Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/124X0
Leto XIII. - Štev. 31 (651)
Gorica - četrtek 3. avgusta 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Naše ljudstvo hoče edinost!
Od časa do časa, kakor to narekuje politični položaj, se oglasi Primorski dnevnik, oziroma titovska Neodvisna socialistična zveza z geslom: »Naše ljudstvo hoče edinost!« Pri tem želi, da bi morali vsi Slovenci na Tržaškem delati točno tako, kot narekujejo koristi titovske politične skupine. Marsikateri naivni človek se ujame na to geslo in z njimi pritrjuje, da to res naše ljudstvo hoče. Potem isti ljudje še govore, kako je bilo nekoč lepo, ko so bili primorski Slovenci enotni in edini. Za naše trezne rojake je popolnoma jasno, kako si titovci to edinost zamišljajo. Ker pa marsikdo nasede lepim besedam, moramo jasno osvetliti lepe besede in povedati, kaj se za njimi skriva.
EDINOST
Tudi katoličani bi želeli, da bi bili vsi Slovenci edini. Tisti časi, ko so bili naši rojaki na Primorskem res skoraj enega srca in enega duha, so bili lepi. Tedaj smo tudi ohranjali svojo narodno izro-čilo, ljubili smo vsi svoj materni jezik, spoštovali smo prepričanje drug drugega, vsi so spoštovali tudi prepričanje katoličanov, čeprav morda niso bili sami verni. Duhovnikov niso napadali, cerkvenih zborov niso razkrajali, bili so strpni do drugih organizacij.
Ko je prišel v naše kraje komunizem, je na tej strani meje in na oni uničil takoj vsa društva, ki niso bila komunistična. Tudi ljudi s kakim drugačnim osebnim prepričanjem kot je komunistično, ni trpel. Nešteto ljudi so zaprli, ki so bili samo sumljivi. V Trstu in v Gorici bi lahko s prstom pokazali na žrtve komunizma, ki so jih kasneje sami izpustili, ali se jim je kako drugače posrečilo priti na svobodo.
Že takoj v začetku je torej komunizem Pokazal, kako si zamišlja edinost: vse mora misliti kot hoče komunizem. Vse organizacije in kakršna koli društva morajo delovati po navodilih in načrtih komunizma.
UPOR PROTI KOMUNISTIČNI
EDINOSTI
Slovenci pa si vendar niso dali zadrgniti Vrvi okoli vratu v Italiji in Avstriji, kjer je bila demokracija in se je bilo možno upreti komunističnemu nasilju. Osnovali so si demokratične politične stranke, demokratične prosvetne in kulturne organizacije in verska združenja. Vse to v veliki skromnosti, brez kakršnih koli denarnih sredstev, kajti jugoslovanski komunistični rešim plačuje med na-®>i in vzdržuje le svoje politične organizatorje. Te podpore tudi nihče ni prosil
ceno, da bi morali zaradi tega ustvariti tako edinost, kot si jo zamišlja komunizem. In ta komunistični aparat vseh 16 povojnih let bruha samo laži in podla obrekovanja na demokratične Slovence. Kakršni koli uspeh in kakršno koli narodno delo ali kulturno delo nekomunistov pa komunizem taji.
Z MOLKOM IN OBREKOVANJEM
NAS NI BILO MOGOČE UBITI
Taktika obrekovanja ali pa zanlkava-11J a nas ni moglo ubiti. Ko je šlo za celotno narodno manjšino, ko je bilo treba Poslati spomenice ali sestaviti odposlanca za rimsko vlado, tedaj so začutili Otovci, da bi bilo pravzaprav dobro, da *** S11 z njimi tudi mi. Kako to? Ker je kljub njihovemu molku za nas vedel tako Rini kot Beograd in še marsikdo drug. ^ šestnajstih letih nas niso mogli ubiti s tem, da so nas tajili. In zdaj so vrgli krilatico: Naše ljudstvo hoče edinost! Brez
sramu in brez rdečice na obrazu komunizem kriči danes te besede. Poštena Človeka bi bilo sram, on pa, ne da hl kar koli rekel o preteklosti, brez kakršnega koli opravičila, brez kakršne koli ^Povedi kake drugačne poti — danes ‘^o dobrodošli, čeprav so nas včeraj prekinjali in pljuvali v nas, ali pa tajili,
eksistiramo.
MOLK
Katoličani razvijajo na Tržaškem od tedaj, ko so se izvili iz komunističnega pritiska, zdaj bogateljšo, zdaj manj bogato prosvetno delavnost. Junijska številka »Mladike« našteva dvanajst taborov na Repentabru, prireditve v Avditoriju, slovenske večere in predstave po deželi in opozarja na to, da komunistični tisk v vseh teh letih ni niti z eno besedo omenil teh velikih prosvetnih prireditev, čeprav se je včasih zbralo več tisoč ljudi na Repentabru. Vse prosvetno delo kratko in malo ne spada v slovensko skupnost, kot jo oznanja Primorski.
Isti Primorski in ista politična stranka ni še nikdar omenila niti v informacijo, niti zaradi statistike edine slovenske literarno družinske revije na Primorskem »Mladika«, niti edine pesniške zbirke, ki je izšla v Trstu po vojni, »Moja pomlad« Brune Pertotove. Prav tako ne literarnih večerov v Trstu, čeprav bi jih moral biti vsak Slovenec vesel. Samo zato ne, ker je to delo katoličanov.
Isti ljudje niso nikdar in nikjer omenili slovenskih prosvetnih domov, ki so jih postavili katoličani na Tržaškem: ne v Bazovici, ne v Dolini, ne na Opčinah, niti novega Marijinega doma v Rojanu, ki je res lep in velik in ptilios Slovencev, ki so ga z žrtvami postavili.
Prav tako se še nikdar ni zgodilo, da bi isti ljudje in isto časopisje omenilo velike Marijine procesije na Opčinah, ko je vendar gotovo, da so to največje na-
rodne pobožnosti naše manjšine, na katerih se zbere blizu deset tisoč ljudi.
In še in še je nešteto stvari, nešteto prireditev, nešteto pridobitev, nešteto resničnega in pristnega narodnega dela katoličanov na Tržaškem in Goriškem, a o vsem tem titovski in kominformistični tisk ne napiše niti besede.
NE MOREMO VERJETI
Spričo tega ne moremo verjeti v iskrenost besed, da komunistom ni več glavno komunizem in da so postali strpni. Odkrito povemo, da tako edinost, kot si jo zamišljajo oni, mi nočemo. Tudi letošnjega tabora na Repentabru niti z besedico ne omenjajo in vendar je bilo toliko našega ljudstva na njem. Prav s tem pa so vsi ti ljudje, ki so tabor pripravljali ali se ga udeležili, vsi so spoznali, da ni med nami bolj ozkosrčne politične skupine kot je komunistična. Da ni med nami bolj nedemokratične stranke kot so komunisti, ki ne priznajo nikogar poleg sebe, ali pa ga priznajo le v toliko, kolikor jim služi.
Da ni bolj nazadnjaške in totalitarne miselnosti kot jo imajo komunisti, ker ne morejo prenesti niti modernega katoliškega gibanja.
Da ni politične skupine med nami, ki bi bila bolj narodno brezbrižna kot so komunisti, ki se ne vesele resnično lepih izključno narodnih prosvetnih prireditev na Tržaškem in Goriškem kakršne ne spravijo skupaj oni sanii z vsemi milijoni, ki jim daje komunistični režim v podporo njihovega dela. Zato pa:
Naše ljudstvo res hoče edinost, toda ne take kot si jo zamišlja komunizem!
P. M.
Umrl je kardinal Tardini
»Angel smrti je danes zarana vstopil v apostolsko palačo in odpeljal s seboj dušo kardinala državnega tajnika Dominika Tardini j a, ki je bil naj bližji in najmočnejši pomočnik papeža pri vodstvu sv. Cerkve.« Tako je naznanil sv. oče v nedeljo raz okna svojega študija množici vernikov, zbrani na trgu sv. Petra. Množica, ki je zvedela za papežev prihod v Vatikan, je z veliko žalostjo sprejela to novico. Papež je bil globoko ganjen in potrt, a je nadaljeval s svojim govorom, prav kakor se je zaobljubil ob mrtvaškem odru kardinala Tardinija: »Vse, kar je v zvezi s smrtjo kardinala, je potrebno, da povemo vernikom v njihovo dobro.«
Kardinal Tardini se je zdravil v Chiancianu, ko ga je zadel prvi srčni napad. Takoj se je v Chian-ciano podal njegov osebni zdravnik prof. Sabatini. Stanje se mu je zboljšalo, a si je zaželel, da ga prepeljejo v Rim, kar se je zgodilo v soboto zjutraj, ko so zdravniki ugotovili, da prevoz ne bo poslabšal kardinalovega stanja. Kardinal je prispel v Vatikan s smehljajem na ustnicah in njegovo zdravstveno stanje ni vzbujalo zaskrbljenosti. V noči od sobote na nedeljo pa je kardinala zadel nov srčni napad. Takoj so o tem obvestili sv. očeta v Castel-
Odmevi na Kennedyjev govor
Odločen govor, ki ga je imel pretekli teden ameriški predsednik Kennedy po televiziji o berlinskem vprašanju, je spričo negotovega mednarodnega položaja imel velik odmev po vsem svetu. V tem govoru ni Kennedy samo jasno opozoril Sovjete, da je Zahod pripravljen tudi z orožjem se boriti za svoje neodvzemljive pravice v bivši nemški prestolnici, ampak je napovedal tudi ojače-nje ameriške obrambe in nakazal smer in taktiko bodoče ameriške zunanje politike v neizprosni tekmi s komunističnim taborom na vseh celinah in področjih. Že dolgo časa se je namreč čutila v zahodnem taboru, ki ga vodijo ZDA, potreba po novih političnih prijemih in smernicah, ali kakor politični strokovnjaki pravijo: potreba po neki globalni politiki, to jc taki politiki, ki bi se nanašala na ves svet in veljala za vse dežele in celine. Kajti dandanes je svet tako preprežen z neštevilni-rni vidnimi in nevidnimi vezmi gospodarskega, političnega in drugega značaja, da dogodki v enem delu sveta nujno vplivajo na o-stale dele, tako da smo praktično vsi v enem čolnu. Ker je pa treba v politiki računati na gotova dejstva, morajo tudi in predvsem visoki državniki to stanje upoštevati in temu primerno voditi politiko.
Zato je ameriški predsednik obravnaval berlinsko vprašanje v tem širšem svetovnem okviru tekme med svobodnim in komunističnim svetom v svetovnem merilu. Zaradi tega je, ko je napovedal ojačenje ameriških sil, dejal, da je to potrebno za kljubovanje grožnjam svetovnega obsega, ki gredo mnogo preko berlinske krize.
V	tem politični opazovalci vidijo znamenje, da se je Kennedy po začetniškem obdobju končno odločil za svojo politiko in posta-
vil berlinsko vprašanje v pravi okvir, ki mu dopušča široko elastičnost v taktiki, medtem ko je v bistvenih rečeh trden in odločen.
Berlin in človeška svoboda
Kot rečeno, je Kennedy večji del svojega govora posvetil berlinskemu vprašanju, toda ne ločeno od drugih vprašanj. »Trenutna nevarnost za svobodni svet grozi iz Berlina, toda to ni osamljen primer. Nevarnost je svetovnega obsega. Zaradi tega naših naporov ne sme narekovati ena sama umetno ustvarjena kriza. Berlin je samo ena postojanka na dolgi fronti do Južne Azije, kjer so meje slabo zavarovane in je zato sovražnika težko odkriti in krajevno prebivalstvo neodporno proti komunistični nevarnosti. Človeška svoboda je povsod v nevarnosti.« Potem ko je spomnil, da pravice zahodnjakov v zapad-nem delu Berlina izhajajo iz vojaške zmage nad Hitlerjevo Nemčijo in da jim jih zato nihče nima pravice kratiti, je dejal: »Dokler bodo komunisti hoteli enostransko odvzeti naše pravice v Berlinu, maramo biti pripravljeni te pravice braniti tudi s silo, če bi bilo potrebno. Mi smo vedno pripravljeni pogajati se, če so pogajanja koristna. Za stvar svobode in miru je potrebno, da se ne nanašamo samo na silo ali samo na pogajanja, ampak na oboje, na silo in na pogajanja. Naši novi napori za obrambo miru so zato del dolgoročnega programa, ki ga narekuje potreba, da se zoperstavimo nevarnosti v svetovnem merilu, mnogo širšem od berlinskega.«
Vojaški ukrepi
V	ta namen je ameriški predsednik pozval ameriško ljudstvo, da bodo potrebne nove žrtve za obrambo ZDA, in je napovedal, da bo zaprosil kongres 3247 milijo-
gandolfu. Sv. oče je vstal in šel v svojo kapelo, kjer je za bolnega kardinala daroval sv. mašo. Prav tako je msgr. Samore daroval sv. mašo v sobi kardinala Tardinija. Kardinal je pri polni zavesti pobožno sledil sv. obredu.
Njegov smrtni boj je bil kratek. Potem ko je vse navzoče blagoslovil, se je poglobil v molitev. Ob 4.35, ko je sv. oče v Castel-gandolfu domaševal, so mu sporočili žalostno vest o smrti kardinala državnega tajnika Tardinija. Brez odlašanja se je takoj podal v Rim, da je mrtvemu kardinalu podelil svoj blagoslov in pomolil ob mrtvaškem odru. Sv. o-če je nato odšel v svoje sobe, kardinala Tardinija pa so položili na mrtvaški oder v kongregacijski dvorani v prvem nadstropju apostolske palače.
Na izrecno željo pokojnika bo njegovo truplo počivalo v cerkvi karmeličank v Vetrallu v bližini Viterba. Karmeličanska cerkev je bila v zadnji vojni porušena in prav kardinal Tardini je prevzel skrb za ponovno zgraditev cerkve. Kardinal Tardini ni zapustil nobenega testamenta, le nekaj popisanih lističev, na katere je zapisal svoje želje. Že v življenju je vse razdal, zato je pred smrtjo zapisal, »da se je rodil ubog in da ni nikoli stremel po bogastvu.« Kar ni zapustil Vatikanu in cerkvi, je odredil, naj se podeli zavodu »Villa Nazareth«, katerega je on ustanovil in je bil zadnja leta njegova največja skrb.
* * *
nov dolarjev. Napovedal je tudi povečanje števila mož pod orožjem od 850 tisoč na en milijon, kakor tudi vpoklic novincev ter rezervistov. Prav tako bodo ostali še nadalje v prometu številni bombniki in druga letala ter vojne ladje, ki so jih mislili »upokojiti«.
Za te ukrepe, je dejal Kennedy, se je odločil po srečanju s Hru-ščevom na Dunaju ter po njegovih bojevitih govorih, v katerih je grozil zapadnjakom ter sklenil povišati vojaške izdatke.
To je bil najbolj odločen govor, kar jih je imel novi ameriški predsednik. Že dolgo časa ni z onkraj oceana prišla tako jasna in odkrita beseda tako za Vzhod kot za Zapad. Sovjetsko zvezo je opozoril, da so ZDA pripravljene se tudi z orožjem boriti za svoje pravice v Beiiinu, istočasno pa so tudi pripravljene se pogajati. Ameriško in zahodno javnost pa je hotel seznaniti z resnostjo berlinske krize na odkrit in miren način. — Napovedano povečanje o-borožitve se ne bo izvršilo takoj, ampak polagoma, kakor se bo razvijal položaj. S tem si je hotel pustiti proste roke, če bi v tem času prišlo do kakšnega sporazuma s Sovjeti, obenem pa pokazati Hruščevu, da misli resno.
Splošni zaključki Kennedyjeve-ga govora so torej naslednji: A-merika je pripravljena se pogajati s Sovjeti glede tehničnih plati dohodov v mesto in je v ta namen baje pripravljena tudi sprejeti e-nostransko sklenitev mirovne pogodbe Sovjetske zveze z Vzhodno Nemčijo. Toda ena stvar je, ki nikdar ne more biti predmet pogajanj : pravica kot taka biti v Berlinu ter imeti prost dohod vanj. — Le na tej podlagi so možna pogajanja s Sovjetsko zvezo.
BEOGRAD: Maršal Tito je na Brionih
sprejel ameriškega podtajnika za zunanje zadeve Chester BowJesa.
Pokojni kardinal Tardini je bil Rimljan po rodu in se je rodil leta 1888. Kot mlad duhovnik je bil sprva profesor v rimskem semenišču in na zavodu Propaganda Fi-de. Po prvi vojni je stopil v službo pri državnem tajništvu in je tu napredoval od stopnje do stopnje, da je postal tajnik sv. kongregacije za izredne zadeve. Med tem časom ga je papež Pij XI. imenoval tudi za vrhovnega cerkvenega asistenta moške in fantovske katoliške akcije v Italiji. Na tem mestu je ostal do leta 1929. Tu je vzgojil vrsto odličnih katoliških laikov, ki danes vodijo Italijo kot ministri in voditelji ital. KD. V državnem tajništvu je čez nekaj let postal namestnik državnega tajnika. V tej službi je ostal tudi pod Pijem XII., ki ga je leta 1952 imenoval za državnega pro-tajnika, dočim je ostalo mesto državnega tajnika po smrti kardinala Maglioneja prazno. Leta 1952 je Pij XII. hotel podeliti monsi-gnorju Tardiniju kardinalsko čast, toda ta je odklonil.
Ko je umrl Pij XII. in je bil izvoljen Janez XXIII., je monsi-gnor Tardini ostal na svojem mestu v državnem tajništvu, samo da je od protajnika takoj bil imenovan za pravega državnega tajnika in tudi za kardinala. Ni se mogel več upirati izrecni želji novega papeža in je sprejel oboje, državno tajništvo in kardinalski klobuk. Zadnje leto se je pa že čutil bolnega. Že lani so govorili, da se misli umakniti v pokoj. Toda izrecna želja sv. očeta ga je še nadalje pridržala v službi. Vsi njegovi bližnji so pa opažali, da le težko zmaguje svoje delo.
Njegov pogreb se je izvršil v baziliki sv. Petra ob udeležbi velikega števila kardinalov, škofov, diplomatov, ljudstva in sv. očeta samega. Sedaj počiva v skromni cerkvi karmeličank v Vetrallu, ljudje pa ugibajo, kdo bo njegov naslednik.
\ KRŠČANSKI NAUK f
Sveti Duh pride nad apostole
»Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi (apostoli z Marijo) skupaj na istem kraju. In nastal je nagloma z neba šum, kakor prihajajočega vetra, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prik& zali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dal Duh izgovarjati.« (Apel 2, 1-4).
Sv. Duh je apostole razsvetlil. Spomnil je apostole na vse, kar jim je Jezus govoril, dokler je bil z njimi. Navdihnil jim je prave besede, da so oznanjali Jezusov nauk Judom in nevernikom.
Sv. Duh je apostole potrdil. Pregnal je iz njih vsake dvome in vsak strah pred ljudmi. Vlil jim je neustrašenost pred preganjanjem in potrpežljivost v trpljenju. Dal jim je moč, da so postali sami voljni dati tudi življenje za vero.
Sv. Duh je apostole posvetil. Prišel je v njih duše z vsemi svojimi darovi in milostmi za stalno (z namenom ostati vedno pri njih).
Že v stari zavezi je prihajal Sv. Duh nad očake in preroke. Na binkoštno nedeljo se je razlila nad apostole vsa polnost Sv. Duha. Izpolnila se je tedaj beseda prerokova: »In v poslednjih dneh bom izlil svojega Duha na vse človeštvo.«- (Apd 2,17 in Joel 2,28).
Sv. Cerkev praznuje prihod Sv. Duha na binkoštno nedeljo, to je 50 dni po Veliki noči in 10 dni po Vnebohodu.
j ŽIVLJENJE GOVORI |
Nagrajenec francoske akademije
Zlatomašnik msgr. Lojze Filipič
Raisa je bila Rusinja, a Judinja. S starši se je preselila v Pariz. Šestnajstletna je Že bila vpisana na Sorboni (vseučilišče). Medtem ko so se domači odtujili veri očetov, je ona ohranila vero v Boga. Navdajalo jo je pa neko tesnobno iskanje resnice.
Seznanila se je z nekim visokošolcem, Jakobom. Bil je aristokratski, izobražen, olikan, republikanec in socialist, po veri protestant. Menil je, da je katoliška Cerkev največja nasprotnica izobrazbe. V duhovnem življenju je bil prav podoben Raisi. Tesnobno je iskal resnico.
Poročila sta se. Božja pota, pota milosti so čudovita. Oba zakonca sta po daljšem iskanju resnice Vstopila v katoliško Cerkev. Trije odlični možje so na to vplivali: Pegny, Bergson in Leon Bloy.
Pegnyjeva zasluga je, da ju je seznanil s filozofom Bergsonom. Ta ju je rešil od prevelikega oboževanja in poveličevanja znanosti. Leon Bloy ju pa ni osrečeval s filozofijo, napačna filozofija je namreč tolikokrat kriva nevere. V njuno duhovno Življenje je posegel praktično; zavedajoč se, kako važna je milost, ju je seznanil
Uresničil se je sen patra Gemellia
To, kar so prvi pionirji, med njimi naj-večji pater Gemelli, sanjali že ob ustanovitvi milanske univerze Srca Jezusovega, je postalo sedaj živa resnica. Na rimskem griču Monte Mario je vstala nova moderna stavba: medicinska in kirurgična fakulteta katoliške univerze Srca Jezusovega. Že papež Pij XI. je leta 1934 določil za sedež katoliške medicinske fakultete središče krščanstva Rim in daroval tudi potrebno zemljišče na Monte Mariu.
Medicinska fakulteta predstavlja v pogledu z drugimi fakultetami katoliške u-niverze marsikako novost, glavno med njimi skrbno izbiro slušateljev. To je bila izrecna želja patra Gemellija. Medicinski slušatelji morajo imeti predvsem resno voljo za študij, morajo biti duhovno zgrajeni in tudi njihova telesna konstitucija mora biti neoporečna. Na tej podlagi naj bi se študij vršil nemoteno, brez nepotrebnih pavz v zvezi z neuravnovešenostjo, kateri so navadno podvrženi univerzi-tarci.
Poskrbljeno je tudi že za pomoč revnejšim dijakom, in sicer z desetimi brezplačnimi prostori in 30 študijskimi štipendijami od 50 do 200 tisoč lir letno. Univerzitetni zavod razpolaga z 200 sobami in je v neposredni bližini univerze.
Katoličani v Indiji
število katoličanov v Indiji dosega danes okrog 6 milijonov, kakor je možno povzeti iz statistike narodnega štetja, ki je bilo pred meseci v Indiji. Najmočnejše skupine katiličanov so v zvezni državi Kerala, kjer jih je 2 milijona, in v zvezni državi Madras, kjer jih je milijon in pol. Je pa zaznamovati velik porast katoličanov na splošno po vsej Indiji, v nekaterih škofijah pa še posebno. Tako je n. pr. škofija Bozuada pred 20 leti imela 20.000
Z velikimi zastopniki svetosti, kot so sv. Angela Folinjska, bi. Katarina Emmerich, potem Jurij Sorel, Surin, vsi odlične priče Jezusa Kristusa, kot ga rišejo evangelisti.
V katoliški veri sta občudovala njeno moč, ki vdano trpečim vliva drugim neznano radost. To je pač božja moč. Nadalje, da kat. vera tako odlično ustreza potrebam posameznika, če se je le res oklene.
Odločila sta se za sv. krst. Prejela sta ga v Parizu v cerkvi sv. Petra.
Kdo je ta Jakob. Je Jacques Maritain, največji sedaj živeči katoliški filozof. V KG ste danes teden brali o njem, da mu je letos francoska Akademija podelila nagrado. Umrla pa mu je pred časom Raisa. Sedaj se je odločil zapustiti svet in slavo ter stopiti med Male brate, ki jih je ustanovil znani Karel Foucauld (Fukol). Njih namen je med muslimani z zgledom, žrtvami in molitvijo delati za njih spreobrnjenje.
Življenje Karla Foucaulda berete lahko v knjigi Luč v temi, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba.
vernikov, danes jih ima 90.000. Vsa Indija je cerkveno razdeljena na 71 škofij in apostolskih prefektur. Od 15 nadškofov jih je 13 domačinov, med njimi tudi nadškof iz Bombaja, kardinal Valerian Gracias.
Poljski komunistični filozof v boju zoper vero
Mladi komunistični poljski filozof Kola-kowski je napisal v reviji »Argumenty« poseben članek, v katerem govori o sporu in nasprotju med katoliško Cerkvijo ter komunistično ideologijo. Ta spor bo šel vedno na globlje in aktivni brezbožniki bodo morali imeti pred očmi, da je njih propaganda še vse preveč preprosta in neučinkovita prav zaradi tega, ker je poljska cerkvena hierarhija elita, izobražena, sposobna in polna pobud. Proti tej je treba postaviti bolj razgibano in razvito borbo. V vsakem primeru, zaključuje člankar, je borba proti Cerkvi ena osnovnih brezbožnih del, ki ne pozna miru in išče vedno novih oblik uspešnega boja. Odnos do katoliške Cerkve je vedno isti in se ne spremeni nikoli: ostane borba do skrajnosti.
Ravnatelji semenišč na posebnem tečaju
Dne 13. julija se je v bližini Rima, v kraju Rocca di Papa začel poseben pedagoški tečaj za rektorje semenišč in vzgojnih duhovniških zavodov. Uvodni govor je imel kardinal Jožef Pizzardo, prefekt kongregacije za semenišča in univerze, ki je poudaril velik korak naprej pedagoške znanosti im dolžnost ter potrebo, da vzgojitelji bodočih duhovnikov poznajo nove izsledke pedagogike kakor tudi tistih ved, ki so v ozki povezanosti z vzgo-jeslovjem, kakor sociologija ter druge vede. Poznanje teh ved, je dejal kardinal, ima svoje posledice v vzgoji posameznika.
Tečaj bo trajal do 29. julija in se ga udeležuje nad 270 rektorjev malih in ve-
Preteklo nedeljo ni bil slavnostno odet samo Miren, temveč so z njim tekmovale tudi Batuje na Vipavskem, zakaj tudi njih župnik msgr. Lojze Filipič je isti dan obhajal zlato mašo. Z g. dekanom Pahorjem sta bila namreč posvečena istega dne, 26. julija 1911. Zato sta tudi zlato mašo oba, še čvrsta in zdrava, obhajala isto nedeljo. V Batujah je bila zlata maša zelo slovesna. G. jubilanta so sprejeli z lepo zborno deklamacijo pred cerkvijo. Nato je sledila sv. maša ob 10. uri. Slavnostni govornik je bil salezijanec dr. Ke-renc. Udeležba ljudi in sobratov je bila velika. In kdo bi se čudil, saj je msgr. Filipič eden najbolj poznanih in priljubljenih duhovnikov goriške nadškofije. Vedno šegav in veder, poln dovtipov, domislic, odličen govornik, skrben dušni pastir, to so vrline, ki odlikujejo zlatomašni-ka Filipiča in ki jih je povsod kazal v svoji dolgoletni duhovniški službi.
Doma iz Ravnice pri Grgarju, kjer se je rodil leta 1888, je dokončal študije v Gorici. Tu je bil tudi posvečen v duhovnika in nastopil prvo službo v Bovcu, kjer je ostal za kaplana eno leto. Od tam so ga poslali v Čezsočo in čez eno leto iz Čezsoče v Srpenico za župnega upravitelja, V Srpenici ga je zatekla prva svetovna vojna. Ko se je ta končala, ga je nadškof Sedej premestil v Grgar pod Sv. goro. Tako je g. Lojze Filipič, mlad po letih in po duhu, zasedel to prikupno župnijo pod Sv. goro in postal nekak sve-togorski fajmošter in pridigar. Saj ni bilo večjega slavja na Sv. gori, da bi ne bil navzoč tudi grgarski župnik Filipič, ki je rad hodil na Sv. goro spovedovat, a še rajši pridigat. Sedemindvajset !let je preživel v Grgarju in doživel dobre in hude čase, hudih več kot dobrih. Posebno hudo je bilo tisti dan, ko so mu malo pred koncem vojne zavezniška letala bombar-
IZ ŽIVLJENJA
Vinko Zaletel v Južni Ameriki
G. Vinko Zaletel, ki smo o njem poročali, da je na poti v Južno Ameriko, je srečno dospel v Buenos Aires. Tam so ga čakali številni rojaki. Imel je pa smolo, da so prav tisti dan imeli generalno stavko vsi javni prevozniki. Sicer bi mu pripravili še večji sprejem.
Izredno slavje v Šmihelu
V Šmihelu na Koroškem so imeli preteklo nedeljo izredno slavje, in sicer zlato in srebrno mašo dveh domačih duhovnikov. Zlato mašo je imel č. g. Alojzij Vauti, župnik v Selah pod Karavankami, srebrno pa č. g. Avgust Čebul, župnik pri Sv. Lenartu pri sedmih studencih. Za to priložnost so domačini izredno lepo okrasili župno cerkev in se slavja v velikem številu udeležili od blizu in daleč. Oba njih rojaka sta njih hvaležnost tudi zaslužila, saj spadata med najbolj vidne duhovnike na slovenskem Koroškem. Župnik Vauti je moral zaradi svoje narodne zavednosti že večkrat v zapor, zlasti med zadnjo vojno, ko so ga nacisti dvakrat aretirali in zaprli; še prej pa izgnali iz njegove župnije Sele, ki je ena najbolj vernih in najbolj slovenskih župnij na Koroškem v glavnem po njegovi zaslugi. K zlati maši mu je čestital s posebnim pismom tudi celovški škof Kostner.
Srebrnomašnika A. Čebula poznamo tudi na Goriškem, saj je z zborom od Sv. Lenarta že gostoval v Gorici na Placuti in je tam tudi imel osebno razstavo slik. Jubilant čebul je namreč tudi priznan slikar.
1
likih semenišč iz vse Italije. Sveti oče je vsem zbranim tečajnikom poslal svoj blagoslov, zaključil pa bo tečaj s posebnim govorom msgr. Staffa, tajnik kongregacije za semenišča. — Tečajnikom je posebej govoril tudi sv. oče. — Tečaja se udeležuje tudi rektor goriškega malega semenišča msgr. Fabro.
Na Ceylonu
Vlada na otoku Ceylonu, ki je decembra lanskega leta nacionalizirala 720 katoliških šol, je te dni odločila, da se ne sme poučevati katekizem tudi v izvenšolskih u-rah brez posebnega vladnega dovoljenja. Poročevalske agencije, ki poročajo to čudno odločbo vlade, poročajo tudi, da je vlada dala vedeti tujim misijonarjem ali veroučiteljem, da morajo takoj zapustiti deželo, čim poteče dovoljenje za bivanje. Istočasno pa je minister za vzgojo odločil pozidati nove šole, ki naj nadomestijo tiste šole, od vlade zasedene, ki so priključene cerkvam.
dirala in porušila župno cerkev. Pravijo, da so letala vodili domači partizani. Kakorkoli naj bo, izguba župne cerkve je g. Filipiča tako bolela, da se je odločil zapustiti Grgar in si izbrati novo župnijo. Odločil se je za Batuje na Vipavskem ter se tja preselil leta 1946. Od tedaj naprej živi v tej prijazni vipavski župniji in se poleg dušnega pastirstva bavi še z botaniko. — V nedeljo 6. avgusta bo imel ponovitev zlate maše na Sv. gori, ker je župna cerkev v Grgarju še vedno v razvalinah.
Bog ga ohrani čvrstega in vedrega še mnogo let!
Dne 12. julija t. 1. je preteklo 25 let, odkar je v Solkanu daroval novo mašo solkanski rojak, salezijanec, prečastiti g. Alfred Jug. Rodil se je v verni družini v Solkanu leta 1909. Študiral je na raznih krajih. Posvečen je bil za mašnika v Turinu. Za časa zadnje vojne je bil župnijski upravitelj v Senožečah in v Dutovljah. Sedaj je profesor na salezijanski gimnaziji v Pordenonu.
Solkanska župnija je katoliški Cerkvi dala že več duhovnikov, med njimi tudi prevzv. g. dr. Josipa Srebrniča, škofa na otoku Krku. Verni Solkanci so na svoje duhovnike ponosni in jih imajo radi. To se je tudi videlo na jubilejni slovesnosti, ki jo je g. Alfred Jug imel v Solkanu že na praznik sv. Rešnjega Telesa dne 1. junija t. 1.
Ker je v Jugoslaviji na praznik sv. R. T. delavnik, je bila srebrna sv. maša ob 7h zvečer. Lepa župnijska cerkev sv. Štefana je bila za to priliko okusno in bo-
NAŠIH LJUDI
Občni zbor Mohorjeve družbe v Celovcu
se je vršil dne 11. julija. Poverjeniki so izvolili nov odbor, ki ga tvorijo 4 duhovniki in 3 laiki. Predsednik je č. g. Filip Millonig. Ravnateljstvo gospodarskih oddelkov Družbe je znova prevzel msgr. dr. Janez Hornbock. — V preteklem šol. letu je bilo v Mohorjevem dijaškem zavodu 181 dijakov in dijakinj. Višji fantovski oddelek vodijo gg. salezijanci, dekliškega pa č. šol. sestre.
Visoka služba za dr. Šegulo v Rimu
Č. g. dr. Franc Šegula, ki je več let deloval v dušnem pastirstvu na Koroškem in je znan tudi na Primorskem, je bil pred kratkim imenovan za generalnega tajnika univerze »Propaganda Fide« v Rimu. Ta papeška univerza vzgaja domače duhovnike za misijonske dežele. Nanjo pošiljajo misijonski škofje najbolj nadarjene sinove domačih narodov, da se ondi pripravljajo za duhovnike v pravem duhu vesoljne rimske katoliške Cerkve, ki je vsem narodom, brez ozira na jezik in raso, enako ljubeča mati. Med zadnjo vojno je po posredovanju pok. škofa Rožmana in preč. patra Prešerna v Rimu na tej univerzi študirala tudi skupina mariborskih bogoslovcev, med njimi tudi sam dr. Šegula, potem ko so Nemci po napadu na Jugoslavijo leta 1941 zaprli bogoslovje, bogoslovce razgnali, poslopje pa zaplenili.
Blagoslovitev Doma duhovnih vaj v Tinjah
Poleg tinjske proštije se dviga lepa stavba, katero je pozidal slovenski Dušnopa-stirski urad v Celovcu. Služila bo ta lepa stavba za dom duhovnih vaj, za slovenske duhovnike in vernike različnih stanov.
V četrtek 13. julija je biila slovesna blagoslovitev te hiše. Z mil. prelatom Bliim-lom na čelu so se zbrali številni duhovniki k tej slovesnosti, katero je opravil g. škof Jožef Kostner.
V zahvalo Bogu za pomoč pri ustanavljanju te prevažne hiše za duhovno rast je g. škof daroval sveto mašo in imel nagovor.
Vsi navzoči so občudovali lepoto nove hiše in se čudili, kako je bilo mogoče v kratkih dveh letih dovršiti tako hišo ob skromnih denarnih virih. Pa smo zvedeli, da je hiša zares sad žrtev dobrih vernikov, požrtvovalnih duhovnikov in dobrohotnega razumevanja prevzvišenega gospoda škofa.
Torej tudi Korošci z osebnimi žrtvami zidajo svoje domove.
Fsiiioaiifiliza In sv, Icij
Kongregacija sv. Oficija takole pravi v glavnem: razširjajo se razna mnenja, povsem zelo nevarna glede grehov, ki zadevajo šesto božjo zapoved, in glede odgovornosti za človeška dejanja. Zato Kongregacija določa naslednje: 1. Škofje, dekani teoloških fakultet in rektorji semenišč morajo zahtevati od tistih, ki pouču- , jejo moralno teologijo in podobne discipline v semeniščih, da se strogo držijo tradicionalnega nauka Cerkve; 2. klerikom in redovnikom se prepoveduje v smislu kanona 139 § 2 psihoanalitična dejavnost; 3. odklanja se mnenje, po katerem bi bilo psihoanalitično zasliševanje nujno potrebno za sprejem svetih redov.
gato okrašena. Na vencu, ki je visel v prezbiteriju, je bil velik napis »Tebe Boga hvalimo«. Napis je izražal čustva hvaležnosti prečastitega g. jubilanta do vsemogočnega Boga, ki mu je v petindvajsetih letih mašništva podelil toliko dobrot, ter tudi čustva hvaležnosti, da je Bog v tem času po njem dal dušam toliko milosti. Glavni oltar je bil skoraj zasut s samimi belimi nageljni. V cerkvi so prečastitega g. jubilanta čakali njegov brat, sestra in drugi sorodniki kot svatje. Solkanski verniki so lepo napolnili vse cerkvene prostore. — Ko je g. srebrnomašnik v spremstvu sobratov stopil v cerkev, so ga v imenu sorojakov pozdravile tri deklice in dva dečka. S kora pa je zadonela pozdravna pesem cerkvenega zbora. Sledila je slovesna sv. maša. Pevski zbor-je mojstrsko izvajal Gruberjevo latinsko mašo sv. Ludvika.
Po evangeliju je stopil na prižnico domači dušni pastir g. dekan Andrej Simčič. čestital je g. Alfredu za njegov jubilej in mu želel še veliko let plodonosnega dela v blagor duš. Glavna misel njegovega govora pa je bila, koliko dolguje kultura slovenskega naroda slovenskemu duhovniku. Slovenski duhovnik je zarezal globoke brazde na vseh poljih. Največji živeči slovenski pisatelji so še vedno trije duhovniki: Finžgar, Meško, Jalen. Če bi slovenskemu narodu zmanjkal duhovnik, bi nastala v slovenski kulturi nepopravljiva vrzel. Manj opazno, toda še bolj važno in učinkovito je delo, ki ga vodijo duhovniki po naših župnijah, t. j. delo tihe preobrazbe slovenskega ljudstva v božji narod. Tudi prečastiti g. srebrnomašnik se je žrtvoval za slovenski narod zlasti med vojno, ko je na Krasu izobraževal svoje vernike in jih vodil k Bogu.
Po sv. maši je sledila še procesija po solkanskih ulicah. G. jubilant je, obdan od duhovščine, nesel presv. Rešnje Telo. Z vidno ginjenostjo je pri štirih oltarjih prepeval obredne molitve in blagoslavljal svoj rojstni kraj, kjer je preživel svoja mlada, brezskrbna leta. Vsa slovesnost se je zaključila z zahvalno pesmijo v župnijski cerkvi. Še dolgo v noč je veselo pritrkovanje v solkanskem zvoniku oznanjalo širši okolici, kako lep in prisrčen praznik se je odigral v Solkanu.
Naj bi Bog ohranil prečastitega g. srebrnomašnika še dolgo let, da bo lahko čil in zdrav obhajal med svojimi solkanskimi rojaki tudi svojo zlato mašo.
19011 letnica prihoda sv. Pavla
V Neaplju so pred kratkim slovesno zaključili slavnosti ob 1900 letnici prihoda sv. Pavla v Italijo in Rim. Kakor je znano, se je Pavel izkrcal v Pozuali, mestecu v bližini Neaplja. Za to priliko s0 prenesli v Neapelj verige svetega Pavla, dragoceno relikvijo, ki se hrani v bazi' liki sv. Pavla v Rimu. številni škofje s kardinalom Castaldom, nad 30.000 vernikov ter predstavniki civilnih oblasti so prisostvovali zaključni sv. maši, ki J° je opravil kardinal Agagianian.
Žrtve gora
Vsako leto zahtevajo gore svoje žrtve. Tudi letošnje poletje je bela smrt v gorah imela svojo bogato žetev. Iz Innsbruck® poročajo, da je na najvišjem vrhu Avstr' je, na Grosglocknerju, našlo smrt nemških plezalcev. Zalotila jih je snežna nevihta na višini 3454 m in podlegli s° silnemu mrazu. Reševalne skupine, obveščene o pogrešancih po ženi enega izmeC* plezalcev, so odšle takoj za njimi in lia" šle štiri izmed njih. Nobenega upanja nl’ da bi petega dobili še živega. Število žf tev v avstrijskih Alpah v letošnjem P°* letju je tako narastlo na 42.
c
z življenji ver
Kve
'mrn
Srebrna sv. maša v Solkanu
Anglijo pristopi k SiT-u I p j | ^ Začele so se sredpoletne počitnice
V	ponedeljek 31. julija se je Velika Britanija dokončno odločila pristopiti k Skupnemu evropskemu tržišču. Naznanilo o tem je dal v spodnji zbornici angleški ®inistrski predsednik Macmillan, ki je dejal, da je njegova vlada y tem smislu pripravljena pogajati se s članicami SET za vstop. Dal je samo en pogoj, in sicer da Se zadovoljivo zavarujejo nekateri njeni interesi, ki izvirajo iz po-vezave s Commomvealthom.
Vest o tem zgodovinskem koraku Velike Britanije so v Evropi sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker se s tem pričenja novo obdobje v evropski politiki in gospodarstvu, saj bo s pristopom Velike Britanije imelo SET 300 milijonov potrošnikov, kar predstavlja °gromno moč.
Koraku Velike Britanije sta takoj sledili Finska in Danska. Poročajo, da bodo tem sledile še druge države Svobodnega trgovinskega področja (EFTA), ki same brez Velike Britanije prav malo Pomenijo.
Odločitev angleške vlade, da se dokončno pridruži Mali Evropi, Se je pričakovalo že več časa. Toda Angleži so kot izkušeni poli-dki odlašali naznanilo o tem na %>den trenutek, ugoden namreč v tem smislu, da ne bi odločitev razburila javnega mnenja. Tak u-goden psihološki trenutek je paradoksalno povzročil občuten primanjkljaj v angleški plačilni bilanci (600 milijonov šterlin ali rOOO milijard lir), zaradi česar je v'ada brž podvzela potrebne ukre-Pe za varčevanje. Nekaj dni prej K povečala diskontno mero na ter odredila 10% povišanje davka na poslovni promet, poredne davke ter na uvozne predmete, da bi tako omejila notranjo Potrošnjo ter povečala izvoz.
Že v teh ukrepih je bilo videti, da se Velika Britanija pripravlja (a vstop v Skupno evropsko tržišče in da pokoplje Svobodno trgovinsko področje (EFTA), ki ga K sama ustvarila kot protiutež kupnemu tržišču. Toda stvar-^°st jo je sedaj prisilila, da se K odrekla gospodarski vojni z Malo Evropo in dokončno spreje-a evropsko stvarnost, ki teži h gospodarski in politični združi-vi. __ Velika Britanija je namreč °d vsega začetka bila nasprotna Politični združitvi evropskih dr-in je zato rovarila proti Mali .'Topi, ker ni nikdar verjela, da le Mala Evropa brez nje zmožna °diti po svoji poti. Dejansko u-j’eljavljanje Skupnega evropskega tžišča pa jo je prepričalo dru-kače, da je sedaj sama zaprosila *a vstop.
Varnostni svet ZN, toda tudi tu se je glasovanje zaključilo brez kakršnegakoli uspeha. Predložene so bile tri resolucije, dve afro-azijski in ena, ki jo je predložila Turčija in so jo podprle zahodne države. Vendar pa nobena resolucija ni sprejela zadostnega števila glasov. Za slučaj pa da bi turška resolucija dobila potrebno večino, je sovjetski delegat Morozov že napovedal veto.
Kot zgleda, bo spor zaradi Bi-zerte prišel pred samo Glavno skupščino ZN; Liberija je že napovedala, da bo tudi formalno zaprosila za razpravo.
Francozi so začeli zapuščati Tunizijo. Sodijo, da bo v kratkem odšlo iz Tunizije deset tisoč Francozov, od skupno 90 tisoč. — Nekateri menijo, da bo general De Gaulle pred sklicanjem Generalne skupščine napel vse sile, da pride do diplomatskih pogajanj s Tunizijo. In to bi bilo najbolj pametno.
Pogajanja v Lugrinu odložena
Francosko-alžirska pogajanja, ki so se pred kratkim obnovila v Lugrinu, so spet začasno prekinili. Odložitev; je zahtevalo alžirsko zastopstvo. Sodijo, da je na to zadržanje alžirskih zastopnikov vplivalo vprašanje Bizerte. — Odložitev je kljub temu prišla nepričakovano, kajti komaj nekaj dni prej so se Francozi in Alžirci sporazumeli o vrstnem redu vprašanj, o katerih se je treba pogajati.
Spor okrog Bizerte se nadaljuje
Spor med Francijo in Tunizijo v?yadi Bizerte se nadaljuje. Re-^ ga ni mogel niti glavni tajnik Dag Hammarskjoeld, ki se je i!Cer podal osebno v Bizerto, da zbližal sprti stranki. V soboto
o	zadevi ponovno razpravljal
Sovjetska dvajsetletka
V	Moskvi so objavili program KPSZ, ki je v glavnem posvečen dvajsetletnemu gospodarskemu načrtu, po katerem naj bi Sovjetska zveza leta 1980 dosegla Ameriko v proizvodnji vseh dobrin. — Sovjetski komunisti tudi obljubljajo za leto 1980 sovjetskim državljanom vse zastonj: stanovanje, električno energijo, plin, vodo, kurjavo, hrano, prevoze, šole, bolnice in' okrevališča. Skratka pravi raj na zemlji... Toda vse to pod pogojem — je rečeno v dokumentau — »če ne bo mednarodni položaj zahteval povečanje vojaških izdatkov...«
Vse to so lepe obljube, katerih nihče danes ne more uresničiti, še najmanj komunizem, pod katerim je najnižji življenjski standard.
Program sovjetske komunistične partije govori tudi o neki demokratizaciji partije. ZDA predstavljajo še vedno glavno »oporo imperializmu«. Jugoslovanske komuniste pa obtožujejo revizionizma. Program bo Hruščev uradno predstavil na oktobrskem kongresu Sovjetske komunistične partije.
Širite „Katoliški glas"
TELEGRAMI
MM: Včeraj sta odpotovala v Moskvo t>r<-‘dsednik vlade Fanfani in zunanji Minister Segni. Sprejel ju je Hruščev, s katerim sta imela že prve razgovore, balijanska državnika bosta obiskala tu-sovjetskega predsednika Brežnjeva.
V	Rusiji bosta ostala do sobote in si ^Sedala še Leningrad. Opazovalci sodi-■ da bo Fanfani povabil Hruščeva r>ai obišče Italijo.
bk’Aj: Avstrijska vlada je odgovorila na kiljjansko noto o Južni Tirolski in ^Vrača vse obtožbe glede domnevnega delovanja Dunaja pri terorističnih a-^tatih. S tem v zvezi so namreč pri-Žle na dan obtožbe na račun raznih Atrijskih ministrov, ki so baje vedeli načrte teroristov. — Avstrijska vlada y niedtem zopet vložila pritožbo zaradi u*ne Tirolske na Glavno skupščino
°ZX.
\\
S|lI\GTO\: Predsednik Kennedy je sPrejel podpredsednika nacionalistične
Kitajske Ceng Cenga, s katerim se je razgovarjal o najbolj perečih svetovnih vprašanjih. Sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister Rusk.
PRAGA: Ganski predsednik Nkrumah je med nekim sprejemom češkoslovaškim oblastem 'povzročil diplomatski incident, tako da se je britanski zastopnik u-maknil. Nkrumah je govoril o dolgoletnem kolonialnem tlačenju (s strani Angležev), neglode na to, da je Gana dobila neodvisnost prav od Velike Britanije in da je danes enakopravna članica Commamvealtha.
SANTIAGO DE CHILE: V čilski prestolnici se je zaključil svetovni kongres krščansko demokratskih strank in gibanj. Udeležile so se ga vse največje celinske organizacije, ki povezujejo medseboj posamezne stranke. Tako so bili na tem kongresu zastopani tudi Slovenci po SLS, ki je vključena v Srednjeevropsko zvezo.
Dva Slovanska filma
V	okviru festivala umetniškim filmov
—	hvalevredna pobuda! — smo lahko gledali (poleg že zadnjič omenjenega klasičnega dela »Ivan Grozni«) dva slovanska filma: poljskega »Pociag«, ki so ga predvajali na XX. filmskem festivalu v Benetkah, in češkega »Višje načelo«. Čeprav pripadata obe deli vzhodni kinematografiji, je vendar med njima bistvena razlika tako v snovi kot v tehničnem motivu: prvi film je tako rekoč brez vodilne ideje in nima vsebine v pomenu, ki ga mi dajemo tej besedi. »Pociag« prikazuje le dogajanje v nekem vlaku in to dejanje traja pravzaprav le eno noč. Značilno je tu poudariti, da so vse osebe v filmu anonimne, navadni potniki, ki preživijo skupaj le nekaj ur potovanja, nakar bo šel spet vlak po svoji poti, svojim osebnim problemom naproti in bo pozabil, kar je v vlaku doživel. Vendar zadostuje teh nekaj ur, da pobliže spoznamo nekatere izmed njih, spoznamo drame, ki so jih te osebe doživele. Film nima namena prikazovati ali obravnavati kak problem; povzame samo del življenja, ki je za nekaj ur osredotočeno v nočnem vlaku. Zato je konec filma enak kot je bil začetek: osebe, ki so stopile v vlak, se v turističnem kraju kamor so prišle na oddih, razidejo in vse je z njimi kot prej. Razlika je samo v tem, da so prisostvovale ta čas ugrabitvi moža, ki je umoril svojo ženo in se je v vlaku skrival.
Pri tem filmu nas čudi, da je izdelan in prikazan popolnoma moderno, čeprav je izšel — kot smo prej rekli — iz vzhodne države: moderen je v oblekah, moderen v glasbenem motivu in — zakaj ne — moderen je tudi v snovi: saj je ta za slovanski film čisto nova. Omeniti moramo prekrasne posnetke, ki jih film mnogokrat prikazuje. Nekateri prizori, kot n. pr. tisti, kjer vidijo potniki iz vlaka na oddaljenem griču ugrabljenega moža in policaje, ali pa tisti, ko je prikazan nočni vlak ves razsvetljen, so naravnost sugestivni. Odlična režija in interpretacija i-gralcev, zares mojstrska scenografija, lepa glasbena spremljava s pesmijo, ki se večkrat ponavlja, dajo temu filmu umetniški ton in je za gledalca res pravi užitek.
Popolnoma drugačen po snovi in po tehniki pa je češki film »Višje načelo«.
V	nasprotju s prvim izraža ta neko idejo, obravnava snov, ki jo pravzaprav današnja kinematografija večkrat ponavlja: zlo čine Nemcev, nečloveško ravnanje gestapovcev v zasedeni zemlji. V majhnem češkem mestu najdejo višjega nemškega častnika ubitega in Nemci se maščujejo tako, da vsak dan zaprejo skupine prebivalcev. Toda kljub vsem grozotam živi skupina maturantov precej brezskrbno življenje (med Milanom in Jano se po rodi tudi idila), dokler ne pride tudi nad nje tragedija: tri dijake ugrabijo in jih še isti dan ustrelijo. Med njimi je tudi Milan. Njegova mati bo kmalu za njim ubita, ker bo v blaznem brezupu tekla k Nemcem po svojega mrtvega sina.
Glavno vlogo v tem filmu ima pravzaprav profesor latinščine, ki so mu dijaki nadeli ime »viš-je načelo«, ker pogosto uporablja ti dve besedi. To je patetična figura starega moža, ki živi še ves v idealih svojega nekdanjega sveta in ne more verjeti, da je današnji svet res tako hudoben kot se zdi. Ko gre h glavnemu voditelju nemške tajne policije in ga prosi, naj pomaga njegovim trem ugrabljenim študentom, je ves srečen, ker mu ta obljubi, da se bo zanje zavzel in mu pozneje reče, da je stvar že urejena. Urejena je bila pa tako, da so jih že peljali na morišče! Ubogi profesor zve za to novico po zvočnikih, ki so razobešeni po vsem mestu in od časa do časa razglašajo imena tistih, ki so jih Nemci usmrtili. To je zanj krut udarec. Ko pride v svoj razred in je dolžan, da opozori svoje študene na ta žalostni dogodek ter jih opomni, naj se ne upirajo Nemcem in naj jim bodo vdani, spregovori z zagrenjenim srcem te besede: »Po nekem višjem moralnem principu nesmatram kot zločin usmrtitev kriminalnega diktatorja. Nedolžna kri vaših mrtvih tovarišev naj pride nad vse tiste, ki počenjajo danes te grozote.« S tem ganljivim prizorom, ko dijaki vstanejo in s solzami v očeh izrazijo svojo tiho hvaležnost profesorju, se film zaključi.
Tudi tu je treba poudariti zares odlično interpretacijo igralcev, med katerimi seveda izstopa profesor latinščine, čeprav je Jana Breichova dobila nagrado na nekem filmskem festivalu.
Po vsej poplavi ameriških, francoskih in italijanskih filmov je dobro, da pobliže spoznamo tudi slovansko kinematografijo, saj je tudi ta zastopana na vseh mednarodnih filmskih festivalih.	Mira
Italija je že začela svoje sredpoletne počitnice. Mesta se praznijo, prenatrpani vlaki, dolge kolone avtomobilov, avtopul-manov in drugih vozil prevažajo »počitka« željne ljudi na vse kraje Italije. Tuji turisti, zlasti severnjaki, pa prihajajo v trumah v Italijo in jo preplavljajo od severa do juga.
V	nedeljo 30. julija so po vseh večjih postajah Italije zabeležili izreden promet. Na centralni milanski postaji so izdali 400 tisoč vozovnic za skupno vsoto 95 milijonov lir. Potrebno je bilo 1.100 navadnih in izrednih vlakov, da so vso to o-gromno množico prepeljali v določene smeri. Na srečo ni bilo hujših nesreč, razen gore in gore pozabljenih predmetov na postaji. Neki potnik se je že v vližini Lambrat zavedel, da je pustil kovček na postaji v Milanu. Takoj je potegnil za zavoro in, ko se je vlak ustavil, je skočil z vlaka namenjen po pozabljeno prtljago.
A padel je v roke policiji, ki mu je naložila 8 tisoč lir globe, pa še ob kovček je bil, ko ga na postaji ni več našel. Neka mati je prisopihala zadnjo minuto na postajo z malim otrokom. Kupila je listek, nato naglo pograbila za roko otroka in ga vlekla proti vlaku. Otrok pa v strašen jok. Šele sedaj se je zavedla, da otrok ni njen. Tedaj je ona zagnala vrišč in železniška policija je imela dela čez glavo, da je mučno zadevo uredila, potolažila dve materi in dva otroka.
Ligursko obalo so naravnost napadli turisti in jo vso zasedli. V beneških hotelih so zabeležili 50.000 turistov in vzdolž jadranske obale so vsi hoteli zasedeni. To je mrzlica modernega časa, ki enkrat v letu zagrabi še tako mirne ljudi, da si zaželijo »odpočitka« na prenatrpanih vlakih in hotelih ter se potem zadovoljni vračajo spet na svoje domove, ker so pripomogli, da se sredpoletne počitnice vedno bolj utrjujejo kot tradicija.
Delo slovenskega znanstvenika
15. julija je na Angleškem v Bristolu izšla knjiga: Stoke Park Studies. - Men-tal Subnormality. Izdal dr. J. Jančar, tiskal John Wright & Sons Ltd v Bristolu. Knjiga obsega 14 razprav o zdravljenju duševno defektnih, štiri razprave so dr. Jančarjeve. Vse so pa rezultat intenzivnega raziskovanja na tem polju, ki je do zadnjih deset let ostalo skoraj neraziskano. Bristol je znan center tega dela. Po modernih metodah, z modernimi zdravili se zdravijo bolniki ter iščejo pota, kako pomagati tudi neozdravljivo bolnim. Tako zlasti z industrialno terapijo, ko se uče bolniki z mišljenjem 3 - 4 letnih otrok delati.
Knjiga je bila z navdušenjem sprejeta.^ Dr. J. R. Rees, direktor Svetovne federa-
cije za duševno zdravje, je zapisal, da jo bodo s ponosom dodali publikacijam, ki bodo na razstavi na VI. mednarodnem kongresu za duševno zdravje v Parizu od 30. avgusta do 5. septembra.
Prav gotovo smo pa tudi Slovenci lahko ponosni na znanstvenika, ki je izšel iz našega naroda ter vodi tako humano razi-skavanje in pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni.
PRIMARIJ dr. Josip Vrtovec
se je preselil ter ordinira v ul. Garzaroli štev. 12 - tel. 32-47
Po poti križarjev v Sveto deželo
(VII. nadaljevanje)
Po sv. maši na Kalvariji smo se odpeljali iz svetega mesta in pozdravili še enkrat vse tako drage nam kraje: Oljsko goro, vrt Getzemani, dolino Jozafat, potok Cedron in drugo. Prišli smo v Jeriho, zelo staro mesto. Vozili smo se dalje po cesti, kjer so hodili sveti puščavniki. Mimogrede smo zagledali goro, kjer se je Jezus postil. Vozili smo se sedaj po jordanski dolini in obujali spomine na sv. Janeza Krstnika, ki je tu živel in učil. Zemlja je zelo rodovitna, polna vsakovrstnega južnega sadja. Reka Jordan izvira na gori Hebron v Libanonskem pogorju in se izliva v Mrtvo morje.
Tako smo prišli v puščavsko dolino, kjer se vidi Jeriška gora. Šli smo tudi po Hudičevi dolini, prišli do oaze in do beduinskega tabora. Življenje v takem taboru je seveda za naše razmere nepojmljivo: nered, nesnaga, vse čisto 'primitivno. Zenske se poročijo še zelo mlade in so potem prave sužnje moža. Zopet nadaljujemo svojo pot preko puščave, dokler ne pridemo v Amman, prestolnico Jordanije. Tu smo se ustavili in si ogledali džamijo; po dvorišču smo srečali muslimane, ki so po turški navadi s prekrižanimi rokami sedeli in se mirno pogovarjali. Med prsti so prebirali neke jagode, podobne našemu rožnemu vencu.
Med potjo smo nato obiskali še Gerash, staro rimsko mesto, ki je slovelo posebno v III. stol. p. Kr. Nato pa smo se pripeljali do jordansko-sirijske meje ter spotoma občudovali zasneženo Libansko gorovje. Zvečer smo dospeli v Damask, kjer smo si drugo jutro še enkrat ogledali me-
sto s prekrasno džamijo; tu častijo tudi Kristusa (seveda za Mohamedom). Največja zanimivost pa je tu krsta, o kateri pravi legenda, da se tam hrani glava sv. Janeza Krstnika.
Pot nas je nato vodila po krajih, kjer je bival sv. Pavel, in mimo točke njegovega spreobrnjenja. V bližini je cerkev, kjer so pred sto leti umorili tri sto frančiškanskih in drugih vernikov. Po lepi vožnji med sirskimi vasmi smo se privozili v Alep. Vtem mestu je pet škofov, ysak obred ima svojega. Poslovili smo se tudi od tega mesta in se podali proti turški meji. Tu so nas hitro odpravili, nakar smo prišli v krasno mesto Iskende-run ob Sredozemskem morju, ki je polno dolgih pomarančnih nasadov (bili so v cvetju). Tudi tukaj vlada pravo orientalsko vzdušje.
Nadaljnja pot, ki se nam je obetala, je bila precej huda: morali smo prevoziti gorovje Taurus, kjer je cesta zelo slaba. Pa smo vseeno prišli v Tars, kjer je živel mladi Savel. Povzpeli smo se do 1500 m višine, med puščavo in snegom, peskom in travo, dokler nismo bili v Ankari, ki leži 800 m nad morjem. V turški prestolnici smo si ogledali več znamenitosti: A-taturkov bulvard, starinski tempelj cesarja Avgusta itd. Tudi od tu smo se morali hitro posloviti. Preko pisane pokrajine smo se vozili dalje mimo starinskih mestec Gerede, Claudiopulis, mimo turškega Olimpa, nato skozi zanimivo mesto Adapazari, mesto milijonarjev, kjer je doma industrija, ter Nicomedia do Marmar-skega morja. V Gerse je leta 336 umrl Konstantin Veliki. Sedaj še Hereke ob Marmarskem morju.
„. -L *	Z	bf"
g - -m ^,
MOTIV IZPOD OLJSKE GORE
SlovenskoAlojzijeviščevGorici
Od prihodnjega ponedeljka (8. t. m.) dalje bo v zavodu v dopoldanskih urah na razpolago inštruktor, ki bo priprav-Jjal dijake na jesenske popravne izpite, ki začnejo 4. septembra. Dijaki, ki bi radi izkoristili to priliko, naj se javijo čimprej v vodstvu zavoda (od 10h do 12h).
V	zavodu vlada sedaj popoln mir. Nič krika in vika. Vsi gojenci so odšli na počitnice, da se v domačem krogu oddahnejo od preslanih trudov. Nekateri so se pa podali celo na letovanje v Zabnice, kjer jim koča sv. Jožefa vsako leto nudi gostoljubno streho.
Sedaj, ko so dijaki odšli, bi bilo treba, : da bi v zavod prišli pa delavci. Vse polno popravil čaka zunaj in znotraj stavbe. Zunaj jo grize zob časa, znotraj jo glodajo pa- gojenci. Predvsem bi radi obnovili kapelo, ki je središče našega zavoda. Že kakih 30 let bo, kar je bila prepleskana, sedaj pa spet kliče po prenovljenju. Spodaj so stene vse odrsane, pa tudi zgoraj se od njih lušči barva. Klopi so oguljene in potrebujejo barve. Tudi oltar je reven. Takoj prvi dve leti po vojni nam je za oltar služil velik zaboj za puške, nato pa nam je stolnica posodila lesen oltar. Ta je še izpred prve svetovne vojne. Služil je za oltar pri mestni procesiji Sv. Rešnjega Telesa. Bil je zelo bogato pozlačen. Toda dve svetovni vojni, ki so ga potiskali sem in tja, sta tudi njemu zadali vse polno ran, tako da je vsa njegova nekdanja lepota usahnila. Treba ga , bo vrniti, Zato bi radi novega čeprav skromnega. Toda kje naj vzamemo sredstva! Saj še tekoče upravne stroške o počitnicah komaj krijemo. Darovi se pa v poletnih mesecih že itak radi posušijo, ker je splošno mnenje: dijakov v zavodu ni, zato tudi stroškov ni! To je pa napačno mnenje. Za hrano res da ni treba skrbeti. Je pa vse polno drugega, za kar bi bilo treba poskrbeti, pa mora čakati iz enostavnega razloga: ker ni sredstev!
Ali bi nam morda ne priskočile na pomoč kake požrtvovalne duše, da bi vsaj kapelo prenovili? Saj bo Zveličar povrnil! Za kozarec vode, katero kdo ponudi žejnemu revežu, je obljubil plačilo. Ali bo mar ostal dolžan tistemu, ki pomaga krasiti Njegovo bivališče, cerkev, oltar, kjer se vsak dan daruje nebeškemu Očetu? — Tudi zavod sam se skuša izJsazati hvaležnega dobrotnikom. Vsak mesec poskrbi, da se prvo sredo daruje sv. maša zanje in za vse, ki so jih dobrotniki priporočili v molitev. Tudi litanije sv. Jožefa, ki jih vsak večer molijo gojenci pri večerni molitvi, so namenjene dobrotnikom. To so božji zakladi zanje, ki jih ne smemo podcenjevati.
Gospod nas pozivi je v evangeliju: »Ne delajte si prijateljev s krivičnim mamo nom (z denarjem, ki je včasih krivično pridobljen), da vas, ko obnemorete (umr-jete), sprejmejo v večna bivališča. Prijatelji, dobrotniki! Podpirajte nas radi tudi iz tega razloga. Nekoč bo treba vzeti slovo od tega sveta. Vse bo treba tu pustiti. Kako sladka pa bo zavest, da nas pri Bogu čaka cel zaklad dobrih del. Znanci in sorodniki nas bodo kmalu pozabili, v Alojzijevišču pa se bo mesec za mesecem opravljala za naše duše daritev sv. maše; večer za večerom se bo dvigala k sv. Jožefu prošnja, naj izprosi našim dušam večno blaženost pri Bogu. — Premislite, koliko je to vredno! Zato pomagaj zavodu sedaj in pomagano bo tudi tebi, zlasti takrat, ko bo vse drugo odpovedalo !
Vsem, ki so nas v preteklem šolskem letu blagohotno podpirali, kliče vodstvo hvaležno: Bog povrni obilo!
Vodstvo
Novo vpisani dijaki srednjih In strokovnih šol
Pri poletnem vpisovanju do 25. julija se je vpisalo v prvi razred slovenske nižje srednje šole v Gorici 34 učenk in učencev, na strokovno šolo pa 41. Po novih odredbah ni več potreben sprejemni izpit za srednje šole, vendar se bodo v septembru priglasili še novi učenci, ki imajo jesenske popravne izpite. Smemo upati, da bo skupino z učenci jesenskega roka število vpisanih na slovensko srednjo šolo isto, če ne večje od lanskega števila vpisanih.
Sovodnje
Dopisniku Primorskega dnevnika z dne 30. julija, ki je porabil polovico svojega obsežnega članka za zmerjanje, v drugi
polovici pa ni povedal nič stvarnega, odgovarjamo:
1. naj se uči slovenske slovnice, kajti beseda Bog se piše z veliko začetnico in ne z malo, če pomeni krščanskega Boga. Če pa dopisnik zavestno piše z malo, se sam izdaja za komunista. Torej zopet sklepamo, da užaljene občinske može branijo komunisti. Svoji k svojim!
2. naj zopet pazljivo prečita Kat. glas ter naj jasno odgovori na vprašanje, ki mu ga ponovno stavimo:
Travnik »Roje« 'je bil že stoletja občinska last. Ko je prišlo do prenosa lastnine, zakaj ni občinska uprava odmerila prostora za primerno pot ali »stransko ulico«, kakor jo imenuje dopisnik, do hiše, ki je bila zgrajena pred 25 leti? In po katerem občinskem pravilniku je bilo izdano gradbeno dovoljenje za drugo stavbo zraven prve, če nimata ne ta ne ona primernega izhoda na glavno cesto? Ali predvideva občinski pravilnik tak nesmisel?
3. Ko je prišlo do prodaje tega travnika, naj ga je že prodal kdor koli, je bila nje-
gova dolžnost, obvestiti najprej lastnike hiš in zemljišč, ki nanj neposredno mejijo.
4.	Urednik »nekega lističa, ki izhaja v Gorici« pričakuje, da ga dopisnik Primorskega »informira, kako je v resnici z zadevo«, toda ne tako, kakor mačka okrog vrele kaše, t. j. s praznim besedičenjem in onemoglim psovanjem, kakršna se kažeta v omenjenem članku, temveč s stvarnimi in prepričljivimi odgovori na jasno stavljena vprašanja.
Pevma
V	nedeljo 30. julija smo pri nas praznovali našo farno zavetnico sv. Ano. Dan prej je bilo vreme zelo slabo, da smo se kar bali, kako bo šlo. Pa se je v nedeljo le zvedrilo. — Praznik je vsestransko res zelo dobro potekel, za kar se moramo najprej zahvaliti našemu g. župniku. Potem moramo zelo pohvaliti tudi pevce, ki so se res dobro odnesli. Z veseljem smo tudi opazili, da je k zboru pristopilo precej mladih moči in zato smemo upati, da bo ta mladina v zboru tudi delovala v čast Bogu in narodu. Po končani sv. maši, pri kateri smo imeli čast videti kar šest duhovnikov, se je po lepo okrašeni vasi razvila procesija ob veselem pritrkovanju zvonov. Povsod je vladalo res praznično razpoloženje.
Praznik je vsestransko lepo potekel. Hvaležni smo zato vsem, ki so k temu pripomogli in tako pokazali, da so jim cerkvene slovesnosti še pri srcu.
>7-^3g-.	‘jcT
Izlet SLOKADa v Dolomite
Preteklo nedeljo je dobrodelno društvo Slokad priredilo izlet v Dolomite. Nad dolomitskim jezerom S. Croce preživlja namreč počitnice 105 slovenskih deklic ♦tržaških šol v koloniji Slokada v Lamo-sano. Starši so jih šli obiskat.
Slišali smo, da so bili zelo zadovoljni z izletom in obiskom, čeprav sta ves dan sonce in dež tekmovala, kdo bo najlepše zabaval vesele izletnike.
Ob 11. uri so prisostvovali sv. maši, ki jo je za koloniste in starše opravil č. g. Stanko Zorko, duhovni vodja kolonije. Slovensko petje je za nas najlepši okras sv. maše. Zato skrbi vodstvo kolonije, da otroci lepo pojo pri službi božji. Nič čudnega, če je pri takih mašah zelo prijetno: nad 100 nedolžnih grl slavi Stvarnika. To so doživeli in občutili nedeljski gostje v lamosanski cerkvi.
Popoldne so naše »gospodične« počastile svoje goste s pravo enourno akademijo. Jasno — seveda zunaj je deževalo — da so si mamce in očetje Ijrisali solze ob nastopu pridnih otrok. Vse poslopje je bilo zelo živahno in mladostno okrašeno. Zvedeli smo, da so skupine (medvedov, lisic, veveric, zajčkov in pikapolonic) tekmovale, kdo bo najlepše okrasil svoj »brlog«.
Starši so vodstvu Slokada izrazili, svoje zadovoljstvo in hvaležnost ravnateljici gdč. Ljubi Smotlak, učiteljicam in vsemu osebju, ki z materinsko ljubeznijo, požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo tako iepo vodijo življenje v koloniji.
Naši nedeljski izletniki so se vrnili domov po Pieve del Cadore, prelazu Mau-ria, Tolmezzo. V ponedeljek so samo o tem govorili, kako so zadovoljni, da se otrokom tako dobro godi v Lamosano.
1. avgusta se bodo vrnile deklice, na njih mesto bodo 2. avgusta šli dečki. Nespametno bi ravnali starši, če bi svojih otrok ne poslali v kolonije. Starši, ki po-klekujejo pred svojimi otroki in jih sprašujejo, če žele v kolonijo, bodo v življenju večkrat jokali nad njimi. Na lastni koži bodo občutili sadove napačne vzgoje!
Iz počitniške kolonije v Lamosano
Letos je Slovensko karitativno društvo (Slokad) našlo prostor za počitniško kolonijo v bližini Belluna nad jezerom S. Croce. Kraj se imenuje Lamosano. V o zadju ga obdaja venec gora.
Kolonija ima sedež v krasni novi šoli 700 m nad morjem. Šolo so delno uporabljali komaj preteklo šolsko leto.
Deklice so razdeljene v pet skupin, ki so si nadele naslednja imena: Pikapolonice, Zajčki, Veveričke, Lisičke in Medvedki. Za vsako skupino skrbi ves mesec ena učiteljica.
Življenje v koloniji je lepo urejeno. Poskrbljeno je za zadostno hrano, za počitek, sprehode in za razvedrilo. Kraj nudi različne možnosti za krajše in daljše sprehode. Prav lepo je videti skupine deklic v pisanih oblekah med pisanim poljskim cvetjem.
Prijetni so večeri v koloniji. Vsak večer
V DOBERDOBU bodo v soboto, 5. avgusta, obhajali starodavni praznik »Marije Snežne«:
zjutraj ob 9. uri sv. maša;
zvečer ob 8. uri sv. maša, nato Marijina procesija z lučkami in petjem po vaških ulicah. Zaključek pred cerkvijo z govorom, petjem in obnovitvijo posvečenja.
Vabljeni vsi Marijini častilci: duhovniki, cerkveni pevci, verniki, — zlasti avtomobilisti in motoristi!
je poskrbljeno za domačo zabavo. Ob nedeljah imamo pravi kino. Med tednom so na sporedu filminčki poučne in zabavne vsebine; včasih so na vrsti improvizirani prizorčki posameznih skupin, včasih pa se zberemo na hribčku poleg kolonije in preživimo večer v skupnih igrah in petju.
Vsaka skupina si je sestavila lastno himno, ki lepo prikazuje počitniško razpoloženje. Pri tekmovanju je dobila največ točk himna pete skupine, ki se glasi takole:
Peta skupina na gričku sedi, pesmi prepeva in se veseli.
Dajmo si žogo izbrat, dajmo med dvema igrat, da bo veselje pri nas.
Stavba je lepa in nova vsa, sobe velike, prostorne ima.
Postlje ne škripajo, z Lino vse rade smo, tukaj smo kakor doma.
Zvečer jezički se nam prav vrte, zjutraj za vstajanje lene smo me. Kuharice kuhajo, ječmen zasmodijo, me pa pojesti moramo vse.
Po zajtrku na sprehode gremo, lepe planine obiščemo.
Po gorah plezamo, planike trgamo, luštni medvedki so to.
Kadar je slabo vreme, so deklice zaposlene z risanjem, pisanjem in ročnim delom. Veža je vsa okrašena s stenčasi posameznih skupin, ki tekmujejo med seboj, katera bo imela lepšega in izvimej-šega.
Domačini so nas prijazno sprejeli in s simpatijo spremljajo naše življenje.
Prvega avgusta so sc deklice vrnile domov in na njihovo mesto so prišli dečki.
škoda, da starši bolj ne izrabijo počitniških kolonij. Otrokom silno koristi sprememba zraka in življenje v skupnosti, da si pridobijo raznih socialnih kreposti (potrpežljivosti, medsebojnega razumevanja, medsebojne ljubezni), ki so v sedanji dobi tako zelo potrebne. Bojazen, da se bo otroku kaj pripetilo, je pretirana. Učiteljice zares nesebično skrbijo za zaupane jim otroke. Nesreča pa seveda nikjer ne počiva, tudi doma ne.
Novi doktorji
Na rimski univerzi so promovirali za doktorje leposlovja prof. Valerija Glavič-Venuti, prf. Stanko Skok, Breda Budal iz Trsta in Zofija Milič iz Saleža.
Vsem iskreno čestitamo!
Šolski uspehi
Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da so v poletnem roku tega šolskega leta z uspehom opravili nižji tečajni izpit na tem zavodu sledeči kandidati :
Cok Majda, Copic Ondina, Danieli Nadja, Furlan Ana Marija, Lavrenčič Vojka,
Lorenzi Vesna, Majcen Marta, Versic I-vanka, Golob Marij, Grilanc Boris, Nadli-šek Pavel, Samez Rado, Zeriali Boris.
Popravne izpite ima 15 kandidatov, odklonjenih je bilo 7 kandidatov.
Od učencev, ki so obiskovali III. oddeljeni razred tega zavoda na Proseku, so opravili z uspehom nižji tečajni izpit:
Ciuch Magda, Kocman Neva, Luksa Ne-da, Luksa Maja, Riolino Marijan.
Popravne izpite ima 5 dijakov, odklonjen je bil 1 dijak.
Skedenj
Prihodnji teden bomo Škedenjci obhajali god našega farnega zavetnika svetega Lovrenca, ki čuva našo župno cerkev že več stoletij. Na ta praznik se bomo pripravili s tridnevnico od ponedeljka do srede. Vsak večer bo ob 8. uri blagoslov in govor, ki ga bo imel č. g. Peter Šorli.
V	četrtek, na praznik, pa bo ob 10. uri slovesna peta maša in ob 5h popoldne ura češčenja za slovenske vernike. Zvečer ob
8,30	se bo, po običajni poti, razvila procesija, h kateri vabimo vse vernike, da se je obilno udeleže.
Kot smo že po radiu slišali, smo si postavili Škedenjci veliko nalogo, da si sezidamo svoj dom. Ker smo pa katoličani pri takih podvigih vedno navezani le nase in na požrtvovalnost dobrih ljudi, smo tudi pri nas organizirali nabirko za novi dom. Prosimo vse slovenske družine v Skednju, da stopijo v vrsto tistih, ki so se že obvezali, da bodo mesečno prispevali po svojih močeh. Na dan sv. Lovrenca pa bo velik srečolov, katerega dobiček je namenjen ravno za novi dom. Zamisel o srečolovu so ljudje z veseljem zagrabili in marsikateri je prispeval lepe dobitke. Srečolov se bo vršil na dvorišču kaplanske hiše v lil. Servola 42 od 7h zjutraj do llh zvečer. Upamo, da bodo pri srečelovu srečke zmanjkale in da bo tudi srečolov pomagal razširiti v naši župniji idejo o nabiralni akciji za novi župnijski dom.
Poroka
V	sredo 19. julija sta si v repentabor-ski cerkvi obljubila večno zvestobo gdč. Diomira Fabjan iz Rojana in g. Karlo Bajc od Sv. Jakoba. Poročil ju je g. Stanko Zorko iz Rojana. Želimo veliko sreče v skupnem življenju!
Radio Trsi A
Teden od 6. do 12. avgusta Nedelja: 9.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Vedež«. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (45) »Polka je ukazana, tla so namazana«.
Ponedeljek: 18.30 Iz del avtorjev Julijske Benečije Luigi Dallapiocola. — 18.50 Koncert pianistke Silve Hrašovec. — 19.30 Znanost in tehnika: Sodobna raketa goriva. — 20.30 Richard Strauss: »Kavalir z rožo«, opera v treh dejanjih. 1. in 2. dej.
Torek: 18.30 Schvverdt: Simfonija. Orkester Radiotelevizije Ljubljana. — 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino.
— 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne:
(11) »Japonska na predvečer katastrofe«. —• 21.30 Richard Strauss: »Kavalir z rožo«, opora v 3 dajanjih. Tretje dejanje.
Sreda: 13.30 Z glasbenih festivalov. —
18.30 Čajkovski: Simfonija št. 2 v C-molu.
— 19.05 Koncert basista Ettora Gerija. U-spavanke raznih narodov. — 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: (5) »Ulici Gavaido in Camcellieri«. —
21.00 »Veseli vladar«, veseloigra v 3 dej. Četrtek: 19.10 Folklora z vsega sveta. —
19.30 Na vakance!, beležke študentom na počitnicah. — 21.00 Znani dirigenti: John Barbirolli. — 22.10 Umetnost: »Misli ob beneški razstavi »Artc e contcmplazione«.
Petek: 18.55 Mirkovi samospevi. — 19.30 Obletnica tedna: »Porod južnoameriških držav pred 150 leti«. — 21.15 Koncert o-perne glasbe.
Sobota: 15.30 Tržaški obiski: (5) »Sv. Križ«. — 18.30 Iz del slovenskih avtorjev: Primož Ramovž: Druga suita za klavir. —
19.00 Operne uverture in medigre. — 19.30 Žena in dom. — 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 »Kapitan«, radiska drama.
RAZNO
Novi jez na reki Bengala
V	Južni Rodeziji bodo na reki Bengate začeli z gradnjo novega jeza, in sica 60 milj od jeza Kyle. Kapital za to novo delo, 1,25 milijona funtov, bodo črpali & fonda, ki je namenjen za ekonomski raz-voj Južne Rodezije. Glavni namen tega jeza na Bengali je pospešitev in razširite'’ kmetijstva na še nerazvitih področjih f®* pospešitev proizvodnje sladkornega trsa l® južnega sadja.
Gronchijev sin je rešil norveškega smučarja
Gronchijev sin Mario je pretekli tede® rešil življenje nekega norveškega smučar-ja. Gronchi se je smučal po ledeniku Col' le del Gigante, ko je zagledal smučarj3' ki je treščil v 20 metrov globok prepad Po treh urah napornega dela se mu je 5 pomočjo vodiča posrečilo, da ga je dvig11® iz prepada in spravil na varno. Norveža* je imel dvojno srečo, prvič, da se ni sk°" ro nič ranil pri padcu, in drugič, da so 8" rešili iz mučnega položaja, iz katerega ^ si sam ne mogel dosti pomagati.
Rekordni dan ubežnikov
Kljub strožji kontroli od strani obfflel' nih ruskih straž se število ubežnikov $ Vzhodne Nemčije veča iz dneva v da®'
V	soboto 29. julija so zabeležili rekord110 število dva tisoč ubežnikov, ki so iz VzW|' da pribežali na Zahod.
Omejeno priseljevanje v Avstralijo
Avstralska vlada je začasno omejila P1* seljevanje v Avstralijo zaradi poveča11® brezposelnosti, ki je zajela deželo. P1^ tedni je ustavila zo nedoločen čas veli^ število evropskih izseljencev. Določila da se v letošnjem letu sme preseliti Avstralijo le 125.000 oseb. Vlada pričakuje da se bo gospodarski položaj s prib njim letom zboljšal, da bo lahko spet novila neomejeno priseljevanje iz Evropa
Strožji carinski predpisi za v Avstrijo
Blago, ki ga avstrijski državljani kup1*' jejo v Italiji, je sedaj podvrženo zelo sti®' gi carini. Čez mejo se smejo nesti le Pre meti z označko »spomin«. Vse ostalo go, kakor čevlji, obleka in drugo, je V°~
rit«
vrženo carini. Uvedli bodo splošno ta 330 procentne carine na vse uvoženo fifij go. Glede vina bo odslej dovoljen uvoz dveh litrov na osebo. Za vsak liter več ^ treba plačati 10 šilingov carine.
Nov dinamitni atentat v Poadižju
V	jutru 30. julija je nov dinamitni tat razburil in prestrašil prebivalce Soi njega Poadižja. Na področju Villa Ottc*r>e pri Čampo Tures je ob 5.10 zjutraj vel$a količina eksploziva pognala v zrak &et trični drog visoke napetosti družbe * DEL. Pri tem je bil poškodovan tudi električnega voda v bližini. Električna ^ trala v Salva dei Mulini, ki oskrbttJe elektriko cel Cadore, je sedaj blokir®*\ in potrebno bo najmanj deset dni, da & vzpostavijo zvezo.
Oblasti so na delu, da zasledijo zločin^
j »Katoliški glas“ v vsaU°
I	slovensko družino 1
I-..: ....:
Dva nova prehoda v Benečiji
Pretekli teden so odprli v Beneški
veniji dva nova obmejna prehoda za lastnike. Prvi je pri Topolovem v s° . denjski občini in drugi ob žičnici v D1® Prvi prehod bo odprt do 26. avgusta, d gi pa do 31. avgusta. Prehoda sta odP le za dvolastnike in izključno za Potre kmetijstva.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M' Tiska tiskarna Budin v Gorici
\ot&