POSVETOVANJE SINDIKALNEGA AKTIVA 0 EKONOMSKO POLITIČNIH PROBLEMIH
Stališča in akcije sindikatov
v zvezi z uveljavljanjem in izpopolnjevanjem sistema delitve narodnega dohodka
Namišljene postavke
Pretekli ponedeljek, dne 11. maja, je bil pri Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije posvet sindikalnega aktiva. Posveta so se udeležili člani predsedstva Centralnega sveta, nekateri zastopniki republiških svetov in zastopniki nekaterih okrajnih sindikalnih svetov. Na posvetovanju so sindikalni odborniki razpravljali o nekaterih aktualnih gospodarsko - političnih problemih. Večji del pozornosti je bil posvečen problemom, ki se javljajo v zvezi z uveljavljanjem sedanjega načina delitve narodnega dohodka in z nadaljnjim razvojem in izpopolnjevanjem obstoječega načina. Posvetovanje je vodil predsednik sindikatov t Jugoslavije tovariš Svetozar Vukmanovič - Tempo.
Uvodne misli v razpravo o omenjenem problemu je razložil tovariš Vukmanovič. Na nekaj konkretnih pojavov v zvezi z uveljavljanjem obstoječega sistema delitve narodnega dohodka pa je razložil sekretar Centralnega sveta tovariš Dušan Sekič. Na osnovi misli, ki sta jih razložila uvodoma oba referenta, se je razvila živahna razprava, v katero je večkrat posegel tudi tovariš Vukmanovič. V razpravi sta se oglasila med drugim predsednik Republiškega sveta za Slovenijo tovarš Stane Kavčič in predsednik kranjskega okrajnega sindikalnega sveta tovariš Andrej Verbič.
Na posvetovanju so udeleženci zavzeli stališča do nekaterih aktualnih problemov v zvezi z izvajanjem in izpopolnjevanjem sistema delitve narodnega dohodka. Dogovorili so se nadalje o nekaterih organizacijsko operativnih opravilih, ki jih bodo sindikati izvedli v zvezi s svojimi akcijami. Končno, dogovorili so se o tem, katerim problemom bodo sindikati posvetili v prihodnosti poleg omenjenega še svojo pozornost.
Na posvetovanju so se sindikalni odborniki dogovorili, da kaže sindikatom v zvezi s sistemom delitve narodnega dohodka v bodoče razviti ekonomsko politično dejavnost v dveh smereh:
Predvsem je potrebno, da se vse sindikalne organizacije, zlasti podružnice in občinski sindikalni sveti, z vso resnostjo zavzamejo za to, da se sedanja ob-. stoječa določila o delitvi narodnega dohodka čim bolj dosledno uveljavijo, S tem v zvezi smatrajo sindikati, da je uveljaviti zlasti naslednja stališče:
V nobenem primeru naj ne bi v gospodarskih organizacijah, v katerih ni bilo nobenih sprememb v organizaciji in v tehnični oprem; podjetja, spreminjali tarifnih pravilnikov. Zaenkrat so namreč tarifne postavke inštrument za izračun minimalnega osebnega dohodka. To pa seveda ne pomeni, naj ne bi sistematično proučevali problemov, ki jih tak način izračunavanja kaže. Nasprotno! Te pojave je skrbno registrirati in proučevati, tako da bo mogoče na osnovi obdelanega gradiva tudi s te strani sistem delitve narodnega dohodka na oseh®6 dohodke čimbolj izpopolniti.
Posvetiti je potreba skrbno pozornost razporeditvi sredstev gospodarskih organizacij na sklade. Glede tega. zaradi zelo različnih problemov, ki zaposlujejo posamezne gospodarske organizacije, ni mogoče izdelati nobenih receptov. Edina eko-nomskopolitična orientacija je: razporeditev sredstva tako, da bo čimbolj zagotovljen stalen in trajen porast življenjske ravni delavcev določenega podjetja. Torej ne preveč razdeliti na osebne dohodke. To bi kazalo na brezperspektivno gospodarjenje.
Prav tako si ne kaže delati prevelikih načrtov glede novih sredstev za proizvodnjo. To terja novih delavcev, novih stanovanj, kratkomailo odpira in širi fronto, ki ji pravimo življenjski standard. Težiti je za tem, da komune zelo elastično in gibčno zajemajo s svojimi sklepi tista sredstva gospodarskih organizacij, ki jih le-te prigospodarijo s povišanjem cen. * izkoriščanjem tržiščne konjunkture itd. S tem v zvezi kaže sindikatom, da odsvetujejo občinam, naj ne odrejajo enak odstotek obremenitve osebnih dohodkov delavcev za vse gospodarske organizacije. V tem se kaže slaba gospodarska politika. To ni dobro. Z omenjenim odstotkom je zajemati predvsem tista sredstva, ki jih gospodarske organizacije prigospodarijo brez svojih osebnih zaslug.
2e iz teh stališče je razvidno da se je sindikalni aktiv odločil, da s svojo ekonomsko politično dejavnostjo čimbolj prispeva k dosledni uveljavitvi letos sprejetega načina delitve narodnega dohodka.
Vzporedno s tem pa bodo sindikati proučevali ekonomske in družbenopolitične probleme, ki se javljajo v zvezi z delitvijo dohodka. Nobenega dvoma namreč ni, da bo letos uveljavljeni •sistem delitve narodnega dohodka potrebno nadalje razvijati in izpopolnjevati. Sindikati so sklenili, da se v to delo aktivno Vključijo ter da s svojimi predlogi in pobudami prispevajo k Bfegovem nadaljnjem razvoju in izpopolnitvi.
Zajemanje sredstev, ki so tvlad splošnih gospodarsko ugodnejših pogojev
Sindikalni aktiv je ugotovil, da obstoječi družbeni instrumenti še ne urejajo v celoti zadovoljivo zajemanje sredstev gospodarskih organizacij, ki so plod splošnih gospodarsko ugodnejših pogojev. Zaradi tega nastajajo v položaju posameznih gospodarskih organizacij občutne gospodarske razlike. Te so često vzrok političnemu neraz-položenju in so predmet resne graje v tistih delovnih kolektivih, ki se čutijo prizadete. Med ugodne gospodarske pogoje, ki so ustvarjeni brez posebne zasluge določenega delovnega kolektiva. je prištevati predvsem razlike v starosti in dotrajanost! sredstev za proizvodnjo določene gospodarske organizacije, v prirodno ugodnih pogojih, ki jih ima določena gospodarska organizacija in v ugodnejših razmerah na tržišču itd.
Dobršen del pozornosti je aktiv posvetil razlikam v gospodarskem položaju, ki nastajajo med gospodarskimi organizacijami, ki so bile zgrajene v zadnjem času in med onimi, ki so bile zgrajene v preteklosti. Torej razlike med gospodarskimi organizacijami, ki razpolagajo z novimi n ©iztrošenimi sredstvi za proizvodnjo in gospodarskimi organizacijami, ki razpolagajo z zastarelimi in iztrošenimi sredstvi za proizvodnjo. Vsekakor tiči v tej razliki eden izmed vzrokov za različen tret-man gospodarskih organizacij v delitvi narodnega dohodka. Pri
zajemanju teh sredstev, ki jih dobivajo gospodarske organizacije s sodobnimi sredstvi za proizvodnjo, pa kale biti seveda zelo previden. Nobenega dvoma ni, da ima družbena skupnost pravico, da ta sredstva zajame. Treba pa je paziti, da se s tem ne zmanjša interes gospodarskih organizacij in komun za moderniziranje sredstev za proizvodnjo, kj so bila pridobljena z družbenimi sredstvi, in sredstvi za proizvodnjo, kj sl jih gospo-darke organizacije nabavijo z lastnimj sredstvi. V tem pogledu ne more biti enaka obtavnava gospodarskih organizacij. Zajemanje sredstev, ki jih dosegajo gospodarske organizacije zaradi tega, ker imajo sodobne jn neiztrošeme strojne naprave, torej ni tako enostavno. Ta problem je treba temeljito proučiti in se šele potem odločiti za določene ukrepe.
S tega vidika je treba vsestransko razmotriti tud} politiko uporabe amortizacije. Srečamo se pred naslednjim problemom: Stara podjetja nimajo amortizacije. ki bi ustrezala njihovi zastarelosti in iztrošen osti. Novejša podjetja sproti formirajo svojo amotizacijo. Sindikati bodo proučili predvsem dve zadevi v zvezi z amortizacijo. Zdi se, da je nujno potrebno starim podjetjem priznati izgubljeno amortizacijo. Pri teni so mišljena podjetja, ki so obstojala pred letom 1953. Seveda pa ne gre za to, naj bi se ta amortizacija dala gospodarskim organizacijam takoj. Ne. Gre za to, da se priznavanje te amortizacije vključi v celotno politiko odpiranja in blokiranja amortizacije. Ta politika pa je zasnovana na tem. da se amortizacija odpira po stopnji zastarelosti in iztrošeno-sti sredstev za proizvodnjo posameznim gospodarskim organizacijam. Po mnenju sindikatov bi s tabo politiko amortizacije spravili dejansko vse gospodarske organizacije v enakopraven položaj-
Na ta problem se nadalje veže politika rekonstrukcije gospodarskih organizacij in izgradnje novih kapacitet. Sindikati smatrajo, da ne bi smeli v nobenem primeru iti na izgradnjo novih tovarn, ki bi proizvajale proizvode, kakršne proizva-
jajo že obstoječe tovarne, dokler ne bi izkoristil vseh možnosti, ki jih imamo s tem, da rekonstruiramo obstoječe tovarne. Nove kapacitete naj bi se torej gradile samo v primeru, ko to ne pomeni dupliranja proizvodnih kapacitet. Pri tem bi kazalo paziti še na to, da pri izgradnji novih objektov sledimo sodobnim potrebam. Tak primer se nam recimo kaže pri izgradnji novih tekstilnih kapacitet. Te kapacitete širimo, Istočasno pa ne vlagamo dovoljna sredstva za razvoj kapacitet, ki bi proizvajala umetna vlakna, umetno blago. Ta proizvodnja pa je danes nujno potrebna, tržišče jo zahteva. V politiki investiranja bi bilo treba slediti tem zahtevam.
Vzporedno s tem se javlja problematika anuitet in obresti (Nadaljevanje na 2. strani)
Ko govorimo o tem vprašanju, mislimo na nekatere postavke, ki jih često izkazujejo gospodarske organizacije v neki določeni vrednosti, medtem ko je njihova resnična vrednost mnogo nižja ali pa celo nimajo nikake vrednosti. To nam je pokazala praksa posebno pri tistih podjetjih, ki so šla v prisilno likvidacijo.
Naj navedemo najprej nekaj primerov:
Podjetje TSG je šlo v prisilno likvidacijo, čeprav je zadnji trimesečni obračun, ki je bil predložen banki, izkazoval dobiček. Ko pa je revizija začela razčlenjevati posamezne postavke, je ugotovila porazno stanje zalog. V bilanci so bile zaloge izdelkov izkazane z visoko vsoto skoraj 26 milijonov, njihova resnična vrednost pa je bila komaj nekaj milijonov. Dalje je to podjetje izkazovalo zelo visoko postavko terjatev. Pregled in podrobnejša analiza teh postavk pa sta pokazala, da so bile nekatere terjatve izmišljene, druge nerealne in končno precej terjatev izredno dvomljivih in neizterljivih. Med dolžniki podjetja so bili n. pr. nekateri potniki, ki so prejemali provizije za blago, ki so ga sicer formalno prodali, a so kupci često preklicali sklenjene kupčije, ko so ugotovili, da kakovost izdelkov ne ustreza.
Podjetje V, je imelo velike zaloge viti in alkoholnih pijač sploh. Do zadnjega je izkazovalo dobiček v zaključnih računih, zlasti pa v mesečnih obračunih. Toda nepredviden primer je Izzval revizijo in izkazalo se je, da je podjetje visoko pasivno in je moralo v prisilno likvidacijo. Zaloge
pijač so bile v inventuri ocenjene previsoko, in to za toliko, kolikor je bilo potrebno, da sta se aktivna in pasivna stran v bilanci izravnali v korist aktivne in je podjetje lahko stalno izkazovalo dobiček. Razen tega se je podjetje pojavljalo na odknpnem trgu in često povzročalo zmedo z dviganjem odkupnih cen.
Podobno je bilo pri nekaterih gradbenih podjetjih, ki so zašla v težave in v prisilno likvidacijo. Pri njih se je še posebej izkazalo, da so precenjevala nekatere postavke pri materialu. Ko je prišlo do prodaje zalog, se je izkazalo, da je njihova vrednost minimalna in da jih često ni bilo sploh možno vnovčiti, ker zanje ni bilo moč najti kupca. Pri tem namreč zasebniki niso mogli nastopiti razen za posamezne kose, druga, zlasti velika gradbena podjetja, pa niso bila zainteresirana za nakup iztrošenega materiala, ne glede na to, da za njih primitivno orodje niti ni moglo priti v poštev.
Posebno občutljiva postavka v bilancah nekaterih podjetij pa je embalaža. Naj imenujemo v tem članku s celim imenom samo podjetje »Belsad« iz Črnomlja, ki je izkazovalo v svoji bilanci ogrozimo postavko kot vrednost embalaže. Kdor pa, si je embalažo podrobno ogledal, je lahko videl le skladovnice sodov raznih vrst za pulpe, dalje steklenice in podobno, kar je ležalo križem kražem po velikih dvoriščih podjetja, nezavarovano in prepuščeno propadanju. Precej embalaže tega podjetja je. ta-(Nadalje-vamje na 4. strani)
ZAPISEK OB RAZPRAVI IN SKLEPANJU 0 ZAKLJUČNIH RAČUNIH
KAKO IN ZAKAJ?
Sestavljanje 'zaključnih računov, razprave in sklepanje o razdelitvi sredstev je bilo doslej eno izmed najpomembnejših opravil' V' gospodarskih organizacijah. V teh dneh bodo začeli razpravljati o zaključnih računih podjetij zbori proizvajalcev ObLO in o tem sta v četrtek razpravljala oba zbora Ljudske skupščine Slovenije. Po tej vsestranski razpravi in pregledih bomo imeli pred seboj celovito podobo gospodarskega življenja v naših delovnih kolektivih. Podatki 'x>do nedvomno zato zanimivi, ker bodo zaključni računi pokazali, kako so kolektivi gospodarili v minulem letu, s kolikšnimi sredstvi razpolagajo in kako mislijo z njimi gospodariti. Kot smo dejali že v uvodu, so pravice kolektivov glede razdeljevanja dohodka letos večje. Skladno s tem pa imajo kolektivi tudi večjo odgovornost.
Ali se gospodarske organizacije zavedajo svojih pravic in odgovornosti? Delni pregledi v
Delovni kolektivi so letos dobili pravico, da s tako imenovanimi čistimi dohodki samostojno gospodarijo. S tem so dobili gmotno osnovo za razvijanje svoje gospodarske sposobnosti. Zelo važno je torej, kako so bili zaključni računi sestavljeni in za kaj so delovni kolektivi porabili sredstva
posameznih občinah in okrajih kažejo, da so v dobršnem delu podjetij letos bolje sestavili zaključne račune. Poglejmo, kaj ugotavljajo in kako sodijo o teh stvareh finančni organi celjskega okraja.
@ INVENTURO SO BOLJE OPRAVILI
Analize o preknjiženih inventurnih presežkih in primanjkljajih kažejo, da so upravni odbori in delavski sveti številnih podjetij pravi čas poskrbeli za inventurne popise. V večini podjetij so presežki oziroma primanjkljaji manjši ali pa vsaj tolikšni, kot so bili leto poprej. V steklarni Rogaška Slatina so pri po-
vprečnih zalogah v vrednosti 100 milijonov dinarjev nastale razlike le za okoli 300.000 dinarjev, lani pa so te razlike znašale nekaj milijonov dinarjev. V usnjarskem kombinatu -Konus« v Slovenskih Konjicah je prav obratno, vendar je stvar kljub temu pozitivna. V tem podjetju so bile v prejšnjih letih razlike malenkostne. Letos, ko so skrbneje opravili inventuro, pa so odkrili razni nevpisani material v priročnih skladiščih; tako znašajo sedaj razlike okoli 8 milijonov dinarjev. V gradbenem podjetju Slovenjgrad Celje so pri prvotnem popisu obremenili skladiščnika za primanjkljaj 476 tisoč dinarjev. Toda ko se je ta pritožil in so inventuro znova opravili, s6 ugotovili, da ne
VESELE IN TRPKE S POHODA OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
manjka ničesar in da je ves material v skladiščih oziroma na gradbiščih.
B ORGANI UPRAVLJANJA SK1BNEJE RAZPRAVLJAJO 0 MATERIALNIH STWKIH
Komisije za pregled zaključnih računov letos niso ugotovile večjih nepravilnosti pri obravnavanju materialnih stroškov. V primerjavi z knjiženjem v minulem in 1955. letu so te nepravilnosti prav malenkostne. To pove, da se je finančna služba v podjetjih zboljšala in da so k temu veliko prispevali finančni inšpektorati ter organi upravljanja. Organi delavskega upravljanja so pričeli lani kaj tehtno razglabljati o osnovnih materialnih stroških. V usnjarskem kombinatu »-Konus" v Slovenskih Konjicah so že med letom razpravljali, kako bi z varčevanjem surovin znižali stroške in povečali dohodek. Komisijam za pregled zaključnih računov tako sploh ni bilo treba predlagati popravkov materialnih stroškov za to tovarno, dalje za tovarno pohištva v Polzeli in opekarno v Žalcu in še nekatera druga.
Seveda bi lahko ponekod še bolje gospodarili. V nekaterih podjetjih so reklamni in reprezentančni stroški previsoki, predvsem v tistih podjetjih, kjer svoje proizvode lahko prodajo. V nekaterih gozdarskih podjetjih pa stroški upravno prodajne režije iz leta v leto rastejo, in sicer brez ekonomske utemeljitve.
Pri pregledu izdatkov za Investicije ugotavljajo finančni organi, da imajo podjetja za svoje investicije določnejše plane kot pred leti. Izdatki za nove investicije so namenjeni predvsem za novo opremo in inventar, lani pa so trošili denar za novogradnje in prevozna sredstva. Kolektivi torej vlagajo denar tja, kjer se jim prej povrne.
(§ PROIZVODNOST NARAŠČA
Iz zaključnih računov je možno razbrati, da proizvodnost iz leta v leto narašča. V železarni Store in v Konusu je proizvodnost narasla za 12 odstotkov, v Tovarni usnja Šoštanj za 14°/o, v Gozdnem gospodarstvu Celje za 21 °/o itd. K temu je pripomogla tudi boljša tarifna politika. V že-(Nadaljevanje na 2. strani)
Stališča in akcija Sindikatov | Namišljene postavke
=	(Nadaljevanje a 1. strani)	sti z opredeljeno vsebino dopolnilnih k*e-
NVLON, PERLON.
[enkaLon, CREPPE-NVLON
..fir
DRAGI »PLAVI«
V rudniku kaolina v Črni pri Kamniku imajo v tarifnem pravilniku določilo, po katerem neupravičeni izsostankar za tisti mesec, v katerem je napravil »plavega«, nima pravice na dobiček.
Za lansko lete so si določili tri plače iz dobička. Doslej so izplačali le akontacije, zdaj ps so jih obračunali. Nekateri neupravičeni izostankarji bodo ot obračunu kaj debelo pogledali, ko bo kuverta sila tanka. Nekdo je enkrat izostal, kar ga stane 5-209 din. Drugi bo za tri izostanke dobil 8.064 dinarje\ manj, tretji za dva 6.752 din manj itd.
Draga šola, kajneda! Ce bi takrat vedel, kolikšen bo dobiček in kako drag je neupravičen izostanek, bi se vsak presneto premislili, preden bi ostal doma.	V. J.
(Nadaljevanje s 1. strani)
na osnovna sredstva. Po dosedanjih inštrumentih podjetja, ki so bila ograjena do 1903. leta ne vplačujejo anuitet. Po omenjenem letu zgrajena podjetja anuitete plačujejo. Zaradi tega na-staj ajo razlike v položaju posameznih gospodarskih organi-dacij. S tega vidika je. po mnenju sindikatov, nujno potrebno revidirati politiko anuitet in obresti in jo zastaviti tako, da bodo vse gospodarske organizacije enako obravnavane. Razliko kaže delati samo v tistih primerih, ko gospodarske organizacije same vlagajo svoja sredstva v osnovna sredstva. V takem primeru kaže gospodarske organizacije, ki si same nabavijo osnovna sredstva, oprostiti plačevanje anuitet in obresti, vsaj za določeno dobo.
Končno, so tu še prirodni pogoji, ki vplivajo na to. da nastajaj o med gospodarskimi organizacijami, ker so obravnavane z enakimi inštrumenti, občutne razlike. Treba je namreč računati z dejstvom, da je v posameznih rudnikih odstotek kovine v izkopanini mnogo večji kot v drugih itd. S temi razlikami doslej nismo računali, čeprav v veliki meri vplivajo na dohodek gospodarske organizacije.
Potreba po predpisu, ki naj bi urejal delovna razmerja gospodinjskih pomočnic
Tudi novi zakon o delovnih razmerjih ne ureja delovnih razmerij gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih. V ljudiskih repu-. blikah Srbiji in Hrvatski so ta že doslej urejena s posebnim predpisom, ki je obvezoval zasebne delodajalce, da sklenejo delovne pogodbe z gospodinjskimi pomočnicami.
V	Sloveniji nismo imeli doslej takšnega predpisa, čeprav se že dolgo kaže potreba po njem. Konec minulega leta je bilo v vsej Sloveniji prijavljenih uradu za socialno zavarovanje 5.317 gospodinjskih pomočnic, od teh 1730 samo v Ljubljani. Večidel teh gospodinjskih pomočnic nima z delodajalci nikakršne pogodbe, ki bi jim jamčila redno plačilo, pravico do tedenskega in letnega oddiha, ki bi določevala delovni čas in opravila gospodinjske pomočnice.
V	Ljubljani že dalj časa občutno primanjkuje gospodinjskih pomočnic in zaradi tega zakon ponudbe in povpraševanja že samo po sebi ureja to vprašanje, še posebej, ker primanjkuje sposobnih, dejali bi, za to delo učenih moči. Veliko gospodinjskih pomočnic pogosto menjava službo, bodisi da so prišle z dežele in so se zaposlile kot gospodinjske pomočnice le dotlej, dokler si niso našle zaposlitve v kakem podjetju ali Pa spreminjajo delodajalce. Nemalokrat se zgodi, da gospodinjske pomočnice brez odpovedi zapuste službo pri družini, ki se tako čez noč znajde brez pomočnice. Zlasti muhava so mlada dekleta. Kljub temu pa je tudi v Ljubljani več drastičnih primerov hudega izkoriščanja gospodinjskih pomočnic, veliko huje in naravnost pereče pa je to vprašanje v nekaterih drugih, predvsem manjših krajih Slovenije.
Tudi gospodinjske pomočnice bj naj dobile pravno zaščito na svojem delovnem mestu, zato je konec aprila republiški odbor sindikata obrtnih in komunalnih delavcev Slovenije predlagal sekretariatu za delo pri Izvršnem svetu LRS, da sestavi osnutek predpisa o delovnih pogodbah gospodinjskih pomočnic. Ta predpis, ki bi naj obvezoval za-
IZ SLOVENSKIH KONJIC
MALO TAKŠNIH PRAZNOVANJ
V konjiški okolici menda še niso nobeno leto prvomajskih praznikov tako svečano proslavljali kot prav letos.
Delavci so okrasili svoja delovna mesta, stroje in naprave s cvetjem in zelenjem ter postavili mlaje. Na predvečer so zagoreli kresovi in ljudje so obiskovali razne prireditve.
Lepo vreme na prv; maj je privabilo v bližnjo okolico, pa tudi na daljše izlete na Pohorje in Konjiško goro skoraj vse ljudi, iz mesta. Zrečani so praznovali na Brskem hribčku. Podobno so praznovali svoj praznik tudi v drugih krajih konjiške občine. Lahko torej rečemo, da takega praznovanja v naših krajih še ni bilo L. V.
POPRAVEK
V »Delavski enotnost!« štev. 52 a dne 20. decembra 1957 je bil objavljen članek pod naslovom »Nevzdržne razmere v podjetju Ju-goreklatn«. Kasneje se je ugotovilo, da svak bližnjega sorodnika direktorja tega podjetja ni bil kaznovan zaradi sodelovanja z okupatorjem, kakor piše T' članka.
sebne delodajalce, da sklenejo pogodbe z gospodinjskimi pomočnicami, naj bi med drugim vseboval opis dela, ki ga mora opravljati gospodinjska pomočnica, vsaj približno dolžino delovnega dneva, višino plačila in čas izplačila, višino nagrade za Izredna in posebno težka opravila, prejemke v naravi itd. Posebno važno bi naj bilo določilo, ki bi zagotavljalo in določalo vsaki gospodinjski pomočnici primeren nočni počitek, potem dolžino dopusta (po zakonu o delovnih razmerjih), način prenehanja delovnega razmerja, rok za sklenitev delovne pogodbe in čas, v katerem se le-ta uveljavi in končno kazni za tiste, ki bi se ne ravnali po določilih tega predpisa.
Kot smo zvedeli, sekretariat za delo že pripravlja osnutek tega predpisa. Nedvomno bo s tem rešeno pomembno vprašanje, ki tare mnoge gospodinjske pomočnice.
Razporeditev družbenih bremen
Vsekakor je osnova za razporeditev družbenih bremen pravilno odrejen minimalni osebni dohodek. Letošnji minimalni osebni dohodek je izračunan na osnovi doslej veljavnih tarifnih postavk in torej nosi s seboj dobršen del anomalij, ki jih je tarifna politika doslej vsebovala. Za bodoče kaže pripraviti nove osnove za ugotavljanje minimalnega osebnega dohodka. Sindikati smatrajo, da v tem pogledu zgolj proučevanje tarifnih -postavk, ki veljajo sedaj v gospodarskih organizacijah ne bo prineslo rešitve. To bo fotografija dejanskega stanja. Pr; urejanju osnov za minimalni osebni dohodek je treba kreniti še po drugi poti. Nujno potrebno je izdelati nove inštrumente. Po mnenju sindikatov naj bi osnova za izračun minimalnih osebnih dohdkov bili naslednji Inštrumenti:	število zaposlenih,
minimalna plača, ki naj velja za enega zaposlenega in stopnja za obdavčenje osebnega dohodka. Te inštrumente pa bo treba izračunati za posamezne skupine podjetij. Predvsem se bo treba po mnenju sindikatov ločiti od sedanjega sistema grupiranja gospodarskih organizacij po stroikah. Med podjetji določene stroke so talko velike ekonomske razlike, da v nobenem primeru ni mogoče stvari rešiti z enotnim inštrumentom za celo stroko. Treba bo formirati grupe gospodarskih organizacij po drugih kriterijih. Pri obravnavanju teh kriterijev bo nujno potrebno upoštevati razlike v težini posla, v važnosti gospodarske panoge, v doseženi stopnji proizvodnosti dela itd. Na osnovi tega kaže odrediti različne osebne dohodke za delavce v posameznih skupinah gospodarskih organizacij in različne stopnje obdavčenja osebnega dohodka delavcev. To dela zahteva predvsem 'ne toliko proučevanja sedanjih tarifnih postavk, kot proučevanj a položaja gospodarske organizacije, dosežene stopnje produktivnosti, gospodarske pomembnosti, strukture delavcev po strokovnosti itd.
Samo na ta način, če se orientiramo na pravilen izračun minimalnega osebnega dohodka delavcev v posameznih skupinah gospodarskih organizacij in da ta dohodek tako zdiferenci-ramo, da upoštevamo vse gospodarske činitelje, je mogoče ustvariti pravilno obremenjeva-
nje gospodarskih organizacij z družbenimi bremeni. Toda tudi v tem pogledu kaže zdiferemci-rati stopnje, po katerih bo obre-menjevan osebni dohodek delavcev v posameznih skupinah gospodarskih orgairaizadij. V to smer torej kaže osredotočiti družbeno ekonomsko pozornost sindikatov.
To sta torej dve obliki delitve narodnega dohodka: zajemanje sredstev, ki so plod splošno gospodarsko ugodnejših pogojev in "razporeditev družbenih bremen. Obe ti dve delitvi izvede družbena skupnost s pomočjo zveznih inštrumentov. To se pravi, da bodo morala proučevanja iti v smer, kako izboljšati in dopolniti zvezne inštrumente.
Seveda pa ostaja potem še delitev sredstev gospodarske organizacije na osebne dohodke delavcev in na ostale sklade in delitev osebnega dohodka med posamezne delavce v gospodarski organizaciji. To delitev opravijo organi delavskega upravljanja v posameznih gospodarskih organizacijah. In končno je še delitev sredstev iz osebnega dohodka na zaslužke in na prispevek za proračunsko potrošnjo v komuni. Ta delitev je omejena s tem, da sme komuna obremeniti osebni dohodek le do lOVo. Obremenitev pa izvedejo organi komune. Tudi v zvezi s temi oblikami delitve narodnega dohodka je bilo na posvetovanju aktiva zavzetih celo vrsto stališč. O teh stališčih pa bomo pisali prihodnjič.
valo po raznih krajih države. Ta postavka je zlasti občutljiva pri podjetjih, ki poslujejo s sadjem in zelenjavo. Če o tem nimajo dobre evidence in zlasti če za svojo embalažo ne skrbe, lahko zaidejo v velike finančne težave.
Lahko bi še naštevali take in podobne primere. Tudi nismo našteli vseh postavk, ki imajo lahko v bilanci ali sploh v knjigah podjetij drugačno, to je višjo vrednost, kot je v resnici. Omenili smo le najbolj značilne in tiste, ki so se doslej v praksi največkrat ponovile, zlasti pri postopkih prisilnih likvidacij. Tam se namreč najbolj očitno pokažejo napake, ki tudi vplivajo na to, da. mora podjetje prisilno prenehati s poslovanjem.
Seveda se nam ob takem ravnanju vsiljuje vprašanje o vzrokih in ukrepih, da bi v bodoče pri podjetjih ne prišlo do takih pojavov. Kot prvo se postavlja vprašanje, kako poslujejo komisije, ki pregledujejo zaključne račune podjetij za posamezna leta. Ob posameznih primerih so padli očitki, kako da komisija ni opazila tega ali onega, kar je potem tudi vplivalo na prisilno likvidacijo podjetja. Toda kot vemo, so pregledi zaključnih računov komisij bolj ali manj formalni in komisije se običajno ne spuščajo v ocenjevanje posameznih postavk.
Drugi organ, ki ima največ opravka s podjetji in ki jim odobrava sredstva, je banka. Doslej se je zadovoljevala z ocenami tako imenovane kreditne sposobnosti podjetij že s pregledom mesečnih ali trimesečnih bruto bilanc in z ocenjevanjem posameznih postavk. Ni se spuščala v podrobnejšo in vsebinsko oceno postavk, tako tudi ne v njihovo realnost. Odslej, to je z uvedbo novega kreditnega sistema, zla-
sti z opredeljeno vsebino dopolnilnih ditov, pa se je tudi v tem pogledu njena vloga spremenila. Sama namreč ocenjuje kreditno sposobnost podjetja in sama odloča po prosti presoji, ali bo dopolnilni kredit odobrila ali ne. Ce ga odobri, ga odobri na lasten riziko. Morda v tem pogledu še nismo dosegli popolnosti in bo še potrebe« mnogo skušenj in dela, vendar smo napravili važen korak, ki bo lahko veliko pripomogel k pravilnemu ocenjevanju posameznih postavk v knjigovodstvu podjetij oziroma njihovih bilancah.
Navedli smo dva činiteija, ki sta izven podjetij in katerih vpliv na podjetja Je lahko le posreden. Nismo pa omenili najvažnejšega, ki je v samem podjetju in lahko neposredno vpliva na vodenje podjetja in seveda tudi na pravilno gospodarjenje V celoti. Mislimo tu na organe samoupravljanja v podjetjih. Pri vseh omenjenih podjetjih smo lahko ugotovili, da so njihovi delavski sveti igrali podrejeno vlogo in da je bilo vodenje podjetja prepuščeno posameznim upravnim uslužbencem. Zato je tudi lahko prišlo do takih pojavov, ki so bili sicer redki, toda značilni in lahko služijo drugim v opomin.
Vloga samoupravnih organov v podjetjih je vsekakor velika in odgovorna. Morda bo kdo dejal, da ni moč od njih zahtevati, da bi se zanimali tudi za take pojave. Toda mar ne bi v »-Belsadu« lahko vsakdo opazil, kako malomarno se gospodari z dragoceno embalažo in na to tudi opozoril. Tisti, ki so v delavskih svetih in so bolj vešči, pa bi lahko opazili in se pozanimali še za druge probleme, kot je vprašanje terjatev in dolgov, vprašanje zalog in njihove ocene in podobno. Tako bi se izognili postavkam, ki smo jih imenovali kot umišljene, to je neresnične, to je take, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem.	-žj-
M iroirajilm ni spori
v slovenjegraški občini trguje preveč podjetij
IN ZADRUG Z LESOM. — VENECIJANKE, KI SLABSE IZKORIŠČAJO LES, SE OBRATUJEJO. — NAVZKRIŽNI PREVOZI ZVIŠUJEJO CENE. — O VSEM TEM BO MORAL IZRECI BESEDO OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV
Pred meseci je Okrajni ljudski odbor Maribor z odločbo prepovedal obratovanje žage v Dovžah v Mislinjski dolini. Svoj odlok je utemeljil s tem, da ta obrat nima surovinskega zaledja, da so naprave zastarele in izrabljene in je torej žaga gospodarsko nedonosna. Delavci so se poslej vozili na delo v oddaljenejše kraje in s tem seveda niso bili zadovoljni. Sindikalna podružnica delavcev, zaposlenih
na žagi v Dovžah, je prosila republiški odbor sindikata lesnih delavcev Slovenije, naj pri pristojnih gospodarskih organih izposluje dovoljenje za nadaljnje obratovanje žage. V svojem dopisu pa je med drugim opozorila tudi na tole:
»Nikakor ne moremo verjeti, da je tukajšnjim žagam-veneci-jankam dovoljeno obratovanje, medtem ko mi stojimo prekrižanih rok. Ne moremo verjeti, da
Poceni dopust za delavce v Zasavju
Za gradnjo počitniških domov in za njihov zakup so zadnje čase v trboveljskem okraju porabili precej denarja. Nekatere gospodarske organizacije so si zadnja leta same sezidale domove, ki v razvoju domačega turizma precej pomenijo. Kaže pa omeniti, da je ena glavnih pomanjkljivosti stalnih počitniških domov prav v tem, da imajo premajhno zmogljivost. To je še toliko bolj neugodno, ker so taki majhni domovi, zlasti vile. precej veljali, v njih pa prebijejo oddih skoraj samo uslužbenci, za delavce pa zmanjka časa in prostora.
Res bomo pri organiziranju izletišč in domov naleteli na gmotne težave,* vendar bi se dalo za malo denarja dosti napraviti, če bi ga smotrno uporabili. Morda ne bi bilo napaK. če bi ustanovili skupnosti za izkoriščanje oddiha, v katere naj bi se vključila vsa podjetja v občini ter po svojih
možnostih plačevala določen prispevek. Pobudo bi morali prevzeti občinski sindikalni sveti, saj se sedaj dogaja, da delavci manjših podjetij ne morejo na dopust. Letos smo to že zamudili, zato naj bi se že sedaj začeli pripravljati za prihodnje leto.
Posamezni počitniški domovi in planinske postojanke v Zasavju so že pripravljene. Zlasti velja omeniti počitniški dom zagorskih rudarjev na Izlakah. Čez zimo so poleg doma zgradili še plavalni bazen, sedaj bodo dokončno uredili okolico in kabine, tako da bo res vse pripravljeno. Kaže, da bo precej delavcev prebilo svoj dopust na Zasavski gori. Tudi Partizanski vrh, priljubljena izletniška točka Trboveljčanov in Zagorjanov, že čaka prve goste, prav tako tudi Mrzlica. Na Kumu, na Zasavski gori, Partizanskem vrhu in Mrzlici bodo na razpolago televizijski sprejemniki. Ne bi
bilo napak, če bi tudi v slikovitem izletišču v Mokricah izkoristili številne možnosti, da se ta kraj uredi v prijetno iz-letišče ljudi iz Zasavja.
Verjetno so za organizacijo letnega oddiha še najbolj poskrbeli v Trbovljah. Rudnik ima v Omišlju in v Baški ob Jadranu pripravljenih 120 ležišč. Dnevna oskrba stane za člana delovnega kolektiva 200 dinarjev. Člani kolektiva pa bodo letovali tudi drugod. Delavci in uslužbenci -Strojnih tovarn« bodo tudi letos letovali v Crikvenici. Tam je 15 ležišč v šotorih ter 18 v we-ekend hišicah, 14 pa v raznih vilah. Cena dnevnega penziona v šotorih je 140 dinarjev, v weekend hišicah 180. v vilah pa 220 dinarjev.
V Cementarni se je doslej prijavilo za dopust 195 članov kolektiva. V Crikvenici imajo lastno vilo z osmimi sobami, najeli pa so še šest sob. Plačali bodo po 150 dinarjev na
dan. Tudi delavci iz -Mehanike« bodo letovali v Crikvenici, plačali pa bodo po 200 dinarjev na dan. Vse leto imajo na razpolago 10 ležišč.
Člani kolektiva trboveljske elektrarne bodo letovali v Portorožu in na Rabu za 200 dinarjev na dan. Uslužbenci državnih ustanov pojdejo na Rab in v Bohinj. Na Rabu bodo imeli od 1. junija do 20. septembra 70 ležišč, penzion bo stal med sezono 300. izven nje pa 270 dinarjev. V Bohinju razpolagajo s 140 ležišči, penzion pa stane med sezono 370 dinarjev, izven sezone pa 320 dinarjev.
V Zagorju je za letovanje najoblj poskrbela sindikalna podružnica rudarjev. V Cri-kvenico jih bo šlo 481, drugi pa bodo letovali na Izlakah, na Bledu, Partizanskem vrhu. Zasavski gori itd. Skupaj bo letovalo 1131 delavcev, uslužbencev in njihovih svojcev.
(ek)
je tukajšnjim zadrugam dovoljeno trgovanje na debelo z rezanim lesom, da se tem zadrugam dovoli mešetarjenje z lesom na vse mogoče načine. Na železniški postaj; Ihko vsakdo vidi, koliko lesa prodajo zadruge v razne kraje. Alj ni eden izmed ciljev naše gospodarske politike, da čim bolje izkoristimo les? Tega pa je mogoče izkoriščati najmanj za 14 odstotkov bolje na polnojermeničnih žagah_____!«
Republiški odbor je o tej pritožbi obvestil pristojne gospodarske organe, ki So sedaj dovolili, da žaga še vse letošnje leto obratuje. Ta stvar je torej v redu. Toda nas je zanimalo še drugo vprašanje, na katerega so opozorili delavci, in sicer v kolikšnem obsegu obratujejo zadruge z lesom in ali res obra-šujejo venecijanke. Dopisnica našega lista tovarišica Marija Hriberškova se je o teh stvareh pomenkovala s posameznimi gospodarstveniki slovenjegraške občine in s predsednikom Socialistične zveze. Sporočila nam je njihovo mnenje:
»Odkar je izšla uredba o plačilu gozdne takse in odkar so bile ukinjene spremnice za les, so žagarski obrati res slabše preskrbljeni s hlodovino. Na to tudi zelo kvarno vpliva prekomerna prodaja hlodovine, s čimer se ukvarjajo kmetijske zadruge, zadružne poslovne zveze oziroma Zadružno trgovsko podjetje Dravograd. Vsi ti se na veliko ukvarjajo z izdelavo drogov, pilotov in gradbenega lesa, ker za vse to še n; določenih cen, za hlodovino pa so že maksimirane. Nič čudnega ni, če potem žagarski obrati ne dobijo dovolj hlodovine. Lesna industrija v Pamečah In Slovenjem Gradcu namrič ne more plačevati hlodovine po tako visokih cenah. V zadnjih treh mesecih
MENGEŠ
■iv •
Delovni kolektiv semenarn in drevesnic v Mengšu je te dn: praznoval 10-letnico podjetja. V teh letih je le-fco dalo tržišču okrog 47 milijonov sadik in 299.000 kg semena v sijfiupni vrednosti 11 milijonav dinarjev. Ob tej priložnosti so razvili sindikalni prapor in izvedi' športne igre.
I.V.
NOVA GORICA
Z novim šolskim letom bodo pri nas odprli dvoletno administrativno šolo. Poučevali bodo strojepisje, stenografijo, sodobno adiministraaijo in druge predmete, ki jih morajo obvladati uslužbenci pri svojem rednem delu. Za zaposlene administrativne uslužbence bodo priredili večerni tečaj.
*
Občinski ljudski odbor v Novi Gorici je sklenil, da bodo morali tisti, ki imajo boljša in udobnejša' stanovanja poslej plačevati višjo najemnino. Na območju občine Nova Gorica so po vojni zgradili precej stanovanj in so tudi veliko udobnejša kot stara, zato je tudi odlok občinskega ljudskega odbora upravičen In umesten.
*
Ob Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici bodo ustanovili
OR OBME NOVICE
podjetje »Galvanizacija«. Prebivalci so z veseljem pozdravili to vest, ker daleč naokrog ni nobenega takega podjetja.
*
Letos bo minilo 10 let, odkar so ustanovili v Solkanu glasbeno šolo. V tem času je šola vzgojila lepo število učencev, med njimi so nekateri odšli na višje glasbene šole.
J.
ŠOŠTANJ
Meseca julija in avgusta bo odšlo 150 otrok naše občine v počitniške kolonije. Okrajni odbor ZB v Celju pa bo organiziral posebno kolonijo za otroke padlih borcev, v kateri bo letovala tudi mladina iz šoštanj-ske občine.
razdelili. Med drugim so rudniku lignita v Velenju namenili 52 milijonov dinarjev, bolnišnici v Slovenjem Gradcu 2 milijona, za gradnjo šole ob Paki pri Velenju pa 16 milijonov dinarjev. Da bj omilili, perečo stanovanjsko stisko v zdravilišču Topol-ščici, bodo prispevali za gradnjo štirih peterčkov 7 milijonov dinarjev. Za gradnjo stanovanj bo prejelo kovinarsko podjetje Gorenje 8 milijonov, Termoelektrarna Šoštanj 7 milijonov, stanovanjska zadruga Velenje pa 3 milijone. Vse to kaže, da
CELJE
Promet veletrgovskega podjetja »Kovinotehne« v Celju je znašal leta 1951 le 200 milijonov
____________________________din, lani pa se je dvignil že na
6 milijard 579 milijonoiv, raču-Pred nedavnim so imeli šport- najo pa, da bodo letos imeli čez ndfci tovarne »Iskra« v gosteh 8 milijard letnega prometa, člane sindikalne organizaciije to- Nadaljnji razvoj piodjetja ovi-vame TAM iz Maribora. Tek- ra pomanjkanje skladišč. Tudi movali so v nogometu, odbojki, ostali poslovni prostori so ne-namiznem tenisu in v kegljanju, primerni, predvsem pretesni, V teh disciplinah so zmagali kljub temu, da so že lani zgra-
kranjski športniki, medtem ko so bili Mariborčani boljši v šahu,	M. Dj.
JESENICE
Dne 10. maja so na Jesenicah odprli razstavo jeseniškimi pio-
bodo letos v šoštamjski občini nirjev - umetnikov, Le-ti razstavljajo okoli sto slik. Raizstavo so odprli v počastitev mladinskega festivala.
pridno gradili stanovanja.
KRAi««
V vseh šolah šoštanjske občine se pripravljajo na proslavi'
V tovarni »iskra« bodo začeli v kratkem Izdelovati žaganj ače z zmogljivostjo 0.6, 1, 2.5 in 4 konjske sile. Tj izdelki so na-
KIDRIČEV0
pravljajo tudi
menjeni domači tev praznika mladosti. Takrat industriji. V tej bo pred rudarji v Velenju nastopilo 400 mladih pevcev. Pomerili se bodo tudi najboljši recitatorji.
dili še nekaj novih prostorov, opremili oboje skladišč z dvigali in uredili njihovo notranjost, Za okoli 600 ton redne zaloge raznega materiala pa potrebujejo še večja skladišča. Z gradnjo, ki bo stala okrog 200 milijonov din, bodo pričeli že v tem mesecu, če bodo dobili dovoljenje za lokacijo.
*
Letos bo letovalo v Malem Lošinju okrog 150 članov delovnega kolektiva »Kovinotehne«. Za organizacijo letovanja je podjetje prispevalo znatna sredstva.	•
V »Kovinotehni« imajo delavci več strokovnih, tehnoloških, gospodarskih in političnih pre-
Sklad za gradnjo so v občim Šoštanj
stanovanj
dokončno
Ffi nas se že pripravljamo na letošnji tradicionalni pionirski avtomobilski festival. Na festivalu bodo so-tovarni pri- delovale šole iz Lovrenca, Sela, serijsko proiz- Kidričevega, Hajdine itd. Pio- davanj, ki so v veliko pomoč vodnjo novih avtomobilskih dl- nirji bodo na tem festivalu so- članom kolektiva pri opravljanem, magnetnih vžigalnih tu- delovali v raznih igrah, telova- nju strokovnih izpitov za kvali-Ijav, ki jih bodo s pridom upo- dnih nastopih in kultumo-umet- ficirane in polkvalificirane de-rabile tovarne motornih koles niškem programu. Odprli bodo lavce trgovske stroke. Ta pre-pri. proizvodnji mopedov In ro- tudi razstavo slik mladih nadar- davanja obiskuje veliko število lerjev-	ienili pionirjev.	slušateljev. Franjo Cirkulan
so podjetja in zadruge, ki trgujejo z lesom, prodale v druge kraje nad 3000 kub. ■ metrov drogov, 1000 kub. m jamskega in celuloznega lesa in nad 1000 kub. metrov gradbenega lesa in pilotov. Iz vseh bližnjih štirih občin, to je iz Črne, Raven in Siovenjega Gradca in Dravograda, pa bi smeli po planu prodati le nekaj nad 2500 kub. m drogov. V treh mesecih so torej samo podjetja slovenjgraške občine prodala več drogov, kot je predvidel plan za štiri občine. Razen tega pa so kmečke zadruge prodale 222 kub. m rezanega lesa, čeprav nimajo registracije za njo. Že samo ti podatki nas opozarjajo, da ponekod še obratujejo venecianke, kajti od kod bi sicer dobile kmečke zadruge toliko rezanega lesa, ki ga nakladajo na raznih postajah in tudi v Dovžah, čeprav je tam stal polnojarmenik.
Upravičeno se je treba vprašati, alj so kmečke zadruge, zadružno trgovsko podjetje in poslovna zveza res samo za to, da ustvarjajo visoke dobičke in pri tem pozabljajo na svojo prvenstveno dolžnost, na oskrbovanje lesne industrije s potrebnimi surovinami. Ta na videz lokalni problem je torej precej širši.
Tako se danes dogaja, da še tisto bore malo hlodovine, ki je v tem kraju, roma mimo dveh ali treh žag, da vozijo hlodovino iz Dovž v Mislinjo aii pa mimo slovenjgraške parne žage v Pameče. Ali ni to razmetavanje družbenih sredstev? Ali ni gospodarsko škodljivo, če Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec prevaža les 'z obratov Mušenik, Vuhred in Dovže v predelovalni obrat Pameče, in to približno 3000 -kub. metrov letno. Enako količino lesa pa proda zadružno lesno podjetje iz kakih 3 km oddaljenega obrata v druge kraje. S temi prevozi nastaja velika gospodarska škoda. Upravičeno se je torej treba vprašati, ali je res potrebno toiiko lesnih podjetij na tem gospodarsko zaokroženem področju, toliko g°' spodarskih organizacij, ki trgujejo z lesom. Morda bodo sčasoma odgovorni organi le prišli do zaključka, da bi bilo bolje, če M iz vseh teh podjetij osnovali eno samo. Tako bi. če drugega ne, odpadli ti navzkrižni prevozi, odpadlo Pa bi tudi prepla-čevanje lesa.«
Opozorilo delavcev iz Dovž je bilo torej upravičeno. Kot lahko razberemo iz teh vrstic, trguje z lesom preveč gospodarskih organizacij, z rezanim lesom trgujejo celo zadruge, ki za to niso registrirane. Toda napak bi bilo, če bi ostalo vse samo pri tem opozorilu. Stvari so tako gospodarsko pereče, da bo moral o njih prav gotovo spregovoriti zbor proizvajalcev slovenjgraške občine.	D. P,
VOJNIK
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Vojnik s0 sprejeli družbeni plan za le^° 1958. Letos bodo povečali industrijsko proizvodnjo za 36 odstotkov, izsušili bodo 30 ha zamočvirjenih zemljišč, uredili 44 hektarov novih zemljišč, poskrbeli bodo za plemensko živino, uredil; sadovnjake in začeli g°" jitl hibridno koruzo. Promet V trgovini se bo povečal za 6 odi stotkov.
NEKU POMTKOV IN VMNMm 0 RSZVOfU OBRTNIŠTVU VČERAJ, DANES IN JUTRI
ODJUGA
Lani je naše obrtništvo hitreie napredovalo, vendar ne tako hitro, da bi lahko bih zadovoljni
obratov kot števila zaposlenih. V obratih tekstilne stroke bi moralo biti leta 1961 zaposlenih 8.500 ljudi, na leto bi torej morali zaposliti kakih 400 novih delavcev, če bi hoteli, da bi vsako leto izpolnili enak delež plana.
Iz teh podatkov je razvidno, da so tako imenovane kritične stroke (razen tekstilne) lani' precej napredovale.
In še nekaj problemov
Neenakomeren razvoj ni značilen samo za posamezne stroke obrti, ampak tudi za posamezne občine in okraje. O tem nam priča naslednja tabela:
Znano je, da je obrt v povojnih letih počasi napredovala. Ne bom govoril o vzrokih, saj smo o njih že neštetokrat govorili. Navedel bom le nekaj številk: leta 1939 je bilo v Sloveniji 21.643 obrtnih obratov, v katerih je bilo zaposleno 35.450 ljudi. Leta 1946 pa je bilo le 13.686 obratov, v katerih je delalo 20.386 ljudi. Sele leta 1953 je obrt dosegla predvojno raven. Pa tudi poslej je obrtništvo zaostajalo za splošnim gospodarskim razvojem, kar je škodovalo noirmalnejišemu razvoju gospodarstva in zboljšanju življenjske ravni. Dogodile so se velike spremembe v socialni strukturi prebivalstva, število zaposlenih se je občutno zvišalo, kulturna raven se je iz deta v leto dvigala — vse to pa je nujno narekovalo potrebo po novih obrtnih delavnicah in novih kadrih, jpo razširitvi in modernizaciji obstoječih obratov. Povpraševanje po obrtnih uslugah je bilo vedno, večje, kapacitete obrti pa so bile majhne in zato so cene rasle, kvaliteta izdelkov pa je bila slaba. Od leta 1953 do 1956 se je vrednost obrtnih uslug in proizvodov povečala za 128 odstotkov, čeprav so obrtne delavnice v istem času dvignile proizvodnjo in povečale usluge le za 50 odstotkov. Večja vrednost obrtnih uslug in proizvodov je torej bila tudi posledica dviga cen.
Lani je obrtništvo nekoliko hitreje napredovalo, vendar še ne tako hitro, da bi lahko bili zadovoljni. Posledice dolgoletnega zaostajanja in neenakomernega razvoja obrti so še vedno zelo hude.
Perspektiva
Petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja Slovenije v letih 1957—1961 predvideva, da bodo potrebe po obrtnih storitvah (zaradi spremenjene strukture investicij v korist družbenega standairdaj zaradi povečanja osebne potrošnje jn splošnega gospodarskega razvoja) še hitreje naraščale. Vsako nadaljnje zaostajanje obrtnih uslug bi povzročilo nadaljnji dvig cen, kar bi resno oviralo zvišanje življenjske ravni in škodovalo graditvi objektov družbenega standarda. Naraščajoče potrebe bodo zahtevale predvsem povečanje usluižniostnih obrtnih kapacitet. To povečanje pa bo moč doseči le s sodelovanjem in ustreznim razvojem ostalih panog gospodarstva, zlasti industrije, kar bo omogočilo tudi serijsko proizvodnjo in pocenitev obrtnih proizvodov ter uslug.
Plan predvideva, da se bo vrednost obrtne proizvodnje povečala povprečno za 8 odstotkov na leto, se pravi, za 40 odstotkov v petih letih (od 39,320.000 na 57,500.000 din). V družbenem sektorju obrti se ho vrednost proizvodnje povečala od 24 milijonov 956-000 din v letu .1956, na 24,500.000 din leta 1961. V zasebnem sektorju ne bo pomembnih sprememb.
V družbenem sektorju bo potrebno povečati število zaposlenih za 12 odstotkov na leto (od 24-959 leta 1956 na 41.900 leta 1961), v zasebnem sektorju pa se bo zmanjšalo število zaposlenih za kakih 2 tisoč. Leta 1956 je bilo v vseh obrtnih delavnicah 45.114 ljudi, leta 1961 pa jih mora biti 60 tisoč.
Od leta 1952 do leta 1956 je bilo vloženo v obrt 3.905 milijonov din investicij, perspektivni plan Pa je namenil obrti 11.350 milijonov din investicij.
Zaradi spremenjene strukture investicij in uvajanja novih predmetov za široko potrošnjo v zadnjih letih, so v razvoju najbolj zaostale naslednje obrtne stroke: kovinska, elektrotehnična, kemična, stavbena in tekstilna. Samo v teh strokah bo treba povečati število delavcev za 12 tisoč in to predvsem v mestih in industrijskih središčih.
Zaposlitev tolikšnega števila novih delavcev pa zahteva tudi nove delavnice, kajti kapacitete obstoječih delavnic družbenega sektorja so v glavnem izkoriščene. (Leta 1956 je bilo v družbenem sektorju obrti 2.605 obratov, v zasebnem pa 14.037. Leta 1961 jih mora hiti v družbenem sektorju 3.730, v zasebnem pa bi njih število ostalo nespremenjeno.) Zgraditi bo torej treba nad 1.000 novih delavnic, v katerih naj bi bilo zaposleno povprečno po 15 delavcev (leta
1956	je bilo v delavnicah družbenega sektorja zaposleno povprečno po 9 delavcev).
Proizvodnost dela se mora od
1957	do 1961 povečati za 20 odstotkov, toreh za 4 odstotke na leto, medtem ko se je v letih od 1952 do 1956 povečala za 10 odstotkov, se pravi za 2 odstotka na leto.
Teh nekaj številk o razvoju obrti v letih od 1957 do 1961 sem zapisal zato, da bi z njimi lahko primerjali podatke o obrtni dejavnosti in razvoju obrti v lanskem letu.
Kaj nam je prineslo lansko leto
1.	Lani so se investicije v obrti povečale za 28 odstotkov (leta 1956 — 846 milijonov, leta 1957 — 1.086 milijonov din), se pravi za 2 odstotka več kot je znašalo splošno povečanje investicij v Sloveniiji. Razmerje je torej ostalo skoraj nespremenjeno. Tudi lani so znašale investicije v obrti komaj 1.7 odstotkov vseh investicij. Ta denar so porabili predvsem za nabavo nove opreme, za adaptacijo obrtnih prostorov in gradnjo novih obratov — toda predvsem za večja obrtna podjetja, ki že preraščajo obrtno dejavnost. Za manjše uslužnostine delavnice, takšne, ki jih najnujnejše potrebujemo, pa je ostalo malo denarja.
2.	Indeks obrtne proizvodnje se je lani povzpel na 114 (če označimo proizvodnjo leta 1956 s 100). Družbeni proizvod se je povečal za 9 odstotkov (od 6-746 milijonov leta 1956 na 7.374 milijonov leta 1957). Toda vedeti moramo, da se je v istem času povečal družbeni proizvod v Sloveniji povprečno za 25 odstotkov. Obrt je sicer dosegla večji družbeni proizvod, vendar le-ta v odnosu do materialnih stroškov relativno pada, saj so se materialni stroški v strukturi cene lami povečali za 2 odstotka. Se en podatek: leta 1956 so potrošniki izdali za blago in usluge v socialističnem sektorju obrti 2.886 milijonov, leta 1957 pa 3.353 milijonov din ali za 16 odstotkov več. Ce primerjamo dvig obrtne proizvodnje z izdatki potrošnikov, ugotovimo, da so se izdatki povečali tudi zato, ker so obrtne delavnice podražile svoje proizvode in usluge.
3.	Število delavnic se lani ni povečalo, celo zmanjšalo se je. Ob koncu leta 1956 je bilo v družbenem sektorju obrti 2.605 delavnic, ob koncu leta 1957 pa 2.585, torej 20 manj. V zasebnem
-DELAVSKA ENOTNOST-
Glasilo sindikatov Slovenije. — izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo TavSar. — Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3, poštni predal 234. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-046, skupni za uredništvo in upravo 32-031.	— Račun pri
Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221.	— List izhaja vsak
petek. — Rokopisov ne vračamo. _ Posamezna številka stane 20 dinarjev. — Naročnina v predplačilu je mesečna 80 dinarjev četrtletna 240 dinarjev, polletna 400 dinarjev In celoletna 900 din ______ 1 ______________________
sektorju se je število delavnic zmanjšalo za 204 (leta 1956 — 14.037, leta 1957 — 13.833). Število obrtnih delavnic se je zmanjšalo za toliko kot bi jih morali povprečno na leto zgraditi, če bi hoteli dio leta 1961 odpreti nad 1.000 novih delavnic kot določa perspektivni plan.
4.	Število zaposlenih se je povečalo za 2.915 (leta 1956 — 45.114, leta 1957 — 48.029) ali za 6 odstotkov. Perspektivni plan predvideva letno povečanje za 8 odstotkov. V družbenem sektorju se je lani povečalo število zaposlenih za 2.772 ali 11 odstotkov. Plan predvideva letno povečanje za 12 odstotkov. V zasebnem sektorju pa se je povečalo število zaposlenih za 143. Porast števila zaposlenih v obrti torej ne odgovarja porastu, ki ga predvideva perspektivni plan, vendar se mu približuje.
5.	V perspektivnem planu je
Število preb. v		okraju
Celje	109	37
Nova Gorica	91	35
Koper	109	37
Kranj	87	30
Ljubljana	62	20
Maribor	145	39
Murska Sobota	85	40
okraj	Na eneiga •	V n	»n.-M /n	i Na	eno
Novo mesto Trbovlje LRS 1
100
126
94
45
46 32
Samo v Ljubljani je nad 30 odstotkov vseh obrtnih delavnic na Slovenskem. Nad 50 občin je pod republiškim povprečjem.
Strokovnega kadra je' občutno premalo. Strokovnjaki in tudi kvalificirani delavci, se pravi pomočniki, kaj radi uhajajo v industrijo. Kakih 30 odstotkov mladih pomočnikov odide vsako leto v druge gospodarske panoge, kjer imajo boljše delovne pogoje, večje možnosti napredovanja, boljše plače. Skoro v vseh strokah je pre-
rečeno,, da zaostajajo predvsem ma 0 vaiencev. Značilno je, da kovinska, elektrotehnična, kemična, stavbena in tekstilna stroka. Poglejmo, kakšen napredek so dosegle te stroke v minulem letu:
Kovinska: leta 1956 — 2.381 obratov in 6.925 zaposlenih, leta 1957 — 2.409 obratov (28 več) in 7.412 zaposlenih (487 več). Po planu bi morala imeti leta 1961 zaposlenih 10 tisoč delavcev, se pravi, na leto povprečno nad
600 več.
Elektrotehnična; Leta 1956 —
224 obratov in 1.096 zaposlenih, leta 1957 — 249 obratov (25 več) in 1.323 zaposlenih (227 več). Ob koncu leta 1861 bi morala imeti 3 tisoč zaposlenih. Na leto bi torej morala zaposliti povprečno skoro 400 delavcev.
Kemična:	Leta 1956 — 122
obratov in 450 zaposlenih, leta 1957 — 135 obratov (13 več) in 506 zaposlenih (56 več). Plan: leta 1961 — 1.000 zaposlenih. Na leto povprečno 110 več.
Stavbena: Leta 1956 — 743 ohratqv in 5.023 zaposlenih, leta 1957 — 784 obratov (41 več) in 5.907 zaposlenih (884 več). Leta 1961 bi morala imeti 9.300 delavcev. Zaposliti bi torej morala na leto povprečno 850 delavcev.
Tekstilna: Leta 1956 — 3.019 obratov in 6.507 zaposlenih, leta 1957 — 2.941 obratov (78 manj) in 6.428 zaposlenih (79 manj). To je edina obrtna stroka, ki je nazadovala tako glede števila
je v družbenem sektorju občutno manj vajencev kot v zasebnem. v tekstilni stroki je na primer v družbenem sektorju 2.825 delavcev in 443 vajancev, v zasebnem sektorju pa 3.603 delavcev in 1.432 vajencev. Podobno razmerje je tudi v drugih strokah. Plan predvideva, da bi morali vsako leto sprejeti v obrtne delavnice J..000 vajencev več. Potrebno bo odpreti nove internate, šole in delovna mesta za vajence (le 59 odstotkov delavnic ima pogoje za fcu-čevanje vajencev), predvsem pa odpraviti zmotno mnenje, da vajenci prinašajo le izgubo.
Delovni pogoji so v nekaterih delavnicah, zlasti manjših, zelo slabi. 37.8 odstotkov obratov bi morali zapreti, ker ne odgovarjajo h:igiensko-tehniičnim predpisom. Le 8.2 odstotkov delavnic je sodobno urtejenih.
Ponekod trgovine nerade preskrbujejo nekatere obrti, češ da pri materialu, ki ga potrebujejo obrtne delavnice, »nimajo dobička«. Mizarji iz Postojne na primer hodijo po les v Ilirsko Bistrico ... »Splošna tehnika« v Ljutomeru je poitrelbovaila 120 ton poltrde žice. Sama je ni mogla kupiti na Jesenicah, pa tudi gsosista nd dobila, ki bi ji to žico nabavil...
Kaj nam lahko prinese 1. 1958
Navedel sem le nekaj podatkov in nisem jih uredil In »opremil« s komentarji, kajti takega namena niti nisem imel. Zapisal sem le nekaj ugotovitev, ki opozarjajo na nekatere slabosti in pomanjkljivosti in kažejo:
— da je danes — spričo naše splošne gospodarske usmeritve
V skoro vseh tako imenovanih kritičnih strokah obrti (v kovinski, elektrotehnični, stavbeni itd.) se je lani povečalo število obratov ih tudi število zaposlenih delavcev, le y tekstilni stroki se ni. Celo nazadovalo je. Leta 1957 so na Slovenskem zaprli 78 krojaških in šivilskih delavnic. In potem se še sprašujemo, zakaj so cene krojaških in šiviljskih uslug tako visoke in navadno še čakamo po nekaj mesecev. Ni druge rešitve: več delavnic, novih, sodobnih, več dobrih delavcev in cene se bodo morale vsaj ustaliti, če se že ne bodo takoj znižale.
tudi denarja) za razvoj obrti, kot pred leti;
— da pa je v otbrtnišbvu še veliko problemov, ki jih mora reševati vsa družba — v korist življenjske ravni delovnih ljudi.
Letošnji plan predviderva, da bomo v obrt investirali 1.249 milijonov dinarjev (154 milijonov din več kot lani) ali 2.4 odstotkov vseh investicij v Sloveniji (lani 1.7 odstotkov). V naslednjih tireh letih pa bomo morali investirati še kakih 9 milijard, če bomo hoteli izpolniti per-
več pozornosti in volje (in spektivni plan. Letošnje inve-
Skoro v vseh strokah obrti je premalo vajencev. Petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja Slovenije predvideva, da bi morali vsako leto sprejeti v obrtne delavnice tisoč vajencev več. Ce bomo hoteli plan Izpolniti, bomo morali tudi omogočiti vajencem, da bodo stanovali v internatu, povečati bomo morali sedanje šole in odpreti nove, pa tudi zagotoviti nova delovna mesta za vajence, saj ima sedaj le 59% delavnic pogoje za uk obrtniškega naraščaja. Predvsem pa bomo morali odpraviti zmotno mnenje, da vajenci prinašajo le zgubo.
sticije torej niso velike, vendar bi morali že letos izkoristiti prav vse možnosti za razvoj
obrti.
Veliko lahko pomagajo tudi industrijska podjetja, ki naj organizirajo servise za popravilo svojih proizvodov (električnih aparatov itd.), ustanavljajo obrtne delavnice, pomagajo obrtništvu s kadri in sredstvi. (Nekatera pocljetja v Kranju, Mariboru in Trbovljah so že pripravljena dati kader in sredstva za nekaj novih obrtnih delavnic. —. Seveda, brez dobre volje in zavesti, kako pomembna je obrt za dvig življenjske ravni, ne bo šlo.
Veliko Lahko store občine in okraji. Seveda brez dobre volje in zavesti, kako pomembna je obrt za dvig življenjske ravni, ne bo šlo. Ljudski odbori naj ustanavljajo pr^vsem obrate za opravljanje osebnih uslug in za proizvodnjo predmetov široke potrošnje, ki jih industrija — zaradi majhne potrošnje in proizvodnega procesa, ki zahteva ročno delo — še ne bo mogla proizvajati. V sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi pa naj tudi ustanavljajo razne servise za pomoč zaposlenim ženam (pralnice, čistilnice, krpainice itd.) in delavnice za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Veliko lahko store obrtna podjetja — z boljšo organizacijo dela, z znižanjem materialnih stroškov, z zvišanjem proizvodnosti dela, z boljšfm sistemom nagrajevanja...
In veliko lahko store tudi sindikati, če tesno sodelujejo z ljudskimi odbori, če se zavedajo svojega poslanstva v komuni, aktivno sodelujejo v upravljanju komune in se zavzemajo za napredek vsega tistega, kar neposredno vpliva na rast življenjske ravni, torej tudi za napredek obrti, za postopno stabilizacijo cen obrtnih uslug in proizvodov.
J. V.
Preveliko zaposlovanje delavcev zavira rast proizvodnosti
V prvem tromesečju smo zaposlili že 80% s planom predvidene delovne sile
Kot smo že pisali, nas ocena gospodarstva v prvem tromesečju opozarja na nekatere naloge, ki se jih bomo morali oprijeti zelo resno. Gre predvsem za izvoz oziroma uvoz, ki v Sloveniji zaostaja za predvidevanji. Prav tako pa bomo morali vskladiti povečav,anje osebne potrošnje z proizvodnjo. To naglo naraščanje osebne potrošnje in zaostajanje proizvodnje lahko prinese večje neskladnosti med kupnimi in blagovnimi skladi, kar bi povzročilo težave na trgu, predvsem gibanje cen. Pred delavskimi sveti in tudi pred sindikalnimi organizacijami j« torej naloga, da dosežejo upravičeno
proizvodnje v Sloveniji (9%) v prvem tromesečju nasproti prvemu tromesečju 1957) v nepravilnem odnosu med plačnimi sklad; iu obsegom proizvodnje.
Druga stvar, na katero moramo biti pozorni, pa je naglo in prehitro zaposlovanje novih delavcev in nameščencev. V prvem tromesečju je bilo v družbenem nost, sektorju na novo 6.000 delavcev da 1 in nameščencev, kar je že 80“/o s planom predvidenega števila za letošnje leto. Industrija, ki naj bi po planu zaposlila 1.800 novih delavcev ter nameščencev, se tej številki naglo približuje, po nekaterih podatkih pa
smotrno in v skladu z načrtom.
Družbeni plan gospodarskega razvoja Slovenije do leta 1961 predvideva, da v prihodnjih letih ne bomo zaposlili niti ves naravni prirastek prebivalstva. Pomeni, da bo ostalo več delovne sile na vasi. Zaradi tega pa se ne bo povečevala brezposel-saj že sedaj ugotavljamo,
njanja socialne strukture zaradi splošnih gopodarskih odnosov počasnejši kot v vseh povojnih letih, zlasti zato, ker bomo morali prenehati z vključevanjem
spodarsiki načrt. Le s povečano proizvodnostjo bo možno doseči osnovni cilj načrta, to je resnično povečati življenjsko raven zaposlenih.
Bolj na rob naj zapišemo, da nekatera podjetja v zadnjem času zaposlujejo precej novih delavcev po ukinitvi nadurnega dela. Zaposlovanje novih delavcev namesto nadurnega dela se zdi sicer povsem razumljivo ali
vsem v
štvu, zato da bi povečali proizvodnost (v prvem četrtletju se je najbolj povečalo število zapo-
nekaterih okrajih, kjer slenih prav v gradbeništvu, in
kmetje goje intenzivne kulture (trta, povrtnina, hmelj) kljub mehanizaciji primanjkuje delavcev za dobro obdelavo.
V preteklih letih je bilo kar se tiče tega precej drugače, v letu 1955 smo zaposlil; v Slove-
torej z proizvodnjo pokrito po- večje, kot določa plan. V večanje osebnih dohodkov, kajti kaj pomagajo povečani osebni dohodki, če jih v glavnem posrkajo višje cene. No, tu so posebne naloge glede cen kmetijskih pridelkov že zato, ker so se dohodki kmetov zaradi nenehnega naraščanja le-teh v prvem tromesečju povečevali
je število na novo zaposlenih že niji trikratni naravni prirastek,
vsakem primeru hitrost naraščanja na novo zaposlenih ni v skladu s predvidevanji letošnjega, niti perspektivnega gospodarskega načrta. Ce bi zaposlovali tolikš-
v letu 1956 skoraj enkratni in lani nekaj manj kot dvakratni naravni prirastek. To pomeni, da smo zaposlovali mimo naravnega prirastka še delovno silo iz drugih republik, podaljše-
no število novih delavcev in na- vali smo delovno dobo, iz vasi
meščencev tudi v prihodnjih mesecih, bi se znalo zgoditi, da bi že letos zaposlili toliko de-
kajkrat hitreje kot dohodk; de- lavcev, kot določa načrt za ves
lavcev in nameščencev v gospodarstvu. O tem drugič.
Kot pravimo, je prva slabost, ki lahko zmanjša učinek doseženega povečanja industrijske
čas do leta 1961. To je sicer napoved, ki trenutno nima osnove, vendar pa so že prvi meseci dovolj resno opozorilo, da moramo zaposlovati nove delavce bolj
pa smo pritegovali dodatno delovno silo, torej smo silno naglo menjali socialno strukturo. Vplivi naglega menjavanja socialne strukture so mnogostranski in v določenem mislu tudi lahko ne-
gativni za splošne gospodarske vednosti. Povečevanje proizvod-odnose. V perspektivnem načrtu nost; pa je eden od elementov, je rečeno, da bo proces spremi- ne katerih sloni perspektivni go-
nepotrebrne delovne sile pred- logično, kot pravimo. Včasih je „ industriji in gradbeni- tako zaposlovanje zares upravičeno, toda večkrat je narobe. V mnogih podjetjih je bilo nadurno delo posledica slabe organizacije proizvodnje in slabo urejenega administrativnega poslovanja. V takih primerih je zaposlovanje novih delavcev namesto ukinjenega dela v nadurah popolnoma neupravičeno, ker zopet slabi borbo za povečanje proizvodnosti in pomeni v resnici izigravanje zakona o delovnih razmerjih.
Zaposlovanje novih delavcev in nameščencev in pojavi, katere smo omenili, nedvomno nalagajo posebne dolžnosti tudi občinskim zborom proizvajalcev. Le-t; bi moral; ocenjevati tudi zaposlovanje novih delavcev im sprejemati ustrezna priporočila za vsa tista podjetja, kjer z novim zaposlovanjem na dosegajo osnovnih smotrov gospodarskih načrtov, predvsem pa slabe prizadevanja za povečanje proizvodnosti.
-m*
sicer za več kot leVo. V tem času se je vrednost gradenj povečala za 33%), fizični obseg proizvodnje, to je gradnja novih objektov, pa je večja le za približno 15%, vrednost gradbenih del je porasla zaradi višjih cen gradbenih storitev. Podatki kažejo, da gre zaposlovanje niovih delavcev skoraj v korak s povečano dejavnostjo in o povečanju proizvodnosti tako rekoč ni moč govoriti!). Vs; podatki o zaposlovanju novih delavcev in nameščencev govore, da v tem pogledu nalog obeh gospodarskih načrtov, letnega in perspektivnega ne izpolnjujemo jn povečujemo proizvodnjo predvsem z zaposlovanjem novih delavcev namesto g povečevanjem proiz-

Zakaj ekonomske enote
v TOVARNI PAPIRJEV V VEVČAH ZE IMAJO POPRAVLJEN PREMIJSKI PRAVILNIK, KI GA ROBO VERJETNO SE POPRAVILI, KO BO ZAČEL V DRUGEM POLLETJU DELOVATI SISTEM EKONOMSKIH ENOT
V vevški papirnici so že pripravili nov premijski pravilnik. V starem so imeli 25 osnov, v novem pa so med drugim črtali tele osnove: zmanjšanje odpadnih dni zaradi obratnih nezgod, skrajšanje roka pri dostavi
kreditov. Zato so te premijske osnove tudi vsega upoštevanja vredne.
Ta premijski pravilnik bodo v kratkem sprejeli, po njem bo manj premijskih upravičencev, večji poudarek kot dosedaj pa
slevanje podjetja, vselej lahko vedo za naraščanje in padanje stroškov in za viire dohodkov. S tem so dobili v podjetju najboljšo osnovo za podeljevanje premij. V Planiki torej ne poznajo premij za ažurnost, za stoodstotno izpolnitev nalog itd. Ne poznajo torej premij, ki so jih
mije, ki so ekonomsko utemeljene.
V inozemstvu je tak stotem knjigovodstva ustanovijen. Pri nas so ga že pred vojno poznali, v letih administrativnega gospodarjenja pa. je bil celo predpisan. Zadnja pobuda tovarn® papirja v Vevčah je vredna velike
knjigovodskih poročil podjetju, bo, kakor smo že r^kli, na
V dneh od 26. do 29. maja bo na Bledu tretji, kongres Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Delegati bodo med drugim razpravljali o nalogah za uresničenje perspektivnega plana gozdarstva in lesne industrije v sedanjem položaju in o možnosti sodobne gojitve gozdov pri nas — Gozdarstvo in lesno predelovalna industrija sta zelo pomembni gospodarski panogi. Gozdovi zavzemajo v naši državi eno tretjino zemeljske površine in polovico zemeljske površine Slovenije. Gospodarstvo terj a nenehno več lesa in v tujino izvažamo čedalje več končnih izdelkov lesno predelovalne indus trije. Zato je važno, kolikšen je prirastek. Gozdarski strokovnjaki sodijo, da bi lahko znašal ob sodobni gojitvi gozdov v. Sloveniji prirastek 5 milijonov kubičnih metrov lesa, sedaj pa zna ša le 2,7 milijonov kubičnih metrov.
SAMO APARATI
so premalo za varovanje družbenega premoženja
. odnos normativnih ur do drugih ur itd.
Premijska komisija v tej gospodarski organizaciji se je znašla ob reviziji premijskega pravilnika pred neštetimi problemi, posebno, kako bi čimbolj e premirala vodilna delovna mesta.
Poglejmo, kako bodo po novem pravilniku premirali direktorja. Poiskali so tele osnove: izvršitev operativnega plana po količini, vrednosti in asortimentu, rentabilnost podjetja in obračanje obratnih sredstev.
Večkrat smo dejali, da plan
zmanjšanju odpadnega materiala itd.
Kaže pa, da bo premijski pravilnik v kratkem doživel še eno revizijo. Zakaj?
EKONOMSKE ENOTE
1. junija bo namreč začel delovati sistem ekonomskih enot. Podjetje bo razdeljeno v 26 proizvodnih enot- Vsaka bo imela svoj plan.
V enoti bodo točno vedeli, koliko materiala bodo porabili za vsak izdelek., točno bodo vedeli, koliko znašajo materialni stroški. Konec meseca bodo na-ne more biti objektivno merilo pravili obračun, ugotovili bodo, za določanje premij, v papirni- ali so porabili več ali manj gra-ci Vevče imajo tako imenovani diva itd. Sef ekonomske enote delovni program, ki ga sestavijo bo skupaj z računovodjo napra-za vsak mesec sproti. Na se- vil točno analizo, ki jo bo podal
do nedavnega poznali še mairisi- pozornosti, kajti s ponovno kje drugje, ker še niso našli me- uvedbo obratnih obračunov se ril za premiranje v knjigcvod- da praktično dokazati, na stvu, računovodstvu in pri po- kakšnih načelih temelji premij-dobnšh poslih. Poznajo le pre- ski pravilnik.	N. B.
V dneh 17. in 18. maja bo Gasilska zveza Slovenije polagala obračun štiriletnega dela gasilskih organizacij, ki opravljajo po temeljnem zakonu o varstvu pred požarom pomembno vlogo pri obrambi ljudskega premoženja in državljanov pred elementarnimi
delovni kolektivi še vedno niso izvedli niti najnujnejših preventivnih ukrepov, za katere pač ne bi bile potrebne kake večje investicije. Le naključju velja pripisati, da še ni prišlo do požara. V teh primerih ni šlo za nevednost, kaj bi bilo treba, temveč zgolj za malo-
glede strokovne sposobnosti in izvežbanosti, gasilske opreme ter sodelovanja z drugimi gasilskimi enotami na istem območju. Kje so vzrdki? Na eni strani nerazumevanje in slabo nadzorstvo uprave kolektiva do lastne gasilske formaci-
stamku določijo obratne dneve, pri tem upoštevajo remonte strojev, nato razpravljajo o izdelkih, ki jih bodo proizvedli na posameznih strojiih, in predvidijo vrednost prodaje. Pogovorijo se še o surovinah, ki jih mora imeti tovarna pravočasno na razpolago.	<
Kdo pripomore k rešitvi teh proizvodno-organizacijskih vprašanj? Izračunali so, da je vpliv direktorja na proizvodnjo 60 %>,
pred člani delovnega kolektiva ekonomske enote. Sestanek bo vodil član delavskega sveta. Tako se odpira široka, možnost, da bodo vsak mesec prav vsi delavci dodobra seznanjeni s problematiko svoje enote. Tudi premije bodo laže določali, ker jih bo moč ekonomsko opravičiti in uveljaviti. Delavci se bodo še bolj poglobili v vprašanja storilnosti in organizacije dela. Skratka, stremeli bodo,, da bodo
nezgodami in požarnimi nevar- mamost vodstva uprave in za-nostmi. Vloženega je bilo pre- to, da bi bili materialni izdat-cej truda in nesebičnega dela ki čim manjši in da bi zado-v korist skupnosti, da se ohra- stili administrativnim predpi-ni vse, kar je bilo storjenega som. — Ne samo to, da so za sedaj in za prihodnje.	preventivni požarnovarnostni
Tudi industrijsko gasilstvo ukrepi postavljeni običajno na prispeva k tem skupnim napo- zadnje mesto v proizvodnem rom svoj delež, saj je djegova procesu, ponekod se je enako vloga izredno pomembna, če- obravnavalo tudi vprašanje or-tudi je ta vrsta gasilstva ve- ganizacije gasilske službe, zana predvsem na varstvo . strokovnega usposabljanja ga-lastnih objektov. Čim več bi silcev in delavcev, ki so na bilo teh organizacij, tem bolj požarno nevarnih delovnih me-varna bi bila imovina, ki jo stih. Večkrat smo že ugotav-upravljajo kolektivi.	Ijali, ali znajo delavci uporab-
Vprašanje požarnega varstva Ijati ročne gasilske aparate, ki ’	’ "	’■ 'so postavljeni na raznih delov-
nih mestih, toda ugotovitve so
je, na drugi strani premajhna tehničnega direktorja 100 0/o itd. še bolj gospodarstveni. Je pa še
zainteresiranost članov industrijske enote do organizacije in popularizacije industrijskega gasilstva med zaposlenimi in na tretji strani — preslaba povezava občinskih gasilskih zvez z industrijskimi gasilskimi enotami in obratno. Napačno bi bilo, če bi prezrli nekatere uprave podjetij in njihove gasilske organizacije, ki so lahko drugim kolektivom za zgled, kako naj bo urejena požarno preventivna in operativna gasilska služba.
Ce bo podjetje doseglo večji uspeh kot v preteklem letu in v letu 1956, naj bi tisti, ki bodo k temu največ pripomogli, dobili premijo.
Tako so se torej odločili za premiranje vodilnih uslužbencev v vevški^ papirnici.
Zdaj pa poglejmo še nekaj premijskih osnov v novem pravilniku, ki veljajo za tiste upravičence, ki direktno vplivajo na dvig proizvodnje. Vzemimo primer nadstrojnika, ki je premi-
v gospodarskih podjetjih, zavodih, ustanovah in skladiščih je dokončno rešil temeljni zakon o varstvu pred požarom. S tem so bila rwena tudi vprašanja glede odgovornosti za zanemarjanje preventivnih ukre-
bile za podjetje neprijetne, zakaj o teh aparatih le malokdo kaj ve. Čemu naj torej služijo ti gasilni pripomočki? Se tam, kjer so organizirane
Tam, kjer sta požarna var- ran za prihranek pri iemefu. nost in organizacija industrij- Normirana količina znaša 8,4 “/o, skega gasilstva še šibki, je dosežena količina pa n. pr. nujno takoj storiti vse, da ne 8,3 °/o. Po premijski skali bo dobo prepozno. S samo nabavo bival upravičenec 890 din pre-gasilskih naprav pa še ne bo- mije.
pov in za slabo organizacijo gasilske enote v podjetjih ni gasilske službe, ki je bila po tako, kot bi bilo treba. Zelo podjetjih zelo različno organi- velike so razlike med posa-zirana! Dejstvo je, da nekateri meznimi gasilskimi enotami
KAKO IN ZAKAJ?
(Nadaljevanje s 1. strani)
lezarni Štore so uvedli pri obračunu plač posebno kontrolo. V Gozdnem gospodarstvu Celje so uvedli posebne proizvodne naloge za posamezne skupine, ki jih izroči skupino-vodjem pred začetkom dela. Na njih je določeno sečišče, količina lesa, ki ga mora posameznik posekati, akordne in normne postavke, delovni čas, tako da lahko delavec že vnaprej izračuna, koliko bo lahko zaslužil.
Iz študija sejnih zapisnikov organov delavskega upravljanja je mogoče ugotoviti, da so ti res tehtno razpravljali o upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Ti organi v večini primerov niso reševali drobnih nalog, temveč so analizirali osnovna gospodarska vprašanja.
• ŠE PREMALO ZA DRUŽBENI STANDARD
Kot rečeno, so dobili delovni kolektivi letos materialno osnovo za to, da razvijejo svoje snosdbnosti in prično v gospodarjenju uveljavljati svoje težnje. Ob tem, ko lahko delovni kolektivi prvič v taki obliki in takem obsegu razpolagajo z lastnimi sredstvi, je važno, kako jih dele. Posamezni primeri nas opozarjajo, da sindikalni odborniki, člani DS in kolektivi kot celote niso dovolj posegali v razpravo, za kaj naj se sredstva porabijo. Dovolili so, da je o tem sklepal ozek krog ljudi in da je dobil DS v potrditev že izdelan In končni predlog o razdelitvi sredstev. To je seveda marsikje povzročilo nesporazum in nezadovoljstvo.
Delni pregledi kažejo, da mislijo ponekod dobršen del sredstev porabiti za investicije. Od 22 gospodarskih organizacij so v 11 ravnali tako, le v 8 so izločili del sredstev za družbeni standard (stanovanja, pralnice), samo v 5 so del denarja namenili za sklad obratnih sredstev, v 10 podjetjih dela sredstev še niso razporedili, in v osmih od teh še niso H&očili nikakršnih sredstev za družbeni standard, čeprav ima-Jd v skladu nerazporejenih Sredstev ogromne zneske.
5$amo ti podatki nas opozar-|jg0, da pri letošnji delitvi PŠŽfetev gospodarskih organi-
zacij še nismo uspeli zagotoviti tega, da bi kolektivi večji del sredstev namenili za razvoj družbenega standarda. Zato bomo v našem listu o vsem tem še podrobneje pisali.
P. D.
do mogli v celoti rešiti tega vprašanja, temveč bo moralo vodstvo posvetiti precej pozornosti disciplini delavstva in redu v obratu, ker je od tega v precejšnji meri odvisna varnost pred požarom. Zato bi bilo zelo priporočljivo, če bi v vsakem podjetju izvolili požarnovarnostno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov in odgovornih oseb iz vrst kolektiva, katerih naloga naj bi bila, da bi kdaj pa kdaj podrobno pregledali vse prostore, ugotavljali požarno varnost tehnološkega procesa dela, kurilne naprave, električne napeljave, dimne odvode itd.
Milan Vrhovec
Med novimi premijskimi osnovami bi omenili še tele: zmanjšanje zaloge glavnih količin, zmanjšanje zaloge izgotov-
neikaj, na kar ne smemo pozabiti. Vsaka enota bo nekakšen majhen »delavski svet«. Njihov predsednik bo član delavskega sveta. Delavci sami se bodo stalno seznanjali z gospodarskimi težavami in stalno razmišljali, kaj bi v svoji enoti še izboljšali, saj jih bo k temu stalno spodbujala premija.
Sistem ekonomskih enot imar-jo v kranjski tovarni Planika že dve leti Za takšno notranjo organizacijo poslovanja so se odločili zato, da bi dobili čim boljši pregled nad izdatki in dohodki, da bi lahko sproti preprečevali nepotreben porast proizvodnih stroškov, zavrli nesmotrno gospodarjenje s surovinami, odpravili nesmotrno zaposlovanje delavcev, odpravili organizacijske hibe v proizvodnji, ki povečujejo stroške in
denarna sredstva za nakup ton in ton glavnega in pomožnega materiala, veliko bolje je, če material počasi prihaja v tovarno, kajti denar, ki bi ga pora-
Podatki o razvoju gospodarstva Slovenije za pivo četrtletje so zbrani. Razberemo lahko, da je bila proizvodnja v industriji in rudarstvu za 9% večja kot lani v Istem času, kemična indur strija je povečala proizvodnjo za 27%, industrija gume za 22%, lesna industrija za 19%, črno metalurgija za 16% itd. Z izvozom pa ne moremo biti zadovoljni. V Sloveniji smo dosegli-le 3 milijarde 992 milijonov dinarjev pri izvozu raznih izdelkov, lani pa smo jih izvozili za 4 milijarde, 655 milijonov dinarjev. V izvozu so zlasti močno zaostale črna in barvasta metalurgija in nekovinska industrija, v nasprotju pa je kmetijstvo izvozilo v prvem tromesečju več izdelkov kakor lani. Vsi skupaj si bomo morali torej prizadevati, da bomo v naslednjih mesecih izvozili še več industrijskih proizvodov, kajti od izpolnitve te naloge je odvisna tudi raven naše splošne in osebne potrošnje, ki je določena v družbenem pianu.
Decentralizirana celota
V »GRADISU« RAZPRAVLJAJO O REORGANIZACIJI PODJETJA. — MIMO DRUGEGA NAMERAVAJO OSNOVATI NOVO ORGANIZACIJSKO ENOTO, KI BO UPRAVLJALA, VZDRŽEVALA IN POSOJALA MEHANIZACIJO. — OD TEGA SI OBETAJO BOLJŠE GOSPODARJENJE Z OSNOVNIMI SREDSTVI
zato, da bi še pospešili rast pod>-jetja, zbtfljšaiH gospodarje« j e z razpoložljivimi sredstvi in povečali dohodek, s tem pa tudi povečali dohodke zaposlenih. Delavski svat podjetja je v ta namen določil komisijo, ki je nekaj mesecev proučevala organizacijo podjetja in sestavila tudi
nizacdjskih oblikah in metodah dela, se lahko prej ali slej kaj zatakne. Tega se v Gradisu, v našem največjem gradbenem podjetju, dobro zavedajo. Zato
"J*,
Ing, Slavko Marjanovič : PR0UC€VAW3£ D€LA
/V,'

Pregled postopka in grafikon gibanja materiala dajeta pregledno sliko o procesu kot celoti, toda ne vsebujeta podatkov, kako dolgo traja vsak postopek. Za podrobno analizo pa je potrebno razčleniti postopek na prijeme in gibe in jih snemati, kako dolgo trajajo, da bi dobili podatke, kako naj delo izboljšamo.
Urnik dela pregledno kaže razčlenjeni postopek. Poleg popisa gibov je na levi strani časopisa skala, na desni pa so vpisani podatki, kako dolgo traja delo, in sicer s številkami in tudi grafično.
Ce sestavimo umik dela za operacijo: »Vrtanje na namiznem vrtalnem stroju« razčlenimo operacijo vrtanja na delo človeka in stroja. Načrtani del na desni strani grafikona naj kaže delo stroja, črtani deli pa naj kažejo, kako dolgo človek dela tedaj, ko stroj stoji. Da bi vrtanje, ki traja 0.55 minut, skrajšali, je treba skrajšati del operacije ali več delov. Tako vidimo na primer, da bi lahko skrajšali pripravljalni in zaključni čas. To bi bilo moč doseči,s šaržerskim polnjenjem stroja. Pred-te, ki jih je treba zvrtati, bi morali vložiti v šaržer, ti pa bi po vodilu prihajali pod sveder. Vse bi seveda morali naravnati tako, da bi se predmete, ki jih je treba zvrtati, bi morali točno določenem delovnem mestu, Ce sestavimo urnik za izboljšanje načina dela za to operacijo, dobimo pri primerjavi podatkov takle povzetek:
	Staro	Novo	Razlika
Del stroja	0.25	0,25	—
Pripravljalni	čas 0,20	0,05	0,15
Zaključni čas	0,1	0	0.1
Skupaj minut	0,55	0,30	0,25
Istočasno, ko naj bi stroj avtomatično izločal izvrtane kose, ki bi padali v zaboj pod strojem ali poleg njega, bi avtomatično vstavljal nove kose.
Prihranek na času
0,25 X 100 = 45,5 »/o
0,55
To pomeni, da se z izboljšanim načinom dela poveča storilnost dela od 100 na 183. ker je 0,55 = 1,83 0,33
Lahko pa tudi sestavimo umik dela, ki prikazuje delo stroja v posebni koloni, delo človeka pa spet v posebni. Tak način prikazovanja je preglednejši in je lahko posebno koristen za analizo skupinskega dela.
Iz urnika skupinskega dela — na primer prodajalca in kupca v trgovini z življenjskimi potrebščinami — se lahko jasna razbere, kako je moč povečati storilnost dela s spremembami pri postrežbi. Ce je blago razstavljeno na policah in označeno s cenami,, potem so odveč vsa vprašanja in odgovori, koliko stane. Ce ima prodajalec pripravljene papirnate vrečice, jih ni potrebno zvijati. Delo je moč skrajšati za več kot polovico.
Podobno je moč prikazati tudi skupno delo več delavcev, ki ga istočasno opravljajo. Iz takšnega grafikona ge lahko vidi, koliko delavcev dela pri skupnem delu, to je pa koristno pri razdelitvi zaslužkov, kjer so uveljavljene skupinske norme.
SPISEK GIBOV
Spisek gibov je podoben urniku dela skupine: človek-stroj. Ta predstavlja posnetek gibov leve in desne-roke pri opravljanju ene operacije. Ce se vpiše tudi urna skala, se imenuje takšen spisek SIMO — grafikon (Simultaneous motion). Ta grafikon kaže istočasno gibe leve in desne roke, ki so izmerjeni z deli in tisočinkami sekunde Tako natančne meritve prihajajo v poštev samo za izjemne operaije -in gibe, ki se ponavljajo tisočkrat in pridejo v poštev za znanstveno-raziskovanja v laboratorijih.
Za naše razmišljanje nam zadostuje analiza spiska gibov.
Za snemanje gibov in sestavljanje spiska zanj je potrebno 17 Gil-brehtovih osnovnih gibov — terbli-gov. (Namesto znakov, ki so pri vsakem gibu, je vpisana okrajšava, ki jo potrebujem pri sestavljanju spiska.
1.) Prazen gib (PG) — premik roke, da doseže predmet.
3.	) Odbiranje (O) — odbiranje določenega predmeta od drugih. Zelo podobno iskanju.
4.	) Prijemanje (Pr) — prijemanje predmeta s stegovanjem prstov.
5.	) Držanje (D) — zadržanje predmeta v roki.
6.	) Gib z bremenom (GB)
—	premikanje predmeta z enega na drugo mesto. Predmet je mogoče prenašati, potiskati ali vleči.
7.	) Urejanje položaja (UP)
—	obračanje in prilagajanje predmeta položaju zato, da ga namestimo na določeno mesto.
8.	) Postavljanje (Po) — predmet se postavlja na določeno mesto.
9.	) Spuščanje bremena (SB) — predmet, ki ga držimo v roki, spustimo.
10.	) Kontroliranje (K) — določanje velikosti, oblike, barve ali česa drugega. Kontroliramo s čutili, lahko pa to opravljamo istočasno turni s kakšnim drugim terbligom.
11.	) S es t a v 1 j a n j e'(S) — sestavljanje dveh ali več predmetov zato, da dobimo celoto.
12.	) Razstavljanje (R) — predmeta na sestavne dele.
13.	) Uporabljanje (U) — ma-
nipuliranje z orodjem ali z delom nekega predmeta.	k
14.	) Planiranje (Pl) — intelektualno delo, ki je potrebno pred fizičnim gibom — razmišljanje.
15.	)	Neizogibni zastoji
(NZ) — zastoj, ki ni odvisen od delavca (prekinitev med procesom).
16.	) Zastoji, ki se jim lahko izognemo (IZ) — zastoji, ki so odvisni od delavca.
17.	) Počitek (Poč) — predviden in dovoljen počitek delavca za to, da se odpočije.
Iz tega spiska terbligov vidimo, da zajemajo delo mišic, čutil in prekinitev dela zaradi določenih vzrokov. Podobno je grupiralo terblige tudi ameriško društvo strojni inženirjev,
1 j enega blaga, zmanjšanje koli- Zavirajo porast proizvodnje, čine nedokončane proizvodnje S tem, da so v podjetju uvedite.	H obratni obračun, normative t,	• ur
Tr , .	.	,	.	, , .	.	. ,	Podjetje rje živ organizem. Ne-
V interesu tovarne je, da ima plač m materiala itd. za posa- _ ,	...	.
..	.	.	. ,	’	,	.	,	,	.	, , , nebno se razvija in razrašča. In
čim manj materiala na zalogi, mezno ekonpmsko enoto, lahko ________________,. ,.	, , _________, „.__
nesmotrno bi bite, če bi vlagali stalno spremljajo stroške v po-	'L * -	n ^
• IT	•,	, ,	, raizvoju ostane pri starih orga-
sameznih stroškovnim vrstah in
na stroškovnih mestih; tako so dobili najobjeiktivnejšo merilo z® dodeljevanje premij. Sedaj namreč lahko sproti, to je vsak
bila te lahko potrošila dmgje.	dan ugotavljajo, kako naraščajo	že od lanske jesend razpravljajo	predloge za novo.	Komisija je
Od tega imata koristi kolektiv	ali padajo proizvodni stroški v	0 novi organizaciji podjetja. No.	svoje delo zaključila. Na okoli
in skupnost, kaoti tako večkrat	posameznih odeikih. Pa še ne-	vo organizacijo podjetja in dru-	šestdesetih straneh	je popisala
odpade različno dodeljevanje	kaj; sproti lahko analizirajo po-	gačno poslovanje bodo uvedli	svoje ugotovitve ta	predloge in
jih predložila delavskemu svetu v razpravo. Delavski svet je minuli mesec poročilo v glavnih potezah sprejel.
Za kaj pravzaprav gre? Prva ugotovitev komisije je, da je treba čimprej določiti delovna mesta in delokrog; ko bo to opravljeno je treba poiskati primerne osebe, ki bi lahko opravljale določene dolžnosti. To pomeni, da v Gradisu ne bodo prilagajali delovnih mest posameznikom ali pa jih zaradi njih na novo ustanavljali. Komisija je predlagala glavne oddelke podjetja in njihov delokrog, in sicer naj bi imeli splošni oddelek, tehnični oddelek in gospodarsko računski oddelek. V splošnem oddelku pa naj bi delovala še posebna komunalna služba, ki bi se ukvarjala s stanovanjskimi vprašanji, s preskrbo delavcev itd.
V Gradisu bodo imeli, če bo predlog sprejet, v organizacijskem pogledu dvoje vrst gradbišč, in sicer gradbena vodstva s samostojnim knjigovodstvom in sedežem. Gradbena vodstva naj bi bila v Ljubljani, Celju ta Mariboru, ker »o pač to velike organizacijske enote s številnimi manjšimi obrati in ker lahko za dalj časa predvidevajo dete. Druga vrsta gradbišč pa bo osnovana tam, kjer predvidevajo. da bodo delali manj časa, kot recimo na Ravnah, v Kopru, na Jesenicah itd.
Predvsem pa je zanimiv ored-log komisije, naj h; v podjetju osnovali novo organizacijsko enoto z nazivom »stroina služba« in s pristojnostjo gradbenega vodstva, Ta enota naj bi upravljala z vso mehanizacijo, jo vzdrževala, popravljala In budi posojala. Posojala naj bi jo skupno s potrebnimi strokovnjaki posameznih gradbišč ali pa sama opravljala razna dela za gradbišča. Seveda bi morala gradbišča te usluge plačevati po določenih cenah.
Skratka, v Gradisu razpravljajo o novi organizaciji podjetja, da bi decentralizirali karkoli se le da in centralizirajo vse tisto, kar je treba urejati z enotnega fehodlSča, n. pr. nabavp materiala, sklepanje pogodb ifaU
j ska-
0,1
9*2
0*3
0*4
0,5
0,6
tLOVEK
namešča predmet ▼.
orodje
pritiska na ročico stro-oj
JE&
e
7. hrori«.
mlo
STflOJ

stoji
vrta
stoji
3.2
>5
3.1
Urnik skupine človek — stroj
^krajni svet Svobod in pro-vetnih društev v Ljubljani je nedavnim razpravljal o nims/ci vzgoji. Uvodoma je to-anš Levin Šebeli prikazal Stavna vprašanja filmske vzgo-;®.ln kulture, ki so jih osvet-th tudi odgovori anketiranih v1 ki drncev in prebivalcev dveh kfnečkih vasi v ljubljanskem okraju, kjer nimajo lastnega niti rednih predstav po~ Ujočega kinematografa. Dose-oanje raziskave so pokazale, kako zelo vpliva film na gle-ttalce. Tisti, ki poprej niso kazali nobenega zanimanja zanj,
So se že po nekaj predstavah Navdušili; tudi na druge kulturne prireditve gledajo zdaj drugače kot prej.
Tovarišica Mija Štefe, ki dela pri »Vesna filmu« je prisot-ne opozorila, kako bi lahko vplivali na zboljšanje filrrmkih sPoredov ter na izostritev oku-Sa pri gledalcih. Živahna razprava pa je opozorila še na razna dejstva, mimo Katerih ne more nihče, ki se ukvarja s filmsko vzgojo. Naša uvoz-na filmska podjetja oziroma Podjetja za razpečevanje fil-V}ov uvozijo letno 90 do 120 hlmov. Uvoz nadzira zvezna lilrnska komisija in posebej še rePubliške. Zato se je kako-v°st filmskih sporedov že pre-cei izboljšala. Na kakovost in Vd sam uvoz pa zaviralno vplivajo pogosto tudi visoke dolarske cene posameznih fil-ruov. v večjih mestih je izbi-ra zelo otežkočena, ker je na razpolago manj filmov, kakor jih letno potrebovalo več kinematografov, če imajo le-tl vsak dan predstave. Na pode-*elju, kjer vrtijo filme samo dvakrat ali trikrat tedensko, bilo mnogo laže uvrščati v spored samo najboljše filme. Toda kako naj programske ko-misije izbirajo samo najboljše filme, če jih ne poznajo in če uirnajo na razpolago objektiv-ne9a informativnega gradiva 0 njih. Kolikor ga dobe, je Predvsem reklamno in propa-VandnO' Filmska podjetja niti velikim mestom ne dajo fil-'nov na ogled. Da bi olajšala lzbor, naj bi filmska komisija j’ Beogradu izdala vsako leto knjižico z opisom vseh filmov, jih je dovolila predvajati, hkrati pa naj bi navedla tudi svoje mnenje o njihovi kakovosti.	^
Okus gledalcev pa bi najlaže razvijali v filmskih krožkih in klubih. Toda kdo naj Uh vodi, ko manjka strokovnjakov? Celo v Ljubljani se en sam človek žrtvuje za to delo. če je ta odsoten, vse delo v Centralnem dijaškem kulturnem klubu stoji. Koliko teže je šele drugod! Čeprav so lrrieli v lanski sezoni kinematografi ljubljanskega okraja 5 thilijoriov petinpetdeset tisoč milijonov 55.934 gledalcev, od teaa ljubljanski 4 milijone 2!}9.579 ali 85 °/o in že te številke dokazujejo, da film lahko res zelo vpliva na naše ljudi, Se za filmsko vzgojo in kulturo nihče ne meni, razen Akademije za igralsko umetnost, h^aša univerza in učiteljišča opdočih profesorjev in učite-Vev ne seznanjajo z vprašanji nima, fega važnega in množenega vzgojnega sredstva. S Primernim poukom in z razgovori bi te ustanove prosvet-ni naraščaj zlahka usposobile za filmsko vzgojo in za delo v filmskih krožkih in klubih.
^Krajni svet Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani bo . mematografom pri Svobodah Prosvetnih društvih redno dujal napotke glede programske politike, da bo z nasveti Pomagal članom programskih svetov pri podeželskih kinema-‘ografib, sodeloval pri organi-zaciji filmskih krožkov ter pri stfokovnemt usposabljanju Iju-ai’ Ki naj jih vodijo.
Cv. A. K.
Prizadevnost mladih v Vidmu pri Dobrepolju
^ Vidmu pri Dobrepolju je v. kulturno mrtvilo tamkajš-fbsga prosvetnega društva ganila kaplja življenja. Prizadevni mladi ljudje, ki jim je , tega, da bi sovaščanom Popravili malo razvedrila in j}m morda vlili tudi veselje do dela, so se zbrali in dogo-v°rili, da bodo igrali. Kljub neizkušenosti, saj so skoraj vsi prvič na odru, so se lotili dokaj zahtevne naloge: izbrali ^Cankarjevega »-Kralja na oetajnovih«. Naj povem, da Sfln na vajo kar malo s strahom. Priznati pa moram, da so me velika prizadevnost, resnost in trud mladih začetnikov ganili.
Večer za večerom se vadijo v nezakurjeni dvorani. Besedno se jim ne zatika več, samo odru se morajo še privaditi, igro režira domača učiteljica, Pomagajo pa ji kar vsi po vrsti. Vaditi so se začeli v tebru-arju in upajo, da bodo pripravili premiero do začetka maja. Predstavo, ki jim bo spričo resnega dela najbrž lepo uspela bodo v Vidmu in okolici gotovo z veseljem gledali.
Upajmo, da bo njihovo delo razgibalo kulturno življenje v Vidmu in da »Kralj na Betajnovi« ne bo ostal osamljen Poskus na odrskih deskah Prosvetnega društva Videm-DObrepolje.	M. T.
Izobraževanje
še vedno pastorek
kulturnoprosvetnega dela v Zasavju
Čeprav je že jeseniški, še bolj pa mariborski kongres Svobod in prosvetnih društev^ zelo jasno določil vlogo izobraževanja in dal napotila, kako razvijati to delo v naših prosvetnih ustanovah, smo v Zasavju več ali manj ostali na starih kolesnicah.
Malone vse oblike izobraževalnega dela so prepuščene peščici ljudi, bolje rečeno redkim posameznikom, ki naj se ubijajo s to nehvaležno in »nepotrebno« dejavnostjo in ker ti spričo skorajda nepremostljivih ovir klonijo, v prenekaterem delavskem društvu salomonsko ugotovijo: med ljudmi ni zanimanja za izobraževanje, ker imamo na razpolago le domače predavatelje. Potem se vprašanje izobraževanja le tu pa tam poja-
tične delavce, da bi predavali o tem ali onem. Predavatelji pa so pogo-stoma govorili v na pol ali pa skoraj docela praznih predavalnicah in dvoranah. Propaganda je pri nas že lep čas zelo pomanjkljiva. Namesto da bi na predavanja opozarjali vsi člani Svobode, so za to skrbeli največ trije odborniki ljudske univerze. Delavci radi prihajajo k predavanjem, samo povabiti jih moramo in jim razložiti, o čem bo govoril ta ali oni tovariš. Kadarkoli smo to storili, predavalnice niso bile prazne. Zasavski delavci se namreč zelo zanimajo 'ža vse, kar bi jim utegnilo koristiti v vsakdanjem življenju. Seveda pa vse dotlej, dokler jim naša društva ne bodo znala na stežaj od-. preti vrat, dokler naši Svobodarji ne
bodo tenkočutno prisluhnili željam in potrebam delavcev, stvar ne bo v redu. Večina naših društev ima že opremljene domove. Le-ti pa so večidel prazni, skoraj nikjer ne veje iz njih živahno društveno življenje, večer za večerom samevajo, namesto da bi vanje prihajali delovni ljudje se pomenkovali in si, če treba, celo »skočili v lase« zaradi različnih pogledov na razna vprašanja. Ob takih debatah ne bi bilo težko delavce ogreti ne le za najrazličnejša predavanja, marveč celo za aktivno delo v društvu.
Manjka pa nam tudi primeren delovni sistem. Nenačrtnost se nam je že kdo ve kolikokrat hudo maščevala. Posebno nenačrtnost pri izobraževanju. Včasih smo se zedinili za to
DR. IVO FRELIH: SENCE
ali ono stvar, jo začeli uresničevati, naslednji mesec pa smo stvar enostavno opustili, ker smo se spomnili, da bi bila tečaj ali predavanje še potrebnejša.
Kako v bodoče poživiti izobraževalno delo v Zasavju? Predvsem se bodo morala delavska prosvetna društva »prešaltati«, kot pravimo, in postati resnično središče celotnega vzgojnega in izobraževalnega dela. Društva bodo v svojih delovnih načrtih morala postaviti vzgojo ljudi na prvo mesto. Predvsem pa bo treba pritegniti k delu vse tiste, za katere vemo, da bi bili kos tej odgovorni nalogi, pa smo jih doslej odklanjali navadno brez pravega razloga. Načrtov ne bomo smeli sestavljati za
zaprtimi, dvakrat zaklenjenimi vra» ti, marveč skupno z ljudmi, ki naj povedo, česa si žele. Tako se bo okrepila vez med svobodarji in drugim prebivalstvom. Ni dovolj, če naša upravna vodstva prepustijo vzgojo ljudi za to izvoljenim ali postavljenim tovarišem, pa čeprav jih je še toliko! Kot rečeno: celotno članstvo, še bolje ves kraj, vsa dolina bo prisluhnila delu društva, če ga bomo prav zasnovali. Potem izobraževanje ne bo več pastorek kulturno prosvetnega udejstvovanja v Zasavju. Treba bo vzeti v roke dragoceno gradivo mariborskega kongresa, ki zdaj že lep čas leži na policah, se poglobiti vanj in izluščiti iz njega vse, kar nam lahko koristi.	Milan Vidic
Preobremenitev
škoduje
DR. IVO FRELIH, LJUBLJANA: DELO
vi na kakšni odborov! seji, včasih ga celo »analiziramo« in sprejmemo kak sklep, nato gre zadeva »ad aeta«. Na letnih občnih zborih se navadno posipamo s pepelom in utemeljujemo potrebo po izobraževanju, določimo druge tovariše, ki naj bi skrbeli za to »zvrst« kulturnoprosvetnega dela in jih zadolžimo, da do prve seje pripravijo delovni program. Ker pa je na prvi seji toliko drugih, po našem mnenju važnejših vprašanj, obravnavamo izobraževalni program pod točko razno,.kamor strpamo še razne druge zadeve, tako da ostane za obravnavo izobraževalnega načrta le malo časa.
Ne trdim, da je vsepovsod tako. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in celo v ..Brežicah so že jeseni na občnih zborih postavili precej konkretne načrte izobraževalnega dela. V Trbovljah so predvideli književna predavanja v okviru ljudske univerze, v Zagorju večerno delavsko gimnazijo in predavanja, ki naj bi jih ljudska univerza posredovala tudi po okoliških naseljih in večjih vaseh. Nekaj podobnega so predvideli tudi v Brežicah in na Senovem, žal pa je vse skupaj ostalo na papirju ali pa so le polovičarsko izvedli. Zavoljo polovičarstva nas je v Zasavju že prenekaterikrat hudo bolela glava, videti pa je, da se nismo kdo ve kaj naučili. Moram reči, da so bili v tem pogledu po zasavskih vaseh mnogo-kje bolj vztrajni. Nekateri občinski sveti Svobod in prosvetnih društev so lani dobili nekaj sredstev za izobraževalno dejavnost, dali pa so jih večidel na vas, ker so vaščani organizirali razne kuharske, gospodinjske in najrazličnejše druge tečaje, medtem ko se za izobraževanje delavcev ni nihče dovolj brigal.
Ali pa res drži tista nadvse duhovita ugotovitev, da se zasavski delavci ne zanimajo za pošolsko izobraževanje? Dobro se spominjam, da smo v Zagorju lansko jesen navezali stike s centrom za izobraževanje pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani. Ta nam je poslal neki film s potrebno dokumentacijo. S tem filmom, ki ga je obrazložil ravnatelj zagorske osemletke, se je zagorska ljudska univerza predstavila občinstvu. Dvorana je bila prvič, drugič in celo tretjič nabito polna. Predavanje s filmom so Izvedli tudi v Kisovcu in menda celo v neki zagorski vasi., Uspeh je presegel vsa pričakovanja; film in predavanje je poslušalo in gledalo okrod 2000 ljudi. Te učinkovite oblike dela nismo znali izkoristiti; sledilo je popolno mrtvilo.
Mnoge ljudske univerze so povabile znane slovenske javne in poli-
Igralska skupina prosvetnega društva Dušan Jereb iz Novega mesta brez dvoma sodi med najbolj delavne v Sloveniji. Njeni programi in študijska prizadevnost kažejo visoko gledališko raven, število gostovanj in pomoč ostalim društvom pa veliki amaterski zanos. Z majhno denarno pomočjo uprizori ta številna igralska družina štiri do pet premier na leto; katere od teh zaslužijo pozornost gledaliških kritikov in priznanje
publike
Pred meseci so Novomeščani na povabilo Delavskega odra v Ljubljani gostovali z 0’Neillovo igro Ana Christie, preteklo soboto pa so spet obiskali Ljubljano z dramo poljskega pisca Jerzgja Lutowskega DEŽURNA SLUŽBA. Po uspeli uprizoritvi v Celju je to aktualno dramsko delo prešlo že na vrsto amaterskih odrov v Sloveniji in našlo tudi v novomeških igralcih hvaležne posrednike. Predstavo je zrežiral prizadevni gledališki delavec prof. Tone Trdan.

Gledališče Svobode Radeče je v trbveljskem okraju znano kot eno najboljših in najdelavnejših amaterskih gledališč. To nam potrjuje tudi njihov repertoar v preteklih sezonah. Mladost pred sodiščem, Miklova Zala, Raztrganci, Velika puntanja, John ljubi, Mary, Sluga dveh gospodov, Krog s kredo itd. so dela, ki so mnogokrat napolnila dvorano rade-škega gledališča. Poseben uspeh pa so dosegli pri operetah »Planinska roža«, ki so jo uprizorili 17-krat, in »Dijak prosjak«, ki so jo dali 22-krat. V zadnjem času rodno gostuje v Radečah tudi Slovensko ljudsko gledaliča Celje, vendar kakor so mi povedali, obisk ni več tolikšen, kot so ga bili Radečani navajeni. Kje so vzroki, da radeška gledališka publika ne obiskuje niti domačih predstav niti predstav gostov v takem številu kot nekoč? Ali sta obe uprizorjeni opereti spremenili odnos Ra-dečanov do resne gledališke dejavnosti? Menim, da le delno in da so vzroki drugje.
Bogata gledališka dejavnost ra-deške Svobode je v preteklosti privabljala v gledališče veliko ljudi, ki so gledališče vzljubili in se nanj navadili. To redno gledališko delo pa je v zadnjem času popustilo in so med predstavami daljši premori, zaradi česar so se redni obiskovalci enostavno odvadili gledališča.
Oba režiserja gledališča radeške Svobode tovariš Ivan Pešec in tovariš prof. Janez Pešec sta še z drugim delom (priprave raznih proslav itd.) tako obremenjena, da ju to ovira pri resnem, 'poglobljenem gledališkem delu, ki je za uspeh na amaterskih odrih odločilno. Res je tudi, da gledališču trenutno primanjkuje moških igralskih moči, ker so bivši
■. •Ji:;'i
I
I
I
- m -
MOŠKI PEVSKI ZBOR SVOBODE V HRASTNIKU JEV POČASTITEV PRVEGA MAJA PRIREDIL SVOJ REDNI LETNI KONCERT. POD GESLOM »PREKO BORB DO ZMAGE« SO SE ZVRSTILE DELOVNE, BORBENE DELAVSKE IN PARTIZANSKE PESMI. KOT RECITATOR IN NAPOVEDOVALEC JE SODELOVAL TUDI TOVARIŠ JANEZ ROHACEK, ČLAN SNG IZ LJUBLJANE. NJEGOVA UMETNIŠKA BESEDA IN KVALITETNO PETJE ZBORA STA POSLUŠALCE ZELO PREVZELA IN SI SLIČNIH
KONCERTOV SE ŽELIJO
igralci-dijaki odšli drugam študirat, vendar bi se tudi zanje dalo najti nadomestilo. Mladinska organizacija v Radečah bi morala misliti na to.
Radeško gledališče mora nujno priti do svojega normalnega nemotenega dela, saj pomaga z navodili in z odrskimi rekviziti tudi manjšim gledališkim družinam na njihovem sektorju. Vsem tem nalogam pa bo kos le tedaj, če se bosta oba režiserja lahko popolnoma posvetila samo gledališkemu delu. Prepričani smo, da bodo pristojni činitelji, ki jim je kvalitetni razvoj radeškega gledališča prav tako pri srcu kot nam, tudi poskrbeli za to.
V
Več pomoči tolminski knjižnici
Ljudska knjižnica v Tolminu je nastala takoj po osvoboditvi. Za osnovo ji je služilo približno 200 knjig, ki so bile med italijansko okupacijo skrite po privatnih domovih. Knjižni sklad se je z leti večal, ljudje so sa počasi navajali na branje. Knjižnica se je zlasti razvila v letu 1955, ko je dobila stalno strokovno moč. Takrat je štela približno 3000 zvezkov.
Knjižnica nujno potrebuje novo pohištvo, saj knjig, ki jih je že 5.850, knjižničarka ne more več strpati v osem zvrhano polnih omar. Ne kaže ji torej drugega, kakor da jih polaga na pod. Kljub temu pa knjižnica lepo posluje. Irma že 1.600 bralcev, ki si dnevno izposodijo več ko petdeset knjig. Dijaki tolminskega učiteljišča, gimnazijci in ljud*koišoilski učene;' pa celo otroci iz otroškega vrtca pridno obiskujejo knjižnico. Mnogo bralcev je med uslužbenci, pa tudi delavci vedno pogosteje posegajo po knjigah in redno obiskujejo 'knjižnico. Po knjige pa prihajajo tudi ljudje , iz bližnje In daljne okolice, med drugim iz vasi Šeberje, Pečine. Tiibuša, Ponikve, Volčanske Rute. Kamno itd., čeprav je do Tolmina trt ure hoda. Sicer so v večini teh vasi majhne 'knjižnice, a jih že cela leta le redkokdo obišče, ker so ljudje že vse knjige prebrali, za nakup novih pa ni denarja. Td dolgo pot bi jim prihranili, če bi organizirali potujočo knjižnico.
Tolminska knjižnica je občinska proračunska ustanova in ji občinski ljudski odbor pomaga, kolikor je v njegovi moči,' vendar pa ta sredstva ne zadoščajo. Za letošnje proračunsko delo je uprava knjižnice zaprosila 500.000 dinarjev pomoči, odobrili pa so ji 150.00 dinarjev. Glede na to, da knjižnica lahko odigra pomembno vlogo pri vzgoji ljudi, zlasti še v krajih, ki so bili toliko časa pod tujim jarmom, bi bilo nujno, da bi se vsi odgovorni činitelji resno zavzeli za nemoteno poslovanje tolminske knjižnice.	h
(©'Svobodi v Loki-Eisovcii)
Ubrali so pravo pot
Svoboda v Loki •— Kisovcu pri Zagorju se je v zadnjih letih močno razgibala. Danes šteje okrog dve sto petdeset članov. N p. j večji uspeh loških svobodarjev je kulturni dom, ki so si ga postavili v štirih letih. Imajo lepo dvorano za tri sto ljudi z moderno urejenim odrom. Poleg tega je v domu še knjižnica in več lepih sob, kjer se zbirajo k vajam in razgovorom. V okviru Svobode dela več odsekov: dramski, pevski, lutkovni in šahovski ter knjižnica. Ne nameravam govoriti o vsakem izmed njih posebej, ker smisel in namen loške Svobode ni samo v delu teh skupin. Ljudje, ki to Svobodo vodijo, želijo pritegniti v svoje vrste čimveč ljudi, posebno mladih. Ti naj bi se ob večerih zbirali v prostorih svojega kulturnega doma ter se razgovarjali o vprašanjih, ki jih zanimajo. Ravno sedaj razmišljajo o tem, da bi v okviru izobraževalnega odseka organizirali nekakšna predavanja, vendar pa v drugi obliki, kot smo je bili vajeni doslej. Da bi ljudi pritegnili, bi jim zavrteli kakšen zanimiv kratek film, pred tem pa bi jim strokovnjaki kaj povedali, na primer o tehničnem postopku snemanja, o filmskih trikih ali o čem drugem, kar bi jih zanimalo. Tako kratko predavanje občinstva ne bi utrudilo, poslušali bi ga z zanimanjem, na koncu pa bi vprašali predavatelja o stvareh, ki jim niso jasne ter se pogovorili med seboj. Tudi ob filmih, ki jih vrtijo v njihovem kinu, bi lahko začeli prirejati nekakšne debatne večere, da bi tako sproti ocenili filmsko delo in ljudi naučili v umetniškem delu iskati vrednote. Ta trud bi bil bogato poplačan ob velikem zanimanju, ki ga kažejo v Kisovcu za kino.
Da bi mladini nudili osnovno glasbeno izobrazbo, so v Loki — Kisovcu s pomočjo glasbene šole iz Zagorja ustanovili svojo glasbeno šolo. Obiskuje jo okrog petdeset otrok. Knjižnici, ki ima več ko tisoč knjig, so pridružili čitalnico, ki obiskovalcem nudi dnevno časopisje in nekaj revij. Ob teni naj še enkrat omenim njihovo prizadevnost in skrb, da bi pridobili čimveč članov. Pritegniti nameravajo tudi tiste, ki' si izposojajo knjige in obiskujejo čitalnico, ter starše otrok, ki so vpisani v glasbeno šolo. Za starše bodo sklicevali nekakšne roditeljske sestanke, kjer na) bi se pogovorili o uspehih in neuspehih njihovih otrok, sčasoma pa bi jih morda pridobili tudi za delo v Svobodi. V društvo so že pritegnili gimnazijce iz Zagorja, ki so si ustanovili svoj lutkovni odsek. Nudijo jim materialno pomoč, da lahko z naštudiranimi deli gostujejo po okoliških krajih.
Težava, ki vodstvu loške Svobode zadaja največ preglavic, je pomanjkanje domačega strokovnega kadra. Nimajo ne domačega pevovodje ne režiserja. Kljub temu pa niso obupali in ne čakajo prekrižanih rok. Zavedajo se, da je edina rešitev: vzgojiti si svoj vodilni kader. Pevske zbore zaenkrat vodi pevovodja iz Ljubljane. Nameravajo pa enega mladih pevcev poslati v Zborovodsko šolo. Z vzgojo režiserja je nekoliko laže. Povezali so se s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, s katerim so že dolgo v dobrih odnosih. Celjani z večino svojih predstav gostujejo pri njih. Obljubili so jim, da bodo vzeli za asistenta režije pri pripravljanju nove predstave člana njihovega društva. Tako bo bodoči režiser, ki bo sodeloval pri študiranju tega ali onega dramskega dela od začetka pa vse do premiere, praktično veliko pridobil. Članstvo se za režijo zelo zanima, kar priča dejstvo, da se je za režiserski tečaj, ki ga niso mogli izvesti zaradi organizacijskih težav, prijavilo okrog petdeset ljudi. Kjer imajo amaterska prosvetna društva možnost za tako obliko povezave s poklicnimi ustanovami, naj jcr izkoristijo, saj je to brez dvoma najboljši način vzgoje, ki lahko nudi več kot kakršenkoli tečaj.
Za svoje delo pa svobodarji iz Loke —■ Kisovca ne dobijo od vseh priznanja in pohvale. Nekaterim se zdi, da je življenje v njihovi Svobodi zamrlo, če je priredilci manj predstav ali koncertov kot v prejšnjih sezonah. Res je, da je to dejstvo pogosto znak nedelavnosti društva. Ni pa vedno tako. V Svobodi Loka — Kisovec je življenjski utrip živ, njihovo delo je usmerjeno k notranjemu duhovnemu razvoju članstva.
Svoje moči bodo svobodarji pomerili 22. junija, ko se bodo ob razvitju novega prapora in proslavi tridesetletnice doma-čega pevskega zbora nekaj večerov zapored vrstile kulturne prireditve.	M. T.
Brez načrtnosti ne bo pravih uspehov
Življenje terja c nas rmeraj več znanja in nas sili, da si poznanj kij ivo šolsko in strokovno izobrazbo izpopolnjujemo v raznih tečajih, seminarjih in z izrednim šolanjem. Izvenšolsko izobraževanje zavzema vedno večji obseg in se bo, kakor kaže, še bolj razraslo, zlasti če bodo prosvetne oblasti in tisti, ki ga organizirajo, olajšali in povečali možnosti za izredni študij. Pri tem igrajo naše Svobode zmeraj pomembnejšo vlogo. Zato smo zaprosili predsednika sosveta za izobraževanje odraslih pri Zvezi Svobod tovariša Staneta Saksido, naj nam odgovori na nekaj vprašanj, ki se tičejo problematike izvenšolskega izobraževanja.
Od jeseniškega kongresa, se pravi oa Lela l.v.',r>, /.veza Svobod in prosvetnih društev organizirano in sitemctič j skrbi za izvenšolsko izobraževanje. Ali je že videti kake uspehe?
Poleg skrbi za kulturno vzgojo Svobode in prosvetna društva prevzela skrb za izobraževanje odraslih. V ta namen so okrajni -veti Svobod organizirali sosvete za izobraževanje, sama društva izobraževalne sekcije, v večjih krajih pa so odprli ljudske univerze. Najpomembnejšo vlogo, so odigrale slednje. Resda so nekatere doslej samo občasno organizirale predavanja in so predavatelji obravnavali najrazličnejše teme — ne glede na želje in potrebe poslušalcev. Toda precej ljudskih univerz pa d«1" bolj načrtno. Nekatere se poslužujejo že višjih oblik izobraževanja, seminarjev, tečajev, šole za starše, za tuje jezike in organizirajo splošno izobraževalne šole. Tako so prerasle okvir amaterske ustanove in postale polpoklicne ali celo poklicne ustanove za izvenšolsko izobraževanje, kakor na primer celjska, jeseniška in ljubljanska ljudska u. :vc -za.
Kakor pravite, so se ljudske univerze različno uveljavile. Kaj po vašem mnenju vpliva na njihovo delo, kaj ga spodbuja in kaj zavira? Se morda ljudje ponekod bolj zanimajo za izvenšolsko izobraževanje kakor drugod?
Zelja po izobrazbi je: pri vseh naših ljudeh večja ali manjša. Možnosti za izobraževanje pa so zelo različne. Tam, kjer so prosvetni in družbeni organi spoznali, da je izobraževanje več kot samo občasno prosvetljevanje v čitalniškem smislu, so ljudske univerze moralno podprli in jim dali zadostna gmotna sredstva in kadr za samostojno izobraževalno delo. Ljubljanska ljudska univerza se ima zahvaliti za to, da je postala zavod s samostojnim finansiranjem, prav razumevanju in pomoči družbenih organizacij Pobudo, da postane poklicna ustanova, je dala resda Zveza Svc-od, toda če b. je Zveze komunistov in Socialistične zveze ne podprle, bi najbrž zamisli ne bilo mogoče uresničiti. Tako je tore. ta ljudska univerza dosegla, da redno dobiva zadostna gmotna sredstva za izobraževalno delo, za nabavo raznih učnih pripomočkov in za plačevanje učnih moči. V hjenem organu družbenega upravljanja so ljudje različnih poklicev, z različnih delovnih področij, in prav ta poklicna raznolikost se pozitivno zrcali v delu te ustanove. Bistvo nove vsebine je v tem, da ljudska univerza sestavlja učni načrt v skladu z dejanskim potreba-'! ljudi, ne pa po tem, kar ta ali oni posameznik misli, da bi bilo treba obravnavati, oziroma po tem, kaj je kdo r-iprivljen predavati.
Razgovor s tovarišem Stanetom Saksido, predsednikom sosvetu za izobraževanje odraslih pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev
Slovenije
izvenšolsko izobraževanje, med katere sodijo Zavod za proučevanje dela in
va.-costi pri deiu, organiza.or poujetj a modernizacijo admin. poslovanj;
Uspehi ljudskih univerz pa so seveda odvisni tudi od učnih metod. Pri izobraževanju odraslih se bo vsekakor treba izogniti klasičnim pedagoškim metodam, namenjenim predvsem mlajšim ljudem, ker za odrasle niso primerne. Zrel človek je bolj izkušen in laže dojema večje komplekse učne snovi kakor otrok ali mladinec. Mimo tega se uči, ker ve, da mora to ali ono vedeti oziroma znati pri svojem poklicnem delu, zato so tudi nagibi do osvajanja znanja pri njem močnejši kakor pri rednem šolarju, zato tudi tako vztrajno zahteva, da je šola življenjska in učna snov povezana med seboj.
Seveda tak način dela zahteva sistematičnost, kadre, ki ; posebej ukvarjajo z izvenšolskim izobraževanjem •d rasli h. o-av tako pa zadostna sredstva za nabavo modernih učnih pripomočkov, na primer magnetofonov, kinoprojektorjev, diapozitivov itd. Zato je ena najvažnejših nalog, da v vseh večjih industrijskih središčih postanejo ljudske univerze poklicne ustanove za izvenšolsko izobr ie.
Po vašem mnenju naj bi torej za izvenšolsko izobraževanje skrbele predvsem ljudske univerze. Kaj pa naj bi počeli vsi drugi, ki se ukvarjajo s tem?
Vprašanje je res na mestu, ker se z Izobraževanjem odraslih ukvarja že vrsta ustanov in organizacij. Večerne gimnazije, na pr., organizirajo redne šole, ljudske univerze in tu in tam gospodarske organizacije, med katerimi ima Železniško transportno podjetje že največ izkušenj in je želo doslej največ uspehov. Ze v organizaciji večernih gimnazij bi bilo treba uvesti večji reti -e bolj pa v delu ustanov za
. tidska unive za Liubljsna Z vrh
za proučevanje izobraževanja odraslih, Zavod za vzgojo v delavskem in družbenem upravljanju i ■. posamezne strokovne šole (n. pr. Tehniška srednja šola v Ljubljani in ekonomske srednje šole), ki sodijo v pristojnost Sveta za šolstvo LRS. Tako so dogaja, da več zavodov organizira seminarje o istih vprašanjih, da se »pulijo« med seboj za sodelavce, za skripta in za tečajnike, ker pač morajo z delom opravičiti svoj obstoj. Vsak izmed teh zavodov ima lastno upravo, lastne avtomobile, tehniko za izdelavo skript itd., kar vse veliko stane in povzroča negospodarno trošenje sredstev za izvenšolsko izobraževanje. Po mnenju našega sosveta bi si morali ti zavodi porazdelit' delo; eni naj bi proučevali vprašanja šolanja odraslih, drugi naj bi organizirali šolanje, tretji pa naj bi nabavljali učne pripomočke.
Kaj bi poleg omenjenega morali še storiti, da bi se izvenšolsko izobraževanje uredilo?
Kakor sem že omenil, kaže v prvi vrsti urediti sam sistem izobraževanja odraslih in vskladiti delo med ustanovami, ki skrbe za to. Najprej je treba
ugotoviti, kakšne šole za odrasle najbolj potrebujemo, izdelati učne načrte zanje', ker so sedanji premalo življenjski oziroma kopije učnih načrtov za redne šole, in urediti zakonske predpise tako, da bi olajšali in povečali možnosti za izvenšolsko izobraževanje in strokovno usposabljanje odraslih. Vse kaže, da bodo v zvezi s spreminjanjem učnih načrtov še precejšnje težave, ker nekateri prosvetni organi nimajo dovolj zaupanja v izredno šolanje odraslih in zato postavljajo marsikdaj take pogoje, da ga otežkočajo. Sicer pa ga zavirajo tudi sami predpisi o izrednem šolanju. Učili načrti so prenatrpani, predmetniki so taki kot za razredni pouk, tudi k izpitnemu sistemu bi imeli marsikaj pripomniti.
Vse to pa naših ljudi ne moti, da si ne bi poskušali po izredni poti izpopolniti izobrazbo. Samo v večernih delavskih ekonomskih šolah, v skrajšanih tečajih za aktiviste ter v železniških ekonomskih šolah je 541 slušateljev, dopisna ekonomska šola ima več kot 700 rednih dopisnikov, delavske oddelke Tehniške srednje šole v Ljubljani obiskuje 294 delavcev itd. Prav zato, ker je ta želja po izobraževanju tako močna in ker se potrebe po izobrazbi zmeraj bolj večajo, .j tembolj nujno, da čimprej uredimo učne programe za izredno šolanje in sam sistem tega šolanja, tako da bodo izredni učenci dobili res življenjsko znanje, se pravi znanje, ki ga bodo lahko praktično uporabljali, in da bodo vsi tisti, ki so potrebni izobrazbe in imajo tudi voljo, da si jo pridobe, dosegli svoj cilj.
v LjjablfaBi v§gaf9 gledališki kader
Jeseni preteklega leta se je zbralo V garderobah Delavskega odra malo tnahl kot petdeset mladih ljudi, ki jim je P1^ srcu amatersko gledališko delo in jil1 zanima zakulisno življenje režiserjev amaterjev. Prišli so predvsem učifšr ijiščniki, slušatelji Višje pedagoške Šole in podobnih ustanov, se pravi ljU” .;e. k, opdc ze čez nekaj let odšli službovat v razne manjše kraje Slovenije, kjer dobre režiserje še posebno pogrešajo. Ob dolgi vrsti predavanj so s« seznanili z elementi gledališča, s posebnostmi amaterskega dela, nato P® so se lotili praktičnega dela. Pod vodstvom Franceta Jamnika so zdaj t* zdaj oni vodili bralne vaje Cankarjevega Kralja na Betajnovi, nato pa samostojno študirali Manzarijevo komedijo Mrtvi ne plačujejo davkov. Vaje so imele izrazit seminarski značaj, se pravi, da jm je eden od udeležencev vodil, drugi pa so sodelovali kot igralci in polemizirali z »začasnim« režiserjem. Tako so vsi akrivno sodelovali ih uspeh ni izostal.
Letošnjo spomlad so mladi režiserji spet poslušali predavanja, to pot samo o režiji komedije. Dela so se oklenili z vso ljubeznijo in vnemo ter pripravili produkcijo, kjer so pokazali sadove svojega večmesečnega dela. To j® bilo študijsko obdelano prvo dejanje Manzarijeve komedije, ki ga je režijsko pripravil eden od tečajnikov. Zdaj se lotevajo novih nalog: za oddih in razvedrilo pripravljajo veseli večer, z® jesen pa imajo še zahtevnejše načrte.
Do 1962. leta 540 milijonov dinarjev za posebno šolstvo
ANTON FECNTKAR: KROKI
Kakor je resnica, da je 10 odstotkov naših otrok tako ali drugače defektnih, trpko ji moramo pogledati v oči, se sprijazniti z njo in storiti, kar je v naši moči, da te mlade ljudi v posebnih šolah kolikor mogoče pripravimo na življenje. To smo dolžni storiti ne le zato, da v tej mladini razvijemo samozavest, ampak da napravimo iz nje koristne člane naše družbe. Desetletno šolanje defektnega otroka in usposabljanje stane okoli milijon dinarjev, za otroka, ki se ne šola, pa morajo izdati v istem času 3 milijone dinarjev socialne podpore. Tudi ta gospodarska raču-nica nam narekuje, da posebno šolstvo čimprej izpopolnimo in mu zagotovimo ustrezne materialne pogoje.
Po pespektivnem načrtu posebnega šolstva bi za gradnjo in povečavo zavodov, ki služijo v te namene, potrebovali do 1962. leta 540 milijonov dinarjev investicijskega kredita. Potrebe nekaterih šol so namreč tako vpijoče, da jih ni moč omalovaževati,
Zavod za slepo mladino v Ljubljani, ki habilitira in rehabilitira slepo mladino iz vse Slovenije, lahko sprejme samo 65 otrok. Seveda pa so potrebe večje, zato bi morali poslopje razširiti, dozidati nov trakt, tako da bi bilo vsaj za 80 gojencev prostora. Za dozidavo bi potrebovali približno 65 milijonov dinarjev. Povečava tega zavoda je tembolj upravičena, ker se je izkazalo, da se slepa mladina, ki se je vzgajala tu, resno uveljavlja v proizvodnji in se v storilnosti kosa z zdravimi vrstniki.
Med »kobovci«
Bila sem med njimi. Dvakrat na teden se zberejo v mali sobi pod močno žarnico, ovito s kartonom. Pogled jim nemirno bega s kosa papirja, ki ga imajo pred seboj, na osvetljeni model pa zopet nazaij. Sedijo tiho. pogreznjeni v svoje delo, še obisk jih ne zmoti. Vsaka ura, ki jo prežive tukafl, jim je novo doživetje.
Skorajda ne vemo zanje. Tako krbo in tiho j® njihovo delo.
Člani risarskega krožka so to. Prišli bodo jutri, v nedeljo, s čopiči in barvami. Odpeljali se bodo s kolesi ali tramvajem ven iz mesta, ven, na polja ob Savi.
Da, skorajda ne vemo zanje.
Take skupine amaterjev ali skupinice, ki štejejo le nekaj ljudi, najdeš marsikje v Sloveniji, v Ljubljani jdh imamo pet. Delujejo v Svobodah in prosvetnih društvih. Letnice njihove ustanovitve so različne. Dve izmed njih, »Ivan Rob« in »Poštar«, sta praznovali že 10-letnico svojega obstoja. Naj večja med njimi je vsekakor likovna sekcija pri KPD »Ivan Rob«, ki je imela letos največ članov, in sicer kar 130. Osemdeset jih je vse leto obiskovalo tečaj. Tudi v drugih skupinah število obiskovalcev iz leta v leto narašča. Prihajajo tudi iz oddaljenejših krajev. Pripeljejo se celo z vlaki. Morda bo čez čas, ko si bodo nabrali dovolj tehničnega znanja, osnovali malo risarsko ali slikarsko sekcijo tudi v svojem kraju, v svoji vasi.
Namen likovnih krožkov ni vzgajati umetnike. Tu se zbirajo ljudje, ki ustvarjajo priložnostno in z manjšim tehničnim znanjem za svoj osebni užitek. Pri delu jih vodijo akademski slikarji oziroma kiparji.
Pouk je sistematičen. To je akademija v malem. Začetniki se seznanjajo najprej z geometrijskimi telesi, nato z risanjem po mavčnih odlitkih, po živem modelu in nazadnje z barvo. Prav gotovo jim je v največje veselje delo v letnih mesecih, ko odidejo s paleto in čopiči v naravo. Takšni izdelki so jim obenem tudi v prijetno razvedrilo.
V teh krožkih si obiskovalci oblikujejo tudi čut za lepoto, bodisi ob predavanjih o likovni umetnosti, ponazorjenih z diapozitivi, bodisi s skupinskimi obiski umetniških razstav.
»Po takih obiskih včasih priredimo tudi razgovore s profesorji,« so mi dejali. Lahko bi priredili tudi razgovore z razstavljale!. Slikarski sekcij; »Poštar« je uspelo dobiti za nekaj svojih najboljših članov prost vstop v knjižnico Akademije za upodabljajočo umetnost.
Sem prihajajo ljudje najrazličnejših poklicev. Robova slikarska sekcija ima na primer polovico svojih članov iz vrst študentov in dijakov (v višjih razredih gimnazije po sedanjem učnem načrtu ni risarskega pouka), četrtina je delavcev in uslužbencev, četrtina pa so ljudje raznih drugih poklicev; zdravniki, sodniki itd. Podobno razmerje najdemo tudi v drugih skupinah, le s to razliko, da v njih prevladujejo člani tistega podjetja, v katerem deluje skupina. Sekcije se vzdržujejo same, z učnimo. S tem denarjem plačujejo profesorja in modele, prostore pa jim dajejo šole oziroma društva brezplačno.
Nekatere je pripeljala v krožke želja po ustvarjanju, drugim je risarska spretnost potrebna v
poklicu, tretji iščejo v tem delu le oddih in zabavo.
»Ze kot mlad fante sem rad risal,« mi je dejal eden izmed njih, »rad bi postal slikar, pa ni bilo denarja ...« Zdaj dela v tovarni. Dva,krat na teden prihiti sem in pravi, da so'to njegove najlepše ure. Mnogim izmed njih uplahne • pogum že v začetku, ko vidijo svoje starejše tovariše, ki rišejo zelo samozavestno, toda še več jih vztraja.
Prav tako, kakor je tiho in neopazno njihovo delo, so neopazne tudi njihove razstave. Skoraj vse sekcije jdh prirejajo ob koncu sezone. Vendar so te razstave po navadi v prostorih, kamor le redkokdaj zaidejo ljude.
»Ne najdemo pravega razumevanja za svoje delo,« so potožili. »Radi bi pokazali ljudem, kaj smo napravili. Pa imamo vedno težave z razstavnim prostorom ... Težko ga kj e dobimo. Ko bi imeli vsaj majhen amaterski paviljonček! Sami hi nekaj prispevali zanj ... Ali kakršenkoli razstavni prostor na vidnejšem kraju. Tam bi lahko uredili stalno razstavo. Seveda bi izbor del prepustiila strokovnjakom. Večkrat bi dela iz stalne ra,stave zamenjali z del; posameznih skupin in tud; posameznikov iz Ljubljane in iz drugih krajev. Potem b; imeli še več veselja... In prišli bi še drugi. ..
Pa še nekaj so dejali:
»Zvedet; bi želeli tudi mnenje poklicnih slikarjev o našem delu, o naših razstavljenih slikah in kipih, pa naj bo že dobro ali slabo. Njihova beseda l>t nam veliko pomenila, vodila bi nas pri nadaljnjem delu. Toda v knjigah vtisov zaman iščemo znanih imen...«	M. J.

V daljnji prihodnosti bo seveda treba ustanoviti še posebne šole za slabovidne otroke.
Se kočljivejše je stanje zavodov za gluho mladino. Ljubljanski zavod ima prostora za 60 otrok, vzgaja pa jih 150. Kljub temu, da se otroci gnetejo v njem in da je tudi zavod za gluho mladino v Portorožu napolnjen, vprašanje šolanja gluhih ni rešeno. Se zmeraj se mnogo gluhih in naglušnih otrok ne more vzgajati. V prihodnje se bo problem še zaostril, ker se pri nas vsako leto rodi 30 do 40 gluhih otrok. Da bi ga omilili, bi morali zgraditi zavod s kapaciteto 350 otrok, ki bi po proračunih stal 350 milijonov dinarjev. Gradnja je tembolj upravičena, ker se mora sedanji zavod v Ljubljani umakniti kliničnim bolnišnicam in ga tudi urbanistični načrt ne predvideva več na sedanjem mestu. Če bo odobren investicijski kredit, bodo začeli z gradnjo že prihodnje leto; lokacija je že določena in tudi gradbeni načrti so že sestavljeni,
Strokonjaki ugotavljajo, da ima 4 odstotke naših otrok govorne motnje. Zato bi kazalo urediti še okoli 20 logopedskih ambulatorijev, ki naj bi jih kot samostojne organizacijske enote priključili raznim ustanovam
obiskuje ustrezne šole. Potreba, da uredimo zanje habilitacijske zavode, je zmeraj bolj očitna. Zato bi potreboval; 30 do 50 milijonov investicijskih sredstev. Razen tega bi bilo treba nekatere obstoječe zavode premestiti (vzgojni zavod v Kamni Gorici naj bi presilili v Kranj, zavod v Portorožu pa v Izolo) in urediti pomožno šolo internatskega tipa v Velenju*
Posebnih ustanov za mladino z motnjami v vedenju je v Sloveniji 6. V vzgajališčih v Veržeju, Smledniku in Planini, ki so osnovnošolskega tipa, bo nujno urediti delavnice za politehnično in predpoklicho vzgojo.
Vzgajališči v Logatcu in Višnji gori sta obrtno-industrijskega tipa, vendar nimata perspektiv, da bi razvili v prevzgojni središči za nad 15-letno žensko in moško mladino. Zato bi kazalo zgraditi novo vzgaja-lišče v bližini večjega industrijskega središča, na primer v bližini Ljubljane. Za gradnjo bi potrebovali 50 milijonov dinarjev.
Kaj pa drugače invalidna mladina? Zanjo imamo 2 zavoda: za predšolske otroke v Stari gori pri Gorici, za večje pa v Kamniku, Slednji bo kmalu vzgledno habilitacijsko središče za vso šolobvezno invalidno mla-
oziroma’ zavodom. Ureditev ne bi veliko stala, potrebna bi bila le sredstva za nabavo opreme in za plačevanje logopeda. Za naglušno mladino pa bi kazalo odpreti pri osnovnih šolah posebne oddelke, medtem ko naj bi v krajih, kjer je na razpolago peciaiist za ušesne bolezni, uredili še zavode za zelo naglušno mladino.
S pomožnim šolstvom prav tako ne moremo biti zadovoljni, saj 76 odstotkov duševno nerazvitih otrok ne
dino, zavod v Stari gori pa bo treba zaradi oddaljenosti od ortopedsk® klinike in od drugih zdravstvenih
ustanov premestiti,
Ze po vsem, kar smo doslej omenili, je videti, koliko nalog nas čaka v zvezi z ureditvijo materialnih P0" gojev za specialno šolstvo. Kdaj in kako bodo ureničene, pa je odvisno od vseh nas. zlasti pa od ljudi, ki aktivno sodelujejo v organih družbenega upravljanja.
NAJBOLJŠE DRUŠTVO V JESENIŠKI OBČINI
V jeseniški občini se trudi in prizadeva šest Svobod in tri kultumo-umetniška društva, da bi posredovala čimveč prijetnega in kulturnega razvedrila ter izobrazbe delovnim ljudem in mladini. Uspehi pa bi bili še večji, če bi imela ta društva dovolj strokovnjakov, pevovodij in dirigentov. Največ uspehov žanje Svoboda v Zabreznici, ki nosi ime svojega slavnega rojaka dr. Franceta Prešerna. To društvo ima več kot 250 aktivnih članov iz desetih vasi, razveseljivo pa je zlasti dejstvo, da je med njimi nad SO0''« mladih delavcev in kmetov, ki sestavljajo jedro dramskega odseka. Mladina se z velikim veseljem vključuje tudi v godbeno sekcijo, igra rada šah, posebno uspešno in prizadevno delajo člani izobraževalne sekcije, mladinski pevski zbor pa je prav gotovo najkvalitetnejši in najštevilnejši v
občini. Čeprav se morajo člani za' brezniške Svobode boriti z velikimi, čestokrat komaj premostljivimi težavami, so uspehi vseh sekcij razveseljivi in spodbudni.
Zadnje čase so v Zabreznici v zanimanjem poslušali predavanja P°° naslovom “-Sola za starše«, ki jih j® organiziral občinski center za izobraževanje na Jesenicah. Sedaj pa se člani društva vneto pripravljajo h® prvomajsko proslavo, na VII. mladinski festival ter na občinski Plaznik. Priprave so zajele širok krog ljudi iz desetih vasi, najbolj pri®" devna pa je mladina. Vsekakor pa bo skupno delo kmetov in delav|®v gotovo obrodilo uspehe, čez polsti® bodo »svobodaši« uredili tudi kulturni dom, napeljali vanj vodo m uredili sanitarne in druge nujno potrebne prostore.
REVIJA TOVARIŠTVA
ZNOVA USPEH — DRUGI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
in že sva hitela proti okrepčevalnici. »Tudi moja žena je zraven. Brž jo bom našel. Valentina pa bova poiskala še drugje,« je pojasnjeval.
In res, neverjetno hitro jo je staknil med prešerno množico. Tedaj pa sem moral poklicati na pomoč vse šprinterske sposobnosti, da sem diohajal Valentino, kj j© hitela k tovarišicam.
»Mejduš, saj smo rekle, da se dane nudi izredna priložnost.
veselja. Brigadirke Redjič, Dud-varsiči, Zuič, Tomič to Ilič iz Bosne, Srbije in Vojvodine so bile v središču pozornosti.
»Samo pomislite, zmagale smo!«, so se postavile pred fanti in se objemale vsevprek. Ob stran; pa je stal njihov vodja, inštruktor telesne vzgoje Vladislav Mikuška, Z njim se je veselil po svoje in ni si mogel kaj. da ne bi tiho pripomnil, bolj zase kakor za druge:
DELE2 SINDIKALNIH PODRUŽNIC
POHODA SE JE UDELEŽILO TUDI VEC EKIP NAJRAZLIČNEJŠIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC. POSAMEZNIKOV PA JE BILO SEVEDA SE MNOGO VEC, VENDAR SO ZASTOPALI TUDI DRUGE BARVE. IZMED »ČISTIH« SINDIKALNIH EKIP JE BILO PRI ŽENSKAH NAJBOLJŠE ZASTOPSTVO IEVB LJUBLJANA (19. mesto), PRI MOŠKIH PA EKIPA JESENIŠKE ŽELEZARNE (4. mesto).
NA MESTU, KJER JE BIL START POHODA OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE, SO NEDELJO ODKRILI SPOMENIK IN OBNOVILI BUNKER
EKIPA VOJNE POSTE 2667 JE POKAZALA IZREDNO FOZR-■TVOVALNOST, SAJ JE SKORAJ 20 KILOMETROV DALEČ, OD STRELIŠČA DO CILJA NOSILA RANJENEGA TOVARIŠA
^di n. partizanski pohod ob ci okupirane Ljubljane, ki ga ^ P^Eiim odbor ZB NOV pri-luf'1 v nedeljo, M. maja, je od-uspel. To je bila športno-P®*itična mamfeetacija, ki je |.aTes zajela vse organizacije in ,vsel1 poklicev ter starosti, k*®"3!' pa je bila tudi učinkovita spominska svečanost, k; je zno-ž-v0 priklicala v spomin vse junaštvo in težave iz medvojne-časa.
® Se nikoli me ni kaka športna Prireditev tako prevzela!«
® Obljubim, da bom prihodnje leto tudi jaz med udeleženci!«
% »Utrujen sem. toda spet bom Prišel!«
'E^i in podobni so bili ko •bentarji gledalcev in udeležencev.
® Na PROGI
Eroga, ki je bila speljana tam, Pder je med vojno potekala okupatorska žica, n; bila lahka, lanj težav je seveda povzročala tekačem mestnih štafet (zmaga a sta Beograd na čeki s Fra-Pjom Mihaličem in Celje i Ančko Slamnikovo), ki so teki: kr fe zgodaj zaključiid tekmo-uanje, kakor pa ekipam, ki so tekmovale v pohodu prav v naj-“Plj vročih urah. Predvsem dve stvar; sta na progi zapustili odličen vtis. Prvič brezmejna Porbenost, požrtvovalnost in to varištvo tekmovalcev, drugič pa “redno topel sprejem s strani Prebivalcev. Vse se je godilo v Pravem partizanskem vzdušju. Jtrujene tekmovalce so pred .sami čakala razna okrepčila, jPrdj® so jih navdušeno popravljali in spodbujali in vsak-™ te bil zares pripravljen po-•bagati v stiski. V takem razpo-oženju je bilo tekmovalcem •veda mnogo laže in kljub "*vi tropski vročini in mnogim Poškodbam (žulji so bili na nevnem redu) je le malo ekip odstopih,.
Na prog; tudi ni bilo kdo ve ako vidnih razlik med tistimi.
Eo se plasirali na najvišja e,ta. i,n med drugimi. Vendar va je bilo pri najboljših opaziti , c načrtnosti. Večinoma so "teli v svojih vrstah kakega Jvpnika, ki je ekipi določil aktiko, pa tudi skrbel za pra-uno razdelitev sil. Prav to pa ]e,.^afem moštvom prineslo od-0c‘lni naskok, ne glede na to, a,*o se take ekipe tudi načrt-
ZB je bila na primer najhitrejša ona iz Savskega naselja, v kateri je hodil tudi Marko Milutinovič, Smučarski državni reprezentant Janez Pavčič je bil dirigent ekipe LM, zmagovalke v kategoriji vojaških mildčniških in predvojaških ekip. Prav takšen je tudi primer zmagovalne ekipe v kategorij; družbenih or-
Res je, da smo se pošteno prepotile, zlasti k©r smo šle na start skoraj brez treninga. Veste, vse smo poročene, doma imamo »boljše polovice« in vseh pet skupaj kar šest otrok. Ni bilo lahko spraviti vse v red. Pozno v noč smo morale delati, pa tudi treme smo imele precej, tako da nismo skoraj nič spale. No, zdaj je vse za nami to resnično se veselimo, da smo prve.«
Tega jim niti ni bilo treba posebej poudarjati, saj so jih izdajale kretnje to radostna lica.
»Tako, zdaj smo si pa zaslužile, da gremo na izlet, ki nam ga je Obljubil predsednik ZB Vrhnika Viktor Klobučar. Na morje ali pa v hribe pojdemo,« so že ugibale hišnica osnovne šole Marija Debevc, vojni tehnik Milena Mohar, gospodinja Pavla Kovač, delavka Valentina Stiren n nameščenka Ivanka Grom.
»V naselje pa se le vračamo z lovorjevim vencem!«
» MVEMČflNKE —
PRI VRČKU PIVU
Zmagovalke v konkurenci družbenih organizacij — članice Fužinarja z Raven na Koroškem — smo staknili v hladni senci, ko so držale vrčke piva in kozarce z osvežujočo oranžado v rokah. Te lanske zmagovalke so bile edine, ki go letos znova osvojile prvo mesto. Toda nikakor niso hotele verjeti, ko sem jih prepričeval o njihovem ponovnem uspehu.
»Veste kaj, nič ne boste norcev brili iz nas, tovariš!«
Sele bilten iz novinarske pisarne jih je prepričal, da so bile zares najhitrejše tedaj pa se jim je »razvozljal« tudi jezik.
»Sprva pa še v Ljubljano nismo hotele! Zdaj smo pa prve! Nič preveč se namreč nismo pripravljale, zato smo bile tudi nekako brez volje. Zlasti naši vodnici Bartoki Savtočevi se ni ljubilo nikamor. Rano zjutraj smo jo ostale štir; in celotno ravensko zastopstvo morale celo vreči iz postelje. Pohod, tekma s časom, se je za nas začel že pravzaprav tedaj. Z avtobusom smo hiteli v Ljubljano. Pozno je že bilo in vse je kazalo, da ne bomo pravočasno prišle na zbor-
no mesto,« je pripovedovala tajnica Fužinarja to., tekmovalka Majda Hecl.
V zadnjem trenutku so prispele v Ljubljano. Toda samo pet minut .pozneje to zamudile bi avtobus, ki je vozil tekmovalke s Trga VII, kongresa na start v Fužine. Nič čudnega torej, če si na startu niso Obetale nič dobrega. Med potjo pa so druga drugo bodrile in najhitreje prispele na cilj. Tako so edine doslej dvakrat zmagale na tem veličastnem tekmovanju.
In kdo so ta dekleta? Sestri Bartoka to Štefka Savine, Majda Hecl, Marija Komar in novinka v petorki Marija Pumpemik — vse uslužbenke železarne na Ravnah.
To so bili drobni zapiski s te velike prireditve. Naj bodo spodbuda za sodelovanje tudi vsem tistim, ki so letos še stali ob strani, hkrati pa tudi pohvala vsem onim. ki so kakor ko.1; prispevali k uspehu tega športno - političnega slavja.
CEZ 1600 LJUDI JE V NEDELJO
SODELOVALO
LJUBLJANE
V POHODU OB ŽICI OKUPIRANE
OHO ~ AHA
Oho, kaj so si tokrat spet privoščili naši izbrani nogometaši! Po klavrni predstavi v Budimpešti so v Beogradu izdatno in skorajda katastrofalno porazili bivše učitelje nogometa, Angleže. Ker so se ti zadnje čase spet zelo povzpeli in so jih mnogi šteli za največje favorite skorajšnjega svetov-Vedeti pa moramo, da je pri naših že običajna praksa: po odlični igri — slab nastop nega prvenstva na Švedskem, je jugoslovanska zmaga 5:0 še toliko pomembnejša, in se zato ob nedeljskem rezultatu ne smemo prenagliti s sodbo, da bodo sedaj »plavi« na Švedskem kar «prve violine«.
Aha, je dejal /mladi slovenski telovadec Miro Cerar, ko so organizatorji državnega prvenstva v vajah na orodju na Reki kar trikrat odlično izračunali končne izide. — Najprej so Miru znova prisodili naslov prvaka, kasneje pa so odločitev spremenili in objavili vrstni red: 1. Caklec, 2. Cerar. Zgodba pa s tem še ni končana. 12 ur kasneje je prišla z Reke še tretja verzija: Cerar in Caklec si delita naslov prvaka. Vsa sreča, da so bile s tem že vse možnosti izčrpane!
Oho, ko pa beograjski atletski sodniki niso nič boljši! Na mitingu pred tekmo Anglija : Jugoslavija so najboljši Jugoslovani skakali s palico. Stadion se je stresel
od navdušenja, ko so Celjanu Lesku izmerili nov državni rekord z znamko 443 cm. Toda kaj, ko je bilo veselje mladega atleta le kratkotrajno. Nekaj • minut kasneje so namreč odgovorni sodniki ugotovili zmoto in rezultat »skrajšali« za 10 cm. Na tem tekmovanju pa vendar ni šlo brez rekorda. Važič je pretekel 1500 m v 3:46,6, kar pred njim ni uspelo še nobenemu Slovencu.
Aha, trdnjava -košarkarjev 01ympije se je začela nevarno majati. Po slabi predstavi v povratni tekmi za pokal evropskih šampionov s sofijskim Akademikom so lanski državni prvaki oddali tudi prvo prvenstveno točko. V Zagrebu so proti Jugomon-taži izsilili samo remi. »Konec je z 01ym-pijo«, pravijo pesimisti, optimisti pa: »Lani smo v Zagrebu proti temu nasprotniku celo izgubili« — In naš komentar: najverjetneje gre za trenutno krizo, ki bo pa v doglednem času minila.
Oho še za kolesarske reprezentante Jugoslavije, ki se z najboljšimi v Evropi merijo na progi Varšava-Berlin-Praga ter naše izbrane košarkarice, ki tekmujejo na evropskem prvenstvu v Lodzu. Oboji se odlično drže. Kolesarji se bodo verjetno obdržali med prvo deseterico, košarkarice pa so se že plasirale v finale in bodo po napovedih pete ali šeste. Če se bodo še bolj odrezale, pa seveda nič hudega!
gaimzaclj. kjer se 3« najbolj Izkazalo Planinsko društvo Jesenice z znanimi športniki - žeie-zarji Knificem, Pogačnikom, Benedičičem, Zupančičem to Pračkom.
NA CIUU
Na Trgu VII. kongresa se je gnetla pisana množica. Ljudje, stari in mladi, v spominskih in telovadnih krojih iz vseh krajev naše republike so popolnoma zasedi!! prostrano piioščadl Na cilj pa so še vedno prihajale nove to nove ekipe, ožgane od vročega majskega sonca.
V tem vrvežu sem ustavil starejšega tekmovalca z našitkom »ZB Vrhnika«.
Z vašo žensko ekipo bi se rad kaj več popienil,« sem pojasnil.' Odgovor je bil sprva vprašujoč, pogled, ki pa kje drugje — na samem, ne bi obetal nič dobrega.
»Veste, vaša ženska ekipa je namreč zmagala v pohodu v kategoriji organizacij ZB!« sem nadaljeval.
»Kaj, naša deMeta so prve?!«,
ne3e pripravljale. Med ekipamise mi je prijazno zarežal v brk
»In kaj naj napravimo zdaj z njim. ki nam je prinesel to razveseljivo novico?«, so še vprašale.
Zdaj sem bil na vrsti, da tečem. Resnično sem se namreč »zbal« razposajenih deklet . . .
9 »DRUŽE TITO, SAMO RECI...
Splošno pozornost so vzbudile predvsem zato, ker so s pesmijo na ustih prikorakale v cilj.
»Druže Tito, samo reci ostače-mo šest meseci . . .«	*
Na hrbtih sem razločil njihove startne številke in pobrskal po sporedu.
»St. 72, ekipa MDB VIII.«
Prav ta dekleta so me pozneje peljala k svojim tekmicam, ekipi mladinske delovne brigade VI. iz Trebnjega, ki so zmagale v konkurenci ekip z avtomobilske ceste. Bile so prve, k; so čestitale zmagovalkam.
Avtobus, ki je čakal, da Jih popelje na cvetočo Gorenjsko, je bil na mah poln mladostnega
REŠUJMO PROBLEM NEOGRAJENIH ŠPORTNIH IGRIŠČ
^juGCjana daje
JE KOT NA PRAVEM PARTIZANSKEM POHODU. PREBIVALSTVO JE POVSOD OB
PROGI NAVDUŠENO POZDRAVLJALO TEKMOVALCE IN JIM STREGLO Z OKREPČILI
Primerni športni objekti, na katerih tai se lahko izživljal vsakdo ne glede na klubsko pripadnost, so pri nas največji problem. Čeprav teoretično goviori-mo o športnih objektih brez ograje, pa je praksa za zdaj vendar še drugačna. Sicer pa niti ne more biti drugače, saj imamo objektov premalo, upravljavci pa — športna društva in druga društva — članov preveč, da bi lahko po mili volji puščala nanje tudi ostale. Z različnimi sporazumi i11 tesnim sodelovanjem je moč doseči marsikaj. Idealno pa stanje seveda ne bo vse dotlej, dokler na bomo naposled zgradili dovolj objektov.
Kaj je športni prostor brez ograje? To je objekt, lahko bi rekli komunalni objekt, kakršen je park ali kaj podobnega. Vsakdo ima nanj prost vstop ter tam na voljo športne potrebščine. V takšnem nevezanem delovanju bo našel užitek gotovo tudi marsikdo, ki ga doslej ni bilo moč spraviti ha športno igrišče. Saj veste, kako je. Vsak si misli: smejali se mi bodo. Oni — športniki — vse tako dobro znajo...
Posebno pereč je ta problem v industrijskih mestih. Ponekod so se ga že lotili to tako so nastali prvi načrti to tudi že resnični objekti.
V	Ljubljani si Okrajni svet za telesno kulturo prizadeva, da bi kar najbolje rešil to važno vprašanje. Okrajni svet, čigar predsednik je Niko Kavčič, se je premišljeno lotil zastavljene naloge. Na pomoč je poklical cel štab strokovnjakov to tako ima Okrajni svet pred seboj že v potankosti izdelan načrt, hkrati pa zagotovljena tudi že prva sredstva za gradnjo.
V	Ljubljani bodo problem ne-ograjenih športnih naprav re-
MAKETA ŠPORTNEGA PARKA LJUBLJANSKE OLVMPIJE
šili skupno s študentskim športnim parkom, ureditvijo okolice muzeja NOB ter Bellevueja. s tem smo seveda povedali tudi že lokacijo. Tivoli I
S preureditvijo bo okolica muzeja NOB razdeljena v dve polovici. Aleja herojev, ki gre pravokotno proti muzeju, bo razdelila športne objekte na ne-ograjene to študentske. V ne-og raj enem delu bodo igrišča za nogomet, košarko, odbojko, atletska steza in mnoge druge naprave, med njimi tudi kotalkališče. Športni park 01ympije pa bo obsegal osem teniških igrišč, nekaj odborjkarskih igrišč, nekaj odbojkarskih ton, kot največjo privlačnost pa
na najvišji etaži (oni muzeja NOB) še moderno betonsko košarkarsko igrišče s tribunami za 7000 gledalcev. Košarkarska ploskev, ki jo bo moč izkoriščati seveda tudi za mali rokomet, odbojko in podobne igre, pa tudi za najrazličnejše drugačne prireditve, bo v perspektivi uporabna tudi kot umetno drsališče. Nov klubski dom bo izpopolnil ta del objekta. Tam, kjer so zdaj teniška igrišča, bodo uredili moderno dovozno cesto, ki bo obnovljena tudi više — v okolici Bellevueja, na voljo pa bo tudi dovolj parkirnih prostorov.
Načrt, ki; nanj računajo, da ga bodo lahko uresničili v treh do problem.
štirih letih to bi zanj potrošili kakih 150 milijonov dinarjev, je zares vsestransko premišljen. Ljubljana bo z njim dobila vse pogoje za še širši razmah telesne kulture. Upajmo, da bodo posamezne ljubljanske občine ter njeni prebivalci pokazali dovolj razumevanja za načrte Okrajnega sveta za telesno kulturo, ki si prizadeva, da bi še manjkajoča sredstva ra izgradnjo tega objekta dobil iz posebnih skladov (predvsem od povečanih davščin pri prodaji alkohola).
Želeti bi bilo, da bi ftrdi v ostalih krajih s tako resnostjo začeli reševati ta zares pereč
—eb
■Računovodja Ivan Semjooo-Vič FokatUov sedi doma in piše pismo učitelju, ki uči njegovega sina Igorja mščmo.
Tanke ustnice Ivana Semjo-noviča se krčijo v ironičnem smehu, Igor, ogorel deček, ostrižen »na ježa«, sedi v naslanjaču v kotu in molče opazuje očeta.
Peno, (ki ga Ivan Semjonovič stiska v močni, kosmati roki, hitro drsi Po papirju.
»Ata«, smehljaje spregovori Igor, »veš, da sj z<3'ai podoben knezu Kurbskemu«. ,
Ivan Semjoniovič dvigne glavo, si popnavi naočnike in stiro-go pogleda sina. Ne spominja se, kdo je bil knez Kumbski, zato tud; ne more vedeti ali mu js, res podoben. Zato se napravi, ko da ni dobro slišial.
' »Kaj si rekel? Kakšen knez?«
»Ali se ne spominjaš? Sede' je v litvanskem šotoru in piša' pismo Ivanu Groznemu. Prečita, se nasmehne, spet prečita, nato piše dalje. Tudi ti pišeš in se smehljaš!«
»Prosim, brez neumnih šal!« zarohni Ivan Semjonovič. »Jaz te branim, ti nehvaležni smrkavec, ti pa...«
Igor umolkne in vzdihne.
Pero spet hitro drsi _ po papirju:
». .. z obžalovanjem ugotavljam, da ste mojemu sinu Igorju Pokatilovu po krivic; dali trojko za domačo nalogo,« piše Ivan Semjonovič. »Pregledal sem j.o in z vso objektivnostjo mislim, da zasluži pet. Štejem si v očetovsko dolžnost. ..«
»Ata!« se oglasi Igor iz kota. »Če malo pomisliš, mi je Vasilij Pavlovič po pravici dal tri. Toliko sem samokritičen, da to priznam.«
Ivan Semjonovič odloži pero ta se obme k sinu:
»Jaz sem tvoja .samokritika Ali si razumel?«
»V nalogi sem napravil grobo napako...«
»Kaj si izmišljaš? Nobene napake ni bilo!«
»Bila je! Napisal sem, da bo prekop Volga—Don zgrajen 1954. leta, v resnici pa bo dokončan leta 1952. Sam ne vem, kako sem ga tako polomil. In tudi ti si to prezrl!«
Ivan Semjonovič žalostno zastoka, vendar se ne vda. če bi priznal svojo napako, bi še! njegov očetovski ugled po vodi. ..
• v' bistvu, igort.v, to m —a-paka, temveč pomota.«
»Pomota, vendar sem vseeno pogrešil!«
»Ne prepiraj se z mano! Pomota je pomota, napaka pa je napaka!«
• Nekaj časa sta oba molčala. Potem je Igor pretrgal molk:
»Tudi vejice tu pa tam niso bile na mestu... In dvopičja nisem napravil pred naštevanjem.«
»Saj sem pregledal.«
»Nisi opazil! Ne piši, ata! V šoli se mi otroci smejejo, ker
Posebne olajšave m razne gospodinjske servise
Pretekla teden Je bila v Beogradu seja upravnega odbora Zveze ženskih društev Jugoslavije. Eno izmed vprašanj, o katerih so raz-Iravljali na seji, je bilo tud; vprašanje servisov za gospodinjstvo, £e zmeraj namreč nimamo zveznih predpisov, ki bi odrejali njihov položaj, zato urejujejo ta vprašanja skoraj povsod drugače. Največja težava pa je, da v okviru zakonitih predpisov ni moč najti take rešitve, da bi bili gospodinjski servisi oproščeni rasnih družbenih dajatev.
Nekateri mislijo, da ne bi kazalo dati gospodinjskim servisom status podjetij. Seveda je povsem razumljivo, da tega tako važnega vprašanja ni moč rešiti, saj ustanavljamo gospodinjske servise predvsem zato, da bi se jih zaposlene žene lahko posluževale, to je, da hi bile njihove usluge res poceni. Podjetja morajo namreč plačevati tako prispevek za socialno zavarovanje kot za stanov-vanjski sklad, razen tega pa imajo še drage družbene dajatve. 2e površna kalkulacija pokaže, da bi bile njihove usluge, zlasti še, da upoštevamo, da plačujejo industrijsko ceno za vodo in elektriko, precej drage in bi se jih zaposlene žene ne mogle posluževati.
Drugi predlagajo, naj bi bili gospodinjski servisi podjetja, vendar s posebnimi olajšavami Za to tezo se zavzemajo, ker menijo, da bi morali biti gospodinjski servisi vendar le zaključene gospodarske enote, ki bi se morale same
vzdrževati. Te vrste podjetij naj bi uživale olajšave predvsem glede družbenih dajatev, sicer pa bi poslovala povsem tako kot druga podjetja.
Tudi z zavodi, kar so letos že postali nekateri gospodinjski servisi, ne bi prišli na zeleno vejo. Ljubljanski biro za gospodinjstvo, na primer, je postal zavod. Zaradi tega mora plačevati 24 odstotkov prispevka za socialno zavarovanje, 7 odstotkov prispevka za stanovanjski sklad ter še 10 odstotkov proračunskega prispevka skupno torej Imajo 4,1 odstotkov na plače vseh dajatev in je moral svoje usluge podražiti za okoli 15 odstotokov. Tako stane sedaj enourna pomoč v gospodinjstvu od SO do 70 dinarjev, prej pa od 50 do 83 dinarjev
Tretji pa menijo, naj bi imeli gospodinjski servisi poseben položaj, kakor ga imajo nekatere vrste komunalnih služb Le tako, menijo, bodo cene njihovih uslug najpristopnejše (n bodo gospodinjski servisi res lahko služili svojemu namenu.
Vsi se torej strinjajo s tem, da bi morali gospodinjski servisi u-živatj olajšave in (bržčas ima največ zagovornikov drugi predlog, po katerem naj bi bili gospodinjski servis! podjetja s posebnimi olajšavami, za kar so se odločili na že omenjeni seji upravnega odbora Zveze ženskih društev' Jugoslavije. V pripravi je namreč zakon o stanovanjskih skupnostih, ki naj bi pravno uredil tudi položaj gospodinjskih servisov
nosim učiteljem pisma. Pravijo mi ,diplomatski’ kurir.«
»Kakšna neumnost!«
»Neumnost, toda vsi se mi smejejo. Tudi mama je naročila, da ne piši, preden je odpotovala. Ko se ’ o vrnila in bo zvedela, da si spet pisal učiteljem, te bo gotovo oštela.«
Debela ušesa Ivama Semjomo-viča je prekrila rdečica.
»Molči! Ne vtikaj nosu, kamor ni treba!«
Potem je dal pismo v kuverto m napisal naslov. 1
»Na, vzemi! Daj svojemu Luzginu.«
Igor vzame kuverto to vzdihne.
»Kakšno oceno pa zahtevaš, ata?«
»Pet, se razume! Naloga je zelo logično napisana. In to je poglavitno!«
»Pet mi nikakor ne bo dal!« men.; Igor na glas. »Štiri pa bi ne bilo slabo dobiti.«
In njegove okrogle rjave oči zagorijo v čudnem ognju.
Ko se je Ivan Semjonovič naslednji večer vrnil iz službe, mu je Igor povedal, da je učitelj Vasilij Pavlovič Luzgin prebral njegovo pismo in sporočil, da odgovora ne bo. Ce se Pa Ivan Semjonovič hoče pogovoriti z njim, naj pride v šolo
»Ah, glej, kakšni so! Dobro Pisati bo treba ravnatelju.«
. . Čez dva dni sedi Pokati-
mv v ravnateljeva pisarni m posluša ravnatelja Mihaila Ilji-ča, zajetnega moža z dobrimi mladimi očmi.
Zabuhli, napeti obraz Ivana Semjonoviča govori: »Jaz vseeno ostajam pri svojem!«
»Povejte, Ivan Semjsonovič,« ljubeznivo reče ravnatelj, »zakaj se vmešavate v tako kočljivo- in zapleteno stvar, kakršno je ocenjevanje učenčevih uspehov?«
»Vidim, tovariš ravnatelj, da ste na Lazgitiovi strani. Pedagog ste pa branite pedagoga. Razumljivo!«
»Ne branim pedagoga, Ivan Semjonovič. Luzgin je star, izkušen učitelj. Ne potrebuje moje obrambe. Branim vašega Igorja.«
»Pred kom?«
»Pred vami, Ivan Semjonovič! Kvarite ga. Dober deček je, priden, pošten, vi pa hočete napraviti iz njega lenuha in malopridneža.«
»Zanimivo!« reče Ivan Semjonovič, ves zaripel v obraz. »Po vašem torej človek ne sme braniti svojega otroka!«
»Vašega o,uroka, ivan Semjonovič, moramo, na žalost, braniti mi, šola. S tem, da jemljete učiteljem ugled, škodujete predvsem njemu, Igorju!«
»Učitelju se ne sme jemat; ugleda, očetu pa lahko?«
»Bojim se, da si sami jemljete očetovski ugled. Poboljšajte se!«
»Vidim, tovariš ravnatelj, da se ne bova zedinila,« reče razkačeno Ivan Semjonovič in vstane. »Vi trdite svoje, jaz pa svoje. Pisal’ bom višjim oblastem in dosegel svoje!«
Zvečer je bil Igor sam doma Sedel je za očetovo mizo in pisal materi, ki se je odpeljala k bolni teti Zini v Kalinin.
»Draga mama, vrni se oim-prej! Ata spet pisari učiteljem. Sam mu ne bom kos, zelo sem vznemirjen zaradi njegovega vedenja. Zaslužil bi — trojko. . .«
Prečita! je, kar je napisal, se namršil, zmajal z glavo, popravil »i« v besedi »vznemirjen« v »e« in potem z globokim vzdihom nadaljeval,
(Prevedel Renato Možina)
V DOBI DOZOREVANJA SO MLADI. FANTJE NEUGNANI, LJUBIJO HRUP IN OGENJ. SPLOH JIM NE PRIDEŠ DO
KRAJA
Zakaj nastopi zorenje?
Ena izmed poglavitnih značilnosti vsakega živega bitja je, da se razvija. To velja tudi za človeka: rodi se, raste, spreminja, zori. Ker je človek duševno - telesno m družbeno bitje, potre-buje od vseh živih bitij največ časa, da dozori. Ni namreč enostavno doseči zadovoljivo vskla-ditev telesnih, duševnih ter socialno - moralnih latnosti. Prav ta vsfcladitev pa pomeni zrelost. Potrebnih je najmanj 20 let, da se iz nemočnega novorojenčka razvije telesno in duševno zrel človek, ki se je sposoben vključiti v življenje In prizadevanja družbe, v kateri živi.
Od rojstva do zrelosti preide otrok več razdobij, od katerih ima vsako svoj poseben značaj in posebno važnost za oblikovanje osebnosti bodočega odraslega človeka. Vsako razdobje postavlja pred starše in vzgojitelje tudi .posebne probleme, ki narekujejo posebno ravnanje. Nikakor ni mogoče ravnati z otroki na vseh razvojnih stopnjah enako. Po navadi smo najteže kos problemom, ki se pojavljajo pri otrocih med preho1 dom iz otroštva v mladost, to,je v dobi pubertete. Spremembe, kj nastajajo tedaj v celotnem bitju, so tako velike in revolucionarne, da smo največkrat povsem izne-nadeni in preplašeni. Da bi bilo te zmedenosti čim manj, je treba v prvi vrsti poznati vzroke teh sprememb.
Nastop zorenja je vezan na delovanje žlez z notranjim izločanjem. Te žleze začno nekako po otrokovem desetem življenjskem letu, podobno kot nekakšna majhna tovarna, proizvajati posebne sokove, ki jih
_-i.i a-m r\ Vi rvrTnmrvn i
Ta svoj novi produkt pošiljajo žleze naravnost v kri, prek krvi pa se hormoni prenašajo po vsem telesu. Vsaka žleza z notranjim izločanjem (endokrina žleza) proizvaja različne hor- ’ mone, od katerih jma vsak čisto določeno nalogo ter vpliv na delo različnih organov in celotnega človekovega organizma. Samo majhna sprememba v delovanju katere koli endokrine žleze in že nastopijo velike spremembe in seveda lahko tudi oškoduje v delovanju celotnega sistema žlez z notranjim izločanjem in s tem tudi v delovanju celotnega organizma.
Ob nastopu pubertete spremenita svoje delovanje in s tem tudi proizvodnjo dve zelo majhni žlezi pod srednjimi možgani — imenujemo ju epifiza in hipo-fiza. Vsaka je velika komaj za grahovo zrno. Epifiza, ki pri otroku zelo burno deluje, začne delovati počasneje, hipofiza pa zelo hitro. Prav epifiza prevzame v poznem otroštvu položaj »glavnega komandanta« v organizmu. Lahko bi rekli, da je bil dosedanji direktor — epifiza — razrešen svojega položaja in 3® zdaj navaden pomožni delavec, medtem ko je dosedanji pomožni delavec — hiporiza napredoval na položaj direktorja in voditelja podjetja — človekovega organizma. Hipofiza začne izločati predvsem dve vrsti hormonov: somatotropne, ki vplivajo na rast telesa, in gonadotropne, ki vplivajo na zdravje spolnih žlez in spolnih organov. Najprej pridejo v kri samatotropni hormoni, ki izzovejo pri otroku hitro rast, kasneje pa gonado-tnopni. ki izzivajo spolno zorenje.
Zaradi tega obsega prehod iz poznega otroštva v mladost dve prehodni obdobji:
1.	predpubertetno razdobje, v , katerem prevladuje vsesplošna hitra telesna rast in nastop sprememb v organizmu in
2.	pravo pubertetno razdobje, v katerem prevladuje spolni razvoj.
Meje med razdobjema ni mogoče nikdar točno odrediti. Zato običajno govorimo o puberteti kot o celovitem obdobju, ki se začne, ko otrok »divje« zraste in konča, ko dobi otrok drugotne spolne znake. Najvidnejši znak tega je pri dekletih mesečno perilo in pri fantih pojav nočnega izliva semena.
Kdaj in kako otrok doživi in preživi purberteto, je odvisno od mnogih činiteljev. Naštejmo najvažnejše:
1,	Gd notranjih činiteljev, to se pravi od delovanja samih endokrinih žlez. Pri tem igra važno vlogo dednost. Vidimo, da doživlja puberteto hčerka podobno, kot jo je mati in sin podobno, kot jo je oče. Važne so tudj nekatere prestane, zlasti nalezljive bolezni.
2.	Od zunanjih okoliščin, med katerimi je posebej važna zemljepisna lega kraja, v katerem otrok živi. Kolikor toplejši so kraji, kjer živi, toliko bolj zgodaj nastopj zorenje in kolikor bolj mrzli so kraji, toliko kasneje nastopi zorenje. Važno je torej podnebje pa tudi drugi fizikalni pogoji.
Nastop in potek zorenja sta odvisna tudi od prehrane. Pomanjkljiva prehrana (pomanjkanje vitaminov ipd.) kot tudi vsesplošna podhranjenost — enako
pa seveda tudi pretirana hranjenost — vplivajo neugodno na zorenje ter povzročajo motnje.
Važni so tudi socialni pogoji, stanovanjske razmere (recimo spanje v isti sobi ali celo v i^tj postelji z odraslimi ljudmi!), splošna higiena stanovanja, hrane, oblačenja. Važni so običaji, navade ter pojmovanja sredine, v kateri otrok .živi. Določen vpliv imata tudi vzgoja in izobrazba.
Zorenje se ne začne pri obeh spolih v istih letih In tudi ne enako. Predpubenteta nastopa pri dekletih bolj zgodaj kot pr} fantih. Pri dekletih po navadi že med 9. In 10. življenjskim letom in preide v pravo puberteto pri 12. oziroma 13. letu. Pri fantih pa nastopi pred-puherteta po navadi okoli 11. leta in preide v pravo puberteto pri 14. oziroma 15. Itu. Razdobje prave pubertete traja potem še približno dve leti. Seveda pa velja to le nasploh, pri posameznikih pa skoraj vedno naletimo na izjeme in posebnosti.
Razumljivo, da se vse omenjene spremembe ne odvijejo le v telesu, marveč vplivajo tudi na duševnost mladega človeka. Otrok se torej v razdobju zorenja ne spremeni le telesno, marveč zelo burno tudi duševno. Ker starši po navadi ne vedo, kaj je pri tem normalno in običajno, se pogosto bore proti pojavom, ki so skoro tako nujni kot pri majhnem otroku rast zob. Katere go te skoro nujne in normalne spremembe — o tem pa v prihodnjih številkah kaj več!
Daljna, sanjava Ukrajina, škrlatna prostranstva pod težkim, razparanim nebom Kakšno nasprotje v primerjavi s tole deželo zanosnega planinskega cvetja, divjih in nedosegljivih pogorij, vitkih minaretov in
»Coprnica, zdaj pa. še molčiš?«
Zena se je zgrbila, osupla, drhteča od strahu, grlo ji je presahnilo. 'Stala je molče, bolj rumena od voska. Fimag jo je naglo zgrabil za vrat, jo potisnil k steni in začel udarjati z njeno glavo ob zid. Pred očmi so ji zaplesale rdeče sence. Velike rdeče iskre. Fimag je histerično vreščal, ogenj je udarjal iz njega.
»Svinja banditska!«
Podčastnik Rosten je ukrivil ustne v nasmeh. Poznal je tale hudobni lesk v Fima-govih očeh in občudoval je njegovo silo in spretnost. Ob takem predstojniku se je tudi sam čutil močnega in neustrašnega. »Naposled vendar eden izmed pravih,« jie po. mislil, ko je gledal, kako je Fimag treskal z ženino glavo.
Zena je obračata oči, bolečine so ji pretresle možgane. Fimag jo je naglo izpustil in si z obema giboma uredil uniformo. Blago se je nasmehnil, pristopil k ženi, se ji zazrl
v oči in jo gledal toplo in sanjavo. Prijateljsko je rekel:
»Ti si pametna žena, svoja dva sina imaš rada in ne bo dopustila, da bi ju izgubila. Kajne, da se ne motim?«
Ženi je vse brnelo ,v ušesih. Fimag se ji je zazdel še višji in strahotnejši. Nato si je oddahnila, ker je začutila, da se zadeva še lahko obrne nji v prid. Ni še vse izgubljeno. Brž je sklenila roke in proseče izustila : -
»Usmilite se gospod!«
»Nu, nu,« je rekel Fimag pomirljivo, »tole kar pozabi, vse bo dobro. Vedno sem te imel za pametno in vdano žensko.«
Zasukal se je na petah in segel po tobačnici na mizi.
»Prižgi, Fric! Obžalujem to nevšečnost, a vendar, vsi skupaj so svinje. Dokazati jim moramo, kdo smo!«
Obdan z velikimi kolobarji dima je Fimag izpod trepalnic pogledal ženo.
»Poslušaj, draga moja, sklenil sem, da ti bom ponudil priložnost. Če boš nalogo vestno izpolnila, se ti bom znal oddolžiti. Seveda ti bosta tvoja dva sinova hvaležna. Zapomni si — nočem, da bi storila kaj takega. za kar bi se morala pozneje kesati,«
Zena je priprla oči. Čutila je, da se ne. varnost oddaljuje. In drgetaje od strahu, da ne bi Sspet storila kaj takega, kar bi ji moglo nakopati jezo častnika, ki ga v tem trenutku sovraži in se ga boji, in v strahu, da tega ne bi opazil, je rekla:
»Ne bom) gospod . verjemite
»Tako. Zelo lepo, To sem od teba tudi pričakoval. In zdaj — ali veš, kje je vas Dolnje Gorovo?«
Zena se je začudila.
»Dolnje Gotovo? Vem, kaj ne bi vedela! Tik pri Gornjem Gorovu. Moja sestra je tam omožena.«
»Odlično!« — Fimag si je pomel roke in ostreje pogledal ženo. — »Ti boš povedla moje ljudi v Dolnje Gorovo.«
Če bi treščilo v sobo, se žena ne bi tako prestrašila. Ostrmela je in vzkliknila pridušeno, z roko na ustih:
»Vas?«
Fimag je mrfcnil,
»Ne mene. Moje ljudi. Ponoči jih boš odvedla tja, da ne bo nihče opazil.«
Zena je izbuljila oči in se zgrabil« z roko za prsi,
»Ampak, gospod . ..«
Fimag je znižal glas, ki je bil spet preteče hladen.
»Kaj, ampak? Menda ne misliš, da se šalim? Rekel sem — povedla jih boš. pa konec! Niti besede več!«
Zena je pomislila na nekaj drugega, kar je bilo po njeni sodbi strahotnejše od častnika. V stran je pogledala in rekla:
»Ampak tam je vojska. V Gorovem je polno vojske.«
Ko je Fimag to slišal, je pobesnel.
»Psica razbojniška! Vojska! Mar so banditi lahko vojska? Vi vsi ste banditi in svinje, tudi ti in tvoji sinovi, vsi, kar vas je. Za vas so vislice, nič drugega.«
S stisnjenimi pestmi in s krvavim pogledom je stopil proti nji. Zena se je v pričakovanju udarca zgrbila. On pa se je zdrznil, obrnil se je in stopil k svoji mizi. Ko je sedel, je rekel, ne da bi jo pogledal:
»Jutri popoldne pridi sem. Moji te bodo tekali. Povedla jih boš čez banditsko ozem-
lje do Dolnjega Gorova. V varstvu teme jim boš pokazala pot tja do šole v Dolnjem Gorovu. Tvoja skrb, kod jih boš vodila, ampak če vas banditi opazijo, ali če se bo mojim kaj zgodilo, veš, kaj bo. To je vse Si razumela?«
Zena je bila videti bedna, brez kaplje krvi v licu.
»Sem, gospod. Prišla bom.«
»Prav. Zdaj pa vzemi tale zabojček in pazi, da ga ne bo nihče videl.«
Zena si je oddahnila, vzela zabojček in ga dala v svojo košaro. Košara je bila tako globoka, da se zabojček ni videl iz nje. Nato ga je pokrila z vrečo, ki jo je brž privezala k robu košare.
Fimag je prižgal cigareto in se začel zibati na stolu.
»Fric, kdaj mora priti Matilda po zabojček?«
Rosten se je vzravnal.
»Drevi naj bi prišla ponj, pa je pozneje sporočila, da ga bo prevzela kdaj drugič. Za zdaj ne more natanko povedati kdaj.«
»Kako pa opravljaš svojo službo?« je kriknil Fim?g. in otresel cene! na preprogo »Zakaj mi nisi tega povedal?«
Tepčast in nagnjen na levo se je Fric še bolj vzravnal.
»Obvestil sem vas, gospod poročnik, takoj potem, ko je prispelo Matildino obvestilo. Rekli ste mi, da to ni važno.«
»Fric!« je rekel Fimag. »Ti si navaden butec. Tega nisem mogel reči, kajti to je, prav narobe, zelo važno.«
Nato je vzel pisemce z mize in se spet zagledal vanj.
»Zelo, zelo važno. Samo ti si bedak, zato tega ne moreš razumeti.«
Fric se je osramočen zagledal predse, poročnik pa je se je na lepem zasmejal, ampak tako, da je Fric vzdrhtel.
»Razumljivo, da je odgodila, povsem razumljivo,« je siknil, »in to idiotsko naključje!« — S pestjo je udaril po mizi, da je vse zažvenkljalo. Oči so mu divje zasijale. — »Gjuro Šterič, ta banditski vohljači E, bomo že videli — kdo bo koga!«
Zdaj je Fric uganil, kaj se je zgodilo Matildi.
»Gospod poročnik,« je začel začudeno, »pa menda niso banditi ...«
»Vseeno!« ■ je presekal Fimag. »Tem huje zanje.«
Nato se je obrnil k ženi:
»To noč ne bo nihče prišel po zabojček, ampak eno naslednjih noči bo spet prišel nekdo, kakor po navadi, in ga bo vzel. Gorje ti, če boš zaspala. Zapomni si: če bo kdo trikrat potrkal na okno, pristopi in vprašaj, kdo je, ne da bi odprla okno. Ce ti bo odgovoril: Matilda, potisni zabojček skoz okno, a nikar ne poskušaj pogledati, kdo bo vzel zabojček. Ce boš pomolela glavo ven, boš dobila kroglo med oči. Zdaj lahko greš, a jutri ob treh popoldne bodi tu. Jasno?«
Zena se je priklonila 'n odšla zaden k vratom. Fric jo je pospremil in spotoma izkoristil priložnost, da ji je še on zapretil, naj skrbno pazi na zabojček.
»Ce bi te zasačile banditske straže, reci, da si to kupila na trgu.« Žena je odšla na ulico. Sonce jo je slepilo, zato je pritegnila ruto globlje na oči. Oprtala si je košaro in se napotila na železniško postajo, od koder je prihajal trušč, konjski rezget in oglušujoči rezki vzkliki v ne- zumljivem jeziku. Vojaki v zelenih bluzah, zamaščenih z oljem in pokritih s prahom, so rinili težke, nerodne naprave z debelimi jeklenimi cevmi. Zasopli Nemci so iztovarjali topove, porivali in razsajali, zapregah konje in dirjali s tovor-
njaki. Stroji so hrumeli in se kadili. Na postaji je vse šumelo in vrvelo kakor v košni .
Ko je ostal Fimag sam, je razvil po mizi zemljevid z odsekom Romirja in se zatopil v senčaste črte hribov, gozdov in hudournikov. Zemljevid se je z go; jim koncem zataknil ob šopek cvetja. Figam ga je besno zgrabil, zmečkal z roko in treščil na preprogo. Zemljevid je bil razgrnjen. Fimag je šel s pogledom v smeri proti Gorovu, strmel je v ozki krog črk, ki so označevale prehode, jarke in pota. Nekaj grenkega se mu je zganilo v želodcu. Rdečina zmečkanih cvetov se je svetlikala na preprogi. Fimag je poskočil in s škornji besno taptal raztresen lističe in čašice, zobje so mu šklepetali, v prsih pa mu je hroplo kakor v zarjavelem motorju. Cvetje se je razcefralo in zamrlo. Fimag se je spet usedel in se potopil v začarani svet hribov in goljav. Ta svet je iznenada zaživel pred njim, toda v nekakšnih čudnih dbrisih, ki so bili podobni breznu in prepadu.
Srce mu je močno zaplalo — misel mu je poletela daleč čez zamišljene vrhove, daleč, v srce capinske tolpe. Stisnil je čeljusti: am nekje se je nekdo predrzmi vreči rokavico njemu, Hansu Fimagu. Ta nori bandit — Gjuro Sterič, ta lopovski komunistični ničč, bedak in pasli sin pasje rase. Donerwetter in prekleti bodi! — ta'si d.zne kaj takega, pa prav zdaj, ko se pripravlja valjar ognja in jekla, da bo pregazil in zbrisal hudiča z zemlje, smrdljivi osinjak, kužno rdeče pleme, ki ga po židovsko-komunističnih radijskih valovih proslavljajo kot herojsko središče odpora v samem srcu tevtonske trdnjave. Fimag je nagnil glavo in prisluškoval — srce mu je brezumno utripalo. Spet je zagledal pred seboj lik ; edrznega bedaka, ustne so se mu razprle, zaklel je in hkrati začutil, da so mu mišice otrpnile. Napenjal se je, da bi dal tem rečem pravi smisel, da bi uredil in učvrstil njih zmešani tek. Toda to nepričakovano in predrzno izzivanje iz banditskega brloga je zbudilo histerične reakcije v njegovi občutljivi krvi — vse, kar je bilo živega v njem, misel in moč in volja, vse se je zgostilo v eno sžmo obupno željo: dvignil je roke in začel .tiskati, gnesti in daviti nekaj nevidnega, neživega in nedosegljivega, kar pa je imelo v njegovi zreli zavesti živo obliko in živo 'sebino iz krvi mesa. Ta velepredrznež in bandit! — Ttd&j
R1H2 A H K A 8 T B 7. 16
id	1	2	3	4	5	4	j*	7	L	e	9	10	It	ftfeaevt
P							a	13	14					15
16						a	17				O	16		
19					a	20					Ol	0	22	
	c>	23		a	24						25	16	0	
27	28	€	29	30					Q	31			12	
33		v.	C	35				Q	36					
37 -			36					39						l
1	40				n	41								r
Vodoravno: 1. oniotica, nopr!-sebnost. 8. drevo, ki često raste ^b poitokih, 12. dvignem se v *Pak, 13. postajati rjav, 16. cestni zavoj, 17. v tem tpemutkiu, 18. velika rečna jn morska riba, 19. E^edaljišeflt za svinčnik, 20. vrsta Polža, 22. kemični znak za molibden, 23. kemični znak za akti-bij> 24. za zgodnje pomladansko cvetje pogubna padavina, 25. okrajšan veznik, 27. kratica človekoljubne organizacije, 29. jav-tto poizvedovanje, zbiranje podatkov, 31. kvariti se, prhneti, 33. obdobje, 35. ima skladatelja in dirigenta Simonitija, 36. Klavno mesto SSR Airmenije, 37. zaključiti, 39. okrajšava, 40. jeza, 41. napev.
Navpično: 1. nerabljena, 2. izbrane družba, 3. železarsko središče v LR Bosni in Hercegovini, 4. očka, 5. krik, 6. ime črke,
slovemslki pripovednik iz preteklega stoletja (Janez), 8. vež-ba, 9. dva različna soglasnika,
10. srd, 11. najma..,^. .___ sno-
vi, 12. vodna ptica selivka, 14. žensko ime, 15. lastnina, 17. dragocena kovina, 20. zasledujem, 21. telesno poškodujem, 24. »električna« morska riba, 26. znameniti starorimski zgodovinar, 28. geometrijsko telo, 30. značaj, 31. utrjeno srednjeveško bivališče gospode, 32. šapa, 34. ameriška oblika imena Ana. 36. naslovna oseba iz Gotovčeve opere, 38. pogojni veznik, 39. dve sosednji črki v abecedi.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 15
Vodoravno: 1. klobasa, 7. uko-vina, 14. risalo, 15. pravilen, 16. oteči, 17. Vraz, 18. kopa, 19. Meka, 20. brodar, 22. kol, 23. pra, 24. srez, 25. lik, 26. ti, 27. da, 28. iti, 29. osem, 31. brz, 32. rti, 34. Asirec, 36. žeja, 37. čuda. 39. Abel, 40. deset, 41. erotičen, 43 koleno, 45. kaliber, 46. salonar. — Navpično: 42. I(van) B(ratko).
KOPRODUKCIJA

— Levo so tuji sodelavci, desno pa naši...
PRVA NAGRADA (Ob tekmovanju za najlepšo izložbo)
109. Grajski vratar, stari Matevž, se je ponižno slinil okoli fašistov in marsikaj je slišal. Tako je zvedel, da bodo čez tri dni odgnali vse jetnike iz gradu v Ljubljano in od tam naprej v Italijo. Peljali jih bodo na kamionih in fašisti, ki jih bodo spremljali, so se veselili, da se bodo za lep čas rešili teh pošastnih partizanskih hribov. Ker je stari Matevž hodil po gradu, kakor je hotel, je lahko povedal to novico babici.
110. Babica ni dolgo pomišljala. Fašisti so ji zavoljo otrok dovolili, da je bila z otroki na dvorišču. Stari Matevž ji je skrivaj vrgel pred noge košček tintnega svinčnika. Nihče se ni zmenil za staro žensko in za otroka. Za prizidkom je babica dvignila Tineku srajčko, mu oslinila golo kožo in mu pod hrbtom napisala: »V petek bodo odpeljali jetnike v Italijo. Rešite jih!«
112. Tinek se je po isti poti splazil nazaj na grajsko dvorišče, ta nenavadna brzojavka pa je pričela naglo iskati brigado. Železničar jo je oddal svoji ženi. Ta je brzojavko napisala na listek cigaretnega papirja, izpihnila jajce, vtaknila listek v prazno jajce in že je odnesla njena hčerka košarico jajčk v sosednjo vas. Partizanske brzojavke so imele včasih res čudna pota.
113. Le oglejmo si. kako je ta skrivnostna partizanska brzojavka potovala. Ob cesti je na kupu gramoza počival cestar Luka. Punčka je sedla k njemu, kajti po cesti je pribrenčal motor s prikolico in na njem so sedeli trije fašisti. Pri kupu gramoza so se ustavili, kajti vsakdo, ki so ga srečali, jim je bil sumljiv. Toda punčka jih je prehitela.
»Sveža jajčka, gospodje!« je ponudila.
111. Tinek je bil korajžen in prebrisan fantek. Babica ga je poučila, kako in kaj, in Tinek je storil, kar mu je naročila. Pri vrtni ograji sc je izmuznil na cesto, stekel do železniške proge in poiskal železničarja. Na postaji je bilo mnogo fašistov, toda otrok je otrok! Se mar jim ni bil. Zvabil je železničarja za prazen vagon, dvignil srajčko in dejal: »Preberite, stric!«
114. Fašisti so posrkali sveža jajčka ko dihurji in od navdušenja so povabili punčko, da jo odpeljejo v vas. Toda votlo jajce je že bilo v cestarjevem žepu. Ko so fašisti odbrenčali, je cestar jajce strl, našel listek in ga vtaknil v izdolben ročaj lopate. Z lopato na rami jo je mahnil proti svoji hišici. Nekje daleč šo pokale puške. Cestar Luka si je zažvižgal veselo pesmico.
3 veti
Darila mino,go manj obvezujejo srce tistega, ki jih nudi, kot hvaležnost tistega, ki jih sprejema.
*
Vest, razium in duha si prav tako piOikvairinm kakor si pokvarimo želodec.
*
Blaginja človeka bolj zmede kakor nesreča, kajti nesrečo občuti, -blaginja pa ga uspava.
*
V velikih stvareh se kažejo ljudje taki, kakršni bi morali biti; v malih se kažejo taki, kakršni so.
Kadar se nekdo odloči, da pove svojemu drugu »štiri resnice«, mora 'biti predvsem pripravljen, da jih bo sam slišal še dosti več.
Da; v gospodinjstvu sta oba, mož in žena, enako strastno navdušena za. red; kajti brez tega bi jima kaj kmalu zmanjkalo snovj za pogovor.
REFORMIRANA ŠOLA LETA 100 IN 1958
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
je krčevito vdihnil zrak in se z vso težo zgrudil na stol. Nabrekle mišice so zvodenele, telo se je manj in manj treslo, srce je šibkeje utripalo in pred njim se je prikazal njegov kabinet, tak kakršen je bil,*ln slišal je, kako bolj in bolj pravilno in normalna diha. 2 roko je šel čez odsek Romirje in je bil vesel, ker je bilo vse na svojem mestu. Ozrl se je in zagledal naslanjače, pisalni stroj, težke, negibne zavese, svetlobo in sence po stenah. Tedaj se je pomiril in začel poslušati enolično tiktakanje ure. Deset minut, čez drugo uro. Zdaj bi lahko šel, pognal avto iz garaže in se lepo odpeljal h kosilu. Vedno je užival ob dobri jedi in rujni kapljici. Toda ne, zdaj mu ni do hrano, zdaj nikakor ne. Iznenada so se pokazali pred njim čudoviti kodri pšenične barve. Sinje, globoke oči so se smehljale kar tako — Ana je resda norica, ampak ljubka ženska. Kolikokrat se je že zgodilo, — tisto motno šumenje v žilah ■ marsikaj je že z njo doživel in vsakikrat Sa je še bolj in bolj razvnela, ko je v njem Prebujala perverzna čustva. Zdajle ga gotovo Pričakuje. Zaupna tišina v sobi, mehka, sanjava toplota postelje. Ana je vrag in angel v enem, zanos sanjavosti in pohote, ženska, o kakršni lahko sanjariš. Kako vražje gibka je! Polna duhovite ženskosti — kaj mu je že ondan rekla? Da, tako zna povedati samo ona, to se ji nekako prilega. »Hans, všeč mi je, da si zver, če ne -A bil tak, te ne bi nikoli ljubila.« Prečudna je tale Ana, skrajni izcedek čutnosti in modrosti. Fimag strastno pripre oči: poltena, nema tišina sobe, Postelja je bela, neresnična zibelka, Anina Polt je mehka in topla, njegove roke jo objemajo, omamni plavi kodri mu padajo po licu, čustva vrtoglavi]o v nasladi, njeno telo se P'0ho‘"o-zvija cčj je Zacrle vendar A j o z notranjim in nedojemljivim leskom. Hans stiska z rokami vroče, drhteče grudi, ona v omami stoka, razkazuje snežnobele zobe. glava ji tone v mehke pernate valove, hrbet se uvija v loku, trebuh se giblje kakor kača — sto strel! — Hans diha razburjeno in težko. Ana — gotovo ga pričakuje, histerično je zahrepenel, da bi šel n'ravnost tja. Naglo odpre oči — lahka vrtoglavica ga premoti, še vdihuje vonj njenih las, še vidi mehko goloto njenih prsi — Ana, ti psička ti! Zakaj ne bi Soi k nji? Počasi pripira oči, nato jih naglo °dpre kakor poparjen, zagleda se v svoje
roke, takoj nato pa v razprostrti zemljevid. Preneumno, idiotsko, trenutek slabosti! Vsega tega se je treba takoj otresti! Ana je čisto navadna »kobila«, mar ni sklenil končati z njo? Hans Fimag, častnik in šef in bodoči Gauleiter Panonije, pa takole — s čisto navadno »kobilo«? Ali se mu to spodobi, Hansu Fimagu, — kje je tu nacistična meja? Končati je treba. Takoj in odločno. Nacistične dogme ne trpe omahljivosti. Toda ne — to se bo lahko zgodilo tudi pozneje, Aha ni problem, to je konec koncev njegova zasebna zadeva, to je konec koncev tudi njegova pravica, nekakšno državotvorno poslanstvo. A zdaj je važnejše tole pred njim, ta prekleti romirski odsek, ki mu šumi pod prsti. Takoj je treba ukrepati tako, kakor je treba in kakor on že ve in zna. Matilda — ta si je to prekleto dobro zamislila: naravnost v Dolnje Gorovo. Oči so mu zasijale. Vzkliknil je:
»Prič!«
Podčastnik Rosten se je pokazal na vratih. Pristopil je po prstih.
»Na povelje, gospod poročnik!«
Fimag je še zmeraj sklonjen nad zemljevid rekel:
»Poglej! Nu, skloni se. Se bolj! Tako. Ali vidiš, kje je Dolnje Gorovo?«
Rosten je strmel v tisti odsek.
»Vidim. To je sredi banditskega ozemlja.«
»Natanko tako. Dokaj daleč je.«
Rosten se je vzravnal. Stal je iznenaden. Tudi Fimag je vstal, zvil zemljevid in ga dal Rostenu.
»Fric, preštudiraj tole karto. Do jutri opoldne sestavi skupino. Nadaljnja navodila dobiš jutri.«'
Nato je pogledal na uro in se sklonil, da bi zaklenil predale. Ko se je spet vzravnal, je Frlc še stal pred njim z zemljevidom v roki.
»Nu, kaj je? Si še tu?«
Rosten je bil bled.
»Gospod poročnik, kdo bo pa vodil skupino?«
Fimag ga je lisjaško pogledal.
»Fric!« je odgovoril. »To že ni več vprašanje discipline. Mi smo garda izbrancev. Moje povelje je dovolj jasno, 'voje vprašanje pa bo vplivalo na mojo sodbo o tebi.«
Rosten je gledal v tla. Usodil se je pripomniti:
»Gospod poročnik, dovolite, da vas opomnim ...«
»Samo še eno besedo, pa bom sodil, da zavračaš izpolnitev povelja!«
»Razumem, gospod poročnik.«
Z negotovimi koraki se je napotil Rosten k vratom. Premišljal je o osinjaku.
»Fric!« ga je poklical Fimag.
Rosten se je obrnil In obstal na mestu.
»Tvoje vedenje me osuplja. Želim, da se to ne bi ponovilo.«
Rosten se je spet zbra1.
»Razumem!« je rekel in čvrsto trknil s petama. Prijel je za kljuko, a je že spet zaslišal:
»Fric!«
Fimag se je ogledoval In hitro brskal po mizi.
»Zapovedujete, gospod poročnik?«
Fimag je obrnil žepe, nato je Frica strmč pogledal.
»Kje je moje cvetje?«
Pristopil je k naslanjačem, pogledal pod mizo, pod zaveso in je obupno ponovil:
»Fric, kje je moje cvetje?«
Rosten je pogledal na preprogo. Rdeče krpice so se svetlikala na belih kockah preproge.
Fimag je pobledel in se zastrmel v preprogo.
21
Četrta četa tretjega bataljona jo je 22. maja grdo skupila pri Cesarski cesti. Nepričakovano je zašla v nemško zasedo, ko je spremljala pratež z opremo in strelivom iz Ramljanov na področje tretjega bataljona. Povsem očitno je bilo, da so lahko zvedeli Nemci samo po svojem vohunu iz bataljona, kod se bo četa pomikala. Torej je Ivan pravočasno obvestil Nemce. Le-ti so poslali »trup« globoko na partizansko območje. Pripetljaj s četrto četo je bil potemtakem sad njegovega vohunskega delovanja. O tem sploh ni bilo dvoma, ker nikakor ni bilo mogoče domnevati, da bi bili Nemci kar na slepo poslali trup tja, kjer l i ga bili partizani lahko odkrili in uničili. Značilno je bilo tudi to, da je četrto četo prestregel nemški trup, ne kakšna ustaška enota. To kaže, kakor so že izpočetka sumili, da je v odredu nemški, ne ustaški vohun, In le-ta je obvestil Nemce, ne ustaše.
Tako je premišljal Gjuro.
Z njim se torej kosa nemška obveščevalna služba. To je že poprej slutil, a zdaj je dobila ta okoliščina čisto drugačen pomen v njegovih očeh. Ivan je nemški agent v službi Gestapa. Gjuro je vedel, kdo načeluje gestapovskemu gnezdu v Romirju. Možak, o čigar okrutnosti in spretnosti so krožile legende po ustaški državi. Fimag. Gestapo. Ti dve besedi sta izprva vplivali na Gjura zelo čudno. Nasproti temu velikanskemu, močnemu stroju stoji on, šibak, brez šole, izkušenosti in tehničnih sredstev. Ta pošast je že vso Evropo zbasala v svoje žrelo in njena temna senca lebdi še nad večjimi deželami in celinami. Kaj sta vsa njegova moč in hrepenenje nasproti temu barbarskemu kolosu? In da je bila zadeva še težja in še bolj brezupna: spoprijel se je z Gestapom v trenutku, ko stoji njegov odred tik pred splošno ofenzivo daleč močneišega sowraxnika. obkroženega z najsodobnejšimi izumi tehnike. Kolikšna odgovornost leži na njem — ali bodo njegovi živci vzdržali?
Ko je Gjuro premišljal o tem, je šiloma odganjal občutke nelagodnosti in se oprijemal zavesti, da je močno odvisno od naloge, ki mu je poverjena, kako se bodo reči razvijale med ofenzivo. In če je prej povsem drugače sodil o svoji nalogi, ga je zdaj postopoma in čvrsto preobražalo spoznanje, da je ta nevidni boj, v katerem s je znašel, boj Davida z Goljatom, sila važen del splošnih naporov in nadčloveškega boja, ki ga bojuje njegovo ljudstvo za obstanek in sv ob c 'o, boja, ki bo vse čase, doker bo svet stal, živel v zgodovini in v spominu pokolenj, ki bodo prišla za nami.
Prežet z močjo in zavestjo borcev za take ideale se je iznenada začutil počaščenega, ker je doletpla ravno njega naloga, da se pomeri s peklenskim izrodkom ponorele dobe — z Gestapom. In moč te obveščevalne sile se mu ni več zdela tako strašna in nepremagljiva. Res, glava ga je bolela od napora in nespečnosti, bučalo je v nji kakor v kakšnem bobnu, toda on ni bil voljan popustiti, da bi karkoli v njem zaspalo ali se omajalo. Odločno je sledil svoji volji, čvrsto je držal v rokah vso svojo nalogo. Ivan mu je radel v roke ravno zaradi njegove odločne volje, da bi tudi na tej fronti izvojeval zmago v boju s pošastno silo, pred katero so mnogi
drugi položili orožje. Vedel je, da teče ta boj izven vseh pravil klasičnega vojskovanja, na prostoru, ki ga ne označujejo vidni rovi in meje in omž ■ i/. . ržen.) ov - do.;: o p - nieh-
nike in balistike — ta boj se razvija po posebnih pravilih in zakonih obveščevalne tehnike, o kateri se ni nikoli ničesar učil in o nji kratko malo ničesar ne ve. Toda nasproti vsemu temu je postavljal neomajno voljo in zavest partizana, kakor je le vedel in znal po svoji zdravi partizanski presoji. Ta jasni občutek boja za visoke smotre ga je nosil in je vodil vse njegovo ravnanje.
Tako je sklepal tudi zdaj, ko jim je padel Ivan v pest, po preprosti zdravi pameti: če je Ivan obvestil Nemce, kod bo šla četrta četa, tedaj mu je gotovo nekdo sporočil povelje, s katerim so poslali četrto četo izpolnit to nalogo. Tedaj je bil Ivan v poveljstvu druge čete in ni mogel vedeti za vsebino povelja. Zato je zdaj bilo Gjuru dveje poglavitno: kdo je Ivanu sporočil vsebino povelja in kdaj je Mirjana poslednjič videla Ivana.
O slednjem je premišljeval precej vznemirjeno. Opiral se ni na nič drugega kakor na nejasne notranje slutnje in je nagibal k prepričanju, da Mirjana ni zapletena v zadevo. Se nekaj ga je mučilo: neka nedoločna misel, ki je metala na njegove naklepe temno senco strahu. To je bil Ivan, misel na Ivana, ali še določneje: neki občutek, o katerem ni natanko vedel, od kod je, a ga je vendar naganjal k skrajni previdnosti. V Ivanovih očeh je namreč bilo nekaj, kar je sililo Gjura, da je omahoval. Nagon in strastna želja, da bi bil v vsem in tudi v tej zadevi do skrajnosti pravičen in stvaren, sta bila v njem prav tako globoko zakoreninjena kakor že sama vera v boj, kateremu je posvetil svoje življenje.	c
Sedel je, nemirno kadil in se silil, da bi osredotočil misli na poglavitno vprašanje.
Pred njim je Mirjana. Sedi z nizko sklonjeno glavo. Njene oči so motne in vlažne, obraz bled in pobit. Dogodek z Ivanom je zapustil na nji strašne sledove. Nemo je trpela, prav nič rada ni spregovorila, a kadar je morala, je trgala besede trudoma in boleče iz sebe.
Sonce je zahajalo. V va-i je bilo vse tiho. Na obzorju je plamenelo razžarjeno nebo. S severa so prihajali široki oblaki, z večernim vetrom pred seboj.
DOGODKIVSVETU
ODTtDI« DP TEDNA
V glavnem mestu Danske, Kopenhagenu, *o imeli zunanji ministri Atlantske zveze Večdnevno posvetovanje. Uradno poročilo s tega posvetovanja govori, da so zahodne države pristale na pogajanja z Vzhodom. Za pogajanja pa so se potegovale le Danska, Norveška, Belgija In Kanada, medtem ko se je pokazalo, da jih skušajo ZDA, Turčija in Zahodna Nemčija otežOsočiti.
Ameriška komisija za atomsko energijo je potrdila, da so prejšnji teden napravili prvi letošnji poskus jedrskih eksplozij na Otočju Einiwetok.
Italija pred volitvam
Med važnejše politične dogodke bližnjega časa v Zahodni Evropi je treba vsekakor šteti volitve v Italiji. 25. maja bo 33 milijonov italijanskih volivcev poklicano pred volilne skrinjice, da za nadaljnjih pet let izvolijo poslance za parlament in senat. Predvolilna kampanja. ki gre h kraju, ni to pot prinesla nič izrednega in novega. Vse stranke se pač vsaka po svoje z raznimi gesli, programi, obljubami in načrti potegujejo za naklo-
glasov padlo z dosadanjih 6 na 4 do 5 milijonov v korist Nennijevih socialistov, ki so imeli doslej 3 m poi milijona glasov. Podobno pričakujejo nekaj več glasov tudi Saraga-tovi socialni demokrati in liberalci. Radikalna (ki sicer doslej ni imela nobenega poslanca v parlamentu) ' in republikanska stranka, ki pri volitvah nastopata skupno, naj bi pobrali okoli 1 milijon glasov. Monarhisti so se to pot razcepili v dve stranki in obema skupaj ne obetajo
V	Jugoslavijo je prišla poljska zdravstvena delegacija, ki se je udeležila dela poljsko-jugoslovanske komisije za' sodelovanje na zdravstvenem področju med Poljsko in Jugoslavijo.
Predsednik Tunizijske republike Burgiba je opozoril na nevarnost vojne v Severni Afriki, če Alžirija ne bo kmalu dobila neodvisnosti. Dejal je, da bi morebitno alžirsko vlado priznala večina držav na svetu.
V	minulem mesecu so v Veliki Britaniji zabeležili največje število brezposelnih v
obdobju od leta 1953. Po uradnih poročilih je bilo 446 000 delavcev brez dela, kar predstavlja 2 °/o vseh zaposlenih.
Podpredsednik vlade ZDA Nixon je obiskal države Južne Amerike. V glavnem mestu Perua Limi so ga študentje napadli s kamenjem. Pozneje je odpovedal obisk v Ekvadorju. Menijo, da je njegovo potovanje v zvezi z gospodarskimi težavami v ZDA.
Budimpešto je obiskala poljska vladna in partijska delegacija, ki jo vodi prvi sekretar CK PZDP Vladislav Gomulka. V delegaciji je tudi predsednik vlade Cyrankiewicz in ministra za kmetijstvo ter prehrano.
Kitajski časopis Jen Min Ji Bao je objavil dolg članek, v katerem napada Jugoslavijo v zvezi s programom ZKJ. Vsebina tega članka je zelo podobna napadom iz časa resolucije IB, Članek so ponatisnili tudi v SZ in drugih vzhodnoevropskih državah. Glasilo ZKJ Komunist je ob tem članku napisalo, da sedanje ravnanje lahko pomeni dvoje: ali prej niso bili iskreni, ko so-normalizirali odnose z. Jugoslavijo, ali pa so sedaj spremenili stališče in se vračajo na stare metode.
V	Mauthausenu v Avstriji, kjer je bilo med vojno znano nacistično taborišče, so v nedeljo odkrili spomenik padlim Jugoslovanom — internirancem. V imenu jugoslovanske vlade sta pri odkritju govorila veleposlanik Jože Zemljak in književnik Velibor Gligorič.
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je odgovoril na nedavno Eisenhowerovo pismo. V njem je predsednik ameriške vlade predlagal, naj bi sestavili skupino strokovnjakov, ki bi pregledala možnosti za sporazum o ustavitvi jedrskih poskusov.
Po mnenju angleškega časopisa Sunday Express je manj upov, da bi kaj kmalu prišlo do sestanka na najvišji ravni, ker ZDA povezujejo ta sestanek z združitvijo Nemčije.
V	Libanonu so bile velike demonstracije, v katerih je bilo 15 oseb mrtvih, nad 140 pa ranjenih. Demonstranti so napadli ameriški informacijski urad, nakar je vlada poslala nanje policijo in vojsko s tanki,
V	Grčiji so bile v nedeljo parlamentarne volitve. Na njih so nastopile 3 stranke, radikali, liberalci in populisti ter dve strankarski koaliciji. Združena demokratska levica in Zveza progresistov, kmetov in demokratov. Prva volilna poročila so vedela povedati o ponovni zmagi radikalov in o okrepitvi levice.
V	Zahodni Nemčiji se je spet zaostrilo razpoloženje proti atomski oborožitvi vojske. Opozicija se pripravlja, da to vprašanje spet postavi pred parlament. Posebno hud odpor proti atomski oborožitvi je v Porurju.
V	vseh večjih italijanskih pristaniščih so začeli stavkati mornarji potniških in trgovskih ladij. Stavkajoči zahtevajo večje plače in spremembe nekaterih določil kolektivnih pogodb.
Predsednik britanske vlade Macmillan je izjavil, da vlada pripravlja ukrepe, s katerimi želi preprečiti gospodarsko nazadovanje, ki se širi iz Amerike proti Evropi. Kriza v svetovnem obsegu, je dejal, pa bi zahtevala tudi skupno akcijo v svetovnem obsegu.
Ameriški vlada je povedala, da je pripravljena spremeniti svoje stališče proti Združeni arabski republiki. Ameriško časopisje pa je priporočilo vladi, naj se bolj nasloni na azijske in afriške dežele, ki zaradi vedno bolj razvitega narodnega gibanja dobivajo v svetu vedno več veljave.
V	Bukarešti so podpisali sporazum o ju-gosiovansko-romunskem železniškem prometu. Na podlagi tega sporazuma bodo spet vzpostavili železniško zvezo med obema državama, ki so jo Romuni leta 1948 prekinili ta celo porušili del proge.
njenost volivcev. Dosti prahu je dvignil nedavni korak italijanskih škofv, 'd so sicer prikrito, vendar pa za vsakogar jasno pozvali volivce, naj oddajo svoje glasove za krščansko demokratsko stranko. Ta poziv je naletel na ogorčene proteste vseh drugih strank in vsega nevladnega časopisja. Poznavalci političnega življenja v Italiji ne pričakujejo kakih pomembnejših premikov v razmerju političnih sil v deželi.
RAZMERJE SIL
Zatorej si najprej oglejmo razdelitev poslanskih mest v nedavno razpuščenem parlamentu. Če se držimo znane razmestitve strank v vseh večstrankarskih parlamentih na levico, center in desnico, tedaj' je dosedanji parlament kazal takole sliko:
Levico so sestavljale tri delavske stranke, in sicer Komunistična partija z 24.9«/o glasov. Socialistična stranka pod vodstvom Nennija s 13.2Vo glasov in Socialnodemokratska stranka (saragatovci) s 5<>/o 8ia‘ sov. Med strankami centra je bila najmočnejša vladna kršča,nsko-de-mokratska stranka, ki je imela 36','ii glasov. Liberalna stranka je imela 3.2«/(, in republikanska LOSVo glasov. Desnico so predstavljali mo-, narhisti s 6.48<1/o In neofašisti s. 6.45«/!, glasov. V vladni koaliciji, ki so jo sestavili po zadnjih volitvah, so bile krščamsko-demokratska,, socialno demokratska, liberalna in republikanska stranka. Socialni demokrati so pred dobrim letom dh izstopili iz vlade, kasneje pa so isto storile tudi druge sredinske laične stranke.
Mnogi seveda skušajo ugotoviti 'kakšno je sedanje javno mnenje, da bi vnaprej ugotovili približno sliko izida volitev. Pravijo, da so katoliški krogi razpisali tajno anketo o razpoloženju volivcev. Po tej anketi sklepajo, da bodo krščanski demokrati tudi to pot obdržali relativno večino, da pa utegnejo izgubiti kakih milijon glasov od približno 11 milijonov, kolikor so dobili pri zadnjih volitvah. Tudi KPI obetajo, da bo število njenih
več kot dva milijona glasov. Neo-fašistom (italijansko socialno gibanje) pa prerokujejo izgubo vsaj ene tretjine glasov od poldrugega milijona, kolikocr so dosegli po zadnjih volitvah leta 1953. Te glasove naj bi jim pobrali krščanski demokrati in monarhisti.,
Krščanski demokrati so vstopili v predvolilni boj razcepljeni na tri dele, na desno krilo, ki ga vodita Andreotti in Scelba, na center s Fanfanijem in na levo krilo, ki ima največ pristašev v Milanu.
VOLILNI PROGRAMI
Vse tri večje delavske stranke. KPI, Nsnnijevi socialisti in Sara-gatovi socialni demokrati bodo nastopile na volitvah ločeno. Iz volilnih programov teh strank bomo vzeli nekaj primerjav, ki kažejo, v čem'se le-te približujejo in kaj jih loči med seboj.
Vse tri stranke se na zunanjepolitičnem področju zavzemajo za razgovore na najvišji ravni o razorožitvi, za prepoved atomskega orožja In za atomsko nevtralnost Italije. Zagovarjajo tudi vzpostavitev brezatomskega pasu v Srednji Evropi, kot ga predlaga poljski načrt Rapackega. Socialnodemokratska stranka pa zahteva poprejšnjo združitev Nemčije in šele nato njeno vključitev v neatomsko cono. KPI se še posebej zavzema za vzpostavitev prijateljskih odnošajev s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi deželami ter za združitev Nemčije na podlagi sporazuma med Zahodno in Vzhodno Nemčijo.
Dosti večje razlike so v načrtih, ki so sl jih te tri stranke postavile za reševanje raznih notranjepolitičnih vprašanj. Enotne so le v zahtevi po odpravi cerkvenega vpliva na politično in državno življenje ter po uveljavljanju demokratičnih načel ustave. Posebno na-giašujejo odpravo pravic, da se Cerkev meša v probleme šolstva. Glede gospodarskih ukrepov se vse tri stranke zavzemajo za delno nacionalizacijo energetskih virov in za boj proti oblasti monopolov v italijanskem gospodarstvu. Značilno je tudi, da vse tri stranke posvečajo dosti pozornosti Južn; Italiji in zahtevajo njeno industrializacijo.
Ko je KPI obtožila vladajočo fcr-ščanskodemokratsko stranko za mnoga nerešena vprašanja, med drugim tudi zaostajanje Italije v raziskovanju jedrske energije, je hkrati pozvala vse droge stranke k skupnemu volilnemu nastopu. Ponudila je tudi poseben minimalni
HUDO JE ŽIVLJENJE CRNCA V TOGU, ZATO PA JE TEM MOO NEJŠA NJEGOVA ŽELJA PO SVOBODI IN NEODVISNOSTI
program., ki med drugim predvideva agrarno reformo, obnovo Južne Italije, odpravo posebnih pravic Cerkve v političnem življenju itd. Nennijevi socialisti so tako akcijsko volilno enotnost odklonili, češ da je to poskus, da se oživijo oblike nekdanje Ljudske fronte, ki pa so v sedanjih spremenjenih notranjih in mednarodnih pogojih že preživele. Nennijevj stranki pa sta
se pred volitvami pridružila giba* nje neodvisnih socialistov, ki ga vodi Magmani, in Ljudska zveza.
Nakazali smo nekatere značilnosti predvolilnega boja v sosednji Italiji. Ne kaže, da bi se nihalo italijanskega političnega življenja bistveno premaknilo na eno ali drugo stran. Zato pričakujejo, da tudi podoba prihodnjega parlamenta ne bo bistveno spremenjena. -
ŠE EN UDA
Francozi so bili presenečeni. Občutili so, da se je plaz utrgal, da so se jim spodmaknila tla pod nogami In da ljudstvo Toga nezadržno teži k svobodi in neodvisnosti.
PREDSEDNIK NAJMLAJSE SAMOSTOJNE AFRIŠKE REPUBLIKE KWAME NKRUMAH JE ŽIVI ZGLED USPEŠNEGA BOJA ODVISNIH AFRIŠKIH NARODOV ZA NEODVISNOST. V TOGU JE IZREDNO PRILJUBLJEN IN JE OSEBNI PRIJATELJ VODITELJA NAJMOČNEJŠE NARODNE STRANKE OLIMPIJA,
Na volitvah v tej afriški deželi pod francosko upravo je izbruhnilo z vso silo na dan, da si hoče tamkajšnje ljudstvo po svoji želji kro-liti usodo. In to kljub vsemu pritisku francoskih oblasti, kljub grožnjam in nasilju. Združena opozicija, zbrana okoli Narodne stranke, je od 46 mest v skupščini dobila 30, medtem ko je Progresivna stranka, glavni up francoskih oblasti, žalostno pogorela le z nekaj poslanskimi sedeži.
Vodja Progresivne stranke Niko-las Grunicky je podpiral predlog, naj bi Togo neposredno vključili v Francosko unijo. Dobila pa je kljub samozavestnim napovedim le 4 mesta v skupščini. Njegova ideja, naj bi Togo priključi, francoskemu imperiju, je tako ostala v absolutni manjšini.
Zato pa je tem večjo zmago slavil njegov nasprotnik, v Angliji šo- • lani Olimpije. Njegova Narodna stranka je na volilno zastavo izobesila geslo: ukinitev skrbniškega sistema in razgl ritev Toga za neodvisno deželo, ki si bo sama izbrala zveze z drugimi deželami.
Togo je namreč še vedno pod skrbstvom OZN. Razdeljen v dva dela je padel pod britansko in francosko upravo. Britanski del se je spojil z Zlato obalo in postal del neodvisne afrišis države Gane. Francoski del pa je še vedno pod upravo Pariza. 'Lancozi so sicer izvedli pred nekaj le*i volitve, na katerih je zmagala Progresivna stranka, ki uživa očitno podporo fran-
coskih oblasti. N hitro roko so Francozi izvedli še referendum, na Katerem se (fc svet-iiio« >rjavila za priključitev k Francoski uniji. Toda izid je bil tako dvomljiv, da mu Združeni narodi niso nasedli. Zato so poslali v Tog posebno anketno komisijo, ki je preiskala stanje in ugotovila tudi nekatere druge za Francijo neprijetne stvari. Volitve so se tokrat ponovile, toda pod bolj znosnim in demokratičnim vzdušjem, ki je tudi dovolilo, da je resnična ljudska volja prišla močneje do izraza. Izid je bil porazen za francoske upravljavce.
Tako Francozi kot Angleži so se trudili, da bi vsak svoj del Toga politično, zlasti ps gospodarsko vezali na metropolo, tako da bi ga ob izteku skrbniškeg mandata preprosto vključili v svoj imperij. V tem smislu so Britanci tudi našli spretno rešitev za »svoj« del Toga, ko so ga vključili v samostojno državo Gano. Ta pa je, kot znano, še e ' no član Brltansk skupnosti narodov. Britanska skrbniška uprava v tem delu Toga je tako ukinjena, toda tudi ZN so prenehali dobivati poročila s tega ozemlja. Britanski del Toga ni	pod skrbstvom
Združenih narodov, ki se poslej nimajo več pravice neposredno vmešavati v notranj? zadeve tega področja.
Francozi bi radi storili po britanskem zgledu, samo da delajo bolj okorno. Letošnjo jesen jim namr^f poteče mandatna doba za skrbništvo nad njihovi:	delom Toga. Te-
daj bo treba tej deželi dati avto-
nomno državno obliko. Kolonialni krogi v- Parizu so hoteli s posebnimi administrativno-upravnimi, političnimi in gospodarskimi ukrepi čim tesneje povezati novo državo s Francosko unijo. Pred dvema 'eto-ma so v ta namen ustanovili vlado Toga z nekaterimi notranjimi pooblastili. Letos februarja pa so izdali zakon, ki naj bi spremenil Togo v avtonomno republiko v < ':viru Francoske unije. Tako bi, se dejansko in formalno končalo skrbništvo ZN nad Togom. Z drugir 1 besedami: -Togo bi padel na milost in nemilost v roke francoskim uprav-jfvcem.
Zdaj pa so volitve, ki so jim prisostvovali tu.'; opazovalci ZN, prekrižale račune pariškim kolonialnim krogom.
Na volitvah je »francoski« Togo izrazil težnjo, da ostane neodvisen in da se združi s sosednjo, samostojno Gano. Tako bi se tudi uresničila težnja prebivalstva obeh delov Toga po združitvi. Zgled Gane je neizmerno privlačen za prebivalstvo Toga pod francosko upravo, predsednik te najmlajše afriške republike Kwame Nkrumah pa uživa neverjeten sloves. Nedavna konferenca neodvisnih afriških držav, ki so se zbrale prav v prestolnici sosedne Gane, je še bolj poudarila njen ugled, hkrati pa močno vplivala na odločitev volivcev v Togu.
Francoski kolonializem ie. ' vo-, litvami v Togu doživel še en udarec, kolonialni sisiem v svetu pa j® na svoji smrt .i sodbi dobil še en krepak podpis.	no
Izhod iz zagate je samo v sporazumu. To geslo je postalo že prastara modrost v reševanju napetega povojnega mednarodnega položaja. Zato vsak korak, ki zbližuje nasprotne strani, pomeni stopnico više k miru in sožitju, zato ga tudi pozdravlja vsa miroljubna svetovna javnost.
Čeprav so takšni sporazumi nujni, čeprav si jih želi ves svet, so dandanes žal še zelo, zelo redki. Prav zato pa so tembolj dobrodošli.
V zadnjem času smo zaznamovali dva drobna sporazuma, ki sta sicer v primerjavi z velikansko gmoto neresnih vprašanj prav neznatna, sta pa vendarle pomembna kot klica zboljšanih mednarodnih odnosov, temelje čih na povečanem medsebojnem zaupanju
Te dni je sovjetski predsednik vlade Hruščev odgovoril na pismo ameriškega predsednika Eisenhovvra. V njem je poleg mnogih drugih stvari izrazil tudi pripravljenost, da ustreže ameriškemu predlogu o sestanku strokovnjakov, ki naj bi pripravili predlog za nadzorstvo nad prenehanjem atomskih poskusov.
To sicer ni v celoti sprejet ameriški predlog, saj ta predvideva sestanke strokovnjakov za proučevanje celotnega razoroži-tvenega vprašanja. Sovjetska zveza tudi že vnaprej izraža svoj dvom, da bi po tej poti lahko dosegli pomembnejši sporazum. Zato Hruščev tudi predlaga, naj bi delu takšnega odbora izvedencev določili čimprejšnji rok. se pravi, sovjetski predsednik bi se rad zavaroval, da ne bi ta pot pomenila samo odlašanja in zavlačevanja odgovora Zahoda na pozitivno sovjetsko odločitev o enostranski prekinitvi nuklearnih poskusnih eksplozij.
Pomen tega sovjetskega sklepa pa je le v tem, da prihaja na pol poti naproti zahodnim silam. Preizkušnja iskrenosti stališč tako ene kot druge strani prihaja tako če dalje bolj na trdna tia stvarnosti iz visokih neoprijemljivih sfer mogočno donečih, toda puhlih propagandnih gesel. Res je sicer tu di, da se Sovjetska zveza spušča v boj no področju, kjer čuti največ trdnosti in ime zaslombo širokih množic.
Sklep Vrhovnega sovjeta o enostranski prekinitvi atomskih poskusov je vsekakor naletel na široko odobravanje po vsem sve tu. Zahodne sile so predvsem v lastno škodi, zavrnile, da bi se pridružile tej koristni po budi. Se več, kljub temu so ZDA in Velika Britanija sklenile nadaljevati s poskusnimi eksplozijami in danes njihove bombe spet pretresajo svetovno ozračje. Glavni izgovor obeh zahodnih velesil pa je bil, da je ne mogoče nadzorovati atomske poskuse.
Sovjetska zveza je zdaj privolila, da od bor strokovnjakov prouči možnosti aa nad zorovanje atomskih poskusov in s tem izbila poslednji argument iz rok Zahoda. Četudi se za tem skriva morda močna propagandna pobuda, pa je sama ustavitev atom-
skih eksplozij tako važna stvar, da vsi propagandni razlogi zbledijo ob njenem pomenu za človeštvo. Očitki Zahoda, češ da gre zgolj za propagandno potezo Sovjetske zveze, ne morejo biti na mestu, saj si svet ne želi drugega, kot da tudi Zahod začne s takšno »propagando« in čimprej ustavi jedrske poskusne eksplozije.
Zahod pa je te dni pristal, da se trije sahodni veleposlaniki ločeno sestajajo s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. V Moskvi namreč že skoraj mesec dni prač previdno potekajo razgovori sovjetskega zunanjega ministra z ameriškim, britanskim in francoskim veleposlanikom. Zahod je zahteval, naj bi se vsi trije veleposlaniki sestajali skupaj s sovjetskim predstavnikom, Sovjetska zveza pa je odvrnila, da to ni mogoče, ker bi se tako znašla v neenakopravnem položaju — razmerje bi namreč bilo 1:3. Zato je Moskva predlagala, naj bi na razgovore povabili še češkega in poljskega predstavnika; obe strani bi se tako »izenačili«. Ali pa naj bi nadaljevali razgovore ločeno, z vsakim veleposlanikom posebej, tako kot doslej. Zahod se je raje odločil za drugo možnost, ker se boji, da ne bi takšna rešitev postala zakonita praksa tudi na vseh
poznejših sestankih med Vzhodom in Zahodom.
Ločeni sestanki so resda le polovična rešitev, saj zavlačujejo že tako počasna pogajanja. Vsekakor pa so bolje kot nič. Prvi stik med Vzhodom in Zahodom za pripravljanje sestanka na najvišji ravni je ohranjen, z njim vred pa tudi upi v končni uspeh.
Tudi v tem drobnem sporazumu se tako IzVaža splošna želja, da bi čimprej našli pot sporazuma, hkrati pa tudi bojazen velikih sil pred odgovornostjo za neuspeh pogajanj.
Potemtakem ni zaman, če imenujemo ta dva sporazuma klico prihodnjih odnosov med državami, odnosov, ki morajo neogibno temeljiti na povečanem mednarodnem zaupanju-Svetovna javnost danes s pričakovanjem upira oči v prestolnice največjih sil, da od njih končno sliši miroljubno besedo 'n predvsem — da vidi otipljiva dejanja v prid miru. To pričakovanje postaja iz dneva v dan večja materialna sila, mimo katere ne m°" rejo tudi »največji in najmočnejši«. Vsakdo, tudi v Moskvi in Washingtonu se danes že upogiba pred novo mednarodno moralo. E1 terja konkretne dokaze miroljubnosti, pripravljenosti na pogajanja in sporazumevanje.
Sila svetovnega javnega mnenja danes 9® ni tako močna, da bi v kali zatrla vsak P°' skus oživljanja mednarodne napetosti iB hladne vojne, vendar pa ima že toliko moči, da najvažnejše mednarodne faktorje žene na pot sporazuma. Da pa bomo po tej PO** dosegli končni cilj: mir in sožitje, bo treba vanjo tlakovati še dosti takih in podobnih drobnih sporazumov.
Martin TOMAZlC