# Od trenutka, ko so Nemci zaèeli pojmo- vati habsburško monarhijo kot svojo narodno dr`avno tvorbo in v skladu s tem preprièa- njem izvajali sistematièno germanizacijo, pa do branja majniške deklaracije jugoslovanske- ga kluba v dunajskem parlamentu je preteklo veè kot sto let. V tem èasu je narodnostno vprašanje v monarhiji postalo prvenstveni po- litièni problem, ki je zahteval rešitve `e pred prvo svetovno vojno, ob njenem koncu pa je prav to nerešeno vprašanje zapeèatilo usodo politiène tvorbe, ki je skoraj 1000 let obliko- vala srednjeevropski prostor. Od leta 1867 so lahko bili le Nemci in Mad`ari zadovoljni s svojim narodnim polo`ajem v Avstro-Ogrski, medtem ko so bili vsi ostali bolj ali manj ne- zadovoljni in zatirani od prvih dveh, kar je nujno povzroèalo narodnopolitiène spopade, ki pa niso nikoli prerasli v nasilno obraèuna- vanje z oro`jem ali v ljudske vstaje proti cen- tralnim oblastem. Tudi revolucionarno leto 1848 je bilo usmerjeno predvsem proti abso- lutistièni oblasti, poleg tega pa so `eleli rešiti nastala socialna vprašanja (npr. odprava os- tankov fevdalizma). To je bilo tudi leto, ko so se posamezni narodi (ne samo veliki) »pre- budili« v svoji narodnostni zavesti ter v tem vedenju postavili tudi narodnostne zahteve. Med nerešena vprašanja marènih revolucij prištejemo lahko prav narodnostne zahteve. Stoletno zaostrovanje narodnostnega vpra- šanja v monarhiji je na zaèetku XX. stoletja pripeljalo do razpada dr`ave, ki je veèina pre- bivalcev ni veè pojmovala za svojo. Narod- nostno vprašanje v Avstro-Ogrski je bilo zelo zapleteno, ker so bile »veèine« in »manjšine« hitro spreminjajoèi se pojmi tako glede na prostor kot na èas. Na splošno je veljalo, da so bili Nemci in Mad`ari, vsak v svoji polo- vici cesarstva, vedno veèina. Nemšèina ali ma- d`aršèina sta bila uradna jezika v vseh delih teritorija, ki sta ga obvladovali. Ponemèevanje in mad`arizacija sta bila procesa, ki ju je pod- pirala dunajska oz. budimpeštanska oblast. Med vsemi narodi dvojne monarhije so bili Poljaki tisti, ki so èakali na ugoden trenutek, da bi o`iveli Poljsko. Do takrat je bila Polja- kom Avstrija nujno zlo. Èeprav so sami èutili 7     /" $    -(      %&A8'8!@!B »Podpisani poslanci, zdru`eni v Jugoslovanskem klubu, izjavlja- jo, da zahtevajo na podlagi narodnega na~ela in hrvatskega dr`av- nega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih bivajo Sloven- ci, Hrvati in Srbi, zdru`ijo pod `ezlom habsburško-lotarinške di- nastije v samostojno dr`avno telo, ki bode prosta vsakega narodne- ga gospostva tujcev in zgrajena na demokrati~nem temelju. Za ure- sni~itev te zahteve svojega enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. — S tem pridr`kom se bodo podpisani udele`evali parlamen- tarnega dela.« Dr. Anton Korošec in vsi poslanci izvoljeni v avstrijski polovici monarhije 1911   te`o nemškega jarma, pa to Poljakov ni ovi- ralo, da ne bi zatirali svojih »slovanskih bra- tov« Rutenov (Ukrajincev) do te mere, da je morala tem v prid posredovati celo centralna oblast. Med Èehi in Nemci je potekal srdit boj za prevlado na Èeškem in Moravskem. Èehi so bili veèinsko prebivalstvo, razen na narodnostni meji z današnjo Nemèijo in Av- strijo, kjer so prevladovali Nemci, ki so ka- sneje dobili ime »Sudeti«. Na dolgi rok je bil boj odloèen, ko je bila na Èeškem sprejeta zahteva, da morajo vsi uslu`benci dr`avne uprave znati oba jezika. Malo je bilo Nemcev, ki so znali dovolj èešèine, da bi se lahko ena- kovredno kosali s Èehi v znanju obeh jezikov. Slovaki so bili v podobnem polo`aju kakor Slovenci, le da so bili Mad`ari še bolj dosled- ni in zagrizeni kakor Nemci. Italijani so bili v monarhiji privilegirani, saj sta jih »gospo- ska naroda« prištevala med sebi enake. Z nji- mi so postopali bolj previdno in jim prizna- vali tudi pravice, katere so za slovanske narode znotraj monarhije ostajale izra`ene le v nji- hovih »revolucionarnih« zahtevah. Za Srbe, Romune in Italijane so predstavljale kralje- vine ob meji z monarhijo naravno zatoèišèe in izvir pomoèi, zato je bil njihov narodni boj popolnoma drugaèen in manj naporen kakor za Èehe, Slovake, Slovence in Ukrajince, ki so bili ozemeljsko v celoti znotraj monarhije in za njenimi mejami niso imeli narodne dr- `ave, ki bi podpirala njihova prizadevanja. Hrvaška predstavlja tu posebno poglavje, saj je bila Kraljevina Hrvaška zdru`ena z Ogrsko v personalni uniji; s tem so imeli Hrvati svo- jo dr`avno tvorbo in svoje pravo, na katerega so se lahko vedno sklicevali. Zato je bila ma- d`arizacija hrvaške veliko bolj poèasna (èeprav ravno zato veèkrat tudi veliko bolj nasilna), kakor je bila v drugih predelih Ogrske. Prvi korak k zdru`evanju smo Slovenci naredili s programom Zedinjene Slovenije iz leta 1848. V avstroogrski monarhiji smo bili prvi in edini, ki smo zahtevali ureditev narodnostnih vprašanj na podlagi naravne- ga prava. Narod smo postavili kot subjekt, ki ima svoje pravice na podoben naèin, ka- kor ima pravice dru`ina, ki ni le skupek njenih èlanov, ampak tudi samostojno telo. V teh zahtevah smo bili sami. Èehi, ki so se jim pridru`ili Slovaki, in celo Hrvati so se sklicevali na svoje zgodovinsko pravo in so zagovarjali zgodovinsko celovitost svojih ozemelj. Naš narodni boj je bil te`ak, ker se je bíl na veè zahtevnih koordinatah. Najprej je tu `e omenjena zgodovinska tradicija, ki se v iz- hodišèih ni ujemala s programom Zedinjene Slovenije. Slovenci smo bili razdeljeni na veè de`el, v katerih smo imeli le na Kranjskem in Primorskem zadostno veèino, ki je prepre- èevala preveliko germanizacijo. Vendar `e v Trstu, na Koroškem ali Štajerskem temu ni bilo tako. Razdeljeno narodno telo je bilo eden od osrednjih problemov slovenstva kot takega. Tudi notranja politièna ureditev ce- sarstva je bila za Slovence te`ka, saj je meja potekala po reki Muri, kar je za nas pomeni- lo, da je del narodnega telesa nad seboj imel drugaèen škorenj kakor veèina. Drugo te`avo je predstavlja evropska po- litika, saj so se na našem narodnem ozemlju sreèevali germanski in romanski interesi. Kra- ljevina Italija, ki se je pojmovala kot zašèitnico vseh Italijanov1 in je s tem izgovorom gojila odkrit pohlep po vzhodni obali Jadrana, je bila za Slovence huda narodnostna gro`nja, kar se je jasno pokazalo leta 1915, ko so spro- `ili vojno na naši zahodni narodni meji na podlagi obljub Antante, izra`enih v London- skem paktu, mednarodni tajni pogodbi, pod- pisani 26. aprila 1915, da bodo za plaèilo do- bili velik del našega ozemlja. Italijanske zah- teve je poznal vsak vojak na soški fronti in tudi zaradi tega so se Hrvati in Slovenci tako pogumno in zagrizeno borili proti premoè- nemu sovra`niku. Vedeli so, da èe bodo po- ra`eni, bodo izgubili mnogo veè kakor le bit- 7      # ko ali vojno. Kako prav so imeli, je pokazalo `alostno leto 1918, ko se je vojna konèala. V tretjem letu prve svetovne vojne, ko se je `e kazala izèrpanost Centralnih sil, je cesar Karl I ponovno sklical 1911-ega leta izvoljeni parlament. V prvi èetrtini leta 1917 je cesar po posredovanju Siksta Bourbonskega ponu- dil Antanti loèen mir, kar bi verjetno prine- slo korenite spremembe v politièni ureditvi dr`ave, a tudi njen obstanek. Pobudo za se- paratni mir so Nemci v kali zatrli. Cesar pa tudi ni bil pripravljen tvegati samostojnega koraka. V tem politiènem vzdušju je bila v dunajskem parlamentu, 30. maja 1917, pre- brana deklaracija, ki je dobila potem ime po majniku.2 Majniško deklaracijo je prebral dr. Anton Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, ki se je formiral dan pred nastopom v parlamentu. V njem so se zdru`ili sloven- ski, hrvaški in srbski poslanci avstrijskega dela habsburške monarhije. Pred tem so slovenski, hrvaški in srbski poslanci delovali v loèenih klubih, tako da je ta zdru`itev pomenila po- memben korak naprej v povezovanju ju`nih Slovanov znotraj monarhije. Prav majniška de- klaracija je postala programski temelj politike kluba, ki je med slovenskim prebivalstvom u`ival tudi velik ugled. Glavno besedo pri ob- likovanju deklaracije so imeli predvsem slo- venski in hrvaški istrski poslanci, pobudi za rešitev vprašanja ju`nih Slovanov znotraj habsburške monarhije pa so se pridru`ili tudi dalmatinski poslanci. Poslanci Jugoslovanske- ga kluba so v majniški deklaraciji zahtevali »zdru`itev vseh ju`nih Slovanov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno dr`avno telo brez nadvlade drugih narodov in pod di- nastijo Habsbur`anov«3. Lahko reèemo, da je majniška deklaracija za leto dni postala slo- venski narodni program, ki bi ob uresnièitvi zadovoljil (vsaj v tistem zgodovinskem trenut- ku) tako slovenske kot hrvaške in bosanske na- rodne te`nje. Toda njihov predlog je trèil ob velike ovire, saj je naèenjal samo dualistièno ureditev monarhije, za kar pa je bil cesar Karl prisegel, ko je nastopil svojo slu`bo, da se kaj takega ne bo zgodilo.4 V tako zapletenih narodnostnopolitiènih okolišèinah je bilo logièno, da smo Slovenci iskali oporo pri naših slovanskih sosedih. Ker so bili Hrvati v ogrski polovici cesarstva, Bo- sna in Hercegovina pa je bila »skupna last«, smo na Dunaju igrali najpomembnejšo vlo- go Slovenci. Skupen nastop Slovencev, Hr- vatov in Srbov je po narodnostni meji pre- segal notranjo dr`avno mejo, po zastopanosti pa ne. Dualizem je s tem dejanjem postal premajhen in pre`ivet. Preko Srbov, ki so `i- veli v monarhiji, je na analogen naèin kakor na Zahodu Kraljevina Italija vstopala v du- najski in budimpeštanski politièni parket Kraljevina Srbija. Majniška deklaracija je najprej ostala le »salonska«, septembra pa jo je podprl škof Bonaventura Jegliè in s tem spro`il v naših de`elah mogoèno gibanje za zbiranje podpi- sov v podporo parlamentarni izjavi.5 Vzeti usodo v svoje roke, odloèati o svojih stvareh je postala zahteva malega èloveka. Dokler ob- lasti zborovanj in zbiranja podpisov niso s prepovedjo ustavile, se je nabralo veè kot 150.000 podpisov, predvsem `ena, ker so bili moški v vojski. Tako je dobila politièna zah- teva plebiscitarno podporo, ki jo je potrebo- vala. Zdru`itev s slovanski sosedi je postajala èedalje bolj domaèa in se kazala kot nujen korak za ohranitev samobitnosti. Na našem obzorju je vstajala Jugoslavija. Ideja o dr`avni tvorbi ju`nih Slovanov se je pojavila najprej kot zahteva po preuredi- tvi dualizma v trializem. Notranja meja ce- sarstva naj bi dobila nove poteze. Slovenske de`ele, Hrvaška, BiH in Vojvodina naj bi bile zdru`ene v eno dr`avno enoto s sede`em v Zagrebu. Vendar je bilo za kaj takega bolj malo posluha. Ko je Avstrija razpadla, so se predstavniki treh narodov — Slovencev, Hr- vatov in Srbov — zbrali v Zagrebu in 29. ok- 7       tobra 1918 ustanovili Dr`avo SHS ter na nek naèin uresnièili idejo majniške deklaracije o skupni dr`avi ju`noslovanskih narodov, ki so bili še nedolgotega pod skupnim `ezlom. Vendar je ta dr`ava obstajala le dober me- sec. Pri Antanti ni imela zagovornika, saj je bil del njenega teritorija obljubljen Italiji v `e omenjenem Londonskem paktu, na se- verni meji je general Maister s prostovoljci branil meje pred Avstrijci, Srbi so imeli moè- no politièno skupino, ki je hotela pridru`itev Kraljevini Srbiji. Pod takimi pogoji je bilo nemogoèe organizirati delujoèo dr`avo. Zato je prišlo `e 1. decembra 1918 do zdru- `itve Dr`ave SHS s Kraljevino Srbijo. Majh- na, gospodarsko in politièno nerazvita kra- ljevina se je neznansko poveèala. Do tega koraka pa je prišlo brez prave priprave in po- litiènega soglasja, zato je bilo rojstvo kralje- vine SHS ponesreèeno, kar je zaznamovalo njeno `ivljenje do prvega razpada Jugoslavije 1941. Za Slovence je to 1. decembra 1918 po- menilo prikljuèitev majhni, gospodarsko zao- stali kraljevini. Ponesreèeno rojstvo kralje- vine SHS je zaznamovalo njeno `ivljenje do dokonènega razpada Jugoslavije leta 1991, saj so Srbi to dejanje pojmovali kot razširitev in ne kot enakopravno zdru`itev ju`nih Slo- vanov v eno dr`avno tvorbo. Kljub temu pa je za Slovence jugoslovanska postaja pred- stavljala v takratnem èasu rešitev, saj se je slovenstvo v prvi Jugoslaviji razvilo kakor še nikoli dotlej v zgodovini. Kratka deklaracija, prebrana v dunaj- skem parlamentu je postala za našo zgodo- vino pomembna v hipu, ko jo je za svojo sprejel narod v najplemenitejšem pomenu besede. Slovenci smo konèno hoteli vzeti po- litièno usodo v svoje roke, pa èeprav v te`kih okolišèinah, ko mnogokrat nismo vedeli, kako svojo voljo uresnièiti proti mogoènim nasprotnikom. Vendar smo vedeli, kaj ho- èemo. Deklaracija je delovala kot katalizator politiène volje in kot zahteva po enotnosti, ki je potrebna, da majhen narod na prepihu interesov na svojem ozemlju obstane. Šele ob koncu dvajsetega stoletja smo politièno toliko dozoreli, da smo bili v èasu osamos- vajanja dovolj soglasni, da smo prišli do svoje dr`ave. Tudi danes, v Evropski zvezi mora- mo imeti pred seboj tiste narodne cilje in potrebe, ki jih moramo zastopati vsi, ne gle- de na politiène in ideološke razlike. Majniš- ka deklaracija nas lahko navdihuje, saj je bila prvi soglasen narodnopolitièen program izra`en na demokratièen naèin in ki so ga podpirale vse politiène sile. 1. Proti koncu 19. stoletja se je prav v Italiji razvilo posebno politièno gibanje za pridru`itev sosednjih ozemelj Italiji t.i. iredenta Italia (neodrešena Italija). 2. Prim. Janko Pleterski, Majniška deklaracija in njeno izroèilo, v: Naš Zbornik, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, 10. 3. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999, 297. 4. Prim. Janko Pleterski, n.d., 9. 5. Prim. Vlasta Stavbar, Izjave v podporo manjniške deklaracije, v: Zgodovinski èasopis 46, 1992, 357-381. 7