Spoštuj svojega očeta!
(Iz slovaškega prevel Vrhovski.)
l|Hj|JSred leti je lezel po cesti k glavnemu mestu ^KjlPgl sključen starček, opiraje se na krivo palico. /čfu&B Slab je bil že tako, da se je komaj držal 153^0 na nogah. Prišedši do mitnice, sede na ob-cestni kamen, da si odpočije.
»Odkod pa, dedek?" vpraša ga mitničar. ,,Od daleč, tam iz Lužnice", odgovori starček. ,,Kaj vas pa žene v mesto?" ,,Ah, moj Bog! Nič kaj dobrega!" vzdihne dedek. nOrem k sodniji tožit svojega sina. Pred nekaj leti sem mu prepustil vse premoženje, da bi si počil na stare dni. Obljuboval mi je, da bode skrbel zatne, ali sedaj — danes me je že izgnal iz hiše!"
— 141  —
;,Koliko let pa imate?"
,,Minulo mi jih je že osemdeset."
»Kaj torej še hočete na svetu?" reče sirovi mit-ničar. ,,Že davno bi bili lahko v grobu."
Starček se je zgrozil nad temi besedami, žalostno z rokami zakril si obraz in javkal: ,,Sinko, oh ti brez-božni sinko! Kadar je oče že star in nadložen, bi se ga rad iznebil čimprej, ali kadar res umrje, se boš še spominjal nanj! Saj bodeš izkušal še sam, da je res-nica: kakor meriš ti svojemu očetu, tako bodo merili drugi tebi. Še vedno veljajo besede božje: ,,Kdor kaj slabega stori svojemu očetu ali materi, temu naj ugasne luč v sredi teme! Premoženje, s katerim se zdaj po-naša, bode izgubilo blagoslov božji! — Dobrotljivi Bog, oh usmili se me!"
Starček je izmolil, sklonil se in — zaspal za vselej. Bog se ga je usmilil in ga vzel k sebi. —
Na tem kamenu, kjer je pred več leti umrl dobri starček, pa sedeva zdaj njegov sin in prosi vbogajme. Iz bogatega kmeta postal je berač, ker pre-moženje njegovo ni imelo blagoslova očetovega, pa tudi na božjega.