Politični ogled. Sovražniki kmeta. Trgoviaske zbomice ao začele po nekod vlagati proinje na ylado, da prepave godelovanje dnbovnikov ia nčiteljey pri Rajfejseaovih posojilnicah. Eričijo nad dnhovniki in učitelji, udariti pa hočejo kmeta. Meščani gledajo z aevoljo, da bo posojilnice oayobodile kmeta iz rok meščanikih pijavk in si želijo atare oderuske čase nazaj. Tako je tndi nase nemčarsko mes&iBBtvo! Izzivajoče postopanje meščanskih krogov. Avsfrija izvaža mnogoječmena oa Nemsko. Pri zadnji trgovioski pogodbi se je zrišala carina na izvoz ječmeoa v Nemsko, vsled tega pa naa jefmen ne more več tekmovati z nemškim ječmenom. Zato pa zabtevajo kmetje, ki pridelujejo ječmen, naj jim država daje podporo za iz^ažanje, kajti sicer ao uničeni. Naeakrat pa ao 86 eedaj zopet oglasile trgovinske ia obrtne zboraice ter go ugovarjale, da bi B6 podeljevale take podpore. Kmečki stan molči, kadar se stori kaj dobrega za trgovca in obrtnika, zato pa je nehvaležno izzivanje, ako sedaj plačnjejo mesčanski krogi dobro 8 hndim. Proti sedanjemu poljedelskemu ministru 80 začeli hndo gonjo nemski kmetje, pred vsem hmeljarji na Češkem zaradi hmeljarakib zadev. Zabtevajo provenienčai zakon (da se pri prodaji ozaači, kje se je bmelj pridelal), svetovalce za hmeljarst^o, nadalje nčitelje za pridelovaaje konoplje in podržavljenje označevalaic. Slovenaki hmeljarji sicer v vsem ne naorejo aoglasati s českimi, vendar zaslednjejo z valikim zanimanjem boj s?ojib sotrpinov. Čehi in Nemci. Kadar zahtevamo Slovenci, da se gospodarsko in npravno ločimo od Gradca (Proč od Gradcal), tedaj nas Nemci napadajo, da hočemo 8 tem škodovati deželi in njenim prebivalcem. Nemci na Čeakem tndi dusevno nadkriljujejo naše stajerske Nemce, a vkljab temn so ge tamkaj predveern na gospodarakem polju že davao ločili. Na Češkem imajo Cehi svoj česki goapodarski 87et, in Nemci avoj aemški gospodarski syet, mi Štajerci pa smo atlačeai vsi v eao kmetijako dražbo, katera pa ne priptnča, da bi aa nstanovilo maogo njenih podrožnic na Spodnjem Štajerskem, ker bi Slovenci tako preveč od nje dobili. Pred kratkem je imel nenaški gospodarski svet zborovanje v Pragi, kjer 80 vsi govorniki naglašali veselo znanaeaje, da se kmečka nisel tako siri in si pridobiya privržence/ ifl 8po8toyalcey. Avstrijski admiral za italijansko mornarico. V italijanskib ligtih čitamo, da je na pnjedini, ki so jo inaeli v Pnljn častniki povodom proslave štiridesetletnce bitke pri Visu, podadmiral Ripper izuatil jedino aapitnico, a katero je nazdravil italijanaki vojni mornarici. Eonec te napitnice se je baje glaBil: BPoziyljana gospodo, da dvigne čase v prospeh kraljevske italijaaske mornarice". Nato je godba zasvirala italijansko kraljevsko himno. Da povemo po pravici: mi priprosti Ijudje ne nmejemo te napitnice — nam ae zdi jako tajinatvena. Nesporazumljenje med Črnogoro in Tnrčijo. Črnogorski kaez je razpnatil zadnji čas svoja dva bataljona, ker je odpovedala Raaija svojo letao podporo 100.000 rubljev Črnigori. Črnogorski knez je naprosil tnrskega gnltana za drugo poaojilo, ki bi jo vračala Craagora pod pogoji prvega čraogorskega pri sultanu najetega poaojila. A sultan je odklonil prosnjo čraogonkega kneza. Črnogorski knez je na to nkazal, da morajo v bodoče slažiti mohamedanci y armadi, da ae smejo nositi mohamedanske žene pajčalonov na cesti in da 8« morajo podvreči mobamedanci črnogorskim zdray8treno policijskim predpiaom pri ogledovaajn mrliče?. Mohamedaaci 80 pa aklenili, da se izselijo iz Črnegore. A črnogorski knez je nato aaložil Turkom tako velik yojaski in izaelniaki davek, da se lahko govori o konfijkaciji vaega tnrskega poaestva v Črnigori. Snltan je aato sporočil mohamedanskim Črnogorcem, da jim rajši zagotovi v Tarčiji obatanek, kakor pa da ostanejo v Črnigori. Knez je nato skleail, da da v aajem Bvoji dve morski priatanisči kaki evropski velevlasti, da dobi vgoto, ki jo potrebnje za yzdržeyanje avoje stalne armade. Nemška knltnra. Mi smo že večkrat, posebno pri zadnjem nporn zamorskega aaroda Herero v nemski na8elbini v Afriki povdarjali, da so npora Nemci Bami kriyi, ker kruto in grozovito ravnajo z nbogimi črnci. Nemska država je nvedla sedaj proti krivcem preiskavo, ki je razkrila naravnost straane razmere. Podknpovanje, lopovičiaa, grozovitosti in nasilstva 80 bile tam na dnevnem redn. Oi tisoče grozovitosti, ki 80 se tam dogajale, navedemo le eno. Gnbernator v Toga, aeki H)rn, je svojega črnega alužabnika zaradi neke maleakosti privezal aa kol v najbujsi vročini ter ga pnstil 24 nr tako viaeti, da je izdibail. Hora je vea čas trpečega gledal ter opoaasal njegovo obupno atokanje. Nemiki vojaki 80 z zamorkami grdo postopali in jih oakraajevali. Eaj čnda, če so se potem ti teptani revčki uprli. Toda b sablami, svinčenkami in topovi so uboge zamorce zopet nkloaili v nemski jarem.