Gozdarstvo v času ii~ prosto Gozdarski sejem Elmia Wood 2001 in slovensko gozdarstvo Vsakih nekaj let se v gozdovih blizu švedskega mesta Jonkoping zberejo vodilni proizvajalci gozdar- ske opreme. Elmia Wood je neke vrste romarska Meka, kjer je na ogled vrhunska tehnika in tehnologija izko- riščanja gozdov. Od 6. do 9. junija je petsto podjetij na osmih hektaijih površine razkazovale stroje in naprave pri praktičnem delu, kar je svojevrstna privlačnost tega sejma. Sejemska prireditev je prilagojena severnjaškim geografskim in reliefnim razmeram, ki jih z lahkoto premagujejo večosni kolesniki z uveljavljeno nordij- sko tehnologijo kratkega lesa, imenovano CTL (Cut to lenght). Za metodo, ki prodira tudi v srednjo Evropo, je značilno in hkrati nenavadno, da med delom delavec ne stopi na gozdna tla in da se z roko sploh ne dotakne lesa, če pa že, potem samo v času odmora, ko zakuri ogenj in si skuha tradicionalno gozdarsko kavo. Daje res tako, potrjuje skronma zastopanost izdelovalcev motornih žag, vidov in prirejenih gozdarskih traktorjev, torej strojev, ki so prilagojeni konvencionalni sečnji in spravilu lesa v težjih gorskih razmerah ter zlasti za drevesne vrste listavcev, za katere še niso izumili mehanizirane tehnologije pridobivanja lesa. Na podro- čju klasične tehnike se namreč že dobri dve desetlelji ni zgodilo nič revolucionarnega, delo z motornimi žagami in spravilo s traktorskimi vi tli ostaja še naprej težaško, nevarno ter zdravju škodljivo. Medtem pa so delovna mesta strojnikov forwarderjev in harvestrov močno humanizirali, in to ne samo v fiziološkem pogledu (ergonomsko izpopolnjene in klimatizirane kabine), temveč tudi v psihofizičnem, saj so računalniki prevzeli glavno breme zapletenega in hitrega odločanja. Učinki teh robotov so enormni, delovne operacije potekajo z velikansko hitrostjo in se sočasno prekrivajo. En dela- vec lahko poseka, oklesti in razreže do sto m3 dreves v eni uri, drevo debeline 35 cm prime in odreže prej kot v petih sekundah, med kleščen jem pa je pomik debla kar neverjetnih 4 mis. Računalniška integracija je avtomatizirala posek i.n izdelavo ter omogoča še veliko več, npr. programirane prednastavitev ogrevanja stroja in kabine ter daljinsko upravljanje. Med armado monstruoznih strojev je vzbujala največ pozornosti najnovejša kombinacija fmwarderja in harvestra, ki je v enem stroju združila agregat za podiranje, kleščenje in razžagovanje z vozilom za nakladanje in prevoz do ceste. Proizvajalci zagotav- ljajo, da bodo s temi harwarderji še dodatno znižali izdelavne stroške in zmanjšali obremenitve tal, saj GozdV 59 (2001) 4 bo namesto dveh strojev po gozdu lomastil en sam mjak. Sejemsko prireditev so poživljali tudi zanimivi pri- kazi zgodovinskih tehnik dela (izdelovanje kamnitih sekir, strojno izdelovanje skodel, oglaijenje, spravilo in prevoz lesa s konji) in mikavno preverjanje gozdar- skega znanja s poljudnimi vprašalniki in testi. Posebno pozornost so namenili obnovljivim rastlinskim virom za pridobivanje "zelene" energije. Razstavljeni so bili raznovrstni stroji za cepljenje in sekanje lesa ter pose- bna novost: samohodni stroji za paketiranje sečnih ostankov. Poleg težke mehanizacije je bilo na sejmu tudi veliko drobne gozdarske opreme in zaščitnih sred- stev, med katerimi so se skoraj izgubili pridelovalci sadilnega materiala in privrženci računalniške infor- matike. Razvoj gozdarske tehnike je izjemno hiter, procesi so organizirani okrog tehnologij , težišče pa je v ljudeh oziroma v sposobnosti ustvaijeno znanje uporabiti v proizvodnji. Toda razvoj in napredek, ki ju narekuje turbo kapitalizem, skriva v sebi grozečo past za stan- dard in demokracijo, kajti posledica take rasti bo vedno večja brezposelnost. Ta bo najbolj prizadela delovno intenzivne panoge in še prav posebno razdrobljeno slovensko gozdarstvo. Sicer pa so posledice totalne globalizacije najbolj očitne v zmanjšanju števila zapo- slenih pri največjem razstavljavcu gozdarskih strojev, koncernu CAT (Caterpillar), kije leta 1979 zaposloval okoli 100.000 delavcev, osem let za tem pa samo še 65.000 oseb ter ob tem še povečal prihodke in dobiček (Vir: Martin, H. P. & Schumam1, H., Die Globalisie- rungsfalle). Čeprav je večina razstavljene tehnike za . naše domače razmere neprimerna, prevelika, preokorna in predraga, smo prireditev zapuščali s trpkim spozna- njem, da vedno bolj zaostajamo in da se razlike med našim in evropskim gozdarstvom poglabljajo. K temu je svoje dodala globalizacija trgov lesne surovine, ki zaostruje vrednostno razlikovanje lesne surovine. To velja še prav posebno za listavce, ki pri nas prevladu- jejo. Slovensko gozdarstvo zato ne bo nikoli konku- renčno z množičnimi in malovrednimi izdelki, naša edina možnost je usmerjenost v visokovredne gozdne proizvode. ln slovenski gozdovi so predestinirani za pridelavo takega lesa, zato je naš glavni izziv zagotav- ljati kakovostno lesno surovino ob čim nižjih stroških ali, povedano drugače, izdelki morajo biti poceni in vrhunske kakovosti. 221 .. .,.;;,;:~ _.. -. začudeno strmijo v monstruozne stroje, ki odjedajo delovna mesta njihovim staršem V Evropi se povečuje površinski delež gozdov, nji- hove lesne zaloge in prirastb, zaradi česar prihaja do presežkov lesa. Preveliko ponudbo povečuje tuili vedno večji delež recikliranega papirja (preko 50 %). Posle- dice so zaznavne v znižanih ali stagnirajočih cenah lesnih sortimentov in tudi trendi porabe in cene lesa na evropskem tržišču so še vedno usmerjeni navzdol. Z učinkovito tehniko in terensbm razmeram prila- gojeno tehnologijo lahko gozdarsko razvitejše družbe zružujejo proizvodne stroške in s tem omilijo neugodne posledice manjših prihodkov od prodaje lesa. V naših razbrazdaruh, goratih in razdrobljen ih razmerah so take možnosti neznatne, stanje pa še poslabšuje uničujoča gozdarska politika. Posledice so vsak dan bolj očitne, saj po letu 1990 slovensko gozdarstvo ne dosega nobe- nega pomembnej šega cilja. Brez zadostne, kontinui- rane in strokovne nege ne bomo pridelali debelega in kakovostnega drevja, brez pospešene gradnje gozdnih prometnic pa ne bomo znižali proizvodnih stroškov. Za preživetje slovenskega gozdarstva morata biti izpol- njena oba pogoja. Predvsem pa bi se morali odgovorni oblastnikj zavedati , da bodo naši zanamci odvisni od tega, kako ravnamo z gozdovi danes. Mitja Cimperšek Fotografski natečaj za zgibanko Gozdni bonton Zveza gozdarskih društev Slovenije razpisuje fotografski natečaj za slikovno opremo zgibanke Gozdni bonton. Na natečaju pričakujemo fotografije, ki kar najbolje ilustrirajo 10 zapovedi gozdnega bontona: 1. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za življenje gozda, njihovo nabiranje je omejeno s predpisi. 2. Ogenj uniči drevesa, druge rastline in živalski svet, zato v gozdu ne kuri. 3. Vožnja v gozdu je dovoljena le po urejenih gozdnih cestah. 4. Majhna in velika drevesa ter grmi so živa bitja, zato jih spoštuj in ne poškoduj. 5. Kaži pote, ograje, mostove, klopi in drugo ohrani nepoškodovano za vse obiskovalce gozda. 6. Živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Hodi tiho, da jih ne boš vznemirjal/a. 7. Smeti v gozdu pričajo o človekovem nespoštovanju gozda. Pospravi jih za seboj in odnesi v smetnjak. 8. Psa in druge domače živali vodi na vrvici. 9. Poti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljaj jih, in ne hodi po brezpotjih. 10. Voda je dragocena. Gozd jo či sti, zadržuje in nam jo pomaga ohranjati pitno. Sodeluj pri tem tudi ti , in ne spuščaj v vodo ali gozdna tla škodljivih snovi. Natečajno gradivo pošljite do 15. septembra mi naslov ZGDS, Večna pot 2, 1001 Ljubljana, s pripisom Gozdni bonton. Oddanemu gradivu je potrebno priložiti osebne podatke (ime in priimek, naslov, EMŠO, žiro račun in davčno številko). Izbrane fotografije bodo honorira ne po merilih ZGDS. Rezultati natečaja bodo objavljeni v Gozdarskem vestniku. Vljudno vabljeni k sodelovanju! 222 GozdV 59 (2001 ) 4