ANNALES • Ser. hist. nat. • 10 • 2000 • 2 (21) DELO NAŠIH DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 the time of the encounter, type of record (sighting, cap­ ture, attack on human or boat), total length (in a straight line from the tip of the snout to the tip of the upper lobe of caudal fin), mass, sex (as in all sharks, male has two cylindrical intromittent organs, the claspers, originating from the pelvic fins), stomach contents and behavior of the specimen (as well as total length, mass, sex and number of the embryos in the case of pregnant females), presence of other species in the immediate area, any additional details and comments, photographs, names of all eyewitnesses, your name and contact address (if possible, include e-mail address). It is very important, if at all possible, to retain jaws (or at least some upper and lower anterior teeth), vertebrae, samples of skin (for ge­ netic analysis), and any embryos (keep it frozen). Even specimens preserved in natural history museums or pri­ vate collections will be of noticeable interest, particu­ larly if they had not been subjects of previous studies. Please also specify whether or not you authorize the publication of your data and pictures. Data have to be sent to the following address: Dr Alessandro De Maddalena - Italian Great White Shark Data Bank (Banca Dati Italiana Squalo Bianco), via V. Foppa 25, 1-20144 Milano, Italy. E-mail: ademaddalena@tiscalinet.it Everyone who wishes to do so can visit the Italian Great White Shark Data Bank web site located at: http://utenti.tripod.it/Carcharodon/index.html For complete information about data collected in the Italian Great White Shark Data Bank on the presence of Carcharodon carcharias in the Northern and Central Adriatic Sea, see the previous issue (No. 19) of the An­ nals of Istran and Mediterranean Studies (pp. 3-18). Martina Orlando 7. HRVAŠKI BIOLOŠKI KONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBO (Hvar, 24. - 29. 9. 2000) Med 24. in 29. septembrom je v kongresnem sre­ dišču hotela Amfora v mestu Hvar na otoku Hvaru po­ tekal 7. hrvaški biološki kongres z mednarodno ude­ ležbo. Kongres je tradicionalno srečanje, ki poteka vsa­ ko tretje leto, in to že od leta 1981 dalje. Poleg hrvaških biologov so se ga udeležili tudi gostje iz Italije, Nem­ čije, Makedonije in Slovenije. Kongres je pripravilo Hrvaško biološko društvo, ki letos slavi 25. obletnico, pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehno­ logijo Republike Hrvaške, Razreda za prirodne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti in Biološkog odsjeka Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveuči- lišta u Zagrebu. Vsebinsko je bil kongres razdeljen v 11 tematskih sklopov: celična biologija, genetika in evolucija, rast­ linska biologija, imunologija in fiziologija, razvojna bio­ logija, toksikologija, varstvo narave, ekologija, biotska pestrost, učenje biologije in naravoslovno raziskovanje otoka Hvara. Predstavitev prispevkov je potekala v ob­ liki predavanj in posterjev. V obsežnem Zborniku iz­ vlečkov referatov kongresa, ki ga je uredil Nikola Lju- bešič, je zbranih 10 plenarnih predavanj vabljenih go­ stov, 19 uvodnih tematskih predavanj, 114 kratkih ustnih predstavitev, 169 predstavitev posterjev in dve razpravi okroglih miz. Program se je pričel v jutranjih urah s plenarnimi predavanji, iz genetike, imunologije, biologije celice ter biotehnologije. Posebno zanimiva je bila predstavitev S. Jelaske o prednostih in tveganjih v rastlinski bioteh­ nologiji. Sledila so tematska predavanja, ki so potekala ločeno v treh dvoranah. Ker so predavanja različnih sklopov večinoma potekala istočasno, je bilo nemogoče slediti vsem zanimivim področjem. V sklopu ekologije sta se odlikovali dve predavanji, ki sta tematiko predstavili s sodobnim pristopom: upo­ rabo podvodnih digitalnih posnetkov. Prvo je doku­ mentiralo rast grebena kamene korale Cladocora caespitosa (avtorja: P. Kružič in A. Požar-Domac), drugo pa razširjenost klobučnjakov iz rodu Aurelia v Mljetskih jezerih; domnevajo, da gre za povsem novo, še ne opisano vrsto (avtorji: V. Onofri, A. Benovič, D. Lučič in M. Peharda). V sklopu rastlinske biologije pa je po­ slušalce navdušilo predavanje mladega raziskovalca iz Splita, A. Žuljeviča, o sinhroni izpustitvi gamet pri treh vrstah zelenih alg iz rodu Caulerpa. V opoldanski pavzi med predavanji je Žuljevič manjšo skupino peljal v Starigradski zaliv, kjer smo si privoščili potapljanje in si ogledali tujerodno tropsko algo Caulerpa taxlfolia, ki se od sredine osemdesetih let širi po Sredozemskem morju. V sklopu varstva narave sta bila posebno zanimiva prispevka o prehodu divjadi prek zelenega koridorja v Gorskem Kotarju (avtorji: D. Huber, J. Kusak in G. Guž- vica) ter o ljudski dimenziji v gospodarjenju z volkovi na Hrvaškem (avtorja: A. Majic in A. J. Bath). HRVATSKO BIOLOŠKO DRUŠTVO CROATIAN BIOLOGICAL SOCIETY 332 ANNALES • Ser. hist. nat. ■ 10 • 2000 - 2 (21) DELO NAŠIH DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 331-337 m m jt Udeleženci kongresa hrvaških biologov na Hvaru. V sredo 27. septembra ni bilo predavanj, ker je bil organiziran celodnevni izlet na mali otok Palmižana iz skupine Paklenih otokov nedaleč od Hvara, kjer smo med drugim srečali tudi endemita teh krajev: kuščarico šiloglavko (Lacerta oxycephala). Tudi predstavitev posterjev je potekala po tematskih sklopih. Med avtorji je bilo veliko mladih raziskovalcev. V večernih urah so bile organizirane razprave o posterjih in izbor najboljšega posterja na kongresu. Poleg predstavnikov Morske biološke postaje Piran so iz Slovenije na kongresu sodelovali še kolegi iz ljub­ ljanskih oddelkov Nacionalnega inštituta za biologijo, Biotehniške fakultete, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Zavoda za ribištvo Ljubljana ter Ribiške družine Tolmin. Borut Mavrič & Branka Tavzes RAZISKOVALNI POTAPLJAŠKI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE PIRAN 2000 Od 31. 7. do 11. 8. 2000 je na slovenski obali v or­ ganizaciji Društva študentov biologije (DŠB) in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP NIB) potekal raziskovalni potapljaški tabor kot nadaljevanje lanskoletnega večtedenskega sodelovanja članov DŠB pri projektu Evidentiranje favne, flore in habitatnih tipov slovenskega morja. K morju so se, kot že ničkolikokrat, vrnile duše, ki so podlegle njegovi večni lepoti in mistiki. Tokrat smo to bili člani potapljaške sekcije DŠB: srednješolka iz Trsta, študent iz Pise v Italiji in 9 študentov biologije z Biotehniške fakultete v Ljub­ ljani. V 12 dneh, kolikor je tabor trajal, smo svoje pribe­ žališče našli v prostorih MBP, ki so bili naša nastanitvena in deloma tudi delovna baza. Strokovnjaki MBP so bili s svojimi izkušnjami ponovno vir številnih navodil, nasve­ tov in informacij. Seveda pa svet med štirimi stenami ne more ponuditi vsega. Veliko spoznanj si moramo pri­ dobiti sami na podlagi lastnih opazovanj in razmišljanj. Zato smo večino aktivnosti opravljali na morju, ki pod valovito, bleščečo površino edino ponuja možnost, da razkrije del neizmernih skrivnosti, ki jih nosi v sebi. Sonce je počasi vabilo na obale prve turiste, ko smo se v popolni potapljaški opravi namakali okrog raz­ iskovalne barke Sagita. Tega dne naj bi pregledali že 47. profil, odkar je začel teči projekt Evidentiranje favne, flore in habitatnih tipov slovenskega morja, peti v času našega tabora. Razporejeni smo v manjše skupine, od katerih ima vsaka svojo nalogo. Jani je s svojo kamero ter Primožem .in Metko že na delu. Najprej bodo označili izbrani transekt obalnega morja (profil) in po­ sneli njegove habitatne tipe skupaj z nekaterimi zani­ mivimi prebivalci ali obiskovalci. Po koncu snemanja profila se bodo morale tudi vse druge skupine spoprijeti s svojimi nalogami. Ljerka in Maja bosta ob profilu popisovali in nabirali mehkužce, Martina bo ob pomoči Tatjane in Sama nabirala alge. Naloga četrte skupine bo poiskati in nabrati ribice obalnega pasu iz družin Blen- niidae in Gobiidae. V tej skupini, ki jo vodi Tihomir, 333