Glasilo delavcev Papirnice Vevče________________________________________________________________________________Številka 12 — Leto XXIV — December 1984 Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni in odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 Ljubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. SREČNO 1985! Srečno, zdravo, zadovoljno in uspehov polno leto 1985 vam želi Uredništvo Razvoj, zapisan le na papirju, ni garancija za boljše poslovne rezultate Običajno zaključujemo tekoče poslovno leto s komentarjem: gospodarjenje je bilo letos dokaj težko, kot že nekaj zadnjih let; težave smo prebrodili in glede na vse predvidene in nepredvidene dogodke smo v glavnem lahko zadovoljni, čeprav bi lahko bilo tudi marsikaj boljše, ali pa tudi slabše. Lahko bi bilo boljše, če bi bolje delali, se izognili tej ali oni napaki, se drugače — seveda boljše odločili pri tem ali drugem konkretnem primeru. Vendar, po toči zvoniti je in ni prepozno in po bitki je zmagovalcem lahko igrati junake. Če so storjene napake je dobra šola za boljše delo v prihodnje in da se ne ponavljajo, je tudi to nekaj vredno. V tem času si postavljamo vprašanja tudi za prihodnost, kako bo, kaj dobrega in slabega lahko pričakujemo tako v službi, kot doma, pod kakšnimi pogoji bomo delali in kako bomo živeli? Zato, da bi bolje obvladali problematiko, se lažje soočali z bodočimi težavami, planiramo, pro-gnoziramo, skratka, pripravljamo se na novo poslovno leto in konkretno letos že tudi na novo srednjeročno obdobje. Radi bi bili uspešni, radi bi bili sodobni po tehnologiji in opremljenosti, konkurenčni in ustvarjali dohodek, ki bi poleg eksistence zagotavljal delovni organizaciji kontinuiran razvoj in posodabljanje delovne organizacije, nam delavcem pa zagotavljal primeren življenjski in družbeni standard. Toda vsi vemo, da so želje eno in resničnost drugo, odvisno od realnosti časa in okolja, v katerem živimo; zato morajo biti tudi naše želje realne. Vsi se zavedamo, da živimo v dokaj težkih gospodarskih razmerah, da se je v teh zadnjih letih nakopičilo veliko težav, ki jih ne moremo razreševati tako hitro in enostavno kar s carskim rezom, ampak le z vztrajnim delom, z boljšo kvaliteto, z več strokovnosti, pa itudi z ukrepi in sankcijami, predvsem ipa prij mnogih s spremembo načina mišljenja, da družba ali država nii vreča brez dna, napolnjena z dobrinami, ampak da je treba te dobrine, s katerimi naj bi razpolagali in jih delili, najprej pridelati, ustvariti in to s trdim delom fizičnega in intelektualnega delavca, z garanjem in tudi neprestanim rizikom družbenega ovrednotenja. Na žalost imamo že vse preveč takih, ki bi se radi v imenu neke .imaginarne pravice dokopali do dohodka brez svojega delovnega prispevka, izkoriščajoč humanost socialistične samoupravne ureditve, živeli na račun drugih in razpolagali z novimi vrednostmi, ki so jih ustvarili drugi. Tudi zato imamo reforme, stabilizacijo, restrikcije itd. Svet pretresajo mnogi lokalni konflikti, vojne, napeta mednarodna situacija, tekma v oboroževanju, prestižnost lin tekma za prevlado med blokoma in to v dobri meri na račun malih in nerazvitih. Prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami se namesto, da~'hi se manjšal, poglablja. Mnoge male in -manj razvite dr- žave se dušijo v dolgovih in gospodarskih težavah, namesto, da bi jim nivo razvite tehnologije v svetu pomagal zmanjševati razlike v razvitosti njihove nacionalne ekonomije. Veliki in razviti so .premalo pripravljeni pomagati majhnim in nerazvitim k hitrejšemu razvoju, ampak pogojujejo svojo pomoč s političnimi koncesijami, -s pripadnostjo k vojaškim blokom, z najbolj rafiniranimi oblikami -neokolonializma. In Ika-ko smo delali in poslovali mi v naši delovni -organizaciji, v vevški papirnici, in kaj pričakujemo od prihodnjega leta? Poslovali smo boljše kot prejšnje leto in pričakujemo tudi nekoliko boljši finančni rezultat. Oskrba s surovinami in repromateriali je bila precej boljša in izpadov v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin ni bilo. Sama proizvodnja je bila uspešna in -načrtovano predvidevanje fizičnega obsega bo -preseženo. Tudi na področju izvoza so bile količine prodanega papirj-zr v inozemstvu povečane (17 %>), prav tako se je popravila vrednostna struktura, kar bo pomagalo k večjemu deviznemu prilivu. Seveda -nismo zadovoljni z vsemi rezultati; premalo deviz -nam ostane od ustvarjenega izvoza za redno oskrbovanje -in pokrivanje obveznosti, ki jih še imamo do inozemstva. Čeprav smo vložili ogromna sredstva -v vzdrževanje proizvodnih din ostalih naprav -im objektov, v investicije ii-n male investicije, nas močno moti, da tehnološko zaostajamo, da prepoved uvoza opreme zmanjšuje naš proizvodni potencial, povečuje raz-ldko v kvaliteti, znižuje našo konkurenčnost in dohodkpvnost. V času, ko vlada pri -nas Investicijsko mrtvilo, zlasti z uvozno opremo, so se mnoge papirnice v sosednjih deželah in -na severu Evrope tehnološko posodobile in nas spodrivajo iz določenih tržišč predvsem z visoko oplemenitenimi papirji in velikimi kapacitetami. Ker nova vlaganja v -pa-* piirno -in celulozno industrijo zahtevajo iz-redno visoka investicijska sredstva, bo vsako odlašanje imelo za posledico še manj možnosti za hitrejše posodabljanje. Zato nas čakajo na -tem -področju zahtevne in naporne naloge. V prihodnjem letu bo zaključenih več začetih del; dograjeno bo skladišče za surovine, vodočistil-na naprava, dodelava v -tozdu Tehnični papir, zamenjan bo kotel v -toplarni in vsaj dve vodni turbini. Delovati bosta začela tudi poslovni računalnik -in procesna računalniška regulacija na 5. PS. Zgrajen bo -nov vodnjak za črpanje -industrijske vode, naš družbeni standard pa bo bogatejši za 16 -počitniških enot v Maredi. Močn-o u-pa-mo, da bomo uspeli zaključiti finančno konstrukcijo in pričeti z realizacijo dveh pripravljajočih investicijskih -projektov — z izgradnjo obrata za beljeno lesovino -in rekonstrukcijo 4. PS. Prav tako želimo začeti odpravljati -ozka grla in -posodabljati 5. PS in TOZD Veta z uvedbo še ene nove linije za proizvodnjo tapet. Skratka, imamo polno želja in ambicij za razvoj in seveda tudi za uspešno in kvalitetno tekočo proizvodnjo ter primerno akumulacijo, da bomo lahko zastavljene programe uresničevali. Čaka nas delo in, če bomo pri delu uspešni, bomo tudi srečni. Vsem delavcem, upokojencem in sodelavcem Papirnice Vevče, krajanom Vevč, Zgornjega Kašlja in okoliških krajevnih skupnosti srečno in uspešno novo 1985. leto! Direktor DO Stane ERMENC Po toči zvoniti je prepozno, bi lahko rekli ob nekaterih -primerih v naši delovni organizaciji, kar je bilo tudi jasno i-zraženo na zadnjem -strokovnem svetu tozda Grafični papir, kjer je bil razvoj TOZD GP okarakterizir-an kot kup želja d-n potreb v -primerjavi z načrtovano investicijsko de- javnostjo v prihodnjem obdobju v naši tovarni. Ni čudno, da so se nekateri opazovalci tega sestanka spraševali kaj ise je pravzaprav v zadnjem letu razpravljalo med vrhovi DO, kajti očitno je, da pri začrtani predstoječi investiciji obstajajo razhajanja, ki so tud-i argumentirana. Zakaj so te -stvari prišle na plan šele sedaj, ni bilo niko-mur jasno. Nekaj pa zagotovo drži; ali je strokovni svet tozda GP premalo -pomemben, da bi s -svojimi zahtevami prodrl do vodilne garniture DO, ali pa svojih potreb ne znamo prenesti in osvetliti na pravem mestu o:b pravem času. Samo z znanjem brez finančne injekcije temelj-nii organizaciji si kaj dosti ne moremo pomagati. Že sedaj nas tarejo ogromne težave -pri doseganju kvalitete tako izdelave kot dodelave -papirja, otepamo se ozkih grl v -dodelavi i-n upravičeno postavljamo zahteve ip-o boljši opremljenosti, kajti le tako bomo lahik-o sledili -trgu. Z izvajanjem zastavljene investicijske dejavnosti pa realno nimamo možnosti ukreniti skoraj ničesar, kar pa ip-omeni nepopravljivo stagnacijo tako v asontimanu, količini, kot v kvaliteti. Nekako 20 leit -spremljam razvoj papirnice Leykam, ki je na začetku obratovala skoraj iv enakih pogojih, kot takrat mi. V teh dvajsetih -letih sem imel možnost to tovarno nekajkrat obiskati in moram reči, da -sem bil ob vsakokratnem -obisku -preš e- (Nadaljevanje na 2. strani) Obračun našega sindikalnega dela Naša sindikalna aktivnost je zelo razgibana, kot smo lahko videli iz dejanj in slišali iz poročil na letni seji. Gotovo pa je to plod dolgoletnega dela in to tradicijo je treba tudi v bodoče razvijati (na fotografiji v ospredju predsednik konference OOZS Ciril Jarc) Letne seje konference sindikata Papirnice Vevče se je udeležila tudi podpredsednica Občinskega sveta ZSS Moste-Polje tov. Marija Fedran (druga levo). Naša kritična in objektivna poročila ter dobro organiziran letni sestanek je ocenila pozitivno, prav tako tudi sodelovanje z občinskim svetom ZS, ki je aktivno prispevalo k učinkovitemu delu občinskih organov Težko je narediti obračun sindikalnega 'dela v letošnjem letu, še posebej zato, ker je mimo le približno polovica mandaita, iki smo ga zastavili v pavisem novi sestavi. V desetih mesecih smo se člani -konference OOZS sestali na štirih rednih sejah, na petih posvetih s ipredsednik-i IO osnovnih -organizacij, organizirali pa smo tudi -okrogli mizi o inovacijah v združenem de-lu in skupaj -s konferenco ZK pogovor o analizi planov za pretekl-o obdobje in naših -načrtih za prihodnje -srednjeročno obdobje. Udeleževali srno ise tudi ipo-svetov pri občinskem -svetu ZS, skratka, poskušali smo -biti prisotni na vseh področjih, ki -naj bi pokrivala -naše sindikalno -deta. Če smo -biili -pri tem lusipešnii, ne vemo, saj za is-voje 'delo nismo bili k-rit-izi-rani, še manj ipa -pohvaljeni. Ena -naših prvih -na-log, ki smo jo poskušali izpeljati, -je -bilo izobraževanje novo izvoljenih članov IO OOZS in -pa članov -delavskih -svetov in -drugih samoupravnih -organov. Udeležba na vseh teh -seminarjih je bila zelo slaba, klj-ub temu da -nam je vsem jasno, da samo -delavec, -ki nekaj ve in z-na lahko -aktivno -in tvorno delu-j-e v našem (samoupravnem -sistemu. Ta nezainteresiranost se -potem -pokaže v obliki slabosti, saj se večina zaradi -neznanja redkokdaj vključuje v razprave -na kateremkoli področju našega -delovanja. Verjetno b-i se morala naša -pos-lovodina struktura zavedati -d-a v tovarni, v kateri je 50 %> nekvalificiranih delavcev, kakšnih posebnih -doprinosov k samoupravljanju ne more -b-iti. Čeprav -namenjamo -veliko -sredstev za izobraževanje, se zelo malo -delavcev odloča za izobraževanje ob delu, ustrezne -strokovne -službe pa bi morale storiti vse, da bi -se -delavci -izobraževali, -posebno tisti, ki opravljaj-o -dola in naloge z eno -do dve stopnji prenizko izobrazbo. Verjetno bi se to -dal-o urediti z -naš-i-mi sa-moup-ravnli-mi akti. Obravnavali -smo -spremembe -in dopolnitve statutarnih aktov ter-razdelitev -sklada -skupne -porabe in -stanovanjskega sklada. Kakšnih po-sebn-ih -pripomb ni bilo, če -izvzamemo pripombo, ki jo b-o potrebno rasno obravnavati — to je -diferenciramo -izplačevanje regresa za letne do-p-uste, kar naj b-i uredd-li že pri -izplačilu zal leto 1985. Najmanj pol leta je od -delavskega sveta pa d-o sindikata k-r-o-ž-i-la točka dnevnega -reda o povrnitvi -stroškov preplačil -nekaterim našim invalidom. Za leto 1982 jim je razl-ik-o povrnila DO, medtem, fco v letu 1983 za to -ni bilo -sredstev, razen rezervnega sklada. Ko je konferenca sindikata zahtevala, da -se nastala -si- (Nadaljevanje s 1. strani) nečen ob njihovem -bliskovitem razvoju. Začel sem s-e ukvarjati s -takratnimi organizacijskimi -problemi -papirne dvorane. V -nekaj letih smo Leykam na tem -pod« ročj-u -dohiteli s to razliko, da so oni -v -naslednjih petih -l-etih ročno prebiranje ukinili, nabavili nove, modernejše prečne rezalne -stroje, odpravili ozka grla z -dovolj dimenzioniranimi kapacitetami' -rezanja -itd. Povečali -so medfazna skladišča, modernizirali -vzdolžne rezalce, nabavili nove in -s -tem v veliki meri uspeli iz-b-oljšaiti kvaliteto zvitkov po vzdolžnem rezanju. Prišli -so celo že tak-o -daleč, da so en del transportiran j a zvitkov popolnoma avtomatizirali z -roboti, kar -je verjetno višek na» ipredka v -papirni -industriji. Danes Imaj-o za vzdolžno rezanje najbo-lj izpopolnjen vzdolžni re- tuac-ija razčisti in poišče krivca, ee je -stvar -umirila in -o -njej ni) bilo več govora. Sodelovali -sm-o -pri razčiščevanju situacije o namestitvi zdravnikov v naši obratni ambulanti, saj -na-m je v zadnjem -obdobju Zdravstveni -dom Moiste večkrat zamenjal zdravnika in kljub večkratnim urgencam še da-nes ni razčiščeno, ali bomo v vevški papirnici imeli specialista medicine dela ali ne. Z letošnjim leto-m -s-mo -tudi -poenotili pomoč bolnim sodelavcem ; tako zdaj ta z-naša 3000 din in se -plačuje iz sklada skupne -porabe. Skupaj z komisijo za življenjske -i-n -delovne razmere, zdravstveno službo dn službo varstva pri idel-u -smo pripravili -predlog za okrevanje -naš-ih -sodelavcev z daljšo delovno dobo. Obravnavali smo tako imenovani »PANOŽNI SPORAZUM« in predlo-g osnutka pravilnika o delovnih normah -iin normiranju; na oba smo i-mel-i -pripombe, ki so bile upoštevane. V zvezi z normami -smo predlagali, -naj -se -namesto -skupinskih n-o-rm, ki zdaj v -delovni -organizaciji prevladujejo, u-vedej-o individualne -norme tam, kjer je to m-ogo-če, sa-j b-i ita-k-o vsak -posameznik imel .večji -interes do dela. Vsekakor pa bi -morala b-iti v -prihodnjem -letu ena -prvenstvenih nalog -nas vseh, da n-o-ve normative i-n vse -o-stalo, kar z njimi v zvezd -pripravlja služba za študij dela in časa, začnemo uporabljati v praksi in naj -ne bi bilo samo na -papirju. Priprava razvida del in nalog traja že -dobro leto in lahko rečem, da jo siiinidikslt -spremlja. Po javni razpravi ois-nu-tka raz-vida del in nalog, katere nosilci srno bi-li, poizkušamo s predlogi pomagati h kvalitetnejšemu predlogu. Ker je razvid osnova za vrednotenje del i-n na-log -se zavzemamo, -da bi -se višje -ovrednotila dela i-n naloge v proizvodnji, saj bi s tem v bližnji prihodnosti lahk-o popravili kadrovsko 'strukturo, -ki nam je še predobro znana. Na vsakem koraku -slišimo, da je -potrebno tudi v proizvodnjo pritegniti čim več strokovno izobraženih ka-drov, ko -pa je treba kaj konkretnega storiti na tem področju, hitro -ugotovimo, da ne gre tako -lahko. Na več naših pobud in -pobud akcijske konference ZK je -bi-1 v mesecu maj-u narejen program aktivnosti za sanacijo akumula-itiivnosti v našli DO. Napisane naloge so bile kratkoročnega -i-n dolgoročnega znača-ja, vendar do sedaj, razen nekaterih, niso bile realizirane. Verjetno -sm-o pri trenutnem boljšem finančnem položaju nanje pozabili, -če pa se o tem -motim, je -to 'lah-k-o -samo -pozitivno. Naj omenim sam-o -pritisk, ki so -ga nekateri -izvajali z žalni stroj firme Jagenberg, s katerim lahko kvalitetno režejo najzahtevnejše vrste papirjev. I-n kam sm-o prišli mi v tem obdobju? Resda -sm-o postavili nove obrate, razširiti proizvodnjo, toda -bistvenega napredka na -področju modernizacije lin avtomatizacije nism-o uspeli zagotoviti. K-ot -smo slišali na -sestanku strokovnega sveta še vedno z .robo opravljamo meritve na .papirnih strojih, potem pa se čudimo, če dobimo v dodelav-o papir v pasovih, -verigah, z nihanjem vlage, namaza in -drugimi napakami. Morda je za -spreminjanje naše investicijske smeri -res že vlak zamujen, vendar ne sme biti toliko prepozno, da ne foii v zadnji, va-gon tega vlaka natovorili še malo — zelo malo v primerjavi s celotno vrednostjo naših vevških investicij. Franci Fras malimi formati, ko -b-i -stroj moral delati kar 48 ur na -dan, če bi Ise dalo, zadnje 2 do 3 mesece pa ta stroj -skoraj ne obratuje. Čez dva meseca pa se bo -spet našel kdo in očital, da naredimo-premalo malega formata in -tako izgubljamo milijone. V programu je bilo zapisano, da se o nalogah poroča na delavskih svetih temeljnih organizacij in DO, vendar takega poročila do sedaj še nismo zasledili. Že zelo dolgo apeliramo na strokovne službe, da bi izdelale predlog zaposlitve delovnih invalidov v naši DO, ki jih je okoli 80. Sedaj to problematiko rešuje vsak po svoje, kakor dopuščajo možnosti. Verjetno pa bi bil že skrajni čas, da odgovorni za to področje bolj resno pristopijo k razreševanju tega problema, tako, da bi bila rešitev sprejemljiva tako za invalide, kot tudi za delovno organizacijo. Sem spada tudi zaposlitiv socialnega delavca, saj bi imel poleg omenjenega še dovolj dela na področju razreševanja socialne problematike. O ureditvi delovnega časa prelivamo črnilo že precej časa na raznih forumih v tovarni (nazadnje na strokovnem svetu stare proizvodnje 14. 11. 1984), vendar do danes še ni bil obelodanjen predlog, ki bi nakazal izboljšanje same prisotnosti na delovnih mestih, kaj šele boljšega izkoriščanja delovnega časa. Še precej je takih stvari, na katere smo opozarjali in nikakor ne samo kritizirali. Če smo s tem kakorkoli doprinesli k izboljšanju stanja na omenjenih področjih, potem je bil naš cilj dosežen. Verjetno se bo našel kdo, ki bo hotel od sindikata konkretne predloge, kar se je v preteklem obdobju večkrat zgodilo, namesto, da bi predloge dajali strokovni delavci. Moje osebno mišljenje je, da vodstveni in vodilni delavci preveč pasivno spremljajo vse te stvari in jih prelagajo na samoupravljanje. V svojem poročilu bi se rad še zahvalil komisijam za kulturo, šport ter življenjske in delovne razmere za zelo aktivno in učinkovito delo na svojih področjih, kar bo razvidno tudi iz njihovih Nismo -uspeli -dobiti napisanih vseh, fclj-u-b intervencij am, vemo pa, da so vse -naše OOZK o predlogih is-klepov 13. seje CK ZKJ razpravljale -i-n -se dotaknile konkretnih -slabosti v svojih delovnih -sredinah, pa (tudi dobrih plasti delovanja. Pri -vsem tem je čudn-o ali pa zaskrbljujoče tudi to, da so -komunisti imeli, veliko -pripomb na (ne) informiranost, in to ravno tisti, Iki -sami pravzaprav pr-isipevajo najmanj informacij. Nič lažjega ni, kot govoriti, kako si -o v-seh dogajanjih — od samoupravnih, delegatskih, -dohodkovnih in investicijskih — -premalo informiran, sam pa tudi slučajno nisi pripravljen -posredovati kakršnihkoli -informacij, da b-i informiral o njih še -druge. Povrhu vsega -pa je informacij iz v-seh področij -našega -dela i-n -poslovanja v internem glasilu, informacijskem in drugih biltenih -objavljenih veliko, morda včasih celo preveč. I-n res je tudi, da marsikdo vsega sploh ne prebere, potem -pa celo pravi da -ni informiran. Tudi to -drži, da je bilo najmanj napisanega -najbrže r-es prav o del-ovanj-u OOZK, -drži pa tudi, da -nobenemu -od sekretarjev (z eno svetlo izjemo) še na -mi-sel ni prišlo, da bi prispeval zapis o delu njegove osnovne organizacije oziroma o problemih v njej, ali pa o zaključkih, mnenjih, pobudah in sklepih akcijske konference ZK. poročil. Posebna pohvala pa gre tov. Adi Babnik za ureditev seznama krvodajalcev. Negativno oceno lahko damo samo komisijT za razvoj in uresničevanje samoupravljanja, ki se ni utegnila niti enkrat sestati. Biti informiran je pravica vsakega delavca, d-olžnost vseh nais pa je, -da informacije posredujemo preko informativne mreže vsem, še posebej pa velja to -prav za komuniste, isiimidikalaiste, poslovodne organe in vodje -posameznih strokovnih -služb. V svojii-h razpravah so se komunisti -delovne skupnosti in tozda Družbeni -standard -dotaknili stabiilizaciijiSkega -programa, ki smo si ga za-dali s konkretnimi zadolžitvami, vendar -ga v celoti in dosledno -ne izvajamo. Pni -tem bi morala prav akcijska konferenca ZK odigrati veliko vlogo. Splošna -ocena tudi je, da ko-mu-ndisti -premalo prispevajo k izboljšanju gospodarjenja. Tu-di v razvidu del in nalog bi -morala kakovost -dela in gospodarnost imeti velik poudarek. Samo govoričenje brez -ukrepanj v p-rafcsi ne bo rodilo sprememb -na bolje. Ugotovitev, -da so se komunisti v -naši -delovni organizaciji postarali, drži. Premalo je bilo -storjenega za -sprejem mladih v -vrs-te čla-n-ov ZK. Pesimizem, -ki čestokrat prevladuje, mladim -ne bo pokazal -perspektiv v -boljšem -delu. Zaradi lastnega socialnega miru nočemo, ali pa ne znamo dobro -delo razlikovati od slabega in ga temu primerno tudi nagrajevati! Za večji delovni prispevek naj bo tudi večje plačilo. Morda ni čisto na mestu, vseeno pa bi zaključil z modrečevim pregovorom: »Tistemu, ki vam pove resnico, dajte konja, da bi mogel pobegniti in se rešiti, ker vam jo je povedal.« 13. sejo Komunii-ati tozda Grafični -papir so se zavzeli za oživitev stimulativnega nagrajevanja za prispevke k večjemu izvozu. Menili so, -da mora -biti na ključnih položajih -pravi človek na pravem (mestu-, uspešnost posameznikov pa je treba oceniti. Za odgovorne naloge je treba pridobiti mlade strokovnjake. Oceniti je treba tudi tiste -člane ZK, iki -se izmikajo odgovornosti in izpostavljanju -pri zavzemanju določenih stališč. Vlaganja moramo usmeriti -predvsem tja, kjer bomo lahko -ustvarjali nove vrednosti, -poiskati metode za spodbujanje inovacijske dejavnosti. Komunisti bi morali aktivneje sodelovati pri -sprejeman j-u -postavodnih in -drugih -delavcev -v delovno organizacijo. T-udi spodbujanje -delegatov v SIS in DPO za čim bolj učinkovito delo je -naloga članov Zveze komunistov. Ob vseh kritičnih -pogledih in ocenjevanjih pa naj si tu-dii komunisti pni-kličejo v spomin besedo »hvala« za vse tiste, ki jo -pni svojem -delu zaslužij-o. Neverjetno h-itr-o -smo pripravljeni grajati besede hvaležnosti pa -nam nekako ne gredo iz -ust, -pa -pra-v te imajo včasih skoraj čudežno -m-oč, še večjo pa bi Imele, če ne bi bilo »foušije«. Vida B. Razvoj, zapisan le... Ciril Jarc Naši odmevi na Gibanje proizvodnje v mesecu novembru 1984 V borbo za večjo delavčevo ustvarjalnost, za višjo in množičnejšo inovacijsko kulturo v naši družbi TOZD TEHNIČNI PAPIR Doseženo Indeks doseg, plana Plan 1934 0 mes. Nova asfaltirana ploščad je že polno naložena in talnih površin še vedno primanjkuje Proizvodnja: Papir skupaj ton 2.457 — od tega klasični 1.424 — od tega premazani 1.033 Lesovina ton 256 El. energija MWh 3.441 2. Izvoz: Proizvodnja papirja je v mesecu novembru zaradi državnih praznikov ter remonta na premaznem stroju zaostajala tako za planirano, kakor tudi za povprečno doseženo količino v preteklih mesecih. Na zmanjšanje neto proizvodnje je v precejšnji meri vplivala tudi povečana zaloga nedovršene proizvodnje premazanih papirjev konec meseca, 2.903 2.650 92,7 109,5 1.572 1.547 92,0 101,6 1.331 1.103 93,7 120,7 305 333 76,9 91,7 3.500 3.750 91,8 93,3 1.315 1.417 57,3 92,8 2.036 845.833 65,6 103,1 zato je izpad najbolj občuten prav pri teh kvalitetah. Proizvodni program je bil več ali manj standarden; na III. PS smo izdelali največ ofset ter peresnolah-kih papirjev, na II. PS pa kuler-jev in tapetnih papirjev. Program premazanih papirjev je kot običajno, razen za potrebe todza Veta, vseboval izključno obojestransko premazane papirje. 21. novembra letos je bil v prostorih Sindikalnega izobraževalnega centra v Radovljici seminar o množični inventivni dejavnosti, 'kii je bil zelo zanimiv in je zajel tudi vprašanje razvijanja inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah. Slušatelji so lahko ugotovili porast števila inovacij v vseh delovnih organizacijah naše panoge, ki so sodelovale na posvetu. Merila za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav, inovacij in koristnih predlogov iso po organizacijah združenega dela zelo različna in v razpravi je bilo poudarjeno, da bi jih kazalo v okviru panoge poenotiti. Poleg nagrajevanja pa bi bilo treba poenotiti tudi popularizacijo inovacij ter razne oblike priznanj inovatorjem, čemur je bilo sedaj posvečeno premalo pozornosti. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse DO komisije za inovacije, poleg tega pa ima več delovnih organizacij tudi društva inovatorjev in nekatere celo referente, kii se profesionalno ukvarjajo z inovacijsko dejavnostjo. Predavatelji — dr. Matjaž Mulej, redni 'profesor na VEKŠ Maribor, dipl. inž. Tomo Vojnovič iz Gospodarske zbornice SRS, inž. Bojan Pretnar liz Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost lin tehnologijo ter Stane Sojn, sekretar odborov pri MS ZSS Maribor — so v vsebinsko bogatih predavanjih dobro podali pomen in namen inovacijske dejavnosti, podali pa so tudi napotke za čim boljšo organizacijo tovrstnega delovanja. Nazorno so predstavili inovacijsko dejavnost v tujini in pri nas. Dotaknili so ise tudi informiranja o inovacijah in izumih ter pretoka informacij. Poudarili so, da je pni nas ino- vacijska dejavnost šele na začetku poti in bo potrebno še veliko storiti, da bo zaživela tako, kot je v razvitem svetu. Čutiti pa je že, ida se po isili razmer, ki se kažejo v naši družbi, v zadnjem času inovacijska dejavnost pri nas le povečuje in to predvsem na področju vzdrževanja, izdelave rezervnih delov, uporabe domačih surovin zaradi uvoznih omejitev itd., kar pozitivno vpliva na stabilizacijska prizadevanja. Od tega, kako bomo okrepili inovacijsko dejavnost, kako bomo bolje uporabili domačo pamet, učinkoviteje izkoriščali proizvajalna in osnovna sredstva ter surovine, aktivneje, več lin bolje delali tudi v ekonomski politi kii, kako se bomo spopadli s kratkoročnimi in dolgoročnimi težavami in problemi, bodo odvisni vsii naši uspehi ali neuspehi, od tega pa je odvisna tudi naša prihodnost. Letos 14. maja je bila problemska konferenca ZK Slovenije z naslovom: Na poti v 'inovacijsko družbo. Predsedstvo CK ZKS je na 64. seji 25. junija sprejelo tudi Sklep o idejnopolitični usmeritvi Zveze komunistov za razvoj inovativne dejavnosti kot množičnega gibanja ter opredelilo naloge komunistov prii uresničevanju teh usmeritev pri razvoju množične inovacijske dejavnosti, ki mora prodreti v vse sredine organov samoupravljanja in v celotno družbeno delo organizacij zveze sindikata. ’ Leon Kurent ton 812 $ 554.559 3. Izkoriščanje zmogljivosti papirnih strojev v °lo: XI. 84 0 I.—XI. 81 0 1983 Plan 1984 II. PS 85,4 91,9 93,0 90,3 III. PS 84,4 93,1 92,2 90,3 IV. PS 86,3 89,9 91,4 91,3 PS skupaj: 85,4 91,6 92,2 90,6 4. Izmet v °/o: klasični papirji 15,5 12,6 10,4 12,6 premazani papirji 22,4 18,7 17,6 TOZD GRAFIČNI PAPIR Doseženo Indeks doseg, plana S S Plan 1984 X 0 mes. X S 1 m 1 M H X ■©• X ■e 1. Proizvodnja: Papir ton 3.404 3.398 2.990 113,8 113,6 2. Izvoz: $ 1,452.367 968.598 897.000 161,9 108,0 ton 2.125 1.685 1.583 134,2 106,4 XI. 84 0 I .—XI. 84 0 1983 Plan 1984 3. Izkoriščanje zmogljivosti V. PS: Stopnja v °/o 80,4 84,9 85,0 79,7 4. Izmet v °/o: 9,6 10,8 12,4 15,2 Zaradi nizkega izmeta in teklimi meseci ni znižala. Nad- zmanjšane nedovršene proizvod- povprečno visok je bil tudi izvoz nje se na V. PS v mesecu novemb- papirja, ki pa se žal nagiba bolj ru kljub državnim praznikom v korist enostavnih ofset papir- proizvodnja v primerjavi s pre- jev. TOZD VETA Doseženo Indeks doseg, plana S Plan 1984 S X 0 mes. X m 1 ro 1 M M X ■e- X e Proizvodnja: Tapete rolic 303.309 284.451 291.667 104,0 97,5 Lepilo zavitkov 2.580 10.899 8.333 31,0 130,8 Izvoz tapet rolic: 79.232 114.362 96.667 82,0 118,3 us$ 63.869 38.708 100.938 63,3 38,3 Cl| 13.885 195.383 109.375 12,7 178,6 Kljub praznikom je proizvodnja tapet presegla planirano in povprečno doseženo v preteklih mesecih. Odprava ozkega grla v dodelavi tapet je zadnje mesece omogočila večjo proizvodnjo, ki pa je je žal že v mesecu novembru zaradi mrtve prodajne sezone precej ostalo v skladišču. Vodočistilna naprava se vidno širi Dela pri razširitvi vodočistilne naprave v teh dneh kljub mrazu nadaljujemo. Gradbeni delavci hitijo z izgradnjo reaktorja in egalizaoijskega rezervoarja (na sliki) ter pripravljajo temelje za črpališče. Manjša zakasnitev del je nastala predvsem zaradi nepredvidenih okoliščin; pni izkopu so izvajalci namreč naleteli na visokonapetostni kabel (HE Fužine —■ Vevče) ter na odvodne kanalizacijske cevi. Oprema, predvsem tista z dolgim dobavnim rokom, je naročena in plačana. Ta mesec pa bomo podpisali tudi zadnjo pogodbo za: montažo strojne opreme, ki jo bo opravila Hidromontaža -iz Maribora; sodelovanje vodilnih monterjev proizvajalcev opreme Drobne poslovne zanimivosti V barvni kuhinji drugega in tretjega papirnega stroja so delovni pogoji že prav neprimerni. Zato bomo vzporedno z gradnjo črpališča za odpadno vodo obnovili tudi te delovne prostore. Za posebno prizadevnost pri delu ob remontu četrtega papirnega stroja, posebno za čiščenje stroja, je vodstvo tozda Tehnični papir predlagalo denarno nagrado delavcem: Branku Copotu, Marjanu Andrijaniču, Feridu To-poloviču in Stanku Ruglju. Za več dela naj bo tudi plačilo večje. (Hidromatal, Jugoturbiiina, Kovinsko podjetje Ajdovščina); dodatna gradbena dela zaradi nepredvidenih okoliščin; dodatno strojno opremo firme HIDROTEHNIK (cevovodi, reaktor, kompresor, črpalke); jeklene konstrukcije im, podeste (Hidromontaža, Hidrotehnik); antikorozijsko zaščito in strojimo instalacijo (zrak, voda, ogrevanje) — Instalacija Ljubljana. Vsa navedena dela so ovrednotena ina osnovi ponudb na nekaj manj kot 20,000.000 din. V decembru bo dobavljena tudi nova stiskalnica za blato, ki bo do sredine januarja zmontirana ter pripravljena za poskusno obratovanje. Ker je plod domačega znanja (prva tovrstna v Jugoslaviji, izdelal pa jo je inovator tov. ŽOHER — Nivo Celje), je pričakovati nekaj začetnih pogonskih težav, vendar smo prepričani, da bo sčasoma lopravičila investicijsko naložbo. Ugotovimo lahko, da dela na rekonstrukciji vodočistilne naprave potekajo v redu predvsem zaradi vestnega dela koordinatorja — predstavnika RUDIS Inženiringa tov. Pirnovarja, ki zagotavlja, da bodo dela končana do junija, fcoit je navedeno v terminskem planu. Stane Jalovec Skrb za delavčevo počutje in njegov življenjski standard Obiskali so nas Papirnico Vevče so v času od 16. do 27. novembra obiskali predstavniki Mednarodne finančne korporacije IFC iz Washing-tona, ki so zaradi možnosti kreditiranja preverjali investicijsko sposobnost in pripravljenost projektov za investicije v izgradnjo obrata za proizvodnjo beljene lesovine, rekonstrukcijo 4. P S in nabavo računalniške regulacije za 5. PS. Razgovori so bili dokaj izčrpni in zanimivi, zlasti zategadelj, ker ti strokovnjaki uporabljajo svojsko metodologijo preverjanja investicijskih podatkov in odločitev. Zanimivo je bilo, da so zaradi pomembnosti odločitve pri izboru tehnologije za obrat beljene lesovine zahtevali formiranje neodvisne konzultantske skupine, ki naj da strokovno mnenje in sicer v obliki odgovora na dokaj zahteven vprašalnik, ali je za perspektivo papirnice primernejša tako imenovana termo ali tlačna tehnologija. To mnenje bo pomagalo interni komisiji za izbor tehnologije in dobavitelju opreme do lažje odločitve. Kot drugo pomembnost lahko omenimo še natančno preverjanje investicijskih in proizvodnih stroškov ene in druge investicije. Na sliki dr. ing. Luhde, mr. lravani in mr. Glenday. Kartoteka krvodajalcev je živa stvar, ki jo je treba budno spremljati Naš Nadž Džordž, pomočnik skladiščnika in zunanji šofer, česti obiskovalec pri nas. Kakšne so njune želje za Novo leto? Čeprav ju nismo vprašali, vemo: da bi bila tako kot doslej srečna doma, da bi nam v papirnici dobro šlo in da bi lahko delala v urejenih in organiziranih delovnih razmerah. Podobne želje imamo v glavnem vsi, vsak pač v svojem okolju; če bodo izpolnjene, bomo videli ob letu osorej, ali pa še prej. Če ne, pa bo treba zelo resno razmisliti in kaj konkretnega ukreniti Krvodajalstvo je postalo v tridesetih letih množična družbena akcija, ki je prispevala k napredku človeške solidarnosti, k vrhunskemu razvoju slovenske medicine ter visoki stopnji razvoja zdravstvenega in socialnega varstva v Sloveniji. S plemenito zavestjo občutenja človeka do sočloveka se ponaša veliko število vevških papirničar-jev. Kot na vseh drugih področjih naprednega gibanja so bile delavske množice vevške papirnice tudi na področju krvodajalstva med prvimi v moščanski občini. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah se občasno postavljajo vprašanja o dajanju krvi med delovnim časom ter predlogi o opuščanju prostega dneva za krvodajalce. Rdeči križ zagovarja ustaljene termine za odvzeme krvi in prilagajanje časa za odvzem krvi, ki bi bil čimbolj usklajen z nalogami delovne organizacije. Kakršnekoli spremembe časa odvzema krvi, ki bi vplivale na zmanjšanje števila krvodajalcev, so nesprejemljive; prav tako je nesprejemljivo opuščanje prostega dneva za krvodajalce. Truditi se moramo, da bodo medsebojni tovariški odnosi ter vse druge moralne spodbude v delovnih kolektivih najugodnejše vplivale na nadaljnji razvoj krvodajalstva. Pri tem izhajamo tudi iz spoznanja, da ob krvodajalskih akcijah ne prihaja do izraza samo doživeta potreba pomagati sočloveku, ampak je za krvodajalca pomembna tudi doživeta socialna povezanost. Manifestira se tako v skupinskem darovanju krvi, v tovariških srečanjih, kot tudi v spodbudnih razpravah o tem, kako širiti krog krvodajalcev. Ko smo se lotili dela, da bi resnično dobro nastavili evidenco krvodajalcev v naši DO, smo naleteli na nekaj težav. Te so bile predvsem v tem, da kartoteka krvodajalcev ni bila nastavljena, napisan seznam brez sprotnega spremljanja vseh podatkov o darovalcih krvi pa ne pomeni dosti. Pri tem mislimo predvsem na darovalce krvi izven organiziranih akcij v naši DO, pa tudi prihod delavcev krvodajalcev iz drugih DO in odhod v druge delovne organizacije. Po stanju kartoteke 30. novembra 1984 imamo v »Papirnici Vevče« 348 krvodajalcev, od tega 270 moških in 78 žensk. Aktivnih v letih 1982, 1983 in 1984 imamo 214 krvodajalcev — 168 moških in 46 žensk. V zadnjih treh letih so ti krvodajalci darovali kri 504-krat; podatki so zbrani s pomočjo Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana in Mestnega odbora Rdečega križa. Ada Babnik Komisija za življenjske in delovne razmere delavcev je v letu 1984 obravnavala področja socialne politike oz. področja, ki so bistvenega pomena za življenjski standard zaposlenih delavcev. Tako smo člani komisije na predlog IO OOZS razpravi j ati predvsem o preventivnem letovanju, obiskih pri bolnih sodelavcih, socialnih pomočeh delavcem, ki so pomoči najbolj potrebni. Ocenili pa smo tudi socialno politiko, ki smo jo v letu 1984 izvajali na ravni delovne organizacije. Sicer pa se je delo navezalo tudi na usmeritve tako občinskega, kot mestnega sveta ZSS. Izvajanje socialne politike lahko ocenimo kot zadovoljivo, čeprav zaostrene gospodarske razmere že vplivajo na materialni in socialni položaj zaposlenih delavcev. Za omilitev padca življenjskega standarda je Papirnica Vevče v letu 1984 namenila zaposlenim 'delavcem vrsto pomoči, največ za plačilo 'Stroškov letovanja in druge solidarnostne pomoči. V letu 1984 je na predlog OOZS v sodelovanju z zdravstveno in varstveno službo organizirano letovalo preko 40 naših delavcev. Letovanje je bilo brezplačno, vendar pa so morali udeleženci za letovanje koristiti redni letni dopust. Organizacija preventivnega letovanja bo tudi v 'bodoče pomembna naloga OOZS. Tega se dobro zavedajo tudi ljubljanski sindikati, ki so letos prvič organizirali za delavce delovnih organizacij vseh ljubljanskih občin 10-dnevno brezplačno letovanje v Banjolah. Na ta način je organizirano letovalo 250 delavcev, žal pa se naši delavci tega letovanja zaradi neustreznega termina niso udeležiti. Pred leti načrtovana gradnja hiše Jelovica za našega delavca Antona Vodnika v Zagorici je končana. Poleg sredstev, ki so jih prispevali Papirnica Vevče iiin krajani Zagorice s prostovoljnim delom, je del sredstev solidarno prispeval Audi občinski svet Zveze sindikatov Moste-Po-lje. Obiski pri bolnih sodelavcih so bili često tema razprav, saj so se ti izvajali v posameznih tozdih in DSSS različno. Po zaslugi sindikalnih aktivistov posameznih osnovnih organizacij potekajo ti obiski sedaj enotno in zadovoljivo. Delavce, ki so v bolniški več kot 3 mesece, obiščejo sodelavci — sindikalisti in jim izročijo denarni znesek v vrednosti 3000 dinarjev. Stanovanjsko politiko izvajamo na ravni DO. Izvajanje tako odgovorne naloge, kot je stanovanj- Bistvenega pomena za povečanje sposobnosti delovnih ljudi — samoupravljalcev, da lahko na podlagi svojih interesov in svoje samoupravne moči za njihovo uresničevanje v sedanjih okoliščinah pluralizma interesov, razpoložljivih sredstev in znanja ter v okoliščinah razvoja v svetu odgovorno in v lastno ter skupno dobrobit opravljajo upravljalske in proizvodne procese, je informacijska pismenost. Računalniška pismenost postaja koristna šele za informacijsko aktivne samoupravi j alce — proizvajalce. Poseben pomen računalnika je v tem, da omogoča računalniško pismenim ljudem dostop do zakladnice znanja neslutenih razsežnosti, s tem pa tudi možnost samoizobraževanja z izbranim tempom in poljubno globino pri- ska politika, je v pristojnosti komisije za družbeni standard ob sodelovanju članov IO OOZS. Rezultati opravljenega dela kažejo vrsto rešenih stanovanjskih problemov, vendar pa ta problematika ni rešena v celoti. Prehrana je zagotovljena vsem delavcem, ki so na delu. Topli obrok je za delavce brezplačen, delavčev prispevek k mesni malici pa znaša 7 din. Glede na izredne podražitve živil in kmetijskih pridelkov ugotavljamo, da višina sredstev, namenjena regresiranju toplega obroka, že dolgo ne zadošča svojemu namenu. Letovanju zaposlenih delavcev posvečamo v DO veliko pozornosti; v letu 1984 je organizirano letovalo preko 25 %> zaposlenih in to predvsem delavci iz neposred- ~~ ne proizvodnje. Se posebej je bilo letovanje prijetno v počitniškem domu Pineta, kjer so goste razveselile prijetno prenovljene hišice in sorazmerno nizke cene tako oskrbnih dni, kot storitev v bifeju. V letu 1985 bomo letovali tudi v novih počitniških kapacitetah, to je v garsonjerah v Maredi, kjer bo na voljo 64 ležišč. Vsekakor je to za delovni kolektiv Papirnice Vevče izredno koristna naložba. Z namenom, da bo tudi v bodoče letovalo kar največ delavcev, bodo morale OOZS s svojimi predlogi aktivno sodelovati pri oblikovanju višine regresa za dobivanja znanja. V razvitem svetu se že nekaj let zavedajo pomena novih informacijskih tehnologij in z njihovo uporabo povezane računalniške pismenosti. Ocenjena letna rast proizvodnje v zahodnih razvitih deželah je večja od 8 % njena vrednost pa naj bi leta 1990 presegla 3000 milijard dolarjev. Prav tako je prisotno spoznanje, da zaostajanje na tem področju vodi k tehnološki razvojni diferenciaciji celo znotraj samih razvitih dežel. Danes ocenjujemo, da v SR Sloveniji ni več kot 2 %> računalniško pismenih prebivalcev. Današnja računalniška nepismenost pa ne predstavlja kritičnega elementa družbenega razvoja iz razlogov, ker računalniška tehnologija še ni prodrla masovno v teh- letni dopust in načinu koriščenja sredstev. Nesprejemljivo je dejstvo, da se regres za letni dopust deli enako vsem, brez upoštevanja kriterijev materialnega in socialnega položaja delavcev in njihovih družin. V primeru diferenciranega regresa pa je pogoj, da se sredstva, namenjena regresiranju letovanja, koristijo namensko. Tako pomembna področja kot so zdravstveno varstvo, varstvo invalidov in varstvo pri delu, ne morejo mimo OOZS. Prav OOZS že vrsto let ugotavljajo potrebo po zaposlitvi socialnega delavca. Pobude OOZS so več kot upravičene, saj je v tako velikem kolektivu, kot je Papirnica Vevče, za reševanje nastale socialne problematike nujno potreben strokovni kader, ki bi to problematiko reševal po principih in metodah socialnega dela, pa najsi gre za skupino ali posameznika. V želji, da bi delavci Papirnice Vevče ohranili življenjski standard na dosedanji ravni, bomo v ta namen namenili vrsto aktivnosti in seveda tudi določena finančna sredstva. Zavedati pa se moramo, da> brez boljšega dela nas vseh ne bomo mogli zagotoviti niti socialne varnosti niti realizacije načrtovane socialne politike. Joža Razdevšek nološko strukturo našega gospodarstva in v informacijske sisteme za poslovno in upravi j alsko odločanje, ker je prisoten problem izkoriščenosti centrov za AOP, pomanjkanje terminalske opreme, ker so naložbe v izobraževanje kadrov (v glavnem ob delu) majhne, majhna je domača ponudba opreme in prevodov ter malo razne literature. Spremembe razmer na področju informacijske pismenosti bodo zaradi tega odprle ne samo povečanja družbene inovacijske sposobnosti, temveč tudi socialne konflikte v združenem delu, kjer bo vedno bolj prihajalo do izraza, da gospodarstvo ne more ve_č prenašati neproduktivne poslov-no-administrativne nadgradnje, ki ni informacijsko pismena in računalniško opremljena. Vid Vilfan Ada Babnik, predsednica aktiva RK pozdravlja številne krvodajalce, ki so se 14. decembra zbrali v papirniški restavraciji na tovariškem srečanju. Za petkratno darovanje krvi prejema diplomo Anica Belovič (v sredini) In kakšna je naša računalniška pismenost? Delegati ugotavljajo: Premajhen interes za širša kulturna dogajanja Poleg strehe tudi sodoben pouk Sredstva, ki naj bi po samoupravnem sporazumu bila zbrana za adaptacijo Srednje šole tiska in papirja v Ljubljani, so zaenkrat zagotovljena le za nadzidavo, s katero se je investicija že pričela izvajati. Za razširitev in posodobitev učilnic za praktični pouk zaenkrat sredstev še ni zbranih. Zagotoviti bi jih bilo moč tako, da presežkov sredstev, ki jih delovne organizacije namenjajo za izobraževanje, ne bi vračali v združeno delo, pač pa jih preusmerili v to prepotrebno investicijo. Odbor za planiranje, Programiranje in svobodno menjavo dela pri Posebni izobraževalni skupnosti tiska in papirja je namreč na zadnji seji sprejel sklep, da temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki plačujejo prispevek za usmerjeno izobraževanje PIS tiska in papirja, za mesec december 1984 ne plačajo akontacije tega prispevka, ker je bilo po predpisani stopnji zbrano že dovolj sredstev, oziroma se plačani decembrski prispevek vrne združenemu delu. Vsem uporabnikom je bilo predlagano, naj bi akontacijo za december po stopnji 0,62 v celoti namenili za dokončanje adaptacije Srednje šole tiska in papirja vključno s posodobitvijo praktičnega pouka. Predlog smo obravnavali na delavskih svetih tozdov in DSSS tudi vevški papirničarji in ga v celoti podprli. V. V. Kot delegat konference delegacij SIS za kulturo sem se 6. 12. 1984 udeležil 13. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. Za obširnejše poročilo s te seje sem se odločil zato, ker ugotavljam, da smo delegati v naši delovni organizaciji premalo zainteresirani za razpravljanje o gradivu za seje skupščine občinske kulturne skupnosti, češ, da na teh sejah ne obravnavajo kulturnega dogajanja v naši DO. Mnenja sem, da bi morali delegati v večji meri poročati, kaj se dogaja na kulturnem področju ne samo v tovarni, ampak v širšem smislu — sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, z občino, mestom itd. Naši delavci živijo gotovo v vseh ljubljanskih in nekateri tudi v sosednjih občinah. Preneka-teri so vključeni na vseh kulturnih področjih, tudi v občinske zveze kulturnih organizacij, ki skupno oblikujejo kulturno podobo družbe v občinah in republiki. Iz obravnave osnutka programa Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje za leto 1985 povzemam naslednje: Občinska zveza kulturnih organizacij Ljubljana Moste-Polje bo s svojimi društvi in skupinami skupaj z mestno in republiško ZKO ter drugimi dejavniki v kulturi tudi v bodoče oblikovala in povezovala ter načrtovala in uresničevala kulturno politiko v občini, mestu in republiki v sodelovanju z Zvezo sindikatov, Zvezo socialistične mladine in Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Prizadevala si bo zagotoviti pogoje za bogatejše in organizirano kulturno življenje delovnih ljudi v vseh sredinah družbenega življenja ob izvajanju zastavljenih temeljnih nalog. ZKO naše občine bo ob sodelovanju drugih družbenih dejavnikov organizator naslednjih prireditev in akcij: srečanje pevskih zborov, gledaliških, lutkovnih in plesnih skupin, likovnih srečanj in razstav, literarnih večerov, prireditev za delavce bratskih republik in pokrajin, kulturnih prireditev po krajevnih skupnostih, srečanja zamejskih in meščanskih kulturnih skupin ter sodelovanja v vsakoletni akciji NNNP. Kot izvajalec bo ZKO sodelovala pri proslavah in drugih prireditvah v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter v širšem ljubljanskem in slovenskem kulturnem prostoru. V ZKO Ljubljana Moste-Polje so vključena naslednja društva in skupine: — 13 gledaliških skupin (Senožeti, Dolsko, Slape, Javor, Besnica, Prežganje, Zadvor, Zalog, Proga 13 Hrušica, Lipoglav, Odprti krog Moste, Zadobrova, Srednja šola za elektroenergetiko in tri lutkovne skupine; — štirje mešani pevski zbori — Vevče, Nove Jarše, Dolsko in upokojenci, moški zbor Bizovik, ženski pevski zbor Kolinska, dekliški zbor Prežganje, ženski oktet Zadobrova in moški oktet Podgrad — pripravili bodo celovečerne in skupne koncerte ter kombinirane nastope; — harmonikarski orkester bo slavil 25-letnico, Pihalni orkester Papirnice Vevče pa bo imel jubilejni koncert ob 85-letnici delovanja ter vrsto nastopov in promenadnih koncertov; — skupaj s fotosekcijo KUD Vide Pregare in Foto-kino klubom Vevče je v občini pet likovnih skupin. Kulturni dom Španski borci je center kulturnopolitične dejavnosti občine in obenem ustanova sredi Ljubljane. Njegova dejavnost se mora razširiti in v sodelovanju z drugimi izvajalskimi organizacijami v Ljubljani in republiki ponuditi širšemu ljubljanskemu prostoru večje možnosti za kulturno, politično in družbeno življenje. V okviru občine, ljubljanske in slovenske kulturne skupnosti pa bo potrebno zagotoviti realen delež sredstev iz naslova svobodne menjave dela, ki bi zagotavljal normalno poslovanje doma v prihodnje. Z gledališkimi hišami in drugimi institucijami je dogovorjen kulturni program, s katerim se bo dom približal ljubljanski in slovenski publiki. Izvedba programa z mestnim in lutkovnim gledališčem je vprašljiva zaradi skramnih finančnih možnosti. Več prireditev je pripravljenih v sodelovanju s knjižnico Jožeta Mazovca in ZKO Ljubljana Moste-Polje s sedežem v kulturnem domu Španski borci. Knjižnica Jožeta Mazovca ima tri enote: Moste, Nove Fužine in Polje. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo potrebno po- iskati novo prostorsko rešitev. Glavni problem knjižnice je že vseskozi nezadostna kadrovska zasedba. Primanjkljaj pokrivajo študentje preko študentskega servisa. Knjižnica za rešitev tega problema predlaga dodatne zaposlitve v letu 1985 in sicer: en knjižničar (polovična zaposlitev), dva višja knjižničarja in trije knjižnični manipulanti. Kulturna akcija bo tudi v prihodnje vključevala občane v kulturna dogajanja. Za delovanje društev in skupin v krajevnih skupnostih je pri OKS zagotovljen denar za posamezne prireditve. Vendar se ponavadi obvestilom odzove le nekaj nad polovico krajevnih skupnosti, potem, ko so roki že mimo, pa prosijo za sredstva. Na področju varovanja kulturne dediščine bodo odbori skušali v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti, Kulturne skupnosti Slovenije ter občine zagotoviti sredstva za obnovo grajskih kompleksov Codelli in Fužine. Za delovanje skupščine Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje, odborov in strokovne službe bo potrebno v letu 1985 ca. 1,180.000 din (40 %> več kot leta 1984). Na 13. seji skupščine OKS Ljubljana Moste-Polje dne 6. 12. 1984, kakor tudi na 12. seji skupščine Ljubljanske kulturne skupnosti 10. 12. 1984, ki sem se je tudi udeležil kot delegat OKS, je bila za obdobje januar-marec 1985 sprejeta nespremenjena prispevna stopnja — 1,22 °/o. Na seji Ljubljanske kulturne skupnosti se je na obravnavo osnutka programa in okvirnega finančnega načrta občinskih in Ljubljanske kulturne skupnosti za leto 1985 prijavilo več razpravi) alcev s pripombami, ki so bile oblikovane na sejah občinskih kulturnih skupnosti. Sklenjeno je bilo, da gre osnutek programa z vsemi pripombami v usklajevanje. Za obdobje januar-marec 1985 se določi 1 %> operativne rezerve za reševanje nujnih primerov (iz proračuna). Sprejet je bil Pravilnik o podeljevanju Župančičevih nagrad za posebne dosežke na področju kulture v Ljubljani in predlogi sprememb in dopolnitev pravilnika o podeljevanju Župančičevih nagrad. Stane Babnik Ugotovitve, stališča in predlogi Na poročila o srednjem usmerjenem izobraževanju in izobraževanju odraslih v Ljubljani je bilo na skupni seji odborov in predsedstva Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje v začetku decembra podano precej predlogov in pripomb, ki jih je naš delegat VID VILFAN strnil v svojem sestavku. Sestavni del Poročila o srednjem usmerjenem izobraževanju bi morale biti tudi 'ocene združenega dela glede usposobljenosti diplomantov srednjega usmerjenega izobraževanja. OZD namreč opozarjajo na nezadostno usposobljenost pripravnikov, do katere prihaja tudi zaradi neenotnega pristopa do izvajanja pripravništva. Predvsem je nezadovoljiva praktična usposobljenost absolventov. Tako Predstavniki šol kot predstavniki OZD opozarjajo, da pripravništvo ne more nadomestiti praktičnih znanj, ki bi jih učenci morali pridobiti v šoli. Vzrok za takšno stanje je pomanjkanje ob- sega praktičnega pouka v programu. Večjo pozornost je treba posvetiti razkoraku med namerami učencev, ki želijo doseči višjo stopnjo izobrazbe, in med kadrovskimi potrebami združenega dela. Ugotavljamo, da je vpis v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja še vedno načrtovan na podlagi obstoječe mreže šol in predvidenega tehnološkega razvoja, ki ga počasneje dobivamo, in ne na podlagi potreb združenega dela. V sedanji situaciji so ogroženi cilji proizvodnega dela in delovne prakse; praksa je pokazala, da učenci več razpravljajo o višini nagrade, kot o vsebini proizvodnega dela in delovne prakse. Če je proizvodno delo in delovna praksa sestavni del učnega procesa, ni razlogov za njegovo nagrajevanje. Kolikor sta proizvodno delo in praksa dobro organizirana, ni mogoče govoriti o bistvenem prispevku učencev k ustvarjanju dohodka, temveč gre za učenje, katerega rezultat je ocena. Poleg tega se pojavlja problem neenotnega družbenoekonomskega položaja OZD negospodarstva, ki nimajo zagotovljenih sredstev za nagrajevanje proizvodnega dela in delovne prakse. Delegati so predlagali, da se pristopi k ukinitvi nagrajevanja •proizvodnega dela in delovne prakse; problematiko naj se temeljito prouči in predvidi možnost povračil stroškov le za topli obrok in prevoze učencev. Posebne izobraževalne skupnosti bi morale v celoti kriti materialne potrebe srednjih šol in večji del sredstev nameniti za boljše informiranje in popularizacijo deficitarnih poklicev, saj izkušnje kažejo na uspešnost takega pristopa. Sodelovanje šol srednjega usmerjenega izobraževanja in organizacij združenega dela pri iz-(Nadaljevanje na 6. strani) Otroci iz osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta so tudi čakalni čas v sprejemnici upravne stavbe koristno izrabili za teoretične priprave na interesno dejavnost, za katero so si izbrali ročno izdelavo papirja S pogledom v preteklost za našo prihodnost 21. novembra je bilo v kulturnem domu Vevče tradicionalno srečanje naših vedno dragih nam gostov, upokojencev Papirnice Vevče. Lepo število se jih je zbralo. V imenu kolektiva vevške papirnice jiih je pozdravili direktor Stane Ermenc. Njegove besede so veljale vsem, tudi tistim, ki jih je morda bolezen ali kaj drugega zadržalo doma, zato jih objavljamo v celoti. »Drage upokojenke in upokojenci! Leto je naokrog in zopet smo se zbrali na skupnem srečanju nekdanje sodelavke in sodelavci ter predstavniki družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih struktur papirnice. Upam, da bo srečanje veselo, iprijetno, da boste uživali v kulturnem programu, pozneje ob večerji pa obudili pre-nekateri spomin na preživela leta dela v tovarni. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo tudi tistih, ki se našega srečanja niso mogli udeležiti. Mnogi izmed vas ste bili v času aktivnega dela vključeni v delo samoupravnih organov, pa tudi sedaj spremljate poslovanje tovarne. Dva tedna nazaj smo na delavskem svetu delovne organizacije zaključili razprave o gospodarjenju v prvih devetih mesecih. Kritične obravnave so pokazale, da smo bili dohodkovno uspešni, kljub temu pa še vedno nismo izkoristili vsega, kar bi lahko in rezultat bi bil lahko še boljši. Uspešni smo MM tudi na področju uresničevanja ekonomskih odnosov s tujino in pričakujemo, da bomo do konca leta izvozili okoli 36.000 ton papirja ali ca.53 %> blagovne proizvodnje. Manj uspešni smo bili na področju kvalitete in s sedanjim nivojem nikakor ne moremo biti zadovoljni. Pravijo, da je bilo včasih več delovne in tehnološke discipline, in da je bilo veliko manj težav s tako imenovano nenamensko proizvodnjo. Dinarska in delno tudi devizna likvidnost, ki sta bili pred letom dni precej pereči, sta se popravili. Vlaganja v investicijsko vzdrževanje in male investicije so bi- (Nadaijavanje s 5. strani) vajanju proizvodnega dela in delovne prakse v naši občini je ocenjeno zelo dobro, kar še posebej velja za Srednjo šolo tiska in papirja in Papirnico Vevče. Razpravljale! so ponovno opozorili na razdrobljenost razmestitve izvajanja programov oziroma smeri (konkretno elektro stroka). Predlagano je, naj bi programe iste smeri izvajali na tistih šolah, ki imajo za to najbolje tehnično opremljene učilnice. Na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja (še posebno na šoli za elektroenergetiko) se zaradi slabih materialnih pogojev pojavlja problematika zagotovitve ustreznih učiteljev strokovnih predmetov. Zaradi velike fluktua-cije teh kadrov je vprašljiva kvaliteta izvajanja pedagoškega procesa. Ob znanih družbenih usmeritvah glede nočnega dela je zaposlitev deklet problematična; te zaradi razkoraka med vpisom in namerami vedno bolj usmerjamo v proizvodne poklice. V naši občini je ta problem posebno prisoten pri zaposlitvi deklet iz srednje šole tiska in papirja. la tudi letos intenzivna in pričakujemo, da bomo tudi tekoča izvajanja del na novih in starih objektih dobro zaključili. Pri tem pa moramo poudariti, da bi želeli več vlagati v proizvodne naprave na račun infrastrukture, vendar je na žalost posodabljanje proizvodnje zaradi prepovedi uvoza silno otežkočeno, do pridobitve izjemnih dovoljenj pa je nešteto administrativnih, birokratskih in seveda tudi denarnih težav. Vendarle upamo, da bo tudi na tem področju prišlo do določene sprostitve in da bomo v prvi fazi vsaj ozka grla lažje odpravili. Upamo, da bomo v naslednjem letu uspeli opremiti 5. PS s procesnim računalnikom ali ■tako imenovano procesno regulacijo najpomembnejših parametrov kvalitete in voditi poslovno informatiko preko poslovnega računalnika. Tudi ambicije na obeh dveh večjih projektih papirnice, to je 'obratu za beljeno lesovino in rekonstrukciji 4. PS, se približujejo realizaciji, prav tako pa močno upamo, da bo naslednje leto montirana nova linija za proizvodnjo tako imenovanih Schaum tapet. Lahko vas obvestim, da bo v naslednjem letu nekaj novega tudi na področju družbenega standarda. Poleg obnovljenih hišic v Novigradu se zaključuje tudi izgradnja šestnajstih apartmajev v Maredi, ki jih bomo prek zime opremili in od 1. maja bo mogoče v njih letovati. Drug pomemben objekt na področju družbenega standarda pa je izgradnja nove jedilnice na lokaciji stare upravne stavbe. Na področju organizacije in splošnih zadev pripravljamo nov razvid del in nalog, uvajamo študij dela in časa in skušamo pridobiti mlade strokovne kadre z novimi močmi in idejami. Kot vidite, je delo v tovarni precej razgibano in da je poleg skrbi za tekočo proizvodnjo tudi več aktivnosti na področju posodabljanja in razvoja, čeprav delujemo v zaostrenih družbenoekonomskih odnosih, v pogojih gospodarske stabilizacije, ki tudi zahteva svoj davek. In kako živite vi? Kako rešujete svoje probleme in kakšen je Pri izobraževanju odraslih bi morali dati večji poudarek uskladitvi sistemskih zakonov (določb zakona o delovnih razmerjih), da bi spodbudili izobraževanje odraslih. Pridobitev ustrezne izobrazbe še vedno ni dovolj stimulirana in v večini primerov ne omogoča napredovanja. Delegati so menili, da bi glavni cilj pri izobraževanju odraslih moralo biti povečanje izobraževanja iz dela, kajti izobraževanje ob delu je že delno preživeto in ne daje potrebne stimulacije in pričakovanih rezultatov. tapete vevče vaš pogled na prehojeno pot in sedanje razmere? Ni vas malo! Morda bi pa le kazalo razmisliti o tem, da bi se bolj povezali med seboj, se organizirali v klub ali društvo, nekatere probleme skupaj in organizirano reševali, poskrbeli za zanimivejše izkoriščanje prostega časa, za rekreacijo ali organizirali kakšen skupen izlet. Razmislite o tem! Veste koliko vas je? 366. Dovolite, da vam čestitam za dan republike, in ker je leto 1985 tik pred vrati, tudi že za novo leto, z željo, da bi ga praznovali zdravi. Želim, da bi današnje srečanje čim lepše preživeli in prišli tudi na prihodnjega«. Direktor Papirnice Vevče mr. Stane Ermenc pozdravlja naše upokojence Berti Rodošek »v imenu celega orkestra« Naš krajan Nace Junkar, baritonist v Ljubljanski Operi in zadnje čase vedno bolj znan pevec zabavne glasbe, je v kulturnem programu poskrbel tudi za »vevški« humor, pa le dobronamerno, zato brez zamere, če se je kdo čutil prizadetega Ugotovitve, stališča in predlogi Ko so zapustili naše aktivne vrste, se je vsakdo podal na svojo pot. Toda njihove poti še vodijo na Vevče in veseli smo, da je tako. Nekateri se nikoli ne srečajo; vsaj enkrat na leto pa si stisnejo roke in obudijo spomine na delo v tovarni 21. novembra 1984; dvorana kulturnega doma Vevče je bila ob tradicionalnem srečanju naših upokojencev nabito polna »Uživali smo ob prijetnem kulturnem programu, ki nas je res razvedril,« je bila enotna ugotovitev. Pa tudi 2000 — dinarjev, ki jih je prejel vsak naš upokojenec, bo ob teh cenah in pokojninah prišlo kar prav Skozi priprta vrata spominov se je vsul topel žarek svetlobe; ne, niso nas pozabili naši papirničarjil ZEMLJA PLESE, je pela naša dolgoletna znanka na Vevčah Marjana Deržaj, gibčna dekleta pa so se namesto Zemlje prikupno sukala Članice plesne skupine iz Zelene jame so s svojo mladostjo poskrbele za dvig pulza v dvorani »Spet prišli smo k vam na Vevče, kjer spomin v mladostne dni hiti,« je našim dragim gostom zapela Marjana Venček narodnih ob zaključku kulturnega programa nista odpela samo Nace in Marjana; pomagali so jima veselo vsi naši gostje v dvorani Del vzhodne mestne vpadnice, ki poteka tudi v naši občini, gre v gradnjo že prihodnje leto Ljubljanska kotlina predstavlja že od nekdaj pomembno prometno križišče in dinamično središče Slovenije. Lokalna cestna omrežja, ki omogočajo dostopnost in disperzijo prometa • v mestnih predelih, so dobro urejena. Slabša pa je povezanost zaradi premajhne zmogljivosti cest in križišč. Od mestnih predelov predvsem izstopajo Moste, kjer obstoječe cestne povezave ne zadoščajo povečanemu prometu iz Štepanjskega naselja, Fužin in industrijske cone. Boljša povezava Most za lokalni in tranzitni promet bo omogočena z rekonstrukcijo Litijsko—Poljanske ceste. Litijsko—Poljanska cesta je po GUP sekundarna mestna cesta in predstavlja del vzhodne vpadnice, ki povezuje jugovzhodni del občine Moste-Polje z mestnim središčem. Z izgradnjo cestnega omrežja Karlovškega mostu (Ceste za gradom) se odpira možnost za tranzitno smer na vzhodni strani mesta, ki bi Resljevo cesto in predor pod gradom razbremenila tovornega prometa. Tako bi ta začasni vzhodni obvoz potekal po Cesti za gradom, Roški, Poljanski, Litijski, Kajuhovi, Šmartinski, Flajšmanovi (Pokopališki), Linhartovi in naprej po Topniški ulici. Neustrezen je trenutno odsek Poljanske in Litijske ceste na Roško in Kajuhovo cesto, ki zahteva temeljito rekonstrukcijo vključno z gradnjo novega podvoza pod železniško progo Ljubljana—Karlovec in gradnjo novega mostu čez Gruberjev prekop v višini Športnega parka Kodeljevo. Cesta je predvidena v tej fazi kot dvopasovnica, upoštevan pa je rezervat za bodočo štiripasovnico, ki bo zgrajena ta- Pomagajmo poiskati novo ime glasila SOZD Slovenija papir Člani uredniškega odbora informativnih glasil SOZD Slovenija papir že nekaj časa ugotavljamo, da BILTEN ni primerno ime za skupno glasilo slovenske papirne industrije. Zato je bil razpisan natečaj za novo ime našega skupnega glasila. Odziv je bil skromen in predlagane rešitve niso ustrezale vsebinski zasnovi glasila. Zato je natečaj za novo ime, ki naj bi nadomestilo BILTEN, ponovno razpisan in ponujena večja nagrada. Avtor, katerega predlog bo izbran na februarski seji uredniškega odbora, bo prejel 5.000 dinarjev, podeljeni pa bosta tudi dve »tolažilni« nagradi v vrednosti 3000 in 2000 dinarjev za avtorja, ki se bosta s predlaganima imenoma najbolj približala izbranemu. Glasilo sozda Slovenija papir je tudi naše glasilo, zato je prav, da tudi vevški papirni-čarji razmislimo o njegovem pravem imenu in ga predlagamo. Predloge za novo ime sozdovskega glasila pošljite do 31. januarja 1985 na uredništvo informativnih glasil SOZD Slovenija papir, Tomšičeva ulica 9, Ljubljana. Vida B. krat, ko bodo prometne obremenitve to zahtevale. Rekonstrukcijo Poljanske—Litijske ceste bo financirala SIS za gradnjo cest Ljubljana iz svojih sredstev. Rekonstrukcija je bila predvidena s planom v letu 1986. Zaradi zamude pri odkupih na Zaloški cesti in kasnitve pričetka gradnje južne obvoznice so ostala nerazporejena sredstva, s katerimi bi bilo smotrno takoj pričeti rekonstrukcijo Litijsko—Poljanske ceste, kot so pametno sklenili delegati občinskih konferenc uporabnikov skupščine SIS za gradnjo cest Ljubljana. Gradnja bo zaradi obremenitve s prometom potekala v treh fazah; prva predstavlja gradnjo mostu čez Gruberjev prekop skupaj s priključnima rampama k objektu in potrebnimi opornimi zidovi. Druga etapa predstavlja izgradnjo ceste med objektoma na Gruberjevem prekopu, izgradnjo nadvoza železniške proge Ljubljana—Kočevje in rekonstrukcijo ceste med Glonar-jevo in Mesarsko cesto. Tretja faza rekonstrukcije zajema gradnjo Litijske ceste med križiščema s Hradetskega cesto in Kajuhovo, ter Poljanske ceste med Roško in Potočnikovo ulico. V. B. Študij papirništva na višji in visoki stopnji Na 19. seji strokovnega sveta Izobraževalne skupnosti tiska in papirja so bila soglasno sprejeta nekatera stališča in priporočila. Predlog programske zasnove naj bi bil tak, da bodo v programu kemijske dejavnosti VŠ — VIS za papirništvo predvidene SAMOSTOJNE SMERI NA VIŠJI IN VISOKI STOPNJI. Osnutek vzgojno izobraževalnega programa kemijska dejavnost VŠ — VIS, ki sta ga pripravila VTOZD za kemijo in kemijsko tehnologijo in VDO — VZŠ Maribor bo sprejet kot predlog, vendar naj sestavljale! osnutka programa proučijo možnost, da bi v višješolski smeri namenili večji fond ur za papirništvo; predvideni obseg 240 ur ali 13,3 °/o nam- reč ni ustrezen. Ocenjeno je, da bo na višješolski smeri prevladovala oblika izobraževanja ob delu. Sam postopek ponovnega usklajevanja med visokošolskimi organizacijami zaradi navedenega ne bi smel bitji bistvenega oziroma odločilnega pomena. Delegati so menili, naj program kemijska dejavnost VŠ — VIS s pogoji za vpis opredeli možnost vpisa brez preizkusa znanja diplomantom iz smeri papirniški tehnik. V javnem razpisu za vpis naj bi bilo razvidno, da program omogoča tudi izobraževanje iz papirništva na višješolski in visokošolski smeri. Vid Vilfan Glasbena govorica je del človekovega življenja in osebnega podoživljanja. William Shakespeare je nekoč zapisal, da iz glasbe izvira čar, ki pomirja vse skrbi in bolečine srca. To smo lahko občutili tudi poslušalci koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče 4. decembra v veliki dvorani slovenskega kulturnega hrama — Cankarjevega doma. Naši godbeniki so pod vodstvom Jožeta Hriberška zahteven koncertni program izvedli na zelo solidni ravni in Vevčani smo nanje ponosni; brez dvoma spadajo v vrhove tovrstne amaterske ustvarjalnosti. Neskončen aplavz v nabito polni dvorani je govoril o zadovoljstvu občinstva, številnih ljubiteljev naše godbe iz vseh koncev Slovenije in je gotovo dal članom orkestra nov polet. Dekleta in fantje, čestitamo vam in se zahvaljujemo za užitke, ki nam jih s svojo glasbo dajete! Drobne poslovne zanimivosti Vsi naši otroci, stari od dveh do desetih let, so dobili kot darilo dedka Mraza bon v vrednosti 1000 din, vnovčljiv v blagovnici Centromerkur. Sklep konfe- rence sindikata za prihodnje leto pa je, da se ob novem letu obdaruje vse naše otroke od rojstva do 10. leta starosti. Srečanje vevških krvodajalcev — skromna pozornost za plemenita dejanja »Darovati kri pomeni darovati življenje! Kdo ve, koliko življenj ste s svojim humanim dejanjem, z darovanjem krvi, rešili vi, krvodajalci iz vevške papirnice? 214 vas je, ki ste v zadnjih treh letih skupaj 504-krat darovali življenjsko tekočino za tiste, ki so jo izgubili bodisi v prometni nesreči, ob operaciji, pri nesreči na delu, Za 15-krat darovano kri čestitke in diploma Antonu Miklavčiču na porodu ... Rešili ste jim življenje, pa vendar vam v zahvalo za podarjeno življenje ne morejo niti stisniti roke. Krvi ni mogoče kupiti, ker lahko le darujemo. Naj vam bo to človekoljubno dejanje, za katerega vam je družba neizmerno hvaležna, v ponos in dokaz plemenitosti občutenja človeka do sočloveka. Vevčani smo ponosni na vas. Naj bo tole naše tradicionalno vsakoletno srečanje skromna pozornost za vaša velika dejanja, znak hvaležnosti vam, tihim darovalcem krvi in življenj. Lansko leto smo obljubili, da bomo grehe neurejenosti seznama krvodajalcev skušali popraviti. V kar najboljši meri je to predsednici aktiva Rdečega križa pri konferenci osnovnih organizacij sindikata Papirnice Vevče — tov. Adi Babnik tudi uspelo, z veliko mero požrtvovalnosti in nemajhnega dela. Lahko se bo še pokazala kje napaka, in da bi jo odpravili, potrebujemo tudi vaše sodelovanje. Mnogi ste klicani na odvzem krvi izven rednih krvodajalskih akcij. Ni mogoče zabeležiti takšnega darovanja, če zanj ne vemo tudi drugi, še posebej predsednica aktiva. Zato vas vljudno prosimo, da izvenakcijska darovanja krvi vendarle sporočite predsednici aktiva. Tudi denarni znesek, ki vam za to dejanje pripada in ki vam je namenjen, čeprav je skromen, ne more priti do pravega prejemnika, če ta ni znan. Evidenca se poruši in silno težko jo je postaviti na realno pot. Do najbolj boleče situacije pa pride ob podeljevanju značk in diplom za 5-, 10-, 20-, 25-, 30- in večkratno darovanje krvi če evidentiranje ni natančno. To smo že doživeli in ne bi več želeli. Tudi danes bomo na našem krvodajalskem srečanju podelili značke in diplome tistim, ki so darovali kri 5-, 10- in 20-krat in bili aktivni pri tem humanem poslanstvu v zadnjih treh letih. Za 25-, 30-, 35-, 40-, 45- in večkratno darovanje krvi pa prejmejo krvodajalci diplome na občinski proslavi krvodajalcev naše občine, ki bo 20. ta mesec v našem kulturnem domu. Zato danes rekorderji: Leon Kurent za 25-kratno, Miljenko Rigler za 30-kratno in Drago Žagar za 40-krat-no darovanje ne bodo prejeli diplom in priznanj. Diplome pa bodo danes prejeli tudi nekateri krvodajalci, ki sicer zadnja tri leta niso bili aktivni, vendar so prej opravljali to humano poslanstvo, pa zaradi se-znamskega nereda za svoja plemenita dejanja niso dobili priznanj. V imenu konference osnovnih organizacij sindikata Papirnice Vevče izrekam vsem krvodajalcem prisrčno dobrodošlico in iskrene čestitke z željo, da bi se jim pridružili še novi, da bi bili vevški papirničarji še pogosteje udeleženi v teh humanih človekoljubnih akcijah in tako še številčnejši darovalci življenj,« je na srečanju krvadajalcev 14. decembra letos zaključil pozdravni nagovor predsednik konference sindikata Ciril Jarc. Jože Povše prejema diplomo za 10-kratno darovanje Anton Pavlič je svojo kri daroval že 20-krat Naš telefonist Stane Židan je kri daroval 10-krat; priznanje mu izroča predsednica občinske organizacije Rdečega križa tov. Roza Rus Razveseljivo je dejstvo, da so mlajši člani našega kolektiva v velikem številu pripravljeni sodelovati v tej humani dejavnosti; Leon Blažin je tudi že 20-krat daroval kri Papirni ca Vevče je bila 27. novembra gostitelj gasilskih poveljnikov vseh regijskih območij Slovenije. Papirna industrija je ena najbolj požarno — nevarnih panog industrije; prav zaradi tega je bila želja Gosilske zveze Slovenije, da bi bila seja štaba operative v eni od slovenskih papirnic. Poleg članov štaba operative so bili na seji navzoči tudi republiški požarni inšpektor tov. Bogo Zupančič ter predstavniki RSLO. Med ostalimi točkami dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo RSNZ o požarih in požarni škodi v devetih mesecih letošnjega leta. V Sloveniji je bilo v tem času zabeleženih 1410 požarov s skupno gmotno škodo prek 42 milijard starih din. Največkrat je vzrok požara človeška malomarnost (50 °lo), ki je poleg nespoštovanja požarnovarnostnih predpisov botrovala tudi katastrofalnim požarom v zadnjih dveh mesecih v Sloveniji. Samo požar v »Sladkogorski«, Tovarni vozil v Mariboru, vzdrževalnih obratih rudnika premoga Hrastnik, »Piami« Podgrad ter drugih so povzročili preko 200 milijard starih din požarne škode. Ob tej številki se lahko samo zamislimo in vprašamo: »Ali v naši tovarni res in dosledno spoštujemo vse požarnovarnostne predpise in se po njih tudi ravnamo?« Jože Vidmar Poslovili so se Rad bi prišel na otvoritev nove brusilnice Po dvanajstih letih dela v Papirnici Vevče se je ta mesec ALBIN HABIČ zaradi upokojitve poslovil od aktivnega dela in svojih sodelavcev. Tudi njemu je novi zakon o pokoj ninsko-inva-lidskem zavarovanju omogočil, da se je pri šestdesetih letih lahko normalno upokojil, čeprav delovnih let ni nabral polno mero. O, pa je bilo vseeno mnogo več let zelo delovnih, kot mu jih bo šteto v penzijo. Albin je namreč do tedaj, ko je na Javorju, kjer je doma, bil obvezen odkup zemlje od kmetov za zadružne nasade jabolk in hrušk, krepko obdeloval svojo zemljo. In ko te v glavnem ni imel več, mu ni kazalo drugega, kot da jo kot delavec Sadjarstva agrokombinata Barje še naprej obdeluje. Trinajst let je negoval nasade sadja, sadil, gnojil, obrezoval, škropil, obiral, pa še vsakršna druga dela v zadrugi je moral postoriti. Vse delo, pozimi in poleti, je bilo normirano in vodeno z delovodnikom. Krepko je bilo treba delati, zaslužek pa ni bil velik. Pred dvanajstimi leti je bilo zadružno sadjarstvo na Javorju, Prežganju in Volavljah razfor-mirano in plantaže so bile zopet oddane kmetom, seveda v najem. Tedaj se je Albin odločil, da si v vevški tovarni poišče službo. In dobil jo je v brusilnici, kjer je bil najprej snemalec lesovine, potem pa drugi brusilec. "Vsaj pozimi sem potem bil na toplem,« pravi Albin. »Sedaj mi pa tudi na uro ne bo več treba misliti, čeprav moram reči, da mi bo po tovarni in sodelavcih, s katerimi sem se res dobro razumel, kar dolgčas.« Dela mu sicer ne bo zmanj-i kalo, nočnih »šihtov«, ki so bili zadnje čase zanj že kar naporni, mu pa tudi ne bo več treba opravljati. In rešil se bo vsako- dnevne dolge poti z Javorja do Vevč in nazaj, ki jo je moral včasih tudi prepešačiti, če ni bilo drugače; zanjo je porabil kar štiri ure. Sicer pa je Albin prihajal na delo v glavnem tako, da se je dogovoril s sosedi za skupno vožnjo v enem avtomobilu. Našega delavskega avtobusa tudi ni uporabljal, ker je bila do postaje v Besnici dolga pot, posebno nazaj grede, ko je bilo treba skoraj polno uro pešačiti navkreber. Albin je bil v papirnici zelo zadovoljen, kot pravi, in upamo, da nas bo kljub oddaljenosti še obiskal; pa ne peš, saj ga bo gotovo pripeljal kateri izmed sinov, ki nadaljujejo njegovo delovno tradicijo v naši tovarni. Želimo mu, da bi pri zdravju užival zasluženo penzijo, da bi lahko še dolgo po malem kmetoval in da bi se mu želja, ipriiti na otvoritev nove brusilnice, izpolnila. Vida B. Zagorelo je v embalažni delavnici čljub temu, da je bila vaja improvizirana in popolnoma nič vnaprej Pripravljena, so bili naši gasilci zelo hitri, četudi so transportne poti m dohodi precej neprimerni za hitro gibanje Prava plezalna veščina je potrebna, da se pred embalažno delavnico dokoplješ do hidranta Tudi ta hidrant ni dostopen; na njem so naložene palete, ograja, ki W ga morala takšne »obremenitve« ščititi, pa je lepo prestavljena. In koliko več škode bi v primeru zaresnega požara zaradi takšnega neodgovornega obnašanja bilo? Ali so se tisti, ki so za te stvari odgovorni, že kdaj to vprašali? Improvizirana gasilska vaja Po letnem planu gasilskih vaj smo 11. decembra izvedli praktično vajo s predpostavko, da je zagorelo v embalažni delavnici, zaradi bližine drugih objektov pa sta bili ogroženi tudi lesna predelava in pleskarska delavnica, zaščititi pa je bilo potrebno tudi streho satinaže petega papirnega stroja. Sama vaja tokrat ni bila pripravljena vnaprej in to z namenom, da ugotovimo, kako se komandni kader in vsi gasilci znajdejo v takšnih nenadnih situacijah in v kolikšni meri smo sposobni, če bi že prišlo do požara, zares tudi ukrepati v dani situaciji. Med samo vajo smo ocenjevali predvsem hitrost, uporabo pravilnega orodja in opreme ter kako se sami gasilci zaščitijo pred poškodbami in drugimi nevarnostmi. Moram reči, da je sama vaja v celoti uspela, čeprav je bilo med vajo nekaj manjših napak tako pri vodenju, kot tudi pri sami izvedbi. Pohvaliti je treba vse sodelujoče v vaji, od najmlajšega gasilca, ki je dopolnil komaj osemnajst let, pa do najstarejšega, ki ima že petinpetdeset let. V sami vaji smo uporabljali vse orodje, vozila in (pripomočke, kar jih premore naše društvo. Ko smo delali analizo vaje, smo vsi prisotni ugotovili, da sta v tovarni izredno otežkočena dostop in gibanje z intervencijskimi vozili, še posebno na mestu, kjer se je odvijala vaja, saj je okoli lesne predelave, predvsem pa pri embalažni delavnici, polno raznega materiala, ki je naložen na neprimernem mestu. Vsi hidranti so zatrpani s paletami tako, da je dostop do njih možen le s plezanjem prek tega materiala. Od vodilnih delavcev je treba zahtevati, da skupine material pospravijo tako, da bo v primeru nesreče omogočen dostop do vseh objektov in hidrantov. Tiste delavce, ki se ne držijo požarnega reda v DO, bo treba disciplinsko kaznovati in se pri tem posluževati tudi zakonskih in drugih aktov, kjer so predvidene za takšno malomarnost denarne kazni in še kaj drugega. Gasilsko opremo je treba dopolniti z nekaterimi možnimi stvarmi, ki so se v zadnjem času pojavile na tržišču. Vaja se je pričela ob 13. uri in se ob 13.15 zaključila. V zimskih mesecih se bomo vevški gasilci usposabljali teoretično. Pripravljeno je že nekaj predavanj iz gasilske tehnike, taktike, preventive in motoroznanstva. Predavatelji bodo liinž. Mitja Petek, direktor poklicne gasilske šole Ljubljana, tov. Janez Bricelj, poveljnik občinske gasilske zveze in nekateri člani društva, ki omenjeno tematiko dobro obvladajo. Leon Kurent V slovo in spomin JOŽE GRM Sredi polnih let življenja ga je neusmiljena bolezen iztrgala iz naših delovnih vrst, iz življenja. Bolezen mu že nekaj časa ni dovoljevala, da bi normalno opravljal svoja dela in naloge. Po- časi, a vztrajno je razjedala njegovo zdravje. Zato, da bi vendarle užil del življenja mu je bila dodeljena invalidska upokojitev, ki pa je žal nikoli ne bo užival. Prav tistega dne, ko naj bi se v tovarni poslovil od sodelavcev in aktivnega dela ter nastopil invalidsko upokojitev, smo izvedeli, da je njegovo srce klonilo, da je zopet zmagala neizprosna izterjevalka življenj, smrt. V Papirnico Vevče je Jože prišel leta 1963, pred enaindvajsetimi leti. Njegovo delo je bilo vso dobo v tovarni povezano s papirno dvorano, z zavijanjem papirja. Svoje delo je opravljal vestno, z izrednim čutom odgovornosti. Iz spoštovanja in navade govorimo o mrtvih le dobro. Toda pokojni Jože, o tebi vse dobro ne iz navade, ampak zato, ker si bil člo-več dobrega srca, skrben družinski mož in oče, dober delavec in iskren tovariš. Za vsakogar si vsak čas našel prijazno besedo, ki jo bomo še dolgo pogrešali. Težko nam je, ko ostaja praznina na tvojem delovnem mestu. Utegnili se ti niti nismo zahvaliti za delovni prispevek k razvoju vevške papirnice. Dragi Jože, hvala ti za vse, kar si dobrega storil. Sodelavci te bomo ohranili v najlepšem spominu. Tvojim naj bližjim izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci FRANC BERČAN Nerazumljiva usoda te je nenadoma iztrgala iz naših vrst. Novico o tvoji tragični smrti smo izvedeli v času, ko je v nas že plalo prednovoletno razpoloženje, kdo ve, kaj vse pa je težilo tvoje srce. Dragi Franci, poznali smo te kot marljivega in vestnega delavca, delavca proletarca. Tvoja zibelka je tekla v številni kmečki družini v kraju Reka-Gozd. Že v zgodnji mladosti si se šel učit za čevljarja v Zg. Besnico k tedanjemu obrtniku Hribarju, kjer si se tudi izučil. V času NOB si krepko občutil tegobe okupatorjevega terorja; čeprav težko ranjenemu ti je le uspelo pobegniti in se priključiti naprednemu gibanju. Posledice sovražnih krogel nosiš s seboj v prerani grob. V Besnici si spoznal zakonsko sopotnico; skupaj sta kupila majhno domačijo na Malem Trebelje-vem, pozneje pa se preselila v sončno vasico Prežganje. V vevško tovarno si prišel leta 1959, kjer si opravljal dela in naloge pripravljalen lepil in polnil. Pri svojem delu si bil natančen in vedno na pravem mestu. Kljub temu, da je bila tvoja pot od doma do tovarne zelo dolga, si prihajal na Vevče vedno točno. Tvoja skromnost je bila čustveno bogata; vesel klepet s sovaščani si znal šaljivo popestriti s svojo humorno žilico, ob akcijah pa trdo poprijeti za delo. Skoraj si se že pripravljal na upokojitev, ko ti je zla usoda prekrižala načrte in pretrgala dolgoletno minulo delo v vevškem kolektivu, kjer zopet zija nema praznina. Hvaležni smo ti za vse, kar si z dolgoletnim delom prispeval v naš skupen razvoj. Spominjali se te bomo kot dobrega delavca in zvestega tovariša. Sočustvujemo s tvojimi sorodniki in jim izrekamo globoko sožalje. Sodelavci Tudi priložnostni opazovalec lahko takoj vidi, da je dostava do vagonov zaradi ozko odmerjene transportne poti, ki je omejena s celulozo in hlodi, precej težavna. Takšno je bilo stanje v začetku decembra, morda pa so se stvari do danes že izboljšale. Če so se uredile, potem naj bo tole fotografija nekega preteklega dogodka, ki ni treba, da se ponovi Andrej Klešnik, slikar samorastnik, sicer delovodja na petem papirnem stroju, razstavlja tokrat v novi galeriji svoje temeljne organizacije Peter Selan, predsednik likovne sekcije Papirnice Vevče, na otvoritvi razstave; v ozadju njegova slika s kolonije, ki mu je neverjetno dobro »ratala« Za bolj humano delovno vzdušje Znani umetnik se nam ponovno predstavlja Akademskega slikarja Leona Koporca smo Vevčani že imeli čast spoznati. Prvo naše srečanje ga je prijetno presenetilo, saj tako toplega sprejema med vevškimi papirničarji ni pričakoval. In slike, ki jih je izbral iz svoje bogate zakladnice posebej za »prijetno vevško publiko«, kot nas je sam poimenoval. In imeli smo res kaj videti: štirinajst prečudovitih slikarskih stvaritev visoke Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo vevški papirničarji zadnji čas zelo bogati tudi z eno izmed čudovitih kulturnih zvrsti, z likovno dejavnostjo. 10. decembra je jedilnica tozda Grafični papir postala nova razstavna galerija z razstavo slikarskih del, nastalih v likovni koloniji »Tre-beljevo 84«. V meglen vevški vsakdan so se vsuli žarki sonca V toplih jesenskih barvah in v delovne prostore prinesli nov polet. Približati umetniška likovna dela delovnemu človeku takore-koč v proizvodnjo, kjer ljudje preživijo ob delu pol dneva, je bil glavni namen otvoritve razstavne galerije na 5. PS stroju. »Če ljudje delajo v urejenih prostorih, lahko naredijo več, saj je njihovo počutje boljše. Jedilnica tozda Grafični papir naj bi Jovan Burič je na otvoritvi likovnih del iz slikarske kolonije »Tre-beljevo 84« v jedilnici tozda Grafični papir poskrbel tudi za mini kulturni program; prebral je eno svojih najnovejših pesmi, ki jo objavljamo tudi v našem glasilu. Na fotografiji levo je sodelujoči slikar iz Mladinske knjige Edi Sever, skrajno desno pa vodja tozda Grafični papir inž. Andrej Grad Na otvoritvi likovne razstave na 5. PS so bili prisotni vsi avtorji razstavljenih del. Lado Vlčakar, Boris Trtnik in akademski slikar Leon Koporc so se postavili nekam v ozadje, kot da bi na vsak način hoteli ubežati nadležnemu fotografu Za kulturni programček ob otvoritvi razstave oljnih slik akademskega slikarja Koporca (levo) sta poskrbela Luka Vilfan in Kristijan Muck v bodoče delavcem nudila tudi duševno hrano, ki bi posredno pripomogla k večjemu redu in disciplini v proizvodnji. To je bil tudi osnovni motiv za ureditev golerije, ki jo danes otvarjamo,« je na otvoritvi dejal vodja tozda Grafični papir, inž. Andrej Grad. Ko človek gleda takole slikarske stvaritve, se nenadoma začne zavedati, da je osnova zanje to, kar je naša osnovna dejavnost v tovarni — papir. Neverjetno, kaj vse se poleg lepe besede da izraziti na papirju in prav ta misel ima v povezavi z likovnimi stvaritvami in proizvodnjo papirja globok pomen. Direktor Staner Ermenc je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad tem, da vevški papirničarji le nismo vpeti samo v tone proizvodnje, dinarje, dolarje in marke, ampak tudi v področja, ki bogatijo človekovega duha in njegovo ustvarjalnost ter tako dajejo našemu življenju širne dimenzije. Naše ambicije v proizvodnji so, da se preusmerimo v kvalitetnejše papirje, katerih uporaba mora biti namenjena tudi ustvarjalni možnosti. Likovna razstava neposredno v proizvodnji je imela med delavci širok odmev. Člani naše likovne .sekcije so s to idejo ob pomoči vodstva tozda zadeli v živo. Naj jim bo to in naše želje, da bi svojo aktivnost uspešno nadaljevali, spodbuda za nadaljnje delo. Vida Bartol prav to ga je spodbudilo k odločitvi, da vevški publiki predstavi širši opus oljnih slik, katerega otvoritev je bila 14. decembra v modrem ateljeju Papirnice Vevče. Na ogled je mojster postavil umetniške dovršenosti sicer skromnega in v pogovoru silno prijetnega moža, a velikega umetnika. Škoda le, da večji del tega njegovega oljnega opusa ni naprodaj. Peter Selan Glas ljudstva: lepo bi bilo, če bi tudi postaja tovorne žičnice prek Ljubljanice pri urejeni stavbi strojne in ročne dodelave papirja bila lepo bela, kot fasada proizvodnega objekta; zelena barva sedaj neestetsko izstopa in deluje kot lepotna napaka. Pripomba je dobronamerna, zato prosimo brez užaljenosti! In prišel je spet med nas na Vevče dobri stari dedek Mraz. Poklonil nam je lutkovno pravljico KUŽEK POSTRUŽEK NA OBISKU in nas obdaroval z bombončki. Kako smo bili veseli! Občinski sindikalni svet je imel 21. novembra sejo predsedstva v Papirnici Vevče X Več kot pol ure je šofer nizozemskega tovornjaka, ki je prišel po papir, potreboval, da je vozilo le uspel mimo vseh ovir zmanevrirati in postaviti pred nakladalno rampo visokoregalnega skladišča. Medtem bi lahko skladiščni delavci že enega naložili, če bi... Kaj si je mislil nizozemski šofer o naši urejenosti in organiziranosti, pa bi lahko sklepali tudi vi, če bi ga slišali, kako je nekajkrat jezno in sočno zaklel. Njemu so naši problemi okoli vedno večjih količin izvozne robe, embalirane v raznoterih oblikah, ki povzročajo zatrpa-nost talnih površin in dokajšnjo praznino v neustrezno opremljenem visokoregalnem skladišču, prav malo mar kadrovske novice ZA MESEC NOVEMBER Prišli: Metod Peer — pomočnik vodje tozd bp Ivan Jamnišek — zastopnik podjetja v Beogradu Jože Pucelj — vodja AOP Marjan Ulčar — paznik pap. stroja Franc Celarc — pospravljalec izmeta Mirko Kocjančič — vnašalec vlaknin Dragan Milojevič — razklada-lec surovin Ivo Hunjadi — razkladalec surovin Bojan Ošlaj — pripravnik Mladen Kočiš — pripravnik Frančišek Otoničar — kovač I Odšli: Andjelka Barunčič — snažilka — obratna Ivan Intihar — pom. vodje glad. stroja — v JLA Matjaž Habič — pripravnik — v JLA Janez Habič — zavijač papirja — v JLA Aleš Škoda — paznik pap. stroja — v JLA Drago Miklavčič — vodja pa-kirnega stroja — v JLA Janez Hribar — previjalec papirja — v JLA Igor Kamnar — vnašalec vlaknin — v JLA Rok Prepeluh — paznik pap. stroja Zmago Scheicher — ref. za razpored izmen, dela — umrl Milan Ločniškar — manipulant Alojz Kranjc — sušilec Jurij Zoichter — pripravnik Rodili so se: Bečirju Ziliču sin Ermin Zlatu Karu sin Luka Vojislavu Simonoviču hči Jelena Veselku Šumanu sin Siniša ČESTITAMO! Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta ZMAGOM SCHEICHER J A, se iskreno zahvaljujemo DO Papirnici Vevče, sindikatu, posebno pa njegovim sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, številno spremstvo in finančno pomoč. Hvala tudi Papirniškemu pihalnemu orkestu Vevče in tov. Zupančiču za poslovilne besede. Francka, Mojca in Marjana Kegljači vas snubijo Kegljaški klub Slavija je v lanski tekmovalni sezoni uspel zasesti prvo mesto v III. ljubljanski ligi in se tako uvrstili v II. ligo. V njej smo decembra odigrali zadnjo tekmo in z njo zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Na žalost nam iz različnih vzrokov »keglji iniiso padailii« itako kot lani in kljub dobremu finišu smo zasedli predzadnje mesto, kar pomeni vrnitev v III. ligo. Tudi na športnih igrah papirni-čarjev ne dosegamo več takšnih uvrstitev, kot smo jih pred leti. Razlogov za to je več; poglejmo nekatere. Konkurenca v II. ljubljanski ligi je zelo močna; v njej nastopajo ekipe Gradisa II., Tekstil II., Kamnik, SCT II., Medvode in druge, ki imajo v svojih vrstah prekaljene kegljače, ki so tekmovali že v slovenski ligi. Ta moštva imajo tudi boljše pogoje za trening (lastna kegljišča in več terminov), člani KK Slavija pa imamo trening enkrat tedensko, zaradi izmenskega dela pa se večina tekmovalcev tudi teh treningov ne more redno udeležiti, brez treninga pa seveda tudi ni rezultatov (kot pri vsakem športu). Ker se je nekaj stalnih dobrih tekmovalcev poškodovalo in so začasno prenehali tekmovati, smo imeli velike probleme s sestavo ekipe. Kdor je že poskusil kegljati, ve, da to ni lahek šport. Po prvih treningih so noge trde, hoja po stopnicah pa prava muka. Poleg fizične kondicije zahteva kegljanje tudi močne živce in veliko potrpljenja. Marsikdo je pričel, vendar tudi kmalu prenehal kegljati, ker pač ni dosegel vidnejših rezultatov. Vedeti pa je treba, da boljši rezultati pridejo šele pozneje, pridejo pa tudi krize, ki se jim noben šport ne more izogniti. Seveda tekmovalni uspeh ni edini cilj našega kluba; najvažnejša je zdrava rekreacija v dobri družbi, lepo pa se je tudi pomeriti s prijatelji, kdo je boljši. Cim več nas bo, prijetneje bo na treningih, večja pa bo tudi konkurenca za mesta v tekmovalni ekipi, bolj bomo »grizli«, da ne bi izpadli iz moštva oziroma da bi se uvrstili vanj. Tekmovanj je veliko. Poleg lige (18 tekem) se udeležujemo TRIM lige (KODELJEVO), športnih iger papirničarjev, nekaterih spo- minskih turnirjev (RIBNICA), s kolegi papirničarji iz Radeč in Krškega pa se večkrat dobimo na prijateljskem troboju. Letos smo se že dvakrat srečali in sicer v Krškem in na Vevčah. Na srečanju, ki smo ga pripravili Vevčam, smo vrgli 6X100, (kot dobri gostitelji smo bili zadnji), po tekmi pa smo se v papirniški restavraciji s starimi znanci marsikaj pomenili in se dogovorili za nadaljnja srečanja. Bilo je prijetno. Še enkrat vabimo vse, ki imajo vsaj malo veselja do kegljanja, da se nam pridružijo vsak ponedeljek od 14.30 do 17.30 na -kegljišču Saturnusa v Mostah; s seboj naj prinesejo copate in dobro voljo. Na prihodnjih igrah papirničarjev Slovenije naj bi tekmovala tudi naša ženska ekipa, zato vabimo nežni spol, da pride čim prej na trening. Vse informacije o treningih, tekmah in vsem ostalem lahko vedno dobite pri »starih« kegljačih v tovarni; sigurno poznate vsaj enega: Markelj, Švare, Gar-bajs, Goljar, Lepen, Močnik, Iz-goršek, Avbelj, Marolt itd. Ivan Garbajs Strelci SD »Bine Grajzer« vas vabijo v svoje vrste 14. novembra smo člani SD Bine Grajzer imeli svoj letni članski sestanek, na katerem smo obravnavali predvsem problematiko, ki nas najbolj pesti. Letnega članskega sestanka se je udeležilo 30 strelcev in strelk ter vabljeni iz Papirnice Vevče in KS Vevče— Zg. Kašelj. V poročilih o delu smo slišali, da se SD uspešno udejstvuje na vseh tekmovanjih, in to ne samo v streljanju z zračnim orožjem, pač pa tudi v TRAP disciplini in streljanju z MK pu- Drobne poslovne zanimivosti Pred slabim letom smo na delavskem svetu DO razpravljali o prehodu na računalniško obdelavo podatkov — da ali ne. Po hudih naporih in kljub velikim odporom se -je Papirnica Vevče sramežljivo, a vendarle odločila za »da«. Še več, odločila se je tudi za uvajanje procesnega računalnika. S samo odločitvijo smo naredili velik korak za Papirnico Vevče, vendar korak, ki so gaj napredne firme v Jugoslaviji napravile že pred 20 leti. In kaj smo naredili v zvezi s tem od decembra 1983 do danes? Z inštitutom Jožef Štefan smo sklenili pogodbo o nakupu 40 °/o deleža za računalnik VAX 11/750. Za ta namen smo porabili 100.000 dolarjev. Inštitut je na tej osnovi sklenil pogodbo z dobavitelji opreme tako, da je oprema začela prihajati 19. junija 1984. Del opreme je na carini in na poti. Inštitut zagotavlja, da bo vsa oprema pravočasno dobavljena in pravočasno bo izvedena integracija sistema tako, da bomo lahko računalnik začeli uporabljati takoj, ko bomo za to usposobljeni. Ker smo z odločitvijo o pre-honu na AOP odlašali do decembra 1983, so programerji sprejeli zadolžitve za leto 1984 v drugih delovnih organizacijah in so začeli z izdelavo globalnega plana celotnega projekta, pri katerem smo udeleženi, v začetku novembra 1984. Ko bo ta izdelan, bomo pričeli z delom na področju izdelave programov. Intenzivno teče nabava komunikacijske opreme, terminalov in izpisovalnikov, tako da bo možno začeti s konkretnim delom takoj, ko bodo za to pripravljeni programi. ško, čeprav družina nima svojega MK strelišča. Staro MK strelišče so podrli, za novega pa nikjer ni niti prostora niti denarja. Poleg tega člane SD pesti tudi to, da nimajo razsvetljave, ki pa bi bila nujno potrebna že zaradi bližine Ljubljanice in pa zaradi pionirjev, ki obiskujejo strelske vaje tudi v zimskem času, ko zgodaj pade mrak. SD Bine Grajzer je po svojem sestavu sorazmerno mlada družina, saj je skoraj tretjina vseh članov pionirjev, primanjkuje pa mladincev in mladink od 15. leta starosti dalje. Zelo bi bili veseli, če bi se v naše vrste vključili v večjem številu vevški papirničarji, saj SD in papirnica že sedaj tesno sodelujeta. Na letnem članskem zboru smo si strelci zadali tudi nove naloge, da moramo na tekmovalnem področju doseči čim boljše rezultate v vseh strelskih disciplinah. V letu 1985 bo SD »Bine Grajzer« praznovala 40-letnico obstoja in tudi zaradi tega se bomo člani še posebej pripravili in potrudili z rezultati. Nalog za leto 1985 je veliko in upamo, da jih bomo uspešno reševali, mogoče tudi z vašo pomočjo, ki ta sestavek prebirate, zato vas vabimo, da pridete med nas in se seznanite s tehniko streljanja. Predsednik SD Igor Špunt Prostor pred nakladalno rampo visokoregalnega skladišča je tako utesnjen med stavbo, hlodi in celulozo, da se dva kamiona ne moreta srečati Če vse po sreč’ bo ratalo, tidreja, tidreja, nam tud’ drugo leto ne bo šlo slabo, tidreja, dreja tidro ... Tam, na dvoriščih in poteh transportnih je letos žal pod sivo plahto kupe bal, ki sanjajo o dneh bodočih daljnih a kaj, ko mraz jim vizijo to bo poteptal. Kak’ fini lesovini švedski srce poka! Saj nič ne ve, kako bo in ne kaj; za dežjem sneg prišel bo, joka, na dvoriščih naših žalostno umira zdaj. In tud’ karton za embalažo — ne poceni pod plahto sivo ves razjarjen meni: »O, kaj pa je mene tu treba bilo, da počasi postalo bom čisto črno?« Morda pa SCT nas reši iz zagate, če kmal’ skladišče dokonča, saj investicije zdaj naše so vse take, da bodočnost lepša se nam v njih smehlja. Staro upravno zgradbo smo podrli, ker uporabna praktično ni več bila, tam drugo leto menzo novo bomo odprli, kjer nas cenejša in boljša hrana bo osrečila. Smo trdno rekli in si zapisali, da več in bolje delal’ bomo vsi, pa tud’ star pregovor modro vpije, da za vsakim dežjem lepše sonce sije. Zato pred Novim letom dvignimo vsi zlate čaše, čeprav po novih cenah, a iz srca: na zdravje papirniške družbe naše! Če vse po sreč’ bo v novem letu šlo, nam pravzaprav na Vevčah ne bo nič hudo! Tod žlahtna lesovina nemo čaka, da bi v papir jo kdo preoblikoval. »Le zakaj kupil’ so za dolarje me?« se vpraša, »Če asortimenta z mano nihče ni pričakoval?« Le lugoodporni zunaj ves ponosno vztraja, ga strah ni sonca, dežja, snega in megle, vedno v večji meri cel ostaja, a tud’ njemu novi palperji groze. Novoletna nagradna križanka RUJO Avfco-oznaka za Plevije Komični znak za erbij Avto- oznaka za Sarajevo % ter Zvesti prijatelj človeka P n\ Satan, hudič Atleti- nja Press Vlakno tropič- ne agave Divja mačka 1 r% Reka na Pelopo- nezu Kemični znak za jod Stebri- šče Mednar. smučar. zveza Elia Kazan Osebni zaimek Reed Oliver Oseba iz Hahab- harate MAVEC Danski otok S r Udav i Reka v Pakistanu Tona Avfcooz-naka za Tajsko Industr. mesto v NDR pri Dre-sdenu Vrsta leta z avionom - ilecri Reka Am.pevka (Brenda) Radij Bivši sekretar ozri ?rycve Kalvadou 1 Is fA i, Kalij T l Vek Rešitev praznične nagradne križanke GLOBUS, POR, ZEMLJA, ERA, M, SLAMA, LEP, OL, NEGA, TOGO, RENATO, TOPOR, JN, IA, REMONT, AION, KOT, N, INA-DEKVATEN, NA, US, ZO, OKOSTNJAK, EP, CASTELLA-NETA, EN, RT, NASIP, A, SI, BOR, AKI, NATJE, LU, DAR, IKRA, NED A, N, APA, RISI, ALDO MORO, KOC, VDIHAVANJE, A, E, VIROLOG, SV, MAŠA, ON, ETE, BIRT, I, OLAV, LOKVANJ, O, TČ, UMEA, NINIVE, FI, ADANA. Prejeli smo 32 rešitev, žal je bilo nekaj tudi nepravilnih. Žreb je nagrade razdelil tako, da prej- mejo za pravilno rešene križanke: Pavla Jager 500,— din, Mojca Božič in Nataša Brkan po 300,— dinarjev, Cenka Zidar, Marija Kocjančič in Mateja Brdar pa po 200,— din. Čestitamo! Tokrat objavljena križanka PSIČKI ni ravno težak zalogaj in če jo boste pravilno rešili in nam jo do 15. januarja 1985 poslali v oddelek za informiranje, boste lahko — če vam bo sreča pri žrebu naklonjena — dobili eno izmed naših običajnih nagrad. Uredništvo