , no. 5/6 (2002): 1003–1017. Halbwachs, Maurice. Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001. Hazler, Vito. »Dediščina vsakdanjega življenja je tudi člen turistične promocije Slovenije!« In Naravne vrednote, kulturna dediščina – vrednote turističnega razvoja, ur. Sonja Uršič, and Nina Poniž, 58–63. Ljubljana: Državni svet Re- publike Slovenije, 2002. Ličen, Nives, Tomšič, Maja, and Natalija Planinc. »Ohranjanje kulturne dediš- čine na presečišču med andragogiko in kulturno antropologijo.« Andragoška spoznanja 18, no. 4 (2012): 74–87. Pletikosič, Ivan. »Vpliv selitvenih gibanj na spreminjanje števila prebivalcev v Pi- ranu sredi 20.stol.« Annales 11, no. 2 (2001): 387–394. 504 2 – s t 4 u .– o r Z motivacijo do uspešne poslovne prihodnosti 2 u5s ize . o tv k a m t r The motivation successful business to the future o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Darja Majer Krištofelc 3 e , P š žev n o e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a to o n r s darjamajer@yahoo.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g V današnjem svetu predstavljata motivacija in zadovoljstvo zaposlenih eno od najbolj po- no e s m membnih nalog managementa. Ključni temelj uspešnega poslovanja in razvoja organizacije so ti – en ravno motivirani, usposobljeni in zadovoljni zaposleni. t Namen raziskave je predstaviti pojem motivacije, motivacijske teorije in dejavnike, ki pozitiv- no oziroma negativno vplivajo na zaposlenega ter pomembnost motivacije. S spletno anketo smo poskušali ugotoviti kateri motivacijski dejavnik je za zaposlenega najpomembnejši, mne- nje o tem ali vodja dobro poskrbi za motiviranost zaposlenega, kateri so negativni dejavniki, ki vplivajo na zaposlenega in predlogi vodji za ustvarjanje pozitivne klime. Ugotovili smo, da več kot polovico anketirancev bolj motivirajo nematerialne nagrade in kar 93% anketirancem je najpomembnejše, da v podjetju vladajo dobri medsebojni odnosi. Motiviranje in zadovoljstvo sta glavna dejavnika uspeha in osrednja skrb vodstva organizacije. Z raziskavo želimo odpreti oči vodjem, da bi za svojega zaposlenega čim bolje poskrbeli in več časa namenili pojmu mo- tivacije. Ključne besede: motivacija, zaposleni, zadovoljstvo, uspeh Abstract In today's world represent the motivation and satisfaction of employees one of the most impor- tant tasks of management. A key foundation of a successful business and development organiza- tions are very motivated, skilled and satisfied employees. The purpose of research is to introduce the concept of motivation, motivation theories and factors that have a positive or negative impact on employee motivation and importance. The online survey, we tried to determine which is the motivating factor for most employees, an opinion on this or make a good leader for employee mo- tivation, which are negative factors that affect the employee's suggestions and managers to create a positive atmosphere. We found that more than half of the respondents motivate more intangible rewards and 93% of respondents is the most important to the company dominated by wel -estab- lished relations. Motivation and satisfaction are the main factors of success and a central concern of management of the organization. The research wil open the eyes of leaders in order to maxi- mize their employee care, and more time devoted to the concept of motivation. Key words: motivation, employee, satisfaction, success 505 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Spremembe na trgu zahtevajo nenehno prilagajanje, hitro odzivnost in boj za k a m t r o ja , iz obstoj. Danes ni pomemben samo denar ter sodobna tehnologija, vendar uspo- b n e je u o r 2 b sobljeni in motivirani zaposleni, ki z inovativnim pristopom, novimi idejami pri- 0 s r 1 p a 3 e pomorejo k uspešnosti podjetja, meni Čertalič1. Kvalitetno opravljeno delo, dobra , P š žev n o e p komunikacija, zadovoljstvo in ustrezno zasebno življenje, se odražajo tudi pri na- r a to o n r s šem delu. Za uspešno organizacijo predstavljata motivacija in zadovoljstvo zapo- o l j ov e ž i , S n n slenih eno od najbolj pomembnih in zahtevnih nalog. Motivacijo lahko opredeli- e p l m ov mo kot nekaj, kar nas spodbuja k temu, da bi dosegli nek določen cilj. Naloga vodij r a e i n h n i o je, da spoznajo zaposlene, jih postavijo na ustrezna delovna mesta in jim omogoči- j a a d g no e jo razvoj in možnost ustvarjanja ter jih za dobro opravljeno delo nagradijo. Glede s m ti – en na trenutne gospodarske razmere in vsakodnevno varčevanje, so te nagrade lahko t nematerialne narave, kot izrek pohvale, skrb za dobro komunikacijo, zagotovljene ugodne delovne razmere. Motivacija Motivacija so vsi procesi spodbujanja in usmerjanja telesnih in duševnih funkcij zato, da bi dosegli nek cilj ali kot navaja Uhan2, je usmerjanje človekove aktivno- sti k želenim ciljem. Zaposleni brez motivacije ne bi bili aktivni, tako pa ne bi za- dovoljili raznovrstnih potreb, ki jih imamo. Motivacija za delo je pomembna tako za zaposlene kot za organizacijo, v kateri ti delajo. Ta vrsta motivacije pripomore k temu, da ljudje na delu zadovoljujejo svoje potrebe in tako tudi organizacijo, meni Lipičnik3. Motivacijske teorije Motivacijska teorija Maslowa Maslow je bil eden izmed prvih avtorjev, ki je podrobneje opredelil teorijo motiva- cije. Menil je, da je človekovo obnašanje na nek način povezano z njegovimi potre- bami in da si človekove potrebe sledijo v določenem zaporedju. Uhan4 je hierarhi- jo potreb razdelil na pet stopenj: 1. fiziološke potrebe (hrana, voda) 2. potrebe po varnosti in zaščiti (dom, bivališče) 3. socialne potrebe (pripadnost, ljubezen, prijateljstvo, dobri medsebojni odnosi) 1 Boštjan Čertalič, »Motiviranje zaposlenih v času gospodarske krize,« PoslovniSvet.si (2011), Http://www. poslovnisvet.si/clanki/vodenje/motiviranje-zaposlenih-v-casu-gospodarske-krize (20.2.2013) 2 Stane Uhan, Vrednotenje dela, (Kranj: Moderna organizacija, 2000), 11. 3 Bogdan Lipičnik, Ravnanje z ljudmi pri delu, (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1998), 184. 4 Uhan, Vrednotenje dela, 23. 506 Z m 4. potrebe po samospoštovanju in ugledu (odgovornost, dosežki, zaupanje, o sloves) tivac 5. potrebe po samouresničevanju in samopotrjevanju (kreativnost, razvoj ijo d sposobnosti). o us Maslow pravi, da potrebe nastajajo v naštetem zaporedju in se v tem zaporedju peš tudi zadovoljujejo. Najprej mora posameznik zadovoljiti svoje fiziološke potrebe, ne p da lahko preživi. Dokler te potrebe niso zadovoljene, ga druge ne zanimajo. Mas- oslov lowa teorija nas uči, da zadovoljena potreba človeka ne motivira več in da ga zado- ne p voljena potreba na nižji ravni stimulira k zadovoljevanju potreb na višji ravni. Več ri kot jih zadovoljimo, bolj smo motivirani za delo, ki ga opravljamo. hodnos Herzbergova teorija motivacije ti Herzberg je preučeval kako vpliva zadovoljstvo pri delu na učinkovitost in motivi- ranost posameznika. Zaposlene je razdelil na higienike in motivatorje: – Higieniki so dejavniki, ki so nujno potrebni in so pogoj za delo. Povzro- čajo nezadovoljstvo, če so odsotni, po drugi stranki pa njihova prisotnost ne prinaša zadovoljstva. Sami ne spodbujajo ljudi k aktivnosti, temveč ustvarjajo pogoje za motiviranost in odstranjujejo napetosti, neprijetno- sti. Sem spada mesečno plačilo, medsebojno odnosi, delovne razmere, var- nost zaposlitve. – Motivatorji pa direktno motivirajo ljudi za delo. Ti dejavniki vzpodbujajo zaposlene pri doseganju boljših rezultatov in večje zadovoljstvo. Med mo- tivatorje lahko štejemo samostojnost, napredovanje, uspeh, odgovornost navaja Lipičnik5. Za uspešnost kolektiva sta pomembna oba. Vodja mora biti tisti, ki uporablja ene kot druge za izboljšanje zadovoljstva in povečanje produktivnosti. Motivacijski dejavniki Dejavniki, ki pozitivno vplivajo na motivacijo V organizaciji je v stiku več ljudi in med njimi ni dveh, ki bi si bila enaka. Indivi- dualne značilnosti, ki jih zaposleni prinese s seboj na delo, so osebne potrebe, vred- note, stališča in interesi. Te lastnosti se med zaposlenimi razlikujejo, zato se poja- vi vprašanje, kaj posameznega zaposlenega motivira. Lipičnik6 navaja, da nekate- re motivira denar, druge varnost zaposlitve, tretje dobri odnosi, četrte sprejema- nje izzivov. 5 Lipičnik, Ravnanje z ljudmi pri delu, 169. 6 Lipičnik, Ravnanje z ljudmi pri delu, 162–163. 507 2 – s t 4 u .– o r Poznamo dve vrsti dejavnikov motivacije, in sicer: 2 u 5 s ize . o tv k a m 1. Materialni dejavniki motivacije – denarna nagrada, nagrada za inovativ- t r o ja , iz b n nost e je u o r 2 b 2. Nematerialni dejavniki motivacije – Zanimivo delo , dobri medsebojni 0 s r 1 p a 3 e odnosi , P š žev , samostojnost, možnost napredovanja , pohvala, možnost strokov- n o e p r a nega usposabljanja in izobraževanja. to o n r s o l j ov e Dejavniki, ki negativno vplivajo na motivacijo ž i , S n n e p l m Nizka moralna zavest, nizka storilnost in negativno odzivanje zaposlenih je posle- ov r a e i n h n dica padca motiviranosti. Negativno odzivanje opazimo takrat, kadar delo ne po- i o j a a d g n teka več tako dobro kot prej in ko ljudje razkrijejo svoje razpoloženje v obliki neza- o e s m t dovoljstva. Te dejavnike povzroči slabo vodenje, nezadostna usposobljenost, nedi- i – ent sciplina, nizka norma, osebne težave meni Keenan7. Hkrati pa lahko zaposlene demotiviramo tudi s fiksno plačo, krčenjem stroškov na račun zmanjševanja zaposlenih, dolgočasnim delom, pomanjkanjem informacij in zmedo, pomanjkanjem zaupanja, premalo sodelovanja pri odločanju, če naše delo ni cenjeno, itd. Pomembno je, da vodstvo organizacije prepozna te negativne de- javnike in jih čim hitreje odpravi. Pomembnost motivacije Vsak vodja si želi, da bi bila njegova organizacija najboljša, najuglednejša in dobič- konosna. Pomembno je, da ustvarimo tako delovno okolje, kjer bo prisotna pozi- tivna klima, ki bo zaposlene spodbujala k doseganju tako osebnih ciljev in dosega- nju ciljev organizacije. Motivirati ljudi pomeni razumeti, kaj jih žene in jih spodbujati k dobremu delu. To nam uspe tako, da razumemo potrebe posameznikov in obenem ustvarjamo priložnosti, v katerih si sami želijo dobro delati. Če so zaposleni motivirani, bomo pridobili, da: – bo delo opravljeno kvalitetno in v začrtanih rokih; – bodo zaposleni radi opravljali svoje delo in se bodo počutili uporabne; – bodo rezultati dela uspešni, kar bo prineslo dober ugled organizaciji. Pomembni dejavniki motiviranja zaposlenih Ne dolgo nazaj so zaposleni izbirali zaposlitev predvsem zaradi zaslužka. Danes pa vse pogosteje opažamo, da postaja zadovoljstvo na delovnem mestu pomembnej- ši element. Pohvala nadrejenega, pozornost sodelavcev in občutek pripadnosti ko- lektivu je tisto, kar pripomore k temu, da služba ni le strmenje k zaslužku. 7 Kate Keenan, Kako motiviramo, (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996), 12. 508 Z m Organizacijska klima ot Organizacijsko klimo lahko označimo kot ozračje v organizaciji, ki je posledica ivac različnih znanih in neznanih dejavnikov iz preteklosti in sedanjosti, iz širšega in ijo d ožjega okolja, ki vpliva na vedenje ljudi in uporabo njihovih zmožnosti. Zavestno o u želimo v organizacijah ustvarjati takšno klimo, ki omogoča čim boljšo izrabo vseh spe zmogljivosti meni Lipičnik8. šne poslov Vodenje ne p Vodenje je sposobnost vplivati, spodbujati in usmerjati zaposlene k želenim ciljem. rih Uspešen vodja sodeluje s člani skupine v ustvarjanju ugodnega ozračja za dosega- od nje organizacijskih ciljev. Toda dober vodja ne pomeni vedno biti dober menedžer. nos Želeno je, da bi bilo oboje združeno v eni osebi; t.i. v managerju navaja Možina9. ti Komuniciranje Beseda ''komuniciranje'' izhaja iz latinske besede ''communicare'' in pomeni obče- vati, posvetovati se, razpravljati, vprašati za nasvet. To pomeni, da s komunicira- njem izmenjujemo znanje, informacije in izkušnje, se sporazumevamo ali nadzo- rujemo ljudi, s katerimi tako ali drugače sodelujemo. Vodja mora znati informirati in usmerjati podrejene, znati mora komunicirati, jim postavljati cilje in jih motivirati. Za dobro vodenje je najpomembnejša komunika- cija. Razvoj kadrov S tem, ko se zaposleni učijo, se uči in napreduje celotna organizacija. Možina10 opredeli pomen razvoja kadrov za zaposlene: – zagotavljanje možnosti za strokovni, delovni in osebnosti razvoj, – zagotavljanje možnosti vertikalnega in horizontalnega napredovanja ter s tem povezanih ugodnosti, kot so plača, materialne in nematerialne ugo- dnosti, – povečanje zanesljivosti zaposlitve in s tem socialne varnosti, – povečanje posameznikove poklicne fleksibilnosti in mobilnosti, – povečanje možnosti za poklicno samopotrjevanje. 8 Lipičnik, Ravnanje z ljudmi pri delu, 3–4. 9 Stane Možina, Management kadrovskih virov, (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002), 499. 10 Možina, Management kadrovskih virov, 63. 509 2 – s t 4 u .– o r Raziskava 2 u 5 s ize . o tv Namen raziskave je ugotoviti ali vodja v organizaciji poskrbi za motivacijo, kaj za- k a m t r o ja , iz poslene najbolj motivira oziroma demotivira ter pomembnost motivacije. Na pod- b n e je u o r 2 b lagi tega je bil izdelan anketni vprašalnik, porazdeljen med naključne zaposlene. 0 s r 1 p a 3 e Anketni vprašalnik vsebuje 15 vprašanj, od tega je bilo 13 vprašanj zaprtega tipa, , P š žev n o e p pri 2 vprašanjih pa smo anketirancem ponudili možnost pisnega odgovora. Na za- r a to o n r s četku smo od anketirancev pridobili osnovne podatke (spol, starost, izobrazba, de- o l j ov e ž i , S n n lovno mesto in delovna doba), nato pa so si sledila vprašanja glede motiviranosti na e p l m ov delovnem mestu, zadovoljstva zaposlenega z vodjo, negativni dejavniki, ki so pri- r a e i n h n i o sotni na delovnem mestu ter predlogi vodji za vzpostavitev boljše klime. j a a d g no e s m ti – en Rezultati raziskave t V raziskavi je sodelovalo 84 anketirancev, od tega 82% žensk in 18 % moških, pri katerih povprečna starost znaša 35,2 let. Od 84 anketiranih ima 50 % visokošol- sko izobrazbo, 18 % univerzitetno oziroma so zaključili specialistični študij ter 21 % anketirancev s srednješolsko izobrazbo. Anketiranci so zaposleni 60 % v gospo- darstvu in 40 % v javnem sektorju. Od tega 43% anketirancev dela v organizaciji 5–10 let, 38 % zaposlenih pa dela že več kot 10 let. V nadaljevanju so bila zastavljena bolj ključna vprašanja, ki so pomembna za našo raziskavo. Mogoče se vam bo zdelo čudno in presenetljivo, vendar smo z raziskavo ugotovili, da v današnjem svetu, v katerem vlada gospodarska kriza, več kot polo- vico anketirancev, kar 54% bolj motivirajo nematerialne nagrade – kot so zanimi- vo delo, samostojnost in pohvala, namesto materialnih nagrad. Zanimalo nas je tudi, kateri motivacijski dejavnik je posamezniku najpomembnej- ši. S skoraj 93% smo na prvem mestu zabeležili dobre medsebojne odnose, kar oči- tno v večini organizacij primanjkuje, seveda med najvišje uvrščene sodi tudi pla- ča, varnost zaposlitve, delovne razmere, zanimivo delo in pohvala. Manj pomemb- ni dejavniki za anketirance pa predstavljajo možnost napredovanja, soodločanje o delu (odgovornost), uspeh (dosežki, sloves), samostojnost pri delu, nadobremeni- tev (plačilo za uspešnost, božičnica) in možnost strokovnega usposabljanja. Glede vprašanja ali vaš vodja poskrbi za motiviranost v organizaciji, ne moremo to potrditi ali zavreči, saj so anketiranci podali neodločen rezultat. Zanimivo pa je, da se je velika večina, kar 65% anketirancev opredelilo o prisotno- sti negativnih dejavnikov (demotivatorjev), ki vsakodnevno vplivajo na njih. Ome- nili so predvsem, da je v njihovi organizaciji prisotno vpitje, kreganje, impluziv- ne reakcije nadrejenega, psihična obremenitev, mobing, neupoštevanje predlogov podrejenih, nepravičnost, subjektivne ocene (nagrade), neupravičeno napredova- nje posameznikov, prenašanje odgovornosti na nižje zaposlene, stimulacije za ve- liko govorjenja in malo dela, pritiski, stres, neprijaznost, neorganiziranost in ne- 510 Z m odločnost nadrejenega. Glede na navedeno lahko povzamemo, da je v večini orga- o nizacij prisotnih veliko negativnih dejavnikov, kjer organizacijska klima ter zado- tivac voljstvo tako med zaposlenimi kot vodjo ravno ne mora biti najboljša. ijo d Kar 75% anketirancev pravi, da plačila za uspešnost ne prejemajo in več kot polo- o us vica pravi, da nimajo možnosti za strokovno usposabljanje ter obstaja zelo majhna peš možnost napredovanja v organizaciji. Kot pa smo že predhodno ugotovili zaposle- ne p nim ti motivacijski dejavniki niso bistvenega pomena za dvig motivacije in zado- oslov voljstva. ne p Z anketo smo pridobili podatek, kjer več kot polovica, kar 57 % anketirancev meni, rih da njihov nadrejeni dobro vodi organizacijo in hkrati ugotovili, da je bilo kar tri odn četrtine (75%) anketirancev že pohvaljenih za dobro opravljeno delo s strani nad- osti rejenega. Kljub temu, da so anketiranci zadovoljni s svojo vodjo (57%), pa je kar ve- čina odgovorila na vprašanje kaj predlagajo vodji za boljšo klimo, motiviranost in njihovo zadovoljstvo. Menijo, da bi bilo smiselno, da bi moral vodja večkrat pos- krbeti za pohvalo, nagrado, prost dan, poskrbeti za sproščeno vzdušje, upoštevati predloge in mnenje podrejenih, prevzeti odgovornost, poskrbeti za boljšo komu- nikacijo (več odločnosti) in boljšo organizacijo dela, drugi pravijo, da vodja pot- rebuje brainstorming oziroma viharjenje možganov, naj se udeleži team buldinga, nekateri predlagajo svojemu vodji tudi upokojitev, zaposlenega soočiti tudi s slabo opravljenimi nalogami ter mu dati možnost, da se izboljša, stati za svojimi zaposle- nimi tako v primeru dobro opravljenega dela, kot slabega in zelo pomembno je, da je vodja strokoven. Glede na navedbe anketirancev je čutiti, da bi marsikdo rad, da se izboljša oziroma vzpostavi dobra komunikacija med zaposlenimi in vodjo, saj kar 64% meni, da te komunikacije v organizaciji ni. Je pa kar 71% zaposlenih zadovoljnih s svojim de- lovnim mestom. Glede na raziskavo smo lahko ugotovili, da kljub deljenemu mnenju anketiran- cev (50%), da njihov vodja dobro poskrbi za motiviranost v organizaciji, smo preko dveh odprtih vprašanj pridobili bolj realno sliko, predvsem pri opisovanju negativ- nih dejavnikov, kateri vplivajo na zaposlene pri delu ter pri dajanju predlogov vodji kaj naj spremeni za boljšo klimo, motiviranost in zadovoljstvo njegovih zaposlenih in ugotovili, da kljub vsemu bodo vodje morale vložiti še veliko svojega časa, inte- resov, zanimanja, da bodo njegovi zaposleni motivirani. V raziskavi ugotavljamo, da so dobri medsebojni odnosi najpomembnejši za za- poslenega, sledi dobra plača, ugodne delovne razmere, varnost zaposlitve ter po- hvala. S tem razlogom predlagamo vsem vodjem, da v svoji organizaciji poskušajo poiskati negativne dejavnike ter jih poskusijo v najkrajšem možnem času odstra- niti. Hkrati se tudi osredotočiti na svojega zaposlenega, saj se je potrebno zavedati, da zaposleni prinaša dobiček in ugled. Z raziskavo želimo odpreti oči vodjem, da 511 2 – s t 4 u .– o r naj za svojega zaposlenega poskrbijo in ga motivirajo, pa čeprav samo z lepo bese- 2 u 5 s ize . o tv do, ki nekomu polepša dan in s tem dvigne učinkovitost dela. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Zaključek 0 s r 1 p a 3 e Na podlagi literature se lahko marsikaj naučimo, vendar moramo se zavedati, da , P š žev n o e p r a je vsak kolektiv razred zase. Vodja organizacije je ta, ki je sprejel to funkcijo in ka- to o n r s teremu je bila zaupana naloga ustvariti dober kolektiv, poskrbeti za dobro klimo, o l j ov e ž i , S n n zadovoljstvo med zaposlenimi ter ustvariti dobiček. V današnjem času zaposlene e p l m ov r a bolj motivirajo nematerialne nagrade, zato morajo vodje poskrbeti, da zaposlene e i n h n i o j a delo zanima, poskrbeti za pohvalo oziroma prepoznati negativne dejavnike, ki te- a d g no e žijo posameznega zaposlenega ter poskušati negativne dejavnike čim preje odpra- s m ti – en viti. Kot smo na podlagi raziskave ugotovili je za zaposlene najpomembnejši moti- t vacijski dejavnik, da so v organizaciji prisotni dobri medsebojni odnosi. Hkrati se moramo zavedati, da brez dobrega vodenja in nenehne motivacije, ni dobrih delav- cev in ne dobrih rezultatov. Literatura Čertalič, Boštjan. »Motiviranje zaposlenih v času gospodarske krize«. PoslovniS- vet.si (2011), Http://www.poslovnisvet.si/clanki/vodenje/motiviranje-zapo- slenih-v-casu-gospodarske-krize (20.2.2013) Keenan, Kate. Kako motiviramo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Lipičnik, Bogdan. Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1998. Možina, Stane. Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002. Uhan, Stane. Vrednotenje dela. Kranj: Moderna organizacija, 2000. 512 2 – s t 4 u .– o r Zanimanje slovenskih državljanov 2 u 5 s ize . o tv k a m za zdravstveni turizem t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The interest of Slovenian citizens 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n for health tourism o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Elena Marulc , S n n e p l m ov Institut za turizem in marketing, Slovenija r a e i n h n i o j a elena.marulc@siol.net a d g no e s m ti – en Povzetek t Slovensko zdravstvo se srečuje s čedalje večjimi finančnimi težavami. Realizacija napovedanih ukrepov o spremembah pravic pacientov na področju javnega zdravstva bo paciente po izkuš- njah iz tujine vodila v reševanje zdravstvenih težav v okviru zdravstvenega turizma. Med 15.fe- bruarjem in 15.majem 2013 je bila opravljena raziskava med 371 slovenskimi državljani. Kar 87,1% sodelujočih je pokazalo zanimanje za storitve zdravstvenega turizma v tujini v primeru zmanj- šanja pravic iz sistema javnega zdravstva. V tujino bi bili pripravljeni oditi na različne medicin- ske storitve, pri čemer prevladujejo zobozdravstvene storitve. Večina bi najraje odpotovala na medicinske storitve v Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško. Za plačilo turističnih storitev so priprav- ljeni plačati kar 27,4% več kot po zadnjih dostopnih statističnih podatkih porabijo Slovenci na turističnih potovanjih v tujino. Ključne besede: zdravstveni turizem, medicinski turizem, javno zdravstvo, turistične storitve Summary Slovenian healthcare system faces today more and more financial problems. The realization of announced measures towards the changes of patients’ rights in the area of the public health- care wil , according to the experiences from abroad, lead the patients towards the fact, that they will solve their health problems within the framework of the health tourism in the fu- ture. Within a time – framework between 15th of February and 15th of May 2013 the research was made among 371 Slovenian citizens. Even 87.1% of all the participants have expressed the inter- est for health tourism in foreign countries, but in case they would be deprived of public health- care system’s rights in Slovenia. They are prepared to experience different foreign medical ser- vices with prevailing dental services. The majority among them would choose medical servic- es in Austria, Germany and Croatia. According to the last published statistical data they are prepared to pay even 27.4% more for tourist services than Slovenians pay on average in foreign tourist destinations. Key words: heath tourism, medical tourism, public health, tourist services 513 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Turistično gospodarstvo se navkljub recesiji razvija naprej in je v letošnjem letu že k a m t r o ja , iz preseglo milijardo potnikov1. V tem okviru v zadnjih letih raste tudi število po- b n e je u o r 2 b nudb zdravstveno-turističnih storitev2. Ljudje se čedalje pogosteje odločajo za po- 0 s r 1 p a 3 e tovanje v tujo državo z namenom tam dobiti zdravstveno storitev, ki jo potrebuje- , P š žev n o e p jo; odločajo se za t.im. zdravstveni turizem. Razlogi zakaj zdravstveno storitev ne r a to o n r s dobijo kar v domovini so različni, najpogostejši pa so visoka cena storitve, dolga o l j ov e ž i , S n n čakalna doba, prenizka kvaliteta storitve ali/in nelegalnost zdravstvene storitve. e p l m ov r a e i Na razvoj zdravstvenega turizma v Evropi pomembno vpliva Evropska unija. Po- n h n i o j a a d g udarek na prostem pretoku ljudi, kapitala, izdelkov in storitev pospešuje odprtost no e s m in krepi zavest o medsebojnem sodelovanju 3. Na razvoj zdravstvenega turizma po ti – en vsem svetu pa pomembno vpliva recesija. Pacienti po vsem svetu imajo na voljo t manj finančnih sredstev tudi za vzdrževanje in izboljšanje zdravja, zato iščejo za svoje zdravstvene težave različne rešitve in ugodne ponudbe tudi izven meja. Slo- venskim pacientom se zaradi nelikvidnosti zdravstvene blagajne obeta zmanjšanje števila brezplačnih zdravstvenih storitev v okviru sistema javnega zdravstva. Po iz- kušnjah iz tujine gre zato v primeru uvedbe plačila zdravstvenih storitev za priča- kovati, da bodo tudi slovenski državljani začeli pogosteje koristiti storitve zdra- vstvenega turizma. Različne zdravstvene storitve so na voljo zdravstvenim turistom v različnih tu- jih državah. Po študijah Medical Tourism Association, najuglednejšega in najpo- membnejšega mednarodnega združenja za zdravstveni turizem, sodijo med naj- bolj priljubljene države zdravstvenih turistov evropske države, Argentina, Brazi- lija, Kanada, Čile, Kolumbija, države iz področja Karibov in Srednje Amerike, Ekvador, Peru, Uragvaj, Združene države, Kitajska, Hong Kong, Indija, Iran, Irak, Izrael, Japonska, Jordanija, Južna Koreja, Malezija, Filipini, Savdska Arabija, Singapur, Tajvan, Tajska, Združeni Arabski Emirati in Vietnam, Južnoafriška re- publika, Tanzanija in Tunizija4. Vrsta potrebnih storitev zdravstvenega turizma je odvisna od potreb posamezni- ka. Cene storitev se določajo za vsakega posameznika posebej ter so odvisne od 1 »UNWTO World Tourism Barometer, April 2013,« (16.6.2013), http://dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/si- tes/al /files/pdf/unwto_barom13_02_apr_excerpt_0.pdf. 2 Ljerka Milas, »Zdravstveni turizam u Hrvatskoj – stanje i mogučnosti razvitka,« v Zdravstveni turizam i vrednotenje prirodnih ljekovitih činitelja: Knjiga izlaganja na znanstvenom skupu Veli Lošinj 6.–8.rujna 2002, ur. Goran Ivanišević (Zagreb: Akademija medicinskih znanosti Hrvatske, 2002),145. 3 Gabrijel Devetak in Mirko Markič, »Vloga marketinške strategije za trajnostni razvoj,« v 27.mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti Znanje za trajnostni razvoj 19.–21.3.2008 Portorož, ur. Vladislav Rajkovič, Eva Jereb, Tomaž Kern, Miroljub Kljajić, Milan Pagon, Goran Vukovič (Kranj: Moderna organizacija, 2008), 573. 4 »Destinations,« (11.2.2013), http://www.medicaltourism.com/en/destinations.html. 514 Z njegovih zdravstvenih potreb, njihovo plačilo pa od zmožnosti in pripravljenosti anim posameznika za plačilo. anje slov Raziskava ens V članku so predstavljeni rezultati raziskave katere namen je bil proučiti zanima- kih d nje slovenskih državljanov za zdravstveni turizem v primeru zmanjševanja pravic rž iz sistema javnega zdravstva. Cilji raziskave so bili raziskati morebitno zanimanje avlja slovenskih državljanov za zdravstveni turizem v primeru zmanjševanja pravic iz nov z sistema slovenskega javnega zdravstva, vrste zdravstvenih storitev, ki bi jih zani- a z male v tujini, v katerih državah bi jih zanimalo koriščenje teh storitev in njihova dra načrtovana poraba za turistične izdatke, kot so namestitev, prevoz, hrana in pija- vstv ča, na teh potovanjih. eni t Slovenska raziskava, ki je bila 2009 narejena med potencialnimi zdravstvenimi tu- uriz risti je pokazala, da je večina oseb bila zainteresirana za zobozdravstveni turizem em ter v primeru ugodnih cen in kvalitetnih storitev oditi na zobozdravstvene stori- tve v tujino5. V zadnjih štirih letih se je gospodarska kriza poglobila, povečujejo se doplačila za nekoč brezplačne storitve iz sistema javnega zdravstva, zato predvi- devamo zainteresiranost ljudi ne le za zobozdravstvo, ampak tudi za druge vrste zdravstvenih storitev v tujini. Na osnovi tega postavljamo prvo hipotezo (H1), ki pravi, da bi večino slovenskih državljanov v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva zanimale storitve zdravstvenega turizma. Trg zdravstvenega turizma ponuja najrazličnejše zdravstvene storitve. Obsežna raziskava v Združenih državah Amerike je pokazala, da ljudje potujejo v tujino na različne zdravstvene storitve v okviru zdravenega turizma, med katerimi so naj- pogostejše storitve iz zobozdravstva, kozmetične kirurgije, ortopedije in kadiova- skularne medicine6. Po ocenah OECD, v državah članicah OECD, se ljudje naj- bolj pogosto odločajo za zdravstvene storitve v okviru zdravstvenega turizma na področiju kozmetične kirurgije, zobozdravstva, kardio kirurgije, ortopedije, bari- atrična kirurgije, ginekologije, transplantacije, oftalmologije in različne diagnosti- ke ter kontrole7. Strokovna revija Medical Tourism, ki jo izdaja Medical Tourism Association, navaja, da je ljudem na voljo na stotine različnih zdravstvenih stori- tev v različnih državah, pri čemer so najbolj pogoste storitve iz področja zdravlje- nja rakavih oboljenj, kozmetične kirurgije, zobozdravstva, diabetesa, oftalmologi- je, rodnosti in ginekologije, splošne kirurgije, ortopedije, terapije z matičnimi celi- 5 Elena Marulc, Trženje stomatoloških storitev v turizma (Celje: Institut za turizem in marketing, 2010), 131. 6 »Medical Tourism:Consumers in Search of Value 2008,«(10.2.2013), http: //www.deloitte.com/view/en_hr/ hr/964710a8b410e110VgnVCM100000ba42f00aRCRD.htm. 7 Neil Lunt, Richard Smith, Mark Exworthy, Stephen T. Green, Daniel Horsfall in Russell Mannion, Medi- cal Tourism: Treatments, Markets and Health System Implications: A scoping review (Paris: Directorate for Employment, Labour and Social Affairs OECD, 2011), 11. 515 2 – s t 4 u .– o r cami, transplantacije, urologije, hujšanja in dobrega počutja8. Raziskav o točnemu 2 u 5 s ize . o tv številu zdravstvenih turistov in vrstah zdravstvenih storitev v okviru zdravstvene- k a m t r o ja , iz ga turizma za posamezne države ni, obstajajo le ocene, zato so dragocene že ugoto- b n e je u o r 2 vitve manjše raziskave, ki je pokazala, da največ zdravstvenih turistov iz Združe- b 0 s r 1 p a nega Kraljestva odhaja na zobozdravstvene storitve9. Na osnovi vsega zgoraj ome- 3 e , P š žev n o e p njenega postavljamo drugo hipotezo (H2), ki pravi, da bi večina slovenskih drža- r a to o n vljanov v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva, ki bi odšla na sto- r s o l j ov e ž i ritve zdravstvenega turizma, najpogosteje koristila zobozdravstvene storitve. , S n n e p l m ov r a Zadnjih pet let so med najbolj priljubljenimi državami kamor slovenski državljani e i n h n i o j a odhajajo na turistična potovanja v tujino Hrvaška, Italija, Avstrija, Bosna in Her- a d g no e cegovina, Srbija, Nemčija, Francija, Španija, Grčija, Turčija, Črna gora, Združeno s m ti – en Kraljestvo, Madžarska in Češka, med njimi najpogosteje odidejo na Hrvaško10 11 12 t 13 14, zato lahko predvidevamo, da se bodo tudi pri zdravstvenem turizmu najpogo- steje odločali za Hrvaško. Na osnovi tega postavljamo tretjo hipotezo (H3), ki pra- vi, da bi večina slovenskih državljanov v primeru zmanjšanja pravic iz sistema jav- nega zdravstva, ki bi odšla na storitve zdravstvenega turizma, najpogosteje odšla na Hrvaško. Raziskava je pokazala, da večina potencialnih zdravstvenih turistov želi namesti- tev v hotelih 4* in 5* 15 . Slovenski turisti so na turističnih potovanjih v tujino v 2012 v povprečju porabili 48,60 EUR na dan, tisti, ki so bivali v hotelih ali podobnem obratu pa 81,00 EUR na dan16. Na osnovi gornjega predvidevamo, da bodo sloven- ski zdravstveni turisti porabili več kot porabijo na klasičnih turističnih potova- njih v tujino. Na osnovi tega postavljamo četrto hipotezo (H4), ki pravi, da bi ve- čina slovenskih državljanov v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdra- vstva, ki bi odšla na storitve zdravstvenega turizma, za plačilo turističnih storitev porabila več kot porabi v povprečju na klasičnih turističnih potovanjih v tujino. 8 »Procedures,« (11.2.2013), http://www.medicaltourism.com/en/procedures.html. 9 Chris Eales, » Medical tourism statistics,« (10.2.2013), http://www.imtj.com/opinion/ask-a-question/questi- ons/?Entryld=121=180812. 10 »Statistične informacije št.24/2008,« (10.2.2013), http://www.stat.si/doc/statinf/21-si-082-0801.pdf . 11 »Statistične informacije št.26/2009,« (10.2.2013), http://www.stat.si/doc/statinf/21-si-082-0901.pdf. 12 »Statistične informacije št.14/2010,« (10.2.2013), http://www.stat.si/doc/statinf/21-SI-082-1001.pdf. 13 »Statistične informacije št.9/2011,« (10.2.2013), http://www.stat.si/doc/statinf/21-si-082-1101.pdf. 14 »Statistične informacije št.7/2012,« (10.2.2013), http://www.stat.si/doc/statinf/21-SI-082-1201.pdf. 15 Marulc, Trženje stomatoloških storitev v turizma, 138. 16 »Turistična potovanja domačega prebivalstva, Slovenija, 2012 – končni podatki,« (6.6.2013), http://www.stat. si/novica_prikazi.aspx?id=5531. 516 Za Metodologija nim Primarni in sekundarni viri predstavljajo osnovo članka in raziskave. Triangula- anj cija metod je zagotovila poglobljeni vpogled v obravnavo danega raziskovalnega e slov problema. ens Na osnovi obstoječe literature in virov ter ugotovitev fokusne skupine, ki jo je kih d sestavljalo 5 oseb, ki so isti dan dopoldan, tj. 12.februarja 2013, prišle iz glavne stav- rža be Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter bile pripravljene sodelovati v vlja fokusni skupini, je bil sestavljen anketni vprašalnik. Vprašalnik je bil naslednji nov z dan testiran s 3 osebami, ki so dopoldan prišle iz glavnega vhoda Splošne bolnišni- a z ce v Celju ter pripravljene sodelovati v testiranju vprašalnika. Na osnovi ocene so- dra delujočih ni bilo potrebno popravljati vprašalnika. vstve Pripravljeni vprašalnik je bil sestavljen iz socio-demografskega dela o anketira- ni tu ni osebi, državljanstvo, spol, starost, in dela o zdravstvenem turizmu, kjer so bila riz vprašanja o zanimanju za zdravstveni turizem, vrstah zdravstvenih storitev, dr- em žavah zdravstvenega turizma in predvidenih turističnih izdatkih v okviru zdra- vstvenega turizma. Med 15.februarjem in 15.majem 2013 je bilo izvedeno anketira- nje oseb, ki so prihajale iz stavb slovenskih splošnih bolnišnic (Brežice, Celje, Izo- la, Jesenice, Murska Sobota, Novo Mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Šempeter pri Novi Gorici in Trbovlje) in kliničnih centrov (Ljubljana, Maribor). Anketiranje je po- tekalo tako, da se je predhodno naključno izžrebalo po dva dni na teden za anketi- ranje, nato za vsak izžrebani dan izžrebalo enega izmed dvanajstih omenjenih kra- jev, za vsak kraj pa še korak od 1 do 5. Na osnovi dotedanjih raziskovalnih izku- šenj je bila sprejeta odločitev, da se vsak določeni dan prosi za sodelovanje 50 oseb. Da bi bile osebe pred zdravstvenimi ustanovami nagovorjene čim bolj naključno, so bile osebe določene s pomočjo izžrebanih korakov. Če je bila izžrebana številka k, potem se je za sodelovanje zaprosil vsak k-ti, ki je prišel iz stavbe. Anketiranje je bilo anonimno, da bi sodelujoči lahko brez zadržkov izrazili svoje mnenje in po- glede o zdravstvenem turizmu. Rezultati in interpretacija Sodelovati v raziskavi je bilo pripravljeno 371 oseb, ki so tudi pravilno in v celoti rešile vprašalnik. Vsi sodelujoči so bili slovenski državljani. Večina sodelujočih je bila žensk (71,7%). Povprečna starost sodeujočih v času anketiranja je bila 65,2 let (std. odklon 14,1 let). Analiza odgovorov je pokazala, da le 3,8% oseb ne zanima zdravstveni turizem. Če se pravice iz sistema javnega zdravstva ne bodo zmanjšale, le 1,3% oseb predvi- deva koriščenje zdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega turizma. V primeru uresničitve napovedanega zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva pa bo kar 77,1% oseb načrtovalo odhod v tujino na storitve zdravstvenega turizma. Na osno- 517 2 – s t 4 u .– o r vi analize rezultatov raziskave je razvidno jasno povečanje zanimanja državljanov 2 u 5 s ize . o tv za zdravstveni turizem v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva. k a m t r o ja , iz Prvo hipotezo (H1) potrdimo, saj rezultati raziskave kažejo, da bi večino sloven- b n e je u o r 2 skih državljanov v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva zanima- b 0 s r 1 p a le storitve zdravstvenega turizma. 3 e , P š žev n o e p r a to o n VRSTA ZDRAVSTVENE STORITVE, KI BI JO SLOVENSKI DRŽAVLJANI NAJPOGOSTEJE KORISTILI V OKVIRU r s o l j ov ZDRAVSTVENEGA TURIZMA e ž i , S n n ZOBOZDRAVSTVO e p l m ov 60 TRANSPLANTACIJE DIAGNOSTIKA IN KONTROLA r a e i n h n 50 i o j a a d g no e TERAPIJE Z MATIČNIMI CELICAMI OFTALMOLOGIJA 40 s m ti – en 30 t ZDRAVLJENJE RAKAVIH OBOLJENJ 20 HUJŠANJE IN DOBRO POČUTJE 10 0 KADIOVASKULARNA MEDICINA DIABETES BARIATRIČNA KIRURGIJA PORODNIČARSTVO IN GINEKOLOGIJA KOZMETIČNA KIRURGIJA ORTOPEDIJA SPLOŠNA KIRURGIJA UROLOGIJA Slika 1: Odstotek posameznih vrst zdravstvenih storitev, ki bi jo slovenski državljani najpogosteje koristili v okviru zdravstvenega turizma Analiza odgovorov o vrsti zdravstvenih storitev (slika 1), ki bi jih koristili sloven- ski državljani v tujini v okviru zdravstvenega turizma v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva pokaže, da bi največ oseb koristilo storitve zobozdra- vstva (57,2%). Nekateri državljani bi koristili različne diagnostike ter kontrole (11,6%), oftalmologijo (8,2%) ter hujšanja in dobrega počutja (4,2%). Redki drža- vljani pa bi se odločili za zdravstvene storitve v povezavi z diabetesom (2,7%), po- rodničarstvom in ginekologijo (2,4%), ortopedijo (2,2%), urologijo (1,9%), splošno kirurgijo (1,9%), kozmetično kirurgijo (1,9%), bariatrično kirurgijo (1,6%), kadio- vaskularno medicino (1,6%), zdravljenje rakavih oboljenj (1,6%), terapijo z matični- mi celicami (0,8%) in transplantacijo (0,2%). Iz rezultatov izhaja, da bi večina slo- venskih državljanov v tujini v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdra- vstva koristilo zobozdravstvene storitve, zato potrdimo drugo hipotezo (H2), ki pravi, da bi večina slovenskih državljanov v primeru zmanjšanja pravic iz sistema 518 Z javnega zdravstva, ki bi odšla na storitve zdravstvenega turizma, najpogosteje kori- anim stila zobozdravstvene storitve. anje s Analiza držav (slika 2) kamor bi predvidoma slovenski državljani odpotovali na lov zdravstveni turizem je pokazala, da državljane zanimajo predvsem evropske dr- ens žave: Avstrija (22,9% državljanov), Nemčija (19,1%), Hrvaška (18,1%), Madžarska kih d (14,8%), Združeno kraljestvo (6,2%), Švica (4,9%), Italija (3,0%), Bosna in Herce- rž govina (1,6%), Srbija (1,4%), Češka (1,1%), Turčija (1,1%), Francija (1,1%), Slovaška avlja (0,8%), Romunija (0,5%), Poljska (0,5%). Zelo redki razmišljajo tudi o izvenevrop- nov z skih državah: Združene države Amerike (1,1%), Kanada (0,8%), Singapur (0,5%), a z Tajska (0,5%). Nihče izmed anketiranih pa ni izrazil zanimanja za druge države. dra Najbolj zaželene destinacije zdravstvenega turizma med slovenskimi državljani vstv so torej Avstrija, Nemčija in Hrvaška kamor bi skupno odpotovali slabi dvetreti- eni t ni (60,1%) državljanov. Največ državljanov bi se odločilo za Avstrijo, zato ovrže- ur mo tretjo hipotezo (H3), ki pravi, da bi večina slovenskih državljanov v primeru izem zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva, ki bi odšla na storitve zdravstvene- ga turizma, najpogosteje odšla na Hrvaško. Analiza načrtovane porabe izdatkov za turistične storitve državljanov, ki so izka- zali interes za zdravstveni turizem v primeru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva, je pokazala (slika3), da bi v povprečju porabili za namestitev 30,34 EUR na dan, prevoz 19,81 EUR na dan, hrano in pijačo 9,29 EUR na dan, druge izdat- ke 2,48 EUR na dan. Skupno bi torej porabili 61,92 EUR na dan oz. 27,4% več kot na klasičnih turističnih potovanjih v 2012. Na osnovi tega potrdimo četrto hipo- tezo (H4), ki pravi, da bi večina slovenskih državljanov v primeru zmanjšanja pra- vic iz sistema javnega zdravstva, ki bi odšla na storitve zdravstvenega turizma, za plačilo turističnih storitev porabila več kot porabi v povprečju na turističnih po- tovanjih v tujino. Primerjava odstotkov, dobljenih iz razmerja posamezne vrste turističnih izdatkov in vseh turističnih izdatkov, za anketirane prihodnje zdravstvene turiste in klasič- ne slovenske turiste v 2012 pokaže, da bi bili načrtovani izdatki zdravstvenih turi- stov za namestitev 49%, turistov pa 37%; izdatki za prevoz pri zdravstvenih turi- stih 32%, pri turistih 27%; izdatki za hrano in pijačo pri zdravstvenih turistih 15%, pri turistih 17%; za druge izdatke pri zdravstvenih turistih 4% in pri turistih 19% 17. Potencialni zdravstveni turisti torej načrtujejo večjo porabo denarja in ga bodo tudi drugače razporedili, saj bodo predvidoma porabili kar 12% več za namesti- tev in 5% več za prevoz. Manj pomembni pa so jim hrana in pijača za katero bodo predvidoma porabili 2% manj in drugi izdatki, ki jih bodo porabili kar 15% manj v primerjavi s turisti. 17 »Turistična potovanja domačega prebivalstva, Slovenija, 2012 – končni podatki.« 519 2 – s t 4 u .– o r KAM BI SLOVENSKI DRŽAVLJANI ODPOTOVALI NA ZDRAVSTVENI TURIZEM 2 u 5 s ize . o t Tajska 0,5% v k a m Singapur 0,5% t r o ja , iz Poljska 0,5% b n e je u o Romunija 0,5% r 2 b Kanada 0,8% 0 s r 1 p a 3 e Slovaška 0,8% , P š žev n Združene države Amerike 1,1% o e p r a Francija 1,1% to o n Turčija 1,1% r s o l j ov e Češka ž 1,1% i , S n n države Srbija 1,4% e p l m ov Bosna in Hercegovina 1,6% r a e i n h n Italija 3,0% i o j a Švica 4,9% a d g no e Združeno kraljestvo 6,2% s m t Madžarska 14,8% i – en Hrvaška 18,1% t Nemčija 19,1% Avstrija 22,9% 0 5 10 15 20 25 državljani (%) Slika 2: Odstotek slovenskih državljanov, ki bi odpotovali v tujo državo na zdravstveni turizem PORABA TURISTOV IN ZDRAVSTVENIH TURISTOV ZA TURISTIČNE STORITVE 100% 2,48 EUR(4%) drugi stroški 9,23 EUR(19%) 90% 9,29EUR(15%) drugi stroški hrana,pijača 80% 8,26EUR(17%) 70% hrana,pijača 19,81 EUR(32%) prevoz 60% 13,12 EUR(27%) 50% prevoz 40% 30% 30.34 EUR (49%) namestitev 20% 17,99 EUR(37%) namestitev 10% 0% turisti zdravstveni turisti Slika 3: Poraba turistov in zdravstvenih turistov za turistične storitve, v evrih na dan Zaključek Zdravstveni turizem je ena izmed najstarejših vrst turizma18, ki je aktualen tudi v sedanjem času, saj je moderni človek neprestano izpostavljen škodljivemu stre- 18 Martina Jakovčić, »Turizam Krapinskih toplica – sadašnje stanje i mogučnosti razvoja,« Geoadria 8, št. 1 (2003): 149. 520 Z su ter drugim nevarnim vplivom in snovem ter mora zato aktivno skrbeti za svoje anim zdravje19. Na skrb v povezavi z zdravjem pomembno vpliva tudi večletna gospodar- an ska kriza, ki je vodila slovensko javno zdravstvo v finančne težave. Težave v zdra- je slov vstvu se s trajanjem krize poglabljajo in vodijo v omejevanje brezplačnih storitev v en sistemu javnega zdravstva. skih d Resnosti situacije in črnogledih napovedi se zavedajo tudi slovenski državljani, saj rž je ta raziskava pokazala, da razmišljajo o zdravstvenih storitvah v tujini v prime- avlja ru zmanjšanja pravic iz sistema javnega zdravstva. Interes za zdravstveni turizem v nov z tem primeru je pokazalo kar dobre tričetrtine anketiranih državljanov. V primeru, a z če omejitve pravic ne bi bilo, pa bo odšlo v tujino le 1,3% državljanov. drav Slabi dvetretini slovenskih zdravstvenih turistov bo koristilo zobozdravstvene sto- stve ritve, slaba četrtina bo koristila manj invazivne storitve kot so različni diagnostič- ni t ni in kontrolni pregledi, oftalmologija ter storitve hujšanja in dobrega počutja, le uriz redki pa se bodo odločili za bolj invazivne in kompleksnejše zdravstvene storitve. em Med zaželene destinacije zdravstvenega turizma v očeh Slovencev sodijo države, ki jih Slovenci tudi sicer tradicionalno kot turisti najpogosteje obiskujejo. Najbolj za- želene destinacije potencialnega slovenskega zdravstvenega turista pa so Avstrija, Nemčija in Hrvaška. Za razliko od zdravstvenih turistov iz drugih držav pa le red- ki Slovenci razmišljajo o izvenevropskih destinacijah. Za turistične storitve v okviru zdravstvenega turizma so Slovenci pripravljeni odšteti dobro četrtino več kot kadar potujejo na klasična turistična potovanja. Kar slabo osmino več so pripravljeni odšteti za namestitev in dvajsetino več za prevoz. Hrana in pijača sta potencialnim slovenskim zdravstvenim turistom skoraj tako pomembna jim kot na klasičnih turističnih potovanjih. Malo pa jim pomenijo do- datne storitve, saj bi jim namenili kar dobro sedmino manj denarja, le 4% vseh predvidenih turističnih izdatkov. Rezultati raziskave so odgovorili na mnoga odprta vprašanja in hkrati odprli nova. V prihodnje bo tako potrebno opraviti raziskavo na statistično reprezentativnem vzorcu slovenskih državljanov ter pridobiti še vpogled v razloge za prevladujočo izbiro ne- in manj invazivnih zdravstvenih storitev v okviru zdravstvenega turiz- ma ter poiskati razloge za nepomembnost priljubljenih izvenevropskih destina- cij zdravstvenega turizma v očeh potencialnih slovenskih zdravstvenih turistov. Literatura Devetak, Gabrijel in Markič, Mirko. »Vloga marketinške strategije za trajnostni razvoj.« V 27.mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti Zna- 19 Darko Saftić in Desimir Bošković, »Holiday programs against stress in rural Istria,« v Encuentros, 2nd days of Turistica, New Europe – New Tourist Destination: proceedings, 21st and 23rd May 2008, Portorož, ur.Ma- rija Ovsenik (Portorož: Turistica, Fakulteta za turistična študije, 2008),582. 521 2 – s t 4 u .– o r nje za trajnostni razvoj 19.–21.3.2008 Portorož, ur. Vladislav Rajkovič, Eva Je-2 u 5 s ize . o tv reb, Tomaž Kern, Miroljub Kljajić, Milan Pagon, Goran Vukovič, 567–74. k a m t r o ja , iz Kranj: Moderna organizacija, 2008. b n e je u o r 2 b Eales, Chris. » Medical tourism statistics. « http:// www.imtj.com/opinion/ask-a- 0 s r 1 p a 3 e -question/questions/?Entryld=121=180812 (10.2.2013). , P š žev n o e p r a t Jakovčić, Martina. »Turizam Krapinskih toplica – sadašnje stanje i mogučnosti o o n r s o l j ov e razvoja.« Geoadria 8, št. 1 (2003): 149–60. ž i , S n n e p l m ov Lunt, Neil, Smith, Richard, Exworthy, Mark, Green, Stephen T., Horsfall, Da- r a e i n h n niel in Mannion, Russell. i o Medical Tourism: Treatments, Markets and Health j a a d g no e System Implications: A scoping review. Paris: Directorate for Employment, La- s m ti – en bour and Social Affairs OECD, 2011. t Marulc, Elena. Trženje stomatoloških storitev v turizma. Celje: Institut za turizem in marketing, 2010. Milas, Ljerka. »Zdravstveni turizam u Hrvatskoj- stanje i mogučnosti razvitka.« V Zdravstveni turizam i vrednotenje prirodnih ljekovitih činitelja: Knjiga izla- ganja na znanstvenom skupu Veli Lošinj 6.–8.rujna 2002, ur. Goran Ivanišević, 144–47. Zagreb: Akademija medicinskih znanosti Hrvatske, 2002. Saftić, Darko in Bošković, Desimir. »Holiday programs against stress in rural Is- tria.« V Encuentros, 2nd days of Turistica, New Europe – New Tourist Destina- tion: proceedings, 21st and 23rd May 2008, Portorož, ur.Marija Ovsenik, 582-89. Portorož: Turistica, Fakulteta za turistična študije, 2008. Statistični urad RS. » Statistične informacije št.24/2008.« http://www.stat.si/doc/ statinf/21-si-082-0801.pdf (10.2.2013). Statistični urad RS. » Statistične informacije št.26/2009.« http://www.stat.si/doc/ statinf/21-si-082-0901.pdf (10.2.2013). Statistični urad RS. » Statistične informacije št.14/2010.« http://www.stat.si/doc/ statinf/21-SI-082-1001.pdf (10.2.2013). Statistični urad RS. » Statistične informacije št.9/2011.« http://www.stat.si/doc/ statinf/21-si-082-1101.pdf (10.2.2013). Statistični urad RS. » Statistične informacije št.7/2012.« http://www.stat.si/doc/ statinf/21-SI-082-1201.pdf (10.2.2013). Statistični urad RS. » Turistična potovanja domačega prebivalstva, Sloveni- ja, 2012-končni podatki.« http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5531 (6.6.2013). 522 Z The Deloitte Center for Health Solutions a . » Medical Tourism: Consu- nim mers in Search of Value 2008.« http://www.deloitte.com/view/en_hr/ an hr/964710a8b410e110VgnVCM100000ba42f00aRCRD.htm (10.2.2013). je slov The Medical Tourism Association. » Destinations.« http://www.medicaltourism. ens com/en/destinations.html (11.2.2013). kih d The Medical Tourism Association .» Procedures.« http://www.medicaltourism. ržav com/en/procedures.html (11.2.2013). ljanov z UNWTO . » UNWTO World Tourism Barometer, April 2013. « http:// a z dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/sites/all/files/pdf/unwto_barom13_02_ dr apr_excerpt_0.pdf (16.6.2013). avstveni turizem 523 2 – s t 4 u .– o r Ustvarimo varno, funkcionalno in lepo okolje 2 u5s ize . o tv k a m za starostnike. Kozarec – od funkcije t r o ja , iz b n e je u o r 2 do estetike b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Creating a safe, functional and beautiful environment o e p r a to o n r s for the elderly. Glass – from function to aesthetics o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Vitoslava Marušič e i n h n i o j a a d g Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija no e s m t vita.marusic@zf.uni-lj.si i – ent Povzetek S starostjo se pojavijo določene omejitve pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Raziskave ka- žejo, da kljub temu večina starostnikov želi starost preživeti v domačem okolju, med znani- mi ljudmi. Oblikovanje varnega, funkcionalnega okolja v katerem bi živeli čim bolj neodvisno in zadovoljno življenje mora biti cilj celotne družbe. Tako okolje lahko nastane le v sodelova- nju strokovnjakov različnih strok in starostnikov–uporabnikov. Pri približevanju zahtev oko- lja, opreme, pripomočkov sposobnostim starostnikov ne smemo zanemariti estetske kompo- nente. Ključne besede: starostnik, samostojnost, prilagajanje okolja Abstract Old age brings certain limitations in the implementation of activities of daily living. Research shows that the majority of older people want to spend old age in the home environment among wel -known people. The creation of a safe, functional environment in which the elderly could enjoy maximum level of independence and satisfying life should be the goal of the entire socie- ty. Such environment could be established only with the collaboration of the experts from var- ious fields and the elderly (users). When assessing the requirements of the environment, equip- ment and devices in relation to the ability of elderly the aesthetic component should not be ne- glected. Key words: elderly, independence, environment adjustment 525 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Med najbolj očitnimi demografskimi spremembami v območju Evropske unije je k a m t r o ja , iz vse višja pričakovana življenjska doba, kakor tudi padec rodnosti, kar pomeni ne- b n e je u o r 2 b izbežno staranje prebivalstva1. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Poleg samega staranja prebivalstva se pojavljajo vse večje težnje po ponovni vklju- n o e p r a čitvi starostnikov v delovni proces ali po podaljšanju delovne dobe, o čemer poro- to o n r s o l j ov e čajo Pennathur, Sivasubramaniam in Contreras2, kar nas postavlja pred dodatne ž i , S n n e p izzive za oblikovanje prostora (delovnega, domačega okolja, opreme) da bodo sta- l m ov r a e i rejši uporabniki ohranjali svojo (tudi finančno) neodvisnost pozno v starost3. Poh- n h n i o j a a d g jonen, Punakallio in Louhevaara4 so dokazali, da lahko ergonomske intervencije no e s m na delovnem mestu bistveno izboljšajo fizične in mentalne pogoje dela in prepre- ti – en čijo upad delovne sposobnosti. t Staranje dojemamo kot »oviro« zaradi tega, ker omejuje izvedbo določenih ak- tivnosti; te omejitve pa so zelo kompleksne za obravnavo. Ameriške raziskave5, 6 so pokazale, da imajo starejše osebe velike težave pri vsakodnevnih opravilih, kot so hranjenje, uporabljanje stranišča, oblačenje, kopanje ali priprava hrane v kuhi- nji. Zelo pomembna postane varnost pri izvajanju aktivnosti7. S starostjo se slabša percepcija, odzivni čas (t. j. motorične sposobnosti, koordinacija), spomin in zbra- nost, kot tudi fizična moč in ročna spretnost8. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO v nadaljevanju) je izdala publikacijo Active ageing (2002) v kateri predlaga politiko aktivnega staranja in svetuje uk- repe za izboljšanje kvalitete življenja starostnikov9. Razvite evropske države so že zgodaj prilagodile zdravstveno in socialno zakonodajo v smislu skupnostne obrav- 1 EUROSTAT, »Demografska statistika na regionalni ravni,« Statistical Office of the European Communi- ties., http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Population_statistics_at_regional_ level/sl (12.12.2013). 2 Arunkumar Pennathur, Sivakumar Sivasubramaniam and Luis Rene Contreras, »Functional limitations in Mexican American elderly,« International Journal of Industrial Ergonomics 31 (2003): 42. 3 Helmut Strasser, »Principles, Methods and Examples of Ergonomics Research and Work Design,« in Indu- strial Engineering and Ergonomics, ed. Christopher M. Schlick (Berlin: Springer-Verlag, 2009), 363. 4 Tiina Pohjonen, Anne Punakal io and Veikko Louhevaara, »Participatory ergonomics for reducing load and strain in home care work.« International Journal of Industrial Ergonomics 21 (1998): 348‒49. 5 Ada-Helen Bayer and Leon Harper, Fixing to stay. A national survey of housing and home modification issues. Washington: AARP Independent Living Program, 2000. 6 Pennathur et al., »Functional limitations in Mexican American elderly,«: 43. 7 Maria Rita Pinto, Stefania De Medici, Clarke Van Sant, Alfredo Bianchi, Andre Zlotnicki and Claudio Na- poli, »Ergonomics, gerontechnology, and design for home-environment,« Applied Ergonomics 31 (2000): 317. 8 Susan A. Shaheen and Debbie A. Niemeier, »Integrating vehicle design and human factors: minimizing elderly driving constraints,« Transportation Research Part C (2001): 156. 9 Vid Pečjak, Psihologija staranja (Bled: samozaložba, 2007). 526 U nave starostnikov z omogočanjem »ravno pravšnje« količine pomoči s strani stro- stva kovnjakov različnih strok. rimo varn Aktivno staranje o, f Izsledki raziskav opravljenih pri starejši populaciji kažejo, da je za doživljanje dob- unk rega počutja in zadovoljstva z življenjem bolj kot funkcionalne sposobnosti po- cio membna posameznikova vključenost v njemu pomembne vsakodnevne dejavno- naln sti (okupacije). Sodelovanje v socialnih in produktivnih aktivnostih povezujejo o in l tudi s povečanjem funkcionalnih sposobnosti, izboljšanjem zdravja in tudi z dol- ep žino življenja10, 11. Delovni terapevti uporabljamo izraz okupacije za aktivnosti, ki o ok so posamezniku smiselne in jih izvaja v njegovem okolju (doma), zato podpiramo olje z skupnostno obravnavo, kjer starostniki doživljajo »sebe«, svojo identiteto preko a s aktivnosti, ki tvorijo njihove življenjske zgodbe 12. taro SZO je z razvojem Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmož- stni nosti in zdravja (2001), postavila zdravje in bolezen v nov okvir. Človekovo delo- ke. Ko vanje in vključevanje v smiselne aktivnosti predstavlja kot interakcijo med osebo, z okoljem (okoliščinami) in obravnava bolezen, okvaro ipd., le kot element, ki lah- arec – o ko participacijo omejuje. d f Vsakdo ima pravico (occupational rights), da sodeluje v njemu pomembnih okupa- un cijah13. Pravica se nanaša predvsem na tiste uporabnike, ki imajo omejene okupacij- kcij ske sposobnosti ali možnosti in jim je potrebno oblikovati okolja, zgradbe, pomo- e do e žno tehnologijo, opremo, pripomočke, ki bodo kompenzirali okvarjene funkcije14. st Delovni terapevti imamo znanje, da na vseh področjih človekovega delovanja oce- etik njujemo okrnjeno izvedbo aktivnosti in poiščemo za uporabnika najboljše načine e njene adaptacije. Glede na predvideno rast števila starih in zelo starih oseb bi bilo potrebno na nivoju politike sprejeti strategije za delovanje timov strokovnjakov, ki bodo na terenu nudili strokovno pomoč uporabnikom in njihovim svojcem. Cilj vseh mora biti omogočiti starostniku, da bo čim dlje ostal v njemu znanem, var- nem domačem okolju, med znanimi ljudmi. 10 Verena Menec, »The relationship between everyday activities and successful aging: A 6-year longitudinal study,« Age and Aging 27, no. 3 (2003): 36. 11 Kel y M. Everard, Helen W. Lach, Edwin B. Fisher and Carolyn M. Baum, »Relationship of activity and social support to the functional health of older adults,« Journals of Gerontology: Series B 55, no. 4 (2000): 208. 12 Dan McAdams, Stories we live by: Personal myths and the making of the self (New York: Wil iam Morrow, 1993). 13 Karen Whaley Hammel , »Reflections on…wel being and occupational rights,« Canadian Journal of Occupa- tional Therapy 75, no. 1 (2008): 61‒64. 14 Elizabeth Townsend, »Muriel Driver Lecture: Occupational therapy’s social vision,« Canadian Journal of Occupational Therapy 60, (1993): 176. 527 2 – s t 4 u .– o r Oblikovanje za vse 2 u 5 s ize . o tv »Živimo v svetu, ki ga vse bolj oblikuje človek, kjer oblikovanje lahko omogoči ali k a m t r o ja , iz onemogoči posameznikovo delovanje. Pomembno je, da oblikujemo svet, ki najbolje b n e je u o r 2 b ustreza raznolikosti, ki je prisotna med prebivalstvu.« 15 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Inkluzivno oblikovanje je pristop k oblikovanju uporabnih predmetov, ki želi pre- n o e p r a seči razmišljanje o posebnih predmetih za osebe z omejitvami ter želi narediti upo- to o n r s o l j ov e rabne predmete uporabne za široko populacijo, izhajajoč iz razmisleka, da bomo ž i , S n n e p nekoč v svojem življenjskem ciklusu vsi postali stari z omejitvami; to je neizogib- l m ov r a e i ni del življenja16. n h n i o j a a d g n Staranje populacije je inkluzivno oblikovanje postavilo v pomembnejši položaj, se- o e s m ti – en daj ni več zgolj »tržna niša«, saj je delež uporabnikov, ki bi prirejene oblikovalske t izdelke uporabljali, vse večji17. Inkluzivno ali univerzalno oblikovanje potrebuje natančne antropometrične po- datke za izdelek, ki bo zadostil kar najširšemu krogu uporabnikov18, 19. Ti antropo- metrični podatki se iz generacije v generacijo spreminjajo; najbolj opazen trend je višanje populacije, kar v članku o antropometričnih lastnostih starejših žensk na Poljskem navaja tudi Jarosz20. Študija primera Ideja za študijo primera je nastala ob nazdravljanju slavljenki – osemdesetletni dami, ki pa ni nazdravila z kozarcem na peclju, temveč z običajnim kozarcem za vodo. Pojasnila je, da ima okorne prste in jo je strah zdrsa kozarca. Verjetno se s podobnimi problemi srečuje veliko starostnikov, saj se starostne spre- membe na roki zelo hitro kažejo v težavah pri prijemanju manjših predmetov, po- biranju kovancev, zapenjanju manjših gumbov, telefoniranju ipd. Roka je tudi sicer zaradi izvajanja večine vsakodnevnih aktivnosti izpostavljena poškodbam, po drugi strani pa vsaka okvara funkcije roke vpliva na dobro počutje 15 Roger Coleman, Cherie Lebbon, Keates Clarkson and John Simeon, »Introduction. From margins to main- stream,« in Inclusive Design: Design for the whole population, ed. John Clarkson, Roger Coleman, Simeon Keates, Cherie Lebbon (London: Springer-Verlag, 2003): 2. 16 Coleman et al., »Introduction. From margins to mainstream,« 1. 17 John P. Clarkson and Roger Coleman, »History of Inclusive Design in the UK,« Apllied Ergonomics 30, (2013): 1–13. 18 David R. Hitchcock, Suzanne Lockyer, Sharon Cook and Claire Quigley, »Third age usability and safety-an ergonomics contribution to design,« International Journal of Human-Computer Studies 55 (2001): 636. 19 Ewa Nowak, »The role of anthropometry in design of work and life environments of the disabled population,« International Journal of Industrial Ergonomics 17 (1996): 113–121. 20 Emilia Jarosz, »Anthropometry of elderly women in Poland: dimensions for design,« International Journal of Industrial Ergonomics 25 (1999): 209. 528 U in kvaliteto življenja prizadetega. Vsak izmed nas je bil kdaj v življenju vsaj za kra- stva tek čas »funkcionalno enorok«, zato si lahko predstavlja, kakšen problem pred- rim stavlja uporaba stranišča, aktivnost, ki jo vsak posameznik želi izvesti sam, brez o va tuje pomoči. rno, f Ena najpomembnejših funkcij roke je prijem, ki je ciljna spretnost pri kateri se gle- unk de na objekt prijemanja, njegovo obliko, velikost, težo, teksturo – vključujejo mi- cion šice, tetive, sklepi ipd. alno i Kozarec na peclju se običajno prime s triprstnim prijemom – največkrat sodeluje- n l jo palec, kazalec in sredinec. epo o Ena od težav, ki se pojavlja pri starejših je upad ročnih spretnosti. Avtorici Shu- kolj mway Cook in Woollacott21 navajata študije, kjer so ugotovili, da se čas potreben e za s za manipulacijo manjših predmetov poveča od 25 % do 40 % pri posameznikih tar starih 70 let ali več let, ter da starejši (povprečna starost 81 let) uporabijo dvak- ost rat večjo silo za prijem predmeta, kakor mlajši. Taktilna zaznava je pri starejših nike zmanjšana, kar lahko vpliva na sposobnost zaznavanja površine, toplote, moči pri- . Ko jema. Dodaten problem pri akciji pitja iz kozarca predstavlja gibljivost vratne hrb- zar tenice (ekstenzija vratu), ki se s staranjem zmanjšuje. ec – o Iz kratkega opisa »aktivnosti pitja iz kozarca na peclju« je razvidno, da izvedba d fu zahteva optimalni mišično-skeletni in senzorni aparat roke (in možganskih funk- nkc cij). ije do e Procesov staranja ne moremo zaustaviti, lahko pa aktivnost prilagodimo sposob- st nostim uporabnikov – starostnikov. Adaptacije aktivnosti so lahko zelo prepros- etik te (pri zavezovanju čevljev postavimo nogo stopnico višje) in kompleksne, ki zah- e tevajo timsko delo strokovnjakov različnih strok (industrijski oblikovalci, delovni terapevti, arhitekti, gradbeniki ipd.). V nadaljevanju je predstavljana študija »oblikovanja kozarca na peclju« za pot- rebe ljudi, ki imajo starostno okrnjeno funkcijo tri prstnega prijema in ekstenzi- je vratu. Rešitev se išče v oblikovanju peclja (cilindrični prijem) in ovalne – asime- trične oblike čaše, ki omogoča pitje brez izpostavljenih problemov. Od skic do iz- delka pa je še dolg proces. Pri načrtovanju je potreben premislek o materialu; keramika in steklo imata dol- go tradicijo, zato si jih uporabnik lahko predstavlja v praktično katerikoli obliki in barvi. Materiala sta odporna na praske, razbarvanje / obarvanje, korozijo, njuna edina negativna plat je lomljivost. Polimeri imajo v nasprotju s keramiko ali stek- lom precej negativnih konotacij; da se jih enostavno obarvati in oblikovati, kar pomeni, da se iz njih lahko naredi odlične imitacije izdelkov iz stekla in kerami- 21 Anne Shumway-Cook and Marjorie Hines Wool acott, Motor Control: Theory and Practical Applications (2nd Ed.) (Baltimore: Lippincott, Wilkins & Wil iams, 2001). 529 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Študija oblikovanja kozarca 530 U ke, vendar se polimeri ne starajo z dostojanstvom, omogočajo pa nešteto obliko- stva valskih nadgradenj – strukture, fleksibilnosti; hkrati pa so na otip prijetnejši, bolj rim topli od stekla ali keramike22. o varno, f Razprava unk Ko razmišljamo o izdelku, se moramo najprej vprašati o kontekstu;komu je name- cio njen, kje naj bi se ga uporabljalo, ipd. Tu so zelo pomembni načrtovalci, ki opazijo naln potrebe uporabnikov, tako imenovani »prospektivni ergonomi«23. Kontekst vpli- o in l va na materiale, s katerimi se izdelek ustvari, ter na procese, ki jih pri tem uporab- ep ljamo. Nekateri materialom in procesom pravijo tudi »fiziologija izdelka«, med- o ok tem ko je prav tako pomembna plat (če ne še bolj) »psihologija izdelka«, ki pred- olje z stavlja uporabno vrednost izdelka ter njegovo osebnost. Uporabna vrednost izdel- a s ka pomeni način, kako izdelek komunicira z uporabnikom, z njegovimi čutili, z tar motoričnimi spretnostmi ipd. Uspešnost izdelka je odvisna od načina uporabe, ki ostn naj bi bil čim bolj spontan in ne bi smel zahtevati veliko napora24. ike. Ko Fulton Suri in Marsh25 opozarjata na pomen »sestavljanja zgodbe«; avtorja meni- z ta, da se oblikovanje ne bi smelo zanašati zgolj na ergonomijo ter oblikovalske pris- arec – o tope, temveč bi moralo ustvarjati zgodbo; kaj posameznik počne z obravnavanim izdelkov, vsi možni zapleti ob uporabi ipd.; ta pristop bi bil primeren tudi pri obli- d fu kovanju za starostnike. nkcij Demirbilek in Demirkan26 sta poleg »sestavljanja zgodbe« pri razvoju izdelka e do e uporabila tudi »viharjenje možganov« ter nestrukturirane intervjuje z uporab- st niki v prvi fazi oblikovanja. Tu naj bi bili oblikovalci zgolj tisti, ki uporabnikom etik olajšajo pojasnjevanje določenih lastnosti izdelka, ki jih želijo. V drugi fazi obli- e kovalec skicira ideje in pripravi študijo izvedbenih zmogljivosti. Tako izdelane prototipe se ponovno predstavi uporabnikom, ki lahko komentirajo izdelek in podajo svoje mnenje. Ergonom opazuje izvedbo aktivnosti z izdelkom. Če izde- lek zadosti tako željam uporabnika, kot oblikovalca in ergonoma, se ga nato poš- lje v proizvodnjo. Cagan in Vogel27 pišeta o podobnem sosledju v oblikovalskem procesu. 22 Mike Ashby and Kara Johnson, »The art of materials selection,« Materials Today 6, no. 12 (2003): 32. 23 Jean-Marc Robert and Eric Brangier, »What Is Prospective Ergonomics? A Reflection and a Position on the Future of Ergonomics,« in Ergonomics and Health Aspects, ed. Ben Tzion Karsh (Berlin: Springer-Verlag, 2009). 24 Ashby and Johnson, »The art of materials selection,«: 24‒29. 25 Jane Fulton Suri and Matthew Marsh, »Scenario building as an ergonomics method in consumer product design,« Applied Ergonomics 31 (2000): 151‒157. 26 Oya Demirbilek and Halime Demirkan, »Universal product design involving elderly users: a participatory design model,« Applied Ergonomics 35 (2004): 361–370. 27 Jonathan Cagan and Craig M. Vogel, »Integrated new product development,« in Integrated new product development, ed. Jonathan Cagan (London: Springer, 2005): 387. 531 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv Samo življenje v domačem okolju še ne predstavlja kvalitete življenja starostnika. k a m t r o ja , iz Kvaliteta življenja je v tem, da se vključuje v njemu pomembne aktivnosti. Zado- b n e je u o r 2 b voljstvo je lahko že druženje s prijatelji, ko si nazdravijo s kozarcem, ki ne predsta- 0 s r 1 p a 3 e vlja problemov pri pitju, je lep in nestigmatizirajoč. To je bistvo – prilagajanje sta- , P š žev n o e p rostnikovim sposobnostim, vendar ne za ceno estetike. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p Literatura l m ov r a e i Ashby, Mike and Kara Johnson. »The art of materials selection.« Materials To- n h n i o j a a d g day 6, no. 12 (2003): 24–35. no e s m ti – en Bayer, Ada-Helen and Leon Harper. Fixing to stay. A national survey of housing t and home modification issues. Washington: AARP Independent Living Pro- gram, 2000. Cagan, Jonathan and Craig M. Vogel. »Integrated new product development.« In Integrated new product development, ed. Jonathan Cagan, 386‒403. Lon- don: Springer, 2005. Coleman, Roger, Cherie Lebbon, Keates Clarkson and John Simeon. »Introdu- ction. From margins to mainstream.« In Inclusive Design: Design for the who- le population, ed. John Clarkson, Roger Coleman, Simeon Keates, Cherie Lebbon, 1‒30. London: Springer-Verlag, 2003. Clarkson, John P., and Roger Coleman. »History of Inclusive Design in the UK.« Applied Ergonomics 30, (2013): 1‒13. Demirbilek, Oya and Halime Demirkan. »Universal product design involving elderly users: a participatory design model.« Applied Ergonomics 35 (2004): 361‒370. EUROSTAT. »Demografska statistika na regionalni ravni.« Statistical Office of the European Communities. http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_ explained/index.php/Population_statistics_at_regional_level/sl (12.12.2013). Everard, Kelly M., Helen W. Lach, Edwin B. Fisher and Carolyn M. Baum. »Re- lationship of activity and social support to the functional health of older adults.« Journals of Gerontology: Series B 55, no. 4 (2000): 208–212. Fulton Suri, Jane and Matthew Marsh. »Scenario building as an ergonomics method in consumer product design.« Applied Ergonomics 31 (2000): 151–157. Hitchcock, David R., Suzanne Lockyer, Sharon Cook and Claire Quigley. »Third age usability and safety-an ergonomics contribution to design.« International Journal of Human-Computer Studies 55 (2001): 635–643. 532 U Jarosz, Emilia. »Anthropometry of elderly women in Poland: dimensions for desi- stva gn.« International Journal of Industrial Ergonomics 25 (1999): 203–213. rimo v McAdams, Dan. Stories we live by: Personal myths and the making of the self. New arn York: William Morrow, 1993. o, fu Menec, Verena. »The relationship between everyday activities and successful ag- nkc ing: A 6-year longitudinal study.« Age and Aging 27, no. 3 (2003): 35–40. ional Nowak, Ewa. »The role of anthropometry in design of work and life environments no i of the disabled population.« International Journal of Industrial Ergonomics n le 17 (1996): 113–121. po ok Pečjak, Vid. Psihologija staranja. Bled: samozaložba, 2007. olje z Pennathur, Arunkumar, Sivakumar Sivasubramaniam and Luis Rene Contreras. a st »Functional limitations in Mexican American elderly.« International Jour- aros nal of Industrial Ergonomics 31 (2003): 41–50. tnike Pinto, Maria Rita, Stefania De Medici, Clarke Van Sant, Alfredo Bianchi, An- . Ko dre Zlotnicki and Claudio Napoli. »Ergonomics, gerontechnology, and desi- zar gn for home-environment.« Applied Ergonomics 31 (2000): 317–322. ec – o Pohjonen, Tiina, Anne Punakallio and Veikko Louhevaara. »Participatory ergo- d fu nomics for reducing load and strain in home care work.« International Jour- nkc nal of Industrial Ergonomics 21 (1998): 345–352. ije d Robert, Jean-Marc and Eric Brangier. »What Is Prospective Ergonomics? A Refle- o es ction and a Position on the Future of Ergonomics.« In Ergonomics and Health tetik Aspects, ed. Ben Tzion Karsh, 162‒69. Berlin: Springer-Verlag, 2009. e Shumway-Cook, Anne and Marjorie Hines Woollacott. Motor Control: Theory and Practical Applications (2nd Ed.). Baltimore: Lippincott, Wilkins & Wil- liams, 2001. Shaheen, Susan A., and Debbie A. Niemeier. »Integrating vehicle design and hu- man factors: minimizing elderly driving constraints.« Transportation Resear- ch Part C (2001): 155–174. Strasser, Helmut. »Principles, Methods and Examples of Ergonomics Research and Work Design.« In Industrial Engineering and Ergonomics, ed. Chris- topher M. Schlick, 363‒381. Berlin: Springer-Verlag, 2009. Townsend, Elizabeth. »Muriel Driver Lecture: Occupational therapy’s social vi- sion.« Canadian Journal of Occupational Therapy 60, (1993): 174–184. Whaley Hammell, Karen. »Reflections on…wellbeing and occupational rights.« Canadian Journal of Occupational Therapy 75, no. 1 (2008): 61–64. 533 2 – s t 4 u .– o r Medgeneracijsko sodelovanje 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Intergenerational cooperation o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Maja Meško, Maja Pungeršek, Zlatka Meško Štok 3 e , P š žev n o e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija r a to o n r s maja.mesko@fm-kp.si o l j ov e ž i , S n n e p maja.pungersek@gmail.com l m ov r a e i zlatka.mesko@fm-kp.si n h n i o j a a d g no e s m t Jana Sulkan i – ent Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Slovenija jana.sulkan@gmail.com Povzetek Staranje prebivalstva in kriza s katero se srečujemo, zahtevajo novo solidarnost med generacija- mi. Namen raziskave je preučiti in analizirati medgeneracijsko povezanost s pomočjo pregleda obstoječega stanja in anketiranja ter nato predlagati aktivnosti, ki bi združevale različne gene- racije. Raziskava ločeno obravnava mlade in starejše, kjer smo preko posebej oblikovanih anke- tnih vprašalnikov od ciljnih skupin pridobili podatke o njihovem življenju, aktivnostih, razmi- šljanju ter odnosov do medgeneracijskega sodelovanja. Na podlagi metodologije zbiranja po- datkov so tako zbrane potrebe in želje obeh ciljnih skupin ter nadalje ob ustrezni metodološki analizi oblikovani predlogi vzpostavljanja dobrega medgeneracijskega sodelovanja oziroma iz- boljšanja že obstoječega. Ključne besede: medgeneracijski odnosi, medgeneracijsko sodelovanje, trajnostni razvoj Summary The population aging and the crisis we face require a new solidarity between the generations. The purpose of the research is to examine and analyze the intergenerational connections through review of the existing situation, and then propose activities that would bring togeth- er different generations. The study deals separately with the young and the elderly, where we, through special y designed questionnaires, gain information from each of these groups sepa- rately, about their lives, actions, thinking and attitudes to intergenerational cooperation. Based on the methodology the needs and aspirations of both target groups are collected. Further, proposals are designed to establish good inter-generational cooperation and improve an ex- isting one. Key words: intergenerational relationships, intergenerational cooperation, sustainable develo- pment 535 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Z zniževanjem rodnosti in podaljševanjem življenja se v Sloveniji naglo spremi- k a m t r o ja , iz njajo klasična medgeneracijska razmerja, kar od oblikovalcev politik na kateri koli b n e je u o r 2 b ravni zahteva, da jih v sodelovanju s strokovnjaki in civilno družbo opredelimo na 0 s r 1 p a 3 e novo. Delež starejšega prebivalstva je vse večji. Starejše osebe se pogosto srečujejo , P š žev n o e p s težavami, kot so osamljenost, depresija, upadanje gibalnih in funkcionalnih spo- r a to o n r s sobnosti, prav tako pa so bolj dovzetni za različne bolezni. Predvsem osamljenost o l j ov e ž i , S n n pa predstavlja v starejšem obdobju pogosto tegobo, ki jim naredi prazno in nevred- e p l m ov no tudi njihovo bogato življenjsko preteklost. Po drugi strani pa se zaradi hitrega r a e i n h n i o tehnološkega napredka, sprememb načina življenja, spreminjajo tudi navade ljudi, j a a d g no e kar je povezano z različnimi razvojnimi obdobji človeka. Iz tega razloga prihaja do s m ti – en razlik med generacijami, posebno so te razlike opazne med mlajšo in starejšo ge- t neracijo. Mlajša generacija s tehnologijo raste, kar pogosto vodi do zasvojenosti in pomanjkanja pristnih stikov z ljudmi, posebno drugimi generacijami. Zaradi spre- memb v gospodarskih sistemih, zaradi samega načina življenja in zaradi napredka v tehnologiji se spreminjajo tudi navade, vrednote in cilji generacij, kar posledično vodi do razlik med starejšo in mlajšo populacijo v različnih obdobjih. Vsako gene- racijo zaradi vpliva okolja zaznamujejo dogodki v določenem obdobju, ki vplivajo na njihovo vedenje in vrednote. Ti dogodki so vojne, krize, selitve, podaljšana ži- vljenjska doba, sprememba življenjskega sloga, hitri razvoj tehnologije, globaliza- cija ipd. Časovno se klasifikacija v Ameriki in Sloveniji razlikuje zaradi različnega političnega in gospodarskega sistema1. Meje med generacijami Meje med generacijami je težko opredeliti in niso povsem jasne. Pri tem se opira- mo predvsem na starost in življenjski slog. Pri letnici rojstva se lahko znajdemo v eni ali drugi generaciji, ker je od posameznikovega razmišljanja in vedenja odvis- no, kam ga uvrščamo. Mnogi se znajdejo po karakterju kar v dveh generacijah, zato nekateri pravijo, da so to podgeneracije2. Mlada generacija, imenovana tudi prva generacija, so mladi ljudje od rojstva pa do tiste starosti, ko se povprečje vrstnikov osamosvoji. Ta meja se že več desetletij pomika navzgor, saj se mladi kasneje osa- mosvojijo, ko dobijo službo in si ustvarijo lastno gospodinjstvo in družino. Sre- dnja generacija ali druga generacija so odrasli zaposleni ljudje, ki so tudi starši. Prav tako se tudi ta meja pomika v poznejša leta. Starejša generacija ali tretja generacija so starejši ljudje, ki so v družinah opravili starševsko vlogo. Najbolj jasen družbeni mejnik za tretjo generacijo je danes upokojitev. 1 Jože Ramovš, Kakovostna starost : socialna gerontologija in gerontagogika (Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003), 582. 2 Mirko, Majhenič, 2. Slovenski kongres prostovoljcev: Prostovoljno delo s starimi, za stare in skupaj z njimi. (Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije, 1999), 117. 536 M Medgeneracijsko sožitje in sodelovanje edg Pri medgeneracijskem sodelovanju gre za obnavljanje in negovanje temeljnega od- ener nosa med ljudmi in taki odnosi dajejo varnost, življenjsko moč in energijo, saj sta- acij ra generacija zapusti veliko svojih izkušenj in modrosti, mlada pa se zaveda pome- sko so na kakovostnega staranja3. Medčloveška komunikacija in poglobljeno doživljanje d je vredno in zanimivo mlajši generaciji. Medgeneracijska solidarnost v povezano- elova sti generacij je temelj vsake družbe in trajnostnega razvoja le-te. nje Za medgeneracijsko sožitje je potrebno spodbujati dialog med generacijami, jim nuditi podporo pri delovanju za večjo solidarnost, za prenos znanja in izkušenj, pri ozaveščanju posluha za sočloveka, ki se naj odpove zgolj sebičnim ciljem. Zaradi različnih vrednot in kulture se pri generacijah ustvarjajo različni učinki pri sode- lovanju, tako pozitivni kot negativni. Bistvo medgeneracijskega sodelovanja je v tem, da starejši prenašajo izkušnje na mlade, mladi pa prinašajo radost in veselje starejšim. Tu gre za obnavljanje in ne- govanje temeljnega odnosa med ljudmi in taki odnosi dajejo varnost, življenjsko moč in energijo, saj stara generacija zapusti veliko svojih izkušenj in modrosti, mlada pa se zaveda pomena kakovostnega staranja 4. Medčloveška komunikacija in poglobljeno doživljanje je vredno in zanimivo mlajši generaciji. Medgeneracij- ska solidarnost v povezanosti generacij je temelj vsake družbe in trajnostnega ra- zvoja le-te. Namen prispevka je preučiti in analizirati medgeneracijsko povezanost s pomočjo pregleda obstoječega stanja in anketiranja ter nato predlagati aktivnosti in progra- me, ki bi združevale različne generacije. Metode Vzorec V vzorec smo zajeli 166 mlajših ter 77 starejših oseb, ki živijo na območju 23 ob- čin celjske regije: Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Laško, Radeče, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Šentjur, Dobje, Šmarje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Ro- gatec, Bistrica ob Sotli, Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Kot mlade smo opredelili osebe v starosti med 15 in 29 let, kot starejše pa osebe, ki so stare od 60 let naprej. V raziskavi je v skupini mladih sodelovalo 32 moških in 134 žensk, od tega 13 dijakov, 49 študentov, 81 zaposlenih in 23 drugo (brezposelni, na usposabljanju pred zaposlitvijo). Njihova povprečna starost je 22,8 let (SD=6,17). 82 mladih anketirancev prihaja iz podeželja, 83 iz mesta. Od 77 starejših anketi- 3 Andreja, Postružnik, 2. Slovenski kongres prostovoljcev: Prostovoljno delo srednješolcev in osnovnošolcev – medgeneracij- sko povezovanje (Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije, 1999), 117. 4 Postružnik, 2. Slovenski kongres prostovoljcev: Prostovoljno delo srednješolcev in osnovnošolcev – medgeneracijsko povezovanje, 82. 537 2 – s t 4 u .– o r rancev je bilo 26 moških ter 51 žensk, od tega 7 zaposlenih ter 70 upokojenih. Nji- 2 u 5 s ize . o tv hova povprečna starost je 65,6 let. 35 starejših anketirancev prihaja iz mesta ter 42 k a m t r o ja , iz iz podeželja. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Postopek in metode obdelave podatkov , P š žev n o e p Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je povzet po mednarodnih projektih na r a to o n r s temo medgeneracijskega sodelovanja. Izvedli smo anketo, ki je potekala na dva na- o l j ov e ž i , S n n čina, in sicer večinoma preko spleta s pomočjo spletnega programa 1ka, ki nam je e p l m ov r a omogočal, da smo na enostaven način pridobili zadostno število izpolnjenih an- e i n h n i o j a ket ter osebno anketiranje (predvsem starejših oseb). Anketiranje je potekalo od a d g no e 28. 3. 2013 do 14. 4. 2013. s m ti – ent Anketni vprašalnik je obsegal štiri dele: splošni del; anketna vprašanja, ki ugota- vljajo mnenje o starejši ali mlajši generaciji; anketna vprašanja o medgeneracijskem sodelovanju ter odprto vprašanje za predloge sodelovanja. Rezultati raziskave in diskusija Glede na opredeljeni poglavitni ciljni skupini (starostniki ter mladostniki), je opravljen presek stanja, torej opis mnenja starejših in mlajših oseb o drugi genera- ciji ter mnenj o medgeneracijskem sodelovanju. Raziskava ločeno obravnava mla- de in starejše, kjer smo preko posebej oblikovanih anketnih vprašalnikov od cilj- nih skupin pridobili podatke o njihovem razmišljanju ter odnosov do medgenera- cijskega sodelovanja. Na podlagi metodologije zbiranja podatkov smo tako zbra- ne potrebe in želje obeh ciljnih skupin ter nadalje ob ustrezni metodološki analizi oblikovani predlogi vzpostavljanja dobrega medgeneracijskega sodelovanja oziro- ma izboljšanja že obstoječega. V tabeli 1 so prikazana mnenja mlajše generacije o starejši generaciji. Na lestvici od 1 do 5 so mlajši ocenjevali katere lastnosti so značilne za starejšo generacijo, pri če- mer je 1 pomenila, da posedovanje omenjene lastnosti za to generacijo popolnoma ne drži, 5 pa, da popolnoma drži. 538 M Tabela 1: Mnenja mlajše generacije o starejši generaciji. edge Označite katere lastnosti veljajo za starejšo generacijo? (ovrednotite od 1 do 5, kjer je 1 ne drži in 5 zelo drži) neracij Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprečje Std. Od- sk klon o so 1 2 3 4 5 Skupaj delova Dojemljivi 14 (10%) 38 (26%) 60 (42%) 24 (17%) 8 (6%) 144 144 166 2.8 1.0 nje (100%) Sposobni 0 (0%) 17 (12%) 60 (42%) 52 (36%) 14 (10%) 143 (100%) 143 166 3.4 0.8 Izkušeni 1 (1%) 3 (2%) 10 (7%) 51 (36%) 78 (55%) 143 (100%) 143 166 4.4 0.8 Nič se jim 23 (16%) 46 (32%) 49 (35%) 22 (15%) 2 (1%) 142 (100%) 142 166 2.5 1.0 ne da Preobreme- 13 (9%) 45 (32%) 43 (30%) 31 (22%) 10 (7%) 142 (100%) 142 166 2.9 1.1 njeni Imajo vizijo 16 (11%) 46 (32%) 48 (34%) 24 (17%) 8 (6%) 142 (100%) 142 166 2.7 1.1 Družabni 2 (1%) 13 (9%) 61 (43%) 52 (37%) 14 (10%) 142 (100%) 142 166 3.4 0.8 Trmasti 1 (1%) 14 (10%) 46 (32%) 49 (35%) 32 (23%) 142 (100%) 142 166 3.7 1.0 Predvidljivi 3 (2%) 6 (4%) 59 (42%) 55 (39%) 19 (13%) 142 (100%) 142 166 3.6 0.9 Varčni 0 (0%) 3 (2%) 25 (17%) 57 (40%) 58 (41%) 143 (100%) 143 166 4.2 0.8 Zagrenjeni 9 (6%) 26 (18%) 60 (42%) 38 (27%) 9 (6%) 142 (100%) 142 166 3.1 1.0 Kritični 2 (1%) 16 (11%) 42 (30%) 60 (42%) 22 (15%) 142 (100%) 142 166 3.6 0.9 Delavni 2 (1%) 13 (9%) 40 (28%) 59 (41%) 29 (20%) 143 (100%) 143 166 3.7 0.9 Počasni 4 (3%) 29 (20%) 49 (35%) 43 (30%) 17 (12%) 142 (100%) 142 166 3.3 1.0 Odgovorni 0 (0%) 7 (5%) 32 (23%) 67 (47%) 36 (25%) 142 (100%) 142 166 3.9 0.8 Prezahtevni 5 (4%) 20 (14%) 58 (41%) 37 (26%) 21 (15%) 141 (100%) 141 166 3.3 1.0 Svojeglavi 4 (3%) 20 (14%) 47 (33%) 41 (29%) 31 (22%) 143 (100%) 143 166 3.5 1.1 Aktivist 16 (12%) 38 (27%) 64 (46%) 19 (14%) 2 (1%) 139 (100%) 139 166 2.7 0.9 Mlajši predvsem menijo, da so lastnosti starejše generacije predvsem izkušenost (AS=4,4), varčnost (AS=4,2), odgovornost (AS=3,9), delavnost (AS=3,7) in trmastost (AS=3,7). 539 2 – s t 4 u .– o r Starejša generacija velja za bolj varčne kot mlajša generacija, ki je živela v času 2 u 5 s ize . o tv razcveta5, iz tega razloga menimo, da mlajši tudi vidijo starejše kot bolj varčne. Sta- k a m t r o ja , iz rejša generacija velja za generacijo deloholikov, saj jim delo veliko pomeni 6. Mla- b n e je u o r 2 di jih vidijo tudi kot bolj izkušene, saj so starejši in so v življenju že kar nekaj stva- b 0 s r 1 p a ri doživeli, kar jim je pustilo dosti izkušenj in znanj. 3 e , P š žev n o e p r a Po pregledu analize odgovorov na druga vprašanja v zvezi s sodelovanjem med ge- to o n r s neracijama smo ugotovili, da mladi menijo, da so izkušnje starejših družbi kori- o l j ov e ž i , S n n stne ter da starejši pomagajo ohranjati tradicionalne vrednote. Delo s starejšimi e p l m ov r a povečini (59 %) ocenjujejo kot pozitivno, saj menijo, da delo s starejšimi predsta- e i n h n i o j a vlja pomembno izkušnjo v njihovem življenju. 27% mladih anketirancev meni, da a d g no e delo s starejšimi spodbuja starejše, da sami rešujejo svoje probleme. V večini (59 %) s m ti – en bi želeli več časa preživeti v družbi starejših, prosti čas pa bi želeli preživeti na raz- t lične načine, najraje na sprehodu in pri športnih dejavnostih (114) ter pri igranju družabnih iger (61 odgovorov). Mlajša generacija predlaga, da bi lahko medgeneracijsko sodelovanje potekalo v delavnicah, kjer bi starejši učili mlade veščin in dejavnosti, ki so jih delali včasih: kvačkanje, šivanje, klekljanje, peka, ročne spretnosti; na izobraževalnih seminar- jih, kjer starejši lahko mlajšim pripovedujejo kakšno je bilo življenje nekoč in s tem učijo hvaležnosti za to kar imamo sedaj, mladi pa lahko starejšim pomagajo pri uporabi sodobne tehnologije; z aktivnim druženjem ob različnih dejavnostih (po- hodništvo, izleti, družabni dogodki, kulturne prireditve …); v debatnih krožkih na različne teme; na tečajih (npr. fotografiranja, risanja, tujih jezikov …). Predlaga se tudi, da se redno sklicujejo zbori mestnih četrti, kjer lahko sodelujejo vsi obča- ni ter kjer se določijo cilji za potrebe vseh občanov (tudi za sodelovanje med gene- racijami), za katere se dobijo proračunska sredstva. V tabeli 2 so prikazana mnenja starejše generacije o mlajši generaciji. Na lestvici od 1 do 5 so starejši ocenjevali katere lastnosti so značilne za mlajšo generacijo, pri čemer je 1 prav tako pomenila, da posedovanje omenjene lastnosti za to generacijo popolnoma ne drži, 5 pa, da popolnoma drži. 5 Klemen, Furlan, » Nekaj nasvetov za v razmislek,« http://www.financnitrgi.com/radar/9-modrih-nasvetov-na- katere-mlada-generacija pozablja (13.4.2013). 6 Monika Horvat, » Generacije mojega življenja,« http://www2.arnes.si/~gzver/arhiv%202012/Peta%20stran/ Monika%20Horvat/generacije.html (13. 4. 2013). 540 M Tabela 2: Mnenja starejše generacije o mlajši generaciji. edge Označite, katere lasnosti veljajo za mlade (ovrednotite od 1 do 5, kjer je 1 ne drži in 5 zelo drži) neracij Podvprašanja Odgovori Veljavni Št. enot Povprečje Std. sk Odklon o so 1 2 3 4 5 Skupaj delova Dojemljivi 0 (0%) 3 (4%) 14 (19%) 35 (49%) 20 (28%) 72 (100%) 72 77 4.0 0.8 nje Sposobni 0 (0%) 2 (3%) 15 (21%) 35 (49%) 20 (28%) 72 (100%) 72 77 4.0 0.8 Nič se jim ne da 17 (24%) 18 (26%) 25 (36%) 8 (11%) 2 (3%) 70 (100%) 70 77 2.4 1.1 Preobreme- 4 (6%) 12 (17%) 20 (28%) 27 (38%) 9 (13%) 72 (100%) 72 77 3.3 1.1 njeni Imajo vizijo 2 (3%) 11 (15%) 21 (30%) 27 (38%) 10 (14%) 71 (100%) 71 77 3.5 1.0 Družabni 3 (4%) 6 (8%) 21 (30%) 28 (39%) 13 (18%) 71 (100%) 71 77 3.6 1.0 Trmasti 4 (6%) 9 (13%) 23 (32%) 22 (31%) 14 (19%) 72 (100%) 72 77 3.5 1.1 Predvidljivi 2 (3%) 17 (24%) 32 (44%) 16 (22%) 5 (7%) 72 (100%) 72 77 3.1 0.9 Varčni 8 (11%) 27 (38%) 21 (30%) 11 (15%) 4 (6%) 71 (100%) 71 77 2.7 1.1 Zagrenjeni 8 (11%) 11 (15%) 32 (44%) 17 (23%) 5 (7%) 73 (100%) 73 77 3.0 1.1 Kritični 2 (3%) 11 (16%) 21 (30%) 27 (39%) 9 (13%) 70 (100%) 70 77 3.4 1.0 Delavni 2 (3%) 8 (11%) 42 (59%) 13 (18%) 6 (8%) 71 (100%) 71 77 3.2 0.9 Odgovorni 4 (6%) 11 (15%) 36 (50%) 16 (22%) 5 (7%) 72 (100%) 72 77 3.1 0.9 Prezahtevni 3 (4%) 9 (13%) 16 (22%) 36 (50%) 8 (11%) 72 (100%) 72 77 3.5 1.0 Svojeglavi 2 (3%) 6 (9%) 25 (36%) 27 (39%) 10 (14%) 70 (100%) 70 77 3.5 0.9 Aktivisti 5 (7%) 18 (25%) 23 (32%) 23 (32%) 4 (5%) 73 (100%) 73 77 3.0 1.0 Starejši v povprečju menijo, da so lastnosti mlajše generacije predvsem dojem- ljivost (AS=4,0), sposobnost (AS=4,0), družabnost (AS=3,6) in prezahtevnost (AS=3,5) ter svojeglavost (AS=3,5). Mladi so zelo samozavestni, svojeglavi, samozaupljivi, nagnjeni k eksperimentira- nju, tako glede drog kot seksa. Večina se jih je rodila v času interneta, računalni- kov ter ostale tehnologije. Obožujejo elektronsko glasbo. So pa tudi zelo nadarje- 541 2 – s t 4 u .– o r ni in inovativni 7. Tako jih vidi tudi starejša generacija, ki jim predpisuje sposob- 2 u 5 s ize . o tv nost, dojemljivost ter svojeglavost. Mlade starejši vidijo kot prihodnost naše druž- k a m t r o ja , iz be z željo po spremembah. b n e je u o r 2 b Po pregledu analize odgovorov na druga vprašanja v zvezi s sodelovanjem med ge- 0 s r 1 p a 3 e neracijama smo ugotovili, da mlade starejši vidijo kot prihodnost naše družbe z , P š žev n o e p r a željo po spremembah. Povezujejo jih z energijo, lepoto in zdravjem, željo po ne- to o n r s odvisnostjo, odvisnostjo s sodobno tehnologijo ter težkim ekonomskim položa- o l j ov e ž i , S n n jem. Delo s starejšimi povečini (61 %) ocenjujejo kot pozitivno, saj menijo, da delo e p l m ov r a z mladimi predstavlja pomembno naložbo. 23 % starejših anketirancev meni, da e i n h n i o j a delo z mladimi spodbuja mlade, da sami rešujejo svoje probleme. V večini (66 %) a d g no e bi želeli več časa preživeti v družbi starejših, prosti čas pa bi želeli preživeti na raz- s m ti – en lične načine, najraje na sprehodu in pri športnih dejavnostih (46 odgovorov), na t dopustu (28 odgovorov) ter pri izobraževanju (26 odgovorov). Starejša generacija predlaga, da bi lahko medgeneracijsko sodelovanje potekalo pri različnih športnih aktivnostih (npr. pohodništvo); na izletih; v različnih delav- nicah in tečajih; debatnih krožkih; taborih; družabnih igrah; pomoč mladih pri vsakodnevnih opravkih starejših, na primer prevozi z avtom po opravkih, pomoč pri obdelavi vrta, vsakodnevni kontakt in še več. Literatura Furlan, Klemen. » Nekaj nasvetov za v razmislek« . http://www.financnitrgi.com/ radar/9-modrih-nasvetov-na-katere-mlada-generacija-pozablja (13. 4. 2013). Horvat, Monika. » Generacije mojega življenja. « http://www2.arnes.si/~gzver/ arhiv%202012/Peta%20stran/Monika%20Horvat/generacije.html. Majhenič, Mirko. 2. Slovenski kongres prostovoljcev: Prostovoljno delo s starimi, za stare in skupaj z njimi. Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije, 1999. Postružnik, A., 2. Slovenski kongres prostovoljcev: Prostovoljno delo srednješolcev in osnovnošolcev – medgeneracijsko povezovanje. Ljubljana: Socialna zbornica Slo- venije, 1999. Ramovš, Jože. Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003. 7 Horvat, » Generacije mojega življenja,« http://www2.arnes.si/~gzver/arhiv%202012/Peta%20stran/Moni- ka%20Horvat/generacije.html 542 2 – s t 4 u .– o r Povezava med elementi življenjskega sloga 2 u 5 s ize . o tv k a m in športno dejavnostjo pri slovenskih t r o ja , iz b n e je u o r 2 predšolskih otrocih in njihovih starših b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Relationship between lifestyle factors and sport o e p r a to o n r s activity of preschool children and their parents in o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Slovenia r a e i n h n i o j a a d g n Maja Meško o e s m ti – en Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija t maja.mesko@fm-kp.si Jera Zajec Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Slovenija jera.zajec@fep.uni-lj.si Mateja Videmšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si Damir Karpljuk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija damir.karpljuk@fsp.uni-lj.si Jože Štihec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija joze.stihec@fsp.uni-lj.si Maja Pungeršek Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija maja.pungersek@gmail.com Abstract The study aimed to assesses the association between the sport activity of preschool children and the sport activity of their parents as well as between healthy lifestyle factors and the sport activity of children parents. The sample of survey subjects consisted of 520 parents of 4- to 543 2 – s t 4 u .– o r 6-year-old children and was intentional y selected from three broader areas (eastern, central 2 u 5 s ize . o tv and western) of Slovenia, depending on the percentage of kindergartens in each area. It con- k a m t r o ja , iz sisted of 37 randomly selected kindergartens. The study was based on a survey questionnaire b n e je u o r 2 b designed for parents and their children; it was fil ed out entirely by the parents. The following 0 s r 1 p a methods were applied: descriptive statistics, correlation (analysis of relations between varia- 3 e , P š žev n o e p bles) and regression analysis (prediction of the dependent variable). It was established that the r a to o n children of parents who engage more in sport are more physical y active and that there is no r s o l j ov e ž i statistical y significant correlation between different sport activities and smoking or drinking , S n n e p l m ov alcohol by parents. We also find out that the sport activity of preschool children parents has a r a e i n h n statistical y significant impact on the sport activity of preschool children. i o j a a d g no e Key words: kindergarten, preschool children, parents, sport activity, healthy lifestyle factors s m ti – ent Povzetek Z raziskavo smo želeli analizirati povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Vzorec anketirancev je zaje- mal 520 staršev 3 do 6 let starih otrok in 37 ravnateljev vrtcev iz treh širših območij vzhodne- ga, osrednjega in zahodnega dela Slovenije. Za potrebe raziskave smo skonstruirali dva loče- na vprašalnika. Prvi je bil namenjen staršem, drugi pa ravnateljem vrtcev, v katere so bili vkl- jučeni anketiranci. Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS, uporabili smo opisno statistiko, analizo variance, analizo povezave med spremenljivkami in predvidevanje vpliva ne- odvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da so otroci staršev, ki se bolj ukvarjajo s športom bolj telesno aktivni, in da ni statistično značilne korelacije med različnimi športnimi aktivnostmi in kajenjem ali pitjem alkohola staršev. Prav tako smo ugotovili, da je športna aktivnost staršev predšolskih otrok statistično značilno vplivala na športno aktivnost predšolskih otrok. Ključne besede: vrtec, predšolski otroci, starši, gibalna/športna dejavnost, dejavniki zdravega načina življenja Introduction Nowadays, children are exposed to many risk factors related to different diseases due to insufficient physical activity1 and, consequently, an increasingly sedentary 1 Rena R. Wing, Michael G. Goldstein, Kel y J. Acton, Lean L. Birch, John M. Jakicic, James F. Sal is, Delia Smith-West, Robert W. Jeffery and Richard S. Surwit, »Behavioral science research in diabetes lifestyle chan- ges related to obesity, eating behavior, and physical activity,« Diabetes Care 24, no. 1 (2001): 117–123. 544 Pov lifestyle2,3,4. The fact that such risky behaviour with negative impacts on health oc- ez curs already in childhood and continues in later periods of life calls for prompt ava m action5. The thesis that action must be taken in due time and a healthy lifestyle ed e already implanted in a child early in their childhood was also supported by the le studies of Blair, Clark and Cureton (1989)6. Claiming that sufficient sport activ- men ity in childhood can contribute to better health in adulthood in the following ti ž three ways: physical activity in childhood favourably affects a child’s health and ivlje thus benefits his/her health in adulthood; an active lifestyle in childhood benefits njsk health at a later age; and an active child grows into an active adult who is consider- ega s ably less susceptible to various diseases than an inactive adult. loga i A child’s closest environment, especially his/her parents and teachers, plays a key n š role in the development of his/her lifestyle and, consequently, the quality of his/ por her life7,8. The factors affecting a child’s development can be divided into three tno d groups: the hereditary factor, the environment and own activity (self-engage- ej ment)9. These three factors jointly influence one’s abilities, traits and characteris- avno tics. A child’s development must be planned comprehensively by taking all the fac- stjo p tors influencing the formation of a healthy lifestyle into account. ri s Researchers have established that parents play a decisive role in their children’s love sport habits. Children of parents who engage more in sport are physically more ac- nskih p 2 Oded Or-Bar, Johan Foreyt, Clark Bouchard, Ken D. Brownel , Wolfgang H. Dietz, Erik Ravussin, Adolf r D. Salbe, Sven Schwenger, Sienna St Jeor and Bean Torun, »Physical activity, genetic, and nutritional edš considerations in childhood weight management,« Medicine and Science in Sports and Exercise 30, no. 1 (1998): 2. olsk 3 Wolfgang Ahrens, Klaus Bammann, Silvia De Henauw, Jordan Halford, Andrea Palou, Iggy Pigeot, A. Siani ih o and M. Sjöström, »Understanding and preventing childhood obesity and related disorders -IDEFICS: a Eu- tro ropean multilevel epidemiological approach,« Nutrition, metabolism, and cardiovascular diseases: NMCD 16, no. cih i 4 (2006), 302. n n 4 Regan Lowry, Harry Wechsler, Derek A. Galuska, John E. Fulton and Livia Kann, »Television viewing and jih its associations with overweight, sedentary lifestyle, and insufficient consumption of fruits and vegetables ov among US high school students: differences by race, ethnicity, and gender i , « Journal of School Health 72, no. 10 h s (2009), 413–421. tarši 5 Robert M.. Malina, Claude Bouchard and Oded. Bar-Or, Growth, Maturation, and Physical Activity (Champa- h ign: Human Kinetics, 2004). 6 Silvia N. Blair, Dereck B. Clark and Kirk J. Cureton, »Adolescent’s perceptions of friends and parents’ influence on aspects of their school adjustment,« Journal of Early Adolescence 9 (1989), 419–435. 7 Rado Pišot, M. Juriševič and J. Završnik, »Gibalno/športna aktivnost za zdravje ter samopodoba otrok in mla- dine ter njihov vpliv na spremembo vedenjskega sloga [Motor/sport activity for the health and self-perception of children and adolescents and their influence on the change of behaviour style],« in Proceedings of the Third Slo- venian Congress of Sport Recreation, Kranjska gora, Ed. H. Berčič (Ljubljana: Slovenian Sport Union, 2002), 48–53. 8 Ben J. Smith, Anne Grunseit, Luis L. Hardy, Lesley King, Luke Wolfenden and Andrew Milat, »Parental in- fluences on child physical activity and screen viewing time: a population based study,« BMC Public Healt 10, art. 593 (2010): 1–11. 9 Janek Musek and Vid Pečjak, Psihologija (Ljubljana: Educy, 1997). 545 2 – s t 4 u .– o r tive themselves and their parents introduce them to sport activities more frequent- 2 u 5 s ize . o tv ly and spend holidays more actively compared to physically less active parents. The k a m t r o ja , iz role of parents and kindergarten teachers in creating a healthy lifestyle, including b n e je u o r 2 adequate sport activity, is extremely important10. b 0 s r 1 p a 3 e The results of some studies11,12 show that the environment is a factor with which , P š žev n o e p r a parents, preschool teachers and physical education teachers can substantially in- to o n r s fluence a child’s development and contribute to forming of his/her lifestyle. Chil- o l j ov e ž i , S n n dren who live in a stimulating environment created by their parents, preschool e p l m ov r a teachers and physical education teachers and in a diverse external environment e i n h n i o j a (geographical characteristics allowing opportunities for trekking, skiing, swim- a d g no e ming, rowing, as well as the number and quality of sport equipment and play struc- s m ti – en tures etc.) can better exploit the possibilities of engaging in a sport activity and t thus acquire wide experience which is needed for their harmonious development13. The development of a healthy lifestyle must be underpinned by a reasonable value system which evolves throughout the child’s period of growing up. While grow- ing up children interact socially with adults and with peers. The adults assume dif- ferent roles in this process: as parents, preschool and school teachers, coaches etc. and, therefore, by setting their own example through their work, motivation and value system, they influence children’s lifestyle choices 14. A perfect model for establishing a way of life which could be used to assess a life- style and the factors influencing its choice remains elusive to contemporary re- searchers. Sallis (1999)15 presented his model already in 1999, assuming four factors of the choice of a lifestyle, namely: biological, psychological, social and physical. He claimed that the power of an individual factor on the choice of a healthy life- style was relative and depended on each person. If one recognises how important a particular factor is for a particular person, one can effectively help them choose 10 Mateja Videmšek, Vesna Pogelšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec and Jera Zajec, »The correlation of sports activity and eating habits in preschool children and their parents,« The acta universitatis Palackianae Olomucensis magazine Gymnica 36, no. 3 (2006): 65–73. 11 Valerija L. Kropej, Povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja: doktorska disertacija [Correlation between the motor/sport activity of children and selected healthy lifestyle factors]. (Doctoral dissertation, Ljubljana: Faculty of Sport, 2007). 12 Chris r. Riddoch, Lars B. Andersen, Niels H. Wedderkopp and Marrike L. Klasson-Heggebř, »Physical activity levels and patterns of 9- and 15-year old European children,« Medicine and Science in Sports and Exercise 36 (2003): 86–92. 13 Mateja Videmšek and Rado Pišot, Šport za najmlajše [Sport for the youngest] (Ljubljana: Faculty of Sport, Institute of Sport, 2007). 14 James F. Sal is, Judith J. Prochaska and Wendell Taylor, »A review of correlation of physical activity of children and adolescents,« Medicine and Science in Sport and Exercise 32, no. 5 (2000): 963–975. 15 James F. Sal is, » Influences on physical activity of children, adolescents and adults,« PCPFS Research Digest 1, no. 7 (San Diego State University, 1999). 546 Pov the right lifestyle and at the same time contribute to the better promotion of a ez sporty lifestyle. The aim of this model is to point out the fact that, if one wishes to ava m efficiently influence a child’s or adolescent’s choice of lifestyle, one must precisely ed e define the factors influencing their choice. Alltard (1993)16 supports the thesis that le the choice is affected by material, social and personal needs. Gabrijelčič Blenkuš men (2005)17 broadens the factors a little and modifies them accordingly: family and ti ž family situation, education, social factors and personality. ivljen Owing to the specificity of the sample, the study incorporated the findings of all jske the above mentioned researchers and the questionnaires were modified so as to en- ga s able a good insight into the relation between the sport activity of parents and their loga i children and the selected healthy lifestyle factors. n šp The aim of the study was: ortn 1) to assesses the association between the sport activity of children and the o de sport activity of their parents, and javn 2) to assesses the association between healthy lifestyle factors and the sport ac- ost tivity of children in a kindergarten and their families. jo pri slov Methods ensk Sample of Subjects ih p The sample of survey subjects was intentionally selected from three broader areas red (eastern, central and western) of Slovenia, depending on the percentage of kinder- šol gartens in each area. It consisted of 37 randomly selected kindergartens. The sam- skih o ple comprised 520 parents of 4- to 6-year-old children (54.2% of boys and 44.8% tr of girls) aged on average 5.4 years (standard deviation 0.7). ocih i The survey also included 37 kindergarten headmasters. The data acquisition pro- n nj cess was implemented entirely in compliance with the Personal Data Protection ihov Act18. ih starši Sample of Variable h The study was based on a survey questionnaire designed for parents and their chil- dren, and was filled out entirely by the parents. The questionnaire was designed in 2008 by Šimunič, Videmšek, Pišot, Štihec, Štemberger, Završnik and Zajec, and its measurement characteristics were verified. 16 Erik Al tard, »Having, loving, being: An alternative to the swedish model of welfare research,« in The Quality of Life, Eds. M. Nussbaum and A. Sen (Oxford: Clarendon Press, 1993): 88–94. 17 Mateja Gabrijelčič Blenkuš, Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej) [Guidelines for healthy nutrition in education institutions (from the age of one year)] (Ljubljana: Ministry of Health, 2005). 18 Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 59/1999. 547 2 – s t 4 u .– o r The questionnaire was intended for parents and consisted of 29 open-end and 2 u 5 s ize . o tv closed-end questions. It was divided into two parts. The first included questions k a m t r o ja , iz related to parents, namely their living environment, sport activity, smoking, alco- b n e je u o r 2 hol and eating habits. The second included questions referring to children, name- b 0 s r 1 p a ly their sport activity, leisure time quality and eating habits. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Organisation and Data-acquisition Process o l j ov e ž i , S n n Prior to starting to acquire the data, an agreement was concluded with the head- e p l m ov r a masters of the selected kindergartens and their approval was obtained for a pres- e i n h n i o j a entation of the project to the parents. All parents and headmasters of the selected a d g no e kindergartens received by mail an informed consent form, defining in detail the s m ti – en purpose and objectives of the research. Those parents and headmasters who gave t their consent to participate had the questionnaires submitted to them, along with detailed instructions for filling them in and returning them. Data-processing Methods The data were processed with the SPSS 16.0. The frequencies subprogramme was used to calculate the frequencies of individual replies. The following methods were applied: descriptives (descriptive statistics), correlation (analysis of relations be- tween variables) and regression (prediction of the dependent variable). Results The relationship between the parents and their children in terms of the level of en- gagement in a sport activity was established using Pearson’s correlation coefficient. Table 1: Calculation of the correlation between the sport activity of children and their parents (during the week). Pearson’s correlation coefficient Correlation Statistical significance Sport activities during the week – CHILDREN vs. .194 .001(**) sport activities during the week – PARENTS Unorganised sport activity of CHILDREN during .377 .000 (**) weekends and holidays vs. unorganised sport activity of PARENTS during weekends and holidays Legend: The asterisks denote statistical significance at a 5% risk level (P≤0.05) Table 1 shows the correlation between the time children dedicate to unorganised sport activities during the week and the time their parents dedicate to unorgan- ised sport activities during the week. The correlation was tested using Pearson’s correlation coefficient. It was established that the sport activity of children during the week was statistically significantly correlated with the sport activity of their 548 Pov parents during the week. If parents engage more in sport (organised and unorgan- ez ised activities) their children also engage more in sport. The same applies to sport ava m activities during weekends and holidays. ed e The correlation between the parents’ attitude to harmful substances and their lev- lem el of engagement in sport was established using Pearson’s correlation coefficient ent so as to establish the relation between drinking alcohol and all ways of practicing i živ sport as well as between smoking cigarettes and all ways of practicing sport. ljenjs Table 2: Calculation of the correlation between the time parents dedicate to different keg sport activities and their attitude to alcohol . a sloga i Time dedicated to different sport activities Correlation Statistical n š vs. alcohol significance por Sport activity during the week vs. alcohol .148 .701 tno d Organised sport activity during the week vs. alcohol .477 .491 ejav Unorganised sport activity during the week vs. alcohol .539 .463 nos Unorganised sport activity during weekends and holi- 8.831 .003* tjo p days vs. alcohol ri slov Legend: The asterisks denote statistical significance at a 5% risk level (P≤0.05) ensk Table 3: Calculation of the correlation between the time parents dedicate to different ih p sport activities and their attitude to cigarettes. redšo Time dedicated to different sport activities Correlation Statistical lsk vs. cigarettes significance ih ot Sport activity during the week vs. cigarettes .177 .674 roci Organised sport activity during the week vs. cigarettes .418 .519 h in n Unorganised sport activity during the week vs. ciga- 1.481 .224 jih rettes ovi Unorganised sport activity during weekends and holi- .721 .396 h st days vs. cigarettes arših Legend: Statistical significance was established at a 5% risk level (P≤0.05) Tables 2 and 3 show no statistically significant correlation between the different sport activities of parents and smoking and between the different sport activities of the parents and drinking alcohol. Although the results of analysing the sam- ple showed that 12.9% of parents smoke regularly and 10.5% occasionally and that nearly 40% of parents regularly drink alcohol, these factors do not directly corre- late with the frequency of engaging in sport activities during the week. A statisti- cally significant correlation was established between the unorganised sport activi- ty of parents during weekends and holidays, and drinking alcohol. 549 2 – s t 4 u .– o r We assumed that the sport activity of preschool children parents has a statistically 2 u 5 s ize . o tv significant impact on the sport activity of preschool children. The hypothesis was k a m t r o ja , iz tested by simple linear regression, which is shown in Table 4. The variable »sport b n e je u o r 2 activity of preschool children parents« was used as an independent variable and b 0 s r 1 p a »sport activity of preschool children« as a dependent variable. 3 e , P š žev n o e p r a Table 4: Regression model. to o n r s o l j ov e ž i , S n Model** n e p l m ov r a Model R R Square Adjusted R Square e i n h n i o j a 1 0.40* 0.16 0.16 a d g no e s m t Legend: * Predictor: sport activity of preschool children parents ** Dependent i – ent variable: sport activity of preschool children. R2 represents the adjusted coefficient of the explained variance, which is, in our case, 16.2 %. The proportion of the explained variance in our model is 16 %, whi- ch means that the dependent variable is well explained with the selected indepen- dent variables. Table 5: ANOVA. ANOVA** Model Sum Degrees Mean F Sig. of Squares of freedom Square 1 Regression 2252684.16 1 2258644.16 128.05 0.000* Residual 7604126.78 519 16560.86 Total 9861150.98 520 By using F statistics, we tested the full regression model. We measured the purpo- se and meaning of the overall model. This is shown in Table 5. We obtained F = 128.05. We assess this as a good model, which provides efficient data accommoda- tion and is statistically significant. 550 Pov Table 6: Regression model. ezav Coefficients* a m e Non-standard Standard coefficients d e coefficients leme Model Beta Standard Beta t Sig. nti ž error ivlj 1 Constant 204.75 12.41 12.94 0.050 enjskega s sport activi- 0.59 0.11 0.40 15.30 0.000 lo ty of prescho- ga i ol children pa- n š rents portn Legend: Constant – constant represents a parameter evaluation; Beta – beta o de coefficient; Sig. – sig. represents statistical significance or risk. javno Standard regression coefficient (Beta) for this factor is shown in Table 6. The im- stjo p act of the independent variable is statically significant. ri s We can conclude that the sport activity of preschool children parents has a statisti- love cally significant impact on the sport activity of preschool children. nskih pre Discussion and Conclusion dšo The study aimed to establish the correlation between the sport activity of chil- lski dren and sport activity of their parents as well as between healthy lifestyle factors h ot and the sport activity of children in a kindergarten and their families. »The main roc finding was« The sport activity of children during the week is statistically signifi- ih in n cantly correlated with the sport activity of parents during the week. The children jih of those parents who engage more in an organised or unorganised sport are them- ovi selves more physically active. The same applies to sport activities during weekends h st and holidays. We established that the sport activity of preschool children parents arših has a statistically significant impact on the sport activity of preschool children. The influence of parents, their setting of an example and their education in gen- eral are considered to be part of a child’s environment. Based on the premises that a child is determined by the environment, heredity and own activity, par- ents are part of the environment which considerably determines his/her develop- ment. Our research proves this based on the dependency between the time chil- dren dedicate to sport and their parents’ time. We are aware that there are sever- al factors influencing the quantity of sport activity. Kropej and Videmšek (2002)19 19 Valerija V. Kropej and Mateja Videmšek, »Parents and sport activity of their preschool children [Starši in športna aktivnost njihovih predšolskih otrok],« Kinesiologia Slovenica 8, no. 1 (2002): 19–24. 551 2 – s t 4 u .– o r also established some factors which positively influence the level of sport activity 2 u 5 s ize . o tv of preschool children. They believe that parents can directly influence their chil- k a m t r o ja , iz dren’s level of engagement in a sport. These factors include parents’ sport activity, b n e je u o r 2 active spending of leisure time, active spending of family holidays as well as intro- b 0 s r 1 p a ducing a child to a positive attitude to sport as seen in society and as expressed by 3 e , P š žev n o e p their parents. The same was found in the study of Videmšek, Pogelšek, Karpljuk, r a to o n Štihec and Zajec (2006)20. Parents who engage more in sport are more often phys- r s o l j ov e ž i ically active in the company of their children, which is particularly intensive dur- , S n n e p l m ov ing holidays and weekends. The same study emphasised that most parents of 3- to r a e i n h n 5-year-old children are well aware of the importance of sport activity for a child’s i o j a a d g n overall development and spend at least one hour a day outdoors with them. Žibert o e s m ti – en (2005)21 also stresses the importance of parents and their sport activity in relation t to the sport activity of their children. This correlation is particularly strong with young children; he demonstrates that 53% of children whose parents are not phys- ically active engage in a sport only in the framework of regular pedagogical activ- ities, whereas nearly 40% of children whose parents are physically active are prac- ticing various sports. Pišot and Planinšec (2005)22 established that regular motor activity in childhood influences the development and level of motor abilities. Sallis and Owen (1999)23 believed that motor activity is influenced by intrapersonal and social areas and the environment in which a person lives. Planinšec (1997)24 found that the influence of the environment and the family on the frequency of a child’s motor/sport ac- tivity is most intensive until the child is six years old. Therefore, parents should set an example for their preschool child by leading a sport-active life since their role in the formation of their child’s lifestyle is the most important. No statistically significant correlation was established between different sport ac- tivities and smoking or drinking alcohol. Despite the fact that drinking alcohol and smoking are not statistically significantly correlated with the quantity of time parents dedicate to different sport activities, both are important risk factors when it comes to health. 20 Mateja Videmšek, Vesna Pogelšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec and Jera Zajec, »The correlation of sports activity and eating habits in preschool children and their parents«. 21 Andreja Žibert, »A manual on guidelines for healthy nutrition of children and adolescents,« Delo 47, 6 (2005). 22 Rado Pišot, and Jurij Planinšec, Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka [Structure of motorics in early childhood: motor abilities in early childhood in interaction with other dimensions of a child’s psychosomatic status] (Annales, Koper: University of Primorska, Science and Research Centre, Institute of Kinesiological Research, 2005). 23 James F. Sal is, and Nevil e Owen, Physical activity and behavioral medicine (Thousand Oaks, CA: Sage, 1999). 24 Jurij Planinšec, »Razlike v motorični učinkovitosti predšolskih otrok z vidika kraja bivanja [Differences in the motor efficiency of preschool children in terms of their place of living],« in V čas Konjic vtkane sanje, Ed. J. Bezenšek, (Slovenske Konjice: Public education institution – Slovenske Konjice Kindergarten, 1997), 59–63. 552 Pov Education styles explain a great deal of variance in a child’s adjustment25 which ez should additionally encourage parents to avoid bad habits and adopt a healthy life- ava m style. The latter will contribute to a child’s engagement in a sport activity as an im- ed e portant factor in the prevention of non-infectious chronic diseases given the fact le that the sport activities of parents and children correlate. ment Sallis and Owen (1999)26 believe that sport activity was conditioned by intraper- i živ sonal, environmental and social factors. The parents’ attitude belongs to the last ljen factor. All of the abovementioned facts show the importance of parents’ attitude jske to harmful substances; therefore, these results should also be presented in the light ga s of preventive education and communicated to parents as an encouragement to loga i maintain a negative attitude to harmful substances. n šp Even if many studies27 have established that children’s lifestyle which they adopted ort from their parents may change in adolescence when adolescents try to find other no d ways of spending their leisure time due to the influence of their peers, society, the ejav media or simply to go against their parents, it is true that every person builds up nos their foundations in their first socialisation environment, i.e. the family. Musek tjo p (2003)28 argues that the family is a fundamental formation where a child acquires ri s the first information about people, life values, behaviour, acceptance and renunci- love ation. If in this period a child is subject to positive incentives with respect to sport nsk activity, healthy nutrition, attitude to harmful substances etc., he/she – when set- ih p ting up his/her own value scale – will be able to take into account everything he/ red she learnt as a child, everything his/her parents taught him/her and he/she accept- šols ed as his/her own preference. kih otroc References ih in n Ahrens, Wolfgang, Klaus Bammann, Silvia De Henauw, Jordan Halford, Andrea ji Palou, Iggy Pigeot, A. Siani and M. Sjöström. »Understanding and prevent- hov ing childhood obesity and related disorders – IDEFICS: a European multi- ih s level epidemiological approach.« t Nutrition, metabolism, and cardiovascular arši diseases: NMCD 16, no. 4 (2006): 302. h 25 Maja Zupančič, Anja Podlesek and Tina Kavčič, »Parental child care practices of Slovenian preschoolers’ mothers and fathers: The family environment questionnaires,« Psihološka obzorja 13, no. 3 (2004): 7–26. 26 James F. Sal is, and Nevil e Owen, Physical activity and behavioral medicine. 27 Kyle Hesketh, John Waters, Lisa. Green, Leon Alamon and John Wil iams, »Healthy eating, activity and obesity prevention: a qualitative study of parent and child perceptions in Australia,« Oxford Journals 20, no. 1 (2005): 19–26. 28 Janek Musek, »Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem: perspektiva socialne paradigme v psihologiji [Psychology identity, psychological paradigms and constructivism: perspective of social paradigm in psychology],« Psihološka obzorja 12, no. 3 (2003): 79–92. 553 2 – s t 4 u .– o r Alltard, Erik. »Having, loving, being: An alternative to the swedish model of wel- 2 u 5 s ize . o tv fare research,« in The Quality of Life, Eds. M. Nussbaum and A. Sen. Ox- k a m t r o ja , iz ford: Clarendon Press, 1993. b n e je u o r 2 b Bar-Or, Oded, Johan Foreyt, Clark Bouchard, Ken D. Brownell, Wolfgang H. Di- 0 s r 1 p a 3 e etz, Erik Ravussin, Adolf D. Salbe, Sven Schwenger, Sienna St Jeor and Bean , P š žev n o e p r a Torun. »Physical activity, genetic, and nutritional considerations in child- to o n r s hood weight management.« o l j Medicine and Science in Sports and Exercise 30, ov e ž i , S n n no. 1 (1998): 2. e p l m ov r a e i n h n Blair, Silvia N., Dereck B. Clark and Kirk. J. Cureton. »Adolescent’s perceptions i o j a a d g n of friends and parents’ influence on aspects of their school adjustment.« Jour- o e s m t nal of Early Adolescence 9 (1989): 419–435. i – ent Gabrijelčič Blenkuš, Mojca. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izo- braževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej) [Guidelines for healthy nutrition in education institutions (from the age of one year)]. Ljubljana: Ministry of Health, 2005. Hesketh, Kyle, John Waters, Lisa Green, Leon Alamon and Johan Williams. »Healthy eating, activity and obesity prevention: a qualitative study of parent and child perceptions in Australia.« Oxford Journals 20, no. 1 (2005): 19–26. Kropej, Veronika L. and Mateja Videmšek. »Parents and sport activity of their preschool children [Starši in športna aktivnost njihovih predšolskih otrok].« Kinesiologia Slovenica 8, no. 1 (2002), 19–24. Kropej, Veronika L. Povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok z izbranimi de- javniki zdravega načina življenja: doktorska disertacija [Correlation between the motor/sport activity of children and selected healthy lifestyle factors]. Doctoral dissertation, Ljubljana: Faculty of Sport, 2007. Lowry, Regan, Harry Wechsler, Derek A. Galuska, John E. Fulton and Livia Kann. »Television viewing and its associations with overweight, sedentary lifestyle, and insufficient consumption of fruits and vegetables among US high school students: differences by race, ethnicity, and gender.« Journal of School Health 72, no. 10 (2009): 413–421. Malina, Robert M., Claude Bouchard and Oded Bar-Or. Growth, Maturation, and Physical Activity Champaign: Human Kinetics, 2004. Musek, Janek and Vid Pečjak. Psihologija [Psychology]. Ljubljana: Educy, 1997. Musek, Janek. »Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem: perspektiva socialne paradigme v psihologiji [Psychology identity, psycholog- ical paradigms and constructivism: perspective of social paradigm in psychol- ogy].« Psihološka obzorja 12, no. 3 (2003): 79–92. 554 Pov Pišot, Rado and Jurij Planinšec. Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: mo- ez torične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psi- ava m hosomatičnega statusa otroka [Structure of motorics in early childhood: motor ed e abilities in early childhood in interaction with other dimensions of a child’s le psychosomatic status]. Annales, Koper: University of Primorska, Science and men Research Centre, Institute of Kinesiological Research, 2005. ti živ Planinšec, Jurij. »Razlike v motorični učinkovitosti predšolskih otrok z vidika ljen kraja bivanja [Differences in the motor efficiency of preschool children in jske terms of their place of living].« in V čas Konjic vtkane sanje, Ed. J. Bezenšek, ga s (Slovenske Konjice: Public education institution – Slovenske Konjice Kinder- loga i garten, 1997): 59–63. n šp Riddoch, Chris R., Lars. B. Andersen, Niels H. Wedderkopp and Maarike L. Klas- ort son-Heggebř. »Physical activity levels and patterns of 9- and 15-year old Euro- no d pean children.« Medicine and Science in Sports and Exercise 36 (2003), 86–92. ejavn Sallis, James F. »Influences on physical activity of children, adolescents and ost adults.« PCPFS Research Digest 1, no. 7. San Diego State University, 1999. jo pri s Sallis, James F. and Neville Owen. Physical activity and behavioral medicine. Thou- lov sand Oaks, CA: Sage, 1999. ensk Sallis, James F., Judith J. Prochaska and Wendell Taylor. »A review of correla- ih p tion of physical activity of children and adolescents.« Medicine and Science in redš Sport and Exercise 32, no. 5 (2000): 963–975. olsk Smith, J. Ben, Anne Grunseit, Luis L. Hardy, Lesley King, Luke Wolfenden and ih ot Andrew Milat. »Parental influences on child physical activity and screen roc viewing time: a population based study.« BMC Public Healt 10, art. 593 (2010): ih in n 1–11. jih Videmšek, Mateja, Vesna Pogelšek, Damir Karpljuk, Jože Štihec and Jera Zajec. ovih s »The correlation of sports activity and eating habits in preschool children ta and their parents.« The acta universitatis Palackianae Olomucensis magazine rših Gymnica 36, no. 3 (2006), 65–73. Videmšek, Mateja and Rado Pišot, Šport za najmlajše [Sport for the youngest]. Ljubljana: Faculty of Sport, Institute of Sport, 2007. Wing, Rena R., Michael G. Goldstein, Kelly J. Acton, Lean L. Birch, John M. Ja- kicic, James F. Sallis, Delia Smith-West, Robert W. Jeffery and Richard S. Sur- wit. »Behavioral science research in diabetes lifestyle changes related to obe- sity, eating behavior, and physical activity.« Diabetes Care 24, no. 1 (2001): 117–123. 555 2 – s t 4 u .– o r Zupančič, Maja, Anja Podlesek and Tina Kavčič. »Parental child care practices of 2 u 5 s ize . o tv Slovenian preschoolers’ mothers and fathers: The family environment ques- k a m t r o ja , iz tionnaires.« Psihološka obzorja 13, no. 3 (2004): 7–26. b n e je u o r 2 b Žibert, Andreja »A manual on guidelines for healthy nutrition of children and 0 s r 1 p a 3 e adolescents.« , P š žev Delo 47, 6 (2005). n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 556 2 – s t 4 u .– o r Ali je mogoče dvomiti v ustreznost veljavne 2 u5s ize . o tv k a m računovodske ureditve? t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Could be doubt in existing accounting system 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n correspondence? o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Franko Milost , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a e i n h n i o j a franko.milost@fm-kp.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Računovodstvo je dejavnost, ki spremlja in proučuje vrednostno izražene pojave, povezane s poslovanjem podjetja. Cilja računovodstva sta, da nudi uporabnikom informacije o preteklem poslovanju podjetja in da oblikuje informacije, pomembne za poslovno odločanje. Omenje- nih ciljev ni lahko doseči. Računovodstvo namreč ni znanstveno natančna veda. Obenem pa je prihodnost povezana z negotovostjo, tako da ne moremo natančno poznati vrednosti, ki jo bo neko sredstvo doseglo ob preoblikovanju v denarno obliko, oziroma vrednosti, ki bo pot- rebna za poravnavo neke obveznosti. Pri tem se lahko vprašamo ali veljavne računovodske re- šitve omogočajo oblikovanje ustreznih računovodskih informacij. V prispevku razmišljamo o ustreznosti veljavne računovodske ureditve. Gre za vprašanje kon- sistentnosti računovodskih rešitev, realnosti računovodskih izkazov, sposobnosti oblikovanja računovodskih informacij, ki omogočajo optimalno ravnanje z vsemi prvinami poslovnega procesa in pristranskosti računovodskih rešitev. Ključne besede: klasično računovodstvo, konsistentnost računovodskih rešitev, pristranskost računovodskih rešitev, realnost računovodskih izkazov, poslovno odločanje. Abstract Accounting is a process of recording and studying financial data related to company’s opera- tions. Its aims are above all to provide information about the events in company business life in an agreed language comprehensible to accounting information users and to provide informa- tion which is vital to business decision making. If we consider the above mentioned aims, we can establish it is not easy to reach them. Accounting is not an exact science, which means that approximations or planned amounts are very often used as its tool. In addition, as the future is uncertain, we cannot determine the exact value an asset is about to achieve when converted into monetary form, neither we can define the amount which will be required to discharge a certain liability. And so we can ask ourselves if existing accounting solutions enable us to cre- ate suitable accounting information. 557 2 – s t 4 u .– o r Our paper deals with a problem of existing accounting system correspondence. Four ques- 2 u 5 s ize . o tv tions are investigated, namely the question of accounting solutions consistency, accounting k a m t r o ja , iz statements reality, capability of creating accounting information which enable their users to b n e je u o r 2 b manage optimal y with the elements of a business process and accounting solutions objectiv- 0 s r 1 p a ity. 3 e , P š žev n o e p r a Key words: classical accounting approach, consistency of accounting solutions, objectivity of to o n r s o l j accounting solutions, reality of financial statements, business decisions. ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Uvod n h n i o j a a d g n Računovodstvo je dejavnost, ki spremlja in proučuje vrednostno izražene pojave, o e s m t povezane s poslovanjem podjetja. Njegova cilja (nalogi) sta zlasti: i – ent a) da v dogovorjenem in uporabnikom računovodskih informacij razumlji- vem jeziku nudi informacije o tem, kaj se je v poslovnem življenju podjetja zgodilo in b) da oblikuje informacije, ki so pomembne za poslovno odločanje. Prvi cilj računovodstva je povezan s preteklostjo drugi pa s prihodnostjo. Če o do- seganju omenjenih ciljev razmišljamo povsem načelno lahko ugotovimo, da ju ni lahko doseči. Računovodstvo namreč ni znanstveno natančna veda, kar pomeni, da se pri računovodskem delu poslužujemo približnih oziroma načrtovanih veli- kosti. Obenem pa je prihodnost povezana za negotovostjo, tako da ne moremo na- tančno poznati vrednosti, ki jo bo neko sredstvo doseglo ob preoblikovanju v de- narno obliko, oziroma vrednosti, ki bo potrebna za poravnavo neke obveznosti. Računovodsko delo je torej povezano z nekaterimi objektivnimi omejitvami. Vprašamo pa se lahko ali veljavne računovodske rešitve omogočajo oblikovanje ra- čunovodskih informacij, primernih za uporabnike. V prispevku razmišljamo o ustreznosti veljavne računovodske ureditve. Gre za vprašanje konsistentnosti računovodskih rešitev, realnosti računovodskih izka- zov, sposobnosti oblikovanja računovodskih informacij, ki omogočajo optimalno ravnanje z vsemi prvinami poslovnega procesa in pristranskosti računovodskih re- šitev. Prispevek zaključujejo sklepne misli. Ustreznost veljavne računovodske ureditve Ustreznost veljavne računovodske ureditve, t.i. klasičnega računovodstva, presoja- mo na podlagi štirih kriterijev. Pri tem skušamo ugotoviti ali: a) je veljavna računovodska ureditev konsistentna, b) nam omogoča oblikovanje realnih računovodskih izkazov, c) nam zagotavlja oblikovanje računovodskih informacij, ki nam omogoča- jo optimalno ravnanje z vsemi prvinami poslovnega procesa in 558 A d) so računovodske rešitve nepristranske do poslovnih subjektov. li je m ogo Konsistentnost računovodskih rešitev če d Ali so rešitve, ki jih vsebuje klasično računovodstvo konsistentne, to je ali jih je vo mogoče dosledno uporabiti pri prikazovanju vseh poslovnih dogodkov? Oglejmo miti v u si naslednji primer. st Cilj poslovnega procesa je ustvarjanje poslovnih učinkov. Poslovni proces pa ni rezn mogoč brez potrebnih prvin, to je delovnih sredstev, predmetov dela storitev in ost v dela. Te prvine se v poslovnem procesu trošijo. Če potroške omenjenih prvin ovre- elj dnotimo dobimo stroške. avne r Stroški so torej cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa. O stroških aču tako lahko govorimo le, ko je hkrati izpolnjenih kar pet pogojev, in sicer ko: novo – gre za katero od prvin poslovnega procesa, dsk – se posamezna prvina v poslovnem procesu tudi troši, e ur – je posamezno prvino mogoče vrednostno izraziti oziroma je za njeno pris- edi krbo potreben denar, tve – so cenovno izraženi potroški smiselno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov in – cenovno izraženi potroški ne prekoračujejo utemeljenega zneska1. Če se omejimo na tretjo zahtevo torej velja, da lahko govorimo o stroških le, če je porabljena prvina denarno ovrednotena. Med prvine poslovnega procesa spadajo tudi zaposleni s svojimi delovnimi zmo- žnostmi. Njihova prisotnost v poslovnem procesu je povezana s stroški dela. Vred- nost zaposlenih pa ni izkazana med sredstvi, kar pomeni, da je njihova vrednost kot prvine poslovnega procesa enaka nič. Pri tem se lahko vprašamo, kako lahko sploh govorimo o stroških neke prvine, katere vrednost je enaka nič. Kakršneko- li količinske potroške te prvine pomnožimo z njihovo ceno na enoto (z nič) dobi- mo vedno enak zmnožek. Ugotovimo lahko, da je obravnava posameznih prvin poslovnega procesa v klasič- nem računovodstvu različna, kar kaže na njegovo nekonsistentnost. Stroški dela namreč nastajajo kljub temu, da je prvina poslovnega procesa, ki se troši (obrab- lja) brez vrednosti. Na nekonsistentnost računovodskih rešitev kaže tudi obravnavanje naložb v za- poslene, ki ga sicer obravnavamo v naslednjem poglavju. 1 Franko Milost, Osnove računovodstva (Koper: Fakulteta za management, 2009). 559 2 – s t 4 u .– o r Realnost računovodskih izkazov 2 u 5 s ize . o tv Ali so računovodski izkazi podjetij, sestavljeni z uporabo klasičnega pristopa re- k a m t r o ja , iz alni? b n e je u o r 2 b Francis in Schipper2 na primer ugotavljata, da so računovodski izkazi podjetij iz- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev gubili pomemben del svoje verodostojnosti. Podobno ugotavljajo tudi Collins in n o e p r a drugi3, Ely in Waymire4, Lev in Zarowin5 ter Chang6. Nekateri drugi avtorji se lote- to o n r s o l j ov e vajo tega problema posredno. Kanodia in drugi7 na primer ugotavljajo, da je raču- ž i , S n n e p novodsko merjenje naložb podjetij običajno nenatančno, kar povzroča dvom v re- l m ov r a e i alnost računovodskih izkazov. Lev8 pa je kritičen zlasti do vrednotenja in izkazo- n h n i o j a a d vanja neopredmetenih sredstev. Sami na vprašanje odgovarjamo s primerom raz- g no e s m ličnega obravnavanja posameznih naložb v podjetju. Pri tem prikazujemo obrav- ti – en navanje naložb v opredmetena osnovna sredstva in naložb v zaposlene. t Predpostavimo, da nabavi podjetje stroj z nabavno vrednostjo šestdeset denarnih enot in dobo koristnosti pet let. Podjetje seveda plača dobavitelju v dogovorjenem roku, vendar pa samo plačilo ni povezano s stroški. Podjetje namreč amortizira kupljeni stroj v šestdesetih mesecih, po eno denarno enoto mesečno. Povsem drugače pa je, če napoti podjetje zaposlenega na izobraževanje. V tem pri- meru namreč izkaže ustrezne stroške že v trenutku, ko prejme račun izvajalca iz- obraževanja. Ali ne bi bilo morda ustrezneje v višini zneska na računu poveča- ti vrednost zaposlenega in to naložbo vanj amortizirati v celotni dobi koristnosti tako pridobljenih znanj (na primer v treh letih)? Predpostavimo namreč lahko, da bo zaposleni zaradi pridobljenih znanj bolje opravljal svoje delo. Videli smo, da klasično računovodstvo drugače obravnava naložbe v opredmetena osnovna sredstva od naložb v zaposlene. In zakaj je temu tako? Ali je sploh mogo- če strokovno utemeljiti tako različno obravnavanje posameznih naložb? 2 Jennifer Francis, in Katherine Schipper, Have Financial Statements Lost Their Relevance? ( Journal of Accounting Research 37, no. 2, 1999). 3 Daniel Col ins, Edward Maydew in Ira Weiss, Changes in the Value-Relevance of Earnings and Book Values Over the Past Forty Years ( Journal of Accounting and Economics 24, no. 1, 1997). 4 Kirsten Ely. in Gregory Waymire, Accounting Standard Setting Organizations and Earnings Relevance: Longitudinal Evidence from NYSE Common Stocks, 1927–93 ( Journal of Accounting Research 37, no. 2, 1999). 5 Baruch Lev in Paul Zarowin, The Boundaries of Financial Reporting and How to Extend Them ( Journal of Accounting Research 37, no. 2, 1999). 6 Jeffrey Chang, The Decline in Value Relevance of Earnings and Book Values ( Working paper, University of Pennsylvania, januar 1999). 7 Chandra Kanodia, Rajdeep Singh in Andrew E. Spero, Imprecision in Accounting Measurement: Can It Be Value Enhancing? ( Journal of Accounting Research 43, no. 3, 2005). 8 Baruch Lev, A rejoinder to Douglas Skiners Accounting for intangibles – a critical review of policy recommendations ( Accounting and Business Research 38, no. 3, 2008). 560 A Menimo, da klasični pristop pretirano upošteva načelo previdnosti pri bilancira- li je m nju, kar vodi do velikih skritih rezerv v bilanci stanja. Te skrite rezerve se pojavlja- og jo zlasti med sredstvi. Pojav skritih rezerv je seveda koristen za dolgoročni obstoj oče d in razvoj podjetja in je tako v interesu njegovih lastnikov. Skrite rezerve namreč vo vodijo do manjše poslovne uspešnosti in s tem do manjše davčne obremenitve v te- mi kočem obdobju. ti v u s Klasično računovodstvo torej ne izkazuje naložb v zaposlene kot povečanje vred- trez nosti zaposlenih, pač pa te zneske že ob njihovem nastanku izkazuje med stroški. nos Svoj pristop pri tem utemeljuje z načelom previdnosti pri bilanciranju. Ali druga- t ve če: klasično računovodstvo ne razmejuje naložb v zaposlene med stroške zato, ker ljavn obravnava te naložbe kot zelo tvegane. Toda ali so naložbe v zaposlene v resnici e ra tako tvegane, da jih je potrebno tako obravnavati? čunovo Menimo, da je predpostavka klasičnega računovodstva o veliki tveganosti naložb v d zaposlene povsem neutemeljena in strokovno zelo sporna. Naložbe v zaposlene so ske u namreč naložbe z najvišjim dolgoročnim donosom. Vemo tudi, da je vse težje trži- re ti poslovne učinke z majhnim deležem znanja v sestavi lastne cene. Znanje je pač ditv edina dobrina, po kateri bo povpraševanje vedno zelo veliko in ki jo bo zato vedno e mogoče tržiti po primerni ceni. Obenem pa podjetje, ki premalo vlaga v svoje za- poslene, tvega razmeroma hiter propad. Naložba je najobičajnejši način preoblikovanja sredstev, ki ne vpliva na vrednost obveznosti do virov sredstev. Zaradi naložb v zaposlene pa ne pride do preobliko- vanja sredstev, saj se zaradi zmanjšanja enega sredstva (na primer denarja) ne pove- ča drugo sredstvo (naložbe v zaposlene niso izkazane med sredstvi). Zaradi naložb v zaposlene se tako v klasičnem računovodstvu poruši bilančno ravnotežje, saj pri- de do primanjkljaja sredstev glede na vrednost obveznosti do virov sredstev. Poru- šeno bilančno ravnotežje zaradi primanjkljaja sredstev pa je mogoče izravnati le z zmanjšanjem kapitala (oziroma njegovim manjšim povečanjem kot v primeru iz- kazovanja naložb v zaposlene med sredstvi). V klasičnem računovodstvu je naložbe v zaposlene tako mogoče primerjati z nera- cionalnim trošenjem denarja, s kupovanjem srečk, ki ne bodo sodelovale pri žreba- nju in podobno; iz računovodskih evidenc namreč ni mogoče razbrati kakršneko- li pričakovane koristi iz tega naslova. Zmanjšanje enega sredstva (na primer denar- ja ob naložbah v zaposlene) pač nima za posledico povečanja drugega sredstva ozi- roma zmanjšanja dolgov (na primer vračilo posojila, plačilo dobavitelju in podob- no). In če neizkazovanje naložb v zaposlene med sredstvi privede do zmanjšanja kapitala, ali naj torej njihovo izkazovanje med sredstvi privede do njegovega pove- čanja? Postavljeno vprašanje je morda sicer absurdno, vendar pa lepo ponazarja na nekonsistentnost klasičnega računovodstva glede izkazovanja naložb v zaposlene. 561 2 – s t 4 u .– o r Velja pa omeniti, da nekateri avtorji ne dvomijo v ustreznost obstoječe ureditve 2 u 5 s ize . o tv glede vprašanja realnosti računovodskih izkazov. Ali povedano drugače: nekate- k a m t r o ja , iz ri avtorji so prepričani, da klasično računovodstvo omogoča oblikovanje računo- b n e je u o r 2 b vodskih izkazov, ki kažejo pravo (realno, objektivno) sliko o preteklem poslovnem 0 s r 1 p a 3 e življenju podjetja, oziroma da ta slika ni zelo izkrivljena (glejte na primer Core in , P š žev n o e p drugi9, Penman10 in Skinner11). r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Oblikovanje računovodskih informacij, ki omogočajo optimalno ravnanje e p l m ov r a z vsemi prvinami poslovnega procesa e i n h n i o j a Ali informacije, ki jih oblikuje klasično računovodstvo omogočajo optimalno rav- a d g no e nanje z vsemi prvinami poslovnega procesa? Na vprašanje odgovarjamo s prime- s m ti – en rom zaposlenih. t Ugotovimo lahko, da nam klasično računovodstvo ne daje informacij o vrednosti zaposlenih in naložbah vanje. Gre za informacije, ki vplivajo na: a) ravnanje z zaposlenimi, b) pomen ravnanja z zaposlenimi in c) poznavanje prihodnje dodane vrednosti. Oglejmo si ta vprašanja podrobneje. Ravnaje z zaposlenimi Nepoznavanje informacij o vrednosti zaposlenih in naložbah vanje neugodno vpliva na ravnanje z zaposlenimi. Poslovodstvo namreč težje sprejema kadrovske odločitve, ki temeljijo na stroškovnih in vrednostnih dejavnikih. Tudi predraču- ni kadrov so le izjemoma zasnovani na kvantitativnih metodah. Poslovodstvo tako ne razpolaga z vsemi informacijami, potrebnimi za učinkovito izbiro, najetje, na- mestitev, uporabljanje, vrednotenje in nagrajevanje zaposlenih. Obenem pa poslo- vodstvo tudi težje ugotavlja uspešnost ravnanja z zaposlenimi12. Skratka, informacije o vrednosti zaposlenih in naložbah vanje so zelo pomembne pri ravnanju z zaposlenimi. Vendar pa tisti, ki se strokovno ukvarjajo s tem vpra- šanjem, očitno menijo drugače. V zelo številnih zapisih o ravnanju z zaposleni- 9 John E. Core, Wayne R. Guay in Andrew Van Buskirk, Market valuations in the new economy: An investigation on what has changed ( Journal of Accounting and Economics 34, no. 1–3, 2003). 10 Stephen H. Penman, The quality of financial statements: Perspectives from a recent stock market bubble ( Accounting Horizons 17, 2003). 11 Duglas J. Skinner, Accounting for Intangibles – A Critical Review of Policy Reccomendations (Paper presented at the Information for Better Markets Conference, Institute of Chartered Accountants of England and Wales, London, december 2007). 12 Franko Milost, Računovodstvo človeških zmožnosti: Zakaj klasične bilance ne kažejo prave slike o premoženjskem in finančnem stanju podjetij ter o njihovi poslovni uspešnosti? (Koper: Fakulteta za management, 2007). 562 A mi nam namreč ni uspelo zaslediti ene same misli o vrednosti (oziroma vrednote- li je m nju) zaposlenih, katere poznavanje je ključnega pomena za ravnanje z njimi. Kako og sploh lahko ravnamo z nekom (ali nečem), če ne poznamo njegove vrednosti? Ali oče d vemo, koliko je potrebno ponuditi strokovnjaku, ki želi zapustiti podjetje, da bi ga vo obdržali? miti v u Pomen ravnanja z zaposlenimi str Nepoznavanje informacij o vrednosti zaposlenih in naložbah vanje neugodno ezno vpliva na pomen ravnanja z zaposlenimi. Pomen kadrovske funkcije v podjetjih je st v danes namreč majhen. Njeno delovanje je običajno obravnavano kot neproduktiv- elja no in drago, tako da ga praktično povsod želijo čim bolj omejiti. Ponekod obravna- vne r vajo kadrovsko funkcijo celo kot neke vrste luksuz, ki si ga lahko privoščijo le naju- aču spešnejša podjetja. Tak odnos do kadrovske funkcije je posledica dejstva, da je zelo novo težko oceniti njen vpliv na poslovno uspešnost. dsk Ker je kadrovska funkcija obravnavana kot neproduktivna, je njen proračun e ur najprej na udaru, ko se uspešnost poslovanja zmanjša. V takih razmerah pride tudi edi do zmanjševanja vrednosti naložb v zaposlene, kar dolgoročno neugodno vpliva tve na poslovno uspešnost podjetja. Višina tako nastalih škod pa ostane prikrita. Poznavanje prihodnje dodane vrednosti Nepoznavanje informacij o vrednosti zaposlenih in naložb vanje poslovodstvu otežuje načrtovanje višine dodane vrednosti v podjetju. Pojem zaposlenih je na- mreč tesno povezan s pojmom dodane vrednosti. Dodano vrednost je opredeljena kot povečanje tržne vrednosti poslovnih učinkov, ki je posledica povečanja njihove kakovosti. Ugotovimo jo kot razliko med prodaj- no vrednostjo poslovnih učinkov in nabavno vrednostjo porabljenih prvin. Do- dana vrednost je obravnavana kot bogastvo, to je merska enota za prikaz dosežkov prizadevanj vlagateljev kapitala, poslovodstva in zaposlenih. Velikost dodane vrednosti v podjetju je sicer odvisna od tehnične in tehnološke opremljenosti, vendar pa nanjo v še večji meri vpliva vrednost zaposlenih in na- ložb vanje. Zavedamo se, da je vprašanje vrednotenja zaposlenih zelo zahtevno in da bi bilo is- kanje sprejemljive strokovne rešitve povezano z velikimi napori. Steen in drugi13 o tem pravijo: »Številni avtorji ugotavljajo, da je vrednotenje zaposlenih povezano z večjo su- bjektivnostjo od vrednotenja opredmetenih sredstev; to velja tudi za poročanje o zaposlenih.« 13 Adam Steen, Denice Welch in Darcy McCormack, Conflicting conceptualizations of human resource accounting ( Journal of Human Resource Costing & Accounting 15, no. 4, 2011). 563 2 – s t 4 u .– o r Ne glede na zapisano pa nas dejstvo, da je rešitev pomembnega strokovnega vpra- 2 u 5 s ize . o tv šanja povezana z velikimi napori ne sme odvrniti od poskusa, da bi jo dosegli. Šte- k a m t r o ja , iz vilni avtorji namreč ugotavljajo, da so informacije o zaposlenih za uporabnike zelo b n e je u o r 2 b pomembne (Barth in drugi14, Schiemann in Gunther15, Wyatt16, Gamerschlag in 0 s r 1 p a 3 e Moller17, Mention18, Vafei in drugi19, Abhayawansa in Guthrie20, Uyar in Kilic21 in , P š žev n o e p Gamerschlag22). r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Pristranskost računovodskih rešitev ov r a e i n h n Ali so rešitve, ki jih vsebuje klasično računovodstvo nepristranske, to je ali omogo- i o j a a d g n čajo enakopravno obravnavanje posameznih gospodarskih subjektov glede na nji- o e s m t hove poslovne značilnosti? S poslovnimi značilnostmi pri tem razumemo: i – ent a) sestavo sredstev in b) možnosti zadolževanja. Sestava sredstev Vprašanje vpliva sestave sredstev podjetja na njihovo računovodsko izkazano viši- no je povezano z že obravnavanim vprašanjem realnosti računovodskih izkazov. Oglejmo si ga na primeru neopredmetenih sredstev. Neopredmeteno sredstvo lahko izkažemo med sredstvi le, če je ločljivo (se lahko loči ali razdeli od podjetja, proda, prenese, da v najem, zamenja in podobno) ali če 14 Mary E. Barth, Wil iam H. Beaver in Wayne R. Landsman, The relevance of the value relevance literature for financial accounting standard setting another view ( Journal of Accounting and Economics 31, no. 1–3, 2001). 15 Frank Schiemann in Thomas Gunther , The information content of human capital and tangible capital re- lated measures – an empirical analysis for German companies ( Dresden Papers of Business Administration no. 129/07. Department of Business Management and Economics, Dresden University of Technology, Dresden 2007). 16 Anne Wyatt, What financial and non-financial information on intangibles is value relevant? A review of the evidence ( Accounting and Business Research 38, no. 3, 2008). 17 Ramin Gamerschlag in Klaus. Mol er, The positive efects of human capital reporting ( Corporate Reputation Review 14, no. 2 (2011). 18 Anne-Laure Mention, Exploring voluntary reporting of intel ectual capital in the banking sector ( Journal of Management Control 22, no. 3, 2011). 19 Alireza Vafaei, Dennis Taylor in Kamran Ahmed, The value relevance of intel ectual capital disclosures ( Journal of Intellectual Capital 12, no. 3, 2011). 20 Subbash Abhayawansa in James Guthrie, Intel ectual capital information and stock recommendations; impression management ( Journal of Intellectual Capital 13, no. 3, 2012). 21 Ali Uyar in Marve Kilic, »Value relevance of voluntary disclosure: evvidence from turkish firms«. (Journal of Intel ectual Capital 13, no. 3, 2012). 22 Ramin Gamerschlag, Value relevance of human capital information ( Journal of Intel ectual Capital 4, no. 2, 2013). 564 A izhaja iz pogodbenih in drugih pravic. Obenem pa mora obstajati tudi verjetnost, li je m da so z njim povezane prihodnje gospodarske koristi ter je mogoče njegovo nabav- og no vrednost zanesljivo izmeriti (SRS 2.10)23. Zaradi lažjega razumevanja obstoje- oče d če računovodske ureditve tega vprašanja bomo skušali stvari malo poenostaviti. vom Pri pridobitvi neopredmetenega sredstva ima podjetje dve osnovni možnosti. Prva iti v u je da ga kupi. To pomeni, da na primer kupimo znanje, ki je zaščiteno s patentom. s Tako neopredmeteno sredstvo izkažemo med sredstvi po nabavni vrednosti. Dru- trez ga možnost pa je, da to znanje oblikujemo sami. Mislimo na razvoj v lastnem labo- nos ratoriju in podobno. V teh primerih pa je izkazovanje teh postavk med sredstvi po- t ve vezano s številnimi omejitvami. ljavne r Tako na primer v podjetju nastali stroški raziskovanja nimajo značaja neopred- ač metenih sredstev. To velja tudi za v podjetju ustvarjene blagovne znamke, kolo- unovo fone, dobro ime in podobne postavke. V podjetju nastale stroške razvijanja pa lah- d ko obravnavamo med neopredmetenimi sredstvi le, če je kumulativno izpolnje- ske u nih kar pet pogojev. Skratka, izkazovanje v podjetju oblikovanih neopredmetenih re sredstev med sredstvi je urejeno zelo konzervativno. ditve Rezultatov raziskav na to temo sicer ne poznamo, vendar pa si upamo trditi, da ve- čino potrebnih neopredmetenih sredstev oblikujejo podjetja sama. Težko si na- mreč predstavljamo, da bi svetovno podjetje, ki deluje na področju farmacije, mi- kroelektronike in podobno kupovalo bistvena znanja, potrebna za opravljanje svo- je dejavnosti. To pomeni, da je delež neopredmetenih sredstev, ki ga podjetja pri- dobijo z nakupom materialno manj pomemben. Posledica prej omenjene konzer- vativnosti je tako ta, da večina teh sredstev podjetij ni izkazana med sredstvi. Ugotovimo lahko, da sestava sredstev bistveno vpliva na njihovo računovodsko izkazano višino. Če je pomemben delež sredstev podjetja neopredmetenih je na- mreč zelo verjetno, da njihova vrednost ne bo bilančno izkazana oziroma da bo ta vrednost bilančno izkazana le v manjšem obsegu. Sicer pa stroka na vprašanje vpliva sestave sredstev podjetja na njihovo računo- vodsko izkazano višino ne ponuja enoznačnega odgovora. Tako Lev24 navaja več študij, ki dokazujejo, da je ta vpliv močan in da so knjigovodske vrednosti teh- noloških podjetij (podjetij z velikimi deleži neopredmetenih sredstev med sred- stvi) zelo podcenjene. To možnost dopušča tudi Skinner25. Nasprotno pa Penman26 23 Slovenski inštitut za revizijo, Slovenski računovodski standardi (Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2006). 24 Baruch Lev, A rejoinder to Douglas Skiners Accounting for intangibles – a critical review of policy recommendations. 25 Duglas J. Skinner, Accounting for Intangibles – A Critical Review of Policy Reccomendations. 26 Stephen H. Penman, Financial reporting quality: Is fair value a plus or a minus? ( Accounting and Business Research. Special Issue: International Accounting Policy Forum, 2007). 565 2 – s t 4 u .– o r meni, da klasično računovodstvo omogoča bilančno izkazovanje praktično celot- 2 u 5 s ize . o tv ne vrednosti neopredmetenih sredstev podjetja. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 Možnosti zadolževanja b 0 s r 1 p a Ali rešitve, ki jih vsebuje klasično računovodstvo omogočajo vsem podjetjem ena- 3 e , P š žev n o e p ke možnosti zadolževanja? Oglejmo si naslednji primer. r a to o n r s Predpostavimo, da imamo dve podjetji, podjetje A in podjetje B. Podjetji razpola- o l j ov e ž i , S n n gata z enako vrednostjo sredstev in se hkrati bistveno razlikujeta glede njihove se- e p l m ov r a stave. Sredstva prvega so pri tem pretežno opredmetena, sredstva drugega pa pre- e i n h n i o j a težno neopredmetena. Vrednost dolgov je pri obeh podjetjih enaka. Ali so njune a d g no e možnosti pri pridobivanju dolžniških virov financiranja podobne, to je ali se lah- s m ti – en ko obe zadolžujeta na primerljiv način? t Kapital je pozitivna razlika med sredstvi in dolgovi. Glede na to, da je vrednost dolgov pri obeh podjetjih enaka, je vrednost njunega kapitala tako odvisna le od vrednosti njunih (računovodsko izkazanih) sredstev. Glede tega pa se med pod- jetjema pojavlja pomembna razlika. Sredstva podjetja A so pretežno opredmete- na, to je v praktično celotni vrednosti izkazana v bilanci. Nasprotno pa so sredstva podjetja B pretežno neopredmetena, zaradi česar jih je le manjši del izkazan v bi- lanci. Prag tehnološke izvedljivosti, ki omogoča usredstvenje razvojno-raziskoval- nih stroškov, je namreč postavljen zelo visoko. To hkrati pomeni tudi da je (raču- novodsko izkazana) vrednost kapitala podjetja A precej višja od tiste pri podje- tju B. Kapital je sredstvo za zaščito upnikov, zato je razumljivo, da ima podjetje A bolj- še možnosti za zadolževanje od podjetja B. Skratka, klasične računovodske rešitve ne omogočajo vsem podjetjem enakih možnosti zadolževanja. Pri tem so očitno na boljšem podjetja z velikim deležem opredmetenih in majhnim deležem neopred- metenih sredstev med sredstvi. To še posebej velja za primere inovativnih majhnih in mikro podjetij. Slednja so pogosto skoraj brez opredmetenih sredstev, zato so možnosti za njihovo zadolževanje majhne. Nekateri pa menijo drugače. Tako npr. Skinner27 navaja primere številnih uspe- šnih tehnoloških podjetij, kar naj bi bil po njegovem dokaz za to, da denarni (po- sojilni) trg dobro deluje. Skratka, primeri podjetij kot so Microsoft, Intel, Cisco, Dell in Google po avtorjevem mnenju nedvoumno kažejo na to, da so na denar- nem trgu vsa podjetja deležna enakopravnega obravnavanja. 27 Duglas J. Skinner, Accounting for Intangibles – A Critical Review of Policy Reccomendations. 566 Al Sklep i je m Ali so torej rešitve klasičnega računovodstva ustrezne, to je ali odražajo gospodar- og sko stvarnost? Ali uporabnikom nudijo potrebne računovodske informacije? Ali oče d morda lahko govorimo celo o krizi klasičnega računovodstva? vom Menimo, da je klasično računovodstvo v krizi. Pri tem pa ne gre le za krizo v fazi iti v u izvedbe. Resnična kriza v računovodstvu je kriza zamisli, idej. Računovodstvo na- s mreč postaja strogo racionalna in vse bolj tehnična dejavnost, v kateri je vse manj trez prostora za nove zamisli. V primerjavi s petdesetimi in šestdesetimi leti prejšnje- nos ga stoletja pomenijo naslednja desetletja pravo mrtvilo. Zametke praktično vseh, t vel v zadnjih nekaj desetletjih uresničenih zamisli, lahko zasledimo v dokaj starih za- javn pisih. Tako stanje je najverjetneje posledica podzavestnega prepričanja, da je raču- e ra novodska stroka že dosegla svoj vrhunec, da je to kar danes obstaja dokončno in čun da morda potrebujemo le še tehnično dodelavo že uveljavljenih zamisli. Hierarhi- ovo ja stroškov, trostavno računovodstvo in podobne zamisli so tako za večino raču- dsk novodij nekaj, ob čemer zamahnejo z roko. Podobno velja tudi za računovodstvo e ur človeških zmožnosti. editve Literatura Abhayawansa, Subbash in Guthrie, James. »Intellectual capital information and stock recommendations; impression management«. Journal of Intellectual Capital 13, no. 3, 2012. Barth, Mary E., Beaver, William H. in Landsman, Wayne R. »The relevance of the value relevance literature for financial accounting standard setting another view«. Journal of Accounting and Economics 31, no. 1–3, 2001. Chang, Jeffrey. The Decline in Value Relevance of Earnings and Book Values. Working paper, University of Pennsylvania, januar 1999. Collins, Daniel, Maydew Edward in Weiss Ira. Changes in the Value-Relevance of Earnings and Book Values Over the Past Forty Years. Journal of Accounting and Economics 24, no. 1, 1997. Core, John E., Guay Wayne R. in Van Buskirk Andrew. Market valuations in the new economy: An investigation on what has changed. Journal of Accounting and Economics 34, no. 1–3, 2003. Ely, Kirsten in Waymire Gregory. Accounting Standard Setting Organizations and Earnings Relevance: Longitudinal Evidence from NYSE Common Stoc- ks, 1927–93. Journal of Accounting Research 37, no. 2, 1999. Francis, Jennifer in Schipper Katherine. Have Financial Statements Lost Their Relevance? Journal of Accounting Research 37, no. 2, 1999. 567 2 – s t 4 u .– o r Gamerschlag, Ramin. Value relevance of human capital information. Journal of 2 u 5 s ize . o tv Intellectual Capital 4, no. 2, 2013. k a m t r o ja , iz b n Gamerschlag, Ramin. in Moller Klaus. The positive efects of human capital repor- e je u o r 2 b ting. Corporate Reputation Review 14, no. 2, 2011. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Kanodia, Chandra, Singh Rajdeep in Spero Andrew E. Imprecision in Accoun- o e p r a t ting Measurement: Can It Be Value Enhancing? Journal of Accounting Rese- o o n r s o l j ov e arch 43, no. 3, 2005. ž i , S n n e p l m ov Lev, Baruch. A rejoinder to Douglas Skiners Accounting for intangibles – a cri- r a e i n h n tical review of policy recommendations. i o Accounting and Business Research 38, j a a d g no e no. 3, 2008. s m ti – en Lev, Baruch in Zarowin Paul. The Boundaries of Financial Reporting and How to t Extend Them. Journal of Accounting Research 37, no. 2, 1999. Mention, Anne-Laure. Exploring voluntary reporting of intellectual capital in the banking sector. Journal of Management Control 22, no. 3, 2011. Milost, Franko. Računovodstvo človeških zmožnosti: Zakaj klasične bilance ne ka- žejo prave slike o premoženjskem in finančnem stanju podjetij ter o njihovi po- slovni uspešnosti? Koper: Fakulteta za management, 2007. Milost, Franko. Osnove računovodstva Koper: Fakulteta za management, 2009. Penman, Stephen H. Financial reporting quality: Is fair value a plus or a minus? Accounting and Business Research. Special Issue: International Accounting Po- licy Forum, 2007. Penman, Stephen H. The quality of financial statements: Perspectives from a re- cent stock market bubble. Accounting Horizons 17, 2003. Schiemann, Frank in Gunther Thomas. The information content of human ca- pital and tangible capital related measures – an empirical analysis for Ger- man companies. Dresden Papers of Business Administration no. 129/07. De- partment of Business Management and Economics, Dresden University of Technology, Dresden 2007. Skinner, Duglas J. Accounting for Intangibles – A Critical Review of Policy Reccomendations. Paper presented at the Information for Better Markets Conference, Institute of Chartered Accountants of England and Wales, Lon- don, december 2007. Slovenski inštitut za revizijo. Slovenski računovodski standardi. Ljubljana: Sloven- ski inštitut za revizijo, 2006. 568 A Steen, Adam, Welch Denice in McCormack Darcy. Conflicting conceptualiza- li je m tions of human resource accounting. Journal of Human Resource Costing & og Accounting 15, no. 4, 2011. oče d Uyar, Ali in Kilic, Merve. »Value relevance of voluntary disclosure: evvidence vom from turkish firms«. Journal of Intellectual Capital 13, no. 3, 2012. iti v u Vafaei, Alireza., Taylor Dennis. in Ahmed Kamran. The value relevance of intel- st lectual capital disclosures. Journal of Intellectual Capital 12, no. 3, 2011. rezno Wyatt, Anne. What financial and non-financial information on intangibles is va- st v lue relevant? A review of the evidence. Accounting and Business Research 38, eljav no. 3, 2008. ne računovo dske ureditve 569 2 – s t 4 u .– o r Naložbe v zaposlene in dodana vrednost 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Investments in employees and value added o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Franko Milost 3 e , P š žev n o e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a to o n r s franko.milost@fm-kp.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Naložbe v zaposlene sestavljajo naložbe v neposredno zagotavljanje delovnih zmožnosti, na- no e s m ložbe v zdravje in dobro počutje ter naložbe v pripadnost podjetju. Te naložbe so sicer ključne- ti – en ga pomena za dolgoročni obstoj in razvoj podjetja, vendar pa v klasičnem računovodstvu nji- t hova vrednost ni izkazana med sredstvi. To pomeni, da klasično računovodstvo ne prenaša na- ložb v zaposlene med stroške v celotni dobi njihove koristnosti, pač pa da te zneske izkazuje med stroški že ob njihovem nastanku. Najpomembnejši argument zagovornikov tega pristo- pa je, da so gospodarske koristi od naložb v zaposlene negotove. V prispevku zagovarjamo pri- stop računovodstva človeških zmožnosti, ki je zasnovan na gospodarskem konceptu vrednos- ti. Po njem je vrednost neke dobrine enaka sedanji vrednosti prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih lahko od nje pričakujemo v celotni dobi njene koristnosti. Prepričani smo namreč, da so naložbe v zaposlene naložbe z najvišjim dolgoročnim donosom za podjetje. Pojem zaposlenih pa je tesno povezan tudi s pojmom dodane vrednosti. Delovna sredstva, predmeti dela in storitve namreč le prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke. Zaposleni so tako edina prvina, ki dodaja vrednost. Velikost dodane vrednosti v podjetju pa je odvisna od vrednosti zaposlenih in naložb vanje. Ključne besede: zaposleni, naložbe, gospodarski koncept vrednosti, dodana vrednost, računo- vodstvo človeških zmožnosti. Abstract Investments into employees include investments in the direct assurance of working abilities, investments in health and wel -being and investments in loyalty to the company. These invest- ments are crucial for the long-term existence and development of a company, but their val- ue is not disclosed on the assets side of the classical balance sheet. This means that classical ac- counting does not transfer investments into employees under expenses over the entire period of their useful life – rather it discloses investments amounts under expenses as they occur. The proponents of such an approach argue that the economic benefits stemming from such in- vestments are uncertain. This paper, on the contrary, argues for the human resource account- ing approach based on the economic concept of value. According to this concept, the value of particular goods equals the current value of future economic benefits that can be expect- 571 2 – s t 4 u .– o r ed from them during their useful life. It is argued that investments into employees are invest- 2 u 5 s ize . o tv ments, which generate the highest long-term yields in the company. k a m t r o ja , iz The term employees is closely connected with this of added value. Equipment, materials and b n e je u o r 2 services only transform their value to products and services. Employees are namely the only el- b 0 s r 1 p a ement of a business process which add value. The largeness of value added in a company thus 3 e , P š žev n depends on value of employees and investments into them. o e p r a to o n r s Key words: employees, investments, economic concept of value, value added, human resour- o l j ov e ž i , S n n ce accounting. e p l m ov r a e i n h n i o j a Uvod a d g no e s m Podjetje je običajno ustanovljeno z namenom, da bi trajno opravljalo neko dejav- ti – en nost. Za to potrebuje ustrezna delovna sredstva, predmete dela, storitve in zaposle- t ne (človeške zmožnosti). Človeške zmožnosti sestavljajo tokovi znanj in sposobnosti (vložki), ki podjetju omogočajo proizvajanje poslovnih učinkov (izložki). Vložke sestavljajo izdatki, potrebni za pridobitev omenjenih znanj in sposobnosti, izložke pa rezultati dela zaposlenih, med katerimi so zlasti organizacijska struktura, proizvodi in odno- si z odjemalci Wyatt in Frick1. Blundell in drugi2 opredeljujejo tri najpomembnej- še sestavine človeških zmožnosti in sicer (1) zgodnje sposobnosti (pridobljene ali prirojene), (2) kvalifikacije in znanja, pridobljena s formalnim izobraževanjem ter (3) veščine, sposobnosti in znanja, pridobljena z usposabljanjem na delovnem mes- tu. Pomen zaposlenih kot prvine poslovnega procesa se povečuje Hunter in dru- gi3. Razlog za to je, da so nove tehnologije večinoma izražene v obliki neopredme- tenih sredstev in znanj zaposlenih in ne v obliki opredmetenih sredstev Kendrick4 in Webster5. Pridobitev prvin poslovnega procesa je povezana z naložbami. Naložbe v zaposle- ne, ki se sicer razlikujejo od naložb v ostale prvine, so ključnega pomena za dolgo- ročni obstoj in razvoj podjetja ter za njegovo poslovno uspešnost. Problematika naložb v zaposlene je zelo kompleksna in zato v literaturi obravna- vana z različnih vidikov. Gre zlasti za vidike potrebnih znanj zaposlenih, ugotavl- 1 Anne Wyatt in Herman Frick, Accounting for Investments in Human Capital: A Review ( Australian Accounting Review 20, no. 3, 2010). 2 Richard Blundel , Lorraine Dearden, Costas Meghir in Barbara Sianesi, Human Capital Investment: The Returns from Education and Training to the Individual, the Firm and the Economy ( Fiscal Studies 20, no. 1, 1999). 3 L. Hunter, E. Webster in Anne Wyatt, Identifying Corporate Expenditures on Intangibles Using GAAP ( Working Paper no. 07/09, Melbourne: Intel ectual Property Research Institute of Australia, The University of Melbourne, 2010). 4 John Kendrick, The Treatment of Intangible Resources as Capital ( Review of Income and Wealth 18, no. 1, 1972). 5 Webster, E. The Economics of Intangible Investment. Caltenham: Edward Elgar Publishing, 1999. 572 N janja vrednosti naložb v zaposlene in gospodarskih koristi, ki so povezane s temi alož naložbami. be v z Potrebna znanja zaposlenih za opravljanje posameznih del na primer proučujeta apo Gibbons in Waldman6 ter Au in drugi7. slene i Vprašanja, povezana z ugotavljanjem vrednosti naložb v zaposlene na primer n d proučujejo Cantrell in drugi8 in sicer na primeru znane ameriške korporacije ter od Milost9. Vprašanja, povezana z računovodskim obravnavanjem naložb v zaposlene ana v in vplivom le-tega na poslovno uspešnost proučujejo Fredrickson in drugi10. redn Naložbe v zaposlene prinašajo gospodarske koristi tako posameznikom kot tudi ost podjetjem in gospodarstvu kot celoti. Vprašanje omenjenih gospodarskih koris- ti je predmet proučevanja številnih avtorjev. Hatch in Dyer11 na primer prouču- jeta usposabljanje zaposlenih kot vir konkurenčnih prednosti podjetja. Walker12 proučuje tezo o velikem pomenu naložb v zaposlene v zlasti tistih dejavnostih, ki zaposlujejo visoko usposobljene zaposlene. Johanson13 proučuje donosnost naložb v poklicno prekvalifikacijo zaposlenih. Sakamoto in Kim14 proučujeta multiplika- tivne učinke, povezane s kakovostjo usposabljanja zaposlenih na produktivnost v ameriški predelovalni industriji. Blundell in drugi15 proučujejo donose, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih na zaslužke teh zaposlenih, poslov- no uspešnost podjetja in gospodarsko rast na narodnogospodarski ravni. Almeida 6 Robert Gibbons in Michael Waldman, Task-specific human capital ( American Economic Review 94, no. 2, 2004). 7 Alan Kai Ming Au, Yochanan Altman in Josse Roussel, Employee training needs and percieved value of training in the Pearl River Delta of China ( Journal of European Industrial Training 32, no. 1, 2008). 8 Susan Cantrel , James M. Benton, Terry Laudal in Robert J. Thomas, Measuring the value of human capital investments: the SAP case ( Strategy & Leadership 34, no. 2, 2006). 9 Franko Milost, Elements of investments into employees, methods to evaluate them and financial performance ratios ( Strategic Management 16, no. 4, 2011). 10 James R. Frederickson, Elizabeth Webster in Ian O. Wil iamson, Is the Current Accounting Treatment of Education and Training Costs Appropriate? ( Australian Accounting Review 20, no. 3, 2010). 11 Nile W. Hatch in J.H. Dyer, Human capital and learning as a source of sustainable competitive advantage ( Strategic Management Journal 25, 2004). 12 Julie Walker, The Use of Performance-based Remuneration: High versus Low-growth Firms ( Australian Accounting Review 20, no. 3, 2010). 13 Ulf Johanson, The profitability of investments in work life-oriented rehabilitation ( Personnel Review 26, no. 5, 1997). 14 Arthur Sakamoto in ChangHwan Kim Estimating the human capital screening effects of schooling on productivity in US manufacturing industries, 1979–1996 ( Paper presented at the Population Association of America, 2006 Annual Meeting Program, Los Angeles California, March 30–April 1, 2006). 15 Richard Blundel , Lorraine Dearden, Costas Meghir in Barbara Sianesi, Human Capital Investment: The Returns from Education and Training to the Individual, the Firm and the Economy ( Fiscal Studies 20, no. 1, 1999). 573 2 – s t 4 u .– o r in Carneiro16 ocenjujeta stopnjo donosa, povezano z naložbami v zaposlene v obli- 2 u 5 s ize . o tv ki njihovega usposabljanja na delovnem mestu. Syverson17 proučuje razlike v pro- k a m t r o ja , iz duktivnosti med podjetji v povezavi z naložbami v zaposlene. In končno, Hunter b n e je u o r 2 in drugi18 proučujejo vprašanje zbiranja podatkov o naložbah v zaposlene. Pri tem b 0 s r 1 p a ugotavljajo, da so zbrani podatki praviloma neuporabni za izračun stopnje donos- 3 e , P š žev n o e p nosti teh naložb. Omenjena ugotovitev tako postavlja pod vprašaj rezultate števil- r a to o n nih raziskav s tega področja. r s o l j ov e ž i , S n n V prispevku zagovarjamo pristop računovodstva človeških zmožnosti. Slednjega e p l m ov r a lahko opredelimo kot process ugotavljanja, merjenja in sporočanja informacij o e i n h n i o j a človeških zmožnostih v organizaciji zainteresiranim uporabnikom19. a d g no e V nadaljevanju obravnavam sestavine naložb v zaposlene in pristope k vrednotenju s m ti – en teh naložb. Posebno pozornost namenjam predstavitvi rezultatov raziskave o vpli- t vu naložb v zaposlene na dodano vrednost. Raziskava je bila opravljena na vzor- cu 53 slovenskih mikro podjetij, ki opravljajo računovodske in svetovalne storitve. Naložbe v zaposlene Sestavine naložb v zaposlene Naložbe v zaposlene sestavljajo številne sestavine, ki jih je mogoče različno oprede- liti. Becker20 navaja tri sestavine naložb v zaposlene, in sicer naložbe v izobraževa- nje, naložbe na delovnem mestu in naložbe v pridobivanje ostalih znanj. V enem od svojih kasnejših del Becker21 in Mincer22 opredeljujeta dve sestavini naložb v zaposlene. Gre za naložbe v splošno usposabljanje in naložbe v prido- bivanje specifičnih znanj, to je znanj, potrebnih v specifičnem podjetju. Naložbe v splošno usposabljanje pri tem praviloma gredo na račun zaposlenih, tiste, pov- ezane s pridobivanjem specifičnih znanj pa na račun podjetja. 16 Rita Almeida in Pedro Carneiro, The Return to Firm Investments in Human Capital ( The World Bank, Social Protection & Labour, SP Discussion Paper no. 0822, 2008). 17 Chad Syverson, What Determines Productivity? ( NBER Working Paper 15712, Cambridge: National Bureau of Economic Research, 2010). 18 Laurie Hunter, Elizabeth Webster in Anne Wyatt, Identifying Corporate Expenditures on Intangibles Using GAAP ( Working Paper no. 07/09, Melbourne: Intel ectual Property Research Institute of Australia, The University of Melbourne, 2010). 19 Eric G. Flamholtz, Human Resource Accounting: a review of theory and research ( Journal of Management Studies 11, no. 1, 1974b). 20 Gary S. Becker, Investment in Human Capital: A Theoretical Analysis ( The Journal of Political Economy 70, no. 5, 1962). 21 Gary S. Becker, Human Capital: A Theoretical and Empirical Analysis, with Special Reference to Education (New York: NBER, 1964). 22 Jacob Mincer, Schooling, Experience and Earnings (New York: Columbia University Press, 1974). 574 N Gibbons in Waldman23 predlagata dodatno sestavino naložb v zaposlene. Gre za alož naložbe v pridobivanje znanj, ki so potrebna za delo na konkretnem delovnem be v z mestu. Avtorja menita, da so naložbe v zaposlene odvisne zlasti od konkretnih na- ap log, ki jih opravlja zaposleni, in le v manjši meri od podjetja v katerem je zaposlen. oslen V podjetju R. G. Barry Corporation24 so naložbe v zaposlene opredeljene kot se- e in d števek naložb v razpis, pridobitev, uvajanje in formalno usposabljanje, neformalno o usposabljanje, neformalno uvajanje, pridobivanje izkušenj ter razvoj zaposlenih. dana v V enem od svojih kasnejših del opredeljuje Becker25 tri najpomembnejša področ- red ja naložb v zaposlene. Gre za naložbe v izobraževanje, praktično usposabljanje in no zdravje zaposlenih. st Frederickson in drugi26 opredeljujejo pet sestavin naložb v zaposlene. Gre za naložbe v izbiro zaposlenih, njihovo izobraževanje in usposabljanje, vključitev zaposlenih v organizacijsko sestavo podjetja, njihovo motiviranje in nagrajevanje ter ovrednotenje njihove delovne uspešnosti. Omenjene opredelitve so sicer dobra osnova za nadaljnja razmišljanja v tej sme- ri vendar pa imajo po našem mnenju dve slabosti. Prva slabost je, da nekatere med njimi ne obsegajo vseh sestavin naložb v zaposlene. Druga slabost pa je, da med naložbe v zaposlene uvrščajo tudi postavke, ki tja ne sodijo. Iz tega razloga meni- mo, da je potrebno te naložbe na novo opredeliti. Naložbe v zaposlenega tako ses- tavljajo: a) naložbe v neposredno zagotavljanje delovnih zmožnosti; b) naložbe v zdravje in dobro počutje in c) naložbe v pripadnost podjetju. Naložbe v neposredno zagotavljanje delovnih zmožnosti zaposlenega so tiste, ki so najtesneje povezane z delom zaposlenega v podjetju. Mednje spadajo: – naložbe v formalno usposabljanje; – naložbe v neformalno usposabljanje; – naložbe v uvajanje; – manjša produktivnost zaposlenega v času njegovega uvajanja in – manjša produktivnost zaposlenega pred njegovim odhodom iz podjetja (oportunitetni stroški podjetja). Prve štiri sestavine povečujejo vrednost naložb v zaposlenega, zadnja pa jo zmanj- šuje. 23 R. Gibbons in M. Waldman, Task-specific human capital ( American Economic Review 94, no. 2, 2004). 24 Eric G. Flamholtz, Human Resource Accounting. (Encino: Dickenson, 1974a). 25 Gary S. Becker, Human Capital: The Concise Encyclopedia of Economic. (Library of Economics and Liberty, 2006). 26 Frederickson in drugi, Is the Current Accounting Treatment of Education and Training Costs Appropriate? 575 2 – s t 4 u .– o r Naložbe v formalno usposabljanje so izdatki, povezani s pridobivanjem formalnih 2 u 5 s ize . o tv znanj za opravljanje določenih del. k a m t r o ja , iz b n Naložbe v neformalno usposabljanje so izdatki, povezani s pridobivanjem funkci- e je u o r 2 b onalnih znanj. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Naložbe v uvajanje so izdatki, povezani z uvajanjem novega zaposlenega. Novega o e p r a t zaposlenega je namreč potrebno seznaniti z zgodovino podjetja, z njegovo poslov- o o n r s o l j ov e no politiko, z načinom komuniciranja v njem, z zaposlenimi, s katerimi bo sodelo- ž i , S n n e p l m val pri delu in podobno. ov r a e i n h n Če zaposlenega primerjamo z delovnim sredstvom lahko ugotovimo, da so ko- i o j a a d g no e ristne lastnosti delovnega sredstva v celotni dobi njegove koristnosti praviloma s m ti – en nespremenjene, da pa so koristne lastnosti zaposlenega v času njegovega uvajanja in t pred njegovim odhodom iz podjetja lahko precej manjše. Oglejmo si ti pomembni obdobji, povezani s prisotnostjo zaposlenega v podjetju, malo podrobneje. Delovne zmožnosti zaposlenega so, v času uvajanja in pred njegovim odhodom iz podjetja, torej občutno manjše od običajnih. Vrednost storitev oziroma gospodar- skih koristi, ki jo zaposleni nudi podjetju v tem obdobju, je pri tem manjša od nje- gove plače. Vseeno pa med obema obdobjema obstaja pomembna razlika. Čas uvajanja zaposlenega je obdobje naložb vanj z namenom, da bi le-ta v priho- dnosti lahko nudil podjetju ustrezno vrednost storitev. Vrednost naložbe podjetja v zaposlenega v času uvajanja je tako razlika med višino plače zaposlenega in vre- dnostjo storitev, ki jih le-ta nudi podjetju. Če gre za zaposlenega, ki opravlja zah- tevna dela, je vrednost te naložbe večja, saj je uvajanje takega zaposlenega daljše. Če pa gre za zaposlenega, ki opravlja manj zahtevna dela, je vrednost te naložbe manjša, saj je uvajanje takega zaposlenega krajše. Čas pred odhodom zaposlenega iz podjetja je obdobje negativnih naložb v zaposle- nega, to je z njim povezanih oportunitetnih stroškov. Oportunitetni stroški pod- jetja so pri tem razlika med njegovo plačo v tem obdobju in vrednostjo storitev, ki jih le-ta nudi podjetju. Pri zaposlenem, ki opravlja zahtevna dela, so ti oportuni- tetni stroški višji. Odpovedni rok takega zaposlenega je namreč daljši, večje pa so tudi izgubljene koristi kot posledica manjših delovnih zmožnosti takega zaposle- nega v tem obdobju. Pri zaposlenem, ki opravlja manj zahtevna dela so ti oportuni- tetni stroški nižji. Kako pa lahko vrednostno opredelimo manjšo produktivnost zaposlenega v času uvajanja in pred njegovim odhodom iz podjetja? Oglejmo si naslednji primer. Uvajanje zaposlenega traja šest mesecev. Predpostavimo, da je vrednost storitev, ki jih novo zaposleni nudi podjetju ob nastopu zaposlitve enaka nič in da zadnji dan uvajanja doseže vrednost njegove plače. Vrednost storitev, ki jih ta novo zaposleni nudi podjetju je tako v prvi polovici uvajalne dobe manjša, v drugi polovici te dobe 576 N pa večja od polovice njegove plače. To pomeni, da vrednost storitev, ki jih novo za- alož posleni nudi podjetju, v povprečju dosega polovico vrednosti njegove plače. Po- be v z dobno lahko vrednostno opredelimo tudi manjšo produktivnost zaposlenega pred ap odhodom iz podjetja, to je oportunitetne stroške podjetja iz tega naslova. oslen Naložbe v zdravje in dobro počutje so tiste, ki zaposlenemu omogočajo trajno pri- e in d sotnost na delovnem mestu. Učinki teh naložb so neposredni (npr. skrajševanje o bolniške odsotnosti zaposlenega) in posredni (npr. boljši delovni dosežki zaposle- dan nega kot posledica njegove večje fizične in duhovne kondicije). Mednje spadajo ob- a vre dobne kontrole zdravstvenega stanja zaposlenega, sofinanciranje najema objektov dno za rekreacijo, organiziranje športnih srečanj in podobno. st Naložbe v pripadnost zaposlenega podjetju pa zmanjšujejo verjetnost, da bo zapos- leni zapustil podjetje pred svojo nezmožnostjo za delo, upokojitvijo in podobno. Sestavine naložb v zaposlenega se lahko v določeni meri med podjetji tudi razli- kujejo. Za zaposlene v posameznih podjetjih oziroma dejavnostih so namreč pot- rebna specifična znanja in zanje veljajo specifične zahteve. Vsekakor pa zgoraj na- vedene sestavine naložb v zaposlene lahko pomenijo dobro osnovo pri iskanju od- govora na to vprašanje. Vrednotenje naložb v zaposlene Računovodstvo daje gospodarskim kategorijam vrednostni izraz. Vrednost je tako skupni imenovalec, ki nam omogoča izkazovanje sicer neprimerljivih gospodar- skih kategorij. Vrednost posameznih gospodarskih kategorij pa je zelo odvisna od načina njihovega vrednotenja. To velja tudi pri vrednotenju naložb v zaposlene. Naložbe v zaposlene lahko vrednotimo na tri načine. Gre za: a) klasični pristop, b) pristop računovodstva človeških zmožnosti in c) kombinirani pristop. 1. Klasični pristop Značilnost klasičnega pristopa (pristopa, ki ga uporablja klasično računovodstvo) je, da so naložbe v zaposlene odpisane že ob svojem nastanku. Vrednost teh naložb tako sploh ni izkazana med naložbami, pač pa že ob nastanku povečuje vrednost stroškov in posledično tudi odhodkov. 2. Pristop računovodstva človeških zmožnosti Značilnost pristopa računovodstva človeških je, da so naložbe v zaposlene ob svo- jem nastanku izkazane po svoji nabavni vrednosti in da jih med stroške prena- šamo glede na dobo njihove koristnosti. Ta pristop izhaja iz gospodarskega kon- cepta vrednosti, po katerem je vrednost neke dobrine odvisna od sedanjih in pri- 577 2 – s t 4 u .– o r hodnjih z njo povezanih koristi. Vrednost naložb v zaposlene je tako enaka seda- 2 u 5 s ize . o tv nji vrednosti pričakovanih prihodnjih storitev teh zaposlenih. Ta opredelitev ve- k a m t r o ja , iz lja za naložbe v posameznika, naložbe v skupino ljudi v podjetju oziroma nalož- b n e je u o r 2 be v vse zaposlene. b 0 s r 1 p a 3 e Glede pristopa vrednotenja naložb v zaposlene v klasičnem računovodstvu pa me- , P š žev n o e p nim, da je v nasprotju z gospodarskim konceptom vrednosti. Vrednost teh naložb r a to o n r s je namreč odpisana že v trenutku, ko do njih pride (oziroma ko podjetje prejme ra- o l j ov e ž i , S n n čun izvajalca storitve, na primer izobraževalne ustanove). To drugače povedano e p l m ov r a pomeni, da je vrednost pričakovanih prihodnjih storitev, ki je povezana s temi na- e i n h n i o j a ložbami, enaka nič. Omenjeno dejstvo pa je v nasprotju z načelom vzročnosti od- a d g no e hodkov in prihodkov (ang. accrual), načelom prednosti vsebine pred obliko (ang. s m ti – en substance over form) in načelom previdnosti (ang. prudence). t Zaradi neupoštevanja teh računovodskih načel je tako vprašljiva tudi realnost ra- čunovodskih izkazov podjetja (več v Milost27). 3. Kombinirani pristop Omenimo še zamisel A. Samudhram in ostalih28, ki jo imenujemo kombinirani pristop. Zamisel predlaga vrednotenje naložb v zaposlene glede na razmerje med vrednostjo naložbe in pričakovanimi gospodarskimi koristmi. Avtorji pri tem lo- čijo te štiri vrste naložb v zaposlene: a) vrednostno majhne naložbe v zaposlene, ki nudijo podjetju visoke prihod- nje gospodarske koristi; te naložbe obravnavamo kot naložbe (npr. pravica zaposlenega do plačanega študijskega dopusta, študij si plačuje sam); b) vrednostno velike naložbe v zaposlene, ki nudijo podjetju visoke prihod- nje gospodarske koristi; te naložbe obravnavamo kot naložbe (npr. ko podjetje vlaga v znanja in delovne zmožnosti zaposlenih, ki pridobivajo specializirana znanja, manj uporabna v drugih podjetjih – možnost fluk- tuacije je majhna); c) vrednostno majhne naložbe v zaposlene, ki nudijo podjetju majhne pri- hodnje gospodarske koristi; te naložbe obravnavamo kot stroške že ob na- stanku (npr. ko kupuje podjetje programsko opremo in se s prodajalcem dogovori le za majhen popust; v zameno za to pa prodajalec usposobi kup- čeve zaposlene za uporabo te opreme; naložbo pri tem pomeni njihova plača v času izobraževanja); d) vrednostno velike naložbe v zaposlene, ki nudijo podjetju majhne prihod- nje gospodarske koristi; te naložbe obravnavamo kot stroške že ob na- 27 Franko Milost, How to reach an adequate economic treatment: the case of investments into employees ( Anali ekonomskog fakulteta u Subotici 46, no. 23, 2010). 28 Ananda Samudhram, Bala Sanmugam in Kevin Lock Teng Low, Valuing human resources: an analytical framework ( Journal of Intellectual Capital 9, no. 4, 2008). 578 N stanku (npr. naložbe v splošno izobraževanje zaposlenih, ki ne zadovolju- alož je konkretnih potreb). be v z apo Vpliv naložb v zaposlene na dodano vrednost slen Poslovni proces podjetja je kot vemo usmerjen k ustvarjanju poslovnih učinkov, e in d to je proizvodov ali storitev. Za potek poslovnega procesa potrebuje podjetje štiri o prvine, to je delovna sredstva, predmete dela, storitve in zaposlene z njihovo delov- dan no silo. Med prvimi tremi prvinami in četrto pa obstaja pomembna razlika. De- a vr lovna sredstva, predmeti dela in storitve namreč samo prenašajo svojo vrednost na edn poslovne učinke, to je vrednostno prehajajo vanje. Zaposleni so tako edina prvina, ost ki poslovnim učinkom dodaja vrednost. Dodano vrednost lahko opredelimo kot povečanje tržne vrednosti poslovnih učinkov, ki je posledica povečanja njihove kakovosti. Ugotovimo jo tako, da pro- dajno vrednost poslovnih učinkov zmanjšamo za nabavno vrednost porabljenih prvin. Po mnenju Accounting Standards Steering Committee (ASSC)29 je doda- na vrednost najenostavnejše sredstvo za razumevanje dobička podjetja. Gre za ra- zumevanje dobička kot dosežka skupnih prizadevanj vlagateljev kapitala, poslo- vodstva in zaposlenih. Dodana vrednost je obravnavana kot bogastvo, to je merska enota za prikaz dosežkov prizadevanj teh treh skupin. Zaposleni so torej edina prvina poslovnega procesa, ki dodaja vrednost. Velikost dodane vrednosti je tako odvisna od dveh dejavnikov, to je od vrednosti zaposle- nih in naložb vanje. Prvi dejavnik pri tem puščamo ob strani in preučujemo le vpliv drugega. Namen raziskave je tako zlasti ugotoviti razmerje med: a) vrednostjo naložb v zaposlene in dodano vrednostjo v podjetju, to je izmeriti vpliv vrednosti naložb v zaposlene na dodano vrednost; b) posameznimi sestavinami naložb v zaposlene in dodano vrednostjo v podjetju; gre za vprašanje ali na dodano vrednost vplivajo le naložbe v neposredno zagota- vljanje delovnih zmožnosti ali pa nanjo vplivata tudi ostali sestavini teh naložb (naložbe v zdravje in dobro počutje in naložbe v pripadnost podjetju); gre za vpra- šanje, kako je optimalno razmerje med sestavinami naložb v zaposlene in ali ga je sploh mogoče ugotoviti. V raziskavi je sodelovalo 53 slovenskih mikro podjetij, ki opravljajo računovod- ske in svetovalne storitve. Njen namen je bil ugotoviti, kako naložbe v zaposlene v letu 2011 vplivajo na dodano vrednost v letu 2012. Pri tem smo zbirali podatke o povprečnem številu zaposlenih, celotni dodani vrednosti, dodani vrednosti na za- poslenega in naložbah v zaposlene. Posebej smo spremljali podatke o naložbah v neposredno zagotavljanje delovnih zmožnosti, naložbah v zdravje in dobro poču- tje ter naložbah v pripadnost podjetju. 29 Accounting Standards Steering Committee. The Corporate Report . London: ASSC, 1975. 579 2 – s t 4 u .– o r Morda bo kdo menil, da je proučevani vzorec premajhen, da bi bilo mogoče ugoto- 2 u 5 s ize . o tv vitve posplošiti. Strogo statistično gledano morda to res drži. Vseeno pa moramo k a m t r o ja , iz vedeti tudi, da gre za zelo zaupne poslovne podatke, ki jih je nemogoče pridobiti iz b n e je u o r 2 javnih evidenc. Uporabljeni podatki so bili namreč pridobljeni neposredno, to je b 0 s r 1 p a z osebnimi razgovori s predstavniki proučevanih podjetij. Na podlagi tega dejstva 3 e , P š žev n o e p menimo, da je velikost vzorca primerna. r a to o n r s Empirični del analize je razdeljen na dva dela. V prvem delu proučujemo učinek o l j ov e ž i , S n n vseh naložb v zaposlene na dodano vrednost, v drugem delu pa analiziramo dopri- e p l m ov r a nos posameznih sestavin naložb v zaposlene. e i n h n i o j a a d g n Za merjenje vpliva vseh naložb smo uporabili preprosto linearno regresijo z zgolj o e s m t eno pojasnjevalno spremenljivko: i – ent , kjer dVA označuje spremembo dodane vrednosti na zaposlenega v tekočem letu t glede na predhodno leto, HRI pa vrednost vseh naložb v zaposlene v predho- t-1 dnem letu. V konkretnem primeru torej proučujemo, kako naložbe v zaposlene v letu 2011 vplivajo na spremembo dodane vrednosti v letu 2012. Iz tabele 2 je razvidno, da sta tako model kot regresijski koeficient statistično značilna. Model pojasnjuje dobrih 40 odstotkov variance odvisne spremenljivke. Povezava med naložbami v zaposle- ne in spremembo dodane vrednost je po pričakovanjih pozitivna. Dodaten evro naložb v zaposlene poveča dodano vrednost v naslednjem letu za približno 1,3 evra. Rezultate regresijske analize prikazuje preglednica 1. Preglednica 1: Rezultati regresijske analize Variable Coefficient P-value Intercept -4516.67*** 0.000 HRI 1.286709*** 0.000 R2 0.4126 Adjusted R2 0.4011 F Statistic 35.38*** 0.000 Note: *Significant at 10% level, **Significant at 5% level, ***Significant at 1% level V drugem delu analize nismo več vseh naložb v zaposlene obravnavali kot eno po- jasnjevalno spremenljivko, pač pa smo jih skladno s teoretičnim delom tega pri- spevka razdelili na tri sestavine in sicer na naložbe v neposredno zagotavljanje de- lovnih zmožnosti, naložbe v zdravje in dobro počutje ter naložbe v pripadnost podjetju. V tem primeru smo uporabili naslednjo regresijsko enačbo: 580 Nal , ožbe v z kjer dVA označuje spremembo dodane vrednosti na zaposlenega v tekočem letu t a glede na predhodno leto, IWA vrednost naložb v neposredno zagotavljanje de- p t-1 osl lovnih zmožnosti, IHW naložbe v zdravje in dobro počutje, ILC pa naložbe e t-1 t-1 ne i v pripadnost podjetju. Vse vrednosti naložb so na zaposlenega in se nanašajo na n d predhodno leto. Rezultate regresijske analize prikazuje preglednica 2. odan Preglednica 2: Rezultati regresijske analize a vred Variable Coefficient P-value nos Intercept -320.8145 0.857 t IWA 0.8024*** 0.005 IHW -3.2492 0.127 ILC -3.698 0.104 R2 0.4847 Adjusted R2 0.4532 F Statistic 15.36*** 0.000 Note: *Significant at 10% level, **Significant at 5% level, ***Significant at 1% level Kot lahko ugotovimo iz tabele 2, je statistično značilen zgolj regresijski koeficient naložb v neposredno zagotavljanje delovnih zmožnosti, ki je po pričakovanjih po- zitiven. Regresijska koeficienta naložb v zdravje in dobro počutje ter naložb v pri- padnost podjetju pa nista statistično značilna, zato ne moremo zavrniti ničelne hi- poteze, da ni korelacije med tema dvema sestavinama naložb v zaposlene in doda- no vrednostjo. Ker pa sta omenjena regresijska koeficienta zelo blizu meje značil- nosti 10 odstotkov, je kljub vsemu zanimivo omeniti njun negativen predznak, kar kaže na precejšnjo verjetnost negativne povezanosti vlaganj v zdravje in dobro po- čutje ter lojalnost podjetju. Takšna smer povezave je vsekakor presenetljiva. Sklep Klasično računovodstvo torej ne prenaša naložb v zaposlene med stroške v celotni dobi njihove koristnosti, pač pa te zneske v celoti izkazuje med stroški že ob njiho- vem nastanku. Tako ravnanje utemeljuje z doslednim upoštevanjem računovod- skega načela previdnosti pri bilanciranju. Ključna predpostavka omenjenega pri- stopa je pri tem ta, da so naložbe v zaposlene zelo tvegane. Ta predpostavka pa je strokovno zelo sporna. Ali so torej računovodski izkazi podjetij, sestavljeni z upo- rabo klasičnega pristopa realni? Ali obstaja kakršenkoli razlog za dvom v njihovo realnost? Danes poznamo podjetja pri katerih tržna vrednost, kljub gospodarski krizi in s tem povezanimi pesimističnimi pričakovanji na finančnih trgih, tudi za nekajkrat 581 2 – s t 4 u .– o r presega knjigovodsko. Te razlike so prevelike, da bi jih preprosto označili kar s poj- 2 u 5 s ize . o tv mom presežka poslovne vrednosti podjetja. Predstavljajte si, da ste pooblaščeni re- k a m t r o ja , iz vizor, ki je s sodelavci preveril poslovanje takega podjetja. Kako revizorjevo mne- b n e je u o r 2 nje boste napisali? Boste res lahko zapisali, da računovodski izkazi podjetja kaže- b 0 s r 1 p a jo realno in objektivno sliko o njegovem premoženjskem in finančnem stanju ter o 3 e , P š žev n o e p njegovi poslovni uspešnosti? r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Literatura e p l m ov r a Accounting Standards Steering Committee. The Corporate Report . London: e i n h n i o j a ASSC, 1975. a d g no e s m t Au, Alan Kai Ming, Altman Yochanan in Roussel Josse. Employee training needs i – ent and percieved value of training in the Pearl River Delta of China. Journal of European Industrial Training 32, no. 1, 2008. Almeida, Rita in Carneiro Pedro. The Return to Firm Investments in Human Capital« The World Bank, Social Protection & Labour, SP Discussion Paper no. 0822, 2008. Becker, S. Gary. Human Capital: A Theoretical and Empirical Analysis, with Spe- cial Reference to Education. New York: NBER, 1964. Becker, S. Gary. Human Capital: The Concise Encyclopedia of Economics. Library of Economics and Liberty, 2006. Becker, S. Gary. Investment in Human Capital: A Theoretical Analysis. The Jour- nal of Political Economy 70, no. 5, 1962. Blundell, Richard, Dearden Lorraine, Meghir Costas in Sianesi Barbra. »Human Capital Investment: The Returns from Education and Training to the Indi- vidual, the Firm and the Economy«. Fiscal Studies 20, no. 1, 1999. Cantrell, Susan, Benton James M., Laudal Terry in Thomas Robert J. Measuring the value of human capital investments: the SAP case. Strategy & Leadership 34, no. 2, 2006. Flamholtz, Eric G. Human Resource Accounting. Encino: Dickenson, 1974a. Flamholtz, Eric G. Human Resource Accounting: a review of theory and research. Journal of Management Studies 11, no. 1, 1974b. Frederickson, James R., Webster Elizabeth in Williamson Ian O. Is the Current Accounting Treatment of Education and Training Costs Appropriate? Aus- tralian Accounting Review 20, no. 3, 2010. Gibbons, Robert in Waldman Michael. Task-specific human capital. American Economic Review 94, no. 2, 2004. 582 N Hatch, Nile W. in Dyer Jeffrey H. Human capital and learning as a source of sus- alož tainable competitive advantage. Strategic Management Journal 25, 2004. be v z Hunter, Laurie, Webster Elizabeth in Wyatt Anne. Identifying Corporate Expen- apo ditures on Intangibles Using GAAP. Working Paper no. 07/09. Melbourne: slen Intellectual Property Research Institute of Australia, The University of Mel- e in d bourne, 2010. od Johanson, Ulf. The profitability of investments in work life-oriented rehabilita- ana v tion. Personnel Review 26, no. 5, 1997. redn Kendrick, John. The Treatment of Intangible Resources as Capital. Review of In- ost come and Wealth 18, no. 1, 1972. Milost, Franko. Elements of investments into employees, methods to evaluate them and financial performance ratios. Strategic Management 16, no. 4, 2011. Milost, Franko. How to reach an adequate economic treatment: the case of in- vestments into employees. Anali ekonomskog fakulteta u Subotici 46, no. 23, 2010. Mincer, Jacob. Schooling, Experience and Earnings. New York: Columbia Uni- versity Press, 1974. Sakamoto, Arthur in Kim ChangHwan. Estimating the human capital screening effects of schooling on productivity in US manufacturing industries, 1979– 1996. Paper presented at the Population Association of America, 2006 Annual Meeting Program, Los Angeles California, March 30–April 1, 2006. Samudhram, Ananda, Sanmugam Bala in Teng Low Kevin Lock. Valuing human resources: an analytical framework. Journal of Intellectual Capital 9, no. 4, 2008. Syverson, Chad. What Determines Productivity?. NBER Working Paper 15712, Cambridge: National Bureau of Economic Research, 2010. Walker, Julie. The Use of Performance-based Remuneration: High versus Low- -growth Firms. Australian Accounting Review 20, no. 3, 2010. Wyatt, Anne in Frick Herman. Accounting for Investments in Human Capital: A Review. Australian Accounting Review 20, no. 3, 2010. Webster, Elizabeth. The Economics of Intangible Investment. Caltenham: Edward Elgar Publishing, 1999. 583 2 – s t 4 u .– o r Jezikovna kultura in identiteta mladostnikov 2 u5s ize . o tv k a m t r Language culture and youth identity o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Helena Muha 3 e , P š žev n o e p Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija r a to o n r s helenamuha@yahoo.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Jezik nas opredeljuje kot človeška bitja in je tudi temeljno sredstvo sporazumevanja. Uporaba no e s m jezika v govornem in pisnem sporazumevanju določa jezikovno kulturo in identiteto posame- ti – en znika. Živimo v dobi informacije, e-komunikacije in novih medijev, kar vpliva tudi na odnos do t (knjižnega) jezika. E-komunikacija je predvsem pri mladostnikih postala nepogrešljiv komuni- kacijski in družbeni medij, kar vpliva na njihovo jezikovno in kulturno identiteto. Odnos do je- zika se kaže v njihovi jezikovni oz. sporazumevalni kompetenci. Osnovno izhodišče raziskave je bilo vprašanje jezikovne kulture in identitete mladostnikov. V raziskavi je sodelovalo 120 dijakov Ekonomske šole Celje, od 1. do 4. letnika, programa eko- nomski tehnik, v starosti od 15 do18 let. V teoretičnem delu sem raziskala obstoječo literatu- ro, strokovna dejstva in podatke s svetovnega spleta. V praktičnem delu pa sem s pomočjo an- ketnega vprašalnika in metode razgovora želela ugotoviti, kakšen je delež uporabe družbenih omrežij, kakšen je odnos mladostnikov do e-identitete in do maternega jezika ter kakšen je vpliv slenga in knjižnega jezika na jezikovno identiteto in kulturo posameznika. Ključne besede: jezikovna kultura, identiteta, mladostnik, govorjeni jezik, e-slovenščina. Summary A language defines us as human beings and it is also the basic principle of communication. Using a language in the spoken and written communicaton defines the language culture and the identity of an individual. We are living in the age of information, e-communication and new medias. That fact also influences our attitude towards the standard language E-commu- nication, especial y for youth, has become the indispensable communicative and social media, which influences the language and the cultural identity of the youth. The attitude towards the language shows in both their language competence and their communicative competence. The starting point of the research was the question of language culture as well as the youth identity. 120 students, aged 15 to 18, who were attending the the first, the second, the third and the fo- urth grade of the program cal ed business technician of the Ekonomska šole Celje participa- ted in the research. The theoretical part covered the research of the existing literature, the pro- fessional facts and the World Wide Web data. In the practical part of my research I used the 585 2 – s t 4 u .– o r survey and the interview method in order to find out the share of the usage of social networks, 2 u 5 s ize . o tv the attitude of youth towards the e-identity and their mother tongue. I also tried to find out k a m t r o ja , iz the influence of slang and the standard language on the language identity and the culture of b n e je u o r 2 b an individual. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Key words: language culture, identity, youth, spoken language, e-Slovenian. n o e p r a to o n r s o l j ov e Uvod ž i , S n n e p l m 21. stoletje je doba informacije, komunikacije in novih medijev. E-komunikacija je ov r a e i n h n postala nepogrešljiv komunikacijski in družbeni medij. Mladostniki veliko časa i o j a a d g n preživijo v virtualnem svetu, ki ga (so)ustvarjajo sami, kar vpliva tudi na njihovo o e s m t jezikovno in kulturno identiteto. i – ent Sociologi so generacijo, rojeno med 1995 in 2012, imenovali generacija Z / iGenera- cija, net generacija 1¹, to pa je generacija, ki obiskuje srednjo šolo. Glavni cilj je raziskati jezikovno kulturo in identiteto mladostnikov t. i. Z-genera- cije na Ekonomski šoli Celje ter odgovoriti na pet raziskovalnih vprašanj, in sicer: • Kako mladostniki najpogosteje in najraje komunicirajo? • Ali v e-komunikaciji uporabljajo izmišljeno identiteto? • Ali uporaba slenga vpliva na njihovo jezikovno identiteto? • Ali je odnos do maternega jezika osnova mladostnikove identitete? • Ali se kultura posameznika kaže v (knjižni) rabi jezika? Za testiranje hipotez sem uporabila anketni vprašalnik, in sicer vzorec 120 dija- kov Ekonomske šole Celje, od 1. do 4. letnika, programa ekonomski tehnik, v sta- rosti od 15 do18 let. Jezikovna kultura in identiteta Jezik nas opredeljuje kot človeška bitja. Jezik, ki ga znamo in uporabljamo, nas po- vezuje z okoljem in skupnostjo. V jeziku se zrcalijo civilizacijski, kulturni, miš- ljenjski, doživljajski, vrednotenjski in vedenjski vzorci jezikovne skupnosti. Jezik pa je tudi temeljno sredstvo sporazumevanja. Uporaba jezika v govornem in pi- snem sporazumevanju pa določa jezikovno kulturo in identiteto posameznika. Jezikovna kultura je veda o primernosti rabe jezikovnih in sporočanjskih sredstev v besedilu v različnih družbenih okoliščinah, je poseben del teorije knjižnega je- zika in strokovni izraz za zavestno nego jezika. Njen cilj je kultivirani, vsestransko razvit, ustaljen in enoten knjižni jezik. 1 Generacija Z – generacija digitalnih ustvarjalcev/ originalni, aktivni, spletno osveščeni in usmerjeni v social- no mreženje (Facebook), internet je njihovo življenje. Povzeto po: http://www.mojmikro.si/geekfest/pog- led_naprej/generacije_z_kot_zadnja. 586 Je Jezikovna kultiviranost pa je stopnja ustreznosti jezikovnega pojava jezikovnim ziko normam, določenim za dani jezik, v praksi pa pomeni posameznikovo obvladova- vna k nje jezika glede na sporočanjski namen2. ultu Potrebno je razlikovati tudi med kompetenco (posameznikovim znanjem njego- ra i vega jezika) in jezikovno dejavnostjo (dejansko rabo jezika v konkretnih situaci- n id jah). Ali je jezikovna dejavnost neposreden odraz kompetence? Kompetenca po- enti meni znanje jezika oz. katero zvrst bo posameznik izbral in kateri zunaj ezikovni teta m dejavniki vplivajo na to. lad Govorimo tudi o sporazumevalni kompetenci, saj je poleg znanja knjižnega jezika ost za posameznika bistveno tudi znanje sporazumevanja3 nikov Identiteta je stvar zavesti oziroma ozaveščenje nezavedne podobe, ki jo izoblikuje- mo o sebi. Definirati samega sebe pomeni odkriti, v čem se bistveno razlikujemo od ostalih. Osebna identiteta je po eni strani zavest o samem sebi, po drugi stra- ni pa zavest in pričakovanja drugih v odnosu do nas samih. Ali kot je zapisal Jan Assmann: »Identiteta ne sme biti odvisna od zunanjih znanj, identiteta je stvar srca, zavedanje in občutje.«4 Govorjeni jezik Ali je možno ovreči trditev avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina Meje mo- jega jezika so meje mojega sveta? Sodobna informacijska doba z uporabo IK-teh- nologije in novih sporazumevalnih jezikovnih sredstev postavlja nove jezikovne meje. Vsak jezik, tudi slovenščina, ima svoje jezikovne zvrsti, ki so prostorsko oz. interesno pogojene različice jezika. Knjižni jezik je normiran, določen s slovnico, pravopisom in pravorečjem. Neknji- žni jezik pa je določen glede na prostor in interes jezikovnih skupin in se zato stal- no spreminja. Posebno sleng, ki je jezikovna različica mladostnikov. Razlikujemo več vrst, in sicer mladostniški, internetni in publicistični sleng. Glede na uporab- nike, njihov govorni položaj in besedišče je mejo med slengom in žargonom vča- sih težko določiti. Za sleng so značilne tudi tujejezične prvine, predvsem iz angleščine in hrvaščine/ srbščine. Uporabljajo se v govorjenem jeziku in v e-komunikaciji. 2 Monika Kalin Golob, Jezikovnokulturni prostor h knjižni slovenščini. Ljubljana: FDV. (2008): 43–52, 72. 3 Damjan Štefanc, »Koncept kompetence v izobraževanju: definicije, pristopi, dileme«, Sodobna pedagogika, 5 (2006): 69–73. 4 Jutka Rudaš, »Kultura in identiteta«, http://www.zivljenjenadotik.si/refleksija/text/prikaz/article/kultura- -in-identiteta/. 587 2 – s t 4 u .– o r Primeri anglizmov: bad, bizi, boring, čekirati, čilati, dbest, dejt, drink, event, fak, 2 u 5 s ize . o tv fensi, filing, flet, ful, hard, hepi, hot, izi, job, keš, kjut, kul, lajf, lajkati, luzr, ok, pliz, k a m t r o ja , iz rulati, sfr, simpl, skenslati, skeri, sori, šur, šit, top. b n e je u o r 2 b Primeri hrvatizmov: ajde, blesav, brezveze, bruka, čorav, čupa, do daske, dosadno, 0 s r 1 p a 3 e fešta, fora, glumiti, glup, gotov, kao, lagano, ljubav, ludnica, lutati, majkemi, može, , P š žev n o e p r a naj ači, nikakvo, ništa, opasan, pusa, razturati, seka, skužit, svaka čast, svašta, še- to o n r s tati, šišati, tuga, valda, zezati. o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i E-slovenščina n h n i o j a a d g n E-komunikacija je postala nepogrešljiv komunikacijski in družbeni medij. Rezul- o e s m t tat e-komunikacije (elektronsko podprtega in posredovanega komuniciranja) je i – ent učinek navidezne realnosti (namišljen čas, prostor, odnosi, identiteta)5. Virtualna socialna mreža oz. omrežje je okolje virtualne resničnosti oz. simulacije realnosti. Vprašanje je, v kolikšni meri virtualni svet vpliva na resničnega in obratno. E-komunikacija vpliva tudi na uporabo jezika, t. i. e-slovenščino oz. internetšči- no, ki je jezik sodobne računalniške komunikacije in postaja nova jezikovna zvrst. Značilna je uporaba tujejezičnih prvin, nebesednih znakov, okrajšav, nedosledna raba velikih in malih črk ter ločil. Pomembna je vsebina sporočenega – kako s čim manj znaki povedati bistvo. Sporočevalec želi predvsem čim hitreje prenesti pogo- vorno misel v pisno obliko, zato uporaba knjižnega jezika ni pomembna. Tako v e-komunikaciji nastajajo nove e-besede ali e-neologizmi. Primeri e-slovenščine: u3 (jutri), 4U (za tebe/for you), mi2 (midva), brb (takoj bom nazaj/be right back), rtm (rad/-a te imam), fsm (lepo se imej), tyt (vzemi si čas/ take your time), omg (o moj bog), lol (smešno/laughting out loud), nwm (ne vem), tnx (hvala/thanks), btw (mimogrede/by the way), sry (oprosti/sorry), bff (najbolj- ša prijatelja za vedno/best friends forever), wb (dobrodošel nazaj/welcome back), bvz (brez zveze), kaxi (kako si), ktb (kaj te briga), nix (nič), nzk (ni za kaj), cya (se vidiva/see you), pls (prosim/please), hf (imej se lepo/have fun), sql (šola/school), lp (lep pozdrav), np (ni panike). Raziskava in ugotovitve Namen in cilji raziskave Namen raziskave Jezikovna kultura in identiteta mladostnikov je bil ugotoviti: – vpliv jezika na jezikovno kulturo in identiteto mladostnikov, – odnos mladostnikov do e-identitete, – in odnos mladostnikov do maternega jezika. 5 Iris Trstenjak, Podoba brez obraza – socialno omreževanje (komunikacijski vidiki), diplomska naloga, Mari- bor: Višja strokovna šola Academia. (2011): 10–23. 588 Je Teoretični cilji zikov – Pojasniti pojme jezikovna kultura, jezikovna kompetenca in identiteta na k – Pojasniti značilnosti slenga in uporabe tujejezičnih prvin ultu – Opredeliti pojem e-slovenščina ra in i Praktični cilji den – Ugotoviti delež uporabe družbenih omrežij titet – Raziskati uporabo izmišljene identitete v e-komunikaciji a m – Analizirati vpliv slenga na jezikovno identiteto lado – Raziskati odnos do maternega jezika stn – Ugotoviti vpliv rabe knjižnega jezika na kulturo posameznika ikov Vzorec V raziskavi je sodelovalo 120 dijakov Ekonomske šole Celje, od 1. do 4. letnika, programa ekonomski tehnik, v starosti od 15 do18 let. Tabela 1: Anketni vzorec Starost Moški Ženske Skupaj % 15 let 8 16 24 20 16 let 7 25 32 26,7 17 let 4 25 29 24,2 18 let 6 29 35 29,1 25 95 120 100 Vir: Lastna raziskava Metode dela in opis vprašalnika Raziskovanje je potekalo v več fazah. Najprej sem opredelila temo, postavila cilje v teoretičnem in praktičnem delu ter določila hipoteze. Pri raziskovanju sem upo- rabila primarne vire (anketni vprašalnik, razgovor, posnetki) in sekundarne vire (članki, e-viri, priročniki). Osnovna raziskovalna metoda je bila metoda anketira- nja. Anketiranje je potekalo 6. 9. 2013 na Ekonomski šoli Celje, prostovoljno, in- dividualno in anonimno. Anketni vprašalnik je obsegal 18 vprašanj na temo Jezi- kovna kultura in identiteta mladostnikov. Ključna vprašanja so se nanašala na e-ko- munikacijo mladostnikov, na razmerje med resnično in e-identiteto, na vpliv slen- ga na jezikovno identiteto mladostnika, na odnos do materinščine in vpliv jezika na kulturo posameznika. 589 2 – s t 4 u .– o r Ugotovitve raziskave 2 u 5 s ize . o tv Pravilno in v celoti je bilo izpolnjenih 120 vprašalnikov. Sodelovalo je 25 moških k a m t r o ja , iz ali 20,8 % in 95 žensk ali 79,2 %. Povprečna starost anketirancev je 16,6 let. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Preverjanje hipotez n o e p r a Hipoteza 1: Mladostniki najpogosteje komunicirajo preko družbenega omrežja to o n r s o l j ov e Facebook. ž i , S n n e p l m ov Rezultati kažejo, da je hipoteza potrjena. 107 mladostnikov ali 89,2 % je potrdi- r a e i n h n lo, da najpogosteje komunicirajo preko družbenega omrežja Facebook. Pod drugo i o j a a d g n pa so anketiranci navedli Ask.fm, Twitter, MySpace, Tumblr in Povio, kar pome- o e s m t ni 10,8 % vseh anketiranih. i – ent Tabela 2: Uporaba družbenega omrežja Facebook v komunikaciji Starost Moški Ženske Skupaj % Moški Ženske Skupaj % Facebo- Facebo- Drugo Drugo ok ok 15 let 7 10 17 14,2 1 6 7 5,8 16 let 7 24 31 25,8 / 1 1 0,8 17 let 3 23 26 21,7 1 2 3 2,5 18 let 5 28 33 27,5 1 1 2 1,7 22 85 107 89,2 3 10 13 10,8 Vir: Lastna raziskava Hipoteza 2: Več kot polovica mladostnikov v e-komunikaciji ne uporablja izmi- šljene identitete. Hipoteza je potrjena. Rezultati kažejo, da 107 anketirancev ali 89,2 % ne uporab- lja izmišljene identitete6 v e-komunikaciji. 6 V metodi razgovora smo raziskovali tudi Catfish TV Show in družbeno omrežje Ask.fm. TV-šov je na spore- du na MTV. Prva sezona je trajala od 12. 11. 2012 do 25. 2. 2013, druga sezona pa se je začela 25. 6. 2013 in bo tra- jala do 8. 10. 2013. Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Catfish:_The_TV_Show in http://www.mtv. com/shows/catfish/series.jhtml. 590 Je Tabela 3: Uporaba izmišljene identitete v e-komunikaciji zikovn Starost Moški Ženske Skupaj % Moški Ženske Skupaj % a k DA DA NE NE ultur 15 let / 1 1 0,8 8 15 23 19,2 a in i 16 let 1 / 1 0,8 6 25 31 25,8 den 17 let / 4 4 3,4 4 21 25 20,8 tite 18 let 5 2 7 5,8 1 27 28 23,4 ta m 6 7 13 10,8 19 88 107 89,2 lados Vir: Lastna raziskava tnikov Hipoteza 3: Več kot polovica mladostnikov meni, da uporaba slenga ne vpliva na njihovo jezikovno identiteto. Hipoteza ni potrjena. Analiza raziskave kaže, da 61 mladostnikov ali 50,8 % meni, da uporaba slenga7 vpliva na njihovo jezikovno identiteto. 59 mladostnikov ali 49,2 % pa meni nasprotno. Zanimivo je, da je raz- merje med pozitivno in negativno trditvijo zelo izenačeno. Tabela 4: Vpliv slenga na jezikovno identiteto Starost Moški Ženske Skupaj % Moški Ženske Skupaj % DA DA NE NE 15 let 3 8 11 9,2 5 8 13 10,8 16 let 3 18 21 17,4 4 7 11 9,2 17 let 1 11 12 10 3 14 17 14,2 18 let 4 13 17 14,2 2 16 18 15 11 50 61 50,8 14 45 59 49,2 Vir: Lastna raziskava Hipoteza 4: Več kot polovica mladostnikov meni, da je odnos do maternega jezi- ka osnova njihove jezikovne identitete. Hipoteza je potrjena. Glede na odgovore sklepam, da mladostniki razumejo pomen materinščine za razvoj njihove jezikov- ne identitete, saj je 87 mladostnikov ali 72,5 % odgovorilo z da. Zanimivo je tudi, da odstotek pritrdilnih odgovorov raste glede na starost anketirancev. 7 V raziskavi sem ugotovila, da mladostniki večinoma uporabljajo slengizme iz angleškega in hrvaškega/srbske- ga jezika. Najpogostejši slengizmi v govornem in e-sporazumevanju: - anglizmi: ful, kul,fak, sori, ok, - hrvatizmi: ajde, fešta, fora, kao, lagano. 591 2 – s t 4 u .– o r Tabela 5: Odnos do maternega jezika kot osnova jezikovne identitete 2 u 5 s ize . o tv k a m Starost Moški Ženske Skupaj % Moški Ženske Skupaj % t r o ja , iz b n DA DA NE NE e je u o r 2 b 0 s r 15 let 4 11 15 12,5 5 5 10 8,2 1 p a 3 e , P š žev n 16 let 6 17 23 19,2 1 8 9 7,5 o e p r a t 17 let 3 19 22 18,3 1 6 7 5,8 o o n r s o l j ov e ž i 18 let 4 23 27 22,5 2 5 7 5,8 , S n n e p l m ov 17 70 87 72,5 9 24 33 27,5 r a e i n h n i o j a Vir: Lastna raziskava a d g no e s m t Hipoteza 5: Več kot polovica mladostnikov meni, da se kultura posameznika kaže i – ent v (knjižni) rabi jezika. Hipoteza je potrjena. V analizi sem ugotovila, da 66 mlado- stnikov ali 55 % anketiranih meni, da se kultura posameznika kaže v rabi jezika, 54 mladostnikov ali 45 % anketiranih pa meni nasprotno. Rezultati niso presenetlji- vi glede na primerjavo podatkov tabele 4 in tabele 6. Tabela 6: Vpliv rabe (knjižnega) jezika na kulturo posameznika Starost Moški Ženske Skupaj % Moški Ženske Skupaj % DA DA NE NE 15 let 4 11 15 9,2 4 5 9 7,5 16 let 3 17 20 14,2 4 8 12 10 17 let 2 8 10 6,7 2 17 19 15,8 18 let 4 17 21 14,2 2 12 14 11,7 13 53 66 55 12 42 54 45 Vir: Lastna raziskava Zaključek Svet ni eden, svetova sta dva, resnični in virtualni. Živimo v dobi informacije, hitre komunikacije in novih medijev. E-komunikaci- ja je predvsem pri mladostnikih postala nepogrešljiv komunikacijski in družbeni medij, kar vpliva tudi na njihovo jezikovno in kulturno identiteto. Odnos do jezi- ka se kaže v njihovi jezikovni kompetenci – rabi jezikovne zvrsti. Pri mladostnikih je to predvsem sleng s tujejezičnimi prvinami v govorjenem jeziku, v e-komunika- ciji pa t. i. e-slovenščina, jezik, ki zavestno krši slovnična, pravopisna in slogovna pravila ter postaja nova jezikovna zvrst. Ne glede na to, da se mladostniki zaveda- jo pomena maternega jezika za razvoj njihove jezikovne in kulturne identitete, je sleng osnova njihove komunikacije. Pri mladostnikih jezik izgublja funkcijo nor- miranega in prevzema vlogo sporazumevalnega jezika. 592 Je Ali bo t. i. generacija Z, ki obiskuje srednjo šolo, aktivno vplivala na komunikacijo ziko in način življenja v prihodnosti? Vsekakor. To je generacija novih vrednot, ki išče vna k svojo identiteto (tudi) v virtualnem svetu. ultura i Literatura n id Kalin Golob, Monika. Jezikovnokulturni prostor h knjižni slovenščini. Ljubljana: enti FDV. (2008): 43–52, 72. teta m Trstenjak, Iris. Podoba brez obraza – socialno omreževanje (komunikacijski vidi- lad ki), diplomska naloga. Maribor: Višja strokovna šola Academia. (2011): 10–23. ostn Belčič, Eva. Problematika zasebnosti na spletnem socialnem omrežju Facebook, di- ikov plomska naloga. Ljubljana: FDV. (2010): 9–26. Štefanc, Damjan. » Koncept kompetence v izobraževanju: definicije, pristopi, dile- me«, Sodobna pedagogika, 5 (2006): 69–73. Rudaš, Jutka. »Kultura in identiteta«. http://www.zivljenjenadotik.si/refleksija/ text/prikaz/article/kultura-in-identiteta/. (15. avgust 2013). R. Zorko, Samo. »Generacija Z kot zadnja«. http://www.mojmikro.si/geekfest/ pogled_naprej/generacije_z_kot_zadnja. (15. avgust 2013). Pišek, Mojca. »Socialna omrežja in njihove zanke – Ali Facebook v resnici po- vezuje ljudi?« http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042270670. (16. avgust 2013). »Spletno socialno omrežje«. http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletno_socialno_ omre%C5%BEje. (16. avgust 2013). 593 2 – s t 4 u .– o r Analiza visokošolskih študijskih programov 2 u5s ize . o tv k a m s področja turizma v Sloveniji t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Analysis of Slovenian higher education curriculums 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in the field of tourism o e p r a to o n r s o l j ov e Katarina Mušič ž i , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o – Turistica, Slovenija j a a d g no e katarina.music@turistica.si s m ti – ent Timotej Prelog Slovenija timotej.prelog.tur@gmail.com Janez Mekinc Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Slovenija janez.mekinc@turistica.si Povzetek Za uspešen in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji bomo morali razviti izobraževalne sisteme turizma, ki bodo uspešno obvladovali aktualne problematike in zagotovili uravnotežen razvoj. V tej raziskavi se osredotočamo na izobraževalne programe turizma na dodiplomski ravni, ozi- roma na 1. bolonjski stopnji. Analizirali smo vsebino programov, razvrstili kompetence, ki jih poučujejo, v kompetenčna področja in potem določili in primerjali zastopanost teh kompe- tenčnih področij s teoretskimi vodili, ki jih predpostavljamo kot pomembne za slovenski turi- zem ter na splošno za razvoj izobraževanja turizma. Rezultati kažejo, da je slovenski izobraže- valni sistem turizma na dodiplomski stopnji relativno dobro umeščen za potrebe slovenskega turizma, a potrebuje boljše ravnovesje kompetenc, da doseže predpostavljeno idealno obliko izobraževalnega sistema turizma. Ključne besede: izobraževanje, turizem , programi, kompetence Summary Advances will have to be made in the field of the Slovenian tourism education system in order- to successful y cope with current and future issues and achieve a balanced development. This research is focused on Slovenian undergraduate educational programmes of tourism. We have 595 2 – s t 4 u .– o r analysed the contents of the programmes, appointed relevant skill sets and afterwards analysed 2 u 5 s ize . o tv the representation of said skill groups through the programmes' educated skil s. We have then k a m t r o ja , iz compared the mean representation of the skil s and skill sets to the skil s that are deemed re- b n e je u o r 2 quired in Slovenian tourism. Also, a comparison with more general theories about balanced b 0 s r 1 p a tourism education was conducted. The evidence suggests that Slovenian undergraduate tour- 3 e , P š žev n o e p ism education programmes are relatively well equipped for serving the staffing needs of Slo- r a to o n venian tourism, however it still lacks a fundamental balance between vocational, academic r s o l j ov e ž i and transferrable skil s in order to achieve a theoretical y ideal form of tourism education pro- , S n n e p l m ov grammes. r a e i n h n i o j a Key words: education, tourism, programs, competencies a d g no e s m ti – en Uvod t V raziskavi smo se spraševali o dimenziji izobraževanja turizma v Sloveniji. Preg- ledali smo podatke iz učnih načrtov iz katerih so razvidna znanja in kompetence, ki jih izobraževalne institucije dajejo turističnim delavcem in managerjem v turiz- mu. V slovenskem prostoru veljajo predpostavke, da imamo učinkovit sistem viso- košolskega bolonjskega izobraževanja na področju turizma. Cilj raziskave je anali- za in primerjava vsebin študijskih programov s področja turizma, s posebnim po- udarkom na kompetencah, ki jih ti študijski programi zagotavljajo. V raziskavi za- radi manjkajočih podatkov nismo mogli vključili vseh faktorjev, ki vplivajo na sis- tem izobraževanja, smo pa uspeli učinkovito raziskati slovensko dodiplomsko izo- braževanje turizma in njegove značilnosti. Teoretske predpostavke o idealih izobraževanja turizma V raziskavi smo naleteli na dva problema in sicer prvi problem se je nanašal na po- datke, kateri visokošolski zavodi v Sloveniji izvajajo študijske programe s področ- ja turizma. Ta podatek ni enotno zajet v javno dostopni evidenci. Zaradi omenje- nega problema tudi ni bilo možno dobiti informacije o slovenskih programih tu- rizma, ki jih ponujajo visokošolski zavodi v Sloveniji in katere smo želeli med seboj primerjalno analizirati in ugotoviti kakovost posameznih programov. Drugi problem izvira iz prvotnega problema saj brez informacije o tem kaj slo- venski programi turizma ponujajo, nismo morali opraviti primerjalne analize in utemeljiti ali je vsebina kvalitetna. Praprotnik Gomzijeva1 je opisala nekatera zna- nja, ki so pomembni za bodoče slovensko turistično gospodarstvo in v to vključi- la zmožnost hitrega prilagajanja in opažanja sprememb, znanja na področju infor- macijskih tehnologij in zmožnosti vzpostavljanja in obvladovanja novih potniških povezav s primerom nizkocenovnih letov. Znanja, ki so bila tako predlagana ima- 1 Silva Praprotnik Gomzi, »Izobraževanje Kot Pomemben Element Turizma,« vol. 2009 (presented at the Ma- nagement, izobraževanje in turizem – kreativno v spremembe, Portorož: Založba Turistica, Fakulteta za tu- ristične študije Portorož, univerza na primorskem, 2009), 124. 596 A jo definiran cilj in s tem uporabno vrednost. Takšna znanja v teoriji Davida Ai- nali rey-a2 spadajo pod poklicna znanja in v zgodovini razvoja izobraževanja turizma za vi predstavljajo ekonomsko osredotočeno osnovo, na kateri so druge znanstvene pa- sok noge v večih fazah zgradile znanstveno panogo turizma kot jo poznamo sedaj. V ošo resnici smo še daleč od popolnosti v smislu zrelosti znanstvene panoge. Medtem lskih š ko je panoga do neke mere začela podpirati samo sebe3, še zmeraj ni prerasla svo- tu jih tako imenovanih trdih, ekonomsko in uporabno osredotočenih osnov. Potreb- dijs na so akademska znanja, ki ustrezajo dvojnemu značaju turizma kot panoge4. Aka- kih p demska znanja o turizmu so vidik, ki je zapostavljen5 in še vedno čaka na to, da lah- rog ko z okrepitvijo t.i. neuporabnih znanj, ki pa je ključna za razumevanje komple- ram ksnih pojavov v turizmu umerijo in uravnovesijo celotno znanstveno področje tu- ov s p rizma. S takšnim uravnoteženim pristopom bi lahko v teoriji bodoči zaposleni bo- o lje razumeli turizem in s tem dosegali boljše rezultate, kar pa bi dvignilo vrednost dro zaposlenih v turizmu, ki trenutno delajo pod stresom za plačilo, ki je nižje od pri- čja t čakovanj študentov turizma6. Ampak takšen uravnotežen sistem lahko deluje v uriz nasprotju z interesi deležnikov in zaposlovalcev. Kot Fidgeon7 pravi, morajo bodo- ma v S či kadri ustrezati potrebam turističnega gospodarstva in ne obratno. In to posle- l dično pomeni, da mora država, ki organizira izobraževanje kadra za potrebe neke oven gospodarske panoge v prvi vrsti poznati svoj izobraževalni sistem ter njegovo vse- iji bino in ga nadzirati, da ta ustreza prej omenjenim potrebam. Seveda iščejo drugač- na turistična gospodarstva drugačne kadre in v primeru raziskave Acolle Lewis8 so deležniki pokazali interes po kadru z vodstvenimi kompetencami, prenosljivi- mi znanji, razširjenim razumevanjem turizma in samostojnim ter holističnim na- činom razmišljanja. To nas pripelje do tretje dimenzije v izobraževanju turizma, ki pa je dimenzija prenosljivih kompetenc. Te se ne poučujejo v sklopu izobraže- valnega programa, ampak so pridobljene med potekom izobraževanja. So speci- 2 David Airey, »Tourism Education Life Begins at 40,« Téoros. Revue de Recherche En Tourisme 27, no. 27–1 (2008): 27–32. 3 Yonghee Kim et al., »Academic Foundations for Hospitality and Tourism Research: a Reexamination of Citations,« Tourism Management 30, no. 5 (2009): 752–758. 4 Cody Morris Paris, »Social Constructivism and Tourism Education,« Journal of Hospitality, Leisure, Sports and Tourism Education 10 (2011), http://www.jisctechdis.ac.uk/assets/hlst/documents/johlste/vol10no2/ PP3385Paris103to108.pdf. 5 Paul R. Fidgeon, »Tourism Education and Curriculum Design: A Time for Consolidation and Review?,« Tourism Management 31, no. 6 (2010): 699–723. 6 Fabio Zagonari, »Balancing Tourism Education and Training,« International Journal of Hospitality Management 28, no. 1 (2009): 2–9. 7 Fidgeon, »Tourism Education and Curriculum Design.« 8 Acol a Lewis, »Rationalising a Tourism Curriculum for Sustainable Tourism Development in Small Island States: A Stakeholder Perspective,« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Tourism Education 4, no. 2 (2005): 4–15. 597 2 – s t 4 u .– o r fične za vsakega posameznika in so aplikativne na vseh področjih dela. Na sploš- 2 u 5 s ize . o tv no so to dobre prakse pri delu, vestnost, etična odgovornost in specifične kompe- k a m t r o ja , iz tence, ki pomagajo posamezniku pri opravljanju njegovega dela, ter ga poleg uspe- b n e je u o r 2 b šnega, naredijo tudi osebnostno bolj zrelega, vse to pa je stranska posledica uspeš- 0 s r 1 p a 3 e ne tehnike učenja910. Prihodnost izobraževanja v turizmu je rezervirana za tiste, ki , P š žev n o e p bodo uravnovesili svoje zastopane kompetence med poklicnimi in akademskimi r a to o n ter med tem v izobraževalni proces dodajali ključne prenosljive kompetence.11 De- r s o l j ov e ž i , S n n cembra leta 1994 je v Veliki Britaniji potekala konferenca akademikov asociacije za e p l m ov turizem v visokošolskem izobraževanju (ATHE) in takrat so identificirali 7 ključ- r a e i n h n i o nih teles znanja, ki bi po njihovem mnenju zagotavljala uravnoteženo poučevanje j a a d g no e kompetenc bodočim diplomantom turizma. Te so bile: razumevanje pomena in s m ti – en narave turizma, struktura industrije turizma, dimenzije turizma in problematike t merjenja, pomen in vpliv turizma, marketing turizma, načrtovanje in razvoj turiz- ma, politike in management12. Teh 7 teles znanja narekuje kompetenčna področja na katerih so zgrajeni predmeti izobraževalnih programov, ki nato skozi učni pro- ces dajejo neke kompetence, skladne z enim ali večimi kompetenčnimi področji. To je logično sosledje, ki smo ga izbrali za raziskavo in hkrati osnova za analizo slo- venskih dodiplomskih programov turizma. Oblika slovenskega izobraževalnega prostora V fazi pilotske analize študijskih programov smo ugotovili določene značilnosti, ki so potrjevale dejstvo, da študijski programi niso bili oblikovani na podlagi ugo- tovljenih kompetenc, ki jih potrebuje diplomant, temveč na podlagi kadrovskih virov, ki so na razpolago v posameznem visokošolskem zavodu. Zaradi omenje- nega dejstva, smo podvomili v konstruktivnost pri analizi in oblikovanju kom- petenc, katere potrebujejo kadri v slovenskem turizmu za realizacijo ciljev trajno- stnega razvoja v Sloveniji. Slovenski izobraževalni prostor ima namreč večino naj- večjih izobraževalnih ustanov v državni lasti (javne univerze). Teh je po zadnjih podatkih 5, zraven tega pa obstaja 30 samostojnih višje in visokošolskih zavodov13. Javni zavodi se financirajo iz državnega proračuna, ostali pa se lahko financirajo 9 Dimitrios Stergiou, David Airey and Michael Riley, »Making Sense of Tourism Teaching,« Annals of Tourism Research 35, no. 3 (2008): 631–649. 10 Paris, »Social Constructivism and Tourism Education.« 11 Yuka Inui, Daniel Wheeler, and Samuel Lankford, »Rethinking Tourism Education: What Should Schools Teach,« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Tourism Education 5, no. 2 (2006): 25–35. 12 Fidgeon, »Tourism Education and Curriculum Design.« 13 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, »Resolucija o Nacionalnem Programu Visokega Šolstva,« Maj 2011, http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885. 598 A samostojno, s pomočjo koncesij ali pa sodelovanjem na javnih razpisih14. Zakon o nali visokem šolstvu15 in zakon o višjem strokovnem izobraževanju16 opisujeta tudi bi- za vi narnost izobraževanja, pri čemer višješolski in višji strokovni programi izobražu- sok jejo v bolj uporabni smeri, univerzitetni programi pa v akademski smeri z manj ošo praktičnimi izkušnjami. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva pa lskih š ni zgolj dokument, ki bi opisoval delovanje izobraževalnega sistema v Republiki tu Sloveniji, ampak je tudi dokument, v katerem je opisan načrtovan razvoj sloven- dijs skega izobraževalnega prostora vse do leta 2020. Ključno pri tem je, da takšen do- kih p kument predstavlja nek napor države, da bi usmerjala izobraževanje, kar je sprva rog izgledalo kot velik omejujoč faktor za programe turizma. V resnici je omejujoč le iz ram vidika financiranja programov, ki je skladno s trenutno ekonomsko situacijo in po- ov s p litiko države. Dokument opredeljuje nadzor nad programi in delovanjem izobra- o ževalnih zavodov iz strani NAKVISa, ki akreditira zavode in jim tako podeljuje dro pravico do izvajanja programov. NAKVIS v okviru svojih pristojnosti tudi odloča čja t o ustreznosti študijskega programa in ali v slovenskem prostoru obstajajo uteme- uriz ljene potrebe po določenem profilu diplomantov17. NAKVIS bi naj sodeloval z ve- ma v S čjimi mednarodnimi agencijami za nadzor kakovosti v šolstvu EQAR in ENQA18. l Omejitev vsebine programov razen kontrole kvalitete in potrebe po posameznem oven programu ni, čeprav zase pravijo, da želijo s svojim sistemom zagotavljati visok iz- iji obraževalni in raziskovalni nivo slovenskega visokega šolstva19. Nizka mera omeje- vanja izobraževalnih programov je sicer skladna z direktivo bolonjskega sistema, ki skupaj z zakoni določajo, da so visokošolski in višješolski zavodi avtonomni v svojem odločanju20. Poleg tega pa je potrebno omeniti, da je po besedah Ministr- stva za izobraževanje, znanost in šport v našem sistemu anomalija višjih strokov- nih programov, ki v nasprotju z bolonjsko deklaracijo omogočajo izobrazbo 1. bo- lonjske stopnje po samo dveh letih izobraževanja. Slovenski višješolski in visoko- šolski izobraževalni sistem na področju turizma dopolnjujejo nacionalne poklic- 14 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, »Zakon o Visokem Šolstvu,« April 19, 2012, http://www.ura- dni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevilka=1406. 15 Ibid. 16 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, »Zakon o Višjem Strokovnem Izobraževanju,« July 23, 2004, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3840. 17 Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, »Brošura Nakvis,« April 5, 2013, http://test.nakvis.si/sl-SI/Content/GetFile/235. 18 Ministrstvo za šolstvo in šport, »Bela Knjiga o Vzgoji in Izobraževanju v Republiki Sloveniji,« March 31, 2011, http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf. 19 Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, »Nakvis.si,« n.d., http://test.nakvis. si/sl-SI/News/Details/120. 20 Confederation of EU Rectors’ Conferences and the and Association of European Universities (CRE), »The Bologna Declaration on the European Space for Higher Education: An Explanation« (Evropska Komisija, February 29, 2000), http://ec.europa.eu/education/policies/educ/bologna/bologna.pdf. 599 2 – s t 4 u .– o r ne kvalifikacije (NPK). Slovensko turistično gospodarstvo lahko tudi preko NPK 2 u 5 s ize . o tv učinkovito prilagaja potrebe po specifičnih znanjih in komptencah na trgu dela. k a m t r o ja , iz V vsakem primeru so odraz nizkega akademskega statusa turizma in odnosa lju- b n e je u o r 2 b di do te akademske smeri21. Zanimivo je, da iz zakonske perspektive NPK in diplo- 0 s r 1 p a 3 e ma turizma nikakor nista enakovredni stopnji izobrazbe22, vendar ponekod pred- , P š žev n o e p videvata ista mesta zaposlitve. Prav tako je izobraževanje za NPK neprimerno kraj- r a to o n še in izobraževalni programi vsebujejo kompetence za točno določena zaposlitve- r s o l j ov e ž i , S n n na mesta. Medtem ko NPK po eni strani mečejo slabo luč na celotno akademsko e p l m ov področje turizma, nikakor ne moremo trditi, da so nepotrebni, saj igrajo ključno r a e i n h n i o vlogo v izobraževanju zaposlenih oz. prekvalifikacijah in vseživljenjskem izobra- j a a d g no e ževanju23. To dokazuje dejstvo, da je bilo večino izobraževalnih programov v sklo- s m ti – en pu NPK predlaganih in ustvarjenih s pomočjo slovenskih podjetij, ki se ukvarja- t jo s turizmom in z njim povezanimi panogami24. Seveda bi na takšen način mora- li deležniki sodelovati tudi pri razvoju in umerjanju celotnega izobraževalnega sis- tema turizma. Ta mnenja bi nato morala biti uravnotežena iz strani akademikov, da ne bi poklicni aspekti popolnoma prevladovali, nad vsem tem pa bi morala bde- ti država s specifičnim sistemom izobraževanja prilagojenim za svoje potrebe25. Več ali manj je za uspešnost izobraževalnega sistema turizma (ali katere koli druge pa- noge) potrebna sistemska povezanost in komunikacija, ki pa je v Sloveniji težko merljiva. Bolonjska reforma je v slovenski visokošolski izobraževalni sistem vnesla sistemski pristop in formaliziranost, ki bi bili koristni, če bi se reforma izvedla na podlagi predhodnih analiz stanja. Metodologija Identificirali smo specifike slovenskega turističnega prostora in opravili hiter pre- gled programov skladno z vsemi pridobljenimi informacijami in hkrati z ideali za uravnotežene programe sestavili kompetenčno tabelo, s katero smo preverja- li dimenzije slovenskih dodiplomskih programov. Beležili smo ime izobraževal- nega zavoda, naslov programa, naslove predmetov in kompetenčna področja v ka- tere lahko razvrstimo posamezne kompetence, ki jih posamezni predmet ponuja. 21 Melphon Mayaka and John S. Akama, »Systems Approach to Tourism Training and Education: The Kenyan Case Study,« Tourism Management 28, no. 1 (2007): 298–306. 22 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »Zakon o Nacionalnih Poklicnih Kvalifika- cijah,« November 17, 2006, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20071&stevilka=4. 23 Liljana Koleva Gudeva et al., »Implementation of National Qualification Framework for Higher Education in Republic of Macedonia,« Procedia-Social and Behavioral Sciences 46 (2012): 2556–2560. 24 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »Nacionalna Poklicna Kvalifikacija,« Na- cionalna Poklicna Kvalifikacija – Katalogi, January 1, 2010, http://www.npk.si/index.php?subpageid=5&ka- tid=32&searchq=. 25 Amparo Cervera-Taulet and María-Eugenia Ruiz-Molina, »Tourism Education: a Strategic Analysis Model,« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Tourism Education 7, no. 2 (2008): 59–70. 600 A Področja ki smo jih klasificirali kot poklicna kompetenčna področja so bila: ho- nali telirstvo, organizacijska znanja / management, gostinstvo / kulinarika, sestavine za v turizma, ekonomija/podjetništvo ter informacijska znanja. Akademskim kompe- isok tenčnim področjem so ustrezala: raziskovalna znanja, tuji jeziki ter družboslovje ošo turizma. Prenosljive kompetence smo beležili v segmentu drugo. Poleg tega smo lski zapisovali tudi specifična kompetenčna področja in specifične prenosljive kompe- h štu tence. Podatke smo zajemali iz katalogov znanja posameznih programov. V razi- dijs skavo je bilo vključenih 12 programov iz 6 visokošolskih institucij. Po pripravi ana- kih p lize stanja kompetenc razvidnih iz študijskih programov, smo slednje primerjali s ro potrebami po kompetencah, katere je opredelilo slovensko turistično gospodar- gram stvo. Poleg tega je bila opravljena primerjava skladnosti s 7 ključnimi telesi znanja, ov s p ki smo jih prav tako predpostavili kot vodilo za uravnotežen izobraževalni pro- o gram turizma. Naša pričakovanja v hipotezah so bila da: H1: Slovenski dodiplom- dro ski študijski programi turizma v primerjavi kompetenčnih področij v najmanjši čja t meri zastopajo kompetenčno področje »Raziskovalna znanja«, H2: V slovenskih uri dodiplomskih študijskih programih je v povprečju vseh kompetenc najmanj 60% zma v S poklicnih kompetenc in H3: Slovenski dodiplomski študijski programi ne sledijo vodilom uravnoteženega programa, definiranega v teoretskem delu. loveniji Rezultati raziskave Rezultati raziskave so pokazali, da hipoteza H1 ne drži, in da ima najnižjo zasto- panost med kompetenčnimi področji namesto raziskovalnih kompetenc hotelir- stvo. Tudi hipotezo H2 smo ovrgli, saj je bilo v povprečju vseh kompetenc le 57, 89% kompetenc iz poklicnih kompetenčnih področij, kar ni zadostovalo za izpol- nitev pogoja hipoteze. Hipoteza H3 je bila prav tako ovržena, saj smo v analizi vse- bine opazili nekatera polna in delna ujemanja s predlaganimi vodili za uravnote- žen izobraževalni program turizma. Zaradi tega ni mogoče trditi, da slovenski do- diplomski programi turizma ne sledijo tem vodilom. Natančneje smo v tem pri- merjalnem delu videli, da so kompetence in kompetenčna področja delno ali v ce- loti izpolnjevala 5 od 7 ključnih teles znanja. Opazili smo, da je velika večina kom- petenc poklicnih, kar po našem mnenju ustreza potrebam slovenskega turistične- ga prostora. Opazili smo tudi uvedbo strokovne prakse na univerzitetnih progra- mih na Fakulteti za turizem Brežice. Na splošno je manjkala pokritost kompetenc na področju logistike in transporta v turizmu, ki je bil med drugimi izpostavljen kot pomembna dimenzija slovenskega turizma. Ugotovitve Raziskava je pokazala katera kompetenčna področja so najbolje zastopana na ka- terih programih. Kompetenčno področje hotelirstva je zelo nizko zastopano. Naj- višje število je z dvema predmetoma pri programih Poslovni sistemi v turizmu 601 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Podatki kompetenčne tabele (PST) na FTŠ Turistica, Gostinstvo in turizem(GTUR) pri VSŠGT Maribor in VSŠGT Bled ter univerzitetnem programu(UNI) pri EF Ljubljana. Organizacij- ska znanja in management so največkrat zastopani pri programu PST na FTŠ Tu- ristica, in sicer s 27 predmeti. Gostinstvo in kulinarika sta najbolje zastopani na programu GTUR iz VSŠGT Maribor in Bled, in sicer s kar 17 predmeti, ki poda- jajo kompetence s tega področja. Sestavine turizma največkrat podajata progra- ma PST iz FTŠ Turistica in UNI iz FT Brežice. Posebnost in anomalija obenem, se pojavlja na kompetenčnem področju Ekonomija in Podjetništvo z daleč najve- čjo zastopanostjo kar 39 predmetov na programu UNI na EF Ljubljana. Največ- ja zastopanost kompetenčnega področja Informacijska znanja se kaže na progra- mu management turističnih destinacij(MTD) na FTŠ Turistica (10 predmetov). Najboljšo zastopanost tujih jezikov imata programa GTUR iz VSŠGT Maribor in Bled (6 predmetov). Pri zastopanju kompetenčnega področja Družboslovje tu- rizma izstopa program turizem(TUR) iz celjske fakultete FKPV (19 predmetov). Prenosljive kompetence na kompetenčnem področju »drugo« najbolje zastopa UNI program iz FTŠ Turistica z 22 predmeti. Pomembno je omeniti tudi to, da VSŠGT Bled in VSŠGT Maribor uporabljata identične kataloge znanja saj sta del konzorcija višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem. Povprečja števila zasto- panosti kompetenčnih področij so pokazala, da v Sloveniji dodiplomski programi turizma v največji meri zastopajo organizacijska znanja in management, takoj za tem prenosljive kompetence in nato ekonomijo in podjetništvo. Omenjeni podat- ki so vidni tudi v naslednji tabeli, skupaj z ostalimi zajetimi podatki Raziskava ima omejitve, ki izhajajo iz omejene možnosti dostopa do relevantnih informacij. Rezultati kažejo, da se kompetence v študijskih programih relativno 602 A dobro pokrivajo s kompetencami, katere izpostavlja turistično gospodarstvo na nali eni strani in teorija o uravnoteženosti kompetenc delavcev v turizmu, na drugi za v strani. Obenem pa je raziskava odkrila tudi kompetenčna področja, ki jih ne vse- isok bujejo študijski programi na področju turizma v Sloveniji. Če želimo v Sloveni- ošo ji optimizirati izobraževanje turizma, potem menimo, da bi morali izvajati večji lski vsebinski nadzor, ki bi zagotavljal boljšo zaposljivost diplomantov, kar pa ne pride h štu brez očitnega posega države v izobraževanje. NAKVIS sicer to že počne, vendar dijs tudi z nadzorom NAKVISa, ostaja velik razmah v izobraževanju turizma zaradi kih p izključenosti zasebnih izobraževalnih ustanov iz nacionalnega programa visoke- ro ga šolstva. Menimo, da bi tudi v primeru višjih strokovnih šol gostinstva in turiz- gram ma na Bledu in v Mariboru morali diverzificirati svoje programe, celoten sloven- ov s p ski višji strokovni sistem, pa bi moral že po bolonjski deklaraciji trajati eno leto več. o Menimo, da bi tudi ta raziskava potrebovala nekatere izboljšave. Opazovanje do- dro diplomskih programov in njihove vsebine zgolj preko katalogov znanja je lahko čja t močno zavajajoče, saj se lahko praksa na fakultetah močno razlikuje od zapisa- uri ne dokumentacije. Tudi dokumenti sami včasih niso podajali dovolj detajlov, da zma v S bi lahko iz njih črpali popolnoma zanesljive podatke. Pri določanju posameznih kompetenčnih področij bi potrebovali ločeno raziskavo za natančnejše določanje love razponov le teh in kompetenc, ki ustrezajo tem področjem. Dober primer tega je niji kompetenčno področje hotelirstvo, za katerega smo izmerili najmanjšo zastopa- nost, kar bi lahko pomenilo da nizka zastopanost ne pomeni slabega prenosa kom- petenc ali pa da je to kompetenčno področje, ki je vključeno v vsa ostala kompe- tenčna področja kot integralni del. Predstavljena raziskava je odprla vprašanja, na katere bodo morala odgovoriti nadaljne raziskave o kvaliteti kompetenc v sloven- skih študijskih programih s področja turizma. Literatura Airey, David. »Tourism Education Life Begins at 40.« Téoros. Revue de Recherche En Tourisme 27, no. 27–1 (2008): 27–32. Cervera-Taulet, Amparo, and María-Eugenia Ruiz-Molina. »Tourism Education: a Strategic Analysis Model.« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Touri- sm Education 7, no. 2 (2008): 59–70. Confederation of EU Rectors’ Conferences and the, and Association of Europe- an Universities (CRE). »The Bologna Declaration on the European Space for Higher Education: An Explanation.« Evropska Komisija, February 29, 2000. http://ec.europa.eu/education/policies/educ/bologna/bologna.pdf. Fidgeon, Paul R. »Tourism Education and Curriculum Design: A Time for Con- solidation and Review?« Tourism Management 31, no. 6 (2010): 699–723. 603 2 – s t 4 u .– o r Gudeva, Liljana Koleva, Sasa Mitrev, Emilija Ivanovska Janevik, and Blazo Boev. 2 u 5 s ize . o tv »Implementation of National Qualification Framework for Higher Educa- k a m t r o ja , iz tion in Republic of Macedonia.« Procedia-Social and Behavioral Sciences 46 b n e je u o r 2 (2012): 2556–2560. b 0 s r 1 p a 3 e Inui, Yuka, Daniel Wheeler, and Samuel Lankford. »Rethinking Tourism Educa- , P š žev n o e p r a tion: What Should Schools Teach.« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and to o n r s o l j Tourism Education 5, no. 2 (2006): 25–35. ov e ž i , S n n e p l m Kim, Yonghee, Kathryn S. Savage, Richard M. Howey, and Hubert B. Van Hoof. ov r a e i n h n »Academic Foundations for Hospitality and Tourism Research: a Reexami- i o j a a d g n nation of Citations.« Tourism Management 30, no. 5 (2009): 752–758. o e s m ti – en Lewis, Acolla. »Rationalising a Tourism Curriculum for Sustainable Tourism t Development in Small Island States: A Stakeholder Perspective.« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Tourism Education 4, no. 2 (2005): 4–15. Mayaka, Melphon, and John S. Akama. »Systems Approach to Tourism Training and Education: The Kenyan Case Study.« Tourism Management 28, no. 1 (2007): 298–306. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Nacionalna Poklicna Kvalifikacija.« Nacionalna Poklicna Kvalifikacija – Katalogi, Janua- ry 1, 2010. http://www.npk.si/index.php?subpageid=5&katid=32&searchq=. ———. »Zakon o Nacionalnih Poklicnih Kvalifikacijah,« November 17, 2006. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20071&stevilka=4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. »Zakon o Visokem Šolstvu,« April 19, 2012. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevil- ka=1406. ———. »Zakon o Višjem Strokovnem Izobraževanju,« July 23, 2004. http:// www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3840. Ministrstvo za šolstvo in šport. »Bela Knjiga o Vzgoji in Izobraževanju v Republi- ki Sloveniji,« March 31, 2011. http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knji- ga_2011.pdf. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. »Resolucija o Nacionalnem Programu Visokega Šolstva,« Maj 2011. http://www.uradni-list.si/1/conten- t?id=103885. Munar, Ana María. »Is the Bologna Process Globalizing Tourism Education?« Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Tourism Education 6, no. 2 (2007): 68–82. 604 A Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. »Brošura nali Nakvis,« April 5, 2013. http://test.nakvis.si/sl-SI/Content/GetFile/235. za vis ———. »Nakvis.si,« n.d. http://test.nakvis.si/sl-SI/News/Details/120. okoš Paris, Cody Morris. »Social Constructivism and Tourism Education.« o Jour- lsk nal of Hospitality, Leisure, Sports and Tourism Education 10 (2011). http:// ih št www.jisctechdis.ac.uk/assets/hlst/documents/johlste/vol10no2/PP3385Pa- udi ris103to108.pdf. jskih p Praprotnik Gomzi, Silva. »Izobraževanje Kot Pomemben Element Turizma.« ro 2009:124. Portorož: Založba Turistica, Fakulteta za turistične študije Porto- gram rož, univerza na primorskem, 2009. ov s p Stergiou, Dimitrios, David Airey, and Michael Riley. »Making Sense of Tourism od Teaching.« Annals of Tourism Research 35, no. 3 (2008): 631–649. ročja t Zagonari, Fabio. »Balancing Tourism Education and Training.« International ur Journal of Hospitality Management 28, no. 1 (2009): 2–9. izma v S loveniji 605 2 – s t 4 u .– o r Kolesarski turizem kot nova poslovna 2 u 5 s ize . o tv k a m priložnost za hotelirje t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Cycling tourism, a new business opportunity for hotel 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n managers o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Dora Najrajter , S n n e p l m ov Šolski center Slovenj Gradec, Višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a dora.najrajter@sc-sg.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Ob naraščanju zavesti o zdravju in vse večji želji po individualizmu v turizmu smo priča razvoju novih trendov, ki pomenijo premik od klasičnega počitnikovanja k alternativnim in aktivnej- šim oblikam turizma z vključenimi elementi športa, kulture in izobraževanja.Kolesarske poti predstavljajo velik potencial za turistično dejavnost, kljub temu pa je potrebno v razvoj tovr- stnega turizma tudi nekaj vložiti. Za to ni dovolj samo zgrajena kolesarska infrastruktura, am- pak v smislu reka »turizem smo ljudje«, predvsem vlaganja v osveščanje vseh ljudi, ki živijo na območju nastajanja nove kolesarske destinacije. Primerjava tujih standardov z domačimi po- kaže, da imamo v Sloveniji primerljive pogoje za pridobitev specializacije kolesarskega hotela v osnovni ponudbi. V višjih kakovostnih razredih pa so hoteli v tujini visoko specializirani in na- menjeni tekmovalnim kolesarjem. Ključne besede:kolesarski turizem 1, hotel 2 Summary With the increasing awareness of health and with growing desire for individualism in tour- ism, we are witnessing the development of trends that involve a step away from a tradition- al holiday towards more alternative and active form of spending a holiday with elements like sport, culture and education. Paths for bicycles represent a great potential for a tourism activ- ity, however, it is necessary to invest in that type of tourism. A built cycling infrastructure it is not enough. In sense of a saying »Tourism are people.«, it is important to invest in awareness of all the people who are living in the area with a future cycling destination. Comparison with foreign standards shows that in Slovenia we have acomparable conditions to obtain a specialist cycling hotel in a basic offer. In the higher quality ranks of hotels abroad, there are highly spe- cialized hotels for professional cyclists. Key words: cycling tourism1, hotel 2 607 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Povezovanje rekreacije in turizma ter razvoj športnih produktov v turizmu posta- k a m t r o ja , iz jata vse bolj aktualno. Priljubljena oblika športne aktivnosti je kolesarjenje. Kolo je b n e je u o r 2 b v življenju človeka prisotno od rane mladosti, ko malčki uporabljajo pomožna ko- 0 s r 1 p a 3 e leščka, pa vse do upokojencev, ki gredo s kolesom po pokojnino. Ohranjanje rav- , P š žev n o e p notežja na kolesu je temeljno znanje, ki ga kolesar pridobi s prakso in tudi pogu- r a to o n r s mom. Danes se kolo uporablja kot prevozno sredstvo, sredstvo za rekreacijo, pa o l j ov e ž i , S n n tudi kot športni rekvizit. Kolesarji kot turisti prinašajo denar in dajejo barvitost e p l m ov turistični dejavnosti. So potencialne stranke lokalnim ponudnikom blaga in sto- r a e i n h n i o ritev in pomenijo gibalo lokalnemu podjetništvu ter možnost za izboljšanje stan- j a a d g no e darda skupnosti in posameznikov. Samo v sožitju z okoljem in družbeno odgovor- s m ti – en nim ravnanjem lahko postane kolesarski hotel gibalo napredka in pomemben člen t v napredku kraja in regije. Na podlagi 2. člena Zakona o spodbujanju razvoja tu- rizma (2004) je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da se turizem opredelju- je kot eden od najpomembnejših gospodarskih sektorjev, ki ustvarja nova delov- na mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnoteženi regionalni razvoj. Strategi- ja razvoja Slovenskega turizma 2012–2016 med temeljnimi usmeritvami slovenske turistične ponudbe v okviru pojma »aktivna Slovenija« izpostavlja kolesarjenje kot eden najpomembnejši in trajnostni proizvod aktivnih počitnic z več kot 8.000 km označenih kolesarskih poti. Turistični proizvod kolesarjenje vodi in razvija Gospodarsko interesno združenje Pohodništvo & kolesarjenje, ki deluje od aprila 2008. V Sloveniji je 72 specializiranih hotelskih in apartmajskih nastanitev za ko- lesarje (Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016). Temeljni strateški cilj razvoja turističnega kolesarjenja v Sloveniji, ki je bil postavljen že pred leti v kva- litetno pripravljeni Strategiji razvoja turističnega produkta kolesarjenje v Sloveni- ji, je povečati število kolesarskih turistov na celotnem ozemlju Slovenije in doseči ustrezen ekonomski obseg te dejavnosti. Kolesarski turizem1 in kolesarske destinacije Športna rekreacija je pomemben segment sodobne hotelske ponudbe. V porastu je zanimanje za različne vrste kolesarjenja kot rekreativne aktivnosti, povezane s programi zdravja in dobrega počutja in kot športnega ter turističnega kolesarjenja, obarvanega z odkrivanjem narave in kulturne dediščine. Najnovejši trend kolesar- jenja, kolesarki turizem, pomeni potovanja med mesti s kolesom zaradi relaksacije in rekreacije. Najpomembnejša značilnost teh potovanj je, da se s seboj ne nosi ve- liko prtljage. Včasih kolesarjevo prtljago vozi spremljajoče vozilo, ki spremlja kole- sarje turiste. Kolesarski turizem se je najprej pojavil v Nemčiji kot obrečne kolesar- ske poti in kot romantične poti, ki povezujejo srednjeveška mesta. Glavni motivi kolesarskega turista je želja po zdravem načinu življenja v naravi, po relaksaciji in 1 Roadbike Holidays 608 Ko počitku. Glede na pomembnost vožnje s kolesom, je za nekatere kolesarjenje glav- les na aktivnost na potovanju, drugi pa ga jemljejo kot eno od aktivnosti v času do- arsk pusta. Takšne turiste zanimajo krožna potovanja po neprometnih cestah. Velika i tu kolesarska tržišča Evropske unije so: Francija, Nemčija, Avstrija, Švica, Velika Bri- rize tanija, Nizozemska, Danska, Belgija in Španija. Mreža varnih in za vožnjo prijet- m k nih in dobro označenih kolesarskih poti je evropski standard v razvoju kolesarske- ot n ga turizma. Območje, ki se želi v Sloveniji predstavljati kot kolesarska destinacija ova p mora izpolnjevati kriterije, ki jih je razvila Slovenska turistična organizacija. Imeti os mora kolesarsko informacijsko točko, specializirano namestitev za kolesarje, ozna- lovn čene najmanj tri kolesarske poti, zemljevid ali panoramsko karto kolesarskihpoti, a pr usposobljene kolesarske vodnike, možnost izposoje in servisa koles. iložnost z Profil povprečnega kolesarskega turista 2 a h Povprečen kolesar je trenirani amater, ki si rad sam organizira kolesarka potova- otel nja, brez rezervacij v naprej. Kolesarjenje mu je strast, zato zanj namenja pomem- irje ben delež časa in denarja. Potuje v paru ali manjših skupinah. Najštevilčnejši so mladi kolesarji med 20. in 29-tim letom, druga številčnejša skupina pa so starej- ši kolesarji, stari med 40 in 55 let. Povprečno prevozijo med 40 in 80 km dnevno. Za kolesarja je pomembno dobro kolo in dodatna oprema: čelada, rokavice in ko- lesarske hlače. Porast kolesarskega turizma in njegova ponudba ter povpraševanje je različna po državah Evropske unije. Kolesarji so dobri potrošniki, saj na potova- nje vzamejo minimalno opreme. Zanje je nepogrešljiva nastanitvena in gurman- ska ponudba. Privoščijo si prenočitve v hotelih, prehranjujejo pa se v restavracijah kje ob poti. Zanje so privlačne tematske poti in take, ki jih pritegnejo z zanimi- vostmi, raznolikostjo prostora in spremljajočo ponudbo. Kolesarji so v povprečju visoko izobraženi in materialno dobro situirani. Slovenski kolesarski trženjski standardi3 za hotele in druge objekte4 Namen uvajanja kolesarskih trženjskih standardov (KTS) je večja prepoznavnost kolesarskih produktov, razvoj kakovostne ponudbe za kolesarje, njeno diferencira- nje od konkurence ter boljša izkoriščenost vseh potencialov. KTS določajo kriteri- je za pridobitev statusa kolesarske turistične nastanitve, kar zagotavlja visok nivo storitev, ki zadostijo potrebam in pričakovanjem gostov. Vsem ponudnikom v ko- lesarskem turizmu je skupno, da jim je kolesarjenje glavni produkt njihove ponud- be. V slovenskih hotelih, hostlih, penzionih, apartmajskih objektih in turističnih kmetijah, kjer je posebej poskrbljeno za kolesarje, se specializirane kolesarske na- 2 Raziskava med kolesarji na izbranih slovenskih kolesarskih destinacijah 3 Kolesarski standardi (KTS) 4 Kolesarske nastanitve 609 2 – s t 4 u .– o r stanitve, glede na kvaliteto ponujenih storitev, označujejo s številom koles. Osnov- 2 u 5 s ize . o tv no raven ponujajo nastanitve z enim kolesom, najširši razpon in najvišjo kakovost k a m t r o ja , iz storitev pa nudijo namestitve s 5 kolesi. Pri ugotavljanju, ali je prosilec upravičen b n e je u o r 2 do znaka specializacije, sepreverja: zagotavljanje turističnih informacij za kolesar- b 0 s r 1 p a je, obseg ponudbe kolesarskih programov in paketov, dosegljivost usposobljenih 3 e , P š žev n o e p kolesarskih vodnikov, primernost prostora za kolesa in opremo, servisa in mož- r a to o n nost popravila kolesa, možnosti pranja in sušenja oblačil, možnost izposoje koles r s o l j ov e ž i in opreme, organiziranost prevoza kolesarjev, koles in prtljage, gostinska ponudba, , S n n e p l m ov dodatna ponudba za kolesarje in kolesarska infrastruktura v okolici. r a e i n h n i o j a a d g no e Turistične informacije za kolesarje s m ti – en Kolesarjem morajo biti na voljo stalne, ažurne, pisne in ustne informacije ter nas- t veti. Standardi zahtevajo, da je na vidnem mestu v objektu urejen kolesarski info kotiček s kolesarskimi kartami, turističnimi informacijami in nastanitvenimi mo- žnostmi v okolici nastanitve in po celi Sloveniji, da si lahko kolesarji kadarkoli sami pridobijo nujne informacije, ki jim olajšajo bivanje in kolesarjenje na dolo- čenem področju. Primerna je tudi posebna mapa z zbranimi katalogi, ki jo gostje lahko dobijo na vpogled. Na razpolago jim morajo biti tudi ostale informacije, ki bi jih utegnile zanimati: podatki o najbližjem kolesarskem servisu in trgovini (lo- kacija, delovni čas, telefon), pisne informacije o kolesarjem prijaznih gostiščih v okolici (lokacija, telefon), vozni redi javnih prevoznih sredstev v okolici (avtobus, vlak, telefonska številka taksi službe), ponudba kolesarskih paketov s cenami, ki jih nudi objekt, v slovenskem in vsaj še enem tujem jeziku, številka telefona za klic v sili. Kolesarjem mora bitizagotovljena pomoč pri iskanju in rezervaciji prenočišč. Odlično je, če je v info kotičku omogočena priključitev na internet, še boljši pa je internetni kotiček. Kakovostni promocijski in predstavitveni materiali so primer- ni kolesarski zemljevidi ter ustrezna predstavitev in dostopnost informacij na in- ternetu. Med naštetim je najaktualnejša oblika informiranja spletna stran, kjer je mogoče sproti ažurirati podatke, medtem, ko lahko tiskane izvedbe hitro zastari- jo in so njihovi podatki neuporabni ali pa nepopolni. Kolesarski turisti potrebuje- jo informacije o tem, kje so, kje bodo v kratkem in kje lahko najdejo, kar potrebu- jejo. Pomembni so podatki o tem, koliko kilometrov je še do prvega naselja ali več- jega mesta. Vsi zemljevidi, potokazi in pomembni objekti morajo biti dobro ozna- čeni, kajti po prevoženih osemdesetih kilometrih, so vsi zgrešeni kilometri razlog, da se na tak kraj kolesar več ne vrača. Ponudba kolesarskih programov in paketov Hotel mora sprejeti kolesarje tudi samo na prenočitev in objaviti ceno nočitve za eno noč. Kolesarski popotniki se v posameznem kraju zadržujejo krajši čas, kot os- tali turisti, zato so za njih privlačnejše tiste nastanitve, ki sprejemajo goste za eno 610 Ko nočitev in imajo temu primerne tudi cene. Ponudba hotelskih kolesarskih progra- les mov in paketov mora vsebovati tudi ceno. Pri načrtovanju kolesarskih tur kolesar- arsk ju pomaga kolesarski vodnik ali kdo od zaposlenih. Po standardih naj bi imel ho- i tu tel izdelan najmanj 4 dnevni program kolesarskih poti v okolico, za višji standard rize pa se zahtevajo izdelani 7 dnevni programi. Enkrat tedensko mora biti organizira- m k na vodena tura. Osnovni pogoj za razvoj in učinkovito izvajanje kolesarske ponud- ot n be, je stalna prisotnost osebe, ki se aktivno ukvarja s kolesarjenjem. Kolesarji pri- ova p čakujejo, da se bodo o svojih turah, počitnicah, načrtih in problemih pogovorili os s kompetentno osebo, ki sama kolesari in se spozna na kolesarjenje. Slovenska tu- lovn ristična organizacija je objavila kriterije za izdelavo in opisov kolesarskih tur. Pri- a pr čakuje se, da opis vsebuje ime ture, opis poti, krajše besedilo, ki kolesarju poma- ilož ga izbrati zanj primerno pot, itinerar, seznam krajev na poti, dolžino ture v kilo- nos metrih, skupen vzpon, seštevek višinskih razlik v metrih, ocena potrebnega časa v t za h urah (hitrost povprečnega kolesarja), tip terena (ravnina, rečna dolina, hribovje), ot tip poti(kolesarska steza, kolovoz, gozdna cesta, asfaltirana lokalna cesta), pripo- elirj ročljiv tip kolesa (gorsko kolo, cestno kolo, treking), zanimivosti ob poti. Priporo- e čljive informacije za opis tur so še: ocena težavnosti, skupen spust, maksimalni na- klon (v %), kolesarski servisi, kolesarjem prijazne gostilne, fotografije ipd. Ponud- ba različnih paketov in organiziranega vodenja dajekolesarjem občutek organizi- ranosti in varnosti. Upoštevati je potrebno, da je več različnih vrst kolesarjev, z raz- ličnimi željami in potrebami in temu ustrezno se mora prilagajati ponudba. Hote- li bi lahko ponujali posebne popuste za večje skupine kolesarjev (kolesarski klubi, združenja, skupine za usposabljanje). Kolesarski vodniki V hotelu naj bo na razpolago najmanj eden kolesarski vodnik z veljavnim med- narodno priznanim certifikatom, zaželeno pa je, da jih je več. Ob preverjanju iz- polnjevanja pogojev iz standarda, je potrebno predložiti fotokopije certifikatov in pogodbe z vodniki. Organiziran potek vodenja kolesarjev pomeni vnaprej prip- ravljen načrt počitkov, prehranjevanja, prenočitev in ostalih podpornih aktivno- sti. Kolesarske ture so zabavne počitnice in tudi izobraževalne izkušnje. Za kole- sarje, ki jim kolesarjenje pomeni obliko rekreacije na dopustu, je organizirano vo- denje kolesarskih tur prednost za hotel, ki ima to v svoji ponudbi. Nekatere ture so namenjene ležernim in v hedonistično naravnanim kolesarjem, ki se jih razva- ja v prestižnih hotelih in z gurmanskimi specialitetami. Ture se razlikujejo po te- žavnostnih stopnjah in sicer od tistih, kjer se zahteva dobra mera fizičnega napo- ra in visoka kondicijska pripravljenost kolesarjev in vodnika, do tistih, ki potekajo zgolj po urbanih središčih ob ogledovanju kulturnih in zgodovinskih znamenito- sti. Hotelski kolesarski vodniki vodijo kolesarje, jim razkažejo zanimivosti in po- jasnijo dejstva. To morajo biti ljudje, ki imajo dovolj znanja, sposobnosti in ustre- 611 2 – s t 4 u .– o r zne osebnostne lastnosti, predvsem pa naj bodo prilagodljivi, prijazni, komunika- 2 u 5 s ize . o tv tivni, dobro telesno pripravljeni in z znanjem o popravilu koles, poznavanju okoli- k a m t r o ja , iz ce, zanimivosti, zgodovine, ljudi, jezika, kulture ipd. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Prostor za kolesa in opremo , P š žev n o e p Na vidnem prostoru pred objektom mora biti najmanj pet kvalitetnih stojal za ko- r a to o n r s lesa, za višji standard pa se jih zahteva okoli 25 takih stojal. Primerno in varno par- o l j ov e ž i , S n n kiranje koles pred hotelom, gostilno, trgovino ali na kolesarskih počivališčih po- e p l m ov r a meni, da so kolesa in prtljaga pod nadzorom, zaščitena pred krajo in vremenom. e i n h n i o j a Udobno in varno parkiranje koles zagotavljajo vzdrževana kolesarska stojala, očiš- a d g no e čena okolica in nočna osvetlitev parkirnega mesta. Kolesarnica je poseben garažni s m ti – en prostor za kolesa z možnostjo brezplačnega parkiranja in zaklepanja posamezne- t ga kolesa. Namenjena je varnemu spravljanju koles gostov, če je le možno v pritlič- ju. Odlična rešitev je kolesarska soba z video nadzorom. Urejena mora biti v objek- tu, v katerem kolesarji prenočujejo ali v njegovi neposredni bližini, oddaljena naj- več 50 metrov. V kolesarnico imajo dostop le gostje hotela in zaposleni. Prostor se stalno zaklepa, ključ pa mora biti kolesarjem ves čas na razpolago. Pri izbiri pros- tora je potrebno upoštevati enostavnost dostopnosti s kolesi, velikost prostora pa mora biti v sorazmerju s številom koles in z velikostjo objekta. Kolesarnico je pri- poročljivo posebej zavarovati proti kraji pri zavarovalnici. Potreben je tudi prostor za hranjenje prtljage in opreme. Hoteli, ki imajo manj kot 15 postelj, morajo za do- sego višjega standarda imeti tolikšno število stojal, ki ustreza 70 odstotkom njiho- vih ležišč. Servis in popravilo koles Standardi zahtevajo, da mora hotel kolesarskemu turistu nuditi možnost izpo- soje kolesarskega orodja za osnovna popravila, za polnjenje in kontrolo pritiska v zračnicah in možnost pranja koles. V bližini hotela, oziroma največ 25 kilometrov stran, naj bi bil servis koles. Hotel mora zagotoviti brezplačni prevoz pokvarjenega kolesa do najbližjega servisa in nadomestno kolo. V hotelu naj bi bila kolesarju na voljo usposobljena oseba za pomoč pri osnovnih popravilih organizirana prodaja različnih zračnic, če v kraju ni kolesarske trgovine ali je oddaljena več kot 10 km. Kolesarsko orodje mora biti kolesarjem stalno na voljo na recepciji, v kolesarnici ali na drugih primernih, stalno dosegljivih točkah v objektu. Orodje mora vsebo- vati: imbuse, ključe, pripomočke za krpanje zračnic, ključ za zapenjanje verige in orodje za napenjanje špic. Najprimernejši je poseben komplet v kovčku z vsem ko- lesarskih orodjem, ki ga je mogoče kupiti na vseh bolje založenih prodajalnah s ko- lesarsko opremo. Za popravila bi moral biti predviden poseben delovni kotiček ter prostor za čiščenje in pranje koles s potrebnimi pripomočki in materialom, tudi z olji in mastmi. 612 Ko Možnost pranja in sušenja oblačil lesa V hotelu naj bi imel kolesar možnost pranja in sušenja kolesarskih oblačil in čev- rsk ljev. Po standardih mu mora biti v sobi na voljo poseben obešalnik za sušenje kole- i tur sarskih oblačil izven omar, lahko v kopalnici ali nad radiatorji. Sušenje čevljev in izem k premočenih oblačil čez noč je za kolesarje pomembno v vseh letnih časih V hotelu o je potrebno zagotoviti gostom dostopno ogrevano mesto (npr. električni radiator z t nov obešalniki), kjer si lahko sami posušijo premočene stvari. Koristen bi bil tudi tek- a p stilni servis in možnost nakupa kolesarske obleke in spodnjega perila. oslovna p Izposoja koles in opreme ril Po standardih mora kolesarski hotel zagotoviti možnost najema koles v kraju ali v ožn samem hotelu. V hotelu naj bi bilo na razpolago najmanj 5 koles srednjega razreda ost z in najmanj 15 koles višjega razreda. Število koles je odvisno od kategorije nastanit- a h venega objekta. Kolesa morajo biti različnih velikosti, najmanj dva pa primerna za otel otroke (15'). Obstajati mora tudi možnost izposoje otroškega sedeža z naslonjalom. irje V specializiranih kolesarskih hotelih se pričakuje višji standard in kvaliteta opre- me kot v ostalih turističnih obratih. Predpisani minimalni standardi s cenovnimi razredi: treking kolo v vrednosti med 350 in 500 evri, cestno kolo v vrednosti med 800 in 1.000 evri, ter gorsko kolo v vrednosti med 450 do 650 evrov. Kolesarske če- lade za izposojo naj bodo različnih velikosti in z atestom. Število kolesarskih čelad mora biti enako številu koles. Transport kolesarjev, koles in prtljage Kolesarski hotel mora zagotoviti organiziran prevoz kolesarjev in koles ter transfer prtljage do naslednjega ali od prejšnjega prenočišča, ali organizirati lasten prevoz. Prevoze kolesarjev in koles lahko za kolesarski hotel pogodbeno opravlja speciali- zirana športna agencija ali drug ponudnik, ki ima za to primerno opremljena vozi- la (kombi, prikolico za prevoz koles) in je vedno na razpolago gostom hotela. Ho- tel ob pregledu predložiti pogodbo in fotografije vozil ali prikolice. Podporno vo- zilo prevaža prtljago, lahko pa nudi tudi oskrbo kolesarjev s hrano na poti za več- je udobje kolesarskih tur. Gostinska ponudba Kolesarjem prijazna gostinska ponudba naj bi bila celodnevna. Zajema uravnote- ženo in energijsko prilagojeno prehrano za potrebe oseb, ki so fizično aktivnejše, predvsem pa obogaten zajtrk, mueslije, sadje in polnozrnata živila, ponudbo pol- novrednega vegetarijanskega obroka, »lunch pakete« za kolesarske ture, posebne kolesarske pijače (energetski napitki) in vitamine, energetske tablice in prigrizke, možnost večerje bogate z ogljikovimi hidrati, solate, sadje ter ponudbo tipičnih lo- kalnih in regionalnih jedi. Med obratovanjem hotele mora biti v ponudbi vsaj en 613 2 – s t 4 u .– o r topel obrok. Kakovost gostinske in nastanitvene ponudbe pomeni dobra gostin- 2 u 5 s ize . o tv ska in trgovinska ponudba ter nastanitev s kvalitetno ponudbo zajtrkov v sami na- k a m t r o ja , iz mestitvi ali njeni bližini ali možnost kuhanja v samem objektu. Kolesarjem prila- b n e je u o r 2 gojena ponudba pijač so na primer 0,5 l sadni sokovi z mineralno vodo in sadni ter b 0 s r 1 p a zeliščni čaji. Njihova cena naj bi bila nižja kot cena piva. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Dodatna ponudba za kolesarje o l j ov e ž i , S n n Dodatna ponudba za kolesarje vsebuje prvo pomoč, ki jim je na razpolago, mož- e p l m ov r a nost klica v sili, alternativne programe v primeru slabega vremena, savno in masa- e i n h n i o j a žo v kraju ali v objektu.V hotelu mora biti v informacijskem kotičku objavljena te- a d g no e lefonska številka animacije ali recepcije za primere nujne pomoči kolesarjem, kot s m ti – en je na primer pokvarjeno kolo, lažje poškodbe kolesarjev ali težave s kondicijo. Pri- t poročljivo je izdelati in napisati načrt ukrepov za zaposlene, da so seznanjeni, kako je potrebno na hitro ukrepati. Upravičene storitve v primeru klica v sili (prevoz poškodovanih do hotela) so praviloma brezplačne. Kakovostna dodatna ponud- ba zajema gledališke, glasbene in umetnostne prireditve, pestro ponudbo ostalih športnih programov, knjigo gostov za kolesarje, razpoložljivo medicinsko osebje in fizioterapevta, opremljen telovadni prostor, možnost elektronskega plačevanja, seznanitev s pestrostjo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, etnološke poseb- nosti, ponudbo ustreznih in zanimivih tematskih poti, ki imajo zanimivo zgod- bo. Hoteli višjega standarda, imajo na razpolago bazene, organizirajo tekmovanja, na razpolago so prodajalne s potrošnim kolesarskim materialom, tiskovine, oseb- ne potrebščine, športna oblačila, športna prehrana in podobno. Ponujajo tudi fri- zerske, kozmetične, pedikerske storitve, servis koles, zdravstvene in velnes stori- tve. Za primer slabega vremena se lahko ponudijo tematska izobraževanja, delav- nice in druga usposabljanja, promocije novih izdelkov in njihova predstavitev z možnostjo testiranja. Rekreativno kolesarjenje ni osnovano na principu »sedi in vozi«, kot ga veliko kolesarjev doživlja, ampak je zaželena, če že ne nujno potreb- na, kolesarska vzgoja, da bi se na ta način izognili vsem neprijetnostim, do katerih lahko pride zaradi ukvarjanja s kolesarsko dejavnostjo. Profesionalni kolesarji ima- jo dovolj pomoči strokovnega osebja. Za vzdrževanje kondicije in telesne priprav- ljenosti so zaželene telovadnice oziroma druge možnosti organizirane ali individu- alne vadbe. Kolesarji radi med seboj izmenjujejo izkušnje na družabnih srečanjih, bodisi po enem od prej omenjenih dogodkov ali po družabnih igrah. Atraktivna je velnes ponudba, informacije o kulturnih, turističnih ali kolesarskih prireditvah in ponudba specifičnih, ciljno usmerjenih programov, na primerMTB parki. Kolesarska infrastruktura v okolici Kolesarska infrastruktura zajema označene kolesarske poti v okolici, GPS podat- ke o kolesarskih turah, možnost izposoje naprave GPS in podatke o kolesarskih 614 Ko prireditvah v kraju. GPS podatki postajajo nekakšen standard v vseh kolesarskih les destinacijah. Za kolesarske hotele je priporočljivo, da imajo možnost z medmrež- arsk ja sneti najpopularnejše kolesarske ture in poti v svoji okolici. Kakovost kolesar- i tu ske infrastrukture se meri v kilometrih kolesarju prijaznih cest in poti, ki so do- rize volj široke za kolesarje in ostale uporabnike. Meri se tudi po ustreznosti signali- m k zacije in dostopnosti do slikovitih poti in naravnih predelov, kulturnih in zgo- ot n dovinskih znamenitosti. Povezanost turističnih centrov omogoča načrtovanje in ova p urejanje daljših in več kolesarskih poti, tudi takih, ki so povezane v krožni tok. os Osnovna infrastruktura so urejene kolesarske poti, bodisi skupaj s cestnim prome- lovn tom ali še boljše, kadar so ločene. Najpomembnejše je, da so poti varne. Kolesarske a pr oznake morajo biti dovolj vidne tudi za voznike motornih vozil, saj jih tako opo- ilož zarjajo na prisotnost kolesarjev. Za varen dostop kolesarjev morajo biti poti utrje- nos ne, označene in očiščene ovir (steklo, veje, luknje, voda). Ob kolesarskih poteh so t za h priporočena počivališča in zavetja, stoli, klopi, pokrite verande ali paviljoni v par- ot kih. Kolesarje se lahko privabi s povsem preprostimi marketinškimi prijemi, kot je elirj na primer izvesek v izložbi trgovine ali nalepka na vratih. Prijaznost okolja priča- e rajo tablice »kolesarji dobrodošli«. V gostinskih lokalih so lahko »kolesarski me- niji«, ponekod po Avstriji se pojavljajo pred gostilnami table, ki kolesarje obvešča- jo, da jim nudijo popust na hrano. Kolesarski hoteli5 Osnovni namen izvajanja hotelirske dejavnosti je ustvarjanje dobička z zadovolje- vanjem želja in potreb gostov. Še posebej v časih krize, kjer tudi turistična dejav- nost doživlja stiske, je lahko kolesarski turizem nova razvojna usmeritev hotela, ki je ekološko čista in trajnostno naravnana. Poleg namestitve, prehrane in točenja pijač, hoteli ponujajo gostom dodatne storitve, s katerimi lahko izražajo tematsko orientiranost hotela. Kolesarski hoteli se od ostalih hotelov ločijo predvsem po tem, da razpolagajo z vsem, kar potrebuje kolesar. Namestitvene zmogljivosti, ki so prilagojene kolesarju, pomenijo zanj udobje in zato jih rajši izbirajo, kot nastanitev v nekolesarskih hotelih, četudi je cena višja. Hoteli lahko v sodelovanju z lokalno skupnostjo spodbujajo razvoj kolesarskega turizma, iščejo obstoječo neizkoriščeno infrastrukturo, ki jo predstavljajo stranske in podeželske ceste terposkušajo sku- paj oživiti zapuščene poti. Kar nekaj primerov je na Koroškem in v Istri, ko za ta namen služijo neuporabne železniške poti, opuščeni železniški predori in viaduk- ti, celo opuščeni rudarski rovi. Kolesarski turizem je v vzponu6 inpredstavlja dobro tržno nišo za hotelirje, saj so kolesarji nadpovprečniuporabniki storitev, ki so jim na voljo. Kolesarki hoteli se delijo v pet kategorij, odvisno od obsega izpolnjevanja standardov. Kolesarski hotel 1. stopnje (z enim kolesom) ponuja informacije o ko- 5 Kolesarske nastanitve 6 Strategiji razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji 615 2 – s t 4 u .– o r lesarskih poteh po okolici, prenočišče brez doplačila in varen prostor za shrambo 2 u 5 s ize . o tv kolesa. Ima osnovno opremo za popravilo koles, kolesarsko pralnico ter pralnico in k a m t r o ja , iz sušilnico kolesarske opreme. Nudi zajtrk, bogat z ogljikovimi hidrati, prvo pomoč b n e je u o r 2 in prevoz do najbližjega kolesarskega servisa. Kolesarski hotel 2. Stopnje (z dvema b 0 s r 1 p a kolesoma) nudi poleg osnovnih informacij o kolesarskih poteh še kolesarske ze- 3 e , P š žev n mljevide in podatke o kolesarjenju v drugih delih Slovenije. Na voljo ima kolesar- o e p r a to o n skega vodnika, dostop do interneta in posebne namestitvene aranžmaje. V hotelu r s o l j ov e ž i je na razpolago pet koles srednjega razreda in organiziran prevoz koles in opreme , S n n e p l m ov na želeno destinacijo. Kolesar lahko na pot vzamete pripravljeno kosilo in energet- r a e i n h n ski napitek. Kolesarski hotel 3. stopnje (s tremi kolesi) ima dva kolesarska vodnika i o j a a d g n in osebje, ki svetuje pri načrtovanju kolesarskih poti. Vsaj štirikrat tedensko se or- o e s m ti – en ganizirajo vodeni kolesarski izleti po okolici, ponujena je tudi pomoč pri rezerva- t ciji nastanitve v drugih krajih. Kolesa so shranjena v posebnem prostoru, na voljo je orodje za popravilo koles in deset koles srednjega razreda, ki jih lahko gosti na- jamejo ter alternativne programi v primeru slabega vremena. Kolesarski hotel 4. stopnje (s štirimi kolesi) ima več kolesarskih vodnikov in vodene kolesarske izle- te vse dni v tednu. V hotelu prodajajo kolesarske pnevmatike, ponujajo brezplačen prevoz do kolesarskega servisa ter uporabo nadomestnega kolesa. V takem hotelu se lahko najame 15 vrhunskih koles. Hotel nudi svoj prevoz za kolesarja in kolesar- sko opremo, posebni jedilni meni za večdnevne kolesarske ture in energetske ta- blice ter napitke. V hotelu je savna, v bližini pa masažni salon. Kolesarski hotel 5. stopnje (s petimi kolesi) poleg prej naštetih storitev nudi svoj masažni salon in na- jem GPS navigacijskih naprav. V vsaki hotelski sobi so posebne sušilne naprave za perilo. V hotelu lahko gostje najamejo 20 vrhunskih koles. Na voljo imajo jedilni meni, bogat z ogljikovimi hidrati, svežim sadjem in zelenjavo. V bližini takega ho- tela prirejajo kolesarske prireditve. S petimi kolesi je označena ponudba, kjer je ko- lesarjenje prioriteten produkt v hotelu in kjer živijo s kolesarji. Osnovni razvojni cilj turističnega kolesarjenja je vzpostavitev nacionalne mreže kolesarskih turistič- nih poti, povezanih z mednarodnimi potmi. V tem kontekstu sodelovanje v veri- gah tujih kolesarskih hotelov pomeni za naše hotelirje lažjo in hitrejšo pot pri os- vajanju tega tržišča, povečanje znanja in usposobljenosti na področju turističnega kolesarjenja, izboljšanje kakovosti in pestrosti ponudbe, razvoj standardov in tudi povečanje prepoznavnosti Slovenije kot kolesarju prijazne turistične destinacije na tujih trgih. Kolesarski hotel lahko posluje na podlagi pogodbe o franšizi. V Evro- pi7 je precej poznana veriga kolesarskih hotelov8 pod imenom Allgemeiner Deut- scher Fahrrad Club (v nadaljevanju ADFC). Njihov cilj je razvijanje kolesarskega turizma, posredovanje kolesarskih informacij ter ponudba storitev gostiščem, na- stanitvenim objektom in kolesarjem. Za povečanje kvalitete storitev kolesarskim turistom so začeli z izvajanjem projekta kolesarju prijazna gostišča in nastanitve 7 Bett + bike, http://www.bettundbike.de/bb_betriebeinfos.html (19.8.2013) 8 Bike Europe, http://bikes.eu5.org/ (23.9.2013) 616 Ko Bett&Bike. V Italiji je veriga hotelov specializiranih za kolesarje Consorzio Italy les bike hotels. Združenje v sodelovanju z zavarovalnico Lloydś poskrbi za zavaroval- arsk ni paket za vse goste njihovih hotelov, tudi izven ozemlja hotela in med vožnjo s i tu kolesom. V Avstiji je poleti leta 2010 prvič zaživela Roadbike Holidays organizaci- rize ja, ki združuje in promovira izbrane kolesarske hotele. V verigo Roadbike so vklju- m k čene države: Avstrija, Italija, Nemčija, Hrvaška, Španija. ot nova p Zaključek oslov Športni turizem postaja, poleg kulturnega in poslovnega, eden najhitreje razvija- na p jočih se turističnih produktov. Kljub temu, da še vedno prevladujejo počitnice kot ril oblika oddiha, se te vse bolj kombinirajo z aktivnejšimi oblikami turizma. Kole- ožn sarski turizem lahko predstavlja resno poslovno priložnost in močno gospodar- ost z sko panogo, ki bogati lokalno okolje in omogoča zaposlitve. Zaradi trenda kole- a h sarskih popotovanj se na trgu pojavljajo kompleksni turistični proizvodi, ki terja- otel jo svojo tehnologijo, organizacijo in trženjski pristop, da je z vidika uporabnikov irje in ponudnikov dosežen optimalen učinek. Kolesarji so dobri gostje, ki minimal- no obremenjujejo lokalno okolje. Pripeljejo se po kolesarskih stezah in ne obreme- njujejo prometa, ne zavzemajo parkiranih mest, ne obrabljajo infrastrukture in ne proizvajajo hrupa in onesnaženja. Za kakovost ponudbe, s katero se lahko priteg- nejo domači in tuji kolesarski turisti, bi moral skrbeti nacionalen organ, ki bi iz- vajal nadzor standardizacije. Ni dovolj, da različne turistične organizacije in pod- jetniki razumejo in poskrbijo za potrebe kolesarskih turistov, s kolesarskim turiz- mom mora zaživeti celotno okolje. Na nacionalnemnivoju je potrebno vzpostavi- ti sistem monitoringa in statističnega spremljanja gibanj na področjukolesarskega turizma v Sloveniji in poskrbeti za usklajeno medresorsko in medregionalno delo- vanje. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativno- sti, razvoja, investicij in turizma (krajše SPIRIT Slovenija) obdobno poziva hotele, kampe in druge nastanitvene obrate k oddaji prijav za ocenjevanje hotelov in dru- gih nastanitvenih obratov po kriterijih kolesarskih trženjskih standardov za pri- dobitev znaka kolesarskega hotela, drugega nastanitvenega obrata ali znaka kole- sarjem prijaznega kampa. Priložnosti za kolesarske hotele so kolesarske prireditve in tekmovanja ter njihova promocija. Literatura: Bett + bike, http://www.bettundbike.de/bb_betriebeinfos.html (19. 8. 2013) Bike Europe, http://bikes.eu5.org/ (23.9. 2013) Italy Bike Hotels, http://www.italybikehotels. it ( 18. 8. 2013) Kolesarske nastanitve,http://www.slovenia.info/si/Kolesarske-nastanitve.htm?- special_kolesar_nastanitve=0&lng=1 (15. 9. 2013) 617 2 – s t 4 u .– o r Kolesarski standardi (KTS), http://www.slovenia.info/?ps_standardi_kolesarje- 2 u 5 s ize . o tv nje=0&lng=1 (15. 8. 2013) k a m t r o ja , iz b n Raziskava med kolesarji na izbranih slovenskih kolesarskih destinacijah, http:// e je u o r 2 b www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2006/porocilo_kole- 0 s r 1 p a 3 e sarji_celo_4645.pdf ( 10. 9. 2013) , P š žev n o e p r a t Roadbike Holidays, http://www.roadbike-holidays.com/images/RBH_Hotellei- o o n r s o l j ov e stungen_EN.pdf (15.9.2013) ž i , S n n e p l m ov Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016, http://www.mgrt.gov.si/filead- r a e i n h n min/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategi- i o j a a d g no e ja_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf(10. 9. 2013) s m ti – en Strategiji razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji, http://www.turi- t zem-institut.si/strategija-razvoja-turisticnega-proizvoda-kolesarjenje-v-slove- niji.html (20.8. 2013) Trek Bycikyle, http://www.trekbike.it (10. 8. 2013) Turistične storitve za kolesarje, http://kolesarji.org/turisticne-storitve-za-kolesar- je/ (20. 9. 2013) Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT), Uradni list RS, št. 2/04 618 2 – s t 4 u .– o r Vpliv spremenjenih okoliščin (rebus sic 2 u 5 s ize . o tv k a m stantibus) pri turističnih pogodbah t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The influence of changeable circumstances 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n (rebus sic stantibus) in tourism contracts o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Dora Najrajter , S n n e p l m ov Šolski center Slovenj Gradec, Višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a dora.najrajter@sc-sg.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Razmere, v katerih živimo, so negotove in vedno bolj nepredvidljive. Prispevek daje teoretič- na izhodišča pri obravnavi vpliva spremenjenih okoliščin na sklenjene turistične pogodbe. Pog- led nazaj kaže, da ta klavzula oživi ob svetovnih krizah. Na področju turističnega poslovanja so nepredvidljive in neobvladljive okoliščine pogoste zaradi različnih državnih in gospodar- skih sistemov, naravnih značilnosti in vključenosti velikega števila kooperantov (hotelirji, pre- vozniki, turistični vodiči). Pogosta so tudi daljša časovna razdobja med sklenitvijo in izpolnit- vijo pogodbe. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene, je pregled in analiza primarne in se- kundarne literature. Ključne besede: spremenjene okoliščine pogodbe, rebus sic stantibus Summary The life conditions these days, are far more uncertain and unpredictable. This article is giv- ing theoretical starting points in dealing with the impact of changed circumstances on tourist contracts. A look back shows that this clause comes alive at the world crisis. In the field of tour- ist business are unpredictable and uncontrollable circumstances, due to various government and economic systems, natural features and the inclusion of a large number of services (hotel- iers, airlines, tourist guides). Often there are long periods between the contract conclusions and executions. Research methods that have been used were the review and analysis of the pri- mary and secondary literature. Key words: changed circumstances, rebus sic stantibus. Uvod V poslovnem svetu so nenadne spremembe odraz pospešenega življenjskega tem- pa. Takšne razmere poslovanja otežujejo izpolnjevanje pogodbenih zavez v pro- metu blaga in storitev, še posebej takrat, ko njihova izpolnitev sega nekam v pri- hodnost. Današnji socialni in gospodarski način življenja zahteva pravno kon- 619 2 – s t 4 u .– o r cepcijo, ki upošteva spremenjene okoliščine in njihov vpliv na pogodbe, vendar 2 u 5 s ize . o tv se pravni sistem v civilnem delunovim razmeram življenja ne zna in ne more pri- k a m t r o ja , iz lagajati s takšno naglico, potrebuje čas, da premišljeno in modro postavi nove b n e je u o r 2 pravne institute ali že obstoječe osveži z novo vsebino. Posledično prihaja do si- b 0 s r 1 p a tuacij, da se tudi v spremenljivem in nestabilnem času uporabljajo pravila, ki so 3 e , P š žev n o e p bila oblikovana v drugih, bolj predvidljivih okoliščinah. Zunanje, izredne, ne- r a to o n predvidljive okoliščine lahko povzročijo nezmožnost izpolnitve pogodbe, če se r s o l j ov e ž i jih ne da preprečiti, odkloniti ali se jim izogniti. V zadnjem stoletju je razvoj tu- , S n n e p l m ov rizma skokovito napredoval, po eni strani zaradi večje vedoželjnosti ljudi, pa tudi r a e i n h n zaradi odličnih transportnih in informacijsko komunikacijskih možnosti. Rim- i o j a a d g n sko pravo ni poznalo instituta spremenjenih okoliščin in njegovega vpliva na po- o e s m ti – en godbo. Takratni pravniki so dosledno vztrajali na obveznosti izpolnitve pogod- t benih zavez1. Svoje obveznosti se je dolžnik lahko rešil le, če je šlo za višjo silo, kar je označevalo nepredvidljiv dogodek, ki ga pravni subjekt ni mogel obvladati2. Teorija o spremenjenih okoliščinah se je začela razvijati v srednjem veku, ker so se v tistem času pojavile izrazite in nepredvidljive spremembe, ki so jih povzroča- le vojne in vojaški spopadi ter gospodarska nestabilnost3. V nekem smislu se po- dobna družbena in gospodarska negotovost pojavlja tudi danes in vpliva na vse segmente družbenega življenja. Načelo rebus sic stantibus bi lahko izpodkopalo postavljene temelje pogodbene discipline in povzročilo pravno negotovost, če ne bi šlo za hudo oškodovanje pogodbenih interesov ene od strank in očitno nepra- vičnost. Pravni viri, ki urejajo področje pogodb s turistično vsebino so Obliga- cijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, Posebne uzance v gostinstvu in tu- rizmu in avtonomni viri turističnega prava. Za sklenitev veljavne pogodbe mora- jo biti izpolnjene predpostavke o pravni in poslovni sposobnosti strank, soglas- ju prave volje, možnosti, dopustnosti in določljivosti predmeta pogodbe in v ne- katerih primerih tudi obličnost pogodb. Turistične storitve se izvajajo na osno- vi sklenjenih pogodb, iz katerih izhajajo pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. Če se dogovorjene obveznosti ne izpolnijo, je tista stranka, ki jih ni iz- vršila, drugi stranki odgovorna za škodo. Ponudnik turističnih storitev ne more vedno v naprej s pogodbo izključiti, niti omejiti svoje odgovornosti, če škoda nastopi, lahko pa dokazuje, da zanjo ni kriv. Turistične pogodbe se sklepajo med uporabniki turističnih storitev in turističnimi agencijami ( na primer pogodba o organiziranju potovanja in posredniška pogodba v zvezi s tem), med ponudni- ki turističnih storitev (hotelirji, gostinci, prevozniki) in turističnimi agencijami , med gostiteljem in gostom ter med prevoznikom in gostom. 1 Stojan Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava (Ljubljana, 1981) 2 Obligacijski zakonik, UPB1/ Ur.l. RS, št. 97/2007 3 Obligacijski zakonik 620 Vp Dolžnost izpolnitvene obveznosti pogodbenih strank liv s Udeleženci v pravnem prometu prosto urejajo pogodbena razmerja, vendar nev pre nasprotju z ustavo, prisilnim predpisi ali moralnimi načeli. Prosto urejanje pome- men ni, da subjektiodločajo, ali bodo sploh sklenili neko razmerje, sami si izberejo so- jen pogodbenika in sami določijo vsebino konkretnega razmerja. Posledica kršitve na- ih ok čela avtonomije volje strank je ničnost pogodbe. Ko pa je enkrat pogodba sklenje- oliš na, temeljno načelo pogodbenih razmerij zahteva, da se tudi izpolni, kot je bilo čin ( dogovorjeno. To je načelo pacta sunt servanda (dolžnost izpolnitve obveznosti, reb 9. člen)4, ki od pogodbenic terja strogo pogodbeno disciplino, ki se kaže v dolž- us s nosti izpolnite obveznosti in v odgovornosti za neizpolnitev pogodbe. Obvezno- ic st sti, ki izvirajo iz pogodbe lahko ugasnejo le, če so bile izpolnjene natančno tako, anti kot so bile dogovorjene, ali s soglasno voljo strank, ali na podlagi zakona5. Turistič- bus ne agencije, na primer, potnikom zagotavljajo, da bodo program potovanja izpe- ) pri t ljale, kot je dogovorjeno, razen v primeru nastanka izrednih okoliščin. V pogodbi ur ali v potrdilu o potovanju so dolžne navesti vse podatke in informacije, ki jih do- istič loča Zakon o varstvu potrošnikov: naziv in sedež organizatorja potovanja, podat- nih p ke o voznem redu in kakovosti prevoza, podatke o kraju namestitve, tip in katego- og rijo objekta, natančen program potovanja ter podatke o drugih storitvah, ki so za- odb jete v skupni ceni6. Navesti morajo skupno ceno za storitve, ki so predvidene v pro- ah gramu oz. pogodbi, rok za pritožbo in pod kakšnimi pogoji lahko potnik zahte- va razvezo pogodbe7. Od trenutka sklenitve pogodbe, pa vse do njene izpolnitve, lahko preteče dalj časa. Pravzaprav ponudniki blaga in storitev želijo sklepati po- godbe na daljši rok, ker si na takšen način dolgoročno zagotavljajo stabilnost do- hodka, kar jim prinaša ekonomsko varnost in uspešnost, lažje pa je tudi planira- nje potreb po delovni sili in racionalizacija stroškov. Za situacije, ko pogodbe ni mogoče izpolniti po krivdi ene ali druge stranke, predpisi in pogodba opredelju- jejo posledice takšnega ravnanja. Kadar pa pride do neizpolnitve ali nepravilne iz- polnitve pogodbe brez volje ene ali druge stranke, je situacija veliko bolj zapletena. Lahko pride do tega, da pogodbe sploh ni več mogoče izpolniti ali pa do situacije, ko je pogodbo mogoče izpolniti, vendar z bistveno večjimi napori in stroški, kot jih je stranka pričakovala ob sklenitvi pogodbe. Zaradi nesorazmernosti v obve- znostih pogodbenih strank, bi bilo vztrajanje na takšni izpolnitvi nesmiselno. Pri sklepanju dvostranskih odplačnih pogodb se izhaja iz načela enake vrednosti vza- jemnih dajatev (načelo ekvivalence)8. V nasprotnem primeru bi šlo za kršitev na- 4 Obligacijski zakonik 5 Obligacijski zakonik 6 Posebne uzance v gostinstvu in turizmu. (2010) 7 Posebne uzance v gostinstvu in turizmu 8 Obligacijski zakonik 621 2 – s t 4 u .– o r čela pravičnosti.9 Stranke morajo pri sklepanju pogodb spoštovati načelo vestnosti 2 u 5 s ize . o tv in poštenja10, in tudi kasneje pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti, ki k a m t r o ja , iz zanje izvirajo iz pogodbe. V pogodbenem razmerju so stranke pravno enakoprav- b n e je u o r 2 ne11, dejansko pa so ekonomsko, intelektualno pa tudi drugače v neenakopravnem b 0 s r 1 p a položaju. Pravo poskuša z različnimi instituti zagotoviti neko siceršnjo enakoprav- 3 e , P š žev n o e p nost, od vseh pravnih subjektov pa kljub temu zahteva, da morajo dosledno rav- r a to o n nati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in načelom vestnosti in poštenja12, ki r s o l j ov e ž i obema pogodbenima strankama nalaga dolžnost upoštevanja interesov vseh ude- , S n n e p l m ov ležencev istega razmerja, v vseh fazah pogodbenega razmerja13. Stranke morajo rav- r a e i n h n nati s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu za ustrezno vrsto pogodbenega i o j a a d g n razmerja. Skrbnost dobrega gospodarja velja za fizične osebe, skrbnost dobrega go- o e s m ti – en spodarstvenika pa velja za pravne osebe14. Glede na poklicno dejavnost pogodbe- t ne stranke, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, ki pomeni visoko stopnjo skrbnosti in upoštevanje pravil stroke ter poslovnih običajev. Kljub skrbnemu rav- nanju strank pa bi do spremenjenih okoliščin lahko prišlo zaradi napačne presoje vrednostnih momentov v prihodnosti15. V primeru, da turistična agencija ponuja aranžma ogleda nogometne tekme svetovnega prvenstva, je okoliščina, ki jo mora turistična agencija kot pogodbena stranka upoštevati, pravica vsake države člani- ce Šengenskega sporazuma, da začasno prekliče svoboden pretok ljudi in vzposta- vi mejno kontrolo, saj se je že zgodilo, da je država mednarodno tekmovanje viso- kega varnostnega rizika štela za izredno okoliščino inse je takšen ukrep že upora- bil. Specifičnost izvajanja turistične dejavnosti je, da je veliko turističnih produk- tov, kjer samo vsi faktorjiskupaj lahko dosežejo namen pogodbe. Gre za veriženje izvajanja dejavnosti in če samo eden od njih zataji pri svojem delu, dogovorjene- ga ni mogoče izpolniti v celoti. Sledijoodškodnine zaradi nepravilne izpolnitve, ki lahko celo presegajo vrednost aranžmana in povzročijo izgubo turističnemu pod- jetju16. Če prevoznik ne pripelje potnikov pravočasno na destinacijo, ne bodo mog- li pravočasno koristiti hotelskih storitev. Hotelir bo od zakupnika kapacitet terjal plačilo. Za letalskega prevoznika je v splošnih pogojih poslovanja za takšne prime- re določeno, da je dolžan naročnika prevoza razrešiti in oprostiti vsake odgovor- 9 Obligacijski zakonik 10 Obligacijski zakonik 11 Obligacijski zakonik 12 Obligacijski zakonik 13 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 14 Obligacijski zakonik 15 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 16 Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa 622 Vp nosti in vseh izgub, vključno s stroški obrambe zaradi izterjav odškodnine ali ter- liv s jatev potnikov, ki so posledica izostanka letalskega prevoza17. premenj Spremenjene okoliščine enih o Stranke s sklenitvijo pogodbe prevzameta tudi riziko določenih sprememb in de- k janske negotovosti za okoliščine, ki jih je mogoče predvidevati in jih vnesti v po- oliš godbo. Za uveljavljanje pravnih posledic zaradi nastanka spremenjenih okoliščin čin ( po 112. členu Obligacijskega zakonika je potrebno upoštevati: rebu • da so spremembenastale po sklenitvi pogodbe; s sic s • učinek spremenjenih okoliščin na pogodbo je tak, daje otežena izpolnitev tan ene stranke ali pa, da spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo tako, tib da ni mogoče doseči namena pogodbe; us) p • vpliv spremenjenih okoliščin je tolikšen, da pogodba očitno ne ustreza ri t več pričakovanjem strank (ni več mogoče doseči namena pogodbe) in bi uris tudi po splošnem mnenjubilo neopravičeno, če bi takšna pogodba še os- tičn tala v veljavi; ih p • ob sklenitvi pogodbe stranka ni mogla upoštevati teh okoliščin ali se jim ogo izogniti; dba • spremenjene okoliščine se ne pojavijo po izteku izpolnitvenega roka, pri h čemer je pomembno, kdaj so se okoliščine spremenile in ne, kdaj sta jih stranki zaznali. Pri sklepanju pravnega posla stranki običajno računata na normalne okoliščine, ki se utemeljeno pričakujejo in na normalne razmere (odsotnost vojne, epidemije, itd.), čeprav se tega sploh ne zavedata. Kot spremenjene okoliščine se štejejo tiste izredne okoliščine, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, jih odvrniti ali se jim izogniti, kljub temu, da so bili sprejeti vsi razumni ukrepi18. Takšne okoliščine so: • meteorološki pogoji, ki onemogočajo promet prevoznih sredstev: megla, sneg, burja, led, vihar, itd; • varnostni riziki, izredna stanja in problemi, ki lahko vplivajo na varnost ljudi: tehnične težave na prevoznih sredstvih, na primer letalu, vzletni stezi, pomanjkanje goriva, ipd.; • politična nestabilnost: vojna, napad, nemiri, teroristične akcije demon- stracije, družbeni nemiri, spopadi, policijska ura, pridržanja s strani vla- de, aretacije, itd.; • stavke, ki imajo vpliv na izvajanje potovanja, težave z delavci; 17 Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa 18 Obligacijski zakonik 623 2 – s t 4 u .– o r • državni ukrepi: zaprtje mej, odločitve kontrol letenja, zaprtje (trajektne) 2 u 5 s ize . o tv luke, intervencije državnih oblasti, intervencije pristojnih organov držav- k a m t r o ja , iz nih oblasti, ipd.; b n e je u o r 2 • sanitarne nevšečnosti: onesnaženost pitne vode ali zraka, izbruhi epide- b 0 s r 1 p a mij, širjenje kužnih bolezni, pojav golazni, karantene; 3 e , P š žev n o e p • elementarne nezgode; r a to o n • smrt ali bolezen ponudnika turističnih storitev; r s o l j ov e ž i • prometne nesreče, nepričakovani in neobičajni zastoji v prometu, nepri- , S n n e p l m ov čakovane spremembe voznih redov, zamude letal in drugih prevoznih r a e i n h n sredstev. i o j a a d g no e Skoraj za vse od naštetih okoliščin je značilno, da se v vsej svoji razsežnosti ne po- s m ti – en kažejo v trenutku, ampak večinoma nastajajo postopoma. Če je vremenska napo- t ved, da bo na Jadranu močan jugo in turistični aranžma zajema tudi poldnevni iz- let s čolnom, ima turistični vodič na razpolago, da bodisi odpove izvedbo izleta za- radi izrednih okoliščin ali pa tvega in izvede program. Če se odloči pravilno in za- radi varnosti potnikov ne izvede programa, lahko pride do situacije, da je bila vre- menska napoved zgrešena, program pa spremenjen. Kljub temu, da rezultati anali- ze določil Splošnih pogojev poslovanja o spremenjenih okoliščinah v večini prime- rov navajajo, da pride do spremembe programa v soglasju s potnikom, torej drugo pogodbeno stranko,se v praksi tega ne da dosledno izpeljati pri pogodbah o orga- niziranju turističnega potovanja. Večinoma gredo na potovanja skupine, ki imajo povprečno dvajset ljudi, ki različno dojemajo spremenjene okoliščine. Sneg, mraz, dež, veter in podobni meteorološki pojavi so prisotni v normalnih okoliščinah, včasih v večjem, drugič v manjšem, a še vedno v sprejemljivem obsegu. Kdaj ti po- javi prerastejo še pričakovano pojavnost, je težko napovedati in v splošnih pogo- jih poslovanja o tem ni natančnejših določb. Tudi politična nestabilnost države ali regije, je raztegljiv pojem. Redko nastane čez noč. Nekatera območja so politično nestabilna že več desetletij, v drugih regijah pride do nestabilnosti v času volitev. V zadnjem obdobju smo priča, ko prihaja do političnih nestabilnosti zaradi druž- benih trenj in ekonomske krize. Nepredvidljivo je, v kakšne razsežnosti bo dogaja- nje prešlo. Skupina turistov na kritični destinaciji in turistični vodič se morajo ne- mudoma odločiti o ukrepih. Primer dopustnikov v Egiptu v času izbruha vsesplo- šnih demonstracij zaradi nasprotovanja ukrepu vlade, jasno kaže vso nepredvidlji- vost v času izpolnjevanja pogodbenih obveznosti med turistično agencijo in po- tniki. Razumevanje nepredvidljivosti okoliščin povzroča težave. Nikoli ni mogo- če v pogodbi predvidevati vsek okoliščin. V pogodbo se vnesejo pričakovana tve- ganja in tudi okviren postopek ukrepanja v takšnih situacijah. Bolj, ko je izpolni- tev pogodbe oddaljena, manj natančno jetveganjedefinirano. Po Splošnih uzan- cah za blagovni promet19 so bile naštete kot spremenjene okoliščine naravni do- 19 Splošne uzance za blagovni promet. (1954) 624 Vp godki (suša, poplava, potres), upravni ukrepi (prepoved ali omejitev uvoza ali iz- liv s voza) in gospodarski pojavi (inflacija, deflacija). Določale so uporabo sankcije le v pre primeru spremenjenih okoliščin, ko je bila izpolnitev pretežka ali bi šlo za preveli- men ko izgubo. 53. čl Posebnih uzanc v gostinstvu in turizmu20 določa, da ima gost pra- jen vico pred začetkom izpolnjevanja pogodbe ali med njenim izpolnjevanjem odsto- ih o piti od nje zaradi okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti ali jih ni mogel odvrniti, ki koli pa bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da pogodbe ne bi bil sklenil, če bi ščin ( bile takrat znane. Klavzule o spremenjenih okoliščinah, ki povzročajo razvezo ali re spremembo pogodbenih obveznosti turističnih ponudnikov, vsebujejo splošnipo- bus s goji poslovanja, ki so inkorporirani v pogodbo. Objavljeni morajo biti na običajen ic s način in poznani stranki ob sklenitvi pogodbe. Splošni pogoji poslovanja navajajo tant pogoje, pod katerimi pravna oseba posluje in veljajo za večje število formuliranih ibu oziroma tipskih pogodb21. Na tak način se poenostavlja in pospešuje pravni pro- s) pr met, zmanjšuje se število dogovarjanj, povečuje učinkovitost poslovanja z raciona- i tu lizacijo in standardizacijo. Splošni pogoji poslovanja dopolnjujejo posebne pogo- risti je in obvezujejo stranki kot sama pogodba. V primeru neujemanja splošnih pogo- čnih p jev in posebnih pogodbenih določil, veljajo slednji. V splošnih pogojih poslovanja o si turistične agencije izgovorijo pravico spremeniti program, če nastopijo izredne god okoliščine, ki se niso mogle predvidevati, preprečiti ali se jim ni bilo mogoče izo- bah gniti22. Dogovor o namestiti je v takšnih okoliščinah mogoče zamenjati z namesti- tvijo v objektu iste ali višje kategorije na stroške turistične agencije. Če turistična agencija po začetku potovanja ne nudi dogovorjene storitve zaradi spremenjenih okoliščin, ki jih ni mogla pred tem predvidevati, se jim izogniti ali jih obiti, lahko v dogovoru s potnikom in z njegovim soglasjem, izvede spremembe programa v na- daljevanju potovanja, vse na stroške turistične agencije, potnik pa se s tem odreče pravici do uveljavljanje odškodnine zaradi spremembe programa glede na sklenje- no pogodbo o potovanju23. Iz analize splošnih pogojev poslovanja se da ugotoviti, da nekatere turistične agencije v primeru, ko gre za zamenjavo namestitve potni- ka v objekt višje kategorije, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi, pa cena takšne na- mestitve presega 15% vplačane rezervacije, pridržijo pravico, da potniku zaračuna- jo razliko v ceni, po konzultaciji s potnikom24.V smislu nepredvidljivih okoliščin, ki bi se pravno lahko štele kot spremenjene okoliščine, se uporablja izraz izredno stanje, ki na splošno pomeni nevarnost, na katero je dolžna reagirati državna ob- last s sprejetjem izrednih ukrepov. Gre za niz težkih, nepredvidljivih, zunanjih ali notranjih okoliščin: potreba po obrambi pred zunanjim sovražnikom, vstaje, nere- 20 Posebne uzance v gostinstvu in turizmu 21 Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa 22 Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa 23 Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa 24 Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa 625 2 – s t 4 u .– o r di, terorizem, velike naravne nesreče, ipd. V podobnem pomenu se uporablja tudi 2 u 5 s ize . o tv izraz višja sila (vis maior), ki označuje dogovorjeno stanje izrednih in nepredvidlji- k a m t r o ja , iz vih okoliščin, zaradi katerih je popolnoma ali deloma nemogoče izpolniti pogod- b n e je u o r 2 b bene obveznosti25.Klavzula spremenjenih okoliščin, ki se uporablja v splošnih po- 0 s r 1 p a gojih poslovanja turističnih agencij govori o nepredvidljivih, neizogibnih in neob- 3 e , P š žev n o e p vladljivih okoliščinah in primeroma našteva nekatere od njih26. Zaradi izrednih r a to o n okoliščin na primer letalski prevozniki niso dolžni plačati nadomestila potnikom. r s o l j ov e ž i , S Sam termin na področju zračnega prometa ni jasno opredeljen. Kot take se lahko n n e p l m ov štejejo tiste okoliščine, ki niso značilne pri opravljanju zračnega prometa in so iz- r a e i n h n i o ven kontrole, na primer vulkanski prah v zraku. Tudi elementarne nesreče in stav- j a a d g no e ke kontrolorjev zračnega prometa bi bilo potrebno razumeti kot izredne okolišči- s m ti – en ne, medtem ko tehnične probleme, ugotovljene pri rutinskih pregledih vzdrževa- t nja letal ali plovil ne bi smeli upoštevati kot izredne okoliščine. Vpliv spremenjenih okoliščin na veljavnost pogodbe Če pride do spremenjenih okoliščin (klavzula rebus sic stantibus), je možna razve- za ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin27. Kot take se upošteva- jo tiste okoliščine, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe inotežujejo izpolnitev obve- znosti ene stranke ali zaradi katerih ni možno doseči namena pogodbe. Taka po- godba očitno več ne ustreza pričakovanjem strank, zato bi jo bilo nepravično oh- raniti v veljavi28. Posledice spremenjenih okoliščin nastopijo, če bi bila izpolnitev pretirano otežena, s pretirano veliko izgubo ali stroški. Stranke se lahko z dogovo- rom v naprej odrečejo sklicevanju na spremenjene okoliščine, razen če bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja29. Razvezo pogodbe lahko zahteva stranka z oteženo izpolnitvijo obveznosti ali stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe30. Tudi odsotnost kavze lahko povzroči razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spre- menjenih okoliščin. Sodišče pri tem upošteva31: • namen pogodbe: tipični interes ali poslovna podlaga (kavza), drugi razlo- gi med strankama za sklenitev pogodbe ter ugotavljanje skupnega name- na iz interesa strank, poteka pogajanj in prakse med strankama; • normalno tveganje; 25 Obligacijski zakonik 26 Slovenska sodna praksa:VSL sodba in sklep I Cpg 1213/2010 27 Obligacijski zakonik 28 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 29 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 30 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 31 Slovenska sodna praksa: Sodba VSK Cp 1102/2008 626 Vp • splošni interes ter uravnoteženost interesa obeh strank. liv sp Sodišče ugotavlja dejstva z neposredno zaznavo, s pravili izkušenj, z logičnim skle- rem panjem in uporabo razlagalnih pravil. V situaciji spremenjenih okoliščin, ki so na- enj stale po sklenitvi pogodbe in pred njeno izpolnitvijo, lahko pride do razveze po- enih o godbe ali do spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Kadar je razveza k ali sprememba pogodbe v interesu obeh strank, ne nastaja veliko problemov. Pos- olišč ledica razveze pogodbe je, da vsaka stranka vrne drugi tisto, kar je od nje že pre- in ( jela32. Težave nastanejo, kadar je sprememba pogodbe v interesu samo ene stranke rebu in se pojavi potreba po opredelitvi tistega, kar bi bilo v dani situaciji optimalno za s si obe pogodbeni stranki. V takšnih sporih so sodišča pogosto v precepu. Turistič- c sta ne storitve so praviloma civilne poslovne obveznosti, ki nastanejo s pogodbo in vo- ntib ljo. Na strani vsaj ene pogodbene stranke gre za storitev, kar pomeni, da se namen us) p pravnega posla poskuša doseči z delom, druga pogodbena stranka pa za opravljeno ri t delo da plačilo. Iz kršitev pozitivne obveznosti te stranke nastane institucijski zah- uri tevek. Praviloma gre za trajne obveznosti, ki trajajo krajši ali daljši čas. Obveznost stič je izpolnjena, ko je dosežen uspeh (obveznost rezultata). Trdnost načela pacta sunt nih p servanda res daje varnost pravnemu prometu, hkrati pa lahko izredni in nepredvi- og dljivi dogodki povzročijo tako spremenjene okoliščine, da bi lahko vztrajanje pri odb izpolnitvi pogodbe negativno vplivalo na ekonomski položaj stranke. Na podro- ah čju opravljanja turistične dejavnosti pogosto prihaja do situacij, ko je nedenarna pogodbena obveznost ene stranke deloma izpolnjena. Po določilih Obligacijske- ga zakonika je možna le razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, lahko pa stranka predlaga prilagoditev v smislu pravične spremembe dogovorjene pogod- be in pravične odškodnine oziroma sorazmerno zmanjšanje njene obveznosti. Pri delni nemožnosti izpolnitve, za katero nista odgovori stranki, lahko druga stran- ka razdre pogodbo, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam. Od sklenitve pogodbe pa do dospelosti terjatev lahko nastopijo takšne izredne okoliščine, ki jih tudi ob največji skrbnosti ni bilo mogoče predvidevati ali se jim izogniti. Dosledno spoštovanje načela pacta sund servanta bi lahko vodilo vresno oškodovanje intere- sov ene pogodbene stranke zaradi okoliščin, za katere sploh ni kriva. Pri turistič- nih pogodbah, ki se sklepajo množično z uporabniki turističnih storitev, priha- ja do situacij, ko spremenjene okoliščine povzročijo, da nobena od strank ne more doseči namena, kot je bil izražen ob sklenitvi pogodbe. Agencije ponudijo turi- stični produkt trgu na podlagi izdelanih kalkulacij stroškov, da bi dosegle doho- dek. Stranka, ki sprejme ponudbo, si želi bodisi počitka, rekreacije, avanturistič- nih doživetij, medicinske ali rehabilitacijske nege, ipd. Če se v času do zapadlosti obveznosti karkoli spremeni, lahko stranki razvežeta pogodbo, če pa pride do hu- dih sprememb okoliščin v času, ko se pogodba že izvaja, agenciji že nastanejo stro- ški, ki lahko celo presežejo planirane izdatke, gostje na destinaciji pa takšne spre- 32 Obligacijski zakonik 627 2 – s t 4 u .– o r membe doživljajo različno glede na spol, starost in njihove osebnostne lastnosti. 2 u 5 s ize . o tv Sodišče33 odloči o razvezi pogodbe na podlagi načel o poštenem pravnem prome- k a m t r o ja , iz tu, kavzi pogodbe, o običajnih rizikih glede na vrsto pogodbe, o splošnem interesu b n e je u o r 2 ter o interesih obeh strank. Kot bistvene sestavine pogodbe med turistično agenci- b 0 s r 1 p a jo in turistom se štejejo program potovanja, namestitev, cena in podobno34. Vsaka 3 e , P š žev n o e p pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).Pod kavzo razume- r a to o n mo bistveni namen pogodbe. Podlaga ali kavza35 je razlog pogodbenega razmerja in r s o l j ov e ž i od nje je odvisna veljavnost same pogodbe. Kavze izvirajo iz zakona, splošne prav- , S n n e p l m ov ne podlage, volje strank ali objektivnih razlogov posameznih tipov poslov. Kavza r a e i n h n je temelj pravnega naslova36. Obveznost ima svoj temelj v pravnem naslovu, pravni i o j a a d g n naslov pa ima svoj temelj v kavzi. Kadar iščemo kavzo pogodbe, se vprašamo, za- o e s m ti – en kaj je nekdo dolžan. Če ni kavze (razloga za sklenitev pogodbe) ali pravne podlage, t pogodba ne more obstajati. Poleg tega mora biti kavza dopustna, kar pomeni, da ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli37. Pravni pomen kavze je velik, saj lahko zaradi njene odsotnosti ali nedopustnosti nastopi ničnost pogodbe 38kot najstrožja pravna posledica. Iz istega razloga so lahko nična tudi nekatera določila splošnih pogojev, če nasprotujejo samemu namenu pogod- be ali dobrim poslovnim običajem. Kadar kavza ni očitna ali izrecno navedena, jo je potrebno ugotoviti s pomočjo metod razlage, kot se pogodba glasi oziroma ugo- toviti njen namen po načelih Obligacijskega zakonika na način, ki je manj obre- menjujoč za dolžnika in ob spoštovanju načela pravičnosti. Stranki se lahko v nap- rej dogovorita, da bo pogodbo razlagal kdo tretji. Dejstvo, da pride do spremem- be zakona, še ne pomeni, da je tožena stranka v času sklenitve pogodbe okoliščine, ki so zahtevale tako spremembo, predvidevala, in zanje prevzela riziko. Bistveno je tisto, kar sta stranki ob sklenitvi pogodbe pričakovali39. Obstaja več teorij o kavzi. Po subjektivni teoriji stranki določita, katera izmed okoliščin je tako pomembna, da je od nje odvisna veljavnost pravnega posla. Poudarek se daje pomembnosti vo- lje strank. Po objektivni teoriji se poleg okoliščin v mentalnih predstavah strank, upoštevajo tudi okoliščine, na katere stranki ne mislita, pa le –te vendarle obstaja- jo. Te okoliščine so same po sebi umevne in pomenijo predpostavke za veljavnost pravnega posla. Klasične teorije40 izhajajo iz stališča, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih pravnih poslov, zato se takšne kavze imenujemo tipske kavze. Sinte- 33 Slovenska sodna praksa: Sodba VSK Cp 1102/2008 34 Posebne uzance v gostinstvu in turizmu 35 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 36 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 37 Obligacijski zakonik 38 Obligacijski zakonik 39 Slovenska sodna praksa: Sodba VSK Cp 1102/2008 40 Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava 628 Vp tične teorije pa trdijo, da je trebavse opisane razloge obravnavati kot celoto. Močan liv s element, ki vpliva na nastanek kavze v našem pravnem sistemu je morala – pogod- pre ba je veljavna le, če je v skladu s pravnim in moralnim redom. Če ni, ji ne moremo men nuditi pravnega varstva. Vsi pravni posli v nasprotju z moralo so nični. V srednjem jen veku je na običajno pravo vplivala religija in njeno pojmovanje krščanske morale. ih o Jasno se je zahtevalo razlikovanje med dobrim in slabim, med pravičnim in nepra- kol vičnim. Prepovedano je bilo bogatenje ene stranke na račun druge. V današnjem iščin ( času, ko je veliko govora o krizi vrednot, take moralne prepovedi nimajo univer- re zalnega pomena, čeprav bi ga morale imeti še posebej v sferi pogodbenih razme- bus s rij. Na obstoj kavze vpliva tudi zmota, pri kateri se upošteva subjektivna kavza in ic s njen vpliv na opredelitev bistvene zmote. Zmota je bistvena, če se nanaša na bi- tan stvene lastnosti predmeta, ali na osebo, s katero se sklepa pogodba, ali na odločil- tibu ne okoliščine po običajih ali namenu strank41. Pogodbene stranke sklepajo pogod- s) p be iz različnih motivov, vendar poslovno podlago, kavzo, tvorijo le tisti interesi, ki ri tu so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe42. Nagib (motiv) se ne enači s rist kavzo. Nagib, iz katerega je bila pogodba sklenjena, ne vpliva na veljavnost pravne- ični ga posla, razen če je nedopusten43. Pri odplačnih pogodbah je za ničnost zaradi ne- h po dopustnega nagiba potrebna slaba vera sopogodbenika. Nagibi pri sklepanju po- god godb na področju turizma so zelo različni: lahko gre za izkazovanje osebnega sta- bah tusa in prestiža (daljša potovanja), željo po spremembi in begu iz vsakodnevne ru- tine, lahko gre za seks turizem, za obiske prijateljev in sorodnikov, za izobraževa- nja, za krepitev socialnih stikov in spoznavanja novih navad in kultur, lahko gre za sprostitev, rekreacijo, šport, obisk prireditev ali za samospoznavanje ob meditaciji in v stiku s prvotnimi prebivalci. Objektivni časovni okvir nastanka spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na pogodbo Stranka se lahko sklicuje na spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe, pa vse do izteka roka, določenega za izpolnitev. Večina pravnih teoretikov se strinja, da je pri tem pomembno, kdaj so se okoliščine spremenile, ne kdaj sta jih stranki zazna- li.44 Stranka, ki bi bila v zamudi z izpolnitvijo in bi se hkrati sklicevala še na spre- menjene okoliščine, bi morala dokazati, da ni prišla v zamudo po lastni krivdi. Samo, če bi prišlo do spremenjenih okoliščin preden je tožena stranka izpolnila svojo obveznost, bi tožeča stranka lahko odklonila sprejem izpolnitve, sklicujoč se na spremenjene okoliščine, če zaradi njih namena pogodbe, ki ga je zasledovala s sklenitvijo pogodbe, ne bi mogla več doseči. Tudi, če je pogodbena obveznost to- 41 Obligacijski zakonik 42 Slovenska sodna praksa: Sodba VSK Cp 1102/2008 43 Obligacijski zakonik 44 Obligacijski zakonik 629 2 – s t 4 u .– o r žeče stranke denarna, se zaradi otežkočanja izpolnitve denarne obveznosti, lahko 2 u 5 s ize . o tv zahteva razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.45 Turistična agencija lah- k a m t r o ja , iz ko popolnoma ali deloma odpove potovanje, če prej ali v času samega potovanja b n e je u o r 2 nastopijo izredne okoliščine, ki se jim ni mogoče izogniti ali jih obiti, pa bi te oko- b 0 s r 1 p a liščine, če bi bile znane v času objave programa potovanja, bile upravičen razlog, da 3 e , P š žev n o e p se program ne objavi oziroma da se za tak program ne sprejemajo prijav. Turistič- r a to o n na agencija v primeru razdrtja pogodbe,obvesti potnike o odpovedi potovanja naj- r s o l j ov e ž i manj pet dni pred napovedanim začetkom aranžmana in jim vrne celotni vplačan , S n n e p l m ov znesek. Ekonomski interesi silijo ponudnike turističnih storitev, da sklepajo prav- r a e i n h n ne posle tudi na daljši rok. Stranke, ki sklepajo pogodbe, kjer gre za časovni od- i o j a a d g n mik izpolnitve od datuma sklenitve pogodbe, morajo z vso pazljivostjo upoštevati o e s m ti – en možnost sprememb in riziko nastopa takšnih okoliščin, ki bi onemogočile ali ote- t žile izpolnitev obveznosti. Zaključek Temeljno načelo pogodbenega prava je načelo obvezne izpolnitve, ki nalaga, da se natančno spoštujejo s pogodbo prevzete obveznosti. Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas ali z odloženim časom izpolnitve ali sklenjenih z namenom sukce- sivnih izpolnitev, se lahko stranke sklicujejo na spremenjene okoliščine, ki so spre- menile izpolnitev obveznosti in pripeljale do tega, da pogodba več ne ustreza pri- čakovanjem strank, kakršna so bila v trenutku sklenitve pogodbe. Brezpogojno upoštevanje dogovorjenega lahko v nekaterih situacijah pripelje do neupravičene in neenakomerne razdelitve obveznosti med pogodbeni stranki in do kršitve na- čela ekvivalentnosti dajatev, pa tudi načela vestnosti in poštenja. Če nastopijo oko- liščine, v katerih izpolnitev sploh ni mogoča, je v vseh pravnih sistemih dolžnik razbremenjen takih obveznosti, če takih okoliščin ni mogel predvidevati, jih pre- prečiti ali se jim izogniti in zanje sploh ni kriv. Posledica pojava spremenjenih oko- liščin je razveza pogodbe, oškodovana stranka pa ima pravico zahtevati odškodni- no zaradi razveze pogodbe.Če je izpolnitev še vedno mogoča, se dolžnik ne more rešiti svojih obveznosti, s tem, da se sklicuje na višjo silo kot ekskulpacijski raz- log. V takih primerih se upoštevajo nekatere omejitve absolutne vezanosti stranke na pogodbo. Tista stranka, ki so jo prizadele spremenjene okoliščine lahko zahte- va sorazmerno prilagoditev novo nastali situaciji.112. člen OZ dopušča tudi mož- nost konvalidacije takšne pogodbe, ki so jo zadele spremenjene okoliščine. Stran- ki se lahko sklicujeta samo na tiste spremenjene okoliščine, ki za eno stranko po- menijo otežitev izpolnitve oziroma strankama ne omogočajo doseči pogodbene- ga namena. Otežitev izpolnitve za stranko lahko izvira iz osebne ali premoženj- ske sfere. Izpolnitev pogodbe je kljub načelu pacta sunt servanda omejena z nače- lom pravičnosti, skrbnosti, poštenja in ekvivalentnosti dajatev. Intenzivni razvoj 45 Slovenska sodna praksa:VSL sodba in sklep I Cpg 1213/2010 630 Vp kapitalizma, ki ne trpi omejitev v prometu blaga in storitev, ni naklonjen klavzu- liv s li rebus sic stantibus. Kapitalistični način razmišljanja temelji na absolutni avto- pre nomiji volje pri sklepanju poslov in posledičnemu sprejemanju rizikov, argumen- men tira pa se s pravno varnostjo. Sodobni zakoni civilnega prava vsebujejo klavzulo o jen spremenjenih okoliščinah, vendar nimajo o njeni uporabi neposrednih določb. Le ih o te se pojavljajo v splošnih pogojih poslovanja in tako poskušajo preko avtonomnih koli virov vendarle urediti to vprašanje. Takšne intervencije sicer ne morejo dati odgo- ščin ( vora na vse probleme, ki se v zvezi s spremenjenimi okoliščinami pojavljajo v pra- reb ksi, ker se omejujejo le na točno določene dogodke in njihov vpliv na pogodbo. Je us s pa razumevanje pojma višja silav sodobnem pojmovanju bolj razširjeno in bolj ela- ic st stično. Ne zahteva se absolutna nemožnost izpolnitve, dovolj je že, da je izpolni- ant tev bistveno otežena. ibus) pri t Literatura: uri Cigoj, Stojan. Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava. Ljubljana, 1981. stični Obligacijski zakonik, UPB1/ Ur.l. RS, št. 97/2007 https://zakonodaja.com/za- h po kon/oz(25. 9 2013) godb Posebne uzance v gostinstvu in turizmu. (2010), http://www.ponudba-obrti.com/ ah upload/files/Posebne_uzance_v_gostinstvu_in_turizmu.pdf(10.10.2013) Splošni pogoji poslovanja Luna Rossa http://www.lrossa.com/lang_hr/impor- tant_info.asp (14.10. 2013) Slovenska sodna praksa:VSL sodba in sklep I Cpg 1213/2010 http://www.sodisce. si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2012032113045864/ (20. 9. 2013) Slovenska sodna praksa: Sodba VSK Cp 1102/2008 http://www.sodisce.si/vislj/ odlocitve/43796/ (26. 9. 2013) Slovenska sodna praksa:VSLCp 1507/2010 (http://www.sodisce.si/znanje/sod- na_praksa/visja_sodisca/2010040815249573/(1. 10.2 013) Splošne uzance za blagovni promet. (1954)http://pravniportal.gzs.si/slo/clan- ki/45879 (20. 10. 2013) 631 2 – s t 4 u .– o r Kako analizirati vprašalnike za merjenje 2 u 5 s ize . o tv k a m poslovne etike t r o ja , iz b n e je u o r 2 b How to analysis questionnaires for measuring 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n business ethics o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Zlatko Nedelko , S n n e p l m ov Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Slovenija r a e i n h n i o j a zlatko.nedelko@uni-mb.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Empirično preučevanje poslovne etike se je pričelo v začetku 1960-ih let, ko so bili razviti prvi vprašalniki. Skozi desetletja se je interes za empirično raziskovanje etike še krepil. Danes ima- mo na voljo množico vprašalnikov, za spremljanje etičnih stališč posameznikov in različnih skupin zaposlenih v organizacijah. Normativne etične teorije, ki predstavljajo smernice za pre- sojanje etičnosti dejanj in vedenja, predstavljajo temelj za oblikovanje vsebine vprašalnikov za empirično preučevanje poslovne etike. Zaradi njihove ključne vloge pri oblikovanju vsebine, tako normativne etične teorije, predstavljajo enega izmed možnih kriterijev za analizo vprašal- nikov o poslovni etiki. Temeljni namen prispevka je predstaviti možen pristop analiziranja vse- bine vprašalnikov za merjenje poslovne etike, na temelju najpomembnejših tradicionalnih in sodobnih normativnih etičnih teorij. V prispevku je predstavljena analiza dveh izbranih vpra- šalnikov. Ključne besede: empirično preučevanje poslovne etike, normativne etične teorije, poslovna etika. Abstract Empirical researching of business ethics has begun in early 1960 years, when first question- naires were developed. Interest for empirical researching has been heightening steadily during decades. Nowadays a plethora of questionnaires are available for researching business ethics of individuals and different groups of employees in organizations. Normative ethical theories, which represent guidelines for evaluation ethical actions and behavior, are foundation for de- signing the content of questionnaires for empirical researching of business ethics. Due to their crucial role in questionnaire designing, they represent one among crucial criterions for analyz- ing questionnaires. The main purpose of this paper is to introduce a possible approach to ana- lyze the content of business ethics questionnaires, based on traditional and modern normative ethical theories. Two examples are presented. Key words: empirical researching business ethics, normative ethical theories, business ethics. 633 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Poznane so številne aplikacije etike na različna področja. Poslovna etika tako apli- k a m t r o ja , iz cira temeljna področja etike (tj. izbrane etične principe, normativne etične teori- b n e je u o r 2 b je) na področje poslovanja, predvsem z uporabo normativne etike v specifičnih si- 0 s r 1 p a 3 e tuacijah1,2. Tako npr. različne normativne etične teorije predstavljajo vodilo in iz- , P š žev n o e p hodišče pri delovanju in vedenju organizacije in njenih zaposlenih. V tem okviru r a to o n r s poslovna etika usmerja uporabo znanja, vednosti in drugih virov za opredelitev in o l j ov e ž i , S n n uresničevanje ciljev organizacije, zato ima velik pomen tako za organizacijo kakor e p l m ov tudi za vse njene zaposlene3,4. r a e i n h n i o j a a d g Intenziven razvoj poslovne etike skozi desetletja je posledica številnih kršitev prav- no e s m nega reda in pojava neetičnega vedenja organizacij in njenih posameznikov, pred- ti – en vsem v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sočasno z oblikova- t njem temeljnih teoretičnih spoznanj na področju poslovne etike, se je pričelo tudi empirično raziskovanje tega področja. V tem obdobju so nastali prvi vprašalniki za empirično preučevanje poslovne etike, izmed katerih so nekateri še danes po- gosto uporabljajo. Tako na teoretičnem, kakor tudi empiričnem področju razisko- vanja poslovne etike, imajo primat raziskovalci iz ZDA. Kljub velikem številu raz- nolikih vprašalnikov, pa v literaturi ne obstaja enotna klasifikacija po kateri bi bilo mogoče razvrščati obstoječe vprašalnike. V prispevku tako predstavljamo poskus sistemizacije različnih vprašalnikov za empirično preučevanje poslovne etike na temelju vsebinskih značilnosti in pristopa k merjenju poslovne etike. Temeljni razlogi za obravnavo poslovne etike v poslovanju so številni, najpogoste- je pa se omenjajo5,6,7,8: − moč in vpliv organizacij (različnih tipov/oblik) na celotno družbo in po- sameznike, − primeri neetičnega delovanja in vedenja organizacij, ki imajo škodljive po- sledice za posameznike, okolje in družbo (kot celoto), − povečevanje zahtev in pričakovanj deležnikov organizacije, − nerazumevanje in/ali neupoštevanje poslovne etike udeležencev organi- zacije, 1 Thomas Garrett, Ethics in Business (New York: Sheed and Ward, 1963). 2 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007), 93, 109–118. 3 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007). 4 John R. Schermerhorn, Management (New Jersey: John Wiley & Sons, 2008). 5 Manulel G. Velasquez, Business Ethics – Concepts and Cases (Upper Saddle River: Prentice-Hal , 2002). 6 Gael M. McDonald, »A case example: Integrating ethics into the academic business curriculum,« Journal of Business Ethics 54, no. 4 (2004): 371–84. 7 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007). 8 Göran Svensson and Greg Wood, »A Model of Business Ethics,« Journal of Business Ethics 77, no. 3 (2008): 303–22. 634 K − večja dojemljivost za zaznavanje neetičnega vedenja med deležniki organi- ako a zacije, na − različne možne alternative za doseganje ciljev organizacije, lizir − sprememba razumevanja pomena in vloge organizacije v sodobni družbi, ati v − intenzivnejše vključevanje poslovne etike v izobraževalne programe. praša Pregled obsežne literature razkriva, da so na voljo številni vprašalniki, ki jih lahko lnik uporabimo za empirično raziskovanje poslovne etike. Vsebina vprašanj v vprašal- e za m nikih za empirično preučevanje poslovne etike temelji predvsem na spoznanjih iz e etike, sociologije, psihologije, teoretičnih spoznanjih o poslovni etiki, dosedanjih rjen empiričnih raziskavah, spoznanjih iz poslovne prakse, ter izkušnjah iz spoznanjih je p raziskovalcev. oslov Izmed številnih podlag za oblikovanje vsebine vprašalnikov, so v literaturi najpo- ne e gosteje izpostavljene normativne etične teorije, ki predstavljajo smernice za pre- tik sojanje etičnosti dejanj in vedenja. Zaradi njihove ključne vloge pri oblikovanju e vsebine, tako normativne etične teorije, predstavljajo enega izmed možnih krite- rijev za analizo vprašalnikov o poslovni etiki. Temeljni namen prispevka je tako predstaviti možen pristop za analiziranje vsebine vprašalnikov za merjenje poslov- ne etike, na temelju najpomembnejših tradicionalnih in sodobnih normativnih etičnih teorij. V tem okviru tako za vprašanja v dveh izbranih vprašalnikih, opre- deljujemo prevladujoče normativne etične teorije, ki jih le-ta izražajo. Normativne etične teorije Normativne etične teorije predstavljajo temelj za presojanje dobrega in zlega v od- nosu do situacije. V grobem lahko normativne etične teorije razdelimo v tradicio- nalne in sodobne normativne etične teorije, pri čemer so se sodobne oblikovale kot odgovor na kritike tradicionalnih teorij9,10. Najpomembnejše tradicionalne normativne etične teorije so podrobneje predsta- vljene v Tabeli 111,12,13,14. 9 Manuel G. Velasquez, Business Ethics – Concepts and Cases (Upper Saddle River: Prentice-Hal , 2002). 10 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007), 110–118. 11 Richard Daft, Management (Fort Worth: The Dryden Press, 2000), 137–139. 12 Miroslav Žugaj and Ruža Brčić, Menadžment (Varaždin: TIVA Tiskara, 2003), 247–251. 13 John R. Schermerhorn, Management (New Jersey: John Wiley & Sons, 2008), 33–34. 14 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007), 93. 635 2 – s t 4 u .– o r Tabela 1: Tradicionalne normativne etične teorije. 2 u 5 s ize . o tv k a m Etična teorija Temeljni namen Vloga zaposlenega v podjetju t r o ja , iz b n e j Egoizem Edino vodilo je lastni Dejanja so moralna, kadar odražajo dolgoročno najustreznejši inte- e u o r 2 b interes posameznika res posameznika, ki nato vodi tudi v skupno dobro. Dejanje je mo- 0 s r 1 p a 3 e ralno pravilno, kadar si udeleženec svobodno prizadeva doseči bo- , P š žev n o e p disi svoje (kratkoročne) želje in/ali svoje (dolgoročne) interese. r a to o n Utilitarizem Največja korist za kar Udeleženec naj deluje tako, da ustvarja kar največ dobrega za čim r s o l j ov e ž i največ ljudi širši krog udeležencev, ki jih zadeva to delovanje. Za poznane alter- , S n n e p l m native se ovrednotijo (morebitni) učinki na vse udeležence (tj. posa- ov r a e i meznike in/ali skupine), na katere bi vplivala uvedba izbrane alter- n h n i o j a a d native. Izmed niza možnih alternativ se izbere tista, ki prinaša kar g no e največ koristi za kar največ ljudi (in/ali skupin). Dejanje je moralno s m ti – en pravilno, kadar rezultat dejanja prinaša kar največ koristi za kar naj- t več ljudi (in/ali skupin). Etika dolžnosti Dolžnosti Človek je racionalno bitje, ki na temelju Kantovega kategorične- ga imperativa – Ravnaj, kot da hočeš, da bi postal zakon tvojega rav- nanja splošni zakon – presoja etična vprašanja ne glede na to, kdo je vpleten, in ne glede na to, kdo ima korist in/ali škodo. Etika pravičnosti Pravičnost družbenih Moralne odločitve so le tiste, ki najbolje upoštevajo (in/ali spoštu- norm in ne koristi, ki jejo) temeljne pravice različnih deležnikov organizacije, na katere jih obetajo delujejo. Odločitve morajo temeljiti na načelih enakosti, poštenos- ti in nepristranskosti. Za potrebe delovanja organizacij v sodobnih razmerah in na temelju upoštevanja kritik tradicionalnih normativnih etičnih teorij, so bile razvite t.i. sodobne nor- mativne etične teorije15,16,17. Njihove temeljne značilnosti so predvsem večja fleksi- bilnost, upoštevanje vpliva odločevalca, vsebine in okoliščin pri reševanju etičnih vprašanj18. V literaturi se omenjajo predvsem naslednje sodobne normativne etič- ne teorije19: − etika vrlin (ang. virtue ethics), ki izpostavlja pomen karakterja odločeval- ca namesto presojanja etičnosti glede na rezultate ali glede na principe za doseganje rezultatov; − feministična etika (ang. feminist ethics), ki v ospredje postavlja empati- jo, harmonične in zdrave medosebne odnose, skrb za druge ter izogibanje škodi pred abstraktno opredeljene principe tradicionalnih normativnih etičnih teorij; 15 John Rawls, A Theory of Justice (Cambridge: Harvard University Press, 1971). 16 Col in Fisher and Alan Lovel , Business Ethics and Values: Individual, Corporate and International Perspectives (New York: Prentice Hal , 2006). 17 Manuel G. Velasquez, Business Ethics – Concepts and Cases (Upper Saddle River: Prentice-Hal , 2002). 18 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007), 109. 19 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007), 110–118. 636 K − razpravljalna etika (ang. discourse ethics), ki temelji na podmeni, da mora ako a presojanje etičnosti izhajati iz vsakdanjega življenja (ne iz različnih pre- na pričanj v okviru poznanih etičnih teorij); reševanje etičnih konfliktov lizir naj poteka z upoštevanjem spoznanj in izkušenj udeležencev, ki jih etični ati v konflikt zadeva; pra − postmodernistična perspektiva poslovne etike, ki opredeljuje moralo zu- šaln naj racionalne sfere, in sicer s t. i. čustvenim moralnim impulzom do dru- ike z gih, pri čemer se posamezniki osredotočajo na preverjanje vsakodnevnih a m praks in pravil, skušajo slediti svojim čustvom, notranjim prepričanjem erje ter vsebinam čustev, ko skušajo opredeliti, kaj je v določeni situaciji dobro nje p in kaj napačno. oslovne e Primera analiziranja vprašalnikov ti Poznani so številni vprašalniki za merjenje poslovne etike. V literaturi ne obsta- ke ja klasifikacija obstoječih vprašalnikov. Zato na temelju vsebinskih značilnosti in pristopa k merjenju etike, opredelimo naslednje temeljne skupine vprašalnikov, in sicer: (1) vprašalniki na temelju etičnih scenarijev, ki vsebujejo podrobnejše opise različnih scenarijev o možnih etičnih dilemah, pri čemer raziskovalca zanima rav- nanje anketiranca; (2) vprašalniki na temelju kratkih trditev o etičnosti, vsebujejo predvsem kratke trditve o možnih etičnih situacijah s katerimi se posameznik sre- čuje pri svojem delu v podjetju oz. poslovnem svetu. Anketiranci najpogosteje iz- ražajo stopnjo strinjanja oz. nestrinjanja na intervalni skali; ter (3) specifični vpra- šalniki za preučevanje poslovne etike, ki večinoma vsebujejo specifična vprašanja, ki odražajo specifični temeljni namen preučevanja etike oz. specifičnega področ- ja poslovne etike. Analizirali smo (1) vprašalnik o etičnih dilemah, ki sta ga uveljavila Wood in Lon- genecker20,21 in spada med vprašalnike na temelju uporabe scenarijev ter (2) vpra- šalnik o poslovni etiki, ki ga je razvil Baumhart22, ki temelji na uporabi kratkih tr- ditev. Prevladujočo normativno etično teorijo, lahko opredelimo na temelju različnih iz- hodišč, pri čemer je lahko v ospredju odločevalec (npr. zaposleni), podjetje, odlo- čitvena situacija, ali vsebina normativne etične teorije. Pri posamezni postavki v vprašalniku navajamo prevladujočo teorijo. V oklepaju navajamo še druge norma- tivne etične teorije, ki jih odraža vsebina posameznega etična scenarija ali kratke trditve o etičnosti. 20 Justin G. Longenecker, Joseph A. McKinney and Carlos W. Moore, »The Generation Gap in Business Ethics,« Business Horizons 32, no. 5 (1989): 9–14. 21 John A. Wood, Justin G. Longenecker, Joseph A. McKinney and Carlos W. Moore, »Ethical Attitudes of Students and Business Professionals: A Study of Moral Reasoning,« Journal of Business Ethics 7, no. 4 (1988): 249–57. 22 Raymond Baumhart, »How Ethical Are Businessmen?,« Harvard Business Review 39, no. 4 (1961): 6–19. 637 2 – s t 4 u .– o r Vprašalnik o etičnih dilemah 2 u 5 s ize . o tv Izmed vprašalnikov, ki temeljijo na uporabi etičnih scenarijev, bomo analizirali k a m t r o ja , iz vprašalnik o etičnih dilemah, ki ga je oblikovala skupina raziskovalcev ob kon- b n e je u o r 2 b cu 1990-ih let zbrana okrog Wooda in Longeneckerja23,24. Vprašalnik je pogosto 0 s r 1 p a 3 e uporabljen za raziskovanje poslovne etike v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer so , P š žev n o e p v ospredju predvsem primerjave med ZDA in drugimi državami25,26,27. Vprašalnik r a to o n zajema 16 možnih scenarijev, ki opisujejo možne etične dileme, s katerimi se sreču- r s o l j ov e ž i , S n je posameznik pri svojem delu v podjetju. n e p l m ov r a e i Vprašalnik o etičnih dilemah vključuje naslednje možne scenarije: n h n i o j a a d g n 1. Manager zasluži letno 100 000 dolarjev, pri čemer prikaže dodanih 3 000 o e s m t dolarjev letno za stroške povezane z izdatki glede dela (npr. službena po- i – ent tovanja, poslovna kosila) – egoizem (etika dolžnosti). 2. Zaradi povečanja dobička podjetja, je generalni manager odobril uporabo proizvodnega procesa, čeprav le-ta ne ustreza minimalnim standardom glede varovanja okolja – etika pravičnosti (etika dolžnosti). 3. Zaradi pritiska delodajalca, je borzni posrednik priporočil obveznice, ki jih sicer sam osebno ne smatra kot dobro naložbo – etika vrlin (postmoder- nistična perspektiva poslovne etike). 4. Malo podjetje je v preteklem letu prejelo eno četrtino svojega letnega pri- hodka v gotovini. Lastnik je prikazal le polovico gotovinskih prihodkov za davčno poročanje – egoizem (etika dolžnosti). 5. Podjetje je plačalo 350 000 dolarjev za »svetovanje uradniku« iz tuje dr- žave. V zameno, je uradnik obljubil pomoč pri pridobitvi posla, ki bi lah- ko navrgel podjetju 10 milijonov dobička – utilitarizem (egoizem). 6. Predsednik podjetja je izvedel, da je konkurent prišel do pomembnega znanstvenega odkritja, kar bo pomembno vplivalo na zmanjšanje dobička 23 Justin G. Longenecker, Joseph A. McKinney and Carlos W. Moore, »The Generation Gap in Business Ethics,« Business Horizons 32, no. 5 (1989): 9–14. 24 John A. Wood, Justin G. Longenecker, Joseph A. McKinney and Carlos W. Moore, »Ethical Attitudes of Students and Business Professionals: A Study of Moral Reasoning,« Journal of Business Ethics 7, no. 4 (1988): 249–57. 25 Jeffrey Hornsby, Donald F. Kuratko, Douglas W. Naffziger, Wil iam R. Lafol ette and Richard M. Hodgetts, »The Ethical Perceptions of Small Business Owners: A Factor Analytic Study,« Journal of Small Business Management 32, no. 4 (1994): 9–16. 26 David E. Smith, Robert Skalnik and Patricia C. Skalnik, »Ethical behavior of marketing managers and MBA students: a comparative study,« Teaching Business Ethics 3, no. 4 (1999): 323–37. 27 Olena Vynoslavska, Jospeh A. McKinney, Carlos W. Moore and Justin G. Longenecker, »Transition Ethics: A Comparison of Ukrainian and United States Business Professionals,« Journal of Business Ethics 61, no. 3 (2005): 283–99. 638 K njegovega podjetja. Zato je zaposlil ključnega zaposlenega od konkurenta, ako a da bi lahko pridobil podrobnosti odkritja – etika vrlin (utilitarizem). nali 7. Direktor gradbenega podjetja je grajal kaotično situacijo za poslovanje in zira brezobzirno konkuriranje pri pripravi ponudb za prijavo na razpise. Do- ti vp segel je dogovor z ostalimi potencialnimi konkurenti, da bodo vsi podali raša ponudbe, ki jim omogočajo doseganje zmernega dobička – razpravljalna lnik etika (etika pravičnosti). e za m 8. Predsednik podjetja je spoznal, da dajanje dragih daril nakupnim referen- er tom najverjetneje izboljša njihov slabši plačilni položaj. Kakorkoli, nada- jenj ljeval je s tako politiko saj je le-ta bila uveljavljena praksa, saj bi spremem- e po ba le-te lahko vpliva na manjšo zagnanost referentov za delo – postmoder- slov nistična perspektiva poslovne etike (razpravljalna etika). ne et 9. Eden izmed direktorjev podjetja je izvedel, da namerava podjetje izdati ike nove delnice in povečati dividende. Na temelju te informacije je kupil do- datne delnice podjetja, ki jih je nato po razdelitvi delnic prodal z name- nom doseganja profita – egoizem. 10. Direktor podjetja je promoviral na položaj vodje divizije svojega dobrega prijatelja z zadostnimi kompetencami. Le-ta je dobil prednost pred še bo- lje kvalificiranim, s katerim direktor ni imel tesnih povezav – etika pravič- nosti, (etika vrlin). 11. Inženir v podjetju je odkril napako v razvoju izdelka, ki predstavlja resno varnostno tveganje za uporabnika. Njegovo podjetje je zavrnilo odpravo napake. Inženir se je odločil molčati, namesto da bi svoje odkritje razodel javnosti – etika dolžnosti (etika vrlin). 12. Računovodja je izbral legalno metodo finančnega poročanja, ki pa je vse- bovala nekaj nejasnosti in nepreglednosti pri določenih finančnih postav- kah, ki bi bile sicer razkrite javnosti – etika vrlin (postmodernistična per- spektiva poslovne etike). 13. Na razpis za nadzornika v obratu sta prispeli dve enakovredni prijavi. De- lodajalec je izbral moškega, saj je menil da bi lahko bili nekateri zaposle- ni ogorčeni, če bi bila nadzornica ženskega spola – etika pravičnosti (etika vrlin). 14. Kot del marketinške strategije izdelka, je proizvajalec spremenil njegovo barvo in ga promoviral kot novega in izboljšanega, kljub temu da so osta- le vse druge lastnosti nespremenjene – etika pravičnosti (postmodernistič- na perspektiva poslovne etike). 639 2 – s t 4 u .– o r 15. Proizvajalec cigaret je sprožil javno kampanjo, ki izpodbija nedavna od- 2 u 5 s ize . o tv kritja Surgeon General Officea, da je kajenje škodljivo za kadilčevo zdrav- k a m t r o ja , iz je – egoizem (etika dolžnosti). b n e je u o r 2 b 16. Lastnik manjšega podjetja je pridobil od poslovnega prijatelja kopijo li- 0 s r 1 p a 3 e cenčnega programa, namesto da bi le-tega za 500 dolarjev kupil pri proda- , P š žev n o e p r a jalcu programske opreme – etika vrlin (postmodernistična perspektiva po- to o n r s o l j slovne etike). ov e ž i , S n n e p l m Udeleženci v raziskavi za vsako etično dilemo izražajo svoje mnenje s pomočjo ov r a e i n h n 7-stopenjske Likertove skale, ki se razteza od 1 – nikoli sprejemljivo, 4 – včasih i o j a a d g n sprejemljivo, do 7 – vedno sprejemljivo. o e s m ti – en Glede na raziskovalni interes, lahko za nekatere etične scenarije izpostavimo več t prevladujočih normativnih etičnih teorij. Poglejmo npr. trditev številka 7 v vpra- šalniku o etičnih dilemah. Če nas zanima predvsem podjetje potem je najustre- znejše da gledamo iz utilitarističnega vidika. Pri tem nas zanima v prvi vrsti ko- rist za gradbeno podjetje kot celoto. Če gledamo z vidika potencialnih odjemalcev, potem izpostavimo etiko pravičnosti. Torej, vprašanje ali je etično dvigniti cene za odjemalce za zadovoljitev interesov podjetja. Kadar pa nas zanima osebna eti- ka direktorja, predvsem njegov karakter, pa presojamo dejanje z vidika etike vrlin. Podobno lahko ugotovimo pri etični dilemi številka 11, kjer lahko izpostavimo ka- rakter inženirja – etika vrlin, spoštovanje odjemalcev – etika pravičnosti, oz. etika dolžnosti – kjer bi moral inženir razkriti napako, ne glede na posledice za njegovo podjetje, v interesu drugih. Vprašalnik o poslovni etiki Izmed vprašalnikov na temelju kratkih trditev o etičnosti, smo analizirali Bau- mhartov vprašalnik, ki velja za začetnika empiričnega preučevanja poslovne eti- ke. Leta 1961 je izvedel raziskavo o etičnosti vedenja na vzorcu ameriških mana- gerjev28. Vprašalnik je zasnovan tako, da je na eni strani vključuje splošna vpraša- nja o etičnih stališčih glede poslovne etike, na drugi strani pa vprašanja ki se na- našajo na splošne etične dileme, ki se pojavljajo v mednarodnem poslovanju. Poleg tega pa se eno izmed vprašanj na nanaša na stopnjo posameznikovega moralnega razvoja, katera predstavlja temeljno izhodišče za etičnost odločanja posameznika. Baumarhrtov originalni vprašalnik vsebuje 29 trditev. Pri tem se 19 trditev nana- ša na etična stališča in etične probleme, pri čemer je podanih 15 trditev in 4 scena- riji29. Za analizo bomo uporabili krajšo različico vprašalnika, katere temeljni na- 28 Raymond Baumhart, »How Ethical Are Businessmen?,« Harvard Business Review 39, no. 4 (1961): 6–19. 29 Raymond Baumhart, »How Ethical Are Businessmen?,« Harvard Business Review 39, no. 4 (1961): 6–19. 640 K men je spremljanje etičnih stališč posameznikov30,31. Vprašalnik vključuje nasled- ako a nje trditve: nali 1. Poštenost se v poslovanju dolgoročno poplača – etika pravičnosti. zira 2. Posameznikova dejanja se morda lahko zdijo nesebična, vendar pa le-ta ve- ti vp činoma skrbi za svoje lastne interese – egoizem. raša 3. Manager si ne more privoščiti presojanja moralnih vprašanj – postmoder- lnik nistična perspektiva poslovne etike. e za m 4. Ko so ljudje soočeni z moralnimi problemi, čustva in intuicija veljajo več e kakor razumski argumenti – feministična etika. rjen 5. Kadar moje podjetje posluje v tuji državi, bi se naj obnašalo skladno z etič- je p nimi normami te države – etika dolžnosti. oslov 6. Managerjeve odločitve bi morale temeljiti na dobrobiti njegovega podje- ne e tja, ne gospodarstva kot celote – utilitarizem. ti 7. Podružnice ustanovljene s strani multinacionalk so nesprejemljive, saj gre ke za obliko izmikanja plačila davkov – etika dolžnosti. 8. V nekaterih državah je sprejemanje podkupnin ustaljena praksa. Kadar moje podjetje posluje v s takšnimi državami, lahko tudi jaz sprejemam podkupnine – etika dolžnosti. 9. Družbene (npr. okoljske) probleme mora reševati država, ne managerji – etika dolžnosti. 10. Ko podjetje deluje v skladu z zakonom ne more delovati nemoralno – eti- ka dolžnosti. 11. Kadar se srečujem z moralnimi problemi, je moja odločitev odvisna od – etika vrlin: a. pričakovanih kazni in nagrad b. zakona in reda c. pričakovanj družbe d. načel enakosti in človekovih pravic e. posledic za druge ljudi f. odobravanja s strani bližnjih g. verskega prepričanja 12. Kadar podjetje posluje v tuji državi, se naj ravna v skladu z moralnimi prepričanji tuje družbe – etika dolžnosti. 13. V poslovanju je vse kar je legalno, tudi etično sprejemljivo – etika dolžnos- ti. 30 Eugene Jaffe and Alexandr Tsimerman, »Business Ethics in a Transition Economy: Will the Next Russian Generation be any Better?,« Journal of Business Ethics 62, no. 1 (2005): 87–97. 31 Leni Grünbaum, »Attitudes of Future Managers towards Business Ethics: A Comparison of Finnish and American Business Students,« Journal of Business Ethics 16, no. 4 (1997): 451–63. 641 2 – s t 4 u .– o r 14. V nekaterih državah je dajanje podkupnin ustaljena praksa. Kadar moje 2 u 5 s ize . o tv podjetje posluje s takšnimi državami, lahko tudi mi dajemo podkupnine k a m t r o ja , iz – etika dolžnosti. b n e je u o r 2 b Anketiranci svoja stališča do splošnih etičnih vprašanj in etičnih dilem v medna- 0 s r 1 p a 3 e rodnem poslovanju opredeljujejo s pomočjo 5-stopenjske Likertove skale, ki zaje- , P š žev n o e p r a ma naslednje možnosti: (1) se popolnoma strinjam, (2) se v glavnem strinjam, (3) ne to o n r s vem, (4) se v glavnem ne strinjam, (5) se popolnoma ne strinjam. o l j ov e ž i , S n n e p l m Vprašanja izpostavljajo predvsem pomen dolžnosti in presojanje dejanj, katere so ov r a e i n h n večinoma zakonsko urejene. Izpostavimo pa lahko tudi vprašanji številka 3 in 7 pri i o j a a d g n katerih pa izrazito ne prevladuje katera izmed normativnih etičnih teorij. V tem o e s m t primeru lahko najsplošneje opredelimo da gre za postmodernistično perspektivo i – ent poslovne etike. Sklepna spoznanja Na temelju opredelitve prevladujočih normativnih etičnih teorij, ki jih izražajo posamezni etičnih scenariji in kratke trditve o etičnosti, lahko ugotovimo da je za posamezne etične scenarije in kratke trditve o etičnosti v večini primerov mogo- če opredeliti več normativnih etičnih teorij, glede na izbrani vidik obravnave. Po drugi strani pa je bistveno manj takšnih trditev, za katere ne moremo opredeliti vsaj ene normativne etične teorije. Temeljni vidiki za presojanje vprašanj v vpra- šalnikih, so npr. organizacija kot celota, deležniki organizacije in odločevalcec in njegova osebnost. Pri vprašanjih, ki jih ni mogoče enostavno povezati s temeljnimi normativnimi etičnimi teorijami, pa lahko za njih opredelimo najpogosteje post- modernistično perspektivo poslovne etike. Analiza vsebine vprašalnikov na teme- lju normativnih etičnih teorij nam omogoča celovitejšo spoznanje normativnih etičnih ter povezavo z vsebino vprašalnikov. Poznavanje omenjene povezave nam omogoča celovitejši izbor vprašalnikov, kadar želimo preučevati etičnost delova- nja in vedenja na temelju izbranih normativnih etičnih teorij. Literatura Baumhart, Raymond. »How Ethical Are Businessmen?.« Harvard Business Re- view 39, no. 4 (1961): 6–19. Crane, Andrew, and Dirk Matten. Business ethics. Oxford: Oxford University Press, 2007. Daft, Richard. Management. Fort Worth: The Dryden Press, 2000. Fisher, Collin, and Alan Lovell. Business Ethics and Values: Individual, Corporate and International Perspectives. New York: Prentice Hall, 2006. Garrett, Thomas. Ethics in Business. New York: Sheed and Ward, 1963. 642 K Grünbaum, Leni. »Attitudes of Future Managers towards Business Ethics: A ako a Comparison of Finnish and American Business Students.« Journal of Busi- na ness Ethics 16, no. 4 (1997): 451–63. lizira Hornsby, Jeffrey, Donald, F. Kuratko, Douglas, W. Naffziger, William, R. Lafol- ti vp lette, and Richard M. Hodgetts. »The Ethical Perceptions of Small Business raša Owners: A Factor Analytic Study.« Journal of Small Business Management lnik 32, no. 4 (1994): 9–16. e za m Jaffe, Eugene, and Alexandr Tsimerman. »Business Ethics in a Transition Eco- er nomy: Will the Next Russian Generation be any Better?.« Journal of Business jenj Ethics 62, no. 1 (2005): 87–97. e pos Longenecker, G. Justin, Joseph, A. McKinney, and Carlos W. Moore. »The Ge- lovn neration Gap in Business Ethics.« Business Horizons 32, no. 5 (1989): 9–14. e etik McDonald, M. Gael. »A case example: Integrating ethics into the academic busi- e ness curriculum.« Journal of Business Ethics 54, no. 4 (2004): 371–84. Rawls, John. A Theory of Justice. Cambridge: Harvard University Press, 1971. Schermerhorn, R. John. Management. New Jersey: John Wiley & Sons, 2008. Smith, E. David, Robert, Skalnik and Patricia C. Skalnik. »Ethical behavior of marketing managers and MBA students: a comparative study.« Teaching Bu- siness Ethics 3, no. 4 (1999): 323–37. Svensson, Göran, and Greg Wood. »A Model of Business Ethics.« Journal of Bu- siness Ethics 77, no. 3 (2008): 303–22. Velasquez, G. Manuel. Business Ethics – Concepts and Cases. Upper Saddle River: Prentice-Hall, 2002. Vynoslavska, Olena, Jospeh, A. McKinney, Carlos, W. Moore, and Justin G. Lon- genecker. »Transition Ethics: A Comparison of Ukrainian and United Sta- tes Business Professionals.« Journal of Business Ethics 61, no. 3 (2005): 283–99. Wood, A. John, Justin, G. Longenecker, Joseph, A. McKinney, and Carlos W. Moore. »Ethical Attitudes of Students and Business Professionals: A Study of Moral Reasoning.« Journal of Business Ethics 7, no. 4 (1988): 249–57. Žugaj, Miroslav, and Ruža Brčić. Menadžment. Varaždin: TIVA Tiskara, 2003. 643 2 – s t 4 u .– o r Smernice za empirično raziskovanje 2 u 5 s ize . o tv k a m poslovne etike t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Guidelines for empirical studying of business ethics 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Zlatko Nedelko to o n r s o l j ov e Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Slovenija ž i , S n n e p l m zlatko.nedelko@uni-mb.si ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en Empirično raziskovanje poslovne etike predstavlja pomemben prispevek k razumevanju stanja t poslovne etike posameznikov, skupin in podjetij. Sodobno okolje od organizacij zahteva obli- kovanje trajnostne poslovne etike, ki zajema poleg skrbi za ekonomske rezultate skrb za okolje in družbo kot celoto. Kljub pomembnim spremembam v poslovnem okolju podjetij, pri em- piričnem preučevanju poslovne etike še vedno prevladujejo vprašalniki, ki so bili razviti v ob- dobju pred 1990. Zaradi spremenjenih okoliščin poslovanja podjetij je potrebno tudi prilago- diti vprašanja v vprašalnikih, da bodo le-ti omogočali celovitejše spremljanje poslovne etike. Temeljni namen prispevka je predstaviti smernice za empirično raziskovanje poslovne etike v spremenjenih pogojih poslovanja podjetij, ki bodo omogočale celovitejše razumevanje stanja poslovne etike v sodobnih razmerah delovanja. Uporaba inovativnih pristopov v preučevanju etike, lahko vodi do spoznanj, ki jih uporaba dosedanjih pristopov ne omogoča. Ključne besede: empirično raziskovanje, poslovna etika, smernice za raziskovanje. Abstract Empirical researching of business ethics represents an important contribution toward under- standing actual state of business ethics of individuals, groups, and companies. Modern busi- ness environment requires from companies designing of sustainable business ethics, that re- flects companies’ economic, environmental, and societal concerns. Despite important chang- es in business environment, in empirical researching of business ethics still prevail those ques- tionnaires, developed before 1990. Due to the changed business environment it is necessary to adjust questions in questionnaires. The main purpose of this paper is to present guidelines for empirical researching of business ethics in changed conditions, which will contribute to holis- tic understanding of business ethics in modern environment. Usage of new approaches in em- pirical researching, could results in cognitions others than those based on prevalent approach- es. Key words: business ethics, empirical research, guidelines for researching. 645 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Poslovna etika predstavlja aplikacijo splošne etike na področje organizacij. Opre- k a m t r o ja , iz delimo jo lahko kot niz standardov, ki usmerjajo delovanje in vedenje članov orga- b n e je u o r 2 b nizacije na vseh ravneh njenega delovanja1. V okviru obravnave poslovne etike so 0 s r 1 p a 3 e razvili številni pristopi za obravnavo, različne normativne etične teorije, ki pred- , P š žev n o e p stavljajo podlago za presojanje etičnosti ter etični standardi, ki predstavljajo po- r a to o n r s membno vodilo pri poslovanju organizacij v sodobnih razmerah delovanja. o l j ov e ž i , S n n e p Zaradi pomembnosti vpliva poslovne etike na delovanje in vedenje podjetji ter nji- l m ov r a e i hovih zaposlenih, se je vzporedno z razvojem temeljnih spoznanj o poslovni eti- n h n i o j a a d g ki, povečal tudi interes za merjenje oz. spremljanje stanja poslovne etike. Prva em- no e s m pirična raziskovanja so bila izvedena že v začetku 1960-ih, medtem pa je od druge ti – en polovice 1970-ih njihovo število pričelo strmo naraščati2,3,4. t Področje poslovne etike v celoti, kakor tudi področje empiričnega raziskovanja poslovne etike, je predvsem (bilo) v domeni ameriških akademskih institucij, pri čemer se v zadnjem obdobju povečuje tudi prispevek raziskovalcev iz akademskih institucij iz Azije in Evrope. Obenem velja izpostaviti, da so tudi empirične razi- skave poslovne etike močno skoncentrirane v manjšem številu eminentnih revij o poslovni etiki5, med katerimi prevladuje Journal of Business Ehtics. Raziskovalci so za potrebe empiričnega raziskovanja poslovne etike oblikovali raz- lične vprašalnike, ki služijo kot instrument za ugotavljanje stališč o poslovni etiki. Temeljno izhodišče za oblikovanje vsebine vprašalnikov pa predstavljajo temeljne značilnosti o poslovni etiki ter etične situacije v poslovnem svetu. Hkrati pa velja tudi, da empirična spoznanja omogočajo nastajanje oz. dopolnjevanje teoretičnih spoznanj o poslovni etiki. Celovit pregled obsežne literature razkriva, da so na vo- ljo številni vprašalniki, ki jih lahko uporabimo za empirično raziskovanje poslov- ne etike, pri čemer pa ne obstaja enovita klasifikacija razvitih vprašalnikov. Od takrat, ko je bila večina najpogosteje uporabljenih vprašalnikov razvita, so se pomembno spremenile okoliščine v katerih delujejo današnje organizacije. Tako je npr. v sodobnih razmerah poudarek predvsem na trajnostnem delovanju organi- zacij, ki zahteva upoštevanje zahtev različnih deležnikov organizacij. Na drugi pa tudi vse več pojavov neetičnega vedenja zaposlenih zahteva spremenjen pristop k raziskovanju ter predvsem managementu poslovne etike. To zahteva tudi obliko- 1 Andrew Crane and Dirk Matten, Business ethics (Oxford: Oxford University Press, 2007), 93, 109–118. 2 Raymond Baumhart, »How Ethical Are Businessmen?,« Harvard Business Review 39, no. 4 (1961): 6–19. 3 Archie Carroll B., »Managerial Ethics: a Post-Watergate View,« Business Horizons 18, no. 2 (1975): 75–80. 4 John A. Wood, Justin G. Longenecker, Joseph A. McKinney and Carlos W. Moore, »Ethical Attitudes of Students and Business Professionals: A Study of Moral Reasoning.« Journal of Business Ethics 7, no. 4 (1988): 249–57. 5 Kam C. Chan, Hung-Gay Fung and Jot Yau, »Business Ethics Research: A Global Perspective.« Journal of Business Ethics 95, no. 1 (2010): 39–53. 646 Sm vanje specifičnih vprašalnikov, za preučevanje izbranih segmentov poslovne etike. ern Pomemben vpliv na etičnost vedenja pa ima tudi gospodarska kriza, saj lahko sta- ice z nje krize pomembno spremeni vedenje organizacij in posameznikov v njih. a em V prispevku predstavljamo temeljne značilnosti empiričnega preučevanja poslovne pir etike ter možno tipologijo vprašalnikov za empirično preučevanje poslovne etike. ično r Na temelju upoštevanja zahtev etičnega vedenja v sodobnem poslovnem okolju az oblikujemo smernice za empirično preučevanje poslovne etike v spremenjenih isko razmerah. vanje po Empirično preučevanje poslovne etike slovn Temeljne značilnosti empiričnega raziskovanja poslovne etike e e Pomembnejši razlogi za empirično preučevanje poslovne etike so6: tike − ugotavljanje etičnih stališča managementa, − raziskovati dejavnike, ki vplivajo na etične standarde zaposlenih, − ugotavljati obstoj neetične poslovne prakse, − ozaveščanje o možnih etičnih dilemah, − ugotavljanje stanja poslovne etike izbrane ciljne skupine, − opredelitev dejanske poslovne etike v organizaciji, ki služi kot izhodišče za doseganje želene poslovne etike v organizaciji, − podlaga za oblikovanje in prenovo vsebine učnih programov poslovne eti- ke na izobraževalnih ustanovah. Interes za empirično raziskovanje poslovne etike se povečuje tudi zaradi naraščajočega števila primerov, ko je bilo delovanje in vedenje podjetja in njegovih zaposlenih v nasprotju z uveljavljenimi etičnimi in moralnimi nazori v okolju podjetja. Tako je npr. iz sredine 1970-ih let je poznana ameriška afere Watergate, ki je pritegnila pozornost raziskovalcev7. V preteklem desetletju pa so interes za empirično raziskovanje etičnih stališč pomembno povečali predvsem številni škandali v podjetjih, ki so posledica neetičnega vedenja njihovih zaposlenih. Tako poznamo nedavne primere, ko so zaradi neetičnega delovanja managementa propadle velike korporacije v tujini (npr. Enron, Dot.com), kot tudi doma (npr. stečaji gradbenih podjetij). Empirično raziskovanje poslovne etike nam podaje nekatere pomembne odgovo- re: − kakšno je dejansko stanje poslovne etike v nekem trenutku v izbranem okolju (npr. v državi, podjetju), − kako se spreminja etičnost vedenja posameznikov oz. podjetij skozi čas, 6 Raymond Baumhart, »How Ethical Are Businessmen?,« Harvard Business Review 39, no. 4 (1961): 6–19. 7 Archie Carroll B., »Managerial Ethics: a Post-Watergate View,« Business Horizons 18, no. 2 (1975): 75–80. 647 2 – s t 4 u .– o r − kakšna so etična stališča med ljudmi ki pripadajo različnim kulturam, de- 2 u 5 s ize . o tv lujejo v različnih okoljih, imajo različno izobrazbo, imajo različno hierar- k a m t r o ja , iz hijo osebnih vrednot, različen obseg delovnih izkušenj, b n e je u o r 2 − kakšno raven etičnosti lahko pričakujemo od naslednjih generacij zapo- b 0 s r 1 p a slenih. 3 e , P š žev n o e p r a Za začetnika empiričnega preučevanja poslovne etike velja Baumhart8, ki ji leta to o n r s 1961 izvedel raziskavo o etičnosti med ameriškimi managerji. V naslednjih desetle- o l j ov e ž i , S n n tjih so bile v ospredju predvsem raziskave poslovne etike med managerji, zaposle- e p l m ov r a nimi in študenti. Številne so tudi mednarodne raziskave poslovne etike, predvsem e i n h n i o j a med študenti različnih držav9,10. V zadnjem obdobju pa je značilno da raziskovalci a d g no e v okviru preučevanja poslovne etike vključijo tudi obravnavo družbene odgovor- s m ti – en nosti, ti. trajnostna poslovna etika11. t Temeljni načini pridobivanja odgovorov v empiričnem raziskovanju poslovne eti- ke so12: − Samoocenjevalne lestvice (ang. self-report questionnaires) – v okviru ka- terih udeleženci v empiričnih raziskavah izražajo osebna etična stališča in prepričanja. − Etične dileme – vprašalnik vsebuje niz hipotetičnih etičnih dilem, za ka- tere nato udeleženci v raziskavi podajo svoje mnenje. − Intervju – pri čemer raziskovalec sprašuje (npr. osebno) izbranega sogo- vornika, bodisi o njegovih etičnih stališčih bodisi o specifičnih vpraša- njih, ki so povezane s cilji raziskovanja. − Spremljanje dejanskega nezakonitega vedenja – pri tem gre za spremljanje pojava nelegalnih dejanj ter njihovo povezovanje z določenimi organiza- cijami ali celo osebami iz organizacije (npr. odgovornimi za področje). Pregled najpomembnejših empiričnih študij poslovne etike nam razkriva, da v em- piričnem preučevanju poslovne etike prevladujejo vprašalniki, ki zajemajo realne ali hipotetične etične dileme oz. trditve ki se nanašajo na različna področja etič- nosti oz. poslovne etike v podjetju. Hkrati pa gre v večini primerov tudi za samo- 8 Raymond Baumhart, »How Ethical Are Businessmen?,« Harvard Business Review 39, no. 4 (1961): 6–19. 9 Carol Yeh-Yun Lin, »A Comparison of Perceptions about Business Ethics in Four Countries,« The Journal of Psychology 133, no. 6 (1999): 641–55. 10 John F. Preble and Arie Reichel, »Attitudes towards Business Ethics of Future Managers in the US and Israel,« Journal of Business Ethics 7, no. 12 (1988): 941–49. 11 David A. Ralston, James Pounder, Carlos W. H. Lo, Yim-Yu Wong, Carolyn, P. Egri and Joseph Stauffer, »Stability and Change in Managerial Work Values: A longitudinal Study of China, Hong Kong and the USA,« Management and Organization Review 2, no. 1 (2006): 67–94. 12 Robert D. Gatewood and Archie B. Carrol , »Assessment of Ethical Performance of Organization Members: A Conceptual Framework,« Academy of Management Review 16, no. 4 (1991): 667–90. 648 Sm cenjevalne vprašalnike, saj udeleženci v raziskavah izražajo svoja stališča do nave- ern denih etičnih dilem oz. trditev o etičnosti. ice z V empiričnem preučevanju prevladujejo študije, kjer so vprašanja zastavljena tako a em da predpostavljajo izmišljene ali resnične etične dileme, o katerih potem udele- pir ženci v raziskavi podajo svoje mnenje. V tem okviru so najpogostejša vprašanja ično r »Kakšno je vaše mnenje o omenjenem dejanju?«, »Kaj bi vi naredili če bi bili v az določeni situaciji?«, »Kaj bi naredil povprečni manager«, ipd. iskov Vprašalniki, ki se uporabljajo za spremljanje poslovne etike so večinoma zaprtega anj tipa, pri čemer je najpogosteje uporabljena intervalna skala (npr. 5- oz. 9-stopenj- e po ska Likertova skala). Takšni vprašalniki vsebujejo niz trditev za katere nato ude- slov leženci v raziskavi opredelijo svojo stopnjo strinjanja oz. nestrinjanja s posamezno ne e trditvijo. Za empirično raziskovanje pa se zelo redko uporabljajo vprašalniki od- tike prtega tipa. Takšni vprašalniki so redki in se večinoma uporabljajo le za preuče- vanje manjših skupin in pogosto znotraj enega podjetja, saj je primerjava odgovo- rov zahtevna in dolgotrajna. Prednost takšnih vprašalnikov je v tem, da omogo- čajo odkrivanje značilnosti poslovne etike, ki jih z tipiziranimi vprašalniki, mor- da sploh ne zajamemo. Številni vprašalniki so oblikovani tako, da so vsebinsko ustrezni za raziskovanje poslovne etike v organizacijah, vendar pa nato raziskovalci pogosto raziskovalne domneve preverijo na vzorcih študentov, ki jih obravnavajo kot prihodnje zaposle- ne. Preučevanje značilnosti poslovne etike predvsem na študentskih populacijah, pa ne more odkriti realne slike etičnosti delovanja in vedenja zaposlenih v organi- zacijah. Raziskovalci pa nato tudi pogosto potrdijo svoje raziskovalne domneve na temelju rezultatov študentske populacije. Gledano z vidika temeljnih značilnosti empiričnega preučevanja poslovne etike lahko ugotovimo, da je bila večina začetnih preučevanjih poslovne etike izvede- na na vzorcu zaposlenih (predvsem managerjev), medtem ko pa je v zadnjih dveh desetletjih opazen občuten porast raziskovanja domnev o poslovni etiki na vzorcu študentov, ki jih obravnavajo kot bodoče zaposlene. Temeljni razlogi za vse pogo- stejšo uporabo študentskih vzorcev so predvsem: pomanjkanje finančnih sredstev za raziskovanje, drago raziskovanje med zaposlenimi, nenaklonjenost raziskavam s strani podjetij, natrpan urnik managerjev in drugih zaposlenih v organizacijah, možnost pridobitve večjega števila odgovorov s strani študentov kot zaposlenih ter lažja dostopnost študentov (npr. izvedba ankete na predavanjih). Gledano skozi prizmo normativnih etičnih teorij, je razvidno vprašalniki večinoma vsebujejo niz različnih trditev, ki se nanašajo na različne normativne etične teorije. Pri tem pa velja, da gre po večini za trditve, ki odražajo značilnosti tradicionalnih normativnih etičnih teorij. 649 2 – s t 4 u .– o r Klasifikacija vprašalnikov za empirično preučevanje poslovne etike 2 u 5 s ize . o tv V literaturi so predstavljeni in opisani številni vprašalniki, ki jih lahko uporabimo k a m t r o ja , iz za empirično preučevanje poslovne etike. Za potrebe predstavitve vprašalnikov, b n e je u o r 2 b lahko glede na njihove vsebinske značilnosti in pristop k merjenju etike, opredeli- 0 s r 1 p a 3 e mo naslednje temeljne skupine vprašalnikov: , P š žev n o e p r a − Vprašalniki na temelju etičnih scenarijev – vsebujejo podrobnejše opise to o n r s o l j ov e različnih scenarijev o možnih etičnih dilemah. Najpogosteje vprašalni- ž i , S n n e p ki vsebujejo manjše število etičnih dilem (npr. med 7–10), pri čemer so le- l m ov r a e i -te podrobneje predstavljene. Poznani pa so tudi vprašalniki, ki vsebuje- n h n i o j a a d jo večje število etičnih dilem (npr. več kot 10), pri čemer pa so njihovi opi- g no e s m si manj obsežni, v primerjavi s tistimi v vprašalnikih, ki vsebujejo manjše ti – en število dilem. Pri vprašalnikih tega tipa tako velja, da se z večanjem obse- t ga opisa posamezne etične dileme, zmanjšuje število uporabljenih etičnih dilem v vprašalniku, in obratno. Udeleženci v raziskavi podajo svoje mne- nje o posamezni etični dilemi. Največkrat gre za tipska vprašanja, ki spra- šujejo po posameznikovi reakciji v etični dilemi. − Vprašalniki na temelju kratkih trditev o etičnosti – vsebujejo predvsem kratke trditve o možnih etičnih situacijah s katerimi se posameznik sre- čuje pri svojem delu v podjetju oz. poslovnem svetu. Omenjeni vprašalni- ki vsebujejo večje število (npr. med 10–20) trditev, ki se nanašajo na raz- lična področja etičnosti. Udeleženci najpogosteje izražajo stopnjo strinja- nja oz. nestrinjanja na intervalni skali. − Specifični vprašalniki za preučevanje poslovne etike – večinoma ne vse- bujejo tipičnih elementov prvih dveh skupin, tj. etičnih dilem (prva sku- pina) ali krajših trditev o etičnih situacijah (druga skupina). Najpogoste- je takšni vprašalniki vsebujejo specifična vprašanja, ki odražajo specifični temeljni namen preučevanja etike. Takšne vprašalnike, pogosto oblikuje- jo raziskovalne skupine ali posamezniki za potrebe raziskovanja specifič- nega področja poslovne etike, ki bodisi predstavlja noviteto, oz. želijo raz- viti in uveljaviti nov instrument za merjenje. Npr. vprašalnik vsebuje na- bor vprašanj, na osnovi katerih se nato oblikujejo ključna vprašanja za na- daljnja preučevanja. Vprašalniki se razlikujejo po obsegu, po tipu vpra- šanj, po naravi trditev ter tudi glede na njihovo ciljno usmerjenost. Smernice za empirično raziskovanje poslovne etike Na temelju analize dosedanjega empiričnega raziskovanja poslovne etike in njegovih rezultatov, trenutnega stanja poslovne etike ter značilnosti sodobnega okolja za delovanje organizacije, lahko opredelimo naslednje temeljne smernice za prihodnje empirično preučevanje poslovne etike: 650 Sm − Empirično raziskovanje poslovne etike naj vključuje tudi spoznanja so- ern dobnih normativnih etičnih teorij, poleg že prevladujočih tradicionalnih ice z normativnih etičnih teorij. a e − Vprašalniki naj zaradi težnje po razvitejših oblikah poslovne etike, pred- mpi vsem trajnostne etike, tudi vključujejo vprašanja, ki obsegajo preučevanje ričn etičnosti na področju doseganja ekonomskih, socialnih in okoljskih ciljev. o r − a Preverjanje veljavnosti teoretičnih modelov etičnega odločanja, kar omo- zisk goča izboljšanje razumevanja etičnega vedenja in sinergijskega vpliva situ- ova acijskih in osebnih dejavnikov na etično odločanje. nje p − Oblikovanje novih teoretičnih spoznanj na temelju izsledkov empiričnih os študij, predvsem zaradi uporabe razvitejših oblik sodobne etike in sodob- lovn nih normativnih etičnih teorij. e et − Izvedba empiričnega raziskovanja poslovne etike tudi v okviru različnih ike poslovnih funkcij podjetja (npr. marketing, finance, računovodstvo), ka- kor tudi mednarodnih in longitudinalnih študij, ki bodo omogočale obli- kovanje novih teoretičnih spoznanj, na temelju primerjave izsledkov raz- ličnih raziskav. − Empirično raziskovanje etičnega vedenja skupin, npr. poslovne etike de- lovnih skupin, oddelkov, divizij organizacije ter na drugi strani zunanjega okolja organizacije in skupin v njem (npr. odjemalci). − Razširitev metodološke baze pri empiričnem preučevanju poslovne etike, z uporabo: mednarodnih in medkulturnih študij, eksperimentalnega pri- stopa, oblikovanjem niza faktorjev za raziskavo, kombinacije kvantitativ- nega in kvalitativnega pristopa, preverjanjem zanesljivosti meril, itd. − Oblikovati nove vprašalnike, ki se nanašajo na še neraziskana oz. manj raziskana področje poslovne etike, ki predstavljajo temeljna področja pri- hodnjega raziskovanja. − Celovitejše preučevanje povezave med etičnimi stališči anketirancev in njihovim dejanskim vedenjem, na podlagi uporabe samoocenjevalnega pristopa in ocenjevanja dejan s strani drugih zaposlenih oz. sodelavcev. − Ustvarjanje močnejše povezave med ugotovitvami empiričnih raziskav ter oblikovalci etičnih načel v organizacijah ter tudi na družbeni ravni. Razvoj poslovne etike in njenih empiričnih raziskav bo v prihodnje potekal v raz- ličnih smereh. V nadaljevanju predstavljamo pomembnejša vsebinska področja ra- zvoja (npr. trajnostna etika, vpliv gospodarske krize na razvoj poslovne etike, obli- kovanje specifičnih vprašalnikov) in verjetne metodološke značilnosti prihodnje- ga razvoja (npr. interpretacija rezultatov glede na aktualne razmere, razmerje med dolžino vprašanj in obsegom vprašalnika, izbor vprašalnika). V sodobnih razmerah delovanja podjetij ima izmed sodobnih oblik poslovne eti- ke, vse pomembnejšo vlogo etika trajnostnega delovanja podjetja, ki izpostavlja 651 2 – s t 4 u .– o r pomembnost upoštevanja ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika pri po- 2 u 5 s ize . o tv slovanju. V prihodnje bo tako potrebno več pozornosti nameniti tudi ciljem traj- k a m t r o ja , iz nostnega razvoja ter v tem okviru oblikovanju trajnostne etike podjetij. Nekateri b n e je u o r 2 vprašalniki sicer zajemajo etične dileme oz. trditve, ki se nanašajo na različne vidi- b 0 s r 1 p a ke zagotavljanja trajnostnega razvoja, vendar pa gre za bolj ali manj splošna vpra- 3 e , P š žev n o e p šanja, ki ne omogočajo celovitih spoznanj. Zato bo v prihodnje potrebno razvijati r a to o n in oblikovati tudi vprašalnike, da bodo le-ti omogočali celovitejšo obravnavo traj- r s o l j ov e ž i nostne poslovne etike. , S n n e p l m ov r a Poleg vpliva sodobnejših oblik poslovne etike, pa bo v okviru prihodnjega empi- e i n h n i o j a ričnega raziskovanja poslovne etike, več pozornosti potrebno nameniti tudi vpli- a d g no e vu aktualnih dogajanj na poslovno etiko. Tako bo v prihodnje potrebno oblikova- s m ti – en ti vprašalnike, ki bi zajemali več vprašanj ki bi se nanašala na povezavo med aktu- t alnimi dogodki in etičnostjo vedenja podjetij in zaposlenih. V okviru aktualnih problemov je tako v ospredju preučevanje vpliva ekonomske krize na etičnosti ve- denja podjetij in zaposlenih. Uporaba uveljavljenih vprašalnikov za merjenje po- slovne etike sicer omogoča ugotavljanje spremembe ravni etičnosti podjetij oz. nji- hovih zaposlenih, vendar pa ne omogoča spoznanja globljih vzrokov za spremem- be ravni etičnosti. Tako bi bilo potrebno v prihodnje smiselno kombinirati ob- stoječe vprašalnike s vprašanji, ki se navezujejo na aktualne gospodarske razme- re. Možna primera etične dileme: »Management v podjetju ima dilemo – ali naj odpustiti del zaposlenih, oz. tvega morebiten propad podjetja«; »Podjetje v krizi lahko zmanjša sredstva za varovanje okolja na toliko, da bodo le-ta še zadoščala za doseganje minimalnih potrebnih zakonskih standardov«. Z napredkom na vseh ravneh delovanja družbe in podjetij pa prihaja tudi do ved- no novih situacij, ki jih obstoječi vprašalniki pokrivajo v manjši meri oz. jih sploh ne pokrivajo več. Zaradi naraščajočega obsega specifičnih dilem v različnih temelj- nih dejavnosti (npr. v šolstvu, zdravstvu, zavarovalništvu) narašča tudi potreba pa oblikovanju specifičnih vprašalnikov za preučevanje poslovne etike v različnih okoliščinah. Le z oblikovanjem specifičnih vprašalnikov, ki ustrezajo izbrani te- meljni dejavnosti, lahko zagotovimo dovolj natančno spremljanje stanja poslovne etike za izbrane skupine oz. za podjetja v izbrani temeljni dejavnosti. V okviru metodoloških značilnosti prihodnjega razvoja empiričnega preučevanja poslovne etike, pa je v trenutnih ekonomskih razmerah pomembna predvsem in- terpretacija rezultatov, da le-ta odraža aktualne razmere. Tako mora biti interpre- tacija rezultatov empiričnega preučevanja poslovne etika vpeta v okvir trenutnih gospodarskih razmer. Trenutne razmere gospodarske krize (svetovna finančna kriza), kjer se kažejo na eni strani prvi znaki okrevanja, po drugi strani pa že gro- zi nova kriza, lahko zameglijo dejansko sliko o stanju poslovne etike oz. lahko po- membno vplivajo na spremembo etičnosti posameznih dejanj. Tako je pogost po- jav, da se etični standardi podjetji v času krize znižajo. 652 Sm Hkrati pa je zaradi težnje po oblikovanju novih vprašalnikov ter predvsem doda- ern janja vsebine zaradi upoštevanja sprememb (npr. trajnostna etika, specifična pod- ice z ročja obravnave poslovne etike), potrebno oblikovati ustrezno razmerje med dol- a e žino vprašanj in obsegom vprašalnika. Tudi izbor vprašalnika si zasluži posebno mp pozornost, predvsem zaradi vse večjega števila vprašalnikov. Pri tem je pri izbiri iričn vprašalnikov potrebno upoštevati predvsem namen in cilje empiričnega preučeva- o ra nja, področje raziskovanja ter način izvedbe raziskovanja poslovne etike. Tako je zisk npr. za potrebe primerjave etičnih stališč študentov in zaposlenih potrebno izbrati ova takšen vprašalnik, ki omogoča odgovarjanje tako študentom kakor tudi zaposle- nje p nim. Za potrebe mednarodne primerjave etičnih stališč pa je potrebno zagotoviti, os da vprašalnik ustreza posameznim sodelujočim populacijam v raziskavi. Npr. če lovn raziskovalec želi primerjati svoje ugotovitvami z ugotovitvami drugih, je potreb- e et no da izbere vprašalnik, kateri je bil že večkrat uporabljen in so rezultati dostopni. ike Sklepna spoznanja Temeljno spoznanje pri iskanju smernic za raziskovanje poslovne etike je, da ni mogoče enoznačno opredeliti načina oz. smernic za izbiro ali oblikovanje vpra- šalnika za merjenje poslovne etike podjetij, njihovih zaposlenih ali izbranih sku- pin. Predstavljene smernice za nadaljnje empirično raziskovanje poslovne etike, predstavljajo temelj za prihodnje raziskovanje, ki bo pomembno dopolnjevalo in nadgrajevalo obstoječa spoznanja o poslovni etiki. Uporaba inovativnih pristo- pov pri raziskovanju poslovne etike predstavlja tudi možnost za nova spoznanja, do katerih ni mogoče priti s pomočjo uporabe prevladujočih uveljavljenih pristo- pov. Predstavljene smernice za empirično raziskovanje poslovne etike predstavlja- jo komplementarno področje raziskovanja, ter nov oz. dodaten temelj za obliko- vanje spoznanj o poslovni etiki. Smernice na eni strani izpostavljajo najbolj želena in obetavna področja prihodnjega raziskovanja, na drugi strani pa opozarjajo na področja, ki so deležna premajhne pozornosti v okviru dosedanjega empiričnega raziskovanja poslovne etike. Literatura Baumhart, Raymond. »How Ethical Are Businessmen?.« Harvard Business Re- view 39, no. 4 (1961): 6–19. Carroll, B. Archie. »Managerial Ethics: a Post-Watergate View.« Business Hori- zons 18, no. 2 (1975): 75–80. Chan, C. Kam, Hung-Gay, Fung, and Jot Yau. »Business Ethics Research: A Global Perspective.« Journal of Business Ethics 95, no. 1 (2010): 39–53. Crane, Andrew, and Dirk Matten. Business ethics. Oxford: Oxford University Press, 2007. 653 2 – s t 4 u .– o r Gatewood, D. Robert, and Archie B. Carroll. »Assessment of Ethical Perfor- 2 u 5 s ize . o tv mance of Organization Members: A Conceptual Framework.« Academy of k a m t r o ja , iz Management Review 16, no. 4 (1991): 667–90. b n e je u o r 2 b Lin, Carol Yeh-Yun. »A Comparison of Perceptions about Business Ethics in 0 s r 1 p a 3 e Four Countries.« , P š žev The Journal of Psychology 133, no. 6 (1999): 641–55. n o e p r a t Preble, F. John, and Arie Reichel. »Attitudes towards Business Ethics of Future o o n r s o l j ov e Managers in the US and Israel.« Journal of Business Ethics 7, no. 12 (1988): ž i , S n n e p l m 941–49. ov r a e i n h n Ralston, A. David, James, Pounder, Carlos, W. H. Lo, Yim-Yu, Wong, Carolyn, P. i o j a a d g no e Egri, and Joseph Stauffer. »Stability and Change in Managerial Work Values: s m ti – en A longitudinal Study of China, Hong Kong and the USA.« Management and t Organization Review 2, no. 1 (2006): 67–94. Wood, A. John, Justin, G. Longenecker, Joseph, A. McKinney, and Carlos W. Moore. »Ethical Attitudes of Students and Business Professionals: A Study of Moral Reasoning.« Journal of Business Ethics 7, no. 4 (1988): 249–57. 654 2 – s t 4 u .– o r Delovni terapevt kot soustvarjalec uspešne 2 u 5 s ize . o tv k a m turistične ponudbe t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The role of occupational therapists in successful 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n accessible tourism o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Alenka Oven , S n n e p l m ov Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a e i n h n i o j a alenka.oven@zf.uni-lj.si a d g no e s m ti – en Povzetek t V prispevku predstavljamo možnosti vključevanja delovnega terapevta v turistično dejavnost. Delovni terapevt je na osnovi znanja o težavah na področju aktivnosti/okupacije, s svetova- njem in različnimi storitvami (prilagoditev okolja, svetovanje, sprostitvene tehnike, športne aktivnosti, aktivnosti prostega časa, ipd) lahko pomemben soustvarjalec uspešne turistične ponudbe posamezne organizacije in širše. To je še posebej pomembno pri zagotavljanju ena- kih možnosti za aktivno vključevanje in sodelovanje oseb s posebnimi potrebami v turistični dejavnosti. S poznavanjem in upoštevanjem njihovih potreb in omejitev v turizmu se poveča njihovo zadovoljstvo in kakovost življenja. Delovni terapevti nudi tudi usposabljanje in podpo- ro zaposlenim v turizmu za povečanje varnosti oseb s posebnimi potrebami in preprečevanje po- škodb osebja. Za ponazoritev predstavljamo primer dobre prakse, ki v sodelovanju z delovnim terapevtom v svojo ponudbo poleg bivanja v za gibalno ovirane prilagojenih sobah oz. apart- majih ponuja tudi različne prostočasovne in druge aktivnosti. Ključne besede: turizem, delovna terapija, osebe s posebnimi potrebami, kakovost življenja, primer dobre prakse Summary The paper explores the occupational therapy’s role in inclusive tourism accessible to people with special needs and thus help realize these persons’ right to equality. Occupational thera- pists possess the requisite background knowledge to support and enable clients to participate in activities or occupations they find meaningful, including leisure time activities. By recog- nizing their clients’ special needs and limitations, occupational therapists can help them enjoy equal opportunities, protect and help realize their right to equality, and support their full par- ticipation in tourist activities. Their knowledge enables them to collaborate with organizations of people with special needs regarding the promotion of accessible tourism whom they help by counseling and through different services (removal of environmental barriers, biomechanical aspects of transfers and other physical or cognitive assistance, relaxation techniques, sports ac- tivities, etc.). Occupational therapists also train and support tourism staff to increase safety of 655 2 – s t 4 u .– o r clients and prevent injuries to the personnel. Presented in the paper is an example of good prac- 2 u 5 s ize . o tv tice where occupational therapists collaborate with an organization and individuals working k a m t r o ja , iz on the platform of accessible tourism including leisure time and other activities. b n e je u o r 2 b Key words: tourism, occupational therapy, people with special needs, quality of life, example 0 s r 1 p a 3 e , P š žev of good practice. n o e p r a to o n r s o l j ov e Turizem ž i , S n n e p l m Turizem se je v 20. stoletju razširil ter postal ena od najpomembnejših globalnih ov r a e i n h n ekonomskih sil z izrednim vplivom na ekonomski in družbeni razvoj. Napove- i o j a a d g n di kažejo, da bo v prihodnje še pridobival na pomenu1, saj tudi v 21. stoletju ostaja o e s m t osredja gospodarska dejavnost in najizrazitejši način življenja modernega človeka, i – ent ki neposredno in posredno vključuje oz. vpliva na številne druge dejavnosti. Naci- onalna gospodarstva po svetu mu kot pomembni gonilni sili ekonomskega razvoja posvečajo vedno več pozornosti in raziskav, saj vpliva na devizno in plačilno bilan- co, na obseg bruto domačega proizvoda in njegovo ponovno prostorsko delitev, re- gionalni razvoj, valorizacijo naravne in kulturne dediščine, družbeno blaginjo in ustvarjanje novih delovnih mest2. Enotne opredelitve pojma turizem ni, definicije pa so si med seboj podobne in te- meljijo na treh ključnih pojmih: dejavnost/aktivnost oseb, kraj izvajanja in časov- na dimenzija. Svetovna Turistična Organizacija, katere članica je tudi Slovenija, je sprejela definicijo, ki pravi, da turizem opredeljujejo aktivnosti posameznika, ki se dogajajo izven njegovega običajnega okolja, imajo določen časovni okvir (naj- manj ena prenočitev, vendar ne več kot eno leto) in sicer zaradi preživljanja proste- ga časa, rekreacije, sprostitve, spoznavanja novih krajev in ljudi ter njihovih navad, kulture in običajev, poslov ali iz drugih razlogov3. Tudi v Sloveniji, ki si prizadeva za boljšo turistično prepoznavnost in uveljavitev doma in v svetu, postaja turizem vse pomembnejša dejavnost. Njegova vloga se je z vstopom v Evropsko unijo še povečala, saj velja za eno izmed najperspektivnej- ših gospodarskih dejavnosti, ki omogoča razvoj, zaposlovanje, zaslužek in social- no varnost4, povezuje številne gospodarske dejavnosti, povečuje ekonomsko vred- nost prostora z vidika naravnih vrednot ter kulturne dediščine in pospešuje regi- 1 WTTC – World Travel and Tourism Council, »World Travel and Tourism climbing to new heights. The 2006 Travel &Tourism Economic Research,« (2006) http://www.wttc.org/site_media/uploads/downloads/ indiatsa.pdf (23.8. 2013). 2 Bogomir Kovač, Strategija slovenskega turizma 2002–2006 (Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, 2002), 7. 3 UNWTO – World tourism Organization, »The Hague Declaration on Tourism.« (1989) http://www.uni- veur.org/cuebc/downloads/PDF%20carte/68.%20The%20Hague.PDF (22.8.2013). 4 Aleš Semeja, Oblikovanje modela turistične destinacije in analiza ključnih dejavnikov vzpostavitve na primeru turistične destinacije Kras, doktorska disertacija (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2011): 1. 656 D onalni razvoj5, bistveno prispeva h gospodarski rasti, hitrejšemu vključevanju v tr- elov žno gospodarstvo in k razvoju podjetništva, torej k boljši kakovosti življenja, hkra- ni t ti pa prispeva tudi k povečanju in utrjevanju ugleda Slovenije v svetu6 in poveču- erap je njeno promocijo. evt kot s Turistična destinacija ous Pod pojmom destinacija razumemo posebna območja (kontinent, regija, mesto ali tvar celo manjša geografska enota, kot je posamezna ulica v mestu), na katerih so zgoš- jale čene turistične znamenitosti, atrakcije, namestitve in ostala turistična ponudba, ki c usp privlačijo turiste, da jih izberejo kot cilj potovanja, glede na njihov namen (zabava, ešn počitek, posli, obisk)7,8 oziroma glede na privlačnost destinacije (naravne, izgraje- e tu ne, kulturne ter socialne značilnosti) in se v njih zadržujejo določen čas. ristič Destinacija vsebuje osnovne elemente, ki pritegnejo turista k obisku ter zadovolji- ne p jo njegove potrebe ob prihodu: znamenitosti, udobnost, dostopnost, podoba, cena on in človeški viri9 in vse potrebno za bivanje, preskrbo, razvedrilo in druge dejav- udb nosti turistov10. Buhalis11 pa jo opiše kot skupek turističnih izdelkov, ki nastopajo e pod skupno blagovno znamko in prinašajo uporabnikom popolno izkušnjo. Po- tencialni obiskovalec, ki dojema neko območje kot turistično destinacijo odvisno od njegovih potreb, je zelo zahteven12 in se pri izbiri običajno odloči za tisto, kate- re lastnosti in ponudba se najbolj skladajo z njegovim življenjskim slogom13. Tako različne aktivnosti, povezane z razvedrilom, zabavo, sprostitvijo, poslom, izobra- ževanjem ipd., predstavljajo enega od temeljev privlačnosti turistične destinacije14. 5 Kovač, Strategija slovenskega turizma 2002–2006 . 6 Tanja Mihalič, »Izziv 21. stoletja – partnerstvo v strateških zvezah,« Turistične novice – slovenska strokovna revija za turizem 10, št. 4 (2003): 42. 7 Maja Konečnik Ruzzier, Trženje v turizmu (Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave, 2007), 64– 116. 8 Haydee C. Garcia e tal., »The »Sun and Beach« Tourism Destination Image: An Application to the Case of Cuba from the Spanish Tourist – Origin Market,« Tourism Review 59 , no. 1 (2004): 16– 24. 9 WTO – World Tourism Organization, A practical guide to tourism destination Management (Madrid: World Tourism Organization, 2007), 1. 10 Janez Planina in Mihalič Tanja, Ekonomika turizma, (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002), 169. 11 Dimitros Buhalis, »Marketing the competitive destination of the future,« Tourism Management 21, no. 1 (2000): 97–116. 12 Semeja, Oblikovanje modela turistične destinacije in analiza ključnih dejavnikov vzpostavitve na primeru turistične destinacije Kras. 13 Konečnik Ruzzier, Trženje v turizmu. 14 Michael J. Wolf, The Entertainment Economy: How Mega-Media Forces are Transforming our Lives (Random House, New York, 1999), 4. 657 2 – s t 4 u .– o r Dostopni turizem 2 u 5 s ize . o tv Dostopni turizem oziroma »turizem za vse«, ki je namenjen osebam s posebnimi k a m t r o ja , iz potrebami (v nadaljevanju OPP), se pojavlja pod različnimi izrazi, prav tako zanj b n e je u o r 2 b ni enotne definicije. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Dostopnost se nanaša na to, kako enostavno je za osebo, da samostojno uporablja n o e p r a storitve, nastanitvene in druge objekte in zunanje površine. Zagotavljanje infor- to o n r s o l j ov e macij o dostopnosti in izboljšanju dostopa koristi številnim OPP, ki želijo potova- ž i , S n n e p ti15. Miller16 navaja, da je v Evropi kar 89 milijonov potencialnih uporabnikov do- l m ov r a e i stopnega turizma, Leidner17 pa dodaja, da pomeni vsako potovanje, ki se zaradi ob- n h n i o j a a d g stoječih ovir ne opravi, pomanjkanje prometa ter manjšo gospodarsko rast in mož- no e s m nost zaposlovanja. Kot ugotavlja Šardi18, je približno 70% OPP zmožnih potovati, ti – en vendar pa zaradi svojih težav potrebujejo prilagoditev potovanja in/ali spremstvo. t Turizem za vse je opredeljen kot pomoč skupinam OPP, ki se zaradi različnih (zdravstvenih, socialnih) razlogov pri udeleževanju v turistični dejavnosti sooča- jo z ovirami19 in zajema ustvarjanje potovanja in turistične destinacije, produkte in informacije, ki so primerne za vse OPP, njihove družine in prijatelje20. Darcy in Dickson21 pa ugotavljata, da dostopni turizem omogoča OPP, da so pri uporabi univerzalno oblikovanih turističnih produktov, storitev in okolij neod- visni, enakopravni in dostojanstveni. Dostopni turizem torej s posameznikovim specifičnim željam in zmožnostim prilagojeno ponudbo omogoča OPP ne glede na vrsto njihovih potreb enake možnosti preživljanja prostega časa (počitnice/iz- leti/potovanja). Prispeva pa tudi k regionalnemu razvoju in povečanju gospodar- skih možnosti in omogoča promocijo in razvoj malih in nastajajočih destinacij in posledično zaposlitvene možnosti22. Po besedah predsednice ENAT-a (European 15 Jacqueline Westcott, »Improving information on accessible tourism for disabled people. Luxembourg: Offi- ce for Official Publications of the European Communities, 2004, « http://ec.europa.eu/enterprise/tourism/ docs/studies/improving_information_on_accessibility/improving_accessibility_en.pdf (20. 8. 2013). 16 Graham Mil er, »The Market for Accessible Tourism,« (marec 2009) http://www.invalidom-prijazno.eu/da- toteke/1_graham_miller.pdf (22. 8. 2013). 17 Rüdiger Leidner, »Tourism accessible for all in Europe,« (oktober 2006) http://www.rol ingrains.com/archi- ves/Tourism_for_al _in_Europe_Leidner_2006.pdf (21. 8. 2013). 18 Valentina Šardi, Turistična ponudba za osebe s posebnimi potrebami, diplomsko delo (Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta Maribor, 2009), 10. 19 Nikos G. Igoumenaki et al., Introduction to tourism (Athens: Interbooks, 1998). 20 Dolores Kores, Invalidom prijazno: Turizem? Da, tudi zame! (Ljubljana: Šent-Slovensko združenje za duševno zdravje, 2009), 9. 21 Simon Darcy in Tracey Dickson, »A Whole-of-Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experiences,« Journal of Hospitality and Tourism Management 16, no. 1 (2009): 34. 22 EC – European Commission (2012). »Calypso-Social tourism,« http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ tourism/calypso/index_en.htm (20.8.2013). 658 D Network for Accessible Tourism) Lilian Müller, ta ni le oblikovanje posebnih re- elov šitev in izdelkov, ki so namenjeni OPP, ampak zagotovitev takega okolja, storitev ni t in turističnih produktov, da ustrezajo čim večjemu številu kupcev, upoštevajoč, da erap je vsaka oseba edinstvena 23. evt k V Sloveniji je bilo tem področju opravljenih precej raziskav in projektov, s katerimi ot s je bil dostopni turizem približan slovenskim turističnim ponudnikom, ki ga poča- oust si prepoznavajo tudi kot tržno nišo24. Med drugim so bili v projektu NETMEN, var ki ga je vodila neprofitna organizacije ŠENT – Slovensko združenje za duševno jalec u zdravje, opredeljeni osnovni kriteriji dostopnosti, ki so zbrani pod imenom »Cer- sp tifikat invalidom prijazno«25. Glavne skupine kriterijev za dostopni turizem so fi- ešn zična dostopnost, dostopnost do informacij, ekonomska dostopnost in psihosoci- e tu alna dostopnost26. ristič Dejstvo je, da si tudi OPP želijo potovati, kar je tudi njihova temeljna človekova ne p pravica, raziskave pa vse bolj potrjujejo tudi pozitivne ekonomske učinke dostop- onu nega turizma. »Dostopna« turistična ponudba je lahko tudi konkurenčna pred- db nost ponudnika turističnih storitev in kazalnik kakovosti, ki bi, kot meni Kores27, e lahko pripomogla k večji prepoznavnosti Slovenije. Osebe s posebnimi potrebami OPP so vse osebe, ki se zaradi neprilagojenega okolja srečujejo s problemi, izzi- vi in ovirami in imajo posebne potrebe med potovanjem, v bivalnih prostorih in pri storitvah v turizmu28. Mednje prištevamo gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, osebe s težavami in motnjami v duševnem razvoju in dušev- nem zdravju, osebe ekstremnih mer, diabetike, alergike in druge osebe s kronični- mi boleznimi in ovirami, družine z majhnimi otroki, poleg njih pa tudi starejše, saj se ti pogosto srečujejo s starostnimi težavami in boleznimi, ki so prav tako raz- log potrebe po prilagojeni turistični ponudbi. Delež OPP zaradi staranja prebivalstva in povečevanja pojava kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in motnje v duševnem zdravju) med pre- 23 Design for All Fundation,. »Interview to Lilian Mül er about Tourism for Al ,« (julij 2010) http://www.desi- gnforal .org/en/novetats/noticia.php?id=980 (23. 8. 2013). 24 Premiki – zavod in turistična agencija za dostopni turizem, 2012, »Dostopni turizem, « http://premiki. com/?page_id=11 (20.8.2013) 25 Janez Sirše in Dolores Kores, »Invalidom prijazno, kriteriji za turistično ponudbo,« (marec, 2009) http:// www.invalidom-prijazno.eu/datoteke/6_janez_sirse_dolores_kores.pdf (26. 8. 2013). 26 Annagrazia Laura, »Tourism information and support services,« ( marec 2009) http://www.invalidom-prija- zno.eu/datoteke/3_annagrazia_laura_.pdf (26. 8. 2013). 27 Dolores Kores, Invalidom prijazno: Turizem? Da, tudi zame!, 8– 9. 28 UN Resolution on Accessible Tourism for All (UNWTO) (2005) http://www.accessibletourism.org/reso- urces/unwto_a_res_492xvi_10_accessibility-3.pdf (21. 8. 2013). 659 2 – s t 4 u .– o r bivalstvom narašča, zato se povpraševanje po njim prilagojenem turizmu poveču- 2 u 5 s ize . o tv je, saj vedno več potujejo oziroma si želijo potovati29,30. Žal pa so še vedno pogosto k a m t r o ja , iz prikrajšani pri različnih aktivnostih, tudi pri sodelovanju v prostočasnih aktivno- b n e je u o r 2 stih in z njimi povezanim turizmom. b 0 s r 1 p a 3 e Za turiste s posebnimi potrebami je pomembna ustrezno prilagojena infrastruk- , P š žev n o e p r a tura, dodatna oprema in pripomočki ter prilagojena in kakovostna storitev, pred- to o n r s vsem pa, kot meni Svetina s sodelavci31, je pomembna izobrazba turističnih delav- o l j ov e ž i , S n n cev ter posledično razumevanje in korektni medčloveški odnosi. Pomembno pa je e p l m ov r a tudi poznati individualne potrebe vsake OPP in znati uporabljati že znane infor- e i n h n i o j a macije o njenih življenjskih navadah, zmožnostih oz. sposobnostih, pričakovanjih, a d g no e željah in omejitvah ter ovirah v okolju32. s m ti – ent Vsak turistični delavec, ki se pri delu srečuje z OPP, bi moral podrobneje pozna- ti vrste OPP in njihove značilnosti. Svetina s sodelavci33 ugotavlja, da turistični de- lavci OPP načeloma niso nenaklonjeni, vendar za delo z njimi nimajo potrebnega znanja oziroma kapacitet. V Sloveniji je veliko turističnih agencij z dolgoletno tradicijo in številnimi izkuš- njami, vendar vsi njihovi programi ne upoštevajo potreb OPP. Prav tako so prip- ravljene v kratkem času prilagoditi svojo že obstoječo ponudbo OPP, vendar je ve- likokrat ne morejo prilagoditi v celoti. Med množico turističnih agencij pa le red- ko najdemo tako, ki bi organizirala izključno ponudbo za OPP. Delovna terapija V središču delovnoterapevtske stroke je pojmovanje aktivnosti oz. okupacije/de- javnosti kot tiste, ki lahko pripomore k zdravju in dobremu počutju ljudi34. Delovni terapevt (v nadaljevanju DT) s svojimi znanjem, spretnostmi in vredno- tami omogoča posamezniku vključevanje in sodelovanje v vsakodnevnih okupa- cijah/dejavnostih oziroma aktivnostih, ki so zanj smiselne, namenske35, so organi- zirane, imajo zanj vrednost ter pomen in ki pozitivno vplivajo na njegovo zdrav- 29 BTPS.IN.znanje, »Turizem in invalidi,« (2008) http://btpsinznanje.blogspot.com/2008/04/invalidski- turizem.html (22.8.2013). 30 Caribbean360, »Diseabled people a growing tourism market,« (2010) http://www.caribbean360.com/ index.php/travel/25982.html#axzz2dFnTtZWD (20.8.2013). 31 Peter Svetina in sod., Smernice za delo z invalidi za turistične ponudnike (Ljubljana: ŠENT-Slovensko združenje za duševno zdravje, 2006), 7. 32 Valentina Šardi, Inovacije v turizmu: Turistična agencija za osebe s posebnimi potrebam i, magistrsko delo (Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta Maribor, 2013), 41. 33 Peter Svetina in sod., Smernice za delo z invalidi za turistične ponudnike, 5. 34 Gary Kielhofner, Model of human occupation: Theory and application (Lippincott: Wil iams & Wilkins, 2008). 35 Mary Law and Mary Ann McCol , Interventions, effects, and outcomes in occupational therapy: adults and older adults (USA: SLACK Incorporated, 2010), 1–150. 660 D je in dobro počutje36 ter posledično dvigujejo kakovost njegovega življenja. Hkra- elov ti odražajo kulturne vrednote, omogočajo strukturo življenja, zadovoljijo človeko- ni t ve potrebe po skrbi za samega sebe, zadovoljstvu, vključevanju v socialno okolje37 erap in služijo preživetju, vzdrževanju vlog, užitku, samoizražanju, razvoju in vzdrže- evt k vanju identitete, smislu in izpolnitvi. So ciljno usmerjene aktivnosti, ki običajno ot s vključujejo več nalog38 in jih posameznik opravlja kot del svojega vsakdana, Kiel- ou hofner39 pa jih kategorizira kot dnevne aktivnosti, delo in prosti čas. stvar Ko govorimo o okupaciji/dejavnosti, ne moremo mimo konteksta izvedbe oku- jalec u pacije, kamor prištevamo fizično, socialno, kulturno in druga okolja, ki posame- sp znika pri izvedbi lahko spodbujajo in mu pomenijo izziv ali pa ga zavirajo oz. mu ešn povzročajo različne ovire40. Sodobni delovnoterapevtski modeli poudarjajo dina- e tu mično povezavo med osebo, okoljem in okupacijo/dejavnostjo41, ki delovne tera- rist pevte vodi pri delu. ične p Osnovni namen DT je vzdrževati, olajšati ali ponovno vzpostaviti sposobnost po- onu sameznika, da deluje znotraj njegovih vsakodnevnih okupacij/dejavnosti42. To do- db sega z zviševanjem oziroma ohranjanjem posameznikove zmožnosti sodelovanja, e s prilagajanjem aktivnosti ali s spreminjanjem okolja43, pri tem pa uporablja pri- stop, ki vključuje filozofijo spoštovanja in partnerskega odnosa z ljudmi, prizna- va in upošteva avtonomijo posameznika, potrebo po njegovi izbiri44, njegovo zna- nje, življenjske izkušnje, moč in prioritete ter razume njegova misli, čustva in pri- čakovanja. Cleasson in sod.45 menijo, da imajo delovni terapevti ključno vlogo pri 36 AOTA - American Occupational Therapy Association, »Occupational Therapy Practice Framework: Domain and Process, 2nd Edition, » American journal of occupational therapy 62, no. 6 (2008): 625–83. 37 Elisabeth Blesedell Crepeau et al., Wil ard & Spackman's Occupational Therapy (Philadelphia: Lippincott Wil iams & Wilkins, 2003), 22–189. 38 Charles Christiansen H. et al., Occupational therapy: performance, participation, and well-being (USA: SLACK Incorporated, 2005), 2–5. 39 Gary Kielhofner, Model of human occupation: Theory and application (Lipppincott: Wil iams &Wilkinson, 2002), 1. 40 Merrill Turpin in Michael K. Iwama, Using occupational therapy models in practice (Edinburg: Churchil Livingstone, 2011), 49–76. 41 Mary Law et al., »Guiding therapists decisions about measuring outcomes in occupational therapy,« in: Measuring occupational performance: Supporting best practice in occupational therapy , eds. Mary Law, Carolyn Baum and Winnie Dunn (Thorofare: SLACK Incorporated, 2005), 33–44. 42 Jim Hinojosa, in Marie-Louise Blount , The texture of life: purposeful activities in the context of occupation (Bethesda: AOTA press, 2009), 1–11. 43 AOTA - American Occupational Therapy Association, »Occupational Therapy Practice Framework: Domain and process,« American journal of occupational therapy 56, no. 6 (2002): 609–639. 44 Mary Law et al., »Client-centred practice: what does it mean and does it make a difference?,« Canadian journal of occupational therapy 62, no. 5 (1995): 250–257. 45 Lisbeth Claesson et al., »Activity, mood and overall quality of life in relation to age in spinal cord injured persons,« Scandinavian journal of occupational therapy 6, no. 3 (1999): 135–42. 661 2 – s t 4 u .– o r vzdrževanju visoke kvalitete življenja, saj s svojim znanjem in izkušnjami pomaga- 2 u 5 s ize . o tv jo in svetujejo na področju prilagoditvenih strategij. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Delovna terapija in turizem 0 s r 1 p a 3 e Na temo delovanja DT na področju turizma oziroma zagotavljanja turistične po- , P š žev n o e p nudbe v Slovenskem prostoru nismo zasledili celovite raziskave v povezavi s pro- r a to o n r s blematiko vključevanja OPP v turistično dejavnost. Posamezne raziskave pred- o l j ov e ž i , S n n vsem v tujini so večina usmerjene na posamezno vrsto OPP ali pa na določene ovi- e p l m ov r a re in prilagoditve. e i n h n i o j a a d g DT s svojim strokovnim znanjem o težavah na področjih okupacije/dejavnosti no e s m t lahko predlaga konkretne rešitve za odpravo posameznih ovir, s katerimi se OPP i – ent srečujejo pri vključevanju v turistično dejavnost. Ker se DT zaveda vpliva okolja, ki je za okupacijo/dejavnost OPP velikokrat ne- gativno in ne podpira njihovih kapacitet in zmožnosti, je ne glede na to, kje oz. na katerem področju imajo osebe okvaro/prizadetost oz. motnjo, njegova primarna skrb prilagoditev (turističnega) okolja, katerega cilj je osebam omogočiti izvaja- nje aktivnosti (v turistični dejavnosti). DT tako zbira informacije o stanju, ocenju- je možnosti, načrtuje posege prilagajanja, se pogaja, predlaga različne opcije pose- gov prilagajanja, išče tehnične rešitve in ocenjujejo efektivnost posegov v poveza- vi z rezultati46. V turistični dejavnosti DT svoje strokovno znanje (temeljne medicinske vsebine, poznavanje vrst posebnih potreb, vedenje o posledicah prizadetosti, motenj, ovi- ranosti in razmerah v okolju, sposobnost ugotavljanja stopnje zahtevnosti in vrste prilagoditve, obvladovanje temeljnih ergonomskih znanj, znanje in sposobnost komunikacije z OPP, ipd.) lahko uporabi da: • Izvaja različne delovnoterapevtske storitve v zdraviliškem turizmu – pro- grami rehabilitacije oseb po različnih poškodbah, boleznih (kar se že iz- vaja). • Svetuje in sodeluje oz. ima ključno vlogo pri ustvarjanju predlogov in ukrepov na področju dostopnosti in uporabnosti grajenega okolja oz. pri tehnični pripravi objektov, tako da oblikuje smernice za načrtovanje in gradnjo posameznih turističnih objektov in njihove okolice brez arhitek- turnih ovir, njihovo prilagajanje oz. zmanjšanje obstoječih (pragovi, pre- ozka vrata, peščena pot, ipd.). Za občutek samostojnosti in samoučinkovitosti je pomembno, da OPP sama pride do turistične infrastrukture, da v objektu/prostoru in njenem okolju čim bolj sa- mostojno funkcionira samostojno uporablja turistične storitve 46 Elizabeth Ainsworth in Desleigh De Jonge, An occupational therapy: guide home modification practice (Thorofare: Slack, 2011), 6 – 91. 662 D • Svetuje in sodeluje pri izbiri ustrezne opreme, pohištva in pripomočkov elov (dovolj visoke postelje, različna držala, pripomočki za mobilnost, pribor z ni t odebeljenimi ročaji, nedrseče podloge,…), s katerimi naj bi bili opremlje- erap ni objekti oz. bi jih OPP lahko uporabile za čim bolj samostojno izvajanje evt k predvsem dnevnih aktivnosti. ot s Dnevne aktivnosti so potrebne za samooskrbo in vzdrževanje sebe v določenem oust okolju (osebna higiena, hranjenje, hoja – mobilnost, komunikacijske sposobnosti, var gospodinjstvo, nakupovanje, ipd), ki jih mora oseba znati uporabljati oz. opravlja- jalec u ti, da se lahko normalno vključi v socialno okolje47. Sposobnost, da se sami hrani- sp mo, oblačimo ter skrbimo za ostale potrebe je ključnega pomena za samozavest48. ešne t • Razvija oz. sodeluje in svetuje pri razvoju ter izvaja (prilagojene) programe ur preživljanja prostega časa oz. prostočasnih aktivnosti za OPP in tudi oseb, istič ki nimajo posebnih potreb. ne po Za vključevanje v prostočasne aktivnosti, med katere sodi tudi turizem, so OPP nud še vedno velikokrat prikrajšane. Z razumevanjem pomena aktivnega in kakovo- be stnega preživljanja prostega časa ter poznavanjem želja posamezne OPP lahko DT sodeluje pri prilagajanju oz. prilagaja celotni program posamezne turistične po- nudbe ali pa v turistično ponudbo vključenih posameznih prostočasnih aktivno- sti (ogled neke znamenitosti, različne kulturne in športne aktivnosti, kot je prila- gojeno smučanje za gibalno ovirane ali slepe, različne aktivnosti s področja ustvar- jalnosti, ipd.). Prostočasne aktivnosti vključujejo širok spekter smiselnih aktivnosti, v katere se oseba vključuje, ker si to želi, zaradi veselja in užitka (poslušanje glasbe, branje knjige, slikanje, športne aktivnosti, ipd.)49. Osebo lahko zabavajo, sproščajo, sti- mulirajo ali razvijajo. Z izgubo možnosti preživljanja prostega časa lahko posame- znik tvega izgubo svoje identitete50. • Svetuje in sodeluje pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi celotne turi- stične ponudbe za OPP pri posamezni turistični organizaciji (načrt, in- tenziteta), tudi pri organizaciji prilagojenih prevozov na/iz turistične de- stinacije. • Organizira in izvaja osebno asistenco posamezni OPP na turistični desti- naciji. 47 Kielhofner, Model of human occupation: Theory and application. 48 Hinojosa in Blount, The texture of life: purposeful activities in the context of occupation. 49 Hinojosa in Blount, » The texture of life: purposeful activities in the context of occupation. « 50 Anita C. Bundy, » Leisure,« in : Functional Performance in older adults,eds. Bette R. Bonder and Vanina Dal Bel o-Haas (Philadelphia: F A. Davis Company, 2001), 197. 663 2 – s t 4 u .– o r • Svetuje in sodeluje pri načrtovanju in ustvarjanju informacij, primernih 2 u 5 s ize . o tv za OPP (različna promocijska gradiva, internetne strani, informacije pre- k a m t r o ja , iz ko telefona, različnih medijev, ipd.). b n e je u o r 2 • Svetuje, sodeluje pri načrtovanju in izvedbi različnih aktivnosti v zvezi b 0 s r 1 p a s promocijo zdravja in pomenom aktivnega preživljanja prostega časa v 3 e , P š žev n o e p okviru ponudbe posamezne turistične organizacije (različna predavanja, r a to o n zloženke, delavnice, ipd.). r s o l j ov e ž i • Svetuje, sodeluje pri načrtovanju in nudi izobraževanja/usposabljanja za- , S n n e p l m ov poslenim v turističnih organizacijah: r a e i n h n - o vrstah posameznih OPP in njihovih značilnostih, i o j a a d g n - o prilagoditvah okolja, ki so potrebne pri posamezni vrsti OPP, o e s m ti – en - o ustrezni opremi in pripomočkih za OPP t - o prilagajanju storitev OPP - o načinu komunikacije z različnimi OPP, - o pomenu preživljanja prostega časa in kako ga omogočiti OPP, - o pomenu prilagojenih – dostopnih informacij za OPP, - za povečanje varnosti OPP, - za preprečevanje poškodb osebja, ipd. • Svetuje, sodeluje oz. izvaja različne preventivne oz. aktivnosti za izboljša- nje zdravja turistov (ne le OPP) in tudi osebja: različne sprostitvene tehni- ke, programi za zmanjšanje stresa (antistres management), učinkovita iz- raba časa, ergonomski položaji pri izvajanju različnih aktivnostih, ipd.). • Sodeluje pri pripravi zakonodaje in priporočil ter izvajanju ukrepov na področju dostopnega turizma. Primer dobre prakse: Hiša posebne sorte Kot primer dobre prakse predstavljamo turistično kmetijo Hiša posebne sorte v vasici Kodreti v bližini Štanjela, ki je v lasti in jo vodi družina Sorta. Solastnica je delovna terapevtka. Na njeno pobudo in pod budnim strokovnim nadzorom so objekte zgradili in opremili, da so prilagojeni za OPP. Turistično kmetijo smo obiskali, si jo ogledali in se o možnostih bivanja OPP po- govarjali s solastnico. Lastniki se z objavo podatkov strinjajo. Kot je povedala so- besednica, je bil njihov cilj zgraditi in opremiti objekt, ki bo dostopen vsem lju- dem. Gradnja in opremljanje so zahtevali veliko načrtovanja, strokovnega znanja, iskanja možnosti, prilagojena gradnja in oprema pa je tudi precej povečala stroške. Turistična kmetija ima gostinski in nastanitveni del, ki sta zasnovana tako, da ne odvračata »navadnih« gostov in razen poznavalec ne opazi prilagoditev in poseb- nosti, na kar so, kot je poudarila sogovornica, še posebej pazili. 664 D Dostop od najbližje postaje javnega prevoza do objekta ima arhitekturne in ko- elov munikacijske ovire, zato so ob predhodni najavi oz. dogovoru upravitelji priprav- ni t ljeni z lastnim prevoznim sredstvom pripeljati OPP od postaje javnega prevoza do erap Hiše posebne sorte in tudi nazaj in ji pri tem nuditi tudi potrebno pomoč in tega evt k ne zaračunajo. ot s Parkirni prostor je brez ovir in omogoča manevriranje z invalidskim vozičkom oust pri vstopu in izstopu iz vozila. Kot je povedala sogovornica, imajo dve za invalide var označeni parkirni mesti neposredno pred vhodom v apartmaje/sobe. jalec u Povezava med parkirnim prostorom in vhodom v apartmaje/sobe in restavraci- spe jo je varna, utrjena, brez arhitekturnih in komunikacijskih ovir in jasno razvidna. šne t Vhod v objekt je prilagojen gibalno oviranim, brez arhitekturnih ovir (robnikov, uris pragov, stopnic, privzdignjenih predpražnikov, robov), prav tako vsi prehodi v tičn stavbi. Vse večje višinske razlike so urejene s klančino z ustreznim naklonom in z e po ograjo oz. oprijemalom. nudb Vsa vrata v objektu, namenjena prehodu gostov, so široka 90 cm, tako da lahko e vstopajo gostje na vozičku, kljuke na vratih so razločno vidne, čeprav niso kontra- stne barve, zvonci so dosegljivi, dobro osvetljeni, niso pa posebej označeni. Daljših hodnikov v objektu ni, na zunanjih površinah so nameščene klopi za po- čitek. Imajo štiri apartmaje, poimenovane po značilnih rastlinah (cikorija, majnica, rož- marin in šmarnica), ki so osnova za prevladujoče barve opreme. Prostori so dobro osvetljeni, veliki in omogočajo prosto gibanje gibalno oviranim osebam. Udobne postelje so prilagojene OPP (višje). Tudi kopalnice so prostorne in gibalno oviranim osebam omogočajo vstop, giba- nje in dostop do umivalnika, školjke, tuš kabine. Ob školjki, ki je povišana in tuš kabini so nameščena držala, v tuš kabini je možno sedenje. Ogledalo nad umival- nikom je nagibno. Kuhinje v apartmajih omogočajo gibanje gibalno oviranim osebam, mize so in premične, primerne višine. Delovne površine in oprema kuhinje so prav tako do- stopne OPP. Dva apartmaja za gibalno ovirane sta v pritličju, nivo je brez arhitekturnih ovir. Pred njunim vhodom je balkon z varno ograjo, ki je dovolj širok za gibanje OPP. Objekt ima še druge prostore (čitalnica, sejna soba), ki so tudi brez arhitekturnih ovir. Restavracija v pritličju je brez arhitekturnih ovir, mize so dostopne in sanitarni prostor je prilagojen za OPP. Terasa je dostopna za OPP. 665 2 – s t 4 u .– o r Zasilni izhodi so jasno označeni, zasilne poti so brez arhitekturnih ovir, dovolj ši- 2 u 5 s ize . o tv roke in osvetljene. Gasilne aparate lahko najde in uporabi vsak, tudi oseba na vo- k a m t r o ja , iz zičku. b n e je u o r 2 b Prav tako je OPP prilagojena tudi okolica – neovirano lahko dostopajo do ribni- 0 s r 1 p a 3 e ka, klopi in mize, območja z otroškimi igrali, travnate površine pred objektom. , P š žev n o e p r a Do večjih kmetijskih površin v bližini pelje klančina. Sogovornica je poudarila, da to o n r s po predhodnem dogovoru ponudijo pomoč OPP, če jo potrebuje pri dostopu do o l j ov e ž i , S n n kakšne stavbe v vasi (npr. cerkev). e p l m ov r a e i n h n Goste sprejmejo v sprejemnici pri mizi, do katere ima prost dostop gibalno ovira- i o j a a d g n na oseba. Sprejme jih večinoma solastnica – naša sogovornica, ki ima veliko izku- o e s m t šenj z OPP. Trudi se, da svoje znanje posreduje tudi ostalim zaposlenim. Kot je po- i – ent vedala, se vsakemu gostu skušajo čim bolj prilagoditi tudi v komunikaciji, upošte- vati njegove želje in mu nuditi tudi dodatno pomoč. Tako je po dogovoru v objek- tu dovoljeno bivanje psa vodnika za osebe z okvaro vida, oziroma OPP zagotovijo določen pripomoček ali storitev (sestava posebnega jedilnika). Kot dodatno ponudbo, katere pobudnica, organizatorka in tudi izvajalka je naša sogovornica in v kateri upoštevajo celosten – holističen pogled na človeka, nudi- jo tudi različne prostočasne aktivnosti kot so delavnice ljudskega petja, plesa, obli- kovanja iz različnih (naravnih) materialov, vodene sprehode in pohode v okolici. Tudi te po potrebi priredijo za OPP. Ponujajo tudi razna predavanja, povezana z zdravjem in zdravim načinom življenja, sprostitvene delavnice, Bownove terapije, ipd. Vso to ponudbo lahko koristijo ljudje, ki zdravstvenih težav še nimajo, da bi se naučili, kako naj se jim izognejo, tisti, ki imajo zdravstvene težave, OPP in tis- ti, ki si želijo izboljšati profesionalno raven in zmanjšati vpliv škodljivih dejavni- kov (športniki, managerji). Njihova spletna stran je pregledna, z malo elementi in enostavna za razumevanje in pregledovanje. Tekst je lahko berljiv, razumljiv, uporabljene so umirjene barve in kontrasti. Sogovornica je povedala, da so leta 2009 pridobili zlati certifikat »Invalidom pri- jazno« in sicer tako za apartmajski kot tudi za gostinski del objekta , za katerega so izpolnjevali vse pogoje. To jim veliko pomeni, predvsem pa predstavlja potrditev njihovega znanja in truda pri delu z OPP. Velik del zaslug za to ima tudi sama s svo- jim strokovnim znanjem (delovna terapevtka) in dolgoletnimi izkušnjami pri delu z OPP. Poudarila pa je, da je ponosna predvsem na to, da imajo prijazen, človeški in primeren strokovni pristop do vsakega gosta. Do sedaj so gostili kar lepo število OPP in so vsi bili z bivanjem predvsem pa z odnosom zelo zadovoljni. Kot ugotavlja sogovornica, jih pridobitev certifikata dodatno motivira, da se tru- dijo svojo ponudbo prilagoditi vsem gostom, saj ima kljub visokemu priznanju njihov objekt še nekaj pomanjkljivosti predvsem glede prilagoditev slabovidnim 666 D in slepim osebam (robovi stopnic v kontrastni barvi, lupe za branje, povečana pi- elov sava na informacijskem gradivu in jedilnih listih). ni t Dodala je, da brez zavzetosti celotne družine, trdega dela in učenja in brez stro- erap kovnega znanja, ki ga ima kot delovna terapevtka, njihova turistična ponudba ne evt k bi bila tako uspešna. ot soust Zaključek var Zakonodaja zagotavlja vsem enake pravice, kljub temu pa se OPP v vsakdanjem jalec u življenju še vedno srečujejo z različnimi oblikami diskriminacije. Preživljanje pro- sp stega časa in z njim povezan turizem nista nobena izjema, saj se pri tem velikok- ešn rat srečujejo z mnogimi ovirami in omejitvami, ki zmanjšujejo kvaliteto njihove- e tu ga življenja. Tega se morajo zavedati oblikovalci in ponudniki turistične ponudbe. ristič Pri zagotavljanju in uresničevanju dostopnega turizma ima pomembno vlogo DT, ne p ki na osnovi strokovnega znanja in izkušenj svetuje in sodeluje pri njegovem načr- on tovanju in izvedbi, nudi zaposlenim v turistični dejavnosti izobraževanje in pod- udb poro pri ravnanju in komunikaciji z OPP, sodeluje pri pripravi zakonodaje in oza- e vešča javnost in tako vpliva na večjo kakovost življenja OPP. Zaposlitev DT v tu- ristični dejavnosti pri zagotavljanju dostopnega turizma, ki bi privabil nove stran- ke, bi pripomogla h konkurenčni prednosti in večji uspešnosti turistične ponudbe. Literatura Ainsworth, Elizabeth in Desleigh De Jonge. An occupational therapy: guide home modification practice. Thorofare: Slack, 2011. AOTA – American Occupational Therapy Association. »Occupational Therapy Practice Framework: Domain and process.« American journal of occupational therapy 56, no. 6 (2002): 609–639. AOTA – American Occupational Therapy Association. »Occupational Therapy Practice Framework: Domain and Process, 2nd Edition.« American journal of occupational therapy 62, no. 6 (2008): 625–683. Blesedell Crepeau, Elisabeth, Ellen S. Cohn and Barbara A. Boyt Schell. Willard & Spackman's Occupational Therapy. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 2003. BTPS.IN.znanje. »Turizem in invalidi.« (2008) http://btpsinznanje.blogspot. com/2008/04/invalidski-turizem.html (22.8.2013). Buhalis, Dimitros. »Marketing the competitive destination of the future.« Tou- rism Management 21, no. 1 (2000): 97–116. 667 2 – s t 4 u .– o r Bundy, Anita C.. »Leisure.« In Functional Performance in older adults , eds. Bette 2 u 5 s ize . o tv R. Bonder and Vanina Dal Bello-Haas, 197. Philadelphia: F A. Davis Com- k a m t r o ja , iz pany, 2001. b n e je u o r 2 b Caribbean360. »Diseabled people a growing tourism market.« (2010) http:// 0 s r 1 p a 3 e www.caribbean360.com/index.php/travel/25982.html#axzz2dFnTtZWD , P š žev n o e p r a (20.8.2013). to o n r s o l j ov e Christiansen, H. Charles, Carolyn Baum M. and Julie Bass-Haugen. Occupational ž i , S n n e p l m therapy: performance, participation, and well-being. USA: SLACK Incorpora- ov r a e i n h n ted, 2005. i o j a a d g no e Claesson , Lisbeth, Marianne Sullivan and Agneta Siösteen. »Activity, mood and s m ti – en overall quality of life in relation to age in spinal cord injured persons.« Scan- t dinavian journal of occupational therapy 6, no. 3 (1999): 135–42. Darcy, Simon and Tracey Dickson. »A Whole-of-Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experiences.« Journal of Hospitality and Touri- sm Management 16, no. 1 (2009): 32–44. Design for All Fundation. » Interview to Lilian Müller about Tourism for All.« (julij 2010) http://www.designforall.org/en/novetats/noticia.php?id=980 (23. 8. 2013). EC – European Commission. »Calypso-Social tourism.« (2012) http://ec.euro- pa.eu/enterprise/sectors/tourism/calypso/index_en.htm (20.8.2013). Garcia, Haydee C., Irene G. Saura, Roberto C. P. Garcia and Martina G. Gallar- za. »The »Sun and Beach« Tourism Destination Image: An Application to the Case of Cuba from the Spanish Tourist – Origin Market.« Tourism Revi- ew 59 , no. 1 (2004): 16–24 Hinojosa, Jim and Marie-Louise Blount . The texture of life: purposeful activities in the context of occupation. Bethesda: AOTA press, 2009. Igoumenakis, Nikos G., Kostas N. Kravaritis and Periklis N. Lytras. Introduction to tourism. Athens: Interbooks, 1998. Kielhofner, Gary. Model of human occupation: Theory and application. Lipppin- cott: Williams &Wilkinson, 2002. Kielhofner, Gary. Model of human occupation: Theory and application. Lippincott: Williams & Wilkins, 2008. Konečnik Ruzzier, Maja. Trženje v turizmu. Koper: Društvo za akademske in apli- kativne raziskave, 2007. Kores, Dolores. Invalidom prijazno: Turizem? Da, tudi zame! . Ljubljana: Šent: Slovensko združenje za duševno zdravje, 2009. 668 D Kovač, Bogomir. Strategija slovenskega turizma 2002–2006 . Ljubljana: Ministr- elov stvo za gospodarstvo, 2002. ni ter Laura, Annagrazia. »Tourism information and support services.« (marec 2009) ape http://www.invalidom-prijazno.eu/datoteke/3_annagrazia_laura_. pdf (26. vt k 8. 2013). ot so Law, Mary, Gillian King and Dianne Russell. »Guiding therapists decisions abo- ustv ut measuring outcomes in occupational therapy.« In: Measuring occupational arja performance: Supporting best practice in occupational therapy, eds. Mary Law, lec u Carolyn Baum and Winnie Dunn, 33–44. Thorofare: SLACK Incorporated, spe 2005. šne t Law, Mary, Sue Baptiste and Jennifer Mills. »Client-centred practice: what does uris it mean and does it make a difference?.« Canadian journal of occupational the- tičn rapy 62, no. 5 (1995): 250–257. e pon Law, Mary, Mary Ann McColl. Interventions, effects, and outcomes in occupational udb therapy: adults and older adults. USA: SLACK Incorporated, 2010. e Leidner, Rüdiger. »Tourism accessible for all in Europe.« (oktober 2006) http://www.rollingrains.com/archives/Tourism_for_all_in_Europe_Lei- dner_2006.pdf (21. 8. 2013). Mihalič, Tanja. »Izziv 21. stoletja – partnerstvo v strateških zvezah.« Turistične novice – slovenska strokovna revija za turizem 10, št. 4 (2003): 42. Miller, Graham. »The Market for Accessible Tourism. « (marec 2009) http:// www.invalidom-prijazno.eu/datoteke/1_graham_miller.pdf (22. 8. 2013). Planina, Janez in Tanja Mihalič. Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fa- kulteta, 2002. Premiki – zavod in turistična agencija za dostopni turizem. »Dostopni turizem.« (2012) http://premiki.com/?page_id=11 (20.8.2013). Semeja, Aleš. Oblikovanje modela turistične destinacije in analiza ključnih dejavni- kov vzpostavitve na primeru turistične destinacije Kras, doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2011. Sirše, Janez in Dolores Kores. »Invalidom prijazno, kriteriji za turistično ponud- bo.« (marec, 2009) http://www.invalidom-prijazno.eu/datoteke/6_janez_ sirse_dolores_kores.pdf (26. 8. 2013). Svetina, Peter, Jakica Jesih, Boštjan Bizjak in Nace Kovač. Smernice za delo z inva- lidi za turistične ponudnike. Ljubljana: ŠENT-Slovensko združenje za dušev- no zdravje, 2006. 669 2 – s t 4 u .– o r Šardi, Valentina. Turistična ponudba za osebe s posebnimi potrebami, diplomsko 2 u 5 s ize . o tv delo. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta Maribor, 2009. k a m t r o ja , iz b n Šardi, Valentina. Inovacije v turizmu: Turistična agencija za osebe s posebnimi po- e je u o r 2 b trebam i, magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta Mari- 0 s r 1 p a 3 e bor, 2013. , P š žev n o e p r a t Turpin, Merrill in Michael K. Iwama. Using occupational therapy models in practi- o o n r s o l j ov e ce. Edinburg: Churchill Livingstone, 2011. ž i , S n n e p l m ov UN Resolution on Accessible Tourism for All [UNWTO]. 2005. http://www. r a e i n h n accessibletourism.org/resources/unwto_a_res_492xvi_10_accessibility-3.pdf i o j a a d g no e (21. 8. 2013). s m ti – en UNWTO – World tourism Organization . »The Hague Declaration on To- t urism.« (1989) http://www.univeur.org/cuebc/downloads/PDF%20car- te/68.%20The%20Hague.PDF (22.8.2013). Westcott, Jacqueline. » Improving information on accessible tourism for disabled pe- ople. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communiti- es, 2004.« http://ec.europa.eu/enterprise/tourism/docs/studies/improving_ information_on_accessibility/improving_accessibility_en.pdf (20. 8. 2013). Wolf, Michael J.. The Entertainment Economy: How Mega-Media Forces are Trans- forming our Lives. New York: Random House, 1999. WTO – World Tourism Organization. A practical guide to tourism destination Management. Madrid: World Tourism Organization, 2007. WTTC – World Travel and Tourism Council. »World Travel and Tourism clim- bing to new heights. The 2006 Travel &Tourism Economic Research.« http:// www.wttc.org/site_media/uploads/downloads/indiatsa.pdf (23.8. 2013). 670 2 – s t 4 u .– o r Študenti delovne terapije in zaposlitev 2 u 5 s ize . o tv k a m v turistični dejavnosti t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Occupational therapy students and employment 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in tourism sector o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Alenka Oven, Nevenka Gričar , S n n e p l m ov Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a e i n h n i o j a alenka.oven@zf.uni-lj.si a d g no e s m nevenka.gricar@zf.uni-lj.si ti – ent Povzetek V prispevku predstavljamo raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kakšen je odnos študentov viso- košolskega študijskega programa Delovna terapija do vključevanja /zaposlovanja delovnih te- rapevtov v turistični dejavnosti. Študentje menijo, da se kot delovni terapevti lahko aktivno vključijo v soustvarjanje turistične ponudbe za ljudi s posebnimi potrebami. Poudarili so tudi možnost delovanja delovnega terapevta na področju prostega časa, v katerega sodi tudi dejav- nost turizma. Zaposlitev delovnega terapevta v turistični dejavnosti se jim zdi smiselna, pred- pogoj pa je ustrezna promocija in zagotovitev delovnih mest. Pomenila bi jim izziv, zanimivo in dinamično delo, možnosti promocije in uvajanja delovne terapije na novo področje. V študij- ski program bi bilo smiselno dodati vsebine o delu delovnega terapevta v turistični dejavnosti. Ključne besede: turizem, promocija, študenti delovne terapije, prosti čas, kakovost življenja Summary The study presented in the paper investigated into the views of undergraduate students of oc- cupational therapy on active role of occupational therapy in the field of tourism. According to the study results, the students are confident that occupational therapy may contribute to the quality of disabled persons’ leisure time activities by enhancing the possibilities of accessible and inclusive tourism. They believe that occupational therapy may be of consequence also in the realm of tourism on condition that vacancies are provided which would require recogni- tion of occupational therapy contribution and promotion. The work in tourism would be in- teresting and dynamic, presenting new chal enges for the occupational therapy professionals. It would be worth considering the possibility to include the topics of accessible tourism in the undergraduate study programme of occupational therapy. Key words: tourism, promotion, occupational therapy students, leisure time, quality of life. 671 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Za enaindvajseto stoletje je značilno, da prebivalstvo potuje vedno več in vedno k a m t r o ja , iz dlje, pa tudi večkrat na leto, zato turizem tudi v Sloveniji postaja ena največjih go- b n e je u o r 2 b spodarskih dejavnosti, del vsakdanjega življenja, način preživljanja prostega časa in 0 s r 1 p a 3 e kot meni Brezovec1 tudi zelo značilen družbeni pojav. Potencialne turiste vabi vse , P š žev n o e p več in novih turističnih storitev ter zvrsti turizma. r a to o n r s o l j ov e Svetovna turistična organizacija (UNWTO) opredeljuje turizem kot aktivnosti, ž i , S n n e p povezane s potovanjem in bivanjem oseb zaradi zabave, preživljanja prostega časa, l m ov r a e i sprostitve, poslov in drugih razlogov izven običajnega življenjskega okolja za ne več n h n i o j a a d g kot eno leto2. no e s m ti – en Človekova temeljna pravica je, da gre, kamor hoče in počne, kar si želi in pri tem t ne sme biti prikrajšan zaradi spolne usmerjenosti, starosti, vere, zdravja, invalidno- sti ali ekonomskega položaja. Ne glede na to ali imajo zahteve po dostopnosti ali ne, bi morali vsi imeti možnosti za enake izkušnje3 in za zadovoljitev pričakovanj in potreb tudi v turizmu, kar nakazujejo številne politike, konvencije in priporoči- la mednarodnih in nevladnih organizacij, kot so Organizacija združenih narodov (OZN), Svetovna turistična organizacija in Evropska unija (EU). Žal turistična ponudba ni dosegljiva vsem, čeprav se tudi v Sloveniji povečuje pov- praševanje po turistični ponudbi za osebe s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno ter za njih dostopno ponudbo. Te osebe imajo željo po vključevanju v turizem, a se zaradi premajhnega števila informacij ali nedostopnosti oz. neprila- gojenosti turistične ponudbe in programov za potovanja raje ne odločajo4 ali pa v njih ne morejo popolnoma sodelovati5. Znanstveniki so si enotni tudi v ugotovitvah, da so gostje s posebnimi potreba- 1 Aleksandra Brezovec, »Podobe turizma – od konceptualnih dilem do dinamičnega soustvarjanja pomenov,« Družboslovne razprave, XXVIII, 70 (2012): 90. 2 UNWTO technical manual: Col ection of Tourism Expenditure Statistics, World Tourism Organi- zation, last modified March 26, 2009. http://pub.unwto.org/WebRoot/Store/Shops/Infoshop/Produ- cts/1034/1034-1.pdf (20. 8. 2013). 3 Simon Darcy et al., Visitor Accessibility in Urban Centres (Gold Coast: Sustainable Tourism Cooperative Research Centre, 2008), 62. 4 Lucija Adamič, Pripravljenost slovenskih turističnih podjetij za »turizem za vse«, diplomsko delo (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009). 5 Bob McKercher et al., »Travel agents as facilitators or inhibitors of travel: perceptions of people with disabilities,« Tourism Management 24, no. 4 (2003): 467. 672 Št mi pogosto deležni slabih storitev6 ter načeloma nezadovoljni s storitvami klasič- ude nih turističnih agencij7. nti de Pri prilagajanju ponudbe gostom s posebnimi potrebami govorimo o dostopnem lov turizmu oz. turizmu za vse, ki ima prilagojeno ponudbo za vse vrste gostov in ka- ne t terega pomen se tudi v Sloveniji vse bolj poudarja. Veliko organizacij je del medna- erap rodnih projektov, ki spodbujajo in ozaveščajo ljudi o dostopni turistični ponudbi. ije in Darcy8 dostopni turizem definira kot proces, ki osebam s posebnimi potrebami zap omogoča, da neodvisno, pravično in z dostojanstvom uživajo univerzalne turistič- oslit ne produkte, storitve in okolja. evv t Ponudba dostopnega turizma mora biti oblikovana tako, da jo lahko enakovred- uris no koristijo osebe s posebnimi potrebami kot tudi vsi ostali. Za uspešno oblikova- tičn nje prilagoditev in dostopne turistične ponudbe, produktov in storitev je pozna- i de vanje potovalnih vzorcev oseb s posebnimi potrebami, njihovih specifičnih potreb javnos in preferenc temeljnega pomena. ti Ključni elementi uspešnosti celotne ponudbe (dostopnega) turizma so, kot meni- ta Florjančič in Paape9 ustrezno usposobljeni, strokovno podkovani in motivira- ni kadri. Kot ugotavlja Svetina s sodelavci10 se turistični delavci zavedajo potreb turistov s posebnimi potrebami in jim načeloma niso nenaklonjeni, vendar za delo z njimi nimajo potrebnega znanja oziroma kapacitet. Osebje v turizmu mora biti ozaveš- čeno11, usposobljeno in pripravljeno za razumevanje in reševanje težav gostov s po- sebnimi potrebami in zagotavljanje storitev. Poznati mora pripomočke, ki jih upo- rabljajo in vedeti kako delujejo. Biti mora usposobljeno za komunikacijo in ravna- 6 Graham Mil er and Emma Kirk, »The disability discrimination act: Time for a stick?,« Journal of Sustainable Tourism 10, no. 1 (2002): 84. 7 Dimitros Buhalis et al., »Accessibility market and stakeholder analysis – One-stop-shop for accessible tourism in Europe ( OSSATE),« (2006). http://www.ossate.org/doc_resources/OSSATE_Market&Stakeholder%20Analysis_Public_Version_Fina. pdf (2. 9. 2013). 8 Simon Darcy, Setting a research agenda for accessible tourism (Gold Coast, Qld.: Sustainable Tourism CRC, 2006). 9 Jože Florjančič in Paape Bjoern, Organizacija in management – izbrana poglavja (Kranj: Moderna organizacija, 2001). 10 Peter Svetina in sod., Smernice za delo z invalidi za turistične ponudnike (Ljubljana: ŠENT-Slovensko združenje za duševno zdravje, 2006). 11 Pedro Ortun, » Speaking notes – opening of the conference, « (2007). http://www.ossate.org/docs/international_ conference/presentations/ortun_opening_en.pdf (27. 8. 2013). 673 2 – s t 4 u .– o r nje z OPP tako, da jim zagotovi popolne informacije o storitvah in objektih, ki so 2 u 5 s ize . o tv jim na voljo ter nudi pomoč pri dostopu do težje dostopnih storitev12. k a m t r o ja , iz b n Delovna terapija je stroka, ki z vsakodnevnimi aktivnostmi zagotavlja promoci- e je u o r 2 b jo zdravja in dobro počutje. Njen primarni cilj je usposobiti ljudi za sodelovanje v 0 s r 1 p a 3 e vsakodnevnih aktivnostih, ki ga delovni terapevti (v nadaljevanju DT) dosegajo , P š žev n o e p r a tako, da omogočijo ljudem opravljati aktivnosti, s katerimi bodo povečali njihove to o n r s sposobnosti za sodelovanje ali pa spreminjanjem oz. prilagajanjem okolja ali aktiv- o l j ov e ž i , S n n nosti za boljšo podporo sodelovanju13, 14. Z izvajanjem aktivnosti se oseba usposobi e p l m ov r a za življenje, se poveže in vključi v okolje, v skupnost15 . e i n h n i o j a a d g n Radomsky in Trombly Lathan16 pa kot cilj delovne terapije navajata tudi omogoča- o e s m t nje osebi, da doseže samostojnost in zadovoljstvo pri izbranih življenjskih vlogah i – ent in aktivnostih, ki podpirajo vključevanje pri teh vlogah. Sposobnost izvedbe kot tudi zadovoljstvo lahko posameznik doseže neodvisno/samostojno ali s spremlje- valcem. To velja tudi za aktivnosti na področju prostega časa, kamor sodi turizem. Neumayer in Wilding17 opredeljujeta prosti čas kot čas svobodnega sodelovanja v izbrani aktivnosti (umetnost, šport, nakupovanje, potovanje, branje, poslušanje glasbe, itd.), ki je posamezniku zanimiva in mu prinese občutek zadovoljstva, dob- ro počutje in mu omogoči »umik iz realnosti«. Temeljna naloga delovnega terapevta je na osnovi poznavanja posameznikovih že- lja in potreb načrtovati ter poiskati ustrezne ukrepe in načine za prilagoditev oko- lja ali aktivnosti v tolikšni meri, da bo ustrezala zmožnostim in sposobnostim po- 12 UN Resolution on Accessible Tourism for All [UNWTO] (2005). http://www.accessibletourism.org/reso- urces/unwto_a_res_492xvi_10_accessibility-3.pdf (21. 8. 2013). 13 AOTA – American Occupational Therapy Association, »Occupational Therapy Practice Framework: Domain and process,« American journal of occupational therapy 56, no. 6 (2002): 609–639. 14 World fundation of occupational therapist (WFOT). http://www.wfot.com/office_files/final%20detiniti- oncm20042.pfd (25. 8. 2013). 15 Marija Tomšič, Delovna terapija na nevrološkem področju: zgodnja delovnoterapevtska obravnava oseb s hemiplegijo (Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011). 16 Mary Radomski Vining and Catherine A. Trombly Latham, Occupational therapy for physical dysfunction (Philadelphia: Lippincott Wil iams and Wilkins, 2008), 1216. 17 Bob Neumayer and Clare Wilding, » Leisure as Commodity, « in: Occupation and Practice in Context, ed. Whiteford Gail and Wright Valerie (Elsevier Churchill Livingstone, 2005), 319. 674 Št sameznika in mu s tem omogočila vključevanje v zanj pomembne in želene (pros- ude točasne) aktivnosti, ki prispevajo k večji kakovosti njegovega življenja18,19,20. nti delov Metode dela ne t Kvantitativna raziskava je potekala julija in avgusta 2013. Podatke smo pridobili erap s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil preko e-pošte poslan štu- ije i dentom 1., 2. in 3. letnika ter absolventom visokošolskega strokovnega študijskega n za programa Delovna terapija 1. stopnje. Anketni vprašalnik je nastal za potrebe razi- pos skave in je sestavljen iz desetih vprašanj odprtega, polodprtega in zaprtega tipa. Pri litev 9. vprašanju smo anketirancem ponudili trditve glede možnosti in namena zapo- v tu slitve DT v turizmu, ki so jih anketiranci ocenjevali po modelu 5-stopenjske Liker- rist tove lestvice (ocena 1 – sploh se ne strinjam, ocena 2 – deloma se ne strinjam, ocena ični 3 – neodločen, ocena 4 – deloma se strinjam in ocena 5 – popolnoma se strinjam). dejav Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšen je odnos študentov delovne terapije do nos zaposlitve DT v turistični dejavnosti ter ali menijo, da se kot DT lahko aktivno ti vključijo v soustvarjanje turistične ponudbe in kje oz. na kakšen način. Postavili smo naslednje hipoteze: H1: Študenti višjih letnikov bolj poznajo možnosti zaposlitve in se jim zdi za- poslitev DT v turistični dejavnosti bolj smiselna kot študentom nižjih le- tnikom. H2: Študenti višjih letnikov se s posameznimi trditvami strinjajo v višji meri kot študenti nižjih letnikov. H3: Študenti, ki se jim zdi zaposlitev DT v turizmu bolj smiselna, se s posame- znimi trditvami bolj strinjajo kot tisti, ki se jim zaposlitev ne zdi smiselna. Podatke, zbrane s pomočjo anketnega vprašalnika, smo statistično obdelali in so prikazani v obliki grafov in opisno. Statistično pomembne razlike med posa- meznimi skupinami smo preverjali z neparametričnim testom »Kruskal-Walis Test«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena programa Microsoft Excel 2007 in IBM SPSS Statistics v.20. for Windows. Rezultati in razprava Anketni vprašalnik je vrnilo 29 študentk in 1 študent, od tega 5 iz 1. letnika, 10 iz 2. letnika, 8 iz 3. letnika in 7 absolventov. Povprečna starost je 22,5 let. 18 Kate Connol y et al., »Measuring Leisure Performance,« in: Measuring occupational performance: Supporting best practice in occupational therapy , eds. Mary Law, Carolyn Baum and Winnie Dunn (Thorofare New Yersey: Slack Incorporated, 2005), 249–57. 19 Neumayer and Wilding, » Leisure as Commodity. « 20 Jim Hinojosa and Marie-Louise Blount, The texture of life: purposeful activities in the context of occupation (Bethesda: AOTA press, 2009): 1–11. 675 2 – s t 4 u .– o r 2 u 30 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n 25 e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev 20 n o e p r a to o n r s o l j ov e 15 ž i , S n n Mozn_Z e p l m ov r a e i 10 Smis_Z n h n i o j a a d g no e s m t Število anketiranih 5 i – ent 0 Da Ne Ne vem Odgovor Graf 1: Možnost in smiselnost zaposlitve DT v turistični dejavnosti po mnenju anketiranih Večina študentov meni, da je zaposlitev DT na področju turizma smiselna (graf 1). Po drugi strani pa preseneča dejstvo, da samo 5 anketiranih pozna trenutne mož- nosti zaposlitve, od tega 3 v zdravilišču, po 1 pa na turistični kmetiji in gostinskem lokalu, kjer so zaposlene OPP. Večina smiselnost zaposlitve utemeljuje, da bi DT s svojim znanjem lahko svetoval in izvajal ukrepe na področju dostopnosti in prilagojenosti turističnih objektov in njihove opreme ter okolja, kar bi omogočilo OPP vključevanje v turistične aktiv- nosti in posledično vplivalo na višjo kakovost njihovega življenja: »Zaposlitev se mi zdi smiselna za delovanje DT pri pripravi turističnih aktivnosti, ki bi bile dostopne vsem, tudi OPP. Prav tako pri sodelovanju pri urejanju okolice, dostopne OPP. Vsekakor pa tudi sodelovanje v preventivi, predvsem na področju ergo- nomije.« (anketiranec št. 3); »DT bi lahko svetoval turističnim centrom (hoteli, apartmaji,…) glede prilagoditev (kopalnica, kuhinja, dvigala za invalidske vozičke, ipd), da bi si lahko turistične po- nudbe privoščili tudi OPP.« (anketiranec št. 16); »Ker bi lahko DT načrtoval, kako turist na počitnicah čim bolj kvalitetno preživi svoj prosti čas in kako čim bolj sodeluje za boljše zdravje.«(anketiranec št. 22). S »Kruskal-Walis« testom smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med skupinami študentov glede na letnik študija ter možnostjo in smiselnostjo za- poslitve DT v turizmu. 676 Št Ugotovili smo celo, da le 1 izmed anketiranih absolventov pozna trenutne mož- ude nosti zaposlitve DT v turizmu, od anketirancev 3. letnika pa te možnosti ne poz- nti d na nihče. elov S »Kruskal-Walis« testom smo prav tako ugotovili, da se je pokazala pri nekate- ne t rih trditvah statistično pomembna razlika pri skupinah anketiranih glede smisel- erap nosti zaposlovanja. Študentje, ki vidijo smiselnost zaposlovanja DT v turizmu, so ije i se s posameznimi trditvami strinjali v večji meri kot anketirani, ki so na to vpraša- n za nje odgovorili negativno oz. ki se jim zaposlovanje DT v turizmu ne zdi smiselno pos (večinoma so bili neodločeni ali se niso strinjali). Presenetljivo pa je, da so se tudi litev anketirani, ki so odgovorili na to vprašanje z »ne vem«, v večji meri s temi trdit- v tu vami strinjali. Trditve, kjer se je pokazala statistično pomembna razlika, so nas- rist lednje: ični d 05 ejav 05 nos t 04 i 04 03 03 02 02 01 Povprečna ocena trditve 01 00 Trditve Graf 2: Povprečna ocena pri posameznih trditvah Trditev 2: O možnosti zaposlitve DT v turistični dejavnosti imam premalo in- formacij (p=0,036) Trditev 4: DT je na osnovi znanja o težavah na področju aktivnosti oz. okupa- cije lahko pomemben soustvarjalec uspešne turistične ponudbe (p=0,019) Trditev 9: DT je pomemben pri zagotavljanju enakih možnosti za aktivno vključevanje in sodelovanje OPP v turistični dejavnosti (p=0,004) Trditev 12: DT skrbi za dodatno ponudbo v turistični dejavnosti (sprostitve- ne tehnike, različne organizirane prostočasne aktivnosti, …) (p=0,040) Trditev 18: Aktivnosti, ki jih nudi turizem, s pomočjo DT lahko postanejo dostopnejše tudi OPP (p=0,016) Trditev 19: Zaposlil(a) bi se na področju turizma (p=0,013) 677 2 – s t 4 u .– o r Trditev 20: Zaposlitev v turizmu predstavlja pomembno poslovno priložnost 2 u 5 s ize . o tv za DT (p=0,005) k a m t r o ja , iz b n Pri večini trditev se je z njimi strinjalo veliko število anketiranih, zato se tudi pov- e je u o r 2 b prečne ocene (graf 2) pri posameznih trditvah gibljejo nad oceno 4 (od možnih 5), 0 s r 1 p a 3 e kar je spodbudno. , P š žev n o e p r a t Izjema sta le trditvi: o o n r s o l j ov e ž i , S Trditev 3: »DT ima tudi na področju turizma veliko možnosti za strokovno n n e p l m ov delo in zaposlitev«. r a e i n h n Trditev 16: »Nadgradil, dopolnil bi znanje o DT na področju turizma«. i o j a a d g no e s m Ugotavljali smo tudi statistično pomembne razlike med skupinami anketiranih ti – en glede na možnosti in smiselnost zaposlitve DT v turizmu ter posameznimi trdit- t vami. Kruskal-Walis test je pokazal, da med skupinami ni statistično pomemb- nih razlik. Pri vprašanju, kjer so se anketirani opredelili glede dejavnikov, ki bi vplivali na njihovo morebitno zaposlitev v turizmu, je bilo možno izbrati več dejavnikov. Ve- čina jih meni, da bi od navedenih dejavnikov na njihovo zaposlitev v turizmu naj- bolj vplivalo zanimivo in dinamično delo, nov izziv in možnosti uvajanja DT na novo področje (graf 3). 30 25 20 15 10 Število anketiranih 5 0 Odgovori Graf 3: Vpliv dejavnikov na odločitev za morebitno zaposlitev anketiranih v turistični dejavnosti 678 Št Na podlagi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da prvi dve hipotezi zavrnemo, ude tretjo pa lahko delno potrdimo. nti de Glede na odgovore anketirancev ugotavljamo, da študenti premalo poznajo mož- lov nosti zaposlitve DT v turizmu, da o njej celo še niso razmišljali. Spodbudno je, da ne t se jim zdi zaposlitev smiselna in zelo potrebna, saj bi DT s svojim strokovnim zna- erap njem in spretnostmi omogočil OPP vključevanje v turizem in s tem višjo kako- ije i vost njihovega življenja. Turistične organizacije pa bi pridobile na konkurenčnos- n za ti. Med drugim navajajo: poslit »Moram priznati, da do sedaj nisem niti pomislila na to, da bi lahko delala kot de- evv lovni terapevt v turizmu. Sama zamisel o tem se mi zdi zelo dobra in mi je šele sedaj tur odprla oči, da so nekateri ljudje prikrajšani za kakšen ogled kraja ali znamenitosti, istič ker enostavno ne morejo zaradi raznih težav…. « (anketiranec št. 7) in ni de »Delo delovnega terapevta na področju turizma je vsekakor tržna priložnost, saj bi javnos omogočila ljudem s posebnimi potrebami enake možnosti kot »normalnim« ljudem, t vendar na prilagojen način. Vendar pa je najprej potrebno delovno terapijo promovi- i rati, jo približati ljudem in jo na podlagi prepoznavnosti poklica korak za korakom uvesti v turistično dejavnost.« (anketiranec št. 23). Zaključek Velike spremembe na področju turizma in vedno večja konkurenčnost tudi v Slo- veniji zahtevajo spremembe in prilagoditve turistične dejavnosti in ponudbe, še posebej, če se želijo prilagoditi novim vrstam potrošnikov in ponuditi storitve, ki bodo zadovoljile vse, tudi OPP. Raziskave potrjujejo pozitivne ekonomske učinke dostopnega turizma, ki se bodo tudi zaradi staranja prebivalstva v prihodnosti le še stopnjevali. Dostopna turi- stična ponudba pa je tudi konkurenčna prednost, saj turistične organizacije lahko tako privabijo nove stranke21. Ukrepi za oblikovanje dostopne turistične ponudbe vodijo k večji kakovosti, hkrati pa omogočajo OPP vključevanje v turizem in po- sledično zvišujejo kakovost njihovega življenja. Zato bi moral biti na področju do- stopnega turizma DT obvezen in nepogrešljiv član osebja, ki bi s strokovnim zna- njem načrtoval, svetoval in sodeloval pri prilagoditvah turističnih objektov, njiho- ve okolice in opreme. S poznavanjem, razumevanjem in upoštevanjem potreb, že- lja in interesov posamezne OPP bi pomembno vplival na njeno vključitev oz. so- delovanje v turistični dejavnosti in ji tako omogočil preživljanje prostega časa tudi v turizmu, užitek, zadovoljstvo in posledično večjo kakovost življenja. Ostalemu osebju pa bi svetoval in jih izobraževal za komunikacijo in delo z OPP. 21 Adamič, Pripravljenost slovenskih turističnih podjetij za »turizem za vse«. 679 2 – s t 4 u .– o r Z navedenim se strinjajo tudi anketirani študentje študijskega programa Delov- 2 u 5 s ize . o tv na terapija. Večina bi se, če bi imela možnost, zaposlila v turizmu zaradi zanimi- k a m t r o ja , iz vega in dinamičnega dela, izziva, promocije DT in možnosti uvajanja DT v turi- b n e je u o r 2 zem. Menijo, da možnosti zaposlitve DT v turizmu, ki pa se jim smiselna in pot- b 0 s r 1 p a rebna, premalo poznajo, zato bi bilo potrebno v študijskem programu, čeprav po- 3 e , P š žev n o e p nuja osnovno znanje za delo na tem področju, te vsebine podrobneje obravnavati. r a to o n r s Večina anketirancev se strinja, da bi bila za zaposlovanje DT v turistični dejavno- o l j ov e ž i , S n n sti potrebna promocija in predstavitev dela DT vodstvenim in ostalim delavcem e p l m ov r a v turizmu. e i n h n i o j a a d g no e s m t Literatura i – ent Adamič, Lucija. Pripravljenost slovenskih turističnih podjetij za »turizem za vse«. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009. AOTA – American Occupational Therapy Association. »Occupational Therapy Practice Framework: Domain and process.« American journal of occupational therapy 56 no. 6 (2002): 609–639. Brezovec, Aleksandra. »Podobe turizma – od konceptualnih dilem do dinamič- nega soustvarjanja pomenov.« Družboslovne razprave 28, no. 70 (2012): 89– 108. Buhalis , Dimitros, Elina Michopoulou, Victoria Eichhorn and Graham Miller. Accessibility market and stakeholder analysis – One-stop-shop for accessible to- urism in Europe (OSSATE). (2006). http://www.ossate.org/doc_resources/ OSSATE_Market&Stakeholder%20Analysis_Public_Version_Fina.pdf (2. 9. 2013). Connolly , Kate, Mary Law and Brianna MacGuire. »Measuring Leisure Perfor- mance.« In Measuring occupational performance: Supporting best practice in occupational therapy, eds. Mary Law, Carolyn Baum and Winnie Dunn, 249– 57. Thorofare New Yersey: Slack Incorporated, 2005. Darcy, Simon. Setting a research agenda for accessible tourism. Gold Coast, Qld.: Sustainable Tourism CRC, 2006. Darcy, Simon, Bruce Cameron, Larry Dwyer, Tracy Taylor, Emma Wong and Alana Thomson. Visitor Accessibility in Urban Centres. Gold Coast: Sustaina- ble Tourism Cooperative Research Centre, 2008. Florjančič, Jože in Paape Bjoern. Organizacija in management – izbrana poglavja. Kranj: Moderna organizacija, 2001. Hinojosa, Jim and Marie-Louise Blount . The texture of life: purposeful activities in the context of occupation. Bethesda: AOTA press, 2009. 680 Št McKercher, Bob, Tanya Packer, Matthew K. Yau in Patrick Lam. »Travel agents ude as facilitators or inhibitors of travel: perceptions of people with disabilities.« nti d Tourism Management 24, no. 4 (2003): 465–74. elov Miller, Graham and Emma Kirk. »The disability discrimination act: Time for a ne t stick?.« e Journal of Sustainable Tourism 10, no. 1 (2002): 82–88. rapij Neumayer, Bob and Clare Wilding . » Leisure as Commodity.« In Occupation and e in Practice in Context , eds. Whiteford Gail and Wright Valerie, 317–31. Elsevier zap Churchill Livingstone, 2005. oslite Ortun, Pedro. » Speaking notes – opening of the conference.« 2007. http://www. vv t ossate.org/docs/international_conference/presentations/ortun_opening_ uris en.pdf (27. 8. 2013). tični Radomski, Mary Vining and Catherine A. Trombly Latham. d Occupational the- ejav rapy for physical dysfunction. Philadelphia: Lippincott Williams and Wilkins, nos 2008. ti Svetina, Peter, Jakica Jesih, Boštjan Bizjak in Nace Kovač. Smernice za delo z inva- lidi za turistične ponudnike. Ljubljana: ŠENT-Slovensko združenje za dušev- no zdravje, 2006. Tomšič, Marija. Delovna terapija na nevrološkem področju: zgodnja delovnotera- pevtska obravnava oseb s hemiplegijo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011. UN Resolution on Accessible Tourism for All [UNWTO]. 2005. http://www. accessibletourism.org/resources/unwto_a_res_492xvi_10_accessibility-3.pdf (21. 8. 2013). UNWTO technical manual: Collection of Tourism Expenditure Statistics, World Tourism Organization, last modified March 26, 2009. http://pub. unwto.org/WebRoot/Store/Shops/Infoshop/Products/1034/1034-1.pdf (20. 8. 2013). World fundation of occupational therapist (WFOT). http://www.wfot.com/offi- ce_files/final%20detinitioncm20042.pfd (25. 8. 2013). 681 2 – s t 4 u .– o r Teoretična študija kriterijev kakovosti v 2 u 5 s ize . o tv k a m turistično-informacijskih centrih – t r o ja , iz b n e je u o r 2 predstavitev razširjenega modela za b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev preverjanje kakovosti n o e p r a to o n r s Theoretical study of service quality criteria in tourist o l j ov e ž i , S n n e p l m ov information centers – extended model for testing r a e i n h n i o j a service quality criteria a d g no e s m ti – en Christos Pantelidis, Jerneja Lešnik t Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Slovenija Christos.pantelidis@gmx.de lesnik.jerneja@gmail.com Summary According to the theory of tourism marketing (Middleton, Fyall and Morgan, 2009, p. 122 and Komppula, 2005, p. 85) and destination management (UN WTO 2007, p. 120), the tour- ist’s travel experience starts already at home, before the actual purchase of the tourism product. Therefore, the prior information for the tourists’ visit of the destination that they receive (im- ages of the destination – »included and organic«, web-pages related to the destination, con- tacts of the tourist information center on the destination) are crucial for the purchase pro- cess, perception of the destination and its experience. Consequential y, tourist information center (TIC) has to be understood as a vital part of visitor’s services strategy that will cover tourist related services from the first contact with the destination until post-experience con- tact of destination visitor. The existing service quality criteria for TIC, according to Dreyer and Linne (2004, p.85) and DeutscherTourismusverband (2009) together, refer to perception of TIC only as a physical location (location, opening hours, service offered, signposting etc.), which is in contrast to existing theory of tourism marketing and destination management. The existing service quality criteria ofDreyer and Linne (2004, p.85) and DeutscherTourismusver- band (2009) do not scope the quality of TIC web pages, even thoughresearch has shown that app. one third of tourists on the destination inform themselves about the destination through web page of TIC. Therefore,it is suggested to complete existing service quality criteria for TIC with criteria for assessing the quality of web page. The aim of this article is to review critical- ly and to analyze and synthesize the fundamental literature about tourism marketing, destina- tion management and service quality criteria for TIC and develop useful tools for further ap- plication and research. 683 2 – s t 4 u .– o r Key words: service quality, service quality criteria, tourist information center, model for te- 2 u 5 s ize . o tv sting, destination management k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Povzetek 0 s r 1 p a 3 e Tako teorija turističnega marketinga (Middleton, Fyall and Morgan, 2009, str. 122 and Kom- , P š žev n o e p ppula, 2005, str. 85), kot teorija destinacijskega menedžmenta (UN WTO 2007, p. 120) sta si r a to o n r s enotni, da se turistično potovanje posameznika pričenja že pred samim fizičnim potovanjem, o l j ov e ž i , S n n doma. Iz tega razloga so informacije, ki jih bodoči obiskovalec destinacije pridobi predhodno e p l m ov o potovanju na destinacijo in o sami destinaciji (skozi pregledovanje spletnih strani destinacije r a e i n h n i o ter s kontaktiranjem turistično infomracijskega centra), ključne za potek njegovega nakupne- j a a d g no e ga procesa ter kasnejše dojemanje destinacije. Posledično je potrebno turistično informacij- s m ti – en ski center (TIC) razumeti kot ključni element celovite strategije načrtovanja turističnih stori- t tev na destinaiciji, ki bo zajemala storitve od prvega obiskovalčevega stika z destinacijo, do po- nakupnih aktivnosti, ki bodo obiskovalca povprašale po njegovi pretekli izkušnji destinacije. Dreyer in Linne (2004, str. 85) ter Nemško turistično združenje (DTV, 2009) vzpostavljajo kri- terije za izvajanje storitev v turistično informacijskih centrih, vendar TIC razumejo zgolj kot fi- zično lokacijo in v tem omejenem okviru opredeljujeo kriterije kakovosti storitev (dostopnost, obratovalni čas, označbe, spekter nudenih storitev za obiskovalca TIC).Tovrstno dojemanje vloge TIC pa je, glede na pregled literature, omejeno in v nasprotju z dojemanjem širše vloge TIC, saj kot kriterij izvajanja kakovostnih storitev npr. ni zajeta kakovost nudenja spletnih sto- ritev, ne glede na dejstvo, da raziskave prikazujejo, da se približno ena tretjina obiskovalcev de- stinacije o ponudbi destinacije predhodno informaira s pomočjo spletne strani TIC. Zatorej predlagamo, da se obstoječe kriterije za izvajanje kakovostnih storitev v TIC dopolni s kriteri- ji, ki opredeljujejo tudi kakovost e-storitev/kakovost spletne strani. Namen članka je tako kri- tičen pregled, analiza in sinteza temeljne literature s področja turističnega marketinga, desti- nacijskega menedžmenta ter kakovosti izvajanja storitev v TIC ter vzpostavitev uporabnega orodja za merjenje kakovosti storitev TIC za nadaljnje raziskovanje področja. Ključne besede: kakovost storitev, kriteriji kakovosti, turistični informa cijski center, model te- stiranja, destinacijski menedžment Introduction Tourist information centers (TIC) are institutions that aim to support the tou- rism development of a city, community, administrative district or a region1. The term visitor information center is often used to describe the same facility2. Main services are to provide information, make reservations, organize trips, guided tou- rs as well as sellpostcards, maps, books, souvenirs, tickets, etc for the tourists. To- 1 Karl Großmann, »Qualitätsmanagement in Fremdenverkehrseinrichtungen« in QualitätsmanagementImTou- rismus, (München: Wien: R.Oldenbourg) 1997:347. 2 cf. South Australia, 2007 684 Te urist information centers are the showpiece for the destination3and must set the ore standard in terms of quality, integrity and customer care which other industry tičn operators can follow, on the destination and outside. a štud According to the theory of tourism marketing4 and destination management5, the ija k tourist’s travel experience starts already at home, before the actual purchase of the rit tourism product. Therefore, the prior information for the tourists visit on the de- erije stination that they receive (images of the destination – »included and organic«, v ka web-pages related to destination, contacts of the TIC on the destination) are cru- kovo cial for the purchase process and perception of the destination and its experien- st ce. The question of tourists’ experience is related to the creation of a myth which i v tu the tourist wants to experience. The myth is knownto the tourist beforehand, and rist becomes a reason for their choice of destination. During the stay, tourists expect ično to live the myth on the destination6. -info Therefore, the role of TIC could be crucial for the »visitor’s experience of the des- rm tination« in case of pre-visit contact. The TIC can be the main source of infor- acijs mation about the destination via web-page, e-mail or phone and can deliver im- kih c portant information regarding accommodation, access, events. However, visitors en wish to access different types of information through different channels at differ- trih – p ent times7. The working processes within TIC are therefore complex and desire a certain level of service quality provided. redstavit Service quality standards for tourist information centers ev ra The service quality within the tourist information centers has been the subject zšir of research8. For the purpose of developing standardization of working process, jen firstly the analysis of workflow has to be done (»Blueprint«). According to the ega m Handbook on Service Quality Standards & Guidelines for tourism information od and visitor centers in Baltic Sea Region, the Visitor’scenter service chain is divi- ela z ded on beforehand services for tourists, on-the-spot services and after visit servi- a p ces. The services for tourist before the visit of the destination are concentrated on reve creating the interest and desire to visit the destination. Afterwards, they advise to- rjanje k 3 Wolfgang Althof Incoming-Tourismus. (München: Wien: R.Oldenburg2001), 106.UN WTO 2007,120). ak 4 Victor Middleton, Alan Fyall T.C, Morgan Michael, Marketing in travel and tourism.(Amsterdam; Boston; ovo London: Butterworth-Heinemann 2009), 122.RaijaKomppula »Pursuing customer value in tourism – A ru- st ral tourism case-study.« Journal of Hospitality & Tourism 2005, Vol. 3, Number 2( 2005): 85. i 5 UN WTO 2007, 120. 6 YeoryiosStamboulis and PantoleonSkayannis, »Innovation Strategies and Technology for Experience-based Tourism.«, Tourism Management 24 (2003): 39–40.(RaijaKomppula »Pursuing customer value in tourism – A rural tourism case-study.« Journal of Hospitality & Tourism 2005, Vol. 3, Number 2( 2005): 85. 7 UN WTO, 2007, 120. 8 Pompland Lieb(1977); BiegerandBeritel i (2013);Dreyer (1996); Dreyer and Linne (2004); Schlag (2009). 685 2 – s t 4 u .– o r urists how to reach the destination, make the booking of transport and accommo- 2 u 5 s ize . o tv dation. At this point, we should especially point out that this information can be k a m t r o ja , iz delivered to the tourist personally (via phone, email) or through the web page of b n e je u o r 2 TIC. Since the computer literacy of the destination visitors is not being questio- b 0 s r 1 p a nable nowadays anymore 9 the delivery of on-line information should be incorpo- 3 e , P š žev n o e p rated into the service delivery of TIC as standard. The proposal will be discussed r a to o n in detail further in the paper. r s o l j ov e ž i , S n n On the destination, TIC has to provide tourists with the information regarding e p l m ov r a the general information, solving specific problems, route planning, souvenir sale, e i n h n i o j a information regarding events on the destination etc. Picture 1 is presenting the a d g no e service chain in TIC. s m ti – ent Picture 1: TIC service chain for tourists on the destination Source: own research basend on Dreyer/Flentge, 1998 After returning home TIC should follow up with the continuous information re- garding the next season visit, brochures, and mailings (using CCM tools). For ma- intaining the certain level of service quality in TIC, the criteria have been deve- loped. The umbrella organization for service quality in TIC in Germany is De- utscherTourismusverband (DTV) that has established criteria for the certificati- on system in 2009. Since then, thecertified»iMarke« is delivered to every TIC in Germany, accomplishing the given criteria. Analysis of service quality criteria for TIC Service quality criteria in TIC according to Dreyer and Linne10 and Detuscher- Tourismusverband11 will be presented and analyzed. Main aspects of checking the 9 According to research of VIR (Verband Internet Reisevertrieb) from 2012, Germans in age of 14+ are using internet as a source of information about destination (31% of pattern), accommodation (27% of pattern) and comparisment of prices (30 % of pattern), before visiting the destination. 10 Axel Dreyer and Martin Linne, Servicequalität in Destinationen und Tourismus-Informationsstel en: Theorie - Praxis - mysteryguest – Fal studien. (Hamburg: ITD-Verlag 2004), 84–85. 11 »DTV i-Marke Mindestkriterien«, last modifed 10.09.2013, 2009, http://www.deutschertourismusverband. de/fileadmin/Mediendatenbank/PDFs/i-Marke_Mindestkriterien.pdf. 686 Te quality refer to tourists inquiry prior to the visit (per email, fax or phone), locati- ore on of the TIC, accessibility of TIC also for disabled people, signposting, working tičn hours posted, qualified employed people, brochures and maps available together a št with other information for tourists available. According to Freyer and Dreyer12, udij the criteria represent »soft« (intangible) and »hard« (tangible) factors of delive- a kr ring service quality. Both kinds of factors are indirectly mentioned in the defini- iteri tion of TIC by Pearce13where TIC is the »facility that is being clearly labeled, pu- jev k blicly accessible, physical space with personnel, providing pre-dominantly free of ak charge information to facilitate traveler’s experiences«. Another way of defining ovos TIC14 is that TIC is »a physical location that provides tourist information to the ti v t visitors who tour the place or area locally«. uris The definition of TIC as a physical location (location, opening hours, service offe- tičn red, signposting etc.) is in contrast to an existing theory of tourism marketing and o-in destination management that has been presented in the introduction part of the for paper. The existing service quality criteria do not scope the quality of TIC web mac page, even thoughresearch has shown that app. one third of tourists on the desti- ijsk nation first information get through web page of TIC. ih cen Psarros15 is also opposing the definition of the TIC strictly as a physical location, trih – p by saying that the TIC is a »vital part of visitors experience and part of tourist in- formation network«. Therefore TIC should not stand alone as physical location red but should be »part of visitor information plan and be able to reflect the aims & stav objectives of the destination’s visitor’s services strategy«. Important part of this itev r strategy are »web services« that are available for tourists prior to the destination az visit. This kind of understanding of TIC is – according to our opinion – related to širje before mentioned understanding of travel experience from tourism marketing and neg destination management view. a m o As part of this »visitor’s services strategy« we understand the role of TIC and dela z claim that the measurements of service quality in TIC according to Dreyer and a p Linne16 are not sufficient, since they understand TIC only as a physical location. rev The missing measuring criteria are being presented as a part of »service quality erjanje k 12 Walter Freyer and Axel Dreyer, »Qualitätszeichen im Tourismus – Begriffe und Typen« in Qualitätszeichen ak im Tourismus (Berlin, Erich Schmitt Verlag, 2004): 73. ovo 13 Phil ip Pearce, »The Functions and Planning of Visitor Centres in Regional Tourism.«, The Journal of tourism sti studies Vol. 15 ( 2004): 8. 14 (South Africa Tourism, 2011, p. 16) 15 ManolisPsarros, 2010 »Tourist Information Centers as a Vital Component for Providing Quality Visi- tors Services. The Cases of Athens, Cape Town & Manchester.«, September, 17, 2013, http://aboutourism. wordpress.com/. 16 Axel Dreyer and Martin Linne, » Servicequalität in Destinationen und Tourismus-Informationsstel en: Theorie - Praxis - mysteryguest – Fal studien« . (Hamburg, ITD-Verlag, 2004): 85. 687 2 – s t 4 u .– o r delivery through web sites«17. The e-SQ (theory e-service quality has been named 2 u 5 s ize . o tv by same authors) has been defined as the extent to which a Web site facilitates ef- k a m t r o ja , iz ficient and effective shopping, purchasing and delivery of the products and ser- b n e je u o r 2 vices18. The authors of theory suggest the companies to be active on the internet b 0 s r 1 p a and would like to encourage customer loyalty, to shift the focus of e-business from 3 e , P š žev n o e p e-commerce (the transactions) to e-service (all activities that occur before, during r a to o n and after transaction). The measurements used in stated research have been refer- r s o l j ov e ž i ential for up-grade of service quality criteria in TIC that will be presented in the , S n n e p l m ov following text. r a e i n h n i o j a a d g no e Methodology s m ti – en The paper is based on theoretical study (secondary sources) with the intention to t be empirically tested in the future. The existing basic literature about tourism marketing, destination management and service quality criteria for TIC has been reviewed, critically analyzed and syn- thesized. The criteria are primary based on Dreyer and Linne19, secondarily on DTV20and thirdly on Bauer/Hammerschmidt21. The literature was synthesized with the aim to present potential lacks in related topics and to develop upgraded criteria and tools for further application and research. Results According to the previously presented analysis of existing literature, there has been a set of quality dimensions, criteria and 73 quality aspects for measuring ser- vice quality in TIC done. Picture 2 represents the stages of service Blueprint and the dimensions of service quality measurement in TIC in accordance to definition of TIC as a part of visitor’s service strategy. 17 Valerie A. Zeithaml, A. Parasurman and Arvind Malhotra, »e-Service Quality: Definition, Dimensions and Conceptual Model«, (2002) :358 – 371. 18 Zeithaml et al, 2000 19 Axel Dreyer and Martin Linne, »Servicequalität in Destinationen und Tourismus-Informationsstel en: Theorie - Praxis - mysteryguest – Fal studien«. (Hamburg, ITD-Verlag, 2004): 85. 20 »DTV i-Marke 15 Mindestkriterien«, last modifed 10.09.2013, 2009,http://www.deutschertourismusverband. de/fileadmin/Mediendatenbank/PDFs/i-Marke_Mindestkriterien.pdf. 21 Hans H.Bauer and Maik Hammerschmidt. »Kundenzufriedenheit und Kundenbindung bei Internet- Portalen - eine Kausalanalytische Studie.« (München: Vahlen, 2004), 189–214. 688 Teoretična študija kriterijev kakovo sti v t uristično-informacijskih centrih – p redstavitev ra Picture 2: The aspects of service quality measurement in TIC zšir Source: own research based on Dreyer and Linne (2004, p. 85), DTV (2009), Bauer/ jene Hammerschmidt (2004, p. 239). ga m o The processes have been summed up to three main stages. The first stage is the del contact to the TIC before arriving to the destination. Potential visitors are start- a za p ing requests to get their information needed and also start to visit webpages to in- re form themselves. The second stage is when visitors are on the destination and vis- verj iting TIC. Important quality dimensions are the location, the opening hours and anje k the external design of the TIC. It goes about the first physical impression of TIC ak for visitors. The third stage contains the entering of visitors into TIC, using the ovo offered services and leaving the TIC. On the third stage the quality dimension are sti divided on»hard« factors with design and offered services as quality dimensions and »soft« factors with quality of advice as quality dimension. The whole over- view of the measurement tool includes the quality dimensions, which are divid- ed in characteristics and contains 73 quality aspects. For the needs of manageri- al application in TIC and DMO (destination management organization), the de- 689 2 – s t 4 u .– o r tailed checklist of all quality aspects can be found in appendix 1 of the article (Ap- 2 u 5 s ize . o tv pendix A). k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Conclusion 0 s r 1 p a 3 e The Tourist information center is a powerful marketing tool to help improve the , P š žev n o e p r a development of the destination. It is therefore important to understand TIC from to o n r s the marketing and destination management theory. Furthermore is important o l j ov e ž i , S n n that according to the definition of TIC the service standards are being conceptu- e p l m ov r a alized. TIC has to provide a high service quality to visitors to increase satisfaction e i n h n i o j a and thus influence the destinations image and its development positively. The ex- a d g no e tended model for measuring service quality helps TIC, destination management s m ti – en organization or researchers to measure service quality with 73 quality aspects and t to find weak points of service delivery and make suggestion for further improve- ments. It provides also a basic instrument tool for further modifications, to add more quality aspects, to identify more weak points and to improve the overallser- vice quality. Literature Althof, Wolfgang. 2001. Incoming-Tourismus. München; Wien: Oldenbourg. Bauer, H.H., and M. Hammerschmidt. 2004. »Kundenzufriedenheit und Kun- denbindung bei Internet-Portalen – eine Kausalanalytische Studie.« In Kon- sumentenverhalten im Internet, 189–214. München: Vahlen. Bieger, Thomas, and Pietro Beritelli. 2013. Management von Destinationen. München: Oldenbourg, R. Bruhn, Manfred. 2008. Qualitätsmanagementfür Dienstleistungen Grundlagen, Konzepte, Methoden. Berlin: Springer. »Daten & Fakten 2012 Zum Onlinereisemarkt.« 2012. http://www.v-i-r.de/ download-mafo-datenfakten/df-2012-web.pdf. »Draftframework for visitor information centres for South Africa.« 2011. http:// www.satsa.com/Downloads/VIC%20Framework%20%202011.pdf. Dreyer, Axel, and C. Flentge.1998. Servicequalität Von Tourismusinformationsstel- len. Braunschweig. Dreyer, Axel, and Martin Linne.2004. Servicequalität in Destinationen und To- urismus-Informationsstellen: Theorie - Praxis - mysteryguest – Fallstudien. Hamburg: ITD-Verl. Dreyer, Axel, and Jürgen Schwark. 1996. Servicequalität Von Tourismus-Informa- tionsstellen. Braunschweig: Cognos Institut Prof. Dr. Dreyer. 690 Te »DTV i-Marke Mindestkriterien.« 2009. http://www.deutschertourismusver- ore band.de/fileadmin/Mediendatenbank/PDFs/i-Marke_Mindestkriterien. tičn pdf. a štud Freyer, Walter. 2006. Tourismus: Einführung in die Fremdenverkehrsökonomie. ija k München [u.a.]: Oldenbourg. riter Freyer Walter and Dreyer Axel. 2004. »Qualitätszeichen im Tourismus – Begri- ijev k ffe und Typen« in Qualitätszeichen im Tourismus. Berlin: Erich Schmitt Ver- ak lag. ovo s Großmann, Karl. »Qualitätsmanagement in Fremdenverkehrseinrichtugen.« In ti v t Qualitätsmanagement Im Tourismus, 347–358.München; Wien: R.Oldenbo- uris urg. tično »Handbook on Service Quality Standards & Guidelines for Tourist Information -in and Visitor Centres in the Baltic Sea Region.« form Komppula, Raija. 2005. »Pursuing customer value in tourism – A rural tourism acijs case-study.« Journal of Hospitality & Tourism 2005, Vol. 3, Number 2 (Dec): kih c 83–104. http://wanda.uef.fi/taloustieteet/opiskelu/RKomppula/ExpeDe_ en Article4.pdf. trih – p L. Pearce, Philip. 2004. »The Functions and Planning of Visitor Centres in Re- re gional Tourism.« The Journal of tourism studies Vol. 15, No. 1: 8–17. dstav Middleton, Victor T. C, Alan Fyall, and Michael Morgan. 2009. Marketing in itev r travel and tourism. Amsterdam; Boston; London: Butterworth-Heinemann. azš Pompl, Wilhelm, and Manfred Lieb. 1997. i Qualitätsmanagement Im Tourismus. rjen München; Wien: R.Oldenbourg. ega m Psarros, Manolis. 2010. »Tourist Information Centers as a Vital Component for od Providing Quality Visitors Services. The Cases of Athens, Cape Town &Man- ela z chester.« Http ://aboutourism.wordpress.com/. a pre Schlag, Susanne. 2009. Gestaltung von Tourist-Informationen: Chancen der Servi- verj ce- und Verkaufsorientierung für Destinationen. Berlin: Uni-Ed. anje k »South Australian Accredited Visitor Information Centre Program.« 2007. ak http://www.tourism.sa.gov.au/assets/documents/VIC_Accreditation_ ovo s Handbook_ January_2008.pdf. ti Stamboulis, Y., and P. Skayannis. 2003. »Innovation Strategies and Technology for Experience-based Tourism.« Tourism Management 24 (1): 35–43. World Tourism Organization. 2007. A practical guide to tourism destination man- agement. Madrid: World Tourism Organization. 691 2 – s t 4 u .– o r Zeithaml, V. A., A. Parasuraman, and A. Malhotra. 2000. »e-Service Quality: 2 u 5 s ize . o tv Definition, Dimensions and Conceptual Model.« Marketing Science Insti- k a m t r o ja , iz tute. b n e je u o r 2 b Zeithaml, Valarie A, and Mary Jo Bitner. 2003. Services marketing: integrating cus- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev tomer focus across the firm. Boston: McGraw-Hill/Irwin. n o e p r a t Zeithaml, Valerie, A. Parasuraman, and ArvindMalhotra. 2002. »Service Qual- o o n r s o l j ov e ity Delivery Through Web Sites: A Critical Review of Extant Knowledge.« ž i , S n n e p l m Journal of the Academy of Marketing Science. Volume 30, No. 4: 358–371. ov r a e i n h n i o j a a d g no e Appendix A s m ti – ent Checklist with all dimension, criteria and quality aspects for delivering service quality in TIC First contact be- fore arriving to the destination Quality cate- Quality dimen- evaluation gory sion Requests Personal telephone very good … very bad very good … very bad very good … very bad Written email very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad 692 Te Website content very good … very bad oreti very good … very bad čna š very good … very bad tudi communication very good … very bad ja kri very good … very bad terije commerce (tran- very good … very bad v k saction) ak very good … very bad ovo very good … very bad sti v t challenge very good … very bad urist very good … very bad ično very good … very bad -info configuration very good … very bad rmac very good … very bad ijski very good … very bad h cen customer care very good … very bad trih – p Arrived in the destination and going to the Tourist information center re location location of TIC very good … very bad dsta … vitev r accessibility very good … very bad azširjene very good … very bad ga m very good … very bad ode signing very good … very bad la za p very good … very bad reve very good … very bad rjan toilet very good … very bad je kak opening hours very good … very bad ovo sti very good … very bad 693 2 – s t 4 u .– o r 2 u design external design very good … very bad 5 s ize . o tv k a m very good … very bad t r o ja , iz b n e je u o very good … very bad r 2 b 0 s r 1 p a very good … very bad 3 e , P š žev n o e p very good … very bad r a to o n r s o l j ov e very good … very bad ž i , S n n e p l m very good … very bad ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – en Entering TIC, using services and leaving t Hard factors design internal design very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad offered services information ma- very good … very bad terials very good … very bad very good … very bad very good … very bad very good … very bad touristic added very good … very bad services very good … very bad very good … very bad very good … very bad 694 Te Soft factors oreti quality of advice Employees appearance of very good … very bad čna š employee very good … very bad tudi very good … very bad ja kri very good … very bad terije very good … very bad v kak very good … very bad ovo very good … very bad sti v t very good … very bad urist very good … very bad ično … -info information very good … very bad rmac general very good … very bad ijsk knowledge abo- i very good … very bad h c ut the city en education very good … very bad trih – p very good … very bad redstavit Source: Own research based on Dreyer and Linne (2004, p. 85), DTV (2009), Bauer/ ev r Hammerschmidt (2004, p. 239). azširjenega m odela za preverjanje kakovo sti 695 2 – s t 4 u .– o r Analiza gibanja cen električne energije 2 u 5 s ize . o tv k a m v gospodinjstvih v Evropski uniji t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Analysis of electricity price development 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in households in European Union o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Drago Papler , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, r a e i n h n i o j a Elektro Gorenjska, Slovenija a d g no e s m drago.papler@gorenjske-elektrarne.si ti – ent Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija stefan.bojnec@fm-kp.si Povzetek Analiziramo gibanje cene električne energije v gospodinjstvih značilne porabniške skupine v državah Evropske unije. Ugotavljamo strukturo cene električne energije in izračunamo vse davke na električno energijo, davek na dodano vrednost in ostale davke in prispevke, ki jih dr- žave Evropske unije uvajajo za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovi- tosti. Izračunamo realne cene električne energije za države Evropske unije. Kot deflator je bil uporabljen harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Cena električne energije v gospo- dinjstvih je v regresijski analizi pojasnjena s količino porabe električne energije, cene električne energije standardnih porabniških skupin za gospodinjstva, cenami nadomestkov za naftne de- rivate in daljinsko ogrevanje s plinom ter tržnimi deleži. Ključne besede: gospodinjstvo, električna energija, cene, Slovenija, Evropska unija, regresijska analiza Abstract This paper analyses price developments of electrical energy in households for typical users groups in the European Union (EU) member states. The focus of the analysis is on the elec- trical energy price structure: all taxes on electrical energy, value-added tax and other taxes and contributions, which have been introduced in the EU member states to promote renewable sources of energy and efficient use of energy. Patterns in development of prices of electrical energy for the EU member states are presented in constant prices, which are calculated using the harmonized consumer price index. Price of electrical energy in households is in the regres- sion analysis explained by quantity of consumption of electrical energy, price of electrical ener- 697 2 – s t 4 u .– o r gy for standard user group in households, prices of substitutes for oil derivatives and for heat- 2 u 5 s ize . o tv ing and market shares. k a m t r o ja , iz b n Key words: households, electrical energy, price, Slovenia, European Union, regression analysis e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Uvod o e p r a t Prelomnico na področju elektroenergetike in pri dobavi električne energije je po- o o n r s o l j ov e menil nov Energetski zakon (Ur. list RS, št. 79/99 in 8/2000), ki izhaja iz evrop- ž i , S n n e p l m ske direktive o liberalizaciji trga z električno energijo 96/92 EC. Trg električne ov r a e i n h n energije je bil uravnavan z nadzorovanjem cen, vendar je bil postopoma v Sloveni- i o j a a d g n ji, podobno kot v nekaterih drugih državah, dereguliran. 1,2, 3,4 V državah Evrop- o e s m t ske unije (EU) so bile cene električne energije liberalizirane postopno; v Sloveni- i – ent ji se je trg za odjemalce z električno energijo v gospodinjstvih liberaliziral s 1. ju- lijem 2007. V prispevku analiziramo gibanja tekočih in realnih cen električne energije za go- spodinjstvaza značilno standardno porabniško skupino za države EU v treh struk- turah cen: z vsemi davki, z davkom na dodano vrednost in brez davkov in prispev- kov. Cene električne energije za gospodinjstva so bile pod vladnim nadzorom do 1. julija 2007, ko so bili trgi električne energije popolnoma deregulirani. Nekate- 1 Tooraj Jamasb in Michael Pol itt, »Benchmarking and Regulation: An International Electricity Experience.« Utilities Policy 9, no. 3 (2000): 107–130. 2 Mi Pol itt, Evaluating the Evidence on Electricity Reform: Lessons for the South East Europe Market (London: ESRC Electricity Policy Research Group and Judge Business School, University of Cambridge, 2007). 3 Štefan Bojnec in Drago Papler. »Segmentation of electricity market for households in Slovenia.« Chinese Business Review 9, no. 7 (2010a): 1–10. 4 Štefan Bojnec in Drago Papler. Dejavniki porabe električne energije v gospodinjstvih = Factors of electrici- ty consumption in households. 29. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, 24.–26. marec 2010, Portorož, Slovenija = 29th International Conference on Organizational Science Development, 24–26 March 2010, Portorož , Slovenia. Človek in organizacija: zbornik 29. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti: proceedings of the 29th International Conference on Organizational Science Development. Kranj: Moderna or- ganizacija, (2010b): 161–169. 698 A re predhodne analize (Papler in Bojnec5, 6, 7, 8 in Papler9) nadaljujemo z regresijsko nali analizo potrošne funkcije gospodinjskega odjema. za gibanj Metodologija in uporabljeni podatki a cen e Statistika cen električne energije za gospodinjstva v državah EU le Področje statistike cen električne energije in zemeljskega plina ureja Direktiva ktri Sveta (EGS) 90/377/EEC10 o preglednosti cen plina in električne energije o eno- čne e tnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ne ki se zaračunavajo gospodinjskim končnim porabnikom. Direktiva je bila spre- rgije v g jeta za zagotavljanje preglednosti skupnega energetskega trga, preprečitev diskri- minacije med porabniki in zagotovitev svobodne izbire dobavitelja. Direktiva osp nalaga tudi obveznost poročanja o skladu s predpisano metodologijo državam odin članicam EU. jstvi Za poročanje cen električne energije je bilo v prilogi direktive opredeljenih pet go- h v E spodinjskih porabniških skupin od Da do De, ki so razdeljene glede na letno po- vro rabo električne energije, priključno moč in obratovalne ure. Podatki o cenah ele- psk ktrične energije in zemeljskega plina se od leta 2008 pripravljajo po novi metodo- i un logiji, ki jo določa dopolnilo k Direktivi 90/377/EC. Z letom 2008 je bila uvedena iji nova metodologija po Direktivi 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije (Ur. l. EU L 298)11 za gospodinjske končne uporabnike s petimi standardnimi porabni- škimi skupinami od DA do DE, ki so razdeljene glede na interval porabe električ- ne energije (tabela 1). 5 Drago Papler in Štefan Bojnec, »Pomen managementa na dereguliranem maloprodajnem trgu električne energije v Sloveniji.« Management 2, št. 2 (2006): 115–129. 6 Drago Papler in Štefan Bojnec, »Electricity Supply Management for Enterprises in Slovenia.« International Journal of Management and Enterprise Development 4, no. 4 (2007): 403–414. doi: http://dx.doi.org/10.1504/ IJMED.2007.013153. 7 Drago Papler in Štefan Bojnec, Determinants of electricity consumption in Slovenia. V: An enterprise odyssey: from crisis to prosperity – chal enges for government and business: proceedings (Zagreb: Faculty of Economics & Business, University of Zagreb, 2010, str. 226–234). 8 Drago Papler in Štefan Bojnec, Naložbe v trajnostni razvoj energetike (Koper: Znanstvene monografije Fakultete za management, 2012). 9 Drago Papler, Ekonomski učinki liberalizacije trga distribucije električne energije v Sloveniji. Doktorska disertacija (Koper: Fakulteta za management, Univerza na Primorskem, 2013). 10 Direktiva Sveta (EGS) 90/377/EEC o preglednosti cen plina in električne energije, 29.6.1990. 11 Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije (Ur. l. EU L 298). 699 2 – s t 4 u .– o r Tabela 1: Uvrstitev standardnih porabnikov električne energije za gospodinjstva po 2 u 5 s ize . o tv stari metodologiji v novo metodologijo Eurostata. k a m t r o ja , iz b n e j NOVA METODOLOGIJA STARA METODOLOGIJA e u o r 2 b 0 s r 1 p a Oznaka Interval letne porabe Oznaka Letna poraba 3 e , P š žev n DA <1.000 kWh Da 600 kWh o e p r a to o n DB 1.000 <= kWh < 2.500 Db 1.200 kWh r s o l j ov e ž i , S n n DC 2.500 <= kWh < 5.000 Dc 3.500 kWh e p l m ov r a DD 5.000 <= kWh < 15.000 Dd 7.500 kWh e i n h n i o j a DE >= 15.000 kWh De 20.000 kWh a d g no e s m t Vir: SURS, razvrstitev standardnih porabnikov električne energije za industrijo i – ent Drago Papler (2013) Metodologija in podatki Za analizo gibanja cen električne energije v gospodinjstvih uporabimo metodolo- gijo Eurostata za standardne porabniške skupine. Analiziramo standardno porab- niško skupino Dc, ki je najbolj tipična in reprezentativna za gospodinjstva, s pora- bo 3.500 kWh po stari metodologiji za obdobje 2001–2007 in po uveljavitvi nove metodologije leta 2008 pa za standardno porabniško skupino DC z intervalom porabe 2.500 do 5.000 kWh. Tekoče cene električne energije za gospodinjstva v državah EU deflacioniramo s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP). HICP meri spre- membe v ravni drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdat- kov, ki jih potrošniki (domači in tuji) namenjajo za nakupe predmetov končne po- rabe na ozemlju Slovenije (načelo domače porabe). HICP je primerljiv indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga prav tako računajo države članice EU in se uporab- lja za primerjanje inflacijskih stopenj med temi državami. V Sloveniji ga računa- mo od leta 2001. Za cene v EU upoštevamo cene EU-15 v obdobju 2001–2003, cene EU-25 v ob- dobju 2004–2006 in cene EU-27 v obdobju 2007–2010. Države EU-15 so: Belgi- ja, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Velika Bri- tanija, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska. Države EU-25 so: EU-15 in nove članice od 1. maja 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Ma- džarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Države EU-27 so: EU-25 in novi čla- nici od 1. januarja 2007: Bolgarija in Romunija. Z regresijsko analizo smo ocenjevali potrošno funkcijo za gospodinjstva. Z regre- sijsko analizo smo analizirali odnos med odvisno spremenljivko in eno ali več ne- 700 A odvisnimi spremenljivkami.12 Za obdelavo smo uporabili ekonometrični paket nali SPSS (Norušis 2002)13 inocenili regresijske enačbe in parametre izbrane funkcije za g na osnovi zbranih podatkov. ibanja cen e Cena električne energije za gospodinjstva le Tekoče cene električne energije za gospodinjstva v državah EU ktri Tekoča cena električne energije za gospodinjstva za standardno porabniško sku- čne e pino DC z intervalom letne porabe od 2.500 do 5.000 kWh je bila leta 2012 v ne povprečju v državah EU-27 z vsemi davki 189,3 EUR/MWh, cena z DDV 162,6 rgije v g EUR/MWh in cena brez davkov 134,2 EUR/MWh. Razpon cen se je v državah EU gibal najvišje na Cipru z vsemi davki 278,1 EUR/MWh, cena z DDV 240,6 osp EUR/MWh in cena brez davkov 233,8 EUR/MWh) do najmanj v Bolgariji z vse- odin mi davki 76,1 EUR/MWh, cena z DDV 63,4 EUR/MWh in cena brez davkov jstv 62,2 EUR/MWh. V Sloveniji je bila cena električne energije DC z vsemi dav- ih v E ki 154,2 EUR/MWh, cena z DDV 128,5 EUR/MWh in cena brez davkov 119,3 vr EUR/MWh (tabela 2). opsk Indeks ravni glede na povprečje držav EU-27 kaže, da je bila cena električne ener- i un gije za DC z vsemi davki na Cipru višja za 46,9 %, cena brez DDV višja za 48,0 % iji in cena brez davkov višja za 74,2 %. V Bolgariji je bila cena električne energije za DC glede na EU-27 z vsemi davki nižja za 55,3 %, cena brez DDV nižja za 56,6 % in cena brez davkov nižja za 47,4 %. V Sloveniji je bila cena električne energije za DC glede na EU-27 z vsemi davki nižja za 18,5 %, cena brez DDV nižja za 21,0 % in cena brez davkov nižja za 11,1 %. Tabela 2: Tekoče cene električne energije za gospodinjstva, standardna porabniška skupina DC v državah EU-27, leto 2012 Država Cena Indeks ravni glede na povprečje EU-27 (EUR/MWh) (EU 27 = 100) Cena z vsemi Cena z DDV Cena brez dav- Cena z vsemi Cena z DDV Cena brez dav- davki kov davki kov Ciper 278,1 240,6 233,8 146,9 148,0 174,2 Irska 215,5 189,9 185,0 113,8 116,8 137,9 Španija 219,0 185,6 176,6 115,7 114,1 131,6 Malta 170,0 161,5 161,5 89,8 99,3 120,3 Velika Britanija 168,2 160,3 160,3 88,9 98,6 119,4 Belgija 232,7 192,4 159,0 122,9 118,3 118,5 Luksemburg 169,6 160,0 146,8 89,6 98,4 109,4 Italija 213,2 193,8 144,5 112,6 119,2 107,7 Nemčija 259,5 218,1 144,1 137,1 134,1 107,4 Avstrija 197,5 164,6 143,3 104,3 101,2 106,8 12 Sam Kash Kachigan, Multivariate Statistical Analysis: A Conceptual Introduction (New York: Radius Press, 1991). 13 Marija J. Norušis, SPSS 11.0 guide to data analysis (Upper Saddle River, N.J.: Prentice Hal , 2002). 701 2 – s t 4 u .– o r Država Cena Indeks ravni glede na povprečje EU-27 2 u 5 s ize . o t (EUR/MWh) (EU 27 = 100) v k a m Cena z vsemi Cena z DDV Cena brez dav- Cena z vsemi Cena z DDV Cena brez dav- t r o ja , iz b n davki kov davki kov e je u o r 2 b Slovaška 171,6 143,0 140,0 90,6 87,9 104,3 0 s r 1 p a Norveška 188,1 150,5 135,5 99,4 92,6 101,0 3 e , P š žev n EU-27 189,3 162,6 134,2 100,0 100,0 100,0 o e p r a t Euro območje 198,9 169,6 133,5 105,1 104,3 99,5 o o n r s o l j ov e Danska 299,7 239,8 131,4 158,3 147,5 97,9 ž i , S n n e p Nizozemska 185,8 156,1 131,7 98,2 96,0 98,1 l m ov r a Švedska 202,7 162,1 131,2 107,1 99,7 97,8 e i n h n i o j a Češka republika 149,7 124,7 123,5 79,1 76,7 92,0 a d g no e Madžarska 157,0 124,6 119,7 82,9 76,6 89,2 s m ti – en Slovenija 154,2 128,5 119,3 81,5 79,0 88,9 t Latvija 138,9 113,8 113,8 73,4 70,0 84,8 Poljska 141,8 115,3 110,6 74,9 70,9 82,4 Portugalska 199,3 162,5 110,5 105,3 99,9 82,3 Finska 154,9 126,0 108,9 81,8 77,5 81,1 Grčija 139,1 123,1 106,5 73,5 75,7 79,4 Litva 126,0 104,2 104,2 66,6 64,1 77,6 Francija 139,2 119,0 98,6 73,5 73,2 73,5 Romunija 105,0 79,5 79,5 55,5 48,9 59,2 Estonija 109,6 91,3 77,1 57,9 56,2 57,5 Bolgarija 76,1 63,4 62,4 44,7 43,4 52,6 Vir: Eurostat (2013) in Drago Papler (2013) Davki na ceno električne energije za gospodinjstva v državah EU V strukturi končne cene električne energije za gospodinjstvo, standardno porab- niško skupino DC so imeli v državah EU leta 2012 pomemben delež davki. V dr- žavah EU so bili leta 2012 vsi davki na električno energijo za gospodinjstvo za stan- dardno porabniško skupino DC 29,1 %, od tega davek na dodano vrednost 14,0 % in ostali davki in prispevki 15,0 %. Največji, 56,2 % davki za električne energije za gospodinjstvo so bili na Danskem, in sicer DDV 20,0 % in ostali davki 36,2 %. 13,4 % davki od električne energije za gospodinjstvo so bili na Luksemburgu, in si- cer DDV 5,7 % in ostali davki 7,8 %. Na Malti je bil na električno energijo obra- čunan le 5,0 % davek na dodano vrednost, ostalih davkov in prispevkov država ni predpisala. Nizki, 4,7 % davki od električne energije za gospodinjstvo so bili v Ve- liki Britaniji, in sicer DDV 4,7 %,ostalih davkov in prispevkov država ni predpisa- la. V Sloveniji so bili vsi davki na električno energijo za gospodinjstvo za standar- dno porabniško skupino DC 22,6 %, od tega davek na dodano vrednost 16,7 % in ostali davki in prispevki 6,0 %. Med leti 2001 in 2012 so se vsi davki na električno energijo za gospodinjstva v drža- vah EU povečali za 32,2 % (iz 22,0 % leta 2001 na 29,0 % leta 2012). Največ so se vsi 702 A davki na električno energijo povečali na Portugalskem, in sicer iz 4,9 % leta 2001 nali na 44,6 % leta 2012, v Grčiji za 217,2 % (iz 7,4 % leta 2001 na 23,4 % leta 2012) in za g na Madžarskem za 121,9 % (iz 10,7 % leta 2001 na 23,8 % leta 2012). Največje zniža- iban nje vseh davkov na električno energijo je bilo na Nizozemskem, in sicer za 31,6 % (iz ja c 42,6 % leta 2001 na 29,1 % leta 2012). V Sloveniji so se vsi davki na električno ener- en e gijo za gospodinjstvo povečali za 41,8 % (iz 16,0 % leta 2001 na 22,6 % leta 2012). lekt Davki na dodano vrednost so se med leti 2001 and 2012 v državah EU povečali za ričn 12,6 % (iz 12,5 % leta 2001 na 14,1 % leta 2012). Največ so se davki na dodano vred- e en nost povečali na Portugalskem za 288,4 % (iz 4,8 % leta 2001 na 18,5 % leta 2012), erg na Madžarskem za 92,8 % (iz 10,7 % leta 2001 na 20,6 % leta 2012), v Grčiji za 55,7 ije v g % (iz 7,4 % leta 2001 na 11,5 % leta 2012) in na Cipru 47,0 % (iz 9,2 % leta 2001 na os 13,5 % leta 2012). Največje znižanje davkov na dodano vrednost je bilo v Češki re- pod publiki, in sicer za 8,6 % (iz 18,2 % leta 2001 na 16,7 % leta 2012). V Sloveniji so se injs vsi davki na dodano vrednost pri električni energiji za gospodinjstvo povečali za tvih v E 4,4 % (iz 16,0 % leta 2001 na 16,7 % leta 2012). v Ostali davki in prispevki na električno energijo za gospodinjstvo so bili uvedeni v rop procesu liberalizacije električne energije in direktiv za spodbujanja večje rabe ob- ski u novljivih virov energije ter energetske učinkovitosti. Leta 2001 je bilo 12 držav v niji EU, ki so obračunavale davke in ostale prispevke, in sicer Danska 42,2 %, Nizo- zemska 26,6 %, Švedska 18,8 %, Italija 13,4 %, Norveška 11,9 %, Nemčija 9,9 %, Fin- ska 8,1 %, Francija 6,9 %, Luksemburg 4,3 %, Španija 4,2 %, Belgija 1,0 % in Portu- galska 0,2 %. Leta 2007 je ostale davke in prispevke električne energije obračuna- valo 16 držav in so jih do leta 2010 uvedle še štiri države. V letu 2012 ostalih davkov in prispevkov na električno energijo za gospodinjstvo ni obračunavalo šest držav Velika Britanija, Bolgarija, Litva, Latvija, Malta in Romunija (tabela 3). Največji delež ostalih davkov in prispevkov v končni ceni za električno energijo za gospodinjstvo so leta 2012 imele Danska 36,2 %, Nemčija 28,5 %, Portugalska 26,1 %, Italija 23,1 % in Švedska 15,2 %. Za Euro območje je znašalo 18,1 % in za EU-27 15,0 %. Nekoliko nižje deleže od povprečja EU-27 imata Francija 14,7 % in Belgija 14,4 %. Med 10 in 12 % delež ostalih davkov in prispevkov imajo Nizozemska (13,1 %), Estonija (13,0 %), Grčija (11,9 %), Finska (11,0 %) in Avstrija (10,8 %). Med 4 in 8 % delež ostalih davkov in prispevkov imajo Norveška (8,0 %), Luksem- burg (7,8 %), Slovenija (6,0 %) in Španija (4,1 %). Šest držav ima delež ostalih dav- kov in prispevkov nižji od 4 %, najnižji delež 0,8 % pa ima Češka republika. Pet držav ni imelo uvedenih davkov ostalih davkov in prispevkov. Ostali davki in pri- spevki na električno energijo za gospodinjstvo so se med leti 2001 in 2012 v drža- vah EU-27 povečali za 58,1 % (iz 9,5 % leta 2001 na 15,0 % leta 2012), največ na Por- tugalskem in v Belgiji (tabela 3). 703 2 – s t 4 u .– o r Tabela 3: Izračun davkov na električno energijo za gospodinjstvo, standardna 2 u 5 s ize . o tv porabniška skupina DC v državah EU-27, leto 2012 k a m t r o ja , iz b n Država / Vsi davki DDV Ostali davki in prispevki e je u o r 2 b Leto Delež (%) Delež (%) % spre- Delež (%) Delež (%) % spre- Delež (%) Delež (%) % spre- 0 s r 1 p a 3 e membe membe membe , P š žev n 2001 2012 2001– 2001 2012 2001– 2001 2012 2001– o e p r a t 2012 2012 2012 o o n r s o l j ov e Danska 62,2 56,2 -9,7 20,0 20,0 0,0 42,2 36,2 -14,3 ž i , S n n Portugal- 4,9 44,6 806,9 4,8 18,5 288,4 0,2 26,1 16.363,6 e p l m ov ska r a e i n h n Nemčija 23,7 44,5 87,6 13,8 16,0 16,0 9,9 28,5 186,8 i o j a a d g n Švedska 38,8 35,3 -9,1 20,0 20,0 0,0 18,8 15,2 -18,8 o e s m Euro ob- 32,9 14,7 18,1 ti – en močje t Italija 22,5 32,2 43,4 9,1 9,1 0 13,4 23,1 72,4 Belgija 18,3 31,7 72,6 17,4 17,3 -0,4 1,0 14,4 1.386,6 Finska 26,1 29,7 13,8 18,0 18,7 3,8 8,1 11,0 35,9 Estonija 29,7 16,7 13,0 Francija 20,8 29,2 40,2 13,9 14,5 4,7 6,9 14,7 111,4 Nizozem- 42,6 29,1 -31,6 16,0 16,0 0,1 26,6 13,1 -50,6 ska EU-27 29,1 14,1 15,0 EU* 22,0 29,1 32,2 12,5 14,1 12,6 9,5 15,0 58,1 Norveška 31,3 28,0 -10,7 19,4 20,0 3,3 11,9 8,0 -33,2 Avstrija 27,4 16,7 10,8 Romunija 24,3 24,3 Madžarska 10,7 23,8 121,9 10,7 20,6 92,8 3,1 Grčija 7,4 23,4 217,2 7,4 11,5 55,7 11,9 Slovenija 16,0 22,6 41,8 16,0 16,7 4,4 6,0 Poljska 18,0 22,0 22,1 18,0 18,7 3,7 3,3 Španija 18,0 19,4 7,4 13,8 15,3 10,2 4,2 4,1 -2,1 Slovaška 18,4 16,7 1,7 Latvija 18,1 18,1 Češka repu- 18,2 17,5 -4,0 18,2 16,7 -8,4 0,8 blika Litva 17,3 17,3 Bolgarija 16,5 16,5 Ciper 9,2 15,9 73,6 9,2 13,5 47,0 2,4 Irska 11,1 14,2 27,8 11,1 11,9 7,3 2,3 Luksem- 9,8 13,4 36,9 5,6 5,7 1,9 4,3 7,8 82,4 burg Malta 5,0 5,0 Velika Bri- 4,6 4,7 2,2 4,6 4,7 2,2 tanija EU-15 22,0 12,5 0,0 0,0 9,5 Vir: Eurostat (2013) in Drago Papler (2013) 704 An Realne cene električne energije za gospodinjstva v državah EU aliz Za preračun tekočih v realne cene električne energije za gospodinjstvo v državah a gi EU je bil kot deflator uporabljen HICP. banja c Tabela 4: Realne cene električne energije za gospodinjstva, standardna porabniška en e skupina Dc (DC) v državah EU-27, v obdobju 2001–2012, bazno leto 2003 lekt Država Cena z davki Cena brez davkov rič Vrednost Vrednost Indeksspre- Vrednost Vrednost Indeksspremembe ne e (EUR/MWh) (EUR/ membe (EUR/ (EUR/MWh) n MWh) MWh) erg 2001 2010 2010/2001 2001 2010 2010/2001 ije v g Malta 64,5 136,6 211,7 64,5 136,59 211,7 o Irska 97,3 144,2 148,1 86,6 144,21 166,6 spo Češka republika 66,7 94,3 141,5 54,5 93,40 171,4 din Grčija 65,4 86,1 131,6 60,6 77,78 128,4 jst Švedska 107,2 130,5 121,8 65,6 106,01 161,7 vih v E Madžarska 78,2 95,1 121,6 69,8 94,22 134,9 Norveška 117,9 142,3 120,7 81,0 130,12 160,6 vro Ciper 116,5 138,9 119,2 105,8 137,06 129,5 psk Španija 111,9 123,8 110,6 91,8 117,78 128,4 i un Finska 89,1 97,4 109,4 65,8 89,52 136,0 iji Nemčija 163,8 177,2 108,2 124,9 122,63 98,1 Avstrija 136,3 143,7 105,4 97,4 125,11 128,5 Velika Britanija 107,2 111,6 104,1 102,3 111,58 109,1 Luksemburg 130,0 134,3 103,3 117,2 118,17 100,8 Poljska 88,9 89,7 101,0 72,9 85,65 117,6 Portugalska 135,2 132,0 97,7 128,5 95,95 74,6 Belgija 149,5 139,2 93,1 122,1 124,61 102,1 EU* 137,2 124,1 90,5 107,0 104,08 97,3 Danska 215,8 187,6 87,0 81,6 102,61 125,8 Slovenija 113,2 94,9 83,9 95,1 86,00 90,4 Francija 120,2 96,6 80,4 95,2 81,32 85,4 Nizozemska 180,8 130,0 71,9 103,8 114,30 110,1 Euro območje* 132,1 106,34 EU-27 124,1 104,08 Slovaška 103,0 102,99 Litva 71,4 71,42 Latvija 60,8 60,84 Romunija 51,9 51,87 Estonija 59,6 51,13 Bolgarija 43,9 43,92 Italija 213,2 165,3 Vir: Eurostat (2013) in Drago Papler (2013) Realne cene električne energije za gospodinjstvo Dc (DC) z davki so se med leti 2001 in 2010 največ povečale za 111,7 % na Malti. Od 41 do 49 % so se realne cene 705 2 – s t 4 u .– o r povečale na Irskem, in sicer za 48,1 % in v Češki republiki za 41,5 %. Za 31,6 % so se 2 u 5 s ize . o tv realne cene povečale v Grčiji. Realne cene so se na Švedskem povečaleza 21,8 %, na k a m t r o ja , iz Madžarskem za 21,6 % in na Norveškem za 20,7 %. Za 19,2 % so se realne cene po- b n e je u o r 2 večale na Cipru. Za 10,6 % so se realne cene povečale v Španiji. Za 9,4 % so se real- b 0 s r 1 p a ne cene povečale na Finskem, v Nemčiji za 8,2 %, v Avstriji za 5,4 %, v Veliki Brita- 3 e , P š žev n o e p niji za 4,1 %, v Luksemburgu za 3,3 % in na Poljskem za 1,0 %. Znižale so se realne r a to o n cene za gospodinjstvo na Portugalskem za 2,3 %, v Belgiji za 6,9 %, na Danskem za r s o l j ov e ž i 13 %, v Sloveniji za 16,1 %, v Franciji za 19,6 % in na Nizozemskem za 28,1 %. , S n n e p l m ov r a Realne cene električne energije za gospodinjstvo Dc (DC) brez davkov so se med e i n h n i o j a leti 2001 in 2010 največ povečale za 111,7 % na Malti (preglednica 4). V Češki re- a d g no e publiki so se povečale za 71,4 %, na Irskem 66,6 %, na Švedskem 61,7 % in na Nor- s m ti – en veškem 60,6 %. Za 36,0 % so se realne cene povečale na Finskem in za 34,9 % na t Madžarskem. Na Cipru so se povečale za 29,5 %, v Avstriji 28,5 %, v Grčiji za 28,4 % in v Španiji za 28,4 %. Za 25,8 % so se realne cene povečale na Danskem, za 17,6 % pa na Poljskem. Na Nizozemskem so se povečale za 10,1 % in v Veliki Britaniji za 9,1 %. Najmanj so se povečale v Belgiji za 2,1 % in v Luksemburgu za 0,8 %. Zniža- le so se realne cene za gospodinjstvo v Nemčiji za 1,9 %, v EU za 2,7 %, v Sloveniji za 9,6 %, v Franciji za 15,6 % in na Portugalskem za 25,4%. Zaradi manjkajočih po- datkov niso izračunane realne cene za Slovaško, Litvo, Latvijo, Romunijo, Estoni- jo, Bolgarijo in Italijo. Regresijska analiza potrošne funkcije Testiranje hipoteze Z regresijsko analizo logaritmiranih podatkov količine porabljene električne ener- gije v gospodinjstvih, dohodkov gospodinjstev in realne cene električne energi- je za standardne porabniške skupine za gospodinjstvo dobimo potrošno funkcijo gospodinjstev za Elektro Gorenjska, ki jo ocenimo z metodo najmanjših kvadra- tov. Poraba električne energije v gospodinjstvih (D ) kot odvisna spremenljivka gos je obrazložena s pojasnjevalnimi spremenljivkami: realno ceno električne energi- je za standardne porabniške skupine za gospodinjstvo P , kjer za izračun upora- cena bimo standardno skupino Dc (DC), realnih cenah nadomestkov daljinske toplo- te (P ), cenah naftnih derivatov (cenah za ekstra lahko kurilno olje P in cenah To-SI ko za 95-oktanski bencin P ) in tržnih deležih gospodinjskega odjema (Td ). Upo- benz g rabimo mesečne podatke. D = f D P P − Td gos ( cena, naftni _ deriv, To SI , g ) Simboli: D – poraba električne energije gospodinjskih odjemalcev v obdobju t, gos D – končna cena električne energije standardnih porabniških skupin za cena 706 A gospodinjstvo v obdobju t, in sicer: Dc– cena električne energije za standardno n ali porabniško skupino za gospodinjstvo Dc z letno porabo 3.500 kWh in močjo za g 500 kW oz. DC – cena električne energije za standardno porabniško skupino za iban gospodinjstvo z letnim intervalom porabe od 2.500 do 5.000 kWh, ja c P – povprečna cena daljinske toplote v Sloveniji v obdobju t, e To-SI n e P – cena naftnih derivatov v obdobju t, in sicer: P – cena za 95 oktanski l naftni_deriv benz ekt bencin, P – cena za ekstra lahko kurilno olje, r ko ičn Td – tržni delež gospodinjskega odjema v obdobju t. e e g ne Vse cene so bile deflacionirane z indeksom cen življenjskih potrebščin (ICŽP). Za rgije v g bazno leto je bilo uporabljeno leto 2003. ospo Empirični rezultati dinj Povečanje cene električne energije standardne porabniške skupine (DC) za en od- stvi stotek se odraža v zmanjšanju količine potrošnje električne energije gospodinjskih h v E odjemalcev od 0,10 do 0,18 % (preglednica 5). Povečanje cene 95-oktanskega ben- vro cina za en odstotek se odraža v zmanjšani porabi električne energije gospodinjskih psk odjemalcev za 0,9 %. Povečanje cene ekstra lahkega kurilnega olja (P ) za en od- i u ko n stotek vodi do zmanjšane porabe električne energije gospodinjskih odjemalcev za iji 0,01 %. Povečanje cene daljinske toplote za ogrevanje s plinom v Sloveniji (P ) za To-SI en odstotek se kaže v povečani porabi električne energije gospodinjskih odjemal- cev za 0,08 %. Neodvisne spremenljivke cen kurilnega olja (P ) in cen za daljinsko ko toploto (P ) niso statistično značilne. Povečanje tržnih deležev gospodinjskega To-SI odjema (Td ) dobavitelja električne energije za en odstotek se kaže v povečani pro- g daji električne energije gospodinjskim odjemalcem od 0,47 do 0,61 %. Tabela 5: Regresijska analiza potrošne funkcije gospodinjskega odjema z nadomestki in tržnimi deleži, mesečni podatki januar 2008–december 2010 ln ln ln ln ln ln AdjR2 F (konst.) (DC) (Pbenz) (Pko) (PTo-SI) (Tdg) ln(Dgos) 16,629 -0,110 -0,012 0,473 0,204 3,991 (11,019) (-0,874) (-0,314) (1,339) [0,020] ln(Dgos) 18,616 -0,176 -0,094 0,217 5,841 (39,283) (-2,608) (-1,531) [0,018] ln(Dgos) 15,855 -0,096 0,081 0,609 0,249 4,870 (13,933) (-1,020) (1,423) (1,932) [0,009] * ln – naravni logaritem. V okroglem oklepaju je t-statistika. 707 2 – s t 4 u .– o r Sklep 2 u 5 s ize . o tv V Sloveniji je cena električne energije za gospodinjstvo za standardno porabniško k a m t r o ja , iz skupino DC vsemi davki dosegala 81,5 % cene EU-27, cena z davkom na dodano b n e je u o r 2 b vrednost 79,0 % cene EU-27 in cena brez davkov 88,9 % cene EU-27. Vsi davki na 0 s r 1 p a 3 e električno energijo za gospodinjstvo pri standardni porabniški skupini Dc (DC) , P š žev n o e p so se med leti 2001 in 2012 v EU povečali za 32,2 %, iz 22,0 % leta 2001 na 29,0 % r a to o n r s leta 2012. V Sloveniji so se vsi davki na električno energijo za gospodinjstvo pove- o l j ov e ž i , S n n čali za 41,8%, iz 16,0 % leta 2001 na 22,6 % leta 2012. Povečanja so nastala po libera- e p l m ov lizaciji trga električne energije zaradi novo uvedenih ostalih davkov in prispevkov. r a e i n h n i o j a a d g Realna cena električne energije za gospodinjstvo pri standardni porabniški skupi- no e s m ni Dc (DC) z davki se je v Sloveniji med leti 2001 in 2010 znižala za 17,1%, v EU se ti – en je znižala za 9,5 %; realna cena električne energije brez davkov se je v Sloveniji zni- t žala za 9,6 %, v EU pa se je znižala za 2,7%. Povpraševanje gospodinjstev po električni energiji v gospodinjstvih je negativno povezano z realnimi cenami električne energije za gospodinjstvo in negativno po- vezano z realnimi cenami nadomestkov. Ocenjene funkcije povpraševanja so potr- dile pomen cen dejanskih nadomestkov za naftne derivate (kurilno olje) oziroma daljinsko toploto za ogrevanje s plinom. Poraba električne energije gospodinjskih odjemalcev je pozitivno povezana s spremembo tržnih deležev. Literatura Bojnec, Štefan, in Drago Papler. »Segmentation of electricity market for house- holds in Slovenia.« Chinese Business Review 9, no. 7 (2010a): 1–10. Bojnec, Štefan, in Drago Papler. Dejavniki porabe električne energije v gospodinj- stvih = Factors of electricity consumption in households. 29. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, 24.–26. marec 2010, Portorož, Slovenija = 29th International Conference on Organizational Science Deve- lopment, 24–26 March 2010, Portorož , Slovenia. Človek in organizacija: zbor- nik 29. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti: proceedings of the 29th International Conference on Organizational Science Development. Kranj: Moderna organizacija, (2010b): 161–169. Direktiva Sveta (EGS) 90/377/EEC o preglednosti cen plina in električne energi- je, 29.6.1990. Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije (Ur. l. EU L 298). Eurostat. Energy Statistics – Prices. Luxembourg: Eurostat, 2013. http://epp.euros- tat.ec.europa.eu/portal/page/portal/energy/data/main_tables (9. 9. 2013). 708 A Jamasb, Tooraj, in Michael Pollitt. »Benchmarking and Regulation: An Interna- nali tional Electricity Experience.« Utilities Policy 9, no. 3 (2000): 107–130. za gib Kachigan, Sam Kash. Multivariate Statistical Analysis: A Conceptual Introduc- anja c tion. New York: Radius Press, 1991. en e Norušis, Marija J. SPSS 11.0 Guide to Data Analysis. Upper Saddle River, N.J.: lek Prentice Hall, 2002. tričn Papler, Drago, in Štefan Bojnec. »Pomen managementa na dereguliranem malo- e en prodajnem trgu električne energije v Sloveniji.« Management 2, št. 2 (2006): erg 115–129. ije v g Papler, Drago, in Štefan Bojnec. »Electricity Supply Management for Enter- osp prises in Slovenia.« International Journal of Management and Enterpri- odin se Development 4, no. 4 (2007): 403–414. doi: http://dx.doi.org/10.1504/IJ- jstv MED.2007.013153. ih v E Papler, Drago, in Štefan Bojnec. Determinants of electricity consumption in Slo- vro venia. V: An enterprise odyssey: from crisis to prosperity – challenges for gover- psk nment and business: proceedings (Zagreb: Faculty of Economics & Business, i un University of Zagreb, 2010, str. 226–234). iji Papler, Drago, in Štefan Bojnec. Naložbe v trajnostni razvoj energetike. Koper: Znanstvene monografije Fakultete za management, Fakulteta za manage- ment, 2012. Papler, Drago. Ekonomski učinki liberalizacije trga distribucije električne energije v Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management, Univer- za na Primorskem, 2013. Pollitt, Mi. Evaluating the Evidence on Electricity Reform: Lessons for the South East Europe Market. London: ESRC Electricity Policy Research Group and Judge Business School, University of Cambridge, 2007. 709 2 – s t 4 u .– o r Analiza gibanja cen električne energije 2 u 5 s ize . o tv k a m v industriji v Evropski uniji t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Analysis of electricity price development in industry 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in European Union o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Drago Papler , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, r a e i n h n i o j a Elektro Gorenjska, Slovenija a d g no e s m drago.papler@gorenjske-elektrarne.si ti – ent Štefan Bojnec Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija stefan.bojnec@fm-kp.si Povzetek Analiziramo gibanje cene električne energije v industriji značilne porabniške skupine v drža- vah Evropske unije. Ugotavljamo cene električne energije glede na strukturo in izračunamo vse davke na električno energijo, davek na dodano vrednost in ostale davke in prispevke, ki jih države Evropske unije uvajajo za spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinko- vitosti. Izračunamo realne cene električne energije za države Evropske unije. Kot deflator je bil uporabljen indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. V empiričnem delu je upora- bljena regresijska analiza potrošnje električne energije v industriji Elektra Gorenjska v odvisno- sti od bruto domačega proizvoda, cene električne energije standardnih porabniških skupin v Sloveniji in umetne spremenljivke za liberalizacijo trga električne energije. Ključne besede: industrija, električna energija, cena, Slovenija, EU, statistična analiza, regresij- ska analiza Abstract This paper analyses price developments of electrical energy in industry for typical users groups in the European Union (EU) member states. The focus of the analysis is on the electrical en- ergy price structure: all taxes on electrical energy, value-added tax and other taxes and contri- butions, which have been introduced in the EU member states to promote renewable sources of energy and efficient use of energy. Patterns in development of prices of electrical energy for the EU member states are presented in constant prices, which calculated using the producer price index in industry as the deflator. In the empirical part is used regression analysis for con- sumption of electrical energy in industry for the Electro Gorenjska, which is explained by gross 711 2 – s t 4 u .– o r domestic product, prices of electrical energy for standard consumers groups in Slovenia, and 2 u 5 s ize . o tv dummy variable for liberalization of market of electrical energy. k a m t r o ja , iz b n Key words: industry, electrical energy, price, Slovenia, European Union, statistical analysis, re- e je u o r 2 b gression analysis 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Privatizacija in liberalizacija trženja storitev in mrežne infrastrukture sta postala ž i , S n n e p l m pomembna dejavnika razvoja v večini razvitih držav in držav v razvoju. Čeprav je ov r a e i n h n struktura energetskega sektorja ter pristop k reformam med državami različen, je i o j a a d g n glavni cilj izboljšati sektorjevo učinkovitost in konkurenčnost. Te reforme načelo- o e s m t ma vključujejo uvedbo konkurence v sektor elektrike, model organiziranih ener- i – ent getskih trgov in konkurenco v vertikalni tržni organiziranosti sektorja ali z dru- gimi besedami organizacijsko nepovezanost samostojnih ekonomskih subjektov sektorjev elektrike, prenosa, distribucije in oskrbe.1 V državah Evropske unije (EU) so bile cene električne energije v industriji liberali- zirane postopno; v Sloveniji se je trg za odjemalce z električno energijo v industri- ji z močjo nad 41 kW na enem merilnem mestu odprl 15. aprila 2001, za vse ostale odjemalce električne energije razen gospodinjstev pa s 1. julijem 2004. V prispevku analiziramo gibanja tekočih in realnih cen električne energije za in- dustrijo za značilno standardno porabniško skupino za države EU v treh struktu- rah z vsemi davki, z davkom na dodano vrednost in brez davkov in prispevkov. Na temelju nekaterih predhodnih analiz (Papler in Bojnec2,3,4,5 in Papler6) nadaljuje- mo z regresijsko analizo potrošne funkcije. 1 Tooraj Jamasb in Michael Pol itt, »Benchmarking and Regulation: An International Electricity Experien- ce.« Utilities Policy 9, no. 3 (2000): 107–130. 2 Drago Papler in Štefan Bojnec, »Pomen managementa na dereguliranem maloprodajnem trgu električne energije v Sloveniji.« Management 2, št. 2 (2006): 115–129. 3 Drago Papler in Štefan Bojnec, »Electricity Supply Management for Enterprises in Slovenia.« International Journal of Management and Enterprise Development 4, no. 4 (2007): 403–414. doi: http://dx.doi.org/10.1504/IJ- MED.2007.013153. 4 Drago Papler in Štefan Bojnec, Determinants of electricity consumption in Slovenia. V: An enterprise odyssey: from crisis to prosperity – chal enges for government and business: proceedings (Zagreb: Faculty of Economics & Busi- ness, University of Zagreb, 2010, str. 226–234). 5 Drago Papler in Štefan Bojnec, Naložbe v trajnostni razvoj energetike (Koper: Znanstvene monografije Fakulte- te za management, 2012). 6 Drago Papler, Ekonomski učinki liberalizacije trga distribucije električne energije v Sloveniji. Doktorska disertacija (Koper: Fakulteta za management, Univerza na Primorskem, 2013). 712 An Metodologija in uporabljeni podatki aliz Statistika cen električne energije za industrijov državah EU a gib Področje statistike cen električne energije in zemeljskega plina ureja Direktiva Sve- anj ta (EGS) 90/377/EEC7 o preglednosti cen plina in električne energije o enotnem a ce postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se za- n ele računavajo industrijskim končnim porabnikom. Direktiva je bila sprejeta za zago- ktr tavljanje preglednosti skupnega energetskega trga, preprečitev diskriminacije med ične e porabniki in zagotovitev svobodne izbire dobavitelja. Direktiva nalaga tudi obve- ne znost poročanja o skladu s predpisano metodologijo državam članicam EU. rgije v i Za poročanje cen električne energije je bilo v prilogi direktive opredeljenih sedem n industrijskih porabniških skupin od Ia do Ig, ki so razdeljene glede na letno pora- dus bo energije, priključno moč in obratovalne ure. Podatki o cenah električne energi- triji v E je in zemeljskega plina se od leta 2008 pripravljajo po novi metodologiji, ki jo dolo- v ča dopolnilo k Direktivi 90/377/EC. Z letom 2008 je bila uvedena nova metodolo- rop gija po Direktivi 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skup- ski u nosti za večjo preglednost cen plina in električne energije (Ur. l. EU L 298)8 za in- nij dustrijske končne uporabnike s šestimi standardnimi porabniškimi skupinami od i IA do IF, ki so razdeljene glede na interval porabe električne energije. To je prika- zano v tabeli 1. Tabela 1: Uvrstitev standardnih porabnikov električne energije za industrijo po stari metodologiji v novo metodologijo Eurostata. NOVA METODOLOGIJA STARA METODOLOGIJA Oznaka Interval letne porabe Oznaka Letna poraba IA < 20 MWh IB 20 < 500 MWh Ia 30 MWh Ib 50 MWh Ic 160 MWh IC 500 < 2.000 MWh Id 1.250 MWh ID 2.000 < 20.000 MWh Ie 2.000 MWh If 10.000 MWh IE 20.000 < 70.000 MWh Ig 24.000 MWh Ih 50.000 MWh IF 70.000 < 150.000 MWh Ii 70.000 MWh Vir: SURS, razvrstitev standardnih porabnikov električne energije za industrijo in Drago Papler (2013) 7 Direktiva Sveta (EGS) 90/377/EEC o preglednosti cen plina in električne energije, 29.6.1990. 8 Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije (Ur. l. EU L 298). 713 2 – s t 4 u .– o r Metodologija in podatki 2 u 5 s ize . o tv Za analizo gibanja cen električne energije v industriji uporabimo metodologijo k a m t r o ja , iz Eurostata za standardne porabniške skupine. Analiziramo standardno porabni- b n e je u o r 2 b ško skupino Ie s porabo 2.000 MWh po stari metodologiji za obdobje 2001–2007 0 s r 1 p a 3 e in po uveljavitvi nove metodologije leta 2008 pa za standardno porabniško sku- , P š žev n o e p pino ID z intervalom porabe 2.000 do 20.000 MWh. Primerjava med rezultati v r a to o n času je zato delno pogojena tudi s spremembo metodologije zajemanja in razpolo- r s o l j ov e ž i , S n žljivosti podatkov. n e p l m ov r a e i Tekoče cene električne energije za industrijo v državah EU deflacioniramo z inde- n h n i o j a a d ksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (Producer price index PPI). Za g no e s m cene v EU upoštevamo cene EU-15 v obdobju 2001–2003, cene EU-25 v obdobju ti – en 2004–2006 in cene EU-27 v obdobju 2007–2010. Države EU-15 so: Belgija, Fran- t cija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Velika Britanija, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska. Države EU-25 so: EU-15 in nove članice od 1. maja 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Države EU-27 so: EU-25 in novi članici od 1. januarja 2007: Bolgarija in Romunija. Z regresijsko analizo smo ocenjevali potrošno funkcijo. Ugotavljali smo medse- bojno povezanost odvisne in pojasnjevalnih spremenljivk.9 Z regresijsko analizo smo analizirali odnos med odvisno spremenljivko in eno ali več neodvisnimi spre- menljivkami. Za obdelavo smo uporabili statistični paket SPSS (Norušis, 2002),10 da smo ocenili regresijske enačbe in parametre izbrane funkcije na osnovi zbranih podatkov. Cena električne energije za industrijo Tekoče cene električne energije za industrijo v državah EU Tekoča cena električne energije za industrijo za standardno porabniško skupi- no ID z intervalom letne porabe od 2.000 do 20.000 MWh je bila leta 2012 v povprečju v državah EU 27 z vsemi davki 129,0 EUR/MWh, cena samo z DDV 103,4 EUR/MWh in cena brez davkov 85,5 EUR/MWh. Razpon cen se je v dr- žavah EU gibal najvišje na Cipru z vsemi davki 243,1 EUR/MWh, cena z DDV 209,4 EUR/MWh in cena brez davkov 202,5 EUR/MWh do najmanj v Bolgariji z vsemi davki 76,1 EUR/MWh, cena z DDV 63,4 EUR/MWh in cena brez dav- kov 62,2 EUR/MWh. V Sloveniji je bila cena električne energije ID z vsemi davki 101,0 EUR/MWh, cena z DDV 84,1 EUR/MWh in cena brez davkov 76,7 EUR/ MWh (tabela 2). 9 Sam Kash Kachigan, Multivariate Statistical Analysis: A Conceptual Introduction (New York: Radius Press, 1991). 10 Marija J. Norušis, SPSS 11.0 guide to data analysis (Upper Saddle River, N.J.: Prentice Hal , 2002). 714 A Glede na povprečje držav EU 27, je bila cena električne energije za ID z vsemi dav- nali ki na Cipru višja za 89,9 %, cena brez DDV višja za 102,5 % in cena brez davkov viš- za g ja za 136,8 %. V Bolgariji je bila cena električne energije za ID glede na povprečje iban držav EU 27 z vsemi davki nižja za 40,5 %, cena brez DDV nižja za 48,7 % in cena ja c brez davkov nižja za 27,0 %. V Sloveniji je bila cena električne energije za ID glede en e na EU 27 z vsemi davki nižja za 21,1 %, cena brez DDV nižja za 18,7 % in cena brez lekt davkov nižja za 10,3 %. rične e Tabela 2: Tekoče cene električne energije za industrijo, standardna porabniška ne skupina ID v državah EU, leto 2012 rgije v i Država Cena Indeks ravni glede na povprečje EU n (EUR/MWh) (EU 27 = 100) du Cena z vsemi Cena z DDV Cena brez dav- Cena z vsemi Cena z DDV Cena brez dav- str davki kov davki kov iji v E Ciper 243,1 209,4 202,5 189,9 202,5 236,8 v Danska 238,5 94,1 82,4 186,3 91,0 96,4 rop Italija 184,3 162,9 116,9 144,0 157,5 136,7 ski u Malta 168,0 160,0 160,0 131,3 154,7 187,1 ni Nemčija 154,6 114,5 78,6 120,8 110,7 91,9 ji Slovakija 146,2 121,8 117,5 114,2 117,8 137,4 Euro območje 133,7 108,6 85,3 104,5 105,0 99,8 Litva 130,1 107,5 107,2 101,6 104,0 125,4 Portugalska 129,6 105,5 99,1 101,3 102,0 115,9 EU 27 128,0 103,4 85,5 100,0 100,0 100,0 Madžarska 125,7 100,0 94,1 98,2 96,7 110,1 Velika Britanija 123,9 103,3 99,0 96,8 99,9 115,8 Belgija 120,9 100,0 88,6 94,5 96,7 103,6 Latvija 120,7 99,0 99,0 94,3 95,7 115,8 Španija 119,8 101,5 96,6 93,6 98,2 113,0 Avstrija 117,7 98,1 80,4 92,0 94,9 94,0 Češka republika 116,3 96,9 95,8 90,9 93,7 112,0 Irska 116,0 103,8 101,6 90,6 100,4 118,8 Grčija 115,5 102,2 85,3 90,2 98,8 99,8 Slovenija 101,0 84,1 76,7 78,9 81,3 89,7 Nizozemska 100,4 84,4 71,6 78,4 81,6 83,7 Poljska 100,1 81,4 76,7 78,2 78,7 89,7 Francija 95,5 81,1 70,3 74,6 78,4 82,2 Norveška 92,9 74,3 59,3 72,6 71,9 69,4 Estonija 92,3 77,0 64,0 72,1 74,5 74,9 Romunija 92,1 73,0 73,0 72,0 70,6 85,4 Švedska 89,1 71,3 70,7 69,6 69,0 82,7 Finska 88,6 72,0 65,0 69,2 69,6 76,0 Luksemburg 77,8 73,4 71,8 60,8 71,0 84,0 Bolgarija 76,1 63,4 62,4 59,5 61,3 73,0 Vir: Eurostat (2013) in Drago Papler (2013) 715 2 – s t 4 u .– o r Davki na ceno električne energije za industrijo v državah EU 2 u 5 s ize . o tv V strukturi končne cene električne energije za industrijo, standardno porabniško k a m t r o ja , iz skupino ID so imeli v državah EU leta 2012 pomemben delež davki. V državah EU b n e je u o r 2 b so bili leta 2012 vsi davki na električno energijo za industrijo za standardno porab- 0 s r 1 p a 3 e niško skupino ID 33,2 %, od tega davek na dodano vrednost 19,2 % in ostali davki , P š žev n o e p in prispevki 14,0 %. Najvišji, 65,5 % davki od električne energije v industriji so bili r a to o n na Danskem, in sicer DDV 60,5 % in ostali davki 5,0 %. Nizki, 7,7 % davki od ele- r s o l j ov e ž i , S n ktrične energije za industrijo so bili v Luksemburgu, in sicer DDV 5,7 % in ostali n e p l m ov davki 2,1 %. Na Malti je bil na električno energijo obračunan le 4,8 % DDV, osta- r a e i n h n i o lih davkov in prispevkov država ni predpisala. V Sloveniji so bili vsi davki na elek- j a a d g no e trično energijo za industrijo za standardno porabniško skupino ID 24,1 %, od tega s m ti – en davek na dodano vrednost 16,7 % in ostali davki in prispevki 7,4 %. t V obdobju 2001–2012 so se vsi davki na električno energijo za industrijo v državah EU povečali za 67,7 %, iz 19,8 % leta 2001 na 33,2 % leta 2012, kar pomeni porast za 12,8 odstotnih točk. Največ so se vsi davki na električno energijo povečali na Por- tugalskem za 402,3 % (iz 4,7 % leta 2001 na 23,5 % leta 2012), v Grčiji za 250,7 % (iz 7,5 % leta 2001 na 26,1 % leta 2012) in v Nemčiji za 150,9 % (iz 19,6 % leta 2001 na 49,2 % leta 2012). Največje znižanje vseh davkov na električno energijo je bilo v Luksemburgu, in sicer za 32,8 % (iz 11,5 % leta 2001 na 7,7 % leta 2012). V Sloveniji so se vsi davki na električno energijo za industrijo povečali za 50,2 % (iz 16,0 % leta 2001 na 24,1 % leta 2012). Davki na dodano vrednost (DDV) so se v obdobju 2001–2012 v državah EU po- večali za 42,9 % (iz 19,2 % leta 2001 na 42,9 % leta 2012). Največ so se DDV pove- čali na Portugalskem za 296,9 % (iz 4,7 % leta 2001 na 18,6 % leta 2012), na Ma- džarskem za 89,2 % (iz 10,8 % leta 2001 na 20,4 % leta 2012), v Nemčiji za 87,7 % (iz 13,8 % leta 2001 na 25,9 % leta 2012) in na Danskem za 66,2 % (iz 36,4 % leta 2001 na 60,5 % leta 2012). Največje znižanje DDV je bilo v Češki republiki, in sicer za 8,2 % oziroma 1,5 odstotnih točk (iz 18,2 % leta 2001 na 16,7 % leta 2012). V Slove- niji so se vsi davki na DDV pri električni energiji za industrijo povečali za 4,5 % ali 0,7 odstotnih točk (iz 16,0 % leta 2001 na 16,7 % leta 2012). Ostali davki in prispevki na električno energijo za industrijo so bili uvedeni v pro- cesu liberalizacije električne energije in direktiv za spodbujanja večje rabe obno- vljivih virov energije ter energetske učinkovitosti. Leta 2001 je bilo sedem držav v EU, ki so obračunavale davke in ostale prispevke, in sicer Italija 14 %, Finska 8,5 %, Nizozemska 7,6 %, Danska 6,8 %, Luksemburg 5,9 %, Nemčija 5,8 % in Špa- nija 4,2 %. Leta 2007 je ostale davke in prispevke električne energije obračunava- lo 18 držav EU. Do leta 2010 so jih uvedle vse države EU, razen štirih. Po podat- kih Eurostata, ki smo jih izračunali v preglednici 3, leta 2012 ostalih davkov in pri- spevkov na električno energijo za industrijo niso obračunavale Latvija, Malta, Ro- munija in Italija. Največji delež ostalih davkov in prispevkov v končni ceni za elek- 716 A trično energijo za industrijo so leta 2012 imele Nemčija 23,2 %, Avstrija 15,0 %, Gr- nali čija 14,6 % in Estonija 14,1 %. Povprečje EU-27 je znašalo 14,0 % in za euro obmo- za g čje 17,4 %. Za Norveško, ki ni članica EU, je znašalo 16,2 %. Nekoliko nižja deleža iban od povprečja EU imata Nizozemska 12,7 % in Francija 11,3 %. Med 5 in 10 % delež ja c ostalih davkov in prispevkov imajo Belgija (9,4 %), Finska (7,9 %) in Slovenija (7,4 en e %). Štirinajst držav EU ima delež ostalih davkov in prispevkov nižji od 5 %, najniž- lekt ji delež 0,2 % pa ima Litva. rične e Ostali davki in prispevki na električno energijo za industrijo so se v obdobju 2001– ne 2012 v državah EU povečali za 18,8 % oziroma 7,6 odsotnih točk (iz 6,4 % leta 2001 rgij na 14,0 % leta 2012), največ v Nemčiji za 202,5 %oziroma za 17,4 odstotnih točk (iz e v i 5,8 % leta 2001 na 23,2 % leta 2012) (tabela 3). ndust Tabela 3: Izračun davkov na električno energijo za industrijo, standardna porabniška riji v E skupina ID v državah EU, leto 2012 vro Država / Vsi davki DDV Ostali davki in prispevki ps Leto k Delež (%) Delež (%) % spre- Delež (%) Delež (%) % spre- Delež (%) Delež (%) % spre- i u membe membe membe nij 2001 2012 2001– 2001 2012 2001– 2001 2012 2001– i 2012 2012 2012 Danska 43,2 65,5 51,4 36,4 60,5 66,2 6,8 5,0 -28,0 Nemčija 19,6 49,2 150,9 13,8 25,9 87,7 5,8 23,2 302,5 Euro območje* 0,0 36,2 0,0 18,8 0,0 17,4 Norveška 19,2 36,2 87,9 19,2 20,0 4,0 0,0 16,2 EU-27 0,0 33,2 0,0 19,2 0,0 14,0 EU* 19,8 33,2 67,7 13,4 19,2 42,9 6,4 14,0 120,2 Avstrija 0,0 31,7 0,0 16,7 0,0 15,0 Estonija 0,0 30,7 0,0 16,6 0,0 14,1 Nizozemska 23,6 28,7 21,4 16,0 15,9 -0,3 7,6 12,8 66,9 Belgija 17,4 26,7 53,9 17,4 17,3 -0,4 0,0 9,4 Slovenija 16,0 24,1 50,2 16,0 16,7 4,5 0,0 7,4 Finska 26,6 26,6 0,0 18,1 18,7 3,3 8,5 7,9 -6,8 Francija 13,4 26,4 97,3 13,4 15,1 12,7 0,0 11,3 Grčija 7,5 26,1 250,7 7,5 11,5 54,5 0,0 14,6 Madžarska 10,8 25,1 132,6 10,8 20,4 89,2 0,0 4,7 Portugalska 4,7 23,5 402,3 4,7 18,6 296,9 0,0 4,9 Poljska 18,1 23,4 28,9 18,1 18,7 3,0 0,0 4,7 Romunija 0,0 20,7 0,0 20,7 0,0 0,0 Švedska 20,2 20,7 2,5 20,2 20,0 -0,9 0,0 0,7 Velika 14,8 20,1 35,6 14,8 16,6 12,2 0,0 3,5 Britanija Slovaška 0,0 19,6 0,0 16,7 0,0 2,9 Španija 18,0 19,4 7,4 13,9 15,3 10,2 4,1 4,1 -2,0 Bolgarija 0,0 18,0 0,0 16,7 0,0 1,3 Latvija 0,0 18,0 0,0 18,0 0,0 0,0 717 2 – s t 4 u .– o r Država / Vsi davki DDV Ostali davki in prispevki 2 u 5 s ize . o t Leto v Delež (%) Delež (%) % spre- Delež (%) Delež (%) % spre- Delež (%) Delež (%) % spre- k a m membe membe membe t r o ja , iz b n 2001 2012 2001– 2001 2012 2001– 2001 2012 2001– e je u o r 2 b 2012 2012 2012 0 s r 1 p a Češka 18,2 17,6 -3,0 18,2 16,7 -8,2 0,0 0,9 3 e , P š žev n republika o e p r a Litva 0,0 17,6 0,0 17,4 0,0 0,2 to o n r s o l j ov e Ciper 9,1 16,7 83,7 9,1 13,9 52,5 0,0 2,8 ž i , S n n Irska 11,0 12,4 12,6 11,0 10,5 -4,6 0,0 1,9 e p l m ov Luksemburg 11,5 7,7 -32,8 5,6 5,7 1,0 5,9 2,0 -65,0 r a e i n h n Malta 0,0 4,8 0,0 4,8 0,0 0,0 i o j a a d g n Italija 23,2 9,1 14,0 0,0 o e s m t EU-25 0,0 0,0 0,0 0,0 i – ent EU-15 19,8 13,4 6,4 0,0 Vir: Eurostat (2013) in Drago Papler (2013) Realne cene električne energije za industrijo v državah EU Za preračun tekočih v realne cene električne energije za industrijo v državah EU je bil kot deflator uporabljen indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (Producer Price Index – PPI). Tabela 4: Realne cene električne energije za industrijo, standardna porabniška skupina Ie (ID) v državah EU, v obdobju 2001–2012, bazno leto 2003 Država Cena z davki Cena brez davkov Vrednost Vrednost Indeks spre- Vrednost Vrednost Indeks spre- (EUR/MWh) (EUR/MWh) membe (EUR/MWh) (EUR/MWh) membe 2001 2010 2010/2001 2001 2010 2010/2001 Češka republika 55,7 105,6 189,8 45,6 87,0 191,0 Švedska 39,2 73,9 188,6 31,3 58,7 187,8 Finska 48,0 73,7 153,5 35,2 58,0 164,7 Madžarska 59,2 87,8 148,4 52,8 68,9 130,5 Danska 99,8 144,5 144,8 56,6 64,2 113,4 Nemčija 84,2 119,1 141,6 67,7 70,8 104,6 Poljska 62,4 86,0 137,8 51,1 66,4 130,0 Španija 67,8 86,6 127,7 55,6 71,0 127,7 Norveška 42,7 52,3 122,6 34,5 35,4 102,6 Slovenija 75,3 87,1 115,7 63,2 66,1 104,5 EU* 80,5 92,9 115,3 64,6 67,0 103,7 Grčija 63,9 67,8 106,0 59,2 55,3 93,5 Ciper 121,8 119,3 98,0 110,7 102,3 92,4 Nizozemska 83,3 81,3 97,6 63,6 58,9 92,5 Belgija 90,0 83,9 93,2 74,4 61,8 83,1 Velika Britanija 77,4 71,8 92,7 66,0 58,7 88,9 Luksemburg 71,2 61,2 86,0 63,0 56,2 89,3 718 A Država Cena z davki Cena brez davkov nal Vrednost Vrednost Indeks spre- Vrednost Vrednost Indeks spre- iza g (EUR/MWh) (EUR/MWh) membe (EUR/MWh) (EUR/MWh) membe ib 2001 2010 2010/2001 2001 2010 2010/2001 anja c Slovaška 0,0 122,5 0,0 101,7 e Avstrija 0,0 107,9 0,0 73,5 n el Euro območje* 0,0 99,1 0,0 69,5 ekt EU-27 0,0 92,9 0,0 67,0 ričn Francija 0,0 74,6 0,0 57,0 e e Litva 0,0 72,2 0,0 59,3 ner Latvija 0,0 60,7 0,0 50,3 gije v i Estonija 0,0 61,4 0,0 41,8 Romunija 0,0 45,0 0,0 37,6 ndu Bolgarija 0,0 43,9 0,0 36,2 striji v E Zaradi manjkajočih podatkov niso izračunane realne cene za Irsko, Italijo, Malto in v Portugalsko. Vir: Eurostat (2013) in Drago Papler (2013) ropsk Realne cene električne energije za industrijo Ie (ID) z davki so med leti 2001 in i un 2010 največ povečale za 89,8 % v Češki republiki, za 88,6 % na Švedskem in za iji 53,5 % na Finskem (preglednica 4). Od 41 do 49 % so se realne cene povečale na Madžarskem, na Danskem in v Nemčiji. Za 37,8 % so se realne cene povečale na Poljskem. Od 22 do 28 % so se realne cene povečale na Norveškem in v Španiji. Med 15 in 16 % so bile realne cene višje v državah EU inv Sloveniji (15,7 %). V Gr- čiji so se realne cene povečale za 6 %.Znižale so se realne cene na Cipru za 2 %, na Nizozemskem za 2,4 %, v Belgiji za 6,8 %, v Veliki Britaniji za 7,3 % in v Luksem- burgu za 14,0 %. Realne cene električne energije za industrijo Ie (ID) brez davkov so se med leti 2001 in 2010 največ povečale za 91,0 % v Češki republiki, za 87,8 % na Švedskem, za 64,7 % na Finskem in na Madžarskem za 30,5 %. Od 27 do 30 % so se realne cene povečale v Španiji in na Poljskem. V Sloveniji so se realne cen povečale za 4,5 %, v EU za 3,7 % in na Norveškem za 2,6 %. Realne cene so se znižale v Grčiji za 6,5 %, na Cipru za 7,6 %, na Nizozemskem za 7,5 %, v Belgiji za 16,9 %, v Veliki Britaniji za 11,1 % in v Luksemburgu za 10,7 %. Regresijska analiza potrošne funkcije Testiranje hipoteze Z regresijsko analizo logaritmiranih podatkov količine porabljene električne ener- gije v industriji na srednji napetosti 1-35 kV, v odvisnosti od bruto domačega pro- izvoda (BDP) v Sloveniji oz. na Gorenjskem in realne cene električne energije za standardne porabniške skupine za industrijo ocenimo potrošno funkcijo za Elek- tro Gorenjska. Potrošno funkcijo ocenimo z metodo najmanjših kvadratov. 719 2 – s t 4 u .– o r Poraba električne energije v industriji (D ) kot odvisna spremenljivka je obra- 2 u i-SN 5 s ize . o tv zložena s pojasnjevalnimi spremenljivkami: realnim BDP v Sloveniji (BDP ) oz. k a m _SI t r o ja , iz na Gorenjskem (BDP ), realno ceno električne energije za standardne porabni- b n _G e je u o r 2 ške skupine za industrijo, kjer za izračun uporabimo standardno skupino Ie (ID). b 0 s r 1 p a V nadaljevanju v testiranju uporabimo tudi umetno spremenljivko za liberalizaci- 3 e , P š žev n o e p jo trga električne energije dummy. r a to o n r s o l j ov e D = i− SN f ( BDP, Icena, dummy) ž i , S n n e p l m ov r a e i Simboli: n h n i o j a a d g D – poraba električne energije industrijskih odjemalcev na srednji napetosti n i-SN o e s m električne energije 1–35 kV v obdobju t, ti – en BDP – bruto domači proizvod v obdobju t, in sicer BDP oz. BDP , t _SI _G I – končna cena električne energije standardnih porabniških skupin za industrijo cena v obdobju t, in sicer: Ie– cena električne energije za standardno porabniško skupino za industrijo Ie z letno porabo 2.000 MWh in močjo 500 kW oz. ID cena električne energije za standardno porabniško skupino za industrijo z letnim intervalom porabe od 2.000 do 20.000 MWh, dummy– umetna spremenljivka za liberalizacijo trga električne energije. Empirični rezultati Povečanje porabe električne energije v industriji je v pozitivni povezavi s porastom bruto domačega proizvoda v Sloveniji (BDP . Porast BDP v Sloveniji za en odsto- _SI tek povzroči porast povpraševanja po električni energiji v industriji na srednji na- petosti za 0,69 % (tabela 5). Zvišanje cen električne energije v industriji za porabni- ško skupino Ie (ID) (letna poraba 2.000 MWh, oz. letni interval porabe od 2.000 do 20.000 MWh) vodi k zmanjšanju povpraševanja pri analizirani ciljni skupi- ni odjemalcev električne energije v industriji. Povečanje cen električne energije za Ie (ID) (letna poraba 2.000 MWh, oz. letni interval porabe od 2.000 do 20.000 MWh) za en odstotek povzroči zmanjšanje povpraševanja po električni energiji v industriji na srednji napetosti za vsaj 0,36 %. Pri upoštevanju podatkov bruto domačega proizvoda za statistično regijo Go- renjsko (BDP ) ugotavljamo pozitivno povezavo s povečanjem porabe električne _G energije v industriji na srednji napetosti. Povečanje BDP statistične regije Gorenj- ska za en odstotek povečuje potrošnjo električne energije v industriji na srednji na- petosti od 0,94 do 1,63 %. Povečanje cene električne energije standardne porabni- ške skupineIe (ID) za en odstotek se odraža v zmanjšanju količine potrošnje elek- trične energije v industriji na srednji napetosti od 0,29 do 43 %. Rezultati kažejo na podobnosti v gibanju cen električne energije med standardnimi porabniškimi skupinami za industrijo (Ig, If, Ie in Id). 720 A Če se poveča umetna spremenljivka dummy za en odstotek, se poveča poraba elek- nali trične energije za industrijo za 0,08 %. Umetna spremenljivka za liberalizacijo trga za g dummy ni statistično značilna. ibanja c Tabela 5: Regresijska funkcija potrošnje električne energije v industriji na srednji en e napetosti v obdobju 1993–2010 lektr ln ln ln ln ln AdjR2 F ičn (konst.) (BDP_SI) (BDP_G) (Ie/ID) (dummy) e en lnDi-SN) 0,478 0,690 -0,361 0,871 58,142 ergi (0,939) (8,786) (-2,876) [0,000] je v i lnDi-SN) 2,021 1,625 -0,391 0,846 25,768 ndu (1,276) (6,684) (-4,914) [0,021] stri lnDi-SN) 0,587 0,937 -0,425 -0,079 0,553 5,124 ji v E (0,377) (3,725) (-2,068) (-1,218) [0,035] vrop * ln – naravni logaritem. V okroglem oklepaju je t-statistika. V oglatem oklepaju je ski u p-vrednost Sig. niji Sklep V Sloveniji je cena električne energije za industrijo za standardno porabniško sku- pino ID z vsemi davki dosegala 78,9 % cene EU-27, cena z davkom na dodano vred- nost 81,3 % cene EU-27 in cena brez davkov 89,7 % cene EU-27. Vsi davki na elek- trično energijo za industrijo pri standardni porabniški skupini Ie (ID) so se v ob- dobju 2001–2012 v EU za 67,7 % povečali iz 19,8 % leta 2001 na 33,2 % leta 2012. V Sloveniji so se vsi davki na električno energijo za industrijo povečali za 50,2 % iz 16,0 % leta 2001 na 24,1 % leta 2012. Povečanja so nastala po liberalizaciji trga ele- ktrične energije zaradi novo uvedenih ostalih davkov in prispevkov. Realna cena električne energije za industrijo pri standardni porabniški skupini Ie (ID) z dav- ki se je v Sloveniji obdobju 2001–2010 povečala za 15,7 %, v EU pa za 15,3 %; real- na cena električne energije brez davkov se je v Sloveniji povečala za 4,5 %, v EU pa za 3,7%. Povpraševanje v industriji po električni energiji je pozitivno povezana z realnim prirastom BDP, negativno povezana z realnimi cenami električne energije za in- dustrijo za standardne porabniške skupine in negativno povezana z umetno spre- menljivko za liberalizacijo trga električne energije. Literatura Direktiva Sveta (EGS) 90/377/EEC o preglednosti cen plina in električne energi- je, 29.6.1990. 721 2 – s t 4 u .– o r Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skupnosti za 2 u 5 s ize . o tv večjo preglednost cen plina in električne energije (Ur. l. EU L 298). k a m t r o ja , iz b n Eurostat. Energy Statistics – Prices. Luxembourg: Eurostat, 2013. http://epp.euros- e je u o r 2 b tat.ec.europa.eu/portal/page/portal/energy/data/main_tables (9. 9. 2013). 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Jamasb, Tooraj, in Michael Pollitt. »Benchmarking and Regulation: An Interna- o e p r a t tional Electricity Experience.« Utilities Policy 9, no. 3 (2000): 107–130. o o n r s o l j ov e ž i , S Kachigan, Sam Kash. n Multivariate Statistical Analysis: A Conceptual Introduc- n e p l m ov tion. New York: Radius Press, 1991. r a e i n h n i o j a a d Norušis, Marija J. SPSS 11.0 Guide to Data Analysis. Upper Saddle River, N.J.: g no e s m Prentice Hall, 2002. ti – ent Papler, Drago. Ekonomski učinki liberalizacije trga distribucije električne energije v Sloveniji. Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management, Univer- za na Primorskem, 2013. Papler, Drago, in Štefan Bojnec. »Pomen managementa na dereguliranem malo- prodajnem trgu električne energije v Sloveniji.« Management 2, št. 2 (2006): 115–129. Papler, Drago, in Štefan Bojnec. »Electricity Supply Management for Enter- prises in Slovenia.« International Journal of Management and Enterpri- se Development 4, no. 4 (2007): 403–414. doi: http://dx.doi.org/10.1504/IJ- MED.2007.013153. Papler, Drago, in Štefan Bojnec. Determinants of electricity consumption in Slo- venia. V: An enterprise odyssey: from crisis to prosperity – challenges for gover- nment and business: proceedings (Zagreb: Faculty of Economics & Business, University of Zagreb, 2010, str. 226–234). Papler, Drago, in Štefan Bojnec. Naložbe v trajnostni razvoj energetike. Koper: Znanstvene monografije Fakultete za management, Fakulteta za manage- ment, 2012. 722 2 – s t 4 u .– o r Prvi matchmaking dogodek projekta T-lab, 2 u5s ize . o tv k a m Laboratorij turističnih priložnosti: t r o ja , iz b n e je u o r 2 analiza in priložnosti b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n The first matchmaking event of the T-lab, Laboratory o e p r a to o n r s of Tourism Potentials: analysis and outlooks o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Mitja Petelin, Dejan Križaj e i n h n i o j a a d g Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije no e s m t – Turistica, Slovenija i – ent mitja.petelin@turistica.si dejan.krizaj@turistica.si Mitja Lavtar mitja.lavtar@gmail.com Povzetek Laboratorij turističnih priložnosti (T-lab) je nadgradnja uveljavljenega projekta Banka tur- ističnih priložnosti Slovenije (BTPS), ki je prejel številne mednarodne nagrade in priznanja (UN WTO, Evropska komisija, OECD in Nordijski inovacijski center ..). Nadgrajen model BTPS svojim uporabnikom nudi različne brezplačne storitve (svetovanja, eksperimentiranja, delavnice, matchmaking, itd.). Laboratorij turističnih priložnosti (T-lab) je mednarodni pro- jekt (Slovenija-Italija) in spodbuja čezmejno sodelovanje. V našem prispevku se bomo osre- dotočali na naš prvi matchmaking dogodek in odzive uporabnikov ter prve rezultate. Ključne besede: matchmaking, inovativnost v turizmu, čezmejno sodelovanje Summary Laboratory of Tourism Potentials (T-Lab) project is an upgrade of the established Bank of Tourism Potentials in Slovenia (BTPS), which has won numerous international recognitions (UN WTO, the European Commission, the OECD and the Nordic Innovation Centre ..). The upgraded model of the BTPS portal offers a variety of free services to its users (consulting, experimentation, workshops, matchmaking, etc.). Laboratory of Tourism Potentials (T-Lab) is an international project (Italy-Slovenia) and is intended to promote cross-border coopera- tion. In this paper we will focus on our first matchmaking event, user feedback and results. Key words: matchmaking, innovative tourism, cross border cooperation. 723 2 – s t 4 u .– o r Introduction 2 u 5 s ize . o tv Innovation is a driving force of many companies, industries, regions and even k a m t r o ja , iz countries’ economies. More innovative organizations and systems tend to be more b n e je u o r 2 b successful in their work1. Therefore, innovation has been researched and described 0 s r 1 p a 3 e in different theories over the history. According to Rogers, innovation is an idea, , P š žev n o e p practice or object, perceived as new by an individual or other unit of adoption2. r a to o n r s Following one of the widely accepted theories by OECD’s Oslo manual3, mini- o l j ov e ž i , S n n mum requirements for an innovation on a firm level are that it must be new or sig- e p l m ov nificantly improved regarding to the firm4. r a e i n h n i o j a a d g Innovation is of course also widely present in tourism, even though some authors no e s m argue that the level of innovation in tourism sector is very low due to high num- ti – en ber of adoptions and not ‘pure’ innovations 5 6. Tourism is a complex phenome- t non, which as such had attracted many researchers in past decades. Also innova- tion in tourism has been looked into in the past years, which could be best seen in Hjalager’s 7 recent review of innovation research in tourism. Her paper sums the past researches up and wraps the main topics regarding the innovation in tourism. However, the theory remains eclectic and more will have to be done in terms of re- searching and measuring the innovation in tourism. One of the most important topics regarding innovation in tourism that also this paper is based on are innovation policies and supporting activities on a regional, national and even international level. An important role of the public bodies as coordinators, planners, legislators, regulators, sponsors and so on was outlined by Hall and Williams8. Policies should facilitate the grounds for innovation process and create an environment for firms to be able to innovate. Their capacities to in- 1 Joseph A. Schumpeter, The Theory of Economic Development (Oxford University Press, 1961). 2 Everett M. Rogers, Diffusion of innovations 5th edn. (New York: Free Press, 2003) 3 OECD (2005). The measurement of scientific and technological activities. In Proposed guidelines for col ect- ing and interpreting technological innovation data. Oslo manual. 2nd edn. OECD/European Commission EUROSTAT: Paris. 4 Dejan Križaj, Andrej Brodnik, Boris Bukovec, »A Tool For Measurement of Innovation Newness and Adoption in Tourism Firms,«International Journal of Tourism Research 10, št. 1 (2012). 5 Anne Mette Hjalager, Edward H. Huijbens, Arvid Flagestad, PeterBjörk, Sara Nordin in Ögmundur Knúts- son, Innovation systems in Nordic tourism (Oslo: NICe, 2008): (20.8.2013). 6 Cesar Camisón in Vincente Monfort-Mir, »Measuring innovation in tourism from the Schumpeterian and the dynamic-capabilities perspectives,« Tourism Management 33, št. 4 (2012): 776–789. 7 Anne Mette Hjalager, »A review of innovation research in tourism,« Tourism Management 31, št. 1 (2010): 1–12. 8 C. Michael Hall in Al an Wil iams, Tourism and innovation (London: Routlege, 2008). 724 Pr novate are limited and often depend on support from public bodies 9. There is al- vi m ways a risk of so called ‘free riding’ and opportunism within the tourism firms in- atc volved in the process 10, especially when it comes to financial support. Therefore hma the policy makers should be careful when preparing them. king d Strong emphasis on networking activities is one of the key factors11, because this is og how firms gain the embedded knowledge. Larger tourism firms and chains have ode larger capacities to innovate while biggest share of (Slovene) tourism sector con- k p sists of SMEs12. Vandell & Orfila-Sintes13 suggest that most of the supporting ac- roje tivities should be targeted towards smaller enterprises. Changes in regulations and kta T legislation may also unintentionally cause further innovations in tourism firms as -lab a way of adaptation to new conditions. Such regulations can for example give rise , La to eco and sustainable tourism as an answer to more strict regulations on protect- bor ing nature14. atori This paper is about the new way of fostering and promoting innovation in Slovene j tur and Italian tourism and, gaining from the gathered experiences, about possible istič outlooks for national policies and public bodies supporting the process15. nih p The basis of Laboratory of Tourism Potentials (T-Lab), whose initial matchma- rilo king event will be discussed in further sections, is the experience of the establi- žno shed project Bank of Tourism Potentials in Slovenia (BTPS), recipient of nume- sti: a rous international awards and certificates (World Tourism Organisation, Europe- na an Commission, OECD and Nordic Innovation Centre). The successful practice liza i of the BTPS is being upgraded by seven T-lab Slovenian and Italian partners with n p additional incentives for the users of the portal, such as counselling, experiments, rilož incubation as well as expansion of operations in the area of border regions in Italy nos and Slovenia (www.tourism-lab.eu). This paper focuses on our first matchmaking ti event, results and outcomes. 9 Camisón in Monfort-Mir, »Measuring innovation in tourism from the Schumpeterian and the dynamic- capabilities perspectives«. 10 Klaus Weiermair, Product improvement or innovation: what is the key to success in tourism? In OECD. (Ed.), Innovation and growth in tourism (Pariz: OECD, 2006): 53–69. 11 Anne Mette Hjalager, Edward H. Huijbens, Arvid Flagestad, PeterBjörk, Sara Nordin in Ögmundur Knúts- son, Innovation systems in Nordic tourism (Oslo: NICe, 2008): (20.8.2013). 12 Dejan Križaj, Andrej Brodnik, Boris Bukovec, »A Tool For Measurement of Innovation Newness and Adoption in Tourism Firms,« International Journal of Tourism Research 10, št. 1 (2012). 13 Garau J. Vadell in Francina Orfila-Sintes, »Internet innovation for external relations in the Balearic hotel in- dustry,« Journal of Business & Industrial Marketing 23, št. 1 (2008): 70–80. 14 Karl R. Smerecnik in Peter A. Andersen, »The diffusion of environmental sustainability innovations in North American hotels and ski resorts,« Journal of Sustainable Tourism 19, št. 2 (2011): 171. 15 Dejan Križaj in Tina H. Zakonjšek, »National mechanism for spurring innovation in Slovenian tourism,« Academica turistica 4, št. 1 (2011): 103–110. 725 2 – s t 4 u .– o r Knowledge spill-offs: Approaching our first matchmaking 2 u 5 s ize . o tv event k a m t r o ja , iz b n In order to achieve our goal of promoting development of fresh, sustainable and e je u o r 2 b profitable tourism products we decided to offer events which would spur network- 0 s r 1 p a 3 e ing and cooperation. We organised our first event in the vicinity of Ljubljana (cap- , P š žev n o e p ital of Slovenia) in October (22.10. and 23.10.2012) at Dvor Jezeršek. r a to o n r s o l j ov e The event encompassed the networking dimension divided in (a) lectures, work- ž i , S n n e p l m shops and roundtable and (b) matchmaking. Months before the event we made a ov r a e i call for (1) consultants, so any person that wanted to help as an consultant had n h n i o j a a d g a chance to apply. Before the event we also made a call for (2) young entrepre- no e s m t neurs. All people with tourism ideas were able to apply. Young entrepreneurs had i – ent to briefly (in a couple of sentences) present their ideas and motives so we were able to check them (note that we are only supporting ideas oriented in the field of tour- ism). ad a.) Lectures, workshops and roundtable Programme of the event (picture 1, below) was rich in content as we had all the major stakeholders present as speakers (Ministry of Economy, Slovenian Tour- ism Board, University of Primorska and many others). First day was oriented in opening speeches, presentations of best practices (successful entrepreneurs in the field of tourism) and concluding round table. Second day was divided in sections for four interest groups (young entrepreneurs, tourism providers, consultants and »other« – participants that did not fall under previous three interest groups). The event attracted several key actors in Slovenian tourism (key persons in public sec- tor and the best tourism entrepreneurs that succeeded with different innovative tourism products). ad b.) Matchmaking Matchmaking activities were taking place during the whole event. Due to the strict data policy regulations, we were not able to give out information’s and de- scriptions of those who were participating at the event. Therefore, we have decid- ed to use code for each description of participants. Descriptions were published on our website (www.tourism-lab.eu) ahead of the event so the delegates could prepare and make a list of those who they wanted to meet. Descriptions were also visible at the event visible information. Once delegates had their wish-lists done, they could come to the »matchmaking office« and leave their business cards in the mailbox- es for delegates they wanted to meet. We kept encouraging the delegates to con- nect and check their mailboxes during the whole event. It was upon delegates to decide where and when to meet (during the coffee or lunch breaks or even later af- ter the event). Business cards addressed to missing or missed delegates were sent to corresponding postal addresses after the event. 726 Pr Since all of the »mail« was running through our matchmaking office, we have vi m kept a list of all connections made in order to be able to evaluate it. Of course many atc connections were also made informally besides this semi-structured matchmak- hm ing method. aking d In this paper we’re reviewing the connections made according to coded descrip- og tions visible on our website and on the information board at the event (we can see od the programme on picture 1, bellow). ek pr Monday, 22.10.12 - Dvor Jezeršek Brnik Tuesday, 23.10.12 - Dvor Jezeršek Brnik oje 12:30 Registration 8:30 Registration k 13:30 Opening speeches SECTION 1: "YOUNG ENTERPRENEURS" ta T mag. Marjan Hribar, general manager of Ministry of 9:00 Mateja Kozlovič, Hiške slovenske Istre, "From idea to end result" - Economy, directorate for Tourism, 9:15 Andrej Zalokar, Studio Oreh - Rekreatur, "Rekretaur – fantasy becoming reality" la mag. Maja Pak, manager of Slovenian Tourism Board 9:30 Polona Meglič, Park hotel Bohinj, b, L prof. dr. Anton Gosar, dean, University of Primorska, "Eco hotel: Innovation in Tourism - trend or urgency?" a Faculty of Tourism Studies 9:45 Public debate, moderator Dejan Križaj, BTPS in UP FTS Turistica b 13:45 Introduction of T-lab "Young Entrepreneurs – who are you and what do you need?" or Petra Goneli, manager of T-lab project at Slovenian Tourism 10:45 Coffee Break at Board SECTION 2: "TOURIM PROVIDERS" or mag. Dejan Križaj, manager of T-lab project at University of 11:00 Andrej Šik, Slovene Regional Economic Association in Italy ij t Primorska, Faculty of Tourism Studies "Slovenian minority in Italy and promotion of local reality" u 14:15 11:15 r Martin Jezeršek, Jezeršek Gostinstvo Kristina Sever, Manca Bežek, Department of Tourism Kranj " The tunnels is "From idea to product?" under the old town of Kranj " tič 14:45 Mateja Gruden, Delo newspaper 11:30 Matjaž Pavlin, Kompas Novo mesto, "Innovation – the most powerful tool for n "Nedelova Sončnica – innovation in Tourism" building brand of destinations " ih p 15:15 Tamara Kozlovič, Municipality of Koper 11:45 Public debate, moderator Dejan Križaj, BTPS in UP FTS Turistica r "Public sector and innovation?" "Tourism providers - who are you and what do you need?" ilo 15:45 Coffee Break 12:45 Coffee Break ž 16:15 Tomaž Štefe, Atelje poslovnih uspehov SECTION 3 "CONSULTANTS" no "Hostel Celica 2001 – 2008: Realization of the best hostel in 13:00 Dejan Podgoršek, Portoalpe st the world" "New business concept in Tourism" i: a 16:45 Tomaž Juvan, Hostel Celica 13:15 Elizabeta Zirnstein, University of Primorska, Faculty of Management n "Hostel Celica 2008 – 2016: Continuation of success" "Legal aspects of innovation in tourism" al 17:15 Round table, 13:30 Tomaž Štefe , Atelje poslovnih uspehov "Counseling as business success” iz 13:45 a i moderator Dejan Križaj, BTPS in UP FTS Turistica Round table, moderator Dejan Križaj, BTPS in UP FTŠ Turistica, "Consultants - "Innovation in Slovenia Tourism – how to move forward” who are you and what do you need?" n p 18:15 Snack Party ri ložn Picture 1: Programme of the matchmaking event taking place on 22.10.–23.10.2012 osti at Brnik (vicinity of the Slovenian capital city Ljubljana)16 Evaluation The event was planned for 50-70 delegates at the beginning, but we have received much more applicants wanting to attend the event. We did not want to decline anyone, so we made changes to our budget in order to accommodate them all. Al- together, there were 130 delegates attending the event, split in four different inter- est groups as mentioned before (providers, consultants, young entrepreneurs and »other«)17. 16 Matchmaking statistics: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AnSb224QsV9AdC1YeVVhej- BPR18zam9IR2ZOeVplVmc#gid=7 (30.8.2013). 17 Evaluation form and results: https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dC1WQk5mLU- M3SUx5WmJHRDhjQ2U3OXc6MQ#gid=0 (20.8.2013). 727 2 – s t 4 u .– o r Matchmaking outcome 2 u 5 s ize . o tv Semi-structured matchmaking performed in the background of the entire event k a m t r o ja , iz was popular as the matchmaking office staff was fully occupied. Attendees were b n e je u o r 2 b constantly checking the descriptions board during the both days and exchanging 0 s r 1 p a 3 e their business cards. , P š žev n o e p r a Out of 130 delegates, 76 were involved in semi-structured matchmaking. Out of to o n r s o l j ov e those, 35,5 % were young entrepreneurs, 39,5 % providers, 14,5 % consultants and ž i , S n n e p 11,8 % »other«. During both two days 73 (96 %) of the 76 matchmakers have re- l m ov r a e i ceived at least one request for a contact. On the picture 2 below, we can see a share n h n i o j a a d of business cards received per interest group. g no e s m ti – en 6% t 27% 47% 20% Providers Consultants Young Entrepreneurs Other Picture 2: Receivers of business contacts per interest group18 Almost half of the business cards (47%) were sent to the providers as seen on pic- ture 2. Perhaps this could be connected with the fact that there were the largest interest group attending the event (38,5%) as mentioned above. Young entrepre- neurs were the second biggest receivers of business cards (27%) followed by provid- ers with 47% and consultants with 20%. Interest group »other« was the last with marginal 6%. On the sending side 40 (53%) delegates have sent their business cards to other del- egates participating in the matchmaking process as visible on a picture 3 below. 18 Matchmaking statistics: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AnSb224QsV9AdC1YeVVhej- BPR18zam9IR2ZOeVplVmc#gid=7 (30.8.2013). 728 Prvi ma 22% t 26% chmaking dogo 13% dek p 39% rojekta T-l Providers Consultants Young Entrepreneurs Other ab, Lab Picture 3: Senders of business contacts19 orato As we can see above, young entrepreneurs sent 39% of business cards. This could rij t be understood as they attended the event in order to network, find customers and uris furthermore advices for their businesses. They are followed by providers with 26% tičn and interestingly »other« with staggering 22% (they were the smallest interest ih p group of 6% as visible on picture 2). Perhaps this could be connected with their rilo vague definition as they did not define them self as any of previous three interest žno groups. Furthermore they received the least contacts, but were quite active send- sti: a ers of their business cards. Consultants were interestingly the most passive send- na ers. Probably they knew that other interest groups will contact them on the basis liza i of their needs (descriptions of the consultants were published on our portal and at n p our matchmaking office). riložn In general, 415 business cards got exchanged between 76 participating delegates ost (approximate 5,5 exchanged business cards per person). i Participants’ evaluations of the whole event Feedbacks from participants were extremely positive. Evaluation form was distrib- uted one day after the event using Google Forms (online survey application). Par- ticipants responded to 11 questions. 30 out of 130 participants replied. Here is the outline of the most important questions: Content quality of the event (latter from 1–10, 1 meaning really bad and 10 excel- lent) Quality of organisation (latter from 1–10, 1 meaning really bad and 10 excellent) Other (open question for their impressions). 19 Matchmaking statistics: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AnSb224QsV9AdC1YeVVhej- BPR18zam9IR2ZOeVplVmc#gid=7 (30.8.2013). 729 2 – s t 4 u .– o r Content quality result 2 u 5 s ize . o tv 67% of the replies graded us with 10 and 10,25% with 9 or 8 for the first day of the k a m t r o ja , iz event. On the second day 46% replies graded us with 10 and 38% with 9 or 8. b n e je u o r 2 b Quality of organization 0 s r 1 p a 3 e 46% of the replies graded us with 10 and 47% with 9 or 8 for the first day of the , P š žev n o e p r a event. On the second day of the event 33% replies graded us with 10 and 50% with to o n r s 9 or 8. o l j ov e ž i , S n n e p l m Other (open question for their impressions) ov r a e i n h n Impressions and comments were supporting the high quality of the event as there i o j a a d g n was no negative comments but a lot of very positive as follows: o e s m ti – en »I am looking forward to next event« t »Congratulations! Do not be modest, just the attendance of the event communi- cates that this is the way to go! I believe that your first event further defines your mission and responsibility. You were excellent, now we want more! Thank you again for this perfectly organized event!« »Continue the good work! We want more of such events!« »Perfect! We would like to see such events to become traditional« Discussion The first T-lab matchmaking event was comprised of lectures, workshops and roundtables that were delivered during both days. The matchmaking was a core semi-structured networking driver supporting the event and taking place in the background. Semi-structured approach allowed greater and more flexible volume of interaction as it would be much more complex task to plan in advance the whole matchmak- ing schedule for all 130 people. Instead, in our semi-structured case participants were able to meet at their own pace. On the other side, the structured approach - where one could have full control (who with who, where and how long they meet) - would provide further results. The participants were very satisfied with the event, which was obvious already during the event; while their comments, grades and statistic results additionally support that fact. There are matchmaking events taking place in Slovenia but are oriented in busi- ness in general (up to date of the described event, there was no record of match- making that would be orientated in tourism only). Usual matchmakings are most commonly more structured. The main intention of our initial semi-structured matchmaking was to test a live prototype (how will tourism stakeholders respond and if such initiatives are really needed) for the outlooks of our future semi-struc- tured and structured matchmaking events. 730 Pr The first T-lab matchmaking event was a successful integral and initial part of our vi m described on-going activities of promoting tourism innovation, which is already atc being followed by new successful networking activities. Altogether, generated re- hm sults and perceived feedbacks allow us to conclude that such measures would be akin highly recommended also in the national policies and regular public bodies activ- g do ities that lead and support the national tourism innovation process20. godek p Literature roj OECD (2005). The measurement of scientific and technological activities. In Pro- ekta T posed guidelines for collecting and interpreting technological innovation data. -l Oslo manual. 2nd edn. OECD/European Commission EUROSTAT: Paris. ab, La Programme of the event: http://www.tourism-lab.eu/infopage.aspx?info=probor gramLJ2012-d2&lng=sl (19.8.2013) atori Evaluation form and results: https://docs.google.com/spreadsheet/viewform?- j tur formkey=dC1WQk5mLUM3SUx5WmJHRDhjQ2U3OXc6MQ#gid=0 istič (20.8.2013). nih p Hall, Michael C., in Allan Williams. Tourism and innovation. London: Rout- rilo ledge, 2008. žnos Hjalager, Anne Mette. »A review of innovation research in tourism«. t Tourism i: an Management 31, št. 1 (2010): 1–12. aliza i Hjalager, Anne Mette, Edward H. Huijbens, Arvid Flagestad, Peter Björk, n p Sara Nordin, in Ögmundur Knútsson. Innovation systems in Nordic tour- rilo ism (Oslo: NICe, 2008). http://www.nordicinnovation. net/prosjekt. žno cfm?Id1⁄41-4415-282. sti Križaj Dejan, Brodnik Andrej, in Bukovec Boris. »A Tool For Measurement of Innovation Newness and Adoption in Tourism Firms«. International Jour- nal of Tourism Research 10, št. 1 (2012). DOI: 10.1002/jtr.1905. Matchmaking statistics: https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AnS- b224QsV9AdC1YeVVhejBPR18zam9IR2ZOeVplVmc#gid=7 (30.8.2013). Rogers, Everett M. Diffusion of Innovations. 5th edn. New York: Free Press, 2003. Vadell, Garau J., in Francina Orfila-Sintes. »Internet innovation for external re- lations in the Balearic hotel industry«. Journal of Business & Industrial Mar- keting 23, št. 1 (2008), 70–80. Weiermair, Klaus. »Product improvement or innovation: what is the key to suc- cess in tourism?« In Innovation and growth in tourism, ur. OECD, 53–69. Paris: OECD, 2006. 20 Hall in Wil iams, Tourism and innovation. 731 2 – s t 4 u .– o r Camisón, Cesar, in Vincente Monfort-Mir. 2012. »Measuring innovation in 2 u 5 s ize . o tv tourism from the Schumpeterian and the dynamic-capabilities perspectives«. k a m t r o ja , iz Tourism Management 33, št. 4 (2012): 776–789. b n e je u o r 2 b Križaj, Dejan, in Tina H. Zakonjšek. »National mechanism for spurring innova- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev tion in Slovenian tourism«. Academica Turistica 4, št. 1 (2011), 103–110. n o e p r a t Schumpeter, Joseph. A. The Theory of Economic Development. Oxford Universi- o o n r s o l j ov e ž ty Press, 1961. i , S n n e p l m ov Smerecnik, Karl R., in Peter A. Andersen. »The diffusion of environmental sus- r a e i n h n i o tainability innovations in North American hotels and ski resorts.« Journal of j a a d g no e Sustainable Tourism 19, št. 2 (2011), 171. s m ti – ent Acknowledgement: The T-lab project is co-financed within the framework of the Slovenia-Italy Cross-border Cooperation Programme 2007—2013 and funds of the European Regional Development Fund as well as national funds. 732 Usk Usklajevanje poklicnega in zasebnega lajeva življenja nje pok Reconciliation of work and private life licnega Damjan Pirc in za Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija sebn Damjan.pirc@yahoo.com ega živl Zrinka Krušnik Špiganovič jenja KBM invest, d.o.o. – skupina Nove KBM, Slovenija Zrinkaks@gmail.com Maja Meško Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija Maja.mesko@gmail.com Povzetek Usklajevanje dela in zasebnega življenja je iskanje ravnotežja, ki pomembno vpliva na kvalite- to življenja tako zaposlenih, kot njihovih bližnjih. Povezovanje dela in drugih življenjskih pod- ročij ter oblikovanje ravnotežja med njimi zahteva različne ukrepe in sodelovanje tako zapo- slenih, organizacij, šol, vrtcev, sindikatov in države. Povečanje števila zaposlenih mater v zad- njih desetletjih predstavlja eno večjih sprememb na ekonomskem in socialnem področju razvi- tih držav. Družinske in druge skrbstvene obveznosti imajo pomemben vpliv na položaj žensk in moških v sferi dela ter nasprotno, položaj zaposlenih žensk in moških vpliva na zasebno ozi- roma družinsko življenje. Organizacije se čedalje bolj zavedajo pomembnosti izboljšav na tem področju, zato ukrepajo tako, da uvajajo fleksibilno delo in fleksibilen delovni čas, organizirajo varstvo otrok v bližini organizacij oziroma v samih prostorih organizacij, uvajajo v delo po dalj- ši odsotnosti, spodbujajo enakopravnost obeh staršev in iščejo druge optimalne rešitve. Ven- dar pa samo organizacije ne morajo rešiti tega problema zato bi moralo biti za vsakega posa- meznikazelo pomembno, da se posveti usklajevanju dela in zasebnega življenja, saj ima pri tem tudi sam kakovostnejše življenje Ključne besede: usklajevanje, zasebno, organizacija, fleksibilno, produktivnost Abstract Reconciliation of work and private life is a search for balance, which significantly affects the quality of life of employees, as their loved ones. The integration of work and other living areas and the creation of a balance between them requires different measures and the involvement 733 2 – s t 4 u .– o r of employees, organizations, schools, kindergartens, trade unions and the State. The increase 2 u 5 s ize . o tv in the number of employed mothers in recent decades represents one of the major changes in k a m t r o ja , iz the economic and social fields in developed countries. Family responsibilities have a significant b n e je u o r 2 b impact on the situation of women and men in the sphere of work and, on the contrary, the job 0 s r 1 p a situation of women and men on a private or family life. Organizations are increasingly aware of 3 e , P š žev n o e p the importance of improvements in this area, so they take action such as flexible work and flex- r a to o n ible working time, childcare organized in the vicinity of establishments or at the premises of r s o l j ov e ž i organizations, bringing in work after a long absence, to promote equality of both parents and , S n n e p l m ov seek other optimal solutions. However, just the Organization can not solve this problem, so it r a e i n h n is very important for each individual to commit itself for reconciliation of work and private life, i o j a a d g n as it has in itself the quality of life. o e s m ti – en Key words: coordination, private, organization, flexible, productivity t Metodologija in cilji Pri pripravi prispevka smo naredili pregled literature glede usklajevanja poklicne- ga in zasebnega življenja, predstavili pa smo tudi raziskavo za Slovenijo. Glavni cilj prispevka je predstavitev najpomembnejših dejavnikov in njihov vpliv pri usklaje- vanju poklicnega in zasebnega življenja. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja Usklajevanje dela in drugih področij življenja ali na kratko uravnoteženje dela in življenja pomeni priložnost, pridobivanje in vzpostavljanje smiselnega ravnotežja med časom in različnimi oblikami investicij na tak način, da lahko opravimo svo- je delo učinkovito, obenem pa imamo dovolj časa za druge pomene stvari v življe- nju, kot so družina, skupnost, hobiji, učenje in različne dejavnosti v prostem času (Černigoj Sadar in Lewis 2001). Povečanje števila zaposlenih mater v zadnjih desetletjih predstavlja eno večjih sprememb na ekonomskem in socialnem področju razvitih držav. Intenzivnejše zaposlovanje za matere pomeni tudi večjo odgovornost, kajti poleg odgovornosti za družino se zaposlene matere soočajo tudi z odgovornostjo pri opravljanju pla- čanega dela. S pogostejšim zaposlovanjem obeh staršev so se začele pojavljati tudi težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Starši se tako srečujejo z najrazličnejšimi težavami, kot so varstvo otrok in starejših, prilagajanje delovnega časa delovnemu času vrtcev ter šol, finančnimi ter drugimi izzivi. Povezovanje dela in drugih življenjskih področij ter oblikovanje ravnotežja med njimi zahteva različne ukrepe in sodelovanje tako zaposlenih, organizacij, šol, vrtcev, sindikatov in države. Razvite države so v ta namen razvile različne modele rešitev. V ospredje je postavljena enakost med spoloma pri vzgoji in varstvu otrok ter starejših, poleg tega pa izvajajo različne politike, vezane na javne storitve, star- 734 U ševski dopust, otroško varstvo, fleksibilnost dela in delovnega časa, davčno politi- skla ko in politiko denarnih podpor. Organizacije ukrepajo tako, da uvajajo fleksibil- jeva no delo in fleksibilen delovni čas, organizirajo varstvo otrok v bližini organizacij nje p oziroma v samih prostorih organizacij, uvajajo v delo po daljši odsotnosti, spodbu- ok jajo enakopravnost obeh staršev in iščejo druge optimalne rešitve. Zavedajo se, da licn je le zadovoljen in motiviran zaposleni lahko maksimalno produktiven. Investici- ega i je za izboljšave na navedenih področjih običajno niso visoke. Podjetja, ki tovrstni n z skrbi za zaposlene posvečajo pozornost, dosegajo visoko zadovoljstvo, pripadnost, aseb zvestobo in storilnost zaposlenih, posledično pa tudi zavidljive poslovne rezulta- neg te. Vloga zaposlenih pri tem je, da bi izrazili svoje želje in potrebe – v nasprotnem a ži primeru ne morejo pričakovati, da jim bodo delodajalce ali država pripravljeni za- vljen deve reševati sami od sebe (Kozjek in Tomaževič 2011). ja Problematika usklajevanja poklicnega in družinskega življenja postaja v zadnjih desetletjih zaradi sprememb v družini eno pomembnejših področij za ukrepanje na različnih ravneh, saj se nanaša na zdravje, zadovoljstvo in osebni razvoj zapo- slenih, na skrb za njihove otroke in mladoletnike, ki še ne znajo skrbeti zase ter na skrb za starejše svojce, ki zaradi bolezni ali starosti zopet postanejo odvisni od dru- gih. V zadnjih dveh desetletjih je pomen usklajevanja poklicnega in družinskega življenja prišel v ospredje predvsem zaradi vse pogostejšega zaposlovanjaobeh par- tnerjev, dolgih delavnikov in stresnega življenja tako na delovnem mestu kot v zve- zi z usklajevanjem dela in prostega časa oziroma skrbi za družino. Neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja se namreč vse pogosteje odraža v akutnih in kro- ničnih boleznih ter izgorelosti, pri čemer vsem naštetim primerom običajno pripi- sujejo vzroke psihosomatske narave. V izogib negativnim posledicam stresa zaradi neusklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, kot so neučinkovita izraba delov- nega časa, manjša pripadnost organizaciji, izostajanje z dela in fluktuacija, morajo tako posamezniki, kot organizacije in država nenehno iskati dolgoročne rešitve za iskanje ravnovesja pri posameznikih in družbi kot celoti. Prednosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za posameznika Posamezniki so tisti, ki lahko resnično kaj naredijo za spremembo svojega živ- ljenja. Tako je velikokrat odvisno od zaposlenih, ali se resnično poslužujejo ak- tivnosti, ki jih podjetja vpeljujejo za večje ravnotežje v življenju svojih zapo- slenih. Za vsakega posameznika bi moralo biti zelo pomembno, da se posveti usklajevanju dela in zasebnega življenja, saj ima pri tem tudi sam kakovostnej- še življenje. Byrne (2005) navaja, da so zaposleni srečnejši doma in na delu, ko imajo občutek večje odgovornosti in občutek lastništva, ko imajo boljše odnose z nadrejenimi, ko izboljšajo samospoštovanje, zdravje, koncentracijo in samozavest. Prav tako so 735 2 – s t 4 u .– o r zaposleni srečnejši, ko izkažejo zvestobo in lojalnost, ko ne prenašajo problemov 2 u 5 s ize . o tv iz dela domov in obratno. Sreča zaposlenih se kaže tudi takrat, ko imajo čas, da se k a m t r o ja , iz bolj posvetijo življenju izven službe in takrat, ko imajo večjo kontrolo nad svojim b n e je u o r 2 poklicnim življenjem. b 0 s r 1 p a 3 e Kobal (2009) se sklicuje na Worklifebalance.com, podjetje za trening usklajenega , P š žev n o e p r a dela in zasebnega življenja in navaja določene prednosti za posameznika. Posame- to o n r s znik naj bi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja imel večje ravnotež- o l j ov e ž i , S n n je in višjo vrednost življenja. To pomeni, da če v življenju počnemo več stvari, ki so e p l m ov r a nam pomembne in prijetne, se zavedamo vrednosti našega življenja. S tem prične- e i n h n i o j a mo v življenju uživati. a d g no e s m t Posameznik z usklajevanjem doseže ravnotežje, ki je boljša zanj. S tem, ko se ukvar- i – ent jamo z več aktivnostmi, lahko izberemo tiste, ki so za nas pomembne, se jim bolj posvetimo in smo zaradi tega širše usmerjeni. Če nas v življenju zanima malo stva- ri ali smo veliko v službi, ne dosegamo ravnotežja. S tem, ko usklajujemo svoje živ- ljenje dosegamo višjo produktivnost in porabimo manj časa za različne dejavnosti. Zaradi boljše organizacije in jasnejših ciljev porabimo manj časa za določeno ak- tivnost, ker se ji lahko popolno posvetimo. To nam omogoča boljšo produktivnost v službi in zunaj nje (Mitchelson, 2009). Usklajenost poklicnega in zasebnega živ- ljenja izboljša odnose z drugimi. Boljše odnose z drugimi ljudmi nam prinaša tudi čas, ko ne mislimo na službo in z njo povezane obveznosti. Ta čas lahko posvetimo družini, prijateljem, sebi in svojim težavam (Hoffman in Cowan, 2008). Ker je stres stalen spremljevalec sodobnega človeka, usklajenost poklicnega in za- sebnega življenja vpliva tudi na raven le tega. Boljša usklajenost v življenju nam pri- nese izboljšanje našega zdravja. Sproščamo se z družino, prijatelji, ob športnih ak- tivnostih in s tem zmanjšamo dnevni stres. Zaradi organiziranosti, ki nam omo- goča ukvarjanje z več aktivnostmi, dosegamo boljše rezultate. Ker vemo, da bomo lahko stvari dokončali, uredili do določenega roka, smo manj zaskrbljeni in s tem je tudi raven stresa nižja (Gröpel in Kuhl, 2009). Prednosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za podjetja Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je pomembno, saj je lahko ključen dejavnik promoviranja dobrega počutja in zagotovitve večje pripadnosti. Thomp- son in sodelavci (2008) navajajo štiri glavne prednosti za podjetja. Prva je višja pro- duktivnost, možnost fleksibilnega dela in ostalih nestandardnih ureditev dela pri- pomore k višji učinkovitosti. Druga prednost za podjetja je povišana fleksibilnost. Zaposleni, ki koristijo skrajšani delovni čas, so bolj prilagodljivi v smislu nudenja kritja v primeru odsotnosti ostalih zaposlenih ali v času dopustov. Tretja prednost naj bi bile višje stopnje motivacije in pripadnosti. Zaposleni, ki koristijo fleksibilne 736 U oblike dela, so bolj zanesljivi in zvesti podjetju. Četrta prednost za podjetja je iz- skla boljšano zaposlovanje in nižja fluktuacija. jevan Prednosti, ki naj bi jih podjetja imela so tudi nižji stroški zaradi manjšega pretoka je p delovne sile (Kobal, 2009). Zmanjšan pretok delovne sile vodi do nižjih stroškov okli zaposlovanja novih delavcev, ki je za veliko podjetij sorazmerno drago. Z iskanjem cne novih dobrih zaposlenih so povezani stroški oglaševanja, osebnih intervjujev. Za- ga in radi nižje fluktuacije so nižji stroški tudi uvajanja zaposlenih. S tem, ko zaposleni zas ne odhajajo iz podjetja, se vsi stroški, ki jih je podjetje imelo z uvajanjem teh zapo- ebn slenih, povrnejo. Zmanjšanje bolniških odsotnosti je še ena izmed prednosti pod- ega jetij, ki uvajajo pristope usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Zaradi ve- živl likega števila ur, preživetih na delovnem mestu, so zaposleni bolj izpostavljeni in s jenj tem je možnost poškodb večja. Raziskave kažejo eksponentno rast števila nesreč, a če zaposleni delajo več kot osem ur dnevno. S tem, ko je zaposlenim omogočeno, da si primerno odpočijejo, se število nesreč na delovnem mestu zmanjša. Problem današnjega časa je tudi izgorelost, ki se lahko pojavi kot posledica delovnih razmer. S primernimi delovnimi pogoji se nivo stres zniža kar pripomore k večjemu zado- voljstvu zaposlenih. Uvajanje pristopov usklajevanja poklicnega in zasebnega živ- ljenja v veliki meri pripomore k bolj zdravim in zadovoljnim zaposlenim. Prednost podjetja je tudi v fleksibilnem delovniku. Z možnostjo fleksibilnega delavnika, si lahko zaposleni lažje uredijo svoje življenje. Organizirajo si ga lahko njim primer- no in hkrati opravijo vse delovne obveznosti do dogovorjenega roka. S tem si tudi podjetja omogočijo, da so na voljo svojim klientom več časa dnevno. To, da je za- poslenim omogočena fleksibilnost delovnika, pomeni prednost, saj se zaposleni, ki prihajajo na delo takrat, ko si to sami organizirajo, menjajo. Nazadnje je prednost podjetja tudi v višji produktivnosti. S tega vidika je produk- tivnost težko merljiva, toda obstajajo povezave med pristopi usklajevanja poklic- nega in zasebnega življenja in zvišano produktivnostjo. Produktivnost se zviša skozi bolj zadovoljne zaposlene. Z izboljšanim zasebnim življenjem zaposlenih se izboljša njihovo počutje na delovnem mestu in s tem se zviša produktivnost. S tem, ko so zadovoljni s svojim osebnim življenjem, težav povezanih s tem ne nosijo na delo. Poviša se tudi občutek pripadnosti podjetju in s tem tudi zavzetost zaposle- nih za delo in osebne dosežke. Če zaposleni vedo, da podjetju ni vseeno za njih, se poveča pripadnost in želijo podjetju na nek način povrniti. Z daljšanjem ur, preži- vetih na delovnem mestu, se viša neproduktivnost. Z uvajanjem fleksibilnih oblik dela se delavcem omogoči dovolj časa za počitek in s tem ponovno omogoči dovolj časa za počitek in s tem ponovno omogoči višjo produktivnost. Podjetje, ki uvaja pristope usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja je bolj privlačno za dober deloven kader. Z uvajanjem teh pristopov, so na konkurenčnem trgu delovne sile bolj zanimiva, bolj privlačna za izobražene in sposobne delavce. 737 2 – s t 4 u .– o r Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v Sloveniji 2 u 5 s ize . o tv V Sloveniji se 42% zaposlenih nekajkrat mesečno sooča s težavnim usklajevanjem k a m t r o ja , iz poklicnih in družinskih obveznosti (EuroFound, 2010). Eno izmed pogostih te- b n e je u o r 2 b žav pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti predstavljajo dolgi delav- 0 s r 1 p a 3 e niki in neusklajenost obratovalnega časa vrtcev z delavniki staršev (Kanjuo Mrče- , P š žev n o e p la in Černigoj Sadar 2004). r a to o n r s o l j ov e Podatki iz raziskave (Starši med delom in družino pokažejo, da so dolgi delavni- ž i , S n n e p ki praksa mnogih staršev, pri čemer ni razlik med starši glede na spol, ki delajo več l m ov r a e i kot 8 ur vsaj nekajkrat tedensko. Poleg dolgega delavnika se petina žensk in le 3% n h n i o j a a d g moških sooča s težavami pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva oziro- no e s m ma starševskih obveznosti. Hkrati so ženske (16%) v primerjavi z moškimi (11%) ti – en pogosteje dodatno obremenjene na delovnem mestu (Kanjuo Mrčela in Černigoj t Sadar 2004, 26). Analitiki strategij mladih glede odločanja za starševstvo in načrtovanja družin- skega življenja ugotavljajo, da sta področji dela in družine neločljivo povezani. Us- pešno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja tako pomembno vpliva na kakovost življenja in zadovoljstvo zaposlenih moških in žensk in je zato v interesu tako podjetij kakor socialnih partnerjev. Raziskave kažejo, da so zaposleni v podjetjih, ki omogočajo družini prijazne pra- kse, manj izpostavljeni stresu, izgorevanju, depresiji in anksioznosti, poveča se lo- jalnost podjetju, koncentracija in motiviranost za delo, zmanjša se pojavnost ab- sentizma in fluktuacije, kar posledično vpliva na zniževanje stroškov za iskanje no- vih kadrov ter njihovo izobraževanje in usposabljanje (Levin-Epstein 2006). V Sloveniji sicer obstaja paleta pravno zagotovljenih možnosti za usklajevanje po- klicnega in družinskega življenja, ki pa se različno pogosto in uspešno uporablja v praksi. Uspešnost usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je namreč od- visna od prepletanja dejavnikov na treh ravneh: družbena raven (nacionalna zako- nodaja in institucionalni okvir), organizacijska raven (praksa in politika delodajal- cev) in individualna raven (strategije zaposlenih). Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je sociološko in socialnopolitič- no aktualno vprašanje, ki je v zahodnih družbah postalo relevantno v 50-ih in 60- ih letih prejšnjega stoletja z očitnimi trendi spreminjanja družinskega življenja, rodnostnimi spremembami ter predvsem spremembami na trgu delovne sile ozi- roma množičnem zaposlovanju žensk. Takrat postane to razmerje politično rele- vantno in sicer na način, da se izpostavi kot družbeni problem. Predvsem kot pro- blem žensk in množičnega zaposlovanja ter posledic za družinsko življenje, ki se obravnava skozi politiko enakih možnosti kot ključno dimenzijo politike usklaje- vanja dela in družine. Ženske so tiste, ki zaradi družinskih obveznosti občutijo več negativnih posledic na področju plačanega dela, to pa zato, ker se na tem področju 738 U pogosteje prilagajajo potrebam družine. Povedano drugače, problematika usklaje- skla vanja precej bolj zadeva ženske, ker morajo usklajevati obe sferi, medtem ko moški jeva svojo vlogo v družini igrajo v obsegu, kot jim ga dopušča področje plačanega dela nje p (Žakelj in Švab 2009). oklicne Sklep ga in Trud pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je tako na strani delodajal- zas cev, kot na strani zaposlenih. S pravilnim ravnotežjem pridobita obe strani, saj ne- ebn zadovoljstvo v eni sferi življenje vpliva na drugo sfero. Da bi ujeli pravo ravnotež- ega je v življenju mora vsak posameznik poiskati enega izmed načinov, ki mu najbolj živl ustreza. V času krize, ko se pritiski večajo, je še posebej pomembno nenehno bla- jenj ženje stresa in obenem pa v službi ostati kreativen in inovativen ter uživati v zaseb- a nem življenju. Literatura Byrne, Una. »Work-life balance.« Business InformationalReview 22, št. 1(2005): 53–59. Černigoj Sadar, Nevenka, in Susan Lewis. Usklajevanje dela in ostalih področij življenja: možnosti in ovire. Ljubljana: Zveza društev za kadrovsko dejavnost, 2001. European Foundation for the Improvement of Living and Working, Conditions Family life and work, Second European Quality of Life Survey. (2010),Http:// www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2010/02/en/1/EF1002EN.pdf (29. 2. 2012). Gröpel, Peter, in Julius Kuhl. »Work-life balance and subjective well-being: The mediating role of need fulfilment.« British Journal of Psychology 100, št. 2 (2009): 365–375. Hoffman, Mary F., in Rene L. Cowan. »The meaning of work/life: A corpora- te ideology of work/life balance.« Communication Quartery 56, št. 3(2008): 227–246. J. Levin-Epstein. Getting punched: The job and family clock. Washington, DC: Center for Lawand Social Policy(CLASP) (2006) Http://www.clasp.org/pu- blications/getting_punched_fullnotes.pdf. (11. 4. 2012). Kanjuo Mrčela, Aleksandra, in Nevenka Černigoj-Sadar. Starši med delom in dru- žino. Zaključno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004, http:// www.uem.gov.si (29.2.2012). 739 2 – s t 4 u .– o r Kobal, Teja. Z usklajevanjem dela in zasebnega življenja do zdravih, zadovoljnih in 2 u 5 s ize . o tv motiviranih zaposlenih. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Diplom- k a m t r o ja , iz sko delo, 2009. b n e je u o r 2 b Kozjek, Tatjana, in Nina Tomaževič. Usklajevanje poklicnega in družinskega živ- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev ljenja. (2011): Http://www.szsalternativa.si/files/Projekt%20INODEL/Koz- n o e p r a jek_Tomazevic%20clanek%20usklajevanje%20druzinskega%20in%20po- to o n r s klicnega%20zivljenja.pdf (12. 3. 2012). o l j ov e ž i , S n n e p l m Mitchelson, Jacqueline K. »Seeking the perfect balance: Perfectionism and ov r a e i n h n work-family conflict . « Journal of Occupational Organizational Psychology82, i o j a a d g n št.2 (2009): 349–367. o e s m ti – en Sedmak, Mateja, in Zorana Medarič. »Vpliv zaposlitve na družinske odločitve t in družinsko življenje.« V Med javnim in zasebnim: ženske na trgu dela, ur. Mateja Sedmak in Zorana Medarič. Koper: Univerza na Primorskem, Znan- stveno-raziskovalno središče, Založba Annales (2007): 75–111. Thomson, Neil, Josephine Yau in Siu-Man Ng. »Work-life balance: Lessons from the United Kingdom and Hong Kong.« Journal of Psychology in Chinese So- cieties 9, št. 1 (2008): 85–101. Žakelj, Tjaša, in Alenka Švab. »Usklajevanje dela in družine: med zakonodajnimi spodbudami in vsakdanjim življenjem.« Socialno delo: časopis za teorijo in prakso 48, št. 4:(2009): 215–226. 740 2 – s t 4 u .– o r Pomen kreativnih aktivnosti v življenju oseb 2 u5s ize . o tv k a m z motnjo v duševnem zdravju t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The effectiveness of creative activities on people with 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n mental health problems o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Alenka Plemelj , S n n e p l m ov Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, r a e i n h n i o j a Oddelek za delovno terapijo, Slovenija a d g no e s m alenka.plemelj@zf.uni-lj.si ti – ent Povzetek Ljudje se vsakodnevno srečujejo s problemi, ki jih prinašajo njihove bolezni. Kreativne aktivno- sti se redno uporabljajo v terapevtski obravnavi, vendar primanjkuje raziskav o njihovi uporab- nosti in učinku. Namen prispevka je prikazati pomen kreativnih aktivnosti v življenju oseb s te- žavami v duševnem zdravju. V raziskavi je sodelovalo šest oseb. Uporabljena je bila kvalitativna metoda, izvedeni so bili polstrukturirani poglobljeni intervjuji, ki so bili kasneje transkibirani in analizirani. Sodelujoče osebe navajajo, da jim kreativne aktivnosti prinašajo smisel, izražanje sebe, doživetje »flow«, pridobivanje moči za premagovanje težav pri izvajanju vsakdanjih ak- tivnosti, in imajo za njih terapevtski učinek,. Kreativna aktivnost sodelujočim predstavlja oku- pacijo in nek poklic, ter s tem nudi potencial tudi za socialnem podjetništvo. Ključne besede: kreativna aktivnost, oseba z motnjo v duševnem zdravju, pomen Summary People are daily confronted with the problems, posed by their il ness. Although creative activ- ities are regularly used in the therapy, there is a lack of research, which could support the theo- retical basis. The purpose of this article is to determine what is the meaning of the creative ac- tivities for people with mental health, what they experience through the implementation of creative activity. The study involved six people who are engaging in creative activities Qualita- tive method was used, semi-structured in-depth interviews were carried out, which were later transcribed and analyzed. Users described positive gains from creative activities, meaning ful - ness, empowerment for every day life and they experience flow. Creative activity is their occu- pation and a medium for expression emotions and they look at the creative activity as a profes- sion. The last one could be a big potential for social entrepreneurship. Key words: creative activity, mental health problems, meaning 741 2 – s t 4 u .– o r Teoretični uvod 2 u 5 s ize . o tv Vsak posameznik ima v sebi žilico za kreativno ustvarjanje. Preko kreativnega k a m t r o ja , iz izražanja lahko vsak posameznik izrazi sebe na unikaten in individualen način. b n e je u o r 2 b Bistvo pri vseh kreativnih aktivnosti je, da lahko povezovanje kreativnega ustvar- 0 s r 1 p a 3 e janja v kontekstu skupnosti pripomore k boljšemu zdravju posameznikov in s tem , P š žev n o e p skupnosti/družbe, kar predstavlja družbeno blagostanje. Uporaba kreativnega r a to o n r s ustvarjanja v zdravstvenem varstvu, rehabilitaciji in posebnih vrstah izobraževa- o l j ov e ž i , S n n nja se kaže kot dobra v tem, da se poveča posameznikova samozavest, samopodo- e p l m ov ba in se izboljšajo medsebojni odnosi. Umetnost ima pozitivne vplive na celotno r a e i n h n i o skupnost, če ji ta da priložnost priti na dan1. j a a d g no e s m Kreirati pomeni, da »začnete delovati, nekaj prenesete v obstoj, povzročite, ste iz- ti – en virni«. Kreativnost je sposobnost, da kreiramo, da smo iznajdljivi ali domiselni, t pokažemo tako domišljijo kot tudi rutinsko spretnost 2. Stein3 opredeljuje kreativ- nost kot »proces, katerega rezultat je doseči novost«. Novost je lahko v obliki, vi- dezu ali odnosu. Čeprav imajo kreativne aktivnosti pogosto nek končni izdelek, gre pri kreativnih aktivnostih za proces, ki poteka skozi čas. Različni raziskovalci so opi- sali, da je kreativni proces sestavljen iz niza predvidljivih faz: priprava na aktivnost, inkubacija, razsvetlitev, preizkušanje. Maslow4 je opredelil kreativni proces skozi tri vrste kreativnosti, ki ustrezajo hi- erarhiji potreb: primarna kreativnost, ki vključuje osnovna osebnostna gonila v povezavi s kognitivnimi in sorodnimi sposobnostmi, sekundarna kreativnost, ki vključuje analitične sposobnosti in delo in tretja enotna kategorija, ki vključuje primarno in sekundarno kategorijo za napredovanje k samoaktualizaciji. Z napre- dovanjem k samoaktualizaciji je povezan pojav ''flow'', subjektivno stanje, ki izha- ja iz popolne udeležbe v kakršni koli aktivnosti. To je značilna sposobnost za kon- centracijo na aktivnosti, izkrivljen občutek za čas, izguba samozavedanja in skrbi, občutek nadzora in jasen občutek za smisel 5. Flow se opisuje kot stanje optimal- ne izkušnje, doživljanja, ko je posameznik »popolnoma vključen v tisto, kar poč- ne – usmerjeno, koncentrirano«6 . V delovni terapiji je bilo stanje flowa opredelje- 1 Bernie Warren , Using the Creative Arts in Therapy: the power of the arts experience to expand human horizons (Lon- don: Brookline Books,1984), 61–82. 2 Jennifer Creek , »Creative activities,« in: Occupational Therapy and Mental Health, 4th. Editon, ur. Jennifer Creek, Lesley Lougher (UK: Churchil Livingstone, 2008): 333–42. 3 Franklin, Stein, in Susan K. Cutler. Psychosocial Occupational Therapy – A Holistic Approach. 2nd. Edition. Al- bany: Delmar/Thomson Learning (2002), 539–557. 4 Jennifer Creek , »Creative activities,« in: Occupational Therapy and Mental Health, 4th. Editon, ur. Jennifer Creek, Lesley Lougher (UK: Churchil Livingstone, 2008). 5 Mihaly Csikszentmihalyi, Living wel : The psychology of everyday life (London: Weidenfeld & Nicolson, 1997). 6 Mihaly Csikszentmihalyi ,Flow: the classic work on how to achieve happiness (London: Rider, 2002). 742 Po no kot zlasti koristno, kajti uporabnik, popolnoma vključen v aktivnost, ki pred- me stavlja ustrezen izziv in spodbudo, bo verjetno imel občutek ugodja in jasnosti 7. n kre Kreativna sposobnost posameznika vpliva na raven in kakovost njegovega delo- ativ vanja na vseh področjih življenja. Dajejo vpogled v: doživljanje sebe in dogajanja nih a okoli, izražanje preplavljajočih čustev, zbiranje informacij o vsakdanjem funkcio- kti niranju v življenju, njegovem podpornem sistemu in vplivu stresa nanj, odkrivanje vno prednosti in ranljivosti (npr. občutljivost, samozavest, kognitivne strategije reševa- sti v ž nja nalog, znanje), omogočajo doživljanje poleta (flowa)8. ivlje Že zelo zgodaj so ugotovili, da se človek bolje počuti, če se ukvarja z nekim delom, nju o ki ga v tolikšni meri prevzame, da ga odvrača od miselnih začaranih krogov v nje- se govi notranjosti. Potrebno je iskati odgovore na vprašanje, kaj je pravzaprav zdra- b z m vilnega v neki terapevtski aktivnosti in kaj je tisto, kar človeka povleče iz zoženega ot zaznavanja realnosti in tesnobnih občutkov, ki so značilni praktično za vsakega, ki njo v d se nahaja v življenjski stiski. Ugotovitve je potrebno koristno uporabiti v terapev- u tskem delu z ljudmi, ki so se zaradi slabih življenjskih izkušenj spravili v pasivnost, šev odmaknjenost pred svetom – bodisi v obliki psihosomatskih motenj, nevroze, za- nem z svojenosti ali drugih oblik bega pred samim seboj9 . dra Kreativne aktivnosti predstavljajo možnost krepitve notranje moči posameznika, vju kar sodobno imenujemo empowerment. Empowerment je proces oziroma meha- nizem, s katerim ljudje, organizacije in skupnosti pridobijo nadzor nad svojimi življenji. Je proces, preko katerega ljudje postanejo dovolj močni, da so vključeni, si delijo nadzor in vplivajo na dogajanja, ki se tičejo njihovih življenj. Psihološko gle- dano je krepitev moči opisana med občutkom osebne kompetence, želje in prip- ravljenosti po dejanjih na javnem področju. Psihološka krepitev moči je definirana kot občutek večjega nadzora nad lastnim življenjem. Na mikroravni je pomen kre- pitve moči v razvoju večje samozavesti in samoučinkovitosti10 . Namen in metoda dela Proučevanje doživljanja kreativnih aktivnosti je potekalo s kvalitativno metodo raziskovanja. 7 Amanda C. Foran, »Learning from experience: shared constructs in virtual reality and occupationaltherapy,« International Journal of Therapy and Rehabilitation 18, no. 7 (2011): 362–9. 8 Dubravka, Šimunović, in Siniša Štefanac. Ekspresivne tehnike u radnoj terapiji. http://www.plivamed.net/aktual- no/clanak/3901/ (2010), (16.8.2013). 9 Sonja Gorup-Špenko, »Umetniške in kreativne tehnike: Ustvarjalni proces ki vodi v psihofizično zdravje in osebnostno rast,« V Delovna terapija in kvaliteta življenja VIII. letni posvet delovnih terapevtov Slovenije, Bled. (Lju- bljana: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, 1998), 81–5. 10 Christopher, Rissel, »Empowerment: the holy grail of health promotion?,« Health promotion international 9, no. 1 (1994): 39–47. 743 2 – s t 4 u .– o r Raziskovalec je neposredno vključen v proces raziskovanja11. Induktivni pristop 2 u 5 s ize . o tv pomeni, da raziskovalec kode določa med analizo besedila in si pred analizo po- k a m t r o ja , iz datkov ne pripravi seznama kod 12. b n e je u o r 2 b Zbiranje podatkov je potekalo z izvedbo delno strukturiranih, poglobljenih inter- 0 s r 1 p a 3 e vjujev. Za izvedbo intervjujev so bila pripravljen vodila na osnovi pregleda znan- , P š žev n o e p r a stvene in strokovne literature 13. to o n r s o l j ov e Kriteriji za vključitev sodelujočih v raziskavo so bili: ž i , S n n e p l m ov − Pripravljenost za sodelovanje v raziskavi. r a e i n h n − Sposobnost razumevanja vprašanj. i o j a a d g n − o e Sposobnost verbalnega izražanja. s m ti – en − Udeleženci izvajajo kreativne aktivnosti že več let in se soočajo s težavami t v duševnem zdravju. V raziskavi je sodelovalo 6 udeležencev, v starosti od 25 do 52 let, pet žensk in en moš- ki. Vsi sodelujoči so pisno privolili v sodelovanje v raziskavi. Udeležencem je bila zago- tovljena zaupnost. Rezultati in razprava Po selektivnem kodiranju smo oblikovali šest doslednih kategorij doživljanja upo- rabe kreativnih aktivnosti. Ugotovili smo, da sodelujočim uporabnikom kreativne aktivnosti predstavljajo možnost za izražanje, da predstavljajo posebno sredstvo za izbiro in angažiranost. Skozi različne ravni sodelovanja so lahko občutili tudi iz- kušnjo flow in razsežnosti pojma kreativnost. S sodelovanjem pri kreativnih aktiv- nostih tudi veliko pridobijo, se sprostijo, umirijo, so bolj zadovoljni, imajo prostor za izražanje in čustvovanje, razvijajo znanje ter spretnosti in krepijo zaupanje, vre- dnotijo sebe preko uspešnosti v kreativnih aktivnostih. Kreativne aktivnosti nudi- jo možnost druženja, podpore in pomoči. Skozi kvalitativno analizo teksta so se pojavile naslednje kategorije: - Pridobitve - Dejavniki izbire - Doživljanje izkušnje flow - Kreativnost - Učinki kreativnih aktivnosti 11 Majda Cencič, Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. (Ljubljana. Pedagoška fakulteta, 2002): 15– 16. 12 Janez Vogrinc, Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju (Ljubljana. Pedagoška fakulteta, 2008), 60–72. 13 Blaž Mesec, Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu (Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998),67–151. 744 Po Tabela 1: Kategorije, podkategorije, pojmi men k KATEGORIJA – 3. raven POKATEGORIJA – 2.raven POJMI – 1.raven reati Dobro počutje sprostitev, notranji mir,občutek os- vni vobojenosti,energije h ak Spretnosti izvajanja ohranjanje, pridobivanje in izboljša- tiv nje spretnosti/znanja, obvladovanje nos sebe in okolja ti v ž Dosežek izdelek in proces izdelovanja izdel- iv ka, zaposlitev ljen Vloga Samouk, Oblikovalec keramike, pr- ju o tičkov, šivilja, pisatelj, prijatelj, seb z m PRIDOBITVE Motivacija Pohvala, zunanja spodbuda ot Pozitivna samopodoba Samozavest njo v d u Socialni stiki Druženje ob kreativnih aktivnostih, še poglabljanje pomembnih odnosov vnem z Podpora Pomoč dra Materialna nagrada Denar vju Zaslužek Osebni kriteriji izbire aktivnosti Čudovit odnos do kreativnosti, ra- dovednost,sprostitev, lastna pobu- da, dolgčas, osamljenost, slabo poču- DEJAVNIKI IZBIRE tje,užitek, volja Omejena možnost izbire Možnost izbire med ponujenimi ak- tivnostmi, vodena izbira, omejitev časa, dnevna struktura Stapljanje z aktivnostjo, odplaviti z DOŽIVLJANJE mislimi, doživljati aktivnost kot izziv, IZKUŠNJE FLOW zadovoljstvo, trenutek tukaj in zdaj, življenjski pomen, smisel Ustvarjanje, izvajanje novega Novo je zanimivo Biti/postati kreativen Večkratno izvajanje kreativnih aktiv- nosti me izpolnjuje, Ustvarjati z ro- KREATIVNOST kami-nogami, z dušo in s telesom, z dodajanjem barve Izražanje skozi aktivnost Izražanje misli, čustev, občutkov, ustvarjanje 745 2 – s t 4 u .– o r 2 u KATEGORIJA – 3. raven POKATEGORIJA – 2.raven POJMI – 1.raven 5 s ize . o tv k a m t r Spremenjeno doživljanje sebe in Spremenjen odnos do soljudi, spre- o ja , iz b n okolice memba negativnih čustev, prilago- e je u o r 2 b ditev do okolice, zmanjšana čustve- 0 s r 1 p a 3 e na napetost , P š žev n UČINKI KREATIVNIH o e p Vrednotenje sebe Vrednotenje svojega dela, vpliv kriti- r a AKTIVNOSTI to o n ke, učinek na dnevne aktivnosti,vpliv r s o l j ov e ž i kritike, učinek na dnevne in prosto- , S n n e p l m časne aktivnosti, izboljšanje dušev- ov r a e i nega zdravja, prepoznavanje čustev n h n i o j a a d Krepitev moči Upanje, kompetenca, samozaveda- g no e nje, pozitivna samopodoba s m ti – ent V kreativnih aktivnostih udeleženci vidijo smisel, aktivnosti izvajajo vsak dan, si postavljajo v aktivnosti cilje, ki jih želijo doseči. Kreativne aktivnosti jim dajo mo- tivacijo in voljo za ostale stvari. Pridobijo veliko spretnosti in v aktivnosti neneh- no napredujejo. Za kreativne aktivnosti prav tako navajajo, da z njihovo pomočjo ohranjajo svojo nekdanjo vlogo in da jim kreativne aktivnosti predstavljajo poklic. Uporabniki se z aktivnostjo poistovetijo in vidijo v aktivnosti pomen. Kreativne aktivnosti doživljajo kot »varen prostor« za možnost spremembe počutja in vede- nja v medsebojnih odnosih in jim pripisujejo velik učinek na dobro počutje. Pred- stavljajo jim prostor za izražanje misli in čustev, tako pri skupinskem kot pri indi- vidualnem izvajanju. Vplivajo na njihovo vrednotenje sebe, nekateri celo navajajo dobesedno dober učinek na duševno zdravje. Pridobitve Izvajanje kreativnih aktivnosti prinaša dobro počutje, kar navajajo kot: dobro se počutim, pozitivno energijo imam do vseh okoli sebe (A72), kaj koli delam, z lesom ali mozaik, mi povzroča dobro počutje (C19), mene večkrat boli želodec, ampak ko sem tam zraven, tega ni (C23), da vidim jaz, da mi je boljše, da lahko lažje govorim, ko se pogovarjam z nekom (D25). V okviru dobrega počutja omenjajo sprostitev, saj uporabniki v intervjuju nava- jajo: Se sprostim! Ob kreativnosti se sprostim, aaa… (A1), Duševno se sprostim (B7), odidem dol bolj sproščena iz delovne terapije (C13), Sprošča me ta delovna terapija, sprostim se (D27). Rezultati kažejo, da so za sodelujoče uporabnike pridobitve tudi notranji mir, ob- čutek osvobojenosti in odprtosti, kar uporabniki v intervjuju navajajo kot: lahko rečem, da me še osvobaja, se počutim nekako osvobojenega, odprtega znotraj, ker jaz sem zaprt (A8) , sem pomirjen,…umirjam se, umirja me, pa tudi da nisem stalno, da nisem slabo razpoložen, da mi to izpodrine (A83), čutim notranji mir (B8). 746 Po Sodelujoči uporabniki navajajo, da pridobijo energijo, s katero lažje premaguje- me jo težave: imaš to pozitivno energijo v sebi, ko vidiš da si en izdelek naredu (A20), n kr neko posebno energijo dobiš, bi lahko rekli da je to nek poseben vir moči, da energi- eati jo za življenje (A21). vnih a Izvajanje kreativnih aktivnosti sodelujočim omogoča ohranjanje, pridobivanje, iz- kti boljšanje spretnosti, sposobnosti in/ali znanja, kar navajajo v intervjujih : ustvar- vno jam iz sebe tisto, kar vem že od prej (A7) , tako izboljšujem svoje spretnosti (A27), sti v ž Med drugim sodelujoči navajajo kot pridobitev spretnosti izvajanja tudi spretnost ivlje kontrole zaznavanja, kot so izboljšana pozornost, koncentracija in budnost: sem nju o bolj pozoren (A84), pa lažje se skoncentriram na določeno stvar, da nisem čisto raz- se tresena (B75), sedaj se lahko boljše čez dan zberem'' (B76). Uporabniki navajajo kot b z m spretnost izvedbe tudi spretnost obvladovanja sebe in okolja, kar navajajo kot: … ot bolje obvladujem okolje, kar prispeva k pozitivnemu ponašanju izven terapije (A101) njo v d Sodelujoči uporabniki govorijo tudi o sposobnosti začeti, izvajati ali dokončati ak- uš tivnost, kar navajajo kot: zame je veliki dosežek da sem začela nekaj delati (B6). Z evn izvajanjem kreativnih aktivnosti uporabniki pridobijo zaposlitev: e zelo me zaposli, m z dejavnost barv me tako močno zaposli, ko razmišljam kaj, da moram napraviti on dra barvo moram not dati (A61). Kreativne aktivnosti uporabnikom dajejo neko vlo- vju go: in mislim, da bo to kar do življenjsko ostal moj poklic (B78), se vidim v tem pok- licu (C23), se mi zdi da imam s tem večjo vlogo v svojem življenju (C24).Vloga posa- meznika je bistvena enota socialnih skupin14. Izvajanje kreativnih aktivnosti krepi uporabnikovo pozitivno samopodobo, kajti sodelujoči navajajo, da jim krepi samozavest: imam tak vtis, da to kar na kerami- ki delam da name vpliva, na samozavest vpliva (A41), pridobim samozavest, potem tudi možnost.. samozavest s tem, da sem finančno bolj neodvisna od drugih nekoliko (B30) , dajo samozavest…vrednost, samopotrjevanje (B60). Doživljanje izkušnje ''flow' Doživljanje izkušnje flow je tretja od kategorij, dobljenih z obširno kvalitativno analizo. Sodelujoči uporabniki navajajo, da se počutijo stopljene z aktivnostjo: ker uklapa se vse, uklapajo se moje misli, moje delo, kreativnost in keramika (A54), čisto sem zatopljena (B73) v glavnem zatopim se v delo in nimam časa razmišljati da sem slabe volje, ni časa razmišljati, tako sme zatopljena v delo, ko štejem križce, da delam črtica do črtice (B71) , se vživim, v pisanje pesmi ali barvanje mozaikov (D23). Uporabniki prav tako navajajo, da imajo kreativne aktivnosti zanje življenjski po- men, vidijo v njih življenjski smisel, višji smisel: smatram kreativne aktivnosti kot zelo pomemben del dneva, brez katerega ne bi mogla živeti, ja (B77), to je nekaj kar 14 Garry Kielhofner, ModelOfHumanOccupation–TheoryandApplication, 3rd. Edition. (UK: Lippincot Wil iams&Wilkins, 2002): 51–62, 44–9, 145–49. 747 2 – s t 4 u .– o r me izpolnjuje, daje smisel mojemu življenju (C23), neki višji smisel mi predstavljajo 2 u 5 s ize . o tv ker sem dobre volje ko jih izvajam (D39). Stanje »flow« je značilno le za okupaci- k a m t r o ja , iz je, kar prav tako potrjuje, da kreativne aktivnosti sodelujočim pomenijo okupaci- b n e je u o r 2 je. Okupacije so ciljno usmerjene, imajo pomen in smisel za izvajalca, vključujejo b 0 s r 1 p a številna opravila in so brez časovnih omejitev15. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Kreativnost o l j ov e ž i , S n n Udeleženci delijo svoje misli o kreativnosti, čeprav za opredeljevanje kreativnosti e p l m ov r a ne uporabijo vedno besede 'kreativnost' in navajajo svoje razumevanje kreativno- e i n h n i o j a sti, kot kreativnost ustvarjanje, izvajanje novega, navajajo tudi, da v izvajanju krea- a d g no e tivnih aktivnosti dosežejo stanje biti kreativen in postati kreativen ter da kreativ- s m ti – en nost razumejo kot ustvarjati z dušo in telesom: ustvarjanje je nekaj novega (A10), t povezujem kreativnost z odnosi (A73), je nekaj novega, to kar pa so mi zdaj dali, to mi dali korak k zanimivosti, k novemu modelu umetnosti, sem spoznal, da me je razsvetlilo v novem sistemu umetnosti, od slikanja pa do keramike in tudi prej kaj sem delal intarzije iz lesa (A82), se lahko konec ustvarjalnosti vidi (A91), ' Pod to be- sedo si predstavljam kaj človek lahko ustvarja, z rokami, lahko tudi z usti tisti ki so brez rok, brez nog, nasploh tudi…v bistvu, telesno in duševno kaj lahko ustvari (B1). Izražanje Kreativne aktivnosti so za udeležence sredstvo za izražanje misli: to da pišem v gla- silu mi pomeni, da lahko nekaj sporočam svetu, (B31), izražajo tudi čustva in občut- ke: pomaga pri tem da dam negativno iz sebe (B26), sem vsakič vesela, ko ga delam… se nekje na mozaiku vidi to moje veselje (C12), jaz se trudim da tisto žalost danem v ploščice…kot da bi prenesla ven iz sebe nanj (C20), »Če hočem naslikati drevo vijo- lično, to naredim, čeprav naj bi bilo zeleno.«(F24), »Skozi proces slikanja najdeš stik s samim seboj in vedno se naučiš nekaj novega o sebi.«(F28) Učinki kreativne aktivnosti Kreativne aktivnosti povzročijo neko spremembo v življenju sodelujočih. Nava- jajo, da se je zaradi izvajanja kreativnih aktivnosti spremenil odnos do soljudi: do širše okolice, okoli sebe sem bolj prijazen, bolj sem dostopen (A2), dela me prijaznega človeka (A45). Udeleženci navajajo, da ima izvajanje kreativnih aktivnosti dober učinek nanje: kreativnost pozitivno vpliva na mene (A50), spremenjeno doživlja- jo sebe in okolico, postanejo prilagodljivi do okolice, ljudi: sem sproščen, pri- lagodljiv za pogovor, prilagodljiv za vse okoli sebe in tudi prikazujem določeno spo- štovanje okoli sebe. Sodelujoči začnejo gojiti spoštovanje do sebe in soljudi: svoje delo in sebe spoštujem (D4). 15 Ana Vojska, Vita Marušič, Aktivnosti v delovni terapiji: 40let izobraževanja delovnih terapevtov Slovenije (Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2004), 50–7. 748 Po Izvajanje kreativnih aktivnosti vpliva na njihovo osebnost ter vrednotenje sebe me in svojega dela: osebnost mi dela s tem, da enostavno pozabim na težave (A90). iz- n kr vajanje kreativnih aktivnosti da neko vrednost samemu sebi (B59). eativ Krepitev moči poteka znotraj sebe : »Zaradi slikanja lahko premikam skale (E ), nih a Slikanje mi daje osebnostno moč. Zdi se mi, da sem zaradi tega zmožna narediti ve- kti liko stvari, ki jih drugače ne bi (F).« Pomemben del krepitve moči je upanje in je vno pomemben del okrevanja: »Upam, da mi ne bo več treba iti v bolnišnico. Da bom sti v ž zmožna še dolgo slikati, ker mi to daje občutek varnosti in upanja, da se bo vse dob- ivl ro izteklo. (E, 68)« jenju ose Sklep b z m Zaradi težav v duševnem zdravju, ki so jih sodelujoči doživljali, sta bili porušena ot njihova identiteta in kompetenca. Intervjuji sodelujočih prikažejo, da izvajanje in njo v d uporaba kreativnih aktivnosti sproži spremembo oziroma adaptacijo, v kateri so- u delujoči osvojijo novo identiteto, pridobijo nove vloge, nek poklic, ki razvije obču- šev tek sposobnosti, nadzora, zadovoljstva in izpolnitve z upoštevanjem lastnih vre- nem z dnot. Prek teh aktivnosti lahko ponovno participirajo v življenje. dra Koncept delati, biti in postati je tisti, ki vpliva na razvoj in spremembo okupacije.V vju življenju posameznika se pojavi nov vzorec mišljenja in čustvovanja in delovanja16. Uporabnik lahko barva sliko (delati) in hkrati razmišlja o tem (biti), kar vodi v ver- balni dialog in nadaljnjo samorefleksijo, kar lahko podpira razvoj uporabnikove- ga občutka za svoje bitje, lastno podobo (postati) in kreirati ideje o tem, kako rav- nati v vsakdanjem življenju v odnosu do drugih ter kako je uporabnik povezan z okoljem. Kreativne aktivnosti se zato pogosto dojemajo kot pomembne, kadar se uporabljajo kot orodje za pripovedi lastne zgodbe o tem, kdo si, ampak tudi, kdo hočeš biti, kot tudi izkušnje s svojim okoljem. To je način, kako doseči smisel v ži- vljenjskih izkušnjah17. Kreativne aktivnosti uporabniki pojmujejo kot odlična zaposlitev, dajejo jim vo- ljo, da vztrajajo in nekaj dosežejo, kar jim poveča samozavest. Kreativne aktivnosti uporabnikom predstavljajo ne le aktivnost, temveč, kot sami pravijo, poklic in jim pripisujejo življenjski pomen. Tako predstavljajo velik potencial za ranljive skupine tudi za tudi v socialnem pod- jetništvu, ki pa je premalo poznan in izkoriščen. 16 Kielhofner, ModelOfHumanOccupation, 296–301. 17 Birgitta, Gunnarsson, Jan-Åke Jansson, in Mona Eklund, »The Tree Theme Method in Psychosocial Occupational Therapy: A Case Study,« Scandinavian Journal of Occupational Therapy 13, no. 4 (2006): 229–40. 749 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Cencič, Majda. Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana: k a m t r o ja , iz Pedagoška fakulteta, 2002. b n e je u o r 2 b Creek 0 s r , Jennifer. »Creative activities.« in Occupational Therapy and Mental He- 1 p a 3 e , P š žev alth, 4th. Editon, ur. Jennifer Creek, Lesley Lougher, 333–42. UK: Churchil n o e p r a Livingstone, 2008. to o n r s o l j ov e ž i Csikszentmihalyi, Mihaly. Flow: the classic work on how to achieve happiness. Lon- , S n n e p l m ov don: Rider, 2002. r a e i n h n i o Csikszentmihalyi, Mihaly. j a Living well: The psychology of everyday life. London: a d g no e Weidenfeld & Nicolson, 1997. s m ti – en Foran, Amanda C. »Learning from experience: shared constructs in virtual reali- t ty and occupational therapy.« International Journal of Therapy and Rehabili- tation 18, no. 7 (2011): 362–9. Gorup-Špenko, Sonja. »Umetniške in kreativne tehnike: Ustvarjalni proces ki vodi v psihofizično zdravje in osebnostno rast.« V Delovna terapija in kvali- teta življenja VIII. letni posvet delovnih terapevtov Slovenije, Bled. Ljubljana: Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, 1998, 81–5. Gunnarsson, Birgitta, Jan-Åke Jansson, in Mona Eklund. »The Tree Theme Method in Psychosocial Occupational Therapy: A Case Study.« Scandinavian Journal of Occupational Therapy 13, no. 4 (2006): 229–40. http://www.pli- vamed.net/aktualno/clanak/3901/ (2010), (16.8.2013). Kielhofner, Garry. Model Of Human Occupation – Theory and Application, 3rd. Edition. UK. Lippincot Williams&Wilkins, 2002. Mesec, Blaž. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998. Rissel, Christopher. »Empowerment: the holy grail of health promotion?.« He- alth promotion international 9, no. 1 (1994): 39–47. Stein, Franklin, in Susan K. Cutler. Psychosocial Occupational Therapy – A Holistic Approach. 2nd. Edition. (Albany: Delmar/Thomson Learning, 2002). Šimunović, Dubravka, in Siniša Štefanac. Ekspresivne tehnike u radnoj terapiji. Vogrinc, Janez. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pe- dagoška fakulteta, 2008. Vojska, Ana, in Vita Marušič. Aktivnosti v delovni terapiji: 40let izobraževanja de- lovnih terapevtov Slovenije. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2004. Warren, Bernie. Using the creative arts in therapy: The power of the arts experience to expand human horizons. London: Brookline Books, 1984. 750 2 – s t 4 u .– o r Turizem za vse 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Tourism for al o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Alenka Plemelj 3 e , P š žev n o e p Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, r a to o n r s Oddelek za delovno terapijo, Slovenija o l j ov e ž i , S n n e p alenka.plemelj@zf.uni-lj.si l m ov r a e i n h n i o j a a d g Povzetek no e s m Dostopnost in enake možnosti za vse se kot smernici v Evropski uniji uveljavljajo tudi na po- ti – en dročju turizma. Slovenija se je kot članice EU obvezala udejanjanja te strategije. Obstoječa pra- t ksa ponudbe turističnih organizacij za osebe z »invalidnostjo« odraža številne pomanjkljivo- sti. Velika nepovezanost različnih organizacij se posebej izraža v ponudbi prilagojenih rekrea- tivnih aktivnosti, (tenis, sedeče smučanje, ribolov…). Rezultati ankete oseb s posebnimi potre- bami potrjujejo rezultate drugih podobnih raziskav. Osebe s posebnimi potrebami redkokdaj koristijo običajno turistično ponudbo za svoje letovanje. Prispevek odpira nove izzive za turi- stično dejavnost. Ključne besede: turizem, osebe s posebnimi potrebami, aktivnosti Abstract The right of accessibility and equal opportunities for all is present in the mainstream policy documents of the European Union, including the areas related to tourism and transport ser- vices. Slovenia as a member of the European Union is responding to the increasing demand for accessible tourism products and services. In spite of its commitment to the pursuit of ‘equal opportunities’, the existing provision of tourist services for people with »disabilities« reflects a number of shortcomings. The lack of joint efforts of different tourist organisations results in only customised recreational activities (tennis, seated ski ng, fishing, etc.). The findings of the present study seem to be consistent with other researches which have found that people with special needs rarely enjoy customised tourist services. The article discusses new chal enges for inclusive tourism industry. Key words: tourism, people with disabilities, activities Uvod Turizem je svetovno zelo hitro rastoča panoga. Adamičeva1 navaja, da je dostop do turizma osnovna človekova potreba. Dostopni turizem ali »turizem za vse« sicer 1 Lucija Adamič, Pripravljenost slovenskih turističnih podjetij za »turizem za vse«, diplomsko delo Ljubljana: Eko- nomska fakulteta Ljubljana, 2009. 751 2 – s t 4 u .– o r še ne premore povsem utemeljene znanstvene in široko sprejete definicije. Darrcy2 2 u 5 s ize . o tv dostopni turizem definira kot proces, ki omogoča ljudem s posebnimi potrebami k a m t r o ja , iz in seniorjem, da funkcionirajo neodvisno, pravično in z dostojanstvom pri uživa- b n e je u o r 2 nju univerzalnih turističnih produktov, storitev in okolij. V Sloveniji je število in- b 0 s r 1 p a validov decembra 2010 ocenjenih na 170.000 posameznikov kar predstavlja 8,29 3 e , P š žev n o e p % celotne populacije (podatek na svetovni ravni je ocenjen na 10%)3. Na primer: r a to o n samo v Nemčiji je 10 milijonov ljudi, ki so mobilno omejeni, njihova želja po leto- r s o l j ov e ž i vanju pa je 60 %. , S n n e p l m ov r a Statistični urad Republike Slovenije4 ugotavlja, da razlike med definicijami inva- e i n h n i o j a lidnosti prikažejo, da je področje težko opredeljeno. Zato uporablja »izraz osebe a d g no e s posebnimi potrebami«, in tako označuje vse osebe, ki potrebujejo dodatno po- s m ti – en moč ali prilagojene oziroma posebne programe. Zaradi povečanja mobilnosti ljudi t s posebnimi potrebami oz. zaradi vedno večjega števila starejše populacije se veča potreba po turistični ponudbi za ljudi s posebnimi potrebami. Turisti s posebnimi potrebami se srečujejo s številnimi težavami na področju pomanjkanja informacij, kar pogosto predstavlja večjo oviranost, kot pomanjkanje dejanskega fizičnega do- stopa do objektov. Darcy5 ugotavlja, da si samo 0, 6 % turistov s posebnimi potre- bami ne želi ali ne čuti sposobnih potovati, pri ostalih 99, 4% pa je želja po potova- njih prisotna. Raziskovalci so si enotni v ugotovitvah, da so gostje s posebnimi po- trebami pogosto deležni slabih storitev na potovanjih ter načeloma nezadovoljni s storitvami klasičnih turističnih agencij. V Sloveniji velik del potreb po turističnih storitvah oseb s posebnimi potrebami pokrivajo njihova društva sama, delno zaradi boljše cenovne dostopnosti, pred- vsem pa zaradi večjega zaupanja oseb s posebnimi potrebami po ustreznem pozna- vanju, dostopnosti in zadovoljevanju potreb teh oseb. Tudi v razgovoru avtorice prispevka dne 26.08. 2013 z Dolores Kores, direktorica zavoda Premiki6, edine spe- cializirane turistične agencije za osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji, opozar- ja, da sta tako povpraševanje kot ponudba teh oseb zelo dobro pokrita prek poseb- nih društev. Tudi sama društva se na njih pri organizaciji turističnega aranžmaja redko obračajo. Mnogo več povpraševanja prejemajo iz tujine in pri tem opozarja- jo na pereč problem, pomanjkanje prilagojenega avtobusa, ki bi lahko izvajal tran- sport gibalno oviranih oseb oziroma uporabnikov invalidskih vozičkov. 2 Simon Darcy, Setting a research agenda for accessible tourism. Gold Coast, Old: Sustainable Tourism 2006. 3 Petronela Vertot, Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi motnjami v Sloveniji (Ljubljana: Statistični urad RS, 2007). 4 Vertot, Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi motnjami v Sloveniji. 5 Simon Darcy, »Inherent complexity: Disability, accessible tourism and accommodation information prefe- rences.« Tourism Management 31, no. 6 (2010): 816–826. 6 Premiki-zavod in turistična agencija za dostopni turizem, 2012, »Dostopni turizem, « http://www.sent.si/in- dex.php?m_id=premiki (19.08.2013). 752 Tu Prilagojene aktivnosti za osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji so še vedno vo- rize dene s strani društev, ki vključujejo te osebe, na primer obnovitvena rehabilitacija m z pri Zvezi paraplegikov Slovenije7, razni počitniški programi, kot je program »Po- a vs čitnice ene za vse«8, ki poteka v Vrtičah in je namenjen otrokom s strani organiza- e cije Sonček. Program vključuje številne aktivnosti od jahanja, do plezanja do ak- tivnosti s prilagojenimi oblikami kmečkega turizma. Zanimiv in nadvse provoka- tiven je bil projekt Tjaše Perović »Tematska pot za slepe in slabovidne po Maribo- ru«9, kjer je poskušala Maribor prek tipa približati skupini slabovidnih oseb. Vo- denje se je začelo na trgu generala Maistra z otipom fontane in Maistrovega spo- menika, nadaljevalo s poslušanjem zvokov prek stetoskopa in prebujanja čutov in vonjav v zeliščarni. Želela je, da bi projekt postal redni del turistične ponudbe, ven- dar ni prejela podpore institucij10 . V Sloveniji se je in se odvija kar nekaj projektov z usmeritvijo »dostopnosi za vse«. Znan je projekt Turag4all11, turistična agencije s posebnimi potrebami, ki je potekal s pomočjo financiranja Evropskega socialnega sklada od l. 2009 do l. 2011. Glavni cilji projekta so bili: zasnovati novo delovno enoto, ki bo zagotovi- la večjo prepoznavnost in dostopno turistično ponudbo, 10 predstavnikov ran- ljivih skupin usposobiti za delo v turizmu in izvajanje specifične turistične de- javnosti. Tako se na Koroškem (tako na avstrijski kot na slovenski strani) odvija projekt: »dru- gačnost je normalna«12 Projekt se je predlagal in začel ravno iz razloga, da se predstavi- jo naravne lepote obeh regij in poveča njihovo dostopnost v okviru turizma brez ovir. Dve leti trajajoči pilotni projekt si je za nalogo zadal opozoriti zainteresirana turi- stična podjetja, podjetnike in celotno regionalno gospodarstvo na ciljno skupino oseb s posebnimi potrebami. Projekt ima za cilj ustvariti možnost nastanitev brez ovir, skupno turistično karto brez ovir, razviti prilagojene in novo nastale turistič- ne objekte, ponuditi prilagojene oblike dopustovanja s športnimi, izobraževalni- mi, kulturnimi in drugimi aktivnostmi različnim skupinam: slepim, gluhim, gi- balno oviranim, osebam z motnjo v duševnem razvoj. 7 http://www.zveza-paraplegikov.si/Sociala/Obnovitvena_rehabilitacija/ (10.08. 2013). 8 http://www.kungota.si/dokument.aspx?id=918 (20.08.2013). 9 Tjaša Perović, Turistično vodenje za osebe s posebnimi potrebami: tematska pot po Mariboru za slepe in sla- bovidne otroke: diplomsko delo (Maribor: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2010). 10 http://www.delo.si/druzba/inovativno/nedelova-soncnica-29-turisticno-vodenje-zasnovano-z-mislijo-na- -slepe-in-slabovidne.htm (23.12.2013). 11 Turag4al potovalna-agencija-za-gibalno-omejene-osebe (2009–2011). http://www.turizem-institut.si/tura- g4al -potovalna-agencija-za-gibalno-omejene-osebe.html (02.08.2013). 12 Anders-ist-normal drugačnost je normalna. http://www.anders-ist-normal.eu/) (25.08.2013). 753 2 – s t 4 u .– o r Poznamo vrsto prilagojenih aktivnosti, ki jih v svoji turistični ponudbi nudi tu- 2 u 5 s ize . o tv ristično informativni center Ljubljana13: možnost uporabe vzpenjače za dostop na k a m t r o ja , iz grad, vožnja z ladjico po Ljubljani, kavalir, vozilo za pomoč gibalno oviranim ose- b n e je u o r 2 b bam, dostopen javni mestni promet (vir: osebna poizvedba). 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Osebe z oviranostjo same dokazujejo potrebe in možnosti po vključevanju v ak- n o e p r a tivnosti na področju turizma. Prilagojeni avtodomi za osebe z gibalno ovira- to o n r s o l j ov e nostjo omogočajo priljubljen način potovanja in bivanja. Navdušujejo s prilago- ž i , S n n e p jeno dvižno ploščadjo, urejenimi sanitarijami in kopalnico14. Poleg tega najdemo l m ov r a e i posamezne primere prilagoditve vozil v lastni režiji oseb z oviranostjo z vgrajeno n h n i o j a a d g dvižno ploščadjo in prilagojeno kopalnico15. no e s m ti – en Prilagojen čoln v izvedbi Zdravka Lakića16, osebe s tetraplegijo, za osebo na inva- t lidskem vozičku omogoča prek dvižne ploščadi neoviran dostop, udobno bivanje (prilagojena spalnica, kopalnica in sanitarni del) in samostojno upravljanje oziro- ma krmarjenje. Jahta je v osnovi namenjena najemu za najem družine ali zaključ- ne družbe in njihovemu potovanju. (vir: osebna poizvedba). Osebe z oviranastjo izvajajo številne rekreativne aktivnosti, ki so del običajne tu- ristične ponudbe, na prilagojen način. Žal so informacije kakor tudi možnosti iz- vedbe največkrat domena posameznih društev in jih izjemoma najdemo kot del običajne turistične ponudbe. Zelo priljubljen je ribolov, tako za gibalno ovirane osebe, ki predstavlja specifičen način doživljanje narave, vendar je omejen zaradi težje dostopnosti terena za invalidske vozičke bolj na stoječe vode:jezera, bajerje. Sedeče smučanje17 kakor tudi smučanje za slepe počasi postaja prepoznano tudi na naših smučiščih in ga lahko zasledimo na posameznih smučiščih kot del celostne smučarske ponudbe (Krvavec, Cerkno, Rogla, Kranjska gora, Golte). Seveda je za- radi visokih stroškov opreme in dostopa do ustrezno opremljenih smučišč ta šport omogočen še vedno le manjšemu številu oseb. Sedeči sam ali z minimalno pomoč- jo lahko uporablja sedežnico in vlečne naprave smučišča18. Slepi ali slabovidni smučar ima pri izvajanju smučanja še več oviranosti, saj ga pred- vsem ovira gneča na smučišču19. To praktično pomeni, da so idealni dnevi smuča- nja za slepe in slabovidne med tednom, ko je na terenu bolj mirno. Poleg tega za po- 13 Turistično informacijski center Ljubljana, http://www.slovenia.info/si/Kraji/Lokalne-informacije-LJU- BLJANA.htm?_ctg_kraji=2609&lng=1 (23.08.2013). 14 http://www.sipras.si/slo/avtodom_boteo.asp (10.07.2013). 15 http://www.zveza-paraplegikov.si/Revija_Paraplegik/april (18.07.2013). 16 http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=InrvwcYbpag (24.08.2013). 17 alpsko smučanje, http://www.zveza-paraplegikov.si/sport/Panoge/2006010512441430/ (20.07. 2013). 18 Nika Šuc, Smučanje invalidov sedečega tipa, diplomsko delo (Ljubljana: Fakulteta za šport, 2011). 19 Rajko Vute, Izziv drugačnosti v športu, posebne potrebe (Ljubljana: Debora, Tone Tomšič, 1999). 754 Tu pularizacijo smučanja med slepimi primanjkuje tudi učiteljev oziroma usposoblje- rize nih vodnikov, tako, da si slepi sami največkrat pomagajo z dobro poznano osebo, m z ki ji lahko zaupajo in se ob njej počutijo varne20. K večji dostopnosti smučanja pa je a vs vendarle pripomogel odziv nekaterih smučišč na pobudo ZSS s ponudbo smučar- e ske vozovnice zastonj in 50 % za spremljevalca21. Slika 1: Sedeče smučanje /osebni arhiv avtorice/ Udobno po svetu22 je primer podjetja, ki se ukvarja s prilagojenimi oblikami rekre- ativnih aktivnosti, predvsem sedečega smučanja in kolesarjenja. Organizira tabo- re, sodeluje z invalidskimi organizacijami in ponuja vrsto informacij o teh aktiv- nostih. Prvi dokumentirani primerki ležečih koles pa segajo celo v leto 1893. Roč- na kolesa so precej mlajša, ampak se zaradi uvrstitve med paraolimpijske športne discipline, dosti hitreje razvijajo. Prvotni nastanek ročnega kolesa sicer ni pove- zan z invalidi, ampak so jih ti vzeli za svoje, saj jim omogoča izredno svobodo giba- nja. Je pa ročno kolo lahko odličen vadbeni pripomoček tudi za hodeče. Poleg tega poznamo še sistem s pomočjo senzorja preko elektrod, stimulira ustrezne mišice v nogah in tako omogoča enakomerno vrtenje pedal. Osebe s poškodbo hrbtenjače uporabijo svoje noge in si pomagajo pri poganjanju kolesa. 20 Meta Lavrič, Učenje smučanja slepih in slabovidnih, diplomsko delo Ljubljana: Fakulteta za šport, 2012). 21 http://www.zveza-slepih.si/ (23. 08. 2013). 22 »Sedeče kolesarjenje« http://www.udobnoposvetu.si/ (16.08.2013). 755 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Sedeče kolesarjenje (osebni arhiv avtorice) Slika 3: Sedeče smučanje na vodi v Punatu na Krku (osebni arhiv avtorice) 756 Tu Zelo dober primer podjetja predstavlja »wakeboard« na otoku Krku v Punatu na rize Hrvaškem23. Vodstvo podjetje se je na pobudo oseb, uporabnikov invalidskih vo- m z zičkov iz Španije, odprto odzvalo iskanju novih možnosti vodnega smučanja za a vs osebe z gibalno oviranostjo. V celoti so uredili dostopnost turistično-gostinskega e objekta, toaletnih prostorov in tekom razvoja dejavnosti omogočili celo možnost izposoje pripomočka za sedeče vodno smučanje. Pripravljenost in odziv sta ob so- delovanju podjetja z invalidskimi organizacijami zares vzoren primer dobre pra- kse, kako neko priljubljeno rekreativno športno aktivnost, ki je pomemben del tu- ristične ponudbe, ponujati in popularizirati pod geslom enake možnosti za vse. Pri tem je seveda potrebno poudariti, da vsaka aktivnost, še toliko bolj rekreativna, ponuja nove priložnosti za socialno življenje posameznika in dviguje kvaliteto življe- nja Metoda dela V kvantitativni obliki raziskave, ki je potekala avgusta 2013 je bila za zbiranje po- datkov uporabljena krajša anketa. Vključitveni kriterij za sodelujoče v raziskavi je bil prisotnost okvare, ki povzroča trajno oviranost. Ankete so bile poslane izbra- nim organizacijam, ki združujejo osebe z oviranastjo (npr. društva paraplegikov, slepih in slabovidnih). Vsem prostovoljno sodelujočim je bila zagotovljena zaup- nost. Rezultati in razprava Vrnjenih je bilo 40 anket. Med njimi ima 32 oseb prisotno gibalno oviranost, 6 oseb je slepih oziroma slabovidnih, 1 oseba pa ima prisotno kognitivno oviranost. V prvih treh vprašanjih nas je zanimalo kakšne vrste ponudbe se osebe z ovira- nostjo izbirajo: – za načrtovanju letovanja oziroma preživljanju letnih počitnic (vprašanje 1), – za obisk turističnega kraja in njegovih morebitnih arhitektonskih ovira- nostih (vprašanje 2), – za načrtovanje izvedbe ponujenih turističnih aktivnosti na prilagojen na- čin (vprašanje 3). Udeleženci so odgovor izbirali med ponujenimi možnostmi: 1; turistična organi- zacija, 2; invalidsko društvo v katerega so vključeni, 3; osebni stiki in znanci, 4; drugo: 23 Cable Krk »Wakeboard Cable Krk, a place to visit! « www.wakeboarder.hr/?lang=sl (14.08.2013). 757 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 4: Prikaz najpogosteje izbranih ponudnikov za organizacijo letovanja, obiska kraja ali izvedbe priljubljene aktivnosti na prilagojen način Slika 5: Najpogostejše ovire, s katerimi se anketirani srečujejo Rezultati kažejo, da se osebe pri vseh treh aktivnostih največkrat poslužujejo oseb- nih stikov, najmanjkrat pa turističnih organizacij. Za možnost letovanja 11 oseb izbira ponudbo društva. Med drugimi možnostmi največkrat navajajo uporabo spleta. 758 Tu Zanimivo je, da kar 35 oseb od vseh (N=40) sodelujočih meni, da je v slovenskem rize prostoru specializirana turistična agencije potrebna in da bi koristili njihove sto- m z ritve. a vse Komunikacijske ovire, oziroma pomanjkanje informacij predstavlja sodelujočim pri izvajanju aktivnosti s področja turizma največjo oviro, za njimi pa so najpogo- stejše arhitektonske ovire, kar prikazuje slika 5. Slika 6: Prikaz ocene zadovoljstva s storitvijo turistične agencije za osebe s posebnimi potrebami Slika 6 nam prikazuje oceno zadovoljstva z izvedbo storitve turistične organizaci- je. Zanimivo je, da kar 16 oseb od 40 sodelujočih še ni koristilo ponudbo običaj- nih turističnih organizacij. Rezultati v raziskavi Valentine Šardi24 so zelo podobni rezultatom izvedene ra- ziskave. Anketirala je 29 društev, ki združujejo različne skupine oseb s posebnimi potrebami. Tudi tam je kar 23 društev izjavilo, da želijo imeti specialno turistič- no agencijo, čeprav izlete za svoje člane največkrat organizirajo v lastni režiji. Za- dovoljstvo z izvedbo storitev turistične agencije, kadar so se odločili za njo, pa je prav tako visoka. Praksa zavoda Premiki25, obstoječe specialne turistične agenci- 24 Valentina Šardi, Inovacija v turizmu: turistična agencija za osebe s posebnimi potrebami, magistrsko delo Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, 2013. 25 Premiki-zavod in turistična agencija za dostopni turizem. »Dostopni turizem,« (2012) http://www.sent.si/in- dex.php?m_id=premiki (19.08.2013). 759 2 – s t 4 u .– o r je, pa odraža izredno nizko povpraševanje oseb s posebnimi potrebami po njihovi 2 u 5 s ize . o tv ponudbi, saj njihovo ponudbo večinoma koristijo le tuji uporabniki (vir: osebni k a m t r o ja , iz razgovor avtorice). b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Zaključek , P š žev n o e p r a Pobudniki in nosilci prepoznavnosti in možnega vključevanja v različne oblike tu- to o n r s rizma so še vedno večinoma osebe s posebnimi potrebami same ali njihova invalid- o l j ov e ž i , S n n ska društva. Miselnost zaposlenih oseb v turizmu je v osnovi oreintirana še vedno e p l m ov r a na zdrave, tako da so prilagojene aktivnosti redka izjema. e i n h n i o j a a d g n Rezultati anketiranih so skladni z rezultati drugih tujih ali domačih raziskav na o e s m t področju turizma oseb s posebnimi potrebami. Oviranost ne pomeni zmanjšanja i – ent potrebe po turističnih aktivnostih, zahteva pa ustrezno prilagojene možnosti. Te počasi postajajo prepoznane tudi v slovenskem prostoru, še zdaleč pa niso del vsak- danje turistične ponudbe. Osebe s posebnimi potrebami imajo drugačne možnos- ti za vključevanje v aktivnosti na področju turizma kot zdravi. Literatura Alpsko smučanje. http://www.zveza-paraplegikov.si/sport/Pano- ge/2006 010512441430/ (20.07. 2013). Anders-ist-normal – Drugačnost je normalna. http://www.anders-ist-normal.eu/ (25.08.2013). Adamič Lucija. Pripravljenost slovenskih turističnih podjetij za »turizem za vse«, di- plomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Ljubljana, 2009. Cable, Krk, »Wakeboard Cable Krk, a place to visit! « www.wakeboarder.hr/?lan- g=sl (14.08.2013). Darcy, Simon . Setting a research agenda for accessble tourism. Gold Coast, Old: Sustainable Tourism, 2006. Darcy, Simon. »Inherent complexity: Disability, accessible tourism and accom- modation information preferences. « Tourism Management 31, no. 6 (2010): 816–826. http://www.delo.si/druzba/inovativno/nedelova-soncnica-29-turisticno-vodenje- zasnovano-z-mislijo-na-slepe-in-slabovidne.htm http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=InrvwcYbpag Kores, Dolores: Invalidom prijazno…Turizem? Da, tudi zame. Ljubljana Šent: Slovensko združenje za duševno zdravje, 2006: 8–99. 760 Tu Lavrič, Meta. Učenje smučanja slepih in slabovidnih, diplomsko delo. Ljubljana: rize Fakulteta za šport, 2012. m z a v Perović, Tjaša. Turistično vodenje za osebe s posebnimi potrebami: tematska pot po Ma- se riboru za slepe in slabovidne otroke, diplomsko delo. Maribor: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, Maribor, 2010. Premiki – Zavod za svetovanje promocijo in razvoj dostopnega turizma. Turistič- na organizacija za dostopni turizem. Ljubljana, 2010. Premiki – Zavod in turistična agencija za dostopni turizem. »Dostopni turi- zem,« 2012, http://www.sent.si/index.php?m_id=premiki (19.08.2013). »Sedeče kolesarjenje« http://www.udobnoposvetu.si/ (16.08.2013). http://www.sipras. si/slo/avtodom_boteo.asp (10.07.2013). Šuc, Nika. Smučanje invalidov sedečega tipa, diplomsko delo. Ljubljana: Fakulte- ta za šport, 2011. Vertot, Petronela. Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi motnjami v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad RS, 2007. Vute, Rajko. Izziv drugačnosti v športu, posebne potrebe. Ljubljana: Debora, Tone Tomšič, 1999. Turag4all potovalna-agencija-za-gibalno-omejene-osebe (2009-2011). http://www.turizem-institut.si/turag4all-potovalna-agencija-za-gibalno-omejene-osebe.html (02.08.2013) Turistično informacijski center Ljubljana, http://www.slovenia.info/si/Kraji/Lo- kalne-informacije-Ljubljana.htm?_ctg_kraji=2609&lng=1(23.08.2013). http://www.zveza-paraplegikov.si/Revija_Paraplegik/april (18.07.2013). http://www.zveza-slepih.si/ (23. 08. 2013). 761 2 – s t 4 u .– o r Vzpostavitev sistema podeljevanja znaka 2 u 5 s ize . o tv k a m kakovosti tržne znamke Okusi Rogle t r o ja , iz b n e je u o r 2 za produkte destinacije Rogla-Pohorje b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Establishment of a brand Okusi Rogle quality o e p r a to o n r s labeling scheme system for destination o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Rogla-Pohorje products r a e i n h n i o j a a d g n Mojca Polak o e s m ti – en Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija t Mojca.polak@vsgt-mb.si Tanja Lešnik Štuhec ProVITAL d.o.o., Slovenija info@provital.si Povzetek Vzpostavitev in upravljanje tržne znamke Okusi Rogle za kakovostno kulinarično ponudbo destinacije Rogla-Pohorje zahteva preudarno ocenjevanje ponudbe in podeljevanje znaka ka- kovosti za kulinarične produkte z znakom kakovosti Okusi Rogle. Strokovno usposobljena neodvisna komisija za podelitev znaka kakovosti si prizadeva za prepoznavanje najvišje kakovo- sti kulinarične ponudbe v destinaciji. Sama podelitev znaka kakovosti ni dovolj. V nadaljevanju je nujno vzpostaviti pomoč pri razvoju produktov, povezovanju ponudnikov v dobaviteljske ve- rige za zagotavljanje kritične mase produktov ter trženju celovite ponudbe Okusi Rogle. Cilj bo dosežen, ko bo destinacija Rogla-Pohorje sistematično in učinkovito zadovoljevala pričako- vanja raznolikih deležnikov s kratkimi lokalnimi oskrbnimi verigami. Ključne besede: tržna znamka, pridelki / izdelki / storitve / kulinarične prireditve, destinacija Rogla-Pohorje, trajnostni razvoj Summary Establishment and management of the brand Okusi Rogle, for quality culinary destinations Rogla-Pohorje, requires prudent tender evaluation and awarding for quality culinary prod- ucts with a quality mark Okusi Rogle. The highest quality culinary offerings in the destination are awarded by qualified independent commission. Quality award itself is not enough. To pro- ceed, it is crucial to assist in the development of products and networking providers in the sup- ply chain, to ensure a critical mass of products and market them as Okusi Rogle. The objective 763 2 – s t 4 u .– o r will be achieved when the destination Rogla-Pohorje systematical y and effectively satisfies the 2 u 5 s ize . o tv expectations of diverse stakeholders with short local supply chains. k a m t r o ja , iz b n Key words: brand, crop / product / services / culinary events, Rogla-Pohorje destination, e je u o r 2 b sustainable development 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Uvod to o n r s o l j ov e Prizadevanja za kakovostna kulinarična doživetja destinacije Rogla-Pohorje so ž i , S n n e p pripeljala do oblikovanja tržne znamke Okusi Rogle in sistema podeljevanja zna- l m ov r a e i ka kakovosti Okusi Rogle. Pridelovalci pridelkov, proizvajalci prehranskih in ro- n h n i o j a a d g kodelskih izdelkov, ponudniki gostinskih storitev – jedi in pijače ter organiza- no e s m torji kulinaričnih prireditev, lahko produkte, ki izhajajo iz območja destinacije ti – en Rogla-Pohorje, prijavijo v proces ocenjevanja za pridobitev znaka kakovosti Oku- t si Rogle. Tako raste kakovost celovite turistične in s turizmom povezane ponud- be štirih občin destinacije Rogla-Pohorje in se vzpostavlja celovita mreža krat- kih oskrbnih verig, ki predstavlja primerjalno prednost destinacije Rogla-Pohorje pred drugimi konkurenčnimi trajnostnimi destinacijami v Alpah. Sistem podeljevanja znaka kakovosti Okusi Rogle je nastal v sklopu projekta »Ra- zvoj blagovne znamke Okusi Rogle«1 in se celovito vključuje v študijo Vizija Po- horje 20302 ter nadgrajuje elaborat Akcijski načrt za oblikovanje kakovostnih pro- duktov in turističnih storitev s pohorskih planj3. Vrednotenje kakovosti kulinarične ponudbe podeželskih destinacij v Alpah Vino in hrana sta postala pomembna odločitvena dejavnika pri izboru počitni- ških turističnih destinacij in ena največjih atrakcij številnih destinacij po svetu. Novelli4 uvršča gastronomski turizem med pomembnejše turistične niše. Turizem hrane (vino uvršata pod hrano) sta definirala Hall in Mitchell5 in navedla, kot od- ločilni dejavnik za potovanje v destinacijo obisk primarnih in sekundarnih ponu- dnikov hrane in pijače, kulinaričnih in vinskih festivalov, restavracij in specifičnih lokacij, ki omogočajo doživetja proizvodnje, prodaje (tržnice) in degustiranja av- 1 LAS Od Pohorja do Bohorja, naziv projekta »Razvoj blagovne znamke Okusi Rogle« (Zreče: Unior d.d., 2011). 2 Tanja Lešnik Štuhec, »Vizija trajnostnega razvoja 'zelene' ponudbe (narava in kulturna dediščina TO Pohorje 2030«, Projekt NATREG, ZRSVN (junij, 2011): 138. http://www.zrsvn.si/dokumenti/54/2/2011/VIZIJA_TRR_Pohorja_2_7_2011TLS_2456.pdf (21. 7. 2013). 3 Tanja Lešnik Štuhec, »Akcijski načrt za oblikovanje kakovostnih produktov in turističnih storitev s pohorskih planj«, Projekt ALPA. Ljubljana: ZRSVN, 2013. 4 Marina Novel i, Niche Tourism, Contemporary issues, trends and cases (Amsterdam: ELSEVIER, 2005), 74–88. 5 Michael C. Hall in Richard Mitchel , »Gastronomic tourism,« V Niche Tourism, Contemporary issues, trends and cases, ur. Marina Novel i (Amsterdam: ELSEVIER, 2005): 74. 764 Vz tentičnih jedi in pijač regije. Hall and Mitchell6 navajata številne prednosti ome- pos njene zvrsti turizma za proizvajalce hrane in pijače, ki prodajajo neposredno kup- tavi cem, in sicer: (i) vzpostavi se odnos proizvajalcev s potrošniki (spoznavanje z ozad- tev s jem pridelave in proizvodnje ter možnosti za promocijo od 'ust do ust'), (ii) z di- iste rektno prodajo se poveča prihodek, saj ni vmesnih posrednikov; (iii) poveča se po- ma p trošnja in prodaja izdelka, (iv) gradi se prepoznavnost znamke in lojalnost potro- od šnikov; (v) z lokalnimi prodajnimi mesti se omogoči prodaja tudi tistim, ki nima- elje jo možnosti sprejeti potrošnikov na lastnem dvorišču; (vi) direktno trženje pro- van duktov in pridobivanje povratnih informacij od potrošnikov vpliva na lažje pre- ja zn poznavanje nadgradnje raznolikosti ponudbe in nadaljnjo ciljno komuniciranje s aka k potrošniki (gradnja baze potrošnikov); (vii) izobraževalne priložnosti – obisko- ak valci spoznavajo in začnejo ceniti posebne vrste hrane in pijače, kar lahko pripelje ovo do večje potrošnje le-teh. S kratkimi oskrbnimi verigami je tudi manjši vpliv tu- sti t rizma na okolje. ržne z Podeželske destinacije s svojo neokrnjeno naravo, avtohtonimi pridelki in izdel- na ki, kulinaričnimi posebnostmi in prireditvami ter domačini, ki jih znajo predsta- mke O viti z veliko lokalno dodane vrednosti, predstavljajo največje bisere Alp. »Okre- k pitev regionalnega razvojnega delovanja, ki si prizadeva okrepiti sodelovanje med usi R kmetijstvom, gozdarstvom, obrtjo in turizmom ter drugimi deležniki v gospodar- og stvu« je eden izmed ukrepov za regionalni razvoj Deklaracije Prebivalstvo in kul- le z tura, Alpske konvencije7. a pro Oplemenitenje kulinarične ponudbe podeželja s prepoznano tržno znamko (de- duk stinacijsko in kolektivno), ki stoji na trdnih temeljih vrednotenja kakovosti (she- te d me podeljevanja znaka kakovosti), stremi k nenehnemu inoviranju in kreativnemu esti preseganju tradicionalnih receptur lokalnih / regionalnih jedi z lokalno / regio- nac nalno pridelanimi in predelanimi živili in s tem k oblikovanju lokalno / regional- ije R no dodane vrednosti destinacije. Mnoge med njimi so spodbudile odlične kulina- ogl rične dogodke in prireditve, ki imajo tudi večletno tradicijo. a-Poh Obiskovalci, še predvsem ekoturisti si vedno bolj želijo počasnega in poglobljene- orj ga odkrivanja destinacij8 in potrjevanja filozofije 'sem to kar jem'. Podeželske de- e stinacije se ponudbe sofisticiranega odkrivanja kulinaričnih korenin zelo temelji- to in večplastno lotevajo. 6 Hall in Mitchel , »Gastronomic tourism,« 76–77. 7 Alpska konvencija, Alpski signali 1, 2. izdaja, Priročnik (Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2010), 174. 8 Tanja Lešnik Štuhec, »Akcijski načrt za oblikovanje kakovostnih produktov in turističnih storitev s pohorskih planj«, Projekt ALPA. Ljubljana: ZRSVN, 2013. 765 2 – s t 4 u .– o r Pristopi zagotavljanja kakovosti avtohtone kulinarične 2 u 5 s ize . o tv ponudbe zelenih destinacij k a m t r o ja , iz b n Cilj Alpske konvencije v Protokolu Turizem9 je: »prispevati k trajnostnemu razvo- e je u o r 2 b ju alpskega prostora s turizmom, ki je sprejemljiv za okolje, in s posebnimi ukrepi 0 s r 1 p a 3 e in priporočili, ki upoštevajo interese tamkajšnjega prebivalstva in turistov«. , P š žev n o e p r a t Alpska konvencija v Deklaraciji Prebivalstvo in kultura pod ukrepi gospodarske- o o n r s o l j ov e ga prostora navaja ukrepe za področje »Verige dodane vrednosti«10, in sicer: (i) ž i , S n n e p l m Oblikovanje in uveljavljanje regionalnih znakov, standardov kakovosti in sistemov ov r a e i označevanja kakovosti izdelkov in storitev, ki so značilni za območje Alp; (ii) Pod- n h n i o j a a d g pora trženju lokalnih in regionalnih izdelkov; (iii) Spodbujanje oblik nadaljnjega no e s m t izobraževanja na tem področju. i – ent Označevanje lokalnih proizvodov omogoča spoznavanje izvora proizvodov. Kme- tijstvo znotraj območja Alp proizvaja številne edinstvene, pristne, zdrave in viso- kokakovostne proizvode, tako jih lahko prepoznamo kot takšne tudi prek primer- nega označevanja.11 Primeri prakse regionalnih znakov in sistemov označevanja kakovosti izdelkov in storitev so predstavljeni v nadaljevanju. Konzorcij rdečega petelina (Južna Tirolska, Italija) je za kmetije s turistično po- nudbo na Južnem Tirolskem ustanovila Južnotirolska kmečka zveza. Z znam- ko »Rdeči petelin« poskuša z uspešnim usklajevanjem kmetijstva in turizma za- gotoviti, da se bo kmečko življenje nadaljevalo na trajnostni način. Tradicional- no kmečko življenje, ki ponuja kmečke izdelke, avtentično vzdušje, gostoljubje in zbližuje človeka z naravo, je resnično prijetna počitniška izkušnja, ki ustvarja do- dan prihodek neposredno za lokalne kmete. Strogi kriteriji in redni nadzor »Rde- čega petelina« zagotavljata najvišjo kakovost za goste ter nadaljnje preživetje in ra- zvoj ruralne kulture Južne Tirolske tudi za prihodnje generacije.12 V kampanji »Kakšnega okusa so gore«, ki se izvaja v Avstriji, Italiji in Nemčiji, tre- nutno sodeluje 88 planinskih koč, ki so opremljene z ovalnim znakom krave. Cilj kampanje je ohraniti kulturno krajino, ki so jo oblikovali gorski kmetje, spodbuja- ti regionalno gospodarstvo in odgovorno rabo virov in energije (npr. kratke razda- lje). Skrbniki koč se zavezujejo, da bodo leto dni gostom nudili vsaj eno mesno jed, 9 Alpska konvencija, Alpski signali 1, 2. izdaja, Priročnik (Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2010), 114 10 Alpska konvencija, Alpski signali 1, 2. izdaja, Priročnik (Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2010), 174. 11 Alpska konvencija, Alpski signali – posebna izdaja 4, Trajnostni Turizem v Alpah, Poročilo o stanju Alp, (Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2013), 124. 12 Alpska konvencija, Alpski signali – posebna izdaja 4, Trajnostni Turizem v Alpah, Poročilo o stanju Alp, (Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2013), 79–80. 766 Vz eno vegetarijansko jed, eno nealkoholno ter eno alkoholno pijačo lokalnega ali re- pos gionalnega izvora oz. proizvodnje. Vso hrano, v okviru te kampanje, v koči nepos- tavi redno pripravi njen lastnik, pri čemer je zaželen čim večji delež organske hrane. V tev s kočah ob hrani prodajajo tudi druge izdelke z gorskih kmetij.13 istem V Avstriji je trenutno 48 naravnih parkov povezanih v Zvezo naravnih parkov Av- a p strije, ki so prepoznani pod skupno znamko Österreichische Naturparke. Iz nje ode je izpeljana blagovna znamka » Österreichische Naturpark-Spezialitäten«. Speci- ljev alitete iz NP izpolnjujejo dva bistvena pogoja: (i) pridelane oz. predelane so v NP anja z (sedež podjetja v NP, osnovne sestavine izvirajo iz občin v NP); in (ii) prispevajo na k ohranjanju kulturne krajine NP. Dodatna pogoja, ki ju morajo izpolnjevati spe- ka k cialitete iz NP: (iii) specialitete iz NP so odlične kakovosti; njihovi proizvajalci so akovo udeleženci katerega od programov Gütesiegel ali člani Bio združenja; in (iv) proi- s zvajalci specialitet iz NP se zavedajo pomena ciljev in nalog NP in se identificira- ti tr jo z njimi. Veliko težo ima prispevek uporabnikov znamke k varstvu krajine in na- žne z rave.14 nam Park narave New Forest iz Velike Britanije je razvil tržno znamko New Forest, ki ke O jo je nadgradila blagovna znamka »New Forest Produce« za pridelke in izdelke iz ku parka. Shema nagrad, ki jih podeljuje uprava parka, je bila oblikovana zato, da bi: si R (i) omogočila razlikovanje podjetij, ki delujejo v parku – prepoznavnost znamke ogl pod katero prodajajo izdelke in storitve iz parka; (ii) pomagala kupcem prepozna- e za p vati kakovostne izdelke in storitve iz parka; (iii) spodbujala ljudi, da kupujejo lo- ro kalno in znižujejo okoljski vpliv zaradi dolgih poti – transporta živil; (iv) pomaga- duk la ohraniti lokalno gospodarstvo v parku s podpiranjem lokalnih podjetij in s tem te d večjo zaposljivostjo. Znak kakovosti se podeli za kulinarične pridelke ter kulina- esti rične in rokodelske izdelke iz parka. Izdelek lahko pridobi znak kakovosti New nac Forest Marque®: (i) če je vsaj 25 % le-tega pridelanega oz. predelanega v NP New ije R Forest in (ii) če je bil izdelan po strogih standardih določene stroke (npr. za meso ogl ipd.).15 a-Pohorj Metodologija raziskave e S proučitvijo strokovne literature in primerov praks podeljevanja znaka kakovosti lokalnim / regionalnim pridelkom / izdelkom / storitvam / prireditvam smo ob- likovali sistem podeljevanja znaka kakovosti tržne znamke Okusi Rogle. Le-ta sledi 13 Alpska konvencija, Alpski signali – posebna izdaja 4, Trajnostni Turizem v Alpah, Poročilo o stanju Alp, (Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2013), 79–80. 14 Naturpark Spezialitäten, Österreichische Naturparke, (2013): http://www.naturparke.at/de/Naturpark_ Spezialitaeten (21. 7. 2013). 15 Newforest Marque, Newforest produce (2013), http://www.newforestproduce.co.uk (22. 7. 2013). 767 2 – s t 4 u .– o r študiji Vizija Pohorje 2030 16, ki je bila oblikovana v sklopu projekta NATREG in 2 u 5 s ize . o tv nastaja vzporedno z elaboratom Akcijski načrti za kakovostne izdelke in turistične k a m t r o ja , iz storitve s pohorskih planj in travišč, ki nastaja v sklopu projekta ALPA17. Le-ta med b n e je u o r 2 drugim vključuje tudi Akcijski načrt za jedi z znakom kakovosti »Okusi S Pohor- b 0 s r 1 p a ja«, katerih podznak predstavljajo »Okusi Rogle«. Na srečanjih z deležniki (janu- 3 e , P š žev n o e p ar do julij 2013) smo skupaj prepoznali ponudbo in ponudnike ter povpraševanje r a to o n po pridelkih / izdelkih / storitvah – jedeh in pijačah / prireditvah in sestavili na- r s o l j ov e ž i bor vrst produktov primernih za ocenjevanje kakovosti za pridobitev znaka tržne , S n n e p l m ov znamke Okusi Rogle. r a e i n h n i o j a V projektu Okusi Rogle je bila oblikovana kulinarična piramida jedi iz destinaci- a d g no e je Rogla-Pohorje 18, ki velja kot izhodišče za nabor jedi primernih za ocenjevanje ka- s m ti – en kovosti. t Komisija za ocenjevanje kakovosti je oblikovala vsebine osnovnega pravilnika za podeljevanje znaka kakovosti Okusi Rogle ter specialnih pravilnikov vrst produktov, ki jih bodo imetniki prijavili v ocenjevanje. Oblikovani so bili tudi dokumenti, ki bodo dokazovali izpeljane postopke. Vse dokumente je potrdila Kulinarična sku- pina Okusi Rogle. Rezultati raziskave Vzpostavitev tržne znamke in znaka kakovosti Okusi Rogle Osnovni namen vzpostavitve tržne znamke Okusi Rogle se nanaša na pospeševa- nje promocije pridelkov / izdelkov / storitev – jedi in pijač / kulinaričnih prireditev na območju destinacije Rogla-Pohorje, ki v svoje meje povezuje štiri občine, in sicer Zreče, Vitanje, Slovenske Konjice in Oplotnica. Izhodišča prepoznavanja pridelkov, kulinaričnih in rokodelskih izdelkov, storitev – jedi in pijače ter kulinaričnih prireditev ter znamčenja so bila vzpostavljena na več delavnicah z deležniki destinacije Rogla-Pohorje (januar do julij 2013). Vrh kulinarične piramide destinacije Rogla-Pohorje sestavljajo tri najbolj pre- poznavne jedi, in sicer: pohorska bunka, pohorski lonec in bogajca. Tipične jedi 16 Tanja Lešnik Štuhec, »Vizija trajnostnega razvoja 'zelene' ponudbe (narava in kulturna dediščina TO Pohorje 2030«, Projekt NATREG, ZRSVN (junij, 2011): 138. http://www.zrsvn.si/dokumenti/54/2/2011/VIZIJA_ TRR_Pohorja_2_7_2011TLS_2456.pdf (21. 7. 2013); Jurij Gulič in Tanja Lešnik Štuhec in Mojca Bedjanič in Lenka Rojs, »Vizija Pohorje 2030 – sinergični učinki mreženja deležnikov Pohorja in možnosti za interpreta- cijo narave«, Konkrecija, št. 2 (april 2013): 31. 17 Tanja Lešnik Štuhec, »Akcijski načrt za oblikovanje kakovostnih izdelkov in turističnih storitev s pohorskih planj«, Projekt ALPA (Ljubljana: ZRSVN, 2013). 18 Janez Bogataj, »Kulinarična piramida območja Rogla in blagovne znamke Okusi Rogle,« V Po kulinaričnih poteh Zreškega Pohorja in Dravinjske doline, ur. Darja Verbič, 13–14 (Zreče: Unior d.d. Program Turizem, november 2012). 768 Vz destinacije sestavljajo srednji del kulinarične piramide. Na dnu piramide so ostale pos poznane jedi v destinaciji.19 tavit Na delovnem srečanju (27. 6. 2013) z naslovom »Kako pridobiti pravico do upo- ev si rabe znamke Okusi Rogle« so bila potencialnim prijaviteljem produktov v proces stem ocenjevanja kakovosti predstavljena pravila procesa podeljevanja in uporabe znaka a p kakovosti po skupinah pridelkov / izdelkov / storitev – jedi / prireditev; receptu- ode re in načini postrežbe izbranih jedi; merila in kriteriji ocenjevanja ter kontrolnega ljev preverjanja in morebitnega odvzema znaka kakovosti Okusi Rogle. anja z Vrednotenje in podeljevanje pravice do uporabe znaka kakovosti tržne znamke nak Okusi Rogle ter učinkovito evalviranje pričakovane kakovosti ponudbe in upora- a ka be znaka se udejanjajo v: kovo • povečani prepoznavnosti pridelkov, kulinaričnih in rokodelskih izdelkov, sti t storitev – jedi in pijače ter kulinaričnih prireditev v destinaciji Rogla – ržn Pohorje; e zn • spoznavanju regionalne kulinarične dediščine in njenem vključevanju v so- amk dobno in inovativno ponudbo trajnostne destinacije; e O • povezovanju pridelovalcev, proizvajalcev in ponudnikov jedi in pijač ter kus kulinaričnih prireditev v dobaviteljske verige ter skupaj z odkupnimi i Ro in trženjskimi v kratko lokalno / regionalno oskrbno mrežo destinacije gle z Rogla; a p • ustvarjanju lokalno dodane vrednosti pridelkom, izdelkom, jedem in kuli- rod naričnim prireditvam, ki temelji na prenosu tihega znanja in sinergičnih ukt učinkih skupnega delovanja; e de • prizadevanjih za višjo kakovost izdelkov in storitev in s tem za splošen dvig stin kakovosti ponudbe v destinaciji – boljši vtis potrošnikov o celoviti kako- acij vosti destinacije; e R o • stimulirani kreativnosti med deležniki ter povečanem zavedanju o pome- gla nu lokalnih produktov; -Po • h spoznavanju lokalnega in regionalnega naravnega okolja, ki se odraža v av- orj tohtoni ponudbi lokalnih izdelkov in jedi; e • ponosu na lokalno / regionalno – domačo ponudbo, ki navdihuje mlade kmete in predelovalce ter ponudnike storitev in zagotavlja, da je vredno ostati v domačem okolju. Pravni vidiki podeljevanja znaka kakovosti Okusi Rogle Lastnik znamke Okusi Rogle, Unior d.d. program Turizem, je imenoval: 19 Janez Bogataj, »Kulinarična piramida območja Rogla in blagovne znamke Okusi Rogle,« V Po kulinaričnih po- teh Zreškega Pohorja in Dravinjske doline, ur. Darja Verbič, 13–14 (Zreče: Unior d.d. Program Turizem, novem- ber 2012). 769 2 – s t 4 u .– o r • Kulinarično skupino (predstavniki kulinarične destinacije), ki kot najvišje 2 u 5 s ize . o tv odgovorno telo potrdi člane Komisije za ocenjevanje ter pravilnike in ob- k a m t r o ja , iz razce dokumentov za vodenje postopka pridobivanja znaka kakovosti, ka- b n e je u o r 2 kor tudi člane Komisije za reševanje pritožb. b 0 s r 1 p a • Skrbnika in upravljavca znamke – Lokalno turistično organizacijo Rogla- 3 e , P š žev n o e p -Zreče, GIZ, ki vodi postopke podeljevanja, ocenjevanja in evidentiranja r a to o n znaka in s tem tudi register ocenjevalcev, register prejemnikov znaka, skli- r s o l j ov e ž i cuje seje komisije za podeljevanje znaka ter vodi arhivsko dokumentacijo. , S n n e p l m ov r a Strokovno usposobljena Komisija za podelitev znaka kakovosti Okusi Rogle (sesta- e i n h n i o j a vljena iz strokovnjakov – članov, ki niso povezani z destinacijo) je sooblikovala vse- a d g no e bine: s m ti – ent • splošnega pravilnika ter specialnih pravilnikov za ocenjevanje posame- znih pridelkov / izdelkov / storitev – jedi in pijač / kulinaričnih priredi- tev, • ocenjevalnih listov s kriteriji ocenjevanja, • obrazcev poročil in sklepov ter diplom, prav tako: • evalvira ocenjevano vsebino po kriterijih pravilnika ter predlaga podelitev ali zavrne predlog za podelitev znaka, • izvaja kontrole kakovosti. Znak se lahko podeli za: (i) živila, jedi in pijače iz lokalnega in regionalnega okolja; (ii) gostinske storitve (ponudbo jedi in pijače v različnih gostinskih lokalih); (iii) kmetijske pridelke (sadje, zelenjava, meso, vino idr.) in različne prehranske izdelke (poudarek na naravnih, zdravih in tradicionalnih izdelkih – med, zelišča, kis idr.); (iv) kulinarične prireditve in druge prireditve povezane z navadami in hrano; (v) rokodelske izdelke v navezi s kulinarično ponudbo destinacije. Proces ocenjevanja za pridobitev znaka kakovosti Okusi Rogle Komisija za podeljevanje znaka kakovosti Okusi Rogle ocenjuje prijavljene: (i) pri- delke, (ii) kulinarične in rokodelske izdelke, (iii) storitve – jedi in pijače ter (iv) ku- linarične prireditve skladno z osnovnim in specialnimi pravilniki, ki se nanašajo na posamezne vrste ocenjevanih produktov. Kulinarični tim in Komisija za ocenjevanje kakovosti pridelkov / izdelkov / sto- ritev – jedi in pijač / kulinaričnih prireditev sta potrdili nabor dvajsetih izbranih jedi destinacije, ki jih bodo ponudniki lahko prijavili v ocenjevanje20. Zanje so bile prepoznane recepture in način postrežbe ter oblikovani pravilniki in ocenitveni 20 Razpisi za ocenjevanje vrst produktov so objavljeni s strani skrbnika in upravljavca znamke Okusi Rogle – LTO Rogla-Pohorje (2013): http://www.destinacija-rogla.si/ (30. 8. 2013). 770 Vz listi. Ponudniki lahko prijavijo v ocenjevanje tudi jedi, katerih recepturo sestavlja pos vsaj 30 odstotkov živil iz območja destinacije in so tipična hišna jed ponudnika. tavit Komisija ocenjuje produkte skladno z e merili ocenjevanja na ocenitvenih listih, poda v si predlog za podelitev ali ne podelitev znaka kakovosti Okusi Rogle na poročilu o po- stem delitvi ali ne podelitvi. Prijaviteljem se podeli Sklep in Diploma ter navodila za upo- a p rabo znaka kakovosti Okusi Rogle za nagrajeni produkt – Pravilnik o uporabi zna- ode ka Okusi Rogle. ljeva Ponudniki lahko svoje nagrajene pridelke / izdelke / jedi in pijače / prireditve z nja z znakom Okusi Rogle promovirajo: (i) na objektih – s tablico Okusi Rogle; (ii) na nak izdelkih z nalepko oz. natisom znaka na embalažo oz. z zastavico ob pridelkih na a ka stojnici; (iii) pri promociji in obveščanju v tiskovinah in na spletu, in sicer samo kovo pri opisu izdelkov / storitev / prireditev za katere je ponudnik prejel znak; oz. pre- sti t jemnik znaka za jedi v jedilnem listu samo ob izbranih jedeh za katere je pridobil rž znak. Znamka in znak se bosta vedno uporabljala skladno s celostno grafično po- ne z dobo in Pravilnikom o uporabi znamke Okusi Rogle. namke O Merila za ocenjevanje kakovosti produktov destinacije Rogla-Pohorje ku Ocenjevanje za pridobitev znaka Okusi Rogle se nanaša na naslednje splošne kri- si Ro terije: (i) celovita kakovost (skladnost z zahtevami in normativi iz pravilnika); (ii) gle z celostni vtis (celostni vtis o pridelku / izdelku / storitvi – jedi in pijače / priredi- a p tvi; ceni za kakovost idr.); (iii) uporabnost (funkcionalna kakovost videz, okusnost, rod svežina, embalaža, etiketa idr.); (iv) okolje in tradicija (okolju prijazno – družbeno ukt odgovorno); (v) dodatna ocena (prejeta priznanja, posebnosti idr.). e des Merila za posamezne vrste produktov destinacije Rogla-Pohorje so predstavljena v tina posebnih pravilnik in točkovanje tudi na ocenitvenih listih. cije R ogl Diskusija in zaključki a-Po Prvo ocenjevanje je Komisija izvedla 11. 8. 2013, in sicer ocenjena je bila prireditev 4. hor praznik pohorskega lonca 21 na Rogli. Organizator prireditve je pridobil s sklepom in je diplomo pravico do uporabe znaka kakovosti tržne znamke Okusi Rogle. Ocenje- vanje pridelkov in kulinaričnih izdelkov bo izvedeno v oktobru 2013, jedi v mese- cu novembru in rokodelskih izdelkov v mesecu decembru 2013. Vzpostavitev in upravljanje tržne znamke Okusi Rogle za kakovostno kulinarič- no ponudbo destinacije Rogla-Pohorje zahteva ob opisanem sistemu podeljevanja znaka kakovosti za pridelke, kulinarične in rokodelske izdelke, storitve – jedi in pi- jače ter kulinarične prireditve tudi pomoč pri razvoju teh produktov, povezovanju ponudnikov v dobaviteljske verige ter trženju celovite ponudbe Okusi Rogle. Oskrb- 21 Objava o prireditvi je objavljena na: http://www.destinacija rogla.si/?mod=events&action=viewEvent&action_id=233&lang=sl 771 2 – s t 4 u .– o r na mreža destinacije Rogla-Pohorje bo povezovala ponudnike (kmete, proizvajal- 2 u 5 s ize . o tv ce, ponudnike gostinskih storitev in organizatorje prireditev), ki bodo zagotavljali k a m t r o ja , iz kritično maso produktov s posredniki (trgovci, turističnimi ponudniki npr. TIC- b n e je u o r 2 -i, turističnimi agencijami idr.) in kupci (gostinskimi in turističnimi podjetji, pre- b 0 s r 1 p a delovalci in končnimi porabniki – obiskovalci, turisti in lokalnimi prebivalci). Po- 3 e , P š žev n o e p vezovanje deležnikov destinacije Rogla-Pohorje vodi do prenosa tihega znanja in r a to o n sinergičnih učinkov skupnega delovanja, ki se odražajo v trajnostnem poslovanju, r s o l j ov e ž i večji kakovosti in prepoznavnosti destinacije kot celote. , S n n e p l m ov r a Poglaviten motiv za obisk destinacije Rogla-Pohorje (še predvsem izven zimske se- e i n h n i o j a zone) bo njena kulinarična ponudba s prikazi pridelave in proizvodnje izdelkov, de- a d g no e lavnicami in degustacijami na kulinaričnih poteh, odlično enogastronomsko ponud- s m ti – en bo v gostilnah in restavracijah ter ponudbo prehranskih in rokodelskih izdelkov pri t vseh turističnih in s turizmom povezanih ponudnikih v obliki vitrine, kulinarične stojnice ali specializirane trgovinice z znamko Okusi Rogle. Več odmevnih kuli- naričnih prireditev že danes navdušuje ljubitelje pristne pohorske kulinarike. Literatura Alpska konvencija, Alpski signali – posebna izdaja 4, Trajnostni Turizem v Al- pah, Poročilo o stanju Alp. Innsbruck: Stalni sekretariat Alpske konvencije, 2013, 133. Alpska konvencija, Alpski signali 1, 2. Izdaja, Priročnik. Innsbruck: Stalni sekreta- riat Alpske konvencije, 2010, 270. Bogataj, Janez. »Kulinarična piramida območja Rogla in blagovne znamke Oku- si Rogle,« V Po kulinaričnih poteh Zreškega Pohorja in Dravinjske doline, ur. Darja Verbič, 13–14. Zreče: Unior d.d. Program Turizem, november 2012. »Četrti praznik pohorskega lonca« (junij 2013), http://www.rogla.eu (27. 7. 2013). Gulič, Jurij, Tanja Lešnik Štuhec, Mojca Bedjanič, in Lenka Rojs. »Vizija Pohor- je 2030 – sinergični učinki mreženja deležnikov Pohorja in možnosti za inter- pretacijo narave«, Konkrecija, št. 2 (april 2013): 28–34, Hall, Michael C., in Richard Mitchell. »Gastronomic tourism.« V Niche Tou- rism, Contemporary issues, trends and cases, ur. Marina Novelli. Amsterdam: ELSEVIER, 2005. LAS Od Pohorja do Bohorja, »Razvoj blagovne znamke Okusi Rogle«. Zreče: Unior d.d., 2011. Lebe, Sonja S., Wolfgang Fuchs, Jörn W. Mundt, in Hans-Dieter Zollondz. Le- ksikon turizma – Destinacije, gastronomija, hotelirstvo, organizatorji potovanj, agencije, prevozniki. Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni institut Mari- bor, 2012. 772 Vz Lešnik Štuhec, Tanja. »Akcijski načrt za oblikovanje kakovostnih izdelkov in tu- pos rističnih storitev s pohorskih planj«, Projekt ALPA. Ljubljana: ZRSVN, 2013. tavit Lešnik Štuhec, Tanja. »Vizija trajnostnega razvoja 'zelene' ponudbe (narava in kul- ev si turna dediščina TO Pohorje 2030«, Projekt NATREG, ZRSVN (junij, 2011): stem 138. a po http://w w w.zrsvn.si/dokumenti/54/2/2011/ V IZIJA _T R R _ Pohor- delj ja_2_7_2011TLS_2456.pdf (21. 7. 2013). evan Naturpark Spezialitäten, j Österreichische Naturparke, (2013): http://www.natur- a zn parke.at/de/Naturpark_Spezialitaeten (21. 7. 2013). aka k Newforest Marque, Newforest produce (2013), http://www.newforestproduce. akovo co. uk (22. 7. 2013). sti t Novelli, Marina. Niche Tourism, Contemporary issues, trends and cases. Amster- ržn dam: ELSEVIER, 2005. e zn Okusi Rogle, LTO Rogla-Pohorje (2013): http://www.destinacija-rogla.si/ (30. 8. amk 2013). e O k Praznik pohorskega lonca, Destinacija Rogla-Pohorje, Unior Turizem, http:// usi R www.destinacija-rogla.si/?mod=events&action=viewEvent&action_ og id=233&lang=sl (30. 8. 2013). le za p Projekt ALPA – »Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih«. ro ZRSVN (2012): http://www.projektalpa.si/o-projektu-alpa/projekt-alpa (21. duk 7. 2013). te de Projekt NATREG – »Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustaina- stin ble Regional Development Opportunities«. ZRSVN (2010): http://www.na- acije R treg.eu/about-natreg (21. 7. 2013). ogla-Pohorje 773 2 – s t 4 u .– o r Podjetništvo: realna perspektiva izhoda 2 u 5 s ize . o tv k a m iz gospodarske krize? t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Entrepreneurship: real perspective to contribute 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Slovenian economy out of the current economic o e p r a to o n r s crisis? o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Jadranka Prodnik, Marjeta Nosan e i n h n i o j a a d g Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija no e s m t niatar007@gmail.com i – ent metka.nosan@guest.arnes.si Povzetek Podjetništvo naj bi pomembno pripomoglo k izhodu slovenskega gospodarstva iz trenutne gospodarske krize. Izhodišče raziskave je primerjava odnosa do podjetništva anketirancev, ki še niso vključeni v podjetništvo, z rezultati GEM raziskave, ki analizira že obstoječe podjetnike v različnih fazah podjetniške aktivnosti. V raziskava kaže, da večino dejavnikov podjetniškega okolja anketiranci zaznavajo kot nespodbudne, ki na nagnjenost k vključevanju v podjetništvo ne delujejo dovolj pozitivno in privlačno. Analiza motivov za podjetniško dejavnost kaže, da so najpogostejši motivi vključevanja v podjetništvo želja po neodvisnosti in osebni svobodi pri delu, izkoriščanje poslovne priložnosti in povečanje dohodkov. Najmanj pogost motiv je tudi v naši raziskavi eksistenčna nuja. Najbolj zaviralno na vključevanje v podjetništvo vplivata strah pred neuspehom in mnenje, da podjetništvo zahteva preveč osebnega časa in energije. Kljub temu večina anketirancev soglaša, da je podjetništvo zaželena poklicna izbira oziroma kari- erna pot. Analiza demografskih značilnosti anketirancev naše raziskave potrjuje standardne ugotovitve GEM raziskav. Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podjetniško okolje, kompetence, motiviranost Summary Entrepreneurship should significantly contribute Slovenian economy out of the current eco- nomic crisis. The basis of our research is to compare attitudes to entrepreneurship of the re- spondents who were not involved in the entrepreneurship with the results of GEM research which analyses entrepreneurs in different stages of entrepreneurial activity. In the survey we note that most of the factors of the business environment respondents perceive as discourag- ing and that the tedency to be engaged in entrepreneurship is simply not enough positive or at- tractive. Analysis of reasons for entrepreneurial activity shows that the most frequent motives for involvement in entrepreneurship are desire for independence, personal freedom at work, 775 2 – s t 4 u .– o r exploiting business oppurtunities and increase of incomes. Less common motive in our study 2 u 5 s ize . o tv is existential necessity. The most inhibitory effects on the integration of entrepreneurship are k a m t r o ja , iz influenced by fear of failure and the opinion that entrepreneurship requires both too much b n e je u o r 2 b personal time and energy. Nevertheless, most respondents agree that entrepreneurship is at- 0 s r 1 p a tractive career choice or career path. Analysis of the demographic characteristics of the re- 3 e , P š žev n o e p spondents of our study confirms the findings of the standard GEM research. r a to o n r s o l j Key words: entrepreneurship, entrepreneur, business environment, competences, motivation ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Uvod n h n i o j a a d g n Podjetništvo vključuje na eni strani podjetnega posameznika, ki ima potrebne o e s m t osebnostne lastnosti in značilnosti, znanje ter pripravljenost, da se poda na pot i – ent podjetništva in prevzame tveganja, ki so s tem povezana. Za začetek podjetniškega podjema je potrebno tudi prepoznavanje poslovnih priložnosti in potrebni viri za uresničitev podjetniške zamisli. Seveda morajo biti zagotovljeni tudi ustrezni zu- nanji dejavniki. Na drugi strani pa je podjetniško okolje in vse kar na podjetništvo vpliva. Temeljni pogoji za uspešno podjetništvo so predvsem urejene inštitucije, primerna infrastruktura, makroekonomska stabilnost, urejeno zdravstvo, primer- no temeljno izobraževanje idr. Tudi programi pospeševanja podjetništva ne bodo imeli pravega učinka če je delovna sila neizobražena ali če ni na voljo temeljne in- frastrukture. Brez teh in še nekaterih drugih dejavnikov, kot je učinkovito delova- nje trga delovne sile, učinkovit trg dobrin, finančni trg, tehnološka pripravljenost itd., ni mogoče vzpostavljati učinkovite izrabe človekovih zmogljivosti niti moti- virati ljudi za pridobivanje ustrezne izobrazbe in znanja.1 Podjetniška aktivnost in značilnosti podjetništva v Sloveniji Pomen podjetništva za slovensko gospodarstvo Pomen podjetništva ter malih in srednjih podjetij za inovativen gospodarski razvoj in zaposlovanje je nesporen. Za vsako nacionalno gospodarstvo je značilno določe- no družbeno, kulturno in politično okolje, posebej pa na podjetništvo pa vplivajo posamezni podjetniški dejavniki: finančna podpora, vladne politike, vladni pro- grami, izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, mehanizmi za prenos razi- skav in razvoja v podjetniško prakso, poslovna in strokovna infrastrukturo, odpr- tost in konkurenčnost na notranjem trgu, dostop do fizične infrastrukture, kul- turne in družbene norme, zmogljivosti za podjetniško sposobnost posameznikov, da ustvarijo ali prepoznajo in izkoristijo dobre poslovne priložnosti, inovativnost, tekmovalnost, kreativnost ipd., ekonomska klima, sestava delovne sile, sestava po- pulacije ter soodvisnost med političnim, institucionalnim in socialnim okvirom. 1 Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec in Barbara Bradač Hojnik, Nezaznane priložnosti, GEM Slovenija 2012 (Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta Maribor, 2013). 776 Pod To so najpomembnejši družbeni, ekonomski in kulturni dejavniki podjetniškega jet okolja, ki so tudi temeljno izhodišče raziskav GEM. ništv Podjetniki so posamezniki, ki so podjetni in ustvarjalni, ki razmišljajo, razisku- o: r jejo in vedno iščejo boljše načine zagotavljanja svoje eksistence. V globalnem in ealn spreminjajočem se okolju, za katerega so značilne strukturne spremembe in ved- a pe no močnejša konkurenca, je vloga podjetništva še pomembnejša, izjemno vlogo rsp pri tem imajo mala in srednje velika podjetja (MSP), saj ponujajo nove možnos- ekti ti zaposlovanja in so ključni dejavnik ustvarjanja blaginje lokalnih in regionalnih va iz skupnosti. hoda iz gospod arske krize Slika 1: Poslovni subjekti Sloveniji na dan 30.6.2013. Vir: http://www.ajpes.si/registri/ poslovni_register/porocila/zadnje_porocilo? mdres=1 V Sloveniji je v letu 2011 delovalo nekaj več kot 130.000 poslovnih subjektov (od tega 57.798 gospodarskih družb in 73.072 samostojnih podjetnikov). MSP pred- stavljajo 99,8 % vseh podjetij in prispevajo 63 % k dodani vrednosti in 70,6 % k za- poslenosti v privatnem, nefinančnem sektorju. 33 % MSP je aktivnih v visoko teh- noloških predelovalnih dejavnostih in v z znanju intenzivnih storitvenih sektor- jih, ki so ključni za prihodnjo konkurenčnost države (Vir: http://europa.eu/rapid/ press-release_MEMO-12-783_en.htm?locale=en). Žal pa večina mikro in malih 777 2 – s t 4 u .– o r družb (93 %) posluje v tehnološko manj zahtevnih panogah, ki ustvarijo le dobro 2 u 5 s ize . o tv polovico dodane vrednosti .2 k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Raziskava o podjetništvu GEM 0 s r 1 p a 3 e Svetovna raziskava GEM (Global Entrepreneurship Monitor), ki se je pričela iz- , P š žev n o e p vajati v letu 1999 (Slovenija v njej sodeluje od leta 2002), je longitudinalni razisko- r a to o n r s valni projekt, ki preučuje odnose med podjetniško aktivnostjo in nacionalno eko- o l j ov e ž i , S n n nomsko rastjo. Temeljni cilj GEM-a je ugotoviti, kako podjetniška aktivnost pri- e p l m ov r a speva k nacionalni in mednarodni gospodarski blaginji in kaj lahko storijo vla- e i n h n i o j a de, da bi zvišale raven in kakovost podjetniške aktivnosti. Za vsako nacionalno a d g no e gospodarstvo je značilno določeno družbeno, kulturno in politično okolje, po- s m ti – en sebej na podjetništvo pa delujejo še posamezni vplivni podjetniški dejavniki: fi- t nančna podpora, vladne politike, vladni programi, izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, mehanizmi za prenos raziskav in razvoja v podjetniško prakso, poslovna in strokovna infrastrukturo, odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, dostop do fizične infrastrukture, kulturne in družbene norme, zmogljivo- sti za podjetništvo sposobnost posameznikov, da ustvarijo ali prepoznajo in izko- ristijo dobre poslovne priložnosti – inovativnost, tekmovalnost, kreativnost ipd., ekonomska klima, sestava delovne sile, sestava populacije ter soodvisnost med po- litičnim, institucionalnim in socialnim okvirom. To so najpomembnejši družbe- ni, ekonomski in kulturni dejavniki podjetniškega okolja, ki so temeljno izhodi- šče raziskav GEM. Nekatere značilnosti podjetništva v Sloveniji v letu 2012 Delež vključenosti populacije v podjetništvo (nastajajoča in nova podjetja) je v letu 2012 znašal le 5,42 %, kar uvršča Slovenijo na 59. mesto od 67 držav. Med podjetni- ki nastajajočih in novih podjetjih po spolu prednjačijo moški (76,8 %). Analiza iz- obrazbene strukture slovenskih podjetnikov kaže, da se je med nastajajočimi in no- vimi podjetniki delež podjetnikov z visokošolsko izobrazbo s 46,8 % zmanjšal na 42,4 %. Za podjetništvo se pogosteje odločajo posamezniki z višjimi dohodki, od- raslo prebivalstvo, ki se uvršča v zgornji dohodkovni razred, prispeva največji de- lež nastajajočih in novih podjetnikov, še zlasti pa ustaljenih podjetnikov. Glavna motivacija pri odločitvi za podjetništvo je bila poslovna priložnost, ki je motivira- la 68,3 % podjetnikov, eksistenčna nujnost je bila povod le za 7,4 % nastajajočih in novih podjetnikov. Izvedenci vključeni v raziskavo GEM so zelo kritično oceni- li podjetniško okolje v Sloveniji. Kar sedem od devetih okvirnih pogojev za podje- tništvo je bilo v letu 2012 ocenjenih slabše kot leto prej. Le dva pogoja (dostop do 2 Vlada RS, »Slovenska industrijska politika – SIP, 2013,« http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pa- geuploads/DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf (5.9.2013), SIP, 2013 (Str. 15). 778 Pod fizične infrastrukture in hitrost sprememb na notranjem trgu) so (z oceno nad 3) jet ocenili kot stimulativna. ništvo: r Raziskava ealn Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so rezultati GEM 2012 o podje- a pe tništvu v Sloveniji primerljivi z mnenji in zaznavami o podjetništvu anketiranih rsp oseb, ki v podjetništvo še niso vključeni. Zanimale so nas njihove zaznave sloven- ekti skega podjetniškega okolja, potencialne možnosti in motivi za njihovo morebitno va iz vključitev v podjetniško aktivnost, dejavnike odvračanja od le-tega ter drugi poka- hod zatelji njihovega odnosa do podjetništva. Analizirali smo tudi povezavo določenih a iz demografskih značilnosti z gornjimi spremenljivkami. gospod a Metodologija in vzorec raziskave rsk Raziskavo smo izvajali v zadnjem tednu avgusta 2013 s spletnim anketiranjem po e kr metodi »snow ball«. K sodelovanju izpolnjevanja anketnega vprašalnika smo na- ize mreč s pošiljanjem »linka« spletne ankete povabili znance, sorodnike, prijatelje in kolege iz drugih izobraževalnih zavodov na območju vzhodne Štajerske in ne- katerih drugih slovenskih krajev in sicer na preko 1.000 znanih in na nedoločljivo število neznanih spletnih naslovov. Od tega smo prejeli 244 uporabnih anketnih vprašalnikov anketirancev iz vseh slovenskih regij. Vzorec kaže naslednje značil- nosti: večina ali 58,2 % jih je iz Savinjske regije, sledi Podravska z 18 %, Osrednja Slovenija 10 %, razlika so druge regije. Od anketiranih je bilo 35,2 % moških in 64,8 % žensk v starosti od 18 do 64 let. 59 % anketiranih je zaposlenih, 7,4 % ne- zaposlenih in 33,6 % so dijaki in študenti. 96,7 % anketiranih ima več kot srednjo stopnjo izobrazbe, 44,2 % pa več kot visoko izobrazbo. Dohodek gospodinjstva anketirancev je v povprečju med 2.000 in 2.500 EUR, kar 56,6 % anketiranih ima nad 1.500 EUR na gospodinjstvo. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja, ki so se delno nanašala na vsebino GEM raziskave, delno na druga področja raziskovanja podjetništva. Rezultati V raziskavi smo ugotovili naslednje: Zaznavanje dejavnikov podjetniškega okolja: Večine od 16 merjenih dejavnikov podjetniškega okolja anketiranci ne zaznavajo kot spodbudne za vključitev podjetniško dejavnost. Najvišjo oceno na 5-stopenj- ski lestvici so dosegli dejavniki razpoložljive možnosti izobraževanja in usposablja- nja za podjetništvo (3,36), administrativni postopki za pridobivanje raznih dovoljenj in postopek ustanovitve podjetja (3,14), obstoječi tehnološki inkubatorji in tehnološki parki (3,07) in obstoječe kulturne in družbene norme vezane na podjetništvo (3,03). 779 2 – s t 4 u .– o r Za najbolj zaviralne dejavnike anketiranci zaznavajo obstoj in razširjenost korupcije 2 u 5 s ize . o tv v poslovanju (1,98) in o bstoječo gospodarsko situacijo in klimo v Sloveniji (1,89), kre- k a m t r o ja , iz ditno politiko bank (2,00), možnost pridobivanja nepovratnih sredstev (2,09) in o d- b n e je u o r 2 nos in vodenje vladne politike do podjetništva (2,19). b 0 s r 1 p a 3 e Analiza motivov za morebitno vključitev v podjetniško dejavnost kaže, da bi se , P š žev n o e p r a večina anketiranih za podjetništvo odločila zaradi osebne svobode in neodvisno- to o n r s o l j sti pri delu (4,01) s čemer soglaša 74 % anketiranih, sledijo motivi izkoriščanje dob- ov e ž i , S n n re poslovne priložnosti (3,80, 70,5 %), povečanje svojih dohodkov (3,86, 69,7%) in oh- e p l m ov r a ranitve ravni svojih dohodkov in standarda (3,64, 61,5 %). Eksistenčna nuja je naj- e i n h n i o j a manj pogost razlog za vključitev v podjetništvo (3,56 od 5), vendar je 51,7 % anketi- a d g no e rancev soglašalo, da bi eksistenčna nuja lahko bila vzrok vključitve v podjetništvo. s m ti – ent 37,7 % anketiranih od podjetniške dejavnosti odvrača strah pred neuspehom, 21,3 % strah pred negativnim odzivom okolice, 36,1 % anketiranih pa meni, da podjetništvo zahteva preveč osebnega časa in energije. Kljub vsemu le 10,6 % anketirancev pod- jetništvo ne zanima. 55 % anketiranih meni, da je podjetništvo je zaželena poklic- na izbira oziroma karierna pot. Le 26,2 % anketirancev soglaša, da so podjetniki so v družbi spoštovani. Da se bodo v prihodnjih treh letih odločili za samostojno podjetniško kariero izja- vlja 26,2 %, kar 18 % teh se bo zagotovo odločilo za podjetništvo, 20 % meni, da se ne bo odločilo za podjetniško pot, 54,1 % še ne ve, ali se bo ali ne. Analiza varian- ce kaže, da obstaja statistično pomembna razlika med moškimi in ženskami in si- cer, bi se za podjetništvo odločilo več moških kot žensk in več anketirancev z viš- jimi dohodki kot z nižjimi. Primerjava rezultatov naše raziskave z rezultati GEM 2012 kaže, da so izsled- ki obeh v veliki meri ujemajo. Med dejavniki podjetniškega okolja so kot nespod- budni ter slabost podjetniškega okolja pojavljajo isti dejavniki: obstoječa gospo- darska situacija in klima, možnost pridobivanja nepovratnih sredstev, odnos in vodenje vladne politike; kot spodbudne dejavnike obe raziskavi zaznavata razpo- ložljive možnosti izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo, postopki ustano- vitve podjetja, obstoječi tehnološki inkubatorji in tehnološki parki ter obstoječe kulturne in družbene norme vezane na podjetništvo. Med najpomembnejšimi motivi za podjetniško aktivnost se pri obeh raziskavah pojavljata dobra poslovna priložnost, ki je v raziskavi GEM 2012 motivirala 68,3 % anketirancev, v naši raziskavi pa bi bila motiv za vključitev v podjetniško aktiv- nost 70,5 % anketirancev. Podobno je neodvisnost in osebna svoboda pri delu po- memben motiv za podjetniško dejavnost za 54 % anketiranih podjetnikov in za 74 % anketirancev, ki bi se šele vključili v podjetniško aktivnost. Najmanj pogost mo- tiv vključitve v podjetništvo je v obeh raziskavah eksistenčna nuja, podjetništvo iz 780 Pod nuje po GEM 2012 raziskavi predstavlja le 7,63 % celotne zgodnje podjetniške ak- jet tivnosti, v naši raziskavi bi se iz nuje odločilo za podjetništvo 9,8 % anketirancev. ništv V obeh raziskavah (bi) se v podjetniško aktivnost pogosteje vključujejo moški in o: r anketiranci z višjimi dohodki. ealna per Sklepne ugotovitve in diskusija spek Iz obeh raziskav lahko povzamemo, da kljub prizadevanjem za pospešitev podje- tiv tniške aktivnosti na različnih področjih, posamezniki podjetniško okolje v Slove- a izh niji zaznavajo kot neprivlačno, nespodbudno in v veliki meri zaviralno. Še posebej oda so kot slabost slovenskega podjetniškega okolja izpostavljeni zasnovanost in vode- iz g nje vladne politike, tako regulativne kot podporne, razširjenost ter kakovost izo- ospod braževanja, obstoječe kulturne in družbene norme, (ne)razpoložljivost finančnih a virov za nova in rastoča podjetja idr. Nekateri izmed teh okvirnih pogojev za pod- rsk jetništvo so se izkazali celo za slabše kot v preteklih letih. Kot bolj stimulativna sta e kr ocenjena preprost postopek ustanovitve podjetja in aktivnosti podjetniških inku- ize batorjev ter tehnoloških parkov. Kot prednost so izpostavljene tudi tržne niše in poslovne priložnosti na enotnem trgu, geografska lega Slovenije, velika želja posa- meznikov po neodvisnosti in novih izzivih, ter finančne podpore jamstva Sloven- skega jamstvenega sklada, poslovnih angelov in druge podporne sheme. Da bi odpravili pomembne slabosti slovenskega podjetniškega okolja bi morali sis- tematično delati na odpravi številnih birokratskih ovir, tako pri administrativ- nih postopkih za pridobivanje določenih dovoljenj, kakor tudi pri pridobivanju finančnih virov za ustanovitev in za rast podjetij. Tudi davčna politika z davčni- mi olajšavami lahko pri odločitvi za podjetništvo prispeva pomemben pozitiven delež. V Sloveniji je zagotovo potrebna tudi sprememba kulturnih in družbenih norm ter vrednot, saj je podjetništvo še pogosto stigmatizirano kot manj uspešna in manj zaželena zaposlitvena možnost, ki zahteva veliko osebnega časa in energi- je, preveliko odgovornost in samoodvisnost. Tudi zgodnejše informiranje, osve- ščanje in izobraževanje mladih o možnostih podjetništva, lahko pomembno spre- meni odnos in naklonjenost k tej obliki zaposlovanja. Izvedenci so za obstoječe razmere že predlagali ukrepe pospeševanja podjetništva s v smeri nizke regulative in visoke podpore, izboljšanja dostopa ugodnih virov financiranja ter odpravit ad- ministrativnih omejitev vseh vrst. Kar nekaj priporočil je bilo podanih na podro- čju kulturnih in družbenih norm, kot so ozaveščanje mladih in širše javnosti o po- menu podjetništva. Tudi vse pogostejše favoriziranje uspešnih podjetniških zgodb v medijih prispeva k bolj pozitivnemu in privlačnejšemu odnosu družbe in posa- meznikov do podjetništva. Tudi nagrajevanje in dajanje priznanj uspešnim podje- tnikom ter s tem postopno spreminjanje vrednot in kulture v smeri bolj stimula- tivnega podjetniškega okolja lahko premakne podjetniško problematiko iz mrtve- ga teka. Vse preveč sredstev se neuspešno in neučinkovito, nepregledno porablja za 781 2 – s t 4 u .– o r druge, nepodjetniške namene. Podjetništvu, ki lahko pomembno prispeva k zapo- 2 u 5 s ize . o tv slovanju, predvsem mladih, k ustvarjanju novih, produktivnih delovnih mest, ki k a m t r o ja , iz bodo ustvarjala novo dodano vrednost, povečevala potrošnjo in s tem BDP, je na- b n e je u o r 2 menjeno premalo pozornosti in sredstev. b 0 s r 1 p a 3 e Na vprašanje, ali je podjetništvo realna perspektiva izhoda iz gospodarske krize, , P š žev n o e p žal, še ne moremo z gotovostjo odgovoriti. Tako kot od pristojnih ni možno do- r a to o n r s biti resnega in prepričljivega odgovora, zakaj mora biti oseba, ki se želi samozapo- o l j ov e ž i , S n n sliti, tri mesece prijavljena na ZRSZ kot brezposelna oseba, preden sme kandidi- e p l m ov r a rati za sredstva iz projektov samozaposlovanja, ali, zakaj mora dijak poklicne ali e i n h n i o srednje šole, ki se želi takoj samozaposliti, obdržati status dijaka še ves mesec sep- j a a d g no e tember, čeprav v oktobru ne namerava nadaljevati izobraževanja kot študent, na- s m ti – en mesto, da bi se lahko takoj po zaključku šolanja prijavil med brezposelne in se čim t prej, (trenutno po treh mesecih prijave med brezposelnimi) lotil svojega posla, ki ga načrtuje. Tudi pri subvencioniranju stroškov najemnin poslovnih prostorov, ki so v javni in zasebni lasti, bi bilo možno kaj narediti in pomagati mladim podje- tnikom začetnikom. Pohvalne so sicer možnosti pridobitve finančnih virov iz evropskega socialnega sklada, ki jih imajo podjetniki začetniki pri samozaposlovanju, kot so subvencija za samozaposlitev in subvencija za zaposlitev oseb mlajših od 30 let in subvencio- niranje prispevkov za ZPIZ, za prvo leto poslovanja. Vendar se tudi tu skrivajo ne- varne pasti, ko država najprej nekaj malega da, potem pa z veliko žlico vzame na- zaj. Da o izgubi socialne varnosti v primeru, da podjetnik prejemnik subvencije ne uspe, ne govorimo. Vse preveč je nesmislov in odtekanj denarja v nekoristne namene. Perspektiva pod- jetništva je tako, žal, v (pre)veliki meri odvisna od oblikovalcev in izvajalcev mak- roekonomske politike Slovenije (ki za razvoj podjetništva nimajo pravega posluha) in ni v rokah potencialnih in obstoječih podjetnikov. Literatura Rebernik, Miroslav, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, in Barbara Bra- dač Hojnik. » Nezaznane priložnosti, GEM Slovenija 2012. « Univerza v Ma- riboru, Ekonomska fakulteta Maribor, 2013. EU Commission. Small and medium sized enterprises in 2011: situations per EU Member State. http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-12-783_ en.htm?locale=en (5.9.2013). Poslovni subjekti Sloveniji na dan 30.6.2013, http://www.ajpes.si/registri/poslov- ni_register/porocila/zadnje_porocilo?mdres=1 , (5.9.2013). Vlada RS. »Slovenska industrijska politika - SIP, 2013. « http://www.mgrt.gov.si/ fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/SIP/SIP_-_vladni_dokument.pdf (5.9.2013). 782 2 – s t 4 u .– o r Pomen gibanja za otroke in mladostnike 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Means of the exercise for children and adolescents o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Maja Pungeršek 3 e , P š žev n o e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a to o n r s maja.pungersek@gmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Mateja Videmšek e i n h n i o j a a d g Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija no e s m t mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si i – ent Damir Karpljuk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija damir.karpljuk@fsp.uni-lj.si Jože Štihec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija joze.stihec@fsp.uni-lj.si Maja Meško Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija maja.mesko@fm-kp.si Povzetek Starši svojim otrokom želijo le najboljše, zlasti ko gre za njihovo zdravje in dobro počutje. Ve- činoma se zavedajo pomembnosti zdravega prehranjevanja in ustrezne gibalne dejavnosti za otrokov razvoj, zato si velikokrat težko priznajo, da je njihov otrok (pre)debel. Ob hitrem otro- kovem razvoju in relativno sedečem načinu življenja (šola, tečaji, televizija, računalnik) ter pre- visokem kaloričnem vnosu lahko telesna teža hitro narašča, kar predstavlja za otroka resno te- žavo. Zaradi družbene zavrnitve pogosto razvije negativno samopodobo, ki zniža njegovo sa- mozavest in samozaupanje. Z debelostjo so povezane tudi zdravstvene težave, npr. težave z mi- šicami in kostmi ter dihanjem, med otroki in mladostniki pa se je začela pojavljati celo sladkor- na bolezen tipa 2, ki smo jo nekoč poznali le pri odraslih ljudeh. Prvi korak pri zdravljenju slad- korne bolezni tipa 2 je, da se bolnik začne ustrezno prehranjevati in več gibati. Vendar pa se mo- ramo zavedati, da ima gibalna/športna dejavnost predvsem pomembne preventivne učinke: zmanjšuje povečano telesno težo in preprečuje nastanek debelosti, s čimer pri genetsko predis- poniranih ljudeh zmanjša možnost za nastanek sladkorne bolezni. 783 2 – s t 4 u .– o r Ključne besede: otroci, mladostniki, gibanje, sladkorna bolezen 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Summary e je u o r 2 b Parents want their children the best, especial y when it comes to their health and wel -being. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Mostly they are aware of the importance of a healthy diet and adequate physical activity for chil- n o e p r a dren`s development, so they often have difficulties to recognize that their child is (too) thick. Be- to o n r s cause of the rapid development of children, their relatively sedentary life (school, courses, televi- o l j ov e ž i , S n n sion, computer) and too high caloric intake, body weight may rapidly increase. That represents a e p l m ov r a serious problem for a child. Due to social rejection child can develop a negative self-image, which e i n h n i o j a reduced his self-esteem and self-confidence. Obesity is also linked to health problems such as a d g no e problems with the muscles, bones and breathing. Among children and adolescents has started to s m ti – en emerge even type 2 diabetes, which was once known only in adults. The first step in the treatment t of type 2 diabetes is that the patient starts proper diet and more exercise. However, we must real- ize that the physical / sporting activity is particularly important of preventative effects: it reduces the increased body weight and prevents obesity, which in genetical y predisposed people reduce the chance of developing diabetes. Key words: children, adolescents, exercise, diabetes Uvod Gibanje je osnovna človekova potreba. Redno in zadostno gibanje posamezniku prinaša vrsto pozitivnih koristi skozi vsa starostna obdobja, med drugim varuje in krepi človekovo zdravje, tako telesno kot duševno. Redno in zadostno gibanje je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih, saj vpliva na njihov celostni razvoj. Pri otroku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitivno vplivalo na ra- zvoj in zdravje kosti in sklepov, mišic, motoričnih sposobnosti (hoja, tek, skakanje, poskakovanje, preskakovanje, plezanje, metanje) ter na razvoj finomotoričnih spo- sobnosti, ki jih otrok potrebuje za pisanje in risanje.1 Gledanje televizije in sedenje pred računalnikom sta namreč močno zmanjšala čas, ki naj bi ga otrok preživel v gibalni igri in športni dejavnosti. Otroci, mlajši od osem let, pogosto preživijo več kot dve uri na dan pred televizijo ali igranju raču- nalniških igric. Otroci, starejši od osem let, pa celo več kot štiri ure. Veliko otrok se tudi prehranjuje pred televizorjem. Raziskave so pokazale, da obstaja velika po- vezanost med prekomerno telesno težo in časom, ki ga mladina preživi pred tele- vizijo in računalnikom. Otroci do desetega leta dvakrat toliko gledajo televizijo in sedijo pred računalnkom, kot se aktivno igrajo. Prekomerna telesna teža namreč za otroka predstavlja resno težavo. Zanemarjanje otrokovih težav s telesno težo lahko poveča tveganje za različne zdravstvene težave 1 Joca Zurc, Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost (Radovljica: Didak- ta, 2008). 784 Po in nevšečnosti. Ključni zdravstveni problemi, ki so povezani tudi s telesno (ne)de- me javnostjo pri otrocih in mladostnikih, so debelost, obolenja kostno-mišičnega sis- n gi tema, duševno zdravje, poškodbe zaradi športa in prometa ter akutna obolenja ban dihal in astma.2 Takšnega otroka vrstniki pogosto zavračajo in zbadajo, navadno ja za o med njimi tudi ni priljubljen. tro Ena izmed manj poznanih zdravstvenih težav je tudi pojavnost sladkorne bolez- ke in m ni med mladimi, ki je sicer redka, vendar vztrajno napreduje, zlasti v razvitem svetu. Tako za debelost kot tudi za sladkorno bolezen velja, da sta urbanizacija lado in ekonomski razvoj dejavnika, ki pospešujeta njuno pogostnost med starejšo in stni tudi mlajšo populacijo. Glavna razloga za epidemijo sladkorne bolezni sta namreč ke nezdravo prehranjevanje in pasiven življenjski slog, ki imata za posledico preko- merno telesno težo oziroma debelost. Raziskave so pokazale, da polovica preko- merno hranjenih šolskih otrok in tretjina predšolskih otrok ohranita prekomer- no telesno težo in nezdrave življenjske navade tudi v odraslem obdobju; čezmer- no težak otrok bo torej zelo verjetno zrasel v prav takšno odraslo osebo z nezdra- vim življenjskim stilom. Pregled literature Da bi dosegli koristi za svoje zdravje in razvoj, bi se morali otroci in mladostni- ki po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije gibati vsaj 60 minut na dan vse dni v tednu. Intenzivnost gibanja naj bi bila zmerna do intenzivna, kar pome- ni, da se otroci zadihajo, da po telesu občutijo toploto oziroma da se oznojijo, da se pospeši srčni utrip. Priporoča se izvajanje raznovrstnih gibalnih aktivnosti, ki naj vsaj dvakrat tedensko zajemajo tudi vaje, ki vplivajo na mišično moč, gibljivost ter na zdravje kosti.3 Novejše študije4 pa priporočajo še več telesne/gibalne dejavnosti na dan, in sicer za deklice z normalno težo 120 minut, za fante pa 150 minut. Teles- na dejavnost naj bi zajemala 50 odstotkov aerobnih aktivnosti, 25 odstotkov vaj za krepitev mišic in 25 odstotkov vaj za gibljivost. Vrsta različnih dejavnikov vpliva na to, ali se bo otrok gibal ali ne ter v kolikšni meri. Poleg otrokovih predispozicij je pomembno tudi njegovo zanimanje za gi- 2 Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Andreja Drev, Mateja Rok Simon, Tatjana Kofol Bric, in Helena Jeriček Klan- šček, »Zdravje in z zdravjem povezan življenjski slog otrok in mladostnikov,« v 4. mednarodni kongres Fit. Vloga gibalne/športne aktivnosti pri preprečevanju bolezni in zdravljenju. Zbornik prispevkov, ur. Konda, Barbara, Tadeja Mišmaš in Marjanca Pečar (Rogaška Slatina: Zavod Fit, 2009). 3 WHO, Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazno gradivo za ukrepanje (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo zdravja, 2007). 4 Jernej Završnik in Rado Pišot, »Priporočila za zdravo gibalno/športno dejavnost otrok,« v Zgodnje odkriva- nje in celostna obravnava otrok in mladostnikov, ki jih ogrožajo kronične nenalezljive bolezni, v osnovni zdra- vstveni dejavnosti. Zbornik projekta (Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS, CINDI Slovenija, 2007, 106–113). 785 2 – s t 4 u .– o r banje, veselje do gibanja, občutek, da je sposoben izvajati določene gibe oziroma 2 u 5 s ize . o tv vaje, pomembno pa je tudi okolje, ki lahko otroka pri gibanju spodbuja ali zavira.5 k a m t r o ja , iz b n V telesni/gibalni dejavnosti med fanti in dekleti obstajajo nekatere razlike.6 7 Deč- e je u o r 2 b ki se ne glede na starost gibajo več kot deklice, pogosteje se tudi vključujejo v or- 0 s r 1 p a 3 e ganizirane oblike redne vadbe. Dečki so aktivni predvsem v kolektivnih športih, , P š žev n o e p r a medtem ko se deklice raje odločajo za individualne športne panoge, ki vključujejo to o n r s manj telesnega kontakta in manj mišične sile. Všeč so jim tudi športi, ki zajemajo o l j ov e ž i , S n n element lepote – ta je lahko vezan na obleko ali na telo. e p l m ov r a e i n h n Podatki za Slovenijo8 kažejo, da priporočilom o 60-minutni zmerni telesni dejav- i o j a a d g n nosti vsaj pet ali vse dni v tednu sledi le slabih 40 odstotkov slovenskih otrok in o e s m t mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let. Fantje so bolj telesno dejavni kot dekleta in i – ent 11-letniki bolj kot 15-letniki. V prostem času pa se več rekreirajo otroci in mlado- stniki iz višjih socialno-ekonomskih razredov kot tisti iz nižjih. Mednarodna primerjava navad,9 povezanih z gibanjem, Slovenijo med 39 država- mi uvršča na sredino, v večini sodelujočih držav so telesno aktivnejši fantje in tisti iz višjega socialno-ekonomskega sloja. Med enajstletniki je Slovenija na 17. mestu z 20 odstotki deklet in 31 odstotki fantov, ki so redno telesno dejavni. V tej staro- stni skupini so na prvem mestu mladostniki iz Irske z aktivnimi 31 odstotki deklet in kar 43 odstotki fantov, na zadnjem mestu pa je Italija s sedmimi odstotki redno telesno dejavnih deklet in desetimi odstotki fantov. Naši trinajstletniki se na med- narodni letvici uvrščajo na 18. mesto, in sicer je redno telesno dejavnih 15 odstot- kov deklet in 25 odstotkov fantov. Tudi v tej starostni skupini se najvišje na lestvi- ci uvrščajo mladostniki iz Irske z 20 odstotki deklet in 36 odstotki fantov. V staro- stni skupini petnajst let se slovenski mladostniki uvrščajo na 17. mesto z 10 odstot- ki redno aktivnih deklet in 20 odstotki fantov. Najbolj telesno dejavni petnajstle- tniki so v Združenih državah Amerike, kjer je redno telesno dejavnih 17 odstot- kov deklet in 33 odstotkov fantov. 5 El en Haug, Multilevel correlates of physical activity in the school setting (Norway: University of Bergen, Fa- culty of Psychology, Research Centre for Health Promotion, 2008). 6 Joca Zurc, Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost (Radovljica: Didak- ta, 2008). 7 El en Haug, Multilevel correlates of physical activity in the school setting (Norway: University of Bergen, Fa- culty of Psychology, Research Centre for Health Promotion, 2008). 8 Helena Jeriček Klanšček, Darja Lavtar in Tatjana Pokrajac, v »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem ob- dobju: HBSC Slovenija 2006. Poročilo o raziskavi« (Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007). 9 Ema Bubanj, »Največ se gibljejo mladi Irci, Slovenci na sredini,« Slovenske novice (maj 2012), http://www.slo- venskenovice.si/lifestyle/zdravje/najvec-se-gibljejo-mladi-irci-slovenci-na-sredini (16. 8. 2013). 786 Po Razprava men g Prvi korak pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 je, da se bolnik začne ustrezno ib prehranjevati in več gibati. Vendar pa se moramo zavedati, da ima gibalna/špor- anj tna dejavnost predvsem pomembne preventivne učinke: zmanjšuje povečano te- a za o lesno težo in preprečuje nastanek debelosti, s čimer pri genetsko predisponiranih tro ljudeh zmanjša možnost za nastanek sladkorne bolezni. Pomembna sta redna, vsa- ke i kodnevna dejavnost, tudi če ni zelo intenzivna, in nesedeči življenjski slog. Z gi- n m banjem namreč lahko otrok odvečne kalorije v večji meri potroši in tako uravna- lad va telesno težo. ostni Gibalna dejavnost zmanjšuje količino sladkorja v krvi ter znižuje krvni tlak in ra- ke ven holesterola v krvi, posledično pa zmanjša verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja, torej obolevnost za srčno in možgansko kapjo. Poleg tega telesna dejav- nost dokazano blaži posledice stresa in nas sprošča. Poveča tudi odzivnost tkiv na delovanje inzulina in zmanjša njihovo odpornost na inzulin. Utrjuje mišice in iz- boljša njihovo delovanje, tudi delovanje srčne mišice, utrjuje okostje in oporno tki- vo, okrepi krvni obtok ter poveča gibljivost sklepov in hrbtenice. Otrok, ki je pre- malo gibalno dejaven, se pogosto ne more zbrati k učenju, ker je notranje nemiren, poln neizrabljene energije. Takrat postane nestrpen in celo agresiven. Med mladi- mi, ki se sprostijo z gibanjem in športom, je mnogo manj takih, ki bi ogrožali svoje zdravje in življenje z nasiljem, usmerjenim proti drugim ali celo proti samemu sebi in takih, ki si poiščejo različna nadomestila, kot so alkohol, droga, pohajkovanje ipd. Ustrezna športna dejavnost tako ne pomaga le do bolj zdravega telesa, ampak tudi do bolj pozitivnega odnosa do sebe. Koristna je za vsakogar, za otroke, mlado- stnike in ljudi v poznejšem življenjskem obdobju. S športom se lahko otrok ukvarja organizirano (pod strokovnim vodstvom) v okviru različnih interesnih dejavnosti, ki jih ponuja vrtec, šola in različni zasebni- ki v športu. V predšolskem obdobju in prvih letih šolanja naj športna vadba temelji na razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot so koordinacija (skladnost) giban- ja, ravnotežje, moč, hitrost, gibljivost in natančnost ter spodbuja veselje in poziti- vna čustva. Otrok se postopoma zaveda lastnega telesa ter spoznava in usvaja ra- zlične športne zvrsti (plavanje, smučanje, igre z žogo itd.), pri čemer je pomembno, da je vadba prilagojena njegovim sposobnostim in interesom. Žal pa prekomerno hranjen otrok pogosto ne uživa v skupinskih organiziranih dejavnostih. Navadno ne zmore dohajati sovrstnikov, ker ima slabše razvite gibal- ne in funkcionalne sposobnosti. Ker se sramuje svoje debelosti, mu je neprijetno se preoblačiti pred drugimi otroki, prav tako tudi ne mara nositi kratkih hlač ozi- roma športne opreme. Otroka nikoli ne silimo k organizirani športni dejavnosti. Veliko športnih de- javnosti namreč lahko otrok v prostem času izvaja tudi v neorganizirani obliki, 787 2 – s t 4 u .– o r s starši, brati in sestrami, prijatelji, itd. Trajanje športne aktivnosti naj bo prilago- 2 u 5 s ize . o tv jeno otrokovi telesni pripravljenosti, pri čemer se še posebej skrbno držimo nače- k a m t r o ja , iz la postopnosti. Otroka nevsiljivo spodbujamo k različnim gibalnim/športnim de- b n e je u o r 2 javnostim. b 0 s r 1 p a 3 e Hoja je preprosto in naravno gibanje, ki pa je ob primerni intenzivnosti nadvse ko- , P š žev n o e p r a ristna in varna športna dejavnost. Hodimo lahko kjerkoli in kadarkoli. Namesto z to o n r s avtomobilom gre otrok lahko v šolo ali k prijatelju peš ali s kolesom, vožnjo z oseb- o l j ov e ž i , S n n nim dvigalom nadomesti s hojo po stopnicah itd. Tek je idealen zlasti spomladi in e p l m ov r a jeseni ter tudi poleti, če ni prevroče. Izmed vseh oblik rekreacije, ki »porabljajo e i n h n i o j a maščobe«, sta hoja in tek najenostavnejša. Seveda pa naj hoja in tek predstavljata v a d g no e obdobju, ko je otrokov organizem še v razvoju, le dopolnilo drugim dejavnostim, s m ti – en s katerimi si otrok razvija tudi ostale gibalne sposobnosti. Športna aktivnost, ki je t primerna praktično za vse starostne skupine, z različnimi sposobnostmi in poseb- nostmi, je plavanje. Je šport, ki harmonično razvija in oblikuje telo. Le izjemoma to vrsto vadbe odsvetujemo zaradi zdravstvenih razlogov, še posebaj primerna pa je za prekomerno prehranjene otroke. Tudi hoja, tek na smučeh in alpsko smučan- je sodijo med športe, ki jih lahko izvajamo v prostem času, prav tako pa tudi drsan- je, rolanje, kolesarjenje, različne igre z žogo itd. Družinske navade in vzorci, po katerih živimo starši, so del otrokovega okolja, ki ga ima otrok za normalno. Sčasoma se otrok navadi, kako preživljati npr. viken- de in počitnice. Raziskave so pokazale, da so med vikendom otroci in mladost- niki precej manj aktivni kot med tednom; tudi intenzivnost aktivnosti je man- jša. Med počitnicami je stanje podobno; otroci imajo na začetku šolskega leta, ko naj bi prišli spočiti in polni energije s počitnic, precej slabše gibalne sposobosti in vzdržljivost kot konec šolskega leta, ko so že utrujeni od pouka, domačih nalog, preverjanja znanja itn. Strokovnjaki ugotavljajo, da se več kot 50 odstotkov družin sploh ne ukvarja s športom. Pri tem je zgled staršev še kako pomemben: otroci ma- ter, ki se ukvarjajo s športom, so dvakrat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo špor- tno neaktivne matere. Vpliv očetov je še večji – otroci športno aktivnih očetov so kar 3,5-krat bolj aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Tisti otroci, ki imajo oba starša aktivna, so daleč najbolj aktivni – celo 6-krat bolj od otrok s špor- tno neaktivnimi starši. Družina naj bo torej kar se da športno dejavna. Otroku s preveliko telesno težo bo spodbuda staršev, bratov in sester pomagala, da bo pri športni dejavnosti vztrajal in v njej našel veselje in sprostitev. Nikakor ni primerno, da bi uvajali novo hrano ali več gibanja le za otroka s prekomerno težo. Bolj zdrave navade, npr. manj gle- danja televizije in posedanja pred računalnikom ter več gibalnih/športnih dejav- nosti bodo koristile vsem članom družine! 788 Po Nedvomno imajo družine, ki si postavijo realno dosegljive cilje ter si skupaj pri- me zadevajo doseči zdrav življenjski slog, več možnosti za uspeh. Kadar le utegnemo, n gi pojdimo z otrokom v naravo in ob primerni športni dejavnosti skupaj uživajmo v ban njenih lepotah! ja za otro Literatura ke in m Bubanj, Ema. »Največ se gibljejo mladi Irci, Slovenci na sredini,« Slovenske novi- l ce (maj 2012), http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/najvec-se-gib- ado ljejo-mladi-irci-slovenci-na-sredini (16. 8. 2013). stnik Gabrijelčič Blenkuš, Mojca, Andreja Drev, Mateja Rok Simon, Tatjana Kofol Bric e in Helena Jeriček Klanšček. »Zdravje in z zdravjem povezan življenjski slog otrok in mladostnikov.« V 4. mednarodni kongres Fit. Vloga gibalne/špor- tne aktivnosti pri preprečevanju bolezni in zdravljenju. Zbornik prispevkov, ur. Konda, Barbara, Tadeja Mišmaš in Marjanca Pečar. Rogaška Slatina: Zavod Fit, 2009. Haug, Ellen. Multilevel correlates of physical activity in the school setting. Norway: University of Bergen, Faculty of Psychology, Research Centre for Health Pro- motion, 2008. Jeriček Klanšček, Helena, Darja Lavtar, in Tatjana Pokrajac. V » Z zdravjem po- vezano vedenje v šolskem obdobju: HBSC Slovenija 2006. Poročilo o raziskavi«. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2007. Završnik, Jernej, in Rado Pišot. »Priporočila za zdravo gibalno/športno dejav- nost otrok.« V Zgodnje odkrivanje in celostna obravnava otrok in mladostni- kov, ki jih ogrožajo kronične nenalezljive bolezni, v osnovni zdravstveni dejav- nosti. Zbornik projekta. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS, CINDI Slove- nija, 2007, 106–113. Zurc, Joca. Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspeš- nost. Radovljica: Didakta, 2008. WHO. Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazno gradivo za ukrepanje. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo zdravja, 2007. 789 2 – s t 4 u .– o r Analiza razlogov za vključevanje otrok 2 u 5 s ize . o tv k a m v športno vadbo t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Analysis of parents` reasons for enrol ing their 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n children in sport activities o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Maja Pungeršek , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a e i n h n i o j a maja.pungersek@gmail.com a d g no e s m ti – en Nataša Čebokli Bleiweis t Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija natasa_cebokli@yahoo.com Mateja Videmšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si Damir Karpljuk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Slovenija damir.karpljuk@fsp.uni-lj.si Maja Meško Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija maja.mesko@fm-kp.si Povzetek Namen raziskave je bil ugotoviti glavne vzroke, zaradi katerih se starši odločijo za vpis svojih otrok v organizirano športno vadbo. Zanimal nas je tudi odnos staršev do tovrstnih aktivnosti in koliko časa sami namenijo športu. Raziskava je potekala na vzorcu 61 staršev otrok v staros- ti od 3 do 8 let, ki so izpolnili vprašalnik z 18 spremenljivkami. Raziskavo smo izvedli v različnih krajih Slovenije, kjer se izvaja organizirana športna vadba. Rezultati so pokazali, da se starši za- vedajo, da je najpomembnejši cilj športne vadbe za njihove otroke razvijanje gibalnih sposob- nosti. Pred vpisom se je samo tretjina staršev zanimala o strokovni usposobljenosti vaditelja. Največ staršev je bilo o vadbi seznanjenih preko otrokove vzgojiteljice, v več kot polovici pri- merov pa je bil za vključitev pobudnik otrok sam. Skoraj polovica staršev, katerih otrok obisku- 791 2 – s t 4 u .– o r je športno vadbo, je športno aktivna najmanj dvakrat na teden, petina pa celo več kot štirikrat 2 u 5 s ize . o tv na teden; največ se ukvarjajo s hojo, tekom, kolesarjenjem in odbojko. k a m t r o ja , iz b n Ključne besede: športna vadba, otroci, starši. e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Summary o e p r a t This study aimed to establish the main reasons parents decide to enrol their children in organ- o o n r s o l j ov e ised sport activities. We were also interested in parents’ attitudes to such activities and how ž i , S n n e p l m much time they personal y dedicate to sport. The study was conducted on a sample of 61 par- ov r a e i n h n ents of children aged between 3 and 8, who fil ed out a questionnaire containing 18 variables. i o j a a d g n The study was implemented in different places in Slovenia where organised sports activities are o e s m t available. The results showed that the parents are aware that the most important objective of i – ent their children’s sport practice is to develop their motor abilities. Before enrolling their child in a sport activity, only one-third of the parents enquired about the instructor’s professional qual- ifications. The bulk of parents learned about the sport activity from their child’s (pre-school) teacher, whereas in more than one-half of cases the initiative came from the child. Nearly one- half of the parents whose child is engaged in a sport activity are physical y active at least twice a week and one-fifth of them even more than four times a week; the most practiced sports in- clude walking, running, cycling and volleybal . Key words: sport activity, children, parents. Uvod Otrok začne usvajati prve informacije v trenutku, ko se rodi. Starši so tisti, ki mu omogočajo prve stike z okoljem in imajo veliko odgovornost za njegovo zgodnje učenje. Ker šport ohranja in krepi otrokovo zdravje, razvija njegove sposobnosti in omogoča lažje vključevanje in prilagajanje v družbeno in naravno okolje, je po- membno, da starši že v predšolskem obdobju navajajo otroke na redno športno de- lovanje.1 Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje v spontane in vode- ne športne dejavnosti, če jim to starši omogočijo in jih pri tem spodbujajo. Podatki nekaterih raziskav, ki so proučevale vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok, so pokazali, da starši z višjo stopnjo izobrazbe in višjimi do- hodki v večji meri skrbijo za otrokovo športno dejavnost. Otroci, ki imajo športno aktivne starše in skupaj z njimi aktivno preživljajo počitnice, so nasploh športno bolj aktivni.2 V zgodnjem predšolskem obdobju se z otrokom več športno ukvarja mati, kasneje pa to vlogo prevzame oče. Predvsem matere so tiste, ki se zavzemajo 1 Mateja Videmšek in Rado Pišot, Šport za najmlajše (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, Inštitut za šport, 2007). 2 Mateja Videmšek, Veronika L. Kropej, Jože Štihec, Miran Kondrič in Damir Karpljuk, »Predšolska športna vzgoja v luči novega kurikuluma za vrtce,« Šport 50, št. 4 (2002), 29–32. 792 A za športno aktivnost v okviru družine, medtem ko se očetje ukvarjajo s športnimi nali dejavnostmi v krogu prijateljev in znancev.3 za raz Za otroke je zgled staršev nedvomno zelo pomemben in koristen, veliko bolj kot le log nasveti, kako pomembna je športna aktivnost in kako škodljivo je neskončno igra- ov z nje računalniških igric ali posedanje pred televizorjem. Otroci večinoma od star- a vk šev postopoma prevzamejo različne razvade.4 V družinah, kjer gojijo športno ak- ljuč tivnost, so pri otrocih bolj opazne sposobnosti, kot so vztrajnost, discipliniranost, evan natančnost, zaupanje v samega sebe, strpnost, potrpežljivost, zdrava tekmovalnost je o ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če hočemo doseči cilj.5 trok v š Zanimivi so rezultati ameriške raziskave, ki govorijo o pozitivnem vplivu športno p aktivnih staršev na svoje otroke: otroci športno aktivnih mater, ki se ukvarjajo s ortn športom, so 2-krat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne mate- o v re. Vpliv očetov je še večji – otroci športno aktivnih očetov so kar 3,5-krat bolj ak- adb tivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Tisti otroci, ki imajo oba star- o ša aktivna, so daleč najbolj aktivni – celo 6-krat bolj od otrok s športno neaktiv- nimi starši.6 Dejavniki, ki so pomembni za izboljšanje zdravja in telesne pripravljenosti celot- ne družine, so naslednji:7 • starši naj svojim otrokom posredujejo pozitivna verbalna in neverbalna sporočila o zdravem načinu življenja; • starši naj bodo tudi sami ustrezno telesno pripravljeni; • starši naj imajo aktiven interes za športne dejavnosti svojega otroka in naj čim več dejavnosti izvajajo skupaj z otrokom ter jih tako navajajo na spo- štovanje do aktivnega in zdravega načina življenja. Nekatere primerjalne analize kažejo, da otroci praviloma pri sedmih letih prese- žejo energijske motorične zmožnosti svojih staršev. S tem tudi nastopi eden izmed prvih mejnikov odtujevanja otrok od družine. Slabše razvite gibalne sposobnosti in skromna športna znanja staršev celo mladim družinam predstavljajo resno ovi- ro za skupno športno dejavnost. Otroci namreč zelo hitro spoznajo oziroma ugo- tovijo, kje so že prehiteli svoje starše. Na tistih področjih se pozitivni vplivi star- šev precej zmanjšajo ali celo izostanejo. Neustrezna športna naravnanost družine se najbolj dramatično kaže v padcu gibalnih sposobnosti otrok v času letnih do- pustov staršev in sočasno šolskih počitnic. Raziskava je namreč pokazala, da so ot- 3 Mateja Videmšek, »Pasivni starši, zbudite se!,« Polet 6, št. 4 (2007), 54–55. 4 Rado Pišot in Veronika L. Kropej, »Correlation between percived quality of life and healthy environment in youth,« Facta Universitatis. Series, Physical education and sport 4, št. 2 (2006), 115–123. 5 Thomas Armstrong, Prebudite genija v svojem otroku (Tržič: Učila, 2000). 6 Susan Kalish, Fitness za djecu. Praktični savjeti za roditelje (Zagreb: Gopal, 2000). 7 Mateja Videmšek, »Pasivni starši, zbudite se!,« Polet 6, št. 4 (2007), 54–55. 793 2 – s t 4 u .– o r roci jeseni ob začetku šolskega leta telesno slabše pripravljeni kot ob koncu, kar po- 2 u 5 s ize . o tv meni, da njihove poletne počitnice še zdaleč niso aktivne.8 k a m t r o ja , iz Ohrabrujoči so nekateri rezultati zadnjih raziskav, ki kažejo, da se vseh navedenih b n e je u o r 2 problemov del staršev že zaveda.9 Žal pa starši največkrat nimajo dovolj znanja niti b 0 s r 1 p a možnosti, da bi do takega znanja prišli, zato je še kako pomembna strokovno orga- 3 e , P š žev n o e p nizirana in vodena športna dejavnost za predšolske otroke. r a to o n r s Programi športnih dejavnosti, ki jih izvajajo otroci pod strokovnim vodstvom v o l j ov e ž i , S n n okviru različnih društev, klubov ali zasebnikov, postajajo iz leta v leto bolj priljub- e p l m ov r a ljeni. Po kakovosti in obsegu morajo zadovoljevati otrokovo potrebo po gibanju, e i n h n i o j a igri in sprostitvi. Prilagojeni naj bodo različnim potrebam, interesom in sposob- a d g no e nostim otrok, tako da lahko optimalno prispevajo k njihovemu razvoju in zdrav- s m ti – en ju. Z vključevanjem otrok v redno športno-rekreativno vadbo, ki poteka v okviru t različnih društev in klubov, omogočamo otrokom, da optimalno razvijejo gibalne in funkcionalne sposobnosti ter igraje, že v najzgodnejših letih postopoma usvo- jijo osnovne elemente različnih športnih zvrsti in sprejmejo zdrav način življenja kot pomembno osebno in družbeno vrednoto. Glede ne to, da je problem aktualen in zanimiv, smo se odločili, da bomo v naši raziskavi poskušali ugotoviti glavne vzroke, zaradi katerih se starši odločijo za vpis svojih otrok v organizirano športno vadbo. Zanimal nas je tudi odnos staršev do športa in v kolikšni meri so tudi sami športno aktivni. Metode dela Vzorec anketirancev V vzorec smo zajeli 61 staršev tri do osemletnih otrok, ki so vključili svojega otro- ka v organizirano športno vadbo v različnih krajih Slovenije. Gre za splošno špor- tno vadbo, katere osnovni namen je razvijanje gibalnih sposobnosti otrok ter sez- nanjanje z osnovnimi elementi različnih športnih zvrsti. Anketirali smo 40 star- šev otrok prvega triletja osnovne šole in 21 staršev predšolskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 43% deklic in 57% dečkov. 42% staršev, ki smo jih zajeli v našo raziskavo, ima končano srednjo izobrazbo, 16% višjo šolo, 25% visoko šolo, 15% po- klicno in 2% osnovno šolo. Vzorec spremenljivk Vzorec spremenljivk predstavlja anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili starši in vse- buje deset vprašanj: 8 Janko Strel, Marjeta Kovač in Gregor Jurak, Pomen športa in izobraževanja pri preprečevanju sedečega načina življenja in oblikovanju zdravega življenjskega stila otrok in mladine (Raziskovalno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2004). 9 Mateja Videmšek, Jože Štihec in Damir Karpljuk, Analysis of preschool physical education (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, Inštitut za kineziologijo, 2008). 794 A • Spol otroka nali • Starost otroka za ra • Izobrazba staršev zlo • Ali ste se pred vpisom otroka pozanimali o strokovni usposobljenosti va- gov z ditelja? a v • Kje in na kakšen način ste izvedeli za športno vadbo, ki ste jo izbrali va- klju šemu otroku? čev • Kdo je bil pobudnik za vključitev otroka v športni program? anje o • Zakaj ste vključili otroka v športno vadbo? tr • Kakšno je Vaše mnenje o vplivu gibalnih aktivnosti na otroka? ok v š • Kako pogosto se ukvarjate s športom? po • S katero športno panogo se ukvarjate? rtno vad Metode obdelave podatkov bo Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Izračunali smo frekvence, za izračun smo uporabili podprogram Frequencies. Rezultati in razprava Slika 1: Pobudnik za vključitev otroka v športno vadbo Nedvomno so starši tisti, ki otroku omogočijo prve stike z okoljem in imajo veli- ko odgovornost za njegovo zgodnje učenje. Pri tej starosti so otroci še odvisni od staršev in njihovega odnosa do športa in športne vadbe. Zato nas toliko bolj pre- senečajo rezultati anketnega vprašalnika, ki so pokazali, da je bil glavni pobudnik za vključitev v športno vadbo otrok sam (55 %), s 36 odstotki pa mu sledijo starši. 795 2 – s t 4 u .– o r Predhodno so jih za vadbo navdušile tudi vzgojiteljice v vrtcu ali športni pedago- 2 u 5 s ize . o tv gi v sodelovanju z razrednimi učitelji (6,5%), v nekaterih primerih pa tudi prijate- k a m t r o ja , iz lji (1,6%) (Slika 1). b n e je u o r 2 b Raziskava je pokazala, da starši otroke pogosto pripeljejo na uvodne predstavitve- 0 s r 1 p a 3 e ne ure, kjer jih učitelji spodbudijo za nadaljnje sodelovanje. , P š žev n o e p r a t Starši lahko izberejo programe, različne po vsebini, organizaciji, poteku in zahtev- o o n r s o l j ov e nosti. Pri sami izbiri športne vadbe je pomembno, da se starši seznanijo, kaj sama ž i , S n n e p l m vadba nudi, kdo jo vodi, še pomembneje pa je, da je primerna otroku. ov r a e i n h n Največ staršev je bilo o športni vadbi seznanjenih preko otrokove vzgojiteljice ali i o j a a d g no e učitelja (32%) ter različnih plakatov in letakov (26%). Tudi Suhadolčanova,10 ki je s m ti – en izvedla raziskavo o športnem programu v kraju izven Ljubljane, je prišla do po- t dobnih ugotovitev; več kot polovica staršev je izvedela za program od prijateljev, 19% pa od vzgojiteljic. Kar 16 % vseh otrok je samih seznanilo starše o športni vad- bi, enak odstotek otrok pa se udeležuje vadbe, ker so jih za to predhodno navduši- li bratje in sestre (Slika 2). Slika 2: Kako so starši izvedeli za športno vadbo? Jambrešičeva11 je izvedla podobno raziskavo o športnem programu za predšolske otroke v Ljubljani in ugotovila, da je delež staršev, ki so izvedeli za program s pla- katov in letakov še večji – kar 44%. Precej staršev je za program izvedelo tudi od prijateljev (34%), nekoliko manj pa od vzgojiteljic v vrtcu (14%). Poleg prijateljev in vzgojiteljic so torej tudi ustrezno izdelani plakati in letaki zelo pomemben dejav- 10 Neva Suhadolčan, Analiza programov ŠD Sonček za predšolske otroke (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2005). 11 Mateja Jambrešič, Analiza športnega programa abc za otroke od drugega do devetega leta starosti (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2003). 796 A nik obveščanja staršev o tem, kako lahko njihovi otroci aktivno preživljajo pros- nali ti čas. za raz Starše smo spraševali tudi, kako pomembna pri izbiri programa se jim zdi strokov- log na usposobljenost vaditelja. Odgovori so bili kar presenetljivi, saj kar dvema tretji- ov z nama anketirancev ustrezna izobrazba vaditelja ni bila pomembna (Slika 3). Mor- a vk da se starši ne zavedajo, da lahko nestrokovnost in pomanjkanje izkušenj privede ljuč do negativnih posledic v otrokovem razvoju. Lahko da vaditelja poznajo in imajo z evan njim dobre izkušnje ter dajejo tako prednost temu, da si je vadbo otrok izbral sam je o in na njej z veseljem sodeluje. trok v š portno vadbo Slika 3: Zanimanje staršev o strokovni usposobljenosti vaditelja Različni strokovnjaki menijo, da poznavanje pomena športa za otrokov razvoj in odnos staršev do športa nasploh pripomore k temu, da vključujejo svoje otroke v organizirano športno vadbo. Zato nas je zanimalo, kako so s tem seznanjeni star- ši, kaj menijo o pomembnosti vpliva gibalnih dejavnosti na otrokov celosten ra- zvoj in vzgojo ter kateri so glavni razlogi, da svojega otroka vključijo v organizira- no športno vadbo. Slika 4: Mnenje staršev o vplivu gibalnih dejavnosti na otroka 797 2 – s t 4 u .– o r Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se starši zavedajo vpliva gibal- 2 u 5 s ize . o tv nih dejavnosti na gibalno področje otrokovega razvoja (Slika 4). k a m t r o ja , iz b n Večina staršev se je strinjala, da imajo gibalne dejavnosti največji vpliv na gibalni e je u o r 2 b in telesni razvoj, medtem ko imajo po njihovem mnenju najmanjši vpliv na otro- 0 s r 1 p a 3 e kov socialni razvoj. Tako nizka ocena se nam zdi presenetljiva, saj nedvomno gi- , P š žev n o e p r a balne dejavnosti neposredno vplivajo tudi na socialni razvoj otroka. Otrok na vad- to o n r s bi spoznava novo okolje, prijatelje, se z njimi druži in aktivno sodeluje. Mnoge gi- o l j ov e ž i , S n n balne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih otrok in odraslih, da z e p l m ov r a njimi deli prostor, stvari in z njimi sodeluje. Tako postaja samozavestnejši in od- e i n h n i o j a ločnejši pri sklepanju novih poznanstev in odločitev. a d g no e s m t Ugotovili smo, da je najpomembnejši razlog za vključitev otroka v športno vadbo i – ent razvijanje gibalnih sposobnosti. Drugi najpomembnejši razlog je, da se otrok spo- zna in preizkusi z različnimi športnimi dejavnostmi, najmanj pomemben pa, da imajo starši nekaj časa zase (Slika 5). Slika 5: Razlog, zaradi katerega starši vključijo otroka v športno vadbo Tudi Suhadolčanova12 in Jambrešičeva13 sta prišli do podobnih ugotovitev; več kot četrtina staršev je vključila svoje otroke v športno vadbo zaradi razvijanja gibal- nih sposobnosti, nekaj manj pa zaradi druženja z vrstniki in razvijanja pozitiv- nih vedenjskih vzorcev. Staršem smo postavili tudi vprašanje, če morda vključijo otroka v vadbo tudi zato, da pridobijo nekaj časa zase. Vprašanje je bilo postavlje- no namerno, saj je praksa pokazala, da starši vključujejo otroke med letom v števil- 12 Neva Suhadolčan, Analiza programov ŠD Sonček za predšolske otroke (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2005). 13 Mateja Jambrešič, Analiza športnega programa abc za otroke od drugega do devetega leta starosti (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2003). 798 A ne popoldanske dejavnosti, med počitnicami pa v različna letovanja in zimovanja nali tudi zato, da se spočijejo in imajo nekaj časa samo zase. Rezultati našega anketne- za ra ga vprašalnika so to domnevo ovrgli. zlogov z S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se s športom nikoli ne ukvar- ja le 6% staršev, katerih otrok obiskuje športno vadbo (Slika 6). To je zelo spodbu- a vk den rezultat glede na slovensko povprečje. ljučevanje otrok v š portno vadbo Slika 6: Pogostost ukvarjanja staršev s športom. Podatki namreč kažejo, da je stanje na področju gibalne dejavnosti odrasle popu- lacije slabo, saj se 41 odstotkov prebivalcev Slovenije ne ukvarja z nobeno športno- -rekreativno dejavnostjo.14 Tudi Suhadolčanova15 in Jambrešičeva16 sta ugotovili, da se starši, ki vključujejo svojega otroka v športno vadbo, večinoma tudi sami aktiv- ni. Raziskava Suhadolčanove17 je celo pokazala, da je pri 14% staršev vključitev otroka v organizirano športno vadbo vzrok, da so tudi sami pričeli s športnim udejstvo- vanjem. Skoraj polovica staršev je športno aktivna najmanj dvakrat na teden, petina pa celo več kot štirikrat na teden (Slika 6). Zanimivo je, da se športno aktivni starši največ ukvarjajo s hitro hojo, tekom, kolesarjenjem, odbojko, nato pa sledijo športi, ki se izvajajo v športnih objektih. Starši si izbirajo športe, ki finančno niso prezahtevni in jih lahko izvajajo skozi celo leto. Najverjetneje so to tudi tisti športi, ki jih lah- 14 Rado Pišot, Zlatko Fras in Lijana Zaletel-Kragelj, »Gibalna/športna aktivnost za zdravje pri prebivalcih Slovenije: predstavitev nekaterih izbranih ključnih rezultatov ciljnega raziskovalnega projekta,« v Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2005 (Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2005, 11–20). 15 Neva Suhadolčan, Analiza programov ŠD Sonček za predšolske otroke (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2005). 16 Mateja Jambrešič, Analiza športnega programa abc za otroke od drugega do devetega leta starosti (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2003). 17 Neva Suhadolčan, Analiza programov ŠD Sonček za predšolske otroke (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2005). 799 2 – s t 4 u .– o r ko izvajajo skupaj s svojimi otroki. Otroci se nedvomno zgledujejo po svojih vzor- 2 u 5 s ize . o tv nikih in v prvi vrsti sta to oče in mati. Radi prevzemajo njihove navade, zato jih k a m t r o ja , iz športne aktivnost staršev že zelo zgodaj spodbudijo k zdravemu življenju in spro- b n e je u o r 2 stitvi s športom. Starši, ki se s športom redno ukvarjajo, pridobljena gibalna zna- b 0 s r 1 p a nja in osnove različnih športov lažje in učinkoviteje posredujejo svojim otrokom 3 e , P š žev n o e p in jih usmerjajo v življenje, obogateno s športom. Tisti otroci, kjer sta aktivna oba r a to o n starša, so aktivni tudi sami, saj je to del njihovega vsakdana. r s o l j ov e ž i , S n n Časovna stiska, v kateri se nahaja veliko staršev, je najverjetneje glavni vzrok, da e p l m ov r a je še vedno premalo, predvsem predšolskih otrok vključenih v organizirano in vo- e i n h n i o j a deno športno vadbo. Pri nekaterih starših prevladuje mnenje, da je za zadovolji- a d g no e tev dnevne otrokove potrebe po gibanju dovolj poskrbljeno v vrtcu oziroma kas- s m ti – en neje v šoli, nekateri starši pa ne želijo svojih otrok še dodatno obremeniti in jim že- t lijo nuditi brezskrbno otroštvo do vstopa v šolo, ko se otrokove obveznosti obču- tno povečajo. Verjetno bi bilo smiselno staršem ponuditi organizirano športno vadbo v sklopu vrtca ter jim tako olajšati prevoz, predvsem pa bi jim prihranili čas. Ob spoznanju, da so za celostni razvoj posameznika ključnega pomena gibalne spodbude, torej športne aktivnosti, je nadvse pomembno, da k odločitvi o vpisu otroka v organizi- rano športno dejavnost pritegnemo čim večje število staršev. Vsi skupaj moramo še naprej težiti k osveščenosti družine in posameznikov in še naprej gojiti šport kot sestavni del življenja in kot sredstvo, ki motivira, koris- ti predvsem pa osrečuje.18 Usmerjenost v animacijo in osveščanje športno neak- tivnega prebivalstva Slovenije je nujna, saj se učinki današnjega lagodnega nači- na življenja kažejo tudi v vse manjši vzdržljivosti in vztrajnosti otrok in mladine.19 Vse organizirane in vodene športne dejavnosti morajo imeti cilje usmerjene tako, da otroku ustrezno razvijajo gibalne sposobnosti in mu omogočijo dovolj pozitiv- nih, kakovostnih in raznovrstnih spodbud za njegov razvoj.20 Neprimerne vadbe in programi, ki so posledica neustrezno zastavljenih ciljev, lahko otroku prej ško- dijo kot koristijo in s tem negativno vplivajo na njegov odnos do športa. Zato je pomembno, da se tako starši kot strokovni delavci zavedajo pomembnosti strokov- nega pristopa k problemu predšolske in šolske športne vzgoje. Samo na takšen na- čin lahko otrokom zagotovimo kakovostno vadbo in posledično ustrezen celostni razvoj. 18 Diane E. Papalia, Sal y Wendkos Olds in Ruth Duskin Feldman, Otrokov svet (Ljubljana: Educy, 2003). 19 Mateja Videmšek, Veronika L. Kropej, Jože Štihec, Miran Kondrič in Damir Karpljuk, »Predšolska športna vzgoja v luči novega kurikuluma za vrtce,« Šport 50, št. 4 (2002), 29–32. 20 Jernej Završnik in Rado Pišot, Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov (Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Koper in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, Inštitut za kineziologijo, 2005). 800 An Literatura aliz Armstrong, Thomas. Prebudite genija v svojem otroku. Tržič: Učila, 2000. a raz Čebokli, Nataša. l Razlogi za vključevanje otrok v športno vadb. Diplomsko delo, ogov z Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2006. a v Jambrešič, Mateja. Analiza športnega programa abc za otroke od drugega do devete- klju ga leta starosti. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Lju- čev bljana, 2003. anje o Kalish, Susan. Fitness za djecu. Praktični savjeti za roditelje. Zagreb: Gopal, 2000. trok v š Kropej, Veronika L., in Mateja Videmšek. »Parents and sport activity of their p preschool children.« Kinesiol. slov. 8, št. 1 (2002), 19–24. ortn Papalia, Diane E., Sally Wendkos Olds, in Ruth Duskin Feldman. Otrokov svet. o va Ljubljana: Educy, 2003. dbo Pišot, Rado, Zlatko Fras, in Lijana Zaletel-Kragelj. »Gibalna/športna aktivnost za zdravje pri prebivalcih Slovenije: predstavitev nekaterih izbranih ključnih rezultatov ciljnega raziskovalnega projekta.« V Slovenski forum za preventi- vo bolezni srca in žilja 2005. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2005, 11–20. Pišot, Rado, in Veronika L. Kropej. »Correlation between percived quality of life and healthy environment in youth.« Facta Universitatis. Series, Physical edu- cation and sport 4, št. 2 (2006), 115–123. Suhadolčan, Neva. Analiza programov ŠD Sonček za predšolske otroke. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2005. Strel, Janko, Marjeta Kovač, in Gregor Jurak. Pomen športa in izobraževanja pri preprečevanju sedečega načina življenja in oblikovanju zdravega življenjskega stila otrok in mladine. Raziskovalno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2004. Videmšek, Mateja, Veronika L. Kropej, Jože Štihec, Miran Kondrič, in Damir Karpljuk. »Predšolska športna vzgoja v luči novega kurikuluma za vrtce.« Šport 50, št. 4 (2002), 29–32. Videmšek, Mateja. »Pasivni starši, zbudite se!.« Polet 6, št. 4 (2007), 54–55. Videmšek, Mateja, in Rado Pišot. Šport za najmlajše. Univerza v Ljubljani, Fakul- teta za šport, Ljubljana, Inštitut za šport, 2007. Videmšek, Mateja, Jože Štihec, in Damir Karpljuk. Analysis of preschool physical education. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, Inštitut za ki- neziologijo, 2008. 801 2 – s t 4 u .– o r Završnik, Jernej, in Rado Pišot. Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mla- 2 u 5 s ize . o tv dostnikov. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Ko- k a m t r o ja , iz per in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana, Inštitut za kinezi- b n e je u o r 2 ologijo, 2005. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 802 2 – s t 4 u .– o r Preverjanje všečnosti in sporočilnosti 2 u 5 s ize . o tv k a m logotipa turistične destinacije t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Evaluating the communication function 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n of the tourism destination logo o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Darko Ravnikar , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m darko.ravnikar@somnium.si ti – ent Aleksandra Brezovec Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Slovenija sasa.brezovec@turistica.si Doris Gomezelj Omerzel Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Slovenija doris.gomezelj@fm-kp.si; doris.gomezelj@turistica.si Povzetek Osnovne značilnosti turistične destinacije se zrcalijo v njeni identiteti. Identiteta turistične de- stinacije se mora striktno in realno prezentirati skozi tržno znamko in njen simbolni sistem. Cilj prispevka je prikazati rezultate raziskave, s katero smo želeli preveriti ustreznosti obstoje- čega logotipa Maribor – Pohorje za promocijo in komuniciranje celotne turistične destinacije Štajerska. Preverjanje ustreznosti smo izvedli z anketo za širšo javnost. Ključne besede: turistična destinacija, logotip, identiteta Abstract The main question of the successful marketing of tourist destination is: how to present to po- tential guest the basic characteristics of the destination, get his attention and provide motiva- tion for visit. Basic characteristics of the destination are part of its identity, which have to be strictly and realistical y presented through brand and symbolic system. With our research we 803 2 – s t 4 u .– o r encroach on field of branding in tourism, precisely – verification of suitability of existing logo 2 u 5 s ize . o tv Maribor-Pohorje for promotion and communication of tourist destination Štajerska. k a m t r o ja , iz b n Key words: tourism destination, logo, identity e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Uvod in opredelitev problema o e p r a t Po podatkih Svetovne turistične organizacije turizem predstavlja 9,4 % delež BD- o o n r s o l j ov e P-ja svetovnega gospodarstva, v dejavnostih povezanih s turizmom pa je bilo leta ž i , S n n e p l m 2009 zaposlenih 219.810.000 oseb1. Tudi v Sloveniji, ki je sicer v primerjavi z neka- ov r a e i n h n terimi našimi sosednjimi državami (Italija, Avstrija) nepomemben ponudnik tu- i o j a a d g n rizma, tako v Evropskem kot svetovnem merilu, se že od zgodnjih devetdesetih let o e s m t zavedamo pomena turizma za naše gospodarstvo. Dejstvo je, da smo v letu 2009 s i – ent turizmom ustvarili približno 12 % BDP-ja Slovenije, turizem pa v plačilni bilanci predstavlja približno 40 % izvoza vseh storitev. Slovenci smo prepoznali svojo pri- ložnost v turizmu kot strateško pomembni gospodarski dejavnosti. Razvijati turizem pomeni evidentirati in raziskati turistične resurse, jih valorizi- rati ter narediti privlačne in dostopne. Pomeni tudi razviti ustrezno osnovno (pri- marno) infrastrukturo ter zagotoviti turistične kapacitete (turistično infrastruk- turo). Razvoj turizma pomeni tudi razvoj visoko standardiziranih storitev, ki pa so posledica kvalitetnega izobraževanja kadrov v turizmu, kot tudi osveščanja pre- bivalstva. In na koncu: razvijati turizem pomeni definirati identiteto, postaviti vi- zijo in razvojne cilje, ugotoviti svojo tržno pozicijo ter svojo ponudbo plasirati na trgu z namenom uspešnega trženja lastnih konkurenčnih prednosti. Danes, ko imamo na turističnem trgu široko paleto turističnih ponudnikov, kjer vsak ponuja prav tako široko paleto turističnih proizvodov, postaja konkurenčno pozicioniranje eden ključnih elementov uspešne prodaje. Turistični trg je poln zelo podobnih proizvodov in na podoben način izvajanih storitev. Vsak proizvod ima svojega dvojnika/posnemovalca, ali pa je že ob nastanku kopija nečesa, kar že obstaja. Ključno vprašanje uspešnega trženja turistične destinacije je, kako poten- cialnemu gostu predstaviti osnovne značilnosti turistične destinacije, da pri njem vzbudimo interes in ga spodbudimo k poglobljenem zanimanju za turistično de- stinacijo in našo konkretno ponudbo. Te osnovne značilnosti turistične destinaci- je se zrcalijo v njeni identiteti. Identiteta turistične destinacije se mora striktno in realno prezentirati skozi tržno znamko, ki identiteto nadgrajuje z izpostavljanjem primerjalnih prednosti tako, da se na trgu vzpostavi pravilna konkurenčna pozicija. Vlogo prvega kontakta na konkurenčnem trgu ima tržna znamka turistične destinacije, ki se predstavlja s simbolnim sistemom. Simbolni sistem, ki ga sestavljajo verbalni in grafični sim- boli, je ime, priimek ter fotografija vsakega akterja na trgu. Simbolni sistem je naj- 1 UNWTO (2010). Tourism barometer 1/2010. Madrid. 804 Pr bolj prepoznavni del tržne znamke, zato mora odražati njeno obljubo ter jo dife- eve rencirati od ostalih ponudnikov. Idejna rešitev simbola kot združitve vizualnih in rjan verbalnih elementov temelji na identiteti turistične destinacije, ki je tudi osnova za je vš koncipiranje simbolnega sistema tržne znamke. ečno Tržna znamka je ključni element prepoznavnosti turistične destinacije, na kateri sti i upravljavec gradi strategijo razvoja in trženja. V tem svojem osnovnem poslanstvu n sp se tržna znamka turistične destinacije v ničemer ne razlikuje od trženjske znamke oro izdelka, storitve, proizvajalca ali korporacije. čilno Tržna znamka pooseblja izdelek, storitev, poslovni sistem, regijo in/ali celo državo sti lo in je ključni element, ki v prvi vrsti opredeljuje naš odnos do posameznega subjek- goti ta izmed množice podobnih. Tržna znamka temelji na resničnih, fizično dokazlji- pa t vih značilnostih ter na ustvarjenih, psiholoških zaznavah. Zaradi tega je razvoj tr- uri žne znamke nerazdružljivo povezan z identiteto. stičn Imeti identiteto pomeni biti originalno svoj z lastnimi cilji, drugačen od ostalih, e de in biti odporen na spremembe, ki prihajajo iz zunanjega sveta2. Identiteta predsta- stin vlja seštevek karakteristik, ki naredijo subjekt enkraten in neponovljiv. Kapferer3 acije je oblikoval model, poimenovan prizma identitete tržne znamke, s katerim je ce- lostno in jedrnato odgovoril na ključna vprašanja o identiteti tržne znamke. De Chernatony4 predlaga, da tržno znamko analiziramo, razvijamo, opazujemo ali vpeljemo v luči zunanjega in notranjega pogleda. Zunanji vidik, ki ga oprede- ljujejo potencialni uporabniki tržne znamke, predstavlja premoženja tržne znam- ke in njen imidž, notranji vidik tržne znamke, ki ga opredeljujejo njeni ustvarjalci in skrbniki oziroma upravljavci, pa je identiteta tržne znamke. Identiteta in imidž morata biti čim bližje skupaj na vrednostni lestvici, saj bo le tako odnos med pri- čakovanji potrošnika in obljubami ponudnika uravnotežen. Uravnotežen odnos med identiteto in imidžem je predpogoj za dolgoročno in stabilno pozicijo tržne znamke na konkurenčnem trgu. Kot pravi Keller5 je celostna grafična podoba turistične destinacije z logotipom in znakom, ki tvorita simbol turistične destinacije, najbolj izpostavljen in opazen ele- ment komunikacije turistične destinacije z okoljem. Zato je izjemno pomembno, da znak in logotip verodostojno povzemata identiteto turistične destinacije in pre- jemnikom sporočata v obljubo prevedeno poslanstvo, filozofijo in vizijo. 2 Kapferer, J. N. (2004). The new Strategic Brand Management: Creating and Sustaining Brand Equity Longterm. London: Kogan Page Limited. 3 Kapferer, J. N. (1992). Strategic Brand Management. London: Kogan Page Limited 4 Konečnik, M. (2005). Uravnotežen pogled na znamko turistične destinacije. Turizem, 9 (79), 4–5. 5 Hem L. E. in Iversen, N. M. (2004). How to Develop a Destination Brand Logo: A Qualitative and Quantitative Approach. Scandinavian Journal of Hospitality and Tourism, Vol. 4, No. 2, str. 83–106. 805 2 – s t 4 u .– o r Metodologija 2 u 5 s ize . o tv Cilj prispevka je preveriti in prikazati ustreznost obstoječega logotipa Maribor- k a m t r o ja , iz Pohorje za promocijo in komuniciranje celotne turistične destinacije Štajerska, b n e je u o r 2 b obenem pa ugotoviti, ali je obstoječi logotip še sprejemljiv za izvajanje svojega iz- 0 s r 1 p a 3 e virnega poslanstva – promocija turistične ponudbe mesta Maribor ter Pohorja. , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Demografski podatki (vir: lastna obdelava) 806 Pr Želeli smo ugotoviti skladnost simbolnega sistema z imidžem (zunanji pogled) in eve v ta namen izvedli računalniško podprto »on-line« anketiranje, v katero je bila rjan vključena širša slovenska javnost. S pomočjo vprašanj zaprtega tipa, ki smo jih ob- je vš likovali na podlagi usmeritev iz predhodne faze (skupinska diskusija s fokusno ečn skupino), smo preverili splošno všečnost in sporočilnost logotipa ter njegovo pri- osti mernost za promocijo turizma destinacije Štajerska glede na obstoječ imidž. in sp Vzorčenje je potekalo po principu snežne kepe, pri čemer smo uporabili najbolj oro množično socialno omrežje na svetovnem spletu, tj. Facebook. Kontaktni naslov, čiln na katerem je bil naložen vprašalnik, smo najprej poslali svojim neposrednim kon- osti taktom v omrežju ter zaprosili, da ga izpolnijo in informacijo o vprašalniku posre- logo dujejo tudi naprej. Tako smo dobili primeren vzorec, in sicer 192 v celoti izpolnje- tip nih in vrnjenih vprašalnikov (Slika 1). a turistič Rezultati ne d Po uvodnih demografskih vprašanjih smo anketirance vprašali o terminu in na- esti menu njihovega zadnjega obiska v regiji. Iz spodnjega grafa (slika 2) je razvidno, da nac jih je 65,1 % v zadnjih mesecih obiskalo Štajersko. ije Slika 2: Obisk Štajerske; termin zadnjega obiska (vir: lastna obdelava) Največ jih je (38 %) je regijo obiskalo z namenom sprostitve, raziskovanja, spozna- vanja ali obiska; 22,4 % s poslovnim namenom; 5,2 % pa iz drugih razlogov (obisk zdravnika, zmenek itd.). 34,4 % pa jih v zadnjih dvanajstih mesecih regije ni obi- skalo (slika 3). 807 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 3: Obisk Štajerske; namen obiska (vir: lastna obdelava) Zatem smo anketirance prosili, da si dobro ogledajo logotip in ocenijo njegovo všečnost. Logotip je bil predstavljen v naslednji obliki: Slika 4: Logotip turistične destinacije Maribor-Pohorje (vir: Zavod za turizem Maribor) Anketiranci so všečnost ocenjevali na 5-stopenjski lestvici. Kot je razvidno iz spo- dnjega grafa, ki prikazuje odstotne točke posameznih odgovorov, je logotip všeč le manjšini. Seštevek ocen 1 (sploh mi ni všeč) in 2 (delno mi ni všeč) znaša 46,9 %, seštevek ocen 4 (delno mi je všeč) in 5 (popolnoma mi je všeč) pa 20,9 %. Aritme- tična sredina splošne všečnosti znaša 2,65 (slika 5). 808 Preverjanje všečnosti in sporočilnosti logotipa turis Slika 5: Všečnost logotipa (vir: lastna obdelava) tične d V sklopu raziskave nas je zanimalo tudi, kako bi anketiranci opisali in evalvirali esti obstoječi logotip. naci Slika 6 prikazuje aritmetične sredine na 5-stopenjski lestvici strinjanja. Večino je opisnih pridevnikov, ki nosijo pozitiven pomen (npr. zanimiv, sodoben, emocio- nalen, dinamičen, mehak, svež), so vprašani ocenili z negativnimi vrednostmi (v večji meri ne veljajo za prikazan logotip). Edini pozitiven pomen, ki so ga vpraša- ni pripisali logotipu je pozitivnost, kar je verjetno posledica barvitosti logotipa. Nadalje so anketiranci mnenja, da logotip ni skladen z nacionalnim logotipom »I feel Slovenija«. Logotip v manjši meri pritegne njihovo pozornost, zdi pa se jim tudi slabše prepoznaven. Celosten pogled na rezultate sporoča, da je logotip eva- luiran precej negativno, saj mu večina anketirancev ni pripisala pridevnikov s po- zitivno konotacijo. Slika 7 prikazuje aritmetične sredine na 5-stopenjski lestvici strinjanja. Analiza re- zultatov razkriva, da je sporočilna vrednost logotipa precej nizka. Kot smo že ome- nili, naj bi po mnenju snovalcev logotipa logotip sporočal, da gre za turistično de- stinacijo, ki zajema širše področje in ni omejena zgolj na Maribor z okolico in Po- horje, da gre za turistično destinacijo, kjer vsak najde nekaj zase, ter da gre za ra- znoliko gričevnato in vinorodno pokrajino, polno neokrnjene narave, ki je pri- merna za obiskovalce, ki niso privrženci masovnega turizma. Rezultati spletne an- kete kažejo, da nobeno od navedenih sporočil logotipa ni izraženo v zadostni meri, saj so vse aritmetične sredine precej pod srednjo vrednostjo. Analiza rezultatov spletne ankete razkriva, da logotip ne sporoča oz. ne nakazuje bistvenih elementov identitete Štajerske v zadostni meri. Zdi se, da gre za asocia- tivno preveč oddaljene povezave med figurativnimi elementi in semantičnimi spo- ročili logotipa. 809 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 6: Vtis o logotipu (vir: lastna obdelava) Slika 7: Sporočilnost logotipa (vir: lastna obdelava) 810 Pr Zadnje vsebinsko vprašanje spletne ankete se je nanašalo na primernost logotipa eve za promocijo celotne Štajerske. rjanje Kot je razvidno iz spodnjega grafa (slika 8), ki prikazuje odstotne točke posame- vše znih odgovorov, se kar 89,1 % anketirancem logotip ne zdi primeren za promoci- čno jo celotne Štajerske. sti in sporočilnosti logotipa turistične destinaci Slika 8: Primernost logotipa (vir: lastna obdelava) je Zaključek Turizem, kot izjemno strukturiran sistem, je odvisen od neštetih dejavnikov, ki vplivajo na njegov razvoj in uspešno delovanje. Zato je pomembno, da se upravljav- ci turističnih destinacij zavedajo pomena aktivnega spremljanja sprememb, tako v notranjem kot zunanjem okolju, ter načrtovanja in proženja ustreznih reakcij na zaznane spremembe. Ustreznost simbolnega sistema je predpogoj pravilnega za- znavanja identitete in imidža turistične destinacije, ki vodi k uspešnem pozicioni- ranju turistične destinacije na trgu. Preverjanje ustreznosti naj bo proces, ki se po- navlja periodično, vsekakor pa mora biti izveden takrat, ko načrtujemo spremem- be. Logotip so udeleženci naše raziskave ocenili kot neprimeren in predvsem zasta- rel, prav tako pa so ocenili tudi njegovo sporočilnost v povezavi z identiteto Šta- jerske oziroma njenim imidžem. Upravljavcu turistične destinacije Štajerska lah- ko na podlagi ugotovitev predlagamo: 1) Posodobitev obstoječega logotipa za promocijo in komuniciranje ožje tu- ristične destinacije Maribor-Pohorje. 2) Oblikovanje novega logotipa (simbolnega sistema) za promocijo in komu- niciranje turistične destinacije Štajerska. 811 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Hem, Lief. E. in Nina M. Iversen.. »How to Develop a Destination Brand Logo: k a m t r o ja , iz A Qualitative and Quantitative Approach.« Scandinavian Journal of Hospi- b n e je u o r 2 b tality and Tourism, 4, no. 2, (2004): 83–106. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Kapferer, Jean-Noël. Strategic Brand Management. London: Kogan Page Limi- n o e p r a ted, 1992. to o n r s o l j ov e ž i Kapferer, Jean-Noël. The new Strategic Brand Management: Creating and Susta- , S n n e p l m ov ining Brand Equity Longterm. London: Kogan Page Limited, 2004. r a e i n h n i o Konečnik, Maja. »Uravnotežen pogled na znamko turistične destinacije j a . « Turi- a d g no e zem, 9, št. 79 (2005): 4–5. s m ti – en UNWTO. Tourism barometer 1/2010. Madrid. t 812 2 – s t 4 u .– o r Netehnološke inovacije 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Non-technological innovation o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Sebastjan Repnik 3 e , P š žev n o e p Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Slovenija r a to o n r s sebastjan.repnik@gmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g V prispevku smo predstavili koristnost uvedbe netehnoloških inovacij na primeru zavoda Viš- no e s m je strokovne šole Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. Raziskavo o koristnosti in ti – en uporabnosti izdajanja listine Certifikat zaupanja vreden smo izvedli na reprezentativnem vzor- t cu študentov višješolskega programa Upravljanja podeželja in krajine, ki se na instituciji izva- ja od leta 2000 poleg še 2 programov Gostinstvo in turizem ter Naravovarstvo. V prispevku poleg teoretičnih izhodišč na temo netehnoloških inovacij predstavimo koncept Certificira- nja, ki ga izvaja proučevana institucije GRM. Predstavili smo tudi pregled 3 drugih primerov izdajanja listin Certifikatov dveh fakultet in enega inštituta. V empiričnem delu smo intervju- vancem zastavili 6 vprašanj. Na podlagi rezultatov intervjuja smo oblikovali sklepe. V prispev- ku smo uporabili koncept odprtega inoviranja. Na podlagi predlogov respondentov smo ob- likovali ustrezne zaključke in predlagali revidiranje obstoječega sistema certificiranja na insti- tuciji GRM. Ključne besede: netehnološke inovacije, certifikat, študent, podeželje Summary This paper presented the benefits of the introduction of non-technological innovation on the case of the Higher Vocational School Grm Novo mesto – Centre of Biotechnics and Tour- ism. The research on benefits and usefulness of the »Certificate of trustworthy« was carried out on a representative sample of students at post-secondary program in Countryside and landscape management Department. The program has carried out since 2000. At the institu- tion has implemented two more programs Catering and Tourism, and Nature Conservation. The article presented theoretical principles of non-technological innovations and introduced the concept of implementation of certificate at institution. We have presented an overview of the 3 other examples the granting of certificates of two faculties and one institute. In the em- pirical part of the interview six questions were asked. Based on the results of the interview we design conclusions. In the paper we used the concept of open innovation. Based on respond- ents’ suggestions the appropriate conclusions have been designed and the revision of the exist- ing system of certification of the institution GRM has been proposed. Keywords: non-technological innovations, certificate, student, countryside 813 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Temo je vredno preučiti, ker bomo na ta način prikazali koristnost netehnoloških k a m t r o ja , iz inovacij na primeru zavoda Višje strokovne šole Grm Novo mesto – center bioteh- b n e je u o r 2 b nike in turizma (v nadaljevanju GRM). Vodstvo zavoda (v nadaljevanju direktor) 0 s r 1 p a 3 e je posredovalo idejo o dodatnem načinu motiviranja študentov v okviru Višji stro- , P š žev n o e p kovne šole smeri gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in krajine ter naravo- r a to o n r s varstvo. Predlog direktorja je, da se vsakemu študentu, ki samostojno izvede pro- o l j ov e ž i , S n n jekt v okviru obveznega praktičnega izobraževanja na posameznem strokovnem e p l m ov področju podeli listina Certifikat zaupanja vreden. Njegova teza sloni na tem, da r a e i n h n i o bodo takšni študentje iz tega programa lažje zaposljivi v primerjavi s tistimi, ki te j a a d g no e listine ne prejmejo. Po mnenju ravnateljice Višje strokovne šole Biotehniškega iz- s m ti – en obraževalnega centra Vidrihove to nosi pomembno sporočilo delodajalcem, saj so t njegovi imetniki na svojem področju še dodatno usposobljeni za praktično delo. Za lažje raziskovanje smo si postavili določene cilje naloge in namen naloge, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Cilji naloge: • Izvesti empirično raziskavo na reprezentativnem vzorcu. • Ugotoviti ali listina Certifikat zaupanja vreden doprinese k večji zaposlji- vosti diplomantov zavoda GRM v primerjavi s tistimi diplomanti, ki te li- stine niso prejeli. • Ugotoviti mnenje študentov in diplomantov o smiselnosti podeljevanja in izvajanja certificiranja kot pomoč pri bodoči zaposlitvi za posamezne pro- grame Višje strokovne šole GRM Novo mesto – center biotehnike in tu- rizma. Namen naloge je prispevek k večji konkurenčnosti programov gostinstvo in turi- zem, upravljanje podeželja in krajine ter programa naravovarstvo na zavodu GRM v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi šolami istih programov po Sloveniji in s tem doprinos k večji zaposljivosti bodočih diplomantov te šole. V raziskovalni načrt smo vključili tudi dve hipotezi. Hipoteza 1: Trdimo, da je študent, ki je pridobil listino certifikat zaupanja vreden na GRM – u smer gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in krajine ter pro- grama naravovarstvo lažje oz. prej zaposljiv od študenta enakega programa, ki te listine ni pridobil. Hipoteza 2: Trdimo, da študentje podpirajo izvajanje pristopa pridobitve Listine certifikat zaupanja vreden na GRM – u smer gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in krajine ter programa naravovarstvo Za lažje razumevanje naloge v nadaljevanju predstavljamo poglavje metodologije dela v katerega smo vključili instrument, metodo dela in vzorec. 814 Ne Metoda teh Instrument: Uporabili smo kvalitativno metodo strukturiranega intervjuja. nol oš Metodologija dela: Kvalitativne podatke smo obdelali s pomočjo metode kompa- ke i racije ter uporabili statistično orodje v obliki odstotkov. nova Vzorec: V raziskavi je sodelovalo 94 intervjuvancev, ki ga predstavljajo naključ- cije no izbrani diplomanti in študentje zavoda GRM Novo mesto – center biotehni- ke in turizma. Vzorec je zajemal študente in diplomante Višje strokovne šole smer upravljanja podeželja in krajine (UPK). V tekočem šolskem letu 2012/2013 smo vpisali četrto generacijo študentov smeri gostinstva in turizma (doslej je diplomi- ralo 7 študentov) ter tretjo generacijo študentov smeri naravovarstvo, kjer še ni di- plomiral noben študent. Program Višje strokovne šole smer UPK se na zavodu GRM izvaja od leta 2000 dalje. Omejitev raziskave: V raziskavo smo vključili samo študente in diplomante smeri UPK, ker je na ostalih dveh smereh (gostinstvo in turizem ter naravovarstvo) sis- tem izvajanja certificiranja v postopku implementacije. Teoretična izhodišča raziskave predstavljamo v nadaljevanju z naslovom Neteh- nološke inovacije. Netehnološke inovacije Likar1 pravi, da inovacije niso le tehnološke narave, temveč so lahko tudi družbe- ne, sociološke, organizacijske, metodološke ipd. Tudi stališče Evropske unije kot ga je zapisal Fatur2, donedavni evropski komisar za podjetništvo in informacijsko kulturo družbo, pravi, da na inovacije gledamo več dimenzionalno, to pomeni ne le v smislu tehnoloških inovacij, ampak tudi v smislu novih načinov prodaje, trže- nja ali oblikovanja. Izdajanje »Certifikatov zaupanja vreden« je lahko za našo in- stitucijo GRM trženjska in prodajna inovativnost. Inovativnost pa torej ni omeje- na samo na visokotehnološke gospodarske panoge, ampak je vse povsod prisoten motor gospodarske rasti. Dobro usposobljeni študentje se bodo lažje znašli na po- tencialnem delovnem mestu in bodo tako prej prispevali k gospodarske rasti. Med tehnološkimi inovacijami obstajajo tudi netehnološke inovacije (v našem prime- ru »Certifikat zaupanja vreden«), ki pa se pospešeno povezujejo med seboj, ven- dar pa storitvene inovacije niso vedno netehnološke3. Kot pravi Cizelj4 so neteh- 1 Borut Likar, Management inoviranja (Koper: Fakulteta za management Koper, 2006). 2 Peter Fatur, Analiza invencijsko – inovacijskega managementa v slovenskih podjetjih (magistrsko delo, Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2005), http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/fatur2700.pdf. 3 Violeta Bulc, »Inovativnost v socialnih podjetjih,« http://www.vibacom.si/upload/inovativnostvsoacial- nihpodjetjih1101013.pdf (28. 03. 2013). 4 Boris Cizelj, »Posvet o vlogi netehnoloških inovacij.« https://www.docs.google.com/viewer?a=v&q=- cache:8OFiM0QoyBEJ:www.sbra.be/sites/default/files/boris_cizelj__posvet_o_vlogi_netehno- 815 2 – s t 4 u .– o r nološke inovacije v strokovni literaturi že dolgo poznane, vendar pa so te v praksi 2 u 5 s ize . o tv še vedno premalo priznane in upoštevane. To se v nadaljevanju pokaže tudi v naši k a m t r o ja , iz raziskavi, ki smo jo izvedli med 94 študenti oziroma diplomanti naše šole GRM b n e je u o r 2 Novo mesto – center biotehnike in turizma, ki menijo, da jim »Certifikat zaupa- b 0 s r 1 p a nja vreden« ni pomagal pri pridobitvi zaposlitve. Cizelj5 v nadaljevanju navaja iz- 3 e , P š žev n o e p jemni pomen inovacij, katerega se zavedajo tudi države, ki sistematično ustvarjajo r a to o n podporno okolje, podpirajo kvaliteto izobraževanja, inovacijsko kulturo in podje- r s o l j ov e ž i tništvo. To počnejo tudi s simbolnim postavljanjem ustreznih državnih institucij , S n n e p l m ov in dodajajo resor »inovacij« k ministrstvom za znanost, visoko šolstvo, tehnologi- r a e i n h n jo. Med takšne države pa spadajo: Danska, Kanada, južna Koreja, idr. Med takšni- i o j a a d g n mi državami pa zaenkrat ne najdemo Slovenije. Ključni faktor netehnoloških ino- o e s m ti – en vacij je človeški faktor. Nanj vpliva kvaliteta izobrazbe, motivacija, sodelovanje go- t spodarstva v raziskavah in razvoju (R&R), razvita inovacijska in podjetniška kul- tura, podporno okolje, odprtost trga in povezave. Izobražene posameznike Slovenija ima (previsoko izobražene glede na trenutne potrebe slovenskega gospodarstva in negospodarstva), motivacija pada, sodelo- vanje gospodarstva v raziskavah in razvoju upada, prav tako razvita inovacijska in podjetniška kultura, podporno okolje, odprtost trga in povezave. Vzroke lah- ko iščemo v gospodarski krizi, ki traja že od leta 2008 in dna še ni dosegla glede na to da slovenski BDP še vedno pada. Pri tem je pomembno omeniti krizo vre- dnot. To pomeni, da je potrebno obrniti vrstni red vrednot, ki mora na prvo mes- to postaviti zaposlenega pred interesom kapitala. Prispevek k BDP – ju se ne bi smel šteti samo v materialnem smislu, ampak tudi v nematerialnem oziroma du- hovnem prispevku razvoja družbe. Kot pravijo Černe, Škerlevaj in Jaklič6 v stro- kovnem članku z naslovom »Prebudimo zmaja z inovacijami v poslovnih mo- delih,« da za ustvarjanje trajno konkurenčne družbe potrebujemo izvajanje po- slovnih aktivnosti, ki v 21. stoletju niso več rutinske, ampak zahtevajo popolno- ma drugačen pristop razmišljanja zaposlenih, kjer učinkovitost ni več ključna. Zato lahko netehnološke inovacije, ki so (v kombinaciji s tehnološkimi) temelj za gradnjo inovativnih poslovnih modelov te prispevajo pomemben del k mozai- ku, saj jih je možno ustvariti v vsakem podjetju oziroma instituciji brez obsežne- ga materialnega vlaganja. loskih_inovacij_.ppt+posvet+o+vlogi+netehnolo%C5%A1kih&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEES- getPCq3rCjb476GwmsSE2_V6H7nVOHFcZwc0pesYu4aM3wx5ZfTZPJtZ_dvcjF_me9foU9Gn- K5qneRT1xw0KVtg02mv7aJkjHRJoJaQ gQ 4wXEZmdWZo1wM9Jy4DT_8mefz43&sig=AHIEtbR- MRDJlQi1i6_F28xGKr8VwKvKaTQ (28. 03. 2013). 5 Cizelj, »Posvet o vlogi netehnoloških inovacij.« 6 Matej Černe, Miha Škerlavaj in Marko Jaklič , »Prebudimozmaja z inovacijami v poslovnih modelih,«Revi- jaZdruženja Manager (september 2010): 20–21, http://www.imamidejo.si/resources/files/11_Vodenje-Pre- budimo_zmaja_z_inovacijami_v_poslovnih_modelih.pdf (28. 03. 2013). 816 N Iz navedenega lahko sklepamo, da proces izdajanja Certifikatov zaupanja vreden eteh ne zahteva materialnega vlaganja v naši instituciji GRM. Kot navaja Juričan7 za nol inovativno velja zlasti tista organizacija, ki se stalno spreminja. Tako naravnana ošk organizacija potrebuje management, ki je sposoben obvladovati netehnološke ino- e ino vacije, le-te so predpogoj za nastanek tehnoloških, hkrati pa prispevajo k večanju vac intelektualnega kapitala, obenem pa delujejo na način podjetniškega (poslo)vode- ije nja. Torej inovacijski management mora poleg tehnoloških obravnavati tudi ne- tehnološke inovacije, ki so postale relevantne, ko se je začelo uveljavljati spoznanje, da je uspešnost podjetja oziroma institucije odvisna od ljudi. Med slednje inovaci- je spada tudi razvijanje managementa8, saj le-ta kot eden izmed osrednjih podsis- temov spada na mesto, ki vodijo do rezultatov. To pa pomeni bolj kot premleva- nje številk in analiziranje trendov ali česarkoli drugega, doseganje ciljev s pomoč- jo ljudi oziroma izvajanje najdragocenejše vloge managerjev: motivirati, pritegni- ti, razvija in obdržati posameznike z redkimi in dragocenimi znanji in veščinami9. Zato je skupni imenovalec organizacijskega razvoja kot ene izmed managerskih di- sciplin spoznanje, da sodelavci, ki opravljajo neko delo vsak dan, vedo o njem veli- ko, morda največ od vseh. Zaradi tega razloga jih je vredno poskušati obvladati in inovirati v sodelovanju z njimi, saj so vredni polnega upoštevanja kot ustvarjalni ljudje in so (so)avtorji organizacijskega reda in njegove prenove10. Pedagoški delav- ci med katere spada tudi management smo predvsem tisti, ki smo v vlogi motiva- torjev do študentov, ki jih moramo znati pritegniti, razvijati in obdržati ter »obo- rožiti« s potrebnim znanjem in veščinami uporabnimi za gospodarstvo oziroma naš cilj mora biti zaposljiv diplomant. Zato so naši študentje vredni obvladova- nja, inoviranja. Moje mnenje pa je, da se mora ves ta proces začeti pri vrhu oziro- ma managementu (direktor, ravnatelji in njihovi pomočniki), ki se prenaša po ver- tikali navzdol. Kot institucija se moramo zavedati, da smo odvisni od študentov, če ni študentov institucija ne potrebuje zaposlenih. Pogostokrat je smotrno vpra- šanje, ki si ga moramo postaviti vsak pri sebi, kakšen je odnos do študentov, da se njihovo število zmanjšuje ali pa da določenih programov v prihodnosti ne bomo mogli več izvajati, ker interes pada. Zato je po našem mnenju pomembno izvajanje postopkov pridobivanja »Certifikatov zaupanja vreden«, ki nas sili v aktivnosti, 7 Dobran Juričan, Management netehnoloških inovacij (diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za družbene vede, 2003), http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/jurican-dobran.pdf . 8 Jean Woodal in Diana Winstanley, Management development: strategy and practice (Oxford: Blackwell Publi- shers, 1998). 9 Milan Pagon, »Guruji menedžmenta– modreci in šarlatani,« Organizacija: Revija za management informatiko in kadre (2000): 366–368. 10 Miroslav Rebernik, Mojca Duh, Janko Belak, Bogdan Lipičnik, Matjaž Mulej, Andrej Polajnar, Radovan An- drejčič, Milan Jurše, Leon Repovž, Anton Hauc, Dušan Lesjak, Srečko Natek, Bojana Korošec, Hilda M. Piv- ka, An Debbaut, Dirk Deschoolmeester in Igor Pavlin, Podjetništvo in management malih podjetij (Maribor: Eko- nomsko poslovna fakulteta, fakulteta za strojništvo,1997). 817 2 – s t 4 u .– o r da bomo odlični pedagoški delavci in bomo imeli polne predavalnice ter na koncu 2 u 5 s ize . o tv usposobljene diplomante za delo v gospodarstvu ali negospodarstvu. k a m t r o ja , iz b n V nadaljevanju navajamo primere netehnoloških inovacij – izdajanja certifikatov, e je u o r 2 b ki jih izvajajo različne institucije. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Primeri netehnoloških inovacij – izdajanja certifikatov o o n r s o l j ov e Prvi primer je primer certifikata, ki ga podeljuje Ekonomska fakulteta Univerze v ž i , S n n e p l m Ljubljani z oznako EQUIS (The European Quality Improvement System), ki je v ov r a e i svetu uveljavljen kot eden vodilnih akreditacijskih sistemov poslovnih šol, potrju- n h n i o j a a d g je odličnost v vseh aktivnostih – ustvarjanju učnega okolja, poučevanja, skrbi za no e s m t razvoj študentov, svetovanja, raziskovanja in organizaciji procesov. Ob tem mora i – ent šola izkazovati visoko stopnjo internacionalizacije in povezav s poslovnim svetom. EQUIS akreditacija tako zagotavlja visoko kakovostnega diplomanta11. Fakulteta si je zastavila vprašanje, kaj jim pomeni, pridobitev akreditacije EQUIS za fakul- teto, študente in njihove diplomante. Cilj izdajanja certifikatov te institucije je sledeč: • Da bo študentom in diplomantom omogočil lažji vstop v poslovni svet (do zaposlitve) doma in v mednarodnem okolju. • Da bo pokazal mednarodni poslovni skupnosti, da se študentje lahko kosajo s tistimi iz najboljših poslovnih šol. • Do bodo imeli poslovni partnerji ob navezovanju stikov z njimi zagotovi- lo, da so zavezani doseganju najvišje kakovosti na področju izobraževanja, raziskovanja in svetovanja. • Akreditacija EQUIS diplomantom lahko pomembno dvigne na lestvicah pri iskanju službe. Drugi primer je primer12, pridobivanja novega znanja in možnosti pridobitve stro- kovnih certifikatov (Microsoft, CISCO) na FERI (Univerza v Mariboru, Fakul- teta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko), kjer organizirajo zimske in poletne počitniške šole, ki omogočajo študentom, da si pridobijo nova znanja iz tehnologij, jezikov, programiranja, podatkovnih baz in operacijskih sistemov (NET, Java, C#, PHP, MySQL, XML, MS SQL Server, Oracle, Linux, gradnja spletnih storitev itd.). Prav tako so v okviru fakultete vzpostavili Microsoftovo IT- -akademijo in CISCO Networking akademijo, ki omogočata študentom prido- bivanje certifikatov iz poznavanja programskih in strojnih rešitev ter tehnologij podjetij Microsoft in CISCO. V prihodnosti si želijo omogočiti študentom tudi pridobivanje certifikatov drugih svetovnih korporacij in svetovno priznanih cer- tifikatov na področju varnosti. V kolikor je pridobljen certifikat neposredno vezan 11 »The European Quality Improvement System,« http://www.ef.uni-lj.si/equis (10. 03. 2013). 12 »Ob študijske dejavnosti,« http://www.r-it.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=144 (10. 03. 2013). 818 N na vsebino predmeta, ki si jih študent izbere, se študentu lahko prizna določen de- eteh lež kreditnih točk ECTS tega predmeta. Cilj pridobivanja certifikatov je v duhu nol bolonjskih smernic. Študenti, ki bodo imeli opravljene certifikate, bodo lahko do- ošk bili boljše in bolje plačana dela, kot tisti, ki certifikatov ne bodo imeli, saj vsa več- e ino ja podjetja IT (informacijske tehnologije) od svojih zaposlenih pričakujejo čim več vac znanja iz poznavanja tehnologij, programskih in strojnih rešitev, ki jih uporablja- ije jo. Primer: Fakulteta je imeli študenta, ki je v času študija opravil kar 18 certifika- tov iz poznavanja programskih rešitev podjetja Microsoft. Kje je dobil zaposlitev? – V podjetju Microsoft. V nadaljevanju navajamo še en primer izdajanja certifikatov. Gre za mednarodni potencialni projekt izdaje Certifikatov za virtualne študente na MIT (Inštitut za tehnologijo v Massachusettsu v ZDA), kjer razvijajo tehnologijo, ki bo študentom omogočila udeležbo na predavanjih prek spleta in pridobitev certifikatov. Motiv je, da bi dosegli vse motivirane študente, ki ne morejo biti fizično pri njih na in- štitutu. MIT je znan po programu Open Course Ware, ki na spletu ponuja oko- li 2.100 brezplačnih predavanj. Do zdaj so se študenti prek vseh vsebin v okviru Open Course Wara prebijali sami in nikoli ni bilo njihovo znanje testirano. Na začetku bodo lahko prek spleta uporabljali simulacije laboratorijev, opravili pogo- vor s predavateljem na videoposnetku, se udeleževali študentskih diskusij in op- ravljali izpite. Študenti, ki bodo želeli prek spletnega izobraževalnega programa MIT pridobiti tudi ustrezne certifikate, bodo morali plačati šolnino, katere viši- na še ni določena13. Če povzamemo vse tri primere je skupno navedenim izdajateljem certifikatov po- samezne institucije da zagotovijo lažja dostopnost do zaposlitve, boljša delovna mesta in dvig ugleda institucije. V nadaljevanju predstavljamo rezultate intervjuja na temo pridobitve listine Cer- tifikat zaupanja vreden študentom in diplomantom na instituciji GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma v okviru Višje strokovne šole. Rezultati V raziskavi je sodelovalo 94 intervjuvancev (51 moškega spola ali 54 % in 43 in- tervjuvancev ženskega spola ali 46 %), ki ga predstavljajo naključno izbrani diplo- manti in študentje zavoda GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma. Vzo- rec je zajemal študente in diplomante Višje strokovne šole smer upravljanja pode- želja in krajine. Uporabili smo kvalitativno metodo strukturiranega intervjuja v katerem smo respondentom zastavili šest vprašanj. Podatke smo obdelali s pomoč- jo metode komparacije ter uporabili statistično orodje b obliki odstotkov. Z meto- do komparacije smo primerjali diplomante oziroma študente moškega in ženskega 13 »Certifikati za virtualne študente na MIT,« https://www.siol.net/novice/tehnologija/racunalnistvo/2011/12/ certifikati_za_virtualne_studente_na_mit.aspx (28. 03. 2013). 819 2 – s t 4 u .– o r spola na podlagi zastavljenih vprašanj intervjuja. V nadaljevanju sledi predstavitev 2 u 5 s ize . o tv rezultatov po vrstnem redu vprašanj, ki so bila zastavljena v intervjuju. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 1. Na katerem programu Višje strokovne šole GRM Novo mesto – center biotehnike b 0 s r 1 p a ste diplomirali? 3 e , P š žev n o e p Na to zastavljeno vprašanje smo pridobili sledeče odgovore: 68 oseb ali 72 % je r a to o n odgovorilo, da je diplomiralo na Višješolskem programu Upravljanja podeželja in r s o l j ov e ž i krajine (31 diplomantk ali 33 % in 37 diplomantov ali 39 %). 26 intervjuvancev še ni , S n n e p l m ov diplomiral na programu UPK kar predstavlja 28 % (12 študentov ali 13 % ženskega r a e i n h n spola in 14 študentov moškega spola ali 15 %). i o j a a d g no e s m ti – en 2. Kdaj ste diplomirali? t Na drugo zastavljeno vprašanje je 26 intervjuvancev kar predstavlja delež 28 % (12 ženskega in 14 moškega spola) odgovorilo, da še vedno študira. En predstavnik moškega spola je diplomiral v šolskem letu 2003/2004. 8 študentov je diplomira- lo v šolskem letu 2004/2005 od tega 3 ženskega in 5 moškega spola. V šolskem letu 2005/2006 je na naši inštituciji GRM smer UPK med vprašanimi diplomiralo 11 študentov (10 moškega in ena predstavnica ženskega spola). Šolski leti 2006/2007 in 2007/2008 je od intervjuvancev uspešno diplomiralo 7 študentov v prvem in 9 študentov v drugem navedenem šolskem letu. V šolskem letu 2010/2011 je od vpra- šanih 94 študentov diplomiralo 14 študentov in v letu 2011/2012 11 študentov. 3. Ali ste pridobili tudi listino Certifikat zaupanja vreden? Na zastavljeno vprašanje ali ste pridobili listino Certifikat zaupanja vreden je temu vprašanju pritrdilo 50 študentov smeri UPK, kar predstavlja delež 53 %, od tega je to 23 študentov moškega spola in 27 študentk. Listine Certifikat zaupanja vreden ni pridobilo 44 študentov smeri UPK, kar predstavlja 47 % od tega 14 štu- dentk in 30 študentov. 4. V kolikšnem času ste se zaposlili po diplomi? Na 4. zastavljeno vprašanje se je v istem letu po diplomiranju zaposlilo 16 študen- tov od tega 11 študentov moškega spola in 5 študentov ženskega spola. Eno leto po diplomi se je zaposlilo 7 študentov od tega 6 diplomantov ženskega spola in 1 di- plomant moškega spola. 6 diplomantov se je zaposlilo 2 leti po diplomi in sicer od tega 1 diplomantka in 6 diplomantov institucije GRM višje šolskega programa UPK. 5 let po diplomiranju se je zaposlila 1 diplomantka. Izpostaviti velja tudi dej- stvo, da je 28 diplomantov bilo zaposlenih že v času študija, kar predstavlja delež v vrednosti 30 %. 9 študentov pa je diplomiralo in ni dobilo zaposlitve, kar predsta- vlja 10 % delež vseh intervjuvancev. 820 N 5. Če ste prejeli listino Certifikat zaupanja vreden ali menite, da vam je to pomaga- eteh lo pri vaši zaposlitvi? nol Na 5. zastavljeno vprašanje sta bila samo 2 študenta moškega spola mnenja, da jim ošk je listina Certifikat zaupanja vreden pomagal pri njihovi zaposlitvi. Vsi ostali pre- e ino jemniki Certifikatov zaupanja vreden, ki jih je 50 ali 53 % (23 študentov moškega vac spola in 27 študentov ženskega spola) pa je mnenja, da jim pridobitev listine Cer- ije tifikat zaupanja vreden pri njihovi zaposlitvi ni pomagal. Ostali intervjuvancev, ki jih je 42 ali 45 % delež listine Certifikata zaupanja vreden ni prejelo. 6. Vaši predlogi glede optimalnosti certifikatov? Študentje oziroma diplomanti so podali sledeče predloge glede optimalnosti certi- fikatov, ki jih izdaja institucija GRM v okviru Višje strokovne šole: • poskrbeti za večji prepoznavnost listine Certifikat zaupanja vreden GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma, • večja motivacija študentov, ki so v postopku pridobivanja listine Certifi- kat zaupanja vreden, • večja povezanost zavoda GRM z delodajalci, • vzpostaviti večje zaupanje s strani delodajalcev v listino Certifikat zaupa- nja vreden, ki jo podeljuje GRM Novo mesto – center biotehnike in turiz- ma, • mentorji, vodje projektov in študentje bi morali sodelovati bolj povezoval- no med seboj pri procesu pridobivanja certifikata, • odpraviti potrebo po dodatnem pridobivanju različnih certifikatov po uradnem izobraževanju, ki ga zahtevajo delodajalci, kar predstavlja doda- ten nepotreben strošek (npr. za jezike, različna druga znanja, ki jih prido- bimo že s formalnim izobraževanjem), • dvigniti ugled šole. Diskusija in sklepi Na podlagi zastavljenih vprašanj v intervjuju, ki je obsegal 6 vprašanj smo prišli do sklepov. Sklepe smo postavili tudi na podlagi določenih pogojev oziroma koleracij med diplomiranjem/zaposlivostjo/certifikatom. Na podlagi pogojev, koliko je takšnih študentov, ki še niso diplomirali in so preje- li listine Certifikat zaupanja vreden, lahko sklepamo, da je takšnih študentov mo- škega spola 12 in 11 študentov ženskega spola torej skupaj 23 od 94 intervjuvanih študentov, kar predstavlja delež 24 %. Prav tako lahko na podlagi raziskave pri- demo do sklepa, kolikšno je število diplomantov, ki so hkrati prejeli tudi listino »Certifikat zaupanja vreden.« Takšnih študentov je 11 moškega spola in 16 žen- skega spola torej skupaj 27, kar predstavlja 29 % delež od 94 intervjuvancev. Razli- 821 2 – s t 4 u .– o r ka je 5 % več diplomantov s pridobljenimi certifikati v primerjavi s tistimi študen- 2 u 5 s ize . o tv ti, ki še niso diplomirali in so prejeli listino Certifikat zaupanja vreden. k a m t r o ja , iz b n Na podlagi naše raziskave lahko med drugim sklepamo, kolikšno je število e je u o r 2 b takšnih diplomantov, ki niso prejeli listine »Certifikatov zaupanja vreden« in v 0 s r 1 p a 3 e kolikšnem času so se zaposlili. Odgovor na zastavljeno vprašanje je 8 diplomantov , P š žev n o e p r a brez listine, ki se je zaposlilo v istem letu (5 moškega spola in 3 ženskega spola), 3 to o n r s diplomanti so se zaposlili 2 leti po diplomi, 1 diplomantka pa v roku 5 letih brez li- o l j ov e ž i , S n n stine. Torej skupaj 12, kar predstavlja 13 % vseh intervjuvanih študentov od skup- e p l m ov r a no 94. e i n h n i o j a a d g n 26 ali 27 % študentov pa je bilo zaposlenih že med študijem oziroma pred diplomi- o e s m t ranjem in niso imetniki listine »Certifikat zaupanja vreden.« V primerjavi z di- i – ent plomanti, ki so certifikat dobili takšno število diplomantov znaša 27 ali 29 % vseh intervjuvancev. Koleracije med tema dvema skupinama ni mogoče ugotoviti. Izpostaviti pa velja dejstvo, da obstaja določeno število diplomantov, ki so preje- li listino »Certifikat zaupanja vreden« in še niso zaposleni. Število takšnih znaša 9 ali 10 % vseh vprašanih. V primerjavi s tistimi, ki so diplomirali in so prejemni- ki listine ter so zaposleni, ta vrednost znaša 19 ali 20 %, kar je za dvakrat več v pri- merjavi s tistimi, ki so prvima dvema pogojema zadostili in niso dobili zaposlitve. Iz navedenih dveh rezultatov ni mogoče sklepati ali pridobitev listine diploman- tom oziroma študentom pomaga pri zaposlitvi. Gre za parcialne rezultate, ki jih je potrebno upoštevati v okviru postavljenih raziskovalnih trditev oz. hipotez 1 in 2. Na podlagi raziskave ni mogoče posplošiti, da listina »Certifikat zaupanja vre- den« doprinese ali ne doprinese k večji zaposljivosti, saj je med njimi tudi 27 % štu- dentov ali diplomantov, ki so zaposlitev že imeli med študijem in 20 % takšnih, ki so diplomirali, so prejemniki »Certifikata« ter so zaposleni. Zato ne moremo za- vreči ali potrditi hipoteze 1, ki pravi da je študent, ki je pridobil listino »Certifikat zaupanja vreden« na GRM-u, smer gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in krajine ter programa naravovarstvo lažje oziroma prej zaposljiv od študenta enake- ga programa, ki te listine ni pridobil. Hipotezo 1 smo oblikovali na podlagi četr- tega postavljenega vprašanja v strukturiranem intervjuju: » V kolikšnem času ste se zaposlili po diplomi?« Raziskave14 za akreditacijo AACSB (The Associaton to Ad- vance Collegiate Schools of Business), ki je bila ustanovljena leta 1916, gre za ame- riško organizacijo, ki vključuje več kot 1320 izobraževalnih institucij v več kot 70 državah (v Sloveniji je nosilka te akreditacije tudi Ekonomska fakulteta, Univerze v Ljubljani) dokazujejo, da 89 % vprašanih (od vzorca 305 respondentov, ki so no- silci te akreditacije iz Azije, Evrope, severne Amerike, južne Amerike in Ocean- skega dela) poroča o povečanju števila rekrutiranj s strani delodajalcev, ki so bolj zainteresirani za njihove diplomante, ki prihajajo iz institucij s to akreditacijo v 14 »AACSB,« http://www.ef.uni-lj.si/aacsb (28. 03. 2013). 822 N primerjavi s tistimi, ki te akreditacijo nimajo15. Mnenje študentov, ki so prejemni- eteh ki listine »Certifikat zaupanja« s strani institucije GRM je, da jim ta ni pomagal nol pri zaposlitvi, takšnih študentov je 53 %. S tem lahko zavrnemo hipotezo 2, ki pra- ošk vi, da študentje podpirajo izvajanje pristopa pridobitve listine »Certifikat zaupa- e ino nja vreden« na GRM – u smer gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in kra- vac jine ter programa naravovarstvo, saj je bilo med intervjuvanci več kot polovica štu- ije dentov in diplomantov UPK mnenja, da jim podeljeni »Certifikat zaupanja vre- den« s strani institucije pri zaposlitvi ne more pomagati takšnih je 53 % študentov in diplomantov. Ta rezultat smo dobili na podlagi petega postavljenega vprašanja v strukturiranem intervjuju: » Če ste prejeli listino Certifikat zaupanja vreden ali menite, da vam je to pomagalo pri vaši zaposlitvi?« Čeprav raziskave16 za akreditacijo AACSB dokazujejo, da je 89 % respondentov (vzorec 305 respondentov) odgovorilo, da jim akreditacija AACSB pomaga pri pri- dobitvi boljše izobrazbe, prav tako so diplomanti iz institucij s to vrsto akreditaci- je bolj zaželeni pri delodajalcih v primerjavi z institucijami, ki te vrste akreditacije nimajo. Prav tako je ista raziskava pokazala, da institucija, ki se odloči za to vrstno akreditacijo (AACSB) to vpliva na povečanje pridobitve poslovnih partnerjev za regijo, kjer se ta institucija nahaja. Namen naloge je dosežen, vendar pa bo potrebno na področju izdajanja »Certifi- katov zaupanja vreden« še marsikaj narediti, predvsem pa upoštevati priporočila študentov in diplomantov institucije GRM kot so: Poskrbeti za večji prepoznav- nost listine »Certifikat zaupanja vreden« GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma to lahko dosežemo s večjo promocijo v medijih, na informativnih dne- vih. Večja motivacija študentov, ki so v postopku pridobivanja listine »Certifikat zaupanja vreden« še tesnejše sodelovanje vodja projekta, študent in mentor. Več- ja povezanost zavoda GRM z delodajalci še bolj se povezovati z delodajalci na na- čin kaj lahko kot institucija naredimo za delodajalce, katera znanja so tista, ki jih delodajalci potrebujejo. S tem bomo vzpostavili večje zaupanje s strani delodajal- cev v listino »Certifikat zaupanja vreden«, ki jo podeljuje GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma. Na podlagi raziskave17, na vzorcu 905 podjetij iz 51 držav in 127 poslovnih šol. EFMD – (The Management Development Network), je mednarodna organizacija s sedežem v Belgiji. Vanjo je vključeno 800 organiza- cij. Med njimi tudi institucije iz Slovenije kot so: Ekonomska fakulteta, Univerze v Ljubljani, Ekonomsko poslovna Fakulteta, Univerze v Mariboru ter IEDC Bled. Med drugim je zadolžena tudi za program certifikata, ki ga podeljuje Ekonom- ska fakulteta Univerze v Ljubljani z oznako EQUIS, katerega primer certificiranja smo opisali že med zgoraj omenjenimi primeri je za 5 najbolj zaželjenih diploman- 15 »AACSB ACCREDITED,« http://www.aacsb.edu/aacsb-accredited/recruiters/(28. 03. 2013). 16 »AACSB.« 17 »EFMD – Research Report, » http://www.efmd.org (28. 03. 2013). 823 2 – s t 4 u .– o r tov poslovnih šol MBA pokazala, da je delodajalcem poleg komunikacijskih spo- 2 u 5 s ize . o tv sobnosti v 86 %, strateškim veščinam, sposobnostim v 63 % pomembno tudi zna- k a m t r o ja , iz nje, ki ga študentje dobijo v okviru svojega izobraževanja. b n e je u o r 2 b Odpraviti potrebo po dodatnem pridobivanju različnih »certifikatov« po ura- 0 s r 1 p a 3 e dnem izobraževanju, ki ga zahtevajo delodajalci, kar predstavlja dodaten nepotre- , P š žev n o e p r a ben strošek (npr. za jezike, različna druga znanja, ki jih pridobimo že s formalnim to o n r s izobraževanjem) ter dvigniti ugled šole na način večjega števila diplomantov, več o l j ov e ž i , S n n diplomskih nalog v navezavi gospodarstvo in šola, večje sodelovanje delodajalcev e p l m ov r a in šole pri izvedbi praktičnega izobraževanja. Več gostujočih predavanj in delavnic e i n h n i o j a povezanih med šolo in delodajalci, kamor vključujemo študente. Raziskava18 je po- a d g no e kazala, da rank oz. ugled šole za ameriške in evropske delodajalce predstavlja 36 – s m ti – en 43 % končne odločitve o izbiri bodočega zaposlenega diplomanta za posameznega t delodajalca poleg ostalih elementov kot so kvaliteta študenta (od 64 do 71 %), pre- tekle izkušnje s šolo (od 55 do 38 %) itd. Kot institucija se lahko zgledujemo po primerih Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani z oznako EQUIS, ki je v svetu uveljavljen kot eden vodilnih akredita- cijskih sistemov poslovnih šol, potrjuje odličnost v vseh aktivnostih – ustvarjanju učnega okolja, poučevanja, skrbi za razvoj študentov, svetovanja, raziskovanja in organizaciji procesov. S tem dosegajo zastavljene cilje eden izmed njih je večja za- posljivost diplomantov in dvig ugleda šole. Prav tako velja izpostaviti primer izva- janja »Certifikatov« na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informati- ko, kjer organizirajo zimske in poletne počitniške šole, ki omogočajo študentom, da si pridobijo nova znanja. Za vzgled pa si lahko vzamemo tudi razvoj potenci- alnega projekta na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu v ZDA, kjer razvija- jo tehnologijo, ki bo študentom omogočila udeležbo na predavanjih prek spleta in pridobitev certifikatov. Prav tako je med domačimi institucijami potrebno ome- niti tudi Ekonomsko poslovno fakulteto Univerze v Mariboru, ki je lahko zgled marsikateri drugi instituciji v Sloveniji. Predlagam dopolnitev sistema izdaje »Certifikatov zaupanja vreden« na način, da se k sodelovanju povabi tudi zainteresirane delodajalce in se skupaj z njimi re- vidira obstoječe stanje na instituciji GRM. Zainteresirani delodajalci bi lahko bili tudi sponzorji bodočim študentom ali diplomantom, ki bi s pridobitvijo listine dobili določeno višino denarno nagrade glede na zahtevno stopnjo certifikata, ki bi jih označili od 1 do 3. Pri čemer je certifikat ena najlažja stopnja in 3 najtežja sto- pnja pridobitve. V prihodnosti bi bilo potrebno raziskavo ponoviti in v njo vključiti še študente oziroma diplomante drugih dveh smeri naravovarstva ter gostinstvo in turizem, 18 »EFMD – Research Report.« 824 N ko bo proces implementacije izdajanja listine »Certifikat zaupanja vreden« kon- eteh čan. nol o Ne glede na to, da je naš nivo šole višješolski in ne fakultetni, se je potrebno zgle- ške i dovati po tistih, ki so boljši od tebe, ker je le to način, da lahko postaneš še boljši. novacije Literatura »AACSB.« http://www.ef.uni-lj.si/aacsb (28. 03. 2013). »AACSB ACCREDITED.« http://www.aacsb.edu/aacsb-accredited/recrui- ters/(28. 03. 2013). Bulc, Violeta. »Inovativnost v socialnih podjetjih.« http://www.vibacom.si/up- load/inovativnostvsoacialnihpodjetjih1101013.pdf (28. 03. 2013). Cizelj, Boris. »Posvet o vlogi netehnoloških inovacij.« https://www.docs.google. com/viewer?a=v&q=cache:8OFiM0QoyBEJ:www.sbra.be/sites/default/ files/boris_cizelj__posvet_o_vlogi_netehnoloskih_inovacij_.ppt+pos- vet+o+vlogi+netehnolo%C5%A1kih&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=AD- GEESgetPCq3rCjb476GwmsSE2_V6H7nVOHFcZwc0pesYu4aM3wx5Zf- TZPJtZ _dvcjF_me9foU9GnK5qneRT1xw0KVtg02mv7aJkjHRJo- JaQgQ4wXEZmdWZo1wM9Jy4DT_8mefz43&sig=AHIEtbRMRDJ- lQi1i6_F28xGKr8VwKvKaTQ (28. 03. 2013). »Certifikati za virtualne študente na MIT.« https://www.siol.net/novice/teh- nologija/racunalnistvo/2011/12/certifikati_za_virtualne_studente_na_mit. aspx (28. 03. 2013). Černe, Matej, Miha Škerlavaj, in Marko Jaklič. »Prebudimo zmaja z inovacijami v poslovnih modelih.« Revija Združenja Manager. (september 2010): 20–21. http://www.imamidejo.si/resources/files/11_VodenjePrebudimo_zmaja_z_ inovacijami_v_poslovnih_modelih.pdf. »EFMD – Research Report.« http://www.efmd. org (28. 03. 2013). Fatur, Peter. Analiza invencijsko – inovacijskega managementa v slovenskih podjet- jih. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2005. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/fatur2700.pdf (10.03. 2013). Juričan, Borut. Management netehnoloških inovacij. D iplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2003. http://dk.fdv.uni-lj. si/diplomska/pdfs/jurican-dobran. pdf (28. 03. 2013). Likar, Borut. Management inoviranja. Koper: Fakulteta za management Koper, 2006. 825 2 – s t 4 u .– o r »Obštudijske dejavnosti.« http://www.r-it.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=144 (10. 2 u 5 s ize . o tv 03. 2013). k a m t r o ja , iz b n »Obštudijske dejavnosti.« http://www.r-it.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=144 (10. e je u o r 2 b 03. 2013). 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Pagon, Milan. »Guruji menedžmenta – modreci in šarlatani.« Organizacija: Re- o e p r a t vija za management informatiko in kadre (2000): 366–368. o o n r s o l j ov e ž i , S Rebernik, Miroslav, Mojca Duh, Janko Belak, Bogdan Lipičnik, Matjaž Mulej, n n e p l m ov Andrej Polajnar, r a e i n h n i o j a a d Radovan Andrejčič, Milan Jurše, Leon Repovž, Anton Hauc, Dušan Lesjak, g no e s m Srečko Natek, Bojana Korošec, Hilda M. Pivka, An Debbaut, Dirk Deschool- ti – en meester, in Igor Pavlin. Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor: t Ekonomsko poslovna fakulteta, fakulteta za strojništvo,1997. »The European Quality Improvement System.« http://www.ef.uni-lj.si/equis (10. 03. 2013). Woodal, Jean, in Diana Winstanley. Management development: strategy and prac- tice. Oxford: Blackwell Publishers, 1998. 826 2 – s t 4 u .– o r Analiza atributov in razsežnosti spletnih 2 u 5 s ize . o tv k a m strani visoko kategoriziranih hotelov t r o ja , iz b n e je u o r 2 na Gorenjskem b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Analysis of attributes and dimensions of internet sites o e p r a to o n r s among highly categorized hotels o l j ov e ž i , S n n e p l m ov in Gorenjska region r a e i n h n i o j a a d g n Vasja Roblek, Zlatka Meško Štok, Maja Meško o e s m ti – en Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija t vasja.roblek@gmail.com zlatka.stok@fm-kp.si maja.mesko@fm-kp.si Povzetek V raziskavi, ki je predstavljena v referatu, smo želeli ugotoviti vlogo in značilnosti e-poslova- nja hotelov na Gorenjskem. V vzorec smo zajeli visoko kategorizirane hotele, v rangu od 3 do 5 zvezdic in analizirali vsebino spletnih strani. Pri tem smo bili pozorni na uporabo socialnih me- dijev in turistično rezervacijskih spletnih platform. S pomočjo neparametrijskega Mann-Whitney U testa za neodvisne vzorce smo preverili hi- potezo, ki pravi, da obstajajo statistično značilne razlike med hoteli s tremi in štirimi zvezdica- mi na Gorenjskem glede kakovosti informacij na njihovi spletni strani. Ugotovili smo, da se po- javljajo razlike pri informacijah: preverjanje razpoložljivosti sob, online rezervacija v realnem času, zavarovan sistem spletnega plačila, preverjane in odpoved rezervacije, rezervacijski pogo- ji, brezplačna rezervacijska telefonska številka, možnosti plačila, zemljevid lokacije hotela, vir- tualna predstavitev hotela, kontaktne osebe, skype, transport (cestne povezave, železnice), pra- zniki, G+ in Mountainvacation.com v prid hotelom z višjo kategorijo. Ključne besede: hoteli, spletna stran, e-poslovanje, trženje, turizem, deskriptivna statistika Abstract The aim of research presented in this paper is to determine the role and characteristics of e-business of hotels in Gorenjska region. The sample included highly categorized hotels ranges from 3 to 5 stars and analyses the content of web pages. The research is also considered the use of social media and tourism reservation online platforms. With non-parametric Mann-Whitney U test for independent samples hypothesis was tested, which state is that there are statistical y significant differences between the three hotels and four-star hotel in Gorenjska region about the quality of information on their website. 827 2 – s t 4 u .– o r We have found that there are differences about the quality of information on website between 2 u 5 s ize . o tv three hotels and four-star hotel in Gorenjska region in following informations: rooms availabil- k a m t r o ja , iz ity check, online booking in real time, secure online payment system, verification and cancel- b n e je u o r 2 b lation of the reservation, the reservation conditions, free booking telephone number, payment 0 s r 1 p a options, hotel map location, the virtual representation of the hotel, contact person, skype, 3 e , P š žev n o e p transport (road, railway), holidays, G+ and Mountainvacation.com to the benefit of the hotel r a to o n to a higher category. r s o l j ov e ž i , S n n Key words: : hotels, web sites, e-commerce, marketing, turism, descriptive statistics e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Uvod no e s m t V razvojni strategiji Gorenjske, je turistična panoga opredeljena kot ena najpo- i – ent membnejših razvojnih priložnosti regije1. Gorenjska kot turistična destinacija gra- di na identiteti Slovenskih Alp, Triglavskega narodnega parka in identitet posa- meznih krajev, ki imajo naravne vire, ki omogočajo razvoj turizma (smučišča, ko- pališča, pohodništvo, domača hrana, naravna dediščina, kulturna dediščina idr.). Gorenjska kot turistična regija beleži rast števila turistov. Indeks rasti/upada števi- la turistov (2012/2008) tako znaša 111,1, medtem ko je vrednost indeksa za Sloveni- jo 106,9. Gorenjsko je obiskalo v letu 2012, 19,7 odstotka vseh turistov v Sloveniji. Pomemben podatek je, da 76,1 odstotek vseh turistov predstavljajo tuji gosti. Šte- vilo nočitev je bilo 1.670.653, kar predstavlja 17,6 odstotka v deležu vseh nočitev v državi. Na Gorenjskem je bilo avgusta 2012 21.008 stalnih ležišč, kar predstavlja 21 odstotkov vseh kapacitet ležišč v državi2. Pomemben dejavnik, ki pripomore k večjemu obisku in zadovoljstvu gostov, tako z penzionsko kot izven penzionskimi storitvami, predstavlja turistična infrastruk- tura. Tu mislimo predvsem na hotelske zmogljivosti, ki predstavljajo primarno na- mestitveno kapaciteto. Po podatkih SURS je bilo v regiji, 58 odstotkov vseh noči- tev v letu 2011 opravljenih v hotelih3. Gorenjska hotelska ponudba se giblje v smeri športnega, wellness in kongresnega turizma. Poleg naravnih lepot, turistične infrastrukture in izven penzionske ponudbe, je za uspešno poslovanje hotelov potrebno oblikovati celovito trženjsko strategijo. V re- feratu se osredotočamo na del trženjske strategije, ki vključuje splet in socialne me- dije kot priložnost za hotelski management, da vzpostavi komunikacijo s svojimi obstoječimi in potencialnimi gosti širom sveta, s pomočjo sodobnih tehnoloških informacijsko-komunikacijskih rešitev. 1 BSC Poslovno podporni center, Regionalni razvojni program Gorenjske 2007–2013 (Kranj: BSC, 2006), 12. 2 BSC Poslovno podporni center, Statistični kazalci Gorenjske regije (Kranj: BSC, 2013), 24. 3 SURS, Slovenske regije v številkah (Ljubljana: Surs, 2013), 42, http://ww.stat.si/pub.asp (15.8.2013). 828 A Spletne strani hotela predstavljajo njegovo identiteto v globalnem spletnem ekosi- nali stemu. Razvoj spleta 2.0 in njegovih naslednikov (3.0 in 4.0) pripomore k nasta- za a janju novih komunikacijskih kanalov med hotelskimi podjetji in (potencialnimi) trib gosti v realnem času4. Gosti želijo, da ponudniki storitev (v našem primeru hoteli) utov i prisluhnejo njihovim predlogom in jim podajo odgovor. n ra Sodobna spletna orodja omogočajo prilagajanje informacij in elektronskega poslo- zsež vanja (rezervacije, plačila ipd.) potrebam posameznega gosta. Zavedati se je pot- nos rebno, da vse več gostov, ki pripadajo mlajšim generacijam rojenih po letu 1970, ti sp oblikujejo stališče do hotela, na podlagi informacij prejetih preko elektronskih let medijev. Tako na podlagi tako pridobljenega vtisa sprejmejo odločitev o izboru nih s hotela in destinacije. Tako je splet postal pomemben del hotelske verige dodane tra vrednosti5,6. ni vis Cilj raziskave predstavljene v referatu, je ugotoviti vlogo in značilnosti e-poslo- oko k vanja hotelov na Gorenjskem. V vzorec smo zajeli visoko kategorizirane hotele, v at rangu od 3 do 5 zvezdic in analizirali vsebino spletnih strani. Pri tem smo bili po- ego zorni na uporabo socialnih medijev in turistično rezervacijskih spletnih platform. riziranih h Pomen e-poslovanja za hotelsko industrijo ot Splet ima za hotelske organizacije vse večji pomen pri uravnavanju povpraševa- elov n nja. Pri tem igra pomembno vlogo rezervacijski informacijski sistem, ki vključu- a G je proces managementa rezervacij. V tem procesu prihaja do preoblikovanja po- or tencialnega povpraševanja v dejansko. Razvoj spletnih tehnologij in pojav seman- enjs tike vpliva na vse večje zbiranje in analiziranje informacij, ki so na voljo gostu ob kem interakciji s hotelskim spletnim portalom. Ravno semantika omogoča večjo per- sonalizacijo spletnih strani, kar dejansko pomeni prepoznavanje gostovih potreb in želja, glede na pretekle zabeležene izkušnje v bazi podatkov (t.i. ciljna trženjska ponudba). Tako je splet postal strateško trženjsko orodje, ki vse bolj vpliva na ho- telsko konkurenčno prednost (slika 1). Razvoj spleta 2.0 pomembno vpliva na razvoj odnosov tako med samo organiza- cijo (hotelom) in gostom (B2C) kot med gosti samimi (C2C). Komunikacija med gosti preko spletnih orodij t.i. viralno trženje (portali, blogi, klepetalnice ipd.), po- membno vpliva na dobro ime hotelske blagovne znamke. Omeniti velja tudi vlogo spletnih orodij, ki se uporabljajo v hotelski nabavni veri- gi. Torej v odnosu med hotelom in dobavitelji (B2B). Taka veriga omogoča opti- 4 Richard Hanna, Andrew Rohm, in Victoria L. Crittenden, »We are all connected: the power of the social me- dia ecosystem,« Business Horizons, št. 54 (2011): 265–73. 5 Dolores M. Frias, Miguel A. Rodriguez, in Alberto J. Castaneda, »Internet vs. travel agencies on pre-visit de- stination image formation: an information processing view,« Tourism Management, št. 29 (2008): 163–79. 6 Vasja Roblek, Mirjana Pejić Bach, Maja Meško in Andrej Bertoncelj, »The impact of social media to value ad- ded in knowledge-based industries,« Kybernete s 42, št.4: 554–68. 829 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Spletni ekosistem hotelske spletne strani v okviru. miziranje nabavnega poslovanja, hitrejše dobavne roke in natančen nadzor (inven- turo) hotelskih osnovnih sredstev. Hotelska predstavitev na spletu naj bi vsebovala pet vsebinskih sklopov: informa- cije o rezervacijah, informacije o hotelskem objektu, kontaktne informacije, infor- macije o destinaciji, informacije in informacije, ki se tičejo upravljanja s spletno stranjo7. Spletni meniji tako obsegajo v povprečju naslednje vsebine8: • podatki o hotelu (kategorija, število sob, obratovalni čas, dostop, zemlje- vid, gps, fotografija, zgodovina hotela), • namestitev (opis in slikovna predstavitev hotela in sob, virtualni ogled prostorov), • gostinska ponudba (predstavitev restavracijske ponudbe, obratovalni čas, fotografije jedi, restavracije, recepti, lokalna kulinarika in enologija), 7 Rob Law in Cathy H.C. Hsu, »Customers perceptions on the importance of hotel web site dimensions and attributes,« International Journal of Contemporary Hospitality Management 17, št. 6/7: 493–03. 8 Mirjana Pejić Bach, Božidar Jaković in Vanja Šimičević, »Statistička analiza web mesta visokokategoriziranih hotela u Hrvatskoj,«. Acta Turistica 17 št. 2 (2005): 130–55. 830 A • cenik (ločeno po tipu sobe, sezonah in vrstah sobe), nali • rezervacije (rezervacijski elektronski sistem v realnem času), za a • dodatna ponudba hotela (opis in slikovna predstavitev bazenskih kom- trib pleksov, savn, fitnes centra, zdraviliška ponudba, masaže, otroško varstvo, utov i kongresni prostori ipd.), n r • predstavitev kraja (zgodovina, naravne in kulturne znamenitosti, turistič- azs ne točke, izleti, prireditve, zabava, rekreacija itd.), ežn • o hotelsko osebje (fotografija, delovno mesto, izkušnje, telefon, e-naslov sti s itd.), ple • posebna ponudba (vikend paketi, popusti, teden določenih specialitet tnih s itd.), tr • kontaktni podatki (naslov, telefon, fax, e-naslovi, Skype, kontaktne ose- ani v be), mnenja (obrazec za mnenja), iso • povezave (povezave do socialnih medijev in turističnih rezervacijskih ko k platform, mnenjskih platform (spletni blog), dokumentov in druge po- ateg vezave pomembne za goste npr. železnica, taxi, letališče, banke, prazniki, ori zdravstvena oskrba ipd.), zira • vsebinsko kazalo strani (prikaz strukture strani s povezavami na podstra- nih h ni), ot • e novosti in obvestila (novosti na straneh in v ponudbi, druga obvestila), lov n • iskanje in arhiv (iskalni mehanizem in arhiviranje). a G oren Raziskovalne metode jsk Naslov spletnih strani hotelov smo pridobili na spletni platformi hotel.si. Večina em podatkov, ki so bili uporabljeni v analizi, je bilo pridobljenih na spletnih straneh hotelov ali pa na socialnih medijih, do katerih vodijo povezave s hotelskih spletnih strani. Določeni podatki so bili najdeni tudi na spletnih turističnih platformah Booking.com, Mountainvacation.com, Hotel.si in TripAdvisor. Pri testiranju hipoteze je uporabljen standardni statistični instrumentarij. Hipo- tezo smo testirali s pomočjo neparametrijskega Mann-Whitney U testa za neod- visne vzorce. Glavne omejitve raziskave so njena osredotočenost na Gorenjsko regijo, hotele v razponu od 3 do 5 zvezdic, analizirana je samo vsebina hotelskih spletnih strani, ne pa tudi kakovost izdelave in uporabnost, ravno tako ni pridobljenega mnenja upo- rabnikov o hotelskih spletnih straneh in uporabnosti socialnih medijev. Rezultati raziskave V procesu raziskave, smo analizirali 43 hotelov v razponu od 3 do 5 zvezdic. Ho- tel, ki ima pet zvezdic smo priključili hotelom s štirimi zvezdicami in tako zdru- 831 2 – s t 4 u .– o r žili dve kategoriji. Namreč primerjave z enim hotelom v kategoriji ne bi mogli na- 2 u 5 s ize . o tv rediti. Od 43 hotelov na Gorenjskem, ki se nahajajo v razponu med 3 do 5 zvezdic, k a m t r o ja , iz jih ima 42 spletno stran (97,67 odstotka). Za hotel, ki nima svoje lastne strani, ima b n e je u o r 2 predstavitveno stran na platformi hotel.si. b 0 s r 1 p a 3 e V raziskavi se lotevamo naslednjih spletnih vsebin: , P š žev n o e p r a t • komunikacijski kanali s potrošniki, o o n r s o l j ov e • predprodajne trženjske aktivnosti, ž i , S n n e p • l m elektronsko poslovanje (rezervacijski sistem, plačila ipd.), ov r a e i • n h n poprodajna komunikacija. i o j a a d g no e Za učinkovito vzpostavitev komunikacije s gosti, je priporočljivo, da spletna stran s m ti – en vključuje kontaktne podatke, lokacijo hotela, ter zunanje spletne povezave, ki so t pomembne za vzpostavitev komunikacije med gostom ter hotelskim osebjem. V tabeli 1 prikazujemo podatke o vključitvi parametrov o kontaktnih informaci- jah in deležu hotelov (%) , ki so vključili posamezen parameter na spletno stran. Tabela 1: Kontaktne informacije. Kontaktne informacije Delež hotelov (%), katerih spletna stran vključuje dano informacijo telefonska številka 92,7 naslov 85,4 kontaktne osebe 51,2 fax številka 87,8 vprašanja gostov 19,5 obrazec za povratne informacije 31,7 Skype 24,4 spletni forum 17,1 spletna pošta 97,6 gps 14,6 Kot je razvidno iz tabele 1, vključuje nad 85 odstotki hotelskih spletnih strani in- formacije o telefonskih številkah, spletni poštni naslov, naslov in telefax številke. Preseneča nas, da samo 14,6 odstotka strani vključuje gps koordinate lokacije in to v času, ko že vsak mobilni telefon omogoča lociranje lokacije, brez iskanja naslovov in zamudnega iskanja po zemljevidu. Samo 51,2 odstotka hotelskih strani vsebuje informacije o kontaktnih osebah. Me- nimo, da se višji nivo zaupanja vzpostavi med gostom in predstavnikom hotela, če gost pozna položaj in ime osebe, s katero komunicira. 832 A Sodobnih informacijskih orodij, ki jih za komunikacijo nudi splet, se poslužuje nali slaba tretjina hotelskih spletnih strani. Tako 31,7 odstotka hotelskih strani vklju- za a čuje obrazce za povratne informacije, funkcijo zastavljanja vprašanj nudi 19,5 od- tribu stotka strani. Samo 17,1 odstotka strani ima spletni forum. tov i Gost se odloča za izbiro destinacije tudi na podlagi informacij o dostopnosti loka- n ra cije in njenih kulturnih in naravnih značilnosti. Kot je razvidno iz tabele 2, nad zsež 70 odstotkov hotelskih spletnih strani vključuje transportne informacije, ven- nos dar samo 43,9 strani podaja informacije o bližnjih letališčih. Zanimivo je tudi, da ti sp samo 7,3 odstotka strani vključuje informacijo o krajevnih praznikih. letni Tabela 2: Informacije o destinaciji in kraju. h stran Informacije o okolju Delež hotelov, katerih spletna stran vključuje dano in- i v formacijo isok transport (cestne povezave, železnice) 75,6 o kat informacije o letališčih 43,9 egor glavne krajevne znamenitosti 78 izira splošne informacije o turistični destinaciji 75,6 nih h prazniki 7,3 otelov n Osnovni jezik vseh hotelskih spletnih strani je slovenščina. Vendar, ker dve tre- a G tjini gostov predstavljajo na Gorenjskem tujci, je pomembno, da so spletne strani or prevedene v jezike najpogostejših obiskovalcev. Kot je razvidno iz tabele 3 je 95,35 enjs odstotkov strani prevedenih v angleški jezik, ki mu sledita jezika sosednjih držav kem (italijanščina in nemščina). Opazna je tudi prisotnost ruskih in francosko govore- čih gostov. Tabela 3: Tuji jeziki v katera so prevedene spletne strani hotelov. Tuji jeziki Delež hotelov (%)z uporabljenimi jeziki na spletnih straneh angleščina 95,35 Italijanščina 62,79 nemščina 60,47 ruščina 11,63 francoščina 11,63 ostalo 11,63 Iz tabele 4 je razvidno, da nad 60 odstotki hotelov ima spletne strani prevedene v 4 jezike in več. Nad četrtino hotelov ima spletne strani v vsaj dveh jezikih (najpo- gosteje slovenščina in angleščina). 833 2 – s t 4 u .– o r Tabela 4: Število tujih jezikov, v katere je prevedena posamezna spletna stran. 2 u 5 s ize . o tv k a m Število jezikov Delež hotelov z uporabljenimi jeziki na spletnih stra- t r o ja , iz b n neh e je u o r 2 b 1 4,65 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n 2 25,58 o e p r a to o n 3 4,65 r s o l j ov e ž i , S n n 4 34,88 e p l m ov r a 5 in več 30,24 e i n h n i o j a a d g n Za gosta je pomembna informacija cena hotelskih storitev, vzporedno s ponud- o e s m ti – en bo, ki jo hotel nudi. Zato je priporočljivo, da hotelske strani vključujejo informa- t cije o sobah, hotelski ponudbi in cenah hotelskih storitev. Sodobna informacijska tehnologija omogoča elektronsko rezervacijo in varno e-plačilo storitev. Informa- cije o rezervacijskem plačilnem sistemu, ki ga vključujejo hotelske spletne strani, so predstavljene v tabeli 5. Kot je razvidno, 95,1 odstotek hotelskih spletnih strani omogoča vpogled v ocene sob in cene storitev. Dobra polovica hotelskih spletnih strani omogoča elektronsko rezervacijo in plačilo, medtem ko 78 odstotkov strani omogoča rezervacijo preko spletnega obrazca. Tabela 5: Informacije o rezervacijskem plačilnem sistemu. Informacije o rezervaciji Delež hotelov (%), katerih spletna stran vključuje dano funkcijo ocene sob in cene 95,1 preverjanje razpoložljivosti sob 51,2 On line rezervacija v realnem času 51,2 zavarovan sistem spletnega plačila 51,2 preverjane in odpoved rezervacije 53,7 rezervacijski pogoji 48,8 brezplačna rezervacijska tel. št. 26,8 možnosti plačila 53,7 obrazec za povpraševanje 63,4 spletni obrazec za rezervaciji 78 Predstavitev hotela in hotelskih storitev predstavlja pomembno informacijo tako za goste kot za potencialne kadre in investitorje. V tabeli 6 so predstavljene infor- macije o hotelih in hotelskih storitvah, ki jih vključujejo hotelske spletne strani. 834 A Kot je razvidno iz podatkov, kar 97,6 odstotka spletnih strani nudi detajlne opise nali hotela in slikovni material. za atr Izstopata podatka, da samo 36,6 odstotka strani nudi virtualni ogled hotela in 29,3 ibut odstotka strani nudi informacije o hotelskem programu za goste. ov i n r Tabela 6: Informacije o hotelu in hotelskih storitvah. azsež Informacije o hotelu Delež hotelov, katerih spletna stran vključuje dano no funkcijo sti s zemljevid lokacije hotela 80,5 pletn značilnosti hotela (oprema, usluge) 92,7 ih st Opis sobe in opremljenosti 97,6 rani v slike hotelskih objektov 97,6 isok opis hotela 97,6 o kat promocijski material (pdf ipd) 75,6 egor predstavitev restavracij 78 izira hotelski program za goste 29,3 nih h virtualna predstavitev hotela 36,6 otelov n konferenčna dejavnost 75,6 a G zaposlitve 29,3 or informacije za investitorje 19,5 enjsk povezanost s hotelsko skupino 46,3 em V tabeli 7 so predstavljene funkcije hotelskih spletnih strani. Za uporabnika sple- tnih strani, je izrednega pomena, da pridobi sveže informacije (92,7 odstotka stra- ni), ki so mu na voljo v vsaj enem od tujih jezikov (92,7 odstotka). Spletna stran mora biti funkcionalno oblikovana in nuditi hitro in izbirno iskanje (24,4 odstot- ka), ter povezave do spletnih strani, ki bi bile potencialno zanimive za uporabni- ka (65,9 odstotka). 835 2 – s t 4 u .– o r Tabela 7: Funkcije opravljanja s spletno stranjo. 2 u 5 s ize . o tv k a m Upravljanje spletnih strani Delež hotelov (%), katerih spletna stran vključuje dano t r o ja , iz b n funkcijo e je u o r 2 b sprotno osvežena vsebina 92,7 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n večjezična stran 92,7 o e p r a to o n zakup objave na Googlovem iskalniku 19,5 r s o l j ov e ž i , S n n kazalo strani 39 e p l m ov r a e i iskalna funkcija strani 24,4 n h n i o j a a d g n naročanje na novice 39 o e s m ti – en povezave do drugih spletnih strani zanimivih za goste 65,9 t V tabeli 8 so predstavljeni socialni mediji, ki jih hoteli uporabljajo v trženjsko – komunikacijske namene. Socialni mediji pridobivajo na pomenu v verigi dodane vrednosti, na podlagi vzpostavitve odnosov med gostom in hotelom. Razvidno je, da največ uporabljajo Facebook (70,7 odstotka), ter spletni informacijski-rezerva- cijski platformi hotels.si (97,6 odstotka) in booking.com (95,1 odstotka). Tabela 8: Uporaba socialnih medijev. Uporaba socialnih medijev in spletnih hotelskih plat- Delež hotelov (%), katerih spletna stran vključuje pove- form zavo na socialni medij ali hotelsko platformo TripAdvisor 22 Youtube 24,4 Facebook 70,7 RRS 17,1 Pinterest 22 Flickr 19,5 G+ 43,9 Linkdeln 4,9 Twitter 39 Booking.com 95,1 Hotels.si 97,6 Mountainvacation.com 48,8 S pomočjo neparametrijskega Mann-Whitney U testa za neodvisne vzorce smo preverili H1, ki pravi, da obstajajo statistično značilne razlike med hoteli s tremi in štirimi zvezdicami na Gorenjskem glede kakovosti informacij na njihovi spletni strani. V tabeli 9 so prikazani rezultati testa, ki preverja razlike po hotelih z različ- nimi kategorijami (tri ali štiri zvezdice). 836 A Tabela 9: Neparametrični Mann-Whitney U test za preverjanje razlik v kategoriji nali hotela ter informacijami na spletnih straneh. za atri Informacije Mann-Whitney U Z Statistična značilnost but ocene sob in cene 209 -1,274 0,207 ov i n r preverjanje razpoložljivosti sob 105 -3,473 ,000* az online rezervacija v realnem času 105 -3,473 ,000* sež zavarovan sistem spletnega plačila 105 -3,473 ,000* nos preverjane in odpoved rezervacije 114,5 -3,205 ,001* ti sp rezervacijski pogoji 95,5 -3,750 ,000* letn brezplačna rezervacijska tel. št. 139 -2,879 ,003* ih s možnosti plačila 114,5 -3,205 ,001* tran obrazec za povpraševanje 174 -1,559 ,12 i vis spletni obrazec za rezervacijo 219 -,301 ,768 oko k zemljevid lokacije hotela 164 -2,221 ,024* a značilnosti hotela (oprema, usluge) 189 -1,538 ,125 tego opis sobe in opremljenosti 218,5 -,890 ,380 rizi slike hotelskih objektov 218,5 -,890 ,380 ran opis hotela 218,5 -,890 ,380 ih h promocijski material (pdf ipd) 209,5 -,599 ,556 otel predstavitev restavracij 176 -1,737 ,082 ov n hotelski program za goste 222,5 -,169 ,868 a G virtualna predstavitev hotela 155,5 -2,147 ,030* ore konferenčna dejavnost 200 -,881 ,385 njsk zaposlitve 170 -1,825 ,067 em informacije za investitorje 175 -1,923 ,053 povezanost s hotelsko skupino 172 -1,592 ,112 telefonska številka 221 -,388 ,703 naslov 214 -,570 ,575 kontaktne osebe 148 -2,259 ,022* fax številka 223,5 -,198 ,846 vprašanja gostov 175 -1,923 ,053 obrazec za povratne informacije 179,5 -1,491 ,138 skype 151 -2,573 ,008* spletni forum 187 -1,568 ,118 spletna pošta 218,5 -,890 ,380 GPS 214 -,570 ,575 transport (cestne povezave, žele- 145 -2,685 ,006* znice) informacije o letališčih 205,5 -,644 ,526 glavne krajevne znamenitosti 207 -,729 ,473 837 2 – s t 4 u .– o r 2 u Informacije Mann-Whitney U Z Statistična značilnost 5 s ize . o tv splošne informacije o turistični de- 197,5 -1,019 ,314 k a m t r o ja , iz stinaciji b n e je u o r 2 prazniki 192 -1,995 ,045* b 0 s r 1 p a sprotno osvežena vsebina 211,5 -,802 ,429 3 e , P š žev n večjezična stran 154,5 -,769 ,450 o e p r a to o n zakup objave na googlovi strani 216,5 -,417 ,682 r s o l j ov e ž i kazalo strani 227 -,029 ,978 , S n n e p l m ov iskalna funkcija strani 194 -1,136 ,261 r a e i n h n Tripadviser 184,5 -1,509 ,133 i o j a a d g n Youtube 215,5 -,418 ,681 o e s m ti – en Facebook 169 -1,813 ,069 t RRS 226 -,076 ,940 Pinterest 207 -,727 ,246 Issu 226 -,076 ,940 Flickr 218 -,363 ,721 G+ 141 -2,489 ,011* Linkdeln 209 -1,274 ,207 Twitter 186,5 -1,212 ,230 Booking.com 180 -1,296 ,162 hotels.si 218,5 -,890 ,380 Mountainvacation.com 126,5 -2,866 ,003* naročanje na novice 217,5 -,303 ,766 povezave do drugih spletnih strani 220 -,237 ,816 zanimivih za goste Opombe: * p < .05. S pomočjo neparametrijskega Mann-Whitney U testa za neodvisne vzorce smo preverili H1, ki pravi, da obstajajo statistično značilne razlike med hoteli s tremi in štirimi zvezdicami na Gorenjskem glede kakovosti informacij na njihovi sple- tni strani. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike pojavljajo pri informa- cijah na spletnih straneh: preverjanje razpoložljivosti sob, online rezervacija v re- alnem času, zavarovan sistem spletnega plačila, preverjane in odpoved rezervacije, rezervacijski pogoji, brezplačna rezervacijska telefonska številka, možnosti plačila, zemljevid lokacije hotela, virtualna predstavitev hotela, kontaktne osebe, Skype, transport (cestne povezave, železnice), prazniki, G+ in Mountainvacation.com. Po pregledu povprečnih rangov (Mean Rank), smo ugotovili, da imajo pri omenje- nih postavkah, hoteli, ki imajo štiri zvezdice, na svojih spletnih straneh več infor- macij, kot hoteli s tremi zvezdicami. 838 An Sklepne ugotovitve aliz V raziskavi, ki je predstavljena v referatu, smo želeli ugotoviti vlogo in značilnos- a at ti e-poslovanja hotelov na Gorenjskem. V vzorec smo zajeli visoko kategorizira- ribu ne hotele, v rangu od 3 do 5 zvezdic in analizirali vsebino spletnih strani. Pri tem tov i smo bili pozorni na uporabo socialnih medijev in turistično rezervacijskih sple- n r tnih platform. azsež S pomočjo neparametrijskega Mann-Whitney U testa za neodvisne vzorce smo nos preverili H1, ki pravi, da obstajajo statistično značilne razlike med hoteli s tremi ti sp in štirimi zvezdicami na Gorenjskem glede kakovosti informacij na njihovi sple- letn tni strani. ih str Hoteli se morajo zavedati, da spletne strani in socialni mediji predstavljajo po- ani v memben in nizko stroškovni okvir marketinške kampanje, ki doseže velik obseg iso potencialnih gostov. Tako vse bolj spletna orodja, v okviru vplivanja na rast ROI, ko k prehitevajo tradicionalne medije. Dejansko omogočajo višjo dodano vrednost ho- ate telom. Hkrati se morajo seveda hoteli tudi zavedati nevarnosti, ki jo prinaša sple- gori tno poslovanje. V ta namen morajo zagotavljati visoko varnost na področju e-po- zira slovanja in spremljati javno mnenje o hotelskih storitvah v spletnem ekosistemu in nih h se hitro odzvati na negativne zapise. otelov n a G Literatura ore Bach Pejić, Mirjana, Božidar Jaković, in Vanja Šimičević. »Statistička analiza njsk web mesta visokokategoriziranih hotela u Hrvatskoj.« Acta Turistica 17, št. em 2 (2005): 130–155. BSC Poslovno podporni center. Regionalni razvojni program Gorenjske 2007– 2013, 12. Kranj: BSC, 2006. BSC Poslovno podporni center. Statistični kazalci Gorenjske regije, 24. Kranj: BSC, 2013. Frias, Dolores M., Miguel A. Rodriguez, in Alberto J. Castaneda. »Internet vs. travel agencies on pre-visit destination image formation: an information pro- cessing view.« Tourism Management , št. 29 (2008): 163–79. Hanna, Richard, Andrew Rohm, in Victoria L. Crittenden. »We are all con- nected: the power of the social media ecosystem.« Business Horizons, št. 54 (2011): 265–73. Law, Rob, in Cathy H.C. Hsu. »Customers perceptions on the importance of ho- tel web site dimensions and attributes.« International Journal of Contempora- ry Hospitality Management 17, št. 6/7 (2005): 493–503. 839 2 – s t 4 u .– o r Roblek, Vasja, Mirjana Pejić Bach, Maja Meško, in Andrej Bertoncelj. »The impa- 2 u 5 s ize . o tv ct of social media to value added in knowledge-based industries.« Kybernetes k a m t r o ja , iz 42, št. 4 (2013): 554–68. b n e je u o r 2 b SURS. Slovenske regije v številkah, 42. Ljubljana: SURS, 2013, http://ww.stat.si/ 0 s r 1 p a 3 e pub.asp (15.8.2013). , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 840 2 – s t 4 u .– o r Kognitivni in afektivni procesi pri uporabi 2 u 5 s ize . o tv k a m informacijske komunikacijske tehnologije t r o ja , iz b n e je u o r 2 v turizmu b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Cognitive and affective processes in the use o e p r a to o n r s of information and communication technologies o l j ov e ž i , S n n e p l m ov in tourism r a e i n h n i o j a a d g n Vasja Roblek o e s m ti – en Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija t vasja.roblek@gmail.com Zlatka Meško Štok Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija zlatka.stok@fm-kp.si Blaž Trbižan Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija Blaz.trbizan@gmail.com Maja Meško Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija maja.mesko@gmail.com Povzetek V referatu se lotevamo vprašanja pomena kognitivnih in afektivnih procesov pri uporabi raču- nalnika in informacijsko-komunikacijske tehnologije, na področju trženja turističnih storitev. Osredotočamo se na povezanost in vpliv kognitivne teorije na poznavanje potrošnikovih po- treb in odzivov uporabe informacijsko komunikacijske turistične tehnologije. Ravno potro- šnikovi odzivi in potrebe igrajo ključni faktor na področju učinkovitega planiranja in spreje- manja odločitev, ki so odločilnega pomena za turistično poslovanje. Ključne besede: informacijsko – komunikacijska tehnologija, turizem, kognitivni procesi, in- ternet in trženje 841 2 – s t 4 u .– o r Abstract 2 u 5 s ize . o tv The paper is dealing with the issues of cognitive and affective processes in the application of k a m t r o ja , iz computer and information-communication technology in the field of tourism services mar- b n e je u o r 2 b keting. The content of the paper is focused on the relationship and impact of cognitive theory 0 s r 1 p a 3 e in understanding consumer needs and responses of tourist information and communication , P š žev n o e p technologies. Similarly consumer responses and needs play a key factor in effective planning r a to o n r s and decision-making are crucial to the tourism business. o l j ov e ž i , S n n e p Key words: information – communication technology, cognitive processes, tourism, web and l m ov r a e i marketing n h n i o j a a d g no e s m t Uvod i – ent Med največje inovacije v zadnjih dobrih dvajsetih letih lahko uvrstimo razvoj sple- ta, ki je s seboj prinesel tudi elektronsko poslovanje ter s tem popolnoma novo di- menzijo poslovanja. Elektronsko poslovanje danes omogoča priložnost tudi na po- dročju turizma, saj dosega in stotine milijonov ljudi. Na področju potovalne industrije se uporaba informacijsko komunikacijske teh- nologije (v nadaljevanju IKT) pojavlja že od sredine prejšnjega stoletja, ko so se po- javili prvi rezervacijski sistemi. V osemdesetih letih je prišlo do razvoja rezervacij- skega sistema Gulliver1. Nadaljnji razvoj IKT tehnologij je v devetdesetih letih pri- vedel do vzpona globalnega distribucijskega sistema kot sta SABRE in Amadeus. Z vse večjim razcvetom spletnih tehnologij je prišlo v 90. letih in začetku 21. stole- tja do vse večje spletne ponudbe turističnih aranžmajev. Pojavili so se spletni por- tali kot npr. Booking com, rezervacijski in informacijski portali železnic (npr. Tre- nItalia, DB Bahn idr.) in ponudnikov letalskih vozovnic (npr. Expedia.com). Ku- pec je dobil možnost, da sam preko spleta išče in primerja ponudbe različnih turi- stičnih agencij, kot destinacij, hotelov, prevoznikov ter ostalih ponudnikov turi- stičnih storitev2. Spletna tehnologija je tako spremenila verigo dodane vrednosti, znotraj katere se morajo na področju potovalne industrije vsi igralci podrejati no- vim spletnim, digitalnim (npr. hibridni digital signage sistemi kot križanec med spletnim portalom in digitalnim trženjem) in mobilnim tehnologijam3. Akterjem je priporočeno, da v svoje strategije vključijo mobilni splet (razvoj mobilne aplika- cije, QR koda, kuponi s popusti, opravljanje nakupov in transakcij preko mobilnih 1 Haness Werthner in Stefan Klein , Information technology and tourism: A chal enging relation (Vienna: Springer Verlag, 1999), 247. 2 Andrew J. Spence, Dimitrious Buhalis in Miguel Moital, »A hierarchical model of technology adoption for small owner-managed travel firms: An organizational decision-making and leadership perspective,« Tourism Management 33, št. 5 (2012): 1195–1208. 3 Vasja Roblek, Mirjana Pejić Bach, Maja Meško in Andrej Bertoncelj, »The impact of social media to value ad- ded in knowledge based industries ,« Kybernetes 42, št. 4: 554–568. 842 Ko aplikacij ipd.), ki omogoča fleksibilnost v času in prostoru in ima za posledico raz- gn mah interaktivnega trženja turističnih storitev v realnem času. itivni i Kognitivne in afektivne teorije omogočajo poznavanje potrošnikovih potreb in n a odzivov uporabe IKT, saj ravno potrošnikovi odzivi in potrebe igrajo ključni fak- fekt tor na področju učinkovitega planiranja in sprejemanja odločitev, ki so odločil- ivn nega pomena za turistično poslovanje4. To nas je vodilo k zasnovi raziskovalnega i pro vprašanja pomena kognitivnih in afektivnih procesov pri uporabi računalnika in ces IKT, na področju trženja turističnih storitev. i pri u Na podlagi primerjanja stališč in raziskav različnih avtorjev5,6,7 se osredotočamo por na povezanost in vpliv kognitivne teorije na poznavanje potrošnikovih potreb in abi i odzivov uporabe informacijsko komunikacijske turistične tehnologije. nformac Pomen kognitivnih in afektivnih procesov za IKT na ijske k področju trženja v turizmu om Kognitivni procesi un Kognitivni procesi so tiste psihološke funkcije, ki posamezniku omogočajo od- ikac nos z okoljem. Vključujejo psihološke procese kot so zaznavanje, pozornost, uče- ijsk nje, pomnjenje in mišljenje. e teh Kognitivni stil nam pove kako posameznik usmerja in razporeja pozornost, spre- nolo jema in procesira informacije, organizira misli, jim daje pomen in jih posreduje gije v t drugim. ur Če želimo, da posameznik sprejeme določeno sporočilo iz okolja, mu mora biti izm najprej fizično izpostavljen, mora postati nanj pozoren, ga potem zaznati, mental- u no predelati, ohraniti v spominu, do njega zavzeti določen odnos in na koncu obli- kovati odločitve in dejanja, ki so v skladu s posameznikovimi težnjami8. Na samo uporabo in dojemanje elektronskih sporočil pomembno vpliva spol kot družbena in kulturna determinanta na področju razvijajočih se marketinških strategij in medijskega planiranja. Raziskave na področju e-poslovanja kažejo, da 4 Jia Rong, Huy Quan Vu, Rob Law in Gang Lia, »A behavioral analysis of web sharers and browsers in Hong Kong using targeted association rule mining,« Tourism management 33, št. 4 (2008): 731–740. 5 Brian N. Pasley, Stephen V. David , Nima Mesgarani, Adeen Flinker, Shihab A. Shamma, Nathan E. Crone, Robert T. Knight, Edward F. Chang, »Reconstructing Speech from Human Auditory Cortex,« PLoS Biol 10, št. 1 (2012): doi:10.1371/journal.pbio.1001251. 6 Eugene Smith Saedler in Beryl Badger, »Cognitive style, learning and innovation. Technology,« Analysis & Strategic Management 10, št. 2 (2007): 247–265. 7 Garry White in Floyd Ploeger, »Cognitive characterics for learning visual basic,« The Journal of Computer In- formation Systems 44, št. 3 (2004): 58–66. 8 Dale H. Schunk in El en L. Usher, »Social cognitive theory and motivation,« v The Oxford Handbook of Hu- man Motivation, ur. Richard M. Ryan (New York: Oxford University Press, 2012), 13. 843 2 – s t 4 u .– o r je spol izmed ključnih atributov in pokazateljev prihodnje prodaje9, 10. Na podro- 2 u 5 s ize . o tv čju turizma je bilo ugotovljeno, da spol pomembno vpliva na uporabo iskanja in- k a m t r o ja , iz formacij preko spleta11. b n e je u o r 2 b Do razlik pri uporabi in ravnanju z računalniško tehnologijo in posledično vpli- 0 s r 1 p a 3 e vom na uspešnost izvajanja poslovnih procesov, prihaja tudi zaradi osebnostnih , P š žev n o e p r a razlik in norm med generacijami, ki jih poznamo kot »baby boom, generacija X, to o n r s generacija Y in novo prihajajoča generacija Z«. Vzrok zato je njihov različen pog- o l j ov e ž i , S n n led na pridobivanje in deljenje znanja. Razlike med generacijami vodijo do različ- e p l m ov r a nih vrednostnih sistemov, ki vplivajo na poglede na delovne navade. Med vred- e i n h n i o j a nosti uvrščamo ideale, ki narekujejo sodbe, odločitve in ravnanja. Vrednotenje a d g no e in pogled na delo se spreminjata z zrelostjo osebnosti in je bolj pogojeno z gene- s m ti – en racijskimi izkušnjami, kot s samo starostjo12. Napake starejše generacije pri od- t nosu z mlajšo so povezane z drugačnim pogledom starejše generacije na vredno- te mlajše. To razlikovanje pogledov na vrednote lahko vodi h konfliktom v orga- nizaciji, ki so največkrat posledica različnih pogledov na uporabo tehnologije in dojemanja etičnih pravil. Pri trženju turističnih storitev preko spleta je potrebno biti na to pozoren; definirati je potrebno ciljno populacijo ter njej primerno pri- lagoditi spletno stran. Afektivni procesi Izraz afekt pomensko vključuje tako razpoloženje kot tudi čustva. Razpoloženje vključuje razpršena čustvena stanja, z nizko stopnjo intenzivnosti, za kar pogos- to ne poznamo glavnih razlogov. Razpoloženje opredeljujemo kot dobro ali slabo. Občutek čustev je v nasprotju z razpoloženjem krajši, bolj intenziven in ga lahko bolj podrobno opišemo npr. kot strah ali jezo. Tako vplivi na spoznanja niso ome- jeni na pozitivno razpoloženje – afektivna stanja kot so strah, jeza, žalost in veselje, kažejo pa v možganih različne vzorce pretoka krvi in tako na možno razlago kako afektivni procesi delujejo na delovanje možganov13. 9 Shel y Rodgers in Marry Ann Harris, »Gender and e-commerce: an exploratory study,« Journal of Advertising Research 43, št: 3 322–29. 10 Lori D. Wolin in Pradeep Korgaonkar, »Web advertising: gender differences in beliefs, attitudes and behavi- or,«. Internet Research 13, št. 5 (2003): 375–85. 11 Dae Young Kim, Xinran Y. Lechto in Alastair M. Morrison, »Gender differences in online travel informa- tion search: Implications for marketing communications on the internet,« Tourism Management 28, št. 2: 423 – 33. 12 Steff Gelston, »Gen Y, gen X and the baby boomers: workplace generation wars«, CIO, (januar 2008): http:// www.cio.com/article/178050/Gen_Y_Gen_X_and_the_Baby_Boomers_Workplace_Generation_ Wars?page=1&taxonomyId 185 (9.8.2013). 13 Guido H.E. Gendol a, Rex A. Wright in Michael Richter, »Effort intensitivity: some insights from the cardi- ovascular system«, v The Oxford Handbook of Human Motivation, ur. Richard M. Ryan (New York: Oxford Uni- versity Press, 2012), 420. 844 Ko Pomembno se je zavedati, da pozitivni afektivni procesi pri delu z računalnikom gn povečujejo notranjo človekovo motivacijo in dobro vplivajo na kognitivne procese. itivn V praksi mora človek, ko ne razume določenega delovanja programske opreme ali i in a samega računalnika vstopiti v procese različnih oblik razmišljanj, kar doseže pre- fek ko spreminjanj čustvenih stanj (tako je najprej jezen, ker ne razume delovanja, na tiv koncu pa vesel, ker opravi zahtevano nalogo)14. ni pro Moderna tehnologija omogoča interaktivno komuniciranje s človekom in vpliva ces na njegovo motivacijo in mu pomaga iskati nove rešitve. Vse več sistemov je pro- i pri u gramiranih tako, da omogočajo interakcijo v realnem času (npr. spletna turistična po portala Mountainvacation.com in TripAdvisor). Vendar je relativno težko izmeri- rab ti razpoloženje, ki ga povzročajo afektivni procesi. Postavlja se vprašanje kako me- i inf riti človekove občutke pri delu in učenju z računalnikom? Kako naj različna orod- orm ja in roboti, ki se pojavljajo pri človekovem delu objektivno zaznajo čustva človeka aci pri delu z njimi (zadovoljstvo, nezadovoljstvo, frustracijo). jske k Za zaznavanje občutkov pri afektivnih procesih o zadovoljstvu in npr. frustraciji, om se še vedno uporabljajo vprašalniki. Pri pravilnosti odgovorov se je potrebno zave- unik dati, da človek vpliva na odgovore s svojim razpoloženjem in občutki. acijs Vpeljava kamer in mikrofonov v računalništvo omogočajo opazovanje človekove- ke t ga obnašanja v realnem času. Sodobna programska in strojna oprema omogočata, ehn da računalnik zazna obrazno mimiko posameznika in tako omogoči možno verje- olog tnost njegovega razpoloženjskega stanja (izrazi ne pokažejo vedno na obstoj z nji- ije v t mi povezanih čustev)15. Gre za t.i. priznavanje čustev, čeprav v resnici ne zaznamo ur kaj posameznim občuti, temveč samo merljiv vzorec zunanjih sprememb, ki so v izm povezavi z občutki. u Kognitivni procesi kot podstat turistično marketinških platform V 80. letih dvajsetega stoletja so se pojavile teorije o oblikovanju interakcije med človekom in računalnikom. Prve teorije obravnavajo kognitivne procese, pri delu z računalnikom, kot predvidljive ter merljive. Teorije so usmerjene k spodbujanju kognitivne znanosti na področjih kot so spomin in zbranost pri načrtovanju upo- rabniških vmesnikov. V sedanjem času programerji in razvojniki na podlagi po- vratnih informacij razvijajo sisteme, ki so prilagojeni uporabnikovim zahtevam 14 Johnmarshall Reeve in Woogul Lee, »Neuroscience and human motivation,« The Oxford Handbook of Hu- man Motivation, ur. Richard M. Ryan (New York: Oxford University Press, 2012), 365. 15 Tamara van Gog, Liesbeth Kester, Fleurie Nievelstein, Basi Giesbers, in Fred Pass, »Uncovering cognitive processes: Different techniques that can contribute to cognitive load research and instruction ,« Computers in Human Behavior 25, št. 2 (2009): 325 – 31. 845 2 – s t 4 u .– o r oz. izkušnjam16. Tako so v Baslu razvili e-portal, ki je namenjen turistom, na Škot- 2 u 5 s ize . o tv skem so razvili Inovativni laboratorij Edinburškega festivala. Oba primera omo- k a m t r o ja , iz gočata personifikacijo in informiranje gostov o dogodkih, ki so izbrani na podla- b n e je u o r 2 gi preferenc o gostu, ki so zabeleženi na podlagi preteklih obiskov v bazi podatkov. b 0 s r 1 p a 3 e Pri interakciji med človekom in računalnikom, se stremi k oblikovanju sistemov, , P š žev n o e p r a ki zmanjšujejo ovire med kognitivnim človeškim modelom, kaj hočemo doseči, in to o n r s razumevanjem računalnika, kaj uporabnik želi. o l j ov e ž i , S n n e p l m Procesi managementa znanja vse bolj postajajo odvisni od zmožnosti iskanja, zbi- ov r a e i n h n ranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) podatkov, informacij in koncep- i o j a a d g n tov, ki se nahajajo izven organizacije. Tako tudi uporabniki turistični storitev širijo o e s m t informacije o zadovoljstvu oz. nezadovoljstvu od ust do ust (t.i. worth-of-mouth- i – ent -marketing) in svoje obnašanje in preference, usklajujejo na podlagi prejetih infor- macij od drugih turistov, izvajalcev turističnih storitev, medijev ipd. Do prenosov podatkov danes prihaja tako preko elektronske pošte, socialnih medijev (Facebo- ok, YouTube, Twitter idr.), blogov, socialnih omrežij in ocenjevalcev spletni strani. E-prenos informacij od ust do ust igra pomembno vlogo na področju trženja v tu- rizmu in uspešnosti panoge. Tako so Litvin, Goldsmith in Pan17 odkrili, da pred- stavlja najpomembnejši vir informacij, v času ko potrošniki sprejemajo odločitev o nakupu turistične storitve in produktov. Avtorji poudarjajo, da bi viralno trženje lahko predstavljalo stroškovno učinkovito uporabo kot marketinško orodje v tej razvijajoči se industriji. Na sliki št. 1 prikazujemo kako potrošniki oz. v našem pri- meru obiskovalci turistične informacije (uporabniki spletnih tehnologij) postaja- jo novi tržniki (viralno trženje: komunikacija od ust do ust + splet 2.0 in višje ob- like), z velikim vplivom na javno mnenje o ugledu in kakovosti posamezne turi- stične destinacije. Vermeulen in Seegers18 povezujeta učinkovitost e-trženja od ust do ust s povečanjem ozaveščanja o turističnih proizvodih, kot je npr. kakovost ho- telskih storitev. Ye, Law, Gu in Chen19 poudarjajo močan odnos med mnenjem po- trošnika in poslovno uspešnostjo hotelov (predvsem prodajo sob). Iz tega sledi da morajo hotelski managerji bolj se posvečati spremljanju ocen in mnenj, ki jih upo- rabniki posredujejo na splet in socialne medije. 16 Christopher Wickens, John Lee, Yili D. Liu in Sal ie Gordon-Becker, An Introduction to Human Factors Engine- ering (Upper Saddle River: Pearson Prentice Hal , 2004), 87. 17 Stephen W. Litvina, Ronald E. Goldsmith, Bing Pan, »Electronic word-of-mouth in hospitality and tourism management,« Tourism Management 29, št. 5 (2008): 458–68. 18 Ivar E.Vermeulen in Daphne Seegers, »Tried and tested: the impact of online hotel reviews on consumer consideration«, Tourism Management 30, št. 1 (2009): 123–27. 19 Qiang Ye, Rob Law, Bin Gu in Wei Chen, »The influence of user-generated content on traveler behavior: an empirical investigation on the effects of e-word-of-mouth to hotel online bookings,« Computers in Human Behavior 27, št. 2 (2011): 634–39. 846 Kognitivni in afektivni procesi pri uporabi in Slika 1: Splet 2.0 kot komunikacijski kanal form Hotelski managerji bodo morali za poznavanje uporabnikovega vedenja vloži- acij ti sredstva v razvoj učinkovitih marketinških inteligentnih sistemov, ki bodo na ske k podlagi baz podatkov in rudarjenja postali v prihodnosti učinkoviti svetovalci po- om trošnikom. unikacij Zaključek ske t Pod pojmom računalnik danes razumemo tako računalniško, kot programsko ehn opremo. Razvoju računalniške opreme je sledil razvoj programske opreme in to je olo omogočilo razmah umetne inteligence in avtomatiziranih procesov. Procesi ume- gije v t tne inteligence izhajajo iz oblik pomembnih kognitivnih dejavnosti in vplivajo na u spodbujanje razmišljanja o vzporednih pojmih človeškega učenja. rizm Pri samem delu z računalnikom človek potrebuje notranjo motivacijo, na katero u povečanje vplivajo pozitivni afektivni procesi in tako dobro vplivajo tudi na ko- gnitivne procese. Poleg same strojne in programske opreme je pomemben dejavnik pri delu z raču- nalnikom postal splet. Splet danes igra danes na področju računalništva zelo po- membno vlogo pri razvoju višjega reda razmišljanja v terciarnih okoljih, ki temelji- jo na dialogu in asinhronosti besedila na osnovi interakcije, ki omogoča refleksijo in sestavo premišljenih odgovorov. Dialog in jezikovna raba sta temeljnega pomena za višjo obliko spoznanja, proce- sov artikulacije ter izmenjavo idej, ki vodijo do same konceptualizacije vsebine. V času inovativne ekonomije, je potrebno ustvariti pogoje, ki zagotavljajo, da spletni forumi in ostala socialna orodja podpirajo razvoj višjega nivoja spoznavanja tudi na področju turizma, kot hitro rastoče se panoge. S tem je tako v poslovnem kot družbenem okolju omogočeno, da posameznik dostopa do ključnih informacij, ki so potrebna za sprejem njegove odločitve (npr. nakup turističnega proizvoda) v re- alnem času in dejansko kjerkoli, je povezan s spletom. Tako inovativna IKT omo- 847 2 – s t 4 u .– o r goča uvajanje stroškovno učinkovitih orodij tudi na področje trženja v turizmu ob 2 u 5 s ize . o tv hkratnem upoštevanju potreb in obnašanja potrošnikov. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Literatura 0 s r 1 p a 3 e Kim, Young Dae, Xinran Y. Lechto in Alastair M. Morrison. »Gender differen- , P š žev n o e p r a ces in online travel information search: Implications for marketing communi- to o n r s cations on the internet.« Tourism Management 28, št. 2 (2007): 423–33. o l j ov e ž i , S n n e p l m Litvina, Stephen W., Ronald E. Goldsmith Bing Pan. »Electronic word-of-mo-ov r a e i n h n uth in hospitality and tourism management.« Tourism Management 29, št. 5 i o j a a d g n (2008): 458–68. o e s m ti – en Gendolla Guido H.E., Rex A. Wright in Michael Richter. »Effort intensitivity: t some insights from the cardiovascular system.«, V The Oxford Handbook of Human Motivation, ur. Richard M. Ryan. 420–40. New York: Oxford Uni- versity Press, 2012. Gelston, Steff. »Gen Y, gen X and the baby boomers: workplace generation wars.« CIO. http://www.cio.com/article/178050/Gen_Y_Gen_X_and_the_ Baby_Boomers_Workplace_Generation_Wars?page=1&taxonomyId=3185 (15.8.2013). Pasley, Brian N., Stephen V. David , Nima Mesgarani, Adeen Flinker, Shihab A. Shamma, Nathan E. Crone, Robert T. Knight, Edward F. Chang, »Recon- structing Speech from Human Auditory Cortex.« PLoS Biol 10, no. 1 (2012): doi:10.1371/journal.pbio.1001251. Reinecke, Katharina in Abraham Bernstein. »Improving performance, perceived usability, and aesthetics with culturally adaptive user interfaces.« ACM Tran- sactions on Computer-Human Interaction 18, št. 2 (2011): članek št. 8. Reeve, Johnmarshall in Woogul Lee. »Neuroscience and human motivation.« V The Oxford Handbook of Human Motivatio n, ur. Richard M. Ryan, 365–78. New York: Oxford University Press, 2012. Roblek, Vasja, Mirjana Pejić Bach, Maja Meško in Andrej Bertoncelj. »The impa- ct of social media to value added in knowledge-based industries.« Kybernetes 42, št.4 (2013): 554–68. Rong, Jia, Huy Quan Vu, Rob Law in Gang Lia. »A behavioral analysis of web sharers and browsers in Hong Kong using targeted association rule mining.« Tourism management 33, št. 4 (2008): 731–40. Rodgers, Shelly in Marry Ann Harris, »Gender and e-commerce: an exploratory study.« Journal of Advertising Research 43 (2003), št: 322–29. 848 Ko Schunk, Dale H. in Ellen L. Usher, »Social cognitive theory and motivation,« gn V The Oxford Handbook of Human Motivation, ur. Richard M. Ryan, 13–34. itivn New York: Oxford University Press, 2012. i in a Smith Saedler, Eugene in Beryl Badger. »Cognitive style, learning and innovati- fekt on. Technology,« Analysis & Strategic Management 10, no. 2 (2007): 247–65. ivni p Spence, Andrew J., Dimitrious Buhalis in Miguel Moital. »A hierarchical model roc of technology adoption for small owner-managed travel firms: An organizati- esi p onal decision-making and leadership perspective.« Tourism Management 33, ri u št. 5 (2012): 1195–208. pora van Gog, Tamara, Liesbeth Kester, Fleurie Nievelstein, Bas Giesbers in Fred Paas. bi in »Uncovering cognitive processes: Different techniques that can contribute to for cognitive load research and instruction.« Computers in Human Behaviour 25, mac št. 2 (2009): 325–31. ijske k Vermeulen, Ivar E. in Daphne Seegers. »Tried and tested: the impact of online om hotel reviews on consumer consideration.« Tourism Management 30, št. 1 un (2009): 123–27. ikacij Werthner, Hanness in Stefan Klein. I nformation technology and tourism: A chal- ske t lenging relation. Vienna: Springer Verlag, 1999. ehno White, Garry in Floyd Ploeger. »Cognitive characterics for learning visual ba- log sic.« The Journal of Computer Information Systems 44, št. 3 (2004): 58–66. ije v t Wickens, Christopher, John Lee, Yili D. Liu in Sallie Gordon-Becker. An Intro- uriz duction to Human Factors Engineering. Upper Saddle River: Pearson Prenti- mu ce Hall, 2004. Wolin, Lori D. in Pradeep Korgaonkar. »Web advertising: gender differences in beliefs, attitudes and behavior.« Internet Research 13, št. 5 (2003): 375–85. Qiang Ye, Rob Law, Bin Gu in Wei Chen. »The influence of user-generated con- tent on traveler behavior: an empirical investigation on the effects of e-word- -of-mouth to hotel online bookings.« Computers in Human Behavior 27, št. 2 (2011): 634–39. Ron Zemke, Claire Raines in Bob Filipczak. Generations at work: Managing the clash of veterans, boomers, in your work place. New York: American Manage- ment Association, 2000. 849 2 – s t 4 u .– o r Problematika zaposljivosti študentov 2 u 5 s ize . o tv k a m turizma in gostinstva t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Graduate employability issues in tourism 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n and hospitality higher education o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Marija Rok , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m marija.rok@turistica.si ti – ent Povzetek Namen pričujočega prispevka je analizirati obseg in vrednost raznolikih kompetenc dodi- plomskih študentov turizma v funkciji njihove zaposljivosti v turizmu in gostinstvu. Želimo raziskati, ali se študenti zavedajo pomena različnih kompetenc, kako jih pridobivajo in ali zna- jo izpostaviti svoje prednosti. Kompetence kot so: izobrazba, neformalno učenje, delovne iz- kušnje, osebne vrline, značajske poteze in vedenje kandidata se v postopkih rekrutiranja ose- bja v turističnem in hotelskem sektorju vedno temeljito preučijo, pomenijo orodje selekcije in odločajo o povabilu na zaposlitveni intervju. Analiza je razkrila dokaj skromen obseg in ka- kovost pridobljenih kompetenc študentov in majhno udeležbo v neformalnih oblikah učenja; študenti izkazujejo premalo iniciative, prizadevnosti in spretnosti ob navajanju in opisovanju relevantnih podatkov o pridobljenih kompetencah ter motiviranosti za vseživljenjsko učenje in si tako zmanjšujejo zaposlitvene potenciale. Rezultati analize nakazujejo, da mora izobraže- valna ustanova pristopiti k problematiki konkurenčnosti svojih diplomantov z dodatnimi pri- jemi, da bi izboljšala in pospešila njihove možnosti na trgu dela. Ključne besede: turizem in gostinstvo, zaposljivost, kompetenca, analiza kompetenc Abstract The purpose of this paper is to discuss the amount and value of diverse competencies of un- dergraduate tourism and hospitality students as their employability components. We also ex- plore whether students are aware of their assets and know how to expose them. However, edu- cation and training, work experience, personal virtues and character traits as well as behaviour are thoroughly studied when recruiting personnel in the tourism and hospitality industry. Re- sults of the survey indicate that serious measures have to be taken in order to enhance students’ future opportunities in the labour market. The survey reveals that the amount and quality of competencies are rather limited, besides students are rather inept at stating and describing rel- evant data and thus reduce their potential. 851 2 – s t 4 u .– o r Keywords: tourism and hospitality industry, employability, competence, competence analysis 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Uvod e je u o r 2 b Vstop na trg dela je v življenju diplomanta pomemben dogodek. Prehod iz izobra- 0 s r 1 p a 3 e ževanja v delo pomeni osamosvojitev, neodvisnost, vstop v realno okolje, kjer se , P š žev n o e p r a stkejo nove socialne vezi, uveljavljajo posameznikovi potenciali, uvaja se v kulturo to o n r s organizacije in pričenja karierni vzpon. Za mladega diplomanta so ti prehodi v za- o l j ov e ž i , S n n poslitev običajno povezani tudi s prelomnimi dogodki v osebnem življenju. Zato e p l m ov r a je nujno razmišljati o vstopu na trg dela oz. načrtovati kariero že v času študija. e i n h n i o j a a d g n Prehodi v sfero dela so lahko zelo stresni, povezani so lahko z brezposelnostjo, o e s m t šokom ob soočenju s podjetniško realnostjo, napornimi delovnimi urniki, peha- i – ent nju za dobičkom… Pričakovanja, ki jih študenti gojijo v zvezi z delovno kariero, se namreč pogosto zelo razlikujejo od možnosti na trgu dela. Kako se pripraviti na prestop na trg dela, da bo diplomant konkurenčen? Je do- volj diploma, bodo delodajalci bolj cenili delovne izkušnje kandidata ali pa daje- jo prednost neformalno pridobljenim kompetencam? V prispevku raziskujemo, kako se študenti pripravljajo na vstop na trg dela, ukvarjamo se s pomenom delov- nih izkušenj, strokovne prakse in drugih oblik praktičnega usposabljanja, ki jih študenti absolvirajo med študijem, delno kot obveznih, delno pa kot fakultativnih vsebin v smislu spodbujanja študentov k aktivnemu vključevanju v delovne proce- se in reševanje poslovnih problemov. Zanima nas njihova udeležba v neformalnih oblikah učenja in zavedanje o pomenu razvijanja mehkih kompetenc. Analiza je opravljena na primeru študentov fakultete za turizem. Tematiko postavljamo v kontekst zaposlovanja v dejavnosti turizma in gostinstva (TG). V zadnjega pol stoletja je turizem postal glavno gonilo družbeno-ekonom- skega razvoja in zaposlovanja mnogih držav; ustvarja nova podjetja, spodbuja ra- zvoj infrastrukture, je pomembna izvozna dejavnost. Tudi Slovenija postavlja turi- zem med razvojne in poslovne prioritete, dinamika razvoja te dejavnosti pa pome- ni tudi stalno generiranje novih delovnih mest – za študente je to pomemben in- dikator karierne odločitve. Za konkurenčnost dejavnosti je učinkovit management človeških virov (ČV) vi- talnega pomena. »Zgodba o uspešnih turističnih podjetjih je predvsem zgodba o ljudeh – kako se jih rekrutira, vodi, usposablja in izobražuje, kako se njihovo delo vrednoti in nagrajuje, kako se jih spodbuja in podpira pri stalnem učenju« Failte Ireland.1 Rekrutacija mladih diplomantov je med ključnimi interesi managerjev ČV, ki tako zagotavljajo obetavno delovno silo za prihodnji razvoj in kakovostne storitve. Toda – ali so študenti pripravljeni na iskanje zaposlitve, si prizadevajo za 1 Failte Ireland, »A human resource development strategy for Irish Tourism. Competing through People, 2005–2012« (Dublin: Failte Ireland, 2005) dostopno 16.8.2013 na http://www.failteireland.ie. 852 Pr večjo konkurenčnost? Prispevek predstavlja empiričen test njihovega odnosa in obl prizadevanj za večjo zaposljivost s ciljem zagotoviti izobraževalni instituciji, uči- ema teljem in raziskovalcem osnovo za ukrepe na tem področju dela s študenti. tika zapo Pomen zaposljivosti za zaposlenost sljivo Zaposljivost predstavlja sposobnost posameznika, da si uspe zagotoviti in ohrani- sti š ti zaposlitev. Zaposljivost temelji na znanju, spretnostih, veščinah, značajskih la- tu stnostih in reakcijah posameznika, pa tudi na pripravljenosti menjati poklice in lo- den kacije, na sledenju razvojnim trendom in načrtovanju lastnega razvoja. Ignjatovič tov t (v Kramberger in Pavlin, 2007)2 tako trdi, da je zaposljivost pogoj za zaposlenost. uriz Zaposljivost je odgovornost posameznika, zaposljiv pa je, kadar ima vse tiste last- ma i nosti in sposobnosti, katere delodajalec išče na trgu dela in si je zmožen delo pri- n g dobiti. Posamezniku zaposljivost zagotavlja finančno neodvisnost, varnost, status osti v družbi in socialno vključenost ter ima močan vpliv na samopodobo. nstva Dodajmo, da problem zaposljivosti ne sloni le na individualnih sposobnostih lju- di.3 Pomembne so še sistemske okoliščine na trgih dela, kar države rešujejo s t.i. varnostno mrežo družbe (delovna zakonodaja, reforme v sistemih izobraževanja in socialne politike). V preteklosti se je posameznik zaposlil v organizaciji v prepričanju, da bo tam ostal do upokojitve. Za varnost zaposlitve je zastavil svojo lojalnost organizaciji. Dan- danes, v času nenehnih in turbulentnih družbeno-ekonomskih sprememb, lahko posameznik dohaja ritem le z nenehnim prilagajanjem in učenjem. Zaposlitev je postala negotova. V času svoje aktivnosti na trgu dela bo posameznik zamenjal več organizacij, delovnih mest in verjetno tudi poklicev. Kaj je tisto, kar managerji v TG najbolj cenijo pri zaposlovanju mladih? Razisko- valci so prišli do zanimivih, pogosto kontradiktornih zaključkov. Stališča štu- dentov in delodajalcev se razhajajo: medtem ko študenti pogosto menijo, da je za zaposljivost pomembna predvsem diploma, pa realni sektor zanima predvsem osebnost. Managerji očitno bolj cenijo izkušnje kot diplomo.4 Študenti in mla- di diplomanti pogosto zasedejo delovna mesta, kjer so v neposrednem stiku z go- sti, zato so zanimivi izsledki raziskav5 iz Velike Britanije in ZDA, kjer delodajal- ci pričakujejo predvsem estetske atribute, osebne promocijske sposobnosti, soci- 2 Anton Kramberger in Samo Pavlin, Zaposljivost v Sloveniji: analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napo- vedi, primerjave (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007). 3 Kramberger in Pavlin, »Zaposljivost v Sloveniji«. 4 Tracy Harkison, Jill Poulston in Jung-Hee G. Kim, »Hospitality graduates and managers: the big divide«, In- ternational Journal of Contemporary Hospitality Management 23, no. 3 (2001): 382. 5 SCER, What every employer wants: Skil s, attitude and appearance in Glasgow service jobs, (Glasgow: Scot- tish Centre for Employment Research, University of Strathclyde, 2004). 853 2 – s t 4 u .– o r alne kompetence in spretnosti v medosebnih stikih. »Tržna vrednost« študen- 2 u 5 s ize . o tv ta in njegovo karierno napredovanje se močno povečata po opravljeni strokov- k a m t r o ja , iz ni praksi v gospodarstvu, celo povprečno uspešnim na praksi 6; praktikanti so b n e je u o r 2 b bolj pripravljeni na vstop na trg dela in doseganje osebnih ciljev. Delovna izkuš- 0 s r 1 p a nja je odločilen dejavnik diferenciacije med kandidati za zaposlitev. Ker pa mno- 3 e , P š žev n o e p gim diplomantom primanjkuje izkušenj, je to začaran krog: brez izkušenj ne do- r a to o n biš dela, brez dela ne dobiš izkušenj.7 Zato tradicionalni modeli izobraževanja in r s o l j ov e ž i , S usposabljanja za potrebe TG prelagajo večjo odgovornost na razvoj spretnosti in n n e p l m ov strokovne izkušnje oz. prakso.8 Dejansko je strokovna praksa priložnost za preiz- r a e i n h n kus uporabnosti pridobljene teorije, študenti pa tako dobijo vpogled v delovanje i o j a a d g no e TG in potrebne kompetence. s m ti – en Delodajalci, npr. Juričko9 pogosto poudarjajo predvsem pomen praktične uporab- t nosti znanja pri diplomantih; iščejo mlade sodelavce, ki lahko hitro prevzamejo tekoče delovne naloge (imajo uporabno znanje) in imajo potencial za opravljanje zahtevnih del v prihodnosti (imajo razvite mehke kompetence). Kompetence, ki jih iščejo, pa so: pozitivna naravnanost, timsko delo, organiziranost, zanesljivost, ciljna usmerjenost in odprtost za spremembe. Podobno Branine10 povzema rezul- tate raziskave v štirih državah EU, kjer so delodajalci poudarili predvsem pomen motivacije, IT spretnosti, pripravljenosti na učenje, predanosti delu, verbalnih ko- munikacijskih veščin, sposobnosti reševanja problemov ipd. Zaposljivost diplomantov so raziskovali številni avtorji.11,12,13,14 Med ključne kom- ponente zaposljivosti avtorji vključujejo različne kompetence. Med njimi so – za 6 Jack Gault, Evan Leach in Marc Duey, »Effects of business internships on job marketability: the employer`s perspective«, Education + Training. 52, no.1 (2010): 76–88. 7 John D. Mulcahy, »Vocational Work Experience in the Hospitality Industry: characteristics and strategies«, Education and Training 41, no. 4 (1999): 164–174. 8 Tom Baum, »Skil s and training for the hospitality sector: a review of issues«, Journal of Vocational Education and Training 54, no.3 (2002): 343–363. 9 Andrej Juričko, »Praksa, nezaželen gost na univerzi. Odgovornost univerze za zagotavljanje kompetenc diplomantov«, Univerza na Primorskem, 2012, pridobljeno 13. februar 2013, http://www.upr.si. 10 Mohamed Branine, »Graduate Recruitment and Graduate Attributes in European Labour Markets: a comparative study of four countries«, International Conference on Employability of Graduates & Higher Education Management Systems, Vienna, 22.–23. sept. 2011, dostopno http://www.dehems-project.eu. 11 Marija Rok, Sonja S. Lebe, in Helena Cvikl, »Higher vocational education in tourism: the case of Slovenia«, V Tourism management: perspectives and opportunities, A. Brezovec in T. Jere Lazanski, eds., 201–220, (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2011). 12 Jeou S. Horng, Chigh C. Teng in Tom Baum, »Evaluating the quality of undergraduate hospitality, tourism and leisure programmes«, Journal of Hospitality, Leisure, Sport and Tourism Education 8, no.1 (2009): 37–54. 13 CIHE, Graduate employability: What do employers think and want (London: The Council for Industry and Higher Education, 2008). 14 SCER, »What every employer wants«. 854 Pr delodajalce – najbolj relevantne in zaželene delovne izkušnje.15,16 Opazili so tudi, da obl se diplome vrednoti nižje kot delovne izkušnje, medtem ko diplomanti pričakuje- ema jo hiter vzpon kariere prav na osnovi formalne izobrazbe.17 Odraz teh stališč ozna- tika z čujejo kot preizobraženost in neizkušenost sodobnih diplomantov na trgu dela.18 apo Študenti imajo raznolike možnosti pridobivanja delovnih izkušenj v TG že med sljivo študijem. Delo preko študentskih servisov je posebnost na trgu dela Slovenije, z st nekaterimi pozitivnimi in številnimi negativnimi vplivi na gospodarstvo, zapo- i štu slovanje, pa tudi na dolžino in kakovost študija. Študenti res poskrbijo za svojo den gmotno eksistenco, toda študentsko delo podaljša čas študija in zmanjšuje mož- tov t nosti zaposlovanja za diplomante. Tudi aktualni minister za izobraževanje, zna- ur nost in šport meni: » ... da študenti preveč delajo. Zavedati bi se morali, da je nji- izm hovo osnovno delo to, da študirajo.19 Nedavna raziskava20 je razkrila, da večina štu- a in g dentov v Sloveniji med študijem dela, saj so fiskalno regulatorne omejitve izred- os no ugodne tako za delodajalce kot za študente. Vendar le tretjina študentskih del tins omogoča uporabo pridobljenega znanja s fakultete, širjenje in nadgradnjo kompe- tva tenc in večjo zaposljivost. Agget in Busby21 ugotavljata, da se izkušnja študentov z delovne prakse »dob- ro prodaja«, bolje kot druge delovne izkušnje. Pozitivnih učinkov je več: »Po- glavitne koristi so v hitrejšem strokovnem napredovanju, večjem zadovoljstvu z us- posabljanjem, potekom kariere, napredovanji, višjimi prejemki, drugimi kompen- zacijami, mobilnostjo, pa tudi večjem zavedanju o lastni kompetentnosti in zau- panju v svoje sposobnosti«.22 Delovne izkušnje lahko pridobijo študenti tudi z vkl- jučevanjem v projektno delo, z angažiranjem pri reševanju podjetniških izzivov, prijavami na natečaje ipd. Prav tako so med delodajalci cenjene aktivnosti študen- tov v sklopu študentskih organizacij, nekateri študenti so aktivni tudi v lokalni skupnosti. Zelo pomembna so tudi volonterska dela; statistika23 žal beleži dokaj 15 Michael Raybould in Hugh Wilkins, »Over-qualified and under-experienced: turning graduates into hospitality managers«, International Journal of Contemporary Hospitality Management 17, no. 3 (2005): 203–216. 16 Michael Riley, Adele Ladkin in Edith Szivas, Tourism Employment. Analysis and Planning (Sidney: Channel View Publications, 2002). 17 Harkison et al. »Hospitality graduates and managers«. 18 Raybould in Wilkins, »Over-qualified and under-experienced«. 19 Jasna Kontler-Salomon, »Jernej Pikalo, minister«, Delo, Sobotna priloga, 20. julij 2013, 4. 20 Janez Šušteršič, Bojan Nastav in Tanja Kosi, Student work and academic performance, First Lisbon research workshop on economics and econometrics of education, Lisboa, 7–8. januar 2011. 21 Mandy Aggett in Graham Busby, »Opting out of internship: perceptions of hospitality, tourism and events management undergraduates at a British University«, Journal of Hospitality, Leisure, Sport & Tourism Education, 10, no. 1 (2011): 106–113. 22 Brad W. Johnson in Charles R. Ridley, The elements of mentoring (Basingstoke: Macmil an, 2009), 86. 23 Jim J. Al en, Samo Pavlin in Rolf van der Velden, eds. Competencies and Early Labour Market Careers of Higher Education Graduates in Europe. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011. 855 2 – s t 4 u .– o r skromno udeležbo slovenskih študentov v prostovoljstvu: aktivnih je le 14% štu- 2 u 5 s ize . o tv dentov. k a m t r o ja , iz b n Tudi Trbanc (v Kramberger in Pavlin24) opozarja, da je manko delovnih izkušenj e je u o r 2 b običajno glavna konkurenčna pomanjkljivost mladih: »Čeprav le izobraževanje 0 s r 1 p a 3 e zagotavlja znanje, pa je delovna izkušnja tista, ki zagotavlja dodatno vrednost kon- , P š žev n o e p kurenčnosti kandidata. Poleg tega lahko delodajalec iz posameznikove delovne r a to o n r s zgodovine ugotavlja njegovo lojalnost, predanost delu, dejansko usposobljenost za o l j ov e ž i , S n n določena dela ipd.« e p l m ov r a e i Opozoriti velja tudi na neprecenljive izkušnje študija ali dela v tujini. Deloda- n h n i o j a a d g jalci visoko vrednotijo mobilnost študentov, tako študijske izmenjave, še bolj pa no e s m t opravljanje prakse v tujini. Tu se učinki multiplicirajo: študenti ne pridobijo le i – ent strokovnih izkušenj; utrjujejo znanje tujih jezikov, spoznavajo in vživljajo se v dru- ge kulture, pridobivajo na strpnosti, prilagodljivosti, podjetnosti, samozavesti. Žal slovenski študenti niso mobilni; v EU se uvrščajo na dno lestvice – le 12% jih ima mednarodne izkušnje; nižjo udeležbo beležijo le Turki (9%), v Avstriji, na Finskem in Poljskem pa se poda v to izkušnjo vsak tretji študent.25 Ob tem je treba opozor- iti na rezultate raziskave med slovenskimi delodajalci, ki ugotavlja, da študenti ne znajo ustrezno interpretirati učinkov mednarodnih izmenjav, da bi jih delodajalci prepoznali kot doprinos pri rekrutiranju.26 Neformalno učenje pa niso le znanja in spretnosti, pridobljene z delom. Izvajajo se kot tečaji, seminarji, delavnice, posveti, kongresi, študijski krožki ipd. Gre za res izjemno širok spekter programov, od npr. urjenja v veščinah komuniciranja, raču- nalniških usposabljanj, programov za zdravo življenje, varovanje okolja, večjo kul- turno raven in strpnost, ohranjanje kulturne tradicije ipd. Vendar pa strokovnjaki 27 dodajajo, da je tovrstno učenje še vedno podcenjeno, ker pogosto ostaja izven šol, nanj se ne gleda kot na pravo učenje, pa tudi njegovi dosežki nimajo vrednosti na trgu dela. Toda kar 88% slovenskih delodajalcev v TG28 daje pri rekrutiranju pred- nost kandidatom z listinami neformalnega izobraževanja, 71% jih poudarja po- men delovnih izkušenj, 12% pa daje poudarek na formalno izobrazbo. Za življenjepis mladega diplomanta je ključnega pomena, da se lahko izkaže z dodatno pridobljenimi znanji, spretnostmi, veščinami. Vse pridobljene licence, 24 Kramberger in Pavlin, »Zaposljivost v Sloveniji«. 25 Al en et al. » Competencies and Early Labour Market Careers«. 26 Alenka Flander, Je mobilni študent tudi bolj zaposljiv? Raziskava o pogledu delodajalcev na študijsko mobil- nost, V Miklavič, ed., Poti internacionalizacije, Politike, trendi in strategije v visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji, 84– 118, Ljubljana: CMEPIUS. 27 European Commission, A Memorandum of Lifelong Learning, 2000. Pridobljeno 15.7.2013 iz http://ec.euro- pa.eu/education /index_en.html. 28 Sonja S. Lebe, Marija Rok, Borut Milfelner, Helena Cvikl et al., Sodoben model upravljanja s človeškimi viri za področje turizma: raziskovalni projekt. (Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2009). 856 Pr certifikati in druge listine predstavljajo za delodajalce pomemben indikator ka- obl kovosti in konkurenčnosti delojemalcev. Zato je treba študentom že na začetku ema študija prikazati razmere na trgu dela in jih usmerjati v čimprejšnjo praktično tika z uporabo formalno in neformalno pridobljenih kompetenc. Karierni centri uni- ap verz pa morajo s sistematičnim usmerjanjem študente pripraviti na aktivno obli- oslj kovanje kariernih načrtov in jih spodbujati v razne oblike vseživljenjskega uče- ivos nja (VŽU). ti študen Metodologija tov t Udeleženci uriz Za potrebe analize smo raziskali pridobljene kompetence na primeru študentov ma i fakultete za turizem. Vzorec je bil namenski in nenaključen. Vzorec študentov n g predstavlja celotno kohorto, ki je imela – na koncu drugega letnika študijskega osti programa Management turističnih podjetij – obveznost opraviti strokovno pra- nstv kso. Študijski program je 3-leten, z dvema obveznima strokovnima praksama na a različnih področjih TG. Strokovna praksa je del kurikuluma in se evalvira, oceni in kreditira. Študenti so bili torej pred prvim opravljanjem strokovne prakse; obi- čajno se opravi v poletnem času. Pred tem opravijo krajši praktikum, namenjen pripravam na prakso. Vzorec je zajemal vse študente (n=27), ki so uspešno opravili praktikum. Vsi so bili redni študenti, v starosti med 19–24 let, 67% je bilo ženskega spola. Zbiranje podatkov Za izpolnitev obveznosti na praktikumu je moral študent pripraviti svoj življe- njepis – curriculum vitae (CV) in spremno pismo za delodajalca, katerega je izbral kot ciljnega za namen opravljanja strokovne prakse ali zaposlitve. Oba do- kumenta je moral pripraviti v slovenskem in angleškem jeziku, slednjega za pot- rebe eventualne prakse/dela v tujini. Eden od ciljev praktikuma je bil tudi, da si študent pripravi osnovno dokumentacijo za vlaganje prošenj pri delodajalcih, v postopkih prijav pa jo kasneje samo dopolnjuje in prilagaja po meri posameznih delodajalcev (tailor-made). Obenem so bili študeni spodbujeni, da pripravijo svoj karierni profil. CV je moral slediti predlogi in strukturi Europass, študent pa naj bi se osredoto- čil zlasti na tiste informacije o sebi, ki bi pomenile dodatno vrednost in primerjal- no prednost ob prijavi. Spremna pisma naj bi sledila običajnim pravilom pisne po- slovne komunikacije, študent naj bi se izkazal z originalnim in inovativnim pris- topom, vsebino prilagajal potrebam delodajalca in delu, za katerega se je potego- val. V spremnem pismu naj kandidat posebej izpostavi tiste svoje odlike, katerih ni navedel v CV. 857 2 – s t 4 u .– o r Oba dokumenta sta ključnega pomena, če želi kandidat pritegniti pozornost ka- 2 u 5 s ize . o tv drovika in prejeti vabilo na intervju; če ne uspe narediti vtisa, je priložnost zamu- k a m t r o ja , iz jena. b n e je u o r 2 b Analizo obeh dokumentov študentov smo opravili s ciljem identifikacije podro- 0 s r 1 p a 3 e čij, kjer imajo študenti omejene oz. skromne kompetence. Študenti so, navsezad- , P š žev n o e p r a nje, na zaključku drugega letnika in ugotovljene pomanjkljivosti lahko do zaključ- to o n r s ka študija še nadoknadijo. o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Raziskovalna vprašanja n h n i o j a a d g S pridobljenimi podatki smo želeli pridobiti odgovore na naslednja raziskovalna no e s m t vprašanja: i – ent 1. Ali izdelki študentov dokazujejo zavedanje o pomenu pridobljenih kom- petenc za uspešen vstop na trgu dela v TG? 2. Ali pridobljeni podatki odražajo zavedanje, da za konkurenčnost kandi- data potrebne delovne izkušnje niso le obvezna strokovna praksa? 3. Ali pridobljeni podatki izkazujejo zavedanje študentov o pomenu VŽU? 4. Kako študenti izkazujejo zavedanje o pomenu osebnostnih lastnosti kan- didata? 5. Ali izdelki študentov odražajo upoštevanje pravil v poslovnem komunici- ranju? 6. Kako študenti demonstrirajo spretnosti samopredstavitve in samopromo- cije? Model Razvili smo model zaposljivosti diplomantov (slika 1), uporaben za vrednotenje kompetenc študentov in kot osnova za delo s študenti na področju njihove kon- kurenčnosti. V model smo vključili tri ključne skupine kompetenc: znanja/spretnosti, delovne izkušnje, osebnostne lastnosti/vedenje; dodali smo dve komponenti, ki pomemb- no vplivata na uspešen vstop na trg dela: sposobnost trženja svojih kompetenc in prilagajanje specifikam in potrebam potencialnih delodajalcev. To so individualne zmožnosti kandidata; za zaposljivost pa so pomembne še razmere na trgu dela: delovna zakonodaja, izobraževalne, socialne reforme ipd. 858 Problematika zaposljivosti študentov t urizma in gostinstva Slika 1: Model zaposljivosti Rezultati in razprava Življenjepise in spremna pisma študentov smo analizirali po sledečih kriterijih (ta- bela 1): Tabela 1: Selekcijski kriteriji za merjenje zaposljivosti kandidatov Ključni selekcijski kriteriji Indikatorji Izobrazba in usposabljanja Institucije, področja in dosežene stopnje Nacionalne poklicne kvalifikacije Delovne izkušnje Obseg, področja dela, delodajalci, vrste del Jezikovne kompetence Samoocenjevanje po evropskih stopnjah Komunikacijske kompetence Medosebno komuniciranje in razumevanje Odprtost do drugačnosti Organizacijske/managerske kompetence Spretnosti reševanja problemov in sprejemanja odloči- tev, odločnost, ciljna usmerjenost, sposobnost projek- tnega vodenja, timsko delo, avtonomnost, sodelovanje Računalniške kompetence Uporaba paketov Strokovne kompetence Spretnosti, povezane z določenimi deli Osebnostne značilnosti Osebnostni atributi, vrline, značajske poteze 859 2 – s t 4 u .– o r 2 u Ključni selekcijski kriteriji Indikatorji 5 s ize . o tv Sposobnost trženja svojih kompetenc (samopromoci- Originalnost, inovativnost in kreativnost v osebnem k a m t r o ja , iz ja, samopredstavitev in predstavljanju b n e je u o karierno načrtovanje) Sledenje trendom v poklicih r 2 b 0 s r 1 p a Sposobnost prilagoditve potrebam in posebnostim Prepoznavanje in prilagajanje specifikam podjetja in 3 e , P š žev n potencialnega delodajalca potrebam delovnega mesta o e p r a t Obvladanje pravil poslovnega komuniciranja in slede- Korektnost v pisni korespondenci o o n r s o l j ov e nje navodilom Upoštevanje navodil Europass CV ž i , S n n e p l m ov V nadaljevanju sledijo rezultati analize kompetenc kot jih zaznavajo in predsta- r a e i n h n vljajo študenti: i o j a a d g no e – Izobrazba in usposabljanja: delodajalci obravnavajo kandidate s predhod- s m ti – en no srednjo ali višjo gostinsko/turistično izobrazbo kot bolj usposobljene, t zato smo spremljali predvsem te: 41% študentov ima srednješolsko, 4% višješolsko gostinsko/turistično izobrazbo. Čeprav v Sloveniji trenutno obstaja kar 20 NPK za dejavnost TG, pa nihče ne poseduje certifikata NPK. To ni presenetljivo, saj raziskave29 kažejo, da se certifikati NPK v Sloveniji niso uveljavili; ne delodajalci ne delojemalci jih niso sprejeli kot ustrezen indikator kakovosti delovne sile. – Delovne izkušnje: študenti so navedli pridobljene delovne izkušnje na raz- nolikih področjih TG: recepcija (48%), hrana in pijača (26%), potovalna agencija (15%), kuhinja (7%), po 4% pa v hotelskem gospodinjstvu, anima- ciji, cateringu, casinoju in turistično informativnem centru. 41% študen- tov je opravljalo obvezno strokovno prakso v TG že pred vpisom na fakul- teto. Ostale delovne izkušnje se nanašajo na delo v trgovskih centrih, ad- ministraciji, podjetniških recepcijah, klicnih centrih in na fizična dela. V povprečju ima vsak študent vsaj eno delovno izkušnjo. Dva študenta sta povsem brez delovnih izkušenj; postavlja se vprašanje, kako nameravata prepričati delodajalce o svoji kompetentnosti. Čeprav se stalno poudarja, da so delovne izkušnje ključnega pomena za konkurenčnost posamezni- ka, nekateri študenti to še vedno ignorirajo. Po drugi strani so v prednosti študenti s končano srednjo ali višjo šolo za TG: posedujejo več strokovne- ga znanja, več delovnih izkušenj, razmere v dejavnosti so jim bolj pozna- ne, imajo že določeno mrežo stikov. Raziskava30 med slovenskimi deloda- jalci v TG namreč kaže, da so najbolj naklonjeni kandidatom s strokovni- mi izkušnjami v tem sektorju. Relevantne so tudi delovne izkušnje v dru- gih storitvenih dejavnostih. Celo opravljanje fizičnih del ima določen po- zitiven predznak: študent je pripravljen poprijeti za delo, ima delovne na- vade . 29 Marija Rok, »Labour market skill deficiencies in the tourism and hospitality industry.« Naše gospodarstvo, vol. 58, no. 3–4 (2012), 80–87. 30 Rok , »Labour market skill deficiencies«. 860 Pr Kar se tiče delovnih izkušenj v TG, analiza kaže, da 15% študentov nima nobenih, obl 18% študentov je delalo v TG do 3 mesece, 37% do 6 mesecev, 11% do 9 mesecev in ema 18% dlje. Ker gre za vzorec študentov ob zaključku četrtega semestra, smo prepri- tika z čani, da se bodo ti podatki izboljšali; bolj kot se bliža konec študija, bolj postajajo ap študenti motivirani in aktivni. osljivo – Jezikovne kompetence: uspešna medkulturna komunikacija v TG je po- st gojena z jezikovno kompetentnostjo zaposlenih. Ignjatovič (v Kramber- i štu ger in Pavlin31) poudarja, da je znanje tujih jezikov danes neposredna kon- den kurenčna prednost, še zlasti v poklicih, kjer so zaposleni v stikih s tuji- tov t mi kulturami, ki cenijo svojo identiteto in to pričakujejo tudi od drugih. uri Za ustrezno sporazumevanje s tujimi gosti, partnerji in drugimi deležniki zm smo v analizi upoštevali podatke za raven B1/B2 (independent user) in ra- a in g ven C1/C2 (proficient user). Vsi študenti (100%) so samoocenili svoje ob- ost vladanje angleškega jezika kot prednost, toda ostali tuji jeziki so v manjši- inst ni: nemški (33% študentov), italijanski (18,5%) in ruski (4%). Sicer je 48% va študentov navedlo tudi znanje hrvaškega jezika, kar pa se med delodajalci ne vrednoti visoko, zastavlja pa se vprašanje, kako so študenti pridobili ta znanja in ali sploh ločijo med npr. srbskim in hrvaškim jezikom (za sogo- vornika izredno pomembna razlika). Kar se tiče jezikovnih kompetenc, predstavljajo pridobljeni podatki razočaranje; za kandidata, ki namerava zastaviti kariero v dejavnosti, kjer se stalno komunici- ra v tujih jezikih, je obvladanje tujih jezikov preskromno; večina študentov je na- vedla le po dva tuja jezika, od tega enega pasivno; upoštevati je treba tudi, da gre za samoocenjevanje. – Komunikacijske kompetence: v raziskavah o zaposljivosti se običajno uvr- ščajo med ključne. Študenti so tovrstne spretnosti opisovali kot: »dobre komunikacijske spretnosti«, »te spretnosti sem pridobil z delom v špor- tnih in prostočasnih aktivnostih«, »pri delu v hostlu sem veliko prido- bil v kontaktih z gosti in partnerji«, »znam poslušati in upoštevam mne- nja drugih« »znam se prilagoditi multikulturnim sredinam« ipd. Sma- tramo, da se lahko navede še druge situacije, npr. v stikih s tujimi študen- ti, na potovanjih v tujino; prezentacije, pisanje poročil, igranje vlog, me- diacijske spretnosti (skupinsko delo) ipd. Tudi v tem primeru se potrjuje, kar raziskovalci32 pogosto opažajo: da študenti ne znajo artikulirati svojih prednosti ali pa se jih sploh ne zavedajo. – Organizacijske kompetence: delodajalci so zelo pozorni na organizacijske sposobnosti kandidatov. Študenti so v tem sklopu navajali spretnosti kot: »v timu znam motivirati ostale«, »na seminarjih me ponavadi postavijo 31 Kramberger in Pavlin, »Zaposljivost v Sloveniji«. 32 Flander, »Je mobilni študent tudi bolj zaposljiv?« 861 2 – s t 4 u .– o r za vodjo skupine«, »pri delu v cateringu sem pridobil številne organiza- 2 u 5 s ize . o tv cijske izkušnje«, »sem kapetan moštva v rokometu«. Tudi pri tovrstnih k a m t r o ja , iz kompetencah smo opazili možnosti za izboljšanje; študenti se aktivirajo b n e je u o r 2 tudi v izvenštudijskih aktivnostih, pri organizaciji raznih dogodkov, vo- b 0 s r 1 p a lonterskih delih, kot predstavniki oddelkov ipd. Tako pridobljene spret- 3 e , P š žev n o e p nosti pa je treba zaznati kot prispevek h kompetencam in kot relevantne r a to o n za delodajalca. r s o l j ov e ž i – Računalniške kompetence: v sklopu teh kompetenc so študenti navaja- , S n n e p l m ov li predvsem obvladanje svetovnega spleta, programov Microsoft Office r a e i n h n (Word, Excel, Power Point), Ganttproject, Photoshop, Windows Movi- i o j a a d g n emaker in FruityLoops. o e s m ti – en – Strokovne kompetence: analiza je razkrila presenetljivo majhen nabor: »iz- t kušen sem v recepcijskih poslih«, »kompetence s področja organiziranja dogodkov«, »opravljala dela v administraciji«, »marketinške kompeten- ce«, »sem dobro seznanjen z delom v potovalni agenciji«, »znam pripra- viti različne testenine in sladice«. Glede na to, da so študenti navajali pre- cej delovnih izkušenj v TG, bi pričakovali več tovrstnih opisov kompe- tenc. Kadroviki so nanje zelo pozorni; če jih študent ne zna predstaviti, si zmanjša možnosti za izbor. – Osebnostni atributi, vrline in značajske poteze: raziskave33 ugotavljajo, da nekateri delodajalci zelo cenijo določene osebnostne značilnosti. Študenti so jih navajali predvsem v spremnih dopisih, saj v strukturi Europass CV ni tovrstnih rubrik. Nekateri študenti so navajali kot svoje odlike dolo- čene atribute: »sem motivirana, prilagodljiva, zanesljiva in prizadevna«, »sem delavna, natančna in zanesljiva«, »delo z ljudmi, starejšimi ali mlaj- šimi, mi ne predstavlja problem, rada imam tudi živali«, »rada se učim«, poudarili so »delovno etiko«, »entuziazem do dela«. Te svoje vrline so nekateri poskušali prilagoditi potrebam delodajalca, kolikor so jih zazna- li; smatramo, da je tu še prostor za izboljšave. – Originalnost in inovativnost v osebnem prezentiranju: motivacijska pis- ma so razkrila nespodbudne rezultate: študenti so dokaj nedomiselni pri pripravi dopisov. Čeprav so seznanjeni z dejstvom, da delodajalci cenijo posebne prijeme, originalnost in inovativne elemente, pa se na tem podro- čju niso posebej potrudili. Izkazalo se je, da so se raje zgledovali po prime- rih dokumentov s spleta. Menimo, da je tak pristop posledica pomanjka- nja iniciative in demonstrira iskanje krajših poti do cilja. V primeru, da ima kadrovik na mizi več vlog, je velika verjetnost, da taki nedomiselni, suhoparni, skopirani primerki končajo v košu. – Prizadevanja za prilagajanje delovnemu mestu in delodajalcu: prav tako bi morali študenti vložiti več truda v izpostavljanje tistih svojih atribu- 33 Harkison et al., »Hospitality graduates and managers«. 862 Pr tov, ki ustrezajo potrebam delodajalca. Zasledili smo zelo malo dokazov, obl iz katerih bi lahko sklepali, da so se poglobili v organizacijo, npr.: »kot ema vem, sta profesionalnost in znanje v vaši organizaciji zelo važna« ali da so tika z se predstavili kot dodana vrednost za kolektiv ali kot rešitev za probleme ap podjetja. oslj – Korektnost v pisnem poslovnem komuniciranju in upoštevanje navodil: pre- ivos senetljivo so bili rezultati na tem področju zelo nespodbudni. Študenti ti št niso upoštevali pravil poslovne korespondence, navodila pa so upoštevali ude le delno. Žal je bilo v dopisih veliko slovničnih in celo pravopisnih napak. ntov t Očitno svojih izdelkov niso dvakrat preverili. uri Iz pričujoče analize lahko potegnemo kar nekaj izsledkov. Študenti obveznosti pri zma i praktikumu večinoma niso opravili v prvem preizkusu; kar 92% študentov je mo- n g ralo popraviti izdelke. Imajo skromne delovne izkušnje, a moramo poudariti, da ost gre za drugi letnik; deficitarnosti imajo priložnost do konca študija še nadoknadi- inst ti. Kot delovna izkušnja nikakor ne zadošča samo obvezna delovna praksa. va Ker v strukturi obrazca CV ni posebnih rubrik za neformalna usposabljanja, smo pričakovali tovrstne informacije v spremnih pismih ali ob navedenih pridobljenih kompetencah. Vendar študenti takih podatkov niso navedli. Sklepamo, da se niso udeležili fakultativnih oblik delavnic, seminarjev in drugih dogodkov na fakulte- ti. Vse oblike VŽU ter posledično pridobljene kompetence je treba sprotno vnaša- ti v CV, saj lahko prinesejo določene prednosti. Podobno je treba poudarjati svoje osebnostne prednosti. Kandidati, ki se hitro inkorporirajo in imajo pozitiven pri- stop, so v prednosti. Študenti so izkazali šibko zavedanje o pomenu stalnega pridobivanja kompetenc na različnih področjih študija, dela in drugih aktivnosti; pridobljenih kompetenc pa ne znajo ustrezno predstaviti ali se celo ne zavedajo njihovih učinkov. Prav tako še niso osvojili zavedanja o nujnosti VŽU. Sposobnost samopredstavljanja in sa- mopromocije je izredno skromna. Na osnovi dobljenih rezultatov je nujno predlagati določene strategije za izboljša- nje stanja, nove tehnike ozaveščanja in motiviranja študentov za širjenje in nadgra- jevanje kompetenc, ki so zaželjene v TG. Univerzitetni karierni center mora biti bolj prisoten in aktiven pri usmerjanju študentov v načrtno delo na kariernem po- dročju. Študente je treba usmerjati v izrabo vseh možnosti za nova znanja, spretnosti in ve- ščine, ki jih univerza ponuja. Pridobivanje delovnih izkušenj lahko omogoča tudi fakulteta, tako skozi dogodke kot nekatere redne aktivnosti. Povezanost s turistič- nim sektorjem je treba še bolj izrabiti in poiskati načine, kako študente vključiti v reševanje podjetniških izzivov in problemov. V študijskem procesu se lahko več 863 2 – s t 4 u .– o r časa nameni motiviranju študentov za vključevanje v razne projekte, raziskave, na- 2 u 5 s ize . o tv tečaje in se jim tako omogoči izrabo potencialov. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Zaključek 0 s r 1 p a 3 e Opravljena analiza predstavlja empiričen dokaz o dosežkih študentov pri razvoju , P š žev n o e p r a kompetenc in načinu, kako se beležijo in promovirajo v procesih iskanja zaposli- to o n r s tve/prakse. Priprava dokumentov prinaša študentom dolgoročne koristi. Priprav- o l j ov e ž i , S n n ljen CV in spremni dopis potrebujeta le še sprotno dodajanje podatkov, ob prija- e p l m ov r a vi pa študent samo prikroji dokumente potrebam delodajalca. Prvo priložnost, da e i n h n i o j a preizkusijo vrednost svojih kompetenc, dobi študent že ob urejanju obvezne pra- a d g no e kse. Obenem se uri v veščinah trženja svojih kompetenc. Tako za fakulteto kot za s m ti – en študente je bistvena identifikacija in razvoj tistih kompetenc, po katerih je v dejav- t nosti največ povpraševanja. Zaposljivost diplomantov mora biti prednostna usmeritev fakultete. Od pričetka študija je treba študentom predstavljati situacijo na trgu dela, potrebe industrije in trende v poklicih. Kompetence lahko razvijajo s formalnim, neformalnim uče- njem kot tudi izkustvenim. Za promocijo VŽU so zadolženi tudi karierni centri, ki morajo usmerjati študente tudi v karierno načrtovanje. Študente je treba infor- mirati o možnostih zaposlitev, tako da njihove karierne odločitve temeljijo na iz- biri, ne pa na naključju. Za analizo smo uporabili vzorec študentov drugega letnika in razkrili pomanjka- nje iniciative, tekmovalnega duha in delavnosti. V takih primerih bi morala fakul- teta razmisliti tudi o načinu izbire študentov, o večji selekciji, npr.: z intervjuji, psi- hometričnimi testiranji osebnosti in usmerjenosti v storitvene poklice. Na koncu je treba spregovoriti tudi o omejitvah te analize in prihodnjih raziska- vah. Poudarjamo, da so podatki subjektivne narave, izhajajo iz percepcije študen- tov in njihove samoevalvacije. Naslednja omejitev je pogojena z majhnostjo vzor- ca, zaradi česar je možnost generaliziranja izsledkov na širše skupine zmanjšana. Napredek študentov in učinke novih pristopov pri delu s študenti pa je nujno kon- tinuirano spremljati. Literatura Aggett, Mandy in Graham Busby. »Opting out of internship: perceptions of hos- pitality, tourism and events management undergraduates at a British Univer- sity.« Journal of Hospitality, Leisure, Sport & Tourism Education, 10, no. 1 (2011): 106–13. Allen, Jim, Samo Pavlin in Rolf van der Velden, eds., Competencies and Early La- bour Market Careers of Higher Education Graduates in Europe (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011). 864 Pr Baum, Tom. »Skills and training for the hospitality sector: a review of issues.« oble Journal of Vocational Education and Training 54, no. 3 (2002): 343–363. mat Branine, Mohamed. »Graduate Recruitment and Graduate Attributes in Euro- ika z pean Labour Markets: a comparative study of four countries.« International apo Conference on Employability of Graduates & Higher Education Management sljivo Systems, Vienna, 22.–23. sept. 2011, http://www.dehems-project.eu (15.7.2013). sti š CIHE. Graduate employability: What do employers think and want. London: The tud Council for Industry and Higher Education, 2008. entov t European Commission. A Memorandum of Lifelong Learning, 2000, http://ec.eu- ur ropa.eu/education /index_en.html (15.7.2013). izma i Failte Ireland. A human resource development strategy for Irish Tourism. Compet- n g ing through People, 2005–2012. Dublin: Failte Ireland, 2005. ostin Flander, Alenka. »Je mobilni študent tudi bolj zaposljiv? Raziskava o pogledu de- stva lodajalcev na študijsko mobilnost.« V Poti internacionalizacije, politike, tren- di in strategije v visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji, ur. Klemen Miklavič, 84–118, Ljubljana: CMEPIUS, 2011. Gault, Jack, Evan Leach in Marc Duey. »Effects of business internships on job marketability: the employer`s perspective.« Education+Training. 52, no.1 (2010): 76–88. Harkison, Tracy, Jill Poulston in Jung-Hee G. Kim. »Hospitality graduates and managers: the big divide.« International Journal of Contemporary Hospitality Management 23, no. 3 (2001): 377–392. Horng, Jeou S., Chigh C. Teng in Tom Baum. »Evaluating the quality of under- graduate hospitality, tourism and leisure programmes.« Journal of Hospitali- ty, Leisure, Sport and Tourism Education 8, no.1 (2009): 37–54. Johnson, Brad W. in Charles R. Ridley. The elements of mentoring. Basingstoke: Macmillan, 2009. Juričko, Andrej. »Praksa, nezaželen gost na univerzi. Odgovornost univerze za zagotavljanje kompetenc diplomantov.« Univerza na Primorske m, 2012, http:// www.upr.si (13.2.2013). Kontler-Salamon, Jasna. »Jernej Pikalo, minister.« Delo, Sobotna priloga, 20. ju- lij 2013, 4–6. Kramberger, Anton, in Samo Pavlin. Zaposljivost v Sloveniji: analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napovedi, primerjave. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007. 865 2 – s t 4 u .– o r Lebe, Sonja S., Marija Rok, Borut Milfelner, Helena Cvikl et al.. Sodoben model 2 u 5 s ize . o tv upravljanja s človeškimi viri za področje turizma: raziskovalni projekt. Mari- k a m t r o ja , iz bor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2009. b n e je u o r 2 b Mulcahy, John D.. »Vocational Work Experience in the Hospitality Industry: 0 s r 1 p a 3 e characteristics and strategies.« , P š žev Education and Training 41, no. 4 (1999): 164– n o e p r a 174. to o n r s o l j ov e Raybould, Michael in Hugh Wilkins. »Over-qualified and under-experienced: ž i , S n n e p l m turning graduates into hospitality managers.« International Journal of Con- ov r a e i n h n temporary Hospitality Management 17, no. 3 (2005): 203–216. i o j a a d g no e Riley, Michael, Adele Ladkin in Edith Szivas. Tourism Employment. Analysis and s m ti – en Planning. Sidney: Channel View Publications, 2002. t Rok, Marija. »Labour market skill deficiencies in THI.« Naše gospodarstvo 58, no. 3–4 (2012): 80–87. Rok, Marija, Sonja S. Lebe, in Helena Cvikl. »Higher vocational education in to- urism: the case of Slovenia.« V Tourism management: perspectives and oppor- tunities, ur. A. Brezovec in T. Jere Lazanski, 201–220. Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2011. SCER. What every employer wants: Skills, attitude and appearance in Glasgow ser- vice jobs. Glasgow: Scottish Centre for Employment Research, University of Strathclyde, 2004. Šušteršič, Janez, Bojan Nastav in Tanja Kosi. Student work and academic perfor- mance. First Lisbon research workshop on economics and econometrics of education, Lisboa, 7-8. januar 2011.< 866 Podjetniške povezave v regiji JV Evrope: 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize od strukture podjetniških povezav . o tv k a m t r o ja , iz do njihove uspešnosti b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Clusters in SEE region: from the structure 3 e , P š žev n o e p r a to performance to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Mitja Ruzzier ov r a e i n h n i o Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija j a a d g no e mitja.ruzzier@fm-kp.si s m ti – ent Aleš Lipnik Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Slovenija ales.lipnik@zrs.upr.si Jana Hojnik Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija jana.hojnik@fm-kp.si Maja Cergol Lipnik Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Slovenija maja.lipnik@zrs.upr.si Povzetek V članku bo predstavljeno stanje povezav podjetniških grozdov v 11 državah Jugovzhodne Evrope. (Albanije, Avstrije, Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Srbije). V prvem delu bo predstavljena struktura podjetniških grozdov po državah in njihova sestava glede na velikost in strukturo članstva. V nadaljevanju bo predstavljena nji- hova organiziranost, in upravljanje, pozornost pa je namenjena tudi financiranju grozdov. Po- seben poudarek je usmerjen tudi v uspešnost podjetniških grozdov. Pričakovane so velike raz- like med vključenimi državami in različni pristopi v organiziranosti, strukturi in financiranju. Ključne besede: podjetniški grozdi, financiranje grozdov, upravljanje grozdov, uspešnost groz- dov. 867 2 – s t 4 u .– o r Abstract 2 u 5 s ize . o tv Paper shows the status and connections of business clusters in 11 countries of South Eastern k a m t r o ja , iz Europe (Albania, Austria, Bulgaria, Greece, Croatia, Italy, Hungary, Romania, Slovakia, Slo- b n e je u o r 2 b venia and Serbia). First part presents the structure of clusters across countries and their posi- 0 s r 1 p a 3 e tion depending on the size and structure of the membership, followed by the presentation of , P š žev n o e p their organization, management, and financing of clusters. Special emphasis is focused on the r a to o n r s performance of clusters. There have been identified major differences between the countries o l j ov e ž i , S n n involved and different approaches in the organization, structure and financing of clusters. e p l m ov r a e i Keywords: Clusters, cluster financing, cluster management, successful of clusters n h n i o j a a d g no e s m t Uvod i – ent Raziskava je bila narejena v okviru projekta ClusterPolisee, programa Interreg SEE, katerega cilj in namen je povečanje zmogljivosti oblikovalcev politik za so- očanje s situacijo na področju podjetniških povezav, predvidevanje razvoja in preprečevanje neželenih sprememb na področju delovanja podjetniških grozdov, z namenom podpore teritorialne kohezije, dejavnosti R&R, ter spodbujati transna- cionalno sodelovanje grozdov med uspešnimi in manj uspešnimi regijami v pro- gramskem območju. V ta namen iz za pridobitev ustreznih podatkov je bila opravljena vrsta analiz, ena od njih, ki jo obravnava naš prispevek je namenja analizi stanja podjetniških pove- zav v vključenih državah. Metodologija Za pripravo pričujoče analize je bil pripravljen vprašalnik sestavljen iz osnovnih vprašanj, povezanih s posameznimi skupinami, s kombinacijo odprtih in zaprtih vprašanj. Cilj vprašalnika je bil pridobiti pregled nad podjetniškimi grozdi, vklju- čeval pa je naslednja glavna vprašanja: • Ime grozda in država kjer deluje • Sektor poslovanja in specializacije v njem • Leto ustanovitve grozda • Število članov grozda (v zadnjih 3 letih, ločeno po letih) • Struktura članov grozda glede na vrsto organizacije (ob ustanovitvi in da- nes) • Skupno število zaposlenih v družbah članih grozda (ob ustanovitvi in da- nes) • Uspešnost podjetniškega grozda (letni promet vseh članov, povprečna iz- vozna in hitrost R&R) • Pravna oblika in lastništvo organizacije grozdov • Glavni cilji in aktivnosti grozda 868 Po • Število zaposlenih za upravljanje grozda dje • Financiranje grozda in tniš • Glavni strateški izzivi grozda povezani z industrijo in njegovim upravlja- ke p njem. ovez Vzorčenje in zbiranje podatkov je potekalo preko projektnih parterjev, ki so vpra- ave v r šalnik v elektronski obliki poslali vsem podjetniškim grozdom v državi (za Italijo eg to pomeni vsem grozdom v vključenih regijah: Marche, Veneto in Emilia Roma- iji J gna), in je trajalo okvirno dva meseca, v decembru 2012 in januarju 2013. V E vr Analiza podatkov je bila opravljena s preprostimi deskriptivnimi statistikami z ope uporabo poprečij, modusa in mediane, in izpostavljanjem največjih in najmanjših : od s vrednosti, ki so grafično prikazane in ustrezno interpretirane. truk Prejeli smo 121 izpolnjenih vprašalnikov, odgovori nanje pa bodo predstavljeni v ture p nadaljevanju. odjet Analiza vprašalnikov – predstavitev rezultatov niški Struktura podjetniških grozdov h pov Poprečno število članov podjetniškega grozda ez Skupno število članov grozda se je v vseh treh letih povečalo, skupaj z naraščajo- av d čim številom grozdov, ki se je povečevalo hitreje kot število članov podjetniških o n grozdov, kar prikazuje tabela 1. Hkrati se je poprečno število članov grozda JVE na jihov splošno od leta 2010 do leta 2011 zniževalo, medtem ko je v letu 2012 zopet narašča. e usp Tabela 1: Število članov podjetniških grozdov v JV Evropi ešnos Leto ustanovitve Min Max Povprečje Število čla- Število Modus Mediana ti nov pod- podjetni- jetniških ških groz- grozdov dov 2012 3 950 70 8.278 118 38 34 2011 0 600 64 6.199 97 / 31 2010 2 700 68 5.807 85 12 23 Zmanjšanje in povečanje povprečnega števila članov grozda za celotno regijo JVE daje rezultate v krivulji v obliki široke črke U. Razlagamo jih lahko kot posledi- co izrazitega povečanja števila grozdov v letu 2010, ki mu ni sledilo hkratno nena- dno povečanje števila članov. To se je spremenilo leta 2012, ko se je število članov grozda povečano relativno hitreje kot število novih skupin. Ker imamo velike raz- like med skupinami in državami (razvidno iz minimalne in maksimalne vrednos- ti), smo izračunali tudi vrednosti modusa in mediane. Mediana vrednost dvigne iz 23 članov, v letu 2010 na 34 članov v poprečju grozdov. Opazimo lahko velik skok 869 2 – s t 4 u .– o r v modusu z 12 članov na 38 članov, kar pomeni, da je najpogostejše število članov 2 u 5 s ize . o tv grozda v analiziranem državi v letu 2012 bilo 38. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Grafikon 1: Gibanje poprečnega števila članov podjetniškega grozda v letih 2010, 2011 in 2012. Poprečno število članov grozda na nivoju vključenih držav Slika na grafikonu 2 prikazuje povprečno število članov grozda v letu 2012 v vključenih državah, črna črta pa predstavlja povprečno vrednost za regijo JVZ. Slika nam kaže velike razlike med vključenimi državami. Nad poprečjem (68 članov) sta le dve vključeni državi: Italija in Avstrija, medtem ko so vse druge vključene države pod povprečjem JVE). Iz prejetih podatkov pa je razvidno tudi, da se v nobeni drugi državi, razen v Italiji in Avstriji ni povečalo poprečno števi- lo članov grozda. 870 Podjetniške povezave v r egiji JV E vrope: od strukture podjetniških p Grafikon 2: Poprečno število članov podjetniških grozdov po državah v letu 2012 in ov poprečje regije JVE ezav d Struktura članov podjetniških povezav o nj V nadaljevanju nas je zanimala struktura članstva vključenih v podjetniške grozde ihov Tabela 2 prikazuje strukturo članstva v času ustanovitve in danes. Kot je razvidno, e u je članstvo sestavljeno predvsem iz mikro in malih podjetij pa tudi srednjih podje- speš tij in posredniških institucij. Opazna je relativno nizka udeležba R&R institucij in nos univerz. Finančne institucije v preučevanih grozdih ne nastopajo. Struktura član- ti stva se kljub povečanemu absolutnemu številu bistveno ne spreminja. Tabela 2: Struktura podjetniških povezav v regiji JVE (poprečje vseh podjetniških grozdov vključenih držav z uporabo orodja ESCA – European Secretariat for Cluster Analysis) –ob ustanovitvi grozda in danes. Ob In % Min Max danes In % Min Max % Sprememba*** usta- ** novi- tvi* Velika podjetja 2 7% 0 15 4 5,6% 0 74 100% Srednja podjetja 4 13,3% 0 49 7 9,7% 0 81 75% Majhan podjetja 9 30% 0 118 22 30,6% 0 362 144% Mikro podjetja 10 33,3% 0 66 30 41,7% 0 608 200% Univerze, tehnič- 1 3,3% 0 8 2 2,8% 0 28 100% ne šole R&R inštituti 1 3,3% 0 9 1 1,4% 0 13 0% 871 2 – s t 4 u .– o r 2 u Ob In % Min Max danes In % Min Max % Sprememba*** 5 s ize . o tv usta- ** k a m t r novi- o ja , iz b n e j tvi* e u o r 2 b 0 s r Izobraževalne in- 0 0% 0 8 1 1,4% 0 10 100% 1 p a 3 e , P š žev štitucije n o e p r a Finančne inšti- 0 0% 0 4 0 0% 0 12 0% to o n r s tucije o l j ov e ž i , S n n Javni zavodi in 3 10% 0 26 5 6,9% 0 62 66,6% e p l m ov posredniške or- r a e i n h n ganizacije i o j a a d g n Skupno število o e s m t zaposlenih v čla- i – en 2.799 1 33.001 4.858 8 56.800 t nih podjetniških grozdov * Poprečje na podjetniški grozd v času ustanovitve ** Povprečje na podjetniški grozd v regiji JVE danes *** Relativni porast poprečnega števila zaposlenih na grozd od časa ustanovitve do danes Največjo spremembo vidimo v povečanem številu malih (144% relativnega po- rasta poprečnega števila zaposlenih) in mikro podjetjih (200% relativnega porasta poprečnega števila zaposlenih). To povečanje vpliva tudi na njihovo relativno po- membnost v strukturi članstva, saj je delež mikro podjetij od ustanovitve do danes zrasel od 33% na skoraj 42%. Spremembe grafično še bolj nazorno prikazuje grafikon št.3. Grafikon 3: Struktura poprečnega števila članov podjetniškega grozda po tipih organizacij ob nastanku in v letu 2012 872 Po Tudi porast poprečnega števila zaposlenih v podjetniških grozdih iz 2799 v trenut- dje ku ustanovitve na 4.858 v zaključku leta 2012 kažejo velik prirast, pri čemer pa so tniš jasno prikazane tudi velike razilike med najmanjšimi (1 ob nastanku oziroma 8 v ke p letu 2012) in največjimi (33.001 oz 56.800 v letu 2012) podjetniškimi grozdi. ovezave v r Upravljanje podjetniških grozdov eg Upravljanje grozdov ima velik učinek na učinkovitost njihovega delovanja. Eden iji J od kazalcev je tudi število zaposlenega osebja v upravljanju podjetniških grozdov, V E ki pa ga ne smemo obravnavati izolirano, ampak relativno v povezavi z drugimi vro kazalniki, saj sam po sebi ponuja le malo informacij kot so na primer akumulira- pe: o no znanje in človeški kapital. Špekulativno lahko domnevamo, da je število zapo- d st slenih v upravljanju grozdov odvisno tudi od vrste strukture in obsega financira- ruk nja delovanja podjetniških grozdov v vsaki državi, v primerjavi z podjetniškimi tur grozdi podobne velikosti. Grafikon 4 prikazuje število oseb namenjeno upravlja- e po nju podjetniškega grozda. Poprečna vrednost celotne JVE regije je 2,9 zaposlena. djet Nad to vrednostjo so naslednje države: Romunija, Madžarska, Italija, Avstrija in nišk Grčija. Bolgarija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Hrvaška so pod povprečno vredno- ih p stjo držav JVE. Najvišje število osebja za upravljanje podjetniškega grozda v po- ove prečju ima Avstrija (5,7 delavcev), sledita Italija (5,2 zaposlenih) in Grčija (4,3 za- zav d poslenih). Najnižje poprečno število oseb za upravljanje podjetniškega grozda ima o n Slovaška (0,9 zaposlenega), sledijo Srbija (1,4 zaposlenih), ter Slovenija in Hrvaška jih (obe 1,6 zaposlenih). ove uspešnosti Grafikon 4: Poprečno število zaposlenih v upravljalski strukturi grozda po vključenih državah 873 2 – s t 4 u .– o r Financiranje podjetniških grozdov 2 u 5 s ize . o tv Financiranje podjetniških grozdov je eno od najpomembnejših področij ki za- k a m t r o ja , iz deva tako delovanje kot sam razvoj in rast podjetniških grozdov, zato je v intere- b n e je u o r 2 b su vseh deležnikov. V generalnem ga lahko razdelimo na dva dela: javno in pri- 0 s r 1 p a 3 e vatno financiranje. Tabela 3 prikazuje deleže javnega financiranja (namenjenega , P š žev n o e p večinoma osnovnemu financiranje upravljanja grozdov, in nacionalni/EU pro- r a to o n jekti sproženi na pobudo vodstva grozda.) ki je v vključenih državah JVE v po- r s o l j ov e ž i , S n prečju nekoliko manjši (47%) v primerjavi z zasebnim financiranjem (članstvo , n e p l m ov provizije za storitve, sponzorstva ipd), ki predstavlja v povprečju 53% financira- r a e i n h n i o nja grozda. j a a d g no e s m Tabela 3: Financiranje podjetniških grozdov v JVE skupaj v procentih ti – ent Min Max Poprečje Modus Mediana Javno financiranje 0% 100% 47% 63% 61% (temeljne funkucije, delovanje grozda, EU / nacionalni projekti na pobudo managemen- ta etc.) Zasebno financiranje 0% 100% 53% 37% 40% (članarina, plačilo storitev, sponzorstva, etc.) Število zaposlenih v upravljavskih strukturah 0,0 40,0 2,9 1,6 2,6 podjetniškega grozda Pri analizi na nivoju posameznih držav pa se pokažejo razlike. Poprečju držav v ce- lotni regiji (47% javnega in zasebnega financiranja 53%), se približuje samo Italija. Romunija, Bolgarija in Slovaška imajo več kot 75% zasebnega financiranja, kar je zelo obetavno a verjetno tudi zato, ker se za dejavnosti podjetniških grozdov na vo- ljo zelo malo javnih sredstev). Druga skrajnost sta Madžarska in Avstrija, ki imata več kot 75% financiranja iz javnih sredstev. Razen v 3 že omenjenih državah z manj kot 25% javnega financiranja, v vseh drugih javno financiranje močno prevlada nad zasebnimi viri financiranja. To sliko kaže grafikon 5 Razlike v javnih in zasebnih deležih financiranja podjetniških grozdov prinašajo poprečno stopnjo na ravni, ki bi bil po našem mnenju idealen Bolj realna slika se kažeta mediana in modus, saj se večina grozdov pretežno financira iz javnih virov (mediana javnega financiranja je 61% modus pa 63%). 874 Podjetniške povezave v r egiji JV E vrope: od strukture podjetniških p Grafikon 5: Financiranje podjetniških grozdov glede na delež javnega in zasebnega ov financiranja. ezav do n Uspešnost podjetniških grozdov jih Podjetja se povezujejo z namenom povečevanja svoje ekonomske uspešnosti, in ove u (globalne) konkurenčnosti in ob koncu analize smo pogledali tudi njihov uspeš- sp nost. ešno Rezultati za regijo JVE kažejo poprečni letni promet (skupen za vse člane podje- sti tniških grozdov) v velikosti 1.467.990.561€. Poprečen nivo izvoza članov podje- tniških grozdov je 41% in poprečen delež vlaganja v raziskave in razvoj (R&R) je 15%. Hkrati je v podjetniške grozde vključenih tudi mnogo podjetij ki ne izvaža- jo in ne vlagajo v R&R, kar pomeni velik potencial za nadaljnji razvoj podjetni- ških grozdov. Ko pa smo analizirali uspešnost podjetniških grozdov na nacionalnem nivoju zopet nastopijo velike razlike: Samo Italija in Avstrija imata poprečne vrednosti višje od poprečja vključenih držav, vse ostale države pa so pod to vrednosti, kar nazorno prikazuje grafikon 6. Črna linija na njem označuje poprečje vseh de- žel, ki je1.467.990.561€. Zaradi visokih ekstremov smo ponovno uporabili me- diano, katere vrednost je 131.628.147 EUR, oziroma 11 krat manj kot je popreč- na vrednost. 875 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Grafikon 6: Poprečni letni promet (poprečje podjetniških grozdov na nacionalnem nivoju) za vključene države. Nadalje smo analizirali poprečno stopnjo izvoza anketiranih podjetniških groz- dov na ravni držav, ki so predstavljeni na grafikonu 7. Črna črta predstavlja srednjo vrednost držav JVE, (41%). Vidimo lahko, da so Romunija (46%), Bolgarija (46%), in Slovaška (51%), Italija (52%) in Avstrija (65%) nad povprečno vrednostjo, med tem ko so Madžarska (10%), Grčija (27%), Slovenija (35%), Srbija (37%) in Hrvaška (37%) pod povprečjem vrednosti izvozne stopnje držav JVE. Za zaključek smo pogledali še stopnjo vlaganj v raziskave in razvoj (R&R). Grafi- kon 8 prikazuje poprečno stopnjo vlaganj članov podjetniških grozdov (skoraj 15% prometa) kot tudi, da je kar nekaj držav po to stopnjo. Najvišjo stopnjo vlaganj v R&R imajo Romunija (20,20%), sledijo Italija (19,60%) in Bolgarija (19,30%). Najnižji delež vlaganj v R&R ima Madžarska (5%), sledi Avstrija (3,60%) in na zadnjem mestu Srbija (2%). Velike razlike v povprečni stopnji raziskav in razvoja na državo, Prikazuje tudi mediana (10%), ki je nižja od skupnega povprečja. Naše mnenje je, da moramo biti pri razlagi stopenj vlaganja v R&R zelo previdni in jih smatramo kot omejitev. Interpretacija teh podatkov brez poglobljenega zna- nja o članih podjetniških grozdov in samemu delovanja grozdov je namreč zelo občutljiva. 876 Podjetniške povezave v r egiji JV E vrope: od strukture podjetnišk Grafikon 7: Poprečna izvozna stopnja članov podjetniških grozdov po državah. ih povez Zaključek av d Če povzamemo vse ugotovitve pričujoče analize je potrebno najprej poudariti ve- o nj like razlike v obravnavanih državah. Regija JVE se razlikuje po zgodovinskih, kul- ihov turnih in kriterijih. Odnos do podjetništva in podjetniških povezav je različen. V e u vseh parametrih podjetniških grozdov bistveno odstopata Avstrija in Italija, (pre- speš seneča sicer nizka stopnja vlaganj v R&R v Avstriji), kar lahko na nek način razla- nos gamo z dolgoletno tradicijo podjetništva in podjetniških povezav, brez tranzicij- ti skih pretresov, ki so značilni za večino ostalih držav. Opazna je tudi odstopanje Albanije na drugem koncu kar lahko pripišemo dolgoletni izolaciji in slabi startni osnovi za razvoj in delovanje grozdov. Iz vsega do sedaj naštetega lahko izvedemo razlike tudi v samo organiziranosti in načinu delovanja, poraja pa se tudi vprašanje o kritični masi povezanih podjetij potrebnih za uspešno delovanje grozda. Za sam zaključek pa seveda ne moremo mimo vprašanja financiranja, kjer lahko sklenemo da imajo države in njihova (ne)naklonjena politika do delovanja podje- tniških grozdov še vedno zelo velik vpliv na samo delovanje grozdov, kot tudi na njihovo uspešnost. 877 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Andersson, Thomas, Sylvia Schwaag-Serger, Jens Sörvik and Emily Wise Hans- k a m t r o ja , iz son. The Cluster Policy White Book. Malmö: International Organisation for b n e je u o r 2 b Knowledge Economy and Enterprise Development, 2004. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Asheim, Bjørn Terje. »Industrial Districts as ‘Learning Regions’: a Condition for n o e p r a Prosperity.« European Planning Studies 4, no. 4 (1996): 379–400. to o n r s o l j ov e ž i Diez, Maria Angeles. »The Evaluation of Regional Innovation and Cluster Poli- , S n n e p l m ov cies: Towards a Participatory Approach.« European Planning Studies 9, no. 7 r a e i n h n (2001): 907–923. i o j a a d g no e Organization for Economic Co-operation and Development. OECD Reviews of s m ti – en Regional Innovation, Competitive Regional Clusters, NATIONAL POLICY t APPROACHES. Paris: OECD Publishing, 2007. Raines, Philip. Developing Cluster Policies in Seven European Regions. Regional and Industrial Research Paper No. 42. Glasgow: European Policies Research Centre, University of Strathclyde, 2000. Sölvell, Örjan., Göran Lindquist and Christian Ketels. The Cluster Initiative Gre- enbook. Stockholm: Ivory Tower AB, 2003. Swann, G. M. P., M. Prevezer and D. Stout. The Dynamics of Industrial Clustering: International Comparisons in Computing and Biotechnology. Oxford: Oxford University Press, 1998. 878 2 – s t 4 u .– o r Družbeno odgovorno računovodstvo 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Corporate responsible accounting o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Mojca Sendelbah 3 e , P š žev n o e p Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija r a to o n r s mojca.sendelbah@guest.arnes.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Družbeno odgovorno podjetje prevzema odgovornost za svoje dejavnosti in se zaveda vpliva no e s m na vse deležnike: zaposlene, kupce, druge poslovne partnerje, konkurenco, lokalno skupnost, ti – en državo, varovanje okolja. Iz takšne opredelitve izhaja tudi pojem družbeno odgovorno raču- t novodstvo. Le-to zajema prostovoljna razkritja računovodskih in drugih informacij o dejavno- sti podjetja, s katerimi obveščajo vse deležnike oz. zainteresirane skupine tovrstnih informacij v sklopu letnih poročil. Med pregledom na spletu dostopnih poročil, se zavest naših podjetij očitno prebuja in podjetja v bolj ali manj standardizirani obliki posredujejo tovrstne informa- cije. Global Reporting Iniciative (GRI) je mednarodna, mrežno organizirana neprofitna orga- nizacija, ki razvija smernice GRI za v svetu najbolj razširjen model družbeno odgovornega po- ročanja o trajnostnem razvoju. V zadnjem poglavju sem za primerjavo izbrala deležnik zapos- leni, ki je ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Podjetje bi se moralo zavedati, da bodo samo usposobljeni, zdravi, zadovoljni in motivirani zaposleni dosegali odlične rezultate. Krka, Telekom in Petrol uporabljajo različne ukrepe, s katerimi izražajo odgovornost do zaposlenih. Tako nudijo formalne in neformalne oblike izobraževanja in usposabljanja, motivirajo zaposle- ne z materialnimi in nematerialnimi nagradami, skrbijo za varstvo pri delu in zdravje zaposle- nih, omogočajo usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, organizirajo športne in kul- turne aktivnosti zaposlenih ter skrbijo za ustrezno komunikacijo in dostopnost do tekočih in- formacij o poslovanju podjetja. Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, deležniki, računovodstvo, poročanje, stan- dard, letno poročilo Summary A corporate responsible company is by taking responsibility for its actions aware of the impact on all stakeholders such as employees, customers, other business partners, a local community, the state and environmental protection. Therefore the concept of a corporate responsible ac- counting also results from this definition. This includes voluntary disclosure of the account- ing and other company’s activities which are used to inform all the stakeholders and interest- ed groups as part of the annual reports. During the inspection of reports available on the in- ternet it seems that the awareness of our companies is waking up and they therefore provide the information in a more or less standardized form. The Global Reporting Initiative is both 879 2 – s t 4 u .– o r an international network and non-profit organization that develops guidelines for GRI, the 2 u 5 s ize . o tv most widely used model of corporate social responsible reporting about sustainable develop- k a m t r o ja , iz ment in the world. In the last chapter I have chosen to compare a stakeholder-employee who is b n e je u o r 2 b crucial for the survival and development of enterprises. A company should be aware that only 0 s r 1 p a trained, healthy, happy and motivated staff will achieve great results. Companies such as Krka, 3 e , P š žev n o e p Telekom and Petrol use different measures to express responsibility for their staff. They offer r a to o n formal and informal education and professional training, motivate their employees with tan- r s o l j ov e ž i gible and intangible rewards, they care for safety at work and health of their workers, coordi- , S n n e p l m ov nate both work and family obligations, organize sports and cultural activities, ensure adequate r a e i n h n communication and access to current information about company’s operations. i o j a a d g no e Keywords: corporate social responsibility, stakeholders, accounting, reporting, standard, s m ti – en annual report t Uvod V zadnjih letih je družbena odgovornost podjetij (DOP) pridobivala na pome- nu. Podjetja so v svoje dejavnosti začela na prostovoljni osnovi vključevati odnose s svojimi deležniki. Odgovornost za svoje poslovanje ne čutijo več le v odnosu do lastnikov podjetja pač pa do celotne družbe, v kateri delujejo. Sam pojem družbe- na odgovornost obsega tudi poročanje o družbeni odgovornosti podjetja. Namen referata je torej proučiti vlogo računovodske funkcije v zagotavljanju podatkov za družbeno odgovorno poročanje. Cilji referata so trije: opredeliti pojem družbene odgovornosti, vlogo in pomen računovodstva družbene odgovornosti ter prouči- ti DOP na primeru deležnika »zaposleni«. Zaradi obsežnosti tematike smo razi- skovalno vprašanje omejili: V kakšnem obsegu se kaže DOP na primeru deležnika »zaposleni« v treh slovenskih podjetjih? Uporabili smo metodo deskripcije, na- miznega raziskovanja in kompilacije. Družbena odgovornost podjetij Pri pregledovanju različnih virov in literature o družbeni odgovornosti podjetij, sem našla veliko definicij, opredelitev in razglabljanj. Lahko bi rekli, kolikor vi- rov, toliko opredelitev. Očitno neke splošno veljavne, globalne definicije ni. Ta po- jem je seveda tesno povezan z okoljem, v katerem podjetje deluje. Odvisen je od kulture, oblikovanih in prevladujočih vrednot družbe ter ekonomskih in pravnih (zakonodaja) pričakovanj družbe. Družbena odgovornost podjetij je seveda tesno vpeta v pojem trajnostnega razvoja neke družbe. Pri razlagi trajnosti bom citirala gospo Gro Harlem Brundtland, ki je bila je norveška ministrica za okoljske zadeve in kasneje v dveh mandatih tudi predsednica vlade: »Odgovarjati na potrebe se-880 D danjosti brez kompromisov za zmožnosti prihodnjih generacij, da bi tudi oni od- ružb govarjali na svoje potrebe.«1 eno o Evropska komisija je leta 2001 predstavila gradivo z nazivom Zeleni dokument dg za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij (Green Pa- ovo per on Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility). V rno r njem so družbeno odgovornost podjetij predstavili kot »koncept, s pomočjo ka- aču terega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje novo poslovanje in v svoja razmerja z deležniki« 2. dstvo Področja družbene odgovornosti Podjetje svojo družbeno odgovornost izkazuje v procesu upravljanja odnosov z de- ležniki okolja, v katerem deluje. To se kaže v odnosu: • do zaposlenih – odnos do zaposlovanja mladih staršev, žensk in skupin prikrajšanih delavcev, nudenje varstva otrok zaposlenih, zagotovljeno varstvo pri delu ipd. • do potrošnikov, ki se kaže v dobri komunikaciji, tako v osebnem kontak- tu kot preko različnih oblik tržnega komuniciranja. Družbeno odgovor- no obnašanje se izkazuje v zagotavljanju varnih ter kakovostnih proizvo- dov in storitev, korektnem oglaševanju, pravičnih cenah, hitrem razreše- vanju pritožb ipd. • do konkurentov – predvsem v spoštovanju lojalne konkurence in vseh ob- lik intelektualne lastnine. • do lokalnega okolja – povezanost z lokalnim prebivalstvom, varstvo oko- lja, različne oblike donacij in sponzorstva; • do države – etičnost podjetja pri odpuščanju delavcev, redno plačevanje davkov. Leta 2011 je Sekcija za spodbujanje družbene odgovornosti pri Slovenskem dru- štvu za odnose z javnostmi izvedla pilotno študijo o razumevanju družbene odgo- vornosti v slovenskih organizacijah. V njej je sodelovalo 67 slovenskih organiza- cij, tako podjetij, javne uprave in nevladnih organizacij. Glavna spoznanja so bila: • slovenske organizacije v veliki meri razumejo pomen družbene odgovor- nosti; • med področji družbene odgovornosti so na prvem mestu kupci, sledijo za- posleni in varstvo okolja; 1 Danilo Kozoderc, »Zakaj naj podjetje ne bi bilo družbeno odgovorno?,« Trajnovativnost – novi izzivi druž- bene odgovornosti, http://trajnovativnost.wikispaces.com/Zakaj+naj+bi+bilo+podjetje+dru%C5%BEbe- no+odgovorno) (10. 8. 2013). 2 IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, »O družbeni odgovornosti, « http://www.irdo.si/druzbe- na_odgovornost.html (10.8.2013). 881 2 – s t 4 u .– o r • skoraj polovica organizacij je za prihodnjih pet let napovedala osredotoče- 2 u 5 s ize . o tv nost na zaposlene, sledi ekologija; k a m t r o ja , iz • 28% vprašanih ima potrebo po sistemski ureditvi družbene odgovornosti b n e je u o r 2 v organizaciji; b 0 s r 1 p a • v 43% organizacij je skrb za to področje v pristojnosti vodstva organizaci- 3 e , P š žev n o e p je (predvsem v malih organizacijah); r a to o n • v nekaterih organizacijah počasi vzpostavljajo službe, ki se bodo ukvarja- r s o l j ov e ž i le s tem področjem; , S n n e p l m ov • največje ovire pri uvajanju so pomanjkanje finančnih sredstev, premalo r a e i n h n časa in zaposlenih, premalo podpore vodstva, nemotivirani zaposleni; i o j a a d g n • glavni razlogi za izvajanje družbeno odgovornega poslovanja so ustvarja- o e s m ti – en nje dobrih odnosov z deležniki, za četrtino vprašanih je pomembna pozi- t tivna medijska pojavnost; • za področje družbene odgovornosti pri komuniciranju največkrat uporablja- jo: spletno stran, družbena omrežja, medijske objave, interne medije, letna po- ročila.3 Motivi proti/za družbeno odgovorno poročanje Najprej poskusimo ugotoviti, zakaj podjetje nima interesa, da bi bilo družbeno od- govorno. Vsekakor so na prvem mestu stroški, ki jih zahteva takšno ravnanje. Ker pa stroški zmanjšujejo dobiček, je tu interes lastnikov podjetja toliko manjši. Dru- gi problem je, da ni obvezujočega razloga za takšno vpetost podjetja v družbeno okolje, v katerem deluje. In tako nas razmišljanje privede do razlogov ZA. Mnogi odgovorni lastniki podje- tij pojem družbene odgovornosti razumejo kot trajnostno delovanje, ki zagotavlja dolgoročni obstoj in uspešnost podjetja (dobiček). Podjetje mora družbeno od- govorno ravnanje spoznati tudi kot dejavnik povečanja svoje konkurenčnosti saj: • Odgovorno ravnanje s kupci povečuje njihovo zvestobo in povečuje ugled blagovne znamke. • Skrbno ravnanje z zaposlenimi povečuje njihovo zadovoljstvo in s tem večjo učinkovitost ter kakovost njihovega dela. • Družbena odgovornost se kaže v strategiji podjetja in utrjuje položaj na trgu. • Zaradi vse večje osveščenosti družbe, se podjetju odpirajo nove možnosti pri iskanju in vzpostavljanju stikov s poslovnimi partnerji. 3 Slovensko društvo za odnose z javnostmi, »Pilotna študija: Razumevanje družbene odgovornosti v sloven- skih organizacijah,« http://www.piar.si/sekcije-drustva/sekcija-za-spodbujanje-druzbene-odgovornosti/raz- iskava-razumevanje-druzbene-odgovornosti/ (10. 8. 2013). 882 D • Iskanje skupnih in inovativnih rešitev za reševanje problemov v družbi se ružb kažejo v dobrih odnosih z lokalno skupnostjo in državo, kar prinaša nove eno o poslovne priložnosti. d • Kot posledica zgoraj navedenega se tako znižajo nekateri stroški (dela, govo materiala, opreme), povečajo prihodki (zaradi zvestobe kupcev, visoke ka- rn kovosti izdelkov in storitev, okolju prijazne tehnologije) ter tako izboljša o ra poslovni izid podjetja4. čunovo d Standard poročanja Global Reporting Iniciative (GRI) stvo V današnjem času potrošniki, delničarji, zaposleni, poslovni partnerji, vlada, širša družbena skupnost in nevladne organizacije zahtevajo, da organizacije odgovarja- jo za družbene in okoljske vplive in da o svojem ravnanju na tem področju tudi po- ročajo. Predstavila bom svetovno uveljavljen standard Global Reporting Iniciative – GRI. GRI je mednarodna, mrežno organizirana neprofitna organizacija, ki raz- vija smernice GRI za v svetu najbolj razširjen model družbeno odgovornega poro- čanja o trajnostnem razvoju. Za okvir poročanja so na spletni strani www.globalre- porting.org objavili že četrto generacijo smernic – G4. Cilj univerzalnih smernic je priprava poročila z merljivimi kazalniki ekonomskega, družbenega in okoljske- ga vpliva organizacije na podlagi poročevalskih standardov. Smernice omogočajo organizaciji, da izbere kazalnike v skladu z lastnimi usmeritvami trajnostnega ra- zvoja. Osnovni principi, ki jih mora sestavljavec GRI poročila upoštevati in zago- tavljati so: uravnoteženost, primerljivost, natančnost, pravočasnost, jasnost in za- nesljivost. V G4 so opredeljena standardna razkritja in sicer: • Splošna razkritja: strategija in analiza, organizacijski profil, parametri po- ročanja (viri in omejitve), vključevanje deležnikov, osnovni profil poročila, upravljanje, etika in celovitost. • Specifična razkritja, ki se nanašajo na tri osnovna področja: ekonomija, okolje in sociala. Zadnja kategorija se podrobneje razčlenjuje na področje delovne prakse in dostojnega dela, človekovih pravic, družbe in odgovor- nosti za lastne proizvode. Računovodstvo družbene odgovornosti Poročanje o družbeni odgovornosti se je razvilo iz računovodskega poročanja. Računovodski podatki spremljajo vse poslovne dogodke v podjetju in pomenijo ključne informacije za poslovne odločitve. Za celostno informacijo o družbeni od- govornosti je pomembno spremljanje tako notranjih kot tudi zunanjih dejavnikov poslovanja. Poročanje presega ozke okvire poročanja in postavlja za enakovred- ne finančne in nefinančne podatke. Pomembna je predvsem usmerjenost k ciljem 4 Kaja Dolinar, Družbena odgovorno podjetje in družbeno poročanje (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta), http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/dolinar687.pdf (10. 7. 2013), 13–14. 883 2 – s t 4 u .– o r v prihodnosti. Tilling5 v svojem delu pravi, da ima računovodstvo močan vpliv na 2 u 5 s ize . o tv prikaz, razumevanje in odločanje o poslovanju podjetja. Računovodja ima moč in k a m t r o ja , iz se odloči kaj, kako in komu bo posredoval podatke. Lahko poudari »želena« dej- b n e je u o r 2 stva in minimizira »neželena« dejstva. Tako ima ta stroka veliko odgovornost in b 0 s r 1 p a se mora zavedati svojega vpliva na družbo. Zato bi morali znanstvena stroka, raču- 3 e , P š žev n o e p novodje – praktiki in družbena skupnost tesno sodelovati in prakso prilagoditi in r a to o n povezati z zahtevami vseh deležnikov. r s o l j ov e ž i , S n n Podjetja lahko o svoji družbeni odgovornosti poročajo prostovoljno . Tovrstna e p l m ov r a poročila so lahko nestandardizirana in je njihova oblika prepuščena iniciativi e i n h n i o j a podjetja. Za ta poročila je značilno, da poudarjajo predvsem dobre lastnosti in a d g no e ukrepe podjetja, zamolčijo ali omilijo pa podatke o negativnih posledicah in la- s m ti – en stnostih podjetja (npr. vpliva na okolje). Lahko pa podjetje izbere tudi kakšno t standardizirano poročilo npr. že opisano poročanje po Global reporting Initia- tive (GRI). Poročanje je lahko spodbujeno s strani nekaterih deležnikov, ki lahko zahtevajo pojasnila in dodatne informacije o točno določenem področju delovanja podje- tja. Takrat lahko podjetje za posredovanje pojasnil organizira tiskovno konferen- co, objavi razlago na spletnih straneh, uporabi druge oblike medijev ali izda po- sebno poročilo. Obvezno poročanje je zakonsko predpisano. Vezano ni samo na državno zako- nodajo temveč tudi na zahteve in priporočila evropskih in svetovnih organizacij. Tako je vpeljava evropskih direktiv v Zakonu o gospodarskih družbah na novo uredila tudi družbeno poročanje. Vrste računovodskih poročil družbene odgovornosti Podjetje bi moralo tradicionalno poročanje lastnikom podjetja o donosnosti nji- hovega kapitala razširiti na socialno in okoljevarstveno področje. Računovodstvo mora tako zagotoviti spremljanje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov s pod- ročja družbene odgovornosti in jih v primerni (standardizirani ali nestandardi- zirani) obliki posredovati zainteresiranim notranjim in zunanjim deležnikom podjetja. Računovodstvo spremlja podatke in nadalje v sodelovanju s poslovnimi funkcijami oblikuje informacije za naslednje najpomembnejše deležnike: • Zaposleni so ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Podjetje bi se moralo zavedati, da bodo samo usposobljeni, zdravi, zadovoljni in moti- virani zaposleni dosegali odlične rezultate. Zato zaposlene zanima dol- goročna strategija in vizija podjetja, uspešnost podjetja, obseg sredstev za izobraževanja in usposabljanja, osebnostna rast, možnosti napredovanja, 5 Mathew Til ing, »Corporate Social Reporting – A Cook's Tour,« School of Commerce. Research paper se- ries: 01–0. (2001), http://ehlt.flinders.edu.au/projects/counterpoints /PDF/A15.pdf (23.07.2011). 884 D varstvo pri delu, promocija zdravja, varstvo ranljivih skupin, usklajevanje ružb delovnih in družinskih obveznosti (organizacija varstva otrok)… en • o o Kupci zahtevajo predvsem jasne in natančne podatke o izdelkih oz. stori- d tvah. Zato mora podjetje osveščene potrošnike oskrbeti s podatki o vla- govo ganjih v kakovost in varnost izdelkov ter storitev, vlaganjih v varstvo oko- rn lja, etičnih načelih pri sklepanju in izvajanju poslov ter etični in korektni o ra tržni komunikaciji. Kupci pa spremljajo tudi skrb in povezanost z lokal- čun no skupnostjo, spoštovanje človekovih pravic (npr. otroško delo), podro- ovo čje donatorstva in sponzorstva. dstvo • Dobavitelji in drugi poslovni partnerji bodo v poročilu iskali predvsem po- datke, ki govore o etičnih načelih pri sklepanju in izvajanju poslov, varo- vanju podatkov in lojalnosti. • Vpliv na okolje – družbena odgovornost do okolja se mora odražati na vseh področjih poslovanja. Podjetje mora tako v t.i. ekološkem knjigovod- stvu spremljati vse stroške in vlaganja v varstvo okolja (racionalna uporaba materialov in surovin, uporaba in skladiščenje nevarnih snovi, odvoz od- padkov, recikliranje. .). Za to področje so pravzaprav zainteresirani tudi vsi ostali osveščeni deležniki. Poleg vrednostnih pa mora podjetje seveda priskrbeti tudi podatke o meritvah raznih emisij in obremenitvi okolja s svojim delovanjem. • Lokalna skupnost bo v poročilih iskala predvsem informacije o skrbi za varstvo okolja in povezanosti z ozkim okoljem, v katerem podjetje deluje, ki se odraža v zaposlovanju lokalnega prebivalstva, višini sredstev donacij in sponzorstev lokalnim društvom, klubom, šolam… • Država sicer z regulativo poskrbi za dostopnost in razpoložljivost zanjo najpomembnejših podatkov. Širše gledano, pa bi moralo državo v skrbi za prebivalstvo zanimati predvsem področje zaposlovanja in ravnanja z zaposlenimi predvsem v smislu enakosti in spoštovanju človekovih pra- vic. Letno poročilo V Zakonu o gospodarskih družbah je v osmem poglavju predpisano, kaj naj bi vse- bovalo letno poročilo podjetja in nekaj osnovnih načel prikaza. V določilih je vi- den poudarek na poštenem prikazu in analizi premoženja podjetja, poslovnega iz- ida in finančnega položaja podjetja. V drugem odstavku 70. člena pa je določilo, ki podjetju dopušča, da poleg ključnih računovodskih in finančnih kazalnikov vključi tudi kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo informacije, po- vezane z varstvom okolja in delavci. Tudi Slovenski računovodski standardi glede družbenega vpliva podjetij niso bolj natančni, saj zahtevajo le ovrednotenje poten- cialnih okoljskih tveganj. Podjetja v svoja letna poročila sicer vse pogosteje vključu- 885 2 – s t 4 u .– o r jejo poročanje o družbeni odgovornosti. Po eni strani je to del promocije podjetja, 2 u 5 s ize . o tv po drugi strani pa je bilo to poročanje v veliki meri spodbujeno s pritiski in zahte- k a m t r o ja , iz vami različnih deležnikov. Tako je z Zakonom o varstvu okolja predpisana sestava b n e je u o r 2 okoljskega poročila in obveščanje javnosti o okoljskih podatkih. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Tabela 1: Uporabniki letnega poročila in pomen informacij zanje n o e p r a to o n deležniki Pomen računovodskih informacij r s o l j ov e ž i , S n Sedanji in bodoči Višina dobička, delitev dobička, višina dividende, dolgoročna donosnost poslovanja. n e p l m ov lastniki r a e i n h n Zaposleni Dolgoročna uspešnost podjetja in s tem dolgoročna varnost zaposlitve, višina plač, možnos- i o j a a d g n ti dodatnih finančnih spodbud, varnost pri delu, možnosti izobraževanja, osebnostne rasti, o e s m skrb za zdravje. . ti – en Kupci Kakovost poslovanja, dolgoročna naravnanost, ugled blagovne znamke. t Dobavitelji Finančna stabilnost, dolgoročna rast in uspešnost podjetja, tržni delež Posojilodajalci Finančna stabilnost, uspešnost (kratkoročna in dolgoročna) podjetja, sposobnost vodstva. Lokalno okolje Obremenitev in skrb za okolje, zaposlovanje (lokalnega prebivalstva), donacije in spon- zorstva, vključevanje v reševanje lokalne problematike. Država Področje zaposlovanja, tržni položaj (problematika monopola), finančna stabilnost (plače- vanje davkov). Raziskava na primerih dobrih praks v Sloveniji Pri iskanju vključitve družbeno odgovornega poročanja kot dela letnega poroči- la sem naletela na kar nekaj podjetij, ki s tovrstnim poročanjem izkazujejo svo- jo družbeno odgovornost: Mercator, Telekom, Lek, Krka, Luka Koper, Simobil, Zavarovalnica Maribor, GEN, Trimo Trebnje, Cinkarna Celje, Talum Kidriče- vo, Revoz Novo mesto, Hidria, Gorenje Velenje, Zavarovalnica Triglav, Petrol… Izbrala sem tri podjetja, ki so bila v preteklosti za svoje poslovno poročilo tudi na- grajena. Petrol in Telekom poročilo o družbeni odgovornosti izdelujeta v skladu s smernicami GRI, ki sem jih predstavila v poglavju 1.4. Zaradi obsežnosti in razno- vrstnosti sodelovanja podjetja z deležniki poslovanja, sem izbrala deležnik »zapos- leni«. V današnjem času se mi zdi to področje še posebej pomembno, saj je podiv- jani kapital vlogo in pomen zaposlenih povsem zanemaril. 886 D Tabela 2: Odgovornost do zaposlenih ružbe Krka Telekom Petrol no o Izobraževanje in osebno- Krkin pogovor – oprede- Vključenih 90% zaposle- Akademija Petrol dg stni razvoj lijo cilje glede razvoja za- nih, 70% izobraževanj in- skrbi za načrtno, sistema- ovo poslenega. terno organiziranih. tično in celovito izobra- rn Organizirano izobraževa- ževanje o ra nje s področij vodenja, tu- zaposlenih. Organizira in- ču jih jezikov, kakovosti upo- terna izobraževanja. Vsak novo rabe IKT. zaposleni vsaj eno izobra- d ževanje letno. V sodelova- stvo nju z EF pripravi program izobraževanja za mlade perspektivne ka- dre. Učenje na daljavo – tečaj angleškega jezika. Motiviranje in nagraje- Priznanja, nagrade – Dan Materialno (stimulaci- Variabilni del plač za sku- vanje Krkinih priznanj. je, božičnica napredova- pinsko nje) in nematerialno (izo- delovno uspešnost za ben- braževanje, dodatni pla- cinske servise. čan dopust, izbor delavca Individualna delovna us- meseca). pešnost za izredne de- lovne uspehe in napre- dovanje. Varnost in zdravje pri delu Spremljanje tveganj, var- Redne meritve ekoloških Spremljajo tveganja za na- nostni ukrepi, osvešča- razmer in osvetlitve na de- stanek nezgod in zdra- nje, spremljanje nezgod lovnem mestu, usposa- vstvenih okvar. pri delu, bljanja za varnost pri delu, Izvajajo program preven- delavnice na temo zdrave- cepljenja, preventivni tivnih ga življenja, zdrava prehra- zdravstveni pregledi, spre- zdravstvenih pregledov. na v restavraciji. mljanje poškodb pri delu. Organizacija športnih ak- Tedenska rekreacija, špor- Športna in družabna sre- Organizacija zimskih in tivnosti tne prireditve. čanja zaposlenih, poletnih športnih iger in zakup športnih objektov družabna srečanja zapo- in podpora športnih sek- slenih. cij družb. Organizacija kulturnih Kulturno umetniško dru- Nakup vstopnic s po- Ni podatka. aktivnosti štvo Krka (galerija, pev- pustom za nekatere špor- ski zbor, gledališki klub, tne in kulturne prireditve. ustvarjalne delavnice, obi- ski kulturnih prireditev) Komuniciranje Interna komunikacija Interno komuniciranje Petrolov kodeks ravnanja (spletna stran Krkanet za (intranetne strani, elek- – v njem so zapisana pra- zaposlene, informacijski tronski časopis, osebna vila medsebojnega komu- zasloni, glasilo Utrip, sple- komunikacija – redni ses- niciranja. tno glasilo M-Bulletin. tanki in delavnice. 887 2 – s t 4 u .– o r 2 u Krka Telekom Petrol 5 s ize . o tv Certifikat »Družini prija- Ne. Da (od leta 2008). Da (od leta 2010). k a m t r o ja , iz zno podjetje« b n e je u o r 2 b Vir: Krka d.d. 2013, 10. avgust, Poslovni sistem Mercator 2013, 10. avgust, Telekom 0 s r 1 p a 3 e Slovenije 2013, 10. Avgust , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e Zaključek ž i , S n n e p l m Podjetje svojo družbeno odgovornost izkazuje z vzpostavljanjem odnosov z delež- ov r a e i niki poslovanja: zaposlenimi, kupci, dobavitelji, konkurenco, lokalno skupnostjo, n h n i o j a a d g n državo, naravnim okoljem. Takšno ravnanje podjetja je načeloma prostovoljno in o e s m t neregulirano. Najboljši motiv bi bila seveda visoka ozaveščenost vodstva podjetja i – ent brez ozkega gledanja na kratkoročno uspešnost podjetja, merjeno zgolj z doseže- nim dobičkom. Družbeno odgovorno računovodstvo mora prikazati prostovoljna razkritja računovodskih in drugih informacij o dejavnosti podjetja, s katerimi ob- veščajo vse deležnike oz. zainteresirane skupine tovrstnih informacij v sklopu let- nih poročil. Global Reporting Iniciative (GRI) je mednarodna, mrežno organizi- rana neprofitna organizacija, ki razvija smernice GRI za, v svetu najbolj razširjen model družbeno odgovornega poročanja o trajnostnem razvoju. V zadnjem po- glavju sem izbrala tri, na spletu dostopna poročila in za primerjavo izbrala delež- nik zaposleni, ki je ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja. 0Usposobljeni, zdravi, zadovoljni in motivirani zaposleni dosegajo odlične rezultate. Pri odgovo- ru na postavljeno raziskovalno vprašanje vidimo, da Krka, Telekom in Petrol upo- rabljajo različne ukrepe, s katerimi izražajo odgovornost do zaposlenih: formalne in neformalne oblike izobraževanja in usposabljanja, motivacijo zaposlenih z ma- terialnimi in nematerialnimi nagradami, skrb za varstvo pri delu in zdravje zapo- slenih, usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, organizirane športne in kulturne aktivnosti ter ustrezna komunikacija in dostopnost do tekočih informa- cij o poslovanju podjetja. Viri in literatura Bračko, Maja. Družbena odgovorno računovodstvo. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/ bracko2936. pdf (10. 7. 2013). Commission of the European communities. »The green paper, Promoting a Euro- pean framework for Corporate Social Responsibility.« (Brussels, 18.7.2001). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2001:0366:- FIN:EN:PDF (15. 7. 2013). 888 D Dolinar, Kaja. Družbena odgovorno podjetje in družbeno poročanje. Diplomsko ružb delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. http://www.cek.ef.uni-lj.si/ eno o UPES/dolinar687. pdf (10. 7. 2013). dg Evropska komisija. »Družbena odgovornost podjetij.« http://ec.europa.eu/soci- ovo al/main.jsp?catId=331&langId=sl (10. 8. 2013). rno r Ekvilib Inštitut. »Družbena odgovornost podjetij.« http://www.ekvilib.org/sl/ ačun druzbena-odgovornost-podjetij (10. 8. 2013). ovo d Ekvilib Inštitut. »Mednarodni standard družbene odgovornosti ISO 26000.« stvo http://www.ekvilib.org/sl/produkti-drubeno-odgovornega-upravljanja- -s-lovekimi-viri/mednarodni-standard-drubene-odgovornosti-iso-26000 (10. 8. 2013). IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. »O družbeni odgovornosti.« http://www.irdo.si/druzbena_odgovornost.html, (10. 8. 2013). Kozoderc, Danilo. »Poročanje o družbeni odgovornosti.« Trajnovativnost - novi izzivi družbene odgovornosti,http://trajnovativnost.wikispaces.com/Po- ro%C4%8Danje+o+dru%C5%BEbeni+odgovornosti (10. 8. 2013). Kozoderc, Danilo. »Zakaj naj podjetje ne bi bilo družbeno odgovorno?.« Trajno- vativnost - novi izzivi družbene odgovornosti, http://trajnovativnost.wikispaces.com/Za kaj+naj+bi+bilo+podje- tje+dru%C5%BEbeno+odgovorno) (10. 8. 2013). Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto. »Družbena odgovornost.« http://www. krka.si/sl/o-krki/druzbena-odgovornost/skrb-za-zaposlene/ (10. 8. 2013). Merčun, Talija. Družbeno poročanje v Sloveniji. Magistrsko delo. Univerza v Lju- bljani: Ekonomska fakulteta. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/mercun- 27-B-07.pdf (10. 7. 2013). Poslovni sistem Mercator, d.d.. »Letno poročilo 2012.« http://www.mercatorgro- up.si/assets/Letna-porocila/mercator-letno-porocilo-2012.pdf (10. 8. 2013). SIQ Slovenski institut za kakovost in meroslovje. »Družbena odgovornost - poro- čanje po GRI (Global Reporting Iniciative).« http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/druzbena_odgovor- nost_porocanje_po_gri/index.html (10. 8. 2013). Slovensko društvo za odnose z javnostmi. »Pilotna študija: Razumevanje družbe- ne odgovornosti v slovenskih organizacijah.« http://www.piar.si/sekcije-drustva/sekcija-za-spodbujanje-druzbene-odgovorno- sti/raziskava-razumevanje-druzbene-odgovornosti/ (10. 8. 2013). 889 2 – s t 4 u .– o r Telekom Slovenije, d.d.. »Odgovornost do zaposlenih.« http://porocilo.telekom. 2 u 5 s ize . o tv si/sl/report/skupaj-odgovorni/odgovornost-do-zaposlenih (10. 8. 2013). k a m t r o ja , iz b n Tilling, Mathew. »Corporate Social Reporting – A Cook's Tour.« School of e je u o r 2 b Commerce, Research paper series: 01-0. (2001). http://ehlt.flinders.edu.au/ 0 s r 1 p a 3 e projects/counterpoints /PDF/A15.pdf (23.07.2011). , P š žev n o e p r a t Ujč, Marko. Analiza poročanja o družbeni odgovornosti v letnih poročilih Aban- o o n r s o l j ov e ke Vipa, d.d.. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za upravo. ž i , S n n e p l m http://www2.fu.uni-lj.si/diplome/pdfs/diplomska/ujcmarko.pdf. ov r a e i n h n Zakon o gospodarskih družbah (Ljubljana: uradni list RS, št. 42/2006). i o j a a d g no e s m ti – ent 890 2 – s t 4 u .– o r Zaporniški prenočitveni obrati kot primer 2 u 5 s ize . o tv k a m temačnega turizma t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Prison hotels and hostels as an example 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n of a dark tourism o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Marijana Sikošek , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m marijana.sikosek@turistica.si ti – ent Janja Drole drole.janja@gmail.com Povzetek Temačni turizem je pojem, ki ga povezujemo s potovanjem na destinacije, ki so v človeški zgo- dovini pomenile smrt in trpljenje posameznikov. Lennon in Foley1 trdita, da se je obiskovanje takšnih krajev razmahnilo po 2. sv. vojni, s tem pa se je razvil tudi nov termin: temačni turizem. Potovanje oseb na določeno destinacijo pomeni tudi začetek razvoja ponudbe turističnih sto- ritev. Ena izmed njih je tudi nudenje prenočitev, ki so si jih nekateri ponudniki zamislili celo v nekdanjih zaporniških objektih. Namen našega prispevka je predstaviti pojem temačnega turizma in terminologijo, ki se ob tem pojavlja, s poudarkom na zaporniškem turizmu, ter predstaviti izsledke raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi anketiranci o poznavanju temačnega in zaporniškega turizma ter pripravljenostjo za takšno preživljanje prostega časa. Rezultati raziskave so pokazali, da anke- tirani večinoma ne poznajo zaporniških prenočitvenih obratov, ki jim zbujajo negativne aso- ciacije; čeprav si velika večina anketiranih želi obiskati nekdanje zapore, ter več kot polovica v njih tudi prenočiti, bi jih veliko slednje storilo le, če bi bili ti opremljeni kot vsakdanji prenočit- veni obrat. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da bi ob primerni predstavitvi zaporniške- ga turizma in zaporniških prenočitvenih obratov lahko dvignili zanimanje turistov za to obli- ko turizma . Ključne besede: temačni turizem, zaporniški turizem, zaporniški prenočitveni obrati Abstract Dark tourism is a concept linked to travel ing to sites that have become, over the course of hu- man history, associated with death and suffering of individuals. Lennon in Foley (2006) claim 1 John Lennon in Malcolm Foley, Dark tourism: the Attraction of Death and Disaster (London: Thomason Lear- ning, 2006). 891 2 – s t 4 u .– o r that visiting such places has become popular after World War II, which has also led to the 2 u 5 s ize . o tv emergence of a new term: dark tourism. When a large number of people begin to travel to a k a m t r o ja , iz particular destination, this marks the beginning of the development of its tourist services. Pro- b n e je u o r 2 b viding accommodation is one of them, and some providers have even chosen former prison fa- 0 s r 1 p a cilities for this purpose. 3 e , P š žev n o e p The aim of this paper is to present the concept of dark tourism and the corresponding termi- r a to o n nology with an emphasis on the prison tourism, and to present the results of the survey we have r s o l j ov e ž i made among Slovenians concerning their familiarity with dark and prison tourism and their , S n n e p l m ov wil ingness to spend leisure time in this way. The results of research have shown that in gener- r a e i n h n al the respondents are not familiar with prison accommodation facilities and that these elic- i o j a a d g n it negative associations in them. Although the large majority wish to visit former prisons and o e s m ti – en more than half of them are also wil ing to stay for a night, many would do so only if former pris- t ons were designed as conventional accommodation. On the basis of research we can conclude that an appropriate presentation of prison tourism and prison accommodation facilities could help raise people's interest in this form of tourism. Key words: dark tourism, prison tourism, prison hotels and hostels Uvod Motivi za obisk določene turistične destinacije so različni. Med njimi so tudi takšni, o katerih tako v laični kot strokovni javnosti ne govorimo prav pogosto, vendar smo prepričani, da si zaslužijo našo pozornost. V prispevku se bomo zato dotaknili pojma temačni turizem, ki je povezan s potovanjem na destinacije s te- mačno preteklostjo. Ena izmed njegovih podvrsti je tudi zaporniški turizem, ki se nanaša na ponudbo specifičnega turističnega produkta. Zanimalo nas je, kako je s ponudbo zaporniških prenočitvenih obratov v Evropi in Sloveniji, kjer imamo svetovno znan zaporniški hostel, Hostel Celica. V ta namen smo raziskovali geo- grafsko pozicioniranost in oblikovanost turistične ponudbe v evropskih zaporniš- kih prenočitvenih obratih; s pomočjo anketne raziskave pa smo poskušali izvede- ti, kakšen je odnos potencialnih slovenskih porabnikov do zaporniških turistič- nih obratov, saj predvidevamo, da predstavlja zaporniški turizem nišo v turistični ponudbi tako v Sloveniji kot tudi Evropi. Pojem temačnega turizma Čeprav se zdi, da je obiskovanje prizorišč, povezanih s temačnostjo, nov pojav, lju- di že dolgo privlačijo znamenitosti, lokacije in dogodki, povezani s smrtjo, trplje- njem, nasiljem ali nesrečo. Zgodnje oblike takega turizma so bile na primer rimske gladiatorske igre, romanja in udeležba na srednjeveških obglavljenjih2. Lennon in 2 Philip R. Stone in Richard Sharpley, »Consuming Dark Tourism: A Thanatological Perspective,« Annals of Tourism Research 35, no. 2 (2008), doi: 10.1016/j.annals.2008.02.003. 892 Z Foley3 trdita, da se je obiskovanje temačnih prizorišč, povezanih s človeškim trplje- apor njem, razmahnilo po 2. svetovni vojni, ko so ljudje bolj številčno začeli obiskovati niš vojna prizorišča in muzeje. Šele v zadnjih letih se tako pojavi termin temačni tu- ki pr rizem kot sinonim za potovanja v kraje, ki so povezani s smrtjo, katastrofami in eno uničenjem4. Tarlow5 ga definira kot »potovanje ali obiskovanje prizorišč, kjer so čitv se zgodile tragedije ali zgodovinsko pomembne smrti, ki še kar naprej vplivajo na eni o naša življenja«, čeprav Miles6 opozarja, da ta atrakcija ni nujno na samem prizori- br šču smrti ali nesreče. ati ko Molokáčová in Molokáč7 navajata veliko oblik in podskupin temačnega turizma, t pr ki vključujejo turizem na območjih povezanih s holokavstom, bitkami, zaporniš- ime ke oglede, obiskovanje temačnih atrakcij povezanih s posebnimi znanimi oseb- r tem nostmi, območja s sadistično preteklostjo in druge. V literaturi najdemo več poi- ač menovanj temačnega turizma oziroma podvrst, tako ga Seaton8 označuje kot tana- neg turizem (»thanatourism«), Blom9 kot morbidni turizem (' morbid tourism' ), ali a tu Rojek10 črni turizem (»black spot tourism«), Bristow in Newman11 uporabljata iz- rizm raz turizem strahu (' fright tourism' ), poimenovanji turizem genocida in turizem a sužnjev uporabljata Sharpley in Stone12, najdemo pa tudi izraz pokopališki turi- 3 Lennon in Foley, » Dark tourism«. 4 Anthony V. Seaton in John Lennon, »Moral panics, ulterior motives and alterior desires: Thanatourism in the early 21st century,« v New Horizons in Tourism: Strange Experiences and Stranger Practices, ur. Tejvir Singh (Wal- lingford: CABI Publishing, 2004), 63–82. 5 Peter E. Tarlow, »Dark tourism: The appealing ‘dark’ side of tourism and more,« v Niche Tourism: Contemporary Issues, Trends and Cases, ur. Marina Novel i (Oxford: Elsevier, 2005), 48. 6 Wil iam F. S. Miles, »Auschwitz: Museum interpretation and darker tourism, « Annals of Tourism Research 29, no. 4 (2002): 1175–1178. 7 Lucia Molokáčová, in Štefan Molokáč, »New phenomenon – Dark tourism,« Acta Geoturistica 2, no. 1 (2011): 1–7, http://geotur.tuke.sk/pdf/2011/n01/01_Molokacova_v2_n1.pdf. 8 Anthony V. Seaton, »Guided by the dark: From thanatopsis to thanatourism,« International Journal of Herita- ge Studies 2, no. 4 (1996), doi: 10.1080/13527259608722178. 9 Thomas Blom, »Morbid tourism – A postmodern market niche with an example from Althorp,« Norsk Geografisk Tidsskrift –Norwegian Journal of Geography 54, no. 1 (2000). 10 Chris Rojek, Ways of Escape: modern transformations in leisure and travel (Basingstoke; London: Palgrave Macmil an, 1993). 11 Robert S. Bristow in Mirela Newman, »Myth vs. fact: An exploration of fright tourism,« v Proceedings of the 2004 Northeastern Recreation Research Symposium, ur. Kel y Bricker in Sarah J. Mil ington (Gen. Tech. Rep. NE- 326. Newtown Square, PA: US Department of Agriculture, Forest Service, Northeastern Research Station, March 28–30, 2004), 215–221. 12 Richard Sharpley in Philip R. Stone. The Darker Side of Travel: The Theory and Practice of Dark Tourism (Bristol: Channel View Publications, 2009). 893 2 – s t 4 u .– o r zem13,14,15. S pojmom temačni turizem razumemo tudi počivališča znanih ljudi16 ali 2 u 5 s ize . o tv mesta nesreče, npr. Ground Zero17. k a m t r o ja , iz b n V literaturi se opozarja predvsem na marketinški vidik temačnega turizma, ki za- e je u o r 2 b jema predstavitev in potrošnjo (obiskovalcev) ponudbe določenih ogledov realne 0 s r 1 p a 3 e ali prirejene smrti ter prizorišč nesreč18. Stone19 tudi ugotavlja, da se povečuje šte- , P š žev n o e p r a vilo s smrtjo povezanih turističnih območij, atrakcij in ekshibicij, ki se tržijo na to o n r s podlagi spominov, izobraževanja in zabave ter število obiskovalcev, željnih dožive- o l j ov e ž i , S n n tij prirejene smrti. Temačni turizem je večplasten pojav, ki izzove razpravo o pre- e p l m ov r a teklosti, etiki, trpljenju in neizogibni smrti. Ima precejšen izobraževalni značaj, ki e i n h n i o j a po mnenju Niemele20 pomeni pomemben člen pri zagotavljanju informacij in pre- a d g no e našanju preteklosti v prihodnost. s m ti – ent Temačna prizorišča so imenovana tudi atrakcije temačnega turizma21,22, ki se na- hajajo na lokaciji, kjer se je nek temačen dogodek dejansko zgodil (npr. zapor), ali pa na lokaciji, ki je posvečena nekemu takemu dogodku (npr. muzeji). Miles23 med njimi izpostavlja pomembno razliko in je v ta namen oblikoval teorijo temačnega turističnega spektra in šest stopenjsko lestvico temačnosti prizorišč/atrakcij, Sto- ne24 pa je razdelil skupine produktov temačnega turizma od najbolj (temačna tabo- rišča) do najmanj temačnih (temačne tovarne zabave). 13 Mateja Habinc, »Večkulturnost na primeru pokopališkega turizma,« v Turizem kot medkulturni dialog, ur. Aleksandra Brezovec in Vesna Mikolič (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 59–67. 14 Tony Walter, »Dark tourism: mediating between the dead and the living,« v The darker side of travel: the theo- ry and practice of dark tourism, ur. Richard Sharpley in Philip Stone (Bristol: Channel View Publications, 2009), 39–55. 15 Tarlow, »Dark tourism«. 16 Derek Alderman, »Writing on the Graceland wal : On the importance of authorship in pilgrimage landscapes,« Tourism Recreation Research 27, no. 2 (2002): 27. 17 Debbie Lisle, »Gazing at Ground Zero: Tourism, Voyeurism and Spectacle,« Journal for Cultural Research 8, no. 1 (2004), doi: 10.1080/1479758042000797015. 18 Malcolm Foley in John Lennon. »Editorial: Heart of darkness,« International Journal of Heritage Studies 2, no. 4 (1996): 195–197. 19 Philip R. Stone, »Introducing Dark Tourism,« The Institute for Dark Tourism Research, http://pages.123-reg. co.uk/pstone1-995478/dark-tourism.org/id4.html (18. 11. 2012). 20 Titta Niemelä, Motivation Factors in Dark Tourism. Case: House of Terror (diplomsko delo, Finland: Lahti Uni- versity of Applied Sciences, 2010), http://publications.theseus.fi /bitstream/handle/10024/14984/Niemela_ Titta.pdf. (23.3.2013). 21 Philip R. Stone, »A dark tourism spectrum: Towards a typology of death and macabre related tourist sites, attractions and exhibitions,« Tourism: An Interdisciplinary International Journal 54, no. 2 (2006), 145–160, http:// works.bepress.com/philip_stone/4. 22 Eduard Kušen, Turistička atrakcijska osnova (Zagreb: Inštitut za turizam, 2002), 130. 23 Miles, »Auschwitz.« 24 Stone, »A dark tourism spectrum.« 894 Za Zaporniški turizem in zaporniški prenočitveni obrati porn Pojmovanje zaporniškega turizma išk Definicije in celoten koncept zaporniškega turizma se navezujejo na temačni tu- i pre rizem in izhajajo iz njegovih definicij, še posebej tistih, ki temačni turizem poleg noč smrti povezujejo tudi s trpljenjem, ki je bilo v zaporih absolutno prisotno. V tuji itve literaturi najdemo predvsem izraz zaporniški turizem (angl. prison tourism)25,26,27, ni o ali tudi turizem, povezan s kaznimi (penal tourism)28. Z definiranjem zaporniš- bra kega turizma se ukvarja Stone29 v svoji klasifikaciji temačnih turističnih produk- ti ko tov, ki zaporniški turizem razume kot »lokacije in zanimivosti, ki današnjega po- t pr trošnika seznanjajo z minulimi kazenskimi in sodnimi kodeksi, ter se vrtijo ok- ime rog nekdanjih zaporov in sodišč«30. Po mnenju Wilsonove31 se zaporniški turizem r te nanaša na obiske večinoma nedelujočih zaporov, ječ, taborišč in drugih prizorišč mač ujetništva. nega t Zaporniški turizem je ena izmed najpomembnejših oblik temačnega turizma. ur Strange in Kempa32 sta prepričana, da so stavbe bivših zaporov med najbolj priljub- izm ljenimi atrakcijami temačnega turizma. S tem razlogom je v zadnjih letih viden a porast turistično preoblikovanih zaporov po celem svetu, k čemur pripomore dej- stvo, da jih je razmeroma lahko spremeniti v muzeje in celo prenočitvene obrate, saj je infrastruktura že vzpostavljena. V preteklosti so se turistični ogledi zaporov izvajali v še delujočih zaporih, kot navaja Wilson33 je bil eden prvih zapor Eastern State Penitentiary v Filadelfiji v letu 1829, danes pa se ta vrsta turizma v veliki veči- ni izvaja v zaporih, ki so odslužili svojemu prvotnemu namenu. Vzroki za turistični obisk bivših zaporov so različni. Doslej je bilo o tem opravlje- nih malo raziskav, akademske razprave se bolj osredotočajo na zagotavljanje avten- tičnosti in interpretacijo dediščine34, čeprav je Wilsonova35 prepričana, da si zaslu- 25 Carolyn Strange in Michael Kempa, »Shades of Dark Tourism: Alcatraz and Robben Island,« Annals of Tourism Research 30, no. 2 (2003), 386–405, doi:10.1016/S0160-7383(02)00102-0. 26 Jacqueline Z. Wilson, »Introducing Prison Tourism,« The Institute for Dark Tourism Research, http:// pages.123-reg.co.uk/pstone1-995478/dark-tourism.org/id7.html (18. 11. 2012). 27 Stone, »A dark tourism spectrum.« 28 Michael Welch, »Penal tourism and the ‘dream of order’: Exhibiting early penology in Argentina and Australia,« Punishment & Society 14, no. 5 (2012), 584–615, doi: 10.1177/1462474512463998. 29 Stone, »A dark tourism spectrum«. 30 Stone, »A dark tourism spectrum,« 154. 31 Wilson, »Introducing Prison Tourism«. 32 Strange in Kempa, »Shades of Dark Tourism«. 33 Wilson, »Introducing Prison Tourism«. 34 Strange in Kempa, »Shades of Dark Tourism«. 35 Wilson, »Introducing Prison Tourism«. 895 2 – s t 4 u .– o r žijo raziskovalno pozornost. V literaturi36,37,38,39,40 je zaslediti mnenja, da so motivi, 2 u 5 s ize . o tv povezani z obiskovanjem zaporov različni, mednje pa avtorji uvrščajo motiv oseb- k a m t r o ja , iz ne dediščine, posameznikova strokovna znanja v zvezi s turistično atrakcijo, empa- b n e je u o r 2 tijo do žrtev, potrebo po občutku preživetja, sprejemanje smrti, izobraževalne mo- b 0 s r 1 p a tive, radovednost, morbidne fascinacije, arhitekturo atrakcije in celo zabavo, po- 3 e , P š žev n o e p gosto pa obiskovalci ne znajo definirati vzrokov za obisk zapora41. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Zaporniški prenočitveni obrati e p l m ov r a Watson42 navaja, da so zaporniške stavbe, množično grajene v 19. stoletju, v 20. sto- e i n h n i o j a letju zastarale in so bile zato preurejene med drugim tudi v hotele. V literaturi ni a d g no e zaslediti razprav na temo preoblikovanja zaporov v prenočitvene obrate, veliko več s m ti – en pa je najti dejanske ponudbe. Iz tega razloga smo se odločili, da opravimo spletno t raziskavo ponudbe prenočitvenih obratov v preurejenih zaporih, pri čemer smo se zaradi geografske bližine osredotočili na Evropo, sicer pa se zaporniški hoteli na- hajajo tudi na drugih celinah. V Tabeli 1 prikazujemo pregled namestitvenih obra- tov v Evropi po posameznih državah. Tabela 1: Pregled zaporniških prenočitvenih obratov po državah Evrope. Država Prenočitveni obrat Belgija - Hotel The Lodge Vilvoorde Češka - Art Prison Hostel - Unitas House Danska - Hotel Den Gamle Arrest Finska - Best Western Premier Hotel Katajanokka Latvija - Karosta Prison Hotel Nemčija - The Alcatraz hotel - Colditz Youth Hostel - Elwe Knast-Hotel 36 Lennon in Foley, » Dark tourism«. 37 Stone, »A dark tourism spectrum«. 38 Stone in Sharpley, »Consuming Dark Tourism«. 39 Niemelä, »Motivation Factors in Dark Tourism«. 40 Alana Barton in Alyson Brown. »Dark Tourism and the Modern Prison,« Prison Service Journal. Special edition. Alternative Representations of imprisonment 199, (januar 2012): 44–49, http://www.crimeandjustice.org.uk/ opus1898/PSJ_ January_2012_No._199.pdf. 41 Michel e Brown, The culture of punishment: prison, society, and spectacle (New York: New York University Press, 2009). 42 P. Watson, »Anyone for a Night Behind Bars?,« Business Review Weekly, December 8, 1997, 108, povzeto iz Carolyn Strange in Michael Kempa, »Shades of Dark Tourism: Alcatraz and Robben Island,« Annals of Tourism Research 30, no. 2 (2003): 388, doi:10.1016/S0160-7383(02)00102-0. 896 Za Nizozemska - Lloyd Hotel po - Librijès Hotel rni - Huis van Bewaring ški p - Hotel Het Arresthuis ren Slovenija - Hostel Celica oči Švedska - Langholmen Hotel tve - Falun prison Hostel ni o - Visby Prison Hostel bra Velika Britanija - Malmaison Oxford Hotel ti k - The House Of Correction ot p - The Clink78 rim - Old Police Cel s er te Število zaporniških prenočitvenih obratov v zadnjih letih narašča, prevladujeta pa ma dve vrsti: hoteli in hostli. Njihov izgled in opremljenost ter ponudba se med seboj čne razlikujejo, vsak ima tudi svojo značilnost. Za podrobnejšo predstavitev (Tabela 2) ga tu smo izbrali šest zaporniških prenočitvenih obratov, ki se po svoji ponudbi med se- riz boj močneje razlikujejo. ma Tabela 2: Pregled ponudbe izbranih zaporniških prenočitvenih obratov v Evropi.# obrat / ponudba Hostel Celica, Best Western Pre- Karosta Prison The Alcatraz Ho- Langholmen Ho- Malmaison Ox- Ljubljana, Slo- mier Hotel Kata- Hotel, Liepaja, tel, Kaisersla- tel in Hostel, ford Hotel, Ox- venija janokka, Helsinki, Latvija utern, Nemči- Stockholm, Šved- ford, Velika Brita- Finska (4*) ja (3*) ska (3*) nija (4*) delovanje kot 1882–1991 1837–2002 1900–1997 1867–? 1840–1975 1785–1996 zapor ponudba preno- 29 sob, opremlje- 106 zelo udobno Nočitev na žele- 56 sob različnih ti- hotelski del: 102 94 sob opremlje- čitev, opremlje- nih po različnih in luksuzno opre- znih zaporniških pov: celica, kom- sobi, razkošno nih v kombinaci- nost sob tematikah s stra- mljenih sob posteljah ali eks- fortna soba, suita opremljene; hos- ji značilnosti bi- ni raznih ume- tremna nočitev z tel: 10 sob všega zapora in so- tnikov zaporniško izku- dobne opreme šnjo in kaznijo. gostinska po- orientalska kavar- hotelska restavra- zaporniški obrok hotelska restavra- skupna kuhinja, tipične jedi prip- nudba na, zahodna ka- cija in lokal v prit- cija in bar restavracija, ka- ravljene na mode- varna, slovenska ličnih prostorih varna ren način, ponud- gostilna ba koktajlov posebna ponudba razstave, glasbena organizacija ra- izkušnja zaporniš- ponudba kon- ogled zapora in poslovna sreča- srečanja in potopi- znih poslovnih kega življenja tudi ferenčnih pro- muzeja, team bu- nja in posebne pri- sna predavanja prireditev ogled zapora in storov ilding programi reditve muzeja cene nočitev v vi- 25–32 € / osebo 126–192 € / sobo nočitev:11€; ek- enoposteljna ce- hotel: 119–204€ / soba s queen pos- soki sezoni / noč / noč stremna noči- lica: 49–59 €/noč; sobo/ noč## teljo: 222€ /sobo/ tev: okoli 14€ (iste enoposteljna sui- hostel: 31–38€ / noč##; duplex su- cene skozi vse ta: 119–139 €/noč osebo / noč## ita: 367 € /sobo/ leto) ## noč## 897 2 – s t 4 u .– o r vizualne značil- zunanja oblika, obzidje, zunanjost prostori točno zunanjost hotela, zunanjost, vhod, zunanjost v ob- 2 u 5 s ize . o t nosti in opremlje- oblika celic, rešet- hotela in central- taki kot v času de- obzidje, bar recep- notranji hodnik s liki gradu, veči- v k a m nost v videzu za- ke, stopnišče in no stopnišče lovanja zapora cija, celice kovinskim stopni- na sob je v celicah t r o ja , iz pora temnica ščem, oblika sob, z nekaterimi zna- b n e je u o okenske rešetke čilnostmi bivšega r 2 b zapora 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Vir: Podatki so povzeti po uradnih spletnih straneh obratov: http://www. o e p r a t hostelcelica.com/; http://www.bwkatajanokka.fi/eng/; http://www. o o n r s o l j ov e ž karostascietums.lv/; http://www.alcatraz-hotel.com/; http://www.langholmen. i , S n n e p l m com/En/; http://www.malmaison.com/locations/oxford/. ov r a e i n h n # i o j a Opomba: Pregled zaporniških prenočitvenih obratov in podatki raziskave so del a d g no e raziskave, objavljene v zaključnem projektu, avtorice Janje Drole. s m ti – en ##Opomba: Vrednosti smo iz lokalne valute preračunali v evro po tečaju Banke t Slovenije na dan 20.5.2013. Ugotavljamo, da je opremljenost prenočitvenih obratov v smislu kategorizacije ho- telskih sob različna, saj najdemo tako hotele s štirimi zvezdicami kot preprosteje opremljene sobe v hostlih. Temu primerna je tudi cena posameznih prenočitev in narobe bi bilo misliti, da je prenočitev v bivšem zaporu nižje na cenovni lestvici, cene nekaterih prenočitev celo prekašajo običajne hotele iste kategorije. V analizi prenočitvenih obratov smo zasledili tudi to, da hoteli kljub luksuzni opremljenosti ohranjajo najmanj zunanjo arhitekturo stavbe, običajno pa tudi glavni vhod ali glavno stopnišče in vidnejša obeležja bivšega zapora (oblika celic, rešetke), podobno pa ugotavlja tudi Stone43, ko trdi, da je med vzroki za obisk bi- všega zapora arhitektura sama. Iz analize lahko razberemo tudi ciljno usmerje- nost posameznega obrata, ki sega od luksuznih poslovnih hotelov do preprostej- ših namestitev, ki vsaka zase nosi svojo zgodbo in jo poudarja na sebi lasten na- čin (umetniški dogodki, prava zaporniška izkušnja, kombinacija zaporniške izku- šnje in običajnih hotelskih storitev). To nam potrjuje tudi mnenje vodje projektov v Hostlu Celica, ki pravi, da njihovih gostov ni možno enostavno segmentirati, saj ciljni segment predstavljajo vse osebe, ki si želijo prenočitev z dodano vrednostjo. Raziskava o odnosu do zaporniških prenočitvenih obratov Metodologija Zaporniški turizem in z njim povezane storitve so deležne manjše pozornosti raz- iskovalcev, zato je naš namen s krajšo raziskavo izvedeti, kakšno je poznavanje te oblike turizma, odnos do zaporniških prenočitvenih obratov, predvsem pa, ali bi se ljudje odločili za takšno obliko turizma. Izhodiščna predpostavka raziskave je bila, da so ljudje slabo seznanjeni z zaporniškim turizmom in možnostjo preživlja- nja prostega časa oz prenočitve v zaporu, preoblikovanem v hotel. Izhodiščni po- 43 Stone, »A dark tourism spectrum«. 898 Z goj za sodelovanje v raziskavi je bila pogostnost potovanj, to je najmanj enkrat le- apor tno. nišk Anketno raziskavo smo izvajali s pomočjo spletnega vprašalnika v maju 2013. Na i pre vprašalnik je odgovorilo 126 oseb, pri čemer smo iz nadaljnje raziskave izločili en noč nepopolno izpolnjen vprašalnik, po izločilnem vprašanju pa še deset, ker anketi- itve rani niso izpolnjevali ciljnega kriterija o pogostnosti potovanj vsaj enkrat letno. ni o Vprašalnik je poleg demografskih vprašanj, sestavljalo skupno 14 vprašanj, ki smo bra jih oblikovali na podlagi literature in virov. ti kot prim Rezultati er t Profil anketiranih razkriva, da je sodelovalo 53,6 % žensk in 46,4 % moških, ki so v em povprečju stari 31,2 let. Tri četrtine anketiranih potuje večkrat letno, ena četrtina ačn pa enkrat letno, pri čemer je njihov najpogostejši motiv oddih (27,3 %), ki mu sledi ega t motiv spoznavanja drugačnih kultur (15,4 %), obiskovanja turistično prepoznav- ur nih znamenitosti (14,3%), rekreacija (11,9 %), sledijo pa še obiskovanje turistično izm manj znanih znamenitosti, izobraževanje, adrenalin, obiski sorodnikov. a Termin zaporniški turizem je med anketiranimi slabo poznan, kar je skladno z našimi prvotnimi razmišljanji, saj je kar 90,4 % vprašanih trdilo, da izraza ne poz- na, zato smo v nadaljevanju ob nekaterih vprašanjih navajali opise primerov. Kljub nepoznavanju je 39,1 % anketiranih izrazilo, da jih takšna oblika turizma zanima. Asociacija, ki jo anketirani najpogosteje povežejo z izrazom, je hladno (23 %), ki pa mu tesno sledi izraz zanimivo (21,3 %), ter grozno (15,8 %) in zanimivo (15,8 %), morbidno (12 %), poučno (6 %) in v manj kot 5 % pa anketirani izraz povežejo s smrtjo ali pa jim ne vzbudi nobene asociacije. Presenetil nas je nizko uvrščen od- govor poučno, saj bi pričakovali, da je obisk zapora predvsem izobraževalne nara- ve; pa tudi visoko uvrščen odgovor zanimivo, kar bi veljalo v prihodnje podrob- neje raziskati. Zanimalo nas je tudi, kaj si anketirani zamišljajo pod pojmom zaporniški preno- čitveni obrat. Največkrat so izbrali odgovor spanje za rešetkami (36,2 %), sledi mu asociacija na minimalistično opremljeno sobo (21,1 %), pogosta je tudi zanimiva iz- kušnja (15 %) ali poceni nočitev (12, 7%), v manjši meri pa grozljiva izkušnja. Pri- čakovano sta najpogosteje izbrana odgovora spanje za rešetkami in minimalistič- no opremljena soba, kar potrjuje naša predvidevanja, da se mišljenje o zaporniških prenočitvenih obratih razlikuje od realnega stanja. Preverjali smo tudi, ali si anketirani ogledajo katero izmed znamenitosti temačne- ga turizma, ki jih po mnenju avtorjev44 uvrščamo med klasične primere te oblike turizma in smo jih ob vprašanju zapisali kot primer (npr. spominske plošče padlim v vojni, taborišča, vojne muzeje, katakombe). Presenetljivo je velika večina (83,5 %) 44 Lennon in Foley, » Dark tourism«. 899 2 – s t 4 u .– o r pritrdilno odgovorila, pri čemer predpostavljamo, da bi bilo, če vprašanje ne bi bilo 2 u 5 s ize . o tv dodatno obrazloženo s primeri, veliko več negativnih odgovorov, saj ljudje niti ne k a m t r o ja , iz vedo, da te atrakcije spadajo pod temačni turizem. b n e je u o r 2 b Zanimalo nas je, koliko oseb je z namenom turističnega obiska v preteklosti že 0 s r 1 p a 3 e obiskalo , P š žev zapor. Odgovori na to vprašanje so bili zelo izenačeni, 50,4 % oseb je n o e p r a odgovorilo z da, 49,6 % oseb pa z ne. Zanimivo je, da je bilo na turističnem obi- to o n r s sku nekdanjega zapora polovica anketiranih, kljub temu, pa jih je večina na vpra- o l j ov e ž i , S n n šanje o seznanjenosti z zaporniškim turizmom odgovorila negativno. Iz tega bi e p l m ov r a lahko sklepali, da anketirani ne povezujejo turističnega obiska zaporov s poj- e i n h n i o j a mom zaporniški turizem. Pričakovali smo, da bo tistih, ki so že kdaj prespali v a d g no e zaporu, preurejenem v hotel ali hostel, malo, kar so potrdili tudi odgovori anke- s m ti – en tiranih, saj se jih je za takšno obliko prenočitve dosedaj odločilo le 5,2 %. Kljub t temu pa med anketiranimi vlada zanimanje za prihodnje nočitve v zaporniških prenočitvenih obratih, saj bi se za to odločilo 52,2 % vprašanih. Med tistimi, ki si takšne oblike prenočitve ne bi izbrali, smo iskali možne vzroke za to. Najpogo- steje (65,5%) so anketirani kot razlog izbrali možnost, da si zapor le ogledajo, pre- spijo pa v običajnem hotelu. Skoraj četrtine (23,6 %) oseb pa takšna možnost pre- nočevanja ne zanima, manjši delež pa je takih, ki jih je takšnih prostorov strah oz si takšno prenočevanje predstavljajo kot spanje za rešetkami in na trdi podla- gi. Zadnje vprašanje smo zastavili z namenom, da odgovorimo na našo začetno predpostavko o nepoznavanju ponudbe zaporniških prenočitvenih obratov. Tis- ti, ki se sicer ne bi odločili za takšno nočitev, so namreč ob vprašanju, če bi pre- nočili v bivšem zaporu, ki bi bil urejen kot običajen hotel z nekaj arhitekturni- mi poudarki svoje pretekle zgodovine, v precejšnji meri (65,5 %) odgovorili pri- trdilno. Odgovor potrjuje naša izhodiščna razmišljanja, da imajo ljudje napačne predstave o zaporniških prenočitvenih obratih, saj bi, kot vidimo iz rezultatov tega anketnega vprašalnika, veliko več ljudi prenočilo v njih, če bi vedeli, da ti ne pomenijo nujno spanja za rešetkami. Sklepne ugotovitve V prispevku smo se sicer osredotočili na zaporniški turizem in izvedli manjšo razi- skavo, ki je zaradi nereprezentativnega vzorca ne moremo posplošiti na širšo popu- lacijo, pa vendarle lahko ugotovimo, da je pojem temačnega in z njim povezanega zaporniškega turizma malo znan pojem, čeprav njegove produkte poznamo skoraj vsi. Pogosto se v praksi in teoriji srečujemo z vprašanji o primernosti turistične va- lorizacije prizorišč, ki so povezana s trpljenjem ali smrtjo; ponudba produktov te- mačnega turizma pa nujno izzove vprašanja o etičnosti, avtentičnosti in njihovi iz- obraževalni moči, ki je nikakor ne smemo zanemariti. Strange in Kempa45 sta na- mreč prepričana, da ». . so ohranjeni zapori kamnite tihe priče stvarem, ki so jih 45 Strange in Kempa, »Shades of Dark Tourism«, 402. 900 Z nekdanji režimi pripravljeni narediti osebam, ki so prekršili ali tistim, ki se se zde- apor li sumljivi in ogrožajoči.« nišk V raziskavi smo ugotovili, da ima večina anketiranih napačne predstave o pre- i pre življanju prostega časa in nočitvi v nekdanjem zaporu, ki ga povezuje predvsem s noč spanjem za rešetkami. Primerjava ponudbe v izbranih zaporniških prenočitvenih itve obratih je pokazala, da temu še zdaleč ni tako, saj so današnji hoteli ali hostli pre- ni o urejeni tako, da le nekateri arhitekturni detajli spominjajo na preteklost objekta, bra ponudba pa je unikatna in edinstvena. Nekateri so vendarle obdržali videz nek- ti ko danjega zapora, kateremu so prilagodili tudi svojo ponudbo. Enega izmed svetov- t pr no znanih zaporniških prenočitvenih obratov, ki je prejel vrsto mednarodnih na- ime grad za svojo ponudbo, imamo tudi v Sloveniji. Raziskava je pokazala tudi, da bi r tem se za nočitev v nekdanjem zaporu, ki bi bil urejen kot običajen hotel, odločilo več- ač je število vprašanih. nega t Prepričani smo, da bi morali v prihodnje več naporov vložiti v iskanje poti, kako uri obiskovanje nekdanjih prizorišč smrti in trpljenja, ki jih tudi v Sloveniji ni malo, zma predstaviti širši javnosti z namenom odpravljanja predsodkov in tabujev. S tem bi prispevali tudi k večji osveščenosti in poznavanju zgodovine in njenih (bolj) te- mačnih dogodkov. K temu bi morali prispevati tudi raziskovalci v turizmu ter svo- je napore usmeriti v proučevanje te oblike turizma. Literatura Alderman, Derek. »Writing on the Graceland wall: On the importance of autho- rship in pilgrimage landscapes.« Tourism Recreation Research 27, no. 2 (2002): 27–35. Barton, Alana, in Alyson Brown. »Dark Tourism and the Modern Prison.« Prison Service Journal. Special edition. Alternative Representations of impri- sonment 199 (januar 2012): 44–49. http://www.crimeandjustice.org.uk/ opus1898/PSJ_ January_2012_No._199.pdf (22.11.2012). Blom, Thomas. »Morbid tourism – A postmodern market niche with an example from Althorp.« Norsk Geografisk Tidsskrift – Norwegian Journal of Geo- graphy 54, no. 1 (2000), 29–36. Bristow, Robert S., in Newman, Mirela. »Myth vs. fact: An exploration of fri- ght tourism.« V Proceedings of the 2004 Northeastern Recreation Research Symposium, ur. Kelly Bricker in Sarah J. Millington. Gen. Tech. Rep. NE- 326. Newtown Square, PA: US Department of Agriculture, Forest Service, Northeastern Research Station, March 28–30, 2004, 215–221. Brown, Michelle. The culture of punishment: prison, society, and spectacle. New York: New York University Press, 2009. 901 2 – s t 4 u .– o r Foley, Malcolm, in John Lennon. »Editorial: Heart of darkness.« International 2 u 5 s ize . o tv Journal of Heritage Studies 2, no. 4 (1996): 195–197. k a m t r o ja , iz b n Habinc, Mateja. »Večkulturnost na primeru pokopališkega turizma.« V Turizem e je u o r 2 b kot medkulturni dialog, ur. Aleksandra Brezovec in Vesna Mikolič. Portorož: 0 s r 1 p a 3 e Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010, 59–67. , P š žev n o e p r a t Kušen, Eduard. Turistička atrakcijska osnova. Zagreb: Inštitut za turizam, 2002. o o n r s o l j ov e ž i , S Lennon, John, in Malcolm Foley. n Dark tourism: the Attraction of Death and Di- n e p l m ov saster. London: Thomason Learning, 2006. r a e i n h n i o j a a d Lisle, Debbie. »Gazing at Ground Zero: Tourism, Voyeurism and g no e s m Spectacle.« Journal for Cultural Research 8, no. 1 (2004): 3–21. doi: ti – en 10.1080/1479758042000797015. t Miles, William F. S. »Auschwitz: Museum interpretation and darker tourism. « Annals of Tourism Research 29, no. 4 (2002): 1175–1178. Molokáčová, Lucia, in Štefan Molokáč. »New phenomenon – Dark tourism.« Acta Geoturistica 2, no. 1 (2011): 1–7. http://geotur.tuke.sk/pdf/2011/n01 /01_ Molokacova_v2_n1. pdf (23.3.2013). Niemelä, Titta. Motivation Factors in Dark Tourism. Case: House of Terror. Di- plomsko delo. Finland: Lahti University of Applied Sciences, 2010. http:// publications.theseus.fi /bitstream/handle/10024/14984/Niemela_Titta.pdf (23.3.2013). Rojek, Chris. Ways of Escape: modern transformations in leisure and travel. Basin- gstoke, London: Palgrave Macmillan, 1993. Seaton, Anthony V. »Guided by the dark: From thanatopsis to thanatouri- sm.« International Journal of Heritage Studies 2, no. 4 (1996): 234–244. doi:10.1080/13527259608722178. Seaton, Anthony V., in John Lennon. »Moral panics, ulterior motives and alteri- or desires: Thanatourism in the early 21st century.« V New Horizons in Touri- sm: Strange Experiences and Stranger Practices, ur. Tejvir Singh. Wallingford: CABI Publishing, 2004, 63–82. Sharpley, Richard, in Philip R. Stone. The Darker Side of Travel: The Theory and Practice of Dark Tourism. Bristol: Channel View Publications, 2009. Stone, Philip R., in Richard Sharpley, »Consuming Dark Tourism: A Thanatolo- gical Perspective,« Annals of Tourism Research 35, no. 2 (2008), 574–579. doi: 10.1016/j.annals.2008.02.003. Stone, Philip R.. »A dark tourism spectrum: Towards a typology of death and macabre related tourist sites, attractions and exhibitions.« Tourism: An Inter- 902 Za disciplinary International Journal 54, no. 2 (2006), 145–160. http://works.be- por press.com/philip_stone/4. nišk Stone, Philip R.. »Introducing Dark Tourism.« The Institute for Dark Tourism i pre Research, http://pages.123-reg.co.uk/pstone1-995478/dark-tourism.org/id4. noč html (18.11.2012). itven Strange, Carolyn, in Michael Kempa. »Shades of Dark Tourism: Alcatraz and i ob Robben Island.« Annals of Tourism Research 30, no. 2 (2003), 386–405. rati k doi:10.1016/S0160-7383(02)00102-0. ot p Tarlow, Peter E. »Dark tourism: The appealing ‘dark’ side of tourism and more.« rim V Niche Tourism: Contemporary Issues, Trends and Cases, ur. Marina Novelli. er te Oxford: Elsevier, 2005, 47–57. mač Walter, Tony. »Dark tourism: mediating between the dead and the living.« V neg The darker side of travel: the theory and practice of dark tourism, ur. Richard a tu Sharpley in Philip Stone. Bristol: Channel View Publications, 2009, 39–55. rizma Watson, P. »Anyone for a Night Behind Bars?« Business Review Weekly, Decem- ber 8, 1997, povzeto iz Strange, Carolyn, in Michael Kempa. »Shades of Dark Tourism: Alcatraz and Robben Island.« Annals of Tourism Research 30, no. 2 (2003), 386–405. doi:10.1016/S0160-7383(02)00102-0. Welch, Michael. »Penal tourism and the ‘dream of order’: Exhibiting early peno- logy in Argentina and Australia.« Punishment & Society 14, no. 5 (2012), 584– 615. doi: 10.1177/1462474512463998. Wilson, Jacqueline Z. »Introducing Prison Tourism.« The Institute for Dark Tourism Research, http://pages.123-reg.co.uk/pstone1-995478/dark-tourism. org/id7. html (18.11.2012). 903 2 – s t 4 u .– o r Vpliv športne prireditve na lokalno skupnost 2 u5s ize . o tv k a m in turizem: primer Planica t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The impact of a sports event on the local community 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n and tourism: the case of Planica o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Marijana Sikošek , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m marijana.sikosek@turistica.si ti – ent Špela Vavpotič spela_vavpotic@yahoo.com Povzetek Prireditve, še zlasti športne, so prireditve, ki imajo velik pomen in vpliv na destinacijo, v kate- ri se odvijajo, s tem pa imajo pomen in vpliv tudi na lokalno prebivalstvo in turizem. V prispev- ku smo za predmet našega raziskovanja izbrali eno največjih športnih prireditev v Sloveniji, in sicer zaključek svetovnega prvenstva v smučarskih skokih in poletih v Planici, saj smo mnenja, da prireditev zaradi tradicije njenega prirejanja in številčnosti obiska predstavlja dobro izhodi- šče za preučitev, kakšni so vplivi prireditve na lokalno prebivalstvo in razvoj turizma na desti- naciji. V raziskavo smo zajeli 133 prebivalcev Zgornjesavske doline, ki imajo s planiško priredi- tvijo neposreden stik. Pomembnejša ugotovitev raziskave je, da ima prireditev na lokalno skup- nost pozitiven vpliv, saj pozitivne izkušnje lokalnega prebivalstva presegajo negativne. V pri- spevku podajamo tudi predloge za zmanjšanje negativnih vplivov prireditve na lokalno skup- nost in nadaljnje raziskovanje. Ključne besede: management prireditev, športna prireditev, vplivi prireditev, turizem, lokal- na skupnost, Planica Summary Research and experiences of organizers suggest that events, especial y those in sports, have a pronounced impact on the destination in which they take place, by which they also affect the local population and tourism. The subject of our investigation in this paper is one of the major sports events in Slovenia: the finals of the ski jumping and flying World Cup in Planica; we be- lieve that, due to the tradition it has established and the large number of visitors it draws, this event presents a good starting point for determining the impact of a sporting event on the lo- cals and the tourist development of the destination. Our research included 133 inhabitants of 905 2 – s t 4 u .– o r the Upper Sava Val ey (Zgornjesavska dolina), who have direct contact with the event in Plan- 2 u 5 s ize . o tv ica. One of the more significant findings of our research is that the event exerts a positive im- k a m t r o ja , iz pact on the local community, since the locals‘ positive experiences outweigh negative ones. b n e je u o r 2 b The paper also addresses the possibility of reducing the event‘s negative impact on the local 0 s r 1 p a community and discusses ideas for further research. 3 e , P š žev n o e p r a Key words: event management, sports event, impacts of events, tourism, local community, to o n r s o l j Planica ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Uvod n h n i o j a a d g n Prireditve so človekove spremljevalke že vrsto let, saj človek skozi svojo celotno o e s m t zgodovino z njimi obeležuje in zaznamuje pomembnejše dogodke v svojem živ- i – ent ljenju vse od pradavnine do danes. Vendar so prireditve še mnogo več, so prilož- nost za medsebojno druženje, izmenjavo mnenj, so priložnost za obisk destinaci- je, o različnosti vlog, ki jih lahko pripišemo prireditvam, je v literaturi1 2 3 4 5 6 zasle- diti veliko mnenj . Ko govorimo o prireditvah, ne moremo mimo pomena velikosti posameznih pri- reditev, kjer ločimo vse od zelo velikih pa do manjših, lokalnih prireditev, in mimo njihovega razlikovanja glede na vsebino, kjer je razvrstitev zelo veliko, zagotovo pa je v literaturi najbolj poznana delitev organiziranih in načrtovanih prireditev na javne in zasebne, ki jo ponuja Getz7 8, pri čemer se v literaturi ukvarjamo zgolj s pri- reditvami, ki so namenjene javnosti9. Raziskovanje prireditev se je do danes razmahnilo, njihov začetek pa sega v osem- deseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tudi pojavil nov termin management prire- ditev (event management), razprave pa so se v začetku bolj nagibale k proučevanju organizacije in vodenja prireditev, kasneje pa razmahnile, tako da se danes razpra- ve osredotočajo na več različnih področij, med njimi pa je zagotovo precej prosto- ra namenjenega raziskovanju vplivov, ki jih na destinacijo prinaša prireditev. V pri- spevku se osredotočamo na vplive, ki jih ima večja športna prireditev na lokalno 1 Donald Getz, Event management & event tourism (New York: Cognizant Comunication Corp., 1997). 2 Donald Getz, Event Studies: Theory, Research and Policy for Planned Events. Oxford: Butterworth-Heinemann, 2007. 3 Glenn A. J. Bowdin et al., Events management (Oxford; Burlington: Elsevier Butterworth-Heinemann, 2006). 4 Elizabeth Fredline, »Host and guest relations and sport tourism,« S port in Society 8, no. 2 (2005): 263–279. 5 Joe Goldblatt, Special Events: A New Generation and the Next Frontier (New York: John Wiley & Sons, 2010). 6 Colin Michael Hal , Hal mark tourist events: impacts, management and planning (Belhaven Press, 1992). 7 Getz, Event management & event tourism, 7. 8 Donald Getz, »Event tourism: Definition, evolution, and research.« Tourism management 29, no. 3 (2008): 404. 9 Marijana Sikošek, Management prireditev: organizacija študentskih prireditev. Koper: Fakulteta za management Koper, 2010. 906 Vp prebivalstvo in kraj, v katerem se odvija, saj velja10 11 12 13, da prireditev ne more biti liv š sama sebi namen, prav tako pa se ne more zgoditi brez konsenza lokalne skupnosti. portne p Pomen prireditev in prireditvenega turizma za destinacijo rire Področje prireditev je v domači strokovni literaturi v zadnjem desteletju nekoli- ditv ko bolje zastopano, pri čemer pa se le redka dotika področja prireditvenega turiz- e na l ma (prim. Sikošek14, Getz15. Vzrok za pomanjkanje ustrezne razlage lahko poišče- ok mo v dveh dejstvih: prvič gre za javnost prireditve, to pomeni, da se prireditve lah- aln ko udeleži vsak, in je zato vprašljiva »kategorizacija« takšnega udeleženca (je to o sk turist ali zgolj obiskovalec prireditve?); drugič pa je treba upoštevati osnovno pos- upn lanstvo (prostočasne) prireditve, to je bogatitev prostega časa udeležencev in verje- ost i tno s tem tudi turista, ne glede na to, za kakšno vrsto prireditve gre v vsebinskem n tu smislu. Za prireditve v turističnem kraju torej lahko velja, da so del turistične po- rize nudbe in kot take spadajo v sekundarno turistično ponudbo oz. med izvedene pri- m: p vlačnosti kraja, kot trdi Planina16. Za turistično prireditev torej lahko štejemo vsa- rim ko prireditev, ki pomeni obogatitev oz. dopolnitev turistične ponudbe v določe- er P ni destinaciji17. lani Pojem prireditveni turizem (angl. event tourism) se prvič pojavi v osemdesetih le- ca tih prejšnjega stoletja kot posledica dejstva, da so prireditve močan pritegovalni dejavnik za destinacijo, kar ima lahko dolgoročne pozitivne posledice. Getz18 19 ga opredeljuje iz dveh zornih kotov, in sicer s strani ponudbe, saj pomeni premišljeno načrtovanje, razvoj in marketing prireditev, ki postanejo usmerjevalec nadaljnje- ga razvoja destinacije, s čimer se povezuje tudi načrtna dejavnost zmanjševanja ne- gativnih dogodkov, ki lahko spremljajo prireditev; na drugi strani pa gre za motiv potovanja oz. povpraševanje po prireditvah, ki nastane zaradi potovanja točno do- 10 Bowdin et al., Events management. 11 Margaret Deery, Leo Jago and Liz Fredline, »Sport tourism or event tourism: are they one and the same?,« Journal of Sport & Tourism 9, no. 3 (2004): 235–245. 12 Ncedo Jonathan Ntloko and Kamil a Swart, »Sport tourism event impacts on the host community – a case study of Red Bull Big Wave Africa,« South African Journal for Research in Sport, Physical Education and Recrea- tion 30, no. 2 (2008): 79–93. 13 Margaret Deery, Leo Jago and Liz Fredline. »Rethinking social impacts of tourism research: A new research agenda.« Tourism Management 33, no. 1 (2012): 64–73. 14 Sikošek, Management prireditev. 15 Getz, »Event tourism: Definition, evolution, and research.« 16 Planina (1997 17 Sikošek, Management prireditev. 18 Getz, Event management & event tourism. 19 Getz, »Event tourism: Definition, evolution, and research.« 907 2 – s t 4 u .– o r ločene skupine ljudi, ki »potujejo izključno zato, da se udeležijo prireditve bodisi 2 u 5 s ize . o tv se prireditve udeležijo takrat, ko bivajo izven kraja stalnega bivališča«20. k a m t r o ja , iz b n Čeprav je pojem prireditvenega turizma širok in zajema vse vrste prireditev, velja e je u o r 2 b na tem mestu poudariti, da imajo nekatere močnejši pritegovalni učinek kot druge. 0 s r 1 p a 3 e Med takšnimi so zagotovo športne prireditve21 22 23, ki so si sicer raziskovalno po- , P š žev n o e p r a zornost zaslužile šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, čeprav so praktiki in to o n r s organizatorji na tem področju to vedeli že prej: možnost prenašanja športnih pri- o l j ov e ž i , S n n reditev preko televizije je po letu 1960 izredno povečala zanimanje ljudi zanje24, s e p l m ov r a tem pa tudi za obisk v živo. Getz25 opozarja na dilemo, ki se je pojavila v raziskova- e i n h n i o j a nju prireditvenega turizma, ko se nekateri avtorji celo sprašujejo, ali lahko enači- a d g no e mo športni turizem s prireditvenim. V tem kontekstu se s takšnimi trditvami ne s m ti – en moremo strinjati, saj ima športni turizem širše razumevanje kot le obiskovanje oz. t prirejanje športnih prireditev. Vplivi prireditev in njihov pomen Vse načrtovane in s tem organizirane prireditve potekajo v določenem prostoru in času, pri čemer prihajo v interakcijo s svojim okoljem, ki je lahko notranje ali zu- nanje. Getz26 govori o sistemu prireditev, ki je sestavljen iz osnovne celice – pri- reditve, iz katere se navzven širijo področja posameznega okolja. Ta področja so: notranje okolje, ki ga predstavlja upravljanje prireditve; ožje zunanje okolje, ki ga predstavljajo meje lokalne skupnosti, v kateri se prireditev odvija, in širše zunanje okolje, katerega velikost je odvisna od zunanje razpoznavnosti prireditve. Sistem je splet povezanih elementov, ki delujejo v odvisnosti drug od drugega in hkrati vplivajo drug na drugega. Tako lahko vsaka sprememba v zunanjem okolju vpliva na notranje okolje prireditve, torej na izvajanje in uspešnost prireditve; ravno tako pa lahko prireditev vpliva na zunanje okolje prireditve, to je na lokalno skupnost, ekonomijo, družbeno in naravno okolje. 20 Getz, Event management & event tourism, 16. 21 Getz, Event Studies. 22 Deery, Jago and Fredline, »Sport tourism or event tourism.« 23 Uwe P. Hermann, Liezel Du Plessis, Wil em JL Coetzee, and Susan Geldenhuys, »Socio-economic impacts of the 2010 FIFA World Cup,« African Journal for Physical Health Education, Recreation and Dance: Building li- vable communities through the col aboration of recreation, leisure and tourism initiatives: Supplement 4 18 (2012): 64–75. 24 Rajko Šugman, Športna prireditev (Ljubljana: Fakulteta za šport, 1995). 25 Getz, »Event tourism: Definition, evolution, and research.« 26 Getz, Event management & event tourism. 908 Vp Po Hallu27 vsaka prireditev povzroči nek vpliv. V literaturi28 29 30 31 32 so vplivi prire- liv š ditev ločeni v več skupin, najpogosteje se pojavljajo socialno-kulturni, ekonomski, por politični, okoljski in fizični vplivi ter vplivi na turizem; vsi pa imajo tako pozitiv- tne p no in negativno stran, pri čemer si po mnenju Bowdina in sodelavcev33 ter Getza34 rir organizatorji in lastniki prireditev prizadevajo doseči med njimi zadovoljivo raz- edi merje in jih uravnotežiti tako, da je končen vpliv pozitiven. Največ raziskav je bilo tve n opravljenih na področju ekonomskih vplivov prireditev35, v zadnjih nekaj letih pa a lo se vse bolj pojavljajo raziskave o okoljskih in fizičnih vplivih prireditev na destina- kal cijo. Primere posameznih skupin vplivov prireditev prikazujemo v Tabeli 1. no sku Tabela 1: Vplivi prireditev36 37 pnos SKUPINA POZITIVNI VPLIVI NEGATIVNI VPLIVI t in t Socialno-kulturni Izmenjava izkušenj • Zanikanje (zapostavljanje) lokalne skup- ur vplivi • Revitalizacija tradicije nosti izem • Dvig ponosa • Manipuliranje z lokalno skupnostjo : p • Povečano sodelovanje lokalne skupnosti • Slabšanje ugleda lokalne skupnosti rim • Možnost pridobivanja in preizkušanja • Neprimerno obnašanje udeležencev er P novih idej • Zloraba vsebine prireditve la • Širitev kulturnega obzorja • Izguba privlačnosti nic Fizični vplivi in vplivi • Promocija naravnega okolja • Poškodbe okolja a na okolje • Pridobivanje izkušenj s področja varova- • Onesnaževanje nja okolja • Uničevanje naravnih vrednot • Povečevanje okoljevarstvene zavesti • Hrup • Gradnja nove infrastrukture • Koncentracija prometa in zastoji • Izboljšanje transportnih in komunika- cijskih poti • Urbanistična prenova 27 Hal , Hal mark tourist events. 28 Hal , Hal mark tourist events. 29 Bowdin et al., Events management. 30 Getz, Event management & event tourism. 31 Getz, Event Studies. 32 Richard Sharpley and Philip R. Stone, »Socio-cultural impacts of events: meanings, authorized transgres- sion, and social capital (Chapter 23),« In The Routledge Handbook of Events, eds. Stephen Page and Joanne Con- nel , 374–362 (London: Routledge, 2011). 33 Bowdin et al., Events management. 34 Getz, Event Studies. 35 Getz, »Event tourism: Definition, evolution, and research.« 36 Prirejeno po: Hal , Hal mark tourist events, 8. 37 Bowdin et al., Events management, 38. 909 2 – s t 4 u .– o r 2 u SKUPINA POZITIVNI VPLIVI NEGATIVNI VPLIVI 5 s ize . o tv Politični vplivi • Mednarodni prestiž • Možnost neuspeha k a m t r o ja , iz • Dvig političnega ugleda • Neprimerna razporeditev sredstev b n e je u o • Družbeno povezovanje • Propagiranje političnih idej in ideologije r 2 b 0 s r • Promocija investicijskih možnosti v dr- • Pomanjkanje odgovornosti 1 p a 3 e , P š žev žavo • Izguba nadzora lokalne skupnosti nad n o e p r a prireditvijo to o n r s Ekonomski vplivi in • Promocija destinacije in povečevanje tu- • Odpor lokalne skupnosti do turizma o l j ov e ž i , S n n vplivi na turizem rističnega obiska • Izguba pristnosti prireditve e p l m ov • Podaljšana doba bivanja • Izguba ugleda destinacije r a e i n h n • Povečevanje prihodkov iz dejavnosti • Prekomerno izkoriščanje virov i o j a a d g • Povečevanje prihodkov iz naslova taks • Vpliv na povečevanje cen no e s m • Ustvarjanje novih delovnih mest • Oportunitetni stroški ti – ent Vedno večje zavedanje, da ekonomski učinki niso najbolj pomembni, je pripelja- lo do razvoja koncepta »Triple Bottom Line«, ki poudarja, kako pomembno je, da ne upoštevamo samo ekonomskih vplivov, ampak tudi družbene in okoljske vplive38 39. Pomembno je zavedanje, da ti vplivi tudi različno vplivajo na posame- znike znotraj skupnosti. Če organizatorji prireditve želijo, da je ta uspešna, je pomembno, da pridobijo lokalno prebivalstvo na svojo stran. Visoka stopnja ne- zadovoljstva med lokalnim prebivalstvom lahko vodi do odzivov, ki bi poten- cialno ogrozili dolgoročen uspeh prireditve. Ti odzivi pa se lahko kažejo raz- lično: glasovanje in nestrinjanje z uradniki, ki podpirajo prireditev, oblikova- nje protestnih skupin, tožbe. Negativni vplivi prireditev pa lahko vodijo tudi do neprimernega vedenja lokalnega prebivalstva do turistov, kar pa posledično lah- ko ogrozi tudi turizem v kraju na splošno40. Prepričani smo, da je tudi pri špor- tnih prireditvah oziroma z njimi povezanim turističnim obiskom obiskoval- cev pomembno upoštevati lokalno skupnost, saj lahko, kot trdi Fredlinova41 po- membno vpliva na kakovost življenja lokalnega prebivalstva, tako pozitivno kot negativno. Zato je potrebno poskrbeti, da prireditev, ki jo organiziramo, nima negativnih vplivov na življenje lokalne skupnosti, saj je v največ primerih prav podpora in sodelovanje lokalne skupnosti ena od ključnih za uspeh produkta in s tem turistični obisk destinacije. Zgodovina športnih prireditev v Planici Planica že od leta 1934 igra vodilno vlogo v zgodovini razvoja smučarskih skokov in poletov, predvsem ko govorimo o svetovnem rekordu in z njim povezano letal- 38 Bowdin et al., Events management. 39 Fredline, »Host and guest relations and sport tourism.« 40 Brent W. Ritchie and Daryl Adair, eds. Sport tourism: Interrelationships, impacts and issues (Aspects of Tourism, Vol. 14. Channel View Publications, 2004). 41 Fredline, »Host and guest relations and sport tourism.« 910 Vp nico42, na kateri so tekmovalci kmalu začeli podirati rekorde. To je v smučarskem liv š športu pri takratnih športnih avtoritetah sprožilo nekatera nasprotovanja, vendar por je po dolgih bojih in prepričevanjih ter komplikacijah pri organizaciji tekmovanja, tne p zveza FIS leta 1971 končno proglasila smučarske polete za samostojno panogo in rir Planici dodelila prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih43. Tekme svetovne- edi ga pokala v smučarskih skokih v Planici, ki se še danes tam odvijajo vsako leto ko- tve n nec marca, predstavljajo enega od največjih športnih prireditev na slovenskih tleh, a lo ki ima v srcih in mislih ljudi posebno mesto44. Skozi zgodovino je infrastruktura kal v Planici doživljala vzpone in padce. Skakalnice so bile ene izmed največjih in naj- no s modernejših na svetu, ko pa jih je načel zob časa, so brez ustreznega vzdrževanja kup predstavljale pravo sramoto slovenskemu skakalnemu športu45. Svetovni rekord je nos dolga leta ostajal v Planici, do leta 2011, ko je skakalnica v Vikersundu na Norve- t in t škem omogočala daljše polete kot planiška skakalnica bratov Gorišek. Z nadgra- uri dnjo in obnovo infrastrukture pa naj bi že od leta 2014 najdaljše polete znova omo- zem gočala planiška velikanka46. : prim Organizacija smučarskih skokov in poletov je v Planico vse od začetka prireditve er P privabila precejšnje število obiskovalcev. Tako si je leta 1934 tekmovanje ogledalo lan 2 tisoč, leto pozneje pa zadnji dan prireditve že 12 tisoč gledalcev, številčnost obi- ica ska pa je vse do današnjih dni naraščala. Največje število gledalcev, to je 110 tisoč, je prireditev obiskalo leta 1972, v poznejših letih pa se je številčnost obiska giba- la okoli 100 tisoč47. Planiška prireditev je ponesla ime Kranjske Gore v svet, kjer se je zlasti zimski tu- rizem razvil tudi zaradi nje. Odgovorni v Kranjski Gori so uspeli doseči, da bele- ži celotna destinacija od tega pozitivne ekonomske učinke, predvsem z nudenjem turističnih storitev (npr. oddajanje sob in apartmejev). Poleg tega pa poskušajo ustvariti dodatni dobiček in pritegniti še druge segmente obiskovalcev s sprem- ljajočo prireditvijo Open Air Planica. Prireditev je za kraj zelo pomembna, saj so v tem času kapacitete zapolnjene tako s tekmovalci kot tudi z obiskovalci. Poleg 42 Smučarska zveza Slovenije, »Prošnja za izdajo soglasja za vložitev kandidature za FIS svetovno prven- stvo v nordijskem smučanju – Planica 2019,« (2012), http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva –13.nsf/18a6b- 9887c33a0bdc12570e50034eb54/300ab8a6f570e5fdc1257b4b0039d9c0/$FILE/ATT616GS.PDF/SPnordij- sko.PDF. (18. 4. 2013). 43 Svetozar Guček, Marko Rožman, Evgen Bergant, Oto Giacomel i in Vladimir Bras, Planica: 1934–1999 (Ljubl- jana: Društvo Proplanica, 1999). 44 (»Planica za trajnostni razvoj«, 2013) 45 Guček, Rožman, Bergant, Giacomel i in Bras, Planica: 1934–1999. 46 Smučarska zveza Slovenije, »Prošnja za izdajo soglasja.« 47 Guček, Rožman, Bergant, Giacomel i in Bras, Planica: 1934–1999. 911 2 – s t 4 u .– o r zmogljivosti, ki so v tem času v celoti zasedene, pa so tudi cene višje kot v drugih 2 u 5 s ize . o tv delih sezone48. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Raziskava o vplivu prireditev na lokalno skupnost in turizem 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Metodologija in izvedba raziskave n o e p r a Glavni namen raziskave je ugotoviti, kako prireditev vpliva na lokalno prebival- to o n r s o l j ov e stvo in na turizem v destinaciji, to je kakšno mnenje imajo o prireditvi prebivalci ž i , S n n e p krajev, na katere planiška prireditev posredno ali neposredno vpliva, ter na podla- l m ov r a e i gi ugotovitev predlagati možnosti za nadaljnje raziskovanje in ugotoviti priložnos- n h n i o j a a d g ti za izboljšanje učinkov, ki jih na destinacijo prinaša planiška prireditev. no e s m t Anketni vprašalnik smo povzeli in ga priredili po raziskavi49, ki je bila izvedena v i – ent Cape Townu v Južni Afriki na temo menedžmenta in vplivov športnih turističnih prireditev na primeru prireditve Red Bull Big Wave Africa. Prvotna raziskava je bila izvedena na sedmih različnih ciljnih skupinah, mi pa smo uporabili samo del raziskave, ki se ukvarja z vplivi prireditve na lokalno prebivalstvo. Anketni vpra- šalnik smo priredili tako, da se nanaša na prireditev v Planici in izločili nekaj ire- levantnih vprašanj, predvsem so bila to demografska vprašanja, ki na naši lokaci- ji niso imela pomena. Sestavljen je bil iz sedmih različnih sklopov vprašanj. Vpra- šanja se nanašajo na različna področja, ki spadajo v skupino socialno-kulturnih vplivov prireditev (glej Tabelo1), in sicer: udeležba na prireditvi, percepcije in sta- lišča, lokacija prireditve, neposredne koristi, težave v zvezi s prireditvijo, predlo- gi za izboljšave. Naši ciljni anketiranci so bili prebivalci Rateč, Podkorena, Kranjske Gore, Gozd Martuljka, Dovjega in Mojstrane, ki imajo v času prireditve z njo neposreden stik. Anketni vprašalnik smo zaradi lažjega posredovanja pripravili v spletni obli- ki, spletno povezavo smo posredovali po elektronski pošti, vprašalnik pa smo raz- poslali tudi prek socialnih omrežij. Raziskava je potekala konec maja in v juniju 2013. V tem času smo zbrali 135 anketnih vprašalnikov, od tega smo dva zaradi ne- veljavnosti izločili. Rezultati raziskave – Mnenje lokalnega prebivalstva o planiški prireditvi V raziskavi je sodelovalo 58 % žensk in 42 % moških, kar je zanimiv podatek, če upoštevamo, da se običajno za šport v povprečju bolj zanimajo moški kot ženske. Prevladujoča skupina anketirancev je stara med 18 in 30 let (49 %), anketiranci, stari od 31 do 40 let, predstavljajo 27 % odgovorov, od 41 do 50 14 % odgovorov, 48 Vera Avšič, »Zdaj je čas za naložbe v promocijo,« Finance 178/2011 (14. 9. 2011), http://www.finance.si/323585 (22. 4. 2013). 49 Ncedo Jonathan Ntloko, Management and Impacts of Sport Tourism Events: A Case Study of Red Bull Big Wave Af- rica, Magistrsko delo (Cape Town: Cape Peninsula University of Technology, Faculty of Business, 2006): di- gitalknowledge.cput.ac.za. (14. 10. 2012). 912 Vp sledi starostna skupina od 51 do 60 let (7 %), ter zadnja med 61 in 70 let (3 %). Nih- liv š če izmed anketiranih ni starejši od 70 let. Taka starostna porazdelitev je verjetno por posledica tega, da smo anketni vprašalnik razposlali prek spletne pošte in social- tne p nih omrežij, je pa res, da prireditve v Planici najpogosteje obiskujejo mlajše popu- rir lacije, ki v naši raziskavi skupaj predstavljajo skoraj tri četrtine odgovorov. Največ edi anketiranih (45 %) ima dokončano srednješolsko izobrazbo, najmanj pa poklicno tve n (8 %) oziroma zaključen magisterij ali doktorat (2 %). Anketirani živijo v različni a lo geografski oddaljenosti od lokacije planiške prireditve, največ 24,8 % jih živi v kro- kal gu od 7 do 8 ali več kot 10 kilometrov, kar pomeni, da večina anketiranih živi na no s območju Kranjske gore do vključno Mojstrane in Dovja, najmanj (12%) pa v kro- kup gu od 9 do 10 kilometrov, kar je skladno s siceršnjim stanjem poseljenosti v Zgor- nos njesavski dolini. t in tu Velika večina anketiranih (97 %) se je vsaj enkrat v življenju udeležila prireditve, rize njihov interes za udeležbo je predvsem ljubiteljski (30,8 %), ali pa se je udeležijo m: p zato, ker poteka v njihovem kraju (24,1%). Nagnjenost k prireditvi smo preverja- rim li tudi s strinjanjem glede lokacije same prireditve in v skladu s pričakovanji se ve- er P lika večina anketiranih (95,5 %) z njo strinja. Zanimalo nas je tudi mnenje anketi- lan ranih o obstoju neposrednih koristi v obliki sodelovanja ali zaposlitve, ki naj bi jih ica prireditev prinašala lokalnemu prebivalstvu. Skoraj tri četrtine anketiranih (64,7 %) je pri organizaciji prireditve sodelovalo kot neposredno zaposlen ali prostovo- ljec, čeprav je kar 64,4 % anketiranih prepričanih, da niso zaposleni v podjetju, na katerega bi imela planiška prireditev pozitivne učinke. Zanimalo nas je tudi, ali so imeli anketirani v preteklosti v povezavi s prireditvijo katero izmed negativnih iz- kušenj, pri čemer se je pozitivno opredelilo 26,3 % anketiranih, slabih izkušenj pa ni doživelo 73,7 % vprašanih. Iz odgovorov anketiranih lahko sklepamo, da jih je velika večina pozitivno narav- nana do planiške prireditve, presenetilo nas je mnenje o tem, da anketirani niso povsem prepričani, da prireditev prinaša podjetju, v katerem so zposleni, neposre- dne koristi. V drugem delu vprašalnika smo anketiranim zastavili več trditev, ki so razdelje- na v osem vsebinskih sklopov (zabava, poraba javnih sredstev, motnje za lokalno skupnost, javna infrastruktura, ponos skupnosti, vpliv na okolje, vpliv na cene, ko- risti skupnosti) in se nanašajo na njihova stališča o prireditvi, saj nas je zanimalo, kakšen vpliv ima prireditev na lokalno skupnost. Anketirani so morali na pet sto- penjski Likertovi lestvici od 1 do 5 označiti stopnjo strinjanja s podanimi trditva- mi. Pri analizi podatkov pa smo kot statistični vrednosti uporabili aritmetično sre- dino in standardni odklon. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili zanimi- vejše sklope. 913 2 – s t 4 u .– o r Na področju preživljanja prostega časa (zabave) so se anketirani s povprečjem od- 2 u 5 s ize . o tv govorov okoli vrednosti 4 večinoma strinjali, da jim prireditev ponuja možnost k a m t r o ja , iz udeležbe, zabave in spoznavanja novih ljudi. V segmentu porabe javnih sredstev, b n e je u o r 2 ki jih skupnost nameni za izvedbo prireditve se domačini ne strinjajo s trditvijo, da b 0 s r 1 p a pomeni prireditev njihovo izgubo ali preveliko porabo, nekoliko bolj negotovi so 3 e , P š žev n o e p pri opredelitvi, da jim prireditev zagotavlja delovan mesta ali je koristna za lokalna r a to o n podjetja, saj je bila razpršenost odgovorov tu največja. r s o l j ov e ž i , S n n Anketirani menijo, da prireditev ne predstavlja večje motnje, v tem sklopu pa naj- e p l m ov r a bolj izstopa trditev o neprimernem vedenju obiskovalcev, ki je povezano z uporabo e i n h n i o j a nedovoljenih substanc, kar ob vsakoletnem poročanju o planiški prireditvi ugota- a d g no e vljajo tudi drugi (organizatorji, mediji). Podrobneje mnenja o prireditvi kot motnji s m ti – en za lokalno prebivalstvo predstavljamo v Tabeli 2. t Tabela 2: Mnenje lokalnega prebivalstva o motnjah v zvezi s prireditvijo MOTNJE ZA LOKALNO PREBI- N Min Max Aritmetič- Standardni VALSTVO na sredina odklon Prireditev predstavlja motnjo za lokal- 133 1 5 2,44 1,170 no prebivalstvo in povzroča nevšeč- nosti. Prireditev povzroča motnje v prometu 133 1 5 3,25 1,305 in težave s parkiranjem. Prireditev povzroča prekomeren hrup. 133 1 5 2,44 1,151 Zaradi prireditve je povečana stopnja 133 1 5 2,43 1,239 kriminala. Prireditev je povezana z neprimernim 133 1 5 3,50 1,235 vedenjem, na primer zloraba alkoho- la in drog. SKUPNA AS 133 2,81 Na področju javne infrastrukture se anketiranci niti strinjajo niti ne strinjajo o tem (skupna AS=2,89), da bi prireditev izboljšala ali poslabšala dostop ali razvoj javnih zmogljivosti. Zanimiva so stališča domačinov glede ponosa skupnosti, kjer se sicer strinjajo, da prireditev vzbuja ponos v lokalni skupnosti, ampak ta ne dobi besede pri načrto- vanju in organizaciji prireditve, kar je z vidika vključevanja prebivalstva v priredi- tev zanimiv podatek. Pri preverjanju stališč v zvezi s splošno ravnijo cen v kraju prireditve smo ugotovi- li, da po mnenju anketiranih ta nima posebnega vpliva (skupna AS znaša 2,863). Na področju vplivov na lokalno okolje imajo anketirani večinoma pozitivno mne- nje, saj niso prepričani, da bi prireditev negativno vplivala na okolje, prepričani pa 914 Vp so, da planiška prireditev prikaže njihovo območje v pozitivni luči in nanj privab- liv š lja turiste. Mnenja podrobneje predstavljamo v Tabeli 3. port Tabela 3: Mnenje anketiranih o vplivih prireditve na okolje ne prir VPLIV NA OKOLJE N Min Max Aritmetična Standardni ed sredina odklon itve n Prireditev negativno vpliva na okolje 133 1 5 3 1,243 a l zaradi prevelike količine smeti. oka Prireditev negativno vpliva na okolje 133 1 5 2,86 1,226 lno s zaradi prekomernega onesnaževanja. ku Prireditev negativno vpliva na okolje 133 1 5 2,73 1,25 pn zaradi škode, ki jo povzroči v naravi. ost i Prireditev prikaže območje v pozi- 133 1 5 3,98 0,933 n t tivni luči. uriz Prireditev privablja turiste. 133 3 5 4,59 0,676 em: p Prireditev privablja posel v regijo. 133 1 5 3,91 1,158 rime Prireditev je povečala medijsko po- 133 1 5 4,13 1,069 r P kritost območja. lani SKUPNA AS 133 3,60 ca Anketiranci se večinoma strinjajo s tem, da ima skupnost neposredne koristi od prireditve in tudi s tem, da pripomore k interakciji med domačini in turisti, pa tudi s tem, da povečuje socialno neenakost, ker le posamezniki profitirajo na račun prireditve. Rezultate o mnenjih glede koristi skupnosti na račun prireditve prika- zujemo v Tabeli 4. Tabela 4: Mnenje anketiranih o koristih lokalne skupnosti KORIST SKUPNOSTI N Min Max Aritmetič- Standardni na sredina odklon Skupnost ima neposredne koristi od 133 1 5 3,42 1,226 dogodka. Samo posamezniki profitirajo na ra- 133 1 5 3,36 1,31 čun prireditve, kar povečuje socialno neenakost. Prireditev povečuje interakcijo med lo- 133 1 5 3,47 1,034 kalnim prebivalstvom in turisti. SKUPNA AS 133 3,42 Iz odgovorov na zastavljene trditve vidimo, da so anketirani pozitivno naravnani do prireditve, odprto vprašanje o njihovih predlogih pa je to še potrdilo, saj so pre- dlagali izboljšave predvsem na področju urejanja prometne infrastrukture in špor- tne infrastukture (nordijski center) za potrebe planiške prireditve, večjega vključe- 915 2 – s t 4 u .– o r vanja lokalnega prebivalstva v organizacijo prireditev, omejitve uporabe alkohola, 2 u 5 s ize . o tv ki slabi ugled prireditve ter organizacijo večjega števila spremljevalnih prireditev. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Sklepne ugotovitve 0 s r 1 p a 3 e Finale svetovnega prvenstva v smučarskih skokih in poletih je ena od največjih, , P š žev n o e p r a najodmevnejših in svetovno znanih športnih prireditev v Sloveniji. Vpliva na tu- to o n r s rizem in promocijo celotne države, zato je zelo pomembna dobra organizacija in o l j ov e ž i , S n n izvedba prireditve. Eden ključnih dejavnikov, da je prireditev uspešna, pa je tudi e p l m ov r a lokalno prebivalstvo. Zaradi tega smo se odločili, da bomo preučili vplive, ki jih e i n h n i o j a ima prireditev na lokalno prebivalstvo in turizem. Pomanjkljivost naše raziskave a d g no e je nereprezentativnost vzorca, kar nam onemogoča posplošitev na celotno popu- s m ti – en lacijo, vendar menimo, da nam kljub temu nudi dovolj dobro osnovo za razmislek t o nadaljnjem raziskovanju vplivov, ki jih ima planiška prireditev na lokalno prebi- valstvo in navsezadnje tudi, kakšni vplivi se pojavljajo na nacionalni ravni. Kljub temu lahko na podlagi ugotovitev raziskave strnemo naša razmišljanja za nadgra- dnjo organizacije prireditve, ki bi v večji meri upoštevala mnenja domačinov, tako kot to predlagata že Bowdin s sodelavci50 in Getz51. Pomemben dejavnik, ki bi mu bilo treba pri organizaciji v prihodnosti nameniti več pozornosti, je organizacija kakovostnejšega spremljevalnega programa plani- ške prireditve, tako v vsebinskem kot prostorskem smislu, kar bi zadovoljilo priča- kovanja večjih skupin udeležencev in prireditvi dalo celovitejši pomen ne samo na lokalni, temveč tudi na regionalni ravni. Organizatorji bi vsekakor morali spodbujati in promovirati obnovo prometne in- frastrukture, ki ni ravno v zgled prireditvi in regiji. Tako bi obiskovalci prireditve imeli v času prireditve omogočen kakovostnejši dostop, lokalno prebivalstvo pa bi imelo od tega koristi vse leto. Večkrat je bilo izpostavljeno tudi neprimerno vede- nje obiskovalcev, ki je po navadi posledica prekomernega uživanja alkohola in ne- dovoljenih substanc, kar je bilo že večkrat predmet kritike prireditve v medijih, in bi ga morali s primernimi ukrepi omejiti na najmanjšo možno raven. Predlagamo tudi večje vključevanje lokalnega prebivalstva tako v informiranje o prireditvi, or- ganizacijo, kot tudi v izvedbo prireditve, saj so anketirani izpostavili, da si tega že- lijo. Čeprav smo ugotovili, da prireditev v Planici pozitivno vpliva na turizem in lokal- no prebivalstvo, vseeno obstaja še veliko možnosti za izboljšave. Športne priredi- tve v Sloveniji so še premalo izkoriščene in vključene v razvoj turizma ter predsta- vljajo področje, ki bi ga veljalo v prihodnosti dodatno razviti in vključiti v strate- 50 Bowdin et al., Events management. 51 Getz, Event management & event tourism. 916 Vp gijo razvoja turizma, saj pomenijo priložnost za promocijo turizma in države tudi liv š izven njenih meja. portne p Literatura rire Avšič, Vera. »Zdaj je čas za naložbe v promocijo.« Finance 178/2011 (14. 9. 2011), ditv http://www.finance.si/323585 (22. 4. 2013). e na l Bowdin, Glenn A. J. et al.. Events management. Oxford; Burlington: Elsevier oka Butterworth-Heinemann, 2006. lno s Deery, Margaret, Leo Jago, and Liz Fredline. »Rethinking social impacts of tou- kup rism research: A new research agenda.« Tourism Management 33, no. 1 (2012): nos 64–73. t in tu Deery, Margaret, Leo Jago, and Liz Fredline. »Sport tourism or event tourism: are rize they one and the same?.« Journal of Sport & Tourism 9, no. 3 (2004): 235–245. m: p Fredline, Elizabeth. »Host and guest relations and sport tourism.« Sport in Soci- rime ety 8, no. 2 (2005): 263–279. r Pla Getz, Donald. »Event tourism: Definition, evolution, and research.« Tourism nica management 29, no. 3 (2008): 403–428. Getz, Donald. Event management & event tourism. New York: Cognizant Comu- nication Corp., 1997. Getz, Donald. Event Studies: Theory, Research and Policy for Planned Events. Ox- ford: Butterworth-Heinemann, 2007. Goldblatt, Joe. Special Events: A New Generation and the Next Frontier. New York: John Wiley & Sons, 2010. Guček, Svetozar, Marko Rožman, Evgen Bergant, Oto Giacomelli, in Vladimir Bras, Planica: 1934–1999. Ljubljana: Društvo Proplanica, 1999. Hall, Colin Michael. Hallmark tourist events: impacts, management and planning. Belhaven Press, 1992. Hermann, Uwe P., Liezel Du Plessis, Willem JL Coetzee, and Susan Geldenhuys. »Socio-economic impacts of the 2010 FIFA World Cup.« African Journal for Physical Health Education, Recreation and Dance: Building livable com- munities through the collaboration of recreation, leisure and tourism initiatives: Supplement 4 18 (2012): 64–75. Mallen, Cheryl, and Lorne J. Adams. Sport, Recreation and Tourism Event Mana- gement. Oxford: Butterworth-Heinemann, 2012. Ntloko, Ncedo Jonathan, and Kamilla Swart. »Sport tourism event impacts on the host community-a case study of Red Bull Big Wave Africa.« South Afri- 917 2 – s t 4 u .– o r can Journal for Research in Sport, Physical Education and Recreation 30, no. 2 2 u 5 s ize . o tv (2008): 79–93. k a m t r o ja , iz b n Ntloko, Ncedo Jonathan. Management and Impacts of Sport Tourism Events: A e je u o r 2 b Case Study of Red Bull Big Wave Africa (Magistrsko delo). Cape Town: Cape 0 s r 1 p a 3 e Peninsula University of Technology, Faculty of Business, 2006: digital- , P š žev n o e p r a knowledge.cput.ac.za. (14. 10. 2012). to o n r s o l j ov e Planica za trajnostni razvoj. (2013). http://www.planica.si/resources/files/pic/ ž i , S n n e p l m doc/2013/Planica_za_trajnostni_razvoj_-_nacrt.pdf. (16. 4. 2013). ov r a e i n h n Ritchie, Brent W., and Daryl Adair, eds. i o Sport tourism: Interrelationships, impa- j a a d g no e cts and issues. Aspects of Tourism, Vol. 14. Channel View Publications, 2004. s m ti – en Sharpley, Richard, and Philip R. Stone. »Socio-cultural impacts of events: mea- t nings, authorized transgression, and social capital (Chapter 23).« In The Ro- utledge Handbook of Events, eds. Stephen Page and Joanne Connell, 374–362. London: Routledge, 2011. Sikošek, Marijana. Management prireditev: organizacija študentskih prireditev. Koper: Fakulteta za management Koper, 2010. Smučarska zveza Slovenije. »Prošnja za izdajo soglasja za vložitev kandidatu- re za FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju - Planica 2019.« (2012). http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-13.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e- 50034eb54/300ab8a6f570e5fdc1257b4b0039d9c0/$FILE/ATT616GS.PDF/ SPnordijsko. PDF. (18. 4. 2013). Šugman, Rajko. Športna prireditev. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1995. 918 2 – s t 4 u .– o r Razstava Sijajni pop – sijajna priložnost 2 u 5 s ize . o tv k a m za Piran t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The Splendid Pop exhibition – a splendid 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n opportunity for Piran o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Ljudmila Sinkovič , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije r a e i n h n i o j a – Turistica, Slovenija a d g no e s m milka.sinkovic@turistica.si ti – ent Polona Senčar Turistična agencija Maona d.o.o., Slovenija maona@maona.si Povzetek Sodobni trendi rasti v turizmu kažejo, da so kultura in projekti, ki se usmerjajo v promocijo kul- ture, pomemben dejavnik pospeševanja gospodarskega razvoja in prepoznavnosti destinacije. V letu 2011 je bila od junija do začetka oktobra v Piranu na ogled razstava Sijajni pop, ki si jo je ogledalo okrog 10.000 obiskovalcev. Glavni cilji dogodka so bili popestritev kulturnega doga- janja v glavni sezoni, povečanje obiska Pirana in s tem pospešitev razvoja gospodarstva. V do- godek je bilo aktivno vključeno lokalno prebivalstvo, kar je eden od družbenih stebrov trajno- stnega turizma. V okviru razstave je potekal pester spremljevalni program, kjer so na različnih umetnostnih delavnicah sodelovali še ne uveljavljeni mladi lokalni ustvarjalci. Rezultati anke- te med naključno izbranimi obiskovalci so pokazali, da je skoraj polovica anketiranih obisko- valcev Piran obiskalo prav zaradi tega dogodka, kar potrjuje, da ponudba s kulturnimi dogod- ki privablja obiskovalce ter tako povečuje prepoznavnost in ugled destinacije. Ključne besede: kulturni turizem, razstava Sijajni pop, lokalno prebivalstvo, destinacija, pro- fil obiskovalca Abstract Modern trends in tourism growth show that culture and projects which focus on the promo- tion of culture are an important factor in promoting the economic development and the rec- ognisability of tourist destination. From June to early October 2011 Piran hosted the Splendid Pop Exhibition that was visited around 10.000 visitors. The event’s main goals were to enrich the cultural events during high season, to increase the visitors’ number of Piran, to involve the local population and thereby accelerate the development of the economy. Paral el to the exhi- 919 2 – s t 4 u .– o r bition a rich side programme full of diverse art workshops with not yet wel -established young 2 u 5 s ize . o tv artists took place. The results of the survey among the random sample of visitors show that al- k a m t r o ja , iz most half of the visitors visited Piran because of this event which confirms the fact that cultur- b n e je u o r 2 b al events increase the recognisability and the reputation of a tourist destination. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Keywords: cultural tourism, the Splendid Pop Exhibition, local population, destination, visi- n o e p r a tors’ profile to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p Uvod l m ov r a e i Po napovedih Svetovne turistične organizacije doživlja kulturni turizem med vse- n h n i o j a a d g mi zvrstmi turizma najhitrejšo rast, ki se kaže v rastoči ponudbi kulturnih vse- no e s m t bin v turizmu in v vse bolj zahtevnem in ozaveščenem turistu, ki želi videti in do- i – ent živeti s čim več čutili nekaj, kar se mu bo vtisnilo v spomin. Pri kulturnem turiz- mu gre »za turistične storitve z velikim poudarkom na kulturnih vsebinah in so- časno za kulturo, ki razširja zavest o svojem obstoju s pomočjo turizma in njego- ve ponudbe.« 1 V prispevku so predstavljeni zametki in izvedba drznega projekta Sijajni pop, ki je potekal od junija do oktobra 2011 v Piranu. Gre za razstavo likovnih del ameriš- kih popartistov s pestrim spremljevalnim programom, v katerega so bile vključene kulturne vsebine povezane z razstavo. Projekt je nastal po vzoru kulturnih dogod- kov v tujini, vendar v zmanjšanem obsegu. Z dogodkom smo želeli obogatiti turi- stično ponudbo kraja in posledično povečati obisk. Rezultati ankete pri naključ- nih obiskovalcih razstave in dogodkov so nakazali profil obiskovalca in zgovoren je podatek, da je skoraj polovica anketirancev obiskalo Piran zaradi razstave, kar je bil tudi eden od glavnih ciljev projekta. Projekt Sijajni pop Od zamisli do izvedbe Dolgoletne izkušnje v turizmu, nova pridobljena znanja na področju iniciativne- ga kulturnega turizmu in neposredni stiki s primeri dobrih praks v tujini so poka- zale, da so kultura in projekti, ki se usmerjajo v promocijo kulture, pomemben de- javnik pospeševanja gospodarskega razvoja in prepoznavnosti določenega obmo- čja. Posledica svetovno najbolj znanega in uspešno izvedenega primera projekta je tako imenovani Bilbao učinek. Leta 1997 so v industrijskem, neuglednem in širši javnosti neznanem glavnem baskijskem mestu Bilbau zgradili muzej Guggenheim po načrtih slovitega ameriškega arhitekta Franka Gehryja. Investicija v muzej, ki je bila vredna 350 milijonov dolarjev, se je povrnila v petih letih. V naslednjih dese- tih letih je na območju Bilbaa in njegovi okolici prišlo do pomembnih sprememb 1 Sonja Sibila Lebe, Borut Milfelner, Aleš Gačnik, Dejan Pestotnik, Tatjana Zalokar in Polonca Blažič, Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009–2013 (Ljubljana : STO, 2009), 39. 920 Ra v strukturi gospodarstva s številnimi pozitivnimi multiplikativnimi učinki – Bil- zst bao z okolico je doživel pravi gospodarski razcvet in je postal eno najbolj obiska- ava S nih evropskih središč. Bilbao učinek je vplival tudi na druga večja evropska mesta. ijaj Izgradnja inovativnih muzejskih in razstavnih kompleksov (Gradec, Rim, Metz, ni p Zagreb …) ter obnova zapuščenih industrijskih obratov (nekdanji rudnik premoga op – s v Essnu, plinohram v Oberhausnu, konjušnica na Dunaju,…) in degradiranih pri- ija stanišč (Genova, Trst) v razstavne in muzejske prostore z novimi privlačnimi vse- jna p binami pozitivno vpliva na porast števila obiskovalcev tki. katedral 21. stoletja.2 rilo Na podlagi pozitivnega odziva in naglo naraščajočega zanimanja gostov za različ- žno ne kulturne prireditve (ogledi razstav, koncertov, opernih in baletnih predstav) v st za P Sloveniji in tujini smo se odločili, da bomo v Piranu organizirali kulturni dogo- ir dek v obliki odmevne likovne razstave s spremljajočimi dogodki. Projekt je izved- an la zasebna družba s podporo lokalne skupnosti in sponzorjev. Prvotni cilj projekta je bila organizacija rednih vsakoletnih dogodkov v obliki različnih umetnostnih razstav ali drugih dogodkov s spremljevalnim kulturnim dogajanjem, ki bi v mes- to pripeljalo številne dodatne obiskovalce, vendar pa je do sedaj prišlo le do izved- be enkratnega dogodka – projekta Sijajni pop. Od junija do začetka oktobra 2011 so bila v do tedaj že tri leta zaprti neoklasicistični Palači Trevisini ob piranskem mandraču v neposredni bližini Tartinijevega trga na ogled izbrana grafična dela (106 izbranih del) šestih največjih in najbolj znanih umetnikov pop arta: Roya Lichtensteina, Roberta Rauschenberga, Johna Chamberlaina, Andyja Warhola, Toma Wesselmanna in Jamesa Rosenquista. Dela so v lasti zasebnih zbirateljev in galeristov. Izbira mesta Piran kot kraj dogajanja Piran smo izbrali zaradi nesporne zgodovinske povezanosti Pirana s kulturo in bližine ene največjih slovenskih turističnih destinacij – Portoroža. Bogata kultur- na dediščina in številni dogodki v Piranu so nam omogočili, da ob vpeljavi nove- ga proizvoda tega vežemo na že obstoječo ponudbo in s sodelovanjem z ostalimi deležniki lokalnega turističnega gospodarstva dosežemo še več pozitivnih učin- kov. Bližina Portoroža zagotavlja potrebno kritično maso ljudi in infrastrukturo, ki omogoča namestitev potencialnih dodatnih gostov. Posebna prednost, ki smo jo zaznali, je ugodna geografska lega Pirana na zemljevidu Evrope med destinaci- jami Benetke in Dunajem. Poleg tega sta Portorož in Piran že leta znana kot pri- ljubljena destinacija za goste z območja severne Italije, Avstrije in južne Nemčije. S projektom Sijajni pop smo obogatili turistično ponudbo na slovenski Obali ozi- roma v Sloveniji in tako prispevali k razvoju kulturnega turizma, krepitvi pre- 2 Horst W. Opaschowski, Kathedralen des 21. Jahrhunderts (Hamburg: B.A.T. Freizeit-Forschungsinstitut GmbH, 2000). 921 2 – s t 4 u .– o r poznavnosti naše države, predvsem pa dali delo, navdih in možnost ustvarjanja 2 u 5 s ize . o tv številnim mladim iz lokalnega okolja. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Izvedba projekta 0 s r 1 p a 3 e Večina obiskovalcev si je razstavo ogledalo individualno, vendar smo ponudbo po- , P š žev n o e p pestrili s strokovnimi vodstvi, po potrebi tudi v tujih jezikih, za različne segmen- r a to o n r s te obiskovalcev (izobraževalne skupine: od predšolskih otrok do udeležencev tret- o l j ov e ž i , S n n je univerze, družine, strokovnjaki …) . Odziv na strokovna vodstva po razstavi je e p l m ov r a bil presenetljivo velik. V času razstave je vzporedno potekalo pestro spremljevalno e i n h n i o j a kulturno dogajanje v organizaciji lokalne mladine. Med deli, ki so bila razstavljena a d g no e na razstavi Sijajni pop, so prevladovala dela Andyja Warhola, zato je bil spremlje- s m ti – en valni program razstave poimenovan »Factory« oziroma Tovarna, kot je svoj ume- t tniški mikrokozmos poimenoval umetnik sam. V palači Trevisini in v starem mestnem jedru Pirana so v sklopu spremljevalnih dogodkov potekale enotedenske delavnice (likovna, fotografska in delavnica gra- fitov) in razstave z navdihom pop arta, na katerih so se širši javnosti predstavili še ne uveljavljeni mladi umetniki, ter tako umetnost približali tudi mlajši popula- ciji. V spremljevalni glasbeni program razstave so bile vključene glasbene skupi- ne, katerim je bilo skupno dejstvo, da njihovi člani živijo in ustvarjajo v občini Pi- ran. V sodelovanju z različnimi institucijami smo organizirali predavanja in dis- kusije o pop artu. Po vzoru izvirnih in dobro založenih muzejskih trgovinah v tujini je bila urejena muzejska trgovina, kjer so bili na razpolago razstavni katalog, publikacije o pop artu in umetnikih, ki so v tem obdobju ustvarjali, izdelki in spominki povezani s pop kulturo ter dela, ki so nastala v sklopu spremljevalnih prireditev. Na voljo so bili tudi spominki povezani s kulturno dediščino Pirana (Tartini) in izbrani lo- kalni proizvodi. Rezultati ankete Po predvidevanjih je razstavo v štirih mesecih obiskalo nekaj manj kot 10.000 obi- skovalcev. S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti, kakšen je profil obiskovalca do- godka Sijajni pop. S popestritvijo turistične ponudbe v obliki kulturnih vsebin smo z dogodkom želeli povečati obisk Pirana in prispevati k razvoju kulturnega turizma. Rezultati ankete, ki je bila izvedena med naključnimi izbranimi obiskovalci (N=865) v časovnem obdobju od 24. 7. – 9. 10. 2011, so pokazali, da je bilo 69 % slovenskih obiskovalcev, kar gre pripisati intenzivnemu oglaševanju (mediji, jum- bo plakati, letaki) po vsej Sloveniji. Med tujimi gosti je bilo največ obiskovalcev iz Nemčije in Avstrije (11 %), sledijo jim italijanski gosti z 8 % in ostali z 12 % (Ve- 922 Ra lika Britanija, Francija, Švica, Srbija …). Prevladovala je ženska populacija (68%). zst Omembe vreden je podatek, da je 81% anketirancev že bilo prej v Piranu, kar po- ava S trjuje dejstvo, da je Piran priljubljena turistična destinacija z visokim deležem stal- ijaj nih gostov. Nezanemarljiv je podatek, da je 62 % anketiranih za razstavo izvedelo ni p v medijih (časopis, internet, televizija, letak), 28 % od znancev in prijateljev in 10 % op – s v turističnem informativnem centru. ijaj Zanimalo nas je, kakšen je bil motiv obiska Pirana oz. za kakšne vrste kulturnega na p turista gre pri dogodku. Po McKercherju in Du Crosu3, ki sta identificirala pet ti- rilo pov kulturnega turista, lahko obiskovalce razstave Sijajnega popa glede na motiv žno obiska (Slika 1) uvrstimo v: st za P – namenskega kulturnega turista – kulturni turizem je glavni vzrok obiska ira destinacije in obiskovalec doživi globoko kulturno izkušnjo – 44 % anke- n tiranih je obiskalo Piran zaradi razstave; – kulturnega turista, ki si ogleduje znamenitosti – kulturni turizem je eden glavnih vzrokov za obisk destinacije – 16 % anketiranih je kot motiv obi- ska Pirana navedlo izlet v Piran; – priložnostnega kulturnega turista – kulturni turizem je le šibek motiv za obisk destinacije – 35 % anketiranih je za motiv obiska Pirana navedlo od- dih; – slučajnega kulturnega turista – turist ne potuje zaradi kulturnega turiz- ma, vendar se udeleži nekaterih aktivnosti – 5 % anketiranih je bilo v Pi- ranu zaradi poslovnega srečanja ali udeležbe na konferenci. V analizi ankete smo uporabili štiri tipe kulturnega turista, čeprav omenjena av- torja definirata še peti tip kulturnega turista kot naključnega, ki ne potuje zaradi kulturnega turizma. Iz tega sledi, da je na podlagi rezultatov ankete težko naredi- ti ločnico med naključnim in priložnostnim kulturnim turistom. Mc Kercher in Du Cros4 razlikujeta tipe kulturnega turista tudi po intenzivnosti kulturnih iz- kušenj, ki so lahko globoke ali površne. Intenzivnosti kulturnih izkušenj v anketi nismo merili. Zanimala nas je ocena zadovoljstva ogleda razstave, ki so jo anketi- ranci ocenili precej visoko (4,1 od možnih 5, ki je predstavljalo najvišjo vrednost), kar pomeni, da je razstava izpolnila pričakovanja organizatorjev in jih spodbudi- la k razmisleku o novih projektih. Med pripombami, ki so jih lahko anketiranci prosto zapisali, je med pozitivnimi odzivi prevladovalo dobro vodstvo po razsta- vi, podpora lokalni mladini in spodbuda za naprej. Od pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene, je potrebno omeniti visoko vstopnino (7 evrov) ter manjkajoče opi- se k razstavljenim delom. 3 Bob Mc Kercher, in Hilary Du Cros, Cultural tourism: the partnership between tourism and cultural heritage management. (New York: The Haworth Hospitality Press, 2002), 14. 4 Mc Kercher, Du Cros, Cultural tourism: the partnership between tourism and cultural heritage management. 923 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Motiv obiska Pirana (N=865) Po starostni strukturi je bilo največ obiskovalcev starih do 25 let (34 %), sledijo jim obiskovalci stari od 26 do 35 let (24 %). Podatek, da je bila več kot polovica obisko- valcev stara do 35 let, potrjuje dejstvo, da je pop art priljubljen pri mlajši generaci- ji in da so spremljevalni dogodki v organizaciji mladih še dodatno privabili mlaj- šo populacijo. Sledijo jim obiskovalci v starostni skupini od 46 do 55 let (17%), 14 % obiskovalcev je bilo starih od 36 do 45, najmanj številna starostna skupina je bila nad 56 let (11 %). Slika 2 ponazarja najvišjo stopnjo zaključene izobrazbe po staro- stnih skupinah. Med obiskovalci prevladujejo obiskovalci z višjo, visoko in univer- zitetno izobrazbo (45%) v vseh starostnih skupinah. Najmanj obiskovalcev z viso- ko izobrazbo je po pričakovanjih v skupini do 25 let, saj gre za populacijo, ki je še v fazi izobraževanja. Prevladovale so osnovnošolske in srednješolske organizirane skupine v sklopu tematskih ekskurzij. Če povzamemo profil povprečnega obiskovalca, so med obiskovalci razstave Sijaj- nega popa prevladovale ženske (68 %) iz Slovenije v starosti do 25 let z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Motiv enodnevnega obiska Pirana je bil ogled razsta- ve Sijajni pop, za katero so izvedele iz medijev. Piran so obiskale že več kot enkrat in v Piranu niso nameravale prenočiti. 924 Razstava Sijajni pop – s ijajna priložnost za Piran Slika 2: Starostna struktura obiskovalcev razstave Sijajni pop in njihova izobrazba Zaključek Z razstavo Sijajni pop smo želeli pokazati, kakšno je naše videnje razvoja turizma v Piranu in kako se lahko z zanimivimi in kakovostnimi dogodki mesto postavi na širši kulturni zemljevid. To nam je v veliki meri uspelo, saj so o razstavi poročali tako v avstrijskem in italijanskem tisku kot tudi v New York Timesu. V prispevku smo se osredotočili na izvedbo dogodka in na rezultate ankete, ki so pokazali profil kulturnega turista ob omenjenem dogodku. Ugotavljamo, da so dodana vrednost ponudbe turistične destinacije zagotovo vsebine povezane s kulturo, vendar pa bi bilo potrebno »ponudnike povezati med sabo v učinkovito mrežo, ki bo znala in želela skupno nastopati v dobrobit tako ohranjanja in trženja kulture kot priprave zanimivih turističnih storitev.« 5 Če pop art, ki si prisvaja teme iz množične kulture in potrošništva, predstavlja ogledalo družbe6, predstavlja projekt Sijajni pop ogledalo drznega poskusa pope- stritve turistične ponudbe Pirana s številčno vključitvijo lokalnega prebivalstva in posledično povečanega obiska mesta. 5 Sonja Sibila Lebe, Borut Milfelner, Aleš Gačnik, Dejan Pestotnik, Tatjana Zalokar in Polonca Blažič, Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009 – 2013 (Ljubljana : STO, 2009), 27. 6 Polona Senčar, Ernest Ženko in Petra Mrakič, Sijajni pop : Palača Trevisini Piran, 11. 6.–9. 10. 2011. (Piran: Maona, 2011), 5. 925 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Mc Kercher, Bob in Hilary Du Cros. Cultural tourism: the partnership between to- k a m t r o ja , iz urism and cultural heritage management. New York: The Haworth Hospita- b n e je u o r 2 b lity Press, 2002. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Opaschowski, Horst W. Kathedralen des 21. Jahrhunderts. Hamburg: B.A.T. Fre- n o e p r a izeit-Forschungsinstitut GmbH, 2000. to o n r s o l j ov e ž i Senčar, Polona, Ernest Ženko, in Petra Mrakič. Sijajni pop : Palača Trevisini, Pi- , S n n e p l m ov ran, 11. 6.–9. 10. 2011. Piran: Maona, 2011. r a e i n h n i o Sibila Lebe, Sonja, Borut Milfelner, Aleš Gačnik, Dejan Pestotnik, Tatjana Zalo- j a a d g no e kar, in Polonca Blažič. Strategija razvoja in trženja kulturnega turizma 2009– s m ti – en 2013. Ljubljana: STO, 2009. t 926 2 – s t 4 u .– o r Nekatera izhodišča za promocijo zdravja 2 u 5 s ize . o tv k a m na delovnem mestu t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Some guidelines for health promotion at workplace 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Janez Stare, Jernej Buzeti, Manica Danko to o n r s o l j ov e Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Slovenija ž i , S n n e p l m janez.stare@fu.uni-lj.si ov r a e i n h n jernej.buzeti@fu.uni-lj.si i o j a a d g no e manica.danko@fu.uni-lj.si s m ti – ent Povzetek Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) določa pravice in dolžnosti de- lodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Uvaja pojem promocije zdravja na delovnem mestu kot sistematične cilja- ne aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in du- ševnega zdravja delavcev. Sprejet je tudi nacionalni program varnosti in zdravja pri delu, v ka- terem je določena strategija razvoja področja varnosti in zdravja pri delu, katerega namen je va- rovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod pri delu, poklic- nih bolezni in bolezni, povezanih z delom. Prispevek prikazuje pomen, opredelitve in zakon- ske obveze glede promocije zdravja na delovnem mestu ter idejo glede določitve kompetenc promotorja zdravja. Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, promocija zdravja na delovnem mestu, kompeten- ce promotorja zdravja Abstract Occupational Health and Safety Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia No. 43/2011) stipulates the rights and obligations of employers and employees concerning occu- pational health and safety at workplace and measures for providing safety and health at work- place. It introduces the concept of promoting health at workplace as targeted activities and measures taken by employer for safeguarding and protecting physical and mental health of employees. A national programme of occupational health and safety has also been adopted setting forth the development strategy in the field of occupational health and safety. Its aim is the protection of life, health and employees’ work ability, prevention of accident at work- place, professional diseases and work-related diseases. The paper presents the importance, defi- nition and legal obligations concerning the promotion of health at workplace and the concept of health promoter’s core competences. 927 2 – s t 4 u .– o r Key words: occupational health and safety, promotion of health at workplace, health promo- 2 u 5 s ize . o tv ter’s competences k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Uvod 0 s r 1 p a 3 e Statistični urad Republike Slovenije navaja, da je bilo v drugem četrtletju 2012 , P š žev n o e p r a med prebivalci Slovenije, 920.000 delovno aktivnih, zato je zdrava delovna sila za- to o n r s gotovilo trajnostnega razvoja in blaginje družbe. Tveganje za delavce predstavlja iz- o l j ov e ž i , S n n guba zdravja, za organizacijo pa upad produktivnosti in dobička, na družbenem e p l m ov r a nivoju pa izguba solidarnosti in enakosti. Zato predstavljata promocija in ohranja- e i n h n i o j a nje zdravja na delovnem mestu prizadevanja družbe ter delodajalcev in delojemal- a d g no e cev za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Taka promocija s m ti – en je učinkovita metoda za krepitev zdravja delavcev, posledično pa tudi za krepitev t delodajalcev in družbe kot celote. Glavni cilj družbe morajo biti zdravi ljudje in iz- hajajoč iz tega je še kako pomembno kakšen poudarek namenjajo zdravju in dob- remu počutju ljudi, država in delodajalci. Pri tem pa nikakor ne moremo prezre- ti tudi dejstva, da je za lastno zdravje v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik zase. Kljub temu, da torej sloni odgovornost za lastno zdravje na slehernem posamezni- ku, je predvsem v delovnem okolje na primeru dobrih praks možno zaslediti, da promocijo dobrega počutja in zdravja, izvajajo promotorji zdravja. V okviru tega pa se izpostavlja vprašanje, kakšne kompetence so značilne in primerne za promo- torja zdravja v delovnem okolju. V pričujočem prispevku so predstavljena nekate- ra izhodišča za promocijo zdravja na delovnem mestu in v sklopu slednjega tudi vi- dik kompetenc promotorja zdravja v delovnem okolju. Prispevek je strukturiran tako, da najprej predstavljamo pomen promocije zdrav- ja na delovnem mestu in nato v nadaljevanju opredelitev kompetenc promotor- ja zdravja na delovnem mestu ter izhajajoč iz tega primer kompetenc promotorja zdravja v okviru projekta ComHP. V zadnjem delu prispevka pa so podane ključ- ne teze v okviru nekaterih izhodišč na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu Stanje razmer v organizaciji se lahko zaznava, meri in predstavlja skozi različne vidike – tudi skozi vidik zdravega in varnega delovnega mesta. Učinki takšnega delovnega mesta (okolja) pa se lahko odražajo na zaposlenih oziroma na njiho- vem zdravju in počutju. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu oprede- ljuje zdravje na delovnem mestu kot skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Ta prizade- vanja vključujejo izboljšanje organizacije dela (uvedbo gibljivega delovnega časa, ponudbo delovnih mest, ki omogočajo delo na domu, zagotavljanje vseživljenjsko učenje z izmenjevanjem zaposlenih pri podobnih delih in s širitvijo profila delov- 928 N nih mest), izboljšanje delovnega okolja (spodbujanje podpore med sodelavci in so- eka delovanja zaposlenih v procesu izboljševanja delovnega okolja, ponudbo zdrave tera i hrane na delu), spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih aktivnosti (ponudbo zho programov telesne vadbe, zagotavljanje koles za vožnjo na krajših razdaljah znotraj diš velikega delovnega območja) in spodbujanje osebnostnega razvoja z različnimi obli- ča z kami aktivnosti, izobraževanja in osveščanja o zdravju na delovnem mestu (ponud- a pr bo tečajev za pridobitev kompetenc za npr. obvladovanje stresa, opuščanje kajenja). omoc Skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu pa izvajajo de- ijo z lodajalci in država predvsem s pomočjo številnih aktivnosti promocije zdravja in dra dobrega počutja. Promocija zdravja na delovnem mestu pomeni vlaganje skupnih vja n naporov delodajalcev, zaposlenih in družbe (države) za izboljšanje zdravja in dob- a d rega počutja zaposlenih v delovnem okolju1. Dokument Svetovne zdravstvene or- elov ganizacije (WHO) iz leta 1986, »Ottawa Charter for Health Promotion« (Li- nem m stina za promocijo zdravja iz Ottawe) pa definira promocijo zdravja kot proces, ki omogoča ljudem, da vplivajo na činitelje svojega zdravja in ga tako izboljšujejo. estu Promocija zdravja pa ne obsega zgolj aktivnosti, ki so namenjene krepitvi zdravja posameznikov, temveč je namenjena tudi lajšanju posledic, ki jih na prebivalcih in zdravju pustijo spremenjeni družbeni, okoljski, politični in ekonomski pogoji. Pri promociji zdravja zaposlenih na delovnem mestu gre torej za proces informiranja, usposabljanja, izpopolnjevanja znanja ter izvajanja nadzora na področju zdravja zaposlenih s ciljem doseči optimalno zdravje in počutje zaposlenih. Promocija zdravja je v Sloveniji tudi zakonska materija. Zakon o varnosti in zdrav- ju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnos- ti in zdravja pri delu. Uvaja pojem promocije zdravja na delovnem mestu kot sis- tematične ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Sprejet je tudi nacionalni pro- gram varnosti in zdravja pri delu, v katerem je določena strategija razvoja področ- ja varnosti in zdravja pri delu, katerega namen je varovanje življenja, zdravja in de- lovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bo- lezni, povezanih z delom. V 6. členu Zakon predpisuje, da mora delodajalec načr- tovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, v 32. členu pa predpisuje, da mora delodajalec promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo za- gotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu. Smernice Ministrstva za zdravje za izvajanje promocije zdravja obsegajo način izvedbe in korake pri pripravi promocije zdravja na delovnem mes- tu, ne navajajo pa kompetenc, ki naj bi jih promotor zdravja imel. Izhajajoč iz tega 1 Occupational Safety and Health Administration – OSHA, »Workplace Health Promotion, « http://osha. europa.eu/sl/publications/factsheets/sl_93.pdf (28. 8. 2013). 929 2 – s t 4 u .– o r je zato smiselno ugotoviti kakšne kompetence imajo oziroma bi morali imeti izva- 2 u 5 s ize . o tv jalci (t.i. promotorji) promocije zdravja na delovnem mestu. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Opredelitev kompetenc na področju promocije zdravja 0 s r 1 p a 3 e Pojem kompetenc se v zadnjih tridesetih letih uporablja v izobraževanju in trgu , P š žev n o e p r a dela in je postal zanimiv za potrebe testiranja sposobnosti tistih, ki delajo v pok- to o n r s licih, za katere velja, da jih v veliki meri oblikujejo spremembe na področju teh- o l j ov e ž i , S n n nologije, organizacije in kulture. Meresman in drugi2 trdijo, da kompetenčni pri- e p l m ov r a stop omogoča opis nabora nalog, znanj in veščin in merjenje delovne uspešnosti v e i n h n i o j a resničnem delovnem okolju. Avtorji tudi navajajo, da kompetence niso zgolj zna- a d g no e nje, temveč tudi spretnosti in stališča, ki so potrebna za izvajanje nalog. Kompe- s m ti – en tentnost je delovanje osebe, ki ne le da ima določeno znanje, ampak tudi ve, kako t s tem znanjem opravljati naloge na svojem področju. V izobraževanju pa s kom- petencami opredeljujemo pričakovana znanja in potrebe bodočih diplomantov in so tudi osrednji motiv in merilo za razvoj študijskih programov in učnih načrtov predmetov .3 Strokovnjaki s področja promocije zdravja opredeljujejo kompetence kot skupek znanj, spretnosti in stališč, ki prispevajo k uspešnem delovanju na danem podro- čju ali kot potrebna znanja, spretnosti in stališča za izvajanje aktivnosti na po- dročju promocije zdravja po določenih standardih. Kompetentnost se opredelju- je kot zmožnost uporabe znanja, spretnosti in znanj, stališč in vrednot, ki zadošča- jo predpisanim standardom. Amatetti in Carnes4 sta oblikovala okvir, v katerem so kompetence niz znanj, spretnosti in stališč, ki so potrebni za uspešno opravlja- nje delovnih nalog in zadolžitev. Navedene opredelitve so pogoste v mednarodni literaturi in poudarjajo, da se kompetence ne nanašajo zgolj na znanje, temveč tudi na spretnosti in stališča, potrebna za opravljanje nalog po predpisanih standardih. Kompetence za promocijo zdravja so kombinacija potrebnega znanja, spretnosti in zmožnosti in vrednot, potrebnih za izvajanje promocije zdravja5. Kompetence za promocijo zdravja in zdravega delovnega mesta predstavljajo torej zmožnost uporabe znanja, spretnosti, stališč, vrednot in so nabor znanjter spret- 2 S., Meresman, C., Colomer, M., Barry, JK., Davies, B., Lindstrom, I., Loureiro, M., Mittelmark, »Review of Professional Competencies in Health Promotion,« European Perspectives. International Journal of Health Pro- motion and Education, 44, no. 3 (2006), doi: 10.1080/14635240.2006.10708081 3 L., Kosa, C., Stock, C., Hal , J.K, Davies, »Analysis of key competencies documents in public health and health promotion,« Public Health Training in the Context of an Enlarging Europe – PHETICE, http://www. phetice.org/workpackages/wp4/tasks_readings.html (25. 8. 2013). 4 S., Amatetti, S. in M., Carnes, »Developing Core Competencies for Working with Women and Girls in Behavior Health ,« SAMHSA Advisory Council on Women’s Services, http:// www.samhsa.gov (27. 8. 2013). 5 T., Shilton, P., Howat, R., James in T., Lower, »Health promotion development and health promotion workforce competency in Australia: An historical overview,« Health Promotion Journal of Australia 12, no. 2 (2001):117–123. 930 N nosti, ki omogočajo promotorjem zdravja na delovnem mestu, uspešno in učin- eka kovito delo na svojem področju. Izkustveno lahko ugotovimo, da kompleksnost tera i delovanja promotorja zdravja na delovnem mestu zahteva širok spekter znanj in zho kompetenc, tudi osebnih, za uspešno delo. dišč Izvajalci oziroma promotorji promocije zdravja na delovnem mestu morajo biti a za p ustrezno izobraženi in strokovno usposobljeni z možnostjo stalnega strokovne- ro ga izpopolnjevanja, da lahko vzdržujejo nivo znanja in potrebnih spretnosti za iz- moc vajanje svojega dela. Predvsem pa morajo delovati po vnaprej opredeljenih nače- ijo z lih etičnosti in imeti širok spekter znanj za opravljanje promocije zdravja v sodob- dra ni družbi. vja na de Kompetence promotorja zdravja: primer ComHP lovn V okviru projekta ComHP6 (Developing competencies and professional stan- em m dards for health promotion capacity building in Europe) je nastal opis osnovnih e znanj, zmožnosti, spretnosti in vrednot, ki naj bi jih imeli promotorji zdravja ali stu tisti, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z oblikovanjem zdravega okolja (npr. uči- telji ali delavci, ki sodelujejo pri oblikovanju zdravih skupnosti). Kompetentnost delovanja promotorja zahteva, da ima promotor zdravja široko znanje o osnovnih pojmih promocije zdravja, principih delovanja, teoriji in upora- bi raziskovanja v praksi. Projekt CompHP navaja devet področij z naborom pot- rebnih spretnosti in zmožnosti za izvajanje strokovne prakse promocije zdravja (označeno od 1 do 9), čemur smo dodali nabor nekaterih spretnosti in znanj, ki jih promotor zdravja in dobrega počutja za svoje delo potrebuje, in sicer: 1. Spodbujanje sprememb; s spodbujanjem sprememb promotor zdravja omo- goča posameznikom, skupinam, skupnostim in organizacijam krepiti njiho- vo zdravje in zmanjševati neenakosti v zdravju. Promotor zdravja: – sodeluje z različnimi deležniki pri oblikovanju načel, ki pozitivno vplivajo na zdravje in odpravljanje neenakosti v zdravju ljudi; – uvaja pristope pri promociji zdravja, ki krepijo opolnomočenje, sode- lovanje in enakost pri ustvarjanju okolja za krepitev zdravja; – krepi sodelovanje skupnosti pri promociji zdravja; – omogoča razvoj osebnih spretnosti, ki vzdržujejo in krepijo zdravje; – sodeluje s ključnimi deležniki pri preoblikovanju zdravstvenih in dru- gih služb pri promociji zdravja in zmanjševanju neenakosti v zdravju. 2. Zavzemanje za zdravje; skupaj s posamezniki, skupnostmi in organizaci- jami ali v njihovem imenu, se zavzema za boljše zdravje in dobro počutje 6 C., Dempsey, B., Battel-Kirk, in M.M., Barry, »The CompHP Core Competencies Framework for Health Promotion Handbook,« International Union of Health Promotion and Education (IUHPE), (Paris, 2011). 931 2 – s t 4 u .– o r in ustvarja pogoje za aktivnosti, povezane s promocijo zdravja. Promotor 2 u 5 s ize . o tv zdravja: k a m t r o ja , iz b n – uspešno uporablja strategije in tehnike za promoviranje zdravja; e je u o r 2 b – vpliva na ključne deležnike pri razvijanju trajne promocije zdravja; 0 s r 1 p a 3 e – ozavešča javnost in vpliva na javno mnenje o zdravju; , P š žev n o e p r a – vpliva na razvoj politik, smernic in postopkov na različnih področjih to o n r s in sektorjih za pozitiven vpliv na zdravje in zmanjševanje neenakosti o l j ov e ž i , S n n v zdravju; e p l m ov r a – omogoči različnim skupnostim, da izrazijo svoje potrebe in se zavze- e i n h n i o j a ma za sredstva in možnosti za dejavnosti, povezane s promocijo zdrav- a d g no e ja. s m ti – ent 3. Partnerstvo pri sodelovanju z različnimi strokami, sektorji in partnerji po- večuje vpliv in trajnost aktivnosti promocije zdravja. Promotor zdravja zna: – pritegniti partnerje iz različnih sektorjev k sodelovanju pri promociji zdravja; – ustvariti učinkovito sodelovalno partnerstvo, ki odraža vrednote in principe promocije zdravja; – posredovati med različnimi interesi sodelujočih; – ustvariti razvoj in trajnost povezav in mrež za promocijo zdravja. 4. Komunikacija z uporabo primernih metod in oblik s podporo tehnologije omogoča učinkovito promocijo zdravja raznovrstnemu občinstvu. Promo- tor zdravja zna uporabljati: – učinkovite neverbalne in verbalne komunikacijske sposobnosti (pisne in ustne in sposobnost poslušanja); – metode pogajanja, timskega dela, reševanja problemov, sporov; – informacijsko tehnologijo in druge medije za pridobivanje in širjenje informacij, povezanih s promocijo zdravja; – primerne komunikacijske metode in spretnosti za specifične skupine; – medosebno komunikacijo in sposobnosti za skupinsko delo pri izbolj- ševanju ali zmanjševanju neenakosti v zdravju posameznikov, skupin in organizacij; – pisati poročila za različne namene (programe, članke za strokovno javnost in medije), – računalnik in audio-vizualno opremo, urejevalnik besedila za pisanje poročil in elektronsko pošto, internet in socialna omrežja; uporablja podatkovne baze za iskanje strokovne literature in razpredelnice. 932 N 5. Kompetenca vodenja promotorja zdravja prispeva k razvoju skupne vizije in ekat strateške usmeritve promocije zdravja. Promotor zdravja: era iz – sodeluje z deležniki pri skupni viziji in strateški usmeritvi promocije hod zdravja; išč – uporablja vodstvene spretnosti za opolnomočenje in sodelovanje a za p (timsko delo, pogajanje, motivacija, reševanje sporov, odločanje, reše- ro vanje problemov); moc – mreži in motivira deležnike za spremembe pri promociji zdravja in ijo z zmanjševanju neenakosti v zdravju; dra – uporablja nova znanja za izboljšanje delovanja in se odzivati na pora- vja n jajoče izzive pri promociji zdravja; a d – zna mobilizirati sredstva za promocijo zdravja; elov – sodeluje pri timskem in organizacijskem učenju za razvoj promocije nem m zdravja. es 6. Ocenjevanje potreb in sredstev za promocijo zdravja izvaja v partnerstvu z tu deležniki v skladu s političnimi, ekonomskimi, socialnimi, kulturnimi, ve- denjskimi in biološkimi vidiki, ki bodisi promovirajo ali ogrožajo zdravje. Promotor zdravja zna: – uporabiti sodelovalne metode za vključitev deležnikov v proces oce- njevanja; – uporabiti niz ocenjevalnih metod vključno s kvantitativnimi in kvali- tativnimi metodami raziskovanja; – zbrati, oceniti in ovrednotiti ustrezne podatke in literaturo, relevan- tno za dejavnost; – prepoznati dejavnike, ki vplivajo na promocijo zdravja; – prepoznati potrebe po zdravju, obstoječa sredstva in vire za promoci- jo zdravja; – uporabiti primerne metode ocenjevanja glede na kulturne in etične posebnosti; – glede na dokaze po etičnih načelih prepoznati prioritete pri promoci- ji zdravja v partnerstvu z deležniki. 7. Načrtovanje merljivih ciljev promocije zdravja s pomočjo analize potreb in sredstev izvaja v partnerstvu z deležniki. Promotor zdravja zna: – mobilizirati in nuditi podporo sodelovanju deležnikov pri načrtova- nju promocijskih aktivnosti; – uporabiti sodobne modele in sistematične pristope za načrtovanje promocije zdravja; – razviti uporaben načrt z omejenimi sredstvi z upoštevanjem obstoje- čih potreb in možnosti; 933 2 – s t 4 u .– o r – razviti in predstaviti primerne, realne in merljive cilje promocije 2 u 5 s ize . o tv zdravja; k a m t r o ja , iz – prepoznati primerne promocijske strategije za doseganje zastavljenih b n e je u o r 2 ciljev. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev 8. Izvedbo učinkovitih in uspešnih, kulturno občutljivih in etičnih aktivnosti n o e p r a promocije zdravja izvede v sodelovanju z deležniki. Promotor zdravja zna: to o n r s o l j ov e ž i – uporabiti etične, kulturno primerne in sodelovalne aktivnosti in me- , S n n e p l m ov tode za promocijo zdravja; r a e i n h n – razviti, pilotirati in uporabiti primerna gradiva in materiale; i o j a a d g n – upravljati s sredstvi za učinkovito izvedbo načrtovanih aktivnosti; o e s m t – omogočiti trajnostni razvoj programov in lastnino deležnikov pri i – ent promociji z neprestanim posvetovanjem in sodelovanjem; – spremljati kakovost izvedenih aktivnosti glede na zastavljene cilje. 9. Evalvacija in raziskovanje zahtevata uporabo primernih evalvacijskih in raziskovalnih metod v sodelovanju z deležniki za oceno doseženih ciljev, vpliva in učinkovitosti aktivnosti promocije zdravja. Promotor zdravja zna: – izbrati in uporabiti ustrezne raziskovalne metode in orodja za evalva- cijo aktivnosti promocije; – vključiti evalvacijo v načrtovanje in izvedbo aktivnosti; – uporabiti rezultate evalvacije za izboljšanje aktivnosti; – v praksi uporabiti strategije raziskovanj; – z razvojem in diseminacijo rezultatov evalvacije prispevati k razvoju področja. Uspešno izvajanje nalog na zgoraj naštetih področjih je tesno povezano z osebnimi kompetencami, ki naj bi jih imel promotor zdravja pri delu z ljudmi. To so radove- dnost, motivacija, kreativnost, poštenost, navdušenje, samospoštovanje, zaneslji- vost, odgovornost, iniciativnost in vztrajnost. Izhajajoč iz tega lahko ugotovimo, da so tudi socialne ali medosebne kompetence nedvomno pomembne za uspešno sodelovanje posameznikov v kontekstu promocije zdravja in dobrega počutja za- poslenih na delovnem mestu. Slednje se nanašajo na sposobnosti posameznika, da vzpostavlja in vzdržuje odnose z drugimi ljudmi v različnih situacijah. To so: ko- municiranje, timsko delo, jezikovne spretnosti, zavedanje drugih kultur in tradicij ter njihovo spoštovanje. Visoka raven socialnih kompetenc dodatno spodbuja ra- zvoj osebnih kompetenc promotorja zdravja. S kompetencami je tesno povezan tudi vidik vrednot in etičnih načel, saj vede- nje posameznika, ki se kaže skozi kompetence, v veliki meri temelji oziroma ima podstat ravno v vrednotnem vidiku. In zato so vrednote in etični vidiki ravnanja, nepogrešljiv in sestavni del izvajanja promocije zdravja. Etične vrednote in nače- 934 N la za promocijo zdravja vključujejo vero v enakost in socialno pravico, spoštovanje eka avtonomije in izbire (posameznika in skupine) ter sodelovalnega in svetovalnega tera i načina dela. Etična načela izvajanja promocije zdravja so: zhod – zdravje je temeljna človekova pravica; išč – spoštovanje pravic, dostojanstva, zaupnosti, posameznikov in skupin; a za p - spoštovanje različnosti spolov, spolne usmerjenosti, starosti, vere, poseb- ro nih potreb, etične pripadnosti, rase ali kulturnih posebnosti; moc – naslavljanje problemov neenakosti v zdravju, družbeno krivico in dajanje ijo z prednosti tistim, ki doživljajo revščino in družbeno marginalizacijo; dra – naslavljanje političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih, okoljskih, ve- vja n denjskih in bioloških činiteljev zdravja in dobrega počutja; a d – zagotavljanje take promocije zdravja, ki je blagodejna in neškodljiva; elov – resnicoljubnost o promociji in realna stališča o tem, kaj nudi in česa ne; nem m – iskanje najboljših informacij in potrebnih dokazov za učinkovitost pro- gramov; estu – sodelovanje in partnerstvo; – opolnomočenje posameznikov in skupin pri gradnji samostojnosti in sa- mospoštovanja; – trajnostni razvoj promocije zdravja; – odgovornost za kvaliteto dela in sprejemanje odgovornosti za krepitev znanja in spretnosti na področju delovanja. Zaključek Vloga zdravja in dobrega počutja zaposlenih v delovnem okolju je pomembna, saj predstavlja eno ključnih determinant, ki vpliva na uspešnost organizacije na eni strani, in na drugi strani na prisotnost oziroma odsotnost zaposlenih z dela ter na ostala čustvena akceptiranja dela in organizacije zaposlenih. S pomočjo aktivnosti v sklopu promocije zdravja in dobrega počutja lahko delodajalci in država vplivajo na zaposlene, da zaposleni dosežejo cilj »biti zdrav in se dobro počutiti«. Investicije v promocijo zdravja in dobrega počutja zaposlenih in v zagotavljanje boljšega delovnega okolja predstavljajo specifično obliko človeškega kapitala in ak- tivnosti različnih akterjev, s ciljem spodbuditi in širiti zavest o zdravju in dobrem počutju zaposlenih ter s tem spodbujati rast produktivnosti na delovnem mestu. Pri informiranju o pomenu zdravja in dobrega počutja zaposlenih v organizacija, pa ima veliko vlogo predvsem tisto osebje, ki je odgovorno za izvajanje promoci- je zdravja na delovnem mestu, kot slednje opredeljujejo določbe zakona o varnos- ti in zdravju pri delu. Izvajalci oziroma promotorji zdravja imajo eno ključnih vlog pri informiranju in spodbujanju zaposlenih za zdrav način življenja. Od njihovega pristopa in odno- 935 2 – s t 4 u .– o r sa do zaposlenih ter zgleda, ki ga izkazujejo s svojim načinom dela in življenja, je 2 u 5 s ize . o tv namreč v veliki meri odvisno kako in na kakšen način bodo zaposleni v delovnem k a m t r o ja , iz okolju zaznavali in implementirali v lastni način življenja aktivnosti, ki vplivajo na b n e je u o r 2 ohranitev oziroma izboljšanje njihovega zdravja in počutja. Izhajajoč iz tega je zato b 0 s r 1 p a izjemnega pomena, da imajo promotorji ustrezne kompetence s področja ravnanja 3 e , P š žev n o e p z ljudmi in kompetence s področja promocije zdravja na delovnem mestu. r a to o n r s Opredelitev in določitev ustreznih kompetenc promotorja zdravja na delovnem o l j ov e ž i , S n n mestu oziroma oblikovanje kompetenčnega modela promotorja zdravja, predsta- e p l m ov r a vlja vsekakor eno izmed idejnih izhodišč o katerih bi bilo potrebno razmisliti v e i n h n i o j a okviru kakovostnega izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. a d g no e s m ti – ent Literatura Amatetti, S. in Carnes, M. »Developing Core Competencies for Working with Women and Girls in Behavioral Health.« SAHMSA (May 2009): 1–27, http://www.samhsa.gov (27. 8. 2013). Dempsey, C., Battel-Kirk, B. Barry, M.M. »The CompHP Core Competencies Framework for Health Promotion Handbook,« International Union of He- alth Promotion and Education (IUHPE), Paris: 2011. Kosa, L., Stock, C., Hall, C. and Davies, J.K.. »Analysis of key competencies doc- uments in public health and health promotion,« Public Health Training in the Context of an Enlarging Europe – PHETICE, http://www.phetice.org/ workpackages/wp4/tasks_readings.html (25. 8. 2013). Meresman, S., Colomer, C., Barry, M., Davies, JK., Lindstrom, S., Loureiro, I., Mittelmark, M.,.»Review of Professional Competencies in Health Promo- tion,« European Perspectives. International Journal of Health Promotion and Education, 44, no. 3 (2006), 153–159. doi: 10.1080/14635240.2006.10708081. Occupational Safety and Health Administration – OSHA. »Workplace Health Promotion, « http://osha.europa.eu/sl/publications/factsheets/sl_93.pdf (28. 8. 2013). Shilton, T., Howat, P., James, R. and Lower, T. »Health promotion develop- ment and health promotion workforce competency in Australia: An histori- cal overview.« Health Promotion Journal of Australia 12, no. 2 (2001): 117–123. Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD. Ur.l. RS, št. 56/1999, št. 64/2001, 43/2011. 936 2 – s t 4 u .– o r Alternativni viri energije in njihova 2 u 5 s ize . o tv k a m izkoriščenost pri proizvodnji okrasnih rastlin t roja , iz b n e je u o r 2 b Alternative sources of energy and their utilization 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in production of ornamental plants o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Sabina Šegula , S n n e p l m ov Biotehniški center Naklo, Slovenija r a e i n h n i o j a sabina.segula@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Tomaž Levstek t tomaz.levstek@guest.arnes.si Povzetek Izraba alternativnih virov energije je pomembna tudi pri proizvodnji okrasnih rastlin v rastli- njakih. Napredni vrtnarji so si z novejšimi tehnologijami zmanjšali proizvodne stroške in tako postali bolj konkurenčni. Izpostavili je potrebno predvsem možnost izkoriščanja sončne ener- gije, geotermalnega potenciala in biomase. Vetrna energija je v Sloveniji bolj konstantna na področjih, kjer je bolj razgiban relief in ni dobrih pogojev za postavitev rastlinjakov. V raziskavi smo torej raziskali stanje izrabe perspektivnih alternativnih virov energije. Za zbiranje podat- kov smo uporabili anketno metodo, kjer smo zajeli 76 vrtnarij. Nato smo podatke statistično analizirali in ugotovili, da izobrazbena struktura vrtnarjev ne vpliva na izkoriščanje alternativ- nih virov energije in tudi ne na višino stroškov ogrevanja rastlinjakov. Ključne besede: alternativni viri energije, sončna energija, geotermalni potencial, biomasa, an- keta, pridelava in proizvodnja okrasnih rastlin Abstract Exploitation of alternative energy sources is also important in the production of ornamen- tal plants in greenhouses. Using up-to-date technologies, advanced gardeners have managed to reduce production costs and thus become more competitive. In particular, they highlight- ed the possibilities of using solar energy, geothermal potentials and biomass. Wind power in Slovenia is more constant in areas with more rugged terrain, which is not appropriate for the instal ation of greenhouses. Therefore, we investigated what was the state of exploitation of promising alternative energy sources. For data collection, we used the survey method, where we captured 76 nurseries. Then the data were statistical y analyzed and we concluded that gar- deners’ educational structure affected neither the level of exploitation of alternative energy sources nor the level of costs of heating greenhouses. 937 2 – s t 4 u .– o r Keywords: alternative energy sources, solar energy, geothermal potentials, biomass, survey, 2 u 5 s ize . o tv growth and production of ornamental plants k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Uvod 0 s r 1 p a 3 e Alternativni viri energije so pomembni tako iz ekonomskega kot iz naravovarstve- , P š žev n o e p r a nega vidika. Ker se proizvodnja okrasnih rastlin srečuje na trgu z močno konku- to o n r s renco, kjer tuji proizvajalci ponujajo okrasne sadike po nizkih dampinških cenah o l j ov e ž i , S n n je vsak prihranek pri stroških še kako dobrodošel. Izkoriščanje alternativnih virov e p l m ov r a za ogrevanje rastlinjakov pomeni za slovenskega vrtnarja konkurenčno prednost e i n h n i o j a in morda tudi preživetje v ekonomski krizi. a d g no e s m ti – en Sončna energija t Izkoriščanje sončne energije za ogrevanje rastlinjakov s pomočjo kolektorjev so bolj podrobno raziskali Grassotti in sod.1. Porabo kurilnega olja so primerjali z iz- koristkom sončne energije s pomočjo sončnih kolektorjev. Leta 2007 so na vzorčni vrtnariji postavili 400 m² sončnih kolektorjev z močjo 80.888 Kcal/h, poleg zrač- nega generatorja s porabo 8,88 l/h kurilnega olj. Primerjavo so izvedli na izbrani vrtnariji s podobnimi karakteristikami, kot jih je imela vzorčna vrtnarija, vendar so v tej vrtnariji ogrevali rastlinjake le s kurilnim oljem. V raziskavi so torej pri- merjali porabo kurilnega olja v kombinaciji s sončnimi kolektorji in porabo kuril- nega olja v vrtnarijah brez sončnih kolektorjev. Vodo v ogrevalnih sistemih so v obeh vrtnarijah ogrevali na enako temperaturo. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrtnarija s kombinacijo klasičnega ogrevanja in sončnih kolektorjev v sončnem in delno sončnem vremenu prihranila 15 odstotkov kurilnega olja. Na severu italijanskega otoka so ugotavljali kako uspešno lahko kombinirajo foto- voltaiko in rastlinjake. V obsežnem projektu so rezultati pokazali, da imajo najviš- ji izkoristek rastlinjaki, ki so postavljeni v smeri V–Z (vzhod–zahod), saj so v tem primeru sončne celice maksimalno obsijane. Na račun postavljenih sončnih celic, ki so pritrjene na strehah rastlinjaka, se je senčenje v rastlinjaku povečalo z 10 od- stotkov na 19 odstotkov. Moč povprečnih elektrarn postavljenih na južnih strehah je 188 kWp, pri rastlinjakih, ki imajo celice na severni in južni strehi pa 94 kWp. Glavni cilj pri investicijah v fotovoltaiko je proizvodnja električne energije, vendar je pri postavitvi sončnih celic na strehe rastlinjakov potrebno upoštevati tudi kako fotocelice zmanjšajo sončno sevanje, ki je nujno potrebno za rast rastlin. Tako so projektanti za montažo sončnih celic na rastlinjake razvili posebne module, ki senčenje v rastlinjaku povečajo z 10 na 19 odstotkov kar je za proizvodnjo okrasnih rastlin še sprejemljivo. Sončna elektrarna pomeni za vrtnarijo konkurenčno pred- 1 Antonio, Grassotti, Cacini Sonia in Taibi Emanuele, ''Integrative use of solar thermic energy for the regulati- on of temperature in greenhouses,'' Acta Horticulturae 801 (November 2007): 827—34, http://www.acta- hort.org/members/showpdf?booknrarnr=801_97 (15. sep. 2010). 938 A nost, saj lahko v celoti pokrije stroške električne energije. Poleg kritja stroškov pa ltern je proizvodnja električne energije tudi dopolnilna dejavnost vrtnarije, saj presežke ati električne energije oddajo v električno omrežje in s tem dobijo dodaten priliv de- vni v narnih sredstev. Na ta način se stroški proizvodnje okrasnih rastlin zmanjšajo, in- iri e vesticija se povrne v 10–13 letih2. nergije in n Geotermalna energija j Pri ogrevanju rastlinjakov je možno izkoriščati tudi geotermalni potencial oz. ge- ihov otermalno energijo. Poznamo več tipov ogrevanja rastlinjakov, ki so prilagajajo ra- a iz stnim zahtevam različnih okrasnih rastlin. Vrtnarji glede na potrebe proizvodnje kori sami izberejo tehnologijo ogrevanja, ki omogoča izrabo geotermalne vode. ščenost pri proizvodnji okrasnih rastlin Slika 1: Sistem ogrevanja z geotermalno energijo Toplota geotermalnih voda se lahko izkorišča preko različnih sistemov in na raz- lične načine, kot je prikazano na sliki 13. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi na univerzi v Connecticutu, kjer so opredelili najbolj pogoste načine izkorišča- nja geotermalnih voda4. Kot prvo možnost so opredelili izkoriščanje vode z nizki- 2 Marko Cossu, Lelia Murgia, Maria Caria in Luigi Pazzona A., ''Economic feasibility study of semitranspa- rent photovoltaic technology integrated on greenhouse covering structures.'' V: International conference Ragu- sa SHWA2010 - September 16−18, 2010 » Work Safety and Risk Prevention in Agro-food and Forest Systems« , University of Sassari, Dipartimento di ingegneria del territorio, Italy (2010): 648–55. http://www.ragusashwa.it/CD_2010/ lavori/TOPIC6/poster/Paper_Ragusa_2010.pdf (17. jun. 2011). 3 Kevin Rafferty and Tonya Boyd. Geothermal greenhouse information package. (Oregon: U. S. Department of energy, Idaho operations office, Geo-heat center, Oregon institute of technology, 2010), 82. http://www.osti.gov/geothermal/servlets/purl/893960-fBE0dc/893960.pdf (20. feb. 2011). 4 Johan Bartok W., ''Geothermal heat for greenhouses. » Agriculture and Landscape program« (2008):1, http:// extension.umass.edu/floriculture/fact-sheets/geothermal-heat-greenhouses (16. maj 2010). 939 2 – s t 4 u .– o r mi temperaturami okoli 10°C. Temperatura tal je na globini enega metra najbolj 2 u 5 s ize . o tv konstantna in je preko celega leta okoli 10°C. Časovni zamik pri ogrevanju in oh- k a m t r o ja , iz lajanju v primerjavi s temperaturo na površini je na tej globini kar nekaj tednov. b n e je u o r 2 b Ti sistemi se v Združenih državah Amerike uporabljajo za tople grede trajnic, ze- 0 s r 1 p a 3 e lišč in drevesnic. , P š žev n o e p r a Kot drugi način je Bartok5 opredelil izkoriščanje termalnih izvirov s temperaturo to o n r s o l j ov e 60–150°C. Vodo, ki ima tako visoko temperaturo uporabljajo za ogrevanje rastli- ž i , S n n e p njakov preko cevi, ki toploto sevajo v zrak ali pa s cevmi ogrevajo substrat. Tretji l m ov r a e i način izkoriščanja geotermalnih voda pa so gejzirji (preko 150°C), ki jih v Kalifor- n h n i o j a a d g niji izkoriščajo za proizvodnjo električne energije. no e s m ti – en Geotermalna energija ne pomeni le geotermalni vodni potencial, ampak lahko iz- t koriščamo tudi toplotno energijo tal. V tem primeru gre za zračni sistem. Na glo- bini 1,8–3,6 m se položijo valovite plastične cevi, preko posebnega sistema se ogreti zrak v ceveh črpa v rastlinjak. V poletnih mesecih se ta sistem lahko uporabi tudi za hlajenje. V rastlinjakih so sistemi ogrevanja lahko kombinirani in tako poleg sistemov, kjer toplotno energijo oddajata že ogreta geotermalna voda ali zrak, obstajajo še zapr- ti sistemi, kjer se dodatno ogreva še tekočina v ceveh (raztopina alkohola ali voda). Zanke s tekočim nosilcem so lahko dolge 120 m, položene so horizontalno ali ver- tikalno. Največkrat se polagajo horizontalno, v primeru, da ni dovolj prostora pa se polagajo vertikalno do globine 15 do 20 m. Luknja okoli cevi se zaradi boljše pre- vodnosti zapolni z blatom, iz katerega je zrak izpodrinjen, saj je zrak izolator in tako slabše prevaja toploto6. Prednosti in slabosti različnih sistemov ogrevanja z alternativnimi viri energije spremljajo tudi v razvojnem oddelku za proučevanje alternativnih virov energi- je v ZDA7. Tako izkoriščanje geotermalne energije in v zvezi s tem povezane stro- ške proučujejo v Department of energy by the renewable energy laboratory8. Ugo- tovili so, da v kolikor obstaja možnost koriščenja podtalnice, se stroški črpanja vode znižajo. Tako so izvrtali kar nekaj vrtin in ugotavljali na katerih območjih in kako globoko ima voda temperaturo 50°C. Ker spodbujajo uporabo alternativ- 5 Johan Bartok W., ‚‘Geothermal heat for greenhouses.‘‘ Agriculture and Landscape program (2008):1, http://ex- tension.umass.edu/floriculture/fact-sheets/geothermal-heat-greenhouses (16. maj 2010). 6 Andrew Chiasson, ‚‘Greenhouse heating with geothermal heat pump systems,‘‘ Geo-Heat Center 26, no.1 (2005): 2–5. http://geoheat.oit.edu/bul etin/bul 26-1/art2.pdf (17. apr. 2010). 7 Erika White, ed. Floriculture crops 2010 summary. (Washington: Unated States Department of Agriculture, National Agricultural Statistic Service, 2011), 71. 8 Office of Geothermal Technologies , Direct use of geothermal energy. U.S. Department of energy (DOE) by the national renewable energy laboratory (1998), http://www1.eere.energy.gov/geothermal/pdfs/directuse.pdf (1. apr. 2011). 940 A nih virov, so podatki na voljo vsem uporabnikom, ki želijo izkoriščati geotermal- ltern ni vodni potencial. ativn Pomen geotermalne energije kot obnovljivega vira energije, ki je pomemben tako z i vi ekonomskega kot z naravovarstvenega vidika, so predstavili tudi v podjetju Ocean ri en Orchids. Podatki so prikazani v preglednici 39. ergije i Tabela 1: Primerjava med povprečnimi evropskimi gojitelji orhidej in slovenskim n n podjetjem Ocean Orhids; poraba energije, odstotek lastnih obnovljivih virov jih energije v proizvodnji in količina izpustov CO med proizvodnjo10 ov 2 a izk Gojitelji orhidej kW na rastlino Odstotek obnovljivih vi- CO2 – izpust na rastlino or (kW / plant) rov energije išče Povprečen evropski gojitelj 12 0 2,38 kg nos Ocean Orchids 10 85 0,13 kg t pri proi Vetrna energija zvo V zahodni in severni Evropi je koriščenje vetrne energije v proizvodnji okrasnih dnji o rastlin v polnem zagonu, medtem ko v Sloveniji še vedno iščejo primerne lokaci- kr je za postavitev vetrnih elektrarn. Pisni viri iz 19. in 20. stoletja pričajo, da je bilo asn v severovzhodni Sloveniji nekaj 100 mlinov na veter in na teh področjih še vedno ih ra postavljajo klopotce. Tako vidimo, da imamo naravne danosti za koriščenje vetrne stlin energije, pa jih vendarle ne izkoriščamo, saj je glavni problem vetrnih elektrarn spreminjanje okolja in njegovega videza11. V Evropi je vetrna energija zelo zanimiva in zato so raziskovalci oblikovali Atlas ve- tra za Evropo za posamezne države, kjer so upoštevani tudi lokalni vetrovi. Agen- cija RS za okolje in prostor12 je v sodelovanju s Katedro za meteorologijo (Univerza v Ljubljani) izvedla projekt ocene povprečne hitrosti vetra in njegov energetski po- 9 Roman Ferenčak and Tomaž Jevšnik, ed., Razlagalno gradivo: Odprli nov del okolju prijazne proizvodn- je orhidej podjetja Ocean Orhids v Dobrovniku (Dobrovnik: Ocean Orhids, 2009) 4. http://www.google. si/#hl=en&pwst=1&sclient=psyab&q=ocean+orchids+geotermalna+vrtina&pbx=1&oq=ocean+orchids+- geotermalna+vrtina&aq=f&aqi=&aql=&gs_sm=e&gs_upl=2687l7925l0l8318l19l18l0l0l0l0l221l2834l3.11.4l- 18l0&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.osb&fp=fb7c828eedc6a3f&biw=2304&bih=1164 (3. nov. 2010). 10 Roman Ferenčak and Tomaž Jevšnik, ed., Razlagalno gradivo: Odprli nov del okolju prijazne proizvodn- je orhidej podjetja Ocean Orhids v Dobrovniku (Dobrovnik: Ocean Orhids, 2009) 4. http://www.google. si/#hl=en&pwst=1&sclient=psyab&q=ocean+orchids+geotermalna+vrtina&pbx=1&oq=ocean+orchids+- geotermalna+vrtina&aq=f&aqi=&aql=&gs_sm=e&gs_upl=2687l7925l0l8318l19l18l0l0l0l0l221l2834l3.11.4l- 18l0&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.osb&fp=fb7c828eedc6a3f&biw=2304&bih=1164 (3. nov. 2010). 11 Mikelj Špelca. Izkoriščanje vetra v SV Sloveniji nekoč in danes – vpliv na vidne kakovosti okolja. (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za krajinsko arhitekturo, 2006), 105 http://www.digitalna-knjizni- ca.bf.uni-lj.si/dn_mikelj_spelca.pdf (12. sep. 2011). 12 Barta Ul steina and Petra Saundersa, ed. Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje ETIONET v Slove- niji, splošni podatkovni sloji, vod. (Ljubljana: Agencija RS za okolje. Ministrstvo za okolje in prostor, 2004) http:// nfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/GIS/splosno (13. feb. 2010). 941 2 – s t 4 u .– o r tencial v Sloveniji. Žal so rezultati pokazali, da v Sloveniji nimamo večjih območij 2 u 5 s ize . o tv s stalnimi vetrovi, ki bi ekonomsko opravičevali množično postavitev vetrnih elek- k a m t r o ja , iz trarn. Hkrati pa so vetrna področja, ki so ekonomsko opravičljiva predvsem v go- b n e je u o r 2 ratih predelih, ki pa niso primerna za proizvodnjo okrasnih rastlin. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Biomasa r a to o n r s Lesna biomasa se zaradi višanja cen fosilnih goriv in predvsem ekološkega vidika v o l j ov e ž i , S n n zadnjih letih uspešno uveljavlja kot alternativno gorivo. Nove tehnologije pri izde- e p l m ov r a lavi peči omogočajo visoke izkoristke in minimalno onesnaževanje zraka. Pri vseh e i n h n i o j a alternativnih virih energije je glavni problem lokacija in dostopnost. Pri lesni bi- a d g no e omasi tega problema skorajda ni saj je poraščenost Slovenije z gozdovi 58,5 odsto- s m ti – en tna in je zato dostopnost velika. Poleg tega se je števila ponudnikov lesne bioma- t se kot goriva v zadnjih letih močno povečalo kar pomeni večjo konkurenčnost in s tem nižje cene za uporabnike. Glavni strošek še vedno predstavlja visoka začetna investicija, ki pa se relativno hitro povrne še posebno, če pridobljeno toploto upo- rabimo tudi za ogrevanje proizvodnih obratov kot so na primer rastlinjaki v vrtna- riji. Trenutno so lesni sekanci cenovno in tehnološko najboljša izbira za ogrevanje rastlinjakov z lesno biomaso in predstavljajo zelo dobro alternativo pečem na ku- rilno olje. Avtomatizirani kotli na lesne sekance spadajo v skupino kurilnih naprav z avto- matskim doziranjem goriva. Predstavljajo enega bolj izpopolnjenih načinov ogre- vanja z lesom. Najsodobnejše naprave se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe ter vzdrževanja primerjajo s kotli na olje ali plin. Izkoristek teh naprav pravi- loma presega 90 odstotkov, odvisno od proizvajalca in cene. Večina naprav izpol- njuje predpise o emisijah škodljivih snovi v dimnih plinih13. Mrak14 je v diplomskem delu prikazal praktični prihranek v vrtnariji, ki se je prvot- no ogrevala na olje potem pa so prešli na lesno biomaso. Kljub cenovni, prostorski in časovni zahtevnosti projekta, so izračuni pokazali sedem letno povrnitev inve- sticije in znatno znižanje stroškov ogrevanja. Primer dobre prakse ogrevanja rastlinjakov z lesno biomaso je Gozdno gospodar- stvo Novo Mesto d.d. katerega osnovna dejavnost je že pol stoletja gospodarjenje z gozdovi kar pomeni tudi sečnjo in spravilo lesa ter predelavo lesnih ostankov. Za- radi velikih količin lesne biomase so kmalu prišli na idejo, da bi prostore v katerih obratujejo v celoti ogrevali na lesno biomaso. Ker je ob tem prihajalo do viška to- plote so postavili še rastlinjake v velikosti 1 ha za cvetličarsko proizvodnjo. Zara- 13 Igor Kopše and Nika Kranjc, Ogrevanje z lesom in sodobnimi kotli na drva (Ljubljana: Zavod za gozdove, Agenci- ja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Gozdarski inštitut Slovenije, 2005), 36. 14 Primož Mrak, Posodobitev ogrevalnega sistema za potrebe ogrevanja rastlinjakov (Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011), 31. 942 A di nizkih stroškov ogrevanja so tudi stroški vrtnarske pridelave relativno nizki in ltern gozdno podjetje tako uspešno konkurira na trgu vrtnarske proizvodnje. ativni vi Metode ri en V raziskavi nas je zanimalo stanje vrtnarij, ki imajo proizvodnjo okrasnih rastlin erg v rastlinjakih, saj je glede na podnebne razmere potrebno rastlinjake ogrevati, kar ije i pa pomeni dodaten strošek in s tem manjšo konkurenčno prednost pred ostalimi n nji uvozniki okrasnih rastlin. Z anketno metodo smo od februarja do maja 2011 raz- hov iskali stanje vrtnarij, predvsem pa nas je zanimalo na kakšen način se ogrevajo ra- a izk stlinjaki. Pri tem smo pridobili tudi podatke o izobrazbi vrtnarjev oz. nosilcev, la- ori stnikov vrtnarij (večino vrtnarij je v privatni lasti) in koliko jih je pripravljeno ob ščen dodatnih subvencijah investirati v izkoriščanje alternativnih virov energije. Posta- ost p vili smo delovno hipotezo, da stopnja izobrazbe vpliva na ozaveščenost in priprav- ri p ljenost v investicijo za koriščenje alternativnih virov energije. Torej je naša delovna roi hipoteza: višja je stopnja izobrazbe, večji je interes za koriščenje alternativnih vi- zvo rov energije. To smo preverili s statistično analizo hi-kvadrat. Hkrati smo raziska- dnji o li ali obstaja korelacija med stopnjo izobrazbe in povprečnimi stroški ogrevanja ter kr regijo, kjer se vrtnarija nahaja, pri čemer smo uporabili statistično analizo ANO- asn VO in računalniški program R. ih rastlin Rezultati Pri izbiri izobrazbenih stopenj smo združili star izobraževalni sistem, kjer so bile še višje šole in univerzitetni študij z novim bolonjskim sistemom, ki ima visoke strokovne šole in nato podiplomski študij, ki je na stopnji magisterija enakovreden stari univerzitetni izobrazbi. Za našo raziskavo smo tako določili stopnje izobraz- be: osnovna šola, poklicna šola, tehniška šola, višja šola in visoka šola, kar je za pot- rebe raziskave dovolj. Tako so pri stopnji izobrazbe – visoka šola, združeni tako vr- tnarji, ki imajo visoko strokovno šolo kot tudi tisti, ki imajo končano univerzite- tno izobrazbo. Rubrika podiplomski študij je združila podiplomski bolonjski štu- dij kot tudi podiplomski študij po starem izobraževalnem sistemu. Izobrazbena struktura anketiranih v vrtnarijah z balkonskim cvetjem po obsegu in deležih v odstotkih je razvidna iz preglednice 20. Vrtnarjev s končano poklicno šolo je največ v Prekmurju (44,44 odstotka). Na Notranjskem je največ vrtnarjev s tehniško izobrazbo, in sicer kar 57,14 odstotka. Največ vrtnarjev s končano višjo šolo je na Dolenjskem (50 odstotkov), s končano visoko pa na Gorenjskem (23,08 odstotka). Vrtnarjev s končanim podiplomskim študijem v vrtnarijah z balkon- skim cvetjem ni bilo. 943 2 – s t 4 u .– o r Tabela 2 : Izobrazbena struktura anketiranih v vrtnarijah z balkonskim cvetjem po 2 u 5 s ize . o tv obsegu in deležih v odstotkih, 201115 k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Izobrazbena struktura anketiranih v vrtnarijah z balkonskim cvetjem po obsegu in deležih 0 s r 1 p a v odstotkih 3 e , P š žev n o e p r a Osnovna šola Poklicna šola Tehniška šola Višja šola Visoka šola t Sku- o o n Pokra- Št. vr- r s o l j ov e Delež Delež Delež Delež Delež paj ž i jina tnarij Št. Št. Št. Št. Št. , S n n (%) (%) (%) (%) (%) (%) e p l m ov r a Gorenj- 13 0 0,00 3 23,08 7 53,85 0 0,00 3 23,08 100 e i n h n i o ska j a a d g no e Štajerska 18 1 5,56 6 33,33 9 50,00 2 11,11 0 0,00 100 s m ti – en Prek- 9 0 0,00 4 44,44 1 11,11 1 11,11 2 22,22 100 t murje Koroška 7 0 0,00 1 14,29 3 42,86 2 28,57 1 14,29 100 Notranj- 14 0 0,00 3 21,43 8 57,14 1 7,14 2 14,29 100 ska Primor- 5 0 0,00 1 20,00 2 40,00 1 20,00 1 20,00 100 ska Dolenj- 10 0 0,00 1 10,00 4 40,00 5 50,00 0 0,00 100 ska Skupaj 76 1 1,32 19 25,00 34 44,74 12 15,79 9 11,84 100 Tabela 3: Izkoriščanje alternativnih virov energije v vrtnarijah z balkonskim cvetjem, 201116 Koriščenje alternativnih virov energije v vrtnarijah z balkonskim cvetjem Da Ne Pokrajine Št. vrtnarij Št. Delež (%) Št. Delež (%) Skupaj(%) Gorenjska 13 3 23,08 10 76,92 100 Štajerska 18 5 27,78 13 72,22 100 Prekmurje 9 1 11,11 8 88,89 100 Koroška 7 1 14,29 6 85,71 100 Notranjska 14 5 35,71 9 64,29 100 Primorska 5 0 0,00 5 100,00 100 Dolenjska 10 0 0,00 10 100,00 100 Skupaj 76 15 19,74 61 80,26 100 15 Sabina Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2012), 176. 16 Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije, 176. 944 A Tabela 4: Koriščenje alternativnih virov energije v vrtnarijah z okrasnim cvetjem, ltern 201116 ativn Koriščenje alternativnih virov energije v vrtnarijah z okrasnim cvetjem i vir izobrazba Št. odgovorov Da Ne Skupaj (%) i en Št. Delež (%) Št. Delež (%) ergij poklicna 20 6 30 14 70 100 e in n tehniška 33 6 18 27 82 100 jih višja 13 1 8 12 92 100 ova i visoka 10 4 40 6 60 100 zkor Preverjanje ničelne hipoteze: Koriščenje virov energije je enako pri katerikoli izo- išče brazbi. nost p Alternativna hipoteza: Koriščenje virov energije je ni enako pri katerikoli izobraz- ri pr bi. oizvo Z osnovnošolsko izobrazbo je samo en anketiranec in smo ga priključili k aketi- dnj rancem s poklicno izobrazbo. i okra Tabela 5: Izobrazba vrtnarjev in koriščenje alternativnih virov energije snih r izobrazba Že izkoriščamo alterna- Ne izkoriščamo alterna- skupaj ast tivne vire energije tivnih virov energije lin OŠ, poklicna, tehniška 14 39 53 višja, visoka 5 18 23 skupaj 19 57 76 Tabela 6: Pričakovano število oseb ob predpostavki, da izobrazba in izkoriščanje alternativnih virov nista povezana (pričakovane frekvence) izobrazba Že izkoriščamo alterna- Ne izkoriščamo alterna- skupaj tivne vire energije tivnih virov energije OŠ, poklicna, tehniška 13,25 39,75 53 višja, visoka 5,75 17,25 23 skupaj 19 57 76 X²=0.187, SP=1, P(0.05)=0,6654 945 2 – s t 4 u .– o r Tabela 7: Prispevek k X² statistiki 2 u 5 s ize . o tv k a m izobrazba Že izkoriščamo alterna- Ne izkoriščamo alterna- skupaj t r o ja , iz b n tivne vire energije tivnih virov energije e je u o r 2 b OŠ, poklicna, tehniška 0,04 0,01 0,05 0 s r 1 p a 3 e , P š žev višja, visoka 0,10 0,03 0,13 n o e p r a skupaj 0,14 0,04 0,18 to o n r s o l j ov e ž Pri analizi podatkov vodimo, da ničelno hipotezo (izobrazba in izkoriščanje alter- i , S n n e p l m nativnih virov energije nista povezana) s 5 odstotnim tveganjem sprejmemo. ov r a e i n h n i o Na podlagi statistične analize podatkov smo ugotovili, da je stopnja osveščenosti j a a d g no e koriščenja alternativnih virov energije enaka tako pri manj kot pri bolj izobraže- s m ti – en nih vrtnarjih. t Zanimalo nas je še, če na višino stroškov ogrevanja vpliva izobrazbena struktu- ra vrtnarjev. Predvidevali smo namreč, da bolj izobraženi vrtnarji poznajo novej- šo tehnologijo in vedo kaj je potrebno za boljši izkoristek grelnih teles. Tako smo z ANOVA analizirali podatke. Postavili smo ničelno hipotezo: Stroški ogrevanja so enaki ne glede na izobrazbo Alternativna hipoteza: Stroški ogrevanja niso enaki glede na izobrazbo Tabela 8: ANOVA ogrevanje in izobrazba vrtnarjev Df Sum Sq Mean Sq F value Pr(>F) izobrazba 4 1752 438,0 1,463 0,223 residuals 71 21258 299,4 Ker je P>0,05 ničelno hipotezo sprejmemo. Glede na stopnjo izobrazbe pri stro- ških ogrevanja ni statistično značilnih razlik. Zaključek Slovenija ima zelo različne danosti za pridelovanje okrasnih rastlin. Poleg razgiba- nega reliefa, so različni tudi klimatski dejavniki. Tako območja, ki imajo povpreč- no januarsko temperaturo pod −2 °C zaradi visokih stroškov ogrevanja v rastlinja- kih niso ugodna za pridelavo okrasnih rastlin v rastlinjakih. Taka območja posta- nejo perspektivna le v primeru, ko so na teh področjih tudi nahajališča geotermal- ne vode, ki jo kot alternativni vir energije lahko vrtnarji izkoriščajo za ogrevanje in s tem znižajo stroške pridelave. Koliko kurilnih dni je v gospodinjstvih, je posredni pokazatelj, ki nam kaže, koli- ko kurilnih dni bi bilo potrebno tudi v proizvodnji balkonskih rastlin. Pomemben je tudi podatek o trajanju snežne odeje, da se vrtnarji pravilno odločijo, kateri tip rastlinjaka bodo imeli. Sneg namreč ovira proizvodnjo, saj lahko poškoduje rastli- 946 A njake. Na področjih, ki imajo v povprečju 50 – 75 dni snežno odejo17 je potrebno ltern dodatno razmisliti, na kakšen način bi na rastlinjake namestili sončne celice, če bi ati za ogrevanje koristili tudi sončno energijo, kot jo koristijo na italijanski Sardiniji18. vni vi Koriščenje sončnih celic za pridobivanje energije za ogrevanje je na Nizozemskem ri en zelo razširjeno. Te podatke smo dobili na strokovnih ogledih nizozemskih vrtnarij erg Evanty (2011), njihov direktor je Evers J.19 in vrtnarije Nolina, kjer je podatke podal ije i manager prodaje20. Vrtnarije imajo sisteme koriščenja sončne energije, zaprte siste- n nj me namakanja in lastne vrtine. Za boljšo ekonomičnost proizvodnje flamingovcev ihov in bromelijevk so poskrbeli tako, da ogrevanega zraka v rastlinjakih ne odvajajo le a iz z zračenjem rastlinjakov in pri tem nastajajo velike toplotne izgube, ampak ogreti kori zrak oddajajo še v sistem ogrevanja sosednjih hiš in s tem še bolje izkoristijo sonč- šče ne elektrarne, saj imajo tako poleg vira dohodka proizvodnje okrasnih rastlin še en nost p vir dohodka z oddajanjem ogretega zraka21. ri p Pomembnost koriščenja geotermalne energije je poudaril Viher22, namestnik teh- roiz ničnega direktorja v slovenskem podjetju Ocean Orchids, saj imajo lastno vrtino vod (62°C) in z izkoriščanjem geotermalne energije znižajo stroške ogrevanja tudi do nji o 85 odstotkov. V predstavitvenem gradivu podjetja Ocean Orchids23 so predstavlje- kra ni tudi podatki o porabi energije na rastlino, kjer je razvidno, da v slovenskem pod- sni jetju porabijo na rastlino 2 kW manj kot povprečni evropski gojitelji orhidej. V po- h ra vezavi z uporabo obnovljivih virov energije v proizvodnji je presenetljiv podatek, stlin da je v povprečni evropski proizvodnji orhidej CO – izpust na rastlino 2,38 kg, 2 medtem ko je v slovenskem podjetju le 0,13 kg na rastlino. Statistične analize podatkov so potrdile, da izobrazba vrtnarjev ne vpliva na oza- veščenost o uporabi alternativnih virov energije, ki zmanjšajo stroške pridelave, hkrati pa ne onesnažujejo okolje. Ravno tako smo ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na manjše stroške ogrevanja. Predvidevamo, da so vrtnarji kljub nižji sto- 17 Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije, 176. 18 Marko Cossu, Lelia Murgia, Maria Caria in Luigi Pazzona A., ‚‘Economic feasibility study of semitranspa- rent photovoltaic technology integrated on greenhouse covering structures.‘‘ V: International conference Ragu- sa SHWA2010, September 16−18, 2010 » Work Safety and Risk Prevention in Agro-food and Forest Systems« , University of Sassari, Dipartimento di ingegneria del territorio, Italy (2010): 648—55. http://www.ragusashwa.it/CD_2010/la- vori/TOPIC6/poster/Paper_Ragusa_2010.pdf (17. jun. 2011). 19 Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije, 176. 20 Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije, 176. 21 Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije, 176. 22 Šegula, Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različnih območjih Slovenije, 176. 23 Roman Ferenčak and Tomaž Jevšnik, ed., Razlagalno gradivo: Odprli nov del okolju prijazne proizvodn- je orhidej podjetja Ocean Orhids v Dobrovniku (Dobrovnik: Ocean Orhids, 2009) 4. http://www.google. si/#hl=en&pwst=1&sclient=psyab&q=ocean+orchids+geotermalna+vrtina&pbx=1&oq=ocean+orchids+- geotermalna+vrtina&aq=f&aqi=&aql=&gs_sm=e&gs_upl=2687l7925l0l8318l19l18l0l0l0l0l221l2834l3.11.4l- 18l0&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.osb&fp=fb7c828eedc6a3f&biw=2304&bih=1164 (3. nov. 2010). 947 2 – s t 4 u .– o r pnji izobrazbe, ki so jo pridobili v rednem izobraževanju, pridobili ustrezna stro- 2 u 5 s ize . o tv kovna znanja preko neformalnih izobraževanj in tako poznajo nove tehnologije s k a m t r o ja , iz katerimi lahko zmanjšajo proizvodnje stroške. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Literatura , P š žev n o e p r a Bartok W. Johan, ‚‘Geothermal heat for greenhouses.‘‘ Agriculture and Landscape to o n r s program, 2008. http://extension.umass.edu/floriculture/fact-sheets/geother- o l j ov e ž i , S n n mal-heat-greenhouses. e p l m ov r a e i n h n Chiasson, Andrew. ‚‘Greenhouse heating with geothermal heat pump systems.‘ i o j a a d g no e Geo-Heat Center 26, no.1 (2005): 2–5. http://geoheat.oit.edu/bulletin/bull26-1/ s m ti – en art2.pdf t Cossu Marko, Lelia Murgia, Maria Caria, in Luigi Pazzona A. ‚ »Economic fea- sibility study of semitransparent photovoltaic technology integrated on gre- enhouse covering structures.« V: International conference Ragusa SHWA2010, September 16−18, 2010 »Work Safety and Risk Prevention in Agro-food and Fo- rest Systems«, University of Sassari, Dipartimento di ingegneria del territorio, Italy, 2010. http://www.ragusashwa.it/CD_2010/lavori/TOPIC6/poster/Pa- per_Ragusa_2010.pdf Ferenčak Roman, and Tomaž Jevšnik, ed.. Razlagalno gradivo: Odprli nov del oko- lju prijazne proizvodnje orhidej podjetja Ocean Orhids v Dobrovniku (Dobrov- nik: Ocean Orhids, 2009) . http://www.google.si/#hl=en&pwst=1&sclien- t=psyab&q=ocean+orchids+geotermalna+vrtina&pbx=1&oq=ocean+or- chids+geotermalna+vrtina&aq=f&aqi=&aql=&gs_sm=e&gs_upl=2687l- 7925l0l8318l19l18l0l0l0l0l221l2834l3.11.4l18l0&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.os- b&fp=fb7c828eedc6a3f&biw=2304&bih=1164. Grassotti Antonio, Sonia Cacini, in Taibi Emanuele. ‚‘Integrative use of solar thermic energy for the regulation of temperature in greenhouses.‘‘ Acta Horti- culturae 801 (November, 2007): 827–34. http://www.actahort.org/members/ showpdf?booknrarnr=801_97 Kopše Igor, and Nika Kranjc. Ogrevanje z lesom in sodobnimi kotli na drva. Lju- bljana: Zavod za gozdove, Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire ener- gije, Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. Mikelj Špelca. Izkoriščanje vetra v SV Sloveniji nekoč in danes – vpliv na vidne ka- kovosti okolja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, odde- lek za krajinsko arhitekturo, 2006. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj. si/dn_mikelj_spelca.pdf 948 A Mrak, Primož. Posodobitev ogrevalnega sistema za potrebe ogrevanja rastlinjakov. ltern Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ati 2011. vni vi Office of Geothermal Technologies . Direct use of geothermal energy. U.S. De- ri en partment of energy (DOE) by the national renewable energy laboratory erg (1998). http://www1.eere.energy.gov/geothermal/pdfs/directuse.pdf. ije in n Rafferty Kevin, and Tonya Boyd. Geothermal greenhouse information package. jih Oregon: U. S. Department of energy, Idaho operations office, Geo-heat cen- ova i ter, Oregon institute of technology, 2010. http://www.osti.gov/geothermal/ zko servlets/purl/893960-fBE0dc/893960.pdf. rišče Šegula Sabina. Model za oceno ekonomičnosti pridelave okrasnih rastlin na različ- nos nih območjih Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulte- t pr ta, Oddelek za agronomijo, 2012. i proi Ullsteina Barta, and Petra Saundersa, ed. Evropsko okoljsko informacijsko in opazo- zvod valno omrežje ETIONET v Sloveniji, splošni podatkovni sloji, vode. Ljubljana: nji o Agencija RS za okolje. Ministrstvo za okolje in prostor, 2004. http://nfp-si.ei- kr onet.europa.eu/Dokumenti/GIS/splosno. asnih r White, Erika, ed. Floriculture crops 2010 summary. Washington: Unated States as Department of Agriculture, National Agricultural Statistic Service, 2011. tlin 949 2 – s t 4 u .– o r Skrb managerjev za urejen videz podjetja 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Managers and employees care for arranged o ja , iz b n e je u o r 2 b appearance companies 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Sabina Šegula to o n r s o l j ov e Biotehniški center Naklo, Slovenija ž i , S n n e p l m sabina.segula@guest.arnes.si ov r a e i n h n i o j a a d g n Trajče Nikoloski o e s m ti – en trajce.nikoloski@guest.arnes.si t Povzetek Uspešna podjetja imajo urejeno tudi okolico in poslovne prostore. Visoka kultura bivanja ugo- dno vpliva na stranke in sklepanje posla. Tako smo izvedli raziskavo mnenj 160 managerjev slo- venskih podjetij o vplivu videza na uspešnost podjetij in kako skrbijo za urejen videz podjetij. Uporabili smo anketno metodo. Rezultati so pokazali, da kar 60 odstotkov managerjev meni, da je videz podjetja zelo pomemben faktor pri sklepanju poslov. Najpogosteje za dekoracijo poslovnih prostorov uporabljajo sobne rastline. Tako smo na podlagi rezultatov raziskave ugo- tovili, da je urejeno poslovno okolje zelo pomemben faktor za razvoj uspešnih podjetij. Ključne besede: urejeno poslovno okolje, urejena okolica podjetij, sobne rastline v poslovnih prostorih Abstract Successful companies' surrounding and business premises are neatly arranged. High-level dwel ing culture has a positive impact on clients and business relationship. Thus, we conduct- ed a survey of opinions of 160 managers of Slovenian companies. We asked them about the im- pact of outward form on business performance and their endeavours to maintain a nicely ar- ranged surrounding. We used a survey method. The results showed that 60 percent of manag- ers believe that the appearance of business is very important factor in doing business. Premises are usual y decorated with houseplants. Our survey made us realize that neatly arranged sur- rounding area plays an important role in the development of successful companies. Key words: neatly arranged business environment, neatly arranged surroundings of the com- panies' buildings, houseplants in the companies' buildings 951 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Skrb managerjev za urejen videz podjetja k a m t r o ja , iz b n Managerji in njihova skrb za urejen videz podjetja. V literaturi se naloge in vloge e je u o r 2 b managerjev različno opredeljujejo. Naloge in vloge so sicer samo en vidik mana- 0 s r 1 p a 3 e gerjevega dela. Med seboj so povezane in se včasih tudi prekrivajo1. , P š žev n o e p r a t Kadar govorimo o celotnem zunanjem videzu podjetja in posameznika, potem so o o n r s o l j ov e v to vključeni tudi vsi elementi, ki vplivajo na dobro in uspešno podjetje. Razvo- ž i , S n n e p l m ja podjetja si ne moremo več zamisliti brez neprestanega razvoja in spodbujanja ov r a e i ustvarjalnosti v vseh možnih oblikah. Skoraj vsepovsod po svetu se je začela kaza- n h n i o j a a d g ti skrb za urejeno okolico in poslovne prostore. Z globalizacijo trga pa toliko bolj no e s m t pospešena skrb za urejenost okolja v katerem se podjetje nahaja njegova ožja okoli- i – ent ca, notranja ureditev delovnih prostorov, ter osebna urejenost vodstva podjetja in vseh zaposlenih2. V razvitem svetu obravnavajo in povezujejo zunanjo urejenost, enako pomembno, kot gospodarsko uspešnost podjetja. V sodobnem času se vedno več podjetij zave- da, kaj pomenita urejenost okolice in delovnih prostorov, da to pomenita kako- vost in boljša poslovna odličnost za njihove izdelke in storitve, ki jih ponujajo na trgu3. V vsakdanji rabi govorimo o poslovnem uspehu podjetja, vendar to pojmo- vanje moramo razširiti na kakovost poslovanja podjetja kot njegov uspeh in ugled, ter načela, da je podjetje prijazno okolju in njegov odnos do urejene okolice v ka- terem deluje, s pametno rabo prostora, s skrbjo za čisto okolje, zmanjševanjem od- padkov, skrbjo za biološko raznolikost ter modro rabo znanja in tehnologije. Glav- ni odgovorni za vse to je management in managerji ki morajo s svojim ravnanjem zanesljivo uresničevati te zamisli4. Skrb managerjev za urejen delovni prostor V času skokovitega tehnološkega razvoja, ko smo neprenehoma obdani z računal- niki, mobiteli in številnimi drugimi napravami, so še kako pomembne rastline in njihov blagodejen učinek na naše počutje. Po svetu so naredili številne raziskave, ki govorijo o tem, da se človek v družbi sobnih rastlin bolje počuti. Rastline v po- 1 Janko Kralj, Temelji managementa in naloge managerjev (Koper: Visoka šola za management Koper, 2003), 13. 2 Gabriel Devetak, ''Celovito vključevanje funkcij podjetja v doseganje poslovne odličnosti,'' V Management, kakovost, razvoj. Zbornik 2. Strokovnega posveta VŠM Koper, (Koper: Visoka šola za management Koper, 2001), 96. 3 Franko Milost, ''Prihodnost je neopredmetena,'' V Management, kakovost, razvoj. Zbornik 2. Strokovnega posveta VŠM Koper. (Koper: Visoka šola za management Koper, 2001), 33. 4 Janko Kralj, ''Odgovornost managementa za kakovost poslovanja podjetja in za trajnostni razvoj , '' V Management, kakovost, razvoj. Zbornik 2. Strokovnega posveta VŠM Koper, (Koper: Visoka šola za management Koper, 2001), 117. 952 Sk slovnih prostorih odsevajo kulturno in duhovno raven uporabnikov prostorov in rb m nam veliko povedo o njih, prav tako kot umetniška dela, ki visijo na stenah5. ana Človeške zmožnosti so najpomembnejši del premoženja vsakega podjetja, vendar gerj pa, za razliko od prvin poslovnega procesa, niso izkazani med sredstvi v aktivi kla- ev z sične bilance stanja. Zato da človeške zmožnosti pridejo do dobro ustvarjalno de- a ur lovno počutje je zelo pomembna ureditev delovnih prostorov. Brez zelenja deluje ejen v celo najlepše urejen poslovni prostor medlo in žalostno, čeprav sicer odlično slu- id ži svojemu namenu. ez po V zadnjem času so med drugimi tudi poslovni prostori lepo urejeni s sobnimi djet rastlinami, ki delujejo sproščujoče, pomirjevalno in vsestransko vplivajo na biva- ja nje in delo. Zaželeno je v delovnih prostorih, pisarnah namestiti veliko različnih rastlin, ob katerih se ljudje dobro počutijo zaradi ugodne klime, zraka in pozitivne energije, ki jo rastline oddajajo v prostor. Ne smemo pozabiti, da rastline zmanjšu- jejo stres in vplivajo na večjo delovno učinkovitost. Kadar smo potrti, nas rastline razveselijo svojim cvetjem ali lepimi listi. Zato nas navdajo z novo energijo, v pro- storu razširjajo svežino, navdušijo nas s svojo nežnostjo in nevsiljivostjo in so naša čustvena vez z naravo6. Skrb managerjev za osebno urejenost Poslovno življenje ima nič koliko pravil, zahtev, smiselno potrebnih določil, ki naj bi se jim prilagajal, če želi biti pri svojem delu uspešen. Te zakonitosti ne zajema- jo samo strokovnosti, temveč vključujejo tudi način obnašanja, zunanji videz, na- čin oblačenja. Dejstvo je, da živimo v svetu, kjer je videz pomemben. Upoštevati je treba, da se prvi vtis o zunanjem izgledu sogovornika napravimo zelo hitro, v prvih petih se- kundah in ga sorazmerno po časi dopolnjujemo. Po petih minutah vemo o sogo- vornikovem videzu komaj za polovico več, kot po petih sekundah. Odstopanja, kot so nenavadna pričeska in brada, nenavaden kroj in zlasti barva obleke in še kaj, zagotovo prodrejo v prvi vtis, zato je pomembno, da sogovornika ne odbijajo in ne sprožijo v njem neugodnega stereotipa. To je razlog za kar dolgočasno zadržanost med poslovnimi ljudmi, ta je seveda pri moških za stopnjo (vendar ne za več) izda- tnejša kot pri damah7. Še preden spregovorimo, se predstavimo z obleko, pričesko in govorico telesa. To mnogokrat pove o človeku bistveno več kot dobro priprav- ljen govor. Prvi vtis je namreč najpomembnejši in druge priložnosti ni več, zato naj bi bil prvi vtis res zmagovalen. 5 Stopar Metelko Jelka. Sobne rastline za okras in družbo. 2002. (Ljubljana: KMČ), 155. 6 Margot Schubert, Velika knjiga o sobnih rastlinah (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000), 320. 7 Stane Možina, Poslovno komuniciranje (Maribor: Obzorja, 2004), 61. 953 2 – s t 4 u .– o r Urejeno zunanjost in obnašanje na delovnem mestu pogosto narekuje že sama 2 u 5 s ize . o tv dejavnost podjetja. Ljudje največkrat naredijo napako, ko na vsak način vsiljuje- k a m t r o ja , iz jo svojo osebno noto, svoje osebne poglede. »Ko zjutraj odideš od doma, se mo- b n e je u o r 2 raš obleči tako, da greš lahko tako oblečen kamor koli. Obleka iz džinsa je izrazito b 0 s r 1 p a športno, mladostno oblačilo, vendar z določenimi dejavnostmi in opravki ne gre 3 e , P š žev n o e p skupaj. Zavedati se je treba, da v javnosti ne predstavljaš le sebe, ampak tudi pod- r a to o n jetje, v katerem si zaposlen,«. Zelo moteče je tudi slabo izražanje. Na splošno ljud- r s o l j ov e ž i je nimajo spoštovanja do maternega jezika in premalo premislijo, kaj govorijo. Ne , S n n e p l m ov obvladajo niti osnovnih stvari, kot je rokovanje, predstavljanje, ne znajo napisati r a e i n h n vabila ali se odzvati na vabilo. Ker ne spoštujejo osnovnih pravil, povzročijo nape- i o j a a d g n tosti in neprijetno vzdušje na poslovnih dogodkih, s tem vzbudijo slabe občutke o e s m ti – en pri posamezniku, temu primerno pa so manjši tudi uspehi. t Metode dela V raziskavi smo uporabili anketno metodo dela, ker je rezultate mogoče preveriti in je ponovljiva. Anketo smo sestavili tako, da so anketiranci poleg svojih osnov- nih podatkov (starost, spol in izobrazba) izpolnili eno odprto vprašanje. V anketi smo vprašali anketirane ali po njihovem mnenju urejenost okolice pred poslovni- mi prostori vpliva na uspešnost podjetja. Zanimal nas je odnos zaposlenih do ure- jenosti okolice podjetja, prostorov in osebja. Vsebinsko nas je zanimalo kaj je za za- poslene in managerjev najpomembnejše pri ureditvi okolice. Ob bolj podrobnem iskanju informacij nas je zanimalo kakšna je dekoracija prostorov. Pomemben po- datek je kje se cvetje potrebno za dekoracije kupuje in kateri so najpomembnej- ši faktorji nakupnega odločanja. Rezultate smo nato statistično analizirali z raču- nalniškim programom eSurveyspro in rezultate tabelarično in grafično predstavi- li. Prednost anketne metode je, da je ponovljiva in nam omogoča sledenje in ravoj trendov v daljšem časovnem intervalu. Poleg tega pa je še iz finančnega vidika bolj sprejemljiva. Anketirali smo 160 anketirancev. Rezultati raziskave o odnosu managerjev in zaposlenih do urejenega videza podjetja Na poslovno uspešnost vpliva urejenost okolja podjetja, urejenost poslovnih pro- storov in urejenost osebja. Tako smo v raziskavi zajeli populacijo 70 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških. Ob podrobnejši analizi starosti anketirancev vi- dimo, da je kar 60 odstotkov anketirancev v starostnem razredu od 21 do 40 let. Sledi starostni razred od 41 do 60 let z 38,13 odstotki in starostni razred nad 61 z 1,88 odstotka. Pri podrobnejši analizi izobrazbene strukture smo ugotovili, da ima 60,63 odstotkov managerjev minimalno višjo strokovno izobrazbo. V tabeli 1 je predstavljeno mnenje managerjev o faktorjih vpliva na uspešnost pod- jetja. Rezultati so pokazali, da je za vse managerje najpomembnejši faktor uspeš- 954 Sk nosti strokovnost (56 odstotkov) in prijaznost (53 odstotka) osebja. 52 odstotkov rb m anketiranih meni, da je pomemben tudi urejenost zaposlenih. Vidimo, da je za an managerje najpomembnejši faktor za uspešnost podjetja kader, zavedajo pa se tudi age pomembnosti urejenega delovnega okolja. Polovica managerjev meni, da je ureje- rjev z nost poslovnih prostorov pomembna pri celotnem videzu podjetja. a ure Tabela 1: Vpliv različnih faktorjev na uspešnost podjetja jen vi 1 (ne zdi se mi 2 (srednje po- 3 (po- 4 (zelo po- 5 (najpo- število dez p pomembno) membno) membno) membno) membnejše) anketiranci odje strokovnost 0% (1) 0% (0) 5% (9) 37% (60) 56% (90) 100% (160) tja osebja prijaznost 0% (1) 1% (2) 6% (11) 53% (85) 38% (61) 100% (160) osebja urejena oko- 0% (0) 9% (15) 36% (58) 46% (74) 8% (13) 100% (160) lica urejenost ose- 0% (0) 5% (9) 30% (48) 52% (84) 11% (19) 100% (160) bja urejenost pro- 0% (0) 5% (9) 33% (54) 50% (80) 10% (17) 100% (160) storov Slika 1 nam prikazuje kateri so najpomembnejši faktorji, ki vplivajo na urejanje okolice podjetij. Vidimo, da je poudarek na preprostem vzdrževanju saj se je kar 74 odstotkov managerjev odločilo, da je to zelo pomemben oz. najpomembnejši fak- tor pri urejanju okolice. Ravno tako je pomemben faktor odločanja kako se bo ure- dila okolica podjetja cena storitve (52 odstotkov). Slika 1: Najpomembnejši faktorji pri urejanju okolice podjetja 955 2 – s t 4 u .– o r V raziskavi nas je zanimal tudi kraj nakupa cvetličnih dekoracij oz. cvetja in okras- 2 u 5 s ize . o tv nih rastlin (slika 2). V večini (63 odstotkov) se managerji odločajo za nakup cvetja k a m t r o ja , iz v cvetličarnah, sledijo vrtnarije (23 odstotkov) in trgovski centri. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Kraj nakupa dekoracij Na sliki 3 vidimo, da je kar 84 odstotkov poslovnih prostorov opremljenih s sobni- mi rastlinami. To je predvsem zaradi trajnosti dekoracij in enostavnega vzdrževa- nja. 11 odstotkov managerjev se odloča za sveže cvetlične aranžmaje. Tako imajo v pisarnah odgovornih in v recepcijah namizne aranžmaje in šopke iz dlje trajajoče- ga rezanega cvetja. Izjemoma se za dekoracijo poslovnih prostorov uporablja suho cvetje, medtem ko se svileno umetno cvetje ne uporablja. Slika 3: Vrsta dekoracije v poslovnih prostorih Stolpčni grafični prikaz na sliki 4 nam prikazuje faktorje nakupnega odločanja pri nakupu cvetličnih dekoracij. Najpomembnejši faktor, ki vpliva na nakup dekora- cije je videz cvetlične dekoracije, kjer se je 36 odstotkov managerjev odločilo, da je to najpomembnejše, 46 odstotkov managerjev pa meni, da je to zelo pomembno. Drugi najpomembnejši faktor je kakovost storitve. Pomembna je tudi strokovnost 956 Sk osebja (20 odstotkov – najpomembnejše, 49 odstotkov – zelo pomembno). Zani- rb m mivo je, da garancija na cvetje ne vpliva v večji meri kot faktor odločanja za nakup, an ravno tako nima večjega vpliva na nakup cvetličnih dekoracij kraj nakupa. agerjev za urejen videz podjetja Slika 4: Faktorji nakupnega odločanja pri nakupu cvetličnih dekoracij Ker je urejenost poslovnega okolja nujno potrebna za uspešne poslovne sestanke smo raziskali koliko managerjev sklepa posle v prostorih domačega podjetja in ko- liko jih pelje svoje poslovne partnerje raje na druge lokacije. Iz slike 5 je razvidno, da 67 odstotkov managerjev sklepa posle v domačem poslovnem okolju, 27 odstot- kov občasno pelje svoje poslovne partnerje na druge lokacije. 6 odstotkov mana- gerjev pa ne uporablja prostore svojih podjetij za sklepanje poslov, ampak jih raje pelje na druge destinacije. Slika 5: Stiki s poslovnimi partnerji v prostorih podjetja 957 2 – s t 4 u .– o r Poleg predstavljenih vprašanj smo pridobili informacije o potrebah strokovnih iz- 2 u 5 s ize . o tv obraževanj zaposlenih, da bi znali urejati okolico in prostore. Managerji so kar v k a m t r o ja , iz 85 odstotkih prepričani, da takih izobraževanj zaposleni ne potrebujejo. Hkrati pa b n e je u o r 2 smo ugotovili, da je kar 75 odstotkov managerjev odgovorilo pritrdilno, da so pri b 0 s r 1 p a sklepanju poslov z drugimi partnerji pozorni tudi na urejenost okolice in poslov- 3 e , P š žev n o e p nih prostorov. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Zaključek e p l m ov r a Okolica podjetja je prvi stik potencialnih kupcev in poslovnih partnerjev s podje- e i n h n i o j a tjem. Prvi vtis si človek ustvari v nekaj sekundah in zelo težko ga je popraviti. Rav- a d g no e no tako je zelo pomembna urejenost poslovnih prostorov, ki naj imajo svoj karak- s m ti – en ter. Ljudje se v prostorih, kjer so rastline počutijo bolje. Še več, znanstveniki so op- t ravili raziskave, kako sobne rastline vplivajo na zdravje ljudi oz. zaposlenih, ki se veliko gibljejo v določenih prostorih. Tako so pred leti znanstveniki (NASA) začeli z raziskavami, kako vplivajo rastline na kakovost zraka. Želeli so ugotoviti ali bi lahko rastline v vesoljskih plovilih po- zitivno vplivale na zdravje astronavtov. Predvsem jih je zanimalo čiščenje zraka, saj se v zaprtih prostorih lahko kaj hitro preseže koncentracija nevarnih mikroskop- skih sintetičnih delcev, ki nastajajo z obrabo različnih materialov. Tudi ljudje s procesom dihanja vplivamo na kakovost zraka v zaprtih prostorih, saj se pri tem procesu porablja kisik, izdihujemo pa ogljikov dioksid. Tako se koncentracije ško- dljivih plinov in mikroskopskih sintetičnih delcev lahko dvignejo na zdravju ško- dljivo raven. V kolikor je v sobi nizka koncentracija kisika in nizka zračna vlaga, potem imajo ljudje lahko resne zdravstvene težave, predvsem vnete oči, glavobole, suho grlo in vneto nosno sluznico. Številne raziskave v podjetjih, ki potekajo že od 1980 leta, so pokazale obolenja ljudi z navedenimi simptomi obolenja in tako so ti simptomi znani kot sindrom bolezni stavb. Izboljšanje kakovosti zraka s prezračevanjem in čiščenjem oz. filtriranjem s po- močjo rastlin pripomore k odpravi zdravstvenih težav sindroma bolezni stavb. Raziskave NASA so pokazale, da nekatere rastline lahko hitreje in učinkoviteje kot druge absorbirajo ogljikov dioksid in ga pretvorijo v kisik. Ljudje, ki so sodelo- vali v raziskavah, so po tem, ko so jim v delovne prostore brez rastlin dodali rastli- ne iz skupine »tako čist zrak«, niso imeli več simptomov bolezni stavb8. Vidimo, da so okrasne rastline potrebne ne le za dobro počutje, ampak zdravje tudi izboljšajo. Tako se dvigne storilnost zaposlenih, kar vpliva tudi na uspešnost podjetja. Nekateri slovenski managerji se ne zavedajo pomembnosti urejenega po- slovnega prostora. Žal ne posvečajo več skrbi izobraževanju zaposlenih, da bi zna- li strokovno vzdrževati okolico in dekoracijo notranjih poslovnih prostorov. Re- 8 Sabina Šegula, »Naravni prečiščevalci zraka , «. Vrtnar , no.2 (2013): 16–17. 958 Sk zultati raziskave so pokazali nekaj več kot polovica managerjev meni, da so uspe- rb m šna podjetja le zaradi strokovnega, urejenega in prijaznega kadra. Zavedati pa bi se an morali, da je ravno tako zelo pomemben faktor, če ne nejpomembnejši urejenost age okolice poslovne stavbe, ki je lice podjetja in privablja ali odbija poslovne partner- rjev z je in kupce. a urejen v Literatura id Devetak, Gabriel. ''Celovito vključevanje funkcij podjetja v doseganje poslovne ez p odličnosti.'' V Management, kakovost, razvoj. Zbornik 2. Strokovnega posveta odje VŠM Koper. Koper: Visoka šola za management Koper, 2001. tja Milost, Franko. ''Prihodnost je neopredmetena . '' V Management, kakovost, ra- zvoj. Zbornik 2. Strokovnega posveta VŠM Koper. Koper: Visoka šola za mana- gement Koper, 2001. Kralj, Janko. ''Odgovornost managementa za kakovost poslovanja podjetja in za trajnostni razvoj.'' V Management, kakovost, razvoj. Zbornik 2. Strokovnega posveta VŠM Koper. Koper: Visoka šola za management Koper, 2001. Kralj Janko. Temelji managementa in naloge managerjev. Koper: VeK Koper, 2003. Možina, Stane. Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja, 2004 Schubert, Margot. Velika knjiga o sobnih rastlinah. Ljubljana: Cankarjeva založ- ba, 2000. Stopar Metelko, Jelka. Sobne rastline za okras in družbo. Ljubljana: KMČ, 2002. Šegula, Sabina. »Naravni prečiščevalci zraka.« Vrtnar , no.2 (2013): 16–17. 959 2 – s t 4 u .– o r Preučitev razpoložljivosti informacij 2 u 5 s ize . o tv k a m o dostopnosti na spletnih straneh EDEN t r o ja , iz b n e je u o r 2 destinacij 2013 v regiji b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Analysis of availability of information on accessibility, o e p r a to o n r s based on Websites of EDEN destinations 2013 in the o l j ov e ž i , S n n e p l m ov region r a e i n h n i o j a a d g n Mihaela Škrlj Brglez o e s m ti – en ANOVA marketing, Slovenija t anova@triera.net Povzetek Dostopni turizem ali turizem za vse je hitro razvijajoče se področje z velikim tržnim potencia- lom. Ljudi s posebnimi potrebami moramo v prvi vrsti obravnavati kot turiste, ki želijo potova- ti ali kako drugače kakovostno in enakopravno preživeti svoj prosti čas, in šele nato, kot ciljno skupino s posebnimi potrebami. Ne nazadnje imamo vsi kot turisti takšne ali drugačne poseb- ne potrebe, in za uspešno načrtovanje in organizacijo svojih počitnic potrebujemo predvsem kakovostne informacije. Prispevek se osredotoča le na enega od štirih glavnih kriterijev dostopnosti, t. j. dostopnosti do informacij, s poudarkom na razpoložljivosti informacij o dostopnosti ponudbe destinacije za ljudi s posebnimi potrebami na spletu. Pri tem je pomembna zadostna ponudba informacij, re- alnih in zanesljivih podatkov o dostopnosti turistične ponudbe, na osnovi katerih imajo upo- rabniki možnost, da nakupno odločanje prilagodijo svojim zmožnostim in željam. Razpolo- žljivost informacij smo raziskali na izbranih petih spletnih straneh Evropskih destinacij odlič- nosti 2013 v regiji, ki so prejele priznanje Evropske komisije za dosežke na področju razvoja in izvajanja dostopnega turizma. Ugotovili smo precejšnje razlike v obsegu in obliki informacij in predvsem to, da pri nekaterih opazovanih destinacijah spletne informacije o dostopnosti turi- stične infrastrukture in ponudbe ne sledijo njihovemu dejanskemu stanju. Ključne besede: dostopni turizem, osebe s posebnimi potrebami, kriteriji dostopnosti, dosto- pnost do informacij, destinacijski management, EDEN destinacije Summary Accessible tourism or tourism for all is a fast growing tourism field with a great market poten- tial. People with disabilities should be treated as tourists, who want to travel or enjoy in their ac- tivities of the same quality and in equal manner, rather than a target group with special needs. 961 2 – s t 4 u .– o r Afteral , all tourists have got different kinds of special needs. For an effective trip planning and 2 u 5 s ize . o tv organization, we all need reliable information. k a m t r o ja , iz This article focuses on one of the four major accessibility criteria; i.e. accessibility of informa- b n e je u o r 2 b tion, stressing out availability of online information on accessibility offers for disabled people. 0 s r 1 p a Sufficient information is therefore needed in terms of real and trustworthy information on ac- 3 e , P š žev n o e p cessibility of tourism offer, which enables users to adjust their purchasing behaviour to their r a to o n wishes and possibilities. r s o l j ov e ž i Availability of information was analysed on the basis of five selected websites of European des- , S n n e p l m ov tinations of excel ence 2013 (EDEN) in the region that received the European Commission r a e i n h n award for outstanding efforts and achievements in providing the destination's accessibility to i o j a a d g n visitors regardless of their physical limitations, disabilities or age. The results show significant o e s m ti – en differences in volume and form of information, and lead to the conclusion that information of t some observed destinations, as provided on the internet, does not follow the real situation and achievements in making a destination accessible to al . Key words: accessible tourism, disabled people, accessibility criteria, web information availabi- lity, destination management, EDEN destinations Uvod Turisti s posebnimi potrebami niso svobodni v svoji izbiri, temveč odvisni od stop- nje dostopnosti destinacije in razpoložljivosti informacij o različnih elementih tu- ristične ponudbe. Vsi imamo lahko koristi od oblikovanja dostopne turistične in- frastrukture in ponudbe ter od kakovostnega obveščanja, zato je pomembno, da ustvarimo možnosti in tržišče za vse, ne glede na posebnosti potreb, zmožnosti ali obliko oviranosti ljudi. Namen prispevka je v prvem delu predstaviti teoretična izhodišča s področja do- stopnega turizma: ciljne skupine, kriterije dostopnosti ter pomen, zbiranje in dis- tribucijo informacij o dostopnosti, v drugem delu pa rezultate analize razpoložlji- vosti informacij o turistični ponudbi na spletnih straneh EDEN destinacij 2013 v regiji. Teoretična izhodišča s področja dostopnega turizma Turizem je postal samoumevna, ustaljena praksa za vse, toda še vedno je mnogo ljudi s fizično, senzorno ali intelektualno oviranostjo pogosto izključenih, ker se turistični sistem (še) ni uspel prilagoditi posebnim potrebam tega tipa uporabni- kov1. »Vsak – ne glede na to, ali je oviran ali ne, bi moral imeti možnost potovati v državo ali znotraj države, in na katerikoli kraj, zanimivost ali dogodek, ki bi ga že- lel obiskati.«2 Temelje tej možnosti postavlja hitro razvijajoče se turistično podro- 1 Laura, Annagrazia in Deferrari, Emiliano, »Tourists with disabilities: who are they? Which are their needs?« 2 Leidner, Rüdiger. »Tourism accessible for all in Europe«. 962 Pr čje – dostopni turizem3. Turizem za vse, kot ga mnogi imenujejo, po definiciji Dar- euč cyja in Dicksonove4 omogoča ljudem, ki potrebujejo dostopnost, vključno z mo- itev r bilno, vidno, slišno ali spoznavno oviranostjo, da delujejo neodvisno, enakoprav- azp no in dostojanstveno v ponudbi univerzalno oblikovanih turističnih produktov, olo storitev in okolij. Na podlagi te definicije opredeljujemo naslednje ciljne skupine žljivo dostopnega turizma5: (i) gibalno ovirane osebe, (ii) slepe in slabovidne osebe, (iii) st invalidi sluha in govora, (iv) osebe z intelektualno in psihično oviranostjo, (v) ose- i inf be, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, (vi) starostniki ter (vii) osebe, ki jim orm je turizem težje dostopen iz drugih zdravstvenih razlogov (diabetes, alergije, ipd.). acij o d Invalide in osebe s posebnimi potrebami moramo v prvi vrsti obravnavati kot turi- o ste, ki želijo potovati ali kako drugače kakovostno preživeti svoj prosti čas, in šele stop nato kot ciljno skupino s posebnimi potrebami. Za ovirane osebe pomeni dosto- nos pnost različne stvari, kot so na primer: klančine, nizke robnike pločnikov, taktil- ti n ne oznake, dvigala, jasni napisi, piktograme, dobro osvetljenost prostora, zvočne a spl semaforje, številke sob v Braillovi pisavi, svetlobne označevalne signale6, easy-to-re- etni ad ceniki, brezglutenski zajtrk, rastline, ki ne povzročajo alergičnih reakcij, uspo- h st sobljeno in potrpežljivo osebje in tako naprej. Pogosto gre pri dostopnosti za ma- ran lenkosti in morda spremembe niti niso potrebne, saj obstoječe kapacitete niso nuj- eh E no nedostopne za vse ciljne skupine. DEN d Nekaterih prilagoditev, predvsem arhitektonskih, ni moč enostavno urediti čez e noč; tudi s finančnega vidika predstavljajo prevelik vložek. Med relativno hit- stin ro rešljive aktivnosti v smeri povečanja dostopnosti, ki ne terjajo visokih finanč- acij 2 nih sredstev, lahko pa pomembno prispevajo k večjemu povpraševanju in zado- 013 v r voljstvu vseh turistov, spada poleg usposabljanja osebja za delo s ciljnimi skupina- mi, ponudba kakovostnih informacij o turistični destinaciji in njeni ponudbi. V egiji samem bistvu se osebe s posebnimi potrebami v potrebi po ustrezni obveščenosti ne razlikujejo od drugih turistov – želijo dobiti zanesljive informacije. In kot pra- vi Westcott7, z dobro informacijo o trenutni dostopnosti omogočimo tem osebam, da same presodijo, ali je ponudba zanje ustrezna ali ne. 3 Po ocenah ZN je na svetu 650 milijonov ljudi z vsaj eno obliko oviranosti. Ob predpostavki, da osebe s po- sebnimi potrebami pogosto potujejo s spremljevalcem ali sorodnikom, lahko govorimo o pomemben mul- tiplikativnem ekonomskem učinku. 8. http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/accessibility/index_ en.html (15. 8. 2013). Potencial evropskega dostopnega turističnega tržišča so že leta 2005 na osnovi raziskave OSSATE, University of Surrey ocenili na 89 milijard €, novejše ocene se gibljejo okoli 100 milijard €. http:// travability.travel/blogs/ ITB.html (15. 8. 2013). 4 Darcy in Dickson, »A Whole-of-Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experiences«, 38. 5 Kores, Dolores »Ciljne skupine dostopnega turizma«. 6 Svetina, Peter et. al. Smernice za delo z invalidi za turistične ponudnike, 8 – 16. 7 Westcott, Jacqueline. »Improving information on accessible tourism for disabled people«, European Com- mission (2004): 4. http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/studies/improving_information_ on_accessibility/improving_accessibility_en.pdf (15.8.2013). 963 2 – s t 4 u .– o r Kriteriji dostopnosti 2 u 5 s ize . o tv Laura8 opredeljuje štiri glavne skupine kriterijev dostopnosti: (i) fizična dosto- k a m t r o ja , iz pnost objekta in opreme, (ii) dostopnost do informacij, (iii) ekonomska dosto- b n e je u o r 2 b pnost, (iv) psiho-socialna dostopnost. Fizična dostopnost se nanaša na pogoje, v 0 s r 1 p a 3 e katerih ima vsakdo možnost varno prispeti, dostopati in uporabljati turistično , P š žev n o e p infrastrukturo. Vzpostavimo jih z odstranitvijo arhitekturnih ovir v okolju in r a to o n objektih, namestitvijo prilagojene opreme in naprav, ter ureditvijo poti, ki po- r s o l j ov e ž i , S n vezujejo posamezne dele dostopnih objektov. n Ekonomska dostopnost se nanaša e p l m ov na enakopravno plačilo stroškov potovanja v primerjavi z ostalimi turisti. Inva- r a e i n h n i o lidi in osebe s posebnimi potrebami imajo namreč zaradi nedostopnosti turistič- j a a d g no e ne ponudbe pogosto povečane stroške (predvsem stroške prevoza in nastanitve). s m ti – en Poleg tega pa ta kriterij izpostavlja zmotno prepričanje, da imajo osebe s poseb- t nimi potrebami nižjo kupno moč kot ostali. Psiho-socialna dostopnost se nanaša na predsodke in nepripravljenost na razvoj in prilagoditve turistične ponudbe za vse. Zadržki in predsodki marsikje izhajajo iz nepoznavanja potreb te ciljne sku- pine. Osebe s posebnimi potrebami so pogosto pomilovane ali nesprejete s stra- ni turističnih delavcev, zato tudi storitve niso tako kakovostno opravljene kot pri drugih gostih. Dostopnost do informacij je izjemnega pomena za kakovostno doživljanje v vseh fazah nakupnega procesa. Vsak informacijski sistem bi moral vsem uporabnikom, tudi oviranim osebam, zagotavljati razpoložljivost resnič- nih, zanesljivih in jasnih informacij. Dostopnost do informacij Kadar govorimo o dostopnosti do informacij, mislimo torej na i) razpoložljivost informacij o različnih elementih turističnega produkta in na ii) možnost pridobi- vanja in prejemanja informacij. O prvem govori ta prispevek, s poudarkom na in- formacijah na spletu, drugo pa se nanaša na besedila v različnih formatih in ob- likah (npr. tiskovine z barvnimi kontrasti, materiali v avdio in video obliki, Bra- illova pisava idr.), na tehnologijo ponujanja informacij, programska orodja, na je- zik, izgled in strukturo spletnih strani ponudnikov ter na vzpostavitev dostopnih platform9. Kakovosten turistični informacijski sistem nudi opis različnih elementov turistič- ne ponudbe. Potencialnemu gostu omogoča: odločitev o izbiri počitniške destina- cije, načrtovanje počitnic, seznanjenost z značilnostmi turistične strukture, izbi- ro paketa, ki najbolje izpolnjuje uporabnikove potrebe, nakup ustreznega turistič- nega paketa, zaupanje v naprave, opremo in osebje turističnega ponudnika, orien- 8 Laura, Annagrazia, »Introducing Accessible Tourism«. 9 Evropska mreža za e-dostopnost stremi k vzpostavitvi in sistematičnemu razvoju platform za koordinacijo, podporo in izboljšavo e-dostopnosti v Evropi. Več o tem na www.eaccessplus.eu. 964 Pr tacijo v turističnih objektih in okolju ter varno uporabo opreme oz. varno doživet- euč je in izkustvo10. itev r Razpoložljivost informacij na spletnih straneh turističnega gospodarstva ima ved- azpo no večji pomen, saj se skoraj 85 % nakupov počitniških aranžmajev opravi preko lož spleta11. Splet je najbolj pogost vir informacij pred odhodom na počitnice tudi za ljivo ljudi s posebnimi potrebami12. sti in Informacije o dostopnosti turistične ponudbe na spletnih straneh morajo biti za- form dostne, enostavne, jasne, zanesljive, (tehnično) dostopne in ažurne. Zberemo jih ac lahko na več načinov: s telefonskim intervjujem turističnega ponudnika, z vpra- ij o d šalnikom, ki ga izpolni pristojna oseba turističnega ponudnika13, ali pa s celovi- ost to empirično raziskavo na terenu, ki jo izvedejo usposobljeni zunanji presojevalci, opn med katerimi so praviloma tudi predstavniki skupin oviranih ljudi. Metodologije ost se med sabo razlikujejo predvsem po zanesljivosti zbranih podatkov. i na sp Ne glede na specifiko potreb uporabnikov, morajo informacije pokriti tri ključne letn funkcije: prihod, vstop in doživljanje 14. Funkcija prihoda se nanaša na približeva- ih s nje turista k turistični dobrini, t.j. možnosti dostopa z javnim in zasebnim prevo- tran zom ter parkiranja. Funkcija vstopa se nanaša na vhode v objekte (npr. širina vrat, eh E zvonec, barvni kontrasti ipd.). Funkcija doživljanja pa zajema dostopnost do kako- D vostnih storitev in produktov ter varno in avtonomno izkustvo. To velja upošte- EN d vati tako pri predstavitvah dostopnosti destinacij, znamenitosti, aktivnosti, nasta- est nitvenih obratov kot tudi na primer pri oblikovanju itinerarijev15. Na podlagi pre- ina učevanja primerov dobre prakse zasledimo dve glavni obliki posredovanja podat- cij 2 kov in informacij o dostopnosti turistične ponudbe preko spleta: (i) sintetično (s 013 v r simboli dostopnosti, piktogrami in njihovo obrazložitvijo) in (ii) pojasnjevalno16 egi 10 Centi, Stefania, Mossone, Maria Chiara, Borghetti, Jacopo in Tramonti, Eleonora. Accessible tourist product, EC ji Education and Culture – Project Eu.for.me (2004), 40–48. http://www.euforme.net/css/uk/project_work/ product.pdf (10. 8. 2013). 11 Psarros, Manolis »Digitalni mediji v trženju destinacij«, 17. 12 Po podatkih raziskave CARE iz leta 2007 se turisti s posebnimi potrebami informirajo še pri prijateljih in so- rodnikih, v specializiranih vodičih ter v specializiranih revijah (dvakrat pogosteje kot drugi turisti). Manj za- upajo turističnim agencijam kot drugi turisti. Čeprav so informacije o destinacijah zadovoljive, dobra tretjina turistov s posebnimi potrebami navaja, da niso oz. da so le delno zanesljive (Laura, Annagrazia, »Introducing Accessible Tourism«, 2013). 13 Primer vprašalnika z izčrpnimi podatki o dostopnosti namestitvenega obrata je na voljo ob registraciji na: http://www.europeforal .com/ (28. 8. 2013). 14 Deferrari, Emiliano »Tools and Methods to verify accessibility«. 15 Primer dobre prakse razpoložljivosti osnovnih informacij o vseh treh funkcijah in za vse ciljne skupine ovira- nih oseb je vodič dostopnosti atrakcije Eden Project na naslovu: http://www.edenproject.com/access-guide (25. 8. 2013). 16 Primeri posredovanja informacij v sintetični in pojasnjevalni obliki: http://www.disabledgo.com/en/access- guide/angmering-manor-hotel/arun-district-council (25. 8. 2013). 965 2 – s t 4 u .– o r (objektiven opis dostopnosti okolja, produktov, objektov, poti, prehodov, prosto- 2 u 5 s ize . o tv rov, vertikalnih povezav, opreme z navedbo natančnih dimenzij in opis usposo- k a m t r o ja , iz bljenosti osebja). Seveda je smiselno, da destinacijske organizacije in turistični po- b n e je u o r 2 nudniki ne tržijo svoje dostopne turistične ponudbe le preko lastnih spletnih stra- b 0 s r 1 p a ni, saj obstajajo že tudi specializirane nacionalne spletne platforme in portali, ki 3 e , P š žev n o e p nagovarjajo turiste s posebnimi potrebami, kot so na primer: europeforall.com, r a to o n accessibleurope.com, urlaubfueralle.at (Avstrija), roll-stuhl-urlaube.de (Nemčija), r s o l j ov e ž i turismosenzabarriere.it (Italija), travelhands.eu (Nemčija), DisabledGo.uk (Veli- , S n n e p l m ov ka Britanija) in druge. r a e i n h n i o j a a d g no e Analiza razpoložljivosti informacij o dostopnosti na spletnih s m ti – en straneh EDEN destinacij 2013 v regiji t Z vidika razpoložljivosti informacij so za dostopno spletno stran turistične desti- nacije značilne: (i) splošne informacije in možnosti (online / offline kontakt, jezi- kovne različice, zemljevid, webcam, fotografije okolja, objektov, privlačnosti, po- datki o dostopu z različnimi prevoznimi sredstvi in transferjih, javnih storitvah, informacije o prostočasnih aktivnostih, online brošure in vodiči, idr.), (ii) infor- macije ali povezave do informacij o dostopnosti turistične infrastrukture in po- nudbe po vseh kriterijih dostopnosti bodisi v sintetični in/ali pojasnjevalni ob- liki (npr. podstrani ali povezave do dostopnih prenočitvenih in gostinskih obra- tov, produktov, turističnih agencij s specializiranimi turističnimi vodniki ipd.) in iii) povezave do specializirane spletne platforme za ovirane osebe po standardih WCAG17. Cilj kvantitativne raziskave je bil ugotoviti, ali in katere informacije o dostopnos- ti turistične ponudbe so na voljo na spletnih straneh izbranih EDEN destinacij. Metodologija raziskave Analiza je zajemala oceno razpoložljivosti določenih informacij za potrebe načrto- vanja in organizacijo potovanja in doživetja obravnavane ciljne skupine. V vzorec smo zajeli spletne strani petih EDEN destinacij 2013 v regiji, torej destinacij, ki so prejele priznanje Evropske komisije za dosežke na področju spodbujanja in izvaja- nja dostopnega turizma: Kaunertal – Natur Park und Gletscher Region, Avstrija (www.kaunertal.at), Kaposvar és Zselic, Madžarska (www.visitkaposvar.hu), Laško – sotočje dobrega, Slovenija (www.stik-lasko.si), provinca Pistoia, Italija (www.tu- rismo.provincia.pistoia.it), San Marino (www.sanmarinopertutti.com). Metoda raziskovanja je bilo opazovanje. Raziskovalni instrument je bila oblikova- na Excelova tabela z vnaprej določenimi kriteriji vrednotenja elementi dostopnos- ti turistične ponudbe (tabela 1) in kakovosti informacij (tabela 2). Seznam le-teh 17 Mednarodni priročnik Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) določa, kaj naredi spletno stran do- stopno in kako. http://www.w3.org/WAI/intro/wcag.php (21. 8. 2013). 966 Pr je sestavila avtorica na osnovi preučitve mnogih primerov dobre prakse18 in virov. euč Uporabili smo preprost sistem kodiranja: razpoložljivost informacije je bila zabe- itev r ležena z »1«, odsotnost z »0«. Presojo obsega in oblike informacij o dostopnosti azp pa smo izvedli na osnovi v ta namen oblikovane lestvice vrednosti od 0 do 4, ki je olo pojasnjena v nadaljevanju. Raziskava je bila izvedena avgusta 2013. žljivosti i Omejitve nfo Analiza je preliminaren pregled razpoložljivosti splošnih in nekaterih ključnih in- rma formacij o dostopnosti. Njeni rezultati imajo kratkoročno veljavnost zaradi mož- cij o d nosti sprememb spletnih vsebin in tehnologije v vsakem trenutku. Definirane o vrste iskanih podatkov in informacij so le ena od možnih klasifikacij. Statistič- stop na zanesljivost podatkov je zaradi majhnosti vzorca okrnjena. V vzorcu ni hrva- nos ške predstavnice Agroturizam Stancija 1904 zato, ker gre za zasebni nastanitve- ti n ni obrat, ki ni v upravljanju destinacijske organizacije, in ga po mnogih kriterijih a sp ni moč oceniti. V analizo smo zajeli angleške različice turističnih spletnih strani. letn Preučila jih je avtorica sama, a za celovitejšo oceno bi bilo potrebno zagotoviti tudi ih st presojo s strani ciljnih uporabnikov – predstavnikov invalidov in ljudi s posebni- ran mi potrebami. eh E DEN d Rezultati in ugotovitve est Tabela 1: Razpoložljivost informacij na spletnih straneh EDEN destinacij 2013 v ina regiji cij 201 Vrsta podatka ali informacije Frekvenca Relativna frekvenca 3 v r pojava (razpoložljivosti) (n=5) eg (n=5) iji Splošne informacije: - offline/online kontaktni podatki 5 100% - vsaj ena jezikovna različica 5 100% - zemljevid lokacije 5 100% - opis dostopa z različnimi prevoznimi sredstvi 3 60% - uporabne informacije o javnih storitvah in formalnostih 3 60% Slike, fotogalerija 5 100% Video materiali (video spot, webcam ali podobno) 2 40% Online promocijski material: 3 - brošura 3 60% - vodič 60% Podstran ali posebna povezava, namenjena oviranim ose- 1 20% bam Možnost iskanja namestitve po različnih kriterijih dostop- 2 nosti in potrebah različnih skupin oviranih oseb 40% 18 Primeri dobre prakse: tourisme-nord.com; thisiscavan.ie; parisinfo.com; visitsweden.com 967 2 – s t 4 u .– o r 2 u Vrsta podatka ali informacije Frekvenca Relativna frekvenca 5 s ize . o tv pojava (razpoložljivosti) (n=5) k a m t r o j (n=5) a , iz b n e je u o Podatki o možnosti prilagojenega prevoza in transferjev 2 40% r 2 b 0 s r 1 p a Online specializirani, dostopni itinerariji 2 40% 3 e , P š žev n Navedba možnosti turističnega vodenja oviranih oseb 1 20% o e p r a to o n Povezava na specializirano dostopno spletno platformo 1 20% r s o l j ov e ž i , S n n Glavne ugotovitve analize so: e p l m ov r a e i - Razpoložljivost splošnih informacij in informacij o splošni turistični po- n h n i o j a a d g nudbi je zadostna, medtem ko so informacije o dostopnosti objektov, oko- no e s m lja, produktov in privlačnosti v povprečju pomanjkljive. ti – en - Opazili smo razlike v številu jezikovnih različic spletnih strani (do tri), t kakovosti prevodov ter v količini in ažurnosti informacij v primerjavi z 'originalom'. - Na spletnih straneh je v povprečju zadostno število slik in fotografij, na podlagi katerih si lahko uporabnik ustvari predstavo o turistični ponud- bi, medtem ko so panoramske slike in video posnetki redki. - Destinacija Pistoia ima na svojih spletnih straneh posebno povezavo, na- menjeno oviranim osebam, medtem ko so spletne strani destinacije San Marino v celoti namenjene tako osebam s posebnimi potrebami kot tudi drugim uporabnikom. Posebno povezavo z informacijami za ovirane ose- be ima tudi nemška jezikovna različica avstrijske destinacije Kaunertal, vendar tega podatka nismo zajeli v obdelavo (glej poglavje 3.2). - Večina informacij o prilagojeni ponudbi se nanaša na gibalno ovirane ose- be in družine z otroki, ponekod je izpostavljena tudi ponudba za starostni- ke. Spletne strani destinacij Pistoia in San Marino ponujajo informacije o dostopnosti tudi za senzorno ovirane osebe in osebe z učnimi težavami. - Podatke o dostopnosti javnih prevoznih sredstev smo zasledili na sple- tnih straneh destinacije San Marino (npr. za gondolo) ter za gibalno ovi- rane, slepe in slabovidne na spletnih straneh province Pistoia (za avtobus in vlak). - Online itinerarije, namenjene oviranim osebam, smo našli samo na sple- tnih straneh obeh italijanskih destinacij19. - Destinacija Pistoia ponuja še povezavo na specializirano spletno platformo 'Turismo senza barriere' za ovirane osebe, oblikovano po tehničnih stan- dardih dostopnosti WCAG. 19 Primer kakovostnega itinerarija z opisom poti in ovir: http://www.sanmarinopertutti.com/default. asp?id=438 (20. 8. 2013). 968 Pr Tabela 2: Raven razpoložljivosti informacij glede na njihov obseg in obliko eučite Obseg in oblika informacij o dostopnosti Povprečna raven razpoložljivosti informacij na lestvi- v r ci od 0 do 4 (n=5)* azpo Informacije o prilagojenih kapacitetah, opremljenosti, lož storitvah in usposobljenosti osebja namestitvenih 1.6 ljivo obratov (obseg in oblika) st Informacije o dostopnosti okolja in privlačnosti (ob- i i 2.0 n seg in oblika) forma * Obseg in obliko informacij o dostopnosti smo ovrednotili na lestvici od 0 do 4: cij o d 0- ni informacij o dostopnosti posameznega elementa turistične ponudbe; o 1- samo navedba o tem, da je objekt, storitev ali privlačnost dostopna, brez dodatnih stop opisov; no 2- osnovne informacije o stopnji dostopnosti z uporabo oznak (brez obrazložitve sti n kriterijev) in/ali pridevnikov v strnjenem opisu, kot npr. prostorno, anti-alergijsko, a sp ortopedsko, dietno, ipd.; letn 3- podroben opis stopnje dostopnosti različnih elementov turistične ponudbe v ih s delno sintetični obliki brez navedbe dimenzij; tran 4- podroben opis stopnje dostopnosti različnih elementov turistične ponudbe eh E za različne ciljne skupine v delno sintetični obliki ali delno pojasnjevalni obliki z DE opisom ovir in navedbo natančnih dimenzij prostorov, prehodov, poti ipd. N d e Ugotavljamo, da so razpoložljive informacije na opazovanih spletnih straneh v stin povprečju na ravni podatkov, ki ponujajo osnovno informacijo o stopnji dosto- acij 2 pnosti z uporabo piktogramov (brez obrazložitve kriterijev) in/ali pridevnikov v 013 v r strnjenem opisu, kot npr. prostorno, anti-alergijsko, ortopedsko, dietno, in podob- no. Sicer pa z vidika obsega in oblike objavljenih informacij zasledimo dve skraj- egiji nosti: na eni strani imamo spletne strani brez informacij ali zgolj z navedbo, da je npr. izbrana namestitev prilagojena oviranim osebam, pri čemer dodatnih opisov ni na voljo. Na drugi strani pa lahko najdemo izčrpne informacije o objektih, opre- mi, ponudbi storitev z opisom dostopnosti, o jezikovni usposobljenosti osebja, go- stinski ponudbi za osebe z zdravstvenimi težavami, možnostih rekreacije in dosto- pnih prostočasnih aktivnostih za različne ciljne skupine, prilagojenih javnih pre- voznih sredstvih, dostopne online vodiče in itinerarije, kontaktne podatke za na- jem turističnega vodnika, ki je usposobljen za vodenje določene ciljne skupine in drugo. Zaključek Dostopnost do informacij, s poudarkom na razpoložljivosti informacij o dostop- nosti na spletu, je le eden od kriterijev dostopnosti, ki smo ga podrobneje raziska- li na primeru turističnih spletnih strani letošnjih Evropskih destinacij odličnos- ti (EDEN 2013) v regiji. Ugotovili smo, da je razpoložljivost splošnih informacij 969 2 – s t 4 u .– o r o turistični ponudbi zadostna, medtem ko so informacije o dostopnosti objektov, 2 u 5 s ize . o tv storitev, okolja in privlačnosti v povprečju pomanjkljive. Med opazovanimi sple- k a m t r o ja , iz tnimi stranmi obstajajo precejšnje razlike v obsegu in obliki razpoložljivih infor- b n e je u o r 2 macij. Le za dve destinaciji, ki zajemata veliko geografsko območje, široko ponud- b 0 s r 1 p a bo in povpraševanje, so na spletu podrobne informacije o dostopnosti turistične 3 e , P š žev n o e p infrastrukture in različnih elementov turistične ponudbe. r a to o n r s Toda po našem mnenju je ponudba manjših destinacij informacijsko bolj obvla- o l j ov e ž i , S n n dljiva in bi ravno te destinacije bržkone lažje vzpostavile boljšo obveščenost poten- e p l m ov r a cialnih obiskovalcev, ki bi lahko na osnovi razpoložljivih informacij sami presodi- e i n h n i o j a li, ali in kaj je zanje dostopno. Pri tem ne mislimo na finančno zahtevne speciali- a d g no e zirane dostopne platforme, temveč na vsaj osnovne informacije o dostopnosti po- s m ti – en sameznih elementov turistične ponudbe za različne ciljne skupine oseb s posebni- t mi potrebami, ki bodo odraz dejanskega stanja. Nenazadnje so te destinacije veli- ko vložile v to in prejele priznanje Evropske komisije ravno za dosežke na področju dostopnega turizma. Naj za to izvedo tudi (potencialni) obiskovalci. Literatura Buhalis, Dimitrios, Michopoulou, Elina, Eichhorn, Victoria in Graham Miller. »Accessibility market and stakeholder analysis - One-Stop-Shop for Accessi- ble Tourism in Europe (OSSATE).« University of Surrey (2005): 20–57. http://www.ossate.org/doc_resources/OSSATE_Market&Stakeholder%20 Analysis_Public_Version_Final.pdf (21.8.2013). Centi, Stefania, Mossone, Maria Chiara, Borghetti, Jacopo in Tramonti, Eleono- ra. Accessible tourist product, EC Education and Culture - Project Eu.for.me (2004), 40-48. http://www.euforme.net/css/uk/project_work/product.pdf (10.8.2013). Darcy, Simon in Tracey J. Dickson. »A Whole-of-Life Approach to Tourism: The Case for Accessible Tourism Experiences.« Journal of Hospitality and Touri- sm Management, no. 16(1) (2009): 32–44. Deferrari, Emiliano. » Tools and Methods to verify accessibility. « Gradivo z uspo- sabljanja Leonardo da Vinci mobility programme, CO.IN. Cooperative In- tegrate Onlus, Education and Culture Lifelong Learning Programme Itali- ja, Rim, 8. maj 2013. Kores, Dolores. »Ciljne skupine dostopnega turizma.« Premiki – Zavod za sve- tovanje, razvoj in promocijo dostopnega turizma (2010). http://premiki.com/?- page_id=11 (12.8.2013). Laura, Annagrazia. » Introducing Accessible Tourism. « Gradivo z usposabljanja Leonardo da Vinci mobility programme, CO.IN. Cooperative Integrate On- 970 Pr lus, Education and Culture Lifelong Learning Programme Italija, Rim, 6. maj euč 2013. itev r Laura, Annagrazia in Emiliano Deferrari. »Tourists with disabilities: who are azpo they? Which are their needs?« Project ITTI – Improving accessibility in tra- lož ining in tourism 2009–2011. Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje ljivo (2010): 3. sti in Leidner, Rüdiger. »Tourism accessible for all in Europe«, Tourism Review Ma- form gazine (2008): 44. http://www.accessibletourism.org/resources/tourism_re- ac view_ethical_april_2008.pdf (22.8.2013). ij o d Michopoulou, Elina in Graham Miller. »User Survey on Accessibility Informa- osto tion for Tourism Venues« (2013). http://www.accessibletourism.org/?i=enat. pno en.news.687 (10.8.2013). sti na s Psarros, Manolis. »Digitalni mediji v trženju destinacij.« Turizem – revija za me- pl nedžment in trženje v turizmu, letnik XV/107 (2011): 17. etnih s Svetina, Peter, Jakica Jesih, Boštjan Bizjak, in Nace Kovač. » Smernice za delo z in- tra validi za turistične ponudnike.« Ljubljana: ŠENT – Slovensko združenje za neh E duševno zdravje, 2007. DE Westcott, Jacqueline. »Improving information on accessible tourism for disabled N d people.« European Commission (2004): 4. http://ec.europa.eu/enterprise/ est sectors/tourism/files/studies/improving_information_on_accessibility/im- inac proving_accessibility_en.pdf (15.8.2013). ij 201 World Wide Web Consortium/ Web Accessibility Initiative (W3C/WAI), »Web 3 v r Content Accessibility Guidelines – WCAG«. http://www.w3.org/WAI/ egi intro/wcag.php (21.8.2013). ji 971 2 – s t 4 u .– o r Usposabljanje majhnih turističnih 2 u 5 s ize . o tv k a m ponudnikov za učinkovito izvajanje t r o ja , iz b n e je u o r 2 aktivnosti projekta 5 poštnih kočij b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Training of small tourism providers for effective o e p r a to o n r s implementation of 5 stagecoaches project activities o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Mihaela Škrlj Brglez e i n h n i o j a a d g ANOVA marketing, Slovenija no e s m t anova@triera.net i – ent Tanja Lešnik Štuhec ProVITAL d.o.o., Slovenija info@provital.si Mojca Polak Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija Mojca.polak@vsgt-mb.si Lea Jakoš Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija referat@vsgt-mb.si Povzetek V sklopu projekta 5 poštnih kočij je bil oblikovan Program usposabljanja in izvedeno usposa- bljanje za majhne podeželske (družinske) turistične ponudnike Pomurja in Prlekije. V sklopu šestih modulov usposabljanja so ponudniki spoznali značilnosti poslovanja malih turističnih podjetij na podeželskih / eko destinacijah. Skupaj z mentoricami so izdelali marketinški načrt lastnega podjetja, razvili storitvene standarde poslovanja ter lastne produkte in sodelovali pri oblikovanju produktov v navezi z drugimi ponudniki v projektni destinaciji. Ob zaključku pro- grama usposabljanja so udeleženci pridobili certifikat o sodelovanju v Programu usposabljanja. Ključne besede: 5 poštnih kočij, moduli usposabljanja, konjeniški turizem, management traj- nostnih podeželskih destinacij, storitveni standardi, turistični marketing, razvoj turističnega produkta 973 2 – s t 4 u .– o r Summary 2 u 5 s ize . o tv In the project 5 stagecoaches Training program for smal -scale rural (family) tourism opera- k a m t r o ja , iz tors was designed and carried out in October 2012 with tourism operators of Prlekija and Prek- b n e je u o r 2 b murje project destination. Within six training modules providers learn the characteristics of 0 s r 1 p a 3 e small tourism businesses in rural / eco-destinations. Together with mentors they developed , P š žev n o e p own business marketing plans, service standards and tourist products and participated in the r a to o n r s design of products in conjunction with other providers in the destination. At the end, the par- o l j ov e ž i , S n n ticipants gain a certificate of participation in the Training program. e p l m ov r a e i Key words: 5 stagecoaches, training modules, equestrian tourism, sustainable rural destination n h n i o j a a d g management, service standards, tourism marketing, tourism product development no e s m ti – en Uvod t V okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007–2013 se izvaja triletni (2011–2014) projekt »5 poštnih kočij, območni, ino- vativni turistični razvojni program«, katerega osnovne aktivnosti so povezane z: (i) nadaljnjim trajnostnim razvojem lokalnih skupnosti na obmejnem prostoru Slovenije in Madžarske s poudarkom na valorizaciji potencialnih naravnih in kul- turnih atrakcij podeželja ter (ii) vključevanjem v konkurenčno turistično ponud- bo čezmejne regije. Rdeča nit projekta je konjeniški turizem, ki v Sloveniji še ni prepoznaven. Usposabljanje majhnih turističnih ponudnikov Pomurja in Prlekije je le ena od aktivnosti projekta. Z usposabljanjem so ponudniki pridobili nova in nadgradili obstoječa znanja in veščine na področjih turizma na podeželju ter oblikovali mar- ketinški načrt svojega podjetja, nadgradili lastne in oblikovali turistične produk- te s partnerji v destinaciji, proučili elemente standardov storitev 5 poštnih kočij in v sklopu terenskega dela spoznali delo s konji. Teoretična izhodišča za razumevanje aktivnosti projekta Trajnostne podeželske destinacije1 upoštevajo »svoj sedanji in prihodnji gospo- darski, družbeni in okoljski vpliv in se ukvarjajo s potrebami obiskovalcev, indu- strije, okolja in gostiteljskih skupnosti«2. Trajnostni razvoj turizma razumejo kot razvoj, ki zadošča potrebam danes živečih turistov in domačinov, ne da bi pri tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij, da te zadostijo svojim lastnim potrebam3. 1 Turistična destinacija je geografsko območje, ki ga izbere gost (ali segment gostov) za cilj svojega potovanja in ki ponuja vse potrebne naprave za nočitev, hrano in prosti čas ter tvori na ta način enoto vhodnega turizma (in- coming), strateško poslovno enoto, ki zahteva organiziranost destinacijskega menedžmenta (Thomas Bieger, Management von destinationen und Tourismusorganisationen, 5. Auflage (München: Oldenburg, 2002), 55). 2 UNWTO, Indicators of Sustainable Development for Tourism Destinationa A Guidebook. Madrid: United Nation World Tourism organization, 2004. 3 WTTC et al. 1995, 30. 974 U Preudarno upravljajo vire na način, ki zagotavlja ekonomske, socialne in estetske spos potrebe ob ohranjanju kulturne identitete, bistvenih ekoloških procesov in biolo- ablj ške raznovrstnosti ter življenjskih podpornih sistemov. anje m Perspektiva podeželskih destinacij se skriva v višji stopnji predelave in neposredne ajh ponudbe v obliki zadovoljevanja potreb turistov, ki se vse bolj vračajo k naravi, iš- nih t čejo možnosti rekreacije in doživetij, želijo zdravo ekološko neoporečno ponudbo ur hrane in pijače.4 Počitnice na kmetijah so drugačne – v tesnem stiku z naravo in isti ljudmi, z njihovo kulturo, življenjsko modrostjo in navadami, ki vedno pritegne- čnih p jo. UNWTO5 opredeljuje naslednje zvrsti turizma na podeželju: (i) ekoturizem6 – o obiskovalcem v zavarovanih območjih omogoča intenzivno doživljanje naravnih nud dobrin kot kulturnih vzorcev podeželja; (ii) rokodelski turizem – turiste priteg- nikov z nejo mogočno zasidrane obrti7, ki si jih kot izletniki ogledajo ali se naučijo osnov a u teh spretnosti kot stacionarni turisti; (iii) romarski turizem – obisk cerkva in dru- č gih sakralnih objektov; (iv) turizem na kmetiji (farm tourism) – gosti se vključijo inkov v življenje na kmetiji, kar predstavlja tudi poglavitno opravilo gostov in neke vrste ito i glavno atrakcijo ter razlog za prihod na kmetijo; (v) podeželski turizem (rural to- zv urism) – gosti uporabljajo zgolj nočitvene kapacitete na podeželju, ki jim predsta- ajan vljajo izhodišče za izlete in športne ter rekreacijske aktivnosti po podeželju. je ak Turistična ponudba podeželja zajema ob: (i) turističnih in izletniških kmetijah ter tivn vinotočih; (ii) gostinskih prehrambenih in prenočitvenih obratih (manjši družin- osti p ski hoteli in penzioni); (iii) ponudnikih nastanitev v zasebnih sobah, apartmajih ro in hišah; (iv) muzejih, muzejih na prostem in razstaviščih; (v) parkih in rezervatih jekt zavarovane narave ipd. (vi) urejenih pohodnih, kolesarskih, jahalnih, tematskih8, a 5 p učnih idr. poteh idr.; tudi dopolnilno turistično ponudbo, kamor uvrščamo doži- ošt vljajsko ponudbo, in sicer: (i) rokodelske delavnice (lončarstvo, kovaštvo, tkalstvo, nih k žganjekuha, pletarstvo in slamarstvo, mlinarstvo, oljarstvo, medičarstvo in lectar- oč stvo, sodarstvo idr.); (ii) kmetije z degustacijami in delavnicami (vinogradništvo, ij sadjarstvo, čebelarstvo, sirarstvo, zeliščarstvo, vrtnarstvo idr.); (iii) kmetije s konji 4 Franjo Šauperl, Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeželju (Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2000), 17. 5 Sonja S. Lebe, Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj kulturne dediščine podeželja (Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta, 2008), 99. 6 Ekoturizem je zvrst turizma, ki daje ljudem možnost spoznavanja naravnega okolja na način, ki je v skladu z na- čeli trajnostnega razvoja. Gre za »odgovorna potovanja v naravne predele, ki varuje okolje in koristi lokalne- mu prebivalstvu« (TIES 2006 v: Tanja Mihalič, Trajnostni turizem (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006), 108. 7 Npr. lončarjenje, spletanje izdelkov iz ličja, izdelovanje regionalno tipičnih tekstilnih izdelkov ali krajevno tipičnih prireditev ipd. 8 Sonja S. Lebe in Wolfgang Fuchs in Jörn W. Mundt in Hans-Dieter, Zol ondz, Leksikon turizma – Destinacije, gastronomija, hotelirstvo, organizatorji potovanj, agencije, prevozniki (Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni insti- tut Maribor, 2012), 645. 975 2 – s t 4 u .– o r in konjeniška društva (jahanje v maneži in terensko jahanje) (iv) prireditve in do- 2 u 5 s ize . o tv godke (vezane na naravo, kulturno dediščino, kulinariko in vino idr.); idr. Le ce- k a m t r o ja , iz lovito načrtovano in organizirano povezovanje ponudnikov v privlačno destina- b n e je u o r 2 b cijsko zgodbo lahko učinkovito pozicionira podeželsko destinacijo na turističnem 0 s r 1 p a 3 e trgu. Za to je nujno vzpostaviti destinacijsko management podjetje, ki se ukvarja z , P š žev n o e p integrativnim destinacijskim managementom9 in upravlja z destinacijo10 in z njeni- r a to o n mi resursi v zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in turistov11. Bistveno je oblikova- r s o l j ov e ž i , S n n nje turističnih oskrbnih verig12 ter trženje in prodaja PTK13 določenim ciljnim sku- e p l m ov pinam turistov14. Povezovanje in sodelovanje deležnikov pripelje do prenosa tihe- r a e i n h n i o ga znanja in sinergičnih učinkov v partnerstva z namenom povezanih deležnikov.15 j a a d g no e s m Mnogi enačijo marketing z oglaševanjem ali prodajo, toda področje marketinga je ti – en mnogo širše16, pri čemer sta oglaševanje in prodaja le 'vrh ledene gore'17. V skladu z t definicijo združenja American Marketing Association pomeni marketing ustvar- 9 Emil Juvan, Destinacijski menedžment (Portorož: Turistica, Fakulteta za turistične študije, 2010), 49. 10 DMC se ukvarja z/s: organizacijo, marketingom, kakovostjo storitev, raziskovanjem in zbiranjem informacij, razvojem človeških virov, investicijskimi projekti, obvladovanjem turističnih prihodov, odgovornim upravlja- njem s turističnimi resursi ter reševanjem težav; s ciljem ohranjanja konkurenčnega in trajnega razvoja desti- nacije (Maja Konečnik Ruzzier, Trženje v turizmu (Ljubljana: Meritum, 2010), 160). 11 Lebe opredeljuje dva segmenta turistov na podeželju in njune značilnosti: (i) turisti, ki iščejo predvsem naravo in potrebujejo prenočitev na podeželju (šport in rekreacija v naravi in divjini, v zaščitenih parkovnih območjih, gozdovih in nenaseljenih območjih); (i ) turisti, ki cenijo stik s podeželjem kot življenjsko vrednoto (podeželski turizem) in iščejo priložnost za drugačen, zdrav način življenja, kot ga živijo v mestih. (Sonja S. Lebe, Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj kulturne dediščine podeželja (Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2008), 103). 12 Sonja S. Lebe in Wolfgang Fuchs in Jörn W. Mundt in Hans-Dieter, Zol ondz, Leksikon turizma – Destina- cije, gastronomija, hotelirstvo, organizatorji potovanj, agencije, prevozniki (Maribor: Multidisciplinarni razi- skovalni institut Maribor, 2012), 658. 13 Produktne tržne kombinacije (PTK) so osnovane na turistični ponudbi in turističnem potencialu destinacije ter na aktualnih in potencialnih turističnih trgih (Beunders 2006). Za podeželske destinacije, ki delujejo v izjem- ni konkurenci je nujno načrtno, inovativno in tematsko povezovanje proizvodov ter storitev destinacije v turi- stične produkte po meri specifičnih ciljnih skupin turistov – PTK. 14 Nick M. A. Beunders, »Visitor Management and Destination Management as Tools for Sustainable Regio- nal Development« In Exploring the Nature of Management: Proceedings of the Third International Con- ference on Monitoring and Management of Visitor Flows in Recreational and Protected Areas (Rapperswil: Researce Centre for Leisure, Tourism and Landscape, Institute for Landscape and Open Space, University of Applied Sciences Rapperswil, 2006), 129–132. 15 Tanja Lešnik Štuhec, Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij, doktorska disertacija (Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2011), 190–193. 16 Philip Kotler in Kevin L. Kel er, Marketing Management, 13th edition (New Jersey: Pearson Education, Inc., 2009), 7. 17 Večina marketinških aktivnosti se namreč odvije 'pod gladino'. Govorimo o aktivnostih podjetja pred lansira- njem izdelka ali storitev na tržišče, in o odločitvah ponudnikov po tem, zato da ohranijo konkurenčni položaj na tržišču. 976 U janje, komuniciranje, posredovanje in izmenjavo izdelkov in storitev, ki imajo spos vrednost za posameznike in družbo. V luči odgovornega turizma in trajnostne- abl ga razvoja je nujno pri opredeljevanju marketinga izpostaviti še etičnost delovanja janj ter upoštevanje vseh, na katere vplivamo s svojo dejavnostjo v podjetju in v okolju. e m aj Marketing pomembno prispeva k oblikovanju poslovne strategije podjetja18, kar hnih t ga »postavlja na začetek načrtovanja poslovnega procesa«. Dejavnost marketin- u ga pomaga razumeti razmere in priložnosti na tržišču, oceni prednosti in slabosti risti podjetja, preuči in izbere ciljne trge ter pozicionira ponudbo, oblikuje strategije iz- čnih p delka in storitve, tržne znamke, cene, tržnih poti, komuniciranja, kakovosti izva- o janja storitev, upravljanja s človeškimi viri in fizičnim okoljem ter načrtuje progra- nud me trženja, izvedbo, nadzor in evalvacijo marketinških aktivnosti. nikov z Osrednji instrument za usmerjanje in usklajevanje marketinških prizadevanj je a u marketinški načrt, ki zadeva tako strateško kot tudi taktično raven.19 V majhnih či (družinskih) turističnih podjetjih obe ravni pogosto obvladuje ena oseba, trženje nkov pa je velikokrat nenačrtovano, naključno ali spontan odziv na dogajanje v okolju. ito i Storitveni standardi v poslovanju turističnih podjetij so opredeljeni: (i) z nacional- zva no in evropsko zakonodajo za turistična in s turizmom povezana podjetja; (ii) z janje a znaki kakovosti v obliki nacionalnih sistemov kategorizacije in specializacije pre- k nočitvenih in prehrambenih obratov; (iii) z okoljskimi shemami in znaki na lokal- tivn nem, regionalnem, nacionalnem, čezmejnem oz. internacionalnem nivoju. osti p Konjeniški turizem ima svoje začetke v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Evropi roje in še posebej v Franciji. S tujko se za turizem s konji najpogosteje uporabljata izra- kta 5 p za equestrian tourism ali horse-based tourism. Povpraševanje po konjeniškem tu- rizmu in število ponudnikov tovrstnih storitev v zadnjem času strmo naraščata. V oštn to kategorijo lahko štejemo, ne samo turizem na kmetiji, ki ponuja jahanje, tem- ih k več tudi potovanja na razne konjeniške, rejske prireditve ter tekmovanja in izobra- oči ževanja. Največji del konjeniškega turizma predstavljajo ponudniki nastanitev na j podeželju s krajšimi ali daljšimi izleti oz. pohodi s konji. Številne države so organi- zirale nacionalna združenja za konjeniški turizem in postale del internacionalnega združenja FITE – Federation Internationale de Tourisme Equestre.20 Doživljajska kulinarika predstavlja trend, ki odgovarja na ključne zahteve sodob- nega človeka. Zraven kakovostne storitve je pri doživljajski kulinariki v ospred- ju tudi dejavnik zabave, dobrega počutja in spoznavanja novega (učenja).V sodob- 18 Vekoslav Potočnik , Trženje storitev (Ljubljana: Založba GV, 2004), 182. 19 Philip Kotler in Kevin L. Kel er, Marketing Management, 13th edition (New Jersey: Pearson Education, Inc., 2009), 79. 20 Glavni namen tega združenja (17 članic) je nuditi podporo in pomoč njihovim članicam pri organizaciji in promociji konjeniškega turizma, organizirati izobraževanja, srečanja in promovirati internacionalna konjeni- ška tekmovanja ter promovirati konjeniško disciplino TREC (Equestrian Trail Riding Techniques), ki je gle- de na vsebino tekmovanja, znanja jahačev in konj povezana s konjeništvom v turizmu. (http://en.fite-net.org) 977 2 – s t 4 u .– o r ni kulinarični ponudbi je močno zastopana skrb za dobro duhovno in telesno po- 2 u 5 s ize . o tv čutje gostov. Prehranjevanje torej naj ne bi služilo samo tešenju lakote. Hrana in k a m t r o ja , iz vino predstavljata orodje in spoznavne kanale s katerimi gost intenzivneje doživlja b n e je u o r 2 novo okolje. Pri tem se je potrebno izogibati velikobesednih najav brez prave vse- b 0 s r 1 p a bine. Tudi Mitche et al.21 poudarjajo, da ima promoviranje doživljajske kulinarike 3 e , P š žev n o e p smisel le takrat, ko je užitek doživljanja enak ali boljši od obljubljene najave. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Metode Projekta 5 poštnih kočij e p l m ov r a Nosilec projekta in naročnik oblikovanja in izvedbe Programa usposabljanja e i n h n i o j a majhnih turističnih ponudnikov Pomurja in Prlekije za učinkovito izvajanje ak- a d g no e tivnosti projekta 5 poštnih kočij je Panonska univerza Ngykanizsa iz Madžarske. s m ti – en Slovenski partnerji projekta so TIC Moravske Toplice, Zavod za turizem in šport t Radenci, Zavod za turizem Dobrovnik in Prleška razvojna agencija. Glavni cilji projekta »5 poštnih kočij« so: (i) nadaljnji razvoj lokalnih skupnosti na obmejnem prostoru na osnovi koncepta trajnostnega razvoja turizma čezmej- nega podeželskega prostora; (ii) prispevek k povečanju konkurenčnosti čezmejne destinacije na turističnem trgu; (iii) valorizacija potencialnih naravnih in kultur- nih atrakcij podeželja v obmejnem prostoru ter vključitev v turistično ponudbo čezmejne regije. Med pričakovanimi rezultati projekta so: (i) pridobitve na področju infrastruk- ture , in sicer: Center za razvoj produktov in turističnih inovacij, razgledni stolp, devet počivališč za konjeniški turizem, poštna kočija in dva konja; (ii) aktivnosti »mehke narave«, in sicer sistem kartic ugodnosti 5 poštnih kočij, GPS naprave (60 kom), dve konferenci, tri izobraževanja, dvajset novih čezmejnih razvojnih tu- rističnih paketov, tri turistične publikacije (turistične brošure, zemljevid, priroč- nik), promocijski film o potovanju poštne kočije, sedemindvajset izdelanih sku- pnih turističnih aktivnosti, knjiga S poštno kočijo po Pomurju. Rezultati izvajanja podprojektnih aktivnosti Panonska univerza Ngykanizsa je navezala stik s podjetjem ProVITAL d.o.o. v maju 2012. Do konkretnih razgovorov z naročnikom je prišlo v juniju 2012, ko smo prejeli osnovne informacije o oblikovanju in izvedbi programa usposabljanja majhnih turističnih ponudnikov Pomurja in Prlekije za učinkovito izvajanje ak- tivnosti projekta 5 poštnih kočij. Osnovne naloge izvajalca programa usposabljanja so bile usmerjene v: (i) pripravo e-učnih gradiv v slovenskem jeziku za predvidene module usposabljanja (obvezno: power point prezentacija; primeri prakse; učni listi); (ii) izvedbo usposabljanja – izvedba modulov usposabljanja z aktivno udeležbo predstavnikov vsaj 20 majhnih 21 Mitche et al. Kueche Management & Organisation. Linz: Trauner Verlag, 2007. 978 U turističnih ponudnikov projektnega območja; (iii) fotografiranje in videosnema- spos nje predavanj v obsegu vsaj dve uri na modul usposabljanja. ablja V mesecu avgustu je bila ponudba podjetja ProVITAL d.o.o. (izvajalca) poslana nje m naročniku. Sledilo je srečanje predstavnikov izvajalca s predstavniki nosilca pro- ajh jekta in dvema slovenskima partnerjema projekta, kjer je bila dorečena vsebina nih t programa usposabljanja in pričakovane naloge izvajalca. Naročnik je zagotovil sez- ur nanitev izvajalca z že oblikovanimi dokumenti, in sicer: Strategijo znamke desti- isti nacije 5 Poštnih kočij; Marketinškim načrtom in Storitvenimi standardi projek- čnih p ta 5 poštnih kočij. Skladno z omenjenimi dokumenti, s strokovno literaturo, po- o snetkom stanja ponudbe in povpraševanja na območju pilotne destinacije, izvede- nud nih podobnih izobraževalnih programov in programov usposabljanja, je bil obli- nikov z kovan in v oktobru 2012 potrjen, Program usposabljanja majhnih turističnih po- a u nudnikov Pomurja in Prlekije. čin Program usposabljanja je bil izveden v drugi polovici oktobra 2012. Temu je sle- kov dilo Poročilo o izvedenem usposabljanju ter podelitev certifikatov udeležencem ito i usposabljanja. zvajanje a Oblikovanje Programa usposabljanja majhnih turističnih ponudnikov kt Naročnik22 je posredoval vsebino programa usposabljanja s kratkimi kurikulumi ivno modulov usposabljanja. Skupina ProVITAL je v obdobju od junija do septembra sti p 2013 razvila poglobljene kurikulume modulov, power point predstavitve ter učne roj liste za izvajanje Programa usposabljanja za predstavnike majhnih turističnih po- ekta 5 p nudnikov na podeželju Pomurja in Prlekije. Program usposabljanja vključuje nas- lednje module: (i) Management turističnih podjetij na podeželskih / eko destina- oštn cijah; (ii) Storitveni standardi v turizmu in Storitveni standardi trajnostne pode- ih k želske / eko destinacije – 5 poštnih kočij; (iii) Turistični marketing (s poudarjenim oči marketinškim spletom in marketinškim načrtom) trajnostnih podeželskih / eko j destinacij in Marketinški načrt majhnih turističnih ponudnikov; (iv) Turistični management trajnostnih podeželskih / eko destinacij; (v) Konjeniški turizem; (vi) Oblikovanje turističnih produktov na podeželju in Oblikovanje turističnih pro- duktov podeželske eko / destinacije Pomurje in Prlekija; (vii) Podeželski turizem – Kulinarika in vina Pomurja in Prlekije. Terensko delo na konjeniški kmetiji je zasnovano kot: (i) Uvod v terensko delo na trajnostni podeželski / eko destinaci- ji; (ii) Upravljanje konjskega hleva in za turizem primerne pasme konj; (iii) Pripra- va konja ter opreme s poudarkom na varnosti; (iv) Oblikovanje tematske poti in vodenje na tematski poti; (v) Kako promoviramo ponudbo – izdelava oglasa za konjeniški turistični program; (vi) Načrtovanje, organizacija in izvedba ter anali- za manjšega kulinaričnega dogodka na terenu; (vii) Predstavitev izvedenih aktiv- 22 Kratke kurikulume za module usposabljanja je oblikovala skupina predavateljev Panonske univerze Ngykanizsa pod vodstvom dr. Birkner Zoltána. 979 2 – s t 4 u .– o r nosti usposobljenih udeležencev Programa usposabljanja za projekt 5 poštnih ko- 2 u 5 s ize . o tv čij. Program dvodnevne strokovne ekskurzije s primeri prakse na Madžarski stra- k a m t r o ja , iz ni projektnega območja je načrtoval nosilec projekta (ogledi: lončarne, turistič- b n e je u o r 2 ne kmetije, vinogradništva in vinske kleti, majhnega tematskega prenočitvenega b 0 s r 1 p a obrata, razglednega stolpa, parka narave, vinotoča in rezervata bivolov). 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Komunikacija z udeleženci usposabljanja o l j ov e ž i , S n n Skupina ProVITAL je oblikovala adremo potencialnih udeležencev Programa e p l m ov r a usposabljanja in jo uskladila s slovenskimi projektnimi partnerji. V mesecu avgu- e i n h n i o j a stu so bila potencialnim udeležencem po elektronski pošti poslana vabila za ude- a d g no e ležbo v Programu usposabljanja za predstavnike majhnih turističnih ponudnikov s m ti – en na podeželju Pomurja in Prlekije, skupaj s Programom usposabljanja in Prijavnico t za udeležbo, s kratkimi kontaktnimi podatki potencialnega udeleženca. Potenci- alni udeleženci so bili nagovorjeni tudi po telefonu. O programu so obveščali in vabili k udeležbi tudi oglasi, objavljeni na tematskih straneh regionalnih izvodov časopisa Večer23. Projekt 5 poštnih kočij in Program usposabljanja sta bila predstavljena tudi v okviru tiskovne konference Zavoda ta turizem in šport Radenci na temo »Jesen 2012 v Radencih«, dne 24. septembra 2012, in objavljena na spletnih straneh Občine Radenci, časopisa Večer ter v regio- nalnih medijih, kot so Vestnik, TV AS in TV Idea. Pred začetkom izvajanja Programa usposabljanja so bili potencialni udeleženci še večkrat nagovorjeni po telefonu in elektronski pošti. Komunikacija po telefonu in elektronski pošti z udeleženci Programa usposablja- nja je potekala tudi med izvajanjem in po izvedenem Programu usposabljanja, ko so bili udeleženci naprošeni k oddaji lastnih marketinških načrtov in vabljeni na podelitev certifikatov. Izvedba programa usposabljanja V drugi polovici oktobra 2013 je bil izveden Program usposabljanj za predstavni- ke majhnih turističnih ponudnikov na podeželju Prekmurja in Prlekije. Program usposabljanja je vključeval sedem modulov usposabljanja, terenske vaje in strokov- no ekskurzijo (60 ur usposabljanja). Vse aktivnosti so bile za udeležence brezplač- ne. Usposabljanja se je udeležilo petindvajset predstavnikov dvajsetih majhnih družinskih podjetij. Usposabljanje je bilo izvedeno: 15., 16., 17., 22. in 23. oktobra med 15. in 20. uro v in- ternatu Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci (SŠGT Radenci). V sredo, 24. 10. 2012, so udeleženci usposabljanja preživeli cel dan (od 9.00 do 18.00) na te- 23 V dneh od 26. – 29. septembra 2012, 1., 4. in 6. oktobra 2012 ter od 9. do 11. oktobra 2012. 980 U renskem delu na kmetiji s konji Jakoš v Šentilju. 20. in 21. 10. 2012 je bila izvedena spos strokovna ekskurzija na Madžarsko. ablja Udeleženci usposabljanja so: (i) pridobili nova znanja na področjih: management nje m turističnih podjetij na podeželskih / eko destinacijah, turistični marketing trajno- ajh stnih podeželskih/eko destinacij, turistični management trajnostnih podeželskih/ nih t eko destinacij, prepoznavanja ciljnih skupin podeželskih / eko destinacij24, marke- ur tinški načrt turističnega podjetja, storitveni standardi trajnostne podeželske / eko isti destinacije, konjeniški turizem, podeželski turizem ter kulinarika in vina, obliko- čnih p vanje turističnih produktov na podeželju; (ii) razvili marketinški načrt lastnega o podjetja25; ter (iii) razvili turistične produkte v navezi s partnerji v regiji; (iv) razvi- nud li storitvene standarde poslovanja lastnega podjetja na podeželju26; (v) v sklopu te- nikov z renskega dela spoznali delo s konji, oskrbo konja in jahača, oblikovanje manjše te- a u matske poti s kulinaričnim vložkom in oblikovanim oglasom za njeno promocijo. činkov Evalvacija izvedenega programa usposabljanja ito i Ob koncu usposabljanja je bilo z udeleženci izvedeno krajše anketiranje, ki je po- zva kazalo naslednja dejstva: janje a • usposabljanje je (na lestvici »v celoti«, »delno«, »ni izpolnilo mojih pri- kt čakovanj«) v 100 odstotkih »v celoti« izpolnilo pričakovanja udeležen- ivno cev; sti p • predavanja so bila (na lestvici od 1 do 5, pri čemer pomeni 5 najvišjo mož- roj no oceno) s strani udeležencev s 94 % ocenjena kot »zanimiva«, z 80 od- ekta 5 p ošt 24 Izhajajoč iz osredotočenosti trženjskih aktivnosti v turizmu na to, da zadovolji potrebe, izpolni želje in prese- nih k že pričakovanja gostov, je ključno poznavanje in razumevanje značilnosti le-teh. Zato smo v skladu z marke- o tinško strategijo in strategijo znamke 5 poštnih kočij, ki jo je izdelala Panonska Univerza, Kampus Nagyka- čij nizsa, opredelili glavne ciljne skupine območja 5 poštnih kočij, ki so: (i) družine (aktivna sprostitev, doživetja za vse člane družine, spoznavanje in učenje tradicionalnih vrednot, podeželskega življenjskega sloga); (i ) seni- orji (aktivni, iščejo ugodje in udobje, možnost sprehodov, izletov, degustacije domačih izdelkov, spoznavanje narave, lokalnih šeg, navad in obrti); (i i) okoljsko osveščeni (ekoturisti, ki dajejo prednost miru, nedotaknjeni, zaščiteni naravi in vrednotam). 25 Načrt je vseboval kratko predstavitev dejavnosti podjetja, poslanstva, vizije, glavnih problemov in ciljev poslovanja, strateških usmeritev, ponudbe (lastne, povezane in produkte destinacije), analizo tržišča (ciljnih skupin, ugleda, konkurence, konkurenčnih prednosti, trendov, priložnosti itd.), SWOT analizo, trženjske cilje in strategije s poudarkom na oblikovanju inovativnih turističnih paketov in programov v Pomurju in Prlekiji ter na načrtovanju komuniciranja, prodajnih poti in možnosti za uresničevanje partnerstva med različnimi turističnimi ponudniki projektnega območja. 26 Skupina ProVITAL je uskladila elemente oblikovanih storitvenih standardov projekta 5 poštnih kočij (Splošni standar- di, za vse ponudnike; Standardi za ponudnike prenočitvenih storitev; Standardi za ponudnike prehrambenih storitev; Standardi za izletniške točke in posebej še za ponudnike konjeniških storitev; Standardi za razstavne prostore in lokalne obrtnike) za potrebe preverjanja možnega vključevanja udeležencev usposabljanja pilotne destinacije Pomurja in Prlekije v projektne aktivnosti 5 poštnih kočij. 981 2 – s t 4 u .– o r stotki kot »jasna in razumljiva«, s 100 odstotki kot »strokovna« in s 100 2 u 5 s ize . o tv odstotki kot »aktualna«; k a m t r o ja , iz • gradiva (prezentacije, obrazci in vprašalniki) so bila (na lestvici od 1 do 5, b n e je u o r 2 pri čemer pomeni 5 najvišjo možno oceno) s strani udeležencev z najvišjo b 0 s r 1 p a oceno 5 v 86 odstotkih ocenjena kot »jasna in razumljiva«, v 100 odstot- 3 e , P š žev n o e p kih kot »strokovna« in »aktualna« in v 90 odstotkih kot »uporabna v r a to o n praksi«; r s o l j ov e ž i • pridobljena znanja bodo udeleženci lahko (na lestvici »v celoti«, »del- , S n n e p l m ov no«, »niso uporabna«) v 60 odstotkih »v celoti« in 40 odstotkih »del- r a e i n h n no« koristno uporabili pri svojem delu. i o j a a d g no e Predlogi za naslednja usposabljanja so pokazali, da udeleženci občutijo potrebo po s m ti – en nadaljnjih poglobljenih usposabljanjih. t Aktivnosti po izvedenem usposabljanju Poročilo o izvedenem usposabljanju z vso zahtevano dokumentacijo (video po- snetki izvedenih modulov usposabljanja, CD-ji s prezentacijami modulov uspo- sabljanja, podpisane liste prisotnih za vsako srečanje, slike vseh srečanj, slike vseh oblikovanih gradiv in izpolnjenih učnih listov, originali vseh marketinških načr- tov idr.) je bilo oblikovano in poslano naročniku 29. 10. 2012. 21. novembra 2012 so bili udeležencem Programa usposabljanja na konferenci v Murski Soboti podeljeni certifikati o udeležbi v Programu usposabljanja. Diskusija in zaključki V sklopu projekta je bilo usposobljenih petindvajset predstavnikov dvajsetih majhnih turističnih ponudnikov pilotne destinacije Pomurja in Prlekije, ki so pre- poznali pomen: (i) nadgradnje lastne ponudbe skladno s storitvenimi standardi projekta 5 poštnih kočij; (ii) strateškega razmišljanja pri oblikovanju marketinške- ga načrta lastnega podjetja in vzpostavljanja managementa podjetja skladno s tren- di stroke; (iii) prisotnosti ponudnika na svetovnem spletu s privlačno ponudbo ter nenehnega komuniciranja s stalnimi in potencialnimi kupci preko sodobnih e-medijev; (iv) povezovanja med deležniki za oblikovanje celovite ponudbe za turi- ste jahače ter oskrbo konj, pohodnike, kolesarje idr.; (v) učinkovitega koordinator- ja – lokalnega povezovalca in spodbujevalca oblikovanja privlačnih integralnih tu- rističnih produktov z veliko lokalno dodane vrednosti, ki pritegnejo in zadržijo iz- brane ciljne skupine turistov (konjeniški turizem, pohodni turizem, kolesarski tu- rizem ipd.) v destinaciji več dni; (vi) pojavljanja na skupni spletni strani 5 poštnih kočij in pristopa h kartici ugodnosti 5 poštnih kočij. Program usposabljanja bo za 982 U naslednje skupine deležnikov usposabljanja dosegljiv v obliki e-learning orodja na spos spletni strani 5 poštnih kočij27. abljanje m Literatura ajh Beunders, Nick M. A. »Visitor Management and Destination Management as To- nih t ols for Sustainable Regional Development« In Exploring the Nature of Mana- ur gement: Proceedings of the Third International Conference on Monitoring and istič Management of Visitor Flows in Recreational and Protected Areas. Rapperswil: nih p Researce Centre for Leisure, Tourism and Landscape, Institute for Landscape o and Open Space, University of Applied Sciences Rapperswil, 2006, 129–34. nudn Bieger, Thomas. Management von destinationen und Tourismusorganisationen. 5. ikov z Auflage. München: Oldenburg, 2002. a u Juvan, Emil. č Destinacijski menedžment. Portorož: Turistica, Fakulteta za turistič- ink ne študije, 2010. ovito i Konečnik Ruzzier, Maja. Trženje v turizmu. Ljubljana: Meritum, 2010. zva Kotler, Philip. j Marketing Management. Edinburgh: Pearson Education Ltd., anje a 2009. kti Kotler, Philip, in Kevin L. Keller. Marketing Management, 13th edition. New Jer- vno sey: Pearson Education, Inc., 2009. sti pr Lebe, Sonja S., Wolfgang Fuchs, Jörn W. Mundt, in Hans-Dieter Zollondz. Le- ojek ksikon turizma - Destinacije, gastronomija, hotelirstvo, organizatorji potovanj, ta 5 p agencije, prevozniki. Maribor: Multidisciplinarni raziskovalni institut Mari- oš bor, 2012. tnih k Lebe, Sonja S. Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj kulturne dediščine oč podeželja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2008. ij Lešnik Štuhec, Tanja. Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti mode- la upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij, doktorska disertacija. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2011. Mihalič, Tanja. Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006. Mitche et al. Kueche Management & Organisation. Linz: Trauner Verlag, 2007. Potočnik, Vekoslav. Trženje storitev. Ljubljana: Založba GV, 2004. Projekt 5 poštnih kočij, območni, inovativni turistični razvojni program (SI- HU-2-1-008), Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007– 2013. Nagykanizsa: Panonska univerza, Kampus Nagykanizsa, 2012. 27 Projekt 5 poštnih kočij, http://5postakocsi.eu/?cat=56 (12. 9. 2013). 983 2 – s t 4 u .– o r Šauperl, Franjo. Položaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeže- 2 u 5 s ize . o tv lju. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, 2000. k a m t r o ja , iz b n UNWTO. Indicators of Sustainable Development for Tourism Destinationa A Gu- e je u o r 2 b idebook. Madrid: United Nation World Tourism organization, 2004. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 984 2 – s t 4 u .– o r Izobraževanje delovnih terapevtov v okviru 2 u5s ize . o tv k a m Zbornice delovnih terapevtov Slovenije t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Organization of occupational therapist education 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n by Occupational therapist Chamber o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Lea Šuc , S n n e p l m ov Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a e i n h n i o j a lea.suc@zf.uni-lj.si a d g no e s m ti – en Katarina Galof t Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija katarina.galof@zf.uni-lj.si Zdenka Pihlar Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, Slovenija zdenka.pihlar@ir-rs.si Povzetek Izobraževanje je ključnega pomena za razvoj vsake sodobne družbe kot družbena dejavnost ali pa kot dejavnost vsakega posameznika. Izobraževanje je vedno povezano z razvojem in spre- membami. Motivi za učenje lahko izhajajo iz lastne notranje motivacije ali pa so zunanji, ko nas neka zunanja nujnost sili v ponovno izobraževanje/ nadgrajevanje znanja. Delovna terapi- ja je stroka, ki se izjemno hitro razvija, zato je pomembno permanentno strokovno izobraže- vanje in izpopolnjevanje delovnih terapevtov v praksi. Zbornica delovnih terapevtov Slovenije se zaveda, da je podiplomsko izobraževanje pomembno za vzdrževanje kot tudi za nadgrajeva- nje strokovnega znanja, ki omogoča kakovostno in etično izvajanje delovnoterapevtskih stori- tev in promoviranje poklica delovni terapevt. Ključne besede: izobraževanje, delovna terapija, zbornica, zadovoljstvo, motivacija. Abstract Education is crucial for the development of any modern society as a social activity or as an activity of each individual. Education has always been associated with the development and changes. Motives for learning can be derived from their own internal motivation, or external when we need an external force for the re-education process. Occupational therapy is a pro- fession that is very rapidly evolving, so it is important to continue professional education and training of occupational therapists in practice. Slovenian Chamber of occupational therapists 985 2 – s t 4 u .– o r is aware that postgraduate education is important for maintaining and building on the exper- 2 u 5 s ize . o tv tise that provides quality and ethical implementation of occupational therapy services and pro- k a m t r o ja , iz mote the profession of occupational therapist. b n e je u o r 2 b Key words: education, occupational therapy, chamber, satisfaction, motivation. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Učinkovitost in uspešnost družbene skupnosti in posameznikov v njej sta danes ž i , S n n e p l m zelo odvisna od usposobljenosti, znanja in prožnosti, zmožnosti prilagajanja spre- ov r a e i n h n membam, predvsem pa sposobnosti za ustvarjanje novega znanja ter zmožnosti za i o j a a d g n sprejemanje različnosti. Živimo v svetu, kjer se spremembe dogajajo vsakodnevno: o e s m t nove tehnologije, nove metode, celo nove metode razmišljanja. Vse to vpliva tudi i – ent na delovni proces, zato je pomembno, da smo v koraku s časom se učimo in prila- gajamo. Izobraževanje za zaposlene je tako pomembno kot sam študij 1,2. V Sloveniji osnovno izobraževanje in usposabljanje delovnih terapevtov regulira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo3. Zdravstvena fakulteta Uni- verze v Ljubljani4 izobražuje delovne terapevte v študijskem programu 1. stopnje. Študij 1. stopnje omogoči študentu pridobitev veščin in znanj, pomembnih za us- pešen vstop na trg dela. Diplomant mora biti z osvojenim znanjem sposoben najti in obdržati ustrezno delovno mesto. Študij traja 3 leta in diplomant pridobi stro- kovni naziv diplomirana delovna terapevtka, diplomirani delovni terapevt. Te- meljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Delovna terapija je usposobiti strokovnjaka, ki bo razumel človekovo delovanje na področju skrbi za samega sebe, produktivnem področju in področju prostega časa, v kontekstu oko- lja. Diplomant delovne terapije je sposoben samostojne izvedbe delovno terapev- tskega procesa; kritičnega razmišljanja in analitičnega reševanja problemov; razu- me osnove raziskovalnega dela in pomen le-tega za razvoj stroke5. Ko se sveži diplomant danes z diplomo v roki poda na trg dela, se mora zaveda- ti, da se njegovo učenje pravzaprav šele začenja, ne pa končuje. Tudi tisti z delov- nimi izkušnjami se učenju težko izognejo; če želijo ostati zaposljivi in konkurenč- ni, je nenehno izobraževanje in iskanje novih znanj pravzaprav edina prava rešitev 1 Jasna Dominko-Baloh in Alojz Razpet, » Inovacijska strategija na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji«, (Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2000). 2 Erika Brenk, Mojca Dobnikar, Olga Drofenik, Olga Jasmina Mirčeva, Vera Mlinar in Margerita Zagmajster, » Analiza mreže izvajalcev izobraževanja odraslih z vidika možnosti zadovoljevanja potreb prednostnih ciljnih skupin«, (Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2010). 3 Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo, http://www.arhiv.mvzt.gov.si/ (20.8.2013). 4 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, http://www2.zf.uni-lj.si/si/1stopnja-2-2-1/delovna-terapi- ja-2-2-1-2/predstavitev-studijskega-programa-2-2-1-2- (20.8.2013). 5 Cecilija Lebar, Vitoslava Marušič in Alenka Oven, » Delovna terapija visokošolski študijski program prve stopnje,« (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, 2011). 986 Iz menijo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje6 in na Andragoškem cen- obra tru Slovenije7. ževa Osnovni vir napredka in razvoja postaja znanje, ključno nalogo pri tem pa ima- nje d jo nosilci znanja. Da bi lahko sledili novemu znanju in ga uspešno osvojili, se je elov potrebno učiti vse življenje v različnih vlogah, kot posamezniki, zaposleni, pred- ni stavniki širše družbene skupnosti. Motivi za učenje izhajajo iz naše lastne notra- h ter nje motivacije ali pa so motivi zunanji, ko nas zunanja sila/nujnost sili v ponov- ape no izobraževanje. Motivi, ki nas spodbujajo k izobraževanju lahko izvirajo iz po- vtov v o treb posameznika po osebnostnem razvoju, na primer novo pridobivanje znanja, osebno bogatenje, lahko so usmerjeni v kvalitetnejšo interakcijo z okoljem, ima- kvi jo na primer družbene socialne cilje, lahko so razlogi konkretne potrebe, na pri- ru Z mer izobraževanje zaradi nezadostne izobrazbe, zaradi izboljšanja položaja na de- bor lovnem mestu8. nice d Vseh faktorjev, ki nas motivirajo za delo in izobraževanje ni mogoče navesti, je pa elov nekaj takih, ki so skupni in podobni večini ljudem: ambicije, nagrade, kazen, tek- ni movanje, sodelovanje, poznavanje lastnih rezultatov, možnost soodločanja9. h tera Proces permanentnega izobraževanja lahko definiramo kot mrežo dogodkov in pev aktivnosti za razvoj individualnih sposobnosti ljudi. Izobraževalni proces teme- tov S lji na znanstvenih načelih in ustvarjalni praksi. Permanentno in organizirano uče- lov nje v organizaciji postaja potreba, saj prispeva k trajnim spremembam vedenja po- eni sameznikov. Je stalni in dolgoročni proces pridobivanja znanja z namenom izbolj- je šanja sposobnosti izvrševanja nalog so enotnega mišljenja tako na Zavodu za zapo- slovanje10 kot v Andragoškem centru11. Permanentno izobraževanje in izpopolnje- vanje ima poseben pomen v zdravstvu. Delovni terapevti se nenehno srečujemo z novimi znanji in spoznanji na področju delovne terapije. Zbornica delovnih terapevtov Slovenije je bila ustanovljena 9. februarja 1994, 2004, pa se je združila z društvom delovnih terapevtov Slovenije in se preime- novala v Zbornico delovnih terapevtov Slovenije – strokovno združenje (v nada- ljevanju Zbornica-združenje). Zbornica-združenje, je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupnih interesov stroke, oprede- ljenih v temeljnem aktu in skladno z zakonom. Cilji Zbornice-združenja so pred- vsem združevanje članov z namenom strokovnega izpopolnjevanja, druženja, izo- 6 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, http://www.ess.gov.si/ (20.8.2013). 7 Andragoški center Slovenije, http://www.acs.si/ (20.8.2013). 8 Stane Možina, » Menedžment kadrovskih virov,« (Ljubljana: FDV, 2002). 9 Eva Jereb in Vladislav Rajkovič, »Uporaba ekspertnega sistema v procesu izbire kadrov,« Organizacija 33, no. 9 (2000), 619–629. 10 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 11 Andragoški center Slovenije. 987 2 – s t 4 u .– o r braževanja s področja dejavnosti in skrb za napredek stroke ter zaščita in zastopa- 2 u 5 s ize . o tv nje svojih članov pri varstvu interesov ter ugleda in vsakega člana pri opravljanju k a m t r o ja , iz delovne terapije, je zapisano v petem členu Statuta Zbornice12. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Metodološki pristop , P š žev n o e p r a Izvedli smo kvantitativno raziskavo. Pripravili smo anonimno spletno anketo, ki to o n r s smo jo poslali po e-pošti 320 članom in 192 nečlanom vodenim v registru obisko- o l j ov e ž i , S n n valcev spletne strani Zbornice delovnih terapevtov Slovenije – strokovnem zdru- e p l m ov r a ženju. V prvem delu ankete smo zbirali demografske podatke. V drugem delu an- e i n h n i o j a kete nas je zanimalo kašne možnosti imajo delovni terapevti za izobraževanje in a d g no e ali so motivirani za pridobivanje novih znanj. V anketi smo spraševali kako delov- s m ti – en ni terapevti ocenjujejo dejavnike, ki jih motivirajo za izobraževanje in kako ozna- t čujejo dejavnike, ki jih ovirajo pri odločanju za izobraževanje na podlagi petsto- penjske lestvice z ocenami od 1 do 5. Zanimalo nas je tudi ali med motivatorji in zaviralci ter med izborom vsebin izobraževanj v okviru Zbornice-združenja obsta- ja statistična povezanost. Povprašali smo tudi o zadovoljstvu s ponujeno ponudbo in z izvedbo izobraževanj, ki jih organizira Zbornica-združenje. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno. Na elektronsko sporočilo je kliknilo 323 delovnih terapevtov, anketni vprašalnik jih je izpolnilo 58 %. Vzorec je sestav- ljajo 5 % moških in 95 % žensk, kar lahko pojasnimo in primerjamo z razmerjem med vpisanimi študenti v študijski program delovne terapije, ki je večinoma femi- niziran poklic. Z anketo pridobljene podatke smo statistično obdelali z računalniškim progra- mom SPSS 20.0 za osebne računalnike. Najprej smo izračunali deskriptivno stati- stiko. Za preverjanje povezanosti med motivatorji in zaviralci z izborom vsebin iz- obraževanja smo računali Pearsonov koeficient korelacije. Zanesljivost anketnega vprašalnika smo preverjali po modelu Cronbach Alpha13,14, njegova vrednost znaša 0, 983 kar kaže na odlično zanesljivost merjenja. Rezultati V starostni strukturi vzorca sodelujočih delovnih terapevtov v anketi največji de- lež predstavlja skupina delovnih terapevtov med 31 in 40 letom starosti (43 %). Sle- di ji skupina starosti do 30 let (31 %). 21 % delež predstavljajo delovni terapevti sta- ri med 41 in 50 letom. Najnižji delež v vzorcu pripada starejšim in sicer tistim, ki so stari nad 51 let (5 %). 12 Statut Zbornice delovnih terapevtov Slovenije – strokovnega združenja (2011), http://www.zdts.si/statut- -zdts.html (20.8.2013). 13 Valentin Bucik, » Osnove psihološkega testiranja, « (Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1997). 14 Majda Bastič, » Metode raziskovanja,« (Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2006). 988 Iz Največji delež (34 %) med sodelujočimi ima do 5 let delovnih izkušenj. Sledi jim 27 obra % delovnih terapevtov med 11 in 20 leti delovnih izkušenj. 19 % delež predstavlja- žev jo delovni terapevti med 6 in 10 leti delovne dobe. Zelo blizu z 17 % deležem so jim anje d delovni terapevti, ki imajo med 21 in 30 let delovne dobe. Najnižji delež med sode- e lujočimi, le 3 % je delež delovnih terapevtov z več kot 31 leti delovne dobe. lovni Razveseljujoč je podatek, da le 2 % delovnih terapevtov nista motivirana za nadalj- h ter nje izobraževanje v okviru Zbornice-združenja. apev V Tabeli 1 smo prikazali možnosti, ki jih delodajalci nudijo svojim zaposlenim na tov v o področju izobraževanja. 58 % delovnih terapevtov se je opredelilo da bi si želelo k pogostejšega izobraževanja kot jim ga nudijo delodajalci, medtem ko je 30 % delov- viru Z nih terapevtov zadovoljnih z možnostmi, ki so jim ponujene. bo Tabela 1: Možnosti za izobraževanje, ki jih zaposlenim nudi ustanova. rnice d Da Ne Ne tako pogosto kot bi si želel/a elov 30 % 12 % 58 % nih t Najmanj zadovoljni so delovni terapevti z višino kotizacije za izobraževanja. Sledi era ji način preverjanja znanja ter trajanja izobraževanj in kraj, kjer izobraževanja po- pev tekajo. Več zadovoljstva so izrazili glede izbora izvajalcev izobraževanj, glede upo- tov S rabljenih metod izobraževanj in glede samih vsebin, kar je razvidno iz Tabele 2. love Tabela 2: Zadovoljstvo udeležencev s posameznimi dejavniki izobraževanja nije Zadovoljstvo Odgovori v % Povpre- Std. čje Od- klon 1 2 3 4 5 Skupaj Vsebina 1% 3% 40% 40% 16% 100% 3.7 0.80 Uporabljene metode dela 2% 5% 44% 35% 14% 100% 3.6 0.90 Izbor izvajalcev 2% 7% 40% 36% 16% 100% 3.6 0.90 Način preverjanja znanja 4% 14% 50% 25% 7% 100% 3.2 0.9 Trajanje 1% 13% 43% 33% 10% 100% 3.4 0.9 Kraj izvedbe 3% 9% 40% 35% 12% 100% 3.4 0.9 Višina kotizacije 13% 33% 36% 14% 5% 100% 2.6 0.1 Korelacijska analiza rezultatov je pokazala statistično pomembno povezanost med dejavniki, ki delovne terapevte motivirajo za izobraževanje in izborom vsebin izo- braževanj v sklopu Zbornice-združenja. Rezultati korelacijske analize prikazujejo visoko in zmerno statistična povezanost, kar je razvidno iz tabele 3. 989 2 – s t 4 u .– o r Visoko statistično povezanost kaže korelacijski koeficient (r=0,771; p < 0,01) med 2 u 5 s ize . o tv izborom vsebin in sledenjem novostim. Iz korelacijskega koeficienta lahko sklepa- k a m t r o ja , iz mo, da se delovni terapevti odločamo za izobraževanja z razlogom, da bi sledili no- b n e je u o r 2 vostim na področju stroke. Če korelacijske koeficiente dejavnikov, ki motivirajo b 0 s r 1 p a delovne terapevte za sodelovanje rangiramo po njihovi vrednosti dejavniku slede- 3 e , P š žev n o e p nja novostim sledi dejavnik osebnega zadovoljstva (r=0,763; p < 0,01 ) , večja var- r a to o n nost zaposlitve (r=0,754; p < 0,01 ) in možnost napredovanja (r=0,752; p < 0,01). r s o l j ov e ž i Najmanjša korelacijska povezanost je med izborom vsebin izobraževanja in dejav- , S n n e p l m ov nikom povezanim z večjo odgovornostjo (r=0,613; p < 0,01). r a e i n h n i o j a a d g Tabela 3: Korelacijska analiza med izborom vsebine izobraževanj in dejavniki, ki no e s m motivirajo delovne terapevte za izobraževanje ti – ent s pliv jstvo te vol iznanje ostim ov dovanje gled, v valite dgovornost zado čji zaslužek ja varnost višji statu ala, pr bor vsebin ve napre več ja o iz večji u dvig k več osebno pohv sledenje n večji zaslužek 1 ,871** ,874** ,857** ,870** ,870** ,778** ,847** ,781** ,719** ,729** napredovanje ,871** 1 ,909** ,971** ,906** ,944** ,810** ,950** ,802** ,774** ,752** višji status ,874** ,909** 1 ,917** ,977** ,913** ,792** ,919** ,792** ,718** ,688** večja varnost ,857** ,971** ,917** 1 ,916** ,938** ,808** ,980** ,801** ,773** ,754** večji ugled, ,870** ,906** ,977** ,916** 1 ,908** ,782** ,918** ,789** ,703** ,665** vpliv večja odgovor- ,870** ,944** ,913** ,938** ,908** 1 ,751** ,923** ,742** ,733** ,613** nost osebno zado- ,778** ,810** ,792** ,808** ,782** ,751** 1 ,820** ,972** ,799** ,763** voljstvo pohvala, pri- ,847** ,950** ,919** ,980** ,918** ,923** ,820** 1 ,810** ,757** ,749** znanje sledenje novo- ,781** ,802** ,792** ,801** ,789** ,742** ,972** ,810** 1 ,808** ,771** stim dvig kvalitete ,719** ,774** ,718** ,773** ,703** ,733** ,799** ,757** ,808** 1 ,639** Izbor vsebin ,729** ,752** ,688** ,754** ,665** ,613** ,763** ,749** ,771** ,639** 1 **. Correlati- on is significant at the 0.01 level (2-tailed) V tabeli 4 so prikazani rezultati korelacijske analize med dejavniki, ki ovirajo de- lovne terapevte pri odločanju za nadaljnje izobraževanje in med izborom vsebin izobraževanj v okvirih Zbornice-združenja. Iz tabele 4 lahko razberemo, da so ko- relacije visoko do zmerno pozitivne ter nizke. Visoko statistično povezanost izka- 990 Iz zuje korelacijski koeficient (r=0,799; p < 0,01) med izborom izobraževanj in vi- obra sokimi stroški kotizacij za izobraževanja. Prav tako je visoka statistična poveza- žev nost med izborom izobraževanj in oddaljenostjo kraja izobraževanj (r=0,735; p < anje d 0,01) ter med izborom izobraževanj in pomanjkanjem časa delovnih terapevtov e (r=0,725; p < 0,01). Med dejavnike, ki so v zmerni korelaciji z izborom vsebine izo- lovn braževanj prištevamo odsotnost od družine ter družinske obveznosti delovnih te- ih t rapevtov. erape Tabela 4: Korelacijska analiza med izborom vsebine izobraževanj in dejavniki, ki vtov v o ovirajo delovne terapevte pri izobraževanju kv as i m ru Z i bicij zobra- e časa speho ružine znosti obra- b rošk e am elovni č raja i a iz o eu d d bve r kanj n arost d n kanj i st ževanj ževanj c anj e d visoki st anj bor vsebin e pom iz l odsotnost o pom družinske o ov strah pre neustrezen d oddaljenost k nih t visoki stroški 1 ,824** ,408** ,402** ,684** ,483** ,523** ,726** ,787** ,799** er pomanjkanje časa ,824** 1 ,761** ,757** ,910** ,745** ,807** ,914** ,954** ,725** ape starost ,408** ,761** 1 ,941** ,829** ,862** ,913** ,789** ,772** ,303** vtov S strah pred neu- ,402** ,757** ,941** 1 ,826** ,817** ,897** ,794** ,757** ,299** spehom love odsotnost od ,684** ,910** ,829** ,826** 1 ,856** ,919** ,957** ,925** ,604** nij družine e pomanjkanje am- ,483** ,745** ,862** ,817** ,856** 1 ,892** ,788** ,786** ,359** bicij neustrezen delov- ,523** ,807** ,913** ,897** ,919** ,892** 1 ,892** ,840** ,398** ni čas družinske obve- ,726** ,914** ,789** ,794** ,957** ,788** ,892** 1 ,928** ,646** znosti oddaljenost kraja ,787** ,954** ,772** ,757** ,925** ,786** ,840** ,928** 1 ,735** izobraževanja Izbor vsebin ,799** ,725** ,303** ,299** ,604** ,359** ,398** ,646** ,735** 1 **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tai- led) Razprava V Sloveniji v praksi deluje približno 500 delovnih terapevtov. Ker niso vsi delov- ni terapevti člani Zbornice-Združenja evidenca ni popolna. Se pa vsi delovni tera- pevti zavedamo poslanstva, da s strokovnim znanjem omogočamo ljudem vključe- vanje v vsakodnevne življenjske aktivnosti (okupacije), ki so za njih smiselne in na- menske in posledično pozitivno vplivajo na njihovo zdravje in dobro počutje. De- 991 2 – s t 4 u .– o r lovni terapevti pomagamo posamezniku, da kljub primanjkljajem in omejitvam 2 u 5 s ize . o tv postane čim bolj samostojen pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so skrb k a m t r o ja , iz zase, skrb za svoj dom, priprava obrokov, nakupovanje, rokovanje z denarjem, upo- b n e je u o r 2 raba javnih prevoznih sredstev. . Človeka obravnavamo celostno z upoštevanjem b 0 s r 1 p a njegovih vrednot in okolja, v katerem živi in deluje. Lahko delujemo tudi preven- 3 e , P š žev n o e p tivno in s svojimi pristopi podaljšamo neodvisnost in preprečimo morebitno pos- r a to o n labšanje ali poškodbo15,16. r s o l j ov e ž i , S n n Rezultati raziskave kažejo, da je 98 % delovnih terapevtov motiviranih za nadalj- e p l m ov r a nje dodatno izobraževanje v okviru Zbornice-združenja. Motivacija bo visoka, na- e i n h n i o j a vaja Dimovski s sodelavci17, če posameznik ceni vrednost rezultatov. Njegova tr- a d g no e ditev je osnovana na Vroomovi teoriji, ki predpostavlja, da je motivacija odvisna s m ti – en od posameznikovih pogledov na lastne sposobnosti izvršiti neko nalogo in preje- t ti želeno nagrado. Želena nagrada je v primeru naše raziskave pohvala in priznanje za učinkovito reševanje novih izzivov, ki s korelacijskim koeficientom (r=0,749; p ˂ 0,01) predstavlja visoko statistično povezanost z izborom vsebin izobraževanj v okvirih Zbornice-združenja. Izobraževanje je ključnega pomena za razvoj vsake sodobne družbe kot družbena dejavnost ali pa kot dejavnost vsakega posameznika. Izobraževanje je vedno pove- zano z razvojem in spremembami. Vsakemu posamezniku izobraževanje pome- ni pridobivanje znanja, spretnosti ter tudi sposobnosti ali pa pridobivanje življenj- skih izkušenj18. Izobraževanje ima svoj namen. Glavni namen vsakršnega izobra- ževanja je usmerjen k doseganju določenih zastavljenih ciljev. Cilji pa izhajajo iz družbenih in ekonomskih potreb, iz razvojnih potreb organizacije in ne nazadnje iz potreb vsakega posameznika. 69. člen Zakona o delovnih razmerjih govori, da ima delavec pravico in dolžnosti do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa z namenom ohranitve zaposlitve in zaradi napredovanja. Pra- vice in obveznosti iz izobraževanja so opredeljene v Splošni kolektivni pogodbi in panožnih kolektivnih pogodbah ter v individualni pogodbi o zaposlitvi19. Zato mora izobraževanje potekati nenehno20, saj že pridobljeno znanje zastara v zelo 15 Charles Christiansen and Elizabeth Townsend, » Introduction to Occupation. The art and science of living,« (New Jersey: PEARSON, 2011). 16 Canadian Assocication of Occupational Therapist, » Enabling occupation: An occupational therapy perspective,« (Ottawa: CAOT Publications ACE, 1997). 17 Vlado Dimovski, Sandra Penger in Jana Žnidaršič, » Sodobni management,« (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005). 18 Jože Florjančič in Mojca Bernik, » Kadrovski management,« (Kranj: Moderna organizacija, 2004). 19 Register predpisov Republike Slovenije, http://zakonodaja.gov.si/ (20.8.2013). 20 Boris Verbič, Matej Koren, Uroš Gunčar in Joško Čak, » Pot do kakovosti v storitveni dejavnosti,« (Ljubljana: Gos- podarski vestnik, 1994). 992 Iz kratkem času, kar se odraža tudi v mišljenju 57 % delovnih terapevtov, ki si želi- obra jo pogostejšega izobraževanja, kot jim ga omogočajo delodajalci. Samo zaposleni z žev novim znanjem so lahko tvorci novih idej, razmišljanj, postopkov in akcij. Vsako anje d izobraževanje prispeva svoj del tudi k dvigu kakovosti storitev21. Samo zaposleni, e ki se nenehno izobražujejo, bodo lahko kos nenehnim zahtevam tržišča, zaradi hi- lovn trih sprememb v okolju. Razvoj človeških virov in povečanje kakovosti intelektu- ih t alnega kapitala sta pomembna faktorja za izboljšanje dejavnosti. erape Zavedamo se, da poklic delovnega terapevta, ki je zdravstveni poklic občuti krizne vtov v o čase v katerih se nahajamo. Krizno obdobje institucij javnega sektorja v katerem smo delovni terapevti zaposleni potrjuje korelacijski koeficient (r=0,799; p ˂ 0,01), kvi ki izkazuje visoko statistično povezanost med izborom izobraževanj in visokimi ru Z stroški kotizacij za izobraževanja. Zato so toliko bolj spodbudni rezultati anke- bor te, ki kažejo, da se je 33 % delež delovnih terapevtov pripravljenih izobraževati na nice d lastne stroške. 38 % se jih bo izobraževalo v primeru, da jim stroške izobraževanja e krije delodajalec, 29 % delovnih terapevtov v izobraževanju vidi le možnost nap- lovn redovanja. Seveda je formalna izobrazba le temelj za nadaljnja znanja, saj deloda- ih t jalci dandanes zahtevajo mnogo več kot le spričevalo ali diplomo. Erika Brenk 22 erap ugotavlja, da je za iskalce zaposlitve, ki želijo ostati konkurenčni na trgu dela po- evt membno, da stalno pridobivajo dodatna neformalna znanja in spretnosti. Poleg ov S zahtevnosti dela na zahteve delodajalcev vpliva tudi področje dela posameznega love poklica. Dodatna znanja, ki jih je možno pridobiti v okviru Zbornice-združenja so nije značilne specifičnosti poklica delovnega terapevta. Zbornica-združenje želi z na- borom vsebin in tem izobraževanj zadostiti željam in potrebam svojih članov. To ji tudi uspeva na določeni ravni, kot je prikazano v tabeli 2. Najvišje vrednosti pov- prečnih ocen posameznih dejavnikov izobraževanja delovni terapevti pripisujemo vsebinam, katerim sledijo uporabljene metode dela in izbor izvajalcev izobraževa- nja. Seveda pa o sposobnostih in o tem, kako se znajdemo na delovnem mestu, ne odločajo le znanja, pač pa tudi tako imenovane mehke veščine, ki so pri delodajal- cih vse bolj zaželene meni Brenkova s sodelavci23. Delodajalci pri kandidatih ceni- jo oziroma od njih želijo tudi t. i. mehke veščine, kot so komunikacijske veščine in veščine timskega sodelovanje oziroma sposobnosti dela z ljudmi. Omenjeni dejstvi so potrdili tudi na Andragoškem centru Slovenije24 in na Zavodu za zaposlovanje25. Izpostaviti želimo še visoko statistično povezanost med izborom izobraževanj in oddaljenostjo kraja izobraževanj (r=0,735; p < 0,01). Večina izobraževanj v okviru 21 Verbič,Koren, Gunčar in Čak, » Pot do kakovosti. « 22 Erika Brenk, » Pregled ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji 2012/2013,« (Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2012). 23 Brenk, Dobnikar, Drofenik, Mirčeva, Mlinar in Zagmajster, »Analiza mreže izvajalcev«. 24 Andragoški center Slovenije. 25 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 993 2 – s t 4 u .– o r Zbornice-združenja poteka v ljubljanski regiji, kar delovnim terapevtom, ki priha- 2 u 5 s ize . o tv jajo iz drugih regij predstavlja dodatno finančno breme. Glavni razlog krajevne or- k a m t r o ja , iz ganiziranosti je vsekakor razlog sedeža Zbornice-združenja na Rehabilitacijskem b n e je u o r 2 inštitutu Republike Slovenije. Niso pa vsa izobraževanja locirana na ljubljansko re- b 0 s r 1 p a gijo. Eden vidnejših in pomembnejših dogodkov izobraževanja Zbornice-združe- 3 e , P š žev n o e p nja je izvedba Kongresa delovnih terapevtov Slovenije. Pri organiziranju in locira- r a to o n nju kraja omenjenega dogodka Zbornica-združenje upošteva mnenja in predloge r s o l j ov e ž i članov, kar pomeni, da je kongres vsaki dve leti organiziran v različnih krajih po , S n n e p l m ov Sloveniji, s čimer želimo približati možnost udeležbe enkrat enim in drugič dru- r a e i n h n gim delovnim terapevtom iz različnih koncev Slovenije. i o j a a d g no e Izpopolnjevanje je proces dopolnjevanja, spreminjanja in sistemiziranja že pri- s m ti – en dobljenega znanja, spretnosti, sposobnosti in navad. Izhaja iz nujnosti, da se si- t cer ustrezno usposobljeni posamezniki zaradi nenehnega razvoja posamezne stro- ke ves čas posodabljajo in dopolnjujejo svoje znanje, pridobivajo nove spretnosti in spreminjajo navade 26. Omenjeno dejstvo potrjuje korelacijski koeficient med izbo- rom vsebin in sledenjem novostim, ki kaže visoko statistično povezanost (r=0,771; p < 0,01). Omenjeno dejstvo o izpopolnjevanju podkrepimo še s korelacijskim ko- eficientom med izborom vsebin izobraževanja in med dejavnikom osebnega zado- voljstva (r=0,763; p < 0,01 ), iz sklopa motivatorjev delovnih terapevtov za izobra- ževanje. Z izobraževanjem zaposlenih prispevamo k večji prilagodljivosti in notranji mo- bilnosti zaposlenih, dvigujemo nivo kakovosti zaposlenih (r=0,639; p < 0,01), skrbimo za osebno rast (r=0,763; p < 0,01) in posledično dajemo možnost zaposle- nim za napredovanje (r=0,752; p < 0,01)27,28. Zaključek Osnovni vir uspešnosti v današnji družbi je znanje, ki je ključni dejavnik razvoja in ga opredeljujemo kot razumevanje in obvladovanje posameznih informacij in pro- cesov. Novo znanje nastaja v procesu ustvarjalnega učenja in dela. Samo izobražen delovni terapevt, ki svoje znanje vedno znova nadgrajuje, je lah- ko zadovoljen na delovnem mestu. Dostikrat spodobnosti in možnosti za prido- bivanje znanja niso zadostne. Nemalokrat delovni terapevti potrebujemo spodbu- do in motivacijo, da se odločimo za pridobivanje nadaljnjega dodatnega izobraže- vanja v okviru Zbornice-združenja. Širok nabor različnih možnosti izobraževanja, ki nam ga Zbornica-združenje nudi od strokovnih srečanj, seminarjev, učnih de- lavnic, modulov in kongresov pomeni pridobivanje znanja, spretnosti in navad na podlagi lastnega prepričanja, želja in interesov. 26 Goran Vukovič in Gozdana Miglič, » Metode usposabljanja kadrov,« (Kranj: Moderna organizacija, 2004). 27 Janez Jereb, » Teoretične osnove izobraževanja,« (Kranj: Moderna organizacija,1998). 28 Vlado Dimovski, » Učeča se organizacija: ustvarite podjetje znanja,« (Ljubljana: GV založba, 2005). 994 Iz Vsi se zavedamo, da osnovni vir napredka postaja znanje, formalna izobrazba pri- obra dobljena z diplomo na Zdravstveni fakulteti še zdaleč ni dovolj. To formalno zna- žev nje predstavlja le začetne delce mozaika, katerega nadgrajujemo skozi pridobivanje anje d izkušenj tekom delovanja na strokovnem področju dela delovnega terapevta vse e delovno obdobje. Z možnostjo kontinuiranega nadaljnjega dodatnega izobraževa- lovn nja znotraj okvira Zbornice-združenja delovnih terapevtov Slovenije, je Zbornica- ih t -združenje ključni nosilec nadgradnje znanja delovnih terapevtov. erapevtov v o Literatura Andragoški center Slovenije, http://www.acs.si/ (20.8.2013). kviru Z Bastič, Majda. Metode raziskovanja. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, b 2006. ornic Brenk, Erika. Pregled ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji 2012/2013. Lju- e d bljana: Andragoški center Slovenije, 2012. elovn Brenk, Erika, Mojca Dobnikar, Olga Drofenik, Olga Jasmina Mirčeva, Vera Mli- ih t nar in Margerita Zagmajster. e Analiza mreže izvajalcev izobraževanja odraslih rap z vidika možnosti zadovoljevanja potreb prednostnih ciljnih skupin. Ljubljana: evtov S Andragoški center Slovenije, 2010. lov Bucik, Valentin. Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, en 1997. ije Canadian Assocication of Occupational Therapist. Enabling occupation: An oc- cupational therapy perspective. Ottawa: CAOT Publications ACE, 1997. Christiansen, Charles, in Elizabeth Townsend. Introduction to Occupation. The art and science of living. New Jersey: Pearson, 2011. Dimovski, Vlado. Učeča se organizacija: ustvarite podjetje znanja. Ljubljana: GV založba, 2005. Dimovski, Vlado, Sandra Penger, in Jana Žnidaršič. Sodobni management. Lju- bljana: Ekonomska fakulteta, 2005. Dominko-Baloh Jasna, in Alojz Razpet. Inovacijska strategija na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo Republi- ke Slovenije za šolstvo in šport, 2000. Florjančič, Jože, in Mojca Bernik. Kadrovski management. Kranj: Moderna orga- nizacija, 2004. Jereb, Janez. Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija, 1998. Jereb, Eva, in Vladislav Rajkovič. »Uporaba ekspertnega sistema v procesu izbire kadrov.« Organizacija 33, št. 9 (2000), 619–629. 995 2 – s t 4 u .– o r Lebar, Cecilija, Vitoslava Marušič, in Alenka, Oven. Delovna terapija visokošol- 2 u 5 s ize . o tv ski študijski program prve stopnje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstve- k a m t r o ja , iz na fakulteta, 2011. b n e je u o r 2 b Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo, http://www.arhiv.mvzt.gov.si/ 0 s r 1 p a 3 e (20.8.2013). , P š žev n o e p r a t Možina, Stane. Menedžment kadrovskih virov. Ljubljana: FDV, 2002. o o n r s o l j ov e ž i , S Register predpisov Republike Slovenije, http://zakonodaja.gov.si/ (20.8.2013). n n e p l m ov r a e i Statut Zbornice delovnih terapevtov Slovenije – strokovnega združenja (2011), n h n i o j a a d http://www.zdts.si/statut-zdts.html (20.8.2013). g no e s m t Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, http://www2.zf.uni-lj.si/si/1sto- i – ent pnja-2-2-1/delovna-terapija-2-2-1-2/predstavitev-studijskega-programa-2-2-1-2- (20.8.2013). Verbič, Boris, Matej Koren, Uroš, Gunčar, in Joško, Čak. Pot do kakovosti v storit- veni dejavnosti. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1994. Vukovič, Goran, in Gozdana Miglič. Metode usposabljanja kadrov. Kranj: Moder- na organizacija, 2004. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, http://www.ess.gov.si/ (20.8.2013). 996 2 – s t 4 u .– o r Turistična kmetija kot socialno podjetje 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Agritourism farm as a social enterprise o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Marija Tomšič 3 e , P š žev n o e p Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Slovenija r a to o n r s marija.tomsic@zf.uni-lj.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e Povzetek i n h n i o j a a d V Sloveniji obstaja kar 50.000 opuščenih kmetij, ki dajejo možnost turistične dejavnosti. Kme- g no e s m tija omogoča pridelavo ekološke hrane in je organizirana kot socialno podjetje. kmetija omo- ti – en goča zaposlitev tudi tistih oseb, ki so na trgu dela najbolj ranljive in pri iskanju zaposlitve neu- t spešne. Strokovnjak, ki je potreben, da takšno podjetje funkcionira je delovni terapevt, ki zna osebam z zmanjšanimi zmožnostmi, njihove zmožnosti oceniti in delovno okolje prilagoditi tako, da je izvedba različnih delovnih procesov možna. Turistična kmetija izvaja storitve pride- lave ekološke hrano za trg in samooskrbo ter izvaja storitve turizma. Preživetje kmetije omo- goča subvencioniranje stroškov dela katero določa resorna zakonodaja. Ključne besede: turistična kmetija, socialno podjetje, delovna terapija Summary There are as many as 50,000 abandoned farms in Slovenia that could provide opportunities for developing tourism offers. Farms can produce organic food and are organised as social enter- prises. Farms provide employment opportunities for the most vulnerable and least successful employment seekers. In order to function, such an enterprise requires an occupational therapy expert who can assess the ability of workers with limited abilities and adapt their working envi- ronment so that they are able to perform various work tasks. Agro tourism farms produce or- ganic food for their own needs and for the market, as well as provide tourism services. The sur- vival of such a farm depends on subsidising labour costs as regulated by the sector-specific leg- islation. Key words: Agritourism farm, social enterprise, occupational therapy Izhodišča V Sloveniji je približno 50.000 opuščenih kmetij in kmetijskih zemljišč.1 Samo na območju južnega Pohorja kar 20. Na mnogih kmetijah živi po ena ostarela oseba, ki ni kos delu, ki ga obdelovanje kmetije zahteva. In vendar, kako poiskati opušče- ne kmetije ni vedno lahko. En od načinov je vpogled v zemljiško knjigo, drugi po- 1 Jerneja Grmadnik, »Skupnostno oživljanje zapuščenih kmetij kot priložnost za ekološko kmetovanje in tudi zeleni turizem,« Delo.si (November 2012). http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/opuscena-kmetija-bo-o- zivela-s-sodelovanjem.html (22.8.2013). 997 2 – s t 4 u .– o r izvedbe pri notarjih in tretji poizvedbe v socialnih zavodih, kamor so se preselili 2 u 5 s ize . o tv zadnji lastniki kmetije. k a m t r o ja , iz b n V slovenskem prostoru poteka nekaj projektov za oživitev opuščenih kmetij, pred- e je u o r 2 b vsem v občini Šentjernej. Ena od kmetij deluje na principu medgeneracijskega so- 0 s r 1 p a 3 e delovanja. To je samostojno združenje, ki ga sestavljajo osebe različnih generacij, , P š žev n o e p r a od otrok, do upokojencev.2 to o n r s o l j ov e Na opuščeni kmetiji je lahko odlična poslovna priložnost socialno podjetništvo. ž i , S n n e p l m Na tak način lahko zaposlimo osebe, ki so iskalci zaposlitve, saj je bila stopnja re- ov r a e i n h n gistrirane brezposelnosti bila v letu 2012 12,0-odstotna (za moške 11,5-, za ženske i o j a a d g n pa 12,6-odstotna).3 o e s m ti – en Zakon o socialnem podjetništvu je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slo- t venije številka 20/2011, dne 18. marca 2011. Socialno podjetništvo predstavlja tis- ti trajnostni koncept gospodarstva, ki ga odlikuje odpornost na tržne pretrese, ve- lik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lo- kalnim izzivom. Temelje dolgoročnega razvoja socialnega podjetništva mora zato graditi sistem ukrepov in politik, ki upoštevajo specifični značaj socialnega podje- tništva ter odgovarjajo na ključne problematike socialnega podjetništva v Sloveni- ji. Le tako bodo socialna podjetja postala produktiven, tvorni in samovzdržen del gospodarstva, prispevala k blaginji državljanov in ne bodo razumljena kot podalj- šek socialne politike države.4 Koncept socialnega podjetništva na prostoru Evrop- ske unije, ki ga literatura v zadnjih letih pogosto navaja,5 je Listina načel socialne ekonomije, ki ga od leta 2002 promovira organizacija Socialna ekonomija Evro- pe in združuje zadruge, vzajemne družbe, združenja in fundacije kot tudi dru- ge oblike podjetij, ki delujejo po načelih Listine načel socialne ekonomije. Sveženj ukrepov o zaposlovanju z naslovom »K okrevanju s številnimi delovnimi mes- ti«,6 je povzet po evropski strategiji socialne ekonomije. Devet dokumentov pove- 2 Jerneja Grmadnik, »Skupnostno oživljanje zapuščenih kmetij kot priložnost za ekološko kmetovanje in tudi zeleni turizem,« Delo.si (November 2012). http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/opuscena-kmetija-bo-o- zivela-s-sodelovanjem.html (22.8.2013). 3 Statistični urad RS. Statistične informacije. Trg dela. no. 4 (2013). http://www.stat.si/doc/statinf/07-SI-009-1301. pdf. (22.8.2013). 4 Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013–2016, (2013):4. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/ mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/zaposlovanje/Strategija_soc_podjet_13_16_ pr120613.doc (22.8.2013). 5 Jose L. Monzón in Rafael Chaves, The Social Economy in the European Union, Report drawn up for the European Economic and Social Committee by the International Centre of Research and Information on the Public, Social and Cooperative Economy, (2007):4–12. 6 Gabriele Bischoff, Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Sve- tu Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – K okrevanju s številnimi delovnimi mesti COM(2012) 173 final, (2012): 2–3, http://www.sindikat-git.si/index.php?option=com_docman&task=doc_download&- gid=226&Itemid=66 (24.8.2013). 998 Tu zuje ugotovitev, da je potrebno ustvariti pogoje za odpiranje novih delovnih mest, rist predvsem v malih in srednje velikih podjetjih. Strategija razvoja socialnega pod- ična k jetništva7 izpostavlja tiste gospodarske panoge, kjer delovna mesta nastajajo kri- m zi navkljub. To so delovna mesta, povezana z varovanjem okolja, delovna mesta v etij zdravstvu, negi in osebnih storitvah ter delovna mesta v informacijski in komuni- a ko kacijski tehnologiji. t soc Socialno podjetništvo je evropsko prepoznan potencial za prispevek k gospodarski ialn rasti, posebno v kriznih razmerah. Podjetje ima sistematično finančno in vsebin- o po sko podporo iz Evropske unije (socialnemu podjetništvu prilagojeni finančni in- dje strumenti in programi) in je generator regionalnega in lokalnega razvoja. Predsta- tje vlja primerno okolje za socialno in delovno vključevanje oseb iz ranljivih skupin, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev in drugih skupin na trgu dela in je nadgradnja javnega naročanja tudi v smeri doseganja pozitivnega socialnega učin- ka, podobno kot zeleno javno naročanje in vodnik »Buying Social«. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve (v nad. MDDSZ) preko programov aktivne po- litike zaposlovanja nudi podporo ciljnim skupinam prebivalstva. Vloga MDDSZ je, da na podlagi določb Zakona ustrezno načrtuje in izvajanja posebne spodbu- de za zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela (invalidov, dolgotrajno brezposel- nih, iskalci prve zaposlitve, starejših brezposelnih, Romov, osipnikov, odvisnikov, brezdomcev, beguncev, ljudi s prestano zaporno kaznijo) v okviru socialnih podje- tij tipa B s pomočjo učnih delavnic (37. člen Zakona).8 V skladu z določbami Zako- na je naloga MDDSZ tudi sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja oseb, od- govornih za poslovodenje in za delo z ranljivimi skupinami oseb (38. člen Zakona). Pri večanju prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenja o načelih socialne- ga podjetništva sodeluje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, le-to nudi pomoč pri ustanavljanju socialnih podjetij ter svetovanju socialnim podje- tjem v vseh fazah njihovega delovanja, ki ga izvajajo določeni subjekti podpornega okolja (vstopne točke VEM,…).9 Ko povežemo opuščeno kmetijo in socialno podjetje, nujno pomislimo na dejav- nost, oz. program, ki ga bo to podjetje izvajalo. V nadaljevanju bomo predstavili poslovne priložnosti takšnega podjetja. Turistična dejavnost kot dopolnilna dejavnost na kmetiji Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Gre za eno zahtevnejših dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki jo opre- 7 Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013–2016, 5. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz. gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/zaposlovanje/Strategija_soc_podjet_13_16_pr120613.doc (22.8.2013). 8 Zakon o socialnem podjetništvu, (2011): 2667. Uradni list RS, št. 20/2011z dne 18. 3. 2011 str. 2667. 9 Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 –2016, 15 (22.8.2013). 999 2 – s t 4 u .– o r deljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu. Podzakonski predpisi določa- 2 u 5 s ize . o tv jo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev, ki jih mora izpolnjeva- k a m t r o ja , iz ti kmetija za opravljanje turistične dejavnosti. To so pogoji glede kategorizacije tu- b n e je u o r 2 rističnih kmetij z nastanitvijo, sanitarno zdravstvene pogoje za prostore, opremo, b 0 s r 1 p a naprave in osebe in veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega 3 e , P š žev n o e p izvora. Kmetija, ki se usmerja v turistično dejavnost, mora biti urejena, zagotavlja- r a to o n ti mora dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače in imeti dovolj delovne r s o l j ov e ž i sile. Za turizem naj se odloči cela družina, oz. osebe, ki živi na kmetiji.10 Oblike go- , S n n e p l m ov stinske dejavnosti na kmetiji so lahko kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vi- r a e i n h n notoč, osmica ali planšarija. i o j a a d g no e s m ti – en Pridelava hrane kot osnovna kmetijska dejavnost t Ekološka pridelava hrane, ki je v razvitem svetu že dobro prepoznaven pojem, si zadnja leta utira pot tudi v Sloveniji. Poplava predpon »bio-« in »eko-« sicer marsikoga spravlja v dvome o upravičenosti njihove rabe. Trdimo, da je kmetova- nje v skladu s celovitim upoštevanjem standardov za ekološko pridelavo do oko- lja in še posebej žive narave veliko manj škodljivo kot običajno intenzivno kme- tijstvo. Le-to naravo in krajino celo bogati. V standardih za ekološko kmetova- nje ni zapisano le to,da je v njem prepovedana raba kakršnihkoli kemičnih pe- sticidov in sintetičnih mineralnih gnojil. Metoda temelji na spodbujanju narav- nih ciklov, vsestranskega iskanja ravnovesja med različnimi dejavniki na kmetiji in na čim bolj popolnem sklepanju krogotoka snovi in energije na kmetiji. To ve- lja tako za rastlinsko pridelavo kot tudi za rejo živali. Skrb za vitalnost narave in za pestrost (v smislu biotske raznovrstnosti, ustreznega vrstenja posevkov v času in prostoru idr.) mora biti torej v ekološkem kmetijstvu del sistema, saj je osno- va za uspešnost metode.11 O biološki ali ekološki pridelavi, kot jo uradno imenujemo zadnja leta, je slišati vse pogosteje. Po svetu se vse več ljudi odloča za ekološko pridelana živila, mno- ge države pa takšen način pridelave spodbujajo tudi s posebnimi programi. V Slo- veniji se ekološko kmetovanje vzpodbuja preko ukrepov t.i. Slovenskega kmetijsko okoljskega programa. Število kmetij, ki se preusmerijo v ekološko kmetijstvo, ras- te iz leta v leto. V Evropi je na tem področju vodilna Švica, ki ima skoraj 10% eko- loških kmetij.12 Na tako usmerjeni kmetiji proizvajamo vse vrste zelenjave in žitaric pa tudi sadje za samooskrbo. 10 Anamarija Slabe, »Prihodnost kmetijstva in hrane v Sloveniji , « Zapisnik iz razvojnega foruma, (maj 2010): 5, http://www.planbzaslovenijo.si/upload/kmetijstvo/porocilo-kmetijstvo.pdf (25.8.2013). 11 Anamarija Slabe, »Prihodnost kmetijstva in hrane v Sloveniji , « Zapisnik iz razvojnega foruma, (maj 2010): 5, http://www.planbzaslovenijo.si/upload/kmetijstvo/porocilo-kmetijstvo.pdf (25.8.2013). 12 Alenka Bratuša, »Ekološka pridelava hrane v Sloveniji , « Inštitut za trajnostni razvoj, Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, (2013): 1, http://pangea-info.org/dokumenti/01_eko_kmetijstvo.pdf (24.8.2013). 1000 Tu Vzreja živali rist Kmetija omogoča vzrejo različnih živali, odvisno od velikosti kmetije, vrste povr- ična k šin in usmerjenosti kmetije. Kadar združujemo ekološko kmetovanje in turizem, m načrtujemo vzrejo tistih živali, da je samooskrba čim večja. To so vzreja perutni- etij ne (vzreja piščancev, kokoši in proizvodnja jajc), reja govedi (proizvodnja mleka in a ko mlečnih izdelkov), konjereja (ježa kot turistična ponudba) in prašičereja (proizvo- t so dnja mesa in izdelkov iz svinjine). cialno p Tako opredeljena dejavnost na kmetiji omogoča zaposlitev večjega števila oseb, ki o so na trgu dela v neenakopravnem položaju z 'zdravimi' iskalci zaposlitve. Misli- djet mo na osebe s težavami v duševnem zdravju, na osebe z motnjo v duševnem in te- je lesnem razvoju, odvisnike, osebe po prestani zaporni kazni. Vse navedene skupi- ne potrebujejo dobro načrtovan delovni proces, glede na njihove sposobnosti in zmožnosti. Zaposlitev pod posebnimi pogoji V delovni terapiji pogosto uporabljamo Galenovo definicijo, ki pravi: Delo je naj- boljši zdravnik, kar nam jih je dala narava, in je za srečo človeka odločilnega po- mena. Zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirana oblika varstva, s katero se iz- polnjujejo z ustavo in zakoni določene temeljne človekove pravice odraslih inva- lidnih oseb do storitve, ki tem osebam (uporabnikom) v skladu z njihovimi spo- sobnostmi daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela. Vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji je organizirano in se izva- ja tako, da uporabnikom omogoča ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj in delovnih spretnosti, pridobivanje novih socialnih in delovnih navad, uresni- čevanje lastnih idej in ustvarjalnosti, stimulira občutek koristnosti in samopo- trditve.13 Turistična kmetija lahko tem osebam zagotavlja vse preje navedeno. Da to dose- žemo je potrebno izdelati: natančen opis opravil, razvrščanje glede na zahtevnost dela in določanje teže (obtežitev) opravil. Vsa opravila rangiramo glede na stopnjo zahtevnosti od enostavnih opravil do visoko zahtevnih oz. najbolj zahtevnih.14 Po- pulacija, katero želimo zaposliti bo sposobna izvajati opravila, ki so manj zahtev- na do zahtevna. 13 Pravilnik o tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogo- ji ter za izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve, Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, Vo- denje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, MDDSZ, Miha Brejc, (2005): 1. http://www.mddsz.gov.si/filead- min/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_teh_pogoji_vodenje.pdf (18.8.2013). 14 Bob Grove, Jenny Secker, in Patience Seebohm, ur. New thinking about mental health and employment (Radcliffe Publishing, 2005), 14. 1001 2 – s t 4 u .– o r Tabela 1: Zahtevnost opravil na kmetiji 2 u 5 s ize . o tv k a m Stopnja zahtevnosti Vrsta opravila Nadzor/vodenje t r o ja , iz b n e j Enostavna dela Krmljenje živali e u o r 2 b 0 s r Delo na vrtu/njivi 1 p a 3 e , P š žev n Priprava živil za kuhanje o e p r a Čiščenje okolice to o n r s o l j ov e Čiščenje prostorov ž i , S n n e p Srednje zahtevna Priprava enostavnih obrokov l m ov r a e i Vzreja rastlin n h n i o j a a d g Skrb za živali no e s m Zahtevna opravila Priprava in kuhanje hrane ti – en Strežba in prodaja izdelkov t Načrtovanje pridelave hrane Zelo zahtevna opravila Vodenje podjetja Načrtovanje in izvedba vseh delov- nih postopkov Zadnji dve opravili izvajajo strokovni delavci, če je le mogoče delovni terapevti, ki poznajo strokovno delo predpoklicne in poklicne rehabilitacije, so usposoblje- ni za delo na kmetiji in imajo dodatna znanja iz upravljanja oz. managementa. De- lovni terapevti imamo strokovna znanja, da pripravimo delovne postopke in pri- lagodimo okolje tako, da oseba z zmanjšanimi zmožnostmi, kljub omejitvam, na- loge izvaja. Primer dobre prakse V Belgiji so že leta 1992 pričeli z ECHO projekti, katerih namen je bil, razviti me- todo individualnega vodenja s pomočjo dela, za osebe z motnjo v duševnem zdrav- ju. Za te osebe delo ni predstavljalo le materialno varnost, ampak tudi večjo soci- alno vrednoto (organiziranost časa, samospoštovanje, socializacijo).15 Tako je leta 1992 nastal rehabilitacijski center »The White Farm« z namenom izboljšati in- tegracijo oseb z motnjami v duševnem zdravju, ki nudi program izvajanja vsako- dnevnih aktivnosti skozi poklicno rehabilitacijo. Center je zaposlil 70 oseb z raz- ličnimi motnjami od alkoholikov, brezdomcev, do oseb, ki so vključene v hospital- no in ambulantno zdravljenje zaradi težav na področju duševnega zdravja. Delo so osnovali na štirih načelih in sicer: širok spekter delovnih aktivnosti, za različne delovne zmožnosti zaposlenih, prilagoditev procesa dela in delovnih po- stopkov zaposlenim, individualnemu vodenju zaposlenega skozi delovni proces in ustvarjanje realistične delovne atmosfere. Vodenje rehabilitacijskega centra so 15 Chantal Van Audenhove, in Guido Lissens , »Gaining insight from experience: lessons from a Flemish employment programme,« A Life in the Day 1, no. 5, (2001): 14. 1002 Tu prevzeli trije delovni terapevti, ki so izdelali širok nabor dejavnosti centra. Ose- rist be z različnimi preje opisanimi težavami, lahko izbirajo med naslednjimi vrsta- ična k mi del: industrijsko delo (sestavljanje različnih polizdelkov v izdelke in pakiranje m le-teh), popravljanje koles, mizarska delavnica, peka kruha in peciva, reja konj in etij krav, vzgoja zelenjavnih sadik in zdravilnih zelišč. Osebe, ki so vključene v delov- a ko ni proces tako lahko izbirajo med različnimi vrstami del. Nobena od oseb ni zapo- t so slena polni delovni čas (zaradi narave bolezni). cialn Danes je »The White Farm« nepogrešljivi del okolja v katerem je. Prebivalci iz o po bližnje okolice pri njih kupujejo vse vrste sadik za svoje vrtove pa tudi zelenjavo. V dje pekarni kupujejo kruh in pekovske izdelke, naročajo torte za različna praznovanja tje (čakalna vrsta za torte je več kot tri mesece). V popravljalnici koles popravljajo od različne okvare koles, do celotne prenovitve koles. Iz zdravilnih zelišč izdelujejo različne vrste krem, tinktur in likerjev. Iz sadja kuhajo marmelade, tudi za diabe- tike. Izdelujejo voščilnice za različne priložnosti. Vsi izdelki so v vrhunski in estet- ski embalaži in so primerni za darila. Za lastno samooskrbo imajo dva konja in nekaj krav, za katere prav tako skrbijo osebe, vključene v delovno rehabilitacijo. Center se že vrsto let finančno vzdržuje sam. Zaposleni prejemajo za svoje delo pla- čilo glede na vrsto dela in število opravljenih ur. Del sredstev za izplačila prejema- jo od države, skladno z njihovo politiko zaposlovanja. Razprava S prispevkom smo želeli predstaviti poslovno priložnost tako za delovne terapev- te na eni strani, kot za iskalce zaposlitve, ki so na trgu dela v neenakopravnem po- ložaju z drugimi iskalci, to so marginalne skupine oseb, ki predvsem zaradi zdra- vstvenih težav in stigme ne morejo konkurirati ostalim. Primer dobre prakse iz tu- jine in slovenska področna zakonodaja omogočata, da je načrtovanje socialnega podjetja mogoče. Takšno podjetje lahko na začetku preživi s finančnimi spodbu- dami tako iz EU, kot s sredstvi za spodbujane zaposlovanja. Turistična kmetija ne daje takoj zadostnih finančnih prilivov, zato je odlična priložnost, da do finančne- ga samovzdrževanja prejema sredstva iz različnih naslovov (EU, MDDSZ, Urad za delo, subvencije v kmetijstvo). Opuščene kmetije ponovno zaživijo in na tak način ohranjajo krajino. In ne na- zadnje povejmo, da v Sloveniji iz leta v leto pada delež pridelave hrane, kar bi za oživljanje kmetij zanesljivo spremenili. Nekoč je dr. Godina dejala: »Slovenijo lahko gospodarsko reši ekološka pridelava hrane.« Tudi naše mnenje je podobno. Če torej povežemo, zaposlitev marginalnih iskalcev zaposlitve in strokovnjakov, oživljanje podeželja, turizem in pridelava ekološke hrane, lahko ustanovimo soci- alno podjetje, ki ima velike možnosti, da živi oz. poslovno solidno deluje. 1003 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Bischoff Gabriele, Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Ko- k a m t r o ja , iz misije Evropskemu parlamentu, Svetu Evropskemu ekonomsko-socialnemu od- b n e je u o r 2 b boru in Odboru regij – K okrevanju s številnimi delovnimi mesti COM(2012) 0 s r 1 p a 3 e 173 final, (2012). http://www.sindikat-git.si/index.php?option=com_do- , P š žev n o e p cman&task=doc_download&gid=226&Itemid=66 (24.8.2013). r a to o n r s o l j ov e Bratuša, Alenka. »Ekološka pridelava hrane v Sloveniji.« Inštitut za trajnostni ž i , S n n e p razvoj, Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (2013), http://pangea-info. l m ov r a e i org/dokumenti/01_eko_kmetijstvo.pdf (24.8.2013). n h n i o j a a d g n Grmadnik, Jerneja. »Skupnostno oživljanje zapuščenih kmetij kot priložnost o e s m ti – en za ekološko kmetovanje in tudi zeleni turizem.« Delo.si (November 2012). t http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/opuscena-kmetija-bo-ozivela-s-so- delovanjem.html (22.8.2013). Grove, Bob, Jenny Secker, and Patience Seebohm, ur. New thinking about mental health and employment. Radcliffe Publishing, 2005. MDDSZ. Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016, http:// www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7189/ (22.8.2013). Monzón, Jose L., in Rafael Chaves. The Social Economy in the European Union, Report drawn up for the European Economic and Social Committee by the In- ternational Centre of Research and Information on the Public, Social and Co- operative Economy (2007), http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/qe-30- 12-790-en-c--2.pdf (18.8.2013). Pravilnik o tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ter za izvajanje institucionalne- ga varstva uporabnikov te storitve, Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebni- mi pogoji, MDDSZ, Miha Brejc, 2005. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/ mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/pravilnik_teh_pogoji_vodenje. pdf (18.8.2013). Slabe, Anamarija. »Prihodnost kmetijstva in hrane v Sloveniji,« Zapisnik iz ra- zvojnega foruma (maj 2010): http://www.planbzaslovenijo.si/upload/kmetij- stvo/porocilo-kmetijstvo.pdf (25.8.2013). Statistični urad RS, Statistične informacije, no.4 (2013) http://www.stat.si/doc/ statinf/07-SI-009-1301.pdf (22.8.2013). Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 -2016, MDDSZ, (2013) http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumen- 1004 Tu ti__pdf/word/zaposlovanje/Strategija_soc_podjet_13_16_pr120613.doc. rist (22.8.2013). ična k Towards job-rich recovery, COM 2012/173, http://ec.europa.eu/social/main. me jsp?langId=sl&catId=89&newsId=1270&furtherNews=yes (18.8.2013). tija k Van Audenhove, Chantal, in Guido Lissens. »Gaining insight from experience: ot s lessons from a Flemish employment programme.« o A Life in the Day 5, (2001): cia 14–21. lno p Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), Uradni list RS, št. 20/2011z dne 18. 3. odj 2011 str. 2667 (22.8.2013). etje 1005 2 – s t 4 u .– o r Vpliv cene pri odločitvi o izbiri počitnic 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Influence of price on vacation package decision o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Jani Toroš 3 e , P š žev n o e p Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a to o n r s jani.toros@fm-kp.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g V prispevku smo razvili model izbire počitnic glede na glavne atribute, ki sestavljajo počitnice, no e s m kot integralni izdelek. S pomočjo conjoint analize smo izmerili, kateri atributi imajo največji ti – en vpliv na izbiro počitnic. Poleg opredeljenih lastnosti je bil pomemben atribut cena, ki pa se je v t našem modelu po pomembnosti uvrstil šele na drugo mesto. Ključne besede: zaznana vrednost, storitev, cena, delna preferenca Abstract In this paper, we develop a model of selecting vacation package considering all key attributes that make up the package as an integrated product. Using conjoint analysis we measured which attrib- utes have a significant impact on the said choice. While price is an important attribute, it ranked second among the studied attributes when it comes to making the decision about vacation pack- age. Keywords: perceived value, services, price, part worth utility Uvod Izbira počitnic je pogosta odločitev vsake posameznika, družine ali širšega kroga prijateljev, ki so odločeni počitnice preživeti v večji družbi. A kljub na videz prep- rosti nalogi, gre za dokaj zapleteni model, ki zahtevnost pokaže že pri opredelitvi elementov, ki tvorijo počitnice. Potrošniki te elemente vrednotijo, med seboj pri- merjajo in si integralni izdelek »počitnice« sestavijo po svojem okusu – kar lah- ko prevedemo kot izbiro zaznane vrednosti, ki jo posamezniki doživljajo pri ure- sničevanju svojih potreb. Če v tem modelu nastopa množica atributov, kot so de- stinacija, tip hotela, tip nastanitve, možnosti različnih aktivnosti, kultura, šport, klimatski pogoji in podobno, je praviloma v obratnem sorazmerju pozicionirana cena. Potrošniki običajno želijo čim več vrednosti in kakovosti za čim nižjo ceno. V našem referatu nas je predvsem zanimalo koko pomemben je vpliv cene na iz- biro počitnic. 1007 2 – s t 4 u .– o r Opredelitev vrednosti 2 u 5 s ize . o tv Pri opredelitvi vrednosti se nam postavi vprašanje ali je vrednost enaka za k a m t r o ja , iz vse kupce , vseh časih in pogojih. Zato jo raje opredelimo kot zaznana vred- b n e je u o r 2 b nost, kot subjektivni pojem, ki se glede na čas in pogoje ter za posamezne 0 s r 1 p a 3 e kupce razlikuje. , P š žev n o e p r a Navzlic širokemu zanimanju pojem zaznane vrednosti pri proučevanju in raziska- to o n r s o l j ov e vah pogosto ni bil jasno opredeljen. Trženjska literatura ponuja različne definicije ž i , S n n e p zaznane vrednosti1 2 3 kjer je največkrat citirana definicija Zeithamlove. Vrednost je l m ov r a e i definirala kot kupčevo celovito oceno koristnosti izdelka ali storitve, ki temelji na n h n i o j a a d g zaznavi, kaj je bilo dobljenega in kakšne so bile za to potrebne žrtve. V svojem sta- no e s m lišču obravnava vrednost kot enodimenzionalno pozicijo. Merimo jo tako, da re- ti – en spondente vprašamo po oceni vrednosti, ki so jo prejeli pri nakupih posameznih t izdelkov ali storitev. Vendar več drugih avtorjev meni, da je razumevanje vrednos- ti kot preprosto izravnavo med koristijo in žrtvijo preozko in omejeno. Avtorji tr- dijo, da je zaznana vrednost večdimenzionalni konstrukt, ki vsebuje različne pred- stave, kot so zaznana cena, kakovost, koristi in žrtev4 5 6 7 8 9 10. 1 Valarie A. Zeithaml, »Consumer Perceptions of Price, Quality, and Value: A Means-End Model and Synthe- sis of Evidence,« The Journal of Marketing 52, no. 3 (1988): 2–22. 2 Morris B. Holbrook, Consumer value. A framework for analysis and research (London: Routledge, 1999). 3 Robert B. Woodruff, »Customer value: The next source for competitive advantage,« Journal of the Academy of Marketing Science 25, no. 2 (1997): 139–53. 4 Wil iam Charles Johnson and Art Weinstein, Superior customer value in the new economy: concepts and cases (Boca Raton: CRC, 2004). 5 Barry J. Babin, Darden Wil iam R. and Mitch Griffin, »Work and/or fun: Measuring hedonic and utilitarian shopping,« Journal of Consumer Research 20, no. 0 (1994): 644–656. 6 Morris B. Holbrook, »The nature of customer value: An axiology of services in the consumption experien- ce,« V Service quality: New directions in theory and practice, ur. R. Rust in R. L. Oliver, 21–71. Thousand Oaks: Sage, 1994. 7 Indrajit Sinha and Wayne S. DeSarbo, »An integrated approach toward the spatial modeling of perceived customer value,« Journal of Marketing Research 35, no. 2 (1998): 236–251. 8 Jil ian C. Sweeney and Geoffrey N. Soutar, »Consumer perceived value: The development of a multiple item scale,« Journal of Retailing 77, no. 2. (2001): 203–220. 9 Charla Mathwick, Naresh K. Malhotra and Edward E. Rigdon, »Experiential value: Conceptualization, measurement and application in the catalog and internet shopping environment,« Journal of Retailing 77, no. 1 (2001): 39–56. 10 Charla Mathwick, Naresh K. Malhotra and Edward E. Rigdon, »The effect of dynamic retail experiences on experiential perceptions of value: An internet and catalog comparison,« Journal of Retailing 78, no. 1 (2002): 51–60. 1008 Vp Pomanjkanje soglasja med znanstveniki glede pojmovanja in merjenja zaznane liv c vrednosti je posledica njene nekoliko meglene narave, ki so jo opisovali kot kom- ene p pleksno, večstransko, dinamično in subjektivno. 11 12 13 14 15 ri odlo Kompleksnost pojmovanja vrednosti čitv Znak kompleksnosti, ki pripada temu področju raziskovanja, lahko najdemo pri i o i Woodallu, ki je predlagal pet različnih predstav vrednosti: zbiri p − neto vrednost, oč − trženjska vrednost, itni − izvedena vrednost, c − prodajna vrednost in − razumna vrednost. Teh pet predstav je umestil v štiri časovne kategorije, kjer zasledimo različne pred- stave o vrednosti v času: − pred nakupom ( ex ante), − v procesu nakupa, − po nakupu ( ex post) in − v času uporabe. Khalifa16 je predlagal koncept, usmerjen v povezovalno strukturo pojma zaznane vrednosti, ki vključuje tri komplementarne modele za proučevanje: − vrednosti za kupca pri menjavi (model koristi in stroškov), − nastanka vrednosti za kupca (usmerjen na stran koristi ), − dinamike vrednosti za kupca (ki odseva sposobnost kupcev za ocenitev ponudbe). Tretji, prav tako zanimiv primer najdemo v mnenju, da moramo predvsem razliko- vati med dvema glavnima smerema raziskovanja, in sicer:17 11 Zeithaml, »Consumer Perceptions of Price, Quality, and Value,« 2–22. 12 Babin, Darden and Griffin, »Work and/or fun«, 644–656. 13 Woodruff, Robert B. and Sarah F. Gardial. Know your customer. New approaches to understanding customer value and satisfaction. Cambridge: Blackwel , 1996. 14 Jozee Lapiere, »Customer-perceived value in industrial contexts.« The Journal of Business & Industrial Market- ing 15, no. 2/3 (2000): 122–140. 15 Ananthanarayanan Parasuraman and Dhruv Grewal, »The impact of technology on the quality-value-loyalty chain: a research agenda,« Journal of the academy of marketing science 28, no. 1 (2000): 168–174. 16 Azaddin Salem Khalifa, »Customer Value: a review of recent literature and an integrative configuration,« Management Decision 42, no. 5 (2004): 645–666. 17 Adam Lindgreen and Wynstra Finn, »Value in business markets: What do we know? Where are we going?,« Industrial Marketing Management 34, no. 7 (2005): 732–748. 1009 2 – s t 4 u .– o r − vrednost izdelkov in storitev ter 2 u 5 s ize . o tv − vrednost odnosov med kupcem in prodajalcem. k a m t r o ja , iz b n Pri poskusu oblikovanja konsistentnega modela zaznane vrednosti in jasne opre- e je u o r 2 b delitve vloge odnosov med kakovostjo in ceno se raziskovalci pogosto razhajajo v 0 s r 1 p a 3 e , P š žev pogledih na pojmovanje te strukture. Pregled obširne literature razkrije negoto- n o e p r a vost pri definiciji zaznane vrednosti kot tudi pri razsežnosti in merjenju. Zaznana to o n r s o l j vrednost je pogosto predmet raziskav, v katerih avtorji proučujejo odnose in pove- ov e ž i , S n n zave vrednosti izdelka ali storitve s kakovostjo in s ceno18 19 Johnson in Weinstein20 e p l m ov r a e predlagata uporabo koncepta razumevanja vrednosti, ki obravnava vzajemne od- i n h n i o j a a d nose v prepletu štirih dejavnikov – ugleda, kakovosti, generičnih lastnosti izdel- g no e s m ka ali storitve in cene. ti – ent Tržniki so bili najprej prepričani, da tržne izbire ter preference kupcev vodi upo- rabna vrednost oziroma koristnost. To stališče izvira iz neoklasične ekonomske te- orije, ki meni, da so kupci racionalna bitja, ki pri nakupnem procesu maksimirajo koristnost, pri tem pa jih običajno omejujejo cene in dohodek. V literaturi so zato najbolj razširjena funkcionalna pojmovanja vrednosti. Pri proučevanju vrednosti sta se v teoriji razvila dva pristopa. − Prvi meni, da je zaznana vrednost enodimezionelen pojem in dopušča možnost, da je zaznana vrednost nastala na podlagi različnih preteklih vplivov. − Drugi pristop pojmuje zaznano vrednost kot večdimenzionalno struktu- ro, ki jo sestavlja več med seboj povezanih lastnosti oziroma dimenzij, ki tvorijo celovito predstavitev kompleksnega pojava. Kadar zaznano vrednost definiramo v smislu učinkovitosti (kot elementa kakovo- sti) in cene, pomeni, da jo obravnavamo kot razumen kompromis med koristmi in žrtvami. Takšno stališče prevladuje v enodimenzionalnem pristopu razlage zazna- ne vrednosti. Pojmujemo jo kot enodimenzionalen pojem in v osnovi dopuščamo možnost, da je zaznana vrednost nastala na podlagi različnih preteklih vplivov, vendar je ne obravnavamo kot nekaj, kar je sestavljeno iz več elementov. Prvi je ce- novni pristop, kamor štejemo študije, osredotočene na analizo odnosa kakovost– cena. Pripeljale so do začetnega pojmovanja vrednosti kot razumnega kompromi- 18 Kent B. Monroe and Angela Lee, »V. Remembering versus knowing: Issues in buyers’ processing of price in- formation,« Journal of Academy of Marketing Science 27, no. 2 (1999): 207–225. 19 Wolfgang Ulaga and Andreas Eggert, »Relationship value and relationship quality,« European Journal of Mar- keting 40, no. 0. (2004): 311–327. 20 » Superior customer value in the new economy. « 1010 Vp sa med zaznavami kakovosti in žrtvami. 21 22 23 24 25 Po njihovem stališču imajo zuna- liv c nji dejavniki, kot so cena, tržna znamka, trgovska veriga, odločilen vpliv na zazna- ene p vanje kakovosti in vrednosti izdelka ali storitve. Cena ima sicer negativen učinek ri o na zaznavanje vrednosti izdelka ali storitve, toda pozitivnega na zaznavanje kako- dl vosti. Zato se vrednost formalno definira kot odnos med kakovostjo in ceno26 27 28 o 29 čit . Po tej perspektivi obravnavamo naštete elemente kot predhodne vplive pri na- vi o i stanku vrednosti in ne kot oblikotvorne sestavine vrednosti, čeprav je vrednost zb formalno definirana kot odnos med kakovostjo in ceno. Zato lahko zaključujemo, iri p da ta obravnava temelji na ekonomski teoriji kupca in na pojmu koristnosti. Ver- očit jetno je bil to razlog, da so se nekateri avtorji v svojih nadaljnjih študijah usmerili nic dlje od pojmovnih smernic in vpeljali razna določila zaznane vrednosti, ki vklju- čujejo tudi druge čustvene elemente, na primer upoštevanje zaznanega tveganja 30 31 , notranjo referenčno ceno in zaznano predstavo o trgovskem sistemu32 ter pojem cenovne poštenosti 33 . Drugi pristop v okviru enodimenzionalnega pojmovanja vrednosti temelji na te- oriji sredstev in cilja. Ta teorija je dala teoretično in pojmovno strukturo, ki pove- 21 Wil iam B. Dodds and Kent B. Monroe. »The effect of brand and price information on subjective product evaluations.« Advances in consumer research 12, no. 1 (1985), 85–90. 22 Kent B. Monroe and Ramayya Krishnan, »The effect of price on subjective product evaluation,« Perceived qu- ality: How consumers view stores and merchandise, ur. J. Jacoby in J. C. Olson, 209–232. Lexington: Lexington Bo- oks, 1985. 23 Kent B. Monroe and Joseph D. Chapman, »Framing effects on buyers’ subjective product evaluations,« Ad- vances in Consumer Research 14, no. 1 (1987): 193–197. 24 Kent B. Monroe, Pricing: making profitable decisions (Boston: The McGraw-Hil /Irwin, 2003). 25 Wil iam B. Dodds, Kent B. Monroe and Dhruv Grewal, »Effects of price, brand, and store information on buyers’ product evaluations,« Journal of Marketing Research 28, no. 3 (1991): 307–319. 26 Kenneth R. Teas and Sanjeev Agarwal, »The Effects of Extrinsic Product Cues on Consumers’ Perceptions of Quality, Sacrifice, and Value,« Journal of the Academy of Marketing Science 28, no. 2 (2000): 278–290. 27 Sanjeev Agarwal and Kenneth R. Teas, »Perceived value: Mediating role of perceived risk,« Journal of Market- ing Theory and Practice 9, no.4 (2001): 1–14. 28 Sanjeev Agarwal and Kenneth R. Teas, »Cross-national applicability of a perceived quality model,« Journal of Product and Brand Management 11, no. 4/5 (2002): 213–236. 29 Agarwal and Teas, »Cross-national applicability,« 242–256. 30 Agarwal and Teas, »Perceived value: Mediating role of perceived risk,« 1–14. 31 Charlie M. Wood and Lisa K. Scheer, »Incorporating perceived risk into models of consumer deal assess- ment and purchase intent,« Advances in Consumer Research 23, no. 1 (1996): 399–404. 32 Dhruv Grewal, Kent B. Monroe and Ramayya Krishnan, »The effects of price-comparison advertising on buyers’ perceptions of acquisition value, transaction value, and behavioral intentions,« Journal of Marketing 62, no. 2 (1998): 46–59. 33 Haemoon Oh, »Price fairness and its asymmetric effects on overall price, quality, and value judgments: The case of an Upscale hotel,« Tourism Management 24, no. 4 (2003): 387–399. 1011 2 – s t 4 u .– o r zuje vrednote kupcev z njihovim vedenjem34. Teorija zagovarja prepričanje, da na 2 u 5 s ize . o tv proces odločitev glede nakupovanja in porabe vplivajo: k a m t r o ja , iz b n − povezanost med lastnostmi izdelka ali storitve, e je u o r 2 b − zaznane posledice uporabe in 0 s r 1 p a 3 e − osebne vrednote kupcev. , P š žev n o e p r a t Osrednja teza teorije sredstev in cilja je, da so posamezniki ciljno usmerjeni ter da o o n r s o l j ov e lastnosti izdelka ali storitve uporabljajo kot sredstvo za izvajanje zaželenih konč- ž i , S n n e p l m nih stanj. Analizo teh odnosov opisujejo kot hierarhični vrednostni zemljevid. ov r a e i n h n Mnoge študije uporabljajo ta pristop za analizo različnih tipov vedenja kupca kot i o j a a d g n jih naprimer navajajo razni avtorji. 35 36 37 38 39 40 41 o e s m ti – en Zeithamlova42 je teorijo sredstva in cilja uporabila za prilagoditev modela, ki sta ga t predlagala Dodds in Monroe43, v katerem je pojmovanje vrednosti temeljilo na od- nosu kakovost–cena. Opisala je štiri različne definicije vrednosti: − vrednost kot nizka cena, − vrednost kot tisto, kar kupec želi od izdelka, − vrednost kot kakovost, ki jo dobi za plačano ceno, − vrednost kot tisto, kar kupec dobi za to, kar da. Avtorica definira zaznano vrednost kot dvosmerni kompromis med dati in dobiti oziroma med tem, kar je v procesu menjave treba žrtvovati za to, kar dobiš v zame- no. Pri tem je predlagala model sredstva in cilja, kjer je utemeljena hierarhija spre- menljivk glede na stopnjo abstrakcije. Tak model nudi jasen pregled razmerij med 34 Jonathan Gutman, »A means-end chain model based on consumer categorization processes,« Journal of Marketing 46, no. 1 (1982): 60–72. 35 Steven W. Perkins and Reynolds Thomas J., »The explanatory power of values in preference judgments: Vali- dation of the means-end perspective,« Advances in Consumer Research 15, no. 1 (1988): 122–126. 36 Pierre Valette-Florence and Bernard Rapacchi, »Improvements in means-end chain analysis: Using graph theory and correspondence analysis,« Journal of Advertising Research 31, no. 1 (1991): 30–45. 37 Julie Baker, Ananthanarayanan Parasuraman, Dhruv Grewal and Glenn B. Voss, »The influence of multiple store environment cues on perceived merchandise value and patronage intentions,« Journal of marketing 66, no. 2 (2002): 120–141. 38 Günther Botschen, Eva M. Thelenand and Rik Pieters, »Using means-end structures for benefit segmenta- tion an application to services,« European Journal of Marketing 33, no. 0 (1999): 38–58. 39 Simon Manyiwa and Ian Crawford, »Determining linkages between consumer choices in a social context and the consumer’s values: A means-end approach,« Journal of Consumer Behavior 2, no. 1 (2002): 54–70. 40 Karen Brunso, Joachim Scholderer and Klaus G. Grunert, »Closing the gap between values and behavior—a means–end theory of lifestyle, « Journal of business research 57, no. 6 (2004): 665–670. 41 Vincent-Wayne Mitchel and Greg Harris, »The importance of consumers’ perceived risk in retail strategy,« European Journal of Marketing 39, no. 7/8 (2005): 821–837. 42 Zeithaml, »Consumer Perceptions of Price, Quality, and Value,« 2–22. 43 Dodds and Monroe, »The effect of brand,« 85–90. 1012 Vp pojmi zaznane cene, zaznane kakovosti in zaznane vrednosti. Po tem pojmovnem liv c modelu kupci vrednotijo izdelke ali storitve na osnovi zaznave cene, kakovosti in en vrednosti bolj kot na osnovi objektivnih lastnosti (na primer dejanske cene in de- e pr janske kakovosti). i odlo Zeithamlova 44je tudi nakazala, da je v verigi sredstva in cilja vrednost (kot kako- čitv vost) višja raven abstrakcije. Od kakovosti razlikuje na dva načina. Vrednost je bolj i o i individualna in osebna kot kakovost in je zato pojem višje stopnje kot kakovost. zbir Model prav tako kaže, da sta cena in občutek žrtvovanja predmet zaznave nižjih i po ravni, kakovost in vrednost pa pripadajo višji stopnji zaznave in razumevanja. čitni Lastnosti izdelkov ali storitev avtorica deli v dve skupini: na notranje in zuna- c nje. Predlaga, da notranje lastnosti obravnavamo kot del fizične sestave izdelka. Takšnih lastnosti tudi ni moč spreminjati, ne da bi spremenili naravo izdelka. Uporabljamo jih hkrati z izdelkom. V nasprotju s tem pa so zunanje lastnosti po- vezane z izdelkom ali storitvijo, vendar niso sestavni del izdelka ali storitve. Pre- dlagala je razlikovanje med objektivnimi lastnostmi in zaznavo teh lastnosti. Mo- del bo podrobneje predstavljen v nadaljevanju. Na podlagi spoznanj, ki sta jih tako Monroe kot Zeithamlova opredelila v opisa- nih modelih, so drugi avtorji ponudili nadgradnje in razširitve pojmovanja vred- nosti, kakovosti in cene. Bolton in Drew45 sta za raziskovanje vrednosti ponudila večstopenjski model poj- movanja storitev, ki vključuje vrednost kot del konteksta. Čeprav sta cena in kako- vost storitve prispevala k zaznani vrednosti, sta sestavine kakovosti (delovanje, pri- čakovanje, nepotrditev pričakovanja) tehtala drugače. Vrednost sta ocenjevala kot nekaj, kar je različno od kakovosti. V drugem primeru so pri izdelkih za vsakdanjo rabo skušali ugotoviti, kako pomemben je vpliv trgovine na zaznavanje cene, ka- kovosti in vrednosti. Ugotovili so, da je imela nakupovalna izkušnja v določeni tr- govini pogosto večji učinek na vrednost kot druge lastnosti46 . Odnos med zazna- no vrednostjo in zaznano žrtvijo je na primer močnejši od odnosa med zaznano kakovostjo in zaznano vrednostjo47 48 . Tudi zaznano tveganje je pomemben pos- rednik v odnosu kakovost–vrednost. Baker idr.49 so model prilagodili za potrebe 44 Zeithaml, »Consumer Perceptions of Price, Quality, and Value,« 2–22. 45 Ruth N. Bolton and James H. Drew, »A multistage model of customers’ assessments of service quality and value,« Journal of Consumer Research 17, no. 4 (1991): 375–384. 46 Roger A. Kerin, Ambuj Jain and Daniel J. Howard, »Store shopping experience and consumer price-quali- ty-value perceptions,« Journal of Retailing 68, no. 4 (1992): 76–397. 47 Jozee Lapiere, Pierre Filiatrault and Jean-Charles Chebat, »Value Strategy Rather Than Quality Strategy: A Case of Business-to-Business Professional Services,« Journal of Business Research 45, no. 0 (1999): 235–246. 48 Jozee Lapiere, »Customer-perceived value in industrial contexts,« The Journal of Business & Industrial Market- ing 15, no. 2/3 (2000): 122–140. 49 Baker, Parasuraman, Grewal and Voss, »The influence of multiple store environment.« 120 – 141. 1013 2 – s t 4 u .– o r raziskovanja okolja maloprodaje ter potrdili, da je zvestoba trgovini funkcija vred- 2 u 5 s ize . o tv nosti izdelka, kakovosti prodajnih storitev ter zaznave stroškov na podlagi naku- k a m t r o ja , iz povalnih izkušenj. b n e je u o r 2 b V literaturi zasledimo različne raziskave enodimenzionalnega pristopa, v katerih 0 s r 1 p a 3 e prepoznamo tudi drugačne modele, ki spadajo v okvir enodimenzionalnega pog- , P š žev n o e p r a leda, vendar ne pripadajo nobenemu doslej opisanemu pristopu. Prvi poskušajo to o n r s razložiti vrednost s pomočjo določenih spremenljivk, kot na primer: o l j ov e ž i , S n n e p − l m imidž podjetja50, ov r a e i − n h n kakovost in žrtev51, i o j a a d g − n kakovost storitve, družbena vrednost, igra, estetika ter porabljeni čas in o e s m t napor52 i – en − t žrtev, korist, osebne preference in zaznana situacija53 ter − zaznano tveganje in valenca izkušnje54 . Drugi pa so analizirali vpliv vrednosti na zadovoljstvo 55. Za merjenje vrednostnih zaznav anketirancev so pogosto uporabili en sam izdelek56 ali pa tudi več izdel- kov57 58 59 60. 50 Tor Wal in Andreassen and Bodil Lindestad, »Customer loyalty and complex services: The impact of corpo- rate image on quality, customer satisfaction and loyalty for customers with varying degrees of service exper- tise,« International Journal of Service Industry Management 9, no. 1 (1998): 7–23. 51 Joseph J. Cronin Jr, Michael K. Brady, and G. Tomas M. Hult, »Assessing the effects of quality, value, and cus- tomer satisfaction on consumer behavioral intentions in service environments,« Journal of Retailing 76, no. 2 (2000): 193–218. 52 Martina G. Gal arza and Irene Gil Saura, »Value dimensions, perceived value, satisfaction and loyalty: An in- vestigation of university students’ travel behavior,« Tourism Management 27, no. 3 (2006): 437–452. 53 Steven A. Blackwel , Sheryl L. Szeinbach, James H. Barnes, Dewey W. Garner, and Victoria Bush and, »The antecedents of customer loyalty. An empirical investigation of the role of personal and situational aspects on repurchase decisions,« Journal of Service Research 1, no. 4 (1999): 362–375. 54 Zhan Chen and Alan J. Dubinsky, »A conceptual model of perceived customer value in e-commerce: A pre- liminary investigation,« Psychology & Marketing 20, no. 4 (2003): 323–347. 55 Gordon H. G. McDougal and Terrence Levesque, »Customer satisfaction with services: Putting perceived value into the equation,« The Journal of Services Marketing 14, no. 5 (2000): 392–410. 56 Albert Caruana, Arthur H. Money and Pierre R. Berthon, »Service quality and satisfaction – the moderat- ing role of value,« European Journal of Marketing 34, no. 11/12 (2000): 1338–1352. 57 Andreassen and Lindestad, »Customer loyalty and complex services,« 7–23. 58 Blackwel and Others, »The antecedents of customer loyalty.« 362–375. 59 Cronin,Brady and Hult, »Assessing the effects of quality, value, and customer satisfaction«, 193–218. 60 Chen and Dubinsky, »A conceptual model of perceived customer value in e-commerce«, 323–347. 1014 Vp Določene študije uporabljajo metodo kartiranja zaznane vrednosti za oblikova- liv c nje vrednostnih zemljevidov61 , katerih večina temelji na razmerju kakovost–cena. e 62 ne p 63 64 ri o Velik prispevek k opredelitvi kakovosti in poglobljeno raziskovanje kakovosti pri- dl pisujemo Philipu Crosbbyju, ki je v osemdesetih letih 20. stoletja izpostavil pomen očit sistematičnega procesa zagotavljanja kakovosti. Poudarjal je bistveno nižje stroške vi o i kakovosti, če podjetja kakovost vgradijo v proizvodni proces in opravijo delo brez- zb hibno že v prvem poskusu 65. Kakovost se je v svojem prvotnem pojmovanju nana- iri p šala zgolj na tehnološke parametre. Kasneje so prišli do spoznanja, da je zagotavlja- očit nje kakovosti nepogrešljiv del vodenja podjetja in vključuje vse prvine poslovanja. nic Vse večja konkurenca, še posebej na mednarodnih trgih, je podjetja prisilila poi- skati notranje rezerve, nenehno izboljševati izdelke in storitve ter upoštevati zado- voljstvo kupca, ki je kakovost ocenjeval na povsem drug način kot notranji meha- nizmi v podjetju. Zato so podjetja vpeljala sisteme celovite kakovosti. Definicija kakovost izdelka ali storitve kompleksna. Obsega tako tehnične značil- nosti kot elemente zadovoljstva kupcev. V osnovnem modelu vpliva cena na zazna- no vrednost in nastopa kot pozitiven dejavnik v paru z zaznano žrtvijo, ki nasto- pa kot negativen dejavnik. Slika 1: Model vpliva cene na zaznano vrednost66 61 Sinha and DeSarbo, »An integrated approach,« 236–251. 62 Lien-Ti Bei and Richard Heslin, »The consumer reports mindset: Who seeks value – the involved or the knowledgeable?,« Advances in Consumer Research 24, no. 1 (1997): 151–158. 63 Jukka Laitamaki and Raymond Kordupleski, »Building and deploying profitable growth strategies based on the waterfall of customer value added,« European Management Journal 15, no 2 (1997): 158–66. 64 Wolfgang Ulaga and Samir Chacour, »Measuring customer-perceived value in business markets: a prerequ- isite for marketing strategy development and implementation,« Industrial Marketing Management 30, no. 6 (2001): 525–540. 65 Philip B. Crosby, Kakovost je zastonj (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990). 66 Dodds, Monroe and Grewal, »Effects of price, brand, and store information,« 308. 1015 2 – s t 4 u .– o r Na zaznavanje kakovosti pomembno vpliva cena. V literaturi najdemo za to več 2 u 5 s ize . o tv potrditev, vendar ostaja teza o neposredni pozitivni povezavi med ceno in kako- k a m t r o ja , iz vostjo še vedno raziskovalni izziv. Prav tako ostaja odprto tudi vprašanje, kako to b n e je u o r 2 pozitivno povezavo zaznavajo kupci.67. Zgodnje študije so temeljile na prepriča- b 0 s r 1 p a nju, da je zaznavanje kakovosti odvisna od cene. Ceno so v raziskovalnem mode- 3 e , P š žev n o e p lu obravnavali kot ključno in edino spremenljivko. Te študije so pokazale, da je za- r a to o n znavanje kakovosti določenega izdelka odvisno od cene. Ugotovili so celo, da v pri- r s o l j ov e ž i meru, ko je cena edina informacija, ki jo imajo na voljo ob nakupu, kupci raje po- , S n n e p l m ov segajo po dražjih izdelkih. Prepričani so namreč, da višja cena pomeni tudi višjo r a e i n h n kakovost. Še posebej značilne so te trditve v primerih, ko nastopajo med cenami i o j a a d g n večje razlike68. o e s m ti – en V kasnejši literaturi je moč opaziti kritiko raziskovalnega modela, ki jemlje ceno t kot edino informacijo v nakupnem procesu. Zato smo v našem referatu vpelja- ti še dodatne indikatorje, ki bi dopolnili informacijsko osnovo nakupa. V našem primeru gre za ponudbo turistične storitve, ki poleg cene obravnava še nekaj po- membnih elementov, ki odločilno vplivajo na izbiro počitnic. V našem modelu smo notranje lastnosti opredelili kot del fizične sestave. To so: lo- kacija, nastanitev, nastanitveni paket, dodatne aktivnosti in čas trajanja počitnic. Teh lastnosti tudi ni moč spreminjati, ne da bi spreminjali narave izdelka. Testiranje modela Opravili smo raziskavo na vzorcu 56 respondentov na bazi spletnega anketiranja v letu 2013. Uporabili smo računalniški program SSI Web za diskretno izbiro in program conjoint analize (CBC – choice based conjoint)69 . Respondenti so ocenjevali pozamezne elemente, ki tvorijo storitev »počitnice«. Storitev, kot integralni izdelek je bil sestavljen iz: • lokacije, • tipa nastanitev, • nastanitvenega paketa, • dodatnih aktivnosti, • časa trajanja počitnic in • cene. V prvem koraku smo izračunali delne preference posameznega atributa. V tabeli 1. lahko vidimo, da so najvišjo preferenco dosegle počitnice na morju, nastanjeni v 67 Kent B. Monroe and Wil iam B. Dodds, »A research program for establishing the validity of the price-quali- ty relationship,« Journal of Academy of Marketing Science 16, no. 1 (1988): 151–168. 68 Kent B. Monroe, »Buyers’ Subjective Perceptions of Price,« Journal of Marketing Research 10, no. 1. (1973): 70– 80. 69 Brian K. Orme, Which conjoint method should I use? 2007, Http://www.sawthooth software.com., (14.8.2013) 1016 Vp hotelu, all inclusive, za en teden z masažo in sprostitvijo. Najnižjo delno preferen- liv c co pa so dosegle gore, nastanitev v hostlu, za čas treh tednov z nočnimi zabavami. ene p Pri ceni je preferenčna razporeditev linearna in pričakovana. Najvišjo preferenco ri o dosega najnižja cena. Podrobnosti si lahko ogledamo v tabeli 1. Pri tem je potreb- dlo no opozoriti da so količniki razporejeni na osnovi ničelne ravni in visoka pozitiv- čitv no vrednost pomeni višjo preferenco visoka negativna pa nižjo preferenco. Nika- i o i kor pa količnik ne predstavlja osnovo za izračun relativnih razlik. Uporablja se v zbir simulatorju za izračun skupne preference. i poči Tabela 1. Prikaz delnih preferenc tnic Na morju 104,81 Na obisku tujega mesta 33,41 V toplicah -15,95 Ob jezeru -48,34 V gorah -73,91 nastanjeni v hotelu 55,36 nastanjeni v najetem stanovanju 20,88 nastanjeni v kampu -25,33 nastanjeni v hostlu -50,91 al inclusive 52,81 pol penzion 28,75 polni penuion 9,85 samo nočitev -43,23 nočitev z zajtrkom -48,18 en teden 4,68 štirinajst dni 2,12 tri tedne -6,80 sprostitve in masaža 30,20 ogleda kulturnih znamenitosti 10,70 športne aktivnosti 8,01 vodeno nakupovanje -20,54 nočnnih zabave -28,38 do 300 € 57,54 od 301€ do 500 € 47,62 od 501€ do 1000 € -18,74 tudi več kot 1000 € -86,42 1017 2 – s t 4 u .– o r V naslednjem koraku smo v simulatorju izračunali povprečne pomembnosti posa- 2 u 5 s ize . o tv meznih atributov in ugotovili, da pri izbiri počitnic, cena ni na prvem mestu. Na k a m t r o ja , iz preferenco izbire počitnic vplivajo vsi ravni v tabeli prikazanih lastnosti. Količni- b n e je u o r 2 ki, ki označujejo delno preferenčno stopnjo, pa so osnova za izračun relativne pre- b 0 s r 1 p a ference posameznih počitnic. 3 e , P š žev n o e p r a Količniki nam omogočajo, da v simulatorju poiščemo optimalne oblike storitve, to o n r s ki so kljub določenim dejavnikom, ki jih ne moremo spremeniti (destinacija) še o l j ov e ž i , S n n vedno atraktivna ponudba. e p l m ov r a e i n h n Za naše potrebe, smo v simulatorju izračunali le še kdo ima največji vpliv pri izbiri i o j a a d g n počitnic. Na prvem mestu je lokacija, sledi ji cena in na zadnjem mestu je čas traja- o e s m t nja počitnic, kot lahko vidimo na grafu. i – ent Slika 2: Prikaz relativnih pomembnosti atributov na izbor počitnic Zaključek S pomočjo opredeljenih lastnost smo s pomočjo modela izbire počitnic ugotovili, da cena ni najpomembnejši dejavnik pri sestavi počitnic. Bolj pomembna je desti- nacija, oziroma lokacija počitnic. Cena c našem primeru nastopi po pomembnos- ti na drugem mestu. Vsekakor je potrebno izpostaviti, da smo v modelu uporabili le nekaj lastnosti in ne vseh, ki vplivajo na potrošnikovo odločitev. Vendar ocenjujemo, da je lokacija dejansko zelo pomembna sestavina sestavljenega izdelka »počitnice«. 1018 Vp Pri vprašanju, kaj še pomembno vpliva na odločitev, pa so to pretekle izkušnje, liv c vpliv družinskih članov prijatelje in dostopnost in podobno,kot je v svojem mo- ene p delu že opredelil70. ri odlo Literatura čitv Agarwal, Sanjeev and Kenneth R. Teas. »Cross-national applicability of a per- i o i ceived risk-value model.« The Journal of Product and Brand Management 13, zbir no. 4/5 (2004): 242–256. i poč Agarwal, Sanjeev and Kenneth R. Teas. »Perceived value: Mediating role of per- itni ceived risk.« c Journal of Marketing Theory and Practice 9, no. 4 (2001): 1–14. Andreassen, Tor Wallin, and Bodil Lindestad. »Customer loyalty and complex services: The impact of corporate image on quality, customer satisfaction and loyalty for customers with varying degrees of service expertise.« International Journal of Service Industry Management 9, no. 1 (1998): 7–23. Babin, Barry J., Darden William R., and Mitch Griffin. »Work and/or fun: Mea- suring hedonic and utilitarian shopping.« Journal of Consumer Research 20, no. 0 (1994): 644–656. Baker, Julie, Ananthanarayanan Parasuraman, Dhruv Grewal, and Glenn B. Voss. »The influence of multiple store environment cues on perceived merchandise value and patronage intentions.« Journal of marketing 66, no. 2 (2002): 120– 141. Bei, Lien-Ti, and Richard Heslin. »The consumer reports mindset: Who seeks value – the involved or the knowledgeable?.« Advances in Consumer Research 24, no. 1 (1997): 151–158. Bolton, Ruth N., and James H. Drew. »A multistage model of customers’ assess- ments of service quality and value.« Journal of Consumer Research 17, no. 4 (1991): 375–384. Botschen, Günther, Eva M. Thelenand, and Rik Pieters. »Using means-end struc- tures for benefit segmentation an application to services.« European Journal of Marketing 33, no. 0 (1999): 38–58. Brunsø, Karen, Joachim Scholderer and Klaus G. Grunert. »Closing the gap be- tween values and behavior – a means-end theory of lifestyle.« Journal of Busi- ness Research 57, no. 6. (2004): 665–670. Caruana, Albert, Arthur H. Money, and Pierre R. Berthon. »Service quality and satisfaction – the moderating role of value.« European Journal of Marketing 34, no. 11/12 (2000): 1338–1352. 70 Luiz Moutinho, »Consumer Behaviour in Tourism,« European Journal of Marketing 21, no. 10 (1987): 5–44. 1019 2 – s t 4 u .– o r Chen, Zhan, and Dubinsky Alan J. »A conceptual model of perceived customer 2 u 5 s ize . o tv value in e-commerce: A preliminary investigation.« Psychology & Marketing k a m t r o ja , iz 20, no. 4 (2003): 323–347. b n e je u o r 2 b Cronin Jr, J. Joseph, Michael K. Brady, and G. Tomas M. Hult. »Assessing the 0 s r 1 p a 3 e effects of quality, value, and customer satisfaction on consumer behavioral in- , P š žev n o e p r a tentions in service environments.« Journal of retailing 76, no. 2 (2000): 193– to o n r s 218. o l j ov e ž i , S n n e p l m Philip B., Crosby. Kakovost je zastonj. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990. ov r a e i n h n Dodds, William B. , Kent B. Monroe and Dhruv Grewal. »Effects of price, brand, i o j a a d g no e and store information on buyers’ product evaluations.« Journal of Marketing s m ti – en Research 28, no. 3 (1991): 307–319. t Dodds, William B., and Kent B. Monroe. »The effect of brand and price informa- tion on subjective product evaluations.« Advances in consumer research 12, no. 1 (1985): 85–90. Ta naj bi bila pravilna – prosim preveri še ti! Gallarza, Martina G., and Irene Gil Saura I. »Value dimensions, perceived value, satisfaction and loyalty: An investigation of university students’ travel behav- ior.« Tourism Management 27, no. 3 (2006): 437–452. Grewal, Dhruv, Kent B. Monroe and Ramayya Krishnan. »The effects of price-comparison advertising on buyers’ perceptions of acquisition value, transaction value, and behavioral intentions.« Journal of Marketing 62, no. 2 (1998): 46–59. Gutman, Jonathan. »A means-end chain model based on consumer categoriza- tion processes.« Journal of Marketing 46, no. 1 (1982): 60–72. Holbrook, Morris B.. »The nature of customer value: An axiology of services in the consumption experience.« In Service quality: New directions in theory and practice, ur. R. Rust in R. L. Oliver, 21–71. Thousand Oaks: Sage, 1994. Holbrook, Morris B.. Consumer value. A framework for analysis and research. Lon- don: Routledge, 1999. Kerin, Roger A., Ambuj Jain, and Daniel J. Howard. »Store shopping experience and consumer price-quality-value perceptions.« Journal of Retailing 68, no. 4 (1992): 76–397. Khalifa, Azaddin Salem. »Customer Value: a review of recent literature and an integrative configuration.« Management Decision 42, no. 5 (2004): 645–666. Laitamaki, Jukka, and Raymond Kordupleski. »Building and deploying profit- able growth strategies based on the waterfall of customer value added.« Euro- pean Management Journal 15, no. 2 (1997): 158–66. 1020 Vp Lapiere, Jozee, Pierre Filiatrault, and Jean-Charles Chebat. »Value Strategy Rath- liv c er Than Quality Strategy: A Case of Business-to-Business Professional Ser- ene p vices.« Journal of Business Research 45, no. 0 (1999): 235–246. ri o Lapiere, Jozee. »Customer-perceived value in industrial contexts.« The Journal of dlo Business & Industrial Marketing 15, no. 2/3 (2000): 122–140. čitvi o i Lindgreen, Adam, and Wynstra Finn. »Value in business markets: What do we z know? Where are we going?.« b Industrial Marketing Management 34, no. 7 iri p (2005): 732–748. očit Manyiwa, Simon, and Ian Crawford. »Determining linkages between consum- nic er choices in a social context and the consumer’s values: A means-end ap- proach.« Journal of Consumer Behavior 2, no. 1 (2002): 54–70. Mathwick, Charla, Naresh K. Malhotra, and Edward E. Rigdon. »Experiential value: Conceptualization, measurement and application in the catalog and in- ternet shopping environment.« Journal of Retailing 77, no. 1 (2001): 39–56. Mathwick, Charla, Naresh K. Malhotra, and Edward E. Rigdon. »The effect of dynamic retail experiences on experiential perceptions of value: An internet and catalog comparison..« Journal of Retailing 78, no. 1 (2002): 51–60. McDougall, Gordon H. G., and Terrence Levesque. »Customer satisfaction with services: Putting perceived value into the equation.« The Journal of Services Marketing 14, no. 5 (2000): 392–410. Mitchell, Vincent-Wayne, and Harris Greg. »The importance of consumers’ per- ceived risk in retail strategy.« European Journal of Marketing 39, no. 7/8 (2005): 821–837. Monroe, B. Kent. »Buyers’ Subjective Perceptions of Price.« Journal of Marketing Research 10, no. 1 (1973): 70–80. Monroe, Kent B., and Joseph D. Chapman. »Framing effects on buyers’ subjec- tive product evaluations.« Advances in Consumer Research 14, no. 1 (1987): 193–197. Monroe, Kent B., and William B. Dodds. »A research program for establishing the validity of the price-quality relationship.« Journal of Academy of Market- ing Science 16, no. 1 (1988): 151–168. Monroe, Kent B., and Angela Lee. »V. Remembering versus knowing: Issues in buyers’ processing of price information.« Journal of Academy of Marketing Science 27, no. 2 (1999): 207–225. Monroe, Kent B.. Pricing: making profitable decisions. Boston: The McGraw-Hill/ Irwin, 2003. 1021 2 – s t 4 u .– o r Monroe, Kent B., and Ramayya Krishnan. »The effect of price on subjective pro- 2 u 5 s ize . o tv duct evaluation.« In Perceived quality: How consumers view stores and mer- k a m t r o ja , iz chandise, ur. J. Jacoby in J. C. Olson, 209–232. Lexington: Lexington Books, b n e je u o r 2 1985 b 0 s r 1 p a 3 e Moutinho, Luiz. »Consumer Behaviour in Tourism.« , P š žev European Journal of Mar- n o e p r a keting 21, no. 10 (1987): 5–44. to o n r s o l j ov e Oh, Haemoon. »Price fairness and its asymmetric effects on overall price, quali- ž i , S n n e p l m ty, and value judgments: The case of an Upscale hotel.« Tourism Management ov r a e i n h n 24, no. 4 (2003): 387–399. i o j a a d g no e Orme, Brian. K. Which conjoint method should I use? 2007. Http://www.sawtho- s m ti – en oth software.com. t Parasuraman, Ananthanarayanan, and Grewal Dhruv. »The impact of technol- ogy on the quality-value-loyalty chain: A research agenda.« Journal of the Academy of Marketing Science 28, no. 1 (2000): 168–174. Perkins, W. Steven and Reynolds Thomas J.. »The explanatory power of values in preference judgments: Validation of the means-end perspective.« Advances in Consumer Research 15, no. 1 (1988): 122–126. Sinha, Indrajit and DeSarbo Wayne S.. »An integrated approach toward the spa- tial modeling of perceived customer value.« Journal of Marketing Research 35, no. 2 (1998): 236–251. Blackwell, Steven A., Sheryl L. Szeinbach, James H. Barnes, Dewey W. Garner, and Victoria Bush. »The antecedents of customer loyalty. An empirical investigation of the role of personal and situational aspects on repurchase decisi- ons.« Journal of Service Research 1, no. 4 (1999): 362–375. Sweeney, Jillian C., and Geoffrey N. Soutar. »Consumer perceived value: The de- velopment of a multiple item scale.« Journal of Retailing 77, no. 2 (2001): 203– 220. Teas, R. Kenneth, and Sanjeev Agarwal. »The Effects of Extrinsic Product Cues on Consumers’ Perceptions of Quality, Sacrifice, and Value.« Journal of the Academy of Marketing Science 28, no. 2 (2000): 278–290. Ulaga, Wolfgang and Andreas Eggert. »Relationship value and relationship qual- ity.« European Journal of Marketing 40, no. 0 (2004): 311–327. Ulaga, Wolfgang, and Samir Chacour. »Measuring customer-perceived value in business markets: a prerequisite for marketing strategy development and im- plementation.« Industrial Marketing Management 30, no. 6 (2001): 525–540. 1022 Vp Valette-Florence, Pierre, and Bernard Rapacchi. »Improvements in means-end liv c chain analysis: Using graph theory and correspondence analysis.« Journal of ene p Advertising Research 31, no. 1 (1991): 30–45. ri o William, Charles Johnson, and Art Weinstein. Superior customer value in the new dlo economy: concepts and cases. Boca Raton: CRC, 2004. čitvi o i Wood, M. Charlie, and Lisa K. Scheer. »Incorporating perceived risk into mod- z els of consumer deal assessment and purchase intent.« b Advances in Consumer iri p Research 23, no. 1 (1996): 399–404. očit Woodruff, Robert B. and Sarah F. Gardial. Know your customer. New approaches nic to understanding customer value and satisfaction. Cambridge: Blackwell, 1996. Woodruff, Robert B.. »Customer value: The next source for competitive advan- tage.« Journal of the Academy of Marketing Science 25, no. 2 (1997): 139–53. Zeithaml, Valarie A.. »Consumer Perceptions of Price, Quality, and Value: A Means-End Model and Synthesis of Evidence.« The Journal of Marketing 2, no. 3 (1988): 2–22. 1023 2 – s t 4 u .– o r Trženje informacij in zaščita potrošnika 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Marketing of information and personal data o ja , iz b n e je u o r 2 b protection 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Jani Toroš to o n r s o l j ov e Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija ž i , S n n e p l m jani.toros@fm-kp.si ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en V prispevku smo izpostavili obseg socialnih medijev in obsežno komuniciranje tako na stacio- t narnih kot mobilnih napravah in problem varstva osebnih podatkov. Gre za dva paradoxa. Prvi je, da danes s podatki upravljajo stroji in drugi je, da ljudje želijo na spletu posredovati podrob- nosti o svojem življenju. Ključne besede: socialni mediji, trženje informacij, pametni telefoni, e-poslovanje, varovanje osebnih podatkov Abstract In this paper, we highlight the extent of social media and extensive communication on fixed and mobile devices, and the problem of protection of personal data. We can find two paradox. As a first in many case machines managed data and the other is that people want to share details about their personal lives on social media. Keywords: social media, data marketing, smartphone, e-commerce, personal data protection Uvod Povsem vsakdanje je, da v žepu nosimo nekaj deset gramsko napravo, ki nam omo- goča povezavo v tekstu, sliki tonu in videu, tako rekoč brez časovnih in prostor- skih omejitev. Edina je prisotnost signala, G3, Wi-Fi ali kaj podobnega. Morda je še najbolj problematična velikost zaslona, ki je kljub prilagojeni gostoti izpisa za nekoliko utrujene oči premajhna. To pa z lahkoto rešimo z nekoliko večjo napra- vo, naj bo prenosna ali stacionarna, ki jo ima na mizi večina gospodinjstev, in prav vsako podjetje. Sposobnost teh naprav, računalnikov in pametnih telefonov je zlasti prenos infor- macij v obe smeri. Posledično se na podlagi teh informacij lahko odvije tudi fizič- na distribucija oprijemljivih snovnih izdelkov, vendar je podlaga za to posredova- na informacija. Zato lahko v večini primerov smatramo, da se odvija postopek tr- ženja informacij z različnimi nameni in posledicami. 1025 2 – s t 4 u .– o r Ena teh je povezana z zasebnostjo. Vse bolj ogroženo varovanje osebnih podatkov. 2 u 5 s ize . o tv Večina uporabnikov se ne zaveda, da s tem, ko s prtom pritiska po zaslonu razkri- k a m t r o ja , iz va svoj osebni interes, ko potuje s pametnim telefonom v žepu svojo lokacijo in po- b n e je u o r 2 dobno. b 0 s r 1 p a 3 e Še najbolj zanimivo pa je, da mnogi želijo posredovati vsak svoj korak širši javno- , P š žev n o e p r a sti in preko socialnih omrežij sporočajo, kaj so in kaj bojo jedli, kaj so kupili, kate- to o n r s ri filmi jih privlačijo, kakšno glasbo poslušajo in druge še mnogo bolj intimne po- o l j ov e ž i , S n n drobnosti svojega življenja. e p l m ov r a e i n h n V svoji knjigi Megatrends 2000 je zapisal, da nam znanost in tehnologija ne more i o j a a d g n odgovoriti na zapletena vprašanja kaj pomeni življenje. Učimo se lahko le pomočjo o e s m t literature, umetnosti in duhovnosti 1. Svoje raziskave je v raziskovanje trendov na i – ent Kitajskem. »Usmerili smo se v iskanje trendov na Kitajskem. Zavedali smo se, da gre za državo, ki doživlja velike spremembe na zelo zapleten način. Za vsako regijo in vsako mesto se to odvija na različnih ravneh in z različnimi hitrostmi. Kar smo ugotovili, je bilo v veliko večji razsežnosti in pomenu, kot smo pričakovali. Kitaj- ska ustvarja popolnoma nov družbeni in gospodarski sistem. V naslednjih desetle- tjih na Kitajskem ne bo edina sprememba pogojev za vključitev v globalno ekono- mijo, kitajski model je izziv na Zahodnem demokracijo. Je kot edini model, ki ure- ja zmanjšanje revščine in zagotavljanj socialne in gospodarske pravice.«2 Kje smo in kam nas vodi prihodnost? Večkrat uporabljena in že dokaj stara shema tehnološke evolucije še vedno predsta- vlja dober izziv pri iskanju rešitev za prihodnost. Avtor je napovedal, da se po informacijski družbi, ki je skozi storitveno obdobje nasledila industrijsko družbo pojavlja smer v načini življenja, ki bo sčasoma vpli- vala na družbeno ureditev. Na vidiku je nova prihodnost. Vendar pa je imel avtor težave pri poimenovanju nove civilizacije. Morda se pravi odgovor skriva v inte- graciji, povezovanju, med biološkimi in tehničnimi sredstvi, kot to vidi Raymond Kurzweil 3 4, inovator in futurist, dobitnik nagrade za inovativnost, ki mu jo pode- lil ameriški predsednik Clinton. Enako razmišlja tudi skupina vodilnih izumite- ljev, mislecev, in futuristov. Njegova napoved je »Singularity«. Doba, v kateri bo uresničena napoved o uporabi umetne inteligence, ki bo močno presegla sposob- 1 John Naisbitt and Patricia Aburdene, Megatrends 2000 (London: Sidgwick & Jackson, 1990). 2 John Naisbitt and Doris Naisbitt, China’s Megatrends: The 8 Pil ars of a New Society (New York: HarperCol ins Publishers, 2010). 3 Ray Kurzweil, The Singularity Is Near: When Humans Transcend Biology (New York: Penguin Group, 2005). 4 Ray Kurzweil, »The Law of Accelerating Returns, « http://www.kurzweilai.net/the-law-of-accelerating-re- turns (17.6.2013). 1026 Tr nost človeških možganov. Umetna inteligenca bo dobila tekmo s človeškimi mož- žen gani in krepko presegla sposobnost slednjih5. je informacij in zaščita potrošnika Slika 1: Tehnološka evolucija6 Danes živimo v informacijski družbi. Na to nas vsak dan spomnijo že prej omenje- ne naprave, ki nam nesporno služijo za povečanje učinkovitosti in prihranek časa. Kaj pomeni informacijska družba za posameznika? V preteklem letu je bilo na Google sproženih v povprečju 5.134.000.000 poizvedb na dan, kar je 85 krat več kot v letu 2000, ko je bilo samo 60,000,000. Soavtor knjige Age of Context, Shel Israel7 pravi, da gre za naslednjo razvojno fazo tehnološkega napredka. Govorimo o času, ko so naši odnosi s tehnologijo postali drugačni, saj tehnologija razume, kdo smo, kje smo in kaj hočemo. 5 Kurzweil , The Singularity Is Near: When Humans Transcend Biology. 6 Wil iem E. Halal, The new capitalism (New York: John Wiley & Sons, 1986). 7 Robert Scoble and Shel Israel, Naked Conversations: How Blogs are Changing the Way Businesses Talk with Custom- ers Hardcover (New Yersey: Wiley and Sons, 2006). 1027 2 – s t 4 u .– o r Pomembnih je pet konvergenčnih sil: [1] socialni mediji, [2] pametne mobilne napra- 2 u 5 s ize . o tv ve, [3] senzorji, [4] podatki in [5] lokacija. Avtorja trdita,8 9 da je splet teh sil sinergi- k a m t r o ja , iz ja, ki usmerja način našega življenja in dela. Socialni mediji so najmočnejši dejav- b n e je u o r 2 nih teh petih sil in so tudi najmlajši. V letu 2005, ko so začeli raziskovati že je bilo b 0 s r 1 p a manj kot 4 milijone ljudi, ki so uporabljali socialne medije. Poslovni svet je soci- 3 e , P š žev n alne medije obravnaval najprej kot modno muho, ki bo imela kratek čas obstoja. o e p r a to o n Zgodilo se je ravno nasprotno. V letu 2012 je bilo že skoraj 1,5 milijarde ljudi, ki re- r s o l j ov e ž i dno uporabljajo socialna omrežja. , S n n e p l m ov r a Največji rast uporabnikov beležijo socialni mediji leta 2009. Izraz socialni medi- e i n h n i o j a ji se do konca leta 2006 sploh ni uporabljal. Pred tem so komunicirali prek sple- a d g no e ta ljudje, ki so se poznali med seboj. Začelo se je pri v zgodnjih 90. letih prejšnjega s m ti – en stoletja, še pred brskalniki. Leta 1985 so ustanovitelji New Age almanaha ustvari- t li spletni prostor, ki so ga poimenovali »The Well« kjer so se ljudje srečevali in go- vorili o vsem, kar so želeli. Spletni prostor je pridobil veliko strastnih privržencev in je priznan kot prva spletna skupnost. Ljudje so se pričeli pogovarjali z absolutnimi neznanci in ugotovili, da delijo sku- pne interese. Ustvaril se je občutek medsebojne pomoči. Pogovori so včasih pos- tali dolgoročni in osebni. Spletni portal je ustvaril »kult velikodušnosti«, kot ga je poimenoval neki pisatelj. Za tiste čase je bilo presenetljivo, a tudi precej omeje- no. Priključek je bil počasen in uporabniki so za sodelovanje potrebovali nekaj več spretnosti in razumevanja tehničnih podrobnosti. DMR je v zadnji raziskavi predstavil preko 250 pomembnih socialnih medijev, ki imajo na milijone zvestih uporabnikov. Navajamo jih le nekaj, pri nas bolj znanih medijev10: • Facebook: preko 1.2 milijarde uporabnikov, v Sloveniji preko 760.000 • App.net: 150.000 uporabnikov • QQ: preko 700 milijonov mesečnih uporabnikov • Amazon: 209 milijonov uporabnikov • Ebay:120 milijonov aktivnih uporabnikov • Dropbox: 200 milijonov uporabnikov • Gmail: 425 milijonov uporabnikov • iCloud: 300 milijonov uporabnikov • iTunes: 500 milijonov uporabnikov • Twitter: 500 milijonov uporabnikov • Google+: 400 milijonov uporabnikov 8 Scoble and Israel, Naked Conversations. 9 Robert Scoble and Shel Israel, Age of Context: Mobile Sensors Data and the Future of Privacy (USA: Create Space Independent Publishing Platform, 2013). 10 Craig Smith, 2013, http://expandedramblingscom/indexphp/resource-how-many-people-use-the-top-social-media/ (14. 8. 2013). 1028 T • r LinkedIn: 238 milijonov uporabnikov žen • Badoo: 172 milijonov uporabnikov je in • Netlog: 84 milijonov uporabnikov for • Paypal: 132 milijonov uporabnikov mac • Prezi 20 milijonov uporabnikov ij in z • Skydrive: 250 milijonov uporabnikov aš • Skype: 300 milijonov uporabnikov čita p • Slide Share: 50 milijonov uporabnikov ot • Vimeo: 100 milijonov uporabnikov rošn • Youtube: 1 milijardo uporabnikov in kar 4 milijarde ogledov na dan. ika Global Stat11 je v juniju meril katerih iskalnikov se uporabniki največ poslužuje- jo. Preko štirideset odstotkov uporabljajo Google Chrome, petindvajset Internet Explorer in dvajset Mozila Firefox. Slika 2: Uporaba spletnih iskalnikov12 Pomemben trend je tudi prehod na mobilne naprave. Zavedati se moramo, da ne govrimo več o mobilni telefoniji ampak o mobilnem komuniciranju. V letu 2013 imamo skoraj toliko naročnikov kot je prabivalcev. Po podatkih ICT13 6. 9 mili- jard. Vse več je tudi mobilnega nakupovanja. Ljudje za to izkoriščajo čas, ko se vozijo z metrojem ali avtobusom. 11 Global Stat, http://gsstatcountercom/#browser-ww-monthly-201306-201307 (12.7.2013). 12 Global Stat, http://gsstatcountercom/#browser-ww-monthly-201306-201307 (12.7.2013). 13 ICT Fact and Figures http://wwwituint/en/ITU-D/Statistics/Documents/facts/ICTFactsFigures2013pdf (23. 6. 2013). 1029 2 – s t 4 u .– o r Priljubljenost pametnih telefonov narašča. Mobilno nakupovanje ni omejeno s ča- 2 u 5 s ize . o tv som ali lokacijo, zato se v izboljšanje mobilnega e-poslovanja vlaga velik napor. Več- k a m t r o ja , iz ji pametni zaslon in boljše oblikovanje spletne strani so že izboljšale uporabniško iz- b n e je u o r 2 kušnjo. Razvoj app, QR kode in mobilno plačevanje, so prispevale k poenostavitvi b 0 s r 1 p a nakupovalnih postopkov. Z dneva v dan več podjetij se usmerja v e-poslovanje in ve- 3 e , P š žev n o e p čina se usmerja na mobilni trg. r a to o n r s Le grobi seštevek navedenih podatkov nam kaže neizmerno moč pretoka podat- o l j ov e ž i , S n n kov v žičnih in brezžičnih tehnologijah, ki sproža vprašanje, kako lahko posame- e p l m ov r a znik, ki se želi aktivno vključiti v informacijsko družbo in biti aktiven bralec, pos- e i n h n i o j a lušalec, gledalec, kupec in poročevalec na socialnih omrežjih zadosti kriterijem , ki a d g no e jih postavljajo varuhi identitete posameznika. s m ti – ent Pred kom varujemo osebne podatke? Pri nas in v urejenih državah je zakonodaja jasna. Osebni podatek – je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po- dobno ureja to zakonodaja v drugih državah. Poglejmo si primer Singapura, kot pomembnega gospodarskega subjekta (PDPC): »Personal data refers to data, whether true or not, about an individual who can be identified from that data; or from that data and other information to which the organisation has or is likely to have access. Personal data in Singapore is protected under the Personal Data Protection Act 2012 (PDPA).« V Slovenji z zakonom o osebnih podatkih14 podrobno urejamo to področje. Ven- dar se ta ureditev izvaja učinkovito ko gre za primer delodajalca, ki poseže v pre- verjanje telefonskih klicev zaposlenega. Bolj nejasno pa je, kako si lahko pomagamo, ko gre za spletnega ponudnika, na pri- mer na Kitajskem. Predstavljena tehnologija omogoča, da internetni ponudnik za- zna brskanje po spletni strani. Vzemimo primer, da smo si ogledovali sončna oča- la. Naslednji dan ste prejemnik spletne pošte, kjer vas prijazno vabi, da si ogledate spletno ponudbo novih modelov sončnih očal. Najbrž ste pri prvem vstopu obkljukali strinjanje s pravili, kjer je navedeno tudi, da se strinjate s takšnim načinom poslovanja. Seveda pri tej množici spletnega komu- niciranja skoraj ni možno prebrati vseh pravil, še posebej , ker so v tujem jeziku in prilagojena različnim zakonodajam. Še bolj zanimivo je, da procese ne izvajajo ljudje temveč naprave. Le te v naprej pro- gramiranem ritmu spremljajo in prožijo nove informacije, v oblikah poziva k no- vemu nakupu ali z namenom bolj izčrpnega informiranja o tem, kar je predmet za- 14 Zakon o varstvu osebnih podatkov. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3836. (19. 8. 2013). 1030 Tr nimanja posameznika. Gre torej za neke vrste robote, ki opravljajo svoje delo zelo žen hitro in precizno. je inf Drugi paradox pa se kaže v želji po komuniciranju o vsem z vsemi. Preko socialnih orm medijev ljudje obveščajo kaj jedo, pijejo, kako živijo, kaj pravkar počno in podob- acij i no. S takšnim razkrivanje identitete bo najbrž težko obvladovati različne zlorabe. n zaščit Zaključek a po Kljub dobri formalni pravni ureditvi, je problem vreden proučevanja. Živimo v troš času, ko ustaljeni preizkušeni postopki niso več ustrezni. Kot je že pred tremi de- nik setletji napovedoval raziskovalec prihodnosti, 15 v informacijski družbi ne več pro- a blem priti do informacij. Nastopi pa problem selekcije. V poplavi trženja informa- cij in intenzivnega komuniciranja preko spletnih medijev, posameznik preprosto ni več sposoben in pripravljen proučevati vse podrobnosti, ki posledično privede- jo do različnih zlorab. Nastopi tudi vprašanje ali je zloraba zbiranje podatkov o posamezniku, da bi po- nudbo izdelkov in storitev čim bolj prilagodili njegovim potrebam. S pravnega vi- dika nesporno je. Z vidika potrošnika pa bomo najbrž naleteli na različna mnenja. Še bolj zanimiva je izkušnja posredovanja informacij o intimnih podrobnostih na- šega vsakdanjega življenja preko socialnih ali z drugo besedo družabnih spletnih medijev. Kot smo videli pri tem odločilno vodita Facebook in Youtube. Ali pri tem izstopa psihološki vidik po občutku pomembnosti, ki posameznikom, nezna- nim preprostim ljudem daje možnost uveljavitve, ali je to posledica informacijske- ga cunamija, ki je zajel večino, še posebej mladih in predstavlja nov način življenja. Morda smo z eno nogo že stopili v družbeno ureditev Singularity, ki jo Kurtzwe- il16 napoveduje že celo desetletje. Literatura Global Stat. http://gsstatcountercom/#browser-ww-monthly-201306-201307 (12. 7. 2013). Halal, Williem E. The new capitalism. New York: John Wiley & Sons, 1986. ICT Fact and Figures http://wwwituint/en/ITU-D/Statistics/Documents/ facts/ICTFactsFigures2013pdf (23. 6. 2013). Israel, Shel. Contributor Age of Context: Social Media Becomes a Mature Platform 2012 Forbes http://wwwforbescom/sites/shelisrael/2012/08/29/age-of-con- text-social-media-becomes-a-mature-platform/. (3. 8. 2013) 15 John Naisbitt, Megatrends (New York: Warner Books Inc, 1984). 16 Kurzweil, The Singularity Is Near: When Humans Transcend Biology. 1031 2 – s t 4 u .– o r Kurzweil, Ray. The Law of Accelerating Returns. http://wwwkurzweilainet/the- 2 u 5 s ize . o tv -law-of-accelerating-returns. (15. 8. 2013). k a m t r o ja , iz b n Kurzweil, Ray. The Singularity Is Near: When Humans Transcend Biology. New e je u o r 2 b York: Penguin Group, 2005. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Naisbitt, John and Doris Naisbitt. China’s Megatrends: The 8 Pillars of a New So- o e p r a t ciety. New York: HarperCollins Publishers, 2010. o o n r s o l j ov e ž i , S Naisbitt, John and Patricia Aburdene. n Megatrends 2000. London: Sidgwick & n e p l m ov Jackson, 1990. r a e i n h n i o j a a d Naisbitt, John. Megatrends. New York: Warner Books Inc, 1984. g no e s m t PDPC Personal Data Protection Commission, http://wwwpdpcgovsg/about-us i – ent (27. 7. 2013). Scoble, Robert and Shel Israel. Age of Context: Mobile Sensors Data and the Future of Privacy. USA: Create Space Independent Publishing Platform, 2013. Scoble, Robert and Shel Israel. Naked Conversations: How Blogs are Changing the Way Businesses Talk with Customers Hardcover. New Yersey: Wiley and Sons, 2006. Smith, Craig 2013. http://expandedramblingscom/indexphp/resource-how-many- people-use-the-top-social-media/. (14. 8. 2013). Zakon o varstvu osebnih podatkov, http://wwwuradni-listsi/1/objava- jsp?urlid=200486&stevilka=3836 (19. 8. 2013). 1032 2 – s t 4 u .– o r Ogled nemških turističnih filmov 2 u 5 s ize . o tv k a m – didaktični pristopi za različne t r o ja , iz b n e je u o r 2 jezikovne ravni b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Viewing German films on tourism o e p r a to o n r s – didactic approaches for different levels o l j ov e ž i , S n n e p l m ov of language proficiency r a e i n h n i o j a a d g n Marija Trdan Lavrenčič o e s m ti – en Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije t – Turistica, Slovenija marija.trdan@turistica.si Povzetek Tema prispevka je vnos kratkih tujejezičnih filmov s turistično vsebino v pouk tujega jezika pri študentih, ki imajo nemški jezik v turizmu v svojem študijskem programu. Dober učitelj pri svojem delu upošteva različne učne stile (VAK), s to obliko dela pa se približa predvsem vi- zualnemu zaznavnemu tipu, Prispevek poudarja smiselnost ogleda filmov s turistično vsebino, ne glede na jezikovno predznanje študentov. Primeri vaj, ki so v prispevku navedeni, so razvr- ščeni glede na raven znanja (od A1–B2) po skupnih evropskih jezikovnih okvirih. Cilj prispev- ka je namreč spodbujanje k ogledu filmov s turistično vsebino tudi izven formalne izobraže- valne ustanove, kar vse študente motivira k učenju jezika, k boljšim jezikovnim kompetencam, kot tudi oblikovanju profila bodočega diplomanta turistične usmeritve. Gre pa seveda tudi/ali predvsem za poznavanje medkulturnih razlik, odnosa do gosta, zavedanju o pomenu neverbal- ne komunikacije kot pomoč pri uspešnem sporazumevanju, ta oblika dela pa poudarja tudi in- terdisciplinarni vidik poučevanja jezika stroke. Ključne besede: nemščina kot jezik v turizmu, turistični filmi, jezikovne ravni, didaktika jezika stroke, motiviranje študentov, medkulturne kompetence Abstract The present paper deals with the introduction of short foreign language films with the tourist topic in the foreign language teaching of students who have German language in tourism in their curriculum. A good teacher inludes various teaching styles (VAK) in the teaching pro- cess. The paper points out the visual type, i.e. watching films with the tourist topic, regard- less of the students previous language competence. The exercises presented are classified from A1 to B2, according to the common European language framework. The goal of the paper is namely the encouragement of watching films with the tourist topic also outside the formal ac- 1033 2 – s t 4 u .– o r ademic institution. Thus the students are motivated to learn languages, to gaing better lan- 2 u 5 s ize . o tv guage competence as well as build up the profile of the future graduates. Students also easier k a m t r o ja , iz surpass intercultural differences, improve their attitude to guests and become aware of the im- b n e je u o r 2 b portance of non-verbal communication in successful communication. This aspect of the teac- 0 s r 1 p a ing method also stresses the interdisciplinary aspect in teaching the LSP language in general. 3 e , P š žev n o e p r a Key words: German language in tourism, tourist films, language competence, LSP language to o n r s o l j didactics, motivation of students, intercultural competence ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Uvod n h n i o j a a d g n Nedvomno so ustrezne komunikacijske sposobnosti zaposlenih v turizmu poleg o e s m t njihovih strokovnih znanj eden izmed osnovnih elementov kakovostnih storitev, i – ent posledično pa seveda tudi zadovoljstva gostov oz. poslovnih partnerjev. Pri komu- nikaciji s tujimi gosti pa je izjemnega pomena sposobnost zaposlenih, da se v ma- ternem jeziku gosta ne samo odzivajo, ampak so sposobni tudi razumeti njihov na- čin ravnanja oz. reagiranja v določenih situacijah, se vživeti v njihovo mentalite- to ter zaznati medkulturne razlike, predvsem pa se v maternem jeziku gosta znati tudi odzvati, kadar pride do različnih nesoglasij oz. komunikacijskih šumov. Gost bo tako veliko manj občutljiv za spodrsljaje, ki bi sicer morda prerasli v resen pro- blem. Zaposleni v turizmu, ki je prijazen, odprt, nasmejan, željan ustreči gostu, da bi se le-ta v deželi gostitelja resnično počutil kot kralj, bo zagotovo uspešnejši pri komuniciranju kljub morebitnim pomanjkljivostim na področju sintaktično- morfološkega izražanja, kot nekdo drug, ki sicer zelo dobro obvlada jezik, vendar pa ne premore osnovnega potenciala pozitivnega neverbalnega sporočanja. Gost enostavno čuti empatijo ter željo gostitelja – to pa smo seveda vsi, ki prihajamo/jo v stik s tujimi gosti – da bi se v njegovi deželi počutil prijetno in kulturno v najšir- šem pomenu te besede. »Turizem, ki ga uvrščamo med najpropulzivnejše dejavno- sti 21. stoletja, je mnogo več kot le gospodarska dejavnost…. Turizem je sklop med- človeških odnosov na potovanju in na destinaciji turista.«1 V tako majhni deželi kot je Slovenija, pa bi se morali pomena ustreznega kulturnega dialoga zavedati in ga negovati že od rosnih let v vseh porah naše družbe, doma ter v izobraževalnih inštitucijah. Tako bi tudi soočenje s turisti/gosti obojestransko bogatilo in nadgra- jevalo kulturo vsakega izmed nas: domačega in tujega gosta ter gostitelja. Visokošolski pouk tujega jezika turistične stroke Ker pouk tujega jezika praviloma poteka v neavtentičnem okolju, je za dobre ko- munikacijske zmožnosti bodočih diplomantov turizma potrebno tako na strani študenta kot učitelja izjemna mera motivacije, odprtosti, pozitivne naravnanosti, 1 Aleksandra Brezovec, »Turizem kot medkulturni dialog: od poudarjanja identitet k sporazumevanju,« V Turizem kot medkulturni dialog, ur. Brezovec, Aleksandra / Mikolič, Vesna (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 5–8. 1034 O nenehnih spodbud, konstruktivne kritike, kritičnega razmišljanja, vzajemnega gled n spoštovanja ter vztrajnosti. Kljub učiteljevi striktni uporabi izključno tujega jezika em je neizpodbitno dejstvo, da »pri učenju tujega jezika v neavtentičnem okolju pre- šk ko kulturnih izkušenj lastnega maternega jezika razmišljamo, vrednotimo in se z ih t različnimi kulturnimi vložki soočamo s tujim jezikom. Tako spoznavamo in razu- uris memo druge kulture, prav tako pa tudi stereotipe, značilne za kulturno identiteto tičn določene jezikovne pripadnosti.« 2 ih filmov – d Nemščina kot tuji jezik turistične stroke – cilji Cilji usvajanja nemškega jezika v turizmu se v osnovi ne razlikujejo od tistih pri idak procesu učenja splošnega jezika. Tudi pri pouku tujega jezika turistične stroke gre tičn v prvi vrsti za razvijanje komunikativnih kompetenc, pri čemer z različnimi obli- i pr kami in didaktičnimi pristopi razvijamo: receptivne (bralno in slušno razumeva- isto nje) ter produktivne jezikovne spretnosti (govorno in pisno sporočanje), seveda pa pi z ne gre zanemariti tudi lingvističnih kompetenc, pri čemer gre za prepletanje bese- a ra dišča splošnega jezika ter jezika turistične stroke, kar lahko dober učitelj jezika zličn vnaša že na stopnji A1. Učenje jezika ima tako večji smisel in pragmatično vred- e je nost, motiviranost študentov za učenje jezika pa je praviloma zelo na visoki rav- zikov ni. Na takšen način poudarimo tudi interdisciplinarni pristop poučevanja, kajti ne r »tudi pri pouku tujega jezika turistične stroke je prepletanje strokovnih, jezikov- av nih in medkulturnih kompetenc sestavni del usvajanja jezika.«3 ni Nemška slovnica je za tujce praviloma precej trd oreh. Pri jeziku stroke, kjer je jezik predvsem podpora osnovni strokovni usmeritvi, bolj suverenemu tujejezič- nemu sporazumevanju, ima slovnica predvsem funkcionalno vlogo ( Funktional- grammatik). Ob takšnem razumevanju jezika tudi študenti začutijo manj stra- hu pri izražanju v nemškem jeziku, bolj samozavestno ubesedijo svoje misli, se- veda pa je pisno sporočanje zahtevnejše, saj si pri tej obliki izražanja študent ne more pomagati z neverbalno govorico. Zagotovo pa je cilj vsakega učitelja, da je učenec/študent aktiven in komunikativen, čeprav njegovo izražanje ni povsem brezhibno. V turizmu je večji del situacij, kjer se dogajanja odvijajo v neposrednem osebnem stiku med gostom in zaposlenim v turizmu, tako da je bistvenega pomena pozna- vanje v uvodu omenjenih medkulturnih razlik, zato gre pri tujejezičnem pouku tudi za razvijanje medkulturnih komunikacijskih kompetenc. 2 Marija Trdan-Lavrenčič, »Didaktika medkulturnega pouka tujega jezika turistične stroke«, V Turizem kot medkulturni dialog, ur. Brezovec, Aleksandra / Mikolič, Vesna (Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010), 89–96. 3 Ljudmila Sinkovič, »Interdisziplinärer Ansatz im Unterricht Deutsch als Fremdsprache im Tourismus«, V Foreign Language and Tourism (Opatija 2012), 170–175. 1035 2 – s t 4 u .– o r Namen in cilji ogleda kratkega nemškega filma 2 u 5 s ize . o tv Usvajanje tujega jezika lahko obogatimo z več zornih kotov, tudi preko mnogo- k a m t r o ja , iz terih medijev, ki študente spodbujajo k razvijanju različnih dodatnih kompetenc. b n e je u o r 2 b Rybarczyk4 meni, »da imajo avdio-vizualni mediji pri pouku tujega jezika različ- 0 s r 1 p a 3 e ne didaktične funkcije.« Z ogledom kratkega filma, z vabljivo strokovno vsebi- , P š žev n o e p no, pri študentih vzbujamo zanimanje za stroko in jezik, kombinacija glasbe (ki r a to o n r s je običajno tudi prisotna v filmu) ter slike pa že sicer vzbuja v nas večinoma pozi- o l j ov e ž i , S n n tivna čustva. Gre pa tudi/predvsem za razvijanje avdio-vizualnih kompetenc, kajti e p l m ov film nagovori različne zaznavne tipe (predvsem vizualne in avditivne); slišano lah- r a e i n h n i o ko povežemo, utrdimo z videnim, sposobnost vživljanja v situacije na filmu pa uče- j a a d g no e nje jezika prenesemo skoraj v pravo avtentično okolje, pri čemer spoznamo med- s m ti – en kulturne razlike, slišimo lep jezik maternih govorcev nemškega jezika, pa tudi tuj- t ce, ki morda nemščino obvladajo veliko slabše kot naši študenti; študenti se lah- ko identificirajo s situacijami, poklici, ki so prikazani na filmu; pouk tujega jezika je zabavnejši, nazornejši; študenti sanjajo o poklicih, povezanih s turizmom, npr. »preizkuševalci« turističnih namestitev v različnih sanjskih destinacijah; študent lahko prav v konkretnih situacijah osmisli pomen določenih izrazov tako iz bese- dišča kot tudi slovnične oblike (Konjunktiv II, vljudnostne oblike), tako je pou- darjen pragmatični vidik usvajanja nemškega jezika; poleg razvijanja komunika- tivno-lingvističnih kompetenc gre predvsem za nadgradnjo razvijanja socio-kul- turnih kompetenc. Prav z ogledi 20-minutnih turističnih filmov Wolkenlos, ki so jih pred nekaj leti enkrat tedensko predvajali na nemškem VOX-u, zatem pa celo serijo tudi ponav- ljali v naslednjih letih, smo pouk nemškega jezika kot jezika turistične stroke s štu- denti velikokrat izjemno lepo popestrili, obenem pa z ustreznimi vajami realizirali cel spekter različnih kompetenc, s čimer morajo biti diplomanti turistično usmer- jene visokošolske inštitucije za bodoče poslanstvo zagotovo zelo dobro opremlje- ni oz. seznanjeni. Za študente na različnih ravneh je sprva precej nenavadno, ko izvedo, da si isti film ogledajo tako študenti s šibkim/nizkim jezikovnim znanjem nemškega jezika (A1- A2) kot tisti, z jezikovnimi zmožnostmi na ravni B1-B2. Pri vseh ravneh jezika pa so za končni cilj izredno pomembne premišljene dejavnosti, aktivnosti oz. zadol- žitve, ki študente vpeljejo v sam ogled filma, aktivnosti in navodila, na kaj naj bodo še posebej pozorni med ogledom ter seveda vaje za preverjanje po ogledu filma. Z vsemi temi navodili morajo biti študenti seznanjeni, razlaga navodil pa naj bo ja- sna ter kratka, da imajo študenti dovolj pozornosti in energije za sproščen, vendar pa kljub temu pozoren ogled filma. Vedno so dobrodošle tudi sugestije študentov, 4 Renata Rybarczyk, »Zum Eisatz von Kurzfilmen im Fremdsprachenunterricht am Beispiel von Werbespots«, Zeitschrift für interkulturel en Fremdsprachenunterricht, Didaktik und Methodik im Bereich Deutsch als Fremdsprache 17, št. 4 (oktober 2012): 143-156, http://zif.spz.tu-darmstadt.de/jg-17-2/beitrag/Rybarczyk.pdf (12.09.2013). 1036 O saj imajo tudi sami veliko idej o možnostih ukvarjanja s filmsko vsebino. Naj do- gled n dam, da so študenti jezikovne ravni B1 sestavili veliko vaj za kolege na stopnji A1, em ob moji pripombi, češ da so vaje kar zahtevne, pa so bili mnenja, da se z enostavni- šk mi vajami ne bodo veliko naučili. Zelo zanimivo razmišljanje! ih tu Kot primer dobre prakse sem izbrala ogled r Bolgarije (Wolkenlos)5, predlagane vaje isti pa so lahko samo ideja za preverjanje (razumevanje, sporočanje), kajti konkretna čnih fi izvedba je seveda odvisna od učiteljeve iznajdljivosti ter zainteresiranosti študen- lm tov v konkretnih situacijah. ov – d Predlagane oblike dela: individualno, v dvojicah ali skupinah, idaktič Didaktizacija filma za jezikovno raven A1-A2 ni p – Pravilno – napačno (trditve, povezane z videnim, bolj kot slišanim) rist – Zapis 10 besed, ki ste jih slišali v filmu opi z – Opis določenih situacij v samo nekaj povedih (npr. na plaži, v mestu Var- a r na..) azlič – Opis filma ali določene situacije, z navedenimi besedami, ki jih učitelj ne j predhodno pripravi na učnih karticah/kartončkih ezik – Igranje vlog kot so študenti dojeli s situacij/e v filmu ovn – Primerjava cen (v Bolgariji in Nemčiji ali Sloveniji) e ra – Vprašanja ter odgovori ( W-Fragen) – namig: lahko gre za tekmovanje, vni kjer pol razreda sprašuje drugo polovico – Naštevanje znamenitosti, ki so si jih študenti po ogledu filma zapomnili – Opis znamenitosti – Kaj bi na razglednico napisali prijatelju iz Bolgarije? – Drugi dan vaših počitnic v Bolgariji, na Sončni obali, napišite staršem SMS! – Narek, morda » Lückendiktat« – Razgovor o tem, kaj je bilo študentom všeč na tej destinaciji, kaj pa ne – 3 argumenti, zaradi katerih bi radi obiskali Bolgarijo, ki so jo spoznali v filmu – 3 razlogi, zaradi česar ne bi obiskali Bolgarije – Brskanje po spletu o informacijah Bolgarije – Iskanje oglaševalnega materiala v slovenskih potovalnih agencijah – Opis vseh športov, predvajanih v filmu, kot dodatna ponudba za goste Didaktizacija filma za jezikovno raven B1-B2 – Zapis videnega in slišanega (individualno, kot ključne besede, najmanj 8 izrazov) 5 TV-Sendung:Wolkenlos, Bulgarien (09.06.2007), http://www.voxnow.de/wolkenlos/bulgarien-sonnenstra- ende-am-schwarzen-meer.php?film_id=22489&player=1 , (16.09.2013). 1037 2 – s t 4 u .– o r – Kritični esej iz 10 terminov, ki si jih je zabeležil sosed 2 u 5 s ize . o tv – Razprava o bolgarski hrani (Pro et Contra) k a m t r o ja , iz – Izvedba swot-analize o destinaciji b n e je u o r 2 – Sončna obala in masovni turizem: izhodišče za kritično razpravo b 0 s r 1 p a – Primerjava nastanitve hotela 4 zvezdic v Bolgariji in v Sloveniji 3 e , P š žev n o e p – Študent/ka si predstavlja, da je bila na tej destinaciji ter opisuje doživetja, r a to o n vtise.., r s o l j ov e ž i – Primerjava Bolgarije in Slovenije kot turistični deželi , S n n e p l m ov – Program potovanja po Bolgariji za družino z dvema šoloobveznima otro- r a e i n h n koma (ne pozabite na animacijo za otroke, razvajanje za mamo…) i o j a a d g n – Ponovni ogled dela filma brez glasu, sprotno komentiranje 2 študentov o e s m ti – en – Ponovni ogled dela filma (s tonom) ter transkripcija slišanega t – Igranje vlog, simulacijske igre: sprejem in pozdrav nove skupine turistov, scene na recepciji, na večerji v tipični restavraciji, ob hotelskem bazenu… – Intervju z zelo zadovoljnim gostom, ki je počitnice preživel ob Črnem morju – Intervju z gostom, ki je bil nad destinacijo zelo razočaran – Nakup spominkov v mestecu Nessebar, ki je na seznamu Unescove sve- tovne dediščine – Nastanjeni ste v čudovitem hotelu, tik ob Črnem morju, zaigrajte razgo- vor (po skypu) s sestro, ki je ostala doma in študira za izpit – opišite ji svo- je doživljanje destinacije, nočno življenje… – Napišite v knjigo pritožb svoje nezadovoljstvo (hrup, slaba postelja…) – Napišite obširne vtise o Bolgariji na svoj blog – Zadnji dan počitnic: sestavite prijazno pismo zahvale, ker so bili v zasebni sobi, kjer sta bila z dekletom nastanjena, tako prijazni, ko je zbolela – Po elektronski pošti napišite svoji prijateljici kritično razmišljanje o lju- deh, kulturnih razlikah, nesporazumih, (kimanje v Bolgariji pomeni »ne«) – Zapišite si vse vljudnostne oblike, ki ste jih slišali (izjemoma morda že med gledanjem filma) – Pripovedujte na plaži o včerajšnjem pripetljaju v tipični domači gostilni – spremenite premi govor v indirektni govor – Primerjajte fakultativen izlet v Bolgariji s podobnim v Sloveniji – Poiščite vsaj 3 reke oz. citate znanih osebnosti o potovanju, pomagajte si s spletom Namesto zaključka Preprost, a učinkovit in preverjen nasvet: dobre jezikovne spretnosti so odvisne tudi od vzdušja v skupini, empatije med učiteljem in študenti ter ambienta, ki pri 1038 O vseh sproža pozitivne občutke, vse to pa vodi k cilju: vedno večja kakovost komu- gled n nikacijskih sposobnosti v (tujem) jeziku – ne samo nemščine v turizmu. emških t Literatura u Brezovec, Aleksandra. »Turizem kot medkulturni dialog: od poudarjanja identi- risti tet k sporazumevanju.« V Turizem kot medkulturni dialog, ur. Brezovec, Ale- čnih fi ksandra / Mikolič, Vesna. Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turisti- lm ca, 2010. ov – d Trdan-Lavrenčič, Marija. »Didaktika medkulturnega pouka tujega jezika turi- id stične stroke.« V Turizem kot medkulturni dialog, ur. Brezovec, Aleksandra akt / Mikolič, Vesna. Portorož: Fakulteta za turistične študije – Turistica, 2010. ični p Sinkovič, Ljudmila. »Interdisziplinärer Ansatz im Unterricht Deutsch als Fremd- rist sprache im Tourismus«, V Foreign Language and Tourism. Opatija 2012. opi za r Rybarczyk, Renata. »Zum Eisatz von Kurzfilmen im Fremdsprachenunterricht az am Beispiel von Werbespots.« Zeitschrift für interkulturellen Fremdsprache- ličn nunterricht, Didaktik und Methodik im Bereich Deutsch als Fremdsprache 17, e je št. 4 (oktober 2012): 143–156, http://zif.spz.tu-darmstadt.de/jg-17-2/beitrag/ zikov Rybarczyk.pdf (12.09.2013). ne r TV-Sendung:Wolkenlos, Bulgarien (09.06.2007), http://www.voxnow.de/ avn wolkenlos/bulgarien-sonnenstraende-am-schwarzen-meer.php?film_ i id=22489&player=1 , (16.09.2013). 1039 2 – s t 4 u .– o r Integrirani sistemi upravljanja 2 u 5 s ize . o tv k a m v hrvaških hotelih t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Integrated management systems 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n in the Croatian hotels o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Ana-Marija Vrtodušić Hrgović , S n n e p l m ov r a e i n h n i o Povzetek j a a d g no e Hotelirstvo Hrvaške je izpostavljeno globalni konkurenci, zato se je vedno večjim zahtevam s m ti – en trga mogoče prilagoditi le s sledenjem trendov izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev na t vseh ravneh poslovanja. Da bi dosegli visoko raven kakovosti, hoteli izvajajo mednarodne stan- darde med katerimi je potrebno poudariti ISO 9001. Za zagotovitev kakovosti tudi na ostalih vidikih, kot so na primer varovanje okolja, varnost in kakovost hrane ter varnost in zdravje pri delu, hoteli uveljavljajo prakso izvajanj integriranega sistema upravljanja. Vzporedno s standar- dom ISO 9001, ti sistemi vključujejo standard ISO 14001 (okolje), ISO 22000 (varnost hrane), in OHSAS 18001 (varnost in zdravje pri delu). Raziskava je osredotočena na analizo izvajanj mednarodnih standardov v hrvaških hotelih, s posebnim poudarkom na integriranih sistemih upravljanja. Razlaga prednosti, doseženih preko izvajanja teh sistemov, bi morala prispevati k njihovi hitrejši in širši realizaciji. Ključne besede: mednarodni standardi, kakovost, integrirani sistemi upravljanja, hotel Summary The Croatian hotel industry is exposed to the global competition and its existence on a de- manding market can be achieved only by following trends with regard to the quality improve- ment in all business aspects. In order to accomplish a high level of product and service quali- ty, hotels implement international standards, among which ISO 9001 should be stressed. Fur- thermore, in order to assure quality in other aspects such as environmental protection, food safety and quality and occupational health and safety, hotels begin with the practice of imple- menting integrated management systems. Alongside with the standard ISO 9001, these sys- tems include standard ISO 14001 (environment), ISO 22000 (food safety) and OHSAS 18001 (occupational health and safety). The research is focused on the analyses of the implementa- tion of each international standard in Croatian hotels with the special emphasis on the inte- grated management systems. The interpretation of the benefits achieved through the imple- mentation of these systems, should contribute to their faster and broader realization. Key words: international standards, quality, integrated management systems, hotel 1041 2 – s t 4 u .– o r Introduction 2 u 5 s ize . o tv In today’s business environment, the prerequisite for the competiveness is not only k a m t r o ja , iz fulfilling customer needs and expectations, but also assuring certain values to the b n e je u o r 2 b other stakeholders that include employees, suppliers, owners and society. As the 0 s r 1 p a 3 e result of that, international standards were developed focusing on different stake- , P š žev n o e p holders and their interests. During their implementation the necessity for their in- r a to o n r s tegration has occurred and the Integrated Management Systems were established. o l j ov e ž i , S n n In order to develop an Integrated Management System (IMS) at least two compat- e p l m ov ible management systems need to be implemented. Mostly, enterprises combine r a e i n h n i o quality and environmental management systems (ISO 9001 and ISO 14001) since j a a d g no e the International Organization for Standardization assure their compatibility in s m ti – en order to encourage their faster and broader implementation in practice. Beside t these two standards other management systems also can be integrated. In this pa- per Integrated Management System includes Quality Management System (ISO 9001), Environmental Management System (ISO 14001), Food Safety Manage- ment System (ISO 22000/HACCP) and Occupational Health and Safety Man- agement System (OHSAS 18001). Within this research, the current situation is analyzed in relation to the implementation of the IMS in Croatian hotels using a riteria of their regional affiliation and category. Integrated Management Systems (IMS) The implementation of integrated management systems would lead to the uni- form business policy that embraces different aspects of management. All these sys- tems are characterized by common elements that are necessary for their integra- tion.1 Standard that in most organization represent the basis for the integration is ISO 9001:2008, Quality Management System-Requirements. The standard spec- ifies requirements for a quality management system where an organization needs to demonstrate its ability to provide consistently a product that meets customer and applicable regulatory requirements and aims to enhance customer satisfaction through the effective application of the system, including processes for continual improvement of the system and the assurance of conformity to customer and ap- plicable regulatory requirements.2 The last revision of the standard was in 2008 with the aim of its improvement, en- hancement of its clarity, simplicity and the compatibility with the international standard ISO 14001. The International Standard can be used by internal and ex- 1 Diana Milčić, Davor Donevski, Dubravko Banić, »Integrirani sustavi upravljanja u grafičkoj industriji«, Poslovna izvrsnost 2, no. 1 (2008): 63–71. 2 HRN EN ISO 9001:2002, Sustavi upravljanja kvalitetom – Zahtjevi (ISO 9001:2000, EN ISO 9001:2000), Treće izdanje (Zagreb: DZNM, 2002), 22. 1042 In ternal parties, including certification bodies, to assess the organization’s ability to tegr meet customer, regulatory and the organization’s own requirements.3 irani s Furthermore, a new strategy of the sustainable development and its approach to ist the environmental problems stresses the necessity of redefining economic develop- emi u ment with respect to natural resources and environment as limiting factors. There- pr fore, environmental standards were developed with the purpose of assuring effec- avlj tive and useful environmental management system that can be combined with anja v h the requirements of other management systems. Accordingly, one of such stan- r dards is ISO 14001:2004, Environmental management systems– Requirements vaš with guidance for use. It provides practical tools for companies and organizations kih h looking to identify and control their environmental impact and constantly im- ote prove their environmental performance and it does not state requirements for en- lih vironmental performance, but maps out a framework that a company or organi- zation can follow to set up an effective environmental management system. Also, it can be used by any organization regardless of its activity or sector. Using ISO 14001:2004 can provide assurance to company management and employees as well as external stakeholders that environmental impact is being measured and improved. In order to achieve a high level of occupational safety, a particular management system for this area was developed. Therefore, an international standard named OHSAS 18001:2007, Occupational Health and Safety Management Systems – Requirements which is compatible to ISO 9001 and ISO 14001 was established. It is intended to regulate occupational health and safety by assuring systematic ap- proach in decreasing potential risks and injurious at work. The standard is appli- cable to any organization that wishes to eliminate or minimize risk to employees and other stakeholders who may be exposed to OH&S risks associated with its ac- tivities. The implementation of a standard contributes to the accident and illness reduction that can arise from poor working conditions. Also, the standard con- tributes to the performance improvement of the organization through the imple- mentation of defined procedures and politics and to the alignment with the leg- islation.4 Finally, the consequences of unsafe food can be serious and therefore food safety management standards help organizations identify and control food safety haz- ards. One of them is ISO 22000:2005, Food safety management systems – Re- quirements for any organization in the food chain. It sets out the requirements for a food safety management system and maps out what an organization needs to do to demonstrate its ability to control food safety hazards in order to ensure that food is safe. Beside ISO 22000, HACCP can be used as a systematic preven- 3 HRN EN ISO 9001:2002, Sustavi upravljanja kvalitetom – Zahtjevi, 14. 4 Tonći Lazibat, Upravljanje kvalitetom (Zagreb: Znanstvena knjiga, 2009), 406. 1043 2 – s t 4 u .– o r tive approach in which food safety is addressed through the analysis and control 2 u 5 s ize . o tv of biological, chemical, and physical hazards from raw material production, pro- k a m t r o ja , iz curement and handling, to manufacturing, distribution and consumption of the b n e je u o r 2 finished product. ISO 22000 can be used by any organization regardless of its size b 0 s r 1 p a or position in the food chain. The standard is compatible with the ISO 9001 and 3 e , P š žev n o e p IS0 14001. This enables that standard can be a part of the integrated management r a to o n system.5 r s o l j ov e ž i , S n n The integration of quality management systems stimulates creation of good long- e p l m ov r a term business relations with the internal and external interested parties. The inte- e i n h n i o j a gration of different management systems leads to the achievement of several bene- a d g no e fits, such as an optimal system implementation, improvements in the work organi- s m ti – en zation and rationalization, better internal and external communication, homoge- t neity of policy (goals, vision), determination of the requirements for the manage- ment system from different aspects.6 Implementation of Management Systems in Hotels in Croatia It should be noted that a tourism represents an important business sector for the Croatian economy with the 15, 4% share in the GDP in 2012. 7 Also, a hotel sec- tor has a significant role in achieving such results as a part of the tourism offer. To increase their competitiveness and improve the quality of their activities, hotels implement international standards in relation to different management systems (quality, environment, occupational health, food safety). Therefore, a current sit- uation regarding the implementation of these standards is analyzed for the whole economy and separately for the hospitality industry. Picture 1: Number of ISO 9001 certificates in Croatia (2004–2011) Source: ISO Survey 2011., http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/ iso-survey.htm (20.03.2013.) 5 Marija Dragičević. »Utjecaj implementacije sustava sigurnosti prehrane ISO 22000 na poboljšanje zaštite potrošača u hotelskim poduzećima u Republici Hrvatskoj,« Ekonomska misao i praksa, n o. 2 (2010):177–208. 6 Milčić Donevski, Banić , »Integrirani sustavi upravljanja u grafičkoj industriji«, 63–71. 7 Kategorizacija, http://www.mint.hr/default.aspx?id=371 (15.08.2013). 1044 In The analyzed period is characterized by the continuous increase in the number of tegr ISO 9001 certificates with the exception in 2010 and 2011. Until today 3219 certif- iran icates were assigned.8 i sist In the hospitality industry, in the same period 51 hotels were certified which makes emi u 8% out of the total of 648 hotels in Croatia (www.mint.hr). First hotel certifica- pr tion was in 1999 and then in 2006 (2 hotels or 4%), in 2007 11 hotels (22%) and avlja in 2008 10 hotels (20%). In 2009 the largest number of hotels were certified (18 or nja v h 35%), but in 2010 that number was halved (9 or 18%). The structure of certified ho- r tels in relation to their category is shown in table 1. vaški Table 1: Certified hotels (ISO 9001) in Croatia by category h hote Hotel category Number of hotels Share in the total number of ho- lih tels (%) ** 5 6% *** 23 7% **** 16 8% ***** 7 23% Total 51 8% Source: kvaliteta.net, Sustavi upravljanja kvalitetom (QMS), http://www.kvaliteta. net/kvaliteta/9certifikati1.aspx, (17.03.2013.); www. mint.hr (15.08.2013) Obtained results indicate that hotels of highest category (5*) are the most certi- fied. In other categories, the share of certified hotels ranges from 6% to 8%. These results mainly show that the high class hotels largely implement quality manage- ment system according to ISO 9001 in order to assure and improve the quality of their products and services. Most of certified hotels are located in three counties: Istarska (16 or 30%), Dubrovačko-neretvanska (15 or 28%) and Primorsko-gorans- ka (11 or 20%).9 In comparison to the number of ISO 9001, the implementation of the environmental management systems is lower and by the middle of august 772 ISO 14001 certificates were granted.10 Although the number of ISO 14001 certifi- cates is lower than ISO 9001, it should be pointed out that in the analyzed period the number of environment certificates increases (picture 2). 8 Sustavi upravljanja – certifikati, http://www.kvaliteta.net/kvaliteta (29.04.2013). 9 Kategorizacija, http://www.mint.hr/default.aspx?id=371 (15.08.2013), Registar poslovnih subjekata, http:// www1.biznet.hr/HgkWeb/do/extlogon, (29.04.2013.), Sustavi upravljanja – certifikati, http://www.kvaliteta. net/kvaliteta (29.04.2013). 10 Sustavi upravljanja – certifikati, http://www.kvaliteta.net/kvaliteta (29.04.2013). 1045 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Picture 2: Number of ISO 14001 certificates in Croatia (2004–2011) , S n n e p l m ov Source: ISO Survey 2011. , http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/ r a e i n h n iso-survey.htm, (20.03.2013.) i o j a a d g no e Concerning the implementation of this standard, in hospitality industry to the s m ti – en present day 26 hotels were certified what is only 4% out of the total number of t hotels. The certification process was taking place in the period from 2008 to 2010. In 2008 14 hotels received the certificate (54%), in 2009 7 hotels (27%) and in 2010 5 hotels (19%). The structure of certified hotels in relation to their catego- ry is shown in table 2. Table 2: Certified hotels (ISO 14001) in Croatia by category Hotel category Number of hotels Share in the total number of ho- tels (%) ** 3 3 *** 13 4 **** 5 3 ***** 5 17 Total 26 4 Source: kvaliteta.net, Sustavi upravljanja okolišem (EMS), http://www.kvaliteta. net/okolis/14certifikati1.aspx, (17.03.2013.); www.mint.hr (15.08.2013) Number of certified hotels in accordance with ISO 14001 is half the number of hotels that have ISO 9001 certificate. The highest share of certified hotels is at the high class hotels (5*). Concerning the regional affiliation of the certified hotels the situation is similar like with IS0 9001, that is the largest number of hotels with the certificate are in Istarska county (16 or 57%), Primorsko-goranska county (6 or 21%) and Dubrovačko-neretvanska county (5 or 18%).11 The implementation of the food safety management system ISO 22000 in hotels represent an instrument for ensuring food safety in the long term and this should be a motive for its further implementation in hotels. The number of ISO 22000 certificates also increases during the last few years (picture 3). 11 Sustavi upravljanja – certifikati, http://www.kvaliteta.net/kvaliteta (29.04.2013), Kategorizacija, http://www. mint.hr/default.aspx?id=371 (15.08.2013). 1046 Integrirani sistemi upravljan Picture 3: Number of ISO 22000 certificates in Croatia (2005–2010) ja v h Source: HR Survey 2010. , http://www.hdkvaliteta.hr/file/document/ rva documentFile/hr-survey-2010.pdf, (20.04.2013.) ških h Up to date 14 hotels were certified according to this international standard (it is ote only 2% of the total number of hotels). The certificate is mostly represented in the lih 5* hotels (table 3). Table 3: Certified hotels (ISO 22000) in Croatia by category Hotel category Number of hotels Share in the total number of ho- tels (%) ** 1 1 *** 4 1 **** 5 3 ***** 4 13 Total 14 2 Source: kvaliteta.net, Sustav upravljanja sigurnšću hrane (FSMS), http://www. kvaliteta.net/hrana/hcertifikati1.aspx, (20.04.2013.) .); www.mint.hr (15.08.2013) The largest number of certificates have hotels in Dubrovačko-neretvanska county (64%), and after them hotels in Zadarska county and town Zagreb (14%). According to Food Law12 , it was obligatory to implement HACCP system. The following graph presents its implementation in Croatia. Picture 4: Number of HACCP certificates in Croatia (2005–2010) Source: HR Survey 2010. , http://www.hdkvaliteta.hr/file/document/ documentFile/hr-survey-2010.pdf, (20.04.2013.) 12 Zakon o hrani, Narodne novine, no.113. Zagreb, 2003. 1047 2 – s t 4 u .– o r In total 51 hotels have HACCP system and that represent 8% out of the total num- 2 u 5 s ize . o tv ber of hotels. Since the system is obligatory for all those that are working with k a m t r o ja , iz food, and that includes also hotels the number of HACCP certificate is certain- b n e je u o r 2 ly going to rise. Nowadays HACCP is mostly used in 4* and 5* hotels (table 4). b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Table 4: Certified hotels (HACCP) in Croatia by category n o e p r a to o n Hotel category Number of hotels Share in the total number of ho- r s o l j ov e ž i tels (%) , S n n e p l m ov ** 1 1 r a e i n h n *** 20 6 i o j a a d g n **** 26 13 o e s m ti – en ***** 4 13 t Total 51 8% Source: kvaliteta.net, Sustavi upravljanja sigurnošću hrane (FSMS), http://www. kvaliteta.net/hrana/hcertifikati1.aspx, (02.04.2013.); www.mint.hr (15.08.2013) Most of hotels with HACCP are located in Istarska (37%) and Primorsko-goranska county (18%). The standard Occupational Health and Safety Management System is also imple- mented in Croatia as shown in picture 5. Picture 5: Number of OHSAS certificates in Croatia (2005–2010) Source: HR Survey 2010, http://www.hdkvaliteta.hr/file/document/ documentFile/hr-survey-2010.pdf,(29.03.2013.) It could be viewed also an increasing trend of the standard implementation. In the hospitality industry only 5 hotels (0, 8% out of total number of hotels) implement this management system. All hotels are members of one hotel company and 3 of them are 5* hotels and 2 of them 3* hotels. They all have ISO 9001 and ISO 14001 certificate. 1048 Int Integrated Management Systems in the Hospitality Industry egri in Croatia rani s Integrated management system (IMS) is made of at least two management sys- ist tems. In the process of implementation, it is not necessary to create parallel sys- emi u tems, and the integration could be achieved by incorporating new requirements pr into the existing management system.13 The analysis of the implementation of avlja IMS in Croatian hospitality industry is focused on four management systems, nja v h those related to quality, environment, food safety and occupational health and r safety. vaški Based on previously conducted analysis on the implementation of different man- h ho agement systems in Croatian hotels, we can present the analysis of their integra- teli tion. Obtained results show that out of total 51 hotels that have ISO 9001 45 of h them or 88% implement integrated management system by using two or more standards. 25 of them (49%) beside ISO 9001 have ISO 14001 and 11 of them (22%) beside ISO 9001 have ISO 22000 certificate. Analysis has shown that 51 hotels have HACCP. 19 of them (38%) beside HACCP have ISO 9001, and 9 of them (18%) have HACCP, ISO 9001 and ISO 14001. Only 5 hotels (10%) have integrat- ed their quality and environmental management system with the occupational health and safety management system OHSAS 18001 (table 5). Table 5: Integrated management systems in the hospitality industry in Croatia ISO 9001, ISO 9001, ISO 9001 i ISO 9001 i ISO 9001 i Description ISO 14001 ISO 14001 ISO 14001 ISO 22000 HACCP i HACCP i OHSAS 18001 Number 25 (49%) 11(22%) 19 (38%) 9 (18%) 5 (10%) of hotels Source: www. kvaliteta.net (2.04.2013) The most represented is the integration of quality and environmental manage- ment systems. Similarities between those two standards can be found in following elements: management of documentation, system audits, process management, control of records, education, statistical techniques, preventive and corrective ac- tions.14 (Črnjar, Črnjar, 2009: 271). The largest number of hotels that implement integrated management system are 3* hotels (ISO 9001 and ISO 14001: 48%; ISO 9001and ISO 22000: 36%; ISO 9001and HACCP: 58%; ISO 9001, ISO 14001and 13 Miroslav Drljača. »Projektiranje integriranog sustava upravljanja,« u Zbornik radova znanstveno stručnog sku- pa s međunarodnim sudjelovanjem Projekti i projektni menadžment, (Zagreb: Visoka škola za poslovanje i upravljan- je Baltazar Adam Krčelić Zaprešić, 2011), 4, http://bib.irb.hr/datoteka/530203.17._Projektiranje_integrira- nog_sustava_upravljanja.pdf http (1.07.2013.). 14 Kristina Črnjar i Mladen Črnjar, Menadžment održivog razvoja. (Opatija: Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, 2009), 271. 1049 2 – s t 4 u .– o r HACCP:67%). These results show that 3* hotels are mostly represented in the to- 2 u 5 s ize . o tv tal number of hotels in Croatia (51%), but if the analysis is focused on each hotel k a m t r o ja , iz category separately, then it could be seen that integrated management systems are b n e je u o r 2 mostly implemented in the 5* hotels. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Conclusion r a to o n r s In order to achieve continuous business improvement we need to take into ac- o l j ov e ž i , S n n count interests of different stakeholders such as customers, employees, suppliers, e p l m ov r a investors, local and global community. This can be realized by the implementa- e i n h n i o j a tion of international standards that determine requirements for the quality man- a d g no e agement system ISO 9001, environmental management system ISO 14001, food s m ti – en management system ISO 22000/HACCP and occupational and health safety t management system OHSAS 18001. Concerning the implementation of management systems in Croatia the largest number of certificates is related to ISO 9001, followed by ISO 22000/HACCP and ISO 14001. The lowest number of certificates is registered in OHSAS 18001. Analyzes has shown that there is an increasing trend of all management systems. In the hospitality industry in Croatia 51 hotel have certificate according to ISO 9001 and this represent only 8% out of the total number of hotels. Also, the larg- est number of certified hotels is located in three counties out of twenty one. Fur- ther, 25 certified hotels (49%) have integrated ISO 9001 and ISO 14001 which is the most used model of integration. 19 of them or 42% integrated ISO 9001 and HACCP, and 11 or 24% ISO 9001 and ISO 22000. The integration of more than two standards that is ISO 9001, ISO 14001 and HACCP is implemented in 9 hotels or 18%. Only 5 hotels (10%) integrated quality management system with the environmental and occupational and health management system. In the to- tal number of hotels the most represented hotels that integrate management sys- tems are 3* hotels, but that is expected since these hotels have a largest share. When we analyze separately each hotel category, it is shown that 5* hotels used it the most since they are aware that international standards can improve their image, but they are also aware that this image can be maintained by continuous control and improvement of the implemented standards. References Črnjar, Kristina, and Mladen Črnjar. Menadžment održivog razvoja. Opatija: Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, 2009. Dragičević, Marija. »Utjecaj implementacije sustava sigurnosti prehrane ISO 22000 na poboljšanje zaštite potrošača u hotelskim poduzećima u Republici Hrvatskoj.« Ekonomska misao i praksa, no. 2 (2010): 177–208. 1050 In Drljača, Miroslav. »Projektiranje integriranog sustava upravljanja.« In Zbornik tegr radova znanstveno stručnog skupa s međunarodnim sudjelovanjem Projek- iran ti i projektni menadžment, Zagreb : Visoka škola za poslovanje i upravljan- i sis je Baltazar Adam Krčelić Zaprešić, 2011, 743–752. http://bib.irb.hr/datote- tem ka/530203.17._Projektiranje_integriranog_sustava_upravljanja.pdf http i u p (1.07.2013.) ravlja HRN EN ISO 9001:2002. Sustavi upravljanja kvalitetom – Zahtjevi (ISO nja v h 9001:2000, EN ISO 9001:2000), Treće izdanje. Zagreb: DZNM, 2002. rv Kategorizacija, http://www.mint.hr/default.aspx?id=371 (15.08.2013) aških h Lazibat, Tonći. Upravljanje kvalitetom. Zagreb: Znanstvena knjiga, 2009. ote Milčić, Diana, Davor Donevski, and Dubravko Banić. » Integrirani sustavi upra- lih vljanja u grafičkoj industriji« , Poslovna izvrsnost 2 , no. 1 (2008):63–71. Registar poslovnih subjekata, http://www1.biznet.hr/HgkWeb/do/extlogon, (29.04.2013.) Sustavi upravljanja – certifikati, http://www.kvaliteta.net/kvaliteta (29.04.2013) Zakon o hrani, Narodne novine, no.113. Zagreb, 2003. 1051 2 – s t 4 u .– o r Socialno podjetništvo v teoriji in praksi: 2 u 5 s ize . o tv k a m nekaj pravnih dilem t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Social enterpreunership in theory and practice: 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n some legal dilemmas o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Elizabeta Zirnstein, Katjuša Hajdinjak , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija r a e i n h n i o j a elizabeta.zirnstein@fm-kp.si a d g no e s m katjusa.hajdinjak@gmail.com ti – ent Povzetek V Sloveniji so socialna podjetja možnost statusno-pravnega organiziranja v tej obliki dobila šele pred letom in pol, s sprejemom Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP). Zakon pred- videva štiri sklope ukrepov, s katerimi naj bi država spodbujala razvoj socialnega podjetništva. Problem pa je v tem, da je po poldrugem letu, odkar je zakon v veljavi, v praksi zaživel ter se izva- ja le ukrep spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih (z ukrepi aktivne politike zaposlova- nja). Zato lahko trdimo, da ZSocP v praksi nima tistih učinkov, ki so bili predvideni ob njego- vem sprejemu. Poleg problema učinkovitosti pa se pri analizi pravne ureditve socialnega podje- tništva odpira še vrsta drugih vprašanj, ki so povezani z ustreznostjo pravne ureditve tega pod- ročja z vidika ustanavljanja in vodenja socialnih podjetij, sistemov odločanja ter nasploh z ustre- znostjo primernostjo zakonskih rešitev. V prispevku opozarjamo na pravne dileme ustanavlja- nja in delovanja socialnih podjetij ter na neučinkovitost zakona v praksi. Ključne besede: socialno podjetništvo, učinkovitost zakona, pravna ureditev Summary In Slovenia, the legal basis for establishment and registration of social enterprises were set up only one and a half years ago, when the Law on social entrepreneurship came into force. The law defines for sets of measures, aimed to promote social entrepreneurship. The problem is that after a year and a half, only the measure to promote employment in social enterprises was set up and is working in practice. Therefore it can be argued that the effectiveness of the Law on so- cial entrepreneurship is questionable. Besides the problem of effectiveness of the law, the anal- ysis of legal regulation regarding social entrepreneurship shows that there are many other le- gal problems to be resolved. In this paper we tried to analyse the main deficiencies of the legal regulation of social entrepreneurship in Slovenia and give recommendations for increased ef- ficiency of the law in practice. Key words: social enterpreunership, effectiveness of law, legislation 1053 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Termin socialno podjetništvo je za večino izmed nas relativno nov, a je njegov kon- k a m t r o ja , iz cept tak, da ga podpiramo vsi – iskanje rešitev za socialne potrebe naših skupnos- b n e je u o r 2 b ti in družbe na podjeten način. V Evropi je bilo leta 2011 že dva milijona podje- 0 s r 1 p a 3 e tij socialnega gospodarstva (tj. deset odstotkov vseh evropskih podjetij) in soci- , P š žev n o e p alna podjetja zaposlujejo več kot 11 milijonov delavcev, kar je šest odstotkov sku- r a to o n r s pne delovne sile v EU1. Evropska komisija prav tako ugotavlja, da je število delež- o l j ov e ž i , S n n nikov oziroma tistih, ki koristijo storitve socialnega podjetništva večje od 160 mi- e p l m ov lijonov državljanov članic EU2. Gre za okoli dva milijona organizacij, kar pomeni, r a e i n h n i o da je že vsako četrto podjetje, ki nastane v Evropi, socialno podjetje3. V Belgiji, na j a a d g no e Finskem in v Franciji je ta delež še višji, kar pomeni, da je socialno že vsako tret- s m ti – en je podjetje4. Leto 2012 je navkljub krizi v Italiji doprineslo 36 tisoč novih delovnih t mest v kooperativah, kar je povečalo tudi število zaposlenih v tem sektorju na 1,34 milijona ljudi5. Drugače kot v tujini pa je stanje socialnega podjetništva v Sloveniji bistveno slabše, kar je vzrok za številne diskusije in vprašanja glede njegove učinkovitosti in smisel- nosti, saj glede na okolje, kamor je bilo formalno postavljeno, nekako še ni zažive- lo6. Zakon o socialnem podjetništvu (v nadaljevanju: ZsocP)7, ki se je pričel upo- rabljati 1. januarja 2012, namreč v praksi nima otipljivih učinkov. Zakon predvide- va številne spodbude in ukrepe za rast socialnega podjetništva v Sloveniji, pri če- mer je večina njih le mrtva črka na papirju. Po dobrem letu veljave ZSocP država spodbuja razvoj socialnega podjetništva le z ukrepom spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih. Ostali trije ukrepi (spodbujanje socialnega podjetništva, obli- kovanje ugodnega podjetniškega okolja, omogočanje dostopa do virov financira- nja naložb v socialna podjetja ) v praksi še niso zaživeli. Resda je v Nacionalnem reformnem programu 2013–2014 navedeno, da je na podlagi sprejetega ZSocP v prvi polovici leta 2013 predvideno sprejetje Strategije za razvoj socialnega podje- tništva za obdobje 2013–2016, ki naj bi določala tudi vire financiranja ter načrt s 1 Evropska komisija, Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot kl- jučnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovaci j (Bruselj: European Commission 2011b), 3. 2 Goran Miloševič, »Socialno podjetništvo – temeljni koncepti, področja in metodologija raziskovanja,« V Zbornik s konference Socialno podjetništvo: novi izzivi in perspektive, ur. Alojz Kavaš, Goran Miloševič, Bojan Radej (Murska Sobota: Mozaik, 2013), 17. 3 Evropska komisija, Predlog Uredbe evropskega parlamenta in sveta o evropskih skladih za socialno podjetništvo (Bruselj: European Commission 2011a), 3. 4 Evropska komisija, Predlog Uredbe, 3. 5 Ester Dini, » Primo rapporto sul a Cooperazione in Italia, 2012, « Http://www.legacoop.coop/multimedia/al ega- ti/PrimoRapportoCensissul acooperazioneinItalia.pdf (30.3.2013). 6 Tadeja Mesojedec, Primož Šporar, Kristjan Strojan, Tjaša Valentinčič, Franci Bačar, Gregor Sakovič, in Tat- jana Strojan, Socialno podjetništvo (Ljubljana: Salve, 2012), 6. 7 Zakon o socialnem podjetništvu Uradni list RS, št. 20/2011) 1054 So katalogom aktivnosti8. Trenutno (oktober 2013) strategije socialnega podjetništva cial za plansko obdobje 2013–2016 in programa ukrepov za leti 2013 in 2014 še vedno no p nimamo. odjetniš Pravna ureditev socialnega podjetništva v Sloveniji tvo v t Državni zbor je v začetku marca 2011 sprejel Zakon o socialnem podjetništvu, ki e je začel veljati 2. aprila 2011 ter se je pričel uporabljati 1. januarja 2012. Zakon o so- oriji i cialnem podjetništvu obsega 51 členov ter je razdeljen v devet poglavij, ki si sledijo n p v naslednjem vrstnem redu: splošne določbe, socialno podjetje, posebni pogoji po- rak slovanja socialnih podjetij, podporno okolje za razvoj socialnega podjetništva, po- si: n sebne spodbude za socialno podjetništvo, evidence, nadzor, kazenske določbe ter eka prehodne in končne določbe. Poleg zakona je socialno podjetništvo urejeno tudi v j pra podzakonskih aktih. Vlada je julija 2012 na predlog ministra, pristojnega za delo, vni družino in socialne zadeve izdala Uredbo o določitvi dejavnosti socialnega podje- h di tništva (Uradni list RS, št. 54/2012) v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti. lem Posebnosti glede vodenja računovodstva v socialnih podjetjih pa določa poseben računovodski standard za socialna podjetja, ki ga je izdal strokovni svet Slovenske- ga inštituta za revizijo 28. 10. 2011 ter se je začel uporabljati s 1. januarjem 2012. V Uradnem listu RS pa je bil dne 26. 4. 2013 objavljen Pravilnik o spremljanju poslo- vanja socialnih podjetij (Uradni list RS, št. 35/2013). Ustanovitev in delovanje socialnega podjetja Socialno podjetje ni nova statusno pravna organizacijska oblika, ampak je pouda- rek na posebnem statusu, ki ga pridobijo organizacije, ko postanejo socialna pod- jetja9. Socialna podjetja morajo skladno s 4. členom ZSocP poslovati po načelih, ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj. Zahtevam, ki izhajajo iz načel, ki jih določa 4. člen ZSocP, mora nepridobitna pravna oseba zadoščati veš čas de- lovanja, da lahko pridobi in ohrani status socialnega podjetja. Če registrski organ ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev statusa socialnega podjetja, se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek socialno podjetje ali okrajšavo so.p.. Z vpisom tega dostavka nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in lahko začne poslovati kot socialno podjetje. Zakon predvideva ustanavljanje socialnih podjetij dveh tipov, tipa A in tipa B. Status socialnega podjetja tipa A lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če bo trajno opravljala dejavnosti socialnega podjetništva, ki jih določa 5. člen ZSo- cP ter zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva v nadalj- 8 Vlada RS, » Nacionalni reformni program 2013 – 2014, « Http://www.delo.si/assets/media/other/20130506// Nacionalni%20reformni%20program%202013-2014_%20OSNUTEK%206maj-2.pdf (9.5.2013), 51. 9 Elizabeta Zirnstein, in Tina Bratkovič. »Kaj prinašata socialno podjetništvo in Zakon o socialnem podje- tništvu družbi« Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja, 30, no. 13 (7. apr. 2011), 13. 1055 2 – s t 4 u .– o r njih letih poslovanja. Tretji odstavek 8. člena ZSocP določa, da mora, za ohrani- 2 u 5 s ize . o tv tev statusa, socialno podjetje tipa A po izteku drugega koledarskega leta iz de- k a m t r o ja , iz javnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstot- b n e je u o r 2 kov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 b 0 s r 1 p a odstotkov vseh prihodkov. Socialna podjetja, ki pa opravljajo povsem tržne de- 3 e , P š žev n o e p javnosti ter v delo vključujejo najbolj ranljive osebe na trgu dela (najmanj tretji- r a to o n na teh delavcev od vseh zaposlenih) pridobijo status socialnega podjetja tipa B. r s o l j ov e ž i Na podlagi 19. člena ZSocP mora socialno podjetje tipa B dokazilo o zaposlitvi , S n n e p l m ov delavcev in njihovi strukturi predložiti v roku dveh let po pridobitvi statusa pri- r a e i n h n stojnemu ministrstvu. i o j a a d g no e Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja mora poleg vsebine s m ti – en opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe, način uresničevanja t načel, ki opredeljujejo javno koristni in socialni značaj, opredelitev statusa social- nega podjetja tipa A ali B ter razporejanje dobička in presežkov prihodkov skladno s 26. členom ZSocP. V primeru socialnega podjetja tipa B pa mora slednje v usta- novitvenem aktu določiti, katero izmed ranljivih skupin bo zaposlovalo. ZSocP določa še nekatere druge nujne sestavine temeljnega akta nepridobitne pravne ose- be (12. člen). Zakon določa, da mora način upravljanja socialnega podjetja teme- ljiti na načelu enakopravnosti. Poleg tega mora socialno podjetje omogočiti delav- cem in prostovoljcem, ki niso člani socialnega podjetja, da sodelujejo pri upravlja- nju, vsaj z vplivanjem na zanje pomembne odločitve in za kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja. Zakon predvideva tudi določitev nadzor- nega organa, ki bo nadziral pravilnost finančnega in materialnega poslovanja, na- čin njegove izvolitve, mandatno dobo, pristojnosti, pooblastila in odgovornosti. V aktu o ustanovitvi mora biti določen način udeležbe deležnikov pri upravljanju, česar pri gospodarskih družbah ne poznamo, ter pogoji za statusno preoblikova- nje in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja (zad- nja alineja drugega odstavka 12. člena ZSocP). Akt o ustanovitvi mora določati še osebe, ki so odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podje- tništva, pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti ali bo so- cialno podjetje v delo vključevalo prostovoljce ter pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov. Postopek za pridobitev statusa socialnega podjetja se za novoustanovljeno pravno osebo začne z vlogo za registracijo nepridobitne pravne osebe oziroma z vlogo za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katero se neprido- bitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje (14. člen ZSocP). Vloga za regi- stracijo nepridobitne pravne osebe mora na podlagi 3. člena Pravilnika o spremlja- nju poslovanja socialnih podjetij vsebovati še sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje ter dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premože- 1056 So nja društva, kar dokazuje s kopijo o vplačilu ustanovnega kapitala ali popisom pre- cial moženja društva. no po Neprofitnost delovanja je eno izmed temeljnih načel socialnega podjetništva, ki je dje še določneje opredeljena v 11. členu ZSocP. Socialno podjetje mora dobiček in pre- tniš sežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opra- tvo v t vljanje teh dejavnosti oziroma za druge namene (11. člen ZSocP). Socialno podje- e tje lahko deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi in delavcem v de- oriji i ležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka pri- n p hodka v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja ne- rak porabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali temelj- si: n nemu aktu (drugi odstavek 11. člena ZSocP). Kot posredna delitev dobička ali pre- eka sežkov prihodkov se po ZSocP šteje izplačevanje nagrad odgovornim osebam, čla- j pra nom uprave ali drugim organom ali delavcem, izplačevanje plač v višini, ki za več vni kot 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred ter izplače- h di vanje povračil stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja. lem Kot posebnost naj opozorimo na drugi odstavek 25. člena zakona, ki določa, da so- cialno podjetje najbolj ranljivim osebam na podlagi tega zakona, v času sofinanci- ranja njegovega delovnega mesta, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nedoseganja pričakovanih rezultatov, ki so posledica njihovih primanjklja- jev oziroma ranljivosti kot ciljne skupine. Tretji odstavek 25. člena ZSocP pa na- vaja, da socialno podjetje lahko v delo trajno ali začasno vključuje tudi prostovolj- ce, ki imajo pravico do udeležbe v vseh programih usposabljanja, pravico do nado- mestila vseh stroškov povezanih z delom ter pravico do nagrade. S tem ZSocP od- pira nove možnosti razvoja prostovoljstva, kar je eden od ciljev socialnega podje- tništva (3. člen ZSocP). Vendar pa opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva zgolj s prostovoljci ni dopustno oziroma pravna oseba v takem primeru ne izpol- njuje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja. V aktu o ustanovitvi ozi- roma temeljnemu aktu socialnega podjetja mora biti določeno, katere naloge bodo opravljali prostovoljci. V prvem odstavku 19. člena ZSocP je navedeno, da mora socialno podjetje doka- zila o pričetku opravljanja dejavnosti predložiti pristojnemu ministrstvu v roku enega leta od pridobitve statusa. Socialno podjetje tipa A mora dostaviti dokazi- lo o zaposlitvi vsaj enega delavca po zaključku prvega leta poslovanja, o zaposlitvi najmanj dveh delavcev pa po zaključku drugega leta poslovanja. Socialno podje- tje tipa B pa mora dokazilo o zaposlitvi delavcev in njihovi strukturi predložiti v roku dveh let po pridobitvi statusa. Socialno podjetje je tudi dolžno pristojnemu ministrstvu poročati o morebitnem nedoseganju predpisanega obsega prihodkov od dejavnosti socialnega podjetništva, v roku treh mesecev pa o zmanjšanem šte- vilu delavcev ali spremembi potrebne strukture delavcev. Po zaključku poslovnega leta, v katerem ni doseglo zadostnih prihodkov od dejavnosti, bo socialno podjetje 1057 2 – s t 4 u .– o r moralo izdelati načrt prestrukturiranja, ki bo zagotovil, da bo socialno podjetje v 2 u 5 s ize . o tv naslednjem letu izkazovalo predpisan obseg prihodkov oziroma časovno oprede- k a m t r o ja , iz ljen kadrovski načrt zaposlitve za dodatno zaposlitev manjkajočih delavcev. Prav b n e je u o r 2 tako mora socialno podjetje poročati ministrstvu o porabi javnih sredstev, prido- b 0 s r 1 p a bljenih iz spodbud oziroma sredstev iz naslova oprostitev ali olajšav namenjenih 3 e , P š žev n o e p socialnim podjetjem. r a to o n r s Posebnosti glede vodenja računovodstva v socialnih podjetjih, ne glede na njiho- o l j ov e ž i , S n n vo pravnoorganizacijsko obliko, določa poseben računovodski standard za soci- e p l m ov r a alna podjetja, ki ga je izdal strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo 28. 10. e i n h n i o j a 2011 ter se je začel uporabljati s 1. januarjem 2012. V Uradnem listu RS pa je bil dne a d g no e 26. 4. 2013 objavljen Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij (Uradni s m ti – en list RS, št. 35/2013). Pravilnik ureja način spremljanja poslovanja socialnih podje- t tij in način izpolnjevanja pogojev, vsebino prilog k vlogi za registracijo nepridobi- tne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, dokazila o pričetku opravljanja dejavnosti glede števila in strukture zaposlenih in dokazila o izpolnje- vanju pogojev za ohranitev statusa socialnega podjetja, pogoje za pridobitev spod- bud iz posameznega ukrepa spodbujanja razvoja socialnega podjetništva ter poseb- nih spodbud ter način izvajanja nadzora nad porabo finančnih sredstev. Znotraj pravilnika je tudi priloga in sicer vzorec Sklepa ustanoviteljev ali pristojnega orga- na nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje, ki ga zahteva 14. člen ZSocP. V 20. členu zakona so opredeljeni razlogi, zaradi katerih socialnemu podjetju pri- stojni minister po uradni dolžnosti z odločbo prepove poslovati. Na podlagi prav- nomočne odločbe ministra se pri nepridobitni pravni osebi iz registra ali javne evi- dence izbriše dostavek socialno podjetje, s tem pa za pravno osebo prenehajo vse oblike spodbud in olajšav pridobljenih na podlagi zakona. Pri pravni ureditvi socialnega podjetništva se odpirajo nekatera vprašanja, ki se ti- čejo ustreznosti odprtega modela ustanavljanja socialnih podjetij (z vidika temelj- nih načel korporacijskega upravljanja), vprašanja nadzora nad ustanavljanjem soci- alnih podjetij, pridobitev in izgubo statusa socialnega podjetja, vprašanja preobli- kovanja podjetij oziroma spremembe pravno-organizacijske oblike idr., na katera opozarjam v nadaljevanju. Kritični pogled na pravno ureditev socialnega podjetništva v Sloveniji Pri pravni ureditvi socialnih podjetij ugotavljam, da je potrebno v temeljnemu aktu oziroma v aktu o ustanovitvi socialnega podjetja opredeliti cilje in načela so- cialnega podjetništva, tip socialnega podjetja, področje delovanja oziroma dejav- nost socialnega podjetja, način upravljanja socialnega podjetja, ravno tako določiti 1058 So skupine ljudi na trgu dela, ki jih namerava socialno podjetje zaposliti, neprofitnost cial delovanja ter razporejanje dobička in presežkov prihodkov. V aktu je potrebno do- no p ločiti tudi osebe, odgovorne za poslovodenje ter nadzorni organ, ki bo nadziral od pravilnost poslovanja, način njegove izvolitve, mandatno dobo, pristojnosti in od- jetn govornosti. Poleg tega akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt določa, ali social- ištvo v t no podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce ter določa pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja. V zvezi s tem ugota- eor vljam, da vse te zahteve lahko za socialnega podjetnika predstavljajo birokratsko iji in p oviro in so prej omejujoče kot pa stimulativne. rak Izhajajoč iz zakonskih pogojev ugotavljam, da ni omogočeno ustanavljanje social- si: n nih podjetij mešanega tipa, ampak se je potrebno odločiti vedno samo za en tip so- eka cialnega podjetja. Pri tem se postavlja vprašanje dopustnosti oziroma neurejenosti j pra ustanavljanja mešanega tipa socialnih podjetij. V Italiji je kar 60 odstotkov koope- vni rativ tipa A, 20 odstotkov pa je mešanih kooperativ z elementi tipa A in tipa B (Su- h di mah 2009, 29). lem V zvezi z dejavnostjo je treba opozoriti na dilemo, ki se pojavlja glede natančnega določanja dejavnosti, ki naj jih socialno podjetje izvaja. V zvezi s tem menim, da je povsem nepotrebno določanje dejavnosti socialnega podjetništva, saj se s tem po- lje socialnega podjetništva po nepotrebnem omejuje. S tega vidika je ureditev v na- šem ZSocP nekoliko neskladna s Pobudo za socialno podjetništvo (Evropska ko- misija 2011b), v kateri je jasno opredeljeno polje socialnega podjetništva, glede na načela in brez omejitev glede na dejavnost poslovanja socialnega podjetništva. Čeprav ZSocP tega izrecno ne določa, socialno podjetje ni neka nova statusnopravna organizacijska oblika, ampak je poudarek na posebnem statusu, ki ga pridobijo organizacije, ko postanejo socialna podjetja (Zirnstein in Bratkovič 2011, 13). S tega vidika izraz preoblikovanje, ki ga uporablja zakon, ni najbolj ustrezen, saj daje slutiti, da gre pri socialnih podjetjih za neko posebno statusnopravno obliko, ki se pridobi s preoblikovanjem, ki je statusna sprememba. Morda bi lahko zakonodaja- lec našel drug, ustreznejši izraz. Načelo enakopravnosti pri upravljanju socialnega podjetja je združljivo s koncepti organiziranja in vodenja društva, zavoda, ustanove ipd., nekoliko manj pa z nače- li upravljanja gospodarskih družb. Namreč, upravljanje gospodarskih družb, zlas- ti kapitalskih, izhaja iz načela kapitalske udeležbe (več kot si prispeval kapitala v podjetje, več upravljavskih in drugih pravic imaš).Poleg tega mora socialno podje- tje omogočiti delavcem in prostovoljcem, ki niso člani socialnega podjetja, da so- delujejo pri upravljanju, vsaj z vplivanjem na zanje pomembne odločitve in za ka- kovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja. Kritičen pogled namenjam tudi sami uredbi o določitvi dejavnosti socialnega pod- jetništva oziroma kar samemu 5. členu ZSocP, kjer so navedena področja in dejav- 1059 2 – s t 4 u .– o r nosti socialnega podjetništva. S taksativnim načinom definiranj dejavnosti social- 2 u 5 s ize . o tv nega podjetništva se polje socialnega podjetništva po nepotrebnem omejuje, poleg k a m t r o ja , iz tega pa to vodi do izjemno zahtevnega statističnega spremljanja razvoja socialnega b n e je u o r 2 podjetništva. Dejavnostim socialnega podjetništva bi moral zakonodajalec posve- b 0 s r 1 p a titi veliko pozornosti, saj je s širšim obsegom dejavnosti možno izvajati storitve v 3 e , P š žev n splošnem interesu in ne samo na področju sociale. Kokalj (2011, 10) ter Vesel (2010, o e p r a to o n 31) ugotavljata, da so javno koristne dejavnosti, ki niso dovolj dobičkonosne, pre- r s o l j ov e ž i puščene socialnim podjetjem, del, ki pa je dovolj visoko profiten, je rezerviran za , S n n e p l m ov kapitalske družbe. V drugemu odstavku 5. člena je sicer navedeno, da se s posebni- r a e i n h n mi zakoni opredelijo tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva, kar i o j a a d g n pa je v praksi težko pričakovati. o e s m ti – en Četrti odstavek 5. člena ZSocP navaja olajšave in spodbude za izvajanje dejavnosti t socialnega podjetništva, ki naj bi se uredile z zakoni, ki urejajo področja, na kate- rih se opravljajo dejavnosti socialnega podjetništva ter z drugimi zakoni. Kakšne bodo te spodbude in olajšave, bo verjetno pokazal čas, najbrž pa bi že morale biti sprejete in živeti v praksi. Menim, da je ravno to največja ovira in obenem najpo- membnejši vzrok za trenutno stanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Sklep V večini držav članic EU postaja socialno podjetništvo vse pomembnejši dejavnik socialnega in ekonomskega razvoja. Miloševič10 navaja, da je socialno podjetništvo kompleksen in večplasten fenomen, ki iz dneva v dan pridobiva na pomenu. V Slo- veniji pa ta trend žal ni tako izrazit. Problem je predvsem neučinkovitost zakona v praksi, saj se od štirih temeljnih ukrepov, ki naj bi jih država izvajala za spodbuja- nje socialnega podjetništva, v praksi izvaja le eden (aktivna politika zaposlovanja v socialnih podjetjih), pa še ta omejeno. Z vidika učinkovitosti je treba opozori- ti tudi na dejstvo, da poslovne banke v Sloveniji nimajo posebnih finančnih spod- bud za zagon socialnih podjetij, z izjemo Unicredita in Deželne banke Slovenije. Zadevo otežuje tudi zakonodaja, ki v našem pravnem prostoru ne dovoljuje usta- novitve socialne banke in s tem posledično ni omogočeno pridobivanje finančnih sredstev iz tega naslova. Opaziti je tudi neučinkovitost občin kot ključnih akterjev socialnega podjetništva na lokalnem oziroma regionalnem nivoju. Največji pro- blem pravne ureditve socialnega podjetništva pa vidimo v tem, da zakonodaja za področje socialnega podjetništva ni stimulativna, saj z določbami v ZSocP social- nega podjetnika prej omejuje, kot pa motivira za reševanje zaznanih problemov v ožji in širši skupnosti. 10 Miloševič, Socialno podjetništvo, 8. 1060 So Literatura cial Dini, Ester. » n Primo rapporto sulla Cooperazione in Italia, 2012. « Http://www.le- o p gacoop.coop/multimedia/allegati/PrimoRapportoCensissullacooperazionei- odj nItalia.pdf (30.3.2013). etniš Evropska komisija, t Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za vo v t spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in so- eo cialnih inovaci j (Bruselj: European Commission 2011b), 2–4. riji in p Evropska komisija, Predlog Uredbe evropskega parlamenta in sveta o evropskih skla- ra dih za socialno podjetništvo (Bruselj: European Commission 2011a). ksi: n Mesojedec, Tadeja, Primož Šporar, Kristjan Strojan, Tjaša Valentinčič, Fran- eka ci Bačar, Gregor Sakovič in Tatjana Strojan. Socialno podjetništvo. Ljubljana: j pr Salve, 2012. avnih d Miloševič, Goran. »Socialno podjetništvo – temeljni koncepti, področja in meto- il dologija raziskovanja.« V e Zbornik s konference Socialno podjetništvo: novi izzi- m vi in perspektive, ur. Alojz Kavaš, Goran Miloševič, Bojan Radej. Murska So- bota: Mozaik, 2013, 8–24. Vlada RS. » Nacionalni reformni program 2013 – 2014. « Http://www.delo.si/as- sets/media/other/20130506//Nacionalni%20reformni%20program%202013- 2014_%20OSNUTEK%206maj-2.pdf (9.5.2013). Zirnstein, Elizabeta, in Tina Bratkovič. »Kaj prinašata socialno podjetništvo in Zakon o socialnem podjetništvu družbi« Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja, 30, no. 13 (7. apr. 2011), 13–14. 1061 Poklicne kvalifikacije v turizmu 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize in njihova deregulacija – . o tv k a m t r o ja , iz primer Slovenije b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Professional qualifications in tourism 3 e , P š žev n o e p r a and their deregulation – the case of Slovenia to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Elizabeta Zirnstein, Valentina Franca ov r a e i n h n i o Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Slovenija j a a d g no e elizabeta.zirnstein@fm-kp.si s m ti – en valentina.franca@fm-kp.si t Povzetek Regulacija poklicev pomeni določitev pogojev za opravljanje posameznega poklica. Namen regulacije poklicev je primarno v varovanju javnega interesa, pri čemer pa lahko regulacija bi- stveno vpliva na konkurenčnost turizma kot panoge. Vprašanje, ki se v zvezi s tem postavlja, je, ali resnično potrebujemo tako močno regulacijo poklicev v turizmu. Večina držav EU na področju turizma regulira v povprečju dva do tri poklice. V nasprotju s tem v Sloveniji poznamo kar 6 reguliranih poklicev na področju turizma: turistični vodnik, tu- ristični spremljevalec, turistični spremljevalec turističnega območja, gorski vodnik, vodnik po soteskah, jamski vodnik. Tako intenzivna regulacija poklicev v turizmu pa lahko ovira (samo) zaposlovanje v tej panogi in prost pretok delavcev na enotnem evropskem trgu dela. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, ali in katere poklice na področju turizma deregulirati in kako pri tem uravnotežiti javni interes in konkurenčnost? Analiza se opira tako na domačo kot tudi na tujo zakonodajo, predlog ustreznih rešitev pa lahko pomembno pripomore k spre- membi nacionalnih politik na tem področju. Ključne besede: deregulacija poklicev, regulacija poklicev, zaposlovanje, prost pretok delavcev, poklici v turizmu, turistični delavci, poklicne kvalifikacije Abstract The regulation of professions means the setting up of requirements for the pursuit of a certain profession. The aim of the regulation of professions is the protection of general interest, while on the other hand regulation of professions can have negative effects on the competetivenes of tourism sector as such. The question is: do we real y need so intense regulation of profes- sions in tourism. Most of EU Member States regulate on average two or three professions in tourism. In con- trast to this, Slovenia regulates six professions in the tourism sector: tourist guide, tourist es- 1063 2 – s t 4 u .– o r cort, tourist guide of a tourist area, mountain guide, canyon guide, potholing guide. So intense 2 u 5 s ize . o tv regulation of professions in tourism can hinder the (self)employment in this sector, as well as k a m t r o ja , iz the free movement of workers in the EU. b n e je u o r 2 b The paper deals with question of regulation and deregulation of professions in tourism: which 0 s r 1 p a regulated professions in tourism should be deregulated and how to balance general interest 3 e , P š žev n o e p and competitiveness in this process? The study includes the analysis of national and foreign leg- r a to o n islation in this field. The results can be of an important value in the process of changing the na- r s o l j ov e ž i tional politics in this area. , S n n e p l m ov r a Keywords: deregulation of professions, professions in tourism, tourism, professional qualifica- e i n h n i o j a tions, regulated professions. a d g no e s m ti – ent Uvod V trenutnih gospodarskih razmerah večina evropskih držav v svojih strategijah o izhodu iz krize poudarja nujo po večji konkurenčnosti gospodarstva. Načini in oblike za dosego tega cilja so lahko zelo različni, med ključnimi pa je vsekakor iz- boljšanje poslovnega okolja podjetij. V tem segmentu se ukrepi ekonomske politi- ke nanašajo tudi na trg dela, kjer se poudarja predvsem pomen fleksibilnih oblik zaposlovanja, s katerimi se delodajalcem omogoči večjo svobodo pri določanju po- gojev zaposlitve ter pri izbiri oblike delovne aktivnosti. Dogajanja na trgu dela v panogi turizma niso nobena izjema. Zlasti pri področni zakonodaji se velikokrat izpostavlja vprašanje, ali in kako podrobneje urediti do- ločene pravne institute, da bodo zagotavljali z delodajalske strani večkrat poudar- jeno in želeno fleksibilnost, po drugi strani pa določeno stopnjo varnosti tako za zaposlene kot za uporabnike storitev. Med ta vprašanja sodi tudi področje urejanja delovanja posameznih poklicev oziroma regulacija poklicev tako, da država določi bodisi vstopne pogoje bodisi pogoje opravljanja posameznih poklicev. Argument, ki stoji za tem, je največkrat povezan s posebno naravo storitev oziroma izdelkov, ki jih omenjeni poklici proizvajajo. Za nekatere dobrine obstaja posebej velik jav- ni interes za ohranitev njihove kakovosti1. Argument za regulacijo je lahko tudi varnost potrošnikov izdelkov oziroma storitev, ki jo regulirani poklic zagotavlja. V zadnjih letih pa vse bolj narašča prepričanje, da visoka stopnja regulacije ni nuj- ni odsev javnega interesa. Številni raziskovalci so zato začeli preučevati, kako ome- jitve, ki jih državna regulativa prinaša, omejujejo podjetja pri njihovi uspešnosti na trgu. Raziskave o ekonomskih učinkih regulacije v zadnjih letih naraščajo tudi zaradi vedno večje dostopnosti primerljivih podatkov med državami (cross-count- ry data)2. Te raziskave so se večinoma osredotočale na direktne učinke regulacije v 1 Peter Shears, »Hang your shingle and carry on: estate agents – the unlicensed UK profession,« Property Management 27, no 3 (2009):191–211. 2 Guglielmo Barone in Federico Cingano, »Service Regulation and Growth: Evidence from OECD Countries,« OECD (2010): 3, accesed March 25, 2014 (http://www1.oecd.org/eco/growth/46329580.pdf). 1064 Po različnih sektorjih. Empirične analize kažejo, da vstopne omejitve negativno vpli- klic vajo na podjetništvo in ovirajo rast in uspešnost številnih podjetij,3 učinkujejo na ne k koncentracije podjetij,4 ter znižujejo odzivnost na tehnološke spremembe.5 Sektor- val sko specifične omejitve, ki prevladujejo v storitvenem sektorju, negativno vplivajo ifika na investicije,6 na zaposlovanje7 ter povzročajo višanje cen8 v reguliranih sektorjih. cije v t Poleg tega pa je razlog za regulacijo posameznega poklica lahko tudi povsem drug- u je: v zaščiti položaja določenih poklicnih skupin, v branjenju »cehovskih« inte- rizm resov in podobno. Z vidika EU je regulacija poklicev problematična v točki, ko je u i njena intenziteta tolikšna, da ovira vstop posameznikov na trg dela in s tem ome- n nj juje konkurenco. ihova d V pričujočem prispevku se osredotočamo na vprašanje regulacije in deregulaci- er je poklicev v turizmu. Regulacija poklica zagotavlja določeno kakovost opravlja- egu nja turistične dejavnosti, vendar hkrati, kot že omenjeno, omejuje trg delovne sile lacij in zapira možnosti delodajalcem in zaposlenim ter samozaposlenim. Deregulaci- a –p ja bi pomenila, da bi lahko nekatere poklice opravljali tudi turistični delavci z dru- rim gačnim izobrazbenim profilom od strogo določenega in predpisanega, kar bi v pra- er S ksi lahko predstavljalo boljšo storitev, ne glede na stopnjo izobrazbe zaposlenega. love Glede na to, da se v turizmu uvajajo novi turistični produkti in novi načini njiho- nije ve prodaje, kjer je velik poudarek dan tudi inovacijam na tem področju, deregula- cija ne bi pomenila razvrednotenja poklica oziroma zaposlovanja kadrov brez izo- brazbe, pač pa bi dala večjo veljavo nekaterim (drugim) kompetencam, ki jih lah- ko imajo tudi osebe, ki nimajo predpisane formalne izobrazbe. Po drugi strani pa moramo priznati obstoj legitimnih argumentov za določene regulacije pri nekate- rih poklicih. Če vzamemo npr. za primer gorskega vodnika kot enega izmed regu- liranih poklicev na področju turizma, so argumenti za regulacijo (varnost uporab- nikov storitev) dokaj jasni. Situacija pa ni tako nedvoumna v primeru turističnega spremljevalca, kjer obstoj javnega interesa za regulacijo tega poklica ni tako izrazit 3 Leora Klapper, Luc Laeven, and Raghuram Rajan, »Entry Regulation as a Barrier to Entrepreneurship,« Journal of Financial Economics 82. no 3 (2006): 591–629. 4 Raymond Fisman in Virginia Sarria-Al ende, »Regulation of Entry and the Distortion of Industrial Organization« (Working Paper no 10929, National Bureau of Economic research, Cambridge, 2004), accessed March 25, 2014 (file:///C:/Users/Mobil5/Downloads/6646291.pdf). 5 Antonio Ciccone in Elias Papaioannou, »Red Tape and Delayed Entry,« Journal of the European Economic Association 5, no 2–3 (2007): 444–458. 6 Alberto Alesina, Silvia Ardagna, Giuseppe Nicoletti, Fabbio Schiantarel i, »Regulation and Investment,« Journal of the European Economic Association 3, no 4 (2005): 791–825. 7 Marianne Bertrand in Francis Kramartz, »Does Entry Regulation Hinder Job Creation? Evidence From The French Retail Industry,« Quarterly Journal of Economics 117, no 4 (2002): 1369–1413. 8 Reiner Martin, Moreno Roma in Isabel Vansteenkiste, »Regulatory reforms in selected EU network industries« (European Centrak Bank Occasional Paper Series, Frankfurt, 2005), accessed March 25, 2014 (http://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/scpops/ecbocp28.pdf). 1065 2 – s t 4 u .– o r (vsaj ne na prvi pogled). Kot vidimo, je deregulacija poklica odvisna od obstoja ra- 2 u 5 s ize . o tv zlogov za njegovo regulacijo. Lahko bi celo rekli, da gre za dve plati istega kovanca. k a m t r o ja , iz Za preučitev možnosti in načinov deregulacije nekega poklica je zato nujno pred- b n e je u o r 2 hodno opraviti analizo njegove regulacije. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Regulacija poklicev v turizmu v Sloveniji r a to o n r s V Sloveniji imamo na področju turizma reguliranih 6 poklicev. Poklic turistične- o l j ov e ž i , S n n ga vodnika, turističnega vodnika turističnega območja in turističnega spremlje- e p l m ov r a valca so regulirani v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT, Uradni list e i n h n i o j a RS, št. 2/2004 in 57/2012) ter v izvedbenih predpisih; poklic gorskega vodnika a d g no e je reguliran v Zakonu o gorskih vodnikih (v nadaljevanju: ZGV, Uradni list RS, s m ti – en št. 63/1999, 37/2004, 59/2010) in izvedbenih predpisih, poklic vodnika po sote-t skah9 pa je urejeni v Zakonu o športu (ZSpo,Uradni list RS, št. 22/1998, 97/2001, 110/2002, 15/2003) in izvedbenih predpisih, vodnik po jamah pa je reguliran v Zakonu o varstvu podzemnih jam (v nadaljevanju: ZVPJ, Uradni list RS, št. 2/04 in 61/06). Poklic turističnega vodnika, turističnega spremljevalca in turističnega spremljevalca turističnega območja Zakon o spodbujanju razvoja turizma (v nadaljevanju: ZSRT) določa, da mora or- ganizator potovanja pri vsaki izvedbi turističnega aranžmaja doma in v tujini za vsako organizirano skupino posebej zagotoviti turističnega spremljevalca ali tu- rističnega vodnika, ki izpolnjujeta pogoje za opravljanje poklica (38. člen ZSRT). Dejavnost turističnega vodnika in turističnega spremljevalca lahko opravljajo ose- be, ki opravijo preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti, ki ga dolo- či Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, dru- žino in socialne zadeve, ministrom, pristojnim za kulturo in ministrom, pristoj- nim za turizem (3. odstavek 39. člena ZSRT). Dokazilo opravljenega preizkusa je ustrezna izkaznica Gospodarske zbornice Slovenije. K preizkusu znanja se lahko prijavijo osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in znanje enega tu- jega jezika za stopnjo najmanj srednje strokovne izobrazbe (4. odstavek 39. člena ZSRT). Dejavnost turističnega spremljanja pa lahko opravlja tudi oseba, ki ji Go- spodarska zbornica Slovenije izda ustrezno izkaznico na osnovi predloženih doka- zil o najmanj dveletnih delovnih izkušnjah s področja dejavnosti organizatorja po- tovanj (5. odstavek 39. člena ZSRT). Oseba, ki opravi preizkus znanja za turističnega vodnika iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona, pridobi naziv »turistični vodnik«; oseba, ki opravi preizkus znanja za turističnega spremljevalca pa naziv »turistični spremljevalec« (1. in 2. 9 V evidenci reguliranih poklicev ni poimensko naveden kot »vodnik po soteskah«, ampak kot »zasebni športni delavec«. 1066 Po odstavek 40. člena ZSRT). Oba se morata, če želita opravljati ta poklic, vpisati v klic Register turističnih vodnikov in turističnih spremljevalcev, ki ga vodi Gospodar- ne k ska zbornica Slovenije (2. odstavek 40. člena ZSRT). valifi Poleg poklicev turističnega vodnika in spremljevalca 41. člen zakona določa, da kac lahko občine na določenem turističnem območju predpišejo program turistične- ije v t ga vodenja na tem območju, ki obsega specifična znanja. Turistični vodnik za tu- ur ristično območje lahko začne s turističnim vodenjem ko izpolni omenjene občin- izm ske pogoje. V tem primeru pridobi naziv »turistični vodnik turističnega obmo- u in n čja« (ime območja) in se vpiše v Register turističnih vodnikov turističnega obmo- jih čja, ki ga vodi v skladu z dogovorom med občinami ena od občin v turističnem ob- ova d močju (42. člen ZSRT). eregul Poklic gorskega vodnika, jamskega vodnika in vodnika po soteskah acija – Gorski vodnik p Zakon o gorskih vodnikih (v nadaljevanju: ZGV) določa pogoje za izvajanje de- rim javnosti gorskega vodništva (regulirana dejavnost) in ureja poklic gorskega vo- er S dnika(reguliran poklic) tako, da predvideva usposabljanje za gorskega vodnika love ter strokovni izpit ter vpis v imenik aktivnih gorskih vodnikov v RS. Zakon že v nije prvem členu poudarja, da država podpira usposabljanje gorskih vodnikov v Repu- bliki Sloveniji in da je njihovo usposabljanje v javnem interesu. Usposabljanje za poklic gorskega vodnika je specializacija, s katero se po uspešno opravljenem usposabljanju po programu za gorske vodnike, obveznem enoletnem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu pridobi poklic gorski vodnik (1. odstavek 3. člena ZGV). Kdor se želi usposobiti za gorskega vodnika, mora izpol- njevati naslednje začetne pogoje: starost 18 let, najmanj srednješolska izobrazba, mora biti primeren za opravljanje poklica gorskega vodnika, imeti mora z zdravni- škim potrdilom dokazane psihofizične sposobnosti, imeti mora alpinistične izku- šnje, ki jih predpiše ministrstvo na predlog Združenja gorskih vodnikov Slovenije (v nadaljevanju ZGVS). Po uspešno opravljenem usposabljanju in strokovnem iz- pitu se gorski vodnik vpiše v imenik aktivnih gorskih vodnikov Slovenije (5. člen ZGV), ki ga vodi Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Jamski vodnik Zakon o varstvu podzemnih jam (v nadaljevanju: ZVPJ) določa, da lahko vode- nje po (odprtih) jamah izvajajo le jamski vodniki, ki so za vodenje po jamah po- sebej usposobljeni (1. odstavek 42. člena ZVPJ). Usposabljanje za jamske vodnike in preverjanje usposobljenosti izvajajo organizacije, ki jih za to posebej pooblasti ministrstvo za okolje in prostor, po programu usposabljanja, ki ga mora prav tako predhodno potrditi to ministrstvo (2. odstavek 42. člena ZVPJ). Po uspešno opra- 1067 2 – s t 4 u .– o r vljenem usposabljanju in izpitu se mora jamski vodnik vpisati v register jamskih 2 u 5 s ize . o tv vodnikov, ki ga upravlja ministrstvo za okolje in prostor (43. člen ZVPJ). k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 Vodnik po soteskah b 0 s r 1 p a Zakon o športu (v nadaljevanju: ZSpo) določa, da mora imeti strokovni dela- 3 e , P š žev n o e p vec v športu ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost (2. r a to o n odstavek 26. člena ZSpo), ki jo določi strokovni svet, po pridobljenem mnenju r s o l j ov e ž i Olimpijskega komiteja Slovenije, Fakultete za šport in pristojne nacionalne pa- , S n n e p l m ov nožne športne zveze (27. člen ZSpo). Po uspešno opravljenem strokovnem uspo- r a e i n h n sabljanju njegov nosilec izda potrdilo o usposobljenosti, ki je podlaga za pridobi- i o j a a d g n tev licence za opravljanje strokovnega dela, ki jo izda Olimpijski komite Slovenije. o e s m ti – en Poleg tega, da so poklici gorskega vodnika, jamskega vodnika in vodnika po sote- t skah regulirani poklici, pa je treba omeniti še, da ZSRT v povezavi s tem v 43. čle- nu določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti turističnih športnih storitev kot pridobitne dejavnosti. Tako dejavnost lahko opravljajo podjetniki posamezniki ali samostojne pravne osebe pod pogojem, da usposabljanje in strokovno vodenje iz- vaja oseba, ki ima skladno s predpisi s področja šolstva, licenco za opravljanje stro- kovnega dela, ali oseba, ki je vpisana v razvid zasebnih športnih delavcev pri mini- strstvu, pristojnem za šport. Poleg teh pogojev pa lahko minister, pristojen za turi- zem, predpiše dodatne pogoje za opravljanje te dejavnosti. Regulirani poklici v turizmu v izbranih drugih državah Iz podatkov o številu reguliranih poklicev v evropskih državah (Regulated profe- ssions database10) je razvidno, da so poklici v turizmu zelo različno regulirani ozi- roma je njihove regulacija različno intenzivna. V skandinavskih državah (Danska, Finska) npr. poklici v turizmu sploh niso regulirani, Avstrija in Nemčija imata na tem področju zmerno (srednjo) regulacijo, Slovenija in Italija pa spadata med dr- žave z močno (zelo intenzivno) regulacijo poklicev v turizmu. V primerjalno-prav- no analizo regulacije poklicev v turizmu smo vključili vseh pet navedenih držav. Zanimalo nas je predvsem, ali sploh in kako so poklici, ki so regulirani v Sloveni- ji, regulirani v teh državah. Analiza pravnih aktov,11 ki predstavljajo pravno podla- go za regulacijo poklicev v turizmu, je dala zanimive rezultate, ki jih predstavlja- mo v nadaljevanju. Poklic turističnega vodnika je (poleg Slovenije) reguliran samo še v Avstriji in v Ita- liji. V Avstriji se poklicna kvalifikacija preverja s preizkusom znanja (izpit), kot 10 Dostopna na http://ec.europa.eu/internal_market/qualifications/regprof/index.cfm?fuseaction=professi- on.home (zadnji dostop 28.9.2011). 11 Italijanska zvezna zakonodaja je dostopna na povezavi http://www.normattiva.it/static/index.html. Avstrijska zakonodaja je dostopna na spletni povezavi http://www.jusline.at/index.php. Nemška zakonodaja je dostopna na strani http://www.cgerli.org/index.php?id=143. 1068 Po predpogoj pa je predpisan obvezen tečaj v obsegu vsaj 250 ur, ki ga izvaja pooblaš- klic čena izobraževalna institucija. V Italiji se ta poklic lahko opravlja le ob predho- ne k dni pridobitvi ustrezne licence, ki se izda po uspešno opravljenem preizkusu zna- val nja, vodnik pa se mora vpisati v poseben register turističnih vodnikov. Nekatere ifik italijanske regije predpisujejo tudi obvezen predhodni tečaj v trajanju od 250 pa acije v t celo do 1000 ur. Licenca, pridobljena za eno italijansko pokrajino, ne velja za dru- u ge pokrajine. rizm Poklic turističnega spremljevalca je (poleg Slovenije) reguliran samo še v Italiji, u in n pogoji za opravljanje tega poklica so enaki kot za poklic turističnega vodnika, s to jih razliko, da so za turistične spremljevalce določeni nekoliko blažji standardi znanja ova d kot za turistične vodnike. ere Poklic turističnega vodnika turističnega območja ni kot tak reguliran v nobeni iz- gul med izbranih tujih držav. acija – Poklic gorskega vodnika je (poleg Slovenije) reguliran še v Italiji, Avstriji in v Nem- pri čiji, v vseh štirih državah pa je ureditev zelo podobna. V Italiji, Nemčiji in Avstriji mer S lahko ta poklic opravlja samo oseba, ki je za to pridobila ustrezno licenco (Nemči- lov ja govori o »državnem cetrifikatu«) in je vpisana v register gorskih vodnikov. Po- en goj za pridobitev licence je v vseh državah uspešno opravljen tečaj ter preizkus zna- ije nja, vse tudi predpisujejo starostne in zdravstvene zahteve, znanje jezikov, nekaz- novanost, zavarovanje odgovornosti in podobno. V vseh je treba licenco na nekaj let obnoviti. Poklic jamskega vodnika je (poleg Slovenije) reguliran še v Avstriji. Pogoje za opra- vljanje tega poklica so pristojne sprejemati dežele, ki kot pogoj predpisujejo licen- co, ki se pridobi na podlagi predhodnega preizkusa znanja. Določeni so tudi pogo- ji glede znanja jezikov, starosti, psiho-fizične pripravljenosti. Poklic vodnika po soteskah je (poleg Slovenije) reguliran še v Avstriji kot dodatna kvalifikacija v okviru poklica gorskega vodnika, kar pomeni, da so predpisani ena- ki pogoji kot za gorskega vodnika, le vsebina usposabljanja in preverjanja znanja je seveda drugačna. Ali v Sloveniji potrebujemo deregulacijo poklicev v turizmu? Pri regulaciji poklicev je temeljno vprašanje v tem, ali nek poklic sploh regulirati. Vodilo pri tem je sama narava posameznega poklica; ali je takšna, da zahteva in- dividualen, poseben in ločen pristop. Pomembno je, kakšna je narava transakcije, ki naj bo urejena; kakšna je resnost posledic, ki lahko izvirajo iz neustreznega rav- nanja ter tudi verjetno uspešnosti izvedbe regulacije. EU v splošnem ne nasprotu- je celotni regulaciji poklicev, saj priznava obstoj legitimnih argumentov za določe- ne regulacije pri nekaterih poklicih. Vendar naj bo omejevalna ureditev zgolj tam, 1069 2 – s t 4 u .– o r kjer še zagotavlja učinkovito in proporcionalno sredstvo za zaščito uporabnikov 2 u 5 s ize . o tv storitev in/ali izdelkov. Zato je treba tista pravila, ki so nepotrebna spremeniti ozi- k a m t r o ja , iz roma jih odpraviti. Ohraniti je treba tista pravila, ki so potrebna za javni interes, če b n e je u o r 2 so sorazmerna in upravičena ter potrebna za dobro opravljanje poklica.12 b 0 s r 1 p a 3 e Regulacija posameznega poklica sama po sebi torej ni problematična oziroma je , P š žev n o e p r a lahko upravičena, če dosega postavljene cilje zagotavljanja javnega zdravja in var- to o n r s nosti. Problem pa se pojavi, če je regulacija posameznega poklica tolikšna, da sko- o l j ov e ž i , S n n rajda onemogoča dostop na trg dela, kar je zlasti problematično za tujce, ki se že- e p l m ov r a lijo (samo)zaposliti v drugi državi. Na nacionalni ravni pa postane to še toliko te- e i n h n i o j a žavneje, če je veliko poklicev reguliranih z visoko stopnjo zahtev za opravljanje po- a d g no e sameznih poklicev. s m ti – ent Vprašanje deregulacije poklicev v turizmu (pa tudi drugih poklicev) je pravza- prav odločanje o pomembnosti interesa javnosti na eni strani ter konkurenčnostjo gospodarstva na drugi. V zvezi s tem menimo, da zavoljo konkurenčnosti ne gre žrtvovati kakovosti storitve in varnosti potrošnika, v našem primeru turista. Izha- jajoč iz tega je deregulacija poklicev v turizmu dovoljena le do točke, v kateri gre za odstranitev ovir, ki teh dveh interesov ne varujejo. Če analiziramo možnosti za deregulacijo s tega vidika, ugotovimo, da je razlog za regulacijo gorskega vodnika, jamskega vodnika in vodnika po soteskah poleg kakovosti storitve predvsem var- nost turistov. Deregulacijo poklica gorskega vodnika in jamskega vodnika v Slove- niji zato vidimo le v odstranitvi morebitnih administrativnih ovir, kot npr. potr- dil, ki jih je treba preložiti v postopku usposabljanja ali preverjanja kvalificiranosti. Tudi visoke licenčnine imajo lahko zelo omejevalen učinek in jih je treba znižati na neko sprejemljivo raven, enako velja za plačila preizkusov usposobljenosti (izpi- tov) in podobno. Kar se tiče vodnika po soteskah pa menimo, da bi bilo treba prav zaradi varovanja turistov regulacijo tega poklica v Sloveniji celo nekoliko zaostri- ti in sicer tako, da bi vodenje po neki soteski lahko opravili le lokalni vodniki, ki to reko poznajo. Drugače kot pri zgoraj omenjenih poklicih pa glavni razlog za regulacijo turistič- nega vodnika ni varnost turistov, pač pa kakovost storitve. Menimo, da deregula- cija tega poklica v Sloveniji ne bi prinesla pozitivnih učinkov, saj bi bila kakovost storitve z vodniki, ki ne bi imeli opravljenega strokovnega usposabljanja in preiz- kusa znanja, gotovo slabša. Toliko bolj to velja za poklic turističnega vodnika tu- rističnega območja, ki se nam prav tako ne zdi primeren za deregulacijo (z izje- mo morebitnih administrativnih ovir v postopku usposabljanja in preverjanja zna- nja). Kot dodatna podkrepitev tem trditvam je podatek, da je poklic turističnega vodnika reguliran v treh od petih izbranih držav (pri čemer na Danskem names- to regulacije tega poklica izvajajo študijski program prav za poklic turističnega vo- 12 Evropska komisija. Evaluation of the Professional Qualifications Directive (2011). Http://ec.europa.eu/internal_ market/qualifications/docs/news/20110706-evaluation-directive-200536ec_en.pdf (3. 3. 2014). 1070 Po dnika). Drugačna je situacija v primeru turističnega spremljevalca, ki skupino tu- klic ristov le spremlja in nudi tehnično in organizacijsko pomoč. Menimo, da bi bilo ne k za ta poklic treba preučiti možnosti in pričakovane učinke njegove deregulacije. valifikac Zaključek ije v t Deregulacija poklicev je kompleksen proces, ki ima lahko daljnosežne in zelo raz- ur lične učinke, zato ga je treba zastaviti in izpeljati sistematično in s tehtnim razmi- izm slekom. Cilj sprememb je seveda boljša ureditev, ki pa ne pomeni popolne, pač pa u in n le delno deregulacijo. Ključno je, da je cilj morebitne deregulacije jasen in natan- jih čen, prednosti in slabosti oziroma negativne posledice nove ureditve morajo biti ova d nujno ocenjene tudi z ekonomskega vidika. ere Za poklice v turizmu ugotavljamo, da bi njihova deregulacija lahko negativno gul vplivala na kakovost storitve (turistični vodniki), predvsem pa na varnost turistov acija – (gorski vodnik, jamski vodnik in vodnik po soteskah), zato se nam njihova po- p polna deregulacija ne zdi primerna. Izjemo v tem pogledu predstavlja poklic turi- rim stičnega spremljevalca, kjer možnosti za deregulacijo po našem mnenju obstajajo, er Sl vendar jih je treba predhodno podrobneje preučiti, tako s pravnega kot tudi z eko- ove nomskega vidika. K oblikovanju vsebin morebitne deregulacije tega poklica je tre- nije ba po našem mnenju vključiti predstavnike tega poklica oz. poklicnih združenj, deregulacijo pa izpeljati skozi vzajemen in predvsem konstruktiven dialog. Seveda to velja tudi na splošno, v primeru morebitne deregulacije ostalih poklicev, tako v turizmu kot tudi v drugih panogah. Literatura Alesina, Alberto in Silvia, Ardagna in Giuseppe, Nicoletti, in Fabbio, Schiantarel- li. »Regulation and Investment.« Journal of the European Economic Associati- on 3, no 4 (2005): 791–825. Barone, Guglielmo, in Federico, Cingano. »Service Regulation and Growth: Evi- dence from OECD Countries.« OECD (2010). http://www1.oecd.org/eco/ growth/46329580.pdf (25.3.2014). Bertrand, Marianne in Francis Kramartz. »Does Entry Regulation Hinder Job Creation? Evidence From The French Retail Industry.« Quarterly Journal of Economics 117, no 4 (2002): 1369–1413. Ciccone, Antonio in Elias, Papaioannou. »Red Tape and Delayed Entry.« Jour- nal of the European Economic Association 5, no 2–3 (2007): 444–458. Fisman, Raymond in Virginia, Sarria-Allende. »Regulation of Entry and the Dis- tortion of Industrial Organization.« Working Paper no 10929, National Bure- 1071 2 – s t 4 u .– o r au of Economic research, Cambridge, 2004. file:///C:/Users/Mobil5/Downlo- 2 u 5 s ize . o tv ads/6646291.pdf (25.3.2014). k a m t r o ja , iz b n Klapper, Leora, in Luc Laeven, in Raghuram Rajan. »Entry Regulation as a Barri- e je u o r 2 b er to Entrepreneurship.« Journal of Financial Economics 82, no 3 (2006): 591– 0 s r 1 p a 3 e 629. , P š žev n o e p r a t Martin, Reiner, in Moreno, Roma in Isabel, Vansteenkiste. »Regulatory refor- o o n r s o l j ov e ms in selected EU network industries.« European Centrak Bank Occasional ž i , S n n e p l m Paper Series (Frankfurt, 2005). http://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/scpops/ ov r a e i n h n ecbocp28.pdf (25.3.2014). i o j a a d g no e Shears, Peter. »Hang your shingle and carry on: estate agents – the unlicensed s m ti – en UK profession.« Property Management 27, no 3 (2009):191–211. t Viri Evropska komisija. Evaluation of the Professional Qualifications Directive (2011). Http://ec.europa.eu/internal_market/qualifications/docs/news/20110706-e- valuation-directive-200536ec_en.pdf (3. 3. 2014). Podatkovna baza reguliranih poklicev v EU (angl. Regulated Professions Databa- se). http://ec.europa.eu/internal_market/qualifications/regprof/index.cfm?- fuseaction=profession.home (25. marec 2014). Zakon o gorskih vodnikih. Uradni list RS, št. 63/1999, 37/2004, 59/2010. Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Uradni list RS, št. 2/2004 in 57/2012. Zakon o športu. Uradni list RS, št. 22/1998, 97/2001, 110/2002, 15/2003. Zakonu o varstvu podzemnih jam. Uradni list, št. 2/04 in 61/06. 1072 Sinergija hotelskega podjetništva in druge 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize negostinske podjetniške dejavnosti: . o tv k a m t r o ja , iz študija primera hotela b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Nox Synergy of the hotel business and other 3 e , P š žev n o e p r a non-hospitality entrepreneurial activity: to o n r s o l j ov e ž i a case study of hotel Nox , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a Saša Zupan a d g no e s m Vanadis d. o. o., Slovenija ti – ent sasa.zupan@vanadis.si Povzetek Hotelirstvo že od nekdaj velja za privlačen posel in želja podjetnikov – postati hotelir, se je v zadnjem desetletju razširila tudi po Sloveniji. Nastalo je desetine novih malih hotelov, vil, rezi- denc in hiš, ki ponujajo gostoljubje popotnikom na poti od doma. Na eni strani med njihovi- mi ustanovitelji najdemo gostince, turistične in hotelske delavce, ki so se odločili za samostojen posel, na drugi pa podjetnike, ki prehajajo v to dejavnost z drugačnimi cilji. V prispevku se osre- dotočamo na tiste slovenske podjetnike, ki vstopajo v dejavnost hotelskega podjetništva zara- di iskanja sinergičnega učinka hotelirstva z drugo vrsto dejavnosti negostinske narave, ki jo op- ravljajo kot svojo osnovno dejavnost. Namen tega prispevka je prikazati stične točke in razli- ke dveh po naravi popolnoma drugačnih podjetniških dejavnosti Prispevek predstavlja študi- jo primera enega od njih, ki išče sinergijo hotelske dejavnosti in dejavnosti izdelave hotelskega pohištva. Hotelske sobe v njegovem hotelu poleg gostoljubja. gostom predstavljajo razstavni prostor, v katerem je potencialnim naročnikom na voljo ogled pohištva »v živo«. Podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem s podjetnikom in managerjem hotela. Študija prime- ra izpostavlja inovativnost podjetniškega pristopa, ter prednosti in slabosti združevanja dveh po dejavnosti različnih podjetniških aktivnosti. Ključne besede: turistične nastanitve, hotelsko podjetništvo, mali hoteli, inovativnost, siner- gični učinki Abstract Hospitality has always been an attractive business and entrepreneurs’ desire – to become a ho- telier, has in the last decade spread across Slovenia as wel . The result has been a dozens of smal hotels, vil as, residences and houses that offer hospitality to travel ers on their way from home. The owners of the small hotels can be catering, tourism and hotel professionals who have de- cided to establish their own hospitality business; however, on the other side we can find a signif- 1073 2 – s t 4 u .– o r icant group of new era hotel owners who have built or bought a small hotel in addition to their 2 u 5 s ize . o tv other entrepreneurial activity having in mind different objectives than running the hotel busi- k a m t r o ja , iz ness only. In this paper, we focus on those Slovenian entrepreneurs who have entered the ho- b n e je u o r 2 b tel business in order to seek synergies in combination of their primary entrepreneurial business 0 s r 1 p a and small hotel business. This paper presents a case study of one of them who is looking for a 3 e , P š žev n o e p synergy in his small hotel and his primary entrepreneurial business – furniture manufacturing. r a to o n His idea is to run a small hotel business and at the same time use hotel rooms as an exhibition r s o l j ov e ž i space. Data have been obtained through semi-structured interview with entrepreneur and , S n n e p l m ov manager of his small hotel. The case study highlights the innovative entrepreneurial approach r a e i n h n and points out advantages and disadvantages of running two different entrepreneurial activity. i o j a a d g no e Key words: tourist accommodation, entrepreneurship in hotel business, small hotels, innova- s m ti – en tion, synergy effects t Uvod Pogosteje kot z opredelitvami, kaj podjetništvo v svoji biti sploh je, se soočamo z izpostavljanjem njegovih pozitivnih učinkov, ki jih ima razvoj podjetništva na go- spodarstvo in na družbo kot celoto. Med njimi je poudarek na ustvarjanju delov- nih mest, spodbujanju konkurenčnosti in gospodarski rasti na eni ter na prispeva- nju k osebni izpolnitvi posameznikov in doseganju družbenih ciljev na drugi stra- ni1. Zato ne preseneča dejstvo, da so podjetništvo in podjetniki deležni posebne po- zornosti tako v ekonomski in drugih znanosti znanostih kakor tudi v praksi, saj države, zavedajoč se njegovega pomena, želijo z ustreznimi programi spodbujati njegovo razvoj. Kot ugotavlja Rebernik2 podjetništvo in podjetnika lahko opazujemo s treh te- meljnih zornih kotov. Ekonomiste zanima predvsem, kaj se dogaja v ekonomskem sistemu, ko podjetnik opravlja svojo funkcijo oziroma kolikšen je neto učinek pod- jetniškega delovanja na ekonomski sitem. Sociologi in psihologi se ukvarjajo s pod- jetnikom kot posameznikom; zanima jih, zakaj podjetnik počne to, kar počne. Tretji zorni kot pa so značilnosti podjetnega upravljanja – kako. Namen tega prispevka je prikazati stične točke in razlike dveh po naravi popol- noma drugačnih podjetniških dejavnosti – izdelava pohištva in hotelirstvo, ki jih kot podjetniške procese izvaja podjetnik. Pri tem postavljamo v ospredje hotelir- stvo kot del turizma. Izpostavimo pozitivne učinke, sinergijo, obeh dejavnosti ter pasti, ki iz različnosti posla izhajajo. Obdelujemo vse tri zgoraj naštete zorne kote, 1 European Commission, Flash Barometer 354. »Entrepreneurship in the EU and beyond«, Report 2012, http:// ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_354_en.pdf (15. 8. 2013). 2 Miroslav Rebernik, Ekonomika podjetja (Ljubljana: GV Založba, 2008). 1074 Si le da pri prvem zaradi kratkega obdobja poslovanja hotela neto učinkov še ne mo- nerg remo ugotavljati. ija hotel Metodološki pristop skeg V prispevku najprej izpostavimo nekatere splošne teoretične osnove o podje- a po tništvu, podjetnikih in podjetjih ter prikažemo vlogo in pomen malih in srednje dje velikih podjetjih v gospodarstvu Evropske Unije (EU). Podatke smo pridobili iz tniš sekundarnih virov. tva in d V nadaljevanju se osredotočimo na študijo primera, pri kateri najprej orišemo ra- ru zvoj osnovne dejavnosti podjetja in pot njegove nadgradnje do postavitve in odpr- ge n tja hotela. Za ta del smo podatke zbrali iz spletnih virov o podjetju in njegovem ra- ego zvoju ter z metodo polstrukturiranega intervjuja s hotelskim podjetnikom in ho- stin telskim managerjem. Podatke smo analizirali in oblikovali zaključke. ske pod Podjetništvo, podjetniki in podjetja jetn Čeprav je podjetniška funkcija predvidoma stara koliko kot institucija trgovanja iške d in menjave, ekonomska veda ne definira dokončne vloge in pomena niti podje- ej tništva niti podjetnika3. Ker se podjetništvo tudi v praksi pojavlja v različnih obli- avno kah, ga je še težje zajeti v neko preprosto definicijo. sti: š Številne definicije, ki o podjetništvu obstajajo, Glas4 navezuje na nekatere značil- tud nosti podjetnega ravnanja in sicer na: a) ustvarjanje novih proizvodov /storitev ter ija p s tem ustvarjanje nove vrednosti za podjetnika in za kupce, b) uporabo časa, na- rim pora in drugih sredstev, ki jih je potrebno učinkovito uporabiti, c) finančno, soci- era h alno in psihološko tveganje, d) pričakovanje nagrade kot rezultata podjetniškega ote ravnanja, ki pa ni nujno samo v denarni obliki (temveč je lahko tudi v obliki oseb- la nega zadovoljstva, neodvisnosti ipd.) ter f) oblikovanje neke organizacijske oblike (npr. podjetja), v okviru katere se podjetniško delovanje odvija. Sorodno kot pri opredelitvi podjetništva najdemo tudi glede opredelitve podjetni- ka različne pristope. Za naš namen sledimo Cerovićevi5 opredelitvi. Avtor podje- tnika opredeli kot osebo podjetniškega duha, ki razpolaga z določenimi viri in pod grožnjo tveganja izvaja podjetniške aktivnosti z namenom, da ustvari nekaj novega – izdelek, storitev, idejo, in tako ustvari dobiček oziroma ali drugo obliko nagrade. Nekateri avtorji, med njimi tudi Schumpeter, poudarjajo tudi, da je potrebno raz- likovati med podjetnikom in lastnikom kapitala. Po mnenju Schumpetra je pod- 3 Rebernik, Ekonomika podjetja . 4 Miroslav Glas, »Podjetništvo: izziv za spremembe,« v Management nova znanja za uspeh, ur. Stane Možina (Radovljica: Didakta, 2002), 96–150. 5 Zdenko Cerović, Hotelski menadžment, Drugo izmenjeno izdanje (Rijeka: Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, 2010). 1075 2 – s t 4 u .– o r jetnik lahko, ni pa nujno, tudi lastnik kapitala oziroma podjetja; v vsakem prime- 2 u 5 s ize . o tv ru pa je podjetnik tisti, ki s tem kapitalom razpolaga, ne glede na to, kdo je njegov k a m t r o ja , iz lastnik: on sam, ali kdo drug6. b n e je u o r 2 b Razumevanje podjetništva in podjetnika je odvisno tudi od geografskega prosto- 0 s r 1 p a 3 e ra, v katerem o njem govorimo. Američani npr. razumejo podjetništvo širše od , P š žev n o e p r a Evropejcev. V tranzicijskih državah je razumljeno kot ustanavljanje in vodenje no- to o n r s vih zasebnih malih podjetij. Pojem »malega gospodarstva« se je uveljavil zaradi o l j ov e ž i , S n n posebnosti delovanja malih podjetij v primerjavi z velikimi in posebne podpore e p l m ov r a države7, ki je potrebna za uravnotežen razvoj velikih in malih podjetij. e i n h n i o j a a d g n Čeprav podjetništva ne moremo enačiti z ustanavljanjem podjetij, je s podjetjem v o e s m t medsebojni povezavi. Podjetništvo ustvarja podjetja, tako da je podjetje praktično i – ent rezultat podjetniške aktivnosti8. Pojavlja se tudi vprašanje odnosa podjetništva in velikosti podjetja, v katerem se podjetništvo udejani. Splošno poznano dejstvo je, da se podjetništvo pojavlja v malih podjetjih, MSPjih, kjer je lastnik podjetja običajno tudi podjetnik. Vendar, kot poudarja Cerović9, o podjetništvu govorimo tudi v velikih podjetjih, v katerih se ne samo razdvaja funkcija vodenja / managiranja od funkcije upravljanja /la- stništva, temveč se iz lastništva oddvoji tudi podjetniška funkcija. V EU se je koncept malega gospodarstva razširil na mikro, mala in srednje veli- ka podjetja (MSP), vključno z obrtjo10. Kot ključ za doseganje »pametne, trajno- stne in vključujoče rasti« je bila promocija podjetništva in samozaposlovanja v letu 2010 vključena tudi v strategijo gospodarske rasti Europe 202011. EU pripisuje MSP ključno vlogo v gospodarstvu, kar se odraža tudi v sprejetju Akta za mala podjetja v juniju 200812. Po podatkih Evropske komisije za leto 2010 več kot 20 milijonov MSP v EU predstavlja 99 % vseh podjetij. Zato MSP predsta- vljajo gonilo ekonomskega razvoja, inovacij, zaposlovanja in socialne integracije13. 6 Cerović, Hotelski menadžment. 7 Glas, »Podjetništvo: izziv za spremembe«. 8 Cerović, Hotelski menadžment. 9 Cerović, Hotelski menadžment. 10 Glas, »Podjetništvo: izziv za spremembe.« 11 European Commission, »Communication from the Commission Europe, 2020, A strategy for smart, sustainable and inclusie growth« , Brussels, 3. 3. 2010, COM (2010) 2020 final, http://eur-lex.europa.eu/ LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:2020:FIN:EN:PDF (20. 8. 2013) 12 European Commission, »Communication from the Commission Europe, 2020, A strategy for smart, sustainable and inclusie growth «. 13 European Commission, »An important issue for Europe« , (2012), http://ec.europa.eu/ enterprise/policies/ sme/market-access/standardisation/issue-for-europe/index_en.htm (14. 8. 2013) 1076 Si V Sloveniji smo v istem letu zabeležili nekaj manj kot 115.000 MSP oziroma kar nerg 99,8 % vseh podjetij14. ija ho Ne glede na prikazane teoretične razlike v pojmovanju podjetnika, lastnika in ma- tel nagerja bomo v okviru prikazane študije primera v tem prispevku poslovne aktiv- skeg nosti intervjuvanega nosilca podjetniške dejavnosti naslavljali kot podjetnika, nje- a po govo podjetje pa kot rezultat njegove podjetniške dejavnosti. djetništv Študija primera Hotela Nox a in d Od podjetja za izdelavo pohištva do lastnega hotela ru V začetku 90.ih let preteklega stoletja sta brata Pregrad v Žlebeh pri Medvodah ge n ustanovila podjetje z dvema zaposlenima Hit Preles, ki je v svojih začetkih pred- ego stavljal 400 m2 veliko obrtniško delavnico za oblikovanje in proizvodnjo notra- stin nje opreme za pisarne in dom. V nadaljnjih letih poslovanja sta podjetje specializi- ske p rala za proizvodnjo pisarniškega pohištva in stolov ter kasneje proizvodnjo razši- od rila tudi na montažne predelne stene. Površina njunih poslovnih prostorov se je v jetn dveh desetletjih skoraj podeseterila15. Prihodki podjetja so se v zadnjih letih giba- išk li med 5 in 6 milijonov eur. e deja Podjetje danes svojim poslovnim partnerjem ponuja celovite opremne rešitve: od vno oblikovanja ideje, do projektiranja, izbire materialov, izdelave in montaže. Prido- sti: š bitev in ohranjanje certifikata Excellent SME Slovenia dokazuje, da se Hit Preles tud uvršča v skupino najboljših MSP v državi. Certifikat obenem podjetju predstavlja ija p priznanje za vse preteklo delo, zanesljivost ter stabilnost poslovanja16. rime Želja po nenehnem ustvarjanju in širitvi pohištvene podjetniške dejavnosti je ra h podjetniški par privedla do pridobitev posla opremljanja poslovnih, industrij- ote skih, športnih in stanovanjskih objektov, ter v nadaljevanju do opremljanja hote- la lov doma in v tujini. Z njihovo opremo so v Sloveniji opremljeni npr. Hotel Cubo v Ljubljani, Hotel City v Mariboru, Hotel Pokljuka na Rudnem polju, Hotel Kri- stal v Dolenjskih toplicah in Hotel Opara v Trebnjem. V tujini so v celoti ali del- no opremili hotel Gare di Nord Best Western, Hotel Cascade in Hotel Ramada v Bruslju, Hotel La Reserve v Knokke, Hotel Theatrum v Brčkem; Hotel Maestral v Budvi17. 14 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, »Akt EU za mala podjetja (Small Business Act) , « (2012), http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/podjetnistvo_konkurencnost_ in_tehnologija/akcijski_ nacrt_za_izvajanje_akta_za_mala_podjetja (13. 8. 2013). 15 Hit Preless, O nas, (2012a), http://www.hit-preless.si/default.asp?mID=sl&pID=o-nas (22. 8. 2013) 16 Hit Preless, Pečat uspešnosti, (2012b), http://www.hit-preless.si/default.asp?mID=sl&p ID=novice_ notranja&novicaID=17 (22. 8. 2013). 17 Hit Preless, About us, (2012c), http://www.hit-preless.si/Media/pdf/hp_AOU.pdf (22. 8. 2013). 1077 2 – s t 4 u .– o r Opremljanje hotelskih objektov je podjetniškemu paru Pregrad približalo ho- 2 u 5 s ize . o tv telsko dejavnost v tistem delu, ki se nanaša na pohištveni hotelski del te dejavno- k a m t r o ja , iz sti. Vendar zamisel o ustanovitvi hotela ni bila rezultat želje oziroma »ljubezni« b n e je u o r 2 do hotelskega posla, temveč se je porodila kot splet drugih okoliščin. b 0 s r 1 p a 3 e Intervjuvanec Jure Pregrad18 pove, da se je ideja o hotelu izoblikovala v fazi iska- , P š žev n o e p r a nja razstavnih prostorov za njihovo pohištvo v Ljubljani, ki so ga podjetju že dolgo to o n r s načrtovali. Nerazumno visoke cene že postavljenih primernih objektov za salon v o l j ov e ž i , S n n prestolnici so jih preusmerile v iskanju rešitev v tej smeri. Odločili so se, da najde- e p l m ov r a jo zemljišče na ustrezni lokaciji in salon pohištva zgradijo. Zaradi dobrih poslov- e i n h n i o j a nih odnosov s projektanti in različnimi izvajalci gradbenih del so pričakovali, da a d g no e bo postavitev pohištvenega salona po lastni zamisli in v lastni investiciji poslovno s m ti – en boljša, predvsem pa finančno bolj sprejemljiva rešitev. t Zemljišče na obrobju prestolnice ob obvoznici, ki je bilo na voljo za nakup, je bilo ne samo po površini, temveč tudi po lokaciji primerno tudi za izgradnjo večjega poslovnega objekta kot bi ustrezal pohištvenemu salonu. Možnosti, ki jih je ze- mljišče ponujalo, in vse večja vpetost podjetja v opremo hotelskih objektov je od- prla pot razvoju nove, inovativne ideje: poslovno zgradbo, pohištveni salon, bi lah- ko nadgradili z razstavnim salonom pohištva »v živo« in sicer s hotelskimi soba- mi in spremljajočimi prostori, kar bi skupaj predstavljalo hotel s manjšim številom sob. Zato naj bi bile hotelske sobe unikatno projektirane in opremljene; vsaka v drugačnem slogu, s po meri izdelanimi kosi pohištva. Inovativna podjetniška ideja je bliskovito dobila obrise na papirjih, potrebnih za preverjanje ekonomske utemeljenosti projekta in zaokrožitvi finančne konstrukci- je ter pridobitvi gradbenega dovoljenja. Hotel Nox s 24 sobami je v drugi polovici avgusta 2013 že sprejel svoje prve goste; le nekaj mesecev kasneje, kot je bilo prvot- no načrtovano, a vseeno v rekordnem času. Analiza sinergije dveh podjetniških dejavnosti Sama ideja vključitve hotelske dejavnosti v že obstoječo podjetniško dejavnost v slovenskem prostoru sicer ne predstavlja novega pristopa. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med malimi hoteli v letu 2012 in jo nadaljujemo v letu 2013 kažejo, da med investitorji malih hotelov, ki so se odprli v zadnjem desetletju v Sloveniji (nekateri tudi že zaprli), najdemo podjetnike s področja gradbeništva, nepremič- ninskih poslov, odvetništva, steklarstva ipd. Vendar v navedenih primerih motiv za združevanje obstoječe podjetniške dejavnosti s hotelsko ni v iskanju sinergij v smeri, kot jo navajamo v študiji primera. Z uresničitvijo hotelskega podjetniškega projekta Nox je podjetniški par Pregrad razširil svojo pohištveno dejavnost s hotelsko, ki je obenem samostojna poslov- 18 Jure Pregrad, Polstrukturiran intervju s podjetnikom, april in avgust 2013. 1078 Si na dejavnost gostoljubja, a tudi njun razstavni pohištveni salon in njuna referen- nerg ca. Nox predstavlja »pisano« paleto unikatno oblikovanih hotelskih sob skupaj ija h z razstavnim salonom pohištva, ki prikazuje del proizvodnje podjetja Hit Pre- ote les. Potencialni kupci si poleg pohištvenega salona lahko ogledajo tudi unikatno lske opremljene hotelske sobe in naročijo po meri izdelano pohištvo po predstavljenih ga p kosih hotelskega pohištva. Razstavni pohištveni eksponati na te način pridobijo odj dvakratno uporabno vrednost. Ker so sobe opremljene resnično unikatno, je nji- etn hov ogled namenjen tudi širšim ciljnim skupinam potencialnih naročnikov pohi- ištva i štva kot le hotelskim investitorjem. n d Inovativnega pristopa pri izvedbi podjetniškega projekta postavitve malega hotela ruge n ne najdemo samo v iskanju sinergije med obstoječo podjetniško dejavnostjo pod- e jetja Hit Preles – oblikovanjem in izdelavo pohištva, in hotelirstvom, čeprav jo iz- gost postavljamo na prvem mestu. V hotelu so želeli združiti in prikazati različne pris- insk tope k oblikovanju hotelskega interierja in obenem kakovost izvedbe podjetja Hit e p Preles skupaj s partnerji. Njihova želja je, da gosti hotela, investitorji in hotelirji odje »skozi interier začutijo moč oblikovanja in igrivost vseh zbranih idej«19 tnišk Kot pravi odgovorni projektant Niki Motoh, so z oblikovanjem hotela ustvarili e de njegovo identiteto, ki bo pripomogla k njegovi prepoznavnosti20. Hotel Nox svo- javn jo prepoznavnost gradi na 24 unikatno oblikovanih sobah, od katerih ima vsaka ost svoje ime in svojo zgodno, kar skupaj z interierjem skupnih prostorov omogoča i: št gostom in poslovnim partnerjem posebno izkušnjo. udija prim Rezultati: pasti in tveganja novega podjetniškega projekta malega hotela era h Niti intervjuvanec, niti njegovi sodelavci, med katerimi velja poudariti vlogo odgo- o vornega projektanta, niso imeli predhodnih izkušenj s hotelirstvom; z izjemo iz- tela kušenj pri opremljanju hotelskih sob. Odsotnost hotelirsko specifičnih znanj se zaveda tudi intervjuvanec sam. Ves čas je sledil cilju usposobitve hotela za poslovanje, vendar ga ne namerava voditi in so- delovati v operativnih zadevah hotelskega poslovanja. Sam je strokovnjak v pohi- štveni dejavnosti, ki je po naravi proizvodna in ne storitvena dejavnost, kot je ho- telirstvo. Zato bo ohranil nadzorstveno in funkcijo strateškega odločanja, vode- nje hotela pa prepušča osebi, ki je za to strokovno usposobljena, dovolj izkušena in tudi pripravljena prevzemati izzive, ki jih delo v malem hotelu prinaša. Pove, da je v fazi zaključevanja gradnje našel odličnega sodelavca za to funkcijo, ki mu je odprl prenekatero novo dimenzijo poznavanja hotelskih zakonitosti, ki jih je sam pred tem zaradi pomanjkanja lastnih hotelskih izkušenj tu in tam ali napačno ocenil, ali prezrl. Posledica slednjega je npr., da je hotel namesto v načrtovano ka- 19 Hotel NOX, O podjetju, (2012), http://hotelnox.com/ (22. 8. 2013). 20 Hotel NOX, O podjetju. 1079 2 – s t 4 u .– o r tegorijo štirih zvezdic uvrščen v kategorijo treh zvezdic, ponudba hrane pa bo na- 2 u 5 s ize . o tv mesto celodnevnega odprtja restavracije v vsaj v začetku omejena zgolj na zajtrke. k a m t r o ja , iz b n V intervjuju s hotelskim managerjem21 ugotovimo pozitivno izkušnjo sodelovanje e je u o r 2 b z lastnikom hotela. Gledano z njegovega zornega kota se dobro dopolnjujeta v ide- 0 s r 1 p a 3 e jah in njihovi uresničitvi, delovnih pristopih in delovni vnemi. Pripomni tudi, da , P š žev n o e p r a ocenjuje zasnovo hotela kot resnično unikatno, v nekaterih sobah izredno drzno, to o n r s oddaljeno od pričakovanih hotelskih prostorov. Doda tudi, da je v nekaterih ele- o l j ov e ž i , S n n mentih opazil pomanjkanje praktičnih in strokovnih hotelirskih izkušenj njenih e p l m ov r a načrtovalcev (npr. pomanjkanje shranjevalnega prostora, manj ekonomična raz- e i n h n i o j a poreditev ipd). Vodenje hotela je prevzel ravno v času, ko je bilo mogoče del manj a d g no e ustreznih rešitev preoblikovati v ustrezne, del prvih pa ne več. s m ti – ent V raznolikosti dela, ki ga opravlja, vidi izziv in veselje. Zaradi svojih predhodnih dolgoletnih hotelskih izkušenj, predvsem na področju trženja in prodaje, ne vidi težav v mikrolokaciji hotela samega. Nasprotno, lahko dostopnost hotela iz avto- cestnega obroča in brezplačno parkiranje vidi kot svojo konkurenčno prednost. Podjetnik še dodaja, da se tveganja, ki jih prevzema z novim hotelskim projektom, zaveda in je pripravljen nanje. V ospredju so vsekakor finančna tveganja, za kate- ra pa ocenjuje, da jim zaradi ekonomskega pristopa h gradnji in opremljanju hote- la ter zaradi načina financiranja ni izpostavljen. S strokovnim managiranjem ho- tela in z racionalnim poslovanjem pa se bo temu izogibal tudi v prihodnje. Čeprav je finančno poslovanje vključeno v okvir obstoječega podjetja, bo poslovne rezul- tate hotela spremljal ločeno. Njegova pričakovanja glede donosnosti hotelsko-razstavnega podjetniškega pro- jekta so zelo realna. Iz hotelskega dela ne pričakuje velikih donosov in hotela tudi s tem namenom ni gradil. Vsekakor je njegov cilj usmerjen v doseganja učinkov si- nergije obeh podjetniških dejavnosti, čeprav večje kot v hotelskem vidi v pohištve- nem delu. Zaključki V podjetništvu velja, da je povezano s tveganjem in da so podjetniki bolj uspeš- ni na tistih poslovnih področjih, na katerih že imajo predhodne izkušnje. Naraš- čajoče število malih hotelov v Sloveniji po prelomu tisočletja in njihovo lastništvo kaže, da postaja hotelski posel silno privlačen tudi za tiste podjetnike, ki se s to de- javnostjo srečujejo prvič in z njo nimajo izkušenj. Podjetniki se odločijo posel ma- lega hotela voditi samostojno in kot izključno podjetniško dejavnost; ali pa pos- tane mali hotel le ena od dejavnosti, s katero širijo svojo primarno, že obstoječo. Cilji, ki jih zasledujejo, so razvrščeni v paleto med dvema skrajnostnima: izrazi- to ekonomskimi na eni (npr. zaslužiti čim več v kratkem času) in neekonomski- 21 Rudi Gubanšek, Polstrukturiran intervju s hotelskim managerjem, avgust 2013 1080 Si mi, bolj kot s poslom povezani z osebnimi cilji (npr. z željo postati tudi hotelir) na nerg drugi strani. ija ho V študiji primera pokažemo primer podjetnika, ki ga v paleti ciljev najdemo nek- tel je v sredini. Njegov cilj je z malim hotelom ustvariti sinergijo med njegovo dve de- skeg setletji rastočo primarno pohištveno dejavnostjo in hotelirstvom, v katerega vsto- a po pa kot začetnik. Obe dejavnosti imata po načinu zagotavljanja vrednosti za kupce dje le malo stičnih točk, saj pohištvena predstavlja proizvodnjo, hotelirska pa storitve. tniš Eno od redkih stičišč je prav v pohištvu: hotel ga potrebuje, podjetje pa ga izdelu- tva i je. Hotel je poleg svojega osnovnega poslanstva obenem tudi pohištveni razstavni n d salon, v čemer podjetnik išče sinergijo obeh dejavnosti. ruge n Kako uspešni bodo, zaradi šele nedavnega odprtja hotela (druga polovica avgusta ego 2013), še ne moremo ugotavljati. Študija primera prikazuje tudi, kako pomembno stin je podjetnikovo zavedanje o tem, da je izvedbo podjetniške dejavnost, v kateri sam ske p nima ustreznih izkušenj, oblikovati strokovno podkovano ekipo ljudi, medtem ko o se sam še naprej prioritetno posveča dejavnosti, ki jo obvladuje. djetniške d Literatura ej Cerović, Zdenko. Hotelski menadžment, Drugo izmenjeno izdanje. Rijeka: Fa- avno kultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, 2010. sti: š European Commission. »Communication from the Commission Europe 2020, tud A strategy for smart, sustainable and inclusie growth«. Brussels, 3. 3. 2010, ija p COM (2010) 2020 final, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. rim do?uri=COM:2010:2020:FIN:EN:PDF (20. 8. 2013). era ho European Commission. Flash Barometer 354. »Entrepreneurship in the EU and tel beyond«. Report 2012, http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_354_ a en.pdf (15. 8. 2013). European Commission. »Small and medium-sized enterprises (SMEs)« (2012) http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/index_en.htm (13. 8. 2013). European Commission. »An important issue for Europe« (2012), http://ec.euro- pa.eu/ enterprise/policies/sme/market-access/standardisation/issue-for-euro- pe/index_en.htm (14. 8. 2013). Glas, Miroslav. »Podjetništvo: izziv za spremembe,« v Management nova znanja za uspeh, ur. Stane Možina. Radovljica: Didakta, 2002. Gubanšek, Rudi. Polstrukturiran intervju s hotelskim managerjem, avgust 2013. Hit Preless. O nas,(2012a), http://www.hit-preless.si/default.asp?- mID=sl&pID=o-nas (22. 8. 2013). 1081 2 – s t 4 u .– o r Hit Preless. Pečat uspešnosti (2012b), http://www.hit-preless.si/default.asp?- 2 u 5 s ize . o tv mID=sl&p ID=novice_notranja&novicaID=17 (22. 8. 2013). k a m t r o ja , iz b n Hit Preless. About us (2012c), http://www.hit-preless.si/Media/pdf/hp_AOU. e je u o r 2 b pdf (22. 8. 2013). 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Hotel NOX. O podjetju (2012), http://hotelnox.com/ (22. 8. 2013). o e p r a to o n Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, »Akt EU za mala podjetja r s o l j ov e ž i , S (Small Business Act),« (2012), http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/ n n e p l m ov podjetnistvo_konkurencnost_ in_tehnologija/akcijski_nacrt_za_izvajanje_ r a e i n h n akta_za_mala_podjetja (13. 8. 2013). i o j a a d g no e s m Pregrad, Jure. Polstrukturiran intervju s podjetnikom, april in avgust 2013. ti – ent Rebernik, Miroslav. Ekonomika podjetja.Ljubljana: GV Založba, 2008. 1082 2 – s t 4 u .– o r Odnosi med zaposlenimi v izbrani 2 u 5 s ize . o tv k a m organizaciji t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Employee relations in a selected organization 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Dominik Žužman to o n r s o l j ov e Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija ž i , S n n e p l m dominik.zuzman@gmail.com ov r a e i n h n i o j a a d g n Irena Žužman o e s m ti – en Slovenija t irena.zuzman@gmail.com Povzetek Povzetek V obdobju recesije in finančne krize je opazovanje odnosov med zaposlenimi ključnega po- mena – z razvijanjem in upravljanjem prvovrstnih odnosov med zaposlenimi je možno dose- či, ohranjati in razvijati dolgoročne konkurenčne prednosti. Namen tega prispevka je, prvič, predstaviti odnose med zaposlenimi in podjetjem in, drugič, obravnavati izsledke kvantitativ- ne raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2013 v izbrani organizaciji na področju predelo- valne dejavnosti. Ključne besede: kakovost, odnosi med zaposlenimi, organizacija, vodenje Summary During times of recession and financial crisis it is of key importance to monitor employee rela- tions. The development and management of good employee relations makes it possible to cre- ate, maintain, and develop long-term competitive advantages. The aim of the article is to pres- ent employer-employee relations, as well as to discuss the findings of a quantitative survey con- ducted in March 2013 in a food processing company. Key words: quality, employees relations, organization, leadership Uvod Ohranjati in razvijati dolgoročne konkurenčne prednosti je mogoče z upravlja- njem in razvijanjem odnosov z vsemi skupinami deležnikov organizacije – v prvi vrsti so to zaposleni, nato kupci, dobavitelji itn.1. V zadnjem obdobju je prišlo na 1 Martin Christopher, Adrian Payne in David Bal antyne, Relationship Marketing: Creating Stakeholder Value (Woburn, MA: Butterworth-Heinemann, 2003). 1083 2 – s t 4 u .– o r področju poslovodenja in organizacije do opaznega premika – v ospredje so pos- 2 u 5 s ize . o tv tavljeni odnosi, tako z vidika strukture, vsebine in tudi kot funkcije2. Ključni viri k a m t r o ja , iz rasti organizacije so zaposleni3. Dinamika rasti temelji na ustreznosti in interaktiv- b n e je u o r 2 nosti odnosov vseh vključenih deležnikov v procese ustvarjanja novih vrednosti4. b 0 s r 1 p a 3 e V raziskavi, ki jo bomo prikazali v prispevku, smo se osredotočili na odnose med , P š žev n o e p r a zaposlenimi v izbrani organizaciji na področju predelovalne dejavnosti. Poudariti to o n r s velja, da je po raziskavi Inštituta za ekonomska raziskovanja iz leta 20095 na to de- o l j ov e ž i , S n n javnost gospodarska kriza zelo negativno vplivala – količinska prodaja se je zmanj- e p l m ov r a šala kar dvema tretjinama anketiranih podjetij, skoraj polovica podjetij je znižala e i n h n i o j a cene svojih izdelkov, gospodarska kriza je zmerno omejevalno vplivala na njihovo a d g no e inovacijsko dejavnost, ipd. s m ti – ent Odnosi med zaposlenimi in vodstvom Ključni viri rasti in osnova strateških prednosti v organizaciji so zaposleni6 7 8 – nji- hova prizadevnost, ustvarjalnost, izkušnje in spretnosti, zmožnosti, znanje9. Za- posleni predstavljajo tudi najpomembnejše premoženje vsake organizacije10. Nova paradigma odnosov v ospredje postavlja odnose v kontekstu vseh aktivnosti in dolgoročnih in trajnih izmenjav – kot nekakšna vez med obema stranema z na- menom ustvarjanja dodane vrednosti za vse strani v odnosu11. Prav tako pa so zaposleni vedno bolj izpostavljeni potrebi, da se izpostavijo v prvi osebi in delijo negotovo usodo organizacij. Prisostvujemo nekakšnemu razvoju podjetništva v okviru odvisnega delovnega razmerja – tako imamo na eni strani 2 Maja Makovec Brenčič, »Odnosi med zaposlenimi in podjetji in njihov vpliv na uspešnost poslovanja: rezul- tati raziskave Zlata nit 2007,« Teorija in praksa 45, št. 6 (2008): 730. 3 Yuan Li, Yongbin Zhao in Yi Liu, »The relationship between HRM, technology innovation and performan- ce in China,« International Journal of Manpower 27, št. 7 (2006): 681. 4 Brenčič, »Odnosi med zaposlenimi in podjetji,« 728. 5 Janez Bešter in Nika Murovec, Spremljanje inovativnosti slovenskih podjetij, (Ljubljana: Inštitut za ekonomska ra- ziskovanja, 2010), 5. 6 Li, Zhao in Liu, »The relationship between HRM, technology innovation and performance in China,« 681. 7 Azhdar Karami, Farhad Analoui in John Cusworth, »Strategic Human Resource Management and Resour- ce-based Approach: The Evidence from the British Manufacturing Industry,« Management Research News 27, št. 6 (2004): 50. 8 Marjana Merkač Skok, Osnove management zaposlenih (Koper: Fakulteta za management, 2005), 21. 9 Janko Kralj, Management: temelji managementa, odločanje in druge naloge managerjev, (Koper : Fakulteta za mana- gement, 2005), 33. 10 Michael Armstrong, A handbook of management techniques (London: Kogan Page, 1991), 54. 11 Achim Walter, Thomas Ritter in Hans Georg Gemüden, »Value creation in buyer-sel er relationships: The- oretical considerations and empirical results from a supplier’s perspective,« Industrial Marketing Management 30, št. 4 (2001): 365– 377. 1084 O potrebo posameznika po stabilnosti in zagotovilih za prihodnost, na drugi strani dno pa vse bolj izraženo potrebo po fleksibilnih oblikah dela (delitev dela, delo na da- si m ljavo, delo na domu)12. ed za Pfeffer13 v svojem delu navaja sedem usmeritev, ki naj bi managementu zagotavljale pos doseganje zadovoljive stopnje zaupanja med njimi in zaposlenimi in sicer: lenimi • Varnost zaposlitve: ta naj bo tolikšna, da zaposleni vedo, da bo manage- v i ment v primeru zmanjšanega povpraševanja posegel po prijemih kot so zbr prerazporeditev zaposlenih, znižanje stroškov dela ob ohranjanju delov- ani o nih mest; rga • Selektivno zaposlovanje: zaposlovanje kadrov z ustreznimi znanji za uspeš- niz no delo. Vrednote novih kadrov se naj skladajo z vrednotami organizacije aciji in naj izražajo raznolikost v širšem družbenem okolju; • Delovne skupine in decentralizacija odločanja: management naj delegira naloge delovnim skupinam, delovne skupine pa naj samostojno odločajo, kako bodo te naloge izvajali; • Konkurenčni osebni dohodki in/ali druge oblike materialnih nagrad: oseb- ni dohodki naj presegajo povprečno raven osebnega dohodka, ki veljajo za sorodno delavno mesto v dejavnosti/panogi organizacije – plačilo naj bo odvisno tudi od uspešnosti celotne organizacije, in ne le od posameznika; • Intenzivno usposabljanje: zaradi hitrospreminjajočih proizvodov, tehno- logij in procesov se je potrebno stalno usposabljati in izobraževati (npr. e-učenje, ki omogoča večjo fleksibilnost); • Težnja po zmanjševanju statusnih razlik: management naj uveljavi kulturo organizacije, v kateri bodo statusne razlike med zaposlenimi čim manjše (poleg materialnih nagrad tudi oblačila, način komunikacije, oprema pi- sarn itd.); • Izmenjava informacij: zagotavljanje pretoka informacij – interno komu- niciranje, večfunkcijske delovne skupine in druge neformalne skupine za- poslenih. Uspešnost organizacij se poleg finančne uspešnosti meri tudi z kazalniki nefinanč- ne uspešnosti, med katerimi je pogosto zadovoljstvo zaposlenih kot pokazatelj te- 12 Roberto Biloslavo, Strateški management in management spreminjanja (Koper: Fakulteta za management, 2008), 33. 13 Jeffrey Pfeffer, The human equation: building profits by putting people first (Boston: Harvard Business School Press, 1998), 65–98. 1085 2 – s t 4 u .– o r meljnega odnosa med podjetjem in zaposlenimi14. Povezanost uspešnosti vodenja s 2 u 5 s ize . o tv stopnjo zadovoljstva zaposlenih potrjujejo številne raziskave15 16 17 18 19. k a m t r o ja , iz b n Prav tako rezultati raziskave Zlata nit 2007 kažejo, da so zaposleni, ki delujejo bolj e je u o r 2 b kakovostno ovrednoteni organizacijski klimi, ki temelji na boljših medsebojnih 0 s r 1 p a 3 e odnosih in ki zaposlenega postavlja (posredno in neposredno) v središče inovativ- , P š žev n o e p r a nih in trženjskih sprememb, na trgu tudi dejansko dosegli večjo finančno in tržno to o n r s uspešnost20. Ti zaposleni pa predstavljajo »mehki« del vplivov na uspešnost orga- o l j ov e ž i , S n n nizacije21. Na to je opozarjal že Tangem22. e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Empirična raziskava no e s m t Odločitev, da bomo raziskali odnose med zaposlenimi v izbrani organizaciji, je i – ent nastala zaradi odsotnosti empiričnih raziskav na tem področju in zaradi novih iz- zivov, ki smo jih uvodoma že omenili. Namen raziskave je ugotoviti, kakšni so odnosi med zaposlenimi v izbrani dejav- nosti na področju predelovalne dejavnosti. Cilji, zastavljeni v raziskovalnem delu so: • ugotovili, kakšni so odnosi med zaposlenimi v izbrani dejavnosti na po- dročju predelovalne dejavnosti, • opredelili skupne dejavnike oziroma dimenzije odnosov med zaposlenimi v izbrani dejavnosti na področju predelovalne dejavnosti, • in na tej osnovi podali usmeritve in priporočila za prakso. Metodologija Za namene raziskave smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki smo ga razdelili na dva dela in sicer: 14 Stefan Tangem, »Performance measurement: from philosophy to practice,« International Journal of Producti- vity and Performance Management 53, št. 8 (2004): 733. 15 Michael Ful an, Learning in a culture of change (San Francisco: Jossey Bass, 2001), 24. 16 Andy Hargreaves, Teaching in the knowledge society: education in the age of insecurity (Maidenhead: Open Universi- ty Press, 2004), 206. 17 Karmen Darvaš Šega, Vpliv stila vodenja na zadovoljstvo zavarovalnih zastopnikov: magistrsko delo, (Celje: [K. Darvaš Šega], 2009). 18 Dragica Jezernik, Različni stili vodenja in vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenih organizacijah: ma- gistrsko delo, (Maribor: [D. Jezernik], 2012). 19 Melita Moretti, »Zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem,« Vodenje v vzgoji in izobraževan- ju 10, št. 1 (2012): 33–48. 20 Brenčič, »Odnosi med zaposlenimi in podjetji,« 745. 21 Brenčič, »Odnosi med zaposlenimi in podjetji,« 746. 22 Tangem, »Performance measurement,« 733. 1086 O • 1.del: 23 trditev s odnosov med zaposlenimi (trditve povzete po Hackman dno in Oldham23); si m • 2.del: demografski podatki anketiranih oseb (spol, starost, izobrazba, de- ed za lovno mesto). pos Raziskavo smo izvajali v mesecu marcu 2013. Izvedba raziskave je temeljila na po- leni šiljanju dostopa do elektronske ankete s spremnim dopisom, kjer smo zaposlene v mi v izbrani organizaciji seznanili s področjem in namenom raziskave. izbr Vsak prejeti vprašalnik smo preverili in pripravili za računalniško obdelavo. Sledi- ani o la je analiza podatkov (frekvenca, delež, aritmetična sredina, standardni odklon, rga faktorska analiza). nizaciji Vzorec V raziskavo smo vključili populacijo vseh zaposlenih v izbrani organizaciji, kar predstavlja tudi vzorec anketiranih. V organizaciji je bilo na dan 31.12.2011 zapo- slenih 132 oseb. Vrnjenih smo prejeli 97 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov (73,5 % odzivnost). Demografski podatki anketiranih oseb: • Spol:, moški 65,6% ; ženske 34,4%; • Starost: 26,8% od 41 do 50 let; 26,6% nad 50 let ; 26,5% od 31 do 40 let in 20,1% do 30 let; • Delovna doba: 46,2% nad 15 let; 21,5% od 11 do 15 let; 17,2% od 5 do 10 let in 15,1% z manj kot 5 let. Rezultati raziskave Trditve v prvem delu so bila zastavljena v obliki 5-stopenjske Likertove lestvice, pri čemer je 1 pomenila »sploh se ne strinjam« in 5 »popolnoma se strinjam«. Za- nesljivost tega dela anketnega vprašalnika smo preverili z Cronbachovim indek- som (ά=0,869). Sledila je izvedba osnovnih statističnih analiz (Preglednica 1). Trditve so razvršče- ne padajoče glede na ugotovljeno povprečno stopnjo strinjanja s posamezno trdi- tvijo. Sklepamo, da so ocene zaposlenih v izbrani organizaciji dokaj visoke (najniž- ja povprečna ocena 2,98; najvišja 4,80). Zaposleni najbolj ocenjujejo trditev »vesel- -a sem uspeha svojih sodelavcev« (povprečna ocena 4, 80), sledi trditev »ponosen- -a sem, ker sem zaposlen v tem podjetju« (povprečna ocena 4, 57), najmanj pa oce- njujejo trditev »v zadnjem mesecu sem od nadrejenega dobil-a priznanje ali po- hvalo za dobro delo« (povprečna ocena 2, 98). 23 Richard J. Hackman in Greg R. Oldham, »Development of the job diagnostic survey,« Journal of applied psy- chology 60, št. 2 (1975): 159. 1087 2 – s t 4 u .– o r Preglednica 1: osnovna statistična analiza 2 u 5 s ize . o tv k a m (1) (2) (3) t r o ja , iz b n e j Vesel-a sem uspeha svojih sodelavcev. 97 4,80 0,399 e u o r 2 b 0 s r Ponosen-a sem, ker sem zaposlen v tem podjetju. 97 4,57 0,661 1 p a 3 e , P š žev n Zavedam se vpliva mojega dela na delo sodelavcev. 97 4,39 0,759 o e p r a V podjetju se počutim varno-ega. 97 4,20 0,854 to o n r s o l j ov e Pri svojem delu uživam. 97 4,06 0,892 ž i , S n n e p Moje delo mi nudi občutek uspeha. 97 3,99 0,907 l m ov r a e i V podjetju vlada razumevanje za zasebno življenje. 97 3,94 1,088 n h n i o j a a d g Učenje je v našem podjetju vrednota. 97 3,91 0,838 no e s m V zadnjem letu sem se imel-a pri delu priložnost veliko naučiti. 97 3,84 1,187 ti – en Za nadrejene ali sodelavce nisem samo številka. 97 3,80 0,986 t Pri delu vladajo kolegialni odnosi. 97 3,76 0,922 Pri svojem delu sem samostojen. 97 3,65 0,913 Svoje delo samostojno načrtujem. 97 3,65 0,958 Pobude, ideje in predlogi s strani zaposlenih so dobrodošle. 97 3,55 1,035 Za svoje delo sem ustrezno nagrajen. 97 3,49 1,105 Vodstvo s svojimi dejanji zaposlenim daje dober zgled. 97 3,47 1,109 V delovnem okolju je oseba, ki spodbuja moj razvoj. 97 3,35 1,357 Pri delu, ki ga opravljam, pridejo do izraza samo nekatere moje spo- 97 3,33 1,139 sobnosti. Vodstvo z zaposlenimi odkrito komunicira. 97 3,30 1,162 V zadnjem letu sem imel-a v podjetju pogovor o mojem napredku. 97 3,06 1,670 V zadnjem mesecu sem od nadrejenega dobil-a priznanje ali pohvalo 97 2,98 1,659 za dobro delo. Naslovi stolpcev: (1) veljavne enote, (2) aritmetična sredina, (3) standardni odklon. Sledila je izvedba faktorske analize. Izračun KMO statistike (vrednost 0,784) nam je pokazala, da so podatki primerni za faktorsko analizo. Uporabili smo metodo glavnih osi ter poševno kotno rotacijo Oblimin. Zaradi dokaj izenačenih struk- turnih uteži smo izločili dve spremenljivki (pri delu ki ga opravljam, pridejo do iz- raza samo nekatere moje sposobnosti; učenje je v našem podjetju vrednota) ter po- novili faktorsko analizo in dobili pet faktorjev, ki skupaj prispevajo 66,626 % po- jasnjene variance. Za pojasnjevanje faktorjev smo uporabili strukturne uteži (pre- glednica 2), ki so koeficienti korelacije med spremenljivko in faktorjem. 1088 O Preglednica 2: strukturne uteži in procent pojasnjene variance dnosi (1) (2) (3) (4) (5) med Vodstvo s svojimi dejanji zaposlenim daje dober 0,913 za zgled. pos V podjetju napredujejo zaposleni, ki si to zaslužijo. 0,854 leni Vodstvo z zaposlenimi odkrito komunicira. 0,827 mi v Ponosen-a sem, ker sem zaposlen v tem podjetju. 0,588 izb Pri delu vladajo kolegialni odnosi. 0,536 ran V podjetju vlada razumevanje za zasebno življenje. 0,530 i org Pobude, ideje in predlogi s strani zaposlenih so do- 0,518 an brodošle. izac Za svoje delo sem ustrezno nagrajen. 0,488 iji V zadnjem letu sem se imel-a pri delu priložnost -0,839 veliko naučiti. V zadnjem letu sem imel-a v podjetju pogovor o -0,792 mojem napredku. V delovnem okolju je oseba, ki spodbuja moj ra- -0,742 zvoj. V zadnjem mesecu sem od nadrejenega dobil-a -0,460 priznanje ali pohvalo za dobro delo. Pri svojem delu sem samostojen. 0,857 Svoje delo samostojno načrtujem. 0,795 Za nadrejene ali sodelavce nisem samo številka. 0,507 Zavedam se vpliva mojega dela na delo sodelavcev. -0,804 Pri svojem delu uživam. -0,719 Moje delo mi nudi občutek uspeha. -0,537 Vesel-a sem uspeha svojih sodelavcev. -0,530 Z diskriminacijo pri delu imam osebno izkušnjo v -0,554 tem podjetju. V podjetju se počutim varnega. -0,477 Pojasnjena varianca 35,363 45,675 54,985 61,359 66,626 Naslovi stolpcev: (1) prvi faktor: medsebojni odnosi, (2) drugi faktor: podjetnost, (3) tretji faktor: vloga posa- meznika v organizaciji, (4) četrti faktor: kakovost posameznika v organizaciji, (5) peti faktor: kakovost delovne- ga okolja. Katere trditve (spremenljivke) vsebuje posamezni faktor so razvidne iz preglednice 2. Posamezne faktorje smo poimenovali. S prvim faktorjem ( medosebni odnosi), ki je za zaposlene v izbrani organizaciji najpomembnejši, pojasnimo dobrih 35 % ce- lotne variabilnosti vzorca. Po deležu variabilnosti je na drugem mestu (drugi fak- tor) dimenzija podjetnost, sledi dimenzija (tretji faktor) vloga posameznika v orga- nizaciji. Najšibkejši sta dimenziji kakovost posameznika v organizaciji (četrti fak- tor) in kakovost delovnega okolja (peti faktor). 1089 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv Poznavanje odnosov med zaposlenimi v organizacijah na področju predelovalnih k a m t r o ja , iz dejavnosti je potrebno z vidika upravljanja organizacije, izboljšanja konkurenčnos- b n e je u o r 2 b ti ter njihove poslovne uspešnosti. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Ugotavljamo, da so ocene zaposlenih v izbrani organizaciji dokaj visoke (najniž- n o e p r a ja povprečna ocena 2,98; najvišja 4,80). Zaposleni so najvišjo povprečno stopnjo to o n r s o l j ov e strinjanja s posamezno trditvijo podali trditvi »vesel-a sem uspeha svojih sode- ž i , S n n e p lavcev« (povprečna ocena 4,80), sledi trditev »ponosen-a sem, ker sem zaposlen v l m ov r a e i tem podjetju« (povprečna ocena 4,57), najnižjo povprečno stopnjo strinjanja pa je n h n i o j a a d g dobila trditev »v zadnjem mesecu sem od nadrejenega dobil-a priznanje ali pohva- no e s m lo za dobro delo« (povprečna ocena 2,98). ti – ent Dejavnike oziroma dimenzije odnosov med zaposlenimi smo opredelili s pomočjo faktorske analize. V izbranem faktorskem modelu se je izkazalo, da zaposleni od- nose med zaposlenimi oblikujejo na podlagi petih dejavnikov, ki smo jih prepoz- nali kot: medosebni odnosi, podjetnost, vloga posameznika v organizaciji, kakovost posameznika v organizaciji in kakovost delovnega okolja. Med njimi se je kot najpomembnejša dimenzija, okoli katere zaposleni oblikuje- jo odnose med zaposlenimi, izkazala dimenzija medosebni odnosi, ki je zgrajena predvsem na podlagi pozitivnih odnosov in komunikacij med zaposlenimi in vod- stvom, kolegialnosti in ustreznem nagrajevanju. Na drugo mesto po pomembnosti se uvršča dimenzija podjetnost, ki jo po ocenah zaposlenih sestavljajo negativni ele- menti priložnosti za napredek, spodbujanju sodelavcev in nadrejenih ter negativ- nih elementov pohval in nagrad. Kot najmanj pomembna dejavnika oziroma di- menziji odnosov med zaposlenimi sta kakovost posameznika v organizaciji in kako- vost delovnega okolja. V prihodnjih raziskavah bi veljalo podrobneje osvetliti in raziskati dejavnike/di- menzije odnosov med zaposlenimi, katerih vrednost strukturnih uteži je negativ- na –predvsem dimenzijo podjetnost, ki se po mnenju zaposlenih uvršča na drugo mesto in seveda dimenziji kakovost posameznika v organizaciji in kakovost delov- nega okolja. Literatura Armstrong, Michael. A handbook of management techniques. London: Kogan Page, 1991. Bešter, Janez, in Nika Murovec. Spremljanje inovativnosti slovenskih podjetij. Lju- bljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2010. Biloslavo, Roberto. Strateški management in management spreminjanja. Koper: Fakulteta za management, 2008. 1090 O Christopher, Martin, Adrian Payne in David Ballantyne. Relationship Marketing: dno Creating Stakeholder Value. Woburn, MA: Butterworth-Heinemann, 2003. si me Darvaš Šega, Karmen. Vpliv stila vodenja na zadovoljstvo zavarovalnih zastopni- d za kov: magistrsko delo. Celje: [K. Darvaš Šega], 2009. posle Fullan, Michael. Learning in a culture of change. San Francisco: Jossey Bass, 2001. nimi Hackman, J. Richard, in Greg R. Oldham. »Development of the job diagnostic v iz survey.« Journal of applied psychology 60, št. 2 (1975): 159. brani Hargreaves, Andy. Teaching in the knowledge society: education in the age of insecu- org rity. Maidenhead: Open University Press, 2004. aniza Jezernik, Dragica. Različni stili vodenja in vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih ciji v zdravstvenih organizacijah: magistrsko delo. Maribor: [D. Jezernik], 2012. Karami, Azhdar, Farhad Analoui in John Cusworth. »Strategic Human Resou- rce Management and Resource-based Approach: The Evidence from the Bri- tish Manufacturing Industry.« Management Research News 27, št. 6 (2004): 50–68. Kralj, Janko. Management: temelji managementa, odločanje in druge naloge mana- gerjev. Koper: Fakulteta za management, 2005. Li, Yuan, Yongbin Zhao, in Yi Liu. »The relationship between HRM, technology innovation and performance in China.« International Journal of Manpower 27, št. 7 (2006): 679–697. Makovec Brenčič, Maja. »Odnosi med zaposlenimi in podjetji in njihov vpliv na uspešnost poslovanja: rezultati raziskave Zlata nit 2007.« Teorija in praksa 45, št. 6 (2008): 728–751. Merkač Skok, Marjana, Osnove management zaposlenih. Koper: Fakulteta za ma- nagement, 2005. Moretti, Melita. »Zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 10, št. 1 (2012): 33–48. Pfeffer, Jeffrey. The human equation: building profits by putting people first. Boston: Harvard Business School Press, 1998. Tangem, Stefan. »Performance measurement: from philosophy to practice.« In- ternational Journal of Productivity and Performance Management 53, št. 8 (2004): 726–737. Walter, Achim, Thomas Ritter, in Hans Georg Gemüden. »Value creation in buyer-seller relationships: Theoretical considerations and empirical results from a supplier’s perspective.« Industrial Marketing Management 30, št. 4 (2001): 365–377. 1091 2 – s t 4 u .– o r Vodenje – zadovoljstvo zaposlenih: 2 u 5 s ize . o tv k a m študija primera t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Leadership – employee satisfaction: a case study 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Dominik Žužman to o n r s o l j ov e Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Slovenija ž i , S n n e p l m dominik.zuzman@gmail.com ov r a e i n h n i o j a a d g n Irena Žužman o e s m ti – en Slovenija t irena.zuzman@gmail.com Povzetek Na organizacije na področju predelovalne dejavnosti je nastala gospodarska kriza zelo vpliva- la. Tako je, za konkurenčnost teh organizacij ter posledično njihovo poslovno uspešnost, spre- mljanje zadovoljstva zaposlenih, spremljanje njihovih pričakovanj do organizacije, kjer so za- posleni, in mere, do katere jih ta organizacija izpolnjuje, še kako pomembna. Raziskavo smo iz- vedli v mesecu juniju 2013, njeni rezultati pa kažejo na večji razkorak med oceno pomembnos- ti in dejanskim stanjem večine kazalnikov zadovoljstva. Ključne besede: management, organizacija, vodenje, zadovoljstvo, zaposleni Summary Companies in the processing industry have been greatly affected by the economic crisis. To ensure competitiveness and business success, it is important to monitor employee satisfaction, job expectations, and the extent to which the expectations are being met. The survey was con- ducted in June 2013. The results show a large difference between the importance attached to different employee satisfaction indicators and the actual state. Key words: management, organization, leadership, satisfaction, employees Uvod Organizacije se danes srečujejo z vedno novimi izzivi, ki so posledica različnih de- javnikov kot so globalizacija, internacionalizacija, gospodarska kriza, prestruk- turiranje proizvodnih in organizacijskih procesov ipd. Management mora za kar najhitrejši odgovor na te zahteve tako biti v stalni pripravljenosti – vse z namenom razvijanja, ustvarjanja in vzdrževanja obstoječih konkurenčnih prednosti1. Kon- 1 Roberto Biloslavo, Strateški management in management spreminjanja (Koper: Fakulteta za management, 2008), 298. 1093 2 – s t 4 u .– o r kurenčnost organizacij je v neposredni in pozitivni povezavi z njihovo inovativno- 2 u 5 s ize . o tv stjo, saj organizacije z inovacijami pospešujejo svojo rast, stroškovno učinkovitost k a m t r o ja , iz in poslovno uspešnost2 3. b n e je u o r 2 b Konkurenčnost organizacij in posledično njihova poslovna uspešnost pa temelji 0 s r 1 p a 3 e na kvaliteti, pripadnosti in uspešnosti ljudi, ki delajo v njej. V ta namen se je razvila , P š žev n o e p r a potreba po spremljanju njihovega zadovoljstva, spremljanju njihovih pričakovanj to o n r s do organizacije, kjer so zaposleni, in mere, do katere jih ta organizacija izpolnjuje. o l j ov e ž i , S n n e p l m V raziskavi, ki jo bomo prikazali v prispevku, smo se osredotočili na zaposlene v ov r a e i n h n izbrani organizaciji na področju predelovalne dejavnosti, saj je po raziskavi Inšti- i o j a a d g n tuta za ekonomska raziskovanja iz leta 20094 prav na to dejavnost gospodarska kri- o e s m t za zelo negativno vplivala (količinska prodaja se je zmanjšala kar dvema tretjinama i – ent anketiranih podjetij, skoraj polovica podjetij je znižala cene svojih izdelkov, več kot polovica podjetij je zmanjšala število zaposlenih, gospodarska kriza je zmerno omejevalno vplivala na njihovo inovacijsko dejavnost, ipd). Osredotočili smo se na odnose v organizaciji v povezavi z vodenjem te organizacije oziroma na vrednote- nje pomembnosti in dejanskega stanja zadovoljstva zaposlenih na relaciji vodstvo organizacije – zaposleni. Vodenje in vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih Organizacija je sistem ljudi, sredstev in virov5, ki jo ustanovijo lastniki in drugi ustanovitelji z namenom uspešnega doseganja smotrov in ciljev6. V organizaciji se prepletajo tako interesi notranjih (zaposleni v organizaciji) kakor tudi intere- si zunanjih udeležencev (dobavitelji, odjemalci, družbeno okolje, politika, država ipd.)7. Manager je tisti, ki mu lastniki, ustanovitelji ali nadrejeni poverijo obvlado- vanje organizacije ali dela organizacije. Njihove temeljne naloge v organizaciji so načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzorovanje8 9 10. 2 Michael E. Porter, The Competitive Advantage of Nations: with a new introduction (New York: The Free Press, 1998), 855. 3 Jan Fagerberg in Bart Verspagen, »Technology-gaps, innovation-diffusion and transformation: an evolutio- nary interpretation,« Research Policy 31, no. 8 (2002): 1291–1304. 4 Janez Bešter in Nika Murovec, Spremljanje inovativnosti slovenskih podjetij (Ljubljana: Inštitut za ekonomska raz- iskovanja, 2010), 5. 5 Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar. 2.izd. (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2003), 477. 6 Mitja I. Tavčar, Management in organizacija: sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov (Koper : Fakulteta za management, 2006), 23. 7 Tavčar, Management in organizacija, 23. 8 Peter F. Drucker, The Essential Drucker (Oxford: Butterworth-Heinemann, 2001), 358. 9 Janko Kralj, Management: temelji managementa, odločanje in druge naloge managerjev, (Koper : Fakulteta za mana- gement, 2005), 16. 10 Tavčar, Management in organizacija, 471. 1094 Vo Vodenje je torej ena izmed temeljnih nalog managerjev, ki se dogaja v sedanjosti, den v okviru tekoče oz. sprotne politike organizacije (izpolnjevanje razvojnih smotrov je – z in ciljev organizacije: dosežki dejavnosti v določenih časovnih obdobjih, dosežki ad po merilih uspešnosti ipd.) in ki udejanja koncepte in usmeritve in strategije dolo- ovo čene v srednjeročni ali dolgoročni temeljni politiki organizacije11. Definicij vode- ljst nja je skoraj toliko, kolikokrat je bilo vodenje predmet preučevanja različnih ved. vo z Splošne značilnosti vodenja, ki jih navajajo različni avtorji, veljajo za vodenje pri- apo dobitnih kot nepridobitnih dejavnosti. Če povzamemo različne avtorje12 13 14 15 16 17, slen je vodenje proces usmerjanja, vplivanja, spodbujanja in spremljanja posameznika ih: š ali skupine s komuniciranjem, zgledom in motiviranjem, za dosego zasnovanih tud smotrov in ciljev. Lahko bi rekli, da je vodenje je tista odlika, ki odločilno vpliva ija p na povečanje dodane vrednosti zaposlenih – t.i. dodajanje vrednosti z vodenjem. rime Ko pa govorimo o načinu in obliki uporabe moči (strokovne, osebnostne, statusne ra uporabe), pa govorimo o stilu vodenja (avtokratski, participativni, direktni, očeto- vski, vodenje s podporo, vodenje s popuščanjem, ipd). »Pravega recepta« za naj- boljši stil vodenja, ki »pelje« k poslovni uspešnosti organizacije ni18. Več avtor- jev19 20 21 je mnenja, da mora dober stil vodenja biti ustvarjalen, zagotoviti mora in produktivno skupinsko delo za prihodnost – nekakšna kombinacija med vode- njem usmerjenim v izvajanje nalog in vodenjem usmerjenim v odnose med vod- jo in ostalimi zaposlenimi. Uspešnost vodenja organizacij se presoja po doseže- nih smotrih in ciljih v organizaciji, ki so v pridobitnih dejavnostih ekonomsko-fi- nančni. 11 Tavčar, Management in organizacija, 325. 12 Gary Dessler, Management: leading people and organizations in the 21st century (Upper Saddle River (N.J.): Prenti- ce Hal , 2001), 290. 13 Stane Možina et al., Management: nova znanja za uspeh, (Radovljica : Didakta, 2002), 499. 14 Jure Kovač, Janez Mayer in Manca Jesenko, Stili in značilnosti uspešnega vodenja (Kranj: Moderna organizacija, 2004), 17. 15 Kralj, Management, 16. 16 Tavčar, Management in organizacija, 325. 17 Gary A. Yukl, Leadership in organizations (Upper Saddle River (NJ): Prentice Hal , cop. 2010), 1. 18 Dessler, Management, 301. 19 Tavčar, Management in organizacija, 321–325. 20 Kralj, Management, 440–441. 21 Jus Helena, Vpliv stila vodenja na zadovoljstvo zaposlenih: diplomsko delo, (Maribor : [H. Jus], 2008), 1. 1095 2 – s t 4 u .– o r Uspešnost vodenja je povezana s stopnjo zadovoljstva zaposlenih. To dokazujejo 2 u 5 s ize . o tv številne raziskave22 23 24 25 26, saj se uspešen manager vsekakor mora zavedati, da so le k a m t r o ja , iz zadovoljni zaposleni na delovnem mestu resnično učinkoviti. S konfliktnimi vlo- b n e je u o r 2 gami, vsiljenimi s strani managementa, se zadovoljstvo spreminja v nezadovoljstvo. b 0 s r 1 p a Zadovoljstvo/nezadovoljstvo zaposlenih je tudi pomemben vzrok za fluktuacijo in 3 e , P š žev n o e p absentizem27. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Empirična raziskava e p l m ov r a Namen raziskave je z uporabljenimi trditvami zadovoljstva ugotoviti, kakšna je e i n h n i o j a pomembnost in dejansko stanje zadovoljstva zaposlenih z odnosi v organizaciji v a d g no e povezavi z vodenjem v izbrani organizaciji na področju predelovalne dejavnosti. s m ti – ent Cilji, zastavljeni v raziskovalnem delu so: • ugotovili, ali obstajajo statistično pomembne razlike med pomembnostjo in dejanskih stanjem zadovoljstva zaposlenih v povezavi z vodenjem v izbrani organizaciji na področju predelovalne dejavnosti, • in na tej osnovi podali usmeritve in priporočila za prakso. Metodologija Za namene raziskave smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa (kazalniki so povzeti po Trnavčevič et al.28 – kategorija »odnosi«, podkategorija »vodenje«), ki smo ga razdelili na dva dela in sicer: • 1. del: 23 kazalnikov s področja zadovoljstva zaposlenih z odnosi v organi- zaciji v povezavi z vodenjem, kjer so anketirani najprej ocenjevali njihovo pomembnost, nato pa ugotavljali še dejansko stanje zadovoljstva, • 2. del: demografski podatki anketiranih oseb. 22 Michael Ful an, Learning in a culture of change (San Francisco: Jossey Bass, 2001), 24. 23 Andy Hargreaves, Teaching in the knowledge society: education in the age of insecurity (Maidenhead: Open Universi- ty Press, 2004), 206. 24 Karmen Darvaš Šega, Vpliv stila vodenja na zadovoljstvo zavarovalnih zastopnikov: magistrsko delo, (Celje: [K. Darvaš Šega], 2009). 25 Dragica Jezernik, Različni stili vodenja in vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenih organizacijah: ma- gistrsko delo, (Maribor: [D. Jezernik], 2012). 26 Melita Moretti, »Zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem,« Vodenje v vzgoji in izobraževan- ju 10, št. 1 (2012): 33–48. 27 Renata Mihalič, Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih : praktični nasveti, metodologija, interni akt in model usposabljanja za upravljanje in merjenje zadovoljstva in pripadnosti zaposlenih, z ukrepi za večje zadovoljstvo pri delu in pripadnost organizaciji (Škofja Loka: Mihalič in Partner, 2008), 134. 28 Anita Trnavčevič, ur., Evalvacija zadovoljstva s šolo: metodološki in vsebinski izzivi (Kranj: Šola za ravnatelje, 2008), 59. 1096 Vo Raziskavo smo izvajali v mesecu juniju 2013. Izvedba raziskave je temeljila na po- den šiljanju dostopa do elektronske ankete s spremnim dopisom, kjer smo zaposlene v je – z izbrani organizaciji seznanili s področjem in namenom raziskave. adovo Vsak prejeti vprašalnik smo preverili in pripravili za računalniško obdelavo. Sle- l dila je analiza podatkov (frekvenca, delež, aritmetična sredina, standardni odklon jstvo z in t-test za odvisne vzorce). aposle Vzorec nih: š V raziskavo smo vključili populacijo vseh zaposlenih v izbrani organizaciji, kar tu predstavlja tudi vzorec anketiranih. V organizaciji je bilo na dan 31.12.2011 zapo- dija p slenih 132 oseb. Vrnjenih smo prejeli 107 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov (81,06 rim % odzivnost). era Demografski podatki anketiranih oseb: • Spol: ženske 24,3%, moški 75,7%; • Starost: 29,9% od 31 do 40 let, 27,1% od 41 do 50 let, 27,1% nad 50 let in 15,9% do 30 let; • Delovna doba: 45,8% nad 15 let, 20,6% od 11 do 15 let, 16,8% od 5 do 10 let in 16,8% z manj kot 5 let. Rezultati raziskave Trditve (kazalniki) v prvem delu so bila zastavljena v obliki 5-stopenjske Likertove lestvice. Zanesljivost tega dela anketnega vprašalnika smo preverili z Cronbacho- vim indeksom (ά=0,823). Sledila je analiza razlik dveh spremenljivk pri istih enotah – t-test29. Iz slike 1 in preglednice 1 je razvidno, da pri določenih kazalnikih glede na pomembnost in dejanskim stanjem zadovoljstva zaposlenih v povezavi z vodenjem obstajajo pozi- tivne – (pomembnost trditve je večje kot je dejansko stanje zadovoljstva zaposlenih za to trditev) statistično značilne razlike aritmetičnih sredin (vrednost signifikance < 0,05). Največja statistično značilna razlika aritmetičnih sredin je pri kazalni- ku »enakomerna razporeditev dela« (razlika 1,073), sledi »spoštovanje pravil« (razlika 0,748), nato »povezanost kolektiva« (razlika 0,738), »zaupanje« (razlika 0,701), »skupna prizadevanja« (razlika 0,664), »spoštovanje dogovorjenih krite- rijev« (razlika 0,654), »pravilne odločitve« (razlika 0,514), »skupni cilji« (razlika 0,495), »obremenjenost« (razlika 0,458), »doseganje ciljev« (razlika 0,383), »pri- padnost podjetju« (razlika 0,327) in »občutek, da si potreben« (razlika 0,308). Najmanjša statistično značilna razlika aritmetičnih sredin je pri kazalniku »po- hvale« (razlika 0,364). 29 t-test za odvisne vzorce. 1097 2 – s t 4 u .– o r 4,60 2 u 5 s ize . o tv k a m t r 4,40 o ja , iz b n e je u o r 2 b 4,20 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n 4,00 o e p r a to o n r s 3,80 o l j ov e ž i , S n n e p l m ov 3,60 r a e i n h n i o j a a d 3,40 g no e s m ti – ent pomembnost posamezne trditve zadovoljstva dejansko stanje njihovega zadovoljstva za posamezno trditev Slika 1: Razlike v odgovorih glede na pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva in glede na dejansko stanje njihovega zadovoljstva z posameznim kazalnikom. Statistično značilnih razlik aritmetičnih sredin ni pri naslednjih kazalnikih (vrednost signifikance > 0,05): »sodelovanje z vodstvom« (vrednost signifikance 0,065), »timsko delo« (vrednost signifikance 0,537), »varnost« (vrednost sig- nifikance 0,098), »informiranost« (vrednost signifikance 0,087), »sklepa- nje kompromisov« (vrednost signifikance 0,068), »toleranca do napak« (vred- nost signifikance 0,695), »omogočanje nadaljnjega izobraževanja in usposablja- nja« (vrednost signifikance 0,788), »uvajanje sprememb« (vrednost signifikance 0,712), »spremljanje kakovosti« (vrednost signifikance 0,214) in »reševanje kad- rovskih problemov« (vrednost signifikance 0,181). 1098 Vo Preglednica 1: t-test za odvisne vzorce denje – z Kazalnik/trditev (1) (2) (3) (4) (5) pomembnost : sodelovanje z vodstvom – zadovoljstvo : so- 0,206 1,139 0,110 -0,013 0,065 ad delovanje z vodstvom ovo pomembnost : timsko delo – zadovoljstvo : timsko delo 0,075 1,249 0,121 -0,165 0,537 ljstvo z pomembnost : skupni cilji – zadovoljstvo : skupni cilji 0,495 1,200 0,116 0,265 0,000 pomembnost : pripadnost podjetju – zadovoljstvo : pripa- 0,327 1,257 0,122 0,086 0,008 apo dnost podjetju slen pomembnost : skupna prizadevanja – zadovoljstvo : sku- 0,664 1,205 0,116 0,433 0,000 ih pna prizadevanja : štu pomembnost : spoštovanje pravil – zadovoljstvo : spošto- 0,748 1,474 0,142 0,465 0,000 dij vanje pravil a pr pomembnost : povezanost kolektiva – zadovoljstvo : pove- 0,738 1,284 0,124 0,492 0,000 im zanost kolektiva era pomembnost : zaupanje – zadovoljstvo : zaupanje 0,701 1,207 0,117 0,470 0,000 pomembnost : spoštovanje dogovorjenih kriterijev – zado- 0,654 1,454 0,141 0,375 0,000 voljstvo : spoštovanje dogovorjenih kriterijev pomembnost : pohvale – zadovoljstvo : pohvale 0,364 1,376 0,133 0,101 0,007 pomembnost : doseganje ciljev – zadovoljstvo : dosega- 0,383 1,234 0,119 0,147 0,002 nje ciljev pomembnost : varnost – zadovoljstvo : varnost 0,215 1,332 0,129 -0,040 0,098 pomembnost : obremenjenost – zadovoljstvo : obreme- 0,458 1,456 0,141 0,179 0,002 njenost pomembnost : enakomerna razporeditev dela – zado- 0,776 1,348 0,130 0,517 0,000 voljstvo : enakomerna razporeditev dela pomembnost : pravilne odločitve – zadovoljstvo : pravil- 0,514 1,306 0,126 0,264 0,000 ne odločitve pomembnost : občutek, da si potreben – zadovoljstvo : ob- 0,308 1,292 0,125 0,061 0,015 čutek, da si potreben pomembnost : informiranost – zadovoljstvo : informiranost 0,215 1,289 0,125 -0,032 0,087 pomembnost : sklepanje kompromisov – zadovoljstvo : 0,196 1,103 0,107 -0,015 0,068 sklepanje kompromisov pomembnost : toleranca do napak – zadovoljstvo : toleran- -0,047 1,232 0,119 -0,283 0,695 ca do napak pomembnost : omogočanje nadaljnjega izobraževanja in -0,028 1,077 0,104 -0,234 0,788 usposabljanja – zadovoljstvo : omogočanje nadaljnjega izo- braževanja in usposabljanja pomembnost : uvajanje sprememb – zadovoljstvo : uvaja- -0,037 1,045 0,101 -0,238 0,712 nje sprememb pomembnost : spremljanje kakovosti – zadovoljstvo : spre- 0,140 1,161 0,112 -0,082 0,214 mljanje kakovosti pomembnost : reševanje kadrovskih problemov – zado- 0,168 1,292 0,125 -0,079 0,181 voljstvo : reševanje kadrovskih problemov Naslovi stolpcev: (1) razlika aritmetičnih sredin, (2) standardni odklon razlik, (3) t, (4) df, (5) stopnja značilnosti. 1099 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv Poznavanje zadovoljstva zaposlenih z vodenjem odnosov in organizacijo dela v or- k a m t r o ja , iz ganizacijah na področju predelovalnih dejavnosti je potrebno z vidika upravljanja b n e je u o r 2 b organizacije, izboljšanja konkurenčnosti ter njihove poslovne uspešnosti. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Ključna ugotovitev raziskave je, da je v izbrani organizaciji raziskava identificirala n o e p r a potencialne kazalnike zadovoljstva na relaciji vodstvo/zaposleni, ki kažejo na več- to o n r s o l j ov e ji razkorak ( pomembnost kazalnika je večje kot je dejansko stanje zadovoljstva za- ž i , S n n e p poslenih za ta kazalnik) med oceno pomembnosti in dejanskim stanjem za vsak l m ov r a e i posamezni kazalnik zadovoljstva, in sicer pri kazalnikih (razvrščeni od največje n h n i o j a a d g do najmanjše razlike) enakomerna razporeditev dela, spoštovanje pravil, povezanost no e s m kolektiva, zaupanje, skupna prizadevanja, spoštovanje dogovorjenih kriterijev, pra- ti – en vilne odločitve, skupni cilji, obremenjenost, doseganje ciljev, pripadnost podjetju, ob- t čutek, da si potreben in kazalniku pohvale. Pri teh kazalnikih so potrebni posegi v obstoječo prakso. Na podlagi rezultatov raziskave za izbrano organizacijo predlagamo naslednje usmeritve in priporočila za prakso: • pritegniti potencial vseh zaposlenih k odločanju, • pritegniti potencial vseh zaposlenih k določanju skupnih ciljev, • izboljšati interno komuniciranje, • izboljšati informiranost o vrednotah (zaupanje, spoštovanje ipd), ki pri- spevajo k uspešnosti organizacije in povečanju zadovoljstva zaposlenih. Ugotovitve raziskave ponujajo priložnost za nadaljnje raziskave v smeri prepozna- vanje zadovoljstva zaposlenih z odnosi v organizaciji v povezavi z vodenjem z raz- širitvijo raziskave na vse organizacije ne glede na njihovo dejavnost. Literatura Bešter, Janez, in Nika Murovec. Spremljanje inovativnosti slovenskih podjetij. Lju- bljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2010. Biloslavo, Roberto. Strateški management in management spreminjanja Koper: Fakulteta za management, 2008. Darvaš Šega, Karmen. Vpliv stila vodenja na zadovoljstvo zavarovalnih zastopni- kov: magistrsko delo. Celje: [K. Darvaš Šega], 2009. Dessler, Gary. Management: leading people and organizations in the 21st century. Upper Saddle River (N.J.): Prentice Hall, 2001). Drucker, F. Peter. The Essential Drucker. Oxford: Butterworth-Heinemann, 2001. Fagerberg, Jan, David C. Mowery David, in Richard R. Nelson. The Oxford Han- dbook of Innovation. New York: Oxford University Press, 2005. 1100 Vo Fagerberg, Jan, in Bart Verspagen. »Technology-gaps, innovation-diffusion and den transformation: an evolutionary interpretation.« Research Policy 31, no. 8 je – z (2002): 1291–1304. adovo Fullan, Michael. Learning in a culture of change. San Francisco: Jossey Bass, 2001. ljs Hargreaves, Andy. Teaching in the knowledge society: education in the age of insecu- tvo z rity. Maidenhead: Open University Press, 2004. apo Jezernik, Dragica. s Različni stili vodenja in vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih len v zdravstvenih organizacijah: magistrsko delo. Maribor: [D. Jezernik], 2012. ih: štu Jus, Helena. Vpliv stila vodenja na zadovoljstvo zaposlenih: diplomsko delo. Mari- dij bor: [H. Jus], 2008. a prim Kovač, Jure, Janez Mayer, in Manca Jesenko. Stili in značilnosti uspešnega vodenja. era Kranj: Moderna organizacija, 2004. Kralj, Janko. Management: temelji managementa, odločanje in druge naloge mana- gerjev. Koper: Fakulteta za management, 2005. Mihalič, Renata. Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih : praktični nas- veti, metodologija, interni akt in model usposabljanja za upravljanje in merjenje zadovoljstva in pripadnosti zaposlenih, z ukrepi za večje zadovoljstvo pri delu in pripadnost organizaciji. Škofja Loka: Mihalič in Partner, 2008. Moretti, Melita. »Zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 10, št. 1 (2012): 33–48. Možina, Stane et al.. Management: nova znanja za uspeh, Radovljica: Didakta, 2002. Porter, Michael E.. The Competitive Advantage of Nations: with a new introduction New York: The Free Press, 1998. Snoj, Marko. Slovenski etimološki slovar. 2.izd. Ljubljana: Državna založba Slove- nije, 2003. Tavčar, I. Mitja. Management in organizacija : sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper : Fakulteta za management, 2006. Trnavčevič, Anita, ur., Evalvacija zadovoljstva s šolo: metodološki in vsebinski izzi- vi. Kranj: Šola za ravnatelje, 2008. Yukl, A. Gary. Leadership in organizations. Upper Saddle River (NJ): Prentice Hall, cop. 2010. 1101 Strokovne razprave 2 – s t 4 u .– o r Analiza pričakovanj porabnikov lekarniških 2 u5s ize . o tv k a m storitev t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Analyses of pharmacy services consumers 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n expectations o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Kristina Bele , S n n e p l m ov Obalne lekarne Koper, Slovenija r a e i n h n i o j a kristina.bele33@gmail.com a d g no e s m ti – en Povzetek t V prispevku analiziramo nakupna vedenja porabnikov lekarniških storitev. Ta so se v zadnjem desetletju močno spremenila in to predvsem zaradi spremenjenega stila življenja, aktivne skrbi za zdravje, vpliva komplementarnih načinov zdravljenja ter kupne moči. Da bi raziskali priča- kovanja porabnikov lekarniških storitev smo opravili izkustveno raziskavo, ki je bila izvedena na vzorcu 138 naključno izbranih porabnikov lekarniških storitev Obalnih lekarn Koper. Ugo- tovili smo, da so za porabnike vse sestavine lekarniških storitev pomembne in da so anketirani z zadnjo posredovano lekarniško storitvijo zadovoljni. Ključne besede: lekarniška storitev, vedenje porabnikov, zadovoljstvo porabnikov Summary In the article we analyze the expectations of pharmacy services consumers which have changed in the last decade. Changes in customer behaviour are arising from the life style, active care for the health, impact of complementary treatment and purchasing power. In order to explore ex- pectations of pharmacy services consumers we conducted – on 138 respondents – an empiri- cal research. It has shown that customers are satisfied with a last visit and pharmacy services. Key words: pharmacy service, consumer behaviour, consumer satisfaction Predstavitev lekarniške dejavnosti in njenih posebnosti Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebi- valstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili na recept in brez recepta ter magistralno pripravo zdravil. Omogoča tudi izvajanje drugih ukrepov za ohranjanje zdravja in izboljšanje kakovosti življenja porabnikov, skladno z naj- višjimi standardi in dognanji farmacevtske znanosti in drugih zdravstvenih ved (Slovensko farmacevtsko društvo 2011). Čeprav je lekarniška dejavnost javna služba, se v njenem delovanju prepletata dva koncepta poslovanja. Prvi, nepridobitni, izhaja iz osnovnega poslanstva in je 1105 2 – s t 4 u .– o r usmerjen v ponudbo zdravstvenih storitev bolnikom ter drugi, ki je usmerjen v tr- 2 u 5 s ize . o tv ženje dodatne ponudbe zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil, kozmetike in k a m t r o ja , iz podobnega in je podrejen tržnim zakonitostim. Ta dvojnost konceptov, še zlasti, b n e je u o r 2 če so težnje po tržnem delovanju zelo prisotne, lahko pripelje do situacije, da se le- b 0 s r 1 p a karniško dejavnost vse bolj enači s trgovsko dejavnostjo, ne pa z zdravstvom, ka- 3 e , P š žev n o e p mor v resnici spada. Danes je edini sprejemljivi koncept, ki ustreza zakonski opre- r a to o n delitvi dejavnosti in poslovni naravnanosti, le kombinacija javne službe, ki zagota- r s o l j ov e ž i vlja preskrbo z zdravili s trženjskimi priložnostmi. , S n n e p l m ov r a Vsekakor pa moramo upoštevati, da ne glede na to, da gre za dejavnost posebne- e i n h n i o j a ga družbenega pomena, tudi za lekarniško dejavnost veljajo načela ekonomskega a d g no e delovanja in s tem kakovostnega zadovoljevanja porabnikovih pričakovanj. Tudi s m ti – en ta nepridobitna dejavnost mora izhajati iz poznavanja pričakovanj in želja konč- t nih porabnikov lekarniških storitev in kakovostnega zadovoljevanja le-teh. Na- men teh prizadevanj ni ekonomske narave, pač pa uresničevanje poslanstva oziro- ma izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Zadovoljstvo porabnikov postaja tako rekoč, tržna kategorija, ki pomembno vpli- va na poslovno uspešnost, prizadevanje za njihovo zadovoljstvo pa nenehna skrb izvajalcev lekarniških storitev. Značilnosti lekarniških storitev Lekarniške storitve so večinoma svetovalne narave, nanašajo se na porabnikove osebne probleme, povezane z njegovo boleznijo, zahtevajo veliko mero porabni- kovega sodelovanja in zaupanja ter veliko strokovnega znanja in izkušenj izvajal- ca. Pomembno vlogo, pogosto zaradi porabnikovega zdravstvenega stanja in su- bjektivne presoje, pa poleg tehnološke kakovosti izdelka in storitev, opredeljenih s standardi, igra tudi način posredovanje storitve. Lekarniške storitve izvajajo farmacevti in drugi strokovni sodelavci. Stopnja nji- hovega sodelovanja s porabniki in prilagajanje ponudbe in storitve posameznim zahtevam porabnikov je, podobno kot pri storitvah nasploh, eno od meril kakovo- sti storitev v luči porabnika. Lekarniške storitve torej niso zgolj prodajne transakcije, ampak procesi, pri kate- rih sta znanje in vedenje izvajalcev storitve odločujoča za raven porabnikovega za- dovoljstva in pogosto so celo znanje, vedenje in komunikacijske spretnosti izvajal- ca storitve pomembnejše kot sama storitev (povz. po Potočnik 2000, 23). Farmacevtska skrb kot lekarniška storitev Do sredine 20. stoletja je bila osnovna naloga farmacevta oskrba, izdelava in izda- ja zdravil bolniku. V zadnjih letih pa se njegova vloga skladno z novimi koncepti zdravstvenega varstva spremeni, njegovo delovanje pa razširi. Farmacevtovo stro- 1106 A kovno delovanje je usmerjeno k bolniku, razširjena vloga pa poleg oskrbe z zdravili nali obsega tudi sodelovanje pri zagotavljanju varne in učinkovite rabe zdravil (Pavšar za pr 2009, 127–133). Tako načrtovana farmacevtska skrb je jedro lekarniške dejavnosti iča in daje poseben pečat preučevanju lekarniških storitev. Aktivnosti farmacevta se, kov s konceptom farmacevtske skrbi, od prvotnega prodajno komercialnega delovanja anj p preoblikujejo v podaljšano strokovno klinično delo, ki lahko pomembno vpliva na ora izide zdravljenja (Berenguer idr. 2004, 39–46). bnik Farmacevtska skrb pomeni veliko več kot le oskrbo z zdravili, saj vključuje tudi ov le svetovanje in spremljanje terapije. Z njo lekarniški farmacevt dobiva vidnejšo in kar strokovno bolj angažirano vlogo v celotnem procesu zdravljenja bolnika, saj se nje- nišk govo delovanje preusmeri od zdravila k bolniku. ih storite Kakovost lekarniških storitev v Kakovost lekarniških storitev je stopnja, do katere farmacevtska storitev, name- njena posamezniku in prebivalstvu, povečuje želene zdravstvene izide v skladu s trenutnimi strokovnimi znanji. Občutek zaupanja med porabnikom in farmacev- tom, ustrezen odziv na izražene čustvene potrebe, fizična opremljenost lekarn, za- dovoljstvo porabnikov s storitvijo in zaznana kakovost storitve so nekatera po- membna merila kakovosti lekarniške storitve (Štern 2006, 306). Kakovost v lekarniški dejavnosti sestavljata dva medsebojno odvisna dela, in sicer dejanska kakovost, ki jo opredelimo s standardi kakovosti in kakovost, ki jo doje- majo porabniki zdravstvenih storitev. Zanesljiva informacija o kakovosti je torej lahko le tista, ki vključuje obe oceni. To pa z drugimi besedami pomeni, da je pot- rebno lekarniško storitev ocenjevati objektivno, kar lahko opravijo farmacevti, in poleg tega upoštevati tudi subjektivne ocene, ki jih lekarna pridobi od bolnikov. Šele kombinacija obeh ocenjevanj je lahko predmet nadaljnjih razprav. O kakovosti lekarniških storitev lahko podobno kot v primeru storitev nasploh govorimo, kadar so izpolnjena pričakovanja bolnikov oziroma porabnikov glede prisotnosti pričakovanih lastnosti lekarniške storitve. Pričakovanja porabnikov lekarniških storitev Porabniki lekarniških storitev imajo kljub svojemu zdravstvenemu stanju (bole- zen, nemoč), svoja pričakovanja in zahteve. Ker so bila ta dolgo časa podrejena strokovni nadrejenosti izvajalca, jih danes vse bolj jasno izražajo in se ne zadovo- ljijo več s ponudbo, ki ne upošteva njihovih želja in potreb. Družbena potrošniška miselnost tako vstopa tudi v lekarniško dejavnost in porabniki tudi tu postaja- jo vse bolj osveščeni in zavračajo vlogo pasivnega, nezahtevnega bolnika. Njihovo nakupno vedenje je podobno vedenju katere koli druge stranke v drugih dejavno- 1107 2 – s t 4 u .– o r stih in jasno oblikujejo svoje zahteve in potrebe ter želijo aktivno sodelovati pri za- 2 u 5 s ize . o tv dovoljevanju teh glede lekarniških storitev (Scott 2001, 83–84). k a m t r o ja , iz b n Seveda pa ima tudi to področje nekaj posebnosti, ki izvirajo iz narave dejavno- e je u o r 2 b sti oziroma neposredne povezanosti z zdravljenjem. Tudi pričakovanja porabni- 0 s r 1 p a 3 e kov lekarniških storitev imajo močno ozadje v preteklih izkušnjah, čeprav so v tre- , P š žev n o e p r a nutku izražanja odraz vsakokratnih notranjih hotenj in vrednostnega sistema po- to o n r s rabnika. Ker imajo nanje močan vpliv informacije in izobraževanja, se pogoste- o l j ov e ž i , S n n je spreminjajo. Tisti, ki zboli, namreč ve, da je z njim nekaj narobe in da potre- e p l m ov r a buje zdravljenje, ne ve pa za diagnozo, ne pozna terapije in seveda tudi ne za izide e i n h n i o j a zdravljenja. O tem ga pouči najprej terapevt in nato farmacevt, ki tako na nek na- a d g no e čin upravljata tudi z njegovimi pričakovanji (Smart Retailing 2012). s m ti – ent Zadovoljstvo porabnikov lekarniških storitev Zadovoljstvo porabnikov lekarniških storitev je opredeljeno kot porabnikova osebna ocena farmacevtove sposobnosti zagotoviti zdravstveno oskrbo, ki ustre- za njihovim pričakovanjem. Na zadovoljstvo porabnika pa vpliva več dejavnikov, tako na primer psihofizično stanje, izobrazba in stopnja razumevanja postopka, pričakovanja, pa tudi čas čakanja v lekarni in podobno (Kagashe in Rwebangi- la 2011). Kot najpomembnejša komponenta zadovoljstva pa je vsekakor medsebojni odnos med porabnikom in farmacevtom, ki vključuje prijaznost farmacevta pri podaja- nju navodil za zdravljenje in njegova strokovnost pri reševanju zdravstvenih pro- blemov porabnikov. Tako je poleg uspešnega zdravljenja za porabnika pomemben tudi nemedicinski vidik, kot na primer prijaznost farmacevta, spoštovanje zasebnosti, kakovost med- sebojnega odnosa, ki vključuje strokovnost in prijaznost farmacevta, sodelovanje pri posredovanju izdelka ali storitve in pri reševanju problemov porabnika. Po- membni so tudi drugi dejavniki, kot na primer urejenost prostorov, lokacija, obra- tovalni čas, čistoča ipd. MacKinnon (2005) zlasti poudarja dejavnike, kot so dostop do farmacevta v le- karni, dostopnost lekarne glede na lokacijo, časovna dostopnost, razpoložljivost izdelkov, strokovnost in prijaznost farmacevta ter skrb za finančni vidik zdravlje- nja, zlasti pri bolnikih samoplačnikih. Podobno opredelijo dejavnike zadovoljstva tudi avtorji Larson, Rovers in MacKeigan (2002, 44–50). Po ugotovitvah drugih avtorjev pa bolnik tedaj, ko stopi v stik s farmacevtom, nanj prenese svoje zaupanje oziroma upanje o načinu zdravljenja. Če bolnik ugotovi, da ga farmacevt pozorno posluša, da ima strokovno znanje in ga na ustrezen način pouči o vsem, kar želi od njega izvedeti, mu bo zaupal in storitev pozitivno ocenil, v obratnem primeru bo njegova ocena negativna (Bonnal in Moinier 2011, 7). 1108 A Na splošno lahko ugotovimo, da se porabnik v lekarni sooča s pogoji delovanja le- nali karne (oprema lekarna, dostopnost lekarne, vodenje, ipd.) in procesi (strokovna za pr usposobljenost farmacevta, vedenjske, komunikacijske sposobnosti farmacevta) . iča Kakovost storitve in s tem stopnjo zadovoljstva zazna skozi obe dimenziji delova- kov nja lekarne. Poleg pogojev in procesov pa na zadovoljstvo porabnikov vplivajo tudi anj p njegova pričakovanja in lastnosti (starost, spol, izobrazba, socialni status itd.). Do- ora sežen izid, ki vpliva na zadovoljstvo, je tako odvisen od razmerja med občutenimi bni koristmi in zaznano škodljivostjo vseh naštetih spremenljivk. Zadovoljstvo porab- kov nikov lekarniških storitev je zelo kompleksna kategorija, saj je intenzivnost posa- leka meznih dejavnikov, ki nanjo vplivajo, zelo težko meriti. Prav tako je treba upošte- rni vati, da je zdravstveno stanje porabnikov v veliko primerih povezano tudi s čustve- ških nimi primesmi. stori Preučevanje zadovoljstva porabnikov postaja v današnjem času izredno pomemb- tev na dimenzija tržnega poslovanja nepridobitnih dejavnosti kot je lekarniška dejav- nost, kajti zadovoljstvo porabnikov je z veliko verjetnostjo povezano s ponovnimi nakupi in posledično z zvestobo porabnika. Organizacije morajo zato prisluhni- ti zahtevam in potrebam porabnikov in jih na najboljši način tudi zadovoljiti, če jih želijo obdržati. Zvestoba porabnikov je vedno posledica visokega zadovoljstva porabnikov. Zadovoljstvo porabnikov določene storitve ustvari tudi čustvena nagnjenja in ne samo razumske preference do blagovne znamke, to pa vodi do vi- soke ravni zvestobe porabnikov, kar z drugimi besedami pomeni, da so organizaci- je, ne glede na naravnanost delovanja, prisiljene slediti pričakovanjem odjemalcev in spremljati njihovo zadovoljstvo. Prav tako pomembno za izvajalce je spremlja- ti dejavnosti konkurenčnih organizacij (Kotler 2003, 62). Zadovoljstvo porabni- kov s tem postaja tako rekoč tržna kategorija, ki pomembno vpliva na poslovno uspešnost in je hkrati pomembno sporočilo za nadaljnje poslovne odločitve v zve- zi s tem, koliko in katere vrste naporov usmeriti na določeno skupino porabnikov. Analiza pričakovanj porabnikov lekarniških storitev Opis metode, vzorca in uporabljenega instrumentarija Raziskava o preučevanju nakupnega vedenja porabnikov lekarniških storitev je potekala v lekarnah Obalnih lekarn Koper. Vprašalnike smo razdelil porabnikom po posredovani lekarniški storitvi. V zadostni meri je bilo pravilno izpolnjenih in vrnjenih 138 vprašalnikov. V ta namen smo uporabili metodo zbiranja podatkov z lastno oblikovano anketo in izvedli anketiranje, ki je bilo anonimno. Vsebina vprašalnika se je nanašala na presojo anketiranih o pomembnosti posa- meznih sestavin lekarniške storitve, o zadovoljstvu s posameznimi sestavinami le- karniške storitve in o splošnem zadovoljstvu z zadnjo posredovano lekarniško sto- 1109 2 – s t 4 u .– o r ritvijo. Vprašalnik je bil sestavljen iz postavk v obliki trditev, ki vsaka zase predsta- 2 u 5 s ize . o tv vlja določen vidik lekarniške storitve. Postavke so izražale mnenje, s katerim so se k a m t r o ja , iz anketirani lahko v določeni meri strinjali oziroma ne strinjali. Uporabili smo for- b n e je u o r 2 mat ponujenih odgovorov v obliki Likertove 5-stopenjske lestvice, pri čemer po- b 0 s r 1 p a meni: 5 – popolnoma se strinjam, 4 – se strinjam, 3 – niti da, niti ne, 2 – se ne stri- 3 e , P š žev n o e p njam, 1 – sploh se ne strinjam. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Splošni podatki e p l m ov r a V raziskavi je sodelovalo 46 (33%) moških in 92 (67%) žensk. Največ, 60 (44%) an- e i n h n i o j a ketiranih, je v starostni skupini od 41 do 60 let, sledijo anketirani v starostni sku- a d g no e pini od 21 do 40 let, ki jih je 43 (31%). 35 (25%) anketiranih pa je starejših od 60 let. s m ti – en Struktura anketiranih po izobrazbi je pokazala, da ima polovica vprašanih srednje t šolsko izobrazbo ali dokončano poklicno šolo, 61 (44%) ima višjo, visoko ali aka- demsko izobrazbo, 7 (5%) anketiranih pa ima osnovnošolsko izobrazbo. Analiza in interpretacija rezultatov Pomembnosti posameznih sestavin lekarniške storitve, ki jih zazna porabnik pri obisku lekarne Porabniki lekarniških storitev pomembnost posameznih sestavine lekarniške de- javnosti kot so: dostopnost do lekarne, prijaznost farmacevta, strokovnost farmacev- ta, pozornost in namenjen čas ter pestra ponudba, ocenjujejo kot pomembne. Vred- nosti povprečnih ocen posameznih sestavin lekarniške storitve pokažejo (slika 1), da so za porabnike vse sestavine lekarniških storitev pomembne. Kot najpomemb- nejšo sestavino lekarniške storitve anketirani ocenjujejo strokovnost farmacevta (4,91), sledi prijaznost farmacevta (4,70), pozornost in čas, ki ga farmacevt po- meni porabniku (4,63), ter dostop do lekarne (4,36). Za anketirane najmanj po- membna sestavina lekarniške storitve pestra dodatna ponudba prehranskih do- polnil, kozmetike in podobnega (4,16). 1110 Analiza pr Dostopnost do lekarne (urejeno parkirišče) 4,36 ičakova 4,70 nj Prijaznost farmacevta porabni 4,91 k Strokovnost farmacevta ov lekar 4,63 n Pozornost in čas, ki mi ga farmacevt nameni za svetovanje iških stor Pestrost dodatne ponudbe 4,16 itev 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 Slika 1: Povprečna ocena pomembnosti posameznih sestavin lekarniške storitve za porabnike. Ocene posameznih sestavine lekarniške storitve, ki so jo bili deležni pri zadnjem obisku lekarne V naslednjem delu vprašalnika ugotavljamo kako anketirani ocenjujejo posame- zne sestavine lekarniške storitve, ki so jo bili deležni pri zadnjem obisku lekarne (slika 2). Porabniki lekarniških storitev so s posameznimi sestavinami lekarniške storitve kot so: komunikacija s farmacevtom, strokovnost zaposlenih, svetovanje far- macevta pri izdaji zdravila, podana pisna informacija o načinu uporabe zdravila, možnostjo zaupnega pogovora, ponudba izdelkov v lekarni, prijaznostjo zaposlenih v lekarni, ustrezna dostopnost in urejenost lekarne zadovoljni. Anketirani so najbolj zadovoljni s strokovnostjo zaposlenih (4,71), sledi zado- voljstvo s prijaznostjo zaposlenih v lekarni (4,68), svetovanje farmacevta pri izda- ji zdravila (4,59), komunikacija s farmacevtom in farmacevtskim tehnikom (4,57), ponudba izdelkov v lekarni (4,46), podana pisna informacija o načinu uporabe zdravila (4,40), ter ustrezna dostopnost in urejenost lekarne (4,38). Najmanj pa so anketirani zadovoljni z možnostjo zaupnega pogovora (3,83). 1111 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m Komunikacija s farmacevtom 4,57 t r o ja , iz b n e je u o r 2 4,71 b Strokovnost zaposlenih 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Svetovanje farmacevta pri izdaji zdravila 4,59 o e p r a to o n r s o l j ov e Podana pisna info o načinu uporabe zdravila 4,40 ž i , S n n e p l m ov 3,83 r a Možnost zaupnega pogovora e i n h n i o j a a d g n 4,46 o e Ponudba izdelkov v lekarni s m ti – ent Prijaznost zaposlenih v lekarni in ustrezen odnos 4,68 Ustrezna dostopnost in urejenost lekarne 4,38 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 Slika 2: Povprečna ocena sestavin lekarniške storitve pri zadnjem obisku lekarne Zadovoljstvo porabnikov z zadnjim obiskom lekarne in posredovano lekarniško storitvijo V zadnjem delu ugotavljamo zadovoljstvo porabnikov z zadnjim obiskom lekarne in posredovano lekarniško storitvijo (slika 3). Anketirani so ocenjevali zadnjo po- sredovano lekarniško storitev z ocenami od 1 do 5 (1 – popolnoma nezadovoljen in 5 – popolnoma zadovoljen) in so v povprečju zadovoljni z zadnjim obiskom lekar- ne in posredovano lekarniško storitvijo. Povprečna vrednost pri tej trditvi je 4,62. 98 (71 %) porabnikov je z zadnjo poredovano lekarniško storitvijo popolnoma za- dovoljnih in 33 (24 %) porabnikov je zadovoljnih z zadnjo posredovano lekarniško storitvijo. 4 (3 %) porabniki z zadnjo posredovano lekarniško storitevijo niso niti zadovoljni, niti nezadovoljni, 3 (2 % ) porabniki pa z zadnjo posredovano storitvi- jo niso zadovoljni. 1112 Analiza 98 pr sem popolnoma zadovoljen ičako 33 v sem zadovoljen anj por 4 a niti zadovoljen, niti nezadovoljen bnikov 1 le sem nezadovoljen karniš 2 k sem zelo nezadovoljen ih stor 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 itev Slika 3: Zadovoljstvo z zadnjim obiskom lekarne in posredovano lekarniško storitvijo Sklepne ugotovitve Trg lekarniških storitev v današnjem času doživlja velike spremembe tako na po- nudbeni kot povpraševalski ravni. Na ponudbeni strani se povečujejo tako števi- lo ponudnikov kot struktura in pestrost ponudbe lekarniških storitev, spremembe pa so opazne tudi na strani porabnikov. Ti postajajo zahtevnejši, kar je po eni stra- ni posledica večje izbire, po drugi strani pa spremenjenih vrednot. Spremljanje zadovoljstva porabnikov je najboljša povratna informacija za vodstva lekarn, saj pozitivne ocene porabnikov odražajo pravilnost poslovnih odločitev glede oblikovanja ponudbe in posredovanja storitve porabniku, negativne ocene pa neustrezne poslovne odločitve. Prav tako se morajo zavedati, da če je porabnik z lekarniško storitvijo zadovoljen, se bo vračal, sicer bo odšel. Zadovoljen porab- nik bo po vsej verjetnosti lekarno priporočil še drugim porabnikov ali morda ož- jemu družinskemu krogu, in če bo nad njo navdušen, ne bo razmišljal o zamenja- vi. Izkušnje kažejo, da je zadovoljen porabnik dober porabnik, ki ga velja zadržati. Preučevanje zadovoljstva porabnikov lekarniških storitev s tem postaja vse po- membnejši kazalec, ki ima tudi ekonomske razsežnosti, ki vplivajo na poslovno uspešnost lekarne. S številom ponudnikov lekarniških storitev in spremenjenimi nakupnimi navadami porabnikov se namreč povečuje tekmovanje za porabnike, hkrati pa se s spremenjenimi pogoji delovanja odpirajo povsem nove možnosti ozi- roma poslovne priložnosti za tiste lekarne, ki razmišljajo in delujejo proaktivno ter so sposobne predvideti bodoče potrebe in jih tudi uresničiti, preden to storijo nji- hovi tekmeci. 1113 2 – s t 4 u .– o r Rezultati empirične raziskave o zadovoljstvu in pričakovanjih porabnikov lekar- 2 u 5 s ize . o tv niških storitev so tudi za Obalne lekarne pomemben kazalec kakovosti lekarniš- k a m t r o ja , iz ke storitve. Vodstvo Obalne lekarne se namreč zaveda vse večjega pritiska s strani b n e je u o r 2 porabnikov lekarniških storitev ter zahtev po celovitih in kakovostnih lekarniških b 0 s r 1 p a storitvah ter načinih trženja lekarniških storitev. 3 e , P š žev n o e p Vse naštete zahteve korenito posegajo v razmišljanje in delovanje lekarn , kajti pod r a to o n r s vplivom naštetih sprememb vodstva lekarn spoznavajo, da je njihova prioritetna o l j ov e ž i , S n n naloga uvajati načine, kako se porabniku čim bolj učinkovito približati, ga ustre- e p l m ov r a zno motivirati za nakup in zadovoljiti njegova pričakovanja. Gre za celovit pri- e i n h n i o stop k porabniku, ki vključuje kreiranje ponudbe in posredovanje storitve in seve- j a a d g no e da tudi usposabljanje in izobraževanje farmacevtov. Od uvajanja sodobnih tržnih s m ti – en pristopov, s katerim bodo izzive spremenili v poslovne priložnosti, bo odvisen tudi t bodoči poslovni izid lekarne. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja doživlja le- karniška dejavnost vrsto pomembnih sprememb. Vse izraziteje se v njej pojavljajo elementi podjetniškega obnašanja, ki pa imajo prav zaradi specifične narave dejav- nosti vrsto omejitev in s tem omejene možnosti uvedbe načel doslednega ekonom- skega poslovanja. Ponudniki lekarniških storitev se danes nahajajo pred velikimi izzivi, od katerih je odvisna njihova poslovna uspešnost. Kako jih bodo znali izkoristiti, bo poka- zal čas. Vsekakor pa so spremenjeni pogoji gospodarjenja in z njimi povezane pri- ložnosti čas, ko morajo vodstva lekarniške dejavnosti stopiti iz ustaljenih okvir- jev razmišljanja in iskati inovativne prijeme, s katerimi bodo uresničevala nove po- slovne zamisli. Literatura B. Berenguer, C. La Casa, M. J. de la Matta in M. J. Martín-Calero, »Pharmace- utical care: past, present and future,« Current Pharmaceutical Design 10(31) 2004: 3931–46. Liliane Bonnal in Xavier Moinier, »Elements of Pharmacy Service and Patient/ Consumer Satisfaction,« dostopano 15.8.2013. http://crief.labo.univ-poitiers. fr/doctravail/T2011-13.pdf Godeliver A. B. Kagashe in F. Rwebangila, »Patient satisfaction with health care services provided at HIV clinics at Amana and Muhimbili hospitals in Dar es Salaam,« Afr Health Sci 11 (1) 2011: 60–66. Philip Kotler, Marketing management. 11. izd., (Upper Saddle River, NJ: Prenti- ce Hall, 2003), 62. Lon N. Larson, John P. Rovers in Linda D. MacKeign, »Patient satisfaction with Pharmaceutical care: Update of a validated instrument,« J Am Pharm Assoc 42 (1) 2002: 44–50. 1114 A Karen J MacKinnon, »Striving beyod patient satisfection: A roadmap for Pha- nali ramcists,« Inet CE 9. Dostopano 20.8.2013. http://www.inetce.com/articles/ za pr pdf/221-999-05-007-H04.pdf ičak Helena Pavšar, »Kognitivne storitve v lekarniški službi: Farmacevtske intervenci- ovanj je in pregled terapije,« Farmacevtski vestnik 60 (2) 2009: 127–134. por Vinko Potočnik, Trženje storitev (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2000), 23. abni Gail Scott, »Customer satisfaction: six strategies for continious improvement,« kov le Journal of Healthcare Management 46 (2001):83–84. kar Slovensko farmacevtsko društvo, »Nacionalna strategija vključevanja lekarniš- nišk ke dejavnosti in lekarniških farmacevtov v nadaljnji razvoj slovenskega zdra- ih s vstvenega sistema,« dostopano 3. 8. 2013. Http://www.sfd.si/uploads/datote- tori ke/nacionalna_strategija_vkljucevanja_ lekarnistva. tev Smart Retailing, »Consumers’ Changing Service Expectations,« dostopano 10. 8. 2013. http://smartretailingrx.com/staffing-hr/consumers-changing-servi- ce-expectations/. Bojanka Štern, »Pomen sistemskega pristopa k vrednotenju kakovosti v zdra- vstvenem sistemu,« Zdravniški vestnik 75 (5) 2006: 303–308. 1115 2 – s t 4 u .– o r Dejavniki, ki vplivajo na zvestobo malih in 2 u5s ize . o tv k a m srednje velikih podjetij do banke t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Factors affecting sme banking loyalty 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Katja Blažek to o n r s o l j ov e Slovenija ž i , S n n e p l m katjablazek@t-2.net ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en Banke posebno pozornost namenjajo malim in srednje velikim podjetjem, saj so zanje po- t memben segment strank, vendar obenem tudi zelo tvegana. Banke lahko tveganost zmanj- šajo tako, da svoje odločitve sprejemajo na osnovi zadostnega obsega informacij, ki se nava- dno pridobijo v dolgoročnem razmerju s stranko. Namen prispevka je pregledati teoretična iz- hodišča in različne dejavnike, ki vplivajo na zvestobo ter predstaviti svoj model dejavnikov, ki vplivajo na zvestobo malih in srednje velikih podjetij do banke. Model obravnava 14 dejavni- kov, ki smo jih združili v 4 glavne skupine in sicer: tehnični, socialni, organizacijski in finančni dejavniki. Končamo s predstavitvijo in razlago dobljenih rezultatov raziskave na podlagi vzor- ca msp ene od slovenskih bank ter priporočili o priložnostih, ki jih ima banka, da izboljša zve- stobo tega dela strank. Ključne besede: msp, banke, upravljanje odnosov s strankami, zvestoba, kakovost Summary Banks pay special attention to small and medium enterprises since they are an important seg- ment of customers but also very risky. Banks can reduce the risk basing their decisions on a suf- ficient amount of information that are usual y acquired through a long-term relationship with the client. The main purpose of our study is to review the theoretical background and the vari- ous factors that affect customer loyalty and to present an own model of factors that affect sme banking loyalty. The model considers 14 factors which have been grouped into four main cat- egories, namely: technical, social, organizational, and financial factors. We conclude with the findings obtained from a survey based on a sample of customers from one of the Slovenian banks and the recommendations for further opportunities that the bank has to improve the loyalty of sme. Key words: sme, banks, customer relationship management, loyalty, quality Uvod Zadržanje obstoječih strank in krepitev njihove zvestobe naj bi bila boljša tržna strategija kot pa nenehno iskanje novih strank, saj je slednje povezano z večjimi 1117 2 – s t 4 u .– o r stroški in napori (Gee, Coates in Nicholson 2007, 259–379). Koristi, ki izhajajo iz 2 u 5 s ize . o tv dolgoročnega odnosa in ki ga imajo banke od poslovanja z zvestimi strankami so k a m t r o ja , iz različne (Johnston in Clark 2001, 65): b n e je u o r 2 b − zveste stranke so dolgoročen vir prihodkov, saj banka lahko izkoristi 0 s r 1 p a 3 e celotno dimenzijo njihovega življenjskega cikla, , P š žev n o e p r a − t zveste stranke kupujejo več in obseg izdatkov povečujejo v času, o o n r s o l j ov e − zveste stranke so pripravljene plačati več, ž i , S n n e p − l m banke prihranijo denar in čas, ki bi ga potrebovale za iskanje novih ov r a e i n h n strank, i o j a a d g − n zveste stranke so zagovorniki banke in priporočajo le-to drugim, kar o e s m t privablja nove stranke, i – en − t zveste stranke s pozitivnimi pripombami skrbijo, da banka ohranja visoko raven storitev. Za bančno okolje je ena od posebej pomembnih koristi dolgoročnega sodelova- nja tudi pridobivanje raznovrstnih informacij o strankah. To védenje pripomore k boljšemu poznavanju strankinih potreb (Lymperopoulos, Chaniotakis in Soure- li 2006, 365–366) in omogoča bančnim uslužbencem sprejemanje odločitev o na- daljnjem sodelovanju, predvsem o obsegu kreditiranja. V bančni industriji predstavlja mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju msp) pomemben segment, ker omogočajo bankam, da ustvarjajo v poslovanju z njimi precejšnje dobičke (Silver in Vegholm 2009, 615–627). Po raziskavi de la Torre idr. (2010, 2280–2293) tako domače kot banke v tujem lastništvu intenzivno ciljajo na segment msp, za kar so prilagodile svoje organizacijske strukture, uvedle nove po- slovne modele in ustrezne postopke za upravljanje s tveganjem. V tem procesu so v prednosti velike banke in banke v tuji lasti, saj podpirajo msp s širokim naborom storitev in mrežo poslovalnic, obenem jim poslovni modeli in sistemi upravljanja s tveganji dajejo konkurenčno prednost, da lažje nadomestilo fiksne stroške in stro- ške razvoja novih storitev, ker izkoriščajo ekonomijo obsega. Zaradi spreminjajočih se razmer na trgu tudi banke pozorno upravljajo s stroški in spreminjajo prodajne metode in postopke, tako da v vse večji meri uporabljajo elektronske kanale in avtomatizirane bančne procese (Jobling, Walker in Heffer- nan 2009, 12–25). Da je med bankami bolj v uporabi neosebni pristop, leži vzrok tudi v določilih Basla II, ki omogoča kapitalsko olajšavo, v kolikor banke sme se- gment obravnavajo kot segment fizičnih oseb (Altman in Sabato 2005, 15–42). To pomeni, da osebni prodajni pristop izgublja na pomenu, ker je delovno intenziven in za banko drag. Zaradi navedenega smo s prispevkom želeli predstaviti nabor dejavnikov, ki veže- jo mala in srednje velika podjetja na banko. Kaj je poleg medosebnih odnosov, ki 1118 D vse bolj izginjajo, še pomembno in na kaj naj bo banka pozorna v poslovanju s tem ejav segmentom strank. niki, ki vp Pojem zvestobe in teoretična izhodišča liva Proučevanje zvestobe strank ima svoje ozadje v marketinškem pristopu, ki temelji jo n na odnosih in poudarja pomen zvestih strank kot eni zmed kritičnih točk v sodob- a zv nem poslovanju podjetij in banke pri temu niso nobena izjema (Ehigie 2006, 494– esto 495). Pojem marketing temelječ na odnosih so v akademsko literaturo prvi uvedli bo m Berry, Shstock in Upahi leta 1983, ko ga definirajo kot (cit. po Zineldin 2006, 431): alih i Marketing temelječ na odnosih pomeni privabljanje, vzdrževanje in izboljše- n s vanje odnosov s strankami. redn Na razvoj marketinga temelječega na odnosih so vplivali tako dejavniki okolja kot je v tudi različna teoretična raziskovanja. Buttle (1996), Peppers in Rogers (1995) in Bi- elik tner (1995) identificirajo naslednje dejavnike okolja (po Kandampully in Duddy ih p 1999, 319): odjet − naraščajoča in intenzivna globalna konkurenca, ij do b − vse bolj zahtevne in sofisticirane stranke, an − k segmentacija potrošnikov, e − hitro spreminjajoče se navade potrošnikov, − stalno naraščajoči standardi kakovosti, − nezadostnost kvalitete, da sama po sebi ustvari primerjalno prednost, − vpliv tehnologije na trgih izdelkov in storitev, − nezanesljivost tradicionalnega marketinga. Zeithaml in Bitner (2003, 157–159) pravita, da marketing temelječ na odnosih v osnovi predstavlja zasuk v paradigmi znotraj marketinga in sicer stran od osredo- točenosti na pridobivanje strank, kar je značilnost tradicionalnega marketinške- ga pristopa, na zadržanje in razvijanje odnosov z njimi. Za podjetje je veliko cene- je obdržati obstoječo stranko kot iskati novo, zato uspešna podjetja iščejo in uva- jajo strategije za zadržanje strank. Osnovni cilj marketinga temelječega na odno- sih je zato izgradnja in zadržanje obstoječe baze zvestih in dobičkonosnih kupcev. Dick in Basu (1994) ugotavljata, da ni enotnega pogleda na pojem zvestobe in načina merjenja le-te (po Lam in Burton 2006, 38). V grobem lahko rečemo, da obstajajo trije glavni pogledi. Prvi, ki temelji na obnašanju ali vedenju, drugi, ki te- melji na odnosu in stališčih ter pogled, ki združuje oba prejšnja (Kasper, van Hels- dingen in Gabbot 2006, 153–154). Zgodnejši pogled na zvestobo je upošteval dejavnik zaporednih nakupov po niz- kih cenah (Evans, Jamal in Foxall 2006, 264–286). Tellis (1988) definira zvestobo kot zaporedje ponavljajočih se nakupov izdelka ali storitve iste blagovne znamke, 1119 2 – s t 4 u .– o r medtem ko Newman in Weber (1973) definirata kot zveste tiste kupce, ki imajo v 2 u 5 s ize . o tv mislih in nakupujejo le izdelke ali storitve ene blagovne znamke ter ne iščejo in- k a m t r o ja , iz formacij o konkurenčnih izdelkih ali storitvah (po Oliver 1999, 33–44). Jones in b n e je u o r 2 Sasser (1995, 94) zagovarjata svojo trditev, da je edino delež v izdatkih ključni in- b 0 s r 1 p a dikator zvestobe (po Lam in Burton 2006, 38). Analize, ki so izhajale iz te defini- 3 e , P š žev n o e p cije, so temeljile na operativnih meritvah in uporabljale natančno definirane mate- r a to o n matične modele (Jagdich, Sheth in Whan 1974, po Punniyamoorthy in Raj 2007, r s o l j ov e ž i 223). Pravimo, da gre za tako imenovani vedenjski pogled, ki upošteva le dejanja, ob- , S n n e p l m ov našanje kupcev, brez psihološkega vidika pojma zvestobe (Oliver 1999, 34) in po r a e i n h n Day (1969) ne omogoča globljega vpogleda v osnovne razloge za zvestobo (po Lam i o j a a d g n in Burton 2006, 39). Problem pri tem pristopu je torej dejstvo, da je zvestoba veli- o e s m ti – en ko več kot le zaporedje ponavljajočih se nakupov. Obnašanje kupcev je lahko pos- t ledica situacijskih faktorjev kot na primer pomanjkanje alternativ, visokih stro- škov izhoda ali inercije (Cooper in Withey 1989 po Punniyamoorthy in Raj 2007, 222–233). Zaradi pomanjkljivosti predhodno omenjenega pristopa so raziskovalci začeli dvo- miti v primernost vedenjskega pristopa kot merila zvestobe (de Ruyter, Wetzels in Bloemer 1998, 437). Kasnejši modeli predpostavljajo, da zvestoba vključuje tudi za- vezanost, zaupanje in močnejše čustvene motivatorje. Reichheld (1988) tako ugo- tavlja, da zaporedje nakupov ne zagotavlja prave zvestobe in je lahko le posledica inercije ali močnih dejavnikov, ki omejujejo druge možnosti nakupa (po Evans, Ja- mal in Foxall 2006, 264–286). Pristop na temelju odnosa vidi zveste stranke kot tiste, ki so navezane na znamko, podjetje in obenem gojijo pozitivna prepričanja (Riley idr. 1997, po Lam in Burton 2006, 39). Ta koncept lahko kaže naslednje po- javne oblike: moč preference (Mitra in Lynch 1995), občutek navezanosti na izde- lek, storitev, ponudnika (Fournier 1998) in altruistično obnašanje kot pomoč po- nudniku in drugim kupcem (Patterson in Ward 2000, Price, Feick in Guskey 1995 po Jones in Taylor 2007, 37). Problem pristopa k zvestobi na temelju odnosa, brez ponavljajočih se nakupov, se kaže v finančni nekoristnosti takih strank saj podjetje z njimi nima zaslužka (Kasper, van Helsdingen in Gabbot 2006, 153). Večina raziskovalcev s področja marketinga dandanes predstavlja zvestobo kot multidimenzijski konstrukt. Dodajajo ji predvsem kognitiven element po kate- rem zvestoba temelji na zavestnem ovrednotenju blagovne znamke, nagrad in ugo- dnosti povezanih z njo (Lee in Cunningham 2001). Kognitivni element se izra- ža skozi različne pojavne oblike kot na primer prva izbira (Ostrowski, O‘Brien in Gordon 1993), cenovna toleranca (Anderson 1996, de Ruyter, Wetzel in Bloemer 1998), izključna obravnava (Gremler in Brown 1996) in identifikacija z ponudni- kom (Butcher, Sparks in O‘Callaghan 2001, po Jones in Taylor 2007, 36). V lastnem modelu sprejmemo definicijo zvestobe Bloemerja, de Ruyterja in Pee- tersa (1998, 277), ki so zapisali, da je zvestoba izražena kot nenaključen vedenjski 1120 D odziv, ki se kaže skozi daljše časovno obdobje v obliki pozitivnega komuniciranja, ejav namere za nakup, cenovne neobčutljivosti in odziva na napake in je posledica od- nik ločitve določenega subjekta kot funkcije psiholoških procesov, ki ima za končno i, ki v posledico predanost določeni banki. plivajo n Dejavniki, ki vplivajo na zvestobo a zv Literatura ponuja več modelov, ki ocenjujejo vplive različnih dejavnikov na zvesto- esto bo v storitvenem sektorju. Na področju bančništva je bila večina raziskav opravlje- bo m na na segmentu fizičnih oseb. V tabeli 1 so podani izsledki nekaterih dosedanjih al raziskav o dejavnikih, ki vplivajo na zvestobo na bančnem področju. ih in sr Tabela 1: Pregled nekaterih dosedanjih raziskav o dejavnikih, ki vplivajo na zvestobo ednje v Avtorji Dejavniki vplivanja Ugotovitve elik Aldaigan in Buttle (2005, kredibilnost banke, me- Kredibilnost banke, ki vključuje zaupanje v banko in ih p 349–359 dosebni odnosi, etične in njeno zanesljivost, je najmočnejši dejavnik. od politične vrednote jetij d Bal , Coelho in Vilares zaupanje, ,komunikacija, Dejavniki, ki najmočneje vplivajo na zvestobo so: ko- o b (2006, 391–403) ugled, zadovoljstvo, reše- munikacija, zadovoljstvo, individualna obravnava. an vanje pritožb, individual- ke na obravnava Beerli, Martin in Quinta- zadovoljstvo, stroški za- Stroški zamenjave banke imajo manjši vpliv na zve- na (2004, 253–275) menjave stobo v primerjavi z zadovoljstvom Bell in Eisingerich (2007, kakovost storitve, me- Najmočnejši dejavnik je kakovostna izvedba storitve. 466–486) dosebni odnosi, stranki- Nivo strankinega znanja je pozitivno vplival na zve- no znanje stobo, kar je v nasprotju s pričakovanji. Bloemer, de Ruyter in Pe- ugled, zadovoljstvo, ka- Vse tri dejavnike merijo preko posrednih faktorjev in eters (1998, 276–286) kovost ugotovijo, da zadovoljstvo, zanesljivost, učinkovitost in položaj na trgu značilno vplivajo na zvestobo. Butcher, Sparks in O‘Cal- zadovoljstvo, kakovost Značilen vpliv sta imela zadovoljstvo in prijateljstvo. laghan (2001, 310–327) osnovne storitve, vred- nost za ceno, prijateljstvo, spoštovanje, udobje Bontis, Booker in Seren- zadovoljstvo, ugled Oba dejavnika pozitivno vplivata na zvestobo, vendar ko (2007, 1426–1445) je zadovoljstvo pomembnejše. de Ruyter, Wetzel in Blo- kvaliteta storitev, stroški Kvaliteta storitev pozitivno vpliva na zvestobo izraže- emer (1998, 436–453) zamenjave no kot preferenca in cenovna neobčutljivost. Jayakody in Sanjeewani zaupanje, prodajno ose- Vsi trije dejavniki kažejo pozitiven vpliv. (2006, 461–474) bje, osebna obravnava Lam in Burton (2006, zadovoljstvo, kvaliteta Ključni dejavniki so kakovost storitve, razpoložljivost 37–52) storitev, ugled finančnih virov in zmožnost banke, da razume in za- dovolji specifične potrebe podjetja. 1121 2 – s t 4 u .– o r 2 u Avtorji Dejavniki vplivanja Ugotovitve 5 s ize . o tv k a m Ndubisi (2007, 98–106) zaupanje, predanost, ko- Vsi štirje dejavniki imajo približno enako moč, neko- t r o ja , iz b n munikacija, reševanje liko izstopata zaupanje in komunikacija e je u o r 2 b sporov 0 s r 1 p a 3 e Petruzzel is idr. (Pe- socialni kapital, kvaliteta Socialni dejavniki pomembno vplivajo na potrošni- , P š žev n o e p truzzel is, Romanazzi in storitev, sočutje kovo vedenje. r a to o n Gurrieri b.l.) r s o l j ov e ž i , S n n Veloutsou, Daskou in Da- zadovoljstvo, kakovost Zadovoljstvo in medosebni odnosi najmočneje vpli- e p l m ov skou (2004, 113–126) storitev, medosebni od- vajo na zvestobo. r a e i n h n nosi i o j a a d g no e Spet drugi avtorji so tako prikazane posamične dejavnike združevali v skupine. s m ti – en Ahmad (2005, 323) se v svoji študiji nasloni na delo Berrya in Parasuramana iz leta t 1991, kjer govorita o finančni, socialni in strukturni zavezi in nato sam osnuje svoj model, kjer govori o primarnih, sekundarnih in presežnih zavezah. Prve vključuje- jo koristnost, zanesljivost in splošno vrednost storitve. Sekundarne zaveze vključu- jejo zaposlene, njihovo prijaznost, verodostojnost, sočutje, ustrežljivost in cenov- no ugodnost. Tretji dejavniki govorijo o dobrem imenu in ugledu banke. Tudi Al- dlaigan in Buttle (2006, 349) izluščita tri skupine. Prva je kredibilnost, ki vključu- je pojme kot so zaupanje, spoštovanje podjetja, dober posel, cenovna primernost. Drugo pojmujeta vrednost razmerja, ki jo razlagata s pojmi povezanimi z medo- sebni odnosi. Tretjo skupino pa skladnost vrednot, ki ponazarja v kolikšni meri se strankine etične in politične vrednote skladne s politiko in prakso podjetja. Iz tabele 1 vidimo, da je najpogosteje omenjen dejavnik, ki vpliva na zvestobo zado- voljstvo. To sloni na logični predpostavki, da je zvestoba pogojena z zadovoljstvom. Kot posledica tega se je tudi za približno merilo zvestobe upoštevalo izmerjeno za- dovoljstvo. Kasnejše raziskave so pokazale, da tako izhodišče ni najboljše, saj se zadovoljni kupci ne izkažejo nujno tudi kot zvesti kupci (Evans, Jamal in Foxall 2006, 264–286). Nekateri podatki kažejo, da kljub 90 % deležu strank, ki se opre- deljujejo kot zadovoljne oz. zelo zadovoljne, le 30–40 % od njih namerava pono- viti proces nakupa pri istem dobavitelju (Van Looy, Gemmel in van Dierdonck 2003, 60–62). Številni kupci neprestano menjujejo dobavitelja in vzrok ne more biti le v nezadovoljstvu ampak je v ozadju cel splet razlogov. Tudi z vidika marke- tinga temelječega na odnosih, ki predpostavlja prepletenost med kupci in dobavi- telji v smislu medsebojnega izpolnjevanja obljub in spoštovanja norm s ciljem iz- boljšanja odnosov s stranko zaznamo, da je zvestoba odvisna od veliko več dejav- nikov kot le zadovoljstvo, s tem da je osrednji poudarek na odnosih (po Evans, Ja- mal in Foxall 2006, 264–286). 1122 De Lasten model dejavnikov, ki vplivajo na zvestobo msp do javn banke iki, k Skladno s proučeno literaturo in dejavniki, ki so nas zanimali smo zasnovali svoj i v model dejavnikov, ki vplivajo na zvestobo. Odločili smo se, da bo model temeljil pliv na 4 glavnih skupinah dejavnikov, kar je predstavljeno v sliki 1. Vsaka skupina bo ajo n vključevala večje število spremenljivk. Tehnični dejavniki bodo vključevali spre- a zv menljivke povezane s pojmom kakovost storitve kot na primer: zanesljivost, odziv- esto nost, opremljenost ter spremenljivke, ki se nanašajo na individualen pristop ban- bo m ke do stranke, načinom reševanja sporov in komunikacijo banke in elektronskim a poslovanjem. Socialni dejavniki se nanašajo na medosebne odnose med bančnimi lih in s uslužbenci in strankami, prijateljstvu, ki se razvije med njimi ter prijaznosti in so- re čutju bančnega osebja. Med organizacijske dejavnike bomo vključili ugled banke, dnj vrednote, ki jih ta poudarja in zaupanje. Cena bančnih storitev in kreditni viri, ki e ve jih banka lahko nudi strankam bodo opredeljevali finančne dejavnike. likih podje Raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na zvestobo msp do banke tij do ban tehnični dejavniki ke – zanesljivost Zvestoba – odzivnost – otipljivi elementi – elektronsko bančništvo ustno priporočilo – prilagajanje storitev – reševanje pritožb – komunikacija nakupna namera finančni dejavniki – cena – kreditni viri socialni dejavniki cenovna neobčutljivost – prijateljstvo – udobje – upoštevanje odziv na napake organizacijski dejavniki – zaupanje – ugled Slika 1: Lasten model, ki ponazarja vplive izbranih dejavnikov na zvestobo msp do banke 1123 2 – s t 4 u .– o r Kvantitativno raziskavo smo izvedli v začetku 2013 z metodo anketnih vprašalni- 2 u 5 s ize . o tv kov na vzorcu malih in srednje velikih podjetij, ki so stranke banke, katera deluje k a m t r o ja , iz na celotnem območju Slovenije in sodi v zgornjo polovico bank glede na velikost b n e je u o r 2 b njene aktive. Skupno smo dobili 98 izpolnjenih vprašalnikov. Vprašanja oz. trdi- 0 s r 1 p a 3 e tve smo povzemali po različnih avtorjih. Določena vprašanja smo prilagodili na- , P š žev n o e p menu lastne analize, predvsem smo le-ta postavili tako, da so bila smiselna za ban- r a to o n čni sektor. Vprašalnik je bil sestavljen iz 82 vprašanj oz. trditev, ki smo jih vsebin- r s o l j ov e ž i , S n n sko razdelili v šest sklopov. e p l m ov r a e i S prvim sklopom vprašanj smo ugotavljali demografske značilnosti ter splošen od- n h n i o j a a d g nos podjetij s proučevano banko oz. drugimi bankami. Glavnino podjetij, ki so no e s m bila vključena v raziskavo predstavljajo mikro podjetja, na vprašalnik pa so v večji ti – en meri odgovarjali direktorji teh podjetij. t Drugi sklop vprašanj se nanaša na različne elemente, ki tvorijo zvestobo. Odloči- li smo se, da vključimo več vidikov zvestobe, ki naj bi odražali tako konkretno na- mero za nakup kot tudi pozitivna stališče. Postavili smo vprašanja oz. trditve, ki obravnavajo štiri elemente: ustno priporočilo, nakupna namera, cenovna neobčut- ljivost in odziv na napake. Ker smo želeli ugotoviti kateri od teh elementov je vo- dilni, smo uporabili metodo glavnih komponent in z njo ožili število spremen- ljivk. Ugotovimo, da je v našem primeru zvestoba najbolje izražena s spremenljivko ustno priporočilo in nakupna namera. Da je ustno priporočilo, podkrepljeno s ce- novno neobčutljivostjo pomemben odraz zvestobe ugotavlja tudi Santonen (2007, 39–55). Ko nekdo banko priporoča, mora obstajati dober razlog, saj s tem v javnosti izrazi svoje mnenje, ki ga mora utemeljiti in se ob tem izpostaviti. Ta spremenljivka izraža tudi v največji meri naklonjenost do ponudnika neke storitve oz. celo prefe- renco do dotičnega ponudnika. Rezultat je dokaj skladen tudi z raziskavo avtorjev Jones in Taylor (2007, 36–51), da zvestobo najbolje odražata dve dimenziji in sicer element vedenja, ki ga odraža nakupna namera in kombiniran emotivno/kognitiv- ni element, ki ga odraža ustno priporočilo in cenovna neobčutljivost. Tretji do šesti sklop vprašanj se nanašajo na dejavnike, ki vplivajo na zvestobo. Gle- de na teoretična izhodišča smo jih združili v štiri glavne skupine. Vsaka od teh skupin je bila podrobneje razdrobljena še v podskupine dejavnikov. Zaradi velike- ga števila dejavnikov in velikega števila vprašanj oz. trditev, smo uporabili faktor- sko analizo, ki je namenjena proučevanju povezav v množici spremenljivk ter nam odkrije skupne razsežnosti opazovanih spremenljivk in omogoči vpogled v osnov- no strukturo podatkov. Pričakovali smo, da bodo te nove spremenljivke, faktorji, predstavljale posamezne skupine dejavnikov kot smo jih predstavili v lastnem mo- delu, vendar se to ni v celoti potrdilo. Na osnovi našega vzorca smo namesto štirih, dobili pet dejavnikov, ki smo jih poimenovali: − učinkovitost poslovanja, 1124 D − tehnološka naprednost, ejav − socialni dejavnik, nik − i finančni dejavnik, , ki v − dejavnik diferenciacije. pliv Grafično je nova razporeditev dejavnikov prikazana v sliki 2. a jo na z Na osnovi teorije Na osnovi faktorske ve oblikovani dejavniki, ki analize oblikovani stob vplivajo na zvestobo faktorji, ki vplivajo na o m zvestobo alih i n s Tehnični dejavniki 8 Učinkovitost poslovanja redn 18 spremenljivk 8 5 13 spremenljivk je v elik Organizacijski dejavniki 2 Tehnološka naprednost ih p 10 spremenljivk 10 spremenljivk odj 2 e tij d Socialni dejavniki Finančni dejavniki o b 9 1 a 9 spremenljivk 7 spremenljivk nk 5 e Finančni dejavniki 2 Socialni dejavniki 7 spremenljivk 10 spremenljivk 2 Dejavnik diferenciacije 4 spremenljivke − učinkovitost poslovanja, ki zajema spremenljivke, ki so bile v osnovnem modelu vključene v tehnične dejavniki in sicer predvsem zanesljivost, re- ševanje pritožb in odzivnost in pa spremenljivke, ki so bile v osnovnem modelu vključene v organizacijske dejavnike in sicer ugled in zaupanje. − tehnološka naprednost, ki zajema predvsem elektronsko poslovanje banke torej spremenljivko, ki je bile v osnovi vključene v tehnični dejavnik in se nanaša na učinkovitost elektronskega bančništva, njegovo enostavnost za uporabo ter varnost in spremenljivke, ki se nanašajo na komuniciranje. Četrti faktor poimenujemo finančni dejavnik, ker večinoma vključuje trditve ve- zane na zagotavljanje kreditnih virov. Peti dejavnik smo poimenovali diferenciaci- ja in vključuje trditve vezane na prilagojenost storitev in sicer ali banka nudi stori- tve, ki jih ne bi mogle nuditi tudi druge banke. Dodana je še cena, ki je lahko po- memben element diferenciacije. 1125 2 – s t 4 u .– o r V naslednjem koraku podatke obdelamo z metodo linearne multiple regresijske 2 u 5 s ize . o tv analize, ki nam pojasni odvisnost ene odvisne spremenljivke od več neodvisnih k a m t r o ja , iz spremenljivk (Jesenko in Jesenko 2007, 187–192). V našem primeru je odvisna b n e je u o r 2 spremenljivka zvestoba, ki smo jo oblikovali s pomočjo prehodno uporabljene me- b 0 s r 1 p a tode glavnih komponent. Neodvisne spremenljivke pa so na novo definirani dejav- 3 e , P š žev n o e p niki, ki smo jih izluščili iz dobljenih rezultatov faktorske analize. Ugotovimo, da r a to o n na osnovi vzorčnih podatkov na zvestobo msp do banke statistično značilno vpli- r s o l j ov e ž i vajo le trije dejavniki in sicer: , S n n e p l m ov r a − Učinkovitost poslovanja. Na osnovi parcialnega regresijskega koeficienta e i n h n i o j a lahko sklepamo, da je povezava med učinkovitostjo poslovanja in zvesto- a d g no e bo msp do banke pozitivna, torej večja kot je učinkovitost poslovanja, več- s m ti – en ja je zvestoba msp do banke ob ostalih nespremenjenih dejavnikih. t − Socialni dejavnik. Na osnovi parcialnega regresijskega koeficienta lah- ko sklepamo, da je povezava med socialnim dejavnikom in zvestobo msp do banke pozitivna, torej pozitivnejše kot so socialne interakcije, večja je zvestoba msp do banke ob ostalih nespremenjenih dejavnikih. − Finančni dejavnik. Na osnovi parcialnega regresijskega koeficienta lahko sklepamo, da je povezava med finančnim dejavnikov in zvestobo msp do banke pozitivna, torej večja kot je pripravljenost banke kreditirati pod- jetja, večja je zvestoba msp do banke ob ostalih nespremenjenih dejavni- kih. Zaključek S prispevkom smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate raziskave o zvestobi msp do ene izmed slovenskih bank. Z lastno raziskavo smo želeli spoznati ključne elemente, ki vežejo stranke na banko. V naši raziskavi se je izkazalo, da so za msp v odnosu z banko zelo pomembne socialne vezi in da je to eden od elementov na ka- terih banka lahko gradi svojo razpoznavnosti in krepi tržno pozicijo. Socialni de- javnik vpliva na primeru proučevane banke na zvestobo bolj kot dejavnik učinko- vitost poslovanja. Navedeno se sklada tudi z ugotovitvami drugih avtorjev, ki ugo- tavljajo da stranke cenijo osebne odnose z bančniki, kar se razume kot tkanje vezi z bančnimi uslužbenci, ki se tako bolje spoznajo s podjetnikom in poslovanjem njegovega podjetja. Ljudje se na splošno raje obrnejo na znano osebo kateri povejo svoje zahteve kot, da se obračajo na centre za pomoč uporabnikom (Perry in Coe- tzer 2009, 306–321). Podobne zaključke imajo tudi Veloutsou, Daskou in Daskou (2004, 113–125) na primeru petih grških bank, kjer imajo kvalitetne osebne inte- rakcije večji vpliv na zvestobo od kvalitetne ponudbe, kot tudi Jobling, Walker in Hefernan (2009, 12–25), ko pravijo da izbor banke v večji meri sloni na sposobnos- tih bančnega osebja. Osnovni cilj banke tako ne sme biti le skrb za učinkovito iz- 1126 D vedbo storitve, ampak se predlaga dodajanje »osebne note«, da bi se ohranil vi- ejav sok delež zvestih strank. niki, ki vp Predpostavke in omejitve liva Model smo zastavili na osnovi različnih teoretičnih izhodišč in vanj vključiti kar jo n največje število možnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zvestobo malih in srednje a zv velikih podjetij do banke. Kljub temu, da še obstajajo spremenljivke, ki bi bile lah- esto ko vključene v raziskavo (npr. nabor bančnih storitev, menjava bančnega osebja bo m itd.), lahko predpostavimo, da smo zajeli veliko večino različnih dejavnikov in jih al pravilno združili v glavne skupine. ih in s Predpostavljamo, da smo s postavljenimi vprašanji smiselno zajeli vsebino posa- red mezne spremenljivke in da smo uspeli pravilno ločiti dejavnike, ki so vezani na nje v osebnostne lastnosti zaposlenih in njihovo sposobnost, da lahko razvijejo tople sti- eli ke s strankami in na drugi strani tehnične in ostale dejavnike, na katere včasih za- kih p posleni kljub vsemu prizadevanju nimajo vpliva. Pri tem delu smo imeli nekoli- od ko težav oblikovati vprašanja tako, da bodo kar v najboljši meri ločili ta dva ele- jetij d menta, saj je sama narava prodaje storitve taka, da je večinoma vedno prisoten stik o b med dvema nasprotnima stranema in je včasih težko razlikovati med uslužben- an cem, ki se trudi po svojih najboljših močeh zadostiti strankinim potrebam, ven- ke dar mu tehnično okolje ali bančna pravila onemogočijo izvesti storitev uspešno oz. tako kot si je to zamislila stranka. Raziskava je narejena le na manjšem vzorcu strank banke, vendar predpostavljamo da so kljub temu zbrani podatki točni in da so nanje anketiranci pošteno odgovar- jali. Menimo sicer, da bi bili rezultati bolj reprezentativni, če bi dobili večje število izpolnjenih vprašalnikov. Slednje nedvomno sodi med omejitve raziskave, vendar smo se omejili na dva poskusa pošiljanja vprašalnika, saj smo zaznali, da nadaljnji poskusi ne bodo bistveno povečali število izpolnjenih vprašalnikov. Med omejitve raziskave sodi čas v katerem je le-ta potekala. Za trenutno gospodar- sko situacijo je značilno ohlajanje gospodarstva, kar je lahko povzročilo odmik od rezultatov, ki bi bili doseženi, v kolikor bi raziskava potekala v bolj umirjenih go- spodarskih razmerah. Rezultatov raziskave ne moremo posplošiti in uporabiti v drugih dejavnostih, saj Fornell (1992) ugotavlja, da obstaja t.i. elastičnost zvestobe med različnimi indu- strijskimi panogami (po de Ruyter, Wetzel in Bloemer 1998, 436–453). Ravno tako dvomimo, da bi lahko rezultate raziskave posplošili na druge slovenske banke, saj že Veloutsou, Daskou in Daskou (2004, 113–126) v svoji raziskavi na primeru več- jega števila bank ugotavljajo, da se dejavniki, ki vplivajo na zvestobo razlikujejo med bankami. 1127 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv A. Mitra in J. Lynch, »Toward a reconciliation of market power and information k a m t r o ja , iz theories of advertising effects and price elasticity«, Journal of Consumer Rese- b n e je u o r 2 b arch, št. 21/4 (1995): 644–660. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev A. S. Dick in K. Basu, »A two-dimensional concept of brand loyalty,« Journal of n o e p r a Academy of Marketing Science, št. 22/2 (1994): 99–113. to o n r s o l j ov e ž i Abdullah Aldaigan in Francis Buttle, »Beyond satisfaction: customer attachment , S n n e p l m ov to retail banks,« International Journal of Bank Marketing, št. 23/4 (2006): r a e i n h n 349–359. i o j a a d g no e Asuncion Beerli, Josefa D. Martin in Agustin Quntana, »A model of custom- s m ti – en er loyalty in the retail banking market,« European Journal of marketing, št. t 38/1–2 (2004): 253–275. Augusto de la Torre, Maria Soledad Marinez Peria in Sergio L Schmukler, »Bank involvement with SMEs: Beyond relationship lending,« Journal of Banking & Finance, št. 34/9 (2010): 2280–2293. Bart van Looy, Paul Gemmel in Roland Van Dierdonck, Services Management. An Integrated Approach (England, Essex, Harlow: Pearson Education Limit- ed, 2003), 60–62. Benjamin Osayawe Ehigie, »Correlates of customer loyalty to their bank: a case study in Nigeria,« International Journal of Bank, št. 24/7 (2006): 494–508. Cleopatra Veloutsou, Sofia Daskou in Antonia Daskou, »Are the determinants of bank loyalty brand specific,« Journal of Finance Services Marketing, št. 9/2 (2004): 113–125. Constantine Lymperopoulos, Ioannis E. Chaniotakis in Magdalini Soureli, »The importance of service quality in bank selection for mortgage loans,« Manag- ing Service Quality, št. 16/4 (2006): 365–379 . D. D. Gremler in S. W. Brown, »Service loyalty; its nature, importance, and im- plications,« v QUIS V: Advancing Service Quality: A Global Perspective, ur. B. Edvardsson, S. W. Brown, R. Johnston in E. Scheuing (NY, New York: ISQA, 1996). D. Peppers in M. Rogers, »A new marketing paradigm: share of customer, not market share«, Planning Review, št. 2 (1995): 14–18 . Dwayne Ball, Pedro S. Coelho in Manuel J. Vilares, »Service personalization and loyalty,« Journal of Services Marketing, št. 20/6 (2006): 391–403. E. W. Anderson, »Customer satisfaction and price tolerance«, Marketing Letters, št. 7 (1996): 19–30 . 1128 D Earl Jobling, Greg Walker in Troy Heffernan, »Service Quality Attributes SME’s ejav Desire in Their Choice And Retention Of A Bank: An Australian Perspec- nik tive,« i International Review of Business Research Papers, št. 5/3 (2009): 12–25. , ki vp Edvard I. Altman in Gabriele Sabato, »Effect of the New Basel Capital Accord liva on Bank Capital Requirements for SMEs,« Journal of Financial Services Re- jo n search, št. 28/1–2–3 (2005): 15–42. a zve F. Buttle, Relationship Marketing – Theory and Practice (London: Chapman, stob 1996). o m a F. D. O. Riley, A. S. C. Ehrenberg, S. B. Castleberry, T. P. Barwise in N. R. Bar- lih i nard, »The variability of attitudinal repeat-rates«, International Journal of n sr Research in Marketing, št. 14/5 (1997): 437–450 . ednje v F. F. Reichheld, »Loyalty and the Renaissance of Marketing«, Marketing Man- el agement, št. 2/4 (1988): 10–21 . ikih p G. S. Day, »A two-dimensional concept of brand loyalty«, Journal of Advertising, od št. 9/3 (1969): 29–35 j . etij d Gerard J. Tellis, »Advertising Exposure, Loyalty, and Brand Purchase: A Two- o ba Stage Model of Choice«, Journal of Marketing Research, št. 25/5 (1988): 134– nke 144 . Hans Kasper, Piet van Helsdingen in Mark Gabbott, Services Marketing Manage- ment. A strategic prospective (England, West Sussex: John Wiley & Sons Ltd, 2006), 153–154. J.A.S.K. Jayakody in W.M.A. Sanjeewani, »The impact of salesperson transfor- mation leadership behaviour on customer relationship marketing behaviour: A study of the Sri Lankan corporate banking sector,« International Journal of Bank Marketing, št. 24/7 (2006): 461–474. Jay Kandampully in Ria Duddy, »Relationship marketing: a concept beyond the primary relationship,« Marketing Intelligence & Planning, št. 17/7 (1999): 315–323. Josée Bloemer, Ko de Ruyter in Pascal Peeters, »Investigating driver of bank loyal- ty: the complex relationship between image, service quality and satisfaction«, International Journal of Bank Marketing, št. 16/7 (1998): 276–286 . Joseph W. Newman in Richard A. Werbel, »Multivariate Analysis of Brand Loy- alty for Major Household Appliances«, Journal of Marketing Research, št. 10/11 (1973): 404–409 . Jože Jesenko in Manca Jesenko, Multivariatne statistične metode (Kranj: Moderna organizacija v okviru FOV Kranj, 2007), 187–192. 1129 2 – s t 4 u .– o r K. Butcher, B. Sparkes in F. O’Callaghan, »Evaluative and relational influences 2 u 5 s ize . o tv on service loyalty«, International Journal of Service Industry Management, št. k a m t r o ja , iz 12/4 (2001): 310–327 . b n e je u o r 2 b Ken Butcher, Beverley Sparks in Frances ÒCallaghan, »Evaluative and relational 0 s r 1 p a 3 e influences on service loyalty,« , P š žev International Journal of Service Industry Man- n o e p r a agement, št. 12/4 (2001): 310–327 . to o n r s o l j ov e Ko de Ruyter, Martin Wetzel in Josée Bloemer, »On the relationship between ž i , S n n e p l m perceived service quality, service loyalty and switching costs,« International ov r a e i n h n Journal of Service Industry Management, št. 9/5 (1998): 436–453 . i o j a a d g no e L. L. Berry in A. Parasuraman, »Marketing Services: Competing through quali- s m ti – en ty, customer satisfaction and price tolerance«, Marketing Letters, št. 7 (1996): t 19–30 . L. L. Berry in A. Parasuraman, Marketing Services: Competing through Quality (N. Y., New York: Free Press, 1991). L. L. Berry, G. L. Shostack in G. D. Upah, ur., Emerging Perspective on Service Marketing (Chicago: American Marketing Association, 1983), 25–28. L. L. Price, L. F. Feick in A. Guskey, »Everyday market helping behaviour«, Jour- nal of Public Policy and Marketing, št. 14/2 (1995): 255–267 . Lars Silver in Fatima Vegholm, »The dyadic bank–SME relationship. Customer adaptation in interaction, role and organization,« Journal of Small Business and Enterprise Development, št. 16/4 (2009): 616–627 . Luca Petruzzellis, Salvatore Romanazzi in Antonia Rosa Gurrieri, »Loyalty and customer satisfaction in retail banking. The role of social network,« http:// www.escp-eap.net/conferences/marketing/2008_cp/Materiali/Paper/It/Petruzzellis_Romanazzi_Gurrieri.pdf (21.08.2013). M. J. Bitner, »Building service relationships: it’s all about promises«, Journal of the Academy of Marketing Science, št. 23/4 (1995): 246–251 . M. Lee in L. F. Cunningham, »A cost/benefit approach to understanding service loyalty«, Journal of Service Marketing, št. 15/2 (2001): 113–130 . M. Punniyamoorthy in M. Prasanna Mohan Raj, »An empirical model for brand loyalty measurement,« Journal of Targeting, Measurement and Analysis for Marketing, št. 15/4 (2007): 222–233 . Martin Evans, Ahmad Jamal in Gordon Foxall, Consumer Behaviour (England, West Sussex, Chichester: John Wiley & Sons Ltd., 2006), 264–286. 1130 D Martin Perry in Alan Coetzer, »Small enterprise relations with banks and ac- ejav countants,« Journal of Small Business and Enterprises Development, št. 16/2 nik (2009): 306–321. i, ki vp Mosad Zineldin, »The royalty of loyalty: CRM, quality and retention,« Journal of liva Consumer Marketing, št. 23/3 (2006): 430–437 . jo na z N. Jagdish, C. Sheth in P. Whan, »A theory of multidimensional brand loyalty«, ve Advances in Consumer Research, št. 1 (1974): 449–459 . stobo m Nick Bontis, Lorne D. Booker in Alexander Serenko, »The mediating effect of or- a ganizational reputation on customer loyalty and service recommendation in lih i the banking industry,« Management Decision, št. 45/9 (2007): 1426–1445. n sre Oly Ndubisi Nelson, »Supplier-customer relationship management and custom- dnje v er loyalty,« Journal of Enterprise Information Management, št. 20/2 (2007): el 222–236 . ikih p P. G. Patterson in T. Ward, »Relationship marketing and management,« v Han- odj dbook of Services Marketing and Management, ur. T. A. Swartz in D. Iacobu- etij d cci (CA, Thousand Oaks: Sage Publications, 2000). o ba P. L. Ostrowski, T. O’Brien in G. Gordon, »Service quality and customer loyalty nke in the commercial airline industry«, Journal of Travel Research, št. 32 (1993): 16–24 . Regan Lam in Suzan Burton, »SME banking loyalty (and disloyalty): a qualita- tive study in Honk Kong,« International Journal of Bank Marketing, št. 24/1 (2006): 37–52. Richard L. Oliver, »Whence Consumer Loyalty,« Journal of Marketing, št. 63 (1999): 33–44. Rizal Ahmad, »A conceptualization of a customer-bank bond in the context of the twenty-first century UK retail banking industry,« International Journal of Bank Marketing, št. 23/4 (2005): 317–333. Robert Gee, Graham Coates in Mike Nicholson, »Understanding and profit- ably managing customer loyalty,« Marketing Intelligence & Planning, št. 26/4 (2007): 359–374. Robert Johnston in Grahan Clark, Service Operation Management, (England, Es- sex, Harlow: Pearson Education Limited, 2001), 65. S. Fournier, »Consumers and their brands: developing relationship theory in con- sumer research«, Journal of Consumer Research, št. 24/3 (1998): 343–373 . Simon J. Bell in Andreas B. Eisingerich, »The paradox of customer education,« European Journal of Marketing, št. 41/5–6 (2007): 466–486. 1131 2 – s t 4 u .– o r T. O. Jones in W. E. Sasser, »Why satisfied customers defect?«, Harvard Business 2 u 5 s ize . o tv Review, št. 73/6 (1995): 88–99 . k a m t r o ja , iz b n Teemu Santonen, »Price sensitivity as an indicator of customer defection in retail e je u o r 2 b banking,« International Journal of Bank Marketing, št. 25/1 (2007): 39–55. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Tim Jones in Shirley F. Taylor, »The conceptual domain of service loyalty: how o e p r a t many dimensions,« Journal of Service Marketing, št. 21/1 (2007): 36–51. o o n r s o l j ov e ž i , S Valerie A. Zeithaml in Mary Jo Bitner, n Service Marketing – Integrating Customer n e p l m ov Focus Across the Firm ( New York: The Mc Graw-Hill/Irwin, 2003), 157–159. r a e i n h n i o j a a d W. H. Cooper in M. J. Withey, »Predicting exit, voice loyalty, and neglect«, Ad- g no e s m ministrative Science Quarterly, št. 34 (1989): 12–14 . ti – ent 1132 2 – s t 4 u .– o r Povezovanje ribištva in turizma, primeri 2 u 5 s ize . o tv k a m dobrih praks t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Integrating fisheries and tourism, examples of good 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n practice o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Bety Breznik , S n n e p l m ov Biotehniški center Naklo, Slovenija r a e i n h n i o j a Bety.Breznik@gmail.com a d g no e s m ti – en Povzetek t V okviru Evropskega ribiškega sklada, ukrepa Trajnostni razvoj ribiških območij, se v Sloveni- ji izvajajo projekti, ki povezujejo ribištvo, tradicijo, turizem, promocijo, ohranjanje naravne in kulturne dediščine in kot taki omogočajo ohranjanje ribiškega sektorja, tradicije in tudi nova delovna mesta. V prispevku opisujemo projekte, ki jih izvaja člani Obalne akcijske skupine po pristopu »od spodaj navzgor« in realizirajo želje, izzive in priložnosti za razvoj obalnega obmo- čja, pri čemer je večina projektov izvedena s strani zasebnega ribiškega sektorja. Pri tem se us- pešno koristijo evropska in nacionalna javna sredstva, kar je dobra popotnica in zagotovilo, da se bodo primerljive aktivnosti izvajale tudi v naslednjem finančnem obdobju. Ključne besede: ribištvo, turizem, diverzifikacija, povezovanje, evropska sredstva. Summary Within the framework of the European Fisheries Fund, the measure sustainable development of fisheries areas in Slovenia we implement projects that connect Fisheries, tradition, tourism, promotion, preservation of natural and cultural heritage and, as such, these projects contribute to the maintenance of the fisheries sector, traditions and new jobs. This paper describes pro- jects carried out by members of Coastal Action Group with a ‘bottom-up’ approach and re- flect aspirations, chal enges and opportunities for the development of coastal areas, where the majority of the projects are carried out by the private fishing industry. With that we successful- ly draw up on the European and national public funds, which is also a good basis to ensure that comparable activities will be undertaken during the next financial period. Key words: fisheries, tourism, diversification, integration, European funds. Sredstva Evropskega sklada za ribištvo v obdobju 2007–2013 Slovenija je v obdobju 2007–2013 na podlagi Operativnega programa za razvoj ri- bištva ( v nadaljevanju OP 2007–2013), ki je programska podlaga za črpanje fi- nančnih sredstev Evropskega ribiškega sklada (ESR) za uresničevanje ciljev sku- 1133 2 – s t 4 u .– o r pne ribiške politike, namenila dobrih 28 milijonov evrov javnih sredstev. Od tega je 2 u 5 s ize . o tv prispevek skupnosti dobrih 21 milijonov evrov (75%), preostali del 25% so javna sredstva k a m t r o ja , iz Slovenije 1 . V okviru OP 2007–2013 se izvajajo izbrani ukrepi vseh štirih osi, opredeljenih b n e je u o r 2 v Uredbi Sveta (ES) št. 1198/2006 in izvedbeni Uredbi Komisije (ES) št. 498/2007, b 0 s r 1 p a ki sta v nacionalni pravni red implementirani z Uredbo o izvajanju operativne- 3 e , P š žev n o e p ga programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013234. Vse dejavnosti r a to o n in projekti, ki se izvajajo v okviru programa, omogočajo izboljšanje gospodarskih, r s o l j ov e ž i okoljskih in socialnih razmer, ter trajnostni razvoj ribiških območij. Ribiški sek- , S n n e p l m ov tor predstavlja zaradi svoje majhnosti, sezonske naravnanosti ribolova, načina dela r a e i n h n in tradicije posebnost tako v Sloveniji, kot tudi v mnogih drugih državah Evrop- i o j a a d g n ske unije. Kljub dejstvu, da slovenski ribiški sektor, ki vključuje morski gospodar- o e s m ti – en ski ribolov, morsko in sladkovodno ribogojstvo, predelavo ter trženje rib in ribo- t gojskih proizvodov, prispeva le majhen delež slovenskega BDP (0,06%) in pred- stavlja 0,04% vseh zaposlenih v Sloveniji, se ribiški sektor aktivno vključuje v so- ustvarjanje nastajajočih pravnih aktov in poskuša kar najbolj učinkovito koristi- ti finančna sredstva. Zato predstavljajo sredstva ESR za slovenske ribiče in celotno obalno skupnost veliko priložnost, da se s pomočjo javnih sredstev vsaj delno omo- gočijo investicije, promocija in dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom, kar vse vodi do ohranitve in pomeni tudi nadaljnji razvoj ribiškega sektorja, ki predstavlja v Sloveniji že skoraj del naravne in kulturne dediščine. Trajnostni razvoj ribiških območij in Obalna akcijska skupina Ribič V okviru programa se izvaja tudi Trajnostni razvoj ribiških območij, ki je novost in se v Sloveniji izvaja prvič. Za izvajanje upravičenih ukrepov v okviru 4. prednostne osi »Trajnostni razvoj ribiških območij« je skupaj namenjenih skoraj 3 milijone evrov javnih sredstev 5. Za ta ukrep je značilno, da se izvaja po principu »od spo- daj navzgor«, kar pomeni, da prihajajo vse odločitve, ideje, pobude, projekti in ra- zvojna vizija obalnega območja s strani lokalnega prebivalstva, seveda v skladu z veljavno zakonodajo na tem področju. Trajnostni razvoj ribiških območij pome- ni izboljšanje kakovosti življenja v obstoječih ribiških skupnostih, preusmeritev iz primarne dejavnosti ribištva na druga področja, predvsem turizem, ohranjanje na- 1 Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2011, Uradni list RS, št. 30/2011. 2 Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2011. 3 Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo, Uradni list Evropske Uni- je, L223/1-44. 4 Uredba Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marca o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo, Uradni list Evropske Unije, L120/1-80. 5 Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2011 1134 Pov ravne in kulturne dediščine, ohranjanje okolja, promocijo in dodajanje vrednosti ez ribiških proizvodom. ovan Na nivoju EU se trajnostni razvoj ribiških območij izvaja v 21 državah. Sredstva, je ri ki so namenjena za izvajanje tovrstnih aktivnosti se gibljejo med 2,6 % (Francija) bišt in 32 % (Romunija in Poljska) vseh sredstev Evropskega sklada za ribištvo posame- va in t zne države. V okviru tega ukrepa se bo ustanovilo različno število Obalnih akcij- ur skih skupin, med 1(Slovenija, Ciper, Belgija) in 48, kolikor jih načrtujejo na Polj- izm skem (slika1). Poljska je od vseh držav, ki so se odločile izvajati trajnostni razvoj ri- a, p biških območij namenila največ finančnih sredstev, skoraj 235 milijonov evrov, sle- rim di Romunija z 75 milijoni in Španija s 50 milijoni. V skupini držav, ki so rezervi- eri d rale med 30 in 10 milijonov sredstev so Grčija, Latvija, Nemčija, Estonija, Portu- obr galska, Italija, Danska, Bolgarija in Velika Britanija. Švedska, Litva, Francija, Ni- ih p zozemska, Finska , Belgija, Slovenija, Irska in Ciper pa so za ukrepe trajnostnega raks razvoja rezervirale med 1 in 8 milijoni finančnih sredstev (5). Slovenija je z javnim razpisom skupaj s predloženo lokalno razvojno strategijo izbrala eno obalno ak- cijsko skupino, ki je odgovorna za izvajanje projektov in trajnostni razvoj obalne- ga področja (1). Slika 1: Delujoče in načrtovane Obalne akcijske skupine po državah (vir: Farnet 2013). 1135 2 – s t 4 u .– o r Projekti povezovanja ribištva in turizma Obalne akcijske 2 u 5 s ize . o tv skupine Ribič k a m t r o ja , iz b n Ker je naša obala dolga le dobrih 46 kilometrov, se celotni obalni pas, kamor spa- e je u o r 2 b dajo vse tri lokalne skupnosti (občine Koper, Izola in Piran) s skupnim številom 0 s r 1 p a 3 e 82.000 prebivalcev obravnava kot eno območje. Obalna akcijska skupina Ribič, ki , P š žev n o e p je sestavljena po načelu tripartitnosti in predstavlja javno-zasebno partnerstvo, je r a to o n r s bila skupaj z lokalno razvojno strategijo območja izbrana na javnem razpisu. Sku- o l j ov e ž i , S n n pina deluje kot konzorcij, sestavlja jo 46 parterjev (predstavniki ribiškega, neribi- e p l m ov r a škega sektorja, vse tri obalne občine, javni sektor in predstavniki nevladnih orga- e i n h n i o nizacij). Skupino vodi in predstavlja upravljavec, ki skrbi za vso administrativno j a a d g no e podporo, pripravlja in vlaga zahtevke na pristojno ministrstvo, izvaja predhodne s m ti – en kontrole projektov na kraju samem, komunicira z nosilci ukrepov na državni ravni t in aktivno sodeluje z upravljavci skupin v drugih državah EU. Vse naloge in zahte- ve so opredeljene z evropsko in nacionalno zakonodajo678. Trenutno je v skladu z lokalno razvojno strategijo potrjenih petnajst projektov, ne- kaj jih je tudi že uspešno zaključenih, ostali se bodo zaključili v letošnjem ali v za- četku leta 2014. Projekti so vsebinsko zelo različno naravnani, od prestrukturira- nja in povezovanja s turizmom kot dopolnilne dejavnosti, povezano s pripravo in prodajo lastnega ulova (nakup premičnega gostinskega objekta in preureditev plo- vila za turistično dejavnost), izobraževanje in povečanje prepoznavnosti ribištva in rib (izobraževalne delavnice, predavanja, priprava slikovnega in tiskanega materi- ala, snemanje dokumentarnega filma…). Trije projekti pokrivajo okoljsko proble- matiko in sicer sta v gradnji dve specialni plovili, ki bosta delovali v širšem javnem interesu. Skupaj z partnerji bodo izvajali podvodne čistilne akcije, usposabljanja za člane civilne zaščite, sodelovanje pri ekoloških nesrečah, izvajanju težkih pod- vodnih gradbenih del in izobraževanju na tem področju. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili projekte, ki povezujejo ribištvo in turizem, ker je na pove- zovanju teh dveh področij po našem mnenju še precej neizkoriščenih možnosti. Projekt »Nakup premičnega gostinskega objekta (vozilo)« je bil uspešno zaklju- čen v letu 2012 in je namenjen promociji in prodaji morskih dobrot, tako rib kot tudi školjk. Cilj projekta je diverzifikacija ribiške dejavnosti lastnega ulova v pro- dajo, trženje, predelavo, kulinarično pripravo in promocijo domačih ribiških proi- zvodov. Diverzifikacija dejavnosti bo omogočila dodatno zaposlovanje in obenem povezovanje ter povečanje zaslužka ostalih ribičev. Podjetnik bo tako na trgu po- 6 Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2011, Uradni list RS, št. 30/2011. 7 Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo, Uradni list Evropske Uni- je, L223/1-44. 8 Uredba Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marca o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo, Uradni list Evropske Unije, L120/1-80. 1136 Pov nudil sveže pripravljeno ribo, predvsem plavo ribo in s tem posredno spodbudil lju- ez di k zdravi prehrani in povečani prodaji ter uporabi ulovljene ribe. S to aktivnostjo ova bo sodeloval tudi pri promociji slovenskega ribištva na sejmih in drugih prireditvah. nje ri Zanimiv je tudi projekt »Preureditev plovila za izvajanje dopolnilne dejavnosti ri- bišt biškega turizma«, tu gre za ciljno naravnan projekt diverzifikacije in prestruktu- va in t riranja osnovne ribiške dejavnosti. S preureditvijo ribiškega plovila, ki se je upo- u rabljajo za klasični ribolov, se bo lahko poleg osnovne dejavnosti opravljalo do- rizm polnilno dejavnosti ribiškega turizma, kot so prevoz potnikov, prikaz tradicional- a, p nih ribolovnih tehnik, prikaz šivanja mrež. Prenova plovila bo pozitivno vpliva- rim la tudi na okolje, saj bodo emisije, povezane z delovanjem plovila znatno zmanjša- eri d ne. Nosilec projekta bo z investicijo ohranil število zaposlenih in promoviral po- ob rabo in kulinarični pomen rib, ulovljenih v slovenskem morju. Gostje oziroma tu- rih p risti si bodo lahko neposredno ogledali in podučili o različnih tehnikah ribolova rak in ribogojstva, seznanili z naravo in tradicijo dela ribičev, spoznali različne ribo- s lovne tehnike, vrste rib ter se seznanili tudi o načinih priprave predvsem s kulina- ričnega stališča. Tudi naslednji projekt je tesno povezan s turizmom. Z razpoložljivimi javnimi sredstvi se o v okviru aktivnosti Obalne akcijske skupine kupilo popolnoma novo plovilo, ki je namenjeno diverzifikaciji ribiške dejavnosti. Ribič – podjetnik bo tako lahko v ribiški sezoni lovil ribe in nato sveže ulovljene tudi pripravljal in po- nujal na plovilu, v poletni sezoni pa bo izvajal dejavnost prevoza potnikov. Projekt predstavlja značilen primer medsektorskega povezovanja ribištva in turizma s ci- ljem iskati možnost dodatnega zaslužka za ribiče izven ribiškega sektorja. Projekt »Izdelava programa Ribiške počitnice« predstavlja novost na našem trgu in je tudi že uspešno zaključen. Poslovna ideja projekta je nastala tako iz poznava- nja sodobnih trendov v turizmu, gospodarskega ribištva, kakor iz obstoječih in no- vih dejavnosti v »ribiškem turizmu«. Ne gre prezreti procesa diverzifikacije slo- venskega ribištva in hkrati tesne soodvisnosti le-te s turizmom, kar je ne nazad- nje opredeljeno tudi v sprejeti strategiji. S predlaganim projektom želi podjetni- ca izdelati turistično ponudbo oz. trženjski program v povezavi v ribiškim življe- njem, ribiško tradicijo in ribjo kulinariko tako za domače obiskovalce različnih starostnih skupin (otroci, dijaki, študenti, odrasli) kot tudi za tuje obiskovalce. Priložnost za vključitev v projekt bodo imeli vsi, ki se na obalnem območju aktiv- no ukvarjajo z morjem, ribištvom in dejavnostmi povezanimi z morjem. Rezultat projekta je izdelana spletna stran na katerih bodo predstavljeni vsi, ki na območju Obalne akcijske skupine delujejo na področju ribištva, ribogojstva, ribiške tradici- je in ribje kulinarike ter bodo izkazali interes, da se predstavijo na skupni spletni strani (Spletna stran: www.ribiskepocitnice.si). Zanimiv in inovativen je tudi projekt »Izvedba in nakup opreme za izvajanje vo- denih »zelenih« ogledov ribogojnice in školjčišč s kajaki, kanuji in supi«. 1137 2 – s t 4 u .– o r Podjetnik se je odločil za predstavitev inovativne vrste turističnega produkta na 2 u 5 s ize . o tv obali, ki so za slovenske razmere popolna novost. Osnovni cilj projekta predvide- k a m t r o ja , iz va vodene zelene oglede ribogojnice in školjčišč s kajaki, kanuji in SUP-i (deskami b n e je u o r 2 za stoječe veslanje). Z dopolnitvijo dejavnosti bo podjetje zagotovilo delo za ljudi, b 0 s r 1 p a ki so že zaposleni v ribogojskem sektorju in dodaten vir zaslužka predvsem v turi- 3 e , P š žev n o e p stični sezoni. Pohvaliti je potrebno tudi idejo pobiranja odpadkov v morju, saj naj r a to o n bi se vsak turist vrnil tudi z vsaj eno pobrano embalažo ali drugim odpadkom, ki r s o l j ov e ž i ga najde na svoji poti. Poleg tega pa se bo odprla možnost za novo delovno mesta , S n n e p l m ov npr. »vodič«. r a e i n h n i o j a Projekt »Nakup fotovoltaičnega električnega hibridnega plovila za prevoz ljudi na a d g no e oglede na oglede školjčišč in ribogojnic« je še eden v vrsti uspešno zaključenih ino- s m ti – en vativnih projektov v tem obdobju. Podjetnik se je tovrsten projekt odločil zaradi t velikega interesa in povpraševanja po ogledih njihove ribogojnice in školjčišč. Na- kup fotovoltaičnega hibridnega plovila ter opreme, ki je produkt izključno sloven- skega znanja, bo omogočila organizacijo strokovno vodenih prevozov na ogled ri- bogojskega polja in školjčišč, tako v Strunjanu kot v Seči za skupine do 22 ljudi. Na plovilu bo s posebnim premičnim mostom omogočen dostop invalidom oz. lju- dem s posebnimi potrebami. Cilj projekta je dopolnitev ter povečanje osnovne ri- bogojske dejavnosti in ponudbe v smislu ponudbe nove vrste turističnega produk- ta na obali, ki so za slovenske razmere precejšnja novost, ki predvideva vodene ogle- de ribogojnice z naravi prijaznim plovilom, ki ga poganja sončna energija. Z ures- ničitvijo projekta bo podjetje pridobilo možnost tudi za odpiranje dveh novih de- lovnih mest, in sicer »kapitan« in »vodič« ter s tem dodaten vir zaslužka pred- vsem v turistični sezoni. Naslednja dva projekta predstavljata t.i. »mehke vsebine« izvedenih projektov, saj gre za predstavitev knjige in dokumentarnega filma. Knjiga »Podvodni svet Pira- na«, v kateri združujeta svoje znanje vrhunski podvodni fotografa Borut Furlan in pisec besedila dr. Turk predstavlja edinstven poklon Piranu, saj z izjemnimi fo- tografijami prikazuje nekatere posebnosti mesta Piran (mesto, punta) in drugi iz- branih krajev Piranske občine, kot so Piranski Akvarij, Muzej podvodnih dejav- nosti, Krajinski park Sečoveljske soline, Ribogojnico Fonda in školjčišča ter doga- janja na morju s piranskimi ribiči. Knjiga predstavlja dragoceno darilo za vse, ki obiščejo obalno področje. Zadnji predstavljen projekt je izdelava dokumentarnega filma o gojenju morskih organizmov (rib in školjk) v Sloveniji. Ribogojstvo je prikazano s stališča lokalne pridelave morske hrane, razvoja blagovne znamke Fonda Piranski brancin ter obo- gatitve turistične ponudbe in dediščine slovenske Istre. Dejavnost ribogojstva je v filmu predstavljena v smislu trajnosti, prav tako so prikazane nekatere možnosti diverzifikacije in dopolnitve osnovne dejavnosti podjetnika z različnimi turistič- nimi produkti, ki jih podjetnik izvaja in so za slovensko ozemlje precejšnja novost. 1138 Pov To je prvi dokumentarni film o slovenskem ribogojstvu, ki bo celovito prikazoval ez dejavnost ribogojstva s pozitivnega vidika in v smislu trajnosti. Osnovna verzija je ova v slovenskem jeziku, krajša pa je dostopna tudi v angleškem jeziku. nje ri Vsi izvedeni projekti so bili ob svojem zaključku predstavljeni tudi širši javnosti in bišt temu ustrezno tudi medijsko odmevni, saj se je uradnega krsta fotovoltaičnega plo- va in t vila udeležila tudi predsednica Vlade RS, mag. Alenka Bratušek s svojimi sodelav- ur ci. Vse to je izjemno priznanje tako nosilcem posameznih projektov, Obalni akcij- izm ski skupini in celotnemu obalnemu območju. a, primer Zaključek i do Dosedanje izkušnje Slovenije pri izvajanju programa kažejo, da predstavlja izvaja- brih p nje projektov znotraj trajnostnega razvoja ribiških območij velik izziv, novost in ra obilo odprtih možnosti za povezovanje tako med različnimi partnerji, kot tudi ks med sektorji. Predstavljeni izbrani projekti, ki povezujejo ribištvo s turizmom, so pomembni z vidika ustvarjanje novih delovnih mest, dodajanja vrednosti ribiškim proizvodom ter promocije in ohranitve samega ribiškega sektorja. Zelo smo zado- voljni, da večino projektov izvaja zasebni ribiški sektor, kar pomeni, da je bil pri- stop trajnostnega razvoja na obalnem območju prepoznan, sprejet, razumljen in tudi izkoriščen kot možnost dodatnega zaslužka, promocije in povezave ribištva in turizma. Izvedeni projekti in uspešno delovanje na celotnem obalnem območju so dokaz, da je z ustrezno motivacijo, vizijo, jasnimi cilji in pogumom mogoče tudi v tek kriznih časih, ,ki ribičem niso ravno naklonjeni, uspešno pridobiti in koristi- ti javna sredstva, ki jih za to področje namenjata Slovenija in EU. Prav tako so iz- vedeni projekti dober pokazatelj za nadaljevanje aktivnosti trajnostnega razvoja ri- biških območij tudi v naslednjem obdobju 2014–2020. Literatura Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013, Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2009. Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveni- ji 2007–2011, Uradni list RS, št. 30/2011. Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribi- štvo, Uradni list Evropske Unije, L223/1-44. Uredba Komisije (ES) št. 498/2007 z dne 26. marca o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo, Uradni list Evropske Unije, L120/1-80. https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/cms/farnet/files/documents/FAR NET_ Newsletter_2013_ 1139 2 – s t 4 u .– o r Možnosti za razvoj turizma ob Trbojskem 2 u 5 s ize . o tv k a m jezeru t r o ja , iz b n e je u o r 2 Opportunities for the development of tourism at b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Trboje Lake n o e p r a to o n r s o l j ov e Bety Breznik ž i , S n n e p l m Biotehniški center Naklo, Slovenija ov r a e i n h n Bety.Breznik@gmail.com i o j a a d g no e s m ti – en Blažka Šuler t Biotehniški center Naklo, Slovenija Blazka.Suler@gmail.com Povzetek Trbojsko jezero je umetno jezero, nastalo z zajezitvijo reke Save ob izgradnji hidroelektrarne Mavčiče 1986. Spada med 10 največjih v Sloveniji, ob nastanku so se spremenili pogoji celotne- ga ekosistema in tudi življenja v sami vasi Trboje, ki se nahaja ob jezeru. V prispevku, ki je pov- zetek diplomske naloge predstavljamo možnosti za razvoj turizma, poznavanje lokalnih zna- menitosti, aktivnosti, ki jih v kraju pogrešajo in dodatne vire zaslužka. Rezultati so pridobljeni z anketo, opravljeno med 318 prebivalci Trboj. 74 % anketiranih meni, da je jezero primerna lo- kacija za turizem, 69 % anketirancev ocenjuje dosedanje izkoriščanje jezera za turizem kot sla- bo, 66 % ne pozna lokalnih znamenitosti, 52 % prosti čas najraje preživlja v naravi. Od aktivno- sti si najbolj želijo sprehodov, prostora za piknike in druženje, vožnje s čolni in kanuji ter otro- ško igrišče, ki bi se jih tudi redno udeleževali. Trbojsko jezero predstavlja velik potencial za ra- zvoj turizma zaradi naravnih posebnosti in neokrnjene narave in možnost za razvijanje doda- tnih dejavnosti, ki bodo omogočala tudi delovna mesta, kar je v času okrevanja gospodarstva še kako pomembno. Ključne besede: Trbojsko jezero, turizem, razvoj Abstract Trboje Lake is an artificial lake created by the damming of the river Sava with the construction of hydroelectric Mavčiče 1986. It is among the 10 largest in Slovenia, with construction of the lake conditions of the entire ecosystem had changed, as well as life in Trboje vil age, which is lo- cated just near the lake. This article represent a summary of the thesis which presents oppor- tunities for tourism development, acquaintance of the local attractions,activities ,which are missing and additional sources of income. The results were obtained through a survey carried out among 318 residents of Trboje. 74 % of respondents believe that the lake is a suitable loca- 1141 2 – s t 4 u .– o r tion for tourism, 69 % of respondents rate the exploitation of the lake for tourism as poor, 66 % 2 u r 5 su ize . o tv do not know the local attractions, 52 % like to spend free time in nature. Among the most de- k av m t r o ja , iz sired t activities are walking, picnic and socializing, boating and canoeing, and setting up a play- b n iz e jne u o r 2 b ground, which would be also regularly attended. Trbojsko Lake has a great potential for devel- b 0 s r 1 p a opment of the tourism due to natural features and pristine nature and the possibility of devel- 3 e , P š žev n o e p oping additional activities that will enable new jobs, which are in times of economic recovery r e p r a to o n most important. r s o l j ov e ž i , S n n Key words: Trboje Lake, tourism, development e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Uvod no e s m ti – ent Trbojsko jezero Trbojsko jezero je umetno jezero, staro 26 let in je nastalo kot posledica zajezitve reke Save ob izgradnji hidroelektrarne Mavčiče, leta 1986. Nahaja se med Mavči- čami in Kranjem, veliko je en kvadratni kilometer in globoko 17 metrov in spa- da med deset največjih v Sloveniji. Prej je bila tu soteska Zarica, ki je predstavlja- la zaključen ekositem in zatočišče za ptice in rastline. Ker se je spremenil tudi tok reke Save, ki je bila prej deroča, zdaj pa je gladina jezera umirjena, voda je toplej- ša in počasi tekoča, so se nekatere rastline potopile, določene živali odselile, dru- ge pa prilagodile novim razmeram. Seveda pa je spremenjeno okolje privabilo tudi nove vrste ptic, ki na tem področju gnezdijo in živijo, značilen predstavnike je ve- liki žagar, najdemo tudi kostanjevko, čopasto črnico, sivko, rumenonogega galeba in druge. Prav tako so iz jezera izginile vrste rib, ki so prej živele v mrzli in hitro te- koči Savi, nadomestile so jih druge vrste kot so podusti, kleni, rdečerepke, mrene, krapi, smuči, somi in ščuke. Vas Trboje, ki leži ob jezeru, je tako dobila nove podo- bo in nove priložnosti za razvoj predvsem turistične dejavnosti. Domačini imajo do jezera dokaj odklonilen odnos, saj so izgubili prostor za druženje in preživlja- nje prostega časa, ribolov, pozimi tudi drsanje in sankanje. Čeprav je narava ob je- zeru lepa, ne privablja ljudi, tako, da je jezero za domačine skoraj neopazno in zanj ni zanimanja. Kraj Trboje Trboje je vas, v kateri živi približno 551 ljudi, na podlagi zadnjega popisa prebival- stva leta 2002, ko je bilo v vasi evidentiranih 160 hišnih številk in 167 gospodinj- stev. Sklepamo lahko,da je do danes naraslo tako število prebivalcev, kot tudi go- spodinjstev. Vas, ki leži na nadmorski višini 359,6 metrov, med Smlednikom in Kranjem, je bila prvič omenjena leta 1118, drugič pa leta 1351, ko je bila zgrajena sta- ra gotska cerkev. Leta 1883 je v vasi izbruhnil požar, ki je bil posledica nesreče ob streljanju z možnarjem, ki je bil v tistih časih redni spremljevalec cerkvenih pro- 1142 M cesij. Pogorela je cerkev in kar 60 hiš, kar je bila skoraj polovica vseh takratnih hiš ožn v Trbojah. Prva šola pa je bila zgrajena leta 1888, stavba stoji še danes, vendar ima osti z drugačen namen, saje bila nova šola zgrajena leta 1973. Ime vasi izvira iz treh bo- a r jev, saj na bi se na tem ozemlju stepli mladi fantje , ki so bili iz treh različnih vasi. azvo V preteklosti so bile Trboje pretežno kmečka vas, kmetije so bile razporejene okoli j tur cerkve, ki je predstavljala središče vasi. Kmetje so pridelovali različne pridelke (ra- izm zna žita, krompir, koruzo, zelenjavo), redili so konje, prašiče, govedo in ovce, doma a ob T so pripravljali kis, tako, da so kupovali le sol, olje, sladkor in petrolej. Leta 1931 so v rb vasi dobili elektriko in tako se je kmečko življenje pričelo spreminjati, težka fizična ojs dela so nadomestili stroji, kar je marsikomu olajšalo delo na kmetiji. kem j Danes so Trboje kmečko-delavska vas, zemljo obdeluje le še 17 kmetov, osem kme- eze tij se ukvarja s pridelavo mleka. Iz polj izginjajo kozolci, ki predstavljajo naravno ru in kulturno dediščino Slovenije in so značilni za to pokrajino. V vasi je danes vsa potrebna infrastruktura (osnovna šola kulturni in gasilski dom, glasbena šola, cer- kev, župnišče, gostišča, tiskarna in živilska trgovina), kar omogoča prebivalcem nemoteno oskrbo. Za tematiko, ki smo jo obdelali v diplomski nalogi, katere povzetek je pričujoči prispevek, smo se odločili predvsem zaradi ohranitev zapisov in materiala o nači- nu življenja, ki je bil pred nastankom umetnega jezera in različnih možnosti, ki jo ponuja novo nastalo okolje ob jezeru. Želeli smo ugotoviti, ali so ljudje sploh zain- teresirani za razvoj turizma in novih dejavnosti, kaj najbolj pogrešajo in tudi, kako bi vse vplivalo na celoten kraj in življenje v prihodnje. Ker ob jezeru že sedaj delu- je gostinski lokal »Čolnarna«, se bo lahko s pomočjo rezultatov diplomske nalo- ge lažje odločal za nadaljnjo usmeritev in morebitne nove aktivnosti v kraju, ki bi osvežile in popestrile aktualno turistično ponudbo. Metoda Rezultati so bili zbrani s pomočjo opravljenih intervjujev, ki so predstavili pre- teklost tega kraja oziroma Brega, kot so področje ob jezeru imenovali prej, tu je sodelovalo 20 starejših domačinov, pridobljen je tudi dragocen slikovni material. Glavni namen intervjuja je bi bil, da predstavimo način življenja v preteklosti, ki ga mlajši prebivalci Trboj sploh ne poznajo in so to izredno zanimive informacije. Drugi del podatkov je bil pridobljen s pomočjo ankete, ki je bila opravljena med 318 naključnimi prebivalci iz samega kraja in okolice, saj so bile ankete opravljene na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, nekaj tudi na Štajerskem in Primor- skem in je vsebovala petnajst vprašanj. S pomočjo ankete smo želeli izvedeti, ali je lokalno prebivalstvo sploh zainteresirano za razvijanje turistične dejavnosti ob je- zeru, katere aktivnosti najbolj pogrešajo, česa bi se najraje udeleževali, ali poznajo značilne živalske in rastlinske vrste, ki živijo ob jezeru in kako najraje preživljajo 1143 2 – s t 4 u .– o r prosti čas. Pri vprašanjih, kjer je bilo možnih več odgovorov, smo glasove ovredno- 2 u 5 s ize . o tv tili s točkami, ki smo jih sešteli in tako razporedili od največjega do najmanjšega. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Rezultati in razprava 0 s r 1 p a 3 e Podatki, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki so bili opravljeni med pretežno sta- , P š žev n o e p r a rejšimi domačini, podajajo informacijo o načinu življenja na območju sedanjega to o n r s Trbojskega jezera v preteklosti, ko so ta del območja imenovali Breg. Tu so se ne le o l j ov e ž i , S n n poleti, ampak tudi v drugih letnih časih radi zadrževali tako mladi, kot starejši, za e p l m ov r a zabavo in delo. Največji travnik je služil za nogometno igrišče, kjer je že v tistih ča- e i n h n i o j a sih delovalo telovadno vzgojno društvo »Partizan Trboje«. Potok s pitno vodo, ki a d g no e so ga imenovali Struga je služil za izvor pitne vode, ko je le-te zmanjkalo v doma- s m ti – en čem vodnjaku, za pranje perila in ostala kmečka opravila. Prav tako je tukaj delo- t val tudi peskokop, kjer so kopali in na mrežah presejali pesek, mivko in prod, ki so ga po končanem delu naložili na vozove in s konji odpeljali k naročniku. Delo je bilo težko in utrujajoče, opravljali so ga možje in fantje. Kos kopnega, ki je bil v sredini reke Save in ga je le ta z vseh strani objemala, so domačini poimenova- li »otok«. Tukaj so nabirali drva, sejali pesek in mivko, ki sta služila kot gradbe- ni material za številne hiše v vasi. Glavno prevozno sredstvo so bili čolni. Pozimi je kraj služil za sankanje, drsanje, zgrajena je bila celo manjša skakalnica. Trbojski Breg je z nastankom jezera izginil in zapisi ter nekatere ohranjene fotografije so še dokaz nekdanjih aktivnosti. V anketi je sodelovalo 318 anketirancev, od tega 59 % žensk in 41 % moških, različ- nih starostnih skupin (največ jih je bilo med 41 in 60 leti, 33 %, sledi skupina med 26 in 40 let, to je 22 %, mladih med 19 do 25 let je bilo med anketiranci 19 %). Pri izobrazbi je prevladovala srednješolska ( 39 %), sledi osnovno šolska s 27 % in po- klicna šola z 17 %. Kar 66 % anketiranih ni prebivalcev Trboj, kar je zanimivo tudi pri interpretaciji ostalih rezultatov, 74 % jih meni, da je Trbojsko jezero primerna lokacija za turizem, 48 % ocenjuje dosedanje izkoriščanje jezera v turistične name- ne kot slabo oziroma kar 21 % kot zelo slabo, prav tako jih kar 66 % ne pozna nobe- ne posebnosti Trbojskega jezera. Pri vprašanju kako pogosto se odpravljajo na iz- lete, so bili odgovori enakomerno razporejeni (30 % dva do tri krat mesečno, 28 % manj kot enkrat in 24 % enkrat mesečno). Ti rezultati lahko morda kažejo na po- gostost obiskov novih dejavnosti v prihodnosti. Pri vprašanju katerih aktivnosti si ob jezeru najbolj želijo in kako pogosto bi jih obiskovali, je bilo možno več odgo- vorov, ki smo jih ustrezno ovrednotili. Rezultati so pokazali, da si največ ljudi želi sprehodov, druženja, sproščanja v naravi, vožnje s čolni, kanuji, in pedalini, potre- bujejo tudi otroško igrišče, zanima jih tudi plavanje in drsanje, vse naštete aktiv- nosti pa bi tudi redno obiskovali in kot take predstavljajo potencialno tržno nišo in možnost za razvoj. Aktivnosti, ki se jezeru ne bi obrestovale so naslednje: san- kanje, tek na smučeh,tečaji preživetja v naravi, ribarjenje, kampiranje, zimsko pla- 1144 M vanje in potapljanje, saj je na podlagi rezultatov ankete zanimanje za te dejavno- ožn sti izredno nizko. osti z Med samim izvajanjem ankete in intervjujev se je pokazalo, da sicer prevladuje a ra splošno pozitivno mnenje, da je Trbojsko jezero sijajna lokacija za turizem in bi zvo bilo možno naravne danosti bolje izkoristiti, so pa med njimi tudi takšni, ki so j tur previdnejši in se bojijo, da v vasi ne bo več takšnega miru in življenja, kot ga poz- izm najo zdaj. Vsekakor je potrebno razmisliti in poiskati možnosti za razvoj turistič- a ob T ne dejavnosti, ki bo v sozvočju z lokalnimi prebivalci, naravo, hkrati pa bo omo- rb gočen razvoj kraja. ojskem j Zaključek eze Rezultati, ki so pridobljeni v raziskavi, so prvi tovrstni in bodo v veliko pomoč ru tako obstoječim gostinskim obratom, kot tudi vsem drugim, ki jih zanima tako zgodovina kraja, kot tudi nove možnosti, vezane predvsem na razvoj turističnih aktivnosti. Ugotovili smo, da obstaja interes po dodatnih dejavnostih, saj se veliko ljudi rado sprošča v naravi. Dobljeni rezultati so pokazali, da obstajajo realne mož- nosti za razvoj turistične dejavnost in tudi dovolj zanimanja za obisk. Med najbolj izpostavljenimi dejavnostmi so sprehodi, ureditev prostora za druženje, piknike, vožnja s čolni, kanuji, opazovanje rastlin in živali, ki so značilne za to okolje. Zelo dobrodošla je tudi ugotovitev, da si vseh aktivnosti najbolj želi mlada generacija. Prav tako bo potrebno več aktivnosti na področju promocije samega jezera, ker ga anketiranci, ki niso iz neposredne bližine v večini sploh ne poznajo. Vse to pa je lahko dobra popotnica za nove aktivnosti, prepoznavnost samega kraja in prilož- nosti za nova delovna mesta, kar je v obdobju trenutne situacije, ko gospodarstvo okreva še kako pomembno. Prispevek je povzetek diplomskega dela soavtorice Blažke Šuler. Literatura in viri Šuler Blažka. Možnosti za razvoj turizma ob Trbojskem jezeru. Diplomska nalo- ga višješolskega strokovnega izobraževanja. Biotehniški center Naklo, 2012. 1145 2 – s t 4 u .– o r Čaj pri grofu Blagaju 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Tea time with grof Blagaj o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Helena Budin Čuk 3 e , P š žev n o e p Občina Dobrova-Polhov Gradec, Slovenija r a to o n r s helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Mateja Kregar Gliha e i n h n i o j a a d g Slovenija no e s m t m.kregar@siol.net i – ent Povzetek Polhov Gradec je kraj v bližini Ljubljane, večini Slovencem poznan kot izhodiščna točka lju- biteljem pohodništva. Tisti, ki so v kraju že bili, pa zagotovo niso spregledali zanimive grašči- ne, še manj pa vrt, na katerega se odpira pogled izpred vhoda. V gradu je danes del Tehničnega muzeja, številna so tudi poročna slavja. A današnji grad skriva v sebi zelo zanimivo zgodbo, ki so jo ponovno začeli odkrivati domači osnovnošolci. Obudili so spomin na zelo priljubljene- ga graščaka grofa Blagaja, ki je tu prebival v sredini razburkanega 19. stoletja. Grof Blagaj je bil gospodaren in preudaren mož, velik ljubitelj narave in domačinov, ki so zanjo skrbeli. Kako pri- ljubljen je bil grof pove že podatek, da je posebna rastlina, ki so jo domačini našli v bližini njego- vega doma, poimenovana ravno po njem: Daphne Blagayana. Skromen cvet, ki je grofa Blagaja povezal z najvišjimi vladarji takratne Evrope, je pravzaprav povod, da se je iz zgodbe začel raz- vijati zanimiv in atraktiven turistični produkt: Čaj pri grofu Blagaju. V produktu so se združi- li domačini vseh generacij, različnih znanj in sposobnosti ter nakazuje, da bo duh grofa Blagaja popeljal domači kraj med ene najbolj zanimivih turističnih zgodb v Sloveniji. Ključne besede: turistični produkt, grof Blagaj, medgeneracijsko sodelovanje, kulturna zani- mivost, sonaravni razvoj, kulturno-zgodovinski spomenik, kulinarično doživetje Summary Polhov Gradec, a small vil age in the vicinity of Ljubljana, is mainly known among Slovenes as the starting point for hiking lovers. Those who have visited the vil age have surely not overloo- ked an interesting mansion or even the garden which can be seen from the main entrance. To- day, the castle houses a separate branch of the Technical Museum of Slovenia. It is also the ve- nue for numerous wedding celebrations. The present castle has an interesting story which is being rediscovered by local schoolchildren. They have revived memories of the popular Cou- nt Blagaj, who lived there in the middle of the turbulent 19th century. He was a wise man, a big nature lover with a great affection for the local people who cared about nature. The fact that a 1147 2 – s t 4 u .– o r special plant found by some local people near his home was named after him Daphne Blagaya- 2 u r 5 su ize . o tv na shows us how popular he was. The modest flower established a strong link between the Co- k av m t r o ja , iz unt and the most important rulers of the then Europe and it actual y gave rise to an interesting b n iz e jne u o r 2 b and attractive tourism product: Tea with Count Blagaj. The product, which brought together b 0 s r 1 p a local people of all generations, different skil s and knowledge, indicates that the spirit of Co- 3 e , P š žev n o e p unt Blagaj will place his hometown among the most interesting tourism stories in Slovenia. r e p r a to o n r s o l j Key words: tourism product, Count Blagaj, intergenerational cooperation, cultural attraction, ov ej ž i , S n n natural development, historic and cultural monument, culinary experience e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Uvodna predstavitev no e s m t Občina Dobrova-Polhov Gradec leži v predalpskem svetu zahodno od Ljubljane i –t ent in meri 118 km². Na svojem vzhodnem delu sega na obrobje Ljubljanske kotline, t kjer pod gričevjem ležijo večji kraji Dobrova, Podsmreka, Stranska vas in Gabrje. K tej organski celoti spadata tudi naselji Hruševo in Šujica. Južno od njiju se vije Horjulska dolina, ki do okolice naselja Brezje še spada v našo občino. Največje po- dročje občine obsega gozdnati svet Polhograjskega hribovja okrog Črnega Vrha in Smolnika s samotnimi kmetijami in mnogimi grapami, ki se v krajevni topografi- ji imenujejo grabni. Ta svet razčlenjuje tudi Polhograjska dolina z manjšimi odcepi v stranske doline in s središčem Polhograjskega hribovja, Polhovim Gradcem. Ob- močje Polhograjskega hribovje je od leta 1974 proglašeno za krajinski park. Pol- hograjsko hribovje in urejene planinske poti privabljajo veliko izletnikov1. Občina šteje 7000 prebivalcev. V njej sta dve osnovni šoli, na Dobrovi in v Polho- vem Gradcu s podružnicama v Črnem Vrhu in Šentjoštu. Glavna gospodarska pa- noga je kmetijstvo, tako primarno, kot dopolnilne dejavnosti med njimi tudi turi- zem na kmetiji, ki se zadnja leta vedno bolj uveljavljajo skupaj z različnimi obrtmi. Polhograjska graščina − osrednja turistična točka v občini Območje Polhograjske graščine z gradom, grajskim parkom in Neptunovim vod- njakom je zaradi izjemnih kulturnih, krajinskih, arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti proglašeno kot kulturni spomenik državnega pomena. Park je eden redko ohranjenih osno urejenih parkov, ki ga obdajajo geometrijsko razporejene obrobe žive meje. S starodavno lipo, baročnim nadstropnim dvorcem in Neptuno- vim vodnjakom je kot celota redko ohranjen spomenik baročnega bivališča, v kate- rem je bil v 19. stoletju sedež ugledne družine Blagaj. Po grofu Blagaju (1786−1858) je imenovana roža Blagajev volčin, ki raste na Gori oziroma Lovrencu. Celotna sedanja arhitekturna podoba z vodnjakom, angleškim stolpom z uro, gradom in grajsko baročno kapelo z umetelno oblikovanimi štukaturami je zasluga Marka Antona Kunstla I. in je iz druge polovice 17. stoletja. 1 Bokal Milka, Dobrova-Polhov Gradec (Dobrova: Občina Dobrova-Polhov Gradec, 2007). 1148 Čaj pri grofu B lagaju Slika 1: Polhograjska graščina O grofu Blagaju je v Polhovem Gradcu zapisanih mnogo zgodb, vsekakor pa je na- jimenitnejša med njimi tista, ki pripoveduje o odkritju cvetlice, ki je bila grofu v čast poimenovana Blagajev volčin (Daphne blagayana). Tudi okoli izvora imena Polhov Gradec kroži veliko zgodb. Naravna in kulturna dediščina okolja predstavljata za kraj izjemno kulturno vred- nost. Sedanje stanje pomeni bogastvo v življenju domačinov, daje čar vsakdanjemu življenju in bogati duhovno podobo občine. Naloga današnje generacije je poveza- ti se z bogato preteklostjo in hkrati močna zaveza, da se le-ta tudi ohranja in raz- vija v smeri dobrobiti domačinov. Zato smo prav Polhov Gradec in Polhograjsko graščino postavili za osrednji točki razvoja turizma v občini, s pričakovanjem, da se bo ponudba razširila na vse strani občine. 1149 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Blagajev volčin (Daphne blagayana) Idejna zasnova programa V Osnovni šoli Polhov Gradec so leta 2008, ki je bilo v Polhovem Gradcu progla- šeno za Blagajevo leto2, otroci skupaj z mentorico go. Darinko Orel, na podlagi za- pisa iz Blagajevega dnevnika3 pripravili strip, ki opisuje dan, ko je saški kralj Fri- derik Avgust II obiskal Polhov Gradec z namenom, da si ogleda še neimenovano cvetlico4. Na drugi strani, je med krajani že nekaj let živela ideja o ureditvi čajnega salona v graščini in na ta način nekoliko oživeti lik grofa Blagaja. »Spoštovanje de- diščine je spoštovanje samega sebe« 5. Omenjeni projekt je postal izhodiščna točka, na kateri je občina ob aktivnem sodelovanju domačinov začela razvijati turistični produkt, ki vključuje vse vidike lokalne naravne in kulturne dediščine in s tem bi- stveno prispeva h krepitvi duhovne zavesti predvsem mladih domačinov. Opis programa Z vključitvijo občine v Regijsko destinacijsko organizacijo na področju turizma in tesnejšim sodelovanjem z Zavodom Turizem Ljubljana smo nekajletne želje ures- ničili in skupaj s krajani pripravili animirani turistični program »Čaj z grofom Blagajem« Vsebinsko zasnovo programa je pripravila knjižničarka ga. Darinka 2 V letu 2008 smo obeležili 200 let od prihoda grofa Blagaja v Polhov Gradec, 150 let od njegove smrti, 170 let od prihoda saškega kralja Friderika Avgusta II. na ogled Blagajevega volčina, 170 let od postavitve spomenika v spomin na ta obisk in 110 let, odkar sta bili kot prvi cvetlici zaščiteni planika in Blagajev volčin 3 Wraber Tone, Prevod zapisa dnevnika Grofa Blagaja, (interno gradivo, 2007). 4 Orel Darinka, Saški kralj sreča Blagajko (Polhov Gradec, Osnovna šola Polhov Gradec, 2008). 5 Janez Bogataj: »Sto srečanj z dediščino na Slovenskem«, str. 383 1150 Č Orel iz OŠ Polhov Gradec. Pri pripravi programa smo sledili zavezi, da pri obliko- aj pr vanju produkta vključimo vse elemente naravne in kulturne dediščine okolja: tako i gr materialne, nematerialne kakor tudi človeške vire. ofu B lagaju Slika 3: Čaj z grofom Blagajem Potek programa: – Program6 se prične v grajskem parku, kjer goste pričaka lokalni vo- dnik, obiskovalcem na kratko predstavi zgodovino graščine in njenih prebivalcev, posebej se dotakne grofa Blagaja in zgodbice o odkritju Blagajke ter zgodb, ki krožijo o njej. – V notranjosti goste pričakata grof Blagaj in Antonija. Grof jih pozdra- vi in izreče dobrodošlico v svojem domu. Razkaže jim kapelo z eno najlepših štukatur na Slovenskem. Sledi živa izvedba pesmi grofovega znamenitega polhograjskega rojaka, skladatelja in organista Gregorja Riharja. Sledi grofovo povabilo v salon, kjer jih čaka grofovski pogri- njek s finimi čajnimi skodelicami in čajniki. Na mizi je doma priprav- ljen čaj iz zelišč nabranih v okoliških hribih, domači kraljevi medeni kruh ali čajni piškoti in vsi okusi slovenskega medu v ličnih steklenih skodelicah. Ob čaju grof Blagaj pove zgodbico o odkritju Blagajke in predstavi strip o njenem odkritju. Sledi čas za prijeten pogovor z gosti. – grof Blagaj in Antonija povabita goste na ogled Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij, po ogledu muzeja spoznajo kleklja- rico. Ta jim pokaže tehniko klekljanja in goste povabi, da se sami pre- izkusijo v vrtenju klekljev. – grof Blagaj jih pospremi v klet in jim za slovo ponudi eliksir dolgega življenja, 300 let star, strogo varovan recept. Gostje morajo ugotovi- 6 Darinka Orel: »Protokol dogodka« 1151 2 – s t 4 u .– o r ti sestavine pijače. Kdor ugotovi vse, dobi za nagrado stekleničko eli- 2 u 5 s ize . o tv ksirja. Grof svoje obiskovalce zaveže k molku. k a m t r o ja , iz – ob odhodu imajo obiskovalci možnost nakupa lokalnih produktov, b n e je u o r 2 skupaj poimenovanih pod blagovno znamko: »Dobrote Blagajeve b 0 s r 1 p a dežele«. 3 e , P š žev n o e p – pri večjih skupinah v program vključujemo Blagajevega butlerja, ka- r a to o n terega naloga je, da skrbi za dobro počutje tako grofa in grofice, kakor r s o l j ov e ž i tudi njunih gostov. , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 4: Grof Blagaj in Antonija Vključevanje lokalnih virov v program Program je zasnovan izključno na lokalnih virih. Glede na to, da je turistični pro- dukt raznovrsten, bogat, je pri njegovem snovanju in izvajanju potrebno medgene- racijsko sodelovanje. Pri njegovi zasnovi smo želeli vključiti predvsem mlade, le-te pa preko projekta povezati z aktivnim prebivalstvom kraja (organizatorji, pridelo- valci hrane, …) ter s starejšim krajani, kateri so bogati z znanjem, ki počasi v vsak- danjem življenju izginja: nabiranje in poznavanje zelišč, peka domačega peciva, iz- delava okusnih nenavadnih z domačimi pripravki obogatenih jedi, kleklanjem, … Vsi nastopajoči tako grof, grofica kot pevka so študentje, ki so se v svoje vloge iz- jemno vživeli. V programu so vključeni še: lokalni vodnik, klekljarica s prikazom klekljanja in strežno osebje, ki je v pomoč predvsem pri večjih skupinah. Pogosti- tev na čajanki temelji na lokalnih proizvodih. 1152 Č Staro klekljarsko obrt, ki je na polhograjsko prišla z idrijskega ohranjajo starejše aj pr generacije. S prikazom izdelave Idrijske čipke na čajanki se znanje kleklanja prena- i gr ša na mlajše generacije. V občini je poleg Klekljarskega društva, ki ohranja tradici- ofu B jo, že nekaj za to obrt registriranih izdelovalcev. lagaju Slika 5 Prikaz klekljanja Blagajev čaj, je kot lokalna značilnost vključen v regionalni kulinarični vodnik. S tem je postavljeno izhodišče za razvoj zeliščarstva, saj zelišča, ki Blagajevemu čaju dajo nepozabno aromo in okus, izvirajo iz lokalnega območja. Ponudbo bomo do- polnili z možnostjo nakupa Blagajevega čaja. 1153 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 6: Blagajev čaj Ker je v celotno zgodbo vpeta rastlina Blagajev volčin, so v lokalni vrtnariji Bla- gajev volčin zasadili v lončke za prodajo. Peka kruha in peciva, predelava mleka in čebelarstvo so dejavnosti, ki so na tem območju tradicionalne in so vključene v po- nudbo, tako pri pogostitvi (medni kruh, medeno pecivo, vrtnično maslo, med), kot na stojnicah s prodajo. Tako smo vso ponudbo izdelkov s kmetij združili v skupno ponudbo Čaj pri grofu Blagaju, kjer sodelujejo poleg izvajalcev programa tudi številni lokalni ponudniki, ki pripomorejo k bogatemu turističnemu produktu. Slika 7: Prodaja lokalnih izdelkov 1154 Ča Temelji za oblikovanje programa Čaj z grofom Blagajem. j pr V razvojnem obdobju 2002–2012 smo v občini Dobrova Polhov Gradec za pri- i gro oriteto postavili razvoj podeželja in ohranjanje kmetij7. Aktivnosti smo usmeri- fu B li v izobraževanje kmetij, pomoč pri urejanju različne dokumentacije potrebne za lag dopolnilne dejavnosti in v organiziranje kratke tržne poti. Z njo smo omogoči- aju li direktno prodajo pridelkov in izdelkov, kar omogoča boljši dohodkovni položaj kmetij. S povezovanjem kmetij pod skupno blagovno znamko »Dobrote Blagaje- ve dežele« so bili postavljeni tudi standardi kakovosti prodajnih proizvodov8. Ob- likovan je bil nabor dejavnosti, ki jih vključujemo v različne programe. Zato ima občina pri izvedbi programa Čaj pri Grofu Blagaju glavno povezovalno in promo- cijsko vlogo, ki se kaže v vključevanju vedno novih ponudnikov ter obveščanju in usklajevanju med posamezniki vključenimi v program. Zaradi vloge, ki jo ima občina pri uresničevanju postavljenih razvojnih ciljev, smo promocijo in prodajo programa na začetku prevzeli na občini. Tako smo v prvem letu promocijsko prodajne aktivnosti usmerili na: • promocijo programa na predstavitvah v Italiji, Avstriji, Srbiji in Bo- sni, • predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas, • promocija po ljubljanskih ulicah (v mesecu decembru sta Ljubljano dnevno obiskovala grof Blagaj in grofica Antonija). • ponudbe za hotele na območju Ljubljane, • ponudbe za agencije, • ponudbe vodnikom, • prodaja programa na info točkah v Ljubljani Kaj še načrtujemo Občina poskuša z različnimi projekti spodbujati razvoj. Tako od leta 2006 izvaja- mo projekt s katerim pomagamo kmetijam, da svojim izdelkom dodajo več vred- nosti, si za izdelke poiščejo nove trge, odpirajo nove dopolnilne dejavnosti na kme- tijah, itd. Naš cilj je, da vse projekte med seboj povežemo tako, da lokalnemu prebi- valstvu zagotovimo dodatne prihodke in izboljšamo njihov prihodkovni položaj. Zato smo se tudi odločili, da v naslednjih letih pripravimo in finančno podpremo zanimive turistične proizvode in produkte, ki se razvijajo t.i. od spodaj navzgor. 7 Razvojni program občine 2002–2012 (Dobrova: Občina Dobrova-Polhov Gradec, 2002). 8 Razvojni program občine 2012–2020 (Dobrova: Občina Dobrova-Polhov Gradec, 2012). 1155 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv Občina Dobrova Polhov Gradec je občina, ki leži na prehodu krajinskega parka k a m t r o ja , iz Ljubljansko barje v predalpski svet zahodne Slovenije. Prostor je zaznamovan z b n e je u o r 2 b nekaterimi zanimivimi zgodovinskimi dogodki, ki poudarjajo edinstvenost kra- 0 s r 1 p a 3 e ja. Zaradi bogate naravne in kulturne dediščine se je občina odločila, da bo turi- , P š žev n o e p zem tista tvorna gospodarska panoga, ki bo nudila domačinom osnovni ali vsaj do- r a to o n r s datni vir zaslužka in hkrati utrjevala ter poglabljala zavest o kulturnem bogastvu o l j ov e ž i , S n n okolja, v katerem živijo. e p l m ov r a e i Čaj pri grofu Blagaju je kompleksen turistični produkt, ki se je razvil iz projektne n h n i o j a a d g naloge osnovnošolcev: stripa, ki pripoveduje zgodbo o obisku saškega kralja Fride- no e s m rika Avgusta pri domačem grofu Blagaju. Predstavljen je bil ob jubilejnem prazni- ti – en ku in bil med občinstvom odlično sprejet. Ob pomoči občine in posameznikov se t je razvil v zanimiv turistični produkt, ki združuje različne strokovne skupine lo- kalnega prebivalstva, iz javnega in privatnega sektorja, je medgeneracijski povezo- valni člen, je trajnostno naravnan in uresničuje tako podjetniški kot tudi socialni vidik razvoja kraja. Produkt se že nudi na trgu in je odlično sprejet. Naloga razvijalcev pa je, da se v bližnji prihodnosti še bolj intenzivno posveti trženjsko/marketinškemu delu z na- menom, da turistični dogodek doseže svojo ciljno publiko in si utrdi svojo pre- poznavnost na trgu turistične ponudbe. Literatura Bogataj Janez, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, (Ljubljana, Prešernova druž- ba,1992). Bokal Milka, Dobrova-Polhov Gradec (Dobrova: Občina Dobrova-Polhov Gra- dec, 2007). Curk Iva, Matjaž Puc, Varstvo naše dediščine, (Ljubljana,Zavod SR za varstvo na- ravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1989). Humer Jože, Naravna in kulturna dediščina ter njeno varovanje v Sloveniji, (Lju- bljana, Časopisni zavod uradni list SR Slovenije, 1989). Kavčič Jožica in Jože, Iz skrinje polhograjske graščine, ( Ljubljana:Salve , 2009) 19– 170. Kavčič Jožica in Jože, Ko je leto na polhograjskem skoz, ( Ljubljana:Salve , 2005). Praprotnik Janez, Blagajevke, (Cerknica:Zveza kulturnih organizacij, 1998). Orel Darinka, Protokol dogodka (interno gradivo, 2012). Orel Darinka, Saški kralj sreča Blagajko (Polhov Gradec, Osnovna šola Polhov Gradec, 2008). 1156 Č Rihar Metka, a Prvi župan, ki si je dopisoval v slovenščini, (junij 2008). j pri g Slabe Marjan, Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, (Župnijski urad Polhov ro Gradec, 1996). fu B la Wraber Tone, Prevod zapisa dnevnika Grofa Blagaja, (interno gradivo, 2007). gaju Razvojni program občine 2002–2012 (Dobrova: Občina Dobrova-Polhov Gradec, 2002). Razvojni program občine 2012–2020 (Dobrova: Občina Dobrova-Polhov Gradec, 2012). http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-24-VeraInKultura-3, zadnji vpogled 05.09.2013. 1157 2 – s t 4 u .– o r Nekaj dejstev o večjezičnem pouku na šolah 2 u5s ize . o tv k a m za turizem – vloga esperanta t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Some facts about multilingual teaching at tourist 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n schools – the Role of Esperanto o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Alenka Divjak , S n n e p l m ov Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma r a e i n h n i o j a alenka.Divjak@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Zadnjega pol stoletja se jezikoslovci in učitelji tujih jezikov intenzivno ukvarjajo z vprašanjem jezikovnega osveščanja. Ob tem tudi uvajajo pojem večjezikovnega pouka tujih jezikov. Pripra- vili so nove učbenike, slovarje in metodike večjezikovnega pouka jezikov. S tem se sedaj ukvar- ja veliko strokovnjakov, ki izvajajo raziskave, organizirajo posvetovanja in izdajajo posebno gla- silo, Language Awareness. Očitno je to dobra pot k boljšemu pouku jezikov, ki ustreza sodob- nim dosežkom znanosti in tudi potrebam ljudi. V tej smeri so že pred stoletjem delovali ljudje, ki so iskali »skupni jezik«, pozneje interlingvisti, in zlasti esperantisti. Ti so že davno ugotovili, da lahko s takim jezikom mlade jezikovno osveščamo, jim širimo jezikovno in duševno obzor- je, zlasti pa jih spodbujamo k učenju več jezikov. Ta spoznanja vedno bolj izkoriščajo na raznih področjih znanosti, zlasti pa esperanto koristi turističnim delavcem, zato marsikje uvajajo v tu- ristično izobraževanje tudi esperanto. Slovenski turizem bi tudi z uporabo esperanta postal so- dobnejši in bolj zanimiv za svetovno javnost. Ključne besede: večjezikovni pouk tujih jezikov, jezikovna osveščenost, skupni jezik, esperan- to Abstract In the last fifty years, linguists and foreign language teachers have been increasingly concen- trating on the issue of language awareness, introducing at the same time the concept of mul- tilingual foreign language teaching. They designed new textbooks, dictionaries and new re- source books for teachers aiming at multilingual foreign language teaching, with the experts conducting research, organising consultations and issuing a special journal Language Aware- ness. Obviously, this is a good path towards devoping better techniques of language teaching which reflect modern scientific achievements and the needs of people. The first steps in this di- rection were taken by those searching for the so-cal ed common language, first interlinguists and later esperantists. Esperantists in particular have realised that by using a common language the young people can be more effectively made aware of language problems, being encour- aged to learn foreign languages, their language competence and mental horizon being broad- 1159 2 – s t 4 u .– o r ened as a result. It is evident that Esperanto can be utilised for tourist purposes and for that rea- 2 u r 5 su ize . o tv son this language has already been introduced into tourist training at some educational institu- k av m t r o ja , iz tions. Slovene tourism would also greatly benefit from Esperanto, becoming by means of this b n iz e jne u o r 2 b language more updated and interesting for the international public. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Keywords: multilanguage learning of foreign languages, language awareness, common langu- n žev o e pn r a age, Esperanto t a ot o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m Uvod ov m ov r a e i n h n Danes v svetu in tudi pri nas največ razpravljamo o gospodarski krizi in o mno- i o j a a d g n žičnih medijih, vedno bolj pa tudi o jezikovnih vprašanjih, ki vplivajo na usode on e s m t ljudstev, narodov, skupin in posameznikov, zato se je tudi jezikoslovje preusme- i –t ent rilo od klasičnih vprašanj k temam o izumiranju in ogroženosti jezikov (Alfonsi, 2013, Swiggers, 2009), k jezikovnim pravicam (Piron, 1998, 1–6), k diskriminaciji, jezikovni politiki in načrtovanju jezikov (Kalin Golob, str. 255–267) ter seveda k prastari problematiki o učenju in pouku jezikov. Slovenci smo se morali stoletja boriti za svoj obstoj, z vseh strani so nas ogrožali predvsem z vsiljevanjem tujih jezikov. Že pred prvo svetovno vojno, zlasti pa med njo in med drugo vojno smo s strani sosedov preživljali težke čase jezikovnega in nacionalnega zatiranja ter iztrebljanja. Pri tem je poleg ekonomskih, političnih in socialnih dejavnikov imelo glavno vlogo šolstvo, uporaba tujega jezika kot učnega jezika v šolah, kar se je še posebej usodno kazalo pri naših zamejcih (Ferenc, Kacin- -Wohinz, Zorn, 1974).1 V matični državi je bil slovenski jezik med vojnama in po drugi vojni relativno pravno zavarovan in le od nas je bilo odvisno, kaj smo z njim počeli, koliko smo ga ohranjali, razvijali, uporabljali, kako smo ga v šolah poučeva- li in povezovali s poukom tujih jezikov, zlasti z angleščino (Divjak, 2010, 116–130, Kalin Golob, 1994, 23–37). V slovenskih osnovnih šolah so na mejnih področjih pred prvo vojno poučeva- li nemščino, italijanščino in madžarščino, v srednjih šolah znotraj naše dežele la- tinščino in grščino, nemščino in francoščino. Z nemščino in drugimi sosedski- mi jeziki so na Slovenskem postopoma izrivali slovenski jezik in nas potujčevali. Toda tuji jeziki so bili tudi našim ljudem vedno bolj potrebni, zanje so se od nekdaj poleg učenjakov zanimali trgovci, mornarji, vojaki in diplomati (Goreczky, 2008, 121–140) ter izseljenci, zato so na trgovski šoli v Ljubljani in mornariški v Trstu že v sredini XIX. stol. poleg slovenščine in nemščine poučevali še italijanščino, angleščino, francoščino in druge tuje jezike (Schmidt, 1988, 244–245). S širjenjem tujskega prometa ob prehodu iz XIX. v XX. stoletje so tudi turistični delavci ved- no bolj potrebovali znanje tujih jezikov. Šole za turizem, ki so se takrat že razvija- le, so posvečale vedno več pozornosti tujim jezikom, zlasti nemščini, francoščini, 1 Glej še: German nationalism, 1–8, German nationalism in Austria.1–6, Italianization 1–4, Magyarization, 1160 1–16, htt://en vikipedia. org. viki) N angleščini in slovanskim jezikom. V sodobnih časih so tuji jeziki bistveni del izo- eka braževanja turističnih delavcev, zato poleg splošnih jezikov razvijajo tudi jezik za j dej turistično stroko (Dudley-Evans, St. John, 2003, Jakob-Strutt, 1997). stev o v Nova sredstva obveščanja omogočajo in zahtevajo tudi modernizacijo tujskega eč prometa. Turistični delavci se morajo zato seznanjati s sodobnimi sredstvi poslo- jezi vanja, kjer ima znanje jezikov pomembno vlogo. Tujci, ki prihajajo v našo državo z čne raznimi pričakovanji, si o njej ustvarjajo sodbo ne le po naravnih lepotah, zgodo- m p vinskih spomenikih, kulinariki in urejenosti okolja, temveč tudi po osebju, s ka- ouk terim prihajajo v stik, pri čemer je pomembna možnost dobrega sporazumevanja. u na š Potrebno je obvladanje vsakdanjega in poslovnega tujega jezika, koristna in pot- ol rebna pa je tudi širša kulturna in jezikovna razgledanost in ozaveščenost. To po- ah z meni, da marsikaj vemo o deželah, iz katerih prihajajo gostje, o njihovi zgodovini, a tu geografiji, kulturi, zlasti pa o njihovih jezikih; tujcem pa je potrebno znati predsta- rize viti tudi lastno deželo in naš jezik, zato pa je pri turističnih delavcih zaželena tudi m – v širša jezikovna razgledanost, v neki meri tudi večjezičnost. log V to smer gre tudi jezikovna politika EU. Zaželeno je, da bi vsi, posebej pa turi- a esp stični delavci, dobro obvladali vsaj en tuji jezik, vedno bolj pa si prizadevajo, da bi era se učili več jezikov,2 zato v večini evropskih dežel že otroke in mladino spodbujajo nta k učenju več jezikov. V novejših časih v osnovne šole poskusno uvajajo večjezični pouk tujih jezikov, s katerim učence jezikovno osveščajo in jih spodbujajo h glob- ljemu razumevanju in pojmovanju jezikov. Ugotovili so, da je večjezični pristop k pouku tujih jezikov lahko zelo uspešen že v osnovni šoli (Fidler, 2009), še bolj plo- den pa je lahko na srednjih in višjih stopnjah šolanja. Če bi posodobili pouk tujih jezikov tudi v šolah za turizem, zlasti pa ocenjevanje, bi lahko bil večjezični pouk za višjo jezikovno kulturo mladih zelo koristen. Kot uvod v tuje jezike pa tudi za jezikovno osveščanje mladine je lahko zelo koristen tudi pouk esperanta. Poznava- nje esperanta lahko koristi tistim, ki se zanimajo za načrtovane jezike, zlasti pa so- dobnim turističnim delavcem, ki svoj poklic pojmujejo tudi kot kulturno, varstve- no, ekološko, socialno in mirovno poslanstvo (Lins, 2000) in ne le kot gospodar- sko pridobitništvo. Jezikovno ozaveščanje V pouk jezikov pa je pojem jezikovnega ozaveščanja vnesel oče evropske pedago- gike, Jan Amos Komensky (1592–1670), ki je v svojem delu »Vrata v jezike« in v knjigi »Orbis pictus« zahteval, da naj jezikovni pouk temelji na opazovanju slik in predmetov; jezike je potrebno tudi primerjati in razmišljati o njihovi vlogi v družbi. Komensky, ki je doživljal grozote 30-letne vojne, je podobno kot oče espe- ranta, Zamenhof (1857–1917), videl, kako tudi jezikovni nesporazumi krepijo sov- raštvo med narodi, zato je na osnovi poznavanja latinščine razmišljal tudi o »sku- 2 Evropska konferenca o večjezičnosti, Pariz, 24. in 25. nov. 2005. Osnutek Evropske listine o večjezičnosti. 1161 2 – s t 4 u .– o r pnem jeziku«, ki bi omogočal sporazumevanje med ljudmi različnih narodov. Tak 2 u 5 s ize . o tv jezik miru naj bi bil lahek, z malo pravili, z jasno izgovarjavo in enostavno pisavo.3 k a m t r o ja , iz Tem ciljem so se v naslednjih stoletjih poskušali približati številni umetni, načrto- b n e je u o r 2 vani ali pomožni mednarodni jeziki, ki jih opisuje interlingvistika (Barandovska- b 0 s r 1 p a -Frank, 1995)4. Med vsemi »načrtovanimi« jeziki se je najbolj uveljavil esperanto, 3 e , P š žev n o e p ki ga že stoletje, zlasti pa v novejših časih, uporabljajo kot uvod v pouk in učenje tu- r a to o n jih jezikov in za jezikovno ozaveščanje.5 r s o l j ov e ž i , S n n Kritiki so zavračali mehanično učenje jezikov in zahtevali, da naj učence pri po- e p l m ov r a uku tudi jezikovno ozaveščajo (Hriberšek, 2005, 419). Tudi Janez Trdina je že v e i n h n i o j a drugi polovici XIX. stol. jasno povedal, zakaj je potrebno pri izboljšanje pouka tu- a d g no e jih jezikov skrbeti za jezikovno »ozaveščanje, kako naj bi povezovali latinščino s s m ti – en slovenskim jezikom« (Trdina, 1952, str. 235–254). O krizi pri pouku tujih jezikov t so lingvisti govorili tudi na pariški razstavi 1900, ko so tudi že razpravljali o »uni- verzalnih, načrtovanih jezikih«, posebej o esperantu.6 Esperanto se je po zatonu Volapuka hitro širil z učbeniki in slovarji, uporabljali so ga na vsakoletnih kongre- sih in poučevali v številnih krožkih in šolah, zlasti komercialnih. Pred prvo vojno in med vojnama naši pedagogi o jezikovnem ozaveščanju in o esperantu niso kaj več razmišljali, čeprav so imeli večje ali manjše težave pri pouku slovenščine in tujih jezikov (Orožen, 1931, str. 120–136). Esperanto so že pred prvo vojno omenjali v raznih glasilih, dobili pa smo tudi že učbenike, prvega pred voj- no, dva med vojnama,7 pozneje med vojnama so sledili novi.8 Po drugi vojni so imeli učitelji pri pouku tujih jezikov večje ali manjše težave; niso poznali tedaj še redkih razprav o jezikovnem ozaveščanju, premalo so poznali tudi esperanto in njegovo propedevtično vrednost, čeprav so med vojnama in po dru- gi vojni v svetu in pri nas izvajali bolj ali manj uspešne poskuse s poukom esperan- ta.9 Na svetovni konferenci pod okriljem UNESC-a so že leta 1951 govorili o kul- turni in etični vlogi pouka tujih jezikov, o pomenu znanja jezikov za razumevanje med narodi, za etično in socialno vzgojo, za oblikovanje širših pogledov na svet. V 3 Planlingvo lau Komenio, ilei http://members. chello. cz/malovec/Komenio.htm. 4 Umberto, Eco (2003). Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi. Delajmo Evropo. Ljubljana 2003. 5 Fettes, Mark. Esperanto and language awareness; http://www.esperatic.org/-mefttes/aware.htm. 6 Congres des langues vivantes, exposition universel e 1900. Societe pour propagation des langues etrangeres en France. Paris. 7 Koser, Ljudevit (1910). Popolna slovnica esperanskega jezika. Zagreb. 8 Maruzzi, Dušan in Dobravc, F. (1928). Esperanto. Ljubljana. Glej še: Rudolf Rakuša (1937). Esperanto. Učbenik mednarodnega jezika za šole, tečaje in samouke. Klub esperantistov. Ljubljana. 9 Zadravec, Janez (2001). Gradivo za zgodovino gibanja za mednarodni jezik esperanto v Sloveniji. Dokumenti: 2. zvezek, Ljubljana. Glej še: Esperanto kaj gia instruado en lernejoj. Jugoslavia Esperanto-Federacio. Ljubljana, 1959. 1162 N novih časih govorijo tudi o pomenu esperanta za ustvarjanje socialne kohezije med eka ljudmi in narodi (Kirf, 2005). j dejst O jezikovnem ozaveščanju so pedagogi v Angliji in ZDA razmišljali zaradi krize ev o v pri pouku tujih jezikov šele v sredini prejšnjega stoletja, pozneje pa tudi francoski eč in drugi. Leta 1980 je Eric Hawkins ustanovil »Association for Language Aware- jezi ness« ALA, leta 1984 pa je izdal obsežno knjigo, ki je pomenila pobudo za razvoj čne te paradigme (Hawkins, 1984). V Angliji, v Franciji, Nemčiji in Švici so se ob med- m p narodnem projektu o »jezikovnem ozaveščanju« pomnožile razprave o tem, zakaj ouk in kako je potrebno dijake in tudi učitelje jezikovno izobraževati in kultivirati, kaj u na š lahko to prispeva k motivaciji za pouk in učenje jezikov, k razumevanju drugih na- ol rodov in kultur,10 izdajati so začeli tudi strokovno revijo, ki je posvečena tej tema- ah z tiki ( Language Awareness), poučne pa so tudi svetovne konference ALA, kjer po- a tu ročajo o raziskavah, uporabljajo pa – ironično – le angleški in francoski jezik.11 Po- rize leg študij in razprav so izdali tudi številne knjige za učitelje, da bi ti lahko razisko- m – v vali lastna prepričanja, navade in prakso pri jezikovnem ozaveščanju in uspehe pri lo učencih (Gebhard-Oprandy, 1999; Andrews, 2006). ga esp Na osnovi polstoletnih raziskav in prakse so psihologi in metodiki razvijali in te- era orijo in prakso jezikovnega ozaveščanja in gradili nove didaktike pouka tujih jezi- nta kov. Dobri metodiki so že od nekdaj pristopali k pouku jezikov celostno, poleg ko- gnitivnih procesov so upoštevali tudi emocionalne, socialne, kulturne in druge vi- dike (Arnold, 2000). Ugotavljajo, da kvaliteten pouk jezikov prispeva tudi k jezi- kovnemu ozaveščanju, podpira čustveni, socialni in etični odnos do jezika, zmanj- šuje stereotipe in strah pred neuspehi, predvsem pa dober pouk odstranjuje notra- nje ovire, ki hromijo učenca, da bi se sproščeno izražal, in omogoča avtonomnost in ustvarjalnost. Pouk tujega jezika ima vedno svojo družbeno, idejno, politično, nacionalno in osebno stran. Dobri učitelji primerjajo materinske in tuje jezike, opozarjajo na sorodne jezike, njihovo vlogo in položaj v svetu. Osnovne in srednje šole so se nekoč omejevale zgolj na učenje jezika, na dril, učni pripomočki in uč- beniki so bili strogo enojezični, usmerjeni le v branje, pisanje, govor, manj v litera- turo, kulturo, družbo. Premalo so jezikovno ozaveščali tudi bodoče učitelje. Sem spadajo tudi osnovni pojmi o interlingvistiki in esperantu (Blanke, 2003, 155–192). Na področjih, kjer se stika več jezikov, od nekdaj uvajajo dvojezične šole, gojijo bi- lingvizem, ali celo večjezičnost. To velja tudi za šole, ki jih obiskuje mnogo na- rodnosti, zato uvajajo večjezični pouk ali pouk o več jezikih. Študije kažejo, da kvaliteten večjezični pouk ugodno prispeva k umskemu, čustvenemu in socialne- mu razvoju, k jezikovnemu ozaveščanju, k širšemu poznavanju jezikov, narodov in kultur, k zmanjšanju predsodkov, istočasno pa ne ogroža pouka materinščine in 10 Masats Viladoms, Dolors (2000). Language Awareness: An International Project. University of Barcelona. 11 The 8th World Conference of ALA: Plurilingualism and Linguistic Awareness, 2006, Université du Maine. 1163 2 – s t 4 u .– o r osnovnega tujega jezika. Po svetu so za osnovne šole že izdelali številne programe 2 u 5 s ize . o tv za jezikovno ozaveščanje učencev in priročnike za učitelje.12 k a m t r o ja , iz b n V raznih deželah so že posodobili učbenike tujih jezikov za osnovne šole, obli- e je u o r 2 b kujejo pa tudi metodike in didaktike za večjezični pouk. Prizadevajo si, da bi ne- 0 s r 1 p a 3 e kaj spoznanj iz primerjalnega jezikoslovja, interlingvistike, sociolingvistike in so- , P š žev n o e p r a rodnih strok prešlo tudi v pouk tujih jezikov osnovnih in srednjih šol. S projekti to o n r s EVLANG, ki ga podpirata Svet Evrope in EU, poskušajo z večjezičnim pristopom o l j ov e ž i , S n n uvajati v pouk tujih jezikov »jezikovno ozaveščanje, spodbujati razmišljanje o je- e p l m ov r a ziku in jezikih in razvijati metajezikovne zmožnosti v učnem procesu« (Fidler, str. e i n h n i o j a 23–30). V Svetu Evrope so med drugim pripravili vodič za oblikovanje politike po- a d g no e učevanja jezikov v Evropi, »za prehod od jezikovne različnosti k večjezični vzgo- s m ti – en ji« (Castellotti-Moore, 2002, str. 1–18). t Didaktiki so pripravili večjezične učbenike, slovarje in metodike tudi za srednje šole, s katerimi poskušajo učencem približati skupino romanskih ali germanskih jezikov in na podlagi ruščine tudi slovanske jezike in končno tudi glavne evrop- ske jezike. Uporabljajo pojme, kot so Mehrsprachigkeit, Interkomprehension, Eu- rokomprehension. Oblikujejo tako imenovane transverzalne in mnogojezične di- daktike in »evropske slovarje«, npr. (Dizionario multilingue, ital., angl., franc., nem. in špan., Readers Digest, S.p.A.Milano 1993, 574). Za uvajanje mnogojezič- nosti vseskozi izkoriščajo sorodnost jezikov. Govorijo o didaktiki mnogojezičnos- ti in večjezičnosti, o kooperativni, kohezivni didaktiki, ki maksimalno upošteva transfer učenja, o katerem nastaja obsežna bibliografija. Dognanja teh didaktik so še posebno uporabna pri učenju tujih jezikov za poklicne potrebe (Meisner, 2004, str. 48–66). Vedno več učiteljev jezikov ugotavlja, da lahko k modernizaciji pou- ka tujih jezikov, k večjezičnem pristopu in k jezikovnem ozaveščanju prispeva tudi esperanto, za katerega so pripravili številne metodike in učne pripomočke, zlasti za otroke in mlade.13 Esperanto in jezikovno ozaveščanje Ustvarjalci »načrtovanih jezikov« ter interlingvisti so se globoko zavedali pome- na jezikov za posameznika, skupnosti in narode, jezikovnih zagat in stisk, podre- janja, zatiranja in izkoriščanja na podlagi rase, spola in socialnih razlik. V stoletjih so veliko prispevali k narodnemu, socialnemu in kulturnemu prebujanju, solidar- nosti, boju za mir in sožitje med narodi, s tem pa tudi k jezikovnemu ozaveščanju: Že davno so govorili o jezikih, ki naj bi premoščali jezikovne razlike in omogoča- 12 Macaire, Dominique: Koncepte der Sprachaufmerksamkeit in der Grundschule; http://www.pze.at/europa/de/. Glej še: Luchtenberg, Sigrid. Mehrsprachigkeit und Deutschunterricht: Widerspruch oder Chance? Deutschdidaktik. Univ. Essen, ide, 3/o2, str. 27–45. 13 Projekto »Flugiloj de Malfacila Vento«, 2006. Esperanto(a) Interreto. Internacia Ligo de Esperantista Instruistoj. 1164 N li sporazumevanje. V tej smeri je največ uspehov dosegel esperanto, ki sedaj pra- eka znuje 12o-letnico. Načela, cilji in naloge esperanta in njegovega gibanja so izraženi j dej v številnih zaključkih kongresov, posebej pa v »Praškem manifestu« iz leta 1996, stev o v ki zahteva tak pouk jezikov, ki zagotavlja demokracijo, globalno vzgojo, učinkovi- e tost, mnogojezičnost, jezikovne pravice, jezikovno različnost in človeško emanci- čje pacijo.14 Cilji in možnosti esperanta sovpadajo s številnimi deklaracijami in zahte- zičn vami vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji, s em p poukom jezikov, so pa tudi relevantni za prihodnost EU,15 toda možnosti in pred- ou nosti esperanta le s težavo priznajo ali pa ga zamolčijo. ku na š Učenje in pouk esperanta omogočata otrokom in mladim široko razgledanost, ol spoznavanje jezikov, primerjave, poskuse, vse tisto in še več, kot obljubljajo števil- ah z ni projekti in poskusi večjezičnega pouka. Prispeva k razmišljanju o materinem a tu in drugih jezikih, k spoznavanju drugih narodov, pokrajin, zgodovine in kultu- rize re, zlasti pa razvija kritičen odnos do kršitev jezikovnih pravic. Številni posku- m – v si so pokazali, da je predhodni pouk esperanta dobra podlaga in izhodišče za uče- lo nje in pouk tujih jezikov, za globlje jezikovno ozaveščanje in za ohranitev materin- ga e ščine. V Avstraliji so kot podlago za učenje tujih jezikov in za jezikovno ozavešča- sper nje ter motiviranje za pouk kot prvi tuji jezik predlagali esperanto.16 Podobna gi- ant banja opazimo v Britaniji,17 v ZDA, Braziliji, na Kitajskem in drugod. Povsod pri- a znavajo pozitivne vplive pouka esperanta na osebnostno rast otrok, zlasti se krepi njihov spomin, izostri opazovanje, analiza in sinteza, razmišljanje, logično mišlje- nje, ustvarjalnost. Bistveno je tudi, da se poglobi razmišljanje o materinščini, soci- alna in moralna vzgoja. Zaradi hitrejšega napredka se učencem krepi tudi samoza- vest, jezikovna avtonomnost pa tudi kritičnost do odnosov med narodi in jeziki.18 O tem priča obsežna bibliografija, ki govori o propedevtični vrednosti esperanta pri pouku jezikov.19 Vprašanje je, ali lahko večjezični pristop k pouku tujega jezi- ka uporabimo tudi pri izobraževanju turističnih delavcev in kakšno vlogo bi lah- ko imel esperanto. 14 Praški manifest 1996; http://lingvo.org/prago/sl.ph. 15 Language Policy Principles of EU for promoting language learning and linguistic divesity in a non-discriminative and most economical way. Brussels, 2002; http://www.europe-citizen net/documents. Glej še: Proposal of Resolution on the communiction within the Institutions and between the citizens of the Union; http://www.radicalparty.org/esperanto/) 16 Executive Summary of »The Answer«; http://learn.esperanto.org.au/doku.php. 17 Tel ier, Angela in Davies, Simon (2008). Springboard to Languages. Sample Materials. A unique introduction to foreign languages for all pupils at Key Stage 2. 18 Valeur propedeutique de l'esperanto; http: //apsike1997.free. fr/francais/propedeutique.htm. 19 Bibliografija, http://www. esperanto.hu/egyeb/propedeutika/pro5.htm. 1165 2 – s t 4 u .– o r Večjezični pouk na šolah za turizem in esperanto 2 u 5 s ize . o tv Zgodovina esperanta je bolj ali manj povezana tudi z njegovo uporabo v vsakda- k a m t r o ja , iz njem življenju, v umetnosti, znanosti, v tehniki, komunikacijah, zlasti pa v turiz- b n e je u o r 2 b mu. Že pred prvo vojno pa vse do danes so esperantisti organizirali ne le vsakole- 0 s r 1 p a 3 e tne kongrese in prireditve, temveč so tudi vodili pohode po deželah.20 Pozneje so , P š žev n o e p se združevali v posebne skupine po poklicih in danes poznamo npr. esperantiste r a to o n r s železničarje, komercialiste, pravnike, zdravnike, zlasti pa učitelje. Ti so oblikova- o l j ov e ž i , S n n li strokovno in znanstveno izrazoslovje skoraj za vsa področja, tudi za leposlovje in e p l m ov razne umetnosti (Chardie, 2013, str. 94). Pri UEA so pripravili posebno študijo o r a e i n h n i o jezikovnih problemih v turizmu.21 Poleg obsežnih splošnih esperantskih slovarjev j a a d g no e in enciklopedij imamo razvito esperantsko terminologijo za vsa področja dejavno- s m ti – en sti. V tem jeziku lahko beremo originalna ali prevedena dela zgodovine, zemljepi- t sa, ekologije, psihologije, prava, filozofije, religije in druga, zlasti leposlovje, pa tudi za vsa tehnična področja. Od nekdaj pa že izhajajo priročniki za gostinstvo in tu- rizem22 (številni vodiči, potopisi, opisi mest, pokrajin, znamenitosti).23 Esperantski slovarji so povezani z vsemi glavnimi jeziki, pripravili so že tudi obsežne etimolo- ške slovarje esperanta, ki razkrivajo, kako ta načrtovani jezik temelji na vseh glav- nih evropskih in drugih jezikih.24 Vse to dokazuje, da je esperanto dobra podlaga za večjezično jezikovno izobraže- vanje nasploh, še posebej pa na strokovnih področjih, kot so trgovina, promet in turizem, ekologija in sorodna področja.25 Kot kažejo velike esperantske knjižnice in muzeji, npr. na Dunaju, niso na razpolago le številni učbeniki, slovarji, študije in raziskave o esperantu in v esperantu, temveč tudi veliko število strokovnih in znanstvenih del, ki lahko služijo raznim strokovnjakom, da ne govorimo o klasični in moderni književnosti. V jeziku esperanto se lahko izražajo ne le strokovnjaki in znanstveniki vseh področij, temveč tudi besedna umetnost, kar dokazujejo števil- na originalna ali prevedena leposlovna dela. Esperanto je odlično sredstvo za več- jezično vzgojo in pouk, za kritično in vsako drugo jezikovno ozaveščanje. Stoletne izkušnje s poukom in učenjem tega jezika kažejo, da se s tem jezikom širi in pog- lablja ne le razumevanje materinega jezika, temveč tudi velikih evropskih in dru- gih jezikov, ki tvorijo besedišče esperanta. Esperantisti se praviloma zanimajo za več jezikov, si širijo kulturno, geografsko, politično in vsako drugo obzorje, globlje 20 Plena kalendaro de Esperanto-arangoj, 2013; http://www.eventoj.hu/2013.htm. 21 UEA: The Language Problem in Tourism. Esperanto Documents No. 34A, 1985, str. 1–28. 22 Pluhar, Westermeyer, Fettes, Skiling (2012). Ekoturisma vortaro, 1–60 str. 23 Esperantska bibliografija: geografio kaj vojagado, historio, 30–34. 24 Rajki, Andras (2006). Ethymological Dictionary of the Esperanto Language. Budapest; http://www.freeweb.hu/ etymological/Esp. htm. 25 Fakaj studoj en Esperanto. Serio: aplikoj de esperanto en scienco kaj tekniko, Kava Pech, UEA, 2002. 1166 N pa tudi razumejo ožje in širše medčloveške odnose, mnogi med njimi so Nobelovi eka nagrajenci za mir, so svetovni potniki in borci za mir.26 j dejst Zaželeno je, da bi esperanto živel, se krepil in razvijal ne le na vsakoletnih kon- ev o v gresih od 1905 do danes in na številnih srečanjih, v strokovnih in znanstvenih ter eč umetniških delih, v številnih omrežjih, temveč tudi v šolah kot izbirni predmet za jezi jezikovno, strokovno in kulturno ozaveščanje, kot pomoč in pobuda za uspešnej- čne še učenje jezikov, za spoštovanje in razumevanje jezikovnih in človekovih pravic m p doma, v EU in v svetu in bi bil prispevek k uresničevanju ciljev OZN za 21. stole- ouk tje.27 Esperanto ni grožnja uveljavljenim, koristnim in potrebnim jezikom, ki se jih u na š sedaj učimo, temveč je njihovo dopolnilo, sredstvo, pomoč in pobuda za večjezični ol pouk jezikov, ki ga sedaj živahno širijo po vsem svetu, obenem se z njim krepi od- ah z por proti prevladi velikih jezikov in jezikovnemu imperializmu.28 a tur Esperanto v nekaterih okoljih vzbuja nelagodje, strah in odpor iz psiholoških,29 izem – v ekonomskih, političnih, vojaških in drugih vzrokov in razlogov, saj posega v ko- risti elit, v prednosti velikih držav, ki poleg jezikov izvažajo tudi blago, ideologi- log je, orožje in pazijo, da se množice ne bi sporazumevale in terjale socialne, politične a esp in druge pravice, pravično delitev bogastva.30 Oblasti skrbijo, da ta jezik ne pride v era šole, v dnevni in drugi tisk, na radio in televizijo, v turizem in mednarodne orga- nta nizacije, ne morejo pa preprečiti njegovega širjenja po medmrežju, učenja in upo- rabe. Esperanto je moteč zlasti za donosne jezikovne obrti, za jezikovno industri- jo in znanost, za jezikovni turizem. Vsi se bojijo, da bi se ljudje različnih narodov z manjšimi žrtvami lažje razumeli. Učitelji, ki poskušajo učence in dijake opozo- riti na izvor, razvoj, strukturo, delovanje, uporabnost tega jezika, na njegovo soci- alno, etično in kulturno vlogo in ki učence jezikovno, socialno in etično ozavešča- jo, niso povsod zaželeni. Učenci v šolah malo zvedo o tem jeziku, tudi za učitelje je tabu, ne vedo za »Mednarodno zvezo učiteljev esperanta« ILEI, ki izdaja svoje glasilo ter prireja vsakoletne konference, na katerih razpravljajo o izboljšanju jezi- kovnega pouka nasploh in esperanta posebej, ILEI La 42-a Konferenco, Krakovo 1949–2009. Konferenca ILEI v Herzbergu je za leto 2013 imela temo »Pouk espe- ranta za vse generacije«. Ugotovili so, da učenje esperanta ugodno vpliva tudi na duševno regeneracijo starejših, zato ga uvajajo tudi v šole za tretje življenjsko ob- dobje (Divjak, 2012, str. 1–10). 26 Dratwer, Isaj (1970). Pri internacia lingvo dum jarcentoj. CED Rotterdam, 1–139. 27 Kirf, Sebastian. Esperanto. Ein Beitrag zur Umsetzung der Agend 21? www.kirf net , str.1–137 ) 28 Phil ipson, Robert. Linguistic imperialism: a conspiracy, or a conspiracy of silence? ; http: //www. springerlink. com 1–6. 29 Piron, Claude. Psychological Reactions to Esperanto; http://www.geocities.com/c-piron. 30 Economic Aspects of linguistic disparity; http://Inx.internacialing.org.eo/print). 1167 2 – s t 4 u .– o r Podatki iz raznih dežel kažejo, da je esperanto od vseh začetkov imel veliko vlogo 2 u 5 s ize . o tv ne le v prometu, temveč tudi v turizmu,31 ki nas nekoliko bolj zanima. Od leta 1900 k a m t r o ja , iz pa vse do leta 1933 so povsod živahno uvajali esperanto v prometne, trgovske in tu- b n e je u o r 2 ristične šole, po prevladi nacizma, fašizma in stalinizma v Evropi pa je bil esperan- b 0 s r 1 p a to marsikje prepovedan. Po drugi vojni so esperanto razvijali v demokratičnih dr- 3 e , P š žev n o e p žavah, uveljavljal se je v znanosti, v raznih strokah in v turizmu, zlasti na Kitaj- r a to o n skem, v ZDA, Braziliji in drugod po svetu. Znani so seznami podjetij, ki posluje- r s o l j ov e ž i jo tudi v esperantu.32 V novejšem času so ustanovili »Svetovno organizacijo za ra- , S n n e p l m ov zvoj esperantske ekonomije« s podrobnim statutom, da bi prizadevanja za esperan- r a e i n h n to dobila tudi boljšo materialno podlago.33 Zanimivi so tudi seznami in slikovni i o j a a d g n prikazi številnih ulic, trgov, spomenikov in ustanov, ki nosijo naziv esperanto in ki o e s m ti – en privlačijo vedno več turistov. Nekatera mesta kot npr. Herzberg,34 Bialostok, Kra- t kov in druga poljska in druga mesta so razvila živahno gospodarsko in kulturno dejavnost, zlasti pa turizem, na podlagi esperanta. Tudi v Franciji, Nemčiji, Brazi- liji in drugod so nastala središča, ki privlačijo množice zaradi esperantskih kultur- nih prireditev in jezikovnih tečajev. Mnogi znani hoteli po svetu in druge ustano- ve delujejo pod zeleno zvezdo, pod znakom esperanta, zato potrebujejo osebje, ki obvlada esperanto. Vedno bolj se tudi gospodarstveniki zavedajo, da je lahko turi- zem povezan z razvojem esperanta (Heckhausen- Bormann, 1995, str. 47). Za te potrebe na Kitajskem, v Litvi in zlasti na Poljskem in drugod že izobražuje- jo turistične delavce, zlasti vodilni kader v turizmu, vodiče in učitelje esperanta. Kot primer omenimo znamenito zgodovinsko poljsko mesto Krakov, kjer se zbira- jo učitelji esperantisti, ki pospešujejo razvoj esperanta v šolah po svetu. Zanimivo esperantsko mesto je tudi Bydgoszcz, kjer ima esperanto stoletno tradicijo35 in daje ves čas temu mestu ne le materialne koristi, temveč tudi svetovni ugled. Že od leta 1910, ko je Zamenhof obiskal tamkajšnje zdravilišče, delujejo esperantske organi- zacije, zlasti znamenita pa je »Šola za turizem in kulturo«, ki privlači študente iz mnogih dežel, sodeluje pa tudi z drugimi šolami po svetu. Učni načrt kaže, da so predavanja predvsem v esperantu, izobražujejo več profilov turističnih in kultur- nih delavcev. To mesto je ves čas središče esperantskega turizma, tu je sedež »Polj- skega urada za mednarodni turizem – Esperantotur«, vsako leto izvedejo medna- rodni sejem esperantskega turizma. Skratka, v tem mestu se mnogo dogaja v zve- zi z esperantom, vsi dejavniki se zavedajo, kako lahko s tem jezikov živijo, delujejo, 31 Enciklopedio de Esperanto I.-II-III.-volumo. Literatura mondo, Budapest , 1933. 32 Listo de firmaoj esperante parolataj; http://webcenter.ru/-espmik/listo.htm. 33 Rol inger, R. (1997). Monumente pri Esperanto. UEA, Rotterdam; http://www.intraespo.org/internacie/, str. 1–15. 34 Komarnicka, Malgorzata, Herzberg: Esperanto-urbo kaj la urbo de amikeco; http://www.esperanto.cn. 35 Esperanto en Bydgoszcz – pli ol 100 jaroj, str 1–24. 1168 N se razvijajo in ga povezujejo s turizmom in kulturo.36 Ob 125-letnici esperanta so v eka tem mestu v esperantu izdali celo vrsto turističnih vodičev, študij o jeziku, o kul- j dej turi in turizmu, celo o univerzah za tretje življenjsko obdobje, za leto 20013 pa so stev o v objavili nov razpis za književna dela o turizmu v esperantu.37 eč Omenili smo živahna prizadevanja v svetu, da bi pouk jezikov že v osnovnih in jezi srednjih šolah izboljšali in posodobili tudi z večjezičnim poukom, da bi mlade je- čne zikovno ozaveščali in jih navdušili za učenje več jezikov. Ugotovili pa smo tudi, m p da že od nekdaj za te namene uporabljajo tudi esperanto, ki kljub dominaciji ve- ouk likih jezikov, zlasti angleščine, dobiva vedno večjo veljavo v družini jezikov in ga u na š vedno bolj uporabljajo v znanosti, umetnosti in v vsakdanjem življenju.38 Še pose- ol bej pa esperanto uporabljajo v modernem turizmu, ki naj bi bil tudi »povezovalec ah z kultur, sredstvo za rušenje pregrad med kulturami, spodbujal naj bi strpnost, raz- a tu vijal spoštovanje in medsebojno razumevanje in mir, človekove pravice in dosto- rize janstvo« (Poslanica ob svetovnem dnevu turizma, 2011). Zato bi pričakovali, da bi m – v tudi pri nas, podobno kot v naprednih turističnih deželah, mlade pri pouku tujih lo jezikov vodili v večjezičnost po najbolj naravni poti s pomočjo esperanta. S tem ne ga e bi okrnili uradno zahtevane jezikovne kompetentnosti mladih, temveč bi razširi- sper li njihovo jezikovno in človeško obzorje.39 Ob tem pa bi se širilo tudi obzorje učite- ant ljev tujih jezikov, polagoma bi se zmanjšal njihov strah in odpor pred tem »načr- a tovanim« jezikom, ki bi se ga z lahkoto naučili in z njim seznanjali tudi mlade. S tem bi lahko oživili tudi gibanje za esperanto v turističnih društvih in destinaci- jah, slovenski turizem bi dobil novo kvaliteto, naša dežela bi postala zanimiva tudi za esperantiste, ki jih je vedno več, in za napredno svetovno javnost, ki od nas pri- čakuje več kot sedaj dokazujemo. Za konkretno delo z dijaki za večjezikovni pouk so, kot omenjeno, v svetu že prip- ravili programe, učbenike, slovarje in ustrezne metodike, podobno velja za pouk esperanta. Učitelji, ki bi bili pripravljeni v osnovnih in srednjih šolah mladim po- magati pri osvajanju esperanta, imajo na voljo številne učbenike, dvojezične in mnogojezične slovarje, berila, ustrezno čtivo in metodične napotke v tiskani ob- liki in tudi na internetu, kjer so dostopni številni tečaji esperanta. Učiteljem tu- rističnih šol, zlasti pa lingvistom so poleg tega na voljo strokovna dela v esperan- tu, ki zajemajo promet, okolje, turizem, geografijo, zgodovino, gospodarstvo, zdra- vstvo, umetnost in kulturo, če čutijo potrebo, da bi mladim približali »jezik stro- ke« tudi v jeziku esperanta in jim s tem razširili večjezičnost in jezikovno obzor- je. Diplomirani anglisti, nemcisti in drugi bi lahko v kratkem času obvladali ne le 36 Esperanto en Bydgoszcz, pli ol 100 jaro; http://www.esperanto.bydgoszcz.eu/libro E. 37 Internacia konkurso por autoroj de libroj pri turismo, edukado kaj kulturo; https://www.facebook.com/notes. 38 Svetovi znotraj besed.¸Unesco Glasnik, oktober 1994, Paris. 39 I. Internatiol Congress , Ethics-Tourism 15.–16.sept. 2001, Madrid. 1169 2 – s t 4 u .– o r osnove esperanta, ampak tudi esperantsko strokovno izrazje za potrebe turizma, s 2 u 5 s ize . o tv tem bi razširili tudi lastno jezikovno obzorje, pa tudi didaktično znanje. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Literatura 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Congres des langues vivantes, exposition universelle 1900. Societe pour propagation n o e p r a des langues etrangeres en France. Paris. to o n r s o l j ov e Enciklopedio de Esperanto. I.-II-III.-volumo. Literatura mondo, Budapest. 1933. ž i , S n n e p l m ov Esperanto en Bydgoszcz – pli ol 100 jaroj. str 1–24; http://www.esperanto.byd- r a e i n h n goszcz.eu/libro. i o j a a d g no e s m Esperanto kaj gia instruado en lernejoj. Jugoslavia Esperanto-Federacio. Ljublja- ti – en na, 1959. t Esperanto@Interreto. Internacia Ligo de Esperantista. Instruistoj, 2006. Evropska konferenca o večjezičnosti. Pariz, 24. in 25. nov., 2005. Fakaj studoj en Esperanto. Serio: aplikoj de esperanto en scienco kaj tekniko. Kava Pech. UEA, 2002. German nationalism in Austria. 1–6, Italianization 1–4, Magyarization, 1–16, http://en vikipedia. org. viki. Guide for the Development of Language Education Policies in Europe. From Lingu- istic Diversity to Plurilingual Education. Council of Europe (Strasbourg 2002). Internacia konkurso por autoroj de libroj pri turismo, edukado kaj kulturo; https:// www.facebook.com/notes. Language Policy Principles of EU for promoting language learning and linguistic di- vesity in a non-discriminative and most economical way. Brussels, 2002; http:// www.europe-citizen net/documents. Listo de firmaoj esperante parolataj; http://webcenter.ru/-espmik/listo.htm. Manlibro pri instruado de esperanto. Projekto »Flugiloj de Malfacila Vento«, 2005. Osnutek Evropske listine o večjezičnosti. European Parliament, Committee on Cul- ture and Education. 2013. Planlingvo lau Komenio; http://members. chello. cz/malovec/Komenio.htm. Plena kalendaro de Esperanto-arangoj, 2013; http://www.eventoj.hu/2013.htm. Poslanica ob svetovnem dnevu turizma. Paris, 2011. Praški manifest, 1996, http://lingvo.org/prago/sl.php. 1170 N Proposal of Resolution on the communiction within the Institutions and between the ekaj d citizens of the Union; http://www.radicalparty.org/esperanto/. ejst Svetovi znotraj besed.¸Unesco Glasnik, oktober 1994. ev o v UEA: The Language Problem in Tourism. Esperanto Documents No. 34A, 1985, ečj str. 1–28. ezičn Valeur propedeutique de l'espreranto; http: //apsike1997.free. fr/francais/propedeu- em p tique.htm. Bibliografija, http://www. esperanto.hu/egyeb/propedeutika/pro5. ou htm. ku na šolah z Sekundarna literatura a t Alfonsi, Francois (2013). Draft report on endangered European languages and lin- uri guistic diversity in the European Union. zem – v Arnold, Jane (2000). Affect in Language learning. Cambridge Language Teching lo Library. Cambridge: Cambridge University Press. ga es Barandovska, Vera-Frank (1995). Enkoduka lernolibro de interlingvistiko. Akade- per mio internacia de scienco. San Marino. anta Blanke, Detlev (2003). Interlinguistics and Esperanto studies. Paths to the scholarly literature. Language Problems and Language Planning. Amsterdam. Castellotti, Veronique in Daniele Moore (2002). Social Representations of Langu- ages and Teaching. Chardie, Peter (2013). Profesia uzo de Esperanto kaj giaj specifaj trajtoj. Kava-Pech. Divjak, Alenka (2012). Nekaj pogledov na pouk tujih jezikov za seniorje, rokopis, str. 1–10. Divjak, Alenka (2010). Srednješolci med materinščino in angleščino. Didactica Slo- venica, Pedagoška obzorja, 25, II, str. 116–130. Dratwer, Isaj (1970). Pri internacia lingvo dum jarcentoj, CED. Rotterdam. Dudley-Evans, Tony in Maggie Jo St.John (2003). Developments in English for Spe- cific Purposes. Cambridge Language Teaching Library. Cambridge: Cambrid- ge University Press. Ferenc, Tone, Wohinz-Kacin Milica, Zorn Tone (1974). Slovenci v zamejstvu. Lju- bljana: DZS. Eco, Umberto (2003). Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi. Delajmo Evro- po. Ljubljana. 1171 2 – s t 4 u .– o r Fettes, Mark. Esperanto and language awareness; http://www.esperatic.org/- mef- 2 u 5 s ize . o tv ttes/aware.htm). k a m t r o ja , iz b n Fidler, Soča (2005). Jezikovno ozaveščanje z večjezičnim pristopom. Vzgoja in izo- e je u o r 2 b braževanje. Ljubljana. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Fidler, Soča (2009). Večjezični pristop jezikovnega in medkulturnega ozaveščanja o e p r a t (JiMU) v prvem triletju OŠ. Zavod Slovenije za šolstvo. Ljubljana. o o n r s o l j ov e ž i , S Gebhard, Jerry, Oprandy Robert (1999). n Language Teaching Awareness. A Guide to n e p l m ov Exploring Beliefs and Practices. Cambridge: Cambridge Univ. Press. r a e i n h n i o j a a d Goreczky, Thomas (2008). Diplomaten und Konsularausbildung in der Oesterei- g no e s m chisch-Ungarischen Monarchie. Budapest. ti – ent Hawkins, E. (1984). Awareness of Language: An Introduction. Cambridge: Cambridge University Press. Heckhausen, Rainer in Werner Bormann (1995). Brančo kun šanco-la Esperanto- turismo. Osnabruck, Deutsches Esperanto-Institut. Hriberšek, Matej (2005). Klasični jeziki v slovenskem šolstvu 1848–1948. Ljublja- na: ZRC. Jakob, Miriam in Strutt Peter (1997). English for international tourism. Course book Edinburg: Longman. Kalin Golob, Monika (2003). Jezikovna kultura, jezikovno načrtovanje in evrop- sko združevanje. Obdobja (20), str. 255–267. Kalin Golob, Monika (1994). Sodobni pogledi na ogroženost slovenščine. Javnost, Vol. 1 (1994), str. 23–37. Kirf, Sebastian (2005). Esperanto. Ein Beitrag zur Umsetzung der Agenda 21? http: www.kirf net, str.1–137. Kirf, Sebastian (2005). Moeglichkeiten und Grenzen einer Plansprache zur Foer- derung Sozialer Kohaesion am Beispiel von Esperanto. Hochschule. Emden/ Leer. Komarnicka, Malgosia (1910). Esperanto-urbo kaj la urbo de amikeco; http://www. esperanto.cn. Koser, Ljudevit (1910). Popolna slovnica esperantskega jezika. Zagreb. Lins, Ulrich (2000). The work of the Universal Esperanto Assotiation for a more pa- eceful world. Esp. Documents 45A. Rotterdam. Luchtenberg, Sigrid (2002). Mehrsprachigkeit und Deutschunterricht: Widerspru- ch oder Chance? Zu den Moeglichkeiten von Language Awareness in interkul- tureler 1172 N Deutschdidaktik. Essen: Univ. Essen. ekaj d Macaire, Dominique: Koncepte der Sprachaufmerksamkeit in der Grundschule; ejst http://www.pze.at/europa/de/. ev o v Maruzzi, Dušan in Dobravc, F. (1928). Esperanto. Ljubljana: Ljudski Tisk. ečjez Larry Andrews (2006). Language Exploration and Awareness. Routledge Paper- ičn back. em p Meisner, Franz Joseph (2004). EuroComprehension und Mehrsprachigkeitsdidak- ouk tik. Zwei einander erganzende Koncepte und ihre Terminologie. Giessen. u na š Orožen, Janko (1931). Materinščina na naših šolah. Pedagoški zbornik, str. 120– olah z 136. a t Phillipson, Robert. Linguistic imperialism: a conspiracy, or a conspiracy of silen- uriz ce?; www. springerlink. com 1–6. em – v Piron, Claude (1998) . Language Constraints and Human Rights Anniversary Sym- log posium on Language and Human Rights. Geneva , UN. a esp Piron, Claude. Psychological Reactions to Esperanto; http://www.geocities.com/c- era -piron. nta Pluhar, Westermeyer, Fettes, Skiling (2012). Ekoturisma vortaro. Kava Pech. Rajki, Andras (2006). Etymological Dictionary of the Esperanto Language. Buda- pest; http://www.freeweb.hu/etymological/Esp. htm. Rakuša, Rudolf (1937). Esperanto. Učbenik mednarodnega jezika za šole, tečaje in samouke. Klub esperantistov Ljubljana. Rollinger, A. (1997). Monumente pri Esperanto, UEA. Rotterdam; http://www. intraespo.org/internacie/, str. 1–15. Schmidt, Vlado (1988). Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II. del. Lju- bljana: Delavska enotnost. Swiggers, Pierre (2009). Ključna pojma jezikovne ogroženosti: pešanje in smrt C.I.D.G. Leuven. Tellier, Angela in Simon Davies (2008). Springboard to Languages Sample Mate- rials. A unique introduction to foreign languages for all pupils at Key Stage 2. Trdina, Janez (1952). Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. Zbrano delo, Četrta knjiga. Ljubljana: DZS. Zadravec, Janez (2001). Gradivo za zgodovino gibanja za mednarodni jezik esperan- to v Sloveniji. Dokumenti, 2. zvezek. Ljubljana. 1173 2 – s t 4 u .– o r Uporaba ustreznih plačilnih instrumentov 2 u 5 s ize . o tv k a m za zavarovanje plačil v praksi t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The use of appropriate instruments of payment for 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n the insurance payment in practice o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Metka Galič , S n n e p l m ov Ekonomska in trgovska šola Brežice, Višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a metka.galic@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Povzetek t V času velike finančne nediscipline je potrebno posebno skrb nameniti poznavanju in uporabi ustreznih plačilnih inštrumentov in načinov zavarovanja plačil ter uspešno upravljati s terjatva- mi. Da bi se izognili tveganju neplačila, obstaja več načinov zavarovanj. Ta so odvisna od različ- nih dejavnikov, kot so domicil kupca, velikost sklenjenega posla, bonitetne ocene kupca, zgo- dovina skupnega poslovanja partnerjev osebnostne značilnosti kupcev in podobno. Za različ- ne oblike, ki so predstavljene v prispevku, lahko izpostavimo prednosti in pomanjkljivosti tako za kupca kot za prodajalca. Uspešno sodelovanje temelji na poznavanju različnih možnostih zavarovanj plačil, kot so avans, plačilo ob prevzemu, popust za predčasno plačilo, bančna garan- cija, izvršnica, menica, zavarovanje pri zavarovalnici, v zunanji trgovini pa poleg bančne garan- cije predvsem dokumentarna plačila, kot so različne vrste dokumentarnih akreditivov in do- kumentarni inkaso. Pri vsem tem pa ne gre zanemariti osebnega pristopa in odnosa do kupca, ki se bo na osnovi predlaganih dobrih poslovno-finančnih rešitev tudi s strani dobavitelja laž- je izognil insolventnosti in stečaju. V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti in pogoji, kdaj je smiselno uporabiti katerega od načinov zavarovanja plačil, ter primeri in problemi, ki se pojavljajo pri poznavanju in uporabi teh instrumentov v praksi. Ključne besede: finančna nedisciplina, terjatve, bančna garancija, izvršnica, zavarovanje plačil Abstract In times of big financial indiscipline it’s necessary to give a special concern in knowledge and the use of appropriate payment instruments and ways of payment insurance as well as success- ful claims management. To avoid a risk of non-payment there are more ways of insurance. They depend on different factors as the domicile of the costumer, the importance of the commit- ted business, the rating of the costumer, the history of business partnership, the personal char- acteristics and others. For different forms that are presented in the article we can expose ad- vantages and disadvantages for both, the costumer and the salesman. Successful cooperating is based on knowing different opportunities of payment insurance such as advanced payment, bank warranty, enforcement draft, bill of exchange and insurance company warranty. In exter- 1175 2 – s t 4 u .– o r nal trade beside the bank warranty, documentary credits documentary incaso are also impor- 2 u r 5 su ize . o tv tant. In all that we may not disregard the personal approach to the costumer, who wil , on the k av m t r o ja , iz base of suggested good business and financial solutions, suggested by the supplier representa- b n iz e jne u o r 2 b tive, overcome insolvency problems and receivership threat easier. In the article the basic char- b 0 s r 1 p a acteristics and the terms are presented such as when it is reasonably to use different ways of pay- 3 e , P š žev n o e p ment, insurance and samples which are coming up with the knowledge and the use of both in- r e p r a to o n struments in practice. r s o l j ov e ž i , S n n Key words: financial indiscipline, claims, bank warranty, enforcement draft, payment warranty e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Uvod no e s m t Uspešno poslovanje podjetja vključuje dobro upravljanje s terjatvami, pri čemer je i –t ent potrebno poleg uspešne prodaje zagotoviti tudi pravočasno plačilo. Poznavanje so- t dobnih načinov plačevanja in instrumentov zavarovanja plačil v neposredni pove- zavi s samim poslovanjem je nujnost, ki se je morajo podjetniki oz. prodajno ose- bje še kako zavedati. V skrb za uspešno upravljanje s terjatvami in zagotovitev pla- čil je potrebno investirati precejšen del delovnega časa komercialistov in finančni- kov, njihove energije in širokega znanja tako z ekonomskega in pravnega kot socio- loškega in psihološkega področja. Plačilna nedisciplina namreč postaja vse večji problem, ki se močno odraža v vsesplošni nelikvidnosti tržnih subjektov, saj ostajajo terjatve neporavnane še dol- go po zapadlosti. Po raziskavi Dun & Bradstreet (D&B)1 obstajajo med evrop- skimi državami precejšnje razlike v plačilni disciplini. Največji odstotek porav- nanih zapadlih terjatev je na Danskem, kjer je pravočasno plačevalo kar 83 od- stotkov podjetij, sledi ji Nemčija z 79 odstotki, najslabše pa so se odrezala podje- tja na Portugalskem, saj je pravočasno plačevalo le 18 odstotkov podjetij. Sloveni- ja je po tej raziskavi skupaj s Turčijo, Nizozemsko, Finsko, Belgijo, Italijo, Špani- jo in Madžarsko spadala v skupino držav, kjer se je pravočasno plačevalo v 40 do 50 odstotkih. Odgovornost za zmanjšanje plačilne discipline bi morala prevzeti tudi država s sprejetjem ustrezne zakonodaje, hkrati pa lahko veliko naredijo podjetja sama z budnim spremljanjem svojih poslovnih partnerjev in dobrim poznavanjem ustrez- nih instrumentov zavarovanja plačil2. 1 http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/med-evropskimi-drzavami-precejsnje-razlike-v-placilni-disciplini. html; (1.7.2013) 2 Vera Avšič, Discipliniranje neplačnike (Ljubljana: Finance, 2009) izdaja 4. 5. 2009. 1. 1176 Up Oblike poplačila terjatev in instrumenti zavarovanja plačil orab Oblike plačevanja a u Poravnavo terjatev je možno opraviti s plačilnimi nalogi, z gotovinskim plačilom, stre z medsebojno ali verižno kompenzacijo, s cesijo, z asignacijo pa tudi s prodajo ter- znih p jatev oz. factoringom. Elektronski plačilni nalog je sodobno orodje, ki je vse bolj la razširjeno tako med fizičnimi kot pravnimi osebami. Gotovinsko plačilo v bla- čiln gajni podjetja se opravi, če dolžnik kot fizična oseba plača neposredno pri blagaj- ih in ni upnika3 stru Pobot ali kompenzacija se uporablja kot nedenarni način poravnave terjatev in men dolgov. Ureja jo Obligacijski zakonik (členi 311–318)4. Kompenzacija je torej prene- tov z hanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in a z dolžnik. Do pobota pride z enostransko pobotno izjavo, ki jo lahko poda kateri- ava koli od udeležencev in ne zahteva soglasja nasprotne stranke za nastanek pobota. rova Zakon določa, da za nastanek pobota sporazum strank ni potreben.V praksi poz- nje p namo poleg dvostranskega še verižni pobot, kjer sodelujejo trije ali več udeležen- lač cev. Po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (z dne 16.3.2011) pa je v členih il v p 11–18 predpisan obvezni večstranski pobot, ePOBOT AJPES, z vnaprej določe- rak nim urnikom pobotov5. si Cesija ali odstop terjatev Cesijo ureja Obligacijski zakonik, ki v členih 417–426 določa, da »je cesija pravni posel, s katerim odstopnik (cedent – stari upnik) prenese svojo terjatev na prevzemni- ka (cesionar – novi upnik) brez sodelovanja odstopljenega dolžnika, s čemer pride do spremembe stranke obligacijskega razmerja na upnikovi strani.« Če poenostavimo, lahko rečemo, da je cesija odstop terjatve s pogodbo, s katero upnik svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku, prenese na trejo osebo, to je na prejemnika. Dolžnik svo- jo obveznost poravna prejemniku. Cesija omogoča bodisi poseben način plačila oz. zapiranja terjatve bodisi zavaro- vanje neke druge odstopnikove obveznosti, ki jo ima do prevzemnika. V praksi tako poznamo dve obliki cesije, in sicer: odstop terjatve namesto izpolnitve in od- stop terjatve v izterjavo6. Za veljavnost pravnega posla cesije ni predpisana nikakršna oblika. Kljub temu pa se za namene lažjega dokazovanja priporoča sklenitev posla v pisni obliki (oblika za potrebe dokazovanja). Ne glede na navedeno pa mora odstopnik izdati prev- 3 Anica Pfeifer, Plačilna nedisciplina in možnosti učinkovitejšega poplačila terjatev do kupcev: Diplomsko delo (Kranj: B&B 2010), 10. 4 Obligacijski zakonik http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200797&stevilka=4826 (13.7.2013) 5 http://www.firmar.si/index.jsp?pg=nasveti-clanki/kompenzacija-pobot, (3. 7. 2013) 6 Andreja Frantar, Upravljanje terjatev do kupcev: Diplomsko delo, (Ljubljana: EF, 2004), 33. 1177 2 – s t 4 u .– o r zemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu (obličnost na zahtevo 2 u 5 s ize . o tv prevzemnika).7 k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Asignacija 0 s r 1 p a 3 e Z asignacijo ena oseba (nakazovalec ali asignant) naroči drugi osebi (nakazancu ali , P š žev n o e p asignatu), naj na njen račun nekaj izpolni (nekaj da, stori) tretji osebi (prejemni- r a to o n r s ku nakazila ali asignatarju), to tretjo osebo pa pooblasti, da sprejme to izpolnitev8. o l j ov e ž i , S n n e p l m Gospodarski pomen asignacije je podobno kakor pri pobotu oz. kompenzaciji ov r a e i predvsem v funkciji racionalizacije poslovanja, saj je njen končni učinek enak, kot n h n i o j a a d g če bi ena stranka (prejemnik nakazila) pridobila terjatev, druga stranka (nakaza- no e s m t nec) pa prevzela dolg. S tem se stranke izognejo večkratnemu plačilu in s tem po- i – ent vezanim stroškom; naenkrat se poplačata dva dolga. Faktoring Faktoring je finančna storitev, ki pri prodaji z odloženim rokom plačila omogoča financiranje poslovanja, upravljanja terjatev in zaščito pred tveganji neplačila kup- cev. Gre za dolgoročni dogovor med faktorjem in stranko (odstopnikom terjatev), na podlagi katerega odstopnik prodaja faktorju vse prihodnje terjatve do določe- nih kupcev, ki izvirajo iz dobave blaga ali opravljenih storitev. Posebej primeren je za mala, srednja, hitro rastoča in izvozno usmerjena podjetja. Faktoring ima tako prednosti kot slabosti. Prednosti so v izboljšanju možnosti te- kočega financiranja poslovanja, zmanjšano kreditno in valutno tveganje. Slabosti so v diskontu in obrestih, ki se plačajo različnim faktoring družbam, zaradi česa se za to možnost podjetja ne odločajo prav pogosto9. Če povzamemo po spletni izdaji časopisa Entrepreneur10, lahko faktoring definiramo kot način financiranja, v ka- terem podjetje prodaja svoje terjatve z diskontom tretji pravni osebi in se tako hit- reje financira oz. zbere potreben kapital. Izvršnica Novost, ki jo ureja novi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, je tudi izvr- šnica, katere namen je zagotoviti upniku hitro poplačilo dolga, ki mu ga dolguje dolžnik. Dolžnik lahko izvršnico izda prostovoljno, pri čemer lahko upnik njeno izdajo od dolžnika zahteva,kot denimo pogoj za pristop k poslu. Izvršnico izdaja- jo lahko le gospodarski subjekti, torej podjetja in podjetniki ter javni organi, kot upnik pa lahko nastopijo tako pravne kot fizične osebe. Tako lahko denimo pod- 7 http://pravniportal.gzs.si/slo/ucinkovita_izterjava/nasveti/49352 (11.7.2013) 8 David Rozman, Obvladovanje finančne nediscipline: diplomsko delo (Ljubljana: EF, 2010), 25. 9 Mateja Stupica, Denar, denar, denar (Lesce: Legat, 2005), 203–205. 10 http://www.entrepreneur.com/encyclopedia/factoring (10. 7. 2013) 1178 Up jetnik zahteva izdajo izvršnice, če predvideva, da mu naročnik ne bo plačal opra- ora vljene storitve. Ali pa delavec, ki meni, da mu delodajalec ne bo izplačal plače11. Iz- ba u vršnico mora dolžnik lastnoročno podpisati in svoj podpis overiti pri notarju ali str upravni enoti. Možno jo je izdelati preko e-obrazca12. Izvršnico dolžnik nato izroči ezn upniku, ki jo lahko predloži v plačilo v treh letih od dospelosti obveznosti iz izvr- ih pl šnice. V praksi se ta novost še ne uporablja pogosto, saj ima klasična izvršba pred- ačil nost pred izvršnico. nih instru Poslovanje in zavarovanje terjatev z dokumentarnimi me instrumenti ntov z Med poslovanje z dokumentarnimi instrumenti štejemo predvsem bančno garan- a z cijo, dokumentarni akreditiv, inkaso in menico. Za poslovanje z omenjenimi in- ava štrumenti je potrebno poznati osnovne principe, prakso, običaje, uzance pravila rov Mednarodne trgovinske zbornice in aktualno slovensko zakonodajo. anje plačil v p Bančna garancija r Bančna garancija je nepreklicna obveza (jamstvo) banke, da bo ob predložitvi pi- aksi sne zahteve, ki je v skladu z garancijskimi pogoji, upravičencu plačala katerikoli zahtevani znesek, vendar največ do zneska, ki je določen v garanciji. Pomen banč- ne garancije je v zmanjševanju nevarnosti udeležencev v poslu v primerih neplačila oziroma neizpolnitve pogodbenih obveznosti v dogovorjenih rokih. Pomeni zava- rovanje pred tveganjem neizpolnitve dogovorjenih obveznosti v pogodbi13. Pri pripravi ustreznega garancijskega teksta je potrebno imeti vse ustrezne podlage (pogodbo, račun, razpisno dokumentacijo), saj pravilna prilagoditev teksta zmanj- šuje možnost neupravičenega unovčenja, pri čemer je še zlasti pomembna vključi- tev vseh dokumentov. Obvezne sestavine bančne garancije so14 naročnik, upraviče- nec, garant, osnovni posel, maksimalni znesek in valuta, garancijska klavzula, da- tum ali dogodek zapadlosti in pogoji, pod katerimi se zahteva plačilo. Pri unovče- nju bančne garancije je treba vedeti, da je banka garant pri plačilu garancije vezana na osnovno načelo »first pay than argue«, kar pomeni, da ni upravičena preverja- ti upravičenosti zahtevka za plačilo15. 11 http://www.saop.si/poslovne-informacije/novice/aktualno-1120/kaj-je-izvrsnica-in-kako-jo-uporabljati/ 12 E-obrazec je dostopen na naslovu: http://www.informiran.si/survey.aspx?docID=1569&partne- rID=9069&utm_source=SAOP&utm_medium=link&utm_content=ID_1569 (10. 7. 2013) 13 Helena Belingar, Plačilni instrumenti in zavarovanja plačil: Gradivo za seminar (Ljubljana: ISI d.o.o.. Ljub ljana, 2013), 1–10. 14 Belingar, str. 10–13. 15 Belingar, str. 14–18. 1179 2 – s t 4 u .– o r Dokumentarni inkaso 2 u 5 s ize . o tv Dokumentarni inkaso je oblika dokumentarnega plačila in predstavlja tako nove k a m t r o ja , iz priložnosti na negotovem blagovnem in finančnem trgu kot nove načine financi- b n e je u o r 2 b ranja in zavarovanja kupoprodajnega posla doma in v tujini. Primeren je za domač 0 s r 1 p a 3 e in mednarodni plačilni promet zlasti za stranke, ki se že poznajo in si zaupajo16. , P š žev n o e p r a Pri dokumentarnem inkasu prodajalec pošlje blago kupcu in hkrati banki ustre- to o n r s o l j ov e zne dokumente z inkasnim navodilom. Inkasno navodilo pogojuje izročitev listin ž i , S n n e p (dokumentov) proti plačilu (D/P, CAD), proti akceptu (D/A) oz. proti akceptu in l m ov r a e i avalu. Banka ne prevzema obveznosti za plačilo, dokumente pa izroči skladno z in- n h n i o j a a d kasnim navodilom. Prednosti so, da v primeru neplačila blago ostane prodajalcu, g no e s m kupec si s plačilom zagotovi ustrezne listine za prevzem in razpolaganje z blagom, ti – en poslovanje pa je urejeno z mednarodno enotnimi pravili17. t Dokumentarni akreditiv Ker smo že predstavili bančno garancijo, jo lahko zdaj primerjamo z dokumentar- nim akreditivom. Osnovna razlika med njima je v tem, da je akreditiv plačilni in- strument, garancija pa instrument zavarovanja. Dokumentarni akreditiv se plača ob predložitvi dokumentov, garancija pa se plača na poziv, razlika pa je tudi v tem, da gre pri akreditivu za enkratne posle, še zlasti dobave strateških surovin, pri ga- ranciji pa za letne pogodbe. Dokumentarni akreditiv je nepreklicna pisna obveza banke v imenu kupca, da bo plačala prodajalcu vrednost dokumentov v okviru do- ločenega roka pod pogojem, do bo prodajalec predložil banki dokumente, ki so v skladu s pogoji in roki, predpisanimi v akreditivu, EPO 60018 in standardno ban- čno prakso19. Prednosti uporabe dokumentarnega akreditiva za kupca so v zaščiti za prejem ustreznega blaga (dokumenti), izplačilu kupnine, ki je pogojeno z izpolnitvijo vseh pogojev, navedenih v akreditivu, strokovnem pregledu dokumentov s strani banke in možnosti, da na osnovi odobrenega akreditiva podjetje financira posel20. Menica Menica je vrednostna listina, s katero se nekdo obveže da bo, sam ali pa kdo drug, plačal na določenem kraju in ob določenem času določen znesek denarja21. V koli- 16 Belingar, 2013, str. 11–13 17 Enotna pravila za inkaso Mednarodne trgovinske zbornice (EPI 522, rev. 1995) 18 Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) iz Pariza je pripravila nova Enotna pravila in običaje za dokumentar- ne akreditive št. 600 (EPO 600), ki so stopila v veljavo 1. 7. 2007. 19 Belingar, str. 14–20 20 Sandra Bužinel, Dokumentarni akreditiv: Diplomsko delo (Ljubljana: Pravna fakulteta, 2003), 41. 21 Jožko Žiberna, Šime Ivanjko. Menica in ček (Ljubljana: GV 1993), 21–24. 1180 Up kor menico sprejme banka, to upniku predstavlja dodatno varstvo, da bo njegova ora terjatev res plačana v celoti v dogovorjenih rokih, saj se s tem za plačilo na meni- ba u ci dogovorjenega zneska zaveže tudi banka22. Kot oblika zavarovanja denarnih ob- str veznosti je menica lahko že izpolnjena v vseh elementih ali pa vsebuje samo pod- ezn pis dolžnika (bianco menica). V postopku unovčenja bianco menice je treba v ban- ih pl ki poleg pravilno izpolnjene menice predložiti še menično izjavo, s katero je izda- ačil jatelj menice pooblastil upnika za izpolnitev menice, ter nepreklicno in brezpogoj- nih i no pooblastilo izdajatelja banki za unovčenje menice, kjer je na menici vključena nst tudi klavzula »brez protesta«23. V kolikor so vsi pogoji za unovčevanje menice iz- rum polnjeni, banka na plačilni dan unovči menico do zneska, kot ga dopušča kritje na ent računu meničnega dolžnika. V primeru nezadostnih sredstev je potrebno izvesti ov z menični protest, notifikacijo in zahtevek za regres24. a zavarov Empirična raziskava obvladovanja terjatev v slovenskem anje p podjetju la Proizvodno podjetje v Sloveniji prodaja svoje izdelke dvema osnovnima skupina- čil v p ma kupcev, in sicer gre za prodajo na veliko trgovskim sistemom in mrežam, ki po- ra tem prodajajo na drobno25, v drugem pa za prodajo detajlističnim kupcem v go- ksi stinstvu in specializiranim trgovcem v tem segmentu26. Postopki upravljanja s ter- jatvami in zavarovanja plačil ter izterjave se med obema vejama precej razlikujejo. Zavarovanje terjatev v segmentu gostinstva Poslovanje s kupci v segmentu Horeca se v osnovi deli na tiste z možnostjo od- loženega plačila in tiste s takojšnjim ali avansnim plačilom. Kriteriji za razvrsti- tev so velikosti sklenjenega posla, bonitetne ocene kupca, zgodovina skupnega poslovanja partnerjev in zavarovanje plačila. Z nekaterimi manjšimi kupci (do 10.000 evrov mesečnega prometa) se posluje brez posebnega zavarovanja, če gre za dolgoletna partnerstva in medsebojno poznavanje ter zaupanje. Za nove kup- ce in tiste stare, ki so se znašli v postopkih izterjave preko sodišča, velja, da so za- varovanja odloženih plačil nujna in brez njih ni mogoče sklepati pogodb o odlo- ženem plačilu. Vsi kupci, ki ne želijo ali ne zmorejo zagotoviti zavarovanja plači- la, lahko sklenejo pogodbo o takojšnjem plačilu, za kar so nagrajeni z dodatnim popustom, scontom. 22 Žiberna, Ivanjko, str. 25 23 Žiberna, Ivanjko, 1993, str. 33. 24 http://www.uradni-list.si/1/content?id=42220, (členi 6 do 24) 25 »Retail« 26 »Horeca« 1181 2 – s t 4 u .– o r Zavarovanje terjatev v segmentu veletrgovcev 2 u 5 s ize . o tv Večina ostalih veletrgovcev ima plačila zavarovana z bančnimi garancijami, ki jih k a m t r o ja , iz letno podjetje obnavlja. Višine bančnih garancij so odvisne od obsega poslovanja b n e je u o r 2 b posameznega trgovca in od njegovega roka plačila, ki ne presega 30 dni. Zaradi raz- 0 s r 1 p a 3 e meroma visokega stroška pridobitve bančne garancije se ta zavarovanja težje prido- , P š žev n o e p bijo. Izračuni so pokazali, da je prodajalcu samemu smiselno prevzeti plačilo stro- r a to o n ška za pridobitev bančne garancije in si tako zagotoviti kakovostno zavarovanje. r s o l j ov e ž i , S n Večkrat se uporabi tudi hipoteka. n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d Postopek poslovanja z avansom in takojšnjim plačilom g no e s m Pri plačilu z avansom lahko pride do težav zaradi likvidnosti kupca in nerealizacije ti – en s strani dobavitelja, kar je potrebno naknadno reševati z reklamacijami. Pri prom- t ptmen plačilu lahko kupec blago plača z gotovino, trenutno dovoljeno do višine 420 €, ali pa pri med podjetnem poslovanju s poslovno kartico preko POS termi- nala brez omejitve. Prednost pred prejšnjim načinom je, da plača kupec le dejansko dobavljeno blago, ki mu ga prodajalec zaračuna na podlagi dobavnice/računa iz- stavljenega na licu mesta, tako da odpadejo vsi problemi v zvezi z neusklajeno do- bavo glede na avansno plačilo. Postopek poslovanja z odloženim plačilom Kupec naroča blago in ima čas za poravnavo dolga najpogosteje 15 dni. Z nekateri- mi kupci pa so sklenjene pogodbe za drugačne roke plačila, vendar ne daljše kakor 30 dni. Osnova za poslovanje z odlogom je ustrezna sklenjena kupoprodajna po- godba. Pogodba o odloženem plačilu se s partnerji, s katerimi ima podjetje dolgo- letno sodelovanje brez zapletov, sklene brez dodatnih zavarovanj plačila. Z novo pridobljenimi kupci se sklene enaka pogodba, ki pa mora imeti prilože- no primerno zavarovanje plačila. Možna zavarovanja so bančna garancija, meni- ca, izvršnica, hipoteka na nepremičnino. Vrsta zavarovanja je v dobršni meri odvi- sna od višine prometa. Višji kot je promet, bolj zanesljivo zavarovanje je potrebno (npr. bančna garancija ali hipoteka), za vse ostale zadostujeta menica ali izvršnica. Sklepne ugotovitve V današnji situaciji vse bolj premišljenih nakupov je zelo občutljiva tema ravno- vesja med prodajo, zavarovanjem plačil in izterljivostjo dolga. Skrb za pravočasno plačilo je enako pomembna kot sama prodaja. Če upnik dopusti kupčevo neplači- lo oz. ga ne zna prav zavarovati ali zmore izterjati, s tem oslabi svoja sredstva, pove- ča dolgove in oslabi finančno moč podjetja, lastniku pa zmanjša premoženje. Za- radi vseh teh negativnih posledic kreditnega tveganja je izjemnega pomena sodelo- 1182 Up vanje vseh poslovnih funkcij, ki morajo usklajeno in po pravilih voditi enotno po- ora litiko ravnanja s kupci od sprejema naročil in prek dobave vse do plačila terjatev27. ba u Ob vsej sprejeti in omenjeni zakonodaji, ki se po mnenju Volka v praksi ne izvaja- strez jo v zadostni meri28, ob vsem znanju in poznavanju inštrumentov plačevanja in za- nih p varovanja terjatev pa je izjemnega pomena tudi skrb za kupca, dobro poznavanje la razmer, v katerih posluje in čim večja povezanost z njim tudi v času, ko pride do čiln nelikvidnosti ali nesolventnosti. S skupnimi močmi, odkrivanjem novih možnos- ih in ti za sodelovanje (kompenzacija, faktoring, asignacija …) lahko kupčevo poslova- stru nje usmerimo tako, da bo moč sodelovanje ohraniti in nadgraditi. mentov z Literatura a za Avšič, Vera. »Discipliniranje neplačnike« (Ljubljana: Finance, 2009) izdaja 4. 5. varov 2009. anje p Belingar, Helena. »Plačilni instrumenti in zavarovanja plačil« : Gradivo za semi- la nar (Ljubljana: ISI d.o.o.. Ljubljana, 2013), 1–30. čil v p Berk, Aleš et al., »Obvladovanje tveganja: Skrivnosti celovitega pristopa« (Lju- rak bljana: GV, 2005), 3–5. si Bužinel, Sandra. »Dokumentarni akreditiv«: Diplomsko delo (Ljubljana: Prav- na fakulteta, 2003), 41. Frantar, Andreja. »Upravljanje terjatev do kupcev« Diplomsko delo, (Ljubljana: EF, 2004), 33. Pfeifer, Anica. »Plačilna nedisciplina in možnosti učinkovitejšega poplačila terja- tev do kupcev« : Diplomsko delo (Kranj: B&B 2010), 10. Rozman, David. »Obvladovanje finančne nediscipline« : diplomsko delo (Ljublja- na: EF, 2010), 27. Stupica, Mateja. »Denar, denar, denar« (Lesce: Legat, 2005), 203–205. Volk, Dida. »Izvršba – izterjava denarnih terjatev« (Ljubljana: Planet GV, 2009), 6–8. Žiberna, Jožko, Ivanjko, Šime. »Menica in ček« (Ljubljana: GV 1993), 25. Viri »Factoring« Entrepreneur. Elektronska izdaja časopisa. http://www.entrepreneur. com/encyclopedia/factoring (14. 7. 2013) 27 Aleš Berk, et al., Obvladovanje tveganja: Skrivnosti celovitega pristopa (Ljubljana: GV, 2005), 3–5. 28 Dida Volk, Izvršba – izterjava denarnih terjatev (Ljubljana: Planet GV, 2009), 6–8. 1183 2 – s t 4 u .– o r »Kaj je izvršnica in kako jo uporabljati?«. SAOP Poslovne infornmacije. Elektron- 2 u r 5 su ize . o tv ski vir: http://www.saop.si/poslovne-informacije /novice / aktualno-1120/kaj-je- k av m t r o ja , iz -izvrsnica-in-kako-jo-uporabljati/ (15. 7 . 2013) b n iz e jne u o r 2 b »Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem 0 s r 1 p a 3 e prenehanju« (ZFPPIPP). , P še žev Zakon. 2008. Planet GV, Ljubljana. n žev o e pn r a t »Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postop- ot o n r s o l j ov e kih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP-E« ( Uradni list ž ie , S n n e p l m RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013) ov m ov r a e i n h n »Zakon o omejevanju zamud pri plačilih« i o j a a d g no e http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201257&stevilka=2400 (12. 7. s m ti – en 2013) t »Obligacijski zakonik« http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200797&ste- vilka=4826 (13.7.2013) 1184 2 – s t 4 u .– o r Vpliv strateškega povezovanja z dobavitelji 2 u 5 s ize . o tv k a m na uspešnost podjetja t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Impact of strategic al iances with suppliers in the 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n company's success o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Metka Galič , S n n e p l m ov Ekonomska in trgovska šola Brežice, Višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a metka.galic@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Povzetek t V recesijskih časih, ko je zaradi zmanjševanja trošenja težko povečevati prodajo izdelkov za splošno porabo, se podjetja vse bolj posvečajo nabavi. Vodstva postajajo pozorna na dejstvo, da ravno ustrezne nabavne odločitve močno vplivajo na uspešnost podjetja, saj še tako majhna privarčevana vsota pri nabavnih stroških neposredno prispeva k dobičku podjetja. Nabava ima lahko veliko večji vpliv na dobiček kot prodaja, saj ima lahko pri stopnji dobička 10 odstotkov zmanjšanje nabavnih stroškov za 1 milijon evrov enak vpliv kot povečanje prodaje za 10 mili- jonov evrov. Razvoj nabavnega menedžmenta se zato vse bolj posveča odnosom z dobavitelji, kjer poskuša prihraniti oz. s strateškimi povezavami in dodatnimi dejavnostmi prihraniti čim več pri neposrednih in posrednih nabavnih stroških. Slovenski pivovarji kot dobavitelji tako sprejemajo različne pogoje sodelovanja,da pomagajo svojim odjemalcem zgraditi in obvlado- vati oskrbne verige in tako ostati konkurenčni ter prepoznavni. Pri tem se spopadajo tudi z iz- zivi proizvodnje za trgovske blagovne znamke, kjer pa je bistvena prednost domači uveljavljeni proizvajalec in nižja cena hkrati. Princip kupujmo slovensko blago je pomembna strateška pri- ložnost, tudi za ceno manjšega zaslužka pri uvajanju na trg, zato je smiselno te akcije promo- cijsko podpreti na vseh – tudi na državnih ravneh, ker bomo le tako ohranili in razvijali samo- oskrbo. Ključne besede: strateško povezovanje, vzvodna nabava, dobavitelji, pivovarji Abstract In times of recession when it is difficult to increase the sale of products for general use due to the spending decrease, the companies are more and more devoting to the procurement. The managers are becoming aware of the fact that suitable procurement decisions have a strong in- fluence on the company prosperity because even a small amount of money saved at purchase expenses has a direct influence on the company profit. The procurement can have a much big- ger influence on the profit as the sale because at the level of a profit of 10 %, it can have the de- crease of purchase expenses for 1 mil ion euros and can have the same influence as the increase of sale for 10 mil ions euros. The development of the purchase management is for this reason 1185 2 – s t 4 u .– o r more and more devoting to the relations between the company and its suppliers where it tries, 2 u r 5 su ize . o tv with strategic networking and additional activities, to save as much money as possible at di- k av m t r o ja , iz rect and indirect purchase expenses. As suppliers, the Slovenian brewers adopt different con- b n iz e jne u o r 2 b ditions of collaboration to help their costumers to build and control the supply chains and in b 0 s r 1 p a that way to stay competitive and recognisable. In doing so, they face the chal enges of the pro- 3 e , P š žev n o e p duction for store brands, where the essential precedence is established domestic producer and r e p r a to o n lower price at the same time. The principle »let's buy Slovenian articles« is important strategic r s o l j ov e ž i opportunity, even for lower profit in the introduction to the market, so it is reasonably to sup- , S n n e p l m ov port promotional y those action on every – also national level, because this is the only way to r a e i n h n maintain and develop the self-supply. i o j a a d g no e Key words: strategic networking, a leverage pruchases, suppliers, brewers s m ti – ent Uvod Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer podjetja v procesu vse večje speciali- zacije povečujejo delež nabavnih stroškov, saj so poleg ostalega prisiljena kupova- ti tudi razvoj in inovacije. Prihaja do vertikalne dezintegracije, ki pa je v določenih primerih za slovensko gospodarstvo lahko škodljiva, ker ne izkorišča sinergijskih učinkov med slovenskimi podjetji v oskrbni verigi. Nabava kot funkcija postaja vse pomembnejša v podjetju in prehaja na nivo, ki je zelo blizu samemu vodstvu. Ob tem se ne ukvarja le z vprašanji zniževanja stroškov in cen, čeprav marsikdo to trdi, ampak vse bolj tudi s kreiranjem vrednosti za končnega kupca. Tu pa je strateško povezovanje in sodelovanje z dobavitelji še kako pomembno tako z vidika vpliva- nja na stroške kot razvoja in inovacij, ki so vezane na zaznavanje potreb na trgu. Pomen strateškega povezovanja z dobavitelji V okviru nabavnega menedžmenta je potrebno oblikovati splošno nabavno stra- tegijo, s katero se opredelijo posamične nabavne strategije, taktike, metode, poti in sredstva za uresničevanje poslovnih in znotraj teh nabavnih ciljev. Ker je de- lež celotnih materialnih stroškov v različnih panogah kar med 50 in 80 odstotki v vrednosti izdelka1, je pomen strateškega upravljanja nabave vse večji. S strateškim obravnavanjem nabavnih stroškov lahko podjetja prihranijo od 5 do 30 odstotkov nabavnih stroškov2 Obvladovanje celotnih dobaviteljskih verig vključuje optimi- zacijo logističnih procesov med posameznimi subjekti3 ob tem pa je potrebno po- udariti pomen ustvarjanja partnerstev med dobavitelji in odjemalci zlasti še na do- 1 Brankica Mavretič, »Strateška vloga nabave v proizvodnem podjetju«: Magistrsko delo (Ljubljana: Ekonom- ska fakulteta, 2000), 1. 2 Matjaž Iršič, »Strategija nabavnega marketinga organizacije v razmerah razvitih oblik« »marketinga povezav«: Doktorska disertacija (Maribor: ekonomsko poslovna fakulteta, 1998), 45. 3 Klavdij Logožar, »Sodobne logistične storitve in konkurenčnosti«: Strokovno gradivo poslovna logistika in transport (Nova Gorica: GV Izobraževanje), 2–11. 1186 Vp mačem področju, ki se mora za hitrejši izhod iz krize medsebojno podpirati in po- liv s večevati prihodke ter tudi kupno moč trga. trateške Razvoj menedžmenta nabave ga p Po Žibretu4 lahko povzamemo, da se v razvoju podjetja pojavljajo različne stopnje ove oz. faze, in sicer neatraktivna nabava, izkoriščanje obsega, posebno partnerstvo in zov popolno strateško sodelovanje. Če prvi dve zaznamujejo enostavni sistemi vode- anja z d nja zalog in slabša informiranost ter s tem manjša možnost na zmanjševanje stro- o škov, lahko za drugi dve rečemo, da se nabavno osebje in sistemi vodenja zalog vse bav bolj profesionalizirajo. Sodobni menedžment nabave stremi k upoštevanju global- itel nih trendov, popolni informiranosti, optimizaciji nabavnih stroškov in vzpostav- ji na u ljanju čim večje povezanosti z dobavitelji. spešno Agilnost kot dopolnitev načrtovanju st p V praksi lahko na osnovi akcijskega raziskovanja ugotavljamo, da je agilnost kot odje sprotna sposobnost prilagajanja spremembam na trgu prav tako potrebna kot toč- tja no sledenje načrtom, saj je z upoštevanjem povratnih informacij tistih, ki imajo neposreden stik s strankami, možno doseči prihranek pri času in pravočasno ukre- panje pred konkurenco. To preprosto pomeni, da je marsikdaj bolj pametno spre- meniti še včeraj aktualen plan in se prilagoditi trenutni situaciji5. Nabavni marketing Nabavni marketing omogoča sprejemanje optimalnih nabavnih odločitev, ki te- meljijo na načrtni in optimalni pripravi ter sprotnemu spremljanju informacij. Os- nova nabavnega marketinga je seveda raziskava nabavnega trga oz. vzpostavitev sistema, po katerem lahko v čim večji povezanosti znotraj oskrbne veriga pravočas- no sprejemamo ustrezne ukrepe. Ob tem velja poudariti pomen povezanosti z vse- mi ostalimi funkcijami, zlasti s finančno, saj je potrebno zagotoviti ustrezne pla- čilne pogoje6. Nabavnemu marketingu rečemo tudi reverzibilni marketing, ki je usmerjen v pri- hodnost s ciljem skrbnega raziskovanja in načrtovanja oskrbnih verig v celoti. V Sloveniji se je žal zaradi trendov zniževanja stroškov materialov porušila marsika- tera uspešna veriga v prehrambni industriji in posledično prispevala k zmanjševa- nju samooskrbe. Aktivnosti k ponovni vzpostavitvi povezav z domačimi dobavi- 4 Branko Žibret, »Strateška nabava« (Ljubljana: Planet GV, 2008), str. 31. 5 Voranc Kutnik, »Agilno prilagajanje spremembam je pomembnejše od načrtov«: elektronski vir: Podjetniški Dnevnik ( objava 17. 3. 2013) dostopno na http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/agilno-prilagajanje- spremembam-je-pomembnejse-od-nacrtov 1-2 (povzeto 18.7.2013) 6 Vekoslav Potočnik, »Nabavno poslovanje s primeri iz prakse« (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002), 52–55. 1187 2 – s t 4 u .– o r telji so v zadnjem času ob znanih dilemah z gensko spremenjenimi živili še toliko 2 u 5 s ize . o tv pomembnejša. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Strateško povezovanje in koristi povezovanja 0 s r 1 p a 3 e Strateško povezovanje nabave poteka tako znotraj podjetja kot zunaj v celotni , P š žev n o e p oskrbovalni verigi. Nabava mora neposredno ali posredno sodelovati z ostalimi r a to o n r s funkcijami v podjetju, da lahko doseže sprejete cilje. Svojih nalog ne more izvajati o l j ov e ž i , S n n neodvisno od proizvodnje ter finančne in prodajne dejavnosti e p l m ov r a e i Nabavni menedžment mora sodelovati z razvojno, proizvodno, prodajno in fi- n h n i o j a a d g nančno-računovodsko funkcijo v podjetju. Sodelovanje je pogoj za uspešno vode- no e s m t nje nabavne politike, segati pa mora na ostala področja: skladiščno, pravno, plan- i – ent sko-analitsko, kadrovsko, transportno, kontrolo kakovosti, vzdrževanje. Eksterno povezovanje poteka tako na horizontalni kot na vertikalni ravni. Če prva omogoča skupen razvoj in nastop na zahtevnejših in večjih trgih, druga omo- goča večjo usklajenost, varnost poslovanja in predvsem skupen razvoj in prilaga- janje kupčevim zahtevam in preferencam, kakor tudi vplivanje na te s primernim osveščanjem in promocijo, kar je za Slovenijo kot nišno proizvodnjo na globalnem trgu še bolj ključno. Strategije povezovanja z dobavitelji temeljijo tako na povezovanju količin, optimi- ranju cene v dobavni verigi, povezovanju za nastop in transport na mednarodnih trgih, skupno prestrukturiranje procesa za inovacije in rast ter upravljanje s tvega- nji7. Empirična raziskava slovenskih pivovarjev kot dobaviteljev Pivovarsko panogo v Sloveniji kot tudi v tujini uvrščajo med zrele panoge, za kate- re je značilno, da se podjetja v njih odločajo za strategijo, ki je usmerjena v razvitje stroškovno učinkovitega proizvodnega in distribucijskega procesa. V takšnih pa- nogah so proizvodi že močno standardizirani, njihova kakovost je na visoki ravni, hkrati pa podjetje skrbi tudi za zniževanje stroškov marketinga in odzivanje na ce- novno konkurenco8. Pomembno je poznati trende proizvodnje in porabe na trgu, da se lahko dolgoročno prilagajamo in načrtujemo ustrezne smiselne strategije. Proizvodnja in poraba piva v svetu in v Sloveniji Proizvodnja piva se v zadnjih letih povečuje, kar je posledica čedalje večje tehno- loške moderniziranosti proizvodnje. Poraba piva pri nas v zadnjih letih stagnira, v svetu pa celo nekoliko upada. Razloge za stagnantno porabo oziroma padec po- 7 Žibret, »Strateška nabava«, 33. 8 Janja Knapič, »Strateški vidiki kapitalskega povezovanja Pivovarne Laško, d.d.«: Diplomsko delo (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2004), 8. 1188 Vp trošnje piva gre iskati predvsem v spremenjenih življenjskih navadah potrošnikov liv s kot tudi v prometnem, alkoholnem ter oglaševalskem zakonu. V Sloveniji je leta tra 1995 poraba piva znašala približno 94 litrov na prebivalca letno, v zadnjih letih pa tešk znaša poraba piva približno 80 litrov na prebivalca. V prihodnjih obdobjih trend ega p porabe piva kaže, da se bo potrošnja gibala nekje med 80 in 90 litri piva na prebi- ov valca letno9 ezova Svetovna proizvodnja piva je lani dosegla skoraj 192,4 milijarde litrov, kar je skoraj nja z d štiri odstotke več kot leta 2003. Še vedno je med proizvajalci piva na prvem mes- o tu stara celina z okoli tretjinskim deležem vsega zvarjenega piva, vse bolj pa se kot bav proizvajalka piva uveljavlja Kitajska (okoli četrtina svetovne proizvodnje), kjer pa itel skorajda vse pivo popijejo doma. V Združenih državah Amerike je proizvodnja ji na u lani za malenkost padla, še vedno pa so Američani pred Brazilijo, ki v tem delu sve- sp ta postaja zelo pomembna proizvajalka in porabnica piva. Anheuser-Busch InBev ešn N.V. je namreč belgijsko-brazilska multinacionalka, ki ima skoraj četrtinski sve- ost p tovni tržni delež. odje V Sloveniji smo lani skupaj zvarili več kot dva milijona hektolitrov piva, od tega tja skoraj 1,98 milijona v Skupini Pivovarna Laško, ki je dobro četrtino izvozila. 10 Med pivopivci so še vedno v ospredju Čehi s 132 litri popitega piva na leto, pa Nem- ci in naši sosedje Avstrijci s 107 oziroma 106 litri, Slovenci pa statistično na prebi- valca na leto popijemo okoli 83 litrov piva, kar nas uvršča na enajsto mesto med pivskimi narodi11. Strateško povezovanje slovenskih pivovarjev Pred leti sta se na slovenskem trgu kot glavni dobaviteljici pojavljali dve veliki pivo- varni, ob katerih je lastno pivo proizvajalo še nekaj manjših pivovarn, ki pa so svo- jo proizvodnjo namenjale predvsem lastni gostinski ponudbi. Po prevzemu oziro- ma združitvi je bilo smiselno ohraniti obe osnovni blagovni znamki, saj je analiza vedenja potrošnikov pokazala, da bi sicer izgubili pomemben del trga. Z globalizacijo pa so se na slovenskemu trgu kot dobavitelji piva pojavili številni proizvajalci in trgovci z lastnimi blagovnimi znamkami, ki so v različnih hitro se razvijajočih trgovskih verigah prevzeli pomemben tržni delež. Slovenski pivovarji se kot dobavitelji velikim trgovskim podjetjem tako soočajo z novo konkurenco, ki ponuja občutno cenejša tuja piva. Domači potrošniki so tra- dicionalno vezani na obe slovenski blagovni znamki, kljub temu pa se pod priti- 9 Strokovna pomoč Pivovarne Laško, 2013. 10 Jože Bonča, »Proizvodnja in poraba piva rasteta«: elektronski vir: Planet Siol.net (objava 9. 8. 2012), dostopno na http://www.siol.net/trendi/kulinarika/novice/2012/08/proizvodnja_in_poraba_piva_rasteta.aspx 1. (Povzeto 15. 7. 2013) 11 Bonča, »Proizvodnja in poraba piva rasteta«,1. 1189 2 – s t 4 u .– o r skom recesije vse bolj odločajo tudi za cenejše izdelke ne glede na njihov izvor in 2 u 5 s ize . o tv kvaliteto. Domači dobavitelji se tako poslužujejo različnih metod za strateško po- k a m t r o ja , iz vezovanje z odjemalci in poskušajo pri tem ohranjati kvaliteto in konkurenčno b n e je u o r 2 prednost imidža slovenskega piva, ki mu je slovenski potrošnik tradicionalno pre- b 0 s r 1 p a cej zvest. Ob tem bi jim podpora države v smislu akcije »kupujmo slovensko« še 3 e , P š žev n o e p kako prišla prav, čeprav je zaradi zakonodaje na tem področju situacija specifična. r a to o n Po anketni raziskavi pa je domače pivo tudi med tujimi turisti zelo zaželeno, ker r s o l j ov e ž i pravijo, da je dobro in ima »okus po Sloveniji«. To bi bilo potrebno čim bolj iz- , S n n e p l m ov koristiti in s strateškim povezovanjem med proizvajalci, trgovci, gostinci ustvarjati r a e i n h n potrebno višjo dodano vrednost, ki bi omogočila vsem v dobavni verigi primeren i o j a a d g n zaslužek, Sloveniji pa lažji izhod iz recesije tudi na tem področju. o e s m ti – ent Operacionalizacija strategij pivovarjev kot dobaviteljev Razlikujemo strateško, taktično in izvedbeno raven odgovornosti, pooblastil in nalog nabavne funkcije12. Operacionalizacija strateških ciljev obvladovanja os- krbovalne verige predstavlja izvedbeno raven, ki vključuje mesečno, tedensko in dnevno planiranje dobav svojim poslovnim partnerjem. Slovenki pivovarji kot do- bavitelji poskušajo ohranjati tržni delež z različnimi načini povezav s svojimi odje- malci. Kot primera lahko omenimo inovativno sodelovanje med pivovarno in go- stinskim lokalom v prestolnici na osnovi tehnološkega postopka in postrežbe ter poseben pristop dobavitelja v primeru plačilnih problemov odjemalcev. Primer inovativnega povezovanja z dobavitelji Na pobudo in izrecno željo gostinca je slovenska pivovarna pripravila posebno pivo, ki se proizvaja in ohranja po specifičnem in zahtevnem tehnološkem postop- ku vse do trenutka, ko ga gost prejme na mizo. Proizvod je nefiltrirano pivo, v ka- terem so še žive kvasovke, ki ob neprimernih pogojih lahko sprožijo ponovno fer- mentacijo piva, kar pa ni zaželeno, ker bi se pivo ob tem pokvarilo. Pivo se polni ročno v posebne sode, največ dva dni pred uporabo. Hrani se ga na temperaturi do maksimalno 7 stopinj Celzija. Na tej temperaturi mora biti izvršen tudi transport do prodajnega mesta. Za točenje tega specialnega piva se uporablja posebna točil- na tehnika, ki omogoča hranjenje piva pri ustrezni temperaturi vse do končne po- rabe. Vso tehnologijo in postopke je v tem primeru pripravila pivovarna kot doba- vitelj, gostinca pa podrobno poučila o pravilnem rokovanju s pivom. Konkurenčna prednost tega piva je v tem, da so v pivu ohranjene žive kvasovke, kar daje pivu večjo hranilno vrednost, specifičen in bogatejši okus, višjo alkohol- no stopnjo in ekskluzivnost. To pivo seveda ni v redni prodaji, zato je tovrstna ino- 12 Arjan. J.van Wel e, »Purchasing and Supply Chain Management«: Analysis, Planning and Practice, Third edition (London: thomson Learning, 2002), 236. 1190 Vp vativna povezanost z dobaviteljem lahko velika konkurenčna prednost za gostinca liv s in povečuje prepoznavnost lokala13 trate Poslovanje v segmentu Horeca14, kamor spada tudi omenjen lokal, poteka za doba- ške vitelje preko približno dvajsetih veletrgovcev z več poslovnimi enotami po Sloveni- ga p ji, specializiranih za oskrbo gostinskega sektorja, in manjših zasebnih trgovin ter z ove distribucijo neposrednim gostinskim odjemalcem. Strateške povezave se vzpostav- zova ljajo tudi zaradi lažjega obvladovanja plačilne nediscipline oziroma prednosti pri nja z d zagotavljanju izpolnjevanja pogodbenih določil. Zaradi plačilne nediscipline vod- o je ključnih kupcev dnevno spremljajo liste blokiranih kupcev in se z njimi nepos- bav redno ali preko predstavnikov na terenu pogajajo o pogojih za deblokado dosta- itel ve. Delo na tem segmentu je izredno obsežno in kompleksno ter terja veliko oseb- ji na u ne odgovornosti vodij ključnih kupcev pri nadzoru. Mnogi gostinci imajo namreč sp pogosto zapadle terjatve in v primeru absolutno doslednega upoštevanja pravil ne ešn bi mogli poslovati ali pa bi zamenjali dobavitelja. Krog pa bi kmalu sklenili, ker se ost p vzorec vedenja ponavlja. Kljub strogemu nadzoru se še vedno zgodi, da kupec dol- od guje zapadle obveznosti dobavitelju. V primeru zadosti razvejane prodajne mreže jetja predstavnikov dobavitelj lažje poskrbi, da bo kupljeno blago tudi dejansko plača- no. Če je prodajna ekipa dobavitelja primerno usposobljena in se zaveda strateške- ga pomena sodelovanja s kupci na vseh segmentih, lahko kupcu stopi nasproti in mu s primernimi nasveti pomaga ustrezneje razporediti likvidnostna sredstva ter bolje planirati poslovanje in s plačili zaposlenim, državi in dobaviteljem zagotovi- ti obstoj podjetja. Močnejše strateške povezave dovoljujejo tudi obročno odplače- vanje. Kupca lahko še naprej oskrbuje s potrebnim blagom, kar kupcu lajša poslo- vanje, s tem da kupec plačuje tekoče dobave, s plačili pa se zapirajo stari dolgovi15. Sklepne ugotovitve Dolgoročno tesno sodelovanje in strateško povezovanje med dobavitelji in odje- malci omogoča obojestransko doseganje višjih stopenj razvoja. Razvoj, uvajanje ter optimiziranje izdelkov in stroškov izdelave ter nabave v povezanih oskrbovalnih verigah potekajo hitreje, saj je tako lažje slediti spremembam in dinamiki trga16. Agilnost nabavne službe in lojalnost nacionalnim interesom ter trendom k zniže- vanju tako transportnih stroškov kot stroškov eksternih učinkov na okolje in do- mačo kupno moč kažejo na smiselnost čim večje samooskrbe in promocije sloven- skih blagovnih znamk zlasti pri industriji hrane in pijače, kamor sodijo tudi slo- venski pivovarji. Inovativne rešitve, ki jih omogočajo strateške povezave med do- 13 Strokovna pomoč Pivovarne Laško, 2013. 14 HoReCa je poslovni termin, ki kaže na sektor gostinstva. Sam naziv je okrajšava treh besed: Hotel/Restoran/ Cafe. 15 Strokovna pomoč Pivovarne Laško, 2013. 16 Mavretič, »Strateška vloga nabave v proizvodnem podjetju«, 1. 1191 2 – s t 4 u .– o r bavitelji in odjemalci, lahko bistveno zmanjšajo stroške v nabavni verigi, hkrati pa 2 u 5 s ize . o tv omogočijo večjo konkurenčno prednost na trgu in prepoznavnost slovenskih pro- k a m t r o ja , iz izvodov tudi za tuje odjemalce. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Literatura , P š žev n o e p r a Bonča, Jože. » Proizvodnja in poraba piva rasteta« : elektronski vir: Planet Siol.net to o n r s (objava 9. 8. 2012), dostopno na http://www.siol.net/trendi/kulinarika/novi- o l j ov e ž i , S n n ce/2012/08/proizvodnja_in_poraba_piva_rasteta.aspx 1. (Povzeto 15. 7. 2013) e p l m ov r a e i n h n Iršič, Matjaž. Strategija nabavnega marketinga organizacije v razmerah razvitih i o j a a d g n oblik »marketinga povezav«: Doktorska dizertacija (Maribor: ekonomsko po- o e s m t slovna fakulteta, 1998), 45. i – ent Knapič, Janja. Strateški vidiki kapitalskega povezovanja Pivovarne Laško, d.d.: Di- plomsko delo (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2004), 8. Kutnik, Voranc. » Agilno prilagajanje spremembam je pomembnejše od načrtov« : elektronski vir: Podjetniški Dnevnik (objava 17. 3. 2013) dostopno na http:// www.dnevnik.si/poslovni/novice/agilno-prilagajanje-spremembam-je-pomembnejse-od-nacrtov 1-2 (povzeto 18.7.2013) Logožar, Klavdij. Sodobne logistične storitve in konkurenčnosti: Strokovno gradivo poslovna logistika in transport (Nova Gorica: GV Izobraževanje), 2–11. Mavretič, Brankica. Strateška vloga nabave v proizvodnem podjetju: Magistrsko delo (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000), 1. Potočnik, Vekoslav. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse (Ljubljana: Ekonom- ska fakulteta, 2002), 52–55. Van Welle, Arjan. J.. Nabavni management (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1998), 40–42. Van Welle, Arjan. J.. Purchasing and Supply Chain Management: Analysis, Planning and Practice, Third edition (London: thomson Learning, 2002), 236. Žibret, Branko. Strateška nabava (Ljubljana: Planet GV, 2008), 31–33. 1192 2 – s t 4 u .– o r Geo-turizem, geo-izobraževanje in geo- 2 u 5 s ize . o tv k a m doživetje v Geoparku Karavanke t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Geo-tourism, geo-education and geo-experience in 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Karavanke Geopark o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Jurij Gulič , S n n e p l m ov Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, r a e i n h n i o j a Slovenija a d g no e s m jurij.gulic@zrsvn.si ti – ent Mojca Bedjanič Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Slovenija mojca.bedjanic@zrsvn.si Lenka Rojs Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Slovenija lenka.rojs@zrsvn.si Tanja Lešnik ŠtuhecProVital, d.o.o., Novine 19, Slovenija info@provital.si Suzana Fajmut Štrucl Podzemlje Pece, d.o.o., Turistični rudnik in muzej, Slovenija suzana.fajmut@podzemljepece.com Povzetek Izjemna geološka dediščina v povezavi z naravno in kulturno dediščino nudi velik potencial za razvoj geoturizma, ki je vsaj na območju Slovenije še vse premalo izkoriščen, uporabljen in pre- poznan. Na območju čezmejnega Geoparka Karavanke, kjer je bilo nekdaj močno razvito ru- darstvo in fužinarstvo, se že desetletja vzpostavlja geoturizem. Najmočnejša turistična ponu- dnika sta Obirske jame in Podzemlje Pece, turistični rudnik in muzej, ki tudi upravljata oba osrednja informacijska centra Geoparka Karavanke. V Geoparku Karavanke je bila izgrajena 1193 2 – s t 4 u .– o r dodatna infrastruktura, ki pomembno prispeva k popularizaciji geološke dediščine območja, 2 u r 5 su ize . o tv kot tudi obogatitvi turistične ponudbe. Vse nove točke in poti se vključujejo in dopolnjujejo k av m t r o ja , iz z že obstoječo ponudbo, nastajajo turistični paketi, v katere so vključene zanimivosti in atrak- b n iz e jne u o r 2 b tivnosti iz geo sveta Geoparka Karavanke. Geopark Karavanke je od marca 2013 del Evropske b 0 s r 1 p a in Svetovne mreže geoparkov pod okriljem UNESCO, kar pomeni izjemno priznanje celot- 3 e , P š žev n o e p nemu območju kot tudi prestižno blagovno znamko, ki jo je v prihodnje vredno izkoristiti. r e p r a to o n r s o l j Ključne besede: geo-turizem, Karavanke Geopark, geološka dediščina, geo-doživetja ov ej ž i , S n n e p l m ov r a e i n h Summary n h n i o j a a d g n The outstanding geological heritage on a basis of rich natural resources and cultural heritage on e s m t offers a great potential for the development of geo-tourism, which still hasn’t been used and i –t ent ful y recognised in Slovenia. In the area of the cross-border Karavanke Geopark, where mining t and ironworks used to be strongly developed, geo-tourism has been struggling to grow in last decades. The strongest tourist providers of the Geopark region are the Obir dripstone caves (Obir-Tropfsteinhöhlen) and the Underground of Peca (Podzemlje Pece) – touristic mine and museum, which also manage both main Geopark-info centres. Several new interpretation points with modern presentation tools have been created as an addition and upgrade to exist- ing tourist infrastructure, which will undoubtedly contribute to the popularization of geolog- ical heritage and further development of geo-tourism in the region. All new infrastructure in- corporates and complements the existing touristic offer, new tourist packages are being de- veloped aiming to include the attractions and adventures from the geo-world of Karavanke Geopark. From March 2013 on Karavanke Geopark is a member of the European and Glob- al geoparks network under UNESCO, which is an exceptional acknowledgment to the whole region as well as a trade mark worth using it in the future development. Key words: geo-tourism, Karavanke Geopark, geological heritage, geo-experiences Introduction: Geoparks and the Karavanke Geopark What is a Geopark? It is an area of extraordinary geological heritage whose purpo- se is to conserve, popularize and sustainably develop geo-heritage by means of ge- o-tourism. The geopark concept has been developed in recent years, with the intention of pro- moting economic development in rural areas through geo-tourism based on the geological resources of the park1. Facts about Karavanke Geopark The Karavanke Geopark (hereafter Geopark) lies in the area of Eastern Karavan- ke Mountains, on the border between Slovenia and Austria and includes 13 muni- 1 »European Geoparks Network«. Introduction, What is a Geopark, http://www.europeangeoparks.org (20.8.2013) 1194 G cipalities in an area of 1000 km2 with a population of 50.000. The geological histo- eo-t ry of the Geopark dates from around 500 million years ago. The area has a rich mi- uriz ning, iron and coal mining tradition. Due to the varied geological basis of the area, em the habitats, vegetation and fauna have developed the same richness and variation. , geo- 48 registered geosites in the Geopark demonstrate the great geodiversity of the izob area which is exceptional and unique on a global level. Some of its treasures are: raž one of the three richest deposits of Carnian crinoids in Europe, in the Helena cre- evan ek valley; the Mežica mine has one of five lead-zinc ore outcrops of this type in the je i world; wulfenite deposits in Mežica are the richest in Europe and one of the most n ge famous in the world; the Topla valley mine shows evidence of sediment creation o-d of ore deposits of global importance; Dobrova in Dravograd is a typical deposit of oživ dravite mineral and one of the five major deposits in the world; the Periadriatic li- etje v G neament is the joint of two large lithosphere plates – the Adriatic (part of the Afri- can) and Eurasian plate – that can be observed in nature; Obir Tropfsteinhöhle eop is the most beautiful stalactite cave in Austria, discovered by coincidence during a ark lead-zinc ore excavation; slopes of dark grey pillow lava in the Obir gorge are evi- u K dence of volcanic activity; several mineral water sources; …2 aravanke Development of the third cross-border geopark in the world Taking into account the very diverse geological structure and values of the area the preparation of a joint cross-border geopark presented itself as an exceptional opportunity, not just in its notably higher geological value, but also in the nume- rous additional benefits for other segments as well. First steps of the geo-tourism in this area started with closing down the Mežica and Obir mine and open it to the public (Obir – 1991, Mežica – 1997). Due to the high geological value of the whole area the idea of a common cross border Geopark started to grow in 2007. Three years later partners from the Austrian Südkärnten region and the Slovenian Koroška region launched the project »The establishment of a cross-border geopark between Peca and Košuta«. The idea of encouraging the sustainable development of geo-tourism by means of a geopark was embraced by municipalities in the area. The basic infrastructure and execution of the idea in the foreseen area and beyond, was financially supported by the European Regional Development Fund (as part of its support for cross-border cooperation). In the last three years Geopark accomplished as many that we can’t talk about a project anymore, but about a cross border geo-touristic destination with rich natural, cultural, educational and experience contents. On the basis of an envi- 2 Suzana Fajmut Štrucl, Mojca Bedjanič, Uroš Herlec, Walter Poltnig, Lenka Rojs, Primož Vodovnik & Ge- rald Hartmann, »First steps towards establishment of cross-border Geopark between Slovenia and Austria,« in 10th European Geoparks Conference 2011. Sustainability through Knowledge Communicating Geoparks, (Langesu- nd, Norway:16. – 20. September 2011). 1195 2 – s t 4 u .– o r ronmental scientific groundwork and several analyses, workshops and communi- 2 u 5 s ize . o tv cation activities we launched an application for membership in the Global/Euro- k a m t r o ja , iz pean Geoparks Network, which has been successful. The partners carried out se- b n e je u o r 2 veral infrastructure investments to set up a basis for strengthening the tourist offer b 0 s r 1 p a and geo-tourism concept generally. 3 e , P š žev n o e p At the moment the Geopark is organized in form of a cross-border working com- r a to o n munity, in which the partners have set long-term goals for the development of the r s o l j ov e ž i , S Geopark and started to create a new statute for the establishment of a joint legal n n e p l m ov cross border body – European grouping of territorial cooperation. r a e i n h n i o j a In March 2013 the Karavanke Geopark became a member of the European and a d g no e Global Geoparks Network assisted by UNESCO. s m ti – ent Geo-education, geo-tourism and geo-experiences in the Karavanke Geopark Geo-education In the Geopark, a significant amount of attention is given to education: starting with the youngest (i.e. kindergarten children) and also pupils and students as well as their teachers and professors. Additionally different education workshops are organised for local tourist guides. The Geopark is mostly operating as open air classrooms to improve public knowledge and raise public awareness on geological, natural and cultural herita- ge as well as climate change and natural hazards implemented in open air parks, thematic museums, interpretation points. Within the framework of the educatio- nal programme Geopark Karavanke – It’s fun, it’s educational and no chore, cou- rses for teachers and workshops for kindergarten and school children are organi- zed in both information centres, schools, kindergarten and also in the field. From 2011 schools and kindergartens on the initiative of the Geopark stuff carry out geo project days, which intend to strengthen cooperation and improve knowledge of the Geopark area. With the same purpose Geopark also encourages international school exchanges for students of the border areas. Geo-tourism and geo-experiences Tourism is the second most important service sector industry in the area of the Geopark slowly becoming the first. Therefore geo-tourism in this area offers the best alternative and tourism niche on regional and national level of both countries. Nowadays, the »emerging tourism« niche of geo-tourism is still at an early sta- ge of commercial development in most countries, and geoparks are pioneers in the 1196 G development of geo-tourism3. According to this, the area of the first geopark in Slove- eo-t nia and third in Austria has of course a lot of work to do, but most of all a unique uri opportunity. zem, g What is geo-tourism? One of the core activities of geoparks is geo-tourism in com- eo bination with educational activities as an appropriate form of local economic de- -izo velopment. It is an increasingly important source of income for the local com- bra munities and noteworthy that through involving local communities in innovati- ževa ve strategies and geo-marketing, such as creating geo-tours, geo-products, geo-mu- nje i seums, geo-sports, geo-restaurants and geo-bakeries, geoparks try to promote the n g local economy and public knowledge about geology. Geoparks are pioneers in the eo- development of geo-tourism; they stimulate socio-economic activities and susta- dož inable development by attracting an increasing numbers of visitors4. ivetj According to the European Geoparks Network (EGN) charter and Global Geo- e v G park Network regulations, all geoparks have to be established in rural areas; thus, eo geoparks and geo-tourism are opportunities for rural development, and they redu- park ce the rate of unemployment and migration in rural areas. u K ara Geo-tourism and geo-experiences in Karavanke Geopark van The tourism offer’s key elements in the area are seasonal summer and winter acti- ke vities, cultural, historic and natural sites, farm tourism (in connection with tradi- tional cuisine) and health tourism5. The marketing of tourist services in the Geopark area is done by two development organizations – the Koroška Regional Development Agency and the Klopeiner See–Südkärnten Tourist Association – together with smaller local tourist orga- nisations. There is a rich tourist offer, but its weakness is the fact that providers of tourism services are fragmented and isolated. The Geopark is specifically focu- sed on visibility and integration by joining the whole tourist offer under its own brand name – Karavanke Geopark – and communicating it in a professional way. The aim of the Geopark is to appropriately position regional heritage in the form of extraordinary geology, natural characteristics and cultural points of interest, enabling visitors to experience and learn from it6. 3 Neda Torabi Farsani, Celeste Coelho and Carlos Costa, »Geotourism and geoparks as novel strategies for so- cio-economic development in rural areas,« International Journal of Tourism Research 13, August 2010. 4 Neda Torabi Farsani, Celeste Coelho and Carlos Costa, »Geotourism and geoparks as novel strategies for so- cio-economic development in rural areas,« 5 Suzana Fajmut Štrucl, Mojca Bedjanič, Uroš Herlec, Walter Poltnig, Lenka Rojs, Primož Vodovnik & Ge- rald Hartmann »Development of Geotourism in cross-border Geopark Karavanke /Karavanken,« v 12th Eu- ropean Geoparks Conference 2013, ur. Società Geologica Italiana, (Italy: 3.–8. September 2013). 6 Suzana Fajmut Štrucl, Mojca Bedjanič, Uroš Herlec, Walter Poltnig, Lenka Rojs, Primož Vodovnik & Ge- rald Hartmann, »First steps towards establishment of cross-border Geopark between Slovenia and Austria,« in 10th European Geoparks Conference 2011. Sustainability through Knowledge Communicating Geo- parks, (Langesund, Norway:16. – 20. September 2011). 1197 2 – s t 4 u .– o r Today the outcrops of ore and its remnants, as well as the wealth of minerals still 2 u 5 s ize . o tv in the old mines, attract the attention of many visitors and scientists. There are k a m t r o ja , iz two main geo-tourism attractions based on those remnants – the Obir Caves b n e je u o r 2 (Obir Tropfsteinhoelen) in Bad Eisenkappel / Železna Kapla and the Podzemlje b 0 s r 1 p a Pece, tourist mine and museum in Mežica – which are at the same time the central 3 e , P š žev n o e p information points and the most important tourism providers and visited spots in r a to o n the area of Geopark (the Obir caves with more than a million visitors since 1991 r s o l j ov e ž i and the tourist mine and the museum in Mežica, with more than 250,000 visitors , S n n e p l m ov since 1997) (Image 1). r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Image 1: Geo-experience in the Mežica mine Besides representing a rich cultural and natural heritage, other geological pecu- liarities of this area are also of exceptional – even global – scientific importance. Although so far there were mostly unknown to the public because of lack of un- derstanding and appropriate interpretation. The rich scientific basis of this area now has to be transfer in a way simple enough to reach the general public. Hen- ce such approach brings benefits to the Geopark, to the community, to the socie- ty and to the science. In the establishing process of the Karavanke Geopark, several new interpretation points with modern presentation tools, educational paths, educational / tourism / recreational centres have been created in last couple of years as addition and upgra- de to existing tourist infrastructure. Well managed hiking and mountain trails (two international mountain trails, the Slovenian Mountain Trail, the Koroška Mountain Trail, etc.). 1198 G – Network of cycle paths (international Drau Cycling Route, numerous lo- eo-t cal thematic cycle paths). uriz – Mountain bike routes (first Slovenian mountain bike park). em – Cycling in the mine tunnels of the abandoned lead and zinc mine under , geo the Mt. Peca (Podzemlje Pece), on the Slovenian side, and downhill bi- -izo king on the mountain road from the same Mt. Peca, on the Austrian side. bra – Outdoor and indoor climbing. žev – Water tourism (Bad Eisenkappel Kurzentrum-Kurbad, Drava River offe- anje i ring tourist tours on traditional rafts, Alpine lakes on the Austrian side). n g – Winter tourism (skiing slopes, cross-country ski trails and attractive are- eo- as for ski touring). dož – Tourist farms, traditional farm products and traditional cuisine. ivetje v G Examples of the Geopark upgrade to existing tourist infrastructure and offer: e – New thematic cycle and mountain trails (geological trail Mela-Košuta; opa Educational path Mežica – explaining the mining tradition, development rku K and connectedness of the town with its geological richness; Saint Hemma ar mountain – upgrade of the archaeological story with geological and natu- ava re contents; cross border geological trail over the Peca mountain); and lin- nke king of existing trails to important geological, geomorphological, natural and cultural sites. – Interpretation points providing not just information but also experien- ce and education: Geo-point Smrekovec tells the geological story of the only volcanic mountain range in Slovenia, educates about volcanoes in generally, awakes the respect for the unique nature and lets you feel how the people lived in these hard conditions. Geo-point Topla, tells the story of two continental plates »meeting each other« where you stand, shows the Earths activities and structure, that you can explore by eating a peach or trying out the animations, and lets you respect the outstanding nature and people living hand in hand with it in the Topla valley (Image 2). Ge- o-centre Sele combines education with recreation (climbing centre with geological interpretation and with a classroom for workshops and confe- rences). Leše coal mining village (educational mining path, memory room dedicated to the miners and a fairy path to Volinjak). Geo-point Feistritz explains the complex water network of the area in an animated way, edu- cates about water flora and fauna, offers water-play facilities and demon- strates the importance of water resources. – Upgrading of existing exhibitions with Geopark contents in the Regional museum of Koroška in Ravne and in the Museum Globasnitz/Globasni- ca. 1199 2 – s t 4 u .– o r – One day, weekend and one week holiday packages, which combine natu- 2 u 5 s ize . o tv ral and cultural experiences, adventures, education, exploring, traditional k a m t r o ja , iz cuisine, ... everything arising from the ground. b n e je u o r 2 – Events (Geopark week, Geopark- and Geo-conferences for exchanging b 0 s r 1 p a best practices). 3 e , P š žev n o e p – Educational programmes for schools and kindergartens under the motto r a to o n »It’s fun, it’s educational and no chore«. r s o l j ov e ž i – Educational programmes for faculties and scientific research programmes. , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Image 2: Geo-interpretation in Topla Conclusions And that is just the beginning of what the Geopark has to offer. New interpretati- on points, paths and programmes are still arising and will be developed in the fu- ture. The active involvement and participation in the Global and European Geo- parks Network is an important step, which doesn’t just represent a mark of quality and a marketing stimulator but also a great platform for knowledge and good pra- ctice transfer. All these ingredients undoubtedly make a good recipe for further development in geo-education and geo-tourism of the cross border region. 1200 Ge Literature o-tu Torabi Farsanin Neda, Coelho, Celeste, and Carlos Costa. »Geotourism and riz geoparks as novel strategies for socio-economic development in rural areas.« em, g International Journal of Tourism Research 13 (August 2010): 6881. Accessed eo August 23, 2013. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jtr.800/full. -izob Fajmut Štrucl, Suzana, Bedjanič, Mojca, Herlec, Uroš, Poltnig, Walter, Rojs, Len- raže ka, Vodovnik, Primož, and Gerald Hartmann. »First steps towards establish- van ment of cross-border Geopark between Slovenia and Austria.« 10th European je in g Geoparks Conference 2011. Sustainability through Knowledge Communicating eo Geoparks. Langesund, Norway:16.20. September, 2011. -dož Fajmut Štrucl, Suzana, Bedjanič, Mojca, Polting,Walter, Rojs, Lenka, Vodovnik, ivet Primož, and Gerald Hartmann. »Development of Geotourism in cross-bor- je v G der Geopark Karavanke /Karavanken.« 12th European Geoparks Conference eo 2013. Società Geologica Italiana. Italy: 3.8. September, 2013. park Fajmut Štrucl, Suzana, Bedjanič, Mojca, Polting,Walter, Rojs, Lenka, Vodovnik, u K Primož, and Gerald Hartmann. Application for membership in the Global/Eu- arav ropean Geoparks Network. Mežica: 2011. anke European Geoparks Network. »Introduction.« Accessed August 20, 2013. http:// www.europeangeoparks.org/?page_id=165. European Geoparks Network. »What is a Geopark.« Accessed August 20, 2013. http://www.europeangeoparks.org/?page_id=165. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. »Institution of the Republic of Slo- venia for Nature conservation.« Accessed August 27, 2013. http://www.zrsvn. si/. Obir Tropfsteinhöhlen. »Obir Tropfsteinhöhlen.« Accessed August 27, 2013. http://www.hoehlen.at/. Podzemlje Pece. »Podzemlje Pece.« Accessed August 27, 2013. http://www.pod- zemljepece.com/. 1201 2 – s t 4 u .– o r Casino Host – Delo Casino Hosta in njegov 2 u5s ize . o tv k a m vpliv na realizacijo v igralnici t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Work of the Casino Host and his influence on the 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n realization of the Casino o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Romina Hvala , S n n e p l m ov Fakulteta za management, Koper, Slovenija r a e i n h n i o j a romina.hvala@siol.net a d g no e s m ti – en Povzetek t »Igralništvo je dejavnost z izjemno veliko donosnostjo, zato je ta dejavnost pomembna za samo državo in njen proračun. Država v razgovore o širitvi igralništva vstopa kot pomemben partner, saj ima od te dejavnosti tudi velike neposredne koristi; zanimajo jo tudi drugi učinki te dejavnosti na razvoj turizma, zaposlitvenih možnosti, investicij v infrastrukturo in podobno. Zakonodajna in nadzorna naloga nad delom koncesionarjev sta ključni nalogi države. Pri po- slovnem rezultatu posamezne igralnice ima pomembno vlogo Casino Host, ki skrbi za obisko- valce, igralce, od tistih, ki prvič vstopijo v igralnico (quarter slots) do VIP gostov (high roller). Delo Casino Hosta je specifično delo; v literaturi je o zaposlitvenem modelu Casino Hosta malo zapisanega; večina podatkov izvira iz osebnih izkušenj posameznikov in internih pravil- nikov igralnic.« Ključne besede: igralništvo, pozitivni ekonomski učinki, Casino Host, prodaja in nudenje sto- ritev Summary »The gambling industry is an activity with exceptional y high yields, and because of that this activity is extremely important for the country and its budget. The country is a very impor- tant part in the discussion of the expansion of gambling and it obtains a lot of direct benefits from the gambling industry; it is also interested in other effects of this activity: tourism devel- opment, employment opportunities, investments in infrastructure, etc. Legislative and super- visory tasks over the work of the concessionaire are the essential tasks of the Country. An im- portant part of the business results of each Casino’, is the Casino’ Host, whom takes care of the guests, players, from those who enter for the first time in the Casino’ (quarter slots) to the VIP guests ( high roller). The work of the Casino’ Host is specific; you cannot find a lot of literature that mentions the employment model of the Casino’ Host; a lot of information comes from personal experiences and internal regulations of the Casino’.« Keywords: gambling industry, positive economic effects, Casino Host, sales and service pro- vision 1203 2 – s t 4 u .– o r 2 u Igralništvo 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Zakonodaja v Republiki Sloveniji e je u o r 2 b Pri tematiki igralništva ima zaradi zaznamovane dejavnosti velik pomen zakono- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev dajni okvir. Le-ta regulira samo delovanje gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo n o e p r a z igralniškimi storitvami. Odnos do igralništva se tako v Sloveniji odraža prav sko- t a ot o n r s o l j ov e zi zakonodajni okvir. Če država igralništvo iz kakršnih koli razlogov zavrača, se bo ž ie , S n n e p to izrazilo v zakonodajnem okviru. Na podlagi slovenskega zakonodajnega okvi- l e p l m ov r a e i ra tako lahko ocenjujemo, da Slovenija v igralniški dejavnosti vidi samo njene eko- n hi n i o j a a d nomske vidike. To se izkazuje skozi visoke davke, ko so naloženi igralniškim kon- g no e s m cesionarjem. Odnos države, ki se do igralniške dejavnosti spreminja, vidimo sko- ti – en zi razvoj zakonskega okvira1. t Prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji ureja Zakon o igrah na srečo (ZIS), ki je bil sprejet v letu 1995 ter noveliran v letih 2001, 2003 in 2010. Po določbah ZIS je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije, igre na srečo pa lah- ko v Sloveniji prirejajo le gospodarske družbe, ki pridobijo koncesijo Vlade Repu- blike Slovenije. Število koncesionarjev oziroma koncesij je zakonsko omejeno, in sicer se lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igral- nicah in največ 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih, največ 2 prireditelja pa lahko trajno prirejata klasične igre na srečo2. Koncesionarji Prirejanje iger na srečo načelno nikjer ni dovoljeno za prosto prirejanje kot svo- bodna gospodarska dejavnost. Države igre na srečo dopuščajo zgolj zaradi financi- ranja raznih dejavnosti (socialnih, humanitarnih in športnih) na podlagi dovolje- nja pristojnega državnega organa ali koncesije. Le-te v Sloveniji izdaja Urad Repu- blike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, ki deluje v okviru Ministrstva za finance. Čeprav imajo koncesionarji oziroma prireditelji iger na srečo monopolni položaj, mora država vzpostaviti natančen nadzor. Pogoje in način izvajanja iger na srečo v Sloveniji določa ZIS. V skladu z zakonom sme posebne igre na srečo pri- rejati kot svojo dejavnost samo delniška družba oziroma družba z omejeno odgo- vornostjo, ki ima sedež na območju Republike Slovenije in na podlagi koncesije. Nadzor pri opravljanju vseh procesov, ki so kakor koli povezani s prirejanjem iger na srečo, izvaja Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, kate- rega namen je zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti pri prirejanju iger na srečo. 1 Besednjak., ''Pot k težavam z igrami na srečo' . 2 Zakon o igrah nasrečo. Uradni list RS, štev.14/11-uradno prečiščeno besedilo, http://www.uradni-list.si/1/con- tent?id=102412 (29.8.2013) 1204 C Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo na podlagi 108. čle- asin na ZIS-a vodi register koncesionarjev, prirediteljev klasičnih iger na srečo, igral- o H nic, igralnih salonov in imetnikov licenc. Vsi registri so javni, le podatki iz registra ost – D imetnikov licenc so varovani po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, 2013). elo C asin Realizacija 2012 o H Iz naslova prirejanja iger na srečo je bilo v letu 2012 ustvarjenih 339,73 milijona ost evrov bruto prihodkov; podatke je zbiral urad za nadzor prirejanja iger na srečo, a in n ki zdaj ne deluje več, njegove naloge sta prevzela ministrstvo za finance in davč- jeg na uprava (Durs). Po podatkih davčne uprave so vse tri skupine koncesionarjev v ov v letu 2012 ustvarile 339,73 milijona evrov bruto prihodkov, to pa je bilo 30 milijo- pliv n nov manj kot leta 2011. V letni znesek bruto dohodkov niso vključene napitnine a r in vstopnine. ealiz Bruto prihodki loterije so se lani v primerjavi z letom prej zvišali z 71 milijonov acij evrov na 79 milijonov evrov. Bruto prihodki igralnic so leta 2011 znašali 171,2 mi- o v i lijona evrov, lani so upadli na 145,43 milijona evrov. Bruto prihodki igralnih salo- gral nov so leta 2011 znašali 127,3 milijona evrov, lani 115,21 milijona evrov. V skupnih nic bruto dohodkih od iger na srečo je še vedno največji delež igralnic (43 odstotkov), i na drugem mestu so igralni saloni (34 odstotkov), delež loterij znaša 23 odstotkov. V primerjavi z letom 2011 se je delež igralnic v skupnih bruto prihodkih zmanjšal za 3,3 odstotne točke, delež igralnih salonov pa za 0,5 odstotne točke. Loterija je delež v skupnih bruto prihodkih od iger na srečo lani povečala, saj je leta 2011 zna- šal 19,2 odstotka Po podatkih davčne uprave so v prvem polletju letošnjega leta bruto prihodkih od iger na srečo znašali 150,1 milijona evrov: igralnice so jih dosegle 63,68 milijona evrov, igralni saloni 52,86 milijona evrov in loterija 33,53 milijona evrov. Prodajalci iger bodo morali v drugem polletju povečati prodajo, če bodo hoteli letošnje sku- pne prihodke obdržati na lanski ravni. Za loterijo je bil v prvem polletju najboljši mesec januar s 6,31 milijona evrov sku- pnih bruto dohodka in najslabši april s 3,96 milijona evrov bruto dohodka. Za igralnice je bil v prvem polletju najboljši marec z 11,5 milijona evrov bruto dohod- ka in najslabši februar z 9,17 milijona evrov bruto prihodka. Igralni saloni so letos najbolje poslovali januarja, ko so dosegli 9,59 milijona evrov bruto prihodka, naj- slabše februarja z 8,03 milijona evrov bruto prihodka. »Mesečni bruto prihodek predstavlja vplačila za udeležbo v igri na srečo, zmanjšana za izplačane dobitke,« pojasnjujejo v davčni upravi3. 3 Katarina Fidermuc, ''Igralnice in sloni ne bodo plačevali novega davka'' ( 26.7.2013) http://www.delo.si/gospo- darstvo/finance/igralnice-in-saloni-ne-bodo-placali-novega-davka.html (29.8.2013) 1205 2 – s t 4 u .– o r Casino Host 2 u 5 s ize . o tv Pri prodaji storitev je prodajno osebje eno najpomembnejših dejavnikov v storitve- k a m t r o ja , iz nem podjetju. Potočnik je mnenja, da mora storitveno podjetje natančno oprede- b n e je u o r 2 b liti, kaj pričakuje od zaposlenih pri njihovem stiku z gosti ali pri samem izvajanju 0 s r 1 p a 3 e storitev. Na drugi strani morajo zaposleni začutiti, da so del procesa in da je tudi , P š žev n o e p od njih odvisno, koliko bodo dejansko zaslužili. r a to o n r s o l j ov e V igralništvu poznamo Casino Hoste, ki skrbijo za obiskovalce, goste v igralnici in ž i , S n n e p le-tem nudijo storitve. Casino Host ima pri realizaciji igralnice pomembno vlogo, l m ov r a e i saj učinki njegovega dela predstavljajo cca. 80% realizacije igralnice (oddelek igral- n h n i o j a a d g nih miz-IM in oddelek igralnih avtomatov-IA). Zasledimo jih v svetovno znanih no e s m igralnicah (Las Vegas in Monte Carlo), v Sloveniji pa se je ta oblika dela v igralni- ti – en cah začela šele razvijat. t Igralniškega gosta se ne obravnava kot običajnega turista, saj je njegov osnovni mo- tiv sprostitev ob igranju na srečo. Vsi ostali turistični izdelki so ob tem v podre- jenem položaju; poleg tega gost troši tudi za ne igralniške storitve, s čimer igral- niška ponudba stimulira razvoj celotne turistične ponudbe, ki sicer ne bi imela takšnih pogojev za razvoj. Delo Casino Hosta je osredotočena na nudenju storitev igralcem v igralnici, od gostov, ki prvič vstopijo v igralnico (quarter slots) do naj- pomembnejših VIP gostov (high roller). Sčasoma Casino Host postane podpora za redne, VIP goste; trudi se ustreči in ugoditi vsem njihovim željam in prošnjam. VIP gostom je glede na njihovo igro namenjena posebna obravnava (limuzina, pri- vat letalo, najboljši apartma v hotelu, posojanje denar, money back). Višina boni- tet (storitve) je odvisna od igre posameznega gosta. Igro gosta se sledi, prepoznava se moč igralca in na podlagi meritev (THW-ina v nadaljevanju THW) se izdaja bonitete. V slovenskih igralnicah so Casino Hosti (HIT d.d.) nameščeni na posa- mezni oddelek (oddelek igralnih miz (IM) ali oddelek igralnih avtomatov (IA)); v igralnicah po svetu pa na oddelek marketinga (MKT), so del managementa, ki ima največ stikov z gosti in z lastniki. Oddelek MKT-ja poskuša s promocijskimi akcijami pritegniti potencialne goste v igralnico, gostitelj pa ob njihovem bivanju v igralnici poskrbi za ustrezen servis (bonitete). (Castleman, 2004). Delo Casino Hosta je specifično delo; posameznik, ki je za to delo izbran mora imeti posebne karakterne značilnosti: prijaznost, komunikativnost, profesional- nost, sposobnost prilagajanja, pozitivna usmerjenost, podjetniški občutek, spo- sobnost sprejemanja večjih odločitev in ustrezno postopanje in ravnanje z gosti. V igralnici mora biti dosegljiv tako gostom kot tudi sodelavcem iz različnih dru- gih oddelkov 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Čeprav ima predpisan mesečni urnik, se mora nenehno prilagajati (službena potovanja, organizirani večeri, promocijski ve- čeri, nepričakovani obisk pomembnega gosta)4. 4 Castleman, ''Whale Hunt in the Desert' . 1206 C V nadaljevanju se bomo posvetili delu Casino Hosta na IM, ki obsega FLOOR asin Hosta (operativna dela, delo z gosti) in VIP Hosta (skrb za VIP goste). o H ost – D Naloge in odgovornosti Hosta e Casino Hosti igralnih miz imajo naslednje odgovornosti, iz katerih izhajajo spo- lo C daj navedene naloge: asino H • Zagotavljati spoštovanje vseh ustreznih predpisov (zakonodaja) o • Zagotavljati varnost iger (prevare) sta i • Planirati, organizirati, motivirati in kontrolirati podrejene n n • Upravljati in razvijati profesionalne odnose z gosti jegov v Delo z gosti (vsi gosti igralnice) pliv n Skrb za pravilno in učinkovito prodajo oz. promocijo kluba: a re • sistematično včlanjevanje v klub tistih gostov igralnice, ki še niso člani aliz kluba, acij • informiranje gostov o prednostih, ki jih klub ponuja igralcem, o v i • razlaganje pravil delovanja kluba, gral • spodbujanje gostov za igro s kartico, nici • nadziranje in pomoč pri sledenju gostove igre v igralnici v primeru, ko gost kartice ne uporablja ter skrbi za sistematično zapisovanje teh podat- kov v ustrezne aplikacije (vizualno oz. ročno sledenje), • spremljanje gostove igre, • podeljevanje ugodnosti gostom, skladno s klubsko politiko in pravili za podeljevanje ugodnosti, • stimuliranje gostove igre in posledično skrb za dvig nivoja kartice za posa- meznega gosta (razvoj igralca), • pravočasno obveščanje in stimuliranje tistih gostov, ki jim grozi nazado- vanje v klubu. Upravljanje z gosti v igralnici: • skrb za prijetno počutje gostov, • informiranje gostov, • reševanje zapletov (spori, prepovedi), • prodajanje oz. ponujanje vseh storitev gostom, • sistematično zbiranje in zapisovanje dogovorjenih 'soft informacij' o gos- tih, • dnevno spremljanje prisotnih igralcev v igralnici preko orodij na 'flooru' igralnice, • dnevno odkrivanje novih gostov v igralnici – program za delo z novimi gosti, 1207 2 – s t 4 u .– o r • podeljevanje vizitk gostom z gostiteljevimi kontaktnimi podatki. 2 u 5 s ize . o tv Spremljanje gostov z višjo stavo, ki ne igrajo s kartico: k a m t r o ja , iz • zbiranje ključnih podatkov o takih gostih b n e je u o r 2 • vključevanje v klub b 0 s r 1 p a 3 e Podajanje predlogov za izvedbo posameznih MKT programov, katerih cilji so: , P š žev n o e p r a t • ohranjanje zvestobe igralcev, o o n r s o l j ov e • razvoj igralcev, ž i , S n n e p l m • ponovno vračanje igralcev (revitalizacija), ov r a e i n h n • pridobivanje novih igralcev, i o j a a d g n • podaljševanje časa igranja oz. zadrževanje v igralnici, o e s m t • podajanje predlogov in sodelovanje pri izpeljavi posamezne MKT akcije. i – ent Delo z VIP gosti Prodajanje celovitih storitev posamezne igralnice obstoječim in novim VIP igral- cem s ciljem: • ohranjanja in povečevanja zvestobe obstoječih VIP igralcev (preko pove- čanja frekvence obiska), • reaktiviranje VIP igralcev (takih, ki igralnice ne obiskujejo več oz. tistih, ki so znižali frekvenco obiskov), • pridobivanje novih VIP igralcev (delo na terenu), • dnevno pregledovanje prisotnosti VIP igralcev v igralnici, kontaktiranje, urejanje vsega potrebnega za njihovo dobro počutje, • stimuliranje VIP igralcev za ponovni obisk, • stimuliranje VIP igralcev za koriščenje storitev, • zbiranje vseh potrebnih podatkov o VIP igralcih (kontakti, podatki o igri) in njihovo sistematično beleženje v ustrezne aplikacije, • podeljevanje ugodnosti VIP gostom v skladu s sprejeto politiko in pravili kluba, • sodelovanje pri pripravi in izvedbi VIP dogodkov v igralnici kot tudi na terenu (pridobivanje novih VIP gostov), • prepoznavanje gostov v igralnici z nadpovprečno stavo oz. igro, • obveščanje VIP igralcev o vseh novostih, dogodkih, turnirjih, zabavnih programih v igralnici, • predstavljanje igralnice na zunanjih prireditvah, promocijah, dogodkih, sejmih. Casino Host je zadolžen tudi za pripravo planov dela in poročil o svojem delu. 1208 C Priprava plana in poročil o doseženih ključnih parametrih (frekvenca obiska, asin THW) pri delu s posameznimi VIP igralci/zadolženo skupino igralcev (letna, o H mesečna)5: ost – D A. Plan dela (pričakovano število obiskov, pričakovana poraba gosta, plan el pridobivanja novih gostov, plan vabil na posebne dogodke, plan dela glede o C načina in frekvence obveščanja VIP igralcev): asin  zadolžen je za pripravo letnega (mesečnega) plana dela za tiste o H VIP goste, za katere je zadolžen, ost  v planu dela so navedeni vsi zahtevani merljivi parametri dela z a in n VIP igralci, za katere je zadolžen, jeg  plan je narejen za vsakega VIP igralca posebej in zadolženo skupi- ov v no VIP igralcev. pliv n B. Poročilo o svojem delu (dosežen obisk, dosežena poraba, vabila na poseb- a r ne dogodke, način in frekvenca kontaktiranja z VIP igralci, pridobljeni eal novi VIP igralci, odmiki pri podeljevanju diskrecijskih ugodnosti VIP izac igralcem, zagotavljanje profitabilnosti z vidika podjetja za zadolženo sku- ijo v i pino VIP gostov): gr  zadolžen je za pripravo letnega (mesečnega) poročila o delu za tis- alni te VIP goste, za katere je zadolžen, ci  v njegovem poročilu so navedeni vsi zahtevani merljivi parametri dela z VIP igralci, za katere je zadolžen,  poročilo je narejeno tako za posameznega VIP igralca kot za ce- lotno zadolženo skupino VIP igralcev. Bonitete Bonitete, do katerih je gost upravičen, so odvisne od njegove igre. Gost s pomočjo klubske kartice akumulira preko igre točke (IA) oz. compe (IM), ki so osnova za izdajo bonitet za nočitve v hotelskih sobah, za F&B storitev ter pri posebnih VIP gostih za letalske karte, prevoze, vstopnice za različne prireditve (koncerti, špor- tna tekmovanja, gledališke predstave), golf, privatne/zasebne igralne sobe ter dru- ge posebne usluge. Bonitete se izdajajo na podlagi: • dejansko izmerjene oz. ocenjene igre igralca THW, ki je odvisna od igra- ne igre, časa igranja in višine stave, • preteklih rezultatov, ki so zabeleženi v ustreznih aplikacijah, saj dnevni THW ni izmerjen, • kombinacije dejanske izgube igralca in izmerjenega THW. 5 Interno delovno navodilo – Delovno mesto Casino Host. 1209 2 – s t 4 u .– o r Tabela 1: Osnovno vodilo pri vračanju bonitet gostu na podlagi igre 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Osnovno vodilo: o ja , iz b n e j 10% THW = boniteta igralca e u o r 2 b 0 s r Bonitete – večerja: 1 p a 3 e , P š žev n o e p Vrednost izdane bonitete glede na kvaliteto igralca: r a to o n r s  o l j priporočena vrednost bonitete za povprečnega igralca (s THW od ov e ž i , S n n 100€ do 250€) znaša do 10% THW na igrah s kartami in do 13% e p l m ov r a THW na AR (ameriška ruleta), e i n h n i o j a a d g n  priporočena vrednost bonitete za slabšega igralca (s THW nižjim od o e s m t 100€) znaša 5% THW na igrah s kartami in 7% THW na AR, i – ent  priporočena vrednost bonitete za boljšega igralca (s THW večjim od 250€) znaša do 12% THW na igrah s kartami in do 15% THW na AR,  priporočena vrednost bonitete za najboljšega igralca (s THW večjim od 1.000€) znaša do 17% THW na igrah s kartami in 20% THW na AR. Vrednost izdanih bonitet glede na termin  Priporočena vrednost bonitete v najbolj obiskanih terminih (vikend) je do 5% THW nižja  Priporočena vrednost bonitete v najslabše obiskanih terminih (med tednom) je do 10% THW višja Bonitete – nočitve: Vrednost izdanih nočitev je enaka vrednosti izdanih večerij, ko gostu izdajamo obe boniteti, skupna vrednost izdanih bonitet ne sme presegati 35% THW igralca. Teoretični dobiček – THW Teoretični dobiček je izračun, ki nam pokaže moč posameznega igralca, na pod- lagi katerega je gost upravičen do določene višine bonitet. Izračun THW dobimo po sledeči formuli: Tabela 2: Teoretični dobiček VRSTA ODIGRANEGA DENARJA PREDNOST HIŠE (povprečna stava+štev. iger/uro+čas igranja) (AR 2,7%, BJ 2,5%, (AR 40, BJ 70, OBJ 1,5%, DBJ 1,85%, OBJ 50, DBJ 55, HDP 5,47%, PB 1,17% banco, 1,36% punto, MPB 1,06% PB 110, MPB 90) banco, 1,24% punto, 14,50% egalite‘) 1210 C Realizacija asino H Igre, ki jih ponujajo igralnice, slonijo na verjetnostih, prednostih in drugih stati- o stičnih podatkih. Igralništvo ima svoj niz matematičnih formul in lastno termi- st – D nologijo: elo C  DROP vključuje celotno količino denarja v procesu igranja na IM a (gotovina, plake, MKT kuponi, MKT žetoni. sino H  PREDNOST HIŠE je prednost, ki jo ima igralnica pred igralci, torej os odstotek vsake stave, ki ga v povprečju dobi igralnica. ta in n  WIN ali IZKUPIČEK dobimo tako, da od dropa odštejemo vsa je izplačila na mizah. gov v  UČINKOVITOST nam pove, koliko denarja, ki je prišel na igralne pl mize, je igralnica procentualno iztržila. iv n  a r TIPS ali NAPITNINA predstavlja pomemben člen v skupni realiza- ea ciji. Na AR se dosega cca. 97% napitnine, delež ostalih iger je minima- liza len. cijo v i Tabela 3: Realizacija igralnice graln REALIZACIJA NA IM = WIN + TIPS ici REALIZACIJA NA IA = WIN REALIZACIJA OSTALIH IGER = WIN VSTOPNINA REALIZACIJA IGRALNICE Realizacija se spremlja: • časovno (urno, dnevno, mesečno, letno), • po osnovnih organizacijskih enotah (IM, IA), • po vrstah iger (AR, FR, BJ, HDP, PB, PO), • po posameznih IM,w • v primerjavi z zastavljenimi cilji, • v primerjavi s preteklim obdobjem (mesec, leto), • glede na vpeljane novosti. Zaključek Bistveno delo Casino Hosta je pripeljati v igralnico VIP gosta. Posebni, VIP go- sti zapravljajo v igralnici veliko časa in denarja. Prednost vsakega gostitelja je se- znam gostov, za katere je zadolžen. Seznam se oblikuje skozi leta in obsega kontak- te gostov (telefonske številke, e-mail naslove) kot tudi značilnosti, posebnosti gos- ta (ime hišnega ljubljenčka, datum rojstnega dne, datum obletnice poroke). 1211 2 – s t 4 u .– o r Casino Host preko sebe in svojega značaja prodaja produkt odjemalcem, ki iščejo 2 u 5 s ize . o tv predvsem sprostitev in zabavo, adrenalinske užitke, uresničitev sanj, odklop iz re- k a m t r o ja , iz alnega življenja (kupovanje upanja, blišča), pa tudi družbeni status, moč in ugled. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Literatura , P š žev n o e p r a Castleman D. (2004). Whale Hunt in the Desert. The Secret Las Vegas of Su- to o n r s perhost Steve Cyr. Hunting Prewss Publishing, Las Vegas, Nevada. o l j ov e ž i , S n n e p l m Besednjak, T., (2009). Pot k težavam z igrami na srečo. Raziskave in razprave, le- ov r a e i n h n tnik 2, številka 1, str.81–105. Fakulteta za uporabne študije v Novi Gorici, i o j a a d g n http://www.dlib.si (28.8.2013) o e s m ti – en Interno delovno navodilo, Delovno mesto Casino Host. t Zakon o igrah nasrečo. Uradni list RS, štev.14/11-uradno prečiščeno besedilo, http://www.uradni-list.si/1/content?id=102412 (29.8.2013) Ana Jekelić ''Vpliv Igralništva na življenje posameznika v času recesije'' magister- sko delo (maj 2013) , Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, http://dkum.uni-mb.si (29.8.2013) Wikipedia, the free encyclopedia, Casino Host, http://en.wikipedia.org/wiki/Ca- sino_Host (29.8.2013) Bill Burton, ''Meeting a Casino Host'' http://casinogambling.about.com/od/com- ps/a/casinohost.htm (29.8.2013) Katarina Fidermuc, ''Igralnice in sloni ne bodo plačevali novega davka'' ( 26.7.2013) http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/igralnice-in-saloni-ne-bodo-placali- -novega-davka. html (29.8.2013) 1212 2 – s t 4 u .– o r Turistična dejavnost na kmetiji 2 u 5 s ize . o tv k a m Trnovska planota t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Tourist activity on the farm of Trnovska plateau 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Romina Hvala to o n r s o l j ov e Fakulteta za management, Koper, Slovenija ž i , S n n e p l m romina.hvala@siol.net ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en ' Ravnanje v prostem času vedno bolj vpliva na oblikovanje pokrajine, saj gre na eni strani za t vedno večje zahteve in prizadevanja po dovršenosti rekreacijske ponudbe, tako pri športnih objektih kot pri oblikovanju orodja za prosti čas, po drugi strani pa gre za vedno večje zahteve po ustrezno urejeni in negovani pokrajini. Že pri oblikovanju, urejanju in opremljanju turistič- nega kraja je potrebno dobro premisliti, presoditi želje, potrebe in realne možnosti, da se meje, ki jih dopuščajo zmogljivosti prostora ne presežejo. Potrebno je torej usmerjati razvoj turizma tako, da je ekonomsko sprejemljivo in hkrati ohranjamo naravne vrednote. To so rešitve, ki so prijazne do okolja. Predstavila bom možnost ponovne obuditve turizma na območju Trnovske planote, natančneje vasi Lokve in okolice. Na obravnavanem območju se je začel razvijati turi- zem že v 17.stoletju in dosegel višek v 80-tih letih 20.stoletja. Danes območje nima urejene turi- stične ponudbe. Posameznik, ki se odpravi na to območje je prepuščen samemu sebi; primanj- kuje tako turistična infrastruktura kot celotna turistična ponudba. '' Ključne besede: turistična ponudba, novi turistični proizvod, turistične kmetije, trajnostno ekološki turizem Summary »Dealing with leisure time is increasingly shaping the landscape, because on one hand the de- mands and aspirations after perfect recreation offers is increasing, as in sport facilities and creating tools for leisure time, on the other hand requirements for properly arranged and cared landscape are also increasing. Already in designing, organizing and equipping a tourist destination is need- ed to careful y consider, assess the needs, wishes and real opportunities, that the boundaries of the given space are not exceeded. It is therefore necessary to guide the development of tourism so that it is economical y viable and at the same time preserves the natural values. These are the solutions that are environmental y friendly. I am going to present the possibilities of reawakening of tour- ism in the area of Trnovska plateau, specifical y Lokve and the surrounding areas. In the consid- ered area has already started to develop tourism in the 17th century and reached its peak in the 80s of the 20th century. Today, the area does not have regulated tourist offers. An individual who is 1213 2 – s t 4 u .– o r dispatched to the area is left to himself; there is a lack of tourist infrastructure and also a lack of 2 u 5 s ize . o tv complete tourist offer.« k av m t r o ja , iz b n Keywords: tourist offer, new tourist product, tourist farm, sustainable ecotourism e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Turizem na Trnovski planoti o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Trnovska planota , S n n e p l m ov Območje obravnave obsega del Trnovskega planote, ki se nahaja na zahodnem r a e i n h n delu Trnovskega gozda. Območje pripada Mestni Občini Nova Gorica in obsega i o j a a d g n Krajevno Skupnost Trnovo (Trnovo, Rijavci, Voglarji, Nemci in manjši zaselki) in o e s m ti – en Krajevno Skupnost Lokve (Lokve in Lazna). Želim, da bi Lokve, majhna vasica v t osrčju Trnovskega gozda in njene bližnje vasi, da bi postale in se razvile v privlač- no turistično destinacijo, s poudarkom na trajnostnem turizmu. Območje je boga- to z geografskimi in naravnimi danostmi kot tudi strukturnimi prednostmi, ki so nastale v dosedanjem razvoju in na katerih je mogoče razviti turistično ponudbo. Velik pomen predstavlja ugodna lega. Obravnavano območje se namreč nahaja na zahodnem delu Slovenije, blizu novogoriškega prometnega vozišča in mednaro- dnega prehoda. Poleg lege so prednosti območja še v razvejanem cestnem omrežju, ki omogoča dobro dostopnost, zlasti na zahodnem delu planote. Območje razpolaga z ugodnimi naravnimi pogoji, predvsem tistimi, ki pomenijo drugačnost in se kažejo zlasti v klimatskih razmerah, v razgibanem reliefu z robo- vi in vrhovi, v zanimivih kraških pojavih ter v poraslosti z gozdovi. Govorimo o sredogorski krajini, ki ima zaradi redke naselitve velik rekreacijski potencial. Po- manjkljivost takega tipa krajine je v odsotnosti površinskih voda1. Novi turistični proizvod Zamislila sem si projekt, s katerim bi za omenjeno območje pripravila predlog in oblikovala nov turistični proizvod, bogat s turističnimi zanimivostmi, edinstven v naravnih in kulturnih lepotah, s številnimi možnostmi preživljanja prostega časa, ki bi postal zanimiv in konkurenčen tudi na tujem tržišču. Želim si, da bi se na ob- močju ponovno obudil in razvil turizem, trajnostni turizem. Novi turistični proizvod bi obsegal vasi iz KS Trnovo in iz KS Lokve. Glavna turi- stična ponudba proizvoda bi bila locirana na Lokvah, v ostalih bližnjih vaseh pa bi obiskovalec našel dodatno oziroma dopolnilno ponudbo. Vsaka vas bi bila s svojo zgodovino, tradicijo, naravo ter z naravnimi in kulturnimi vrednotami, življenjem ljudi in njihovim delom v preteklosti, del celotnega mozaika. Z delujočimi organi- 1 Hvala, ''Možnosti za razvoj turistične ponudbe na Lokvah' . 1214 Tu zacijami, gozdno službo, nosilci obstoječih in novih prenočitvenih ter gostinskih rist zmogljivosti in tudi domačini, vse vasi delovale kot celota. ična d Posameznik, turist bi z novo ponudbo imel možnost kolesarjenja, teka ali spre- ejav hajanja po urejenih pešpoteh, kjer bi spoznaval in občudoval naravne in kulturne nos vrednote, se ustavil v eni izmed gostinskih obratov ali turističnih kmetij, se okre- t n pčal ob domače pridelani in pripravljeni hrani. a kme Ciljna skupina novega turističnega proizvoda so turisti, ki si želijo 'zelenih poči- tiji T tnic', torej spoznavanje novih krajev, novih kultur in zanimivosti, predvsem pa sti- rno ka z naravo. Narava je namreč tista, ki ob koncu tedna privablja na območje šte- vsk vilne obiskovalce. a pla Pri načrtovanju turizma je potrebno izvesti analizo stanja turizma obravnavanega not območja in analizo okolja, v katerem se turizem odvija. Rezultate analize se prika- a že v analizi prednosti in slabosti turistične ponudbe destinacije in v identifikaciji tržnih priložnosti in potencialnih nevarnosti, PSPN analiza. PSPN ANALIZA S PSPN analizo bom prikazala prednosti in slabosti trenutne ponudbe obravnava- nega območja ter tržne priložnosti in potencialne nevarnosti. Prednosti: Lega in naravne danosti: – obmejna lega med Italijo in Slovenijo, območje se nahaja v bližini po- membnega središča poti in izmenjave vzhod-zahod, – neposredna bližina treh vinarskih območij Brd, Vipavske doline in Krasa s priznanimi vini in tipično kulinariko, – bližina in dobra prometna povezava z drugimi večjimi slovenskimi turi- stičnimi kraji in znamenitostmi: Bled, Postojnska jama, Ljubljana, sloven- ska obala, – bližina Benetk, kot svetovnega turističnega kraja, – bogastvo gozdnih površin: gozd je viden kot 'zeleno morje prihodnosti', – ugodni klimatski pogoji: svežina zraka poleti in snežne padavine pozimi, – razgibnost in atraktivnost krajine. Dostopnost: – bližina mednarodnih letališč: Benetke, Trst in Ljubljana, – dobra cestna povezava z drugimi večjimi slovenskimi mesti, tudi tujimi, – dobra cestna povezava proti zahodu, kjer se nahaja najpomembnejši trg, – razgibano in razvejano omrežje gozdnih poti obravnavanega območja, – atraktivne dostopne panoramske poti. 1215 2 – s t 4 u .– o r Kulturno-zgodovinske danosti: 2 u 5 s ize . o tv k a m – zgodovinska dediščina prve in druge svetovne vojne ter Soške fronte, t r o ja , iz b n – bližina Svete gore, e je u o r 2 b – bližina Kostanjevice. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Družbeno in ekonomsko okolje: o e p r a to o n – občina razpolaga s precejšnjimi koncesijskimi sredstvi za vlaganje v razvoj r s o l j ov e ž i , S turizma, n n e p l m ov – primerni pogoji za razvoj turizma na podeželju, zaradi odsotnosti težke in r a e i n h n umazane industrije, ohranjena narava in kulturna krajina, i o j a a d g no e – dobro poznavanje italijanske kulture, jezika in vrednot, s m ti – en – velika kupna moč prebivalstva v bližini, t – možnost sodelovanja s tujimi hoteli, podjetji in institucijami, – relativno visoka vrednost premoženja na prebivalca. Turistična ponudba in povpraševanje: – bližina Nove Gorice, kjer se nahaja dobro strukturiran tržno privlačen in poslovno uspešen center za igralništvo, zabavo, ki je poznan v širšem pro- storu tega dela Evrope, – tradicija gastronomske ponudbe, ki gradi na naravno pridelani hrani, – pestrost druge turistične ponudbe na relativno majhnem ozemlju, kot je Lijak za padalce, – bližina romarske poti Sveta Gora. Slabosti: Dostopnost: – slaba regionalna cesta med Novo Gorico in Lokvami, – slaba železniška povezava, tudi z mednarodnimi železniškimi progami, – slovensko avtocestno omrežje. Kulturno-zgodovinske danosti: – neizkoriščen potencial, majhna vključenost v turistično ponudbo, – nedodelane vsebine in ponudba posameznih proizvodov. Družbeno in ekonomsko okolje: – območje se ni načrtno turistično razvijalo, saj turizem ni predstavljal per- spektivne panoge, – predpisane dajatve (koncesija) se ne vlagajo dovolj ciljno v razvoj turistič- ne infrastrukture in v promocijo turizma. Turistična ponudba in povpraševanje: – ni strategije razvoja turizma, 1216 Tu – pomanjkanje ustreznih prenočitvenih zmogljivosti, rist – premalo ustrezno izobražen kader v turizmu, ična – premalo razvita turistična infrastruktura, ki bi omogočila izvedbo večjih de prireditev, javnos – izrazita koncentracija turistične ponudbe v Novi Gorici, t n – informiranost in označenost turističnih ponudnikov, a k – premajhna raznolikost prenočitvenih zmogljivosti, met – pomanjkanje ponudbe in infrastrukture za otroke, iji T – močna sezonska nihanja med letom in med tednom. rnov Priložnosti : ska pl Razvoj tretje univerze in politehnike na Primorskem: anot – razvoj univerzitetnega središča predstavlja priložnost za razvoj izobraže- a valnega turizma (poletne šole, kongresi, seminarji). To privablja predvsem ljudi z višjo izobrazbo in nadpovprečno kupno močjo. Evropska unija: – vstop Slovenije v EU je odstranila mejne ovire, 'psihološke meje', ki so odvračala goste od obiska nevarne, komunistične, ex-Jugoslovanske drža- ve in omogočila prost pretok ljudi in blaga. Spremembe počitniških navad ljudi, saj se število krajših dopustov povečuje: – priložnost oblikovati privlačno in dostopno turistično destinacijo ter iz- rabiti ponudbo priznanih in dobro obiskanih bližnjih turističnih centrov (Benetke, Postojnska jama, Lipica), – izkoristiti naravne danosti in kulturno zgodovinsko vrednoto, nadgraditi uspešno obstoječo turistično ponudbo in oblikovati novo ponudbo. Povpraševanje po čistem in neokrnjenem naravnem okolju in biološko pridelani hrani: – priložnost za razvoj turizma na podeželju v obliki turistične kmetije, ki s svojo posebno ponudbo združuje oddih, rekreacijo in družabnost. Ureje- na in raznolika podeželska pokrajina je namreč bistveni element privlač- nosti nekega območja za turizem. Porast nakupovalnega, enogastronomskega, zabaviščnega in spoznavno/izobraže- valnega turizma: – odlične možnosti za razvoj specialistične turistične ponudbe (eko turi- zem, raznovrstni športi, kultura), – ponudba, vezana na dogodke iz časov obeh svetovnih vojn, – priložnost razvoja gostinstva, vezanega na domačo predelavo, brez kon- zervansov in aditivov. 1217 2 – s t 4 u .– o r Porast povpraševanja po različnih oblikah telesne in duhovne sprostitve: 2 u 5 s ize . o tv k a m – številne možnosti za razvoj športnih dejavnosti. V zadnjih letih so se tra- t r o ja , iz b n dicionalnim športnim disciplinam pridružile nove: konjeništvo, jadralno e je u o r 2 b padalstvo in zmajarstvo. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Rast povpraševanja po sprostitvi in relaksu: o e p r a to o n – možnosti za razvoj zdraviliškega centra s ponudbo sprostitvenih progra- r s o l j ov e ž i , S mov, n n e p l m ov – narava in njene lepote. r a e i n h n i o j a a d Razvoj in razširjanje rabe tehnologije: g no e s m t – uporaba novih distribucijskih poti (Internet), i – ent – povezati turistično ponudbo celotnega Trnovskega gozda in jo v celoti po- nuditi kot izdelek, ki bi konkuriral na evropskem tržišču. Nevarnosti: – konkurenca, turistična območja se morajo prilagoditi mednarodnim ve- ljavnim standardom in zagotavljati kvalitetne turistične storitve, – migracija mladega perspektivnega šolanega kadra v večja središča, – neprimerna organiziranost razvoja in trženja, – odsotnost razvojne strategije, – evropska zakonodaja, – razmere v EU; na globalnem trgu slovenska podjetja težko tekmujejo s ko- ličinami in cenami (specializacija, fleksibilnost), – nekontrolirana raba prostora za turizem in druge dejavnosti, npr. nabiral- ništvo, ki lahko resno ogroža floro gozda, – pojav odpora prebivalstva do tujih gostov, – propadanje vasi. Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti je izpostavila nekatere tu- ristične proizvode, ki bi bili v prihodnje lahko nosilci turistične ponudbe obrav- navanega območja: športno turistična ponudba in razvoj turističnih kmetij, ki bi slonele na eko turizmu. (Hvala, 2004) Sprašujem se kakšen turistični proizvod oblikovati in ponuditi, da bi obiskovalca zadržali za daljše časovno obdobje in da bi se ponovno vračal. Novi turistični pro- dukt bi obsegal ponudbo bližnje rekreacije, in sicer pohodništva, kolesarjenja, alp- skega smučanja, teka na smučeh, adrenalinskih športov (zmajarstvo, jadralno pa- dalstvo in športno plezanje na naravnem skalovju), pasivnih oblik rekreacije (npr. nabiranje gozdnih sadežev) ter kot novost in posebnost turistične kmetije. 1218 Tu Turistične kmetije rist Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji opredeljena kot dopolnilna dejavnost ična na kmetiji. Gre za eno zahtevnejših dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki jo opre- dej deljuje Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu. Kmetija, ki se usmerja v turi- avnos stično dejavnost, mora biti urejena, zagotavljati mora dovolj surovine za ponudbo t n domače hrane in pijače in imeti mora dovolj delovne sile2. a km Turistična dejavnost se deli na gostinsko in negostinsko dejavnost. etiji T Oblike gostinske dejavnosti na kmetiji: rnov • kmetije z nastanitvijo, ska • izletniška kmetija, pla • vinotoč, nota • osmica, • planšarija. Oblike negostinske dejavnosti na kmetiji: • ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, • prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, • prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, • ježa živali, • žičnice, vlečnice, sedežnice, • oddajanje športnih rekvizitov, • oddajanje površin za piknike3,4. Postavitev turističnih kmetij na Lokvah in bližnjih vaseh bi predstavljala pravo posebnost in novost. Namenila bi jih obiskovalcem, ki so ljubitelji dobre domače prehrane, živali, same kmetije in narave. Turistične kmetije so značilne po ohra- njanju tradicionalnih kmetijskih dejavnosti, po raznovrstni ponudbi, po poseb- nih storitvah, ki so povezane s tradicionalnimi domačimi obrtmi in pridelavo pri- delkov. PSPN analiza Prednosti/Priložnosti: – prostorske in naravne prednosti, – možnosti za razvoj kmetije, 2 Združenje turističnih kmetij, Slovensko podeželje, http://www.turisticnekmetije.si/ (28.8.2013) 3 Združenje turističnih kmetij, Pogoji za opravljanje turistične dejavnosti; http://www.turisticnekmetije.si/pogoji- za-opravljanje-turisticne-dejavnosti-na-kmetiji (28.8.2013) 4 Državni portal Republike Slovenije, Izpolnjevanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti na kmetiji; http://e- uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1479&sid=984 (28.8.2013) 1219 2 – s t 4 u .– o r – številne priložnosti za razvoj turizma na podeželju, v obliki turistične 2 u 5 s ize . o tv kmetije, ki s svojo posebno ponudbo združuje oddih, rekreacijo in dru- k a m t r o ja , iz žabnost, b n e je u o r 2 – odlične možnosti za razvoj eko turizma, b 0 s r 1 p a – lega območja z ugodno klimo in naravno lepoto, 3 e , P š žev n o e p – bogastvo gozdnih površin in travnikov, r a to o n – možnost vključevanja gozdnih površin v turistično rekreacijsko ponudbo, r s o l j ov e ž i – razgibanost in atraktivnost krajine. , S n n e p l m ov r a Slabosti/Nevarnosti: e i n h n i o j a a d g n – skrb za ohranjanje gozdnih lokacij s funkcijo varovanja in zaščite okolja, o e s m t – nabiralništvo, i – ent – gozdni nemir, – propadanje vasi, – zahtevnejša proizvodnja doma pridelanih izdelkov, ki je tudi manj dono- sna. Turistični kmetiji bi locirala na Lokvah in pri Rijavcih. Tako na Lokvah kot pri Rijavci vidim možnost obstoja turistične kmetije, saj v obeh vaseh trenutno delu- je po ena kmetija. Lastnik kmetije bi lahko le-to ustrezno preoblikovala in skupaj s celotno družino vodil turistično kmetijo, kar bi predstavljalo pravo obogatitev tu- ristične ponudbe. Izvrstna lega obeh bi omogočala dostop do najvišjih in najlep- ših vrhov Trnovskega gozda, do sprehajalnih poti, kolesarskih stez in stez za tek na smučeh, prog za smučanje ter do gozdnih lepot. Obiskovalec bi se lahko prepus- til še uživanju na kmetiji sami, kjer bi lahko gospodarju in celotni družini poma- gal pri vsakodnevnih opravilih, npr. pri čiščenju hleva, paši živine, molzenju krav, pridelavi mlečnih in drugih izdelkov ter delu na njivi. Posebnost turistične kme- tije bi bila prehrana, saj bi bila pridelana na kmetiji. Ponudba prehrane bi obsega- la tipične domače jedi. Počitnice na turistični kmetiji so drugačne, v tesnem stiku z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, življenjsko modrostjo, šegami. Turistične kmetije izpolnjeno pri- čakovanja starejših in mlajših. Odrasli na njen najdejo kotičke miru in sprostitve, otroci pa igrišče brez meja. Kakovostni (ekološki, trajnostni) turizem je opredeljen kot ekološko, socialno in ekonomsko spremenljiv. Na teh medsebojno povezanih kriterijih temelji trajno- stni turizem. Iskanje ravnotežja med njimi privede do trajnostnega razvoja. Inske- ep (1991) opredeljuje trajnostni turizem kot potrebo po: • zagotavljanju kakovosti okolja, • izboljševanju in vzdrževanju socialnih odnosov turistov do prebivalstva in • zagotavljanju ekonomske uspešnosti na vseh nivojih. 1220 Tu Hkrati trajnostni turizem upošteva tudi uporabnika prostora turista in krepi nje- rist govo ekološko odgovornost. Med kakovostni turizem se šteje še dva tipa turizma. ična Eden od njiju je okološki turizem, drugi pa t.i. NBT turizem (angl.Nature Based de Tourism), za katerega še ni na voljo primernega slovenskega izraza. javnos Pri ekološkem turizmu se beseda ekološki nanaša tako na okoljski vidik kot tudi t n na socialni. V marsičem sta si s trajnostnim turizmom podobna, a nista enaka. a km Tako kot trajnostni turizem, ima tudi ekološki več definicij. Vsem je skupno, da etij ima poleg varstvene tudi izobraževalno funkcijo. Po Quebeški deklaraciji o ekotu- i Tr rizmu (2002) je razlika med ekološkim in trajnostnim turizmom v tem, da se eko- nov loški odvija v neokrnjeni naravi in je primernejši za manjše skupine ljudi. ska pl NBT pa zajema ves turizem, kjer naravno okolje in njegove privlačnosti obsega- ano jo veliko večino turistične ponudbe. Glavni namen NBT turizma je, da posredu- ta je obiskovalcu izkušnjo v naravnem okolju, npr.: opazovanje kitov, ptičev, rastlin… Uporablja se tudi za oblike športnega turizma, kateri glavni namen je preizkušnje samega sebe (avanturistični turizem). Vendar pa NBT ne zahteva, da so uporabni- ki prostora do okolja odgovorni in skrbijo za zmanjšanje negativnih vplivov, ki jih povzročajo okolju5,6. Za obravnavan prostor je tako najprimernejši tip turizma trajnostni turizem, saj le ta poskuša kontrolirati vpliv na okolje ne da bi okrnil doživetje oz. turistično ponudbo. Hkrati ne potrebuje za turizem specifične infrastrukture, kot jo npr. masovni ali mehki turizem. Potrebna je podporna turistična infrastruktura, npr. dobra organizacija, vodstvo, nastanitev ipd. (Inskeep, 1991:164). Turizem in okolje Tako svetovna turistična agencija kot gospodarstveniki v Sloveniji obetajo turiz- mu dinamičen razvoj. Strokovnjaki priporočajo in svetujejo, naj poišče posame- znik notranji mir in ravnotežje v naravi in urejenem turističnem kraju. Turizem in rekreacija imata lahko različne vplive v naravnem prostoru. Mathieson and Wall (1982) sta vplive in posledice turizma razdelila v tri skupine: – gospodarski vpliv: turizem zagotavlja višje dohodke, nova delovna mesta, prispeva k izboljšanju lokalne infrastrukture in na splošno v teoriji izbolj- šuje življenjsko raven lokalnega prebivalstva. Po drugi strani pa prispeva k zviševanju cen storitev in uslug; 5 Meta Petrič ' Ureditev turistično rekreacijske infrastrukture v Krajinskem oparku Ljubljansko barje' , diplomsko delo (2011), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_pe- tric_meta.pdf (28.8.2013) 6 Uradni slovenski turistični informacijski portal, Zeleni turizem-Slovenia green; http://www.slovenia.info/?ps_ eko_turizem=0&lng=1 (28.8.2013) 1221 2 – s t 4 u .– o r – družbeno-kulturni vplivi: turizem si prizadeva ohranjati kulturo, lahko pa 2 u 5 s ize . o tv povzroči, da se obrt spremeni v kič, navade in običaji pa prilagodijo turis- k a m t r o ja , iz tom; b n e je u o r 2 – ekološki vplivi: med pozitivne štejemo ohranjanje krajine in zaslužek od b 0 s r 1 p a turizma, ki omogoča zaščito naravnega okolja; med negativne vplive pa 3 e , P š žev n o e p spadajo uničevanje vegetacije (nabiranje rastlin, požari, goloseki, odlaga- r a to o n nje smeti), onesnaževanje kakovostne pitne vode in zraka, vznemirjanje r s o l j ov e ž i živalskega sveta (lov) in spremembe v ekosistemu (gore in morje). , S n n e p l m ov r a Ravnanje v prostem času vedno bolj vpliva na oblikovanje pokrajine, saj gre na eni e i n h n i o j a strani za vedno večje zahteve in prizadevanja po dovršenosti rekreacijske ponudbe, a d g no e tako pri športnih objektih kot pri oblikovanju orodja za prosti čas, po drugi stra- s m ti – en ni pa gre za vedno večje zahteve po ustrezno urejeni in negovani pokrajini. Že pri t oblikovanju, urejanju in opremljanju turističnega kraja je potrebno dobro premis- liti, presoditi želje, potrebe in realne možnosti, da se meje, ki jih dopuščajo zmo- gljivosti prostora ne presežejo. Potrebno je torej usmerjati razvoj turizma tako, da je ekonomsko sprejemljivo in hkrati ohranjamo naravne vrednote. To so rešitve, ki so prijazne do okolja, čeprav so cenovno višje. Postati bomo morali država, ki je v turizmu usmerjena k skrbi za varovanje oko- lja, ki bo z uvedbo zaščitenih območij in gozdnih nadzornikov, kateri bi spremlja- li dogajanja v gozdu, opozarjala obiskovalce ter skrbela za upoštevanje pravil in sa- mega zakona. Velika večina se v gozdu ne zna obnašati, saj iz gozda odnaša plodo- ve, cvetje, les, zemljo, kamenje, vanj pa prinaša le odpadke7. Zaključek Oblikovala sem turistični proizvod, namenjen takšnemu segmentu obiskovalcev, ki dajejo prednost naravi in ne grajenemu okolju, željni čistega in mehkega turiz- ma. Kakovostni (ekološki, trajnostni) turizem je opredeljen kot ekološko, socialno in ekonomsko sprejemljiv. Na teh medsebojno povezanih kriterijih temelji trajnostni turizem Literatura Romina Hvala, ' Možnosti za razvoj turistične ponudbe na Lokvah' diplomsko delo (november 2004), Univerza na Primorskem, Turistica – visoka šola za turizem Združenje turističnih kmetij, Slovensko podeželje; http://www.turisticnekmetije.si/ (28.8.2013) 7 Hvala, ' Možnosti za razvoj turistične ponudbe na Lokvah' . 1222 Tu Združenje turističnih kmetij, Pogoji za opravljanje turistične dejavnosti; http:// rist www.turisticnekmetije.si/pogoji-za-opravljanje-turisticne-dejavnosti-na-kmetiji ična (28.8.2013) dejav Državni portal Republike Slovenije, Izpolnjevanje pogojev za opravljanje gostin- nos ske dejavnosti na kmetiji; http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.eupra- t n va?zdid=1479&sid=984 (28.8.2013) a kme Meta Petrič '' Ureditev turistično rekreacijske infrastrukture v Krajinskem opar- tiji T ku Ljubljansko barje' , diplomsko delo (2011), Univerza v Ljubljani, Bioteh- rno niška fakulteta; http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_petric_meta.pdf vsk (28.8.2013) a pla Uradni slovenski turistični informacijski portal, Zeleni turizem-Slovenia green; not http://www.slovenia.info/?ps_eko_turizem=0&lng=1 (28.8.2013) a 1223 2 – s t 4 u .– o r Informatizacija šolstva 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Informatisation of educational sysem o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Vasja Ivančič 3 e , P š žev n o e p Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, Slovenija r a to o n r s vasja.ivancic1@gmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Sam šolski sistem je zelo prepleten in specifičen, skratka niti najmanj podoben klasičnim pod- no e s m jetjem, za katere pa so zelo dobro razviti različni informacijski sistemi. Nove tehnologije in ti – en novo razviti sistemi v šoli bi pripomogli h kvalitetnejšemu delu in administraciji šol, vendar to t prinaša visoke stroške, ki si jih marsikatera šola ne more privoščiti. V raziskavi bom predstavi- la kaj se dogaja v šolskem sistemu in kam pelje smer pri informatizaciji šolstva. V času visoko razvite in še razvijajoče tehnologije so zanimive potrebe okolice po informatizaciji šolstva, kar lahko povezujemo z novimi z novimi možnostmi, ki jih informacijsko komunikacijska tehno- logija daje. Ključne besede: informatizacija, šolski sistem Abstract School system is very interwoven and specific, at least similar to classical companies in short, different information systems are devised for which very wel . New technologies and newly developed systems in school would contribute to more quality work and administration of schools, however this is bringing high costs, that many school can't. In research will introduce something is occurring in school system and where does direction lead at informatisation of educational system. Within time highly developed and still developing technologies are in- teresting needs of surroundings round informatisation of educational system, which can con- nect with new with new possibilities, that informacijsko communication technology is giving. Key words: informatisation, school system Uvod Živimo v obdobju razvijanja vedno širše razvitih in na različnih področjih uvaja- jočih informacijskih tehnologijah, kar vpliva na delovanje nas vseh, zato lahko re- čemo, da živimo v informacijski družbi. Informatizacija kot uvajanje informacijske tehnologije v procese je aktualna v pro- izvodnih, storitvenih in trgovskih panogah. Veliko svetovnih multinacionalk in nekaj slovenskih podjetij je informatizacijo in e-poslovanje že uresničilo. Tako lah- ko ta podjetja konkurirajo s cenami, hitrostjo dobave in razvojem svojih produk- 1225 2 – s t 4 u .– o r tov celotnemu svetovnemu trgu, ali pa vsaj evropskemu. Zgodba zase je informa- 2 u 5 s ize . o tv tizacija javne uprave, ki se je v Sloveniji strateško lotevamo že nekaj časa. Ministr- k av m t r o ja , iz stvo za šolstvo se trudi z razvijanjem in podporo. b n e je u o r 2 b Kako izpeljati prenovo delovanja in poslovanja, je strateška naloga managemen- 0 s r 1 p a 3 e ta in strokovnjakov, saj to zahteva celovito poznavanje organizacije ob upošteva- , P š žev n o e p r a nju vidikov zunanjih in notranjih udeležencev, neposredno vključenih v samo de- t a ot o n r s lovanje. Tako kot strateški vidik pa je pomemben tudi kadrovski vidik. Organiza- o l j ov e ž i , S n n cije namreč morajo imeti ljudi, ki so pripravljeni informatizacijo sprejemati, se uči- e p l m ov r a ti, se razvijati z njo in jo pozneje skozi procese uporabljati oziroma delovati z njo. e i n h n i o j a Skozi raziskavo in njeno analizo je ob koncu prikazano dejansko stanje informati- a d g no e zacije skozi oči zaposlenih pedagoških in strokovnih sodelavcev srednje šole v ka- s m ti – en teri se je izdelovala raziskava. t Informatizacija Informatizacija (engl. informatization) je proces, s katerim se lajša pretok, spre- manje in dostop do informacij. Informatizacija pomembno vpliva na uspešnost upravljanja, omogoča sprejemanje odločitev in pa dober pregled podatkov potreb- nih za sprejemanje odločitev. Informatizacija se izvaja na več načinov, od katerih se najpogosteje uporablja proces uvajanja računalnikov, oziroma opremljanje z in- formacijsko tehnologijo, ki omogoča hitro in uspešno zamenjavo delovno silo. So- časno s tem procesom pa je pomembno, da so spremljevalne dejavnosti pomembne oblike informatizacije in izobraževnaje za uporabo novih informacijskih tehno- logij. Poslovni procesi Poslovni proces (Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005) je skupek logično povezanih iz- vajalskih in nadzornih postopkov in aktivnosti, katerih posledica oziroma izid je načrtovani izdelek ali storitev. Proces ni prepoznaven le po aktivnostih, ki jih op- ravljajo izvajalci, temveč po zaporedju dejavnosti in opravil, ki jih je potrebno iz- vesti, da bi na izhodni strani dobili predvidene rezultate. Proces je (Harrington, 1997) katerakoli aktivnost ali skupina aktivnosti, ki sprej- me vhodne elemente, jih doda vrednosti ter posreduje izhodne elemente notranje- mu ali zunanjemu kupcu oziroma uporabniku storitve. 1226 Infor mati VHOD z PROCES IZHOD acija šolstva Slika 1: Shema poslovnega procesa Vir: Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005 Vsak proces naj bi bil učinkovit in uspešen, ampak zato je potrebno poznati njegov namen in učinke. Poznati moramo sestavo procesa in imeti nadzor nad vhodnimi veličinami, ki vstopajo v proces, nadalje je potrebno poznati potek izvajanja proce- sa, da dobimo želene učinke. Značilnosti dobrega procesa so (Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005): • Orientiranost na kupca (stranko); • Dvigovanje dodane vrednosti storitev (izdelkov); • Znani in sposobni lastnik procesa; • Razumevanje in sprejemanje s strani vseh sodelujočih v procesu; • Merljiva učinkovitost in uspešnost; • Neprestano izboljševanje. Pri iskanju najustreznejšega delovanja poslovnega procesa, je potrebno upoštevati vhode, izvajanje procesa in ljudi, ki so povezani v njem ter sodobno razvito infor- macijsko tehnologijo, ki lahko omogoča, da proces z vsemi sestavinami ustvari iz- hod, ki si ga želi podjetje, kot celota. Vsaka organizacija (Porter, 1985) je zbirka in zaporedje aktivnosti, namenjenih snovanju in razvijanju, proizvajanju, nudenju in prodajanju, dostavljanju izdel- kov ali storitev. Aktivnosti, ki potekajo znotraj organizacije, lahko predstavimo z vrednostno verigo in znotraj te imamo: • temeljne ali primarne in • podporne ali zaledne aktivnosti. Cilj temeljnih aktivnosti je zadovoljen uporabnik naših storitev, zato te aktivno- sti neposredno vplivajo na povečevanje dodane vrednosti podjetja. Podporne ak- tivnosti zagotavljajo optimalni razvoj in nadzor delovanja temeljnih aktivnosti in lahko le posredno vplivajo na dvig dodane vrednosti. Odvisne so od organizira- nosti in v šolskih organizacijah te podporne aktivnosti pomenijo vodstvo podjetja in administrativne službe. V zadnjih dvajsetih in tudi več letih opažamo, da se je z razvojem informacijske tehnologije začela prenova poslovnih procesov na vseh področjih poslovanja. Or- 1227 2 – s t 4 u .– o r ganizacije so začele iskati nove načine za izboljšanje poslovanja, in sicer tako, da so 2 u 5 s ize . o tv uspešno analizirale in spreminjale celotno poslovanje, kar pa seveda zahteva kore- k a m t r o ja , iz nite spremembe in drugačen pogled vodstva. K prenovi poslovnih procesov torej b n e je u o r 2 spada preverjanje trenutnih poslovnih procesov in njihovo korenito spremembo, b 0 s r 1 p a katere cilj je doseganje boljših rezultatov na področjih kot so zniževanje stroškov, 3 e , P š žev n o e p povečanje kakovosti storitev (izdelkov), skrajšanje različnih rokov in podobno. r a to o n r s Metodo prenove poslovanja (Kovačič in sodelavci, 2005) poimenujemo manage- o l j ov e ž i , S n n ment (upravljanje) poslovnih procesov in ta metoda pomeni poslovni pristop k e p l m ov r a upravljanju sprememb pri prenavljanju poslovnih procesov. Spremembe zajemajo e i n h n i o j a celotni življenjski cikel procesa, obravnavati pa je potrebno obstoječe in nove me- a d g no e tode in orodja na področju, ki se prenavlja. s m ti – ent Slika 2: Management poslovnih procesov Vir: Kovačič in Bosil Vukšić, 2005 Slika 2 nazorno prikazuje prenovo poslovnih procesov z uporabo nove informa- cijske tehnologije. V prvem koraku je vsekakor potrebno analizirati poslovne pro- cese, kjer je nujno potrebno ustvariti novi model, v katerem se upošteva uporaba nove informacijske tehnologije. Temu sledi uvedba uporabe novih tehnologij v po- slovne procese in izvajanje le-teh z uporabo nove tehnologije, ki hkrati omogoča tudi sprotno spremljanje in kontroliranje poslovnih procesov. Vse to pa se seveda 1228 In izvede s podporo managementa, ki uvedbo prenove podpira v celoti, saj vidi v tem forma poslovno priložnost in višje doseganje ciljev poslovanja. tiz Pri upravljanju poslovnih procesov pa ne smemo pozabiti na povezovanje procesov acija poslovnih partnerjev in njihovih informacijskih sistemov. To je dinamično prila- šol gajanje organizacije poslovnim pravilom skozi analiziranje in modeliranje proce- stva sov, informatizacijo procesov ter zagotavljanje ustreznih programskih rešitev. Poslovni proces (Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005) je skupek logično povezanih iz- vajalskih in nadzornih postopkov in aktivnosti, katerih posledica oziroma izid je načrtovani izdelek ali storitev. Proces ni prepoznaven le po aktivnostih, ki jih op- ravljajo izvajalci, temveč po zaporedju dejavnosti in opravil, ki jih je potrebno iz- vesti, da bi na izhodni strani dobili predvidene rezultate. Uvajanje informacijske tehnologije v šolstvu Šolstvo je posebna oblika poslovanja, je storitvena dejavnost, ki ima za cilj izvede- no storitev izobraževanja in vzgoje. V šolskem sistemu se dogajata dva pravzaprav ločena procesa, ki jih pa kljub temu povezujejo nekatere službe, kot so računovod- stvo, tajništvo in vodstvo. Te slednje so pravzaprav podpora glavnemu procesu, to je pedagoškemu procesu. Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski dobi so organizacije postavljene pred dejstvo, da samo tehnološko modernizirano delo zagotavlja konkurenčno prednost in ob- stanek na trgu. Poslovanje brez papirja je posebna oblika, h kateremu so v novi ekonomiji naravnane vse organizacije z ustreznim in postopnim elektronskim poslovanjem ter prenovljenim obstoječim delovanjem. To prav tako velja za vse nepridobitne organizacije, h katerim spada tudi šolstvo. Raziskava dokazuje, da je obravnavana srednješolska institucija nekatere elemente informatizacije že uspeš- no uresničila. A vendar k optimalnemu delovanju v okviru e-poslovanja manjka še kar nekaj korakov. Ljudje (znanje), management, racionalnost časa in prostora so v digitalnem razvoju spremljevalni dejavniki kakovosti in razvoja šolstva ter zado- voljstva dijakov in zaposlenih. Vse kompleksnejša področja in preglednost podat- kov ter informacij v poslovnih procesih pomenijo jedro delovanja vseh organiza- cij in s tem tudi nepridobitnih organizacij. Danes je elektronsko poslovanje zanje vse veji izziv in hkrati tudi priložnost za nove oblike dela in poslovanja. Na spre- membe je treba pripraviti ljudi informacijske družbe in skrbeti za kakovost oza- veščanja ter tako prispevati k družbeni blaginji prebivalstva Izraz informatika je tvorjenka iz dveh besed: »informacija« in »avtomatika « (fr. information in au- tomatique), kar daje slutiti področje in vsebino znanstvene discipline, ki jo ozna- čuje (Lesjak 2006). 1229 2 – s t 4 u .– o r Pisarne brez papirja (angl. paperless office) so ideal delovanja vsake organizacije, ki 2 u 5 s ize . o tv si želi notranje in zunanje organizacijske urejenosti. V osnovi gre za ukinitev pa- k a m t r o ja , iz pirja in uvajanje elektronskega poslovanja. Največ, kar pri poslovanju brez papir- b n e je u o r 2 ja lahko dosežemo, je celovita organiziranost organizacije, ki zagotavlja boljšo var- b 0 s r 1 p a nost poslovanja. Tako se naloge ne ponavljajo, prenos informacij je nadzorovan, 3 e , P š žev n o e p zagotovljeni so minimalni stroški in tudi zadovoljstvo uporabnikov. Učinkovitej- r a to o n še vodenje in večja produktivnost pa zagotavljata preglednost in sledljivost doku- r s o l j ov e ž i mentov, ki pri poslovanju nastajajo in se spreminjajo. Srednje šole imajo svojo eno- , S n n e p l m ov vitost, univerzitetno izobražen kader in intelektualni kapital. Ustvarijo lahko si- r a e i n h n nergijo, ki jo druge organizacije težje ali je celo ne morejo. i o j a a d g no e Pogoj za informacijsko prenovo (Bavec 2007, 121–123) je dobro poznavanje organi- s m ti – en zacije. Pomembno je, da smo se pripravljeni spoprijeti z izzivom ter žrtvovati tudi t del učinkovitosti in začetnih visokih finančnih sredstev za poznejšo večjo prila- godljivost in prožnost organizacije. Prav z internetom in moderno informacijsko tehnologijo ter komunikacijskimi orodji lahko dosežemo hiter prenos informacij v organizacijo, ki so ključne za od- ločanje in njeno delovanje, preprečevanje entropije, h kateri v času nove ekonomi- je žal teži vsak kompleksen sistem. Najpomembnejša je inovativnost na vseh pod- ročjih delovanja, ki močno prispeva h konkurenčnosti poslovnega sistema. Na tem področju je bistvena skrb držav z manj bruto družbenega proizvoda na prebival- ca za večja vlaganja v digitalno ekonomijo in e-poslovanje. Princip je isti, manj premožna organizacija – manj vlaganj, vendar poznamo nekaj izjemno uspešnih držav in posameznih organizacij, ki te logične predpostavke ne potrjujejo. To pa pomeni izziv tako za raziskovalce kot tudi za managerje, kajti samo finančna us- pešnost še ne zagotavlja tehnoloških vlaganj. Informatizacija v srednji šoli – dejansko stanje Razvoj informatizacije v srednji šoli se je razvijal na več smereh popolnoma neu- rejeno. • Pedagoški proces: informatizacija tega procesa pomeni uvedba računalni- kov in projektorjev v učilnice, povezava na internetno omrežje in morebi- tna uporaba e-table. Z uporabo brezžičnega omrežja možna uporaba tab- ličnih računalnikov v učilnicah ali prenosnih računalnikov za dijake. In- formatizacija v tem pomenu pomeni lajšanje različnih metod dela učite- ljev, ali pa uvajanje novih metod dela. Kar se tiče pa beleženja dokumen- tacije dela v razredu z dijaki, pa je v razvoju elektonska evidenca pouka in vnos ocen v elektronsko redovalnico. Ocenjujemo,da ima to obliko bele- ženja polovica srednjih šol v Sloveniji, saj cena najema teh portalov ni tako nizka, da bi si lahko šole pri ostalih stroških poslovanja to privoščile. Dru- 1230 In ga ovira pa so zaposleni, ki v nekaterih šolah precej togo gledajo na novi forma razvoj in malce spremenjeno delo pri evidentiranju svojega dela z dijaki in ti izven učilnic. zaci • Administrativni proces: Sem spadajo tajništvo, računovodstvo in ja šo vodstvo, ki imajo za svoje delo individualne računalnike in dostop do raz- lstv ličnih portalov, kamor je potrebno decentralizirano in razpršeno vnašati a večkrat ene in iste podatke, kar celotno delo otežuje in duplira. Informatizacija v srednji šoli – optimalno stanje Optimalno stanje bi bilo, če bi v šolah uvedli enotni elektronski dokumentni sis- tem, v katerem bi se vodile vse evidence enotno za uporabo na vseh področjih, prav tako vodenje ostalih spremljevalnih služb. Takšen dokumentni sistem, če mu lahko tako rečemo bi lahko z ustreznimi uvo- zi in izvozi bil kompatibilen z ostalimi aplikacijami, v katere mora dostopati šola po uradnih dolžnostih. Pot do takega elektronskega sistema pa je še verjetno zelo dolga, saj posamezna šola sama nima sredstev, da bi naročila pri razvijalcu takšen sistem, ki bi ji ustrezal. Pravzaprav bi bila najboljša rešitev, da bi se ministrstvo za šolstvo zavzelo in začelo z aktivnostmi, kjer bi dali izdelati enotni dokumentni sistem, ki bi ga lahko upora- bljale vse šole za svoje delo na obeh področjih, hkrati pa bi bile povezane v vse in- stitucije, s katerimi deluje, popolnoma elektronsko. Sklep Informatizacija pomeni uvajanje informacijske tehnologije v delo in poslovanje podjetij in nepridobitnih organizacij. V tem kriznem obdobju bi težko rekli, da se bo kolo obrnilo in bo prišlo do kompletne informatizacije v srednjih šolah, torej do uvajanja enotnih dokumentnih sistemov in ustrezno povezanih aplikacij z in- stitucijami, s katerimi srednje šole poslujejo. Vsa ta razmišljanja in načrtovanje bo prišlo v poštev, ko bodo boljši časi in bo ime- lo šolstvo več sredstev, da bo lahko financiralo tak obsežen projekt. Literatura Bavec, C. . Informacijska družba – 10 let kasneje. Posnetek predavanja na Dnevih slovenske informatike 2006, Portorož. Mms://wmedia .siol.net/siol/konferen- ce/dsi2006/001-10.50-11.30.wmv. 2006 Lesjak, D .. Poslovna informatika. Zapiski s predavanj v e-učilnici, Fakulteta za management Koper 2006. 1231 2 – s t 4 u .– o r Kovačič, A in Bosilj Vukšić, V . Management poslovnih procesov, (GV Založ- 2 u r 5 su ize . o tv ba2005), Ljubljana. k av m t r o ja , iz b n Kovačič, M. Model uvedbe sistema elektronskega poslovanja v bančni sistem, Speci- e jne u o r 2 b alistično delo, Fakulteta z organizacijske vede, Kranj. 2007 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Rot, M. Načrtovanje dokumentacijskih arhivskih sistemov, Microcop 2003, Lju- o e pn r a t bljana. ot o n r s o l j ov e ž i , S Senge, M.P n The Fifth Discipline: The Art & Practice of The Learning Organisation, n i e p l m ov CurrencyDoubleday, New York. (1990). r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 1232 2 – s t 4 u .– o r Kakovostna storitev – rezultat dobrega 2 u 5 s ize . o tv k a m sistema izobraževanja in usposabljanja t r o ja , iz b n e je u o r 2 zaposlenih b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Quality service – Result of Quality Educational and o e p r a to o n r s Training System for Employees o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Jerneja Kamnikar e i n h n i o j a a d g Vivo d.o.o., Vivo catering,Slovenija no e s m t Jerneja.kamnikar@vivo.si i – ent Povzetek Kakovost storitve je pogoj za dobro in uspešno delovanje podjetja, zato se je potrebno zaveda- ti pomena vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovost storitve. Za doseganje teh ciljev ima izreden pomen izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Na eni strani je potrebno stalno izobraže- vanje in izpopolnjevanje s področja stroke, na drugi stani pa s področja osebne rasti. Vsaka or- ganizacija mora učenju nameniti posebno pozornost in ga uveljaviti na vseh ravneh delovanja. Potrebno je vzpostaviti sistem ugotavljanja potreb po izobraževanju in usposabljanju, ustvar- jati ugodne pogoje in klimo za doseganje zastavljenih ciljev ter spodbujati zaposlene, da izrazi- jo svoje sposobnosti in potencial. Izobraževanje je ključnega pomena tudi v gostinstvu in turiz- mu, saj ustrezno usposobljenih kadrov danes primanjkuje. V podjetju Vivo catering dajejo ve- lik poudarek na izobraževanju zaposlenih. Poleg stalnega nadgrajevanja znanja iz stroke pou- darjajo izobraževanje z namenom notranjega zadovoljstva, osebne rasti, timskega dela. Zave- dajo se, da je dobro usposobljen ter zadovoljen posameznik ključ do kakovostne storitve. Ključne besede: izobraževanje, kakovost, sistem, catering Abstract Quality service is condition for company success, that's why we need to be aware of factors, which influence on quality of service. For that reason we need to educate and qualify employ- ees. At one side it is important to educate and qualify at the field of profession and on the oth- er side from the field of personal growth. Each organization need to assign special importance and exercise on all levels of activity. Beside searching of satisfying of needs for educating and qualifying employees is very important to making conditions for achieving asked goals and ex- pressing personal abil ities and potentials at execution of their activity. Education is key mean- ing especial y on the field of gastronomy and tourism, because of lack of properly trained shots. In Vivo catering they emphasise educating employees. Beside permanent upgrading knowl- edge from the field of profession they also emphasise educating for internal satisfaction, per- 1233 2 – s t 4 u .– o r sonal growth and team working. They are aware, that good trained and satisfied individual is 2 u r 5 su ize . o tv key to qualitiy service. k av m t r o ja , iz b n Keywords: education, quality, system, catering e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Uvod o e p r a t Kakovostno izvedena storitev je eden izmed najpomembnejših pogojev za uspeš- ot o n r s o l j ov e nost podjetja, zato ji večina podjetij posveča vedno več pozornosti. Danes je kon- ž i , S n n e p l m kurenčnost na trgu eden izmed dejavnikov, ki spodbuja vlaganje v kakovost stori- ov r a e i n h n tve. Ena izmed najpomembnejših značilnosti, s katerimi lahko postanemo konku- n i o j a a d g n renčni pa je sposobnost prilagajanja spremembam. Le to pa je možno, če imamo on e s m t izobražene, inovativne, kreativne in fleksibilne zaposlene, ki so se sposobni spop- i –t ent rijeti z novimi izzivi. t Spremembe danes narekujejo podjetjem in posameznikom, da svoja znanja in kompetence vedno znova dopolnjujejo in nadgrajujejo z novimi. Vlaganje v člo- veške vire je zato opredeljeno kot ena od ključnih predpostavk uspešnosti posame- znika, podjetja in družbe nasploh. Osrednji del teorije človeškega kapitala je po- sameznik, ki investira vase skozi izobraževanje1. Razvoj kakovosti v podjetju pa je odvisen od usposobljenosti posameznika, ki storitev izvaja. Konkurenca na trgu je eden izmed razlogov usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, na drugi stra- ni pa so zadovoljstvo, pripadnost podjetju in osebni razvoj dejavniki, ki pogojuje- jo uspešnega zaposlenega. Kakovostna catering storitev Domači in tuji avtorji navajajo različne opredelitve kakovosti storitve. Kakovost tako opredeljujejo kot odličnost (Tuchman 1980), vrednost (Abbot, 1995), skla- dnost s specifikacijo (Levitt, 1972), skladnost z zahtevami (Crosby, 1990) in do- seganje ali preseganje pričakovanj odjemalcev (Gronroos, 1983) 2 Potočnik3 kako- vost storitev opredeli kot razliko med pričakovano in dejansko prejeto storitvijo, kot jo zazna porabnik. Zato mora storitvena organizacija ugotoviti, kateri dejav- niki vplivajo na porabnikovo zaznavanje kakovosti storitev. Standard ISO 8402, ki ga je izdala mednarodna organizacija za standardizacijo in katerega vsebina je razlaga terminov oziroma strokovnih izrazov, opredeljuje kakovost kot doseganje vseh lastnosti izdelka ali storitve, ki jih kupec pričakuje. Evropska organizacija za kakovost je osvojila definicijo, da je kakovost stopnja, do katere proizvod zadovo- 1 Center of Educational Research and Innovation – Organizatoin for Economic Co-operation and Develope- ment (Paris 2002) 2 Lilijana Rupnik, Razumevanje in merjenje storitev na področju izobraževanja odraslih (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004) 3 Vekoslav Potočnik, Trženje storitev (Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 2004) 1234 K ljuje uporabnika.4 Prizadevanje za dobro kakovost je uspešno do tiste mere, do ka- akovo tere omogoča resnično možnost sodelovanja za vsakega zaposlenega v organizaciji. st Zato je treba upravljati tako iz zornega kota zunanjih odjemalcev (strank, gostov) na s kot tudi iz zornega kota notranjih odjemalcev zaposlenega v organizaciji.5 Medtem tori ko je zadovoljstvo kupca opredeljeno kot kratkoročno, odvisno od posamezne sto- tev – r ritve, je kakovost storitve zadovoljstvo uporabnika, ki ga ima po dolgoročnem oce- ez njevanju neke storitve.6 ultat d Tokrat bi se osredotočili predvsem na kakovost v catering storitvi. Catering sto- ob ritev nudi oskrbo s hrano in pijačo izven matične hiše.7 Da lahko govorimo o ka- reg kovostni catering storitvi, pa je potrebno najprej jasno ovrednotiti zahteve, ki jih a sis mora catering storitev izpolnjevati. Če se catering storitev sklada z vsemi zahte- tem vami lahko rečemo, da je kakovostna. Če te zahteve ne izpolnjujejo zahtev na- a iz ročnikov in gostov, jih je potrebno spremeniti. Zagotavljanje kakovosti v catering obr podjetju pomeni neprestano zmožnost izvajanja pogostitev skladno z zahtevami. ažev Za catering podjetje pomeni vpeljava učinkovitega sistema zagotavljanja kakovo- anja i sti lažji vstop na nov trg, izboljšano učinkovitost poslovanja, zvišanje ugleda ozi- n u roma slovesa podjetja, zmanjšanje stroškov kakovosti in boljši konkurenčni polo- spo žaj na trgu. sablj Bistvo sistema kakovosti je, da se vse dejavnosti znotraj verige catering storitev, anja z ki vplivajo na kakovost, sistemsko načrtujejo, izvajajo, nadzorujejo in dokumen- ap tirajo. Natančno mora biti določen načrt in organizacija dela ter odgovornost po- osl sameznih služb. Vsak udeleženec v procesu mora natančno vedeti, kje je njegovo enih mesto v sistemu, kaj so njegove naloge in odgovornosti in kako mora delati. Sed- mak8 o kakovosti catering storitve pravi, da je obrok kot produkt catering storitve rezultat elementov, kot je sestava hrane in pijače, vzdušje, dostopnost catering sto- ritve, značilnosti osebja (strokovnost, sposobnosti, osebnostne značilnosti, profe- sionalnost, empatija), katere prav tako vplivajo na gostovo zaznavanje kakovosti storitve. Izobraževanje in usposabljanje za kakovost storitve Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih sta ključnega pomena pri doseganju ka- kovostne storitve. Termina izobraževanje in usposabljanje pa se medsebojno raz- 4 Janez Žnidaršič, Silvo Seražin, idr., Razumevanje kakovosti (Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990). 5 Boris Snoj, Management storitev (Koper: Visoka šola za management v Kopru, 1994) 6 John Bateson, E., G., Hoffman, K. Douglas, Managing Services Marketing ( The Dryden Press, 1999) 7 Jerneja Kamnikar, Organizacija in izvedba pogostitev na prireditvah po metodi Vivo cateringa (Portorož: Turistica, 2007) 8 Gorazd Sedmak, The Impact of staff characteristics on the quality catering v Hotel & tourism/Bienal International Congress Hotel & Tourism, (Rijeka: Faculty of tourism and hospitality management, 2002) 1235 2 – s t 4 u .– o r likujeta. Muršak9 definira termin usposabljanje kot »obliko praktičnega izobra- 2 u 5 s ize . o tv ževanja, kjer je v ospredju pridobivanje praktičnih spretnosti, ki so potrebne za k a m t r o ja , iz opravljanje določenega dela, in praviloma ni povezano z zahtevnejšimi intelektu- b n e je u o r 2 alnimi operacijami ali strokovno teorijo«. Hkrati poda tudi razliko med usposa- b 0 s r 1 p a bljanjem in izobraževanjem, kjer ima izobraževanje širši pomen kot usposabljanje. 3 e , P š žev n o e p Usposabljanje je vezano na manj zahtevna dela in je v slovenščini tudi sinonim za r a to o n priučevanje. Jelenc10 opredeli termin izobraževanje z dejavnostmi, ki so usmerjene r s o l j ov e ž i k razvijanju znanja in moralnih vrednot ter razumevanju vseh področij življenja. , S n n e p l m ov Usposabljanje pa opredeli s sistematičnim razvijanjem znanja, vedenja in spretnos- r a e i n h n ti, ki jih mora obvladati posameznik, da bi lahko ustrezno opravljal določeno na- i o j a a d g n logo. Jelenc na istem mestu izpostavi tudi razliko med obema terminoma, za ka- o e s m ti – en tera meni, da je usposabljanje ožji pojem, izobraževanje pa širši, ki je nadrejen, in t pomeni tudi usposabljanje. Možina11 usposabljanje označuje kot proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti. Ferjan12 pa ga definira kot načrto- vano in sistematično spremembo vedenja, ki se zgodi na osnovi spremljanja učnih primerov, programov in upoštevanja napotkov. Izobraževanje in usposabljanje sta namenjena pospeševanju in usmerjanju učenja ter pomoči pri doseganju ciljev. Ne smemo pozabiti, da je le ustrezno izobražen in usposobljen posameznik lahko pri svojem delu uspešen in koristen za celotno organizacijo. Šmid13 opredeljuje znanje kot naložbo.Če ga zaposleni ne vidi kot takšnega potem nastane problem. Saj če ne prepoznajo znanja kot takega, potem jim pridobivanje le tega ne predstavlja motivacije. Zaposleni mora povezovati znanje in boljšo pri- hodnost, v tem vidiku je zanje motivacijski dejavnik. Znanje predstavlja neke vrste tudi nagrado. Če želi biti zaposleni konkurenčen na trgu dela v času hitrih spre- memb, potem mora osvajati vedno znova nova znanja, s tem pa kjer je zaposlen, lahko doseže takšne rezultate, ki so želeni. Naloga zaposlenega je, da zna novo pri- dobljeno znanje uporabljati pri svojem delu in da lahko po določenem času poka- že vidne rezultate. Sicer moramo pri tem pričakovati nekakšno tveganje, saj nikoli ne vemo, ali se bo vložek tudi povrnil ali bo na koncu izguba. Tisti zaposleni, ki se izobražuje, potrebuje nekaj časa, da se ga navadi uporablja- ti pri svojem delu. Naloga vodilnih pri tem pa je, da ga usmerjajo, mu svetujejo ter ga tudi pohvalijo. S tako potezo vodilnih pa dobi zaposleni občutek, da je njego- 9 Janko Muršak, Pojmovni slovar za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja (Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje, 2002) 10 Zoran Jelenc, Terminologija izobraževanja odraslih (Ljubljana: pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, 1991) 11 Stane Možina, Management kadrovskih virov (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1998) 12 Marko Ferjan, Organizacija izobraževanja (Kranj: Moderna organizacija, 1999) 13 Igor Šmid, Naj bo znanje nagrada (http://www.edupool.si/znanje/znanje_2005/znanje_april.htm, 2005) 1236 K vo znanje nagrada. Tako motivacija zaposlenih, zlasti motivacija za kakovost ved- akovo no bolj postaja ključni instrument pri doseganju poslovne uspešnosti. Zaposleni st tudi niso več le izvajalci nalog, ampak postajajo kreativni nosilci uresničevanja po- na s slovne politike. Kvalitetnim delavcem ne zadošča več samo dobra plača, želijo naj- tori ti smisel dela, zadovoljstvo pri delu, priložnost za samopotrjevanje in možnost za tev – r osebni razvoj. ezu Dimovski14 navaja, da mora podjetje, ki želi postati uspešno in kakovostno, za- ltat d poslenim najprej zagotoviti ustrezne pogoje, da lahko pri delu uporabijo vse svo- ob je kompetence. Za doseganje uspešnosti je ključno, da zaposleni pri izvajanju de- reg javnosti za doseganje zastavljenih ciljev čim bolje uporabijo svoje zmožnosti. Di- a sis movski15 tudi poudarja, da je zaposlenemu potrebno omogočati stalno izpopolnje- tem vanje in učenje ter da bo na tej osnovi gradil temelje za še boljšimi rezultati v pri- a iz hodnosti. obraževa Sistem izobraževanja in usposabljanja v podjetju Vivo nja i catering n us Podjetje Vivo catering, katero zelo uspešno posluje že 20 let, ima zgrajen inter- pos ni sistem izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. V podjetju se zavedajo po- ablja membnosti dejavnikov, ki vplivajo na kakovost storitve. V ta namen usposabljajo nja z in spodbujajo zaposlene za izobraževanje. Poznavanje določenih dejavnikov kako- ap vosti ni samoumevno kljub strokovni izobrazbi kadra gostinsko turistične smeri, osle znanja je potrebno ves čas obnavljati. nih Kakovost v podjetju razvijajo predvsem z razvojem in upoštevanjem dejavnikov kakovosti, kot je urejenost, odzivnost, strokovnost, komunikacija, ustrežljivost, varnost in zaupanje, dostopnost, estetika in animacija, učinkovitost, inovativnost ter razumevanje naročnikov ter njihovih gostov. Tudi Strategija razvoja slovenske- ga turizma 2012–2016 med glavne vsebinske cilje uvršča znanje, kakovost, uspeš- nost, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost življenja16. Za poznavanje in uporabo de- javnikov sistema, pa je zaposlene potrebno usposabljati. V ta namen enkrat meseč- no organizirajo delovna srečanja, kjer vsakokrat izpostavijo interne standarde in naredijo pregled nazaj, ali so jih v celoti tudi dosegli. Ob tem pa tudi izpostavlja- jo pomembnost standardov za že znane dogodke, ki sledijo. Po končanem pregle- du organizirajo skupinsko delo v obliki delavnic. Tematika je ob vsakem srečanju drugačna, vendar vsakokrat naredijo pregled ter analizo enega od standardov na 14 Vlado Dimovski in Sandra Penger idr., Avtentično vodenje v učeči se organizaciji (Ljubljana: Planet GV, 2009) 15 Dimovski » Avtentično vodenje v učeči se organizaciji« 16 Vlada Republike Slovenije, Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016 (http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_turizem_ sprejeto_7.6.2012.pdf , 2012) 1237 2 – s t 4 u .– o r način, da v enem letu preidejo vse. Večkratno ponavljanje vsebin je namerno, saj se 2 u 5 s ize . o tv zavedajo, da ko se zaposlenim vsebina standardov večkrat ponovi, njihovo delova- k a m t r o ja , iz nje v smeri kakovosti preide v navado, o tem več ne razmišljajo. b n e je u o r 2 b Z analizo potreb ugotavljajo potrebo po pridobivanju znanj in spretnosti. Večina 0 s r 1 p a 3 e usposabljanja temelji na »know how« podjetja Vivo, ob priložnosti pa tudi medse , P š žev n o e p r a povabijo tudi strokovnjake z različnih področij, ki vsebino podkrepijo in ji dodajo to o n r s višjo vrednost. Notranje usposabljanje bogatijo tudi z izobraževalnimi izleti, tako o l j ov e ž i , S n n znotraj Slovenije, kot tudi Evropske unije in širših območij. Želijo si, da zaposleni e p l m ov r a dobijo širino svojih znanj in jih podkrepijo s praktičnimi izkušnjami. V Vivo cate- e i n h n i o j a ringu se nivo strokovnosti in znanja razlikujejo glede na skupine zaposlenih. Na- a d g no e loge ter znanja zaposlenih se med nivoji prepletajo, vsi morajo poznati naloge posa- s m ti – en meznih sklopov. Strokovnost je predpogoj za izvedbo kakovostne storitve. t V Vivu vsako leto naredijo preskok, stalno se razvijajo, tako s stališča zaposlenih kot Vivovih produktov. V preteklem letu – 2012 so razvili za njih zelo pomemben model samoocenjevanja, tako imenovano lestev odgovornosti. Lestvico ocenjeva- nja so v Vivu prilagodili po modelu iz knjige z naslovom The Courageous Follower avtorice Ire Chaleff17. Razvili so ga s holističnim pristopom in je zelo učinkovit, saj gre za razmišljanje o sebi, vsak posameznik se obrne vase, išče vzroke in posledice ter le to aplicira v prakso. Z modelom se učijo tudi drug od drugega in so drug dru- gemu tako zgled kot tudi podpora ob učinkovitih rešitvah problemov. Lestvica ima sedem stopenj: 1–4. stopnja – neodgovoren zaposleni (1. Ne poznam in se ne zavedam; 2. Krivim druge; 3. Iščem izgovore; 4. Čakam in upam). 5–8. stopnja – odgovorni zaposleni (5. potrditev realnosti; 6. sprejmem problem; 7. poiščem rešitev; 8. Rešim problem). Gre za samoocenjevanje zaposlenega s samim sabo, s sodelavci in strokovnimi služ- bami. Posameznik pogleda vase, kje se vidi tisti dan in naredi oceno, kaj bi bilo lahko boljše in kaj je potrebno še storiti. Z modelom se preizkušajo dnevno, te- densko, mesečno in letno v želji po nadgradnji učinkovitosti in osebnega zado- voljstva zaposlenih. Lestvica odgovornosti je v Vivu že postala del vsakdana. Zaposleni jo uporabljajo dnevno na projektih, v medsebojnih interakcijah ter o njej razmišljajo tako sami kot skupaj v timu ter s strokovnimi službami. Skozi implementacijo modela so prišli do boljših rezultatov pri reševanju problemov, ki nastajajo skozi delo, sode- lavci čutijo večjo odgovornost na projektih ter večjo zavzetost za rešitev problema. Zaposleni na projektih podajajo tudi več svojih predlogov, rešitve predlagajo sami. Implementacija lestvice je povečala medsebojno zaupanje in povezanost, hkrati pa 17 Ira Chaleff, The Courageous Follower (San Francisco: Berret-Koehler Publishers, 2009) 1238 K se težave ne prelagajo na druge, temveč jih rešujejo zaposleni sami. Posledično je akovo medsebojna energija podjetja bolj pozitivna, saj se problemi rešujejo sproti ter stal- st no iščejo nove rešitve ter nove predloge za izboljšanje stanja. Nove sodelavce ob na s vključitvi v delo zaposleni z uporabo lestvice radi seznanijo kar zaposleni sami, saj tori menijo, da je delo z implementacijo lestvice boljše in učinkovitejše. tev – r Spodbujajo zaposlene tudi za vključitev v izobraževalni sistem, za nadgradnjo tre- ezu nutne izobrazbe, dokončanje obveznosti v povezavi s študijem oziroma srednješol- ltat d skim izobraževanjem in so jim v pomoč s prilagajanjem delovnih obveznosti v času ob izobraževalnih aktivnosti. V podjetju so razvili tudi sistem izobraževanja, kjer se reg povezujejo s srednjimi in višjimi šolami in jih preko izobraževalnega sistema vklju- a sis čujejo v praktično delo. Pri tem jih seznanjajo z vrednotami delovnega okolja jih tem vključujejo v tim ostalih sodelavcev. Hkrati pa želijo vzbuditi veselje do poklica, a iz še posebno v času, ko primanjkuje kakovostnega kadra na področju gostinstva in obr turizma. aževanja i Zaključek n u Dobro usposobljeni, zadovoljni in učinkoviti zaposleni so predpogoj kakovostne spos izvedbe catering storitve. Vsekakor nanjo vplivajo številni dejavniki, ki morajo biti ablj v celoti izpolnjeni. Nič od tega ni samoumevnega. V podjetju Vivo catering se tega anja z zavedajo, zato temu namenjajo veliko pozornosti in časa. Njihovo upoštevanje ne ap pomeni le kakovostne storitve, temveč tudi stremljenje naprej k doseganju še bol- osl jšega. Razvoj stroke in novosti jim predstavlja velik izziv, zato bodo način izvajan- enih ja izobraževanja in usposabljanja razvijali naprej, ga nadgrajevali z novimi znanji in oblikami v smeri notranjega zadovoljstva zaposlenih in razvoja kakovosti cate- ring storitve. Literatura Bateson, John,E.G., Hoffman, K. Douglas. Managing Services Marketing. 4th edi- tion. Fort Worth. The Dryden Press H.B.C. Publisiers, 1999. Chaleff, Ira. The Courageous Follower. 3th edition. San Francisco: Berret-Koehler Publishers, 2009. Center for Educational Research and Innovation-Organisation for Economic Co- -operation and Developement. Education policy analysis. Paris, 2002. Dimovski, Vlado, Penger, Sandra, idr. Avtentično vodenje v učeči se organizaciji. Ljubljana: Planet GV, 2009. Ferjan, Marko. Organizacija izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija, 1999. Jelenc, Zoran. Terminologija izobraževanja odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani, 1991. 1239 2 – s t 4 u .– o r Kamnikar, Jerneja. Organizacija in izvedba pogostitev na prireditvah po metodi 2 u 5 s ize . o tv Vivo catering-a. Portorož: Turistica, 2007. k a m t r o ja , iz b n Možina, Stane. Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene e je u o r 2 b vede, 1998. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Muršak, Janko. Pojmovni slovar za področje poklicnega in strokovnega izobraževa- o e p r a t nja. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje, 2002. o o n r s o l j ov e ž i , S Potočnik, Vekoslav. n Trženje storitev. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. n e p l m ov r a e i Rupnik, Lilijana. Razumevanje in merjenje storitev na področju izobraževanja od- n h n i o j a a d raslih. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. g no e s m t Sedmak, Gorazd. The Impact of staff characteristics on the quality catering V Hotel i – ent & tourism / Bienal International Congress Hotel & Tourism. Rijeka: Faculty of tourism and hospitality management, 2002. Snoj, Boris. Management storitev. Koper: Visoka šola za management v Kopru, 1994. Šmid, Igor. Naj bo znanje nagrada (http://www.edupool.si/znanje/znanje_2005/znanje_april.htm), 2005. Vlada Republike Slovenije. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016. (http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem- strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf), 2012. Žnidaršič, Janez, Seražin, Silvo, idr. Razumevanje kakovosti. Ljubljana: Gospodar- ski vestnik, 1990. 1240 2 – s t 4 u .– o r Etika – Na poti k umnemu človeku – vodji 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Ethics – towards a rational man – leader o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Anamarija Kejžar 3 e , P š žev n o e p Visoka poslovna šola ERUDIO r a to o n r s anamarija.k@erudio.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Kaj je etika v vodenju, katera načela nas vodijo; še več – kaj nas ne sme in kaj nas mora voditi kot no e s m osnovno etično načelo v vodenju? Razpravljamo o etičnem vodenju, proučujemo izvore in se ti – en pri tem soočamo z nekaterimi filozofskimi razmišljanji, ki jih prenašamo v področje vodenja. t Ob tem opozorio tudi na pomen etičnega vodenja kot svetovnega etosa. Ključne besede: etika, morala, vodenje, vrednote Abstract What is ethics in leadership, what principles guide us, even more – what we are not and what we should keep as a basic ethical principle in management? We are discussing ethical conduct, we examine the sources and in the face of certain philosophical reflections that have been trans- ferred in the field of management. At this opozorio on the importance of ethical leadership as a global ethos. Key words: ethics, moral, leadership, values Uvod Mnoge odločitve in ravnanja odgovornih vodilnih v zadnjih letih vzbujajo pomi- sleke o etičnih kriterijih in meji (še) etičnega ravnanja. Etično vedenje postaja vse bolj pomembno z vidika trajnostnega razvoja, saj le to lahko zagotavlja dolgoroč- ni napredek in obstoj – organizacij, okolja in človeštva. V poslovnem okolju pa je spričo dogodkov, ki postavljajo neetična ravnanja skoraj kot stalnico in je primer etičnega vodenja bolj izjema kot ne, resnično potrebno razmisliti o mejah etičnega ravnanja in našega odnosa do meje. Opredelitev pojma etika Pojem etika izvira iz grške besede ethos. Nanaša se na vpetost posameznika v okolje, v skladnost njegovega ravnanja z okoljem. Iz okolja izvirajo tudi običaji in navade, vrednote in moralno stališče. Aristotel1 v začetku Nikomahove etike določa cilj etike: to je dobro, h kateremu vse teži, etika pomeni vodilo našega 1 Aristotel. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. 1241 2 – s t 4 u .– o r ravnanja. Le etično osveščen človek je lahko skladen sam s seboj. S stališča našega 2 u 5 s ize . o tv proučevanja je pomembno, da je Aristotel razumel etiko kot umsko panogo, ki k av m t r o ja , iz človeku v vsakdanjem (neposrednem) življenjskem izkustvu omogoča spoznavati b n e je u o r 2 in uveljavljati etične presoje in etično odločanje. Etika je po njem spretnost, ki b 0 s r 1 p a človeka usposablja za urejanje življenja, s čimer pridobi navado, da teži k dobremu 3 e , P š žev n o e p kot cilju vsega človekovega prizadevanja2. r e p r a to o n r s Etika se postavlja na neko univerzalno stališče, kar pa ne pomeni, da mora biti po- o l j ov e ž i , S n n samezna etična sodba tudi univerzalno uporabna. Razlogi sprejemanja odločitev e p l m ov r a se spreminjajo glede na okoliščine, kar pomeni, da pri etičnem presojanju preseže- e i n h n i o j a mo naša lastna nagnjenja in odpore. Etika od nas zahteva, da sestopimo z »jaz« in a d g no e »ti« na univerzalen zakon, univerzalno sodbo, gledišče nepristranskega gledalca s m ti – en ali idealnega opazovalca (Singer, 2008). t Juhant navaja, da je etika temelj človekovega odnosa do sebe, sveta in njegovih zad- njih temeljev. Je kot temeljna človeška dejavnost, saj usmerja vse človekovo delova- nje in tako omogoča človeka kot človeka oziroma kot umsko bitje. Človek ima zato prirojene sposobnosti, a jih mora stalno gojiti in oblikovati (kultivirati), da bi se utrdile in »delovale«, kot je treba. Temu služi okvir, ki ga daje etika. Levinas3 je kot osrednje vprašanje etike vzpostavil odgovornost za drugega, ki se kaže kot hrepenjenje: ni dovolj pustiti biti, ampak je treba omogočiti biti. Levina- sovo prepričanje in njegova misel ni bila takoj razumljena, za namen našega raz- mišljanja pa lahko opozorimo na pomen tega, kar delamo danes (in ne puščamo za jutri): človek z etično odgovornostjo po Levinasu vstopa v ta eshatološki čas jut- rišnjega dne. V temeljnem etičnem odnosu, kjer nastopa enkratna odgovornost, je »danes že jutri«. Politika bi morala biti resnično vedno podvržena kontroli in kri- tiki s strani etike. Ta druga oblika družbe bi bila pravična do skrivnosti, ki jo za vsakogar predstavlja njegovo lastno življenje. To je skrivnost, ki ne postavlja ograd, ki bi zagradile nekatera človekova področja v strogo zasebnost njegove notranjo- sti, marveč je skrivnost, ki narekuje odgovornost za drugega in ki od svojega etič- nega poslanstva ne more odstopiti, ki si ji ne moremo izmakniti in ki tako postaja pot absolutne individualizacije. »Etični človek« ne samo da deluje umno (izhajajoč iz lastnega bistva), sposoben je tudi introspekcije – samomotrenja, ko se oceni, presoja svoja dejanja in svoja hote- nja. Na ta način dobi pregled na samim seboj in svojim početjem, še več, vzpostav- lja večjo možnost samonadzora, obvladovanja lastnih hotenj k čistim4. To pa je spet korak naprej k umnemu človeku – nekdo, ki se je sposoben odmakniti oz. 2 Janez Juhant, Etika I, na poti k vzajemni človeškosti. Ljubljana: Študentska založba, 2009. 3 Levinas, Emmanuel. Etika in neskončno. Čas in drugi. Ljubljana: Družina, 1998: 14–56. 4 Hribar, Tine. Ontološka diferenca. Ljubljana: Fenomenološko društvo, 1992: 34. 1242 Et poglobiti sam vas tako, da se zmore oceniti in presojati. Na ta način se osvobaja in ika – N vedno znova vstopa v novo življenje. a p Iz samozavedanja izhaja samozavest in usmerjenost, stremljenje k »življenja vred- ot nemu življenju«. Za človeka, ki se je dvignil na etično raven, ki je postal »etični i k u človek«, vsi drugi načini življenja vrednost le, kolikor ustrezajo kriteriju etičnosti. mn Pri tem pa Husserl5 opozarja, da zavest umske odgovornosti oz. etična vest ne plah- emu č ni, temveč se stopnjuje – narašča hkrati z našim ozaveščanjem. Na tej poti vznikne lov želja po smislu življenja, ki je istovetno z življenjem smisla. Resnično umni človek ek deluje umno zmerom in povsod, z vsem svojim bistvom. u – vo »...N aj se zgodi z menoj, kar se že bo, si reče človek, ki je pognan nazaj vase, storil dji bom svojo dolžnost, zato, da si ne bom imel kaj očitati…« Ko izpolnjujemo dolžnost zaradi nje same, se dvignemo nad svoje potrebe, razum prevlada nad čustvi. Ko tako premagujemo svoje (prvinske) vzgibe z treznim razmislekom, se dvigamo na poti k osmišljenemu življenju – po Fichteju v stanje »blaženosti« oz. po Husser- lu v lastno odrešitev. Umni človek se zaveda doživljanih stvari in tega, da so, kar so, po njegovem razu- mevanju in doživljanju. Takšno gledanje je fenomenološko – ko znam opazovati doživljane stvari kot fenomene – ne, kaj je, temveč kaj jaz mislim, da je. Pri tem ne dobimo vedno odgovorov na vprašanja. Vendar sam odgovor niti ni tako pomem- ben, kot pa to, da se pričnemo spraševati. Čim bolj svoboden in jasen pregled nad svojim celotnim življenjem ima človek, čim bolj razmišlja o njegovi vrednosti in njegovih praktičnih možnostih, čim kritičnejši je pri lastnih obračunih s svojim življenjem, čim bolj odločno svoje življenje umsko in umno uravnava, kot bitje uma oz. kot umno bitje, tem popolnejši je kot človek. Po Husserlu postaja človek odgovoren za to, ali svet, v katerem živi, je, bo umen, ali ne. Vse je torej odvisno od človekove odgovornosti do samega sebe, do samovzgoje, od oblikovanja in izoblikovanja etične osebnosti kot absolutno umne osebe. Zaznava je izvorno vselej čutna, se pravi, transcendentna zaznava: zaznava prika- zujočega se. Čutni svet je lahko le korelat čutnega izkustva – čutno izkustvo pa je vselej končno, omejeno izkustvo, torej je neskončno, brezmejno izkustvo čutnega sveta, se pravi, narave nekaj nesmiselnega: evidentno protislovnega. Po Husserlu samozavedanje in iz njega izvirajoča samozavest ne pripada le posameznikom, am- pak tudi skupnostim in človeštvu kot takemu. Naloga »univerzalne in stroge zna- nosti« transcedentalne fenomenologije kot etične znanosti o etiki ni izoblikova- ti le dobrega človeka, ampak tudi dobro človeštvo. Ena volja in en cilj torej. Vlada etični duh skupnosti, etični um kot tak6. 5 Husserl, Edmund. Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo. Ljubljana: Slovenska matica, 1997. 6 Hribar, Tine. Fenomenologija I. Ljubljana: Slovenska matica, 1993: 59–105. 1243 2 – s t 4 u .– o r Svetlič7 navaja, da sta dve glavni vprašanji sodobne etike kako-delovati in kako-bi- 2 u 5 s ize . o tv ti. Prvo vprašanje zadeva človekov odnos do drugih, drugo odnos do sebe. Ome- k a m t r o ja , iz njena delitev (kako-biti, kako-delovati) ustreza delitvi mere na pozitivni in nega- b n e je u o r 2 tivni del. Pozitivni del nam prigovarja kako-biti: kaže nam 1) kako živeti do sebe, b 0 s r 1 p a do drugih in do sveta; je 2) »svetovalna instanca«, kot Sokratov skrivni prigovor- 3 e , P š žev n o e p jevalec, ki ga vodi skozi življenje; je 3) vselej individualna, saj lahko vsakdo sreča r a to o n svoje mesto v svetu le sam in teh spoznanj nikakor ne more prenašati (kot kake- r s o l j ov e ž i ga univerzalnega vzorca) na druge, zato 4) je tudi to bistveno avtonomno podro- , S n n e p l m ov čje etike, vendar ne v smislu kakega moralnega zakona, ki bi skrbel za uniformnost r a e i n h n delovanja, pač pa kot gibka instanca, in je lahko razumljiva le iz vsakokratne od- i o j a a d g n ločitve vsakega posameznika. Se ne 5) ukvarja z ločitvijo na dobro in slabo; pogled o e s m ti – en 6) id zunaj tega področja ne more ugledati, saj lahko vključuje (za zunanji pogled) t celo protislovje: v »enaki« situaciji se lahko kdaj drugič odločimo drugače. In 7) nikakor ne more biti predmet imperativa, pač pa le apela. Raven novega, sicer 200 let starega filozofskega zlatega pravila: Deluj le glede na tisto maksimo, zaradi katere lahko hkrati hočeš, da postane obči zakon. Če »pre- vedemo« v jezik, razumljiv vsem, pomeni stari rek, da ne delaj drugemu tistega, česar ne želiš, da se zgodi tebi. Doživljanje »resnice« Že Nietsche je napisal, da ni več resnice, temveč so le še interpretacije, tudi ta izja- va sama je »ena izmed interpretacij«. Značilno za totalitarno mišljenje je, da zahteva življenje v neki Resnici: s prepoved- jo kakršnih koli dejavnosti, ki se ne podrejajo Resnici; ali celo z zapovedjo ritualov, ki dajejo vtis zunanje uniformnosti oz. pripradnosti. V tem primeru se kako-biti in kako-delovati zlijeta, vsebina kako-biti se prestavi (v večji ali manjši meri) v podro- čje kako-delovati. V ureditvah, ki spoštujejo nedotakljivost svobode vesti, morata biti vprašanje kako-biti in kako-delovati 1)ločeni, razen na točki meri kot meje, 2) povezani: na tej točki je ne le dopustno, temveč celo obvezno s silo poseči v vede- nje ljudi. Tam se prostor kako-biti podredi in omeji z imperativom kako-delovati8. Vsak človek si v življenju postavlja lestvico vrednot, nekaj mu je več vredno kot drugo. Tudi po Aristotelu je dobro kot etični cilj združitev (sinteza) vseh vredno- stnih opredelitev posameznika oziroma skupine, za kar je potreben dialog, saj se morajo partnerji ob razlikah, ki jih povzročajo življenjski položaji, izročila, osebni nameni in podobno, dogovoriti in odločiti o vrednostnih prioritetah. Pri osnov- nih življenjskih vrednotah, za katere praviloma v etiki gre, dogovor pomeni kritič- no presojo včasih zelo omejenih in enostranskih vrednotnih opredelitev, da lah- 7 Svetlič, Rok. Dve vprašanji sodobne etike. Novo mesto: Založba Goga, 2003: 24–25. 8 Svetlič, Rok. Dve vprašanji sodobne etike. Novo mesto: Založba Goga, 2003: 29. 1244 Et ko pridemo do »resnično dobrega«9. Delitev področij kako-biti in kako-delovati, ika – N ki zagotovi svobodo vesti, Svetlič poimenuje praetika. Po njegovem mnenju ta de- litev preprečuje, da bi v svobodo vesti posegali z vsebinami, ki tja ne sodijo in na- a po daljuje, da prepoved prisile na področju svobode vesti izhaja iz omenjenega načela ti k u pri odnosu do soljudi, iz pustiti biti. Iz pustiti biti kot edine možne etične drže do m drugih, ki izhaja iz fenomenološkega razumetja vprašanja kaj-pomeni-biti-človek. nem Osnova pravičnosti in človekoljuja je: dokler traja sočutje, občutimo tuje trpljenje u č na isti način kot svoje – razlika med mano in drugim ni več absolutna. Avtor na- love vaja 3 pobude človekovih dejanj: ku – vo 1) egoizem, svoje dobro d 2) zloba, tuje zlo in ji 3) sočutje, tuje dobro. Sočutje ima dve stopnji: prva je negativna, opustitev egoizma in zlobnih motivov; druga je pozitivna in je javlja v podobi dejav- ne pomoči. Prva je vrlina pravičnosti, druga je vrlina človekoljubja. Po naravi človeka, po tistem, kar nas loči od živali, smo razumna in čuteča bitja. Po naši naravi je, da se sprašujemo, iščemo, odkrivamo in premikamo mejnike. Marx meni, da je ideje, ki naj kaj veljajo, potrebno udejaniti. Potruditi se mora- jo v praksi. Najprej v delovni praksi, po delu kot procesu med človekom in naravo. Delo kot smotrna dejavnost je proces, v katerem človek posreduje, upravlja in nad- zoruje menjavo snovi med seboj in naravo. Nasproti naravni snovi nastopa kot na- ravna moč, natančneje, kot delovna sila.10 Njegova ideja o tem, da delavec (morda bi bilo bolje zapisano z velikim D) soustvarja družbo med svojim delom – delavec je tisti, ki v delo vloži sebe celega in na ta način spreminja družbo, spreminja svet. Etika vodenja Menim, da je pomembno vprašanje, kakšno je naše mnenje o ljudeh, koliko smo »odprti« za človečnost in empatijo. Če izhajamo iz predpostavke, da je potrebno ljudi nadzorovati in kaznovati, da so pasivni, leni in nesposobni, bomo poskusili vzpostaviti sistem popolne kontrole (Mc Gregorjeva teorija x in y). V tem primeru bomo lahko le nadzorovali izpolnjevanje navodil in doseganje standardov, ne mo- remo pa upati na višje dosežke, na ustvarjalnost, inovativnost in predanost. Pogos- to slišane izjave, da so zaposleni najpomembnejši vir, se izkažejo ob takem načinu vodenja kot floskula. Če se zavedamo, da ima pokornost, avtoritarna oblast in av- toritaren način vodenja pomembno vlogo pri porajanju nečlovečnosti v človeku, bi znali vzpostaviti drugačen način vodenja? 9 Janez Juhant, Etika I, na poti k vzajemni človeškosti. Ljubljana: Študentska založba, 2009: 89–90. 10 Hribar, Tine. Ontološka diferenca. Ljubljana: Fenomenološko društvo, 1992: 49–50. 1245 2 – s t 4 u .– o r Svetlič11 navaja, da je doba, v kateri živimo, doba, ki ne priznava privilegiranih on- 2 u 5 s ize . o tv toloških pozicija: duha, uma, naravne luči, še toliko manj razodetja. To je postmo- k a m t r o ja , iz derna, ki je doba svobode (govora, delovanja, prepričanja), pri čemer je lahko vsak b n e je u o r 2 enakovreden nosilec resnice. Na voljo ni nobene pozicije (Resnice, Doktrine itd.), b 0 s r 1 p a v imenu katere bi lahko nekomu vnaprej odrekali pravico pretendirati na resnič- 3 e , P š žev n o e p nost njegovega stališča. Svoje razmišljanje avtor dodatno predstavi v luči metafore: r a to o n poslej sveti več sonc, med katerimi nima nobeno več svetlobe. r s o l j ov e ž i , S n n Poslovna etika se sooča s sprotnim delovanjem in sovplivanjem različnih ciljev in e p l m ov r a interesov, kjer je mnogokrat pozabljeno na splošno veljavne norme, ki niso tako e i n h n i o j a spremenljive, kot pa je spremenljivo poslovno okolje. Pogosto se tolmači, da sta a d g no e morala in etika istopomenki, vendar to ne drži: s m ti – ent – poslovna morala zajema sistem nenapisanih pravil, načinov in vzorcev or- ganiziranja in upravljanja v organizaciji in kultura organizacije – poslovna etika pa je pojem, ki se ukvarja primarno s proučevanjem poslov- ne morale. Po SSKJ je - ETIKA: 1. fil oz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja gle- de na dobro in zlo 2. s pril astkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike - MO RA LA: kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega Če povzamemo in si pri tem pomagamo z filozofskimi spoznanji: etika in morala nista isto. Etika se bolj veže na filozofsko, torej univerzalno, pojmovno refleksijo. Morala pa bolj na delovanje, konkretizacijo etičnih spoznanj. Meja je tisto, prek česar se ne sme. »Ne sme« pa je potrebno razumeti v smislu ab- solutne prepovedi, ne nasveta ali napotila, Če dejanja, ki segajo čez mero dovol- jenega enačimo z izgubo določenih ugodnosti, jo ponižamo v posvetni predmet ekonomije. Z mero kot mejo se namreč ne da in ne sme trgovati, niti iskati dobi- ček ali najmilejšo sankcijo, saj je meja nedotakljiva in se je ne sme prekoračiti. Mera kot meja namreč nikogar ne prevzgaja. Meja zahteva od ljudi le to, da se zameji- jo v tistem minimalnem in hkrati najpomembnejšem obsegu, da je drugim lahko »puščeno biti«12. 11 Svetlič, Rok. Dve vprašanji sodobne etike. Novo mesto: Založba Goga, 2003: 32–33. 12 Svetlič, Rok. Dve vprašanji sodobne etike. Novo mesto: Založba Goga, 2003: 45–49. 1246 Et Po Marxu je zlo posledica človekove odtujitve. Sodobni managerji se ob svojem ika – N racionalnem ravnanju pogosto sklicujejo na prepričanje, da moraš zagotoviti do- biček in obstanek podjetja, ne pa biti prijazen. Če poskrbiš le za to, da so zaposle- a po ni zadovoljni in si prijazen, lahko kaj kmalu zaposleni izgubijo službo. Na podla- ti k u gi takšnega prepričanja se raje odločijo za hladen odnos. Postavijo se nad zapo- m slene, saj so po eni strani odgovorni za poslovne rezultate. Žal se v našem poslov- nem nem okolju tisti trenutek, ko bi v resnici morali prevzeti objektivno odgovornost, u č le-te izogibajo. Kot navaja Juhant13, je človek posebno v dobi moderna izpostavl- love jen porušenim etičnim razmerjem in je zgodovina človeštva zaradi človekove ne- ku – vo popolnost obremenjena s to hipoteko. Oseba po njegovem mnenju ne more de- lovati krepostno, če nima ustrezne družbene oz. socialne opore. Dober družbe- dji ni okvir spodbuja in krepi etične drže, slab pa otežuje njihovo uresničevanje. Vrli- ne, ki pripomorejo k naši etični drži, so npr. pravičnost, srčnost, zvestoba, vzdrž- nost in vztrajnost. Razmere silijo poslovneža, da se odloča med različnimi stopnjami zla, ne pa da le konformistično izbira med različnimi oblikami in stopnjami dobrega. Na srečo ali na žalost recpeta ni in ga tudi ne more biti. Moralni čut je edino, na kar se je v ta- kih okoliščinah mogoče opreti14. Ob zaključku še naslednja misel Darcya15: ultimativni izziv za današnje vodje je pripraviti jutrišnje vodje. Vodja mora biti usmerjen, ne na osebne dosežke, temveč na odkrivanje in spodbujanje talentov, ustvarjalnosti in neomejenega človeškega potenciala. Takšen vodja ve, da življenje ni problem, ki ga je potrebno rešiti, tem- več neznanka, ki jo je potrebno živeti. Biti osredotočen na omogočanje in spodbujanje dosežkov zaposlenih pred lastni- mi interesi, je vsekakor dober izziv sodobnemu vodji. Literatura Aristotel. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. Darcy, Keith. »Ethics and corporate leadership,« v Robert E. Frederick: A compa- nion to Business Ethics. Oxford: Blackwell Publishing, 2002. Crane, Andrew in Dirk, Matten. Business ethics. Oxford: Oxford University Press, 2004. Ferry, Luc. L‘homme-Dieu ou le Sens de la vie. Paris: Bernard Grasset, 1996. 13 Janez Juhant, Etika I, na poti k vzajemni človeškosti. Ljubljana: Študentska založba, 2009. 14 Jelovac, Dejan. Poslovna etika. Ljubljana: UL, ŠO, 1997: 84. 15 Darcy, Keith. »Ethics and corporate leadership,« v Robert E. Frederick: A companion to Business Ethics. Oxford: Blackwel Publishing, 2002. 1247 2 – s t 4 u .– o r Haecker, Theodor. Človekov duh in resnica. Ljubljana: Mohorjeva družba, 2002. 2 u 5 s ize . o tv k a m Hribar, Tine. Ontološka diferenca. Ljubljana: Fenomenološko društvo, 1992. t r o ja , iz b n e je u o Hribar, Tine. Fenomenologija I. Ljubljana: Slovenska matica, 1993. r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Hribar, Tine. Fenomenologija II. Ljubljana: Slovenska matica, 1995. , P š žev n o e p r a Husserl, Edmund. Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo. Ljubl- to o n r s o l j ov jana: Slovenska matica, 1997. e ž i , S n n e p l m Jelovac, Dejan. ov Poslovna etika. Ljubljana: UL, ŠO, 1997. r a e i n h n i o Juhant, Janez. Etika I, na poti k vzajemni člov eškosti. Ljubljana: Študentska za- j a a d g no e ložba, 2009. s m ti – en Levinas, Emmanuel. Etika in neskončno. Čas in drugi. Ljubljana: Družina, 1998. t Pessina, Adriano. Bioetika; Kritična vest tehnološke civilizacije. Ljubljana: Druži- na, 2013. Singer, Peter. Praktična etika. Ljubljana: Krtina, 2008. Svetlič, Rok. Dve vprašanji sodobne etike. Novo mesto: Založba Goga, 2003. 1248 2 – s t 4 u .– o r Vodenje z empatijo v današnjem času 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Leadership with empathy in the present time o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Anamarija Kejžar 3 e , P š žev n o e p Visoka poslovna šola ERUDIO r a to o n r s anamarija.k@erudio.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek: n h n i o j a a d g Namen prispevka je predstaviti pomen empatije za razvoj pozitivne organizacijske klime. Em- no e s m patija kot element vodenja je v poslovnem svetu lahko spoštovana ali pa nezaželjena. V članku ti – en razpravljamo o pomenu empatije v organizacijih, pri tem pa najprej proučimo sam pojem em- t patije in kaj vse vpliva na razvoj empatije. Ugotavljamo, da je empatija nujen element vodstvene kompetence za družbeno odgovorno vodenje. Ključne besede: vodenje, empatija, čustvena inteligenca, družbena empatija Abstract: The purpose of this paper is to present the importance of empathy for the development of a positive organizational climate. Empathy as an element of management in the business world can be respected or undesirable. In this paper we discuss the importance of empathy in the or- ganization, while first examine the very concept of empathy and the impacts on the develop- ment of empathy. We find that empathy is a necessary element of managerial competence for social y responsible leadership. Key words: leadership, empathy, emotional inteligence, social empathy Uvod Empatija je racionalno in čustveno dogajanje, ki temelji na sposobnosti postavlja- nja in vživljanja v drugega, tradicionalno razumevanje empatije pa je, da je to pro- ces, oziroma oblika dojemanja druge osebe na splošno. Empatija je pri tem razum- ljena kot osebnostna lastnost ali splošna človeška sposobnost, ki omogoča spozna- ti notranje doživljanje druge osebe in je kot taka osnova za medsebojne odnose. Da je nekdo sposoben empatije, se mora zavedati lastnih občutij, predsodkov, do- življanja in čustev; biti mora sposoben prisluhniti svojemu sogovorniku in začuti- ti kakšen je njegov pogled na svet, poleg tega pa ga mora sogovornikov svet tudi zanimati. 1249 2 – s t 4 u .– o r Sposobnost empatije je univerzalna lastnost, saj presega vsako kulturo, religijo ali 2 u 5 s ize . o tv spol. Je sposobnost vsakega človeškega bitja in temelj za dialoški odnos na globlji k av m t r o ja , iz ravni, saj omogoča razumevanje drugih1. b n e je u o r 2 b Na ta način lahko dosežemo veliko boljšo komunikacijo, saj se lažje izognemo raz- 0 s r 1 p a 3 e ličnim spodrsljajem v komunikaciji. Ne moremo se sinhronizirati ali povezati s so- , P š žev n o e p r a govornikom na način direktnega uvida v njegov svet, lahko pa ga vsaj malce bolj t a ot o n r s spoznamo, pokukamo vanj in tako lažje razumemo dejanja in odločitve sogovor- o l j ov e ž i , S n n nika. e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Empatija ni enako kot simpatija no e s m t S pojmom empatija je tesno povezana beseda sočutje/simpatija. Tako pri empatiji i –t ent kot pri sočutju se pri opazovalcu prebudijo občutja, ki se nanašajo na občutja dru- t ge osebe, vendar pa je primarni namen empatije razumevanje druge osebe, med- tem ko je sočutje osredotočeno na dobro počutje druge osebe. Empatija, ki je sama po sebi nevtralno spoznanje, lahko vodi v sočutje, saj se pri opazovalcu sproži ču- stven odziv, ki ga sestavljata zaskrbljenost za drugega in obžalovanje nad njegovim stanjem, še zlasti, ko je ta drugi v stiski. Empatija je proces, ki ni značilen samo za ljudi. Ko opazuješ živali pred, med ali po napadu, lahko začutiš, kako močno je mama levinja doživela smrt svojega mladi- ča. Biološko naravo empatije je proučeval tudi Brothers, ki je na podlagi primerjal- nih raziskav potrdil, da je amigdala vključno s korteksom del omrežja, ki omogo- ča empatijo. Podobno kaže dokumentarec Popotovanje cesarskega pingvina, kjer je empatija močno izražena skozi reakcije in nežnosti pingvinov. Sodoživljanje se skozi takšne posnetke zdi tako naravno, tako blizu. Še več: tudi poskusi izpred 10 let na opicah, so dokazali zmožnost empatije pri teh živalih: ko so opice opazovale raziskovalce, kako pobirajo stvari in jim jih po- nujajo, je dejavnost določenih nevronov oživela. Poskus je dokazal, da naloga teh nevronov očitno ni zgolj v prepoznavanju predmetov, temveč tudi v prepoznava- nju subjekta. Empatija nam torej utegne biti dana že po biološki plati. Empatija kot element vodstvene kompetence Čustva so praviloma neodvisna v procesu razumnega odločanja; usmerjajo nas v pravo smer in šele nato prisluhnemo logiki. Medtem, ko se soočamo z težkimi od- ločitvami, predhodno pridobljeno čustveno znanje odda signale, ki usmerijo od- ločanje tako, da določene možnosti zavrže brez konkretne argumentacije in se od- loča za druge. Empatija sloni na zavedanju sebe. Čim bolj smo odkriti do svojih čustev, tem bolj jih znamo razbrati. Sposobnost dojemanja, kaj čutijo drugi, je po mnenju Golema- 1 Simonič, Barbara. Empatija. Moč sočutja v medosebnih odnosih. Ljubljana: Frančiškanski družinski inštitut, 2010. 1250 Vo na pomembna na mnogih področjih našega življenja, na primer v prodaji, na vo- den dilnih položajih, v romantičnih doživetjih, starševstvu, sočustvovanju in politič- je z e nem delovanju. Pomanjkanje empatija povsod hitro opazimo. mp Pomembno vprašanje pa je naslednje: ali ob visoki stopnji zavedanja svojih čustev, atijo v d svojega doživljanja ter razvijanja čustvene inteligence, lahko morda empatijo vk- ljučimo, ko jo želimo uporabiti in prezreti, ko presodimo, da je ne potrebujemo ali anaš da bi nas lahko ovirala pri nekaterih, zgolj razumskih dejanjih? njem č S tega vidika lahko empatijo vidimo ne samo kot možnost izboljšanja medseboj- as nih odnosov, izboljšanja odnosov s člani kolektiva, temveč tudi kot orodje mani- u pulacije, sredstvo, da lažje dosežemo cilj. Družbena empatija pomeni sposobnost doživljanja, razumevanja in odgovarja- nja na čustveno stanje in razmišljanja druge osebe. Družbena empatija nadgrajuje empatijo v socialnih sistemih z namenom bolje razumeti izkušnje različnih ljudi, družb in kultur. Lahko jo razumemo kot duh družbe, ki bo ljudi usmerjal k delo- vanju in prizadevanju za družbeno pravičnost. Ta ideja se sicer utegne zdeti v času, ko je potrebno poskrbeti za obstoj na trgu kot nekaj popolnoma nerealnega. Mor- da. Morda pa tudi ne. Ali ni bila tudi ideja Googlove akademije »Search Inside Yourself« (internega usposabljanja zaposlenih v Googlu kot inovativnega projek- ta) ravno prebuditi zmožnost globokega doživljanja svoje vloge v doseganju druž- bene pravičnosti in to v svetovnem oziru? S pomočjo meditacije, dejavnosti duha in telesa ter novih znanj razvijati proizvode, ki bodo pripomogli k blaginji vseh? Na podlagi literature lahko ugotovimo, da sposobnost empatije ni izključujoč po- jem na področju vodenja in organizacije. To ni nekaj, kar nas ogroža ali dela šibke, nasprotno, lahko nas dela močnejše. Družbena empatija nam pomaga pri spreje- manju odločitev, ki so sprejemljive tudi z vidika družbene odgovornosti, prav tako pa tudi pri pozitivnih organizacijski klimi znotraj organizacije. Ali utegne biti empatija vodje slabost? Goleman2 je prepričan, da je sposobnost em- patije pri vodjih nujna. Ne samo pri vodenju medsebojnih odnosov z zaposlenimi, temveč tudi zato, da ima vodja dobre odnose z ostalimi, s čimer želi poudariti, da ni namen doživljanja empatije boljše izkoriščanje delovnega potenciala zaposlenih ali lažje manipuliranje, temveč je to sestavina odličnega vodenja. Vodja, kot pravi avtor, se morda ne strinja z razmišljanjem ali s položajem sogo- vornika. Vendar preprosto zavedanje, poznavanje njegovega stališča, njegovega do- življanja, pripomore k izboljšanju medsebojnih odnosov. Družbeno inteligentno vodenje se pričenja z biti popolnoma prisoten in se povezati. Enotnega recepta ni, utegne pa biti pravo vodilo biti iskren in odprt do sebe in drugih. 2 Goleman, David. Social intelligence. New York: Bantam Del , 2007. 1251 2 – s t 4 u .– o r Preglednica 1: Vodenje z empatijo 2 u 5 s ize . o tv k a m t r ČUSTVENA INTELIGENCA DRUŽBENA INTELIGENCA o ja , iz b n e je u o r 2 Samozavedanje Družbeno zavedanje b 0 s r Sposobnost refleksije Prvinska empatija 1 p a 3 e , P š žev n Osebnostna rast Empatična natančnost o e p r a Poslušanje to o n r s Družbeno spoznavanje o l j ov e ž i , S n n Samoupravljanje e p Upravljanje odnosov l m ov r a Načrtovanje časa, dela Sinhronizacija e i n h n i o Organiziranje dela, življenja Samopredstavitev j a a d g n Učenje Vpliv o e s m t Skrb i – ent Vir: prirejeno po Goleman3 Zanimivo je, da se pri načrtovanju kariere zelo trudimo imeti čim boljše odnose, razumeti svoje sodelavce, še bolj pa nadrejene, s čisto pragmatičnega vidika. Zave- damo se pomena dobrega medsebojnega odnosa. Ravno ta sposobnost se utegne ob napredovanju na vodstveni položaj izgubiti. Morda zaradi bojazni, da bi izgubi- li svoj položaj, avtoriteto, ob novih nalogah in novi vlogi, ki jo sedaj moramo igra- ti. Če smo bili prej usmerjeni v delo in odnose, utegnemo sedaj postati usmerjeni v delo in rezultate. Naše razumevanju medsebojnih odnosov utegne dobiti zelo ne- pomemben položaj, kar se odrazi tudi na kakovosti le-teh. Kako pa potem lahko dosežemo, da bi zaposleni delali z dušo in telesom za našo, skupno organizacijo? Z grožnjami in kontrolo že ne. Vedno znova se vrnemo na točko, ko prepoznamo pomen zadovoljnih zaposlenih, ki želijo ustvarjati in pri- spevati k razvoju in uspehu v organizaciji, česar brez dobrih odnosov ne moremo doseči. Vodenje za jutri Med vodstvene kompetence, s katerimi lahko pozitivno vplivamo na uspešnost, kakovost dela in predanost organizaciji, Mithcelmore in Rowley prištevata orga- nizacijske in poslovne kompetence, konceptualne in odnosne kompetence, podje- tniške kompetence in kompetence ravnanja s človeškimi viri. Pridobivanje kompetenc upravljanja s človeškimi viri predstavlja pomemben del usposabljanja vodstvenega kadra v mnogih organizacijah. Za vodstveni kader so kompetence, ki pomenijo strokovno obvladovanje določenega področja, organiza- cijske in informacijske kompetence, same po sebi umevne (drugače niti ne bi nap- redovali). Od tu, če ne že prej, pa se prične usposabljanje za delo z in med ljudmi – da lahko vodja spodbudi njihove skrite potenciale. 3 ibidem: 331. 1252 Vo Ker je prihodnost organizacije odvisna zgolj od uspešnosti dela, od inovativnosti den in kakovosti in ker razsikave pričajo o tem, da je še vedno ogromno neizkoriščene- je z e ga potenciala v ljudeh, njihovih idejah in (za)mislih, ki jih iz določenega razloga ne m želijo deliti, je za uspešnost organizacije pomembna tudi empatija. Polanyi, uteme- pati ljitelj pojma tiho znanje, govori o tihem znanju kot o veliki ledeni gori, ki se prete- jo v d žno skriva v globini. Na površju ga je le malo, ves preostali potencial, ki ga ima or- an ganizacija v zaposlenih, pa spi. ašnje Empatija je preprosto lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo in izmenjamo m č pričakovanja, občutke in misli. Če se želimo vživeti v razmišljanje in doživljanje asu svojih zaposlenih, je pomembno le to, da razvijemo takšno kakovost komunicira- nja, kjer bo pogovor lahko potekal odprto in iskreno. Uporabljena literatura: Aristotel. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. Calloway-Thomas, Carolyn. Empathy in the Global World: An Intercultural Per- spective. London: Sage Publications, 2009. Doorewaard, Hans, in Benschop, Yvonne. »HRM and organizational change: an emotional endeavour.« Journal of Organizational Change Management, Vol. 16 (2003): 272–286. Goleman, David. Čustvena inteligenca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Goleman, David. Social intelligence. New York: Bantam Dell, 2007. Hoffman, Martin. Empatija i moralni razvoj. Beograd: Dereta, 2003. Jurie, Jay D. »Buliding Capacity, Organizational comptence and critical theory.« Journal of Organizatonal Change, Vol. 13 (2000): 264–274. Mitchelmore, Siwan , Rowley, Jennifer. »Enterpreneurial competencies of women entepreneurs pursuing business growth.« Journal of Small Business and En- terprise Development, Vol. 20 (2013): 125–142. Segal, Elizabeth A. »Social Empathy: A Model Built on Empathy, Contextual Understanding and Social Responsibility That Promotes Social Justice.« Jor- nal of Social Service Research, 37 (2011): 266–277. Simonič, Barbara. Empatija. Moč sočutja v medosebnih odnosih. Ljubljana: Franči- škanski družinski inštitut, 2010. Ule, Mirjana. Socialna psihologija. Ljubljana: FDV, 2010. 1253 2 – s t 4 u .– o r Socialno podjetništvo – priložnost za mlade 2 u5s ize . o tv k a m t r Social enterprise – opportunity for the youth o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Patricija Koler 3 e , P š žev n o e p ŠC Ptuj, Ekonomska šola, Slovenija r a to o n r s patricija.koler@guest.arnes.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Z dijakinjami 3. letnika programa ekonomski tehnik, smo v okviru raziskovalne naloge na po- no e s m dročju podjetništva iskala nove rešitve, ki bodo mladim takoj po končanem šolanju nudile ti – en možnost vključitve v delo. V socialnem podjetništvu vidimo možnost zaposlitve. Izziv izha- t ja že iz poslovnega načrta, ki so ga dijakinje izdelale pri pouku v 2. in 3. letniku programa eko- nomski tehnik. Pri urejanju finančnega dela poslovnega načrta se jim je ponudila možnost so- cialnega podjetništva. V raziskovalni nalogi ugotavljamo kako naše okolje razume socialno podjetništvo, kako je so- cialno podjetništvo vključeno v izobraževalne programe in navsezadnje, kako uresničiti idejo socialnega podjetništva v lastnem podjetju. Z raziskavo smo ugotovile, kakšne so realne mož- nosti, da dijakinje ustanovijo socialno podjetje in se v njem tudi zaposlijo. Ključne besede: podjetništvo, poslovni načrt, socialno podjetništvo, samozaposlitev, težje za- posljive skupine Abstract In the scope of a research work in entrepreneurship I and the third grade students searched for solutions which would enable the students to get included in the labour market right after fin- ishing the secondary school.In the social entrepreneurship there are some possibilities of get- ting employed which represented the chal enge to us. The possibility of the social entrepre- neurship was recognizable already in the business plan made by the students of the second and the third grade while dealing with the financial part of it. In our research work we have researched how our community gets along with the social entre- preneurship, how the social entrepreneurship fits into the educational curriculum and final y how to realize the idea of social entrepreneurship in a company. We have also found out what are the real possibilities for the students to establish a company and get employed in it. Key words: entrepreneurship, business plan, social entrepreneurship, selfemployment, not ea- sily employable group of peopl 1255 2 – s t 4 u .– o r 2 u Uvod 2 u 5 s ize . o tv Vsakodnevno se srečujemo z različnimi tipi podjetništva. Prav posebej nas je pri- k a m t r o ja , iz tegnil pojem socialno podjetništvo. Menimo, da je v Sloveniji mnogo neizkori- b n e je u o r 2 b ščenih razvojnih potencialov na področju socialnega podjetništva, ki jih na poti b 0 s r 1 p a 3 e do družbe odličnosti lahko izkoristimo za boljši ekonomski položaj vseh. Potre- , P še žev n o e p bujemo nove rešitve, ki bodo mladim takoj po končanem šolanju nudile možnost r a to o n r s vključitve v delo, in potrebno je poiskati tudi načine za bolj učinkovito vključeva- o ls j ov e ž i , S n n nje tistih, ki imajo drugačne umske in fizične sposobnosti. Socialno podjetništvo e p n l e p l m ov ponuja odgovor tudi na naslednja vprašanja: kako bolje integrirati romsko skup- r a e i n h n i o nost, kako v delo ponovno vključili tiste po 40–45 letu starosti, ki so izgubili delo j a a d g no e in s tem upanje, da bodo še kdaj spadali med delovno aktivne in kako zaposliti s m ti – en mlade po končanem šolanju. V nasprotju od klasičnih podjetnikov, socialni pod- t jetniki ne poslujejo le zaradi lastnih materialnih ali denarnih koristi, temveč sledi- jo svoji viziji in hočejo v družbi nekaj izboljšati. Tako se lahko omenjene težje za- posljive skupine, ki se zaradi družbene neenakosti vrtijo v začaranem krogu brez- poselnosti, zaposlijo v socialnem podjetju, ki jih bo sprejelo v svoje zavezništvo, ne glede na njihov družbeni položaj. Največja prednost pa je v tem, da v socialnem podjetništvu vidijo možnost zapo- slitve tudi naše dijakinje. Izziv izhaja iz poslovnega načrta, ki so ga pripravile že pri pouku v 2. in 3. letniku programa ekonomski tehnik. Pri urejanju finančnega dela poslovnega načrta pa se jim je ponudila možnost socialnega podjetništva (ob- lika so.p). Tej odločitvi je vsekakor botroval tudi čas današnje gospodarske krize. Mladi, ki bodo po končanem šolanju iskali zaposlitev, morajo razmišljati drugače. Drugače v tem smislu, da ni cilj podjetništva ustvarjanje čim večjega dobička, am- pak je potrebno razmišljati kako si bodo zagotovili svojo eksistenco in se na ta na- čin koristno vključili v širše družbeno okolje. V raziskovalni nalogi ugotavljamo kako naše okolje razume socialno podjetništvo, kako je socialno podjetništvo vključeno v izobraževalne programe in navsezadnje, kako uresničiti idejo socialnega podjetništva v lastnem podjetju. Z raziskavo smo želele ugotoviti, kakšne so realne možnosti, da dijakinje ustanovijo socialno pod- jetje in se v njem tudi zaposlijo. Raziskovalno delo Na podlagi zakona o socialnem podjetništvu smo morale ugotoviti koga dejansko socialna podjetja zaposlujejo. Predvidevamo, da bi lahko vzrok za premalo razširje- nost in prepoznavnost socialnih podjetij tičal v samem temelju – ekonomskih šo- lah, ki predvidevamo, da premalo vključujejo pojem socialno podjetništvo v učni načrt. Socialno podjetništvo je dijakinje, kot inovativna možnost podjetništva, s ciljem krepiti družbeno solidarnost, ne samo ustvarjanja dobička že na začetku pritegnila in menimo da bi za naše dijakinje, ki bodo po končani srednji ekonom- 1256 So ski šoli spadale v ranljivo skupino ljudi, socialno podjetje pomenilo možnost zapo- cial slitve. Prav tako so dijakinje pripravile primer ustanovitve socialnega podjetja, ki no p bi ga lahko ustanovile preko nepridobitne pravne osebe ali z ustanovitvijo društva. od Pri tem jim veliko pomoč predstavlja poslovni načrt , ki ga oblikujejo v šoli, v kate- jetn rem ustanavljamo svoje podjetje. ištvo – p r Poznavanje zaposlitvene strukture v socialnih podjetjih ilož Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)1, v 6. členu (posebni pogoji zaposlova- nos nja) določa, da socialno podjetništvo ne zaposluje samo invalidov, ampak vanj uvr- t za m šča tudi ranljive skupine ljudi na trgu dela, brezposelne osebe nad 55 let, pripadni- la ke romske skupnosti, mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega ali nižjega de poklicnega izobraževanja. Večina anketiranih fizičnih oseb je na vprašanje »Kaj menite, kdo je zaposlen v socialnih podjetjih?« odgovorilo z: socialni delavci, medtem ko je večina anketi- ranih pravnih oseb na zgoraj zastavljeno vprašanje odgovorilo z»ranljive skupine prebivalstva«. Lahko izpostavimo, da smo najprej anketirale fizične osebe, predvsem naše vrstni- ke, šele kasneje smo se lotile anketiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. Rezultati ankete so pokazali, da je med mladostniki poznavanje socialnega podje- tništva zelo slabo. S socialnim podjetništvom so premalo seznanjeni, medtem ko nam je bolj realno sliko pokazala anketa podjetnikov, kar potrjuje, da je velik del anketiranih seznanjenih o tej temi. Mladi so temo bolj povezovali z intuicijo, saj jih je kar 71% menilo, da so v social- nih podjetjih zaposleni socialni delavci. Ta odstotek tudi nakazuje, da v bistvu v večini sploh ne poznajo socialnih podjetij. Podjetniki pa so bolje seznanjeni, tako z zakonom kot s socialnim podjetništvom, saj je 72% anketiranih vprašanje pove- zalo z ranljivimi skupinami ljudi. V socialnih podjetjih niso zaposleni samo invalidi. Ta ugotovitev je nastala na osnovi natančnega pregleda Zakona o socialnem podjetništvu, ki ga je sprejel Dr- žavni zbor RS na seji 7.3.2011, veljati pa je začel 1.1.2012. Zanimivi pa sta tudi informaciji, ki smo ju pridobile z anketiranjem. Predvsem od- ziv mladih, srednješolcev, ki socialnega podjetništva sploh ne poznajo. 1 Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Uradni list RS, št. 20/2011 , str. 2667. 1257 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Zaposleni v socialnih podjetjih – odgovori fizičnih oseb Slika 2: Zaposleni v socialnih podjetjih – odgovori podjetnikov Vključenost pojma socialno podjetništvo v slovenskih ekonomskih šolah Zelo natančno smo pregledale in analizirale prenovljene izobraževalne progra- me. Pregledale smo kataloge znanja za srednje strokovno, poklicno in višješol- sko izobraževanje, na portalu CPI (Center za poklicno izobraževanje). Ugoto- 1258 So vile smo, da pojma socialno podjetništvo, ni vključenega. Prav tako smo povpra- cia šale profesorje na naši šoli, če v svoj predmet vključujejo pojem socialno podje- lno p tništvo. Izvedele smo, da ga ne vključujejo in s tem ugotovile, da tudi na naši šoli še od ne poznamo pojma socialno podjetništvo. Ker smo pri prvi hipotezi naše raziska- jetn ve ugotovile, da mladostniki niso seznanjeni s pojmom socialno podjetništvo, saj ištvo – p niso vedeli kdo je v njih zaposlen, smo predvidevale da bi lahko bila kriva že sama šola v temelju, bolj natančno ekonomska šola, kjer bi naj učenci spoznali tudi obli- rilo ke in vrste podjetništva , vendar pri pouku niso bili seznanjeni s socialnim podjet- žno ništvom. Prav tako, so za socialno podjetništvo prvič slišale tudi nekatere profeso- st z rice. Zdi se nam, da smo s tem naredile velik korak naprej, saj bodo od sedaj naprej a m učenci seznanjeni s tem, kaj sploh socialno podjetništvo je in bo morda tudi njih lade pritegnilo, tako kot je nas in se bo posledično tudi več bodočih mladih podjetni- kov odločilo ustanoviti socialno podjetje ter s tem pomagali ne samo sebi, temveč tudi tistim ki to bolj potrebujejo. Analizirale smo tudi študijske programe in predmetnike fakultet povezanih z podjetništvom (Ekonomska fakulteta Ljubljana, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Fakulteta za komercialne vede Celje, Fakulteta za menedžment Koper, zasebna fakulteta Gea College in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne vede Celje). Tudi pri fakultetah smo ugotovile, da socialnega podjetništva ni vklju- čenega, kar se nam zdi velika škoda,kajti če bi bili seznanjeni s socialnim podjet- ništvom, bi se morda več mladih odločilo sodelovati v njem, nenazadnje spada- jo mladi po končani poklicni šoli ali fakulteti v ranljivo skupino ljudi (prve iskal- ce zaposlitve) in za njih socialno podjetništvo pomeni možnost zaposlitve. Pojem socialnega podjetništva smo zaznale na samo eni fakulteti in sicer zasebni fakul- teti Gea College, ki ponuja študentom Socialno podjetništvo kot izbirni predmet na 1. stopnji. Na podlagi ankete smo torej spoznale, da naši vrstniki niso seznanjeni s socialnim podjetništvom in na podlagi katalogov znanj in letnih učnih načrtov sm spoznale, da socialno podjetništvo ni vključeno v izobraževalni program srednjih Ekonom- skih šol (ekonomski tehnik in gimnazija). Uresničitev ideje socialnega podjetja Na podlagi intervjuja s predstavnico socialnega podjetja, so dijakinje ugotovile, da prinaša socialno podjetje številne ugodnosti za svoje zaposlene. Zaposleni se nau- čijo novih veščin, tovrstno podjetništvo pa jih spodbuja k svoji družbeni odgovor- nosti. S tem tudi sami postajajo ekološko bolj ozaveščeni in naravnani ter se v ta- kem podjetju bolje povežejo s sodelavci kot v klasičnih podjetjih. Prednost social- nega podjetja je, da išče nove rešitve na področju družbene odgovornosti in okolja, ter socialne in družbene dejavnosti. 1259 2 – s t 4 u .– o r Socialno podjetje nas je med drugim navdušilo zaradi tega, ker v poslovanju ni 2 u 5 s ize . o tv glavni namen ustvarjanje dobička, ampak pomoč osebam, ki so težje zaposljive. k a m t r o ja , iz Pripravile smo predstavitev naše ideje – podjetja, ki se nam zdi dobra naložba v b n e je u o r 2 prihodnosti. b 0 s r 1 p a 3 e Prvo idejo uresničujejo dijakinje že v poslovnem načrtu, ki ga pripravljajo v šoli. V , P š žev n o e p r a tem primeru ustanavljajo družbo z omejeno odgovornostjo. V poslovnem načrtu to o n r s pripravljajo tudi finančno analizo, ki pa predstavlja kar nekaj težav. Težave nasta- o l j ov e ž i , S n n nejo že pri zagotavljanju ustanovnega kapitala. e p l m ov r a e i n h n Druga ideja, ki pa se zdaj bolj približuje realnosti, pa je ustanovitev socialnega pod- i o j a a d g n jetja. o e s m ti – en Odločile so se za ustanovitev socialnega podjetja tipa A, kar pomeni da ne bodo t izhajale iz že prej ustanovljene družbe z omejeno odgovornostjo, temveč bodo najprej ustanovile društvo. Društvo bodo ustanovile na Upravni enoti Ptuj. Društvo lahko ustanovijo tri po- slovno sposobne osebe. Ustanovile ga bodo v skladu z Zakonom o društvih, zaradi uresničevanja skupnega interesa oskrbe starejših in ostalih oskrbe potrebnih ljudi. Določile bodo namen in cilj društva, kar pomeni da je namen društva poskrbeti za kakovostno življenje starejših v našem okolju. Tem ljudem bodo s svojimi aktiv- nostmi zelo izboljšale kvaliteto njihovega življenja. S tem bodo ustvarjale dobiček, ki se ne meri v denarju. Na ustanovnem zboru bodo sprejele sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva. Izvolile bodo zastopnico društva. Zastopnica društva pa bo vložila zahtevo za registracijo društva na Upravni enoti Ptuj. V društvu bodo aktivno sodelovale, iskale nove ideje za izvajanja dejavnosti, vabile pa bodo k sodelovanju tudi še kakšne člane. Čez nekaj časa bodo pri Upravni eno- ti Ptuj vložile vlogo za pridobitev statusa socialnega podjetja. V vlogi bodo priloži- le temeljni akt organizacije iz katerega je razvidno, da je organizacija nepridobitna in da uresničuje načela socialnega podjetništva, kot jih opredeljuje 4. člen ZSocP. Utemeljile bodo tudi neprofitnos organizacije, preglednost poslovanja in upravlja- nje po načelu enakopravnosti. Podjetje bo presežke prihodkov nad odhodki name- njalo za opravljanje dejavnosti podjetja. V prvem letu bo trajno zaposlena ena od dijakinj. Drugi dve pa se bosta zaposlili v nadaljnih letih. Ne izklučujejo pa tudi dodatnih zaposlitev. To pa je seveda odvisno od poteka poslovanja in od strategi- je vzpodbujanja socialnega podjetništva na državnem (občinskem) nivoju. S sa- mim vpisom statusa socialnega podjetja pa pridobijo zakonsko pravico do poseb- ne spodbude za poslovodenje. V prvih dveh letih po pridobitvi statusa so upraviče- ne do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb za poslovodenje in delo z ranljivimi skupinami ljudi. Poudariti pa moramo še enkrat da bo naše podjetje koristno za celotno družbo. Naše podjetje bi bila oskrbovalna storitev za pomoč starejšim na domu. Ciljna 1260 So skupina: Starejši (65 let in več) in ostali pomoči potrebni. Glavne dejavnosti pod- cial jetja so: negovanje, čiščenje, pospravljanje, pomoč in spremljanje. Področje social- no p nega varstva, družinskega varstva in varstva invalidov pomeni za nas vsekakor pri- od ložnost za zaposlitev. V podravski regiji je po podatkih 1.1.2012, živelo 56840 ljudi, jetn ki so stari 60 let in več. Če pri vsem tem upoštevamo še staranje prebivalstva, lah- ištvo – p ko opozorimo na dejstvo, da v Podravski regiji koeficient starostne odvisnosti sta- rejših znaša 25, kar pomeni, da se med 100 delovno sposobnimi prebivalci nahaja rilo 25 starejših (65 ali več let). Preverile smo tudi ponudnike tovrstnih storitev na na- žno šem področju in ugotovile, da socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za st z delo v mestni občini Ptuj opravlja le Center za socialno delo Ptuj. a m lade Zaključek Z našo raziskovalno nalogo se postavljamo v bok maksimiranju dobička in pos- tavljamo v ospredje zagotavljanje zadovoljstva, zmerno potrošništvo in koristi za družbo. Socialni podjetnik je človek, ki mu postane na neki točni njegovega življenja jas- no, da mora uresničiti socialno idejo, ki jo že dolgo nosi v sebi. To lahko uresni- či le takrat, ko sovpadejo njegova notranja pripravljenost, socialna nujnost in zgo- dovinska priložnost. Socialni podjetniki dokazujejo sposobnost stvari obnoviti, nadgraditi in ne uničiti. Ljudje, ki so prevzeli to poslanstvo, morajo sami v sebi pri- ti do prepričanja, da lahko uspejo in te probleme tudi rešijo. Med takšne ljudi dijakinje uvršajo tudi sebe, saj je pri raziskovanju socialnega pod- jetništva postajalo vedno bolj jasno, da jim kot bodočim ekonomistkam primarni cilj ni maksimiranje dobička, temveč jim večjo vrednoto predstavlja uresničevanje širših družbenih in etičnih ciljev. Pri raziskavi smo si postavile hipoteze, ki so bile naše vodilo skozi raziskovanje so- cialnega podjetništva. Pri prvi hipotezi so natančno preučile zakon o podjetništvu in ugotovile, da po končani srednji šoli, kot prve iskalke zaposlitve spadajo v ran- ljivo skupino oseb katere zaposlujejo socialna podjetja. Odločile so se, da bomo kar same odločale o svoji usodi, zato že zdaj razmišljajo o ustanovitvi društva, ki bo predhodnik socialnega podjetja. Izpostavljajo velik pomen uresničevanje družbe- nih ciljev tudi v praktičnem primeru socialnega podjetja, ki bo sledilo družbeno koristnim ciljem in pomagalo ostarelim na domu. Tisti, ki imajo prepričanje, da lahko svet spremenijo na bolje, kažejo drugim pot naprej. Družba ima lahko le koristi če takšne ljudi išče, opogumlja in jim poma- ga. Njihova pripoved ne sme ostati zamolčana, njihovi somišljeniki in nasledniki jo morajo pripovedovati naprej. 1261 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u r 5 su ize . o tv Branco, D., Gattolin, E., Tommasini, G., Johannes, F., Zagorc, S., Zagorc S. Uva- k av m t r o ja , iz janje socialnega podjetništva v Sloveniji: primerjalna študija: Italija, Avstrija, b n iz e jne u o r 2 b Slovenija. 1. Izd. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, 2004. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Dragoš, S., Leskošek, V. Družbena neenakost in socialni kapital. 1. izd. Ljubljana: n žev o e pn r a Mirovni inštitut, za sodobne in politične študije, 2003. t a ot o n r s o l j ov e ž i MDDSZ. O ministrstvu: Javne objave: Javni razpisi in javna naročila. Ljubljana, , S n n i e p l m ov Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,http://www. r a e i n h n mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi_in_javna_naro- i o j a a d g n cila/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=953 (25.01.2013). on e s m ti – en MDDSZ. Delavna področja: Trg dela in zaposlovanja: Socialno podjetništvo. Lju- t bljana, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, RS, 2013.,http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlo- vanje/socialno_podjetnistvo/ (25.01.2013). Success Stories. Institute for social entrepreneurship, http://institute4se.com/ Home.aspx (05.02.2013). Yunus, M. Novemu kapitalizmu naproti: socialno podjetništvo za svet brez revšči- ne. 1. izd. EU: Učila international, 2009. http://www.cpi.si/srednje-strokovno-izobrazevanje.aspx (05.09.2013) Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Uradni list RS, št. 20/2011 , str. 2667. Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Uradni list RS, št. 20/2011 , str. 2667. http://www.stat.si/publikacije/pub_letopis_prva.asp(05.09.2013) 1262 2 – s t 4 u .– o r Vodenje javnega zavoda na primeru A 2 u 5 s ize . o tv k a m (študija primera) t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Management of the public institution on A case 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n (case study) o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Štefanija Kos Zidar , S n n e p l m ov Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Slovenija r a e i n h n i o j a stephanie.kos-zidar@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Referat obravnava vodenje javnega zavoda na primeru A. Proučevanje vodenja v šolah omogo- ča boljši pregled nad delovanjem izobraževalne ustanove, s tem posredno pa učinkovitost in konkurenčnost izobraževalne ustanove. Ustrezno vodeni učitelji in ostali zaposleni v šolah za- gotavljajo uspešnost in učinkovitost kvalitetnih izobraževalnih storitev ter poslovanja izobra- ževalne organizacije tudi v spremenjenih razmerah dela. Zato postopnost uvajanja avtonomije šol in postopne spremembe v financiranju njihovega delovanja narekujejo profesionalen način vodenja šol vpet v globalna dogajanja. Ugotovitev raziskave je sodelovalni način vodenja šole, ki se kaže v viziji, poslanstvu, vrednotah in ciljih konkretne šole, saj so odraz plodnega sodelo- vanja med vodstvom šole in zaposlenimi. Ključne besede: vodenje, javni zavod, sodelovalno vodenje, vodstvo šole, učitelji Abstract The paper deals with management of a public institution in the case of A. Study of school lead- ership to improve the oversight of educational institutions, thus indirectly the efficiency and competitiveness of educational institutions. Properly managed, teachers and other employees of the schools provide the efficiency and effectiveness of high-quality educational services, and educational organization operating in the changed conditions of work. Therefore, the gradual introduction of school autonomy and the gradual change in the financing of their operations dictate a professional manner for leadership embedded in global events. Ugototovitev research is a collaborative way of conducting the school, which is reflected in vision, mission, values and goals of specific schools, as they are a reflection of the fruitful cooperation between the school management and the employees. Key words: management, public institution, cooperative management, school management, teachers 1263 2 – s t 4 u .– o r 2 u Uvod 2 u 5 s ize . o tv Živimo v času velikih in nenehnih sprememb, ki imajo kot razlaga Majer1 na de- k a m t r o ja , iz lovanje vseh organizacij, tudi šol, velik vpliv. Posledično prihaja do vedno bolj za- b n e je u o r 2 b ostrenih razmer na tržišču in konkurence, ki zna biti izjemno neizprosna. Uspeš- b 0 s r 1 p a 3 e no prilagajanje organizacije razmeram na trgu pa zahteva od zaposlenih nenehno , P še žev n o e p prilagajanje in spreminjanje. In prav zaradi tega je ustvarjalnost vsakega posame- r a to o n r s znika še toliko bolj pomembna. o ls j ov e ž i , S n n e p Zahteve porabnikov po kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih storitvah se poveču- l e p l m ov r a e i jejo, če hočemo reagirati na velike družbene spremembe. Spremembe kot izziv in n hi n i o j a a d g priložnost narekujejo drugačen pristop oz. način dela vodstva šol in učiteljev, kot n g on e s m smo bili vajeni v preteklosti. Tradicionalno vlogo učitelja je potrebno nadgraditi s ti – en spoznanji, ki izvirajo iz refleksije. Tako učitelj postaja profesionalec, ki ima »zmo- t žnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladova- nja širokega repertoarja metod in pristopov« razlaga Marentič Požarnik.2 Opredeljene razmere nakazujejo, da je potrebno vse več nalog, ki jih mora vodstvo posameznih šol znati odgovorno poverjati sodelavcem, da bi tako zaposleni v izo- braževanju čutili odgovornost do notranjega in zunanjega okolja šole. Erčulj3 ugo- tavlja, da postajata uspešnost organizacij in njihova konkurenčna moč vedno bolj ali celo povsem odvisni od tega, koliko znajo vodje motivirati ljudi in jih spodbuja- ti za doseganje boljših rezultatov. V nadaljevanju poudarja, da je vodenje sodelav- cev najpomembnejše področje ravnateljevega dela, čeprav se vedno znova srečuje- mo z najrazličnejšemi ovirami. Danes šole ni možno voditi tako kot pojasnuje Ko- ren4, da bi spoznanja raziskav in teorije ter usposabljanja prezrli, saj je vloga vodje v izobraževalnem sistemu še kako pomembna, da bi si takšno neodgovornost lahko dovolili. Pri tem gre za spoznanje, da teoretiki ne morejo brez ravnateljev in sku- pnega proučevanja prakse vodenja šol. Šele povezava zakonitosti in primeri dobre prakse dajejo podlago za dobro vodenje šol, kar ugotavlja tudi Bush5. Namen študije Namen študije je proučiti vodenje šole in ugotoviti koncept oz. stil vodenja. Zani- ma nas poverjanje, odgovornost vodstva in zaposlenih. Vemo, da je kultura orga- 1 Janez Mayer, Vizija ustvarjalnega podjetja. (Ljubljana: Dedalus. 1994). 2 Barica Marentič Požarnik, Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje. 31 (4): (2000): 4–11. 3 Justina Erčulj, Delovno zadovoljstvo učiteljev, kaj lahko stori ravnatelj? Neprofitni managenent 1 (2/3): (1998): 21–24. 4 Koren, Andrej, Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. (2007). 5 Bush, Tony, Theories of educational management. London: Champan (2003). 1264 Vo nizacije ustvarjalna in sodelovalna, saj so učitelji pripravljeni sodelovati pri različ- den nih projektih in dodatnih dejavnostih šole. je javneg Metode dela a za Kot metodo dela smo izbrali metodo študija primera, kjer smo primerjali obsto- vod ječe stanje vodenja z literaturo in ga povezali z intervjujem ravnateljice o poverja- a na p nju – zakaj in komu poverjati. Tako pridobljene ugotovitve smo podkrepili s teo- ri rijo o vodenju. meru A ( Vodenje študija p Kaj je vodenje v izobraževanju? rim Pri proučevanju literature o vodenju najdemo veliko različnih pogledov na opre- era) delitev vodenja. Bush6 prav tam razlaga, da je definicija vodenja poljubna in zelo subjektivna; tako so nekatere definicije bolj uporabne kot druge, vendar kot ugo- tavlja Bush (prav tam), prave ni. Predlaga, da za osnovanje definicije upoštevamo tri dimenzije vodenja: vodenje kot vpliv, vodenje in vrednote ter vodenje in vizija. Podobno ugotavlja Koren7, vendar nadgrajuje opredelitev vodenja v smislu tega, da se ravnatelji v izobraževanju razlikujejo od vodij v drugih organizacijah tako po svoji usmerjenosti in odgovornosti, da se osredotočajo na učenje. Koren (prav tam) opredeli: [da], je vodenje proces prepričevanja ali vzpostavljanja vzora, s katerim posame- znik prepriča skupino, da si prizadeva za doseganje ciljev, za katere se zavzema vod- ja ali ki so skupni vodji in tistim, ki mu sledijo. V vsaki oblikovani skupini posa- mezniki izpolnjujejo različne vloge in ena med njimi je vloga vodje. Vodje si ne smemo predstavljati ločeno od zgodovinskega okolja, v katerem se pojavljajo, pred- pisov in sistema. So sestavni del sistema, podrejeni silam, ki vplivajo nanj. Op- ravljajo nekatere naloge, pomembne za izpolnjevanje namena, ki ga ima skupina. Koncepti – modeli vodenja in ravnateljevanje Različne teorije, stili, modeli in diskusije o uspešnem in učinkovitem vodenju povzročajo zmedo in postavljajo ravnatelje pred dilemo, kakšen model bi bil za po- sameznika in konkretno šolo ter okolje najbolj učinkovit. Obstaja tudi dilema v strokovnih krogih o razmejevanju menedžmenta in pedagoškega vodenja, čeprav je v novejši literaturi s področja vodenja šol ne najdemo več, kar ugotavlja tudi Ko- 6 Bush, Tony, Theories of educational management. London: Champan (2003). 7 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 1265 2 – s t 4 u .– o r ren8 in pojasnuje, da ne govorimo več o menedžmentu in/ali vodenju šol, pač pa, 2 u 5 s ize . o tv kako se vodenje kaže, kaj je uspešno vodenje in kdaj je v neki organizaciji neko k a m t r o ja , iz vodenje najustreznejše. Tako tudi Erčulj9 prikaže nesmiselnost takšne delitve na b n e je u o r 2 preprostem primeru: če se ravnatelj povezuje s šolami v tujini (s širšim okoljem), b 0 s r 1 p a torej ni opravil vloge pedagoškega vodja, čeprav je ta način najverjetneje bolj vpli- 3 e , P š žev n o e p val na strokovni razvoj sodelavcev, kot s slabo opravljenimi hospitacijami. r a to o n r s Uspešen ravnatelj pojasnuje Erčulj10 je tisti, ki uspe uravnoteženo razvijati obe vlo- o l j ov e ž i , S n n gi – managerja in pedagoškega vodja. Njej pa pritrjujeta Heim in Champan prav e p l m ov r a tam, saj trdita, da sta menedžer in vodja neprijetna partnerja in, da je skrivnost us- e i n h n i o j a peha pravi »modus vivendi« med obema in vedeti, kaj je treba v organizaciji oh- a d g no e ranjati in kaj spreminjati. s m ti – ent Kakšen vodstveni stil ubere posamezni vodja je odvisno od načina s katerim vodja uveljavlja svojo moč in oblast ter kako se vede do članov skupine ponazarja Cher- rington11 v Koren12. Ravnanje vodje v izobraževanju posredno ali neposredno prizadene ljudi, razlaga- ta Erčulj in Koren13. Z ustreznim načinom vodenja ravnatelj motivira zaposlene k realizaciji zastavljenih ciljev oz. uresničevanju vizije šole. Vodstveni stili Koren14 govori o treh vodstvenih stilih: avtokratski, demokratični in »laissez-fa- ire«. V današnjem času so redki ravnatelji, ki se še poslužujejo avtokratskega stila vodenja. Ta stil predvideva, da je najučinkoviteje, da ravnatelj sam sprejme vse od- ločitve in jih posreduje zaposlenim. Na ta način pa izključuje potencial intelektu- alcev in njihove izkušnje. Hagemann15 pravi, da je avtokratski način vodenja zasta- rel, saj nihče ne mara, da mu nekdo stalno ukazuje. V nekaterih primerih je dobro- došel, predvsem, ko gre za izvajanje zakonodaje v praksi. Če projeciramo ta stil v prakso vodenja proučevane šole, ugotavljamo, da se ga ravnateljica redko poslužu- je, razen v redkih primerih, ko je povezano z zakonodajo, takrat ne odstopa in jas- no pove kaj je potrebno narediti in do kdaj. 8 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 9 Erčulj, Justina. 2002. Vodenja za učenje, da o ravnateljevi vlogi ne govorimo. Vzgoja in izobraževanje 28 (1): 4–8 10 Erčulj, Justina. 2002. Vodenja za učenje, da o ravnateljevi vlogi ne govorimo. Vzgoja in izobraževanje 28 (1): 4–8. 11 Cherrington, D, J. 1989. Organizational Behavior. Al yn and Bacon. 12 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 13 Erčulj, Justina in Andrej Koren. 2003. O vodenju v vzgojno-izobraževalnih organizacij. Vodenje v vzgoji in iz- obraževanju. 1: 7–16. 14 Koren, Andrej.1999. Avtonomija in decentralizacija v izobraževanju: študija vidljivosti v slovenskem šolskem sistemu. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 15 Hagemann, G. 1992. The motivation manual. London: Gower. 1266 Vo Pravo nasprotje avtokratskemu stilu vodenja je demokratični stil, ki pomeni bolj- den še sodelovanje z zaposlenimi, saj vodja poverja del svojih nalog in se posvetuje pri je j sprejemanju pomembnih odločitev razlaga Koren16. Ta način vodenja tudi v prou- avne čevani šoli prinaša dobre rezultate, saj so zaposleni upoštevani s svojimi pobudami ga z in so tako motivirani, da lahko sodelujejo pri pomembnih odločitvah pri vodenju avo šole, kar zagovarja tudi Handy17. Cherrington18 navaja, da vodenje lahko v končni da n fazi preide v popolno poverjanje po načelu »bo kar bo« – »laissez-faire«; vodja a p pri tem opazuje, če vse poteka kot je potrebno. Takšen način vodenja zagotovo ni rime uporabljen v praksi vodenja naše šole. ru A ( štu Sodelovalno vodenje dija p Proučevanje literature o vodenju s primeri dobrih praks daje ugotovitev, da osam- ri ljeno vodenje danes redko kje dobro deluje, saj se zaupanje v moč enega človeka mer umika zaupanju v moč vseh zaposlenih kar pojasnuje tudi Southworth19. Ob vseh a) izzivih, s katerimi se šole spopadajo, bi bilo nenavadno, da bi ravnatelj zmogel vse sam urediti in nadzirati. Zato Koren20 usmerja vodenje v poverjanje, razporejanje in razprševanje po različnih nalogah in med različne ljudi na šoli. Pri tem gre za so- delovalno vodenje, ki črpa iz prepričanja, da vodenje, ki ga skupno izvaja več sode- lujočih izboljša učinkovitost organizacije. Možnosti za takšno vodenje so tako na vseh ravneh šole, v učilnicah, svetu šole, pri starših itd. Končni cilj sodelovalnega vodenja je ustvarjanje učečih se skupnosti, v katerih je moč skupna, saj obstaja vza- jemna vera v skupno delo za skupno dobro Kochan21 v Koren22. Poverjanje Koren23 poverjanje povezuje z boljšo kakovostjo odločanja in kvalitetnejšim spre- jemanjem odločitev, s čimer dosežemo željene cilje in med njimi izpostavlja uvelja- vljanje učinkovite delitve dela. Vprašanje je, zakaj vodja poverja? Koren prav tam navaja vzroke v preobremenjenosti in časovni stiski vodje, čeprav se vodja zaveda, 16 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 17 Handy, C. 1999. Understanding organizations. London: Penguin. 18 Cherrington, D, J. 1989. Organizational Behavior. Al yn and Bacon. 19 Southworth, G. 2005. Learning-centred leadership. V The essentials of school leadership, ur. B. Davies. London: Champan. 20 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 21 Kochan, F. K. 2005 . Col aborative leadership, community building, and democracy in public education. V The Sage handbook of educational leadership: advances in theory, research, and practice, ur. F. W. English. Thousand Oaks, ca: Sage. 22 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 23 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 1267 2 – s t 4 u .– o r da je to njegova naloga. Odločanje večkrat prepušča tudi sodelavcem – učiteljem, 2 u 5 s ize . o tv zlasti kadar delo zahteva hitro reakcijo na aktualno situacijo kateri je učitelj bliže k a m t r o ja , iz dogajanju in ima več informacij, zato je upravičeno, da bo sprejel boljšo odločitev b n e je u o r 2 v krajšem času kot ravnatelj. Sergiovanni24 prav tam potrjuje takšno poverjanje, saj b 0 s r 1 p a so ravnatelji večkrat naveličani in utrujeni, zato v končnih podrobnostih raje po- 3 e , P š žev n o e p verijo podrejenim. r a to o n r s Jakopec25 navaja Trethowana26, ki razmišlja o ravnateljih uspešnih šol in poverja- o l j ov e ž i , S n n nju, tako, da določijo skupne cilje ter smotre šole in jih izrazijo kot končne rezul- e p l m ov r a tate. Zanje je značilen proaktivni management, kar pomeni, da premišljeno in na- e i n h n i o j a črtovano vnaprej zastavijo vse aktivnosti v šoli ter spreminjajo in ustvarjajo njihov a d g no e potek z vključevanjem sodelavcev. Ravnatelj kot formalni vodja šole vključuje so- s m ti – en delavce v proces vodenja z delegiranjem nalog in delitvijo formalne moči. Pri tem t je pomembno, da je ravnatelj kot pedagoški vodja tudi strokovnjak za učenje in po- učevanje. Spremljati mora napredek učencev, zato pa je potrebno dobro poznava- nje kurikuluma in učne strategije poučevanja dodaja Southworth27. Poverjanje definira Mullins28 v Koren29 kot sistematično porazdelitev obveznosti in odgovornosti, saj gre za pooblastilo za prevzem nalog, ki bi jih sicer izvedel nek- do na višjem položaju. Poverjanje tako vključuje dolžnosti, pooblastila in odgovor- nost, ki jo zaposleni prevzema z dodelitvijo naloge trdi Nelson30 prav tam. Tavčar31 govori o delegiranju, ki predstavlja edino stopnjo, na kateri se manager sprosti svojih bremen, ne pa tudi občutka tveganja, saj za delovanje sodelavca, ki mu je delegiral izbrane zadeve, še vedno odgovarja sam, torej prevzema odgovor- nost. Poverjanje in odgovornost Poverjanje razumemo kot prenos natančno določenega pooblastila, ki zajema dvojno dolžnost. Prejemnik pooblastila je nadrejenemu odgovoren za poverjeno 24 Sergiovanni T. J. 2006. The principalship: a reflekctive practice perspektive. Boston: Pearson. 25 Jones. A. 1986. Leadership for tomorrows's schools. Oxford: Blackwel . 26 Trethovan, D. M. 1991. Managing with appraisal: achieving quality schools through performance management. Lon- don: Paul Champan. 27 Southworth, G. 1998. Leading improving primary schools. The work of head-teachers and deputy heads . London: Philadelhia. 28 Mul ins, L. J. 1991. Management and Organisational Behaviour. Pitman Publishing. 29 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 30 Nelson, R. B. 1994. Empowering employers through delegation. Chicago: Irwin. 31 Tavčar, Mitja. 2006. Management in organizacija. Koper: Fakulteta za management Koper. 1268 Vo nalogo, nadrejeni pa nosi odgovornost za končno izvedbo dela. Omenjeno načelo den predstavlja središčno točko vseh procesov v organizaciji odkriva Koren32. je jav Jonesova33 v Koren34 govori o odgovornosti kot največji ravnateljevi težavi, saj pravi, neg da bi ravnatelji morali imeti manjšo odgovornost in več pooblastil. a zavo Po drugi strani pa Drucker35 prav tam ugotavlja pomen odgovornosti zaposlenih za da n uspešnost nadrejenega oz. njegovega vodenja. Tako se zaposleni pri delu ne morejo a p izogniti skupni odgovornosti vseh za učinkovito organizacijo, saj morajo pomaga- rim ti vodstvenim delavcem na področjih, ki jih ti ne obvladajo. eru A ( Ravnatelj in poverjanje štu Ravnatelj mora dobro vedeti kaj lahko poverja in kdaj. Leigh36 prav tam predlaga, dija p da je potrebno vsako nalogo pretehtati in se vprašati: Ali jo lahko opravim sam ali ri pa jo lahko namesto mene nekdo drug? Ali v tem trenutku izrabljam čas optimal- mer no? Leight zato predlaga oceno vsega opravljenega dela po dokumentaciji, ki je na a) vodjevi pisalni mizi v nekem časovnem obdobju. Svetuje, da se naj z dokumenta- cijo ukvarja nekdo drug oz. jo naj vsaj delno obdela, predno dokumente dokonč- no obdela vodja. Everard in Morris37 razlagata, da je uspešno in učinkovito poverjanje odvisno od jasno postavljenih in časovno opredeljenih ciljev, jasno določenih kriterijev za do- seganje ciljev ter postopkov in spremljanja in kontrolnih točk. Sodelovanje med ravnateljem in pomočnikom ravnatelja ter učitelji Ker je vodenje šole tako široko in kompleksno, je ob ravnatelju običajno vsaj še ena vodstvena vloga, lahko pa jih je več, ki opravlja zahtevne naloge po Koren38: – pri vsakdanjem delu lahko opravlja vedno več manegerskih nalog; – prevzame lahko odgovorno nalogo vodje kurikula v šoli; – pomočnikov položaj je primeren za prevzemanje izvedbe nekaterih šolski projektov in dejavnosti, ki mu jih lahko ravnatelj popolnoma prepusti. 32 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 33 Jones. A. 1986. Leadership for tomorrows's schools. Oxford: Blackwel . 34 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 35 Drucker, Peter. F. 1993. The practice of management. Oxford: Butterworth-Heinemann. 36 Leight, A. 1992. Twenty ways to manage better. London: Short Run Press. 37 Everard, Bertie in Geoffrey Morris. 1996. Uspešno vodenje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 38 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 1269 2 – s t 4 u .– o r Bush39 razlaga, da kadar ravnatelj sodeluje s pomočnikom, vodi šolo sodeloval- 2 u 5 s ize . o tv no. Tudi v Sloveniji ima večina šol pomočnike, ki opravljajo podobna dela, čeprav k a m t r o ja , iz je njihova vloga v primerjavi z drugimi delovnimi mesti slabše opredeljena. Bush b n e je u o r 2 (prav tam) ugotavlja, da je vzrok v neenotnosti njihovega položaja, razlikah v na- b 0 s r 1 p a logah in neke vrste konkurenci ravnatelju, ker je vloga ravnatelja tako poudarjena, 3 e , P š žev n o e p da za druge vodje ni prostora. r a to o n r s Pomembnost vloge pomočnika pri sprejemanju pomembnih odločitev je Mislej40 v o l j ov e ž i , S n n Koren41 nadgradil v smislu tega, da je pomočnik pol ravnatelj in pol učitelj; zato je e p l m ov r a pri njemu smiselno testirati odločitve, saj bo znal zelo dobro oceniti, kako bo od- e i n h n i o j a ločitev vplivala na učitelje, ker ima kot vodilni delavec določeno mero distance do a d g no e konkretnih problemov v šoli. s m ti – ent Uspešen ravnatelj vseskozi spodbuja sodelovanje. Fullan in Hargreaves42 govorita o spodbujanju sodelovanja s strani ravnatelja in usmerjata ravnatelje, da naj bodo pripravljeni deliti nadzor, pokažejo naj občutljivost in iščejo načine, kako bi vklju- čili zadržane ali nasprotnike in ne le tistih, ki jih imajo najraje. Rezultati in razprava Naloga obravnava vodenje javnega zavoda na primeru A, kjer smo želeli ugoto- viti koncept oz. stil vodenja. Pri tem smo bili pozorni na poverjanje s strani vod- stva šole, kaj in komu poverja ravnateljica. Podlaga za raziskavo je bil letni delovni načrt javnega zavoda, kjer že bežen pogled skozi kazalo vsebine nakazuje stil vode- nja. V nadaljevanju bomo primerjali prakso vodenja primera A z vidika poverjanja z raziskavo Poverjanje in slovenski ravnatelji v Koren43. Vizija, poslanstvo, vrednote in cilje – listina kakovosti V Letnem delovnem načrtu šole za šolsko leto 2007/0844 je opredeljena listina ka- kovosti, ki podrobneje opredeljuje vizijo, poslanstvo in vrednote ter cilje proučeva- ne šole, ki so jo zaposleni opredelili leta 2006 na skupnih delavnicah celotnega pe- dagoškega in andragoškega zbora. Vizija, poslanstvo, vrednote in cilji so tako od- raz sodelovanja med vodstvom šole in vsemi zaposlenimi, kar podpira sodeloval- no vodenje. 39 Bush, Tony. 2003. Theories of educational management. London: Champan. 40 Mislej, Drago. 1997. Vloga pomočnika ravnatelja, seminarska naloga. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 41 Koren, Andrej.1999. Avtonomija in decentralizacija v izobraževanju: študija vidljivosti v slovenskem šolskem sistemu. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 42 Ful an, Michael in Andy Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slo- venije za šolstvo. 43 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 44 Javni zavod primera A. 2007. Letni delovni načrt. Celje: Javni zavod primera A. 1270 Vo Strokovni kolegij šole denj Ožji strokovni kolegij sestavljajo ravnateljica, pomočnica, vodja izobraževanja od- e jav raslih, vodja praktičnega usposabljanja in svetovalna delavka, ki se sestajajo enkrat neg tedensko. a zavo V razširjeni strokovni kolegij pa sodijo še vodje posameznih aktivov, ki se sestaja da n enkrat mesečno. Naloge strokovnega kolegija obravnavanega zavoda so: a pr – dopolnjevanje LDN in terminsko usklajevanje nalog v skladu z LDN, ime – nadzor nad izvajanjem LDN, ru A ( – priprava strokovnih predlogov za organe šole, št – obravnava pedagoške in vzgojne problematike ter priprava poročil za stro- udi kovne organe šole, ja pr – razprava o investicijskem programu in programu spremljanja šole, ime – obravnava poslovanja proizvodnje na šolskem posestvu in v šolskih delav- ra) nicah. Iz nalog strokovnega kolegija šole lahko sklepamo, da je razvidno sodelovanje in tudi poverjanje podrejenim s strani ravnateljice, kar kaže na sodelovalno vodenje. Poverjanje Stiki z ministrstvom za šolstvo in šport Stike z pristojnim ministrstvom ravnateljica najpogosteje opravi sama, razen v iz- rednih primerih, ko poveri stike pomočnici ravnateljice, manjši del s področja ure- janja financ že po naravi dela poveri računovodkinji in v primeru vnašanja stati- stičnih podatkov pa poveri naloge še vodji praktičnega usposabljanja. Opisano po- verjanje se v ničemer ne razlikuje od raziskave pri slovenskih ravnateljih, saj s stiki ravnatelji predstavljajo svojo šolo in dokazujejo uspešnost pri vodenju osebam, ki vplivajo na njihovo napredovanje in izvolitev vsake štiri leta kot ugotavlja Koren45. Stiki z javnimi zavodi Poverjanje nalog s področja stikov s strokovnimi zavodi je tudi v našem primeru nizka, poverja se večinoma pomočnici ravnateljice, malo manj svetovalni delavki. Glede na to, da je primer A strokovna šola je veliko stikov z gospodarstvom, kar ravnateljica poverja vodji praktičnega usposabljanja z delom in vodjem strokovnih aktivov, saj so omenjeni stiki in naloge običajno strokovne narave, ki jih omenjeni posamezniki lahko odgovorno in kompetentno opravijo. Stopnja poverjanja z go- spodarstvom je zelo visoka, kar govori v prid sodelovalnemu vodenju. 45 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 1271 2 – s t 4 u .– o r Načrtovanje 2 u 5 s ize . o tv k a m Načrtovanje v širšem smislu, ki zajema celotno šolo, kot je letni plan dela, razvoj- t r o ja , iz b n ni načrti, ravnateljica poverja učiteljem oz. vodjem strokovnih aktivov, vodji prak- e je u o r 2 b tičnega usposabljanja, pomočnici ravnateljice, svetovalni delavki; enako velja tudi 0 s r 1 p a 3 e za načrtovanje v ožjem smislu, kjer gre že za konkretno načrtovanje izvedbe posa- , P š žev n o e p r a meznih nalog. Poverjanje načrtovanja na primeru A kaže visoko stopnjo poverja- to o n r s nja v primerjavi s slovenskimi ravnatelji, kar daje ugotovitev, da se ravnateljica za- o l j ov e ž i , S n n veda pomembnosti sodelovanja z zaposlenimi. e p l m ov r a e i n h n Finance i o j a a d g no e Finance ne poverja ravnateljica nikomur, razen računovodkinji, ki že po opisu del s m ti – en in nalog opravlja finančna dela. Poverjanje se v tem primeru ne razlikuje v pri- t merjavi s prakso ostalih slovenskih ravnateljev. Finance torej ravnatelji ne pover- jajo drugim, ampak se lahko razume, kot ugotavlja Koren46, da se to sklada z Min- tzbergovo teorijo o poklicni birokraciji, ki pravi, da učitelji poverijo skrb za finan- ce ravnateljem oz. odgovornost za nemoteno delovanje šole z namenom, da lahko sami opravljajo svoje delo. Vzrok v nizkem poverjanju je tudi v zahtevnosti pod- ročja, saj so napake pri vodenju financ zelo drage in zahtevajo veliko znanja pou- darja Koren47. Uporaba potrošnega materiala, opreme Uporabo potrošnega materiala ravnateljica poverja vodji praktičnega usposablja- nja, vodji šolskega posestva, vzdrževalcu IKT opreme, tajnici in hišniku. Stopnja poverjanja je zelo visoka, kar kaže na to, da ravnateljica zaupa poverjenim osebam in ne kot je razvidno iz raziskave s slovenskimi ravnatelji, kjer ravnatelji gledajo na uporabi potrošnega materiala kot na storitveno opravilo. Glede na to, da smo strokovna šola, mora biti uporaba materiala zelo racionalna. Sodelovanje s starši Stiki s starši so zelo pomembni; naša ravnateljica jih skoraj v celoti poverja preko vsakodnevnih opravil, govorilnih ur, roditeljskih sestankov učiteljem ipd. Zase za- drži uvodne sestanke v novo šolsko leto, razdelitev zaključnih spričeval in v prime- ru pritožb ter reševanju konfliktov, ki nastajajo med učitelji, učenci in starši, kar je primerljivo s slovenskimi ravnatelji. Oblikovanje oddelkov Oblikovanje oddelkov ravnateljica delno poverja pomočnici in svetovalni delavki; večinoma pa se odloča sama. Videti je, da daje velik pomen oblikovanju oddelkov in razredništvu, kar morda opravičuje njeno nizko stopnjo poverjanja. Poverjanje 46 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 47 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 1272 Vo oblikovanja oddelkov na naši šoli je ravno obratno kot poverjajo slovenski ravnate- den lji, kar lahko razložimo kot odstopanje. je jav Dejavnosti, strokovne ekskurzije, projekti … nega z Naloge ravnateljica v celoti poverja učiteljem oz. organizatorjem posameznih de- avo javnosti na izvedbeni ravni, čeprav dejavnosti kot so strokovne ekskurzije, terenska da n dela, projekti … prinašajo veliko odgovornost v primeru nezgod in kritičnih situa- a p cij na terenu. Neposredni nadzor si ravnateljica zadrži zase, kar je primerljivo z rav- rim nanjem slovenskih ravnateljev v podobnih situacijah. eru A ( Učne metode/tehnike štu Uporabo učnih metod oz. tehnik ravnateljica delno poverja učiteljem in vodjem dija p aktivov, malo rim manj pomočnici in vodji praktičnega pouka – obema v delu hospitacij. Ravnatelji- era) ca sama poskuša učitelje usmerjati k raznovrstnim učnim metodam in tehnikam preko medsebojnih hospitacij, predstavljanja primerov dobrih praks ipd. Način to- vrstnega poverjanja se bistveno razlikuje od slovenskih ravnateljev. Razlog je lahko tudi v tem, da k nam prihajajo dijaki z nizko samopodobo in slabšim učnim uspe- hom, le redki so dobri dijaki. Zato je potrebno te dijaki s primernimi pedagoškimi metodami motivirati in jih naučiti potrebnega strokovnega znanja. Usklajevanje domačih nalog Naloge ravnateljica večinoma poverja učiteljem, razen v primeru večjih učnih te- žav, ko nalogo poveri svetovalni delavki, da skupaj poskušajo rešiti problem. V pri- meru učnih tehnik in usklajevanju domačih nalog lahko ugotovimo, da se ravna- teljica zaveda svoje temeljne vloge pedagoškega vodje, ki jo dobro opravlja, saj je od- govornost za učinkovitost poučevanja porazdeljena med ravnateljico in posame- znimi učitelji ter ostalimi zaposlenimi. Disciplinska problematika Ravnateljica se zaveda odgovornosti, ko gre za sloves in kulturo šole, zato nalo- ge delno poverja, predvsem učiteljem, ko se postavljajo šolska pravila discipline in reda. V primeru izvajanja disciplinske problematike, pa ravnateljica opravlja vlogo nadzornika in te naloge ne poverja nikomur, kar je skladno z ravnanjem sloven- skih ravnateljev. Naloge, ki jih ravnateljica poverja Naloge, ki jih ravnateljica poverja so podobne kot v raziskavi slovenskih ravnate- ljev in sicer: stiki z gospodarstvom, načrtovanje, urnik, dejavnosti, strokovne ek- skurzije, sodelovanje s starši, uporaba potrošnega materiala in smo jih v prejšnjih 1273 2 – s t 4 u .– o r točkah podrobno opisali, razen za načrtovanje, ki ga naša ravnateljica uspešno po- 2 u 5 s ize . o tv verja. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Naloge, ki jih ravnateljica ne poverja 0 s r 1 p a 3 e Ravnateljica ne poverja financ, stike z ministrstvom, oblikovanje oddelkov, kad- , P š žev n o e p rovske politike; ugotavljam podobnosti poverjanja v primerjavi s slovenskimi rav- r a to o n r s natelji, pri tem izstopa poverjanje oddelkov naše ravnateljice, kar predstavlja svo- o l j ov e ž i , S n n jevrstno specifičnost. Razlog za nepoverjanja zahteva podrobnejšo raziskavo, ki e p l m ov r a presega okvirje te študije. e i n h n i o j a a d g no e s m Zakaj in komu poverjati ti – ent Z ravnateljico smo opravila kratek intervju, saj nas je zanimalo, zakaj in komu po- verja. Ravnateljica je v odgovoru povedala, da se zaveda pomena poverjanja, saj se tako zaposleni čutijo bolj pripadni šoli, hkrati pa so bolj motivirani za delo, ker imajo občutek sodelovanja pri kreiranju pomembnih odločitev in nalog na šoli. Odgovor potrjuje razmišljanje Korena48, da je poverjanje zelo pomembno za razvoj in zadovoljstvo vseh zaposlenih. Na vprašanje komu poverjati, pa je odgovorila, da je zelo pomembno komu pover- jaš; pri tem je pomembno kakšne sposobnosti ima posameznik in kakšno delov- no mesto zaseda ter kakšna je pripravljenost posameznika za poverjanje oz. prevze- manje nalog. Ravnateljica se očitno zaveda kako pomembno je skrbeti za razvoj, saj poverjanje vodi k večji učinkovitosti kot ugotavlja Drucker49 v Koren50. Sklepne ugotovitve V nalogi smo proučevali vodenje javnega zavoda na primeru A, kjer smo ugotovili: – upad vpisa na naši šoli štejemo kot enega izmed dejavnikov, ki sooblikuje- jo kulturo organizacije in narekujejo drugačen – profesionalni pristop k vodenju šole; – raziskava je pokazala sodelovalni način vodenja šole, ki se kaže v viziji, poslanstvu, vrednotah in ciljih obravnavane šole, saj so odraz plodnega sodelovanja med vodstvom šole in zaposlenimi; – iz sestava ožjega in širšega strokovnega kolegija ter nalog, ki jih opravlja lahko sklepamo, da je razvidno sodelovanje in tudi poverjanje podrejenim s strani ravnateljice, kar kaže na sodelovalno vodenje; 48 Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 49 Drucker, Peter. F. 1993. The practice of management. Oxford: Butterworth-Heinemann. 50 Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Univerza na Pri- morskem, Fakulteta za management Koper; Ljubljana: Šola za ravnatelje. 1274 Vo – naloge, ki jih ravnateljica poverja so podobne kot v raziskavi slovenskih den ravnateljev, razen za načrtovanje, ki ga ravnateljica uspešno poverja, kar je j daje ugotovitev, da se ravnateljica zaveda pomembnosti poverjanja načr- avne tovanja in s tem sodelovanja z zaposlenimi za dosego večje učinkovitosti ga z šole; avo – ravnateljica ne poverja financ, stikov z ministrstvom, oblikovanje oddel- da n kov, kadrovske politike; ugotavljam podobnosti poverjanja v primerjavi s a p slovenskimi ravnatelji, pri tem pa izstopa poverjanje oddelkov, kar pred- rime stavlja svojevrstno specifičnost. Razlog za nepoverjanje oddelkov zahteva ru A ( podrobnejšo raziskavo, kar presega okvirje te naloge; š – ravnateljica se zaveda pomena poverjanja, saj se zaposleni čutijo bolj pripa- tudi dni šoli, hkrati so bolj motivirani za delo, ker imajo občutek sodelovanja ja p pri kreiranju pomembnih odločitev in nalog na šoli; rime – ravnateljica poverja glede na sposobnosti, glede na delovno mesto, ki ga ra) posameznik opravlja in glede na pripravljenost posameznika za poverja- nje. Če torej zares želimo spodbujati učitelje, razkriva Drucker51 v Erčulj,52 bodo lahko še več in bolje prispevali k razvoju procesov poučevanja in učenja, se morajo ravna- telji vedno bolj zavedati svoje vloge vodje. Fullan in Hargreaves53 zato predlagata usmeritev v razvoj učiteljev, oblikovanje vodstvenih nalog, poskuse sodelovalnega načrtovanja ter razvoj v šol umerjenega managementa. S tem bi učitelje še bolj vključili v življenje in delo šole zunaj razreda, saj bi tako postali odgovornejši za načrtovanje politike in izvajanje prakse Fullan in Hargre- aves54. Slovenski izobraževalni sistem je dovolj vpet v globalizacijo saj so problemi in poti, ki jih imamo kompatibilni z razvojem v svetu. Zato ni dovolj, da skrbimo vsak za svojo učilnico, šolo ali področje. Pomemben je celovit nacionalni pristop, povezo- vanje, vendar recepta zanj ni. Vsak sistem se mora dokopati do izjemnega izobra- ževalnega sistema in odličnih šol, ki v njem delujejo. Eno takih poti je mreženje po (Hopkins55). 51 Drucker, Peter in drugi. 1997. The Leader of the Future. Yossey-Bass Publishers. 52 Erčulj, Justina. 1998. Delovno zadovoljstvo učiteljev, kaj lahko stori ravnatelj? Neprofitni managenent 1 (2/3): 21– 24. 53 Ful an, Michael in Andy Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 54 Ful an, Michael in Andy Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slo- venije za šolstvo. 55 Hopkins, David. 2007. Vsaka šola, odlična šola: razumeti možnosti sistemskega vodenja. Ljubljana: Državni izpitni center. 1275 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Bush, Tony. 2003. Theories of educational management. London: Champan. k a m t r o ja , iz b n Cherrington, D, J. 1989. Organizational Behavior. Allyn and Bacon. e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Drucker, Peter. F. 1993. The practice of management. Oxford: Butterworth-Heine- 3 e , P š žev n mann. o e p r a to o n r s Drucker, Peter in drugi. 1997. The Leader of the Future. Yossey-Bass Publishers. o l j ov e ž i , S n n e p Erčulj, Justina. 1996. Ravnatelj naj motivira za kakovostnejše delo. Vzgoja in izo- l m ov r a e i braževanje 27 (1): 26–28. n h n i o j a a d g n Erčulj, Justina. 1998. Delovno zadovoljstvo učiteljev, kaj lahko stori ravnatelj? o e s m ti – en Neprofitni managenent 1 (2/3): 21–24. t Erčulj, Justina. 2001. Vodenje za učenje in učenje za vodenje. V: Management v evropskem okolju: Zbornik I. strokovnega posveta Visoke šole za management v Kopru, Bernardin, 10. – 11. november 2000. Koper: Visoka šola za manage- ment. Erčulj, Justina. 2002. Vodenja za učenje, da o ravnateljevi vlogi ne govorimo. Vzgo- ja in izobraževanje 28 (1): 4–8. Erčulj, Justina in Andrej Koren. 2003. O vodenju v vzgojno-izobraževalnih orga- nizacij. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. 1: 7–16. Everard, Bertie in Geoffrey Morris. 1996. Uspešno vodenje. Ljubljana: Zavod Re- publike Slovenije za šolstvo. Fullan, Michael in Andy Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hagemann, G. 1992. The motivation manual. London: Gower. Handy, C. 1999. Understanding organizations. London: Penguin. Hopkins, David. 2007. Vsaka šola, odlična šola: razumeti možnosti sistemskega vo- denja. Ljubljana: Državni izpitni center. Jakopec, Feliks. 2007. Vplivi na vodenje in delovno zadovoljstvo zaposlenih v šoli. Radovljica: Didakta. Jones. A. 1986. Leadership for tomorrows's schools. Oxford: Blackwell. Kochan, F. K. 2005 . Collaborative leadership, community building, and democracy in public education. V The Sage handbook of educational leadership: advances in theory, research, and practice, ur. F. W. English. Thousand Oaks, ca: Sage. Koren, Andrej.1999. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za rav- natelje. 1276 Vo Koren, Andrej.1999. Avtonomija in decentralizacija v izobraževanju : študija vidlji- den vosti v slovenskem šolskem sistemu. Koper: Fakulteta za management; Ljublja- je j na: Šola za ravnatelje. avneg Koren, Andrej. 2007. Ravnateljevanje: Vprašanja o vodenju šol brez enostavnih od- a za govorov. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper; vod Ljubljana: Šola za ravnatelje. a na p Leight, A. 1992. Twenty ways to manage better. London: Short Run Press. rime Marentič Požarnik, Barica. 2000. Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nuj- ru A ( na predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje. 31 (4): 4–11. štu Mayer, Janez. 1994. Vizija ustvarjalnega podjetja. Ljubljana: Dedalus. dija p Michael, Fullan in Andy Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. rim Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. era) Mislej, Drago. 1997. Vloga pomočnika ravnatelja, seminarska naloga. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Mullins, L. J. 1991. Management and Organisational Behaviror. Pitman Publi- shing. Nelson, R. B. 1994. Empowering employers through delegation. Chicago: Irwin. Sergiovanni T. J. 2006. The principalship: a reflekctive practice perspektive. Boston: Pearson. Southworth, G. 1998. Leading improving primary schools. The work of head-tea- chers and deputy heads . London: Philadelhia. Southworth, G. 2005. Learning-centred leadership. V The essentials of school lea- dership, ur. B. Davies. London: Champan. Tavčar, Mitja. 2006. Management in organizacija. Koper: Fakulteta za manage- ment Koper. Trethovan, D. M. 1991. Managing with appraisal: achieving quality schools through performance management. London: Paul Champan. Javni zavod primera A. 2007. Letni delovni načrt. Celje: Javni zavod primera A. 1277 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 1278 2 – s t 4 u .– o r Medgeneracijsko sodelovanje osnovnošolcev 2 u5s ize . o tv k a m s starejšimi t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Intergenerational cooperation between primary 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n school children and elders o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Vesna Koselj , S n n e p l m ov Osnovna šola Frana Saleškega Finžgarja Lesce, Slovenija r a e i n h n i o j a vesna.koselj@oslesce.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Ljudje smo socialna bitja, želimo si komunikacije in sodelovanja. Prispevek govori o možno- stih sodelovanja osnovnošolcev s starejšimi, njihove pomoči starejšim po področjih ter nači- nu komunikacije z njimi. V takšnem odnosu pridobivata obe strani. Starejši ljudje z ogrom- no izkušnjami lahko otrokom svetujejo, otroci jih zaradi dragocenih izkušenj spoštujejo in se iz tega učijo. Sprejemanje drugačnosti ima še druge vidike, ki pozitivno vplivajo na čustveni ra- zvoj posameznika. Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovnošolci, starejši, komuniciranje, sodelo- vanje Summary As people we are social beings wil ing to communicate and cooperate. Article is about possi- bilities of cooperation between primary school students and older citizens, their assistance to elders by area and the way of communication with them. In such relationship both sides are gaining so we are talking about reciprocity. Older people with tremendous experience may ad- vise children and children respect the valuable experience and learn from it. Acceptance of di- versity has other aspects that have a positive impact on the emotional development of the in- dividual. Key words: intergenerational cooperation, primary schoolchildren, the elderly, communicati- on, cooperation. Medgeneracijsko sodelovanje osnovnošolcev s starejšimi V današnjem času, ko se življenjska doba vse bolj daljša in število moških in žensk v poznejših letih narašča, ni več mogoče govoriti o starosti samo kot o obdobju upada vitalnosti. O starosti govorimo kot o priložnosti in o starejših ljudeh kot o skritih zakladih znanj in izkušenj oz. o skritih človeških virih. 1279 2 – s t 4 u .– o r Sožitje med generacijami pridobiva na pomenu, prav tako tudi toleranca in spo- 2 u 5 s ize . o tv štovanje starejših ter razvijanje občutka pomoči starejšim. Sposobnost sprejema- k a m t r o ja , iz nja drugačnosti je povezana z otrokovim čustvenim in vedenjskim razvojem. Prav b n e je u o r 2 tako je kakovost starosti odvisna od sprejemanja svoje starosti, od organskih doga- b 0 s r 1 p a janj v telesu, od duševnega dogajanja in vedenja ter od posameznikove vpetosti v 3 e , P š žev n o e p družbeno infrastrukturo in dinamiko. r a to o n r s Otroci najprej v vrtcu nato pa še v šoli pridobivajo vrednote, ki so pomembne za o l j ov e ž i , S n n življenje. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo dojemljivi, zato je pridobivanje in e p l m ov r a privzgajanje moralnih vrednot še posebej potrebno. e i n h n i o j a a d g n Starost je na dva načina povezana z družbo in družbenim dogajanjem. Na eni stra- o e s m t ni vpliva na družbene razmere, na drugi strani pa je v veliki meri tudi družbeni i – ent konstrukt oz. družbena vloga, ki jo mora vsakdo, ko preide določeno starostno mejo, hoče ali noče, odigrati meni Pečjak1. Starostna družbena vloga se spreminja. V antiki so bili stari ljudje spoštovanja vredni svetovalci in v mnogih plemenih člani plemenskega sveta. Spoštovali so jih zaradi njihovih dragocenih izkušenj. V novejših, bolj dinamičnih in hitro se raz- vijajočih družbah, pa njihove izkušnje hitro zastarijo in zato so starejši ljudje manj cenjeni. Ljudje smo socialna bitja. Brez odnosa do soljudi se ne razvijamo, brez sodelovanja z ljudmi ne uspevamo, brez solidarne pomoči drug drugemu ne moremo preživeti v dnevih, kadar smo nemočni, zlasti v času otroštva, kot tudi v času starosti in bo- lezni ter onemoglosti. Vedno v vsakem sodelovanju in pomoči pridobivata obe strani. Povezuje nas med- sebojno pretakanje življenjskih izkušenj. Medsebojni odnosi in njihovo pojmovanje Medsebojni odnosi so po Uletovi2 strukture in dogajanja, ki izvirajo iz vsakda- njih interakcijskih situacij in komunikacijskih dogodkov, ki odnose vzpostavljajo in potrjujejo. Vendar pa imajo medosebni odnosi svoj pomen, ki presega vsakok- ratne učinke socialnih interakcij, saj živijo obenem v simbolni, materialni in psi- hološki stvarnosti. Vsak komunikacijski proces poteka na ozadju socialnih odno- sov, to pomeni na ozadju socialnih interakcij in njihovega simbolnega oziroma po- menskega presežka, vendar velja tudi nasprotno, da socialni odnosi »potekajo« ne le »obstajajo«. Medčloveški odnosi ali medosebni odnosi so torej odnosi med dvema ali več ose- bami, za katere je značilna močna in raznolika soodvisnost, ki traja dlje časa. Me- 1 Vid Pečjak, Psihologija tretjega življenjskega obdobja, 1998. 2 Mirjana Ule, Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov, 1997. 1280 M nimo, da je prav takšna soodvisnost in medgeneracijska vez nastala med nekateri- edg mi otroci in starostniki doma skozi vrsto let. enera Pri odnosih je zelo pomembna komunikacija. Kakšen način komunikacije bomo cijs uporabili pri vzpostavljanju odnosov z otroci in starostniki, je izrednega pomena. ko sodelo Komunikacija van Po Mihaljčiču3 beseda »komunicirati« izhaja iz latinskega izraza communicare, je os ki pomeni razpravljati, vprašati za nasvet, posvetovati se. nov Slovar slovenskega knjižnega jezika definira pojem komunicirati kot: izmenjavati, noš posredovati misli, informacije, sporazumevati se. olcev Komuniciranje je sestavni del našega vsakodnevnega življenja. Nihče ne more žive- s st ti, da ne bi komuniciral z drugimi ljudmi. S komuniciranjem človek spoznava svet arej v katerem živi, druge ljudi in samega sebe (spreminja svoja stališča, navade, vred- šim note, vedenje …) meni Mihaljčič. i Uletova4 meni, da bi bila komunikacija možna in uspešna, morajo partnerji v ko- munikaciji imeti vsaj enak ali podoben kod sporočanja. To pomeni, da moramo sporočila, ki nam jih dajejo drugi, znati dekodirati, tolmačiti in razumeti, svoja lastna pa oblikovati ali kodirati na tak način, da jih naši partnerji lahko tolmačijo in razumejo enako ali vsaj na soroden način kot mi sami. Komuniciranje je zelo širok pojav, ki vsebuje tako procese med ljudmi kot procese v nas samih. Po drugi strani pa komuniciranje obsega tudi celote, ki presegajo in- terakcijo med posamezniki: obsega tudi komuniciranje med institucijami, komu- niciranje prek medijev. Komunikacija v družini Po Lepičnik-Vodopivčevi5 se načinov oddajanja in sprejemanja sporočil začnemo učiti v družini, saj je družina za otroka tisto mesto, kjer dobi prve možnosti, spod- bude in vzore za razvoj lasne komunikacije kot ene od pomembnih sposobnosti, potrebnih za življenje. Družina je torej za otroka mesto pridobivanja najpomemb- nejših izkušenj, najintenzivnejšega učenja in najmočnejšega čustvovanja. Od nači- na in vsebine komunikacije v družini so usodno odvisne njegove kasnejše komuni- kacijske sposobnosti, ki mu določajo mesto zunaj družine. V uspešnih družinah je samospoštovanje na visoki ravni, prevladuje neposredna jasna in dosledna komunikacija, pravila, ki uravnavajo delovanje družine, so hu- 3 Zlatko Mihaljčič, Poslovno komuniciranje, 2000. 4 Mirjana Ule, Temelji socialne psihologije, 1997. 5 Jurka Lepičnik Vodopivec, Med starši in otroci ni mogoče ne komunicirati, 1996. 1281 2 – s t 4 u .– o r mana in elastična, vsi člani družine lahko svobodno izražajo svoje misli, čustva in 2 u 5 s ize . o tv občutke. k a m t r o ja , iz b n V neuspešnih in motenih družinah prevladujeta stiska in strah, samospoštovanje e je u o r 2 b je na nizki ravni ali ga sploh ni, teče posredna in nejasna komunikacija, pravila so 0 s r 1 p a 3 e nehumana in zaprta, izražanje mnenj ni zaželeno ali celo dovoljeno. Medsebojni , P š žev n o e p r a odnosi pa so vse prej kot prijateljski. to o n r s o l j ov e Prav tako avtorica pravi, da je socializirajoča naloga družine seznanjanje otroka z ž i , S n n e p l m osnovnimi vlogami (vloga matere, očeta, brata, sestre, brata moškega, ženske .. ), z ov r a e i n h n vrednotami, normami itd. To mu omogoča orientacijo, ki je pogoj za uspešnost v i o j a a d g n njegovih bodočih socialnih odnosih. o e s m ti – en Za vzpostavljanje odnosov med skupino otrok in starostniki je potrebna velika t mera senzibilnosti. Obe skupini sta občutljivi na burne reakcije, neprimerno ob- našanje, ne marata nepredvidenih situacij in sta čustveno nestabilni ter odvisni od soljudi. Sodelovanje med generacijami Socialna prožnost in svežina v medčloveškem sožitju pomeni, da človek uspešno in redno osebno komunicira z ljudmi ter da uspešno obvladuje medčloveška raz- merja v obsegu svojega delovnega in poslovnega sveta. Socialna prožnost ni nič manj potrebna in dragocena od telesnega zdravja za samo kakovostno staranje. Prav tako kot sta pomembna telesno zdravje in gibljivost ali duševno zdravje in duševna svežina, meni Ramovš6. Slovenska družina se je v preteklosti preživljala s kmetijstvom, lastništvo kmetije je določalo moč, veljavo in ugled. Lastnik pa kmetije ni predal svojim otrokom, ko so odrasli ali se poročili, ampak na smrtni postelji, meni Žorž7. Vzgoja starih staršev pa je bila v vzgoji pomembnejša kot se zdi. Ni šlo le za vpra- šanje moči, oblasti, ampak veliko več. Šol ni bilo, otroci so se učili in vzgajali ob svojih starših. Starši so življenjsko moč vlagali predvsem v delo, v boj za preživet- je. Za vzgojo je primanjkovalo časa. Več časa pa so imeli stari starši, ki niso zmogli več tolikšnega napora in dela. Imeli so tudi več izkušenj in so lahko na vnuke pre- nesli več znanja. Razvoj industrije je prinesel veliko sprememb tudi v družinske odnose. Najodloč- neje so se odnosi spreminjali v mestih. Na vlogo starih staršev je vplivalo več de- javnikov: 6 Jože Ramovš, Kakovostna starost, 2003. 7 Bogdan Žorž , Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo, 2006. 1282 M - V mestih so si mladi našli službe in si urejali življenje po svoje, pa tudi ot- edg roke so vzgajali po svoje, življenjski standard je naraščal, v mestih so se ene gradila majhna stanovanja, ki so primerna le za majhne družine. racijs - Boj za enakopravnost žensk je vodil k zaposlovanju žensk, tako je bilo vse ko več babic v delovnem razmerju. sod - Porajalo se je stališče, da so stari starši »zastareli«, »nazadnjaški« in elov »neprimerni« za vzgojo otrok. anje Vse bolj se je uveljavljal slog dvogeneracijske družine, ki jo sestavljajo le starši in ot- osno roci. vno Splošen vzorec družinskega življenja je, da si mladi po poroki osnujejo samostoj- šolc no gnezdo. Celo na podeželju in v primestnih predelih, kjer mladi in stari živijo v ev s lastni družinski hiši, si uredijo ločena stanovanja z ločenim gospodinjstvom. Red- sta ke so danes razširjene družine, v katerih živi v skupnem gospodinjstvu več genera- rejši cij. Žal ni statističnih podatkov, kolikšen je ta delež. Seveda pa ostaja še vedno tudi mi delež otrok, za katere iz kakršnih koli razlogov skrbijo v celoti sami stari starši. Družine potrebujejo družine, starši potrebujejo starše, tete in strici so spet v modi zato, ker so potrebni. Stres, ki ga mnoge družine prenašajo, je prehud, da bi ga zmogla dva roditelja. Če sta oba zaposlena, ne zmoreta vseh obveznosti pri negi ot- rok in vzdrževanju družinskih vrednot. Mladi se lahko oprejo na stare starše, ka- dar se pojavijo težave. Ker je veliko starih staršev prav tako zaposlenih, je seveda ta pomoč omejena. Vendar je čustvena podpora še vedno najpomembnejša. Stari starši pomagajo v viharnih časih, ko se otrok bori za samostojnost, starši pa ima- jo še naprej nadzor. Največji dar, ki ga prinesejo stari starši s seboj, pa je brezpogoj- na, samoumevna ljubezen. Stari starši lahko uživajo z dojenčkom, ne da bi si belili glavo s skrbmi, kako se ob- naša in kdaj naj bodo strogi z njim. Po dolgih letih starševstva je zanje pravo olajša- nje, da lahko otroka samo ljubeče negujejo in jim ni potrebno disciplinirati otrok. Za otroka so zelo dobrodošle znane osebe, katerih vedenje in ritem ter načini rea- giranja se ne spremenijo, s tem otroku utrjujejo občutek stalnosti, meni Brazelton8. Praktični del – analiza ankete Z anketo smo želeli izvedeti, kako osnovnošolci komunicirajo s starejšimi, ali se z njimi razumejo, kako z njimi rešujejo konflikt in pri katerih opravilih so jim v naj- večjo pomoč. S pomočjo ankete smo zbrali podatke ter jih grafično prikazali. Anketirali smo 55 osnovnošolcev iz 6. (40 %), 7. (16,4%), in 8. razreda (41,8%). Anketiranih je bilo 41, 8 % dečkov in 58,2 % deklic. 8 Thomas Berry Brazelton, Otrok. Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka, 1999. 1283 2 – s t 4 u .– o r Več kot polovica oz. 63,4 % anketiranih ne živi s starimi starši. 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Kako anketirani najpogosteje komunicirajo s starejšimi? e je u o r 2 b Anketirani pri komunikaciji s starejšimi največ uporabljajo klasičen način komu- 0 s r 1 p a 3 e niciranja – 50 anketiranih oz. 90,9 %, 36 oz. 65,4 % jih uporablja stacionarne tele- , P š žev n o e p fone, 44 oz. 80 % pa mobilne telefone. Slabih 13 % jih uporablja elektronsko pošto, r a to o n r s 23,6 % internetna orodja, 20 % pa pisna sporočila. o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n 60 i o j a a d g no e 1 s m 1 1 t 5 i – en 50 11 t 18 40 42 43 ni odg. 30 46 ne 50 44 da 20 36 10 13 11 7 0 neposredno s klasičnim z mobilnim z elektronsko z internetnimi pisna sporočila komuniciranje (stacionarnim) telefonom pošto orodji (iz oči v oči) telefonom Graf 1: Komuniciranje s starejšimi Pogostost uporabljanja tovrstnega komuniciranja Spodnji graf kaže, da anketirani vedno ali pogosto uporabljajo neposredno komu- niciranje in mobilne telefone, občasno tudi stacionarni telefon, redko ali občasno uporabljajo klasični telefon, zelo malo uporabljajo elektronsko pošto, internetna orodja in pisna sporočila. 1284 M 40 ed 37 gene 35 33 racijsk 30 o s 27 od 25 el 25 ov 22 neposredno komuniciranje (iz oči v oči) anj s klasičnim (stacionarnim) telefonom e os 20 z mobilnim telefonom no 17 17 17 16 16 z elektronsko pošto vno 15 z internetnimi orodji šol 12 11 11 pisna sporočila c 10 ev 10 s s 7 t 6 a 5 5 5 5 re 4 5 jš 3 3 3 3 im 2 2 2 1 1 1 1 i 0 sploh ne redko občasno pogosto uporabljam ni odg. uporabljam vedno Graf 2: Pogostost komuniciranja s starejšimi Konflikti Graf 3: Konflikti Večina anketiranih prihaja v konflikt ali spor z dvema ali več generacijami, takšnih je 38,18%. Slaba četrtina jih prihaja v konflikt z generacijo starih med 29 in 49 let. 1285 2 – s t 4 u .– o r Skoraj petina pa ima konflikt z mlajšimi od 14 let. Dobrih 10 % ima konflikt s sta- 2 u 5 s ize . o tv rimi od 14 do 29 let. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Razlogi za konflikt 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Graf 4: Razlogi za konflikt Med razlogi za konflikt anketirani najpogosteje navajajo nerazumevanje 32, 7%, 29 % jih meni, da imajo starejši do njih preveč zahtev, jim kar naprej nalagajo do- ločena opravila, 7,3% jih meni, da imajo nerealne zahteve (od mladih preveč pri- čakujejo). 1286 Kako rešujete konfliktne situacije? Medg 49 e 50 nerac 44 ijs 45 43 k 41 o so 40 38 d 37 elova 35 nje osno 30 vno 25 š da olc ne ev s 20 ni odg. st 15 a 14 re 15 j 12 šimi 9 10 7 4 5 3 3 3 3 3 2 0 z medsebojnim po telefonu po elektronski s posredovanjem se jim že vnaprej jih ne rešujem komuniciranjem pošti (e-mailu) tretje osebe, ki ni izognem (pogovora na štiri vpletena v oči) konflikt Graf 5: Reševanje konfliktnih situacij Večina anketiranih konfliktne situacije rešuje z neposrednim komuniciranjem, nekateri po telefonu oz. se jim vnaprej izognejo. Na katerih področjih pomagaš starejšim? Večina anketiranih najpogosteje pomaga starejšim pri domačih opravilih – no- šenju drv, čiščenju, košenju trave, prinašanju stvari iz trgovine ali pa se samo po- govarjajo s starejšimi (49) in preživljajo z njimi prosti čas – gledajo televizijo, jim berejo (54). Slabih 10% anketiranih pomaga starejšim pri oblačenju oz. pri higi- enskih opravilih. 13 anketiranih oz. 23,6% opravlja druge naloge. V tej skupini an- ketirani navajajo poučevanje oz. učenje starejših (računalništvo, uporaba mobil- nih telefonov .. ) 1287 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv 60 54 k a m t r o ja , iz b n 49 e je u o 46 46 r 2 50 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n 40 o e p r a to o n da r s o l j ov e ž i 30 , S n n ne e p l m ov r a e i n h n 20 ni odg. i o j a a d 13 g no e s m ti – en 10 5 5 5 4 4 3 t 1 3 1 0 domača oblačenje higienska prosti čas drugo opravila opravila Graf 6: Pomoč starejšim Zaključek Osamljenost starostnikov na eni strani ter želja po starih zgodbah, bajkah, starih modrostih nas spomnijo, da premalo časa namenjamo medgeneracijskemu sode- lovanju. Pri načinu preživljanja starosti imajo pomembno vlogo mediji, ki odločilno vpli- vajo na mišljenje in razumevanje starosti, saj jim večina ljudi zaupa. Informacije o starejših podajajo skozi predstave iz preteklosti, ko so ljudje z upokojitvijo pre- nehali družbeno delovati. Starejšim pešajo sposobnosti in zdravje, tudi njihov fi- nančni položaj je velikokrat šibek, soočiti se bodo morali z izgubo pomembnih oseb v življenju … Zato so mladi tisti, ki lahko pripomorejo k dvigu kakovosti živ- ljenja starejših, sami pa si ob tem pridobijo nova znanja, spoznanja in izkušnje. Z anketo smo želeli ugotoviti, kakšen odnos imajo osnovnošolci s starostniki, ali jim pomagajo, imajo konflikte … Rezultati ankete opravljene med osnovnošolci kažejo, da anketirani v komunika- ciji s starejšimi vedno ali pogosto uporabljajo neposredno komuniciranje in mobil- ne telefone, občasno tudi stacionarni telefon. Najpogosteje prihajajo v konflikt ali spor z dvema ali več generacijami. Med razlogi za konflikt anketirani najpogosteje navajajo nerazumevanje 32,7%, 29% jih meni, da imajo starejši do njih preveč zahtev, ker jim kar naprej nalaga- jo določena opravila, 7,3% jih meni, da imajo nerealne zahteve (od mladih preveč pričakujejo). 1288 M Večina anketiranih najpogosteje pomaga starejšim pri domačih opravilih – noše- edg nju drv, čiščenju, košenju trave, prinašanju stvari iz trgovine ali pa se z njimi samo ene pogovarjajo (49) in pri preživljanju prostega časa – gledanju televizije. 23,6% opra- racijs vlja druge naloge. V tej skupini anketirani navajajo poučevanje oz. učenje starej- ko ših (računalništvo – uporaba elektronske pošte, sodelovanje v socialnih omrežjih, sod uporaba mobilnih telefonov … elova Spoštovanja med ljudmi je vedno manj, zato je to vrlino potrebno vzgajati in ne- nje govati. Učitelji smo tisti, ki otrokom s svojim početjem dajemo vzgled, ker morda osno dom ni vedno tisti, ki otroku to omogoča. Potrebno je spodbujati mlade k misel- vno nosti, da je sodelovanje s starejšimi potrebno spodbujati na različnih področjih, saj šol se tako povečuje moč starejših, zmanjšuje pa njihova družbena izključenost. cev s sta Literatura rejši Brazelton, Thomas Berry. Otrok. Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Lju- mi bljana: Založba mladinska knjiga,1999. Lepičnik Vodopivec, Jurka. Med starši in otroci ni mogoče ne komunicirati. Ljublja- na: Misch, Oblak, Schwarz, 1996. Mihaljčič, Zlatko. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Jutro, 2000. Pečjak, Vid. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: v sodelovanju s FF, 1998, 195–199 . Ramovš, Jože. Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003. Ule, Mirjana. Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1997, 24. Ule, Mirjana . Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Fakul- teta za družbene vede 2009, 37. Žorž, Bogdan. Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo. Celje: Društvo Mohorje- va družba, 2006. 1289 2 – s t 4 u .– o r Vodenje in inovativnost na primeru domov 2 u5s ize . o tv k a m za starejše t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Management and innovativity in the case of homes 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n for the aged o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Tatjana Kosi , S n n e p l m ov Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a tatjana.kosi@gmail.com a d g no e s m ti – en Povzetek t Vodenje je veščina, ki se je lahko naučimo, vendar mora dober vodja imeti določene osebno- stne lastnosti. Noben način vodenja ni tako učinkovit kot vodenje z lastnim zgledom, še pose- bej vodje s pozitivno karizmo. Zaposlene motivira vodstvo, zato sta zelo pomembna način vo- denja in odnos vodstva do zaposlenih. Tema prispevka je vodenje z družbeno odgovornim od- nosom, prikazano s primeri vodenja doma za starejše, zato so predstavljeni tudi trendi giba- nja starejše populacije, razvoj domov za starejše, vse pa aplicirano na Domu ob Savinji v Celju. Ključne besede: vodenje, karizmatično vodenje, vodstvene kompetence, vodja, manager, družbena odgovornost, bilanca skupne blaginje, dom za starejše Summary Management is a skill and could be learn under condition the good manager has some defined personalities. Not even one way of management is as efficient as management with your own example, ecpecial y with manager`s example with positive charisma. The employees are moti- vated by the leadership, that is why the way of management and the relationship of leadership with employees are very important. The theme of contribution is social responsible manage- ment. The show cases are the management of home for the aged, that is why the trends of el- derly population are introduced as well as the development of homes for the aged, applied to Dom ob Savinji Celje. Key words: management, charismatic management, leadership competences, leader, manager, social responsibility, balance of common accounts, home fort he aged Uvod Okoliščine, ki se nenehno spreminjajo, zahtevajo nenehno prilagajanje tako na po- dročju vsebine poslovanja kot pri medosebnih odnosov ali odnosu do okolja. Vo- denje se prilagaja svojim sodelavcem, kljub temu, da je na trgu delovne sile dovolj kadrov. Kljub temu, da je težko priti do zaposlitve, niso nove generacije nič manj 1291 2 – s t 4 u .– o r zahtevne glede odnosa nadrejeni podrejeni. Z motivacijo je potrebno doseči ma- 2 u 5 s ize . o tv ksimalne učinke v korist organizacije in vseh udeležencev. Kako bomo pri tem us- k av m t r o ja , iz pešni je odvisno od vodje in od zaposlenih. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Vodenje , P š žev n o e p r a Uspešno poslovanje organizacije ni mogoče brez dobrega vodenja. Poznamo več t a ot o n r s oblik vodenja, od avtoritativnega do demokratičnega. V kriznem času je zelo po- o l j ov e ž i , S n n membno prepričljivo in hitro odzivanje na spremembe s poudarkom na vodenju, e p l m ov r a saj je vodstvo tisto, ki s pravilnim reagiranjem podjetje pelje v pravo smer. Vodja e i n h n i o j a mora biti oseba pravo mero občutka in optimizma, ki vzbuja v zaposlenih zaupa- a d g no e nje, da usmerja organizacijo ne glede na težave in ovire proti ciljem. s m ti – ent Lastnosti dobrega vodje Od dobrega vodje se pričakuje, da zna prisluhniti zaposlenim in posredovati prave informacije ob pravem času. Zaposleni mu ne bodo zamerili, če bo tudi sam kdaj priznal svoje napake, z zaposlenimi pa ravnal spoštljivo in pošteno. Namesto de- legiranja nalog bo uspešnejši, če se bo z zaposlenimi o nalogah skupaj dogovoril. S skupnim dogovorom o nalogah, z natančnimi navodili glede ciljev in pričakovanj, s ponujeno pomočjo pri težavah ali dilemah in s prenosom odgovornosti bo pot- rebno manj nadziranja sodelavcev pri izvajanju nalog. Odnos naj se gradi na zau- panju vodja-sodelavec in ne nadrejeni-podrejeni. S svojimi dejanji naj spodbuja sa- moiniciativno prevzemanje nalog in odgovornosti. Vodja naj bo s svojim ravna- njem zgled ostalim. Vodja mora znati ravnati v krizni situaciji in se zavedati pomena informiranja o stanju v podjetju. Zelo pomembno je, da zna osebno pristopiti k zaposlenim in jim z zgledom pokazati profesionalnost na osebni in poslovni ravni. Zaposleni bodo v tem videli verodostojnost povedanega in če jim manager pove, da verjame v reši- tev situacije, bo njegov osebni pogovor veliko bolj prepričljiv, kot če se informaci- ja posreduje preko njegovih pomočnikov, najožjih sodelavcev ali celo preko e-po- šte ali pisnega obvestila. Sposobnost prepričljivega vodje je v pripravljenosti, da se stalno uči, zaupa sode- lavcem, razvija pozitivna čustva in optimizem ter s svojim zgledom v dejanjih vpli- va na druge. Karizma je najpomembnejša lastnost dobrega vodje, ki brez prisile oz. prepričevanja usmerja zaposlene, da so najbolj produktivni in svoje aktivnosti usmerjajo v cilje organizacije. V storitvenih dejavnostih je še toliko pomembnejši zgled vodje. Zaposleni bodo najučinkovitejši, če sami spoznajo, da je od njihovega odnosa do dela in strank odvisno, ali bodo gradili pozitivno klimo v organizaciji in izven nje ter tako v največji meri prispevali k uspešnosti poslovanja. 1292 Vo Vodenje pri uvajanju sprememb den Spremembe v večini primerov naletijo na odpor, saj nas vodijo v neznano, poleg je in i tega ni zagotovila, da bo sprememba prinesla tudi boljši rezultat. Uspešno uvaja- nov nje sprememb je odvisno od vodstva, saj so vodje tisti, ki morajo pripraviti pogoje at za pozitiven sprejem novosti in izvedbo novosti. S sprotnim seznanjanjem čim šir- ivno šega kroga se zmanjša strah pred novostmi in odpor do sprememb. st na p Glavni cilj iskalcev zaposlitev ni več stalno delo, temveč izzivi in zadovoljstvo pri rim delu. Podjetje, ki se ne razvija, zaposlenim ne more nuditi novih izzivov in zado- er voljstva pri delu. Tako bi lahko nekatere vrednote šteli za stalnico podjetij, saj pri- u do spevajo k uresničevanju cilja organizacije, da obdrži najboljše sodelavce. Kovačič mov z in Vukšić (2005, 66) trdita, da zaposleni potrebujejo priznanje po koristnosti, spo- a s štovanju, zaupanju, produktivnosti in osebnostni rasti. tarejše Vodenje z upoštevanjem dolgoročnih posledic in novih trendov Novo obliko vodenja kaže avstrijsko podjetje Sonnentor (Humar, 2013, 52), kjer uveljavljajo nov sistem vodenja, ki ga imenujejo alternativni sistem vodenja. Po njem naj bi managerji bolj razmišljali, kakšne bodo posledice posamezne odločit- ve za podjetje čez 10 ali 15 let, ali je to dobro za zaposlene in širše okolje. Po njiho- vih izkušnjah si vodje prepogosto zastavljajo samo kratkoročne cilje in ugotavljajo, kaj odločitve pomenijo na kratek rok. Podjetje poleg finančnih kazalcev poudarja pomen skupne blaginje z izdelavo pri- merljivih kazalcev v obliki bilance oz. ugotavljanjem t. i. ekonomije blaginje. V av- strijskem podjetju, ki je sicer proizvodno podjetje, poskušajo z bilanco skupne bla- ginje izmeriti, v kolikšni meri vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, solidar- nost, ekološka naravnanost, družbena pravičnost ter transparentnost v poslovanju in demokratično soodločanje, uresničujejo do vseh deležnikov, kot so dobavitelji, zaposleni, kupci in širše družbeno okolje. Izdelovanje bilance skupne blaginje je sporočilo vsem deležnikom v in izven pod- jetja, da delujejo v skladu s trajnostnim razvojem, da so družbeno odgovorni in si prizadevajo poslovati transparentno. Podjetje preverja merila, ki se nanašajo na skrb podjetja za varnost na delovnem mestu, zdravje zaposlenih in zastopanost za- poslenih po spolu, prispevek podjetja k družbeni odgovornosti, razmerje med naj- nižjo in najvišjo plačo v podjetju itd. Da je izdelava teh kazalcev zahtevna, priča podatek, da je za izdelavo zadnjega po- ročila za leto 2012 sodelovalo 10 ljudi, potrebovali so 150 ur, stroški izdelave so po njihovi oceni znašali šest tisoč evrov. V Sloveniji, kjer ves čas poudarjamo problem krize, velja prepričanje, da pogojev delovanja ni mogoče predvidevati niti za eno leto. Pri daljnosežnem načrtovanju je zlasti pomembno upoštevati pogoje, ki so strokovno napovedani in so posledica 1293 2 – s t 4 u .– o r globalnih sprememb ali trendov različnih demografskih kazalcev. (Če bi upošte- 2 u 5 s ize . o tv vali in reagirali na opozorila strokovnjakov glede suše pred desetimi leti, bi bila si- k a m t r o ja , iz tuacija danes manj boleča in zaskrbljujoča.) b n e je u o r 2 b Pri nas se družbena odgovornost na osnovi tako širokega izbora kriterijev, kot je 0 s r 1 p a 3 e opisana v avstrijskem podjetju, ne ugotavlja. Vendar pa je tudi pri nas vedno več , P š žev n o e p r a družbeno odgovornih podjetij, kjer se trudijo biti družinam prijazni, podjetja, ki to o n r s so prijazna na področju zaposlovanja, podjetja, ki načrtno spodbujajo inovativno- o l j ov e ž i , S n n st znotraj podjetja, govorimo o podjetjih, prijaznih do uporabnikov, o podjetjih, ki e p l m ov r a so usmerjena v rabo obnovljivih energetskih virov, so odgovorna do okolja t. i. ze- e i n h n i o j a leno usmerjena podjetja, podjetja, prijazna invalidnim osebam, podjetja, ki skrbi- a d g no e jo za prijazno delovno okolje itd. s m ti – ent In kaj ima podjetje od teh usmeritev? Večjo prepoznavnost, pozitivno mnenje v širši javnosti, prednost med konkurenčnimi podjetji, ker je bolj zanesljivo in sle- di trendom razvoja. Zaposleni so manj odsotni zaradi bolezni, so bolj lojalni, prip- ravljeni so več delati, ni mobinga itd. Vsi poznamo ekološki hotel v Bohinju, ki mu je ekološka usmerjenost prinesla prepoznavnost v tujini. Žal vodstva naših podje- tij na družbeno odgovornost gledajo samo skozi stroške in ne kot na dodano vred- nost podjetja. Druga sprememba pri vodenju je, da usklajuje svoje vrednote z vrednotami pod- jetja in okolja. To pomeni, da se vodja poenoti z organizacijo, njegova dejanja so usklajena z besedami. Npr. vodja podpira dodatno izobraževanje in se tudi sam udeležuje internih delavnic, spodbuja odgovoren odnos do okolja z uporabo jav- nih prevoznih sredstev ali koles in se na poslovne obiske v mestu tudi sam odpelje z javnim prevozom ali kolesom. Delovanje podjetij je odvisno od etičnosti vodilnih, ki s svojimi odločitvami vpli- vajo na celoten razvoj družbe. Etika družbeno odgovornega delovanja zahteva, da usklajujemo individualne interese z interesi vseh deležnikov znotraj in zunaj or- ganizacije (Potočan in Mulej, 2007, A132). To še posebej velja za vodje. Če želi- mo npr. vplivati na zaposlene, da bi zmanjšali porabo papirja, mora biti vodja zgled temu ravnanju in dosledno uporabljati elektronska sporočila namesto pisnih. Če od sodelavcev vodja zahteva upoštevanje dogovorjenih rokov, se mora tudi sam držati dogovorov. Če od sodelavcev zahteva točnost, mora biti to tudi njegova vrli- na. Staranje prebivalstva in domovi za starejše Prebivalstvo celotne Evropske unije se stara, saj manjše število rojstev in dalj- ša življenjska doba pomenita čedalje večji delež starejše populacije. Po podatkih EUROSTAT se naj bi delež starih nad 64 let v EU do l. 2060 povečal s 17,1 % na 30 % oz. na 151,5 mio prebivalcev. 1294 Vo L. 1990 so osebe stare 64 let in več predstavljale 13,7 % vseh prebivalcev današnje den EU. V Sloveniji je bil ta delež 10,6 %. Dvajset let kasneje (2010) je znašal ta delež v je i EU 17,4 % in v Sloveniji 16,5 %. Delež starejših se zelo hitro povečuje, v Sloveniji n in celo hitreje kot velja rast za celotno EU. ovativ V Sloveniji se je pričakovana starost v zadnjih petdesetih letih podaljšala za več kot no deset let, v naslednjih petdesetih letih pa naj bi se še za dodatnih sedem do osem st na p let. Danes starejši od 64 let predstavljajo že šestino vsega prebivalstva Slovenije, v ri naslednjih petih desetletjih pa naj bi se povečalo na tretjino prebivalstva. Potre- mer be po domovih za starejše, varovanih stanovanjih in kakovostni oskrbi starejših u do bodo še večje. mov z V Sloveniji je v tem času 56 javnih zavodov za starejše in 356 zasebnih izvajalcev. V a s domovih za starejše 3 % oseb ne potrebujejo organizirane zdravstvene nege, več kot tare 70 % oseb pa je popolnoma odvisnih od zdravstvene nege. Zanimivo je, da je kar jše 40 % oseb z diagnozo demence. Spreminjanje domov za starejše Prvi domovi za starejše, ki so bili zgrajeni od l. 1967 dalje, so bili namenjeni upo- kojencem in vsem tistim starejšim ljudem, ki so ostali sami in niso želeli na starost živeti osamljeni. To so bili še vedno zdravi ljudje, ki niso potrebovali nobene tuje pomoči za svoje bivanje. Šele od l. 1980 dalje se gradnja domov prilagaja potrebam težje bolnih stanoval- cev. V devetdesetih gre razvoj v tej smeri, da nudijo pomoč tudi osebam, ki ostane- jo doma, za odhod v dom pa se iz različnih razlogov odločijo čim kasneje (finanč- ni razlogi ali navezanost na domače okolje). Te storitve so pomoč na domu, pomoč na daljavo, dejavnost dnevnih centrov, pomoč osebam v oskrbovanih stanovanjih. Po l. 2005 pa se domovi za starejše spreminjajo predvsem tako, da se povezujejo z lokalnim prebivalstvom, aktualna so medgeneracijska druženja, obiski mlajših ge- neracij iz vrtcev in osnovnih šol, obiski različnih prostovoljcev itd. Vse aktivno- sti se odvijajo v smeri, da bi bilo bivanje čim bolj pestro in domače. Domovi svo- jim stanovalcem, ki lahko skrbijo sami zase, omogočajo aktivnosti, da se povežejo v t. i. gospodinjske skupnosti, kjer s pomočjo strokovnega delavca sami kuhajo in pripravljajo obroke ter opravljajo tudi druga vsakodnevna opravila, ki jih sami ne bi zmogli. Za stanovalce se skrbi tudi z lepo urejenim okoljem doma, da jim omo- gočijo čim več bivanja izven zaprtih prostorov. Uporabniki domov so bili najprej imenovani oskrbovanci in upokojenci, danes pa se imenujejo stanovalci. Stopnja avtonomnosti je odvisna predvsem od njihovega zdravstvenega stanja. Stanovalce poskušajo čim bolj aktivirati in čim dalj časa oh- raniti njihovo samostojnost in neodvisnost. 1295 2 – s t 4 u .– o r Spreminjanje ponudbe domov za starejše na primeru Doma ob Savinji 2 u 5 s ize . o tv Celje k a m t r o ja , iz b n Dom upokojencev Celje je pričel delovati l. 1973 kot delovna organizacija posebne- e je u o r 2 b ga družbenega pomena, ki opravlja dejavnosti in naloge s področja zavodskega so- 0 s r 1 p a 3 e cialnega varstva in varstva ostarelih. Namenjen je bil starejšim, bolnim in invali- , P š žev n o e p dnim osebam. L. 2004 se preimenuje v Dom ob Savinji Celje. r a to o n r s o l j ov e Prvi del doma, zgrajen l. 1973, je stanovanjski dom za stare ljudi, saj je bil namenjen ž i , S n n e p izključno relativno zdravim oskrbovancem. Novi del doma, zgrajen l. 1981, je na- l m ov r a e i menjen potrebam težje bolnih. n h n i o j a a d g n V okviru doma začne l. 1997 delovati Center za pomoč na domu, ki nudi organi- o e s m ti – en zirane storitve upravičencem v občinah Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. V domu t se odvijajo najrazličnejše aktivnosti, od različnih krožkov do medgeneracijskega sodelovanja. Od l. 2004 v dnevnem centru nudijo bivanje do 30 oskrbovancem dnevno. Konec l. 2013 bodo z dokončanjem izgradnje novega dela posodobili biva- nje v domu z bivanjem v obliki gospodinjskih skupnosti. Spremembe v vodenju na primeru doma za starejše Zaradi visokih cen namestitve v domovih za starejše v primerjavi z dohodki sta- novalcev, zaradi spremenjene zakonodaje, ki je zmanjšala pravico do subvencioni- ranja cen, in ostalih zakonskih sprememb, se že zmanjšuje povpraševanje po biva- nju v domovih za starejše. Prav tako se spreminjajo odnosi med starši in njihovi- mi nasledniki, zaradi česar imajo starejši več možnosti, da se odločijo čim kasne- je zapustiti svoje domače okolje in oditi v dom za starejše ali poiskati druge obli- ke pomoči. Vse našteto je v veliki meri razlog, da bo vodstvo moralo uvesti nove oblike ponud- be storitev za starejše in vodenja za večjo motivacijo zaposlenih. Vodje domov za starejše morajo motivirati zaposlene z namenom, da bi postali še boljši kadri, da bi čutili še večjo pripadnost organizaciji, da bi bili stanovalci še bolj zadovoljni z za- poslenimi in da bi tako zaposleni kot tudi stanovalci s svojci postali najboljši ogla- ševalci doma. Vodje morajo pri spremembah vključiti zaposlene že pri iskanju idej, vsako idejo pa ceniti kot prispevek k aktualiziranju ponudbe in ne ocenjevati, ali je ideja dobra ali slaba. Naučiti se bo potrebno, da so zaposleni odvisni drug od dru- gega, da so nepogrešljiv člen v poslovanju. Velikokrat smo drug do drugega kritični in ne znamo pohvaliti dela posameznika. Vodja mora biti zgled, da uspehe sodelav- cev izpostavi in pohvali, neuspehe pa brez graje (seveda gre za nenamenske napake) predstavi kot primer slabe prakse, iz katerega se naučimo biti boljši. Pri zagotavljanju družbene blaginje tudi naša družba doživlja enake trende dru- god po Evropi ali svetu. Pri poslovanju domov za starejše lahko upoštevamo napo- vedi staranja prebivalstva, povečevanje deleža starejših v celotni populaciji, trend, 1296 Vo ki daje poudarek kakovosti bivanja, po drugi strani pa padanje življenjskega stan- den darda, poznane so smernice na področju arhitekturne izgradnje glede materialov, je i izolacije itd., znano je segrevanje ozračja, povečevanje ozona, rast CO v ozračju n i 2 n itd. Vsekakor gre za pogled na družbeno odgovorno podjetje iz povsem drugega ovat zornega kota, ki zahteva od vodstva stalno prilagajanje in veliko inovativnosti pri ivn načrtovanju poslovanja glede vključevanja in upoštevanja družbeno odgovornih ost n parametrov na mnogih področjih. a pri Konkreten primer v občini Celje, ki v praksi ni bil realiziran zaradi finančnih mer sredstev, je ideja mladih arhitektov, ki so imeli l. 2010 v Celju delavnico na temo u do arhitekturne izgradnje Celja na neizkoriščenih in zapuščenih delih mesta. Predlog mov z se je nanašal na izgradnjo novega objekta z nadstandardnimi varovanimi stanova- a s nji za starejše prebivalce nedaleč od prestižne lokacije ob Savinji, na obstoječem za- ta puščenem področju, ki danes predstavlja ljudem le bližnjico prehoda. V obdobju rejše 10 do 15 let se predvideva povečano povpraševanje po prestižnih domovih, vendar izgradnja ni predvidena v nobenem prostorskem planu mesta Celje. Zaključek Menim, da je karizma najpomembnejša lastnost dobrega vodje, ki brez prisile oz. prepričevanja usmerja zaposlene k večji produktivnosti in usmerjanju aktivnosti v cilje organizacije. V storitvenih dejavnostih, kamor spada tudi ponudba domov za starejše, je še toliko pomembnejši zgled vodja. Alternativni sistem vodenja podjetja Sonnentor je usmerjen v dolgoročno priho- dnost. Po njem naj bi managerji bolj razmišljali, kakšne bodo posledice posame- zne odločitve za podjetje čez 10 ali 15 let in vpliv na zaposlene ter širše okolje. Vodje organizacije so odločilni dejavniki za uvajanje sprememb pri zaposlenih in v oko- lju. Organizacijo morajo razvijati kot celoto, ki bo sposobna preživeti v prihodno- sti. Delovanje podjetij je pomembno odvisno od etičnosti vodilnih, ki s svojimi odločitvami vplivajo ne samo na razvoj podjetja, temveč na celoten razvoj družbe. Literatura Vladimir Dimovski in Jana Žnidaršič, Ekonomski vidiki staranja prebivalstva v Sloveniji: kako ublažiti posledice s pristopom aktivnega staranja. Kakovostna starost (Ljubljana: GV založba, 2007), 2–15. Maša Filipovic Hrast in Valentina Hlebec, Medgeneracijske solidarnost v Sloveni- ji in tranzicijske spremembe (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2009), 195–214. Bojana Humar, »Bilanca, ki meri prispevek k blaginji vseh«, Finance: Manager +, april (2013): 52–54. 1297 2 – s t 4 u .– o r Andrej Kovačič in Vesna Vukšić Bosilj, Management poslovnih procesov. (Ljublja- 2 u 5 s ize . o tv na: GV založba 2005), 48–52. k a m t r o ja , iz b n Vekoslav Potočan in Matjaž Mulej, Družbena odgovornost trajnostnega podjetja. e je u o r 2 b (Maribor: Organizacija, 2007), 40 (5) A 129–133. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n http://www.ssz-slo.si/dom-ob-savinji-celje, 20. 8. 2013 o e p r a to o n http://www.stat.si/tema_demografsko.asp, 20. 8. 2013 r s o l j ov e ž i , S n n http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf, 20. 8. 2013 e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 1298 2 – s t 4 u .– o r Vodenje v poslovnem okolju in športu 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Management in business environment and sport o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Tatjana Kosi 3 e , P š žev n o e p Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija r a to o n r s tatjana.kosi@gmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Pri vodenju sta na prvem mestu delo z ljudmi in cilj, ki ga želimo doseči. Enako situacijo ima- no e s m jo poslovni managerji in športni trenerji. Tako kot je v športu uspeh odvisen od trenerja in od ti – en športnika, tako je tudi v gospodarstvu poslovni uspeh odvisen od zaposlenih in od manager- t ja. S prispevkom želim primerjati vodenje v športnem in poslovnem okolju ter predstaviti po- goje enih in drugih vodij. Ključne besede: vodenje, manager, timsko delo, motivacija, trening Summary Dealing with people and with the goal are the most important by successful management. Sit- uation is the same with business managers and sports trainers. As in sport the success depends on trainer and sportsman the same is in business environment, where success depends on em- ployees and manager. In the article I try to compare management in sports and business envi- ronment as well as to introduce the conditions of both managers. Key words: management, manager, team work, motivation, training Uvod Ne glede na to ali govorimo o poslovnem okolju ali o športu, imamo določeno hi- erarhijo in odnos med nadrejenim in podrejenim. Odnos je lahko zelo različen. Globalizacija sveta in nove razmere na trgu zahtevajo popolnoma drugačen pog- led na vodenje. S člankom bom primerjala vodenje na enem in drugem področju. Vodenje v poslovnem svetu in v športu Vodja v poslovnem svetu se imenuje manager, direktor, predsednik, šef itd. V špor- tu vodi športnike trener, ang. coach. Dober vodja v poslovnem svetu mora dosega- ti dobre poslovne rezultate, ki so dobri, če so boljši od konkurence. V športu mora dober trener dosegati odlične rezultate in s svojimi varovanci ali ekipo zmagovati. Vodja v poslovnem svetu mora zadostiti pričakovanja zaposlenih, kupcev in oko- lja. Zaposleni so tisti, ki uresničujejo ideje vodje. V končni fazi proizvajajo končne proizvode ali storitve. Kupci potrjujejo pravilno odločitev vodje, ko kupujejo iz- 1299 2 – s t 4 u .– o r delke ali storitve organizacije. Okolje, bodisi lokalno ali globalno nudi pogoje za 2 u 5 s ize . o tv delovanje organizacije, od surovin preko raznih zakonov do kadrov. Tudi trener k av m t r o ja , iz mora zadostiti pričakovanja športnikov, lastnikov kluba in navijačev. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Primerjava poslovnega managerja in trenerja , P š žev n o e p Vodje v poslovnem okolju morajo zadnja leta posebej hitro reagirati na spremenje- r a to o n r s ne potrebe trga, da lahko podjetje ostane konkurenčno in ne propade. Zaradi vseh o l j ov e ž i , S n n sprememb so morali spremeniti tudi način vodenja, ker mora zaposlene motivirati e p l m ov r a za sprejemanje sprememb. Osnovne naloge vodje so planiranje, organiziranje, nad- e i a n hi n i o j a ziranje in vodenje. (Možina, 1994, 20) a d g no e s m t Delo trenerjev je v marsičem podobno delu managerjev. Tudi trenerji morajo ime- i –t ent ti vizijo, strategijo, tudi oni načrtujejo, organizirajo, se ukvarjajo s financami (v ne- t katerih klubih imajo za to strokovne službe), postavljajo pogoje in cilje, motivirajo svoje varovance in zahtevajo doseganje ciljev. Če primerjamo delo managerja in trenerja, najdemo podobnosti. Trenerji vodijo ljudi in jih nadzorujejo. Trenerji delajo po vnaprej izdelanem načrtu, ki se mu pri- lagajajo, če je to potrebno (poškodbe, niso doseženi postavljeni rezultati). Trener- ju je dosežen rezultat povratna informacija o kakovosti opravljenega dela. V konč- ni fazi je športni rezultat cena, ki jo športnik unovči pri pridobivanju sponzorskih in drugih finančnih sredstev. Tako kot izdelek je tudi športnik blago, ki se trži. Po- dobnost je tudi v tem, da individualno delo tako v poslovnem kot športnem oko- lju ne da rezultatov, ampak dober tim, ki ustvari dobro sodelovanje med strokov- nim štabom in športnikom (ali več športniki, če gre za skupinski šport). Potrebno je doseči sinergijo med strokovnimi službami (tehnično osebje, direktorji klubov itd.) izven igrišča in igralci na igrišču. V športni ekipi strokovnjakov in tekmovalcev so lahko samo kompetentni in iz- redno delavni ljudje. Brez trdega dela ni rezultatov. V športu se morajo dogovor- jene strategije dosledno upoštevati. Športnik, ki dosega vrhunske rezultate, mora biti zelo samodiscipliniran, pripravljen se je odpovedati marsikaterim ugodnos- tim, zaveda se celo svojih, včasih nadčloveških naporov, in to samo za uspeh. Ta uspeh ni v naprej zagotovljen, temveč je splet mnogih okoliščin. Pravi fenomen je, da so se športniki pripravljeni toliko žrtvovati, kar je sicer njihova želja, a je brez garancije, da bodo to dosegli. Če bi vnaprej vedeli, da se bodo njihovi cilji uresni- čili, potem bi ne bil svojega življenja težko nekaj časa podredti športnim ambici- jam. A temu ni tako, poleg tega lahko cilj ogrozijo tudi poškodbe, ki imajo včasih dolgoročne posledice za vse življenje. Ogrozijo lahko samega športnika in njego- ve bližnje. 1300 Vo Razlika med zaposlenimi v podjetjih in športniki den Kljub vsem tveganjem, ki jim je izpostavljen športnik, kljub temu da ni garancije, je v p da bo dosegel vrhunske rezultate in s tem veliko slavo, je športnik pripravljen vlo- os žiti v svoje treninge in tekme nadčloveške napore. Niko Mejaš, managerski sveto- lovn valec, ki je bil sam športnik, danes je trener slovenske reprezentance streljanja na em o leteče tarče, meni, da zaposleni v podjetjih delajo s polovično zavzetostjo, njihov ko motiv je, da imajo službo, da preživijo sebe in družino (Lojze Javornik, Manager, lju i april 2013, 32). Le redki zaposleni so motivirani za odlične uspehe. n špo Ali je za slabše uspehe zaposlenih kriv manager? Jih ne zna motivirati in pripraviti rtu do tega, da bi se maksimalno potrudili in uporabili vse svoje znanje, ki ga premo- rejo? Na osnovi praktičnih izkušenj lahko rečem, da je eden od razlogov v tem, da v poslovnem svetu ni velike razlike med tistimi zaposlenimi, ki se zelo trudijo, in tistimi, ki v službi samo »preživljajo čas«. Običajno poslovno okolje ni narejeno tako, da bi samo po sebi izločilo osebe, ki se niti ne trudijo z delom niti ne prilago- dijo pravilom delovne sredine. V športu pa ni prostora za osebe, ki niso delovne in predane cilju (ne trenirajo tako, kot se od njih zahteva) in ki ne sprejemajo pravil športa (svojega športnega kluba in športne panoge). Tako trdijo tudi uspešni tre- nerji, ki trenirajo naše najboljše športnike: Massi, Fabjan, Denič, Kopitar, Janus in športni psiholog Tušak (Lojze Javornik, Manager, april 2013, 30–37). Primer iz športa, ko si sam primoran odstopiti: odločite se za kolesarjenje, da se boste pridružili maratonu Franja. Ena od strokovnih revij, ki je priloga dnevnega časopisa, sicer ponuja točno izdelan plan treninga, a vi se tega ne držite. Ker niste notranje motivirani, trenirate le toliko, da se maratona udeležite. Zgodi se nasled- nji scenarij: ker niste trenirali (niti dovolj niti po planu), ste zaostali za celotno sku- pino in ko ste že toliko za vsemi, da tistih pred seboj ne vidite, nekaj časa še vztraja- te, potem pa odstopite in po telefonu pokličete kolega, da vas pride iskat. Kako bi bilo v službi? Bi odstopili v službi in priznali, da niste kos nalogam? Koga bi krivili za vaše slabo delo, da niste kos nalogam? Manjša raziskava, opravljena med študenti prvega letnika (35 izrednih študentov Višje strokovne šole, interna anketa v okviru vaj, opravljena februarja 2013), je dala odgovore, da so vsi iskali razloge izven sebe. Od nadrejenih niso dobili natančnih navodil (16 odgovorov), niso imeli dovolj časa (15 odgovorov), naloga je bila prezahtevna (3 odgovori), nih- če mi ni mogel pomagati (2 odgovora). Nihče ni odgovoril: sam sem kriv, nisem imel volje, nisem znal. Kaj pa v športu? Bi iskali razloge, zakaj niste uspeli pri dru- gih ali pri sebi? V športu lahko dolgoročno uspevajo in so del ekipe le tisti športniki, ki maksimal- no trenirajo in se zanje izdela tudi strategija razvoja in so pripravljeni dati največ od sebe. Športna ekipa ne more imeti v svoji sredini oseb, ki samo životarijo, spre- jema samo delovne in športu predane osebe. Športnik mora biti zato oseba z moč- 1301 2 – s t 4 u .– o r nim značajem, ki je niti poraz niti zmaga ne bosta potrla ali prevzela. Športnik je 2 u 5 s ize . o tv oseba, ki je pozitivna, fleksibilna, samozavestna, marljiva, delavna, vztrajna, pozi- k a m t r o ja , iz tivno trmasta, dobro organizirana, prilagodljiva in skromna. Športnik dobro delu- b n e je u o r 2 je individualno in v timu, razumno sprejema tako poraze kot uspehe. Dober špor- b 0 s r 1 p a tnik sprejema nasvete, iz napak se uči, da jih ne ponavlja. 3 e , P š žev n o e p r a V primerjavi s športniki delajo zaposleni v podjetjih z mnogo manj napora, z mno- to o n r s go manj tveganja, da bodo uspešni. Če primerjamo športnike in zaposlene, je pri o l j ov e ž i , S n n slednjih motivacija veliko manjša. Športnik mora biti motiviran, sicer ne bo do- e p l m ov r a segal nobenih uspehov. Športniki in trenerji dajejo pred tekmami izjave, da bodo e i n h n i o j a zmagali. Športniki morajo biti samozavestni, kajti če dvomijo v svoj uspeh, imajo a d g no e že manj možnosti za zmago. Po izjavah uspešnih trenerjev je uspeh odvisen tud od s m ti – en dobrega sodelovanja v timu in od dobrih ter odkritih medsebojnih odnosov (Loj- t ze Javornik, Manager, april 2013, 32). Motivacija v poslovnem svetu in v športu Matej Tušak, predstojnik katedre za psihologijo športa na Fakulteti za šport, Uni- verze v Ljubljani (Lojze Javornik, Manager, april 2013, 32), razlaga ruski in ameri- ški način treninga. Pravi, da so Rusi svoje športnike na treningih tepli, da so gara- li za dobre rezultate, Američani pa so svojim športnikom vcepili miselnost, da so najboljši na svetu, in potem so športniki garali sami od sebe. Garali so oboji, ven- dar vsak na svoj način. Da dosegajo športnik odlične rezultate, jih trenerji motivirajo na različne načine. Tudi iz gornjega primera lahko potegnemo vzporednice s poslovnim svetom. Pod- jetje se tudi bori za čim boljše rezultate. Biti mora čim bolj uspešno, inovativno, konkurenčno, da bo obstalo na trgu. Uspešnost podjetja je odvisna od zaposlenih in od managerja, ki jih mora ustrezno voditi in motivirati. Vodje so kot osebnosti različni, imajo tudi različne izkušnje, znanja in imajo razli- čen stil vodenja. Podobno kot v športu nekateri z grobimi prijemi vodijo zaposle- ne (avtoritativni način vodenja), drugi znajo vzpostaviti delovno vzdušje, kjer za- posleni sooblikujejo ali sami predlagajo cilje, samoiniciativno prevzemajo naloge in odgovornosti (demokratični način vodenja). Pri športu in v poslovnem svetu je pomembna notranja motivacija vsakega posa- meznika. Če tega ni, je delo trenerja ali managerja zelo težko, včasih je treba tudi odstopiti. V vrhunskem športu se z nemotiviranimi športniki ne ukvarjajo, trener- ji bodo delali samo z najboljšimi. V podjetjih je situacija drugačna, delati je treba s sodelavci, ki jih imaš. Potrebno bi bilo narediti razlike med dobrimi sodelavci oz. med tistimi, ki želijo dobro delati, in tistimi, ki »ne delajo« v skladu s pričakovanji. Managerji nimajo manevrskega 1302 Vo prostora, da bi lahko hitro in enostavno ukrepali. Nimajo možnosti hitre zamenja- den ve slabega kadra z dobrimi kadri, potrebno je predhodno iskanje kadra, uvajanje je v p itd. Velikokrat ni časa, da bi se vedno znova ukvarjali z novimi sodelavci, preden bi os dobili uspešnega, strokovnega sodelavca. Od zaposlenih se zahteva strokovno zna- lov nje in ustrezne osebnostne lastnosti, kot so nekonfliktnost, samostojnost, samoini- nem o ciativnost, inovativnost, kreativnost, pripadnost, zanesljivost itd. kolju in š Zaključek po Vsekakor je potrebno biti v športu ali poslovnem svetu pravičen, pošten in zaupa- rtu ti drug drugemu. Vsak se mora zavedati, da so rezultati odvisni od vseh skupaj, a zato mora vsak prispevati svoj delež. Vsak, ki je vključen v sistem (organizacijo ali športni tim), je odgovoren za svoj prispevek in izvajanje po določenih pravilih na osnovi skupnega dogovora. Če nastanejo nesporazumi, konflikti, jih je potrebno čim prej razrešiti. V uspešni organizaciji ali timu, ni nujno, da vsi enako mislijo, potrebno je le enotno delovati. Vsak mora imeti možnost, da pove svoje mnenje in ga razloži. Lahko smo različnega mnenja, vendar nas argumenti prepričajo, da svo- je razmišljanje spremenimo. Vsi smo na istem vlaku in potujemo v isto smer. Vse- eno je, ali gre za podjetje ali šport. Edina razlika med športnim in poslovnim sve- tom je, da je športnik lahko v vrhu povprečno 10 let, zaposleni pa najmanj 40 let. Literatura Lojze Javornik, Športni nauki za vodenje podjetij. (Ljubljana: Časnik Finance: Manager, april 2013), 30–37. Stane Možina, Management. (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1994), 20. Mitja Tavčar, Strateške razsežnosti managementa. (Maribor: EPF, 2000). 1303 Permanentno izobraževanje tudi v tretjem 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize življenjskem obdobju . o tv k a m t r o ja , iz b n Permanent education also in the third life period e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Irma Kovač o e p r a to o n Osnovna šola Bistrica, Slovenija r s o l j ov e ž i , S n n irma.gabrovsek@guest.arnes.si e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Povzetek no e s m t Zaradi staranja družbe se spreminja sestava delovne sile in povečujejo se zahteve po storitvah i – ent socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih služb. Ena od zahtev sodobne družbe je ostati čim dlje zdrav in čil, torej naj tudi starejše prebivalstvo skrbi za telesno in umsko kondicijo. Umska kondicija se vzdržuje tudi z različnimi oblikami neformalnega učenja. Takšna oblika so tudi študijski krožki v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje. Namen prispevka je predstavi- ti temeljne značilnosti in smernice vseživljenjskega, permanentnega izobraževanja, tudi glede na Memorandum EU o vseživljenjskem učenju. Z vidika vseživljenjskega učenja me zanimajo formalne in neformalne oblike izobraževanja, ki so namenjene tudi učeči populaciji v tretjem življenjskem obdobju. Podrobno predstavljam univerzo za tretje življenjsko obdobje in študij- ske krožke kot najpogostejšo organizacijsko obliko učenja. Med cilji delovanja univerze za tret- je življenjsko obdobje je povezovanje starejših z družbenim okoljem in medgeneracijsko sode- lovanje, saj so starejši bogat vir znanj in izkušenj za mlajše generacije. Kako deluje univerza za tretje življenjsko obdobje, njene posebnosti in družbene koristi, prikazujem na osnovi večlet- nega lastnega dela s skupinami starejših na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ključne besede: vseživljenjsko učenje, formalno in neformalno izobraževanje, univerza za tret- je življenjsko obdobje, študijski krožek, medgeneracijsko sodelovanje, znanje, interesi, izkušnje Summary An aging society is changing the composition of the workforce and increases the require- ments for social services, health and education services. One of the requirements of modern society is to remain healthy as long as possible and hale, so also the elderly population should care for physical and mental condition. Mental condition is maintained also with various for- ms of non-formal education. Such forms are study circles within the University for the third life period. The purpose of this article is to present the main features and guidance of lifelong, permanent education, including in relation to the EU Memorandum on Lifelong Learning. From the perspective of lifelong learning, I am interested in formal and non-formal forms of education, which are also dedicated to the learning population in the third life period. The University for the third life period and study circles as the most common form of organizatio- 1305 2 – s t 4 u .– o r nal learning are presented detailed. Among the goals of the University for the Third Life peri- 2 u 5 s ize . o tv od is the integration of elderly into the social environment and intergenerational cooperation, k a m t r o ja , iz since the elderly are rich source of knowledge and experiences for younger generations. How b n e je u o r 2 is the University for the Third Life period working, is presented on the base of my multiannual b 0 s r 1 p a working with groups of older people at the University for the Third Life period. 3 e , P š žev n o e p r a Key words: Lifelong learning, formal and non-formal education, University for the third life to o n r s period, study circles, intergenerational cooperation, knowledge, interests, experiences o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Uvod n h n i o j a a d g Današnja družba doživlja spremembe, ki jih je moč primerjati s tistimi iz časa in- no e s m dustrijske revolucije. Digitalna tehnologija spreminja vse vidike človekovega živ- ti – en ljenja, medtem ko lahko biotehnologija nekega dne spremeni celo samo življenje1. t Moderno življenje prinaša več možnosti in izbir za posameznike, toda tudi večja tveganja in negotovosti. Ljudje se lahko svobodno odločajo za različne načine živ- ljenja, dela, preživljanja prostega časa, sodelovanja v različnih skupinah. Med spre- membami, ki jih zahteva sodobni družbeni razvoj, je ena najpomembnejših v traj- nostnem, vseživljenjskem učenju in izobraževanju. Večina ljudi ostaja dlje v izo- braževanju in usposabljanju, toda razkorak med tistimi, ki so dovolj kvalificira- ni, da se obdržijo na površju trga dela, in tistimi, ki nezadržno ostajajo ob strani, se širi. Zaradi staranja družbe se spreminja sestava delovne sile in povečujejo se zahte- ve po storitvah socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih služb. Ena od zahtev so- dobne družbe je ostati čim dlje zdrav in čil, torej naj tudi starejše prebivalstvo skrbi za telesno in umsko kondicijo. Umska kondicija se vzdržuje tudi z različnimi obli- kami neformalnega učenja. Takšna oblika so tudi študijski krožki v okviru univer- ze za tretje življenjsko obdobje. Predmet pričujočega prispevka je vseživljenjsko učenje, s poudarkom na oblikah učenja v t.i. tretjem življenjskem obdobju. Namen članka pa je predstaviti temeljne značilnosti in smernice vseživljenjskega, permanentnega izobraževanja, tudi glede na Memorandum o vseživljenjskem učenju, ki je bil sprejet v okviru Evropske uni- je. Z vidika vseživljenjskega učenja me zanimajo formalne in neformalne oblike iz- obraževanja, ki so namenjene tudi učeči populaciji v tretjem življenjskem obdobju. Kaj je vseživljenjsko učenje? Vseživljenjsko učenje vidi vse učenje kot 'brezšiven' kontinuum 'od zibke do groba 2. Visoko kvalitetno temeljno izobraževanje za vse, od otrokovih najzgodnejših dni naprej, je bistvena podlaga nadaljnjega izobraževanja. Prvi korak na izobraževalni 1 Memorandum o vseživljenjskem učenju. (Bruselj: Komisija evropske skupnosti, 2000) 2 Memorandum o vseživljenjskem učenju. (Bruselj: Komisija evropske skupnosti, 2000) 1306 Pe poti je obvezen za vse. V naslednjih stopnjah se udeleženci izobraževanj selekcio- rma nirajo glede na sposobnosti in praviloma tudi glede na interesna področja. V vseh nen naslednjih izobraževalnih korakih je specializacija večja. tno i Termin vseživljenjsko učenje asociira na čas, opredeli učenje skozi vse življenje ali zob nenehno ali periodično učenje. Uporabljajo se tudi izrazi trajnostno, vse življenje raže trajajoče, permanentno učenje. V strokovni literaturi se uveljavlja tudi pojem ve- van črazsežnostno učenje, kajti pozornost se usmerja k razširjenosti učenja, ki se lah- je tu ko odvija v razsežnosti celotnega človekovega življenja, na katerikoli stopnji našega di v t življenja. Dimenzija o vseživljenjskem, večrazsežnostnem učenju upošteva vse na- re čine učenja: formalno, neformalno in informalno ali priložnostno učenje. Ozave- tjem ž šča nas, da je učenje lahko tudi radostno in poteka v družini, v trenutkih sprošča- iv nja, v skupnosti in pri vsakdanjem delu. ljenjs Ena od oblik neformalnega izobraževanja so študijski krožki. V Sloveniji je zače- kem o tek in razvoj študijskih krožkov neposredno povezan z razvojem univerze za tret- b je življenjsko obdobje. Študijski krožki nastajajo spontano, ko se za določeno temo dob zanima vsaj deset ljudi, ko vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje zagoto- ju vi in najde primernega mentorja in so na voljo prostori. Mentor študijskega krožka je postavljen formalno in skrbi za načrtovanje učnih vsebin in metod dela, za sis- tematično doseganje dogovorjenih učnih ciljev in za kakovost učenja. Pomembno vlogo v študijskih krožkih ima tudi animator, ki je vezni člen med mentorjem, vodstvom Univerze za tretje življenjsko obdobje in slušatelji. Univerza za tretje življenjsko obdobje Idejo o univerzi za tretje življenjsko obdobje je v Slovenijo prinesla prof. Duša Fin- deisen, neposredno iz Francije, kjer so prve oblike takšne univerze sploh nastale. V okviru Centra za intenzivno učenje tujih jezikov v Ljubljani je leta 1984 razpi- sala prvi program študija francoščine za starejše, kar je prvi zametek univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. Hkrati so model razvijali tudi na katedri za andragogiko na Filozofski fakulteti, pod vodstvom dr. Ane Kranjc, ko so razvija- li nov koncept izobraževanja odraslih oziroma permanentnega ali vse življenje tra- jajočega izobraževanja. Tretje življenjsko obdobje zaznamujejo naslednje značilnosti: – upokojitev, – zamenjava kroga sodelavcev oziroma kroga ljudi, s katerimi preživimo ve- liko časa, – nove navade, drugačna razporeditev časa, – osamljenost, lahko kot posledica ovdovelosti ali nezmožnosti poiskati si novega kroga ljudi za druženje, – izrazite duhovne vrednote, 1307 2 – s t 4 u .– o r – več pozornosti osebnim interesom in sebi, za kar je bilo v delovnem ob- 2 u 5 s ize . o tv dobju premalo časa, k a m t r o ja , iz – izguba prejšnjega socialnega statusa in socialne pripadnosti določeni b n e je u o r 2 družbeni skupini. b 0 s r 1 p a 3 e Ena od možnosti ponovne socializacije upokojenih ljudi je vključitev v programe , P š žev n o e p r a Univerze za tretje življenjsko obdobje. Delovanje univerze za tretje življenjsko ob- to o n r s dobje v širšem družbenem prostoru ima naslednje cilje: o l j ov e ž i , S n n e p l m – spreminjanje pogleda na starost in staranje; ov r a e i n h n – premagovanje stereotipov o starejšem človeku; i o j a a d g n – izboljšanje zdravstvene in socialne ravni starejših; o e s m t – povezovanje starejših z družbenim okoljem in medgeneracijsko povezova- i – ent nje; – vpeljava novega, drugačnega načina izobraževanja – izobraževanje za člo- veka, za njegovo bogatejše, polnejše, bolj kulturno življenje; vsakdo sam vpliva na izobraževanje s svojo osebnostjo, izkušnjami, znanji, ki se pre- pletajo z izkušnjami in znanji ostalih članov skupine; tako nastajajo nove socialne interakcije, nov način sprejemanja sebe in drugih, bogatejši način bivanja3. Kako delujejo univerze za tretje življenjsko obdobje? Učne skupine v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, največkrat poime- novane kot študijski krožki, so ena od socialnih skupin, kjer upokojenci lahko za- dovoljujejo svoje primarne psiho-socialne potrebe in se naprej razvijajo. Pogosto postane študijski krožek tudi bolj intimna socialna skupina. Nadomešča druži- no, morda tudi partnerstvo, če se med udeleženci in mentorjem razvijejo bolj tesne vezi. Udeleženci so do mentorja zahtevni; ne zadovolji jih samo znanje, hočejo, da se jih primerno obravnava in da vlada v študijskem krožku primerna socialna kli- ma. Študij na univerzi za tretje življenjsko obdobje izvira iz želja in interesov, ki jih ljudje prej v svojem življenju niso uspeli nikoli uresničiti. Radi bi igrali kak instru- ment, znali slikati, radi bi bolje pisali, da bi tudi drugim obelodanili svoje življenj- ske izkušnje, radi bi govorili tuj jezik, radi bi več vedeli o kulturnih spomenikih, bolje poznali tuje dežele, radi bi se ukvarjali s kako novo ekonomsko donosno de- javnostjo, radi bi bolje razumeli psiho ljudi ipd. Starejši se z izobraževanjem tudi samopotrjujejo. Sposobnost učenja je dokaz vital- nosti. Želijo se še preizkusiti, svoje napredovanje ambiciozno in budno spremlja- jo. Uspeh jim veliko pomeni, saj po njem sodijo, koliko še zmorejo, poveča se jim 3 Ana Kranjc in drugi. Kako smo snovali Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Ljubljana. (1992) 1308 Pe samozavest, optimizem, pričakovanja za prihodnost, samoiniciativnost in splošna rma aktivnost, pogled usmerijo navzven k drugim ljudem, ne mislijo toliko na svoje te- nen žave, bolezni. tno i Med najpomembnejšimi cilji izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju je dru- zob ženje – znotraj skupine, vpetost skupine in posameznika v širše socialno okolje ter raže prepletanje znanja z življenjem. Večina skupin zaključi svoje študijsko leto s skup- van nim izletom, ekskurzijo, piknikom; slušatelji se obiskujejo in srečujejo tudi v času, je tu ko ni študijskih srečanj. Pot spoznavanja, vedoželjnosti in druženja vodi slušatelje di v t iz predavalnic na številne študijske obiske, ekskurzije, okrogle mize, učne delavni- re ce, literarne večere, koncerte, razstave. tjem ž Dejavnosti študijskih krožkov so različne, včasih se tudi več dejavnosti poveže v ivl en študijski krožek. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki spremlja in jenjs koordinira delo posameznih enot, navaja naslednje najpogostejše študijske dejav- kem o nosti: umetnost, jeziki, računalništvo, vprašanje osebnosti in ustvarjanje. bd V okviru Ljudske univerze Tržič sem pet let ustvarjala in sooblikovala delo univer- obj ze za tretje življenjsko obdobje. Glede na velikost kraja in ljudske univerze ter pre- u govorne zadržanosti prebivalstva, ponudba študijskih krožkov ni preveč raznoli- ka. Ljudska univerza je vsako leto kandidirala za sofinanciranje programov pri mi- nistrstvu za šolstvo in šport, v povprečju so sofinancirani štirje različni programi: po eden s področja jezikov, računalništva, ročnih del ali oblikovanja in družbenih znanosti. Osebno sem vodila študijski krožek z naslovom Spoznavamo Slovenijo. Temeljni namen študijskih krožkov v okviru Univerze za tretje življenjsko obdob- je je zadovoljevanje potreb po socialni pripadnosti, varnosti, samopotrjevanju, po raziskovanju in odkrivanju neznanega. Na to pomembno vpliva kakovost dela in učenja v skupini ter dobri medosebni odnosi v skupini. V skupini, ki je pet let obiskovala študijski krožek »Spoznavamo Slovenijo« v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje, sem izvedla anketo o pomenu sode- lovanja v študijskem krožku za posameznega slušatelja ter o prednostih in slabos- tih tovrstnega izobraževanja. Iz analize anket sem izluščila nekaj najpogostejših odgovorov oziroma misli: – »Rada sodelujem, to je prijetno doživetje, ker se družimo in bistrimo.« – »Moj teden je zdaj bolj načrtovan, saj je moj urnik orientiran glede na dan, ko grem na univerzo.« – »Smo povezani, držimo skupaj, prava klapa, ki se tudi v počitnicah dobi- va na kavi ali gre skupaj na izlet.« – »Prvič sem spoznal, da je izobraževanje lahko prijetno in učenje me zdaj celo veseli.« – »Tudi sami lahko predlagamo, kaj naj se učimo in na kakšen način.« 1309 2 – s t 4 u .– o r – »Včasih sem bil osamljen, zdaj pa imam že preveč idej, kaj še spoznati ali 2 u 5 s ize . o tv kam se odpraviti na izlet.« k a m t r o ja , iz – »Na mnoge stvari, ki jih gledam po televiziji, gledam drugače, z večjim b n e je u o r 2 zanimanjem, ker o njih več vem, npr. dokumentarne oddaje.« b 0 s r 1 p a – »Krožek me motivira, da več berem, raziskujem, obiščem strokovna pre- 3 e , P š žev n o e p davanja, razstave.« r a to o n – »Mene tovrstne tematike niso nikoli prav preveč zanimale, vendar s r s o l j ov e ž i takšnim načinom učenja, v skupini, ki ima podobne interese in spoštova- , S n n e p l m ov nje do vsakega člana, ob skrbnem vodenju mentorja, danes kar kipim od r a e i n h n radovednosti in vedoželjnosti.« i o j a a d g no e s m ti – en Sklep t Zaradi staranja družbe se spreminja sestava delovne sile in povečujejo se zahte- ve po storitvah socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih služb. Ena od zahtev so- dobne družbe je ostati čim dlje zdrav in čil, torej naj tudi starejše prebivalstvo skrbi za telesno in umsko kondicijo. Umska kondicija se vzdržuje tudi z različnimi obli- kami neformalnega učenja. Takšna oblika so tudi študijski krožki v okviru univer- ze za tretje življenjsko obdobje. Namen prispevka je bil predstaviti temeljne značilnosti in smernice vseživljenjske- ga, permanentnega izobraževanja, tudi glede na Memorandum EU o vseživljenj- skem učenju. Z vidika vseživljenjskega učenja sem predstavila formalne in nefor- malne oblike izobraževanja, ki so namenjene tudi učeči populaciji v tretjem ži- vljenjskem obdobju. Podrobno sem predstavila univerzo za tretje življenjsko ob- dobje in študijske krožke kot najpogostejšo organizacijsko obliko učenja. Med ci- lji delovanja univerze za tretje življenjsko obdobje je povezovanje starejših z druž- benim okoljem in medgeneracijsko sodelovanje, saj so starejši bogat vir znanj in iz- kušenj za mlajše generacije. Kako deluje univerza za tretje življenjsko obdobje, nje- ne posebnosti in družbene koristi, pa sem v prispevku prikazala na osnovi večlet- nega lastnega dela s skupinami starejših na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Tržiču, kjer sem vodila študijski krožek Spoznavamo Slovenijo. Viri in literatura Drofenik O., Pretnar Z. (1996). Izobraževanje odraslih v drugih nacionalnih pro- gramih. Strokovne podlage za nacionalni program izobraževanja odraslih. Andragoški center Slovenije. Ljubljana. Jelenc Z., ur. (1998). Vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Andra- goški center Slovenije. Ljubljana. Kranjc A. in drugi (1992). Kako smo snovali Slovensko univerzo za tretje življenj- sko obdobje. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Ljubljana. 1310 Pe Memorandum o vseživljenjskem učenju (2000). Komisija evropske skupnosti. rma Bruselj. nent Mijoč N., Kranjc A., Findeisen D. (1993). Študijski krožki. Andragoški center Re- no i publike Slovenije. Ljubljana. zobraževanje tudi v t retjem ž ivljenjskem o bdobju 1311 Pomen šolskega raziskovalnega dela kot 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize oblike procesnega učenja in poučevanja . o tv k a m t r o ja , iz b n The importance of the school research work as a form e je u o r 2 b 0 s r 1 p a of procedural learning and teaching 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Irma Kovač ov e ž i , S n n e p Osnovna šola Bistrica, Slovenija l m ov r a e i n h n irma.gabrovsek@guest.arnes.si i o j a a d g no e s m ti – en Povzetek t Pokrajina pomeni za geografijo laboratorij in z delom v njem postane geografija živa. V tem je smisel raziskovalnega dela za geografijo, ker pomeni inovativno pot, kjer je učenec aktiven v vseh etapah učnega procesa. V šoli je raziskovalnih možnosti veliko. Raziskovanje lahko uva- jamo pri rednem pouku, krožkih, naravoslovnih dnevih, v šoli v naravi, na raziskovalnih tabo- rih. Slednje šole ponavadi organizirajo med poletnimi počitnicami in so enkratna priložnost za spodbujanje raziskovalnega dela. Šolsko raziskovanje je zahtevno in za uspešno delo terja ustre- zne subjektivne in objektivne pogoje. Kakovost raziskovalnega dela je odvisna predvsem od mentorja in njegovih zahtev, delo pa naj bi odražalo tudi mentorjevo strokovno razgledanost, inovativnost, odnos do znanosti in dela z mladimi. Cilji šolskega raziskovalnega dela so v pri- dobivanju in širjenju znanja, v razvijanju veščin in sposobnosti analize in interpretacije spozna- nih dejstev. Z uvajanjem raziskovalne metode dela in problemskih raziskovalnih nalog v šolsko delo postane le to za učence bolj smiselno, s tem se razvija pozitiven odnos do učenja in razi- skovanja, odgovornost za lastno delo in napredek. Največkrat se raziskovalna naloga priprav- lja s točno določenim namenom, npr. za udeležbo na tekmovanju ali na natečaju. To tudi daje posebno draž, saj je interes tako na strani učencev kot učiteljev tako večji. V prispevku prikazu- jem raziskovalno dejavnost na naši šoli, predvsem na geografskem in sociološkem področju, ki ju kot mentorica pokrivam. Ključne besede: Procesno učenje, tradicionalno učenje, inovativne učne oblike, raziskovalno delo, mentorski pouk, izkustveno učenje, projektno učno delo, raziskovalni problem, ustvar- jalnost Summary Landscape means laboratory for geography and with the work in it geography becomes alive. In this is the sense of the research work for geography, because it represents an innovative way in which the student is active in all stages of the learning process. The school has a lot of re- search opportunities. Research can be initiated in regular classes, clubs, science days, in the na- ture school, at research camps. Research camps are usual y held by schools during the summer 1313 2 – s t 4 u .– o r holidays and are great opportunity to promote research work. Academic research is chal eng- 2 u 5 s ize . o tv ing and for successful work requires the appropriate subjective and objective conditions. The k a m t r o ja , iz quality of research work depends mostly on the mentor and his/her demands, the work should b n e je u o r 2 b reflect also the mentor’s professional knowledge, innovation, and attitude towards science and 0 s r 1 p a towards the work with young people. The objectives of the school research work are in acquir- 3 e , P š žev n o e p ing and disseminating of knowledge, developing skil s and the ability of analysing and interpre- r a to o n tation of the facts taught. With implementing research methods and problem research tasks r s o l j ov e ž i in the school work it becomes more meaningful for pupils and is also developing a positive at- , S n n e p l m ov titude towards learning and research, responsibility for own work and progress. Mostly the re- r a e i n h n search tasks are prepared with a specific purpose, eg. for the participation on the contest or on i o j a a d g n the competition. This also gives a special charm, because the interest on the both sides by stu- o e s m ti – en dents and by teachers is higher. In this article I present the research activities at our school, es- t pecial y in the geographical and sociological field, which I cover as a mentor. Key words: Procedural learning, traditional learning, innovative forms of teaching, research work, mentoring classes, experiential learning, project learning work, research problem, cre- ativity Uvod Mentorski pouk lahko poimenujemo tudi raziskovalno učenje in poučevanje. Bistvo raziskovalnega učenja je učenje v stiku z realnostjo. Pokrajina pomeni za geografijo laboratorij in z delom v njem postane geografija živa. V tem pa je smisel raziskovalnega dela za geografijo, ker pomeni inovativno pot, kjer je učenec akti- ven v vseh etapah učnega procesa. V šoli je raziskovalnih možnosti zelo veliko. Raziskovanje lahko uvajamo pri re- dnem pouku, krožkih, naravoslovnih dnevih, v šoli v naravi, na raziskovalnih ta- borih, v priložnostnih raziskovalnih skupinah in z vključevanjem posameznih učencev v raziskovanje zunaj matičnega razreda. Raziskovalni tabori, ki jih šole ponavadi organizirajo med poletnimi počitnicami in so usmerjeni na različna področja raziskovanja, so enkratna priložnost za spodbujanje raziskovalnega dela. Raziskovalno delo je za učenca, poleg aktivnega osvajanja znanja, tudi dodatni ko- rak k izgradnji celovite osebnosti, ki bo sledila razvoju, znala (samo)kritično mis- liti s svojo glavo, uspela definirati probleme, z ustrezno tehniko in metodo poiska- la več poti za reševanje le-teh, in takšna osebnost bo dvomila. Dvom je namreč tis- ti agens, ki sproži verižno reakcijo alternativnega razmišljanja, definiranja, reševa- nja problemov in dodatno vzpodbuja ustvarjalnost1. 1 M. Mosbuker, Specifičnost in nerešena problematika mladinskega raziskovalnega dela v šoli. (Geografija v šoli, št. 2–3, str. 86–91. 1997) 1314 Po Značilnosti šolskega raziskovalnega dela men š Šolsko raziskovanje je zahtevno in za uspešno delo terja ustrezne subjektivne in ol objektivne pogoje. K subjektivnim pogojem sodijo usposobljenost učitelja mentor- ske ja in značilnosti učencev; k objektivnim pa prostor, čas in učna sredstva. ga raz Učitelj mentor se mora odlikovati v kvaliteti pedagoškega vodstva in organizacij- iskov skih sposobnostih. Poznati mora svoje učence, njihove splošne in posebne sposob- al nosti, interese, znanje, usposobljenost za raziskovanje in posebne osebne lastnosti. nega d Spremljati mora izobrazbeno raven svojih učencev, da na obstoječem znanju zmore e organizirati aktivnosti, ki učence pripeljejo do novega znanja. Dobro poznavanje la ko učencev in njihovega izhodiščnega znanja je pomemben kriterij za izbor in obliko- t ob vanje raziskovalnega problema. Učitelj mora dobro poznati vsebino raziskovalne- like p ga področja, zakonitosti, načela. Obvladati mora metodologijo raziskovanja na do- ro ločenem predmetnem področju in imeti dovolj didaktičnega znanja ter spretnosti ces poučevanja. Učence je potrebno navdušiti za raziskovalno delo že pri rednem po- neg uku v razredu. Pri uvajanju in razvijanju mladih raziskovalcev je potrebna posto- a uč pnost, hkrati pa je treba upoštevati tudi meje zmožnosti mladih raziskovalcev. Ka- enja i kovost njihovih del je odvisna predvsem od mentorja in njegovih zahtev, delo pa n p naj bi odražalo tudi mentorjevo strokovno razgledanost, inovativnost, odnos do ou znanosti in dela z mladimi. čevan Učenci gredo k mentorju že z bolj ali manj jasno željo po raziskovanju in ob vklju- ja čitvi v raziskovalno delo vidijo priložnost svobodnega pridobivanja znanj in razi- skovanja, pa tudi preizkus svojih sposobnosti, spretnosti in veščin. Mentor se po- navadi najprej z učencem pogovori o problemu, ki ga zanima in to imenujemo znanstveno-logična naloga mentorja. Pomembna je še psihološka naloga mentor- ja, ki se nanaša predvsem na problemsko senzitivnost in pa tudi didaktična naloga, kjer je mentorjeva vloga pomembna pri izbiri raziskovalne metode in tehnike, po- stopkov in sredstev ter zagotavljanju potrebne raziskovalne in računalniške opre- me. Da pa vse to mentor lahko uresniči, mora biti strokovno usposobljen za men- torstvo, mora biti dober poznavalec strokovnega področja, na katerem želi delovati kot mentor in po možnosti je tudi sam aktiven in poklicen raziskovalec. Pri mentorskem delu z mladimi se ponavadi pojavljajo nekatere težave, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in poznavanja raziskovalne metodologije učencev ter nesamostojnosti in premajhne motivacije učencev. Vzroki za težave pri raziskoval- nem delu mladih so tudi v okolju: slaba opremljenost šol, pomanjkanje literature, premalo finančnih sredstev, prenatrpani učni programi, neenaki pogoji med šola- mi, ni podpore pri vodstvu šol, zunanjih institucijah2. 2 Kobal, E. (1993). Mladi raziskovalci ter vloga in pomen učitelja – mentorja v 90. letih. Učitelj – mentor mladih raziskovalcev. Aram d.o.o., Agencija za razvoj. Ruše, 288 str. 1315 2 – s t 4 u .– o r Zakaj torej raziskovati in kakšni so cilji šolskega mladinskega raziskovalnega dela? 2 u 5 s ize . o tv k a m – pridobivanje in širjenje znanja t r o ja , iz b n • z raziskovalnim delom učenci pridobijo in razširijo znanje s pod- e je u o r 2 b ročja, ki jih posebej zanima; 0 s r 1 p a 3 e • seznanijo se z metodami raziskovalnega dela; , P š žev n o e p r a • spoznajo različne faze raziskovalnega dela; to o n r s – razvijanje sposobnosti analize in interpretacije spoznanih dejstev o l j ov e ž i , S n n • učenci razvijajo sposobnost analiziranja zbranih podatkov in e p l m ov r a • sposobnost interpretiranja ter medsebojnega povezovanja zbra- e i n h n i o j a nih podatkov; a d g no e – razvijanje veščin s m ti – en • učenci se naučijo načrtovati posamezne faze raziskovalnega dela; t • seznanijo se z ustrezno literaturo in ustanovami (npr. knjižnice), ki to literaturo zbirajo in hranijo; • osvojijo posamezne metode raziskovalnega dela (terensko delo, anketiranje ipd.); • razvijajo sposobnost komunikacije in predstavitve rezultatov raz- iskovalnega dela; • razvijajo sposobnost skupinskega dela (če je raziskovalna naloga skupinska), odgovornega samostojnega dela (če je naloga indivi- dualna) in • razvijajo delovne navade. Mladinske raziskovalne naloge naj bodo rezultat osebnega dela mladih, to je sis- tematičnega in metodološko ustaljenega, standardiziranega dela, ki ga sestavlja več etap ali faz. Faze raziskovalnega dela so: Izbira raziskovalne teme Pomembno je, da imajo učenci o problematiki, za katero so se odločili, že nekaj strokovnega znanja. Tema mora biti smiselna, aktualna, ne preširoka in mora učencu predstavljati izziv. Izbor teme je povezan tudi z dostopnostjo literature in s časom, ki ga imajo učenci na razpolago za raziskavo, po možnosti naj bo vezan na domači kraj oziroma bližnjo okolico. Definiranje problema Ta etapa vodi v preciziranje namena in ciljev raziskovalnega dela, ko se oblikuje hi- poteza, ki naj bo čim bolj racionalna, jasna in eksaktno opredeljena. Največji pro- blem na osnovnih šolah je, da mladi raziskovalci nimajo celostnega pregleda nad obravnavano tematiko, zato niso sposobni določiti bistva. Srednješolci so sposob- ni širšega, kompleksnejšega razmišljanja, jasnejšega definiranja problemov in izbi- re teme. 1316 Po Zbiranje in študij zbranega študijskega gradiva men š Preden se učenci lotijo izdelave konkretnega raziskovalnega projekta, morajo pre- ols gledati dosedanje raziskovalne dosežke in ugotovitve, ki so zbrani v najrazličnejših keg publikacijah. S študijem zbranega gradiva je možno opraviti selekcijo, izločiti ne- a ra bistveno ter sestaviti okvirno dispozicijo naloge. V tej fazi je pomembna tudi us- zisk merjevalna in metodična pomoč mentorja, hkrati pa tudi navajanje učencev na po- oval membnost in pravilnost citiranja iz različnih virov. nega d Organizacija in razporeditev zbrane snovi in načrtovanje raziskovanja ela k Na osnovi proučenega gradiva in s spoznanjem o bistvu temeljnega problema raz- ot o iskovalne naloge sledi razporeditev zbrane snovi. Nato sledi načrt eksperimental- bli nega dela, ki mora obsegati predmet raziskovanja, metode in tehnike dela, organi- ke p zacijo dela, časovne termine idr. roces Določitev metode raziskovalnega pristopa nega u Osnovni izbor metodologije dela izhaja iz problema, ki ga rešujemo oziroma iz če postavljene hipoteze. Učenec se za ustrezno metodo odloči ob pomoči mentor- nja i ja. Izbor ustrezne raziskovalne metode je odločilen za uresničitev ciljev raziskave. n po Izvedba raziskave učeva V tej etapi pridejo do izraza ustreznost in dodelanost prejšnjih etap ter nekatere nja osebnostne lastnosti raziskovalcev (komunikativnost, samoiniciativnost, iznajdlji- vost, fleksibilnost, vztrajnost, sistematičnost idr.), njihova znanja in sposobnosti. Pomembna mentorjeva podpora se kaže pri opozarjanju, nenehnem usmerjanju k etapnim ciljem in h končnemu cilju; sproti mora odkrivati, preprečevati in odstra- njevati osnovne napake pri reševanju različnih problemov. Sam raziskovalni pro- blem lahko zahteva tudi terensko delo (npr. kartiranje, fotografiranje, anketiranje) in laboratorijske analize. Pisanje teksta Pisanje primarnega dokumenta za mlade raziskovalce predstavlja velik intelektual- ni napor. To je najtežji del raziskovalnega dela, a bistven, s katerim učenci pokaže- jo sposobnost razumevanja raziskovalnega problema, sposobnost kritičnega vred- notenja zbranih podatkov in pojasnijo povezanost zbranih podatkov s cilji razi- skovalnega dela. Znati morajo tudi predstaviti ugotovitve, do katerih so se sami dokopali. Potrebno jih je navajati na naslednja dejstva in usmeritve: cilj primarne- ga dokumenta je informirati zainteresiranega bralca o avtorjevem raziskovalnem delu; delo naj ima rdečo nit; besede naj bodo natančne, določne in enostavne, stav- ki pa kratki, logični in jasni; zgradba primarnega dokumenta je standardizirana. 1317 2 – s t 4 u .– o r Predstavitev raziskovalnih izsledkov 2 u 5 s ize . o tv k a m Raziskovalno delo nima pravega smisla, če o rezultatih in ugotovitvah ne poroča- t r o ja , iz b n mo drugim. Ponavadi je časovno omejena, zato je rezultate potrebno predstavi- e je u o r 2 b ti kratko, jedrnato, suvereno, strokovno, zanimivo in kompetentno. Predstavitev 0 s r 1 p a 3 e raziskovalnega dela naj ne bo le v ustni obliki; bistvo naj bo prikazano v obliki pos- , P š žev n o e p r a terja, na prosojnicah ali v obliki projekcije v programu Powerpoint. to o n r s o l j ov e Problemske raziskovalne naloge omogočajo učencem hkrati učenje vsebine in pro- ž i , S n n e p l m cesa. Z uvajanjem raziskovalne metode dela in problemskih raziskovalnih nalog v ov r a e i n h n šolsko delo postane le to za učence bolj smiselno, s tem se razvija pozitiven odnos i o j a a d g n do učenja in raziskovanja, odgovornost za lastno delo in napredek ter neodvisnost. o e s m t Učenci razvijajo potrebne spretnosti in sposobnosti in si pridobijo trajno uporab- i – ent no znanje. Pomembno je, da izberemo takšne raziskovalne naloge, kjer bodo učen- ci aktivni, bodo raziskovali konkreten problem ali pojav in se bodo v procesu razi- skovanja veliko naučili. To posledično privede tudi do notranje motivacije za delo pri vključenih učencih, le ta pa razvija željo po stalnem učenju, izključuje negati- ven odnos do učenja, motenje pouka, izboljša učno klimo. Katere posebnosti raziskovalnega dela učencev je potrebno in pomembno upošte- vati pri odločanju za raziskovalno delo in izdelavo raziskovalne naloge ali projek- ta? – Namen naloge in pričakovanja morajo biti natančno definirana. – Učenci morajo razumeti raziskovalni proces, vse od zbiranja informacij do končne obdelave podatkov. – Naloga naj bo povezana z učenčevimi izkušnjami, torej naj raziskuje po- dročje, ki mu je poznano. Začetne izkušnje namreč učencem pomagajo povezovati nove stvari s tistim, kar že poznajo. – Učenci naj imajo možnost samostojne izbire raziskovalnega problema, kajti od interesa za raziskovanje je odvisna tudi motivacija, lahko tudi končni uspeh. – Naloga mora biti za učenca smiselna. Rezultati raziskovanja morajo biti povezani z njihovimi izkušnjami, pomembni zanje ali za skupnost oziro- ma okolje, v katerem živijo. – Izbira raziskovalnega problema iz okolja in časa, v katerem živimo, nudi učencem tudi možnost uporabe primarnih virov (opazovanje, terensko raziskovanje, eksperimentiranje, intervju, anketiranje, dnevniki, lokal- ni dokumenti idr.). Pomembno je, da je raziskovalno vprašanje resnično, praktično, rešitev pa uporabna. – Raziskovalno delo od učencev zahteva uporabo višjih nivojev mišljenja in kreativnosti; od znanja se premaknejo proti aplikaciji, analizi, sintezi in tudi vrednotenju problema, njegove rešitve in svojega raziskovalnega dela. 1318 Po Za nadaljnje raziskovalno delo je pomembna tudi sprotna in končna refle- me ksija učenčevega dela. n šo – Učenci, ki so vključeni v raziskovalno delo, se hkrati učijo. Ne pridobiva- lske jo le znanja, v procesu razvijajo različne spretnosti, veščine, sposobnosti, ga r npr.: opazovati, delati terenske zapiske, izpeljati različne meritve na tere- azis nu, pripraviti in izpeljati intervju ali anketo, uporabljati raznovrstne pri- kov pomočke in tehnike, od merilnih instrumentov do računalniških progra- alne mov, oblikovati besedilo, izdelati poročilo in poročati. ga d – Učence je potrebno motivirati ne le za pisni izdelek, kar naj bi raziskoval- ela k na naloga bila. V okvir le te naj vključijo tudi lastne risbe, skice, fotografi- ot o je, posnete audio in video materiale, animacije, izdelane makete, izbrane bli vzorce iz terena in drugo. To še dodatno prispeva k boljšemu razumeva- ke p nju raziskovanega problema ter hkrati nudi učencem, da se predstavijo na roc svoj, najboljši način. esn – Raziskovalne naloge so lahko zelo kompleksne in časovno zahtevne, zato ega u je pomembno načrtovanje dela po korakih, z rednimi konzultacijami pri čen mentorju, ki učenca raziskovalca usmerja, mu daje napotke za delo. ja i – Raziskovalno delo je lahko individualna ali skupinska oblika dela. Tudi n po delo v parih ali skupinah prinese dobre rezultate, predvsem če aktivnosti uče vsebujejo veliko sodelovanja med učenci v obliki skupnega reševanja pro- van blemov, razdeljevanja in sprejemanja nalog in odgovornosti. Odkrivanje ja in upoštevanje različnih sposobnosti ustvarja sožitje, ki prinaša kvalite- tnejše učne rezultate kot individualno delo. Delo v skupinah navaja učen- ce na delo v različnih skupinah in situacijah kasneje v življenju, saj se tako razvijajo praktične sposobnosti za medsebojne odnose in sodelovanje. – Pomembno je, da se raziskovalno delo učencev predstavi širši publiki in ne le v razredu. Vsako občinstvo in ocenjevalci izven razreda ali šole ima za učence večjo težo in relevantnost. Seveda ta pomislek odpade, ko se razi- skovalna naloga pripravlja s točno določenim namenom, npr. za udeležbo na tekmovanju ali kot zunanji projekt. – Še bolj kot pri drugih aktivnih metodah in oblikah poučevanja, je pri raz- iskovalnem učenju spremenjena vloga učitelja, ki mora zlasti težiti k obli- kovanju pozitivnega odnosa do raziskovanja. – Le učitelji, ki se sprijaznijo z njihovo spremenjeno vlogo v učnem procesu in uživajo v raziskovalnem načinu dela pri pouku, hkrati pa tudi sami raz- vijajo raziskovalno učenje, lahko prenesejo pozitiven odnos do raziskova- nja na učence. – Ena temeljnih nalog učitelja je, da spodbuja aktivnost, raziskovalni duh, vedoželjnost in odgovornost pri učencih, torej bistvene lastnosti učencev za raziskovalno učenje in delo. Hkrati se je potrebno zavedati, da je prav 1319 2 – s t 4 u .– o r vsak učenec lahko ustvarjalen, kreativen, raziskovalno navdahnjen, če mu 2 u 5 s ize . o tv damo priložnost in ga zato navdušimo. k a m t r o ja , iz – Še zlasti pri raziskovalnem učenju se mora učitelj zavedati, da ni edini pos- b n e je u o r 2 redovalec znanja, da ob poplavi raznovrstnih pisnih in multimedijskih vi- b 0 s r 1 p a rov učenci pridobijo znanja, podatke in informacije, ki jih učitelj ne poz- 3 e , P š žev n o e p na. Torej se mora kontinuirano učiti in izpopolnjevati svoje znanje. r a to o n – Za uspešno raziskovalno delo je potrebno navdušenje in motivacija za r s o l j ov e ž i delo, tako pri učencih kot pri učitelju. , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a Primer raziskovalnega dela učencev a d g no e V nadaljevanju prikazujem izbrano raziskovalno nalogo, ki so jo pripravili učenci s m ti – en naše šole pod mojim mentorstvom. Raziskovalno nalogo smo poimenovali: Sote- t ski v osrčju Karavank – Dovžanova soteska in soteska Čepa. Namen raziskovalne naloge je bil spoznati značilnosti osrednjega dela Karavank na primeru reliefne izoblikovanosti dolin. Izbrali smo si dolini, ki sta ju ustvarili reki Tržiška Bistrica in Ljubeljska Borovnica, in ju primerjali po različnih značilnostih. Hkrati smo želeli prikazati razlike med rečnimi dolinami, kakršni sta Dovžanova so- teska in soteska Čepa, in med ledeniško preoblikovanimi dolinami, kakršni sta Šen- tanska dolina in dolina Poden. V raziskovalni nalogi smo se podrobneje lotili proučevanja naslednjih značilnosti imenovanih karavanških sotesk: • lega in oblikovanost soteske; • nastanek soteske in dejavniki, ki so ustvarili oziroma preoblikovali sote- sko; • kamninska sestava površja in zastopanost okamnin v njem; • elementi, po katerih sta soteski prepoznavni oziroma zakaj sta vredni ogleda; • turistična zanimivost oziroma privlačnost sotesk; • značilnosti poselitve in pogoji za življenje ljudi v širšem območju sotesk; • možnosti povezovanja obeh sotesk, tudi v okviru načrtovanega širšega za- varovanega območja. Predmet proučevanja raziskovalne naloge sta bili izbrani karavanški soteski: • svetovno znana Dovžanova soteska, poznana zlasti po zastopanosti različ- nih in številnih fosilov v kamninah iz starega zemeljskega veka; • turistično zelo zanimiva in atraktivna soteska Čepa, poznana po števil- nih slapovih, vintgarjih, koritih, tolmunih, naravnih oknih in drugih re- liefnih oblikah, ki sta jih s svojim delovanjem ustvarili v prevladujočem apnencu reki Ljubeljska Borovnica in Žabnica. 1320 Po Po določitvi predmeta proučevanja smo postavili naslednjo hipotezo: V osrednjih Ka- me ravankah sta soteski, ki ju loči državna meja in gorski prelaz Ljubelj. Razlikujeta se po n šo naravno geografskih, prebivalstvenih in turističnih značilnostih, hkrati pa predvide- lske vamo, da bi različnosti lahko izkoristili ob načrtovanem povezovanju obeh sotesk, ga r tudi v okviru regijskega parka. azisk Pravilnost zgoraj postavljene hipoteze smo poskušali dokazati z naslednjimi postopki oval dela oziroma z uporabo naslednjih metod dela: nega d • zbiranje, študij in obdelava literature; ela k • opazovanje, zapisovanje, skiciranje in fotografiranje različnih elementov v o proučevani pokrajini; t ob • terensko proučevanje kamnin (izbira vzorca kamnine, ugotovitev lastnos- like p ti kamnin z enostavnimi kemijskimi analizami, ugotovitev vrste kamnine ro s pomočjo geološkega stebra in geološkega vodnika); cesn • zbiranje statističnih podatkov; ega u • izbira ustreznih statističnih metod za obdelavo in prikaz statističnih po- če datkov (tabele, grafikoni, karte; računanje procentov in povprečij, posta- nja i vitev razmerij); n p • zbiranje podatkov na terenu z anketiranjem domačega prebivalstva in z ouč intervjuji turističnih delavcev v turistično informacijskih centrih; eva • popisovanje dejavnosti (npr. gospodarske dejavnosti) in različnih značil- nja nosti pokrajine na terenu oziroma kartiranje, to je vrisovanje elementov v karto. V teoretičnem delu raziskovalne naloge smo proučevani karavanški soteski opisali na osnovi podatkov iz literature, turističnih vodnikov in prospektov ter podatkov, ki so objavljeni na spletnih straneh. Najpomembnejši vir podatkov in spoznanj o Dovžanovi soteski je Vodnik po slovenski geološki poti, avtorja Stanka Buserja. Literature o Dovžanovi soteski je veliko (strokovna geološka in geografska litera- tura, turistični vodniki, revije in poljudna literatura). Strokovne literature o sote- ski Čepa v slovenščini ni, z izjemo kratkega opisa v knjigi Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, avtorice Ingrid Pilz. Pri opisu soteske Čepa smo si pomagali s prospekti in kartami. Najpomembnejši vir podatkov je bilo terensko proučevanje soteske Čepa in doline Poden, ki smo ga izvajali v okviru t.i. Dneva celinskih voda in sistematičnega terenskega raziskovanja in proučevanja učencev geografskega krožka. V eksperimentalnem delu naloge smo primerjali izbrani karavanški soteski, in sicer na podlagi podatkov, spoznanj, ugotovitev, ki smo jih pridobili na zgoraj opisane načine. Soteski smo primerjali glede na: • podobnosti in razlike med Dovžanovo sotesko in sotesko Čepa, • prednosti in slabosti Dovžanove soteske, 1321 2 – s t 4 u .– o r • prednosti in slabosti soteske Čepa. 2 u 5 s ize . o tv k a m Številne informacije, podatke, zanimivosti in znanja smo pridobili v razgovorih z t r o ja , iz b n domačini. Pripravili smo dva anketna vprašalnika, za vsako sotesko posebej. Z an- e je u o r 2 b ketiranjem smo želeli pridobiti predvsem podatke o življenju ljudi v širšem obmo- 0 s r 1 p a 3 e čju sotesk in o njihovem pogledu na pomembnost soteske, na turistični razvoj idr. , P š žev n o e p r a t Glede na postavljeno hipotezo smo z raziskovalno nalogo prišli do naslednjih ugo- o o n r s o l j ov e tovitev oziroma sklepov: ž i , S n n e p l m ov • V znanstveno raziskovalnem pogledu je pomembnejša Dovžanova sote- r a e i n h n ska, saj so v njej odkrili primerke geološke dediščine svetovnega pomena. i o j a a d g no e • Glede prepoznavnosti, turističnega razvoja in števila obiskovalcev je po- s m ti – en membnejša soteska Čepa, saj jo letno obišče deset krat več obiskovalcev t kot pa Dovžanovo sotesko. • Čeprav so domačini že pred več stoletji vedeli za izjemno bogastvo narav- ne dediščine, ki jo nudi soteska Čepa, so sotesko za »širšo javnost« ure- dili in odprli šele pred desetletjem ter v kratkem času sotesko naredili pre- poznavno in privlačno za turiste. • Kljub izjemnemu pomenu naravne dediščine v Dovžanovi soteski, pa je v njeni urejenosti, ponudbi, prepoznavnosti in promociji preveč pomanj- kljivosti. Eden od vzrokov je tudi v sestavi domačega prebivalstva in v nji- hovem premajhnem zanimanju za razvoj soteske, predvsem glede turistič- no gostinske ponudbe in komunalne urejenosti. • Glede na podobnosti in razlike ter prednosti in pomanjkljivosti, ki smo jih izluščili kot rezultat analize značilnosti obeh sotesk, je razvidno, da bi bilo povezovanje in sodelovanje med upravitelji obeh sotesk koristno. • V prihodnje bi lahko oblikovali tematsko učno pot v okviru zavarovane- ga območja. Predlagamo pokrajinske enote oziroma točke tematske poti, ki smo jih v raziskovalni nalogi obdelali: Dovžanova soteska – Šentanska dolina – Ljubelj – Soteska Čepa – Dolina Poden. To bi bila lahko tudi pot šolskih in drugih strokovnih ekskurzij, raziskovalnih taborov ali izletov. Sklep Raziskovalno delo v geografiji pomeni inovativno pot, kjer je učenec aktiven v vseh etapah učnega procesa. Pri pouku geografije in v šoli nasploh je raziskovalnih mož- nosti veliko. Raziskovanje lahko uvajamo pri rednem pouku, krožkih, naravoslov- nih dnevih, v šoli v naravi, na raziskovalnih taborih. Cilji šolskega raziskovalne- ga dela so v pridobivanju in širjenju znanja, v razvijanju veščin in sposobnosti ana- lize in interpretacije spoznanih dejstev. Z uvajanjem raziskovalne metode dela in problemskih raziskovalnih nalog v šolsko delo postane le to za učence bolj smi- selno, s tem se razvija pozitiven odnos do učenja in raziskovanja, odgovornost za 1322 Po lastno delo in napredek. Največkrat se raziskovalna naloga pripravlja s točno dolo- me čenim namenom, npr. za udeležbo na tekmovanju ali na natečaju. To tudi daje po- n šo sebno draž, saj je interes tako na strani učencev kot učiteljev tako večji. V prispev- lske ku je prikazan del raziskovalne dejavnosti na naši šoli, in sicer na geografskem po- ga r dročju, ki ga kot mentorica pokrivam. Raziskovalna naloga je bila predstavljena na azis regijskem srečanju mladih raziskovalcev v Kranju in na šolski zaključni prireditvi kov za starše in druge obiskovalce, kjer je v navadi, da učenci predstavijo svoje delo, ki alne predstavlja nadgradnjo obveznega šolskega dela. ga dela ko Viri in literatura t ob Kobal, E. (1993). Mladi raziskovalci ter vloga in pomen učitelja – mentorja v 90. like p letih. Učitelj – mentor mladih raziskovalcev. Aram d.o.o., Agencija za razvoj. ro Ruše, 288 str. cesne Mosbuker, M. (1997). Specifičnost in nerešena problematika mladinskega razisko- ga u valnega dela v šoli. Geografija v šoli, št. 2–3, str. 86–91. čenja in poučevanja 1323 Medgeneracijsko sodelovanje družin z vrtci 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv Intergenerational cooperation families and k a m t r o ja , iz b n kindergartens e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Tatjana Kozjek o e p r a to o n Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Slovenija r s o l j ov e ž i , S n n tatjana.kozjek@fu.uni-lj.si e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Povzetek no e s m t Medgeneracijsko sodelovanje v današnjem času vse bolj pridobiva na pomenu. Pogostejša za- i – ent poslenost obeh staršev, večja vključenost otrok v vrtce in skrb za osebnostni razvoj vseh članov družine, zahtevajo tudi dejavno sodelovanje z zaposlenimi v vrtcih. Prispevek govori o pome- nu družine in njenem sodelovanju z zaposlenimi v vrtcih. Prikazani so nekateri možni proble- mi, načini in dosežki takšnega sodelovanja in komuniciranja, vloga staršev in zaposlenih ter ne- kateri primeri dobrih praks na področju medgeneracijskega sodelovanja družin z vrtci. Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, družina, vrtec, osebni razvoj. Summary Intergenerational cooperation is increasingly gaining in importance. Frequent employment of both parents and children involvement in kindergartens, care for the personal development of all family members; require their active cooperation with employees in the kindergartens. The article discusses about the importance of family members and its cooperation with employees in the kindergartens. There are shown some potential problems, methods and achievements of such cooperation and communication, parents and employee’s role, and some examples of good practice in the field of intergenerational cooperation of families with kindergartens. Key words: intergenerational cooperation, family, kindergarten, personal development. Uvod Otroci večji del dneva preživijo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, naj si bodo to vrtci ali šole, zato je dobro sodelovanje članov družin z zaposlenimi v vzgojno- -izobraževalnem procesu izrednega pomena. Zlasti v vrtcih pa je sodelovanje sta- rejših članov družin, torej starih staršev, zaradi podaljševanja življenjske dobe lju- di vedno bolj pogosto. Prispevek prikazuje posamezne značilnosti in pomen med- generacijskega sodelovanja članov družin z zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnem procesu. 1325 2 – s t 4 u .– o r Značilnosti družine in starostnih obdobij njenih članov 2 u 5 s ize . o tv Človek po navedbah Žorža1 deluje na treh ravneh, in sicer kot član širše družbe- k a m t r o ja , iz ne skupnosti, kot član družine ter kot posameznik; če med temi ravnmi vlada rav- b n e je u o r 2 b notežje, se človek dobro in kakovostno razvija, kakovostno deluje v družbi, kar 0 s r 1 p a 3 e pa posledično vpliva tudi na družbeni razvoj. Družina je po njegovem mnenju te- , P š žev n o e p meljna družbena ‚ustanova‘ v kateri ljudje sobivajo. Tudi Pšunder in Horvat Pšun- r a to o n r s der2 navajata, da je družina je primarna družbena skupnost, katere člani so medse- o l j ov e ž i , S n n bojno povezani. Družina je pomembna, ker se v njej začne vzgojni in socialni pro- e p l m ov ces, oblikujejo se norme in vrednote, ki imajo dolgotrajni pomen. Aberšek in dru- r a e i n h n i o gi3 poudarjajo, da družina ohranja civilizacijo in opravlja prenos etičnih, nacional- j a a d g no e nih ter humanističnih vrednot iz ene v drugo generacijo; je ključna socialna obli- s m ti – en ka, ki zagotavlja varnost, emocionalno in socialno sprejetost. Trampuž4 navaja, da t mora družina izpolnjevati pomembne biološke, psihološke in sociološke funkcije. Med njimi izpostavja: nego, vzgojo, varnost in psihosocialno oporo članov druži- ne, prilagajanje kulturi družine, ohranjanje in prenašanje socio-kulturnih izročil ter omogočanje razvoja lastne identitete članov družine. Življenjska doba ljudi je vse daljša, zato so pogoste tudi družine s člani različ- nih starostnih obdobij. Ramovš5 loči kronološko starost, ki se ‚kaže‘ po datumu rojstva; funkcionalno ali biološko starost, ki se kaže po tem, koliko je človek vita- len in funkcionalen za opravljanje temeljnih življenjskih opravil; doživljajsko sta- rost, ki se kaže v tem, kako človek sprejema svojo starost in vse kar je povezano z njo. Pečjak6 v nadaljevanju glede na kronološko in funkcionalno starost loči zgo- dnje, srednje in pozno starostno obdobje. Zgodnje starostno obdobje (od 66. do 75. leta) je obdobje, ko se človek privaja na upokojensko življenje, po navadi je do- kaj zdrav in trden ter živi dejavno. Srednje starostno obdobje (od 76. do 85. leta) je obdobje, v katerem se človek v svojih dejavnostih prilagaja in privaja na upada- nje moči ter zdravja, izgublja pa tudi vrstnike. Osamljenost v tem obdobju je eno od prevladujočih razpoloženj. Pozno starostno obdobje (po 86. letu) je obdobje, v katerem postajajo starostniki postopno prejemniki pomoči mlajših dveh genera- 1 Žorž, B., Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo, (Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2006), 27. 2 Pšunder, M. in Horvat Pšunder, M., Delo s starši s poudarkom na vzgoji vrednot. V N. Frantar Cučkovič idr. (Ur.), Zbornik posveta Skupaj za otroke s posebnimi potrebami (Maribor: Osnovna šola Gustava Šiliha, 2003), 22. 3 Aberšek, B., Kordigel Aberšek, M. in Schmidt, M., Starši – Najuspešnejši člen pri podpori in usposabljanju ljudi s poseb- nimi potrebami (Maribor: Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2007), 59. 4 Intihar, D. in Kepec, M., Partnerstvo med šolo in domom. Priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2002), 44. 5 Ramovš, J., Kakovostna starost, Socialna gerontologija in gerontogogika (Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003), 74–76. 6 Pečjak, V., Psihologija staranja (Bled: Samozaložba, 2007), 76. 1326 M cij. Ramovš7 poudarja tudi, da so za starost posebno značilne potreba po temelj- edg nem ali osebnem medčloveškem odnosu, po predajanju svojih življenjskih izku- ene šenj in spoznanj mladi in srednji generaciji ter eksistencialna potreba, da človek raci doživlja svojo starost kot enko smiselno obdobje življenja, kakor sta bila mladost jsko s in srednja leta. ode Kranjc8 trdi, da vsaka od generacij razpolaga s svojimi posebnostmi in se pridru- lova ži človeškemu kapitalu na svoj način. Pomembno je, da mladi, ‚srednji‘ in starejši nje d delujejo v družbi vseh generacij komplementarno. Ena generacija torej dopolnjuje ru drugo. Tako na primer mladi s svojo naglico, prodornostjo v računalništvu, fleksi- žin z v bilnostjo odsevajo prihodnost; srednjo generacijo označuje karierni vzpon, pospe- rt šuje posebnosti področij ter odseva sedanjost; starejši upoštevajo preteklost, spo- ci sobni so projekcije v prihodnost in spremljajo sedanjost, če se jim da v družbi ak- tivno vlogo in enakopravno mesto. Tudi po trditvah Ramovša9 je eno od osnovnih gibal človeškega obstoja in razvoja ravno temeljno medsebojno razmerje in kom- plementarno dopolnjevanje generacij. Flajs10 pa poudarja, da je komunikacija treh generacij socialna kategorija, ki je potrebna za preživetje družbe. Starejši po naved- bah Ramovša11 še posebej potrebujejo dobre odnose ne samo s starimi ljudmi, am- pak tudi z otroki, mladimi ter s tistimi srednjih let, saj tako lažje živijo kakovostno starost. Pri povezovanju generacij je po ugotovitvah Voljča12 pomembna predvsem vzgoja otrok, saj se s pomočjo njih vpliva na staranje in prihodnost družbe. Vzgoja z moralnimi normami pa je pomembna naloga staršev in celotne družbe. Sodelovanje članov družin in zaposlenih v vzgojno- izobraževalnem procesu Kravanja Šorli13 poudarja pomen sodelovanja zaposlenih v vzgojno-izobraževal- nem procesu in družine, če se namreč želi, da bi vzgojno-izobraževalni proces do- segel želeno kakovost. Žibert14 navaja, da temelj za uspešno vzgojno sodelovanje 7 Ramovš, J., Kakovostna starost, Socialna gerontologija in gerontogogika (Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003), 92. 8 Kranjc, A., ‚Staranje družbe – privilegij ali slabost‘ Prepletanje, 16(2005), 11. 9 Ramovš, J., Kakovostna starost, Socialna gerontologija in gerontogogika (Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003), 223. 10 Flajs, N., Verbalno in neverbalna komunikacija. V: Lahe, M, Kaučič, B, M (ur). Učinkovito komuniciranje in reše- vanje konfliktov/Seminar s področja komunikacije in kontaktne kulture Maribor. Društvo medicinskih se- ster in zdravstvenih tehnikov (Maribor, 2005), 16–18. 11 Ramovš, J., ‚Krajevno medgeneracijsko središče‘, Kakovostna starost, 11 št. 1(2008), 26. 12 Voljč, B. ‚Odgovornost, Mladi za starejše in starejši za mlajše‘, Vzgoja 10(2008), 3–5. 13 Kravanja Šorli, I., Integracija otrok s posebnimi potrebami – naloge šole,svetovalne službe in učitelja, Diplomsko delo (Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2006), 29. 14 Žibert, V., ‚Vstop otroka v vrtec‘, Educa 12, št. 3(2003/04).), 20. 1327 2 – s t 4 u .– o r predstavlja vzajemen odnos med zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnem procesu 2 u 5 s ize . o tv in starši. Tudi Bahovec in drugi15 navajajo, sodelovanje med vzgojno-izobraževal- k a m t r o ja , iz nimi ustanovami in starši pomembno prispeva k ustreznemu dopolnjevanju dru- b n e je u o r 2 žinske in institucionalne vzgoje. Po navedbah Pšundra in Horvat Pšundra16 imajo b 0 s r 1 p a starši pomembno in odgovorno vlogo pri procesu vzgoje, kajti po svoji naravni in 3 e , P š žev n o e p družbeni funkciji so oni vzgojitelji. Učinkovitost vzgojnega delovanja pa je odvi- r a to o n sna tudi od usklajenosti družinskih odnosov, vrste družine, psihosocialne in mo- r s o l j ov e ž i ralne zrelosti staršev, njihovega pedagoškega čuta, kulture vzgajanja, položaja ot- , S n n e p l m ov rok v družini, urejenih ekonomskih odnosov. Uspešnost staršev v vzgojnem delo- r a e i n h n vanju medosebne komunikacije in sodelovanja z zaposlenimi v vzgojno-izobraže- i o j a a d g n valnih ustanovah pomembno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov. o e s m ti – en Novljan17 navaja, da je sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in t družino interakcijski proces, uspešno sodelovanje pa je mogoče le, če odgovorno sodelujeta obe strani. Uspešno sodelovanje je namreč pogoj optimalen razvoj ot- rok. Tudi Intihar in Kepec18 poudarjata, da so zaposlenin v vzgojno-izobraževal- nem procesu in starši soodgovorni za napredek ter razvoj otrok in mladostnikov. Schmidt19 dodaja, da so strokovnjaki tisti, ki sodelovalni proces obvladajo bolje in objektivneje gledajo na razmere. Člani družine pa vsakodnevno spremljajo otro- kove težave oziroma prednosti in so lahko bogat vir podatkov. Tudi Verčkovniko- va20 se strinja, da je model povezovanja družine in vzgojno-izobraževalnih ustanov usmerjen k vzpostavitvi višje kakovostne ravni in k spodbujanju izboljšav na po- dročju sodelovanja s starši. V novo vlogo so postavljeni otroci, zaposleni v vzgojno- -izobraževalnem procesu in starši, ki v procesu vzgoje in izobraževanja medseboj- no sodelujejo kot partnerji in delujejo po principu vzajemnosti in enakopravnosti. 15 Bahovec, E. et al., Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999). URL: http://www.zrss.si/pdf/050711123045_vrtci_kur.pdf (21. 06. 2013). 16 Pšunder, M. in Horvat Pšunder, M., Delo s starši s poudarkom na vzgoji vrednot. V N. Frantar Cučkovič idr. (Ur.), Zbornik posveta Skupaj za otroke s posebnimi potrebami (Maribor: Osnovna šola Gustava Šiliha, 2003), 22. 17 Novljan, E., Sodelovanje med učiteljem in starši. Jubilejni zbornik ob stoletnici rojstva Gustava Šiliha (Maribor: Peda- goška fakulteta, 1993), 214. 18 Intihar, D. in Kepec, M. Partnerstvo med šolo in domom. Priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (Ljublja- na: Zavod RS za šolstvo, 2002), 7–8. 19 Schmidt, M., Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo (Maribor: Pedagoška fakulteta, 2001), 14. 20 Verčkovnik, B., Oblike sodelovanja s starši. V B. Aberšek, M. Kordigel Aberšek in M. Schmidt (Ur.), Starši – naj- uspešnejši člen pri podpori in usposabljanju ljudi s posebnimi potrebami (Maribor: Pedagoška fakulteta: Fa- kulteta za naravoslovje in matematiko, 2007), 18. 1328 M Intihar in Kepec21 navajata, da je vzrok težav med zaposlenimi v vzgojno-izobraže- edg valnem procesu in člani družine neusklajenost njihovih pričakovanj in želja. Vo- ene dopivec22 navaja tri principe, ki jih je treba upoštevati pri sodelovanju s starši. Ti so: racijs – princip upoštevanja in spoštovanja osebnosti staršev, ki je temelj pri vzposta- ko s vljanju kakovostnih medosebnih odnosov. Tudi starši imajo namreč svoje ode cilje, želje, potrebe, pričakovanja, skrbi, obveznosti, probleme težave, stali- lova šča, vrednote, ki jih je vredno spoštovati in upoštevati. S tem se omogoči nje d njihovo zaupanje za sodelovanje in izboljša kakovost odnosa staršev do za- ru poslenih v vzgojno-izobraževalnem procesu; žin z v – princip medsebojnega sodelovanja, pri katerem je pomembna skupna skrb rt za otrokov celovit napredek in razvoj. Pravo partnersko sodelovanje teme- ci lji na medsebojnem spoštovanju, priznanju in zaupanju. Rešuje se proble- me vzgojno-izobraževalnega dela, se dopolnjuje in podpira; – princip upoštevanja individualnih razlik med starši. Pomembna naloga zaposlenega v vzgojno-izobraževalnem procesu je, da zazna in upošteva razlike med starši, laže namreč prilagodi način komuniciranja glede na njihove značilnosti in posebnosti. Pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu pa se lahko nameni tudi sta- rejši generaciji, kajti z njihovega vidika so mladi (še posebej vnuki) nekaj posebne- ga, saj jim dajejo energijo. Stari starši pa vnukom dajejo občutek varnosti, zažele- nosti, sprejetosti. Starejšim je torej treba življenje popestriti z gibanjem in druže- njem z vnuki in pravnuki. Med šestimi smermi v okviru katerih se posameznemu človeku pojavljajo konkretne možnosti in naloge v določenem življenjskem obdob- ju Ramovš23 navaja tudi vedro življenje, ki po njegovem mnenju pomeni predaja- nje življenjskih izkušenj mladi generaciji ob nadaljevanju učenja. Pri tem avtor iz- postavlja druženje in dobro komunikacijo starostnikov z mlajšo in srednjo gene- racijo, katerima s svojo življenjsko modrostjo podajajo izkušnje. Rijavec Klobučar- jeva24 poudarja, da so stari starši za vnuka pomemben vir učenja in modrosti. Stari starši po njenih navedbah z izkušnjami, pripovedovanjem prigod iz svojega otro- štva ‚popeljejo‘ otroka v svet. Med podpisnicami izjave na področju kakovostnega staranja na Berlinski konfe- renci UNECE (Unitred Nations Economic Commission for Europe) leta 2002 je 21 Intihar, D. in Kepec, M. Partnerstvo med šolo in domom. Priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (Ljublja- na: Zavod RS za šolstvo, 2002), 93. 22 Intihar, D. in Kepec, M. Partnerstvo med šolo in domom. Priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (Ljublja- na: Zavod RS za šolstvo, 2002), 54–55 23 Ramovš, J., Kakovostna starost, Socialna gerontologija in gerontogogika (Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003), 134. 24 Rijavec Klobučar, N., Ko mama postane babica. Otrok in družina (2006) URL:http://med.over.net/otrok_druzi- na/novica.php?id=8919 (14. 06. 2010). 1329 2 – s t 4 u .– o r po navedbah Ramovša25 tudi Slovenija. Za dosego kakovostnega staranja je med 2 u 5 s ize . o tv drugim treba zagotoviti celotno integracijo in parcipitracijo starejših v druž- k a m t r o ja , iz bi. Med programi, namenjenimi kakovostnemu staranju, ki potekajo v Sloveniji b n e je u o r 2 Ramovš26 med drugim navaja tudi medgeneracijsko prostovoljstvo, v katerega so b 0 s r 1 p a vključene vse tri generacije. Za kakovostno staranje je po navedbah Turka in dru- 3 e , P š žev n o e p gih27 pomembno, da: r a to o n r s – so starejši v dobrem odnosu z nekom, ki ga čuti od blizu kot ‚svojega‘, o l j ov e ž i , S n n – lahko svoja življenjska spoznavanja in izkušnje neposredno posreduje so- e p l m ov r a ljudem ali posredno kulturi, e i n h n i o j a – svojo starost sprejema in doživlja njen smisel. a d g no e s m t Med načeli kurikuluma za vrtce po navedbah Bahovčeve in drugih28 navedeno ‚na- i – ent čelo sodelovanja z okoljem‘, ki narekuje upoštevanje različnosti in možnosti upo- rabe naravnih in družbeno-kulturnih virov v najbližjem okolju vrtca in upošteva- nje naravnih in družbeno kulturnih specifičnosti okolij, iz katerih otroci priha- jajo. Med cilji kurikuluma za vrtce, ki so povezani z medgeneracijskim sodelova- njem so navedeni tudi naslednji cilji: – dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroci ter otroki in odraslimi v vrtcih, – večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtcev in njihovih strokov- nih delavcev, – izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši. Pri vključevanju otrok v medgeneracijska sodelovanje so v kurikulumu navedeni naslednji cilji, ki naj bi jih otroci dosegli, in sicer naj bi otroci: – spoznali, da morajo ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje, – pridobili konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti (glede na spol, nacionalno in kulturno poreklo, veroizpoved, telesno in duševno konsti- tucijo), – spoznali, da vsi, otroci in odrasli, pripadajo družbi in so pomembni, – imeli možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih z otroki in odraslim, 25 Ramovš, J., ‚Krajevno medgeneracijsko središče‘, Kakovostna starost, 11 št. 1(2008), 26. 26 Ramovš, J., Kakovostna starost, Socialna gerontologija in gerontogogika (Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003). 27 Turk, J., Zdrava poznejša leta. Naj bodo tudi lepa. Za srce (Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, In- štitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2005). 28 Bahovec, E. et al., Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999). URL: http://www.zrss.si/pdf/050711123045_vrtci_kur.pdf (21. 06. 2013), 15, 50–51. 1330 M – spoznali, kako je zgrajena družba, in se seznanja z različnimi funkcijami edg bližnjega družbenega okolja, s poklici, delovnimi, kulturnimi okolji itn. ene – se postopoma seznanili s širšo družbo in kulturo, raci – spoznali različne oblike družine in družinske skupnosti. jsko sode Oblike sodelovanja članov družin in zaposlenih v vzgojno- lova izobraževalnem procesu nje d Kravanja Šorli29 navaja, da se v praksi poudarja kar se da velika aktivnost tako ot- ruž rok kot tudi staršev. Vzdušje, ki se pri tem razvija namreč pri otrocih ustvarja po- in z v zitiven odnos do vzgojno-izobraževalnega procesa in zaposlenih v tem procesu. rt Boljša informiranost vseh vključenih prispeva k vsestranskemu spremljanju otro- ci kovega razvoja. Druženje staršev, otrok in zaposlenih v vzgojno-izobraževalnem procesu omogoča otrokom pridobivati izkušnje pri komuniciranju z drugimi in razvijati nova prijateljstva. Avtorica navaja, da se vse bolj uveljavljajo tudi skupin- ske oblike dela s starši. Tako se na primer na pobudo svetovalnih služb, sveta šole, sveta staršev in zaposlenih v vzgojno-izobraževalnem procesu oblikuje program z določeno aktualno vsebino, kjer sodelujejo vsi zainteresirani. Prednost takega na- čina dela je, da vse strani vplivajo druga na drugo, da se med njimi gradi komuni- kacija in partnerski odnos. Hkrati spoznavajo, da v težavah niso osamljeni. Verčkovnikova30 med formalne oblike sodelovanja uvršča: – svet staršev in svet zavoda, – roditeljske sestanke, – govorilne ali pogovorne ure, – sporočila in obvestila (npr. vabila, obvestila, ankete, publikacije, elektron- ska sporočila), – sporočilne kartice, na katerih je zapisan napredek otroka; starši lahko za- pišejo svoja opažanja glede napredka otroka, probleme, skrbi in želje, – telefonske klice, – izredne pogovore, – hišne obiske, – predavanja za starše, – timske sestanke staršev znotraj ali zunaj vzgojno-izobraževalne ustanove. 29 Kravanja Šorli, I., Integracija otrok s posebnimi potrebami – naloge šole,svetovalne službe in učitelja, Diplomsko delo (Lju- bljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, 2006), 29. 30 Verčkovnik, B., Oblike sodelovanja s starši. V B. Aberšek, M. Kordigel Aberšek in M. Schmidt (Ur.), Starši – naj- uspešnejši člen pri podpori in usposabljanju ljudi s psebnimi potrebami (Maribor: Pedagoška fakulteta: Fa- kulteta za naravoslovje in matematiko, 2007), 19–20. 1331 2 – s t 4 u .– o r Med neformalne oblike sodelovanja s starši, katerih namen je po navedbah Verčk- 2 u 5 s ize . o tv ovnikove31priložnost staršev, da se vključujejo v dejavnosti vzgojno-izobraževalne k a m t r o ja , iz ustanove ter da postanejo enakopravni partnerji v procesu sodelovanja, načrtova- b n e je u o r 2 nja, sprejemanja in nudenja pomoči, uvrščajo: b 0 s r 1 p a 3 e – prireditve, razstave, športne oziroma naravoslovne dneve, , P š žev n o e p r a – delovne in zbiralne akcije, to o n r s – obiske pri pouku in vključevanje v vzgojno-izobraževalno delo, o l j ov e ž i , S n n – dneve odprtih vrat, e p l m ov r a – praznovanja, družabna srečanja in družabne igre, e i n h n i o j a – vključevanje staršev v projekte, a d g no e – vodenje interesnih dejavnosti s strani staršev, s m ti – en – svetovanja staršem za kakovostnejšo pomoč otroku doma, t – skupine za samopomoč, – sodelovanje v raznih društvih in zvezah ter na tekmovanjih – delovna srečanja med učitelji in starši (izdelava učil, učnih pripomočkov), – okrogle mize, pogovore na izbrano temo. Med prednosti neformalnih oblik sodelovanja s starši Verčkovnikova32 med drugi- mi navaja naslednje: – potekajo v prijetnem vzdušju, – od vseh udeležencev se zahteva aktivno vlogo, gradi se zaupanje, spoštova- nje in sodelovanje, – starši doživijo različne dejavnosti in vzdušje v vzgojno-izobraževalni usta- novi ter vidijo položaj in odzive svojega otroka v skupini, – zaposlenim v vzgojno-izobraževalnem procesu omogočajo vpogled v dru- žinske odnose, – staršem omogočajo medsebojno spoznavanje, izmenjavanje izkušenj, nu- denje medsebojne podpore in pomoči, – izboljša se komunikacija, poveča se pretok informacij, izmenjava izkušenj, – poveča se povezanost med starši, zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnem procesu in otroci, – pri učencih se vzpostavi kakovostnejši odnos do vzgojno-izobraževalne ustanove. 31 Verčkovnik, B., Oblike sodelovanja s starši. V B. Aberšek, M. Kordigel Aberšek in M. Schmidt (Ur.), Starši – naj- uspešnejši člen pri podpori in usposabljanju ljudi s posebnimi potrebami (Maribor: Pedagoška fakulteta: Fa- kulteta za naravoslovje in matematiko, 2007), 20. 32 Verčkovnik, B., Oblike sodelovanja s starši. V B. Aberšek, M. Kordigel Aberšek in M. Schmidt (Ur.), Starši – naj- uspešnejši člen pri podpori in usposabljanju ljudi s posebnimi potrebami (Maribor: Pedagoška fakulteta: Fa- kulteta za naravoslovje in matematiko, 2007), 27. 1332 M Zaključek edge Medgeneracijsko sodelovanje članov družin in zaposlenih v vzgojno-izobraževal- ner nem procesu je pomembno. Obstajajo različne oblike formalnega in neformalnega acij sodelovanja. Kakovostno sodelovanje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnem pro- sko s cesu s starši pozitivno vpliva na dopolnjevanje družinske in institucionalne vzgo- od je, spoznavanje med starši, prenos izkušenj, ohranjanje in prenos etičnih vrednot, elov socio-kulturnih izročil. Vzgojno-izobraževalni proces doseže želeno kakovost, če anje d člani družine in zaposleni v vzgojno-izobraževalnem procesu uskladijo pričako- ru vanja in želje. žin z v Vse več je starejših ljudi, ki so zdravi, imajo znanja in so prav tako zmožni sodelo- rt vati v vzgojno-izobraževalnem procesu, predvsem v obliki neformalnega sodelova- ci nja. Pogosteje kot v šolah stari starši sodelujejo v vrtcih. Sodelovanje starih staršev pri vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih pozitivno vpliva tako nanje kot na otroke. Pri starih starših sodelovanje lahko vpliva na integracijo in parcipitracijo v družbi, manjšo osamljenost, izpolnijo potrebo po predajanju življenjskih izkušenj in spoznanj, lažje živijo kakovostno starost. Sodelovanje članov družin v vzgojno-izobraževalnem procesu pa vpliva na to, da spoznajo zgradbo družbe, razvijajo lastno družbenost in individualnost, spozna- jo različne oblike družine in družinske skupnosti. Naučijo se sodelovanja s starej- šimi, sprejemanja drugačnosti, spoznajo, da tako otroci kot odrasli in starejši pri- padajo družbi in da so pomembni, naučijo se vzpostavljanja in vzdrževanja prija- teljskih odnosov tudi z odraslimi. Literatura Aberšek, B., Kordigel Aberšek, M. in Schmidt, M. Starši – Najuspešnejši č len pri podpori in usposabljanju ljudi s posebnimi potrebami. Maribor: Pedagoška fa- kulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2007. Bahovec, E. et al. Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana (Minis- trstvo za šolstvo in šport, 1999). URL: http://www.zrss.si/pdf/050711123045_ vrtci_kur.pdf. Flajs, N. Verbalno in neverbalna komunikacija. V: Lahe, M, Kaučič, B, M (ur). Učinkovito komuniciranje in reševanje konfliktov/Seminar s področja komu- nikacije in kontaktne kulture Maribor. Društvo medicinskih sester in zdrav- stvenih tehnikov. Maribor, 2005, 16–18. Intihar, D. in Kepec, M. Partnerstvo med šolo in domom. Priročnik za učitelje, sve- tovalne delavce in ravnatelje (Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2002). Kranjc, A. ‚Staranje družbe-privilegij ali slabost‘ Prepletanje, 16(2005): 9–14. 1333 2 – s t 4 u .– o r Kravanja Šorli, I. Integracija otrok s posebnimi potrebami – naloge šole,svetovalne 2 u 5 s ize . o tv službe in uč itelja, Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta k a m t r o ja , iz za socialno delo, 2006. b n e je u o r 2 b Novljan, E. Sodelovanje med uč iteljem in starši. Jubilejni zbornik ob stoletnici roj- 0 s r 1 p a 3 e , P š žev stva Gustava Šiliha. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1993. n o e p r a t Pečjak, V. Psihologija staranja. Bled: Samozaložba, 2007. o o n r s o l j ov e ž i , S Pšunder, M. in Horvat Pšunder, M. n Delo s starši s poudarkom na vzgoji vrednot. V n e p l m ov N. Frantar Cučkovič idr. (Ur.), Zbornik posveta Skupaj za otroke s posebnimi r a e i n h n potrebami, Maribor: Osnovna šola Gustava Šiliha, 2003: 19–23. i o j a a d g no e s m Ramovš, J., Kakovostna starost, Socialna gerontologija in gerontogogika. Ljubljana: ti – en Inštitut Antona Trstenjaka, 2003. t Ramovš, J. ‚Krajevno medgeneracijsko središče‘, Kakovostna starost, 11 št. 1(2008): 26. Rijavec Klobučar, N. Ko mama postane babica. Otrok in družina (2006) URL:ht- tp://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=8919. Schmidt, M. Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo. Mari- bor: Pedagoška fakulteta, 2001. Turk, J. Zdrava poznejša leta. Naj bodo tudi lepa. Za srce. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2005. Verčkovnik, B. Oblike sodelovanja s starši. V B. Aberšek, M. Kordigel Aberšek in M. Schmidt (Ur.), Starši – najuspešnejši člen pri podpori in usposabljanju lju- di s posebnimi potrebami (Maribor: Pedagoška fakulteta: Fakulteta za nara- voslovje in matematiko, 2007: 18–27. Voljč, B. ‚Odgovornost, Mladi za starejše in starejši za mlajše‘, Vzgoja 10(2008): 3–5. Žibert, V. ‚Vstop otroka v vrtec‘, Educa 12, št. 3(2003/04).): 19–21. Žorž, B. Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo. Celje: Društvo Mohorjeva druž- ba, 2006. 1334 Vloga in vpliv računovodstva v družinskem 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize podjetju . o tv k a m t r o ja , iz b n The role and influence of accounting in a family e je u o r 2 b 0 s r 1 p a business 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j Marjana Leva Bukovnik ov e ž i , S n n e p Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija l m ov r a e i n h n Marjana.hip@gmail.com i o j a a d g no e s m ti – en Povzetek t Družinska podjetja so pomemben dejavnik slovenskega gospodarstva. Njihova uspešnost je med drugim odvisna od kvalitetnih informacij, na podlagi katerih temelji odločanje. S prispev- kom želimo opozoriti na pomen in vlogo računovodstva v družinskem podjetju, ki se mu v praksi posveča premalo pozornosti. Prispevek je namenjen predvsem malim družinskim pod- jetjem, ki so pred dilemo, kako in komu zaupati računovodenje. Pogosto v družinskem podjetju vlogo računovodje prevzame eden izmed družinskih članov, ki pa ni vedno strokovno usposobljen za vodenje računovodstva, prav tako imajo člani druži- ne različne poslovne in osebne cilje. Posledično so lahko računovodske informacije, na podlagi katerih temelji odločanje, napačne, nepravočasne, nepopolne in zavajajoče. Po velikosti spadajo družinska podjetja običajno med mikro podjetja, računovodstvo je usmer- jeno le v knjigovodstvo, ostale računovodske funkcije, kot so računovodsko načrtovanje, anali- ziranje in nadziranje, pa so zanemarjene. Ključne besede: družinsko podjetje, računovodsko informiranje, računovodstvo, knjigovod- stvo, finančno računovodstvo, uporabniki računovodskih informacij Summary Family businesses are an important factor in the Slovenian economy. Their success mainly de- pends on the quality of information which is a kind of base for decision making. With this pa- per I wish to draw attention to the role and importance of the accounting in the family busi- ness which practical y does not receive enough attention. This contribution is therefore pri- marily intended to the small family businesses that are faced with a dilemma how and whom to trust accounting. It is very often that one of the family members takes the position of an ac- countant although he or she is not always professional y qualified to administer accountan- cy and in addition to this function family members have also a variety of business and person- al goals. Accounting information on which the decision is based can be consequently false, un- timely, incomplete or misleading. Family businesses are in terms of size general y put between 1335 2 – s t 4 u .– o r micro enterprises where accounting is directed only to the bookkeeping while other account- 2 u 5 s ize . o tv ing functions such as financial planning analysis or control are ignored. k a m t r o ja , iz b n Keywords: a family business, accounting information, accountancy, bookkeeping financial e je u o r 2 b accounting, users of accounting information 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Družinska podjetja predstavljajo pomemben del gospodarstva v Sloveniji in v sve- ž i , S n n e p l m tu. Po podatkih poročila Evropske komisije iz leta 2009 je več kot 60 odstotkov ov r a e i n h n podjetij v Evropski uniji opredeljenih kot podjetje v družinski lasti. Strokovnih i o j a a d g n definicij za družinsko podjetništvo je več in težko bi našli definicijo, ki vključuje o e s m t vse vidike specifičnosti družinskega podjetništva – tako vidik lastništva in vode- i – ent nja podjetja kot tudi vidik vpletenosti družinskih članov in načina prehoda med generacijami. Kljub vsemu pa bi lahko rekli, da govorimo o družinskem podjetju, ko ga kontrolirajo člani ene same družine. Družinski člani naj bi imeli večinski delež v podjetju, prav tako pa obstaja interes, da se vodenje in lastništvo prenese na naslednjo generacijo družine. Torej naj bi bila v podjetje vpletena vsaj dva čla- na družine, zaradi večinskega lastništva pa naj bi bilo to tudi v celoti pod kontro- lo članov1 . Prvi članek o družinskem podjetju lahko zasledimo komaj leta 1971. V družin- skih podjetjih predstavlja eno izmed večjih težav prehod podjetja iz ene generaci- je v drugo, prav tako pa družinska podjetja posvečajo premalo pozornosti ustre- zni organiziranosti računovodstva. Po nekaterih podatkih le 30 odstotkov dru- žinskih podjetij preživi prehod v drugo generacijo in le 10 odstotkov prehod v tre- tjo generacijo. Družinska podjetja v Sloveniji zaradi razmeroma kratkega obdobja podjetništva še nimajo svojega položaja v družbi. Pravo družinsko podjetje se na- mreč izoblikuje šele s prenosom lastništva in vodenja na mlajše generacije, kar se je v Sloveniji zgodilo le v redkih podjetjih2. Družinska podjetja so večinoma majhna podjetja, toda obstajajo tudi primeri, ko družine nadzorujejo zelo velike koncerne z mednarodno uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Slovenska družinska podje- tja se uvrščajo v skupino mikropodjetij ali pa so organizirana kot samostojni pod- jetnik. Glavni cilji referata so ugotoviti, kaj so temeljne posebnosti družinskih podjetij, proučiti organiziranost računovodstva v družinskih podjetjih ter ugotoviti kakšne so prednosti in slabosti koriščenja storitev računovodskega servisa. 1 Blaž Kos, »Družinsko podjetje«, Revija Moje Delo: http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=551: (10.8.2013). 2 Iztok Hočevar, »Kaj tare naša družinska podjetja« Akademija Finance: http://www.finance-akademija. si/8334256/Kaj-tare-na%C5%A1a-dru%C5%BEinska-podjetja (15.8.2013). 1336 Vl Značilnosti družinskih podjetij oga i Veliko podjetij ob ustanovitvi zavzame prav družinsko obliko podjetništva, kasne- n v je pa se poleg družinskih članov v podjetje vključuje tudi zunanje člane, večinoma pliv r pa vodilni menedžerji ostajajo družinski člani ali osebe, ki so z družino trdno po- aču vezane. Družinska podjetja se po marsičem razlikujejo od drugih podjetij, saj jih novo poleg poslovnih interesov skrbijo tudi interesi družinskih članov, predvsem njiho- d va dolgoročna materialna varnost. Hkrati v svoji specifičnosti nosijo veliko druž- stva v d beno odgovornost. Ta podjetja so pomemben ustvarjalec delovnih mest, torej so- r delujejo pri reševanju brezposelnosti v svojem kraju in dvigujejo življenjsko ka- uži kovost. Že besedna zveza družinsko podjetništvo nakazuje na posebnost te vrste nske podjetništva, ki se kaže v zapleteni notranji strukturi podjetja. Na eni strani lahko m p govorimo o družini kot primarni družbeni enoti, ki deluje na podlagi krvnih po- odj vezav, posledično pa tudi na podlagi močnih čustev ter podobnih vrednot, načel etju in vzorcev članov te enote, na drugi strani pa je podjetje pravno formalna entiteta, katere namen je večanje vrednosti lastnikov, torej gre za povsem razumski oziroma racionalni sistem z jasnim ekonomskim ciljem 3. Vse te značilnosti se združijo v podjetju in družini, s seboj pa prinašajo veliko po- zitivnih lastnosti, a hkrati tudi veliko vplivov, ki za vse vpletene pomenijo težave. Posebnost družinskih podjetij so ljudje, ki tu delajo. Ti ves čas menjavajo svoje ži- vljenjske vloge oziroma starim vlogam dodajajo nove. Odnosi med družinskim in poslovnim sistemom so tesni ter pogosto neločljivi, zato je za uspeh v družinskem podjetništvu treba temeljito in sistematično usklajevati pravila in način delovanja obeh sistemov. Glavne odlike družinskih podjetij so predvsem v veliki pripadnosti družinskih članov poslu in družini, dolgoročno razmišljanje, večja prilagodljivost glede časa in denarja ter skupno družinsko delovanje k doseganju večjega znanja. Prednosti so v hitrejšem usklajevanju in s tem sprejemanju odločitev ter ne na- zadnje tudi v večji medsebojni zanesljivosti, saj gre za družinske člane, ki se dobro poznajo. Prav tako je jasno oblikovana in stabilna kultura v podjetju, ki je običaj- no projekcija družinskih vrednot. Naštete prednosti pa lahko na neki točki postanejo tudi pomanjkljivosti družin- skih podjetij, pri čemer ta neželeni prehod večinoma nastane kot posledica čustve- nih sporov ali razhajanj. Med slabosti družinskih podjetij lahko štejemo tudi tež- jo dostopnost ali celo nedostopnost lastništva in zaposlenosti nedružinskim čla- nom, nenaklonjenost modernizaciji vodenja in upravljanja, specifičen način prido- bivanja kapitala in podobno4. 3 Katarina Zunič, »Družinsko podjetništvo,« Uspeh št. 14: http://www.gzdbk.si/si/aktualno/uspeh/detaj- l/?id=1017 (10.7.2013). 4 Zunič, »Družinsko podjetništvo,« Uspeh št. 14: http://www.gzdbk.si/si/aktualno/uspeh/detajl/?id=1017 (10.7.2013). 1337 2 – s t 4 u .– o r Dolgoročna materialna varnost je v družinskih podjetjih med najpomembnejšimi 2 u 5 s ize . o tv interesi poslovanja. Zato je ključen uspešen prenos družinskega podjetja na nasle- k a m t r o ja , iz dnjo generacijo. Gre za zapleten proces, s katerim imamo v Sloveniji doslej le malo b n e je u o r 2 izkušenj, saj več kot tri četrtine družinskih podjetij še vedno vodijo ustanovitelji. b 0 s r 1 p a Pri prenosu družinskega podjetja gre za zahtevno kombinacijo lastniških, finanč- 3 e , P š žev n o e p nih, organizacijskih, pravnih in davčnih vidikov, ki jih dodatno zanimive naredi r a to o n še čustvena prepletenost glavnih akterjev družinskega podjetja. r s o l j ov e ž i , S n n Podjetnik se mora zavedati svoje odgovornosti, ki jo ima tako do podjetja kot tudi e p l m ov r a do zaposlenih. Zato mora v času svojega poslovanja izbrati naslednika, ga izšolati e i n h n i o j a ali priučiti in uvesti v posel. Od tega, kako ta postopek ustanovitelju uspe, sta tudi a d g no e odvisni nepretrganost in vitalnost delovanja podjetja. s m ti – ent Uspešen načrt prehoda vodenja in upravljanja v podjetju terja strukturiran in for- maliziran pristop, tudi zato, ker gre za daljše obdobje od pet do deset let ter zara- di potrebe po jasni komunikaciji in ustreznem razumevanju nasledstva vseh ude- leženih. Računovodstvo v družinskem podjetju Zakonska obveznost računovodenja je predpisana v Zakonu o gospodarskih družbah 5 (v nadaljevanju ZGD-1) in velja za vse poslovne subjekte tudi za družinska pod- jetja. Podrobneje je računovodenje regulirano v Slovenskih računovodskih stan- dardih6 (v nadaljevanju SRS). V ZGD-1 in SRS so opredeljene posebnosti računo- vodenja za specifične poslovne subjekte, med njimi tudi mikro in mala podjetja, kamor sodijo družinska podjetja. Računovodstvo je podporna dejavnost vsakega podjetja tudi družinskega. Zagotavljati mora kvalitetne informacije za učinkovito poslovno odločanje. Ra- čunovodstvo družinskega podjetja pogosto ni prilagojeno potrebam vodenja take- ga podjetja. Večina lastnikov družinskih podjetij ni strokovno usposobljena za po- dročje računovodenja, posledično niso sposobni črpati računovodskih informacij za vodenje in upravljanje družbe. Uporabljajo le enostavne informacije ki izhajajo iz knjigovodstva, kar je posledica dejstva, da so v družinskih podjetjih ostale funk- cije računovodstva zapostavljene. Vodstvo tako poslovne odločitve pogosto spre- jema po občutku, brez strokovno pripravljenih podlag, ki bi omogočale obstoj in stabilno rast družinskega podjetja. Posebej pomemben del računovodstva je finančno računovodstvo, ki je povezano s financiranjem družinskega podjetja. Vodenje in upravljanje financ je v družin- skem podjetju povsem drugačno kot v večjih podjetjih. Finance podjetja in druži- ne so pogosto zelo prepletene, denarni tok ima zato velik vpliv na način življenja 5 Zakon o gospodarskih družbah (Ljubljana: Uradni list RS, št. 42 / 2006). 6 Slovenski računovodski standardi 2006 (Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo 2006). 1338 V v družini. Podjetje predstavlja velik delež premoženja družine in varnost za dru- loga i žino v prihodnosti. Zaradi teh dejavnikov je za družinska podjetja še posebej po- n v membno, da dajejo večji poudarek računovodstvu in strokovno usposobijo lastni pliv r kader oziroma poiščejo zunanjo strokovno pomoč. Le na ta način bodo v podjetju ač zagotovljene pravilne in pravočasne informacije o poslovni uspešnosti družinske- unovo ga podjetja, strokovno usposobljen kader pa bo pravočasno zaznal tveganja, ki jim d je podjetje izpostavljeno. stva v d ru Organiziranost računovodstva žin Organizacijska zgradba družinskega podjetja je drugačna od velikega podjetja. Za ske družinska podjetja velja večja fleksibilnosti in močnejša osebna povezanosti med m p sodelavci. Družinsko podjetništvo je pod vplivom družinskih vrednot, zato se po- odje gosto sprejemajo odločitve v korist družine in ne podjetja7. tju Duhova8 pravi, da prekrivanje družine in podjetja zahteva specifično upravljanje in vodenje družinskega podjetja ter posledično tudi specifično pripravo, posredova- nje in sprejemanje računovodskih informacij. Računovodska opravila se lahko iz- vajajo v podjetju ali zaupajo zunanjim strokovnim sodelavcem. V družinskih pod- jetjih je računovodska služba organizirana v okviru splošne dejavnosti in spremlja- jočih delovnih mest. Računovodstvo je enotna služba, saj je v veliki večini družin- skih podjetij za opravljanje vseh računovodskih funkcij zadolžena ena sama oseba, ki je usmerjena v knjigovodenje in pripravo poročil za zunanje uporabnike računo- vodskih informacij. V računovodstvu se opravlja tudi finančno poslovanje, obra- čun plač in vsa ostala opravila, ki so potrebna za vzpostavitev pravilnih evidenc in obračunov. Takšna organiziranost računovodstva v družinskem podjetju prinese določene prednosti in pa seveda tudi slabosti. Računovodsko informiranje Računovodsko informiranje je predstavljanje računovodskih podatkov in raču- novodskih informacij uporabnikom. Kot takšno je končna stopnja knjigovodenja, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in računovodske- ga proučevanja. Podlaga za poslovno odločanje so računovodske informacije, ki se oblikujejo v ra- čunovodstvu podjetja. Vloga računovodskih informacij v procesu odločanja je od- visna od njihove kvalitete, ta pa od razvitosti računovodstva. Prav kvaliteta raču- 7 Katarina Valentinčič, Problematika računovodskih informacij v družinskih podjetjih. Diplomsko delo. (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002), 26–27. 8 Mojca Duh, Politika malih in srednje velikih družinskih podjetij (Kranj: Organizacija Kranj, 1996), 393–399. 1339 2 – s t 4 u .– o r novodskih informacij je ovira za njihovo pogostejšo uporabo pri vodenju malega 2 u 5 s ize . o tv družinskega podjetja 9. k a m t r o ja , iz b n Posebnost računovodskih informacij v družinskem podjetju se kaže pri priprav- e je u o r 2 b ljanju, posredovanju in spremljanju računovodskih informacij za notranje uporab- 0 s r 1 p a 3 e nike. Tovrstne informacije so strogo usmerjene in prilagojene tistim, ki odločajo. , P š žev n o e p r a Pripravljalci tajnih računovodskih informacij se morajo v družinskem podjetju še to o n r s posebej zavedati dejstva, da bi ob morebitnem razkritju ogrozili ne le podjetje, am- o l j ov e ž i , S n n pak tudi celotno družino. Prav tako pa se v družinskem podjetju soočajo z dile- e p l m ov r a mo koga postaviti na tako delovno mesto. Najboljša rešitev je zagotovo eden izmed e i n h n i o j a družinskih članov. Problem pa se pojavi, ko nobeden od družinskih članov za tako a d g no e delovno mesto nima ustrezne izobrazbe, delovnih izkušenj in sposobnosti. Tako s m ti – en lahko z neustrezno postavitvijo osebe na tako delovno mesto dobimo informacije, t ki ne zadevajo predmeta odločanja, niso popolne, ustrezne po obsegu, pravočasne in dostopne. Odločitve na podlagi takih informacij so slabe. To pa ne vpliva slabo samo na poslovanje podjetja, temveč tudi na celotno družino. Po drugi strani pa člani družine dobro poznajo podjetje in so sposobni kvalitetnejšega preoblikova- nja podatkov v problemsko usmerjene informacije10 . Glavni vir računovodskih informacij v družinskem podjetju so računovodska po- ročila, ki so namenjena notranjim in zunanjim uporabnikom. Računovodske in- formacije je potrebno oblikovati in predstaviti tako, da jih tisti, ki jih prejme ra- zume. Dopolnila k računovodskim izkazom so pojasnila, ki razlagajo oziroma logično utemeljujejo postavke v računovodskih izkazih, pojasnjujejo podlago za priprav- ljanje računovodskih izkazov, razkrivajo informacije, ki v računovodskih izkazih niso predstavljene, in dajejo dodatne informacije, potrebne za pošteno predstavi- tev poslovanja. Skladno z ZGD-1 morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki enkrat le- tno sestaviti letno poročilo, katerega obseg in vsebina sta odvisna od njihove veli- kosti. Podatki za razvrstitev v velikostni razred so število zaposlenih, prihodki od prodaje in vrednost aktive. Letno poročilo je ena izmed najbolj uveljavljenih oblik komuniciranja v svetu. Cilj letnega poročila je javnosti predstaviti podjetje v celo- ti, tako njene dosežene poslovne rezultate kot nadaljnji razvoj. 9 Branko Mayr, »Problemi računovodenja za odločanje v majhnem podjetju,« Zbornik referatov 38. Simpozij o so- dobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, Portorož, 12–13. Aprila 2006, Zveza ekonomistov Slovenije: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (2006): 29–46. 10 Valentinčič, Problematika računovodskih informacij v družinskih podjetjih, 26–27. 1340 Vl Uporabniki informacij v letnih poročilih oga i Pripravljavci računovodskih informacij morajo upoštevati in se kar najbolj prila- n v gajati posebnim interesom različnih uporabnikov, vendar s tem ne smejo niko- pliv r li ogroziti pravic vseh uporabnikov do enake popolnosti in enake vsebine infor- ač miranja. unovo Dobra informacija je primerna, pravočasna, ustrezna in popolna. To velja tudi za dst računovodsko informiranje, ki mora zagotavljati bistvene, zanesljive in primerljive va v d računovodske informacije. Bistvenost informacij je odvisna od njihove vrste in po- ru membnosti za različne uporabnike, pri čemer je stopnja bistvenosti iste informaci- žin je lahko za različne uporabnike različna. Informacije so zanesljive, če ne vsebujejo skem p pomembnih napak in pristranskih stališč ter zvesto predstavljajo pomembne poja- o ve. Pri tem je potrebno opozoriti, da morajo biti popolne in morajo dovolj upošte- dje vati potrebo po previdnosti. Primerljivost računovodskih informacij mora zagota- tju vljati oblikovanje sodb na njihovi podlagi. Upoštevati je potrebno pravočasnost računovodskih informacij za odločanje. Le pravočasne informacije so namreč koristne11 . Po SRS je resnično in pošteno računovodsko informiranje sporočanje zanesljivih in preverjenih dejstev v celoti pa tudi vseh smotrnih obvestil in razlag brez kakršnih koli vnaprejšnjih mnenj in predsodkov. Pri tem je treba uporabnike seznaniti z vse- mi potrebnimi razkritji brez kakršnega koli namena zbujati pri njih dvom ali jih zavajati v zmoto. Pri sprejemanju poslovnih odločitev, posebno izvajalnih, pa tudi pri nadziranju njihovega izvajanja, je pravočasnost odločilnega pomena. Zaradi varnosti pa se še vedno uporabljajo tudi začasni računovodski podatki in začasne računovodske informacije. Njihova nepopolnost pa tudi netočnost se sicer začasno dopuščata pri poročanju poslovodstvu, vendar ju je treba jasno razkriti. Tudi v družinskem podjetju ločimo dve veliki skupini uporabnikov računovod- skih informacij. Računovodstvo za notranje uporabnike je informacijski servis, ki deluje izključ- no za potrebe poslovodstva za spremljanje dobrih poslovnih odločitev. Poročila so narejena tako, da služijo boljši informiranosti in boljšemu poslovanju. S pomoč- jo podatkov, ki jih nudi računovodstvo, povezuje posamezne dele poslovnega pro- cesa in pojasnjuje vzroke uspešnosti in neuspešnosti poslovanja posameznih de- lov podjetja. Računovodstvo za zunanje uporabnike spremlja in preučuje premoženjski in fi- nančni položaj ter poslovno in finančno uspešnost poslovne osebe kot celote. Ra- čunovodstvo za zunanje uporabnike podaja mesečna poročila o poslovanju, ven- dar pa zunanje uporabnike bolj zanimajo letna poslovna poročila, torej letni obra- 11 Ivan Turk, Dane Melavc in Bojana Korošec: Uvod v računovodstvo (Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2004). 1341 2 – s t 4 u .– o r čuni s temeljnimi računovodskimi izkazi, bilanco stanja in izkazom poslovnega iz- 2 u 5 s ize . o tv ida, ravno tako pa jih zanimajo tudi analitična poročila in primerjava poslovanja z k a m t r o ja , iz zastavljenimi cilji, torej računovodskimi predračuni. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e Raziskava – organiziranost računovodstva , P š žev n o e p r a Glede na namen in cilje raziskave smo uporabili metodo dedukcije, kompilacije in to o n r s metodo indukcije. Izbira med lastnim računovodstvom in storitvami računovod- o l j ov e ž i , S n n skih servisov je odvisna od velikosti družinskega podjetja, pravne oblike (gospo- e p l m ov r a darska družba ali samostojni podjetnik posameznik) ter od prednosti in slabosti, e i n h n i o j a ki jih prinaša zunanje ali lastno računovodstvo. a d g no e s m ti – en Tabela 1: Prednosti in slabosti zunanjega izvajanja računovodskih storitev t Prednosti zunanjega izvajanja računovod- Slabosti zunanjega izvajanja računovodskih skih storitev storitev Strokovno usposobljen in izkušen kader. Nedostopnost informacij, nepravočasne, nezadostne informacije, nestrokovnost. Pogodbeno dogovorjeni stroški storitev. Premalo svetovanja, predvsem seznanjanja z novostmi na področju zakonodaje. Nižji drugi stroški (programska in strojna oprema, Zaposleni v računovodskem servisu niso na razpolago stroški dela). kadar koli, časovna stiska zaposlenih. Ukvarjanje s ključno dejavnostjo podjetja – storitve Manjša odgovornost zunanjega sodelavca, kot če bi računovodenja. bil zaposlen. Večji izbor storitev. Slaba seznanjenost z delovanjem podjetja. Večja prilagoditev glede izbire kadra. Odvisnost od računovodskega servisa. Koriščenje storitev zunanjih strokovnih sodelavcev Varnost zaupnih informacij. (davčnih, pravnih). Uvedene notranje kontrole. Ni zakonske norme, ki bi določala strokovno izobraz- bo zaposlencev v računovodskih servisih. 1342 V Tabela 2: Prednosti in slabosti lastnega računovodstva loga in v Prednosti lastnega računovodstva Slabosti lastnega računovodstva pliv r Pripadnost podjetju in s tem večja želja po izobraže- Zaposlitev družinskih članov z neustrezno strokovno aču vanju. izobrazbo, premalo delovnih izkušenj. novo Dostopnost do informacij v vsakem trenutku. Časovna stiska, odsotnost, neažurnost. dst Zaposleni so na razpolago kadar koli. Visoki stroški (programska in strojna oprema, stro- va v d ški dela). ru Varnost zaupnih informacij. Ni notranjih kontrol. žins Seznanjenost z vsemi poslovni odločitvami, celosten Visoki stroški koriščenja storitev zunanjih strokovnih kem p pregled nad poslovanjem. sodelavcev (davčnih, pravnih). o Napake; neobračunavanje poslovnih dogodkov, dje nevključevanje postavk … tju Zavestna pristranskost. Prikrivanje izjemnih dogodkov. Zapostavljenost poslovodnega, finančnega in stro- škovnega računovodstva. Prilagoditev evidenc glede na potrebe podjetja. Zaključek Družinska podjetja prispevajo k socialni stabilnosti in gospodarskemu uspehu dr- žave. Sposobna so gledati in poslovati na dolgi rok. Vendar pa družinska podjetja lahko preživijo in so uspešna samo, če se člani družine naučijo delati drug z dru- gim, kar je na videz lahka naloga, ki pa se v praksi pogosto ne izkaže tako. Družin- ska podjetja so zaradi čustvene vpletenosti družinskih članov zelo ranljiva, zato so za uspešno rast takega podjetja ključni profesionalen odnos, dolgoročno načrtova- nje in jasne razmejitve med družinskimi in poslovnimi odnosi. Uspeh družinskega podjetja je odvisen od pravočasnega ukrepanja in učinkovi- tega odločanja, ki temelji na strokovno pripravljenih informacijah. Pomemben del informacij zagotavlja računovodstvo. Organiziranost računovodstva se v dru- žinskem podjetju razlikuje od organiziranosti računovodstva v drugih podjetjih. Problem je predvsem pri pripravljanju, posredovanju in sprejemanju računovod- skih informacij za učinkovito notranje poslovno odločanje. Večina lastnikov ni primerno usposobljena za uporabo tovrstnih informacij. Mešanje čustev in posla lahko privede do nekvalitetnih informacij in s tem do slabih poslovnih odločitev, ki lahko ogrozijo obstoj podjetja. Računovodstvo družinskega podjetja je pogos- to zoženo le na knjigovodstvo, zato so tako pripravljene računovodske informaci- je nepopolne oziroma ne ustrezajo kriterijem za dobre računovodske informacije. Glede na to, da so lahko pravočasne, strokovno pripravljene in pravilno interpre- 1343 2 – s t 4 u .– o r tirane računovodske informacije pogoj za razvoj in morda tudi obstoj podjetja je v 2 u 5 s ize . o tv primeru, da družinsko podjetje ne razpolaga z ustreznim strokovnim kadrom, pri- k a m t r o ja , iz merno za področje računovodenja izbrati računovodski servis, ki bo s svojo odlič- b n e je u o r 2 nostjo zadovoljil potrebe družinskega podjetja. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Literatura r a to o n r s Duh, Mojca. Politika malih in srednje velikih družinskih podjetij (Kranj: Organi- o l j ov e ž i , S n n zacija Kranj, 1996), 393–399 e p l m ov r a e i n h n Hočevar, Iztok »Kaj tare naša družinska podjetja« Akademija Finance: http:// i o j a a d g n www.finance-akademija.si/8334256/Kaj-tare-na%C5%A1a-dru%C5%BEinska- o e s m t -podjetja (15.8.2013). i – ent Katarina, Zunič .»Družinsko podjetništvo,« Uspeh št. 14: http://www.gzdbk.si/ si/aktualno/uspeh/detajl/?id=1017 (10.7.2013). Kodeks računovodskih načel, Slovenski inštitut za revizijo. Dostopno na: www.si- -revizija.si/racunovodje/.../kodeks_racunovodskih_nacel. pdf Kos, Blaž. »Družinsko podjetje,« Revija Moje Delo: http://www.poslovni-bazar.si /?mod=articles&article=551(10.8.2013). Mayr, Branko. »Problemi računovodenja za odločanje v majhnem podjetju,« Zbornik referatov 38. Simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, Portorož, 12–13. Aprila 2006, Zveza ekonomistov Slovenije: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (2006): 29–46. Slovenski računovodski standardi 2006 (Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo 2006). Turk, Ivan in Melavc, Dane in Korošec, Bojana: Uvod v računovodstvo (Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2004). Valentinčič, Katarina. Problematika računovodskih informacij v družinskih pod- jetjih. Diplomsko delo. (Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002), 26–27. (10.8.2013). Zakon o gospodarskih družbah (Ljubljana: Uradni list RS, št. 42 / 2006). 1344 2 – s t 4 u .– o r Viri financiranja in posebnosti obdavčitve v 2 u5s ize . o tv k a m društvu t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Sources of financing and features of taxation in a 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n society o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Marjana Leva Bukovnik , S n n e p l m ov Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija r a e i n h n i o j a Marjana.hip@gmail.com a d g no e s m ti – en Povzetek t Prostovoljne organizacije – društva imajo v današnjem času vse večji pomen, saj svojim članom ohranjajo kvaliteto življenja v mladosti in starosti. Za društva je značilna nepridobitnost, kar pomeni, da ustvarjen dobiček (presežek prihodkov nad odhodki) ni namenjen delitvi, ampak ga je potrebno porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Delitev premože- nja med člane društva je nična. Prispevek namenjamo širši javnosti, predstavljamo pomen in vlogo nepridobitnih organizacij, ki se jim v praksi posveča premalo pozornosti. Izpostaviti želimo zagotavljanje virov financira- nja, obdavčitev ter zapletenost računovodenja v društvih. Člani, ki delujejo v društvih, delajo večinoma prostovoljno, brez plačila, ker jim je to v veselje in zadovoljstvo. Vire financiranja za izvajanje svoje dejavnosti tako zagotavljajo s članarinami, da- rili in volili, prispevki donatorjev, javnimi sredstvi, sponzorstvi, prihodki iz opravljanja dejavno- sti ter sredstvi iz drugih virov. Delovanje društev ni preprosto, saj je potrebno poznavanje šte- vilnih predpisov, tako pravnih, davčnih in finančnih. Društvo je lahko zavezanec za davek na dodano vrednost, lahko zaposluje delavce, sestavlja davčni obračun za pridobitno dejavnost, prav tako vodi tudi poslovne knjige v skladu z zakonodajo. Društva morajo vsako leto za svojo dejavnost sestaviti letna poročila za davčne in statistične namene, ki se precej razlikujejo od let- nih poročil gospodarskih družb ter zasebnikov. Ključne besede: društvo, viri financiranja, obdavčitev, davek od dohodka, računovodenje, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost Summary Voluntary organizations and societies are nowadays becoming more and more important be- cause they maintain their members the quality of life both in their childhood and in the old age. For societies non-profit making (net income) is characterized which means that a profit is not intended for sharing but it has to be used to carry out activities for which it was established. Sharing of property between the members of society shall be void. 1345 2 – s t 4 u .– o r This paper is intended to the general public and it mainly represents the importance and role of 2 u r 5 su ize . o tv non-profitable organizations which in practice have insufficient attention. I would like to high- k av m t r o ja , iz light the provision of financial resources and the complexity of accounting and taxation at the b n iz e jne u o r 2 b association. Members, who work in societies ,work mostly as volunteers without being paid, b 0 s r 1 p a just for their pleasure and satisfaction. The sources of funding its activities are ensured from 3 e , P š žev n o e p the membership fees, gifts and bequests, donations, public funds, sponsorships, revenues from r e p r a to o n operating activities and funds from other sources. Functioning of such societies is not easy be- r s o l j ov e ž i cause it requires knowledge of many regulations such as legal, fiscal and financial. A society , S n n e p l m ov may be also a subject to value added tax, it may employ workers, prepare a tax return to a profit- r a e i n h n able activity and it has to lead the books in accordance with the law. Associations have to draw i o j a a d g n up annual reports for tax and statistical purposes that are substantial y different from the an- o e s m ti – en nual reports of corporations and private persons. t Keywords: society, sources of financing, tax, income tax, accounting, non-profitable activity, profitable activity Uvod Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovite- ljice oziroma ustanovitelji, skladno z Zakonom o društvih1, v nadaljevanju ZDru- 1, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Član društva lahko posta- ne vsakdo, ki izpolnjuje vnaprej določene pogoje v temeljnem aktu. Ustanovijo ga lahko najmanj tri poslovno sposobne fizične ali tri pravne osebe, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi društva in statut kot temeljni akt društva. Društvo preneha po volji članov, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu o prenehanju mora zbor članov določiti društvo, zavod, usta- novo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po po- ravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva2 Društvo se lahko ukvarja s pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, razmejitev je vezana na posebnosti zago- tavljanja virov financiranja, specifiko računovodenja ter posebnosti ugotavljanja davčne osnove. Cilji referata so: proučiti razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavno- stjo društva, prikazati posebnosti vodenja poslovnih knjig in ugotavljanja davč- ne osnove ter izpostaviti najpogostejše vire financiranja društev. Glede na namen in cilje referata smo uporabili metodo dedukcije, kompilacije in metodo indukcije. 1 Zakon o društvih (Ljubljana: Uradni list RS 117/2006), 12303. 2 Mirko Vaupotič in Kristjan Stojan in Nataša Sorko: Priročnik za delovanje društvenih organizacij Slovenije. (Lju- bljana: ZDOS Slovenije, 2011). 1346 Vi Pridobitna in nepridobitna dejavnost društev ri fin Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežek pri- anc hodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za iran uresničevanje svojega namena in ciljev ter ga ne deli med člane3 . ja in Društvo lahko opravlja poleg nepridobitne dejavnosti tudi pridobitno, ki pa ne pos sme bili glavni razlog ustanovitve. Prav tako se društvo ne sme ustanoviti, če so ebnos njegovi cilji, namen in dejavnost namenjeni k narodni, verski, rasni neenakoprav- ti nosti, sovraštvu, spodbujanju k nasilju in vojni ali izvrševanju kaznivih dejanj. obdav ZDru-1 v 25. členu predpisuje, da lahko društvo opravlja pridobitno dejavnost, ki čit mora biti določena v temeljnem aktu in biti mora povezana z namenom in s ci- ve v lji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja dru le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje štvu nepridobitne dejavnosti. Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi go- spodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. Tudi Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti4 v 2. členu do- loča, da je dejavnost zavezanca pridobitna, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: – dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička ali – če društvo z njenim opravljanjem konkurira na trgu z gospodarskimi su- bjekti. Po Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti se za pridobitne dohodke društva štejejo zlasti: − bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih in obresti za veza- ne vloge pri bankah in hranilnicah, pri čemer se dohodki od obresti za ve- zane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1.000 evrov letno; − dividende in drugi dohodki iz naložb; − najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov v najem drugim ose- bam; − dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spo- minkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda dru- štvo članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih; − dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev; − plačila članov in nečlanov društva za udeležbo na večerjah, zabavah, ple- sih, razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira društvo; − dohodki iz srečelovov in podobnih iger. 3 Vaupotič, Stojan in Sorko: Priročnik za delovanje društvenih organizacij Slovenije. 4 Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ljubljana: Uradni list RS 109/207). 1347 2 – s t 4 u .– o r Nepridobitno dejavnost ima društvo opredeljeno v svojem statutu, določa pa jo 2 u 5 s ize . o tv tudi 3. člen Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Kot k a m t r o ja , iz nepridobitno se štejejo: b n e je u o r 2 b − donacije, ki predstavljajo prispevek ali plačilo v denarju ali stvareh, ki jih 0 s r 1 p a 3 e društvo dobi od pravnih in fizičnih oseb brez obveznosti vračila in ni ve- , P š žev n o e p r a zano na plačilo proizvodov ali storitev. Za donacijo se šteje tudi izkupiček to o n r s od zbranih odpadnih materialov, ki so primerni za recikliranje, če so te o l j ov e ž i , S n n vrednosti zanemarljive in ne predstavljajo opravljanje dejavnosti; e p l m ov r a − članarine so obvezni letni prispevek članov, ki je enak za vse člane in omo- e i n h n i o j a gočajo delovanje društva ter ne predstavljajo nobenih ugodnosti za člane; a d g no e − volila in dediščine se pojavijo v primeru oporoke ali drugega zapisa, ko po- s m ti – en sameznik zapusti premoženje društvu, ali pa drugo društvo ob likvidaciji t imenuje društvo kot prevzemnika premoženja; − prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so neposredno plačani Za- vodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali ZPIZ-u; − namenska javna sredstva proračunske dotacije, ki jih društva dobivajo za izvajanje predloženih programov; − sredstva za izvajanje javne službe iz javno-finančnih virov; − obresti od depozitov do vrednosti 1.000 evrov. Društvo lahko torej opravlja katero koli nepridobitno dejavnost in poljubno števi- lo pridobitnih dejavnosti, v kolikor za vsako od njih izpolnjuje pogoje, ki jih dolo- ča ZDru-1. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da mora društvo za samo izvajanje pridobitne dejavnosti izpolnjevati tako pogoje, kot jih določa ZDru-1, kot tudi po- goje, ki jih za to dejavnost morda določa drug zakon. Računovodsko in finančno poslovanje društev ZDru-1 v svojem 26. členu določa, da mora društvo zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temelj- nim ali posebnim aktom, v skladu z zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno. Pri računovodstvu društva ima največji pomen knjigovodstvo. Knjigovodstvo od- raža sistematično zbiranje in urejanje podatkov o preteklem, torej uresničenem poslovanju. Usmerjeno je k celotnem prikazovanju stanj in gibanj kot skupek evi- dentiranja posameznih poslovnih dogodkov5. 5 Jana Bugarija-Dvoršak, »Analiza bilanc z revizijo« (Ljubljana: Zavod IRC, 2009), 19. 1348 Vi Vodenje poslovnih knjig ri fin Društvo mora pri vodenju poslovnih knjig upoštevati ZDru-1, SRS 33, splošne anc standarde, v kolikor morajo svoje računovodske izkaze revidirati, ter svoj pravil- iran nik o finančno-materialnem poslovanju. Vsako društvo mora imeti v Pravilniku o ja i finančno-materialnem poslovanju zapisana naslednja določila o: n pos − virih financiranja društva; ebnos − načinu razvrščanja in sodilih razvrščanja stroškov na pridobitno ter nepri- ti dobitno dejavnost; obd − načinu vodenja poslovnih knjig; avč − popisu sredstev in obveznosti; itve − letnem poročilu; v d − r poslovnih knjigah, knjigovodskih listinah ter knjiženju; ušt − hranjenju poslovnih listin; vu − odgovornosti računovodje, blagajnika in zastopnika društva. Vodenje poslovnih knjig je v društvu odvisno od njegove velikosti in odločitve, kako jih vodi. Načeloma se poslovne knjige društev vodijo po sistemu dvostav- nega knjigovodstva, prirejenega za društvene potrebe. Prav gotovo to velja za vsa društva, ki vrednotijo sredstva in obveznosti v skladu s splošnimi računovodskimi standardi, in za vsa tista, ki ne izpolnjujejo pogojev za vodenje enostavnega knjigo- vodstva, vendar vrednotijo sredstva in obveznosti v skladu s SRS 336. Društva, ki izpolnjujejo pogoje za vodenje enostavnega knjigovodstva oziroma iz- polnjujejo vsaj dve izmed spodnjih meril: − povprečno število redno zaposlenih v preteklem poslovnem letu ne prese- ga dve; − letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 evrov; − povprečna vrednost sredstev na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 evrov, vrednotijo sredstva in obveznosti v skladu s SRS 33. Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in so njego- vi prihodki iz preteklega leta manjši od 10.000 evrov, vodi le knjigo prejemkov in izdatkov, preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in oce- nitvijo. Tudi tako društvo pri vrednotenju sredstev in obveznosti uporablja določ- be SRS 337. Pri dvostavnem vodenju poslovnih knjig moramo voditi naslednje knjigovodske evidence: − temeljne poslovne knjige (glavno knjigo in dnevnik glavne knjige); 6 Milenka Čižman, » Letna poročila društev«, IKS 3 (2012): 258–261. 7 Milenka Čižman, » Posebnosti obračuna DDPO pri nepridobitnih organizacijah«, IKS 12 (2012): 112–123. 1349 2 – s t 4 u .– o r − pomožne poslovne knjige (analitične evidence kupcev in dobaviteljev, bla- 2 u 5 s ize . o tv gajniški dnevnik, stroškovna mesta za potrebe poročanja o porabi namen- k a m t r o ja , iz skih sredstev); b n e je u o r 2 − analitične evidence za potrebe davčne uprave (zavezanci za DDV – prejeti b 0 s r 1 p a računi, izdani računi, obračuni DDV-ja); 3 e , P š žev n − o e p register osnovnih sredstev. r a to o n r s Društva od 1. 1. 2013 za knjiženje uporabljajo enotni kontni načrt, objavljen v Ura- o l j ov e ž i , S n n dnem listu RS, št. 78/2012. Ta kontni načrt uporabljajo še gospodarske družbe, sa- e p l m ov r a mostojni podjetniki, kmečka gospodinjstva, zadruge, pravne osebe zasebnega pra- e i n h n i o j a va ter invalidske organizacije. a d g no e s m t ZDru-1 v 28. členu določa, da morajo društva uporabljati računovodski standard, i – ent ki ga je izdelal Slovenski inštitut za revizijo. Slovenski računovodski standard 33 – računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah, pravi, da mora dru- štvo sestaviti, na podlagi podatkov, izkazanih v poslovnih knjigah in popisa na koncu obračunskega obdobja, letno poročilo, ki obsega: − bilanco stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obračunskega obdobja s pojasnili; − izkaz poslovnega izda, ki izkazuje stroške, donose, prihodke in presežek prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju s pojasnili; − prilogo k izkazu poslovnega izida, ki prikazuje obseg pridobitne dejavno- sti društva v obračunskem obdobju s pojasnili; − poročilo o poslovanju društva. Standard določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil za društva ter obdeluje ugotavljanje in obravnavanje presežka prihodkov ter presežka odhodkov. Določa tudi pravila pripoznavanja in vrednotenja bilančnih postavk. Letna poročila društev Društvo mora torej za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Letno poročilo mora obsegati resničen prikaz pre- moženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja. Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor na finančnem in materialnem poslova- nju društva, kot to določa 26. člen ZDru-1. Kdo opravi ta nadzor, zakon ne določa, vsekakor pa morajo biti to osebe, ki niso zadolžene za pripravo letnega poročila in vodenje poslovnih knjig. Poročilo o nadzoru društvo predloži k letnemu poročilu. 1350 Vi V 29. členu ZDru-1 je določeno, da mora društvo letno poročilo oddati za namene ri fi državne statistike in javne objave do 31. marca tekočega leta, v primeru statusnih nanc sprememb ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi Agenci- ira ji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). nja in p V kolikor ima društvo letne prihodke ali odhodke večje od 1 milijona ose evrov, mora letno poročilo revidirati revizijska družba, letno poročilo po- bnos sredovati na AJPES do 31. avgusta tekočega leta za preteklo leto. Društvo ti ob mora letnemu poročilu priložiti oceno revizije. dav Poročilo o poslovanju vsebuje opis poslovanja društva v poslovnem letu, za katero čitv se sestavlja, predvsem glede uresničevanja namena in ciljev društva. Društvo mora e v d v poročilu izhajati iz dolgoročnih in kratkoročnih ciljev. Kratkoročni letni cilji so ruš osnova za poročanje o poslovanju, so količinsko, številčno določljivi in se morajo tvu ujemati s finančnimi načrti društva. Davek od dohodka pravnih oseb V skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb8 v nadaljevanju ZDD- PO-2, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2007, so društva davčni zavezanci za davek od do- hodka pravnih oseb. V 9. členu tega zakona so navedene oprostitve plačila davka za društva, če so ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti in tudi dejansko poslujejo z namenom ustanovitve in delovanja. Ne glede na to pa plačujejo društva davek od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Tabela 1: Izračun davčno priznanih prihodkov društva9 Prihodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida - prihodki iz nepridobitne dejavnosti (3. člen Pravilnika o opredel. pridobitne dej.) = prihodki iz pridobitne dejavnosti - prihodki, ki zmanjšujejo davčne prihodke od pridobitne dejavnosti + prihodki, ki povečujejo davčne prihodke od pridobitne dejavnosti = davčno priznani prihodki od pridobitne dejavnosti w 8 Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (Ljubljana: Uradni list RS 117/2006), 12303. 9 Čižman, » Posebnosti obračuna DDPO pri nepridobitnih organizacijah«. 1351 2 – s t 4 u .– o r Tabela 2: Izračun davčno priznanih odhodkov društva10 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n Odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida e je u o r 2 b 0 s r - odhodki iz nepridobitne dejavnosti (dejanski ali izračunani na podlagi deleža) 1 p a 3 e , P š žev n o e p = odhodki iz pridobitne dejavnosti r a to o n r s o l j ov e - odhodki, ki zmanjšujejo davčne odhodke od pridobitne dejavnosti ž i , S n n e p l m ov + odhodki, ki povečujejo davčne odhodke od pridobitne dejavnosti r a e i n h n i o = davčno priznani odhodki od pridobitne dejavnosti j a a d g no e s m Vsa društva morajo do 31. marca tekočega leta Davčni upravi RS predložiti obra- ti – en čun davka od dohodka pravnih oseb za preteklo leto. t Viri financiranja društva V statutu društva je posebno pozornost potrebno nameniti določbam financira- nja društva in nadzoru nad finančnim poslovanjem. Opredeliti je potrebno, iz ka- terih virov bo društvo financiralo izvajanje svojih dejavnosti. V statutu je potreb- no opredeliti tudi postopek notranjega nadzora pred sprejemom letnega poročila. Običajno je ta naloga dodeljena nadzornemu odboru ali drugemu ustreznemu or- ganu. Ta mora ugotoviti: − ali letno poročilo vsebuje resničen prikaz premoženja in poslovanja društva, − ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje name- na in ciljev društva. Danes se društva lahko s svojim obsegom poslovanja primerjajo kar z manjši- mi podjetji, neredko so tudi davčni zavezanci. Najpogostejši viri financi- ranja društev so: – članarine, ki predstavljajo neobdavčen prihodek, v kolikor le-ta ne pred- stavlja plačila za določene proizvode, blago, storitve ali ugodnosti članom. Višina članarine se določi na letnem občnem zboru društva; – donacije dobi društvo za nepridobiten namen. Donator lahko od preje- mnika donacije pričakuje le zahvalo. Donatorja se ne sme omenjati pri iz- vajanju aktivnosti društva, ni javno znana oseba. Donator financira dru- štvo na osnovi pogodbe; v kolikor zahteva račun in oglaševanje svoje de- javnosti, je to sponzorstvo. Po ZDDPO-2, so donacije davčno nepriznane, donator pa lahko koristi posebno davčno olajšavo, vendar le v višini 0,3 % ustvarjenih davčnih prihodkov; 10 Čižman, » Posebnosti obračuna DDPO pri nepridobitnih organizacijah«. 1352 Vi – oglaševanje in sponzorstvo je storitev, kjer je naročnik znan. Sponzor ri fi in društvo skleneta pogodbo o sponzorstvu, ki prejemnika sponzorskih nanc sredstev zaveže, da oglašuje sponzorja na plakatih, majicah, panojih, sple- ira tni strani, vozilih in sredstvih javnega obveščanja. Sponzor pričakuje več- nja i jo prepoznavnost na trgu, uveljavitev blagovne znamke, minimalno pa n pos vsaj povrnitev vloženih sredstev. Sponzorska sredstva spadajo med obdav- eb čljiv promet, za kar mora društvo izstaviti fakturo; nos – sofinanciranje s strani mestnih in državnih organov je neobdavčeni pro- ti ob met, saj gre za javna sredstva, ki se plačujejo namensko (pokrivanje stro- dav škov, projektov, programov). To so največ sredstva občinskih proračunov čitv v obliki dotacij, namenjena za financiranje kulturnih, športnih, vzgojnih, e v d izobraževalnih in humanitarnih dejavnosti društva. Društva morajo ob ruš koncu obračunskega obdobja občinskim organom poročati o namenski tvu porabi sredstev; – lastna dejavnost društva je vse tisto, kar društvo ustvari kot dohodek od prodaje blaga in storitev, donose društva od prodaje hrane, pijače, spomin- kov članom in nečlanom. Med lastno dejavnost se štejejo tudi najemni- ne in druga povračila iz oddajanja v najem društvenih prostorov ter pro- daja osnovnih sredstev. Vse to spada med pridobitno dejavnost društva. Če člani društva nekaj plačajo oziroma doplačajo, del pa pokrije društvo, se to obravnava kot pridobitni dohodek. Društva imajo tudi dohodke od srečelovov in podobnih iger, namenjenih za zbiranje sredstev za njihovo nepridobitno dejavnost. Zaključek Za društva je značilna nepridobitnost, kar pomeni, da ustvarjenega dobička ne de- lijo med sabo, ampak ga vlagajo v svojo dejavnost. Društva morajo vsako leto za svojo dejavnost sestaviti letna poročila za davčne in statistične namene, ki se precej razlikujejo od letnih poročil gospodarskih družb ter zasebnikov. Za uspešno poslovanje društva je velikega pomena kakovostno računovodstvo. Društvo mora pri svojem delovanju upoštevati številne v prispevku omenjene za- kone, pravilnike, standarde in interne akte, ki so težko razumljivi in zahtevajo strokovno računovodsko službo. Tako za večino društev vodijo poslovne knjige računovodski servisi, ki so zato usposobljeni, imajo vso računalniško in program- sko opremo za vodenje vseh evidenc, elektronskega oddajanja poročil, elektronske- ga bančništva, kar pa seveda društvu predstavlja dodaten strošek. Z učinkovitim, kvalitetnim in pravilnim poročanjem s strani računovodstva se lahko društvu za- gotovi dolgoročni obstoj. Temeljni akt društva, kjer je urejeno vse v zvezi z delova- nje društva, je statut društva. 1353 2 – s t 4 u .– o r Posebno pozornost je v statutu potrebno nameniti določbam financiranja društva 2 u 5 s ize . o tv in nadzoru nad finančnim poslovanjem. Opredeliti je potrebno, iz katerih virov k a m t r o ja , iz bo društvo financiralo izvajanje svojih dejavnosti. Le-ti so lahko članarina, darila b n e je u o r 2 in volila, prispevki donatorjev, javna sredstva, sponzorstva, prihodki iz opravljanja b 0 s r 1 p a dejavnosti ter sredstva iz drugih virov. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Literatura o l j ov e ž i , S n n Čižman, Milenka. » Letna poročila društev. « IKS 3 (2012): 258–261. e p l m ov r a e i n h n Čižman, Milenka. » Posebnosti obračuna DDPO pri nepridobitnih organizaci- i o j a a d g n jah. « IKS 12. (2012): 112–123. o e s m ti – en Dvoršak , Bugarija, Jana: Analiza bilanc z revizijo. Ljubljana: Zavod IRC, 2009. t (2012): 112–123. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Ljubljana: Uradni list 109/207. Slovenski računovodski standard 33. Ljubljana: Uradni list 3/2007, 392. Vaupotič Mirko in Stojan Kristjan in Sorko Nataša » Priročnik za delovanje društvenih organizacij Slovenije.« Ljubljana: ZDOS Slovenije, 2011. Zakon o društvih. Ljubljana: Uradni list 64/2011, 9055. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Ljubljana: Uradni list 117/2006, 12303. 1354 2 – s t 4 u .– o r Tweeter za trženje v turizmu 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Twitter as a marketing tool in tourism o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Vesna Loborec 3 e , P š žev n o e p BIC Ljubljana, Slovenija r a to o n r s vesna.loborec@bic-lj.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Tadeja Krašna e i n h n i o j a a d g VSŠ za gostinstvo in turizem Bled, Slovenija no e s m t tadeja.krasna@guest.arnes.si i – ent Povzetek Namen prispevka je podati pregled uporabe socialnih omrežij, še posebej Twitterja pri trže- nju v turizmu. Twitter je eno izmed najbolj znanih brezplačnih družabnih omrežij današnje- ga časa, ki je pričelo z delovanjem leta 2006 in ima danes že 500 milijonov uporabnikov. Pred- nost pred drugimi socialnimi omrežji je Twitterjeva vsestranskost. Uporabniki Twitter upora- bljajo za klepetanje s prijatelji, »sledenju« objavljenih tematik, ki jih zanimajo, delijo svoje ob- jave in oglašujejo. Twitter se uspešno uporablja za oglaševanje, katerega namen je zajeti čim šir- ši krog potencialnih strank in za to porabiti čim manj denarja. To so prednosti, ki se uporablja- jo tudi pri trženju v turizmu, tako v turističnih agencijah, hotelih kot tudi v vseh gostinsko tu- rističnih podjetjih. V prispevku bo podan pregled dosedanjega oglaševanja preko Twitterja in prednostih le tega. Sledili bodo predlogi uporabe Twitterja za trženje v turizmu, predvsem za slovenska turistična podjetja. Ključne besede: Twitter, distribucijski kanal, trženje v turizmu, oglaševanje, socialna omrežja Summary The purpose of this paper is to provide an overview of the use of social networks, especial y Twitter for marketing in tourism. Twitter is one of the most famous free social networking today, which went into operation in 2006 and today has 500 mil ion users. Advantage over other social net- works Twitter is versatility. Twitter users use to chat with friends, »tracing« of published topics that interest them, share their publications and advertising. Twitter has been successful y used for advertising, the purpose of which is to cover the widest possible range of potential customers and to spend as little money. These are benefits that are also used in the marketing of tourism, both in travel agencies, hotels and catering in al tourism businesses. This paper provides an overview of current advertising trough Twitter and the benefits of it. Be followed by proposals for use of Twit- ter for marketing in tourism, especial y for Slovenian tourism businesses. Key words: Twitter, distribution channel, tourism marketing, advertising, social networks 1355 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Twitter je eno izmed najbolj znanih brezplačnih družabnih omrežij današnjega k a m t r o ja , iz časa, ki je pričelo z delovanjem junija 20061 in ima danes že več kot 500 milijonov b n e je u o r 2 b uporabnikov2. Po svojem bistvu Twitter spominja na mešanico med blogom in kle- 0 s r 1 p a 3 e petalnico. Razlika med objavami na blogu in tistimi na Twitterju je ta, da lahko , P š žev n o e p objava na slednjem vsebuje maksimalno 140 znakov, zato tako imenovan »micro- r a to o n r s blogging«. o l j ov e ž i , S n n e p Prednost Twitterja je, da je enostavna. Vsak registriran uporabnik lahko dodaja l m ov r a e i slike, lokacijo ali napiše nekaj o sebi. Ker se osebnih podatkov ne objavlja je manj- n h n i o j a a d g ša izpostavljenost različnim zlorabam. no e s m ti – en Prednost pred drugimi je zagotovo tudi Twitterjeva vsestranskost. Uporabnik lah- t ko klepetajo s prijatelji, »sledijo« objavam tematik, ki jih zanimajo, delijo svoje objave in oglašujejo. Posebnost je »sledenje« (ang. Following). S sledenjem obja- vam tistih skupin, podjetij, znamenitosti ali poročil, ki so zanimivi, se privarčuje veliko časa, ki bi ga drugače porabili za brskanje po spletu. Poleg tega so sporočila na Twitterju dokaj kratka, torej tisto branje, ki je ponujeno je povzetek kar je po- membno in ne vzame veliko časa. To omogoča biti vedno na tekočem pri tistih vse- binah, ki so zanimive, z minimalno porabo časa3. Twitter pri poslovanju Ne glede na značaj dejavnosti je uspeh podjetja odvisen od pridobitve potrošni- kov in zadovoljevanja njihovih potreb. Mnogo novih podjetij ne uspe, ker ljudje, poten- cialni potrošniki, niso slišali za njih. Klasično trženje za današnje potrošnike ni več aktualno. Danes prevladuje brezplačno oglaševanje, ki ga omogočajo družabna omrežja. Uporaba Twitterja narašča najhitreje, tudi v namen poslovanja. Tako je svetovni prihodek za oglaševanje na Twiterju v letu 2012 znašal 583 milijonov ame- riških dolarjev, za leto 2014 se napoveduje že milijarda ameriških dolarjev. Ogla- ševanje na mobilnih dostopih narašča, najbolj pa Twitter, ki predstavlja 60 % le tega4. Twitter namreč omogoča povezovanje in sodelovanje z ljudmi, ki bi bili sicer cenov- no nedostopni. V turizmu Twitter omogoča trženjsko poslovanje z nižjimi stroški, ozaveščanje in pomoč svojim uporabnikom in omogočen enostaven dostop do po- vratnih informacij v kratkem času in s tem povečati zadovoljstvo uporabnikom. 1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Mikroblog (maj 2011) 2 http://tehnik.telekom.si/kolumne/druzbena-omrezja-in-stevilo-njihovih-uporabnikov (septemeber 2013) 3 http://www.vendi.si/kaj-je-twitter/ (junij 2012) 4 http://techcrunch.com/2012/12/18/god-bless-us-every-one/ (december 2012) 1356 Tweeter za trženje v t urizmu Slika 1: Svetovni prihodki Twitter 2011 – 2015 v milijonih ameriških dolarjev in v odstotkih sprememb glede na prejšnje leto5 Podjetja uporabljajo Twitter pri svojem poslovanju predvsem: – pridobitev novosti za svoje prihodnje proizvode in storitve – podporo poslovanja podjetij in – interaktivnost med podjetji. Twitter uporaba najbolj narašča pri 18 do 19 let starimi uporabniki z 16% rastjo (iz 14% na 30%), sledi skupina 30 do 49 let starimi uporabniki z 10% rastjo (iz 7% na 17%) ter skupina 50 do 60 let starimi uporabniki z 7% rastjo (iz 6% na 13%)6. Turizem in uporaba Twitterja Po napovedih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) so mednarodni priho- di v 2012 porasli za 4 odstotke in dosegli 1,04 milijarde. Največji porast prihodov (+4,1 odstotke) so zabeležile države v razvoju. Rast mednarodnih prihodov naj bi se po napovedih nadaljevala tudi letos, sicer bolj zmerna rast kot v 2012 (od + 3 do +4 odstotke na letni ravni). V letu 2012 je bilo zabeleženih 39 milijonov mednarodnih prihodov, ki so skupaj z 996 milijoni zabeleženimi do leta 2011, skupno presegli milijardo prihodov med- narodnih turistov. Povpraševanje je bilo konstantno celo leto, celo boljše kot so ka- zale napovedi v prvi četrtini leta. 5 http://www.emarketer.com/Article/Twitter-Forecast-Up-After-Strong-Mobile-Showing/1009763 (marec 2013) 6 eMarketer, »Twitter use rises across age groups«, http://www.emarketer.com/Article/Twitter-Use-Rises-A- cross-US-Age-Groups/1010119 (avgust 2013) 1357 2 – s t 4 u .– o r V leto 2012 se je nadaljevala globalna gospodarska nestabilnost, ki je še posebej 2 u 5 s ize . o tv prišla do izraza v območju evra. Kljub temu je mednarodnemu turizmu uspelo os- k a m t r o ja , iz tati na začrtani poti. Turistični sektor je pokazal prilagodljivost na spreminjajo- b n e je u o r 2 b če se razmere na trgu. Tudi v letu 2013 predvidevamo rast mednarodnih priho- 0 s r 1 p a 3 e dov, čeprav po nekoliko bolj umirjeni stopnji. Turizem je zagotovo eden izmed ste- , P š žev n o e p brov, ki bi moral imeti ustrezno podporo vlade v vsaki državi, saj spodbuja gospo- r a to o n darsko rast7 r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Twitter in mobilna tehnologija kot nadgradnja spletnih e i n h n i o j a a d g turističnih agencij no e s m t Turistični ponudniki in spletne turistične agencije že ponujajo možnost rezerva- i – ent cij in nakupa storitev preko »pametnih telefonov«, kot so iPhone, BlackBerry in Android. Predvsem gre za storitve rezervacij v zadnjem hipu in krajša bivanja. Tako po raziskavah Priceline 82% potrošnikov z »pametnimi telefoni« rezervira- jo hotelsko sobo, en dan prej ali kar isti dan svoje namestitve. 85% potrdi hotelsko rezervacijo, ko so oddaljeni 30 kilometrov od hotela8 Vse svetovno vodilne spletne agencije (Priceline, Expedia, Orbitz Worldwide, Tra- velocity) imajo mobilni dostop do njihovih spletnih storitev, ki jih lahko potrošni- ki uporabijo za rezervacijo na poti. Applov iPhone ponuja tudi spletne rezervacije »na poti« preko sistema iPhone app imenovan TripAssist. Leta so turisti uporabljali mobilne telefone za interentni dostop, da so preverili vo- zni red letal ali razpoložljivost avtomobilov pri rent-a-car poslovalnicah. Prihaja čas rezervacije letalskih vozovnic s pomočjo mobilne tehnologije. Prihaja čas mo- bilnosti, kot nadgradnja internetne povezanosti. Prihod razvitih mobilnih naprav na trg in novih orodij (apps, QR kod, mobile taggeting) bo omogočil hiter razmah uporabe le-teh. Turizem je mobilna dejavnost, saj morajo turisti pripotovati v tu- ristične kraje in tam bivati. Vključene bodo posredno ali neposredno tudi vse dru- ge dejavnsoti (prevozna podjetja, prenočitveni obrati, trgovine, kulturne ustano- ve, narodni parki in drugi). Twitter postaja vedno bolj priljubljen komunikacijski kanal med podjetji in potro- šniki. Število uporabnikov se bliža 600 milijonov, kar je glede na leto 2012 zrasel za 40%, medtem ko je facebookova rast 33,4%9. Booking.com ima trenutno 335.000 sledilcev (Follow@bookingcom), in spletne agencije s pomočjo Twitterja pridobi- 7 http://dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/sites/al /files/pdf/unwto_barom13_05_oct_excerpt_0.pdf (oktober 2013) 8 http://www.businessinsider.com/the-mobile-tourist-how-smartphones-are-shaking-up-the-travel-mar- ket-2013-2 (januar 2013) 9 http://blog.globalwebindex.net/twitter-now-the-fastest-growing-social-platform-in-the-world (januar 2013) 1358 Tw jo informacije o željah in zadovoljstvu, hkrati je merljivo, koliko sledilcev in nji- eet hovi odzivi. er za t Twitter poveča možnost sodelovanja in povezovanja med ljudmi, Twitter je izred- rže no hiter pri izmenjavi podatkov in zanimivosti. Tako je ob nesrečnem srečanju le- nje v t tala z jato ptic in nato pristankom letala na reki Hudson. Informacija s fotografi- u jami najprej bila objavljena na Twitterju, kamor jo je naložil Janis Krum, eden iz- rizm med delavcev na trajektu, ki je prišel na pomoč, šele nato se je vest pojavila v stan- u dardnih medijih. Twitter je torej tudi uspešno internetno nadomestilo za časopis in televizijo.10 To pa seveda pomeni, da se Twitter ne uporablja samo za širjenje in- formacij, temveč se lahko, enako kot standardni mediji, zelo uspešno uporablja za oglaševanje, kar je nepogrešljivo v svetu podjetništva. Oglaševanje je na Twitterju brezplačno, uporabnik se registrira na http://twitter.com, oglašuje lahko svoje iz- delke ali storitve, svoj blog, spletno stran ali vključi povezavo do lastne spletne tr- govine. Možnosti so neomejene in le ena izmed mnogih je lažje kontaktiranje s po- tencialnimi vlagatelji. Lahko se s pomočjo Twitterja tudi zasluži, če se zaračuna- va klik na »twit«, vendar obstaja dvom o uspešnosti takega zaslužka, saj so danes kvalitetne informacije dostopne povsod in brezplačno, zakaj bi ljudje torej plače- vali. Slika 2: Twitter marketing11 Weber Steve, april 2012 Največji poslovni uspeh na Twitterju je dosegla potujoča fast food postrežba iz kombija, Kogi Korean BBQ. Ko je v Los Angelesu parkiran kombi čakal na od- jemalce njihove hrane, je voznik poslal na Twitter novico, da stoji na določenem kraju in da se lahko oglasijo po malico. Odziv je bi tako velik, preko tisoč novih 10 http://www.readwriteweb.com (avgust 2013) 11 Weber Steve, »Twitter marketing: Promote yourself and your business on earth's hottest social network« (september 2009) 1359 2 – s t 4 u .– o r strank, ki so sami naprej sporočali lokacijo kombija, pred katero je zdaj vedno vr- 2 u 5 s ize . o tv sta12. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Slovenija in uporaba Twitterja 0 s r 1 p a 3 e Sektor za turizem v okviru Javne agencije SPIRIT Slovenija ima trenutno 8. 307 obja- , P š žev n o e p vljenih Twittov, skoraj sedem tisoč sledilcev in štiristotim sledijo. V Sloveniji se v na- r a to o n r s men turistične promocije pojavljajo zelo uspešni Twitti. Najbolj odmeven med njimi o l j ov e ž i , S n n je bil #winterslovenia13. e p l m ov r a e i V Slovenijo je brez pomoči potovalne agencije pripotovalo 77 % tujih turistov n h n i o j a a d g nastanjenih v hotelih. 51 % tujih turistov je nastanitev rezerviralo neposredno v no e s m t prenočitvenem objektu (preko spleta), 26 % pa je prispelo v Slovenijo brez vnap- i – ent rejšnje rezervacije prenočišča. Zgolj 19 % tujih turistov v hotelih je v Slovenijo priš- lo ob pomoči turistične agencije – od tega so za 50 % potovalne agencije organizi- rale počitniški paket (slika 3). Slika 3: Tuji turisti glede na načine organizacije potovanja v Slovenijo, (julij–avgust 2009)14 Zaključki in predlogi Dandanes je uporaba socialnih omrežij nujna tudi v poslovnem svetu. Močno na- rašča uporaba le teh tudi v turizmu. V turizmu se Twitter uporablja za komunika- cijo s potrošniki, v obliki oglaševanja v največji meri, sledijo novice in komentarji. Twitter za podjetnika je tako neprecenljiv način oglaševanja, medtem ko psiholo- 12 MarketingProfs – http://www.onlineresults.nl/55398/10-grote-Twitter-successen.pdf?v=1 (oktober 2009) 13 http://www.youtube.com/watch?v=HZB14LJa8XM (december 2012) 14 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2976 1360 Tw gi pripisujejo Twitterju negativne lastnosti, zaradi manj osebnih stikov in verbal- eet ne komunikacije. er za t Slovenske turistične agencije že uporabljajo Twitter, vendar se le-ta v slovenskem rže turizmu uporablja bolj v nacionalni turistični promociji. Uporaba Twitterja je nje v t smiselna ob povečani uporabi mobilna tehnologije, ki v turističnih agencijah še ni u vključena v njihovo delovanje in poslovanje. Predlagamo razvoj Twitterja, kot naj- rizm hitreje rastočega socialnega omrežja v vseh kontaktih turističnih poslovalnic, turi- u stično informativnih centrov in podobno. V Slovenijo turisti še vedno prihajajo v večini po cesti (tudi tuji) in je edini kon- takt preko socialnih medijev, tudi če so na poti. Tuji turisti, ki prihajajo v Sloveni- jo so tudi dobro IKT opremljeni in zato kmalu ne bo dovolj le internetni dostop v hotelih in internet kavarnah, temveč omogočeno mobilno povezovanje v vsakem hipu dneva. Tudi v Sloveniji klasične agencije izpodrivajo internetne turistične agencije (iste agencije le drugačen način poslovanja) in v želji aktualnosti in sodobnosti nasta- ja potreba nadgradnje tudi v razvoju socialnih omrežij. Predlagamo povečano po- nudbo turističnih informacij preko Twitterja, ker je hitro, odzivno in merljivo. Tako bi turistična podjetja podala odzive na določen objavljen dogodek, pridobi- vala in dajala menja o novih turističnih proizvodov ter o ugodnostih in ponudbah. Literatura »A solid performance during the Northern summer peak season«. V: »UNWTO Tourism Barometer«, volume 11, (October 2013) http://dtxtq4w60xqpw.clou- dfront.net/sites/all/files » Anketa o tujih turistih, Slovenija, junij–avgust 2009 – Začasni podatki. « Statistič- ni urad Republike Slovenije http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2976 eMarketer, » Twitter use rises across age groups«, Differences in demographic bre- akdown between Twitter use vs. social use overall« (avgust 2013) http://www. emarketer.com/Article/Twitter-Use-Rises-Across-US-Age-Groups/1010119 (avgust 2013) http://www.readwriteweb.com » Kaj je Twitter. « Vendi. (junij 2012) http://www.vendi.si/kaj-je-twitter Kordis, Roni. » Družbena omrežja in število njihovih uporabnikov« . (september 2013) http://tehnik.telekom.si/kolumne/druzbena-omrezja-in-stevilo-njihovih-uporabnikov » MarketingProfs« (oktober 2009) http://www.onlineresults.nl/55398/10-grote- -Twitter-successen.pdf?v=1 » Microblog. « Wikipedia. (maj 2011) http://sl. wikipedia.org/wiki/Mikroblog 1361 2 – s t 4 u .– o r » The Mobile Tourist: How Smartphones Are Shaking Up The Travel Market« Bu- 2 u 5 s ize . o tv siness Insider (januar 2013) http://www.businessinsider.com/the-mobile-tou- k a m t r o ja , iz rist-how-smartphones-are-shaking-up-the-travel-market-2013-2/pdf/unwto_ b n e je u o r 2 barom13_05_oct_excerpt_0.pdf b 0 s r 1 p a 3 e Tsotsis, Alexia. » , P š žev Twitter Brought So When Will It Hit $1B? « (december 2012) n o e p r a http://techcrunch.com/2012/12/18/god-bless-us-every-one/ to o n r s o l j ov e » Twitter Now The Fastest Growing Social Platform In The World« (januar 2013) ž i , S n n e p l m http://blog.globalwebindex.net/twitter-now-the-fastest-growing-social-plat-ov r a e i n h n form-in-the-world/ i o j a a d g no e » Twitter Forecast Up After Strong Mobile Showing. Twitter ad revenue to near $1 s m ti – en billion in 2014« , march 2013 http://www.emarketer.com/Article/Twitter-Fo- t recast-Up-After-Strong-Mobile-Showing/1009763 Weber, Steve. » Twitter marketing: Promote yourself and your business on earth's hottest social network«. Weber Books, (september 2009) » Winter in Slovenia« (december 2012) http://www.youtube.com/wa- tch?v=HZB14LJa8XM 1362 2 – s t 4 u .– o r Zdraviliški turizemna primeru Zdravilišča 2 u5s ize . o tv k a m Dolenjske toplice t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Spa tourism in the case of Spa Dolenjske toplice 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Staša Mrhar to o n r s o l j ov e Slovenija ž i , S n n e p l m stasamrhar@gmail.com ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en Turizem je ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog, ki omogoča številnim drža- t vam hitrejši razvoj, lažjo vključitev v mednarodno menjavo ter rast življenjske ravni prebival- stva. Življenje se odvija z veliko hitrostjo, zato smo ljudje pod stresom. Vedno več se nas vrača k naravi in naravnemu načinu življenja. Zdraviliški turizem je ena izmed najstarejših oblik turiz- ma. Terme so obiskovali že stari Rimljani zaradi zabave, počitka, vrelcev in sklepanja kupčij. Še pred nekaj leti so zdravilišča izvajala samo rehabilitacijske programe, danes pa spodbujajo lju- di k ohranjanju zdravja. V prispevku bom predstavila pomen storitvenega sektorja za narodno gospodarstvo in ugotavljala zakaj se ljudje odločajo za obisk term. Ključne besede: turizem, gospodarstvo,storitev, zdravilišče, wel ness Abstract Tourism is one of the leading and one of most important economical activities. Life goes in the high motion therefore people are under much more stress. More and more people are going back to the nature and the natural life style. Spa tourism is one of the oldest forms of tourism. Ancient Romans visited spa for fun, resting, springs and trading. A few years ago the resort im- plemented only rehabilitation programs, but today encourage people to maintain their health. In my article I will introduce the meaning of service department for national economy and re- search why people choose to visit the spa. Key words: tourism, economy, service, spa, wel ness Razvoj zdraviliškega turizma v Evropi Zdraviliški turizem sodi med najstarejše oblike turizma. Termalne in mineralne vode so uporabljali že v predzgodovinski dobi. To potrjujejo tudi najdišča v Švici, kjer so našli različne ostanke iz bronaste dobe (to je okoli leta 1000 p. n. š. ). Neko- liko mlajše izkopanine so našli v Jamnici na Hrvaškem in v Očeslavcih v Sloveniji1. 1 Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (2000). Osnove zdraviliškega zdravljenja – Balneologija in balneoterapija. http://www.slovenia-terme.si/data/upload/Zbornik_predavanj_Radenci_845_1878%281%29.pdf (6. 9. 2013) 1363 2 – s t 4 u .– o r Začetki izgradnje kopališč segajo še v čas Rimljanov in Grkov. Najlepša kopališča 2 u 5 s ize . o tv so odkrili v Pompejih, kjer sta bila prisotna tudi bazen in telovadnica. Že v tistih k a m t r o ja , iz časih so uporabljali kopeli z dodatkom dišečih soli in zelišč. Rimski način gradnje b n e je u o r 2 kopališč so kasneje prevzeli tudi Bizantinci, Arabci in Turki. b 0 s r 1 p a 3 e Viri pravijo, da so že v prazgodovini ljudje nekatere vire imeli za sedež božanstev, , P š žev n o e p r a zato je bilo kopanje in pitje takšne vode verski običaj. V znak zahvale zaradi ozdra- to o n r s vitve so nosili darove, ki so bili predvsem meč, kopja, noži, lasnice2. o l j ov e ž i , S n n e p l m Različni zgodovinski viri pravijo, da so se ljudje v takratnih časih zdravili z vsako- ov r a e i n h n dnevnimi kopelmi, pred tem pa so si puščali kri in delali klistir. Kopeli so dnev- i o j a a d g n no podaljševali, dokler se jim ni pojavil izpuščaj. V tedanjem času so bila kopališča o e s m t večinoma odprtega tipa, na koncu srednjega veka pa so se že pojavili zaprti bazeni. i – ent V Evropi se je v 17. stoletju pojavila kuga in druge nalezljive bolezni, zato so ljudje skupna kopališča vedno manj uporabljali. Začeli so piti mineralne vode, ki so vse- bovale ogljikov dioksid in jih polnili v steklenice. Ob koncu 18. stoletja se je zopet razširilo kopanje v jezerih, rekah in termalnih vodah. Tudi nekatera slovenska zdravilišča imajo dolg zgodovinski razvoj. Drago Medved 3navaja, da so Terme Dobrna najstarejše delujoče slovensko zdravilišče. Učinkovi- tost termalne vode in vrelec sta bila znana že v rimskih časih, pisni viri pa so jih prvič omenili leta 1403. Zdraviliški dom je bil zgrajen leta 1624. Znamenite so nje- gove marmorne kopeli, ki so ohranjene še danes. Zdravilišče Dolenjske toplice Zgodovina Zdravilišča Dolenjske toplice Iz rimske dobe pa so znane tudi Dolenjske toplice, ki so eno izmed najstarejših ter- malnih zdravilišč v Evropi. V svojih dokumentih jih je omenjal že leta 1228 grof Henrik Istrski. Viri pravijo, da je del svojega imetja v Toplicah podelil cistercijan- ski opatiji Stična. Leta 1385 pa so prešle v posest grofov Auspergov Turjaških. Prva analiza termalne vode v Dolenjskih toplicah je bila narejena leta 1767 in se šteje za začetek zdraviliške dejavnosti v tem kraju. Od takrat naprej so se uvrščale med najbolj ugledna zdravilišča tedanje avstro-ogrske monarhije. Med leti 1767 in 1776 je knez Henrik Jožef Janez Auersperg zgradil današnji hotel Vital, ki je bil v tistem obdobju najbolj zanimiva zdraviliška stavba na Kranjskem. Poslopje je ime- lo štiri etaže in je bilo zidano v toskanskem slogu. Zdravilišče je bilo večkrat v ce- loti prenovljeno. Zadnjič v letu 1899, ko je bil zgrajen Hotel Kristal. 2 Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (2000). Osnove zdraviliškega zdravljenja – Balneologija in balneote- rapija. http://www.slovenia-terme.si/data/upload/Zbornik_predavanj_Radenci_845_1878%281%29.pdf (6. 9. 2013) 3 Medved, Drago. (2. 12. 2012). Slovenske novice: V Dobrni je bil tudi oče Winnetouja. http://www.slovenske- novice.si/novice/slovenija/v-dobrni-je-bil-tudi-oce-winnetouja (7. 8. 2013) 1364 Z Auerspergi so leta 1922 zdravilišče prodali češkemu zdravniku dr. Konstantinu drav Konvalinki, le-ta pa ga je leta 1934 prepustil Kmetski posojilnici iz Ljubljane 4. iliški tur Zdravilišče Dolenjske toplice v današnjem času izem Dolenjske toplice ležijo z vinogradi porasli dolini reke Krke. Vrelec termalne vode na ima temperaturo človeškega telesa in je rahlo mineraliziran. Ima veliko zdravil- prim nih učinkov, posebej pri zdravljenju stanj po poškodbah, revmatičnih obolenj ter er za zdravljenje ginekoloških bolezni. Poleg naravne danosti – termalne vode – so u Zd v proces zdravljenja vključeni vsi postopki in metode fizikalne in rehabilitacijske rav medicine s poudarkom na kinezioterapiji 5. ilišča Prelomnico v razvoju predstavlja za Dolenjske toplice leto 1974, ko se je zdravili- Dol šče priključilo Tovarni zdravil Krka iz Novega mesta. Podjetje združuje zdravili- enjs šče Dolenjske toplice, Zdravilišče Šmarješke toplice in Hoteli Otočec, je pa tudi 51 ke t % lastnik podjetja Krka – Zdravilišča Strunjan. Leta 1997 so pridobili certifikat opl kakovosti ISO 9001 za zdraviliške, hotelske in gostinske dejavnosti 6. ice Zdravilišče Dolenjske toplice uvrščamo med tektonske toplice. Imajo tri izvire termalne vode, ki po mnenju strokovnjakov izvirajo v globini okoli 1000 metrov. Dva izvira se nahajata pod notranjimi bazeni in imata temperaturo 36 °C in pre- tok 30 l/s, tretji izvir pa je v bližini zunanjih bazenov. Po sestavi je termalna voda nizko mineralizirana in ne vsebuje proste ogljikove kisline7. Dolenjske toplice zajemajo naslednje komplekse: kamp Dolenjske toplice, Well- ness center Balnea, Center zdravja, hotel Vital, hotel Kristal, gostilno Rog ter ba- zene v Wellness centru Balnea ter v hotelu Vital. Wellness center je bil zgrajen v letu 2003 in je namenjen gostom, ki želijo preprečiti nastanek sodobnih bolezni. Zdravilišče je dejavno na tujih trgih (Italija, Nemčija, Velika Britanija, Hrvaška, Rusija, Izrael, Srbija) in je vključeno v mednarodni projekt European Spa World (ESW). Bilo je prvo v Sloveniji, ki je gostom ponudilo medicinsko podprte well- ness programe, ki zajemajo programe razstrupljanja, zdravega hujšanja, prepreče- vanje prezgodnjega staranja8. Pri načrtovanju storitev za dobro počutje so upoštevali trajnostni razvoj, ki je pri- jazen do ljudi in narave. Uvedli so ekološki sistem ogrevanja s toplotnimi črpalka- 4 Terme Dolenjske toplice, http://www.terme-krka.si/si/dolenjske/predstavitev/zgodovina/ (5. 8. 2013) 5 Terme Krka. Zdravstveni programi. https://www.terme-krka.si/media/objave/dokumenti/2013/KATA- LOG_ZDRAVSTVA_TK13_WWW.pdf (10. 8. 2013) 6 Utrip. Novo mesto: Glasilo Krke, tovarna zdravil, d.d., januar – februar, 2003. 31. 7 Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, http://www.slovenia-terme.si/data/upload/Zbornik_predavanj_ Radenci_845_1878(1).pdf (1. 8. 2013) 8 Mrhar, Staša: Zdraviliški turizem na primeru Zdravilišča Dolenjske toplice. Diplomsko delo. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, 2007. 49 1365 2 – s t 4 u .– o r mi. Zavedajo se, da zemlja, termalna voda, zrak, kulturna krajina in energija oko- 2 u 5 s ize . o tv lja pomenijo bistvo njihove turistične ponudbe9. k a m t r o ja , iz b n Njihova zavezanost k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, se kaže v do- e je u o r 2 b slednem upoštevanju okoljskih standardov, ciljev in programov10. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Zdravilišče dobro sodeluje z občino. Skupaj organizirajo prireditve na družbe- o e p r a t nem, kulturnem in gospodarskem področju11. o o n r s o l j ov e ž i , S Petanova12 ugotavlja, da je zdravilišče z nakupom diagnostičnih naprav za odkriva- n n e p l m ov nje zdravstvenega stanja posameznika pridobilo nove goste, z modernejšo tehno- r a e i n h n logijo na področju zdravstvenih storitev pa konkurira tudi zdravstvenim ustano- i o j a a d g no e vam. S tem si ustvarja prednost pred konkurenco. s m ti – ent Organizacijska struktura Zdravilišča Dolenjske toplice Zdravilišče Dolenjske toplice je poslovna enota podjetja Krka zdravilišča, ki ima določene poslovne funkcije razdeljene kot štabne službe na nivoju družbe. Poslovno enoto vodi direktor, ki ima namestnika in je za svoje delo neposredno odgovoren direktorju družbe. Za ostala področja so zadolženi vodja hotela, vod- ja prodaje, vodja recepcije, vodja gostinstva, vodja zdravstva … Za svoje poslovanje odgovarjajo neposredno direktorju poslovne enote, posredno pa vodjem služb na sedežu družbe. Zaposlenih imajo 191 delavcev, od tega 51 moških in 140 žensk. Vodje posameznih delovnih enot skrbijo, da se storitve opravljajo v skladu s politiko podjetja. Nadzor poteka z opazovanjem ali preko pohval in pritožb gostov. Dodatne delavce potre- bujejo predvsem poleti, ob večjih prireditvah, praznikih in ob koncu tedna. V zdravilišču posvečajo veliko pozornost tudi usposabljanju in izobraževanju svo- jih zaposlenih, saj le prijazen in izobražen kader privablja in obdrži goste. Razvoj posameznika spremljajo v vseh fazah in na ta način odkrivajo posameznikov po- tencial13. 9 Terme Krka. Družbeno okoljska odgovornost podjetja. http://www.terme-krka.si/media/pdf/si/etc/podje- tje/Druzbeno_okoljska_odgovornost_podjetja.pdf (6. 9. 2013) 10 Letno poslovno poročilo 2012. Novo mesto: Terme Krka, d.o.o.http://www.ajpes.si/ (6. 9. 2013) 11 Mrhar, Staša: Zdraviliški turizem na primeru Zdravilišča Dolenjske toplice. Diplomsko delo. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, 2007. 49 12 Petan, Katarina: Oblikovanje poslovne strategije Zdravilišča Dolenjske toplice. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. 46. 13 Terme Krka. Zdravstveni programi. https://www.terme-krka.si/media/objave/dokumenti/2013/KATA- LOG_ZDRAVSTVA_TK13_WWW.pdf (10. 8. 2013) 1366 Zd Rezultati poslovanja Zdravilišča Dolenjske toplice rav Zdravilišče Dolenjske toplice je v letu 2012 ustvarilo 9.238.632 milijona evrov pri- ilišk hodkov od prodaje, kar je 8 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. i turi Beležili so 85.092 nočitev, kar je 7 % manj kot v letu 2011 in 11 % manj od načrto- zem vanega. na p V zdravstveni dejavnosti so realizirali 1.082.655 zdravstvenih točk, kar je 6 % manj rime od leta 2011. ru Z Prihodki od prodaje gostinskih storitev so znašali 2.002.227 milijona evrov, kar je drav 13 % pod načrtovanim in 10 % manj od leta 2011. ilišč Zdravstvena dejavnost pa je prispevala v blagajno 2.819.678 milijona evrov in pred- a Dol stavlja 8 % manj kot leto poprej. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je z 90 en % vsega prometa njihov največji kupec zdravstvenih storitev. jske t V letu 2012 je zdravilišče ustvarilo prihodke od prodaje vstopnic za bazene, wel- oplic lness, kozmetičnih storitev, športnih dejavnosti in trgovskega blaga v višini e 1.563.809 milijona evrov in za 2 % zaostaja za lanskoletnimi prihodki14. Zmanjšanje prihodkov je po mojem mnenju predvsem posledica varčevalnih ukre- pov na področju zdravstva, pa tudi zaradi gospodarskih razmer v Sloveniji in na najpomembnejšem tujem trgu, ki je še vedno Italija. V Zdravilišču Dolenjske toplice je prevelika odzivnost kupca ZZZS, ki zdravili- šču postavlja vse slabše pogoje kar se kaže v zmanjševanju števila napotenih paci- entov, zniževanju cene… Upad teh gostov bodo v prihodnosti morali nadomestiti s tujimi gosti in z večjim številom samoplačnikov, ki po besedah direktorja zdravilišča v zadnjih letih na- rašča. Struktura gostov Zdravilišča Dolenjske toplice Iz hotelskih anket je razvidno, da zdravilišče največ obiskujejo starejši nad 55 let, struktura obiskovalcev pa se spreminja predvsem zaradi odprtja wellness centra. Mlajša generacija se vedno bolj zaveda, kako pomemben je zdrav način življenja. Dolenjske toplice obi- skuje največ ljudi srednjega razreda, ki pa v Sloveniji upada. Trošijo premišljeno, saj so prihodki vedno manjši. Zaradi majhnosti slovenskega trga se bodo morali v Zdravilišču Dolenjske še bolj prebiti na tuje trge. Za obiskovalce Dolenjskih toplic je najpomembnejši dejavnik ustrežljivo in prija- zno osebje, informativna služba, zdravstvena ponudba, čistoča in kulinarična po- 14 Letno poslovno poročilo 2012. Novo mesto: Terme Krka, d.o.o. http://www.ajpes.si/ (6. 9. 2013) 1367 2 – s t 4 u .– o r nudba. Sledijo cena bivanja in storitev, wellness ponudba (masaže in savne), ureje- 2 u 5 s ize . o tv nost okolice ter ponudba animacij za otroke, športnih aktivnosti in izletov15. k a m t r o ja , iz b n Zadovoljstvo turistov je odvisno od izpolnitve njihovih pričakovanj. Zvesti gostje e je u o r 2 b se vračajo in ostanejo določeno število dni. So tudi kanal informacij saj terme in 0 s r 1 p a 3 e zdravilišče priporočajo znancem in prijateljem. Na podlagi raziskave je bilo ugo- , P š žev n o e p r a tovljeno, da med gosti, ki bodo zagotovo priporočili Zdravilišče Dolenjske toplice to o n r s izstopajo gostje med 46. in 55. let starosti16. o l j ov e ž i , S n n e p l m Raziskava, ki jo je izvedla Šušteričeva17je pokazala, da je okrog 95,8 % gostov, ki so ov r a e i n h n bili vključeni v raziskavo zadovoljnih s ponudbo v Zdravilišču Dolenjske toplice. i o j a a d g n 29 % žensk in 22 % moških je kot glavni motiv obiska navedlo zdravstvene storitve. o e s m ti – en Največja pričakovanja so usmerjena v Rusijo, kjer je slabo razvit trg teh storitev. t Zdravilišče navezuje stike z ruskimi klinikami, zdravstvenimi zavarovalnicami in podjetji, ki pošiljajo goste na zdravstvene in menedžerske programe18. Jože Brus19 direktor Term Krka je mnenja, da se bodo morala vsa slovenska zdravi- lišča in terme močno potruditi za obisk tujcev in jim ponuditi visoko kakovostne storitve za nižjo ceno. Cilj Zdravilišča Dolenjske toplice je usmeritev v trženje in razvoj programov s področja zdravstva na vseh pomembnih trgih. Literatura: Brus, Jože (8. 5.2013). Lokalno.si: Na vrsti je trženje programov, ne sob. http://www. lokalno.si/2013/05/08/97021/aktualno/DL_Na_vrsti_je_trzenje_programov__ ne_sob/ (8.8.2013) Letno poslovno poročilo 2012. Novo mesto: Terme Krka, d.o.o. http://www.ajpes.si/ (6. 9. 2013) Medved, Drago. (2. 12. 2012). Slovenske novice: V Dobrni je bil tudi oče Winneto- uja. http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-dobrni-je-bil-tudi-oce-winnetouja (7. 8. 2013) 15 Mrhar, Staša: Zdraviliški turizem na primeru Zdravilišča Dolenjske toplice. Diplomsko delo. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, 2007. 49 16 Šušterič, Nataša: Nov model trženja storitev Termah Dolenjske toplice s poudarkom na ugotavljanju zado- voljstva. Magistrsko delo. Maribor: Fakulteta za organizacijske vede, 2009. 81 17 Šušterič, Nataša: Nov model trženja storitev Termah Dolenjske toplice s poudarkom na ugotavljanju zado- voljstva. Magistrsko delo. Maribor: Fakulteta za organizacijske vede, 2009. 81 18 Terme Krka. Zdravstveni programi. https://www.terme-krka.si/media/objave/dokumenti/2013/KATA- LOG_ZDRAVSTVA_TK13_WWW.pdf (10. 8. 2013) 19 Brus, Jože (8. 5.2013). Lokalno.si: Na vrsti je trženje programov, ne sob. http://www.lokalno.si/2013/05/08/97021/ aktualno/DL_Na_vrsti_je_trzenje_programov__ne_sob/ (8. 8. 2013) 1368 Z Mrhar, Staša: d Zdraviliški turizem na primeru Zdravilišča Dolenjske toplice. Di- rav plomsko delo. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo ilišk mesto, 2007. 49 i tur Petan, Katarina: Oblikovanje poslovne strategije Zdravilišča Dolenjske toplice. Di- izem plomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. 46. na p Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (2000). Osnove zdraviliškega zdravlje- rim nja – Balneologija in balneoterapija. http://www.slovenia-terme.si/data/upload/ eru Z Zbornik_predavanj_Radenci_845_1878%281%29.pdf (1. 8. 2013) drav Šušterič, Nataša: Nov model trženja storitev Termah Dolenjske toplice s poudarkom iliš na ugotavljanju zadovoljstva. Magistrsko delo. Maribor: Fakulteta za organi- ča D zacijske vede, 2009. 81. olen Utrip. Novo mesto: Glasilo Krke, tovarna zdravil, d.d., januar–februar, 2003. 31. jske t Terme Dolenjske toplice, http://www.terme-krka.si/si/dolenjske/predstavitev/zgodo-opl vina/ (5. 8. 2013) ice Terme Krka. Zdravstveni programi. https://www.terme-krka.si/media/objave/doku- menti/2013/KATALOG_ZDRAVSTVA_TK13_WWW.pdf (10. 8. 2013) Terme Krka. Družbeno okoljska odgovornost podjetja. http://www.terme-krka.si/me- dia/pdf/si/etc/podjetje/Druzbeno_okoljska_odgovornost_podjetja. pdf (6. 9. 2013) Krka, d.d.http://www.krka.si/sl/zaposlitev-v-krki/o-zaposlitvi-v-krki/zakaj-se-zaposli-ti-v-krki/razvoj-zaposlenih/ (6. 9. 2013) Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, http://www.slovenia-terme.si/data/upload/ Zbornik_predavanj_Radenci_845_1878(1).pdf (6. 9. 2013) 1369 2 – s t 4 u .– o r Vidik šole kot učeče se skupnosti 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Aspect of the school as a learning community o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Tanja Mül er 3 e , P š žev n o e p OŠ Franceta Prešerna, Slovenija r a to o n r s taja.muel er@gmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Prispevek ponazarja pomen izobraževanja v današnji družbi ter prednosti, ki jih le-ta nalaga po- no e s m sameznikom in preko katerih si bodo lahko zagotovili svojo kompetentnost in ažurnost za čim ti – en boljše prilagajanje potrebam, ki jih sodobna družba narekuje. S tem pa si posamezniki ne bodo t zagotovili le dobro mesto znotraj določene družbene tvorbe, temveč si bodo pridobili znanja, ki jih bodo lahko izrabljali in jim bodo koristila tudi v osebnem življenju, s tem pa se bo krepila njihova samozavest in zadovoljstvo. Šole so prav zagotovo ena izmed temeljnih in pomembnih organizacij, ki proizvajajo znanje in katerih prvotna naloga je prav učenje in poučevanje, torej izobraževanje. Izobraževanje kot proces pa ni le pomembno za boljše skupno delovanje različnih skupin ali timov, temveč je za- gotavljanje posameznikove stopnje samozavesti in lastnega zadovoljstva. Učeče se organizacije so nenehno pripravljene na izboljševanje svojih procesov, proizvodov ali storitev, saj je le to tisto, kar jih ohranja v svetu nenehne konkurence in stalnega spreminjanja. Nadalje pa je opredeljen tudi pojem vseživljenjskega učenja, ki pojem učečih se skupnosti le še dopolnjuje in nadgrajuje. Ključne besede: izobraževanje, šola, učeča se organizacija, kompetence, vseživljenjsko učenje Summary The article il ustrates the importance of education in today's society, and the benefits that it im- poses on individuals and how they will be able to ensure their competence and promptness of optimal adaptation that modern society dictates. In this way, individuals will not only provide a good place within a specific social formations, but they will gain the knowledge that they wil be exploited and they will also benefit in their personal lives, which in turn will enhance their self-esteem and satisfaction. Schools are certainly one of the fundamental and important organizations producing knowl- edge and whose primary role is also teaching and learning; education. Education as a process is not only important for better functioning of the various groups or teams, but it also assures the individual's level of self-confidence and self-satisfaction. Learning organizations are constantly wil ing to improve its processes, products or services, it is just that what keeps them in a world of constant competition and constantly changing. The 1371 2 – s t 4 u .– o r article also defines the concept of lifelong learning, which completes and upgrades the con- 2 u 5 s ize . o tv cept of learning communities. k a m t r o ja , iz b n Key words: education, school, learning community, competence, lifelong learning e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Izobraževanje o e p r a to o n Kaj lahko razumemo pod pojmom izobraževanje? r s o l j ov e ž i Večina ljudi si pod pojmom izobraževanje predstavlja nek kontroliran proces, ki , S n n e p l m ov naj bi potekal pod skrbnim nadzorom ter v naprej določenih strategijah in ciljih. r a e i n h n Vendar pa pojem izobraževanje ne pomeni le to, temveč je to proces, ki zajema po- i o j a a d g n sameznikovo udejstvovanje v različnih okoljih in procesih. Kot navaja Ferjan1, »je o e s m t izobraževanje proces pridobivanja znanj, spretnosti in navad«. i – ent Človek si določena znanja, spretnosti in navade ne pridobi le v šoli, temveč posa- mezna področja znanj, spretnosti in navad pridobi tudi drugje, velikokrat na neza- veden način: doma, na ulici, v krogu prijateljev, znancev, sorodnikov. Torej bi lahko na grobo ločili dve vrsti izobraževanj, tako kot jih je avtor razde- lil na naravno izobraževanje ter na organizirano izobraževanje. Naravno izobraže- vanje poteka največkrat nezavedno in neformalno, organizirano izobraževanje pa poteka pod vodstvom usposobljenega učitelja in je ciljno usmerjeno ter poteka v šoli ali v eni izmed izobraževalnih institucij.2 Cilji izobraževanja Kaj pa nam predstavlja cilj nekega izobraževanja, je v veliki meri odvisno od tega, kje se določeno izobraževanje izvaja, oziroma za katere namene je bilo procesira- no. Posameznik ima zagotovo drugačne individualne cilje, kot jih ima država ter posamezna podjetja in organizacije. Posameznikov interes je verjetno biti čim bolj uspešen in iznajdljiv v različnih življenjskih situacijah. Interes države je izobraziti narod, ki bi ji uspešno služil tako na gospodarskem, političnem ter socialnem ni- voju. Organizacije pa želijo izobraziti takšne delavce, ki bodo čim bolj uspešno op- ravljali svoje delo na različnih področjih. Za uspeh izobraževanja pa je nujno, da je udeleženec sam zavestno aktiven. Različni teoretiki so na organizacije skušali gledati z vidika posameznika ter de- lovanja človeških možganov. Organizacije so preučevali ter primerjali z razmišlja- njem ter odločanjem človeka. Tako so nastala različna spoznanja, ki razlagajo pro- cese sprejemanja različnih odločitev znotraj organizacije, vzroke za različne stile organizacij ter različne primere obdelovanja informacij.3 1 Marko Ferjan, Management izobraževalnih procesov (Kranj: Moderna organizacija, 2005), 16. 2 Marko Ferjan, Management izobraževalnih procesov (Kranj: Moderna organizacija, 2005), 17. 3 Gareth Morgan, Podobe organizacij (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004), 73–77. 1372 Vi Tudi Konrad je z vidika individuma zapisal, da je za potrebne spremembe v razvo- dik š ju posameznika in razvoja njegove kariere potrebno vedno več znanj, ne le tista, ki ole k so bila pridobljena ali priučena v procesu formalnega izobraževanja, temveč tudi ot u tista, ki so bila pridobljena v nadaljnjem izobraževalnem procesu.4 čeče se s Nastanek »učečih se organizacij« ku Dandanes živimo v svetu nenehnih sprememb, novosti in hitrih transformacij, pno zato se organizacije srečujejo z nenehnimi izzivi, kot so načrtovanje, ki mora biti sti čim bolj učinkovito in racionalno, izvrševanje nalog ter z nenehnim učenjem. Različni teoretiki so se spraševali ali so sodobne organizacije zmožne nenehnega učenja ter katere so glavne prepreke učenja.5 Tako morajo različne organizacije, v kolikor želijo konkurirati v današnjem času in v kolikor želijo biti uspešne, čim bolj zgodaj odkriti različna opozorila in biti sposobne odkriti nove vidike in drugačne poglede na področju svojega delovanja. Uspešna organizacija, ki je hkrati tudi učeča se organizacija, se mora najprej uspo- sobiti v prestopanju meja, ki jo obdaja ter se poskusiti vklopiti tudi v druga in čim bolj širša okolja.6 »Problemi človeštva ne bodo rešeni prej, dokler ne bomo spremenili način mišljenja, s katerim so ti problemi nastali.« Albert Einstein Že Albert Einstein je v svojem reku govoril o tem, da se moramo posamezniki stal- no spreminjati in dopolnjevati svoje mišljenje, v kolikor želimo uspešno reševati določene probleme, ki se nam porajajo na naši poti. Vedno moramo iskati nove re- šitve in biti odprti za nova dognanja ter preučiti probleme tudi z drugih vidikov, ki se jih do določenega časa še nismo posluževali. Investicija v znanje in delovne izkušnje Handy je v svojem delu razmišljal tudi o možnih investicijah države v svoj nadalj- nji razvoj, s katerimi bi lahko s svojo politiko vplivala na svojo prihodnjo blaginjo. Najosnovnejša kompetenca in vpliv, ki jo ima država na svoje državljane, je seve- da že zelo zgodaj, preko obveznega in nadaljnjega šolanja posameznikov. Razvoj in formalen stik s posamezniki država začne oblikovati že zelo zgodaj . Tako se je pojavila ideja dvojne obligacije ob posameznikovem dopolnjenem osem- najstem letu starosti (lahko pa tudi kasneje), kjer bi se na državi ravni razvijala na- daljnja struktura ljudi. Ti bi imeli takrat možnost dveh ugodnosti, ki jim jih ponu- ja država kot svojo dvojno obveznost: 4 Edvard Konrad, »Delovne kariere: izziv za izobraževanje,« Sodobna pedagogika 50, no. 2 (1999): 80–91. 5 Gareth Morgan, Podobe organizacij (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004), 80. 6 Gareth Morgan, Podobe organizacij (Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004), 84–85. 1373 2 – s t 4 u .– o r – Posamezniki bi dobili kot nekakšno štipendijo za nadaljnji (vsaj) dvoletni 2 u 5 s ize . o tv študij na eni izmed veljavnih izobraževalnih institucijah. To štipendijo bi k a m t r o ja , iz prejemniki začeli vračati postopoma ob prvi redni zaposlitvi, v obliki po- b n e je u o r 2 sebnih davkov. b 0 s r 1 p a – Posamezniki bi opravljali dvoletno redno delo v domačem okolju, v raz- 3 e , P š žev n o e p ličnih javnih službah ali pa v drugih prostovoljskih organizacijah. Tako bi r a to o n država ne le zmanjšala brezposelnost, temveč bi ljudem dala možnost pri- r s o l j ov e ž i dobitve znanja in drugih kompetenc iz tega naslova. Za tovrstno uspešno , S n n e p l m ov opravljanje dela so pomembne predvsem pridobljene izkušnje. Država bi r a e i n h n poskrbela, da se učenje za življenje ne bi končalo pri posameznikovem do- i o j a a d g n polnjenem šestnajstem ali osemnajstem letu starosti.7 o e s m ti – en Ta način bi vodil posameznike k inteligenčni družbi, ki ima dovolj dobro razvite t tudi različne spretnosti in veščine. Takšno družbo pa ne bi sestavljali le teoretiki in intelektualci, temveč tudi strokovnjaki različnih praktičnih področij. Tako bi bila lahko takšna družba samozadostna, saj bi imela dovolj dobro razvite vse kom- petence, ki jih potrebuje za svoj obstoj. Posamezniki pa bi se v družbi dobro razvi- jali, saj bi imeli možnost pridobivanja delovnih izkušenj in pridobivanja dodatnih znanj, veščin in spretnosti. To bi bila vsekakor dobra dolgoročna naložba države. Tako kot življenje, je tudi učenje vedno kontinuiran proces. Vsa delovna področ- ja bi morala razmišljati v to smer, saj je le investicija v znanje tisto, kar obdrži posa- mezna področja še vedno aktualna in jih ne pahne v pozabo. Agenti znanja in portfelj kompetenc Skoraj vedno pa je izbira na posamezniku ali bo vlagal v svoj razvoj ali ne. Žal so prevečkrat ravno tisti, ki se že tako in tako pojavljajo na družbenem dnu, prikraj- šani za svoj nadaljnji profesionalni razvoj. Ne samo, da jim manjka več notranje motivacije za korak k razvoju, ampak so ponavadi tudi finančno nesposobni sami prispevati k lastni investiciji. Tako se gibljejo v začaranem krogu. Handy8 v svojem delu razmišlja o tako imenovanih posebnih agentih, ki bi skrbeli za razvoj posameznikov, družbe, tako na profesionalnem, kot osebnostnem razvo- ju. Vsak posameznik bi imel svoj portfelj, v katerega bi se beležile vse kompetence, ki jih ta posameznik ima, bodisi na področju dotedanjih delovnih izkušnjah ali pa na dotedanji pridobljeni izobrazbi. Človek si ne pridobi vsa znanja, ki jih potrebuje v življenju le v šoli. Za nekatera znanja so potrebne izkušnje, za druga čas in za tretja zopet nekaj drugega. Kljub dejstvu, da imajo dandanes skoraj vsi odrasli opravljen vozniški izpit, in kljub dej- stvu, da jih večina opravi vozniški izpit kmalu po dopolnjeni polnoletnosti, še ni 7 Charles Handy, The empty raincoat: the empty sense for the future (London: Arrow Business Books, 1995), 212–215. 8 Charles Handy, The empty raincoat: the empty sense for the future (London: Arrow Business Books, 1995), 216–218. 1374 Vi v srednješolskem učnem načrtu opravljanje tovrstnega izpita kot učna obveznost. dik š Verjetno je temu tako tudi zaradi razloga, ker je za pridobitev tega dovoljenja pot- ole k rebna kar zajetna finančna investicija. ot u Avtor9 v knjigi navaja svoje razmišljanje, da naj bi bile šole kraj, kjer bi se začelo be- čeč ležiti posameznikovo pridobljeno znanje, spretnosti in veščine. Ker pa so nekate- e se s re dejavnosti izven domena šole, bi se ta posameznikov portfelj beležil tudi drugje. kup Šola bi bila kot glavna izobraževalna institucija, ki bi se dopolnjevala z različni- nos mi institucijami, delujočimi izven šole. Te druge izobraževalne institucije bi prev- ti zele svojo vlogo v času, ko posamezniki ne bi bili v osnovni, glavni organizaciji – šoli. Tudi učitelji in profesorji, ki bi bili zaposleni v prvotni ali glavni izobraževal- ni instituciji, kot glavno osebje, bi morali biti dovolj fleksibilni in prilagodljivi ter pripravljeni veliko delati, za kar bi dobili tudi dobro plačilo. Drugi, zaposleni iz- ven glavne institucije, bi bili razni specialisti, ki bi prodajali svoje znanje tako šo- lam, kot tudi drugim institucijam. Nekateri pa bi v svoji karieri prestopali iz ene- ga položaja v drugega, torej iz zaposlenega v glavni instituciji, na zaposlenega v eni izmed specialnih institucij. Razvojni načrt in izboljšanje šole Hagreaves in Hopkins trdita, da je dobra šola tista, ki dokaže kakovost v svojih ci- ljih, te pa lahko doseže le takrat, kadar sta vodenje in ozračje, klima šole, skupna. Torej bi lahko govorili, da je za uspešno delovanje šole pomembna tudi kultura, ki jo šola ima. Avtorja podajata Mortimerjevo študijo učinkov šole, ki pravi, da mora biti pristop k poučevanju strukturiran in premišljen ter da morata biti razvoj učiteljev in ra- zvoj šole med seboj neločljivo povezana. Le to lahko vodi k uspešnim in zadovolji- vim rezultatom, ki jih šola dosega. Študija tudi trdi, da so razlike v izvidih poveza- ne z razlikami v šolski kulturi. V kolikor pa vsi sodelujoči, tako zaposleni, kot tudi vsi ostali udeleženci v menjalnih razmerjih šole, delujejo usklajeno, je možno ob- stoječo kulturo tudi spreminjati.10 V okviru mednarodnega projekta ISIP (International School Improvement Pro- ject) je bil dolgoročni cilj približati se viziji razmišljajočih ali problemsko naravna- nih šol. Izboljšanje šol naj bi vplivalo tako na krepitev njene organizacije, kot tudi na uresničitvi šolskih kurikularnih reform. Kot sta zapisala avtorja so spremem- be, ki jih šole izvajajo prevečkrat le »muha enodnevnica«. Za učinkovite in uspeš- ne spremembe pa je potreben čas, zato naj bodo tovrstne aktivnosti vedno le dol- goročne. 9 Charles Handy, The empty raincoat: the empty sense for the future (London: Arrow Business Books, 1995), 209–212. 10 David H.Hargreaves in David Hopkins, Šola zmore več. Management in praksa razvojnega načrtovanja (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2001), 113–119. 1375 2 – s t 4 u .– o r Pot k hitrejšim in uspešnejšim rezultatom pa je v šoli zagotovo tako ozaveščanje 2 u 5 s ize . o tv učiteljev, kot tudi uporaba različnih modelov poučevanja, uporaba modernejših k a m t r o ja , iz tehnologij, ter sodelovalno učenje in sodelovalni pristop. Ustrezna kultura šole pa b n e je u o r 2 pripomore k samemu udejanjanju inovacij in sprememb. Spreminjanje kulture pa b 0 s r 1 p a pravzaprav pomeni spreminjanje njenih managerskih ureditev. 3 e , P š žev n o e p r a Avtorja pozivata tako ravnatelje, kot tudi učitelje, naj razmišljajo o sebi, svojemu to o n r s delu in svoji šoli na določen način, saj jim to daje ustrezno moč, ki jim lahko po- o l j ov e ž i , S n n maga spremeniti kulturo šole ali pa jo izboljšati, kar bo zagotovo zgradilo kraj, kjer e p l m ov r a se bodo tako učitelji, kot tudi učenci bolj učinkovito učili. e i n h n i o j a a d g no e s m t Šole kot učeče se organizacije i – ent Šolska politika Kot pravi Bush, imajo ravnatelji kot vodje večjo podporo za inovacije in spremem- be, ki nastanejo v posamezni družbi, tako zaradi sprememb politike, kot tudi za- radi avtoritete moči.11 Tako ima ravnatelj pri nadaljnjem razvoju šole veliko vlogo, saj ne samo s svojim osebnim zgledom, temveč tudi s svojo managersko politiko, vpliva na dogajanje v šoli in na delovanje svojih podrejenih. Pobuda za uvedbo prožnih in sodelovalnih organizacijskih modelov v šolah je bilo neprestano srečevanje šol s številnimi reformami. Tako so bile tudi šole prisiljene iti v korak s časom in so tudi same nenehno izboljševale svoje delo. Razlogi, ki šole napeljujejo k nenehnim spremembam, kot jih navaja Erčuljeva12, pa so naslednji: – vedno močnejši ekonomski razlogi za spremembe, – stalna kritika sistema izobraževanja, – premalo finančnih virov, ki bi pomagali uvajati spremembe, – vedno večje različnosti in vedno večji pomen tega. Dandanes so se šole znašle v še večji negotovosti tudi zaradi slabe podpore javnosti. Vsi problemi, ki jih družba ima, bodisi v neuspešnem gospodarstvu ali pa v nestrp- nosti med ljudmi, za to krivijo slab izobraževalni sistem. Avtorica navaja dejstvo, da so šole v položaju, ki mu vladajo nasprotujoče si zahte- ve. Sistem šolam narekuje določene zahteve, ki pa se v javnosti odzivajo drugače. Tako se po eni strani poudarja timsko delo in sodelovanje, po drugi strani pa se po- javlja vse več rasizma in nasilja, še posebej med mladimi. 11 Tony Bush, Theories of educational management (London: Thousand Oaks: SAGE Publications, 2003), 174–175. 12 Justina Erčulj, »Šole kot učeče se skupnosti,« v Menedžment znanja. Na poti k učečemu se podjetju, ur. Stane Možina in Jure Kovač (Maribor: Založba Pivec, 2006), 247–256. 1376 Vi Razvojna strategija šol dik š Učiteljski kolektivi so se začeli dodatno izobraževati in usposabljati. Tako so ime- ole k li učitelji možnost izmenjave idej, izkušenj, možnost strokovnega razvoja ter sku- ot u pinskega reševanja problemov. Takšno okolje, kjer se strokovnjaki učijo, omogoča čeč oblikovati spodbudno, ustvarjalno okolje. e se s Šolski sistem sam ni naklonjen sodelovalnemu načinu dela, saj so urniki v šolah kup ustaljeni, prevladuje kabinetni pouk, učitelji so ponavadi povezani le z učitelji is- nos tega predmetnega aktiva. Tako je bilo potrebno v šolah še toliko več motivacije in ti energije za uspešno vpeljavo novega modela. Kot navaja Koren13, sodelovanje med učitelji pomaga preseči individualno in oseb- no refleksijo ter strokovno odvisnost učiteljev od drugih zunanjih strokovnjakov. Avtor tudi govori o tem, da so raziskave pokazale, da je zaupanje med učitelji pri- vedlo do tega, da so bolj pripravljeni prevzeti tveganje ob stalnih novitetah in da se le-te kot normalna obveznost prenesejo tudi na vse ostale sodelujoče. Značilnosti učečih se skupnosti Kot pravi Erčuljeva, je učenje v učečih se organizacijah vrednota, ki jo lahko opi- šemo tudi kot proces, saj njeni zaposleni sami spreminjajo organizacijo in jo hkra- ti tudi poučujejo. Vsak član določene organizacije v njej dejavno sodeluje. S tem se v tej organizaciji razvijata tako spoštovanje, kot tudi sprejemanje drugačnosti. Vsi sodelujoči morajo imeti občutek pripadnosti.14 Organizacije, ki spodbujajo razvoj človeških potencialov preko različnih aktivno- stih, tako zunanjih, kot tudi notranjih, imajo dobre pogoje za ohranitev konku- renčnosti in pozitivne socialno-kulturne klime.15 Vsaka skupina, ki deluje enotno, lahko doseže veliko več, kot pa posameznik, saj jim je pomemben skupni uspeh. Vsak posameznik vnaša v skupino svoje ideje in različne poglede za reševanje določenih problemov, da se ti različni vidiki uskladi- jo, je pomembna tudi dobra komunikacija med udeleženci. Konstruktivno sode- lovanje se vzpostavi takrat, ko se izvajajo aktivnosti, katere cilji so pomembni za vse člane. Posamezniki morajo biti tudi pripravljeni razvijati lastno socialno pripa- dnost in sposobnost. Takšna skupina je sposobna tudi raziskovalnega dela, kar za- gotovo privede do nekega novega spoznanja in znanja. S skupnim delovanjem ude- leženci lahko tudi bolj spoznajo organizacijo, v kateri delujejo, njene soudeležence ter okolje, kjer se organizacija pojavlja. Tudi znanje, ki se pridobi znotraj takšnih skupin, je bolj trdno in prepričljivo, saj ni bilo le naučeno na podlagi nekih teo- 13 Andrej Koren, Ravnatelj med osamo in sodelovanjem (Ljubljana: Šola za ravnatelje, 1999), 89–91. 14 Justina Erčulj, »Šole kot učeče se skupnosti,« v Menedžment znanja. Na poti k učečemu se podjetju, ur. Stane Možina in Jure Kovač (Maribor: Založba Pivec, 2006), 247–256. 15 IrmaUrh, »Učeča se organizacija«, Sodobna pedagogika 54, no.1 (2003):122–139. 1377 2 – s t 4 u .– o r retičnih dejstvih. Končna vrednost usvojenega novega znanja na podlagi lastnih 2 u 5 s ize . o tv dognanj, pa je dosežena takrat, ko dobimo neko povratno refleksijo, tako v praksi, k a m t r o ja , iz kot tudi izven nje.16 b n e je u o r 2 b Dejavniki šol kot učečih se skupnost 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Večina učiteljev prevzema vodstvene naloge ali delno managerske naloge, saj sode- o e p r a t lujejo tako pri načrtovanju in snovanju17, kot tudi pri merjenju in ocenjevanju. So- o o n r s o l j ov e delovalno vodenje učiteljev pa je učinkovito le takrat, kadar so pripravljeni in do- ž i , S n n e p l m volj usposobljeni za to vlogo. ov r a e i n h n Koren18 (po Halsall) prav tako navaja, da je za tovrstno delovanje šole pomemb- i o j a a d g no e na tudi kolektivna pripadnost vrednotam in šolski viziji ter pripadnost namenom s m ti – en in prednostnim nalogam. Pri določanju skupne vizije soodloča tako vodstvo šole, t kot vsi ostali soudeleženci. Potrebno je dobro usklajevanje različnih interpretacij in pogledov, pogoj dobro zastavljene vizije pa je uspešna uskladitev in sprejetje sku- pnih stališč. Vse to pa omogoča spodbudno okolje, kjer morajo imeti vsi možnosti in priložnosti za aktivno sodelovanje. Kot navaja Erčuljeva19, je učeče se skupnosti potrebno zavestno in skrbno obliko- vati in razvijati, ne nastanejo same po sebi. Oblikovati se mora skupno prepriča- nje o tem, kaj je v določeni skupnosti pomembno in kaj je prioriteta. Tovrstno uče- nje spodbuja ustvarjalnost posameznikov in jim dopušča določeno stopnjo spon- tanosti. Timsko učenje, sodelovanje Najmočnejša oblika sodelovanja je prav zagotovo timsko ali skupno delo. Soude- leženci izvajanja takšnega sodelovalnega dela si delijo skupno odgovornost, skup- no pripadnost in izboljševanje, večjo pripravljenost za sodelovanje pri zahtevnej- ših nalogah. Za uspešno delo tima so zelo pomembni dobri odnosi, medsebojno sodelovanje, komunikacija in prilagajanje članov. Timsko delo je skupinsko delo samostojnih članov. Vsak član pa zagotovo lažje preko tima vpliva tudi na svoj ra- zvoj in napredek20. 16 Justina Erčulj, »Šole kot učeče se skupnosti,« v Menedžment znanja. Na poti k učečemu se podjetju, ur. Stane Možina in Jure Kovač (Maribor: Založba Pivec, 2006), 247–256. 17 Andrej Koren, Ravnatelj med osamo in sodelovanjem (Ljubljana: Šola za ravnatelje, 1999), 89–91. 18 Andrej Koren, Ravnatelj med osamo in sodelovanjem (Ljubljana: Šola za ravnatelje, 1999), 89–91. 19 Justina Erčulj, »Šole kot učeče se skupnosti,« v Menedžment znanja. Na poti k učečemu se podjetju, ur. Stane Možina in Jure Kovač (Maribor: Založba Pivec, 2006), 247–256. 20 Michael Ful an, in Andy Hargreaves, Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli, (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000), 56–66. 1378 Vi Učiteljev razvoj dik š Učitelji se nenehno izobražujejo in dodatno spopolnjujejo svoje znanje tako preko ole k različnih formalnih izobraževanj in stalnih strokovnih spopolnjevanj, kot tudi od ot u svojih sodelavcev in nenazadnje tudi od učencev. čeče s Strokovni razvoj, kot ga uvršča Erčuljeva21, je sestavljen iz štirih vidikov: tehnič- e s nega, raziskovalnega, refleksivnega in sodelovalnega. Slednja dva, kot trdi avtori- kup ca, nista dovolj zastopana v slovenskih šolah med učitelji, saj ti nimajo dovolj veli- nos ke motivacije, da bi na svoje strokovno delo gledali tudi z vidika možnosti za lastno ti učenje in razvoj znotraj šole. Sistem napredovanja in točkovanja učiteljev, ki je pri nas uveljavljen, zavira tovrstna vidika, saj učitelji pripisujejo večji pomen seminar- jem in zunanjim strokovnjakom, ker se le ta udeležba in dodatna aktivnost točku- je in vrednoti. Učitelji se premalokrat zavedajo kompetenc, ki jih imajo tako sami, kot tudi nji- hovi sodelavci. Vseživljenjsko učenje Poučevanje se vse bolj spreminja v vseživljenjsko učenje. Učenje posameznika ni zgolj njegova svobodna odločitev, temveč je vse bolj njegova dolžnost, nujnost. Tudi posamezniki, tako kot organizacije, morajo svoje znanje in spretnosti stalno prilagajati trgu dela v času hitrih in nenehnih gospodarskih, tehnoloških in druž- benih sprememb. Miselnost, da se učenje konča ob zaposlitvi, je vsekakor neaktu- alna v današnjem času. Vseživljenjsko učenje poteka v formalnem in neformalnem izobraževalnem procesu in okolju. Za tovrstno učenje je časa vedno dovolj, saj je kontinuiran proces in je krajevno neomejen. Vse izobraževalne institucije pa ima- jo pri uresničevanju vizije vseživljenjskega učenja ključno vlogo. Ključne kompetence Evropski parlament in Svet evropske unije sta izdala priporočilo o ključnih kom- petencah za vseživljenjsko učenje. Kompetence so opredeljene kot kombinaci- ja znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno drža- vljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Referenčni okvir določa osem ključnih kompetenc: 1. sporazumevanje v maternem jeziku; 2. sporazumevanje v tujih jezikih; 3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnolo- giji; 21 Justina Erčulj, » Učeča se organizacija – Izziv za učiteljev strokovni razvoj,« Vzgoja in izobraževanje 29, no. 3 (1998): 21–25. 1379 2 – s t 4 u .– o r 4. digitalna pismenost 2 u 5 s ize . o tv 5. učenje učenja; k a m t r o ja , iz 6. socialne in državljanske kompetence; b n e je u o r 2 b 7. samoiniciativnost in podjetnost ter 0 s r 1 p a 3 e 8. kulturna zavest in izražanje. , P š žev n o e p r a Vse izmed zgoraj naštetih kompetenc so enakovredne med seboj, številne pa se to o n r s o l j ov prekrivajo in povezujejo. e ž i , S n n e p l m ov Učenje in nadaljnji strokovni in osebni razvoj posameznika je vse bolj pomembna r a e i n h n širše-družbena tema, saj posamezniki gradijo in določajo družbo. Skupni interes i o j a a d g n vsakega člana te družbe pa je njegova sreča in njegovo lastno zadovoljstvo, ki je po- o e s m t gojen s srečo in zadovoljstvom drugih ljudi. i – ent Sklep Šole so zagotovo institucije, v katerih je izobraževanje ključnega pomena, zato ni nikakršnih dvomov, da so se tudi šole vključile v model učečih se skupnosti. Uče- nje pa ne poteka le enosmerno, preko učitelja na učenca, ampak je učenje proces, v katerem se učijo drug od drugega vsi udeleženci na vseh stopnjah in vseh razmer- jih. V veliki meri pa je odvisno od vodje, pa naj bo to ravnatelj, kot vodja celotne šole ali pa učitelj, kot vodja razreda, v kolikšni meri bo dopuščal medsebojno sodelo- vanje in koliko različnih strategij bo za to uporabil. Za uspešno in učinkovito uče- nje pa se moramo zavedati pomena dobrega načrta in dobre strategije, s katerimi bomo dosegali zastavljene cilje. Šola, ki ne le izobražuje, ampak tudi vzgaja, ima pri ozaveščanju pomena učenja pomembno vlogo. Šole morajo razvijati vse ključne kompetence svojih učencev ter hkrati skrbeti za stalen razvoj in dopolnjevanje teh kompetenc tudi pri svojih uči- teljih. Večkrat pa šole organizirajo tudi različna dodatna izobraževanja za starše njihovih učencev, saj je večkrat šola, ki jo obiskujejo njihovi otroci, za marsikate- rega izmed staršev edina izobraževalna institucija, s katero imajo stik. Tako šola ne le, da posega v obvezno izobraževanje, temveč lahko vpliva tudi na druge raz- sežnosti znanj. Preko učečih se skupnosti, se je današnja družba izpopolnila tako pri ponujenih možnostih različnih formalnih in neformalnih izobraževanj. Začela je posegati v vse ravni izobraževanj, od najmlajših, do najstarejših. Tako se je izoblikoval po- jem vseživljenjskosti, kateremu skupni cilji so izobraziti posameznike v tej smeri, da bodo usposobljeni v različnih kompetencah in pripravljeni aktivno sodelovati pri svojem lastnem razvoju. 1380 Vid Literatura ik š Bush, Tony. Theories of educational management. London: Thousand Oaks: SAGE ole k Publications, 2003. ot u Erčulj, Justina. »Učeča se organizacija – Izziv za učiteljev strokovni razvoj.« Vzgo- čeč ja in izobraževanje 29, no. 3 (1998): 21–25. e se sk Erčulj, Justina. »Šole kot učeče se skupnosti.« v Menedžment znanja. Na poti k upn učečemu se podjetju, ur. Stane Možina in Jure Kovač, 245–256. Maribor: Za- ost ložba Pivec, 2006. i Ferjan, Marko. Management izobraževalnih procesov. Kranj: Moderna organiza- cija, 2005. Fullan, Michael., in Andy Hargreaves. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000. Handy, Charles. The empty raincoat: making sense of the future. London: Arrow Business Books, 1995. Hargreaves, H. David., in David Hopkins. Šola zmore več. Management in pra- ksa razvojnega načrtovanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2001. Konrad, Edvard. »Delovne kariere: Izziv za izobraževanje« Sodobna pedagogika 50, no 2 (1999): 80–91. Koren, Andrej. Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnate- lje, 1999. Morgan, Gareth. Podobe organizacij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004. Urh, Irma. «Učeča se organizacija.« Sodobna pedagogika 54, no.1 (2003): 122–139. Priporočilo Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Uradni list Evropske unije. 2006. L 394/10 SL. 1381 2 – s t 4 u .– o r Planiranje kakovosti v FeelGood hostlu 2 u 5 s ize . o tv k a m za zagotavljanje zadovoljstva gostov t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Quality planning for guests’ satisfaction at FeelGood 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Hostel o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Mitja Petelin , S n n e p l m ov Univerza na Primorskem r a e i n h n i o j a mitja.petelin@turistica.si a d g no e s m ti – en Vika Krajnc t Medvode vika.krajnc@gmail.com Anton Vorina Fakulteta za komercialne in poslovne vede anton.vorina@guest.arnes.si Povzetek Menedžment kakovosti je usklajevanje nalog in funkcij v podjetju za doseganje zastavljenih ciljev. Ti so doseženi prek sistematičnega planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja dela v podjetju. Dobro zastavljeni cilji in načini, kako jih doseči, predstavljajo eno pomemb- nejših dejavnosti poslovanja v turistični dejavnosti, saj so odvisni od gostov in njihovega zado- voljstva. FeelGood Hostel je mlado turistično podjetje, ki se z menedžmentom kakovosti ter pomembnostjo zadovoljstva gostov šele začenja srečevati. Kljub sledenju določenim smerni- cam še vedno ne dosega želene stopnje kakovosti, ki bi se izražala v višjem zadovoljstvu gostov. Na primeru FeelGood Hostla smo prikazali pomembnost menedžmenta kakovosti in pripra- vili vzorčni načrt za planiranje kakovosti. Ključne besede: menedžment kakovosti v turizmu, planiranje kakovosti, FeelGood Hostel Summary Quality management is integration of tasks and functions to achieve the set goals within the company. The goals are achieved through systematic planning, organizing, leading and con- trolling of the work in the company. Good goals and ways to fulfil ing them present one of the most important parts of business activities in tourism, because they depend on guests and their satisfaction. FeelGood Hostel is a young company which is slowly starting to see the im- portance of quality management and connected customer satisfaction. Despite tracking some 1383 2 – s t 4 u .– o r guidelines they are still not reaching the desired quality level, which would reflect in higher sat- 2 u r 5 su ize . o tv isfaction score. This paper shows the importance of quality management on the case of Feel- k av m t r o ja , iz Good Hostel and provides a sample plan for quality planning. b n iz e jne u o r 2 b Key words: quality management in tourism, quality planning, FeelGood Hostel 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Kakovost v turizmu zahteva bolj specifičen pristop in poudarek, kot ga imajo ž i , S n n e p l m dejavnosti, ki proizvajajo izdelke. Turistični izdelki so storitve, ki so proizvede- ov r a e i n h n ne in potrošene istočasno, in doseganje kakovosti je izjemno težka naloga, saj na- n i o j a a d g n njo vpliva mnogo dejavnikov in vsaka malenkost je relevantna. Pomembno je, da on e s m t ima vodstvo turističnega podjetja dobro osnovan menedžment kakovosti, s kate- i –t ent rim preprečuje število napak pri izvajanju turističnih storitev. Napake nastanejo t pri neposrednem stiku med zaposlenimi v turističnem podjetju in gosti. S plani- ranjem kakovosti želijo vodilni v turističnih podjetjih izboljšati nudenje kakovo- stnih storitev ter izboljšati mnenje in zadovoljstvo gostov. Menedžment kakovosti se osredotoča na pomembnost dobro zastavljenih ciljev in načinov, kako jih doseči, vlogi zaposlenih in dobremu vzdušju med njimi ter pove- zanostjo med omenjenimi dejavniki. Skupni cilji so kakovost in zadovoljstvo go- stov, od katerih je na koncu odvisen poslovni rezultat. FeelGood Hostel je začel delovati decembra 2012, kar ga uvršča med mlada podje- tja, ki se šele želijo uveljaviti na trgu hostlov. Na začetku svojega delovanja se sreču- jejo še z začetniškimi težavami in uveljavljanjem med konkurenco nastanitvenih kapacitet v Talinu. Kljub temu so imeli na vrhuncu poletne turistične sezone, v ju- liju in avgustu, 76% zasedenost svojih nastanitvenih kapacitet. V prispevku se bomo osredotočali na mnenje gostov glede kakovosti hostla Feel- Good in podali nadaljnje usmeritve za izboljšanje. Metodologija Namen in cilj Osnovni problem, zaradi katerega smo se lotili raziskovalnega dela je, da mene- džment FeelGood Hostla še nima izdelanih mehanizmov in sistematične kontro- le nad kakovostjo poslovanja hostla, kar jim ne daje celovitega pregleda nad za- dovoljstvom svojih gostov. Iz tega razloga je naš namen, da na osnovi ocene zado- voljstva nudenja storitev ustvarimo plan izboljšave delovanja hostla ter s tem pri- spevamo k bolj kakovostnemu nudenju storitev in višjemu zadovoljstvu gostov. Naš cilj je izdelati plan izboljšav in predlogov, ki jih lahko menedžment hostla im- plementira v svoje delovanja tekom naslednjih nekaj mesecev in do konca leta 2014 izboljša in dvigne oceno zadovoljstva svojih gostov. 1384 Pl Za pridobitev podatkov o zadovoljstvu gostov smo uporabili kvantitativni pri- anir stop na osnovi že izdelanega vprašalnika, ki nam ga je posredoval FeelGood Hos- anje k tel. Zaradi mednarodnih gostov kot njihove glavne ciljne skupine je bil vprašalnik ak sestavljen v angleškem jeziku. Osnovan je bil na vprašanjih, ki jih za ocenjevanje ovo storitev uporabljajo razni spletni rezervacijski portali (booking.com, hostelworld. sti v F com, hostelbookers.com, itd.). ee Zato, da bi povečali število izpolnjenjih vprašalnikov (zaradi možne nezainteresi- lGo ranosti gostov za sodelovanje v spletni anketi), smo se odločili izdelati tudi iden- od h tični vprašalnik v fizični obliki, ki je bil razdeljen vsem gostom ob odjavi iz hos- ost tela med 28.8.2013 in 6.9.2013, saj je zajemal vsa ključna vprašanja naše raziskave. lu z a z Vprašalnik je bil sestavljen iz naslednjih vprašanj; ago • Splošnega vprašanja o starosti gostov, tavl • vprašanje o številu ljudi, ki so skupaj potovali, janje z • vrednostna lestvica od 1 do 10 na kateri so gostje ocenjevali: ad – čistočo ovo – udobje ljst – lokacijo va g – prostore ostov – osebje – vrednost storitev za svoj denar. Zbiranje podatkov je potekalo med 28.8.2013 in 6.9.2013 v FeelGood Hostlu, prav tako pa smo uporabili pridobljene ocene s strani spletnih rezervacijskih portalov, ki so jih zbirali že od marca. Vse pridobljene ocene je menedžment hostla prene- sel v Excelovo datoteko, v kateri smo potem opravili nadaljnjo obdelavo podatkov. Omejitve raziskave Pri pridobivanju rezultatov vprašalnikov smo se srečevali predvsem z nezaintere- siranostjo gostov hostla za sodelovanje. Prav to je bil razlog, da smo se odločili re- zultate vprašalnikov združiti. Največja nevarnost pri raziskovanju je bila naša fi- zična odsotnost od izvajanja vprašalnika v Estoniji. V času zbiranja podatkov smo z menedžmentom in osebjem hostla sodelovali preko elektronske pošte in spletne aplikacije Skype. Po končanem obdobju zbiranja podatkov smo dobili tabelo zbra- nih podatkov (v formatu .xls), na osnovi katerih smo nato analizirali pridobljene podatke. Evalvacija V danem obdobju smo prejeli 132 popolno izpolnjenih vprašalnikov (izpolnjena vsa vprašanja). 1385 2 – s t 4 u .– o r Največ ljudi, (123), ki je reševalo vprašalnik, spada v starostno skupino med 18 in 2 u 5 s ize . o tv 35 let, kar nas niti ne preseneča, saj so ciljna publika hostla predvsem mladi. Sedem k a m t r o ja , iz ljudi se je opredelilo v starostno skupino med 35 in 50 let in samo 2 sta bila mlado- b n e je u o r 2 letna. Nihče od tistih, ki so izpolnjevali vprašalnik, ni bil starejši od 50 let. b 0 s r 1 p a 3 e Goste smo vprašali tudi v kakšnem številu so potovali skupaj. Zanimalo nas je, ali , P š žev n o e p r a so nastanjeni kot samostojni popotniki, v paru ali skupini. Dobili smo različne to o n r s odgovore, na katere nam je statistična srednja vrednost (modus) dala končen od- o l j ov e ž i , S n n govor, da so bili gostje v FeelGood Hostlu najpogosteje nastanjeni kot samostoj- e p l m ov r a ni popotniki. e i n h n i o j a a d g n V zadnjem sklopu vprašanj smo goste spraševali o njihovi oceni storitev oziroma o e s m t celostne slike hostla v njihovih očeh. Na vrednostni lestvici od 1 do 10 (1 najslab- i – ent ša ocena in 10 najboljša ocena) so morali ovrednotiti naslednje elemente; čistoča, udobje, lokacija, prostori, osebje, vrednosti za denar. Tabela 1: Srednje vrednosti in standardni odklon Aritmetična sre- Mediana Modus Standardni od- dina klon čistoča 8,3 8,5 8 1,6 udobje 8,8 9 10 1,2 lokacija 9,3 10 10 1,1 prostori 8,5 9 8 1,3 osebje 8,9 9 10 1,3 vrednost za denar 9,0 9 10 1,2 (vir: Krajnc, 2013) Iz rezultatov, ki nam jih ponujajo izračuni srednjih vrednosti in standardnega odklona, lahko ugotovimo: • Razlike med srednjimi vrednostmi so majhne, kar pomeni, da je aritmetična sredina verodostojni podatek povprečnega zadovoljstva gostov FeelGood Hostla. • Gostje so najmanj zadovoljni s čistočo in prostori FeelGood Hostla. Vendar imata dejavnika čistoče in prostorov tudi najvišji standardni odklon, kar pomeni, da je bila razpršenost ocen tu najvišja. Mnogi so ocenili čistočo in prosto- re hostla s slabšimi in boljšimi ocenami, vendar se je povprečje ocen ustavilo pri 8,3 oziroma 8,5 kar je še vedno zelo visoka ocena. 1386 Pl • Najboljšo splošno oceno imata lokacija in vrednost storitev za denar, ki ga anir gost plača. anje k Oba dejavnika sta prejela oceno nad 9 in tudi standardni odklon je pri teh dejav- akovo nikih najmanjši v primerjavi s preostalimi. Lokacija in vrednost storitev za denar s sta najmočnejša dejavnika, ki vplivata na zadovoljstvo gostov FeelGood Hostla. ti v F eelG Vzorčni načrt oo Pridobljeni podatki nam sporočajo, da hostel že izvaja določene ukrepe, s katerimi d ho dosegajo sorazmerno visoko oceno zadovoljstva gostov. Ker je vedno možnost za stlu z napredek in izboljšanje se je tega najbolje lotiti sistematično in načrtno. a z Za začetek lahko FeelGood Hostel oblikuje interni dokument, v katerem je obli- ago kovana vizija ter opredeljena poslovna strategija delovanja hostla. Ta dokument tavl kasneje služi kot osnova za poslovanje in izvajanje storitev, v njem pa naj bi bili pos- janj tavljeni cilji ter načini, kako te cilje doseči. e zadovo Ena izmed možnosti, ki jo ima menedžment FeelGood Hostla, je izboljšanje za- l dovoljstva svojih gostov s pomočjo Estonskega programa kakovosti v turizmu jstv (ETQP – Estonian Tourism Quality Programme). Čeprav je glavni cilj programa a go dvigniti konkurenčnost estonskega turizma, se osredotoča predvsem na izboljša- stov nje kakovosti v malih in srednje velikih podjetjih (SME). Izobraževanja, delavni- ce ter celoten proces vključitve v program potekajo približno 12 mesecev, po tem času pa podjetje prejme certifikat, ki lahko služi kot eden od standardov poslo- vanja FeelGood Hostla. Programu se lahko pridružijo vsa mala in srednja velika podjetja, ki želijo izboljšati zadovoljstvo svojih gostov, vplesti celotno osebje v ak- tivnosti podjetja, se primerjati z drugimi podjetji, prejeti profesionalno zunanjo podporo pri vodenju podjetja in dobiti dodatne povratne informacije glede poslo- vanja podjetja. V vmesnem času ima menedžment dovolj časa, da uvede manjše spremembe v svo- jem poslovanju oziroma izvajanju storitev za izboljšanje zadovoljstva svojih gostov. Ena izmed sprememb, ki bi močno vplivala na zadovoljstvo gostov, je ta, da je tre- ba svojo ciljno publiko bolje spoznati in ugotoviti, kaj ji je všeč in česa ne mara. To je mogoče doseči z uporabo vprašalnikov zadovoljstva gostov, ki bi jih uporablja- li le v FeelGood Hostlu. Trenutno se menedžment ozira predvsem na ocene zado- voljstva hostlov, ki jih prejme s strani spletnih rezervacijskih portalov. Ti vprašal- niki niso primerni za globljo analizo, ki bi se jo naredilo za spoznavanje ciljne pu- blike gostov hostla. Na tem mestu bi lahko menedžment oblikoval vprašalnik, ki bi ga gostje izpolnili pred svojim odhodom in bi odgovarjal na vprašanja: • Glede splošnih elementov čistoče, prostorov, udobja, varnosti, osebja, vrednosti za denar, lokacije … 1387 2 – s t 4 u .– o r • Dodali bi element oziroma vprašanje glede države ali celine, s katere go- 2 u 5 s ize . o tv stje prihajajo, kajti zadovoljstvo s storitvami je pogojeno s kulturo, iz kate- k a m t r o ja , iz re prihajajo gostje. Glede na to, da se hostel trudi ustvariti domače vzduš- b n e je u o r 2 je, menimo, da je to pomemben element, po katerem bi spraševali v vpra- b 0 s r 1 p a šalniku. 3 e , P š žev n o e p • Elemente bi ocenjevali s pomočjo 5-stopenjske lestvice, saj manjši razpon r a to o n omogoča bolj kritične ocene. r s o l j ov e ž i • Eno izmed vprašanj bi bilo odprtega tipa in bi lahko spraševalo po , S n n e p l m ov konkretnih primerih (ne)zadovoljstva, možnih izboljšav, pripomb, kritik, r a e i n h n pohval … i o j a a d g no e Menedžment bi analiziral vprašalnike in na ta način spoznaval svoje goste in cilj- s m ti – en no publiko, prav tako pa bi dobil bolj ažurne informacije o zadovoljstvu gostov gle- t de izvajanja storitev v FeelGood Hostlu. Odgovornost menedžmenta je tudi v tem, da svoje osebje pravilno pouči o tem, kako oziroma na kakšen način je treba opravljati delo med izmeno in kakšen pri- stop morajo imeti izven nje. Za ta namen lahko menedžment naredi seznam za- dolžitev, odgovornosti in opravil, ki jim mora osebje slediti v času svoje izmene in izven nje. Seznam se mora naredi tudi za redne kontrolne obhode po hostlu. Oseba, ki je v izmeni, naj v določenem časovnem terminu opravi obhod po prostorih hostla ter se prepriča o čistosti in urejenosti prostorov. Po vsakem opravljenem obhodu se na seznam napiše, kdo in kdaj je opravil obhod, tako da se zagotavlja urejenost prosto- rov in s tem izogne slabi oceni glede čistosti in urejenosti prostorov. Pomemben del delovanja hostla je v dobri komunikaciji ter dobrem vzdušju med zaposlenimi. Osebje mora med seboj in z menedžmentom vedno komunicirati in si izmenjevati informacije, ki so bolj ali manj pomembne za Hostel. Vsi morajo biti vedno o vsem obveščeni. Načinov za izmenjavo informacij je v današnjih ča- sih zelo veliko: • oblikovanje posebne skupine na socialnih omrežjih (Facebook ali Twi- tter), • vsakodnevno pošiljanje elektronskih sporočil na poštne naslove vseh vple- tenih (osebje, menedžment in lastniki), • spletni interni dokument, do katerega imajo vsi dostop (Google Drive, Dropbox), • razvoj mobilne aplikacije, • samolepilni lističi z informacijami v recepciji, • pošiljanje telefonskih sporočil … Dobra komunikacija med osebjem pripomore tudi k boljšemu vzdušju med za- poslenimi. To močno prispeva tudi k splošnemu vzdušju v hostlu, kar lahko obču- 1388 Pl tijo tudi gostje, saj jih je laže motivirati za aktivnosti in jim omogočiti boljšo po- anir tovalno izkušnjo. anje k Omenjene ukrepe je treba začeti izvajati in uresničevati takoj in jih čez čas ali po akovo potrebi spreminjati, nadgrajevati in dopolnjevati. Rezultati bi se morali poznati že s kratkoročno, vendar je glavni cilj, da se izboljša kakovost storitev na dolgi rok in s ti v F tem dvigne zadovoljstvo gostov FeelGood Hostla. eelG Odgovorni za izvajanje ukrepov so vsi. V prvi vrsti je to menedžment, ki mora pos- oo krbeti, da se omenjeni predlogi izvajajo, in na drugi strani zaposleni, ki morajo do- d ho ločene ukrepe dejansko izvajati. stlu z Kazalniki uspeha ukrepov bodo ocene zadovoljstva gostov in tudi zasedenost sob a z v FeelGood Hostlu. Dobre ocene, ki jih bo menedžment primarno dobil iz svo- ago jega poglobljenega vprašalnika, bodo prispevale k boljšemu zadovoljstvu gostov. tavl Ti bodo svoje mnenje in oceno posredovali spletnim rezervacijskim portalom, ki janje z bodo zaznali izboljšanje ocene zadovoljstva in vse skupaj se bo kazalo tudi prek viš- ad je zasedenosti kapacitet v FeelGood Hostlu. To bo menedžmentu prineslo boljše ovo poslovne rezultate in večji priliv finančnih sredstev, ki jih bodo lahko investirali v ljst različne naložbe, ki bodo pozitivno vplivale na poslovanje hostla. va gostov Zaključek Kakovost in zadovoljni gosti so osnova za uspeh v turistični dejavnosti. Oboje je mogoče doseči prek dobrega menedžmenta kakovosti, ki združuje procese pla- niranja, organiziranja in vodenja kakovosti, s ciljem nenehnega izboljševanja za- dovoljstva vseh vpletenih v te procese, vključno z odjemalci oziroma gosti. Med temi procesi se lahko uporablja različne modele kakovosti, katerih glavna nalo- ga je zmanjševanje vrzeli med pričakovano in zaznano kakovostjo prejete storitve. Včasih najpomembnejšo vlogo igra planiranje kakovosti, ki je proces premišljene- ga in strateškega načrtovanja ciljev in načinov, kako jih doseči. To lahko vključu- je določitev standardov, posnemanje dobre turistične prakse ali izboljšanje lastnih notranjih procesov. Vse omenjeno mora imeti v mislih tudi menedžment FeelGo- od Hostla. Za njih smo izdelali vzorčni načrt, s katerim bi planirali kakovost in posledično dosegli višje zadovoljstvo svojih gostov. Vsi predlogi slonijo na posta- vitvi jasne vizije in oblikovanju poslovne strategije, ki je osnova za dobro poslova- nje hostla. Kot je pokazala naša raziskava in po našem mnenju je prednost FeelGood Hostla v tem, da že obratuje z dobrimi rezultati, čeprav je še mlado podjetje. Tako lahko na osnovi dosedanjega delovanja in poslovanja že vidijo, kaj se dela prav in kje so pot- rebne izboljšave. Seveda je treba začeti na začetku in si najprej izoblikovati vizijo 1389 2 – s t 4 u .– o r in močno poslovno strategijo ter nato nadaljevati konkretne ukrepe, ki bodo vpli- 2 u 5 s ize . o tv vali na izboljšanje zadovoljstva gostov Hostla. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Literatura in viri 0 s r 1 p a 3 e Koblar, M. (2010). , P š žev Management kakovosti. V A. Ježovnik in T. Andrejašič (ur .), n o e p r a Znanje: teorija in praksa: Zbornik 7. festivala raziskovanja ekonomije in mana- to o n r s gementa, 2.–3. december 2010 Koper – Celje – Škofja Loka (str. 295–304). Ko- o l j ov e ž i , S n n per: Fakulteta za management. e p l m ov r a e i n h n Hallinmäe, K. (2005). Enterprise Estonia. Tallinn: Estonian Tourist Board. i o j a a d g no e Krajnc, V. (2013). Planiranje kakovosti z vidika zadovoljstva gostov v turističnem s m ti – en podjetju FeelGood Hostel (Diplomska naloga). Celje: [Krajnc, V.] t Marolt, J. in Gomišček, B. (2005). Management kakovosti. Kranj: Moderna orga- nizacija. Piskar, F. in Dolinšek, S. (2006). Učinki standarda kakovosti ISO: od managmenta kakovosti do poslovnega modela. Koper: Fakulteta za management Oakland, J., S. (2006). Total quality management: Theory and practice. Tallinn: Külim. Uran, M. (2008). Priročnik za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turizmu (s poudarkom na hotelskih podjetjih). Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za Turizem. Vorina, A. (2012). Menedžment kakovosti v turizmu. Celje: Fakulteta za komerci- alne in poslovne vede Celje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Program celovitega spodbujanja kakovosti v turizmu.. Pridobljeno 8. 9. 2013 s spletne strani http://www.mgrt. gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/MG-Program_celovite- ga_spodbujanja_kakovosti.pdf. Tammik, K. (2005). Estonian Tourism Quality Programme. Pridobljeno 15. 8. 2013 na spletni strani http://www.visitestonia.com/en/accommodation-in-estonia/ quality-marks-of-estonian-accommodation/eesti-turismiettevotete-kvaliteedip- rogramm. Visitestonia . Estonian Tourism Quality Programme. Pridobljeno 12. 9. 2013 s sple- tne strani http://www.visitestonia.com/en/accommodation-in-estonia/quali- ty-marks-of-estonian-accommodation/eesti-turismiettevotete-kvaliteedipro- gramm. 1390 2 – s t 4 u .– o r Prikaz uspešnega sodelovanja za pridobitev 2 u5s ize . o tv k a m sredstev na javnem razpisu Slovenskega t r o ja , iz b n e je u o r 2 podjetniškega sklada b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n A demostration of successful cooperation o e p r a to o n r s at acquiring funds through a public tender Slovene o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Enterprise Fund r a e i n h n i o j a a d g n Darko Pirtovšek o e s m ti – en Šolski center Celje – Višja strokovna šola, Slovenija t darko.pirtovsek@guest.arnes.si Povzetek Prispevek prikaže, kako lahko uspešno sodelovanje med starejšim lastnikom malega podjetja in skupino mlajših strokovnjakov, privede do uresničitve zadanega cilja, to je pridobitve doda- tnih finančnih sredstev na javnem razpisu Slovenskega podjetniškega sklada. Pridobljena do- datna finančna sredstva so podjetniku omogočila nakup nove tehnološke opreme, s katero bo lahko povečal kvaliteto in obseg proizvodnje svojih inovativnih izdelkov. Čeprav je podjetnik velik strokovnjak na svojem področju, pa bi sam, zaradi pomanjkanja nekaterih ekonomskih in določenih funkcionalnih znanj, le s težavo pridobil dodatna sredstva na javnem razpisu. Zato so mu na pomoč prišli mlajši strokovnjaki, ki se že dalj časa ukvarjajo s pridobivanjem takšnih in podobnih sredstev in s skupno močjo so ta sredstva tudi pridobili. Sam prispevek je osredo- točen na prikaz in obrazložitev določenih postavk izpolnjevanja pogojev posameznih meril, na podlagi katerih je Slovenski podjetniški sklad, s posebnim točkovnikom, ovrednotil določen projekt. Višje kot je le-ta ovrednoten, večja je verjetnost, da bo podjetje pridobilo želena doda- tna finančna sredstva. Ključne besede: podjetnik, finančna sredstva, slovenski podjetniški sklad, tehnološka oprema, merila, projekt. Abstract The article shows how successful cooperation between elder owner of smal enterprise and a group of younger experts can lead to the attainment of the desired objective, namely acquiring of ad- ditional funds through a public tender of the Slovene Enterprise Fund. The acquired additional funding has rendered the entrepreneur an opportunity to purchase new technological equipment, which could enable him to increase the quality and volume of his innovative products. While the entrepreneur is a great expert in his field, he would still find it difficult to obtain additional funds through a public tender due to his lack of some specific economic and functional skil s. He there- 1391 2 – s t 4 u .– o r fore requires help from younger experts, who have long been engaged in the acquisition of such 2 u 5 s ize . o tv and similar assets and have succeed to acquire them with combined efforts. The article itself focus- k a m t r o ja , iz es on the presentation and explanation of certain items of individual eligibility criteria on the ba- b n e je u o r 2 sis of which the b Slovene Enterprise Fund evaluates a specific project through a special evaluation 0 s r 1 p a scale. The higher the evaluation on this scale, obviously, the greater the likelihood of the enter- 3 e , P š žev n o e p prise acquiring the desired additional funding. r a to o n r s o l j Key words: an entrepreneur, financial assets, the slovene enterprise fund, technological equ- ov e ž i , S n n ipment, project. e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g Uvod no e s m t Podjetje, s sedežem v okolici Celje, ki ga je podjetnik ustanovil, ima pravno obli- i – ent ko d.o.o. in je pričelo s poslovanjem konec 60-tih let prejšnjega stoletja. Torej ima podjetje že kar dolgoletno tradicijo. Podjetje se že od vsega začetka ukvarja z izde- lavo drobnih kovinskih predmetov. Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih naredi podjetje velik preboj na ta- kratni jugoslovanski trg, saj je pričelo sodelovati z mnogimi takratnimi podjetji, kot so bila Tovarna traktorjev Štore, Tovarna vzmeti Maribor, Tovarna krogličnih ležajev IKL Beograd in druga. V začetku devetdesetih let, po razpadu Jugoslavije, se podjetje preusmeri na slo- venski trg, kjer zaradi svojih kvalitetnih in inovativnih proizvodov pridobi mno- ge nove, pomembne poslovne partnerje, kot so Gorenje d.d. Velenje, Tajfun Plani- na d.o.o. Planina pri Sevnici, Cetis d.d. Celje, s katerimi uspešno sodeluje še danes. Eden od pomembnejših dogodkov, je bil pričetek pospešenega dolgoročnega sode- lovanja s svetovno znanim podjetjem Akrapovič d.d., v začetku tega stoletja. Zara- di visoko kvalitetnih proizvodov (vzmeti, kljukice…), ki jih podjetje izdeluje, upo- rablja podjetje Akrapovič d.d. samo te vrste izdelkov1. Podjetje se trenutno ukvarja predvsem z izdelovanjem različnih vrst tehničnih vzmeti, kljukic in profiliranjem različnih dimenzij žic. Pri tehničnih vzmeteh gre za izdelavo le-teh po sistemu hladnih pogojev – t.j. hladno vlečenih jekel za vzme- ti, iz okroglih materialov. Gre za nerjaveča jekla za vzmeti, ki so odporna na toplo- to. Toplotno odpornost vzmeti je podjetje doseglo s posebnim postopkom termič- ne obdelave vzmeti – t. i. postopek »termičnega popuščanja 2 «. S tem postopkom se s pomočjo posebnega toplotnega stroja, ki je lasten izum, določi tisto pravo tempe- raturo za ponovno obdelavo žice, ki je potrebna, da se ohranijo ravnovesne nape- tosti v samih strukturah jeklene žice. Rezultat takšne obdelave je v tem, da vzmeti ne pokajo, se ne trgajo in ohranjajo izjemno visoko kakovost na dolgi rok. 1 Podjetje d.o.o., »Predstavitev podjetja d.o.o.,« (april 2007): 1–3. 2 Podjetje d.o.o., »Tehnična navodila za obdelavo vzmeti s postopkom termičnega popuščanja,« (junij 2002): 2–4. 1392 Pr Ravno zaradi posebnega postopka termične obdelave, so vzmeti dosegle visok nivo ikaz u kvalitete. Zaradi ohranjanja prvotnih lastnosti materiala, tudi pri velikih tempe- sp raturnih spremembah, so vzmeti zelo iskane, saj so primerne za uporabo predvsem ešn v tistih panogah industrije, kjer lahko prihaja do pregrevanja strojev in naprav ega s (bela tehnika, tiskarski stroji, rezalni stroji, motorji na izgorevanje…) ode Eden od zelo pomembnih poslovnih partnerjev je podjetje »Akrapovič d.d.«, za lova katerega podjetje izdeluje različne vrste vzmeti in kljukic za izpušne sisteme. Ker je nja z podjetje Akrapovič d.d. eden od največjih proizvajalcev izpušnih sistemov na sve- a p tu, se le-ti vgrajujejo v motorje skoraj vseh najbolj znanih svetovnih znamk : Hon- rido da, BMW, Kawasaki, Suzuki, Aprilia, Ducati, Husqvarna, Beta 3. bitev s Ker je podjetje želelo v bližnji prihodnosti še bolj utrditi svoj položaj dobavitelja vi- re soko kvalitetnih proizvodov za najprestižnejše kupce, ne samo na domačem trgu, dste ampak tudi na tujih trgih, se je le-to odločilo, da se, v sodelovanju s podjetjem, ki v na j ponuja pomoč pri pridobivanju dodatnih sredstev na javnih razpisih, prijavi na av razpis Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), preko katerega bi pridobilo doda- nem r tna finančna sredstva za izvedbo investicije (50 % vrednosti investicije oz. okoli az 33.000 €) v povsem novo tehnološko linijo. Ta nova linija bi omogočila pričetek pisu S proizvodnje povsem novega, inovativnega izdelka, protihrupne vzmeti za podsiste- lov me dušenja hrupa v izpušnih sistemih za motorna kolesa, ki je produkt lastnega ra- en zvoja. Dotedanje linije, ki jih je podjetje uporabljajo, niso omogočale proizvodnje ske tovrstnega izdelka. ga podjet Javni razpis SPS za sofinanciranje nakupa nove tehnološke nišk opreme ega s Kratek opis vsebine javnega razpisa klad Javni razpis SPS je bil razpisan za mikro, mala in srednje velika podjetja. Njegov a namen je bil spodbujati podjetja v investicijska vlaganja za proizvodnjo (izvajanje) novih ali temeljito izboljšanih starih proizvodov (storitev) ali procesov, s katerimi bi dosegli večjo konkurenčnost na trgu4. Podjetja, ki so se želela prijaviti na razpis, so morala, poleg splošnih določil o go- spodarskih družbah, izpolnjevati še nekatere druge pogoje, določene v tem razpi- su, kot so5: 3 Podjetje Akrapovič d.d., »Featured motorcycle exhausts,« http://www.akrapovic.com/#!/motorcycle/pro- ducts (26.7.2013). 4 Slovenski podjetniški sklad, »Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi,« (marec 2008), http://www.podjetniskisklad.si/42/2008/ p4a-2008---subvencija-za-nakup-nove-tehnoloske-opreme.html (citirano 26.7.2013). 5 Slovenski podjetniški sklad, »Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi,« (marec 2008), http://www.podjetniskisklad.si/42/2008/ p4a-2008---subvencija-za-nakup-nove-tehnoloske-opreme.html (citirano 26.7.2013). 1393 2 – s t 4 u .– o r • niso smela biti v težavah (izgube, prisilne poravnave, stečaji), 2 u 5 s ize . o tv • niso za iste zadeve že pridobila sredstva na drugih javnih razpisih, k a m t r o ja , iz • so imela poravnane obveznosti do Republike Slovenije, b n e je u o r 2 • niso pridobila pomoč po posebnem programu za reševanje in prestruktu- b 0 s r 1 p a riranje, 3 e , P š žev n o e p • niso bila na seznamu podjetij, s katerimi se ne sme poslovati (Zakon o r a to o n preprečevanju korupcije), r s o l j ov e ž i • v obdobju zadnjih treh let, od objave tega razpisa, niso dobila državno po- , S n n e p l m ov moč. r a e i n h n i o j a Podjetja, ki bi pridobila nepovratna finančna sredstva, so morala vse dogodke, po- a d g no e vezane z izvedbo investicije (zavezujoče naročilo, podpis pogodbe, predplačila, iz- s m ti – en daja računov ipd.), izvršiti po izdaji sklepa o odobritvi sofinanciranja. t Merila za izpolnjevanje pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev Komisija za dodelitev sredstev je upoštevala naslednja merila za izpolnjevanje pogojev6: sodob- na tehnologija in inovativnost v povezavi z nakupom nove opreme, dodana vrednost na zaposlenega, vpliv projekta na konkurenčnost podjetja, tržna naravnanost v pove- zavi z novim projektom, število s projektom ustvarjenih novih delovnih mest v podje- tju, vpliv investicije na okolje. Podjetje je lahko doseglo maksimalno 100 točk. Pri tem je bil postavljen spodnji prag točk, ki jih je moralo podjetje doseči in le-ta je bil 50 točk 7. V primeru, da bi število projektov, ki so presegli prag, preseglo skupno vrednost pričakovanega sofi- nanciranja le-teh, bi imeli prednost projekti z višjim številom točk. Prikaz in obrazložitev kriterijev posameznih meril Podrobnejši prikaz kriterijev posameznih meril Na sliki 1 so podrobneje razdelani kriteriji posameznih meril8. Kot se lahko iz nje vidi, so posamezna merila, razdelana po dodatnih postavkah, s točkovnikom še natančneje ovrednotena. Cilj podjetja je bil doseči čim večje število možnih točk, da bi bilo s tem čim bolj konkurenčno na samem razpisu. 6 Slovenski podjetniški sklad, »Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi,« (marec 2008), http://www.podjetniskisklad.si/42/2008/ p4a-2008---subvencija-za-nakup-nove-tehnoloske-opreme.html (citirano 26.7.2013). 7 Slovenski podjetniški sklad, »Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi,« (marec 2008), http://www.podjetniskisklad.si/42/2008/ p4a-2008---subvencija-za-nakup-nove-tehnoloske-opreme.html (citirano 26.7.2013). 8 Slovenski podjetniški sklad, »Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi,« (marec 2008), http://www.podjetniskisklad.si/42/2008/ p4a-2008---subvencija-za-nakup-nove-tehnoloske-opreme.html (citirano 26.7.2013). 1394 Pr Po tehtni analizi in razmisleku je podjetje, s pomočjo svetovalcev, prišlo do skle- ikaz u pa, da se lahko pri vseh posameznih merilih poteguje za dosego (skoraj) maksimal- sp nega možnega števila točk. To še posebej velja za merila 1 (Sodobna tehnologija in ešn inovativnost v povezavi z nakupom nove opreme), 3 (Vpliv projekta na konkurenč- ega s nost podjetja) in 6 (Vpliv investicije na okolje). Pri tem si je podjetje tudi pri ostalih od treh kriterijih obetalo veliko število točk. Skupaj je seštevek točk znašal 88, kar je elov bila precej visoko zastavljena meja. anja za pridobitev sredstev na javnem r azpisu Slovenskega podjetniškega sklada Slika 1: Podrobna razdelitev meril s točkovnikov 1395 2 – s t 4 u .– o r Seveda, eno so želje, drugo je realnost. Čeprav je bil točkovnik podjetja narejen na 2 u 5 s ize . o tv podlagi realnih ocen, je bilo potrebno posamezne postavke prikazati in utemeljiti k a m t r o ja , iz s konkretnimi številkami in analizami, ki bi prepričale komisijo SPS-a. b n e je u o r 2 b Lastnik podjetja je velik strokovnjak na področju svojega dela, vendar bi sam le s 0 s r 1 p a 3 e težavo (pomanjkanje časa ter določenih funkcionalnih in ekonomskih znanj) iz- , P š žev n o e p r a delal zahtevano projektno dokumentacijo, zato je le-to zaupal v izvedbo podjetju, to o n r s ki se s takšnimi zadevami uspešno ukvarja že dalj časa. o l j ov e ž i , S n n e p l m V nadaljevanju so, na kratko, prikazane obrazložitve posameznih postavk, ki so ov r a e i n h n bile izdelane s pomočjo skupnega sodelovanja lastnika podjetja in zunanjih stro- i o j a a d g n kovnjakov in so bile osnova za projektno dokumentacijo, s katero se je podjetje pri- o e s m t javilo na javni razpis. i – ent Obrazložitev kriterijev posameznih meril 1. Sodobna tehnologija in inovativnost v povezavi z nakupom nove opreme To merilo je bilo najpomembnejše, saj je prinašalo največji delež skupnih možnih točk. Zato se je podjetje odločilo, da bo dokazalo, da gre resnično za uvedbo nove tehnološke rešitve, ter s tem novega tehnološkega procesa, ki bo omogočil izdelavo novega proizvoda, ki je rezultat lastnega razvoja. Uspeh dokazila bi prinesel mak- simalnih 40 točk. Slika 2: Shema tehnološkega postroja 1396 Pr Predmet investicije bi bil tako nakup povsem novega tehnološkega postroja (slika ikaz u 2), ki bi zaokrožil celoten proizvodni proces. Le-ta bi obsegal9: spe • stroj 35 T-4A MAX CNC, šne • stroj 23 TS-4A MAX CNC, ga s • peč EUP-KV 490/300 C. odelov K novemu tehnološkemu postroju bi sodil tudi posebni podajalec za vzmeti, ki bi ga an podjetje razvilo v lastni režiji 10. ja za p Investicija bi bila namenjena za izdelavo novega, povsem inovativnega izdelka rid »protihrupne vzmeti« (slika 3), ki je rezultat lastnega dela in znanja. Izdelek, ki je obit že prestal vse faze testiranja (Inštitut za kovinske materiale in tehnologije v Ljublja- ev s ni), bi bil eden od integralnih delov protihrupnega izpušnega sistema motornih ko- reds les podjetja Akrapovič d.d. tev na javnem r azpisu Slovenskega podjetniškega sklada Slika 3: Protihrupna vzmet 9 Podjetje d.o.o., »Prikaz tehnološkega procesa za izdelavo protihrupne vzmeti,« (januar 2008): 2–6. 10 Podjetje d.o.o., »Prikaz tehnološkega procesa za izdelavo protihrupne vzmeti,« (januar 2008): 6–7. 1397 2 – s t 4 u .– o r Novi izdelek bi se izdeloval po tehnološkem procesu, ki je skoraj v celoti posebej 2 u 5 s ize . o tv razvit za njega. Podjetje je moralo, posebej za izdelavo protihrupne vzmeti, izdelati k a m t r o ja , iz postopek termičnega popuščanja, za dosego zahtevanih karakteristik. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 2. Dodana vrednost na zaposlenega (povprečje za petletno obdobje) 3 e , P š žev n o e p Podjetje je že v zadnjem poslovnem letu doseglo dodano vrednost na zaposlenega r a to o n 32.986 €11, v prvem letu uvedbe novega tehnološkega postroje pa bi le-ta narasla že r s o l j ov e ž i na 38.864 €. Podjetje predvideva, da bi dodana vrednost na zaposlenega v prihod- , S n n e p l m ov njih letih zmerno naraščala (Slika 4). r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 4: Graf dodane vrednosti na zaposlenega Povprečje dodane vrednost na zaposlenega v naslednjih petih letih bi tako predvi- doma znašalo 43.269 € (20 točk) 12. 3. Vpliv projekta na konkurenčnost podjetja Merilo 3 se neposredno nanaša na merilo 2. Iz razmerja dodane vrednosti na za- poslenega ob koncu petega leta in zadnjim poslovnim obdobjem se vidi, da bi se le- -ta povečala predvidoma za 38 % (10 točk). 11 AJPES, »JOLP – Javna obdelava letnih poročil,« (2009), http://www.ajpes.si/jolp (citirano 2.8.2013). 12 Podjetje d.o.o., »Poslovni načrt podjetja – protihrupne vzmeti,« (marec 2008): 7. 1398 Pr 4. Tržna naravnanost v povezavi z novim projektom ikaz u Podjetje je za obrazložitev tega merila izdelalo popolno tržno strategijo, ki je vse- sp bovala vse njene bistvene elemente, pri čemer je bil poudarek predvsem na trženj- ešn ski strategiji, povezani z novim izdelkom – protihrupna vzmet 13. ega s Podjetje spada med mikro podjetja, zato se v svoji panogi ne more meriti z večjimi ode podjetji glede tržnega deleža. Vendar je podjetje znotraj dejavnosti našlo pravo tr- lova žno nišo in se specializiralo za izdelavo posebnih vzmeti iz hladno vlečenih jekel, nja z ki so namenjene za povsem določene kupce in njihove proizvode. Tukaj igra naj- a p pomembnejšo vlogo njen postopek »termičnega popuščanja«, ki omogoča izdelavo rido zelo kvalitetnih izdelkov. Še posebej bo to veljalo za nov izdelek protihrupne vzme- bite ti, ki ga je podjetje razvilo na podlagi lastnega znanja in je unikaten ne samo na slo- v sr venskem, temveč tudi na svetovnem trgu. edste Pri tem gre podjetju na roko tudi dejstvo, da se bo sam izdelek posredno tržil pre- v na j ko obstoječe mreže podjetja Akrapoviče d.d., ki je široko razvejana po celem sve- av tu. Zaradi investicije v novo tehnološko linijo in nov proizvod, podjetje pričakuje nem r enakomeren porast prodaje za okoli 13 % na leto (Slika 5)14. azpisu Slovenskega podjetniškega sklada Slika 5: Pričakovani prihodki brez in z investicijo 13 Podjetje d.o.o., »Strategija trženja protihrupne vzmeti,« (marec 2008): 1–9. 14 Podjetje d.o.o., »Poslovni načrt podjetja – protihrupne vzmeti,« (marec 2008): 11 1399 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5. Število s projektom ustvarjenih novih delovnih mest v podjetju 5 s ize . o tv V času prijave na razpis, so bili v podjetju 3 zaposleni. S predvideno investicijo se k a m t r o ja , iz b n je pričakovalo, da se še v tekočem letu poveča število zaposlenih za 1, ob koncu pet e je u o r 2 b letnega obdobja, pa bi bilo predvideno število zaposlenih 5. Delovno mesto bi ime- 0 s r 1 p a 3 e lo naziv »orodjar«, zahtevana pa bi bila izobrazba vsaj V. stopnje, tehnične sme- , P š žev n o e p ri. Delovno mesto se bi odprlo predvsem zaradi povečanja fizičnega obsega proi- r a to o n r s zvodnje. Enako delovno mesto bi se nato odprlo še ob koncu pet letnega obdobja15. o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a 6. Vpliv investicije na okolje e i n h n i o j a Vpliv investicije bi bil v končni fazi nezanemarljiv. Podjetje Akrapovič d.d., ki je a d g no e nosilec s m ti – ent celotnega protihrupnega izpušnega sistema, je moralo, med drugim, upoštevati tudi direktivo EU 2002/49/EC 16 , ki govori o dovoljenih emisijah hrupa za II. območje (stanovanj- ske četrti in stanovalci). Dovoljene emisije za dnevni čas znašajo 55 dB in za noč- ni čas 45 dB. Glede na to, da bo nov protihrupni izpušni sistem hrup v mirujočem stanju skoraj popolnoma izničil , bo to ugodno učinkovalo na okolje. Zaključek Podjetje je celotno zahtevano projektno dokumentacijo poslalo na javni razpis SPS pravočasno, pri čemer so bile zelo dobro sprejete tudi obrazložitve posameznih meril, kar se je pokazalo v tem, da se je podjetju priznalo vseh 88 zastavljenih točk. To je podjetju omogočilo pridobitev dodatnih sredstev v višini 50 % vrednosti in- vesticije. Tudi s pomočjo teh dodatnih sredstev, je lahko podjetje nemoteno priče- lo z uvajanjem novega tehnološkega procesa, ki je omogočil izdelavo novega proi- zvoda – protihrupne vzmeti. Sam dosežek je bil rezultat konstruktivnega in usklajenega sodelovanja med podje- tnikom in zunanjimi strokovnjaki, ki je privedlo do zastavljenega cilja. Literatura AJPES. »JOLP – Javna obdelava letnih poročil.« (2009). http://www.ajpes.si/ jolp (2.8.2013). EUR-Lex. »Assessment and management of environmental noise.« (2002). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CE- LEX:32002L0049:en:NOT (8.8.2013). 15 Podjetje d.o.o., »Poslovni načrt podjetja – protihrupne vzmeti,« (marec 2008): 15–16 16 EUR-Lex, »Assessment and management of environmental noise,« (2002), http://eurlex.europa.eu/LexUri- Serv/LexUriServ.do?uri=CELEX:32002L0049:en:NOT (8.8.2013). 1400 Pr Podjetje d.o.o.. »Poslovni načrt podjetja – protihrupne vzmeti.« (marec 2008): ikaz u 7–18. spe Podjetje d.o.o.. »Predstavitev podjetja d.o.o. « (april 2007): 1–3. šneg Podjetje d.o.o.. »Strategija trženja protihrupne vzmeti.« (marec 2008): 1–9. a sod Podjetje d.o.o.. »Tehnična navodila za obdelavo vzmeti s postopkom termičnega elov popuščanja.« (junij 2002): 2–4. anja z Podjetje d.o.o.. »Prikaz tehnološkega procesa za izdelavo protihrupne vzmeti.« a p (januar 2008): 2–8. ridob Podjetje Akrapovič d.d.. »Featured motorcycle exhausts.« http://www.akrapo- itev s vic.com/#!/motorcycle/products (26.7.2013) red Slovenski podjetniški sklad. »Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnolo- stev n ške opreme za mikro, mala in srednja podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposle- a j nimi.« (marec 2008). http://www.podjetniskisklad.si/42/2008/p4a-2008-- avne -subvencija-za-nakup-nove-tehnoloske-opreme.html (26.7.2013). m r azpisu Slovenskega podjetniškega sklada 1401 2 – s t 4 u .– o r Turistični produkt za otroke z motnjo v 2 u 5 s ize . o tv k a m duševnem razvoju med 15. in 18. letom t r o ja , iz b n e je u o r 2 »Doživljajski tabor v Pomurju« b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Tourism product for mental y disabled children aged o e p r a to o n r s 15 to 18 »Adventure Camp in Pomurje, Slovenia« o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Jerneja Prelog e i n h n i o j a a d g Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija no e s m t jernejaprelog@ovi.com i – ent Mihaela Škrlj Brglez Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija mihaela.skrlj@triera.net Povzetek Doživljajski turistični produkt za otroke z motnjo v duševnem razvoju med 15. in 18. letom smo oblikovali v okviru diplomskega dela na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Turistični produkt je v celoti prilagojen ciljni skupini. Vključuje tridnevni program z različ- nimi aktivnostmi v naravi, v prelepem okolju Jeruzalemskih goric in reke Mure in z nastanit- vijo na turistični kmetiji. Pri oblikovanju so bile v pomoč izkušnje avtorice z delom z otroci z motnjo v duševnem razvoju in rezultati ankete, ki je bila izvedena med učitelji treh šol s prila- gojenim programom v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi. Program Doživljajskega tabora v Pomurju zajema štiri glavne aktivnosti, ki so: pohod po vinski cesti med Jeruzalemskimi go- ricami, vožnja z brodom čez reko Muro, jahanje v Petanjcih in plavanje v Termah Vivat, ostale aktivnosti pa se navezujejo nanje. Z izdelanim produktom želimo predstaviti realno možnost za večdnevne počitnice za otroke z motnjo v duševnem razvoju in jim omogočiti posebno doživetje ob spoznavanju narave. Zelo radi potujejo, so hvaležni obiskovalci in turisti. Veliko jim pomeni, da lahko gredo nekam, kjer sodobni čas nima vpliva. Nekam, kjer se čas ustavi in le-tega predstavljajo iskreni trenutki sreče. Ključne besede: dostopni turizem, turizem za vse, gostje s posebnimi potrebami, motnja v du- ševnem razvoju, oblikovanje turističnega produkta Summary In the context of the degree paper at Higher school for catering and tourism we designed ad- venture tourism product for children with mental disorder aged between 15 and 18. The tour- ism product is ful y adapted to the target group. It includes a three-day program with a variety 1403 2 – s t 4 u .– o r of activities in nature, in the beautiful environment of the Jeruzalem vineyards and the River 2 u 5 s ize . o tv Mura with accommodation on a tourist farm. Of great help were experiences of an author who k a m t r o ja , iz is working with children with mental disorder and the results of the survey, which was carried b n e je u o r 2 b out between teachers of three schools for children with special needs in Ljutomer, Murska So- 0 s r 1 p a bota and Lendava. The programme of the adventure camp in Pomurje includes four main ac- 3 e , P š žev n o e p tivities: hiking along the wine road in Jeruzalem vineyards, taking a ferry across the river Mura, r a to o n horse riding in Petanjci and swimming in Terme Vivat. All the other activities relate to these. r s o l j ov e ž i With the designed product we want to introduce the real chance for holidays lasting sever- , S n n e p l m ov al days for children with mental disorder and enable them a special experience when learning r a e i n h n about nature. They love to travel and are grateful visitors and tourists. It means a lot to them i o j a a d g n that they can go to a place where the modern time has no affect. A place where time stops and o e s m ti – en is represented by the honest moments of happiness. t Keywords: accessibletourism, tourismforal , disabledguests, mental disabilities, accessible to- urism, product development Dostopni turizem Dostopni turizem oz. turizem za vse je namenjen gostom s posebnimi potreba- mi. Dostopnost v turizmu je pravica, ki jo lahko koristi vsak posameznik. V Slove- niji je osebam s posebnimi potrebami velikokrat onemogočeno samostojno doži- vljanje turizma, to pa predvsem zaradi različnih ovir v turistični ponudbi, tako fi- zičnih kot tudi socioloških. Dostopni turizem ali turizem za vse predstavlja obli- ko trajnostnega turizma, predvsem njegov socialno-kulturni steber. Še vedno velja dejstvo, da se osebe s posebnimi potrebami še danes srečujejo z različnimi oblika- mi diskriminacije. Torej preživljanje prostega časa in z njim povezanega turizma tukaj nista izjema. Tega stanja se zaveda tudi Evropska komisija, zato je opredelila pojem dostopni turizem. Pojem dostopnega turizma se nanaša to, da mora biti do- stopnost enostavna za vsakogar, ki vstopi in uporablja nastanitvene objekte, povr- šine in druge objekte samostojno, brez posebnih dogovorov.1 Po definiciji fundaci- je Design for All turizem za vse ne pomeni le oblikovanja posebnih rešitev in izdel- kov, ki so namenjeni osebam s posebnimi potrebami, ampak tudi zagotovitev oko- lja, storitev in turističnih produktov, ki so izdelani tako, da ustrezajo čim večjemu številu kupcev, kjer se upošteva, da je vsak gost edinstven. 2 Najbolj je pomemben t.i. končni izid, ki se kaže kot počitnice, izleti in ogledi turističnih znamenitosti. Ta končni izid pa je v celoti prilagojen posameznikovim željam in zmožnostim ne glede na njegove senzorne, psihofizične ali gibalne težave. S tem torej dostopni tu- rizem zajema tako gibalno in senzorno ovirane, intelektualno in psihično ovira- 1 Westcott, J. Improving information on accessible tourism for disabled people, http://ec.europa.eu/enterpri- se/sectors/tourism/files/studies/improving_information_on_accessibility/improving_accessibility_en.pdf (20.8.2013). 2 Design for All Fundation, Interview to Lilian Mül er about Tourism for Al , http://www.designforal .org/en/ novetats/noticia.php?id=980 (12.3.2013). 1404 Tu ne, kot tudi tiste, ki potujejo z otroki v vozičkih, starostnike in osebe, katerim je rist turizem težje dostopen iz drugih zdravstvenih razlogov, ki se kažejo kot diabetes, ični p alergije, epilepsije idr.3 rod Dostopna ponudba je urejena po različnih kriterijih. Ker so potrebe otrok s poseb- ukt z nimi potrebami raznolike, trenutno za širše območje ne morejo obstajati enotni a o standardi. V prvi vrsti so se pristojne svetovne inštitucije zavedale, da je potrebno tro najprej opredeliti standarde za merjenje zdravja in gibalne ter intelektualne ovira- ke z m nosti. Ključen dokument s tega področja je klasifikacija Svetovne zdravstvene or- o ganizacije – ICF (International Classification of Functioning, Disability and He- tnjo v d alth), na voljo na spletnih straneh organizacije, ki izrazito izpostavlja sociološki vi- dik funkcioniranja posameznika (ne le telesnega ali medicinskega) ter seznam de- ušev javnikov v okolju, ki vplivajo na to. V skladu s to klasifikacijo poskuša vsaka država nem r na različnih nivojih opredeliti in postaviti kriterije, da bi zagotovila dostopnost tu- a ristične ponudbe. Kriterije, dokumente in informacije med drugim na enem mes- zvo tu objavlja še neprofitna organizacija Evropske komisije – Evropsko združenje za ju m dostopni turizem (ENAT). Združenje povezuje javna in zasebna podjetja in posa- ed 1 meznike, ki spodbujajo in izvajajo dostopni turizem.4 V Sloveniji so kriteriji dosto- 5. in 1 pnosti opredeljeni v okviru certifikata »Invalidom prijazno«, ki ga podeljuje Za- 8. l vod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma – Premiki. Zavod delu- eto je tudi kot turistična agencija s prilagojeno ponudbo in izvaja izobraževanja o delu m » z gosti – invalidi za delavce v turizmu.5 Doživl Otroci z motnjo v duševnem razvoju jajsk Duševna motnja se pri posamezniku pojavi takrat, kadar njegove telesne, duševne i ta in družbene posebnosti niso usklajene. Vse to predstavlja celoto duševnega zdrav- bor v P ja posameznika.6 om Po definiciji Ameriške komisije za mlade, ki se ukvarja z motnjami v duševnem ra- ur zvoju in z duševnimi boleznimi zajema, da je motnja v duševnem razvoju omejitev ju tako na intelektualnem delovanju kot tudi na prilagojenem vedenju. To pa lahko zasledimo v pojmovanju socialnih in praktičnih spretnosti ter prilagajanju. Tako se motnja pojavi pred 18. letom starosti.7 Na tem mestu je prav, da izpostavimo tudi razlike med duševnimi boleznimi in motnjami v duševnem razvoju. Ljudje namreč pogosto zamenjujejo ta dva pojma. 3 Turistična agencija Premiki, Kriteriji dostopnega turizma, http://www.premiki.com (22.3.2013). 4 European Network for Accessible Tourism (ENAT) Code of Conduct, http://www.accessibletourism. org/?i=enat.en.enat-code-of-good-conduct (20. 8. 2013). 5 Turistična agencija Premiki, Opredelitev kriterijev dostopnosti, http://www.premiki.com (22.3.2013). 6 Potočnik Dajčman, 2007a, 9–17. 7 Virginia commission on youth, Developmental disabilities and co-occurring mental health disorders http:// vcoy.virginia.gov/Intel ectualDisability.pdf (28.8.2013). 1405 2 – s t 4 u .– o r Osnovna razlika je, da potrebujejo duševno bolni ljudje zdravstveno nego in medi- 2 u 5 s ize . o tv cinsko ter psihično terapijo. Pri njih ne gre za okvaro intelekta. Zaživijo lahko ne- k a m t r o ja , iz odvisno, saj je njihovo težavo možno odpraviti ali jo imeti pod nadzorom. Ljudje b n e je u o r 2 z motnjo v duševnem razvoju niso bolni, razen če ne zbolijo za katerimi skupina- b 0 s r 1 p a mi bolezni. Njihove motnje so trajne in se jih ne da zdravstveno odpraviti ali pov- 3 e , P š žev n o e p sem pozdraviti.8 r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Klasifikacija motnje v duševnem razvoju e p l m ov r a Klasifikacijo motenj v duševnem razvoju opredeljujeta Pravilnik o organizaciji in e i n h n i o j a načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in Pravilnik o kri- a d g no e terijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev ovir oziroma motenj otrok s s m ti – en posebnimi potrebami. Pravilnik je oblikoval minister za šolstvo, znanost in šport t v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve.9 Za boljše razumevanje motenj v duševnem razvoju, jih v nadaljevanju na kratko opisujemo. Opara 10razli- kuje motnje v duševnem razvoju po naslednjih stopnjah: Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo znižane učne sposobnosti, zato imajo prilagojene učne temelje. V življenju pa se njihov status ne razlikuje od dru- gih, saj tudi oni lahko živijo samostojno življenje, veliko jih ima svojo družino, pri- jatelje in prosti čas, kot vsi ostali vrstniki. Otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju Otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju imajo različno razvite sposobnosti. Izražajo svoje potrebe in želje, uporabljajo pa lahko tudi nadomestno komunikaci- jo. Za socialno življenje, ki bi bilo povsem neodvisno od drugih, se v večini ne mo- rejo usposobiti, a obstajajo izjeme. Otroci s težjo motnjo v duševnem razvoju Otroci s težjo motnjo v duševnem razvoju se lahko usposobijo za najenostavnejša opravila. V svojem ožjem okolju se orientirajo, ampak vseeno potrebujejo varstvo. Prisotne so lahko težave v gibanju in druge motnje, ki jih lahko spremljajo tudi bolezni. 8 Zveza Sožitje, razlike med motnjami v duševnem razvoju in duševnimi boleznimi, http://www.zveza-sozitje. si/razlike-med-dusevnimi-boleznimi-in-motnjami-v-dusevnem-razvoju.html (27.8.2013). 9 Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in Pravilnik o krite- rijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami http:// zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV4984.html (28.8.2013). 10 Opara Božidar, Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah (Ljubljana: Centerkontura d.o.o., 2005), 41– 44, 53–55. 1406 Tu Otroci s težko motnjo v duševnem razvoju rist Otroci s težko motnjo v duševnem razvoju se lahko usposobijo le za sodelovanje ični p pri določenih in posameznih aktivnostih. V življenju so odvisni od stalne pomo- ro či staršev, skrbnikov, učiteljev in vzgojiteljev, ki jim pomagajo pri skrbi zase in na duk ostalih področjih. t za otrok Oblikovanje turističnega produkta e z m Turistični produkt je oblikovan na podlagi ugotovitev empirične raziskave in iz- o kušenj avtorice z otroci z motnjo v duševnem razvoju. Program se izvaja na obmo- tnjo v d čju Pomurja, predvideno v mesecu juniju in septembru. Produkt je namenjen sku- u pini otrok z motnjo v duševnem razvoju, starih od 15 do 18 let s spremstvom. Za šev spremljevalce so predvideni študenti defektologije – prostovoljci z namenom, da nem r si pridobijo izkušnje za delo s temi otroki, in koordinator, ki bo skrbel za celotno az organizacijo ter izvajanje aktivnosti in delavnic. Izdelana je tudi kalkulacija vseh voj stroškov. u m e Oblikovan turistični produkt bi ponujala Turistična kmetija Frank Ozmec, in si- d 15 cer v obliki šole v naravi vsem šolam po Sloveniji s prilagojenim programom. Za iz- . in 1 biro spremljevalcev bi turistična kmetija pošiljala razpise na Univerzo v Ljubljani, 8. le Pedagoško fakulteto – program defektologije, vsaj en mesec pred realizacijo tabo- tom » ra. Pri promociji produkta bi bila ponudniku v pomoč Lokalna turistična organi- D zacija Ljutomer in Zavod in turistična agencija Premiki iz Ljubljane. oživljajs Program »Doživljajski tabor v Pomurju« ki ta Prvi dan bor v P V popoldanskih urah prispejo otroci do Turistične kmetije Frank Ozmec, v Slamnjaku, kjer se najprej spoznajo s svojimi spremljevalci in z njimi namestijo om svojo prtljago. (Starši priložijo vsakemu otroku seznam zdravil s podrobnimi na- urju vodili ter opišejo otrokove značilnosti in posebnosti). Nato se bomo skupaj odpra- vili na ogled okolice kmetije. Pogledali si bomo, kaj vse turistična kmetija ponuja, katere živali imajo in kako poteka kmečko opravilo, ki bo takrat aktualno. Po ogle- du kmetije se bomo zbrali v skupnem prostoru, kjer bomo izdelali prleško gibanico, s katero se bomo kasneje na družabnem večeru posladkali. Po večerji (ob 18.30) sle- di družabni večer, kjer se bomo spoznavali, se predstavili, povedali kaj zanimivega o sebi, o svojem kraju, kolikor bo kdo želel in zmogel ter uživali ob igrah: » Igramo se, igramo se«, » Moj klobuk ima tri luknje« in » Leti, leti«. Drugi dan Prebujanje bo ob 8.00 uri, nato zajtrk ob 8.30 uri. Ob 9.30 uri nas bo kombi odpe- ljal do izletniške kmetije Belec, od koder se bo naša pot nadaljevala peš do Jeruza- lema. Na tej nezahtevni 2 km dolgi poti, obkroženi z vinogradi bomo uživali ob 1407 2 – s t 4 u .– o r pogledu na Jeruzalemske gorice. Med potjo si bomo zapeli kakšno narodno pesmi- 2 u 5 s ize . o tv co ob glasbeni spremljavi. Na parkirišču nasproti cerkve Marijinega vnebovzetja se k a m t r o ja , iz bomo najprej okrepčali s prigrizkom in pijačo, nato pa igrali igro » Kdo bo zadel?«. b n e je u o r 2 Ob 11.20 uri se bomo s kombijem zapeljali do broda na Muri in prečkali reko. Med b 0 s r 1 p a vožnjo se bomo prepustili zvokom vode in ptic. Na nabrežju reke bomo nadaljeva- 3 e , P š žev n o e p li z delavnico na temo spoznavanje gozda. Raziskovali bomo gozd in prepoznavali r a to o n drevesa po lubju, listih in plodovih. V gozdu bomo nabrali različne plodove in lis- r s o l j ov e ž i te. Po zanimivem raziskovanju in odkrivanju bomo imeli delavnico Komu pripa- , S n n e p l m ov da. Naša pot se bo nadaljevala na drugo stran reke, kjer nas bo pričakal kombi in r a e i n h n nas odpeljal do turistične kmetije na kosilo. Po kosilu bomo imeli v skupnem pro- i o j a a d g n storu lahkotno polurno sproščanje. S tem si bomo nabrali moči in ideje za likovno o e s m ti – en delavnico, ki bo sledila. V delavnici bomo uporabili materiale, ki smo jih nabrali t v gozdu. Tako bomo utrjevali znanje, ki smo ga osvojili v gozdu. Izdelovali bomo različne živali: zajčke, ježke iz semen, odtise nabranih listov z vodenimi barvicami, verižice iz plodov. Po končani delavnici se bomo skupaj s spremljevalci odpravili ven in se igrali igre: » Pokanje vreč«, »Slepi krt«, »Medvedji ples« in »Lovljenje v kači«. Ob 18.00 uri bomo imeli večerjo, po njej pa priprave na večerni ples in zaba- vo z baloni. Po želji se bomo tudi igrali igre: » Dober okus«, » Risarska sestavljan- ka«, » Spanje pravičnega«, » Potovanje z vilicami«, pihanje vate, tekmovanje v pi- hanju balonov in pasje bombice. Med zabavo bomo pripravili Indijančkovo torto in napitek sadni frape. Naučili se bomo tudi ples s koreografijo Plesnega mesta in glasbene skupine Čuki. Ob 22.00 uri se bomo odpravili spat. Tretji dan Bujenje ob 8.00 uri, zajtrk ob 8.30 uri. Po tem nas bo kombi odpeljal do vasice Pe- tanjci, kjer nas bodo pričakali prijazni konji. Med potjo se bomo pogovarjali o zna- čilnostih konjev, njihovem življenju, še več pa bomo izvedeli od konjerejke na kme- tiji. Razkazala nam bo konje v hlevu in nam dala možnost, da bo vsak jahal ene- ga izmed njih dva kroga. Po jahanju in srečanju s konji nas bo kombi odpeljal na- zaj do turistične kmetije na kosilo. Po kosilu bomo imeli skupaj s spremljevalci ne- žno polurno sproščanje. Spočiti in pripravljeni na nove podvige se bomo odpelja- li do Term Vivat, kjer se bomo kopali tri ure. Kopanje bomo popestrili z igrami v vodi. Možno bo tudi prosto kopanje pod nadzorom spremljevalcev. Na zelenici ob bazenu si bomo za malico pripravili gusarski sendvič. Po kopanju nas bo kombi od- peljal nazaj do turistične kmetije, kjer se bomo pripravili na odhod domov. V spo- min na počitnice prejme vsak otrok knjižico z opisom vseh iger in receptov sladic, ki so jih pripravili v okviru programa. Sklep Otroci z motnjo v duševnem razvoju so v svojem življenju za marsikaj prikrajšani. Na področju turizma so prikrajšani zaradi neprilagojene infrastrukture, slabe po- 1408 Tu učenosti turističnih delavcev o delu z njimi in skromne ponudbe prilagojenih tu- rist rističnih programov zanje. V prispevku smo v grobem opredelili dostopni turizem ični p in predstavili značilnosti otrok z motnjo v duševnem razvoju. Raziskava, ki smo jo ro izvedli med učitelji treh pomurskih šol, nam je pripomogla k oblikovanju turistič- duk nega produkta, ki je namenjen obravnavani ciljni skupini. Naš cilj je bil oblikova- t za o ti počitnice, ki bodo prilagojene zmožnostim otrok, a hkrati aktivne in polne do- tr živetij. Oblikovali smo jih na območju Pomurja z nastanitvijo na turistični kmeti- oke z m ji Frank Ozmec. V sklopu programa so predvidene različne aktivnosti, kot na pri- mer: spoznavanje kmečkih opravil, pohod po Jeruzalemski vinski cesti, jahanje na otn izletniški kmetiji Zaton v Petanjcih, vožnja z brodom preko reke Mure, kopanje v jo v d Termah Vivat, ustvarjanje preprostih izdelkov iz naravnih materialov, priprava pr- uš leške gibanice in predvsem veliko igre. Želimo si, da bi Doživljajski tabor v Pomur- evne ju zaživel in osrečil otroke. m r azvo Viri in literatura ju m Braun, Anne. Otroške zabave in igre, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. ed 15 European Network for Accessible Tourism (ENAT) Code of Conduct, (2009). . in 1 http://www.accessibletourism.org/?i=enat.en.enat-code-of-good-conduct (20. 8. 8. le 2013) tom » Design for All Fundation, Interview to Lilian Mül er about Tourism for Al , ( julij D 2010). http://www.designforall.org/en/novetats/noticia.php?id=980 (12.3.2013). oživlj Inclusion International – globalna fundacija za zagovarjanje človekovih pravic za ajsk osebe z motnjo v duševnem razvoju, http://www.inclusion-international.org/ i tab about-us/who-we-are (5.4.2013). or v P International Cerebral Palsy Society – Mednarodno društvo za cerebralno parali- om zo, (2013). http://www.icps.org.uk/ (8.4.2013). urju Konvencija o otrokovih pravicah. http://www.varuh-rs.si/index. php?id=105 (22.3.2013). Konvencija proti mučenju in drugemu krutemu, ponižujočemu in nečloveške- mu ravnanju, (2005). http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuplo- ads/2005/PDF/zakonodaja /zakon_proti_mucenju.pdf (22.3.2013). Lešnik Štuhec, Tanja. Poslovanje hotelov in turističnih agencij in poslovanje preno- čitvenih in prehrambnih obratov, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor: študijsko gradivo, 2011. Nacionalno turistično združenje. Razvoj turistične ponudbe za ljudi s posebnimi potrebami, ( 2009). http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_ news=10231 (22.3.2013). 1409 2 – s t 4 u .– o r Nastanitve prilagojene invalidom, (2011). http://www.udobnoposvetu.si/rocno-ko- 2 u 5 s ize . o tv lo-handbike/sobe-prilagojene-za-invalide (25.2.2013). k a m t r o ja , iz b n Nastanitvene kapacitete, (2013). http://www.slovenia.info/?_ctg_namestitev=0&l-e je u o r 2 b ng=1. (25.3.2013). 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Opara, Božidar. Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah, Ljubljana: Center- o e p r a t kontura d.o.o., 2005, 41-44, 53-55. o o n r s o l j ov e ž i , S Kolarič, Janja. n Življenje družin z otroki z motnjo v duševnem razvoju , vključenimi v n e p l m ov dnevni center Maribor – Organizacijska enota ZUDV Dornava, (2009). http:// r a e i n h n dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=8779 (26.2.2013). i o j a a d g no e s m Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi ti – en potrebami in Pravilnik o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjklja- t jev ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, (2013). http://zakono- daja.gov.si/rpsi/r04/predpis_PRAV4984.html (28.8.2013). Turistična agencija Premiki, (2011). http://www.premiki.com (22.3.2013). Turistična kmetija Frank Ozmec, (2013). http://www.frank-ozmec.com/index-sl_ SI.html (25.3.2013). Vinšek, Katarina. Jeruzalemske gorice, (2010). http://www.ringaraja.net/clanek/je- ruzalemske-gorice_3478.html?page=1 (30.5.2013). Virginia commission on youth, Developmental disabilities and co-occurring men- tal health disordersm, (2011). http://vcoy.virginia.gov/IntellectualDisability.pdf (28.8.2013). World Health organization, Towards a Common Language for Functioning, Di- sability and Health – ICF, (2002). http://www.who.int/classifications/icf/tra- ining/icfbeginnersguide.pdf (24.8.2013). Westcott, J. Improving information on accessible tourism for disabled people, (2004). http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/tourism/files/studies/improving_infor- mation_on_accessibility/improving_accessibility_en.pdf (20.8.2013). Zveza Sožitje – Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, (2013). http://www.zvezasozitje.si/predstavitev.html (5.4.2013). 1410 2 – s t 4 u .– o r Kompleksnost – prednost in nevarnost 2 u 5 s ize . o tv k a m oskrbnih verig? t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Comlexity-an advantage or threat of supply chains? 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Jadranka Prodnik to o n r s o l j ov e Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola, Slovenija ž i , S n n e p l m niatar007@gmail.com ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en Poslovanje na globalnih trgih z vse večjo konkurenco zahteva vedno bolj učinkovito organi- t zacijo poslovnih procesov, od samega razvoja, nabave, proizvodnje, prodaje, do logističnih in distribucijskih procesov. Poslovne verige, kot rezultat spremenjenih okoliščin oskrbe podjetij, postajajo vedno bolj kompleksne in vključujejo vedno več udeležencev, ki upravljajo in izvajajo vse več aktivnosti in tako prispevajo k realizaciji ciljev oskrbne verige kot celote. Kompleksnost je zagotovo prinesla veliko pozitivnih posledic, po drugi strani pa je proces oskrbe postal manj pregleden, težje obvladljiv, dražji in pogosto prav zato manj učinkovit in uspešen. Vsak udele- ženec oskrbne verige mora maksimirati svojo dodano vrednost in optimirati stroške svojega poslovanja, kar pa je ob vse večji kompleksnosti vse težje dosegati. Pomemben dejavnik zmanj- ševanja neučinkovitosti oskrbne verige in povečevanju njene uspešnosti je stalno izobraževa- nje in usposabljanje vodij in drugih odgovornih v procesu oskrbnih verig in stalno pridobivanje potrebnih in ustreznih kompetenc, znanja, veščin ter menedžerskih sposobnosti. Ključne besede: oskrbna veriga, menedžment oskrbne verige, kompleksnost, konkurenčne prednosti, kompetence Abstract Business in global markets requires increasingly efficient organization of business processes from the development, purchase, production and sales to logistics and distribution processes mainly because of growing competition. Business chains as a result of changed circumstanc- es of supply companies are becoming more complex and involve more and more participants who manage and implement a lot of activities and thus contribute to the realization of the ob- jectives of the supply chain as a whole. Complexity has certainly brought many positive con- sequences and the process of supply has become less transparent, more expensive, more dif- ficult to control and less effective and successful. Each participant in the supply chain must maximize its value and optimize the cost of its operations which is with the growing complex- ity very difficult to achieve. An mportant factor in reducing supply chain inefficiences and in- creasing its success are continuing education and training of managers and all responsible par- 1411 2 – s t 4 u .– o r ticipants taking part in the process of supply chains and enabling them permanent acquisition 2 u 5 s ize . o tv of necessary and appropriate knowledge and managerial skil s. k a m t r o ja , iz b n Keywords: supplychain, supplaychainmanagement (SCM), copmlexity, competitive advanta- e je u o r 2 b ges, competencies 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Uvod o o n r s o l j ov e Poslovanje na globalnih trgih podjetju zagotavlja številne priložnosti, a tudi ne- ž i , S n n e p l m varnosti in tveganja, ki jih podjetja morajo prepoznavati, se nanje pripravljati ter ov r a e i n h n jih znati upravljati. Oskrbovanje podjetja s potrebnimi sredstvi je eden izmed po- i o j a a d g n membnih pogojev uspešnega poslovanja, pravočasna proizvodnja in dobava kako- o e s m t vostnih izdelkov končnim potrošnikom po konkurenčnih, a dobičkonosnih ce- i – ent nah, pa končni cilj vsakega poslovanja. Učinkovita oskrba podjetja postaja ved- no bolj zahtevna in kompleksna, zato stari utečeni principi oskrbovanja podjetja niso več zadostni. Razvijajo se novi načini, ki skušajo to področje narediti kar se da učinkovito in uspešno za vse udeležence. Na sodobne oskrbne verige lahko po eni strani gledamo kot filozofski pristop, po drugi strani pa kot sistem orodij in teh- nik, ki zahtevajo veliko število interakcij med udeleženci verige ter visoko stopnjo zaupanja med njimi. Zasnova oskrbne verige je orodje, s katerim je moč podrobne- je obdelati odnose med posameznimi deli podjetja in poiskati možnosti za izbolj- šanje poslovanja. Upravljanje sodobnih oskrbnih verig zahteva znanja in razume- vanje delovanja oskrbne verige. Tri pomembne spremembe oz. razvojni trendi, ki so povzročile spremembe starih in razvoj novih pristopov tudi pri oskrbi podjetij so bile: informacijska revolucija, globalizacija z naraščajočo konkurenca na svetov- nih trgih ter potreba po upravljanju odnosov t. i. relationship menedžement (RM). Te spremembe so odprle pot razvoju nove menedžerske discipline – upravljanje oskrbnih verig ali t. i. Supply Chain Management (SCM), ki zahteva zavedanje, da mora vsak udeleženec oskrbne verige v svojem delu sodelovanja v mreži oskrbe prispevati dodano vrednost, da bi vsi, v proces oskrbe vključeni subjekti, dosegali svoje cilje po sistemu t. i. »win-win« strategije.1 Poslovanje podjetij in njihova oskrba z viri Oskrba podjetja s potrebnimi viri je osnova poslovanja vsake organizacije. Oskrb- na veriga je celota različnih udeležencev, integriran kompleksen organizem, v ka- terem si vsak in vsi skupaj prizadevajo izpolniti skupne in posamične cilje. Učin- kovit in uspešen menedžment oskrbnih verig zagotavlja konkurenčne prednosti podjetjem, ki so prisotna tako na domačem kot na tujih trgih in izpostavljena vse hujši konkurenci na zahtevnih globalnih trgih. Oskrbna veriga se nanaša na vse 1 Povzeto po: Robert Handfield, »What Do You Need to Knowabout SupplyChainManagement (SCM)?,« The SRC ArticlesLibrary, PertinentandTimelyArticles to CultivateYour SCM Knowledge (Jan, 11, 2011), http://scm.ncsu.edu/scm-articles/article/what-do-you-need-to-know-about-scm (24.8.2013). 1412 Ko aktivnosti dobave pravega izdelka v pravi količini v pravi kakovosti s pravimi do- mpl kumenti na pravo mesto ob pravem času po pravi ceni. eksnos t Koncept doseganja ciljev oskrbne verige – p V 60. letih prejšnjega stoletja, ki ga označujejo kot prvo stopnjo logistike, so v ZDA rednos opredelili logistiko kot »fizično distribucijo« prenašanje in skladiščenje gotovih t proizvodov od prodajalca do potrošnika. Medtem ko so bili predmet fizične dis- in ne tribucije gotovi proizvodi, se je v začetku 70. let pričela druga faza, ki je urejala no- va tranjo logistiko v posameznih podjetjih notranji transport, skladiščenje surovin in rnos drugih materialov v proizvodnem procesu. V tem obdobju so se pričeli v podjetjih t os ustanavljati logistični oddelki. V tretji fazi, ki deloma traja še danes, so pričeli lo- krb gistiko povezovati z drugimi funkcijami v podjetju, npr. z nabavo, s proizvodnjo, nih prodajo, skladiščenjem, marketingom, s financami idr. Toda omenjene funkcije veri so bile izolirane in med seboj nepovezane, brez potrebne izmenjave informacij. To g je pogosto pripeljalo do konflikta interesov, kar pa je škodovalo uspešnosti podje- tja kot celote. Četrto stopnjo razvoja logistike predstavlja oblikovanje dobavnih oz. logističnih verig, ki jih danes uporabljajo razvitejša podjetja tako doma kot v svetu.2 Koncept oskrbne verige celovito obravnava poslovne funkcije, saj podje- tjem omogoča racionalizacijo poslovanja, zniževanja zalog in optimizacijo stro- škov3, kar nedvomno prispeva večji učinkovitosti in uspešnosti poslovanja podje- tja, kakor tudi drugih udeležencev oskrbnih verig. Oskrbna veriga mora delovati kot celota, kot integriran kompleksen organizem, v katerem si vsak in vsi skupaj prizadevajo izpolniti skupne in posamične cilje. Učin- kovit in uspešen menedžment oskrbnih verig zagotavlja konkurenčne prednosti podjetjem, ki so prisotna tako na domačem kot na tujih trgih. Upravljanje oskr- bne verige zahteva poleg povezovanja in sodelovanja udeležencev oskrbne verige tudi ustrezne podporne sisteme, ki zagotavljajo, da komunikacijski kanali med nji- mi delujejo uspešno. Tudi kakovostna informacijska oprema, omogoča dobro de- lovanje vseh procesov v vseh treh tokovih oskrbne verige (materialnem, informa- cijskem in finančnem) in je nujen sestavni del učinkovitih oskrbnih verig. Oskrbna veriga Izraz prihaja iz angleškega jezika »suplaychain«. V slovenski literaturi, ki je na vo- ljo, lahko najdemo različne prevode, in sicer: preskrbovalna veriga, oskrbovalna ve- riga, poslovna logistika ipd. Splošno uveljavljen izraz je oskrbna veriga. Oskrbno 2 Povzeto po: Maja Josič, Optimizacija oskrbne verige v segmentu materialnega toka proizvodnega pod- jetja. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, 2008. http://sciget.com/Pre- dogled/2467/2e1915c673d3cfc1d261feaa8e360d4cd4ac7ef8 (23.8.2013). 3 Klemen Kavčič, »Management oskrbnih verig in model taktnega časa« (Univerza na Primorskem, Fakulte- ta za management Koper, 2009), 11. 1413 2 – s t 4 u .– o r verigo lahko opredelimo kot celotno zaporedje poslovnih operacij, ki se opravlja- 2 u 5 s ize . o tv jo od uresničitve do zaključka posla. Različni avtorji navajajo različne definicije4: k a m t r o ja , iz Genesham R. in Harrison P.T. sta oskrbno verigo definirala kot mrežo zvez in dis- b n e je u o r 2 tribucijskih možnosti, ki opravljajo funkcije nabave materialov, njihovega preobli- b 0 s r 1 p a kovanja v vmesne oz. polizdelke in končne produkte oz. izdelke ter njihovo distri- 3 e , P š žev n o e p bucijo kupcem oz. potrošnikom. Oskrbna veriga obstaja v storitvenih in proizvod- r a to o n nih podjetjih, čeprav se kompleksnost verige lahko močno razlikuje med različni- r s o l j ov e ž i mi panogami podjetij. Waters5 navaja, da je oskrbna veriga sestavljena iz različnih , S n n e p l m ov dejavnosti in organizacij, skozi katere material potuje po celotni poti od dobavite- r a e i n h n ljev do kupcev, pri čemer vsaka organizacija dodaja neko novo dodatno vrednost. i o j a a d g n Oskrbna veriga s tem premošča vrzeli med dobavitelji in kupci. Chopra in Meindl6 o e s m ti – en to definicijo razširita, saj menita, da oskrbna veriga ne vključuje le samo kupcev oz. t proizvajalcev, temveč tudi druge udeležence npr. prevoznike, skladiščenje, trgov- ce, končne kupce idr. Oskrbno verigo opredeljujeta kot dinamično povezavo ude- ležencev, ki vključuje tako tok informacij, proizvodov in sredstev med različnimi stopnjami. Leonard kot te udeležence navaja kot skupino podjetij, od dobaviteljev, kupcev, proizvajalcev do ponudnikov različnih storitev, katerih skupni cilj je pro- daja proizvodov in storitev končnemu kupcu7. Oskrbna veriga je po Ogorevcu8 pod pojmom poslovna logistika proces vodenja vseh dejavnosti za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od dobaviteljev, nato znotraj podjetja samega, pa vse do končnih kupcev9. Besedo ve- riga lahko nadomestimo z mrežo povezanih podjetij, ki so popolnoma samostojna in delujejo skupno z namenom kontrole, upravljanja in izboljšanja materialnih in informacijskih tokov od dobaviteljev do končnih uporabnikov. Oskrbna veriga je koncept horizontalne in vertikalne povezanosti podjetij, ki sinergijsko prispevajo k večji dodani vrednosti in koristi izdelka ali storitve. Oskrbna veriga je torej sistem, ki pokriva vse aktivnosti od razvoja izdelka, nabave, proizvodnje, prodaje in logistike, kakor tudi informacijski sistem, potreben za ko- ordinacijo delovanja teh aktivnosti. Oskrbno verigo povezujeta materialni in in- formacijski tok. Materialni tok vključuje preoblikovanje, gibanje in skladiščenje materialov in končnih izdelkov. Je najbolj viden del oskrbne verige. Vendar so prav tako pomembni informacijski tokovi, saj omogočajo različnim udeležencem oskr- 4 Genesham R. in Harrison P.T. (2003) v Logožar, (2004). 5 Donald Waters, » Supplychainmanagement: An introduction to logistics« (2nd ed.) (New York: PalgraveMac- mil an, 2009), 9–15. 6 Sunil Chopra, in Meindl, Peter. » SupplyChainManagement: Strategy, planningandoperation« (Boston: Prentice Hal , 2010), 20. 7 Klavdij Logožar,. Poslovna logistika: elementi in podsistemi (GV Izobraževanje, Ljubljana, 2004): 157–161. 8 Anton Ogorelc, » Logistika: Organiziranje in upravljanje logističnih procesov« (Maribor: EPF, 1996), 11, 289. 9 Ogorelc, » Logistika«. 1414 Ko bnih verig usklajevanje in koordinacijo svojih dolgoročnih planov in nadzor nad mpl dnevnimi tokovi proizvodov in materialov vzdolž oskrbne verige. Obvladovanje ek oskrbnih verig lahko v grobem razdelimo na dva dela: planiranje in izvajanje. Pro- snos ces planiranja je osredotočen na napoved potreb, simulacijo zalog, učinkovito dis- t – p tribucijo, transport, planiranje proizvodnje in terminiranje. Proces izvajanja se na- red naša na nabavo, proizvodnjo in distribucijo izdelkov v celotni verigi10. nos t in ne Vrste oskrbnih verig va Kot omenjeno je kompleksnost temeljni problem oskrbnih verig. Narava oskrbnih rnos verig je odvisna od vrste podjetja in narave njegovega poslovanja. Ločimo nasled- t os nje vrste oskrbnih verig 11 krbn • Integrirana proizvodnja na zalogo, pri katerem podjetje z uporabo popol- ih v noma in integriranega informacijskega sistema v realnem času sprejemajo erig informacije o povpraševanju in učinkovito dopolnjujejo nalogo končnih proizvodov. • Kontinuirano dopolnjevanje zalog. Ob pogosto previsokih stroških podje- tje konstantno dopolnjuje zaloge na podlagi tesnega sodelovanja med do- bavitelji in posredniki. Ta model zahteva pridobivanje informacij o spre- membah povpraševanja v realnem času. • Proizvodnja po naročilu. Pri tem modelu oskrbne verige podjetje proizvaja po odjemalčevem naročilu, odjemalec prejme proizvod narejen po njego- vih zahtevah. Tu je potrebno skrbno upravljanje zalog sestavnih delov in dostava vseh potrebnih komponent vzdolž oskrbne verige. • Sestavljanje v distribucijskem kanalu. Proizvod nastaja v distribucijskem kanalu, tako da se sestavni deli določenega proizvoda zbirajo in sestav- ljajo pri posameznih udeležencih specialističnih logističnih ponudnikih. Omogoča minimalne ali celo ničelne zaloge. • Globalne oskrbne verige, ki vključujejo dobavitelje in odjemalce v drugih državah . Cilij teh verig so najpogosteje nižji stroški nabave materialov, storitev in delovne sile, dostop do proizvodov in tehnologij, ki niso doseg- ljivi na domačem trgu, visoka raven kakovosti proizvodov, ki so na voljo na globalnem trgu idr. Problemi oskrbnih verig Ne glede na lokalnost ali globalnost je oskrbna veriga lahko uspešna in učinkovi- ta le, če vsi njeni akterji (vsak posebej in vsi skupaj) delujejo odgovorno in v smeri celovitega zadovoljstva končnega kupca. Vsak člen v oskrbni verigi mora dodati tej 10 Povzeto po Ravi Kalakota, in Robinson, Marcia, »E-businessroadmapforsuccess«. (Reading, MA: Addi- son-Wesley, 1999), 208. 11 Logožar, Poslovna logistika. 1415 2 – s t 4 u .– o r verigi dodatno vrednost, ki zagotavlja njeno skupno konkurenčnost. Konkurenč- 2 u 5 s ize . o tv nost cele verige je odvisna od konkurenčnosti vsakega posameznega člena. Pri de- k a m t r o ja , iz lovanju oskrbnih verig prihaja do različnih motenj, ki se lahko pojavljajo na različ- b n e je u o r 2 nih mestih v oskrbni verigi. b 0 s r 1 p a 3 e Pogoj za uspešnost in koristi udeležencev oskrbne verige je povečanje učinkovito- , P š žev n o e p sti doseganja njihovih ciljev ter optimizacija stroškov, še posebej stroškov kopičenja r a to o n r s zalog, ki so bili v starih načinih oskrbe največji problem in nevarnost oskrbovanja. o l j ov e ž i , S n n V tradicionalnem sistemu nabave se namreč subjekti na tržne spremembe odzivajo e p l m ov r a zelo počasi, dobavitelji pogosto nimajo pravih informacij o dejanskem povpraševa- e i n h n i o j a nju. Da bi zmanjšali tveganja zaradi kasnitev dobav, pogosto kopičijo zaloge vzdolž ce- a d g no e lotne oskrbne verige, kar povzroči nastajanje precejšnjih prikritih stroškov12. Pogosti s m ti – en motnji sta tudi slaba pretočnost materiala, ki onemogoča normalno in učinkovito t delovanje oskrbne verige ter nepravočasnost dobav dobaviteljev. V sodobnem času v vse bolj zahtevnem in kompleksnem poslovnem okolju oskrboval- ne verige postajajo vse daljše in kompleksnejše, zato vse težje obvladujejo poslovna tve- ganja in pridobivajo konkurenčno prednost. Kupci s(m)o bili in s(m)o še vedno, ne glede na spremenjene gospodarske okoliščine, središčni cilj oskrbnih verig. Zato morajo biti le-te na vseh ravneh usmerjene v razvoj in izboljšave, ki bodo prinesle končno korist tako kupcem kot dobaviteljem. Da je oskrbna veriga lahko uspešna in tudi učinkovita, je potrebno v vsakega od njenih akterjev, kakor tudi v verigo kot celoto, vgraditi procesno naravnanost. Ta nam omogoča prihranke v času, prostoru, ljudeh, storitvah in dviguje kakovost izdelkov in storitev. Klasične »vitke« iniciative v oskrbovalni verigi so naravna- ne na izboljšanje učinkovitosti in znižanje stroškov z odpravljanjem potratnosti. Toda danes so te iste oskrbovalne verige veliko bolj dovzetne za dogodke, ki so nekdaj povzročali le neznatne motnje lokalnega značaja. Danes se oskrbovalne ve- rige veliko počasneje in slabše odzivajo na tržne spremembe in niso sposobne uvaja- ti novosti tako hitro, kot to zahtevajo kupci. Odzivnost na želje kupcev zahteva k načrtovanju usmerjeno podjetje, zahteva v načrtovanje usmerjen model poslova- nja podjetja, ki bo na eni strani bolj odzivno – torej hitrejše kot njegovi tekmeci, s čimer si bo pridobilo konkurenčno prednost, na drugi strani pa bolj prožno – to- rej sposobno normalno delovati tudi po motnji v oskrbovalni verigi. Eden največ- jih virov stroškov v oskrbovalni verigi je kompleksnost, zato se je treba lotiti zmanjše- vanja kompleksnosti. Čeprav so njeni izvori najrazličnejši, pa vendar večina kom- pleksnosti izhaja iz odločitve o načrtovanju izdelka, npr. izbiri materialov, fizičnem načrtu, velikosti kosovnice materialov itd. Čeprav so se še do nedavnega mnoga podjetja odločala o načrtovanju, ne da bi upoštevala posledice za svojo oskrboval- no verigo, pa postaja danes vse bolj očitno, da se »oskrbovalna veriga začne na ri- salni deski«.Upravljavci oskrbovalne verige bodo morali postati vse bolj uprav- 12 Ogorelc, »Logistika«. 1416 K ljavci kompleksnosti, o ki bodo prepoznali njene izvore in si prizadevali zmanjša- mpl ti kompleksnost, ki ne prinaša dodane vrednosti. Podjetja morajo postati »usmer- ek jena v načrtovanje«, če se hočejo odzivati na trg, ki ga usmerjajo kupci, in če ho- snos čejo obvladovati tveganja oskrbovalne verige, povezane z uvajanjem novih izdel- t – p kov, ekonomskim okoljem in novimi tehnologijami13. Neučinkovitost oskrbne ve- red rige povzročajo tudi napačne odločitve o izbiri dobavitelja, na primer na hitro spre- nos jeta odločitev o nabavi poceni izdelkov iz držav z najnižjimi stroški dela nima več t in smisla ob upoštevanju hitro naraščajočih stroškov transporta, povezanimi še s šte- nev vilnimi tveganji v oskrbi idr. arnos Podjetje se pri izboljševanju in uvajanju inovativnih sprememb v oskrbne verige t os srečuje še z drugimi problemi kot so: nasprotovanje spremembam in težko prila- krb gajanje novostim; neučinkovito diagnosticiranje kritičnih točk v verigi, kjer priha- nih ja do motenj in stroškovnih izgub; slaba in neustrezna komunikacija med udeležen- veri ci vzdolž oskrbne verige; nezaupanje in nespoštovanje drugih udeležencev oskrbne g verige; naraščanje najrazličnejših stroškov udeležencev oskrbne verige idr. na pri- mer stroškov delovanja oskrbne verige, ki so pod stalnim pritiskom naraščajočih stroškov prevoza, vse več globalnih strank, tehnoloških novosti, naraščajočih stro- škov dela, zdravstvenega zavarovanja, nove zakonske omejitve in regulative, naraš- čajoče cene potrošnih dobrin itd. Različne organizacije in celo različni oddelki znotraj iste organizacije lahko ima- jo različne metode za merjenje in komuniciranje rezultatov izvajanja del, kar lah- ko pripelje do težav zaradi pomanjkanja skupnega jezika pri analiziranju, ugota- vljanju, primerjanju in komuniciranju dosežkov posameznih enot med seboj. Po- gost problem oskrbnih verig je tudi pomanjkanje zaupanja med posameznimi čle- ni oskrbnih verig, kakor tudi med vodstvom in izvajalci14. Po ocenah priznanih ekonomistov in strokovnjakov za poslovne analize je kar 40 do 80 % celotnih pri- hrankov v oskrbni verigi mogoče doseči prav s celovitim obvladovanjem oskrbo- valnih verig podjetja ( SupplyChainManagement – SCM), zato je pomembno, da podjetje uporabi sodobne programske rešitve, ki so nadgradnja klasičnih celovitih informacijskih sistemov (ERP), ki nudijo razvoj in kakovostno upravljanje kom- pleksnih oskrbovalnih verig podjetja, razvoj kakovostnih odnosov s kupci in do- bavitelji, izboljšanje internega upravljanja procesov in zmanjšanje stroškov posa- meznih členov verige. Na trgu programskih rešitev obstajajo številna učinkovita orodja oz. sistemi za celovito upravljanje oskrbnih verig. Raziskave značilnosti najuspešnejših oskrbnih verig na svetu kažejo tudi, da lah- ko podjetja s produktno platformo dosežejo visoko stopnjo diverzifikacije svojih izdelkov, ki jo zahtevajo različni trgi in kupci s svojimi specifičnimi potrebami. Z upravljanjem t. i. izdelčnih platform (product platform) lahko dosežejo visoko 13 Povzeto po Khan, http://www.finance-akademija.si/scs/index.php?go=201. 14 Povzeto po Handfield, http://scm.ncsu.edu/scm-articles/article/what-is-supply-chain-management. 1417 2 – s t 4 u .– o r stopnjo kontrole, standardizacijo in ponovno uporabo vhodnih komponent, stan- 2 u 5 s ize . o tv dardizacijo procesov in standardizacijo modulov, tehnologij in proizvodnih pro- k a m t r o ja , iz cesov, kar bistveno prispeva k učinkovitosti in uspešnosti oskrbnih verig. Rezul- b n e je u o r 2 tat so veliki stroškovni prihranki in diverzifikacija, brez da bi se utapljali v kom- b 0 s r 1 p a pleksnosti, ki je glavna nevarnost sodobnih globalno usmerjenih oskrbnih verig15. 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s Sklepne misli o l j ov e ž i , S n n Bistvo učinkovitega menedžmenta oskrbne verige je v pravočasni dobavi prave- e p l m ov r a ga izdelka, v pravi količini, v ustrezni kakovosti s pravo dokumentacijo, na pravo e i n h n i o j a mesto po pravi ceni. Vendar doseganje tega cilja ni enostavno. Zahteva namreč ra- a d g no e zumevanje značilnosti in delovanja obstoječe verige in sposobnost ustvarjanja pot- s m ti – en rebnih sprememb, kadar proces izvajanja aktivnosti v verigi ne deluje učinkovito t in ne dosega postavljenih ciljev. Gospodarska kriza je prisilila podjetja, da so začela intenzivno preučevati svoje oskrbne verige in iskati najpomembnejše vzroke njihove neučinkovitosti in povzro- čanja prekomernih stroškov, ki nastajajo vzdolž oskrbne verige. Podjetje ima na razpolago številne načine za merjenje in ugotavljanje teh stroškov, vendar je pot- rebno poleg ugotavljanja stroškov ugotavljati tudi kakovost in prednosti izvedbe- nih del v oskrbni verigi in doseganja postavljenih ciljev. Oskrbna veriga mora biti živ organizem, ne nekaj statičnega, nespremenljivega, zato ga je treba stalno prila- gajati spremembam v okolju. Kompleksnost oskrbnih verig, ki je posledica vse dalj- ših verig, v katerih je vključeno vse več subjektov, ki opravljajo in izvajajo vse več aktivnosti je zagotovo prinesla veliko pozitivnih posledic, po drugi strani pa je iz- vajanja procesa oskrbe postalo manj pregledno, težje obvladljivo, dražje in pogos- to manj učinkovito in uspešno. V sodobnih oskrbnih verigah je vključeno vse več- je število izvajalcev različnih storitev, ki prispevajo k uspešnejši in bolj učinkoviti izvedbi in k doseganju postavljenih ciljev. Za optimiziranje kompleksnosti oskrb- nih verig je potrebno celovito obvladovanje procesov nabave, proizvodnje, proda- je in notranje distribucije, kot tudi področja planiranja z viri (ERP) in upravljanje odnosov s kupci (CRM). Učinkoviti in celoviti informacijski sistemi za upravlja- nje oskrbovalnih verig (SCM) podjetja nudijo podporo doseganju cilja maksimi- zacije dobička, z zmanjšanjem stroškov členov verige in izboljšanjem kvalitete os- krbovalnih verig. Razvoj tehnologije na področju informacijsko telekomunikacij- ske tehnologije in logistike omogoča hiter, cenovno ugoden in enostaven dostop do najrazličnejših podatkov in informacij za poslovanje, tehnološki razvoj pa zah- teva spremembo tradicionalnega načina upravljanja. Tradicionalni koncept se je zamenjal s konceptom menedžmenta oskrbnih verig, kar pa je privedlo do potre- be po učinkovitih orodjih, ki omogočajo celovitost in podporo za hitro odločanje 15 Povzeto po Sheridan, http://www.ptc.com/solutions/product-iversity/?bl0=ProductDiversi- tyIWNA121712%20-%20part-one 1418 Ko in povečanje učinkovitosti upravljanja oskrbovalnih verig. K učinkovitosti in us- mpl pešnosti oskrbe verige ter celotnega podjetja lahko bistveno prispeva tudi uporaba ek t. i. produktne platforme, ki kljub kompleksnosti oskrbne verige omogoča visoko snos stopnjo diverzifikacije in velike stroškovne prihranke. t – p Potencial oskrbne verige je med drugim odvisen tudi od kakovosti in učinkovi- rednos tosti odnosov med v oskrbne verige vključenimi subjekti. Menedžment odnosov t (RM, HRM) je zato ob učinkovitem in visoko profesionalnem vodenju oskrbnih in ne verig (SCM) temeljni pogoj zmanjševanja neučinkovitosti oskrbne verige in pove- va čevanju njene uspešnosti in učinkovitosti. rnos t Stalno izobraževanje in usposabljanje vodij in drugih odgovornih v procesu oskr- osk bnih verig, pridobivanje potrebnih in ustreznih kompetenc, znanj, veščin in spo- rbn sobnosti kritičnega presojanja, razvijanje potrebnih komunikacijskih sposobnosti ih v in ter veščine, je temelj uspešnega menedžmenta oskrbne verige. erig Iz vseh ugotovitev lahko sklenemo, da je kompleksnost oskrbne verige lahko ne- varnost, če podjetje ne uporablja sodobnih strategij uspešnega in učinkovitega me- nedžmenta oskrbnih verig in vseh orodij in tehnik, ki so na razpolago. Številna podjetja dokazujejo, da je kompleksnost oskrbnih verig lahko priložnost in tudi velika konkurenčna prednost. Literatura Chopra, Sunil in Meindl, Peter. » SupplyChainManagement: Strategy, plannin- gandoperation« . Boston: Prentice Hall, 2010: 20. Genesham, Ram in Harrison, Terry P. » An introduction to supplychainmanage- ment« . PennStateUniversity, USA.1995. Handfield, Robert . »What Do You Need to Knowabout SupplyChainManage- ment (SCM)? . « The SRC ArticlesLibrary, PertinentandTimelyArticles to Cul- tivateYour SCM Knowledge (Jan, 11, 2011). http://scm.ncsu.edu/scm-articles/ar- ticle/what-do-you-need-to-know-about-scm (24.8.2013). Josič, Maja. Optimizacija oskrbne verige v segmentu materialnega toka proizvodnega podjetja. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, 2008. http://sciget.com/Predogled/2467/2e1915c673d3cfc1d261feaa8e360d4cd4ac7ef8 (23.8.2013). Kalakota, Ravi in Robinson, Marcia. » E-businessroadmapforsuccess«. Reading, MA: Addison-Wesley,1999: 208. Kavčič, Klemen. » Management oskrbnih verig in model taktnega časa« . Univer- za na 1419 2 – s t 4 u .– o r Primorskem, Fakulteta za management Koper, 2009. 2 u 5 s ize . o tv k a m Kavčič, Klemen in Bratina, Danijel. »Koncept oskrbne verige: analiza slovenskih t r o ja , iz b n podjetij« . e je u o r 2 b 0 s r Management, 2008, letnik 3/2, 137–151. 1 p a 3 e , P š žev n o e p Khan, Omera. 4. konferenca direktorjev oskrbovalne verige in logistike: Supply Cha- r a to o n in &Logist icsSummit. http://www.finance-akademija.si/scs/index.php?go=201 r s o l j ov e ž i , S (25.8.2013). n n e p l m ov r a e i Logožar, Klavdij. Poslovna logistika: elementi in podsistemi. GV Izobraževanje, n h n i o j a a d Ljubljana, 2004: 157–161. g no e s m t Ogorelc, Anton: Logistika: » Organiziranje in upravljanje logističnih procesov« . i – ent Maribor: EPF, 1996: 11, 289. Sheridan, Matthew: ProductPlatforms: » A WinningStrategy« , (InsightandA- nalysis). http://www.ptc.com/solutions/product-diversity/?bl0=ProductDi- versityIWNA121712#part-one (3.9.2013). Waters, Donald. » Supplychainmanagement: An introduction to logistics« (2nd ed.). New York: PalgraveMacmillan, 2009. 1420 2 – s t 4 u .– o r Priprava razvojnih scenarijev kot del 2 u 5 s ize . o tv k a m razvojnega načrtovanja t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Preparation of development scenarios as part of 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n development planning o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Davorin Rogina , S n n e p l m ov RD Horizon, raziskave in razvoj, Slovenija r a e i n h n i o j a davorin.rogina@amis.net a d g no e s m ti – en Povzetek t Načrtovanje scenarijev je metodologija predvidevanja in predstavlja pripomoček, kako osmis- liti negotovo prihodnost. Referat združuje predvidevanja, strategije in načrtovanje kot tri med seboj odvisne, vendar predvsem različne elemente ter povezuje strateško razmišljanje, strate- ški razvoj in strateško načrtovanje. Scenariji predstavljajo eno od mnogih metodologij predvi- devanja , so t.i. možni pogledi na svet, opisani v obliki pripovedne zgodbe in zagotavljajo opis konteksta, v katerem lahko menedžerji (odločevalci) sprejemajo odločitve. Z osvetlitvijo vrste možnih svetov bodo odločitve temeljile na boljši informiranosti, tako zasnovane strategije imajo možnosti za uspeh. Referat predstavlja proces priprave razvojnih scenarijev, kjer je poudarek na izbiri dejavnikov sprememb, njihovem razvrščanju in določanju medsebojnega vplivanja. Prav tako referat pred- stavlja konkretne izkušnje, saj je proces priprave scenarijev bil uspešno uporabljen pri pripravi razvojnega programa lokalne skupnosti. Ključne besede: predvidevanje, razvojni scenariji, strateški razvoj, razvojno načrtovanje Summary Scenario planning is a methodology of anticipation and represents a tool for making sense of an uncertain future. This paper combines processes of foresight, preparation of strategies and planning as three interdependent, but above all different elements, as well as links up strategic thinking, strategic development and strategic planning. Scenarios are one of many methodologies suitable for making assumptions – as possible world views they are described in the form of narrative stories and provide a description of the con- text of managerial decision making. The description of possible worlds enables the decisions to be based on the best information available; such strategies based on relevant information have the potential for success. This paper presents the process of development scenarios preparation, with the emphasis be- ing put on the selection of change factors, their classification and determination of interaction. 1421 2 – s t 4 u .– o r The paper also presents actual experience, since the process of preparing scenarios was success- 2 u 5 s ize . o tv ful y used in the preparation of the local community development program. k a m t r o ja , iz b n Key words: anticipation, development scenarios, strategic development, development e je u o r 2 b planning 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a t Od predvidevanja k razvojnim scenarijem o o n r s o l j ov e Načrtovanje scenarijev je metodologija predvidevanja in predstavlja pripomoček, ž i , S n n e p l m kako osmisliti negotovo prihodnost. Poudarek je na sprejemanju boljših odločitev. ov r a e i n h n Prihodnost ni predeterminirana in je nepredvidljiva, nikoli ne razpolagamo s za- i o j a a d g n dostno količino informacij. o e s m ti – ent Predvidevanje – ali je smiselno? Vse naše znanje črpamo iz preteklosti, ampak vse naše odločitve se nanašajo na prihodnosti. Našo prihodnost ustvarjamo s tem, kar počnemo ali storimo danes, zato je smiselno, da poskušamo kar najbolje razumeti, kakšna je lahko prihodnost pred našimi dejanji. Predvidevanje ni napoved! Gre za pridobivanje idej o tem, kako izgleda verjetna prihodnost. Mislimo, da smo dobri v učenju iz preteklosti, zdaj se moramo uči- ti iz prihodnosti. Kar ne vemo da ne vemo Kar vemo, da ne vemo Kar vemo Slika 1: Razmerje med poznano in nepoznano prihodnostjo (Conway, M. 2003) Večina tega, kar moramo vedeti za sprejem dobrih odločitev danes, je zunaj našega dojemanja: za potrebne informacije niti ne vemo, da obstajajo. 1422 Pr Kaj je predvidevanje? ipra Predvidevanje predstavlja pristop k razmišljanju o prihodnosti, ki omogoča: va raz • Sprostitev in razbremenitev pri razmišljanju od tega, kar je tukaj in zdaj. voj • Raziskati možne / verjetne prihodnost (torej vedno več kot eno, saj n »pri- ih s hodnost ni vnaprej določena«). cen • Razmišljati o posledicah današnjih odločitev. arije Predvidevanje je način razmišljanja, ki izboljšuje razumevanje naše sedanje – in v ko verjetno bodoče prihodnosti. Govorimo lahko o atributu, usposobljenosti ali pro- t de cesu, ki poskuša razširiti meje percepcije pri: l razvo • oceni posledice sedanjih ukrepov, sklepov itd., jne • odkrivanju in preprečevanju težav, preden se pojavijo (zgodnji opozorilni ga n indikatorji), ačr • upoštevanju posledic morebitnih prihodnjih dogodkov (omogoča formu- tova lacijo proaktivnih strategij), nja • predvidevanju vidikov želenih prihodnosti (normativni scenariji). Predvidevanja, strategije in načrtovanje Gre za tri med seboj odvisne, ampak precej drugačne elemente: • Strateško razmišljanje: raziskovalno, intuitivno, sintetizirajoče, ustvar- jalno, induktivno, moteče, nepopolne / dvoumne informacije – ustvarja možnosti. • Strateški razvoj – strategije razvoja: ocenjevanje možnosti, preučevanje možnosti, ustvarja odločitve in / ali določi cilj ali smer. • Strateško načrtovanje: temelji na izvajanju, analitično, deduktivno, pra- gmatično – temelji na pristopu »lahko naredimo«in ustvarja ukrepe. Predvidevanje je proces strateškega razmišljanja in ne proces strateškega načrto- vanja. Gre za ustvarjanje možnosti, ne akcij. Nanaša se na vprašanje: »Kaj bi mi morali narediti?« ne vprašanja: »Kaj bomo storili« ali »Kako bomo to storiti« ( Conway, M. 2003) . 1423 2 – s t 4 u .– o r 2 u Kar se dogaja zdaj 5 s ize . o t Inputi v Strateški pregled, kontekst bližnje k a m t r o ja , iz prihodnosti b n e je u o r 2 PR b 0 s r Analiza Kar izgleda da se dogaja 1 p a E 3 e , P š žev n D Trendi, tematike o e p V r a to o n I r s D o l j Kar se resnično dogaja Interpretacija ov e ž i E , S n n V Dejavniki sprememb (drivers), e p l m ov A struktura in dinamika sistema r a e i N n h n i o j a Proučitev J a d g E n Kar se lahko zgodi o e s m t Scenariji i – ent Kaj bi morali narediti Outputi Razširjeno dojemanje strateških možnosti Kaj bomo naredili Strategija Kako bomo naredili Strateški razvoj, Strateško načrtovanje Slika 2: Umestitev predvidevanja v proces načrtovanja in priprave strategij (Conway, M. 2003) Predvidevanje je normalna zmogljivosti človeškega uma. Vsakdo misli o prihodno- sti vsak dan in načrtuje, kako se spopasti s prihodnjimi negotovostmi. Vendar, to razmišljanje je navadno nezavedno in po navadi ostane v možganih vsakega člo- veka. Soočamo se z izzivom, kako sprva impliciten, nezaveden proces, ki poteka v vsakem posamezniku, spremeniti v izrecno ekspliciten, zavesten proces, ki poteka v mnogih glavah. Z drugimi besedami, doseči je potrebno prehod od implicitnega in nezavednega do jasnega in zavestnega in od posameznika do kolektiva. V orga- nizacijah to zahteva kreiranje procesov predvidevanja v podporo obstoječim stra- teškim procesom. Pet stopenj za izvajanje predvidevanja: 1. Stopnja 1: priznanje predvidevanja kot prirojene človeške zmogljivosti – vsak posameznik ima sposobnost za predvidevanje. 2. Stopnja 2: proučitev konceptov predvidevanj – z uporabo predvidevanja konceptov in idej se ustvari diskurz o prihodnosti. 3. Stopnja 3: uporaba metodologije predvidevanja – uporabo metod, ki pred- videvanja postavijo v realne okvirje. 4. Stopnja 4: oblikovanje organizacijske niše – oblikovanje stalnih in na- menskih področij, kamor lahko osredotočimo predvidevanja. 1424 Pr 5. Stopnja 5: predvidevanja na družbeni ravni – kjer dolgoročno razmišljanje ipra postane norma. va r Vedno se vprašamo: Ali so naši predlagane strateške dejavnosti smiselne z vidika azvo prihodnosti? jnih scen Scenariji ari Scenariji predstavljajo eno od mnogih metodologij predvidevanja , so t.i. možni jev k pogledi na svet, opisani v obliki pripovedne zgodbe in zagotavljajo opis konteksta, ot d v katerem lahko menedžerji (določevalci) sprejemajo odločitve. Z osvetlitvijo vrste el r možnih svetov bodo odločitve temeljile na boljši informiranosti, tako zasnovane azvo strategije imajo večje možnosti za uspeh. jneg Scenariji ne napovedujejo prihodnost, vendar pa naslavljajo ključne dejavnike a na sprememb in tako omogočajo večji nadzor pri sprejemanju odločitev. Metodologi- črtov ja scenarijev je preizkušena v mnogih okoljih (uprava, poslovno okolje, izobraževa- an nje, narava in prostor,…), zagotavlja strukturiran proces za začetek »zavednega« ja in »zavestnega« razmišljanja o daljni prihodnosti in o vlivih na današnje strate- gije. Scenariji krepijo t.i. strateški okvir za upravljanje in sprejemanje odločitev: 1. Tradicionalne metode se osredotočajo na preteklost. 2. Scenarij se osredotoča na načrtovanje prihodnosti. Z združevanjem tako preteklosti kakor prihodnosti omogočamo poglobljeno raz- mišljanje o strategiji in spodbujamo odzivnost, fleksibilnost in primerjalne pred- nosti. Scenariji omogočajo skupni pogled v prihodnost in zagotavljajo možnosti za organizacijo, da razmisli, kako se želi v tej prihodnost pozicionirati (Conway, M. 2003). Proces priprave scenarijev Identifikacija ključnega vprašanja Ugotoviti je potrebno osrednje področje ali vprašanje – na primer odločitev ali vprašanje, ki je ključnega pomena za prihodnost organizacije ali skupnosti danes. Upoštevati je potrebno ključne izzive današnjega časa, ali vprašanja, kot so »če bi imeli na voljo eno vprašanje, kaj bi vprašali jasnovidca?« Izbrati je potrebno časov- ni horizont, torej leto, na katerega se bodo scenariji nanašali (vsaj 10 let): takšen ča- sovni horizont onemogoča reakcije »to se ne more zgoditi«. 1425 2 – s t 4 u .– o r Okoljsko skeniranje – analiza notranjega in zunanjega okolja 2 u 5 s ize . o tv Vprašanje Kaj se resnično dogaja? omogoča boljšo informiranost v fazi priprave sce- k a m t r o ja , iz narijev, identificirati želimo dejavnike sprememb, in sicer: b n e je u o r 2 b • Socialni dejavniki. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev • Tehnološki dejavniki. n o e p r a • Ekonomski dejavniki. to o n r s o l j ov e • Okoljski dejavniki. ž i , S n n e p • Politični dejavniki – pravno regulatorni okvir. l m ov r a e i Pri vsaki skupini dejavnikom dodamo tudi ključne razvojne trende. n h n i o j a a d g no e s m t Izbira dejavnikov sprememb in njihovo razvrščanje i – ent Slika 3: Izbira dejavnikov sprememb glede na vpliv in negotovost (Conway, M. 2003) Visoko Srednj e liv Vp Nizko Nizko Srednje Visoko Negotovost Posamezne dejavnike lahko razvrstimo glede na njihov vpliv in stopnjo negoto- vosti. 1426 Pr Tabela 1: Rangiranje dejavnikov glede na vpliv in negotovost (Vodeb, D., Rogina, D. ipra 2013) va raz Vpliv Vrednost vojni Zelo šibko 1–2 h sce Šibko 3–4 nar Srednje 5–6 ijev k Močno 7–9 ot d Zelo močno 10 el raz Negotovost Vrednost vojn Zelo šibko 1–2 ega n Šibko 3–4 ačr Srednje 5–6 tova Močno 7–9 nja Zelo močno 10 Osnovna matrika dejavnikov za pripravo scenarijev in uteži za vpliv in negotovost je prikazana v naslednji tabeli, kjer so upoštevani posamezni ključni razvojni de- javniki. Tabela 2: Ocena učinka posameznega razvojnega dejavnika (GE-McKinsey Matrix 2005) Dejavnik / Razvoj- Ocena učinka posameznega razvojnega dejavnika ni sklop Vpliv Negotovost Vsota učinka 50 50 Dejavnik A VA NA Dejavnik B VB NB Dejavnik C VC NC Dejavnik D VD ND Dejavnik E VE NE Dejavnik F VF NF V prvem koraku iz posameznih sklopov izberemo ključne dejavnike in ocenimo njihov vpliv in negotovost. 1427 2 – s t 4 u .– o r Priprava matrike scenarijev 2 u 5 s ize . o t v k a m t r Kritične teme – dejavniki Kritični dejavniki za o ja , iz b n za načrtovanje scenarije e je u o r 2 b Visoko Pomembne teme – Pomembne Pomembni dejavniki za 0 s r 1 p a 3 e dejavniki za načrtovanje teme – dejavniki scenarije , P š žev n o e p Vp za načrtovanje r a Srednje to o n l Spremljanje dejavnikov Spremljanje Spremljanje dejavnikov r s iv o l j ov e ž dejavnikov - ponovna ocena i , S n n e p Nizko l m ov r a e i n h n i o Nizko Srednje Visoko j a a d g no e s m ti – en Negotovost t Slika 4: Matrika scenarijev glede na oceno učinkov ključnih razvojnih dejavnikov (Conway, M. 2003) Za pripravo scenarijev pa ni dovolj oceniti samo posamezne dejavnike, ampak po- skušamo oceniti tudi medsebojno vplivanje med njimi. Zato v drugem koraku iz- vedemo izbor nosilnih dejavnikov, ki bi jih upoštevali v ocenjevanju povezav med vplivi in negotovostjo. Smiselno je torej poiskati povezave med vplivi in negotovostjo med posameznimi dejavniki. V ta namen tvorimo naslednji dve matriki medsebojnega učinka med posameznimi dejavniki. Tabela 3: Primer matrike povezav za področje vpliva in negotovosti med posameznimi dejavniki za občino Mežica (Vodeb, D., Rogina, D. 2013) a1 a2 a4 a5 b1 b2 a1 a2 a4 a5 b1 b2 a1 4 6 1 6 0 a1 1 1 1 3 0 a2 4 10 9 2 6 a2 1 2 2 2 3 a4 6 10 7 1 8 a4 1 2 2 1 3 a5 1 9 7 6 9 a5 1 2 2 3 4 b1 6 2 1 6 5 b1 3 2 1 3 4 b2 0 6 8 9 5 b2 0 3 3 4 4 1428 Priprava razvojnih scenarijev kot del razvojnega načrtovanja Slika 5: Zbirni učinek delovanja ključnih razvojnih dejavnikov za primer občine Mežica (Vodeb, D., Rogina, D. 2013) Iz obeh presekov vidimo, za katere nosilne dejavnike je smiselno pripraviti razvoj- ne scenarije. Z vidika priprave razvojnega programa smo si postavili ključno vprašanje za obči- no Mežica: Kakšna bo občina Mežica v letu 2022? Zanima nas stanje in funkcio- niranje občine v 10-letnem časovnem horizontu in sicer: • Delovanje občine navznoter, kako bo občina reševala vprašanja, pomemb- na z lokalnega vidika? Gre za razvojna vprašanja, ki jih je težko umestiti v širši razvojni okvir. Majhnost in/ali velikost neke lokalne skupnosti sta re- lativna glede na naravo razvojnega problema. • Delovanje občine navzven, pri čemer je mišljena predvsem sposobnost za- gotavljanja občine višje stopnje blaginje za svoje prebivalce. Poslanstvo ob- čine je krepiti povezovalno moč, ki primarno izhaja iz sposobnosti artiku- lacije in strukturiranja (priprave) razvojnih projektov. Z opisanim pristopom smo za občino Mežica pripravili osnove, da bodo lahko do- segali takšen upravljavski nivo, ki bo trajnostno prispeval k zagotavljanju splošne blaginje njenih občanov (Vodeb, D., Rogina, D. 2013). 1429 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv Priprava scenarijev ima tudi kolateralne učinke, z njo lahko dosežemo med njiho- k a m t r o ja , iz vim ustvarjanjem »sprostitev« razmišljanja! Širi razumevanje tega, kakšne mož- b n e je u o r 2 b nosti imamo na voljo na dolgi rok, saj tako premikamo referenčni okvir za 10–20 0 s r 1 p a 3 e let. V obliki scenarijev lahko proučimo posledice naših storitev in aktivnosti – in , P š žev n o e p to v vsakem izbranem scenariju. Na ta način definiramo potrebne korake za dol- r a to o n r s goročno preživetje in uspeh. o l j ov e ž i , S n n e p Scenarije lahko uporabljamo: l m ov r a e i n h n • Kot skupni jezik za »strateške« pogovore – v prihodnost usmerjene raz- i o j a a d g n prave. o e s m ti – en • Za ocene tveganja – kadar je potrebno sprejemanje posebnih odločitev. t • Ocenjevanje / Evaluacija strategij – obstoječe strategije. • Razvoj in priprava strategij – nova strategija. Scenariji zagotavljajo indice o tem, kateri bi lahko bili pomembni dejavniki spre- memb v prihodnosti in kako bi ti dejavniki lahko vplivali na organizacijo / skup- nost. Posledično lahko opredelimo strategije, ki črpajo usmeritve v vseh scenari- jih, pač glede na naše vedenje, kako bi se lahko prihodnost odvijala. Prav tako nam priprava scenarijev omogoča določiti »zgodnje opozorilne kazalnike«, da se do- godki v scenarijih dogajajo – kako se bomo odzvali? Vse seveda v kontekstu osre- dnjega vprašanja, ki smo si ga zastavili na začetku procesa priprave scenarijev. Literatura Maree Conway, »An Introduction to Scenario Planning – Foresight Methodolo- gies Workshop, Thinking Futures (September 2003), http://thinkingfutures.net/ wp-content/uploads/2010/10/An-Overview-of-Foresight-Methodologies1.pdf (avgust 2012). Davorin Rogina in Dušan Vodeb,«Razvojni program občine Mežica – Priprava razvojnih scenarijev« (Občina Mežica, 2013). GE-McKinsey Matrix: MS-Excel & MS-Word Templates User Guide, Business Tools & Templates 2005, http://www.business-tools-templates.com/U_GuidesPDF/ General%20Electric%20GE%20McKinsey%20Matrix%20User%20Guide.pdf ( september 2012). 1430 2 – s t 4 u .– o r Saber – uporaba satelitskih tehnologij za 2 u 5 s ize . o tv k a m doseganje ciljev evropske digitalne agende t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Saber – use of satellite technologies for achievement 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n of the EU Digital agenda goals o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Davorin Rogina , S n n e p l m ov RD Horizon, raziskave in razvoj, Slovenija r a e i n h n i o j a davorin.rogina@amis.net a d g no e s m ti – en Povzetek t Referat predstavlja projekt Saber (Satel ite Braodband for European Regions) in pomen sate- litskih tehnologij za doseganje ciljev evropske digitalne agende. Projekt Saber predstavlja t.i. tematsko mrežo, katere namen je ustvariti dolgoročno in trajno- stno okolje, v katerem zainteresirane strani za odpravljanje digitalnega razkoraka lahko proak- tivno sodelujejo z uvajanjem širokopasovnih povezav za vse, pri večjih hitrostih, zlasti s pomoč- jo satelitskih tehnologij. Cilj Saber tematske mreže je ustvariti pogoje za čim bolj uspešno in učinkovito implementacijo satelitskih sistemov za podporo doseganja ciljev, določenih v stra- tegiji Evropa 2020 in posledično Digitalni agendi za Evropo (DAE). V referatu so predstavlje- na tudi projektna poročila, ki vsebujejo pomembne praktične informacije in poudarjajo mož- nosti uporabe satelitskih tehnologij . Ključne besede: Evropska digitalna agenda, širokopasovne povezave, satelitske tehnologije Summary This paper presents a project Saber (Satel ite Braodband for European Regions) and the im- portance of satel ite technology in achievement of the the DAE objectives. The purpose of the Saber Thematic Network is to create a long term, sustainable environment in which stakeholders interested in tackling the Digital Divide by contributing to the roll out and take-up of broadband for al , at increasing speeds, and in particular through satel ite-based services, can proactively collaborate. The scope of the Saber Thematic Network is to create the conditions for the most efficient and effective contribution of satel ite systems to support the achievement of the objectives set in Europe 2020 and subsequently in the Digital Agenda for Europe (DAE). Relevant reports released by Saber with important practical information that highlight and explain the potential of satel ite technology are presented as wel . Key words: Digital Agenda for Europe, broadband, statel ite technologies 1431 2 – s t 4 u .– o r Evropska digitalna agenda 2 u 5 s ize . o tv Marca 2010 je Evropska komisija, da bi omogočila izhod iz krize in gospodarstvo k a m t r o ja , iz EU pripravila na izzive naslednjega desetletja, začela s strategijo Evropa 2020 – b n e je u o r 2 b Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Digitalna agenda je ena iz- 0 s r 1 p a 3 e med sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in je namenjena določitvi , P š žev n o e p ključne vloge, ki jo bo morala igrati uporaba informacijskih in komunikacijskih r a to o n r s tehnologij (IKT), če želi Evropa doseči svoje cilje za leto 2020. o l j ov e ž i , S n n e p Cilj Digitalne agende za Evropo je poskrbeti, da bo enotni evropski digitalni trg, l m ov r a e i ki se opira na hitre in ultrahitre internetne povezave ter interoperabilne aplikaci- n h n i o j a a d g je, prinesel trajne gospodarske in družbene koristi. Cilji DAE zavezujejo tako EU no e s m kot celoto kot posamezne države članice. V zadnjih 15 letih je razvoj informacij- ti – en ske in komunikacijske tehnologije močno spodbudil produktivnost v Evropi, ki pa t navkljub temu še ne izkorišča vseh pridobitev digitalne dobe, podatki so zgovor- ni: približno 30 % evropskih prebivalcev še nikoli ni uporabilo interneta, čeprav je vedno več izdelkov in storitev na voljo na spletu. ZDA v raziskave IKT vlagajo dvakrat toliko kot Evropa. Samo en odstotek evropskih gospodinjstev dostopa do svetovnega spleta prek hitre optične povezave, medtem ko je na Japonskem ta de- lež 12 %, v Južni Koreji pa 15 % (Evropska komisija, 2010). Načrt predvideva širšo uporabo informacijske tehnologije v celotni družbi. Pod- ročja ukrepov Digitalne agende temeljijo na sedmih stebrih: • živahen enotni digitalni trg, • interoperabilnost in standardi, • zaupanje in varnost, • hitri in ultrahitri dostop do interneta, • raziskave in inovacije, • izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti, • koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT. Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. Vsi državlja- ni EU naj bi imeli do leta 2013 osnovni širokopasovni dostop do interneta, do leta 2020 pa širokopasovni dostop s hitrostjo 30 megabitov na sekundo (Mbps), od tega pa naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 Mbps. Navedene ukrepe morajo spremljati tudi enotni regulatorni pristopi in nji- hovo učinkovito izvajanje. To naj bi močno prispevalo h gospodarski rasti Evrop- ske unije, koristi digitalne dobe pa naj bi uživala celotna družba (APEK, 2013). Postavlja se vprašanje, s katerimi tehnologijami so cilji DAE dosegljivi. 1432 Sa Izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij v Sloveniji ber – u Slovenija se je na izzive zmanjševanja digitalnega razkoraka v obdobju 2007 – 2013 p odzvala z iniciativo pod skupnim imenom GOŠO – Gradnja odprtih širokopa- ora sovnih omrežij, kjer so lokalne skupnosti na podlagi Načrta razvoja odprtega širo- ba sa kopasovnega omrežja elektronskih komunikacij preko javnih razpisov izbirale iz- teli vajalce gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega omrežja elektronskih komu- tski nikacij. Koncept GOŠO je bil zasnovan na petih korakih in sicer: h teh 1. korak: Priprava Načrta razvoja odprtega omrežja. Načrt razvoja pripravi nolo lokalna skupnost sama, lahko pa k pripravi pristopi več lokalnih skupnos- gij z ti skupaj ali regija. a d 2. korak: Objava javnega razpisa in izbira zasebnega partnerja oziroma soin- ose vestitorja. Načrt razvoja predstavlja prilogo razpisne dokumentacije Jav- ganj nega razpisa za izbiro izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odpr- e ci tega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skup- ljev e nosti. Lokalna skupnost objavi javni razpis za izbiro izvajalca gradnje, vro upravljanja in vzdrževanja odprtega omrežja. psk 3. korak: Konkurenčni dialog. Cilj dialoga je doseči čim večji delež komer- e di cialnega dela omrežja, kjer ni možen širokopasovni dostop, in katerega je gita zasebni partner pripravljen zgraditi z lastnimi sredstvi, ter čim nižjo ceno lne a na končnega uporabnika. gen 4. korak: Ugotavljanje neobstoja komercialnega interesa za gradnjo dela de omrežja. Dokazila zbere lokalna skupnost in jih priloži k dokumentaci- ji, s katero lokalna skupnost kandidira na razpisu MG za državna in EU sredstva. 5. korak: Kandidatura za državna in EU sredstva. Ministrstvo za gospodar- stvo je objavilo dva razpisa za dodelitev državnih in sredstev ESRR (Jan- ša, M. 2007). 1433 1433 2 – s t 4 u .– o r 2 u GOŠO 1 – 1. Javni razpis 5 s ize . o tv Št. mo- Št. k a m Datum t r o ja , iz Uprav- žnih prik- b n Vodilni par- Konzorcij – ob- konča- Razpisana e je u o ljalec prik- ljučkov r 2 b tner čine Status nja pro- vrednost 0 s r omrežja ljučk- 31. 12. 1 p a 3 e jekta , P š žev ov 2012 n o e p r a Občina Velike to o n 3Tel Končan 502 395 25. 6. 2010 r s Lašče o l j ov e ž i , S n n e p l m Občina Dolenj- ov 3Tel Končan 834 378 25. 7. 2010 r a e i ske Toplice n h n i o j a a d g n Občina Vitanje 3Tel Končan 413 232 25. 7. 2010 o e s m t FMC i – en Občina Komen Končan 901 587 28. 2. 2010 t d.o.o. Občina Po- Valtel Končan 2178 1134 9. 10. 2010 stojna d.o.o. Občina Že- 3Tel Končan 869 519 24. 8. 2010 lezniki Občina Gorenja 3Tel Končan 673 261 25. 7. 2010 vas – Poljane 47.427.975,00 Občina Loški 3Tel Končan 208 96 25. 7. 2010 potok Kostak Občina Krško Končan 2600 2035 25. 3. 2010 d.d. Dravograd, Mislinja, Dravograd, Muta, Občina Slovenj 20. 10. GVO Vuzenica, Radlje ob Končan 3187 2261 Gradec 2010 Dravi, Ribnica na Pohorju Občina Sv. Tomaž, 29. 12. Občina Ormož GVO Občina Središče ob Končan 2469 1114 2010 Dravi Občina Semič 3Tel - Končan 1123 488 11. 9. 2010 Skupaj GOŠO 1 15.957 9.500 GOŠO 2 – 2. Javni razpis Vrednost pro- jektov Trebnje, Mirna Občina Mokronog - Peč, Šentrupert, GVO Končan 5585 1. 12. 2012 14.649.041,00 Trebelno Žužemberk, Sev- nica 1434 Sa Ilirska Bistrica, be FMC r – u Občina Sežana Hrpelje-Kozina, Končan 3535 6. 12. 2012 10.499.765,63 d.o.o. Komen por Občina Pivka Pivka V izvajanju 1011 2.830.800,00 aba s Gornji Grad, Reči- ate Iskra ca ob Savinji, Luče, lit Sis- Ljubno, Solčava, sk Mozirje V izvajanju 2339 6.029.920,00 ih t temi Vransko, Prebold, e d.d. Polzela, Tabor, hno Apače log Slovenske Konjice GVO Slovenske Konjice Končan 1027 3. 12. 2012 2.776.745,83 ij za d Skupaj GOŠO 2 13.497 36.786.272,46 os Skupaj GOŠO 1 ega in GOŠO 2 29.454 9.500 84.214.247,46 nje ci Tabela 1: Pregled razpisov GOŠO1 in GOŠO2 (www.mgrt.gov.si) ljev ev Pregled razpisov lahko podamo kot: ropsk • Objavljena sta bila 2 javna razpisa s 4 odpiranji v skupni vrednosti e d 84.214.247,46 €. igita • Izbranih je bilo12 projektov (Gošo1) + 5 projektov (Gošo2) = 17 projektov. lne a • Kot zasebni partnerji / upravljalci je bilo izbranih 6 podjetij. ge • V konzorcije je bilo vključenih 44 občin – skupno število občin v Sloveni- nde ji je 212. • Število možnih priključkov: Gošo1= 15.921 + Gošo2= 13.497 = 29.418. • Povprečna cena na prikluček: 2862.67 €. • Število vzpostavljenih priključkov (31.12.2012): 9.500. 1435 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Projekti izgradnje odprtih širokopasovnih omrežij v Sloveniji (Živec, G., Uranjek, O. 2012) Projekt Saber Namen delovanja in pričakovani rezultati Projekt Saber predstavlja t.i. tematsko mrežo, katere namen je ustvariti dolgoroč- no in trajnostno okolje, v katerem zainteresirane strani za odpravljanje digitalne- ga razkoraka lahko proaktivno sodelujejo z uvajanjem širokopasovnih povezav za vse, pri večjih hitrostih, zlasti s pomočjo satelitskih tehnologij. Cilj Saber temat- ske mreže je ustvariti pogoje za čim bolj uspešno in učinkovito implementacijo sa- telitskih sistemov za podporo doseganja ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020 in posledično digitalni agendi za Evropo (DAE). Tematska mreža Saber združuje regionalne oblasti in analizira izkušnje regij, ki so za zmanjševanje digitalnega koraka in uvajanje širokopasovnega dostopa upo- rabile satelitske tehnologije. Tako se v širokem vseevropskem partnerstvu razvija- jo smernice uvajanja, izmenjavajo najboljše prakse in širijo informacije o možno- stih, ki jih satelitske tehnologije omogočajo. Vzpostavljen je podatkovni repozito- rij, ki ponuja dostop do ustreznih informacij, vključno z analizo stroškov in koris- ti širokopasovnega dostopa prek satelita, predstavitvijo satelitske ponudbe s teh- ničnimi karakteristikami, opisom državnih pomoči, poslovnih modelov, možnos- 1436 Sa ti financiranja, vključno s povezovanjem povpraševanja in priporočenih rešitev za ber – u t.i. netehnološke ovire. Tematska mreža Saber proučuje možno uporabo sistem- p skih virov financiranja v razmerju do povpraševanja, cilj je oblikovati predlog pri- ora lagoditev v specifikacijah razpisov za enakopravno obravnavo satelitskih tehnolo- ba s gij (Saber 2013). atelitskih t Konzorcij partnerjev eh Tematsko mrežo SABER predstavlja obsežno partnerstvo 26 regionalnih in in- no dustrijskih organizacij, ki zagotavlja široko paleto strokovnega znanja in izkušenj. logi Partnerstvo zajema t.i. trojno spiralo zainteresiranih strani vključno z a) regional- j za d nimi organizacijami, odgovornimi za gospodarski in socialni razvoj na regionalni ose ravni, b) posredniškimi institucijami, ki zagotavljajo podporo na regionalni ravni, gan in c) družbami zasebnega sektorja – podjetji, ki proizvajajo, uvajajo in upravljajo je c satelitsko širokopasovno infrastrukturo in storitve po vsej Evropi in imajo bogate iljev e izkušnje na področju javnega financiranja. vro Partnerje lahko razdelimo v tri širše kategorije: 1) regionalni partnerji z izkušnja- pske d mi na področju uvajanja satelitske širokopasovne rešitve, 2) regionalni partnerji, ig ki jih zanima raziskovanje satelitskih širokopasovnih rešitev in 3) Satelitske indu- ital strijske partnerje z globalnimi izkušnjami pri uvajanju širokopasovnih tehnologij. ne ag Vodilni partner CSI-Piemonte in podjetja Eutelsat, Skylogic, Astrium in SES end Broadband Services vodijo aktivnosti zbiranja podatkov za pripravo smernic in e poglobljenih analiz. Konzorcij razpolaga z vodilnimi akterji v celotni satelitski ši- rokopasovni vrednostni verigi, kar daje mednarodno primerljivost in relevanco ter začrtuje prihodnji načrt za implementacijo satelitskih tehnologij (Saber 2013). Slovenskega partnerja predstavlja podjetje RD Horizon, raziskave in razvoj. Učinek projekta Skupni učinek projekta je dvig zavedanja v regijah, ki bodo v svoje razvojne težnje vključile uvajanje satelitskih storitev kot možno rešitev za zagotavljanje širokopa- sovne pokritosti. Takšne storitve so posebno primerne na območjih, ki nimajo no- bene možnosti za uvajanje alternativnih širokopasovnih tehnologij na tržni osno- vi. To bo tudi omogočilo boljše vključevanje satelitskih rešitev v specifikacije jav- nih razpisov in bolj učinkovito porabo javnih sredstev (Saber 2013). Napotki regijam za uvajanje satelitskih tehnologij V okviru projekta so bila objavljena tri poročila, in sicer: • »Early Guidelines on Satellite Services Procurement«. 1437 2 – s t 4 u .– o r Poročilo predstavlja pripomoček za tiste regije, ki želijo izpolniti cilje Evrop- 2 u 5 s ize . o tv ske digitalne agende in ponuja smernice za naročanje satelitskih storitev k a m t r o ja , iz in nasvete o tem, kako bolje uporabiti EU sredstva za širokopasovne po- b n e je u o r 2 vezave. b 0 s r 1 p a • »Regional / National satellite broadband implementation case studies«. 3 e , P š žev n o e p Drugo poročilo predstavlja zbirko študij primerov v regijah, ki so uspešno r a to o n uporabile satelitsko tehnologijo. To so mednarodni primeri, v katerih so r s o l j ov e ž i regije iz Velike Britanije, Francije, Italije, Španije, Norveške in Grčije us- , S n n e p l m ov pešno implementirale satelitske širokopasovne rešitve. r a e i n h n • »Early report on Satellite Broadband as an option for Regions«. i o j a a d g n Tretje poročilo sledi cilju povečanja znanj o obravnavani tematiki, zato pred- o e s m ti – en stavlja tehnične in ekonomske detajle satelitskih tehnologij, s poudarkom t na opisu morebitnih ovir pri njihovem uvajanju in predlogih ustreznih re- šitev. Poročilo vključuje tudi popoln pregled ponudnikov satelitskega ši- rokopasovnega dostopa v Evropi. Dokument je zaradi primerjave kakovo- sti storitev in stroškov na trgu še posebej koristen za javno upravo in raz- kriva, da satelitska tehnologija ni dražja, ampak primerljiva z ostalimi ši- rokopasovnimi tehnologijami (Saber 2013). Zaključek Aplikacijo satelitskih tehnologij lahko ocenjujemo skozi naslednje vidike preso- je DAE: Strateški vidiki. Ali bo Slovenija med najboljšimi v EU in za vzor ostalim, ali pa želimo samo dose- či minimalne cilje? Omrežja naslednjih generacij se gradijo za 30 do 50 let, zato se pojavlja vprašanje, kakšne strateške cilje pa imamo v obdobju po letu 2020? Kako bo Slovenija izkoristila evropske instrumente in sredstva evropskega proračuna v letih od 2014–2020? Tehnološko razvojni vidiki. Kakšna topologija/tehnologija in razmerje tehnologij je najprimernejše za sloven- ski prostor? Ali bo dolgoročno nova infrastruktura IKT lahko zadovoljevala raz- lične industrijske segmente? Kakšne so prakse in modeli gradnje OŠO v drugih državah EU? Poslovno ekonomski vidiki. Posodobitev in širitev slovenskega omrežja za zagotavljanje Digitalne Agende je ocenjena na 400 do 500 milijonov evrov. Kakšni poslovni modeli lahko izboljšajo izkoriščenost omrežij? Evropska komisija je že lani priporočila več ukrepov, ki naj 1438 Sa jih regulatorji in država izvajajo za zmanjšanje gradbenih stroškov. Kakšne so ugo- ber – u tovitve in dobre prakse v Sloveniji? po Poslovno organizacijski vidiki. raba s Evropska komisija je konec leta 2012 začela razmišljati o enotni vse–evropski in- ate frastrukturi IKT. V Sloveniji zakonodaja omogoča razmejitev omrežja od storitev. lits Bi lahko s tem dosegli bolj transparentno poslovanje, dolgoročno vzdržno investi- kih t ranje in tehnološko modernizacijo? ehno Slovenija bolj kot kdajkoli potrebuje dober poslovni ekosistem za preboj. V bodoče log se postavljajo vprašanja glede vzpostavitve slovenskega infrastrukturnega holdin- ij za d ga in kakšna bo regulacija odprtih širokopasovnih omrežij? (Vitel 2013) ose Tudi v kontekstu vseh teh vprašanj je potrebno presojati upravičenost uvajanja ter gan sofinanciranja satelitskih tehnologij iz naslova javnih sredstev v naslednji finanč- je ci ni perspektivi. ljev evrop Literatura ske d Digitalna agenda, http://www.apek.si/digitalna-agen da (avgust 2013). igit Evropska komisija, EU predstavila digitalno agend (19. 5. 2010), http://ec.europa.eu/ alne a news/science/100519_sl.htm (avgust 2013). gen Vitel - Infrastruktura za izpolnitev Digitalne Agende in kaj po tem – primer Slove- de nije, http://ww.ezs-zveza.si/vitel/29delavnica/ (avgust 2013). Projekt Saber, http://www.project-saber.eu/cms/ (avgust 2013). Gradnja odprtih širokopasovnih omrežij, http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/ar- hiv/elektronske_kom_in_posta/gradnja_odprtih_sirokopasovnih_omrezij/ Matjaž Janša, »GRADNJA ODPRTIH ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ – NOVOSTI, Javna predstavitev projekta 2007, http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fi- leadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_ JR_2007-12-19_M.Jansa_Gradnja.p df (avgust 2013). Goran Živec in Oliver Uranjek, »FTTH GPON NGA V SLOVENJI, Gradnja FTTH Odprtih širokopasovnih omrežij na področjih, kjer ni komercialnega in- teresa, Projekt Južna Primorska in prva širša uporaba GPON v Sloveniji 2012«, http://www.vahta.eu/m ma ( avgust 2013). 1439 2 – s t Promocija poklicev v osnovni šoli – 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o t izvedba ustvarjalnih delavnic v k a m t r o ja , iz b n e j Promotion of occupations in primary school – e u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e implementation of creative workshops , P š žev n o e p r a to o n Mojca Smerajec r s o l j ov e ž i , S n n Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola, Ljubljana, Slovenija e p l m ov r a e i mojca.smerajec@bic-lj.si n h n i o j a a d g no e s m ti – en Povzetek t Za razvoj poklicnih interesov je izjemno pomembna pravočasna priprava na poklicno odloči- tev. Ko je mladostnik v devetem razredu osnovne šole pred prvo poklicno odločitvijo, je pripra- va nanjo že prepozna. Otrok potrebuje predvsem pomoč pri razvoju interesov, zato naj bi ta priprava potekala od 11. ali 12. leta starosti dalje. Devetošolci se običajno ne zanimajo za izobra- ževanje tistih poklicev, ki jih na trgu dela najbolj primanjkuje. Med te spadata tudi živilska pok- lica mesar in pek. Kar pomeni, da prihaja do vedno večjega razkoraka med potrebami gospo- darstva in ponudbo ustreznih iskalcev zaposlitve na srednji poklicni ravni. Zato bo potrebno v bodoče predstavitvi teh poklicev nameniti še več pozornosti. S tem namenom izvajamo učitelji in dijaki Živilske šole na osnovnih šolah ustvarjalne delavni- ce. Teme delavnic so: Živilsko prehranski tehnik, Zdrava prehrana, Naravovarstveni tehnik, Pek in slaščičar. Na delavnicah učenci slišijo kratek opis poklicev in veliko praktično delajo. Ugotovitve, ki temeljijo na dosedanjih izkušnjah so sledeče. Ustvarjalne delavnice so učinko- vit način za promocijo poklicev v osnovni šoli, med učenci vedno ustvarijo pozitivno vzdušje. Vrste aktivnosti v projektu morajo biti domišljene, načrtovane, jasne, stroške si sodelujoči po- razdelijo. To je aktiven, privlačen način promocije poklicev, zanj bi morali biti poleg šol zain- teresirani tudi gospodarstvo in država. Mladi se bodo lažje odločali za poklic, s katerim bodo bolj zadovoljni. Ključne besede: osnovna šola, učenci, promocija, poklicni interesi, ustvarjalne delavnice Summary A timely decision for the career is very important for the development of occupational inter- ests. Preparation for their first decision for a career in their ninth grade of primary schools is rather late for the adolescents. Children need particular help with the development of interest before the ninth grade, therefore the preparation should start at the age or 11 or 12. Ninth grad- ers are usual y not interested in the shortage occupations on the job market. Shortage occupa- tions in the food processing industry are the butcher and the baker. There is an increasing gap between the market demand and offer of the secondary school level graduates. In future it wil be necessary to pay attention to these shortage occupations. 1441 2 – s t 4 u .– o r For this purpose, teachers and students of Secondary School of Food Technology are implement- 2 u 5 s ize . o tv ing creative workshops in elementary schools. Workshops topics are: Food Processing and nu- k a m t r o ja , iz trition technician, Healthy nutrition, Environmental technician, Baker and confectioner. In the b n e je u o r 2 b workshops students hear a brief description of professional practice and can also practical y expe- 0 s r 1 p a rience this kind of work. Findings are based on the following experience. Creative workshops 3 e , P š žev n o e p are an effective way to promote careers in primary school, they also create enthusiasm among r a to o n the pupils. Types of activities in the project must be ful y developed, planned, clear and the r s o l j ov e ž i costs should be equal y distributed among participants. This is an active and attractive way of , S n n e p l m ov promotion occupations and country’s economy and government should participate in such ac- r a e i n h n tivities. It is easier for adolescents to decide for an occupation which looks appealing to them. i o j a a d g no e Keywords: primary school, students (pupils), occupational interests, creative workshops s m ti – ent Uvod Za razvoj poklicnih interesov je pomembna pravočasna priprava na poklicno odlo- čitev. Ko je učenec v devetem razredu osnovne šole pred prvo poklicno odločitvijo, je priprava nanjo že prepozna. Otrok potrebuje pomoč pri razvoju interesov, zato naj bi ta priprava potekala od 11. ali 12. leta starosti dalje. Poleg osebnostnih lastnos- ti in družbenih potreb so razviti in prepoznani interesi zelo pomembni za razvoj poklicnih interesov in posledično poklicno odločitev. Devetošolci se običajno ne zanimajo za izobraževanje tistih poklicev, ki jih na trgu dela najbolj primanjkuje. Med te spadata tudi živilska poklica mesar in pek, kar po- meni, da prihaja do vedno večjega razkoraka med potrebami gospodarstva in po- nudbo ustreznih iskalcev zaposlitve na srednji poklicni ravni. Zato bo potrebno v bodoče predstavitvi teh poklicev nameniti še več pozornosti. Projekt Promocija poklicev v osnovni šoli je zaživel s pomočjo zavoda Izida in spod- bud EU, zadnja leta pa ga na šoli izvajamo in dopolnjujemo sami. Osnovna cilja sta: – kvalitetna priprava osnovnošolcev na prvo poklicno odločitev, – uspešna promocija in povečanje interesa osnovnošolcev za poklicno in strokovno izobraževanje ter deficitarne poklice. Izvedba ustvarjalnih delavnic Predvsem za poklicni področji pek in slaščičar učitelji skupaj z dijaki že deveto leto izvajamo ustvarjalne delavnice na osnovnih šolah. Sodelujejo mojstri in tehnolo- gi iz lokalnih pekarn. Za učence, ki jih predstavljeni poklici zanimajo, so organi- zirane nadaljnje delavnice v lokalni pekarni in v šolskih delavnicah. Tako učen- ci razvijajo določen interes, začutijo veselje za predstavljeno poklicno področje pa tudi spoznajo in usvojijo osnovne veščine. Hkrati podrobneje spoznavajo srednje- šolsko delovno okolje, delovne postopke in predstavljene poklice ter izobraževal- 1442 Pr ne programe: pridobijo informacije o možnostih izobraževanja, zaposlitve in šti- om pendiranja. ocija p S pomočjo prizadevnih svetovalnih delavk so letošnje ustvarjalne delavnice na ne- ok katerih osnovnih šolah zajele več poklicnih področij. V tem prispevku je predsta- lice vljen primer dobre prakse. v v o s 22. novembra 2012 so na OŠ Louis Adamič v Grosuplju za sto šestošolcev potekale nov štiri različne ustvarjalne delavnice. Učenci so bili razporejeni v štiri skupine, vsa- ni šo ko uro so imeli drugo delavnico. Učitelji BIC Ljubljana Živilske šole smo delavni- li – i ce pripravili, jih izvedli skupaj s posameznimi dijaki ter okvirno predstavili tako zve zavod kot Živilsko šolo. dba u Delavnice so na tej šoli za šestošolce organizirane vsako leto, poleg poklicev pek stv in slaščičar so predstavljeni tudi ostali naši programi. Zadnja leta se je opazno po- arja večal vpis učencev te šole v izobraževalne programe živilske stroke. Skladno z in- lnih d teresom in odzivom učencev se šolski kader trudi za razširjeno vsebino delavnic. elavnic Živilsko prehranski tehnik Delavnico izvajajo učiteljica in dve dijakinji. Predstavljen je bil pomen senzori- ke (zaznavanje dražljajev) in čutnih organov v poklicu živilsko prehranski tehnik. Učenci spoznajo pomen senzoričnega ocenjevanja živil in senzoričnih lastnosti v prehrani. S pomočjo testnih vodnih raztopin z minimalnimi koncentracijami pre- poznavajo štiri osnovne okuse (kislo, slano, sladko, grenko). Senzorično ocenijo pet vzorcev mlečne čokolade petih različnih proizvajalcev. Učenci so radi spozna- vali novosti in skrivnosti senzorike. Z veseljem so na delovnih listih ocenili različ- ne mlečne čokolade. Slika 1 prikazuje senzorično ocenjevanje vzorcev čokolade. 1443 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Učenci senzorično ocenjujejo čokolado (Plahutnik, 2012) Zdrava prehrana Predstavljen je bil pomen zdravega prehranjevanja šolarja: izdelava zdravega, oku- snega, svežega obroka z malo sladkorja in maščob. Delavnico vodi učiteljica, sode- lujeta dva dijaka. Skupina petih učencev sama skuha mlečni riž po receptu, ki je na učnem listu. Obogati ga s posebnimi okusi – dodajajo vaniljo, kokosovo moko, banano, orehe, lešnike, mandlje, kakav. Vsi učenci poskusijo različne vzorce okusov in jih ocenijo na učnih listih. Uživali so pri kuhanju mlečnega riža različnih okusov. Navduše- ni so pojedli vse, kar so skuhali. Na sliki 2 vidimo, kako učenci kuhajo mlečni riž pod mentorstvom dijaka Živilske šole. 1444 Promocija poklicev v o snovni šoli – i zvedba ustvarjalnih delavnic Slika 2: Učenci kuhajo mlečni riž pod mentorstvom dijaka Živilske šole (Plahutnik, 2012) Naravovarstveni tehnik Predstavljen je bil poklic naravovarstveni tehnik: učenci so se srečali z aktualni- mi naravovarstvenimi temami. Delavnico vodi učitelj, dva dijaka praktično prika- zujeta čiščenje vode, ugotavljanje kakovosti vode in razlagata nastanek rodovitne zemlje. Kako onesnažena je naša voda? Učenci s pomočjo aparatov Vernier izme- rijo vsebnost različnih snovi (nitrati, fosfati) v vodi in primerjajo kakovost vode iz plastenke, Ljubljanice, mestnega vodovoda. Izdelajmo svojo čistilno napravo. Učenci izdelajo mini čistilno napravo s pomočjo plastenke, peska in oglja. Skozi čistilno napravo spustijo umazano vodo in opazu- jejo, kako se prečisti. Spoznajmo organizme, ki živijo v tleh. Dijaki s stereolupo poi- ščejo in opazujejo različne organizme, ki živijo v tleh, spoznavajo pomen le-teh pri nastanku humusa oziroma rodovitne zemlje. Učenci so z zanimanjem in navdušenjem spoznavali njim verjetno manj pozna- no področje. Slika 3 kaže, kako dijak prikazuje izdelavo enostavne čistilne naprave. 1445 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 3: Dijak prikazuje izdelavo enostavne čistilne naprave (Plahutnik, 2012) Pek, slaščičar Predstavljena sta bila poklica pek in slaščičar. Delavnico izvajajo učiteljica, dva di- jaka peka in dve dijakinji slaščičarki ter pekovski mojster in tehnologinja iz Pekar- ne Grosuplje. Učencem je bil predstavljen postopek izdelave kruha. Osnovnošolci sami pripove- dujejo, kako doma pečejo kruh. Pohvalno je, da doma še veliko pečejo, obujajo in ohranjajo tradicijo. Poudarimo tudi simbolni pomen kruha. Imeti kruh, pomeni biti preskrbljen. Kruh je potrebno spoštovati. Sledi izdelava pletenega pekovskega peciva in linških piškotov. Dijaki učijo učence oblikovati enostavne pletene izdelke, jih zlagajo na pekače in pripravijo za vzhajanje ter peko. Sodelujeta tudi pek – naš bivši dijak in Pekarna Grosuplje. Linško testo zvaljajo in oblikujejo z oblikovalci. Izdelke okra- sijo z marmelado in sladkorjem v prahu. Učenci so se z velikim veseljem in navdu- šenjem ustvarjali različne pletene izdelke, tudi dijaki so se izkazali kot dobri učite- lji. Pečeno pecivo so učenci radi pojedli. Slika 4 prikazuje, kako učenci izdelujejo pletene izdelke iz kvašenega testa pod mentorstvom dijakov pekov. 1446 Promocija poklicev v o snovni šoli – i zvedba ustvarjalnih delavnic Slika 4: Učenci izdelujejo pletene izdelke iz kvašenega testa pod mentorstvom dijakov pekov (Plahutnik, 2012) Vse dejavnosti je dijak četrtega letnika fotografiral in posnel ter izdelal predstavit- veni film, ki ga najdete na spletni strani Živilske šole na povezavi hhttp://www.you- tube.com/watch?v=6JJI0ViR-_g&feature=player_embedded. Vprašalnik o zadovoljstvu učencev in analiza vprašalnika Po končanih delavnicah so učenci izpolnili vprašalnik. Odgovori so za organiza- torje ideje, kako izboljšati delo in počutje učencev na delavnicah. V nadaljevanju sledi analiza odgovorov. Na vprašalnik je odgovorilo sto dijakov. Odgovore na vprašanje, kaj je bilo dijakom najbolj všeč prikazuje slika 5. 1447 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize Kaj ti je bilo na delavnicah všeč? . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Predstavitev poklica 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Take stvari sem že do sedaj rad/a to o n r s počenjal/a o l j ov e ž i , S n n 3% e p Takega dela še ne poznam in se mi l m ov r a e i zdi, da bi mi bilo lahko všeč n h n 10% 15% i o j a a d g n Rad/a bi več izvedel/a o tem delu o e s m t 14% 11% i – ent Rad/a bo spoznal/a srednjo šolo in 7% podjetje 11% Imel/a bom priložnost za delo 11% 9% 9% Imel/a bom priložnost za ustvarjanje Morda bom odkril/a, kaj me zanima Morda bom odkril/a, kaj zmorem Drugo Slika 5: Kaj ti je bilo v delavnicah všeč? (Smerajec, 2012) Med odgovori izstopata predvsem dve možnosti: predstavitev poklica in možnost odkrivanja zanimivega poklica. Prva kaže na ustrezen način predstavitve poklica, pri kateri je dijak neposredno vključen v samo predstavitev in aktivno sodeluje. Drugi odgovor nakazuje, da so učenci v osnovni šoli morda premalo spodbujeni k odgovornemu sprejemanju svo- je prihodnosti in iskanju ustreznega izobraževalnega programa. Vendar je tudi res, da sledijo še tri leta, v katerih se lahko odločijo o izbiri poklica, in bi bilo take de- lavnice smiselno ponovno izvesti v osmem ali devetem razredu. V veliko veselje jim je bilo praktično delo in druženje s sošolci. Potekalo je izku- stveno učenje v skupini, kar je lahko zelo učinkovit pristop v šolstvu. Ugotavljali smo tudi zadovoljstvo učencev z delavnicami, kar prikazuje slika 6. 1448 Promocija poklicev v o snovni šoli – i zvedba ustvarjalnih dela Slika 6: Ocena zadovoljstva z delavnicami (Smerajec, 2012) vnic Najbolje so ocenili mentorja in delo v skupinah. Tudi glede vsebine, načina dela in izvajalcev so se učenci izrazili zelo pohvalno. V bodoče načrtujemo še bolj atraktivne in zanimive načine predstavitve pa tudi pestrejše in vsebinsko obogatene izvedbe delavnic. Vključevanje dijakov ni le po- moč mentorjem, učenci se z njimi sproščeno pogovarjajo, lahko dobijo neposre- dne informacije o poklicu, šoli in programu, kar je zanje je pomembna izkušnja. Pozitiven odziv učencev in njihovo zadovoljstvo po končanih delavnicah ter pove- čan vpis učencev te šole v izobraževalne programe Živilske šole je dobra spodbu- da za nadaljnje delo učiteljev pri organiziranju ustvarjalnih delavnic. Zadovoljni so bili tudi učitelji osnovne šole in predstavnika sodelujoče pekarne. Primer dob- re prakse vsekakor bogati učni proces in sodelovanje na različnih ravneh. Verjetno največ pridobijo mladi, ki na ta način razvijajo svoje interese, razmišljajo o svoji prihodnosti in načrtujejo bodoče šolanje. Zaključek Ugotovitve glede na dosedanje izkušnje: – Zadnja leta se veča vpis učencev, ki prihajajo iz osnovnih šol, kjer izvajamo ustvarjalne delavnice, v naše izobraževalne programe. – Ustvarjalne delavnice so učinkovit način za promocijo poklicev v osnovni šoli, med učenci vedno ustvarijo pozitivno vzdušje. – Vrste aktivnosti v projektu morajo biti domišljene, načrtovane, jasne, stro- ške si sodelujoči porazdelijo. 1449 2 – s t 4 u .– o r – Potrebno je učinkovito sodelovanje osnovne in srednje šole ter lokalnih 2 u 5 s ize . o tv podjetij. k a m t r o ja , iz – To je aktiven, privlačen način promocije poklicev, zanj bi morali biti poleg b n e je u o r 2 šol zainteresirani tudi gospodarstvo in država. b 0 s r 1 p a – V projekt bo potrebno vključiti čim več osnovnih šol. 3 e , P š žev n o e p – Na poklicnem področju so poudarjeni zanimivi, živahni in inovativni na- r a to o n čini predstavitve. r s o l j ov e ž i – Mladi se bodo lažje odločali za poklic, s katerim bodo bolj zadovoljni. , S n n e p l m ov – Smiselen bi bil premislek, ali delavnice umestiti v učni načrt. r a e i n h n i o j a a d g no e Literatura s m ti – en Gregorčič Brezavšček, Barbara, Brigita Rupar, Zlata Šlibar, Jana Zirkelbach, Jel- t ka Vintar, Poklicni kažipot: Priročnik za oblikovanje poklicnih in izobraže- valnih ciljev učencev v osnovni šoli (Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000), 20–40. Humphreys, Tony. Otrok in samozavest: Kako doseči in utrditi samospoštovanje že v mladih letih (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002), 129–151. Juul, Jesper, in Helle Jensen. Od poslušnosti do odgovornosti, prev. Irena Samide (Kopenhagen, 2002), 44–53. Peček Čuk, Mojca, in Irena Lesar. »Vzgoja in socializacija med teoretiki in prakti- ki«, Sodobna pedagogika, posebna izdaja. (2006): 118–132. Tkalec, Vladimir. »Promocija poklicev ter poklicnega in tehniškega izobraževa- nja« (september 2006), http://www.os-podbocje.si/MIB-seminar.pdf (1.8.2013). Žerovnik, Vojka, Gorazd Jordan, Božidar Kočevar, Romana Blažun, Majda Petan, Brigita Grahek Šolar, Anton Žličar, Maja Likar: Promocija poklicev in poklic- na vzgoja v osnovni šoli (Ljubljana, zavod Izida, 2005), 3–45. Žerovnik, Vojka. Spodbujanje poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgo- je v osnovni šoli. Poročilo o izvajanju eksperimentalnega projekta v Sloveniji v šolskem letu 2003/2004 (Ljubljana: zavod Izida,2004), 5–35. 1450 2 – s t 4 u .– o r Timsko poučevanje v osnovni šoli 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Team teaching in primary school o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Tanja Stare Pušavec 3 e , P š žev n o e p OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, Slovenija r a to o n r s tanja.stare-pusavec@guest.arnes.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g O timskem poučevanju govorimo, ko dva ali več učiteljev skupaj s svojimi sodelavci načrtu- no e s m je, izvaja in evalvira učno delo pri enem ali več predmetih. Timsko poučevanje postaja vse bolj ti – en uveljavljen model poučevanja v slovenski šoli. Dejavniki uspešnega timskega poučevanja vklju- t čujejo ustrezno strukturo šole, jasne kratkoročne in dolgoročne cilje, kakovostno načrtova- nje, sprotno spremljanje in vrednotenje dela, strokovno usposobljenost, kompatibilnost članov tima in medsebojno pomoč in priznanje. Timsko poučevanje omogoča izkušenjsko učenje, učinkovitejše strokovno spopolnjevanje in strokovno ter osebno rast, ekonomičnost dela, raz- bitje rutine, boljšo kakovost poučevanje in učenja, … S timskim poučevanjem se pouk bolj in- dividualizira in približa učencu. Ključne besede: timsko poučevanje, načrtovanje, vrednotenje, individualizacija Abstract We talk about team teaching when two or more teachers with their colleagues plan, imple- ment and evaluate the learning process in one or more subjects. Team teaching is becoming a more and more popular model of teaching in Slovenian schools. Factors of successful team teaching include the appropriate structure of the school, clear short-term and long-term objec- tives, quality planning, continuous monitoring and evaluation of the work, professional com- petence, compatibility of team members and mutual assistance and recognition. Team teach- ing enables experiential learning, more effective in-service training and professional and per- sonal growth, it is cost efficient, it breaks the routine, it improves the quality of teaching and learning ... With team teaching lessons are more individualized and close to the student. Keywords: team teaching, planning, evaluation, individualization Kaj je timsko poučevanje Že sama beseda tim nakazuje, da je bistvo timskega poučevanja delo dveh ali več učiteljev, ki lahko poteka sočasno ali zaporedno. Strmčnik1 opredeljuje timsko po- učevanje kot situacijo, ko »…dva ali več učiteljev, ki so usposobljeni za eno ali več učnih področij, s svojimi sodelavci skupaj načrtujejo, izvajajo in vrednotijo učno 1 France Strmčnik, Didaktika (Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001). 1451 2 – s t 4 u .– o r delo pri enem ali več učnih predmetih, v enem razredu ali več razredih.« Tim 2 u 5 s ize . o tv je oblika skupine, po navadi manjše, ki sledi skupnim ciljem in nalogam in te- k a m t r o ja , iz melji na medsebojnem dopolnjevanju njenih članov. Polakova2 navaja, da potre- b n e je u o r 2 be po sistematičnem razvijanju timskega dela učiteljev in drugih pedagoških de- b 0 s r 1 p a lavcev ne izhajajo le iz ustanov, ki se ukvarjajo s prenovo vzgojno-izobraževalnih 3 e , P š žev n o e p sistemov, temveč predvsem iz psiho-socialnih značilnosti učečih se subjektov – r a to o n učencev. Vzgojno-izobraževalne potrebe sodobnega učenca ob upoštevanju njego- r s o l j ov e ž i vih individualnih učnih ter vedenjskih posebnosti naj bi postale najpomembnej- , S n n e p l m ov še izhodišče za oblikovanje timov učiteljev v šoli. Pedagoški tim nudi učencu veli- r a e i n h n ko več kot en sam strokovnjak. Pouk lažje prilagajamo učenčevim sposobnostim, i o j a a d g n predznanju, zmožnostim, vedenjskim posebnostim… Ob tem pa ne smemo poza- o e s m ti – en biti na osebnostni in strokovni razvoj učiteljev. Vsak učitelj potrebuje dovolj pri- t ložnosti za osebnostno in strokovno potrjevanje, za razvijanje novih spretnosti, stališč, odnosov, razvijanje odprte in pristne komunikacije, izmenjavo mnenj, iz- kušenj ter delitev dela, skrbi in odgovornosti. Poznamo več vrst timskega poučevanja, pri katerem gre torej za sodelovanje med učitelji, ki poteka na različnih ravneh in v različnih fazah učnega procesa. • Izmenjava idej med sodelavci, ki lahko poteka kot neformalna diskusija med dvema kolegoma. Seveda pa je zelo priporočljivo izmenjavo idej tudi bolj formalizirati in postaviti določena pravila, kjer se ideje v različnih ob- likah (gradiva, priprave, učni listi…) shranjujejo in so dostopne vsem v timu. • Ena od oblik timskega poučevanja so tudi timski sestanki učiteljev istega predmeta ali predmetov istega področja (naravoslovni predmeti, družbo- slovni, jeziki…). • Medsebojno hospitiranje oz. kritični prijatelj je postala ena od uveljavljenih oblik sodelovanja med učitelji istega ali sorodnih predmetov. Ta oblika so- delovalnega poučevanja temelji na kolegialnem učenju, predstavitvah pri- merov dobre prakse in izmenjavi idej. • Skupne dejavnosti med oddelki učencev istih razredov ali med različnimi oddelki. K skupnim dejavnostim sodijo razni projekti, pisni sestavki, do- mače naloge. • Izmenjava učiteljev med oddelki oz. skupinami za obravnavo določene teme, izvajanje dni dejavnosti in medpredmetnih povezav. • Timsko poučevanje, ki ga delimo na dva tipa. Pri prvem dva ali več učite- ljev skupaj načrtuje, spremlja in vrednoti učni proces, izvaja pa ga vsak po- samično. Pri drugem tipu pa poleg načrtovanja in vrednotenja tudi izva- janje pouka poteka skupaj, pri tem pa ima vsak član tima točno določeno 2 Alenka Polak, Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela (Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 1999). 1452 Ti vlogo in nalogo. Največkrat ta tip timskega poučevanja izvajata dva učite- msk lja. Poučujeta lahko vzporedno ali zaporedno, lahko izvajata iste ali raz- o p lične dejavnosti, lahko delita razred na skupine ali pa razred ostane celo- ouč ta, lahko sodelujeta v obliki dialoga. Možnosti je veliko in sodelovanje je evan v veliki meri odvisno od idej in interesov samih učiteljev in učencev, ki jih je v o poučujeta. snovni š Prednosti in pomanjkljivosti timskega poučevanja oli Timsko poučevanje temelji na uspešnem delovanju tima in zato je prva faza, ki je običajno oblikovanje tima, zelo pomembna. Vsak posameznik v timu mora čuti- ti pripadnost timu, mora biti motiviran za delo in mora zaupati ostalim članom tima. Člani tima si morajo delo deliti in za svoja dejanja prevzeti odgovornost. Tim mora slediti jasno oblikovanim skupnim ciljem, ki so časovno opredeljeni in imajo kriterije za uspešno izvedbo. Pri timu je zelo pomemben vodja, ki naj bi tim vodil spodbudno in z navdušenjem. Člani tima sproti spremljajo in vrednotijo svo- je delo, medsebojno si pomagajo in potrebujejo pohvale in priznanja za svoje do- sežke. Pomembno je, da ima tim tudi dovolj zunanje podpore, ki deluje na organi- zacijski, vsebinski in strokovni ravni. Prednosti timskega poučevanja: timsko naravnana šolska kultura, izkušenjsko učenje, strokovna in osebna rast, učinkovitejše strokovno spopolnjevanje, ekono- mičnost dela, razbitje rutine, občutek varnosti, sprejetosti in potrditve, hiter pre- tok informacij, učinkovitejše nadomeščanje sodelavcev, medpredmetno povezova- nje, diferenciran in individualiziran pouk, boljša kakovost poučevanja in učenja… Pomanjkljivosti timskega poučevanja: neustrezen kader, finančne težave, prostor- ske omejitve, usklajevanje med člani tima pri načrtovanju in evalviranju, preobre- menjenost, neenakomerna delitev dela, razhajanje v zahtevah do učencev, osebno- stno ujemanje oziroma neujemanje, … Kljub zgoraj naštetim pomanjkljivostim timskega poučevanja ne moremo spregle- dati dejstva, da je članstvo v uspešnem timu motivacijska spodbuda za nadaljnje timsko delo, kar potrjujejo izkušnje pri uvajanju timskega dela v neposredni pra- ksi. S pojmom timsko delo pa ne označujemo samo timskega poučevanja, ampak tudi timsko izvedbo drugih pedagoških dejavnosti (npr. naravoslovnih, kultur- nih, športnih dni, šole v naravi, različnih prireditev, gledaliških iger ipd.). Takšno delo članom tima omogoča, da sami uvidijo mnoge prednosti omenjenega dela v šoli. Osebno in delovno zadovoljstvo je navadno izvor novih idej in načrtov, kar omenja tudi Polakova3. 3 Polak, Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela, 83. 1453 2 – s t 4 u .– o r Timsko poučevanje pri pouku tujega jezika 2 u 5 s ize . o tv Tuji jezik je predmet, ki se nujno poučuje v interakciji z učenci ali s součiteljem. k a m t r o ja , iz Učenci morajo jezik uporabljati, eden od možnih načinov aktivne rabe pa je prav b n e je u o r 2 b gotovo dialog v tujem jeziku med dvema učiteljema. Učenci so tako izpostavljeni 0 s r 1 p a 3 e primerom uporabe tujega jezika v resničnih situacijah, za resnične namene komu- , P š žev n o e p niciranja. Pridobijo samozaupanje in se upajo tudi sami odzvati in uporabljati na r a to o n r s novo pridobljeno besedišče in strukture. Konkretna izkušnja je najboljši učitelj. o l j ov e ž i , S n n e p Učenje in poučevanje tujih jezikov sledi sodobnim trendom, med katerimi velja l m ov r a e i omeniti tuji jezik kot povezovalni element kurikula (FLAC – Foreign Language n h n i o j a a d g Across the Curriculum), v vsebino usmerjeno učenje tujih jezikov (CBLL – Con- no e s m tent-Based Language Learning), razvijanje strokovne pismenosti v tujem jeziku ter ti – en razvijanje medkulturne zmožnosti. Timsko poučevanje je pri vseh omenjenih pri- t stopih k poučevanju eden ključnih elementov in podlaga za dobro delo. V praksi se timsko poučevanje žal redko izvaja, ker zanj ni sredstev, veliko pa je timskega načrtovanja in evalviranja ter medpredmetnega sodelovanja, ki je zelo pomembno pri poučevanju tujih jezikov. Prav medpredmetne povezave so tiste, ki jih učitelji v praksi lahko izvajamo, ker za to ne potrebujemo istočasno v razre- du še enega učitelja. Z medpredmetnimi povezavami se učinkovito spopadamo z enim največjih problemov v izobraževanju – s problemom deljenja znanja na pod- ročja in izoliranja posameznih veščin. Znanje postane prenosljivo, učenci se nau- čijo misliti in povezovati in kurikul se na ta način prilagodi resničnemu življenju. Z vidika angleščine, postane pouk za vse učence zanimiv, kajti vedno se najde po- dročje ali tematika, ki je komu v razredu blizu in končno lahko vsi učenci govori- jo o nečem, kar imajo radi ali v čemer so dobri. Angleščina postane jezik komuni- ciranja, postane živ jezik. Učenci niso več tako pozorni na pravilne slovnične ob- like, ampak se osredotočijo na vsebino sporočila, ki ga želijo prenesti. Tudi učen- ci, ki jim angleščina ni najbolj pri srcu, postopoma izboljšajo svoje znanje in izgu- bijo strah pred jezikom in pred napakami. Preko jezika učenci pridobivajo podat- ke o resničnem svetu okrog sebe, ki ga obravnavajo pri drugih predmetih. Dejav- nosti so prilagojene učenčevi starosti, saj se ideje zanje črpajo iz resničnega sveta. Učenci so precej bolj samostojni pri delu, hkrati pa medpredmetne povezave spod- bujajo sodelovalno učenje in delo v skupinah, kjer učenci sami prevzemajo odgo- vornost za svoje delo. Primeri dobre prakse Interaktivno timsko poučevanje dveh učiteljev tujega jezika Del pouka tujega jezika v osnovni šoli poteka v manjših učnih skupinah. Vsak uči- telj sicer poučuje svojo skupino, vendar se zaradi različnih razlogov ali ciljev lahko te skupine občasno tudi združujejo. S tem dva učitelja istočasno poučujeta v razre- 1454 Ti du. Tak način poučevanja sva s kolegom uporabila pri obravnavi besedila, ki je te- msk meljilo na zgodovinskih in geografskih dejstvih o Ameriki. Vsak od naju je že pri o p samem uvodnem predstavljanju besedila dodal nekaj svoje osebne note in s tem ouč popestril učno uro. Nato sva v spontanem dialogu nadaljevala z uro in učenci so evan bili priča resnični življenjski situaciji rabe tujega jezika. Za tako uro je potrebno je v o precej domišljije, sprotnega prilagajanja in dobrega poznavanja tematike. snov Tematske enote: Sklop ur, ki jih ločeno poučujejo učitelji različnih predmetov, ni š rezultati in izdelki pa so prikazani na skupni razstavi oli Timsko poučevanje tujega jezika, naravoslovja in slovenščine: skupna tematika je bila voda. Naravoslovje je pokrivalo vodo s strokovnega vidika, kjer so obravnavali tudi problem onesnaževanja vodnih virov in vode nasploh, pri slovenščini so učen- ci spoznavali in ustvarjali poezijo povezano z vodo, pri tujem jeziku pa smo tema- tiko najprej pričeli s spoznavanjem vodnega besedišča, nadaljevali z vajami bralne- ga razumevanja in nato pričeli z ustvarjanjem. Pisali smo pisne sestavke in pesmi na temo vodnih virov, dostopa do pitne vode in onesnaževanja, poslušali pesmi o vodi v angleščini in jih didaktično obravnavali, ter izvedli tudi uro z računalniki, kjer so učenci glede na svoje predznanje in interes iskali podatke o vodi na svetov- nem spletu. Dosežki in izdelki so bili predstavljeni na razstavi v knjižnici. Na tak ali podoben način lahko timsko sodelujejo učitelji različnih predmetov, odvisno od izbrane tematike. Lahko se povežeta samo dva predmeta, lahko pa se medpredmetno timsko poučevanje izvede kot dan dejavnosti. Skupna značilnost takega načina timskega poučevanja je skupno načrtovanje in zelo podrobna razde- litev nalog, ki ji sledi poučevanje ločeno po skupinah oz. predmetih, celoten sklop pa se zaključi s skupno predstavitvijo rezultatov, izdelkov in dosežkov ter z evalva- cijo. Tuji jezik se lahko vključi pri vseh predmetih; dejavnosti pa se prilagodijo ni- voju znanja učencev. Zaključek Med aktivne oblike poučevanja sodi tudi timsko poučevanje. V okviru šolskega kolektiva je timsko delo izrednega pomena, saj lahko s skupnimi močmi dosežemo več. Člani tima se med seboj dopolnjujejo, usklajujejo, poraja se več idej, dvigne se delovna motivacija, vzpostavi se večje zaupanja med člani tima, pristnejša in spro- ščena komunikacija. Timsko delo ima pozitiven vpliv na osebnostni in strokovni razvoj pedagoških delavcev: na posameznika, na tim in na celotno šolo, ker boljšo sodelovalno klimo na šoli ter večjo povezanost delavcev šole med sabo in šole z lo- kalno skupnostjo. Izobraževanje je socialen proces; izobraževanje je rast; izobraže- vanje ni priprava na življenje; izobraževanje je življenje samo. (John Dewey) 1455 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Buckley, Francis J. Team Teaching: What, Why and How? London, New Delhi: k a m t r o ja , iz Sage Publications Inc., 1999. b n e je u o r 2 b Polak, Alenka. 0 s r Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela. Ljubljana: Pe- 1 p a 3 e , P š žev dagoška fakulteta, 1999. n o e p r a to o n Polak, Alenka. Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan, 2007. r s o l j ov e ž i , S n n Rutar Ilc, Zora, in Katja Pavlič Škerjanc. Medpredmetne in kurikularne povezave. e p l m ov r a Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010. e i n h n i o j a a d g Strmčnik, France. Didaktika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001. no e s m ti – en Strmčnik, France. Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije. Lju- t bljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo, 1987. 1456 2 – s t 4 u .– o r Uporaba materinščine pri pouku tujega jezika 2 u5s ize . o tv k a m t r Using the mother tongue in foreign language o ja , iz b n e je u o r 2 b teaching 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Tanja Stare Pušavec to o n r s o l j ov e OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, Slovenija ž i , S n n e p l m tanja.stare-pusavec@guest.arnes.si ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en V preteklosti je veljalo načelo, da se tuji jeziki poučujejo in učijo zgolj in samo s tujim jezikom t samim. Uporabljala se je direktna metoda poučevanja, rojeni govorci so bili najbolj spoštova- ni in uporaba materinščine v razredu je bila strogo prepovedana. Na srečo že nekaj časa ni več tako. Uporaba materinščine pri učenju tujega jezika je nujna in učinkovita. Materinščina je os- nova, na kateri vsak učenec gradi temelje prvega, drugega, tretjega… tujega jezika. Prispevek prikazuje več primerov dobre prakse na področju rabe slovenščine pri pouku tujega jezika. Tak način poučevanja spodbuja sodelovalno učenje, razvijanje medkulturne zmožnosti, povezuje več predmetov učnega načrta in s tem spodbuja medpredmetne povezave ter omo- goča začetnikom dostop do zahtevnejših besedil. Seveda obstajajo tudi pasti pri rabi materin- ščine, na katere moramo biti še posebej pozorni. Ključne besede: materinščina, angleščina, slovenščina, tuji jeziki Abstract In the past it was considered that foreign languages should be taught and learned exclusive- ly with the use of a foreign language itself. Teachers used the direct method of teaching, na- tive speakers were the most respected among teachers and the use of the mother tongue in the classroom was strictly prohibited. Fortunately, this is no longer the case. Using the moth- er tongue in learning a foreign language is necessary and effective. Mother tongue is the base on which each student builds the foundations of the first, second, third ... foreign language. The article presents several examples of good practice in the use of Slovenian in foreign lan- guage classes. This method of teaching encourages collaborative learning, the development of intercultural competences, it links several subjects of the curriculum, thereby encouraging cross-curricular connections, and it enables the beginners to have access to advanced texts. Of course there are traps in the use of the mother tongue, which we must be especial y aware of. Keywords: mother tongue, English, Slovenian, foreign languages 1457 2 – s t 4 u .– o r Materinščina pri pouku tujega jezika 2 u 5 s ize . o tv Kar nekaj časa je veljalo načelo, da uporaba materinščine v razredu, kjer se poučuje k a m t r o ja , iz tuji jezik, ni dovoljena. Na srečo se situacija spreminja, ker so tako učitelji kot tudi b n e je u o r 2 b drugi strokovnjaki ugotovili, da je raba materinščine pri pouku in za pouk tuje- 0 s r 1 p a 3 e ga jezika nujna in koristna. Materni jezik vsakega učenca ali slušatelja tujega jezi- , P š žev n o e p ka je tisto, kar prinese s sabo, je temelj na katerem moramo učitelji praktiki gra- r a to o n r s diti razumevanje in učenje tujega jezika. Materni jezik predstavlja učenčeve pre- o l j ov e ž i , S n n tekle jezikovne izkušnje, njegovo znanje o svetu, njegove interese in njegovo kul- e p l m ov turo. Seveda moramo biti zelo pazljivi, da rabe materinščine v razredu ne »zlora- r a e i n h n i o bimo« in da ne postane edini jezik komuniciranja. Naš glavni cilj je sporazume- j a a d g no e vanje v ciljnem tujem jeziku, vloga materinščine pa je, da obogati kvaliteto komu- s m ti – en nikacije v razredu. t Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje Učenje jezika ima splošnoizobraževalen in poseben pomen: učenci usvajajo in razvijajo znanje in jezikovne sposobnosti, širijo svoje komunikacijske sposobnos- ti prek meja materinščine in razvijajo medkulturne komunikacijske sposobnos- ti. Razvijanje komunikacijske sposobnosti vseskozi poteka v povezavi s kulturo in materinščino učencev ob hkratnem ozaveščanju njunega pomena za učenče- vo identiteto. Ob razvijanju medkulturne komunikacijske sposobnosti učenci pri- merjalno spoznavajo pomenotvorne in sporočevalne možnosti obeh jezikovnih sistemov, kar je zapisano tudi v Učnem načrtu za angleščino iz leta 20041. Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku najbolj prispeva k razvoju ključne kompetence za vseživljenjsko učenje – sporazumevanje v tujih jezikih. Pri pouku tujega jezika pa učenci bolj ali manj razvijajo tudi ostale ključne kompe- tence. Učenci s pomočjo tujega jezika razvijajo sporazumevalne zmožnosti v materinšči- ni, in sicer ko: • izražajo in interpretirajo dejstva, stališča, zaznavajo odnose in čustva v različnih družbenih in kulturnih okoljih; • se pri sprejemanju besedila v tujem jeziku odzivajo v materinščini; • iz materinščine prenašajo pridobljene zmožnosti in strategije, kot so: opi- smenjenost, slogovna izraznost in poznavanje načel besedilnosti, literarna zmožnost; • primerjajo razlike in podobnosti v tvorbi besedil ter pri tem prepoznavajo pojave medjezikovnega vplivanja. 1 Učni načrt za angleščino, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_anglescina.pdf (27. 8. 2013). 1458 Up Primeri dejavnosti ora Sodelovalno učenje in bralno razumevanje ba m Cilj dejavnosti je omogočiti začetnikom in učencem s slabšim znanjem dostop ater do zahtevnejšega besedila oz. delo z zahtevnejšim besedilom. Opisana dejavnost inšč spodbuja učence k sodelovanju, h kritičnemu mišljenju in k vrstniškemu učenju. ine p Dejavnost: izberemo besedilo v ciljnem jeziku in pripravimo vprašanja, s katerimi ri po bomo preverjali razumevanje. Prevedemo besedilo in vprašanja v slovenščino. Be- uk sedilo razdelimo na pol. Učence razdelimo v pare. En učenec dobi besedilo v enem u tu jeziku in vprašanja v drugem, drugi učenec v paru pa obratno. Odgovori morajo jega j biti zapisani v drugem jeziku kot so vprašanja. Ko vsak posameznik reši svoj delov- ezi ni list, se prične delo v paru – učenci preverijo in primerjajo svoje odgovore. ka Nova zgodba v dveh jezikih Učencem povemo zgodbo, ki je še ne poznajo. Pol zgodbe povemo v tujem jeziku, pol pa v slovenščini. Učence razdelimo v manjše skupine. Drug drugemu pojasni- jo, kaj so razumeli. Cilj je pojasnjevanje v tujem jeziku. Nato učitelj ponovno pove zgodbo, tokrat jezika zamenja. Učenci se spet razdelijo v skupine in zapišejo čim več tujih besed, ki so si jih zapomnili. Skupine poročajo, katere besede so izbra- le. Učitelj besede zapisuje na tablo v takem zaporedju, kot so se pojavile v zgodbi. Učenci ga pri tem usmerjajo. Besede si zapišejo. Ponovno povedo celotno zgodbo, tokrat s pomočjo zapisanih besed in samo v tujem jeziku. Primerjamo glagolske čase Na list papirja zapišemo pare stavkov v določenih časih, ki jih učenci pogosto me- njajo. Učenci so v manjših skupinah. Prvi učenec dobi list z dvema stavkoma, ki jih prevede v slovenščino. List prepogne tako, da se vidi samo prevod. Nadaljuje drugi učenec, ki prevede iz slovenščine v tuji jezik. Nadaljujemo toliko časa, da vsi učenci dobijo list. Primerjamo njihove odgovore in se pogovorimo o težavah, ki so jih imeli pri prevajanju. Tako bodo lažje razumeli kontraste med določenimi časi v različnih jezikih. Za nalogo sami napišejo par stavkov ali dve besedni zvezi, ki ju ne ločijo ali ki jim povzročata težave. Glasno in tiho Učitelj narekuje narek, ki naj vsebuje znano besedišče in naj bo nek odstavek ali kratka zgodba. Ko učitelj govori z običajno jakostjo glasu, učenci zapisujejo narek v angleščini, ko začne šepetati, pišejo v slovenščini. Po končanem nareku vse slo- venske besede ali besedne zveze prevedejo v angleščino. Taka oblika vaje je zelo koristna za utrjevanje samostalniških besednih zvez in besednih zvez s predlogi. 1459 2 – s t 4 u .– o r Skupine tekmujejo 2 u 5 s ize . o tv k a m Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina dobi nalogo, da sestavi kratko pre- t r o ja , iz b n verjanje na določeno temo, ki učencem povzroča težave zaradi podobnosti ali raz- e je u o r 2 b ličnosti s slovenščino, npr. glagolski časi, besedni red, lažni prijatelji… Skupina na 0 s r 1 p a 3 e en list napiše stavke v tujem jeziku, na drug list pa prevode teh stavkov. List s pre- , P š žev n o e p r a vodi potuje naprej do druge skupine, ki stavke prevede v angleščino in prva sku- to o n r s pina preveri, kaj so napisali. Seveda je učitelj ves čas prisoten in preverja ter nadzi- o l j ov e ž i , S n n ra potek vaje. Vaja je primerna za učence z višjim nivojem znanja in za utrjevanje e p l m ov r a slovničnih pravil. e i n h n i o j a a d g n Ugani mojo besedo o e s m ti – en Učitelj navede določeno nadpomenko, npr. stvari, ki so okrogle ali nekaj, kar se t premika. Učenci napišejo čim več angleških besed na določeno temo. Dodajo tudi besede v slovenščini na to isto temo. Nato slovenske besede s pomočjo sošolcev in slovarja prevedejo. Učenci se razdelijo v dvojice in opišejo besedo v angleščini ali slovenščini, odvisno od predznanja, ne da bi jo poimenovali. Drugi učenec ugiba besedo. Spet je odvisno od znanja tujega jezika, kako bo učenec besedo poimeno- val, a cilj te vaje je, da se učenci naučijo določeno število novih besed v tujem jezi- ku. Izposojene besede Z učenci zapišemo seznam besed, ki si jih je naš jezik izposodil iz tujega jezika, ki se ga učimo. Primerjamo izgovarjavo v obeh jezikih. Pregledamo pomen besed in besede razdelimo v dve skupini – besede, ki so ohranile pomen in besede, ki imajo v slovenščini drugačen pomen. Poslušaj in poišči Vaja slušnega razumevanja. Učitelj v slovenščini na tablo zapiše nekaj besed ali be- sednih zvez, ki se bodo pojavile v besedilu in za katere želi, da si jih učenci zapom- nijo. Ob poslušanju besedila učenci dvigajo roke, ko mislijo, da so slišali katero od zapisanih besed. Ob drugem počasnem poslušanju te besede tudi zapišejo. Zaključek Materinščina je izredno koristen pripomoček pri učenju tujega jezika. Ko so učen- ci na višji stopnji znanja tujega jezika, se delež materinščine zmanjšuje. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je primerjava dveh ali več jezikov izrednega pomena za uče- nje in pripomore k hitrejšemu napredovanju v znanju. Učenci podzavestno upo- rabljajo svoj materni jezik kot zidarski oder, ki podpira novo pridobljeno znanje. V prispevku sem navedla nekaj možnih dejavnosti, pri katerih uporabljamo mate- rinščino. Seznam dejavnosti je skoraj neskončen in prilagoditve so prepuščene uči- teljem. 1460 Up Literatura ora Deller, Sheelagh, in Mario Rinvolucri. Using the Mother Tongue: Making the Most ba m of the Learner‘s Language. Surrey: Delta Publishing, 2008. ater Rutar Ilc, Zora, in Katja Pavlič Škerjanc. Medpredmetne in kurikularne povezave. inšč Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010. ine p Učni načrt za angleščino. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuplo- ri po ads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_anglescina.pdf (27. 8. 2013). uku tujega jezika 1461 2 – s t 4 u .– o r Vloga in pomen socialnega kapitala 2 u 5 s ize . o tv k a m v organizaciji t r o ja , iz b n e je u o r 2 b The Role and meaning of the social capital in the 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n organization o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Aleša Svetic , S n n e p l m ov Gea Col ege, Fakulteta za podjetništvo r a e i n h n i o j a a d g no e s m Povzetek ti – en V prispevku obravnavamo nekatere aktualne vidike socialnega kapitala ter predstavimo pre- t dloge za spodbujanje socialnega kapitala v organizaciji. Ključne besede:socialna organizacija, raven socialnega kapitala, norme, pravila, zaupanje Summary In the article we are dealing with the vital aspects of social capital and presenting some propos- als to activate social capital in the organization. Key words: social organization, level of social capital, norms, rules, trust. Opredelitev pojma in pomena socialnega kapitala Socialni kapital je pojem, ki se dandanes pogosto omenja tako v literaturi kot tudi v praksi. Večina avtorjev se strinja, da je socialni kapital zelo pomemben, niso pa enotnega mnenja kaj pravzaprav pomeni. Različni avtorji, različno opredeljujejo pojem socialni kapital zato obstaja veliko opredelitev pri čimer razlike pri razu- mevanju, in posledično tudi pri raziskovanju izhajajo iz različnih pogledov na vire oziroma dimenzije socialnega kapitala in različne nivoje analize. Posamezni av- torji poudarjajo različne vire socialnega kapitala kot so omrežja, norme, vredno- te, prepričanja, zaupanje, drugi pa te vire obravnavajo kot sestavine oziroma di- menzije socialnega kapitala. Večina avtorjev pa se strinja, da predstavljajo social- ni kapital socialna omrežja, norme recipročnosti in zaupanja ter pozitivne posle- dice, ki jih ima ta kapital za posameznika in socialni sistem (Iglič 2001, 186). Pri splošnem dojemanju socialnega kapitala so v središče postavljeni družbena pove- zanost, odnosi recipročnosti ter relacije in zaupanje. Široko gledano je vsem defi- nicijam skupno osredotočanje na družbene vezi, ki imajo produktivne koristi (Le- narčič 2011, 109–111). Z vidika učinkovitosti tako posameznika, organizacije kot celotne družbe pojmu- jemo socialni kapital kot pomemben vir, ki je v določenih pogojih spremenljiv v 1463 2 – s t 4 u .– o r ekonomski kapital (Dika in Singh (2002). Njegovi pozitivni učinki se odražajo na 2 u 5 s ize . o tv individualni, organizacijski in širši družbeni ravni. Na osebni ravni povezave po- k a m t r o ja , iz samezniku omogočajo tesne stike v družbenem okolju v katerem deluje, lahko pa b n e je u o r 2 doseže tudi veliko drugih družbenih okolij. Poleg tega je sproti in dobro informi- b 0 s r 1 p a ran in ima lažji dostop do sredstev in vzvodov, ki jih nadzorujejo osebe, s katerimi 3 e , P š žev n o e p je ustvaril odnose. Ker ima tudi večji vpliv na dogajanje v svojem družbenem oko- r a to o n lju, običajno dosega večjo delovno uspešnost ter hitreje napreduje (Kaše in Šker- r s o l j ov e ž i lavaj 2006, 74). V zadnjem času nastajajo tudi različne spletne storitve, ki omogo- , S n n e p l m ov čajo vodenje evidence lastnega socialnega kapitala ter prispevajo k gradnji socialne r a e i n h n i o mreže (na primer Facebook, Twitter, Linkedin). j a a d g no e s m Na organizacijski oziroma podjetniški ravni lahko povezave in poznanstva spod- ti – en bujajo potencialne finančne vlagatelje in tako pospešujejo podjetniške aktivno- t sti, ugodno pa lahko vplivajo tudi na inovacijske procese. Na ravni celotne druž- be pa je zaradi večjega zaupanja izboljšana ekonomska učinkovitost skupnosti kot celote. Seveda je potrebno upoštevati, da socialni kapital še zdaleč ni čudežna univerzal- na rešitev za vse probleme, s katerimi se organizacije srečujejo. Tudi njegovi največ- ji zagovorniki priznavajo, da ni splošnega pravila po katerem bi bila organizacija, v kateri je socialni kapital močno razvit, nujno uspešnejša od tiste, v kateri je social- ni kapital manj razvit (Cohen in Prusak 2001, 11). Kljub temu pa se v zadnjih letih vse bolj krepi prepričanje, da je socialni kapital vir, v katerega je v mnogih prime- rih vredno vlagati, tako zaradi kratkoročnih kot tudi zaradi dolgoročnih prednos- ti, ki jih prinaša (Makarovič 2003, 102). Socialni kapital je danes prepoznan kot pomemben vir za organizacijo, saj pove- zave med ljudmi, odločajo o tem, kako se ljudje učijo in ravnajo z znanjem, kako uspešna je organizacija pri spodbujanju inovativnosti, kako dobro delujejo teami, kako posameznik napreduje ipd. Za vodstva pa je zlasti pomembna analiza orga- nizacijskih omrežij, saj vodstvu omogoča da dobi uvid v sliko celotne organizaci- je in, da identificira komunikacijske vrzeli in ključne ljudi ter tako ovrednoti po- memben vidik socialnega kapitala svojega podjetja. Omogoča torej prepoznati tis- tih 20 odstotkov ključnih igralcev in talentov, na katere je vredno usmeriti 80 od- stotkov energije (Škerlavaj 2009, 46). Prispevek socialnega kapitala je še posebej zanimiv, če socialni kapital obravnava- mo kot koncept povezanih virov, mehanizmov in rezultatov, ki jih lahko vrednoti- mo. Ti učinki vplivajo na družbo in prispevajo k splošnemu blagostanju, ki se lah- ko kaže v izboljšanih administrativnih procesih, višji demokratičnosti, ekonom- ski rasti in učinkovitosti . 1464 Vl Ravni socialnega kapitala oga i Socialni kapital zelo težko izmerimo in to predvsem zaradi neenotnosti pri opre- n p delitvi virov in posledic in pogosto celo nasprotujočih si ugotovitev o količini ozi- ome roma obstoju socialnega kapitala. Prav tako je potrebno upoštevati raven preuče- n so vanja socialnega kapitala. Ta namreč nastaja na treh različnih ravneh socialnega cia sistema in sicer kot močne prijateljske vezi, odnosi sodelovanja v delovnem okolju lneg ter kot stopnja zaupanje v sodržavljane. a kap Gre torej za tri ravni socialnega kapitala (Iglič 2004, 157–160). Na mikro ravni so ital to močne socialne vezi med ljudmi, ki se dolgo poznajo, se pogosto srečujejo, so v a v o intimnih odnosih, kot so odnosi v družini, ali odnosi med sorodniki in prijate- rga lji. Kazalec socialnega kapitala na tej ravni so sorodstvena, prijateljska in oporna niz omrežja. Mezzo raven predstavljajo vezi, ki niso nujno osebne ali intimne, ponava- aciji di so vzpostavljene v organizaciji na delovnem mestu in v lokalni skupnosti, v pro- stovoljnih organizacijah ter v večjih neformalnih skupinah znancev in prijateljev. Kazalci socialnega kapitala na tej ravni so stopnja vključenosti v delovne ali prosto- voljne organizacije, članstvo kot aktivna participacija, stopnja partikularnega zau- panja, zaupanje v sodelavce, sosede in druga socialna omrežja. Makro raven pa ses- toji iz odnosov med ljudmi, ki se ne poznajo in niso člani istih socialnih omrežij. Obstoječe socialne vezi so anonimne in potencialne. Socialni kapital na tej ravni se odraža s kazalci kot so generalizirano zaupanje, kolektivna identiteta oziroma občutek pripadnosti in navezanosti na določeno skupnost. Generalizirano zaupa- nje vpliva na strpnost v družbi, kolektivna identiteta pa na solidarnost in skupno reševanje problemov v družbi. Pomembne so vse tri ravni, pri čimer mikro raven zaznamuje predvsem povezoval- ni (bonding) socialni kapital. Mezzo raven je po mnenju številnih raziskovalcev najpomembnejši izvor socialnega kapitala, saj presega primarno družinsko raven in vzpostavlja zaupanje tudi v naključne stike in spodbuja dobre ideje in inovacije. Pomen makro ravni pa je predvsem v tem, da opredeli zaupanje v ljudi na splošno in da občutek pripadnosti določeni skupnosti. Viri socialnega kapitala Socialni kapital je, najpreprosteje povedano, premoženje v omrežjih. Sam pojem sicer predpostavlja, da je za obstoj omrežja nujna socialna vez, vendar je social- no omrežje odprt sistem, ki vključuje izmenjave z okoljem in izmenjave znotraj lastnih članov. Socialna omrežja niso naravno dana, pač pa so osnovana s stra- ni povezanih skupin, ki jih preko institucionalizacije uporabljajo za svoje koristi (Portes 1998, 3). Najbolj pogosti viri socialnega kapitala (Adler, Kwon 2000) so zaupanje, socialne mreže, prepričanja, norme in formalna pravila. 1465 2 – s t 4 u .– o r Zaupanje 2 u 5 s ize . o tv Zaupanje je psihološko stanje posameznika, medtem ko je socialni kapital zna- k a m t r o ja , iz čilnost strukture družbe. Socialni kapital ustvarja odnose z visoko ravnjo zaupa- b n e je u o r 2 b nja, ta pa vpliva na formiranje visoke ravni socialnega kapitala. Med zaupanjem in 0 s r 1 p a 3 e drugimi viri socialnega kapitala obstaja tesna povezava, saj značilnosti mreže, sku- , P š žev n o e p pnih norm in prepričanj ter formalnih pravil vplivajo na zaupanje in s tem na soci- r a to o n alni kapital. Medsebojno zaupanje je rezultat domačnosti, podobnosti, značilnosti r s o l j ov e ž i , S n mreže, skupnih norm in enakih prepričanj ter seveda formalnih pravil. n e p l m ov r a e i n h n i o j a Mreže a d g no e s m Termin mreža običajno pomeni neformalne medsebojne odnose, npr. Članstvo ti – en v organizacijah, klubih in združenjih, ki se pojavljajo v določeni družbi. Socialne t mreže močno vplivajo na socialni kapital članov mreže na dva načina in sicer sko- zi neposredne vezi glavnega igralca mreže in skozi posredne vezi, ki jih nudi kako- vost celotne strukture širšega omrežja. Na osnovi svojih neposrednih in posrednih vezi si lahko posamezniki zagotovijo pomoč ali dostop do virov, ki jih potrebujejo. Prepričanja Pri ljudeh, ki se med seboj ne razumejo in nimajo skupnih interesov je praktično nemogoče, da bi medsebojno sodelovali in bogatili raven socialnega kapitala. So- cialni kapital namreč izhaja iz splošnega prepričanja, ki omogoča posameznikom izmenjevati skupne ideje in daje vrednost skupnim izkušnjam. Tako medsebojna komunikacija in razumevanje med ljudmi omogočita oblikovanje skupnih priča- kovanj, predvidevanj in pogledov na dogajanja, kar pospeši njihovo skupno aktiv- nost. Norme Norme oziroma pravila usmerjajo vedenje posameznika v določeni situaciji, izha- jajo iz vrednot posamezne družbe in določajo, kaj je primerno vedenje v neki druž- bi. Uresničevanje oziroma kršenje norm spremljajo sankcije, ki so lahko pozitiv- ne ali negativne. Sankcije pa so način družbenega nadzora. Najpogostejše so nor- me splošne vzajemnosti, ko posameznik opravi neko delo za drugo osebo, ki po na- čelu vzajemnosti opravi nekaj za prvo. Norma splošne vzajemnosti služi preobli- kovanju egoističnih posameznikov v ljudi z vsaj malo občutka obveznosti do dru- gih ljudi, ki so člani skupnosti, združeni na osnovi skupnih interesov z občutkom za skupno dobro. 1466 Vl Formalna pravila oga i Formalna pravila kot npr. zakoni imajo lahko močan vpliv na socialni kapital, saj n p le ta lahko preoblikujejo strukturo socialne mreže in vsebino socialnih vezi in tako om vplivajo na norme in prepričanja. Spoštovanje človekovih pravic je tako na primer en s zmanjšalo rasno nestrpnost v socialnih mrežah določenih družb. ocialnega k Učinki socialnega kapitala ap Učinki socialnega kapitala so področje, ki je deležno velike pozornosti zlasti v da- ita našnjem času, kajti, če je socialni kapital eden od pomembnih virov organizacije la v o je ključno vprašanje, kakšni so njegovi učinki. Pričakovani so predvsem pozitiv- rga ni učinki, čeprav določena socialna omrežja lahko vodijo tudi do negativnih pos- niz ledic. aciji Pozitivni učinki Pozitivni učinki socialnega kapitala se odražajo v številnih pojavnih oblikah Ad- ler in Kwon (2000, 99–1005) kot so: • Dostop do informacij: socialni kapital posamezniku pomaga in olajša dostop do širše palete različnih virov informacij (na primer pri iskanju za- poslitve ipd.), razvejano socialno omrežje pa vodstvu pomaga do uporab- nih informacij o poslovnih priložnostih, nevarnostih in tveganjih. • Moč in vpliv: socialne vezi so pomemben vir pridobivanje moči in vpliva. • Solidarnost: močne družbene norme in prepričanja, spodbudijo posame- znika, da spoštuje skupna pravila in navade, s čimer se zmanjša nujnost formalne kontrole in s tem stroški kontrole. Višje stopnje zavezanosti po- sameznikov organizaciji pa ugodno vplivajo tudi na uresničevanje organi- zacijskih ciljev. Seveda pa nikakor ne smemo spregledati, da lahko socialna omrežja ustvarjajo tudi negativne posledice. Negativni vplivi socialnega kapitala Socialna omrežja so lahko podlaga socialnega izključevanja ali stagnacije, poznani pa so tudi drugi negativni primeri kot so zaprtost gosto povezanih socialnih sku- pin, diskriminacija drugačnosti, moč tradicionalnih norm, ki lahko zavirajo ra- zvoj, spreminjanje in inovativnost, namesto da bi jih spodbujale. Negativni vidiki (Adler in Kwon,2000, 96–112) socialnega kapitala lahko nastaja- jo tudi zaradi visokih stroškov vzpostavljanja in ohranjanja odnosov. Informacij- ske koristi posameznika za omrežje lahko povečujejo posameznikovo moč in vpliv. Če relacija omrežju nudi izredno koristne informacije, sta moč in vpliv posame- znika v omrežju velika, če pa relacija med posameznikom in omrežjem le ni tako 1467 2 – s t 4 u .– o r kvalitetna pa informacije, ki jih posameznik posreduje v omrežje, niso dovolj ko- 2 u 5 s ize . o tv ristne, saj obstaja veliko število drugih relacij, ki nudijo kvalitetnejše informacije. k a m t r o ja , iz Nevarnost predstavljajo tudi negativni učinki solidarnosti znotraj skupine. Viso- b n e je u o r 2 ka stopnja solidarnosti med posamezniki znotraj skupine lahko omeji posamezni- b 0 s r 1 p a ka samo na odnose znotraj skupine in tako oslabi njegov pogled na okolico. Pos- 3 e , P š žev n o e p ledica tega so manjša kreativnost, manj novih idej, zaviranje dostopa do novih in- r a to o n formacij, povečanje neprilagodljivosti in večja stopnja ranljivosti celotne mreže. r s o l j ov e ž i , S n n Socialna omrežja lahko povzročajo tudi druge negativne pojave, ki vodijo v manj- e p l m ov r a šo stopnjo zadovoljstva zaposlenih, slabšajo organizacijsko kulturo in klimo, viš- e i n h n i o j a jo stopnjo fluktuacije ter negativno vplivajo na karierni razvoj zaposlenih Miha- a d g no e lič (2006). s m ti – ent V praksi je razmerje med pozitivnimi in negativnimi učinki socialnih vezi odvis- no od vsebine norm in prepričanj znotraj posameznih družbenih skupin, njihovih vlog v družbenem življenju in njihovega sovpadanja z družbenim okoljem. Socialni kapital v organizaciji Socialni kapital obstaja v vsaki organizaciji, brez le tega organizacija ne more de- lovati, vendar pa ima socialni kapital, v različnih organizacijah, različen pomen in različne pojavne oblike. Za 21. stoletje je značilno, da so izzivi, s katerimi se soočajo organizacije, povsem drugačni od izzivov ob koncu 20. stoletja. Uspešne so le tiste organizacija, ki so se sposobne spreminjati ter hitro in učinkovito odzivati na konstantno spreminjanje poslovnega okolja. Za to pa so potrebni novi prijemi pri planiranju, organiziranju, vodenju in kontroliranju poslovanja, ki podpirajo in razvijajo pretok informacij preko celotne hierarhične piramide. Enakost, odprte komunikacije, nizka stopnja hierarhije, širok kontrolni razpon ter organizacijska kultura, ki spodbuja prilago- dljivost in timsko delo, je tisto, na čemer temeljijo učeče se družbe 21. stoletja (Di- movski in Penger 2004, 2). Bolj kot materialni in finančni viri so v takih organiza- cijah pomembni človeški viri, znanje, vrednote, pripadnost. Znanje postaja ključ- na konkurenčna prednost, za uspešen prenos znanja znotraj organizacije pa je po- membno ravno učinkovito ravnanje s socialnim kapitalom organizacije (Kešelje- vić 2004, 85–87). Za vodenje organizacij temelječih na znanju in informacijah pa so potrebna ustrezna znanja in vodstvene sposobnosti, kajti kadri v teh organiza- cijah ne pristajajo na vodenja s kontrolo in ukazovanjem, pač pa pričakujejo pod- poro s strani vodstva in sodelavcev v okolju, ki spodbuja njihovo kreativnost in ra- zvoj (Svetic, 2009). Posameznik preko organizacije zadovoljuje večino svojih potreb, zato je ključno vprašanje kako se z organizacijo poveže in kako svoj način delovanja uskladi z de- lovanjem organizacije kot sistema Od stopnje povezanosti s sodelavci in z vodjem, 1468 V od odkritosti in sposobnosti sodelovanja med člani skupnosti je odvisno v kolikšni loga i meri si izmenjuje svoje izkušnje (pozitivne in negativne), koliko znanja je priprav- n p ljen prenašati med sodelavce in kako se skupaj učijo ter koliko se lahko drug na om drugega zanesejo. en so Povezanost posameznikov z organizacijo, socializacija, mreženje v delovnem oko- cial lju naj bi bilo tisto lepilo, ki posameznike poveže s skupnimi cilji, ki so hkrati tudi neg cilji organizacije. Poznane so prednosti mehkih dejavnikov uspešnosti kot so pove- a ka zovanje, skupinsko delo, omrežja, norme, vrednote, prepričanja, zaupanje in drugi pita dejavnikih za dobro delovanje organizacije To pa so tudi razlogi, da se koncept so- la v o cialnega kapitala kot idejne usmeritve organizacije v zadnjem desetletju pospeše- rg no krepi. Obstajajo številni načini kako pospeševati nastajanje socialnega kapitala, aniz vsi pa so več ali manj povezani s stilom vodenja, načinom ravnanja z ljudmi, komu- acij niciranja, informiranja in podobnih aktivnosti, ki so predvsem v domeni vodstev. i Aktivnosti, ki pospešujejo nastajanje socialnega kapitala v organizaciji Med aktivnostmi, s katerimi vodstva lahko pospešeno vplivajo na nastajanje so- cialnega kapital in s tem na njegove pozitivne posledice, so pomembna predvsem: Vključevanje sodelavcev v odločanje o svojem delu Sodelavci so dokazano bolj zavzeti za delo, če imajo možnost sodelovati pri odlo- čanju o svojem delu, predlagati izboljšave, če je nanje prenesena odgovornost, če so opolnomočeni in če jih vodje povabijo, da skupaj z njimi planirajo ter sodeluje- jo pri oblikovanju prispevkov in reševanju delovnih nalog. S tem pridobijo obču- tek pomembnosti, istočasno pa seveda večjo odgovornost za opravljeno delo. Mo- tiviranost je mogoče še povečati s povratnimi informacijami o tem koliko njihovo delo prispeva k skupnim ciljem. Uvajanje participativnega stila vodenja Vodenje s trdo roko ne ustreza današnjem času, kajti sodelavci bolj kot ukazova- nje potrebujejo usmeritev in pomoč na skupni poti do cilja. Sodobna učeča se or- ganizacija temelji na znanju in formacijah in se udejanja le v delovnem okolju, kjer je stopnja sodelovanja, zaupanja in vodenja s cilji visoka. Tem zahtevam pa ustre- zajo participativni stili vodenja, ki omogočajo kakovostno sodelovanje med vod- stvom in sodelavci. Uvajanje teamskega dela Teamsko delo je najbolj učinkovit način za kroženje znanja, plemenitenje in ustvarjanje novega znanja . Prednosti teamskega dela so številne od lažjega obvla- 1469 2 – s t 4 u .– o r dovanja kompleksnih poslovnih procesov, večje produktivnosti, boljše kakovosti 2 u 5 s ize . o tv izdelkov ali storitev, izboljšanja konkurenčnih prednosti, participativnega nači- k a m t r o ja , iz na vodenja, večje avtonomije zaposlenih do večjega motivacijskega učinka pri za- b n e je u o r 2 poslenih. b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p Učinkovit prenos informacij r a to o n r s hko uspešni pri delu in se pravilno odločajo le, če informacije , ki jih potrebujejo o l j ov e ž i , S n n za delo, dobijo pravočasno in so točne. Komuniciranje je zato izredno pomembno e p l m ov r a orodje preko katerega poteka prenos vizije in ciljev do vsakega posameznika. Poleg e i n h n i o j a pisne komunikacije, vizije, strategije je nujna tudi dvosmerna neposredna komu- a d g no e nikacija med vodstvom in zaposlenimi, saj vodstva le na tak način lahko preverja- s m ti – en jo, da so zaposleni informacije pravilno razumeli. Prenos informacij, ki poteka do t najnižjih ravni, naj bi bil čimbolj neposreden in transparenten. Vodstva praktici- rajo različne formalne načine s katerimi prenašajo informacije ; sklicujejo redne sestanke, kolegije, strokovne svete, usklajevalne sestanke izvršnih direktorjev, od- delčne sestanke in podobno. Pogosti pa so tudi neformalni načini. Še posebej so neformalne komunikacijske oblike pogoste v učečih se organizacijah (skupna ko- sila, športna srečanja, praznovanja in podobna srečanja). Možnosti za razvoj svojih sposobnosti Posamezniki razpolagajo z različnimi znanji, sposobnostmi, zmožnostmi, hote- nji , ki jih želijo uresničiti in uporabiti pri svojem delu. Če je omogočeno zaposle- nim, da preizkusijo svoja znanja, sposobnosti, spretnosti v konkretni delovni situ- aciji, če so torej razporejeni na ustrezno delovno mesto, potem jih uporabijo za re- ševanje delovnih nalog in se z delom dokažejo. Seveda pa mora vodstvo pomaga- ti pri odkrivanju, sproščanju in razvoju potencialnih sposobnosti tudi tistim za- poslenim, ki sami ne najdejo pravega razvojnega motiva. Takšnim mora pomagati odkriti njihove potencialne sposobnosti in jih usmeriti k ustreznim delovnim za- dolžitvam, ki bi jih spodbujale. Z načrtnim razvojem karier pa je mogoče najbolj perspektivnim kadrom zagotoviti poklicno, karierno in osebnostno rast, ki vodi do samouresničenja. Plačilo po delovni uspešnosti Pri tem pa mora biti prispevek posameznika merljiv in jasno opredeljen, tako da tudi drugi vidijo, zakaj je dobil nekdo več, drugi manj. Pomembne so tako delovne zadolžitve, kriteriji ocenjevanja (standardi) kot roki, prav tako strinjanje posame- znika z zastavljenim ciljem oziroma s pričakovanim rezultatom. Prispevek k delov- nim oziroma organizacijskim ciljem je ključ k uspehu in merilo plačila. 1470 Vl Sklepne ugotovitve oga i Organizacija in socialni kapital sta neposredno povezana in vsaka organizacija je n p hkrati tudi socialna tvorba. Seveda se je pri tem zelo pomembno, da organizacijo ome ne obravnavamo zgolj kot skupek zaposlenih, njihovih znanj, veščin in sposobnos- n so ti, pač pa upoštevamo tudi odnose med sodelavci, medsebojno sodelovanje, zaupa- cia nje, kar vse pomembno vpliva na delo v organizaciji. Na delo pa pomembno vpli- lneg va tudi pripadnost zaposlenih in njihovo zadovoljstvo z različnimi dejavniki dela. a ka V kolikor zaposleni čutijo pripadnost in zadovoljstvo z delom in delovnim oko- pita ljem, bodo občutili tudi večjo povezanost z organizacijo in se bodo bolj trudili pri la v o opravljanju naloga. Določeni cilji in projekti zahtevajo visoko stopnjo sodelovanja rg in podpore okolja, in če si je posameznik ali skupina sposobna pridobiti sodelova- ani nje in podporo, govorimo o visoki stopnji socialnega kapitala, ki ustvarja številne zaci prednosti in olajša doseganje ciljev. ji Tako kot v človeški, morajo vodstva vlagati tudi v socialni kapital. Z njim se ustva- ri primerno okolje za sodelovanje, dobri medčloveški odnosi pa postanejo vredno- ta organizacije. V takem okolju so zaposleni sproščeni, pripravljeni na sodelovanje in prispevanje k organizacijskim ciljem po svojih najboljših močeh. Znanje, s ka- terim razpolagajo vlagajo v nove poslovne zamisli in izboljšave. V takih razmerah se praviloma spletajo zavezništva in medsebojna zaupanja ter nastaja pozitivna kli- ma, kar vodi v večje zadovoljstvo z delom. Pravimo, da nastaja socialni kapital, ki s svojimi pozitivnimi dimenzijami krepi medsebojne odnose in podpira podjetni- ške cilje organizacije, ki so v današnjem času edina zanesljiva pot iz krizne situa- cije. Literatura Adler Paul Seok-Woo Kwon. 2000. Social Capital: The Good, the Bad, and the Ugly. Boston: Butterworth-Heinemann. Cohen, Don , Prusak, Laurence. 2001. In Good Company: How Social Capital Ma- kes Organizations Work. Boston: Harvard Business School Press. Dika, S. in Singh K. 2002. applications od social capital in educational literature: a critical synthesis. Dostopno na http:/rer.sagepub.com.nukweb.nuk.uni.lj.si/ sgi/reprint/72/1/13.29.2.2008 Dimovski Vlado, Sandra Penger. 2004. Učeča se organizacija: Transformacija k ho- rizontalni organizacijski strukturi v dobi ekonomije znanja. Ljubljana: Teorija in praksa, letnik 41, št. 5–6, 806–828. Iglič, Hajdeja. 2001. Socialni kapital, socialna omrežja in politično vedenje: empi- rična študija. Družboslovne razprave XVII (37/38): 167–190. 1471 2 – s t 4 u .– o r Iglič, Hajdeja, Fabregas, Joan Font. 2004. Social Networks. Population Studies, 2 u 5 s ize . o tv Volume B, Chapter 8. k a m t r o ja , iz b n Kaše, Robert, Miha Škerlavaj. 2006. Socialni kapital v slovenskih organizacijah. e je u o r 2 b Ljubljana: HRM, 2006, 74–78. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Kešeljević, Aleksandar. 2004. Sodobni vidiki razumevanja znanja v ekonomiji. o e p r a t Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. o o n r s o l j ov e ž i , S Lenarčič, B. 2011. n Socialni kapital v virtualnih skupnostih. Koper: Univerzitetna n e p l m ov založba Annales. r a e i n h n i o j a a d Makarovič, Matej. 2003. Socialni kapital v Sloveniji. Ljubljana: Sophia. g no e s m t Mihalič, Renata. 2006. Management človeškega kapitala. Škofja Loka: Mihalič in i – ent Partner. Portes, Alejandro. 1998. Social Capital: Its Origins and Applications in Modern So- ciology. New Jersey:Annual Review Sociology. Svetic, Aleša. 2009. Vodenje in odnos do sodelavcev. V Management, izobraževanje in turizem. Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Portorož. Škerlavaj, Miha. Uporabite socialni kapital vaše organizacije. 2009. Http://www. zdruzenje-manager.si/storage/5187/13_Uporabite-socialni_kapital_vase_ organizacije.pdf (3. april 2012). 1472 2 – s t 4 u .– o r Socialno podjetništvo v Sloveniji 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Social entrepreneurship in Slovenia o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Sonja Šaše 3 e , P š žev n o e p ŠC Ptuj, Ekonomska šola, Slovenija r a to o n r s sonja.sase@guest.arnes.si o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Tema socialnega podjetništva se v zadnjem času pojavlja kot rešitev problematike vse več- no e s m je brezposelnosti v Sloveniji. V današnjem svetu obstajajo podjetniki z visokim zavedanjem ti – en o tem, kako pomembni sta medsebojna soodvisnost ljudi in njihova socialna odgovornost, in t podjetniki, ki skušajo reševati socialna in ekološka neravnotežja na podjetniški način. Social- no podjetništvo, mešanica poslovne dejavnosti in družbene odgovornosti, nedvomno uvršča- mo med družbene inovacije. Socialno podjetništvo je manjkajoči del kapitalističnega sistema. Njegovo uvajanje lahko omogoči rešitev gospodarskega sistema, tako da bo vanj vneslo zmo- žnost obravnavanja globalnih ciljev, ki so mu zdaj tuji. Menim, da je v Sloveniji mnogo neizko- riščenih razvojnih potencialov na področju socialnega podjetništva, ki jih na poti do družbe odličnosti lahko izkoristimo za boljši ekonomski položaj vseh. Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni podjetnik, socialna odgovornost, družbene inovacije, globalni cilji Abstract The issue of social entrepreneurship has emerged as a solution to the problem of unemploy- ment in Slovenia. In the modern world there are entrepreneurs who have a high awareness the importance of interpersonal responsibility and of their social responsibilities, as well as such who are trying to solve the problems of social and ecological imbalance in an entrepreneur- ial way. Social entrepreneurship, a mixture of economic activity and social responsibility, can undoubtedly be ranked among top social inventions. Social entrepreneurship represents the missing part within the capitalist system. Its implementation can represent the solution to the economic system by including the possibility of pursuing global targets which have until now been excluded from it. I think that Slovenia has much unused potential in the field of social en- trepreneurship, which could be used on our path to the society of wel fare within the scope of a better economic situation of us al . Key words: social entrepreneurship, social entrepreneur, social responsibility, social innovati- ons, global targets 1473 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Zanimanje za temo socialno podjetništvo je pritegnilo spoznanje, da v današnjem k a m t r o ja , iz svetu obstajajo podjetniki z visokim zavedanjem o tem, kako pomembni sta med- b n e je u o r 2 b sebojna soodvisnost ljudi in njihova socialna odgovornost, in podjetniki, ki skuša- 0 s r 1 p a 3 e jo reševati socialna in ekološka neravnotežja na podjetniški način. Socialno podje- , P š žev n o e p tništvo, mešanica poslovne dejavnosti in družbene odgovornosti, nedvomno uvr- r a to o n r s ščamo med družbene inovacije. Zamisel se je razvila v okviru podjetništva in se o l j ov e ž i , S n n kljub več kot sto let dolgemu obstoju uveljavila šele v zadnjih desetletjih. e p l m ov r a e i Socialno podjetništvo je manjkajoči del kapitalističnega sistema. Njegovo uvajanje n h n i o j a a d g lahko omogoči rešitev sistema, tako da bo vanj vneslo zmožnost obravnavanja glo- no e s m balnih ciljev, ki so mu zdaj tuji. Promoviranje zamisli o socialnem podjetništvu je ti – en poglaviten izziv, na katerega je treba danes odgovoriti.1 t V Sloveniji je mnogo neizkoriščenih razvojnih potencialov na področju socialne- ga podjetništva, ki se jih da na poti do družbe odličnosti lahko izkoristiti za boljši ekonomski položaj vseh. Država potrebuje nove rešitve, ki bodo mladim takoj po končanem šolanju nudile možnost vključitve v delo, in potrebno je poiskati tudi načine za bolj učinkovito vključevanje tistih, ki imajo drugačne umske in fizič- ne sposobnosti. Kako bi bolje integrirali romsko skupnost, kako v delo ponovno vključili tiste po 40–45 let starosti, ki so izgubili delo in s tem upanje, da bodo še kdaj spadali med delovno aktivne. Na vsa ta vprašanja ponuja odgovor prav social- no podjetništvo. V nasprotju od klasičnih podjetnikov, socialni podjetniki ne po- slujejo le zaradi lastnih materialnih ali denarnih koristi, temveč sledijo svoji viziji in hočejo v družbi nekaj izboljšati. Tako se lahko omenjene težje zaposljive skupi- ne, ki se zaradi družbene neenakosti vrtijo v začaranem krogu brezposelnosti, za- poslijo v socialnem podjetju, ki jih bo sprejelo v svoje zavezništvo, ne glede na nji- hov družbeni položaj. Opredelitev socialnega podjetništva Pojem socialnega podjetja Popolne definicije socialnega podjetja ni moč postaviti, saj se tako po vsebini kot po pomenu socialna podjetja razlikujejo glede na kulturne, zgodovinske, politične in ekonomske značilnosti okolja, v katerem se razvijajo. Tudi širši družbeni cilji, ki jih socialna podjetja zasledujejo, se lahko od okolja do okolja razlikujejo in temu primerno tudi njihovi proizvodi in storitve. Najbolj splošna je definicija, po kateri je »Social enterprise« poslovni podjem kot vsak drug, ki razvija proizvode ali storitve na tržni ali poltržni osnovi. Naziv »So- cial« ali v slovenski jezik prevedeno »družbeno/i« pa pridobi takrat, ko se njego- 1 Muhammad Yunus, M. Novemu kapitalizmu naproti: socialno podjetništvo za svet brez revščine: 1. izd. EU (Tržič: Učila international, 2009), 115. 1474 So vi ustanovitelji odločijo, da bodo pri razvoju produktov podjetja zasledovali šir- cial še potrebe skupnosti, tako, da bodo v podjetje vključevali ranljive ciljne skupi- no p ne prebivalstva oziroma, da bodo razvili storitve, ki bodo v pomoč pri integraci- od ji teh ciljnih skupin. Skratka, ustanovitelji podjetij bodo prvenstveno zasledovali jetn cilj »družbene oz. etične dobrobiti«. To ne pomeni, da socialna (družbena) pod- ištvo v S jetja ne ustvarjajo dobička, se pa od klasičnih podjetij razlikujejo po tem, da jim profit ni primarni namen, temveč jim višjo vrednoto predstavlja uresničevanje šir- lov ših družbenih oz. etičnih ciljev, oz. po tem, da ustvarjeni dobiček v celoti ali v ve- enij činskem obsegu reinvestirajo v razvoj. i Muhammad Yunus, nobelov nagrajenec za mir, je predstavil socialno podje- tništvo. Socialno podjetje zaposluje delavce, proizvaja dobrine in storitve, ki jih kupcem ponuja po ceni v skladu s postavljenim ciljem, toda njegov poglavitni cilj je ustvarjati korist za njegove deležnike. Podjetje lahko ustvarja dobiček, vendar vlagatelji tega ne potegnejo iz podjetja: po določenem času dobijo nazaj le osnovni vložek. Socialno podjetje je bolj kot v ustvarjanje dobička usmerjeno v neko dob- ro stvar; na ta način lahko deluje kot vektor sprememb. Socialno podjetje ni samo dobrodelna organizacija, ampak podjetje v polnem pomenu besede.2 Pojem socialnega podjetnika Socialni podjetniki so etično prosvetljeni inovatorji, ki iščejo odgovore na nekate- re najgloblje družbene izzive z uvajanjem novih podjetniških idej. So ljudje, ki se zavedajo priložnosti, da zadostijo potrebam, ki jih državni sistem blaginje ne bo in ne zmore zadovoljiti. So ljudje, ki zbirajo in organizirajo potrebne vire (ljudi, prostovoljce, denar in pros- tor) za realizacijo zastavljenih podjemov. K uresničevanju širših družbenih ciljev pa lahko kvalitetno prispeva tudi profitno usmerjeno podjetje oz. podjetnik, če med svoje standarde kvalitete uvede tudi standard korporativne družbene odgo- vornosti, kar pomeni, da sprejme svoje poslanstvo kot vrednoto, da bo del ustvar- jenega dobička namenjalo za uresničevaje širših potreb skupnosti, v kateri deluje. Socialni podjetnik je posameznik, ki usmerja dobiček v doseganje socialnih ciljev tako, da združuje finančno in socialno povrnitev investicije.3Socialni podjetniki so vodilni na področju uvajanja socialnih sprememb in se pojavljajo v zasebnem, javnem in neprofitnem sektorju.4 2 Muhammad, Novemu kapitalizmu naproti, 211. 3 Canadian Ashoka Fel ows, Canadian institute for social entrepreneurship, http://www.csef.ca/social_en- trepreneurs.php (05. 02. 2013). 4 Success Stories, Institute for social entrepreneurship, http://institute4se.com/Home.aspx (05. 02. 2013). 1475 2 – s t 4 u .– o r Značilnosti socialnega podjetništva 2 u 5 s ize . o tv Socialna ekonomija ponuja nove možnosti za inovativno zaposlovanje ranljivih k a m t r o ja , iz ciljnih skupin na trgu dela. Različni družbeni in okoljski problemi predstavljajo b n e je u o r 2 b velik izziv za organizacije tretjega sektorja oziroma tako imenovana socialna pod- 0 s r 1 p a 3 e jetja, saj bi se s temi problemi moral sektor, z roko v roki, soočati v sodelovanju z , P š žev n o e p državo, gospodarstvom in s civilno družbo. r a to o n r s o l j ov e V ciljne skupine uvrščamo osebe, ki so psihično, fizično ali socialno prikrajšane in ž i , S n n e p ki v podjetju nastopajo kot delovna sila. Z zaposlitvijo jim je omogočen neposre- l m ov r a e i dni stik s prostim delovnim trgom ter na ta način zmanjševanje socialne izključe- n h n i o j a a d nosti.5 g no e s m t Po 6. členu Zakona o socialnem podjetništvu uvrščamo med zaposlene v social- i – ent nih podjetjih prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide, zlasti pa: • invalide, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa; • brezposelne osebe, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovlje- ne trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bi- stveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zapo- slitvi napredujejo; • brezposelne osebe, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več; • brezposelne osebe, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljene več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca; • brezposelne osebe: • nad 55 let starosti, • pripadnike romske skupnosti, • mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja, ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zapo- slitve in še ni preteklo eno leto od prestane zaporne kazni, oziroma so v času pogojnega odpusta • begunce, vključene v programe integracije ali osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog, brezdomce. V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki izkazujejo javno koristni in socialni značaj: 6 • so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve; 5 Socialno podjetništvo, Center razvoja človeških virov, http://www.center-rcv.org/index.php?id=51 (24. 01. 2013). 6 Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), Uradni list RS, št. 20/2011 , str. 2667. 1476 So • imajo nepridobitni namen zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na cial trgu dela; no p • člani v njih delujejo prostovoljno; od • pri upravljanju so samostojne; jetn • praviloma vključujejo prostovoljsko delo; ištvo v S • odločitve sprejemajo vsi člani enakopravno; • delujejo v korist svojih članov in javno korist. loven Osnovni namen te oblike podjetništva je opravljanje tržne dejavnosti po posebnih iji načelih socialnega podjetništva in drugih neprofitnih namenih, kot so: • enakopravnost članstva • sodelovanje deležnikov pri upravljanju • premoženje, dobiček in presežek prihodkov nad odhodki se uporablja za namen socialnega podjetništva in druge neprofitne namene • delitev dobička ali presežkov prihodkov ni dopustna oziroma je omejena • preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad material- nim in finančnim poslovanjem • trajno delovanje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti • ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine oseb ter opravljanje družbeno koristnih dejavnosti.7 Pri tržni usmerjenosti je potrebno opredeliti, kaj vključuje tržno usmerjenost ter pri tem upoštevati, da ne gre le za prodajo blaga in storitev na trgu, temveč tudi za pogodbe, pridobljene na razpisih in naročilih javnega sektorja. Socialno podjetništvo se od klasičnega razlikuje po tem, da deluje po nekakšnem načelu opolnomočenja svojih zaposlenih, predvsem ranljivih skupin, in pri razvo- ju socialnega kapitala. Socialno podjetje išče predvsem nove poslovne priložnosti, nove tržne niše, nasto- pa na trgu tako kot druga podjetja in z njimi tekmuje. Za vsa podjetja veljajo isti gospodarski pogoji. Bistvo uspeha na trgu sta dobra poslovna ideja in izdelava ka- kovostnega poslovnega načrta.8 Javni razpis za spodbujanje socialnega podjetništva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 3. 2. 2012 objavilo Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Predmet javnega razpisa je spodbuja- nje dostopa do usposabljanja in zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin na trgu dela z razvojem dejavnosti socialnega podjetništva kot trajnega opravljanja dejavnosti 7 Kristjan Strojan, Vloga za pridobitev statusa socialnega podjetja: Področja socialnega podjetništva, (Mladin- ski ceh, 12. marec 2013), http://www.mladinski-ceh.si/objava/112 (14. 03. 2013). 8 Uvajanje modela socialnega podjetništva v treh pilotskih regijah v Sloveniji. Center razvoja človeških virov, http://www.center-rcv.org/index.php?id=1228 (24. 01. 2013). 1477 2 – s t 4 u .– o r s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali z opravljanjem storitev na trgu, pri čemer 2 u 5 s ize . o tv ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti. k a m t r o ja , iz b n V razpisu gre za sofinanciranje projektov, ki razvijajo tržne dejavnosti (proizvo- e je u o r 2 b dnjo, prodajo proizvodov ali storitev) v skladu z načeli socialnega podjetništva, 0 s r 1 p a 3 e kot jih opredeljuje Zakon o socialnem podjetništvu in bodo prispevali k ustvarja- , P š žev n o e p r a nju delovnih mest, socialni integraciji in poklicni reintegraciji ranljivih skupin na to o n r s trgu dela. o l j ov e ž i , S n n e p l m Javni razpis je namenjen sofinanciranju naslednjih dejavnosti: ov r a e i n h n • razvoju novih ali širitvi obstoječih tržnih dejavnosti; i o j a a d g no e • usposabljanju oseb iz ranljivih ciljnih skupin za delo v okviru razvite tržne s m ti – en dejavnosti; t • ustvarjanje novih delovnih mest za zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih sku- pin v okviru razvite tržne dejavnosti. Cilj javnega razpisa je podpreti projekte, ki bodo z razvijanjem dejavnosti socialne- ga podjetništva osebam iz ranljivih ciljnih skupin zagotavljali zaposlitve in ustvar- jali nova delovna mesta.9 Prvi razpis je bil objavljen v letu 2009, drugi razpis pa je bil objavljen 3. 2. 2012. Po prvem razpisu so usposobili 102 osebi iz ranljivih ciljnih skupin, 30 oseb iz ranlji- vih ciljnih skupin pa je dobilo zaposlitev. V drugem razpisu pa je v letu 2012 denar- na sredstva prejelo 17 podjetij, ki se ukvarjajo z vsebinami socialnega podjetništva. V razpisu gre za dodelitev finančnih sredstev s pomočjo katerih bodo zagotovlje- ne enake možnosti na trgu dela tudi ranljivim ciljnim skupinam. Oddane vloge so bile ovrednotene po objavljenem točkovniku. Višina denarnih sredstev na podje- tje je znašala od 200.000 € do 300.000 €. Celoten znesek javnega razpisa pa je zna- šal 4.500.000 €. Ta sredstva so zagotovo vplivala na kvaliteto poslovanja teh pod- jetij oz. na širjenje aktivnosti na področju socialnega podjetništva, na zagotavlja- nje enakih možnosti na trgu dela in na krepitev socialne vključenosti. Prav gotovo so zagotovila trajno zaposlitev ranljivim ciljnim skupinam. Primer takega razpisa ponuja več možnosti za socialna podjetja takšni in bodo prav gotovo postali praksa v prihodnosti, saj je področje socialnega podjetništva v Sloveniji premalo razvito. Težave socialnih podjetij Socialna podjetja so pogosto odvisna od nepovratnih sredstev. Vendar je obseg in- vesticijskih skladov, ki lahko pomagajo odpraviti to težavo, običajno majhen (prib- ližno 10 do 20 milijonov EUR), zato so njihova sredstva v celoti izkoriščena, pri če- 9 MDDSZ, O ministrstvu: Javne objave: Javni razpisi in javna naročila. Ljubljana, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (RS 2012), http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/jav- ni_razpisi_in_javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=953, (25. 01. 2013). 1478 So mer so se ti skladi v EU razvili neenotno (neenakomerna porazdelitev z večjim šte- cial vilom v eni ali dveh državah članicah). Medtem imajo lahko vlagatelji, ki želijo vla- no p gati v socialna podjetja ali socialno ekonomijo EU, težave pri ugotavljanju, kateri od investicijski skladi so jim na voljo, in zaupanju vanje: obstaja veliko različnih kon- jetn kurenčnih oznak in poimenovanj skladov, ki naj bi omogočali naložbe v social- ištvo v S no podjetništvo, kar uporabnikom povzroča težave. Postopek pridobivanja dosto- pa skladov do čezmejnih vlagateljev je drag zaradi razdrobljenih predpisov: skla- lov di so lokalizirani, pri čemer na manjših trgih s težavo dosegajo donosne velikosti. eniji Vse te težave izvirajo iz posebnih značilnosti socialnih podjetij: Njihovo prizade- vanje za doseganje socialnih ciljev prek poslovne dejavnosti pomeni nove izzive za vlagatelje, sklade in posrednike finančnih storitev ter zakonodajalce. V oceni učin- ka so opredeljeni trije ključni razlogi za težave: • pomanjkanje jasnih in primerljivih informacij • težavno merjenje ali ocenjevanje socialnega donosa • neprilagojenost struktur skladov potrebam socialnih podjetij Na podlagi določb Zakona o socialnem podjetništvu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vodi evidenco socialnih podjetij. 10 Iz tabele, ki je na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (z dne 14. 3. 2013), je razvidno, da je v Sloveniji le 8 socialnih podje- tij. Od tega imajo štiri podjetja oznako so.p., dve podjetji imata pravnoorganizacij- sko obliko d.o.o. (družba z omejeno odgovornostjo) in oznako so.p. (socialno pod- jetje), dve podjetji pa imata pravnoorganizacijsko obliko z.b.o. (zadruga brez od- govornosti) in oznako so.p.. Zavod, ustanova ali društvo pridobi status socialne- ga podjetja z dnem vpisa socialnega podjetja. Oznaka so.p. se dopiše. Z dnem vpi- sa lahko podjetje začne poslovati kot socialno podjetje. Sklepne ugotovitve V socialnem gospodarstvu je v EU zaposlenih 10 % vseh zaposlenih. Sem spadajo subjekti s posebnim pravnim statusom (zadruge, fundacije, združenja, vzajemne družbe), od katerih mnogi izpolnjujejo merila in so zato socialna podjetja, kot tudi socialna podjetja s statusom običajne zasebne ali delniške družbe. Poseben pravni status socialnega gospodarstva je še posebej prikrojen socialnim podjetjem, saj nji- hov način upravljanja temelji na udeležbi in odprtosti. Socialna podjetja se v Evropi organizacijsko najpogosteje pojavljajo v obliki nepri- dobitnih organizacij (70 %), zadrug (26 %) in združenj (3 %) in delujejo na različ- nih področjih, kot so bančništvo, zavarovalništvo, potrošništvo, energetika, kme- 10 MDDSZ, Delovna področja: Trg dela in zaposlovanja: Socialno podjetništvo. Ljubljana, Ministrstvo za delo, druži- no, socialne zadeve in enake možnosti, RS, 2013. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podro- cja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/ (25. 01. 2013). 1479 2 – s t 4 u .– o r tijstvo, obrtništvo, kultura, šport, gradbeništvo, raziskovanje, izobraževanje, javne 2 u 5 s ize . o tv storitve, turizem ter socialno in zdravstveno varstvo. k a m t r o ja , iz b n V Italiji so najbolj razširjene zadruge. V regiji Emilia-Romagna ustvarijo kar 45 % e je u o r 2 b regijskega bruto domačega proizvoda, dve tretjini prebivalcev Bologne pa je včla- 0 s r 1 p a 3 e njeno v katero od zadrug. Za regijo je tudi značilno, da povprečna plača vsaj še , P š žev n o e p r a enkrat presega znesek povprečne plače v preostalih delih Italije. to o n r s o l j ov e Ena največjih in najmočnejših potrošniških zadrug v Italiji je COOP. Njena stra- ž i , S n n e p l m tegija je ustvarjanje grozdov majhnih proizvajalcev in kmetov. Ključ uspeha teme- ov r a e i n h n lji na solidarnosti in recipročnosti. Podobno je na Švedskem, kjer je socialno pod- i o j a a d g n jetništvo najbolj razvito v okrožju Jämtland. Tam ne bomo videli velikih trgovskih o e s m t verig, kot so Spar ali Hofer v tolikšnem številu kot pri nas, veliko več je potro- i – ent šniških zadrug, kot je zadruga Förbundet, ki imajo svoje trgovine. Če vprašate tam ljudi, zakaj kupujejo v zadrugah in ne v velikih trgovskih verigah, bodo povedali, da gre za vrednoto, če pa že nastopajo kot potrošniki, potem to delajo odgovorno, z mislijo na končnega proizvajalca, delavca v zadrugi in odgovornostjo do okolja. Zanimiv primer prihaja s Škotskega otoka Eigg, ki je bil vse do leta 1997 v zasebni lasti, ko ga je odkupilo 60 prebivalcev otoka. Ti so nato ustanovili svoje socialno podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem turizma na otoku, zgradili so trgovino, po- što, čajnico, plažo opremili s toaletami in tuši. Otok je postal pravi turistični feno- men, ravno zaradi koncepta delovanja, oglašuje pa se preko sodelovanja na raznih ekoloških natečajih. Primerov dobrih in malo manj dobrih praks je veliko, socialno podjetništvo je pri- sotno v vseh državah sveta, kar pa je izjemno, je to, da je nabor dejavnosti, s kate- rimi se ukvarja, zelo raznolik in sega od klasičnih dejavnosti, ki so običajno priso- tne na trgu, do resnično inovativnih in prebojnih projektov, ki sodijo v polje soci- alnih inovacij.11 V Sloveniji pa imamo z dnem 14. 3. 2013 osem podjetij s statusom socialnega pod- jetja. Dve podjetji sta bili najprej ustanovljeni kot d.o.o. in sta v letu 2012 pridobi- li status socialnega podjetja. Ti dve podjetji predstavljata socialno podjetje tipa B (najmanj tretjina zaposlenih je iz vrst težje zaposljivih ciljnih skupin). Štiri podje- tja, ki pa imajo samo status socialnega podjetja, pa so pred pridobitvijo statusa po- slovala kot zavod oz. ustanova/fundacija. Preostali dve podjetji pa sta pred prido- bitvijo statusa delovali kot zadruga brez obveznosti. V Sloveniji je v mesecu januar- ju 2013 bilo 788.969 delovno aktivnih prebivalcev.12 Z gotovostjo lahko trdimo, da pri nas v socialnih podjetjih ni zaposlena niti polovica procenta delovno aktivnega 11 Romana Zidar, Kako razvito je socialno podjetništvo v drugih državah? , 13.01.2012. Dostopno na: www.rtvslo.si/fi- les/Slovenija/socpod_tujina_1_.doc (24. 01. 2013). 12 SURS, Demografsko socialno področje, Prebivalstvo: koeficient starostne odvisnosti starejših po spolu. Ljubljana, Statistič- ni urad republike Slovenije, ( RS, 2012), https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5131 , (02. 03. 2012). 1480 So prebivalstva. O natančnem številu dodatnih delovnih mest še ne moremo govori- cial ti, ker morajo socialna podjetja o številu zaposlenih poročati po zaključku prvega no p leta poslovanja oziroma v roku dveh let po pridobitvi statusa socialnega podjetja. odje Socialno podjetništvo ima resnično velik pomen v teh družbah, saj je finančna tniš pomoč zagotovljena s strani države in drugih projektov. V Evropi pa je socialno tvo v S podjetništvo poudarjeno v novi strategiji Evropa 2020. Področje je preučila tudi l Evropska komisija v svoji pobudi za socialno podjetništvo (Social Business Initia- oven tive, 25. 10. 2011 COM 682/2011.) Ta dokument govori o delovanju podjetij v inte- iji resu skupnosti, ponovnem vlaganju dobička v dejavnost, o demokratičnosti pri or- ganizacijski strukturi in pri lastninskih razmerjih. Literatura Branco, Davide, Eugenio Gattolin, GiacintoTommasini, Franek Johannes, in Simona Zagorc. Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji: primerjalna študija: Italija, Avstrija, Slovenija. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospo- darstvo, 2004. Dragoš, Srečo, in Vesna Leskošek. Družbena neenakost in socialni kapital. Lju- bljana: Mirovni inštitut, za sodobne in politične študije, 2003. Yunus, Muhammad. Novemu kapitalizmu naproti: socialno podjetništvo za svet brez revščine. Zbirka Žepna knjiga, Učila international, 2009. Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Uradni list RS. št. 20/2011, str. 2667. MDDSZ. Delovna področja: Trg dela in zaposlovanja: Socialno podjetništvo. Ljubljana, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, RS, (2013), http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/soci- alno_podjetnistvo/, (25. 01. 2013). MDDSZ. O ministrstvu: Javne objave: Javni razpisi in javna naročila. Ljubljana, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, RS, (2012), http://www.mddsz.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi_in_jav- na_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=953, (25. 01. 2013). 1481 2 – s t 4 u .– o r SURS. Demografsko socialno področje: Prebivalstvo: koeficient starostne od- 2 u 5 s ize . o tv visnosti starejših po spolu. Ljubljana, Statistični urad republike Slovenije, k a m t r o ja , iz RS,(2012), https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5131, (02. 03. 2012). b n e je u o r 2 b SURS. Demografsko socialno področje: Trg dela: Aktivno prebivalstvo. Ljublja- 0 s r 1 p a 3 e na, Statistični urad republike Slovenije, RS, 2013, http://www.stat.si/novica_ , P š žev n o e p r a prikazi.aspx?ID=5373, (24. 01. 2013). to o n r s o l j ov e Strojan, Kristjan. Vloga za pridobitev statusa socialnega podjetja: Področja social- ž i , S n n e p l m nega podjetništva. Mladinski ceh, 12. marec 2013, http://www.mladinski-ceh. ov r a e i n h n si/objava/112, (14. 03. 2013). i o j a a d g no e Zidar, Romana. Kako razvito je socialno podjetništvo v drugih državah?, s m ti – en 13.01.2012, www.rtvslo.si/files/Slovenija/socpod_tujina_1_.doc , (24. 01. t 2013). Canadian Ashoka Fellows. Canadian institute for social entrepreneurship, http:// www.csef.ca/social_entrepreneurs.php, (05. 02. 2013). Socialno podjetništvo. Center razvoja človeških virov, http://www.center-rcv.org/ index.php?id=51, (24. 01. 2013). Success Stories. Institute for social entrepreneurship, http://institute4se.com/ Home.aspx, (05. 02. 2013). Ukrepi za stabilnost, rast in delovna mesta. Evropska komisija, http://ec.europa. eu/europe2020/pdf/nd/eccomm2012_sl.pdf, (07. 02. 2013). Uvajanje modela socialnega podjetništva v treh pilotskih regijah v Sloveniji. Cen- ter razvoja človeških virov. http://www.center-rcv.org/index.php?id=1228, (24. 01. 2013). 1482 2 – s t 4 u .– o r Aktivne oblike in metode pouka pri tujem 2 u 5 s ize . o tv k a m jeziku t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Active aproaches to language learning 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Jasna Šček to o n r s o l j ov e Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija ž i , S n n e p l m jasna.scek@guest.arnes.si ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en V prispevku bom govorila o aktivnih oblikah in metodah pri italijanskem jeziku. Pokazala t bom, kako popestrimo uro italijanskega jezika. Sodobne metode olajšajo delo predavateljem, predvsem pa pomagajo učencem lažje osvojiti na videz nemogoče slovnične strukture in bese- dišče pri učenju tujih jezikov. Različni ljudje sprejemajo informacije na različne načine, zato je smiselno, da učitelji uporabljajo raznolike oblike in metode poučevanja. Ključne besede: aktivne oblike in metode, tuji jezik, komedija, internet Abstract The following article focuses on active teaching methods and strategies in the process of learn- ing Italian as a foreign language. Besides, I am going to demonstrate how to make learning Ital- ian fun and an enjoyable experience. New language learning methods and strategies are de- signed to facilitate not only the teachers' work, but also students by making it easier for them to acquire the grammatical structures and vocabulary that they might find too complicated at first to learn. Considering that every student is different in the way they perceive information, it is essential that teachers use diverse teaching methods and strategies to make the process of foreign language learning equal y effective for all of them. Key words: active methods and strategies, a foreign language, comedy, internet. Uvod Metode poučevanja so splošni pristopi k poučevanju, ki vodijo k uresničitvi zas- tavljenih ciljev. Aktivne metode so tiste, ki učenca miselno in čustveno aktivira- jo. Oblike poučevanja se nanašajo na vodenje razredne komunikacije. Glede na zastavljene cilje se lahko odločimo za frontalno obliko dela, delo v skupini, paru ali individualno delo. Smiselno jih je uporabljati, ko učitelj zazna težave pri pou- čevanju predvsem pa, ko želi povečati motiviranost učencev. Sledijo trije različni primeri uporabe aktivnih oblik in metod, ki sem jih uporabila pri pouku italijan- skega jezika. 1483 2 – s t 4 u .– o r Ogled komedije 2 u 5 s ize . o tv Dijaki si ogledajo dvajsetminutni film – komedijo z naslovom Tana libera tutti. k a m t r o ja , iz Predvsem urijo slušno razumevanje, rešujejo različne tipe nalog, s pomočjo katerih b n e je u o r 2 b ponovijo in utrjujejo besedišče, ki obsega italijanski šolski sistem, šolski predmete, 0 s r 1 p a 3 e živalski svet, otroške igrice ter slovnične strukture kot so sedanji čas, pretekli čas, , P š žev n o e p velelnik, prihodnjik in italijanska frazeologija. Dejavnost učitelja je v tem, da prip- r a to o n r s ravi naloge, ki jih dijaki rešujejo pred gledanjem filma in služijo motivaciji in vzbu- o l j ov e ž i , S n n janju radovednosti, naloge med gledanjem filma ter naloge, ki jih rešujejo po ogle- e p l m ov du filma. Dejavnost dijakov je različna: r a e i n h n i o j a a d g 1. Sestavi stavek in boš zvedel, kje se dogaja film. no e s m 2. Iz naslednjih stavkov sestavi obnovo filma. ti – en 3. Postavi glagole v pretekli čas in izvedel boš, o čem se pogovarjata Flavia in t Claudio. 4. Preberi sestavek o italijanskem šolskem sistemu in reši naloge. 5. Vpiši manjkajoče predmete, ki se nahajajo v učilnici. 6. Po končanem gledanju filma se odloči, ali so naslednje trditve pravilne. Učenje slovnice: pogojnik Cilj je naučiti se uporabljati spletno učilnico za vadbo slovničnih struktur in po- navljanje besedišča. Dodaten namen je uporaba računalnika, ki zamenja klasič- no metodo poučevanja z zanimivejšo različico, ki jo dijaki pozitivno sprejemajo. Na prijeten način z različnimi tipi nalog ponavljajo italijanski pogojnik. Dejav- nost učitelja: v spletno učilnico naloži različne tipe nalog za utrjevanje italijanske- ga pogojnika. Dejavnost dijakov: dijaki rešujejo naloge na temo pogojnik. Na kon- cu sami preverijo rešitve, računalnik pa jim izpiše procente, ki jih dosežejo pri re- ševanju. Dejavnosti za preverjanje: po reševanju nalog računalnik sam popravi na- loge in izpiše procente, tako, da se lahko dijak oceni sam s pomočjo računalnika. 1484 Aktivne oblike in m etode pouka pri tujem jeziku Slika1: Vstopna stran nalog gradiva Iluss za učenje italijanskega pogojnika Nakupovanje, učenje besedišča Dijaki utrjujejo besedišče, ki je povezano z nakupovanjem. Znajo aktivno upo- rabiti besedišče npr. napišejo dialog v trgovini. Znajo razbrati ključne informaci- je o nekem izdelku in dopolniti besedilo. Znajo poiskati glavne informacije o naj- bolj znanem italijanskem siru Parmigiano Reggiano. Cilj je približati dijaku po- jem spletna učilnica in iskanje informacij po spletu. Na ta način se dijaki srečajo z realnim italijanskim svetom, saj iščejo informacije o različnih izdelkih na res ob- stoječem internetnem naslovu ter lahko primerjajo italijanske cene s slovenskimi.1 Dejavnosti učencev so sestavljene iz iskanja informacij po spletu, bralnega razu- mevanja in dopolnjevanje teksta (Parmiggiano Reggiano) ter slušnega razumeva- nja (risanka). Ustvarijo sami svojo risanko (napišejo dialog v trgovini). Medpred- metna povezava: italijanščina ima lahko tudi splošno-izobraževalni pomen, kar pomeni, da s sprejemanjem besedil v tujem jeziku dijaki pridobivajo in poglablja- 1 ILUSS – Italian Language Update School Service. Corsi d'italiano online. (1996) http://www.iluss.it/index. html (April 2013). 1485 2 – s t 4 u .– o r jo znanje, ki se povezuje z znanji drugih predmetov: npr. matematika, informati- 2 u 5 s ize . o tv ka, slovenščina.2 k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Izvedba oz. potek pouka: 0 s r 1 p a 3 e 1.naloga: dijaki dobijo nalogo, da na določenem spletnem naslovu, ki predstavlja , P š žev n o e p italijansko spletno trgovino, najdejo čim bolj poceni naštete izdelke, zmaga tisti, r a to o n r s ki najde najbolj poceni izdelke v najkrajšem možnem času.3 o l j ov e ž i , S n n e p l m 2. naloga: spoznajo pobližje enega najbolj znanih italijanskih sirov Parmigiano Re- ov r a e i ggiano. Dijaki dopolnijo tekst z manjkajočimi informacijami, ki jih najdejo na do- n h n i o j a a d g ločeni spletni strani, ki govori o tem znanem italijanskem siru: http://www.parmi- no e s m t gianoreggiano.it/ragazzi/ita/site.htm 4 i – ent 3. naloga: ogledajo si risanko na sledeči povezavi:http://www.dvolver.com/live/mo- vies-794400 in ustvarijo podobno risanko tudi sami. Uporabijo http://www.dvol- ver.com/live/moviemaker.html.5 Risanka mora biti uporabna in poučna, v italijan- skem jeziku, tema je nakupovanje. Vsebuje naj 3 scene. Potem oddajo povezavo na film/risanko v spletno učilnico. Dejavnost učitelja Učitelj spremlja njihovo delo in ob zapletih pomaga. Veliko dela je predvsem s pri- pravo same ure: s pripravo nalog in nalaganjem v spletno učilnico. Dijaki uživajo, vsak najde kaj zanimivega zase. Načrtovani učni sklop sem preizkusila pri pouku, posnela o tem nekaj fotografij, ki sem jih sestavila v foto zgodbo. Uporabila sem http://animoto.com.6 Poudarek je na dejavnostih učencev. Povezava na foto zgod- bo: http://animoto.com/play/skuwlg7xTRqUPqFrmw4K6w.7 Zaključek Spletno učilnico uporabljam redno. Ker poučujem na Gimnaziji, na Živilski šoli in na Višji šoli BIC Ljubljana nemški in italijanski jezik, imam vsega skupaj 6 sple- tnih učilnic, ki jih tudi redno dopolnjujem in uporabljam. Kljub temu, da jih že 2 Nada Šečerov in Anja Zorman. Učni načrt. Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem ob- močju Slovenske Istre. Zavod RS za šolstvo: 27 (2008), http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/ programi/media/pdf/un_gimnazija/un_italijanscina_tuji_drugi_jezik_gimn.pdf (24.4.2013). 3 Pronto spesa. Supermercato online. (1999) http://www.prontospesa.it (april 2013). 4 Il Consorzio del Formaggio Parmigiano Reggiano. Parmigiano Reggiano. (December 1999) http://www. parmigianoreggiano.it/ragazzi/ita/site.htm (April 2013) 5 Šček, Jasna, Anna in Italia. (April 2013) http://www.dvolver.com/live/movies-794400 (April 2013). 6 The animoto team .Animoto. (2005) http://animoto.com (April 2013). 7 Šček Jasna. Pouk s spletno učilnico. (April 2013) http://animoto.com/play/skuwlg7xTRqUPqFrmw4K6w (April 2013). 1486 A nekaj časa uporabljam, moram povedati, da se moram še vedno izobraževati oz., da ktiv je vedno kaj novega. Če ne drugega, vsake toliko časa posodobijo spletno učilnico, ne o tako, da je potrebno ponovno »izobraževanje«, kot se mi je zgodilo pred kratkim, blik ko smo dobili novo podobo spletne učilnice. e in m Dijaki sprejemajo z navdušenjem nove metode poučevanja, saj predstavlja za njih eto popestritev pouka. Učenci usvojijo zahtevano znanje na bolj prijeten in zanimiv de p način. Z novo metodo je učenje bolj dinamično, nov pristop dela učence bolj mo- ou tivira in jim lajša učenje. Moje izkušnje kažejo, da dijaki z veseljem sprejemajo to ka p novo učno metodo. Pomanjkljivost nove metode, ki sem jo pri delu s spletno učil- ri t nico in z e-gradivi opazila sama in na katero moramo biti stalno pozorni, je, da ujem j lahko dijaki računalnik izrabijo tudi za svoje potrebe. Med delom lahko preklo- ez pijo na druge elektronske strani, ki z delom v razredu nimajo povezave. Dobro iku je, da lahko dijaki doma ponovno rešijo naloge oziroma jih lahko rešijo kolikok- rat jih želijo, in tako na zanimiv način utrjujejo svoje znanje, kar pri klasičnih uč- nih listih ni mogoče. Odpade tudi zamudno kopiranje delovnih listov, brisanje z belilom in ponovno reševanje že rešenih nalog. Če katere izmed besed ne pozna- jo, lahko v vsakem trenutku preidejo na elektronski slovar, v katerem s pomočjo enostavnejših italijanskih razlag ali s pomočjo angleščine spoznajo neznane bese- de. Možno pa je vzpostaviti tudi povezavo s splošnimi elektronskimi slovarji. Di- jaki, ki so prej občutili strah pred spraševanjem ali izpostavljanjem ob spraševanju po nerazumljivih besedah, lahko zdaj sami ter brez učitelja in strahu pred začude- nimi pogledi sošolcev poiščejo pomen nerazumljive besede. Če česa ne razumejo, vidi samo računalnik. Učenci so v tehničnem smislu ob uvajanju in spoznavanju elektronske učilnice v prednosti. Mlada generacija je tehnično bolj izobražena, hitreje razume in prepoz- nava tehnično izvajanje novih procesov. Mladi na tem področju velikokrat niso samo učenci, ampak včasih kar učitelji. To dobro vpliva na njihovo samopodobo. Kaj je za učence lepšega, kot če pokažejo, da na določenih področjih vedo več kot učitelj? V prihodnosti bo uporaba IKT pri pouku igrala vedno večjo vlogo. Mislim, da bodo tablični računalniki sčasoma nadomestili učbenike in delovne zvezke. Konkretno v mojem primeru so dijaki iskali določene informacije po spletu in s tem utrjevali in spoznavali novo besedišče, ob pisanju dialoga pa so ga tudi aktiv- no uporabili. Rešene naloge so mi oddali v spletno učilnico. Mislim, da sem s po- močjo spletne učilnice dosegla zastavljene učne cilje. Odziv učencev je bil poziti- ven. Na podlagi izvedene ankete lahko rečem, da se jim zdi spletna učilnica upo- rabna in zanimiva, predvsem zaradi različnih interaktivnih nalog, da jim je v veli- ko pomoč pri učenju tujega jezika, da se jim zdi reševanje nalog v spletni učilnici 1487 2 – s t 4 u .– o r bolj zanimivo kot na učnih listih, zelo jim je všeč, da lahko naloge ponovno rešijo 2 u 5 s ize . o tv tudi doma in da so občasno vključene v test. k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Literatura 0 s r 1 p a 3 e http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimna- , P š žev n o e p r a zija/un_italijanscina_tuji_drugi_jezik_gimn. pdf. to o n r s o l j ov e http://www.iluss.it/index. html. ž i , S n n e p l m ov Il Consorzio del Formaggio Parmigiano Reggiano. Parmigiano Reggiano. (De- r a e i n h n cember 1999) http://www.parmigianoreggiano.it/ragazzi/ita/site.htm. i o j a a d g no e s m ILUSS – Italian Language Update School Service. Corsi d'italiano online. (1996) ti – ent Pronto spesa. Supermercato online. (1999) http://www.prontospesa.it. Šček Jasna. Pouk s spletno učilnico.( April 2013) http://animoto.com/play/skuwl- g7xTRqUPqFrmw4K6w. Šček, Jasna, Anna in Italia. (April 2013) http://www.dvolver.com/live/movi- es-794400. Šečerov, Nada in Anja Zorman. 2008. Učni načrt. Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre. Zavod RS za šolstvo: 27-28. The animoto team. Animoto. (2005) http://animoto.com. 1488 2 – s t 4 u .– o r Utrjevanje strokovnega besedišča s pomočjo 2 u5s ize . o tv k a m e-gradiva t r o ja , iz b n e je u o r 2 b How to revise vocabulary for specific purposes 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n through e-materials o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Jasna Šček , S n n e p l m ov Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija r a e i n h n i o j a jasna.scek@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Namesto klasičnega poučevanja z učnimi listi lahko obdelamo strokovno besedišče s pomoč- jo e-gradiva in spletne učilnice. Prikazala bom primer učne ure s plačljivim gradivom Iluss. Ključne besede: e-gradiva, film, internet Abstract Instead of a classical approach in language learning by using handouts, an effective way to teach vocabulary for specific purposes is through e-materials and e-learning. I am going to demon- strate an example of a teaching lesson by using the Iluss materials. Key words: e-materials, film, internet Uvod Velikokrat nimamo predstave o tem, kaj nam nudi plačljivo e – gradivo. V nada- ljevanju bom na kratko predstavila e-gradivo šole Iluss, ki pripravlja kakovostna e- gradiva za poučevanje italijanskega jezika. Iluss e- gradiva so moderno zasnovan didaktični pripomoček za učitelje italijanskega jezika. Omenila sem že, da dostop do gradiva ni brezplačen. Za dostop do e- gradiva je potrebno plačati letno pristoj- bino v višini 200 evrov. Z vplačilom dobimo kodo, ki omogoča neomejen dostop do Iluss gradiva nam in še dvajsetim uporabnikom za dobo enega leta. Prednost gradiva Iluss v primerjavi z prosto dostopnim gradivom na internetu je, da so gra- divo sestavili strokovnjaki za italijanski jezik in je bilo že preizkušeno v razredu. Vstopno kodo lahko dodelimo še dvajsetim udeležencem oz. dijakom, tako da ga lahko uporabljamo v računalniški učilnici. Dobrodošlo je, da je Iluss e- gradivo na voljo v dveh formatih: v formatu html za urjenje online in v formatu pdf, kar nam omogoča, da ga lahko tudi natisnemo in uporabimo v razredu. Gradivo je nareje- no za vse stopnje, tudi za začetnike. Gradivo lahko uporabimo za utrjevanje obde- lanih slovničnih struktur. Dijaki lahko izboljšajo izgovorjavo s pomočjo tekstov 1489 2 – s t 4 u .– o r za slušno razumevanje, svoj besedni zaklad pa lahko izboljšajo z nalogami za bral- 2 u 5 s ize . o tv no razumevanje. Učiteljevo delo je lažje, saj dijaki vadijo samostojno brez učitelja. k a m t r o ja , iz Gradivo lahko uporabimo za domače naloge. Z gradivom lahko preverimo napre- b n e je u o r 2 dek dijaka. Ker so naloge interaktivne in z možnostjo samodejnega odpravljanja b 0 s r 1 p a napak, odpade dolgočasno in duhomorno prebiranje nalog na glas. Dijak si lahko 3 e , P š žev n o e p sam popravi svoje napake, ne da bi za njih vedel cel razred. Učitelju je na voljo do- r a to o n datno gradivo – testi, ki jih lahko natisne in uporabi v razredu. Poleg tega so na vo- r s o l j ov e ž i ljo dodatne koristne spletne povezave in informacije, ki se tičejo Italije, njene kul- , S n n e p l m ov ture in jezika. Proti plačilu nam je na voljo »učitelj online«, učne ure oziroma po- r a e i n h n govor poteka preko Skypa. Učitelj ima sčasoma manj dela za priprave na pouk. i o j a a d g n Nadvse priročno in koristno je, če izbrano e-gradivo naložimo v spletno učilnico, o e s m ti – en in sicer kar v razred, kjer ga mislimo uporabiti. t Razlogov za to je več. Vaje so zbrane na enem mestu, ne moremo jih izgubiti ali za- ložiti. Na voljo so nam kjerkoli, potreben je le dostop do interneta. Da pridemo do e-gradiva, nam ni potrebno shranjevati spletnih naslovov, rabimo le geslo za sple- tno učilnico. Če želimo, lahko komuniciramo z dijaki preko spletne učilnice, saj nam lahko na primer pošljejo rešene naloge V spletni učilnici je zabeleženo, kdo in koliko časa je delal naloge. Izognemo se nepotrebnemu fotokopiranju in s tem ob- čutno zmanjšamo porabo papirja. S pomočjo tekstov gradiva Iluss lahko obdelamo strokovno terminologijo. Sledi začetna stran gradiva Iluss, ki se navezuje na italijanske testenine, predstavitev raz- ličnih vrst testenin in naloge, ki so povezane s to priljubljeno vrsto jedi. Strani gradiva Iluss Začetna stran gradiva Iluss je pregledna in privlačna za oko. V začetku upora- be IKT pri pouku učitelju največ truda, dela in posebej časa vzame izdelovanje lastnih e-gradiv. Temu se je možno vsaj deloma izogniti tako, da, namesto da se sami lotimo iskanja primernih vsebin in načinov predstavljanja teme, poiščemo in uporabimo že obstoječa e-gradiva. Pri tem pa moramo biti vsaj malo previdni. Že pripravljena gradiva so lahko dobra ali pa tudi ne. 1490 Ut rje Ricet a/Recipe --- vanje s L'italiano in cucina t Italian in the kitchen rokov La pasta nega besedišča s p omočjo e-gradiva Exercise 1 Exercise 2 Exercise 3 Exercise 4 Online dictionary Slika1: Začetna stran gradiva Iluss Prvi strokovni tekst Dijaki samostojno preberejo sledeči strokovni tekst in preidejo na reševanje na- log. Tukaj lahko dijaki pri prebiranju tekstov sami vidijo, kakšno je njihovo ra- zumevanje. Ključne besede za razumevanje teksta so razložene v italijanskem je- ziku. V primeru, da še vedno ne razumejo, imajo več možnosti. V vsakem trenut- ku lahko preklopijo na elektronski slovar, na katerem lahko s pomočjo enostav- nejših italijanskih razlag ali s pomočjo angleščine spoznajo neznane besede. Mož- no pa je vzpostaviti tudi povezavo s splošnimi elektronskimi slovarji. Dijaki, ki so prej imeli strah pred spraševanjem ali so imeli strah pred izpostavljanjem ob spra- ševanju po nerazumljivih besedah, lahko zdaj sami brez učitelja in strahu pred za- čudenimi pogledi sošolcev poiščejo pomen nerazumljive besede. Če česa ne razu- mejo, vidi samo računalnik. Sledi strokovni tekst z razlago strokovnega besedišča: L'Italia è famosa per la pasta. Gli italiani, almeno quelli che non hanno paura di ingrassare, mangiano la pasta quasi tutti i giorni. 1491 2 – s t 4 u .– o r La pasta viene prodotta con il grano duro , un grano che regge bene la cottura e che 2 u 5 s ize . o tv permette agli spaghetti di restare al dente . k a m t r o ja , iz b n Ci sono più di cento tipi diversi di pasta, naturalmente i più famosi sono gli e je u o r 2 b spaghetti, che sono anche i più amati dagli italiani, sembra che siano stati porta-0 s r 1 p a 3 e , P š žev ti in Italia da Marco Polo 1.000 anni fa. Famosi quasi quanto gli spaghetti sono i n o e p r a maccheroni, ci sono poi le penne, così chiamate per la forma simile a una penna, to o n r s le conchiglie , le farfalle, usate soprattutto per le insalate di pasta, le fettuccine, che o l j ov e ž i , S n n sono popolari specialmente a Roma, i fusilli, che più di tutti si uniscono alle varie e p l m ov r a salse con cui si condisce la pasta. C'è poi la pastina per la minestra in brodo, le stele i n h n i o j a line, naturalmente a forma di stella, i capellini d'angelo, spaghetti sottilissimi, le a d g no e grattugie, i quadrucci e tanti altri. s m ti – ent Oltre alla pasta di grano duro c'è anche la pasta all'uovo, si chiama all'uovo per- ché per produrla oltre alla farina, all'acqua e al sale si usano anche le uova. La pasta all'uovo più famosa sono le tagliatelle, che un tempo, per il pranzo della domenica, le donne italiane facevano in casa e tiravano con il matterello . Per una buona pasta oltre alla qualità, che dipende dalla percentuale di grano duro usato, è importante il tempo di cottura. Ogni pasta ha il suo tempo di cottura, che dipende dalla forma e dalla grandezza, la pasta va scolata quando è al dente, condita e mangiata subito. Esistono infiniti condimenti della pasta, il più semplice e anche uno tra i più buoni, è »Aglio, olio e peperoncino« , la più usata è la salsa di pomodori, la pomarola, di solito servita con foglie di basilico, e il sugo alla bolog- nese che è conosciuto anche come ragù. Si può condire la pasta anche con il pesce; gli spaghetti allo scoglio sono conditi con un sugo a base di molluschi e crostacei e gli spaghetti all'inchiostro di calamaro sono difficili a mettere in bocca perché sono neri ma una volta in bocca fanno dimenticare il loro colore. 1 1 ILUSS – Italian Language Update School Service. Corsi d'italiano online. (1996), http://www.iluss.it/index.html (April 2013). 1492 Utrj La pasta eva nje str okovnega b esedišč a s p o L'Italia è famosa per la pasta. Gli italiani, almeno quel i che non moč hanno paura di ingrassare, mangiano la pasta quasi tut i i giorni. jo e La pasta viene prodotta con il grano duro , un grano che regge -g r bene la cottura e che permette agli spaghetti di restare al dente . ad Ci sono più di cento tipi diversi di pasta, naturalmente i più iv famosi sono gli spaghetti, che sono anche i più amati dagli italiani, a sembra che siano stati portati in Italia da Marco Polo 1.000 anni fa. Famosi quasi quanto gli spaghetti sono i maccheroni, ci sono poi le penne, così chiamate per la forma simile a una penna, le conchiglie , le farfalle, usate soprattutto per le insalate di pasta, le fettuccine, che sono popolari specialmente a Roma, i fusilli, che più di tutti si uniscono alle varie salse con cui si condisce la pasta. C'è poi la pastina per la minestra in brodo, le stelline, naturalmente a forma di stella, i capellini d'angelo, spaghetti sottilissimi, le grattugie, i quadrucci e tanti altri. Oltre alla pasta di grano duro c'è anche la pasta all'uovo, si chiama all'uovo perché per produrla oltre alla farina, all'acqua e al sale si usano anche le uova. La pasta all'uovo più famosa sono le tagliatelle, che un tempo, per il pranzo della domenica, le donne italiane facevano in casa e tiravano con il matterello . Per una buona pasta oltre alla qualità, che dipende da lla percentuale di grano duro usato, è importante il tempo di cottura. Ogni pasta ha il suo tempo di cottura, che dipende dalla forma e dalla grandezza, la pasta va scolata quando è al dente, condita e mangiata subito. Esistono infiniti condimenti della pasta, il più semplice e anche uno tra i più buoni, è "Aglio, olio e peperoncino" , la più usata è la salsa di pomodori, la pomarola, di solito servita con foglie di basilico, e il sugo alla bolognese che è conosciuto anche come ragù. Si può condire la pasta anche con il pesce; gli spaghetti allo scoglio sono conditi con un sugo a base di molluschi e crostacei e gli spaghetti all'inchiostro di calamaro sono difficili a mettere in bocca perché sono neri ma una volta in bocca fanno dimenticare il loro colore. Slika 2: Primer strokovnega teksta 1493 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n Note r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov 1 - almeno: se non altro, quantomeno. r a e i n h n i o 2 - viene prodotta: j a (forma passiva qui costruita con venire) è prodotta. a d g no e s m t 3 - grano duro: grano ricco di glutine tenace, duro, usato i – ent prevalentemente per la fabbricazione del a pasta. 4 - regge: resiste, rimane consistente. 5 - al dente: consistenti, compatti. 6 - siano stati portati: (forma passiva - congiuntivo ret o da sembra) 7 - conchiglie: pasta a forma di conchiglia di mare. 8 - con cui: (pronome relativo) si riferisce al e salse - con le quali - 9 - condisce: (da condire - si passivante: viene condita la pasta) insaporisce. 10 - matterel o: strumento di legno cilindrico usato per tirare e stendere la pasta. 11 - Va scolata: (forma passiva costruita con il verbo andare) deve essere scolata, separata dal 'acqua. 12 - condimenti: ingredienti usati per insaporire, per dare sapore. 13 - scoglio: massa rocciosa che emerge di poco dal a superficie del mare. 14 - inchiostro di calamaro: il liquido nero che il calamaro emet e per mimetizzarsi quando viene at accato. ILUSS - Italian Language Update School Service ©Copyright - ILUSS - Firenze - ITALIA www.iluss.it - info@iluss.it Slika 3: Razlaga besed 1494 Ut Sledita še dva primera nalog, s katerima lahko spoznavamo in utrjujemo rjeva novo besedišče. Zakaj je tak način spoznavanja in utrjevanja novega nje s besedišča zanimiv? tro V primerjavi s klasično razlago so dijaki bolj zainteresirani za delo, v razredu vlada kov večja zbranost, privlačijo pa jih tudi naloge in takojšnji rezultati, saj jim računal- neg nik v trenutku lahko poda informacijo o tem, ali so nalogo rešili pravilno ali pa so a be se zmotili. Ko dijaki samostojno obdelajo tekst, rešujejo interaktivne naloge, ki jih sed računalnik popravi sam, na koncu pa izpiše še procente, tako da lahko dijak sam išča s p oceni svoje znanje oz. neznanje. Zopet odpade zadrega pred razredom, če dijak na- o loge ne opravi dobro. Vsak sam vidi svojo oceno, vsak pri sebi ve, kaj mu manjka za mo dosego boljših rezultatov oz. kaj se mora še naučiti. čjo e -g Cottura della pasta rad www.iluss.it - ©Copyright - Italian Language Update School Service - ILUSS - Firenze - iva ITALIA abbondante all'uovo bollente brevissimo calcolano condisce confezione duro ebollizione forma mescolata messa sale scola tempo La pasta di grano si cuoce in abbondante acqua salata (un litro d'acqua con 10 gr. di sale per ogni 100 gr. di pasta) per un che varia a seconda della ; le migliori ditte indicano sulla il tempo di cottura. Appena in acqua e durante la cottura va varie volte. A fine cottura si versandola nello scolapasta e si con il sugo preferito. Per questa pasta si 100 gr. per persona. La pasta fresca si cuoce in acqua bollente salata in tempo; è cotta quando in superficie spinta dell' dell'acqua. ILUSS - Italian Language Update School Service ©Copyright - ILUSS - Firenze - ITALIA Slika 4: Prvi primer naloge za utrjevanje strokovnega besedišča. 1495 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m La pasta al 'uovo si cuoce in acqua bollente salata, con le t r o ja , iz b n e je u o r 2 b stesse proporzioni del a pasta di di grano duro. Attenzione, però, perché 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n il tempo di di questo tipo di pasta è molto più ! E' cotta quando o e p r a to o n r s o l j ov e sale in , spinta dal 'ebollizione del 'acqua. ž i , S n n e p l m ov r a A questo punto va immediatamente, in modo che non continui a e i n h n i o j a a d g n e perda di consistenza. o e s m ti – ent Slika 5: Drugi primer naloge za utrjevanje strokovnega besedišča. Zaključek Če torej iz različnih razlogov nismo pripravljeni izdelovati lastnih e-gradiv in no- čemo zapravljati časa za iskanje in preizkušanje e-gradiv in hkrati želimo biti v ra- zredu inovativni, se lahko odločimo za plačljivo e- gradivo. Slaba stvar plačljivih strani je, da niso brezplačna in se moramo nanje posebej naročiti. Po drugi strani pa ima tako pripravljeno gradivo svoje prednosti. Po mojih izkušnjah je tako gra- divo pripravljeno zelo strokovno, učna tema je s pedagoškega pogleda dobro zasno- vana, natančno premišljena, snovalci takega gradiva pa so vsaki fazi spoznavanja nove snovi dodali še veliko zanimivih primerov in vaj. Delo z novo metodo je bolj dinamično, nov pristop dela učence bolj motivira in jim lajša učenje. Moje izkušnje kažejo, da dijaki z veseljem sprejemajo novo učno metodo. Pomanjkljivost nove metode, ki sem jo pri delu z e-gradivi opazila sama in na katero moramo biti stalno pozorni, je, da lahko dijaki računalnik izrabijo tudi za svoje potrebe. Med delom enostavno preklopijo na druge elektronske strani, ki z delom v razredu nimajo povezave. Literatura ILUSS – Italian Language Update School Service. Corsi d'italiano online. (1996) 1496 2 – s t 4 u .– o r Vseživljenjsko učenje in profesionalni razvoj 2 u5s ize . o tv k a m strokovnih delavcev t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Lifelong learning and career development of 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n professinals o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Tatjana Šček Prebil , S n n e p l m ov BIC Ljubljana, Slovenija r a e i n h n i o j a Tatjana.scek@guest.arnes.si a d g no e s m ti – en Povzetek t Živimo v času nenehnih sprememb. Spreminja se okolje, njegove zahteve in organizacije, ki skušajo v takem okolju uspešno krmariti. Temeljni vrednoti sodobnih organizacij sta učenje in znanje. Človeka cenimo po njegovih sposobnostih, ustvarjalnosti, izkušnjah in znanju. Zaposleni so za organizacije potencial, ki ustvarja konkurenčne prednosti, zato se morajo ne- nehno izobraževati, usposabljati in izpopolnjevati. Uspešna organizacija zagotavlja zaposlenim ustrezne pogoje za nenehno učenje in skrbno načrtuje njihov razvoj. Učitelji so tisti, ki s svo- jim delom uvajajo spremembe na področju načrtovanja, poučevanja, ocenjevanja in vzgoje. V ustrezni šolski klimi učitelji med seboj sodelujejo, si zaupajo in se podpirajo, kar vpliva na kva- liteto dela in kvalitetnejše znanje učencev. Učitelji morajo dijake pripraviti na življenje in delo v hitro spreminjajočih se pogojih, kjer je ključnega pomena sposobnost nenehnega učenja ob delu in v interakciji z drugimi. Prenašanje znanja z univerz v učilnice ni dovolj. V središču uči- teljevega dela ni le posredovanje znanja, ampak opora dijakom pri učenju, zato je pomembno stalno strokovno izpopolnjevanje in sodelovanje na vseh nivojih. Sodelovanje je temeljni po- goj za nenehen razvoj izobraževalne ustanove in najpomembnejši dejavnik razvoja učiteljev. Ravnatelji lahko vplivajo na učenje in poučevanje s spremljanjem in usmerjanjem učiteljevega dela, spodbujanjem učenja ter zagotavljanjem razmer za razvijanje učiteljevega profesionaliz- ma. Učitelji niso odgovorni samo za poučevanje svojega predmeta. Večjo odgovornost mora- jo prevzeti za lastno izobraževanje in usposabljanje, naloga ravnateljev pa je, da jih pri tem spod- bujajo in podpirajo ter zagotavljajo spodbudno okolje za učenje in poučevanje. V prispevku bomo predstavili različne projekte, v katerih sodelujemo, in spremembe, ki so re- zultat sodelovalnega učenja zaposlenih. Ključne besede: vrednote, učenje, znanje, intelektualni kapital, profesionalni razvoj Summary We live in a period of constant changes. Organisations try to steer successful y in this chang- ing environment with its demands on them. The key values of the contemporary organisa- 1497 2 – s t 4 u .– o r tions are learning and knowledge. The man is valued for his capacity, creativity, experience and 2 u 5 s ize . o tv knowledge. k a m t r o ja , iz For the organisation the staff represent the potential creating the competitive privileges. They b n e je u o r 2 b are therefore expected to pursue further education, training and perfection. A successful or- 0 s r 1 p a ganisation provides for its staff the appropriate conditions for their constant learning and it 3 e , P š žev n o e p also plans their personal development careful y. The teachers will introduce changes in the r a to o n fields of planning, teaching, evaluating and education. In the appropriate school development r s o l j ov e ž i the teachers will cooperate, show mutual trust and support which will influence the work qual- , S n n e p l m ov ity and affect the relevance of the pupils' knowledge. It is the teachers' duty to prepare the pu- r a e i n h n pils for life and work in the fast-changing conditions where job-embedded learning and inter- i o j a a d g n acting are becoming the key capacity. The transfer of knowledge from the University into a o e s m ti – en classroom is not sufficient. t The teacher's support in learning rather than his conveying the knowledge to pupils is the fo- cus of the teacher's work. Therefore the constant professional training and al - level coopera- tion are required. Cooperation is the essential prerequisite for the constant development of the educational organisation and the key element for the teachers development. Principals can influence learning and teaching by monitoring and directing the teacher's work, by encouraging learning and providing conditions for developing the teacher's professional- ism. Teachers are not responsible for teaching their particular subjects only. Greater importance should be placed on their individual education and training. It is the task of the principals to show support and encouragement and provide helpful environment for learning and teaching. The paper will present different projects we participate in and the changes which resulted from the teachers' cooperative learning. Key words: values, learning, knowledge, intel ectual capital, professional development Uvod Vodenje šole je ob nenehnih spremembah programov, uvajanju mreže šol, sistem- skih spremembah in upadu populacije postalo zelo zahtevno. Učitelji so tisti, ki s svojim delom uvajajo spremembe na področju načrtovanja, poučevanja, ocenjeva- nja in vzgoje. V ustrezni šolski klimi učitelji med seboj sodelujejo, si zaupajo in se podpirajo. Vse to vpliva na kvaliteto njihovega dela, ki se kaže tudi v kvalitetnej- šem znanju učencev. S prilagajanjem novostim se spreminjajo šole, njihova kultura in vrednote1. Ven- dar je spreminjanje dolgotrajen in zahteven proces. Informacijska družba, poindu- strijska družba ali družba znanja prinaša nove vrednote. Človeka cenimo po nje- govih sposobnostih, ustvarjalnosti, izkušnjah in znanju. Zaposleni so za šole po- tencial, ki ustvarja konkurenčne prednosti, zato je potrebno nenehno izobraževa- 1 Tatjana Šček Prebil, Spreminjanje kulture izobraževalne organizacije. Portorož: Management, izobraževanje in turizem – kreativno v spremembe (Portorož, 22.–23. 10. 2009), 2009. 1498 Vs nje, usposabljanje in izpopolnjevanje. V procesu spreminjanja se mora poleg posa- eživ meznikov učiti tudi vodstvo šole, ki ustvari sodelujočo in integrativno učno kul- ljen turo. Rezultat sodelovanja bo posameznikov strokovni razvoj, istočasno pa se bo jsko u razvijala tudi šola2. čen Šola, ki želi biti uspešna, mora svojim članom zagotoviti ustrezne pogoje izobra- je i ževanja. Učitelji morajo dijake pripraviti na življenje in delo v hitro spreminjajo- n pr čih se pogojih, kjer je ključnega pomena sposobnost nenehnega učenja ob delu in ofes v interakciji z drugimi. Prenašanje znanja z univerz v učilnice ni dovolj. V središ- ion ču učiteljevega dela ni več posredovanje znanja, ampak opora dijakom pri učenju, alni r zato je pomembno stalno strokovno izpopolnjevanje, načrtovano v okviru stro- azvo kovnih aktivov. j strok Načrtovanje strokovnega izpopolnjevanja ovn Analiza stanja je osnova za kakovostno načrtovanje in pozitivno motivacijo za na- ih d daljnje delo. Ko šola prepozna močne in šibke točke, priložnosti in nevarnosti, je elav pripravljena, da sprejme odločitev o svojem nadaljnjem razvoju in spremembah. cev Z novimi spoznanji šola olajša doseganje ciljev, za katere uresničevanje so po- membni učitelji, njihove predanost spremembam in stalnim izboljšavam. Za us- pešnost je potrebno sodelovanje na vseh nivojih šole, saj si uspešne šole ne moremo drugače predstavljati. Sodelovanje je temeljni pogoj in najpomembnejši dejavnik tako za razvoj šole kot učiteljev. Zato stalno strokovno izpopolnjevanje in sodelo- valno učenje skrbno načrtujejo vodstvena skupina in vsi zaposleni. Šola je vključe- na v različne projekte in organizirana so predavanja za zaposlene. V nadaljevanju sta predstavljena projekta, v katerih je šola sodelovala. Učenje učenja V šolskem letu 2009/10 je šola začela sodelovati pri projektu Učenje učenja, ki se ukvarja s profesionalnim usposabljanjem strokovnih delavcev za kompetenco uče- nje učenja. Spoznavanje sodobnih metod usposablja učitelje k spodbujanju aktiv- nega samostojnega učenja učencev. Temeljni razlog za prijavo na razpis projekta s to temo je spoznanje, da s hitrim širjenjem znanja, pomenom družbe znanja in nenehnimi spremembami znanje, ki ga učenci tradicionalno pridobijo med šola- njem, ni več uporabno v njihovi prihodnosti. Še bolj kot doslej je pomembna spo- sobnost hitrega in ustvarjalnega odziva v novem okolju. Ta dejstva postavljajo uče- nje učenja v ospredje mnogih šolskih projektov in reform, kompetence učenje uče- nja pa so med temeljnimi kompetencami v priporočilih Evropske unije3. 2 Tatjana Šček Prebil, Vseživljenjsko učenje. Portorož: Management, izobraževanje in turizem – družbena odgovornost za trajnostni razvoj (Portorož, 21.–22. 10. 2010), 2010. 3 Šola za ravnatelje, Sodobni pristopi k učenju in Učenje učenja. http://www.solazaravnatelje.si/usposabljanje-ucitel- jskih-zborov/spu-uu/ (2.9.2013). 1499 2 – s t 4 u .– o r Usposabljanje v okviru projekta je trajalo dve leti. V tem obdobju je bilo izvedenih 2 u 5 s ize . o tv sedem delavnic, ki so potekale v šoli v popoldanskem času. Pozornost je bila name- k a m t r o ja , iz njena učenju. Precej je bilo razmišljanja, pogovarjanja in učenja o sodobnih meto- b n e je u o r 2 dah spodbujanja aktivnega učenja, globokem in plitvem učenju, motivaciji, odno- b 0 s r 1 p a sih med učitelji in učenci, timskem delu in sodelovalnem učenju ter sodelovanju z 3 e , P š žev n o e p okoljem. Predavatelji so na delavnicah spodbujali iskanje uspešnih metod učenja, r a to o n refleksijo, prepoznavanje in izmenjavo izkušenj dobre prakse. Usposabljanje je za- r s o l j ov e ž i jemalo tudi vmesne aktivnosti, ki so prinašale nova spoznanja in odgovore s pod- , S n n e p l m ov ročja učenja učenja. r a e i n h n i o j a Na prvi delavnici je predavatelj seznanil prisotne z desetimi metodami za spod- a d g no e bujanje aktivnega učenja pri pouku. Potem je vsaj eno izmed metod vsak učitelj s m ti – en preizkusil v razredu in zapisal refleksijo o tem, kaj se je dogajalo v razredu. Dru- t ga delavnica je bila namenjena spoznavanju globokega učenja, ki je osredotočeno na ustvarjanje znanja s prikazom razumevanja, na izgradnjo konceptualnih mode- lov in okvirov s pomočjo analize in sinteze informacij; učenje je aktivno in teme- lji na odnosih; poudarek je na globini; preverjanje je sprotno; vsebina je zapomnje- na. Globoko učenje obvladuje učenec, učitelj je moderator, mentor in soustvarjalec znanja4. Po delavnici so učitelji v strokovnih aktivih razpravljali o učnih strategi- jah globokega učenja. Na tretji delavnici so bile posredovane različne motivacijske teorije, izmenjani so bili primeri dobre prakse s področja motivacije učencev in za- pisane individualne refleksije o lastnih močnih področjih in možnih izboljšavah. Četrta delavnica je bila namenjena sodelovanju med učitelji in učenci. Udeležen- ci so ugotavljali, kakšna je povezava med učenjem učencev in odnosi med učitelji in učenci. V skupinah so se oblikovala načela za vzpostavitev dobrih medsebojnih odnosov, ki so pomembni za spodbujanje učenja. V peti delavnici se je razpravlja- lo o timskem delu in sodelovalnem učenju, preizkusilo in kritično presodilo se je nekaj metod sodelovalnega učenja. Po delavnici so strokovni delavci zapisali, s ka- terimi metodami in strategijami spodbujajo sodelovalno učenje v razredu. Tema šeste delavnice je bila sodelovanje z okoljem. Pomembno je razumeti pomen sode- lovanja šole z okoljem in vpliv dejavnikov okolja na dosežke učencev. Pred sedmo delavnico je bila organizirana tematska konferenca o tej temi. Na zadnji delavnici se je razpravljalo o profesionalnem razvoju in učenju učenja. Na delavnicah je bila pozornost posvečena učenju, o njem so se udeleženci pogovarjali, razmišljali in se učili. Za celoten kolektiv je bila poleg omenjenega pomembna tudi izmenjava iz- kušenj in primerov dobre prakse. Na delavnicah in po njih je prihajalo do deljenja znanja in sodelovalnega učenja. Po delavnicah so udeleženci delavnic izpolnili spletno anketo5 o izvedbi delavnic učenje učenja. Anketo je v celoti izpolnilo 29 udeležencev, 13 jih je anketo izpolni- 4 Andrej Koren in John MacBeath, Učenje učenja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010. 5 SIO, Anketni sistem projekta eŠolstvo. http://url.sio.si/Ucenje_ucenja_evalvacija (2.9.2013). 1500 Vs lo samo delno. Od tega je 30 učiteljev. 20 udeležencev je zaposlenih v vzgoji in iz- eživ obraževanju od 16 do 30 let. V povprečju so sodelovali na petih delavnicah. Izved- ljen bo delavnic in vmesnih aktivnosti so ocenili (1 – zelo slabo, 5 – zelo dobro) z oce- jsko u no dobro (16), prav dobro (9) in zelo dobro (3) (slika 1). Uporabnost predstavljenih č in uporabljenih metod in oblik dela je bila ocenjena z oceno dobro (12), prav dobro enje i (9) in zelo dobro (2). Tudi pri oceni predavateljev prevladuje ocena dobro. n profesionalni razvoj strokovnih delavcev Slika 1: Primernost vsebine delavnic za obravnavano tematiko učenje učenja V šoli so oblikovali skupno razumevanje pomena učenje učenja (23 od 29) in pre- poznali pomen učenje učenja na vseh ravneh (učenci, učitelji …) (22 od 29). Prav tako so oblikovali skupne usmeritve za razvijanje kompetence učenje učenja pri učencih (20 od 29) in opredelili dejavnosti za razvijanje le-teh (17 od 29). Z vme- snimi aktivnostmi med posameznimi delavnicami so teoretična spoznanja preiz- kusili v praksi (24 od 29) (slika 2). Primere dobre prakse si pogosteje izmenjujejo (21 od 29). Prav tako pogosteje razpravljajo o učenju učenja (21 od 29) in izboljša- li so prakso učenja učenja (21 od 29). 1501 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 2: Preizkus teoretičnih vsebin v praksi Po mnenju zaposlenih so najboljši pokazatelji dobre prakse naslednji: klima v ra- zredu, medpredmetno povezovanje, povezovalno učenje, delo z dijaki, boljša mo- tivacija, izmenjava izkušenj in dobrih praks, sodelovanje dijakov pri pouku, raz- pravljanje o najboljših načinih obdelave in preverjanja strokovnih vsebin, kritično mišljenje, timsko delo, večja motiviranost učiteljev, dobri učni dosežki dijakov, so- delovanje, dodatne aktivnosti pri pouku, aktivnejše sodelovanje dijakov pri pou- ku, uporaba novih metod in oblik dela, povezovanje teorije s prakso, uvedba novih metod utrjevanja in preverjanja, reševanje problemov, prijaznejši odnos učenec– učitelj, delo v skupinah, medsebojno povezovanje, razvijanje kritičnega vrednote- nja in povratne informacije, uporaba novih metod poučevanja dijakov s strani uči- teljev, inovativnost, izmenjava mnenj, boljše razumevanje snovi, popestritev pouka z novimi metodami in oblikami dela, izmenjava gradiv, počutje učencev in zapo- slenih na šoli, zadovoljstvo učiteljev, povezovalno učenje, samoiniciativnost dija- kov, več sodelovanja, uporaba elektronskih medijev pri poučevanju – predvsem pri utrjevanju, samostojno iskanje vsebin in njihovih referenc na spletu, deljenje zna- nja in sodelovalno učenje6. E-šolstvo Projekt E-šolstvo sistematično uvaja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na področju šolskega sistema v vse njegove sfere, posega na področje izobraževa- nja in svetovanja vodstvu, pedagoškim delavcem in vzgojno-izobraževalnim orga- 6 Tatjana Šček Prebil, »Vodenje za učenje in uvajanje sprememb«, V Vodenje v vzgoji in izobraževanju 1/2013, (Brdo pri Kranju: Šola za ravnatelje, 2013), 75–83. 1502 Vs nizacijam. Tako šolska politika s pomočjo celostnega pristopa skrbi za trajnostni eživ razvoj slovenskega šolstva in njegovo sledenje smernicam informacijske družbe. ljenj Med temeljnimi cilji projekta je tudi e-kompetentna šola, ki ima e-kompetentne sko u učitelje, e-kompetentno vodenje šole in e-kompetentnega računalničarja7. E-šol- čen stvo nudi svetovanje na področju izobraževanja in usposabljanja učiteljev za učin- je i kovito rabo nove tehnologije. Njihovo poslanstvo je spodbuditi učitelje h kreativ- n pr ni rabi IKT in presoji, kdaj IKT uporabiti in kdaj ne. Temeljne kompetence, ki naj ofes bi jih v šoli razvili, so naslednje: ional • poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT ni r • zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo azvo • zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) j st podatkov, informacij in konceptov rokov • varna raba in upoštevanje pravnih in etičnih načel uporabe ter objave in- ni formacij h de • izdelava, ustvarjanje, posodabljanje, objava gradiv lavc • zmožnost načrtovanja, izvedbe, evalvacije pouka z uporabo IKT8 ev Strokovni delavci pridobijo znanje o e-kompetentnosti na seminarjih, katerih na- slovi so: 1. Kako delam in kaj za to izberem 2. Listovnik (portfolio) učitelja/vzgojitelja, sodelovalno delo v spletniku (blog) 3. Iščem, zbiram in izberem 4. Kako se bomo sporazumevali ju39 V šoli smo organizirali vse 4 seminarje za pridobitev e-kompetenc. Želja je, da bi učitelji, dijaki in vodstvo usvojili višjo stopnjo uporabe IKT. V okviru projekta so organizirane različne vrste usposabljanja za učitelje, starše in dijake: »Spletno na- silje s praktičnimi predlogi reševanja«, »Sodelovalno delo v spletni učilnici Mo- odle«, »Elektronski listovnik«, svetovanje za »Uvajanje e-gradiv«, »Uporaba spletnih anket« idr. Zastavljen cilj je e-kompetentna šola, zato sta se v izobraževa- nje za pridobitev e-kompetenc vključila tudi ravnateljica in računalničar. 7 Olga Dečman Dobrnjič, Bojan Cavnik, Branko Badoko, Mate Vidak in Franci Tehovnik, E-šolstvo in e-kompetence v dijaških domovih. (Celje: Iskanja, 2010, Izv. 37, 38), 25–33. 8 Nives Kreuh, in Breda Gruden, Projekt E-kompetentni učitelj. Slovensko izobraževalno omrežje. http://www. sio.si/sio/projekti/e_solstvo/projekt_e_kompetentni_ucitelj/ (19.5.2012). 9 Nives Kreuh, Bilten: Pot do e-kompetentnosti. E-središče v okviru projekta E-šolstvo. 2012, Zv. 7/2012, 15. 1503 2 – s t 4 u .– o r Zaključek 2 u 5 s ize . o tv V tujini pripisujejo sodelovalnemu učenju med učitelji izjemen pomen. Fullan in k a m t r o ja , iz Hargreaves10 poudarjata, da je sodelovanje najpomembnejši dejavnik razvoja uči- b n e je u o r 2 b teljev in temeljni pogoj za nenehni razvoj šole. Poučevanje je po njunem mnenju 0 s r 1 p a 3 e tudi sposobnost učiti se od drugih, sprejemati strokovne odločitve in se zavzemati , P š žev n o e p za spremembe za boljšo šolo. Individualna kultura poučevanja, ki pri nas prevladu- r a to o n r s je, je glavna ovira na poti k sodelovalni kulturi. Učitelji sodelujejo med seboj pred- o l j ov e ž i , S n n vsem znotraj aktivov in ob posameznih dogodkih (informativni dan, sejmi, pro- e p l m ov jekti …), ne znajo pa poiskati in izkoristiti vseh priložnosti za sodelovanje pri delu r a e i n h n i o in sodelovalno učenje. j a a d g no e s m Sodelovalne kulture ne nastajajo same od sebe v kratkem času, ampak jih je tre- ti – en ba skrbno razvijati in vzdrževati. Posebno mesto ima pri tem vodenje z zgledom. t Ravnatelj se mora zanimati za vse, kar se dogaja, in čim več časa nameniti ustvar- janju stikov s sodelavci in dijaki. Poglavitna prednost sodelovanja je, da učitelj igra dve vlogi hkrati – poučuje in se uči, sprejema izkušnje kolegov in hkrati posredu- je svoje. Šola, ki želi biti uspešna, mora svojim članom zagotoviti ustrezne pogoje za ne- nehno učenje in razvoj. Učitelji morajo dijake pripraviti na življenje in delo v hit- ro spreminjajočih se pogojih, kjer je ključnega pomena sposobnost nenehnega uče- nja ob delu in v interakciji z drugimi. Prenašanje znanja z univerz v učilnice ni do- volj. V središču učiteljevega dela ni več posredovanje znanja, ampak opora dijakom pri učenju, zato je pomembno stalno strokovno izpopolnjevanje in sodelovanje na vseh nivojih, saj drugače ni uspešne šole. Sodelovanje je temeljni pogoj za nenehen razvoj izobraževalne ustanove in najpomembnejši dejavnik razvoja učiteljev. Analiza stanja je pripeljala do spoznanja, da so pogoji za delo in doseganje ciljev dob- ri, seveda pa so ključni učitelji, njihova predanost spremembam in stalnim izboljša- vam. Uspešnost ustanove je odvisna od sodelovanja na vseh nivojih šole. Sodelova- nje je temeljni pogoj za nenehni razvoj tako celotne šole kot posameznega učitelja. Tega ni brez stalnega strokovnega izpopolnjevanja in sodelovalnega učenja. Ravnatelji lahko vplivajo na učenje in poučevanje s spremljanjem in usmerjanjem učiteljevega dela, spodbujanjem učenja ter zagotavljanjem razmer za razvijanje učiteljevega profesionalizma. Učitelji niso odgovorni samo za poučevanje svoje- ga predmeta. Večjo odgovornost morajo prevzeti za lastno izobraževanje in uspo- sabljanje, naloga ravnateljev pa je, da jih pri tem spodbujajo in podpirajo ter zago- tavljajo varno okolje za učenje in poučevanje. Eden temeljnih vzvodov vodenja za učenje so hospitacije11. Za kakovostno poučevanje je kritični razmislek o tem, da je 10 Michael Ful an in Andy Hargreaves, Zakaj se je vredno boriti v vaši šoli (Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000). 11 Justina Erčulj, Ivana Bizjak, Nataša Centa, Suzana Deutsch, Silva Jančan, Maja Kaučič, Marta Tuš in Štefan Žun, Vodenje v vzgoji in izobraževanju 1/2008. Razvojni razgovor za spodbujanje učenja (Brdo pri Kranju: Šola za ravnatelje, 2008), 73. 1504 Vs treba razvijati znanje o lastnem poklicu, nujni pogoj12. Ravnatelj se mora tega zave- eživ dati in učiteljem pri tem pomagati. ljenjsko u Literatura čen Dečman Dobrnjič, Olga, Bojan Cavnik, Branko Badoko, Mate Vidak, in Fran- je i ci Tehovnik, E-šolstvo in e-kompetence v dijaških domovih. Celje: Iskanja, n pr 2010, Izv. 37, 38. ofesio Erčulj, Justina, Ivana Bizjak, Nataša Centa, Suzana Deutsch, Silva Jančan, Maja na Kaučič, Marta Tuš, in Štefan Žun. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 1/2008. lni r Razvojni razgovor za spodbujanje učenja. Brdo pri Kranju: Šola za ravnate- azvo lje, 2008. j stro Fullan, Michael, in Andy Hargreaves. Zakaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljublja- kov na: Zavod RS za šolstvo, 2000. nih d Hopkins, David. Vsaka šola odlična šola. Ljubljana: Državni izpitni center, 2007. elavc Koren, Andrej, in John MacBeath. Učenje učenja. Ljubljana: Ministrstvo za šol- ev stvo in šport, 2010. Kreuh, Nives, in Breda Gruden. Projekt E-kompetentni učitelj. Slovensko izo- braževalno omrežje, 2011. http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/projekt_e_ kompetentni_ucitelj/ (19.5.2012). Kreuh, Nives. Bilten: Pot do e-kompetentnosti. E-središče v okviru projekta E-šol- stvo. 2012, Zv. 7/2012. SIO. Anketni sistem projekta eŠolstvo. http://url.sio.si/Ucenje_ucenja_evalvacija (2.9.2013). Šček Prebil, Tatjana. Spreminjanje kulture izobraževalne organizacije. Portorož: Management, izobraževanje in turizem – kreativno v spremembe (Portorož, 22.–23. 10. 2009), 2009. Šček Prebil, Tatjana. Vodenje za učenje in uvajanje sprememb. Vodenje v vzgoji in izobraževanju 1/2013. Brdo pri Kranju: Šola za ravnatelje, 2013. Šček Prebil, Tatjana. Vseživljenjsko učenje. Portorož: Management, izobraževa- nje in turizem – družbena odgovornost za trajnostni razvoj (Portorož, 21.–22. 10. 2010), 2010. Šola za ravnatelje. Sodobni pristopi k učenju in Učenje učenja. http://www.solaza- ravnatelje.si/usposabljanje-uciteljskih-zborov/spu-uu/ (2.9.2013). 12 David Hopkins, Vsaka šola odlična šola (Ljubljana: Državni izpitni center, 2007). 1505 2 – s t 4 u .– o r Zakaj so pri MSP-jih v turizmu 2 u 5 s ize . o tv k a m najpomembnejše malenkosti t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Little things – the most important part of SMEs in 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n tourism o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Andrej Šumer , S n n e p l m ov URTP, Svetovanje v turizmu, Andrej Šumer S.P., Slovenija r a e i n h n i o j a andrej.sumer@si.cx a d g no e s m ti – en Povzetek t Prispevek v prvem delu obravnava pomen malenkosti v turizmu in razloge, da večina ponudni- kov pomembne reči jemlje kot malenkosti. V nadaljevanju podajam primere malenkosti v tu- rizmu, njihov vpliv na turistični razvoj in povečanje prodaje MSP-jev. Podani so primeri iz pra- kse: Zgornja Gorenjska, Ljubljana, Baška grapa in Ptuja z okolico. Na podlagi slednjih prak- tičnih primerov in študij primerov je podan model izboljšanja prodaje MSP-jev v turizmu. Ob koncu so podane tudi ključne usmeritve za MSP-je v turizmu v Sloveniji. Naša filozofija teme- lji na dejstvu, da bodo v prihodnosti uspešna le tista manjša in srednja podjetja, ki bodo upo- števala malenkosti v svojem poslovanju, saj bodo v nasprotnem primeru zelo težko preživela na konkurenčnem trgu. Ključne besede: kakovost v turizmu, malenkosti, marketing, razvoj turizma, stranke Summary The first part discusses the importance of little things in the tourism industry and the rea- sons that most providers take important things like »nothing important«. The following pa- per gives examples of little things in tourism, their impact on the development of tourism and increase sales by SMEs. There are examples from practice: Upper Carniola, Ljubljana, Baska grapa and rural areas of Ptuj with 7 municipalities. Based on the latter, practical examples and case studies given model to improve sales by SMEs in the tourism sector. At the end of the giv- en key guidelines for SMEs in the tourism sector in Slovenia. Our philosophy is based on the fact that the future will be successful only one small and medium-sized enterprises, which take account of trifles in their business because they will otherwise be very difficult to survive in the competitive market. Key words: costumers, little things in tourism, marketing, quality in tourism, tourism develo- pment 1507 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv V slovenskem turizmu je bilo do danes veliko črnila prelitega o tem, da se morajo k a m t r o ja , iz ponudniki med seboj povezovati, sodelovati, da je potrebno več denarja za promo- b n e je u o r 2 b cijo in oglaševanje in podobno. Nekaj besed je bilo rečeno tudi o pomenu kakovo- 0 s r 1 p a 3 e sti v turizmu in o komuniciranju s strankami. Pa vendar se nam največkrat zdi, da , P š žev n o e p teorija in praksa v turizmu žal ne gresta vedno v isto smer. r a to o n r s o l j ov e Podjetniško se je potrebno vprašati le eno, a še kako pomembno vprašanje: »Kaj ž i , S n n e p si želimo?«. Če je naša želja povečati prihodke, potem se moramo zavedati, da so l m ov r a e i le-ti odvisni predvsem od zadovoljstva naših strank – zadovoljiti stalno stranko je n h n i o j a a d g namreč veliko lažje kot pridobiti novo. In zadovoljstvo sestoji iz malenkosti in po- no e s m drobnosti. Dejstvo je, da lahko z relativno preprostimi spremembami v podaja- ti – en nju in oblikovanju informacije dosežemo zelo močan vtis (Gladwell, 2004). In ka- t dar zanemarimo pomembnost majhnih stvari, imajo le-te pogosto zelo velik uči- nek (Fritz, 2005). Izkušnje iz prakse kažejo, da večina zasebnih ponudnikov, ki niso del večjega sis- tema v slovenskem turizmu, ni pozorna na malenkosti in podrobnosti pri svojem delovanju in poslovanju. Razlogov za to je več, naštejemo lahko le nekaj najočitnej- ših in najpogostejših: – miselnost, da bi z več denarja lahko ustvarili večje prihodke, – če bi imeli več denarja za promocijo, bi imeli veliko več turistov, – majhni smo, zato pa je temu tako, – spletna stran, socialna omrežja so le »zato, da so«, – zakaj bi zapravljal čas z besedili, tako ali tako vsi vedo, kaj ponujam, – če bi imel toliko denarja kot največji turistični ponudniki, bi že uspel! Žal ali pa na srečo – vsemu temu ni tako. V nadaljevanju podajamo primere iz pra- kse kakor tudi rešitve za turistični razvoj. Referat predstavlja skrčeno obliko »ma- lenkostnega modela« in se osredotoča na 3 malenkosti, medtem ko celoviti »ma- lenkostni model« predstavlja nad 30 različnih storitev in več kot 100 podstoritev, ki jih v podjetju URTP nadgrajujemo in dodajamo skladno s povpraševanjem in trendi ter kadrovskimi zmožnostmi. Naj ob koncu uvoda omenimo, da predlagani model velja za manjše in srednje po- nudnike v turizmu – model je z določenimi spremembami sicer mogoče aplicirati tudi na večje ponudnike, vendar se na tej točki s tem nismo ukvarjali. Metodologija in raziskava Metodologija dela je temeljila na praktičnih izkušnjah avtorja prispevka na slede- čih lokacijah/projektih v Sloveniji v času od leta 2007 do 2013: 1508 Z – Ptuj z okolico: Razvoj oglednih kmetij (projekt LAS, 2013), akaj s – Promocijsko oko Baške grape (projekt LAS, 2013), o p – Priprava marketinških besedil na območju Mestne občine Ljubljana, ri M – Projekt T-Lab – svetovalne storitve za projekta Gremo v neZNAno in SP Gouf pod ganjkom, -jih v t – Projekt Demochange na območju Zgornje Gorenjske (Bled, Bohinj, Gor- u je, Kranjska Gora), rizm – sodelovanje pri razvoju turistične destinacije Zasavje/V 3 krasne, u n – strateško načrtovanje turizma v občinah Piran, Izola in destinacija Štajer- ajpo ska. mem Pri svojem delu smo se posluževali nestrukturiranih intervjujev, fokusnih skupin bn (izvedba delavnic na terenu), preučevanja dokumentov in gradiva o posameznih ejše m lokacijah ter stalno spremljanje trendov v turizmu v Sloveniji in svetu. V referatu al predstavljamo 3 malenkosti, na katere je pri uspešnosti v slovenskem turizmu na enk nivoju MSP-jev potrebno biti pozoren in jih izboljšati. Poleg naštetih 3 jih obsta- osti ja še veliko več in večino v podjetju URTP tudi izvajamo oziroma bomo izvajali, vendar smo se zaradi omejenega časa in prostora odločili izpostaviti le nekatere. V prispevku obravnavamo sledeče malenkosti: – Predkrizno načrtovanje, – Povezovanje, – Oglaševanje in promocija. O kakovosti in storitvah Kakovost je razmerje med zahtevanimi in dejanskimi rezultati, razlika med tem kar pričakujemo in tem, kar dobimo. Je zbirka vseh lastnosti, ki jih nek izdelek ali storitev ima. Opredelimo jo kot skupek vseh lastnosti in karakteristik proizvoda, procesa ali storitve, ki se nanašajo na sposobnost, da izpolnijo postavljene in ne- posredno izražene potrebe. Cilj podjetja je, da so izdelki oziroma storitve izvede- ne tako, da najbolje zadovoljijo zahteve in pričakovanja kupcev oziroma odjemal- cev, katerim so namenjene (Vorina, 2012). Del kakovosti v turizmu je tudi gosto- ljubnost, ki predstavlja topel in darežljiv sprejem obiskovalca – tujca. Biti gostolju- ben pomeni skrb in spoštovanje drugega bitja. Vključuje odnose in procese med gostom in gostiteljem. Je iskren izraz priznavanja, ljubezni in ponižnosti. Oseba, katere srce je polno hvaležnosti, velikodušnosti in duhovnosti, je izvorno gosto- ljubna (Ivanuša – Bezjak, Barabaš, Humski, 2012). Glede na to, da turizem spada med storitvene dejavnosti, je potrebno vedeti, da je prvi korak v storitvenem marketingu storitev sama. Če predvidevamo, da je naša storitev slaba nas prisili k izboljšanju, zato moramo vedno poskrbeti za izboljšanje kakovosti naše storitve in šele kasneje razmišljati o oglaševanju in promociji. Ne- 1509 2 – s t 4 u .– o r pisan zakon je, če je po enem tednu naš oglas še vedno neprepričljiv, se nehajmo 2 u 5 s ize . o tv truditi z njim in začnimo razmišljati, kako bi izboljšali storitev (Beckwith, 2003). k a m t r o ja , iz Dobra storitev v turizmu je zaradi narave panoge izjemno odvisna od zadovoljstva b n e je u o r 2 zaposlenih in njihovega odnosa z gostom. Če namreč s svojimi sodelavci ne ravna- b 0 s r 1 p a mo dobro, ne moremo pričakovati, da bodo oni lepo ravnali s strankami. Stroške 3 e , P š žev n o e p poslovanja veliko lažje obvladujemo, če so zaposleni dobro obveščeni in jim pusti- r a to o n mo razmišljati s svojo glavo – in tako tudi zaposleni soustvarjajo kakovostno turi- r s o l j ov e ž i stično storitev (Blanchard, Ballard, Finch, 2008). , S n n e p l m ov r a Industrija zabave v 20. stoletju se je vrtela okrog uspešnic – v 21. stoletju pa s bo vr- e i n h n i o j a tela okoli niš. Uspešnice dandanes namreč tekmujejo z neskončnim številom tr- a d g no e žnih niš vseh velikosti, množični trg pa se vse bolj spreminja v množico niš. Nek- s m ti – en daj je bilo z nišnimi proizvodi težko prodreti na trg, medtem ko je danes to veliko t lažje zaradi pojave interneta in novih tehnologij (Anderson, 2009). Ali drugače – mehanizacija največjih medijskih imperijev 20. stoletja se je transformirala v ne- kaj, kar lahko upravljate s svojega prenosnika. Včeraj je najzmogljivejša računalni- ška mašinerija delala za vlado in raziskovalne laboratorije. Danes dela za nas (An- derson, 2013). Prav zato so podrobnosti najmogočnejša sila, kar jih je kdaj obsta- jalo. Če ne šokiramo, torej ne obstajamo – predvsem za nišne skupine (Williams, 2003). In če nismo vodilni v panogi, mora biti naša beseda zelo ozko usmerjena, še pomembneje pa je, da je povezana z našo panogo in da si je nihče ne more izposo- diti (Ries, Trout, 2005). In ob koncu tega poglavja – ena večjih napak je, da prič- nemo nižati ceno s ciljem pospeševanja prodaje, kar pa na dolgi rok pomeni upad prodaje in (morda) tudi propad našega podjetja. Cene zatorej lahko dvignemo – vendar moramo temu primerno tudi oplemenititi vrednost (Chandler, Beckford, 2008). Zniževanje cene ima torej v večini primerov samo kratkotrajni pozitiven učinek, dolgoročno pa lahko izdelek oz. blagovna znamka izgubita svojo vrednost, podjetje pa lahko celo propade (Vrečko, 2006). Predkrizno načrtovanje Da kot prvo malenkost obravnavamo predkrizno načrtovanje, ni slučaj, saj je no- vic o krizi in kriznem ukrepanju dandanes ogromno. Ne mine dan, da ne bi v množičnih medijih prebirali, poslušali in gledali o »rezultatih krize«, ki se v veči- ni primerov nanašajo na varčevanje, odpuščanje zaposlenih in splošno apatijo. Pa vendar se moramo vprašati sledeče: »Ali smo bili na krizo pripravljeni? Je bilo mo- goče, da kriza izbruhne?!«. Odgovori so nam dandanes jasni, vendar pa velika ve- čina turističnih podjetij ni računala na krizne trenutke, ki so kasneje sledili. Pa če- tudi smo ravno v turizmu vajeni različnih kriznih situacij, od naravnih katastrof do epidemij, terorizma idr. (Klančnik, 2009). Krize so bile, so in bodo – sedanja globalna gospodarska kriza je le ena izmed njih. V turistični panogi so veliko usodnejše manjše krizne situacije, ki večine prebival- 1510 Z stva zaobidejo, medtem ko zaradi njih propadajo številna manjša, srednja in vča- akaj s sih tudi večja podjetja. Med tovrstne krize lahko štejemo: krajša/slabša poletna ali o p zimska sezona, sprememba trendov v posameznih nišnih segmentih, izbruh epide- ri M mije, modne muhe na področju zdravega načina življenja in podobno. SP-j Na tovrstne krizne situacije se je mogoče ustrezno pripraviti in tako vsaj delno ih v t omiliti posledice krize. To lahko omilimo s pomočjo predkriznega načrtovanja, ur kjer glede na našo dejavnost predvidimo možne krizne situacije, ki se nam nekoč izm lahko zgodijo. Nato preučimo gradivo o reševanju sorodnih situacij v Sloveniji u na in tujini. V naslednji fazi napišemo načrt reševanja kriznih situacij po mesecih – jpom kako bomo ravnali prvi, kako drugi in kako zadnji mesec trajanja krize. Predvidi- em mo možnost širitve in nadgradnje obstoječe ponudbe, ki je kriza ne bi ogrozila in bn možnost umika ponudbe, ki krize ne bi preživela. Pripravljenih moramo imeti več ejše m variacij in rešitev kriznih situacij, s čimer bomo zmanjšali tveganje v primeru de- al janskih kriznih situacij v naši panogi. Tovrstno predkrizno načrtovanje seveda ne enk more v celoti »preslikati« kriznih situacij, ki se nam lahko zgodijo. Prav tako se osti lahko zgodi, da vseeno propademo – a možnost je veliko manjša. Glavni cilj predkriznega načrtovanja je ta, da osvojimo pristop in metodologijo k kriznemu načrtovanju in smo pripravljeni na krizne situacije ter da jih znamo vsaj delno predvideti vnaprej. Povezovanje Če bi šli prebirati katerokoli strategijo razvoja turizma v Sloveniji na nivoju ob- čin, regij ali države zadnjih 10 let, bi v vseh primerih naleteli na sledeči problem: »Ponudniki/akterji niso povezani med seboj, ponudba je razdrobljena…«. V zad- njih letih je bilo na tem področju veliko storjenega predvsem pri sejemskih nasto- pih, izdaji skupnega promocijskega gradiva, skupne promocije na domačih in tu- jih trgih ter druge aktivnosti, ki so se v večini financirale iz najrazličnejših razpi- sov in projektov. Pa vendar na terenu opažamo, da povezovanje ni vzpostavljeno na nivoju, ki bi si ga želeli. Ponudniki na sejmih sicer nastopajo skupaj, a po sejem- skem nastopu sodelovanja ni; ponujeni so skupni katalogi, a na terenu se med seboj komajda poznajo; na spletnih straneh so predstavljeni vsi kot celota, a realnost še zmeraj kaže, da večina obdeluje le svoj vrtiček. Na podlagi pridobljenih podatkov na terenu smo prišli do sledeče ugotovitve: povezovanje mora potekati na nivoju ponudnik-ponudnik, najrazličnejše turistične organizacije v javni ali javno-zaseb- ni lasti pa so lahko le podpora ponudnikom in izvajalcem. V nadaljevanju podaja- mo predlog za povezovanje med ponudniki in s tem kasneje na nivoju destinacije. Pri vzpostavitvi povezovanja med posameznimi ponudniki je potrebno v prvi fazi razlikovati med pojmoma manipulacija in prepričevanje. Razlog je ta, da namreč pri manipulaciji gledamo le na lastno korist, zato je povezovanje med posamezni- 1511 2 – s t 4 u .– o r mi akterji nemogoče. Pri prepričevanju pa gre za to, da druga oseba/podjetje ne- 2 u 5 s ize . o tv kaj potrebuje, mi pa poznamo rešitev za zadovoljitev te potrebe. Prepričevanje ima k a m t r o ja , iz zato zelo pozitivno konotacijo, medtem ko jo manipulacija nima (Lakhani, 2008). b n e je u o r 2 b Največja težava pri povezovanju med različnimi ponudniki in akterji na nivoju de- 0 s r 1 p a 3 e stinacij je »krona na glavi«, zaradi katere se dva akterja med seboj ne dogovorita , P š žev n o e p r a za sodelovanje – večina noče narediti prvi korak. Zato je naša rešitev ta, da sveto- to o n r s valno podjetje in/ali turistična organizacija prevzame vlogo mediatorja med ponu- o l j ov e ž i , S n n dniki za obdobje 3–5 let, ko posamezne ponudnike počasi združuje med seboj. Po- e p l m ov r a membno je, da ponudnik A zna ponuditi ponudniku B dovolj argumentirane raz- e i n h n i o j a loge (ki so v večini primerov povezani s povečanjem dobička), da skupaj oblikuje- a d g no e ta ponudbo za nastop na domačem in tujem trgu. Nato pa skupnost posameznih s m ti – en zasebnih ponudnikov tudi predlaga turistični organizaciji, ki skrbi za promocijo t destinacije, nove turistične produkte, programe, kaj bi si želeli z vidika promocije, trženja, izobraževanja, investicij v prihodnosti. Povezovanje je mogoče le na ta na- čin, saj so drugi načini v večini primerov zelo kratkoročni in neuspešni. Oglaševanje in promocija Diskusij o tem, da bi morali slovenski turizem veliko bolj oglaševati in promovira- ti, je bilo v zadnjih letih ogromno. Pa vendar se največkrat srečamo s problemom, da Slovenija kot destinacija ni prepoznavna, skladno s tem pa večina ponudnikov ni zadovoljna s promocijskimi akcijami in kampanjami. Je temu res tako? Ali pa se »hudič ponovno skriva v podrobnostih?« Prva stvar, ki jo moramo sprejeti, je, da funkcija oglaševanja ni prepoznavnost, am- pak je njegova funkcija pridobivanje strank. S ponavljanjem oglasov si v primeru njegove neučinkovitosti namreč ne pomagamo. Za prodajne uspehe je oglaševanje prav tako odgovorno kot prodajalci (Chandler, Beckford, 2008). In če se že pogo- varjamo o blagovni znamki – manj pomenov ima beseda, boljše deluje. Ali druga- če – če pretirano kompliciramo pri uporabi blagovne znamke in variacij pomenov pri blagovnih znamkah, smo največkrat neuspešni (Williams, 2003). In še glede publicitete – situacija je pogosto nasprotna podobi, kot jo prikazujejo mediji, zato pozabimo na naslovno stran – če nam gre dobro, publicitete največkrat sploh ne potrebujemo (Ries, Trout, 2005). Malenkosti, na katere moramo biti pri oglaševanju in promociji pozorni, je veliko – omenjamo le tiste, pri katerih se ponavadi zalomi: – brezplačna možnost promocije – sejmi, dogodki: kot prvo, tovrstna promo- cija ni brezplačna (čas, gorivo, priprava na nastope…); in kot drugo – če od tovrstnega nastopa nimamo vsaj nekaj strank, seveda nismo naredili nič, – besedila so drugotnega pomena: žal ne – besede so ena izmed najmočnejših elementov našega življenja, zato bi moral vsak ponudnik besedila ustrezno 1512 Z pripraviti (sam ali s strokovno pomočjo) in na njih dati večji poudarek kot akaj s je, večina, to počela do sedaj, o p – zajeti moramo čim širši trg: velika napaka – vseh ponudba ne zanima, prav ri M tako pa smo s prihodom na množični trg v veliki konkurenci in tekmuje- SP mo s ceno, zato je naš uspeh izjemno odvisen tudi od sreče, na katero pa se -jih v t ne gre zanašati, u – če bi imeli več denarja za promocijo, bi bili uspešnejši: največja napaka – če rizm čakamo na več denarja, ga bomo vedno imeli premalo. Raje pripravimo u n ustrezne načrte promocij glede na naše obstoječe finančno stanje in pred- ajpo videne vložek – ter to počnimo tudi v času, ko bomo imeli več denarja za me promocijo (usmerjena in strateško vodena promocija in oglaševanje). mbne Zaključek jše m Če strnemo naše ugotovitve v nekaj alinej, potem menimo da: alen – MSP-ji v turizmu morajo upoštevati malenkosti, jih stalno popravljati in kos predvsem skrbeti za stalne stranke – ali pa jih čaka propad, ti – MSP-ji so tisti, ki morajo dajati iniciative javnim zavodom za nove projek- te, vsebine – in ne obratno, – promocija mora biti strateško vodena in usmerjena – ali pa bomo tekmo- vali zgolj s ceno, – beseda malenkost v poslovnem svetu ne obstaja. Literatura Chris Anderson, Dolgi rep: Zakaj je prihodnost poslovanja v večji prodaji manj množičnega, prev. Tanja Ahlin (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009). Chris Anderson, Izdelovalci: Nova industrijska revolucija, prev. Sandi Kodrič (Lju- bljana: UMco, 2013). Harry Beckwith, Prodaja nevidnega: Vodnik po sodobnem marketingu, prev. Nata- lie Jovanoski (Ljubljana: Lisac & Lisac, 2003). Kenneth Blanchard, Jim Ballard, Frederic E. Finch, Nori na stranke! : nikoli ni prepozno, da zgradite podjetje, ki bo usmerjeno k strankam!, prev. Karin Pečni- kar (Varaždin: »Katarina Zrinski«, 2008). Steve Chandler in Sam Beckford, 9 laži, zaradi katerih vaš posel ne uspeva, kot bi lahko in resnica, ki ga bo osvobodila, prev. Jernej Zoran (Ljubljana: Lisac & Li- sac, 2008). Roger Fritz, Majhne stvari – veliki rezultati: Kako majhni dogodki določajo našo usodo, prev. Svetlana Tomić (Varaždin: »Katarina Zrinski«, 2005). 1513 2 – s t 4 u .– o r Malcolm Gladwell, Prelomna točka: kako imajo lahko majhne stvari velike posledi- 2 u 5 s ize . o tv ce, prev. Miha Avanzo, Pavle Koltaj (Ljubljana: Orbis, 2004). k a m t r o ja , iz b n Mirjana Ivanuša – Bezjak, Karmen Barabaš, Boštjan Humski, Prisrčno dobrodo- e je u o r 2 b šli: Gostoljubnost in prisrčnost v turizmu in storitvenih dejavnostih (Maribor: 0 s r 1 p a 3 e Pro-Andy, 2012). , P š žev n o e p r a t Dave Lakhani, Prepričevanje: Umetnost doseči to, kar želite, prev. Natalie Lisac o o n r s o l j ov e (Ljubljana: Lisac & Lisac, 2008). ž i , S n n e p l m ov Rok Klančnik, Krizni menedžment, upravljanje nevarnosti in krizno komunicira- r a e i n h n i o nje v turizmu (Ljubljana: Go®mice d.o.o., 2009). j a a d g no e s m Andrej Šumer, Interno gradivo 2007–2013 (Zagorje ob Savi, 2007–2013). ti – ent Al Ries, Jack Trout, 22 večnih zakonov marketinga, prev. Maruša Maček, Blaž Li- sac (Ljubljana: Lisac & Lisac, 2005). Anton Vorina, Menedžment kakovosti v turizmu (Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2012). Maks Vrečko, Kako uspešno tržiti na kmetiji (Ljubljana: Kmečki glas, 2006). Roy Williams, Skrivne formule čarovnika oglasov, prev. Ana Jelnikar, Neda Poder- gajs (Ljubljana: HD oglaševalska agencija, 2003). 1514 2 – s t 4 u .– o r Stres kot dejavnik tveganja v povezavi 2 u 5 s ize . o tv k a m z delom,varnostjo in počutjem t r o ja , iz b n e je u o r 2 na delovnem mestu b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Stress as a factor of risk in correlation with work, o e p r a to o n r s safety and state of health at the workplace o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Andreja Tanšek e i n h n i o j a a d g Ekonomska šola Celje, višja strokovna šola, Slovenija no e s m t andrejatan@gmail.com i – ent Povzetek V članku smo raziskovali področje ergonomije s poudarkom na dejavnikih, ki povzročajo stres pri zaposlenih na področju turizma. V raziskavi ugotavljamo, da anketirancem na delovnem mestu pogosteje kot nejasen opis de- lovnih nalog stres povzroča prevelik obseg dela. Zanimiva je ugotovitev, da so zaposleni po- gosteje pod stresom zaradi slabih odnosov s sodelavci kot zaradi odnosa nadrejeni-podrejeni. V odnosu z nadrejenimi pa pogosto prihaja do stresa zaradi neupoštevanja pripomb oz. predlo- gov delavcev ter samega poslabšanja razmer na področju varstva in zdravja na delovnem mestu, za kar pa zaposleni ne iščejo razlogov pri nadrejenih. Prekratki odmori so značilnost zaposlenih na področju turizma, zato zaposleni pogrešajo dalj- še odmore med delovnikom in temu dejavniku pripisujejo celo večji pomen kot neprilagodlji- vemu delavniku. Dejavniki, ki so pri zaposlenih visoko vrednoteni in so pogosti povzročitelji stresa na delovnem mestu, so prenizko plačilo za opravljeno delo in negotova zaposlitev. Ključne besede: ergonomija, varnost in zdravje na delovnem mestu, stres, dejavniki tveganja Summary In the article we have discovered the area of ergonomics with stress on factors, causing stress the employees in tourism. Considering research it is possible to find out that more stress as indefinite description of work- ing tasks is too large extent of work. It is interesting that employees feel stressed more frequent- ly because of bad relationship with co-workers than because of relationship superiors – inferi- ors. In relation with superiors it frequently escalates as stress because of inconsideration of remarks and proposals of workers and any worsening conditions in the area of security and health at workplace – employees don`t accuse superiors of this reason. 1515 2 – s t 4 u .– o r Too short breaks are characteristic of employees in tourism, they miss longer breaks during the 2 u 5 s ize . o tv working day and even favour this factor more than nonadaptable working hours. k a m t r o ja , iz High evaluated factors for employees and frequent causer of stress at the workplace are too low b n e je u o r 2 b payment for their work and uncertain employment . 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Key words: ergonomics, security and health at the workplace, stress, factors of risk n o e p r a to o n r s o l j ov e Uvod ž i , S n n e p l m Stres in stresna reakcija sta značilna za vse sesalce. To je notranji mehanizem vseh ov r a e i n h n živali, ki se sproži v možganih, za kratek čas prevzame njihovo delovanje ter pre- i o j a a d g n ko čustvenih, psiholoških, telesnih in vedenjskih sprememb pripravi celotni orga- o e s m t nizem na premagovanje težav. Zato je stres pozitiven mehanizem in kot tak se je i – ent v razvoju živalske vrste izklesal. Pozitivni stres je v borbi za obstanek ohranjal živ- ljenja, pri sodobnem človeku pa vpliva na izboljšanje kreativnosti, boljšo in hitrej- šo izvedbo dela, izboljša spomin, zaznavanje, asociacije ali telesne sposobnosti, kot so na primer športni rezultati, vendar le, če je kratkotrajen in ne preveč intenziven. Današnji stres se pomembno razlikuje od stresa, ki se je razvijal milijone let. Nje- gove značilnosti so pomnožena pogostost pojavljanja, ki onemogoča počitek, spa- nje in obnovo možganov ter celic po celem telesu. Stres v sodobni družbi se razli- kuje od stresa pred milijoni let tudi v tem, da je glavnem mentalni in psihosocialni, ne telesni stres. Ponavljajoči in kronični stres se je obrnil v svoje nasprotje, names- to proti nasprotniku in sovražniku se je obrnil proti nam in ima škodljive učinke na naš um in telo. Ameriški inštitut za stres ugotavlja, da je za 75 % obiskov ljudi pri zdravniku danes kriv prav stres. Druge statistike pa celo napovedujejo, da bodo že čez dobro desetletje najbolj razširjene zdravstvene težave razvitega sveta bolezni srca in ožilja ter depresije. (Starc, 20) Delovni stres Po definiciji je delovni stres definiran kot emocionalno stanje, ki nastane kot re- zultat razlike med zahtevami in sposobnostmi posameznika, kar seveda vpliva na nivo zadovoljstva in učinke pri delu. Stresorji na delovnem mestu so povezani z značilnostmi delovnega okolja: naspro- tja med zahtevami in izvrševanjem obveznosti, nejasnost delovnih zahtev, preo- bremenjenost glede na razpoložljive možnosti in nezadostna usposobljenost za delo. Preobremenjenost lahko povzročijo tudi časovni pritiski in hiter tempo dela, slaba organizacija dela, fizične obremenitve, hrup na delovnem mestu, nezadostna razsvetljava, prostorska omejenost, napake in spodrsljaji. Vse navedeno lahko vodi do depresije, povečanega krvnega tlaka ali nizke motivacije (Bilban, 1999). 1516 Str Škodljivi vplivi stresa es k V delovnem procesu so pri opravljanju svojega dela delavci izpostavljeni različnim ot d nevarnostim. ejavn Nevarnost predstavljajo vsi pojavi, ki lahko ogrožajo fizično integriteto ljudi, pre- ik t moženja in ekološko ravnovesje. vega Navedene nevarnosti nastajajo kot posledica naravnih pojavov ali človeške aktiv- nja v p nosti v kateremkoli smislu. V ožjem smislu, nevarnosti pri delu predstavljajo poja- ov vi, ki ogrožajo življenje in zdravje delavcev, kot posledica škodljivega in nevarnega eza delovanja različnih specifičnih virov nevarnosti in škodljivosti iz delovnega in ži- vi z d vljenjskega okolja. elo Poznavanje medija oziroma fizikalnega in kemičnega okolja, ki lahko ogrozi živ- m,va ljenje in zdravje delavca je nujno potreben predpogoj za učinkovito prepoznavanje rno nevarnosti, ki lahko povzročijo bodisi poškodbo ali poklicno obolenje, ter določa- stjo i nje pravil varnosti pri delu, ob katerem se te nevarnosti lahko zaznajo. n po Vse večji problem modernega prebivalstva in predvsem delovne populacije je prav čut gotovo pojav stresa povezanega z delom. jem n V državah Evropske unije je 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni posledica doži- a d vetij preobremenjenosti,doživetij stresa v delovnem okolju ali z drugimi besedami elov Evropsko unijo stane abstenizem zaradi negativnih vplivov stresa 20 miljard evrov nem m letno.Stres na delovnem mestu vključuje zdravstvene in psihične spremembe, ki so posledice stresorja med delovnim časom. Če se stresorju na delu ni mogoče izogni- estu ti in se ta samo še povečuje, je žal stres na delovnem mestu vse pogostejši pojav, kar pa lahko vodi v resna obolenja.(Bilban,2007,30) Delovno mesto bi bilo potrebno približati človekovim psihofizičnim funkcijam, da bi ohranili zdravje in njegovo delazmožnost. Tako lajšamo delovne obremeni- tve, kot so zmanjšanje akutne in kronične utrujenosti, bolezni v zvezi z delom kro- ničnih obolenj. Na ta način razbremenimo in povečamo njegovo učinkovitost ter s tem tudi njegovo ekonomsko vrednost. Ukrepi, ki ji pravimo humanizacija dela, pomenijo naložbo v zdravje in delazmo- žnost. Tako skrb za upoštevanje ergonomskih ukrepov na delovnem mestu, kot tudi za- gotavljanje varnosti in zdravja pri delu, mora biti praviloma dinamičen in trajen proces. Poznavanje stanja in njegovo trajno izboljševanje se naj ne bi nikoli preki- nilo, saj vemo, da je ključnega pomena za organizacijo. (Bilban, 2007). 1517 2 – s t 4 u .– o r Namen 2 u r 5 su ize . o tv Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kateri dejavniki delavcem zaposlenim k av m t r o ja , iz v turizmu povzročajo stres na delovnem mestu. Razvrstila sem jih glede na po- b n iz e jne u o r 2 b membnost. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev Prikazala sem tudi razlike med pomembnostjo različnih dejavnikov, ki jim na n žev o e pn r a podlagi analize anketnega vprašalnika pripisujejo zaposleni s področja turizma. t a ot o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov Rezultati r a e i n h n Vzorec i o j a a d g n Vzorec sestavlja 186 anketiranih delavcev zaposlenih na področju turizmu, in si- on e s m ti – en cer: Zdravilišče Laško (40 anket), Wellness Center Laško (40 anket), Faraon Ce- t lje (15 anket), Terme Olimija (hotel Rosa, hotel Breza, hotel Sotelija, uprava – 30 anket), Hotel Štorman Celje (20 anket), Hotel Grande Celje (20 anket), Hotel Evropa Celje (15 anket). Hipoteze Hipoteza 1: Večina anketirancev meni, da jim stres na delovnem mestu pogosteje povzroča nejasen opis delovnih nalog kot prevelik obseg dela. Hipoteza 2: Stres na delovnem mestu pogosteje povzročajo slabi odnosi med nadrejeni in podrejeni kot pa slabi odnosi med sodelavci. Hipoteza 3: Večini anketiranim stres na delovnem mestu pogosto oz. zelo pogosto povzroča neupoštevanja pripomb ali predlogov delavcev. Hipoteza 4: Stres na delovnem mestu je pri anketirancih pogosteje prisoten zaradi prekratkih odmorov med delom kot pa neprilagodljivega delavnika. Hipoteza 5: Anketirani menijo, da je stres vsaj občasno prisoten zaradi poslabšanja skrbi za varnost in zdravje na delovnem mestu. Hipoteza 6: Večina anketirancev je pogosteje pod stresom zaradi prenizkega plači- la za opravljeno delo kot zmanjšane varnosti zaposlitve Metode dela in opis vprašalnika V anketi je sodelovalo 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. 30 odstotkov vprašanih je bilo starih 30 let, 24 odstotkov od 30 do 40, od 40 do 50 let jih je bilo starih 35 odstotkov in nad 50 let jih je bilo starih 11 odstotkov. Največ vprašanih (43,5 odstotkov) ima od 20 do 30 let delovne dobe, do 10 let delovne dobe ima 39,7 odstotkov, nad 30 let jih je bilo 16,8 odstotkov. Vprašanja zaprtega tipa so zajemala lestvico od 1 do 5. Lestvica se je nanašala na de- javnike, ki najpogosteje zaposlenim povzročajo stres na delovnem mestu. Lestvica 1518 1518 St je vsebovala kriterije od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 2 redko, 3 občasno, 4 po- res k gosto in 5 zelo pogosto. Vprašanje odprtega tipa se je nanašalo na morebitne pre- ot d dloge in izboljšave na delovnem mestu. ejav Anketiranje je potekalo v obdobju februar–marec 2013. Zbrane podatke smo ob- nik t delali s pomočjo programa SPSS 20. veganja v p Ugotovitve raziskave ov Hipoteza 1: Večina anketirancev meni, da jim stres na delovnem mestu pogosteje ez povzroča nejasen opis delovnih nalog kot prevelik obseg dela. avi z di z d e Tabela 1: Stres na delovnem mestu mi povzroča nejasen opis delovnih nalog. lom,va Cumulative Per- rno Frequency Percent Valid Percent cent stjo i Valid 9 4,8 4,8 4,8 n p nikoli 25 13,4 13,4 18,3 očut redko 46 24,7 24,7 43,0 jem nm n občasno 53 28,5 28,5 71,5 a da d pogosto 39 21,0 21,0 92,5 eelovlovnn zelo pogosto 14 7,5 7,5 100,0 eem mm m Total 186 100,0 100,0 eessttuu Vir: lastni. Na vprašanje, ali anketirancem stres na delovnem mestu povzroča nejasen opis de- lovnih nalog, so bili podani sledeči odgovori: 13,4 % vprašanih meni, da jim neja- sen opis delovnih nalog nikoli ne povzroča stresa na delovnem mestu, 24,7 % vpra- šanim le redko, 28,5 % občasno, 21,0 % pogosto ter 7,5 % anketiranih zelo pogosto povzroča stres na delovnem mestu nejasen opis delovnih nalog. 1519 1519 2 – s t 4 u .– o r Tabela 2: Stres na delovnem mestu mi povzroča prevelik obseg dela 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Cumulative Per- o ja , iz b n e j Frequency Percent Valid Percent cent e u o r 2 b 0 s r 1 p a Valid 6 3,2 3,2 3,2 3 e , P š žev n o e p nikoli 14 7,5 7,5 10,6 r a to o n r s redko 34 18,3 18,4 29,1 o l j ov e ž i , S n n občasno 55 29,6 29,6 58,7 e p l m ov r a e i pogosto 56 30,1 30,1 88,8 n h n i o j a a d g n zelo pogosto 21 11,3 11,3 100,0 o e s m ti – en Total 186 100,0 100,0 t Vir: lastni. 7,5 % vprašanih meni, da jim stres na delovnem mestu nikoli ne povzroča preve- lik obseg dela, 23,7 % vprašanim le redko, 34,9 % občasno, 24,7 % pogosto ter 5,9 % anketiranih stres na delovnem mestu zelo pogosto povzroča prevelik obseg dela. Torej anketirancem stres na delovnem mestu pogosteje povzroča prevelik obseg dela kot nejasen opis delovnih nalog, torej prvo hipotezo ovržemo. Hipoteza 2: Stres na delovnem mestu pogosteje povzročajo slabi odnosi med nad- rejeni in podrejeni kot pa slabi odnosi med sodelavci. Tabela 3: Stres na delovnem mestu mi povzročajo slabi odnosi (nadrejeni-podrejeni). Cumulative Per- Frequency Percent Valid Percent cent Valid 7 3,8 3,8 3,8 nikoli 36 19,4 19,4 23,1 redko 30 16,1 16,1 48,9 občasno 50 26,9 26,9 75,8 pogosto 36 19,4 19,4 89,8 zelo pogosto 27 14,5 14,5 100,0 Total 186 100,0 100,0 Vir:lastni. 19,4 % vprašanih meni, da jim stres na delovnem mestu nikoli ne povzročajo sla- bi odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, 21,5 % vprašanim le redko, 26,9 % ob- časno, 14,0 % pogosto ter 14,5 % anketiranim stres na delovnem mestu zelo pogos- to povzroča slabe odnose. 1520 St Tabela 4: Stres na delovnem mestu mi povzročajo slabi odnosi med sodelavci. res kot d Veljaven odsto- e Podani odgovori Število podatkov Odstotek toek Kumulative javni Neopre- 4 2,2 2,2 2,2 k t delje ve nikoli 13 7,0 7,0 9,2 gan redko 40 21,5 21,5 41,4 ja v p občasno 44 23,7 23,7 65,1 ovez pogosto 41 22,0 22,0 81,8 avi z d zelo pogosto 44 23,6 23,6 100,0 elo Total 186 100,0 100,0 m,va Vir: lastni. rnost Na vprašanje, ali stres na delovnem mestu povzročajo slabi odnosi med sodelavci, jo in p so anketiranci podali sledeče odgovore: 7,0 % vprašanih meni, da jim slabi odno- o si med sodelavci nikoli ne povzročajo stresa na delovnem mestu, 21,5 % vprašanim čutj le redko, 23,7 % občasno, 22 % pogosto ter 23,6 % anketiranim stres zelo pogosto em n povzročajo slabi odnosi med sodelavci. Torej hipotezo ovržemo, saj stres na delov- a d nem mestu pogosteje povzročajo slabi odnosi med zaposlenimi kot odnosi med elov nadrejenimi in podrejenimi. nem m Hipoteza 3: Večini anketiranim stres na delovnem mestu pogosto oz. zelo pogosto e povzroča neupoštevanja pripomb oz. predlogov delavcev. stu Tabela 5: Stres na delovnem mestu mi povzroča neupoštevanje vodstva pripomb in predlogov delavcev. Cumulative Per- Frequency Percent Valid Percent cent Valid 7 3,8 3,8 3,8 nikoli 21 11,3 11,3 15,1 redko 18 9,7 9,7 24,8 občasno 41 22,0 22,0 46,8, pogosto 53 28,5 28,5 75,3 zelo pogosto 46 24,7 24,7 100,0 Total 186 100,0 100,0 Vir: lastni. Na vprašanje, ali anketirancem stres na delovnem mestu povzroča neupošteva- nje vodstva pripomb in predlogov delavcev, so bili podani sledeči odgovori: 11,3 % 1521 2 – s t 4 u .– o r vprašanih meni, da neupoštevanje vodstva pripomb in predlogov delavcev niko- 2 u 5 s ize . o tv li ne povzroča stresa na delovnem mestu, 9,7 % vprašanih le redko, 22,0 % občas- k a m t r o ja , iz no, 28,5 % pogosto ter 24,7 % anketiranim stres na delovnem mestu zelo pogos- b n e je u o r 2 to povzroča neupoštevanje vodstva pripomb in predlogov delavcev. Večini anke- b 0 s r 1 p a tirancem torej stres res pogosto oz. zelo pogosto povzroča neupoštevanje pripomb 3 e , P š žev n o e p in predlogov delavcev, zato lahko hipotezo potrdimo. r a to o n r s o l j Hipoteza 4: Stres na delovnem mestu je pri anketirancih pogosteje prisoten zaradi ov e ž i , S n n prekratkih odmorov med delom kot pa neprilagodljivega delavnik e p l m ov r a e i n h n Tabela 6: Stres na delovnem mestu mi povzroča neprilagodljiv delovni čas. i o j a a d g no e s m t Cumulative Per- i – en Frequency Percent Valid Percent cent t Valid 5 2,7 2,7 2,7 nikoli 35 18,8 18,8 21,5 redko 46 24,7 24,7 46,2 občasno 58 31,2 31,2 77,4 pogosto 30 16,1 16,1 93,5 zelo pogosto 12 6,5 6,5 100,0 Total 186 100,0 100,0 Vir: lastni. 18,8 % vprašanih meni, da jim neprilagodljiv delovni čas nikoli ne povzroča stre- sa na delovnem mestu, 24,7 % vprašanih le redko, 31,2 % občasno, 16,1 % pogosto ter 6,5 % anketiranim stres na delovnem mestu zelo pogosto povzroča neprilago- dljiv delovni čas. Tabela 7: Stres na delovnem mestu mi povzročajo prekratki odmori med delom. Cumulative Per- Frequency Percent Valid Percent cent 7 3,8 3,8 3,8 Valid nikoli 27 14,5 14,5 18,3 redko 37 19,9 19,9 38,2 občasno 44 23,6 23,6 61,8 pogosto 35 18,8 18,8 80,6 zelo pogosto 36 19,4 19,4 100,0 Total 186 100,0 100,0 Vir: lastni. 1522 St Na vprašanje, ali anketirancem stres na delovnem mestu povzročajo prekratki od- res k mori med delom, so bili podani sledeči odgovori: 19,4 % vprašanih meni, da jim ot d prekratki odmori med delom nikoli ne povzroča stresa na delovnem mestu, 19,9 % eja vprašanim le redko, 23,6 % občasno, 18,8 % pogosto ter 14,5 % anketiranim stres na vnik t delovnem mestu zelo pogosto povzročajo prekratki odmori med delom . veg Stres na delovnem mestu res pogosteje povzročajo prekratki odmori med delom anja v p kot pa neprilagodljiv delavnik, zato lahko hipotezo potrdimo. ov Hipoteza 5:Večina anketiranih meni, da je stres na delovnem mestu vsaj občasno eza prisoten zaradi poslabšanja skrbi za varnost in zdravje na delovnem mestu. vi z d Tabela 10: Stres na delovnem mestu mi povzroča poslabšanje skrbi za varnost in elo zdravje na delovnem mestu. m,varn Cumulative Per- ost Frequency Percent Valid Percent cent jo in p Valid 4 2,2 2,2 2,2 oč nikoli 30 16,1 16,1 18,3 utjem n redko 42 22,6 22,6 46,2 a d občasno 49 26,3 26,3 72,6 elov pogosto 33 17,7 17,7 90,3 nem m zelo pogosto 28 9,7 9,7 100,0 e Total 186 100,0 100,0 stu Vir: lastni. Na vprašanje, ali anketirancem stres na delovnem mestu povzroča poslabšanje skrbi za varnost in zdravje na delovnem mestu, so bili podani sledeči odgovori: 16,1 % vprašanih meni, da jim stres nikoli ne povzroča poslabšanje skrbi za varnost in zdravje na delovnem mestu, 22,6 % vprašanim le redko, 26,3 % občasno, 17,7 % pogosto ter 9,7 % anketiranim povzroča poslabšanje skrbi za varnost in zdravje zelo pogosto stres na delovnem mestu. Večina vprašanih je mnenja, da je stres na delovnem mestu vsaj občasno prisoten zaradi poslabšanja skrbi za varnost in zdravje na delovnem mestu, zato lahko hi- potezo potrdimo. Hipoteza 6: Večina anketirancev je pogosteje pod stresom zaradi prenizkega plači- la za opravljeno delo kot zmanjšane varnosti zaposlitve. 1523 2 – s t 4 u .– o r Tabela 8: Stres na delovnem mestu mi povzroča nezadovoljstvo s plačilom za 2 u 5 s ize . o tv opravljeno delo. k a m t r o ja , iz b n e je u o Cumulative Per- r 2 b 0 s r Frequency Percent Valid Percent cent 1 p a 3 e , P š žev n Valid 4 2,2 2,2 2,2 o e p r a to o n nikoli 21 11,3 11,3 13,4 r s o l j ov e ž i , S n n redko 39 21,0 21,0 34,4 e p l m ov r a občasno 61 32,8 32,8 67,2 e i n h n i o j a a d g pogosto 36 19,4 19,4 86,6 no e s m t zelo pogosto 25 13,4 13,4 100,0 i – ent Total 186 100,0 100,0 Vir: lastni. Na vprašanje, ali anketirancem stres na delovnem mestu povzroča nezadovoljstvo s plačilom za opravljeno delo, so bili podani sledeči odgovori: 11,3 % vprašanih meni, da jim nezadovoljstvo s plačilom za opravljeno delo nikoli ne povzroča stre- sa na delovnem mestu, 21,0 % vprašanim le redko, 32,8 % občasno, 19,4 % pogos- to ter 13,4 % anketiranim stres na delovnem mestu zelo pogosto povzroča nezado- voljstvo s plačilom za opravljeno delo. Tabela 9: Stres na delovnem mestu mi povzroča nezadovoljstvo s stalnostjo/ varnostjo zaposlitve. Cumulative Per- Frequency Percent Valid Percent cent Valid 7 3,8 3,8 3,8 nikoli 30 16,1 16,1 23,1 redko 32 22,6 22,6 51,1 občasno 31 16,7 16,7 73,1 pogosto 49 26,3 26,3 94,1 zelo pogosto 44 23,6 23,6 100,0 Total 186 100,0 100,0 Vir: lastni. 16,1 % vprašanih meni, da nezadovoljstvo s stalnostjo/varnostjo zaposlitve niko- li ne povzroča stres na delovnem mestu, 22,6 % vprašanim le redko, 16,7 % občas- no, 26,3 % pogosto ter 18,3 % anketiranim stres na delovnem mestu zelo pogosto povzroča nezadovoljstvo s stalnostjo/varnostjo zaposlitve. 1524 St Anketirani so pogosteje pod stresom zaradi zmanjšane varnosti zaposlitve kot pa res k zaradi nezadovoljstva v zvezi s plačilom, zato hipotezo ovržemo. ot dejav Zaključek nik t V članku smo raziskovali dejavnike, ki imajo pomemben vpliv na nastanek stresa veg pri delavcih zaposlenih na področju turizma. anja v p Potrdili smo tri hipoteze od šestih. Hipoteza, kjer smo trdili, da je stres pogoste- ov je prisoten zaradi nejasnega opisa delovnih nalog kot prevelikega obsega dela, se ni eza potrdila in dokazuje ravno nasprotno, da so zaposleni pogosteje pod stresom zara- vi z d di prevelikega obsega dela. elo Odnosi na delovnem mestu so nadvse pomembni, kar dokazujejo tudi izsledki raz- m,v iskave, ki dokazujejo, da so zaposleni pogosteje pod stresom, če so v slabih odno- arno sih s sodelavci kot pa z nadrejenimi, česar ne potrjuje druga hipoteza. Zaposlenim stjo i nesodelovanje pri odločitvah podjetja predstavlja stres in pričakujejo, da bodo nji- n p hove pripombe oziroma predlogi večkrat upoštevani, zato lahko tretjo hipotezo v oč celoti potrdimo. utjem n Prekratki odmori med delom zaposlenim v turizmu pogosto povzročajo stres, celo a d pogosteje kot neprilagodljivi delavniki, na katere zaposleni nimajo vpliva. elov Neugodni gospodarski časi prav gotovo prispevajo k poslabšanju razmer oziroma ne varčevanju na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu, zato je pri anketi- m m rancih stres vsaj občasno prisoten zaradi poslabšanja skrbi za varnost in zdravje na estu delovnem mestu. Naše zadnje sklepanje, da je večina anketirancev pogosteje pod stresom zaradi pre- nizkega plačila za opravljeno delo kot zmanjšane varnosti zaposlitve, je bilo napač- no, saj je anketiranim varnost zaposlitve pomembnejša kot slabo plačilo za opravl- jeno delo. Literatura: Bilban, Marjan. Medicina dela. (Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu d.d., 1999), 62–78. Bilban, Marjan. Kako prepoznati stres v delovnem okolju. Delo in varnost 2007),52(1), 30–35. Starc, Radovan. Bolezni zaradi stresa, Sirius. ( Ljubljana, 2008), 20. 1525 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 1526 2 – s t 4 u .– o r Neupoštevanje ekologije in trajnostnega 2 u 5 s ize . o tv k a m razvoja v opazovanem turističnem objektu t r o ja , iz b n e je u o r 2 Hotela Rogla b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Unjustifying of ecology and sustainable development o e p r a to o n r s in observed tourist object Hotel Rogla o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Andreja Tanšek e i n h n i o j a a d g Ekonomska šola Celje, višja strokovna šola, Slovenija no e s m t andrejatan@gmail.com i – ent Povzetek Ekološka zavest se dotika porabnika s strani njegove seznanjenosti s problemi naravnega oko- lja. Pomeni posameznikovo zaznavanje, dojemanje problemov okolja in zavedanje njihovega obstoja, kar ga morda navdaja z zaskrbljenostjo ali celo z občutkom pripravljenosti, da sam pri- speva k njihovemu reševanju. V referatu izpostavljam ne zadostno delovanje Hotela Rogla v smeri ekologije in trajno- stnega razvoja. To posledično pomeni tudi nezadostno izkoriščenost naravnih in eko- nomskih možnosti, ki jih Hotel Rogla zapostavlja in jih v nezadostni meri izrablja. Cilj referata je povezan z ekologijo in trajnostnim razvojem. V prvem delu predstavljam, kako Rogla deluje v smeri ekologije in trajnostnega razvoja, v drugem delu pa podajam svoja opaža- nja in predloge za izboljšanje obstoječega stanja. Ključne besede: trajnostni razvoj, ekologija, okoljska problematika, ekonomska upravičenost Abstract Ecologic consciousness meet the user and his awareness of natural environment problems. It means individuals` perception, comprehension of environmental problems and awareness of their existence what makes individual concerned or even gives the feeling to be ready to con- tribute to their rescuing. With the report I am exposing insufficient activity of Hotel Rogla considering ecology and sustainable development. Consecutive it also means insufficient exploitation of natural and economic possibilities, exposed by Hotel Rogla and insufficiently exploited. The goal of the report is connected with ecology and sustainable environment. In the first part I am introducing the way Rogla is operating according with ecology and sustainable develop- ment as in the second part I am presenting my observations and suggestions to improve the ex- istent condition. 1527 2 – s t 4 u .– o r Keywords: sustainable development, ecology, environmental problematics, economical 2 u 5 s ize . o tv authorization k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Uvod 0 s r 1 p a 3 e Turizem proučujemo na ekonomski in ekološki ravni. Za prednostno obravna- , P š žev n o e p r a vanje turizma in okolja obstajata dva izhodiščna razloga: soodvisnost turistične- to o n r s ga in gospodarskega razvoja ter odvisnost kakovosti turizma od naravnega okolja. o l j ov e ž i , S n n Z vidika narodnega gospodarstva je potrebno najti ravnotežje med turističnim e p l m ov r a obiskom teh območij in zagotavljanjem varstva okolja. Turizem ne sme degradi- e i n h n i o j a rati okolja, saj le-ta predstavlja osnovni vir za njegovo dejavnost. a d g no e s m t Ob upoštevanju negativnih vplivov, ki jih ima sedanji razvoj na okolje in naravo, i – ent postaja vse pomembnejše upoštevanje načel trajnostnega razvoja, ki predstavlja- jo ključno priložnost in izziv enaindvajsetega stoletja za človeštvo, države, regi- je, skupnosti, podjetja, civilno družbo in posameznika. Številne smernice razvoja današnje družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni se opira- jo na idejo trajnostnega razvoja, ki poudarja skladen gospodarski razvoj in razvo- jno načrtovanje, demografsko socialna vprašanja, visoko stopnjo varovanja okol- ja in odgovoren odnos do naravnih virov. Glavne dejavnosti ekologije so torej usmerjene v varstvo okolja oz. narave in zdru- žujejo prizadevanja ljudi za uravnotežen odnos do narave ter naravnih procesov in pojavov, razumno rabo naravnih virov in dobrin ter vzdrževanje naravnega ravno- težja brez uničujočih posledic za vsa bitja našega planeta. Naravne katastrofe, ko- pičenja toplogrednih plinov ter večanje ozonske luknje nas opominjajo in trkajo na našo zavest o nujnosti ekološko primernejšega odnosa do narave oz. okolja, kar je porok za ustrezne življenjske pogoje našim zanamcem. Zeleni turizem Eko turizem (ang. ecotourism) pomeni ekološki turizem, pri čemer se izraz ekolo- ški nanaša na naravno okolje ter tudi na socialno in tudi kulturno okolje. Danes ga obravnavamo kot koncept turizma, ki je prijazen do okolja in v povezavi z manjšim obsegom, včasih pa tudi kot vrsto turizma ali eno izmed zvrsti (podkoncepta) traj- nostnega turizma. Tako različno umeščanje eko turizma proti trajnostnemu tu- rizmu je posledica dejstva, da se je eko turizem razvijal naprej ločeno od koncepta trajnostnega turizma, vendar pa imata oba nekatere skupne značilnosti. Zeleni turizem je celostni pristop organiziranja in izvajanja turističnih storitev. Upošteva tako posredne in neposredne vplive svoje dejavnosti na okolje: na pri- mer porabo energije in pitne vode, produkcijo odpadkov, zaposlovanje v lokalnem okolju, obremenitev prostora s povečanim prometom, krčenje naravnih habitatov 1528 N in navsezadnje tudi »motnje«, ki jih neka turistična dejavno st predstavlja za lo- eup kalno prebivalstvo in njihovo kulturno tradicijo. oštev Turizem vpliva na kulturno, socialno in naravno okolje tako pozitivno kot nega- anje e tivno. Turizem je lahko sredstvo za ohranjanje kulture, lahko pa povzroči, da se ko avtohtona kultura »skomercializira«, obrt spremeni v kič, navade in običaji se pri- log lagodijo turistom in se »zevropeizirajo«. (Mihalič, 2006, 50 –107) ije in t Ekološka zavest se dotika porabnika s strani njegove seznanjenosti s problemi na- raj ravnega okolja. Ekološka zavest pomeni posameznikovo zaznavanje, dojemanje nos problemov okolja in zavedanje njihovega obstoja, kar ga morda navdaja z zaskrblje- tneg nostjo ali celo z občutkom pripravljenosti, da sam prispeva k njihovemu reševanju. a raz Vendar Evropa sama ugotavlja, da je na področju uresničevanja politike okolju pri- voja v o jaznega torej trajnostnega razvoja turizma prepočasna (EC, 2003) in se v resnici nahaja šele na tretji, ne na četrti razvojni stopnji odnosa do ekološke problematike, pazo to je v fazi diskusije o ekološki politiki. vane Raziskav o ekološki odgovornosti, turistični ekološki etiki in na splošno o odno- m t su turizma do okolja ter do koncepta trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji sko- uris raj nimamo oziroma so redke in predvsem nezadostne. Parcialne in preliminarne tičn raziskave na delu slovenskega turizma, to je na področju slovenskega hotelirstva em o (PRELECO, 2005) kažejo, da je ekološko ravnanje v slovenskih hotelih slabo raz- bje vito, da okoljskih aktivnosti, ki jih izvajajo konkurenti v drugih evropskih drža- ktu H vah, sploh ne izvajajo. Glede na to, da je tudi dialog v spodbujanju celovitega traj- o nostnega razvoja turizma slabo razvit, bi Slovenijo lahko uvrstili nekako na dru- tela R go razvojno stopnjo odnosa do turistične ekološke problematike. Dejstvo je, da bi o morali pri nas še veliko narediti tako na področju ekološke zavesti in etike v turiz- gla mu kot na področju oblikovanja ekološke odgovornosti. Naše gospodarsko, druž- beno in politično okolje, ki različno vključuje strokovne in politične akterje ter druge dejavnosti, ki oblikujejo moderno ekološko politiko, zato še ni na isti sto- pnji razvitost, kot to velja za nekatere članice Evropske unije. (Mihalič, 2006, 119). Trg je učinkovit koordinacijski mehanizem le,če so izpolnjeni določeni pogoji,e- den izmed njih je,da proizvodnja in poraba ne povzročata stroškov.V stvarnosti se- veda ni tako,saj se negativni okoljski učinki na mnogih področjih cello intenzi- virajo.vzrok je dejstvo,da proizvajalcem I potrebno upoštevati okoljskih posledic svoje dejavnsoti in stroškov,ki jih utrpijo drugi.Namesto onesnažalcev škode po- ravnavajo vsi davkoplačevalci,zaradi obsežne in dolgoročne degradacije okolja bre- menile prihodnje generacije. (Bukovnik,2010) 1529 2 – s t 4 u .– o r Ekonomska upravičenost zelenega turizma 2 u 5 s ize . o tv Turistična ekologija bi se morala nanašati na znanstveno disciplino o turistično k a m t r o ja , iz naravnani politiki varstva okolja, torej na probleme in ukrepe v zvezi z ekološko b n e je u o r 2 b sprejemljivimi oblikami turističnega razvoja. Ker pa živimo v globalnem kapi- 0 s r 1 p a 3 e talističnem sistemu, mora biti turistično gospodarstvo tudi ekonomsko uspešno. , P š žev n o e p Globalni tržni mehanizem na področju ekoloških dobrin ne dosega optimalnih r a to o n rezultatov, ker ekološke dobrine v veliki meri niso njegov sestavni element. (Mi- r s o l j ov e ž i , S n halič, 2006, 65) n e p l m ov r a e i Slovenija ponuja ogromno na naravi temelječega turizma, pri čemer mislimo de- n h n i o j a a d javnosti, neposredno povezane z naravnim okoljem, kot so pohodništvo, opazova- g no e s m nje ptic, ribarjenje, obiskovanje naravnih parkov. Slovenski turizem svoje prednos- ti – en ti slabo izkorišča, zeleno ponudbo ima slabo razvito, saj je med oglaševano podobo t in dejansko zeleno turistično ponudbo velik razkorak. Maja Pak, direktorica Slo- venske turistične organizacije, pravi, de je »Slovenija po indeksu konkurenčnos- ti v turizma na 35. mestu na svetu, na področju trajnostnega razvoja v turizmu pa smo na slabem 71. mestu. Po raziskavi STO iz januarja 2010 se večina slovenskih turističnih menedžerjev že zaveda, da lahko z lastnim ravnanjem vplivajo na podnebne spremembe, zato v svojih turističnih obratih izvajajo ukrepe za zmanjševanje porabe vode in energi- je(na priemr regulacijo temperatur v sobah) ter ločujejo odpadke. Manj je strate- ških in celostnih ukrepov, še redkejša so podjetja, ki se ponašajo z okoljskimi cer- tifikati. Pozabljamo, da je v luči podnebnih sprememb zeleni turistični razvoj ponekod pravzaprav edina možna oblika dolgoročne konkurenčnosti, celo obstoja neke tu- ristične destinacije. Gostje, predvsem vzhodnoevropski in skandinavski, so vse bolj ozaveščeni in vedno pogosteje povprašujejo po zelenih izdelkih in storitvah. Turistične zmogljivosti z mednarodno priznanimi certifikati, ki zagotavljajo oko- lju prijazno in trajnostno ponudbo, lahko preštejemo na prste ene roke. Očitno slovenski turistični menedžerji še niso dojeli, da poslovati zeleno ne pomeni biti le odgovoren do okolja in spoštljiv do lokalne kulturne tradicije, temveč pomeni tudi prihraniti in ustvariti dobiček. Raziskava,ki bi pokazala konkretne prihranke zelenega turizma glede na obstoječi sistem turističnega poslovanja v Sloveniji,še ni bila narejen,analize na ravni EU pa kažejo,da bi lahko hotelski komleksi z obnovljivimi viri energije in uvedbo učin- kovitejših tehnologij do leta 20120 prihranili skoraj tretjino energije.(povzeto po Ivačič, 2012. 1530 Ne Hotel Rogla in neupoštevanje zelenega turizma upo Hotel Rogla je namenjen vsem, ki želijo doživeti nepozabne počitnice v osrčju čis- šte tega Pohorja. vanje e Danes imajo Hotel Rogla kupaj s hotelom Planja, depandansami, apartmaji in ko bungalovi skupaj preko 1.500 ležišč različnih kategorij. Poleg vseh možnosti, ki jih log Rogla ponuja, kot so smučanje, sankanje, deskanje na snegu in tekom na smučeh ije in t in množico letnih športov ter drugih celoletnih aktivnosti. V sklopu hotela se na- ra haja športna dvorana na 2.200 m2 površine,kjer lahko gostje igrajo odbojko, ko- jnos šarko, tenis, namizni tenis, na voljo so tudi umetna plezalna stena, igrišča za squ- tne ash in fitness center. ga raz V hotelu je večnamenska dvorana, aperitiv bar, seminarske sobe, galerija, otroški voj kotiček, informacijska točka, internetni kotiček, prodajalna spominkov,bogata je a v o tudi izven penzionska ponudba, kjer kuharski mojstri pripravijo tudi tradicional- paz ne pohorske jedi in okusne sladice. Sodobno opremljen wellness centru »Deže- ova la dobrega počutja« s savnami, notranjim bazenom, whirlpoolom, otroškim baze- nem t nom, kopelmi in masažami obiskovalcem Rogle ponuja prostor,kjer se lahko raz- ur vajajo in sproščajo. Skratka obiskovalci Rogle lahko najdejo svoj prostor za aktivne isti počitnice, oddih, poslovna srečanje ali sprostitev od napornih dni. Dostopno na čnem o povezavi: http://www.rogla.eu/si/poletje/nastanitev/hotel-planja/ bj Edinstvena klima na višini 1. 517 m nadmorske višine, neokrnjena narava, prijaz- ektu H nost in gostoljubnost zaposlenih, ustrezna infrastruktura športnih objektov, ho- telskih namestitev in smučarskih terenov, povezovanje z lokalnimi ponudniki tu- otel rističnih proizvodov. a Rog Vse to so številne prednosti, ki jih Hotel Rogla ponuja svojim gostom za vsebinsko la pestre in aktivne počitnice,a žal zaostaja na področju trajnostnega razvoja. Svoje dobre naravne danosti ne izkorišča v zadostni meri ozri. ne deluje v skladu z dob- rimi zelenimi praksami. Hotel Rogla je energetsko potraten objekt,kajti prisotne so velike toplotne izgu- be zaradi dotrajanega stavbnega pohištva.Ne uporablja se razsvetljava na samodej- ni kartični izklop, prav tako ne LED svetilk,obnovljivih virov energije ne upora- bljajo. Z vodo,kot vse bolj omejeno dobrino,se ne ravna dovolj gospodarno,kajti v hotelu se vsakodnevno menjujejo brisače, hotel nima nameščenih zbiralnikov deževnice in urejene lastne vodne vrtine,uporabljajo pa vračanje energije iz odpadnih bazen- skih voda ki jo ponovno uporabljajo v sistem bazenske vode. Ekološki otoki in lo- čevanje odpadkov so le delno urejeni. Prometne obremenitve predvsem v zimskem času predstavljajo veliko obremenitev naravnega okolja na Rogli,saj za okolju prijazno logistiko ni ustrezno poskrbljeno. 1531 2 – s t 4 u .– o r Tudi najmlajšim gostom hotela se v sklopu animacijskega programa organizirajo 2 u 5 s ize . o tv le vodeni pohodi v naravi,ponujen je otroški kotiček v samem hotelu,kjer je name- k a m t r o ja , iz ščen televizor in računalniki,ne izvaja pa se delavnic s podarkom na naravnih ma- b n e je u o r 2 terialih, ,poučnih delavnic v naravi,taborjenja,orieetacijskih pohodov,sodelovanja b 0 s r 1 p a pri kmečkih opravilih,skratka ekologijaje tudi na področju animacijskih možnos- 3 e , P š žev n o e p ti v veliki meri spregledana. r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n Primer dobre prakse upoštevanja zelenega turizma e p l m ov r a Bohinj Park hotel e i n h n i o j a a d g Bohinj Park hotel je prvi slovenski ekološki hotel, odlikuje pa ga prestižni medn- no e s m t arodni sonaravnostni certifikat Green Globe. Hotel ima 102 sobi: predsedniški i – ent apartma, luksuzne apartmaje, suite (poslovna, panoramska, družinska, poroč- na) ter družinske in standardne sobe ali sobe z balkonom. Hotelsko notranjost odlikujejo topli naravni materiali in visoko kakovostna oprema, sobe pa nudi- jo prekrasne razglede na Julijske Alpe (http://www.sloveniaholidays.com/bohinj- park-eko-hotel-bohinj. html). Hotel, ki je harmonično zlit z okolico, je bil zgrajen z veliko pozornostjo do okolja in je kot tak eden najnaprednejših energijsko varčnih hotelov v centralnem evrop- skem prostoru. Bohinj Park EKO Hotel je 1. slovenski ekološki hotel, odlikuje pa ga prestižni mednarodni sonaravnostni certifikat Green Globe. Hotel ima 102 sobi: predsedniški apartma, luksuzne apartmaje, suite (poslovna, panoramska, družinska, poročna) ter družinske in standardne sobe ali sobe z balkonom. Hotelski interier odlikujejo topli naravni materiali in visoko kakovostna oprema, sobe pa nudijo prekrasne razglede na Julijske Alpe. Bohinj Park EKO hotel prevzema vodilno vlogo pa področju zmanjševanja vpli- vov na okolje, ki izhajajo iz turistične dejavnosti tako, da širi poznavanje okoljske problematike v zvezi z delovanjem organizacij in spodbuja prepoznavanje prilož- nosti za pozitivne prispevke k reševanju okoljskih vprašanj trajnostnega turizma. Poslanstvo Bohinj Park EKO Hotela kot prvega ekološkega hotela v Sloveniji je spreminjati načela trajnostnega razvoja v način preživljanja prostega časa. Spod- bujamo splošno kulturo zdravega načina življenja v osrčju narave in hkrati teži- mo k stalnemu zmanjševanju škodljivih vplivov naših storitev na okolje. Nahaja- mo se na robu Triglavskega narodnega parka, na izjemni lokaciji in z naravnimi danostmi, ki jih nudi – obenem spodbujamo nenehno izboljševanje naših stori- tev skozi različne programe, kot so bio-energetika, wellness programi, poslovni in seminarski turizem ter turistično izhodišče za spoznavanje Bohinja in Slovenije. 1532 N 17. maja 2010 je Bohinj Park EKO Hotel tudi uradno postal 1. eko resort v Sloveni- eup ji, ki se ponaša s prestižnim svetovnim certifikatom Green Globe. Priznanje s stra- ošte ni Green Globe, ki je rezultat visoko cenjenega in selektivnega procesa certifika- van cije, je gotovo markantni dosežek na trdno začrtani poti družbeno odgovornega je ek slovenskega turističnega prvaka. Green Globe je svetovno razširjen sonaravnostni olo certifikat, temelji pa na mednarodno sprejetih kriterijih za trajnostno sonaravno gije i delovanje in menedžment v turizmu. n tra Bohinj Park EKO Hotel se naglo uveljavlja kot zgled in dobrodošlica razvoju eko- jno loškega hotelirstva ne le v Sloveniji ampak tudi na širšem področju sodobnega alp- stne skega turizma. Okoljevarstvo očitno postaja tako vrednota kakor trend, gostje pa ga r se pri izboru ciljev za letovanje odločajo v prid naravi in zdravju prijaznih turistič- azvo nih kompleksov. ja v o Hotel je dobil številne nagrade in sicer postal zeleni zgled slovenskega turizma pa 2009,dobil mednarodna nagrada za novo kvaliteto v turizmu Turistična prizma zova 2009 ,2009 je bil zmagal na natečaju Zeleni zgled slovenskega turizma,2010 je pos- nem t talo prejel priznanje in nagrado za energetsko učinkovitost objekta,direktor podje- u tja g. Boštjan Čokl pa je postal energetski menedžer leta. ristič Hotel je še prejel priznanje, ki ga na podlagi javnega razpisa Slovenska Turistična nem o Organizacija vsako leto znova podeli obetavnim, inovativnim projektom Sloven- b skega turizma Zlati Sejalec 2010 in isto leto mednarodni certifikat za trajnostno jekt sonaravno delovanje in menedžment v turizmu Green Globe certifikat. (http:// u H www.bohinj-park-hotel.si/podjetje.html). otela R Bohinj Park Hotel je zgrajen z veliko pozornostjo do okolja in je trenutno kot o tak vsekakor eden najbolj naprednih in energijsko varčnih hotelov v centralnem gla evropskem prostoru. V neposredni bližini hotela je bila narejena energetska vodna vrtina. V vodono- snem območju globoko pod zemljo se nahaja kristalno čista voda. Ta voda s toplo- tnimi črpalkami služi ogrevanju sanitarne vode in ogrevanju objekta. Ko je geoter- malna voda izkoriščena, se je ne spusti nazaj, temveč se jo delno uporabi za izpla- kovanje sanitarij. Šele takšna – popolnoma izkoriščena – se z odplakami spusti v kanalizacijo. Toplo sanitarno vodo iz tušev in umivalnikov se prav tako izkoristi. Namesto, da se toplo pošlje v kanalizacijo kot je to v navadi sicer, se jo zbere v posebnih rezervo- arjih, kjer ji toplotne črpalke odvzamejo preostalo toploto in jo izkoriščeno ter oh- lajeno spustijo v kanalizacijo. Ko ji je bila toplota odvzeta, se prek toplotnih izme- njevalcev znova vrača v sistem. 1533 2 – s t 4 u .– o r Energetska geotermalna vrtina in voda iz nje pa služi tudi hlajenju poleti, saj se osi- 2 u 5 s ize . o tv romašeno ko ji je odvzeta toplota v toplotnih črpalkah pošlje naravnost v hladilne k a m t r o ja , iz grede, ki hladijo prostore hotela. b n e je u o r 2 b Park Hotel Bohinj ima poleg energetske vrtine tudi lastno energetsko postajo. So- 0 s r 1 p a 3 e časno se namreč proizvajata električna energija in toplota. Ta ista električna ener- , P š žev n o e p r a gija skrbi za poganjanje toplotnih črpalk v hotelu in celotno napajanje hotela ter to o n r s vodnega parka obenem. Toplota, ki se sprošča ob proizvodnji električne energije, o l j ov e ž i , S n n pa se uporabi za gretje bazenov. Takšen sistem ima zaradi uporabe preostale toplo- e p l m ov r a te izjemno visok celotni izkoristek med 70 in 90 %. Z istočasno proizvodnjo toplo- e i n h n i o j a tne in električne energije pa se prihrani tudi do 30 % primarne energije v primer- a d g no e javi z ločeno proizvodnjo. s m ti – ent Celotni hotel je ogrevan na principu nizko-temperaturnega režima – s talno kurja- vo in hladilno-grelnimi gredami. Talna kurjava zagotavlja udoben občutek, med- tem ko posebne grelno-hladilne grede s svojim neslišnim in energijsko učinkovi- tim delovanjem močno presegajo sicer večinoma uporabljene klasične sisteme pre- zračevanja in klimatizacije. Tudi hotelska razsvetlitev je premišljeno zasnovana. Pretežno vsa svetlobna telesa v objektu so namreč snovana na tehnologiji Power LED. Svetilka LED namreč po- rabi tudi do 40-krat manj električne energije kot primerljivo svetla navadna ali ha- logenska žarnica. Poleg tega je njena življenjska doba do 1000-krat daljša. Celotni sistem za izrabo energije in uravnavanje porabe le-te je voden v central- nem nadzornem računalniškem sistemu CNS. Strežniki, baze podatkov v podat- kovnih strežnikih, sistem za brezprekinitveno napajanje UPS ter vsa aktivna opre- ma (usmerjevalniki, stikala ipd.) za informacijsko in tehnološko tako dovršen ho- tel so energijsko precej zahtevni. A bolj kot na električno energijo, ki jo hotel tako ali tako proizvaja z lastno energetsko postajo, je potrebno gledati na toploto, ki jo takšni računalniški sistemi oddajajo. Takšne prostore je potrebno intenzivno hla- diti. Da bi toplote, ki se sprošča ob delovanju naprav ne metali stran, pa je v sistem- skem prostoru Bohinj Park Hotela nameščena napredna toplotna črpalka zrak- -voda, ki vso oddano toplotno energijo – namesto, da bi jo »metali« skozi okno – vrne nazaj v sistem v obliki tople vode. Varujemo okolje,ne oddajajmo v pranje čistih brisač,takšni in podobni napisi v ho- telskih kopalnicah širom sveta opozarjajo ljudi, da naj brisač (in plaščev) ne dajejo po nepotrebnem v pranje. Na tone perila, ki se tedensko perejo v hotelskih in zu- nanjih čistilnicah namreč potrošijo ogromne količine električne in toplotne ener- gije, praškov in drugih kemikalij. Kljub temu, da so vsa čistila biološko razgrad- ljiva, to še vseeno ne pomeni, da so ekološko neoporečna – le negativni učinek na okolje je manjši. 1534 N Ker pa mnogi ali pa celo večina ne jemlje tovrstnih priporočil dovolj resno, je v Bo- eup hinj Park Hotelu vseeno zagotovljena čimbolj učinkovita izraba energije. Najmo- ošte dernejše, računalniško vodene in z visoko tehnologijo podprte naprave v pralnici van so energijsko varčne in okolju prijaznejše. Ker pa se pri (industrijskem) pranju in li- je ek kanju sprošča velika količina toplote, je v hotelu prav za pralnico namenjena zmo- olo gljiva toplotna črpalka, ki oddano toploto – namesto, da bi šla »v zrak« – odvza- gije i me in preusmeri v sistem za dogrevanje tople sanitarne vode. n tra Stene Bohinj Park Hotela so nadstandardno izolirane in tako karseda omejujejo jno uhajanje toplote. Poleg sodobnih izolacijskih materialov so na celotnem objektu stne montirana tudi stekla z najnižjim faktorjem Ug. S tem je zagotovljena minimalna ga r prehodnost in izguba toplote skozi plašč objekta. azvo Objekt prekriva prva tovrstna streha pri nas. V celoti je namreč izdelana iz lesa in ja v o drugih naravnih materialov, v posebni zaprti kompaktni sendvič izvedbi iz goto- pa vih plošč. Izolacija v notranjosti gotovih votlih plošč je zaključena s posebnimi zova lesnimi vlakni, ki zagotavljajo le odlične izolacije, temveč so tudi naravnega izvora. nem t Vsak hotel ob polni zasedenosti ima med gosti nekaj takšnih, ki za seboj pozablja- ur jo zapirati okna. V kolikor deluje prezračevanje in klimatska naprava, gost pa okno istič pusti odprto, se energija porablja brez učinka. Sobe klimatska naprava ne more oh- nem o laditi (ali ogreti), zunanji zrak pa vdira v sobo skozi odprto okno. V Bohinj Park b Hotelu so tako na slehernem oknu nameščeni posebni senzorji, ki ob odprtosti jekt okna in prisotnosti gosta v sobi, po določenem časovnem zamiku izklopijo kli- u H matsko napravo. Računalniški sistem, ki skrbi za uravnavanje klimatskih pogojev ote v notranjosti objekta, se obenem v realnem času prilagaja zunanjim klimatskim la R razmeram (temperatura, vlaga, osončenost, del dneva. .) in tako ustvarja optimal- ogla ne pogoje za bivanje. Gost pa si seveda lahko temperaturo v sobi nastavlja tudi sam. Udobnega bivanja pa gostu ne zagotavljajo zgolj klimatski pogoji, temveč tudi am- bient, v katerem se nahaja. Vse sobe in mnogi skupni prostori v hotelu so opremlje- ni z izbranimi naravnimi materiali – veliko je lesa, naravnega kamna, stekla ter drugih naravnih dekorativnih elementov.Med energetskimi varčevalnimi ukrepi Park hotela Bohinj je tudi t.i. master switch kartični odložilni sistem, ki smotrno določa način vključevanja naprav in električnega toka v posamezni sobi. Brez kar- tice (katere bistvena naloga je tudi odklepanje vrat), vstavljene v centralno odlož- išče, namreč ni napetosti, kar pomeni, da nezasedene sobe niti pomotoma ne mo- rejo biti porabniki energije, sicer namenjene za razsvetljavo, televizijo, ostale more- bitne električne naprave, segrevanje ali ohlajevanje sob. Ko gost zapusti svojo sobo, vzame ključ iz notranje odložilne reže, nakar se vse prižgane naprave – po kratkem intervalu – avtomatsko izklopijo. Na enak način se vse prižgane naprave spontano vključijo ob gostovi vrnitvi, brez ponovnegaponastavljanja. 1535 2 – s t 4 u .– o r Da bi bila optimizirana poraba dragocenih vodnih virov, so hotelske ko- 2 u 5 s ize . o tv palnice brez izjeme opremljene s toaletnimi školjkami po tako imeno- k a m t r o ja , iz vanem »dual flush« sistemu. Gre za dvojni izplakovalni mehani- b n e je u o r 2 zem, ki gostu omogoča različni izplakovalni opciji, pri čemer manjša iz- b 0 s r 1 p a med obeh tipk porabi občutno manj vode oziroma izpira z manjšo jakostjo. 3 e , P š žev n o e p Gostje cenijo zdravo okolje in težnjo po ohranitvi oziroma varovanju naravnih le- r a to o n pot. Park hotel Bohinj vzpodbuja tovrstno naravnanost. Na izbiro so še drugi var- r s o l j ov e ž i čevalni ukrepi, med drugim gost sam dnevno lahko odloča o pogostosti menjave , S n n e p l m ov posteljnine oziroma brisač (s čimer posredno vpliva na koriščenje količine vode in r a e i n h n pralnih sredstev). Vzpodbuja se tudi zmanjševanje posluževanja avtomobilov, saj i o j a a d g n ima hotel na voljo tudi izposojo kvalitetnih gorskih in cestnih koles s pripadajočo o e s m ti – en opremo (čelade, vodiči po kolesarskih poteh, itd.). t Vizija Bohinj Park EKO hotel je,da bi prevzel vodilno vlogo na področju zmanj- ševanja vplivov na okolje, ki izhajajo iz turistične dejavnosti tako, da bo širil po- znavanje okoljske problematike v zvezi z delovanjem organizacij in spodbujal pre- poznavanje priložnosti za pozitivne prispevke k reševanju okoljskih vprašanj traj- nostnega turizma.Vedenje potrošnikov se spreminja, turisti vedno pogosteje išče- jo zelene, odgovorne destiancije« – je skupna ugotovitev vseh sogovornikov. »Pri nas so to po večini tujci iz poslovnega sektorja. Torej podjetja, ki želijo z izvedbo poslovnega dogodka v ekološkem oz. družbeno odgovornem hotelu pokazati svo- jim kupcem, da jim je mar za ekologijo, ohranjanje planeta, in trajnostni razvoj«, ocenjujejo v Bohinj Park EKO Hotelu.S porastom cen vseh energentov je smotrna izraba energije, kljub višji začetni investiciji in dragi tehnologiji, tudi ekonomsko upravičljiva. Zaključek Turizem živi od izkoriščanja okolja in njegovih privlačnosti, zato ga ne moremo v celoti prirediti tako, da ne bi prizadel okolja v nobenem pogledu, vendar la- hko vsaj omilimo negativne vplive. Ekološki turizem je, glede na opredelitev številnih avtorjev in organizacij, do naravnega, socialnega in kulturnega okolja najbolj prijazna oblika turizma, ki pa za svoj naziv zahteva tudi strožje pogoje in načela kot druge oblike turizma. Usmeritev v trajnostni razvoj je dolgotrajen proces, zlasti ker je treba spremeni- ti miselnost, ki se bo nato odražala v dejanjih. Načela trajnostnega razvoja tur- izma bodo imela ključno vlogo predvsem pri določanju okvirov razvoja turizmu v prihodnosti. V Sloveniji kljub zakonski podpori trajnostnemu razvoju turizma pogrešamo strategijo trajnostnega razvoja turizma z opredeljenimi cilji in ukrepi na tem po- dročju ter izdelan model trajnostnega razvoja turizma, ki bi celovito opredel- 1536 N il pristojnosti in odgovornosti udeležencev na vseh ravneh. Premalo je tudi oza- eup veščanja in promocije prednosti ekološkega turizma s strani države. Kljub temu ošte pa imamo nekaj ponudnikov, ki predvsem zaradi lastne osveščenosti razvijajo van ekološki turizem. Ker je ozaveščenih turistov vse več, je tudi vse več turističnih je ek podjetij v tem segmentu turizma. Vsa pa nimajo resničnega namena delovati v olo sožitju z naravo, temveč izkoristiti naraščajočo priljubljenost ekoturizma v pro- gije i mocijske namene. n tra Hotel Rogla ima prav gotovo odlične naravne danosti, ki pa jih ne izkorišča v smeri jno trajnostnega razvija.Kot vzgled dobre zelene prakse po katerem bi se veljalo v hote- stne lu Rogla zgledovati po zeleni naravnanosti navajam Eko Park hotel Bohinj,seveda ga r ob upoštevanju pomembnih razlik same sezonske naravnanosti hotela,specifične azvo gografske lega in drugih pomembnejših razlik med hoteloma. ja v o Poleg vpletanja dobrih zelenih praks Eko hotela Bohinj,bi predlagala na Rogli še pa ureditev okolju prijaznejših prevozov z izgradnjo gondola in avtobusnih prevozov, zova ureditev pustolovskega oziroma adrenalinskega parka,delavnice za otroke na temo nem t ekologije in spoznavanja življenja v gozdu,taborjenja ter preživetje v naravi. ur Gostom hotela se sadaj ob prihodu ponudi čokoladico ali jabolko,predlagam,da istič pa bi ob odhodu gostje prejeli darilo z lokalno prepoznavnostjo samega kraja,saj se nem o tudi z takšno gesto povečuje prepoznavnost in konkurenčnost same regije. bje Morda, so je nadaljni korak na Rogli v smeri ekologije in trajnostnega razvoja na ktu H Rogli že začel z gradnjo novega hotela,ki bo bo zgrajen v skladu z standardi Eko o Marjetice. tela R Vsekakor pa bi morala država prevzeti aktivnejšo vlogo na področju okoljske po- og litike ter z osnovnimi instrumenti vzpodbujati odgovornejše ravnanje z okoljem. la Literatura Mihalič, Tanja. 2006. Trajnostni turizem. (Ljubljana.,Ekonomska fakulte- ta,2006) 50–119. Bukovnik, Majda. 2010. Ekologija: gradivo za 2. Letnik. Ljubljana: Zavod IRC. 69–70. Anita Ivačič, Kje je zeleni turizem v zeleni Sloveniji. (Revija Podjetnik, 2012), str. 32–37. http://www.sloveniaholidays.com/bohinj-park-eko-hotel-bohinj.html,15.9.2013 http://www.rogla.eu/si/poletje/nastanitev/hotel-planja/, 18.9.2013 http://www.rogla.eu/si/poletje/nastanitev/hotel-rogla/,18.9.2013 http://rogla.kam.si/rogla/hotel_planja.html,18.9.2013 1537 2 – s t 4 u .– o r Turistična tematska pot Trebnje 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Touristic thematic trail Trebnje o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Barbara Turk 3 e , P š žev n o e p Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma,Slovenija r a to o n r s barbi.turk@siol.net o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g Trebnje je že dolgo časa poznano mestece na Dolenjskem, ki pa na žalost ne izkorišča potenci- no e s m alov svoje naravne in kulturne dediščine. V samem Trebnjem in okolici lahko povežemo mno- ti – en go naravnih in kulturnih spomenikov v lepo zaključeno in zanimivo tematsko pot. Na tej poti t se človek skozi gozd sprosti, obenem pa obišče zanimive točke, kot so Trebanjski grad, ponor reke Temenice, kraški jami, domačijo izpred druge svetovne vojne in obeležje 15. poldnevnika, ki je postavljeno na najvišji vrh v okolici Trebnjega s čudovitim razgledom. Pot smo načrtova- li tako za pohodnike kot kolesarje in konjenike. Blizu te poti je mnogo kmetij, ki bi lahko po- večale svoje dohodke s prodajo svojih izdelkov pohodnikom in kolesarjem. Pričakovan obisk poti je 2000 gostov v prvem letu, ki bodo povprečno potrošili 10 evrov. Če polovico tega upo- števamo kot strošek in polovico kot dohodek, pomeni to 10.000 evrov dohodka na kmetijo na leto, ki bi se v naslednjih letih lahko še povečal. Ključne besede: tematska pot, kulturna dediščina, naravna dediščina, dopolnilna dejavnost na kmetiji, Trebnje Summary Trebnje is long known town in the Dolenjska region, which unfortunately does not ful y ex- ploit the potential of its natural and cultural heritage. In town Trebnje and the surrounding area we can attribute many natural and cultural monuments in a complete and interesting the- matic way. On the way people can released themselfes through the woods while visiting points of interest, such as Trebnje Castle, hollow of Temenica, karst cave, farm from pre-World War II and peculiarity of 15. meridian, which is placed to the highest peak in the area of Trebnje with wonderful views. The way we had planned for hikers, bikers and riders. Close to the way many farms could increase their income by sel ing their products for hikers and cyclists. The expect- ed visit the route is 2000 guests in its first year, who will spent on average 10 euros. If half of that income is accounted as a cost and half as income, this represents a $ 10,000 income per farm per year and over the next few years it may increased. Key words: thematic trail, cultural heritage, natural heritage, supplementary farming activi- ty, Trebnje 1539 2 – s t 4 u .– o r Trebnje in njegove znamenitosti 2 u 5 s ize . o tv Trebnje je po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2012 občina s 163,3 km2 po- k a m t r o ja , iz vršine in 12.119 prebivalci. Nahaja se ob avtocest Ljubljana – Zagreb in je poznano b n e je u o r 2 b že iz srednjega paleolitika. V času bakrene dobe so se na tem področju začeli ljud- 0 s r 1 p a 3 e je stalno naseljevati in se seliti z višjih področij na prodne ravnice, dokler niso Ri- , P š žev n o e p mljani prisilili takratnega prebivalstva, da se naselijo v manjša naselja v nižinah r a to o n r s ob cestah. Praetorium Latobicorum (Trebnje) je postal ena pomembnejših postaj o l j ov e ž i , S n n med Panonijo in Italijo. Po odhodu Rimljanov so se ljudstva preseljevala do pri- e p l m ov hoda Slovanov, ko so se ustalila v močnih jedrih okoli Trebnjega. Iz tega časa naj r a e i n h n i o bi tudi izviralo ime Trebnje, saj naj bi takratni prebivalci močno iztrebili tukajšnji j a a d g no e gozd. V zgodnjem srednjem veku so začeli postavljati cerkve in gradove, Trebnje s m ti – en pa je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1163 kot sedež pražupnije in leta 1351 kot t trg. Zaradi redkejše naseljenosti so Ortenburžani naselili nemške izseljence, na kar nas opominjajo nekatera krajevna imena. V 15. in 16 . stoletju so naše kraje po- leg kuge, velikih dajatev, požarov, napadov kobilic, slabih letin, poplav in verskih vojn pestili tudi turški vpadi. Sistem obveščanja je z ''ognjenim telefonom'' delo- val tudi na tem področju. Leta 1894 je tod mimo pripeljal prvi vlak in poudaril po- membno prometno lokacijo Temeniške doline, po izgradnji avtoceste pa se je za- čela razvijati tudi industrija1. Trebanjski grad V pisnih virih je Trebanjski grad prvič omenjen leta 1386, njegovi začetki pa segajo precej dlje, v leto 1000. Prvotni lastniki so bili Trebanjski gospodje s Koroške, nato pa so ga upravljali Ortenburžani, Celjski grofje in Habsburgi. Med letoma 1812 in 1824 je bil tudi grad last Friderika Ireneja Barage, pomembnega slovenskega misi- jonarja. Grad ima več starinskih delov it časa Rimljanov in turških vpadov, dana- šnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju(Rabzelj, 2012). Kot varuh in grajski stražar na vrhu grajskih stopnic stoji dokaj poškodovan kip kamnitega leva iz rimskih časov, upodobljenega na sliki 1, ki je tudi v grbu Občine Trebnje2. 1 Alja Rebzelj, » Dobrodošli v zeleno modri pokrajini,« spletna stran Občine Trebnje. 2 Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji Dolenjska – tretja knjiga Porečje Temenice in Mirne (Ljublja- na, Viharnik, 2002), 149. 1540 Turistična tematska pot Trebnje Slika 1: Kamniti lev pred gradom Trebnje Obeležje 15. poldnevnika Slika 2: Obeležje 15. poldnevnika Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem se nahaja obeležje 15. poldnevnika, prikaza- nega na sliki 2, ki povezuje vse kraje, kjer sonce istočasno vzhaja in zahaja. Na kam- 1541 2 – s t 4 u .– o r nitem obeležju so prikazani vsi pomembnejši slovenski kraji, višji vrhovi in potek 2 u 5 s ize . o tv poldnevnika preko slovenskega ozemlja. Poleg obeležja najdemo tudi informativ- k a m t r o ja , iz na tabla z osnovnimi informacijami o 15. Poldnevniku3. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Jurjeva domačija o e p r a t V kraju Občine v občini Trebnje se nahaja Jurjeva domačija, na kateri je prikaza- o o n r s o l j ov e no življenje kmečkega prebivalstva v času pred, med in takoj po 2. svetovni voj- ž i , S n n e p l m ni. Domačija je sestavljena iz pritlične kmečke hiše, stranišča na ''štrbunk' , lesene ov r a e i kašče, skednja, vodnjaka, brajdnika in sadovnjaka. Delno zidana pritlična stano- n h n i o j a a d g vanjska hiša je dvokapna in ima slamnato streho s čopom na obeh straneh sleme- no e s m t na, črno kuhinjo, prostor, za sušenje izdelkov iz suhega mesa, ki ga imenujejo ''šija' , i – ent shrambo (' špajza' ), večjo sobo (' hiša' ), kamro, manjšo sobo (' štiblc' ) in klet, ki je najstarejši del iz leta 1508. Pred hišo se nahaja brajda in zadaj lesen svinjak. Zuna- njost hiše se vidi na sliki 3. Skedenj je bil postavljen po letu 1730 in nato obnovljen. V sadovnjaku so posajene stare sorte jablan in hrušk4. 3 Alja Rebzelj, » Dobrodošli v zeleno modri pokrajini,« spletna stran Občine Trebnje. 4 Alja Rebzelj, » Dobrodošli v zeleno modri pokrajini,« spletna stran Občine Trebnje. 1542 Turistična tematska pot Trebnje Slika 3: Jurjeva domačija Ponori reke Temenice in kraške jame Slika 4: Ponori reke Temenice Ponori reke Temenice se skupaj s kraškimi jamami nahajajo blizu vasi Dolenje Po- nikve in so sredi travnika. Stalni ponor Temenice tukaj je Rupa, pod vrhom Sv. 1543 2 – s t 4 u .– o r Ane pa se nahaja tudi končni ponor Risavnica5. Temenica je namreč reka, ki ima 2 u 5 s ize . o tv veliko ponorov in ustvarja mnogo kraških jam. Te kraške jame in ponori so pogos- k a m t r o ja , iz to obiskane, saj so kraški pojavi, ki se pojavljajo na Dolenjskem. b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Turistična pot in okoliške kmetije o e p r a t Vse naštete točke smo povezali v turistično pot, ki ima tako izobraževalne kot tu- o o n r s o l j ov e ristične prednosti in namene. Posamezne točke so že vključene v druge turistične ž i , S n n e p l m tematske poti, vendar ne v tako povezano strukturo, kot smo jo naredili mi. Da bi ov r a e i n h n čim manj posegali v naravo in bi jo ohranili, smo se odločili, da bodo turistične i o j a a d g n točke označene samo s številkami, kaj več o posamezni zanimivosti pa bo predsta- o e s m t vljeno v brošuri, ki jo bodo obiskovalci lahko dobili. Na ta način ne bomo postav- i – ent ljali velikih in okornih informacijskih tabel, ki so tudi velik strošek pri vzpostavi- tvi. Turistična pot je namenjena tako pohodnikom, kolesarjem in jahačem, ki radi preživljajo čas v naravi. Obenem je primerna tudi za družine z otroci, upokojence, predšolske otroke, učence, dijake in študente, in ne nazadnje posameznike, ki se želijo odklopiti od vsakdanjega življenja in se spočiti v naravi. Na tej poti se lahko sprostijo, lahko se izobražujejo ali rekreirajo. Turistična pot je urejena kot manjša krožna pot, ki ne vsebuje Jurjeve domačije v Občinah ali pa kot daljša pot z obiskom omenjene kmetije. Po poti lahko hodi vsakdo, saj ni težavna in poteka po mešanih gozdovih v okolici Trebnjega. Ima nekaj dvigov in spustov, vendar niso strmi ali kako drugače naporni. To je po- membno za obiskovalce, saj jih veliko pride na nedeljski izlet skupaj z otroci, prav tako pa imamo namen povabiti tudi predšolske in šolske otroke, da se sprehodijo po poti skupaj z vzgojitelji in učitelji. Na ta način bi ozaveščali tudi najmlajše, da je Trebnje lep kraj in da ima tako naravne kot kulturne znamenitosti. Ob poti je kar nekaj kmetij, na katerih še vedno kmetujejo. Večina jih svoje pridelke prodaja v za- drugo ali pa jih imajo samo za lastno uporabo. Zaradi novo nastale turistične poti se jim ponuja odlična priložnost, da začnejo svoje pridelke in proizvode prodajati kar na domu. To je najlažji in najugodnejši način prodaje, saj se izognemo ali naje- mu prostorov ali pa posrednikom, ki prodajajo proizvode naprej. Na ta način osta- ne ves prihodek kmetu in ga ne deli z drugimi. Če predvidevamo, da se bo na teden po turistični poti sprehodilo približno štiride- set sprehajalcev, kar je nekje 10 družin in obenem realno predvidevanje in da vsaka družina povprečno potroši 10 evrov,kar tudi ni nerealna ocena, če vsak spije pija- čo za dva evra in pol, postane prihodek zavidljivo visok. Skupaj je to 20.000 evrov. Vendar pa ne smemo upoštevati celotnega prihodka za dobiček. Nekje polovica je vhodnih surovin in stroškov, ki jih imamo s pripravo in postrežbo hrane in pija- če. Kljub polovici odbitka je dobiček še vedno visok za današnje razmere v kmetij- 5 Bela Sever in Jože Ternar, Dolenjska Bela Krajina A–Ž (Murska Sobota, GP Pomurski tisk, 1995), 348. 1544 Tu stvu. Večina kmetij bi tako povečala dohodek iz kmetijske dejavnosti na zelo prep- rist rost način in davčno tudi ugoden, če registriramo dopolnilno dejavnost na kmeti- ična t ji. Dopolnilna dejavnost na kmetiji namreč ni nič novega, saj so se naši predniki že em od nekdaj ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi, ne samo s kmetovanjem. Posto- ats poma so se iz teh dejavnosti razvili samostojni poklici, ki jih opravljamo še danes6 ka p 4. Na območjih, kjer so pogoji pridelave primarnih kmetijskih proizvodov težav- ot T nejši, je še toliko pomembnejše, da si zagotovimo dodaten vir dohodka. Saj vsaka reb dejavnost, ki zagotavlja in krepi ekonomski položaj na kmetiji, pomaga ohranjati nje kmetijsko dejavnost na podeželju in tako posredno ohranja podeželje. Večina do- polnilnih dejavnosti na kmetiji so tesno povezane s kmetijsko pridelavo in prede- lav gozdarsko mehanizacijo ali dela zunaj kmetije, kot so rez drevja, vzdrževanje zelenic in trat, pluženje cest… Danes je postopek registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji preprost in hiter, če le imamo kmetijo s številko kmetijskega gospodarstva. Potrebna je prijava na upravni enoti in nato še na Davčni upravi RS. Prispevki, ki jih mesečno plačuje- mo, so minimalni, obenem pa ne potrebujemo voditi zahtevnega računovodstva, saj se lahko prijavimo za normirane 70% stroške. S časom in vse večjo prepoznavnostjo tematske turistične poti predvidevamo, da bo obisk na njej rastel in da bo v naslednjih letih število obiskovalcev, predvsem pohodnikov in obiskovalcev iz osnovnih, srednjih in ostalih šol ter vrtcev, še večje. Zaključek Trebnje dolgo časa ni imelo prave turistične poti, kar je velika škoda za tako lepo mesto na idealni lokaciji za pridobitev gostov. Večina turističnih točk obstaja in so opisane kot posamezne turistične zanimivost, ne pa kot neka povezana celo- ta. Pogosto prebivalci v okolici Trebnjega niti ne vedo, kakšne kulturne in narav- ne vrednote jim ponuja bližnja okolica, kar je škoda tako za razvoj kraja kot turiz- ma v njem. Z malo promocije bi lahko v Trebnje in njegovo okolico privabili kar nekaj popotnikov, ki se danes samo peljejo mimo. Turistična tematska pot tako ni samo koristna za naselje samo, ampak tudi za okoliške kmete, ki na preprost in učinkovit način povečajo svoj prodajni prostor. Za kmete je to lahko velika prido- bitev, saj se na ta način promovirajo in prodajajo svoje izdelke in storitve, za Treb- nje pa možnost povečanja prepoznavnosti v Sloveniji in tudi Evropi. Tako bi lah- ko posredno povečali tudi število nočitev v kraju. Upamo, da bomo preko te turi- stične tematske poti tudi ozavestili naše krajane in predvsem mladino, da je Treb- nje z okolico lep in pomemben kraj ter jih naučili spoštovati in ceniti kulturno in naravno dediščino njihove okolice. 6 Milena Kulovec in sodelavci, Dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ljubljana, Založba Kmečki glas, 2002), 175. 1545 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Rebzelj, Alja. » Dobrodošli v zeleno modri pokrajini.« spletna stran Občine Treb- k a m t r o ja , iz nje b n e je u o r 2 b 0 s r http://trebnje.si/File/Publikacija%20Dobrodosli%20v%20zeleno-modri%20pokrajini. 1 p a 3 e , P š žev pdf (23.8.2013). n o e p r a to o n Stopar, Ivan. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji Dolenjska – tretja knjiga Porečje Te- r s o l j ov e ž i menice in Mirne. Ljubljana: Viharnik, 2002. , S n n e p l m ov r a Kulovec Milena in sodelavci. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana, Založ- e i n h n i o ba Kmečki glas, 2002. j a a d g no e s m Bela Sever, in Jože Ternar. Dolenjska Bela Krajina A-Ž. Murska Sobota, GP ti – en Pomurski tisk, 1995. t 1546 2 – s t 4 u .– o r Živalim prilagojeno kmetovanje 2 u 5 s ize . o tv k a m – težava ali izziv t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Animal welfare – problem or chalenge? 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Barbara Turk to o n r s o l j ov e Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma,Slovenija ž i , S n n e p l m barbi.turk@siol.net ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en Na starejših kmetijah se pogosto pojavlja težava, da kmetje redijo živali na njim neprilagojen t način. Današnja zakonodaja zahteva rejo živali, ki jim omogoča lepše in njim bolj prilagojeno življenje. Za nekatere kmete je to težava, drugi v tem vidijo izziv. Kakšne so zahteve in kako se jih lotiti, da bi zadostili zakonodaji in obenem ne imeli preveč dela? V članku najdemo pred- nosti živalim prilagojenega načina reje in nekatere rešitve težav. Ključne besede: govedoreja, reja drobnice, živalim prilagojena reja, paša živali, izpust živali Summary On older farms is often a problem that farmers are raising animals on unadjusted way. Today's legislation requires keeping of animals, al owing them to live better and more adjusted to their natural life. For some farmers this is a problem and others see it as a chal enge. What are the re- quirements and how to tackle them in order to satisfy the law and at the same time not have too much work? In this paper we find the benefits of animals adapted way of keeing and some troubleshooting. Key words: cattle breeding, small ruminant breeding, animal ajusted farming, pasture, open- -air access Reja živali v Sloveniji V Sloveniji imamo mnogo majhnih kmetij, na katerih živali, predvsem govedo, re- dijo v hlevu starejšega letnika. Mnogo teh hlevov je bilo zgrajenih za vezano rejo živali in danes le redko ustrezajo velikosti in proizvodnim sposobnostim današ- njega goveda. Tudi konji so bili večinoma privezani v hlevih in so imeli le malo možnosti za gibanje razen časa, v katerem so delali. Še največ gibanja so si lahko privoščile koze in ovce, ki so bile večinoma nastanjene v skupinskih boksih. Le-ti so bili na žalost pogosto preveč polni in so imele živali tako sicer možnost gibanja, vendar je bilo zaradi majhnega prostora pogosto zelo omejeno. Tudi prašiči so bili v premajhnih ali prenatrpanih boksih in največkrat niso imeli prostora in mož- nosti, da bi zadovoljili svoje etološke zahteve po žvečenju. Zato so po vsej Evro- 1547 2 – s t 4 u .– o r pi začeli sprejemati zakone, konvencije in predpise, ki urejajo transport živali, rejo 2 u 5 s ize . o tv farmskih živali, klanja živali, ravnanja z domačimi ljubljenčki in tudi ravnanja z la- k a m t r o ja , iz boratorijskimi živalmi. Prav tako je bil v začetku stoletja izpostavljen odnos kme- b n e je u o r 2 tov do njihovih živali. Na žalost se je pokazalo, da je naša reja negospodarna in ne- b 0 s r 1 p a etična, saj so se kmetje več posvečali svojim prihodkom kot etologiji in dobremu 3 e , P š žev n o e p počutju rejenih živali. Večina bolezni živali tako izvira iz neprilagojenih razmer za r a to o n rejo živali, krmljenja živali in njihove oskrbe1. r s o l j ov e ž i , S n n Kmetje so v preteklosti pogosto na živali gledali kot na objekte, na predmete, in ne e p l m ov r a na živa bitja. Ena izmed bolezni, ki se je domnevno pojavila zaradi nepravilnega in e i n h n i o j a pretiranega izkoriščanja domačih živali, je bovini spongiformni encefalitis (BSE) a d g no e ali po naše bolezen norih krav2. s m ti – ent V Sloveniji je bil v letu 2013 spremenjen Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Ura- dni list RS, št. 38/2013, in ureja, da morajo imeti živali svoje bivalno okolje prila- gojeno svoji vrsti, spolu, starosti ter etološkim in fiziološkim potrebam. Živali se morajo prosto gibati in v primeru, da so privezane, dovolj prostora v stojišču. La- stnik ali oskrbovalec mora zagotoviti primerno okolje za vse živali in preprečili ne- normalno vedenje zaradi tehnologije reje. Za nekatere kmete bi to lahko pomeni- lo konec njihove reje, ker si ne upajo poizkusiti nekaj novega ali drugačnega. Obe- nem pa je to lahko velika priložnost za druge, da nekaj spremenijo v svojem kme- tovanju, da se naučijo nekaj novega in da si olajšajo življenje. Reševanje težav ali sprejemanje izziva? Zaradi nove zakonodaje, nizke cene mleka za kmete ter naraščajočih proizvod- nih stroškov se je mnogo govedorejcev odločilo za prehod s proizvodnje mleka na krave dojilje. To pomeni manj dela v hlevu preko dneva, saj molža dvakrat na dan ni več potrebna, obenem pa je mnogo kmetov svoje živali izpustilo na pašo in si s tem dnevno porabo časa v hlevu še zmanjšalo. Vendar pa je pogosto prav izpust na pašo trn v peti kmetov, saj so prepričani, da je paša goveda težavna. Mnogo starej- ših ljudi je prepričanih, da govedo ne sodi na pašo, saj mora biti zaradi večje proi- zvodnje privezano v hlevu. Vendar je za govedo naravno obnašanje, da se pase na travnati površini in ne da stoji privezano v hlevu. Tudi če je žival privezana v hle- vu, mora imeti na voljo še vedno dovolj prostora glede na njene etološke in fizio- loške potrebe. Te potrebe se ocenjujejo glede na izkušnje in znanstvena spoznanja ter so različne glede na vrsto živali, spol in kategorijo, kar je zapisano tudi v ZZZiv. Pomembno je poudariti, da imajo tudi živali pravico do svobode gibanja, kar po- meni, da jih je potrebno spustiti na pašo ali v ograjen prostor. Večina rejcev doma- 1 Anamarija Slabe, Praksa ekološke živinoreje: Krmljenje in zdravje živali (Ljubljana: Inštitut za trajnostni razvoj, 2001), 119. 2 Anamarija Slabe, Praksa ekološke živinoreje: Krmljenje in zdravje živali (Ljubljana: Inštitut za trajnostni razvoj, 2001), 119. 1548 Ž čih živali te možnosti na žalost nima, saj so njihove travne površine oddaljene od ivali hleva. V primeru, da gre za rejo krav mlekaric, lahko to postane težava, saj morajo m p prihajati živali dvakrat dnevno v hlev. Vendar pa kljub temu lahko krave molzni- rilag ce uspešno pasemo na nižinskih travnikih. V hribovitem svetu in tudi v kraškem oje območju pa je paša visoko produktivnih krav molznic malce težavnejša, saj so za no k to okolje enostavno prevelike. Tako lahko na takih območjih zelo uspešno pase- me mo manjše pasme krav molznic, ki nam na takih manj primernih terenih še ved- tova no zagotavljajo dober izkoristek travne ruše. Če pa imamo rejo krav dojilj, pa se nje – t tem dnevnim migracijam lahko izognemo s preprostim nadstreškom v ograjenem pašniku. Krave dojilje so najprimernejše za pašo na težje dostopnih terenih oziro- ežav ma na področjih, kjer se pojavlja zaraščaje travnikov in pašnikov z grmovjem. Na a al pašnikih pogosto uvedemo nadzorovano pašo na čredinkah, kjer je premeščanje i izz živali nujno potrebno. tudi zato je potrebno razmisliti, kje in kakšen bo nadstre- iv šek, ki ga bomo zagotovili živalim, da se bodo lahko v slabem vremenu umaknile na suho. Pri postavitvi nadstreška ne smemo pozabiti, da je komfortna temperatu- ra za vse živali veliko nižja kot za človeka in da je živalim spomladanski ali poletni dež prijetna osvežitev in način čiščenja dlake. Kot vidimo na sliki 1, se krave doji- lje prav dobro počutijo na paši, saj jih ni potrebno gnati v hlev dvakrat na dan. Kot najprimernejša kategorija goveda za pašo pa so telice. Te naj bi imele v starosti 15 do 16 mesecev med 360 in 400 kg, zato da so primerne za pripust in bodo telile pri starosti dveh let3.Ne smemo tudi pozabiti na dnevno porabo časa, ki ga preživimo v hlevu z vezanimi živalmi in ogled živali na paši. Tej dnevni porabi moramo kot prednost prišteti še manj pogosto razvažanje hlevskega gnoja po pašniku ali trav- niku. Vendar je pogosto čistilna košnja tista, ki je večina kmetov ne opravlja po po- sameznem obdobju paše in je kljub majhnemu doprinosu krme , če jo sploh suši- mo in pospravljamo, in porabi časa za košnjo z manjšo kosilnico nujno potrebna. Na ta način odstranimo rastline, ki jih živali ne jedo in bi se preveč razrasle v nas- lednjem letu zaradi možnosti razmnoževanja, ki jo imajo. 3 Tone Vidrih, »Paša drobnice in gospodarjenje s travinjem,« v Reja drobnice, ur. Drago Kompan (Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 1996), 309. 1549 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent Slika 1: Breje telice na paši Slika 2: Paša konj 1550 Ž Paša konj je za travno rušo najbolj obremenjujoča, saj imajo konji zelo globok ivali ugriz. V primeru pomanjkanja paše pogosto grizejo do korenin in tako uničujejo m p travno rušo. Za konje je najprimernejši pašnik z bogato botanično strukturo, kar rilag najdemo na starejših travnikih. Paša na pašnikih, kjer se je prej paslo govedo ni pri- oje merna za pašo konj, saj je preveč bujna in bogata z lahko topnimi ogljikovimi hi- no k drati, ki so eden od pogostih razlogov za pojav splošnega kopitnega vnetja4. Obe- me nem moramo pri konjih še posebej paziti, da na pašniku nimamo notranjih zaje- tova davcev in njihovih ličink, saj so konji zelo občutljivi. Pogosto zaradi okužbe z no- nje – t tranjimi zajedavci konji močno shujšajo in imajo težave s prebavnim sistemom. Na pašnikih moramo poleg pravilnega premeščanja živali zaradi zmanjšanja možnosti ežav okužbe z notranjimi zajedavci poskrbeti tudi za odstranjevanje strupenih rastlin. a al Konji jih večinoma izpuščajo iz paše, saj so kot živali zelo izbirčni jedci5. Vseeno i izz pa se lahko zgodi, da se ravno zaradi te izjemno selektivne paše strupene rastline iv prekomerno razrastejo in tako uničijo dobro sestavo travne ruše. Za konje je po- membno, da so na paši ali v izpustu, saj je pašnik poleg vira krme tudi prostor za razgibavanje, kar je razvidno s slike 2. Namen pašnika ni le konju prijazno krmlje- nje, ampak tudi porabljanje presežne energije, vzdrževanje socialnih vezi ter gim- nasticiranje, ki ga drugje ne more izvesti. Drobnica je za pašo tudi v očeh starejših kmetov še najbolj primerna. Vendar pa drobnico zmotno dajemo na pašo slabše kakovosti, saj je bila v reji pogosto po- drejena reji goveda. Če bi bolj natančno poznali prehranske možnosti in zahteve drobnice, bi ugotovili, da je potrebno prav njej zagotoviti najboljšo pašo. Drobnica je prav tako zelo zahtevna glede izbire grižljajev in se pase samo na določenih mes- tih pašnika. Po mnenju Vidriha6 zato po paši drobnice pašnik težje rehabilitiramo, saj so obremenjene rastline, ki imajo visoko hranilno vrednost. Če drobnici ne za- gotovimo primerne ograde pašnika, se nam lahko zgodi, da nam pobegnejo iz og- rade. Prav zato se nekateri kmetje še vedno ne odločajo za pašo drobnice, saj se bo- jijo, da bodo imeli preveč dela z lovljenjem živali. Tudi pašnik je potrebno urediti glede na vrsto in kategorijo živali, ki jo pasemo. Pogosto je potrebno prilagoditi pašnik tudi glede na spol. Ko začnemo urejati paš- nik moramo torej vedeti, katere živali bomo pasli. Višina žic ali traku električnega pastirja in njihova medsebojna razdalja je odvisna od vrste, spola in kategorije ži- vali, ki jo pasemo. Konji zahtevajo najvišji električni pastir in dobro vidna vsaj dva trakova. Pri paši goveda je včasih dovolj ena žica, vendar je priporočljivo, če sta vsaj dve. Kadar pasemo drobnico pa je najbolj priporočljivo imeti električno prevodno mrežo, predvsem pri paši koz, saj so le-te najbolj radovedne in največkrat pobeg- 4 Sian Evans, Field management for horses and ponies (London: J.A. Al en, 2003), 24. 5 Gil ian McCarthy, Practical horse and pony nutrition (London: J.A.Allen, 1998), 263. 6 Tone Vidrih, »Paša drobnice in gospodarjenje s travinjem,« v Reja drobnice, ur. Drago Kompan (Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 1996), 309. 1551 2 – s t 4 u .– o r nejo izpod nadzora. Kot pravi Vidrih7, ko načrtujemo pašnik, ga lahko postavimo 2 u 5 s ize . o tv tudi na tako zemljišče, ki je težje za obdelavo. Na ta način lahko odpravimo zaraš- k a m t r o ja , iz čanje in izkoristimo površine, ki so nam do tedaj povzročale težave in veliko zah- b n e je u o r 2 tevnega dela. b 0 s r 1 p a 3 e Sta torej svobodno gibanje živali in paša težava ali izziv? Verjetno je za mlade kme- , P š žev n o e p r a te, ki si denar služijo dopoldne v podjetjih in je kmetija le dodaten vir dohodka, to o n r s je paša vsekakor izziv. Najprej je potrebno živali navaditi na pašo, na električnega o l j ov e ž i , S n n pastirja in na nov režim v hlevu. Živali na začetku namreč niso navajene na hojo e p l m ov r a po pregonskih poteh in na električnega pastirja. Marsikateremu kmetu so živa- e i n h n i o j a li na začetku pogosto uhajale s pašnika in jih je bilo potrebno loviti po kmetiji ali a d g no e vasi. Zato je morda še najbolje, da ko se odločimo za spremembo v načinu reje, za- s m ti – en menjamo tudi živali. Sprememba v načinu reje pogosto zahteva tudi adaptacije v t hlevu. Tu je predvsem potrebno odstraniti stojišča in pregrade med stojišči v hle- vu in prilagoditi hlev za rejo pašnih živali. Drugega večjega dela ni potrebnega in včasih tudi adaptacija hleva ni potrebna, če imamo živali na paši preko poletja in med mrzlimi meseci v hlevu. Rejci, ki se odločijo za tak način vhlevljanja in paše, imajo pogosto sezonsko naravnane porode in obdržijo v hlevu čez zimo samo od- rasle živali. Zaključek Paša živali je za nekatere vrste skoraj nujno potrebna, nekatere živali pa je ne pot- rebujejo, vendar si kmetje z ureditvijo pašnika lahko močno skrajšajo dnevno po- rabljeni čas v hlevu. Po mnenju mnogih strokovnjakov in kmetov je paša najbolj naraven način življenja za živali in zato tudi njim najbolj prilagojen. Če le imamo možnost, da živalim zagotovimo pokrit prostor na pašniku ali prost dostop do hle- va, je najbolje za živali in ljudi, da to storimo. Poskrbeti moramo za pravilno po- stavitev pašnika, za njegovo vzdrževanje in oskrbo. Vsaka vrsta domačih živali ima svoje zahteve glede pravilne in učinkovite paše, prav tako vsaka kategorija znotraj vrste in ne nazadnje tudi pasme domačih živali. In najboljše je, da jim omogočimo čim boljše in prijetnejše življenje v skladu z etološkimi zahtevami, ki jih te živali imajo. Vsekakor živalim prilagojeno kmetovanje ni težava, je izziv, da lahko nekaj storimo za živali in njihovo dobro počutje. Kakor je nam všeč v naravi, tako je tudi živalim. Le zakaj bi jih potem zaradi lastnega egoističnega mišljenja zapirali v hle- ve? Z malo truda in volje lahko naredimo živalim najnaravnejše okolje in pogoje bivanja, zato je prav, da jim to čim večkrat in čim pogosteje omogočimo. 7 Tone Vidrih, »Paša drobnice in gospodarjenje s travinjem,« v Reja drobnice, ur. Drago Kompan (Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 1996), 309. 1552 Živalim p rilagojeno kmetovanje – t ežava ali izziv Slika 3: Koze na paši Slika 4: Skupna paša večjih konj, ponijev in koz 1553 2 – s t 4 u .– o r Literatura 2 u 5 s ize . o tv Evans,Sian. Field management for horses and ponies. London: J.A. Allen, 2003. k a m t r o ja , iz b n McCarthy, Gillian. Practical horse and pony nutrition. London: J.A.Allen, 1998. e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Slabe, Anamarija. Praksa ekološke živinoreje: Krmljenje in zdravje živali. Ljublja- 3 e , P š žev n na: Inštitut za trajnostni razvoj, 2001. o e p r a to o n r s Vidrih, Tone. Pašnik, najboljše za živali, zemljo in ljudi. Slovenj Gradec: Kmetij- o l j ov e ž i , S n n ska založba d.o.o., 2005. e p l m ov r a e i Vidrih,Tone. »Paša drobnice in gospodarjenje s travinjem,« V Reja drobnice, ur. n h n i o j a a d g Drago Kompan, 309. Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 1996. no e s m ti – ent 1554 2 – s t 4 u .– o r Pomen kulture v socialnih podjetjih 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Organizational culture in social enterprises o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a Marjeta Vaupot 3 e , P š žev n o e p Slovenija r a to o n r s vaupotmarjeta@hotmail.com o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Povzetek n h n i o j a a d g V prispevku raziskujem pomen kulture v socialnih podjetjih. Kulturno prepoznavanje social- no e s m nih podjetij je usmerjeno predvsem v opisovanje sociološkega ter operativnega pogleda v soci- ti – en alnih podjetjih. t Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni vidiki, kultura organizacije Abstract The article is refering to organizational culture in social enterprises and it's main streem is re- flection of sociological and operational point of view in social enterprises. Key words: social enterpreneurship, social view, organizational behaviour Uvod Socialno podjetništvo je v svetu prepoznana oblika podjetništva, ki se v zadnjem obdobju močno razvija tudi v Evropski uniji. Predstavlja novo obliko podjetništva, ki se od klasičnega podjetništva razlikuje v tem, da temelji na razvoju socialnega kapitala ter ustvarjalnosti in inovativnosti, ki jih socialni kapital omogoča v naj- večji možni meri. ilji socialnega podjetništva je, da se dobiček prerazporedi nazaj v podjetje. Glavni cilj socialnega podjetništva se kaže v zasledovanju širših družbe- nih ciljev. Na razvoj takšnih oblik podjetništva vpliva predvsem visoka stopnja so- cialnega kapitala, ki ob pomoči različnih finančnih virov in posebnega statusa so- cialnih podjetij omogoča socialnemu podjetništvu visoko stopnjo ustvarjalnosti in odprtosti na nove proizvode in storitve, ki jih ne more zadovoljiti niti javni sektor kot tudi ne profitni sektor. Razvoj socialnega podjetništva še posebej vpliva na več- jo učinkovitost in razvoj tako profitnega kot tudi neprofitnega sektorja. V svetu in Evropski uniji se socialna podjetja predstavljajo kot podjetja, ki so organizirana v oblikah kot kooperative, zadruge, socialna podjetja, fundacije, vzajemne družbe, društva in združenja. Ta imajo novo obliko upravljanja, saj je lastniško upravljanje prepleteno (neodvisno od višine kapitala posameznika) in vključuje tudi lokalne inštitucije v samo upravljanje. Tovrstna podjetja oz. organizacije z uvajanjem novih podjetniških znanj, spretnosti in novih tržnih pristopov, postajajo učinkovitejša 1555 2 – s t 4 u .– o r pri zasledovanju svojih ciljev, ki na nov in edinstven način omogočajo, da državlja- 2 u 5 s ize . o tv ni in organizacije med seboj delijo in koordinirajo vire, spretnosti in znanja na na- k a m t r o ja , iz čin, da takšno podjetje lahko postane konkurenčno. Ta podjetja ugotavljajo, da je b n e je u o r 2 produkt socialnega podjetja visoko kakovostna zaposlitev udeležencev in tako iz- b 0 s r 1 p a boljšujejo kakovost življenja, razvijajo nove oblike dela, zagotavljajo socialno kohe- 3 e , P š žev n o e p zijo in pomembno prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju. Ključ do tega r a to o n leži v podpornem lokalnem in regionalnem ter nacionalnem okolju, ki predstavlja r s o l j ov e ž i razvojna partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. , S n n e p l m ov r a V Evropski uniji so oblike socialnega podjetništva v zadnjih letih sprožile široko e i n h n i o j a razpravo na politični in strokovni ravni v mednarodnih institucijah kot tudi na a d g no e ravni nacionalnih in regionalnih vlad. Ugotovitve, da se v Evropi na področju soci- s m ti – en alnega podjetništva ustvarja okoli 9 milijonov delovnih mest (okoli 10 odstotkov) t in prispeva okoli 10 odstotkov k evropskemu družbenemu proizvodu, kaže na dej- stvo, da imajo takšne oblike podjetij velik pomen na gospodarskem področju. Vi- dik, da je ta novi trend podjetništva šele na začetku poti in da so njegove možnosti razvoja še v veliki meri neizčrpane, daje poudarek na nujnost prisotnosti te oblike podjetništva tudi v slovenskem okolju. Glede na statistične podatke, se na podro- čju socialnega podjetništva oz. na področju socialne ekonomije v Sloveniji ustvarja le dober odstotek BDP in ustvarja le 0,7 odstotka delovnih mest. Slovenija kot čla- nica Evropske unije je na področju socialnega podjetništva na začetni točki razvoja podobnih organizacij, saj je od 1.1. 2011 sprejet zakon o socialnem podjetništvu in s tem ob podpori razpisov omogoča razvoj socialnih podjetij tudi pri nas. Socialno podjetništvo v EU ustvarja velik odstotek delovnih mest in hkrati ustvar- ja nova delovna mesta. Za razvoj tovrstne oblike podjetništva in tolikšne uspeš- nosti predvidevam, da je kultura v upravljanju, organizaciji ter pri delu z udeležen- ci (zaposlenimi) različna od tiste, ki jo poznamo v klasičnem podjetništvu. To do- kazujejo dejstva, da je glavni namen socialnih podjetji vračilo dobička v sam razvoj podjetja in ne v delitev dobička med ustanovitelji oz. lastniki podjetji. V prispevku sem se opredelila glede vprašanja: katere so bistvene posebnosti v kulturi ki podpi- ra razvoj socialnega podjetništva programih za mlade brezposelne. Organizacijska kultura Proces socialnega podjetništva je namenjen razumevanju drugačnega pristopa v podjetništvu, ki se tudi razlikuje od »klasičnega« podjetništva. Namenjen je raz- likovanju med komercialnim in socialnim podjetništvom in je jasno prikazan kot model in pripomoček socialnim podjetnikom, da dosežejo svoj socialni vpliv (We- i-Skillern et al. 2007; 9). Finančni in človeški kapital sta nujni sestavini podjetništva. Tako komercialni kot tudi socialni podjetniki morajo razmisliti o menedžerjih, zaposlenih, ustanoviteljih 1556 Po in drugih organizacijah, ki so nujno potrebne za njihov uspeh. Razmisliti morajo me tudi o človeških dejavnikih, ki so nujno potrebni za uspeh podjetja1. n kulture v s Priložnost ocialnih podjetjih Vsebina Ljudje/človeški kapital Podjetništvo Graf 1: Model socialnega okvirja (angl. PDCD Framework) Kot pravi Wei-Skiller, obstajata dve ključni determinanti, ki določata, ali bo ko- mercialni podjetnik uspel. Prva determinanta govori o tem, da mora podjetnik dobro poznati industrijo in okolje, v katerem bo pridobil svoje vire kot novo pod- jetje. Druga pa govori o tem, da morajo biti prepoznavni v svojem okolju glede na svojo dejavnost. Nagibajo se k široki mreži ustanoviteljev, članov uprave, mene- džmentu in drugim v mreži zagotavljanja resursov. Da uspešno privabijo te vire, morajo imeti socialni podjetniki kot tudi klasični podjetniki dobro ime v okolju in spodbudo za investiranje v socialna podjetja ter njihovo vizijo. Sociološki pogled Kot trdi2 je za socialne podjetnike značilna ozko naravnana socialna dejavnost. Nji- hova naravnanost vpliva na dojemanje in izbiranje priložnosti. Usmerjenost v izved- bo socialne dejavnosti postane glavni kriterij, ne pa usmerjenost v dobiček. Socialno poslanstvo je definirano v dveh smereh: v operativni smisel podjetja in v prepoznav- nost v okolju. Tretji proces je operativni proces, ki je zelo pomemben v pomenu po- vezovanja socialnega in podjetniškega procesa. V svojem delu navaja razvoj dveh različnih opredelitev socialnega podjetništva. Prvo imenuje »omejen pogled« in ji pripisuje delovanje v nedobičkonosnem sek- torju. Druga opredelitev se nanaša na t. i. »razširjen pogled«, saj ga obravnava kot novo področje, katerega delovanje lahko zasledimo v vseh sektorjih. Večina prime- 1 Jane, Wei-Skil ern, James E. Austin, Herman Leonard and Howard Stevenson. Entrepreneurship in the Social Sector (Los Angeles: Sage Publications, 2007), 9. 2 Alex Nichol s, Fair trade: market driven etical consumption (London: Sage Print, 2006), 221–213. 1557 2 – s t 4 u .– o r rov socialnega podjetništva ima enake predsodke pri zagotavljanju virov in storitev, 2 u 5 s ize . o tv ki jih trg ali javni sektor ne moreta zagotoviti, pri razvoju spretnosti, ustvarjanju no- k a m t r o ja , iz vih delovnih mest in pri pospeševanju poti za integracijo socialno izključenih ljudi. b n e je u o r 2 Celotni vidik aktivnosti socialnega podjetništva je seveda širši. Zgodovinsko gle- b 0 s r 1 p a dano, je glavno področje, v katerem lahko socialni podjetniki uvedejo spremembe3, 3 e , P š žev n o e p revščina. Omogočijo lahko financiranje oziroma mikrofinanciranje z mikrokrediti r a to o n na različnih področjih kot na primer na področju zdravstvene nege, v manjšem ob- r s o l j ov e ž i segu na področju podpore za duševno prizadete v okolju in v večjem obsegu na po- , S n n e p l m ov dročju podpore organizacijam za HIV/AIDS cele dežele. r a e i n h n i o j a Financiranje se izvaja tudi na področju vzgoje in izobraževanja kot aktivnejše vklju- a d g no e čevanje v izobraževalne procese (izmenjava znanj) in na področju okoljskega varstva. s m ti – ent Nesoglasja na socialnem trgu, ki so jih opredelili socialni podjetniki, pa lahko uvrstimo v naslednje skupine: osnovna (angl. grassroots), institucionalna, politič- na, duhovna in človekoljubna. Nesorazmerja na socialnih trgih, ki se pojavljajo v osnovnih podjetjih, so tipičen produkt pomanjkanja institucionalne podpore tako v mikro kot tudi v makropodročjih, ki potrebujejo nove pristope za reševanje so- cialne politike v okolju. Danes so kooperative ene izmed najbolj pogostih organizacijskih oblik v svetu in imajo tako ekonomsko kot tudi politično moč. Na primer z umeščanjem mikrop- roizvodnih podjetij v kooperative je model Fair Trade našel rešitve za probleme cene, ki je posledica izkoriščanja dobičkov posrednikov. Tako ta model povrne več ugodnosti pridelovalcem. Merjenje socialnega vložka in socialne vrednosti zahte- vajo različne meritve, kot pa jih uporabljajo v »klasični« ekonomiji. V zadnjih de- setletjih se je število kvalitativnih učinkov razvilo posebej za socialna podjetja, kot so na primer: Računovodstvo za socialna podjetja (angl. Tripple Bottom Line acco- unting), Metoda BSC za neprofitna podjetja (angl. The Balanced Scorecard for non- for-profits), Ocenjevanje socialnih podjetij (angl. The Family of Measures) in Social- no poročilo (angl. Social reporting)4 4. Medtem ko imajo meritve močno strateško vrednost, vpliv na oblikovanje poslanstva in na družabnike, so obveznosti omeje- ne v pridobivanju investitorjev. Zaradi tega je potrebno izdelati bolj kvalitativen pristop – model SROI – socialni vpliv na investicije (angl. The social return on in- vestment). Model je eden izmed primernih modelov. Operativni pogled Analiza podjetniških strategij in produktov identificira svojo socialno dimenzijo kot tudi karakter in osebnost socialnega podjetnika. 3 David Borestein, How to change the world: social enterpreneurs and the power of new ideas (New York: Oxford Press, 2004), 90–97. 4 Nicholls, Fair trade: market driven etical consumption, 221–213. 1558 Po Če želimo proučiti ali ustanoviti takšno podjetje, moramo podrobneje pregledati me operativen proces Socialno podjetništvo se gradi na podlagi že uveljavljene litera- n ku ture o podjetništvu, od katere se procesi socialnega podjetništva razlikujejo. Lah- ltu ko jih delimo na dve dimenziji: dimenzija inovativnosti in dimenzija tržne narav- re v s nanosti. Obe dimenziji sta delujoči na ravni socialnega konteksta. ocia Prvič, več avtorjev je poudarilo poseben pristop pri inovacijah, ustvarjanje prilož- lnih p nosti v socialnem podjetništvu. Raziskave so predstavile proces socialnega pod- od jetništva kot model, ki združuje različne povezave, ki predstavljajo okvir za stra- jetj teško rast v socialnem okolju. Osredotočeni sona analiziranje glavnih – ključnih ih razlik med komercialnim in socialnim podjetništvom skozi tri glavne elemente us- pešne rasti: ljudje, povezanost, poslovanje in priložnosti. Razvili5 so dvostopenjski model priložnosti. Razvite novosti za socialna podjetja so povezane z osebnostni- mi lastnostmi (angl. personal factors) in z operativnimi izhodišči (angl. operational issues). Nadalje so povedali, da socialni podjetniki predstavljajo mreženje kot naj- pomembnejšo strategijo v smislu širjenja povezav. Socialni podjetniki se povezu- jejo v mreže iz različnih razlogov, ne samo da bi vplivali na vire in zmanjšali svo- ja tveganja, ampak z namenom, da bi ustvarili novo socialno vrednost. Ključno pri tem pristopu je usmerjenost deležnikov oziroma družbenikov pri maksimizi- ranju pozitivnega vpliva skozi zunanje in notranje udeležence, ki so povezani s so- cialnimi odločitvami. Te odločitve imajo prednost pred tradicionalnimi gospo- darskimi pristopi, kot sta organizacijska rast in ohranjanje prednosti pred kon- kurenti. Nadalje socialni podjetniki gledajo na rast podjetja in strategijo podjetja drugače kot to počnejo komercialni podjetniki. Ključna je socialna usmeritev tako podjetnikov kot tudi podjetij in posledično na socialni vpliv, ki ga imajo v okolju. Maksimiziranje profita ni glavni cilj podjetja. Socialna podjetja so najuspešnejša v majhnih krajih, kjer so podjetja aktivno vpeta v lokalno okolje. Organizacijske strukturne oblike so v večini široke in nizke.Socialno podjetništvo je opredeljeno s tremi tipi inovacij, ki so transformacijske, ekonomske in politične. Transforma- cijske inovacije nastanejo z vzpostavljanjem lokalnega položaja. Ekonomske so na- stale z razvijanjem dela po meri »v paketih« z namenom rešitve problema. Ta pri- stop zagotavlja vire, s katerimi poudarja produktivnost. Značilnosti kulture v socialnih podjetjih – primeri dobrih praks v tujini Socialno podjetništvo je v Avstriji definirano s tremi I-ji: Identiteta – združuje vse, ki imajo skupen interes in občutek pripadnosti oziroma identitete s socialno eko- nomijo kot posebnim ekonomskim področjem. Institucije – pokrivajo glavne in- stitucionalne oblike kooperativ, vzajemna in prostovoljna združenja. Intencija – (namen) vključuje ekonomske dejavnosti s socialnim in etičnim namenom. 5 Gregory J. Dees, Jed Emerson, and Peter Economy, Enterprising nonprofits: A toolkit for social entrepreneurs, Vol. 186 (John Wiley & Sons, 2002) , 112. 1559 2 – s t 4 u .– o r Glavne značilnosti, ki so skupne organizacijam v sektorju, so kombinacija social- 2 u 5 s ize . o tv nih, etičnih in ekonomskih teženj ter vrednot in koristi za člane oziroma skup- k a m t r o ja , iz nost pred povračilom investicije. Organizacije socialne ekonomije so prej usmer- b n e je u o r 2 jene v ljudi kot usmerjene v investicije. So neodvisne in samoupravne. Trženje je b 0 s r 1 p a usmerjeno k ciljem organizacije. Uvodnim definicijam je treba dodati še defini- 3 e , P š žev n o e p cijo podjetniškega združenja, ki postaja v zadnjih letih vse pomembnejša. Strate- r a to o n ška združenja neprofitnih organizacij z večjimi družbami, mikro in malimi pod- r s o l j ov e ž i jetji, vladnimi agencijami in drugimi neprofitnimi organizacijami, tvorijo poveza- , S n n e p l m ov vo med tradicionalno profitnim in neprofitnim socialno usmerjenim sektorjem6. r a e i n h n V Italiji socialna podjetja delujejo v širokem spektru aktivnosti. Na področju ban- i o j a a d g n čništva, kmetijske proizvodnje, obrtnih dejavnosti ter prodaje na drobno delujejo o e s m ti – en predvsem kooperative. Asociacije in fundacije najdemo v sferi zdravstvene nege, t socialnih in humanitarnih storitev, izobraževanja in usposabljanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa itd.7 V Italiji prestavlja socialno podjetništvo uspeš- no in naraščajočo združba organizacij, ki so razpete med tradicionalnim zaseb- nim sektorjem na eni in javnim sektorjem na drugi. Socialno podjetništvo je lah- ko definirano kot strokoven, inovativen in trajen pristop do sistemskih sprememb, ki razrešujejo napake socialnega trga in izkoriščajo obetajoče priložnosti. Social- no podjetništvo vključuje široko paleto poslov ter profitnih in neprofitnih organi- zacijskih modelov. Uspeh njihovih aktivnosti je merljiv predvsem in najprej po so- cialnem vplivu. Upravičenci socialne ekonomije so lahko vse osebe z oviranostmi. Koncept oviranosti je precej širši. Ne zajema samo invalidnih oseb, saj vključuje tudi osebe s sistemskimi omejitva- mi oziroma težavami pri doseganju sprejemljivih standardov. V koncept lahko vk- ljučimo tudi odvisnike od različnih substanc, bivše zapornike, osebe s pomanjklji- vimi delovnimi izkušnjami oziroma z odsotnostjo le-teh, osebe z zastarelimi ozi- roma brez kvalifikacij (večinoma dolgotrajno nezaposleni), migrante, starejše ose- be in vse druge, ki imajo trajno ali začasno težavo na trgu dela. Zaključek Pri pregledu literature o področju socialnega podjetništva, sem ugotovila, da je v socialnih podjetjih pomen kulture drugačen kot pomen kulture v klasičnih podje- tjih. Razlike se kažejo že v samem upravljanju podjetij, v organizacijski kulturi ter nadalje v pri vključevanju močne socialne oz. sociološkega vidika v delovanju so- cialnih podjetji. Medtem, ko so v klasičnih podjetjih bistveni računovodski izkazi v smislu dobičkonosnosti ter nagrajevanju lastniške strukture, se socialna podjetja 6 Davide Branco, Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji; primerjalna študija: Italija, Slovenija, Avstrija (Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, 2004), 48. 7 Giancinto Tommasini, »An overview about social enterprises,« V Mednarodna konferenca: S socialnim podjetništvom do kakovostne družbe, (Maribor, 2006), 2–4. 1560 Po močno razlikujejo v tej meri že po tem, da je sicer pomemben dobiček oz. pozitiv- me no poslovanje – bistveno je, da se dobiček prerazporedi v nazaj v podjetja. Nadalje n ku je pomembni sociološki vidik v socialnih podjetjih, ki se kaže pri pregledu prime- ltu rov dobrih praks v osredotočanja v socialni kapital udeležencev v socialnih pod- re v s jetjih. Iz tega lahko razberemo, da je glavna skrb ter hkrati kultura socialnih pod- oci jetij, da rešujejo določeno socialno problematiko v lokalnem okolju in se zavedajo alni pomena reševanja stisk v samem okolju. Za izvajanje tega pristopa v podjetništvu, h po pa mora biti vključena tudi lokalna in širša skupnost, ki so v socialna podjetja raz- dje lično vpeta (od članstva v socialnih podjetjih, do naročnikov storitev ali izdelkov, tjih posamezniki, ki želijo biti aktivno vključeni v okolju,…). Gledano iz tega vidika bi za tovrstni razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji potrebovali primerno razvito kulturo, ki bi s svojim razumevanjem lahko podala podporno okolje, za izvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Literatura Borestein, David. How to change the world: social enterpreneurs and the power of new ideas. New York: Oxford Press, 2004. Branco, Davide. Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji; primerjalna študija: Italija, Slovenija, Avstrija. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodar- stvo, 2004. Dees, J. Gregory, Jed Emerson, and Peter Economy. Enterprising nonprofits: A tool- kit for social entrepreneurs. Vol. 186. John Wiley & Sons, 2002. Nicholls, Alex. Fair trade: market driven etical consumption. London: Sage Print, 2006. Perrini, Franco. The new Social Enterpreneurship. Cheltenham: Edward Elgar Pu- blishing Limited, 2006. Predstavitev podjetja [Irecoop Veneto]. URL:http://www.irecoop.veneto.it/soci- ale/index_uk.html. Tommasini, Giancinto. »An overview about social enterprises.« V Mednarodna konferenca: S socialnim podjetništvom do kakovostne družbe. Maribor, 2006. Wei-Skillern, Jane, James E. Austin, Herman, Leonard, and Howard, Stevenson. Entrepreneurship in the Social Sector. Los Angeles: Sage Publications, 2007. 1561 2 – s t 4 u .– o r Socialno podjetništvo – 2 u 5 s ize . o tv k a m novi pristopi v podjetništvu t r o ja , iz b n e je u o r 2 b Social enterpreneurship – new approach in 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n enterpreneurship o e p r a to o n r s o l j ov e ž i Marjeta Vaupot , S n n e p l m ov Slovenija r a e i n h n i o j a vaupotmarjeta@hotmail.com a d g no e s m ti – en Povzetek t V prispevku opisujem pojem in pomen socialnega podjetništva, ki je v svetu prepoznaven že več let. Opisujem pomen socialnega podjetništva v državah Evropske unije ter v Sloveniji ter možnosti razvija socialnega podjetništva v Sloveniji. Ključne besede: socialno podjetništvo, podjetništvo Summary In article is described meaning of social enterpreneurship that is known in te world for a long time. In article I describe oppurtunities of development social enterpreneurship in Slovenia. Key words: social enterpreneurhsip, enterpreneurship Uvod Socialno podjetništvo v Sloveniji predstavlja nov termin podjetništva, ki je v sve- tu poznan že vrsto let. V Evropski uniji so oblike socialnega podjetništva v zad- njih letih sprožile široko razpravo na politični in strokovni ravni v mednarodnih institucijah kot tudi na ravni nacionalnih in regionalnih vlad. Ugotovitve, da se v Evropi na področju socialnega podjetništva ustvarja okoli 9 milijonov delovnih mest (okoli 10 odstotkov) in prispeva okoli 10 odstotkov k evropskemu družbene- mu proizvodu, kaže na dejstvo, da imajo takšne oblike podjetij velik pomen na go- spodarskem področju. Vidik, da je ta novi trend podjetništva šele na začetku poti in da so njegove možnosti razvoja še v veliki meri neizčrpane, daje poudarek na nujnost prisotnosti te oblike podjetništva tudi v slovenskem okolju. Glede na sta- tistične podatke, se na področju socialnega podjetništva oz. na področju social- ne ekonomije v Sloveniji ustvarja le dober odstotek BDP in ustvarja le 0,7 odstot- ka delovnih mest. Slovenija kot članica Evropske unije je na področju socialnega podjetništva na začetni točki razvoja podobnih organizacij, saj je od 1.1. 2011 spre- jet zakon o socialnem podjetništvu in s tem ob podpori razpisov omogoča razvoj 1563 2 – s t 4 u .– o r socialnih podjetij tudi pri nas. Socialno podjetništvo v EU ustvarja velik odsto- 2 u 5 s ize . o tv tek delovnih mest in hkrati ustvarja nova delovna mesta. Za razvoj tovrstne obli- k a m t r o ja , iz ke podjetništva in tolikšne uspešnosti predvidevam, da je kultura v upravljanju, or- b n e je u o r 2 ganizaciji ter pri delu z udeleženci (zaposlenimi) različna od tiste, ki jo poznamo v b 0 s r 1 p a klasičnem podjetništvu. To dokazujejo dejstva, da je glavni namen socialnih pod- 3 e , P š žev n o e p jetji vračilo dobička v sam razvoj podjetja in ne v delitev dobička med ustanovite- r a to o n lji oz. lastniki podjetji. r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a Socialno podjetništvo e i n h n i o j a Socialna ekonomija in socialno podjetništvo sta pojma, ki jima lahko pripišemo a d g no e določene značilnosti, ki ju opredeljujeta. Težko pa ju je enoznačno definirati, saj so s m ti – en tudi pravne opredelitve subjektov socialne ekonomije od države do države različ- t ne. Tako lahko govorimo, da gre za organizacije in podjetja, katerih ustanovitelj ni država, ki proizvajajo tržne in netržne proizvode in storitve, vendar so ustanovlje- ne s socialnim (družbenim) ciljem, ki delujejo po demokratičnem principu članov, uporabnikov in zaposlenih ter temeljijo na solidarnosti njenih članov in ne deli- jo dobička med ustanovitelje, temveč je reinvestiran za potrebe poslovanja ali pot- rebe skupnosti. Med socialna podjetja tako večinoma prištevamo zadruge, vzaje- mne družbe, društva, zasebne zavode, invalidska podjetja, druge oblike podobnih organizacij1. Jenko2 omenja, da so ena od zelo razširjenih oblik socialne ekonomi- je v Sloveniji invalidska podjetja, ki jih je po podatkih za leto 2004 delovalo 156 in je zaposlovalo 13.580 delavcev. Med njimi je bilo 6.348 invalidov. Ta oblika social- ne ekonomije temelji na primarnem poslanstvu invalidskega podjetja, ki je uspo- sabljanje in zaposlovanje invalidov. Naloge, ki so povezane z integracijo oz. reinte- gracijo invalidov v delovno in življenjsko okolje, so strokovna obravnava invalidov, humanizacija njihovega dela in povečanje kvalitete njihovega življenja. Poleg invalidskih podjetij, kot oblike socialne ekonomije, so se sicer v Sloveniji že začele uveljavljati tudi druge oblike, kot so npr. zaposlitveni centri in drugi, ven- dar v primerjavi z razvitimi ekonomijami Evropske unije še vedno premalo. Tako kvantitativen kot še bolj kvalitativen razvoj (diverzifikacija) socialne ekonomije je ena bistvenih priložnosti na področju spodbujanja zaposlovalne reintegracije in spodbujanja enakih možnosti ter socialnega vključevanja, ki jih Slovenija prepoz- nava tudi v temeljnih razvojnih dokumentih in ima sprejet tudi zakon o Social- nem podjetništvu. V prihodnjem razvoju socialnega podjetništva bo potrebno za- gotoviti primeren menedžment, ki bo spodbudil ustvarjanje novih delovnih mest in bo spodbujeval zaposlovanja v neprofitnem sektorju, predvsem v storitvenih de- javnostih. S tem bo omogočen razvoj novih oblik socialnih, socialnovarstvenih in drugih storitev v javnem interesu, kar je tudi ena izmed predvidenih aktivno- 1 Predstavitev socialnega podjetništva, http://www.geacollege.si/Datoteke/Presentation.ASSE (7. 11. 2008). 2 Iva Pirc, ed., Razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji (Ljubljana: Papilot, 2007), 11–12. 1564 So sti v okviru prve prednostne usmeritve3. Različni socialni sloji in njihove značil- cial nosti ljudi ponudijo podjetnikom nove potencialne trge, nove poslovne priložnos- no p ti, nove vire kapitala in potencialne investitorje. Socialno podjetništvo uporab- od lja te socialne mreže. Socialno podjetništvo inovativna socialno naravnana aktiv- jetn nost, ki se pojavlja v neprofitnem, profitnem in javnem sektorju. Socialno podje- ištvo – n tništvo inovativen pristop v podjetništvu, ki spreminja tako socialno kot tudi go- spodarsko teorijo in prakso. Nadalje definirata socialno podjetništvo kot dinami- ovi p čen proces, ki ga vodijo in upravljajo posamezniki ali tim (inovativni socialni pod- ri jetniki), ki želijo povezati socialno inovativnost s podjetniško miselnostjo z na- stop menom, da bi ustvarili novo socialno dimenzijo na trgu, tako v lokalnem kot tudi i v p v regionalnem okolju. Lahko bi predstavili definicijo socialnega podjetništva kot odj proces, ki zajema prepoznavanje ključnega specifičnega problema in ključno reši- etni tev tega problema4. štvu Opredelitev socialnega podjetništva Definicija socialnega podjetništva5 je, da je socialno podjetništvo oblika socialno- ekonomskih struktur, povezav, institucij, organizacij in posameznikov, ki so spo- sobni preživeti in so podprti s socialnimi ugodnostmi. Socialno podjetništvo daje prednosti podjetniškemu pristopu v socialne namene pred doseganjem tržnih ci- ljev oziroma namenja dobiček koristim posebnih ranljivih skupin. Na inštitutu za socialno podjetništvo pa trdijo, da je socialno podjetništvo umetnost, kako so- časno doseči oboje, finančno in socialno vračanje naložbe. Socialno podjetništvo deli v dve kategoriji, in sicer v kategorijo profitnega sektorja, ki obsega in poudarja dejavnosti za socialno vključenost in ugodnosti, ki pripadajo tistim, ki združujejo dobro s koristnim, ter v drugo kategorijo, ki se nanaša na aktivnosti, ki pospešuje- jo bolj podjetniške pristope v neprofitnem sektorju, z namenom povečati organi- zacijske učinkovitosti in doseči dolgoročne stabilnosti. Socialno podjetništvo6 se predstavlja kot o multidimenzionalnem in dinamičnem konstruktu, ki je prepleten med različnimi sferami: med javnim, privatnim in so- cialnim sektorjem. Organizacijski mehanizem zaposlenih je praktično nepomem- ben: socialni podjetniki delujejo v javnem, privatnem in socialnem sektorju. Tako nekatere organizacije poslujejo z namenom dobička, ki ga uporabijo v neprofitne namene. Takšne organizacije imajo obliko hibridne organizacije, s katero svoji de- javnosti dodajo tudi socialno vrednost. Trdi da je prisotnost podjetništva preple- 3 Pirc, Razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji, 11–12. 4 Johanna Mair, Jeffrey Robinson, and Kai Hockerts, eds. Social entrepreneurship (New York: Palgrave Macmil- lan, 2006), 4. 5 Davide Branco, Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji; primerjalna študija: Italija, Slovenija, Avstrija (Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodarstvo, 2004), 13–49. 6 Alex Nichol s, Fair trade: market driven etical consumption (London: Sage Print, 2006), 221–213. 1565 2 – s t 4 u .– o r tena preko vseh treh sektorjev v družbi in je prepoznavna v treh okoljih socialnega 2 u 5 s ize . o tv podjetništva: v javnem sektorju privzema gospodarske spretnosti, v socialnem de- k a m t r o ja , iz luje kot zagotovilo za obrobne skupine in v neprofitnem sektorju ponuja možnost b n e je u o r 2 podjetniških pristopov. Socialnemu podjetništvu in družbeni odgovornosti pod- b 0 s r 1 p a jetij je predstavnik Evropske komisije Erwan Fourere podal velik pomen. Pouda- 3 e , P š žev n o e p ril je, da vse organizacije, ki se ukvarjajo s socialnim podjetništvom, niso zgolj po- r a to o n memben ekonomski subjekt, pač pa skrbijo tudi za socialni razvoj držav, saj njihov r s o l j ov e ž i namen ni ustvarjanje samo dobička. , S n n e p l m ov r a Glavna lastnost socialnih podjetij je usmerjenost v socialno področje. Donacije in e i n h n i o j a drugi prispevki so uporabljeni s ciljem, da prispevajo k doseganju širših družbe- a d g no e nih ciljev. Večino denarja ustvarijo s prodajo storitev na trgu dela. Dobiček se ne s m ti – en razporejajo med lastnike socialnih podjetij. Člani oziroma zaposleni imajo vlogo t pri vodenju podjetja. V socialnih podjetijih je predvideno, da predstavljajo takšna podjetja zdrave, finančne in socialne prispevke, ki imajo večjo prednost kot visoki prispevki na finančnem področju in nižji na socialnem področju. Alain Coheur je v intervjuju, kot predsednik Socialne ekonomije Evrope, pouda- ril, da socialna ekonomija potrebuje pravni okvir za delovanje v vseh državah čla- nic Evropske unije. Trdi namreč, da je potrebno urediti davčno zakonodajo, da bo primernejša za delovanje tovrstnih podjetij, saj združujejo vse akterje v social- ni ekonomiji, kot so klasična podjetja, kooperative, združenja, tudi podjetja in so- cialna podjetja7. Opredelitev socialnega podjetja Države Evropske unije se pri uvajanju socialnih podjetij v prakso zelo razlikuje- jo8. Izhajajo predvsem iz lokalnih procesov ter zakonskih podlag, ki so ali v velja- vi ali pa jih šele pripravljajo. Kljub temu imajo te zaposlitvene iniciative nekaj sku- pnih značilnosti, ki jim pomagajo pri prepoznavanju statusa socialnega podjetja. Angleški inštitut za delovno terapijo definira socialno podjetje kot običajno dejav- nost, ki je strukturirana za proizvajanje produktov in izvajanje storitev v običaj- nih okvirjih in pogojih kot vsa ostala podjetja na prostem trgu. Od ostalih podje- tij pa se bistveno razlikujejo v tem, da ima večina zaposlenih izkušnjo duševne bo- lezni in potrebujejo previdno načrtovano, prijazno in razumevajoče delovno oko- lje. Potrebno je poudariti, da je slednja definicija v mnogih pomenih preozka. Ose- be z dolgotrajno obravnavo v psihiatričnih službah niso edina skupina, kateri so socialna podjetja namenjena. 7 Alain Coheur, »Social economy sector needs a legislative framework,« V Europolitique, http://www.euro- politique.info/xg/europolitique/social/partenaires/228263?isPortalAccessed=true (20. 8. 2008). 8 Predstavitev evropskega okvirja družbene odgovornosti (Promoting a European framework for Corpora- te Social Responsibility), Commission of the European Communities, http://portal.etsi.org/publicinterest/ Documents/policy%20documents/socialresponsibility/com2001_366.pdf (18. 9. 2008). 1566 So Osnovna značilnost socialnega podjetja je nuditi zaposlitev fizično, psihično in cial socialno prikrajšanim osebam. Omenjena ciljna skupina je potencialna delovna no p sila za vključitev v socialno podjetje, kjer imajo osebe možnosti spoprijemanja s od prostim delovnim trgom in posledično zmanjševati socialno marginalnost. Bistve- jetn na cilja socialnih podjetij sta dva. Prvi cilj je zagotavljati podporno okolje, v kate- ištvo – n rem lahko osebe s posebnimi potrebami razvijajo svoje sposobnosti, ki so eden od pogojev produktivnega delavca. Drugi cilj je postati in ostati podjetje, ki se samo ovi p vzdržuje ter svojim vključenim zagotavlja stalno zaposlitev9. Socialno podjetje ri je ekonomsko neodvisno enota le, če ima lastno finančno poslovanje. Je zasebno stop neprofitna organizacija (v skladu s svojim socialnim poslanstvom), kar pomeni, i v p da je profit, ki ga ustvarja, namenjen primarnim ciljem podjetja: ustvarjanju no- odj vih delovnih mest za težje zaposljive. Socialna podjetja delujejo po običajnih go- etni spodarskih pogojih kot vsa ostala podjetja: prodajajo izdelke in nudijo storitve, ki štvu jih tržijo na odprtem trgu. Podjetja morajo postati samostojna v obdobju treh let. Dopustno je, da se stroški ustanavljanja (začetna investicija, subvencije) skozi za- četno fazo ne nadomestijo v celoti. Socialno podjetje zagotavlja zaposlovanje tež- je zaposljivih, vendar ima lahko kot sekundarno tudi rehabilitacijsko vlogo, ki jo kot vsestranski učinek povzročajo delo, delovno okolje in vključevanje v delovno življenje. Eden izmed kriterijev socialnih podjetij je sestava zaposlenih. V socialnih podje- tjih niso vsi zaposleni težje zaposljivi. Težje zaposljive osebe morajo predstavljati najmanj 30 odstotkov zaposlenih. Večina socialnih podjetij je bila ustanovljenih na iniciativo različnih nevladnih organizacij, lokalnih socialnih služb ter strokov- njakov, ki delajo v zdravstvenih in socialnih službah. Le redka socialna podjetja lahko preživijo brez strokovnih delavcev, praktično pa nobeno v začetni fazi. Raz- merje med osebami s posebnimi potrebami in ostalo delovno silo lahko povzro- ča specifične probleme, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju socialnih podjetij. Neprizadeta delovna sila je v socialnih podjetjih potrebna predvsem zaradi dveh razlogov: v manjših podjetjih neprizadeta delovna sila zagotavlja aktivnost v pri- merih akutnih recidivov, v večjih podjetjih pa je večja potreba po izkušenih delav- cih9. Obe vrsti delovne sile morata imeti enake možnosti, kar pomeni, da njihove vloge niso definirane glede na to ali pripadajo ciljnih skupini ali ne. Tako težje zaposlji- vi kot drugi delavci imajo enak status, tako da težje zaposljivi niso diskriminirani. Zaposlitev v socialnem podjetju predstavlja redno zaposlitev in vsebuje pogodbo o zaposlitvi in delavcu zagotavlja plačo, ki je dovolj velika za samopreživetje. Sekun- darno pa ima tudi rehabilitacijsko vlogo. Konfederacija evropskih socialnih podjetij, zaposlitvenih in socialnih kooperativ nadalje (angl. Confederation of European social Firms, Employment and social Co- 9 Pavel Štefančič, 2005, 13. 1567 2 – s t 4 u .– o r operatives) definira socialno podjetje (angl. social firm) kot podjetje, ki je ustanov- 2 u 5 s ize . o tv ljeno za zaposlovanje ljudi z določenimi nezmožnostmi na trgu dela, kot podjetje, k a m t r o ja , iz ki uporablja svojo tržno usmerjeno proizvodnjo dobrin, da bi sledilo svojemu soci- b n e je u o r 2 alnemu poslanstvu, zaposluje pomembno število ljudi z določenimi nezmožnost- b 0 s r 1 p a mi ali ostalimi omejitvami na trgu dela. Vsak delavec je plačan po tržnem plačilu 3 e , P š žev n o e p ali plači, primer delu, ne glede na njegovo produktivnost. Pomembno je, da so de- r a to o n lovne možnosti med ljudmi z določenimi nezmožnostmi in tistimi brez njih ena- r s o l j ov e ž i ke. Vsak ima enake delovne pravice in obveznosti. Nadalje definira socialno pod- , S n n e p l m ov jetje (angl. social enterprise) kot tisto podjetje, ki je ustanovljeno v glavnem za na- r a e i n h n men pospeševanja ekonomske in socialne integracije ljudi z določenimi nezmo- i o j a a d g n žnostmi. Njegove aktivnosti lahko vključujejo usposabljanje, rehabilitacijo in ko- o e s m ti – en mercialne dejavnosti10. t Evropska zveza socialnih podjetij, zaposlitvenih in socialnih kooperativ je bila us- tanovljena 1990 v Bruslju in je registrirana kot neprofitna evropska organizacija. Sedež organizacije je v Atenah (Grčija). Trenutno predstavlja 21 organizacij iz 12 držav in dva individualna člana, vendar število članic iz leta v leto nekoliko vari- ira11. Socialna podjetja so del rasti socialne ekonomije. Socialna podjetja so podje- tja, ki delujejo samostojno na trgu, z namenom, da bi zadovoljila socialne potrebe. Njihov namen je povezati ljudi in lokalne skupnosti tako v ekonomskem kot tudi v socialnem pomenu. Socialna podjetja imajo tri glavne lastnosti. Prva lastnost je, da so podjetniško usmerjene (so vpletene v izdelavo določenih izdelkov ali prodajo določenih storitev); druga lastnost je, da imajo socialne cilje (ustvarjanje delovne- ga mesta, usposabljanje na delovnem mestu, etični prispevek k lokalni skupnosti). Tretja lastnost pa je socialno prepletena lastniška struktura (angl. social owner- ship), katere značilnost je, da so lastniki uporabniki storitev, zaposleni, lokalne skupnosti … Dobiček se razdeli za potrebe podjetja ali lokalne skupnosti12. Zaključek Socialno podjetništvo v Sloveniji predstavlja nov temelj podjetništva na katerem dela šele prve korake. V primerjavi z drugimi državami Evropske unije imamo opredeljen pojem socialnega podjetništva in prilagojeno zakonodajno politiko v prid socialnemu podjetništvu. Ključne možnosti za nadaljnji razvoj so razširitev ciljnih skupin, prilagoditev usposabljanj in nove storitve na trgu . Socialno podje- 10 Socialna ekonomija v Evropski uniji, http://www.socialeconimy.eu.org/IMG/pdf/2007_06_15_EN_P_ Block_Exemption (18. 9. 2008). 11 Socialna ekonomija v Evropski uniji, http://www.socialeconimy.eu.org/IMG/pdf/2007_06_15_EN_P_ Block_Exemption (18. 9. 2008). 12 Giancinto Tommasini, »An overview about social enterprises,« V Mednarodna konferenca: S socialnim podjet- ništvom do kakovostne družbe, (Maribor, 2006), 3. 1568 So tništvo predstavlja tudi ključni element pri reševanju problema brezposelnosti in cial pri blaženju posledic gospodarske krize v Sloveniji. no podje Literatura tniš Branco, Davide. Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji; primerjalna študija: tvo – n Italija, Slovenija, Avstrija. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodar- ov stvo, 2004. i pr Coheur, Alain. »Social economy sector needs a legislative framework.« V Eu- isto ropolitique, http://www.europolitique.info/xg/europolitique/social/partenai- pi v p res/228263?isPortalAccessed=true (20. 8. 2008). odj Mair, Johanna, Jeffrey Robinson, and Kai Hockerts, eds. e Social entrepreneurship. tni New York: Palgrave Macmillan, 2006. štvu Nicholls, Alex. Fair trade: market driven etical consumption. London: Sage Print, 2006. Pirc, Iva, ed. Razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji. Ljubljana: Papilot, 2007. Predstavitev evropskega okvirja družbene odgovornosti (Promoting a European framework for Corporate Social Responsibility), Commission of the Europe- an Communities, http://portal.etsi.org/publicinterest/Documents/policy%20do- cuments/socialresponsibility/com2001_366.pdf (18. 9. 2008). Predstavitev socialnega podjetništva, http://www.geacollege.si/Datoteke/Presentati- on.ASSE (7. 11. 2008). Socialna ekonomija v Evropski uniji, http://www.socialeconimy.eu.org/IMG/ pdf/2007_06_15_EN_P_Block_Exemption (18. 9. 2008). Tommasini, Giancinto. »An overview about social enterprises.« V Mednarodna konferenca: S socialnim podjetništvom do kakovostne družbe. Maribor, 2006. 1569 2 – s t 4 u .– o r Učna okolja za razvoj znanja 2 u 5 s ize . o tv k a m t r Learning environments for the development of o ja , iz b n e je u o r 2 b knowledge 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a Sonja Zajc to o n r s o l j ov e Zavod Republike Slovenije za šolstvo Slovenija ž i , S n n e p l m sonja.zajc@zrss.si ov r a e i n h n i o j a a d g no e Povzetek s m ti – en Razvijanje kompetenc 21. stoletja mora postati poslanstvo vsake vzgojno-izobraževalne orga- t nizacije. V zadnjih desetletjih je bilo izpeljanih nekaj šolskih reform z namenom izboljšati ka- kovost šolskega dela, dvigniti raven učenčevih dosežkov in povečati avtonomijo šol. Reforme vplivajo na površinske strukture, težje pa je v šolah spreminjati ustaljene prakse. Učna okolja, ki omogočajo razvoj znanja, so usmerjena v aktivno vlogo učencev, razumevanje lastne dejavnos- ti pri učenju, so občutljiva za individualne razlike med učenci, spodbujajo sodelovalno učen- je, pred učence postavljajo zahtevnejše izzive in imajo visoka pričakovanja do vseh, gradijo na učenčevem predznanju, omogočajo vplivanje čustev, motivacije in kognicije na učenčeve do- sežke in dajejo močan poudarek formativnemu preverjanju. Za izboljšanje procesa učenja in poučevanja v šolah se uvajajo nove organizacijske oblike, ki omogočajo prikaz odličnih praks. Ključne besede: učna okolja, šola, znanje, formativno preverjanje, inovativnost. Summary The development of competences of 21st century must become the mission of each educa- tional organization. In recent decades there has been a number of educational reforms com- pleted with an intention to improve the quality of school work, raise student achievement and increase autonomy of schools. Reforms affect the surface structures, but it is more dif- ficult to change wel -established practices in the schools. Learning environments that facil- itate the development of knowledge are focused on the active role of pupils‘ and on the un- derstanding of their own learning activities. Learning environments are sensitive to indi- vidual differences among students, they encourage cooperative learning and raise more de- manding chal enges for the students and have high expectations for al . They are building on students‘ prior knowledge, they al ow the influence of emotions, motivation and cogni- tion in students‘ achievements and they give the strong emphasis to formative assessment. To improve the teaching and learning processes, there are new organizational forms imple- menting in the schools, that al ow the production of excel ent practices. Keywords: Learning environments, school, knowledge, formative assessment, innovation 1571 2 – s t 4 u .– o r Uvod 2 u 5 s ize . o tv Živimo v globalni družbi znanja. Danes postaja znanje vse bolj pomembna gonil- k a m t r o ja , iz na sila gospodarstev, podjetij, blagostanje posameznikov in narodov. Globalizacija b n e je u o r 2 b se kaže na različnih področjih in tudi pri vzpostavljanju stikov s kulturami in ljud- 0 s r 1 p a 3 e mi iz drugih držav. Zastavljajo se nam vprašanja, kako dobro vzgojno-izobraževal- , P š žev n o e p ni sistemi pripravljajo učence za delovna mesta prihodnosti, za kulturno raznoli- r a to o n r s kost, za izzive prihodnosti ter kako skrbijo za to, da bi imeli vsi učenci enake mož- o l j ov e ž i , S n n nosti za izobraževanje? e p l m ov r a e i n h n i o Šola je vzgojno-izobraževalna institucija j a a d g no e Znanje, veščine, vrednote in naravnanosti, ki jih otroci pridobijo v letih šolanja, s m ti – en predstavljajo temelje za oblikovanje vseživljenjskega učenja. Mladi ljudje naj bi t poglobljeno razumeli kompleksne koncepte, bili medijsko pismeni in znali upo- rabljati napredne informacijske tehnologije. Učenci naj bi se razvijali v samostoj- ne osebnosti, še zlasti, ker jih mora šolski sistem pripraviti za delovna mesta, ki še ne obstajajo. Znali naj bi misliti s svojo glavo, biti kritični in ustvarjalni. Zastavlja- jo se nam vprašanja ali učna okolja v času šolanja opremljajo učence z veščinami, ki so ključne za življenje v družbi znanja? Poslanstvo šole je, da učenci razvijejo »prilagodljivo ekspertnost« ali »prilago- dljivo kompetenco«1, to je zmožnost, da uporabijo smiselno usvojeno znanje in ve- ščine gibko in ustvarjalno v različnih situacijah. Učna okolja za razvoj znanja Ko razmišljamo o izrazu učna okolja imamo najprej v mislih učilnico, šolsko igri- šče, laboratorij, knjižnico, kjer potekajo organizirane učne dejavnosti. Vendar se ne bomo osredotočili samo na ustanove ali fizične enote, kjer poteka izobraževa- nje, ampak bomo učna okolja poimenovali širše in se opredelili na dinamiko in od- nose med učenci in učitelji, učnimi cilji ter vsebinami. Učno okolje za razvoj znanja prepoznava učence kot ključne udeležence in spod- buja njihovo aktivno udeležbo. Učenje je individualno konstruiranje znanja, zato mora biti posameznik aktivno vključen v proces učenja. Učitelj z razvijanjem me- takognitivnih veščin pri učencih, spodbuja, da postanejo samoregulativni. Ustvar- ja učno okolje z dobrim ravnotežjem med osebnim učenčevim odkrivanjem in uči- teljevim sistematičnim vodenjem ter dajanjem navodil. Z učenčevim razvojem na- rašča stopnja samoregulacije in se zmanjšuje eksplicitna učiteljeva podpora. Uči- telj organizira tudi sodelovalno učenje in pri učencih razvija sposobnost sodelova- nja, ki je ena izmed kompetenc 21. stoletja. Sodelovalno učenje omogoča praktične 1 Erik de Corte, »Zgodovinski razvoj razumevanja učenja,« V O naravi učenja: Uporaba raziskav za navdih prakse, ur. Hanna Dumont, David Istance, Francisco Benavides, prevedli Sonja Sentočnik ... et al. (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013), 48. 1572 U priložnosti za oblikovanje zanimivega socialnega in sodelovalnega učnega okolja, čna o ki učencem pomaga, da pri oblikovanju znanja razvijejo ustvarjalne in interaktiv- ko ne veščine, ki so potrebne v današnji družbi in gospodarstvu. lja za r Učno okolje za razvoj znanja razvija motivacijo učencev in poudarja vlogo čustev azvo pri učnih dosežkih, saj sta čustvena in kognitivna dimenzija učenja med seboj po- j z vezani. nanja V šolah imamo učence z različnimi sposobnostmi, interesi, različnim predzna- njem, različnimi učnimi stili, z različnim kulturnim in socialnim ozadjem. V dob- rem učnem okolju obstaja občutljivost za individualne razlike med učenci. Učen- ci prinesejo s seboj v šolsko učno okolje različna svoja okolja, ki močno vplivajo na proces učenja, zato morajo šolska učna okolja prilagoditi dejavnosti in tempo, upo- števajoč individualne razlike. Razporeditev učencev v razrede glede na starost kot jo poznamo v našem šolskem sistemu, ne omogoča v zadostni meri uresničevati zahteve učinkovitega učnega okolja za razvoj znanja. Nekaj priložnosti omogoča- ta fleksibilna in delna zunanja diferenciacija v osnovni šoli, kjer se učenci razpore- dijo v manjše učne skupine po različnih kriterijih. Učenci s posebnimi potrebami in nadarjeni učenci potrebujejo drugačno učno okolje, zato je potrebno učni pro- ces diferencirati in individualizirati. Učinkovito učno okolje razvija programe, ki od vseh zahtevajo več prizadeva- nja. Učitelj omogoča učencu, da je deležen izzivov, ki so nekoliko nad njegovo zmožnostjo. Pozoren je na učenčevo prizadevanje, opazi inovativne in različne na- čine izgrajevanja znanja in kritično razmišljanje. Učno okolje deluje na podlagi jasnih pričakovanj in uporablja strategije vrednote- nja, ki temeljijo na formativnem preverjanju. Dylan Willam2 opisuje preverjanje kot most med poučevanjem in učenjem. Formativno preverjanje pomaga tudi uči- telju pri izboljšanju kakovosti njegovih odločitev glede poučevanja. Da bodo učen- ci lahko dosegli svoj osebni želeni cilj, potrebujejo stalne, smiselne in učinkovite povratne informacije3. Eden najmočnejših vplivov na učenčeve dosežke je sprotna povratna informacija, ki teče tako od učitelja k učencu in od učenca k učitelju, ko učenec pove, česa še ne razume, kaj mu dela težave. To ni isto kot pohvala ali pogosto testiranje in sporo- čanje točk. 2 Dylan Wil iam, »Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih,« V O naravi učenja: Uporaba raziskav za navdih prakse, ur. Hanna Dumont, David Istance, Francisco Benavides, prevedli Sonja Sentočnik .. et al. (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013), 123. 3 Sonja Zajc,«Vodenje ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja,« V Didaktika ocenjevanja znanja, (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana), 2009. 1573 2 – s t 4 u .– o r Black P. in Willam D.4 sta opredelila formativno preverjanje kot »vse tiste dejav- 2 u 5 s ize . o tv nosti učiteljev in/ali učencev, s katerim zagotavljajo povratne informacije, s po- k a m t r o ja , iz močjo katerih prihaja do modifikacije poučevanja in učenja, v katerega so vpeti.« b n e je u o r 2 b Formativno preverjanje predstavlja osrednjo značilnost učnega okolja 21. stoletja 0 s r 1 p a 3 e in je učinkovito, če ga integriramo v poučevanje, ki pa ga je potrebno v ta namen , P š žev n o e p r a temeljito reorganizirati. Od učitelja zahteva drugačno poučevanje in več časa za to o n r s opazovanje in spremljanje učenčevega učenja. o l j ov e ž i , S n n e p l m Učno okolje za razvoj znanja močno spodbuja horizontalno in vertikalno poveza- ov r a e i n h n nost med posameznimi področji znanja in predmeti kot tudi med skupnostjo in i o j a a d g n širšim svetom. V takem učnem okolju imajo učenci bolj povezano znanje, lotevajo o e s m t se smiselnih problemskih izzivov in iščejo celostne rešitve. i – ent Z učnim okoljem, v središču katerega stojijo koncepti KSUS-učenja (konstruktiv- no, samoregulirano, umeščeno in sodelovalno učenje), ki združuje kompleksne in realistične probleme z interaktivnimi metodami poučevanja in novo kulturo v ra- zredu lahko znatno izboljšamo učenčeve kompetence. »Učenje v naših šolah mora biti bolj ambiciozno naravnano: biti mora aktivno/ konstruktivno, kumulativno, samoregulativno, k ciljem usmerjeno, umeščeno, sodelovalno in dovoljevati mora različne procese ustvarjanja pomenov in izgrajevanja znanja«.5 Spreminjanje šolske prakse Če hočemo spreminjati šolsko prakso za izboljšanje učnega okolja, bomo morali proučiti organizacije, v katerih se poučevanje in učenje odvijata in ugotoviti, kako globoke premike v praksi lahko izvedemo. Raziskati moramo, katere spremembe v šoli že izvajajo. V šolah spodbujamo razvojno načrtovanje, ki temelji na analizi sta- nja in določanju prioritetnih nalog za izboljšanje. Pri prioritetnih nalogah določa- mo kazalnike, ki nas usmerjajo na poti k cilju. Šola naj bo odprta organizacija, kjer vsak pozna svojo vlogo, odgovornosti in do- sežke. V šolah je veliko pogovorov, a včasih premalo o razvoju učenju. Učitelji potrebujejo pedagoško znanje, to je znanje o tem, kako učenci konstruirajo zna- nje. Učitelji morajo raziskovati, kako delujejo učenčevi kognitivni in motivacijski sistemi in kako vplivajo drug na drugega. Odkrivati morajo učenčeve interese in sposobnosti z ustvarjanjem optimalnih učnih okolij, ki bodo to omogočala. Da bi učenci lahko razvili bolj trdno in poglobljeno znanje in imeli učitelji več časa za spremljanje učenčevih dosežkov, lahko šole izvajajo fleksibilni predmetnik,kjer imajo učenci dnevno manj različnih učnih predmetov. Pouk poteka v strnjeni ob- liki, kjer je več priložnosti za aktivne oblike učenja, raziskovanja, kritičnega razmi- 4 Paul Black, in Wiliam Dylan, »Assessment and Classroom Learning,« Assessment in Education: Principles Poli- cy and Practice 5, 1 (1998). 5 De Corte, »Zgodovinski razvoj razumevanja učenja«, 48. 1574 U šljanja in ustvarjanja. V praksi je zaslediti, da šole še premalo izkoriščajo to prilož- čna o nost in so pri organizaciji še premalo fleksibilne. kolj Učitelje je potrebno izobraževati, da bodo znali spremljati učenčev razvoj. Z raz- a za r ličnimi priložnostmi bodo dajali učencem take povratne informacije, ki jih bodo azvo potiskale naprej k boljšim učnim dosežkom. To pa niso samo ocene in testi znanja. j z Učenje učiteljev je pogosto individualno, bolj učinkovito pa je učenje zaposlenih, nan ki vsebuje kolektivno učenje. Tako učenje odpira številne priložnosti pedagoškega ja razvoja, saj nadarjenost in izkušnje zaposlenega postanejo vir učenja. Intenzivno profesionalno usposabljanje ravnateljev in učiteljev, razvoj inovativnih učnih gradiv in preoblikovanje učnih okolij za izboljšanje kakovosti v izobraževa- nju so pogoj za vpeljevanje sprememb v šolski prostor. Profesionalna skupnost kot je šola, vpliva na to, kako učitelji poučujejo in kako se učenci učijo. Usposabljanje strokovnih delavcev bo učinkovito, ko bo vključena tudi spremlja- va učiteljevega dela v razredu s strani strokovnjakov, ki bodo učiteljem zagotavljali povratne informacije o delu in jim nudili podporo. Ljudje v organizacijah se po na- vadi upirajo posegom v svoj ustaljeni način delovanja, zato je pomembno, da obli- kujemo nove organizacijske oblike, ki bodo »dobro implementirane in bodo delo- vale kot močni instrumenti za transformacijo šolske prakse«6 Uvajanje formalnih in neformalnih organizacijskih oblik, ki uokvirjajo interakcije in zagotavljajo sta- bilnost, so priložnosti za izboljšanje. V šolah so to skupine odličnih in nadarjenih učiteljev, ki bodo na novo osmislile znane načine delovanja in z veliko mero stro- kovnosti in podporo spreminjale načine ustaljenega delovanja v razredu. Poime- novali smo jih kot skupine za izboljšanje učenja. Z graditi morajo medsebojno zau- panje in vzajemno sodelovanje, biti odprte za postopno transformacijo in osredo- točene na poučevanje in učenje. Z različnimi orodji in opazovanji bodo pridobile dokaze o poučevanju in učenju na šoli. Na osnovi ugotovljenega stanja bodo lahko šole prejele dobro podprte odločitve za strokovno usposabljanje celotnega kolek- tiva. V šolah že potekajo medsebojne hospitacije med učitelji, ki pa jih lahko izva- jamo še bolj ciljno usmerjeno za izboljšanje učenja in poučevanja, dodamo še po- govor z učenci, pregled izdelkov, spremljanje interakcij med učencem in učiteljem ter med samimi učenci. Inovacije v šolah Navdušenje za inovativne oblike dela v šolah je precej prisotno, vendar še vedno težko premaguje ustaljene in utečene prakse. Da bi premagali odpor do sprememb, je potrebno več pozornosti nameniti šoli in njeni vlogi pri lastnem izboljšanju šol- 6 Lauren B. Resnick , James P. Spil ane, Pam Goldman, in Elisabeth S. Rangel: »Uvajanje inovacij: od vizionar- skih modelov do vsakodnevne prakse,« V O naravi učenja: Uporaba raziskav za navdih prakse, ur. Hanna Du- mont, David Istance, Francisco Benavides, prevedli Sonja Sentočnik ... et al. (Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013), 257. 1575 2 – s t 4 u .– o r ske prakse oziroma prakse poučevanja in učenja. »Prizadevanja, da bi v šole vnesli 2 u 5 s ize . o tv nova znanstvena spoznanja o učenju in poučevanju, so prisotna, vendar je potreb- k a m t r o ja , iz no spremeniti organizacijske strukture in načine profesionalnega usposabljanja.«7 b n e je u o r 2 Seminarji in konferenčne predstavitve so le oblike izmenjave in posredovanje zna- b 0 s r 1 p a nja, ki pa niso vedno v povezavi s prakso. Učitelji se jih udeležujejo individualno in 3 e , P š žev n o e p morda ne prihaja do večjih sprememb ali pa ostanejo na ravni posameznika. Nove r a to o n programe sprejmejo in jih umestijo v obstoječe oblike poučevanja. r s o l j ov e ž i , S n n Da bodo inovacije zaživele, je potrebna nova organizacijska oblika, ki bo omogoča- e p l m ov r a la neposredno uvajanje inovativnega poučevanja in bo osredotočena na participa- e i n h n i o j a cijo in usposabljanje učiteljev skupaj z zunanjimi strokovnjaki iz različnih institu- a d g no e cij, podjetij in fakultet. To je skupina za inovativno poučevanje. Od njih se pričaku- s m ti – en je, da bodo razvili nova znanja in nove prakse in jih širili med zaposlenimi na šoli t in tudi izven nje. Izvajali bodo vzročne učne ure in izobraževalci bodo v prvi fazi vključeni kot učenci, nato pa bodo sami izvedli učno uro. Usposobljeni izobraže- valci bodo demonstrirali nove pristope, vzorčne modele, filme, e-gradiva in e-uče- nje. Vzorčne učne ure bodo prikaz znanstvenih spoznanj na pedagoškem in pred- metno strokovnem področju. Skupno strokovno usposabljanje in skupne izkušnje so tako dober pripomoček za razvoj sodelovanja med učitelji in širše ter omogo- ča razumevanje poučevanja in učenja. Za uvajanje novih pristopov mora biti učno okolje prožno in urejeno ter temeljiti na visoki ravni strokovnega znanja in profe- sionalizma. Vodenje in upravljanje šole Implementacija novih organizacijskih oblik v šolo ustvarja pozitivne premike tudi v prakso vodenja šole. »Šolsko vodenje in upravljanje postaneta osredotočena na pouk in na načine za izboljšanje«8. V ospredje se postavljajo interakcijski in situa- cijski vidiki vodenja in upravljanja. Porazdeljeno vodenje poveča možnosti za med- sebojno mreženje med posamezniki znotraj organizacije in po možnosti tudi s po- samezniki zunaj organizacije. Ohranjajo se odlične prakse, inovativni posamezni- ki, ki postajajo močna jedra za izboljšanje. Potrebno je le dovolj zaupanja med po- samezniki, ki pa je pogosto odvisno od profesionalnosti in narave interakcij. Učinkovito usposabljanje bo takrat, ko bo vključena tudi spremljava učiteljev v razredu s strani ravnateljev, strokovnjakov, pedagoških svetovalcev, sodelavcev, ki bodo učiteljem zagotavljali povratne informacije o njihovem delu in jim nudili podporo. Nove organizacijske oblike v šolah pomagajo ravnatelju pri pedagoškem vodenju, vnašajo v pouk novosti in razvijajo nova učna okolja za razvoj znanja. 7 Resnick, Spil ane in drugi, »Uvajanje inovacij: od vizionarskih modelov do vsakodnevne prakse,« 259. 8 Resnick, Spil ane in drugi, »Uvajanje inovacij: od vizionarskih modelov do vsakodnevne prakse,« 274. 1576 Uč Sklep na o Učna okolja za razvoj znanja spodbujajo učence k mentalni aktivnosti, vključuje- kol jo predznanje učencev, povezujejo koščke znanja v urejene strukture, zagotavljajo ja za r in pospešujejo transfer med učnimi vsebinami in vsakdanjimi, življenjskimi situ- az acijami, povečujejo motivacijo s smiselnimi vsebinami in so občutljiva za učenče- voj z ve interese. nan Učna okolja za razvoj znanja spodbujajo učitelje, da razvijajo kakovostno poučeva- ja nje, timsko sodelovanje in izvajajo več formalnih in neformalnih pogovorov o po- učevanju in učenju. Dober učitelj se uči iz svojega poučevanja, pozorno spremlja učenčeve dosežke in nenehno raziskuje svojo prakso. S profesionalnim usposabljanjem in opolnomočenjem ravnateljev in učiteljev, s fleksibilnejšo šolsko organizacijo in z uvajanjem novih organizacijskih oblik bomo v šolah ustvarjali inovativna učna okolja za razvoj znanja. Literatura Black, Paul, in Dylan Wiliam, »Assessment and Classroom Learning,« As- sessment in Education: Principles Policy and Practice 5, 1 (1998), 7–73. Black, Paul, in Dylan Wiliam. Inside the black box: Raising standards through classroom assessment. Granada Learning, 1998. de Corte, Erik. »Zgodovinski razvoj razumevanja učenja.« V O naravi učenja: Uporaba raziskav za navdih prakse, ur. Hanna Dumont, David Istance, Fran- cisco Benavides, prevedli Sonja Sentočnik ... et al., 123–146. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013. Education Scotland (2013). Taking a closer look at the National Assessment Re- source, A Professional Learning Resouce, http://www.educationscotland.gov. uk/, 25.8. 2013. Hattie, John, A. C., Visible Learning: a synthesis of over 800 meta-analyses relating to achievement. London, New York: Routledge, 2009. Istance, David, in Hanna Dumont. »Smernice za učna okolja v 21. stoletju.« V O naravi učenja: Uporaba raziskav za navdih prakse, ur. Hanna Dumont, David Istance, Francisco Benavides, prevedli Sonja Sentočnik ... et al., 285–303. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013. Justina, Erčulj. Svetovanje kot pomoč v strokovnem razvoju ravnateljev. Ljubljana, Šola za ravnatelje, 2006. Resnick, Lauren B., James P. Spillane, Pam Goldman, in Elisabeth S. Rangel: »Uvajanje inovacij: od vizionarskih modelov do vsakodnevne prakse,« V O naravi učenja: Uporaba raziskav za navdih prakse, ur. Hanna Dumont, David 1577 2 – s t 4 u .– o r Istance, Francisco Benavides, prevedli Sonja Sentočnik ... et al. (Ljubljana: Za- 2 u 5 s ize . o tv vod Republike Slovenije za šolstvo, 2013), 257–284. k a m t r o ja , iz b n Torrance, Harry. »Formative assessment: some theoretical problems and empiri- e je u o r 2 b cal questions.« Cambridge Journal of Education 23, no. 3 (1993): 333–343. 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Wiliam, Dylan. » Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih«, V o e p r a t O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse/uredili Hanna Dumont, o o n r s o l j ov e David Istance in Francisco Benavides;prevedli Sonja Sentočnik,…et.al. ZRSŠ, ž i , S n n e p l m 2013, Ljubljana ov r a e i n h n Zajc, Sonja. » i o S formativnim spremljanjem do večje kakovosti učenja in poučeva- j a a d g no e nja. « V Didaktika ocenjevanja, Zavod RS za šolstvo, 2008. s m ti – en Zajc, Sonja. »Vodenje ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja«, V Didaktika t ocenjevanja znanja : vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja: zbornik 2. mednarodnega posveta v Celju, marec 2008, 37 – 47, Zavod RS za šol- stvo, Ljubljana, 2009. 1578 2 – s t 4 u .– o r Tranzicijski program – program dodatnega 2 u5s ize . o tv k a m usposabljanja odraslih oseb z motnjo v t r o ja , iz b n e je u o r 2 duševnem razvoju b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n Transition programme – programme of o e p r a to o n r s supplementary training for adults with intellectual o l j ov e ž i , S n n e p l m ov disabilities r a e i n h n i o j a a d g n Erna Žgur o e s m ti – en Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava t (Cirius Vipava), Slovenija erna.zgur@cirius-vipava.si Povzetek Prispevek predstavlja Program dodatnega usposabljanja odraslih (PDUO), katerega namen je razviti tranzicijski model svetovanja in dodatnega usposabljanja starejših mladostnikov in od- raslih oseb s posebnimi potrebami, v luči vseživljenjskega učenja. Izhodišče projekta temelji na individualnih posebnostih ter zmožnostih ciljne populacije, ki se izobražuje v specializira- ni ustanovi. Program vključuje osnovne elemente načrtovanja, vodenja in izvajanja dodatnega strokovnega in zaposlitvenega usposabljanja oseb z več primanjkljaji (na senzoričnem, moto- ričnem, kognitivnem, socialnem področju), kot predpriprava in fleksibilnejši prehod v delno, občasno zaposlovanje ali samozaposlovanje v lokalnem okolju. Z dodatnim usposabljanjem te osebe pridobijo trajnejše znanje ter veščine za samostojnejše in enakopravnejše življenje v šir- ši skupnosti. Tranzicijski model vključuje elemente vseživljenjskega učenja veščin ter usposa- bljanja za delo in odgovornejše življenje, kar tem osebam omogoča vključevanje v širše social- no okolje. Predstavljeni izobraževalni program omogoča večjo enakost možnosti in spodbuja- nje socialne vključenosti oseb iz ranljivejših skupin prebivalstva. Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, motnja v duševnem razvoju, zaposlovanje Summary This paper presents the Programme of supplementary training for adults with intel ectual dis- abilities. Its purpose is to develop a model of counsel ing and supplementary education and training for older adolescents and adults with special needs, in the light of the lifelong learning. The starting point of the project is based on individual particularities and abilities of the target population. The programme includes some basic elements of planning and counsel ing, as wel as of managing and implementing supplementary professional and employment training for people with multiple deficits. It can be considered as a preparatory phase or a flexible transition 1579 2 – s t 4 u .– o r to intermittent employment in the local environment. Supplementary training provides the 2 u 5 s ize . o tv people with special needs with sustainable knowledge and skil s, helping them achieve equal k a m t r o ja , iz opportunities for a more independent life in a wider society. The transition model includes el- b n e je u o r 2 b ements of lifelong learning and employment training, facilitating the participation of people 0 s r 1 p a with special needs in various forms of occasional employment. In accordance with the princi- 3 e , P š žev n o e p ples of the Treaty of Lisbon, the education programme presented in the present paper provides r a to o n equal opportunities and promotes social integration of vulnerable population groups. r s o l j ov e ž i , S n n Key words: people with special needs, intel ectual disabilities, employment e p l m ov r a e i n h n i o j a a d Izhodišče projekta g no e s m Različne državne institucije članic Evropske unije ugotavljajo, da so nekatere ciljne ti – en skupine prebivalstva bolj diskriminirane na področju zaposlovanja ter izobraževa- t nja, posledično tudi do kvalitete življenja. Pripadniki te ranljive skupine prebival- stva so tudi osebe s posebnimi potrebami, ki imajo več primanjkljajev. Miller in Bachard1, Gibson in Blandford2 navajajo, da njihov osnovni primanjkljaj na podro- čju usvajanja predpisanih in pričakovanih akademskih vsebin, pogosto ni izoliran le na eno področje, ampak sega še na nevrološka, socialna, emocionalna, fiziolo- ška, motorična področja. Tranzicijski projekt – projekt dodatnega usposabljanja odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju prispeva k uresničevanju ciljev četr- te razvojne prioritete, t.j. Operativni program razvoja človeških virov3,4 za obdob- je 2007–2013, spodbujanje enakih možnosti ter socialne vključenosti med mlajši- mi in odraslimi osebami s posebnimi potrebami, v okviru veljavnega izobraževal- nega sistema. Projekt PDUO omogoča razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja tudi osebam, ki se težje učijo ali pri tej dejavnosti potrebujejo več pomoči ter specialno-pedagoških prilagoditev. Projekt PDUO osebam s posebnimi potre- bami omogoča dodatno usposabljanje, njim prilagojenim oblikam izobraževanja, preko občasnega ter postopnega vključevanja v zaposlitev. Preko različnih struk- turirano vodenih delavnic se osebe s posebnimi potrebami praktično preizkušajo v raznih izobraževalnih, poklicnih in delovno-obrtniških storitvah. Projekt teme- lji na prilagojenem načinu socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, z namenom, da postanejo bolj mobilni, samostojni ter socialno sprejeti. Projekt za- gotavlja promocijske aktivnosti s področja občasnega zaposlovanja oseb s posebni- 1 Freeman Mil er and Steven Bachard, Cerebral Palsy: A Complete Guide for Caregiving (Baltimore: A Johns Hop- kins press health book, 2006), 112–113. 2 Susane Gibson and Samuell Blandford, Managing Special education Needs: A practical guide for primary and secon- dary schools (London: Paul Chapman Publishing, 2005), 14–15. 3 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (maj 2007), http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja (22. marec 2013). 4 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, Uredba Komisije o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta Evrope o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (marec 2006), http://www.eu-skladi.si/predpisi/navodila (13. april 2013). 1580 Tr mi potrebami z večjim socialnim in delovnim vključevanjem v lokalne oblike za- anz poslovanja ter priložnostnega okupacijskega dela. icijski pro Namen tranzicijskega projekta PDUO gra Projekt PDUO preko vseživljenjskega učenja razvija inovativen model dodatne- m – p ga izobraževanja mladostnikov ter odraslih oseb s posebnimi potrebami, z več pri- ro manjkljaji. gram d Projekt temelji na individualnih zmožnostih oseb s posebnimi potrebami, ki se iz- o obražujejo v Cirius Vipava, specializirani ustanovi, prilagojeni za izobraževanje datn oseb z več primanjkljaji. Projekt PDUO vključuje osebe z več primanjkljaji, ki se ega u usposabljajo na višjih stopnjah posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Pro- sp gram predstavlja osnovnošolsko raven izobraževanja za osebe z zmerno, težjo in osa težko motnjo v duševnem razvoju in se deli na pet oziroma šest stopenj. Trajanje blja izobraževanja na posamezni stopnji posebnega programa traja tri leta, nato uče- nja o nec napreduje na višjo stopnjo. Napredovanje v posebnem programu vzgoje in iz- dra obraževanja ni vezano na številčno ocenjevanje znanje ali doseganje standardov slih o znanja, ampak na doseganje individualnih ciljev, postavljenih v učenčevem Indi- se vidualiziranem programu. Izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobra- b z m ževanja traja do učenčevega dopolnjenega 26. leta, kar določata dva zakona: Za- ot kon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami5 in Zakon o osnovni šoli6. Projekt njo v d PDUO vključuje tudi osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju, iz zadnjega trile- u tja prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom, ki se prav tako izo- šev bražujejo v Cirius Vipava. Projekt vsebuje elemente načrtovanja in izvajanja doda- nem r tnega teoretično-praktičnega usposabljanja za izobraževanje ter zaposlovanje tudi az ranljivejših skupin prebivalstva. Projekt je načrtno usmerjen v večjo trajno zapom- voj nitev potrebnih znanj – s strokovnega, izobraževalnega, delovno-okupacijskega u ter zaposlitvenega področja oseb s posebnimi potrebami. Preko vključitve v pro- jekt PDUO se osebe z več primanjkljaji bolje opremijo z nujno potrebnimi vešči- nami ter znanjem, ki jim omogoča lažji prehod v delno, občasno zaposlovanje ali samozaposlovanje v lokalnem okolju, kjer živijo ter se usposabljajo. Preko prilago- jenega zaposlovanja te osebe postanejo samostojnejše ter enakopravnejše za življe- nje v širši socialni skupnosti. Projekt osebam z več primanjkljaji omogoča ures- ničitev zmožnosti vseživljenjskega učenja za zaposlovanje ter delo kot ga zmorejo uresničiti. Preko vodenih zaposlitvenih oblik bolj samostojno in odgovornejše za- živijo ter se vključijo v socialno sredino. Z večjo socialno vključenostjo pridobiva- jo potrebne socialne kompetence, ki jih ne morejo uresničiti le v institucionalnih oblikah izobraževanja. Dane so jim večje možnosti za njihov trajnejši zaposlitve- ni razvoj ter vrednotenje lastnega odgovornega življenja ter dela. Program PDUO 5 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ur.l. RS 58/2011. 6 Zakon o osnovni šoli. Ur.l. RS 87/2011. 1581 2 – s t 4 u .– o r je naravnan na ciljno vključevanje oseb z več primanjkljaji v delne, kot tudi v ob- 2 u 5 s ize . o tv časne oblike zaposlovanja, ki ga ob prilagoditvi zmorejo ter želijo uresničiti. Obli- k a m t r o ja , iz ke zaposlovanja potekajo pri lokalnih obrtnikih, glede na pripravljenost za sodelo- b n e je u o r 2 vanje ter zmožnosti prilagoditve rednega delovnega procesa (procesno vodenje ter b 0 s r 1 p a usmerjanje). Program PDUO je naravnan na individualne zmožnosti ter potrebe 3 e , P š žev n o e p vsakega posameznika oziroma skupine oseb z več primanjkljaji. Projekt PDUO r a to o n uresničuje štiri osnovna izhodišča, to je pridobitev: r s o l j ov e ž i , S n n – dodatnih znanj, spretnosti ter veščin za občasno ali delno zaposlitev in e p l m ov r a okupacijo v povezavi z lokalno skupnostjo. Osebe z več primanjkljaji pri- e i n h n i o j a dobivajo potrebna znanja in veščine za trajno uporabo v različnih življenj- a d g no e skih obdobjih; s m ti – en – več informiranja in osveščanja oseb s posebnimi potrebami, lokalne ter t širše slovenske ali mednarodne javnosti o možnostih nadaljnjega izobra- ževanja ter postopnega vključevanja ranljivejših skupin prebivalstva v družbo, v delovno ter učečo se skupnost. Omogočena je izmenjava prido- bljenih informacij vseh sodelujočih, s povezovanjem regionalnega okolja, za večjo občasno zaposljivostjo oseb z več primanjkljaji, možnostjo dela na domu, v zasebnih ali državnih institucijah, več okupacijskih oblik dela; – izmenjave primerov dobre prakse. Projekt omogoča izmenjavo izkušenj in sodelovanje med različnimi institucijami (vzgojno-izobraževalnimi, soci- alnimi …); – predvidena je tudi nadgradnja projekta, z možnostjo verifikacije izobraže- valnega programa. S projektom osebe z več primanjkljaji lahko uresniču- jejo svoje poslovne in delovne ideje ter se preizkušajo v alternativnih obli- kah vodenega zaposlovanja; – dodatnega usposabljanja ter izobraževanja strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja. Pridobljene izkušnje sodelujočih strokovnih so- delavcev v projektu PDUO bodo v pomoč pri nadaljevanju izobraževanja novih, vključenih oseb z več primanjkljaji. Zasnova projekta Projekt PDUO je zasnovan v okviru desetih delavnic in medsebojno, vsebinsko povezanih tematskih sklopov, razdeljen na različna izobraževalno-zaposlitvena, delovna področja. Prva delavnica poudarja teoretične izobraževalne vsebine, ki so potrebne za nadaljnjo pridobivanje poklicno-delovnih kompetenc (pridobivanje uporabnih, praktičnih znanj). Izobraževalne vsebine so organizirane preko delav- nic, s postopno predpripravo na praktično usposabljanje za delo ter zaposlitev na področju, ki ga oseba s posebnimi potrebami želi ter zmore uresničiti. Druga de- lavnica poudarja potrebna znanja in spretnosti s področja izobraževalne, komu- nikacijske tehnologije – IKT. Posredovane so izobraževalne vsebine za pridobitev 1582 Tr znanja in veščin za uporabo: fotokopirnega stroja, telefona, skenerja, fotoaparata, anz videokamere, računalnika in socialnih omrežij. Pridobljene veščine se vsakodnev- icijs no praktično izvajajo v ustanovi (sodelovanje oseb s posebnimi potrebami pri ra- ki p znašanju pošte, enostavni administraciji, receptorski službi v ustanovi, dežurstvo rog pri večernem telefonu …). Tretja delavnica poudarja veščine gospodinjskih opra- ram – p vil, ki jih osebe z več primanjkljaji pridobivajo pri delu v ustanovi, pri delu z redno zaposlenimi (zlaganje osebnega perila učencev, likanje, pomoč v garderobi, delo v rogr pralnici, vzdrževanje šolske kuhinje, urejanje spalnic, dnevnih prostorov, razre- am d dov …). Četrta delavnica poudarja aktivno vključevanje v obrtne storitve lokalne- od ga okolja. Osebe z več primanjkljaji pridobivajo informacije ter potrebna znanja in atn veščine posameznih poklicev, ki jih zanimajo (frizer, skladiščnik, fotograf, trsni- ega u čar, gospodinjec, kmetovalec, slaščičar, pekopic, natakar …) pri obrtnikih ali pod- spo jetnikih iz neposrednega okolja. V procese delovnih faz se z ustreznimi prilago- sab ditvami vključujejo tudi strokovno usposobljeni mentorji. Za promocijo projek- ljan ta je bil slednji predstavljen na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina, ja o občinah Vipava in Ajdovščina ter turistično-informacijskih centrih – TIC v Vi- dras pavi in Ajdovščini. Preko povezovanja z izbranimi in sodelujočimi inštitucijami lih o se bodo tudi osebe z več primanjkljaji postopno vključevale v neposredno dogaja- seb z m nje lokalnega okolja. Peta delavnica poudarja pridobivanje znanj in veščin za večjo skrb za neposredno okolje ustanove (urejenost okolice Cirius Vipava, skrb za igri- otn šče in bazen, vzdrževanje parka pred ustanovo ter v Vipavi, urejanje gredic pred jo v d ustanovo). Predvidena je pomoč pri urejanju okolice turistične poti v Vipavi, v so- uš delovanju s turističnim društvom iz Vipave. Šesta delavnica poudarja skrb za sa- evn mooskrbo s sadjem in zelenjavo (poimenovali smo jo: živeti z letnimi časi Vipavske em r doline). Osebe z več primanjkljaji se vključujejo v agrarno-živilske programe, ve- azvo zane na sezono: vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, trsničarstvo, drevesničar- ju stvo … Osebe z več primanjkljaji se praktično preizkušajo pri nosilcih obrtne ali druge turistične oziroma kmetijske dejavnosti. Sedma delavnica poudarja znanja s področja kreativnega preživljanja prostega časa in ni strogo vezana na zaposlova- nje. Osebe z več primanjkljaji so vključene v delavnice, prilagojene njihovim inte- resom ter psihofizičnim zmožnostim (šport, taktilna integracija in integracija re- fleksov, nadomestna komunikacija za osebe z nerazvitim govorom, glasbena, ples- na, fotografska, likovna delavnica, delavnica drame in filma). Delavnica omogoča osebam z več primanjkljaji, da se sprostijo, prosto zaživijo, obenem pa jih povezu- je z lokalnim okoljem, z društvi iz neposredne okolice. Predvideno je skupno so- delovanje pri praznovanjih, obeležjih lokalno pomembnih datumov, obletnic, sku- pnih prireditev. Osma delavnica poudarja pridobivanje veščin zagovorništva in sa- mozagovorništva, s katerimi osebe z več primanjkljaji lažje uresničujejo pravice do enake socialne vključenosti. Tako tudi te osebe pridobivajo potrebne veščine za uspešno socialno komunikacijo z družbo, promocijo svojih osebnih interesov, po- treb, idej ter želja. Preko zagovorništva ter samozagovorništva tudi osebe z več pri- 1583 2 – s t 4 u .– o r manjkljaji postanejo bolj prepoznavne, slišane ter videne. Deveta delavnica zagota- 2 u 5 s ize . o tv vlja celostno zdravstveno-terapevtsko (rehabilitacijsko) oskrbo, naravnano na nji- k a m t r o ja , iz hove osnovne motorične ter druge potrebe, potrebne za polnopravno življenje od- b n e je u o r 2 raslih v skupnosti. Delavnica omogoča osebam z več primanjkljaji še dodatno os- b 0 s r 1 p a krbo s potrebnimi ortopedskimi, protetičnimi in ortotičnimi pripomočki za lažje 3 e , P š žev n o e p življenje in vključevanje v neposredno delo/proizvodnjo ali prilagoditev delovne- r a to o n ga procesa. Deseta delavnica je usmerjena v izbor in vodenje ustrezne populacije v r s o l j ov e ž i projektu. Izvedena je bila predhodna priprava oseb z več primanjkljaji na izobraže- , S n n e p l m ov valne, delovne, okupacijske in zaposlitvene vsebine. Opravljena so bila nujno pot- r a e i n h n rebna psihološka testiranja oseb z več primanjkljaji, z ugotavljanjem njihovih moč- i o j a a d g n nih področij, ob upoštevanju individualnih zmožnosti ter dosežene stopnje razvo- o e s m ti – en ja. Ves čas projekta pa je vsem sodelujočim omogočeno individualno svetovanje ter t vodenje na posameznih fazah projekta. Spremljava projekta ter dosežkov Napredek projekta PDUO je spremljan s pomočjo vmesnih in končnih poročil ter preko sestankov projektne skupine, ki nadzira izvajanje projekta. Cirius Vipava spremlja evalvacijo vpliva projekta na povečanje dostopnosti in enakih možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Načelo enakosti spolov, enakih mož- nosti, nediskriminacije in trajnostnega razvoja so spoštovana ter se spremljajo pri izvajanju projekta, kar se odraža tako pri vključevanju oseb v projekt, kot tudi pri drugih aktivnostih, povezanih z izvedbo projekta. Spremljava projekta vključuje tudi pridobitev informacij oseb s posebnimi potrebami, ki so v projekt vključeni, preko prilagojenih anonimnih vprašalnikov. Uresničevanje ciljev projekta PDUO Izvedba projekta PDUO sledi uresničitvi naslednjih zastavljenih ciljev: – omogočiti osebam z več primanjkljaji, da se občasno aktivno vključujejo v širše socialno-delovno okolje preko zaposlitvenih dejavnosti, ki jih zmo- rejo ter želijo; – omogočiti osebam z več primanjkljaji, da ne glede na osnovne primanj- kljaje iz različnih socialnih, motoričnih in kognitivnih področjih polno- pravno zaživijo in uresničijo svoja interesna področja s področja zaposlo- vanja ter okupacije; – omogočiti osebam z več primanjkljaji, da tudi po formalnem, obveznem izobraževanju pridobijo potrebna dodatna znanja in veščine z možnostjo delnega vključevanja v delo ter zaposlitev; – spodbuditi širšo slovensko in mednarodno javnost, lokalno skupnost o nujnosti povezovanja in vključevanja tudi ranljivejših skupin prebivalstva, kamor spadajo tudi osebe z več primanjkljaji; 1584 Tr – spodbuditi fleksibilnejši pretok potrebnih informacij o možnosti zaposli- anz tve tudi osebam z več primanjkljaji (glede na potrebe lokalnega okolja ali icijs širše slovenske regije); ki p – spodbuditi dodatni razvoj nekaterih splošnih in specifičnih kompetenc rog osebam z več primanjkljaji: lažje medsebojno sporazumevanje in sodelo- ram – p vanje v institucionalnem in širšem socialnem okolju, povečati samoinicia- tivnost pri izbiri vključevanja, sodelovanja v občasnih projektnih oblikah rogr delnega zaposlovanja, spoznati potrebne osebne, socialne in državljanske am d kompetence, razvijanje posameznikove kulturne zavesti in pripadnosti ter od zmožnosti osebnega umetniškega izražanja; atn – povezati ustanovo ter potencialne zaposlovalce oseb z več primanjkljaji ega u (promocija posameznih poklicev, možnost delne priučitve pri delodajal- spo cih z neposrednim delom, vodeno prakso, občasno preizkušanje v zapo- sab slitvenih storitvah); ljan – dodatno usposobiti strokovne delavce s področja vzgoje in izobraževanja ja o ter rehabilitacije, ki usposabljajo osebe z več primanjkljaji. Predvidena je dras možnost posredovanja potrebnih izkušenj tudi drugim strokovnim delav- lih o cem, ki delajo z osebami z več primanjkljaji, njihovim staršem ali skrbni- seb z m kom; – razviti inovativni model dodatnega usposabljanja oseb z več primanjkljaji, otn z implementacijo pridobljenih vsebin ter veščin v nove vzgojno-izobraže- jo v d valne, delovne ter zaposlitvene programe. Cilj projekta PDUO Cirius Vi- uš pava je naravnan v postopno vključitev preizkušenih in potrjenih vsebin v evn redne vzgojno-izobraževalne programe za osebe s posebnimi potrebami. em r azvo Zaključek ju Projekt PDUO Cirius Vipava omogoča osebam z več primanjkljaji, da se postopo- ma pripravijo ter dodatno opremijo s potrebnimi znanji ter veščinami, ki so po- goj za uspešno in učinkovito občasno, kot tudi delno vključevanje v priložnostne okupacijske oblike dela ali zaposlovanja v lokalnem okolju. Preko vključitve v pro- jekt PDUO osebe z več primanjkljaji pridobivajo potrebne praktično zaposlitve- ne in nujne lastne izkušnje s področja priložnostnega vključevanja v različne za- poslitvene programe ali delovno-okupacijske procese. Občasno zaposlovanje tudi oseb z več primanjkljaji pripomore k njihovi večji samostojnosti, k dodatni finanč- ni varnosti in občutku enakopravnosti ter bolj zadovoljnem življenju. Pridobljene izkušnje so v pomoč tudi strokovnemu kadru ustanove Cirius Vipava pri obliko- vanju novih programov vseživljenjskega izobraževanja ter usposabljanja za bodoče generacije osebam z več primanjkljaji. Rezultati projekta so v pomoč tudi potenci- alnim iskalcem občasne zaposlitve (osebam z več primanjkljaji) v lokalnem okolju ter obrtnikom, podjetnikom ali podjetjem, ki takšno obliko zaposlovanja nudijo. 1585 2 – s t 4 u .– o r Izsledki projekta so v pomoč pri strokovnih izhodiščih za pripravo prenove poseb- 2 u 5 s ize . o tv nega programa vzgoje in izobraževanja ali drugih izobraževalnih programov, na- k a m t r o ja , iz menjenih osebam z več primanjkljaji. Informacije o možnosti občasnega zaposlo- b n e je u o r 2 vanja posameznih ranljivih skupin prebivalstva so v pomoč tudi državi, kot pod- b 0 s r 1 p a pisnici mednarodnih dokumentov za odpravljanje diskriminatornih oblih izobra- 3 e , P š žev n o e p ževanja ali zaposlovanja oseb z več primanjkljaji. Tudi tako država Slovenija pripo- r a to o n more k priznavanju pravic invalidov, ki izhajajo iz lizbonske pogodbe. r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i Literatura n h n i o j a a d g n Gibson, Susane, in Samuell Blandford. Managing Special education Needs: A pra- o e s m t ctical guide for primary and secondary schools. London: Paul Chapman Publi- i – ent shing, 2005. Miller, Freeman, in Steven Bachard. Cerebral Pals: A Complete Guide for Caregi- ving. Baltimore: A Johns Hopkins Press Health Book, 2006. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. 2007. Opera- tivni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, http://www.mizs. gov.si/si/delovna_podrocja/projektna_enota_za_izvajanje_kohezijske_politi- ke/navodila_za_izvajanje_operacij (22. marec 2013). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. 2006. Ured- ba Komisije o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta Evrope o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohe- zijskem skladu, http://www.eu-skladi.si/predpisi/navodila/navodila-za-izvaja- nje-kohezijske-politike-2007-2013 (13. april 2013). Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1UPB-1). Ur.l. RS 58/2011 (20. julij 2011). Zakon o osnovni šoli (ZOŠ-1-UPB-1). Ur.l. RS 87/2011 (27. oktober 2011). 1586 Imensko 2 – s t 4 u .– o r 2 u 5 s ize in stvarno kazalo . o tv k a m t r o ja , iz b n e je u o r 2 b 0 s r 1 p a 3 e , P š žev n o e p r a to o n r s o l j ov e ž i , S n n e p l m ov r a e i n h n i o j a a d g no e s m ti – ent 5 poštnih kočij 973, 974, 978, 979, 980, 981, Bohinj 469, 470, 475, 476, 477, 478, 479 982, 983 Branine 854, 865 A C aktivne oblike 1483 Casino Host 1203, 1206, 1208, 1209, 1212 aktivno staranje 103, 105 cena 711, 1007, 1008, 1010, 1012, 1013, 1015, 1016, aktivnosti 751, 753, 754, 755, 757, 758, 759, 760 1017, 1018 alpsko smučanje 434, 436, 443 cena goriva 365 alternativni viri energije 937 cene 697 analiza 434, 544 certifikat 813, 814, 818, 822, 824 analiza poslovanja 259 Curriculum Vitae 857, 860, 862, 863, 864 angleščina 319, 320, 1457 anglizmi 319, 321, 322, 323, 324 Č anketa 937 čezmejno sodelovanje 723 anketiranci 544 človeški viri 137 avtentičnost 351, 352, 353, 358 Črni labod 39, 40, 41, 42, 44, 45 B čustvena inteligenca 1249 bančna garancija 1175, 1182 D banke 1117, 1118, 1119, 1121, 1122, 1123, 1124, 1125, davek od dohodka 1345, 1351 1126, 1127 dejavnik 544 benchmarking 339, 340, 341, 342, 343, 344, 345, dejavniki tveganja 1515 346, 347 del 544 bilanca skupne blaginje 1291 deležniki 879, 880, 881, 882, 885, 886, 888 biografsko učenje 493 delna preferenca 1007 biomasa 937, 942 delo na domu 81, 86 delovna terapija 221, 224, 655, 985, 997 1587 2 – s t 4 u .– o r deregulacija poklicev 1063, 1070 empirično raziskovanje 645, 646, 647, 649, 2 u 5 s ize . o tv deskriptivna statistika 827 650, 653 k a m t r o ja , iz destinacija 469, 470, 473, 479, 919, 921, 923 e-poslovanje 827, 1025, 1030 b n e je u o r 2 b destinacijski management 961 Erasmus 457, 458, 459, 461, 462, 463, 464, 466, 0 s r 1 p a destination management 683, 684, 685, 687, 467, 468 3 e , P š žev n o e p 688, 689, 690, 691 ergonomija 287, 401, 411, 1515 r a to o n didaktika jezika stroke 1033 e-slovenščina 585, 589, 592 r s o l j ov e ž i DINESERV 385, 386, 389, 390, 391, 393, 396, esperanto 103, 109, 110, 1159, 1162, 1164, 1165, , S n n e p l m ov 397, 398, 399 1166, 1167, 1168, 1169, 1170, 1171, 1172, 1173 r a e i n h n diplomant 852, 853 etika 1241, 1242, 1245, 1246, 1247, 1248 i o j a a d g n distribucijski kanal 1355 EU 711 o e s m ti – en diverzifikacija 1133, 1136 evalvacije 233 t dobavitelji 1185, 1186, 1187, 1188, 1189, 1190, 1191 Evropska digitalna agenda 1431, 1432 dobaviteljske verige 481, 482, 487, 490, 491 Evropska komisija 1070, 1072 dodana vrednost 571, 579 evropska sredstva 1133 domače bivalno okolje 137 Evropska unija 697 dom za starejše 1291, 1296 dopolnilna dejavnost na kmetiji 1539 F dostopni turizem 273, 961, 963, 1403, 1404, FeelGood Hostel 1383, 1384, 1385, 1387, 1390 1405, 1409 film 1489 dostopnost 151, 152, 154, 155, 156, 161, 162, 163 financiranje grozdov 867 dostopnost do informacij 961, 964 finančna kriza 259 društvo 1345, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350, 1351, finančna kriza 2008 39, 44 1352, 1353, 1354 finančna nedisciplina 1175 družbena empatija 1249 finančna sredstva 1391, 1393, 1394 družbena odgovornost 165, 166, 171, 174, 181, finančni kazalniki 165 182, 183, 1291, 1294 finančno računovodstvo 1335 družbena odgovornost podjetij 879, 880 fleksibilno 733, 735 družina 1325, 1326, 1329, 1334 fleksibilnost 327, 330, 334, 335, 337 družinsko podjetje 1335, 1336, 1344 formalno in neformalno izobraževanje 1305 E formativno preverjanje 1571, 1574 EDEN 961, 962, 966, 967, 969 G e-gradiva 1489, 1490 Gaussova krivulja 39, 41 ekologija 1527, 1530 generacija Y 71 ekonomska upravičenost 1527 geo-doživetja 1194 električna energija 697, 711 geološka dediščina 1193, 1194 empatija 1249, 1250, 1251, 1252, 1253 geotermalni potencial 937, 939 empirično preučevanje poslovne etike 633, geo-turizem 1194 634, 635 gibalna/športna dejavnost 544 gibanje 784 1588 Tr gospodarski koncept vrednosti, 571 izobraževanje 211, 595, 596, 597, 599, 603, 604, anz gospodarstvo 1363 985, 986, 987, 988, 989, 990, 992, 994, 1233, 1234, icijs gospodinjstvo 697 1235, 1236, 1237, 1240, 1371, 1372, 1379, 1380, 1381 ki p gostinstvo 851 izobraževanje starejših 103, 105 rog gostje s posebnimi potrebami 1403 izobraževanje v tujini 457, 459, 467 ram – p govedoreja 1547 izpust živali 1547 govorjeni jezik 585 izvršnica 1175, 1178, 1182, 1184 rogr gozdni delavci 287 am d grajeno okolje 151, 155 J od grof Blagaj 1147, 1151, 1155 javni zavod 1263 atn javno zdravstvo 513, 521 ega u H jezikovna kultura 585, 589 sp healthy lifestyle factors 543, 546, 547, 551, 554 jezikovna osveščenost 1159 osa hotel 607, 608, 611, 612, 613, 615, 1041, 1044, blja K n 1045, 1048, 1050 ja o hoteli 319, 322, 323, 324, 827, 829, 836, 838, 839 kakovost 47, 48, 51, 55, 57, 58, 1083, 1089, 1090, dra hotelsko podjetništvo 1073 1117, 1121, 1122, 1123, 1233, 1234, 1235, 1237 slih o kakovost storitev 385, 387, 389, 393 se I kakovost v turizmu 1507 b z m identiteta 585, 586, 587, 588, 589, 593, 803, 805 kakovost življenja 655, 667, 671, 679 ot igralništvo 1203, 1204 Karavanke Geopark 1193, 1194, 1196, 1197, 1198 njo v d individualizacija 1451 karizmatično vodenje 1291 u industrija 711 kindergarten 544, 546, 547, 551 šev informacijsko – komunikacijska tehnologi- klasično računovodstvo 557, 559, 560, 561, 562, nem r ja 841 564, 566, 567 az informatizacija 1230 ključni indikatorji 233 voj inovativne učne oblike 1313 knjigovodstvo 1335, 1343 u inovativnost 351, 353, 354, 357, 359, 361, 1073, 1571 kognitivni procesi 841 inovativnost v turizmu 723 kolesarski turizem 607, 615 integrated management systems 1041, 1042, komedija 1483 1050 kompetenc 851, 852, 854, 855, 857, 858, 860, 861, intelektualni kapital 1497 862, 863, 864, 865 interesi 1305 kompetenca 851 international standards 1041, 1042, 1044, 1050 kompetence 595, 596, 598, 600, 601, 602, 775, internet 841, 844, 848, 1483, 1489 1371, 1374, 1379, 1380, 1411 interpretacije in modeli 113 kompetence promotorja zdravja 927 invalidnost 151, 154 kompleksnost 1411, 1414, 1415, 1416, 1419 izdelki 763, 765 komuniciranje 1279, 1281, 1284, 1288, 1289 izkustveno učenje 1313 konjeniški turizem 973, 974, 977, 978, 981, 982 izkušnje 1305, 1308 konkurenčne prednosti 1411, 1412, 1413 konkurenčnost 851, 852, 858, 860 1589 2 – s t 4 u .– o r konkurenčnost turistične destinacije 191 matrika 59, 65 2 u 5 s ize . o tv konsistentnost računovodskih rešitev 557 medgeneracijski odnosi, 535 k a m t r o ja , iz kozmetični tehnik 411, 413 medgeneracijsko sodelovanje 535, 540, 542, b n e je u o r 2 1147 b kreativna aktivnost 741 , 1152, 1279, 1305, 1310, 1325 0 s r 1 p a kreativnosti 309, 310, 312, 313, 314, 315 medicinski turizem 513 3 e , P š žev n o e p kriteriji dostopnosti 961 medkulturne kompetence 1033 r a to o n kulinarične prireditve 763, 770, 771 menedžment kakovosti v turizmu 1383 r s o l j ov e ž i kulinarično doživetje 1147 menedžment oskrbne verige 1411 , S n n e p l m ov kultura organizacije 1555 mentor 27, 28, 29, 31, 35, 36 r a e i n h n kulturna dediščina 499, 504, 1539 mentoriranje 27, 28, 31, 32, 35 i o j a a d g n kulturna krajina 91 mentorski pouk 1313 o e s m ti – en kulturna zanimivost 1147 merila 1391, 1394, 1395, 1399 t kulturni turizem 919, 920, 923 merjenja kakovosti 389, 390 kulturno-zgodovinski spomenik 1147 metoda CORLETT 287, 401, 407, 411 L metoda DEA 327 metoda OWAS 287, 401, 411 lastnosti 205 metodologije 233, 234, 241 lekarniška storitev 1105, 1106 mladostnik 585 letno poročilo 879, 885 mladostniki 783, 784 linearno programiranje 327 mobilnost 457, 458, 459, 461, 462, 464, 465, logistika 365, 366, 367, 373, 374 466, 467, 468 logotip 803, 805, 806, 808, 809, 811 model 469, 470, 474 lokalna skupnost 905 model for testing 684 lokalni produkti 481, 487 model trojnega izida 165 lokalno prebivalstvo 191, 192, 196, 197, 198, 200, moduli usposabljanja 973 201, 202, 919 morala 1241, 1242, 1246 lokalno turistično vodenje 273, 283 morfologija 81 M motivacija 505, 506, 985, 992, 1299, 1302 motiviranje študentov 1033 makroekonomski agregati 39 motiviranost 775 malenkosti 1507, 1508, 1509, 1513 motnja v duševnem razvoju 1403, 1405, 1579 mali hoteli 1073 MSA analiza 47 management 1093, 1094, 1100, 1101 msp 1117 management prireditev 905, 906 management trajnostnih podeželskih desti- N nacij 973 način 544 manager 1291, 1292, 1299, 1301 načrtovanje 1451, 1455 marketing 1507 načrtovanje izdelka 59 matchmaking 723, 725, 726, 727, 728, 729, 730, načrtovanje poselitve 91 731 nagrajevanje 375, 377, 378 materinščina 1457 naključnost 39, 40 1590 Tr naložbe 571, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581 an P z napredovanje 375, 377, 379 ic pametni telefoni 1025 ijs naravna dediščina 1539 k paradoksi vinskega turizma 127, 129 i p naravno okolje in trajnostni razvoj 351 ro parents 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551, g natakar 401 ra 552, 553, 554, 555 m – p neformalno izobraževanje 499, 503 partnerstvo z namenom 469, 476, 478 neformalno učenje 851 ro paša živali 1547 gr nemščina kot jezik v turizmu 1033 a PGO 385, 386, 387, 390, 391, 392, 393, 394, 395, m d nepridobitna dejavnost 1345, 1347 396 od netehnološke inovacije 813, 815, 816, 817 a Piran 385, 386, 390 tn normativne etične teorije 633, 634, 635, 636, eg pivovarji 1185, 1189, 1190, 1191 a u 637, 642 s Planica 905, 906, 910, 911, 917, 918 p norme 1463, 1465, 1466, 1467, 1469 os planiranje kakovosti 1383, 1389 ab notranje podjetništvo 375, 377 lj podeželje 813 an novi turistični proizvod 1213 ja o podjetje Vivo catering 165, 170, 176, 178 d podjetnik 375, 775, 782, 1391, 1392 ra O sli podjetniški grozdi 867 h o obdavčitev 1345 s podjetniško okolje 775, 776, 778, 781 e oblikovanje turističnega produkta 1403 b z m obremenitev 287, 288, 290, 291, 293, 401, 408, podjetništvo 375, 376, 377, 384, 775, 776, 778, o 779, 780, 781, 782, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, t 409, 411, 412, 414, 415, 416 njo v d odgovorni turizem 71 1262, 1563, 1564, 1565, 1568 Pohorje 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, u odgovorni turizem, 71 še 256, 257 vn odnosi med zaposlenimi 1083, 1086 e poklici v turizmu 1063, 1068 m r odprta organizacijska kultura 309, 315 a poklicne kvalifikacije 1063 z oglaševanje 1355, 1356, 1359 vo poklicni interesi 1441 ju okoljska problematika 1527 okolju prijazni turist 295 pomen 741, 743, 745, 746, 747, 749 organizacija 733, 1083, 1093, 1094, 1095, 1101 poročanje 879, 880, 882, 883, 884, 886, 889 oseba z motnjo v duševnem zdravju 741 poslovna etika 633, 634, 645, 648 osebe s posebnimi potrebami 655, 658, 660, poslovni načrt 1255, 1257 670, 751, 752, 753, 759, 760, 761, 961, 963, 964, poslovno odločanje 557, 558 1579, 1580, 1585 potrebe 544 osebni razvoj 1325 povezanost 544 oskrbna veriga 1411, 1413, 1415, 1416 povezovanje 1133, 1136, 1139 osnovna šola 1441 povezovanje deležnikov 247, 249 osnovnošolci 1279, 1283, 1288 pozitivni ekonomski učinki 1203 otroci 434, 435, 436, 438, 442, 784, 792 praktično izobraževanje 27, 28, 34 otrok 544 praktikant 27, 28, 30, 31, 35 otrok s posebnimi potrebami 221 pravila 1463, 1464, 1465, 1466, 1467 pravna ureditev 1053 1591 2 – s t 4 u .– o r predšolski otroci 422 2 u R 5 s ize . o tv predvidevanje 1421, 1423, 1424 k a m računovodenje 1345 t r o ja , iz prehrambni obrati 385 b n računovodsko informiranje 1335, 1341 e je u o r 2 b prehrambno gostinstvo 385 računovodstvo 879, 884, 888, 1335, 1338, 1341, 0 s r 1 p a prehranske navade 421, 422, 424, 425, 426, 3 e , P š žev 1342, 1343, 1344 n o e p 427, 430 r a računovodstvo človeških zmožnosti. 571 to o n prenova poslovnih procesov 137 r s o l j ov e raven socialnega kapitala 1463, 1466 ž i preschool children 543, 544, 546, 550, 551, 552, , S n n e p ravnatelji 544 l m ov 554, 555 r a e i raziskava 544 n h n pričakovanja 211, 385, 387, 388, 392, 393 i o j a a d g raziskovalna metoda 493 n pridelava in proizvodnja okrasnih rastlin 937 o e s m raziskovalna metoda 339 ti – en pridelki 763, 765 raziskovalni problem 1313, 1317 t pridobitna dejavnost 1345 raziskovalno delo 1313, 1315, 1318, 1319, 1320 prilagajanje okolja 525 razkorak 385, 387, 389, 392, 393 priložnosti v slovenskem turizmu 351, 353, 356, razstava Sijajni pop 919 360 razvoj 1141, 1142, 1143, 1144, 1145 primer dobre prakse 655, 664 razvoj kompetenc 309 primerjava 205, 211 razvojna strategija slovenskega turizma 339 priporočila 273, 280 razvojni scenariji 1421 pristranskost 557 razvojno načrtovanje 1421 Procesno učenje 1313 razvoj turistične destinacije 191 prodaja in nudenje storitev 1203 razvoj turističnega produkta 973 produktivnost 733, 736, 737 razvoj turizma 1507 profesionalni razvoj 1497 realnost računovodskih izkazov 557, 560 profil obiskovalca 919, 920, 922 rebus sic stantibus 619, 620, 626, 631 programi 595, 596, 598, 601, 602, 603 regionalna razvojna mreža 247, 248 programi/prakse socialnega turizma 113 regresija 365 proizvodnja 205 regresijska analiza 697, 711 projekt. 1391 regulacija poklicev 1063, 1064, 1065 projektno učno delo 1313 reja drobnice 1547 promocija 671, 680, 1441, 1442 revitalizacija naselij 81 promocija zdravja na delovnem mestu 927 ribištvo 1133, 1134, 1135, 1136, 1139 prosti čas 671, 674, 676 Rogla-Pohorje 763, 764, 768, 770, 771, 772, prostorski izvedbeni akti 91 773 prost pretok delavcev 1063 Q S samostojnost 525 QFD metoda 59, 60 samozaposlitev 1255 quality 1041, 1042, 1044, 1045, 1049, 1050 satelitske tehnologije 1431, 1436 segmentacija trga 295, 298 1592 Tr seniorji 103, 105, 106, 112 spremenjene okoliščine pogodbe 619 anz senzorna integracija 221, 224 standard 879, 880, 883, 889 icijs senzorna oviranost 273 Standard ISO TS 16949 47, 48 ki p service quality 683, 685, 686, 687, 688, 689, 690, starejša delovna sila 447, 454 rog 692 starejši 1279, 1280, 1286, 1288 ram – p service quality criteria 683, 684, 686, 687, 688 starostnik 137, 145 SERVQUAL 385, 386, 388, 389, 390, 395, 396, starostnik, 525 rogr 397, 398, 399 starši 434, 435, 436, 437, 438, 439, 440, 441, am d sinergični učinki 1073 442, 443, 445, 544, 791, 792 od sistem 1233, 1237, 1239 statistična analiza 711 atn skupni jezik 1159 statistična verjetnost 39 ega u sladkorna bolezen 783, 784 stavbna tipologija 91 sp slepi in slabovidni 273, 281, 285 storitev 1007, 1008, 1010, 1013, 1016, 1363, 1365, osab Slovenija 113, 205, 211, 697, 711 1366, 1367, 1368, 1369 ljan slovenska identiteta 351 storitve 763, 767, 768, 770, 771 ja o slovenski podjetniški sklad 1391 storitveni standardi 973, 981 dras slovenščina 319, 1457 stranke 1507, 1513 lih o smernice za raziskovanje 645 strateški razvoj 1421 seb z m sobne rastline v poslovnih prostorih 951 strateško povezovanje 1185, 1186, 1190, 1191 socialna omrežja 1355 stres 1515, 1516, 1517, 1518, 1519, 1520, 1521, 1522, 1523, otn socialna organizacija 1463 1524, 1525 jo v d socialna oskrba 137 stroški 365, 366, 368 uš socialna vključenost 447, 453 evn socialni mediji 1025, 1028 Š em r socialni turizem 113, 114, 115, 116, 117, 118, 124 šest sigma, projekt 205 az širokopasovne povezave 1431, 1438 vo socialni vidiki 1555 ju socialno podjetje 997, 999, 1003 šola 1371, 1375, 1380, 1571, 1575 socialno podjetništvo 1053, 1054, 1055, 1059, športna prireditev 905, 906 1060, 1061, 1255, 1256, 1259, 1555, 1560, 1563, 1564, športna vadba 791, 792 1565 športno/gibalna aktivnost 422 sodelovalno vodenje 1263, 1267 študent 813, 814, 815, 819, 822, 823 sodelovanje 1279, 1289 študenti delovne terapije 671 sodobna kultura bivanja 81 študijski krožek 499, 1305, 1308, 1309, 1310 Solčavsko 481, 482, 485, 486, 487, 488, 491, 492 sonaravni razvoj 1147 T sončna energija 937 tečaj 433, 434, 436, 437, 438, 439, 440, 441, 443 soseska 91, 98 tehnološka oprema 1391 SPC analiza 47, 55 temačni turizem 891, 892, 893, 894, 895, 900 spletna stran 827, 832 tematska pot 1539, 1545 sport activity 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549, terjatve 1175, 1176, 1177, 1178 550, 551, 552, 553, 554 termoplastični material 47 1593 2 – s t 4 u .– o r težje zaposljive skupine 1255, 1256 turizem in gostinstvo 852, 853, 854, 855, 856, 2 u 5 s ize . o tv timsko delo 1299 857, 858, 860, 861, 862, 863 k a m t r o ja , iz timsko poučevanje 1451, 1454, 1455 turizem za vse 151, 152, 153, 1403, 1404 b n e je u o r 2 Twitter 1355, 1356, 1357, 1358, 1359, 1360, 1361, 1362 b tourist information center 683, 684 0 s r 1 p a tradicionalno učenje 1313 3 e , P š žev n U o e p trajnostni razvoj 81, 84, 91, 247, 248, 249, 251, r a to o n 252, 253, 254, 256, 257, 469, 535, 763, 1527, 1536 učeča se organizacija 1371, 1373 r s o l j ov e ž i trajnostni turizem 295, 296, 481 učenci 1441, 1442, 1444, 1445, 1446, 1447, , S n n e p l m ov trajnostni turizem in prireditve 165 1448, 1449 r a e i n h n trajnostno ekološki turizem 1213 učenje 1497, 1499, 1500, 1501, 1502, 1504, 1505 i o j a a d g n transport 365, 366, 367, 374 učenje tujih jezikov 103, 106, 107 o e s m ti – en Trbojsko jezero 1141, 1142, 1144, 1145 učinki družbene odgovornosti 181 t Trebnje 1539, 1540, 1541, 1542, 1544, 1545, 1546 učinki turizma 191, 198 trening 1299 učinkovitost 221, 224, 226, 230, 231, 327, 328, trg dela 851, 852, 854, 858 329, 332, 335, 336, 338 trženje 469, 475, 477, 478, 827, 829, 841, 846 učinkovitost zakona 1053 trženje informacij 1025 učitelji 1263, 1265, 1269, 1272, 1273 trženje v turizmu 1355 učna okolja 1571, 1572, 1573, 1576, 1577 tržna znamka 763 univerza za tretje življenjsko obdobje 1305, tuji jezik 1483 1308, 1309, 1310 tuji jeziki 1457 uporabniki računovodskih informacij 1335 turistična destinacija 803 upravljanje grozdov 867 turistična kmetija 997 upravljanje odnosov s strankami 1117 turistična ponudba 1213, 1214, 1218 urejena okolica podjetij 951 turistične kmetije 1213, 1217, 1218, 1220 urejeno poslovno okolje 951 turistične nastanitve 1073 usklajevanje 733, 738 turistične storitve 513, 519, 520, 521 uspeh 505, 507, 510 turistični delavci 1063, 1065 uspešnost grozdov 867 turistični filmi, jezikovne ravni 1033 uspešnost poslovanja 259, 268 turistični marketing 973, 981 ustvarjalne delavnice 1441, 1442, 1443, 1449 turistični produkt 1147, 1150, 1152, 1156 ustvarjalnost 1313, 1314 turizem 34, 181, 182, 191, 192, 193, 194, 195, 198, 200, 201, 202, 233, 259, 261, 262, 267, 268, 269, 319, V 339, 344, 345, 346, 347, 348, 351, 352, 353, 355, 356, varnost 327, 328, 331, 336, 337 360, 361, 363, 595, 596, 597, 601, 602, 655, 656, 657, varnost in zdravje na delovnem mestu 1515, 658, 659, 660, 662, 663, 667, 669, 671, 672, 673, 1518, 1523, 1525 674, 677, 679, 680, 751, 752, 753, 759, 760, 761, varnost in zdravje pri delu 927, 928 827, 841, 851, 852, 857, 905, 907, 908, 909, 910, varovanje osebnih podatkov 1025, 1026 911, 912, 916, 1133, 1134, 1136, 1141, 1144, 1145, 1363, večjezikovni pouk tujih jezikov 1159 1365, 1366, 1368, 1369 vedenje porabnikov 1105 vedenje potrošnikov 71 1594 Tr vinska kultura 127 zavarovana območja 247, 250 anz vinske zgodbe 127, 130 zavarovanje plačil 1175 icijs vinski turizem 127, 128, 130 zaznana vrednost 1007, 1008, 1010 ki p viri financiranja 1345, 1352 zaznava 388 rog vključenost deležnikov 481 zbornica 985 ram – p vključevanje deležnikov 469, 470, 476 z dokazi podprta praksa 221, 224 vodenje 1083, 1093, 1094, 1095, 1096, 1241, 1249, zdravilišče 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368 rogr 1251, 1263, 1264, 1265, 1266, 1267, 1269, 1270, 1271, zdrav način življenja 422, 429 am d 1274, 1276, 1291, 1299 zdravstveni turizem 513, 514, 515, 517, 519, 520, od vodja 1291, 1292, 1294, 1297 521 atn vodstvene kompetence 1291 zelene vrednote potrošnikov 71, 73, 76 ega u vodstvo šole 1263 značilnosti starejših 447 sp vpliv 544 znanje 1305, 1308, 1497, 1499, 1503, 1505, 1571, osab vplivi prireditev 905, 909, 910 1572, 1574 ljan vprašalnik 544 zvestoba 1117, 1120, 1122, 1124, 1126 ja o vrednote 1241, 1497, 1498 dra Ž s vrednotenje 1451 lih o vrtec 1325, 1327, 1334 živalim prilagojena reja 1547 se življenje 544 b z m vseživljenjsko učenje 851, 857, 1305, 1306, 1307, 1310, 1371, 1379, 1381 življenjska zgodba 493 ot življenski slog 422 n vzhodni 544 jo v d vzvodna nabava 1185 uš VŽU 857, 858, 863, 864 evnem r W az wel ness 1363, 1365, 1367, 1368 voju Z zadovoljstvo 505, 506, 507, 508, 511, 512, 985, 990, 1093, 1094, 1095, 1096, 1099, 1101 zadovoljstvo porabnikov 1105, 1107, 1109, 1112 zaporniški prenočitveni obrati 891, 895 zaporniški turizem 891, 892, 895, 899, 900 zaposleni 211, 505, 506, 507, 508, 509, 510, 511, 1093, 1094, 1096, 1100 zaposleni, 571, 575 zaposlitev 852, 853, 854, 864 zaposljivost 457, 461, 465, 468, 851, 853, 855, 858 zaposlovanje 1063, 1065, 1579, 1581, 1583, 1585 zasebno 733 zaupanje 1463, 1465, 1466, 1469, 1471 1595 Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, si-6000 Koper www.hippocampus.si zalozba@upr. si Document Outline Mušič, Katarina, Tina Kociper in Marijana Sikošek (ur.). Turizem in management. Na poti k uspešni poslovni prihodnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014 (naslovnica) Mušič, Katarina, Tina Kociper in Marijana Sikošek (ur.). Turizem in management. Na poti k uspešni poslovni prihodnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014 (naslovna stran) Kolofon Odbori/Commitees Vsebina Znanstvene razprave Strokovne razprave Imensko in stvarno kazalo A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W Z Ž