VESTNIK ^):mmmmmumnmm)nm)mmmnmtmn!)mm)m)]nmnn= Poštni urad 9020 Cetovec ^ Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt = E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt = Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 Siiingov = ] P. b. b. iiumtmimmimimtmtmnmnmttimtmnmmHmtnmnintm^ LETNiK XXXiii. CELOVEC, PETEK, 6. OKTOBER 1978 ŠTEV. 40 {1886) MA POR!) y MEW YORKU: Minister Pahr prizna! da manjšinsko vprašanje še ni rešeno Zadnji petek sta se v okviru vsakoietnih srečanj zunanjih ministrov sosednih držav ob priiiki zasedanja giavne skupSčine OZN v Mew Yorku srečata sekretar za zunanje zadeve SFR Jugosiavije Josip Vrhovec in avstrijski zunanji minister Wiiiibaid Pahr. Pogovarjata sta se o probiemih obojestranskega zanimanja in posebno Se o biiaterai-nih odnosih med Avstrijo in Jugosiavijo. Ob tej priiiki sta ugotoviia, da so ti odnosi kar optimaini, vendar pa je Josip Vrhovec izrecno poudari), da bremeni te odnose siej ko prej nereSeni probiem jugosio-vanskih manjSin v Avstriji. S tem v zvezi je avstrijski zunanji minister Wiiiibaid Pahr zagotovi), da se bo avstrijska viada v bodoče potrudita, da bi meddržavne odnose Se naprej izboijSaia. Pri tem je Se doda), da naj bodo koroSki Stovenci med državama „most, ne pa faktor razdvajanja". Skupno sta oba visoka diptoma-ta ugotovila, da je v medsebojnem interesu, da bi že obstoječe, kar neverjetno dobre odnose še naprej razširjali. Jugoslovanska stran je ob tej priliki predložila obisk zunanjih ministrov v obeh državah, kar priča o tem, da ima SFR Jugoslavija velik interes za dobre meddržavne odhose. Vrhovec je posebno poudaril, da so avstrijsko-jugoslovanski odnosi ,izredno dobri", seveda z izjemo manjšinskega vprašanja^ Pahrov odgovor je s tem v zvezi )ako zanimiv, saj zunanji minister prvič priznava, da manjšinski pro-b)em v Avstriji še n) reSen. Kajti drugače ni mogoče interpretirati njegove izjave, da se bo avstrijska vtada potrudita še izbotjšati odnose med Jugostavijo )n Avstrijo. Kajti če so le-ti tako in tako že .izredno dobri", kot je dejal Vrhovec, potem jih je mogoče izboljšati samo z rešitvijo odprtega manjšinskega; problema. To je vsekakor nov vidik s strani uradne avstrijske politike: doslej namreč so vsi merodajni politiki vedno ugotavljali, do je njihov zakon o narodnih skupinah absolutna in dokončna rešitev našega vprašanja. Očitno po avstrijski diplomaciji ni uspelo prodati tega zakona za uresničitev člena sedem avstrijske državne pogodbe, v katerem so zajamčene naše pravice. Še zlasti pa avstrijski diplomaciji ni uspelo slepiti zastopnike matične države, ki nas od nekdaj podpira v našem upravičenem boju za narodne pravice. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU vabi na hcMccr# ob 70-ietnici svojega obstoja in ob avstrijskem državnem prazniku v nedeijo 22. oktobra 1978 ob 14. uri v Kongresni hiši v Beijaku. Pokroviteij beijaški župan inž. Jakob Morti. Sodeiovati bodo: mešani in moški zbor SPD .BiLKA" iz Biičovsa ansambei ,.DRAVA" iz Boroveij možki zbor SPD „Edinost" iz Škofič mešani zbor SPD .GORJANC)" iz Kotmare vasi moški zbor in tamburaški orkester SPD .JEPA-BAŠKO JEZERO" iz Loč , , .PLAJBERŠKi KVARTET" iz Siovenjega Piajberka mešani zbor SPD .RADišE" iz Radiš mešani pevski zbor „ROi" iz St. Jakoba v Rožu moški zbor SPD ..SVOBODA" iz Loge vasi tamburaški orkester SPD .ZVEZDA" iz Hodiš foikiorna skupina in mešani zbor SPD .ZARJA" iz Zei. Kapie , Odbor Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni .NAŠA KNJiGA" v Ceiovcu in v pisarni SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ter v Beijaku v mestnem kinu in eno uro pred koncertom pri biagajni v Kongresni hiši. Ker smo se koroški Stovenci od vsega začetka zoperstavili tako sklepu kot tudi izvajanju zakona o narodnih skupinah, smo s tem našim bojem prisilili samega .očeta" tega zakona, da je sedaj v New Yorku priznal, da manjšinski problem v Avstriji še obstaja. To priznanje pa bo moralo imeti tudi posledice za nadaljnjo avstrijsko manjšinsko politiko. Če ji že sami ne gre za dejansko demokratično rešitev manjšinskega vprašanja na Koroškem, se bo morala podrediti zahtevam in pogojem mednarodne javnosti: če hoče imeti optimalne sosedske odnose z Jugoslavijo, se bo pač morala spoprijazniti z dejstvom, da se SFR Jugoslavija kot matična država in sopodpisnica avstrijske državne pogodbe živo zavzema za enakopravnost svojih manjšin v Avstriji. Koroški Slovenci imomo sedaj belo na črnem, da je avstrijski zunanji minister Pahr priznal, da zakon o narodnih skupinah le ni višek in vzor manjšinske politike. Potrebno bo, da bomo merodajne politike opozorili na njihove lastne izjave, tudi če so jih dali daleč od žarišča, a vendar prisiljeni od razmer. In lahko se tudi zavedamo, da imamo v matični državi doslednega zagovornika naših pravic. Člen 7 še ni izpolnjen, je priznat minister Pahr. Strnimo vse sile za boj, da ga bomo čimprej izpolnili. Kajti vlogo mostu — tudi to je tre-bo ministru Pahru povedati — bomo lahko uspešno izpolnjevali le tedaj, če bodo z uresničitvijo dejanske enkaporavnosti za to ustvarjeni pogoji. Solidarnostni komite za pravice manjšin. Zveza siovenske mia-dine in Koroška dijaška zveza vabijo na Oktobrski tabor V NEDELJO 8. OKTOBRA 1978 V ŠOTORU PRED ZADRUŽNiM SKLADiŠČEM V CELOVCU, ROSENTALER STRASSE ZAČETEK OB 14. URi Sodeiujejo: Schmetteriinge Dreschftegei (ijudske pesmi iz Avstrije) Heraid irnberger in mnogi drugi Prisrčno Široka obsodba fašističnega rovarjenja na Tržaškem Kakor teden dni prej v Bazovici, tako so se minuto nedetjo v Križu pri Trstu spet zbrati števitni stovenski in itatijanski antifašisti, da znova povzdignejo gtas protesta in obsodbe ztočinskega divjanja fašističnih ete-mentov. Po atentatu na spomenik bazoviškim junakom so se namreč .neznani storitci" (tudi tam ostajajo fa-šistično-nacionalistični ztikovci na vadno neodkriti in neznani in zato nekaznovani, kakor se to pogosto dogaja pri nas na Koroškem — op. ured.) znositi še nad drugimi spomeniki, postavtjenimi v čast padtim protifašističnim borcem. Na protestni manifestaciji so v stovenskem in itatijanskem jeziku najodtočneje obsoditi zločinsko početje črnih vandatov, prav tako odtočno pa so tudi zahtevati od pristojnih obtasti, da poskrbijo za izsie-ditev in kaznovanje sedanjih storit-cev ter s primernimi ukrepi preprečijo nadatjnje rovarjenje zoper mirno sožitje, s tem pa zagotovijo, da se bo sožitje in sodelovanje v obmejnih krajih v bodoče razvijalo po načetih, ki so se uveljavita v skupnem boju proti nacifašističnemu na-sitju. Hkrati so na manifestaciji tudi nakazati pot, kako to doseči. Tako je govornik SKGZ Bogo Samsa naglasit: Zato pa je prva in najvažnejša natoga ponovno okrepiti demokratič- no solidarnost vseh antifašistov, Ita-tijanov in Slovencev, antifašistov Trsta, slovenskih okoliških vasi, celotne dežete Furtanije-Julijske krajine. In je še opozorit, da so tržaški Stovenci bili in so sestavni det mesta, v katerem so vedno biti v prvih vrstah, kadar je što za stvar demokracije, svobode in napredka in v prvih vrstah so tudi danes v tem kritičnem trenutku. V svojem govoru se je predstavnik SKGZ zavzet tudi za čim hitrejšo globalno zaščito vseh Slovencev v Italiji ter poudarit, da more biti to doseženo le z zakonom, pri katerem bodo Stovenci aktivno sodetovati kot neposredno prizadeta narodnostna skupnost. Kajti — kot je dejal — .Stovenci ne bomo objekt barantanja, nočemo biti predmet še tako pokroviteljskih in vzvišenih nasvetov; boriti smo se za svojo usodo in sami bomo odločati o naši bodočnosti". Zastopnik združenja itatijanskih partizanov Arturo Calabria pa je med drugim izjavit, da so v obmejnih krajih tarča fašističnih napadov logično najprej Stovenci, toda napad na simbote antifašizma, na sedeže stovenskih organizacij, na jugoslovanske avtomobile, vse to pa je istočasno tudi napad na ves antifašizem itatijanske republike, ki je zrasla iz odporništva, in napad na vse tiste, ki jo branijo. Rebrca: ogorčenje, strah, negotovost med deiavci Tovarna celuloze na Reberci stoji v zadnjem času v ospredju političnega in gospodarskega zanimanja na Koroškem. Kakor je znano, je ta tovarna, ki zaposluje okrog 240 delavcev in nastavljencev iz okolice Železne Kaple in še drugih predelov dvojezične Koroške, že dalj časa v hudih gospodarskih težavah. Vzrok temu ni samo padec cene za celulozo na svetovnem trgu, ampak tudi v zadržanju in ravnanju lastnice tovarne, ki si na ta način pčitno hoče zagotoviti čimveč profita na račun delavcev. To pa je tudi vzrok sedanjemu položaju prizadetih de-iavcev v tovarni na Reberci: medtem ko je tovarna doslej že dva meseca .stala" — na pobudo lastnice, ki je obljubila, da bo v tem času poskrbela za rešitev iz zagate, je le ta zdaj zopet .prosila" delavce, da bi še nadaljnja dva meseca .počakali" in se tako odpovedali 40 °/o mezde. Vendar delavski svet te .ponudbe" ni sprejel, saj ni nobenih argumentov, ki bi zagotovili neko zadovoljivo rešitev v bližnji bodočnosti, ko pa je imela lastnica doselj že dovolj časa za pogajanja. Tako so se delavci 2. oktobra znašli na svojih delovnih mestih, ne da bi mogli tam začeti z delom, saj manjka bistvenih surovin za produkcijo. Delavci pa vztrajajo na svojih delovnih mestih, saj so dela voljni in zato seveda tudi zahtevajo polno izpla-čanje mezd, ki jim pristoja po kolektivnih pogodbah. Pri tem svojem zadržanju pa uživajo tudi popolno podporo sindikatov. Vendar do danes še ni [zgledov, da bi se problem obrata v Reberci kmalu rešil: lastnica si hoče pridobiti časa in zavlačuje pogajanja z odgovornimi predstavniki deželne in državne vlade, od katerih zahteva še dodatnih podpor in subvencij. Rešitev se sicer ponuja: Jugoslavija je že večkrat ponudila in še vedno ponuja, da bi se gospodarsko in finančno udeležila pri obratu, da bi takoj Investirala potrebne vsote za modernizacijo tovarniške in tehnične opreme in zlasti še, da bi se obvezala za odkup pridelane celuloze v Reberci. Če bi odgovorni to ponudbo sprejeli, bi bil rešen problem 2S0 delavcev na južnem Koroškem. Vendar — čeprav gre pri tej ponudbi za popolnoma naravno in vsakdanjo obliko gospodarske kooperacije, ki naj je v korist obema prizadetima partnerjema — pač vlada na Koroškem posebna logika. Ta iogika sicer nikakor ni logična, je pa zato koroška: Koroške se ne sme .razprodati". V ta rog trobenta že dalj časi koroški Hei-matdienst, ki s tem samo dokaže, da je nacionalizem in odprto sovraštvo proti delavskemu razredu otrok istega mišljenja. Po tej melodiji pa očitno pleše tudi večji dei odgovornih koroških politikov. Saj se bliža 10. oktober in bližajo se volitve ... Med prizadetimi delavci pa narodnostnih prepirov ni: v tovarni na Reberci so zaposleni tako Slovenci kot tudi nemškogovoreči delavci. Njim ni mar katerihkoli nacionalističnih predsodkov, ki onemogočajo nadaljnje obratovanje, pač pa imajo skupen socialni, ekonomski in razredni interes: ohranitev svojih delovnih mest. Zato pa tudi ostro obsojajo nacionalistično igro, ki se igra na njihovih hrbtih. To so povedali tudi zastopnikom ZSO, ki so v torek obiskali delavce na Reberci in jim ob tej priložnosti zagotovili popolno in nedeljeno solidarnost, saj gre tu za socialni problem, ki prizadene velik del prebivaistva dvojezične Koroške. Fasisti v itaiiji se vedno rovarijo Kakor smo v našem tisto že poročati, so se fašistične skupine na Primorskem v zadnjem času spravile nad spomenike, postavljene v čast padlim partizanom. Očitno hočejo italijanski fašisti s temi metodami ob bližnji obletnici podpisa osimskih sporazumov, ki bo 26. oktobra, ustrahovati slovensko in sploh vse demokratično prebivalstvo in preprečiti izvršitev osimskih sporazumov. Čeprav je pred približno štirinajstimi dnevi ogromna množica primorskega prebivalstva na množični antifašistični prireditvi v Bazovici izrekla svoj gnus nad fašističnimi provokacijami in zahtevala od javnih oblasti ostro postopanje proti vandalom, so doslej neznani fašisti niti teden dni pozneje v eni sami noči uničili oziroma oskrunili kar štiri partizanske spomenike v okolici Trsta. Ta akt vandalizma je povzročil hudo ogorčenje po vsej Italiji, zlasti še zato, ker daje temu vandalizmu potuho tudi zloglasna nLista zo Trst", ki je tam trenutno na oblasti. Čeprav gotovo ne gre prezreti že nevarno razvitega fašističnega vpliva v Italiji in tudi v Trstu (o čemur priča ne nazadnje tudi omenjena „Lista za Trst"), pa je hkrati razveseljivo dejstvo, da je zelo močan tudi demokratični in antifašistični tabor, ki hitro in občutljivo reagira na take in podobne vandalske akte. To so dokazali tudi številni protesti, ki so takoj po atentatih prišli iz vseh demokratičnih vrst. Protestno izjavo je objavila tudi SKGZ, — ki med drugim pravi: „Zločinska vztrajnost v oskrunje-vanju spomenikov, ki smo jih postavili žrtvam boja proti fašizmu, presega meje občasnih provokacij in golega sovraštva. Če si je do danes kdo utvarjal, da so uničevanje spomenikov in drugi škvad-ristični napadi delo osamljenih skupinic, morda celo od drugod impor-tiranih, mora svoje mnenje po zadnjih oskrumbah temeljito spremeniti." In dalje je še rečeno: .Kdor je danes proti mirnemu sožitju in medsebojnemu spoštovanju med slovensko in italijansko skupnostjo na tem območju, kdor noče prizna- Nenadna smrt Janeza Pavta I. je odjeknila po vsem svetu V petek zjutraj je svet zvedet za žalostno in tragično novico, da je nenadoma umrt papež Janez Pave! t. Kakor nepričakovano hitro je bi! po smrti svojega predhodnika Pavia Vt. izvoijen kardinai Aibino Luciani za novega papeža in si je v kratkem času 33 dni papeževanja pridobit simpatizije vsega vernega ijudstva po svetu, pa tudi tistih, ki ne pripadajo katoliški cerkvi aii katerikoii drugi veroizpovedi, tako nepričakovano hitro se je tudi končaia njegova pot kot . božji zastopnik" na tem svetu. ..Pretežko mu je biio breme njegove odgovorne natoge," je izjavi) dunajski kardinai Konig. Priijubijenost Janeza Pavia i. gotovo ni biia siučajna. Kakor je Janez XXiit. svoj čas vodii cerkev v novi čas in jo priiagodii novim razmeram s tem, da je skiicai drugi Vatikanski koncii, in kakor je njegov nasiednik Pave) Vi. to pot nadaijevai in iskai diaiog z drugimi verami kot tudi z marksisti in ateisti in s tem odpravit ozko nazorje katoiiJke cerkve, tako je vse obetaio, da bo tudi novi papež to pot nadaijevai. To je navzven že pokazat z imenom, ki si ga je izbrai po obeh svojih predhodnikih, čeprav je že v svojem prvem nagovoru dejai, da niti nima „srčne kutture papeža Janeza, niti izobraženost papeža Pavia". Tudi ta izrek pa je bii izraz njegove skromnosti in preprostosti, s katero si je pridobi) takšno priijubijenost, preden je spioh resno začei s svojo naiogo: vodenjem cerkve. Tako bo Janez Pave) t. v zgodovini ostai papež 33 dni, še boij pa papež skromnosti, smehijaja in priijubijenosti. 2e so se začeie priprave za prihodnji konkiave, to se pravi za izvoiitev novega Petrovega nasiednika, ki se bo začeio t4. oktobra. vati, da moramo biti Slovenci kot skupnost in posamezniki popolnoma enakopravni, kdor je proti prijateljstvu in ustvarjanju novih kvalitet v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in med Trstom ter neposrednim slovenskim in jugoslovanskim ozemljem, ne daje samo novih moči škvadrističnim napadalcem, marveč se bo z njimi prej ali slej identificiral." Tudi Komunistična partija Italije je ostro obsodila atentate. .Ni naključje — je tam rečeno — da se dogajajo tako huda dejanja prav v teh trenutkih. Dvoumna stališča, ki najdejo svojo potrditev tudi v tržaškem občinskem svetu, glede odnosov med Slovenci in Italijani, Italijo in Jugoslavijo, omogočajo nove upe in namene fašistov. Nevarno bi bilo prezreti fašistične in nacionalistične matrice nasilja, ki smo mu bili te dni priča. Zato ne zadostujejo samo splošne obsodbe, kot jih je npr. izrekal na zadnjem zasedanju občinskega sveta tržaški župan. Vsekakor se morajo primorski Slovenci — kljub slovesnih izjav italijanskih zastopnikov ob podpisu osimskih sporazumov — slej ko prej boriti za svoje pravice in ostati budni proti fašistom. V tem njihovem boju jih podpiramo in jim izražamo našo solidarnost, saj nas spominjajo tudi no naše razmere na Koroškem. Dinamit pa v zadnjem času govori tudi no Južnem Tirolskem, kjer so v Bozenu doslej neznani storilci razstrelili fašistični .spomenik zmage" iz Mussolinijeve dobe. Vse kaže, da sodi ta akcija v okvir nekega organiziranega gibanja, saj so samo eno noč po tem atentatu prav tako neznani storilci premazali italijanska imena na številnih dvojezičnih topografskih napisih v raznih vaseh Južne Tirolske. Doslej si niti oblasti niti drugi opazovalci niso na jasnem, komu je treba te akcije pripisali, verjetno pa gre za skupino nemških nacionalistov. Tretje srečanje narodnosti sosednjih dežei Leta 1976 je biio na Koroškem 1. srečanje narodnosti sosednjih dežei, ki sta ga v Sekiri ob Vrbskem jezeru organizirati osrednji organizaciji koroških Siovencev, udeiežiii pa so se ga predstavniki siovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji, siovenske narodnosti v itaiiji ter itaiijanske in madžarske narodnosti v Sio-veniji. Lani je biio podobno srečanje v Lendavi, torej na območju, kjer živi madžarska narodnost v Sioveniji. Že takrat je biio predvideno, da bo 3. srečanje narodnosti sosednjih dežei v ietu 1978 pri Siovencih v itaiiji. Organizacijo je prevzeta Siovenska kuiturno-gospodarska zveza v Trstu, ki je pripravita srečanje za petek 6. in soboto 7. oktobra 1978. K sodeiovanju je povabita predstavnike koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, predstavnike itaiijanske in madžarske narodnosti v Sioveniji, predstavnike porabskih Siovencev na Madžarskem, ki bodo skupaj s predstavniki Siovencev v itaiiji izmenjati mnenja, se medsebojno intormiraii ter utrdiii vezi med manjšinami v sosednjih dežeiah. Poieg pregieda poiožaja narodnosti v posameznih dežeiah ter razprav o perečih manjšinskih vprašanjih bodo udeieženci ietošnjega srečanja v Trstu imeii tudi priiožnost, da na kraju samem spoznajo živijenje in deio siovenske narodnosti v itaiiji. Posebno aktuainost v tem pogiedu pa bo daio srečanju najnovejše stopnjevanje fašistične in narodnostne nestrpnosti na Tržaškem, tako da bo srečanje brez dvoma izzveneio tudi kot soii-darnostna podpora Siovencem v itaiiji, ki prav v teh dneh doživ-ijajo nov vai šovinističnih izgredov, hujskanja in ceio dinamit-skih atentatov. Kova števitka „Enotnosti" je spet izredno zanimiva To teden je izšla druga redna številka glasila avstrijskih solidarnostnih komitejev in Iniciativne skupine za pravice manjšin na Dunaju .Einheit" (Enotnost, Jedinstvo, Egy-sek, Svornost). To je oktobrska številka in vsebuje zato pretežno članke o vsakoletnih desetooktobrskih proslavah na Koroškem. Hkrati vabi demokrate na .Oktobrski tabor" v Celovcu, katerega organizirajo celovški solidarnostni komite, Zveza slovenske mladine ter Koroška dijaška zveza. V uvodnem članku pod naslovom Slovenski kmetj e s Tržaškega Pred kratkim je bilo — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki — na izletu po južnem Koroškem 150 slovenskih kmetov in gospodarstvenikov s Tržaškega. Prispeli so v soboto 23. septembra čez mejni prehod na Vratih, kjer jih je pričakal tajnik Slovenske kmečke zveze Jože Mečina, ki jih je v imenu organizacije pozdravil in jim zaželel dobrodošlico na Koroškem. Spremljal jih je dva dni na obiskih pri zadružnih in kmetijskih obratih po pogramu, ki je nastal na podlagi dogovora obeh kmečkih zvez v Celovcu in Trstu. Najprej so se tržaški rojaki ustavili pri slovenski Posojilnici na Ločilu, kjer je bila možnost zamenjave denarja. Sledil je ogled Kmečko-go-spodarske zadruge na Brnci; upogled v njeno delovanje je dal poslovodja Stanko Gastl. Po okrepčilu v Antoni-čevem gostišču na Reki pri Šentjakobu je pot vodila izletnike skozi Rož in preko Galicije v Železno Kaplo, kjer so se ustavili za kosilo. Popoldne so si ogledali kapelško Posojilnico, katere zgodovino jim je tolmačil dolgoletni predsednik Andrej Rapold. Opozoril je predvsem tufdi na težko dobo 1941 — 1945, kot višek uspešnega povojnega delovanja pa je navedel udeležbo pri novem hotelu Obir. Na pokopališču v Železni Kapli so se gostje s Tržaškega poklonili padlim partizanom in žrtvam nacističnega nasilja. Pod vodstvom poslovodje Janeza Hudla so si ogledali kreditno in blagovno zadrugo v Globasnici, potem pa so prvi dan bivanja na Koroškem zaključili v hotelu Obir, kjer je večerji sledil kulturni večer in srečanje s predstavniki Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Uvodoma je goste v imenu ZSO na dvodnevnem izletu po južni Koroški in Zveze slovenskih zadrug pozdravil predsednik domačega SPD „Zarja" Peter Kucher, ki je obenem tudi odbornik kapelške Posojilnice. Poudaril je, da Smo bratje, ki se tako na Koroškem kot na Tržaškem borimo za obstoj in pravice. Povabil jih je, naj nas še večkrat obiščejo in nam s tem dajo moralno podporo v našem boju. Potrebo po večkratnih srečanjih in po izmenjavi izkušenj je naglasil tudi podpredsednik Slovenske kmečke zveze Ludvik Lesjak. Predsednik gospodarskega odbora ZSO dipl. inž. Fran- roškem. Ob priložnosti srečanja s Tržačani v hotelu Obir so se znašli za skupno mizo predsednik tržaške Slovenske kmečke zveze Alfonz Guštin, podpredsednik Alojz Debelin, tajnik Edi Bukavec, tajnik gospodarskega odbora SKZ Smodan Kapič ter dopisnik Primorskega dnevnika Lucijan Volk. Našo kmečko zvezo pa so zastopali predsednik nadzornega odbora Tone Krušic, podpredsednik upravnega odbora Ludvik Lesjak, tajnik Jože Mečina ter odbornika dipl. inž. ci Einspieler je gostom prikazal trenutni narodnopolitični položaj koroških Slovencev ter jih predvsem seznanil z našimi gospodarskimi problemi. Pri tem je posebej orisal tudi probleme kmetijstva ter opozoril na posledice strukturnih procesov. V imenu gostov pa je spregovoril tajnik tržaške kmečke zveze Edi Bukavec, ki se je zahvalil za prisrčni sprejem na Ko- Franci Einspieler in Janko Gabriel. Razvil se je živahen razgovor, v katerem so si domačini in rojaki s Tržaškega izmenjavali izkušnje in se menili o možnostih tesnejšega medsebojnega sodelovanja. V spomin na bratsko srečanje je predsednik tržaške SKZ Alfonz Guštin podarit zastopnikom naše kmečke organizacije Hlavatyjev akvarel s kraškim motivom, poleg tega pa so Tržačani prispevali tudi žlahtno kapljico — primorsko vino. Domačini pa so se gostom oddolžili s pestrim kulturnim sporedom, ki sta ga izvajala mešani pevski zbor in folklorna skupina SPD „Zarja", medtem ko je za veselo razpoloženje skrbel domači ansambel „Spiders". Naslednjega dne so izletniki s Tržaškega najprej obiskali vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, kjer so karantanski kmetje ustoličevali svoje kneze in vojvode. Povzpeli so se tudi na razgledni stolp na Jedvov-ci nad Vrbskim jezerom, od koder je čudovit razgled po Koroški. Ob gostoljubni postrežbi v domači gostilni pri Mikliavžu v Bilčovsu so se okrepčali, nato pa nadaljevali pot pod vodstvom Janka Malleja, ki je izletnikom orisal zgodovino ter današnji položaj in težave, v katerih se nahaja slovenska narodna skupnost na Koroškem, ki se mora še vedno boriti za svoje pravice in obstoj na domači zemlji. Med potjo so se ustavili še pri Karglovih v Bačah, kjer si je družina uredila zgledno kmetijo in se predvsem ukvarja tudi s kmečkim turizmom. Temeljita razlaga mladega gospodarja Foltija Kargla jim je pred-očila razvoj in rezultate uspešnega gospodarjenja. Tržaški rojaki so ob slovesu v Zsvittrovi restavraciji v Pečah zagotavljali, da jih je resnično presenetilo gostoljubno vzdušje, v katerem so se počutili res kot bratje med brati. Z obeh strani je bila izražena želja po čim tesnejših medsebojnih stikih in tako smo lahko prepričani, da bo obisk Slovenske kmečke zveze iz Trsta pri Slovenski kmečki zvezi na Koroškem rodil lepe uspehe. .Ni vzroka za praznovanje" je opisana zgodovina takoimenovanega .Karntner Abwehrkampfa" in kako se je le-ta odvijal roko v roki s prisilno germanizacijo koroških Slovencev. V članku dokazujejo, da .Abwehrkampf" nikakor ni vplival na potek meje med Koroško in Slovenijo odnosno med Avstrijo in Jugoslavijo, ker so bile meje povojne Evrope določene že na pariški mirovni konferenci, kjer so se zlasti Američani in Italijani že prej zedinili na .naravno mejo" Karavank, tako da tudi v zvezi s plebiscitom ne more biti govora o nekaki .samoodločbi" narodov, kot se to trudijo dokazovati avstrijski nacionalistični in meščanski zgodovinarji. Obratno — tako je povedano v omenjenem članku — so ravno tisti, ki si lastijo monopol domovinske zvestobe, od vsega začetka svoj .Abwehrkamp(" smatrali in uporabljali za to, kar je dejansko bil: .začetek nacionalsocialistične revolucije na Koroškem," kot je to sam priznal Maier-Kaibitsch, takrat vodilen človek v heimatdienstovskih vrstah, pozneje pa vojni zločinec in krvnik koroških Slovencev. S tem v zvezi zahteva .Enotnost" jasno: .Prepoved vsakršne diskriminacije manjšin! Konec s protimanjšinskimi proslavami na 10. oktober!" V to smer gre tudi v .Enotnosti" objavljena! resolucija graškega solidarnostnega komiteja, kjer je med drugim povedano: „Ta deželni praznik je (...) provokacija za Slovence. Graški solidarnostni komite za pravice manjšin v Avstriji se torej odločno zoperstavlja deželnemu prazniku v tej obliki. Zato pa podpira oktobrski tabor." V drugih člankih in glosah obravnava .Enotnost" diskriminacijsko šolsko ureditev za' gradiščanske Hrvate, mladinsko delovno brigado v Šentprimožu (pred kratkim so se le-te udeležili tudi zastopniki komitejev iz Gradca in Celovca), predstavlja občino Šmarjeto v Rožu ter prinaša izvlečke iz procesnih aktov proti vojnima zločincema gauleiter-ju Rainerju in Maier-Kaibitschu iz leta 1947 ter še druge zanimive podrobnosti. Oktobrska številka .Enotnosti" je izredno pestra in zanimiva', kupite jo lahko v .Naši knjigi" ati jo naročite pod naslovom: Solidarnostni komite za pravice manjšin Klagen-(urt-Celovec, Posttach 497, 9010 Celovec. Slovensko okno v svet Jubilej slovenske radiotelevizije Kar dva jubileja praznuje teto: stovenska radioteievizija: petde!et-ietnieo radia in dvaj:efietnico teievizije na Stovenskem. Prva $ioven:ka radijska postaja je začeia oddajati 1. septembra 1928, siovesna otvori-tev te pomembne pridobitve, ki se je tedaj imenovaia Radio Ljubijana, pa je biia 28. oktobra 1928, medtem ko so 11. oktobra 1958 posiaii iz tjubijanskega studia v eter prvi teievizijski program v Sioveniji. Pro-siave teh dveh pomembnih obietnic se pravzaprav vrstijo že vse ieto, svoj višek pa bodo dosegie v tem mesecu._____________ Kako se je na slovenskem rojeval najprej radio in kako si je potem začela utirati pot tudi televizija, je bilo v zgoščeni obliki opisano v članku, ki ga je v zadnji številki objavila revija za Slovence po svetu — Rodna gruda. Iz tega članka povzemamo tudi naslednje podrobnosti. Najprej je treba povedati, da se lahko Slovenci pohvalimo s celo vrsto prvovrstnih tehnikov in inženirjev, ki so kot pionirji neomajno in skoraj brez zamude z ostalo Evropo začeli raziskovati pojav brezžičnega pošiljanja znakov in besed na daljavo. Iz zapiskov, ki jih je zapustil „oče slovenskega radia" inž. Marjan Osama, se da razbrati, da so slovenski tehniki že v letih 1899 in 1900 s koherjem in relejem zabeleževali nevihte. To so bili prvi slovenski radioamaterji. Resnično pomembno delo pa so pokazali šele po letu 1925, ko je Ljubljana dobila domačo radiooddajno postajo, ki je začela delovati 8. marca 1925. Nato je 1. septembra 1928 prvič .zadonela" po svetu slovenska pesem iz domžalske postaje z močjo 2,5 kW; to postajo so zgradili po tehničnih navodilih inž. Marjana Osane. V oddaji 1. septembra 1928 je prvi spregovoril pisatelj Fran Šaleški Finžgar, nato še pesnik Oton Zupančič, ki je recitiral nekaj od^ lomkov iz sovje .Dume". Slovesno pa so postajo odprli šele 28. oktob- ra 1928; oddaja za to priložnost se je začeta s slavnostnimi govori, ki jim je sledil koncert pevske zveze z 800 pevci. Ob napadu na Jugoslavijo) so nemška letata 6. aprila 1941 popol- Vodnik po partizanskih poteh Založba Borec v Ljubljani je izdala knjigo z naslovom .Vodnik po partizanskih poteh". Ma 700 straneh velikega formata so v besedi in sliki predstavljeni vsi kraji v Sloveniji, ki so neposredno ali vsaj posredno povezani z narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda. Knjiga je plod večletnega dela 28 avtorjev, ki so zbrali in obdelaii obsežno gradivo. Vodnik po partizanskih poteh je knjiga, ki — kakor je v uvodu zapisal predsednik SZDL Mitja Ribičič — „nam približa najsvetlejše trenutke naše revolucije, delo ki je neprecenljiv prispevek pri ohranjanju revolucionarnih tradicij". Skoda je samo, da v knjigi niso zajeti tudi tisti deli slovenskega etničnega ozemlja, ki so izven meja Slovenije — kajti tudi Slovenci v Avstriji in v italiji smo bili vključeni v protifašistični na-rodnoosvobodiini boj, o čemer na primer pri nas pričajo partizanski spomeniki na 40 pokopališčih širom južne Koroške. X!X. zborovanje stovenskih zgodovinarjev Od 27. septembra do 1. oktobra 1978 je potekalo v Mariboru XIX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Zgodovinarji so v števiinih referatih spregovorili o preteklosti Maribora in Spodnje Štajerske. Drugi dan zborovanja, je bil namenjen pregledu slovenske zgodovine od 1905 do 1914. Posebna pozornost je bila posvečena tudi 60-letnici bojev za severno mejo. V ta namen je muzej NOB organiziral posebno razstavo, ki jo je pripravil Lojze Penič. Razstava na nazoren način prikazuje dogajanja pred šestdesetimi leti, prikazuje pa tudi dogodke pred razpadom avstro-ogr-ske monarhije in dogajanja po letu 1919. Letos mineva tudi 75 let, odkar je bilo ustanovljeno Zgodovinsko dru- V S O V J E T S K J ZVEZ!: Vsako minuto 33.000 knjig Med državami, kjer izide največ knjig, zavzema Sovjetska zveza brez dvoma eno prvih mest. V Sovjetski zvezi namreč dvesto založb natisne vsako minuto okoli 33.000 knjig, na leto pa okoli 5 milijonov knjig, katerih skupna naklada dosega 1,8 milijarde izvodov. Na podlagi socioloških raziskav so ugotovili, da 97 odstotkov prebivalstva Sovjetske zveze posveča vsak dan branju najmanj uro časa. Lani so v Sovjetski zvezi izdali zadnjo knjigo iz zbirke del svetovne književnosti, velikanskega projekta založniške dejavnosti, katerega pobudnik je bil še Maksim Gorki. V tej zbirki so objavili 25.800 del 3.235 pisateljev iz 80 držav sveta; natisnili so jo v 60,294.000 izvodih. Zdaj pa je v pripravi nov projekt: zbirka klasikov v 150 knjigah. Poleg tega pa pripravljajo tudi 50 knjig svetovne književnosti za otroke. štvo v Mariboru. Kot je povedal dr. Sergej Vrišer, pomeni ustanovitev Zgodovinskega društva v Mariboru odločen mejnik v kulturnem razvoju severovzhodne Slovenije. Ob postopnem ponemčevanju so se štajerski Slovenci zavedali, da jim grozi ne samo politični in gospodarski, ampak tudi kulturni zaton. Leta 1903 je dozorela zamisel o društvu, ki naj bi prevzelo skrb za nadaljnji razvoj kulture na spodnještajerskih tleh. Zgodovinsko društvo je leta 1904 začelo izdajati „Časopis za zgodovino in narodopisje", in se z njim najučinkoviteje uveljavilo. Zgodovinsko društvo v Mariboru je v letu svoje ustanovitve organiziralo tudi knjižnico, ki je kasneje postala javna študijska knjižnica. Januarja 1965 je knjižnica prišla v sklop visokošolskih zavodov v Mariboru, danes pa je prerasla knjižnica Zgodovinskega društva v univerzitetno knjižnico. Poleg tega je društvo 1909 ustanovilo muzej. Ta muzej je bil poleg škofijskega in mestnega, po značaju nemški, že tretji muzej v Mariboru, ki pa je imel širši, pokrajinski in seveda slovenski okvir. Društvo je pripravilo posebno razstavo o svoji 75-letnici dejavnosti. V času XIX. zborovanja slovenskih zgodovinarjav je izpeljalo Zgodovinsko društvo za Slovenijo, ki šteje trenutno 490 članov, svoj občni zbor. Predsednik dr. Ignacij Vojc je poročal o bogati dejavnosti društva ter naglasil skrb društva za pouk zgodovine v prvih dveh razredih usmerjenega izobraževanja. Na občnem zboru so zgodovinarji potrdili z malimi spremembami stari odbor z dr. Voj-com na čelu. Zborovanja slovenskih zgodovinarjev so se udeležili tudi nekateri mladi avstrijski zgodovinarji. Predavanje pa je pripravila tudi Iskra V. Čur-kina, avtorica razprave o Majarju Ziljskem. nema porušila ljubljanski radijski oddajnik v Domžalah. Ljubljanski radio je onemel, dokler ga ni v drugi obliki spet oživel znameniti ilegalni „Kričač". Ta skrivni radio sredi Ljubljane je bil edinstven v vsej okupirani Evropi. Italijani so ga nenehno iskali, a ga nikoli niso mogli najti, tudi zato ne, ker se je nenehno selil iz ene stavbe v drugo. Znanih je 23 stanovanj, iz katerih je „Kričač" oddajal. Prva oddaja je bita 17. novembra 1941. Do aprila 1942 je „Kričač", kot so imenovali radijsko oddajno postajo Osvobodilne fronte, oddajal praviloma trikrat tedensko po 15 minut. Poleg slovenske himne je oddaja obsegala poročila o položaju na bojiščih in o bojih partizanov. Sledili so pozivi na boj proti okupatorju, za zaključek pa Prešernovi verzi. Posebno imenitna je bila oddaja 7. februarja 1942, posvečena pesniku Prešernu, ki je trajala celo uro. „Kričač" je nehal delovati aprila 1942, ko je italijanski okupator v svoji nemoči (ker oddajnika ni mogel odkriti) zaplenil vse radijske sprejemnike in odstranil vse radijske antene. Nobeno drugo odporniško gibanje v Evropi ni imelo česa takega, kakor je bil ljubljanski „Kričač", ki mu je potem sledil Radio OF (ROF), ki je deloval v Črnomlju na osvobojenem ozemlju. Oddajal je popolne sporede: poleg poročil in informacij tudi gledališke predstave, koncerte, govore znanih borcev in kulturnikov in podobno. Po osvoboditvi se je slovenska radiofonija razvila z velikim poletom. Danes je v Sloveniji že cela vrsta postaj, centralnih in lokalnih, ki oddajajo najširši programski spekter. Radio Ljubljana ima močan oddajnik, tako da je moč slovensko besedo in slovensko pesem slišati daleč po svetu. Kmalu po vojni pa so v Sloveniji mislili tudi na svojo televizijo. Domači tehnični poskusi so obrodili prve sadove. Slovenska televizija se je rojevala na skoraj nični spre-jemniški bazi — kdo pa je imel takrat TV sprejemnik? In rojevala se je v času, ko so se v Jugoslaviji še čutile posledice gospodarske blokade, ki jo je sprožil komintormski spor. Kljub vsem težavam pa je Slovenija leta 1958 tudi na tem področju odprla novo okno v svet in že od prvega dne dalje sodeluje slovenska televizija pri enakopravnem pretoku informacij in pri kulturni izmenjavi. Ob jubileju slovenske radiotelevizije imamo koroški Slovenci le eno željo: da bi čim prej na celotnem našem ozemlju lahko nemoteno in neovirano spremljali tudi spored slovenske televizije. AULA SLOVEN!CA CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7 ! j u d a b i n o m o vas n a razstavo indijske in tajske batike iz zbirke R. Matenška Razstava bo odprta do 20. oktobra, in sicer od nedetjka do petka od 13. do 17. ure. Prisrčno v a b ) j e n i ! AULA SLOVENKA PREDSTAVLJA: Eksotična tepota iz dežet Datjnega vzhoda „XaJa sJovenfca" v CeJovca, kf sf je zaJaJa TMJogo, Ja koroškfm 5Jo-vencem fr! spJok koroškf javnostf po-sreJaje Josežke slovenske fr! tajf šfr-še jagosJovanske ametnostf, je prvfč oJstopfJa oJ reg!! svojega koncepta ter s seJanjo razstavo katfk preJ-stavJja eksotfčno lepoto Jja Jske ametnostf fz Ježe/ na Daf;r!erw vzftoJa — fz /njfje frr Tajske. Na to Jejstvo je posebej opozorfj preJseJmk Jra-štva „XaJa sJovenfca" Jr. Mfrt Ztcft-ter, ko je v torek prf ot*oorft*M razstave avoJoma pozJravfJ častne goste, mej njfmf zfastf zkfrateJja Ra-Ja MaJenška fz EjakJjane, kf je eksponate JaJ na razpolago fz svoje ko-gate zkfrke. 7*o eksotfčno lepoto razstavJjenfk sJfk pa je poaJarfJ taJf R. Malenšek, ko je za avoJ JejaJt 5Jfke, kf sf jfk koste og/eJa/f, so fz zkfrke, kf je nastala ok mojem potovanja na Tajsko — Ježefo smek/jaja fn v skrfv-nostno /nJfjo. Oke JežeJf sta me navJašfJf s svojo žfvopfsno eksotfko ter kogato kaJtarno traJfcfjo, kf fma svoje korenfne v prastarem epa Ra-majanf fn kaJta rvojfm kramanskfm kogovom. Polne so gracfJnostf, akra-nostf fn elegance. Nekatere erotfčne pa vas koJo morja fznenaJJe. Naj vam takoj povem, tfa so tfafeč o7 evropskega zvajgarfzfranega seksa. V njfk je fzražena svetost Jjakeznf, saj so apoJokfjene fz svetfšč, porvečenfk kogovom Jjakeznf fn pJoJnostf. Raz-fagatf posamezne sJfke gfokfje pa je Zakonska zveza in zakonodaja Pod naslovom „Ehe und Gesetz" je pri založbi Juridica na Dunaju izšla zbirka najvažnejših zakonsko-, premoženjsko- in pestopnopravnih predpisov, in sicer na podlagi stanja z dne 1. julija 1978. Zbirka, katere urednik je dr. Hans Georg Zedfwitz, ne vsebuje le besedila zakona o zakonski zvezi, marveč skupno 26 zakonov, odredb in zadevnih določil, in to v celoti ali vsaj v izvlečkih, v kolikor le-ti zadostujejo za potrebno informacije o tej vedno pereči tvarini. Poleg vseh tozadevnih avstrijskih predpisov je objavljeno tudi besedilo Mednarodnega zasebnega prava, ki bo začelo veljati s 1. januarjem 1979. Prav tako je naveden pregled o vseh tistih okrajnih glavarstvih, ki so pristojna za zadeve družinskega prava. Lažjo orientacijo in s tem boljšo uporabnost knjižice pa jamči obširen register. Prednost knjižice je v tem, da so v njej „na enem kraju" zbrane vse važnejše pravne osnove, ki zadevajo zakonsko zvezo in z njo povezane probleme. Knjižica, ki obsega 224 strani ter stane vključno davka na večjo vrednost 264 šilingov, bo brez dvoma služilo vsakomur, ki ga zanimajo pravna vprašanja zakonske zveze — to tembolj, ker so bila ta vprašanja prav v zadnjih letih modernizirana in z letos zaključeno retormo družinskega prava prilagojena trenutni stvarnosti in današnjim potrebam. težko, kajtf to so JežeJe skrfvnostf, za nas Evropejce nerazamfjfve. Sam fnJfjskf pesnfk /čaNfsJranat Tagore je JejaJt „7nJfjo vfJetf prvfč, se pra-vf vzJjakftf jo,- /nJfjo spoznat!, za to pa je eno žfvJjenje premalo." Zato vam žeJfm, Ja Lot mene tajf vas te sffke prevzamejo Je s svojo Jepoto. /n sffke, razstavJjenfk je okoff 30, res prevzamejo s svojo Jepoto, s svojo nenavadno fzpvveJno močjo. O fz-vora fn nastajanja te vrste ametnostf pa povzemamo še nekaj mfsJf fz razstavnega Jfstka. Razstava oLsega cfkfas aporfoLftev fz tajske razJfčfce kfasfčnega ;n J:jske-ga epa Ramayane. Gre pa seveJa za soJokne sffke, fzJefane predvsem za okfskovafce v JežeJf njfkovega nastanka. To Ja to znfčf — kakor je rečeno v razstavnem Jfstka — samo njf-kovo romantfčno vrednost za zkfraf-ca starfn; njfkove prfčevaJnostf ne more. Kajtf to so po enf stranf moj-strovfne soJokne katfk teknfke — apoJakfjanja na svfJf, po Jragf pa fkonograjsko točne, v Jfmenzfjak pa zeJo soroJne kopfje reJfe/nega Jrfza fz IVat-Roja, tajskega svetfšča, nasta-Jega za časa, ko je kffa tajska prestoJ-nfca še zlpnrfk^a fn ne Janašnjf Bangkok; ta se fma zakvaJftf za svoj status veJfkemn kraJjn Ramf /., ene-mn veJfkfk tajskfk vorJfteJjev fz R?. stoJetja. Ta kraJj je tčaJ ceJotnf tem-peJj taJf oknovftf fn njema, ozfroma njegov:' pokacff gre zasJaga, cJa so se nedvomno starejšf reJfeJf omenjenega Jrfza okranfJf ter Ja rJanes prfvJačfjo neštete tarfste fn zfastf ametnfke z vsega sveta. Njfkovo sporočffo je kJa-sfčno ter prevzema kft tajske žfvJjenj-ske JfJozo/fje fn z njo povezane reff-gfje; temeJjno gfkaJo žfvJjenja je koj meJ Jokrfm fn zJom. SvfJene sJfčfce, kf nam jfk preJ-stavJja sejanja razstava v zlvJf sJo-venfcf, povzemajo po Ramapanf ma-terfaJfzacfjo omenjene moJrostf v sJoga., kf oJmeva tako fnJfjske fn kkmerske zgoJovfnske ametnostne vpjfve kot pozneje fzokJfkovane zna-čfJnostf tajske ametnostf. „Čeprav ne gre za vrkanske aJf fzvfrne ametnostne stvarftve (Ja še enkrat omenfmo razstavnf ffstek), veJja amkfcfjo zkf-raJca Malenška fn razstavo pokva-Jftf — posreJovaJa sta nam košček kaJtare, katera je reJek gost v našfk razstavfščfk." V tem smfsJa. pa gre prf znan je taJf dajf sJovenfcf, kf je s to razšfrftvfjo svojega koncepta Je še okogatffa svojo vJogo posreJovaJca na poJročja apo-JakJjajoče ametnostf. Pogovor z občani v Škocijanu SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .ZARJA" V ŽEL. KAPL) vabi na dramsko uprizoritev Grozdna jagoda v soncu v nedeijo 15. oktobra ob 11.00 uri v lami dvorani v Žeiezni Kapii. Gostujejo igraici SPD Št. Janž v Rožu Režija: Hanzi Weiss igra sporoča in vsebuje družbene, sociaine in narodnostne pro-bieme našega maiega čioveka in njegove družine. Pretresijiva izpoved te drame zasiuži množičen obisk. Avtentičnost in kritičnost te igre vas bosta prepričati in navdušiti. Vaša števiina udeiežba bo bogato piačiio igraicem za njihov požrtvovaien trud. Ljubiteiji oderske dejavnosti prisrčno vabijeni! Koroška g!asbenajesen Pred nedavnim so slovenski občinski mandatarji, izvoljeni na Go-spodarski listi Škocijan, povabili predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na pogovor z občani. Povabilu sta se odzvala tajnik dipl. inž. Feliks Wieser za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik dr. Matevž Grilc za Narodni svet koroških Slovencev, ki jima je uvodoma izrekel dobrodošlico vodja krajevne liste Franc Picej, ki je prisrčno pozdravi) tudi vse ostale udeležence sestanka. Na pogovoru sta uvodoma zastopnika osrednjih organizacij zavzela stališče k perečim vprašanjem naše narodne skupnosti nasploh in seveda tudi z ozirom na položaj v občinah. Tako je tajnik ZSO Feliks Wieser poudaril, da moramo neprestano graditi enotno nastopanje koroških Slovencev, kadar gre za skupne narodne interese in pravice ali za kontakte z vlado in drugimi merodajnimi činitetji. Intenzivno moramo obveščati domačo in mednarodno javnost, poglabljati in konkretizirati moramo sodelovanje z matičnim narodom in njegovo državo, obenem pa krepiti demokratični tabor v Avstriji. Našo kulturno dejavnost moramo bolj kot doslej ponesti tudi v narodno ogrožene predele dvojezičnega ozemlja. Nadaljevati moramo s prizadevanji za povečanje števila k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok, prav tako pa je otrokom treba omogočiti tudi predšolsko vzgojo v obeh deželnih jezikih. Za čim širše vključevanje mladih pa se moramo zavzemati tudi na področju mladinskega in športnega dela. Posebej je tajnik ZSO spregovoril tudi o gospodarskih vprašanjih. Zavzel se je za krepitev obstoječe V Karavankah pojejo svedri Kakor smo že poročali je gradnja cestnega predora pod Karavankami sklenjena zadeva. V sosednji Sloveniji so se že pred dvema mesecema lotili dela — začeli so z vrtanjem v Karavanke. Ta težavna dela opravljajo delavci Geološkega zavoda Ljubljana. Trenutno vrtajo na 1220 metrov višine. Ker so za to delo potrebni veliki in težki stroji ter svedri, je bilo treba zato zgraditi ceste, po katerih so spravljali vrtalne naprave do predvidenih vrtin. Poleg strojev je bilo potrebno poskrbeti tudi za stanovanje delavcev. Pri tem delu so pomagali tudi helikopterji in posebna terenska vozila. V načrtu so štiri vrtine; najdaljša naj bi bila 750 metrov globoka. Ena le-teh bo pozneje služila kot predorski prezračevalni jašek. Kakor smo zvedeli delajo delavci dan in noč in to visoko v gorah. Ker se bo vrtalo tudi pozimi, si lahko predstavljamo s kašnimi težavami bodo soočeni vrtalci, saj je delo v mrazu s kovinskimi predmeti skoro nevzdržno. Vendar so vrtalci utrjeni ljudje in vajeni dela tudi pod najtršimi pogoji, mnogi so prišli iz Irana, iz Črne gore in drugod. Če gre delo dobro od rok zvrtajo na dan tudi 20 metrov vrtine. Vrtine pa ne delajo samo vertikalno temveč tudi poševno, tako da bodo postopoma dobili vso razdaljo po osi predora enakomerno. Ker bodo izvrtali različne zemeljske plasti — dolomite, skrilavce, gline ( v materialih je tudi zemeljski plin metan), bodo morali uporabljati tudi različno tehnologijo. Nujna predhodna raziskovalna dela so torej v polnem teku in bodo trajala še vso zimo tja do spomladi, ko bodo strokovnjaki pregledali material. Predor naj bi začeli graditi prihodnje leto pozno jeseni ali spomladi leta 1980 in ga zgradili leta 1983. zadružne oblike gospodarstva koroških Slovencev in za izboljšanje njegovega poslovanja. Organizirati pa moramo tudi turistično ponudbo južne Koroške in z vso silo se moramo zavzemati za ustanovitev novih delovnih mest na tem ozemlju, zlasti v krajih, kjer jih trenutno najbolj primanjkuje. To pomanjkanje je predvsem posledica dejstva, da se v preteklosti proizvodni dejavnosti ni posvečalo mnogo pozornosti. Pri ustanavljanju novih delovnih mest je treba upoštevati specifične ko-munalno-politične posebnosti posameznih regij in se povezovati z naravnim sosedom, je dejal tajnik ZSO ter naglasil: Ko krepimo gospodarsko strukturo južne Koroške, moramo vključevati čim več ljudi v ta proces. Pri tem ZSO podpira izgradnjo mešanih avstrijsko-jugo-slovanskih družb na dvojezičnem ozemlju Koroške in tudi v drugih predelih, ker le-te krepijo socialno varnost prebivalstva. Z ozirom na občinske volitve je tov. Wieser spomnil, da je ZSO na svojih seminarjih v Železni Kapli in Bilčovsu temeljito obravnavala to problematiko in prišla do zaključka, da je položaj koroških Slovencev mogoče izboljšati le z demokratizacijo političnega ozračja na Koroškem. Zato se ZSO zavzema za to, da bi pri občinskih volitvah prišlo v občinske svete čim več slovenskih in nemškogovorečih demokratov, in to bodisi na samostojnih krajevnih listah ali pa v okviru obstoječih strankarskih struktur. Iz teh razlogov je ZSO tudi mnenja!, da imensko poenotenje vseh krajevnih list bistveno zožuje politično platformo le-'teh in jim pogosto jemlje osnovno vsebino, zaradi katere so nastale; znano je, da nosijo te liste različna imena, iz katerih je tudi razvidno, zaradi koterih političnih, socialno-gospodarskih ali drugih potreb so nastale. Tudi v obdobju volitev moramo ohraniti akcijsko enotnost koroških Za enakopravnost siovenščine v otroških vrtcih Tudi v Ločah ob Baškem jezeru so prišli do spoznanja, da je za obvladanje materinega jezika, za nadaljnje šolanje v materinem jeziku in za bolj avtentično spoznavanje zgodovine ter družbertc-političnega razvoja potrebna in važna dobro organizirana predšolska vzgoja. Tam so namreč pred približno enim letom ustanoviti tamburaško skupino, ki jo vodi Erika Vrolich. Njeno delovanje s to skupino Vam bomo tokrat podrobneje predstavili. Tamburaško skupino sestavlja 30 členov, med katerimi je tudi mladina iz manj zavednih slovenskih družin. Dejstvo je, da skupina ne Slovencev, zato ZSO odklanja pretirano predvolilno idejnopolitično kampanjo, ki pogosto zmanjšuje in otežkoča sodelovanje tudi v skupnih narodnih zadevah, je poudaril tov. Wieser, ki je ob koncu delovanje krajevne slovenske liste v Škocijanu ocenil kot dobro in vzorno. Podobno je tudi predsednik NSKS Matevž Grilc opozoril za potrebo obveščanja medarodne javnosti o položaju in težnjah koroških Slovencev, zavzel se je za izboljšanje infrastrukture na našem podeželju ter dejal, da moramo posvečati mnogo več pozornosti dogajanjem na gospodarskem področju. Načelno pa je poudaril, da pomeni sedanji zakon o narodnih skupinah zožitev pravic in ga zato koroški Slovenci slej ko prej odklanjamo; pa tudi sosveti v obliki, kot jih določa zakon, koristijo samo temu, da bi se zmanjšala vloga političnih, kulturnih in drugih organizacij koroških Slovencev. V diskuziji, v kateri je sodelovalo precejšnje število občanov, so navzoči soglašali z oceno trenutne narodnostne situacije na Koroškem, kot sta jo podalo predstavnika obeh osrednjih organizacij. Govora pa je bilo tudi o konkretnih vprašanjih domače občine in je bilo ugovtovljeno, da Slovenci v občini Škocijan vodijo pravilno narodnostno politiko. Njihova krajevna lista je zgrajena na široki osnovi, tako da zajame vse struje tamkajšnjega prebivalstva; v tem je lahko za zgled tudi drugim občinam. Uspeh takega širokega delovanja se ne nazadnje kaže tudi v živahni kul-furno-prosvetni, športni in politični dejavnosti, v najnovejšem času pa še posebej v že dograjenih poslovnih prostorih domače Posojilnice ter v gradnji otroškega vrtca in kulturnega doma. Ob koncu pa so bili navzoči enotnega mnenja, da bi bilo potrebno in koristno take pogovore sklicati bolj pogosto. 1978/79 služi samo instrumentalnemu izobraževanju, temveč tudi boljšemu spoznavanju slovenskega jezika, tako da imajo tudi tisti, ki ne obvladajo slovenščine, priložnost naučiti se je. Manj razveseljivo pa je, da je na žalost to edina možnost v naši občini, kjer se mladina lahko pogovarja v lastnem jeziku. Težave za tamburaško skupino so trenutno v tem, da nima lastnih prostorov za vaje in je tako primorana vaditi pri privatnikih. V zvezi z akcijami letovanja na morju, ki jih organizirata obe osrednji organizaciji, je voditeljica skupine mnenja, da bi bilo pri tem treba upoštevati tudi loške tamburaše, saj bi s tem še lažje pridobili mladino k sodelovanju. Za naše najmlajše pa, kot v mnogih drugih občinah, tudi v Ločah ni poskrbljeno. Otroškega vrtca v Ločah ne obiskuje noben otrok zavednih slovenskih staršev, ker se le-ti bojijo, da bodo njihovi otroci ponemčeni. Zato pošiljajo svoje otroke raje v zasebni dvojezični otroški vrtec v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Slovenski prebivalci v Ločah se trudijo, da bi dobili vrtnarico, ki bi govorila tudi slovensko. Zato korajžno naprej v prizadevanju za enakopravnost v otroških vrtcih! Letošnja „Koroška glasbena jesen", ki je prva prireditev te vrste, je že od vsega začetka zajela vso slovensko Koroško in to s pomočjo organizacij Zveze kulturnih organizacij Ravne na Koroškem in Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Kot prvi so v okviru Koroške glasbene jeseni bili na programu „Za-grebški solisti", ki so se celovški publiki predstavili v sredo 19. septembra v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu. O prireditvi smo že poročali. Ansambel „ Zagrebški solisti" je bil ustanovljen v letu 1953 pod okriljem RTV Zagreb. Do danes je ansambel imel preko tisoč koncertov v domovini in na stotine mednarodnih turnej. Tako je ansambel gostoval ČESTJTAMO! Na Dunaju je pred nedavni opravi) mojstrski izpit za avtomehanika naš rojak Anton Karničar, doma na Obir-skem. Siovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem svojemu rojaku iskreno čestita ob tem uspehu in mu žeii vse najboijše v nadatjnjem pokiicnem živijenju. v vseh evropskih državah, razen v Albaniji in Portugalski, v Južni, Srednji in Severni Ameriki, v Izraelu in na Japonskem. Sodeloval je tudi na vseh pomembnih svetovnih festivalih. kot so npr. Dubrovniške letne igre, Edinbourgh Festival, Holand Festival, Praške jaro, Salzburger Fest-spiele, festival v Osaki, Beneški bienale itd. Sodeluje pa tudi na Muzič-kom bienalu v Zagrebu. Od leta 1961 je ansambel posnel 44 LP plošč, leta 1962 pa je njihova plošča ^Koncert 18. stoletja" (Vanguard BG 589) prejela prvo nagrado na festivalu v Mar del Plati. Program zagrebških solistov zavzema predvsem literaturo od baroka do najsodobnejše avantgarde. Stalni gost — solist je proslavljeni violinist Henryk Szering. Drugi je bil koncert Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in to v Pliberku dne 27. septembra, ki ga je s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Ravne na Koroškem in Slovenske prosvetne zveze posredovalo pliber-ški publiki SPD ..Edinost" v Pliberku. Pliberška publika, ki sicer ni bila mnogoštevilna, je zato bila toliko bolj hvaležna in navdušena, saj so morali izvajalci tega komornega koncerta kar večkrat nazaj na oder, kajti dolgotrajni aplavz jih je naravnost prisilil do ponavljanja oz. dodajanja. To je bila zahvala publike za doživetje oziroma dogodek redke lepote, notranje ubranosti ter bogate palete zvočnih barv in odtenkov. Pihalni kvintet RTV Ljubljana je bil ustanovljen leta 1958 in se danes uvršča med najvidnejše komorne ansamble v Jugoslaviji. Koncertiral je že v Avstriji, Italiji in na Danskem ter v mnogih mestih Jugoslavije. V nadaljnjem pa se kvintet pripravlja na turnejo po Indiii. Leta 1976 je Pihalni kvintet RTV Ljubljana preje! nagrado ..Zlati orfej" za najboljšo izvedbo domačega dela na Tednu radia v Ohridu. Komorna igra je najžlahtnejša zvrst muziciranja in zahteva vrhunsko znanje, kar Pihalni kvintet RTV Ljubljana popolnoma in dovršeno obvlada, saj je tudi vsak posamezni član ansambla zase mojster na svojem inštrumentu. Kot tretji je muziciral „Collegium Susicum" iz Maribora in to v sredo 4. oktobra ob 12.30 uri v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ansambel je bil ustanovljen za potrebe festivala baročne glasbe v Mariboru in ga sestavljajo umetniki, ki so vsak na svojem glasbilu med vodilnimi v Sloveniji, ansambel pa uživa sloves najboljšega te vrste v Jugoslaviji. Izmed članov ansambla deluje v Mariboru edino čembalist, ostali pa so: Irena Grafenauer — prva flavtistka v mtinchenskem radijskem orkestru, Košuta je profesor na akademiji v Kolnu, Golob je prvi oboist v orkestru Slovenske filharmonije, Mlejnik pa je prav tako prvi čelist v orkestru Slovenske filharmonije v Ljubljani. O visoki umetniški ravni ansambla pričajo številne laskave kritike. Kot zadnja v okviru ..Koroške glasbene jeseni" se bo predstavila mezzosopranistka Eva Novšak-Houš-ka ob spremljavi pianista Ljuba Ran-čigaja in to zopet pliberški publiki v soboto 28. oktobra 1978. Eva Nov-šak je študirala petje pri prof. Ku-šejevi na Akademiji v Ljubljani izpopolnjevala pa se je na Dunaju pri opernem pevcu Antonu Dermoti. Leta 1969 je prejela prvo nagrado na tekmovanju mladih jugoslovanskih umetnikov v Zagrebu. Ima vrsto samostojnih koncertov v vseh jugoslovanskih glasbenih središčih, gostovala pa je tudi že v Kanadi, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji. To je bila kratka predstavitev izvajalcev Koroške glasbene jeseni, ki so se oz. se bodo predstavili publiki v naših krajih. Koncerti, ki so bili med redkimi tovrstnimi prireditvami pri nas, so pomembni že zaradi tega, ker orjejo ledino na področju tovrstne glasbe in s tem seveda tudi privajajo naše poslušalce k poslušanju resne glasbe. Za vsa lepa glasbena doživetja gre zahvala predvsem Zvezi kulturnih organizacij Ravne na Koroškem in Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, kajti organiziranje takšnih in podobnih koncertov oz. predstav terja veliko truda. Da so take in podobne prireditve potrebne in zaželjene, pa je najlepši dokaz publika, ki sprva še bolj nezaupljivo, potem pa vedno bolj pozorno in na koncu že povsem navdušeno spremlja izvajanje na odru. Krščanska kuiturna zveza v Ce iovcu vabi na KONCERT Gostuje oktet .Gaiius" iz Ljubijane # Petek, 13. oktobra 1978, ob H. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Roiu. Stikanje z giasbenim čopičem in koncert za otroke. Prirediteij: Farna otroška miadina v Šentjakobu v Roiu in KKZ v Ceiovcu. # Petek, 13. oktobra 1978, ob 20. uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Prirediteij: SKD v Giobasnici in KKZ v Ceiovcu. 3 Sobota, 14. oktobra 1978, ob 20. uri v Kuiturnem domu v Bistrici v Roiu. Prirediteij: SPD „Kočna" v Svečah in KKZ v Ceiovcu. # Medeija, H. oktobra 1978, ob 10.30 uri (po mali) v Farni dvorani v Seiah. Prirediteij: KPD .Pianina" v Seiah in KKZ v Ceiovcu. # Nedetja, H. oktobra 1978, ob 19.30 uri v Farni dvorani v Smiheiu pr) Piiberku. Prirediteij: KPD v Smiheiu pri Piiberku in KKZ v Ceiovcu. Brigadirji nadaijujejo deio Kljub slabemu vremenu v zadnjem tednu delovna morata naših brigadirjev v Šentprimožu ni trpe-ta. Geslo: dom v surovem stanju mora biti zgrajen do sredi oktobra, ima za brigadirje slej ko prej veljavo. In veljave tega gesla ne more omajati niti slabo vreme niti nesramno hujskanje koroškega Hei-matdiensta, ki se je v zadnjem času zagnal tudi proti mladinski delovni akciji. Saj ravno hujskaški izpadi nacionalistov le dodatno dokazujejo, da gre tu za pravično roškem. Prav tako so se tudi člani celovškega komiteja organizirano znašli na gradbišču v Šentprimožu; prijeli so za lopato in kramp in tako doprinesli svoje k zgraditvi kulturnega doma. Zlasti Celovčani so obljubili, da bodo še prišli — saj jih za razliko od Gradčanov ali drugih komitejev v Avstriji ne moti geografska oddaljenost Podjune. Jasno pa je, da se člani raznih komitejev delovne akcije udeležujejo lahko samo ob sobotah, saj stojijo večinoma v poklicu ali pa! so stvar, saj že star pregovor pravi: če te sovražnik napada, je to dobro in ne slabo in čim hujše te napada, tem boljši dokaz je to za uspešno delo. Pravična je ta vnema brigadirjev: saj bo kulturni dom v Šentprimožu prova postojanka slovenske-9a prosvetnega delovanja v Podjuni in bo tako doprinesel k razširjanju slovenske kulture, demokratične miselnosti in prijateljskega tar mirnega sožitja med narodoma la Koroškem. In uspešna je mladinska delovna akcija tudi: saj se rav-lo v najnovejšem času vedno več ljudi udeleži delovne akcije in s svojim delom doprinosa važen delež k čim hitrejši dosegi postavljenega ciljam Tako sc se že pred štirinajstimi Pnevi udeležili prostovoljnega dela nekateri člani Solidarnostnega komiteja za pravice manjšine iz Gradcu, ki so tako! tudi fizično dokazali 'n izrekli svojo solidarnost s slovensko narodne skupnostjo na Ko- dijaki in študentje, ki ob delavnikih ne morejo zapustiti svojega službenega mesta. Celovčani pa so obljubili, da bodo prihodnjič pripeljali še več delovnih moči, kajti ravno dokaz aktivne solidarnosti, kot to predstavlja udeležba pri izgradnji kulturnega doma, ne sme biti le simboličen akt, marveč dejansko produktiven doprinos. „Doslej smo vam svojo solidarnost lahko izkazali samo v svojem političnem in publicističnem udejstvovanju — in upamo, da smo tudi v tej obliki bili uspešni in smo doprinesli svoje za pridobitev narodnih pravic — zdaj pa tudi na tem področju dokažemo svojo dobro voljo in svojo solidarnost. Saj iz izkušenj slovenskih kulturnih prireditev vemo, da le-te niso namenjene samo Slovencem, čeprav v prvi vrsti seveda njim, ampak tudi mi uživamo cb slovenskih pesmih, saj le-te predstavljajo ogromno kulturno, vsebinsko in melodiozno obogatitev kulturnega življenja na Koroškem. Zato pa je tembolj nerazumljivo in skrajno diskriminato-rično in nedemokratično, da oblasti niti ne podpirajo slovenskih prosvetnih društev v zadostni meri niti ne podpirajo te mladinske delovne akcije. Na drugi strani pa je to tudi logično — vsaj po avstrijski zakonodaji: saj le-ta niti ne priznava obstoja Slovencev v tej občini. Kulturni dom tukaj pa bo najboljši dokaz, da tu prebivajo, delajo in kulturno ustvarjajo Slovenci. Zato pa smo tudi mi tukaj, saj je naš cilj, da dosežemo popolno enakopravnost vseh manjšin v Avstriji!" Tako je rekel zastopnik celovškega solidarnostnega komiteja našemu dopisniku. Njegove besede pa so tudi za nas najboljši dokaz, da Slovenci na Koroškem dejansko nismo več sami in da posebno takšne akcije tudi politično mnogo doprinesejo v našem boju za dejansko in praktično povezavo Slovencev z avstrijskimi demokrati. Tudi brigadirji iz matične dežele, ki nosijo poleg domačinov glavno breme delovne akcije in ki stanujejo — kot smo že poročali — v stanovanjskih prikolicah v bližini gradbišča, imajo slej ko prej izvrstno ndelovno moralo in se iz dneva v dan vživljajo v koroško okolje. Zadnji teden so izdali prvo številko svojega biltena o mladinski delovni akciji v Šentprimožu. V njem se predstavljajo brigadirji iz matične dežele, odkod pridejo, zakaj so se odločili za to akcijo itd. Nadalje poročajo o uspehih pri svojem delu, o življenju v taboru in še o drugih stvareh. Ta bilten nameravajo izdati še večkrat in bomo o njem poročali v prihodnji številki. Prav tako so domačini organizi-noli razgovor z brigadirji iz matične države, katerega se je udeležil tudi tajnik ZSO dipl. inž. Feliks V/ieser. Razgovor se je kaj kmalu razvil v prijateljsko srečanje z domačini iz Šentprimoža in škocijan-ske občine. V ponedeljek je trio Korotan iz vrst SPD „Danica" iz Šentprimoža za brigadirje priredil koncert in se po tej poti zahvalil tovarišem za njihovo naporno delo in solidarnostno pomoč soj bo ravno SPD ,Danica" s tem kulturnim domom dobilo svoje "Stanovanje". V torek pa je brigadirje pozdravil tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prusnik - Gašper. ^Razprodaja domovine" Deset/ o^fo/?er je pred vrafnu' m doTMCMMg je spet v nevarnost:. iV<2 Aoroš^ew se torej M? rde sprerTrendo. Prfprcoe za "dorrrcorrrs^f prazni" tadf tokrat potekajo po stan/?, že precej rzcožerdd drjr. ZGogZ, ^Z se radr postazdjajo f pozo čavarjef dorrrovfrre, *oa%djo rra svoje trgd/cZoTM/MO zborovanje, o baterem že zdaj n/ težbo napovedat:, da bo potebato v „tra-t/Zc;o7M/He?M dabn" — saj je vendar vse, bar je babor bob povezano s tem: pojav:, ena sama "frgJZcZj;;". Le znnanj: rzveseb je bdo treba pofsbat: nov, vendar spet ne preveč nov, ber s:cer ne b: se njemaj s „trad:c:jo". Za ,,m:r v dežeb" se je tobrat bo/j težbo zavzemat/, ber je — babor vedno spet s/tštmo — tabo že vse naj/epse nrejeno, vse v vzornem reda /n m:ra, odbar sta avstr/jsb/ zabo-nodaja/ee /n v/ada bap/ta/tra/a /n pod pr/t/sbom nemsbtb naetona/tstov azabont/a ,,reš/tev", b/ je /abbo v sramoto pravnt /n demobrat/čn/ držav/. 7*oda domov/na mora po star/ „tradZcZj/" vendar b/tZ v nevarnost/ (babo naj b/ se s/cer bojeva/Z za njeno varnost?j /n tabo je bojn/ b/Zc letošnje prZ-red/tve posta/; „prot/ razprodaj/ domov/ne". S tem pa se seveda vsZ/jaje vprašanje, bdo pravzap-rav razprodaja batero domov/no Zn bdo je t/st/, b/ to domov/no bnpnje? /z vrst „domov/n-sb/b bojevn/bov" je s/Zsat/, da je bčorošba v resn/ nevarnost/, da jo bap/ Jngos/av/j^ z ž/v/m Zn mrtv/m Znventarjem vred. ZVa merodajn/b mest/b nasprotno zagotav/jajo, da o bab/ „razprodaj/" sp/ob ne more b/t/ govora Zn to zagotovZ/o dovo/j prepr/č/jZvo potrjeje najnovejs/ razvoj obo/Z rebr-šbe tovarne ce/n/oze, b; jo zavestno raje prepuščajo negotov/ nsod/, babor da b; j/ z de/no sonde/ežbo jagos/ovansbega bap/ta/a zagotovZ/Z nada/jnj/ obstoj Zn procv/t. V' MŠes/b vseb t/st/b de/avcev Zn nj/bov/b draž/n, bater/b de/ovno mesto Zn s tem ž/v/jenjsb/ obstoj sta ogrožena vs/ed negotove asode rebršbe tovarne, mora čadno zvenet/ sedanja razprava o potreb/ Zn možnost/b .reševanja" tega prob/ema; na en/ stran/ „čavarj: domov/ne", b/ se boj/jo /e d/narja ne pa več sto /7rezpose/n/Z?,' na drag: stran: merodajn/ čZnZte/j/, b: j/b oč/tno prav tabo že straš/ neb/ .prastrah", da se ne morejo od/oč/t/ za reš/tev, b; ed/na b: bZ/a v tej sZfaacZj: rea/na Zn perspebt/vna. Sbapaj pa daje vse to pr/merno ba/Zso za b/Zžnj/ „p-razn;b", pr/ čemer je /e vprašanje, babo se bodo neposredno pr/zadet/ de/avc: v Že/eznZ /Čap/: Zn obo/Ze/ /abbo zadovo/jZ/Z s tem, da se sbaša nj/bova dejansbo ogrožena de/ovna mesta reševat/ z neodgovorno demagog/jo o ogrožen/ domov/nZ. Da pr: sedanj: gonj/ res gre /e za demagog/jo (b/ naj s/nž/ bot povod za bajsbanje prot; s/ovensbema preb/va/stvn v deže/Z Zn prot/ sosednj/ držav/, ne pa reševanja perečega vprašanja), je vendar dovo/j jasno poba-za/ deže/n/ g/avar Wagner. V trenatba, bo do/očen/ brog/ br/č/jo o .razprodaj/ domov/ne", je napoveda/, da bo s predstavn/b; borošbega po/Zt/č-nega Zn gospodarsbega ž/v/jenja odpotova/ v Franc/jo Zn Šv/co, bjer bodo razprav/ja/Z o možno-st/b nase/Ztve gospo-darsb/b podjet/j na jaž-nem /čorošbem. DomovZna torej /e ne more b/t/ tabo ogrožena, če se njen/ vod//-n/ predstavn/b/ ce/o trad/jo, da b/ j/ zago-tovZ/Z taj bap/ta/. Saj vendar ne moremo verjet/, da b; bZ/a taba pomoč v enem pr/mera reš/tev Zn v dragem pr/mera .nevarnost". ZčajtZ to b/ b;7a v bo-rošbem pr/mera oč/tna nacZona/ZstZčna dema-gog/ja, s tabšno pa prav gotovo n; mogoče reševat/ ogrožen/b de/ov-n/b mest. V tej /ač/ je treba v/det/ Zn ocen/tZ tad/ početje t/st/b, b/ po star/ tradZe/jZ spet b/Zčejo na desetoobto-brsbe bar/bade — tobrat .prot/ razprodaj/ domov/ne". JANEZ ŠVAJNCER 40 Pridi k potoku ^ Ravnatelj Gvido Zorec ji je položil roko na ramo. dragica, je rekel, navadila se boš. Čeprav si doma s hribov, ^ bo naša ravnina sprejela za svojo. Nasmehnila se mu je otožno, ampak govoril je resnico, Zbujala je zoprnost, da bi morala živeti iz dneva v dan med ^nii ljudmi, ki so se ji zdeli nedostopni. Ko so jo spoznali, je niso več spraševali, okdod je doma, Mjazno so se pogovarjali z njo in jo vabili na domove. ;fišla bom, prišla, jim je odgovarjala, toda cas se je kot ne-^prosen sodnik postavil mednje. Očitala si je, da bi morala jjstreči, in si že v istem hipu dopovedovala, da tudi njene "olegice ne hodijo na obiske. Prav zaradi tega je zavel hlad, Ostala je vmesna stena, in vsak od njih je na svoji strani, s Mojimi težavami in radostmi. Ko bi se vsaj ne bil pokazal Gregor Šipek! Prvo uro v gornici jo je pritegnil. Pasta se ie z očmi ^ po njem ze poroda preveč izzivalno, da ji je Spela Hreščak požugala. ^*jsneje ji je na samem rekla: Dragica, pred mano ne moreš Iskriti svojih občutkov. Ne zamerim ti, da si se takoj vnela vendar se ne prenagli, da ne boš obžalovala. Ne poznaš Najprej ga poslušaj in opazuj. Za zblizanje ti bo preostalo ^ kot dovolj časa. , Ne morem samo čakati, je vzdihnila Dragica Flis. Zato mu rekla, da hočem govoriti z njim. Tute je najprimernejši kraj. Nihče naju ne bo videl. Kako da sem mogla biti .dto naivna, ko vendar sama dobro vem, da z vseh oken izza priprtih vrat prežijo name radovedni pogledi. V lase najrajši skočila Zinki. Ravno tu sem se je nastavila, 'dim jo, ona mene ne opazi, ne bo se srečno končal moj stanek z Gregorjem Šipkom. r Obe dekleti sta vzdrhteli. Zinka si je pokrila oči z ro-^nti, Dragica je izpulila šop trave in udarila s peto v tla. Po potki na travniku je prihajal Gregor Šipek. Ta grduh si je vzel za spremljevalko psičko Abo. „Aba, prostor! Aba, prostor!" je ponavljal in tiščal psičko na zadek. Mehanik Dolfe mu je povedal, da se tako reče, če hoče psa česa naučiti. Zakaj ravno sliši na besedo .prostor', to ga ne zanima. Navsezadnje je popolnoma vseeno, ali reče neprostor, sedi, lezi, važno je, da iz tega kaj nastane. Po nekajkratnih pozivih je psička Aba obsedela v travi. Celo zleknita se je, kakor da je hotela reči: zdaj si pa menda zadovoljen. „Naučil te bom čuda stvari," je vneto rekel Gregor Šipek. Tako se je vživel v vlogo pasjega učitelja, da je postal slep in gluh za okolico. Ni pomislil, da se med jelšami in vrbami skriva Zinka Meglič in da onstran potoka Čaka Dragica Flis. Šele ko se je utrudil in mu je tekel pot po čelu in licih, se je vrnil v sedanjost. Razgrnil je suknjo po tleh in sedel. Psička Aba je skakala okoli njega in tu pa tam našilila ušesa. Poslušala je v smer potoka. Ker ni odnehala, se je Gregor Šipek lopnil po glavi in predel misli. Presneto nazaj! Menda sem pozabil, da sva Se z Zinko dogovrila za sprehod. Kaj pa me je gnjavil ravnatelj! Čisto me je zmešal. Delal se je važnega, ko mi je potisnil pod nos Ferenčevo pismo. Hudika, mar sem jaz kriv, če se je prijatelj spomnil name. Stari mu ne more niti braniti niti prepovedati. Vrtal je v mene, kakor da sem naredil protidržavno dejanje. Napad na našo samostojnost. Da se ne smejem. Ferenc mi je pisal čisto v svojem slogu. Pozdravi in novice, ki se mu zdijo v tem času začetek in konec. Seveda sem ga nagovarjal, da bi mi prodal svoj avto. Njegov prijatelj Gusti mi je hotel narediti le uslugo. Naš stari pa takoj zavije na politično sumljivost. Vraga sem sumljiv! Kaj pa morem, če bi rad imel avto. Naj pridem v Nemčijo, mi je pisal Ferenc. Stari bi moral vedeti, da ne bom pospravit kovčka in slepo odšel čez mejo. Moram že vedeti, zakaj hodim. Dokler nimam zagotovljene boljše službe ko tu, si ne bom sprebiral. Znam ceniti dinar. Presneti Ferenc. Mečkal je marke, da so mi zadišale. Za hip me je obšla slabost. Zahrepenel sem, da bi postal lastnik teh mark. Potisnil bi jih na dno denarnice in jih ne bi izdal za nobeno jedačo in pijačo. Morebiti ne bi bil nič boljši od Ferenca. Denar je hudičevo vabljiv. Psička Aba je tanko zalajala. „Mir," je ukazal Gregor Šipek. Ker ni utihnila, se je vzpel na komolca in gledal za njenim smrčkom. Med jelšami in vrbami se je pokazala belina in modrina. Ni mu bilo treba napeti oči, že je spoznal dekle. Brez posebnega pomisleka je vstal, rekel: "Greva do cilja," in se pognal s psičko Abo po travniku. Utrl si je pot med vejami in vzkliknil: „Tu si, Zinka! Oprosti, čisto sem pozabil, da sva se dogovorila, da pojdeva na sprehod. Saj je tako tudi prav, a ne?" Zinka Meglič ni mogla prikriti presenečenja. Prijela se je z desnico za srce in skušala ohraniti miren glas, čeprav se ji ni posrečilo. ,,Ti si? Sem že mislila, da si me potegnil in pustil na cedilu. Veš Gregor, ni lepo od tebe, da te moram prositi za zmenek. Naj padem pred tabo na kolena? Krut si in neizprosen. Pa domišljav. Sicer si edini fant med nami, dekleti. Kljub temu ti to še ne daje pravice, da si postal ohol in domišljav." „Kar govori, jaz tako močno diham, da ne morem," je uvideno pritrdil Gregor Šipek. „Psička Aba zasluži vso pohvalo. V teku me nese, da sem prava ničla." "Razumem, da se hočeš sprostiti. Mlad si in bilo bi nedopustno, da bi samo hodil v razred in potem ležal v sobi. Zrak je čudovit. Nisem še doživela, da bi bilo zadušljivo. Pa poskusi v mestih. Ze samo v našem, kjer ni toliko industrije kot drugod, ti leže na pljuča, da težko dihaš." „Zahvala velja avtomobilom. Izpušni plini. Če bi bile v tem kraju hiše strnjene, kot so v mestu, bi takoj spremenila mnenje. Civilizacija prinaša s sabo tudi nevšečnosti." ,,To že.. ." Zinki se je utrgala nit. Vzdihnila je v sebi, da se ji je to primerilo. Prav tega trenutka se je bala. Hotela je držati z Gregorjem korak. Ne bo mu dovolila, da bi jo povozil z besedami. Že se je začelo. Sonce prodaja siadkor Naša šola stoji sredi vinogradov. Na trgatev pa vas ne moreni povabiti. Pri nas namreč skoraj ne vemo, kakšno je grozdje. V šoli pa sem dobil nalogo, naj napišem, kaj je vinska trta in zakaj je grozdje sladko. To ni drevo, pa tudi ne grm. Dolge mladike poganja iz ne- Noge Z-jnt/je so Me^oč /lodi/i