JLETEoIBJEI OKTOBER 1988 • ŠT. 10 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJE LETO XXIX Rezultati 9-mesečne proizvodnje in prodaje Z vsesplošno krizno situacijo se pospešeno povečuje tudi kriza v tekstilu, saj je le-ta gospodarska panoga vseskozi nadpoprečno obremenjena in vseskozi živi od svojega dela, brez raznih bonitet, ki sojih skozi razna obdobja bile deležne razne prioritetne panoge. Padanje tečaja dinarja in velike dajatve dnevno dražijo našo surovino in nam neodvisno od našega dela povečujejo stroške. Kupna moč je iz dneva v dan manjša in s tem se manjša delež, ki ga potrošniki namenjamo za nakup tekstila. Splošni tržni položaj seveda poslabšuje tudi našo tržno situacijo. preje v vrednosti 31.767.170.000 din. Vrednostni obseg prodaje Proizvodnja Z rezultati proizvodnje tudi v devetmesečnem obdobju ne moremo biti zadovoljni, kljub temu, da iz meseca v mesec nekoliko zmanjšujemo izpad v primerjavi z letom 1987. Iz tabele je razvidno, da smo za prodajo proizvedli skupno 5.512 ton preje, kar je 242 ton ali 4,2% manj kot v istih mesecih preteklega leta in 522 ton ali 8,6% manj, kot smo načrtovali. Največji izpad beležimo pri proizvodnji sintetičnih prej (464 ton) ter bombažnih O E prej (112 ton), kar še posebno negativno vpliva na proizvodne rezultate, saj je proizvodnja OE preje ob primerni 0 Nm še najlaže dosegljiva. Ti rezultati so v veliki meri posledica izredno neugodne ekonomske situacije, v kateri se naša družba nahaja, ki v našem primeru vpliva na zaostrenost pogojev na tržišču in na zmanjšanje povpraševanja po določenih vrstah prej. V proizvodnem procesu seje to odražalo v dosti večjem in hitre- jšem prilagajanju kapacitet komercialnim naročilom, v spremembi asortimana (uvajanje novih vrst prej višjih numeracij iz finejših vlaken), količinskem zmanjšanju naročil za sintetične preje in več manjših partijah, v zmanjšanem povpraševanju po efektnih sukancih, v ne vedno odgovarjajoči kvaliteti vhodnih surovin, občasnem pomanjkanju delavcev itd. tudi subjektivnih slabosti še nismo v celoti odpravili; položaj, v katerem se nahajamo, zahteva le še večje angažiranje vseh, ki sodelujemo v proizvodnem procesu in tistih, ki skrbijo, da le-ta nemoteno poteka. Andrej Štritof Prodaja V devetih mesecih letošnjega leta smo prodali za 4.827.544 kg smo povečali za 154%, fizični obseg prodaje pa je za 3% manjši kot (Dalje na 2. strani) Proizvodnja enojne preje (v tonah) 1987 1988 88/87 Razi. + Indeks Plan 88/Plan Razi. + Indeks Bombaž 3.464 3.686 + 222 106,4 3.748 — 62 98,4 Sintetika 2.290 1.826 -464 79,7 2.286 — 460 79,9 SKUPAJ 5.754 5.512 — 242 95,8 6.034 — 522 91,4 0 Nm 27,6 27,7 27,7 Čiste niti 76 70 — 6 92,1 71 —1 98,6 Naštel sem nekaj objektivnih okoliščin, ki so vplivale na rezultate našega dela, gotovo pa je, da V tej številki • Spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih • Gibanje števila zaposlenih • Z več znanja do boljših uspehov • Nove investicije v proizvodnji • Razpis prednostne liste za dodelitev stanovanj • Razpis letovanja na Veliki planini • Gledališki abonma 1988—1989 • Krajevni praznik mesta Litije • Športne igre Predilnice 1988 Rezultati 9-mesečne proizvodnje in prodaje Proizvodnja enojne preje po tehnološkem postopku (v tonah) 1987 1988 88/87 Razi. + Indeks Plan 88/Plan Razi. + Indeks OE 1.090 978 - 112 89,7 1.239 — 261 78,9 PS 4.498 4.440 — 58 98,7 4.628 — 188 95,9 SN 166 94 — 72 56,6 167 — 73 56,3 SKUPAJ 5.754 5.512 -242 95,8 6.034 — 522 91,4 Proizvodnja preje po stopnjah dodelave (v tonah) Enojna—PS 472 405 — 67 85,8 457 — 52 88,6 Enojna—OE 956 824 — 132 86,2 1,111 — 287 74,2 Previta 2.186 2.137 — 49 97,8 2.147 — 10 99,5 Sukana 1.992 1.893 — 99 95,0 1.996 — 103 94,8 Efektna 294 271 — 23 92,2 323 — 52 83,9 (Nadaljevanje s 1. strani) v enakem obdobju preteklega leta. Fizični obseg prodaje pa se v zadnjih štirih mesecih, glede na preteklo leto, povečuje in je tudi glede na spremenjeno, zahtevnejšo strukturo prodaje preje pričakovati, da bo konec leta obseg prodaje najmanj enak lanskoletnemu. Zaloge gotove preje imamo v letošnjem letu vse od januarja z manjšimi oscilacijami vseskozi na približno enaki ravni. Kupci tudi v letošnjem letu zaradi visoke cene denarja še nadalje prenašajo del svojih zalog reprodukcijskega materiala na nas, ker prihajajo po naročeno prejo šele, ko jo rabijo, saj si s tem skrajšujejo čas vezave sredstev. Tudi mi smo zaradi visokih obresti pričeli zniževati zaloge surovin. Vendar naša surovina prihaja od daleč, vezana je na , prekomorske prevoze in pretežno tuje dobavitelje, tako da čas od- preme pogosto ne zavisi od naših potreb in želja, ampak od drugih faktorjev na katere ne moremo vplivati v željenem obsegu. Tako smo v prvem polletju s precejšnjo težavo zmanjševali nihanje v sestavu bombažne mešanice, v sinte-tiki pa zaradi občasnega pomanjkanja surovin nismo uspeli izpolniti vseh naročil oz. smo jih s precejšnjim odlogom. Zaradi slabe likvidnosti in dragega denarja bomo morali zaloge surovin op-timirati tako, da ne bo zastojev v produkciji in s tem v prodaji, pa tudi ne prevelike vezave sredstev. Omeniti moramo tudi to, da nekateri dolgoletni pomembni kupci naše preje zmanjšujejo naročila, ker zaradi tržne situacije zmanjšujejo proizvodnjo. Zato smo morali poiskati nova tržišča in nove kupce, kar nam je omogočilo, da smo obseg prodaje zadržali na zadovoljivem nivoju. Povečevali smo tudi izvoz, tako da smo preje neposredno izvozili za 18% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Posebej seje v teh tržnih pogojih zaostrila zahteva po kvaliteti preje in pa hitremu prilagajanju proizvodnje potrebam trga. Zavedajoč se, da v kriznih obdobjih in v tržni ekonomiji lahko obstanejo le najboljši, reagiramo hitro na vsako opozorilo kupcev, sprejeta pa je bila tudi vrsta ukrepov za odpravo vzrokov. Zal pa smo prevečkrat pri izboljšanju kvalitete preje omejeni z nekvalitetno ali premalo kvalitetno surovino, kar še posebej velja za domače dobavitelje sintetičnih vlaken. Pri naročilih so prisotna velika nihanja in pogoste so spremembe naročil, kar zahteva vrsto sprememb v delu komerciale in proizvodnje, saj lahko le z veliko prilagodljivostjo in fleksibilnostjo sledimo potrebam kupcev. Skupaj s kupci ocenjujemo, da smo pri tem uspešno napredovali. Zaradi naraščanja cen bombažnim in sintetičnim vlaknom smo prisiljeni povečevati cene naših prej. Tečaj $ je od začetka leta pa do začetka oktobra poraste! za 270%, OHIS Skopje pa je ob zadnji podražitvi povečal cene vlakna za 40% oz. 53%. Hitro se draži tudi energija, embalaža, rezervni deli in drugi materiali, ki jih uporabljamo. Zato moramo pogosto spreminjati cene. Deloma smo zadrževali naraščanje cen storitvam. Zato bomo tudi vnaprej s povečanjem cen preji morali slediti naraščanju stroškov, saj smo naše notranje rezerve že izčrpali. Vida Vukovič PRIŠLI — ODŠLI v mesecu septembru 1988 Prišli: 1. 9. 1988 Bogdan VAVTAR, Poljane 4vPrimskovo, pripravnik; 1.9. 1988 Borut MANDELJ, Ustje 87, Šmartno, pripravnik; 1. 9. 1988 Anita DOLINŠEK, Sitaijevška cesta 18, Litija, pripravnik; 12. 9. 1988 Sebastjan DIMEČ, Graška cesta 64, Litija, predilnica rezerva; 12. 9. 1988 Alenka JERE, Šmartno 32, Šmartno, predilnica rezerva; 19. 9. 1988 Stanislava KONČAR, Konjščica 16, Polšnik, pripravnik; Odšli: Pismeni sporazum: 11.9. 1988 Mirko Vidmar, Cesta komandanta Staneta 18, Litija, čistilnica in mikalnica L izmena; 16. 9. 1988 Rajko DOLANC, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, splošno vzdrževanje; 30. 9. 1988 Marta JELNIKAR, Gubčeva 2, Litija, komercialni sektor; 30. 9. 1988 Stanko RIBIČ, Marokova pot 2, Litija, transport; Potek delovnega razmeija_za določen čas: 14.9.1988 Stanislava KOČAR, Konjščica 16, Polšnik, počitniški dom Novigrad; Izjava delavke, da ne želi več delati: 9. 9. 1988 Barbara TOPČIČ, Ustje 12, Šmartno, predilnica 3. izmena; Invalidska upokojitev: 22. 9. 1988 Jamej GRIL, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, splošni sektor; Upokojitev: 4. 9. 1988 Rozalija ČOŽ, Ješče 5, Šmartno, sukalnica 2. izmena; V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 9. 1988 zaposlenih 1000 delavcev, od tega 651 žensk in 349 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 41 mladoletnih oseb. J. Zupančič Delavci so pričeli z delom v naslednjih oddelkih: Oddelek moški ženske skupaj predpredilnica predilnica sukalnica vzdrževalnje zunanji transport počitniški dom pripravniki Spremembe in dopolnitve Pravilnika o delovnih razmerjih Na seji dne 26.9.1988 je delavski svet sprejel s sklepom nekaj sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih in to na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o združenem delu. Spremembe in dopolnitve se nanašajo predvsem na dvoje področij in to na začasno razporejanje delavcev na druga dela in naloge ter na disciplinski postopek. Po novi ureditvi začasno razporeja delavce na druga dela in naloge direktor sektorja v skladu z določili Pravilnika o delovnih razmeijih. Odločitve mu ni treba dati v potrditev delavskemu svetu. Po sedanji ureditvi je o tem odločal odbor za delovna razmerja na predlog direktorja sektorja. Začasna razporeditev na druga dela in naloge je možna zaradi pomanjkanja surovin, rezervnih delov, okvar na strojih, pogodbenih obveznosti, ipd. Na področju disciplinskega postopka je več sprememb. Nova določba omogoča, da bo lahko za vse lažje kršitve delovnih oboveznosti izrekal ukrepe direktor. O izrečenih ukrepih bo moral obvestiti delavski svet. Delavec bo moral biti predhodno zaslišan. Denarna kazen se sedaj lahko izreče tako za lažja kot tudi za hujše kršitve delovnih dolžnosti. Izreče se lahko v višini od 15% (prej do 10%) povprečnega čistega osebnega dohodka v prejšnjih treh mesecih. Denarna kazen se lahko plačuje največ v 6 mesečnih obrokih. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge se lahko po spremembah izreče najmanj za tri in največ do 12 mesecev. Upošteva se le, ali je delavec poučen oz. če zna delati in če je zdravstveno sposoben. Izvršitev obeh ukrepov se lahko odloži za čas od 1 meseca do 12 mesecev. Bistvena novost je tudi seznam hujših kršitev delovnih dolžnosti za katere se obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja (izključitev iz delovne organizacije). Naj jih nekaj navedem: — kdor neopravičeno zaporedoma izostane z dela najmanj 3 delovne dni — kdor v 1 letu napravi 5 »plavih« — kdor odkloni izpolnitev delovnih nalog — kdor nezakonito razpolaga z družbenimi sredstvi — kdor si nezakonito prilasti družbena sredstva — kdor krši določila pravilnika o varstvu pri delu in pravilnika o varstvu pred požari — kdor izostane z dela zaradi bolezni (bolniška) in ne upošteva zdravnikovih navodil. Kot zanimivost naj še pojasnim, daje med 23 zakoni, kijih ZIS predlaga skupščini SFRJ v sprejem v letu 1988 tudi zakon o delovnih razmerjih. Zato lahko pričakujemo v letu 1989 nove spremembe na tem področju. ANTON PRIMOŽIČ Gibanje števila zaposlenih Število zaposlenih delavcev se v naši delovni organizaciji znižuje. Tako je bilo 30. 9. 1988 v delovnem razmerju točno 1000 delavcev. Tej številki zaposlenih delavcev smo se najbolj približali avgusta, leta 1983, ko nas je bilo 999. V devetih mesecih se je zmanjšalo število zaposlenih za 56 delavcev, od tega 25 žensk in 31 moških. Delovno razmerje je v 9 mesecih sklenilo 17 delavcev, 3 delavci so se vrnili iz JLA. Delovno razmerje je prenehalo 76 delavcev. Fluktuacija delavcev znaša za navedeno obdobje 7,06%, lani v enakem obdobju 7,04%. Realna fluktuacija, brez upoštevanja upokojitev, odhodov in prihodov iz JLA ter Skupaj 7 13 20 S štirimi pripravniki smo sklenili de-lovno razmerje za določen čas, od tega z Delavci, ki so prekinili delovno razmerje, so delali v naslednjih sektorjih: število prenehanj odstotek prenehanj Sektor delovnega razmerja glede na število zaposlenih Proizvodni sektor — operativna proizvodnja 44 6,0% — obratno vzdrževanje 9 10,2% — vzdrževanje 7 11,9% Finančno računovodski sektor 3 10,3% Komercialni sektor 6 17,7% Kadrovsko splošni sektor 7 14,0% Skupaj 76 7,6% dvema s končano IV. stopnjo strokovne usposobljenosti in z dvema s V. stopnjo strokovne usposobljenosti. Tudi z delavkama za počitniški dom je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas. Iz podatkov je razvidno, da na režijska delovna področja ne zaposlujemo novih delavcev. Najpogostejše vzrok prenehanja delovnega razmerja je bila upokojitev. Od 29 delavcev se je kar 16 delavcev odločilo za predčasno upokojitev. Sledijo pismeni sporazumi — odpoved delavcev (23 delavcev), odhod v JLA (8 delavcev), potek delovnega razmerja za določen čas (5 delavcev), invalidska upokojitev (3 delavci), disciplinska izključitev (3 delavci), smrt (3 delavci) in izjava delavca, da ne želi delati v delovni organizaciji (2 delavca). 30. 9. 1988 je bilo v delovnem razmerju 171 delavcev iz drugih republik ali 17,1% od skupnega števila zaposlenih. Lani je bilo konec septembra v delovnem razmerju 166 delavcev iz drugih republik ali 15,7% od skupnega števila zaposlenih. Bistveno se zmanjšuje tudi število zaposlenih mladoletnih oseb. Tako je bilo konec septembra v delovnem razmerju samo še 41 mladoletnih oseb, lani na isti dan pa 70 mladoletnih oseb. Vera Bric Stotnija Moja dežela. Z več znanja do boljših uspehov Le z znanjem in razvojem bomo prišli iz današnje krize, je že parola, ki nas spremlja na vsakem koraku. Toda res mislimo in delamo tako? Zatakne se že pri vzgoji predšolskih otrok, zanemarjamo osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje, vse to pa se na posameznih stopnjah le še stopnjuje. Dopovedujemo si, da bomo v družbenih dejavnostih dali prednost izobraževanju in zdravstvu. Toda kakšno prednost? In kako na to gledamo v naši delovni organizaciji? Na podlagi plana kadrov štipendiramo 12 dijakov in študentov: — tri dijake na Srednji tekstilni šoli v Kranju, za poklic tekstilni tehnik (1 v 4. letniku in 2 v 3. letniku); — eno dijakinjo na Srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Ljubljani, za poklic komercialni tehnik (4. letnik); — eno dijakinjo na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah, za poklic ekonomski tehnik (3. letnik); — tri dijake za poklic elektronik (2 v tretjem letniku in 1 v drugem letniku: IV. zahtevnostna stopnja); — enega dijaka za poklic strojni tehnik (2. letnik); — d ve študentki na ETN, tekstilna tehnologija za poklic inženir tekstilne tehnologije (končali naj bi do konca marca 1989) in — enega študenta na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, za poklic diplomirani strojni inženir (končal naj bi do konca marca 1989). Glede na izplačane štipendije drugje, imajo naši štipendisti kar visoke štipendije. Osnova za izračun štipendije so stroški mesečne oskrbnin v internatu v Kranju, ki se nato po posebnem ključu preračuna na uspeh posameznega študenta in dijaka in je tudi odvisna od kraja šolanja. Dijaki in študenti, ki živijo izven kraja šolanja, dobijo povrnjene tudi prevozne stroške v celoti. Vsi pa dobijo tudi dodatek za deficitarnost. Štipendije tudi redno izplačujemo! Tudi izobraževanja že zaposlenih ne zanemarjamo. Na podlagi kadrovskih potreb omogočamo študij ob delu. V kolikor študira ob delu delavec, za katerega so dela in naloge že opredeljene, mu povrnemo stroške šolnine, literature, prevoza na redna predavanja in izpite, pripada pa mu tudi študijski dopust, v skladu z določili pravilnika o vzgoj-noizobraževalnem delu. V kolikor predvidevamo kadrovske potrebe, ki pa še niso jasno opredeljene, omogočimo delavcem le študijski dopust. Skratka, pogoji za študij ob delu so ugodni, v kolikor je izobraževanje za potrebe delovne organizacije, le premalo je interesa. Trenutno je evidentiranih 15 naših delavcev, ki se izobražujejo ob delu v interesu delovne organizacije. Beseda »evidentiranih« ni izbrana naključno. Nekaj med njimi je tudi resnično takšnih, ki že več let študirajo, toda svojih obveznosti do delovne organizacije ne izpolnijo. Ob delu se izobražujejo: — 4 delavci po programu za V. zahtevnostno stopnjo (trije na srednji elektrotehniški šoli in en na ekonomski srednji šoli); — 2 delavca po programu za IV. zahtevnostno stopnjo (kovinarska usmeritev) — 7 delavcev po programu za VI. zahtevnostno stopnjo (1 na Visoki ekonomsko komercialni šoli, 2 na Ekonomski fakulteti, 3 na Visoki šoli za organizacijo dela — proizvodna usmeritev in 1 na Visoki šoli za organizacijo dela — smer informatika) — 2 delavca po programu za VIL zahtevnostno stopnjo (oba na Visoki ekonomsko komercialni šoli — ekonomska usmeritev). Toda, glede na dejansko izobrazbeno strukturo in potrebe, je to resnično zanemarljivo. Veliko preveč je delavcev, ki so na posamezna delovna področja razporejeni s tako imenovanimi »ZAČASNIMI ODLOČBAMI«. Kaj storiti z njimi? Edina prava pot bi bila ta, da jih motiviramo za študij ob delu. Toda kako? V naši delovni organizaciji smo ■ Tudi s prebiranjem domače in tuje strokovne literature pridobivamo znanja, ki jih pri svojem delu nujno potrebujemo! kar preveč »familjarni« in se bojimo medsebojne zamere. Tudi to bomo morali presekati in poiskati takšne motivacijske dejavnike, ki bodo delavce spodbudili za dodatno izobraževanje. Prav gotovo pa bomo mogli to nujno vnesti tudi v obstoječi sistem nagrajevanja. Z novim sistemom nagrajevanja, za katerega smo se odločili v letu 1984 smo določili, da naj bi delo opravljali le Temeljna kandidacijska konferenca Delegati temeljne kandidacijske konference smo po izvolitvi delovnih organov konference ter sprejemu poslovnika o delu konference obravnavali predlog možnih kandidatov za člana Predsedstva SR Slovenije. Soglasno smo podprli kandidaturo Živka Preglja, ki opravlja funkcijo izvršnega sekretarja Predsedstva CK ZKS in kandidaturo dr. Ivana Ribnikaija, ki opravlja funkcijo dekana Ekonomske fakultete Boris Kidrič v Ljubljani. Z glasovanjem so se delegati soglasno opredelili, da prevzame funkcijo podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija Pavel Hiršel, upravnik PTT enote v Litiji. Po obravnavanju kriterijev in meril za določanje kandidatov za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, smo evidentirali Milana Kučana, predsednika Predsedstva CK ZK Slovenije in Janeza Stanovnika, predsednik Predsedstva SR Slovenije. Predsednika sindikalne konference Predilnice Litija Jožeta Prijatelja smo določili za delegata na seji občinske kandidacijske konference. Ob zaključku smo navzoči delegati soglasno izrekli vso podporo slovenskemu vodstvu v njihovem prizadevanju za izhod iz gospodarske in politične krize. V. B. ustrezno strokovni delavci in to zapisali tudi v naše samoupravne akte. Toda je temu res tako? Takrat smo delavcem, ki so bili stari več kot 40 let in imeli vsaj 20 letne delovne Izkušnje, priznali z delom pridobljene delovne sposobnosti. Drugega izhoda tudi ni bilo! Nekateri pa so že takrat prejeli začasne odločbe, ki pa so žal, veljavne še danes. Kako pa prihaja do tega, da še vedno izdajamo začasne odločbe? Dodatne delovne sile ne zaposlujemo, dela racionaliziramo in jih delimo na že zaposlene delavce, ki pa žal, nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Vsem tem pa mora biti jasno, da se je nujno potrebno dodatno izobraževati in usposabljati, svoje sposobnosti vsakodnevno dokazovati z delom. Nič več ne velja, da jim bomo po 40. letu starosti in 20 letnimi izkušnjami z delom pridobljene delovne sposobnosti kar priznale, kar marsikateri delavec z začasno odločbo pričakuje. Potrebno bo veliko naporov, da bo i delom in dodatnim izobraževanjem ter usposabljanjem sproti dokazoval, daje sposoben v celoti in samostojno opravljati zaupane mu naloge. Neizbežno je torej investiranje v znanje, v lastno osebnost, v delovni organizaciji pa bomo to finančno podpirali. Seveda pa se izobraževalni proces ne konča z diplomo oz. spričevalom na določeni stopnji strokovnega izobraževanja. Torej tudi mi, ki imamo formalno pravne pogoje za opravljanje določenih del in nalog, moramo z dodatnim sa-moizobraževanjem in usposabjanjem poskrbeti, da bomo kos reševanju problemov v delovni organizaciji. Tehnika se razvija, moramo pa poti napredka, zato je tudi izobraževanje permanentno in nas mora spremljati skozi celotno delovno dobo, morda tudi kasneje. V naši delovni organizaciji je nujno potrebno pripraviti koncept izobraževanja in usposabljanja, ki bo temeljil na našem razvoju. Veliko več poudarka bo potrebno dati znanju in seveda uveljavljanju le tega v praksi. Upam, da bodo pri sestavi koncepta sodelovali vsi strokovni delavci v delovni organizaciji in bo podprt z delavsko večino. Vlasta Grom [ NOVE INVESTICIJE V PROIZVODNJI Montaža novega LTG rotacijskega filtra f / Rotacijski filter LTG V zadnjem času, ko so investicije skoraj povsem zamrle, se še toliko bolj veselimo vsake nove opreme, še toliko bolj pa, če s tem lahko izboljšamo delovne pogoje delavcem. Zelo velika zaprašenost zraka v prizidku k čistilnici bombaža je povzročala upravičeno negodovanje delavcev, ki delajo v tem oddelku. Upamo, da teh težav sedaj ne bo več, saj so delavci iz kotlarne v mesecu septembru v strojnici klime za čistilnico zmontirali novi rotacijski filter. Rotacijski filter je nadomestil obstoječe mrežaste cik-cak filtre, ki so prepuščali precej finih prašnih delcev. Zato je prihajalo do prevelike zaprašenosti v delovnih prostorih, pa tudi do zabitja eli-minatorjev vodnih kapljic, ker je bilo enkrat tedensko pranje klime premalo. Voda nam je zaradi tega večkrat vdrla v dovodni klima kanal in tekla po strojih v oddelku. Najprej smo montažo novega filtra planirali za čas med praznikom dneva republike, ko bo proizvodnja dalj časa stala in bi se montaža lahko izvedla v enem delu. Ker pa so bile težave z za-prašenostjo le prevelike, smo se odločili za takojšnjo montažo. Ta pa je lahko potekala le ob koncu tedna, ko proizvodnja ni obrato- vala in smo jo morali zato večkrat prekiniti. Pohvaliti moramo vse delavce, ki so sodelovali pri montaži. Kotlarje, ki so izvedli montažo filtra brez pomoči monterja dobavitelja. Ta je prišel le ob koncu montaže in izvršil pregled pred zagonom. Pa tudi delavce elektro delavnice, ki so v svoji delavnici izdelali elektro omarico za pogon filtra, vključno z vso avtomatiko. Efekti čiščenja zraka z novim Pri montaži nove dvojilke je sodeloval tudi monter firme Rite — za montažo so potrebovali le tri dni filtrom so opazni že na oko. Naročili smo tudi meritve mikrok-limatskih razmer, ki bodo ta opažanja le še potrdili. Marjan Sonc Stara dvojilka Savio Nov dvojilni stroj V dvojilnici smo montirali nov dvojilni stroj firme Rite iz Italije, s 64 vreteni. Prednosti stroja v primerjavi z dosedanjimi so predvsem v tem, da omogoča kvalitetno dvojenje preje, enako dolžino dvojene preje na vseh navitkih in s tem daje možnost za boljšo organizacijo dela na sukalnih strojih. Nov stroj ima izpopolnjene elektromagnetne nitne zausta-vke, kvalitetno izdelavo pogonov, kar omogoča višje hitrosti. Stroj je opremljen s potujočo čistilno napravo. Novo dvojilko smo postavili na mesto stare dvojilke Savio, ki smo jo izločili iz uporabe in jo bomo uporabili za rezervne dele. Franc Lesjak Razpis prednostne liste za dodelitev stanovanj V skladu z določili samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj Predilnice Litija, razpisuje odbor za stanovanjska vprašanja prednostno listo za dodelitev stanovanj od 1. 1. do 31. 12. 1989. Razpisni rok traja do vključno 14. novembra 1988. V razpisnem roku morate predložiti vso potrebno dokumentacijo: zdravniško potrdilo in potrdilo o osebnih dohodkih ostalih družinskih članov za leto 1987. Zdravniška potrdila, ki so starejša od dveh let ne bomo upoštevali pri točkovanju prošenj. Odbor za Stanovanjska vprašanja razpisuje dve prednostni listi: — prednostno listo za dodelitev enosobnih stanovanj in garsonjer, — prednostno listo za dodelitev dvosobnih in trisobnih stanovanj. Člani odbora za stanovanjska vprašanja bodo upoštevali določila samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj in točkovni sistem. Na podlagi prijav bodo sestavili ločeno dve prednostni listi in sicer eno za dodelitev enosobnih stanovanj, z določitvijo prosilcev, ki bodo imeli prednost pri dodelitvi garsonjere in eno prednostno listo za dodelitev dvosobnih stanovanj, z določitvijo prosilcev, ki bodo imeli prednost pri dodelitvi trisobnih stanovanj. Po sprejetju prednostne liste, sprememba ne bo mogoča. Vsi, ki ste interesenti za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju, prijavite se pri tov. Heleni Hiršel, kadrovsko splošni sektor Predilnice Litija, soba št. 24, poslovna zgradba. Prošenj prosilcev, ki bodo oddane po razpisnem roku, ne bodo upoštevali. Helena Hiršel Dvosobno stanovanje, v izmeri 56,60 m2, je bilo pridobljeno z nadzidavo stanovanjskega objekta Ponoviška c. 7, 9 in 11. Cena stanovanja je 83.221.520 din. To je 137 povprečnih osebnih dohodkov izplačanih za mesec september v Predilnici Litija. Glede na visoko ceno stanovanj in težko gospodarsko situacijo bodo sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del, ki so oblikovana iz čistega dohodka bistveno manjša, kot v preteklih letih. Nujno je, da intenzivneje pristopimo k razreševanju stanovanjskih vprašanj tistih delavcev in njihovih družin, ki živijo v neprimernih stanovanjih. Zavedati se moramo, da bo v današnji situaciji doba čakanja na novo, boljše stanovanje, bistveno daljša kot pred leti, ko je Predilnica Litija lahko financirala izgradnjo stanovanjskega objekta samo za svoje delavce. Oktober — mesec boja proti sladkorni bolezni v Sloveniji Zakaj toliko govorimo in pišemo o tudi vsi otroci, pri katerih je ta bolezen Bolnik, ki posluša in se drži nasvetov sladkorni bolezni, zakaj celo »mesec bo- sicer redka, vedno pa se zdravijo z zdravstvenih delavcev, ki drži ustrezno ja proti sladkorni bolezni«? insulinom. dieto, jemlje predpisane tablete ali si da- Proti sovražniku, ki ga poznamo, se je lahko bojevati. Sladkorni bolezni se lahko izognemo ali pa jo preložimo za leta in desetletja, če le znamo pravilno živeti, predvsem pravilno jesti. Sladkorna bolezen je namreč bolezen presnove, je stanje stalno povišanega sladkorja v krvi, kar pa je posledica prirojenih dejavnikov in dejavnikov okolja, kar pogosto deluje skupaj. Trebušna slinavka, organ, ki leži v zgornjem delu trebušne votline, izloča posebno snov, hormon insulin, ki uravnava prestopanje sladkorja iz krvi v celice telesa. Tega hormona pa včasih ni zadosti, se izčrpa, npr. pri boleznih trebušne slinavke, alkoholikih, pri debelih, pri potomcih ali sorodnikih diabetikov. Nastane motnja, ne samo v presnovi sladkorja oz. ogljikovih hidratov ampak tudi maščob in beljakovin. Ta motnja lahko dolgo časa poteka brez zunanjih znakov in jo ugotovimo samo ob slučajnem, npr. sistematskem pregledu krvi in urina. Kajti sladkor prehaja tudi skozi ledvice v urin. Tako — s poizkušanjem urina — so bolezen spoznavah že stari narodi, Egipčani pa sojo opisali že 1. 1550 pr. n. št. Kasneje so jo imenovali diabetes mellitus, kar pomeni »medeno pretakanje«. Ko se sladkor v krvi postopno viša, se pojavijo tudi zunanji znaki bolezni: žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, hujšanje, povečan apetit, motnje vida, zadah po acetonu. Bolezen potrdimo s pregledom krvi in urina, nujno je takojšnje zravljenje. Bolnik potrebuje ustrezno dieto, včasih dodatno zdravljenje s tabletami, tisti pa, pri katerih trebušna slinavka popolnoma odpove, tudi vsakodnevno injekcijo insulina. Težji bolniki potrebujejo nekaj tednov bolnišničnega zdravljenja, pa Kdo je upravičen participacije Doplačila občanov k cenam zdravstvenih storitev ali participacijo ureja samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS, št. 26/83). Namen participacije je zagotoviti racionalno porabo zdravstvenih storitev, zdravil in drugih pripomočkov ter zagotoviti ustrezen del sredstev za zdravstveno varstvo. Seveda pa participacija ne sme odvračati občanov od zdravljenja, ko je le-to nujno. Zakon o zdravstvenem varstvu in zgoraj omenjeni samoupravni sporazum predvidevata različne oblike oprostitve plačila participacije. Občani z nizkimi dohodki so oproščeni plačila participacije pod naslednjimi pogoji: občan je upravičen do oprostitve plačila participacije, če ugotovljeni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 45 odstotkov čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu. V letu 1988 so tako oproščeni plačila participacije vsi občani, katerih lanskoletni dohodek na družinskega člana ni presegal 121.980.— din. Ta cenzus velja za delavce in upokojence in je celo leto enak. Delavci, ki prejemajo otroški dodatek, so hkrati upravičeni tudi do oprostitve plačila participacije, saj je cenzus za oprostitev participacije nekoliko ugodnejši od cenzusa upravičenosti do otroškega dodatka. Kako uveljaviti upravičenost do oprostitve plačila participacije? Delavci, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje morajo v knjigarni kupiti obrazec SPN-1 (dobijo ga lahko tudi v kadrovsko splošnem sektorju PL). V ta obrazec delovna organizacija vpiše podatke o osebnem dohodku v lanskem letu ter ga pošlje na Center za socialno delo Litija, ki potem izstavi potrdilo o oprostitvi. Če dela eden od zakoncev v drugi DO, mora dati obrazec izpolniti najprej v svoji delovni organizaciji. Upokojenci vložijo obrazec SPN-1 na Centru za socialno delo Litija. Pokojninskih odrezkov pri tem ne potrebujejo, razen če so se upokojili v tekočem letu. Upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek k svoji pokojnini, svojo upravičenost do oprostitve plačila participacije izkazujejo z odrezkom pokojnine za zadnji mesec in ga pokažejo pri zdravniku. Ti upokojenci posebnega potrdila ne potrebujejo. Upokojenci, ki bi radi uveljavili pravico do oprostitve plačila participacije, pa niso prepričani, da jim le-ta pripada, naj se zglasijo na Centru za socialno delo v Litiji. Socialni delavec Centra za socialno delo Litija: Kristo Rupnik je insulin s temi ukrepi vzdržuje skoraj normalno višino krvnega sladkorja in tudi živi normalno življenje. Zaveda se, da bo le tako odložil ali tudi preprečil nastanek poznih zapletov na drobnih žilicah oči, ledvic, živcev in žil in zgodnjo arteriosklerozo. Te spremembe, ki se jih pri sladkorni bolezni najbolj bojimo, vodijo do slepote, odpovedi ledvic, odmrtja prstov nog ali srčne oz. možganske kapi. In kaj lahko naredimo v boju proti tej tako hudi, pa tudi tako razširjeni bolezni? « Ima jo 3—6% prebivalstva na svetu, v Sloveniji imamo registriranih blizu 60.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. Bolezen se da preprečiti ali za dolga leta odgoditi — za to je potreben samo zdrav način življenja. V prvi vrsti je potreben zdrav način prehrane. To pomeni — da pojemo toliko, kolikor porabimo. Če pa pojemo preveč ali porabimo premalo, vodi to v debelost. In debelost, ki je najbolj pogosta motnja presnove sploh, vodi pogosto v izčrpavanje žleze slinavke in s tem v sladkorno bolezen. Posebno bi morali paziti na normalno telesno težo sorodniki sladkornih bolnikov, žene, ki so rodile nad 4500 g težke otroke in vsi starejši ljudje. Za vzdrževanje normalne telesne teže je potrebnih 5 dnevnih, ne preobilnih, nemastnih, obrokov hrane in dosti gibanja. Moderni človek preveč sedi in se vozi, premalo hodi in teče. Z gibanjem porabljamo zaužito hrano in krepimo notranje organe in mišice, istočasno pa sproščamo živčne napetosti. Tudi stalne napetosti ali »stres« nam zvišujejo krvni sladkor in tako pospešujejo razvoj sladkorne bolezni in arterioskleroze. Torej: živimo zdravo, pa se nam tudi sladkorne bolezni ne bo treba bati. Breda Kokalj-Limbek Razpisujemo letovanje na Veliki planini od 15.11.1988 do 15. 5. 1989. Za praznike (29. november, novo leto in prvomajske praznike) bodo imeli prednost pri razporeditvi letovanja tisti delavci, ki za praznike še niso letovali v naši koči na Veliki planini. V zimskem času počitnic, ki bodo predvidoma od 23. 1 1989 do 4. 2. 1989, bomo razporedili tiste delavce, ki imajo šoloobvezne otroke in to samo za 3 do 4 dni. Omenjeni termin zimskih počitnic velja za OS Litija. Letovanje na Veliki planini v letni sezoni se ne upošteva pri razporejanju. Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano so sklenili, da bomo stroške letovanja na Veliki planini plačevali 10.000 din dnevno, ne glede na število prijavljenih, če sta oba zakonca zaposlena v Predilnici Litija. Doplačilo za zakonca, kije zaposlen v drugi delovni organizaciji je 2.000 din, za nečlana je 4.000 din, za otroke nečlanov do 14. letaje 2.000 din. V primeru, da bo Delavski svet sprejel druge cene, vas bomo o tem naknadno obvestili. Prosimo, da prijavnico točno izpolnite, ker bomo le tako pri-javljence hitro in pravilno razporedili. Navedite dva termina, v katerih želite letovati. O razporeditvi boste pismeno obveščeni, letovanje pa bo potrebno plačati 30 dni pred pričetkom letovanja. Prosimo, da ob prevzemu ključa prinesete s seboj vse osebne izkaznice za vse prijavljene odrasle in rojstne podatke otrok, ki bodo letovali z vami v koči na Veliki planini. Če ste se odločili za letovanje na Veliki planini v času od 15.11. 1988 do 15.5.1989, izpolnite prijavnico in jo oddajte najkasneje do 7. novembra 1988 tov. Heleni Hiršel, kadrovsko splošni sektor, soba št. 24. Helena Hiršel m Koča na Veliki planini nas pričakuje. Za vzdrževanje koče že nekaj let uspešno skrbi Franc Mali, iz kadrovsko splošnega sektorja Razpis letovanja na Veliki planini PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani delavec, upokojenec Pl, (ustrezno obkroži) stanujoč (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za dnevno letovanje v izmeni od do Če v navedenem času ni razpolož. kapacitet, sem pripr. letovati od do . Za letovanje prijavljam: Ime in priimek Dan, mesec in leto rojstva Sorodstvo Zaposlen pri Oddelek 1 9 k 4 S R Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta . Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta............ (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem............ nepreskrbljenih družinskih članov g) skupna delovna doba ___________________ let Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov. DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE V...................., dne . Z navedeno izmeno se strinjam Podpis nosilca prijave (podpis vodje enote) Potrjujem prejem prijave dne (podpis) Upokojila sta se... V septembru sta sg upokojila Jernej Gril in Rozalija Čož. Jernej Gril je pričel delati v Predilnici junija, leta 1946, ko so v tovarni ponovno uvedli nočno izmeno. Približno leto dni je opravljal dela ve-zalca vrvic, bilje kurir, vozil je pred-prejo in posluževal mikalnike. Po odsluženju JLA se ni vrnil na delo v Predilnico. Delal je pri Tehniki v Ljubljani in od leta 1953 vse do invalidske upokojitve ponovno pri nas, prva leta v različnih proizvodnih oddelkih. Ob deluje uspešno končal šolo za gasilce v Medvodah. Delo gasilca je tako od leta 1962 opravljal v Predilnici. O svojem dolgoletnem delu je povedal: »Delo gasilca največkrat (še sreča) ni preveč naporno. Biti pa moraš vesten in svoje delovne dolžnosti dosledno izpolnjevati. Ker je delo v izmenah, dolga leta nisem poznal ne nedelj ne praznikov. V tekstilni industriji je večja možnost požarov kot drugod, zato moraš biti v stalni pripravljenosti tudi ob dneh, ko nisi na delu. Svoje delo sem zelo rad opravljal. Če bi se mlad še enkrat odločal za svoj poklic, bi se ponovno odločil za gasilca. Veliko truda smo gasilci v tovarni vložili za izobraževanje ostalih delavcev. Seveda pa smo se udeleževali različnih tekmovanj. Se dobro se spominjam, da je bila predilniška ekipa leta 1963 državni prvak.« Spominjal se je tudi svojega družbenopolitičnega dela. Kot dolgoletni komunist budno spremlja dogodke zadnjih mesecev in ob spominjanju le-teh ni nasmejan tako, kot je bil običajno vsa ta leta. Želimo mu, da bi še dolgo užival zasluženi pokoj in da bi še naprej tako skrbel za svoje zdravje. Bilje invalidsko upokojen, vendar mu do polnih 40 let dela manjka le nekaj mesecev. Rozalija Čož se je pred dobrimi 20 leti zaposlila v naši delovni organizaciji. Opravljala je delo posluževa-lke raztezalk v predpredilnici. Kasneje je bila razporejena v oddelek sukalnice, kjer je vrsto let opravljala delo vlagalke. Pri opisu svoje delovne poti v Predilnici ni bila tako zgovorna kot njen predhodnik. Delo vlagalke je opisala kot naporno in težko. Večkrat si je želela, da bi bila ponovno razporejena v predpredilni-co, vendar so bile potrebe po delavcih v sukalnici večje. Trudila seje, da bi svoje delo čimboljše opravila. V pokoju ji dela ne bo zmanjkalo. Z možem skrbno obdelujeta manjšo kmetijo v Ješčah. Tudi njej želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. V. B. POPRAVEK V prejšnji številki Litijskega pre-dilca smo pomotoma napisali, da se je Zvonimir Elzner predčasno upokojil. Za napako se mu opravičujemo, ker je tov. Elzner ob upokojitvi dopolnil 40 let delovne dobe. Jernej Gril Rozalija Čož Poškodbe v septembru Septembra smo imeli kar nekaj poškodb, vendar nobene težje. Kar dve poškodbi pa sta bili pri zunanjem transportu. Skladiščnik Stane Ribič je hotel na nakladalni rampi z železno kljuko premakniti paleto. Kljuka se mu je izmaknila, padel je preko rampe in si poškodoval komolec leve roke. Stanislav Okorn pa je pri iskanju zabojev stopil na žebelj, kije gledal iz stranice zaboja. Pri tem mu je žebelj predrl podplat čevlja in poškodoval stopalo. Poškodbi je botrovala tudi neustrezna obutev. V predilnici je Emsuda Krupič zaradi višine prstančnih strojev stopila na podnožje stroja, da bi dosegla flajerski navitek. Pri skoku na tla pa sije zvinila levo nogo. Za odvzemanje flajerskih navitkov na visokih strojih (kot so npr. Textima) je bolje uporabljati podaljšek iz trdih cevk, ki se nataknejo ena vrh druge. Predico Fatimo Lemezovičje po lastni izjavi udarila ročica za dvig in sprost vretenskega voza in sicer po levi roki. Pri odhodu na delo je Ladislava Perc pred vhodnimi vrati z levo nogo zadela ob betonski rob stopnic in poškodovala mezinec. Ekipa naših gasilcev se pripravlja na reševanje -varna oblačila - potrebna so ognje- Gasilska vaja v Litiji V soboto, 15. oktobra je bila v Litiji na Rozmanovem trgu gasilska vaja. V stanovanjskem objektu (samski dom) naj bi zagorelo. Zaradi ognja in dima ni bila možna evakuacija stanovalcev po stopnišču. Tako je bilo možno reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij le po gasilni lestvi, reševalni vreči, s kljukasimi lestvami in ekipo reševalcev z dihalnimi izolirnimi aparati. Namen vaje je bil, da se preiskusi strokovno znanje gasilskih enot in enot civilne zaščite ter njihova tehnična opremljenost za reševanje ljudi iz višjih nadstropij. Po končani vaji, ki jo je organiziral in vodil strokovni štab Občinske gasilske zveze in Gasilskega društva Litija, je bila izdelana analiza in ocena vaje. V vaji so sodelovala gasilska društva iz Litije, Šmartna, Save in Jevnice, Industrijsko gasilsko društvo Predilnice Litija in Lesne industrije Litija, enote civilne zaščite desnega in levega brega, ekipa prve pomoči civilne zaščite, reševalci Zdravstvenega doma iz Litije in predstavniki Postaje milice iz Litije. Če ste si vajo ogledali tudi vi, lahko posredujete svoja mnenja in pripombe na naslov uredništva. Rucjj Zupan Šestič s pisatelji kmečkih povesti Šesto srečanje pisateljev Kmečkih povesti je potekalo letos v okviru kulturnih dni v središču Slovenije. Pisatelji so se zbrali v nedeljo, 16. oktobra, v kresniški osnovni šoli, kjer so jih domačini prijazno sprejeli. V kulturnem programu, ki so ga s petjem popestrili domači fantje in harmo-nikaš, so o svojem delu pripovedovali: Minka Krvina, Joži Munih-Petrič, Janez Švajncer, Marija Nemanič, Zlata Volarič, Jože Volarič, Magda Stražišar in Anica Zidar. Literarno srečanje je povezoval domačin Tone Štrus, goste in obiskovalce prireditve pa sta pozdravila tudi Joža Konjar in Peter Svetik. Udeleženci srečanja so s prireditve poslali tudi pismo v podporo slovenskemu političnemu vodstvu. JK Gledališki abonma 1988—1989 Zavod za izobraževanje in kulturo Litija nam je za dolgočasne, hladne jesenske in zimske večere letos spet pripravil zanimive gledališke predstave. Z njimi želijo popestriti kulturno ponudbo v naši občini. Žal pa odziv občanov ni vedno v skladu s pričakovanji organizatorjev in gostiteljev. Cene abonmajskih vstopnic niso previsoke, le 30.000 din za pet predstav. Sindikat naše delovne organizacije pa se je odločil, da bo k vsaki vstopnici prispeval 10.000 din. Torej bo obisk prireditev za delavce Predilnice in za predilniške upokojence še cenejši. Predstave bodo, tako kot v pretekli sezoni, potekale ob to- rkih in petkih ob 19.30 uri v dvorani na Stavbah. Izgled naše kulturne hiše v Litiji je nekoliko spremenjen. Dograjena je streha nad vhodom. Prostora pod streho je še veliko in bi se ga dalo kaj koristno izrabiti. Prostora dovolj — le denarja premalo! Zavod za izobraževanje in kulturo Litija nas vabi, da postanemo njihovi zvesti obiskovalci. Kljub vsem obveznostim si rezervirajmo čas tudi za gle- <2><2? <5> <2? <£ Krajevni praznik mesta Litije " Krajevni skupnosti mesta Litije sta v petek, 21. oktobra 1988 praznovali svoj krajevni praznik, kot spomin na ustanovitev prvega okrožnega odbora OF, ki je bil ustanovljen 18. oktobra 1941 v Gorenčevi hiši na Grbinu. Proslavo so nam pripravili učenci osnovne šole in pihalni orkester iz Litije. Podeljena so bila krajevna priznanja OF in krajevna priznanja obeh krajevnih skupnosti najzaslužnejšim krajanom za prizadevanja na družbenopolitičnem področju in pri razvoju krajevnih skupnosti. Na proslavi je KS — desni breg podpisala listine o varovanju in vzdrževanju spomenikov in obeležij NOB s posameznimi predstavniki. T. L. Športne igre Predilnice 1988 Končale so se športne igre Predilnice. V igrah je sodelovalo okoli 120 delavcev. Kljub težavam s časom je komisija za šport in rekreacijo igre dobro vodila in izvedla do konca. Ponavljala pa seje stara tradicija, da na igrah sodelujejo vedno eni in isti delavci. Poiskati bi bilo treba vzroke za to. Tekmovanje je potekalo v 10 disciplinah. Dosežene so bile naslednje uvrstitve: ŠAH: 1. Jože Rink — predpredilnica, 2. Ferid Seferovič — predilnica, 3. Sistek Hamdija — skupne službe. ODBOJKA: 1. predilnica, 2. predpredilnica, 3. skupne službe. KOŠARKA: 1. skupne službe, 2. predpredilnica, 3. predilnica. NAMIZNI TENIS: 1. Veno Pajer — skupne službe, 2. Tine Jerina — skupne službe, 3. Emil Lapornik — predpredilnica. KEGLJANJE: 1. Janez Mladenič — sukalni-ca, 2. Tone Kos — sukalnica, 3. Jože Vizlar — vzdrževanje. MALI NOGOMET: L skupne službe, 2. predilnica, 3. predpredilnica. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: 1. Bogo Tomše — predpredilnica, 2. Milan Kokalj — predpredilnica, 3. Franc Razpotnik — predpredilnica. BALINANJE: L sukalnica, 2. predpredilnica IV, 3. predilnica I. VLEČENJE VRVI: L vzdrževanje, 2. predpredilnica, 3. predilnica. RIBOLOV: L Boris Okorn — vzdrževanje, 2. Franc Žnidar — vzdrževanje, 3. Iztok Mali — vzdrževanje. Končni vrstni red v točkovanju za najboljši oddelek: 1. predpredilnica — 207 točk, 2. vzdrževanje — 167 točk, 3. predilnica — 158 točk, 4. skupne službe — 121 točk, 5. sukalnica — 103 točk. Občinski sindikalni svet Litija je tudi letos organiziral sindikalne športne igre. Na sporedu sta bili dve tekmovanji in sicer mali nogomet in kegljanje. V obeh panogah je zmagala naša ekipa Predilnice Litija. Jože Groboljšek Vodja zmagovalne ekipe iz predpredilnice Janko Kos, je ponosno dvignil zasluzeni pokal Knjižne novosti v matični knjižnici dr. Slavko Grum Litija (januar; september 1988) LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Kishon: Kamela v šivankinem ušesu Nanga: Marianino izdajstvo Dašdorou: Gobi Linna: Neznani vojak Scorza: Negibni ples Konsalik: Puščavski zdravnik Švajncer: Somrak Del Rio: Zadnji po Malahiju Korda: Valovi življenja 1—2 Kosmač: Praznična ptičnica Golon: Angelika in kralj Wallace: Šaljivec Lalič: Ko bo gora ozelenela Streiber: Dan vojne in pot naprej Hailey: Močno zdravilo Segal: Razred Barwick: Hitlerjev rabelj Pregelj: Plebanus Joanes Zidar: Sveti Pavel Tavčar: Visoška kronika Bartol: Alamut Jalen: Ovčar Marko Grey: Peščene stopnice Sofokles: Antigona Grum: Goga, čudovito mesto Novak: Dramski diptih Okudžava: Potovanje diletantov 1—2 Handke: Pesem trajanju Pevec: Sonkini soneti Rovšek: Moje steze Lapierre: Mesto radosti Štih: Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941- Jensterle: Potovanje klobca volne Holt: Demonski ljubimec Čontala: Igralec s petimi prsti 1—2 Stevanovič: Testament Bringsvaerd: Luna otroštva Lipuš: Prošnji dan Golon: Neukročena Angelika Pavček: Goličava Štih: Vajkardi Strube: Pozabljeno življenje Conners: Plesna dvorana Aldrige: Resnica o Lilli Fisher: Grajske gospe Zoran: Vpisi tesnobe Blatnik: Visoko so zvezde Dular: Dobra je ta zemlja Kolenc: Otroštvo v srcu Božič: Chubby was herc Danella: Vse zvezde z neba Wallace: Mož iz hotela Carlton Pesmi štirih Zidar: Elijev oblak plodnosti Uršič: Romanje za Animo Robbe: Djinn Fast: Volilo Danella: Ljubezen ob Bodenskem jezeru Nation: Preživeli Lebum: Avtocesta Capote: Glasba za kameleone Klima: Poletna ljubezen Maupassant: Srhljive zgodbe Stevens: Cangey in Lacy Grey: Western union Kravos: Ko so nageljni dišali Lenz: Vadbiše Zweig: Nestrpnost srca Tomšič: Kolobar Peršak: Smer Hamburg — Atlanta Collins: Priložnosti I—2 Brešar: Slišim smeh lesnih črvov Cestnik: Praznovanje korakov Cervantes: Don Kihot 1—4 Fedin: Mesta in leta France: Boovi so žejni Bunin: Gospod iz San Francisca Goethe: Trpljenje mladega Wertherja Defoe: Robinson Crusoe Stendhal: Lucien Leuwen Voltaire: Kandid ali optimizem Musil: Zablode vajenca Torlessa Gombrowicz: Ferdgdure La Fontane: Effi Briest Flisar: Čarovnikov vajenec Svevo: Kratko sentimentalno potovanje London: Zgodbe s severa in juga Simenon: Slepi potnik Parise: Lepi kaplan Saint-Exupery: Bojni pilot Walsh: Mora na Manhatanu Ingolič: Družinski festival Malenšek: Marčni veter Dickey: Odrešitev Rudolf: Zvestoba Kolmanič: Sadovi ranih cvetov Sinjavskij: Lahko noč Ameriška metafikcija King: Cujo Hughes: Pesmi Majcen: Kajsija, Prekopa Snow: Hodniki oblasti Waugh: Vnovič v Bridesheadu Zagorski: Vračanje k sebi Fritz: Pusti čakati jutri Sussana: Dolina lutk Šprohar: Skok čez plot Taylor: Bogatašinja 1—3 Steel: Konec poletja Lawrence: Ljubimec lady Chaterley Murasaki: Princ in dvorne gospe 1—2 Beckett: Molloy Jokai: Zlati človek Zupet: Sončnica za Ivana Golon: Angelika upornica Lapuh: Žena s Poljan Firm: Sužnja s Kordove Wells: Velikani prihajajo Forster: Soba z razgledom Rudolf: Zvestoba Terra Pečjak: Socializem v kozji vasi Zidar: Medžugorska legenda Holt: Maškarada Gačnik: Magdalena Festival humorja in satire Holt: Skrivnostni zdravnik Maister: Izbrane pesmi Simčič: Psomar in njegovi hlapci Wallace: Vrata sedmerih ključavnic Barnes: Flaubertova papiga Cerar: Partizan nekoliko drugače Balair: Podmornica Swordray Kovič: Dežele Grabnar: Človek Vipotnk: Druga stran medalje Tomšič: Kafra Simmel: Tistih v temi ne vidimo 1—2 Cortazar: Zasledovalec Rilke: Pesmi Dickinson: Pesmi VVilson: Anglosaško vedenje Forster: Potovanje v Indijo Greene: Oblast in slava Frain: Poželenja Jalen: Trop brez zvoncev Wallace: Gangsterji v Londonu Hesse: Peter Camenzind Sheldon: Če bo kdaj jutri Butor: Modifikacija Zamjatin: Mi Andrzejewski: Pepel in diamant Saltikov: Gospoda Golovljovi Conran: Čipke 1—2 Rožanc: Svoboda in narod Konsalik: Skrivnost sedmih palm Figuli: Trije rjavci Firm: Uskoška nevesta Čuček: Življenje je danes Wells: Zgodba o nevidnem človeku Wu Chengen: Potovanje na zahod Jeršek: Teden dni do polne lune Ebner: Divjina zgodnjih poletij Fornezzi: Moped šou Perat: Krokarjeva jesen Bratož: Pozlata pozebe Frančič: Jeb Cook: Koma Petan: Dvojčka Wood: Moški v kuhinji Zupan: Apokalipsa vsakdanjosti Škrinjar: Plaz Kingsley: Dišave Holt: Moja sovražnica kraljica Šelhaus: Žbogom, Liberty Bell Bor: Med viharji in tišino Skrb za ozimnico Ko pomislimo na ozimnico, se hkrati zavemo, da prihaja jesen in za njo zima z dolgimi večeri. Na to pa seje potrebno pripraviti. Oskrbimo se s kurjavo, če ne stanujemo v bloku s centralnim ogrevanjem, s krompirjem, z jabolki, z vloženo zelenjavo, proti koncu leta pa tudi s pujskom, v kolikor nam finančno stanje to še dovoljuje. In kako pomagamo v naši delovni organizaciji delavcem priskrbeti ozimnico? Pričeli smo že v mesecu avgustu z nabavo breskev za vlaganje. Nadaljevali smo z nabavo grozdja za stiskanje. Pri obeh artiklih je bil odziv delavcev zelo velik, kajti tudi cena ni bila visoka. Nekoliko kasneje smo dobili ponudbe delovnih organizacij za nabavo jabolk različnih sort, su-homesnih izdelkov in vložene zelenjave. Jabolka in su-homesne izdelke smo v teh dneh že razdelili. Tudi za to so se delavci zanimali v velikem številu, kajti pri teh artiklih so nam delovne organizacije nudile obročno odplačevanje, to pa je v tem času zelo pomembno. Za vloženo zelenjavo ni bilo dovolj prijavljencev, saj je bilo število omejeno na najmanj 30 kompletov. To nas ni presenetilo, saj vemo, da je naša delovna organizacija predvsem ženski kolektiv in da naše delavke že v poletnem času poskrbijo za »svojo« ozimnico. V mesecu decembru načrtujemo nabavo govejega in svinjskega mesa, če nam bodo ponudbo pod ugodnimi pogoji (obročno odplačevanje) poslali iz Mesarije in prekajevalnice Šmartno. Kaj bi še lahko nabavili oz. spremenili pri nabavi ozimnice? Svoje predloge ali pripombe lahko napišete za Litijski predilec. S svojimi predlogi nam boste pomagali pri pestrejši ponudbi ozimnice našim delavcem. M. Verbajs Jesenski pridelki so lahko tudi zanimivi. Takšno korenje je pridelala naša delavka Darja Tomc iz Preske. Bl • BH? * J "'f < •" " £ ,■ ~ . .. . i T Litiji imamo precej prodajaln s svežim sadjem in zelenjavo. V teh prodajalnah lahko kupujemo tudi ozimnico, vendar se naši delavci radi odločijo za nakup le-te v naši delovni organizaciji, ker jim omogočimo obročno odplačevanje. Tržnice v Litiji so v zadnjem času res zelo bogato založene. Množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža bo v soboto, dne 12. novembra 1988. Start pohoda bo od 7. do 9. ure na terasi gostišča Čebin, pri železniški postaji v Litiji. Startnina za delavca je 3.000 din, za dijake in študente pa 2.000 din. Vsak udeleženec dobi spominsko priponko. Zaključna kulturna prireditev bo na Čatežu ob 14. uri. Organiziran bo avtobusni prvoz nazaj v Litijo, s pričetkom ob 15. uri. UDELEŽITE SE POHODA V ČIMVEČJEM ŠTEVILU! Iz hranilne službe Obrestna mera varčevalcev v hranilni službi Predilnice znaša za mesec oktober 1988 468%. V. B. PRODAM kombiniran otroški voziček TRIBUNA. Informacije po telefonu 882-998. Kozmetični salon 'ZLaliji Cenjene stranke obveščam, da poleg kozmetičnih uslug opravljam tudi pedikuro. Odprto: ponedeljek, sreda, petek — od 13.30—19.30 torek, četrtek — od 7.30 — 13.30 Naročite se lahko po telefonu ali osebno. Usluge opravljam sterilnol Kovič Gordana Luke Svetca 1 tel.: 881-731 NAGRADNA KRIŽANKA sestavil. lois VIZ-LAG. VA3BOLSl ČC.MI 7>REMOq -OP>EL- SEVERM! VETER' LETEV, LESENA PALICA KAD Al/, PREJ> -Ujem MLEČfJl IZDE-- \ LE\C ) JSi KN3IGA ZEMLJE- VlbOV e ros, znački VUlPAD- AZ'7StfE. >/AC.OJ>A ZbSAVIL. TBAVMIS' tASTUlip DEL ŽIVALSKE HO c? E AVTOMATSKA ojs-iELAVA ■SgopJE JEZEZO V ATCL\t{ ^ x CE/UTEC. NAEolNE TEHMICE poLNiere. S TAKO -?£euj-rni iZBALJ — Nemogoče! Nikdar nisva,,. ODISEJEV OTOlC SAEAJ£VO TONA L1U&UO -/Alki o ŽEKISK.CD iroE SEUC> OU.G.O- CAfL P&/PAJ>- hJttC ILlEOV P El/E C (Utoni) TU&ŠUt FILMSKA PO-EbSTA-VA z-CM.SBO SM-fi A JAPONCA PRESTOL. VEi-tUA -uo//C" HESro v ITALIJI (AVTOM ■ imue) n/a AKZZMZ.IC PCAv/ TAICE- Ptepno- t?A(seao ■HZ.VATSVO MlIjLIM . ŽEUSVo /(V)E DEL. SKLAD -3B PoM-E^- K)\ VEZ.NHC spAUseo £. itoe: 2UDAB. zamašek. OILAAiS ■ m . ine PoiNlEC. ŠldOKLO X..\LOL\LO tQ.su. a.Z- DEPAG,- TMA V PGAUClJi ftUMOCL ■ BESEjDA sobo&u ((L UELTOf DELLEK. OUOKJ — CftJA Vozu K TC.A3A -ZULt A/AML- JEVANJČ GESLA \IELIl'Ca ZABAVE •Pfli 2e-ŠEvANlO LITIJSKI Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Vera Bric (glavna in odgovorna urednica), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom. Fotografije: Marjan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona uredništva: (061)881-411 int. (17). List dobijo člani delovne organizacije, štipendisti in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC — Tozd Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1650 izvodov. — Saj sem ti rekel, da žena v sobi ne dovoli kaditi! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 9/1988 Vodoravno: PAŠTETA, ANTA-RES, LAOKONT, IKT, CO, VEKA, ANTIMON, DANICA, V, ASARI, PLENICA, ACRVL, RELIGIJA, ATUZ, VTIČ, GOL, AL, IOS, KRONE, NOČ, SVETOVNI VOJNI. Rešeno križanko iz te številke Litijskega predilca oddajte najkasneje do ponedeljka, 14. novembra 1988 v skrinjico časopisa ali pošljite na uredništvo. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 2500, 2000, in 1500 din. Na uredništvo smo prejeli 23 rešenih križank iz 9. številke Litijskega predilca. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke. Nagrade prejmejo: 1. Ana Namestnik, Litija, Majs-trova 4 — 2500 din 2. Marjana Bartol, Gabrovka, Gabrovka 1 — 2000 din 3. Rado Lešnik, Litija, C. zasavskega bataljona 7 — 1000 din. REŠITEV NAGRADNE UGANKE Prejeli smo 35 rešitev nagradne uganke. Razen dveh, so bili vsi odgovori pravilni. Posnetek Litije je nastal leta 1929. Fotografija je bila že objavljena v almanahu, ki je izšel ob 85-obletnici obstoja in dela Predilnice Litija. Izžrebali smo tri nagrajence: 1. Ivan Ocepek, Litija, Gubčeva 4, 2. Boris Okorn, Litija, C. komandanta Staneta 9, 3. Zvonka Juvan, Litija, Brodarska ul. 12. Nagrajenci bodo prejeli knjigo dr. Franceta Kresala — Tekstilna industrija na Slovenskem. Knjigo lahko dobijo v uredništvu. Slovenija Moja dežela.