IZDAJA ZA GORIŠKO IH BENEČIJO Ne londonskih mešetarskih sklepov ne izmešetarjenih rimskih funkcionarjev ne bomo tržaški Slovenci nikdar priznali! GLASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sreda 9. julija 1952 MEDTEM KO SPREMINJAJO VELESEJEM V IREDENTISTIČNO MANIFESTACIJO ■■HM " — " j Consko predsedstvo prepovedalo zborovanje Slovansko-italijanske ljudske fronte proti londonskim mešetarskim sklepom Poštnina plačana * Spedizione In abbon. t TEHERAN, 8. — Sah je danes zjutraj sprejel člane senatnega predsedstva. Sklenjeno je bilo da se bo senat sestal jutri na tajni seji, da znova prouči svoje stališče do Mossadeka. Grška parlamentarna delegacija, ki je te dni pod vodstvom Dimitriosa Gondikasa obiskala Jugoslavija, je med svojim bivanjem v Beogradu položila venec na grob neznanega junaka na Avali. Navzoči so bili med drugimi: Predsednik zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, načelnik protokola dr. Slaven Smcdlaka in več ljudskih poslancev. NEW YORK, 8. — Varnostni svet OZN se je sestal danes, da bi proučil ameriški predlog o tem, naj se zaivme kot ne-osmovana protiameriška kampanja o bakteriološki vojni. RAZKOL MED DEGOLISTI omogočil Pinayevo zmago ne presegajo okvira kr,ajevnih vojaških operacij, ki so včasih potrebne zaradi varnosti zavezniških čet. Francoska vlada žel; preprečili vsako razširitev korejskega spora in odpraviti vse ovire za prenehanje sovražnosti. Bristanska, francoska in ameriška vlad,a so se pri londonskih razgovorih spo. razumele o potrebi tesnejšega posvetovanja pred vsako važno odločitvijo o korejski zadevi. Indokina: Schum-m je potrdil, da so se med raznimi prizadetimi vladami začeli razgovori o politični plati tega vprašanja. Posarje: sedaj ni nobenih razgovorov med Francijo in Zahodno Nemčijo. Bilo pa bi zelo umestno rešiti posar-eko vprašanje še pred ratifikacijo pariških in bonmdkih dogovorov. Evropska vojska: ne bo moglo priti do nobene praktične izvedbe pred ratifikacijo pariške pogodbe. Tunizija: načrt reform bo v kratkem predložen beju. Akcija vlade na tam področju ne bo popustila zaradi negativnih glpsov v narodni skupščini pri zadnji debati. Tuda v angleškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da je nota o Nemčiji že pripravlje. na. Se preden bodo noto poslali v Moskvo, jo bodo predložili Adenauerju. Popravljeno besedilo upošteva namreč nekatera priporočila Adenauerja. Danes, sreda 9. juiija Veronika. HvJiimir Sonce vr.de ob 4.24, zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.52. Luna vzide ob 21.30 zatone ob 6.30. Jutri, četrtek 1». julija Vilko, Dobroslav ZSravniSki pregled in nahor ietnilia 1932 Italijanske vojaške oblasti priznavajo, da je STO za Italijo Se vedno tujina GORICA, 8. — Obrambno ministrstvo je odredilo zdravniški pregled mladeničev letnika 1932 in prejšnjih letnikov, ki bodo s tem letnikom odslužili vojaški rok. Letos bodo nabornike podvrgli splošnemu pregledu, pri katerem bodo preiskusili njihove sposobnosti, nadarjenost, izobrazbo, nagnjenosti in jih tako dodelili k eni ali drugi vojaški edinici, pri čemer ne bodo upoštevali nabornikove prošnje, marveč samo njegove sposobnosti. Mladeniči letnika 1932 bodo za omenjeni pregled, ki bo na sedežu vojaškega okrožja v Vidmu (Ul. Ellero) prejeli o-sebno pozivnico rumene barve Na omenjeni pozivnici bo vojaško okrožje navedlo uro in dan, kdaj se morajo naborniki predstaviti pregledu. Razen rumene pozivnice, ki jo bodo morali po pregledu oddati vaškemu ali mestnemu orožniškemu poveljstvu, bodo morali imeti potrdilo o nedoločenem dopustu in osebno izkaznico ali kak drugi enakovreden dokument s fotografijo. Pri omenjenem pregledu se bodo zamudili največ dva dni in pol, nakar se bodo lahko vrnili domov, kjer bodo počakali na vpoklic. Splošnega in zdravniškega pregleda so oproščeni vsi, ki so bili sprejeti v letalske tečaje, ali služijo pri orožnikih, finančnih stražah, agenti javne varnosti in agenti - pazniki v zaporih; nadalje duhovniki, študenti bogoslovja, le-menatarji ter gojenci državnih katoliških zavodov. Pregleda so opraščeni tudi italijanski državljani, ki bivajo v tujini tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju ter oni, ki bivajo začasno v tujini z rednim dovoljenjem ministrstva ali vojaškega okrožja. Oproščeni sploš. nega pregleda so tudi kaznjenci. Rok za invalidnine Zveza vojnih invalidov opozarja vse prizadete, da v smislu zakona od 10. avgusta 1950 št. 648 o podaljšanju roka, zapade 31. avgusta zadnji .rok za pred ložitev prošenj za pokojnine, podpore in izplačila za vojaške invalidnine zaradi poškodb itd. povzročenih od 1. septembra 1939, dalje; v primerih zakasnitve roka v smislu prejšnje zakonodaje zaradi ran, poškodb itd. povzročenih pred 1. septembrom 1939, z ozirom na pogoje navedene v drugem odstavku ci. 26 omenjenega zakona od 10. avgusta 1950. To velja v primerih, določenih v tab. C, v primeru poslabšanja bolezni zaradi dogodkov pred 1. septembrom 1939. če je bil že zapadel rok v smislu prejšnje zakonodaje, toda le pod pogojem, da n, bila vložena v ta namen druga prošnja po objavi omenjenega zakona. Zveza vojnih invalidov v Gorici opozarja, da rok zapade nepreklicno 31. avgusta t. 1. in da bodo upoštevane samo prošnje, ki jih bodo prejeli do tega dne, zato priporoča vsem, ki so že vložili prošnje, a še niso dobili nikakega odgovora in se bojijo, da so se njihove prošnje nekje izgubile, naj v navedem roku predložijo nove prošnje s pripombo o prejšnji prošnji. Izlet v Avstrijo od lk. do 17. avgusta GORICA, 8. — Zveza sloven. skih žena v Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo. Spored Izleta: Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d’Ampez-zo - Toblach • Brenner - Innsbruck. Ob 13. pristanek v Innsbrucku za kosilo do 15. Ob 15. odhod proti Nemčiji skozi Rei-hentall. Prihod v Salzburg ob 19. Prenočevanje v Salzburgu. Dne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Linzu in ob 14, odhod iz Linza proti Dunaju s kratkim pristankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj 6b 18. Prenočevanje na Dunaju. Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14.. kratek pristanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. Prenočevanje v Grazu. Dne 17. avgusta odhod iz Gra-za ob 9. uri, ot; 13.30 kosilo v Raifintzu na Vrbskem jezeru (Woerther See), ob 15. odhod v Vrbo (Velden), ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in pristanek d0 18. Prihod v Gorico okrog 23.30. Prijave sprejemajo na sedežu Prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 do vključno 14. julija. Vožnja z avtobusom stane za izletnike z osebnim potnim listom 4500 lir. Izletniki, ki nimajo osebnega potnega lista bodo morali nevedeni ceni vožnje priložiti še 1000 lir za kolektiven potni list. ska razstava na jesenskem velesejmu v Koelnu od 7. do 11. septembra t. 1.; uvoz polenovke iz Kanade; razne spremembe k tablici «Export». Opozorilo tvrdkam GORICA, 8. — Zveza trgov, cev za goriško pokrajino opozarja vse prizadete tvrdke na zakon, ki določa da je dovoljeno imenovati za čokolado samo zmes kakaa in sladkorja ter kakaovega masla in drugih dišav. Tudi čokolado, ki so ji primešane druge snovi, se lahko prodaja pod imenom čokolada v tem primeru pa morajo proizvaljalci navesti na čokoladnem zavoju morebitne primesi, in sicer; mlečna čokolada, lešnikova čokolada itd. Čokolado kateri je primešana kakršnakoli moka, škrob, mast, ki ni kakaovo maslo ali pa oljnato seme razen lešnikov in mandeljnov, je imenovati «Cokoladni nadomestek«. Besedo «nadomestekj> je treba natisniti na čokoladni zavoj prav tako vidno kot vse ostale navedbe. Hudičev most čez Nadižo v Čedadu PBED UPRUmil lUr.lTlMH H1A K0B1ŠKEM Kdor seje veter, žanje vihar S svojo šovinistično politiko so demokristjani okrepili fašistične težnje in dali potuho stranki MSI, proti kateri se zdaj neodločno borijo Vesti za trgovce GORICA, 8. — Zveza, trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si ria njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Brazilijo z dne 4. junija 1952; trgovinski sporazum med Italijo in Francijo z dne 18. decembra 1951; izvoz posebnega kontingenta rafiniranega žvepla iz Turčije; izvoz proizvodov za strojarne v katerokoli smer; izredni kontingent za nemške velesejme; izvoz harmonik po posebnem ceniku; vzpostavitev družbe «Levan-teo«; skupna italijanska razstava na jesenskem velesejmu v Frankfurtu od 31. avgusta do 4. septembra »t. 1.; izvoz klobučevine; skupna Italijan- Žalostne razmere \ podgorski predilnici GORICA, 8. — V goriški jav. nosti ponovno krožijo vesti o izredno slabih delavnih in higienskih pogojih delavk v podgorski predilnici. V našem listu smo že več. krat obsodili malomarnost odgovornih krogov pri ravnateljstvu predilnice, vendar se zdi. da jim ni do stvarnih kritik v raznih časopisih, ampak jim gre bolj za tim temeljitejše izkoriščanje delavk. Predvsem je v podjetju ne. zadostno število slačilnic in umivalnic, kajti zaradi slabih delovnih pogojev, ko namreč delavke ves delavni čas preživijo v gostem prahu, se morajo bolj umivati, kar jim sedanje prilike ne dovoljujejo. Največje nezadovoljstvo med delavkami pa povzroča še ved. no veljavna prepoved, da delavke med delom ne smejo jesti Kako nesocialna je ta u-redba si lahko raztolmačimo šele tedaj ako vemo, da traja delovni urnik 8 ur in da je njihovo delo "zelo uaporno. V primeru vztrajanja delo. dajalskega vodstva pri veljav, nosti odredbe o prepovedi hranjenja med delovnim časom se vidi vsa protidelavska in izkoriščevalska mržnja ljudi, ki danes vodijo podgorsko predilnico. Mnenja smo, da bi se morali ti ljudje zavedati, da smo v času velikih socialnih pridobitev in da je nemogoče vztrajati pri pogojih, ki so na. stali po prvem letu obstoja podgorske predilnice. To dej. stvo bi morali imeti strokovni tovarniški voditelji pred očmi tudi zato, ker posamezni oddelki ne ustrezajo higienskim predpisom in bi jih bilo treba zaradi zastarelosti odstraniti ali pa izpopolniti, da ne bodo postajale delavke žrtve zavrat. nih socialnih bolezni Za nov gasilski dom GORICA, 8. - Včeraj do. poldne so na prefekturi podpisali pogodbo, na podlagi katere ho glavno ravnateljstvo pro- tipožarne službe dalo pokrajin, ski upravi posojilo v višini 4 milijonov 500 tisoč lir za nakup novega prostora, na katerem bodo zgradili gasilski dom. Posojilo bo dano brez obresti in ga bodo plačali v šestih letih. S tem so bili dani vsi pogoji za čimprejšnjo zidavo novega gasilskega doma. Govorijo, da bodo z deli pričeli v najkraj. šem času. Seznam ljudskih sodnikov GORICA, 8. — Goriško županstvo sporoča da je v veži županstva od 1. do 15. julija na vpogled seznam ljudskih sodnikov na porotnem prizivnem sodišču. Proti izpustitvam in morebitnim netočnostim lahko vložijo prizadeti priziv na prizivno sodišče v Benetkah do 3«. t. m. Pritožbe sprejema goriško o-krajno sodišče (Pretura). GORICA, 8, — V pričakovanju jesenskih občinskih upravnih volitev so goriški občinski svetovalci in odborniki demo-kristjanske stranke sprožili proti fašističnemu svetovalcu Delpinu gonjo z namenom, da bi zmanjšali njegov vpliv. Kdor pozna kapilarno orga. nizacija Kfdohškitt akcije in nje. nih «Comitati civicin,-ki so v službi Jy>£anskg, (ijmokracije in upravnih ter policijskih organov, .ta bo prav gotovo vedel, da se za demokrščansko stranko na Goriškem obetajo pri prihodnjih volitvah hudi časi. Ta stranka je namreč s svojo šovinistično politiko zlasti v odnosih do Slovencev in slovenskih narodnih vprašanj vzbujala in krepila med lovi. nističnim italijanskim prebi. valstvom čisto fašistične misli in s tem neposredno dovajala vodo na fašistični odnosno MSI-jevski mlin Demokristjan-ski voditelji so se po svoji «Comitati civici« zavedli, da je postal zanje položaj nejasen (primer intrig med občin, skimi odborniki, nezaupanje med njimi, nerešeno vpraša, nje župana in podžupana itd.) in so zaradi tega sklenili prvič odkar obstaja sedanja občinska uprava naperiti svojo borbo proti fašistični MSI odno. sno njenemu svetovalcu Del. pinu Toda takoj v začetku so imeli slabo roko, kajti iz odločne borbe proti fašistični nevarnosti, ki se pojavlja ravno v vzhodnih italijanskih krajih, so zašli na pot nekoristne po. lemike. Gotovo s tem ne bodo dosegli svojih namenov. In tudi nihče ne ve, ali je med demokristjani želja, da bi se zmanj. šala fašistična nevarnost na Goriškem? Oni prav dobro ve. do, da bi bila MSI.jevska ob. činska uprava veliko bolj radikalna, poleg tega pa bi ne dajala kot oblast opozicijske stranke direktno odgovornost italijanski vladi. 10 šla mimogrede v cerkev, kjer se je zadržala nekaj trenutkov. Ko je ženska zapuščala božji hram, je zaradi nerodnega koraka padla po cerkvenih stopnicah. Mimoidoči so ji priskočili na pomoč in jo nato pospremili domov. Olivattijeva se je takoj po padcu počutila dobro, toda da. nes zjutraj ni mogla več zapustiti postelje brez pomoči svojih domačih. Predpoldne so starko pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali na opazovanju. Nesreča gospe z lambretto Ko se je pretekli četrtek dopoldne 39-letna gospa Irma Vo-grig iz St. Lenarta peljala s svojo lambretto po državni cesti št. 54 proti St. Petru Slo-ve.nov, ni več obvladala vozila zaradi slabosti ali prehude vročine in se je močno zaletela v obcestni kamen. Vozilo se je prevrnilo, ponesrečenko pa >e vrglo precej metrov daleč. Zaradi poškodb in hude rane na glavi so jo odpeljali v bolnico. Ozdravela bo v dveh mesecih. Ustrelil se je s puško Sorodniki 51-letnega Antona Veleščeg iz Jesanje v občini St. Lenart so kar obstali od grozote, ko so ga predvčerajšnjim zjutraj zagledali v mlaki krvi. Ležal je že mrtev, poleg sebe pa je imel staro vojaško puško mod. 91. Nobeden v hiši ni vedel za to puško. Nesrečnež pa jo je verjetno dobro shranil in pripravil ter se z njo ustrelil. Domnevajo, da je blaznost vzrok samomora. Povišek družinske doklade industrijskim delavcem GORICA, 8. — V zvezi z novim sporazumom, po katerem s© zvišali družinsko doklado vsem industrijskim nameščencem, je Zavod' za socialno skrbstvo dal svojim podružnicam navodila za takojšnje izvajanje omenjenega sporazuma. Družinska doklada po novi lestvici, bodisi za industrijske delavce, kakor za uradnike znaša: za otroke dnevno 153 lir. tedensko 918, štirinajstdnevno 1.836, petnajstdnevno 1.989, me. sečno 3.978: za ženo dnevno 100 lir, tedensko 600 lir, štirinajstdnevno . 1200, petnajstdnevno 1300, mesečno 2600; za starše dnevno 55 lir. tedensko 330, štirinajstdnevno 660, petnajstdnevno 715 in mesečno 1430. Novo lestvico družinske doklade morajo delodajalci upoštevati v plačilni dobi od 16. junija .1952, in sicer; a) cd 1. junija za nameščence z mesečno plače: b) cd 16. junija za nameščence s tedensko ali petnajstdnevno plačo in čigar plačilni rok se začenja s 16. junijem; c) od prvega dne plačilnega roka za nameščence s štirinajstdnevno plačo, ki jo bodo izplačali do 16. junija. Z istim1 dnem poviška družinske doklade je bil povišan tudi prispevek v sklad za dopolnitev plač od 750 lir na 900 lir. Omenjeni povišek prispevkov velja samo za moške nameščence. Prispevek za name-ščenke je ostal neizpremenjen. Z motorjem v obcestni jarek GORICA, 8. — Kot znano se je pred dnevi nastanil v našem mestu za nekaj časa cirkus Orfei. Pretekli petek je 24-let. ni Fine Rafael iz Aquile, znani igralec v cirkusu, izkoristil prosti popoldan in si izposodil neko lambretto, s katero se je odpeljal v Ravno-polje. V bližini kolodvora mu je nenadoma presekala pot neka deklica Da bi se ji izognil, je zavozil na skrajno levico, toda. ker je bila cesta posuta z gruščem, ga je zaneslo v obcestni jarek. Pri padcu se je le malo ranil koleno. Ko je prispel v Gorico je šel na sedež Zelenega križa, kjer so mu obvezali rano na nogi. Po nekaj dneh pa je začutil hude bolečine v ranjenem kolenu tako. da se je danes zjutraj odpravil v bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je pri padcu izpahnil in ranil koleno. Zdraviti se bo moral približno 10 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije. V XX STOLETJU V DEŽELI DVATISOČLETNE KULTURE Trdo življenje v Beneški Sloveniji Koče brez oken - Revno pohištvo - Dim • Naporno delo Edina zabava: gostilno - Vrhu vsega pa še izredni davki Ce ob iščemo katero koli vasico v beneških hribih, nas prizadeva izredna revščina, v kateri živi prebivalstvo. Skoro vedno naletimo na koče krite s slamnatimi strehami, medtem ko se iz glavnih vrat vali gost dim, kar pomeni, da Je koča brez Štedilnika in brez dimnika. Ce stopimo v kočo, nam pogled obvisi i»a izredno revnem in preprostem kuhinjskem pohištvu, ki se v glavnem sestoji iz grobo izdelane mize in dveh klopi, ki služita namesto stolov. Na vogalu mize nekaj skodel in kakšna lesena žlica; tc je skoro uoa. posoda »n pribor, ki ga uporabljajo domači. Največkrat manjka v teh kočah okno; svetloba prodira le skozi glavna vrata; Ves prizor postane še bolj tragičen, ko ugledamo skozi dim pri ognju sedečo revno starke, ki ima v narečju par mesecev, starega otroka. To je stara mati, ki mora pripraviti kosilo in varovati otroka. Njeni sinovi m snaha so v gozdu ali na polju. Taka je v glavnem notranjost beneške koče, in če ne bi v tem zakajenem prostoru videli dveh človeških bitij, bi nam bilo težko verjeti, da morejo ljudje sploh živeti v takih razmerah. In vendar tu žive stoletja in stoletja, ih delo dolgih rodov ni uspelo, ne bomo rekli polepšati, a vsaj napraviti udobnejši dom, ki ga oče zapušča s ponosom svojemu sinu. Da bi bila mera polna, izvemo, da to revno prebivalstvo plačuje državi davke, ki so včasih izredno visoki, kljub temu, da nima od njih nobene koristi. To se nam zdi neverjetno, a moramo se prepričati, da je v resnici temu tako. Ko tako pi'emišljamo in ogledujemo to njihovo revščino, ms popade sveta, jeza ob dej-tvu, da dr. žara oskubi beneško prebivalstvo poslednjega tako težko prihranjenega - denarja, namesto da bi mu priskočila na pomoč in mu pomagala iz tako nečloveških razmer. Pred nas se postavi vprašanje: čemu sploh živi to ljudstvo? Morda le zato, da ga po težavnem i»i trpljenja, polnem. življenju prekrije grob? Poznajo zabavo, vedo kaj je razz. vedrilo? Ce obiščemo hribovsko vasico v Beneški Sloveniji, moramo takoj ugotoviti, ia tu manjka naj preprostejša oblika zabave in razvedrila. Nimajo športnih igrišč, nimajo dvoran Za kimopred-stave, ne poznajo plesne dvorane. Skratka, nič! Na vprašanje, kako prebijejo prosti čas, ti odgovore: v gostilni. Sli smo v gostilno in videli smo, da se ne razlikuje od ostalih hiš. Edina razlika je v tem, da ni krita s slamo, ampak « strešniki, in ima štedilnik ter dimnik. Glavna soba je zelo majhna, in v njej se ob nedeljah in praznikih gnetejo vaščani, mlado in staro, ter v zasmrajenem ozračju pijejo, igrajo na; karte in prepevajo,.. Proti večeru se vrnejo na svoje «domove», da bi naslednji dah nadaljevali s težkim delom, ki so ga v soboto pozno v noči prekinili. Poletni urnik Traouske zbornice GORICA. 8. — Uradi Trgovske zbornice bodo do 31. avgusta poslovali po poletnem urniku, in sicer nepretrgoma od 9. do 14. ure; za občinstvo bodo uradi kot doslej odprti od 9. do 12. Volnena jopica, ki »o jo te dni našli v mestu, čaka na lastnico pri županskem ekonom atu. K I N O «Poroka ob zori«, Ma- ze- VERDI. 17: E. Pinza. VITTORIA. 17: ((Razprava ry Dugan«, R. Young. CENTRALE. 17: «Mož in na», L. Vedovelli. V STANDREZU NA PROSTEM: 21: «Nocoj ni nič novega«, A. Valli in A. Centa. ESTIVO. 21: «Broadwayska uspavanka«, D. Day in G. Nelson. Maša zadušnica za pok. Doljaka Maša zadušnica za pok. Leopolda Doljaka bo danes ob 9. url v stolni cerkvi in ne v go-riški bolnici. Prispevajte za KULTURNI DOM ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ČEDAD, 8. — V juniju lega leta so se rodili: Balutto Ales-sandro, Premariese Gabriella, Caruzzi Maria. Leone Albertina, Marzolini Giorgio, Madrassi Paola, Macorig Ana. Miotti Lui-gina, Autunnale Alberto, Scair-bolo Giordano, Golles Giovanna in Lizzero Giovanna. Umrli so: 91-letni Zardo Bernardo. 84-letna Fantini Orsola, 72-letni, Basaldella Attilio, 68-letni Olmacolli Giuseppe, 78-let-. m Banchig Carlo, 57-letni Bor-tolo Dioni&io, 31-letni Žnidaršič Mario, 63-letna Qualizza Antonia, 37-letni Meniš Maria, 31-letna Molinari Filoroena, 49- let.na Tropina Antonia. 75-letni Pradolini Giacomo, 77-lefcna Ca-porale Filomena, 89-letna Saf-figna Maria, 76-lotna Donati Maria in 71-letni Pantanelli Luigi. Poročili so se: Martignon Gi-no in Mulloni Silvana, Fabiani Enzo in Vanon Nejda, Vragnac Dušan in Salamant Lucia, Ta-gliaferri Amelio in Piccotti Italia, Comelli Sergio in Mene-gelli Licia, Margutti Mario in. Zabottig Luigia, Muner Ennio in Pozzi Nives. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo na stadionu »Prvi maju, Ui. Gusrdiella 7 jutri, 10. julija 1952 ob 21. uri Goetzovo dramo v treh dejanjih (sedmih slikah) DEDIJfJA v petek, 11. julija 1952 ob 21. uri Držičevo komedijo v treh dejanjih BlilDO MAROK Vstopnice so v prodaji v veži tiskarne. Ul. sv. Frančiška 20. dnevno cd 11. do 13. in od 17. dn 19. ure ter v tobakarni Prosen Pri Sv. Ivanu. KOMORNI ZBOR priredi v soboto 12. julija 1952 na OPČINAH na preste ni bodočega kulturnega doma Han c el t t št POPCI 2IH8HM O PRO<;K.4ilUi Začetek ob 21. uri Prodaja vstopnic v pekarni Cok na Opčinah. Nesreča starke na cerkvenem stopnišču GORICA, 8. — Včeraj zvečer je 80-letna gospodinja Oli-vatti Filomena iz Ul. d’Aosta Kača otro; p" »ka ičila Ko se je 8-lotna Antonietta Treppo iz Nem igrala v domači hiši jo je nenadoma pičila kača. Vsa preplašena je začela jokati, starši so hitro prihiteli in jo takoj odpeljali v bolnico. Ozdra vela bo v dveh tednih. Padel je s kolesa GORICA, 8. — S krvavečo glavo je včeraj prišel s polomljenim kolesom v mestno bolnico Brigata Pavia 32-letni Damian Marassi iz Podgore Ul. del Pozzo štev. 5. Marassi je v Ul. Attimis izgubil ravno, težje in pri padcu zadel z glavo ob kamen. V bolnici so mu rano na čelu obvezali in izjavili, da bo ozdravel v osmih dneh. Nepreviden otrok V civilno bolnico v Čedad so včeraj pripeljali 8-letnega Bruna Petrussa iz Praprotna Ko se je namreč otrok igral, je zlezel na 2 m visok zid, nenadoma zgubil ravnotežje in padel na tla. Pri padcu se je zlomil desno roko. Okreval bo v 20 dneh. Razdeljevanje nagrad šolskim otrokom razstavljavcev tržaškega velesejma Kako bodo pri visokih najemninah, davkih in carinah krili stroške? Predstavnika Paname in skupina trgovcev s Holandske na velesejmu V prvi polovici .julija bodo razdelili 125 drugih nagrad po 2000 lir, ki jih je razpisala videmska hranilnica kot tekmovanje za štednjo med učene1.. Šolsko ravnateljstvo bo o ra-vočasno obvestilo nagrajence svojega okoliša in jim sporočilo kraj, dan in uro razdeljevanja nagrad. Objavljamo imena nagrajencev: Sgarban Giuliana (Breg), Co liz Bruno (Sedila), Bernes Pier-paolo (Čedad), Turco Pavel (Čedad), Causero Mllvio (Čedad), Mulloni Emanuela (Foj-da), Matiuzza Marija (Cerme-ja), Codarin Marija (Trlan), Spelat Renato (Prosnid), Dor-ganac Vinko (Zamir), Vogrig Maria Pia (Sovodnje), Venuti Graziella (St. Peter Slovenov), Franz Doria (Strmica), Di Le-nardo Marija (Stolibica) Seznam davka na obrtnice GORICA, 8. — Goriško županstvo sporoča, da je od 5. do 9, julija t. I. na občinskem protokolnem uradu (soba št. 17) na vpogled seznam davka na obrtnice za leto 1952. Interesenti si omenjeni seznam lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. ifihite In nkijte fhimaHiki dnevniki Čeprav se je ozračje za malenkost ohladilo, se obisk na tržaškem velesejmu za sedaj še ni izboljšal; pravijo da je bilo na velesejmu največ obiskovalcev v ponedeljek zvečer, ko so namreč volili «Miss» tržaškega velesejma drugače pa je bil obisk bolj majhen io tudi kup. čij večjega pomena niso sklenili. Med razstavljavci je opažati vedno večjo zaskrbljenost, kako bodo pri visoki najemnini za prostor, pri raznih davkih in carinah krili vse stroške — da o dobičku sploh ne govorimo. Najavljeno je »icer *e nekaj skupin turistov. W Pa ne bodo tako številni, da bi lahko dvignili moralo razstavljavcev in odgovornih za tržaški velesejem. V teku včerajšnjega dne sta si velesejem ogledala predstavnik ministrstva države Panama Roberto A. Torres ter generalni konzul Paname v Genovi Demostenes Vega Mendez. Velesejem je obiskala tudi delegacija trgovskih predstavnikov Holandske, ki je bila najavljena že za pretekli ponedeljek, pa je svoj prihodi nekoliko zakasnila. V sklopu tržaškega . velesejma je bila na Trgovski zbornici v Trstu včeraj tudi seja glavnega sveta za uvoz lesa, kateri so med drugimi prisostvovali razni predstavniki lesnih podjetij ter drugi predstavniki javnega življenja. Se vedno je med obiskovalci velesejma na j več je zanimanje za jugoslovanski razstavljalni prostor kjer je poleg drugega na prodaj ogromno narodnih vezenin, čipk, preprog, copat, usnjenih izdelkov itd. Culi smo z raznih strani zelo pohvalne izjave o razstavljenih predmetih, ki so res prave umetnine. Omenimo naj še vedno do' bro zaseden jugoslovanski bar, kjer prodajajo že tradicionalne kranjske klobase in čevapčiče, ki so si pridobili med Tržačani zavidljivo število ((občudovalcev«. Na velesejmu imata razstav-ljalna prostora tudi tržaška pivovarna «Dreher» in rr.eran&ka «Forst»; pričakovati je bilo, da bo imelo pivo omenjih tovarn vsaj takšno ceno. kot jo ima po vsem Trstu, pa je v resnici prav obratno. Ker vemo, da bi si nobeno podjetje ne delalo tako slabe reklame, da bi namreč na velesejmu dvigalo cene svojim proizvodom, sklepamo, da so stroški za vzdrževanje razstavljalnih prostorov ter za kritje vseh drugih izdatkov tako visoki da sta morali obe pi-vivami piv0 podražiti. Kakšno razočaranje za ubogega Tržačana, ki je plačal že razmeroma zelo visoko vstopnino, da se je lahko po ogledu paviljonov odžejal z vrčkom piva, za katerega je moral plačati še višjo ceno. Izvedeli »nio, da pripravljajo v zvezi z letošnjim tržaškim velesejmom še posebno revijo, ki bo nosila naslov «Turi»mo« in V kateri bo označen na kratko pomen velesejma, razen tega pa bodo imeli tudi razstavljavci možnost v njej oglašati ter prikazati s tem kakovost svojih proizvodov. Revija bo tiskana v italijanščini, angleščini in nemščini — o slovenščini seveda ne duha n« sluha. Slovenščina je za ljudi, ki bodo izdajali omenjeno revijo «hn" gua sconosciuita«, na katero je najbolje pozabiti, da se po nepotrebnem ne segrevajo možgani italijanskih šovinistov. In pri takšnem šovinizmu, ki ga očitno kažejo na vsakem koraku, upajo odgovorni krogi na uspeh tržaškega velesejma, ki bi moral imeti predvsem gospodarski značaj in pomen? RESNA ZASKRBLJENOST “tefrSr Učenci strokovne in osnovne šole v Dolini so v nedeljo 6. t. m. svečano zaključili svoje šolsko leto z lepo razstavo in prireditvijo. Razstava je bila zelo vzorno urejena in je privabila mnogo ljudi, ki so izrekali priznanje učencem in se. ved.a tudi požrtvovalnemu uči. teljstvu. Prav tako je vzbudila mnogo zanimanja med Dolin-čani in prebivalci bližnjih vasi mladinska igra «JURCEKv ki so jo uprizorili na šolskem dvorišču. «Jurček». ki ga je na. pisal Pavel Golia, šteje 4 de. Janja, ki govore o najrazličnejših žalostnih in veselih Jurčkovih prigodah. Uprizoritev je pokazala, da so se učitelji morali mnogo truditi, da so dosegli tako lep uspeh. Posebno je treba pohva, liti igralske sposobnosti Trobente, ugajali pa so tudi Jurček ter Urša in Meta. Nekatere vloge so bile pač šibkejše, vendar so se na splošno vsi potrudili in čutiti je bilo skrbno režijo. Predstavo je zelo povzdignilo sodelovanje vaške godbe in omeniti je tre. oa tudi požrtvovalnost nekaterih vaščanov, ki so pomagali postaviti oder. Prireditev je prijetno razgibala Dolino in želeti bi bilo, da bi nam dolinska mladina še večkrat nudila podobne predstave. MEŠANICA TEKOČIH PLINOV ZA DOMAČO UPORABO taro.gas CARLO BRUSIN1 Ul. sv. Frančiška 54 - Tel. 29041 Obiščite nas na velesejmu ! Paviljon A - Stojnica 41 Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št- 43 (vogal Ul. Carducci) IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA S OD IŠ CA Begunka osumljena ropa oproščena še pred razpravo Ker so priče potrdile njeno prisotnost v taborišču, so jo izpustili na svobodo Včeraj je maj. Grabb oprostil vsake krivde in to s formulo dvoma, nemško begunko Elisabeto Jaskovec. ki je bila že dalj časa v zaporu, ker je bila osumljena, da je oropala 39-letno Zofijo Lakmanovičevo. Ker ni mogla policija najti no. benega dokaza in ker je ženska imela nekaj prič, ki so potrdile njeno prisotnost ob uri napada v taborišču je moralo sodišče žensko oprostiti in jo izpustit) na svobodo, jaskovec se je spočetka jokala, kasneje p«, ko je razumela, da so jo oprostili »e je njen obraz raizvredril in smeh ji je raztegnil ustnici Postala je bolj junaška in s« takoj spravila na Lakmanovičevo ter ji začela groziti. K sreči so jo hitro pomirili, kajti če bi še nadaljevala bi brez dvoma končala bolj kitvrraV NOČNA SLUŽBA LEKARN Da varno. Ul. L. B-rnint 4; Millo, Ul. Buttnarrotl 11; Mlaian, Trg Ve-nesla 2; Tainaro-Neri, Ul. Dante, Ha-rabagija, Barkovlje in Ntcoli v Sked-nju. JleUmdčai(1! V hladnem gorskem zraku, ali ob modrem Jadranu Vam bo čitanje ((PRIMORSKEGA DNEVNIKAn samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo in za katerikoli kraj, tudi za inozemstvo. 13-dnevna naročnina 180 lir. UPRAVA LISTA Tel. 7338 A D E X IZLETI 26. IN 27. JULIJA IZLET V Opatijo 27. JULIJA IZLETI V Ajdovščino Vipavo Črni vrh Rovinj Vpisovanje do $TJ «Adria-Express», Ul. * Severe 5 b - Telefon 29243. Škerljev: ANGLEŠKO—SLOVENSKI slovar bodo v kratkem prodajali v Slovenskih knjigarnah v Trstu ln Gorici. V prodaji je umetniško opremljena MONOGRAFIJA ALBERTA SIRKA. Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Bo rokuje protesor Diego De Castro ..nerešljiv" problem (Nadaljevanje in konec) S tako metodo je profesor De Castro prišel do res daljnosežnih zaključkov. Jugoslavijo prikazuje kot neko umetno tvorbo, ki je nastala predvsem zaradi pomoči Italije, ki naj bi bila takrat zlomila avstro-ogrski imperij. Se bolj zanimi-V<_’Je’ kako razlaga razvoj doge kov tned drugo svetovno V' ™- Partizane prikazuje kot o«nde »upornikov«, ki med ™om ne uživajo nikake podpore. Njihovo končno zma-Pa tolmači na ta način, ker 8C jim pomagali Angleži, ka-enn propaganda je privedla die na oblast komuniste, s či-mer_ bi Churchill zadovoljil Ruji?- Četnik; so bili po Diegu De as u e^'na resnična sila od-PP'a v Jugoslaviji, za njihov z om pa so spet krivi Angleži, K: so upropastilj Dražo Mihailoviča na ljubo Titu. Sploh pa 6? l. pfof- Diego De Castro vre-krivdo na Angleže za vse z gotovo pa za vse neprijetnosti, ki so zadele Italijo. To ni nič nenavadnega, ker je v. no Preveč vezan na tradi-c,)e italijanske politike, da bi se mo8°l otresti fašističnega ge-'la «Dio stramaledica gli In-Tako je ta zli duh, An-ki hoče samo nasproto-Vati Italiji, po De Castru prišla na oblast Tita, medtem ko 111 o borbah in zmagah na- oživljena, da bi se videlo, ali b; ne bilo ugodno obnoviti v Centralni Evropi neko zelo široko federalno državo, ki bi deloma odgovarjala stari av-stro-ogrski monarhiji, ki je bila zrušena po koncu ptve svetovne vojne, kakor so že tedaj vsi priznali...« (Str. 100 do 103). Da bi ne bilo nesporazuma. kaj je tu mišljeno, bom. navedel nekoliko De Castrovih razjasnitev italijanske politike v odnosu na Jugoslavijo. «V pogledu stališča Italije v času fašizma se jasno vidi, da je naši deželi bilo na tem. da bi Jugoslavija razpadla v dve ločeni državi, izmed katerih bi hrvatsko-slovenska bila naklonjena nam. Moglo bi se torej tudi reči, da je to neki naš pogrešek, toda razlog, zakaj je Italija delovala v tej smeri, je bil očiten: jugoslovanske želje po Julijski krajini niso nikoli prenehale, posebno vidne pa so bile v diplomatskih odnosih po londonskem paktu in med diskusijo na versajski konferenci Po tem je bilo prirodno, da iščemo tesno sodelovanje s tisto državo, od katere so posebno mogle izhajati te želje, da bi jih eliminirali.)) (Str. 4). In dalje: «Mussolini je nadaljeval defenzivno politiko v odnosu na stalne slovenske za- hteve po Julijski krajini. Taka politika pa je nujno privedla k težnji do cepitve heke dežele v dve državi, ki sta nevarnejši, ko sta enotni. To je bilo nadaljevanje politike prejšnjih vlad tako, da bi Italija raje videla neko Hrvat,sko ločeno od Srbije, kakor je to predvideval londonski pakt.» (Str. 5-6). Torej — razbiti Jugoslavijo na kose, t0 je sredstvo, ki ga priporoča prof. De Castro, da bi bil omogočen ideal italijanske jadranske politike: če bi to uspelo, tedaj je, res, pohod na Balkan nezadržen! Kar ima on za koristno in razumljivo politiko v preteklosti, ne sme je pa odkrito prikazati kot politiko današnje Italije, to je pri njem samo taktična krinka. Medtem ko v vsem svojem delu našteva vse neuspehe italijanske politike o-krog Julijske krajine in Trsta, medtem ko se pritožuje čez Angleže in Amerilcance, ker nočejo pritisniti na nepopustljive Jugoslovane in končno proglaša vprašanje Trsta oz. italijansko-jugoslovanske meje za nerešljive, vse to spremlja s svojim «leitmotivom» o tem, da je Jugoslavija neposredno pred razpadom zaradi notranjih nasprotstev, a to posebno zaradi vse večje mržnje med Srbi in Hrvati. Na ta način diskretno postavlja bralca pred misel, ki je ne kaže odkrito, namreč, kje je treba iskati rešitev «nerešljivega» problema vzhodne meje. V tem pogledu govori vprav s simboličnimi besedami zaključek njegove študije, ki ne pušča prav nobenih dvomov ali nejasnost; o politiki, ki jo avtor priporoča. Da je uporaba podobnih receptov uničila Mussolinija in njegove zaveznike, kot je videti, avtorja nit; najmanj ne razburja. Da sosedna Jugoslavija niti najmanj ne kaže tistih znakov slabosti in razcepljenosti, ki jih De Castro v tako živih barvah slika s .svojo osvajalno fantazijo, mu prav tako'ne govore, da So njegovi računi napačni, da so postavljeni na napačno osnovo. Končno, niti dejstvo, da razbijajo danes narodi v vsem svetu okove starih in izkušenih imperializmov, De Castru pa ničesar ne govori. Morda zaupajo on in njemu podobni v jx>moč novopečenih imperialistov sovjetskega tipa? Končno bo odgovor na nerešljive probleme italijanske ekspanzije dala prof. Diegu De Castru in tistim, katerih politiko razlaga, sama stvarnost. V. SESTAN S tretjo premiero je ljudsko gledališče t Kopru uspešno zaključilo letošnjo sezono Cvetko Qf zelo ljuba. Ni sposoben, a bi napisal niti 10 strani svo-om ne da bi vsaj enkrat tra!^’ kako je Jugoslavija no-^ nJe razcepljena, kako se ko-rad’ kot enotna država za-v 1 neprestanih ogorčenih slil° Srbi, Hrvati in mu- moti^ ,itd' To * pravi lja * te knjige, ki se pojav- Zan °i na Prvi strani in ne n J Uati bralca, dokler ne obr-Prof!a Gre za neki p(> referat, ki je bil 10. ju-<že k Predan Italijanski škinn^krstični in zavezni- odkr va avtPm‘'- D<> CaSt7 ne t- tr\a avtorjev tega refera-deti da na prvi P°8led je vi-tnVza izkušene sve-**«- tne . .lraalo gototm najpo-mbnejšo besedo voditelji iz Ja«kana. D„ Pastm ne dvomi ISi II Ko je Julijska krajina spadala še v okvir velike «madre-patrie«, je bil marsikateri Slovenec ali istrski Hrvat toMko «srečen», da je užival letovišče na Sardiniji. Res je sicer, da ni Sardinija bila tipičen kazenski otok, vsekakor pa je bil vsak, kdor je bil kot vojak dodeljen na Sardinijo, že samo' . tem nekako kaznovan in skoraj vsi, ki so na kakršen koli način prišli na Sardinijo, in sicer kot vojaki, kot. kaznjenci ali konfiniranci, so prinesli domov kot dediščino vsaj malarijo in revmo, ki ju nosijo n ju bodo nosili do smrti. Rekli 6tno, da je bilo na Sardiniji mnogo naših ljudi, toda gotovo je le redek opazil in še redkejši oni, ki se je podrobneje pozanimal, kaj pomenijo ali kaj so bili tisti veliki kupi kamenja, ki so nagrmadeni na gričkih, ob cestah, v vhodih v doline in drugod. Za Sardinijo je poleg njenega siromaštva ter kulturne zaostalosti značilna posebna vrsta utrdb, ki jih je na Sardiniji kar celih sedem tisoč. Tem zgradbam pravijo domačini unurage« (nuraghe). Od kod so in zakaj? Nurage so zelo primitivne tidnjave, sezidane iz velikih blokov neobdelanega kamenja, ki ga med seboj v zidu ne ve- a- De Castro ne dvomi, italijanska vlada že zasledovala določeno 11- da° tedaj«, pravi, «je vla-)o vVerktn° začela svojo akci-Cjj0 b^hcsih do Jugoslavije, ak-čila’ *a katero meni, da je sle ^ bteenjoni liniji, čeprav ji tean °bsojeno, da ji sledi za ktijisj* navedemo del iz v katerem De Castro kun*, 0 tem pomembnem do-^ tedaj se je .'o, kaki ztiltatj vaio z izredno jasnost *hi bi bili za Italijo re-TiC Popolnega uveljavljenja Polci*'89 režima... Znašli bi se, težim °®tetega, iz oči v oči z telttmPT1’ kateremu bi bij di-Si ‘ lnteres, da priključi vse kraii«Pe, in Hrvat* Julijske kem,, ’ ki bt nasprotno bil ne- t>a^cj,vteati števila odpadniških kavi t V neki velikosrbski dr-»avj; u'-" Memorandum, ki ga V° vu?’ te °P°zorll Badoglie v ijj/jb- da bi bilo treba že trenutku (junija 1944) pot^L*1 zavezniškim oblastem prvih ’ da bi l,oslali že pri te it2?akih razpadanja Nem-te v a}‘ianske pomorske eno-Zadra sta,nišča Trsta, Reke in le pa’ ‘telijanske oborožene šiške ,..v.8*avna središča Julij-in skupno z enotami Arpei.j.rf>tenimi silami Anglo-leg . an°v. Treba je bilo po-Hujn pga naglasiti absolutno '^ostaJ11 naSe Pravic« na ske un neke anglo-amerl-teeje ?vV8i{ °r te bila z odloki mo-^ konference Avstrija Majhna rast starega Sardinca - Nurage, 4000 let stare zgradbe - 7000 trdnjavic, ki so imele do 7 metrov debele stene - Malarija in siromaštvo, glavni značilnosti današnje Sardinije že niti malta niti kak drugi način zidanja, in so nekoč služile za trdnjave, v katerih so se domačini branili pred napadalci. To, kar smo povedali, je gotovo premalo, da bi pojasnili vse, kar je v zvezi s temi edinstvenimi primeri tako stare zgodovine in kulture. Na Sardiniji so živeli ljudje že pred pet tisoč let. Kakšne narodnosti so bili, se ne da ugotoviti, kajti edini ostanki so že omenjeni nurageji ter nekaj okostij, ki so jih izkopali v teh nuragejih. Na vsak način so bili zelo primitivni in izredno malo kulturno razviti, kar se pozna po lem, kar je za njimi .ostalo. Cs računamo po skeletih, ki so jih izkopali v raznih nuragejih, so bili ti ljudje zelo nizki in čokati. Po njihovih gradbenih ostankih pa se vidi, da je bila vsa njihova sposobnost v tem, da so si nad glavo ter okoli sebe napravili iz kamnitih masivov zaščito pred sovražnikom. O kakih umetniških poizkusih, ki jih zasledimo pri primitivnih plemenih, ni bilo do sedaj nikakih Puščobna pokrajina, značilna za Sardinijo, in nurage Orolio. znakov. In če računamo, da je njihova doba trajala od leta 2000 do približno pet sto pred našim štetjem, kar bi ustrezalo približno mikenski dobi ter ves grški srednji vek, ko srečamo Kaj čudnega, če so stari Li-gurci, ki so bili znani že kot morski roparji, napravili bd Elbe še malo poti čez morje ter napadli tedaj bogato Sardinijo. Vse to se razlaga zato, ker v Grčiji ter v Mali Aziji že ta- So ti nm-ag^j postavljeni kot ko razvito kiparstvo in arhi- ] ]caka trdnjavska mreža ali, ka- tekturo, potem nam je takoj j ]ior ^i jo v današnji govorici jasno, da je takratni sardinski imenovali, mreža bunkerjev prebivalec živel povsem svoje življenje, popolnoma ločen od vsega sveta. Imamo dva znaka, ki nam to domnevo potrjujeta. Nurageji, o katerih govorimo, so grajeni v svojevrstni obliki trdnjav, kjer se v najpreprostejših oblikah in merah družijo srednja trdnjava, stranski hodniki, nekaj opazovalnih o-feenc, in ponekod stolpi. Kar pa je najznačilnejše pri vsem, je to, da je bila srednja trdnjavska dvorana ali prostor pokrit v obliki kupole. Seveda nima ta kupola niti najmanjše zveze s pravimi kupolami. Kupola je nastala v svojem začetku verjetno v Mezopotamiji. Nastala je zaradi pomanjkanja lesa za kritje hiše. Tudi na Sardiniji je nastala kupola iz istih vzrokov, le da nima nikake zveze s perzijsko kupolo in je napravljena na zelo enostaven način. Ker je ves zid grajen v nekakih vrstah, so gornje vrste zidu oziroma kamenja postavljene vsaka nekoliko bolj proti središču tako, da se na nekako kupolo, ki pa je bolj vrhu spojijo kamni in tvorijo podobna presekanemu stožcu. Drugi znak, da ti stari Sardinci niso imeli nikake zveze z zunanjim svetom je ta, da niso doslej našli pri njih nobenega znaka pomorstva. In vendar je nemogoče, da bi prišel z otoka v svet brez ladje ali katerega koli plovnega sredstva. Cernu so pa služili Sardincem ti nurageji? Sardinija je . bila znana kot rudninsko bogata dežela. Med Sardinijo in italijanskim polotokom stoji tudi otok Elba, ki je največji in najpomembnejši italijanski rudnik železa. Ta rudnik je bil znan verjetno že pred več tisoč loti. proti morebitni invaziji. Največji nurageji so sezidani v notranjosti, in sicer na krajih, od koder obvladajo vso okolico, predvsem razne prelaze ter soteske, koder so vodile oziroma še vodijo poti- V bližini morja pa so nurageji sicer gosti, toda zelo majhni in da slutiti, da so bili ti le nekake opazovalnice, kjer so stalne straže opazovale morebitni prihod sovražnika. Vseh nuragejev, ki so ostali še «pri življenju«, je sedem tisoč. Največji so bolj v notranjosti in so razmeroma zelo veliki, kakor n. pr. nurage Ar-rubiu, ki ima okoli srednjega stavbišča cela obzidja, ki zajemajo posebne trdnjave, trdnjavice ter celo vas bivših prebivalcev nuragejev. Ta nurage pa je dokaj porušen. Bolj ohranjen nurage je znani Cabu Abis blizu Torralbe ob. cesti, ki vodi iz Sassarija v Cagiiari. Ta nurage je bil zelo velik in obsežen. Visok je bil okoli petindvajset metrov. V rimski dobi, ko je Sardinija prišla pod rimsko oblast, so ostali nurageji nepoškodovani in jih je rimska vojska uporabljala za vojašnice-oziroma taborišča za svoje legije. V stari, prvotni dobi tnirage-jev, so to bile trdnjave, kamor se je zatekalo okoliško1' ljudstvo v obrambi pred sovražnikom. V središču nurageja, in sicer v najbolj utrjenenj delu trdnjave je bil navadno poveljnik, župan ali kakor koli nOvan po oblasti ali avtoriteti rajvišji človek vasi, zaselka ali okolice.' V drugih delih pa so se borili vsi ostali. Iz preostalih nuragejev se vidijo,- teP° urejena okenca ter zelo težko pristopni vhodi v te trdnjave. Vsa že omenjena okenca so postavljena v povsem strateškem načrtu, da obvladajo svojo okolico. Nurageji so bili grajeni tudi v nadstropja in je najvišji, že prej omenjeni nurage, grajen kar v tri nadstropja. 2e v začetku smo omenili, da je bil način zidanja zelo primitiven ter da ni zidar uporabljal niti malte, ki b; vezala kamenje med seboj, zato je pa uporabljal pri zidanju zelo veliko kamenje in mnogi se danes sprašujejo, kako je mogel stari Sardinec, ki je bil tako majhen, zidati s tako velikim kamenjem. Zelo verjetno, da si je pomagal, kakor so to delali pri piramidah, da - je namreč spotoma dopolnjeval okol-no zemljišče ter po dokončani gradnji spet vse očistil. Ker pa je bil način zidanja tako primitiven, zato so pa bili zidovi zelo debeli. Ponekod so zasledili zidove, ki so tudi do sedem metrov debeli, kot n. pr. pri krožnih zidovih nurageja Cabu Abis. Teh nuragejev je bilo verjetno mnogo več, toda pred približno stotridesetimi leti, ko so oblasti razdelile zemljo zasebnikom, je veljalo pravilo, da postane zasebna last posameznika tista zemlja, ki jo ta obzida. Zato so vsi hiteli obzidavati zemljo ter so jemali kamenje tam. kjer so ga našit, in nič čudnega, če je marsikateri nurage plačal to žejo po zemlji «s svojim življenjem«. Cernu pa služijo nurageji danes? Sardinija je tipična kulturno in gospodarsko zaostala dežela. Po sili razmer živi sicer v Italiji, nima pa z Italijo nikakih zvez. Tudi italijanske sedanje, kakor tudi bivše oblasti, se Prav tako malo zanimajo za Sardinijo kakor za jug, če ne celo manj. Zato ni nič čudnega, da je danes Sardinija znana v svetu le zaradi -svojih banditov ter svoje divjosti na eni strani, kar se pa tiče domačega prebivalstva pa zaradi malarije, siromaštva ter neverjetnega pomanjkanja vode. Tbito. 'juti«*-. lVlilanče 5. S pobi je prihitel komtear-Prišel je do Rada. Ta ga je vprašal: «Gremo?« «Gi'eino.» je zadihano rekel, z dlanjo sl je obrisal potno čelo. Razlegel se je zategel krik: «Pokreeet!» Crnl zid se Je premaknil. Najprej se je začel nategovati na prednjem koncu, zatem v sredini, potem je počasi ves lezel po travniku in zdaj ni bil več zid, marveč ogromna utrujena kača, ki se je z velikanskim telesom težko prevalila na pot in odlezla v dolino. Kolona se je izgubljala v temi Potem se Je Cul samo enakomerni, uspavajoči 5-u-mot prestopajočih nog. Potem še tega ni bilo več... 3 Tema se je redčila. Brez-krajna ravnina je bila za drobec bolj vidljiva. Brez-»umna, kakor izumrla, se je raztezala proti severu v zastrto daljavo. Zadaj se Je grmadilo tem no hribovje, ki so z njega sestopili. Kozara je spominjala na ogromno gmoto spečega kita. čigar visoko hrbtišče se je ne povsem raz ločno črtalo na temnopla- vem, brezobla inem nebu.! je padlo toliko dežja, je ne-Videti je balo, kakor da je to jevoljen pomislil, in za'u-zelo daleč, v resnici je bilo til je nenadno potrebo, da do tja samo nekaj ur hoje. bi si roke umil. Zdelo se mu Tam, kjer je v daljavi je> kakor da ga bodo te polzel proti vzhodu ogrorn ni plaz savskega voddvja, je bilo opaziti nekakšno medlo belo liso% ki je postala od časa do časa večja. Prejko-ne so to morale biti megle, let so se naglo kopičile v oblak Od spredaj je posumevala reka, 'as bolj, čas manj razločno Nad njenim koritom so podobni belim bombaža-stim štrenam negibno viseli zgoščeni vodni hlapi. Reka je pritok Save. Je hitra, globoka, bogata na vodi 'in njeni bregovi so po rasčeni z gostim vrbovjem. Zdaj je od "asa do časa vris-nll iz vrbovja samoten ptič. To je bil zategel, presunljiv pisk, žalosten in zlovešč hkrati, da se je srce stisnilo od zle slutnje. Od Save je zapihljal lahen vetrič. Milam'e-ta je zeblo. Ni imel toliko moči, da bi zadržal spodnjo čeljust in zobje so mu naprej šklepetali. Ozračje je bilo hladno, zelo hladno in polno neke nepri.ietn neke zelo vsiljive vlage Imel je mastne rose in mastna kolena od razmočene, lepljive zemlje. Le čemu mastne packaste roke močno ovirale pri metanju bomb, da se mu bodo bombe kar prilepile in jih ne bo mogel odvreči. Misel je bila tako nadležna, da je nekaj rasa ni mogel odgnati, Se enkrat si je zaželel vode, da bi si v njej umil roke. Potem je pomislil, da je te ga prekletega plazenja že dovolj in si je zaželel, da d! že bili na mostu. Pred nekaj minutami so se odplazili od bataljona Bataljon je posedel za eno od živih meja, ki tečejo v vse smeri po teh poljih. Tu je imel počakati, dokler se ne bi stvari začele odvijati kakor je bilo predvideno. Ni bilo priporočljivo, da bi se bili še bolj približali rečnemu bregu in mostu, ker se ni znalo zagotovo, če niso tudi tostran reke sovražne patrulje. Tako je menil Rade. Poslal je bombaše naprej in Ferld jih je vodil. Uf. takšni smo ko prasln. je pomislil Milanve. in zdelo se mu je. kakor da že vso večnost rijejo čez te razmočene. odvratne blatne njive, ki se bodo v njih blatu se ne. Ograja je bila na mestih odlomljena. Tam, kjer ni bilo moštiščnih desk, so prežale votle odprtine. Ko sta prišla do Srede mostu sta se ustavila in on se je nagnil nad eno teh odprtin, zadušili. Hudičevo blato, je j Brez diha je strmel v ogrom-klel v sebi. Strastno je za- ne temne zelene gmote vo-hrepenel po suhih trdnih dovj a, ki so se težko zaga-tleh, po kamenju in lesu, po Injale ob leseno stebrovje, se pri tem razklale, zapem-ie, da je brizgnilo visoko v zrak in je celo on začutil nekaj razbitih kapljic na svojem licu. Pri tem se je most od č-asa do časa komaj zaznavno stresel, kakor da bi bil kak star, betežen starec. lin njega je nenadoma zagrabil tako grozen strah, da bo ta strašna zelena voda odnesla stari n^ da ga je oče komaj umiril. Stisnil ga je k sebi ta mu karo, lesene stebre, ki so nosta most, rekel: «Jih Jiih vidiš kakšni so?... So kakor noge starega slona. Ne more ga odnesti.« Potem sta se vrnila domov m on je poiskal svojo čitanko iz prvega razreda, ker je hotel pogledati, kakšne so pravzaprav noge starega slona. Zares so bile podobne stebrom mostu, ki sta na njem stala z očetom... In ta, ki imajo zdaj 0testi nanj, ali ima tudi ta stebre kakor slonove nege? Vsekakor. Nasmehnil se je. Treba bo paziti na odprtine, si je rekel. (Nadaljevanje sledi) vsem. kar ni tako lepljivo in odvratno mehko kot ta gnila, umazana zemlja. Se iz rok mi spolznejo. se je zdajci nenadoma ustrašil, ko se je spet zmislil na bom. be. Potem se je razveselil, ker se je spomnil, da je most zagotovo napravljen iz lesa ta si bo na njem lahko očistil blatne roke. Misel o mostu ga je vsega prevzela. Zdaj je premišljeval samo o njem- Imel ga je pred očmi, kako je dolg. ne preširok, bolj o-zek ta ves lesen. Vsekakor lesen, kakršni so vsi na tej reki. Tudi stebri, ki ga nosijo. so leseni. Trdno so zabiti v re'nem dnu. So krepki in sivi od starosti, ta v njih so neštete večje m manjše razpoke, In čvrži. ki so kakor trde črne bule. So kakor noge starega slona... Da. pred vojno enkrat je bilo. Nekega nedeljskega popoldne sta z očetom odšla do reke. Potem sta šla ob reki in prišla do mostu-Hotela sta na drugo stran in sta stooila na most. Treba je bilo stopati previdno, ker so bile mostisčne deske že trhle ta ponekje odtrga- Trefnjavski hodnik v nurageju Cabu Abis, čigar zidovi so 7 m debeli. Zaradi tega je danes na Sardiniji glavno gospodarsko izživljanje ovčereja. Otok sam ima okoli malijon prebivalcev, ima pa nad dva milijona in po! ovac, tako da se z ovčerejo okvarja okoli deset odstotkov prebivalstva. Povsem odveč bi bilo govoriti o primitivnosti vse te ovčereje, toda v ilustracijo vsega naj navedemo naslednje: predvsem imajo štiri vrste gospodarjev, in sicer je najvišji po stopnji gospodar zemljišča, ki 'oddaja pašo v najem, tega kličejo «pa-drone — padrone«. za njim pride