Poštnina pteftma v |otovlnL Leto XVII., št. 18S u pravuiscvo; cjumjttntt, tvimi ijeva ulica 5. — felelon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126f inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ui. 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon St. 190. tiačunl pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180. Wien St 105.24L Sporazum o nevmešavanja Notranja borba v Španiji teče dalje, v državljanski vojni krvavi država, človeška življenja se žrtvujejo v množicah, uničuje se državna in zasebna posest' kakor da je brez cene. Teden za tednom enako, pri čemer se kaže, kakor da so bojne moči razporejene točno enako, tako da si oba sovražna tabora stojita nasproti v škodljivem ravnovesju. Vzporedno s tem tečejo v Evropi pogajanja o sporazumu za nevmešavanje v špansko državljansko vojno. Tudi ta potekajo silno počasi. Nekaj časa je ka-za.lo že, da bodo brez uspeha in opasno se je približevala nevarnost, da se bo čez noč vmešalo inozemstvo. To pa bi moglo postati onasen sunek za izbruh evropskega konflikta, katerega grozeče sence ležijo že dolgo nad političnim obzorjem našega kontinenta, ^obude za nevtralitetno izjavo je dala Francija, ko je ugotovila, kako opasno ?e pri obeh fašističnih velesilah uveHavliajo težnie, pomagati upornikom. Toda nevarnost komplikacij s tem še ni odstranjena, dasi je treba naglasiti, da se je vidno zmanjšala takrat, ko i'e Anglfia jasno ti »glasila, da je odločno za francoski predlog. V državljanski vojni na Španskem so postavljena nasprotja na taki osnovi, da se domala v sleherni državi delijo simpatije po političnih načelih, dasi ima seveda poleg tega ta nad vse krvava borba še prav specia^e španske posebnosti, ki motijo normalno ^čuvstvova-nje tako na eni kot na drogi strani. Spada tedaj v ono kategorijo notranjih razprtij, ki so za vmešavanje inozemstva najbolj privlačne, a tudi najbolj r.evarne. Zgodovina nam kaže iz svoje bogate zakladnice podobne vzglede iz dobe konfesionalnih vojn: iz take notranje borbe med reakcionarno katoliško vlado ter protestantskimi uporniki na Češkem se ie razvfa evropska tridesetletna voina in intervencijske vorne v devetnajstem s+oletiu so imele udobno ozadje. Velika opaznost, ki prihaja iz španskega državljanskega boja, je tedaj tudi zgodovinsko utemeljena. Francoski predlog ie izšel iz spoznanja o resni nevarnost?, f^iror -jg sedania f rancoska, vlada izraziti režim levice ki je po svoiem ustroiu in socialno političnih nagibih zelo blizu ogroženi španski vladi. S formalne strani eledano, bi Francija sedanji španski režim celo lahko otvorieno podpirala, ker predstavlja edino vlada v Madridu legalnega pred-stavitelja Španije. Kljub temu se ie francoska vlada postavila na stališče, da je v svrho o čuvan i a evropskega miru treba vz+rjati na stališču nevmešavanja. V dani situaciji se je res izkazalo, da pomeni princip nevmešavanja več ugodnosti za vlado, nego za uporniško stran. Zakaj oni faktorji, ki so se uveljavljali s pomočjo za uporniške čete, ki so bili bolj nagli in iniciativni, so nastopali boli im-pe'aiozn0 ter kazali agresivno pripravljenost za materialno uveljavljanje svojih političnih simpatij. Tem faktorjem je narekoval izdatno pomoč tudi račun o diplomatski koristi, saj se je mo^lo za t "dno računati, da bi zmaga uporniške akcije Španijo postavila vsaj za neko dobo na fašistično stran v evropski mednarodni politiki. Kakšen bo končni rezultat, je pa seveda prav negotovo. Na Francoskem se, izgleda, nadejajo, da bodo uporniki, ako se prepusti Španija sam sebi, morali odnehati. Spričo vsega tega je razumljivo, da so nekatere države dale razmeroma ja-ko naglo pristanek na francoski predlog, druge pa so odlašale ž njim, ali ga celo zadržujejo do danes. Kakor že naglašeno, je bilo posebno važno, da je odgovorila odločno Velika Britanija, in sicer v popolnem soglasju z idejo francoske vlade. Ta odgovor je nedvomno napravil primeren vtis tako v Rimu kot v Berlinu. Da je bil pozitiven tudi odgovor sovjetske Rusije, je razumljivo, dasi so se prav na račun čuili mnogi očitki in so se faktorji, ki so podpira1! upornike, skliceva.li na pomoč, doteka iočo vladni levici iz Rusije. Za francoski predlog so se izjavile tudi še manj zainteresirane države, med njimi Poljska. Značilen pa -'e pristanek Portugalske. ki ga je za.klavzulirala z vprašanjem na naslov Francije in zlasti Anglije. ali sta pripravljeni braniti portugalsko državno neodvisnost v slučaju, ako bi ji v nadaljnjem ^azvoju dogM-kov iz Španije pretila nevarnost. Na Portugalskem se očividno boje popolne prevlade komunizma na šna.nskem ter račun a io z možnostjo, da bi hotel zmagoviti španski boljševizem kra+koma.lo poseči še na Portugalsko. Za ta primer so dobili iz Londona že povsem pomirjajoče zagotovilo. Odsrovor iz Rima je sicer v glavnem pozitiven, vendar or>remlVn s takšnimi kompliciranimi vprašan ii, da se mu pripisuje v celem zav^ačevalna tendenca. Zavlačevanje dokončne pro^asitve načela o nevtralnosti, pomeni delo za proti-vlad^o akciio na Španskem, zakai +a nc se morejo še vedno nuditi nrinomočki eni od bnViočfh sp wtrank Snričn tp^a ie razumljivo, da iz Berlina še vedno ni odgovora. Tem več pa je bilo raznih ne- Ljubljana, torek 18, avgusta 1936 Cena 2 Din Izhaja vsak dan, razen poaedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6- Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65 Rokopisi se ae vračajo SOKOLSKI BORCI BRATSKO SPREJETI Na Jesenicah in v Ljubljani je bil olimpijcem prirejen prisrčen sprejem Jesenice, 17. avgusta. Ko so danes naši Sokoli in Sokolice na povratku iz Berlina spet srečni in zdravi stopili na prag domovine, je veličastni sprejem na Jesenicah prekrasno pokazal, kako se ves naš narod zaveda, da se vrli bratje in sestre vračajo domov iz najhujše borbe, kar so jih morali doslej prestati, in da so se borili za svoje uspehe pred razsodiščem, ki jim ni bilo docela pravično. Čeprav ura prihoda ni bila točno napovedana se je zbralo na jeseniškem kolodvoru več tisoč ljudi. Ves peron je Dii natrpan. Poleg jeseniškega sokolstva, ki je stalo postrojeno v krojih, so bili tudi bratje in sestre iz Koroške Bele - Javornika. Trije prapori so krasili sokolske oddelke. Sokolska godba je v pozdrav zaigrala sokolsko koračnico, ko je ob 18.11 privozil brzovlak na postajo. Burno pozdravljanje množice je zadonelo bratom in sestram v pozdrav. Pripeljali so se v posebnem vagonu in so odzdravljali ginjeni in radostni. Ovacijam pa so se pridružili tudi popotniki ostale kompozicije, ki so se menda takisto vračali z olimpiade. Ko so se ovacije polegle, je bratom in sestram izpregovoril toplo dobrodošlico jeseniški starosta dr. Makso Obersnel. Ponosni smo, je naglasil, da ste se borili tako častno kljub vsem oviram. Zmagoviti se vračate iz silno hude borbe. Domovina vas sprejema ljubeče v svoje okrilje! Za pozdrav se je zahvalil vodnik dr. Viktor Murnik. Bila je to eno najtežjih borb, je dejal, kar sem jih doslej doživel. Na-glašam, da so nam nekateri sodniki bili pristranski, zlasti Madžari, Italijani in Avstrijci. Po pravični sodbi bi tudi naša članska vrsta morala biti četrta. Ko se vračamo iz tujine, velja naš prvi pozdrav dragi domovini Jugoslaviji in vsem sokol-skim bratom in sestram! Sokolska godba je tedaj zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani«:, ki jo je vsa množica prepevala odkritih glav. Le kratek je bil čas postanka, a bratje in aestre so ga izkoristi)] za nagle medsebojne pogovore. Ko se je po 4 minutah vlak premaknil. so spet zadonele gromke ovacije. Bil je sprejem, kakor ga Jesenice pač že dolgo niso doživele. Z zagotovilom bratov in sester da se bodo še ponovno podali v boj za čast Jugoslavije, so se .Jeseničani začeli razhajati s kolodvora navdušeni in v izvrstnem razpoloženju. Zalivala Ljubljane Ljubljana, 17. avgusta Kakor vselej kadar =o se naši soko'ski telovadci vračali iz mednarodne arene, je Ljubljana tudi to pot izkazala svoje priznanje in ljubezen bratom in i-estram. ki so se nocoj vrnili iz Berlina. Na kolodvoru so se zbrali tisoči ljudstva. Prikorakala je z sodbo Sokola I. na čelu monia če1*a članov v krojih, oiidružili pa po se ji na rohodu izpred Narodnega doma do kolodvora tudi številni ostali =oko'ski pripadniki; zlasti Anglija podpira akcija francoske Komunike angleškega zunanjega urada o akdji za nevmešavanje v španske dogodke London, 17. avgusta, d. Zunanji urad je objavil v soboto komunike, v katerem pravi, da bo Velika Britanija še nadalje v polni meri podpirala stremljenja francoske vlade za zaključitev dogovora med zainteresiranimi glavnimi silami, da se bodo popolnoma vzdržale vsake intervencije v sedanji španski državljanski vojni. Angleška vlada izraža željo, da bi se prepovedal izvoz orožja sprtim strankam v Španiji, če bi prišlo do splošnega sporazuma, in da bi se podvzeli vsi ukrepi za preprečenje do-bavljanja civilnih letal. Upajo, da bodo ostale vlade pristale na tak dogovor v skorajšnji bodočnosti. Angleški državljani, ki podpirajo katerokoli stranko v Španiji, se ne izpostavljajo samo resni osebni nevarnosti. temveč otežkočajo tudi nalogo, da bi se dosegel predlagani sporazum. Komunike je bil objavljen z odobrenjem zunanjega ministra Edena, ki se bo te dni vrnil v London. Vladi naklonjen tisk v splošnem odobrava ta komunike zunanjega ministrstva. »Times« piše med drugim, da bo državljanska vojna v Španiji trajala najbrže še dolgo, zaradi česar je nujno potreben sporazum o nevmešavanju v španske zadeve. Pri tem poudarja, da postajajo pristaši ljudske fronte v Franciji nestrpni zaradi zavlačevanja sporazuma glede nevmešavanja. »Daily Telegraph« pravi, da bi Nemčija in Italija očitno hoteli počakati na razvoj dogodkov na Španskem, preden bi se spustili v kakšne definitivne razgovore. »Daily Herald« pa pravi, da bi močna vlada lahko izvedla običajne postopke, namreč, da bi lahko še pred dosego sporazuma o nevmešavanju v španske zadeve dovolila dobavo potrebnega materiala zakoniti španski vladi. Pariški tisk o težkočah francoske akcije Pariz. 17. avgusta. A. V svojih razmišljanjih o položaju v Španiji se listi vprašujejo, kam bodo privedHe težkoče v pogajanjih glede nevmešavanja v špansko državljansko vojmo. »Journal« piše. d- e jasno, da Nemčija ssmo manevri, ra. Zato mora Francija s podpom Anglrje od'ločno zahtevati, naj Rim in Berlin povesta jasno, hočeta. Socialistični »Populaiire« piše. da bi tudi v Franciji lahko zašlo sedanje ustavno stenje v velike težkoče. če bi se vlada še naprej obotavljala. Postopanje Italije in Nemčije jVisno dokazuje, na kateri strani je pravica in na kateri krivica. Minister Salengro o španski tragediji Pariz, 17. avgusta. AA. Notranii mr i-ster Salengro je imel včeraj na nekem delavskem zborovanju v LilJeu govor, v ka-torem je med drugnm dejal glede ro tragedijo Španije: Zavedam se svoje od::o-vornosbi v prvi vrsti kot Francoz, pa trdli kot član vlade izrekam željo, da bi na drugi strani Pirenejev zmagala zakonita vlada- »Echo de Pariš« vprašuje, ali ni mo-da ta govor znak izpremembe politike fram-ooske vlade v korist madridske vlade. Pritrdilni odgovor Rumunije Parjz, 17. avgusta. w Francosko zunanje ministrstvo je prejelo načelni pritrdilni odgovor Rumunije glede načrta francoske vlade o nevtralnosti. Diplomatska akcija španske vlade Ženeva, 17. avguste, d. Kakor se ck>zna-va v krogih Društva narodov, se je špam* sika vlada odločila, da bo v prihodnjiih dneh poslala posebne misije v vsa važnejša evropska glavna mesta, kjer naj bi informiirala posamezne vlade o položaju v Španiji, obenem pa bo objavila tudi s,po-meniico, v kateri bo zavzela na podlagi mnenja mednarodnih pravnikov stališče glede vprašanja o nevmeshvanju tujih držav v španske notranje zadeve. Opustošenje na Filipinih Madrid, 17. avgusta. AA. Del filipinskega obrežja je opustošil strahovit ciklon. Več ladij je v nevarnosti. kontroliranih vesti, da bo v zvezi z nasilnostmi proti nemškim državljanom v Španiji prišlo celo do nemške kazenske intervencije. Ni čuda, da je tudi madridska vlada sama izjavila, koliko ji je na tem, da proglasi Evropa načelo o nevmešavanju. Opasnosti so se z angleško deklaracijo sicer zmanjšale, a nikakor že odstranile. Množijo se poročila, da so državljanske borbe v Španiji zahtevale žrtev tudi med inozemci. Nemške žrtve so bile že predmet hudih pretenj, italijanske so se šele sedaj odkrile ter postajajo predmet srdite kampanje. Argentina se razburja iz podobnega povoda, kakor je tudi Anglija že vložila protest. Kar verjetno je, da se bo kaj sličnega še pripetilo, saj je nemogoče preprečiti v državljanski v.ojni, da se ne bi kaj človeškega pripetilo tudi inozem-cem. V takih primerih morejo tičati klice večjim komplikacijam. Vsak prijatelj miru more tedaj samo želeti, da prodre francoski predlog čimprej in popolnoma, španska politična ža-loigra pa da se konča čimprej ter se s tem odstrani nevarnost, ki preti evropskemu redu in miru. Na žalost izgleda, da krvavim borbam v pirenejski republiki še dolgo ne bo konec. Padlo je že na tisoče žrtev, uničeno je že ogromno premoženja, zagospodarila je beda v mmogih krajih — toda nikdo ne odneha in vlada in nacijonaHsti še vedno trdno vztrajajo, da treba nasprotnika uničiti Govorice o nekem sporazumu, ki se pripravlja, so za enkrat pa le govorice. mladina se je epreiema udeležila v razveseljivem številu. Savez SKJ sta zastopala prvi podstarešina br. Eegelbert Gangl in Verij Švajger. sokolsko župo Ljubljano starosta br. Pjpenbaher in Milko Krapež z ostalimi funkcionarji. Sokola L jubljano pa starosta Kajzelj i mnogimi sivolasimi, a vedno čilimi sokolskimi polorniki. Mariborsko žu-po je zastopal prof I)egen prišli pa so k sprejemu tudi mnogi okoličani. Ko se je po znatni zamudi ustavil brzovlak ob 21. uri na glavnem kolodvoru, so v pozdrav za donel i gromki vzkliki. Godba Sokola I je zaigrala sokolsko koračnico. V tem €o bratje in sestre izstopili in vodnik dr. Murnik ter podstarosta Gangl sta se poljubila Manifestacijam ni bilo kraja, Šluklja so navdušeni bratje dvignili na ramena. Besedo je povzel pod-tarosta Gangl: 'Ko ste odgajali iz nase domovine, so vas spremljale naše želje, da se boste vrnili zmagoviti iz olimpijskih borb. Pozdravljajo vas bratska t=rca za vse, kar ste dobrega storili, da boste vedno prvi. našemu srcu vedno najbližji. Dvignili ste jugoslovensko zastavo na visoki jambor. Dragi bratje in sestre, mi smo vam hvaležni za vse vaše delo. pozdravljamo vas, pozdravlja vas bela sokolska Ljubljana!« Govoru br. Gangla so sledile spet dolge gotrajne ovacije. br. Murniku, br. Stuklju in ostalim tekmovalcem in tekmovalkam. Br. Murnik in br. štukelj sta prejela krasna lovorjeva venca z državno trobojko, osi ali pa I čne šopke z rožmarinom in lovorievo veji- co. Ko so tako tekmovalci dobili zasluženo jm najlepše priznanje, je bilo navdušenje publike nepopisno. Od vseh strani so dame in gospodične obsipale s cvetjem bra. te Sokole in sestre Sokolice. Šele na poziv župnega podnačelnika br. Lubeja se je publika umirila, da se je lahko br. dr. Murnik zahvalil za prisrčni sprejem. V zano-snih besedah je opisal veliko sokolsko delo na olimpiadi. Njegove iskrene besede je številno občinstvo in zbrano sokolstvo sprejelo z viharnim odobravanjem. Godba Sokola I. je zaigrala pesem sokolski h legij in vsi zbrani so jo prepevali na glas. Potem pa se je spet sprostilo navdušeno vzklikanje dokler se ni razvila povorka z godbo Sokola 1 na čelu. Prvi so za njo stopali Sokoli olimpijci. njim pa je sledila sokolska četa v krojih, in takoj nato se je pridružilo številno občinstvo. To je bil spet enkrat zmagovit in osvajajoč sokolski pohod skozi Ljubljano. Pred kolodvorom in po vsej poti, kier se je pomikal sprevod, je bilo Sokolstvo deležno viharnega pozdravlje-nja in šlevilnih šopkov. Zlasti pred pošto in palačo Ljubljanske kreditne banke se je zbralo mnogo občinstva, ki se je pridružilo manifestacijam. Pred Narodnim domom se je dr. Murnik ponovno zahvalil za sprejem, in že je zadonela iz sokolskih vrst himna: »Hej Slovani«. Sledili so spet topli in iskreni pozdravi Sokolov in občinstva. Množice so se jele v najlepšem redu razhajati, številni bratje pa so še ostali pred Narodnim domom, da so jim bratje in sestre vsaj kratko in jedrnato opisali svoje doživljaje in vtise . Brata Štukelj in Primožič bosta jutri deležna še posebnega pozdrava in to v svojem dragem Mariboru, kamor se vrneta jutri v sredo s prvim popoldanskim brzovlakom ob 15.Narodno zavedni sokolski stražar Maribor jima pripravlja mogočen sprejem. Mir — aksiom ameriške politike Rooseveltov zunanjepolitični program — Amerika odklanja vmešavanje v evropske zadeve, ker se noče zaplesti v novo vojno lVashington, 17. avgusta, b. Čim bolj se bližajo ameriške predsedniške volitve, ki so določene za mesec november, tem bolj razgibana in živahnejša postaja volilna kampanja, ki sta jo že pred tedni pričela oba glavna politična tabora: republikanski in demokratski. Tudi oba glavna kandidata — republikanec I^andon in demokrat Roosevelt. ki se že v drugo podaja v volilno borbo — sta že na agitacijskem potovanju in javnost posveča njunim volilnim govorom izredno pozornost. Roosevelt drži večino svojih govorov kar s pločnikov svojega vlaka, od koder je že pred štirimi leti navduševal ameriške množice za svoj predsedniški program. Tedaj je prvič nastopil kot kandidat za predsednika Zedinjenih držav. Kar je tedaj samo obljubljal in do danes v veliki meri tudi izvedel, mora sedaj pred istimi svojimi pristaši — in mnogimi novimi simpatizerji — braniti pred napadi nasprotnega tabora, ki ima za seboj največje časopisne koncerne in new-yorško bančno četrt. Zato vzbujajo njegovi sedanji volilni govori prav tako, če ne še večjo pozornost, kakor so jo pred leti, ko še ni bil prezident in se je za to mesto komaj potegoval. Tako je tudi današnje ameriško časopisje polno komentarjev velikega Roosevel-tovega govora v malem industrijskem mestu Chautauqui v newyorški državi. Ta govor je bil že pred tedni napovedan kot Rooseveltov programatični govor, ki naj ameriškemu ljudstvu pojasni stališče demokratske stranke do nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj, vršil pa se je ▼ petek zvečer pred velikim zborom demokratskih pristašev. Rooseveltov volilni sprehod v zunanjo politiko je sedaj v središču vseh tukajšnjih političnih komentarjev. Tu se namreč že dolgo šušlja, da namerava Roosevelt za primer ponovne izvolitve aktivnejše poseči v zunanjo politiko in se z nič manjšo energijo, kakor jo je že pokazal na notranjepolitičnem polju, posvetiti izvedbi nekaterih zunanjepolitičnih načrtov. Tudi možnost nenadnega Rooseveltovega posega v evropske zadeve se po tej verziji ni zdela povsem izključena. Toda Roosevelt je navzlic volilnemu govoru ostal v mejah previdnosti in ni niti najmanj operiral z visokimi zunanjepolitičnimi gesli, ki bi bili v soglasju z volilnim obeležjem. Poudaril je za ves svet, za Zedinjene države pa še v posebni meri, potrebno po miru, ki mora ostati aksiom ameriškega zunanjepolitičnega programa. Ta aksiom pa Ameriki narekuje zlasti previdnost, da se ne vmešava v politične zadeve »temnega starega sveta« (Roosevelt je pri tem mislil na našo razrvano Evropo) in se tudi v 3vojem sodelovanju z ženevsko institucijo omeji zgolj na nepolitično polje njenega udej-stvovanja. »Sovražim vojno!«, tako je z močnim poudarkom zaključil ta del svojega govora in pri tem v dokaz miroljubnosti svoje zunanje politike navedel, da je Amerika pod njegovim predsedstvom zboljšala odnošaje s Kanado, podvzela iniciativo za velik panameriški sporazum o nevmešavanju, umaknila svoje čete s Ha-itov, sklenila recipročni sporazum s Panamo in številne trgovinske pogodbe s sosednimi republikami, pripravlja pa se z izdelanimi predlogi na veliko panameriško konferenco v Buenos Airesu, ki naj za vselej odpravi vojno s tega dela sveta. Toda. če jc Roosevelt optimist glede ureditve medsebojnih odnošajev v Ameriki, je pa velik pesimist glede splošnega mednarodnega položaja. Politika dobrega sosedstva je za Roosevelta načelo v odnoiajih do vseh držav onkraj morja, ki obdajajo Ameriko. Vendar pa mu dosedanje skušnje s »starim svetom«, ki je doživel polom velikih mirovnih prizadevanj, narekujejo v bodoče previdnost glede prevelikih političnih mednarodnih obvez s tem delom sveta. Tega naj si v Evropi ne tolmačijo kot željo Zedinjenih držav po popolni izolaciji, vendar pa naj pri tem ne pozabijo, tako svari Roosevelt, »da obstoji, dokler je na svetu vojna, istočasno tudi nevarnost, da se tudi najbolj miroljuben narod zaplete v njene mreže«. Zato svari ameriško ljudstvo pred fanatiki vseh vrst, zlasti pred imperialističnimi in vojnimi fanatiki, še posebej pa pred »norim zlatom« vojnega blagostanja, o katerem se tudi v Ameriki že marsikomu sanja. Tako je ves Rooseveltov govor izzvenel kot pacifistična pesem. Glavne linije svojega zunanjepolitičnega programa je Roosevelt na koncu takole označil: »Nočemo zagospodovati nad tujimi narodi. Nočemo razširjenja svoje posesti. Pobijamo imperializem in smo za razorožitev. Verujemo v demokracijo, svobodo in mir in ponujamo vsem narodom roko dobrega soseda Pozornost je vzbudila dejstvo, da se je Roosevelt otresal »starega sveta« in da ni direktno niti z eno samo besedo namignil na probleme. Daljnega Vzhoda, kar potrjuje izredno previdnost, s katero se je dotaknil aktualnih mednarodnih vprašanj. Nasprotni tabor mu seveda prav to preračunano previdnost zamerja in mu očita, da hoče Ameriko s svojo zunanjo politiko popolnoma izolirati, kar izrabljajo sedaj republikanski agitatorji v svoje volilne namene. V splošnem pa je bil Rooseveltov govor, sodeč po komentarjih ameriškeg» časopisja, ugodno sprejet. Pred podpisom angleško-egiptske pogodbe Aleksandri ja, 17. avgusta. AA. NahaS paša se je danes s člana egiptske delegacije vkrcal za pot v MareeiUe, odkoder bd nadaljeval pot v Pariz. V francoski prestolnici bo ostal dva dneva, nato pa bo odpotoval v London, kjer bo podpisaJ novo anglegk o-egiptsko pogodbo. Zinovjev in Kamenjev pred vojaškim sodiščem Moskva, 17. avgusta, b. Dne 19. t. m. se začne pred najvišjim vojaškim sodiščem * Moskvi proces proti celi vrsti teroristov, k! pripadajo skupini Zinovjev-Troekij. Do sedaj je obtoženih že okoli 20 oseb, med njimi tudi nekdanja znana rdeča voditelja Zinovjev in Kamenjev. Francoska letalska delegacija v Rusiji Moskva, 17. avgusta. AA. Sooči je pri. spela semkaj z dvema letaloma delegacija franco«ke letalske industrije. Sprejeli aa jo zastopniki sovjetskega civilnega in vojaškega letalstva. Sprejem je bi,J zelo prisrčen. Delegacijo vodijo lastnik znane tovarne letal >Potez« in giavsii nadzornic francoskega letalskega ministrstva general Marckm Lagarte znani izdelovalec leta! Louis Breguet in zastopniki raznih francoskih letalskih družb. V delegaciji je tudi skupina strotocmijakov-inženjerjev Bitka za San Sebastian 1 Beležke in Iran Ker vladne čete niso odgovorile na ultimat, so včeraj uporniki pričeli obstreljevati obe mesti Pariz, 17. avgusta Generalni napad na San Sebastian se je pričel davi, in sicer s kopnega in z morja. Vojna ladji upornikov, ki sta pred San Sebastiancm in Iranom, sta pričeli obstreljevati obe mesti iin kraj Fuenterraibije. ki leži v bližini Irana. Glavni cflij obstreljevanja je utrdba Guadalupe, ki leži nad nekim ni. b-iškim mestom- V tej utrdbi ni samo velika množina eksplozivnih snovi, temveč imaijo vladne čete v njej zaprte tudi talce upornikov, ki jih je baje 1300. Zadetek v to utrdbo ne bi samo pognal v zrak vse eksplozivne snovi z utrdbo vred, temveč bi uničil vseh 1200 talcev. Branilci San Sebastian a so računali s tem. da vojne ladje upornikov v teh okoliščinah ne bodo obstreljevale te utrdbe; ker pa voditelji upornikov do davi niso dobili odgovora na svoj ultimat, so odredili, naj se prične z obstreljevanjem obeh mest. Na francoski mejii zasledujejo dogodke v San Sebastia-nu in Irunu z velikim zanimanjem Razširjene so najbolj fantastične govorice. Tako so govorili, da so vladne čete že zjutraj ustrelile veliko število talcev- Obstreljevanje San Sebastiana in Iruna doslej še ni bilo močno. Oddan ie bil vsake pol ure k en strel. Zdi se. da utrdba Gua-dbflupe doslej še mi bila zadeta. Uporniki eo obstreljevali Irun tudi s kopnega, kjer 60 se uporniške čete približale mestu na dva kilometra. Henday 17 avgusta. AA. Ker je davi potekel ultimat, kii so ga v soboto postavili uporniki vladnim četam v San Sebasti-enu in Irunu, so ladje generala Mole začele danes z obstreljevanjem. Iz Hendaya se dobro vidi učinek obstreljevanja. Topništvo križarke »Espana« uspešno zadeva naprave v Irunu in Fuentarrabiji in v pristanišču Guadalupe. Begunci, ki so prispeli v Irun, pripovedujejo, da vladne čete za vsak uporniški strel, ki zadene, ustre-le po pet talcev. Teko so že doslej pobili mnogo oseb Nadalje pripovedujejo begunci, da so vladne čete v Fuenterrabiji zaprle znanega politika grofa Romanonesa. Beg v Francijo Hendaye, 17. avgusta. AA. Davi so začeli prihajati begunci iz Footerrabije. Popoldne je prispelo v Hendave do 800 žensk in otrok. Mnogi Spanci so prišli čez mejo pri Irunu, drugi pa so jo prekoračili pri San Seba-stianu. Tri uporniške vojne ladje kri-žarijo med rtom Figuerom in francosko mejo. Gre za križarki »Almirante Servero« in »Espana« ter za rušilec »Velasco«. Tri vladna letala so danes te ladje bombardirala. Na vladni strani vlada močno zaupanje. Med vladnimi četami govore celo o skorajšnji ofenzivi. Madridski uradni list je objavil včeraj odlok, s katerim se obe križarki »Espana« in »Velasco«, ki sta prešli k upornikom, proglašata za piratski ladji Pokol v Badajozu Bajadoz, 17. avgusta, o. Starodavno Špansko mesto blizu portugalske meje Ba-dajoz ki so ga uporniki v petek zavzeli, je postalo hladen grob več tisoč pristašev španske ljudske fronte. Sledovi krvi in ne-pokopana trupla pričajo o strahotnih borbah, ki so se vršile zadnje dni v tem mestu. Zidovi so oškropljem z krvjo. Na tleh Še vedno umirajo ranjenci, možje, žene in tudi otroci. Na nekem prostoru, kjer je bil prej trg, leži preko tisoč trupel. Drugih tisoč trupel delavcev leži v vojašnici, ki je vsa razdejana. Dvorišče vojašnice je vse črno od strjene krvi. Vidijo se strašni prizori, ki jih na mogoče popisati. Fašisti sami ne upajo v mesto, kjer izza podrtih zidov nanje še vedno preži nevarnost. Zato se utrjujejo po vojašnicah Ln drugih poslopjih na periferiji. Sedaj se z vso naglico pripravljajo na nadaljnje borbe, ker je skoTaj gotovo, da bo vladna vojska skušala maščevati strašni pokol y Badajozu. Ljudje pripovedujejo, kako so verski fanatiki s podobami svetnikov in z rožnimi venci v rokah navduševali fašistične mdiič-nike v borbi proti delavskim oddelkom in jih vodili v boj od hiše do hiše. V zavzetem Badajozu so bili letniki 1931 do 1935, uvrščeni v uporniške čete, sestavljene iz fašistov in maroških čet. Oddelek teh čet se je dopoldne odpeljal na tovornih avtomobilih, da zavzame Valverdo v pokrajini Estramaduri, kjer se še nahajajo vladne čete. Maščevanje vladnih pristašev Portbou, 17. avgusta, o. Ko se je zvedelo. kako so fašistični uporniki v Badajozu poklali po vrsti vse, kar jim je prišlo pred puške in bajonete, je nastalo po vsej Španiji silno ogorčenje in povsod so pričeli maščevati badajoski pokol. V Madridu so naenkrat postavili pred delavska sodišča okrog tisoč oseb. Komur je bilo le nekoliko dokazano, da je kdaj simpatiziral 8 fašistično organizacijo »Špansko falango«, je bii obsojen na smrt. Ustreljeni politiki Lizbona, 17- avgusta, d- List »Seculo« poroča, da je vladna milica ustrelila v Madridu celo vrsto političnih voditeljev, med njimi bivšega notranjega ministra Mi-guela Mauro, voditelja demokratske 6tranke Alvareza in voditelja španske agrarne stranke Martineza de Velasco. Vladni uspebi pri Huesci Madrid, 17. avgusta. AA. Poveljnik vladnih čet, ki operirajo v krajih okoli Huesce- poroča, da je včeraj in davi zavzel več vasi. Vladne čete, ki prodirajo iz Valencije, so zavzele Rubier les Mora, ki je velike strateške važnosti, ter prodirajo dalje pod zaščito letalstva proti Cor-dobi in Granadi. Tudj v smeri proti Grana-di so zavzele več vasi. S frcnte okoli Guipusca v Asturiji ni poročil o kakšnih izpremembab. Izkrcanje vladnih čet na otoku Mallorci Madrid, 17. avgusta o. Zvečer je vojno ministrstvo objavilo komunike, v katerem pravi, da se je na Mallorci izkrcala vojska. ki šteje 22.000 dobro oboroženih vojakov pod poveljstvom ka/petana Baya. Poveljnik je svojo vojsko razdelil v tri kolone ki sedaj prodirajo proti glavnemu mestu Palmi. Pričakovati je, da se bodo uporniki na Balearskih otokih, ki imajo v Palmi svoj glavni stan. kmalu vdali. Prebivalstvo je bik) zelo presenečeno, ko je opazilo vladne čete. Fašisti so namreč zagotavljali, da je vladna vojska na kopnem že premagana in da so oblast prevzeli fašisti. Ljudje so zelo zadovoiljni, da v Španiji ni zavladal fašistični režim. Mnogo kmetov se je pridružilo oddelkom kapetana Baye. Ljudje so cddali vladni vojski skoraj že vse orožje, kar so ga med nje razdelili fašistični uporniki. Nemška križarka pred Malago Pariz, 17. avgusta g. Nemška vojna ladja »Deutschland« je v soboto izkrcala oddelek mornarjev v Malagi, ki naj bi omogočil prevoz Nemcev in nekaterih Francozov v domovino. Regentski svet upornikov Pariz, 17. avgusta, o. Po vesteh iz Bur-gosa so voditelji vojaškega upora ustanovili regentski svet, ki mu predseduje kardinal Segura. Pogajanja za samostojnost Sirije Damask, 17. avgusta. AA. Pogajanja v Parizu o ureditvi Sirije so prispela v končno fazo in je sporazum v glavnem že gotov. Francoska vlada je priporočila serijskemu odposlanstvu, naj dobi še pristanek Velike Britanije. Turčije in Društva narodov, ki so na podlagi mirovnih pogodb pri tem vprašanju prizadete. V Parizu menijo, da bo Turčija prosila, da naj se podpis pogodbe odloži, dokler se ne reši vprašanje varnosti turškilh mej proti Siriji. Drugi listi pravijo, da je tu/rška vlada izjavila, da bodo vsa nesoglasja med njo in Sirijo, zlasti glede Antrijohaje in Ale_ xandrete urejena, kakor hitro bo postala Sirija samostojna država. V snmijskih me-rodajnih krogih mislijo, da je cned francoskim in sirijskim odposlanstvom ostalo nerešeno samo še vprašanje o ureditvi številčnega stanja francoskih čet v Siriji. Siirijska delegacija zahteva, na(j se sedanje francoske vojaške sile v Siriji, ki štejejo 12.000 mož, zmanjšajo na 5.000 vojakov. francoski zastopniki pa so v tem vprašanju neipopustljiva. Dr. Hodža je optimist Praga, 17. avgusta b. V zvezi z napovedanim sestankom stalnega sveta Male antante ki se 22. t. m. sestane v Bratislavi, je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža izjavil dopisniku brnskega časopisa »Moravska Orlice« o podunavskem problemu med drugim: Nemško-italijanski sporazum glede Avstrije ne more biti nobena ovira za uresničenje našega podunav-skega trgovsko-političnega načrta. Nasprotno, smatramo ga celo lahko za ugoden napredek, saj je naš podunavski načrt od vsega začetka predvideval aktivno sodelovanje Italije in Nemčije. Kdo bo naslednik Biilowa? Berlin, 17. avgusta, b. tukajšnjih dobro poučenih krogih pričakujejo, da bo Ribbeo-tropovemu imenovanju za nemškega veleposlanika v Londonu sledilo v kratkem precej novih sprememb v nemški diplomatski službi. Predvsem pa pričakujejo, da bo sedaj imenovan naslednik umrlega B(jlo\va. bivšega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Kakor se zdi, sedanji direktor političnega oddelka. Diekhoff ne prihaja več v poštev za to me9to in ga bo zamenjal kot državni podtajnik v zunanjem ministrstvu sedanji nemški poslanik na Dunaju Weizsacker. Načrt za prekop Dunav - Ege jsko morje Praga, 17. avgusta, p- Ldst >Argu6« je objavil zanimivo informacijo o načrtu znanega inž. Luetiga za zgraditev kanala od Dunava do Egeiskega morja. Kanal bi se zgradil po dolinah rek Timoka, Nišave, Mo-rave in Vardarja. Dolg bi bil 550 km. Ce se upošteva, da je pot po Dunavu do Črnega morja in od tam skozi Bospor in Dardanele v Egejsko morje dolga 1.600, km. 60 prednosti takega kanala pač jasne. Služil bi predvsem za gospodarske in vojaške svrhe. Za zgraditev kanala bi bile potrebne 4 miljarde Din. Investicije bi se amortizi rale v 15 letih. General Gamelin na grobu Pilsudskega Krakov 17. avgusta AA. Načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin je obiskal s svojimi francoskimi in poljskimi spremljevalci grad Wawel. Generai Gamelin je bil sprejet z vojaškimi častmi. Načelnik francoskega generalnega štaba si je ogledal kraljeve grobove nato pa je položil na grob maršala Pilsudskega venec, te zopet enkrat napovedujejo sporazum V čumiču pri Kragujevcu se je vršil shod zemljoradnikov, na katerem je bil glavni govornik dr. Joca Jovanovič. V svojem govoru je poveličeval boj za narodno svobodo in pozval vse prijatelje, naj se čim bolj intenzivno spuste v borbo za občinske volitve. Koncem svojega govora jc zavračal očitke onih, ki pravijo, da je združena opozicija vse preveč počasna in da ne spravi z mrtve točke vprašanja sporazuma z Hrvati. »Vsi ti očitki so neupravičeni. Pri presoji naših naporov se mora računati s tem, da smo bili dolgo razdeljeni in da ni mogoče v kratkem času porušiti vsega, kar je bilo zgrajeno tekom dolgega časa. Mi potrebujemo za naše delo še dosti časa. Bratje Hrvati so iskreno sprejeli naš poziv, da se sporazumcmo. V tej smeri se je do sedaj že mnogo storilo. Ako še ni prišlo do definitivnega sporazuma, nismo krivi niti mi, niti Hrvati. Krive so le prilike.« Dr. Joca Jovanovič pa upa, da bo vendarle prišlo do končnega sporazuma s Hrvati in dr. Mačkom po občinskih volitvah in da bo pomenil ta sporazum tudi definitivno likvidacijo hrvatskega vprašanja. Napoved voditelja desničarskih zemljoradnikov g. dr. Joče Jovanoviča bi pozdravili z iskrenim veseljem, če se ne bi spominjali, da smo čuli slične napovedi o skorajšnjem sporazumu med srbijanskim delom združene opozicije in dr. Mačkom že pred volitvami 5. maja. Takrat je bil spoštovani tovariš g. Joče Jovanoviča, maršal demokracije g. Ljuba Davidovič tisti, ki je javno izjavljal na shodih po Srbiji, da ima sporazum z dr. Mačkom takorekoč že podpisan v žepu in da bo takoj po volitvah vse v redu. Zal je ostalo samo pri napovedi. Srbijanska udružena opozicija danes niti ne more reči, da se je med seboj sporazumela, kako se naj sporazume z g. Mačkom. Banovinska konferenca JRZ za zetsko banovino V nedeljo se je vršila v Beogradu banovinska konferenca JiRZ za zetsko banovino. Konferenci je predsedoval predsednik vlade dr. Stojadinovič. Med drugim je bil navzoč tudi novi ban zetske banovine g. Peter Ivaniševič. Glavni govornik je bil narodni poslanec Nikola Zuber, ki je uvodoma govoril o gospodarski krizi, proti kateri se je pričel odločno in z velikim uspehom boriti šele sedanji predsednik vlade in JRZ g. dr. Milan Stojadinovič. On je bil tisti človek, ki je v Jugoslaviji storil za narodno gospodarstvo več, kakor katerakoli vlada od zedinjenja sem. Med neštevilnimi zaslugami predsednika dr. Sto-jadinoviča za naše narodno gospodarstvo je treba navesti predvsem samo dve: zgraditev Zenice, ki bo skoraj oskrbovala vse naše gospodarstvo z železom, in pa ustanovitev velikih naprav za topljenje bakrene rude v Boru, ki bo v bodoče zalagala našo Narodno banko z zlatom in srebrom. Treba se je samo diviti, s koliko lahkote je uspel g. predsednik pri tej akciji, ki bo odvajala v bodoče naše zlato v naše blagajne. Slehernik bi lahko to storil, priti pa je moral pametni in sposobni dr. Milan Stojadinovič, da je ubil to jugoslovensko Kolumbovo jajce. Nato je poslanec Zuber našteval zasluge, ki si jih je stekel g. dr. Stojadinovič pri vodstvu naše zunanje politike. Vzkliknil je navdušeno: »Nikoli še niso naše države tako cenili m spoštovali v inozemstvu, kakor danes. Nikoli še niso silni činitelji v Evropi tako iskali našega prijateljstva, kakor danes. Za vse to se moramo zahvaliti gibkemu razumu in veliki pameti g. dr. Stoja-dinoviča.« Po govoru narodnega poslanca Nikole Zubra se je razvila razprava o stanju JRZ v zetski banovini in so bili storjeni primerni sklepi. Tudi stari radikali se gibljejo Poslednje dni so pričeli prirejati številne sestanke s svojimi prijatelji tudi pristaši Glavnega odbora bivše radikalne stranke. V nedeljo sta se mudila v Skoplju bivši ban vardarske banovine g. Ranko Trifuno-vič in bivši minister Miloš Bobič. Oba ra-dikalska politika sta imela shod svojih pristašev v dvorani »Avala,« ki je bila polna poslušalcev. Ranko Trifunovič je v svojem govoru obrazložil odnošaje med pristaši Glavnega odbora bivše radikalske stranke in srbijanskim delom združene opozicije. Odnošaji postajajo prijateljski in bodo stari radikali menda nastopali pri občinskih volitvah skupaj z ostalimi opozicijskimi skupinami. Drugi govornik g. Miloš Bobič je predvsem pozival vse prijatelje. da agitirajo za čim večjo udeležbo pri občinskih volitvah. Socialisti in udružena opozicija Vesti nekaterih beograjskih listov, da bodo vstopili socialisti, ki se zbirajo okoli dr. Zivka Topaloviča, v združeno opozicijo in z njo že sodelovali pri občinskih volitvah, komentira glavni organ JRZ »Samouprava« takole: »Po vstopu gospodov iz Glavnega odbora bivše Radikalske stranke vstopajo v krog združene opozicije tudi gospodje »komoraši«, ali socialisti z g. dr. Zivkom Topalovičem in'tovariši. Zelja teh gospodov je očividno združiti vse sorodne politične elemente v naši državi. Ali ne bo lepa družba, ki jo bodo sestavljali gospodje dr. Živko Top^lovič, dr. Laza Markovič, Dude Boškqvič, dr. Dragoljub Jovanovič — in na kraju še Triša Kaclerovič. Program, ki ga zastopajo ti gospodje, bo osrečil narod z medom in mlekom. Vsekakor pa se jim mora priznati, da lezejo vsi skupaj pod en klobuk, kamor tudi spadajo.« V zvezi z glasovi o skorajšnjem vstopu socialistov v formacijo združene opozicije in o skupnem nastopu pri volitvah zatrjujejo beograjski politični krogi, da so se v resnici vršili slični razgovori med dr. Živ-kom Topalovičem in dr. Joco Jovanovičem in Ljubo Davidovičem. Razgovori pa so bili brez rezultata, ker je znano stališče dr. Mačka, ki ne želi sodelovati s socialisti v skupni opozicijski formaciji. Dr. Maček je vse preje kakor naklonjen misli o sodelovanju s socialisti, kar je razumljivo spričo borbe, ki jo vodi proti socialističnim strokovnim organizacijam na Hrvatskem, kjer hoče organizirati vse hrvatsko delavstvo v okviru bivše HSS, * i Kralj Edvard prispel v Dubrovnik Po ogledu zanimivosti na Korčuli, je angleški kralj posetil včeraj Dubrovnik Korčula, 17. avgusta, o. Angleški vladar je na svojem potovanju po Jadranu končno vendarle doživel, česar si je največ želel, da bi si namreč lahko nemoteno ogledal naše kraje in bi se lahko popolnoma sprostil, kar mu v pričo navdušenih ova-cij ljudstva doslej skoraj ni bilo mogoče. Na Korčuli si je vladar včeraj proti večeru v spremstvu predsednika mestne občine dr. Juraja Arneriča in dr. Nikole Mo-gaja ogledal cerkvi Vseh svetih in Sv. Marka, ki stoji že 700 let, šilovičev dom za siromašno deco in druge znamenitosti. Ko se je vrnil na obalo, mu je industrijalec čilski konzul Sever, ponudil svoj motorni čoln za vožnjo okrog otoka. Kralj je ponudbo prijazno sprejel in se odpeljal po zalivu okrog Aleksandrova in nato na odprto morje. Ko se je zmračilo, se je kralj vrnil na jahto »Nahlin«. Na jahti sNah-lin« se sedaj mudi tudi vojni minister Duff Cooper. Zvečer se je kralj odpeljal v Ku-čište na Pelješcu ter obiskal kapetana Ko-stiča, kateremu je poklonil tudi nekaj knjig m geografskih kart. Davi, nekoliko pred 11, je jahta z obema rušilcema zapustila Lumbardo in krenila proti Mljetu kjer bo vladar bržkone do jutrišnjega dne. Morda se bo ustavil tudi na Pelješcu. Zatem pa se bo kralj Edvard s svojim spremstvom odpravil bržkone proti Dubrovniku. Dubrovnik, 17. avgusta o. Danes popoldne ob 14.30 je kraljevska jahta priplula pred Dubrovnik. Odpeljala se je dalje proti Cavtatu in se ustavljala po romantičnih zalivih med obema krajema. Med tem se je v Dubrovniku na obali zbralo na tisoče ljudi, domačinov in tujcev. Ljudje so polne tri ure čakali, da bi se kralj, ki se je z jahto vrnil pred Dubrovnik, izkrcal. Ob 6. se je pripeljal na obaio. Množica je izbruhnila v silne manifestacije za angleškega vladarja. Kralj si je ogledal fasado katedrale, knežev dvor, se posebno zanimal za dubrovniškega mecena in velikega pomorščaka Pracata, ki mu je du-brovniška republika postavila spomenik v dvoru. Nato je kralj od.šel na mestno obzidje in se naužil krasnega razgleda. Ko se je vrnil, ga je ljudstvo spet sprejelo z bučnimi ovacijami. Kralj je še nekaj časa govoril z angleškim vicekonzulom Hadži-jo, nato pa se je ob 19. spet vrnil na jahto. Kralj Edvard se bo sestal s kraljem Jurijem Atene, 17. avgusta, b. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da se bo angleški kralj Edvard VIII. ki se sedaj mudi v Dalmaciji, v kratkem sestal z grškim vladarjem Jurijem II. ki je na poletnem oddihu na otoku Krfu. Za kraj sestanka prihaja v poštev otok Krf sam ali pa kateri drugi bližnji otok. Skupen nastop trgovcev in obrtnikov Beograd, 17. avgusta, p. V prostorih obrtniške zbornice se je vršila skupna seja glavnih odborov glavne državne zveze obrtnikov in zastopnikov trgovskih združenj. Na seji je hila sprejeta naslednja skupna resolucija: Delegati centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj in glavnega odbora zveze obrtniških združenj so na svoji skupni seji razpravljali o položaju našega mestnega gospodarstva in ugotovili, da so obrtniki in trgovci žrtve nerazumevanja in da se bore proti istim ter vedno večjim težavam. Zato je postalo že neobhodno potrebno, da prično trgovci in obrtniki skupno akcijo za zaščito ogroženih interesov mestnega gospodarstva Na seji so ugotovili, da so resolucije in sklepi, ki so bili sprejeti na trgovskem in obrtniškem kongresu in v katerih so zahtevali takojšnje ukrepe za olajšanje težkega položaja mest- nega gospodarstva, posebno pa malih mestnih podjetnikov, ostali brez vsakega uspeha Glede na položaj je nastala velika nevarnost za mestno gospodarstvo v splošnem in zato sta vodstvi zvez trgovcev m obrtnikov glede na ugotovitev, da dosedanji način poudarjanja svojih zahtev v obliki resolucij in vlog že nima več pomena, spoznali, da je njihova stanovska in patriotska dolžnost sestati se in posvetovati glede nadaljnjih korakov, da bi dosegli boljše rezultate. Po izčrpni razpravi so soglasno sklenili, da opozorijo na težavni položaj mestnega gospodarstva po vseh mestih v državi tako, da prirede istega dne protestna zborovanja trgovcev in obrtnikov ter gostiteljev na katerih se bodo podali enaki referati in sprejeli enaki sklepi, ki se bodo nanašali na zahteve, ki so se posebej poudarile na njihovih letošnjih kongresih. Novi minister pravde Kalkor smo v ponedeljskem »Jutru« poročali. je bil imenovan za ministra pravde, resort, ki je več mesecev bil nezaseden, dir. Ni ko Subotič, Novi miiitrster pravde se je rodil 1873. v Skradrmu blizu Šiiben.ika-Po končtemih pravnih študijah je bil najprvo sodnik v Splitu in v raznih mestih Dalmacije, pozneje pa je odprl v Zadru odvetniško pisarno. V času svetovne voj_ me je bil dr. Subotdč z mnogrmi dragimi narodnimi Srbi iin Hrvati š-z Dalmacije konfiniran. Ista usoda ga je doktela, ko so Italijani okupAmli severno Dalmacijo. Uspelo mu je pobegniti s Sardinije in priti v Beograd, kjer je bil član prvega Narodnega predstavništva. Tam se je priključil srbski radikalni stranki m je bil pozneje v tej stranki eden od glavnih predstavnikov dalmatinskih Srbov. Dr. Subcrtiič^ je bil ponovno poslanec. V narodni skupščini je razvil živahno delavnosit posebno v fWnčnern m zakonodajnem odboru. Leta 1925. je bi'l izvoljen za podpredsednika narodine skupščine, 1- 1927 je bil predsednik finančnega odbora- Ko ie po krvavih dogodkih v narodni skupščini dr. Korošec v juliju 1938. sestavil svojo viselo, je prevzel dr. Nilloo Subotič mkrnstrstvio financ in je ostal na tem položaju do 6. januarja 1929. Pozneje je dr. Subotič odkrito podpiral avtoritativni režim in je bil pri skupščinskih .volitvah 8. novembra 1931. izvoljen v kninskem srezu na listi g. Petna Živkoviča. V smislu volilnega sporazuma pti je pozneje mandat odstopil svojemu namestniku dr. Novakoviču. Pri pe-tomajskih volitvah ni kandidiral. Minister dr. Subotič prevzel svoj resor Beograd, 17. avgusta. AA. Dopoldne je dr. Nikola Subotič prevzel pesle pravosodnega ministrstva od dosedanjega zastopnika pravosodnega ministra Dragiše Cvetkoviča, ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Predsednik vlade na Bledu Bled, 17. avgusta, d. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel danes na Bled ter je bil tekom dneva na Brdu sprejet v avdienci od Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Znižana vožnja za strelsko proslavo v Kranju Beograd, 17. avgusta, p. Prometno ministrstvo je dovolilo po.ovično voznino na železnicah udeležencem na proslavi strelske družine v Kranju. Razveljavljene premestitve Beograd, 17. avgusta, p. Na osnovi razsodbe državnega sveta sta bila razveljavljena ukaza o premestitvi učiteljice Ane Gaber iz št. Vida pri Planini v šmarskem srezu na Vrhmko m učiteljice Ane Pija-nove iz Petrovč v celjskem srezu v Celje. Iz finančne kontrole Beograd, 17. avgusta. AA. Z odlokom finančnega ministra se ustanovi nov oddelek finančne kontrole v Zagrejbu_oko,i-' ca 2. — Premeščen je za starešino glavne-i ga oddelka finančne kontrole v Celju I Svetozar Bačič poverjenik iz Siska. Balkanska banka Beograd, 17. avgusta p. Listi poročajo, da bodo na prihodnjem zasedanju gospodarskega sveta Balkanske zveze sklenili usitanoviti posebno balkansko banko, ki naj bi pospeševala trgovinske odnošaje med balkanskimi državami. Za denarni zavod se posebno zanima francoski kapital. Iz sodne službe Beograd, 17. avgusta. Pisarniški oficija! Josip Makue je po službeni potrebi premeščen s sreskega sodišča v Ljutomeru k sreskemu sodišču v Ložu. Iz prometne službe Beograd, 17. avgusta p. V žeJemiSki službi sta' napredovala v 10. potožajno skupino s prvim periodnim povišanjem plače pomožna kurjača Janez Tršan ta Franc Rožman. Šahovski veletnrnir v Nottingfaamu Nottingham, 17. avgusta. V četrtem kolu mednarodnega šahovskega veleturnirjafe so bili rezultati naslednji: Botvrimik je premagal dr. Tajrfcakc*weHja*. dr- Euwe Winterja, dr. Vidmar Alexttni Nacionalni šahovski turnir v Zemunu Beograd, 17. avgusta, p. V ožjem šahovskem turnirju iz ravnokar zaključenega širšega turnirja 6e je snoči odigralo 2. kolo. Prave senzacije vzbuja Kindij iz Beograda. ki je že ob koncu širšega turnirja premagal kar po vrsti največje favorite. Kindij je snoči igral proti Poljakovu in ga znova premagal. Preinfalk je v partiji proti Bajerju po težki borbi odločil v svojo korist. Matvejev in Lešnik sta igro prekinila. Rus ima 3 kmete več, Lešnik pa sijajno odprto pozicijo in močan napad. Po drugem kolu vodi Kindij s 13 m pol točke, slede mu Matvejev in Preinfalk 11 (1), Filipčič 11, Poljakov 9, Lešnik Z (2), Bajer 7, Jurišič 6 točk. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. Jasno V vsej kraljevini z nekaj oblaki v dravski in savski banovini. Temperatura je nekoliko padla. Minimalna temperatura Mrzle Vodice 9, maksimalna Most ar 35 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danost Prevladovalo bo jasno v vsej kraljevini Z nekaj oblaki v severnih in zahodnih krajih. Temperatura bo nekoliko zrastla. Solnce vzhaja ob 4.43 in zahaja ob 18-40. Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno, toplo, nekoliko možnosti I neviht. * - JCraH Sdoard }e našel samoto Kraljevski gost v preprosti hiši ob tihem zalivu in na samotnem otoku Nj. Vel. kralj Edvard, o čigar velikem dostojanstvu priča že sam naslov angleškega kralja, cesarja Indije, zaščitnika vere itd., je na svojem oddihu v Dalmaciji popotnik, ki se želi naužiti pokrajinskih lepot, kakršnih je navzlic svojim številnim potovanjem po svetu le še malo videl. Skoro sleherni dan se pomeša med ljudstvo in ljudje vedo pripovedovati o neštetih epizodah, ki bodo narodu Dalmacije in otokov gotovo trajno ostale v spominu. O posebno zanimivem, prikupnem nastopu angleškega vladarja pa nam poroča naš ožji rojak, ki ga je služba zanesla na otok Molat. Takole nam piše: Kralj Edvard je 13. avgusta ob 15. prispel s svojo jahto ^Nahlin« v spremstvu rušilca v prikupno brguljsko luko na otoku Molatu. Jahta se je zasidrala. Takoj nato je kralj Edvard stopil v motorni čoln s spremstvom- Ko so se v pol ure naužUi morja, se je angleški kralj z družbo vrnil na jahto, se preoblekel v športne hlače in sra jco in se z motor nim čolnom ponovno vrnil z družbo na kopno. V neposredni bližini pristana stoji preprosta hiša, ki pa je zelo prijazna, tipično otoška. Kralj Edvard je stopil na dvorišče, potem pa tudi čez prag v hišo. Pozdravil je gospodarja Škrma Šaruniča, ki je prišel visokemu gostu s hčerko Verico nasproti. Šarunič zna — kakor precej otočanov — pa-berkovati z angleščino, saj je prebil precej časa v Ameriki- Visokega gosta in njegovo spremstvo je gostoljubni širne povabil v svojo jedilnico. Po dalmatinskem obdčaju jih je pogostil z vinom. Kralj Edvard je prvi dvignil čašo. nazdravil vsem prisotn'm in izpil. Ponovno so mu na točili, obenem pa so vsi pozorno ogledovali jedilnico- Kralju Edvardu je obstal pogled na sliki in je spoznal, da je to fotografija zale Verice, kj je družbi stregla pri mizi. Z njo je tam fotografirata neki orožnik. Kralj Edvard je vprašal gospodarja, če je orožnik zaročenec zale Verice. Ko mu je gospodar potrdil, je kralj ponovno dvignil čašo, nazdravil in izpil na čast obema zaročencema- Domala pol ure je kralj ostal v gostih, pa je gazdo Šaruniča le zamikalo, da je prijaznega gospoda vprašal, ali ni morda on mister Sir. Kralj Edvard je pritrdil, še so se pogovarjali, a ob slovesu je kralj vpra šal Šaruniča, kaj vse prodajajo na otoku. Šarunič je povedal: grozdje in fige-Kralj je takoj pristal na ponudbo in je ogledoval, kako so zanj natrgali grozdja in fig. Plačal je pošteno, segel vsem v hiši v roko. Nato se je s spremstvom podal v vas Brgulje. ki je od pristanišča oddaljena kilometer- Izprehajal se je po vasi- Nagovarjal je moške v angleščini in španščini in se je naposled z njimi dogovoril, da mu naslednje jutro prinesejo sveže ribe na jahto. Seveda ni bila ni-kaka skrivnost, da imajo Brguljani angleškega kralja v svoji sredi. Zbrala se je vsa vas, zadržali so se mirno- Toplo so pa ob slovesu pozdravljali prijaznega kralja, ki jim je vidno radosten segal v roke in se odpravil nazaj k pristanišču. Še enkrat se je oglasil pri Ša-runiču, ker se je spomnil na lepo školjko, katero je prej ogledoval. Odkupil jo je in rekel gospodarju, da bo dal vanjo vtisniti Šaruničevo ime. kraj iin datum, da mu bo trajno ostala za spomin na ta lepi samotni kraj. Solnce se je že nagibalo v zaton, ko se je angleški kralj okrog 18 30 ponovno vkrcal na motorni čoln. Z družbo se je nato vozil skoro celo uro po brgulj" ski luki, nakar so se vrnili na jahto. Ko je solnce zatonMo, je jahta zablestela v krasni razsvetljavi. Večer je bil nepopisno lep- V popolni morski tišini je angleški kralj prespal noč. Da, po takih doživljajih si lahko mislimo, zakaj kralj Edvard tako željno išče mirna jadranska zatočišča . •. Naslednje jutro ob 6. je jahta »Nahlin« dvignila sidra in odpotovala v smeri Dolgega otoka. Še smo gledali za njo, ne da bi vedeli, kam je namenjena. Mislili pa smo si lahko, da se mora angleški kralj rado-vati prelepega jutra 5n morske gladine, ki je bila kakor svila- Šime Šarunič je z Brguljani vred neizmerno ponosen na kraljevski obisk. Čašo, iz katere je pil visoki gost, so shranili, dali so na njo napisati dan kraljevega obiska in ostala bo kot dragocena relikvija pri hiši- un-4 Knez namestnik je obiskal obrtni razstavi v škofji Loki in št. Vidu Nakupil je tudi razne lepe in potrebne stvari Skofja Loka, 17. avgusta škofjeloška razstava je po petih tednih zaključena in izkazuje velik gmotni to moralni uspeh. Ogledalo jo je okrog deset tisoč ljudi, ki so v 22 sobah našli izvrstne izdelke od raznih fino izdelanih čipk, src Iz malega kruhka in mlekarskih izdelkov do lepih mizarskih oprav, sedlarskih, tor-barskah, [kovaških, čevljarskih, klobučar-Skih in drugih. Zaključna tombola je prinesla glavni dobitek v vrednosti 10.000 Din neki gospej iz Kamnika, opravo pa je dobila neka služkinja, ki se bo zdaj lahko poročila Originalna posebnost na razstavi je bila cehovska soba, kjer si lahko videl stare cehovske listine o privilegijih raznih cehov, starinske skrinje in zapiske brižin-skih škofov. Za to sobo sta prof. Fr. Planina in g. Ivan Lotrič nabrala stare stvari od raznih mojstrov in posestnikov. Nekaj predmetov je že prodanih Muzejskemu društvu, ostali so še na prodaj. Pred zaključkom razstave Je bila ško-fja loka deležna visokih obiskov. V petek popoldne &e je pripeljala z Bleda Nj. Vel. kraljica Mariia, ki se je v posebni meri zanimala za fine čipkarske izdelke in narodne vezenine Nato pa si je razstavo ogledal tudi kraljevski namestnik dr. Perovič z gospo soprogo. V nedeljo ob 15.55 pa sta se pred meščansko šolo ustavila dva krasna avtomobila, iz katerih sta izstopila knez namestnik Pavle in Kenteki vojvoda Jurij. Na razstavo sta prišla tudi načelnik v ministrstvu trgovine dr. Lazarevič in inšpektor za šume in rudnike g. Kraljevič. Skofjcločani so visoke goste kmalu spoznali in jih pričeli pozdravljati, predsednik g- Planina je izrekel prisrčno dobrodošlico, upraviteilj šole g. Rojic pa je hitro nabral na šolskem vrtu šopek krasnih vrtnic in nageljnov, katere je dijakinja Anka Planina z lepim nagovorom izročila obema princema. Knez Pavle se je toplo zahvalil za sprejem. Ko so se gostje vpisali v spominsko knjigo, jim je odbor poklonil svojo brošuro o škofji Loki, nato pa so si pod vodstvom prof. Fr. Planine ogledali vse sobe Kentski vojvoda je pozorno vse ogledal. Knezu namestniku pa ie kot ljubitelju starin in umetnosti seveda posebno ugajala ureditev cehovske sobe in je zase kupil starinsko znamenito cehovsko sikrinjo, sliko akademskega slikarja domačina Frana Koširja. (Poljanska Sora). srce iz malega kruhka, zlasti pa se je zanimal za lepe mizarske izdelke. Dalje si je nabavil od g. Plantariča 4 lepo izdelane stenske ure, od vezenin si je izbral krasen namizni prt, pri torbarjih si je omislil nekaj lično izdelanih denarnih lastnic, nazadnje pa je na začudenje vseh segefl po dveh sekiricah, tako imenovanih krivačah. Pri tem se je oprostil, češ, da je ie dopoldne z vojvodo Kentskim obsekoval na Brdu grmičje pa mu bo zdaj tole orodje čisto prav prišlo. Ob 16.45 se je visoka družba poslovila od vrlih, prijaznih obrtnikov ki so se primerno zahvalili za izkazano pozornost. Tako prijetnega zaključka razstave se res niso nadejali. Na šentviški razstavi' med mladino in v cerkvi Št. Vid nad Ljubljano, 17. avgusta. V nedeljo popoldne je bila oficielno zaključena razstava obrtniških izdelkov, ki jo je v Št. Vidu imelo Društvo jugoslovenskih obrtnikov odprto že od 5. julija. Razstava je bila nameščena domala v vseh prostorih meščanske šole in je pokazala visoko kakovost obrtniškega dela, v prvi vrsti pa mizarskih izdelkov. Prišlo je veliko število posetnikov iz vse države. Ob zaključku so bile izžrebane tudi vstopnice in je št. 3314 zadeia lepo kuhinjsko opremo. Lastnik srečne vstopnice ni znan, pri- javi pa naj se v roku enega meseca, ker bo drugače dobitek zapadel. Ko je bila razstava že zaključena, je dobil razstavni odbor obvestilo, da si želi razstavo ogledati Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V razstavnih prostorih takrat še niso pospravljali in tako je bila danes dopoldne neokrnjena razstava deležna visokega obiska. Nj. Vis. knez Pavle se je pripeljal v spremstvu svojega adjutanta v Št. Vid ob 11. Pozdravili so ga gg. župan, dekan, načelnik železniške postaje, starešina finančne kontrole, šolski upravitelj, učenka Marija Kregarjeva, ki mu je izročila lep šopek cvetja, v imenu obrtnikov pa predsednik združenja lesnih strok Kregar in predsednik Društva jugoslovenskih obrtnikov Vrhovec, ki je visokega gosta vodil po razstavi. Knez namestnik se je zelo zanimal za razstavo in se o njej laskavo izražal. V razstavnih prostorih se je mudil celo uro, kupil je garnituro pletenega pohištva, nekaj steklenic likerja in razno drobnarijo. Ko je zapuščal razstavne prostore, ga je obkolila skupina šolarjev, ki so zapeli dve pesmici. Knez je bil prijetno presenečen, lepo se je šolarjem zahvalil, jih pohvalil ter želel, da bi mu zapeli še eno. Potem sp je podal v cerkev, kjer je z velikim zanimanjem ogledoval slike. Njegov obisk je šentviškim agilnim obrtnikom v veliko veselje in zadoščenje. Knez Pavle in vojvoda Kentski sta sinoči obiskala Ljubljano Ljubljana, 17. avgusta. Nj. Vis knez namestnik Pavle je danes ponovno prispel v Ljubljano, tokrat v spremstvu svojega svaka vojvode Jurija Kentskega Pripeljala sta se oba sivo športno opravljena z avtom, ki ga je šofiral vojvoda Kentski. Spet sta se ustavila pred trgovino »Tizian« na Šetpetrski cesti in sta se zadržala od pol 19. do 19. ure. Z velikim zanimanjem sta oba izbirala stare umetnine, nakar se je knez namestnik odločil za nakup lepe garniture v stilu Ludvika XVI., nadalje je izbral starinski lestenec, klop in nekaj brokatov. Med tem se je zunaj nabralo več sto ljudi. Lastnik trgovine g. Rovšek pa je pripravil visokima gostoma majhno presenečenje: njegova petnajstletna hčerka Tea je izročila knezu namestniku lepo majolko z vrtnicami, vojvodi Kentskemu pa šopek nageljčkov. Oba princa sta se toplo zahvalila, nato pa sta se vidno zadovoljna odpeljala ob živahnem pozdravljanju množice nazaj na Brdo. Sokolske priprave za slovesno proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. Sokolska župa Ljubljana je izdala obširna navodila Ljubljana, 17. avgusta. Nj. Vel. kralj Peter n., starosta SKJ, stopi 6. septembra v 14. leto. še pet let in imeli bomo polnoletnega sokolskega vladarja. Sokolska župa Ljubljana je sklenila, da letos posebno slovesno proslavi rojstni dan. Vsa njena društva do- padnjki te edinice z društveno trobojko na kakem prostoru izven naselja in prisostvujejo teku. Ko se vrnejo tekači edinice, sledi pesem soko"sk'h legij, kratek nagovor o pomenu rojstnega dne, sokolsika himna, nakar pripadniki odkorakajo v četveroetopnih vrstah do sedeža društva, bi jo podrobna navodila, ki so obvezna za j kjer bo razhod. Ta zbor mora biti torej oib vse edinice. 5. Septembra bo baklada ljub- j istem času, ko gre skozi edinico tek, in to ljanskjh in okoliških sokolskih društev, j tudi v edinicah, ki začno teči v temi, na primer ob 4. zjutraj. Namen teb zborov Sodeluje članstvo v krojih, naraščaj in ostali v meščanski obleki z znaki. Zbor bo ob pol 21. na telovadišču v Tivoliju. Ostala narodna društva se lahko priključijo. Za skupno proslavo vseh edinic je določen zvezdni tek. Sodelujejo člani in naraščaj vseh 79 župnih edinic, tek pa se bo vršil na 6 progah, s končnim ciljem v Ljubljani: iz Starega trga čez Logatec iz Vodic čez Medvode, iz Kamnika čez Mengeš, iz Krašnje čez Domžale, iz šmartna čez Litijo, iz Mozlja čez Kočevje. Pri-Ijučki bodo tudi na stranskih progah. Vsak tekač teče največ 500 in najmanj 100 metrov. Skupno bo treba preteči 432 km. Tek se začne na posameznih progah ob različnem času glede na razdaljo. V Ljubljani pa prispejo zadnji tekači 6. je, da sodeluje pri proslavi vseh 15.000 naših pripadnikov, članstva, naraščaja in dece. Edinice, Id imajo tek na priključnih progah, ga izvršijo že 5. septembra zvečer. Proslavi bo priključen tudi prvi žnpol zlet kolesarjev. Sodeluje članstvo, moški in ženski naraščaj in prijatelji Sokolstva. Sodelujejo naj vse edinice. Kolesarji se bodo pomikali za zvezdnim tekom, a tudi struje kolesarjev morajo biti 6. septembra ob pol 11. na Kongresnem trgu. Oprema kolesarjev ni predpisana. Vsak kolesar pa mora imeti na kolesu na levi strani ročaja pritrjeno trikovno trobojko. Višek proslave bo zbor Sokolstva ob pol 11. na Kongresnem trgu. Društva, ki so- septembra ob pol 11. na Kongresni trg j dehijejo obvezno, so obveščena Zapojo Vsi tekači dobijo za spomin trak >Zvzedni tek kralja Petra n.« in ga bodo imeli med tekom pripetega na opremi ki bo Se predpisana. Tekači izročijo odposlanico. Jedro proslave bo zbor vseh pripadnikov edinice po vzorcu zbiranja »Prerojenih so kolskih legij.« Obveščanje potom trojk. V času, ko bodo tekači nesli poslanico na progi svojega društva, se zberejo vsi pri- sokolskih legij ostalo kakor na vseh zborih edinic Po proslavi se razvije sprevod na telovadišče v šiško, kjer bo razvitje prapora ondotnega društva. Podrobnosti bodo pravočasno obljavljeoe. Vsi, ki so pripravljeni teči v zvezdnem teku, naj se takoj prijavijo svojemu društvenemu načelniku. Zdravo! Sokolska župa LJubljana. Kongres upepeljevalcev bo v Pragi Zastopana bo tudi Jugoslavija — Obširen spored Maribor, 17. avgusta. Zvezi čeških in nemških krematorijev v Pragi pripravljata z znano češko organizacijsko spretnostjo mednarodni kremačni kongres, ki se bo vršil v Pragi od 12. do 15. septembra. Pravkar so že dobila tudi jugoslovenska društva za u pepel jevan je mrličev, »Ogenj« v Mariboru. »Plamen« v Zagrebu in »Oganj« v Beogradu podrobne prospekte in točna navodila za potek kongresa. Sešli se bodo zastopniki krematorijskih društev ©ele Evrope in so prijavljeni do- slej naslednji referati: G. A. Noble, London: a.) »Vzajemno izmenjavanje članskih ugodnosti kTemačnih društev pri smrti v tujini: b.) Prevoz pepela če?, meje. linž. dr. Jan Korecky, Praga: »Enotne mere uradnih žar za pepel«. Inž. Fr. Menzel, Praga: a) »Administrativna kremaoija. b.) Omejitev upepeljevanja na 2 dneva v tednu?« Verei-nigung voor Facultative Lijkverbrandin?, Haag: »Zakonodaja s pogrebom upepeljevanja v raznih državah«. (Pri tem referatu bo govora tudi o zadevni jugoslovenski zakonodaji). Viktor Petren, Stock holm: Meddržavno sodelovanje kremačnih društev. W. Hodler, Bern: »Mednarodna vzajemnost kremačnih društev«. Henri Ferre, Lyon: »Vprašanje krematorija v Monaku. Vsi referati so bili že vposlani delegatom, da morejo izdelati morebitne kore-ferate in predloge. Jugoslovenska društva bodo nastopala enotno in poslala skupen referat. Kongresni dnevi v Pragi imajo obilen in že do podrobnosti točno izdelam spored. Razen referatov so na programu tudi trije filmi o kremaciji. ki jih pošljejo angleška, švedska in nizozemska delegacija. Predviden je ogled praškega kremntorija. obisk praškega velesejma. ki se bo vršil ravno v tistih dneh, ogled Prage z avtooa.rom. obisk v češikem in nemškem gledališču, obisk primatorja dr. Baxe na magistratu in groba Neznanega vojaka, skupni obedi in večerje in izleti v vzhodno in zapadno Češkoslovaško. kjer si bodo delegati ogledali najvažnejše znamenitosti, znana kopališča, v Plz-nu Škodove tovarne, meščansko pivovarno, grad Karlstem. Batove tovarne v Zlinu in seveda vse krematorije po važnejših mestih. Jugoslavija bo na tem mednarodnem kongresu precej častno zastopana. Beograjsko delegacijo »Ognja« vodi predsednik g. dr. Voja Kujundždč, zagrebško deletracijo Kino Union, teL 22-21 DANES POSLEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri veseloigra duhovitih dovtipov, smeha, zabave in veselja! V gl. vlogi priljubljena Ani Ondra MLADI GROF Publika se smeje do solz! Kot dodatek predvajamo poleg najnovejšega tednika še poseben film o športnih senzacijah in rekordih na olimpiadi v Berlinu. »Plamena« primarij dr. Jurinac in ma.ril or-ski »Ogenj« dr. Reisman. Prijavljeni pa so tudi člani »Ognja« iz Novega Sada in Su-botice. Jugoslovenska delegacija se bo odpeljala skupno iz Maribora dne 11. septembra 1 dnevnim sezonskim brzovlakom o>b 8. uri. da prispe v Prago 7,večer ob 20.10. Vsak dobi legitimacijo praškega velesejma in uživa z njo ugodnost popusta na železnicah v Jugoslaviji. Avstriji in Češkoskmu-3kL Daljne prijave za ndeležbo še sprejema društvo za n napeljevanje mrličev »Ogenj« v Mariboru. Koroščeva ul. 8. Prizmi z olimpiade Jugoslovenska šahovska reprezentanca, ki je v soboto odpotovala na šahovsko olimpiado v Monakovo. Levo od mojstra Flrca je kapetan moštva g. Branimir Vukovic, dalje Konig, Kostic, Broder, Schreiber, Tot, Nedeljtoovič, dr. Trifunovic in prof. Astaloš Pogled z odra Dietrich-Eckardtovega gledališča proti avditorija. V ospredja naša ženska vrsta pri izvajanju prostih vaj na gredi 1B^Mm^^: -s* ŠŠ^ŽM i % I : . : . .i: Naša telovadna vrsta na stopnišču Dietrieh-Eekardtovega gledališča med izvajanjem ženske telovadbe. Na lev! oba itaša sodnika Antosiewica: in Šumi češkoslovaška vrsta med odmorom, na desni načelnik dr. Klinger Dober pričetek mladega društva K pedagoškemu tečaju se je zbralo 215 vzgojiteljev Ljubljana, 17. avgusta. V dvorani palače OLTZD se je davi pričel pedagoški tečaj, ki ga je priredilo Pedagoško društvo, da nudi našim učiteljem in učiteljicam priliko za smotrno obravnavanje nekaterih najbolj perečih vzgoje-slovnih in življenjskih vprašanj moderne dobe. Je to prvi tečaj te vrste pri nas, a priredilo ga je društvo, ki ima komaj dober mesec obstanka za sabo, a je že pokazalo tolikšno delavnost in vzpodbudnost, da si ga lahko ostala strokovno-znanstve-ne organizacije vzamejo za vzgled. Univ. prof. dr. Ozvald je kot predsednik pozdravil tečajnike, 215 po številu, in zastopnike našega vzgojiteljskega občestva, predsednika JUU Dimnika, predsednika Društva meščansko-šolskih učiteljev ravnatelja Fa-kina in predsednika Učiteljskega doma Ko-bala. Predsednik Dimnik je izrekel društvu iskreno zah««lo za njegovo vnemo, obenem pa je poudaril, da imamo Slovenci največ pedagoških organizacij v državi (Slovenska šolska Matica, Pedagoška centrala v Mariboru in zdaj še Pedagoško društvo). Mimo njih deluje v Zagrebu še Hrvatski pedagoški zbor, v Beogradu pa pedagoško društvo, pa bi bilo brez dvoma dobro, če bi se njih delavnost na kak način povezala tako, da bi vsaka edinica obenem ohranila svojo individualnost. Za tem je univ. prof. dr. Ozvald predaval o zanimivi, aktualni temi, o obrazovalnem pomenu svetovnega naziranja in ljudske morale, popoldne pa se je delo nadaljevalo s predavanjem' dr. Vinka Brumna, prvega doktorja pedagogike, ki je prišel iz vrst slovenskega učiteljstva, o učitelju kot človeku in vzgojitelju. Obe predavanji sta sprožili prav živahno diskusijo, ki je izpričala s kolikšno pozornostjo slede tečajniki prednašanemu gradivu. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Domače vesti * Janko Likar f y starosti 54 let je po hudi in dolgotrajni bolezni umri znani odvetniški eolicdtator Janko Likar. Prišel je leta 1921 s Primorskega v Ptuj in bil spo-početka državni uradnik pri sreskem na-čelstvu v Ptuju. Dve leti pozneje je prevzel mesto pisarniškega vodje pri odvetniku J)r. Gosaku. Ko je ta umrl, je prevzel njegovo pisarno odvetnik dr. Matej Sen-čar. G. Likar je ostal tudi pri njem. V zadnjem času pa je bil uslužben v odvetniški pisarni dr. Remca. Pokojnik je bil dolgo let Slan Sokola in velik narodnjak. Svoj čas je bil tudi predsednik društva odvetniških in notarskih uradnikov v Ptuju. Časten mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Svečanosti Bunjevcev, ki so se v soboto in nedeljo vršile v Subotici v proslavo 250 letnice naselitve Bunjevcev v Ba-natu in Vojvodini, so zaključene. Prvi del proslave je bil verskega značaja in je vseboval tudi politične manifestacije, drugi del slovesnosti pa je bil posvečen prosvetnemu življenju Bunjevcev, kar je dobilo izraz v odkritju dveh spomenikov. Najprej so odkrili na pokopališču spomenik zaslužnemu voditelju Bunjevcev Paji Kujundžiču, potem pa doprsni kip bunjev-škega pesnika Ante Evetoviča, ki je objavljal svoje rodoljubne in bcdriJne pesmi pod imenom Miroljub Kip tega zaslužnega rodoljuba in pesnika je izdelal Ivan Meštrovič. Kip je postavljen pod cerkvijo sv. Terezije v Subotici. + Mnogoštevilni tujci so občudovali sinjsko alko. V nedeljo je hll starodavni Sinj poln predstavnikov tujega modernega sveta, a vendar ves pomaknjen v daljno prsteklost Uprizorili so viteško igro alko in so njen potek z velikim veseljem posneli mnogoštevilni tuji fotorepor-terji. K prireditvi so vozili v Sinj posebni vlaki in pamiki. Alko uprizarjajo že 221 let v spomin na sijajno zmago nad Turki leta 1715, ko so na praznik Sinjani pognali v beg iz Sinja preko Preloga silno vojsko Mehmeda paše in tako obvarovali ne samo Sinj temveč tudi vso srednjo Dalmacijo pred novimi turškimi napadi. Pri nedeljskih tekmah je zmagal Josip Malbaš z osmimi točkam!. SVEŽI PARADIŽNIKI, kdo se jih ne veseli! — Zlasti omake a Pekatetami ali Jajninami so v tem času zelo cenjena, osvežujoča jed. Recepti za pripravo so na kg ovojih. + Kongres davčnih e^sekutorjev se je v soboto pričel in v nedeljo zaključil v Zagrebu. To je bil prvi kongres tega združenja, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti v Zagrebu. Na kongresu so razpravljali o resolucijah, ki so jih sestavile sekcije v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Skoplju. Resolucije obravnavajo razne stanovske zadeve- v prvi vrsti pa zahtevajo, naj bi dobivali davčni eksekutorji za svoje naporno delo pravočasno brez zamud honorarje in tudi primerne vozne olajšave. Pri volitvah je bil za predsednika združenja izvoljen g. Vinko Loboda iz Ljubljane, dosedanji predsednik g. Serdu-šič iz Zagreba pa je postal čaistni predsednik združenja. V upravnem odboru je med drugimi tudi g. Stanko Košir iz Ljubljane. + Kapela r.a Peci, blagoslovljena. Vneti čestilci naše obmejne Pece, med katerimi je tudi mnogo Mariborčanov, so ob zadnjih dveh praznikih prisostvovali posvetitvi novozgrajene kapelice .sv. Cirila in Metoda na Peci pod Uletovo kočo. To pomembno planinsko slavje je privabilo na Peco okrog 500 navdušenih planincev. Na predvečer so zagoreli kresovi, razvilo ®e je pod milim nebom pravo narodno slavje ob zvokih rudarske godbe in ob pesmi* naših pevcev iz Lubič. Po cerkvenih obredih naslednjega dne, ki jih je opravil marib. stolind dekan dr. Čuka!a, so se vrstili po-zdravni govor načelnika SPD Mežica-črna in zastopnika osrednjega odbora | SPD v Ljubljani g. ravnatelja dr. Josipa Tominška. G. Ludovik Zorzut iz Maribora Je recitiral nekaj novih, planinskih spevov, kar je množico še bolj razgibalo, g. Boštele pa se je zahvalil za udeležbo v imenu odbora. Mežiška podružnica je s postavitvijo kapele v kraljestvu kralja Matjaža dokazala, da ima naša meja pridne stražarje. Kapela z zvonikom se nahaja na strmem robu pred Uletovo kočo + Beograd brez avtotaksi>ev. V nedeljo je izbruhnila v Beogradu demonstrativna stavka lastnikov avtotaksijev zaradi spo-ra z mestno občino. V eni uri so bila prazna postajališča avtotaksijev in vsi av-totaksiji so krenili na Zemumsko polje, kjer so Se lepo uvrstili v polkrogu ter dali nenavadno in zanimivo sliko. Umik na Zemunsko polje so avtotaksiji izvršili v najlepšem redu. V polkrogu stoji zdaj kakih 400 avtomobilov. Ko so se razvrstili so imeli lastniki avtotaksijev in šoferji svoje zborovanje, na katerem so naglaša-li, da morajo na vsak način pri predsed-ništ-Mi mestne občine doi&eči izpolnitev svojih, že davno stavljenih in v vsakem ozira upravičenih zahtev. Mestna obč:na je lastnikom avtotaksijev naložila, da morajo letno plačati na račun kaldrmine 1» 500 Din, dočim so še pred -1 meseci plačevali po 125 Din. Dalje je bila zvišana trošarina za bencin in sicer od litra za 30 odstotkov. še posebno pa razburja lastnike avtotaksijev konkurenca lastnikov avtomobilov kj se nočejo pridružiti organizaciji lastnikov avtotaksijev in ki svoja vozila uporabljajo tudj v privatne svrhe. Prej je imelo v Beogradu koncesijo avtotaksijev samo 250 podjetnikov, pozneje pa se je število koncesij zvišalo na 410 in se namerava zvišati celo na 420, da bi lahko prevažali potnike tudi lastniki avtomobilov, ki so vozila nabavili za svoje poslovne in privatne posle- Ko so vsi avtotaksiji krenili na Zemunsko polje, je bil čuden pogled na razne beograjske trge. Tam, kjer so prej stale dolge vrste avtomobilov so se pojavili posamezni fijakerji, ki jih prej sploh ni bilo videti iz avtomobilskih kolon. Po ulicah pa so se pojavile tudi vrste potnikov, obloženih s prtljago. * Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani se bodo pričeli "tečajni, popravni, dopolnilni in naknadni sprejemni izpiti 24. t. m. Pričetek ob 8- uri. Natančni razpored je razviden na oglasni deski v veži gimnazijskega poslopja. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 se bo vršilo po razporedu, ki je objavljen v izvestju za šolsko leto 1935-36- + Skesan ubežnik. Pred kratkim smo poročali o begu vlomilca v planinske koče na Mali Planini Lovrenca Staravasmika, ki je po zaslišavanju na kamniškem okrajnem sodišču pobegnil pazniku in ga kljub zasledovanju niso mogli najti. Sta-rovasnik se je 10 dni skrival v samotnih naseljih pod planinami, potem pa Je u.vi-del, da je pač najboljše, če odsluži svojo kazen. Skesan s>e je sam javil v Kamniku in se dal mirno odvesti nazaj v zapor, obžalujoč da bo zdaj prejel ostrejšo kazen. + Nenavadna tatvina v starodavni ohridski cerkvi. Iz starodavne cerkve sv Sofije v Ohridu so neznani tatovi odnesli dragoceno ikono, ki je bila dolga leta zakopana v nekem podzemskem hodniku, menda že od časa, ko so bili Turki staro svetišče izpremeinilli v džamijo. Takrat so Srbi razne umetnine in relikvije skrili v podzemskih hodnikih in tam so tudi ostale. Dragocena ikona od neznanega umetnika je bila v cerkvi razpostavljena na letpem mestu in vzbujala je zanimanje domačih in tujih ljubiteljev stare umetnosti. Ko je oni dan čuvaj cerkve tatvino odkril, so takoj ugotovili, da tatovi razen dragocene ikone niso prav ničesar odnesli in tudi niso ničesar iskali v starem svetišču, ki ima precej dragocenosti. * Krvav pretep treh Sušnikov. Ponedelj-sko »Jutro« je v obširni črni kroniki poročalo kratko tudi o tem pretepu, a iz Kamnika so nam sporočili še naslednje podrobnostih V Orni pri Kuharju je na praznik se dela okrog polnega litra družba fantov, med katerimi sta bila tudi brata France in Anton Sušnik iz Žage pod Volovljekom. Mirno so se pogovarjali in pili. Pred gostilno pa je prišel še tretji Sušnik in sicer Janez, ki pa z onima ni v sorodu. Gostilničar ga ni pustil med goste ker je poznal Janeza, da vedno izzove prepir. Janez je obljubil, da bo miren in bo takoj odšel. Ko pa je bil v gostilniški sobi, mu žilica ni dala miru. Pričel je zbadati fante in jih izzivati, najbolj pa Franceta Sušnika. Brat Anton je segeJ v besedo in mirii, Janez pa je naenkrat potegnil nož in zamahnil proti Francetu. Nož je zdrknil ob obleki in satmo opraskal Franceta po trebuhu. Anton, ki je prišel na pomoč bratu, pa je takoj dobil nož v pleča. Jezen je pograbil stol, udaril lzzivača Jane. za in ga pobil na tla- Konec pretepa ie bil ta. da so morali Antona odvesti v Kamnik k zdravniku dr. Matjašiču, Janeza pa precej zdeianega v bolnišnico, medtem ko je France najcenejše prišel iz pretepa. Tudi v Kriv-čevem v Orni dolini 6o imeli opravka z vročekrvno trojico. Dva fanta iz Zgornjih Kališ sta s težkimi latami premlatila Gregorja Spruka iz Gozda. Pobila sta ga po tleh in revež je dobil 5 cm dolgo rano na čelu, po vsem telesu pa ima krvave podplutbe. Šliri dni je ležal doma in bljuval kri. Kaj je Lil vzrok temu fantovskemu obračunavanju, te-2a iz pripovedovanja fantov samih ne moremo zaključiti, ker pri vsakem takem ravsu in kavsu so vsi nedolžni: tisti, ki ie bil te-pen in tisti, ki je imel nož v roki. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 Iz Celja Originalen eskimski film, posnet v najsevernejšem delu Aljaske: IGLU 100% zvočni film v našem jeziku. DOPOLNILO: Dve krasni predigri in Foxov zvočni tednik! Predstave: V torek, sredo in četrtek _ob pol 9. uri zvečer._ PRIDE: ~ IDEALNI SOPROG (Carl Ludwig Diehl) * Nogavice in čevlje ohranite trpežne, ako jih znotraj potresete s Sanopedo-m. Dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. San«ped razkuži potno vlago, nogavice ostanejo čiste, usnje ne poka, šivi ne izpuste, kožo nog ne razjeda potenje. 100 krat se izplača Sanoped. * Izvrstno se počutite, ako uporabljate prašek Sanoped proti potenju nog, diskretnih delov telesa, saj je višek higiene. Sanoped dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. » Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Eno srce — ena radenska... Zopet jesen ... ■—Jf Iz Ljubljane u— Ja»na seja ljubljanskega mestnega sveta se bo vršila jutri 19. t m. ob 17. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so: naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje in poročila finančnega odbora o najetju posojila za sanacijo Me«tne hranilnice, o razširitvi Delavskega doma in prošnji za tozadevno posojilo ter o raznih manjših finančnih zadevah. DR. STACUL je odšel na orožne vežbe in do 15. septembra NE ORDINIRA. u— Izobraževalni tečaj za kulturno uelo med podeželskimi ženami, ki ga je nameravala prirediti ženska zveza, odpade, ker se je priglasilo premalo udeleženk. ZOBOZDRAVNIK-SPECIJALIST DR. MIRKO KAMBIČ zopet redno ordinira u— Združenje gostilniških podjetij vaba svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba gospe Kolenc Frančiške, gostilniearke v Janševi ul. 3. Pogreb bo danes ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, Zaloška cesta. ZOBOZDRAVNIK ŠPECIJALIST dr. IVAN OBLAK zopet ordinira n— Društvo »Tabor«. D revi ob 20- uri sestanek Devk in pevcev v društvenem lokalu. Točno in polnoštevilno: Zopet jesen... Odhod celjske sokolske župe v Šibenik bo v petek 21. t. m. Vsi udeleženci, ki imajo pot preko Celja, se iz Celja odpeljejo ob 13.35 do Zagreba, od koder krene poseben vlak 21. t m. ob 20.20. Ostali udeleženci z Zg. Posavja in drugod si naj uredijo tako, da bodo v Zagrebu pravočasno v posebnem vlaku ob 20.20. Ta odhod je obvezen za vse prija.vljence. Prihod po-Vsa.k udeleženec mora imeti sokolsko legitimacijo fiotrjeno za 1. 1936. in na podlagi kupi na odhodni postaji vozni listek in obenem zahteva obrazeŽena... tia {prve črke so izbrisane) Uršula svojemu v starosti 50 let umrlemu najslajšemu soprogu«. Kamen so spravili v celjski muzej- e— Umrl je v nedeljo ob 6. zjutraj v Zavodni 39 v starosti 43 let zadet od kapi g. Ivan Frohlich, uradnik tvrdke R. Ster-mecki v Celju. Pogreb bo danes ob 18.30 iz hiše žalosti na mastno pokopališče. Članstvo celjske podružnice Saveza privatnih nameščencev in pomočniškega zbora pri Zdru. ženju trgovcev za mesto Celje se poziva, da se v polnem številu udeleži pogreba pokojnega zglednega tovariša, v Zavodni štev. 28 je umrl v petek 76-1 et ni bivši grobar na mestnem pokopališču Adam Vodo-pivec, v celjski bolnišnici pa sta umrla brezposelni rudar brez stalnega bivališča Franc Gradišek in 29-letni fotografski pomočnik Djula Viktor s Polzele. e— Zagoneten strel na kolesarja. Ko se je peljal 24-letni posestnikov sin Štefan Kumperger od Sv. Jakoba pri Št Juriju ob juž. žel. v soboto zjutraj s kolesom od doma, je med vožnjo neznan storilec oddal nanj Strel s samokresom in ga zadel v levo roko. Kumperger se zdravi v celjski bolnišnici. e— Napad na eesti. Ko je stopal 28 letni delavec Avgust Oberčkal z Ostrožnega pri Celju v soboto popoldne po cesti pri Žalcu, ga je brez po-voda napadel neznan, vinjen moški, ga udaril s steklenico in mu zlomil desno roko. Oberčkala so oddali v celjsko bolnišnico. e— Dve žrtvi eksplozije. Ko je 23-letni hlapec Anton Trhovšek iz Solčave basa! v soboto pri Solčavi možna r, je naboj predčasno eksplodiral ter ra zmeša ril Trbovška po obrazu, prsih in rokah. V rudniku v Pečovniku se je ponesrečil 26-letni rudar Jože Bogojin iz Zagreba. Ko ie šel s sve- tilko v rov mimo soda, napol lienega s karbidom. 6e je karbid vnel in puhnil vanj. Bogojin je dobil težke opekline po obrazu, prsih in rokah Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Skrivnosti kitajskega predmestja« in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Gasilsko slavje v Framu. V nedeqo se je vršila v Framu pri Mariboru svečana gasilska slovesnost o priliki proslave 50 letnice gasilske čete v Framu. Slavja je prisostvovala ogromna množica ljudu prisipeli pa so tudi odličniki iz Ljubljane in Maritora, med njimi bivši podban g. dr. Pirkmajer. Slovesnosti so se pričele z mašo. Nato so se zbrali odličniki in velika množica pred Sokolskim domom, kjer so je vršila svečana blagoslovitev in razvitja novega prapora gasilske čete. Cerkvena obrede je opravil framski župnik g. Rakun, ki je ob tej priliki spregovoril nekaj lepih besed o nalogah gasilstva. Govorili so še gg. dr. Pirkmajer, nadučitelj Klemen-čič, starešina gas. župe Maribor desni brecj ter poveljnik framske gasilske čete Mirko Kranjc. Nato je bila svečana izročitev častnih diplom v znak trajne hvaležnosti ustanovnim članom gg. Francu Kotniku, Francu Krištofu. Francu Štancerju. kurnici briz-galne Mariji Pirkmajerjevi, soprogi bivšega pod bana, kumu gasilskega avtomobila dr. Stanjku, kumicam prapora Frideriki Vielhaberjevi, Milki Beziakovi, Justini Ko-ričevi, Elzi Krajnčevi, Mariji Pečovnikovi. Ani Petkovi, Matildi Zamolovi, Josipini Zohrerjevi in Hildi ŽlaMičevi ter častnim članom' Karolini Pučelikovi, Ivanu Bezja-ku, Karlu Černeju, Ivanu Kodriču, Tomažu Krajncu, Ferdinandu Lešniku, dr- Pirk-majerju, Ivanu Vielhaberju, Francu Weissn in Avgustu Žlahtiču. Sledila je velika gasilska veselica ter so nedeljske jubilejne prireditve fnaimskih gasilcev vsestransko lepo uspele. a— Anketa zaradi nameščeirskega »a-natorija. Vprašanje mariborskega name. ščenskega sana^orija prehaja v odločilni stadij. Te dni je prejelo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, ki je že od nekdaj posvečajo stalno paž-njo vsem potrebam nameščenskega stan« v severnem delu naše banovine od Trgovskega bolniškega podpornega društva poziv, da skliče čimprej anketo vseh zainteresiranih krogov v Mariboru, da se pogovorijo o vseh perečih vprašanjih, ki so v neposredni vezi s postavitvijo novega nameščenskega sainatorija v Mariboru. Anketa se bo vršila v kratkem. a— Gibanje mariborskih kovinarjev. Na nedeljskem občnem zboru Združenja kovi. naTjev v Mariboru je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Franjo Ku-merec, podpresednik Just Gustinčič, odborniki B. Divjak, Hrastnik. Železnik, To mažič. Karba in Weber. Namestniki; Kos, Romih in Dreksler. Nadzorni odbor; Unger, M. Ussar, Lipuš. namestnika Prattes in šoeter. Razsodišče; Kumerc, Karba. Toma-žič, Gzerny. Kadrmas, delegata za Okrožni odbor obrtniških združenj Kumerc in Gustinčič. Izvolili so tudi komisije za pomočniške izpite, in sicer za ključavničarja Unger, Weber, Bach in Kadrmas, za mehanike šošiter, Dreksler, Lipuš, Divjak in Gustinčič, za kotlarje Kos in Mlekuš, za instalaterje Hrastnik in Karba. za kleparje; Karba, Romih, Petrovič, Klampfer, Somrak^ za elektromehanike; Prattes in Železn9c. za nožarje Tamažič in za puškarje Jelen. Za predsednika komisij pa ie bil izvoljen g. Kumerc. a— Vlomilci v dr- Fomazariževi pisarni. Neznan vlomilec je udri y nedeljo zvečer v dr. Fornazaričevo pisarno v Sodni ulici 14 ter odnesel 3000 Din vredni pisalni stroj znamke »Continesntak. nekai znamk in belo obleko uradnice. Kulturni pregledi Študija o Francozih V času živega zanimanja za mednarodne odnose je nemalega pomena slehern resni poskus, osvetliti duševne posebnosti posameznega naroda in prikazati vpliv teh svojskih činiteljev na njegovo domačo in mednarodno politiko. Tak posrečen poskus je izvršil VVladimir d' Ormesson v spisu »Qul est-ce qu' un Francais ?« (izdalo z uvodom in opombami dr. Paula Mill<šquanta Langenscheidtovo založništvo v Berlinu). Pisec te knjižice je znan slehernemu či-tatelju vodilnih pariških listov in politični-nih obzornikov, zlasti »L' Europe Nouvel-le«. Zanimanje ze mednarodna vprašanja mu je prav kakor bistra inteligenca tako rekoč v krvi, saj je potomec stare aristo-kratsko-diplomatske rodbine, sin dolgoletnega poslaniškega svetnika v predrevolu-cijskem Petrogradu poslanika v Atenah, Bruslju in drugod. V navedenem spisu je Wladimir d' Ormesson podvrgel fini psihološki razčlembi ; tri državnike, ki so v zadnjih dvajsetih letih odločevali v francoski politiki: Cle-menceaua, Poincarča in Brianda. Portrete teh treh osebnosti je spisal z zornega kota psihologije francoskega naroda. Kaj je Francoz? vprašuje v naslovu svojega spisa in odgovarja na to vprašanje s prikupno jasnostjo, zavedajoč se ob vsej določenosti svojega odgovora, da gre za hudo zapleteni vozel problemov in da je sleherna ; tipizacija naroda samo bolj ali manj po-fečena shematizacija njegovih prevladujočih značilnosti. D' Ormessonov spis ima pred mnogimi veliko prednost v jasnem, elegantnem slogu, ki te osvoji kar na prvih straneh. Kakšen prijeten oddih po či-tanju, denimo, nemških in v zadnjem času celo slovenskih spisov s področja politične teorije in revialne publicistike! V Clemenceauju prikazuje pisec dvojno obličje njegove nature, njegov prevladujoči temperament, njegov skriti lirizem, ki plane na dan v odločilnih trenutkih, njegov jakobinski zanos, ki se druži s konservativnostjo grudi vdanega človeka, napol plemiča, napol kmeta. Ta politik »trde glave in velikega srca« vteleša heroično stran francoskega narodnega značaja, plamen njegovega večnega upora, ki nikdar ne ugasne, vzvišeno voljo do požrtvovalnosti in boja za slavo. Pravi protinožec Clemenceauja je bil Raymond Poincare; v njem se je vtelesil najčistejši sodobni tip starodavnih lčgi-stov (zakonoslovcev), on je duhovni sin tiste dolge vrste upravnikov in juristov, poštenih, raskavih, natančnih mož, ki so tako rekoč s svojimi rokami zgradili francosko državo. V tem najizrazitejšem francoskem republikancu je vtelešen meščan francoskega provincialnega mesta s svojimi najboljšimi lastnostmi; v njem se je takisto poosebil duh laicizma. Ta politik, ki sicer ni mogel pridobivati ljudstva ne s svojimi slabimi govorniškimi sposobnostmi in ne s suhoparnim pravoznanskim peresom, je potegnil Francijo za seboj z osebno poštenostjo ln resnostjo. Ljudstvo je nagonsko občutilo njegovo resnost in mu zaupalo. Obsežno, obnavljajoč mnoge drobne spomine, se bavi d' Ormesson z osebnostjo in politiko Aristida Brianda. Bil je kot oseba grd, kot govornik pa okoren, vendar je izžareval iz sebe nekak magnetizem in z njim osvajal. Ta voditelj francoske mednarodne politike v najvažnejšem povojnem obdobju, na pragu današnje velike krize, predstavlja francosko romantično tradicijo, svojsko stremljenje Francoza po sreči, slogi in miru. Tudi Briand je popoln protinožec Poincaršja. V njem sta poosebljena ljudstvo in elita, on je aristokrat in bohem hkrati, ni pa meščan. Clemenceau je dal svojemu narodu primer akcije, Poincare je pokazal način francoskega umovanja, Briand pa način čuvstvovanja. V teh treh vodilnih državnikih so se potemtakem vtelesile v tipično francoski obliki tri poglavitne sile osebnega in gromadnega življenja: volja, um in čuvstvo. Vzlic vsej različnosti svojih značajev — in te različnosti ustrezajo prevladujočim tipom Francozov — imajo Clemenceau, Poincare in Briand tudi izrazite skupne poteze. Vsi trije so tako korenito francoski možje, da si jih nikjer drugje ne moremo misliti na takih mestih in v tej formi. D' Ormesson je posvetil nekoliko prodornih in toplih strani njih medsebojni primerjavi pod vidikom vprašanja, v čem je prav za prav njihovo neizbrisno in neuničljivo francostvo ? Vsi trije imajo kot skupno potezo patriotizem; domovini so vdani s telesom in dušo. Z druge strani je bil vsak izmed njih — in slehern po svoje, nehote in nevedž — naraven posredovalec francoskega duhovnega imperializma. Za vse tri je tudi značilno, da niso bili poslovni ljudje; če iz- | vzamemo ' enega ali dva, ni bil noben po-! memben francoski državnik iz poslovnih krogov, kar je značilna poteza francoskih političnih nravi. Clemenceauju so sicer očitali neke denarne zadeve, vendar je dogna-no, da denarja, ki ga je bil dobil iz političnih računov, nikdar ni pridržal zase, marveč ga je vtaknil v liste, ki jih je izdajal; sam je živel dokaj skromno. Poin-carčjevo stališče v tem pogledu je kar prislovično. Ko je prenehal biti prezident republike, so bili morali izglasovati zakon, po katerem se posebno zaslužnim prezi-dentom zagotovi pokojnina, sicer bi vplivni in mogočni Poincare živel v nevšečnih gmotnih razmerah. Za Brianda, ki je bil 25 krat minister in 11 krat ministrski predsednik, je prijatelje skrbelo, kako se bo preživljal na stara leta; umrl je v svojem stanovanju v četrtem nadstropju neke starejše stanovanjske hiše; d' Ormesson pravi o njegovem stanovanju, da je bilo »miserable petit appartement«, bedno majhno stanovanje. Pa ne da bi bil zapravljiv, narobe; toda imel je čiste roke. Nadalje je za to trojico značilno, da nobeden ni bil srborit strankar, četudi so stali na čelu političnih gibanj. Vsakega izmed njih je tudi zadela ista politična usoda: ko je zrasel preko mere, ki jo francoski politični instinkt določa svojim državnikom, ga je narod neizprosno poslal v politični pokoj. Vsi trije so bili strmoglavi jeni z viška svoje moči in slave. Tudi v tem skrivnem zakonu se kaže francoski politični duh. V zaključnem poglavju skuša d' Ormesson utemeljiti te v treh osebnostih vtele-šene značilnosti francoskega narodnega značaja z vekovito igro prirodnih in zgodovinskih činiteljev, prikazujoč Francijo kot zaključen svet z velikimi prirodnimi . kontrasti, ki pa jim je francoski Človek i našel srečno ravnovesje. »Da«, pravi pisec, »obstoji neko francosko ravnovesje, ki je nastalo ob najbolj različnih tendencah. Je neki francoski čut za mero, ki izenačuje razdalje med vsemi pretiravanji Naposled obstoji tudi neka »francoska forma«, kajti vse. kar je francoskega, teži po izoblikovanosti. Prav po teh znakih se naša civilizacija, ki je hčerka atenske in rimske, razločuje od anglosaksonske, skandinavske in slovanske in posebej še od nemške kulture. Odtod se sapolinski« duh Francije postavlja v nasprotje s »favstovskim« duhom Nemčije. Francoz presoja svet v nekaki sorazmernosti in misli v formulah. Vse, kar nasprotuje njegovemu prirojenemu čutu za formo, mu vzbuja nezaupanje in kritiko.« Velik problem francoske sodobnosti vidi d' Ormesson v tem. da je več ko deset stoletij stara Francija dosegla svoj višek. Francoz ne more nič več pričakovati in nič poželeti. S čim bo poslej vzdrževal svoj ogenj? Po vojni 1. 1870. je bila Francija zadeta do kosti; zgubila je svoj prestiž. Toda prav to temno obdobje je dalo narodu velike osebnosti in neizmerno podžgalo njegovo voljo do življenja in borbe. Dandanes je stanje drugačno: Francija ne more nič več osvajati, mora samo varovati to, kar ima. To pa ne zadošča. In prav v tem stanju vidi d' Ormesson »dramo naSe generacije«. Umljivo je, da ne moremo presojati značaja in pomena občutja ki se zdi francoskemu publicistu dramf 'ično. Vendar — ni 11 narod po svojem notranjem ustroju podvržen presravljanju, ki lahko s svojimi nujnimi konflikti v polni meri izpolnjuje življenjski obseg cele generacije? Ali ni v duhovnem imperializmu, v delu za obvarovanje vrednot humanistične civilizacije, a— Na realni gimnaziji v Maribora se vrfle popravni izpiti 25. t. m., sprejemni izpiti za I. razred in tečajni izpiti pa 27. t. m. ob »/« na 7. uro, vpisovanje 1. Septembra od 8. do 10. ure. Brez davčnega potrdila in izpričevala je vpis nemogoč. Vse podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolski veži. a— Gradbeno gibanje. Mestni gradbeni urad je izdal nova gradbena dovoljenja, in sicer Maksu Dolinarju za gradbo visokopri-tlične stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici 39, inž. VaJterju Abtu za gradbo tronad-sfcropne stanovanjske hiše na vogalu Maistrove in Cankarjeve ulice, Tereziji Rei-serjevi za gradbo dvonadstropne stanovanj- ske hiše na Meljski cesti 48, Marjeti Kristanovi za gradbo enonadstropne stanovanj ske hiše v Ljubljanski ulici 46, Matiji Ku-derju za gradbo visokopritlično stanovanjske hiše v Beograjski ulici 36 ter Angeli Va-lenčičevi za gradbo enonadstropne stanovanj ske hiše v Koseskega ulici Ul. a— Mladega kragulja so ujeli. V gozdovih na šabru so ujeli mariborski izletniki mladega kragulja ki je sedaj na Koroški cesti 104 na ogled a— Za načrte nove odvetniške palače v Mariboru, ki se bo, kakor znano, gradila na Kralja Petra trgu prihodnjo pomlad, je prejel prvo in drugo nagrado inž. Saša Dev. Gospodarstvo Razvoj zaposlenosti v Jugoslaviji 93.500 delavcev več zaposlenih nego leta 1933 Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju zaposlenosti odno skupne površine. Pa tudi v ostalih nasadih je nevihta povzročila škodo in bo zaradi te nevihte letošnja pridelek za okrog 10.000 starih stotov manjši- Kakšen bo končni rezultat letine, danes še mi mogoče povedati. ker še razmeroma znaten del nasadov nri dozorel in bo donos teh poznih nasadov vplival na sikuipnri pridelek Združenje hmeljarjev pa pripcminija, da niti situacija v žateškem okoliišu, niti v ostadiih državah, kjer pridelujejo žlahtni hmelj, ne upravičuje. da bi se hmeljarjev polaščailo panično razpoloženje, kri ga od neke strani po načrtu prinašajo med hmeljarje. = Opozorilo hmeljarjem. Nekateri kupci so si zamislili nov nesoliden način nakupa hmelja. Razposlali so okoli tekače, ki nudijo hmeljarjem v podpis neke »ponudbe«, kjer hmeljar nudi dotičnemu kupcu v nakup hmelj po določeni ceni obvezno do določenega roka. »Ponudba« je obvezna le za hmeljarja, ne pa za kupca, ki bo pač prevzel blago, če bo šla cena kvišku, v obratnem primeru pa seveda ne. Tako bo v vsakem primeru opeharjen vedno le hmeljar. Zato se vsi hmeljarji pozivajo, da teh »ponudb« ne podpisujejo, temveč dotičnega kupca ali tekača nemudoma naznanijo hmeljarskemu nadzorniku ali sreskemu načelstvu, da se proti njemu strogo nastopi in da se tako brezvestno izkoriščanje hmeljarjev v kali zatre. = Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno Šolo v Ljubljani. Šolski odbor strokovno-na-daljevalnib šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v I., II. in III razred vseh obrtno-nadaljeval-nih šol v Ljubljani v nedeljo dne 23 avgusta 1936 med 8. in 72. uro dopoldne pri vodstvih imenovanih šol. Pouk v I. in IL razredu se prične prve dni septembra, v III. razredu pa prve dni oktobra (natančno dan o tem določijo vodstva in obveste o tem učence pri vpisovanju). = Nazadovanje klirinških terjatev v Nemčiji. Dočim smo prejšnje tedne beležili rahlo dviganje vsote naših klirinških terjatev v Nemčiji, zaznamuje najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških saldov bistveno zmanjšanje tega salda, in sicer za 1.2 milijona mark. tako da znaša saldo na dan 13. t. m. še 19.9 milijona mark (poslednja izplačana aviza nosi številko 10.168 in datum 29. julija 1935). - Likvidacija klirinškega salda v Italiji tudi le polagoma napreduje. V zadnjem tednu se je saldo zmanjšal za 0.3 na 39.3 milijona lir. V kliringu s Turčijo se je saldo za malenkost dvicrnil na 1.25 milijona francoskih frankov v kliringu z Bolgarijo pa se je nadalje povečal na 306.000 Din. = Poostrena kontrola pri izvozu sadja. Po sklenu centralne komisije za izvoz sadja se leto« uvaja pri izvozu svežega sadja najstrožja kontrola. Doslej so vršili kontrolo predvsem sreski kmetijski referenti, sedaj pa se uvaja na obmejnih postajah posebna superkontrola. ki jo bodo vršili uradniki trgovinskega ministrstva. V zvezi z izvozom svežih češpelj sta že dva uradnika trgovinskega ministrstva odpotovala v Su-hotico. da tam vršita superkontrolo. Slična superkontrola za izvoz svežega sadja bo v kratkem uvedena tudi na obmejnih postajah v Mariboru in na Jesenicah. = Naraščanje uvoza nemškega premoga. Ker spada premog pod uvozno kontrolo in se praktično da uvažati le iz klirinških držav, je v zadnjem času znatno narasel uvoz nemškega premoga. Zlasti na Sušak prihaja nemški črni premog v velikih količinah in ga dovaža-jo v večji meri tudi jugoslovenske ladje. Do uvedbe uvozne kontrole smo največ premo-ga uvažali h Anglije in iz Poljske in je bila Nemčija šele na. tretjem mestu. = Razprave pred davčnim odborom. Davčna uprava za Ljubljeno (mesto) razglaša: Pred davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 20. avgusta t. 1. ob pol 9. uri: lekarne: istega dne ob 10. uri: stavbeniki, prevozniki, špediterji, kavarne, deliikatese in vinotoči, ter gostilne, hoteli itd. črka A—L (stare Ljubljane); dne 21. avgusta t. 1. ob pol 9. uri: gostilne, hoteli itd črka M—Ž in vsi iz priključenih občin; dne 22. avgusta t. 1. ob pod 9. uri: tovarniška in industrijska podjetja. — Seznam davčnih zavezancev pridobnine iz II. skupine (obrtniki, samostojni pokLici) iz Ljubljane je razgrnjen na vpogled v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/I-II, soba 47 od 6. do 13. t- m. ob običajnih uradnih urah. = Dobava. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 5 ognjegasnih aparatov in 1 asinhronskega motorja z vsemi pripadajočimi deli. — Komanda podvodnega orožja ▼ Kumboru sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo veznega materijala za vzdolžne rolete za okna (t. j. spojnih verig in ročajev za rolete), do 31. t.m. za dobavo raznih vesel. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo 1000 kg bele kovine v blokih, borovih desk, manesmanovih cevi, železnih zakovic, vijakov, matic, Splint, klincev, medenih vijakov, bakrenih klincev, bakrenih podložnih plošč, raznega železa, do 30. t. m. za dobavo raznih bakrenih cevi, medenine, do 31. t. m. za dobavo 400 kg barve za barvanje tankov za nafto, asfaltnega laka ter linoleja in lepila za ta lino-lej, do 1. septembra ponudbe za dobavo raznega volnenega blaga in sukna ter razne železne pločevine. — Artiljerijsko tehnični zavod mornarice v Tivtu sprejema do 5. septembra ponudbe za dobavo raznih igel, jeklenih fičetk in vžigalic. — Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 15. septembra ponudbe za dobavo svečk za aeroplanske motorje ter kablov, za nizki in visoki vzpon teh motorjev. Borze 17. avgusta Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro brez sprememb. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi dvignili in so bili zaključeni po 8.58 angleški funti pa notirajo 238 — 238.25. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5550 in v grških bonih po 29.50, dočim so se španske pezete nudile po 6.20, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.55, v Beogradu 13.3946 in v Zagrebu 13.4250, odnosno za 15. september 13.40. Klirinške nakaznice v lirah so se nudile v Beogradu po 3.20 Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 364, brez prometa (tudi v Beogradu ni bilo prometa). Niti v ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. Devtze Ljubljana. Amsterdam 2967.43 — 2982.43, Berlin 1755.63 — 1769.50, Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 — 1431.29, London 219.15 —"221.21, Newyork 4335.01 — 4371.32. Pariz 287.71 — 289.15. Praga 180.47 — 181.58. Curih Beograd 7. Pariz 20.20375, London 15.4175, Newyork 306.75, Bruselj 51.6750, Milan 24.1750, Amsterdam 20S.30, Berlin 123.40, Dunaj 57.25, Stockholm 79.50, Oslo 77.45, Kobenhavn 68.80, Praga 12.68, Varšava 57.65. Budimpešta 61. Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 den., za sept. — okt. 360 den., 4*/« agrarne 47.50 den., 6% begluške 68 den.. 7°/o invest 83 den., 7°/o stabiliz. 82 — 84, 7% Drž. hip. banka 86 — 86.50, 7°/o Blair 73 — 73.75. 8% Blair 82 — 82.75; delnice: PAB 232 — 233, Trboveljska 130 den., Še-čerana Osijek 135 bi., Dubrovačka 190 den., Izis 20 den. Beograd. Vojna škoda 365.50 — 366, 4% agrarne 48.25 — 48.75, 6°/o begluške 68.80 — 69.25. 7% invest. 84 den.. 7% stabiliz. 83.25 den.. 7% Blair 74 den., (73.75), 8% Blair 83.50 — 84, Narodna banki* 6275 — 6325, PAB 232 — 233.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 17. avgusta. Začetni tečejn: pšenica: za sept. 110-25- za dec. 110, za maj 108.50; koruza: za sept 107.75. za dec. 95 za maj 91.125. + Winnipeg, 17- avgusta. Začetni te_ čaijii: pšenica: za okt- 100. za dec. 98.50, za mai 100. + Novosadska blagovna borza 17. t. m-Tendenca mirna. — Pšenica (cene Prizada«): potiska, šlep, 79 kg. 2°/« 127-50 — 128.50; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg. 2% 122.50: baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114-50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92.50. Oves: baški. sremski, slavonski 80 — 85. Koruza: baška in banatska 92 — 93. Moka: baška, srernsldi, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 200 — 210: »2« 180 — 190; »5« 160 — 170; »6« 140 — 150; >7« 120 _ 130; »8« 92.50 — 97.50. Otrobi: ba_ ški 71 — 73: banaitski 69 — 71; sremski 70 — 72. Fižol: baški in sremski beli 150 _ 155. Zakonske težave pred sodniki Strel na moža — Beg v Italijo — 10 mesecev pokore Ljubljana, 17. avgusta. Mali kazenski senat je razpravljal o krvavem dogodku, ki se je primeril letošnje majske nedelje pred Kramarjevo gostilno v Logatcu. 24-letni ključavničarski pomočnik Josip Papež, je tedaj nevarno obstre-lil moža svoje 22-letne prijateljice Zore, Viljema Jerino, ko je prišel svojo ženo prigovarjat, naj se vrne z njim na njun dom v Domžale. Pravzaprav je ta dogodek pomenil le majhno epizodo v komaj enoletnem, ne prav srečnem zakonu Jerinovih. Natakarica Zora je pobegnila svojemu možu zaradi majhnega nesporazuma s Papežem, s katerim se dotlej nista dolgo poznala, vendar pa sta kratke dneve po pobegu preživela v tesnejših stikih in prenočila v Logatcu v isti sobi, vpisana v hotelsko knjigo kot mož in žena. To ozadje je dalo državnemu tožilcu povod, da je Papeža obtožil nameravane usmrtitve Zo-rinega moža. Tembolj, ker sta Papež in Zora, ki je doma z Vipavskega takoj po dogodku izginila čez mejo v Italijo. Ko sta pa tam po pismenih obvestilih svojih sorodnikov zvedela, da streli niso smrtno zadeli Jerine in da je bil le lažje poškodovan v levo stran vratu, sta se vrnila, misleč, da se jima ni bati kazni. Papež se je celc sam javil ljubljanskemu sodišču. Na današnji razpravi je Papež zatrjeval, da z Jerinovo nista gojila ljubezni, da pa mu je ona potožila o svojem nesrečnem zakonu in ga prosila, naj ji pomaga, da se reši moža. Priznal je svojo krivdo za nesrečni dogodek v Logatcu v toliko, da je neprevidno ravnal z orožjem, ko se je baL da ne bi razburjeni Jerina storil kaj ne- previdnega svoji ženi ali pa njemu. Samokres se je sprožil sam, ko ga je Jerinova, braneč se svojega moža, potegnila za roko. Oba Jerinova pa sta izpovedala popolnoma drugače. V preiskavi pa se je izpoved Jerinove žene, ki je zatrjevala, da ji je mož grozil z nožem, popolnoma strinjala z izpovedjo obtoženca. Danes sta oba izpovedala, da se tedaj niso prav nič prepirali, ko se je nenadno pojavil Papež in obstrelil moža. Jerinova je celo pristavila, da je prej napačno opisovala dogodek, ker jo je Papež k temu nagovoril. Proti zaprisegi pričevanja obeh zakoncev je ugovarjal Papežev branilec dr. Krejči, češ, da je Jerina sam v preiskavi, ker je pred kratkim z nožem »opraskal« svojo ženo, ko ma je spet delala preglavice s površnim razumevanjem zakonske zvestobe. Ona pa je dokazala neverodostojnost svojih izpovedi s tem, da je v preiskavi govorila tako, kakor ji je svetoval obtoženec, danes pa tako, kakor ji je morda svetoval njen mož, h kateremu se je po svojem izletu v Italijo vrnila. Sodišče je razsodilo, da je Josip Papež zakrivil prestopek lahke telesne poškodbe v smislu § 181 odst. II. k. z. in ga je obsodilo na 10 mesecev strogega zapora, v katerega se mu všteje pripor in preiskovalni zapor. Obtežilna je bila okolnost, da bi bila mogla postati poškodba Jerine smrtonosna in da je pripisati le slučaju, da ni bil poškodovan važnejši del telesa. Obtoženec je prijavil priziv zaradi previsoke odmere kazni, državni tožilec pa revizijo in priziv. Socialni tečaj za srednješolsko nčiteljstvo Včeraj se je pričel tudi socialni tečaj za srednješolsko učiteljstvo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Prof. dr Gosar bo obravnaval v predavanjih naslednjo snov: V torek: Kapitalizem, njegov gospodarski in socialni značaj. Drugo predavanje: Razvoj kapitalizma in njegove posebnosti v najnovejSi dobi. V sredo: Narodno gospodarski problemi modernega kapitalizma. Drugo predavanje« Socialni problemi modernega gospodarstva. V četrtek: BoljSeviSko in fašistično reševanje socialnega vprašanja. Drugo predavanje: Problem dosledne samoupravne ob-čestvene ureditve gospodarskega in družabnega življenja vobče. — Glede popoldanskega sporeda objavlja banska uprava, da bo prof. dr. K. Ozvald jutri, v torek ob 16. predaval o šolstvu v Nemčiji V rudnik Je padel in si razbil glavo Ptuj, 17. avgusta. V Medvecah pri MajSperku je znani premovnik družbe Hrastovjc—PcvJlpž. V Lesen pri Medvecah se je v soboto zjutraj okofll četrte ure zgodila huda nesreča, M 1 je zahtevala človeško žrtev. V neko ta-mošnjo rudniško jamo je padel 15 m globoko 30 let stari delavec Jože KrošL Pri ,padcu se mu je zrobila glava, a tudi prsni koš je bil hudo poškodovan. Komaj Se malo živega so po napornem delu spravili iz jame, nato pa so poklicali ptujski rešilni avto, ki je pripeljal nezavestnega delavca v bolnišnico. Ves trud zdravnikov je bil zaman. Krosi je popoldne izdihnit te vekovite dedščine, ki jo je Francija prevzela od Grkov in Rimljanov in ji v nasprotju z današnjo Italijo dala za vse narode sprejemljivo formo, ali ni tudi v tem naloga, ki presega okvir generacije? Mar ri tako poslanstvo v skladu s francosko preteklostjo in dostojno francoskega občutja slave in prestiža? Zlasti sedanji čas kliče na plan vse varuhe demokracije in zdravega razuma, in v tej borbi zoper de-monijo rimske svete sebičnosti in panger-manskega pohlepa po tuji zemlji bi lahko prav francoski narod s svojim čutom za mero ohranil vodilno mesto. aaae Ljubo Wiesner Začasni odbor za proslavo 50 letnice hrvatskega pesnika Ljube Wiesnerja je pravkar izdal 86 strani obsegajoče. dostojno opremljeno publikacijo z naslovom »Ljubo Wiesner. Spomenica o 50 godišnjdoi« (Zagreb 1936) Zanimiv in značilen je članek, ki je izšel v tej spominski knjigi namesto uvoda. Tu čitamo med drugim: »Prijatelji pesnika Ljube Wiesnerja smo prvikrat v zgodovini hrvatske književnosti opustili karakteristično navado, da vedno vzdihujemo, tarnamo in tožimo nad »prezgodnjim in svežim grobom tega ali onega našega kulturnega aAi javnega delavca«, očitajoč nekomu, to se pravi: samim sebi. da nihče ni imel razumevanja za trpljenje in bolečine velikega rajnkega za časa njegovega mukepolnega in težkega življenja. Preprečiti hočejo to lažnivo pietefco in preračun jeno udarjanje na prsi nad bodočo odprto krsto »vrlega pokojnika« in glasno povedati: Vsa ta žalost in vse solze, kii tako hitro zalijejo oči, ko stojimo na svežem girobu »velikega sina domovine, ki ga narod nikdar ne pozabi in kd ga ohrani v večnem im trajnem spominu«, vse to je konvencionalno in neokusno, če ob istem času dopuščamo, zamolčujemo in slepo hodimo mimo očitnega dejstva, da pni nas pisatelji žive kaj klavrno, da so zapuščeni in pozabljeni, da jiih nihče ne bodri in jiim ne pomaga in pogosto dobesedno stradajo, pri tem pa pišejo in izdajajo dela, ki jiih utegnejo kcUi pozneje rnihovi sodobniki, ali bolje: njihovi nasledniki proglasiti za dobra, važna ali večna. Oni, ki so sprožali proslavo, bi hoteli prekiniti to neverjetno ali skoraj že karikaturaino prakso in javno na vsa usta, povedati, da je treba pisateljem in pesnikom pomagati v polni sili njihovega stvarjanja in tedaj, ko bi jim bila pomoč najpotrebnejša, in da ie vse tisto tamanie nad odprtim grobom Mprevrlega pokojnika« nedostojna laž in mistrifikaci ia.« Pripravljajoč proslavo, ob kateri naj bi se izročili Ljuba Wiesnerju narodni dar. so izdali njegovi prijatelji in tovariši spominsko knjigo, ko se v nnri »med protislovji in dopoln jevan jn veščakov in prvakov literarne vede lahko vsaj do neke mere rnaiz-bare tek tega skromnega in dobrega našega javnega delavca.« V knjižici je objavljen Slanek Ivana Krnica »1885-1935«. kri karakterizira Wiesner-ja kot pesniška izpovedoval ca hrvatsko-zagorekega folklora m prevajedca Zolaja- Z daljšo študijo o Wdesnerjevd liriki je zastopan profesor novejše hrvatske in srbske literature na zagrebška univerai dr. An-tun Barac. Iz »Esejev« v izdaji Minerve .je ponatisnjen eden najboiljših esejev Miroslava Krleže »Lirika Ljube Wiesnerja.« Iz »Jutra 1926 je ponatisnjen prvi slovenski prikaz VViesnerjeve lirike, ki ga je spisal Božidar Borko. Knjižico zaključuje Stanislava Širnima študija »Lkarov odgovor«. Tako sita z raznih, čeprav v tem ali onem protislovnih zrelišč osvetljena osebnost ki delo tega pesnika esejista in prevajalca, enega zadnjih bohemov iz generacije predvojne Modeme, književnika, ki mora So kot petdesetletniik trkati na tuja vrata in se preživljati s prodajo knjig lastne izdaje. Začasni (Privremeni) odbor za proslavo 50 letnice Ljube Wiesnerja se je sestal v Zagrebu pod pokroviteljstvom mestnega župana Rudolfa Erberja in pod predsedstvom preds. upravnega sodišča dr. Milo. vana Zoričiča- V odboru so med drugimi predsednik od vet. zbornice dr. Ivo Polri-teo. predsednik zagrebške sekcije JNU dr Branimir Sokolid, novinarji SI. JutriSa. St Sftojanovič, Krešimrir Kovačič. Ante Kovač Josip Lnkatoš i dr., književnike Krklec in Dobriša Cesarič Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Din 1000. Din 6.000. Dtn 1.000. Din 3.000.-Din 2.000, Din 1.000, Din 5.000, Din 1000.- Žrebanje v drž. razr. loteriji Dne 12., 13., 14. in 15. avg. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 60.000.— št.: 8.448, Din 50.000,— št.: 88.061, Din 40.000,— št.: 38.408, Din 20.000,— St.: 86.907, Din 200.000.— št.: 92.985, Din 100.000,— št.: 36.219, 71.814, Din 80.000.— št.: 60.206, Din 60.000.— št.: 3.394, 49.408, 57.193, Din 50.000.— št.: 83.410, Din 40.000.— št.: 55.077, 72.839, Din 30.000.— št.: 51.985, 87.394, Din 20.000.— št.: 34.175, Pri Zadružni hranilnici so bili izžrebani sledeči dobitki: 12. avgusta: št.: 5-854, 10.877, 15.709, 15.760, 24.827, 24.873, 33.042, 33.045, 46.120, 89.866, 89.873, 95.757, 13. avgusta: - St.: 95 798 - St.: 5.809, 5.814, 5.856, 5.880, 15.722, 15.746, 17.402, 17.413, 24.826, 24.839, 33.054, 46.145, 46.191, 62.003, 95.727, 95.783, 14. avgusta: ■ št.: 5.816, 5.837, St.: 62.024, 95.721, St.: 5.835, 5.849, 15.796, 17.423, 24.813, 33.040, 46.121, 46.124, 46.140, 62.002, 75.671, 95.705, 95.751, 95.772, 15. avgusta: • št*' 5.806, St.: 5.813, 10365, 10.887, 15.707, 15.718, 15.761, 15.787, 15.797, 17.425, 24-854, 24.881, 33.032, 33.060, 33.084, 46.138, 46.150, 62.043, 62.06R 62.091, 62.095, 89.874, 95.736, 95.754, 95.791, 95.796. J&ADRU2NA HRANILNICA ima svoje prost©r-X DALMATINOVI ULICI št. 6. Straža iz vojske generala Queipa de Liana čuva most Niebla Muelva čez reko Čete španskega uporniškega generala Queipa de liana ob prehoda «a 6oadal- Tinto. Most so porušile čete španske vlade, da M zadržale pohod uporniške vojske quivir, odkoder 8» «e Mpatto naprej pnrff Caiighri Najmlajša ofimpijka Nobelova nagrada za umetno srce ? Važni poskusi polkovnika Lindbergha — Medicinska nagrada 2 nemedicinca — Medicinska nagrada za Ta čas v Eodanju zborujoči mednarodni kongres biologov je dosegel višek, ko je sloviti letalec, polkovnik Lindbergh predvajal svoje »umetno srce«, ki ga je bil skonstruiral skupaj s prof. Carellom. S pomočjo tega aparata je pokazal kako se da iz telesa izrezan organ (v tem primeru je šlo za ščitno žlezo) ohraniti živ, čeprav bi telo med tem umrlo. Stockholmski »Aftenbladet« poroča pod velikim naslovom, da bodo polkovnika Lindbergha predlagali na Nobelovo nagrado za medicino in sicer zavoljo izuma »umetnega srca«. V medicinskih krogih, posebno v Franciji baje mislijo, da si je slavni letalec s tem izumom takšno nagrado popolnoma zaslužil. Vest o tem, da je letalec izumil »umetno srce«, so smatrali za šalo. Potem je prišlo potrdilo, da se je Lindbergh v newyorškem Rockefellerjevem zavodu že dalj časa ba-vil s to stvarjo, in sicer v družbi s svojim prijateljem, biologom prof. dr. Carrelom, ki dela proslule poskuse, da bi ohranili življenje v poedinih organih živali, ki so že mrtve. Kakor znano, se bavi prof. Carrel tudi s poskusi, da bi obujal mrtve organizme. Baš pri teh eksperimentih mu je Lind-berghovo umetno srce v veliko korist. Ta izum ni sicer nič novega, že prej so se ruski učenjaki bavjli s takšnimi stvarmi in znano je, da dosegajo v tem pogledu v Rusiji senzacionalne uspehe. Lndbereh ie na aparaturo, ki naj bi hranila iz organizma izrezane organe z umetno hrano in kisikom ,zelo izpopolnil. Njegov aparat skrbi obenem avtomatično za to, da obdaja te organe stalna temperatura, ki ustreza odgovarjajoči telesni temperaturi. Z njo je bilo mogoče ohraniti izrezana srca obisti in druee organe žive, sedaj pa poskušata Lindbergh in Carrel z njeno pomočjo pridelovati za umeten način vsakovrstne hormone. Oba sta ta čas v Ko-danju, kjer ee je otvoril veliki mednarodni medicinski kongres, na katerem -sta podrobneje poročala o svojem delu. Vsekako bi bilo zanimivo, če bi Nobelovo nagrado za medicino prejel mož, ki po svojem poklicu ni medicinec. Umetniški zakladi in državljanska vojna V Marseille jc pravkar prispel ameriški učenjak prof. Walter Coock, ki predava na newyorški univerzi špansko umetnost, časnikarjem je izjavil, da je bilo v kratkem času sedanje državljanske vojne na španskem uničenih več umetniških zaklador nego med napoleonskimi vojnami v tej deželi m lanskimi nemiri skupaj. V Barceloni so n. pr. uničili vse cerkve razen slavne katedrale, okrog katere je postavila vlada oddelke s strojnimi puškami. Na stene katedrale je dala nalepiti lepake, da gre tu za važen umetniški spomenik, ki pripada vsemu ljudstvu. Priprave za kronanje Edvarda VIII. španski ženski bataljoni Dopisnik nekega kodanjskega lista poroča: »San Sebastian slioi danes ogromni mrtvašnici. Najstrašnejši vtis pa so napravili name ženski bataljoni rdeče milice. Miličar-ke so stale vsepovsod v svojih krvavo rdečih bluzah s pripravljenimi puškami v rokah. Megere .velike francoske revolucije eo spet tu!« t Dopisnik opusu je nato nnpad teh žensk na vilo, iz katere je streljal neki fašist. Z nepopisni mpretepanjem so ženske zvlekle moža na ulico in ga zrešetale s st.reli iz pištol. Nato so v svojem besu njegovo truplo raztrgale. Ženski bataljoni rdeče milice so osnovali številna revoluoijska sodišča, ki izvaja,jo pravo strahovlado in se obračajo celo proti lastnim vodjem, ki ne ugajajo več. Neštete ljudi so ta sodišča že spravila na oni svet. Mož ln žena nad prepadom Dunajski učitelj Josef Vavra je napravil te dni s svojo ženo turo na Grossvenedi-ger. Zakonca sta se vzpenjala privezana na vrv. Malo pod vrhom je žena padla v ledni ško razpoko in je potegnila moža do roba razpoke za seboj. Ker mu ni bilo mogoče. da bi vrv nekam pritrdil, jo je moral dve uri držati z lastnimi rokami, dokler niso ljudje slišali njihovih klicev na pomoč. Ko so ženo potermili iz ledenega prepada, je bila že mrtva. Vavra pa je imel ozeble prste. Mackino maščevanje V majhni vasi v poljskem vojvodstvu Kielcu je imel neki kmet mačko, ki jo je vedno mučil na vse mogoče načine. Te dni je mož legel na svojem vrtu v senco. To je mačka videla in kakor da je čakala samo na ta trenutek, se je tiho priplazila do njega in mu z nenadno besnostjo zasadila zobe v grlo. Z obupno močjo je mož poskušal, da bi ee otresel pobesnele živali, a zaman. Sosedi, ki so slišali njegovo grgranje, so prihiteli na pomoč, a tudi njim se je šele po dolgem naporu posrečilo, da so mačko odtrgali od grla. Kmet je tako hudo ranjon, da bo težko ostal živ. Zračna §tewardka v Po zsgledu dragih držav, posebno Amerike in Anglije, so pred nedavnim uvedli tudi na švicarskih letalskih progah zračne stewardke, nekakšno zmes natakaric, gospodinj in družabnih dam, ki so na razpolago z letali potujočemu občinstvu. Kakor pišejo švicarski listi, so se izborno obnesle in 30 med ljudmi zelo popularne. Posebno na progi Curih-London jih ne moTejo pre-hvaliti. Dve med njimi imata že več nego 250.000 km v zraku za seboj. Stewa,rdke ne skrbe samo za blaginjo potnikov, teanveč jih opozarjajo tudi na najvažnejše in najlepše točke, preko katerih gredo proge. Najnovejši ples — polka Evropski mogočniki plesa so si baje edini, da bo »najnovejši« modni ples nove sezone — potka. Izbrali so si ta ples zato, ker praznuje letos stoletnico. Ustvarili pa ga navzlic njegovemu imenu niso na Poljskem, temveč v Pragi. lSletna Američanka Marorija Gestrin-g o v a, ki je zmagala v Berlinu v umetnih skokih za ženske. Njen trener ji prisrčno čestita k doseženemu uspehu Nacionalna junta mobilizira »Nu, zdaj sem vas menda dovolj prepričal o tem, da bom privlačna točka za vaše etrkufiko občinstvo!« (»Tidena Tegn«) Za stoletnico Puškinove smrti, ki se bo vršila prihodnje leto, pripravlja moskovska Narodna založba ljudsko izdajo del nesmrtnega pesnika. Ta izdaja izide v rekordnem številu osmih milijonov izvodov. Malo čudna je videti ta vnema sovjetskih inštanc, da bi se v Rusiji čim bolj populariziralo delo moža, ki ni veljal nikoli za revolucijskega pesnika. To je spet ena izmed nerazumljivosti v ruskem značaju. Zanimivo je tudi, da nameravajo tam nekatera Puškinova dela predelati v filme, da bi se ta dela še bolj razširila. V metežu španskih razprtij In nasprotij Šef francoskega gen. štaba Maurice Gamelin ob prihodu v Varšavo, kjer mu poljska vojska izkazuje častni pozdrav. V njegovem spremstvu inšpektor poljske armade, general Bydz-Smigly VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČ® V E N D A B MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100.— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI_ TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Medtem ko se angleški vladar mudi na počitnicah sredi sinjih valov našega Jadrana, se v njegovi domovini na vse mogoče načine pripravljajo na svečanosti kronanja v prihodnjem letu. Tukaj vidimo spominski vrček, kakršni pridejo ob tej priložnosti v promet, da bodo ljudje imeli tudi \iden spomin Tragična smrt naravoslovca Zakonske muhe teksaškega niKltimilij&narja Letalska pustolovščina angleškega pilota Catharda in njeno politično ozadje Poročali smo že o nenavadnem poletu angleškega pilota Owena Catharda, ki je pripeljal minuli teden dva Španca k bivšemu španskemu kralju Alfonzu XIII. v Marijine Lažni. Na letališču v Plznju so ga ustavili, pozneje mu je uspelo, da je z zvijačo odletel. Pristal je v Innsbrucku, kjer so mu letalo zaplenili. Vodstvo tamkajšnjega letališča mu je vzelo letalo zato, ker je imelo dovoljenje za prelet Avstrije kot ameriško letalo, dalje pa bi ga morali smatrati zavoljo pilotovega izvora kot angleško letalo, a Cathard ni imel potrebnih angleških letalskih listin. Ker je bil njegov potni list drugače v redu, ga samega niso mogli pridržati. Cathard je stopil nato do angleškega konzulata v Innsbrucku in je i izjavil, da noče o zaplenjenem letalu niče- j sar več slišati, še istega dne opoldne se je odpeljal z železnico naprej v Cannes, letalo pa ostane začasno pod nadzorstvom vodstva innsbruškega letališča. Cathard je slovit letalec in rekorder na i progi London-Melbourne-London. Pri veli- i ki zračni tekmi iz Londona v Melbourne ! pred dvema letoma je dospel kot četrti v Avstralijo, a je odletel takoj nazaj in si je j priboril rekord za progo tja in nazaj. Razen tega si je priboril še celo vrsto drugih letalskih rekordov. O svoji španski pustolovščini in poletu v Marijine Lazi je povedal nekemu angleškemu časniškemu poročevalcu zanimive stvari. 1. avgusta ga je v Cannesu letalski minister provizorne Francove vlade Viktor Urrutia najel, da bi ga prepeljal v Španijo. Urrutia je nalašč za to kupil moderno ameriško letak). S tem je Cathard odletel preko Pirenejev v Pampeluno, ki je v oblasti španskih upornikov. Ti so smatrali letalo za vladno letalo in so začeli nanj besno streljati. Vendar je Cathardu uspelo, da je srečno pristal. Kmalu nato je Cathard odletel z Urrutio in nekim drugim Špancem preko Rima v Marijini Lažni. Nadaljuj njegovi doživljaji so znani. Izjavil je, da noče imeti s to stvarjo nobenega opravka več in da hoče v miru prebiti svoje počitnice v Cannesu. Letalo pa naj si vzame, kdor hoče, on se ne briga več zanj. ANEKDOTA Tafta, ki je po6tal pozneje predsednik Zedinjenih držav, so nasprotniki njegove stran ke na nekem volilnem shodu neprestano motili z medklici. Končno je priletela z galerije pred govornika še zeljnata glava »Vi. dim. da je eden izmed mojih nasprotnikov izgubil glavo«, je dejal Taft mirno. VSAK DAN ENA Predsednik španske nacionalne junte, general Miguel Cabanellas je podpisal dekret, ki poziva pod orožje vse rezerviste letnikov 1933, 1934 in 1935. To pomeni, da Španija še ne bo kmalu imela notranjega miru V Konstanci na Rumunskem je umrl za zastrupitvijo krvi profesor zoologije na vseučilišču v Jasiju in bivši prosvetni minister Borzea. ki je slovel tudi kot poznavalec črnega morja. Umrl je kot žrtev znanosti. Redek morski pajk. ki so mu ga j bili prinesli, ga .ie pri preiskavi ugriznil v prst. Kmalu nato se je pojavila sepsa. Zdravniki so si zaman prizadevali, da bi ga ohranili pri življenju. Borzea je bil minister 1. 1919. v prvi romunski koalicijski vladi. 0 teksaškem multimilijonarju Guyu Wa- i gonerju pišejo ameriški listi več nego o kakšni španski državljanski vojni ali berlinski olimpiadi. Mož, ki šteje danes 52 let. se je poročil v sedmič, in sicer z neko Vir-ginijo Greenovo. bivšo prodajalko v Dal lasu. Prav za prav je to njegova šesta žena., kajti z eno izmed svojih prejšnjih žen se je Waggoner poroojl dvakrat. Poročil 6e je. ločil, poročil, se spet ločil, se poročil ponov no s svojo prvo ženo, spet ločil, in tako je šlo dalje. Njegove ločitve so ga stale lep de- [ nar. žena. ki je trda dvakrat njegova žena, je prejela celih 100 tiso: dolarjev odškodnine, njegova pe'*a žena celo 500 tisoč dolarjev. Njegovi prijatelji si delajo že sedaj skrbi, koliko ga bo stala njegova sedanja žena, kajti da bi se po nekem času ne loSil od nje, tega ne verjame nihče. Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo „2ivljenje in svet" zastonj. Učvrstitev francosko-polfskem fjdiatelistva ZANE GRET: 48 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Sejalec je u čakal visoko starost. BM je moder svetovalec, velik voda in ie umrl stoleten starec, potem ko je bil dosegel od belcev več ustopkov kakor kateri kold glavar. General Washington je zapisal o njem: »Sejaloeve zasluge in njegovo prijateljstvo do Združenih držav so obče znane in ne-pozabliffive.« Toda Sejalec ni bil zmerom prijatelj bledokožcev. V Dunmorovi vo;ni in še mnogo let potem je bal eden izmed najbolj maščevalnih vojščakov, ki so grenili napredujočim pionirjem življenje. In prav v tisti dobi Sejalčevega delovanja zoper belce je bil Izak Zane tako nesrečen, da je padel velikemu glavarju v roke. Spominjamo se, da smo Izaka zapustili. ko je izgubljen v gozdovih in oslabljen od lakote in mraza zlezel v neko grmovje in zaspal. Pes, ki mu je lizal obraz, da je zbudil. Začul je indijanske glasove. Skočil je pokonci im planil v tek, kar so ga nesie noge, a v svoji iznemoglostii ni bil kos zasledovalcem. Dohiteli so ga. in ker so videli, da se ne more braniti, so ga zgrabili za komolce ter ga odvedli po močno izhojeni stezi. »Slab tekač. Nima dobrih nog,« je rekel eden njegovih biričev, in ostala dva Indijanca sta se za-krohotala, nakar so zagnali glasen krik, in na to znamenje še jam je pridružilo še nekaj Indijancev. Izak je videl, da ga vodijo v veliko taborišče. Vprašal je divjaka, ki je stopal z njim vštric, kakšen tabor je to, in zvedel, da je padel Sejalcu v roke. Ko so ga gnali skozi veliko indijansko vas, je povsod opažal nedvomna znamenja vojnega pohoda. Vse je delalo in snovalo; skvoje so pripravljale velike množine bivoliiiega mesa, ki so ga rezale na dolge, tenke pasove, in pražile koruzo v kamenih posodah. Vojščaki so snažili puške, brusili tomaho-ke in mešal? vojne barve. Ponoči je slišal Izak iz vigvama zraven svojega šotora govor za govorom, a vsi so bili v jeziku, ki ga ni razumel. Nekoliko pozneje se je začulo tuljenje Indijancev in zamolklo teptanje njihovih nog; tomahokj so žvenketaje udarjali v trd les. Indijanci so plesali vojni ples okoli vojnega kola. Te priprave so trajale z majhnimi presledki cele štiri dni, med tem ko je ležal Izak v vigvamu in so se mu naglo vračale moči. Peti dan je stopil v šotor neznan mož. Bil je visoke rasti in krepkih udov, lasje so -se mu usipali na ramena, in nosil je siromašno indijansko usnjeno obleko. Vendar je Izak takoj uganil, da ima pred seboj belca, morda katerega izmed mnogoštevilnih francoskih trgovcev, ki so hodili po indijanskih vaseh. »Vaše ime je Zane,« je no angleško izpregovoriil mož in bistro pogledal Izaka. »Da. In kdo ste vi?« je presenečen vprašal Izak. »Girty sem; vas nisem nikoli videl, polkovnika Zana m Jonatana pa poznam. Tudi vašo sestro poznam; vsa ste drug drugemu za čudo podobni.« »Simon Qirty?« »Da.« »Slišal sem o vašem vplivu pri Indijancih. Ali morete kaj storiti, da me rešite iz te stiske?« >Kako ste prišli semkaj? Vingenundov tabor je samo nekaij milu odtod.« Girty ga je znova ostro pogledal s svojimi drobnimi črnimi očmi. •Verjemite ml, Girty, da nisem vohun. Pobegnil sem iz vajendotske vasi ob Blazni reki in sem do tridnevnem potovanju brezupno zašel. Ves upehan sem zlezel v grmovje in zaspal, in ko sem se prebudil me jie našel indijanski pes. Stekel sem. a vooščakj so me zlahka dohiteli.« »Poznam vašo zgodbo. Stari Tarh ima hčer. ki je ni mogla nobena odkupnina pripraviti, da bi vrnila ljubega njegovim ljudem.« »Da, in najrajši bi bil spet pri njej. Vsa ta reč mi ne ugaja.« »Prav ste pogodili, Zame. V slab čas ste padia Indiiiancem v pesti. Vsi besni so. Gotovo še ne vie-ste, da je polkovnik Crawford pred nekau dnevi po-klal precej rdečekožcev. Nič dobrega se ne obeta belcu, ki ga zdaj ujamejo. In bojim se, da rn? bom mogel ničesar doseči za vas.« Nekaj besed o Simonu Girtu, belem divjaku! Imel ie dva brata, Jamesa in Georgea. kS sta živela življenje obupancev, preden so ju Deleverci vzeli za svoja, in sta se počasi izpremenila v okrutna in neusmiljena bartiara. Simon §e bfl ujet 06 Istem času kakor brata; vendar ni takoj zapadel vpttvu razbrzdanega, krvavega indijanskega življenja. Zelo venjebno ja, da s* je v ujetništvu pridobil zmožnost, zbujati zanimanje Indijancev, ter spoznal skrivnost, kako je močj vladati tem liiudem — dva darova. Ki sta bila dana le redkokasteremu bledokožcu. Toliko je gotovo, da je takisto kakor slavni franooski Kana-dajec Joucaire rad posedal ob tabornem ognju, nastopal v posvetovalnem šotoru in govoril zbranim Indijancem. Ob izbruhu revolucije je bil Girty miličnj častnik v Fortu Piittu. Pobegnil je m vzel s sebotj toryje Mc Keeja, Elliota in dvanajst vodakov, in ti izdajalci so povzročali deteverskim Indijancem prav toliko strahu kakor belim naselnikom. Delev^rci so bili izmed redkih minoloubmh rodov. Da bi pridobil njihove bojne sile za bratskega vrhovnega poveljnika, guvernerja Hamiltona. jim je Girtv natvezel. da ie general Wachington ubit in kongres razgnan in da Angleži zmagujejo v vseh bftkah. Ginty je govoril večino indijanskih jezikov, zato mu ae HamSton naročil, naj gre k raznim indijanskim rodovom in zbudi v njih sovraštvo do pionirjev. To jie bilo zanj baš pravo življenje. Kmalu ie dobil velik in zlanosen vpliv na vse indijanske rodove. Zaslovel je, in glas je šel o rt:'em, kako podpira Indijance na njihovih roparskih pohodih, kako reže sovražnikom skalpe z glav, kako zalezuiie bete ženske in jih izkuša dobita v svojo oblast iin kako peklenska je njegova zvitost in okrutnost. adnfi dnevi olimpiade Brez konfliktov ne gre — Priprave za odhod — Olimpijska vas se prazni Berlin, 14. avgusta. | Danes je Berlin In okolico zopet zajelo deževno vreme, kakor prve dni olimpiade. 2e ponoči je pričelo deževati, proti jutru pa je na«tal pravcati orkan. V takih vremenskih prilikah se bodo po vsej priliki tod-igTali še poslednji boji. V nedeljo je zajci ju če k olimpijskih iger, na stadionu bo ee dresurno jahanje, v plavalnem stadionu pa stafeta kontinentov. Za ponedeljek je organizacijski komite povabil vse novinarje na izlet s parnikom v Werder, koder bo slavnostna otvoritev nove državne avtomobilske ctste B. Magdeburg, združena z avtobusnim izletom po tej cesti v Branden-bu-g. V Brandenburgu bodo novinarji gostje mesta, ki jih je povabilo na malo za-kusko. Mnogo poročevalcev pa bo že tekom današnjega in jutrišnjega dne odpotovalo domov, ostali pa v nedeljo po oficielnem zaključku iger. Posebno udeleženci z juga težko prenašajo zgodnji mraz in deževje. Skupščina FiSe Včeraj je zborovala Fifa in med drugimi kot nujno zadevo obravnavala nogometni &por med Perujem in Avstrijo, iz katerega je grozil nastati škandal. Peru je namreč Avstrijo v podaljšku gladko porazil 2:4. Zaradi vmešavanja publike pa je Fifa igro razveljavila in določila novo z izključitvijo občinstva. Na to tekmo pa Peruanci sploh niso prišli, izjavljajoč, da velja zanje že odigrana igra. Peru je zastopal Urugvaj in je bila seja precej burna, ker sta imeli obe stranki svoje zagovornike. Sklenili so predlagati Peruancem igrati z Nemci prijateljsko tekmo v enem južno-nemških mest, prav tako igro pa tudi z avstrijsko amatersko reprezentanco na Dunaju. Je verjetno, da bo Peru predlog sprejel in bo njegovo moštvo nastopilo na obeh predlaganih tekmah. Predsednik Fife Rimet je 2a prijateljsko tekmo z Avstrijo poklonil častno darilo. Po daljši debati glede prihodnjega svetovnega prvenstva, za katere-pa sta se vroče potegovali Argentina za Buenos Aires in Francija za Pariz je bilo Sklenjeno z večino par glasov, da bo to prvenstvo odigrano v Parizu. Dež. ki je lil ves dan, je vplival tudi na nemoteno razvijanje določenega programa. Večerne »Festspiele«, ki jih zaradi velikega obiska na premieri in reprizi spet ponavljajo, so morali preložiti na torek. Tudi za to igro so bile vse vstopnice že nekaj dni prej razprodane, v torek pa je že precej kasen termin, ker ne bodo vsi tujci, ki so si za današnji večer kupili vstopnice, mogli svojega bivanja v Berlinu podaljšati preko torka. Naši telovadci so se odločili, da se jutri zvečer peljejo domov. So precej utrujeni kljub temu, da so zdaj že prosti, ko imajo vse na-stope že za sabo. Teh nekaj dni po tekmi so imeli prvič priložnost, da ei ogledajo mesto in olimpijske športne naprave. Za temeljit ogled vsega pa bi morali ostati tu še dober teden. Pritožbe tudi pri vodnih skokih Berlin, 15. avgusta. Vreme se je zjasnilo. Spet je nad Berlinom nekaj solnca in plavalni stadion je bil dopoldne pri tekmah skokov s stolpa dobro zaseden. Skakali so le še poljubne skoke, zaradi številnih tekmovalcev pa se je konkurenca zavlekla- do poldneva. Naš Ziherl se je s poljubnimi skoki za nekaj mest pomaknil naprej, vendar pa za kakšno mesto v prvi polovici ne pride več v poštev V skokih so Američani doma, v ist-o vrsto niso mogli z njimi niti Nemci, ki so sicer imenitni skakalci, tako z deske, kakor s stolpa. Kako različni so pojmi o lepoti izvajanih skokov, je dokazovalo sedmero sodnikov, ki so si bili pri Bvojih odločitvah pogosto za več točk narazen. Sodili so tako, da je moral vsak sodnik takoj po skoku na dano znamenje z velikimi številkami pokazati svojo oceno. Po stadionu se je začulo žvižganje in smeh. kadar so »e z avtomatičnih omaric pokazale številke od 1—8. Sodniki, ki so bili vsak druge narodnosti, so favorizirali 6voje skakalce in take, ki bi mogli njim biti močna konkurenca. Popolna objektivnost je pri sojenju skokov prav tako nemogoča, kakor pri telovadnih nastopih. Načini sojenja se od leta do leta spreminjajo in boljšajo, saj je mednarodnim športnim organizacijam mnogo na tem. da bi naposled določile način, ki bi dopuščal najmanjše zlorabe in bi jamčil za pravično oceno, kolikor je le možna pri vplivom in razpoloženju ter predsodkom podvrženem sodniku. Veslaški šport v Nemčiji Naši veslači so dosegli &voj največji uspeh, ko so si pri izločilnih in polfinalnih tekmah dvojk 8 krmarjem priborili vstop v finale. V Griinau aa Dolgem jezeru, koder so se vršile na 2 km dolgi progi vse veslaške tekme, je bilo vse dni ogromno gledalcev. Na dveh tribunah, od katerih je vsaka sprejela po več tisoč ljudi, ni bilo že teden dni prej nobenega prostega sedeža. Okoli Berlina je poleg obeh rek Spree in Hawela polno večjih in manjših jezerc, na katerih goje Berlinčani svoj vodni šport. Povsod na teh vodah je videti ob bregovih tisoč in tisoč čolnov in bark. Veslaški klubi imajo tod svoje prave palače in je konkurenca med tukajšnjimi klubi samimi zelo močna. Za veslaški šport imajo Berlinčani še celo vse najboljše pogoje. ^ Nova nemška vojska, kakor je še mlada, ima že svoje odlične formacije. Znano je, kako imenitno ima organizirano svoje letalstvo, za časa veslaških tekem, pa so se izkazali pontonirji. ki so v najkrajšem času posta-vili mostove, kadaT je bilo potrebno. Do velike nadvodne tribune ob cilju so vsak dan postavili svoj pol kilometra dolg most, ki 60 ga morali vsak dan v sredi vselej razdeliti, kadar je priplul kakšen paraik ali jahta. To pa je bilo opravljeno v dveh, treh minutah. Pontone, ki so najmodernejše konstrukcije, imajo motorizirane. Velike napisne deske so tudi prepovedovale fotografiranje teh vojaških naprav. Tudi pri tej tekmi dvojk so odnesli Tima-go Nemci,, naši pa so se s precej slabim časom prispeli poslednji na cilj. Naši obmorski klubi bodo tudi pri večjem naporu težko dosegli boljših uspehov, ker je vse kaj drugega veslanje po mirni vodi, kakor pa po morju. Nemci štejejo veslanje med najlepše »porte. To je .bilo poznati tudi na vstopnicah na tribuni. V zadnji vrsti je bil sedež še zmerom 7 mark (100 Din). Slovo od Berlina Pravkar sem prišel iz olimpijske vasi. Pogledat sem prišel, kako se naši poslavljajo. Pa so se premislili iin pojdejo šele jutri. Nemške železnice jim niso mogle dati za nocoj na razpolago posebnega vagona, ker so prvotno napovedali svoj odhod za soboto. Da se bodo udobneje vozili, so svoj odtood odgodili. Nocoj potujeta le Grilc in Pichler, ki morata biti v ponedeljek na svojih mestih. Avtomobil ofioielnega olimpijskega prevoznika je že čakal pred btišo Erfurt ko sem zapuščal vas. Treba je bilo le javiti odhod tekmovalcev, vse drugo glede prevoza prtljag, rezerviranje prosto-ra v vlaku itd. preskrbe brez navodil številni pododbori velikega organizacijskega aparata. Jan Kiepnra poje Olimpijska vas je že precej prazna. Številni atleti so jo zapustili takoj, ko so bili s tekmami pri kraju. Za tiste, ki so še ostali, pa skrbe z nezmanjšano pozornostjo. Za duševno razvedrilo igra kino, zvečer pa so razni nastopi h umori stičnih akrobatov, baletnih plesalk, žonglerjev, ekvilibri-stov itd. Snoči je pel sam Jan Kiepura. Kar trli so se okoli njega. Ko je bil že skozi vrata, so ga na ramah ponesli nazaj na oder in moral je odpeti še sedem novih pesmi. Kdo je bil tokrat bolj srečen, kakor poljski atleti. Kiepura je ta večer ponovno poudaril, da je Slovan in Poljak, kar je med slovarskim občinstvom vzbujalo se posebno veselje. Netekmovalka — zmagovalka Hitro gre vse h kraju. Velika reč bo še jutrišnja zaključna slavnoet, ki pa otvoritvene ne bo prekašala, saj se je ne bo udeležila niti polovica vseh tekmovalcev. Narodi se bodo razkropili in bodo doma razpravljali o uspehih in neuspehih svojih zastopnikov. Med petdesetimi narodi se pri najboljši volji niso mogli vsi zvrstiti v prve tri vrste, kar pa še dolgo ne znači neuspeha. Današnje zmagovalce bodo jutri prekosili če boljši in kdove, kje in kdaj bo konec športnem« napredku in športnim rekordom. Mnogo bivših olimpijskih svetovnih rekorderjev je bilo to pot priča, kako so jim drugi boljM odnašali slavo izpred nosa. Drugi so si spet veseli meli roke, ker so še ostali na vrhu. Tako Američanka Holmova, svetovna rekorderka na 100 m hrbtno. Vse dni je sedela na novinarskih sedežih in sledila plavalnim tekmam. Za^ radi neke dogodivščine na ladji med prevozom v Evropo &o jo na prijavo iz Amerike brzojavno diskvalificirali, še preden je ladja pristala na evropski obali. Kljub njeni pas i mi udeležbi pa je v četrtek žela svojo zmago. Trepetala je in si grizla ustnice, ko ie starter sprožil pištolo za 100 m hrbtno. Prvič ji je bilo lažje, ko sta prispeli na cilj obe Holandki pTed Američanko, drugič se je pa oddahnila, ko so bili vsi časi slabši od njenega. Z nasmeškom zmagovalke je zapustila stadion. Ne vem pa, kako bo še premagala očitke v domovini. Dolge proge monopol Fincev Nurmi se je zlasti zanimal za daljše proge in je moral biti zadovoljen, ko je videl zmagovati svoje rojake. Finci so dolge proge kar nekako monopoliziralL Zdaj bodo začeli po svetu strokovno ocenjevati XI. olimpijske igre. Veliki strokovni športni in gimmasti&ni listi &o imeli svoje zastopnike, celo po več, tako da so imeli n. pr. za vsako orodje posebnega sfcrokovnja- Radio Torek, 18. avgusta. Ljubljana 12: Odmevi iz Rumunije (plošče).-^. 12.45: Poročala, vreme.— 13: Čas, spored obvestila.— 13.15: Vadčkova ura (plošče).— 14: Vreme, borza.— 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura.— 19.50: Plošče— 20.10: Pravno predavanje: Kaj določa zakon o občinskih volitvah (g- Valentin Bidovec). — 20.30: Prenos iz Dobrne: Koncert zdraviliškega salonskega orkestra.— 22: Cas, vreme, poročila, spored.— 22.20: Narodne pesmi poje kvartet »Fantje na vasi«. Beograd 17: Pesmi dn plošče.— 18: Narodne melodije.— 19-50: Koncert orkestra. — 20-50: Pevski koncert,— 21.20: Zvočna igra-— 2220: Lahka m plesna muzika.— Zagreb 20: Klavirske skkndlbe. — 20.30: Koncert pevskega kvarteta in orkestra,— 22.15: Godba za ples— Praga 1930: Mešan program.— 21: Koncert Sc human nove glasbe. — 22.15: Plošče. — Vargava 19: Gertnerjeva opereta »Visoko priMnčje«— 21: Poljski plesi in recitacije— 22.25: Plesna glasba.— 23: Plošče.— Dunaj 12: Koncert orkestra. —15.30: Otroške pesmn. — 16.05: Odlomki iz Mascanijevih oper (plošče).— 17-20: Koncertna ura— 19.50: Deset minut zabave- 20: Izlet v k«lj«rt£> operete — 22.25: Orgelski koncert.— 22.55. Plesna 'orkester. - Nemčija 18: Koncert komorne glasbe. — ,20: Kratke vesti. — 20-10: »Ljubezen nekdaj — m ljubezen sedaj«— 22.30: Miinchenski plesni orkester iara.— 24: Nočni koncert na ploščah. — Sreda. 19. avgusta . Ljubljana 12: Po slovenskih dolinah m planinah (plošče). - 12.45; Poročila vreme^ _ 13- C as, spored, obvestila. — 13.15; no-šče. -1 14- Vreme, borza. _ 19: pas, vreme, poročila, spored, obverftfcu — M.30: «ae. ura- Primož Trubar (O priliki 3o0. obletni ce niegove smrti - gdč. Zora Lampretova). _19 50: Mladinska ura: Črtice m ^godbe, spisal g. Gustav Strniša. - 20.10: Ob loO letnici prvega vzpona na Mont tftanc vur. Oskar Reya). — 20-30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigenrt ravnatelj g. M. Polič). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Koncert plesne glasbe; Kvartet sester Stritar, vmes radio ^Beograd 17-20: Pesmi in plošče. — 18-30: Celo. — 19.50: Narodne pesmi. — 20.30: večer humorja. _ 21.30: Plošče. - 22.20; Orkestralna glasba. — Zagreb 20.15: Lahka glasba. — 20.30: Prenos iz Ljubljane — 22.15: Narodne pesmi. __ Praga 19.20: Pesmi in ciganska godba. _ 19.55; Orkes er. — 20 45- Veseloigra. — 22.15; Plesna glasba — Varšava 19; Koncert orkestra m solistov. - 21; Plošče. - 21.30: Šlezijske pe- emj _ 22 25- Lahka godba orkestra. — Plošče — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16 05: šlagerji na tekočem traku. — 17: Sm 19.20: Mešan glasbeni program. — 20.40; Orkestralen koncert. — 21.50: Potovanje po kraljestvu muzike. _ 22.30; Godba za ples. ka. Seveda ni bilo vee najddealnejše, toda svet bo že ocenil vse po zaslugi in pravici Švicarji so povedali svoje brezobzirno stroge ocene že med tekmami samimi. Knjiga o olimpiadi Po olimpijskih tekmah bo organizacijski odbor izdal knjigo o vseh doseženih uspehih, v kateri bodo zbrani tudi vsi sodniški podatki o vsakem tekmovalcu poee-bej. Na podlagi te knjige, oziroma njenih točnih podatkov bo mogoče razbrati, koliko je bil kdo prikrajšan s pristransko sodniško odločitvijo. Zbrati bo mogoče statistične podatke v vse smeri, ki bodo šele pokazali uspehe in napredek zastopnikov petdesetih narodov, ne glede na dobljene zlate, srečne in bronaste kolajne, ki so le znak trenutnega uspeha, včasih morda doseženega tudi s pomočjo faktorjev, ki s samim športom niso in ne bodo imeli nobene skupnosti. Č. S. Turnir SK Reke Sobotni in nedeljski turnir SK Reke se je končal z neoporečno zmago prireditelja, ki je tako pokazal uspehe svojega desetletnega dela. V soboto je Mars porazil Jadrana 5:0, Reka pa Svobodo 6:0. Mars je s svojim mladim moštvom povsem obvladat teren ter, kakor kaže rezultat, gladko zmagal. Svoboda je nudila Reki hud odpor, ki ao ga Rečani zlomili žele v zadnjih 20 minutah. V nedeljo je Jadran porazil Svobodo 6:0, Reka pa Marsa 8:2. Obe tekmi sta bili na dostojni športni viSini, zlasti druga, v kateri smo videli dva povsem različna sistema igre- Mars je pridobival te-ran s precizno kombinacijo po sredini igrišča, dočim je Reka forsirala krili, ki sta tudi zabili pet golov. Igra je bila vseskozi odprta in spričo tehnične izglajeno-sti obeh moštev na taki višini, kakršne le rediko vidimo pri podsaveznih borbah. V nekaj vrstah SK Slavija—SK Drava (Ptuj) 8:1 (5:0). V nedeljo se je vršala v Mariboru prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo s Po-brežja in SK Dravo ia Ptuja. Tekma se je končala z zasluženo zmago domačinov. Sodil je g. Klipsta.tter. Teniška zmaga ISSK Maribora r Krapi-nl Teniška ekipa ISSK Maribora je v nedeljo gostovala v Krapini, kjer je odigrala proti tamkajšnjemu SK Zagorcu prijateljski teniški dvomateh, ki se je končal z zmago ISSK Maribora v razmerju 6:2. Posamezni rezultati: Albaneže (M)—Božič (K) 6:2, 6:2, Škapin (M>—Pažur I (K) 6:2, 6:8, Borič (M)—Pažur II (K) 2:6. 0:6. Afbaneže-Skapin (M): Božič—Mikulec (K) 6:L, 6:4, ga. Borič (M): ga. Zupa.nec (K) 6:2, 6:1, ga. Voglar (M): ga. Široki (K) 6:2, 6:1, ga. Borič—ATba.neže (M>. ga. Zupane«—Pažur (K) 6:1, 7:5, ga. Borič—Voglar (M): gSL Široki—Božič (K) 4:6. 4:6. Službeno Iz LNP. Drevi ob 19. seja k.o, v podsavezni pisarni. Na sejo se pozivajo: Ozebeik Karel, Hermes, Zemljak Stanko. Svoboda. Službeno te SO LNP. V sredo ob 18. obvezen trening na Igrišču Hermesa za vse as, ki pridejo v poštev za tekimo z mariborskimi sodniki. V četrtek ob 14. seja SO v podsavezmem tajništvu, na katero se vabi g. Jenko. Ljubljanski bazena podsavez. Redna seja podsav. uprav, odbora drevi ob 18.45 v posebni sobi kavarne Evropa. Važno! Poročilo o izredni skupščini JSŽS. SK Ljubljana. Danes od 17.30 naprej obvezen trening1 prve skupine. Po trenim-gm sestanek vse skupine pri Rebcu. Zelo važno zaradi tekmovanja v ligi SK Dirija Redna seja klubovega načelstva drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. SK Reka. Dane« ob 19. eestanek vseh nogometašev, ob 20. pa seja upravnega odbora V garderobi. Odkod lepo Treme za praznike? Zanimiv vremenski pojav, ki je zjasnil naše nebo Ljubljana, 17. avgusta. Vremensko zanimiv dan, ki so ga prejšnji teden v sredo 12. t. m. opazovali skoro po v6ej Sloveniji, si je vredno malo natančneje ogledati. Zanimiv je njegov potek in zanimivi so vzroki, ki so ga povzročili. Ze 10. avgusta je pihal čez dan pri tleh srednje močan jug07.ah0dnik; znamenje, da se je nahajala na severu depresija. Naslednji dan se je isti veter močno ojačil in jakost se je stopnjevala z naraščanjem temperature. Malo po 15. je dosegla svojo najvišjo stopnjo 20 m na sekundo, od tedaj Prodiranje zahodnega zraka, združenega t. nevihtami, so imeli v Avstriji en dan poprej, to je 11. t. m. Ta naval je dosegel naše kraje šele naslednji dan, Ljubljano na pr. ob pol 10. Zahodni zrak je v obliki klina prodiral proti vzhodu, se mešal s segretimi zračnimi plastmi ter povzročal posebno na svoji prvi črti silno močne nevihte s strelami in točo in silno močnimi nalivi, (Množino padavin v Ljubljani kaže za vsa^ ke pol ure diagram nad krivuljo vetra). Po tej nevihti, ki se je selila proti vzhoda s hitrostjo 30 m na sekundo je nastopilo te- naprej pa je začela spet pojemati. Natančnejši potek zasledimo na pričujočem diagramu, ki je povzet po registriranjih ane-mografa (aparata za merjenje smeri in jar kosti vetra) na stolpu ljubljanskega gradu. V primerih, ko je depresija Še dosti oddaljena od naših krajev, ponoči veter popolnoma oslabi in bo preseli v višje sloje. V tem primeru pa čez noč moč vetra ni dosti oslabela, a smer se je izpremenila v čisto zahodno. To je pričalo, da je bila depresija blizu nas in da se je celo selila k nam. Res nam tudi pogled na karto kaže za. 11. t. m. ciklone na severu s svojim središčem v Avstriji. Poleg premikanja o*nenjene depresije k nam, se pa je isti dan dogajal še en pojav, ki povzroča v naših krajih lepo severno vreme s čistim ozračjem to včasih — kakor v tem primeru — najprej močne nevihte. To je selitev področja visokega zračnega pritiska Atlantskega oceana proti nam. Pohodu takega zahodnega zraka nudijo Alpe močno oviro, zrak se kopiči na severu Alp in je prisiljen, da se izrine k nam bolj od severnih strani in udari k nam z večjo silo kakor bi sicer. Tako so se seštevali učinki, povzročeni od depresije ln od vrivajo-čega zraka. enačevanje ravnotežnega položaja med prejšnjim zrakom In novim, kar je bilo pospešeno še s tem, da smo se nahajali v območju depresije. Sledilo je tako po tej nevihti izredno gibčno menjavanje oblakov, vetrov in padavin, pogosto je grmelo, dokler ni od pol 17. do 17. povzročil prodirajoči severoiahodnik znova močno nevihto s točo. S tem je bil dan pričetek konca nevihtnega vremena. Depresija je oslabela zračni tlak se je dvagnil in ohlajeni zrak je stremel k umiritvi. Ze zgodaj zvečer se je jelo jaeniti in sicer prej na zahodnih straneh, kar je značilno za prodiranje visokega zračnega pritiska od zahoda proti nam. Ravnotežje se je izenačilo in naslednji dan je po večinoma jasni noči pihal V oblakih že sever. Značilno zgoraj omenjeno jasnenje od za-pada, kar se v Ljubljani izvrši od gorenjske strani, je vedno v zvezi z napredovanjem področja visokega zračnega pritiska s svojim središčem daleč na zahodu od nas. Zato nam navadno ta pojav tudi prinaša lepe dneve s prijetnim, malo hladmej-t šim in čistim ozračjem. M. C. Kupujte domače blago! putrulia axm luuuuLi Vojvoda še ni dobro odprl vrat, ko je planil med njegovimi nogami Hektor ter zdirjal v spalnico, kjer je našel Tomyja na postelji. Vojvoda je bil ves zbegan zaradi nepričakovanega prihoda čudnih gostov. □uuuuuuuuuu CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—«. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite BIlS v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« 7 Din liter toSrmo prvovrstna, zdrava in močna črna dalmatinska Tina. Posebno priporočljiva za slabolcrv-ne. Gostilna Vidovdanska c. 16. 18640-18 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Risarja ielo spretnega, išče atelje Klein, Ljubljana, Subičeva 3, dvorišče. A8838-1 Manufakturista sprejmem za detajl. Ponudbe pod »Mlajša moč« na ogl. odd. Jutra. 18776-1 Žensko moč sprejmem v pisarno, začasno samo proti hrani in stanovanju. Prednost nemščina ;n z dežele. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »S7«. 188:4-1 Kontoristinjo ki ima veselje v trgovini t mešanim blagom sodelovali, veščo nemške in slovenske steno?' ■.7 me tvrdka Norb. Zanier & sin. Sv. Peter, Savinj. dolina. Prosim le pismene ponudbe katerim naj se priložijo slike in spričevala. 18779-1 Frizerko ali frizerja sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: G-ra-rija Turin, Tivat, Roka Ko-torska. 18788 1 Rudarskega nadzornika iščemo. Prednost imajo omi, ki so jamski merilci (Mark-scheider). Stanovanje, razsvetljava v naravi prehrana v rudniški menzi po režijski ceni. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja im plačilnih zahtev nasloviti na — Ciglane A. Muller, Zagreb. Franko-parska nI. 16. 18783-t Dekleta za vsa dela odgojiteljice, perfektne kuharice za privatne hiše, hotele, menze in gostilne ter sobarice in natakarice sprejmemo. Udruženje, Zagreb, niča 30/1. nadstr., telefon 73-71. — Za odgovor poslati Din 5 v znamkah. 187784 Dve frizerki išfo salon ParLs, Dubrovnik. 16777-1 Mlado vdovico ali ločenko, inteligentno, dobre narave in simpatične zunanjosti, veščo vodstva gospodinjstva. — sprejmem takoj. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 18701-1 Služkinjo iSčem za večjo kuhinjo. — Vprašati pri Figovcu. Tyr-ševa IS. .1OT94-1 Kuharskega vajenca sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18705-1 Samostojno frizerko katera zna dobro trajno in vodno ondulacijo, onduli-rati in ma-nikirati, iščem. Službo lahko nastopi takoj. ITrsulescu Peter, brivec — Murska Sobota. 18785-1 (Va i ene t Poslovodja samostojna moč za trgovino z mešanim blagom, mlinskimi izdelki in deželnimi pridelki, s kavcijo — dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen poslovodja«. 18781-1 (Sl užbe išče Vsaka beseda 50 par; lavek S Din, sa dajanje naslova 6 Din, najmanjši znesek lg Din. Tkalski mojster aa široke Jaquard in listo-ve stroje ter dober desene-ter. želi trajno mesto kje v Sloveniji. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Waffel«. 18S31-3 Ženska pisarniška moč vešča knjigovodstva in strojepisja, išče mesta v pisarni. Gre tudi za bla-i gnjničarko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 18816-2 Pridno dekle zdravo in pošteno, staro 31 let, išče službo pri kakem dobrem gospodu ali gospe brez otrok ali kot sobarica ali v pomoč kuharici, najrajši v Ljubljani, Mariboru pa tudi v Celju ali čisto v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridno dekle«. 18784-3 Zdravo dekle boljše, pridno, zna nekoliko kuhati, šivati, ročna dela, ljubiteljica otrok, išče primerne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18786-2 Beseda 1 Din, davek 0 Din 7.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dva vajenca za torbarsko obrt sprejmem. Tovarna Zorn Ljubljana VII. Lepodvorska ul. 33. 18508-44 Prodam Beseda 1 Din. lavek i. Din za šifro ali dajanjt naslova 5 Din. Najmanjši zneseJs 17 Din Naprodaj je več visokih omar, postelje, kredenca, tapec. stoli in erker, divani, fotelji in bardžere, umivalnik, vitri na, brok. štokrla, različne mize, orig. olj. slike, pregrinjala za postelje in mize,, preobleke za centri, peči avto »Adler«, 4-sedež. limuzina in Scevni radio »Ingelen« — v vili »Nasta«, Tržaška cesta 4a. — Vsak dan od 10— pol 13 in od 3—7. 18813-6 Košnjo otave 7 johov travnika, prodam. Naprodaj tudi zemljišče. — Vpraša se Rimska cesta 9,'II, vata 16. 18793-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zne„«ek 17 Din Hranilne vloge vrednostne {>apirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek ag. bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14/1. '<7356-16 Avto? moto Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ford Cabriolet prodam ali pa zamenjam za motorno kolo s prikolico. Stu^zi, Kamnik. 18790-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo, prvovrstno in glavice za sarmo v sodčkih, dobavlja po naročilu v vsaki množini po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljnbljana, Kodeljevo. Pov-šetova 10. Telefon 25-91. 209-33 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi orifatelff 113 šejk, ki so ga beduini samega pogosto nadlegovali, SG JO pridružil zaroti. In drugi dan so šejkovi možje pod vodstvom šejka, gospoda Habbertona in gospoda Plumstaka odrinili v puščavo. — Miha in njegovi prijatelji so šli seveda z njimi. Ko so prispeli do beduinskega tabora, .je bila že noč. Neslišno so vsi po. skakali s konj ... Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hruške maslenke namizne la pooeni naprodaj na drobno in debelo. Langusova ul. 34 Laurič. 18811-34 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kanarček ušel, sporočila prosi Slana, Poljanska 87. 18812-27 Filatelija Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zbirko znamk Evropa in prekomorske, — prodam, Hutar Maks, brivec, Trbovlje H. 18788-39 S ragocenosti Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato Kupuj* po najvišjih cenah CERNE - juvelir Unbljana. VVolfova ulica 1 VEC?A?VHt J.UdOG RAfl^A smmmn Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk. 17078-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke. Mestne hranilnice ljubljanske in po dogovoru tudi drugih denarnih zirvodov prevzamem za slikarska in pleskarska dela tudi izven Ljubljane. Najnovejši vzorci. — Delo točno in solidno pod garancijo. — HLEBŠ JAKOB, d. z o. z., Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 21. — Telefon 30-70. 16802-116 Din 1.000 obresti dam onemu, ki mi posodi za eno leto Din 4.0OO — proti sigurnosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din J..OOO«. 18801-16 Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik V najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovino z mešanim blagom z vsem trgovskim inventarjem brez blaga oddam pod ugodnimi pogoji z dnem 1. septembra v najem. Lokal se nahaja v centru prometnega kraja, v neposredni bližini" farne cerkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna trgovina«. 18504-17 Vdova srednjih let, dobra kuharica, izobražena, vzame v najem ali na račun dobro gostilno. Poseduje lasten vinograd in obrtni list za trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali v jeseni«. 1S797-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovino v Kranju s špecerijskim blagom — ugodno oddam zaradi prezaposlenosti. Prevzeti je nekaj blaga. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18417-1S Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo neposredni bližini Dolenjskih Toplic, pripravno za vsako obrt ali upokojenca, naprodaj po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. LS787-20 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje podstrešno, oddam takoj ali 1. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18833-31 1-sobno stanovanje solnčno, za 2 osebi oddam na Rimski cesti 33. 18819-31 Stanovanjev Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in kopalnice ter ev. predsobe iščem za !. sept. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »! september«. 18406-31 a Dvosob. stanovanje iščem za dve odrasli osebi v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Oktober • november«. 18502-21a Dvosob. stanovanje iščem v I. nadstropju v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »£uho«. ie8S-2'a 1—2 sobno stanovanje Iščem takoj. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Redno plačujem«. 1890G-21a Efc Beseda Din, davek :J Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Pralno sobo s strogo separiranim vhodom. visoko pritličje ali I. nadstropje, strogi c nter — iščem 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. li»'0-33a Ramo* Samsko stanovanje tinosobno s kopalnico, iščem v centru mesta prazno ali opremljeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Opera«. I67a9-33a Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Dva dijaka (in ji) sprejmem v vso oskrbo v centru. Klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8890-33 Dijaka višjih razredov iz boljše hiše, sprejmem v prijetno sobico s popoIlo oskrbo, sredi mesta. Naslov v vsfth Vos.&velnicah Jutra. 18799-22 Profesorska rodbina sprejme dijaka v vso oskrbo in strogo nadzorstvo. — Poljanski nasip 16, C. stop. ITI. nadstr. 1SS17-22 Vsaka beseda t D ji; luvek 3 Din. za šifre ali lajanje naslova 5 Din. naimanjš' rne«ek 30 Din 50. sreda 4 sata — kavarna Zvezda — cveče na s olu. 1679S-Č4 Dva prijatelja mlada, simpatična, globoko čuteča, iščeta v svrho poznanstva dve sorodni, neodvisni, skromni in značaj-ni gospodični. Slika, ki se pod strogo diskrecijo vrne, zaželjena. Le resn.- dopise na ogl. odd. Jutra pod »Tajnos; strogo zajamčena.« 183'0-24 hifor^dcije Psihografoiog FELIKS GLOBOČNIK na Jesenicah, hotel Novak. Sprejema dnevno !)—12, 3 —7. Obiske po hišah vrši po 7. uri zvečer po dogovoru. Dela na strogo znanstveni podlagi. 18796-31 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šilro ali dajanje slova ."i Din Najmanjši znesek 17 Din | VSEM LETNIM | OBLAČILOM PERILU itd. i SMO ZNIŽALI | CENE DO SKRAJNOSTI. I Anton in Vladimir | P R E S K E R Sv. Petra c. 14. j Zložljiv čoln (Faltboot) preceni Helo šotor za šport in poklic Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Telefon M Suha drva, premog, r Y karbopakete 0 v dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. SHHBHHEB I. javna pismena licitacija za popravilo carinskih skladišč v Mariboru, ki je bila razpisana z odlokom mestnega poglavarstva mariborskega X. štev. 10793/3024-1936 je preložena NA DAN 3. SEPTEMBRA 1936. V ostalem ostane prvotni »Razglas« nespremenjen. m Ploščice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje »MATERIAL" Patentna poljska postelja v največji dovršenosti Edini izdelovalci »>IAšA« izdelkov Jugotekstil d. d. Osijek tovarna čolnov, šotorov, vrtnega pohištva itd. JCder oglašuje ta napreduje i 'i-N' / i Za jugoslovanski patent št. 8678 od 1. junija 1931 na: POSTOPEK ZA IZDELOVANJE OBLOŽK ZA ZAVORE IN SKLOPKE ZA VOZILA, STROJE ALI POD. (»Verfahren zur Herstellung von Brems-und Kupplungsbelagen fiir Fahrzeuge, Maschinen o. dgl.«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. BAEDERrlEVA VITAMINSKA KREMA Mala škatlica Din 6.— Velika škatlica Din 12.— S svojo vsebino vitaminov hrani kožo, izravnava gube. Neobhodna za nego lepote, za šport in za sončenje. Jugosl. pat. br. 10.997 in 12.195 LJUBLJANA, Tjrševa 36, tel. 27-16 V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je danes po dolgem in mučnem trpljenju preminul v 54. letu starosti naš nad vse ljublieni soprog, oče in dedek, gospod LIKAR JANKO ODVETNIŠKI SOLICITATOR Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 18. avgusta ob 17. uri iz hiše žalosti v Rajčevi ulici št. 5, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo ob 6. uri zjutraj v minoritski cerkvi. V PTUJU, dne 16. avgusta 1936. LIKAR FLORA, soproga; NADA, ANICA, poroč. STRAH, in IVO, otroci; MAJDA in MILENKA, vnukinji. Tlljll mnj Beseda 1 Din, davek 3 Din 7,a šifro ali dajanjt naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 D^ Cisto sobico z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18705 23 Separirano sobo lepo, solnčno, oddam v vili. Nastov v vseh poslovalnicah Jutra. 18818-33 Sobo z vso oskrbo in souporabo kopalnice ,oddam gospodu ali sostanovalcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18816-23 Opremljeno sobo v I. nadstr. v mestu, oddam gospodu 1, septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16307-33 Opremjen0 sobo s posebnim vhodom, solnčno in zračno. pole-36 0EEEE00 INSERIRAJ V „JUTRU4' □□□□□□D1 Zahvala Globoko potrti vsled izgube drage, nepozabne soproge, matere, gospe Helene Souu se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so blagopoltojni izkazali zadnjo čast. Posebno zahvalo pa izrekamo prečast. g. župniku iz Homca, za njegovo požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujemo gg. dr. Polcu in dr. Krajcu za njihov trud v času njene dolge bolezni. Naša zahvala tudi domačemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, nadalje uradništvu in nastavljencem, lovskim, gasilskim in drugim korporaeijam ter vsem domačim in ostalim, ki so blagopokojno tako mnogoštevilno počastili s spremstvom na njeni zadnji poti. Žalujoče družine LEO SOUVAN in inž. ANT. RUDEŽ. 1 "V % Urejuje Davorin RavljeOr ~ Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Rlhnlkat, — Za Narodno tiskarne d. d. kot ttekarnarja Frane JezerSek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Aktj* Novak, — .Val v liJubljam