289
Zabavne stvari.
Trije dobri sveti.
(Iz spanjskega preložil Ant. Brehmer-Graffron.)
I.
„Soseda, soseda!"
„Kaj pa je, gospod Anton ?"
„Ali bi mi hoteli dati nekaj zrn soli?"
„No, ce bi uže vsaj za zlato prosili — kaj pa bo-dete kuhali?"
„O, nič, nič, le povest sem našel tukaj-le nekje v obližji, ktera se mi nekoliko neslana zdi, pa bi jo rad nekaj popravil."
„Kaj SI pa uže zopet zmišljate? Vendar, ker ste tI, naj bo; tu imate soli in pa še nekaj več sem jo vam dala, če bi morda ravno potrebovali za-----"
„Prav lepa hvala, soseda!"
;;Na malo, gospod Anton!"
Gospod, poslušajte toraj! Nekdaj je bil vojak, ki mu je bilo Janez ime, za Pomisla so ga pa klicali, toda ne zarad tega, ker bi si bil morda preveč glavo vbijal, pač pa 5 ker ni prav nič mislil. Njegov stotnik ga je dan na dan opominjal: „Janez pomisli, pomisli!"
Janez Pomisli je bil doslužd in odpustili so ga. — Janez se je domov pripravljal, daleč daleč tje nekam za hribe, kjer je njegova žena prebivala. Da, da, Janez je bil oženjen! Kakor sicer nikdar, tudi tedaj ni nič pomislil, ko se je bil še prav mlad oženil; mežnarjevo Maričko je pa vzel. To bi se sicer ne bilo zgodilo, ko bi bil Janez le nekoliko pomislil, da „cegeljca^^ še ni dobil, da ga prav lahko potrdijo in bo moral 8 let puško nositi, katero bo namesto žene objemal, kar se je tudi resnično zgodilo. Revež je bil! Pa kaj se hoče, saj jih je še več. Danes mu je pa srce od veselja poskakovalo, kajti doma pojde, ženo bo zopet videl čez 7 let in pa 3000 gold. gotovega denarja s seboj ponese.
Da kdo domu gre, ni nič novega; da kdo zopet ieno dobi, tudi ni nič čudnega — vsak si jo lahko poišče, ali da ima pa kdo, ki je 8 let cesarja služil, 3000 goldinarjev gotovega denarja, to je pa uže vredno, da se pove.
Janez je bil nekdaj v Jaki, od koder ga je njegov iapitan na Pireneje poslal s pisanjem k lovskemu po-jročniku, ki je ondi se svojimi ljudmi stražil.
„Gospod kapitan", pravi Janez, „jaz se bom tam gori po tistih soteskah še zgubil, ker pota ne vem!"
„Le tistih potov se drži, kjer boš videl, da so diugf uže hodili!"
Janez zadene puško na rame in odide po dobrem svetu ravnaje se, kakor bi trenil, pod gore Pirenejske.
Silno vroče je bilo. Gonil ga ravno nihče ni in zarad tega se je Janez v senci pod drevesom nekoliko po tleh položil; počiti je hotel in pa počakati kakega človeka, da mu bo pot pokazal.
Na vrh gore se je ozrl, kjer moža zagleda, ki je dve muli gonil.
„Hodi po potih, kjer so uže drugi hodili!" šine mu na misel. „Oni-le mož se svojima mulama je vrh gore, toraj moram tudi jaz tje gori", pravi Janez in uže je jel navkreber iti; mož z mulama se je pa med tem uže po drugi strani navzdol spuščal, kajti zginil mu je bil spred oči.
Janez na vrh dospevši jo je ravno mislil po drugi strani zopet doli vrezati, kar tik sebe v senci muli in gonjača zapazi.
Gonjač vidoč se vojaku nasproti, klobuček v roke stisne, mule popusti in zbeži, kar so ga le noge nositi mogle. Janez je sedaj prvokrat nekoliko pomislil in je do sklepa prišel, da mora to kak tihotapec biti. Prijel je živali vsako z jedno roko in ju je toliko časa za seboj vlekel, da je do straže prišel, kjer je muli carinskemu uradniku, pismo pa častniku izročil.
Muli ste nosili najfineje vtihotapljeno svilo, samo dragoceno robo in čez nekaj dni je Janez tretjino vrednosti za plačilo prejel.
Od tod je toraj Janezev prihranjen denar, katerega mu je stotnik do poslednjega dne shranil; Janez je bil namreč pri stotniku za strežetu.
11.
Uže je imel Janez Pomisli mesto neukretne puške pošteno gorjačo v rokah, mesto jermena fin svilen pas in mesto kartuša popotno torbico čez ramo. Tako opi'-tanega vidimo vstopiti k svojemu stotniku; na poi vesel, 'na pol na jok! Žalosten, ker mora stotnika zapustiti, ki ga ima prav rad; vesel, ker bo videl svojo ženo, ki jo ima še rajši.
„Oho, kaj uže greš?^'
„Uže gospod stotnik, če mi nič druzega ne uka-žete!"
;,Janez, pomisli, mnogo misli; potrebno je v življenji !"
„Gospod stotnik, če bi mi še kaka dva ali tri dobre svete daii na pot, po katerih bi se ravnal; prav hvaležen bi vam bil za-nje!"
„No, bomo videli! Kaj misliš doma začeti?^^
„Kar bo božja volja; z ženo in tustom bomo skupaj živeli."
„On je toraj mož, po tvojih vzorih, kaj ?"
„Sam ne vem, kaj bi vam rekel, gospod stotnik! Za gospoda se je učil. Ko bi bil imel pa posvećen biti, jo je pa venkaj pobral in se je oženil, kaiior jaz. Žena mu je na poroda moje žene umrla. Ker ga je pa cerkev še vedno na-se vleiila, postal je mežnar. Dobro mu gre, toda, saj veste, kaj pravi pregovor: ^^danes z betom, jutri s pesom!" Lahko si prisluži svuje groše z zvo-nenjem, še laglje jih pa ob petji v krčmi po grlu požene."
„Ali tvoja žena pri njem živi?"
^Mislim!"
„Kaj ne veš tega?"
„Ne, gospod."
„Kaj ti ni nikdar pisala?
„Nikdar, gospod kapitan!"
„Zakaj ne?"
290
„Ker ne ve, kje đa sem, odkar puško nosim,"
„Zakaj pa ji nisi pisal 1"
„Ker ne znam!"
^Bedak, saj bi se bil vendar kdo dobil, ki bi ti bil pisal!"
„Je uže prav, gospod, ali kdor hoče pisma nareka-vati, mora misliti — —"
„O Janez, pomisli, pomisli, sicer si zgubljen!^
„Zatorej, gospod kapitan, dajti mi nekaj dobrih svetov, da se bom po njih ravnal, kakor tedaj, ko sem bil na tihotapca naletel."
„Dober svet je zlata vreden!^
„To vem, gospod stotnik, kajti vaš poslednji mi je prinesel 3000 gold."
(Dalje prihodnjif'.)
297
Zabavne stvari.
___________                                                                               (
Trije dobri sveti.                       i
(Iz španjskega preložil Aiit. Brehiner-Gaffron.)
(Dalje.)
„Pogodiva se.   Jaz ti dam dober svet,  ti pa meni    i 1000 gold. za-DJ."
„Hudič, to je drago, gospod kapitan!" „lie8,  toda če nimaš  dobrega sveta,  prideš Iphko    < ob denar in pa še ob življenje!"                                   ^    '
„Prav imate;  dajte  mi  dober  sovet in obdržite si    i denar, ki ga imate še spravljenega."
„Če vidiš kje bližnjo, krajšo pot, na njo kreni." ;,Tega uže ne  bom  pozabil.   Sedaj  mi pa še  kaj povejte."
„Povem ti, toda zopet le za 1000 goldinarjev!^ „0h, drago — drago gospod!" „Verjamem ,  toda prepričan  si,  kako da  so moji dobri sveti plodonosni."
,,Priznavam;  naj   bo toraj;  če uže drugače ni mogoče, pa si obdržite še druzih ICOO goldinarjev!" „Ne utikaj se nikdar v zadeve druzih ljudi!" ;,Izvrsten in  zlata vreden je ta sovet, gospod kapitan, desetkrat več, kar me velja!"
„No vidiš; vendar ti pa še vedno nekaj manjka, da boš prav varno hodil!"
„Ali bi mi taistega ne mogli zastonj povedati, gospod kapitan?"
„Kar ti bom zastonj dal, bo nekaj drobiža na pot in pa tri dragocene pogače, da jih bodete doma jedli s tastom in ženo.   Poprej jih pa ne smeš načeti V^
„Je uže prav, gospod kapitan, ali če prav pomislim, da sem bil še pred malo časom posestnik 3000 goldinarjev, sedaj sem pa berač, ti ni malenkost."
„Ali nisi še nikdar slišal, da so vse dobre reči tri!" „Pač, slišal sem!" „No, toraj —"
„Za vraga, kapitan, ali so res le zlata vredne vaše besede?"
„Janez pomisli in neumen ne bodi! Z denarjem pri tvoji neumni glavi ne boš nikdar srečno domu prišel, temveč ti ga bodo poprej ali vkradli, ali te oropali, ali ga boš zgubil, ali pa zapravil. Mojih dobrih svetov ti ne more pa nihče vkrasti in tudi zgubiti ali zapraviti jih ne moreš!"
;;Primaruha" — pravi Janez — ;;tudi ta je modra!" „Toraj poslušaj!    Predno misliš kaj storiti, vprašaj blazino za svet."
„Oho, ta je pa bosa! Na ta način bi človek niti smodke ne mogel kaditi, kedar bi se mu zljubilo, in bi moral vselej čakati, da bi se prespal."
„Tepec, kaj pa jemlješ svete po besedah. To le pomeni, da, preden se človek kaj imenitnega, recimo, kakega maščevanja loti, naj si pač dobro premisli!"
„To pa to;  sedaj vas pa uže razumem, kapitan!"
;,Tako sedaj pa le  spravi   drobiž  in   tri dragocene
torte, pa si dobro zapazi, da jih ne smeš poprej načeti,
kakor še le doma.    Za  vsacega jedna je  namreč za te,
za tvojo ženo in za tvojega tasta!"
„Bog  vas blagoslovi, gospod kapitan, z Bogom!" ;,Janez pomisli, pomisli; sedaj pa srečno hodi!"
IL
Komaj je bil Janez odšel, pridrdra voz za njim. Pošta je bila, ki se je v njegov rojstni kraj peljala. Pogodili so se in Janez se skobaca v voz. Prtljago je imel ves čas oprtano, po glavi so mu pa trije dobri sveti rojili in je le čakal, kedaj jih bo porabiti mogoče.
Pripeljali so se do visoke gore, po kateri je bila cesta po samih ovinkih speljana. Janezu šine takoj prvi svet na misel: ;,Če najdeš krajšo pot, na-njo kreni!" Ugodno se mu je zdelo, prvega sveta poslužiti se.
„Kaj pa, ko bi jo jaz tja gori le peš vbral?" — vpraša voznika.
;;Ali ne vidiš, da komaj koze gori plezajo, tako je strmo!"
„Brez truda ni plačila!"
Janez Pomisli plezal in skakal  in oprijemal  se je od grma  do  grma  po strmini  in je  bil  konečno  ves spehan kmalu na vrhu. Vsede se na štor, da si oddahne in voza počaka, katerega pa silno dolgo ni bilo.
(Konec prihodnjič,)
304
Zabavne stvari.
Trije dobri sveti.
(Iz španjskega preložil Ant. Brelimer-GaiBfron.)
(DaJje.)
Uže je mislil peš dalje kreniti, ko ga od daleč zagleda. Kako se je pa začudil, ko je videl, da ima sprevodnik krvaveč nos, voznik zlomano roko in da so vsi drugi popotniki več ali manj pobiti. Roparji so jih bili napadli, pretepli in so jim konečno še vse pobrali.
Janez se je takoj domislil svojega gospoda in njegovega dobrega sveta in mu je bil iz srca hvaležen.
Ker se je tudi na dalje zvesto krajših potov držal, je bilo pač očividno, da je imel voz vedno daleč za saboj. Primerilo se mu je pa vsled tega tudi, da ga je marsikdaj noč prehitela.
Taka se mu je pripetila nekdaj v samotnem pustem kraji, kjer je uže pozno ponoči na jako borno ob cesti stoječo gostilno naletel, in je potrkal. Revno oblečen mož pride mu odpirat z lučjo v roci.
;;Ali me morete prenočiti?"
„PaC, gospod.'^
Janez vstopi in se ob ognjišči vsede z gosp odarjem vred. Sama sta bila in gospodar je ravno zajca pekel. Uže mu je jezik migal, da bi ga bil vprašal, zakaj v taki samoti sam živi, kar mu pride na misel drugi kapitanov svet: „Ne vtikaj se nii^dar v zadeve druzih ljudi!" Vsled tega je le poprašal, če bi zamogel kaj gorkej^a v želodec dobiti.
;,Tega-le zajca bova obrala, kruh bova prigrizovala in vino pila."
Ko je bil zajec pečen, primakne gospodar mizo k ognjišči, stopi v kot, dvigne neke duri in v luknjo zavpije:  ^Gori pridi!"
Kakor je bil sicer Janez junak in pogumen, ga je vendar le obšla zona vidoč odprto temno žrelo pred saboj. Vse povesti o ^ravbarjih^' in zakletih gradovih, ter skrivnostnih umorih po samotnih gostilnah, stopile so mu pred oči, ko je vgledal s cunjami pokrito .uršavo človeško podobo vdrtih oči iz globočine priti.
Ta pošast je bila neka ženska, ki je boječe venkaj stopila.
Zopet je mislil Janez jezik stegniti, kedo da je ta nesrečnica in kaj je pregrešila, kar se spomni zopet kapitana in njegovega soveta in molčal je.
Gospodar in Janez sedla sta k jedi: prvi je bil miren, drugi preplašen, molčala sta pa oba.
Gospodar vrgel je tu pa tam ohrostji košček kruha in kako kost, kar je baba strastno pogoltovala.
Po večerji sunil je gospodar žensko zopet v klet, zaprl je duri za njo, jih je z lesenim zapahom zavaroval in se je zopet mirno k ognjišči vsedel.
Janezu je uže zopet jezik migal, da bi bil vprašal gospodarja, zakaj je z uno žensko tako neusmiljen, dober sovet mu je pa tudi sedaj jezik zavezal.
Kmalu na to sta :^la spat. Nikari ne mislite, da je morda Janez kdo zna, kako sladko spal. Celo noč ni očesa zatisnil, pač pa je prvikrat v svojem življenji celo noč mislil.
Ob prvi zori skočil je s postelje, plačal, kar je bil dolžan, culico pobral in oditi je hotel.
„Kaj", začudi se gospodar, ;,in še ne vprašate ne, kje ste prenočevali?^
;,Kaj me briga?"
„Ali ste bili zadovoljni?'^
»Bil."
„Ali se vam ni nič čudno zdelo?"
„Kaj so mi mari vaše razmere, mož?"
Gospodar razpne roke in hoče Janeza objeti, le-ta pa odskoči in se za napad postavi.
^Nikari se me ne boj prijatelj, pravi skoraj do solza ginjen gospodar, ti si tisti, katerega uže štiri leta čakam.    Ti si zopet dal moji hiši mir in človeštvo!"
Ker je gospodar tako mirno govoril, verjel je Janez, kar mu je pravil in se je tudi objeti in poljubiti dal. Zopet je jel premišljevati, kako bi bilo mogoče, da bi bil ravno on človeštvo zopet v to hišo vpeljal.
Gospodar vidoč, da si Janez glavo ubija, priskoči mu na pomoč rekoč:
„Moja žena in jaz živela sva v miru in milosti božji v vasi od tukaj izdatno oddaljeni. Ali sosed jel se je v najine zadeve vtikati, midva sva se prepirati jela, da se je hiša tresla. Vsled tega jel sem se ženi studiti, in nekega dne sem celo zapazil, da bi mi bila skoraj nezvesta postala. Na pol blazen sklenil sem v svoji jezi strašansko maščevanje nad mojo ženo in vsakega pobiti, kdor se bo še le količkaj v moje zadeve vtikal in to maščevanje toliko časa nadaljevati, dokler ne bom na človeka naletel, katerega moje zadeve ne bodo prav nič brigale. — Iz tega namena podal sem se semkaj-le v to puščavo,   zaprl sem ženo v ono-le klet;
štiri leta traja uže to žalostno življenje in vsacega sem ubil, ki se je v moje zadeve vtikal ter sem ga doli v kleti pri moji ženi pokopal. Tudi tebe bi bila doletela ta osoda, kakor hitro bi se bil le z eno besedo mojih razmer dotaknil!^
Janeza je še smrtni strah pretresal zarad nevarnosti, v katero je bil po nevedoma zašel, gospodar je pa uže stopil k zaklopnici, jo odprl in se sladkim glasom v klet zaklical: „Pridi gori ljubljena žena, vse ti je odpuščeno; konec je tvojega in mojega trpljenja, kajti svojo prisego sem dokoočal. Odslej na dalje si rešena iz podzemske ječe in odložila bodeš raztrgane cape. V najino krasno hišo v rojstno vas hočeva se povrniti in to le prokleto hišo tukaj pa požgati!^^
Od radosti jokaje zleze ohrostje iz kleti. Gospodar vzame dragocenih oblek iz omare, v katere se je ne-sre(^.na žena čez 4 dolga leta zopet oblekla. Janez je odšel iz krčme, kjer je v eni noči tolikanj groznega videl in slišal. Na nekem ovinku se ozre nazaj in uže je videl rudečega petelina po strehi plesati, kjer je prenočil, dvoje zopet srečnih ljudi Kretalo je pa po polji proti vasi, katere zvonik se je uže od daleč v solncu lesketal.
Vsaka reč le nekaj časa traja in prav taka je bila tudi z Janezovim potovanjem. Nekega dne ves srečen dospe v domačo vas, kjer so ravno z vsemi zvonili.
Iz lastne skušnje ve pisatelj te povesti, kaj se pravi čez dolgo let zopet slišati glas domačih zvonov, ki so nam našo mladost napajali z nepopisljivo radostjo!
Radost našega Janeza sprevrgla se je pa kmalu v skrb: kaj pa, če je njegova žena uže mrtva ali če je njegove ljubezni nevredna postala?
Poslednja skrb je bila večja memo prve; vsaj tudi Janezu ni bilo neznano, kako grozno da so naši ljudje sebični.
Trda noč je uže bila, ko je bil došel, vendar pa je mesec svetil. Konec vasi stala je mežnarija in tjekaj jo je Janez vbrisal. Sprednja stran hiše imela je nekaj vrtička z goščavo obraščenega. Tjekaj se je Janez podal, da bi videl, kdo bo v hišo prihajal in odhajal in kaj se bodo menili.
Kmalu stopi duhovnik v plašč zavit iz hiše rekoč: „Na svidanje, draga moja!^'
Janez je uže roko po noži stegnil, ki si ga je bil takoj drugi dan po tisti grozni noči zavoljo večje varnosti kupil. Ravno je premišljeval, koga i3i prvega zaklal, ali njegovo ženo ali duhovna, kar mu šine tretji kapitanov sovet v glavo.
„Posvetovaj se pred vsakim resnim podjetjem se svojo blazino!"
Tako si je 2^,a nocoj prijenjal in je tako važna stvar, kakor je maščevanje žaljene časti, sklenil za jutri odložiti.                \
Da se bo pa to izpeljalo, treba se bode nekoliko pohliniti; Janez je; vedno več mislil.
(Konec prihodnjič.)
.305
314
Zabavne stvari.
Trije dobri sveti.
(Iz španjskega preložil Ant. Brehmer-Gaffron.)
(Konec.)
Iz vrta skočil je k vratam in je potrkal.
Takoj mu je prišla žena odpirat; na prvi pogled ga je spoznala in ga je kar med vratmi sto in stokrat poljubila.    Janez ji je poljubce iz dna srca vračal.
^Nehvaležnež", pravi konečno žena, sedem dolgih let pustil si naji brez vsake vednosti ali si živ ali mrtev I'*
„Saj ti nisi bila nič boljša."
„0 ti lažnjivec ti. Več ko dvajsetkrat sva ti pisala z očetom, pa nisva nobenega odgovora dobila."
„Jaz nisem sprejel ni jednega pisma."
„Kako to, saj smo vendar na vse zapisali ime: Janez Fernandez.^
pVse prav, ali mene so vendar vsi klicali: „Janez Pomisli!"
„No, ta je lepa !"
„Kam pa ste mi pisma pošiljali?"
„Kam le; tjekaj, kjer si bil."
„Jaz sem bil vedno doma!"
^0, kako si Ijubezujiv; kaj pa  lačen, ali kaj?"
„Tako, nekoliko !^
„Koj pojdemo večerjat, da le oče pridejo."
Janezova žena jela je na mizo napravljati, kar nekdo potrka.    Žena vzame luč in gre odpirat.
;,Oče so", pravi.
Janez je bil kakor divji, ko je zopet onega duhovnika od poprej zagledal. Uže je držal za nož, kar ga vrže v kot in  z glasnim krikom  duhovnu nasproti hiti.
Njegov tast je bil in nekdanji mežnar. Ker je bil vdovec, dal se je med tem, ko je Janez kralja služil, posvetiti in je kmalu na to župnik postal.
Sedli 80 k večerji. Janez je prinesel tri pogače in je pripovedoval zgodovino treh dobrih svetov, za katere je celih 3000 gold. plačal.
Tastu se cena ni ravno previsoka zdela, ali žena bi bila pa skoraj zdivjala. „0h, toliko denarja imeti in brez krajcarja domu priti, to je od sile. Nobena ženska bi ne bila kaj tako neumnega speljala, če tudi nam višji razum odrekate!"
„E, kaj se boš sedaj vjedala, pravi Janez, poku-simo rajši te-le pogače, ki mi jih je kapitan tako na vso moč hvalil."
Ko je svojo narezal, vsulo se je čistega zlata za 1000 gold. iz nje.
Žena in tast spravila sta se to videti tudi čez svoji in obema vsipalo se je zlato spod noža. V vsaki pogači je bilo 10(X) gold. zapečenih.
Nepotrebna bila bi opazka, da to ui bila dobra večerja!                                                           Bedenek.