40
Zdrav Var 2007; 46
PORO^ILO S KONFERENCE MOBILNOST MEDICINSKIH SESTER – ZBERIMO IZKU[NJE IN ZNANJA, LJUBLJANA 27.10.2006
Mirjana Stanti~-Pavlini~1
Poro~ilo
V Ljubljani smo v sklopu projekta, poimenovanega »Raz{iri krila evropskim sestram« (Spreading the wings of European Nursery-Wings) organizirali javno konferenco, na kateri so predavali ~lani projektne skupine s ^e{ke, iz Italije, s Poljske in iz Slovenije, ki delajo na projektu. Povabljeni so bili tudi {tevilni doma~i gostje, ki jih problematika na kakr{en koli na~in zanima ali pa sodi v njihove redne izvajalske obveznosti. Projekt »Raz{iri krila evropskim sestram« se uvr{~a v skupino projektov, ki v sklopu Evropskega leta mobilnosti delavcev 2006 potekajo v Evropi. Projekt je zaenkrat na kratko predstavljen na spletni strani Evropske skupnosti (http://ec.europa.eu/employment_social/ workersmobility_2006/index.cfm?id_page=219). Iz Slovenije sodelujeta na projektu Zdravstveni dom Ljubljana in Zavod Papilot Ljubljana. O geografski in poklicni mobilnosti delavcev je spregovorila ga. Janja Romih z Ministrstva za delo, dru‘ino in socialne zadeve. Omenila je, da po podatkih Eurostata Evropejke in Evropejci ve~inoma vztrajajo na svojih delovnih mestih: {tevilo tistih, ki so v zadnjem letu zamenjali delodajalca, ne presega 10 % odstotkov, povpre~ni ~as trajanja zaposlitve pri istem delodajalcu je 10,6 let v EU; v ZDA je denimo 6,7 let. Rezultati Eurobarometrove vseevropske raziskave o geografski mobilnosti pa ka‘ejo, da dr‘avljani EU v povpre~ju 4-krat zamenjajo slu‘bo v svoji karieri. Ti podatki se razlikujejo od dr‘ave do dr‘ave. Tako na primer Danci, [vedi in Britanci v povpre~ju 6-krat zamenjajo slu‘bo, medtem ko Avstrijci, Slovaki, Malte‘ani, Portugalci, Italijani ter Slovenci zamenjajo manj kot tri slu‘be v karieri, kar je manj od povpre~ja EU. Po ukinitvi vzajemnosti sta v Sloveniji dva re‘ima zaposlovanja: dr‘avljani EU se zaposlujejo brez delovnih dovoljenj, dr‘avljani tretjih dr‘av pa se zaposlujejo na podlagi delovnih dovoljenj.
Staranje prebivalcev EU, vklju~no s Slovenijo, ve~a zanimanje za mobilnost delavcev kot pogoj gospodarskega razvoja in ohranjanja dose‘enega standarda v marsikateri dr‘avi. Na evropskih prostorih in tudi v Sloveniji je za dvig mobilnosti zdravstvenih delavcev poskrbljeno tudi z mednarodnim projektom, ki je potekal med letoma 2003 in 2005 (http://www.healthylanguages.com). Med
sodelojo~imi partnerji iz Anglije, Nem~ije, Italije in ^e{ke najdemo tudi Srednjo zdravstveno {olo Ljubljana. Cilj projekta je bil razvoj poklicno specifi~nih jezikovnih zmo‘nosti na podro~ju tujih jezikov (v angle{~ini, nem{~ini, italijan{~ini, ~e{~ini in sloven{~ini) za zaposlene v zdravstvu z namenom, da ciljna skupina, ki jo predstavljajo medicinske sestre oz. tehniki zdravstvene nege, pridobijo osnovno sporazumevalno zmo‘nost za sporazumevanje v svojem poklicu. U~beniki (SLOVEN[^INA V BOLNI[NICI, IM KRANKENHAUS,HEALTHY LANGUAGES, ITALIANO IN OSPEDALE, CESTINA PRO ZDRAVOTNIKY) z zgo{~enkami posnetih dialogov je na voljo na Srednji zdravstveni {oli Ljubljana. Gradivo preizku{ajo v programu izobra‘evanja odraslih in tudi pri poukih nem{~ine in angle{~ine. Vodja projekta je ga. Silva Kastelic, ki je tudi predstavila dosedanje delo na projektu
Diplomirana medicinska sestra ga. Andreja Peternelj z Bolni{nice Golnik je opozorila na nara{~anje ter spreminjanje potreb prebivalstva po storitvah zdravstvene nege. Omenja trende ve~anja {tevila izvajalcev zdravstvene nege za izvajanje neakutne bolni{ni~ne obravnave, patrona‘nega varstva in zdravstvene nege na domu. Zavedanje o spremenjenih potrebah prebivalstva se odslikava med izvajalci zdravstvene nege, predvsem s potrebami po pridobivanju dodatnih strokovnih znanj. Meni, da je zaposlovalna politika v Sloveniji na podro~ju zdravstvene nege {e nejasna. Analizo preskrbljenosti z medicinskimi sestrami in projekcije do leta 2033 je predstavil g. Peter Po‘un, vi{. med. teh., univ. dipl.ekon. iz Zbornice zdravstvene in babi{ke nege Slovenije - Zveze dru{tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Predavatelj je poudaril, da med dr‘avami v EU, poteka razprava kak{en natan~en delokrog ima medicinska sestra, tako v razmejitvi do dela zdravnika, kot tudi v razmejitvi do dela zdravstvenega tehnika. EU je dolo~ila minimalne zahteve za {olanje in usposabljanje medicinskih sester in babic, kar naj bi omogo~ilo prosto gibanje za oba profila. Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij iz 7. septembra 2005 je dolo~ila pogoje za podelitev
ąZdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: dr.stantic@yahoo.com
41
diplome reguliranega poklica medicinske sestre, trajanje izobra‘evanja in sicer splo{no izobra‘evanje v trajanju 10 let ter poklicno usposabljanje iz programa v trajanju treh let ali 4600 ur. V Sloveniji na~rtujemo izbolj{evanje kvalifikacijske strukture medicinskih sester. Sedaj je dele‘ diplomiranih in vi{jih medicinskih sester v primerjavi z dele‘em zdravstvenih tehnikov okoli 1:3. Metodolo{ki problemi pri ocenjevanju potreb po diplomiranih medicinskih sestrah so razli~ni, deloma pa jih pogojuje:
•    pri~akovana razdelitev strokovnih nalog v okviru tima,
•    staranje prebivalstva in s tem povezane potrebe po prilagodljivej{i zdravstveni dejavnosti z raznovrstnostjo storitev, posebno na podro~ju zdravstvene nege ter skrbi in obravnave na domu.
Dele‘ babic v primerjavi z medicinskimi sestrami je v Sloveniji zanemarljiv, kar je bilo razvidno iz predstavitve dr‘av, vklju~enih v projekt »Raz{iri krila evropskim sestram«. ^eprav je babi{ki poklic na prostorih EU reguliran, ta poklic se bo v Sloveniji verjetno moral ponovno uveljaviti. Izobra‘evalni program za babice na Visoki {oli za zdravstvo je v celoti prilagojen zahtevam EU, o ~emer je poro~ala ga. Ana Polona Miv{ek z Visoke {ole za zdravstvo, Ljubljana. Pridobljen strokovni naslov diplomirana babica/ babi~ar ponuja sodobna znanja, ki so uporabna v bolni{nicah, ginekolo{kih dispanzerjih, patrona‘ni slu‘bi. Po podatkih, ki so bili predstavljeni znotraj potekajo~ega projekta »Raz{iri krila evropskim sestram« je na Poljskem zaposlenih 33.310 babic, na ^e{kem pa 2806 babic. Poklic spo{tujejo tudi v Italiji.
Med sestrami, ki so poiskale zaposlitve v Italiji zasledimo relativno mlade osebe, ki so pri{le iz Afrike, Oceanije, Daljnega Vzhoda, Ju‘ne Amerike, veliko pa jih je iz EU oz. dr‘av-novih ~lanic EU. ^e{ka bele‘i imigracije medicinskih sester s Slova{ke in Ukrajine. Na Poljskem in v Sloveniji je {tevilo imigriranih medicinskih sester zelo nizko, prakti~no zanemarljivo. V Sloveniji v strukturi imigriranih zdravstvenih poklicev zdravniki, prevladujejo zdravniki specialisti in zobozdravniki.
EU bo {e naprej podpirala prost pretok delavcev in njihovih dru‘in neodvisno od nacionalne pripadnosti, enako tudi pravico do izbire prebivali{~a, migracije turistov, osnovne socialne pravice. Trenutno okoli 1,5 % prebivalstva EU dela in ‘ivi na prostoru druge ~lanice EU. Ocenjujejo, da bo do leta 2050 v EU ve~ kot 135 milijonov oseb starih nad 65 let (leta 2005 je bilo 75 milijonov) kar bo terjalo potrebo po dvigu zdravstvenih storitev za starostnike. Ocenjujejo, da je prihodnja blaginja Evrope odvisna od tega, kako se je njena delovna sila sposobna odzivati na spremembe in se jim prilagajati. Zato mora biti izbolj{anje geografske in poklicne mobilnosti delavcev pomemben cilj tudi v Sloveniji. Dvig zavesti o porajajo~i se problematiki, ki bo slonela na nacionalnih analizah, sodi med poglavitne naloge projekta »Raz{iri krila evropskim sestram«, ki bo dokon~an v februarju 2007 in predstavljen na lastni spletni strani.