EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Izk ti ustv žnos eno učenje Sodelo t anje prilo vanje neg Odkriv tvarjalnos Ob Us ot vlado ovos in tv ti, vanje dv eg oumnos ZA anja MI Vizija SLI ti IN PRILO Načrtovanje in ŽN upravljanje Podjetnostna O Vrednotenje zamisli K DEJANJEM S kompetenca TI trajnos Etično in tno r azmišljanje Prevzemanje pobude VIRI Samo samoučink za ov v vanje edanje in t Motivir Vključe o in v vit Vključe veških vir os člo ztr t ajnosanos a pismenos vanje vir t Finančna in t onomsk o ek v EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Prirejeno po: Bacigalupo, M., Kampylis, P., Punie, Y., Van den Brande, G. (2016). EntreComp: The Entre- preneur-ship Competence Framework. Luxembourg: Publication Office of the European Union; EUR 27939 EN; doi:10.2791/593884 in McCallum E., Weicht R., McMullan L., Price A., EntreComp into Action: get inspired, make it happen (M. Bacigalupo & W. O’Keeffe Eds.), EUR 29105 EN, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2018. ISBN 978-92-79-79360-8, doi:10.2760/574864, JRC109128. Prevod: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s. p. Urednik: dr. Anton Polšak Strokovna redakcija slovenske priredbe: dr. Špela Bregač, mag. Apolonija Jerko, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, dr. Nives Kreuh, dr. Tanja Rupnik Vec, Amela Sambolić Beganović, dr. Branko Slivar Jezikovni pregled: Andraž Polončič Ruparčič Oblikovanje: Simon Kajtna Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednici založbe: Damijana Pleša, Saša Premk Grafična priprava: Design Demšar, d. o. o. Spletna izdaja Ljubljana, 2019 Publikacija ni plačljiva. Publikacija je objavljena na povezavi www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf Projekt POGUM - Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah Projekt PODVIG - Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=301966080 ISBN 978-961-03-0452-4 (pdf) Predgovor | 3 Predgovor Spoštovani bralci! Podjetnost je ena izmed osmih splošnih veščin vseživljenjskega učenja, ki jih je opredelila in zapisala evropska komisija (2006–2018; splet 1 in splet 2). Po programu za nova znanja in spretnosti za Evropo lahko ugotovimo, da je razvijanje podjetnostnih sposobnosti evropskih državljanov in organizacij že več let eden glavnih ciljev politike EU (splet 3). Treba se je zavedati, da se je podjetnostnih spretnosti, znanj in odnosov mogoče naučiti ter da vodijo k splošno razširjenemu razvoju podjetnostnega razmišljanja in kulture, kar koristi posameznikom in družbi kot celoti. Evropska komisija se je na pomen izobraževanja za podjetništvo najprej sklicevala leta 2003 v svoji Zeleni knjigi o podjetništvu v Evropi, nato je do leta 2006 opredelila »kompetenco samoiniciativnosti in podjetnosti« kot eno od osmih ključnih kompetenc, ki so potrebne za vse člane družbe znanja. Akt za mala podjetja iz leta 2008 za Evropo, Sporočilo o ponovnem izobraževanju (Communication on Rethinking Education) iz leta 2012, Akcijski načrt za podjetništvo iz leta 2013 in Program za nova znanja in spretnosti iz leta 2016 za Evropo so ohranili potrebo po spodbujanju podjetniške izobrazbe in podjetniškega učenja. To je privedlo do številnih pobud po vsej Evropi. Korak naprej v skupnem razumevanju podjetnostne kompetence je naredilo Skupno raziskovalno središče v okviru Evropske komisije, ki je v imenu Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje raz-vilo definicijo podjetnosti kot kompetence in referenčni okvir, ki se imenuje Okvir za podjetnostno kompetenco (EntreComp, splet 4). Leta 2018 so pri Skupnem raziskovalnem središču EU izdali še pub-likacijo z namigi, kako to kompetenco udejanjiti v praksi, in priložili primere za posamezne države EU (EntreComp into Action, Get inspired make it happen, splet 5). Istega leta je izšlo tudi novo Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, ki je pod točko 7 nadgradilo tudi podjetnostno kompetenco glede na zapis iz leta 2006. V tej publikaciji so objavljene ključne informacije in namigi za uporabo evropskega okvira za podjetnostno kompetenco (EntreComp in EntreComp into Action). Ne gre za dobesedni prevod obeh pub- likacij, ampak za smiselno priredbo besedila za namen uporabe v Sloveniji, zlasti za potrebe projektov iz ESS — Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah ter Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah. Pri tem smo upoštevali izkušnje pri prevajanju podob-nih dokumentov, zlasti dveh: Okvira digitalnih kompetenc za državljane (DigComp 2.1) in Evropskega okvira digitalnih kompetenc izobraževalcev (DigCompEdu). Publikacija je sestavljena iz dveh delov: v prvem sta kratko razložena namen in vsebina okvira, v dru-gem pa je v obliki preglednic zapisanih 442 učnih dosežkov na osmih ravneh s področja podjetnostne kompetence. Dr. Anton Polšak 4 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Vsebina 1 Podjetnost kot kompetenca 6 1.1 Kaj je okvir podjetnostne kompetence (EntreComp)? 7 1.2 Osnove okvira EntreComp 7 1.3 Zgradba okvira EntreComp 7 1.4 Načela kompetenčnega okvira EntreComp 11 1.4.1 15 enakovrednih kompetenc 11 1.4.2 Prilagodljiv in fleksibilen 11 1.4.3 Enostavno izhodišče 11 1.5 Uporaba okvira EntreComp za doseganje ciljev 11 1.5.1 Kaj pomenijo ti cilji? 11 1.5.2 Komu je namenjen okvir EntreComp? 12 1.6 Najpomembnejši nasveti za začetek uporabe okvira EntreComp 13 2 Okvir Entrecomp in model napredovanja 15 2.1 Okvir EntreComp 15 2.1.1 Model doseganja kompetenc z osmimi ravnmi 16 2.1.2 Naraščajoča avtonomija učenca 16 2.1.3 Prilagodljiv vašim okoliščinam 17 2.2 Okvir EntreComp in ravni učnih dosežkov 17 2.2.1 Model napredovanja z osmimi ravnmi učnih dosežkov 17 2.2.2 Učni dosežki 20 2.2.3 Okvir EntreComp v preglednici 20 3 Seznam izrazov in definicij 22 4 Literatura 24 Vsebina | 5 Priloga: Celotni okvir Entrecomp 27 Zamisli in priložnosti Odkrivanje priložnosti 28 Ustvarjalnost 29 Vizija 30 Vrednotenje zamisli 31 Etično in trajnostno razmišljanje 32 Viri Samozavedanje in samoučinkovitost 33 Motiviranost in vztrajnost 34 Vključevanje virov 35 Finančna in ekonomska pismenost 36 Vključevanje človeških virov 37 K dejanjem Prevzemanje pobude 38 Načrtovanje in upravljanje 39 Obvladovanje negotovosti, dvoumnosti in tveganja 41 Sodelovanje 42 Izkustveno učenje 44 6 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 1 Podjetnost kot kompetenca Podjetnost kot kompetenca je prisotna na vseh življenjskih področjih. Odraža se v skrbi za lastni osebni razvoj, podjetni državljani pa aktivno prispevajo tudi k družbenemu razvoju, vstopijo na trg dela kot zaposlena ali samozaposlena oseba in zaženejo ali širijo podjetja, ki so lahko kulturne, socialne ali komercialne narave. Podjetnost je kompetenca za življenje. Ustvarjalnost ali razmišljanje o novih načinih dela je prav tako pomembno za poklicno napredovanje ali za nove poslovne zamisli. Pre- vzemanje pobude, privabljanje in vključevanje drugih k uresničevanju naših zamisli so uporabne spretnosti, kadar npr. zbiramo finančna sredstva za lokalno športno ekipo ali ustanavljamo novo socialno podjetje. Razumevanje tega, kako izvesti načrt in pametno uporabiti finance, je uporabno tako v našem osebnem življenju kot pri poslovnem načr- tovanju v malem ali srednje velikem podjetju. Podjetnost se osredotoča na ustvarjanje vrednosti ne glede na vrsto vred- Podjeten si, ko izkoristiš nosti ali druge okoliščine. Obsega ustvarjanje vrednosti na katerem koli priložnosti in zamisli ter področju oz. ravni. Nanaša se na ustvarjanje vrednosti v zasebnem, jav- jih pretvoriš v vrednost za nem in tretjem sektorju1 ter na kakršno koli kombinacijo vseh treh. S tem druge. Ustvarjena vrednost zajema različne vrste podjetnosti, vključno z notranjim podjetništvom, socialnim podjetništvom, zelenim oziroma trajnostnim podjetništvom ter je lahko finančna, kulturna digitalnim podjetništvom. ali družbena (FFE-YE, 2012). Kako bi še lahko opredelili podjetnost? Samoiniciativnost in podjetnost je sposobnost posameznika za uresničevanje lastnih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načr- tovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost pomaga posameznikom ne le pri njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela ter pri izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj specifične spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006. Ur. l. EU, L 394/10. Splet: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2006:394:FULL&- from=SL. 1 Opredelitve pojma so različne; navadno pa vključuje neprofitne, nevladne in avtonomne organizacije. Podjetnost kot kompetenca | 7 1.1 Kaj je okvir podjetnostne kompetence (EntreComp)? Na osnovi različnih pobud so pristojni v EU sestavili okvir podjetnostne kompetence EntreComp. To je celovit, prilagodljiv in večnamenski referenčni okvir, ki je bil oblikovan zato, da bi evropskim držav-ljanom pomagal razumeti pomen podjetnosti kot ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in da bi jo bili zmožni uporabiti pri svojem delu. Okvir je zasnovan kot podpora in navdih za izboljšanje podjetnostne zmožnosti evropskih državljanov in organizacij, izvajati pa se je začel leta 2016 kot del Programa za nova znanja in spretnosti za Evropo. Okvir EntreComp razlaga, kako naj bi razumeli znanje, spretnosti in stališča, ki tvorijo podjetnostno kompetenco – odkrivanje in izkoriščanje priložnosti oziroma zamisli ter njihovo preoblikovanje v družbeno, kulturno, finančno ali drugo vrednost. 1.2 Osnove okvira EntreComp Okvir EntreComp opisuje gradnike podjetnostne kompetence.2 Gradnike lahko uporabimo za podporo učenju podjetnosti v različnih okoljih, ki vključujejo civilno družbo, podjetja, izobraževanje, mladinsko delo, skupnosti, novoustanovljena podjetja in posameznike. Okvir EntreComp opredeljuje priložnosti za podjetnost v kateri koli situaciji: od šolskega kurikula do inovacij na delovnem mestu, od pobud znotraj skupnosti do praktičnega učenja na univerzi. V okviru EntreComp je podjetnostna kompetenca obravnavana kot posameznikova in kolektivna zmožnost. 1.3 Zgradba okvira EntreComp Okvir EntreComp (Slika 1) sestavljajo tri kompetenčna področja: Zamisli in priložnosti, Viri in K dejanjem. Vsako področje vsebuje pet temeljnih kompetenc, kar pomeni, da ima okvir 15 kompetenc, s katerimi posamezniki odkrivajo priložnosti in zamisli za udejanjanje podjetnostne kompetence. Prikaz skuša poudariti, da pari kompetenčnih področij in kompetence niso taksonomsko nespremenljivi. Npr. ustvarjalnost je predstavljena kot eden od gradnikov v področju Zamisli in priložnosti, čeprav ustvarjalni proces vključuje tudi uporabo virov in zmožnost udejanjanja zamisli. Avtorji okvira vabijo bralca, da vzpostavi nove povezave med področji in gradniki kompetenc, jih razširi ter prilagodi na način, ki najbolj ustreza njegovim potrebam. Ob teh medsebojno povezanih kompetencah lahko razmišljamo o podjetnostnih spretnostnih in stal-iščih, ki zajemajo naše delo. Služijo nam lahko kot vodilo pri oblikovanju nove dejavnosti in/ali kot model, ki ga lahko uporabimo oziroma prilagodimo za učenje in preverjanje znanja v zvezi s podjet-nostjo. 2 Podjetnostna kompetenca je ena izmed osmih ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja, kakor jo je opredelila EU. Čeprav sta v osnovnem pomenu kompetenca in zmožnost sopomenki ali vsaj zelo sorodna pojma, pa se pojem kompetenca praviloma uporablja za zapis celostnih dejavnosti (npr. zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku, zmožnost biti podjeten), medtem ko zmožnost opredeljuje tudi enostavnejše dejavnosti (npr. zmo- žnost orientacije z zemljevidom, zmožnost vrednotenja zamisli). 8 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Izk ti ustv žnos eno učenje Sodelo t anje prilo vanje neg Odkriv tvarjalnos Ob Us ot vlado ovos in tv v ti, dv anje eg oumnos ZA anja MI Vizija SLI ti IN PRILO Načrtovanje in ŽN upravljanje Podjetnostna O Vrednotenje zamisli K DEJANJEM S kompetenca TI trajnos Etično in tno r azmišljanje Prevzemanje pobude VIRI Samo samoučink za ov v vanje edanje in t Motivir Vključe o in v vit Vključe veških vir os člo ztr t ajnosanos a pismenos vanje vir t Finančna in t onomsk o ek v Slika 1: Področja in kompetence modela EntreComp. Kompetenčna področja odražajo definicijo podjetnosti kot sposobnost prehoda od zamisli k dejanjem, ki ustvarjajo vrednost za druge, 15 kompetenc pa skupaj tvori podjetnost kot kompetenco za vse državljane. Kompetence so posebej navedene še v preglednici 1. Vsaki sta dodana namig učencu,3 kako naj preizkusi kompetenco v praksi, ter opisnik, ki kompetenco razčleni na osnovne vidike. Področja konceptualnega modela poudarjajo podjetnostno kompetenco kot sposobnost, da preide- mo od zamisli in priložnosti k dejanjem z vključitvijo virov. Ti viri so lahko osebni (npr. samozavedanje in samoučinkovitost, motiviranost in vztrajnost), materialni (npr. proizvodni in finančni viri) ali ne-materialni (npr. specifično znanje, spretnosti in stališča). Vsa tri kompetenčna področja so tesno pre-pletena: podjetnost kot kompetenca je krovni pojem. Tudi 15 posameznih kompetenc je medsebojno povezanih in jih je treba obravnavati kot celoto. Tako ni nujno, da mora učenec doseči najvišjo raven strokovnosti v vseh 15 kompetencah ali pa biti enako strokovno usposobljen v vseh. 3 Lahko je tudi izobraževalec ali kdor koli drug, ki uporablja ta okvir, torej vsi učeči se, ne glede na vlogo v procesu. Podjetnost kot kompetenca | 9 Preglednica 1: Konceptualni model EntreComp Kompetence Namigi4 Opisniki • Prepoznajte in ocenite priložnosti za ustvarjanje vrednosti z Uporabite domišljijo in raziskovanjem družbenega, kulturnega in ekonomskega okolja. 1.1 Odkrivanje prilo- sposobnosti za prepo- • Raziščite potrebe in izzive, na katere je treba odgovoriti. žnosti znavanje priložnosti za • Vzpostavite nove smiselne povezave in združite vse razdrobljene ustvarjanje vrednosti. delce v delovanju okolja, v katerem živite, pri ustvarjanju priložnosti za ustvarjanje vrednosti. • Razvijte različne zamisli in priložnosti za ustvarjanje vrednosti, TI 1.2 Ustvarjalnost Razvijajte ustvarjalne in vključno z boljšimi rešitvami za obstoječe in prihajajoče izzive. ciljno naravnane zamisli. • Raziskujte in inovativno preizkušajte. ŽNOS • Združite znanje in vire za doseganje boljših rezultatov. O Prizadevajte si za uresni- • Zamislite si prihodnost. PRIL 1.3 Vizija čitev svoje vizije priho- • Razvijte vizijo za prehod od zamisli k dejanjem. IN dnosti. • Predstavljajte si mogoči razvoj dogodkov, da boste lažje usmerjali svoj trud in dejanja. • Ovrednotite zamisli, ki ste jih oblikovali za socialno, kulturno in 1.4 Vrednotenje Kar najbolje izkoristite gospodarsko področje. zamisli zamisli in priložnosti. • Prepoznajte ustvarjalno moč zamisli in primerne poti za njeno 1. ZAMISLI uresničitev. • Ovrednotite učinke zamisli, ki prinašajo vrednost, in učinek podjetnosti na ciljno skupnost, trg, družbo in okolje. 1.5 Etično in trajno- Ocenite posledice in vpliv • Razmislite o tem, koliko trajnostni so postavljeni dolgoročni stno razmišljanje zamisli, priložnosti ter dejanj. družbeni, kulturni in ekonomski cilji, ter temu prilagodite potek dejavnosti. • Ravnajte odgovorno. • Razmislite o svojih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih potrebah, prizadevanjih in željah. 2.1 Samozavedanje in Verjemite vase in se • Opredelite in ovrednotite svoja lastna in skupinska močna in samoučinkovitost nenehno razvijajte. šibka področja. • Verjemite v svojo sposobnost vplivanja na potek dogodkov kljub negotovosti, nazadovanjem ali začasnim neuspehom. • Bodite odločni v udejanjanju svojih zamisli in zadostitvi svojih 2.2 Motiviranost in Ostanite osredotočeni in potreb po dosežkih. vztrajnost vztrajajte. • Bodite potrpežljivi in vztrajajte pri doseganju svojih in skupinskih dolgoročnih ciljev. • Kljubujte pritisku, težavam in začasnemu neuspehu. • Pridobite in uporabite materialne, nematerialne (znanje, izkušnje, licence, patenti ipd.) in digitalne vire ter podatke, ki jih potrebujete 2. VIRI 2.3 Vključevanje Zberite in upravljajte vire, za preskok od zamisli k dejanjem. virov ki jih potrebujete. • Kar najbolj izkoristite omejena sredstva. • Pridobite in uporabite potrebne kompetence, vključno s tehničnimi, pravnimi, davčnimi znanji ter digitalnimi kompetencami. • Ocenite strošek pretvorbe zamisli v dejavnost. 2.4 Finančna in eko- Razvijte finančno in • Časovno načrtujte, vzpostavite in ovrednotite finančne odločitve. nomska pismenost ekonomsko znanje in spretnosti. • Finance upravljajte tako, da se bo vaša dejavnost, ki ustvarja vrednost, ohranila na dolgi rok. 2.5 Vključevanje Spodbudite, navdihnite in • Navdihnite in navdušite posameznike in kolektive. človeških virov pritegnite še druge. • Pridobite podporo, ki jo potrebujete za doseganje rezultatov. • Učinkovito se sporazumevajte. 4 V kontekstu okvira EntreComp je podjetnostna kompetenca predstavljena kot posameznikova in kolektivna zmožnost. 10 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Kompetence Namigi Opisniki 3.1 Prevzemanje • Sprožite procese, ki ustvarjajo vrednost. pobude Delujte. • Sprejmite izzive. • Vztrajajte pri svojih namerah in izvedbi načrtovane naloge. 3.2 Načrtovanje in Določite prednostne • Določite kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. upravljanje naloge, organizirajte in • Opredelite prednostne naloge in akcijske načrte. spremljajte. • Prilagodite se spremembam. • Sprejmite odločitve, kadar imate na voljo le delne ali dvoumne 3.3 Obvladovanje Sprejmite odločitve v informacije ali kadar obstaja možnost nepričakovanega izida. negotovosti, zvezi z obvladovanjem • V proces ustvarjanja vrednosti vključite premišljene načine preizkušanja zamisli in prototipov že od zgodnjih faz dalje z ANJEM dvoumnosti in negotovosti, dvoumnosti tveganja in tveganj. namenom zmanjšanja tveganj neuspeha. • Hitro odvijajoče se situacije obvladujte nemudoma in prilagodl- DEJ jivo. 3. K • Sodelujte z drugimi pri prehodu od zamisli k dejanjem. 3.4 Sodelovanje Povežite se, sodelujte in • Mrežite se. mrežite. • Rešujte spore in se na pozitiven način soočite s tekmeci, kadar je to potrebno. • Katero koli pobudo za ustvarjanje vrednosti uporabite kot prilož- 3.5 Izkustveno nost za učenje. učenje • Učite se skupaj z drugimi, vključno z vrstniki in mentorji. 5 Učite se skozi dejavnosti. • Razmislite in se učite tako iz svojega uspeha in napak kot iz napak in uspehov drugih. V Preglednici 1 je podrobneje prikazan model EntreComp. Podjetnostna kompetenca je razčlenjena na sestavne dele znotraj okvira. Kompetence so oštevilčene zaradi boljše preglednosti – vrstni red, v katerem so predstavljene, ne nakazuje niti zaporedja v procesu pridobitve niti hierarhije: nobena ni na prvem mestu ali pomembnejša od druge. V tem okviru pa ni tudi nobenih posebnih oz. dodatnih ključnih kompetenc, ali takih, ki bi omogočale podjetnostno kompetenco. Pri uporabi okvira EntreComp lahko poudarimo izbrano kompetenco in drugim posvetimo manj po- zornosti, naslednjič pa storimo obratno. Kompetence lahko smiselno poenostavimo. Okvir EntreComp lahko razumemo kot izhodišče za interpretacijo podjetnostne kompetence. Mogoče ga je še razvijati in izpopolnjevati z namenom zadovoljevanja potreb posebnih ciljnih skupin. 5 Izkustveno učenje je model učenja, ki se začne z izkušnjo, tej sledijo refleksija, diskusija, analiza in evalvacija izkustva. Znotraj teh procesov se gradijo vpogled, odkrivanje in razumevanje. Pri uspešnem učenju gre za ciklično prehajanje od izkušnje prek opazovanja do teoretične osmislitve (refleksije) ter eksperimentalnega ustvarjanja nove izkušnje. Pri izkustvenem učenju je pomembno, da vse te dimenzije povezujemo. Najboljši model izkustve-nega učenja je razvil D. Kolb. Za Kolba je izkustveno učenje proces, v katerem se ustvarja znanje s pretvorbo ali transformacijo izkušnje. Kolb v modelu opisuje izkustveno učenje kot proces, ki se začne s konkretno izkušnjo, tej sledijo razmišljujoče opazovanje, nato abstraktna konceptualizacija ter na koncu aktivno eksperimentiranje. Osrednje metode so: simulacije, igranje vlog, socialne igre, strukturirane naloge, skupinska interakcija, telesno gibanje ter sproščanje. Izraz, zlasti v sopomenki izkušenjsko učenje, označuje tudi učenje iz izkušenj, ki poteka praviloma zunaj izobraževalnih institucij na podlagi splošnih ali specifičnih življenjskih izkušenj, ki niso del načrtovane izobraževalne dejavnosti ali določenih aktivnosti. Vir: Splet: https://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474695/izkustveno-izkusenjsko-ucenje. Podjetnost kot kompetenca | 11 1.4 Načela kompetenčnega okvira EntreComp V nadaljevanju je navedenih nekaj ključnih načel, ki veljajo pri kompetenčnem okviru EntreComp. 1.4.1 15 enakovrednih kompetenc V okviru EntreComp so vse kompetence enako pomembne. Oštevilčene so zaradi boljše preglednosti. Vrstni red, v katerem so predstavljene, ne nakazuje niti zaporedja v procesu pridobivanja niti hierarhije. Učna dejavnost ali pripomoček v okviru obravnava zgolj eno (1) kompetenco ali pa razvija vseh 15. 1.4.2 Prilagodljiv in fleksibilen Odločitev, kje in kako bomo okvir EntreComp uporabili, narekuje, katere kompetence bomo bolj raz-vijali ali jim dali večji poudarek. Model lahko prilagodimo tudi tako, da bo dajal prednost manjšemu številu kompetenc in s tem odražal izbran podjetnostni učni proces ali izkušnjo. 1.4.3 Enostavno izhodišče Kot je bilo že omenjeno, okvir EntreComp lahko razumemo kot enostavno izhodišče za razumevanje in interpretacijo pomena podjetnostne kompetence. Lahko ga tudi izpopolnimo, da temeljiteje obravnava potrebe specifičnih ciljnih skupin. 1.5 Uporaba okvira EntreComp za doseganje ciljev Okvir EntreComp lahko uporabimo za dosego raznolikih ciljev: • spodbuditi zanimanje za podjetnost in navdihniti za prehod k dejanjem, • ustvariti vrednost s prilagajanjem okvira specifičnim okoliščinam, • oceniti in vrednotiti ravni podjetnostne kompetence, • izvajati podjetnostne zamisli in projekte, • prepoznati podjetnostne spretnosti. 1.5.1 Kaj pomenijo ti cilji? CILJ ŽELIM SPODBUDITI ZANIMANJE Spodbuditi skupino uporabnikov pomeni vzbuditi zanimanje in navdihniti dejanja. Vključuje nasled-nje podcilje: • ozaveščanje o podjetnosti kot eni izmed ključnih kompetenc, • izobraževanje o podjetnosti, • učenje podjetnosti za ustvarjanje skupne vizije in jezika udeleženih ter • ustvarjanje partnerstva v lokalnem okolju z uporabo referenčnega okvira EntreComp. 12 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence CILJ ŽELIM USTVARITI VREDNOST Ustvariti vrednost pomeni prilagoditi okvir EntreComp lastnim okoliščinam. To pomeni, da ga lahko prevedemo v različne jezike, prilagodimo novim uporabnikom, z njim podpremo prakso, ki temelji na dokazih, in ga uporabimo za uskladitev obstoječih spretnosti in okvirov zaposlovanja. CILJ ŽELIM OCENITI IN VREDNOTITI Vrednotiti pomeni razumeti izhodišče, kjer začenjamo razvijati neko kompetenco, in prikazati doseženi napredek. To pomeni uporabiti okvir EntreComp za: • določitev obstoječih dejanj ali virov, • odkrivanje manjkajočih spretnosti, • prepoznavanje posameznih šibkih in močnih točk, • razmislek o učenju, • (samo)vrednotenje učenja ter • prikaz napredka. CILJ ŽELIM IZVAJATI Gre za uporabo okvira EntreComp kot pomoč pri izvajanju zamisli ali projektov. Pomeni: • ustvariti priložnosti za učenje podjetnosti oz. zagotoviti praktične podjetniške izkušnje, • oblikovati pogoje za razvoj spretnosti in poklicnih poti ali za poti novoustanovljenih podjetij, • umestiti okvir EntreComp oziroma ga povezati z drugimi okviri za razvoj ključnih kompetenc, • vzpostaviti ali izboljšati obstoječe pobude za podporo novoustanovljenim podjetjem ter • razviti podjetnostne organizacije z udejanjanjem idej/zamisli/izhodišč okvira EntreComp. CILJ ŽELIM PREPOZNATI Gre za uporabo okvira EntreComp za prepoznavanje razvoja spretnosti in opredelitev strokovnih in morda poklicnih kompetenc ali za prikaz učinka programov oziroma dejavnosti. 1.5.2 Komu je namenjen okvir EntreComp? Okvir EntreComp je primeren za vse, ki jih zanima razvoj dejavnosti za vključevanje podjetnostne kompetence ali ki delajo na področju formalnega in neformalnega izobraževanja ter učenja. Na področju oblikovanja politike lahko okvir EntreComp uporabimo za: • razvoj enotnega razumevanja podjetnostne kompetence z vsemi udeleženimi stranmi, • oblikovanje politik, povezanih z razvojem izobraževanja, gospodarstva, zaposlovanja ali skupnosti, • opredelitev kazalnika učinka podjetnostne kompetence. Na področju izobraževanja in usposabljanja lahko okvir EntreComp uporabimo za: • umestitev podjetnostnih učnih dosežkov glede na namen, okoliščine, • ustvarjanje novih ali izboljšanje obstoječih dejavnosti poučevanja in učenja za razvoj podjetnostnih kompetenc, • oblikovanje kriterijev za vrednotenje podjetniških kompetenc. Podjetnost kot kompetenca | 13 Na področju dela z mladimi zunaj okvirov formalnega izobraževanja lahko okvir EntreComp uporabimo, da: • oblikujemo dejavnosti, ki omogočajo praktične podjetniške izkušnje, • pomagamo mladim razumeti, kako in kdaj so podjetni, • prepoznamo lastne podjetnostne kompetence. Na področju dela z novoustanovljenimi podjetji in podjetniki lahko okvir EntreComp uporabimo za: • razumevanje tega, kako obstoječe dejavnosti pripomorejo k razvoju podjetnostnih kompetenc, • pomoč podjetnikom pri določanju lastnih podjetnostnih kompetenc, • oblikovanje novih usposabljanj v podporo ustvarjanju posla ali poslovni rasti v skladu s kompetencami okvira EntreComp. Na področju zaposlovanja in upravljanja človeških virov lahko uporabimo okvir EntreComp za: • opredelitev podjetnostnih kompetenc, ki so potrebne za določeno delovno mesto, • načrtovanje organiziranega učenja ter razvojnih strategij in dejavnosti, • ustvarjanje podjetnih timov. 1.6 Najpomembnejši nasveti za začetek uporabe okvira EntreComp Okvir EntreComp je zasnovan tako, da ga lahko prilagajamo in uporabljamo za spodbujanje posameznikov in organizacij, da postanejo podjetni. Nekaj nasvetov, kako pristopiti k okviru EntreComp: USTVARITE Uporabite okvir EntreComp kot osnovo za ustvarjanje enotnega razume- ENOTNO vanja podjetnosti. Uporabite okvir za jasen in usklajen pristop k razvijanju RAZUMEVANJE strategij in dejanj za razvoj podjetnostne kompetence. UPORABITE Uporabite slikovno gradivo okvira EntreComp (kolo ali pahljačo), da priteg- SLIKOVNO nete učence, sodelavce in druge zainteresirane. GRADIVO NAJDITE Določite prednostne podjetnostne kompetence, ki so potrebne za vaš pro- PRAVE jekt ali organizacijo, in jih vključite v dejavnosti zaposlovanja in/ali uspo- KOMPETENCE sabljanja in razvoja. Dejavnost lahko vključuje zgolj eno kompetenco ali pa istočasno razvija vseh 15 podjetnostnih kompetenc. POIŠČITE Razmislite o tem, s kom sodelujete, in izberite raven okvira EntreComp, ki PRAVO ustreza uporabnikom. Pojasnite jim celotni model ali samo predstavite, kaj RAVEN pomeni biti podjeten. 14 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence RAZUMITE Ocenite svoje obstoječe dejavnosti ali vire glede na kompetence okvira En- SVOJE treComp. Ugotovite tudi, kako dobro podpirate druge pri razvijanju lastnih IZHODIŠČE podjetnostnih kompetenc. PRILAGODITE, ČE Okvir EntreComp lahko spreminjate in prilagajate. Učni dosežki so splošni in JE POTREBNO jih lahko prilagodite, da bodo ustrezali vašim potrebam. RAZUMITE Ne glede na to, ali gre za zaposlene ali za šolarje, bodo imeli vaši učenci6 raz- ZANIMANJA/ lična izhodišča za razvoj spretnosti. Od učenca se ne pričakuje, da bo razvil POTREBE SVOJIH vse kompetence do določene ravni, in le od redkih učencev se pričakuje, da UČENCEV bodo dosegli najvišjo raven strokovnosti v vseh kompetencah. IZPOPOLNITE ALI Razmislite o svojih učnih strategijah – ne glede na svoje predmetno področ- OVREDNOTITE je. Premislite, kako bi lahko prilagodili svoj pristop ali uvedli priložnosti za UČNE praktične podjetniške izkušnje, s katerimi bi razvili eno ali več podjetnostnih STRATEGIJE kompetenc. OPREDELITE UČNE Pri neki učni dejavnosti lahko razvijamo izbrane kompetence na različnih IZIDE, KI USTREZAJO ravneh; npr. ustvarjalnost na četrti ravni, finančno pismenost pa na prvi VAŠI DEJAVNOSTI ravni. SAMO- Učencem/uporabnikom predstavite okvir EntreComp kot pripomoček za VREDNOTENJE samovrednotenje, s katerim lahko vrednotijo raven svojih kompetenc in/ ali sledijo napredku. PRIKAŽITE Prikažite vrednost svojih dejavnosti in sredstev s poudarjanjem tistih, ki us- VREDNOST pešno razvijajo kompetence okvira EntreComp. PRIMERJAJTE Prepoznajte priložnosti za širitev svojih dejavnosti, da bi podpirale podjet- Z OBSTOJEČO nostno učenje, tako da jih primerjate z okvirom EntreComp in odkrijete DEJAVNOSTJO morebitne vrzeli. ZAGOTOVITE Uporabite okvir EntreComp kot izhodišče, na katerem naj temelji razmislek DOKAZE o izpopolnjevanju pristopa k učenju. Raziskave kažejo, da učenci potrebuje- jo podjetnostne kompetence za učinkovito ustvarjanje družbene, kulturne ali finančne vrednosti pri delu ali v skupnosti. 6 S pojmom učenci so mišljeni vsi, ki so v vlogi učečega, ne glede na to, ali so zaposleni ali obiskujejo šolo (učenci, dijaki). Okvir EntreComp in model napredovanja | 15 2 Okvir EntreComp in model napredovanja 2.1 Okvir EntreComp Kot je bilo že omenjeno, okvir EntreComp vsebuje 15 kompetenc, ki se členijo še naprej. Vsaka od 15 kompetenc vsebuje smernice (60), ki opisujejo, kaj določena kompetenca dejansko pomeni v praksi. Slika 2 prikazuje smernice za tri izbrane kompetence: Ustvarjalnost, Sodelovanje z drugimi in Aktivi- ranje virov. Smernice za Ustvarjalnost so npr. Bodite radovedni in odprti, Razvijte zamisli, Opredelite probleme, Oblikujte vrednost in Bodite inovativni. Bodit e Raz rado vijt v e z edni in odprti Opr amisli edelite probleme Oblikujte vrednost Ustvarjalnos z viri t e inovativni Bodit avljanje Upr ISLI IN PRILOŽNOSTI abljajte odgovorno VI Podjetnostna R Vire upor ZAM I Vključevanje virov kompetenca Kar najbolje Sprejmit (r K izkoris azlik D tit e e s drug E v e me oj č J Pridobit as A ačnos N d ljudmi) JEM t e vanje podpor Razvijte čustveno inteligenco Sodelo o e Aktivno poslušajt o ž e e se timu e ojo mr v Pridružit e s Sodelujt širit Raz Slika 2: Tri izbrane kompetence in njihove smernice 16 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 2.1.1 Model doseganja kompetenc z osmimi ravnmi Vsaka smernica ima pripadajoče učne dosežke na osmih ravneh napredovanja, od začetne ravni prek ravni samostojnosti do ravni odgovornosti in na koncu ravni mojstrstva. Poznavanje dosežkov oz. napredovanje je pomembno, če želimo spremljati učenčev razvoj skozi čas, če želimo upoštevati različna izhodišča učencev, ali pri raziskovanju, kako bi lahko ustvarili usklajeno pot izobraževanja o podjetnosti. V primeru kompetence Ustvarjalnost smernica Razvijte zamisli prikazuje učne izide za vseh osem ravni. Ti dosežki segajo od Znam razviti zamisli za reševanje problemov, ki se tičejo mene in moje okolice na ravni 1 prek Znam preizkusiti vrednost svojih rešitev pri končnih uporabnikih na ravni 4 do kompleksnejšega učnega izida Znam vzpostaviti procese za vključevanje zainteresiranih strani v iskan-je, razvijanje in preizkušanje zamisli na ravni 6. 15 kompetenc 60 smernic 8 ravni 3 kompetenčna področja 442 učnih dosežkov Slika 3: Shema celotnega okvira EntreComp. EntreComp je okvir 15 podjetnostnih kompetenc, razčlenjenih na 60 smernic, ki jih definirajo učni dosežki, zapisani na osmih različnih ravneh napredovanja od začetnika (začetna raven) do strokovnja-ka (raven mojstrstva). 2.1.2 Naraščajoča avtonomija učenca Model napredovanja prikazuje povezavo med učnimi dosežki in naraščajočo stopnjo učenčeve avtonomije. Pot se začne na začetni ravni, kjer od učenca pričakujemo, da bo postopoma opustil zunanjo podporo in napredoval prek ravni samostojnosti do ravni odgovornosti in nazadnje do ravni mojstrstva, kjer učenci delujejo bolj avtonomno, da bi prešli od zamisli k dejanjem z vedno večjim učinkom. Model napredovanja poudarja, da je raven napredovanja odvisna od učenčeve zmožnosti soočanja s kompleksnejšimi problemi. Okvir EntreComp in model napredovanja | 17 2.1.3 Prilagodljiv vašim okoliščinam Okvir EntreComp omogoča, da ga prilagodimo specifičnim uporabnikom ali cilju. Učni dosežki okvira EntreComp morda niso dovolj specifični, da bi jih lahko neposredno uporabili pri didaktičnem načr-tovanju ali razvoju kurikula. Morda jih bo treba prilagoditi realnim učnim okoliščinam, da bodo postali smiselni in uporabni. Za isto dejavnost lahko črpamo učne dosežke z različnih ravni modela napredovanja, jih uskladimo z različnimi izhodišči posameznega učenca in z različnimi prednostnimi nalogami učne dejavnosti ali cilja. Okvir EntreComp lahko poma- Pred okvirom EntreComp Učenci imajo različna ga podjetjem, da se odzovejo sem videla različne in ločene izhodišča za razvoj svojih na izzive poslovnega okolja, sektorje (posel, oblikovanje spretnosti in različne pred- mladim, da prepoznajo svoje politik, mladinsko delo), sedaj nostne naloge v učni dejav- neformalne in priložnostne pa resnično vidim čezsektorski nosti, zato so lahko učni izidi z kompetence, ter vodjem pristop pod pogojem, da s po- različnih ravni modela napre- usposabljanja, da vzpostavijo močjo okvira EntreComp do- dovanja primerni za isto učno skupno kulturo za spopadanje bimo vse koščke, ki jih sektorji dejavnost. s procesi globalnih sprememb. potrebujejo za sodelovanje. ANDY PENALUNA CLAUDIA IORMETTI JUAN RATTO-NIELSEN UNIVERZA V WALESU – ZADRUGA OPENGROUP.EU INTERACCION TRINITY SAINT DAVID 2.2 Okvir EntreComp in ravni učnih dosežkov V nadaljevanju je predstavljen model napredovanja oziroma ravni učnih dosežkov, ki izhajajo iz okvira EntreComp. Ta model poleg že omenjenih treh kompetenčnih področij oziroma 15 kompetenc vsebuje še 442 učnih dosežkov na osmih ravneh zahtevnosti7 (pregled v Prilogi). 2.2.1 Model napredovanja z osmimi ravnmi učnih dosežkov Podjetnost se kot kompetenca razvija prek dejanj posameznikov ali kolektivov z namenom ustvarjanja vrednosti za druge. V primeru učenja podjetnosti napredovanje sestavljata dva vidika: • razvijanje vedno večje avtonomije in odgovornosti pri udejanjanju zamisli ter priložnosti za ustvarjanje vrednosti, • razvijanje zmožnosti ustvarjanja vrednosti v enostavnih in predvidljivih okoljih pa vse do kom-pleksnih, nenehno spreminjajočih se okolij. 7 Celovitost okvira EntreComp je ena njegovih glavnih prednosti. Vendar mora imeti bralec v mislih, da ne bodo vsi državljani, učenci ali uporabniki želeli razviti vseh opisanih kompetenc do najvišje ravni strokovnosti. Smiselno je, da institucije, posredniki in razvijalci pobud, ki so pripravljeni prevzeti EntreComp kot referenčni okvir, tega prilagodijo lastnim namenom in potrebam ciljne skupine uporabnikov. Drugače povedano, okvir EntreComp, ki je predstavljen v tej publikaciji, naj predstavlja izhodišče. Pred izvedbo ga moramo prilagoditi okoliščinam uporabe. 18 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Model napredovanja EntreComp ne določa linearnega zaporedja korakov, ki jih mora izvesti državljan, da bi postal vešč podjetnosti ali zagnal podjetje. Namesto tega prikazuje, da lahko meje podjetnostnih kompetenc posameznika in širše skupnosti premikamo naprej, da dosežemo vedno večji učinek s prizadevanji, ki ustvarjajo vrednost. EntreComp je referenčni okvir za razvoj strokovnosti, ki sega od ustvarjanja vrednosti s pomočjo zunanje podpore do preoblikovalnega ustvarjanja vrednosti. Sestavljen je iz štirih glavnih ravni: začetna raven, raven samostojnosti, raven odgovornosti in raven mojstrstva. Vsaka raven je nato razdeljena na dve podravni, kot je prikazano v Preglednici 2. Na začetni ravni je podjetnostna vrednost ustvarjena s pomočjo zunanje podpore. Na ravni samostojnosti je podjetnostna vrednost ustvarjena z naraščajočo avtonomijo. Na ravni odgovornosti se razvije odgovornost za prehod od zamisli k dejanjem. Na ravni mojstrstva ima ustvarjena vrednost znaten vpliv na svoje referenčno področje. Ravni doseganja kompetence prikazujejo, kako naj razumemo učne dosežke. Na primer: prvi učni izid na osmi ravni strokovnosti je: Znam odkriti in hitro izkoristiti priložnost. Čeprav je odkrivanje in izkoriščanje priložnosti spretnost, ki jo učenci začnejo razvijati na nižjih ravneh, osma raven poudarja potrebo po hitrejšem izkoriščanju. Na tej ravni je izkoriščanje priložnosti strateškega pomena in lahko privede do visoke rasti, prodornih inovacij ali radikalnih preobrazb. Okvir EntreComp si prizadeva za celovitost, hkrati pa nudi pripomočke, ki omogočajo njegovo prilagajanje različnim potrebam. Ne predpisuje, da morajo vsi učenci doseči najvišjo raven strokovnosti v vseh 15 kompetencah ali pa doseči enako strokovnost v vseh kompetencah. Primer: Lahko bi oblikovali izkušnjo učenja podjetnosti, ki bi bila namenjena zaposlenim v čevljarski in-dustriji v neki regiji. V programu bi si lahko prizadevali za višjo raven strokovnosti (oz. raven odgovornosti) v kompetencah, kot so »odkrivanje priložnosti«, »vizija«, »vključevanje virov«, »vključevanje človeških virov« in »načrtovanje in upravljanje«. Istočasno bi si lahko prizadevali za doseganje ravni strokovnosti v »finančni in ekonomski pismenosti«. Morda se nam bo zdelo pomembno, da učenci pridobijo spretnosti, s katerimi bi razumeli finančno izvedljivost svojih zamisli, ne bi nam pa bilo pomembno, da razvijejo spretnosti dvostavnega knjigovodstva, kar zahteva višjo raven strokovnosti (oz. raven odgovornosti). Podjetnost in podjetniško učenje se lahko razvijata na katerem koli življenjskem področju. Model napredovanja EntreComp se ne nanaša na nobeno posebno okolje. Z osredotočanjem na razvoj kompetenc prek dejanskega ustvarjanja podjetnostne vrednosti model napredovanja briše meje med izobraževanjem, poslovnim svetom in državljanskim udejstvovanjem. V tem pogledu je model napredovanja EntreComp prečni model formalnemu, neformalnemu in priložnostnemu učenju. Okvir EntreComp in model napredovanja | 19 j a e z kav t in vaci vanje veg pe kega azis da bi način e ti, noslič a ne a na ujt ek r ter aven se oč od ovali stv voju lik voja gli lik tr ročja. edot tajajoče izziv vijanjem no kovanja, ino az la. ti eob raz ovativnos eob bli as Opazno pris k r pod Pr Osma r osr nas raz znanja pr in in dose pr de eo in r - - a- - ven mojs go- pe snim kem so s- top nehno a se ti. Ra vanje pr , ki na ob o s a pris omplek . a na za spop omplek ovos ti z om na ne e aven se oč tence jajočeg izzivi, in vanje ne z visok got Pospeše žk ročju ebne evzemanje od širit dma r edot emin olja ne Pr vornos vanje h k dose pod Raz Se osr kompe potr danje s k nimi vlado spr ok njo -i -e - - a loč elo ga arjan na edno ti z vanje z tv ti ti elo stne ti in e a us snejšimi sod aven se osr a na sod abo la adanje z v ovornos ednos evzemanje govornos ejemanje od epit sta r oč ovornos Pr od spr tev in drugimi. Okr Še dot vanje z drugimi, na upor znanja z je vr spop komplek izzivi. - a ti e anje k ti z li evze- ven odg ečje a ednos Ra evzemanje odg zamis ti z ti. Pr etnos usmerjanja in eajt edno v tnos aven se osr ajenje znanja a na izboljš spr od arjanje vr je upaj z drugimi. oč tnih ehod janjem, na pr govornos tv na gr Z malo sk Izboljš Peta r dot las pr de manje v od us in o pod - e od o. osr a t aterih ehod ti ti. janjem v ti z ti e si aven se k de evzemanje a r a na pr li tojnos tojnos evzemanje in ljenje nek govornos trt oč na pr govornos Pr de od Drznit Če dot zamis resničnem življenju in od vetovalnih služb. ek v ali s ev samos -u e - na -ed -t ven samos sk ajt anje z je tir Ra Krepit o in a na kri ljenje in ntir pod tojn stniki. oč kušenj. ov, svetovalce rimen aven se rime iz arjanjem vr tičnih stnik spe edot spe tv ti, na primer pr ak kih eComp v, vr tr Samos paj z vr Ek Tretja r osr tično miš ek us nos pr niš torje nih - le ih č. e eno om ob v, men ti in por omije in različ stališ elje stniki. dark os e a na socialn aven se oč ov k pr ti in o učit vanja v okviru En drugih vton 8 o , z določ s pou o a kujt a r kovanje top aznolik edo aven upaj z vr edot vijanju etnos Z manj pod drugih mer sk Razis Drug osr razis pris mom, na r raz spr . podpor , npr el napr tna r - ti e- - v, . ob ki ljučuje Mod Zače sem na tnih eb, etnos ednim želja vanje ešimo st pr a 2: edv encialo a se tudi zna potr azr vijanje po spr Zanašanje na podpor posr om. e oč vr aven se osr č. a pr anje las o r arjalen način az a drugih vk ne or epo nih v in tv znih oč , pot kriv edot lahk eglednic va r lin stališ Pr Pod nadz Odkrijt Pr dot od vr zanimanj in Osr na pr različ lemo jih na us ter na r same in 8 Podpor 20 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 2.2.2 Učni dosežki Učni dosežki so opisi, kaj učenec zna, razume in je zmožen storiti po koncu učnega procesa (Cedefop, 2009). Opise lahko oblikujemo in uporabimo za načrtovanje izobraževanja in razvoj kurikula ali za različne vrste odgovornosti, kot sta pravna ali strokovna odgovornost (Prøitz, 2010). Učenja podjetnosti ne moremo skrčiti na nesprejemljive, vnaprej določene učne dosežke, saj se nanaša na ustvarjanje vrednosti, ki pred začetkom procesa učenja podjetnosti ni obstajala in je ne moremo abstraktno napovedati. Vseeno pa so učni dosežki ključnega pomena za izvedljivost okvira. Učne dosežke EntreComp so razvili kot priporočila za uporabo v različne namene. Lahko jih uporabimo v formalnem izobraževanju in usposabljanju za oblikovanje kurikulov. V kontekstu neformalnega učenja jih lahko uporabimo kot navdih pri oblikovanju programov, ki spodbujajo notranje podjetništvo znotraj obstoječih organizacij. Lahko jih uporabimo tudi kot smernice pri opredelitvi prilagojenih vrst pedagogike, metod vrednotenja in učnih okolij, ki spodbujajo učinkovito učenje podjetnosti. Učni dosežki EntreComp torej niso normativne izjave, ki jih moramo neposredno prenesti v dejanske učne dejavnosti ali uporabiti za merjenje uspeha učencev. Predstavljajo osnovo za razvoj specifičnih učnih izidov, ki so primerni za specifičen kontekst, in osnovo za razvoj kazalnikov uspešnosti. Čeprav je velika večina učnih dosežkov napisana v prvi osebi, to ne pomeni, da se podjetnostna kompetenca nanaša samo na zmožnost posameznika. Nasprotno, subjekt podjetnostnega učenja in vedênja je lahko skupina, na primer projektna skupina, neprofitna organizacija, podjetje, javni organ ali gibanje civilne družbe. Učni izidi EntreComp so predstavljeni v Prilogi. Čeprav je njihov seznam celovit, seznam učnih izidov ni (preveč) izčrpen, saj nakazuje prečno uporabnost prek različnih izobraževalnih kontekstov in sektorjev uporabe. 2.2.3 Okvir EntreComp v preglednici Preglednica 3 (Pregled EntreComp) prikazuje tri področja in vseh 15 gradnikov kompetenc, vendar le na treh ravneh strokovnosti, ki veljajo za vse državljane: začetna raven, raven samostojnosti in raven odgovornosti. Raven mojstrstva obsega nadpovprečno strokovno znanje in je bolj odvisna od kontek-sta, zato ni prikazana v preglednici. Preglednica je sestavljena iz opisnikov, ki povzemajo bistvo različnih ravni strokovnosti. Njen cilj je bralcem podati splošni pregled okvira EntreComp, podobno kot v Skupnem evropskem referenčnem okviru za jezike9 ali v Okviru digitalnih kompetenc (Ferrari, 2013; Vuorikari, Punie, Carretero in Van den Brande, 2016).10 Celoten pregled doseganja kompetenc in njihovih smernic na osmih ravneh je prikazan v Prilogi. 9 Splet: http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/cadre1_en.asp. 10 Slovenski prevod: Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. ZRSŠ, 2018. Okvir EntreComp in model napredovanja | 21 biti - ti a a ti tim. em vo- jo ti z e eb ski ejo ti, vijajo ajno az vnos ednos določeno ar arjajo mor tek stijo s vnos e za vr govori. za določeno za žnos arjali tratešk ne tv tv no r az oris ov, ki so e. t deja tim ti. odbojk pa ki us vir ati t in nadaljuje ram. arjanja tavljena ski,ar , cilji e in us e, ajnos majo odločitv tv odilo pri s tičnimi in tr anje a drug e in načrt ti. izbr us ses jo ujejo prilo tras ti. eje ednos zziv ešitv evzemanje pobud z azme ti ot v ti z eže na podlagi potr vr ljudi, e. upina: / košark a najboljši izk vojimi e bolj pogloblje vojo s za zbir a pr sk ednos ednos ti z tne nalog oumnos upina vna tima dopolnjuje o in oblik vali na i arjanje sk amisli v r a drug a finančno tr ti. anja in spr lo žnos n dv tv sposobnos člani ti tv o, da še ti z tale in jih vključijo v deja ti. ednos eg ti i upino in mr ž (ȋ) , de trener e. jo z vojo vizijo k trategije trategije z em delu z drugimi nadome ak očja. očijo na s arjanje vr a us se ušnjami in medsebojnimi r -e lo jo bis uje e. arjanje vr ednos tv eminjajočim se r svoje de jo s ovos jo sk ti z tim; očja t edot ednos tv vr ednos ot ekípa ovornos ume a drug abijo s uje a drug katerih vije upinsk vr edelijo s a us edijo načrt z egnejo os vr vnos J je upno az ti z eoblik ev spr etehtajo tv sk staviti pr t z upor SSK se anju. raz delujejo v skladu s s a podr nar arjanje prit poiščejo prilo pr izboljšajo vanju ebni z tv odit Po avlja al; še ven odg nci r aterimi se bodo odz nci nci nci nci arjanje nci nci arjanje nci nci nci ednos ednos tv tv vkljub neg edhodnimi izk izvr Ra Uče s k vr Uče vr Uče odloč Uče zamisli. Uče stnimi cilji. Učenci v sk ja šibk svoja močna podr Učenci se osr us Učenci opr potr Uče za us Uče us Uče dodajanje ali us Učenci izboljšajo pr prilag Uče na Učenci oblik svojih deja Uče s pr ki opr zmagje , pri - kega dela. ljudi, ti ti. tim - ne cilje tence) eb, ki t in ti. tras a a tivnih upina upina kateri upne egnila . ov z e z ednos edno ve želje e in sk o: sk i bodo erna voji s avljanja ednos žk 1. tv ompe vo potr k azlično tičnos ti. a pr v. za izvedbo t ter o r a e ste vir a njiho knjiž. moš avna tificir zniki in sk až ljudi (ȋ) amisli, , ki bo prit odit denje s vr arjanje vr igri; anja k arjanja vr tv eganja alt voje dose m a obr azlične načine ti in slabos e. anja in upr tv vdušijo drug upino pripadnos ti. a us anje cilje ti z a v sle azlične e. ki iden [tím] športni t in e. o vizijo amisli lahk ta sk tv t us ti z ti in tv t, ki odr -a v ti. žnos ne na r ednos a drug ev učence v eds ti financir vnos ednos žnos aj naučijo. tim ti (doseg ti z a drug vnos ednos ednotijo s in strani vezanos ti avljajo r ja e za doseg vr označuje . a drug azličnimi posame po t z vdihujoč ablje voje pr ti z žnos ednos … isti , da imajo z cijski načrt, jnik o ednos , vključijo in na rejo mo jo z r vr jšo team) tv na ovnos tojnos arjanja vr znajo prilo ušajo in izboljšujejo z jo vojo deja ajo ednos tijo s ednos jo mo tv moš tesne ok arijo na luje ume žijo trud in sr ejo in upr a s lajo ak e in me ednotijo pr er se iz njih k topa (angl. o tr epo izpolnjene eizk tv oris arjanje az t in so upor manju odločit eprič ti us de vr ovanja. tv azmislijo in o tv nas e za eje t. arjanje vr ti in izbe tim gr e. tv ak ačuna z vnos in vens vni s ven samos arjale vr arjanje vr a us ov, ki tv pr ednos tv or ja žnos uspehe t , da Ra Ra Učenci pr niso bile Učenci pr us Učenci us drug Učenci r vr Pri spr trajnos Učenci izk Učenci vlo in us Učenci zber us Učenci najde pr Učenci pr de Učenci spodbudijo de Učenci iz stne nalog Učenci o mo in prič Učenci sode mi z Učenci r ne tno . équipe) ome športnik . veljalo a (fr nog ti z e. t. mdr nja v i editi m v za upina arjale sk vnos vo kti, e. Ekipa 2. upine ednos tv ede a drug e. zamisli. vanje ekipo sk vr arjanje ti z voje vnos trah nar e razlik timu od ev in v tv taviti v o t. amisli. v ni s ti arjanje ki bodo us t z a us ednos abijo vir tavno deja azijo s ajo na njiho te deja 11 ti. ; ses razlik tv ti z os / dela e pomensk za ekipe bi a us ednos amisli, ednos a enos epr naučili s sodelo velik i tim naj ti z , ki vpliv ari učence e z vojih odločit arjanje vrtv tv lajo v timu. ni valne tim ačun z za pr avnišk žnos tim eleno prihodnos za a us or vdušenjem izr vih s reše arjanje vr in zdr aznolik t. , kaj so se e. voji sposobnos e. obleme tv ne si člani tima. jo in cenijo vr olju. edno de ovni, upino: jo prilo jo r znajo vpliv s ekipa avijo pr jo pr ednos ovr znajo a us emlje sk av v aven vije a drug amislijo ž ume a drug agnani z ovorno poiščejo in upor edelijo cilje opr in az t z az epo ti in ok aupajo s ti z ešuje t. ušanju no epo tih z / strok tim vajo pr tna r e. e. pojmoma ti arjajo vr eizk vnos poslali tima eComp ednos upnos ednos upnos tv ja zlas tr Zače Učenci najde drug Učenci r vr Učenci si z Učenci r Učenci pr sk Učenci z vr Učenci so z Učenci odg Učenci pripr Učenci jasno in z na Učenci r sk Učenci opr us Ob pr napak Učenci enak Učenci pr de Med so člani jo eče uje - ekipa. tim; ti nesr razlik egled En - tno t ov - go- tudi aj kr velik esničitvi ne prispe Pr amisli in os onom t ne je a po na svetu prilo t ajnos m ovit t in ov a 3: t nos oumnos o: če k ur tenc vanje poje anje enje z anos vanje vir vanje ih vir dv anja vanje eno učenje n uspešen, vnem ti arjalnos zavedanje ovanje in ti, eg tv , nalog o; tv ajnos ode a pisme vešk evzemanje avljanje vlado us lo poslo esničeni, eglednic Kompe Odkriv žnos Us Vizija Vrednot Etično in tr razmišljanje Samo samoučink Motivir vztr Vključe Finančna in ek sk Vključe člo Pr bude Načrt upr Ob tovos in tv Sodelo Izk Sor de nalog V ur Pr 11 TI ŽNOS O PRIL IN AMISLI Z IRI V ANJEM DEJ K 22 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 3 Seznam izrazov in definicij Okvir EntreComp želi uvesti enotno razumevanje podjetnostne kompetence (tj. podjetnosti kot kompetence). Želi postati referenčni okvir za množico pobud, ki spodbujajo učenje podjetnosti v Evropi in onkraj nje. Definicija osnovnih izrazov, ki tvorijo hrbtenico tega poročila, je torej ključni gradnik celotnega okvira. Izraz Definicija in vir Stališča Stališča so motivatorji uspeha. Vključujejo vrednote, težnje in prioritete. Kompetenca V kontekstu raziskave EntreComp je kompetenca razumljena kot skupek znanja, spretnosti in stališč. Množično zunanje izvajanje Množično zunanje izvajanje je dodelitev zunanjega izvajanja nujnih storitev, zamisli (»crowdsourcing«) ali vsebin veliki skupini ljudi, namesto da bi naloge dodelili tradicionalnim zaposle- nim ali dobaviteljem. Množično zunanje izvajanje po navadi poteka na spletu. Digitalno podjetništvo Digitalno podjetništvo je podjetništvo, ki vključuje uporabo novih digitalnih teh- nologij (predvsem družabnih medijev, masovnih podatkov, mobilnih rešitev in re- šitev v oblaku). Namen takšne uporabe je lahko izboljšanje poslovanja, izum novih poslovnih modelov, izboljšanje poslovne inteligence ali sodelovanje s strankami in zainteresiranimi stranmi.12 Končni uporabnik V kontekstu raziskave EntreComp je končni uporabnik oseba, za katero je bilo ne- kaj ustvarjeno ali namenjeno. Podjetnost Podjetnost je, ko izkoristiš priložnosti in zamisli ter jih pretvoriš v vrednost za dru- ge. Ustvarjena vrednost je lahko finančna, kulturna ali družbena (FFE-YE, 2012). Zeleno podjetništvo Zeleno podjetništvo je podjetništvo, ki pozitivno vpliva na okolje in predstavlja korak naprej proti (bolj) trajnostni prihodnosti (Schaper, 2012). Notranje podjetništvo Notranje podjetništvo je podjetništvo znotraj organizacije (Pinchot, 1985). Znanje Znanje je skupek dejstev, načel, teorij in praks, povezanih z delovnim ali študijskim področjem. V kontekstu Evropskega ogrodja kvalifikacij je znanje opisano kot teo- retično in/ali faktografsko (European Parliament and the Council, 2008). Učni dosežki Učni dosežki so izjave o tem, kaj učenec zna, razume in je zmožen storiti po koncu učnega procesa (Cedefop, 2009). Takšne izjave lahko oblikujete in uporabite za načrtovanje izobraževanja in razvoj kurikula ali za različne vrste odgovornosti, kot sta pravna ali strokovna odgovornost (Prøitz, 2010). Praktične podjetniške izkušnje Praktične podjetniške izkušnje so izobraževalne izkušnje, v katerih se ima učenec priložnost spomniti novih zamisli, prepoznati dobro zamisel in jo pretvoriti v deja- nje. Pri oblikovanju in/ali izvedbi takšnega učenja je potrebna udeležba zunanjih partnerjev, s čimer se zagotovi relevantnost v resničnem svetu. Praktične podje- tniške izkušnje učencem zagotovijo podporno okolje, ki sprejema napake in vidi neuspeh kot učni pripomoček, s čimer učenci pridobivajo samozavest in izkušnje, s katerimi nato preidejo od zamisli k dejanjem v resničnem svetu. Praktične pod- jetniške izkušnje naj bodo pobuda, vodena s strani učencev, bodisi individualno ali kot del majhnega tima, in naj vključujejo učenje skozi prakso in ustvarjanje otip- ljivega rezultata (Thematic Working Group on Entrepreneurship Education, 2014). 12 Glejte celotno definicijo na spletni strani Digital Entrepreneurship Monitor: https://ec.europa.eu/growth/tools-databases/dem/monitor/project-description. Seznam izrazov in definicij | 23 Viri V okviru tega poročila izraz viri zajema osebne vire (namreč samozavedanje in samoučinkovitost, motiviranost in vztrajnost), materialne vire (na primer proizvo- dne in finančne vire) ali nematerialne vire (na primer specifično znanje, spretnosti in stališča). Op.: V večini primerov je ustrezna sopomenka vira tudi sredstvo. Spretnosti Spretnosti so sposobnost uporabiti (splošno) znanje in (posebno) strokovno zna- nje ter izkušnje za dokončanje nalog in reševanje problemov. V kontekstu Evrop- skega ogrodja kvalifikacij so spretnosti opisane kot kognitivne (vključujejo upo- rabo logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) ali praktične (vključujejo ročno spretnost in uporabo metod, materialov, orodij in instrumentov) (European Parliament and the Council, 2008). Socialno podjetništvo Socialno podjetništvo je podjetništvo, ki želi poiskati inovativne rešitve za nere- šene družbene probleme. Kot tako gre pogosto z roko v roki s procesi družbene inovacije, ki si prizadevajo izboljšati življenja ljudi s spodbujanjem družbenih spre- memb (OECD, 2010). Zainteresirane strani Zainteresirane strani so posamezniki, skupine in organizacije, ki se neposredno in posredno zanimajo za dejavnost, ki ustvarja vrednost, in za njen vpliv. Sistem Sistem je dinamična, kompleksna celota, sestavljena iz sklopa vzajemno delujo- čih in vplivajočih elementov. Sistem določajo meje, ki ga ločujejo od okolja, ki ga obdaja in s katerim je v interakciji, zaznamujejo pa ga struktura, namen in način delovanja. Negotovost Negotovost je situacija, ki vsebuje nepopolne in (ali) pomanjkljive informacije in ki vpliva na predvidljivost izidov. Negotovost povzroči tveganje neželenega učinka ali izgube, njune verjetnosti in obsega pa ne moremo izračunati. Ustvarjanje vrednosti Ustvarjanje vrednosti je izid človeške dejavnosti v obliki prehoda od ciljno narav- nanih zamisli k dejanjem, ki ustvarjajo vrednost za drugo osebo. Ta vrednost je lahko družbena, kulturna ali ekonomska. 24 | EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 4 Literatura • Cedefop. (2009). The shift to learning outcomes. Policies and practices in Europe. Cedefop Reference series. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. • European Commission. (2003). Green Paper Entrepreneurship in Europe, COM(2003) 27. Brussels. • European Commission. (2008). Think Small First - A Small Business Act for Europe, (2008) 394 Final. Brussels. • European Commission. (2012). Rethinking Education: Investing in skills for better socio-economic outcomes (2012) 669 final. Brussels. • European Commission. (2013). Entrepreneurship 2020 Action Plan (2012) 795 Final. Brussels. • European Commission/EACEA/Eurydice. (2016). Entrepreneurship Education at School in Europe. Eurydice Report. Luxembourg: Publications Office of the European Union. • European Parliament and the Council. (2006). Recommendation of the European Parliament and of the Council of 18 December 2006 on key competences for lifelong learning. Official Journal of the European Union, L394/310. • European Parliament and the Council. (2008). Recommendation of the European Parliament and of the Council of 23 April 2008 on the establishment of the European Qualifications Framework for lifelong learning. Official Journal of the European Union, (2008/C 111/01). • Ferrari, A. (2013). DIGCOMP: A Framework for Developing and Understanding Digital Competence. JRC Science and Policy Reports. Luxembourg: Publications Office of the European Union. • FFE-YE. (2012). Impact of Entrepreneurship Education in Denmark – 2011. In L. Vestergaard, K. Moberg & C. Jørgensen (Eds.). Odense: The Danish Foundation for Entrepreneurship – Young Enterprise. • Komarkova, I., Conrads, J., & Collado, A. (2015). Entrepreneurship Competence: An Overview of Existing Concepts, Policies and Initiatives. In-depth case study report. JRC Technical Reports. Luxembourg: Publications Office of the European Union. • Komarkova, I., Gagliardi, D., Conrads, J., & Collado, A. (2015). Entrepreneurship Competence: An Overview of Existing Concepts, Policies and Initiatives. Final Report. In M. Bacigalupo, P. Kampylis & Y. Punie (Eds.), JRC Science and Policy Reports. Luxembourg: Publications Office of the European Union. • OECD. (2010). Social Entrepreneurship And Social Innovation SMEs, Entrepreneurship and Innovation. Paris: OECD Publishing. • Pinchot, G. (1985). Intrapreneuring: Why You Don‘t Have to Leave the Corporation to Become an Entrepreneur. New York: Harper & Row. • Prøitz, T. S. (2010). Learning outcomes: What are they? Who defines them? When and where are they defined? Educa-tional Assessment, Evaluation and Accountability, 22, 22. doi: DOI 10.1007/s11092-010-9097-8 • Schaper, M. (2012). Understanding the green Entrepreneur. In M. Schaper (Ed.), Making Ecoentrepreneurs: Developing Sustainable Entrepreneurship. Farnham, Surrey: Gower Publishing. • Splet 1: Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 12. 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006H0962&from=LV. • Splet 2: Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje: https://eur-lex.europa. eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32018H0604%2801%29. • Splet 3: Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij – Novi program znanj in spretnosti za Evropo: https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/1-2016-381- SL-F1-1.PDF. Literatura | 25 • Splet 4: EntreComp: The Entrepreneurship Competence Framework (Bacigalupo, M., Kampylis, P., Punie, Y., Van den Brande, G. (2016). EntreComp: The Entrepreneurship Competence Framework. Luxembourg: Publication Office of the European Union; EUR 27939 EN; doi:10.2791/593884): https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/entrecomp-entrepreneur- ship-competence-framework. • Splet 5: EntreComp into Action – Get inspired, make it happen: A user guide to the European Entrepreneurship Competence Framework (McCallum E., Weicht R., McMullan L., Price A., EntreComp into Action: get inspired, make it happen (M. Bacigalupo & W. O’Keeffe Eds.), EUR 29105 EN, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2018. ISBN 978-92-79-79360-8, doi:10.2760/574864, JRC109128): https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/entrecomp-action-get-in- spired-make-it-happen-user-guide-european-entrepreneurship-competence. • Thematic Working Group on Entrepreneurship Education. (2014). Final Report of the Thematic Working Group on Entrepreneurship Education. Brussels: European Commission. • Vuorikari, R., Punie, Y., Carretero, S., & Van den Brande, L. (2016). DigComp 2.0: the Digital Competence Framework. Update Phase 1: the Conceptual Reference Model. JRC Science and Policy Reports. Luxembourg: Publications Office of the European Union. PRILOGA: Celotni okvir EntreComp | 27 PRILOGA: Celotni okvir EntreComp 28 , o vo ne. | t. lahk no t. pri acije ve o ker to ti, se vanje oče na tudi o te, o arjanje edi, žnos ranim ednos ganiz azna ememb, tv Tak m nar hitr žnos o oh ojek ultur katerih eti bod or a za z ov spr odijo v no a us zmore do za to, pa a voje ti z načine. ti tim prilo lahk enčno pr . o) v ti. nek stv im prilo ujem pr edvid ebe aj s odprt ih znak žnos Izziv jo tr oris kur ednos žnos Odkrijem in izk Določ katerih kon Oblik s pomočjo da pr potr Spodbujam k znotr ki je šibk ki (lahk prilo vr …, različne t, ki prilo na d ti vnos ni a pa ven mojs ti in zo o tmi, ti. opredeliti če e ti z ki Ra bom nih olje mbne kak a zapisa vo ej deja žnos jih v o, me . oma ergije me žnos ki ariti ti z no tor te ater ednos jem (na ne ebe z val, in tv ednos oče zgodi, nte ali azlič zir azim, ožnje in tema, lu avni) na azlič prilo aterimi jih a us gr žnos a je o kuje im, na r ti o m pome op mog na k im prilo o r kar najb ravna t. žen loč til h sis lahk em de znam sin nimi jih til. je azis e, arjanje vr žnos ravim načrt, arjajo arjanje vr e esod tv oris makr epo oris vezuje potr janji, s k pomag ednos emlja tv ve prilo tv žk zmo ev izziv Okvir podjetnostne kompetence Pr us se od izk ravne kater primer na mikr ali Združim r prilo pr različ da bi izk Prip po de bom ob mi vr Spr trende in us no us izziv ne eleme dose sem edelit oliščine o, da r in še ok a ak a ti z na Učne Izziv ti t ebe čin ti. anih o …, de e razpr ti z esi o in oliš abim arjanje arja Nova opr tv e, ter tv žnos voj. drug. liti t. gle EntreComp: ti. o, da žnos ednos gr ziv z in teresir stoječ us o da jo ji raz de se ednos e potr a t a us ti kdaj je ot celot da z in t z koli žnos ki ti. zain t, ki t, tak opre ti, znajt združit vanje ok vezani ednos im, abim z as, iram ob zmo arim prilo arjanje vr žnos znam iz otujočimi si ebami nih znam prilo kdor vo epo ume tv tv esod avi č ednos epo so po javnos ednos epo no c ali ovnos arjanje vr ovornos Svoje znanje in raz upor us us Pr pr prilo vr Pr ki naspr potr različ strani. Analiz de vr dojemam k pr njen nadaljn na tv . Pr vezave in opisano strok arjanje vr t. učene znam uje a us olje ti, ti az ravni ve po tv os ačni eb anih a ali ti z o ok ven odg e jetnos vljene am eln žnos arja a tima. Izziv dok trti e no a us Ra tv ne top ek o potr teresir je oma z kot ki če žnos a pod elja or mis e v drug a mojo us evalec) t, omsk ti z vanju azlič ti z op zain až t, ki t mojeg tudi r na on tavit ki so žnos čne pris zna arim prilo t, ozir obr tv im izziv znam me mbne z javnos e prilo ek em r žnos se in (iz zpos epo členim uv ak evladujoči vid či. treznih epo tema, javnos ednos javnos elj de za prime abit . V e prilo Opiš analiti k pr prilo Raz pr pr da us in lu Izvedem analiz us strani. Pr sis pome de vr de uje e učit zapišemo az gr zgr arit , a to nak da tv ti. a je izziva ti, e in vijo ti z ti, , kulturno in govoriti arjanje ole izziv ov ti z vih tv edno iz g lim o poja žnos doda a. o ednos ne in to, ali vanje abnik ebe vati z tne žnos ednos ot z posr nik: znajt , da us na eba od čem a us tudi rede h k reše ne epo olja ti ti z ti, kater de treba e potr ravna družbe prilo stoječih za je Opis Pr družbeno je tr ok tivne mo o upor acija vljanjem no žnos r se lahk ti ebe. vo op vanje izziv im, ob arjanjem vr znam las ne arjanje vr jetij. gle tojnos tivno poiš ednos erna upin kater tv epo bne, tv o v ob ganiz tana ne tem Ak prilo vr potr Na no s čime alt reše Določ sk in želim us Pr ose poklic us tak or us pod a, žnos odločili, alc mo se . Pri a br izziv ti. ari ti z v na o ti lim ven samos tv d ti žnos e. . eže, acije, ovarjajo ernativne ede ednos Ra šna o us lemo e lahk o me ednos upnos alt te ob ebe za e mr ganiz nag opr kak za katerega smo t lahk da imajo upin azlik vo zna t. tivne način sk potr ami edno no snim, žnos znam prilo vanje pr snim, ne ne čin arjanje vr formaln pojavijo Zapis, na epo o arjanje vr ednos epo erna oliš tv ne stoječe or posr tv Poja prilo vr Pr reše alt Poja različ različ Opazim r ok us (na primer sk in ob trg). ne lahk ko) pomen. (ali vojo domišljijo in a i. ti a r se ti, da pr a us če e s ti z ti z ti v olic voji er jene . S tem i t žnos ok e v s ovemu upnos ne avi. , s čime za enak sem, abit olic izpoln sk asebneg vi n sobnos žnos ednos ti in ok azlič a, z ktorja v drž ednine izziv . voji ali Namig: Upor spo prilo a se upnos ti in i. vneg osebi lim v osnoe Uspeše 13 znam prilo vam k njih arjanje vr sk znam izziv vanju znam ne ebe v s olic znam r e ja etjeg regiji vi gr ti: epo tv epo pe epo epo aven upnos ok tr Pr us svoji Pr sk pris reše Pr potr in Pr vlog in svoji v pr oprede kjer šnos a r vo …, tn uspe t no v liti zapisani e, Na ede rilo Zače ti, ste so eba d ali oma me upin ti ga ednos zir ti opr žnos ne vr o me ročji, kjer olju izzive tudi katerih je tr e sk oris azlič ak ovnos na n ovo e dane azlik pod arim vr v ok to tv ti, stvu o se je m prilo am drugim. m r . m t ar . e na če če ov, ki jih ešiti če lema. nimi strok ati so imele k rešitv o us ob upnos očit Poiš s pomočjo pomag Poiš izziv razr Poiš ki od pr Opazim r različ lahk (na primer doma, v sk gospod družbi) Hkr ravneh dot sposoben žen. e ti. i Osre sem st. osmih a arit a zmo tv žnos tek na Izziv teg a: anje priložnosti ebe. on smernic je e, us e se na žki …, e prilo e k v oz. tenc Smernic očit znajt dose e abit e potr irajt žek ročje: e. epo zgr edot dose opredeliti zmor Pr in Osr izziv Odkrijt Analiz Učni Pod Zamisli in priložnosti Kompe odkriv 13 29 v ti ih tim | vanje li, ki t. za ti. ke ajo ebe, če ednos se ziv oris ve ajam lju strani vijanje inaz amis arjaln ednos abim tv oce ednos ovacijs od izk anih vr pr se olje ko se ti, a za vk arjanje vr o us m in uv , ki ujem no esir ušanje z tv čas upor uje tajajoče potr eComp stv ter arjanje, r arjajo vativne arjanje vr avljam in žnos vijo. tr ocese tv eizk tv ozi tv ocese kar najb Oblik pr zain us pr us Za us sk mešanic tehnik. Oblik ino us Upr pr na nas in prilo poja - ti - v t . - i - ali e vo ven mojs im če strani tim t. pris akor el gle vila no žnos Ra lju javnos ednos ocesi enciala az anih vod ados arjaln ne emembe e vk ednos tv azlič ebne k amis jetje, Celotni okvir Entr esir imi vijam, se bo r pa v prilo ter da z voje de vation). arja vr čam us m r arjanja vr izdelki, pr e način ain im, tv raz t. tv ami. kovanje pot o, ali god ebam s us on ablja vimi im potr ovativno z jetje ali e inno eviln ki dok ojek e us azis na t stoječe pod tiv Št vanja z prila potr ti, Začnem, in pr Upor top z no storitv Določ za r za in de ob pod za družbene spr PRILOGA: čno z boljšlju forma a- - - li - vk ans za e- tv jim tih, t. ti, nih ek se m vnimi njih . tr ter ušanje kanje, e lemom ev. ovim pri če amis ki avni i. vnos azlič eizk am us o, da ablja ob ešit ot ajam ednos kov. voje enos znanj, ev pr ročij. oce ain v is ah, orna ali pr ak ksperimen ehnik pr ne r vr ednos top t t zag az od ti e t m z osno svoje z tivna) in avni (npr iram s vanje r za pr rešit pod upor t v f li tima), azlič (na primer o v deja pris učin čin li in anja k tmi a, pr nih tavim pr vanje z strani arjanja r oma dod če li. ednos bujam e arjajo arjaln ačne top tv vijem in zamis top em r forma enit tv tnih ume oliš lju anih vijanje in vr anje in tv us ednos tnos ve. ovacij us Kombin raz ok zamis različ Vzpos vk sir raz zamis Drugim pomag riti spod tir us pris in Raz vr mer z las (ali pos no Opiš in kor trans ovo vlog ki arjanje vr ovornos tv oris dg tem na višji r ale a us v sis ov. ovativnimi go k . ne . moje ti z ven o ve ušanje li pri ebe e z in Ra o izboljš e k azlič ne snim prtih e ali v družbi, eizk abnikih vanja gu. ujejo no žnos a dose m no top er r potr o se vih izziv ajt arjanja zamis od eše delk rešujejo tir a z če tv azlič a pr poja v t v. na tr tv ti. upor pris z drugimi) kak e, ki in prilo no e, ki bod em r e z em in ne ovanju lemo lemo arim iz leme in em, in in eds tivno iš oces us ednos ovativnih čnih lik ob ob tv ob ovacije širijo li sr Ak rešitv pr vr Opiš tehnik in kon Opiš različ ob pr strategije r pr Sam (ali us storitv pr Opiš in kulturi asoma oblik sperimen amis stoječih ek ile jo in sč čnih el, eč z ob t uje e in ve meni kon amis e v e znanje in usim in s o izpoln ujem želim zgolj nik: ami . ednos posnemajo je z eoblik vijt kujt m no . leme eizk jo oce če bod ebe ev pri ob os. ki ali pr ujem, da sem Opis Raz rešitv Razis Združit . ti o k t, ki en ali e, ki usim vr rešit im, abnikih e pr lik hk ki jih pr tivno iš otipe, ariti eizk eob la stavim, pr nehno izboljš ot ednos tv esod ovativ znan. tih, tojnos Ak rešitv moje potr Pr svojih upor Odprt pr jim Se ne pr vr us Pr izdelek ali in ne do tis v, e li. - tence h. prt ki -o ne) nimi lemo amiki, r so na amis da ovaci top im 14 vation), ven samos ob cije, azlič i din nimi oti pr sk ati od nk aln m). Ra kompe arim e pr o a, ki tv finir fu otip, t moje z azlič e (pos ti in vih situacija tv ot (na prime am z r kovit eds upin adik vne tir rešitv va de ti pr ovacija ovacije pr ntaln oti r taining inno etnos m sr ednos družbenim in ade vr ovacij in eme m) in ušam v no rimen ami, da us tivne jem v sk a ime kr ablja leme. im osno ori az ujem med r in eniti arjalne in ciljno eizk spe erna čemer učin elu si priz ob mor stami in ocesne tnim in ovacije pr teme (sus tv amisli. Svoje spr pr Ek tehnik alt pri upor voljo. Sod ki pr Določ jih pon Razlik vr pr duk jam, in (kor e us t vijt avnane z se stoječe sis ve tev. ebe l tima li, ki e, eč lke, družbo. Namig: Raz nar abe eds ednos leme oce ov in sr de o so amis vr ovacije ob pr moje potr in e. em do v stnik ti. kak ovale anjajo ob kujem no e upor kot de e način e in am, da bolje arjajo e pr kujem na ev. voljijo ebe ali vr em, ene lik aven stoječih vijam z tv stoječe iz upnos eob Razis način ob Sam in raz us za drug Odprt razis številn da prid rešit Ob storitv izboljš zado potr mojih sk Opiš določ pr a r tih, ki ohr tn t ari. e, ov, od tis Zače tv li, ki in eč ami) vedno. ednos e. re ev. ve s leme, e. e izdelk vr delk vacij; da me no amis ob mene ado iz pr jo rešitv ak rešit olic te ali za drug em, lemom z v im r arjajo m prime st ino až vijem z tiče prtim lemom očimi tv ev in se če ob ob top stavim t edme us ovativnih Pok zanimajo Raz rešujejo ki moje ok K od pr (pr mog pris Se pr ki zame in Poiš in storit eč vr . vedenih v a in leme t. na a: li. vedni ob ednos amis e pr ovativni. tenc arjalnost Smernic e z e vrujt ročje: ite rado prti. vijt edelit ite in Bod od Raz Opr Oblik Bod V opisnikih je Pod Zamisli in priložnosti Kompe Ustv 14 30 | m om ti se in ti. stv oris mirnih ek čin čut ati k vdušiti ednos az o vizijo ob ti. a en na z drugimi) svoje vizije stv nim ob . epričljiv buditi adnos ravim načrt na lagi arjanja vr tr tv Različ znam prik svoje vizije v ne časih S pr sposob spod prip Sam (ali prip pod us ven mojs a anih a. a ebna Ra ev. esir atno ovanju e, tema in e vpliv lik je potr mojeg tovanju ter primerjam narije z zvr esničit ater z drugimi) t. ki zain sce vizijo spoš ravni sis ih ne nos znam izziv ali ob nih vijem in od vizije k ob vezane z mojo Okvir podjetnostne kompetence epo dejanja. Sam (ali raz različ prih Načrtujem v od strategije, za njeno ur Pr po vizijo tima, različ raznolik strani, na k k dejanjem. li trud in t en arjanja t, viziji. voji tv t, vnos ude ki EntreComp: zamis us o viziji vo o viziji ki bo anje k moji javnos ednos ozi celot arjanja a od ti i viziji ti ali de a deja tv ti. ovanja, ejo avljam o s a tima. arja vrtv a tima, anje sk bujam pob emembe in lik ehod ravim izja omor ednos vojo us oma z loč oces us ednos eob pr Razpr stratešk vr svojeg Prip za s ki ozir svojeg usmerjala notr od pr vr Spod za spr pr prip te lažje usmerjali ovornos e vizijo ne ti. , vijt da bos ven odg jave Ra vanje abim, azlič em mbe ednos o iz za . eme t. Raz umeaz znam r e vizije tratešk ebne v s ev moje vizije. nos im spr teksta upor epo arjanja vr snim vlog ovanju od tno r nje scenarije, tv so potr esničit Las kon da pr stratešk us Poja o viziji načrt Določ ki ur od e si prih e prih lagi , da irajt ki t. ti, ebno ateri arjanja nik: tavljajt tv ti na pod ednos , h k elim eds ualiz ti javnos vizijo. ti ž Opis Pr Viz nos arim scenarije vati. od arja vr kaj je potr ariš im se pe tojnos tv tv tv sti vizije us ednos Us prih svoje de us Vem, us Odloč vr vr pris ži. o in voje ven samos ki e. nu slu li k Ra ujoč ti, arjanja ene k ev s tv vdih nos us zamis z drugimi) od kaj je vizija ti me ž prih u od esničit vizija vijam na čuje tudi drug snim, lju šnemu name ednos ehod janjem. a ur ti. Sam (ali raz vizijo vk Poja kak Moja vr pr de e si z ti ti vajt te os nos ednos t in od izade epr upnos Namig: Pr vizije prihodnos arjanje vr sk o. vijam pr narije prih tv vojo aven olic Raz sce za us za s ok a rtn Zače eleno t. tavljam si ž nosod edsPr prih o. a a: e si. tratešk janja. jte s e de tenc Smernic tavljajt lja ročje: edsPr Razmiš Usmerjajt Pod Zamisli in priložnosti Kompe Vizija 31 . za e elja | t anih ika gojena ednos teresir tualn a portf vr li z vid trategijo je prila a telek lim zain amis e, ki ti mojeg stv nih eComp tr ede ve z vijem s avice in tnin os Opr no različ strani. Raz pr las star . ven mojs a e, ki ne. . e, čanje arjanje jetju lu Ra tv tnin oriš pod avice azlič voji gojeno način trategije z a us ali e las Celotni okvir Entr o izk ti z za pr ti v s avah r aciji tualn em smis vijem s kovit žnos ednos ganiz vijem prila Raz učin prilo vr or Raz strategijo intelek so po drž omsk PRILOGA: on ite primerne ek li ti določ o ne amis azlič o se v t. ravim uma koris ti in erig le in m delu az in , ki žencem. ti kak arjam z tno v zne ednos tv ek spor čanju kulturnem in ednos širjanju členim na r tavne de ovim,ot aja vr az oriš m udele Vrednos raz ses ug posame dod Kadar us z drugimi, prip osnut o r izk vse nem, ovornos arjanje vr tv ami a ven odg e . t. ela, umi ot s«). ki jih ami, vnimi az enc stv t v družbe za us Ra ti, arititv , npr ednos afskimi lic avice, ami, k vtor li teviln tjo ga mod prtimi, ommon titi. ednos , kulturno in o vr iz ti in e pr enc e c ednos oče us tmi, spor sk lic ami ane geogr tiv vr zamis oris znam š e vr jetnos omsk ujem med ovnimi znamk trir ti, os vtor čno z od ea ni lik ten aupnos lju izk epo avic Pr ob je mog s pod družbeno ekon Razlik blag pr regis pa označbami, poslo skrivn o z za a vk javnimi je priznanje a (»cr encial olje jšo e pot to na rnejši žem. i ovanja ite, kaj pome kar najb ne ti in rime rimerne nik: znajt za eno dose var vojim ki sem s s esod epo o jo ti ednos a name ve in ti, i. Opis Pr Pr kak im se em najp , da jo aril rem najp o z tv lim tojnos sto vr enc ednos us Odloč vr izber način Izbe lic izmenja vr jo zamis tjo. enc, abiti ven samos lic li in Ra ednos upor amis stami oče vi z avic. amisli in , kulturno in o vr vr pr e z ujem med omsk ujem med nimi je mog tit on jih izmenja ovanju Razlik družbeno ek Razlik različ ki pri var oris li o ti. ne ene i. e in sk azlič jetja arjajo tv amis ti). žnos o r olic seh, lahk določ . pod jejo vtor ok t v . a ten kak pa Namig: Kar najbolje izk prilo t v moji ti in da se z oris em, e (npr až stitucije) us žim, o izmenju v k varujejo aven upin in ednos upnos avice (npr avice ali Prik sk in vr sk Razlo lahk širijo pa jih pr pr a rtn li, o Zače ame ovih o di re zamis t z lju njih ednosvr e. da lahk m prime tovanju če snim, li drugih abimo in udejanjim imajo za drug spoš avic. Poiš ki in Poja zamis upor ob pr Zamisli t e a ednos a: tenje varujt e vr tenc Smernic jte in znajt li. nju li. ročje: epoPr zamis Izme zamis Pod Zamisli in priložnosti Kompe vredno 32 | . a, ru o ročja nju avam en vpliv a in anih ki t. e, kak vanju a pod ti, esir oti edê azpr govor esojo a na prime ednos ter a ravna vojeg nje vpliv javnos o od ain vam k r h z stv aj s vanja. arja vr ujem način se tr epam pr etičnemu v pe lo emlja tv Ukr ne Pris o samou znotr de Izvedem pr spr oceno vpliv svoje de us Oblik sem lahk do v strani. nje m. ven mojs a voje . Ra iranje a s arja a e adi trane ovih ike emlja tv ar tevanje in tičneg močju ti. aln tod zunanjim omski eta je trezne os a spr ti, z a analiz az a vpliv nje vpliv ki usti, govarjam in anim s ga on ti in t. priorit a upoš lagi njih od esir bujanje e em ob e z keg esoja abim me tne ek rem us tod rem »k javnos govornos anjim ter Okvir podjetnostne kompetence in oljs ednos pr ednos Moja skrb z spod vedênja v mojem vplivn Izbe me ok na pod pr pomanjkljiv Izbe merjenja« z in de vr Upor od katerih notr zain tnosje t v . ulturni ga i, ete). npr (na spolo nih ti, aln m ek pod tične nosu a in govornos eh tegrit azlič cion ablja EntreComp: tehničnim om na močju bujanjem ob vezavi z a, učin vojem ti a. funk trategije. . tavljanja ti in namen govornos družbeni, k ti bujanje e ežene os anja in lim nja vpliv i in t, in anos pos olje em ob avljam o od . avljam o r top enak vojem v po ovim vpliv ede emlja čemer upor ok očni evzamem od avnot ek iz olje esoje vpliv stah od Pr za spod vedênja v s vplivn primer s spod ur zas pr ne pomanjk Razpr med družbo in raz njeg ok Opr pr spr ocene vpliv Razpr vr stratešk pri primerne s ednos or ovornos vr t, (in v om, so dolg ti t ko žk ašajo ven odg os o olje g, družbo in tni Ra ravnos oljs ki t, ti, tema, osom), om) in prin li za ednos tiki ki se ok jem. žk t, tr os am, da op ednos ja sis lu ajn ah, na e na enak t, socialn t in . javnos li, ki ntir epanja. zamis v, enak t. acije na ok os avljam o vplivu iram posledice aj me em de ujem med vlo om (don upnos o tr ajo arjanje vr ednot arja vr žk om (dose om. ukr gume tv vr avičnos avičnos ganiz ratno) tv zamis Ar mor us temeljiti in nanašajo spolo pr pr trajn Razpr or ob Analiz svoje de us znotr kater Razlik izlo izid vpliv o sk kolik em, t ani način govorno. eta. ane ki in e o t čno glasu bje ali ita lema, esir mba, moja arja lju a a vpliv ki t, na trani e posledice lit e od o e bo tv javnos oče ne vod tegrit ob us vk tev in ti, nik: nis ter de nit vanja na ciljn in ater eme animi nimajo pod eds lo ter izbr ednos vnajt ti ane s t in ev pr ain žit vzročila t, ki t, ali esir javnos Opis Oce de Razmis cilji Ra ejemanju itev me os tne. a tima, esir . ravim jasno sami, ki os im z ala spr ter acije, ujem med abo sr arja vr ter tojnos spr loč krit razlo ak bo po javnos ednos ain ava). govarjanjem z govarjanjem z tv olje Pri od od Prip ob kadar se soočim s pr trajn Določ strani, na k vpliv jo de vr mojeg z z stranmi, ki (na primer bod gener nar Razlik od upor od svoje de us zain ok ov ti o in t. ven samos nje. , ki ocesih njih vod se in žnos na moj upin amisli, Ra ak . o bo in upnos tično oiz tne, kak o sk nje v pr pr os olje in name ko sk abim e lja znam pr ajn rem, čanje prilo oliš abe na ok alo epo o tr oriš Upor razmiš por Pr nis vpliv Razbe izk vpliv tim, na ciljn na ok er dejanj. šim ti t a om e t z e posledice in vpliv z o. arja tv o žnos n ga lot enit sedami etičnih zne jetij, ki ednosvr ki us njenim šir Namig: Oc prilo i be ete in ot ce ti, t, na ciljn t in znam primer prija arjajo ujem med vpliv om na družbo. aven vojim išem pome ednot. epo olju tv javnos ednos upnos S s op integrit vr Pr ok vedenja pod us družbo k Razlik de vr sk vpliv a rtn t, olju , Zače ki ki jih eto, t. ki nih ali e ok vekova kih tekstih. ti. edênja, tejem govornos člo oljs integrit edanos edenja, naš ememb, kon t, od pr ga v upnos t v družbe , ok znam v e spr ujejo os zne ti sk m inče vzročila omskih epo az krit tejem primer javnos on Pr izk od pogum in Naš prija koris Poiš primer je po de kulturnih ek tno. a os . a: ajn etično. jte tr govorni. tenc Smernic e se lja ite vpliv ročje: esod ite od Vedit Razmiš Pr Bod Pod Zamisli in priložnosti Kompe etično in trajnostno razmišljanje 33 ti vil očih | avil os ti pr os oma zir raz ti ob bod trategije, odbi acije) in ednos vanju ujem s a tima o eComp aterimi pomanjkljiv eb. ganiz edvide jstrstva Oblik s k svoje pomanjkljiv (ali svojeg or naše pr pr potr ti. za acijo a v Raven mo voj ti in ti, i a ednos trategije ganiz raz os enutnimi Celotni okvir Entr ti, or ni ednos njim tmi z dolgi lagi jasneg vanja od in oma ovos ujem s tim in pr žnos arjanje vr zir got ume vezavi s tr prih tv Oblik za poklic svoj na pod raz naših pomanjkljiv po in prilo us PRILOGA: ednji ti o b ne nj, . atki, sr ednos in o ti . uše da lagi vanja e pr kov klju o ter o ti in ti. voje mor uspehe žnos voj ti in ti. od lahk ti izk ebah, os ti raz ume os h na kr sk lijo v cilje animanjih vanja vojim na pod vanjih o jih znajo ednos m v s za ne ni az ednos upin am drugim, potr nos drugi orijo am drugim, epo zna vne pla ga r pr želja h, z kak jih sk ek dog rnosti azmis ade ziti rem prilo bi in etv epo upaj s s in vo Pomag da r svojih želja priz tem, pr Pomag da pr svoje pr pomanjkljiv Verjame sposob pr po ki označili Izbe za poklic sk timom in jasne naših pomanjkljiv tne dgo vanjih a orim o č, itev, ade anja na pot poru tično voje las etv bod oval, em, ocena loč naše ti voje stališ t mojeg priz omejenim e s od t vpliv uspehom. Raven o ealis znanja ebe, os doseči. ali na naših ti, da ar sem si načrt am, o r ovos nos vanja pr ti in ali nzir tih. m v s nos in om in vanje in nose z drugimi ebah, zanimanja in , ki mi jih m, k lil vir tv . avljam o t osebnih ak ednotit arim tim, adili ata na moje asnim ne ade tv aterem bi b o gr ednos eds o lahk ume etnos ejemanje od na k potr vr sposob Svoje potr želje, priz v cilje pomag Us v k kompe pomanjkljiv in pr Verjame sposob izvede zamis klju sr drugih Razpr kak raz mojih spr vpliv spr moje od in življenja. zač e in vojih ti. os vojo in tmi ti. nim eti. o e o s znajt tnih ebah, v žnos ar ve lit e v s ti in til am na eme epo vanjem in i ob , ti k ednos no iz nuje. nik: os oris a svojih no pot, ado sti o las potr vanjih njim elja ednos vijo izk ti z m, da lahk ti ali Opis Razmis rok. Pr pomanjkljiv Verjemit naz lim skih zanimanjih od situacije. tenc spr h, ade me ž s pomočjo pr olje žnos arjanje vr vno vpliv in poklic poja žnos stojno upin priz vezavi s prilo prih tv ziti di se Razmis sk želja in po in Žene da bi svojih pomanjkljiv najb prilo us Verjame po lju S pomočjo kompe svojo če prilo tmi in a). čno s žnos šni orujem njo or svojih lju , zanimanj vojih tih in tih v olik e (v top v vijo. Raven samo k os ariernimi v k žk vanju ti. o nadz vi s s a nadz voje tmi, vk je želja v. im o s ednos arjanje im, tence eb, pr tv lahk em s zaposlit cilje esod vezavi s prilo ednos esod vezavi s k žnos Zavežem se izpoln potr in Pr tujih pomanjkljiv po za us vr Pr meri svoje dose primerja zunanjeg Opiš kompe po mo samo . ase in se nenehno ti ti o teh e v ebe, cilje nos nos e. m si vna em. e od voje e a lo vijajt sposob ater sposob voje potr ti, da lahk kar se Namig: Verjemit raz m nis m v s nos kater ti in ebne z zna de er k ti in em s zanimanja in v če žem, em, tnos ta t tnos Opiš želje, er in Verjame sposob dose zadal. Opiš las so potr posame mes las imam. m dob o . st Začetna raven o. ne ene voje cilje voje me tv elje, ti, da lahk vedem azlič vnih , ž m v s ti. znam s nos ove bis os ebe ovim, v čem se šno iz eljeno nalog epo ot tejem r ste delo njih Pr potr zanimanja in Ug Verjame sposob uspe dod Naš vr in značiln anje in m. a želja voje ti. a: Ved vojo e s os t. vojo e v s t. tenc Učinkovitost vojim ti in e s Smernic e s znajt nos ujt nos ročje: od epo ednos Pod Viri Kompe Samoza samo Sledit Pr pr pomanjkljiv Verjemit sposob Oblik prih 34 | e asne ogu žk ač ezajo v ta ovacij. aj acija vni, e ta z ot z tr kar me ziti us asu in in da moj itv ejema ada e/dose m k am, da poskrbim, vijajo jenem kr , trud in znotr ganiz acije primerno loč e, ki čin a, raz or ta po ekin av in žek a tima in spop ume adim. e od oliš pr ude ganiz tane uspehom. jstrstva se Vse izid raz rešitv svojemu č ok motivir da se ne izboljš Pob dose svojeg or nagr Poskrbim, tim ali os kadar spr težk in ne v, o a v v). e či gubo vojeg ov cilje očen r s lemo kovit nja in ove in z. ebam Raven mo uspeho di z . z iz avo klim način ob ablja in lju ti. edot e dose anje s bujanjem (npr vizijo om o potr vanjem uspeho anos ovanimi vanji e priv ak m osr ušajt arim pr vanja pr ujem učin adem se vojo tv am. azno b izziv s spod ovativnih ranjanja njih prič emembami, ado uspehi žbe). tane Okvir podjetnostne kompetence svojim Us za motivir tima (na prime pr učenjem iz ne in in reše Oblik način nadarjenih oh motivir Spop ne spr naz ne slu Na s os klju ovir tili ej posk ti. , nih da an zados da e, e, ani, pri bujam, k v. tim od še napr trategije, an ednos ug em moč EntreComp: ti. in trategije až motivir spod cilje m s moj očen na ovanje ne voje cilje t in . m drug evzemanje am drug jo motivir ih ne za s žljivi, rnosti edot čin stras pir zavežejo ganju ablja arjanje vr ujem s emag a pr tane mer jih aterimi tane tv ičajn oliš ajo o da pok govornos k dejanjem in uspehu. vo osr li . Pod os če da se dose Upor s k os in us Oblik za pr ob ok Navdih gar tak svojo čut z od potrpe dgo b r v, lju m zamis biti e cilje . ha e sk m ti k žk od a). , sem tane v. ali asnemu ne u žk trategije, tane edk aja ešli upin dose cilje zač Raven o t, da voje cilje os ušam ztr da os te mor sk anje v m s vanjem nos an (na prime njem uspe voje cilje en v . očne an. te pr e ali a napr trud usmerja po dose eprič žem s ablja tavljanjem cilje am or vim, emlja atov ali pr aterimi ocenje osla ualn težavam in Moj želja in sposob dose Upor s k motivir s pos spr in svojeg Kadar posk doseči s sposob težav Kratk pr motivir u, i eni, da bos rezult divid sk ov ajo ti. loč ravljeni, da bos ziv vojih vati ganju tno tanem žem žim trud e. očne in e priti a od ev iz v (s motivir e pri ednos vanjem nik: janjem. zunanjim ite od ite prip or bujt sti vr dose tit ehod ) vlo in drug kdaj ni esniče ado vam las da os k de o cilje abim vir Opis Bod po dose Bod dolg Klju im, ti pr li emos ujem med ali li. ujem trud in timskih bnimi vniki, ki arjanju b naz stojno avna doseg upor ja tv esod edno ur Ur vedênje, zagnan in koris zamis Za pr in ali in Razlik ose de mene us Pr vr zamis Klju vzdrž zanimanje. ti te e. o lom os čin arim o e, da se budah, ednos , kar me t in e. epr v oliš tv t z Raven samo kak m o spod s smis im trudom. a. am. lja tivnos am pr da us za drug ne ok ednos ajn žem cilje icia anje cilje vr arjanjem vr od eg žim, otr edvidim, tavljam izziv vezanih tv emošč ug lo očeni in ne Pr se bom počutil, k dose motivir Pos motivir Razmiš družbenih po za in us zase in Pr ne Dos od večjo dolg edot t v el, e osr e. ajo. ne cilje ga amis ednos vr e. ajen. azlič anja in arjanje cilje sem de tanit tv vojih tr aril ušam doseči (ali vztr Namig: Os obupajt a me z tv za drug ti. go s me motivir znam r e motivir a sebe za us a tima), en in epo ednos loč la. Motivir da bi us zase in Izzivi Pr način sameg drugih vr Kadar posk svoje cilje svojeg od Za dose se ne bojim de e, t, mu, Začetna raven kadar žnos zavzet aj ali če ame ali ot izziv svojih tudi ežavami. ro z močeh. ten in anju e. ih jem, am s t Ztrajnost me prilo vam k ne e vidim k tras upam in torim nek pe potrudim po oljš m s doseg v. Žene da s pris kar je dob za drug Nalog da se najb Se pri cilje Ne ob nadalju se sooč o, a a. a: ni. e se na t agnani. loč živi. e. do tenc očit Smernic e z as motivir upajt ročje: otiviranost in v tanit ite od edot ite tr Pod Viri Kompe m Os Bod Osr kar v Bod Ne ob 35 o m a a ti, tja a t, t e | ali e z v arja čnih por li voj je eg ede neg vnos jejo ki t. ebe tv lju az vega tod lot kovit ju ti, a r avljanja acije, us no uv ednos upnos ežo in mojo ki so a pod zamis a pod er izmerim ti z vajalce on , sk vnos ednos ajo t, ki im o k voje deja ke upr ja ljivih iz ganiz t. tvih, ag arja vr anje. i izpoln čne potr pir ebna z žnos tja.je ujem in a s tv olje k arja vr god vnos eComp esod stoječeg za z oma socialn us vijem učin top tv vijem mr zivnih pod ja jstrstva eds ovativni ovativne me družbo t ednos Pr sr potr in prilo ob ali ozir pod Oblik in zmanjšanje ce vpliv ki na ok in izboljš Raz pos časa, specifi moje de us Raz prila od zunaj or ki de vr u ti, o, ak t ti, i jih k o e or a o, a svoji žnos stv zunaj eč rstv elim e in ar unanje acije . z žično a e Raven mo keg kovit avljanja aj in kovit ga mu k ednos etnos vir cijs načrt vr kušnje o vajanje). Celotni okvir Entr te z ti dod ov, ki finančna spr iz jo a mojo partne čno s zne ospod ganiz vir a, učin kovit acijo. ke upr arim najv ti (npr e omejena a ak a tima) in as, a tima). lju avljajt žične a (ali vnos znam prilo arjajo e znotr . č tv ablja arja z tv top elim ebuje tit upr ja volj tv epo učin ožno g tv ganiz edem učin tne or ednos evzemi, mno mno eds Posame mojeg načrt mojeg de do us (npr sr znanje in svojeg Pr ki upor kr us or Uv pos časa. Nalog las dod da us vr izvajanje, pr zunanje iz PRILOGA: potr koris fazi, vk er jih a jih iz oli . t z ti a). ki olje a, arja ke dni tv o, a, ami, t vajanja ali tv voj top ov (npr avljajo žnos e ka ali por tv ateri k az us edem por o ednos tenc a iz eds a r ki uv - stniš eds ar najb ti, e pos a cikla, tr . o upr vr a pod te v k im sr t. eg am drugim, da m pod o lahk tim prilo vetovaln e, sk a sr e. K a živ čas. tor kompe rnosti ob ebna z vnos kovit kovit ja rem in avljanja vir padki) če ater oris arjanje vr . s aln ednos tv ebuje zunanjeg vo Prid potr de vr Izbe učin upr analiz ljenjsk od Pomag učin svoj Poiš s k izk us (npr storitv men avljajt imi digit aln dgo upr potr ti, e e t. e a in i jih eženja, arja itv oma arjajo k digit tv vnos zir e svoje jenih loč ja ednos avljam abo ti ), ki ajo iti tv ter jih in ij, ki us tavljam us viti načrt e strošk de vr k moji ti o aln ne od terialn Raven o az tev, kadar od . , plačljiv od ki tence, stev, mr t, ki t, sem o upr or ejo tivnos ok o v ti, t. včnimi zpos en r vojih tivnos o pomag tev. eds tevam terialn arjajo uk uk a tima. m digit e (npr prt nema janjem, vnos tv kovit čas z upor kovit vnos ja ma ejemam od omor od če od lahk ja a, ompe ednos eds us od ezplačne ednos k de partner Kadar v de vr sposob za primer ome sr Upoš ne rabe sr spr glede s ki Učin svoj tehnik in prip pr k pr mojeg Poiš rešitv br ali mi učin de vr li ite k terialn ob avnimi, da eznih tr vajanja). od in voj a a). zamis m us voje ajo a iz a, a tv t ehod . ocesu, tejem pir t, ki , ite ma od a. Prid ek ablja teriale v e). rabim s žem s por nik: tor vljenim ob tv eds janjem, . pr sti a pr i verigi ali m pr tor naš asebne pod vnos ednos a socialn a zbornic ehod o iz sk eds o (npr k de a upor , ma ne os ki pod ar Opis Prid pr sr tehničnimi, pr (npr zunanjeg im sr avljam. valn m in er z e, deja kuba tja, stano tjem, ob ebna z li tv kovit rgijo vod kovit da dose . če arja vr . in je je stojno upr eds govorno in oiz vne pr vne t tv vou Prid potr zamis jih Sr od učin ene oskrbo pr ja Učin čas, cilje Poiš ja storitv mojo us (npr svetovalci z pod no pod gospod a jih lih stv ebi ki ne ar ti, t. vnih ov, da te a, ki em k azlič tv vnos ednos Raven samo prid ospod e rabe časa v cep li vr on eds deja acije delo ušam r acije vir avljam o nače ga g kovit anju tev. avljam o potr ne arjajo em k ve dela in t. te sr eizk zamis janjem. ožne učin eds tv lit Pr kombin od de Razpr kr in sr Razpr po vlag različ us Opiš de specializ mes avlja te. o in a tv elje, ot arja e in upr ovne e tv ebuje ov z o lahk ravila eds us . učit pon vojo ntorje). Namig: Zberit potr ve vir kak pop . a s t, ki me anja sr dlje. t (npr e, em, abe, čas cenim k vir znam vir vnos epo ja ednos stnik Zavedam se pomena izmenja drugimi. Opiš s pomočjo upor reciklir trajajo Svoj redek Pr pomoči z de vr vr a ne Začetna raven a g govorno. da viri azlič svojeg anje). ežave z adanih m od abe . učenje, omejeni. voje ženje in počiv ablja znam r e izr m pomoč, ganjem z o ne če v. emo epo anje, virov Zavedam se, nis Cenim s pr upor Pr način časa (npr igr Poiš kadar imam t dose cilje o. anje a e. čas. por a: e vir voj jte e s tenc Učev olje Smernic a tv tit ite pod ročje: avljajt ablja ob eds govorno. oris Pod Viri Kompe vklj Upr Sr upor od Kar najb izk Prid 36 - o vi | t t t, a ti, a omsk ki t, ali a žnos eg za nae on ti, Gr vnos ednos zdržnos vojeg da ja tjo ek vnos ednos ti s encialn . emu. entov. ja pot abim finančne ike, t de arja vr vnos očno v znam prilo aln tv ja arim načrt z or arja vr vnos atelja drug us kur tv tv ja epo jstrstva dnos Upor kaz primerjam finančno tr ki z de kon Us finančno in dolg svoje de us de tima. Pr v vlogi vlag čemu ne im arja o ki ved u avlja ti, t. ov. esod t tv ovim nih lagi e. ok ot Raven mo us ebe vanja odpo m t ki upr dsebojn vnos ednos azlič avljam eh vir av in da pr dnos ki zag vče ti, vr t t da t, ki t. e na pod drž ike, im potr acije, e me deja im finančna a in os tv ke iz r er upr itv nih pomeni t. ednotit abim finančne ti aln vnosja arjajo ob od ednos esod ganiz visne tv eds ov t ejemam finančne loč Okvir podjetnostne kompetence er vr vnos Upor kaz finančno tr de vr Pr po denarne or številn od us Prid sr prih vir raznolik Spr od shem ob različ ozemelj. žnos ednos mo vr jte t aša deja e. u a ene emlja žb). ame bna lagi arjajo . ebe ok a vne me razpis Izbir EntreComp: tv m t ogr zase ja t nalo sneg pr she shem anja, e na pod vanja. ki us ike (npr im potr ta. tja, odločili. redno spr rnosti arim finančne vim se na vna ali itv vče tv aln osnos porne je vencije ali ejemam finančne loč da jih vo esod ojek enutnih Us kaz don Pr po denarne komplek pr Prija pod za ja pod financir sub Spr od tr ob nismo in se dgo k dejanjem, e jih te poskrbeli, da se bo v rok. k ten li a ovanja li ofi arja e e d.) vek. o med ev tv it da vneg em itv vanje za katero vanja, da . pr širit us jše vir o moje rin e, zamis zamis loč e, izpeljit Raven o ki upo na dolgi azlik tanja in a načrt ten). vedo ofi ali ti, t, izber rne anja. kak , k na moj storitv a od itv s čimer bos o s em od pr on tev, dob loč om poslo abim pojme žbe ajo ranila snim r nc rime ali az a. ag vnos nim, napo eid janjem (npr ne ja ednos eds ehod od anje, Poja bila izk izid Upor finančneg in pr de ali Za z de vr najp financir Oce finančne od (nalo sr vpliv t, oh k pr , te dobrine arja ade anje tis troše e financir ednos u arja a in ok tv vojo tv tim e s e finančne ebe us vne e a s us . nagr oma nik: e m t ados nit avljajt arja vr sti az a izid ki ti. ozir tv tanja. ti, t. anja z t, ki t (npr včne ne Opis Oce Načrtujt Upr us vneg im potr znam ja bne vir ice). da , da z vnos nce s vnos vnos žično financir iti ja stojno rem izk esod ja ednos epo zase ja ednos deln e in Be poslo bila Pr po denarne de vr Pr in financir de vr mno in sk t izgublje a vod voje de ti, a am izpoln ednos v a s t, tje, vr o aj i. arja lik o tna ne e je mor nja ačuno ačun z tv , zadrug ednos zak zniki, od us ob ofi tur ednos d.) in azlič jeno tevam z Raven samo or it o pod tjo ki jih etnih in e pr nar ki vr nih vne r in t, ki da so ti, socialn o r truk ti, ah pomenijo onomsk 15 snim, t. azlič acija ualn in abim pojma ov tje, tje, nepr lahk ke s aja do izme mi ravim pr vnos snim, vnos arjajo o r je je nim gla ti ti. ortunit ja ednos ja tv ganiz tniš divid govornos veznos včnim z žnos os Upor op strošk primerjaln da poja prih med posame regija Prip de vr Poja de us lahk (pod pod or imajo las (in družba z ome od itd.). Oce ob da mo etn a d . o ačun izme e finančno in ek stvu in tavne tržna taven or ar vnih o ave o v ev. ja ginejo. vijt pr nos za eno e pojme en način vno vlog vanje, jski kak Namig: Raz znanje in spr udba in govanje). storit in ospod vanje financir ti drž ovo vlog in atem iz snim e omsk aše govor . pon tr ravim enos em gla snim, vče vnos avljanju oj z on vpr na, da ja rin odločitvi njeg ot Poja ek (npr po ce Prip gospod na od Opiš bank v g družbi. Poja ob de in zag dob ob tak anja, z . tanejo vne nar a acije nas Začetna raven u odloč aj naj de vne tja, ganiz ki ti, ije in vezanih kov z je za k voj od or tis enutk vanja. olog v, po im, pod tne abim s znam gla e, ofi avo. vče stroški narjem. em namen esod epo ste prih pr drž da Spomnim se osno termin simbolo de Pr upor Pr vr družin ne in Oriš ob etni stajajo samo v tr a . oportunit ki ob so e, a: e e in e e vanje. trošk tenc Smernic anje. omsk e vče onomiji ročje: znajt ačun. čit ek zne s on avljajt or znajt da V de Pod Viri Kompe Finančna in ekonomska pismenost Spo ek finančne pojme Upr pr Poiš financir Spo ob 15 37 a da k ti z ti. | ije, li o arjanje večam por tv žnos ednos viziji. oalic zamis jo po ane t in za us ravim, prilo voji ti. ezne esir o s ujem k em od im pod lim tr evzame tijo eComp ob ter arjanje vr por eid janjem. govornos oris tv anjam in jstrstva ednos Oblik pr de Prid zamis vr Vse us zain strani prip da pr od izk us Ohr pod i kot rji, , k v (ali tjo t. trani, šje di enja. Raven mo voji o ko ranjam ežavno ziv k partne vojo vnos Celotni okvir Entr in animi ki bo unanje ane s vci, , da ednos vod timom, tivnih acijs rji esir oh s t tjo. kadar smo eno osebje. jem v s ciljnli iram lju ter arim po tv avah o s ujem iliz o) deja arja vr atov. vojim tv epanju, egnil z teresir elu struk upnos vezavi s s tv S s partne zain stranmi zanos, soočeni situacijo. Us ukr prit zain so sodela zaposleni ali vi vods Sod kon razpr zamis sk Oblik komunik strategijo mob po timsk us PRILOGA: ajanja in rezult b , pog ajo e , ki e klju am. , (ali , in arja di tjo t. ocenih čin por e top tv kovit us ovedi in di. dijih vojo ag vanja, drug oliš motivir in vnos m ater pris ki lju me iram lju ednos trani. a) vizija t, ki ne am od ala moja t. iliz epriče ujejo rnosti na k o) deja timsk vnos arim prip ujem učin narije, vezavi s s arja vr ane s anje dr pr vo emag tih, ovativni ja ednos tv vdih tv Navdih težavnim ok Pr tis bo vpliv (ali in de vr Us sce na usmerjajo Oblik kampanje na družbenih da mob v po timsk us esir acije, ter dgo , a ain te za doseg t, o arja acije, s atorji tavim eprič tij. , a k omunik tv imi vi je por o) e, us vezi tjo abo top don eds pr ganiz ednos ezne z ebuje e k Raven o vojo tja upin i, no porniki pod tr t, ki vnos t. encialn ali o pr timsk je ne in e or ja a pris potr im pod za s (ali rsk pod enih arja vr e us kovit el. pod tavim na način in de jo ob vnos kovit vdih tovoljc tv am z upor ja atelji ruž ednos ed pot eds na os us Prid drugih de vr Pr vlag učin zamis Svojo vizijo pr ki zunanje sk kot so financerji, partne pr člani prid Na mnenja v z svojo ki vpliv načrtneg družbenim medijem. vdušit o, ki ti učin na por etnos o, ak e in tavim nih znam nit gled. ite pod e spr am t a. eds li abim o in nik: azlič ob ažit sti er z tv anim stv eprič ujem na o pr voje (ali t s amis da po s čimer čin Opis Navdih Prid Prik esir e pr sklic m iz r em, ova čus kovit e) z ter ezno upor až stojno ednos olij. tr Dajem dob Drug da se njih Učin vr timsk zain strane ok Us medije, pok svoje ob namen. o, e e e ak az da nte. ljiv e. ne tavim arjajo egnit am t čno z eds tv Raven samo gume ešitv azlič lju mediji, eprič tavim dok us vk o pr t. eds tavim iznajd e, li, ki e in prit nejo. e pr ovne r abim r abnimi vr voje ar kovit eds lik tod ednos Težave me ne od Drug da pr za s Pr ob Upor me druž učin zamis vr am pridružijo. ti o, e, vključit žen ak e e o li ne ednos atov, em, v e, da se v vr am t amis nih ov, igr abo azlič vdihnit teviln dije epričljiv tk azlič . plak Namig: Na drug tivno udele eprič nte. me o na r arjanju e. am š (npr osne e pr tavim z a tima z abo r avljam o t nih oče doseči stv e. m ak tv gume eds tod o je z upor čin Se v us za drug Drug da pod ar Drugim pr pr svojeg upor me videop vlog). Razpr kak različ mog ob način H Začetna raven vdušenje drugim re li ih Ški valn em na e. amis tavim jasno. ujočih až am prime eds vdih vešče člove Pok za izziv Svoje z pr Pod na ob kampanj. anje a njeni. e se a: e in vajt vdih e. o. o jte tenc Učev V Smernic nit ajt ume ročje: ite na az kovit kovit ablja eprič Pod Viri Kompe vklj Viro Navdih bod Pr Spor učin Učin upor medije. 38 | ki t. vimi vih tih, t pri no kadar vnos ednos ti in ja vr a čanju stv žnos v de arjajo tr evzamem govornos oriš tv Pr od izk prilo sem soočen z no izzivi us a ti v ven mojs t. jih a da Ra in e, udo z ednos e z adim a tima in lemo a tima in t ki ednos ude pob ob ah in snih tih, vr drug vojeg acije. acije. aj s bujam drug arjanje vrtv aj mojeg namer omplek vnos arjajo valim vanje pr Okvir podjetnostne kompetence evzamem govornos ja tv evzem pob ganiz evzamejo us ganiz Pr od v k de us Poh pr primerno nagr znotr or Spod pr reše in znotr or svojih t t. ti. e pri tivnos e. ednos EntreComp: ki ajajt budim, jo t v ki ednos e, icia vr ti tih, vr in v in e izziv , vztr am drugim, da samo- vanju e spod evzame vnos o. ejo lemo govornos ja arjajo arjanju tv lajo až reše ob tv ejmit ovornos Drug da pr od de us Pomag de stojn Cenim drug pok pri pr us t. Spr žete cilje ti, t, ti, ven odg ezno tr ve arja ednos tv vr Ra vnos ednos isi z žnos o, da dose t us vr ale vemu mu us . prilo , ki arjajo tojn e. arjajo in t no t. o dod tv ovornos li elim tv stoječe vanju us isi sam bod esničujem no bod ednos ob lo ednos us Odg dod Začenjam deja ki bod drugimi. Ur zamis ki vr ali de vr , ki e samos t lajt ovane nalog t. o ki ocese de t, ti, t. tojn ti. e pr e in e načrt govornos ki leme in o in ednos žnos vnos ednos ob nik: ožit ti tih, vr vr o od ednos vnajt ualn sk vnos o samos Opis Spr Ra izvedit arjajo me mo m deja arjajo tojnos evzamem divid upin tv tv Pr in sk v deja us Žene da lahk začne us ešujem pr arjanje vr t tv t. a us ven samos tavnih tih, ki arjajo tv am z izzivi, r ti z Ra tavne govornos nos us o in vnos ednos žnos vr ki o od ti, ualn sk t. vajanje e arjajo vnos evzamem divid upin tv ja ednos tivno se sooč abim prilo Pr in sk za iz nalog v deja us Začenjam enos de vr Ak izr m upnih t, o. e se dela. evzame t v sk ki ednos tojn voje tih. tih, vr v s Namig: Lotit vanju ti dajem ežav pr tavnih vnos nos vnos arjajo reše lemo ude. aven ez t govornos ja ja tv lam samos ob upnos a r Br od de V e de us de Pri pr sk pob tn e. Zače , ki e eljenih ke olic leme govorno. dod tojen. ob moje ok m od eljene nalog izvajanju e samos Dod izvede Pri nalog sem do ne mer Rešujem pr se tičejo Pobude a a: t. e o. e. tenc Smernic e tojn Vzemanje ročje: evzemit govornos epajt Pr od Delajt samos Ukr Pod K dejanjem Kompe Pre 39 t o ti v ebo da arja im, | ah. ti s oru žnos kovit čin tv os acije, ednos el svoje us god m z . e oliš arujem in a učin ki ade a ti, vesim potr arjaln ganiz ersk mod ke z ok t, prila izzivi. stv tv ebo po nadz bujam zmo že cilje ujem dž arjanje vr vni vnos spop eComp tr avno o, da v top tv ja ednos vimi Ur po us potr tak spod svoje or dose Oblik mene pos us težavnih Poslo de vr da se no ven mojs tne v a lagi Ra (ali ta ganje ovih mnih trategijo ednos vojo se držim e ojek gajam m pr got ou Celotni okvir Entr anje cilje ga načrt tod dv ne am, da am. ah na pod gajam lim ujem s prila čin ablja čin e v ne čin ali ladu s s o) vizijo. ovim dose ovanja vijem in rob enja pr emenljivim ih oliš ot v. ede prila emenljivim oliš oliš ln formacij. Oblik za doseg v sk timsk Raz pod vod ter se spr ok zag cilje Svoje me načrt posod in spr ok Opr nalog ok de in PRILOGA: ki kot očne, vizijo arja ti, t. arjajo e or s o) tv ve tv abo m . us ta pri voje us atk vnos ki ovanja, ojek ja ednos ki nalog ti očne in timsk ti, de am s ti, vni načrti in enja. tne emenljivim am. očne cilje t. t, z upor načrt očen se tavljene e. or (ali vnos abim osno čin enja pr enju arja vr vnos as b spr očne cilje ednjer ja ednos tv ganizir ja ednos tod edot ednos oliš or ovornos Uskladim kr sr dolg svojo de vr Upor vod vod us Or de vr me so poslo načrti trž Osr na z pr klju ok ke načrt dolg mbam. ki t. cijs či tne eme ven odg očne arja načrt ak or iz tv ve ela, vizijo. očne in Ra e) vizije us ta. vni ednos ednos o) e in dolg o dose timsk ki ojek poslo pr timsk izhajajo ti, t. lagi mod kak ki so v skladu z ednjer enim spr e, (ali edelim , ki vnos , sr ja enja pr edelim ednos vijem isuje, redeljeno vr tne nalog edvid Opr cilje moje (ali de vr Povzamem osno vod Raz na pod op op Opr nalog mojo očneor ednos nepr žen t atk očne ki e in e pr ite se or zmo tavljajo žnos arjanje ti. vojih čne el in tv tne ite kr atk i ses nik: edelit god ti klju k a us ednos las sem jih am mo te, mod i z tne nalog Opis Določ Opr Prila , ki ušč ov. vni edelim edelim vajam. tojnos tavim kr emembe s re- ljene vr ednos iz Pos cilje doseči. Dop spr načrt Opr elemen poslo so nujn op de Opr pr jih el. v a ven samos mi, žki. arja ki t e z zamis om v tv Ra a v. vni us dose cijs ak ak e, ednos or ki e. voje cilje ti v skladu in vojo določ kor ti, nos i močnimi t. em s im pr od ebne ganje cilje el za s vnim k vnos e nalog emljajt vojim ročji, ambicija ravim ak vijem poslo ja ednos tn Opiš prih s s pod zanimanji Prip načrt, ki potr dose Raz mod Določ osno de vr ednos e in spr e pr ajt tivne tavnih nalog ebni t. vne ki erna arjanje ravljam ja. ti, ganizir tv tavnih od ednos ti v enos ah. Namig: Določit or vnos im alt čin im osno ki so potr ja za us asno op e,ak de arja vr aven ednos oliš sto enos ez nelag tv a r Določ cilje vr ok Istoč vr br Določ kor pri us tn v ti, ki ki ga Zače t. t. t ti, tavni arja vnos os stne tv vnos ednos us ateri sem voje cilje ednos epr ja vljanje vr ov, ki so bili ki ti, a de ak t, v k or val. snim s tavni deja arja vr arjajo ebni pri enos vnos tv tv ja Upra ednos elo Poja enos us Izvedem pr načrt z us Spomnim se vr reda k potr de vr sod e. a . tne e. anje in a: os e. nalog e cilje ajn e in e tne tenc tov Smernic ajt irajt e tr vne načrt ročje: finir ganiz vijt edelit ednos De Načrtujt or Raz poslo Opr pr Pod K dejanjem Kompe načr 40 | . o ov, da moje kovit atk ga cilje ali učin azlog e. a m, aciji itv emembe in stv ujem in tje doseje snim r god tr edem načrt anja pod emlja ganiz Oblik uv zbir spr pod Or poja za spr prila , ven mojs e, tev, ik Ra ike moj nje , cilje aln jih em- eds epanje arjanja az ki nalog ti, emlja a uspešen abim, da tv a z emenljivih ah. im vizijo tne a ukr drug vid ti. a spr čin ate spr ovanje sr e z vijem k šnos ebujem (ali edk v spr god oliš nja upor ednos ak kateri ocesa us ednos Okvir podjetnostne kompetence Raz uspe potr tim) z napr izid ok Rezult lja prila pr načrt kor ali pr vr arjajo čim ebni tv ezen lju d . us tr arjanja EntreComp: nje ti mojih vk tv ki us ti kateri so potr os ti, t, in anja ti. im, emlja ov. e. atki kovit vnos zbir očne cilje ja atk ednos edvidim in emembe me ocesom us ednos or ovornos Določ pod za spr učin de vr način pod Pr spr pr vr dolg ke načrt mbam. nje ti. cijs eme ven odg mbe, ak ka. očne in Ra ne emlja eme ve ednos e in učin no a azlič a spr m spr ti z enim spr e z ašajo ednjer em r tod ejme žnos arjanje vr , sr prin tv tne nalog edvid Opiš me izvajanja in Spr ki prilo us očneor ednos nepr a i e atk ike edk k e pr ti, t. ater ati. ite se vne aln a ite kr e da bi v primeru na k nik: edelit god ti kaz vnos ednos nje napr ja im, im osno em vpliv Opis Določ Opr Prila ike in ovanja z el cilje arja vr god tojnos az emlja tne de tv ememb, mor Določ mejn op spr las us Svoje načrt prila doseg spr ne nje ti, t. ven samos ne vnos Ra emlja azlič lagi ov, ki so ednos a tima e, e. atk za spr deja a vojeg znam r arja vr ebni edk tavne tv e na pod eb s e nalog emljajt epo ste pod us emenim. tn Pr vr potr napr enos ki Načrt potr spr ednos e in spr a e pr ajt nalog ali ganizir m, mbami Namig: Določit or rijemam tivno. emlja eka po načrtu. eme struk avena r Spr pot S spr se spop kon tn m Zače ki o se ne olik pri a vljanje val prt z ovim, k edo ot m od emembe. Upra Ug napr nalogi. Se spr a i anje in voj iln ite a: sib jte s k. god tenc tov Smernic ročje: emlja ede ite flek prila se emembam. Spr napr Bod in spr Pod K dejanjem Kompe načr 41 ov, e | anje in atk itv očne ela. loč abo moja arjanje dnih o or ga trategij, tv tar a zbir ajo ti od ane se s as da bi a us a nje pod , dolg z upor ti z tavim primerne lagi tr ov. a. lim stv pomag nim visok žbe turir uda z eComp tr emlja mi ejema az top egane zmanjšujejo eganje, ednos Vzpos strategije z spr ki spr na pod dok Oce tv nalo struk pris Domis ki tv pob vr nih ven mojs ovi mbi anj, ti. le inli Ra azlič ot eme eg vijo ejemam z trategije ednos oljo spr amis Celotni okvir Entr e spr m s enjem r tov v neg katerim . o poja ov. itv mni situaciji. ocesom ou tje ob čin te na v nim, tavljeno moje je ablja lahk arjanja vr ha. o. ednot dv eganjem bo oliš se tv izid Odloč vr elemen in Oce tv izpos pod ok Upor za zmanjšanje tv ki med pr us ljiv PRILOGA: eizkušanja z god e v želenih nje ti, t, e pr itv načrt anj itev arja eg tv ov, kadar ima prila ča ejmem loč vnos vojih e stop ja ednos ne loč vr us got anje ne način eganje neuspe ) od ki eg tv ti tališ ti. da spr ane vanja tv ih vijanjem ti, t. e ne na s ljene od ovos rjam de arjajo lagi oce tv az itv ravim okvirni vnos turir eme got us timsk eganja. vlado ja ednos loč staja tv ovornos Različ združim, ut primeru visok ne Prime ki na pod tv Prip ob za usmerjanje s (ali med r de vr e od e nemudoma in e struk at t čit da bi zmanjšali vajt itev ih itev ti ti kadar ob lju ven odg arja loč oln loč tv ravna Ra e gub pri anja koris ezult iz od ejema o, da eg us ti vk ki arjanjem da sem faz dalje, ti. e tak ovane ti, t. m način ru nepop tv em, en spr tam tv ak ednos če abim pojem itv njih ejemanja od až vnos formacije ali formacij. ejemljivih ejemanju ednos loč eteh prič ja ednos situacije ob Poiš spr v prime in Upor spr spr med us vr Prik sposob od pr in de vr e, kadar je ritv zgod loč mne in arjanja vr e od t, ve tmi . ou tv v ž ne dv ovos eganja anja in arja e od s us vijajoče se žnos tavitvijo vojem ročju čem in ot tv tv azlič ajo eg zaposlit im svojih vezana s nik: ejmit e ali oce otipo o od ti t in vi z zpos ln ti neg ejemanjem loč po ot o v ki us t, na s formacij, rja tivnimi lagi Opis Spr de V pr pr Hitr mnos itev. tam tv ti samo nimi mo od tja, čno ocenim je vnem pod tojnos tivno poiš e in mi pomag ou loč eteh erna eferenc. eganja, ednos lo Ak primerjam r vir ki zmanjša dv med spr od Pr koris v prime alt poklic ter se na pod pr Kriti tv formaln pod vr de ven samos e. i arja Ra i in tv tevajoč vnik vanju vezana z ti, ti in us po , ki t, upoš e deja vezi z ovosti, avljam o formacij in ovos mnos ujem med ejemljivim lijo ot anja. zmanjše got čno ocenim e v z ou eganja. ejemljivim spr eganji. eganja, ednos eg Razpr vlogi pri ne dv tv Razlik spr ne tv Kriti tv zamis vr raznolik čitv v. ti in tv arja e odlo vanjem neg tavno tv tne anja cilje anja, ateri ejmit vlado oumnos eg , ki ustjo t, v k Namig: Spr ob dv kujem las e doseg jem. em tv vnos elu aven vezana z enos ja ednos a r Razis način Opiš po de vr sod tn , i. Zače vih e olicok med se voji ušanjem no Ganja ti napak znam primer Gotovosti la eizk ari. epo eganj v s Ne bojim de pr stv Pr tv ne tve in anje a in a: eganje. e se z tjo tjo. e tenc Smernic Umnosti adit ovos mnos ite tv ročje: got ou vladajt eganja. Spop ne dv Določ Ob tv Pod K dejanjem Kompe oBvladov dvo 42 o | ak t t, t di k žnos da ednos . a acije, bujam lju vanju stv arja vr tr ganiz tv elo Krepim zmo or us da spod sod ven mojs m vojih ov. Ra če e, ki arjajo kar tim. bujajo tor . voje tv jih avljam ebe s abnik us oris formacije iz ov, da bi os o t, in izk o. vir l potr upor e pr vanju unaj s acije poiš li, ki te upr ih olje flik kovit ujem fizične in elo ganiz rem in čnih ednos ume Okvir podjetnostne kompetence Tudi z or zamis vr najb Kon učin Zbe številn raz kon Oblik virtualn člane tima spod k sod o, kadar je t t ti os ki ij. janjem. enc ti, t , da ove a tima ali ružim kur edênjem, tivni ajo hnem ednos EntreComp: k de aznolik vnos ednos esivno oč lu on čnim vr ek li ti ja vr šenih vojeg d.). trategije, om in ti pr tehnolog am r acije. nim v jem njih a moje (ali struk kon ju vam k azpr ih ite s k pir aj s adam se z loč e) de arjajo . de omog abnik ebe. arjanju aln zamis ganiz od ovir tv nosi, agr edem s mi tivno pris pe tv o, da se prid upnos ovornos Pod znotr or Spop ne ki timsk us (npr od vedênje it Uv ki ak svojim upor izpoln potr Pris us tak timu r sk digit sooč ete od e, eid ven odg č omis ven način Ra avljanje čnimi ebno. ne stališ ziti ompr on ga člana. azlič a upr znanja, ti in zne o potr e z v s k em r abniki. je t noso stavim tim na lagi etnos se na po Sklepam k če Opiš tehnik od upor Se pod spr posame jte z drugimi, da pr elu te in ot ti in om. flik t k in t. li o sod on os flik abnik tv e in e se. e k amis on vojim a tima tmi, ki tniš ednos nik: ežit ebno. ti vr aznolik vir z ti. vnos ešim. svojeg las ja Opis Delajt Mr Rešujt potr oči žnos hnem s lim arjajo tojnos razr lu čnim upor de tv Cenim r mog prilo Soočim se s k jih Pris kon S člani si nad de us ti. imi ven samos ne arim voje lim tv li Ra azlič a ednos timi. kov amis arjanje teviln e in se tv in da us azim s zamis iram r ti, t. ti. zniki no izr (ali li a tima) z edsod hnem z za us jem s š žnos arjanje vr lu elu ednos tv ez pr ednos Kombin mo vr Odloč zamis svojeg us Br pris drugih vr Sod posame t, t. a, tih e se timu, sodelujt tv m ednos tim, ki č ter (ali e. o o, ki nja pri oris za način hne a vr ednos čus lu tnih v. m i. ežit lahk vnos vr stališ svoj idružit m z vedê Namig: Pr mr deja moja drugih ) cilje upin drugi znam vlog avljam o k lim ajo arjajo ajo ča in ovanju da pris ganje las ravljen se aven jo tv epo igr lik vedênj drugih ratno. a, emeniti la v sk a r Odprt se ki dod us Pr jo stališ ob in ob Razpr teg zamis dose timskih Prip spr de tn do do a Zače e, in tijo tijo lo vlog e a nih ti. zadje in o de m z azlič mer . . tojn z drugimi, z evzemanje tujem drug em empa em empa ene ovo o až až lo anje r za pr govornos Spoš njih situacije. Pok drugih Pok drugih Odprt se samos za de igr in določ od t . e. a ačnos dmi) eno šajt a: Vanje d lju tv e drug o. e se timu. tenc Smernic e me e čus enc ročje: ejmit vijt ružit telig tivno poslu Spr (razlik Raz in Ak Prid Pod K dejanjem Kompe Sodelo 43 e in | vne bude, ro am. kovit lo vih strani ažir spod dob aterimi eže no anih ajo , s k ali esir o ang ujem de e in oč vanje. ujem učin nih eComp tod ter članom tima elo ocese adim mr staln Oblik me ki omog sod Oblik pr zgr različ zain jih ti, t. ežo, o vnos mr ne im ja ob arjanja oces vo, ki tv tojn ednos pr vojo azlič Celotni okvir Entr jem s timom posod ti (ali samos vati k de arja vr oces us a tima). elu na dalja tv abim s e in pr di pe družim r us ednos Sod lju znajo pris ki Upor da z vidik svoj vr svojeg PRILOGA: v ali voje o a . az t (ali tavljam dmi por ki na ti, dijih , da bi se izk da vojeg o, ki jo zpos ednos . na ah ali me olje zunaj s vnos avimi lju ti s acije, m nudim pomoč por aj in ovim pod deja de ebujejo vno v arja vr vnos ferenc pod ganiz ot tv ja Lju in potr kar najb timu. Deja stik s pr znotr or zag svoji us de tima) – npr kon družbenih e ežo, m vati. a mr vali ti, ki t (ali ehnik de elo ave lju elo vojo m t ki sod m pr sod vnos ednos ti mojeg ja, ajo če bi deja ablja od abim s vnos arja vr or di, ki tv Upor in pomag Upor da poiš lju v moji us v deja tima). arja a k o eži di, o, li vati v tvus čno da por por ev mr elo lju ki zamis sod ti, t. nose, ebujem z ružit v). im pod od eno pod arim tim lju vnos tavim potr tv torje tv ob . prid znajo ja ednos ve od jo ehod janjem, vk Us ki de vr Vzpos no prid ki pr de s čus (npr men jo da o, ki ehod janjem, eno nose, por a pr tv abiti tivno k de emu . li vam k sk o. anju im pod struk pe ob ebujem z čno s čus por upin loč stoječe od zamis lju Kon pris sk od Znam upor ob prid potr od vk pod t. ki ednos tavljam in . tim, vr zpos e in zniki vam k o v tik vanje z drugimi ami) pe tavnim vnosja arjajo tv ve s elo upin Pris enos de us Odprt no sod (posame sk e ki t. ti, e drug a vnos ednos por vr evanja, a in m z vanje drugih vanja in ti). ke pod če arjajo snim pomen in e združ . družin lju voje deja tv lik elo stniš upnos Odprt se vk v s us Poja ob sod vr (npr sk ežo.mr vojo jte. e s elu širit Sod Raz 44 | m nja m m voji ede o emlja ede v s uv voje arjalo vleče tv uv za s v spr ocese a ej us t. so acije iz er jih pr aciji. stv ujem in tje, da bi tje oce e t tr valv ednos e ganiz Oblik strategijo pod še napr vr Iz pr in nauk v učne or in ti ven mojs acijo ti jih a arja Ra ti ov in žnos ka in tv ganiz anih žk zunaj vnos edk ja us e. or formacij in in sem se v. bolj- ki nja učin ti, lagi zbr voji iz dose aciji iz de t. a učenje. tim ali znam prilo eljem na višjo atnih ov, ki acije napr vnos vr uspeho epo ganiz emlja ja Okvir podjetnostne kompetence t z ednos kaj naučit Svoj pop raven uspešnos na pod po nauk naučil ne Pr za samoiz šanje v s or nje. Učim se spr evalv de vr žnos njiju atno ajo jim vojih o in vr aj ot prilo asnih e. z er se iz o s o da krit močna o EntreComp: ti k zač očk torji. , tak zmanjšajo ciji dmi, in ti in tivno po svoja ompenzir ke t lijo ak cije nek am drugim, am od am drugim, da am drugim, ter lju am, da se iz ednos men azmislijo žkih in terak in uspehu t uspehih pod struk ročja in oma k azmis formacijo. vijejo ne ovornos Pomag da r dose ne jim kon in Pomag raz pod ozir svoje šib Pomag da r svoji drugimi pomag te in naučijo. stniki arjanje vr (ali a al ti. tv a a ven odg hih asnih a eg t em kih no a us čno z vr Ra m o in šib a tima) lja zač nos ednos vojih vojo bneg žkih (ali svojeg o učenje lju in svojeg se iz t izboljš a svojih in izber ti z ev s ose poklic udo z azmiš neuspe tit svojeg voj točk točk vanje. tujem) uspehu in dose žkih da bi sposob m in točk (ali az am v s in pob oti r asnih žnos edo uspehih arjanja vr če ročij tv emos kih za r življenjsk tegrir voja oli Spr svojih zač o dose ne tima), kaj naučil svojo us Poiš prilo pr šib pod in močnih močnih tima). Vse in strategijo raz napr o k tnem ali iz , vne in se upaj z drugimi, vk in vojih e o (las od am in ziti e kater lit sem t in o ocenim a vojih ročij formacijo ejel nik: abit e se sk ti ali vanje ali voje cilje šnos m ti z anje s pr efiltrir ščim po im, če pod nzir , pr Opis Upor Učit Razmis gel s uspe aj naučim. anje s žnos točk. atno in m jo tojnos esod o, da lahk a k kih se ari. Pr dose kak svojo teg Vedno iš prilo izboljš močnih za zmanjše kompe šib Povr ki drugih iz nje izlu stv hih a kaj eg ven samos e. ove Ra ), nje iz t poti od izbir voji stniki in se o neuspe tujih se iz njih o pomenu ti in o s z drugimi in lim in znam njih lim lim ciji e in učnih čno z vr tnih žnos ak torji) epo ok voje prih ter lju Razmis (las pr vzr naučim. Razmis svojih za s prilo Razmis in (vk men kaj naučim. so. ak v, o ov. t, in ho žk bod ti ale re do kot e se s pr dose nos boljš hi ki ednos da se o vr aj naučim. neuspe edli . nih tence z ušnjah vanja v tih, Namig: Učit lim a k izk elo am prime oce vem, o z uspe vnos arjajo teg aven asnih so priv ag kompe ušnjami iz uspehi) ja tv a r Pod zač ki dr Napo moje sposob in izk (tak ne Razmis svojih iz sod de us se iz tn so Zače v, ki t. t. al re ti in re, ki boljš nos . med kaj ki ednos uspeho ednos vr vr tih, m prime ne , da sem z tence znam, naučil vanjem v če arili vnos arjajo tv am prime ejo ušnjami iz epo elo ja tv Poiš velikih us Pod kaž izk svoje sposob kompe Pr sem se sod de us čenje U a nja. ušenj. a: e. izk tenc Smernic lit e se uče e se iz ročje: Razmis Učit Učit Pod K dejanjem Kompe iZkUstveno Izk ti ustv žnos eno učenje Sodelo t anje prilo vanje neg Odkriv tvarjalnos Ob Us ot vlado ovos in tv ti, vanje dv eg oumnos ZA anja MI Vizija SLI ti IN PRILO Načrtovanje in ŽN upravljanje Podjetnostna O Vrednotenje zamisli K DEJANJEM S kompetenca TI trajnos Etično in tno r azmišljanje Prevzemanje pobude VIRI Samo samoučink za ov v vanje edanje in t Motivir Vključe o in v vit Vključe veških vir os člo ztr t ajnosanos a pismenos vanje vir t Finančna in t onomsk o ek v EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada