REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XI/ Številka 5 Maj 1984 f J&m '■ mU ’ 4 -- Ml ^ t W -M M Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ' občine Mozirje LJUBNO GORNJI GRAD OB MESECU MLADOSTI Mesec maj, mesec cvetja, pesmi, veselja, mesec mladih in vseh, ki se v’ srcu počutijo mladi. Ni naključje, da je to mesec mladosti, saj je zgodovinski pomnik vseh, predvsem pa mladih. Slavimo zmago nad okupatorjem, maja se je rodil in odšel: veliko zapuščino naš dragi in veliki voditelj tovariš Tito, ki je bi! velik prijatelj mladih in je zaupal mladini, zato praznujemo tudi zmage, ki smo jih dosegli po vojni, skupno s Titovimi idejami, ki so in bodo vedno prisotne med nami. ZSMS ima danes sicer drugačen pomen, kot ga je imela pred vojno in v njej, vendar so cilji isti. Mladi želimo napredek, mirno življenje brez vojn, človeških tragedij, želimo prijateljstvo vseh ljudi ne glede na narodnost in raso, ljubimo domovino, vendar jo moramo znati, takšno kot je, tudi ohraniti oziroma napraviti še boljšo. Tu pa včasih mislimo, da je z dobrimi željami že dovolj narejenega j in nam je pretežko kaj storiti, da ohranimo to, kar imamo. Res je, da so mladi zaskrbljeni, kef jet prav v njihovih vrstah nezaposlenost velika, ker imamo tudi ne-■ katere druge stvari neurejene, vendar samo s kritiko, da je vse slabo, ne bomo spremenili stanja, oziroma ga izboljšali. Več in boljše delo, odgovornost pri delu in v vseh porah družbenega življenja (tudi odkrivanje napak posameznikov), s tem bomo tudi mladi lahko' pripomogli, da se naša družba izkoplje iz težkega gospodarskega položaja. Zahtevamo pa, danas v vseh tokovih družbenega življenja sprejemajo kot enakopravnega partnerja, saj mladi s svojim delom in zagnanostjo lahko prispevamo svoj delež k rešitvi težav, ki jih imamo. Zamislimo se in si prikličimo v spomin ideje, ki nam jih je dal tovariš Tito. Združeni in . složni bomo premagali vsakogar, tudi tistega, ki je veliko močnejši. Moramo se učiti in naučiti. ker bo znanje naše orožje. Mesec mladosti naj bo mesec veselja, pesmi in novih delovnih zmag. Sekretar OK ZSMS Mozirje ANTONIJA SPORI N Letošnji odlikovanci Srebrni znak OF so prejeli: Gasilsko društvo Gru.šovlje, Marija Kobale, Rezika Plaznik, Danica Sever, Anton Kovšak, Ciril Stojan, Jože Kralj, Tone Modrijančič in Ivan Zagožen. Srebrni znak Zveze sindikatov so prejeli: Osnovna organizacija sindikatov v TOZD Kovinarstvo Ljubno, Marija Mutec, Poldi-ca Čopar, Franc Breznik, Pepca Gaber in Franc Gerdina. Državna odlikovanja pa so podelili: Jožici Urank, medaljo dela, Rudiju Gabrovcu, medaljo dela, F rancu Tratniku, Martinu Petrinu in Francu Štiglicu pa red dela s srebrnim vencem. Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so prejeli: Vlado Košir, Anton Glojek in Antonija Škrubelj—Micka Vsem odlikovancem naše čestitke! Po štirih letih, ko se spomin vse bolj prepleta z izzivi današnjih dni, se moramo zato vprašati, kaj je ostalo od zaobljube, s katero smo tedaj zrli v prihodnost. Da ne bo šlo brez težav, smo slutili že takrat, toda da jih bo toliko, spoznavamo šele danes. Je naša odločnost, da si bomo gradili svet, ki smo ga začeli s Titom, tudi ob sedanjih zagatah dovolj močna, da lahko jasno uzremo zgodovinske cilje? Pogled na doseženo in zaobljube izpred let naj torej le zbistrijo pogled — ne zato, da bi začeli od začetka, temveč da bi pogumneje stopali po začrtani poti. (Delo) Na sliki: Predsednik Tito s Kardeljem in Kraigherjem na obisku v Robanovem Kotu. Osebni dohodki v letu 1983 Rast sredstev za osebne dohodke je bila v občini Mozirje za leto 1983 sic?r nekoliko hitrejša kot seje načrtovalo, vendar je kljub temu zasotajala za rastjo življenjskih stroškov, ki so rastli dosti 'hitreje. Občinsko gospodarstvo je po vseh analizah v letu 1983 doseglo (razen izjem) izredno ugodne gospodarske rezultate, visoke indekse v dohodku in ostanku dohodka. Opozoril pa bi rad predvsem na sredstva za osebne dohodke, ki so kljub ugodnim rezultatom gospodarjenja rastla prepočasno tudi napram republiki. Indeksi kažejo, da smo bili v letu 1982 v povprečju OD v občini Mozirje v zaostanku za 6,8 Vi, v letu 1983 pa je zaostajanje že 10,4%. Opozoriti bi želel še na to, da ta gibanja niso primerna za dvig elana in volje delovnih ljudi, kije v nekaterih sredinah že skoraj pošla. Na programsko-volilnih sejah sindikata in Zveze komu- potrebno v letu 1984 narediti, skladno z rezultati, tudi sanacijo osebnih dohodkov. Enostavno povedano, nekatera dela je potrebno tudi prevrednotiti, jih bolje plačati. Kreativnost in sposobnost se mora bolje nagraditi, vzporedno s tem pa tudi pogoji dela, ki še vedno niso dovolj stimulirani. Predvsem pa moramo težiti, da težke pogoje dela počasi tudi odpravljamo. Osebni dohodki so in bodo, tista kategorija o kateri se v vsaki delovni sredini največ razpravlja, posebno še, če so v realnem padanju napram stroškom za življenje, kot je to primer v sedanjem trenutku. Gibanje osebnih dohodkov se je glede na družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve in razporejanja dohodka v letu 1983 gibalo takole: Možna rast povečanja OD glede na gospodarske rezultate je bila 41,4%, dejanska rast pa je bila 33,5%. Moramo pa vedeti, da bi glede na rezultate nekatere DO lahko še povečale osebne dohodke, imamo pa delovne organiza-ije, ki so družbeni dogovor kršile in osebnih dohodkov kljub nizki višini ne morejo povečati. Osebni dohodki negospodarstva naše občine so tudi že nekaj časa (lahko rečemo) problematični, saj je vsakoletno zaostajanje, limitirana sreds- tva in zmanjšana poraba, opravila svoje. Osebni dohodki so tudi v letu 1983 v negospodarstvu občine naraščali nekoliko počasneje kot v gospodarstvu. Rekel bi rad le še par stvari, ki so nerazdružljive, a jih pogosto slišimo kot- nezadovoljstvo tistih, ki delajo v gospodarstvu na eni strani, na drugi strani pa nezadovoljstvo delavcev v negospodarstvu. Gre za to, da nam je oboje potrebno, da morajo imeti osebne dohodke oboji, da pa trenutno ti niso nikjer zelo visoki, z nekaj izjemami, ki pa jih rezultati, kot kaže, opravičujejo. Zavedati se moramo, to pa velja za vse, da je osebni dohodek pz. njegova akontacija tista kategorija, ki vleče naprej, posebno še, če je njegova višina primerna. Seveda ne smemo pozabiti, da več kot je ustvarjeno, se deliti ne da. FRANC BORŠNAK OPRAVIČILO V članku "Alojza Plaznika v zadnji številki je prišlo v petem odstavku do tiskarske’ napake. Drugi stavek se pravilno glasi: „Tudi tokrat naj bo tako. saj v zaostrenih gospodarskih razmerah pestijo kmetijstvo in z njim -/lasti živinorejo številne težave, zato so spodbude toliko bolj potrebne." Za napako še oproščamo! Med proslavo OF in I. maja so v Mozirju podelili odličja. Na slovesnosti je govoril sekretar SZDL Zdravko Novak Organiziranje živinorejske razstave ob 1L evropski konferenci rejcev rjavega goveda je pomenilo veliko priznanje vsem živinorejcem zn dolgoletno požrtvovalno delo. Istočasno je to bila zahvala vsem strokovnim delavcem, ki so s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k razvoju mlečne govedoreje na našem območju. Vsa mnenja, ocene in izrečene besede uglednega zbora evropskih strokovnjakov bodo dober kažipot zn naše nadaljnje delo. Glede na pomen in odmevnost razstave bi se radi najiskreneje zahvalili vsem živinorejcem zn prikazane živali in jim čestitali zn njihove rejske dosežke. Za opravljeno delo in napotke smo hvaležni pokroviteljem, častnemu odboru in ocenjevalni komisiji. Za neposredno pomoč pri organiziranju pa se želimo zahvaliti vsem delovnim organizacijam, društvom in krajevni skupnosti Mozirje. Z vsemi si želimo še vnaprej dobrega sodelovanju in še vsem enkrat HVALA. Predsednik organizacijskega odbora: ANTON VRHOVNIK, dipl. oec. Dan zmage Evropa se je oddahnila, svet pa še ne. Orožje je utihnilo 9. maja 1945 tudi pri nas. Žal pa ne povsod. Se so se bile naše enote z. umikajočimi sovražniki, ki niso upoštevali sklenjenega premirja, še so krvaveli naši ljudje in trpeli pod umikajočim se škornjem tuje vojske. Za našo domovino še ni bilo konec nasilja. Odpadniki vseh vrst so se še pojavljali, ko je drugod po Evropi vladal mir, ubijali so in ropali ter grozili prebivalstvu odročnih krajev. Vendar pa smo bili presrečni 9. maja tistega leta, ko je bil proglašen mir. Pa čeprav so naši ljudje marsikje živeli med in pod ruševinami požganih domov, čeprav so bile tovarne uničene, ceste porušene, železnice razrite, je ljudstvo verjelo v lastne moči, ki niso klonile niti v času''najhujšega nasilja, ki je v vojni mogoče. Domovina je svobodno zadihala, zaživela je v upanju, da se nikoli kaj podobnega več ne ponovi. Ljudje so si segali v roke in marsikdo ni zmogel besede, le solza sreče je povedala kaj misli. Osvobodilni boj je bil kronan z. zmago! Zmaga je bila le del izpolnitve želja vseh tistih, ki so popeljali naše ljudi v boj za socialne in narodne pravice. Mnogi naši rojaki so v negotovosti čakali kakšno usodo jim bodo mogočni zavezniki v boju krojili, marsikje so ostali za našimi državnimi mejami, njih stoletni sen se ni uresničil. Spet je bila volja mogočnih močnejša od volje ljudstva. Meje med nami, sinovi in hčerami enega naroda so potegnili tujci, ki se niso ozirali na pravico, ki jim ni bila mar ho! ljudi pod tujim jarmom. Odločujoči takšne boli pač nikdar niso poznali... Osvobodilna fronta je slovensko ljudstvo združevala, ga vodila in pripeljala do zmage. Njena načela so bila uresničena tudi v socialnem pogledu, saj smo si priborili socialističen družbeni red, ki je postopno zore! v samoupravni socializem. Da bo dokončno dozorel v jamstvo za boljše življenje bo treba še veliko odrekanja, dela in volje do vzajemnih uspehov. Vse smo zmogli z lastnimi močmi, zmogli bomo tudi to! Savinjskemu rjo n i Letos je Savinjski gaj že ob otvoritvi zbudil pozornost zaradi svoje urejenosti in lepote Ko so bili ob živinorejski razstavi v njem tildi številni obiskovalci od hli/u in daleč, ni manjkalo priznanj in pohval. Da je vse tako gre zasluga Odboru za urejanje Savinjskega gaja pri krajevni skupnosti Mozirje, seveda pa zanj največ skrbi Jože Skorn-šek, mozirski vrtnar. Tudi drugi slovenski vrtnarji, ki imajo tam svoje grede so pravočasno poskrbeli, da je vse tako, kot si želi oko poznavalca. Televizija je storila prav, ko je podelila Turistični nagelj Savinjskemu gaju, to je vidno priznanje, ki so si ga skrbniki gaja res zaslužili. Konferenca mozirskih komunistov V Delavskem domu v Nazarjah so se zbrali mozirski komunisti k programsko volilni konferenci. Na njej so podali obračun dela za preteklo obdobje in izčrpno proučili delovanje občinske organizacije ZKS in njenih organov. Konference so se udeležili poleg delegatov še Andrej Marinc, predsednik slovenskih komunistov, Janez Zahrastnik, član predsedstva CK ZKS, Josip Košuta, izvršilni sekretar CK ZKS, Emil Rojc, sekretar MS ZKS Celje, Drago Blaguš in Vera Orešnik, člana MS Celje ter številni predstavniki javnega življenja naše občine. Po vseh uvodnih pripravah je pod M poročilo o uresničevanju programske usmeritve občinske organizacije sekretar Mirko Strašek. Programske usmeritve so bile obravnavane na vseh osnovnih organizacijah ZKS v dolini. Na sploh je prevladovalo mnenje, da so vsebinsko dobre in so podlaga za nadaljne delo. Večina organizacij ocenjuje delo občinske organizacije in njenih organov kot dobro in uspešno. Seveda pa so se ob tem izoblikovala določena stališča, ki so včasih tudi kritična. V Gornjem gradu so menili, da je udeležba na sejah OK ZKS neustrezna, opozorili so na resnost v odnosu do prevzetih nalog s strani posameznikov znotraj komiteja. Menili so tudi, daje programska usmeritev še preveč splošna, več bi morali navajati določenih nalog, glede na stanje v naši družbi. Komunisti na Rečici opozarjajo na večjo skrb, ki bi jo morali nameniti idejnosti pouka v šolah. V Mozirju spet niso zadovoljni s sodelovanjem člana OK ZKS, ki naj bi odgovarjal za delo osnovne organizacije, opozorili so na premalo duha podružbljanja na področju SLO. Na Ljubnem ugotavljajo, da so nekateri ljudje na sploh preveč obremenjeni, zato tudi dela ne zmorejo. Premalo pa je tudi neposredne pomoči delu OO ZKS s strani OK ZKS. Glede tega je predsedstvo OK ZKS že sprejelo določene ukrepe za tesnejše sodelovanje občinske organizacije z osnovnimi. V skupnih službah GG Nazarje poudarjajo premalo volje do spreminjanja razmer na boljše. Nekatere organizacije ZKS so menile, da se pojavlja vse preveč napihovanja stanja in tako razburja ljudi po nepotrebnem. Dalje menijo ponekod, da v sedanjih časih ne kaže spreminjati državne himne, saj je drugih pomembnejših nalog na pretek. Tudi o prireditvi mladih v Beogradu je bilo dosti pripomb. Tako so komunisti v osnovnih organizacijah zahtevali tudi osebno odgovornost za tiste, ki podobne pojave dopuščajo, ali pa jih celo podpihujejo. Prt spreminjanju na bolje ni šlo... Predsednik OK ZKS Mozirje Anton Boršnak je bil v svojem poročilu zelo določen in dosleden. Uvodoma je poudaril, oa pri spreminjanju razmer na bolje ni šlo tako, kot bi želeli in načrtovali. Razmere v gospodarstvu so tudi v naši občini težke, zato je marsikje prišlo do zaostritve, ki kaj hitro vplivajo na uspešnost delavcev in zmanjšujejo uspehe. Seveda gre pri tem tudi za lastne slabosti, ki jih moramo odkrivati in ža vsako ceno odpraviti. Prepočasi se obračamo k sebi, k svojim problemom in rezervam. Premalo pri- sluhemo mnenju delavcev, ti pa tudi marsikdaj menijo, da se ne splača kaj pripomniti. Prav v nakazanem so komunisti storili premalo, da bi bilo drugače, tako, da bi prišlo do izraza samoupravljanje in njegovo bistvo. Dokaz za takšne pojave so zbori delavcev, ko na enem obravnavajo kot vir slabosti le zunanje vplive, drugje spet trdijo, da občina ne dovoli hitrejše rasti plač, spet nekje je slišati, da občina pobere vse, zato pa ne ostane za plače, nekje so bili mnenja, da preskrbo z lesom lahko uredi občinski izvršni svet... Vse to narekuje živ stik z delavci in občani, več dela med ljudmi. Opozarjati je treba na lastne napake, jih odkrivati in odpravljati, sicer ne bo šlo. Le tako bomo krepili zavest delavcev in občanov. Ko je govoril Anton Boršnak o povezovanju gospodarstva, je podčrtal, da smo še premalo uspeli glede uveljavljanja dohodkovnih odnosov. To seveda zavira razvoj gospodarstva prav v sedanjih težavah, bolj kot sicer. Povezovanje je ekonomska nujnost, ki je marsikje ne jemljejo resno, kar je potrjeno tudi z neuspelimi referendumi v Glinu in Savinji. Morali bi iskati skupnih nastopov še povsod, kjer se izkaže poslovna možnost za uspeh. Seveda pa je naša največja rezerva v nagrajevanju po delu. Tu se kažejo najočitneje naše slabosti, kot neznanje, nezadostna strokovnost in podobno. Če smo v določeni meri glede tega v Elkroju že uspeli, pa še nismo nič storili v tem pogledu v ta-koimenovani režiji. Prav tu se marsikdaj najdejo odločujoče skupine, ki pa se skrivajo za nekim povprečjem. Torej vemo, kje zajec tiči, samo odločno je treba pristopiti k urejanju pogojev za drugačno stanje. Nedvomno je ključ uspeha glede storilnosti in prizadevnosti prav v nakazanem. Komunisti so dosegli v občini veliko mero enotnosti, ko gre za dolgoročno stabilizacijo. Razhajamo pa se tam, kjer gre za spremembe v neki sredini, marsikdaj jih skupno načrtujemo, dogovorimo, potem se pa razhajamo, koje treba spremeniti neko stanje. Na najodgovornejša mesta sposobne Na najodgovornejša mesta moramo pripeljati ljudi, ki se bodo pripravljeni boriti za izvajanje potrebnih sprememb in ki bodo zaupali v subjektivne sile, v moč organiziranih delavcev in občanov. Pravilnost takšne usmeritve nam potrjujejo doseženi uspehi po zamenjavi najodgovornejših delavcev v Iverni, Žagi, GG Gornji grad in VEZ. Seveda, ti postopki se bodo še nadaljevali, saj bomo v bližnji prihodnosti odločali o nekaterih kadrovskih vprašanjih v vrsti naših organizacij združenega dela. Ko govorimo o kadrih, ne moremo mimo resnice, daje dobrih premalo v dolini. Kljub temu nismo spremenili odnosa do sprejemanja mladih, ali pa jim ne damo možnosti, da bi se uveljavili. Ne obvladujemo načrtovanja lastnih šolanih kadrov v primerno družbenopolitično usmerjene in usposobljene delavce, ki bi bili sposobni spreminjati razmere, kot jih zahteva čas in okoliščine. Predsednik Boršnak je potem govoril še o določenih gospodarskih stanjih in o odgovornosti ko- munistov za svoje delo, delokrog in osebno obnašanje. Pestra razprava K razpravi po poročilih seje najprej priglasil Kristijan Planovšek, kije orisal spopadanje s težavami v proizvodnji ivernih plošč. Ob leVnje poudaril izredno odločilno vlogo družbenopolitičnih organizacij pri spreminjanju razmer na bolje. Uspehi niso izostali, čeprav se zavedajo, da težav še ni konec, saj so sicer uspeli v veliki meri odpraviti lastne slabosti, pričakovati pa je težave na katere ne morejo sami dovolj vplivati. Silvo Zdolšek je opisal težave s katerimi se srečujejo komunisti v MGA, ki je TOZD Gorenja. Slednje je v hudih škripcih, vendar vidijo izhod iz težav. MGA je namenil sredstva za pokritje izgub ostalih TOZD, sam pa ima iztrošeno opremo. Razumljivo je solidarnost znotraj Gorenja, zato delavci razumejo tudi odrekanja. Dalje je prikazal možnosti, kijih komunisti vidijo znotraj delovne organizacije kot rezerve, kot boljše izkoriščanje delovnega časa, večja pozornost kakovosti izdelkov, zmanjšanje škarta in podobno. Anica Žnidarko iz Elkroja je prikazala napore za še večje vključevanje v izvoz. Poudarila je, da mora ZK ostati v središču dogajanj in jačati samoupravna hotenja na vseh ravneh. O samoupravnih in družbenopolitičnih razmerah v Glinu je govoril Marjan Dobrovc. Zatrdil je, da je interes delegatov za seje izrazitejši, kar je posledica dobro delujoče strokovne službe, ki pripravi delegatom gradivo v ustrezni obliki, da je razumljivo in zanimivo, ni več le kup papirja. Najbolj uspešni so pri uveljavljanju razprav in stališč znotraj samoupravnih delovnih skupin, tam ljudje izražajo dokaj dobra stališča in predloge. Notranjega delovanja osnovne organizacije se je v syoji razpravi lotila Jožica Purnat iz Gornjega grada. Pu-darila je potrebo po več dela z mladimi komunisti, ki jih sicer sprejmemo, potem pa premalo pripravimo na naloge, ki jih kot take čakajo. V nadaljevanju so razpravljali še Vlado Miklavc o dejavnosti komisije za raziskovanje zgodovine ZK na našem območju. Vida Štiglič je v razpravi opozorila na težave in pomanjkljivosti pri vzgoji in izobraževanju. Bogdan Groharje orisal delo v zvezi s podružabljanjem SLO in družbene samozaščite v občini. Anton Vrhovnik pa je nakazal uspehe in težave v kmetijski proizvodnji v dolini. Spregovoril je tudi Andrej Marinc. Ocenil je, da so poročila vsebinsko dobra in kritična. Pohvalil je prizadevanja za vključevanje mladih v vrste komunistov, saj je v preteklosti bila prav to šibka točka dela mozirskih komunistov. Opozoril je na smoterno rabo prostora in ohranjanje naše krajine. Menil je, da ob vseh težavah ne gre krčiti pot kulturnim dejavnostim. Koje govoril o zgodovinskih raziskavah delavskega in komunističnega gibanja v. dolini, je poudaril vnemo s katero se te naloge lotevajo tukajšnji dejavniki. Le malo kdo v Sloveniji se lahko pohvali s takšnimi uspehi. Vsebina razprave naj bo vodilo ob .že dobro zastavljenem načrtu dela občinske organizacije in komunistov na sploh. Priporočal je večjo vključevanje komunistov v kulturno, športno in druge dejavnosti, ki so ljudem zelo potrebne. Vse te dejavnosti , ljudi dobro povezujejo med seboj. Nato je orisal družbenopolitični položaj in pozval k nadaljevanju naporov za stabilizacijo. Sledile so nadomestne volitve. Ponovno sta bila izvoljena: za predsednika komiteja Anton Boršnak in za sekretarja Mirko Strašek. V komite so bili izvoljeni sledeči novi člani: Franc Kosmač, Franc Omladič, Tomaž Križnik, Antonija Sporin, Rudi Štorgelj in Drago Zgojzdnik. V komisije pri komiteju: Rudi Hramec v statuarno, Franjo Gerdina v statutarno, Štefka Purnat v nadzorno, Franc Nadvežnik v tovariško razsodišče in Jože Zvir v medobčinski komite Celje. Kaj je narobe s prometnimi zvezami Čeprav je bil namen osvetliti nekatere težave s katerimi se srečujejo učenci in dijaki na poti v šolo in domov, je razgovor v Nazarjah načel širši krog vprašanj okoli prometnih zvez inv zvezi z njimi o pojavih, ki jih je veljalo orisati. Mladinci so pripravili okroglo mizo o teh vprašanjih, želeč pri tem opozoriti na okoliščine, ki kličejo po hitrih ukrepih. Pokazalo se je, da so največje težave na dveh progah, Mozirje-—Titovo Velenje in Gornji grad— Celje. Mladi so na nje opozarjali že večkrat, naš glavni prevoznik zanje ve, vendar pa seveda zahteva določene podatke o upravičenosti dodatnih prevoznih sredstev, Žal pa šole pri teh prizadevanjih niso hotele sodelovati, čeprav so od njih zahtevali podatke o vozačih, jih niso dobili, pričakovati bi bilo, da prizadete sole pokažejo za vprašanja prevozov njihovih učencev več razumevanja, kar bi bilo razumljivo, vendar pa imajo glede tega gluha ušesa. Vsaj tako je izzvenela razprava v Nazarjah. Predvidevajo, da bi v okviru Izletnika ustanovili svet vozačev, ki naj bi sproti opozarjal na nastale težave. To bi verjetno bil dober način medsebojnega sodelovanja. Spregovorili so tudi o delavskih prevozih in tistih na rednih progah. Žal pa niso razpolagali z ustreznimi podatki, zato so govorili le okvirno, kar seveda ne morfe zagotoviti ukrepanja na boljše. Glede zveze z Logarsko dolino so zatrdili s strani Izletnika, da bodo poleti uvedli še eno zvezo iz Celja, odkoder bi naj avtobus odpeljal že rano zjutraj, vračal pa bi se pozno zvečer. Ob tem so govorili tudi o slabi turistični ponudbi v sami Logarski dolini, saj je jasno, da avtobusne zveze niso bistvene. pač pa mora temu slediti še dobra ponudba, oziroma obratno! Torej, privlačna ponudba bo pogojevala več avtobusnih zvez, saj bo tako tudi več potnikov. Opozorili so tudi na neustrezno vedenje voznikov, včasih pa tudi učencev. To seveda zaostruje odnose med prevozom. Zamujanje voznikov so ocenili kot vzrok za negodovanje potnikov. Prav bi bilo, da mladinci sami vplivajo na tiste vrstnike, ki se obnašajo objestno in povzročajo negodovanje med starejšimi potniki. Tiste pa, ki namerno poškodujejo opremo avtobusov, pa bi morali dosledno kaznovati. Okrogla miza je bila poskus javnega dogovora in je kot taka dobro uspela. Žal pa je manjkalo oprijemljivih podatkov, sodelovanja krajevnih skupnosti, ki bodo morale skupaj z občino v bodoče storiti kaj več, tudi v tej smeri. Med poslušanjem poročila predsednika Antona Boršnaka Svet občine zasedal Pred prazniki je predsednik skupščine občine Mozirje sklical tudi Svet občine v katerem delujejo le starejši in zaslužni občani. Na seji so sodelovali še poleg predsednika izvršnegasveta Franca Miklavca tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Potem, ko je predsednik Lojze Plaznik otvori! sejo, je prevzel besedo predsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc, ki je v zelo strnjeni obliki povedal uspehe gospodarjenja v preteklem letu. Pri tem je bil tudi kritičen, opozoril je na mnoge težave, seveda pa tudi slabosti, slednje bi lahko odpravili, vsaj tiste, ki so posledica lastnih napak. Opozoril je na težave, ki so spremljale določene odločitve, tako referendum Glinu, kot tudi v Savinji. V obeh primerih kaže na notranje slabosti, vendar pa so se stvari v Glinu med tem že uredile. Bolj zaskrbljujoče je v Savinji, kjer so načrtovali združitev s Turistom, da bi tako pridobili na poslovni moči, saj takšno delovno organizacijo potrebujemo zaradi razvoja turizma v občini. Dokaj kritičen je bil, ko je govoril o načrtih za naprej. Menil je, da je dobrih razvojnih načrtov v občini odločno premalo, kar ima lahko hude posledice. Smelo je treba razvijati dane možnosti in se prilagajati trgu, ki seveda ne ovrednoti vsakega blaga, torej bo treba prisluhniti zahtevam, predvsem zunanjega trga, ki mora biti v naših načrtih nenehno prisoten. Razprava je pokazala, da se člani sveta še kako zanimajo za dogajanja v občini in zunanj nje. Opozarjali so na nekatere nepravilnosti glede koriščenja lesa v naši občini. Tudi ni manjkalo ostrih na račun dela nasploh. Menili so, da delovne navade usihajo, čeprav so bile nekoč glavna odlika naših ljudi. Tudi poštenja je vse manj, so dejali. Tu bi morali kršilce brez predsodkov razkriti in tudi kaznovati. Takšne in podobne misli so se kar vrstile, kar kaže na skrb, ki preveja starejše občane glede naše prihodnosti, saj prav oni dobro vedo, kaj pomeni lastna ntoč in odločnost, ko gre za ohranjanje svoje sedanjosti in bodočnosti. Nekaj izrečenih misli dobesedno prenašamo. Tako je član iz Solčave dejal: „Ni škoda denarja, ki ga dobi tisti, ki ga je tudi zaslužil, škoda pa je tistega, ki ga dobi kdor ga ne zasluži. „Njegov tovariš iz Luč pa je menil: „Po končanem delu bi se moral vsakdo vprašati, če je za plačilo dovolj postoril... Žal pa se danes preveč počiva, delo naj človeka ogreje ne pa ogenj, kot je to kaj lahko videti povsod na deloviščih...”. Delali v najtežjih razmerah V gospodarstvu so letos bile razmere za delo dokaj težke, pravzaprav -izredne, saj ie poleg.dolge in hude zime pustošii še vetrolom. Spravilo lesa je bilo zato še težje. Snega je še sedaj dovolj po planinah in v višjih legah, TOZD Gozdarstvo Gornji grad pa je inž- Milan Cajner Ko je v septembru lani nastopil Milan Cajner odgovorno službo direktorja, je najprej proučil dodobra plan proizvodnje za leto 1984. Gozdove je poznal še pred tem, saj je delal na obnovi. Znano je, že kar staro dejstvo, da se v prvem trimesečju leta vj$j£ejo rdeče številke, tega se je bal, zato se je dogovarjal z delavci in se tudi dogovoril, da bodo kljub nemogočim razmeram izpolnili plan. Treba je bilo ljudi spodbuditi k boljši storilnosti, zato smo morali poskrbeti za1 dodatno opremo in zaščitna sredstva, saj z mokrimi nogami ljudje ne morejo delati. Mislim, da je to prepričalo ljudi, da skrbimo za njihovo boljše počutje, je dejal Milan Cajner. Srečevali so se še z dotrajanimi stroji, slabimi prevoznimi sredstvi in še bi lahko kaj povedali. Vse skupaj je spočetka kazalo slabo. Skratka, malodušnemu bi se zdele nepremagljive prepreke. Dobra volja delavcev na vseh ravneh, dobro vodstvo in odločnost, vse to je mogoče izraziti najbolje v številkah. Uresničili so letni plan v treh mesecih 27,8%, ali 37,6% več kot lani v istem obdobju. In to z manj ljudmi. To pomeni, da šo krepko dvignili storilnost. Oddali so 4001 m1 lesa, kar je napram oddaji lani v tem času za 17,8% več. Tudi nege in obnove . gozdov je bilo več kot lani. Pa tudi podatek, da je bilo za to opravljenih za 2% manj delovnih ur kot lani v istem času, pove dovolj. Seveda so tako zagotoyili ustrezno finančno stanje in po dolgih letih je prvič, da v tem času nimajo izgub. izpolnila četrtletni plan v celoti, celđ presegli so ga. Direktor TOZD dipl. inž. Milan Cajner nam je obrazložil kako so delali in kako uspelLMlad in zagnan gozdarski strokovnjak, ki je takoj po študiju našel delo v GG Nazarje pri urejanju gozdov, noče biti , v središču pozornosti. Zatrjuje, da so uspeli s skupnimi močmi in ob dobrem sodelovanju vseh zaposlenih v proizvodnji. Njega osebno mika le neposredna proizvodnja, pravi Milan Cajner, zato mu ni bilo težko v zasnežene planine prihajati med delavce, da so se. sproti dogovarjali, kako bi kje prijeli, da bo našel les v dolino varno pot. Da je bilo to mogoče v času, ko so ljudje do pasu stali v snegu in delali, gre pripisati dobremu sodelovanju v kolektivu in seveda dobri organizaciji, tu so se izkazali organizatorji dela! Občutek, da se res zanimajo za delavce in njihovo delo, je tudi njim dal moči in voljo. Delali pa so tudi vse sobote v marcu in na te dni pridelali in oddali 393 m’ lesa. Direktor Milan Cajner je prepričan, da je mlad vodstveni kader storil vse kar je mogel, tudi šoferji so v najtežjih vremenskih in terenskih prilikah opravili veliko delo. Skratka, tam kjer je volja je tudi uspeh! Prva ocena gospodarjenja v 1984 Gospodarski rezultati, ki so jih izkazale organizacije združenega dela v i. trimesečju 1984, so indeksno dokaj ugodni. Celotni prihodek smo v gospodarstvu povečali za 63,9%, porabljena sredstva za 57,5%, dohodek 85,1% in čisti dohodek za 95,1 %. Število zaposlenih se je na področju gospodarstva povečalo za 6,9% ali 224 delavcev glede na enako obdobje lani. v negospodarstvu pa za 2,9% ali za 10 delavcev. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu se je povečal za 51,5% in znaša 19.460,00 din. Navedeni podatki nam kažejo dokaj ugodno sliko, če jih primerjamo s podatki v enakem obdobju v letu 1983. Dejansko pa je stanje bolj zaskrbljujoče, če pogledamo samo vsebino gospodarjenja in nedoseganje zastavljenih planov za leto 1984. Vsi ti podatki so izraženi v odstotkih brez upoštevanja inflacijskih gibanj proti koncu leta 1983 in prenosov, ki se odražajo prav v prvem trimesečju letošnjega leta. Vsa povečanja nastala v prvem trimesečju so zgolj posledica višjih cen v preteklem obdobju, saj je vsled zamrznjenih cen v tekočem obdobju ta vpliv povsem izničen. Z največjimi problemi so se v tem obdobju srečevali na področju lesnoindustrijskega kompleksa. Huda zima je onemogočila gozdarjem vsakršen dostop do lesne mase, vetrolom v mesecu februarju pa je napravil veliko škodo na 10.000 m' lesa, ki jih je bilo potrebno sanirati in spraviti iz gozdov. Te posledice so močno občutili tudi v lesno predelovalni industriji, ker je bila oskrba z lesno surovino motena do te mere, da so nastajali zastoji na nekaterih proizvodnih linijah. Na trgu se je to odrazilo prav tako v negativni smeri, saj je bilo čutiti med drugimi izdelki tudi pomanjkanje surovih ivernih plošč, kar se je verižno negativno odražalo v pohištveni industriji. Fizični obseg proizvodnje v tem kompleksu ni bil dosežen tudi zaradi prej navedenih vzrokov. Fizični obseg proizvodnje prav tako niso dosegli v DO Cikroj, Kovinarstvu Ljubno in v DO Turist Nazarje. Povečanje industrijske proizvodnje se je v pozitivni smeri odrazilo le pri TOZD MGA Nazarje, TOZD Kemija' Mozirje inTOZD-u Gradbenik Ljubno. Tu so bili vloženi dodatni napori za boljše gospodarjenje in uspehi so vidni v vseh pokazateljih. Tako je TOZD- u Gradbenik Ljubno uspelo tudi sanirati lansko leto nastalo izgubo. Izguba se je v I. trimesečju razpolovila glede na enako obdobje lani, kljub temu pa je dosegla raveh 9.878 tisoč din. Z izgubo so poslovali: DO VEZ Mozirje, TOZD Gozdarstvo Luče in TOZD Transport in gradnje Nazarje. DO, ki so v tem obdobju poslovale z izgubo zaposlujejo 281 delavcev to je 8% vseh zaposlenih v gospodarstvu naše občine. Na področju negospodarstva beležimo dokaj ugodne rezultate, še vedno pa je negativno poslovala občinska zdravstvena "skupnost, ki izkazuje 6 milijonov din nekritih prihodkov in ima velike likvidnostne probleme, ki so posledica še vedno prisotnega indeksiranja porabe na enako obdobje lanskega leta (zvezni predpis). Ostale skupnosti s področja družbenih dejavnosti izkazujejo tudi presežke. Za stabiliziranje takšnega stanja so se obremenitve v mesecu maju 1984 znižale v povprečju za 2%, ob tem pa vprašanje sanacije razmer na tem področju ostaja še vedno nerazrešeno. DARJA DOBOVIČNIK Komite za gospodarstvo in planiranje Priznanja zbornice Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica v Titovem Velenju je sklenila podeliti letošnja priznanja najzaslužnejšim gospodarstvenikom svojega območja. Najvišje priznanje, zlato plaketo je prejel Elkroj iz Nazarij. To visoko priznale so kolektivu namenili za izredne gospodarske uspehe. Izmed naših občanov so prejeli odličja: Častno plaketo: Miklavc Francu, predsedniku IS SO Mozirje, za širitev sodelovanja s SŠGZ in njegovo delo ob ustanovitvi SŠGZ Strašek Bogomiru, sekretarju OK ZKS Mozirje, za širitev sodelovanja s SŠGZ in delovanje v organih SŠGZ v prejšnjem mandatu Diplomo SŠGZ: Vrhovnik Antonu, IPO ZKZ Mozirje, za zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva ter delovanje v organih SŠGZ Planovšek Kristijanu, vodja TOZD Iverna, za zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva Gabrovec Rudiju, IPO LB TB Velenje,_za aktivno delovnje v organih SŠGZ Revija zborov Na letošnji občinski reviji, štirinajsti po vrstnem redu, je sodelovalo le 6 pevskih zborov iz teritorija naše občine, od tega štirje ženski, eden moški in eden mešani pevski zbor. Kot sedmi se je predstavil ženski pevski zbor DPD Griže, ki je bil kot gost povabljen iz sosedne občine Žalec, kjer je zborovsko petje zelo cenjeno, razgibano in množično* Vsi zbori so bili za -sypj - nastop dobro pripravljeni, primerno upeti in intonančno ubrani, zlasti tisti; ki vadijo redno skozi vse leto. Ob boljših pogojih dela in z večjo zavzetostjo pevcev pa bi se seve dalo napraviti še več. V primerjavi z lanskim letom, koje na reviji sodelovalo 10 pevskih zborov, se je torej njihova udeležba na tej reviji zelo skrčila, opazno pa je tudi zmanjšanje števila pevcev v posameznih zborih. Ta usip zborov in pevcev je ponekod posledica prehodnih, notranjih težav, drugod pomanjkanje zborovodja, tu in tam pa morda premalo razumevanja, pomoči in podpore od drugih činitcljcv v kraju. Vemo namreč, daje zbor zelo lahko razpustiti, da pa ga je zelo težko ustanoviti, ga navdušiti za delo, usposobiti in ga obdržati na primerni kvalitetni ravni. Zato bo pevski stbor dobro uspeval le tam, kjer bo poskrbljeno za dobre delovne pogoje kot je zborovodja, primeren prostor, pevcem omogočeno nemoteno obiskovanje pevskih vaj, skratka kjer bo čutiti, da je zbor dobrodošel in zaželjen. Seve moramo računati tudi s tem, da stara generacija pevcev počasi odstopa in prepušča mesto v pevskem zboru mlajšim. Le žal pa je med mladimi vse premalo volje in vztrajnosti za sodelovanje v pevskih zborih. Na letošnji reviji je bil zato zelo toplo sprejet dekliški zborček iz Nazarja, ki vadi šele nekaj mesecev, a je s pridnim delom dosegel že lepe uspehe. Na lanski reviji je sodeloval podoben zborček iz Rečice ob Savinji, ki pa je, žal, letos izostal. Morda bi bilo smotrno razmišljati tudi o močnejših zborih, v katerih bi se zbirali pevci iz širše okolice. Značilnost naše občine so namreč raztreseni majhni zaselki in kraji, ki sami ne morejo zbrati večjega števila pevcev. Več bližnjih krajev pa bi lahko zbralo in združilo pevce v večji zbor, ki bi bil sposoben predstaviti tudi zahtevnejše pesmi. Vemo, da sodelovanje v pevskem zboru ni le razvedrilo, ampak da zahteva tudi mnogo vztrajnega, intenzivnega dela. Zaradi tega marsikateri začetnik po par vajah izgubi pogum. Za ambicioznega mladega človeka tudi ni nič kaj privlačno dejstvo, da se mora kot pevec odreči osebnemu uveljavljanju ter se podrediti in zliti v en, zborovski glas, ki postane tako rezultat skupnih prizadevanj. Zato pa je pevski zbor najboljša šola tovarištva, enakosti in edinstva in ni slučaj, da so pevci ponavadi znani kot dobri delavci, ki so poleg svoje poklicne zaposlitve vključ'eni še v številne druge družbene dejavnosti in aktivnosti, saj jih odlikuje pridnost, vestnost in čut odgovornosti. Plačilo za njihov trud pa je večinoma le osebno zadovoljstvo, veselje in notranja sprostitev ob lepi pesmi in uspešnem nastopu. Naj velja torej vsem sodelujočim pevcem na reviji tudi naše priznanje in zahvala! —cm— Spominsko obeležje partizanski bolnici Ljubenski borci so se odločili urediti na mestu kjer je med vojno stala partizanska vojaška bolnišnica (SPVB „Gelje”) spominsko obležje. Na skali je sicer bila spominska plošča, ki pa seveda ni dovolj izpričala velikega pomena bolnice v vojnih časih. Pri ZB NOV Ljubno so postavili gradbeni odbor, ki gaje prizadevno vodil Rok Kle-menšek. Delo odbora ni bilo lahko, .saj je v sedanjem času težko zagotoviti sredstva za tovrstne naložbe, vendar pa so številne delovne organizacije upoštevale, da gre za pomnik revoluciji in človečnosti hkrati. Tako je odbor uspel najti razumevanje v kolektivih, pohvaliti pa gre številne kmete na območju Ljubnega, ki so prispevali bodisi v lesu. bodisi v denarju. . • f!:" Arhitekt Jagrič iz Celja je izdelal načrt za spo,niins,ko obeležje, ki bo po svojem izgledu prava posebnost. Ker je bolnica obsegala precej zg- radb, bo vsaka nakazana z lesenim portalom in napisom, ki bo pojasnil kaj je tod stalo. Tudi pokopališče bo označeno na podoben način. Tam kjer je stala operacijska baraka, pa bo tudi sedaj lesena uta v kateri bodo posnetki zdravnikov in osebja, ki so delali v bolnici. Otvoritev spominskega obeležja pod Komnom nad Ljubnem bo v nedeljo, dne 20. maja 1984 ob 10. uri. Udeleženci se bodo zbrali na kraju obeležja ali pa pred šolo na Ljubnem, če bodo želeli uporabiti skupni prevoz. Zbirališče je do 8. ure, za nekdanje borce pa je zbirališče pred hotelom Planinka ob 8. uri, velja za tiste, ki ne bodo koristili lastnega prevoza. Planinci celjske regije pa že vrsto let prirejajo pohod na Travnik in počastijo spomin bolnici pod Komnom. Slovesnost bo povezana s kulturnim sporedom, ki ga bo pripravila šola na Ljubnem in domači pevski zbor. Kurirčkova pošta Pri spomeniku borcem NOV na Gneču so se srečali pionirji iz Šaleške in naše doline, da bi skrbno predali kurirčkovo torbico. Zbralo se je veliko ljudi, tako krajanov, kot tudi nekdanjih borcev iz obeh dolin. Uvodne misli je povedal predsednik ZB NOV Mozirje Jože Mejač, ki je poudaril velike žrtve zadnje vojne in zločinskega okupatorja. Obudil je spomin na trnjevo pot XIV. divizije pred 40 leti in pozval mlade, da ohranjajo spomin na vse te dogodke, ki naj bodo trajno v opomin! Mladina je pripravila kratek, vendar lep kulturni spored, borci pa so s prapori popestrili spominsko prireditev in srečanje mladih kurirčkov. Porušeni spomenik (kužno znamenje) v Ljubiji so nanovo postavili Kako je z dobavo lesa Znano je pomanjkanje lesa za potrebe predelave v naši občini. Na raznih sestankih in sejah se veliko o tem govori. Včasih so razprave na pamet, včasih pa natančno dokumentirane. Vsekakor primanjkuje lesa večkrat in to seveda slabo učinkuje na izvajanje planov delovnih organizacij, Jci se ukvarjajo s predelavo lesa. Dejstvo je, da v dolini tako ali drugače živi od lesa velika večina prebivalcev, se pravi, da je večina naše industrije odvisna od količin in kakovosti lesa. V Gozdnem gospodarstvu Nazarje je bil naš sogovornik inž. Franc Firšt, vodja tehničnega sektorja delovne organizacije. Prosili smo ga, da pojasni zakaj so bila ozka grla v dobavi lesa naši industriji. Dalje nas je zanimalo kam gre Jes, ki ga obvlada GG Nazarje. Če je morda cena tista, ki zavira oddajo lesa iz zasebnega sektorja in končno kako poteka spravilo lesa sedaj. Uvodoma je bilo treba povedati nekaj številk. V naši občini je kar 58% gozdov v zasebni lasti, če pa upoštevamo, da pokriva GG Nazarje tudi občino Titovo Velenje,r potem pa je V celoti 61,5%.zasebnih in 38,5% družbenih gozdov. Čistega poseka je v družbenih gozdovih načrtovanega 54.000 m’ in v zasebnih pa 105.000 m'.Skupaj bi torej na območju GG Nazarje napadlo 159.000 m3 lesa letno. Ob tem je treba upoštevati strukturo gozdov, saj je v družbenih kar 1/4 površin varovalnih in rezervatov, kjer sečnja ne pride v poštev. Če to upoštevamo, razpolaga družbeni sektor le z 12.695 ha proizvodnih gozdov, kar je 31,3% vseh gozdnih površin GG Nazarje. Na drugi strani pa je od vsega posekanega lesa kar 34% iz družbenih gozdov, torej so ti bolj obremenjeni, kot zasebni. Dalje je treba vedeti, da so ti gozdovi tudi v znatno težje dostopnih legah. Pri zasebnih gozdovih odpade na lastno porabo 9000 m3 lesa. To so le iglavci, znatno več pa gre listavcev za drva in podobno. Plan oddaje lesa v letu 1984 je skupaj 144.000 m3, od tega 127.000 m’ iglavcev. Kar 38% te količine odpade na družbene gozdove. ■ V zasebnem sektorju ne obvladujejo proizvodnje v celoti, seve-, da gre za povsem drugačno obliko odnosov, čeprav so V preteklem obdobju v obeh sektorjih plan izpolnili. Vse napadle količine lesa so namenili predelavi, razen 4380 m’ listavcev, ki so jih lani izvozili. Sicer poudarja inž. Firšt, je GG Nazarje v lanskem-letu plan oddaje v celoti uresničilo. Dogovorjene količine lesa so bile dobavljene porabnikom na temelju samoupravnih sporazumov, tako so okoli 691 m’ dobili kooperanti ZKZ Mozirje, Lesna Šoštanj 7277 m’. Glin Nazarje 101.663 m3, od tega 92.567 m' iglavcev. Smreka 10.256 m' iglavcev, Gradbenik Ljubno 2.847 m3, Rek Titovo Velenje 4950_m\ Era Titovo Velenje 5086 m3. Če bi torej iz teh številk podčrtali Glin, je ta prejel 70% vsega napadlega lesa na območju GG Nazarje. Po republiškem dogovoru mora GG Nazarje letno dobaviti Celulozi Krško 8700 m3 iglavcev. Tako je torej GG v celoti zadostil obvezam plana. Srednjeročni plan je predvideval za lani oddajo 143.880 m\ dejansko pa so oddali 145.684 m' lesa. Planje torej presežen za 2,3%, kar gre v breme družbenega sektorja. V GG Nazarje trdijo, da ni v njihovem interesu zadrževati količine napadlega lesa, saj skrbijo, da bi les čimprej oddali. Letošnje četrtletje poteka v družbenem sektorju spravilo zadovoljivo, zelo slabo pa v zasebnem. Lani so v tem času oddali v družbenem sektorju 14%, v zasebnem pa 24,7%, letos pa v družbenem 12,5%, v zasebnem pa le 8,4% od letnega plana. Vzroke za takšen zastoj vidijo v GG Nazarje v dejstvu, da je ogromen vetrolom opustoši! de! gozdov, spravilo pa je bilo zaradi še ležečega snega težko, ponekod pa nemogoče, to je posebno zaviralno vplivalo v proizvodnji zasebnega sektorja. Cerkveni rop Kdor pozna lepo in privlačno cerkvico sv. Primoža in Felicijana nad Gornjim gradom bo razumel ogorčenje krajanov, ko so ugotovili, da je bilo v cerkev vlomljeno in da so bili ukradeni predmeti izredne kulturne in zgodovinske vrednosti. Organi pregona so prevzeli preiskavo, ki pa bo zelo zahtevna, saj domnevajo, da je bilo vlomljeno v času med 17. 3. in 22. 4. t.l. Tako je dejanje časovno odmaknjeno, zato je pregon storilcev težji, oziroma preiskava je otežkočena. Vendar pa so nam na milici v Mozirju povedali, da bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi poskušali stvar razvozlja-ti. Mnogo je podobno oddaljenih cerkva v naši občini, zato je potrebno, da pri varovanju tega kulturnega in zgodovinskega bogastva sodelujemo vsi, pač vsak po svoji moči. Ne more nam biti vseeno, da se ti zakladi ropajo, poškodujejo ali uničujejo. Kulturni spomeniki so naš ponos in do- kaz omike. Kar so nam očetje ohranili, moramo varovati naprej. To ne velja le za cerkve, velja tudi za vrsto drugih spomenikov, od starih nagrobnih križev, do križev na poljih in spomenikov iz NOB. Šola je draga, predraga, da bi lahko podcenjevali primer nad Gornjim gradom. Jutri se lahko kaj podobnega pripeti drugje, vedeti moramo, da so predvsem v tujini središča prekupčevalcev s starimi umetninami in zgodovinskimi predmeti. Sem sodijo tudi listine. Vse to narekuje v nas vseh dolžnost čuvanja dediščine, čuvanja naših pomnikov, pa bil tak ali drugačen. Ne podcenjujmo ljudi, ki se preveč z zanimanjem vrtijo okoli kakšnih naših starin, tudi med našimi ljudmi so taki, ki pomagajo raznim prekupčevalcem in zbiralcem do vrednih predmetov, ki spadajo v našo kulturno dediščino, zato bodimo pozorni! " «m Predaja kurirčkove pošte je potekala varno in prisrčno na Gneču. Začetki partizanske bolnice pod Komnom Pod naslovom SVPB „C” je dr. Virgil Kiasnik—Svatb napisal zelo nadrobno, kako so gradili in pozneje delali pod Komnom partizansko bblnico „Celje". Iz tega zapisa povzemamo del vsebine. „Znašla sva se v gostem'smrekovem gozdu. Iz globine gozdaso zamolklo udarjali udarci sekir. Prišla sva na gradbišče glavne postojanke bolnišnice. Peter meje seznanil s tovariši delovne ekipe. Bilo je kaki 10 mož, ki jih je vodil st. vodnik Jože. Jožetu meje Peter predstavil kot upravnika bolnice. Med člani delovne ekipe so bili priučeni tesarji, mizar, navadni delavci in kuhar, po imenih: Jože, Kori, Nace, Borut, Tonček itd. Vseh imen se več ne spominjam. Od barak bodoče bolnišnice je bila gotova le kuhinja ter grobo izdelana in za silo pokrita bolniška baraka z nekaj ležišči. Po kratkem oddihu in pomenku z vodjo in ostalimi člani ekipe sva s Petrom nadaljevala pot. Obiskala sva še postojanko za lahke ranjence, ki je bila v glavnem že dograjena v smrekovem gozdu nekoliko nižje in vzhodno, kakšne pol ure hoda od centralne postojanke proti Ljubnem. Postojanko je predstavljala le večja baraka, katere sprednja, daljša stran je bila odprta. Za ležišča ranjencev in osebja postojanke so bile postavljene prične nad podom in v enem nadstropju. Za kuhinjo je služilo navadno improvizirano ognjišče na prostem, ki je bilo z otesanimi bruni zaščiteno pred vetrom in pokrito s smrekovim lubjem. V tej postojanki je bilo prostora za okrog 35 ljudi. Od tu me je Peter vodil še do javke bolnice, ki je bila pri hlevu kmeta Tratnika na Tratah nad Ljubnem. Tu se je nahajal tudi že zametek intendanture odnosno ekonoma-ta bolnišnice, ki ga je vodil tov. Polde — po poklicu krojač. Vsi trije smo se še oglasili v hiši Tratnikovih, katerih last so bili tudi gozdovi, ki so Skrivali naše postojanke, kjer smo bili gostoljubno sprejeti. Toda Petru se je mudilo dalje. Dal mije še nekaj navodil in poudaril važnost konspiracije postojank. Pri slovesu nam je Peter obljubil, da nas bo kmalu obiskal. Na *Tratah sem ostal sam s Poldetom. Začutil sem na svojih ramah težko breme in zavedal sem'se, da me čaka zelo zaupno in odgovorno delo, ki ga bom moral dovršiti s tovariši čimpreje, da bo pravočasno nared vse potrebno za sprejem in zdravljenje ranjencev. Točasno pa razen izredno dobre volje zvestih in pridnih rok tovarišev, nekaj orodja in lesa v gozdu nismo imeli ničesar drugega, kar bi potrebovali. Vrnil sem se na gradbišče glavne postojanke bolnice. Že med potjo sem začel snovati načrte za dograditev, opremo, ureditev in oskrbo postojanke z vsem potrebnim, da bo bolnišnica izpolnila v danih prilikah svoj namen kar najpopolnejše. Požrtvovalnost, vztrajnost in iznajdljivost vse delovne ekipe, posebno pa vodnika Jožeta, intendanta Poldeta ter poznejšega komisiarja bolnice Naceta, so omogočile, da smo v nepričakovano kratkem času zgotovili bolniško barako, postavili posebno barako za rekonvalescente in osebje postojanke, zgradili in uredili barako za operacije, improvizirali postajo za razuševanje in uredili stranišča. Ko smo bili s tem gotovi, smo'se lotili še drvarnice in pralnice in postavili smo še malo upravno barako bolnišnice. Gradnjo barak, ki so bile vse izdelane iz posekanih in otesanih smrek v gozdu postojanke in pokrite z deščicami (šinkelni), je vodil vodnik Jože. Z okni, pečmi in sličnim, kar na licu mesta v postojanki nismo mogli narediti nas je oskrbel tov. Polde preko skrbnih in zanesljivih terencev, ki jim je bil vodja tov. Adam. Istočasno z delom ekipe sem zrisal načrte in skice za vso potrebno opremo operacijske barake in ostale kirurške pripomočke, kar je mizar, Dr. Virgil Krasnik—S vato katerega ime mi je ušlo iz spomina, izdelal v postojanki zelo precizno in lično. Improvizirali in pripravili smo tudi vse potrebno za sterilizacijo obvezil, operacijskega perila in instrumentov. Polde je medtem pripravil rjuhe, odeje in slamnjače ter sešil po mojih skicah tudi vse potrebno operacijsko perilo. Dobili smo celo snežno belo padalsko svilo, s katero smo obložili strop in stene Operacijske barake. Pravočasno sem dobil s terena tudi nekaj instrumentov, v glavnem pa svoje instrumente iz trbovljske bolnišnice, ki sem jih poslal na teren iz Trbovelj že pred odhodom v partizane. Obenem pa so terenci pridno zbirali in nam pošiljali potrebna zdravila, razkužila in obvezila. Dobili smo tudi eter za narkozo v pločevinastih lončkih in že zgotovljene mavčeve povoje." ******-Mc+****+******-K; J ‘t J Občane vabimo na otvoritev * * spominskega obležja za bolnico 5 J „ Celje ” v nedeljo, 20.5.1984ob * ■k 10. uri pod Komnom (Ljubno). * Raziskovalna dejavnost Dejavnost občinske raziskovalne skupnosti Mozirje se je v večji meri razmahnila šele po letu 1981 in menimo, da, so določeni rezultati že vidni in sicerod raziskovalnih nalog kot so: Železova kislica izpod Olševe (doc. dr. Janez KRAŠEVEC) Mineralne surovine na območju občine Mozirje (Geološki zavod Ljubljana) Proučevanje prehranskih dejavnikov, ki povzročajo napake mleka (Vet. postaja Mozirje in Biotehnična fakulteta Ljubljana) Optimalizacija sistema molže z vidika prihrankov energije in povečanja storilnosti (ZKZ Mozirje in Gorenje DO Raziskave in razvoj) Študija o možnosti ogrevanja Nazarij (Gorenje — Glin) Energetska zavesa (Gorenje DO Glin in DO Raziskava in razvoj) . Impregnacija lesa (Gorenje DO Glin in DO Raziskave in razvoj) Raziskovanje gozdne vegetacije (GG Nazarje in SAZU Ljubljana-) Mozirje 2000 (SO Mozirje in RC Celje) Gojenje rumenega svišča v Zg. Savinjski dolini (LEK Ljubljana) do izvedbe mladinskega raziskovalnega tabora v Lučah, ki ga je organiziral Zgornjesavinjski študentski klub v okviru dejavnosti „Gibanje — znanost mladini”. Tabor boopravljal zastavljene naloge 3 leta, vključuje pa po cca 60 udeležencev, ki delajo na 10 področjih širše obdelave višinskih kmetij. Nadalje je raziskana jama, na Loki, ki so jo raziskali jamarji iz Prebolda in, bo lahko dobro in lepo dopolnilo turistične poiiudbe naše doline. In ne nazadnjeje od lanskega letatu še Raziskovalna postaja v Šmihelu, ki je prva takšna postaja v Sloveniji. Postavila pa jo je Slovenska akade-‘ mija znanosti in umetnosti Ljubljana. Kolikor lahko ugotovimo, da je raziskovalnih nalog kar precej in tečejo nekatere od njih še v letošnjem letu (tako, da not-ih letos ne bomo mo-, gli sofinancirati) pa posvečamo inovacijski dejavnosti še vedno premalo pozornosti. Prav tej dejavnosti bomo morali v naprej dati večpudarka, bolj vzpodbuditi delovne organizacije, ki bi morale biti za tovrstno dejavnost živo zainteresirane; v ORS pa tudi ponovno uvesti, (Jfot v letu 1982) občinske nagfa