POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 15, 9. APRIL 2004, CENA 289,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA Muzejski trq i a 3000 CEL, JE CELJE SN00032 Ji^dništvo (stran 19) grä'IcÄieilgl o^ikono.chelßl: JOŽE MERMAL Naložbeniki v Golte se zavedamo, da morajo Golte postati zimsko-letni rekreacijski center ŠTEVILKA ' (stran 5) I M.Šem) i ib (foto: Ciril M.Sem) ISSN 0351-8140 9177035 1 814014 listrstvo fH zdavstvo opozarja, da predominio uživanje alkoholnih pijaC Škoduje zdn Laški rizling, Jeruzalem belo suho vino, liter 383,00 SIT Morlnt finričlta hrria IVICI IUI| UUIIuRd III Ud} uho rdeče vino in še veliko ostalih dobrot za lepše praznike. Prešana mesna slanaina $ poprom Kras Sežana, kg 1.699,00 SIT Velika izbira sadja, zelenjave ••• PO ZELO UGODNIH CENAH Prekajena domača šunka MIP, kg 1.189,00 SIT PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE iMnUmm ; mi ;; Vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike Vam želi N Si Nova Slovenija OBČINSKI ODBOR MOZIRJE, LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno ogrevanje, ■ materiala za vodovod, - kopalniške opreme, ■ keramičnih ploščic (po naročilu). Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 Gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... AKCIJSKE CENE ZA: - mavčni sistem KNAUF - širok izbor vrtnih betonskih robnikov in plošč Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit do 1 leta s samo 4% obrestno mero! Ranč Burger - Veniše Lacja vas 22, 3331 Nazaije Tel.: 03/838-50-15 GSM: 041/698-424 Vsem svojim obiskovalcem, prijateljem in znancem, želimo vesele velikonočne praznike in obilo dobrih pirhov. Dvigalo me pripelje v 12. nadstropje. Mehak »pristanek«, brez cukanja in sunkovitega ustavljanja, zaradi katerega se zna ponekod obračati želodec. Znajdem se pred zaprtimi vrati z napisom Uprava. Pozvonim in hipec za tem mi prijazna gospa na široko odpre vrata: »Gospod Kotnik?« Moj nasmeh zadostuje, da me povabi naprej. Predsednik uprave se stoje pogovarja s poslovnežema, ki sta očitno na odhodu, toda takoj kome zagleda, me prisrčno pozdravi. Tajnica me odpelje v predsednikovo pisarno, kjer sedem na udoben usnjen kavč. Pogledam naokoli: pisarna je opremljena s pohišh/om v starinskem stilu, brez konferenčne mize, ima pa manjšo klubsko mizico, okoli katere je razporejena sedežna garnitura. Ni mi treba veliko ugibati, kateri fotelj je predsednikov. V pričakovanju njegovega prihoda mi pogled polzi po stenah. Umetniške slike so pazljivo izbrane in obešene na točno določenih mestih. Ni jih ne preveč in ne premalo. Na omarici poleg pisalne mize stoji manjša, v steklo uokvirjena fotografija predsednikovega srečanja s papežem. Videl sem že kar nekaj tovrstnih fotografij in na njih opazil eno bistveno razliko: nekateri ljudje ob taki priložnosti ohranijo svojo pokončno držo, drugi se ob tem skoraj stopijo. Predsednik se rokuje s papežem s spoštljivo pokončnostjo, v stilu uglednega državnika. Hm, moram ga povprašati glede njegovega razmerja s politiko. V dveh vitrinah so na ogled nekatera najbolj ugledna priznanja, kijih je prejel. Kaj mu pomenijo? Veliko? Malo? V tistem trenutku vstopi predsednik. Široko nasmejan, očitno zadovoljen z opravljenim poslovnim razgovorom in, kot pravi, vesel, da sva se »uradno« znova srečala po dobrih petih letih. Ja, čas res hitro beži. Zanima ga, kako kaj v Zgornji Savinjski? Kaj naj rečem? Dobro? Slabo? Odločim se za radikalno varianto: odlično! Saj tistih, ki hodijo »jamrat« k njemu, ima gotovo že čez glavo. Med pogovorom se sproščeno preseda po fotelju iz ene v drugo držo, saj fotoaparat miruje na mizi. Ves čas ohranja polno koncentracijo, njegovih besed in stavkov ne zmoti noben telefonski klic. Na koncu me povabi skozi steklena vrata na teraso, od koder ima na dlani celo Ljubljano. Pogledam ga s strani, ko zre proti gradbišču Vodnega mesta, in ugotovim: predsednik uprave BTC Jože Mermal je vizionar. Takšne ljudi Slovenija v tem času krvavo potrebuje. Slovenija je dežela talentov brez samozavesti Aktualno: Ženske in otroci - ogrožena populacija?.4 Aktualno: Upad ljudi in državnih uradov Sindikalni protesti S takšnimi plačami se ne da dostojno živeti. Zakonodajni referendum: Večina volilcev proti zakonu. Intervju: Jože Mermal, predsednik uprave BTC Ljubljana Zaporniški duhovnik: Pogovor z Robijem Friškovcem. Na naslovnici: Cvetna nedelja na Rečici ob ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 15,9. april 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. © SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) Slovenija je dežela talentov brez samozavesti Na javni tribuni, ki so jo občinski odbori SDS Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje in Solčava pretekli petek pripravili v nazorskem kulturnem domu, je nastopil podpredsednik stranke in opazovalec v evropskem parlamentu dr. Miha Brejc. Z Zgomjesavinjčani je izmenjal mnenja o aktualnih političnih temah, predvsem o izbrisanih, prekomerno potratni državni upravi in problematiki slovenskega kmetijstva, ki se bo, po mnenju kmetovalcev, z vstopom v Evropsko unijo samo še poglobila. Toni Rifelj je vodil javno tribuno, kjer je Dr. Miha Brejc, podpredsednik SDS (levo) govoril o aktualnih političnih temah (foto: Ciril M. Sem) »Če smemo verjeti kmetijskemu ministru Francu Butu, potem je Slovenija izpogajala odlične pozicije, čeprav se kmetje s takšno oceno ne strinjajo. Osebno ne vem, če bo za kmeta boljše ali slabše, jasno pa je, kateri deli slovenske družbe so po padcu komunizma ostali nespremenjeni. Šolstvo, policija in kmetijstvo, medtem ko je gospodarstvo šok že doživelo. S padcem cen po prvem maju bo prišlo tudi do bankrotov, zato bodo potrebne povezave in specializacije,« je povedal dr. Brejc, kije osebno daleč od prepričanja, da je But zagotovil zadostne kvote in subvencije za slovensko kmetijstvo. Brejc je pred na pol napolnjeno dvorano izrekel tudi oster ukor slovenski izvršni in še posebej zakonodajni oblasti. »V slovenskem parlamentu vlada popolna aroganca. Zaslepljenostz močjoje v slovenski politiki tako močna, da tisti, ki so na oblasti škodijo državi. Slovenska politika ne zna vladati drugače kot na konfliktih. Taka politika ni evrop- ska - takšni politiki poosebljajo Forum 21, v katerem so se zbrali ljudje iz bivšega centralnega komiteja,« je mimogrede ošvrknil tudi Kučanovo društvo. Podpredsednik SDS je prepričan, daje EU velika priložnost za razvoj, saj je v strukturnih in kohezijskih skladih dovolj denarja. Potrebno ga bo pridobiti, za kar bo treba pripraviti dobre projekte in lasten vložekter veliko truda. Po Brejcu je v Sloveniji veliko mladih talentov, ki bodo znali izkoristiti 450 milijonsko tržišče, čeprav prevečkrat delujemo premalo samozavestno. »Če se obnašaš kot ovca, se ne smeš čuditi, če te tudi drugitako vidijo,« razmišlja opazovalec v evropskem parlamentu, kjer je slovenski jezik že nekaj časa enakovredno zastopan med jeziki velikih evropskih narodov. Zato bo po Brejcu potrebno slovenski jezik ohraniti doma, kjer brez sleherne potrebe vse bolj prevladujejo razne tujke, ki sejih poslužujejo predvsem gospodarski subjekti. Savinjčan ZDRAVSTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Ženske in otroci - ogrožena populacija? Na prehodu v novo tisočletje smo v Sloveniji priča globalnim družbenim spremembam, ki poskušajo negativno vplivati na pravice žensk in otrok. Govorimo seveda o prenosu primarnega zdravljenja žensk in otrok v pooblastilo splošnemu zdravniku, kar po nekaterih črnogledih napovedih pomeni počasno ukinjanje pediatrov in ginekologov. Pa ta članek nikakor ni naperjen proti splošnim zdravnikom. Nikakor ne, saj vsi vemo, da splošni zdravniki v Zgornji Savinjski dolini ne glede na svojo izbiro opravljajo poleg svojega dela tudi delo pediatra, zagotovo pa so dobro seznanjeni tudi z ginekološkimi težavami marsikatere svoje bolnice. A kot je poudarila tudi dr. Edita Arh, ginekologinja, ki že nekaj let vodi ginekološko ambulanto v Zgornji Savinjski dolini, gre pri tej sivari za nekaj boij nevarnega: »Glavna ovira predlaganega zakona, ki pravi, da naj bi bil splošni zdravnik nekakšen »vratar« zdravstvenega sistema v Sloveniji, je ta, da ženskam in otrokom jemlje pravice do svojega zdravnika, ki se lahko posebej posveti njihovim zdravstvenim težavam. Ženske in otroci tako postajajo ogrožena populacija, kar se nikakor ne sme zgoditi!« V Sloveniji imamo že dolgo izročilo varovanja zdravja žensk in otrok, ta dejavnost sega že v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Danes zdravstveni kazalci izkazujejo 98-odstotni obisk v posvetovalnicah, v umrljivosti dojenčkov smo na zelo solidnem mestu na evropski lestvici, leta 2003je že 76% žensk iz starostnih skupin 20 - 75 let izbralo svojega ginekologa. Številke torej govorijo same zase, po mnenju dr. Arhove pa je vsekakor prav, da so se močni glasovi nestrinjanja oglasili tudi iz številnih organizacij: »Kajti, če se nihče ne bi oglasil za pravice žensk in otrok, bi lahko danes stvari potekale povsem drugače!« Z nastalo dilemo pa se lahko mirno vprašamo, kje sploh je naša dolina, kar se tiče napredka v zdravstvu. V Ljubljani se pogovarjajo o ukinitvah pediatrov, v Zgornjo Savinjsko pa sploh še niso zašli! Kot nam je povedala dr. Ida Kramer Pustos-lemšek, direktorica Zgornjesavin- Ginekologinja dr. Edita Arh jskega Zdravstvenega doma, so pred časom že poskušali uvesti vsaj otroško posvetovalnico, a pravega zanimanja zanjo enostavno ni bilo! Torej potrebe po pediatru ni? Dr. Kramerjeva meni, da bi bil pediater sicer dobrodošel: »Vsaj, kar se tiče nas, splošnih zdravnikov, saj bi naše delo gotovo zelo razbremenil. Žal pa je trenutna situacija takšna, da ga še gotovo dolgo ne bomo imeli! Razčlenjenost naše doline je že eden izmed dejavnikov, saj se starši, ki živijo v oddaljenih predelih doline, gotovo ne bodo odločili in svojega otroka vodili k pediatru, ki je oddaljen po 20 in več kilometrov. Svojega otroka bodo rajši še naprej vodili k splošnemu zdravniku, karje tudi razumljivo, saj so ljudje pri nas navajeni, da pediatra ni.« Situacija je torej takšna kot je. Če prisluhnemo besedam dr. Kramer-jeve, ki pravi, da bomo Zgornjesav-injčani navsezadnje lahko še veseli, če bo v naši dolini sploh dovolj splošnih zdravnikov, pa se lahko nad zdravstvom v naši državi, ki prav sedaj postaja del Evrope, prav pošteno zamislimo! Tatiana Golob SINDIKALNI PROTESTI V LJUBLJANI S takšnimi plačami se ne da več dostojno živeti! Prejšnjo soboto so se predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije z vseh koncev Slovenije zbrali na množičnem protestu na ljubljanskem Trgu revolucije in zahtevali večje plače. Več kot deset tisoč članov tega sindikata je pripotovalo v prestolnico s kar260 avtobusi, od tega več kot350 članov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline z osmimi avtobusi. Osrednji govornik na shodu Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je med drugim povedal: »Obsojamo delodajalce, ki trošijo denar za visoke honorarje, članarine in bajne nagrade od dva do tri milijone mesečno, za delavske plače pa vedno zmanjka tega »prekletega« denarja. Revna podjetja vodijo direktorji z visokimi, »evropskimi« plačami, delavci pa hirajo na obroke in greznejo v vse večjo socialno stisko in bedo. Denarja je marsikje dovolj, le pravično bi ga bilo potrebno razdeliti. Dobiček si delijo le člani uprave in nadzornih svetov, za delavce ga vedno zmanjka. Ne spoštuje se socialnega sporazuma, da bi plače realno rasle... Obsojamo državo, ki samo gleda, kako slovenski Berlusconiji obvladujejo vse ključne pozicije. Podjetja ne propadajo zaradi nizkih plač, propadajo zaradi nesposobnosti vodstvenih struktur in slabega dela mnogih direktorjev. Zahtevamo, da se popravi socialni položaj slov- Tudi Zgornjesavinjski predstavniki Sindikata lesarstva Slovenije so v Ljubljani zahtevali večje plače (foto: Jože Miklavc) enskih delavcev in družin, saj ne moremo več videli, pomeni to, da si stavko pač želijo. In jo bodo delati po evropskih normativih za tako nizke so- imeli!« cialne plače. Če nas tudi danes ne bodo slišali in Jože Miklavc DEMOGRAFSKA KATASTROFA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Upad ljudi in državnih uradov Po podatkih Upravne enote Moziije seje na območju šestih zgomjesavinjskih občin v preteklem letu število prebivalcev zmanjšalo za 49. Malenkostno povečanje števila prebivalcev beležijo samo v občinah Luče in Gornji Grad. Presenetljivo velik upad prebivalstva, ki se z leti samo še povečuje, je načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik na koordinacijskem sosvetu nekoliko všali, vendar z trpko srčiko resnice, označil za pravo demografsko katastrofo. Prisotni so po predstavitvi dela UE v preteklem letu in poslovnega načrta za 2004, vsebinski del razprave namenili vse bolj očitni centralizaciji države, saj vse kaže, da se nekatere službe umikajo iz upravnega središča Zgornje Savinjske doline. Kljub temu, da bodo v novem naselju Podrožnik že letos začeli graditi upravni center, kamor naj bi se že naslednje leto preselile vse javne službe. S tem bo državljanom prihranjenih precej poti in časa, saj so državni uradniki dobesedno posejani po celem Mozirju, kar manj veščim povzroča pravo nočno moro. Med tistimi, ki ne kažejo interesa za upravni center, sta gotovo inšpekciji za delo ter okolje in prostor, po nekaterih informacijah pa naj bi Mozirje zapustile tudi ostale inšpekcijske službe. Milan Planinšek s kmetijskega inšpektorata je takšnemu tolmačenju oporekal in dejal, da gre očitno za nesporazum, saj naj bi razen omenjenih inšpektorji ostali v Mozirju. Vsekakor naj bi točno in dokončno informacijo o tem dal inšpekcijski sosvet, čeprav je jasno, da se tako upravna enota kot župani zavzemajo, da čim več različnih služb ostane v dolini. Nenazadnje gre za delovna mesta, ki bodo z selitvijo gledano na daljši rok za Zgornjo Savinjsko dolino izgubljena, da tako opevanega približevanja države občanom, ki se vse bolj kaže za mačehovsko dejanje, posebej ne omenjamo. 28. aprila bo za javni sektor začela veljati uredba o uradnih urah. Spremembe uredbe ne veljajo za inšpekcijske službe in občine, vendar se bodo poskušali čim bolj poenotiti in prilagoditi ter tako olajšati delo državljanom. O uskladitvi delovnega časa in uradnih ur bodo razpravljali tudi na kolegiju županov in županje tukajšnjih občin. Savinjčan Večina od slabe polovice volilcev proti zakonu Zakonodajnega referenduma se je udeležilo 40,16 odstotka volilnih upravičencev v naši dolini (foto: Ciril M. Sem) Volilke in volilci so na nedeljskem zakonodajnem referendumu zavrnili tehnični zakon o izbrisanih. Na državnem nivoju je za uveljavitev zakona po neuradnih podatkih glasovalo 3,8 oziroma slabih 20 tisoč volilcev, proti pa jih je bilo 94,7 odstotka oziroma dobrih 480tisoč. Na volišča je prišlo nekaj več kot 31 odstotkov volilcev, kar pomeni, da so zgornjesavinjski volilci krepko presegli slovensko povprečje, saj seje glasovanja udeležilo 40,16 odstotka volilnih upravičencev. Po podatkih okrajne volilne komisije seje v Zgornji Savinjski dolini proti uveljavitvi tehničnega zakona opredelilo 5.114 oziroma 95,89 odstotka volilnih opravičencev, za jih je bilo 155, kar znese 2,91 odstotka. Gre za neuradne podatke, nas je opozorila Vida Juvan, tajnica okrajne volilne komisije, vendar bistvenih odstopanj od uradnih, ki bodo znani danes, ne pričakujejo. Savinjčan © POGOVOR Z JOŽETOM MERMALOM, PREDSEDNIKOM UPRAVE BTC LJUBLJANA Zgornja Savinjska dolina potrebuje nove spodbude Jože Mermal Ko sva se z Jožefom Mermalom, ki že več kot deset let uspešno vodi ljubljansko delniško družbo BTC, pogovarjala pred dobrimi petimi leti, je sedel še v »stari« pisarni. Tokrat meje sprejel v 12. nadstropju nove stolpnice ob Šmartin-ski cesti, od koder ima čudovit razgled ne samo nad vse bolj mogočnim kompleksom BTC Cityja, ampak tudi nad celotno Ljubljano. - Najini intervjuji so očitno praznični: leta 1998 so Savinjske novice praznovale 30-letnico, letos BTC praznuje 50-tetnico. Nenazadnje praznujete tudi vi, saj je februarja minilo že četrt stoletja od vašega prihoda v eno najuspešnejših slovenskih gospodarskih družb. Kako doživljate te obletnice? V preteklih letih smo doživeli izjemen razvoj, ki pa seveda v burnih tranzicijskih časih ni bil enostaven. Z novimi površinami, razširitvijo dejavnosti' in dodatnimi spremljevalnimi programi postaja BTC City največje poslovno, nakupovalno, rekreativno-za-baviščno in kulturno središče v Evropi. Ogledali smo si praktično vse tovrstne centre po svetu in lahko rečem, da smo z našimi vsebinami najbolj izvirni, drugačni od drugih. Zdaj se že dogaja, da hodijo izdrugih držav gledat naše dosežke. Prihod- ' nje leto se bomo že mednarodno promovirali, kar pomeni, da bomo začeli v Ljubljano privabljati tuje turiste. Dobre možnosti v tej smeri se obetajo s cenejšimi letalskimi prevozi in to je velika priložnost za slovenski turizem. - Med najbolj atraktivnimi novostmi, ki že rastejo v BTC-ju, bo brez dvoma Vodno mesto... Ogledali smo si vsa evropska vodna mesta in na osnovi tega lahko napovemo, da bo naše vodno mesto na najvišjem nivoju. Razprostiralo se bo na skoraj dvajset tisoč kvadratnih metrih površin, dnevno pa ga bo lahko obiskalo več kot štiri tisoč obiskovalcev. Razdeljeno bo v štiri tematske sklope: svet doživetij, otroški svet, deželo savn in termalni tempelj s kaskadnimi kopelmi. V vodnem mestu bo štirinajst bazenov, od tega šest večjih, trije za najmlajše in pet namenskih. Ker bo lokacija te ponudbe v samem mestu, bodo lahko ljudje za takšen način rekreacije izkoristili tudi dve, tri urice prostega časa, ki ga imajo med tednom. - Iz tega je mogoče sklepati, da gre pravzaprav za nadgradnjo vsebine nakupovalnih središč, ki danes že v manjšem obsegu, kotna primervCelju in Mariboru, nudijo celo vrsto dodatnih možnosti za sprostitev? BTC City ima skupaj s City parkom 75 hektarov zemljišč, karje ogromna površina, kijo bodo drugi zelo težko dosegli. V Evropi se bodo lahko takšna središča oblikovala le povsem na novo, če bodo želeli slediti sedanjim trendom preživljanja prostega časa. V BTC Cilyju bomo imeli do konca letošnjega leta 375 tisoč kvadratnih metrov raznoraznih poslovnih površin, od garažnih hiš, nakupovalnih centrov, športnih središč, do zabaviščnega parka, karje zares ogromno. Še nekaj let nazaj si takšnih dimenzij nismo predstavljali. Vedeli smo, da hitro rastemo, nismo pa si drznili napovedovati, da bomo tako hitro prerasli najboljše evropske centre. Ker smo hitro rasli, smo tudi hitro iskali nove poslovne partnerje, ki so ugotovili, da je koncept pravi in da je smiselno vlagati v BTC City. Na tak način so se nam pridružili Spar Slovenija, Merkur Kranj in KD Group s Kolosejem. Sama družba BTC v nasprotnem primeru ne bi mogla zagotavljati tako hitrega razvoja in sinergijskih učinkov, ki so vidni danes. - Kje kot Zgomjesavinjčan pri takšnem konceptu razvoja mestnih nakupovalnih središč v prihodnje vidite vlogo podeželja? Zadnja leta se koncept razvoja slovenskega podeželja precej spreminja, še posebej v smislu razvoja turizma. Organizirale so se posamezne razvojne skupine, ena izmed njih tudi okoli velenjskega Premogovnika, kjerje prisoten tudi BTC. Naš osrednji projekt na začetku je oživitev rekreacijsko-smučarskega centra Golte, kar nam je v prvi zimski sezoni lepo uspelo. Moram poudariti, da profitni motiv, kar pomeni vložiti nekaj milijonov evrov in s tem takoj zaslužiti, v tem primeru ni v ospredju, ampak gre za dolgoročni interes. Projekt Golte je osnova za nadaljnji razvoj regije in vta sklop bomo skušali vključiti čimveč subjektov. Tako bomo skupaj s Premogovnikom Velenje v prihodnjih tednih proučili možnost vključitve sedežnice in poletne sankaške proge v Lučah. S takimi in podobnimi projekti bomo skušali pridobiti dodatna finančna sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Prav zdaj razmišljamo, kako razvojni projekt Golte pov- ezati s Dobrno, Topolšico, velenjskim jezerom, Vodnim mestom v BTC in Fieso. - Zdi se, da so ponovno delujoče Golte vlile kar nekaj optimizma ostalim turističnim subjektom v Zgornji Savinjski dolini... Če sivari tečejo v pravo smer, če ljudje začutijo večjo varnost, so pripravljeni več investirati in tako se razvoj nadaljuje. Mi vtem projektu čutimo naše širše poslanstvo in sledimo dolgoročne učinke. Če bodo pri tem svoj razvoj začutile tudi občine, je uspeh zagotovljen. Zgornja Savinjska dolina je sedaj v fazi, ko potrebuje nove spodbude, tako neposredno iz gospodarslva kottudi iz strukturnih skladov, zato je pomembno, da tudi slovenska politika podpre omenjene projekte. S tem bodo ljudje postali bolj samozavestni, bolj ambiciozni, pripravljeni bodo sprejeti večje osebne izzive in na osnovi tega bo dolina hitreje zaživela. - Seveda ob pogoju, da Golte ne bodo zgolj in samo smučarski center... Naložbeniki v Golte se zavedamo, da morajo Golte postati zimsko-letni rekreacijski center, zato intenzivno iščemo možne rešitve. Nihalka je za povezavo z dolino vsekakor premalo, potrebno bo urediti ceste, kar bo še posebej dobrodošlo za razvoj gorskega kolesarstva. Če nam uspe, da vta projekt vključimo še Luče in Ljubno s skakalnicami, lahko začnemo razmišljati o izmenjavi športnih ekip v mednarodnem smislu. - BTC že skoraj deset let kot sponzor sodeluje z ljubenskim smučarsko-skakalnim klubom. Kakšne so vaše izkušnje iz tega sodelovanja? Začeli smo skromno, z nekaj tisoč markami letno, in smo si rekli: »Bomo videli, kaj se da«. V desetih letih je bilo nato v ta projekt investiranih okrog sto osemdeset milijonov tolarjev, ne samo s strani BTC, ampak tudi s strani ostalih sponzorjev iz cele Slovenije, da udarniških ur domačinov sploh ne omenjam. Nabavljen je bil snežni top, teptalec snega, dva kombija, nameščena je bila infrastrukura, danes ima klub lastnega trenerja, mlajše in starejše selekcije, vse to pa je posledično povzročilo, daje postal SSK Ljubno prepoznaven v slovenskem prostoru. Opazila nas je tudi Smučarska zveza Slovenije in nam zaupala organizacijo prvega državnega prvenstva pod reflektorji. Zdaj že razmišljamo o mednarodnih tekmah. Naši mlajši skakalci že nastopajo širom po Evropi in s tem dobivajo samozavest, kar jim bo dolgoročno zagotovo zelo koristilo, njim in njihovim družinam. Osnovni preboj je bil torej narejen, zdaj ne smemo zaspati, ampak se moramo še bolje organizirati za še boljše rezultate. - Vi ste sicer velik ljubitelj športa, bili ste celo predsednik Košaikarskega kluba Olimpija. Kako načelno gledate na povezovanje gospodarstva in športa? V Sloveniji se bomo morali v prihodnjih letih odločiti, kateri vrhunski športi bodo pri nas še imeli perspektivo. Nogomet in košarka postajata predraga in brez mednarodnih sponzoijev v evropskem prostoru nimata pravih možnosti.Tujespon-zoije pa bo zelo težko dobiti, kajti naša ekonomija obsega je majhna. V klubu sem še vedno aktiven, vendar je zelo težko, kajti klubski proračun seje s šestih milijonov evrov zmanjšal na tri. Je pa Slovenija na športnem področju pravi fenomen in če bi bili tako uspešni tudi v gospodarstvu, bi se nam obetali res lepi časi. Tako pa prihajajo leta, ki ne bodo najbolj prijazna, kljub našemu članslvu v EU. Konkurenca se bo zaostrila, lepše obdobje pa čaka verjetno našo mlajšo generacijo, ko bo Slovenija hitreje sledila najboljšim evropskim državam. - Ste tudi ljubitelj golfa. Kje v Zgornji Savinjski dolini bi uredili igrišče, če bi imeli to možnost? Zanimivo vprašanje. O tem še nisem razmišljal, vsekakor pa so v dolini lepe lokacije med Okonino in Šentjanžem in med Gornjim Gradom ter Novo Štifto. Za golf igrišče je zelo pomembna sončna lega in čim kasnejši sončni zahod. Veliko ljudi namreč nima časa igrati prej kot proti večeru, poleti tuditam do devetih. VAmeriki in Evropi postaja golf množični šport, situacija pa je podobna kot pred 30 leti pri tenisu. Takrat je bil tenis šport za izbrance, danes ga igrajo vsi in povsod. Če želimo v Zgornjo Savinjsko dolino privabiti tudi petične goste, moramo razmišljati tudi o tej infrastrukturi. - Včasih dobi človek občutek, da še vedno računamo predvsem na lepo naravo in čist zrak, ostalo pa... Lepe doline, lepe gore, sonce, čist zrak, vse to je danes premalo. Temu je treba dodati izvrstno kulinariko in pa čim več aktivnosti, kijih lahko počnejo ljudje na oddihu. Večje takih možnosti, dlje ostanejo ljudje na eni lokaciji. Španija je na primerih v zadnjih desetih letih zgradila okrog sto novih golf igrišč, ki so praktično vsa zasedena. Golf igrajo tako tujci kot domačini in zato imajo izturizma dobre donose. Od njih bi se lahko marsikaj naučili. Tudi Švicarji so zelo sposobni tržiti turistične pakete, oni znajo turistu prodati celo tisto, kar sicer nikdar ne bi kupil. - Vašo pisarno krasijo lepe umetniške slike. Kakšen je odnos BTC-ja do umetnosti in kako vi osebno gledate na umetnost? Sam z umetnostjo rastem že več kot trideset let. Starši in nekateri sorodniki so imeli smisel za slikarstvo in kiparslvo, kar je gotovo pripomoglo k temu, da sem že kot študent začel kupovati slike, najprej manjše akvarele in grafike. Že pred petindvajsetimi leti sem na steno v stanovanju veliko raje kot koledar obesil lepo sliko. Na tak način sem začel rasti z umetnostjo in jo spoznavati iz nič vse do muzejev svetovnega formata, ki sem jih obiskal v zadnjem času. Prav tako je tudi našemu podjetju umetnost zadnjih dvajset let zelo blizu. Vesta čas smo neposredno vpeti v slovenski slikarski prostor. S tem želimo dokazati, da cenimo naše slikarje, včasih pa sežemo tudi preko naših meja, saj se zavedamo, da postajamo združena Evropa, kjer bo treba poleg svojega ponuditi tudi kaj tujega. Razmišljati bo treba ne samo lokalno, ampak tudi globalno. Slike, kijih imamo, predstavljajo dragoceno premoženje te hiše, tako v materialnem kot v duhovnem smislu. Danes je zgolj ekonomski pogled na svet premalo, pomembnoje tudi poznavanje kulture, znanosti, zdravstva, treba je imeti širok pogled, kajti to daje širino razvojni viziji, lažjeje definirati bolj žlahtne, bolj kvalitetne programe. - Leta 2001 ste kot manager prejeli zelo pomembno priznanje, imenuje se Primus, za najbolj kakovostno komuniciranje z javnostmi. V praksi ugotavljam, da je v Sloveniji, še posebej na lokalnem nivoju in zlasti v manjših ter srednjih podjetjih veliko managerjev, ki se izjemne pomembnosti komuniciranja še ne zavedajo... Managerji smo si med sabo zelo različni. Glede na to, da BTC sodi med najuspešnejše slovenske gospodarske družbe, moramo veliko komunicirati z javnostmi, tudi z mediji. Toda komuniciranje je v Sloveniji zelo zahtevno, kajti medijski trg je ogromen. Komunicirati z vsemi medijije enostavno nemogoče. V tujini so manageiji pripravljeni enkrat, dvakrat, trikrat letno nastopiti vjavnosti, preostali čas pa opravljajo svoj posel in odgovarjajo svojim delničarjem. Pri nas se še vsi lovimo: lovi se gospodarstvo, lovi se politika, lovijo se mediji. Sam bi lahko praktično vsakdan dajal intervjuje. Lahko rečem, da naša hiša dobro komunicira zjavnost-mi in da smo v slovenskem prostoru glede tega ena najbolj odprtih gospodarskih družb. - Leto 2004 ne bo izjemno pomembno samo za BTC, ampak tudi za Slovenijo. Pred vrati je vstop v Evropsko unijo, zgodaj jeseni nas čakajo še parlamentarne volilve. Kot eden vodilnih managerjev ste tako rekoč dnevno v stiku s politiki, so vas že kdaj povabili v svoje vrste? Tovrstni namigi so se v preteklosti že pojavili, predvsem v smislu, da bi se pridružil posamezni politični stranki. Sam sem še vedno zaprisežen gospodarstvenik,to mije najbližje, gospodarstvo tudi najbolje razumem. Ocenjujem, da zaenkrat še nisem zrel, da bi se spustil v politične vode. Tudi ne vem, če se bo to sploh kdaj zgodilo. Spoštujem in sprejemam parlamentarno demokracijo, naša hiša je odprta za vse stranke, kajti če želimo gojiti parlamentarno demokracijo, moramo imeti tako levo kot desno politično opcijo. Zame os- Športno, razvedrilno in sprostitveno Vodno mesto BTC - celotna površina: 19.650 m2 - površina zgradb: 14.805 m2 - vodne površine: 1.856 m2 - bazen z valovi, laguno in atolom - bazen z usmerjenim tokom, počasno reko, podvodno jamo in gejzirjem - zanimivosti za pogumnejše obiskovalce - zunanji bazen s plažo - otroški bazeni z lagunami, plovnim kanalom, vodnim topom, toboganom in igrali - zunanje savne s hladnim bazenom in vročo kopeljo v podzemni jami - orientalska savna in bazen - notranji in zunanji termalni bazen - kaskadne kopeli - zimski vrt z vinsko trto ebno je pomembno, da imajo stranke dobre programe, kajti le na osnovi tega lahko pričakujemo v Sloveniji večji napredek. Napačno bi bilo, če bi se Slovenci preveč polarizirali na levo in desno stran, zato sem vesel, da gremo v Evropo, kjer se bomo srečali s širšimi problemi in ne bomo imeli toliko časa za ukvarjanje s sabo. Sem optimist, kajti za nami prihajajo mlajše generacije, ki so bistveno manj zgodovinsko obremenjene in bodo videle predvsem izziv, kako preživeti, kako zagotavljati socialno varnost, kako narediti slovensko družbo sodobno. - Kako torej vidite BTC in Slovenijo po 1. maju 2004? Večina večjih slovenskih družb je dobro pripravljena na evropski izziv. Jasno je, da bo zelo težko za tekstilno, usnjarsko in čevljarsko industrijo, kajti tam so res težki pogoji za obstanek na trgu, zato bo treba iskati širše rešitve za te dejavnosti. Mladi imajo mnogo več novega znanja, bolje so tehnično in poslovno izobraženi, mnogo bolj so dinamični in če bomo njim dali priložnost, da čim prej prevzamejo pomembnejše funkcije, toliko bolje bo to za slovensko družbo. Mislim, daje prišel čas za menjavo generacij. V naslednjih letih bo to največ-ja odgovornost slovenskega managementa in slovenske politike. Pogovarjal se je Franci Kotnik — , '-'l' ' ■; ' i. NELEGITIMEN SKLIC SKUPŠČINE ENGA D.0.0. Zagode odgovarja z Rifljevim orožjem Ko je že vse kazalo, da se bo po številnih proceduralnih pomanjkljivostih za v torek sklicana skupščina gornjegrajske družbe Engo končno »zgodila«, je zaradi nelegitimnega sklica obravnavo predlaganega dnevnega reda preprečil direktor Smreke Bruno Zagode. Njegove pripombe na predlagan dnevni red so bile povsem formalne narave, ker direktor Enga Toni Rifelj skupščine ni sklical skladno z veljavno pogodbo o ustanovitvi družbe. Stem ko Rifelj ni uvrstil na dnevni red za Smreko najpomembnejše točke, to je ugotavljanje njegove lastne odgovornosti, je po mnenju Zagodeta kršil dnevni red, ki je bil dogovorjen na skupščini 15. marca. »Glede na potek sklica tokratne seje, priloženo gradivo in predlog o obravnavi sanacijskega programa, seje potrdilo, da je točka o ugotavljanju odgovornosti direktorja Enga več kot potrebna. Predlagani sklepi se ne morejo sprejeti, ker nimamo ustreznih poročil nadzornega sveta in revizijskega mnenja,« je dodal Zagode. Zaradi teh in še nekaterih pomanjkljivosti, ki se vežejo predvsem na revizijsko poročilo za leto 2003, ki ga ni bilo v priloženem gradivu, bi lahko predstavniki Smreke skupščino preprosto zapustili. Zagode je, zato da se zagotovi legitimnost organov, predlagal, da imenujejo člane nadzornega sveta družbe Engo in razpravljajo o odgovornosti direktorja za nastalo situacijo. Pripomnil je, da so se pripravljeni pogovarjati tudi o ostalih točkah dnevnega reda, ko bo skupščina sklicana na proceduralno nesporen način in ko bodo pridobili vso potrebno gradivo. Po pričakovanju pobuda direktorja Smreke ni bila sprejeta. Potem ko je trditevo nelegitimnem sklicu skupščine potrdil tudi odvetnik Občine Gornji Grad in Enga Boris Marčič, kije v preteklih letih zastopal tudi interese Smreke, je Bruno Zagode prisotne seznanil, daje Smreka vložila tožbo za sodni izstop iz družbe Engo in začasno odredbo. V izogib stroškom in morebitnemu sodnemu sporu je predstavnik Smreke predlagal sporazumno reševanje formalnosti. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Regionalni razvoj eden izmed temeljev prihodnosti Upravni odbor savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je na svoji tretji redni seji sestal v velenjskem podjetju Gorenje. Po ogledu novih, visoko tehnološko opremljenih proizvodnih in logističnih prostorov je člane upravnega odbora pozdravil predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, ki je izrazil zadovoljstvo, da je zadnja seja omenjenega organa pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo potekala prav v Gorenju. Gorenje je namreč močno vpeto v slovenske, evropske in svetovne gospodarske tokove, prav tako pa tudi v marsičem odvisno od dogajanj na evropskem in svetovnem trgu. Svetovni in evropski konjunkturni trendi, ki jih je predstavila Nina Prešern, vodja Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, lahko v veliki meri vplivajo na posamezne panoge in tudi na odprto narodno gospodarstvo, kot je slovensko. Kako se bodo ti trendi gibali v prihodnjih dveh letih, je poleg dogajanj v ZDA, Rusiji in Evropski uniji precej odvisno tudi od Kitajske, kjer se v zadnjem času začenja intenziven razvoj in povpraševanje po ključnih surovinah. V razpravi so gospodarstveniki poudarili, da se v zgornjesavinjskih in šaleških podjetjih že dlje časa pripravljajo na vstop v EU, da so v zadnjih letih proizvodnjo prilagodili novim standardom in da v glavnem vstop v EU pričakujejo z zmernim optimizmom. Vsi pa so si enotni v dvomu, v kolikšni meri je na EU pripravljena država, ki s številnimi ukrepi in nedorečenimi pravili na področju davkov, carin in socialne politike otežuje konkurenčnost gospodarstva. Tudi regionalni razvoj je eden izmed pomembnih temeljev prihodnosti, zato ga ne gre zanemarjati. V povezovanje znotraj regije je bilo vloženih že precej naporov, zasno- vanih je že nekaj skupnih projektov, ki se bodo lahko potegovali za sredstva iz evropskih skladov, po mnenju članov upravnega odbora pa je potrebno čim hitreje pripraviti še več projektov, ki bodo lahko črpali evropska sredstva v obdobju 2006-2013. Pomembno je čimprej pripraviti razvojni program Savinjsko-šaleške regije, s katerim se bo mogoče vključevati v različne projekte. Pri tem so bili izpostavljeni problemi z urejanjem prostora, saj država z nekaterimi akti in zelo dolgimi postopki velikokrat ovira lokalni razvoj. Potrebam po poslovnih prostorih in zazidljivih zemljiščih bo namenjena okrogla miza, ki jo sredi aprila pripravlja območna gospodarska zbornica. Ob tem so prisotni župani še pou-darili, da občine ob vseh obveznostih, ki jimjih nalaga država, niso dovolj usposobljene za velike investicije. Gospodarstveniki se zavedajo, da kakovostnega razvoja regije brez ustreznih cestnih povezav ne bo, zato bodo eno izmed prihodnjih sej upravnega odbora posvetili tudi tej problematiki. Opozorili so še na potrebo po notranjem povezovanju, saj bo le tako mogoče nadaljevati razvoj regije, obdržati gospodarske dejavnosti in več pozornosti nameniti turizmu, ki je trenutno v Savinjsko-šaleški regiji še premalo prisoten. AA TUS CELJE 30 milijonov za boljši dostop do znanja Družba Tuš je prejšnji teden pričela z drugim krogom posodabljanja slovenskih knjižnic v okviru projekta Tušev bistri kotiček. Za ta dolgoročni projekt, katerega je z navdušenjem pozdravila tudi ministrica za kulturo, Andreja Rihter, je podjetje letos namenilo iz Tuševega dobrodelnega sklada kar 30 mllijonovtolarjev. Z omenjenimi sredstvi bo družba posodobila petnajst izbranih knjižnic, med njimi tudi mozirsko, ki pomoč najbolj potrebujejo. Družba Tuš je za projekt iz Ministrstva za kulturo prejela tudi zahvalno pismo, v katerem je ministrica Andreja Rihter projekt Tušev bistri kotiček pozdravila ter pripisala: »Vaša odločitev računalniškega opremljanja knjižnic kaže visoko organizacijsko kulturo vašega podjetja in predvsem vodstva, ki v tovrstnih vlaganjih vidi smoter in cilj.« LP RINEK Kadar govorite z žensko, poslušajte tisto, kar vam ni povedala, ali pa kar vam govori z očmi. Bruce Willis TRGO VINA IN PEKARNA "Pri Štefki” Danijel Tomaž s.p. Aškerčeva 53, MOZIRJE Tet,, faks: 839-40-20 Vsem našim strankam in bralcem Savinjskih novic želimo vesele velikonočne praznike in bogato obložene praznične mize. Kolektiv trgovine in pekarne "Pri Štefki" Doma« med Zgornjesavinjčani njihovi vinogradi obsegajo okoli 14 hektarov površin, na katerih uspevajo sorte chardonnay, renski rizling, šipon, sauvignon, modri pinot, kerner in mešani nasadi. Koje Branko Kaučič iskal primeren prostor za odprtje vinske kleti, je po naključju našel prostor sredi mozirskega trga. Z manjšimi predelavami je postal atraktivna vinska klet, v kateri je na voljo več vrst vin. Med njimi je mešanica imenovana jager, deželno vino domači janževec, sortno vino chardonnay, renski rizling in modri pinot. Vinska klet vinarstva Kaučič bo s široko paleto lahkih pitnih vin prijetnih okusov in nizkih alkoholnih stopenj obogatila v prihodnosti turizmu izdatno namenjeni mozirski trg. Pij malo, pij dobro, pa bo vodilo tudi vsem domačinom, ki bodo stopili v klet po liter oli več žlahtne kapljice. Benjamin Kanjir Sredi mozirskega trga je 3. aprila odprla svoja vrata vinska klet vinogradniške družine Kaučič iz Ivanjševskega vrtia pri Gornji Radgoni. Njihova vina so na zgomjesavinjskem vinskem tržišču poznana že preko deset let, zato se je lastnik Branko Kaučič odločil, da spravi zadeve v zakonski red. Ob otvoritvi je Branko Kaučič nazdravil z lastniki objekta, v katerem je vinska klet (foto: Ciril M. Sem) Kaučičevi predniki so veliko vinsko klet na svoji domačiji zgradili že pred dvestopetdesetimi leti. Takrat so obdelovali manjše površine zemlje, na katerih so imeli posajeno vinsko trto. Pred petindvajsetimi leti pa seje družina pričela s trto in vinom ukvarjati bolj intenzivno. Danes VINOGRADNIŠKA DRUŽINA KAUČIČ Naša anketa »Nimam časa, se mi mudi!« Če bi se resnično zavzeli in pozorno poslušali, katere stavke ljudje največkrat izgovorijo, bi ugotovili, da med njimi zelo prednjačijo tisti, ki izražajo stisko govorečih. Naglico govorečih. Strašno zaposlenost govorečih. Ob izvajanju ankete je najpogostejši izgovor tistih, ki sodelovanje odklonijo, ravno pomanjkanje časa. »Nimam časa, moram kosilo skuhati!«, »Saj bi odgovarjal, samo se mi pa tako mudi!«... Ob vsem tem se človek vpraša, ali smo resnično vsi tako strašno zaposleni. Janko Beričnik, Cerkvenjak Nekateri res nimajo časa, a treba si ga je tudi znati vzeti, narediti kaj lepo počasi. Jaz si ga že vzamem, grem lepo počasi... Vse je v glavi. Sonja Jeraj, Nazarje Casa imam čisto zadosti. Delam v miru, ne hitim, uživam. Vem pa, da sem med redkimi in sem zato še tako bolj vesela, da si lahko vzamem čas zase, za prijatelje okoli sebe. Življenje večine ljudi pa ima tak tempo, da enostavno ne najdejo več časa zase. Anica Operčkan, Gorenje Kakor kdaj, včasih imam zadosti časa, včasih pa sem bolj na tesnem z njim. Največkrat pa se mi zgodi, da predvsem hitim, saj je že svet takšen, da zahteva to od tebe. Še vseeno pa si je treba včasih najti čas tudi zase. Rok Lukse, Mozirje Sem študent in še najdem kakšne 2, 3 uree prostega časa, če pa gledam s stališča tistih, ki ob študiju še delajo, bi rekel, da časa zase res nimajo. Da smo tako na tesnem z njim, je posledica zdajšnjega načina življenja. Standardi so višji kot nekoč, in če jih želimo dosegati, moramo določene stvari pač žrtvovati. Stanka Zgojznik, Mozirje Časa imamo premalo, kar naprej nekam hitimo. Da se ustavimo, se moramo prav boriti, sami sebe prepričati, da čas zase potrebujemo in zaslužimo. Nekaj je v naši glavi, v naši navadi, da vseskozi samo hitimo, veliko pa je tudi na razmerah, ki takšno vedenje od nas tudi zahtevajo. Suzana Danojevič, Nazarje Sama zase že vidim, da imam kar malo časa, predvsem med izpiti sem bolj na tesnem z njim, si pa poskušam čimbolj razporediti obveznosti in najti čas tudi zase, da gre eno z drugim. Prosti čas mi ogromno pomeni, ker ga imam premalo, in ga poskušam čimbolj izkoristiti in uživati v njem. Da smo ljudje na tesnem z njim, nismo krivi zgolj mi sami, temveč predvsem svetovno, globalno hitenje. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem O tel.:03/713 34 50, fax:03/713 34 74 e-mail: trgovina.aliansa@aliansa.si NOVO NOVO z montažo že od *OUo ^Ovo NOVO 129.900 SIT dalji Poletne vroče dni naj vam klima IT ohladi Klimatsko napravo IT lahko namestimo v tr restavracije, sejne dvorane, namenjena pa je tudi za razkošno domačo rabo Odlično ogrevanje v prehodnem jesenskem in pomladnem času. Lastnosti Hladilni plin; R4Ü7C Hlajenje/gretje Mešanje zraka Premikajoče se lopute notranje enote Upravljanje z daljinskim upravljalnikom Velik LCD prikazovalnik na daljinskem upravljalcu Vgrajeni protiprašni filtri Uho skoraj neslišno delovanje Mode! BTU HoivKW hlajenje Mei v KW gre*)« Moć v m3 ITAC-7 7000 2 2,3 70 ITAC - 9 9000 2,6 2.9 90 ITAC- n 11000 3.3 ; 3,3 no rr ac • 18 38000 5,2 ! 5,6 j 1Ö0 m. n 22000 6,8 I 7,2 j 220 2 leti garancije zagotovljen servis nudimo tudi montažo nap^„. assi Smo pooblaščeni prodajalec, montažer in serviser klimatskih naprav Gorenje. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! _____________________________Intervtu. Obvestilo POGOVOR Z ROBIJEM FRIŠKOVCEM, ZAPORNIŠKIM DUHOVNIKOM »Kaj pa drugi?« Robi Friikovec Kot najstnika so ga nagovorile besede: »Bratje in sestre«. Danes je koordinator slovenske zaporniške pastorale. Tedensko prevozi preko dva tisoč kilometrov in prekrižari domala vso Slovenijo. Gledalci oddaje Tistega lepega popoldneva so ga v letu 2003 razglasili za Človeka in pol. Ob obisku v župniji Mozirje je spregovoril tudi za Savinjske novice. - Ura je sedem zvečer. Kakšen dan je za teboj? Danes zjutraj sem zelo težko vstal. Vstal sem ob 5.40, nato sem imel osebno molitev. Dopoldan sem bil v Novem mestu, popoldne pa na Dobu. Končal sem ob 17. uri in se vrnil v Ljubljano. - Kakšen je namen zaporniške pastorale? Zaporniška pastorala vključuje srečevanje z vsemi, ki so kakorkoli povezani z besedo zapor. V prvi vrsti pa so to zaporniki. Srečujem se tudi z njihovimi domačimi, zaposlenimi, žrtvami kaznivih dejanj, s prostovoljci, z osebami, ki se po prestani kazni vračajo domov. Vsi izmed njih imajo pravico do izpovedovanja svoje vere. Jaz sem postavljen za to, da odgovarjam na to pravico. -Veže te tvoja poklicna molčečnost. Ali predstavlja prednost pri vzpostavljanju stikov? Je prednost, seveda. V prvi vrsti tudi zato, ker ne hodiš v zelje drugim. Niti nisem del zaporniškega sistema. Ljudje se tega zavedajo in so drugače odprti, iskreni... - Kakšen je tvoj moto, osebno vodilo pri opravljanju tvojega poklica? To je moj življenjski moto, kije hkrati tudi moje novomašno geslo: »Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.« - Kaj te vleče v »zaporniški sistem«? Vedno mi je bil izziv pogledati »kaj pa drugi?«. Vedno so me zanimale obrobne skupine prebivalstva. Obrobne skupine ostajajo zunaj okvirov našega običajnega delovanja in mišljenja. V sred- nji šoli sem veliko delal z invalidi. - Kako si sploh postal zaporniški duhovnik? Postopoma. Najprej sem se preko centra za socialno delo vključil v skupino prostovoljcev, ki so se srečevali zzaporniki in tistimi, ki pridejo ven. Ko sem bil v 3. letniku teologije, so me predstojniki za eno leto poslali na »izkušnjo zapora« v rimski zapor Rebibbia. Po vrnitvi domov sem opravil nadomestno civilno služenje v štirih zaporih. Po končanem študiju sem bil diakon v Kliničnem centru in hkrati duhovno oskrboval zapor na Povšetovi. Nekaj časa sem bil tudi kaplan na Brezovici. Leta 2000 meje Slovenska škofovska konferenca določila za zaporniškega duhovnika in koordinatorja zaporniške pastorale. V Mariboru in v Murski Soboti mi pomagata dva duhovnika, saj je tedensko težko obiskati vseh trinajst lokacij, kjer se nahajajo zavodi za prestajanje kazni, in v katerih trenutno biva okrog 1.300 oseb. - Kako vzpostaviš stik s posameznikom? Najprej skušam biti človek do človeka, kristjan in šele nato duhovnik. Te tri vloge se med seboj prepletajo. V vsakem izmed njih skušam odkrivati tisto, kar dobrega nosi v sebi, dalahkonatem gradiva. Trudim se tudi s svojimi dejanji opozarjati na odnos do življenja in vrednot. - Kakšne stiske najpogosteje pestijo ljudi na prestajanju kazni? Zaradi negotovosti so stiske veliko večje v priporu kot v zaporu. Že samo občutek biti v zaporu, biti na prestajanju kazni predstavlja precejšnjo stisko za posameznika. Tudi občutek v »totalni ustanovi«, odnosi s soobsojenci, problemi družbene označenosti povrnitvi, iskanje zaposlitve, urejanja osebnega ali družinskega življenja... - Kako te sprejema osebje? Zelo različno. Odvisno od zavoda in posameznikov. Nekateri imajo klišejsko podobo o duhovnikih. Ti odklanjajo tudi mene. V začetku je bilo več težav. - Danes je modno vprašati: »Kako je s to stvarjo v Evropi?« Po evropskih pravilih imajo zaporniki pravico do izražanja svoje veroizpovedi, za kar je država dolžna plačati tudi ustrezno osebje. V večini evropskih držav imajo zaposlene duhovnike, ki imajo tudi svoje prostore. - Kako blizu Evropi smo v tem oziru? Glede tega je pri nas veliko dogovarjanja, pa malo konkretno narejenega. Kapela je samo v zapom v Kopru, povsod drugod mašujem v raznih drugih prostorih. Tudi moj status ni urejen. Lani smo prvič razglasili Teden zaporov. V tem tednu so škofje ordinariji obiskali zapore in se srečali z osebami na prestajanju kazni. - Vpadljiv je tvoj imidž, sproščen nastop. Si brez dlake na jeziku. Neobičajno za katoliškega duhovnika... (smeh) - Je to lažja pot do ljudi v zaporu ali zgolj osebna želja, odločitev? Ja, to me ljudje velikokrat sprašujejo. To je povezano z mojo osebno zgodovino, s tem, kdo sem, kakšen sem. To je del mene. To ni stvar prilagajanja neki populaciji. Dejstvo pa je, da jim takšen bolj odgovarjam. - Kje po napornem delu polniš baterije? V odnosu do Boga, v molitvi. Ker sem duhovnik, želim biti napolnjen s tem, kar me določa. Zelo rad sem s prijatelji, kjer sem lahko čisto tak kot sem in lahko povem tudi kakšen svoj problem. Nisem utrjen grad, ki bi bil imun na vse. Tudi jaz sem človekssvojimi stiskami. - Kje boš praznoval bližajočo se veliko noč? V zaporih. Od nedelje do torka bomo na vseh lokacijah imeli praznične maše. V zaporih so prazniki, kot so božič in velika noč, drugače doživeti. Običajno ljudje praznujejo v družinskem krogu. Ljudje na prestajanju kazni se v prazničnih dneh počutijo še bolj osamljene, saj je obiskovalcev zaradi praznovanja še manj. Pogovarjala se je Polona Šporin Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje organizira 1. srečanje narodnozabavnih ansamblov Zgornje Savinjske doline, ki bo v nedeljo, 23. maja 2004, ob 14. uri na poligonu PGD Grušovlje v Šentjanžu. Vsak sodelujoči ansambel se bo predstavil z dvema poljubnima skladbama. Zaželeno je, daje vsaj eden član ansambla Zgornjesavinjčan. Na srečanju bodo podeljene nagrade strokovne žirije za najboljšo skladbo in besedilo ter nagrada občinstva. Prijave za sodelovanje na srečanju sprejemajo v PGD Grušovlje na tel. 5841-185 ali mob. 051-313-604 do 24. aprila 2004. OPRAVIČILO Cirilu M. Semu se opravičujemo za neljubo pomoto, ker smo v 14. številki Savinjskih novic na strani 12 namesto njemu fotografiji pripisali Benjaminu Kanjirju. Uredništvo PLANET TUŠ CELJE Nova kartica za ljubitelje filma, zabave, nakupov in druženja Družba Tuš je za obiskovalce Planeta Tuš pripravila novost. Vsem ljubiteljem filma, zabave, nakupov in druženja je na voljo nova Planet Tuš kartica, ki je hkrati identifikacijska in plačilna kartica, ob tem pa uporabnikom nudi še številne dodatne ugodnosti. Imetniki nove kartice lahko odslej kino vstopnice kupujejo preko interneta, ob tem pa so upravičeni tudi do dodatnih nagrad zvestobe. Vsak sedmi zabeležen nakup kino vstopnice nagradijo z eno brezplačno karto, za vsak deseti obisk imetniku kartice podarijo pico po lastni izbiri v Pizzer-iji PlanetTuš, vsak 15. obisk pa nagradijo z brezplačno uro biljarda. Z omenjeno kartico lahko obiskovalci multikina kino vstopnice kupujejo tudi na kartomatih, ki so prav tako novost v Planetu Tuš. Ob tem so člani vključeni tudi v veliko nagradno žrebanje. Dodatne popuste lahko s kartico koristijo pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli Strmecki. PlanetTuš kartica v celoti nadomesti obstoječo Tuš klub kartico, kar pomeni, da vse ugodnosti, ki so na voljo za člane Tuš kluba, veljajo za imetnike nove kartice, ob tem pa pridobijo še številne nove ugodnosti. Menjava stare kartice za kartico Planeta Tuš je seveda možna. PlanetTuš kartice lahko uporabniki brezplačno dobijo na blagajnah kinematografov Planeta Tuš v Celju in Novem mestu. Edini pogoj za pridobitev kartice je izpolnjen in oddan vprašalnik. V kolikor želi uporabnik kartico uporabljati kot plačilno sredstvo, mora predhodno nanjo naložiti sredstva v višini najmanj dveh kino vstopnic, kar lahko stori na blagajni kinematografov Planeta Tuš. Prednost kartice je predvsem v tem, da ljubiteljem kina preko interneta omogoča preprost nakup kino vstopnic brez zamudnega čakanja v vrstah. O prejetih nagradah izdajatelj dobitnika obvešča preko SMS-a ali na INFO točkah ob naslednjem obisku. LP MOZIRJE Velikonočni koncert Društvo DRMR v sodelovanju s Klubom zgornjesavinjskih študentov in župnijskim uradom Mozirje organizira Velikonočni koncert, ki bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Nastopili bodo: Jerica Bukovec, mezzosopran, Tiina Nurmikolu (Finska), klarinet, Jerneja Pačnik, violina, Primož Malavašič, orgle, in Tomaž Podlesnik, trobenta. KF __________________________' _______________/ BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do srede, 14. aprila, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI REMIC v Nazarjah, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AVTOPRALNICA REMIC JOŽE, s.p., Savinjska cesta 20, Nazarje tel.: 03/58 31 325 OBVESTILO V petek, IO. aprila 2004, se bo pričelo poskusno predvajanje kabelskega televizijskega programa Občine Ljubno na kanalu SIO. Občina Ljubno °GÄSto^^0DO3E8lfi33 oQanJBDÖDGEpiÖa^^ oßarSusÖDGaEGDOKS^ °<ÈlSbEBEiE9lli33gSEESIE00 Vesele velikonočne praznike ter veliko pisanih pirhov. IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL 839-09.-60 ŽBMMO VAM VBSEfcE VEMKONCČMB PRA^MIKE SREČANJE INŠTRUKTORJEV MARKACISTOV SLOVENIJE Za varnost vseh pohodnikov V letih po osamosvojitvi seje število pohodnikov po slovenskem sredogorju in visokogorju precej povečalo, kar na drugi strani narekuje vedno večjo potrebo po obnovi planinskih poti. Znotraj Planinske zveze Slovenije (PZS) deluje okoli 500 usposobljenih markacistov, od tega jih je območju, ki ga pokriva Savinjski meddruštveni odbor (MDO) planinskih društev preko 200. mestih markacistom priskoči na pomoč posebna tehnična skupina zdravstveno brezhibnih ljudi, ki opravijo vsa zahtevna dela. »V Savinjskem MDO bomo izvedli prvi del tečaja za markaciste 24. in 25. aprila, drugi del pa načrtujemo v maju. V PZS je prijavljenih preko 100 kandidatov, samo na našem območju je preko 20 planincev, ki želijo nadaljevati tečaj,« pravi Stanko Gašperič, vodja podkomisije za vzgojo pri PZS, ki se zaveda, da bo tudi delo markacistov potrebno prilagoditi potrebam na terenu, ki se glede na raznolikost področja bistveno razlikujejo. Savinjčan gostišče GRAD VRBOVEC Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. (Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje tel. 58-32-800 Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! V okviru Planinske zveze Slovenije na savinjskem območju deluje preko 200 markacistov (foto: Ciril M. Sem) Ljudje, ki skrbijo za planinska pota morajo biti primerno planinsko izobraženi, saj je od njihovega dela velikokrat odvisna varnost pohodnikov, je ena od temeljnih ugotovitev inštruktorjev markacistov, ki so si za prvo delovno srečanje izbrali planinsko sobo v mozirskem gostišču Kozorog. Od leta 1994je za pravilno delo in izobraževanje markacistov skrbelo šest inštruktorjev, kar je glede na potrebe na terenu občutno premalo, zato sejimje nedavno pridružilo še šest, ki so registrirani preko ministrstva za šolslvo, znanost in šport. Med temeljne naloge inštruktorjev brez dvoma sodi skrb za enotno delo v sredogorju in še posebej v visokogorju, kjer na najnevarnejših Ford Krbavac je pooblaščen serviser Fordovih vozil, vse od ustanovitve slovenske Fordove mreže leta 1993. Pri Ford Krbavac vestno poskrbijo za vaše vozilo na pooblaščenem servisu. Tudi če ste lastnik katere druge znamke avtomobila, vam bomo z veseljem priskočili na pomoč. V nujnih primerih so dosegljivi tudi izven delovnega časa. Še posebej je to pomembno, če se vam vozilo pokvari na cesti, saj vam bodo priskočili na pomoč z lastno avtovleko, poskrbeli bodo za odvoz vozila in tudi popravili le-tega. 100% Ford. 100% Servis. * SERVIS * PRODAJA * KLEPARSTVO * LIČARSTVO * VULKANIZACIJA * AVTOVLEKA Do 15.04. brezplačen spomladanski servisni pregled. Del. čas: pon.-pet.: 8. -17. ure, sob.: 8. -13. ure Ford Krbavac ssr“' 1 ^1 ^ f w w Tel.: 03/891-51-23 oymmmjmismmß Janez Marolt s.p.,Mozirje Cesta v Loke IO VELIKA IZBIRA LETNIH AVTOPLASCEV Vsem Zgornjesavinjčanom želimo prijetne in vesele velikonočne praznike! SIMPLY CLEVER sovoznikova el. pomik zračna blazina prednjih slekel klimatska naprava Velja za model Combi 1.4 TDI. Dneva odprtih vrat pri pooblaščenem prodajalcu vozil Škoda 16. in 17. aprila: PSC PRAPROTNIK, Šaleška 15, Velenje, tel: 03 898 32 20 SkodaFabia Clever prihranek do 300.000 SIT* Želimo vam vesele velikonočne praznike l Vsem oBčan^am in oBčanom, ŽeCimo lepo doživete in OBČINA MOZIRJE Cvetoči krediti za osebno potrošnjo Pomlad vedno prinese nove načrte. Zato vam v Banki Celje od aprila ponujamo ugodne kredite za osebno potrošnjo. Tako od zdaj naprej maksimalna odplačilna doba ni več sedem, temveč kar deset let. Seveda smo poskrbeli tudi za ugodne obrestne mere in čim bolj prijazno pot od vaše želje po kreditu do denarja na vašem računu. Obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje in si uresničite pomladne želje. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si banka et V znanju je prihodnost, zato v Banki Celje podpiramo željo mladih, da si širite obzorja. V ta namen vam od aprila omogočamo kratkoročne kredite za študij v tujini po izjemno ugodni obrestni meri, z minimalnimi stroški odobritve. Maksimalni možni znesek kredita je omejen le s kreditno sposobnostjo poroka, ki ga potrebujete za zavarovanje kredita. Obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje in se odpravite v svet po znanje. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si O ban m et © ■mn ■i iVč&iSfii*-? HHHHHÌ Zgodovina in narodopisje ■■■■BBBBBnRÉnlÉBrinHBI Cerkev ITlarije Snežne v Solčavi Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo s prevodom zapisa Ignaca Orožna o solčavski cerkvi in ostalih cerkvenih stavbah, ki spadajo v župnijo Solčava. KAPELA SVETE ANE Stoji na zapadni strani od cerkve in naj bi bila po izročilu starejša od same farne cerkve. Okoli leta 1584 je kapela pogorela. 21. julija 1605 poroča vikar Jakob Terki skupaj s cerkvenimi ključarji Lukom Tostoveršnikom, Tomažem Knezom in Tomažem Prodnikom ljubljanskemu škofu Tomažu, daje kapela po dolgih letih spetzgrajena in opremljena. Hkrati prosijo škofa, da bi na dan svetega Lovrenca (7. avgust) blagovolil kapelo posvetiti. Tedaj pa naj bi bila tudi birma v Solčavi, saj je v tem kraju že 30 letni bilo... Dne 30. avgusta 1609 so poročali vikar Jurij Krainer, s cerkvenima ključarjema: Rupert Olšovnik, Rupert Mecesnik (verjetno na škofijo, op. A. V.), daje kapela svete Ane po nepazljivosti mežnarja pogorela inje bila dolgo časa zapuščena ruševina. Prosili so za blagoslovitev povsem obnovljene kapele. (Iz te vsebine bi lahko domnevali, da škof Tomaž na prošnjo iz leta 1605 kapele ni blagoslovil, op.A.V.). Dne 17. julija 1610 prosijo že prej navedeni in še ključar Luka Tostoveršnik ponovno škofa Tomaža za blagoslovitev kapele, to je škof dne 1. avgusta 1610, tudi storil. V letu 1867 so kapelo spet v celoti prenovili. Postavili so tudi nov oltar, ki gaje blagoslovil župnik Janez Janc dne 24. novembra. Med obnovo so v kapeli odkrili grobnico z dvema okostjema. Baje je bila glava enega izredne velikosti. V malem zvoniku kapele visita dva zvonova, manjši nosi napis "Anno 1609 lar. G. F„ večji pa je brez napisa in je po obliki sodeč veliko starejši. CERKEV SVETEGA DUHA Je majhna in nizka cerkev, ki stoji na južnem pobočju Olševe (nad Strelčevo pečjo). Kot je obokan, Idja pa ima lesen, poslikan strop. Glavni oltarje bil postavljen leta 1725. Iz tega časa sta tudi stranska oltarja (na evang. strani) svetega Marka in svetega Bartolomeja, nasproti pa je oltar svetega Felicijana. V cerkvi stoje na tleh orgle, ki sojih leta 1861 prenesli iz farne cerkve. V zvoniku so trije zvonovi, mali ima enostaven gotski napis. Iz tega je moč sklepati, da izvira iz 14. stoletja. Ostala dva je ulil Baltazar Schneider v Celju. V cerkvi je bil tudi gotski kelih. DUHOVNIKI V SOLČAVI: Stipi Miklavž, vikar 1471, Luka, vikar 1497, Šipko Benedikt, vikar 1533 do 1544, Leopold, vikar 1545, Sebastian Neustaetter, vikar 1550 do 1552, Albreht, vikar 1556/57, Pollinger Albrecht, vikar 1558 do 1570, Finsterle Blaž, vikar 1586/87, Jakob, vikar 1597, Terki Jakob, vikar 1605, Hannel Jurij, 1609/10, Janko Krištof, 1611 do 1614, Požežnik Blaž, 1616 do 1620, Messner Jurij, vikar 1626 do 1628, Slapnik Miklavž, vikar 1630/31, Požarnik Urban, vikar 1637 do 1645, Nachtigal Martin, vikar 1662 do 1665, Brezovnik Blaž, vikar 1672, Wolf Christian, vikar 1672/73, Žergaj Jakob, vikar 1673 do 1680, Hudnež Jurij, vikar 1687 do 1690, Jamnik Jurij, vikar 1694 do 1702, Šimon Jurij, vikar 1702 do 1707, Lukančič Andrej, vikar 1707 do 1717, (Na tem mestu je Orožen zapisaltole: leta 1717 je škof prepovedal vikarjem vSolčavi, Lučah, Ljubnem in Rečici točiti vino in prirejati plesno glasbo, op.A.V.). Lukažič Matija, vikar 1717 do 1724, Pauličič Andrej, provizor 1723/24, Šetej Jožef, vikar 1724 do 1736, Dobrovec Ivan, vikar 1736 do 1752, Pogačnik Ivan, provizor 1752, Riedler Jožef, vikar 1752 do 1762, Dimic Ivan, vikar 1762 do 1779, Plesivčnik Bertold, vikar 1779 do 1802, Kajfež Matija, župnik 1803 do 1823, Stepišnik Jurij, župnik 1838 do 1847, Janc Ivan, župnik 1847. Tu se neha Orožnov seznam duhovnikov v Solčavi, kar dokazuje, daje podatke prepisoval v času župnikovanja Ivana Janca. ŽUPNIŠČE V letu 1610 je vikar obljubil, da bodo začeli z gradnjo novega župnišča. Staro je stalo v naselju in od tam so vodile stopnice k cerkvi. Res, na dan svete Ane so pričeli graditi. Leta 1844 so staro zgradbo prodali. Novo so gradili v župnijskem sadovnjaku. MATIČNE KNJIGE Mrliško knjigo so začeli voditi 3. januarja 1706, poročno 10. januarja 1706 in krstno knjigo 2. avgusta 1716. K napisanemu velja povedati, da je Orožen zapisoval tedanje stanje. Znanje bil po tem, da sije vse listine, ki so bile v župnijah na voljo, prebral in izpisal vsebino, ki se mu je zdela pomembna. Po vsej verjetnosti je zbiral podatke približno v letih do okoli 1850. To je potrebno upoštevati! 3§čemo stare fotografije IRENA GILBERG zdraviteljica in terapevtka Depresija je najpogostejša bolezen na svetu. Po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO ) bo ta bolezen čez dvajset let na drugem mestu vseh bolezni, zato omenjena organizacija zahteva boljšo oskrbo in nego tovrstnih bolnikov. V ta namen ni potrebno nabaviti novih aparatov, potrebno je le šolati terapevte, bolnike in njihove svojce pa bolje informirati o tej bolezni. Samo tako lahko preprečimo, da je ta bolezen prepozno diagnosticirana. Vzroki za to bolezen so različni in vsakemu bolniku svojstveni. Simptomi segajo od žalostnega počutja slabe koncentracije do telesnih motenj. Depresija je včasih podobna normalni žalosti ali pobitosti, ki po kratkem času brez vsake terapije MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva RAGUJUHA Za 6 oseb: 2-3 žlice olja, 172 čebule, 5-6 cvetačnih cvetk, 2 rdeča korenčka, 1 korenina peteršilja, 10 - 15 dag kokošje drobovine (jetra, srce, želodec), 15 - 20 dag oluščenega graha, 2 žlici kruhovih drobtin, 3 vejice zelenega peteršilja, sol po okusu, muškatov orešček. Očiščen korenček in peteršilj zrežemo na drobne kocke. Cvetačo operemo in zrežemo na manjše koščke. Čebulo drobno zrežemo. V kozici segrejemo narezano čebulo, jo svetlo rumeno prepražimo, dodamo korenje, peteršilj, grah, pražimo še nekaj časa in ko se posuši sok, dodamo še na listke narezano kokošjo drobovino in pražimo, da zakrkne. Nato vse skupaj rahlo osolimo in zalijemo z zajemalko tople vode. Pokrito dušimo, dokler niso vse sestavine omehčane. Zdaj potresemo z drobtinami, premešamo in prilijemo še 1,51 tople vode ali zelenjavne juhe, za- izgine. Bolniki sami tudi ne povedo vedno vseh simptomov iz strahu pred diagnozo »depresija«, kajti v naši družbi veliko ljudi gleda na te bolnike kot na nemočne in brezvoljne. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da ljudje velikokrat uporabljajo besedo depresija kot izraz njihovega počutja in tako postaja ta bolezen nekako neresna. Zato je potrebno, da so depresivni bolniki v rokah res dobrega terapevta. KAJ JE ŠE ŽALOST IN KAJ JE ŽE DEPRESIJA? Vsak človek doživi v svojem življenju obdobja, koje žalosten in brezvoljen. Velikokrat so to vsakodnevne življenjske obremenitve, kot so izguba službe, osebni neuspeh, včasih tudi banalni vzrok, ki nam preprečuje, da bi bili brezskrbni in trenutno ne vidimo rešitve. Taka življenjska kriza ni bolezen, temveč začasno obdobje, ko gremo v zavetje, da na novo premislimo in se ponovno orientiramo. Tudi izguba ljubljene osebe zahteva od nas čas žalovanja. Vendar kljub temu najdemo po določenemu času novo upanje in nove perspektive. Pri depresiji človek ne najde izhoda, ne vidi luči na horizontu. Namesto konstruktivnega razmišljanja samo še tuhta in je čedalje bolj utrujen, počuti se bolan, nakar preide v stanje brezup- svinčeni plašč nosti, kije življenjsko nevarno. Prof. dr. Ulrich He-gerl z univerzitetne klinike v Miinchnu opiše depresijo kot svinčeni plašč, kije pokril telo in duh. SIMPTOMI IN ZDRAVLJENJE DEPRESIJE Glavni simptomi so: depresivno razpoloženje, ničesar se ne moremo veseliti, smo brez vsakega interesa, pomanjkanje motivacije. Dodatni simptomi: pomanjkanje koncentracije, premalo samozavesti in zaupanja, občutek krivde in brez-vrednosti, pesimistično gledanje bodočnosti, misel na samomor, motnje spanja, premajhen ali prevelik apetit. Tipično za depresijo je, da nastopa v fazah. Posamezna faza lahko traja več tednovali mesecev. Odvisno od stopnje bolezni imamo na razpolago različne medikamente. V naravni medicini so se najbolj obnesli šentjanževka, baldrijan in pasijonka. Kombinacija teh treh zdravilnih rastlin je zelo učinkovita. Poporodno depresijo in depresijo v meni ločimo od klasične depresije. V obeh primerih depresiji botruje neustrezno hormonsko stanje, zato ju lahko zdravimo s hormoni. Posebna oblika jejesenska in zimska depresija, ki jo povzroča preskromna dnevna svetloba. Bolnike zdravimo s posebno svetlobno terapijo. Divjačina v velikonočni kuhinji činimo še z nastrganim muškatnim oreščkom, če je potrebno še osolimo ali dodamo jušno kocko. Pustimo vreti še nekaj minut, nato dodamo sesekljan opran zelen peteršilj in takoj postrežemo. NADEVAN ZAJEC Potrebujemo: 1 majhnega zajca brez kože, pretaknjenega s slanino, 4 žlice stopljenega masla, 2 dl smetane, 4 žlice konjaka, 1 žlico ribezove marmelade, sol, poper. Za nadev: 1 žlico masla, 1 žlico olja, 1 zajčja jetra brez kože in kit, 1 sesekljano čebulo, 1 sesekljan strok česna, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 15 dag mlete svinjine, 3 rezine belega kruha brez skorje, namočenega v 4 d mesne juhe, 10 dag sesekljane kuhane puste šunke, 2 jajci, naribano lupino polovice limone, 1 žlico limoninega soka, 1 žličko majarona, 1/2 žličke timijana, 8 zdrobljenih brinovih jagod. Priprava: maslo in olje segrejemo v posodi in popečemo jetra. Dodamo čebulo in česen. Pražimo toliko časa, da čebula porumeni. Dodamo peteršilj, odstavimo z ognja in pustimo, da se jetra ohladijo in jih drobno sesekljamo. Vse sestavine za nadev dobro premešamo, solimo in popramo, nadevamo zajca in zašijemo. Pečico segrejemo na 250 °C, zajca položimo na pekač, ga izdatno začinimo s poprom in polijemo z maslom. Pečemo 15 minut, temperaturo znižamo na 170 °C, meso premažemo s smetano in pečemo še 60 minut. Medtem zajca polivamo z omako in s smetano. Meso vzamemo iz pečice in ga postavimo na toplo. Omaki dodamo konjak in ribezovo marmelado. Še malo pokuhamo, da se zgosti. Začinimo s poprom in soljo. BELA TORTA 5 beljakov, 150 g sladkorja, 150 g mletih orehov (mandeljnov ali lešnikov), 70 g drobtin, žlico ruma in žličko pecilnega praška. Iz beljakov naredimo trd sneg, dodamo sladkor, zmlete orehe, drobtine z rumom in pecilni prašek. Rahlo premešamo, damo maso v pripravljen model za torte, jo spečemo, ohladimo, prerežemo in premažemo s 100 g ribezove marmelade. Torto po želji oblijemo s čokolado. SRNINI ZREZKI Zrezke pripravljamo iz mesa mladih živali. Takšne lahko tudi paniramo enako kot telečje. Največkrat pa pripravljamo divjačino v omaki. Iz dobro uležanega stegna narežemo zrezke, jih potolčemo in natremo z mešanico soli, prerezanih brinovih jagod, timijana, česna, gorčice in olja ter pustimo stati vsaj 1 uro. Nato jih na vroči maščobi lepo popečemo. Popečene zrezke preložimo. Na preostalo maščobo damo žlico moke, premešamo in zalijemo z malo vode ali juhe. Dobro premešamo in dodamo popečene zrezke ter dušimo do mehkega. Ko so zrezki mehki, prilijemo malo rdečega vina, pustimo, da prevre in dodamo še malo sladke smetane. Postrežemo s kruhovimi cmoki in brusnicami. SRNAJKOV ALI JELENOV GOLAŽ 1 kg divjačine, i/2 kg čebule, iOdag maščobe, i žlico zrezane slanine, sladko rdečo papriko, sol, brinove jagode, lovor, timijan, majaron, poper, 2 žlici moke, 2 žlici smetane, 7 dl rdečega vina. Čebulo sesekljamo in pražimo na maščobi, da postekleni. Dodamo na koščke narezano slanino in narezano meso ter pražimo. Nato dodamo vse dišave. Koje meso mehko, pomokamo in mešamo, da se moka lepo razmeša, nato zalijemo z vodo ali juho, premešamo in kuhamo še vsaj 10 minut. Proti koncu kuhanja prilijemo še vino in na koncu še smetano. RAGU IZ DIVJAČINE 7 1/2 kg divjačine, 8 dag olja, čebula, korenina peteršilja, 1/4 korena, malo zelene, 7 dag sladkorja, voda ali juha, 10 zrn popra, iOzrnpimeta, 6 brinovih jagod, 7 lovorov list, timijan, ingver, orešek, sol, 4 dakmoke, 1/8/rdečega vina, i/8 /smetane, limonin sok, kis. Na razbeljeno olje denemo očiščeno, na liste zrezano koreničje, čebulo in sladkor. Ko ta zarumeni, pridenemo na kose zrezano divjačino, vse začimbe, po potrebi vodo ali juho, solimo ter dušimo, da se meso zmehča. Ko se sok zduši, potresemo vse z moko, jo pražimo, da zarumeni, nato zalijemo vse z vodo ali juho in prevremo. Meso vzamemo ven, omako pretlačimo z dodatki vred. Začinimojo še z vinom, limoninim sokom in kisom ter dodamo smetano. V pretlačeno omako denemo zrezano meso in vse skupaj prevremo. Ragu ne sme biti preredek. PEČENKA IZ DIVJEGA PRAŠIČA Meso stare živali damo v kvašo, meso mladega prašiča pa mariniramo, tako, da ga premažemo z mešanico gorčice, soli, strtega česna, sesekljanih brinovih jagod, pora, timijana in olja. Tako marinirano meso naj stoji cca 3 ure. Nato ga pečemo kot vsako drugo pečenko. Zdravilne rastline v naravi in njihova uporaba Prepoznavanje zdravilnih rastlin v naravi ni enostavno, zato je najbolje, da nabiramo samo tiste, ki jih zares dobro poznamo in da se v primeru nejasnosti obrnemo na priznane zeliščarje, ki imajo status svetovalca in potrebna dovoljenja. Pri nabiranju uporabljajmo škarje in košaro, naberimo pa le toliko, kolikor bomo porabili v eni sezoni. Ne pozabimo na ohranjanje in varovanje narave in na posameznem rastišču ne poberimo vseh zdravilnih rastlin. Sušenje naj poteka na fini mreži, dvignjeni od podlage in pokrito z bombažno rjuho, da se ohrani barva zelišč. Ponoči zapremo okna, da preprečimo ponovno navlaženje. Suha zelišča shranimo vsako posebej v celofansko vrečko, nanjo napišemo ime rastline in datum nabiranja. Razlikujemo vsakdanji čaj, zdravilni čaj in različne čajne mešanice. V kolikor kupimo že pripravljeno čajno mešanico ali zelišče od zeliščarja, so na vrečki vsi podatki o zdravilnih učinkih in navodilo za uporabo. Pri pripravi čaja za zdravljenje pustimo prevretek stati 7 minut, za vsakdanje pitje pa zadošča 3 minute, da se izlužijo zdravilne učinkovine. Ko čaj potemni, izgubi večino vrednosti, zato vedno pijmo le sveže pripravljen čaj. Kultura pitja čaja zajema pripravo in pitje le-tega. Čaj nalijemo v skodelice iz jenskega stekla z ročaji, da se vidi tudi barva čaja. Lahko ga sladkamo, najbolje z rjavim sladkorjem ali medom. Pijemo ga sede, v miru in ob tem uživamo vvonju in okusu. Nikomur naj ne bo žal tisto malo časa, ki je za to potreben. Lapuh je odličen pri prehladu (1/3 listov in 2/ 3 cvetov), še posebej kot čajna mešanica, ki jo sestavljajo islandski lišaj, kopriva, janež ali koper in lapuh. Trobentica. Čaj iz cvetov in listov pomaga pri angini pektoris in pri stresu. Kopriva je odlična za spomladansko čiščenje telesa. Kura naj traja en mesec. Lahko si pripravimo mešanico koprive, listov regrata in suličastega trpotca. Koprivo koristno in zdravo uporabimo namesto špinače, saj vsebuje veliko magnezija, kalija in železa. Spiranje s čajem iz koprivnih korenin (drobno zrezane namočimo zvečer v hladno vodo, naslednji dan zavremo in precedimo in uporabimo), pomaga pri obnavljanju in krepitvi lasišča. Čaj iz koprivnih cvetov pomaga pri driski. Za pripravo spomladanskega čistilnega čaja damo 4 mlade vršičke zelišča v 2,5 dl vode, zavremo, pustimo 3 minute in pijemo toplega ali hladnega. Pljučnik pomaga pri prehladnih obolenjih. Za pripravo čaja uporabimo suho zelišče. Rman (bele cvetove ima moška rastlina, roza pa ženska, zato je slednji boljši za ženske težave) je dober za uravnavanje pritiska, pomaga pri ženskih boleznih in pri težavah z mehurjem ... Pomembno je, daje nabran do 12. ure, ker je takrat v cvetovih največ zdravilnih eteričnih olj. Pri luskavici pomaga čajna mešanica iz rmana, koprive in ognjiča. Čaj iz rmanovih cvetov tudi uravnava želodčno kislino, stebla pa uporabimo za kopel za noge. Nabrani cvetovi ognjiča v košari Kolmež uravnava želodčno kislino. Eno čajno žličko korenin namočimo zvečer v 2 dl mrzle vode, zjutraj precedimo. Napitek na oko razdelimo na tri dele ter vsakič pogrejemo in popijemo pojedi trikrat na dan. Lakota se uporablja samo v svežem stanju. Socvetja so bela ali rumena. Rumena lakota je boljša. Uporablja se za obnovo krvi - namenjena je celo proti raku. Materina dušica deluje kot antiseptik in kot antibiotik za odpornost. 6-tedensko kuro naredimo v novembru. Lahko si pripravimo tudi odličen sirup. Naberemo zelišče v polnem soncu in ga zlagamo v čist kozarec plast za plastjo, vmes pa damo rjavi sladkor. Potrebno je, da vsako pest zelišča sproti omočimo pod vodo. Kozarec pokrijemo z gazo in ga damo v kartonsko škatlo na približno 25 °C - ne na sonce, da ostane lepa barva - za približno 3 tedne. Potem precedimo čez gazo. Kar nam ostane, lahko z malo vode uporabimo kot napitek. Dobljeni sirup pa uživamo 1 žličko dnevno. Uporablja se pri oslabelih ljudeh. Ozkolistni trpotec lahko prav tako uporabimo kot sirup. V kozarec zlagamo v plasteh narezan trpotec s cvetovi vred in vmes rjavi sladkor, potem pa kozarec neprodušno zapremo in zakopljemo v zemljo avgusta ter pustimo do novembra. Precedimo in sirup shranimo v razkuženih stekleničkah v kleti ali hladilniku. Odličen je pri hudem kašlju ali prehladu. Pri izdelavi sirupa iz smrekovih vršičkov se priporoča, da se zraven dodajo tudi borovi vršički, v katerih je več smole in je zato sirup bolj učinkovit. Šentjanževka pomaga pri depresijah, izgubi človeka. Poparek uživamo 2 meseca po 2 dl dnevno. Pomembno je, da se zelišče nabira po 16. uri popoldan, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Glog je pomemben pri oslabeli srčni mišici, pri povišanem ali prenizkem pritisku. Zdravilni učinki semena so 6 krat močnejši od cveta, zato je potrebna skrajna previdnost pri uporabi. Bezeg - bezgovo cvetje deluje kot preventiva pri herpesu, potrebno poje redno pitje tega čaja, šestkrat na leto po 1 mesec. Preslica je zdravilna za sečila, ledvice. Kdor je zdrav in pije ta čaj, lahko zboli na ledvicah. Zdravilna mešanica za sečila je iz naslednjih zelišč: 5 dag zlate rozge, 3 dag koprive, 2 dag regrata in malo hmelja. Čaj si pripravimo 2-krat dnevno po 2,5 dl in ga pijemo redno tri tedne. (Nadaljujemo prihodnjič) Danica Rozoničnik ZBORNIK 0 OSAMOSVOJITVENIH DOGAJANJIH V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Priče in pričevanja o vojni za Slovenijo »Vsaka vojna, čeprav še tako kratka, pusti posledice. Vojna za Slovenijo ni bila dolga, a je kljub temu terjala življenja, porušene objekte, uničenje vozil v barikadah, in zlomila ali prizadela marsikatero osebo. Na srečo pa v naši dolini vseh teh grozot ni bilo,« začenja svojo uvodno besedo v zborniku Priče in pričevanja predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Niko Pumat. Edi Mavrič -Savinjčan je poskrbel za vsebinsko pripravo publikacije (foto: Ciril M. Sem) V združenju so se za izdajo zbornika odločili iz preprostega razloga ker so želeli objektivno resnico o tukajšnjem dogajanju med »slovensko« vojno očuvati pred nezadržnim zobom časa. Za vsebinsko pripravo publikacije je poskrbel Edi Mavrič - Savinjčan, ki seje v preteklosti že dokazal z nekaterimi izjemni knjižnimi projekti. Mavrič je zbornikzasnoval v dveh delih, in sicer je v prvem delu navedena kronologija dogodkov od maja 1990 do oktobra 1991, v drugem delu pa so zapisana pričevanja nekaterih aktivnih udeležencev osamosvojitvenih dogajanj vZgorn-ji Savinjski dolini. Dokumentarno vrednost zborni- ka povečujejo faksimileji dokumentov skupščine in izvršnega sveta bivše Občine Mozirje ter kopica fotografij iz omenjenega obdobja. »Moje poznavanje dogodkov in spomini takratnih agresorjev dajejo jasno sporočilo, da bi Zgornjesavinjčani ustrezno ukrepali tudi v primeru večjih posegovjugoslovanske armade,« je v predgovoru v zborniku Priče in pričevanja zapisal Jakob Presečnik, kije kot minister za pro- met tudi aktivno pripomogel k zagotavljanju zadostnega obsega finančnih sredstev za realizacijo projekta. Denarje vta namen prispevalo šest gospodarskih družb, zgornjesavinjske občine in Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Najbolj dramatično so v zborniku opisani dogodki v zvezi z nepredajo orožja teritorialne obrambe jugoslovanski armadi, pristanek vojaškega helikopterja s slovenskima pilotoma na Golteh in prevzem karavle v Logarski dolini. »Dogodki so pokazali, da bi slovenska osamosvojitev brez lastnega orožja zagotovo potekala bistveno drugače, po najslabšem scenariju pa do nje sploh ne bi prišlo,« je prepričan Niko Purnat, ki je kot takratni poveljnik TO v najbolj kritičnih dneh vestno beležil vse, kar seje dogajalo. Zbornik Priče in pričevanja, kije izšel v nakladi 600 izvodov, bo zagotovo našel svoje mesto ne samo v domovih tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri osamosvajanju, pač pa tudi v knjižnicah in zgornje-savinjskih šolah, sajje prav, da mladi rod ve, kako se je na delčku njenega ozemlja rojevala suverena in samostojna Slovenija. Franci Kotnik OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Razočarani zaradi veteranskega zakona Člani zgornjesavinjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so na sobotnem občnem zboru kot vsako leto v tem času pregledali rezultate svoje dejavnosti in samokritično ugotovili, da vseh zastavljenih nalog niso realizirali. Tako na primer niso obiskali mednarodnega sejma sodobne oborožitve v Gornji Radgoni, niso se udeleževali športnih in ostalih aktivnosti, ki jih organizira zveza in območna združenja veteranov, so pa uspeli realizirati v lanskem letu začeti projekt, in sicer so izdali zbornik o osamosvojitvenih dogodkih v Zgornji Savinjski dolini. Predsednik združenja Niko Purnat je napovedal nove izzive in aktivnosti za po stažu še mlado društvo (foto: Ciril M. Sem) Po besedah predsednika območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Nika Pur-nata je na delovanje organizacije negativno vplivalo tudi dejslvo, daje bil zakon o vojnih veteranih kljub poprejšnjim obljubam politikov spremenjen le delno in kot takšen še vedno onemogoča ureditev statusa večini članov združenja. To med ljudmi kajpak povzroča negodovanje in razočaranje ter nemotiviranost za delovanje v veteranski organizaciji. Članstvo v območnem združenju se zato v minulem obdobju ni bistveno povečalo, prav tako pa združenje še ni rešilo vprašanja poslovnih prostorov. Potrebna bo tudi računalniška oprema za zagotovitev tekočega poslovanja, kajti nacionalna zveza veteranskih združenje je medtem že prešla na elektronsko poslovanje. »Ne smemo pa pozabiti, da smo po stažu še mlado društvo, saj obstajamo šele tretje leto, zato so pred nami še mnogi izzivi in možne aktivnosti,« je še dejal Niko Purnat. Po zaključku uradnega občnega zbora je sledi- la predstavitev zbornika Priče in pričevanja avtorja Edija Mavriča-Savinjčana, kije v dovolj ugledni publikaciji strnil osamosvojitvena dogajanja v Zgornji Savinjski dolini v letih 1990-1991. Predstavitve se je poleg ostalih gostov udeležil tudi minister za promet Jakob Presečnik, medtem ko se nobenemu od županov in županje dogodek ni zdel dovolj pomemben, da bi mu osebno prisostvovali. Franci Kotnik NOVA ŠTIFTA Blagoslov spomenika evropske vrednosti Župnija je toliko živa, kolikor so prizadevni in delovni župljani, ki v njej živijo. Za Novoštifčane velja, da so vzadnjih letih pod umnim vodstvom župnika Lojzeta Temarja prekosili lastne sposobnosti, tako da je nedeljski blagoslov prenovljenega Božjega groba, ki ga je opravil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, le še eden gosto popisan list v knjigi del, ki govori o prenovi in ohranjanju sakralnih in kulturnih spomenikov na robu gornjegrajske dekanije. Vendor ni namen razmišljati o pobožnosti, ki je polepšala cvetno nedeljo, ampak o zgodovinskem in arhitekturnem pomenu kapelice Božjega groba, kije do nedavnega skoraj pozabljena samevala na hribu za farno cerkvijo v Novi Štifti. Po ugotovljenih podatkih je ena redkih vernih kopij originala v Jeruzalemu in zato kulturno zgodovinsko izjemno pomembna. Nesporno ima Nova Štifta kopijo Božjega groba v starejši obliki kot sam Jeruzalem. Večina kopijje bilo verjetnozgrajenih po letu \ ÉKBr n t 1623. Tega leta so bili namreč izdani načrti jeruzalemskega izvirnika. V naših krajih so bile povečini grajene v drugi polovici 17. stoletja, iz tega obdobja je tudi novoštiftna kapelica, ki bi morala po nedeljskem obnovitvenem blagoslovu postati vsaj tako prepoznavna kot sosednja romarska Marijina cerkev. Savinjčan Prenovljeni Božji grob je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej (foto: EMS) BMW Serija 3 Ne prehitevajte s slabimi naložbami. Prehitevajte z BMW Serije 3. BMW Serije 3 s Top paket* opremo in inovativnim financiranjem: 50% plačate ob nakupu in 50% čez eno leto. Brez obresti. Top paket oprema ta je simbolna pn nakupu novega vozila BMW Serije 3 vam ponujamo zelo ugodno inovativno finan-^ ciranje. Ato še ni vse. Limuzina je na voljo s posebnim ‘Top paketom opreme, ki med drugim vključuje avtomatsko klimatsko napravo, CD predvajalnik, notranje oblazinjenje v kombinaciji z usnjem, usnjen volan, potovalni računalnik, platišča iz lahkih litin in še mnogo drugega. Cena za model BMW 320d sTop paket opremo je 7.217.040 SIT. SLeasing z veseljem vas pričakujemo v našem salonu. Selmard.o.o., Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000 rHfeÉHBPSH fngfiž '’’žfttii i.... - C/5 05 05 o _£S o o Q_ Q_ Q_ Q_ »CO Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,15 oo 00 00 CD CO T— C o c ^ co m> ft TZ » I 2 'F ° S C Q_ O TO cO 3 E co g I £ ra 2 ra co -| c E >o ro ra o c >0 ^ =3 Z 03 "O CD > O Q_ "O O Ubi * o •SS -a o a. > B g£1 s *> 8 M JjS ■> S 0> « ss >WI S ” 8 £ 8 M a> B M >w E o >0 O > 8 > B ’S sz o. M O o ima svo o « r^" •- r ^ ^ ^ j ^ ^ ^ ’ I r~ f f / '■ tušOklub Titafa zvezda 'Ä kartica ugodnosti zadovoljnih kupcev * več informacij: INFO točke^ Planeta TUŠ Celje in Novo mesto www.planet-TUS.com y( Prihranek časa in denarja ★ Nagrade ob enkratnem nakupu kino vstopnic Nagrade za zvestobo Sodelovanje v velikem nagradnem žrebanju www.planet-TUS.com | ★ Vse ugodnosti TUŠ kluba Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje OSREDNJA KNJ. CELJE