LJUBLJANSKI ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO • / i 4 LETNIK XXXV. ŠTEV. 5. - \ ' ' *■ MAJ 1915 Vsebina majevega zvezka: 1. Pavel Golia: Iz cikla: ,1914115". Pismo. — Nevesti padlega junaka. — Bojišče. — Poznam roko...............194 2. Josip Kostanjevec: Na solnčnih tleh. (Dalje prihodnjič.) .....196 3. Vojeslav Molfc: Sejavec..................204 4. Milan Pugelj: Carmen..................205 5. L. Pintar: O krajnih imenih................211 6. Fran Albrecht: O. žetev! . ................217 7. Ksaver Meško: Sin. (Konec.) . v . . . ...........218 8. N.F. Preobraženskij: Razvoj umeuanja in perijodizacije ruske zgodo- dovine. (Dalje prihodnjič.) ................ 230 9. Književna poročila ................... 237 Kapistran: Domača knjižnica. — Dr. Fr. Ilešič: Vjesnik kr. hrvatsko-slavonsko - dalmatinskoga zemaljskog arkiva. — Dr. Gv. Sajovic: Publikacije Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti■ v Zagrebu. 10. Nekrolog ......................239 f Dr. Vinko Zupan. „Ljubljanski zvona Izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h, za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 h na leto. ===== Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. == Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Upravništvo v „Narodni tiskarni" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne' v Ljubljani. Iz cikla: „1914/15". Pismo prijatelju Egonu Gabrijelčiču, c. In kr. nadporočniku in stotnljskemu poveljniku v pešpolku štev. 97. Padel, odlikovan z Najvišjim priznanjem za hrabrost, — po smrti z viteškim križem železne krone -r- dne 9. februarja 1915 v Karpatih. Spoznala sva se sredi praznih cest po dvomu in stremljenju. V vsem enaka sva šla pojoč, odločnega koraka v prihodnjost. — In zdaj tišči mi tužna vest k tlom dušo, da le žalost in bolest iz vsake, vsake moje misli plaka. O, vzor prijatelja, o, vzor junaka, Ti da si se napotil v noč brez zvezd? Pa vstane up, in zopet ne verujem, kličem Te po imenu sred noči, pri polnočeh po Tebi povprašujem, med sni Te iščem, ki jih mrak rodi, nestrpno vsak večer Te pričakujem---1 In vendar — Tebe od nikoder ni. Nevesti padlega junaka. L Tako so te našle moje stopinje užaljene: smrtnih ti madežev viseio je sto raz oči, in Še so drhtele nasprot prepovedani sli grehatrudne ti grudi, prelestno razgaljene. Kaj nisi videla v duhu. njega, ne dalje ne, kjer v srcu te verno je nosil, kjer nem zdaj leži, kaj nisi čuip sredi iedene noči, kako so te klicale ustne od mrzlice razpaliene? .Ljubljanski zvon" XXXV. !915. 5. 13 Prešuštniku si se udajala v postelji postlani, prešuštnica, ko je on plesal plese krvave, ko je 011 umiral na težki" rani na plesišču smrti, na polju slave, ko smo ga pokopali na samotni poljani--- Pa naj ti izročam zdaj zadnje pozdrave? 2. Dober, pameten mož je bil in vreden, da i brezvestnost žaluje za njim vsaj pol leta. • A komaj je odšel in z njim četa, si ga že pozabila. Čez en teden. Prisegal je nate, zaupljiv in v duši čeden, vera si bila mu in molitev, koketa, njegova zadnja beseda tvoje ime, prokleta. Potem je izdihnil zapuščen in beden. O, vidim tvoje obličje jasno in čilo in polteni vzbok tvojega tilnika in vrata in vem, zakaj tako ogorčenje v meni je vzklilo plemenitega moža in junaka je zasula lopata, in ti si mu bila poslednje tolažilo, ti bogstvo iz pobeljenega blata. 3. Še zvenijo v ušesih mi zadnji pozdravi. Odprt grob gledam: ne venca, ne cvetlic, nad grobom kroži jata črnih ptic, topovi pojo žalostinko zamolklo v daljavi. Še zvenijo v ušesih mi zadnji pozdravi, še čujem umirajočega zadnji klic--- Ti pa grešiš in poješ cvetočih lic in oskrunjaš spomin njegov v grešni ljubavi. In še pretresa grmenje bojev Karpate, toda v grobovih je mir m molčanje. Nad kodre, ki drug ti poljublja jih zlate, Pavel Golia: Iz cikla: „1914/1915". 195 se sklanjajo mrtve, varane sanje, iz temnih tajn onstranstev gleda nate z osteklenelimi očmi zaničevanje. Na tisoče glav, ena sama volja. Prazne vasi, razdejani krovi. Puške, strojne puške, topovi. Nad črto odprto nebo. V črti vztrajnost, možatost, bližina smrti. Kri. Grmenje. Vpitje. Ječanje. Junaštvo. Žilavost. Razdejanje. Plitvi, podolgasti grobovi, v njih naši najkrepkejši sinovi. Junak za junakom nas ostavlja. Za smrtjo mas se prihodnjost pripravlja. Izza piramid žrtvovanih trupel prihaja nov dan, še ves mlad in osupel. Poznam roko . . . Poznam roko, vsa majhna je in sloka, kot roka angela ali otroka, in bela je kot sneg, kot bela roža, in blaga je kot sen, ki bedne boža. Kot v solncu golobice s svilnim perjem kot nežno cvetje v vetru na poljani. In vse je pelo v njeni drobni dlani. A zdaj vsa plaha gre čez bleda lica in črna jo zastira rokavica. Bojišč?. njive, opustošena polj plesali so ji prstki nad klavirjem, / Josip Kostanjevec: Na solnčnih tleh. Povest. VI. Drugega dne je prišel gospod Burlatti šele okoli desete ure v prodajalno iti kontoar. Zgodilo se je to prvič, kar so pomnili 9 uslužbenci v prodajalni in kontoarju, seveda razen onih dni, ko je bil zaposlen na potovanju. Zato so se danes vsi čudili in spogledovali, kaj neki to pomeni. Ko je stopil mednje, so vsi takoj opazili, da ne izgleda tako dobro kakor po navadi. Na zabuhlem obrazu so se mu pojavile neke višnjevkaste pege iti pod očmi so se bili povečali temni kolobarji, da so bile videti otekle. Pobledele ustnice so nervozno podrhtevale in že nekoliko sivkasti lasje so bili ob sencih namršeni. Na "prvi hip je bilo uganiti, da je prečul vso noč, da se niso zatisnile njegove trepalnice niti za trenotek. Na pozdrave uslužbencev je odzdravil čemerno in kratko. Ko je slišal poročila poslovodij, je odšel v kontoar, kjer je začel odpirati došlo pošto. Pisma je polagal na več kupov, napravil na to ali ono zaznamek s svinčnikom in potem te kupe porazdelil med kontoariste. Nekaj jih jc pa spravil v lasten poseben predal, potem ko jih je pazljivo prečital. Predno je še ta predal zaklenil, je vstopil dolg iti suh človek škiljastih oči, oblečen v dolgo ponošeno in preobilno suknjo nerazločne barve. Na velikih lopatastih čevljih so bile pete na zunaj pošepljene in spredaj usnje razpokatio. Skrivljenega hrbta in potuhnjeno kakor maček se je plazil ta čudni obiskovalec proti stolu gospoda Burlaltija. „Kaj hočete, Perko?" je vprašal Burlatti neprijazno. „Časa&. nimam, povejte nakratko!" Perko se je še bolj stisnil, da so visele njegove dolge roke čez kolena in je izgledal prav po opičje. „Prosim ponižno, gospod principal. Prišel sem se ponižno pritožit, da so se nekateri delavci v skladiščih pobunili. Prosim ponižno, najhujši med njimi je tisti, kakor vedno, saj veste ponižno, "oni znani Matija Štrk, ki ste mu morali že tolikrat pritrgati plačilo 'Jj za enake prestopke. Prosim ponižno . . Burlatti je vstal in nestrpnost se mu je Čitala na obrazu. „Kaj hočejo?" je vprašal rezko. Perko se je začel zvijati. „Kaj naj hočejo, gospod principal? Saj sami veste, nczado-voljneži so, vsega jmajo premalo, samo dela preveč. Zastonj bi radi žrli in denarja bi radi imeli, lahko zasluženega, da^ bi potem hodili -^po tistih svojih shodih popivat in zabavljat čez nasj)OŠtene Italijane, prosim ponižno, gospod principal. Samo tam jih šuntajo, verujte mi, samo tam se nauče takšnih lepih reči, od svojih voditeljev, gospod principal. Prosim ponižno, odjeh jgrivandranih Kranjcev in Čičev..." „Torej povišanja plač zahtevajo, kakor razumem," ga je pri-kinil Burlatti. „Da, povišanja plač, gospod principal. In ker mislijo, da sem jaz kriv, da se jim ne da več, so se navalili name in ubili bi me bili, da jim nisem ušel. Tekel sem naravnost k vam, gospod principal, prosim ponižno. Pojdite z menoj, pokličite policaje, ukrotiti jih moramo! Braniti me morate, gospod principal, svojega ponižnega služabnika." Gospod Burlatti se je hripavo zasmejal. „Torej, recimo, gre pravzaprav za vas, gospod Perko?" „Zame? Kako to?" je hitel oni prestrašeno. „Naj bo, kakor hoče. Takoj pojdem z vami, da preiščemo, kar mi pravite. Čakajte hipec." Stopil je v kot ter vzel klobuk s kljuke. Nekaj je premišljal. Potem je zopet počasi obesil klobuk na prejšnje mesto in velel Perku: „Stopite v prodajalno in pokličite mi Podlipnika!" Podlipnik je prišel in Burlatti je namignil Perku, naj nekoliko časa počaka zunaj. „Odpravite se takoj in pojdite s Perkom v skladišče," je dejal Podlipniku tiše. „Tam so uslužbeni sami slovenski delavci in ker ste tudi vi Slovenec, bodo imeli zaupanje do vas ter vas bodo slušali. Kakor mi poroča Perko, so se uprli in zahtevajo večje plače. Baje so ga hoteli tudi pretepsti. Meni so takšne stvari zoprne in nočem ničesar vedeti o njih. Zato preiščite vi stvar natanko in mi potem poročajte. Zanašam se na vas, da boste varovali moje interese in predvsem jih potolažite z obljubami. Plačani so dovolj dobro za tisto delo, drugod niti toliko nimajo. Pomislite, goldinar na dan! In sedaj so slabi časi in zima trka na duri. Opravite torej dobro in v tem zmislu." Podlipnik je povesil glavo. Ni mu bilo posebno všeč to naročilo. Zato je hotel ugovarjati in se ga otresti. Toda ko se je obrnil in vnovič zagledal v veži Perkov obraz, ši je hipoma premislil. Nekaj mu je reklo, da je ta človek provzročitelj vseh nesporazumljenj. In ker so oškodovanci Slovenci, je njegova dolžnost, da prevzame to sitno nalogo. Zato se je vdal in se takoj odpravil s Perkom, ki je bil nemalo presenečen, da je dobil namesto Burlattija tega posredovalca. Naglo je stopal Podlipnik po ulicah. Neka zadrega se ga je polaščala, z vsakim korakom večja, kolikor več ljudi sta srečavala. Kakor bi ga bilo sram, da^ hodi s takšnim človekom, kateremu gleda lopovščina z obraza in ki je oblečen kakor cigan, dasi opravlja pri Burlattiju službo nadziratelja skladišč in je torej gotovo toliko * plačan, da bi se oblekel dostojno. Kako more Burlatti sploh imeti takšne subjekte na tako zaupnih mestih. On, Podlipnik, ne bi mu zaupal nadzorstva nad svojo kozo, ako bi jo imel. Kakšne usluge je moral ta človek storiti gospodarju, da ga trpi v službi? Nehote se mu je vsililo to vprašanje. In kolikor bolj je razmišljal in raz-motrival, toliko bolj je bil prepričan, da je moralo biti nekaj med obema, kar ju je vezalo. A zakaj ni šel Burlatti sam z njim? Ali je res poslal njega samo zato, ker je Slovenec? Vedno bolj so se mu križale misli, vedno bolj se mu je zapletal vozel. Perko je hotel govoriti, a je zaostajal za Podlipnikom, njegove noge so bile težje, ker so bile starejše. Parkrat se je zaletel in ga je prijel za rokav, toda Podlipnik se je otresel in stopal še hitreje. Prav ničesar ni hotel slišati, dokler si ne bodo gledali vsi oči v oči. Tako bo njegova sodba nepristranska. Ko je stopil v skladišče, je vse delo počivalo. Težaki so posedali in polegali po vrečah in se polglasno pogovarjali. Resni soeoz bili njih obrazi, resni so morali biti torej njih pogovori. Podlipnik se je ozrl v polkrogu po njih in stopil na sredo. Perko je bil takoj za njim in zopet je odpiral usta, da bi nekaj govoril. Toda Podlipnik mu je dejal suho in odločno, dasi tiho, da niso drugi slišali: „Nimam časa, da bi ga tratil. Kar vas vprašam, to odgovarjajte in upoštevajte, da sem sedaj namestnik gospoda Burlattija." Iz Perkovih oči je švignil blisk in trdo so se mu stisnile čeljusti. Povesil je nato od jeze zardeli obraz in tresoč se, je stopil korak od Podlipnika. „To mi bodeš drago plačal," je siknil sam pri sebi med zobmi, a Podlipnik ga je vendar slišal. No, ni se ozrl po njem, zaničljivo se je posmejal, veselilo ga je, da ga je razljutil. Nekaj težakov se je dvignilo z vreč, drugi so se oprli na komolce. V ozadju se je dvignila koščena laket in se zamajala. Nekdo je zasikal strupeno, da je zarezalo v kosti. Pgrko je prebledel in se stisnil, kakor bi ga zazeblo. Kakor grozeče zamolklo levje rob-nenje je nastalo v vrsti. Tedaj je pa izpregovoril Mirko Podlipnik glasno in popolnoma mirno: „Možje in fantje! Prišel sem k vam v imenu vašega delo- ^ dajalca, gospoda Burlattija, da poizvem vaše želje in zahteve. Brez ' ovinkov in strahu mi jih razodenite, da jih potem lahko sporočim , njemu, ki vam lahko pomaga. Kolikor je v moji moči, storim za T vas, o tem bodite prepričani." Iznenadenje se je čitalo na slehernem obrazu. Nekdo se je oglasil rekoč: „Slove^ecJe1J bile njegove misli. Kar je doživel danes, je pomnožilo njegove r : izkušnje za celo dobo. Ali je res Slovenec s svojo poštenostjo in - • brezprimerno deloljubnostjo obsöjen samo — v izkoriščanje in su- C> ženjstvo? Da se ob njegovih žuljih rede takšne eksistence kakor je > Perko? In koliko je Perkov v Trstu! V vsaki ulici jih srečuje, tia ° vsakem oglu se zadene ob enega ali še več. Toda ti še niso najhujši. V razkošnih palačah, v^žametu in svili, ob polnih mizah in ob penečem šampanjcu žive najgnusnejše pjjavke in_pijejo našo kri. In zato prepovedi o ustanovitvi delavskih društev, zato barikade na pot vsaki omiki. Na pomoč siromakom! Ko je dospel Podlipnik v prodajalno in vprašal po šefu, ga ni bilo več tam. Odšel je bil takoj za njim, in ni ga bilo potem več na izpregled tisti dan . . . (Dalje prihodnjič.) Vojeslav Mole: Sejayec. Pomladna pesem. Sejavec stopa čez njivo. Rano jutro je. Čez sinje gore, kjer se budijo iz zamišljenih sanjv ečni lesovi, je razlilo solnce v svet morje bleska, da trepečejo pod njegovimi žareči mi valovi obzorja in se lesketa v daljini srebrni pas reke, zastor s komaj vidnim meglenim pajčolanom. Na bližnjem holmu se je prebudila dobrava in zazvenela v ptičjih pesmih. A kjer se beli v zelenem bregu vaška cerkev, je zadrhtelo v stolpu in zaplulo skoz sveži vzduh nad strehami nizkih koč v smejoča se razoratia polja: zvoni jutranji zvon, poje jutranjo molitev. Čez razorano njivo stopa sejavec. Solnce ga obsija, stopa kakor svetnik, obdan ^od zlatega bleska, čez vonjajoče sočne brazde. Zemlja diši vseokrog, njiva trepeta kakor mlada, ljubeča žena. In čez njo stopa človek in seje v njeno telo svoj trud in znoj, svoje upanje in bodočnost. In zemjja^jjoje in se smeje; visoko gori pod nebom zveni odmev njene pesmi, nekje pod solncem vriska škrjanček. In sejavec stopa čez njivo. Z božansko kretnjo iztega desnico, odpira dlan in iz nje padajo semena na vlažne grude. Brez nehanja padajo in zemlja jih sprejema vase in se spaja z njimi. Smeje se jutro, šumijo v gorah prebujeni lesovi, vriska zemlja. In kakor bog stopa v solncu sejavec čez njive in seje, seje življenje. Carmen. i. Tisti večer je gledal četrtič Zofijo Večerinovo kot Carmen. In kakor je bil prvi in drugi in tretji večer zanjo ves vnet, enako se mu je godilo četrti večer. Ko je planila na oder, rdeča, z velikimi žgočimi očmi, s črnimi, mahadravimi ciganskimi lasmi, rjavih in zdravih rok, gibčna, kakor bi se ji zvijale pod kožo mesto udov močne okrogle kače, drznih, živih gležnjev in trdih, skoro moških in vendar strastno ženskih korakov, ko je bušila taka med igralce, je bil Jalen med tisto publiko, ki se je zganila, popravila na sedežih, nagnila naprej in se stresla prijetno dirnjena vsled divjega in slastnega užitka. V obraz je zagorel, sklonil se je globoko do rame svojega prednika v parterju in gledal mimo glav na oder z očmi, ki so bile vlažne in so ga pričele peči, da jih je trepetoma zapiral. Nosnice so mu drhtele, ustnic se je oprijela pekoča suša in po žilah je vrela kri, kakor bi pod njim gorelo. Carmen je pela svojo pesem in njen glas je bil širok in topel, skoro moški in vendar žensko vroč in mamljiv. Hodila je sem, hodila je tja in kačasto telo se je pod obleko vilo, se krčilo in iztezalo, trepetalo in strmelo, vabilo in zavračalo. Imela je na sebi rožnato krilo, segajoče nekoliko čez kolena, in kadar se je naglo zasukala, se je videlo nekaj temnega, okroglega, kakor da bi bilo tisto njeno golo koleno. Stopala so bila majhna, ali v njih je bila moč, ki je glasno govorila ob vsakem koraku. Prožnost gležnjev se je prelivala v prožnost meč in po nogah je neprenehoma teklo in valovilo nekaj divjega in ciganskega. Njen pas je bil ozek in v pisani bluzi nad njim so se vzpenjale in bočile neznane prsi, ki so 4 se zdele žive in smele, kakor da hočejo na piano, nepretrgoma tipajoče po obleki. Ko je za nekaj časa izginila z odra, se je naslonil Jalen na stolu nazaj, si nekoliko oddahnil, se ozrl po mračnem parterju in si mislil: — To je strašna, to je vražja ženska! Človek, sicer miren, vzkipi in nenadoma razume to, česar ni mogel verjeti knjigam: mogoče je, jako mogoče je, da vsled ljubezni do ženske ta ali oni , pobesni, da postane zmožen hudodelstva do sebe ali do bližnjega. ; Ta Carmen na primer, je strašna, je vražja ženska! V prizorih, ki so se vršili brez nje, se je pomiril. Kri mu je izginila s čela, senc in uhljev, in vsled svoje bele kože po licih in nosu in črnih kratkih brk je bil videti celo hladen. Frizuro si je bil pokvaril in njegovi črni in svetli lasje so se tiščali v par zlek-njenih šopih čela in silili gosti in zmedeni na senca. — Nič, si je mislil naprej, vse kar imamo, tudi najlepše traja le nekaj časa. Kadar postane užitek res užitek, že ni skoro več užitek. Imeti pa še to, kar nas sili vanj, to sq pravi biti mlad in pri moči. Ta zavest je prijetna. Zdaj je zopet planila izza kulis na levi Carmen. Trgala se je, vojaki so jo privlekli, in še bolj rdeča in razpaljena je bila kakor poprej. V očeh se ji je utrinjal pravi fakirski ogenj. Ko je nenadoma metala glavo zdaj v to in zdaj v ono stran, se je bliskalo v njih, kakor bi sukal kdo črna stekla, za katerimi tli žerjavica. In ramo je imela golo. Ko se je zunaj tepla, ji je nekdo raztrgal bluzo. Zvezali so jo, prijemali so tiste njene divje roke in čisto od blizu je gledala vanje motna belina njene okrogle in polne rame. In ta motni blesk je taval po gledišču, obračal se sem in obračal tja, in Jalen se je spet sklonil naprej in gledal mimo glav svojih prednikov na oder vnovič vznemirjen in vroč. Prvo dejanje je bilo končano in oddahnil si je. Luči so zasvetile in z drugimi vred je vstal in odšel v prostore za pivce in kadilce in hodil ob steni gor^ in dol. Kupil si je košček kruha in klobaso in prigrizoval je oboje brez okusa in nevede. Včasih je obstal ob mizi, si natočil mehanično iz steklenice piva in pil počasi, gledal v strop in si mislil: — Vse je v našem življenju le prehodno, ali tudi mi sami smo prehodni. Ta moja apatija, s katero gledam dogodke in stvari krog sebe, ni prava. Cinizem je neka bolehnost. Človek je tukaj, sredstva so tukaj, morda se dobe za to dvoje tudi cilji. — Ta ženska ta Carmen je od vraga. Človek ima denar, ima ženske, no, ta dogodek pa spada v tisto vrsto dogodkov, ki se dogajajo samo enkrat v življenju vsakega posameznika. Po hodnikih je zvonilo, Jalen je plačal in se vrnil dolg in raven. Gledal je prizor z Mikaelo, dobro pošteno deklico, ki pride za fantom daleč v gorovje. 'S trepetajočo deviško dušico ga išče, dokler ga ne najde. — Devištvo, nedolžnost, si je mislil, so jako lepe stvari kakor čednosti sploh, ali tudi jako dolgočasne. Rajna mati bi rekla: Izpridil si se, sinko, svet te je pohujšal in popačil. No, bodi po njenem ! Prišla je spet na oder Carmen. Živela je takrat med cigani in roparji. Nosila je puško, kadila cigarete in hodila po odru v rjavih škornjih, čemerna, zatopljena vase in v svoje misli na drznega bikoborca. Jože, njena hipna kaprica, lirsko toži svoje gorje v tenorju, lirsko trpi in lirsko propade. In Jalen se nečesa zmisli in se nasmehne. — Tudi jaz sem tenorist, si šepne in pogleda v temni strop. Po predstavi gre naravnost domov. Po cestah je suho in še vedno ni snega. Ljudje hite ob desni in levi in posredi tiho tečejo gosposke kočije. — Jutri, si mrmra Jalen, moram v trgovini opraviti tisto stvar, na vsak način, zadnji čas je . . . Ovratnik si je dvignil, tesno je zavit v suknjo, nenadoma se okrene, gre nazaj in obstane ob voglu nasproti gledišča. Velika luč nad vrati ne gori več. Mračno je in dve kočiji stojita na cesti. Na dveh kandelabrih, na katerih ne gore več luči, slonita nizka in čokata izvoščka kakor dve črni neznani mrtvi masi, ki se nikoli ne ganeta. Izmed streh se vidi temno nebo, nasuto nenavadno npgosto z bleščečimi zvezdami. Vse je mirno in tiho. Zdaj naenkrat se vsuje na ulico ženski smeh in debelo moško govorjenje. Iz gledišča prihajajo ob stranskih vratih igralci in igralke. Izvoščka oživita, premakneta se in se valita s sencami h kočijam kakor dve ogromni črni kroglji. — To je njen smeh, konštatira v mislih Jalen. In smehljaje se gleda za drdrajočimi kočijami. Zdaj gre zares domov. Pride, odloži suknjo in klobuk v svetlobi poulične svetilke, ki sveti skozi nezastrto okno, sede za pisalno mizo, odvije električno luč, jo postavi predse in nekaj premišlja. Odpre s ključkom predal in dene na mizo pet zaprtih pisem z istimi naslovi: Gospodični Zofiji Večerinovi, igralki. Prereže s škarjami 4 vseh pet kuvert, privleče iz njih pisma in jih razloži po mizi. Gleda^-*-*^ jih, bere in se smehlja. — Katero je najboljše? se vpraša in pokašlja. Odloči se za tisto, ki je na levem koncu, položi ga predse in še enkrat čita. — Dobro je, kima, nekam moško se glasi. To mi je po volji. Popravi datum, napiše naslov na novo kuverto in zapre. Vstane, hodi po sobi, obstoji na sredi in govori, kakor bi se iz samega sebe norčeval. — Jaz sem se torej odločil. Carmen rnu je odgovorila vČez dva dni. Pisala je, naj jo obišče bližnjo nedeljo ob dveh, da se je o njem informirala, da nima nič proti temu, itd. — Kako previdno! se je oglasil Jalen, ali bilo je, kakor da hoče sam pred seboj skriti neko zadrego, ki mu ni neprijetna. 2. Bil je že več let poročen in njegova žena je nastopila po dolgem v odmoru kot Carmen. Prišel je v ložo s sedemletno hčerko in šestletnim sinčkom. Tako je velela žena. Občinstva je bilo mnogo. Po prostoru je sijala prazniška razsvetljava in iz lože v lože se je pogledavalo mnogo lišpavih obrazov. Vse se je svetilo, gibalo in šumelo. Pod odrom "so pričeli godci uglašati godala. Cvilenjc njihovih inštrumentov je bilo vedno hujše in obilnejše. Violinist je p^kusil par pasaž, isto si je privoščil flavtist. Nato sta se izkazala v par kadencah še čelist in eden izmed klarinetistov. Vmes je pomrmraval bas. Prišel je kapelnik, luči so ugasnile, godba je pričela z uverturo. — Temperamentno! je kimal Jalen, stal v loži in prekrižal roke na prsih. Nad čelom ni imel več las, njihova rast se je pričela šele sredi temena. Okrog nosu so se mu začrtale v kožo ostre poteze. Otroka sta bila lepa, nekoliko bleda, oba temnih las. Predigra je izzvala bučen aplavz. Ko se je občinstvo pomirilo, se je zastor naglo dvignil. Kmalu je planila na oder Carmen. Jalen je nastavil kukalo. N — Salament, si je mislil in se pri tem nekoliko smehljal, kako se suče in vihti! Kako strastno pogleduje tenorista in kako strašno zabavlja po navadi čezenj! Po gledišču je bilo tiho. Carmen je pela, se vila okoli mladega Jozeja in mu vrgla nazadnje rdečo rožo. Pela je ravno pesem „Ljubav doma je pri ciganih", in Jalen si ni mogel pomagati drugače, kakor da se je spomnil skrivoma in smehljaje: — To je tistaj^em^Jdjojrepeva vse dopoldne j)ri dekli v kuhinji. In dekla jo poje že ravno tako kakor ona iii_ komiji jo znajo, učenci in hlapec. Sploh cela hiša zna: Ljubav doma je pri ciganih . . . Sinček je potegnil očeta za suknjo in rekel: — Kako mama skače! — Neprijetno, je šinilo Jalenu po mislih. Zoprno! Bolje bi bilo v takih slučajih otroke puščati doma. Hčerka je skrila obražček za naslonjalom in se tiho smejala. Carmen je pela in igrala v splošno zadovoljnost. Zdaj so jo pri-pehali na oder, zdaj so jo zvezali in njena rama se je pri tem razgalila. S to golo in motnobleščečo ramo je pričela svoje koke-terije po odru in po gledišču. Jalen je gledal skozi kukalo, se domislil, da je njeno rožnato krilo neko staro spodnje krilo, in se smehljal. — Pomagati si zna dobro. Bluzo na rami sem v naglici sam razparal in potem nalahko spel. Vidi se, da sem dobro napravil. Prvo dejanje je pri kraju. Prostor se razsveti in prične se zopet medsebojno ogledovanje iz lože v ložo. Preko odra visi pregrinjalo in po njem so naslikane velike nage ženske, ki plešejo. Slikarija je že stara in obledela. Neke neznane mlade dame v loži nasproti strašno zabadajo svoje oči v mladega oficirja, ki sedi v loži tik Jalena. Pomaknil se je čisto qa kraj, pol hrbta moli že preko stene, zdi se, kakor bi ga že deloma privlekle bliže. Pomagajo si z lornjetami in s kukali. Jalen gleda v strop. Tam se vrste okrogle slike-z nagimi ženskami. Vidi se, da so vse podobe izgotovljene obrtniško. Ženske so blede, prsate, preko bokov nenavadno široke in močnih in zlasti zgoraj debelih nog. Cel prostor je vsled tega enoličen in dolgočasen. Po hodnikih zvonijo zvonci, ljudje drve nazaj na svoje prostore, luči ugasnejo, zastor se dvigne in opero pojo naprej. Carmen pride na oder v lovski opravi. Otroka se zganeta in si pošepečeta. — Mama ima puško! — Postarala se je, si misli Jalen, brezdvomno se mi zdi, da se je postarala. Vendar je jako'sminkana. Mikaela pride s svojo cajnico, nedolžna in plaha, poje nežno, * gleda kakor srnica in Jalenu se zdi, da je to vsem gledalcem prijetno. In nadalje, ko se bliža Carmen svojemu bikoborcu, ga objame nekaj nezadovoljnega. In v zadnjem dejanju, kjer zabode Jože svojo ljubezen, se ne more vzdržati in zašepeče predse: — Kostum je neokusen! Zoprna komedija pravzaprav. In doda smehljaje: — No, tenorist nisem več. Zunaj Čakajo na mater. Ljudje se mešajo sem in tja, vozniki opozarjajo na svoje vozove. Ko se množica razide, prično prihajati igralci. — Zate sem povsod bikoborec. Ne pozabi tega, Carmen! .Ljubljanski zvon- XXXV. 1915. 5. 14 To govori visok človek in ženska, ki teče pred njim, je Carmen. Jalen sliši in gleda stran, kakor bi ne hotel slišati. Žena je vznemirjena. Hoče se nepretrgoma sukati, sploh nekai delati. Skloni se k otrokoma in poljubi zdaj enega in zdaj drugega. — Mama, pravi fantek, kako znaš ti plesati! A kaj je bilo tisto, ki ti je pokalo v rokah? — Prinesem ti domov! — In kje si pustila puško? vpraša hčerka. — Zakaj nisi ustrelila? se čudi sinček. Tistega razcapanca, kaj, ki te je podrl na koncu na tla? Jalen gre sam naprej, potegne ßreko ušes ovratnik in gleda 9 v tla. — Pojdimo v kavarno! pravi žena in gre z otrokoma naprej. Tam si najde prostora pri srednji mizi, razvrsti otroke in se s hrbtom obrne proti možu, ki ji počasi slači plašč. Stvar traja dolgo. Ljudje pri sosednih mizah so pozorni in Carmen se meni z možem, kakor bi tekle besede o nenavadnih ljubeznivostih, a njene oči švigajo sem in švigajo tja in njene misli prebrskavajo vse te ljudi za mizami in pletejo zase ugodne in občudovalne sodbe. Jalen sedi, podpira z roko lice in meša z žličico Črno kavo. — Mama, prosim čokolade, pravi sinček in Carmen sladko se smehljaje kima. Ali pri tem se vrši na stolu, kakor bi sedela nekje nad mizo, nad svojo obiteljo in nad vsemi temi kavarniškimi ljudmi. Iz spodnjega kota se približa suh in dolg gospod, obstoji pred mizo in se trudno priklanja. Carmen naglo vstane in mu ponudi nenavadno prijazno roko. ^Govorita tiše, govorita spet glasneje, pogledujeta si živahno v oči in si stiskata roke: enkrat in še enkrat in še enkrat. Pomenek traja in traja, Jalen gleda v drugo smer po kavarni in kadi smotko. Otroka sta našla ilustriran časopis, tiščita glavi vanj in si ogledujeta slike. Suhi gospod odide dalje po kavarni, Carmen sede, reče tiho in pomembno, da je to glediški kritik, in šviga z očmi od mize do mize. Jalen predlaga, da bi šli domov, in to ji ne ugaja. Vda se vseeno. Sama si poišče plašč in ga da možu. Pusti se počasi in zložno oblačiti. Ko odhaja prva skozi vrata, se ozira zadnjič na vse strani. Tudi še zunaj na samotni ulici se ji pozna neka ekstaza. Jalen vzdihne in si misli: Zoprno — Kaj vzdihuješ? — Dolgčas, pravi na glas in zazdeha. — To si ti, reče Carmen naglo. To si ti! In zopet gredo molče naprej: otroka spredaj in Jalen in Carmen zadaj. Doma ne čuje nihče več. Otroka se slečeta in gresta v sosednjo sobo spat. Jalen se tudi slači in zdeha. Carmen sedi pri mizi, lupi jabolko in ga grize s svojimi belimi močnimi zobmi. Noge je prekrižala in levo stopalo nestrpno maje. Vstane nenadoma, stopi pred moža, zravna se in reče: — To mi moraš priznati: Carmen sem z dušo in telesom. — To si! pravi mož, vrže nogavice na čevlje, odgme posteljo in leže. — Prosim te, bodi tako dobra in ugasi luč! Obrne se proti bližnji steni in šiloma zatisne oči. — Zoprno, nenavadno zoprno! mu nepretrgoma šviga po mislih. L. Pintar: O krajnih imenih. Ko smo razlago Celovca že kolikor toliko utrdili, ne bo morda odveč, če še nekoliko popaberkujemo med krajnimi imeni na „-ovec" sploh, zlasti pa med tistimi, ki jim služijo za podstavo razna rastlinska, osobito drevesna imena, da se naše obzorje kraj-noimenskega razmišljanja in raziskovanja temu pojmljenju tem bolj privadi. Prej se pa še moramo nekoliko pomuditi pri tistem prigovoru, ki pravi, da stvolovec (Kalmgebüsch) nikakor ne more biti podlaga 4 Celovcu, da bi podlaga mogel biti kvečjemu *stvoljevec (oziroma stvoljovec), kajti da samo palataljni 1 (lj) se more v koroščini pred temnimi samoglasniki ohraniti, navadni 1 pa da v takih slučajih redno prehaja v u (w). Enkrat sem že bil omenil (Lj. zv. XXXIII 312) še do zdaj nerazjasnjeno alternativo, ali vpliva vokal na pred-stoječi konsonant, ali pa konsonant na nasledujoči vokal. V našem primeru stojimo pred enako alternativo. Kako naj sklepamo, ali naprej ali nazaj, da bo prav? .Če začnemo z zamolklim deblom „stvoh>u, mu mora slediti sufiks n-ova v neomehčani obliki, da dobimo votlodoneči „stvolov", ne pa *stvoljev. Pred temnim vokalom o se mora debeli 1 premeniti na v, tedaj bi dobili iz stvolov ne- 14* blagoglasni stvovov, ki bi se per haplologiam dal še skrajšati v stvov. — Sufiks „-ov" je ugotovljen za vsak slučaj, da se nam torej niti ni treba sklicevati na programsko razpravo v gimnazijskih izvestjih Celovških (1882), ki jasno pravi: „Die Ableitungssilbe für das Possessivadjektiv lautet ausnahmslos nur -ov, -ova, -ovo; die erweichte Form auf ,,-ev" kennt der Rosentaler Dialekt nicht". — Do palataljnega IL v besedi „stvol" ne moremo priti, podlaga „cvilj" pa nas pripelje le do osebnega, nikakor pa ne do krajnega imena. Nastane tedaj težavno vprašanje, ali bi ne bilo na noben način mogoče dobiti zadostnega razloga za vzdržanje nepalataljnega 11. v besedi „stvol" pred temnim vokalom o. Jaz bi sodil, da bi bilo 9 morda dobiti nekoliko razloga za to vzdržanje v izbegavanju pretiranega kopičenja istih glasov, oziroma v teženju za potrebno dissi-milacijo. Če bi v besedi „stvolovec" še ta trdi 1 med dvema v vela-rizirali, dobili bi neblagoglasno obliko „sk/oz>oz/ec, da se pa temu izognemo, opustimo to v koroščini baje(?) sicer običajno velarizacijo med dvema sosednima v. — Za moje uho vsaj je cevovati (küssen) žavovati (trauern) i. t. d. prav neblagoglasno, med delovati (wirken), velarizirano „devovati" in tned devovati (virginem esse) bi pa sploh potem ne bilo razločka. — Stvar je pač premisleka vredna.-- Stari Pernuš iz Lesec, ki ga je g. Fr. Ramovš v Arh. f. slav. Phil. XXXV, 336 navedel za pričo nedoslednosti, je menda imel precej smisla za blagoglasje ter je pač naravno slutil, da mu bolj kaže reči „ruguvilo", nego „rogovivo", dasiravno visoka gorenjščina sicer dobro pozna velarizacijo 12_ pred temnimi vokali. Ker moramo vsaki prikazni iskati vzroka, vprašamo se seveda tudi tu, zakaj bi bila velarizacija izostala. Meni se zdi, da je vzrok v predstoječem zlogu „vi", ki ima že svoj v, drugega vzroka ne znam pogoditi.-- Na zgoraj navedenem mestu Archiva mi je gosp. Fr. Ramovš lepo dokazal, da oblika „gvale" namesto „glave" ne obsega nobene me-tateze ali izpremestitve med 1 in v, kakor sem mimogrede v svojem članku v Archiv für slav. Philologie XXXIV, 625 pomotoma trdil, pa da bi se bil moral točno in dosledno držati pravega nadpisa dotičnega članka „Ersatz des v durch „1", češ ker se taka zamemba lahko izvrši tudi v takih besedah, ki ne obsegajo 1 in v vspored, ki prvotno nimajo nobenega iL ampak samo v, ki se je pa potem izpremenil v I (n. pr.: cerkle, britle, mrtli, bukle, breskle i. t. d.), da je torej tu mogoče govoriti le o analogiji, a ne o metatezi. Da so ravnokar navedene oblike „britle, bukle" analogije po „gvava, gva/e", kakor uči Miklosich (1,338), temu bi tudi jaz ne oporekal, ker sploh temu izjemnemu pojavu ne znam najti drugega razloga. Toda če je drugo analogija po prvem, ne more ob enem biti tudi prvo analogija po drugem; patvorba je analogija po pratvorbi in pratvorba služi patvorbi samo za vzgled ter jej ni analogija, kakor tudi pri podobnosti med sinom in očetom ne porečemo, da je oče sinu podoben, pač pa da je sin očetu. Če si torej „bukle, cerkle" (namesto: bukve, cerkve) razlagam z analogijo po „gvava, gvale", se moram vprašati, kako naj pa razlagam vzgledno obliko „gvale" samo, vsaj mora ta tudi imeti kak razlog v sebi. Jaz iščem razloga v besedi sami brez ozirov na analogije ter si mislim, da skuša jezik obdržati povsod neko ravnotežje, pa da če tukaj nekaj izgubi, da čuti potrebo ta izgubitek drugod nadomestiti in izpopolniti. Če je torej v besedi „glava" z velariziranjem pred trdim vokalom prišlo nekaj v izgubo, je jezik takoj pripravljen to izgubo nekako nadomestiti in izravnati z uvedbo IL v drugem zlogu pred mehkimi samoglasniki (gvale, gvali). V tem, da se ta, anomalni 1 pokaže samo pred mehkimi samoglasniki je pa seveda nekaj navidezne analogije z onimi samostavniki, ki imajo že prvotno v drugem zlogu svoj 1, ki ga pa pred trdimi samoglasniki velarizirajo n. pr. skava, živa, metva (namesto skala, žila, metla), pred mehkimi samoglasniki ga pa nespremenjenega ohranijo n. pr. skale, žile, metle. — Da je v oblikah „gvale, gvali" prav sama gola analogija, bi jaz vendar ne trdil. Iz „je posvava" (sie hat geschickt) se kajpada ne da sklepati, da smo kedaj imeli „so posvavi" (sie haben geschickt), ampak le „so posvali". Pa tudi iz „gvava" mislim, da ne moremo sklepati, da bi bili kedaj imeli „na gvavi.", ki bi se bilo še le po „na skali" premenilo v „na gvali»". — Če sta velarizirani 1 in pa prvotni v tako enaka, da jih moramo zamenjavati in da dobimo po „skava, skale" tudi „gvava, gvale", potem ne vem, kako bomo izhajali. Če slišim „sviva", vem, da more to biti le „svila" (Seide), nikdar pa * ne „sliva" (Pflaume), iz „gvava" samoobsebi pa ne bi mogel sklepati, ali je to iz „glava", ali iz „gvala", ali pa iz „glala", kakor „posvava" iz „poslala". So pač križi z metatezo in analogijo. Incidii in Scyllam, qui vult vitare Charybdim. — Če bi v „slava" in „hvala" J velarizirali, bi dobili „svava" in „livava"; če sta tu oba v prav enaka, da jih moramo zamenjavati, tedaj zahteva lahko tudi ena analogija „svala", a druga „hlava". Včasih bi bilo menda treba še kakih drugih še ne dognanih .razlogov, s samo golo analogijo še ni vse opravljeno. Ko bi mi vse razloge znali! Meni se zdi, da Maretič (§ 44, c — str. 38) prav po pravici, toda zaman vprašuje: „Za što je negdašnje svoboda promijenjeno u sloböda?" Da zaradi analogije z začetkom besed: sloga, sloj, slok, slon, slop, slovo itd., tega pač ne moremo reči, kakor bi tudi o obliki svoboda, če se *svobi. res pridružuje refleksivnemu svojilniku „svoj", ne mogli reči, da se tako glasi zaradi analogije z besedami: svod, svojat, svora, hrv. svota (vsota, Summe) i. t. d. Z analogijo še ni vse pojasnjeno, želimo si točnejših razlogov. Če n. pr. vzamem besedo „žlica" (stsl. .n»;uuun), menda pač ne bom mogel reči, da stoji zaradi ana-' logije po začetku besed: žlabra, žleb, žleza, žlindra i. t. d., jaz rajši porečem, da se je izvršila metateza zato, ker se 1 s sledečim ž ne da gladko izgovoriti, pač pa ž s sledečim 1 (Primeri krajno ime 9 Glamoč iz glama [srebro pomešano z zlatom] in to iz (ama)*lgama. — Arch. f. slav. Phil. XXXV, 623). — Glota t. j. izmetek pri žitu, ljuljka, kokolj in drug plevel med žitnim zrnjem, je menda nastala iz „lgota (.ibroTft, levitas), ker drobnejša od klenega zrnja rada smukne skozi rešeto, ali ker pri vejanju lažja od žita ne dospe in ne doleti nasprotnega kota v skednju, ampak prej opeša in bliže vejavca pade na skednjena tla. — Metateza se ni izvršila zaradi analogije s pričetkom besed: globa, globok, glodati, glog, glometi i. t. d., ampak zaradi lažje izrekljivosti.--Tukaj navedene besede pa svoj 1 pred trdim samoglasnikom seveda velarizirajo ter velarizira-nega popolnoma ali vsaj domala izgube, torej: gvobok, gobok in gvodati, godati (nagen) i. t. d. — Pri Pleteršniku (II, 749) najdemo vati ica = latvica; toda tega izraza „vatlica" ne bomo razlagali za analogijo po „deklica" (pravzaprav "detiica, Mädchen), „preklica" (pravzaprav xp r e 11 i ca, Stänglein), „kotlica" (Tümpelchen), metlica" (Besenchen) i. t. d. Rajši porečemo, da je „vatlica" po prosti me-tatezi nastala iz „latvica", kvečemu če še dostavimo, da je nemško ime Weitling morda to metatezo nekoliko pospešilo (Weitling ali Weidling je skleda ob zgornjem robu dosti obširnejša nego na dnu). Toliko o metatezi, oziroma analogiji (?) z opombo, da bi jaz oblike: „gvale, vokli, Lavtar" vendar še vedno smatral za metateze iz „glave, lokvi, Valtar", dasiravno ne morem striktno dokazati razvoja, kako se je ta metateza ali polagoma razvila ali je naenkrat nastala.--Da navedemo naposled še eno „gvale" spominjajočo obliko med krajnimi imeni, ki pa ima metatezo od te docela različno, hočemo napraviti precejšen ovinek, da pridemo do Gvalič. — Kraji, ki so od glavnih prometnih prog nekoliko v stran oddaljeni, so koti (Winkel) in zakotja, pa strane in stranske vasi; prebivavci so pa kotarji, kotniki in zakotniki. Na voglu vasi nasta- njen kmet je Voglar. V Nakelski vasi je tudi hiša pri Voglarju, kjer je bil rojen znameniti Gregor Voglar, zasebni zdravnik in zaupnik ruskega carja Petra Velikega, ki si je po običaju tistih časov svoje ime polatinil vCarbonarius (Köhler, Kohlenbrenner, t. j. tisti, ki oglje kuha na kopišču), češ da njegovo ime izhaja od „vogel (*rüb, carbo). Ker pa imamo v slovenščini poleg tega tudi še drugi „vogel" (aimi., angulus, die Ecke), tedaj si je, da bi zadostil obema pod-stavama, izbral pridevek „von Wiesen^gg", češ ker njegova rojstna hiša stoji na voglu vasi, kjer se začno potem vaški travniki. Po krajnem imenu „vogel" (Eck, Winkel) je posneto stanovniško ime „vogljan" (angularius, Egger, Winkler); in to stanovniško ime v množini („vogljani") zopet lahko nadomestuje pravo krajno ime. Tako stanovniško ime, ki služi za krajno, je ime v Kranjskem okraju ležeče vasi Voglje (Winklern). Da je ta razlaga „Voglje = Vogljane" iz sing. „Vogljanin" prava, dokazuje vže nemško ime, ki je pravi lokalni dativ množine od stanovniškegži imena Winkler (der im Winkel angesiedelte), dokazuje pa tudi slovenski genetiv na vprašanje „od kod?" — iz Vogljan, kakor iz Cerkljan, iz Dup-ljan, iz D vor jan , iz Že j an i. t. d. — O teh tvorbah stanovniških imen s priponko „-jan", ki služijo v množini zopet kot krajna imena, je bilo že ponovoma govorjeno. Primeri: Žeje (Izv. muz. dr. XVIII, 89), Trnovlje in Cerklje (Carniola n. v. I, 76), Ljubljana (Ljub. zv. XXVIII, 243 in 310) pa Metljane (Lj. zv. XXIX, 42) i. t. d. Nebroj nemških naselbin z imenom Winkel in Winklern po Koroškem in Štajarskem, ki so brez slovenskega imena, nas seveda ne briga dalje, pač pa si hočemo ogledati različne „Voglje" na Koroškem, ki so prav enako kakor Voglje pri Kranju prava stanovniška imena v množini, izvedena iz singulara „vogljan" (qgljanim», Winkler, ki se je v voglu ali kotu nastanil) in ki se imajo pisati pravilno s palataljnim 1?!? (Ij), dasiravno jih Gemeindelexikon dosledno navaja 4 v obliki „Vogle". — Imamo pa Voglje v občini Doberla ves, tu vidimo, da spremlja naše krajno ime debela napaka v nemškem prevodu „Kohldorf". — Druge Voglje imamo v občini Važenberg v Velikovškem okraju, tu opazimo poleg našega krajnega imena popolnoma pravilno nemško obliko Winklern. — Tretje Voglje srečamo v občini Migarje v Celovškem okraju, pri teh se je pa Nemec v obliki Woglach skratka poslužil kar slovenskega množinskega lokala „Vogljah" iz *VogljanIh (= Winklern). Poleg imena „Voglje" pa nahajamo na Koroškem tudi „Vogliče", prav tako tudi stanovniško ime v množini, samo da je izvedeno iz deminutivnega krajnega imena *voglec, *voglik, *voglič (Winkelchen), torej vogličan (^rjiu-«iaHDin»). — Alfabetni imenik koroškega Gemeindelexikona iz leta 1905 navaja na 170. strani, da se. nahajajo Vogliče na 94. strani. Sicer na navedeni 94. strani imena Vogliče zastonj iščeš v slovenski obliki, prav lahko se pa da sklepati, da se ima ujemati s krajem Winklern v občini Einöde v Beljaškem okraju, ki je na tisti strani zabeležen. Čudna prikazen res, da nam je alfabetni imenik slovensko ime še ohranil, pregled Beljaškega sodnega okraja po občinah je pa že ime Vogliče zamolčal in ima med dvanajstimi občinami sploh samo štiri, ki poleg nemških imen navajajo tudi slovenska, namreč občine: Bekštanj, Marija na Žili, Beljak in Vernberg. — Da je na 9 94. strani ravno Winklern smatrati za Vogliče, nam pa dokazujeta imeni: Spodnje vogliče (Unterwinklem) v občini Vrba in pa Zgornje vogliče (Oberwinklern) v občini Kostanje, oboje v Ro-žaškem sodnem okraju. Da pa ime Vogliče izvajam iz deminuira-nega krajnega imena „voglič" (Winkelchen, angellus), da ga ne vsporejam z oblikami Ljubljančan, Zagrebčan i. t. d., ki so podaljšana stanovniška imena iz krajših tudi stanovniških imen Ljubljanec, Za-grebec i. t. d., k temu me je napotil pomislek, da prosto krajno ime moškega spola s sufiksom „-ec" le deminuiram, kajti „holm, hrib, gozd" da s sufiksom „-ec" le manjšalnico „holmec, hribec, gozdec", stanovniško ime se pa glasi: „holmovec" hribovec" i. t. d. Prav tako mislim, da bi tudi „voglec" bil le majhen vogel (angellus), voglovec pa vogljan ali voglar, t. j. nastanjenec na voglu (angularius). Primerimo stanovniška krajna imena: Humče (Guntschach) v občini Žihpolje — in Humče (Humtschach) v občini Doberla ves, ki jih nikakor ni izvajati iz krajnega imena holm (hum) preko stanov-niškega imena *holmec, kajti tako stanovniško ime bi se moralo glasiti le holmovec, — ampak izvajati jih je le iz deminuira-nega krajnega imena holmec (humec, Hügelchen). Potemtakem so Humče le nastanjenci na Holmcu, kajti na Holmu ali Humu bi bili humljani (Humlje) iz singularnega juimibhbfi». — Sicer so pa stanovniška imena s sufiksom „-jan" podaljšana iz stanovniških imen na „-ec" novejše tvorbe, ki pri Humčah sploh ne morejo priti v poštev. Humliče (Gumisch) pri Zagorju v občini Migarje in Humliže (Gumisch) v občini Grabštanj, oboje v Celovškem okraju, štejem tudi v isto vrsto, dasiravno mi razlaga iz Holmče napravlja nekaj preglavice. Prvotni 1 v besedi „holmec" (colliculus) je po velarizaciji že davno izginil, to se razvidi tudi iz nemškega imena „Gumisch" (ne Gulmisch, pa tudi ne Gumlisch). — Isto vidimo pri imenu Homec ali Hmčc (xjimliu») med Domžalami in Kamnikom, da je velarizirani I popolnoma izginil. Vendar se zdi, da je jezik dostikrat tisto, kar mu je z velarizacijo 1?- šlo v izgubo, začel nekako pogrešati pa da je poskušal izgubo z nekim anomalnim vrinkom nadomestiti. Tako so menda nastale iz imena Humče (Holmče) pozneje Humliče. Prav isto opazujemo tudi pri Homeličah (Homelitschach). Homeliče so kakor Goriče (Goritschach) in Dule (Dullach) v občini Žitara ves v Doberloveškem okraju na Koroškem in so to seveda stanovniška imena v množini iz singulara Holmčan, Goričan, Doljan od pravih krajnih imen: holmec, gorica, dol. — Vrnimo se od Holmčan ali Humličan nazaj k Vogličam ali Vogličanlm. Poleg zgoraj navedenih Vogličan (Winklern) imamo namreč v občini Poreče (Pörtschach am See) v Celovškem okraju še en kraj z nemškim imenom Winklern, a s slovenskim Gvaliče. Ali kdo le količkaj dvomi, da so Gvaliče prav isto, kar Vogliče? Jaz mislim, da nas nemško ime Winklern oprosti vsakega dvoma, pa da lahko verjamemo, da je „vogl" izprevržen na „gvol", oziroma „gval", da je ta „gvol" nekaka metateza iz „vogl". Metateze „sva" (= vsa, omnis) ali „vodje" (= ovdje, tukaj) i. t. d. imajo svoj razlog v lažji izrekljivosti, „gvale" namesto „glave" je pa menda le posledica velarizacije v prvem zlogu. Z analogijo pa ne kaže biti takoj pri roki (Primeri Maretič, Gramatika § 46.). Fran Albrecht:V O, žetev!... N a kamen sejali smo svojo mladost, v vetrove razsipali smeh in bridkost, živeli smo — nismo živeli! S telesi smo svojimi svet preorali in z lastno krvjo smo ga zdaj posejali — o, žetev bodočih let! Ksaver Meško: Sin. Slika iz težkih časov. III. Tedaj se je pričelo za Jurija Povodna tisto novo življenje, življenje povsem različno od enostavnega, vsakdanjega dotedanjega življenja, življenje polno nemira in skrbi, polno težkega pričakovanja in temnega strahu — življenje, ki je, samo vrženo od višje moči * iz tira, vrglo naposled iz tira tudi dušo starčevo. Takoj naslednje dni je opazila Marijanica prve izpremenbe na stricu, zunanje izpretnenj)e, ali kolikor so izpremembe v duši in v mišljenju odsevale v zunanjem delovanju in nehanju. Pred vsem je opazila na stricu velik nemir in težko, nestrpno pričakovanje, da dobi od Petra kako sporočilo. Poprej se je za pošto malo brigal. Če je kdaj opazil skozi okno, da prihaja poštni pot gor po hribu, je menil skoro začudeno: „Ali pride k nam?" Ako je kdaj prišlo kako pismo, je bilo navadno od Petra. Res se je razveselil vsakega. A da bi posebno težko pričakoval ta pisma, ali da bi ga katero naravnost razburilo, ga vznemirilo za dalje časa, Marijanica ni opazila. Morda je tisti dan, dan na vrh še morda, malo več govoril o sinu. Včasih niti tega ne. Nasprotno! Ako je Peter omenil kaj o bolezni — doteknil se je tega, če se vobče je, le mimogrede, kakor bi ne bilo nič važnega — je bil oče naslednje dni le tiši. Videlo se je, da misli na sina, da se boji zanj, da ga skrb zanj hudo teži; a tožil ni. Marijanica, ki je dobro čufila, kako z vso dušo ljubi sina, in da ona ob tej ljubezni skoro povsem izginja, je tudi molčala. Kaj naj bi govorila? Tolaž|la? Ni znala in ni upala. Tožila? O^svoji boli aHojijegovi? Stric ji svoje ni razodel; sama pa je čutila svojo osamelost in trpko usodo ob takih urah in dnevih še težje. Nikogar ni bilo na svetu, ki bi njo tako ljubil, za njo tako trepetal. Edino ta malenkostni pomen je imela pošta v njunem življenju do sedaj, nič več. A zdaj je hipoma postala za strica važna kakor življenje samo in kakor zveličanje. Vedel je: Nekega dne mu morda prinese novico o ugaslem mladem, najdražjem življenju. In kaj je potem njegovo življenje? A zdaj upa še dobrih novic od sina. Vsak dan bi mu lahko pisal. Kaj ne piše? Kaj odlaša? Kaj dela? Tako je pričakoval sla dan na dan z napeto nestrpnostjo. Večkrat je že zjutraj, komaj da sta vstala, omenil proti Marijanici: „Danes pa menda vendar kaj pride!" V petek, zadnji dan julija, je res zavil poštni sel gor na hrib. Prinesel je razglednico iz Ptuja na Štajerskem. „Tukaj stavimo^ zdaj moste. Prihodnji teden pa menda odrinemo, pravijo. Ne ve pa nihče ničesar gotovega. Pozdrave!" Vse popoldne je sfarec preobračal kartico. Sešil tisto popoldne ni toliko, da bi si zaslužil slan krop. Potem pa se je spet ponavljalo: „Danes pa morda vendar kaj pride!" Marijanica je jasno čutila, kako 3a so vse misli stričeve neprestano pri Petru, kaho ga s tesnim strahom vedno išče po tistih tujih krajih, kjer sedaj biva. Da bi ga vsaj malo pomirila, ga potolažila in mu poživila nemirno upanje, je vsakikrat pritrdila: „Tudi jaz mislim, da danes mora priti." Sama je čutila: Miloščina, borna miloščina so te prazne besede. A kaj, ko več ni mogla dati, ko pomagati ni mogla. Proti deveti uri, ko se je sel, ako je bil zelo nagel, pokazal spodaj na cesti proti cerkvi in vasi, je starec postajal že nestrpen. Vsak hip je pogledal skozi okno, vstal, se naslonil ob polico, kakor bi upal, da tako prej in bolj gotovo zagleda zaželjenega pota. Večkrat je vznemirjen povpraševal: „Marijanica, ali si"~ga morda ti že videla? — Ne? Kje vendar stoji? Sedi najbrž J spet kje v go-stilnici!" Kadar sta ga zagledala, ko je zavil po cesti proti vasi, si je oddehnil: „No, vendar enkrat. Leze kakor polž! Ne mudi se temu možu nikoli!" Zdaj ni mogel dočakati, da pride iz vasi. „Če bi šel k vsaki hiši, bi bil vendar že moral obhoditi vso vas! Gotovo je našel spet znance v krčmi in sedi pri njih. Kakšen red pa je to, za Boga? Za kaj pa dobiva plačo? Da po krčmah poseda?" Ko sta ga zagledala, da je zavil iz vasi pj;ek po polju, starec ni več zdržal v sobi. Vrgel je šivanje hlastno na mizo, če ga ni 4 bil odložil v nemiru in v pričakovanju že prej, in je naglo šel iz sobe, da zunaj počaka. „Danes pa vendar kaj bo?" A če je sel s svojim počasnim, malomarnim korakom zavil 22^ pod hribom kar dol proti Dolinčicam, ne da bi se bi najmanj zmenil za te tri koče na hribu, je starca streslo. „Nič? Kako vendar to? Pa se mi je nocoj še sanjalo!" Sključen, kakor bi ga bodlo v prsih, in bi ga vlekla bolečina v dve gube, se je vrnil v sobo. Sedel je na svoj stari stol, prijel s tresočo roko šivanje in se sklonil globoko nad delo. A tudi delo mu ni šlo izpod rok, kar je Marijanico ne malo skrbelo. Poprej je delal z veseljem in z veliko vnemo. Res, šival ni bogve kako lepo, velikomestno in po najnovejših modah; a ker je bil v primeri z mestnimi mojstri po ceni, mu dela ni lahko zmanjkalo. Če pa mu ga kdaj je, ga je dobil tudi iz mesta, od trgovcev, ki so prodajali izgotovljeno obleko. Tako v zadregi ni bil nikoli. In na to je gledal: Do časa, do katerega je komu obljubil, je naredil. Izjeme so bile zelo redke. A zdaj po oni slednjejulijski nedelji je kar naenkrat onemogel v svoji skrbni, vestni delavnosti. Kakor bi mu .bili nenadni, novi dogodki, ki so posegli tudi v njegovo življenje, po njegovem srcu, štrli vso moč, mu zagrenili vse veselje do dela. Pač je pričel zjutraj, kakor nekdaj. A vsak hip so mu roke omahnile. Zakaj misli oči-vidno. niso bile pri delu, temveč so blodile daleč po svetu. Hodile so po tujih, daljnih, neznanih potih in so z bolno skrbjo iskale sina. Ker misli niso bile pri delu, tudi v rokah ni bilo moči, veselja in spretnosti. In vstajal je vsak hip, kakor bi mu notranji nemir ne pustil pokojno sedeti in delati, kot v prejšnjih časih. Ob sobotah so ljudje prihajali po obleko. „Malo še potrpi!" je prosil v zadregi. „Ta teden res nisem mogel; prihodnje dni gotovo!" Opravičeval se je kakor otrok, ki se je pregrešil. Ne le Mari-janica, vsak je čutil in videl, da ga je pred samim seboj sram, in da ga vse to novo, poprej neznano, hudo teži. Čudna izprememba se je izvršila z njim tudi glede vojaštva. Poprej se je malo menil zanje. Ko so šle in jezdile poprej včasih po cesti pod hribom dolge vrste na vaje, je komaj pogledal od dela. Če je Marijanica gledala z zanimanjem, je pomislil nekako pomilovalno: „Je pač še otrok!" Če je gledala z zanimanjem Franca, rajna žena, se je celo razjezil: „Kaj le imaš od tega zijanja? Ali še nikoli nisi videla ljudi?" Sam ni služil pri vojakih, zato so mu bili tem bolj tuji. Ko je Peter ostal, se je jezil na gosposko, da ubogim ljudem deco krade. Ako mu je Peter kdaj kaj pisal o vojaških zadevah, ali mu je na dopustu pripovedoval o raznih dogodkih, o težavah in radostih vojaškega življenja, ali je, ko je že odslužil, omenil kdaj to, ono izza vojaških let, je poslušal in si zapomnil le, ker je bilo v zvezi z njegovim sinom, sicer bi komaj poslušal. Včasih se je naravnost srdil na vojaško službo, češ: „Tam si je Peter nakopal bolezen". A zdaj je nenadoma oživelo v njem nenavadno zanimanje za vojaščino. Takoj tisti teden po mobilizaciji, prve dni po napovedi vojske, je sicer dovolj pokojna okolica vsa oživela. V vseh vaseh naokoli se je nastanilo vojaštvo. V vseh boljših hišah polno častnikov; skednji polni moštva; v kolarnicah in listnjakih so bili privezani konji, ker v hlevih ni bilo dovolj prostora. Na vse zgodaj, komaj da se je za silo razpršila noč, in je dan šele od daleč prihajal čez gore, so že jezdili na konjih in mulah gor proti gozdom, na vaje. In Juri bi si očital, ako bi jih zamudil in jifi ne bi videl, ko jezdijo. Popoldne, ko so oskrbeli konje in so poležavali v senci okoli hiš, je šel včasih dol v vas. Tako tiho in previdno se je izmuznil iz hiše, da ga Marijanica navadno niti opazila ni, kdaj da je odhajal. Imela je ves čas, kar ni kuhala, opravka v hlevu s kravo in kozo, v malem vrtu ali na njivi za hišo. Kak dan ga je zagledala šele, ko je šel že dol po hribu, ali je bil že spodaj na cesti. Ni pa videla, kako se je v vasi, ob cerkvi kak dan, drugi dan v Dolinčicah, počasi, napol boječe, napol prijateljskoprijazno približal vojakom. In ni slišala, kako je pričel: „Tudi moj sin je zraven! Tukaj, kartica, ki mi jo je pisal v nedeljo. Iz Tirolskega se je peljal naravnost v Gradec. Še oglasiti se ni mogel doma. Vedel sem: Če cesar kliče, moj Peter stori svoje!" „Ta bo še stotnik!" se je šalil mlad fant, z obrazom kakor dekle. „Tukaj, to kartico mi je pisal iz Ptuja. Na Štajerskem je to. Ne vem, če veste, kje ravno." „Kaj ne bom vedel!" je ugovarjal isti fant. „Ko pa sem tam doma." „O, tam si doma!" se je razveselil starec. „Glej, mostove delajo tam." „Lahko. Donava teče tam mimo!" se je šalil fant dalje. Nekaj tovarišev se je smejalo, drugi so mirili: „Tiho bodi, Petek!" A starec je ostal resen. „Pa nič ne veste nobeden o njem? Za Petra Povodna se piše." Ne, niso vedeli. „Pionirji se vadijo in imajo svoja dela na rekah, a mi smo gorska baterija, saj vidite." „Pri pijonirjih je!" se je zavzel eden iz gruče. „Ti so že v ognju. Na Savi proti Srbom. Bog, če že ni padel!" A ko so pametnejši in plemenitejši videli, kako se je starec ob taki novici ustrašil, so tolažili. „Ne verujte, oče! Zajyonirje-je najmanj nevarnosti. Tj^stavijo samo mostove." „Še pušk nimajo!" je pripojnnil veseljak Petek, a tiše nego poprej. Mnogi so se spet smejali. Starec pa je gledal začuden. Vračal se je na hrib nepotolažen, v skrbeh. Med ljudmi se je kazal pogumnega. Hvalil je sina, da že stori svojo dolžnost za cesarja in za domoviuo. In najsi bi moral pasti — o, za Petra se ni treba hati! A ko je bil sam, se mu je izkadila ta samozavest brže, kot alkohol iz pijanca. Ob večerih je igrala v mestu godba. Jasno se je slišala vun v tiho okolico. Celo posamezni vzkliki in klici navdušenih množic 9 so se razlegali gor do bajte na hribu. Tedaj je sedel Juri k odprtemu oknu. Molče je poslušal in razmišljal. Marijanica je navadno že zaspala, preden je vstal. Ali pa je slišala v polsnu, kakor od daleč, kako je polglasno, bolestno vzdihnil, vstal, stopal tiho čez sobo in se polagoma slačil ob svoji postelji pri drugi steni . . . <^Cez dobrih štirinajst dni je vojaštvo odhajalo. Ko so v lepem, solnčnem avgustovskem jutru stali v dolgi vrsti po cesti skozi vso vas in še pred vasjo grek do klanca, vsi ovenčani, tudi konji opleteni z venci, okrašeni s cvetjem, privezanim v grive, na sedla, v repe, celo na ušesa, se je motal Juri ob njih in med njimi in je tu tam poskusil poizvedeti: „Kam? — Kam?" A odgovor je bil vedno isth „I^Jihčejie ve! — Kamor nasjjač zapeljejo! — Nad sovražnika!" Že so odjezdili med glasnim trobentanjem dol po klancu, a Juri je še stal ob cesti in strmel za njimi. „Morda gre danes tudi moj Peter!" — Tri dni pozneje je zavil poštni sel spet gor po hribu. „Za Vas*!" Skozi okno je podal kartico Marijanici. In Marijanica je brala: „Odhajamo. V Galicijo proti Rusom. Če bi mi pisali, pišite: Vojna pošta 65. Moje ime in to, pa me že najde, če bom še pri življenju. Kako bo, ve le Bog. Molita z Marijanico zame. Vaš hvaležni sin Peter. — Z Bogom, oče! Z Bogom, Marijanica!" Tiho je postalo v sobi. Marijanica nekaj hipo v nj^jipala pogjedati strica. A. nenadoma je zaslišala čuden, skoro nenaraven glas tik sebe. Vztrepetala je, pogledala naglo strica. Tedaj je videla, česar ni videla na njemjdo tedaj še nikoli, niti ob smrti in pogrebu sestre, njene matere: debele solze so se mu sipale poJ>olestno spačenih licih . . . - IV. Od tedaj sta oba pričakovala dan na dan novega sporočila od Petra, oba težko in z nemirom. Marijanica je videla, kako drži strica zdaj edino to pričakovanje pokonci, kako mu daje moči edino upanje: „Danes pride pismo! Jutri pride gotovo, ker danes ni ničesar bilo!" Zjutraj je stric, dasi je bil sicer zelo molčeč, večkrat omenil: „Danes pa vendar mora priti! Če bi nesel kdo pošto peš iz Galicije, bi moral biti z njo tukaj! Galicija vendar ni v Ameriki. In še od tam!" — 2\o A ko je poštni pot šel brezskrbno Ndol^ proti Dolinčicam, je starec kar zlezel skupaj, kakor mož iz cunj, če mu odmakneš oporo. Delal je malo, ob jutrih še, od devetih že ni mogel zaradi nemira in pričakovanja. Ko je šel sel mimo kdaj ob desetih, proti enajstim, ni mogel več, od boli, ker ga je spet varalo upanje, od strahu ne: „Kaj pač je s Petrom?" Lotil pa se je sedaj drugega opravka: Časnike je prebiral. Tiskani papir, ki ga poprej nikoli ni posebno porajtal in ni čutil potrebe po njem, je prišel zdaj pri njem v veljavo in v čast. Nekega večera mu je dal sosed Lavtižar mimogrede majhen nemški list s slikami. Boji so bili naslikani v njem, krvavi prizori: padli vojaki, junaki, ki so se posebno odlikovali. Od tedaj je dal Marijanici, ki je nesla vsako jutro mleko v mesto, redno vsak dan šest vinarjev, da je kupila list. Ko ga je prinesla, ga je naglo razrezal in obračal z drhtečo roko liste. Oči so mu nemirno begale 4 po straneh, v strahu, da mu pogleda z naslednje strani naproti obraz njegovega Petra, z malim križcem spodaj in s suhoparnim pripiskom: „Padel na severnem bojišču." Šele ko je pregledal slike, in ni bilo Petra med njimi, se je lotil branja. Nemščino je sicer tolkel še precej, a z branjem mu je šlo slabše. Večkrat je poklical Marijanico na pomoč, naj mu razjasni kako mesto. Včasih sta oba ugibala in ugibala in vendar ne uganila. Naposled je odloČil stric mrmravo: „Naj bo, kakor hoče! Peter, se mi zdi, tako ni bil pri tem." — Dnevi so odtekali kakor voda spodaj v reki; odtekali so tedni, a pisma od nikoder. Tako je vsak dan nekoliko odkrušil od star- čevega upanja, kakor odkruši čas vsak dan drobce zidu razpadajočega gradu. In vsak dan je odkrušil nekoliko starčevih moči. Marijanico je vselej v srce zabolelo, ko ga je pogledala in je videla, kako se mu poprej navzlic šestinšestdesetim šele z malo belimi nitkami prepreženi lasje z .vsakim dnem bolj bele, kako hujša od dne do dne, kako ga je srčna bolest vsega sključila in strla. Jedel skoro ničesar ni. Prigovarjati mu je morala kakor malemu otroku, naravnost siliti ga. Šele, Y\p se je naredila užaljeno, češ: „Že vidim, da grozno slabo kuham, ker ničesar ne marate/ se je lotil z vnemo. Videlo se je, da je ne bi rad žalil. A navzlic dobri volji je kmalu omagal. „Saj nisem lačen, Marijanica. Ne smeš misliti, da bi bilo slabo. A ko pa ne morem." Govoril ji je blago, proseče. Ko je videla, kako je dober z njo navzlic vsemu trpljenju, ji je bilo še huje. Zbudila se je kdaj ponoči in je zagledala strica, kako sedi na postelji in naslanja glavo v roke. — „Ubogi stric!" — V drugih nočeh^pet^je^idela in slišala, kako hodi poloblečen gor in dol po sobi, se grabi z rokama za glavo, pridušeno vzdihuje. — „Še zbole, siromak! Saj nič ne spijo!" — Zdelo se je, da je povsem pozabil na njo. Da ga ne bi motila, se ni genila, a zaspati ni mogla. Kakor kamen ji je leglo na srce, kakor kamen ji je ležalo na prsih. Vroče ji je postajalo v prsih pod tem bremenom. Kakor bi jo kdo znotraj počasi polival z vročo vodo, se ji je dvigalo gor proti vratu, v grlo, v usta. Posilil jo Je hropeč kašelj. Okrenila se je proti steni, zvila se skoro v klopko, da bi se tako obranila kašlja. Tedaj je starec naglo in tiho počenil na posteljo. Ni se zgenil, ni glasno zadihal, tako se je potuhnil v strahu, da ga opazi. V mnogih nočeh ga je slišala, kako moli polglasno, s stisnjenim, nalahko drhtečim glasom. Ko se je zjutraj zbudila, ga je - videla malone vsako jutro že klečečega pred sliko Lurške Matere i božje. V rokah mu je škrebetal molek. Neko septembersko noč jo je zdramil bolesten jok. Stric je sedel v nočni obleki ob oknu, se naslanjal na polico in je glasno ihtel. Drugo jutro je stopila, ko se je vračala iz mesta, k botru spodaj v Dolinčicah in mu je razodela in potožila žalost, ki hodi noč in dan po bajti pri Povodnu. „Stric, pojdite vprašat na občino. Morda vedo tam kaj o Petru," je prigovarjala stricu, ko je prišla domov. Boter Lesjak ji je svetoval tako. Starec se je razveselil. „Saj res! To bi bil že lahko storil. Takoj popoldne pojdem." Res je po kosilu šel. „Zaradi Petra sem prišel vprašat, gospod župan. Mesec dni že ni pisanja od njega, in vendar je poprej večkrat pisal. O, je dober fant! Rad me je imel." „Zaradi Petra? Kaj pa naj jaz z njim?" „Če bi vedeli vi kaj o njem, gospod župan." A župan je bil kričač in surovež. Čast mu je zmešala še ono malo pameti, kar sta mu je pustila vino in žganje. Pil je vsak dan od ranega jutra. Ponosen na svojo čast in oblast, razdražen po pitju, je vpil ves dan in nad vsakim, ki mu je prišel na pot. Navrh krojača ni maral, ker je redno volil s stranko malih posestnikov, s stranko beračev, kakor jih je nazival v svoji mogočnosti. Zato je vzrojil: „Jaz naj vem? Ali sein jaz vseveden? Sem mar jaz Bog? Ko jim huda prede, je gospod župan vsem dober, sicer pa rovajo proti njemu." „Gospod župan, mislil sem le, če bi prišlo na vas kako pisanje o njem. Peter služi cesarja! Zato, mislim, smem vprašati." „Nič ni prišlo. Bi ti bil že poslal!" — je za spoznanje vljud-neje izjavil župan, ko je starec omenil cesarja, dasi se mu je lice, rdeče kakor petelinov greben, Še bolj zalilo s krvjo. — „Pojdi na glavarstvo, morda tam kaj vedo." — „Hvala, gospod župan, takoj jutri pojdem." Res je šel takoj drugi dan. Polno ljudsfva se je trlo na hodnikih glavarstva. Čakal je malone dve uri, preden je mogel pred gospoda. Uradnik je bil prijazen z njim. „Nič glasu ne dobite? Sem še tudi ni nič prišlo. A lahko po-4 vprašamo na Dunaj pri „Rdečem križu." „Ko bi, gospod!" je prosil Juri. „Jaz sem v pisanju slab. Pri takih rečeh se še manj spoznam." „Pa pridite^Čez kak teden spet." Prišel je/pez teden. „Ni še odgovora. Pridite<|ez teden spet." Prišel je. „Odgovor smo dobili. A na Dunaju ne vedo ničesar o njem." „Morda bi smel o priliki spet povprašati?" „ Dobro, povprašajte!" Prišel je vprašat enkrat, dvakrat, trikrat. .Ljubljanski zvon- XXXV. 1915. 5. 45 Tretjič je našel v pisarni samo mladega gospodiča. Ravno je pisal malo rdečkasto pismo, ki je dišalo tja do Jurija, ki je spoštljivo stal nekaj korakov strani od mize. Gospod je bil grozno slabe volje; in kakor je Juri takoj opazil, silno se mu je mudilo. „Če kdaj pride kak glas, vam že naznanimo. Čemu toliko teh nepotrebnih potov sem? In nam delate le sitnosti, ko imamo tako dela čez^glavo!" Ni šel več vprašat, da jim ne dela sitnosti, ker imajo tako dela čez^glavo. A tudi sporočita ni nikakega dobil od njih. Tako je posedal doma pred hišo. Po ure in ure je gledal dol , v paradiž, ki je prihajala vanj jesen in mu je jemala sveže zelene barve ter ga odevala in ovijala v rjave in rumene. Videl je, kako se selijo ptice, in je mislih »Te se morda vrnejo, a^jnoL Peter — ali se še vrne kdaj?" Strmel je na daljno gorovje in je razmišljal: „Ko bi bil Peter še tam! In najsi ni bil tukaj, doma — vedel sem vendar, kje da je. A zdaj —" Strmel je proti severu. „Morda leži kje tam, za silo zagreben na širnem polju, ki divjajo vsak čas bitke čezenj — kakor se bere o njih v časnikih. Morda počiva pozabljen kje v samotnem gozdu . . . Kdo ga je pokopal ? . . . Ali mu je postavil kdo križ na grob? Njhče ni najbrž potočil solze zanj?" Po suhem zarjavelem licu so se mu sipale goste solze. Drugikrat ga je zaskrbelo za denar. „Ali je pač kje shranil denar, preden je odšel? In kje?... Ničesar ni pisal o tem ... Če ga je vzel s seboj? Pa se morda masti že kak kozak z njegovim premoženjem!" V tihem srdu je stisnil pest. V mislih je zagrozil nevidnemu sovražniku, kakor bi ga hotel na smrt pobiti. -In če se več ne vrne, za Jkoga sem se jaz toliko trudil in gnal? Za koga sem_si j3djist odtrgoval? Za koga sem skoparil in spravljal, da si požirka vina nisem izlahka privoščil?... Res, Ma-rijanico imam... A hranil sem vendar le za Petra. Moj sin je!" Mnogokrat ga je do dna srca preplašila grozna misel. „Da se vrne pohabljen? Brezjpk, brez noge? Slep? — Res, vjčasniku je pisano tako o njih. A o drugih, o Petru nisem bral. In papir je potrpežljiv. Kdo ve, ali je vse tako ali ne, kakor pišejo... O Kristus in Mati božja, samo vidva še moreta pomagati, pomagajta!" Izvlekel je molek iz žepa in je pričel v tej najhujši stiski moliti. Vsaj malo se je umiril ob molitvi. Nekega dne je nenadoma ves odrevenel na klopi pred hišo. Glej, gor po hribu prihaja vojak, počasi, sključen, težko se opirajoč ob palico! Široko so se mu odprle oči, kakor bi gledal prikazen. Odprla so se mu tudi usta, prsi so mu hropele. „Ali je Peter?" Hotel se je dvigniti, a se je, kakor od mrtvouda zadet, zrušil nazaj na klop. Ko je prišel vojak bliže, je videl, da je Kranjčev Gregor iz Dolinčic. „Kam pa ti, Gregor?" Komaj je imel toliko moči, da je mogel fantu odzdraviti in mu privoščiti dvoje, troje besed. „K Lavtižarju. Obljubil mi je jpasje_ masti. Je baje najboljše zdravilo za jetiko. Poln protina in jetike sem se vrnil iz Galicije." Juri je z začudenjem gledal, kako mu mlado, a zdaj zelo shujšano lice vse drhti od notranje boli. „A kdaj si se vrnil ?" „Včeraj popoldne." „O, doma že ozdraviš. — Pa si morda kaj videl našega Petra?" „Nič. Ves čas nič! On je pri pionirjih." — Nekega dne je zagledal, kako beži čez njive sem od gozda vojak, trije drugi za njim. „Jezus, ali je Peter? — Pa begun?" Malo da ni naglas zavpil! Kakor bi se hotel obraniti velike nesreče, je iztegnil drhteče roke od sebe. „Ne — Peter — ne!" — Bilo bi mu brž ljubše, da že dolgo trohni v tuji zemlji daljne, neznane Galicije. Oddehnil si je iz srca, ko je spoznal, da imajo le vaje. Spodaj na cesti, ob robu gozda, je zagledal vojaka, ki je dajal z rdečo š zastavo znamenja. Hipoma so vsi štirji zavili dol proti njemu. „Hvala večnemu Bogu!" — Novemberskega popoldne, ko je zunaj preveč bril poznoje-senski veter, je sedel v prijetno zakurjeni sobi. Nenadoma je nekdo zasenčil okno. Ko se je ogledal, je zagledal kosmato vojaško glavo. Stresel se je. Začutil je, kako mu je vročina spreletela vse telo. „O Marija, ali Peter?" A vojak je potrkal na okno in je prosil vode. Vračal se je s tovariši s straže pri smodnišnici gori sredi gozda . . . Za časnik in branje se sčasoma ni več mnogo menil. Bral pa je dan na dan Petrove kartice. Te je hranil in čuval z genljivo lju- \5* besnijo. Večkrat jih je nastavil po mizi kakor otroci podobice svet- • nikov, ko stavijo oltarčke. Sedel je pred njimi ves pogreznjen v premišljevanje in sanjarenje, strmeč v nje, kakor bi hotel izvleči iz njih tajnost, ki se je z vsem naporom ne more domisliti. Včasih je vzel po dolgem razmišljanju kartice v roke, počasi bral z očmi drugo za drugo. A_srce ni bralo, ni bral razum; zakaj izraz lica je ostal trd in top; videlo se je, da ne_ umeva^kaj da bere. Tedaj se je_Marjjanica zavzela in hudo prestrašila: „Ali so vse pozabili?" — Kdaj drugikrat pa je nenadoma naslonil glavo v roke, ali jo je povesil povsem na mizo in je^bridko zaihtel. BZ Bogon^ Peter, z ' Bogom!" Tedajje brisala solze tudi Marijanica . . . Listje je padalo, odpadalo. Jesensko mrzli krivec ga je nosil čez hrib, na vse strani, daleč naokoli. Od Lavtižarja gori je prinašal sem dol listje hrušk in in jablan. Od nikoder pa ni prinesel lista čakajočemu starčku, ne^Mari-janici, ki je od dne do dne huje pokašljavala. Kadar se je ponoči zbudila — zdramil jo je sever, ki je glasno in bolestno tožil okoli voglov in neugnano trkal na okna, kakor bi prosil naj ga puste na toplo, ker mu je zunaj tako mraz, ali pa stric, ki je naglas molil v postelji ob drugi steni — je bila vsa oblita z neprijetno hladnim potom. Srajca ji je lepila na telesu, in prsi so se ji dvigale,"T > S* . "-n^trvcjL** : ft T* - /^c,' - ^ /G*^^ r^^/^vf^/ /J-t-e+s, 'P* Ytt&i Skmyj^2- -inj