izz. »ka. u Ljutnjom, v torek, 29. mola 1906. xxxix. leto. lihAji vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prelaman za avstro-ogrsze deiele za vse leto ZO K, za pol leta 13 K, za četrt leta H K 50 h, za en meaee I K 30 h. Za LJubljano i pošiljanjem na dom za tm lete 14 K, zt pol leta 12 K, aa četrt leta B K, sa en meaee 2 K Kdor hodi aam ponj, plača aa vse leto 28 K, za pol leta 11 K, ta četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo »rti iitodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Bekopisi ie ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., npravništvo pa v pritličja. — Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon ŠL 85. Demisija ministrstva Ho-henlohe. Gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko se je doslej urejevalo na temelju carinske in trgovinske zveze med obema državnima polovicama in trgovinske pogodbe s tujimi državami so se sklepale na podlagi skupnega avstro - ogrskega carinskega tarifa. Ta državnopravni položaj pa že dolgo ni pogodu Ogrski in vsa ogrska politika teži že desetletja sem za tem, da bi se to razmerje rešilo, da bi se Ogrska kolikor mogoče emancipirala tudi na gospodarskem polju od Avstrije ter nastopala zlasti pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom kot samostojna politična enota. Vse ogrske vlade v zadnjih, desetletjih so stremile za tem ciljem, dasi so sicer naglasale, da stoje in vztrajajo na stališču med Avstrijo in Ogrsko leta 1867. sklenjene nagodbe. Politične stranke, na katere so se naslanjale te vlade, so navidezno priznavale nagodbo iz leta 1867., tajno in prikrito so pa neprestano rovarile proti nagodbenim zakonom. Edina neodvisna stranka ni nikdar priznavala nagodbe ter odkrito delovala za svoj program, čigar glavna točka je popolna politična in gospodarska neodvisnost in samostojnost Ogrske. Ta neodvisna stranka je letos prevzela v svoje roke državno krmilo na Ogrskem. Da bo, prišedši na vlado, skušala uveljaviti svoj program, je povsem umljivo. To se je pokazalo takoj ob prvem njenem nastopu. Skupna vlada je sklenila v času ex lex-stanja na Ogrskem več trgovinskih pogodb, in sicer na podlagi skupnega avstro-ogrskega carinskega tarifa, ki ga je že sprejel avstrijski parlament. Te trgovinske pegodbe, predvsem pa skupni carinski tarif, bi se morale sedaj, ko so zavladale normalne razmere na Ogrskem, zakonito m artikulirati tudi v ogrskem parlamentu. V tej zadevi so se že več tednov vodila pogajanja med obojestranskima vladama. V teh pogajanjih je ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle dosledno vztrajal na stališču, da sicer priznava skupno sklenjene trgovinske pogodbe, naglasa pa, da je v zmislu točke XXX. zakona iz leta 1899. z a Ogrsko nastopilo stanje gospodarske neodvisnosti na temelju reciprocitete in da mora vsled tega odločno zahtevati, da se carinski tarif zakonito inartikulira kot samostojni ogrski carinski tarif. Avstrijski ministrski predsednik princ Hohenlohe je v teh pogajanjih takisto dosledno in odločno zastopal avstrijsko stališče, da je temelj in predpogoj že sklenjenih trgovinskih pogodb, katerih veljavnost je priznal tudi dr. \Vekerle, skupni avstro-ogr-ski carinski tarif, ter poudarjal, da bi se s samostojnim ogrskim carinskim tarifom samo omajala gospodarska skupnost obeh državnih polovic, ki se manifestuje zlasti v skupno sklenjenih trgovinskih pogodbah. Ta pogajanja so se končala brez uspeha, ker sta oba ministrska predsednika odločno vztrajala na svojem stališču. Ker se v tej zadevi ni moglo doseči sporazumljenja, se je odločitev prepustila kronskemu svetu, odnosno kroni sami. Ta kronski svet je bil v nedeljo. Dr. "Wekerle in princ Hohenlohe sta referirala vladarju o stanju pogajanj in cesar je, ne oziraje se na izvajanja avstrijskega ministrskega predsednika, dr. Wekerleju dovolil, da sme ogrska vlada predložiti parlamentu samostojni carinski tarif za dežele ogrske krone in da se gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko v slučaju, da pride do revizije nagodbe, zgradi na temelju trgovinske pogodbemed obema državnima polovicama in ne kakor dosedaj na podlagi carinske in trgovinske zveze. Vladar se je torej docela postavil na stališče ogrskega ministrskega predsednika, ne da bi le količkaj skušal doseči med nasprotujočimi naziranji obeh ministrskih predsednikov kakršnikoli kompromis. Princ Hohenlohe je naravno iz te odločitve moral izvajati konsekvence ter podati demisijo, ako ni hotel podrediti svojega prepričanja in svojega, to se mora odkrito priznati, docela pravilnega stališča volji krone. In kaj pomenja ta vladarjeva odločitev ? Ta odločitev ne znači ničesar drugega, kakor popolno kapitulacijo krone pred ogrskimi zahtevami. Da li je pa to v interesu celokupne države, to je zelo dvomljivo, zakaj koncesija, ki jo je sedaj dala krona Ogrom, ni ničesar drugega kakor prva etapa k popolni carinski ločitvi. Sicer se mora priznati, da bi bila carinska ločitev od Ogrske za Cislitvansko vzpričo dosedanjih desolatnih in labilnih razmer, ki vladajo med obema državnima polovicama, naravnost koristna, da-li pa bo takisto ugodno vplivala na položaj celokupne države na zunaj, to je pa drugo vprašanje, na katerega se nikakor ne more dati aflrmativnega odgovora. Pa bodi že kakorkoli, to je gotovo, da bo vladarjeva odločitev skrajno neugodno vplivala na tostransko državno polovico in da bo stroške za koncesije, ki jih je vladar rado-voljno dovolil Ogrski, morala poplačati Avstrija. Prav gotovo je namreč, da bo sedaj prišlo na krmilo provizoriČno uradniško ministrstvo, ki bo s pomočjo zloglasnega § 14. vse uredilo tako, kakor bodo hoteli Madjari in krona. Ni pa tudi izključeno, da bo to uradniško ministrstvo dobilo še drugo nalogo, namreč to, da bo oktroiralo volilno reformo, katere parlamentarna rešitev se je izkazala kot skoro nemogoča. Ta ministrska kriza utegne torej biti za Avstrijo v dveh ozirih naravnost usodepolnega pomena! Demisija ministrstva Hohenlohe. Dunaj, 28. maja. Ob */j6. uri popoldne je cesar zopet sprejel princa Hohenloheja v avdijenci ter mu naznanil, da je sprejel demisijo celokupnega ministrstva. Obenem je naprosil princa, naj vodi posle, dokler mu ne bo imenovan naslednik. Najprej pa ga je skušal pregovoriti, naj bi demisijo umaknil, toda princ je vladarja opozoril, da so se Ogrom dale take koncesije, da bi s takim kompromisom noben ministrski predsednik ne mogel stopiti pred parlament. Ta odločni nastop za avstrijske interese je napravil v poslanskih krogih najboljši vtisk. Vse večje parlamentarne stranke so se že izrekle, da se bodo zoper vsakega ministrskega predsednika, ki bi prišel pred zbornico s konpromisom, kakršnega je Hohenlohe odklonil, najodločneje in z vso brezobzirnostjo bojevale. Budimpešta, 28. maja. VeČina državnega zbora je popolnoma prepričana, da bo končno le prodrlo ogrsko stališče glede carinskega tarifa. Cesar je baje v konferencah 7. in 8. aprila obljubil dr. "Wekerleju in Kossuthu, da se ogrski vladi svoječasno dovoli, da predloži poslanski zbornici avtonomni carinski tarif kot samostojni ogrski carinski tarif. Le na podlagi te obljube je koalicija prevzela vlado, da so se mogle volitve še pravočasno razpisati. Baron Gautsch je bival takrat v Karlovih varih ter avstrijska vlada sploh do sedaj ni zvedela za cesarjevo obljubo. Sedaj pa je dr. "Wekerle zahteval od cesarja dovoljenja, da že v torkovi seji predloži zbornici samostalni ogrski carinski tarif, ker sicer ne more njegova vlada niti 2 4 ur ostati več na krmilu. Kdo bo Hohenlohejev naslednik? Dunaj , 2S. maja. Kdorkoli prevzame vlado, mora biti pripravljen na neprijazen sprejem pri vseh strankah. Kriza ni samo v ministrstvu, temuc v celem notranjem političnem položaju. Mogoče, da se že jutri uradno razglasi začasna odgoditev državnega zbora. Jutršnja seja odseka za volilno reformo in ju-stičnega odseka sta že odpovedani. — Grof SchiJnborn je odklonil ponujeno mu demisijo s sklicevanjem na svoje slabo zdravje, v resnici pa je s princem Hohenlohejem glede carinskega tarifa popolnoma enih misli. Takoj za njim je poklical cesar k sebi bivšega ministrskega predsednika dr. K o r b er j a, nadalje viteza Bilinskegain barona C h 1 u-m e c k e g a. Najbolj resno pride v po-štev grof Coudenhove, ki ga sprejme cesar jutri. Govori pa se tudi o grofu Kielmanseggu, bivšem železniškem ministru Witteku in nekem grofu Wrbni, o katerem je le znano, da je mož neke bavarske princezinje, sicer pa še v politiki ni nikoli nastopil. Naloga novemu ministrstvu bo samo, da spravi v brezparlamentarni dobi državne potrebe pod streho s pomočjo § 14. in da razpiše nove volitve. Ministrstvo bo samo prehodno. Praga, 28. maja. Ako prevzame grof Coudenhove prehodno ministrstvo, postane vodja češkega na-mestništva šlezijski deželni predsednik baron H e i n o 1 d. Grof Coudenhove si namreč po zgledu princa Hohenloheja izgovori pravico, da se vrne na svoje mesto. Dunaj, 28. maja. Vzdržuje se vztrajno vest, da namerava odstopiti tudi minister grof Goluchowski. Vsekakor je kriza tako huda, v kakršni se ni nahajala Avstrija še menda nikoli. Gosposka zbornica. Dunaj, 28. maja. Pred sejo so se vse tri stranke posvetovale o krizi ter proglasile odločitev kronskega sveta za splošno oškodovanje avstrijskih interesov. Splošno se je tudi na-glasalo, da je vsled odstopa ministrstva volilna reforma odložena LISTEK. Pod trto skorio. Spisal Ivo T r o š t. Bonvivant, cinik, epikurejec, pesimist — brezverec, ošabnež, puhlež . . . tako in še lepše so ga sodili javno in na tihem. Njegovi spisi pa so bih* mehki, občutni, iskreni, skoro na meji feminizma. Morda je prav zato imel mnogo čestilcev in gitate-ljev med mladino obojega spola, da, celo več med ženskim nego med moškim. Izza moderne koprene njegovih del je prosvitala kakor nit vodnica blažilna idealnost, ne liakor E. Zola, ki trdi, da deluje — negativno za resnične vzore, kažoč nam Človeka v vsej nagoti njegovih strasti, brez vsakršne svetlobe, ne: Josip je znal vselej pokazati pot iz gnjusobe. E. Zola ubija s svojim realizmom, a Josip oživlja. V njegovem Eritjeju vedno blesti, makar prav v ozadju resnični vzor, dasi ga včasih očrta samo s par potezami. In zakaj so ga sodili drugače najožji prijatelji? Bival je v središču Slovenije, opravljal skromno službo in poleg službe tudi uredništvo neke publikacije večjega podjetja, kar mu ni pro-vzroČalo malo truda in skrbi. Druži-nica ni bila premajhna in razmere v mestu ne presijajne. Moral se je loviti za marsikako dvajsetkronsko podobico, Čeprav papirnato, kjer jo je le upal ujeti. Opravila podnevi mu niso dovoljevala časa za pisateljske in uredniške posle; moral jih je vršiti ob petrolejki pozno v noč, ko so se tovariši veselili, zabavali ali počivali . . . Tedaj so se Josipu budili spomini izza mladosti in iz teh spominov je snoval svoje najnežnejŠe novelice in najobsežnejše romane. Često so ga vznemirjali ti mladostni znanci celo ob nepregledanih rokopisih. Tedaj jih je podil strani mahaje z lepo belo roko kakor nadležni toba-kov dim od obraza. Visoko čelo se je sklanjalo nizko nad polo rokopisa neki večer ob pozni uri. Spomini so vstajali iz rokopisa in se podili na obzorje. Lepi so bili ti spomini, bridki, mehki in vendar so ga jezili. .Hudiča !u sikne urednik kakor mimogrede med zobmi, „kje je Franc dobil snov za ta-le spis V To je zares satan ta človek. Sam mu nisem pravil nikoli te afere, drugi tudi ne vedo, seveda ne vedo, kako? Strela ... A — v koš!" Že dvigne polo, da bi jo položil na druge in skupno treščil k večnemu počitku, toda spomini so bili silnejši; premogli so ga, da je čital dalje: „Krasni poletni večeri so jima bili dobri znanci. Mesec je gledal skozi gosto vejevje mogočnih hrastov, kako ste se ljubila. Prijazno se jima je smehljal. Gori v vrhovih se je včasih zdramil rahel šepet in posnemal tihi pogovor zaljubljencev. Morda so tudi hrasti sanjali o lepih nekdanjih dneh lepe ljubezni. Josip je stal poleg nje, jo držal za desnico in pil nje žarke, ljubeznivo vdane poglede, poljubljal črne lase, nje ognjeno vroča usteca. A dekletce je šepetalo: „Joško, ne, ne, moj Joško, — je greh, Joško moj ..." In vračala je tople poljube, da se je mesec smejal skozi hrastovo vejevje in vrhovi so šepetali zavistno med seboj: „Toda bi bil greh ? No, lep greh bi bil to!" Mladenič je tolažil trepetajočo Rožico junaško, skoro robato: „kaj bo hudiča greh! Ali smo zato na svetu, da se ljubimo ali sovražimo ? Tvoj oče in mati, meniš, da sta se sovražila, ko sta —" nZdaj se pa?" „To dela starost, onemoglost, sitnost. Toda v mladosti, kaj?" Prijel je mladenko k sebi in začel vnovič piti slast nje poljubov: „Tako-le vidiš, sta se ljubila, kaj, Rožica ?" Zasmejalo se je dekletce skoro na glas njegovim očitnim dokazom in se še tesneje privilo k njemu. Mesec je skril svoj obraz za goste veje in celo Šelest je utihnil ▼ vrhovih . . . Ob tiho šumljajočem potoku je popeval samec kos poslednje Kitice svoje veČernice, Josip je razlagal svoji šestnajstletni ljubljenki, kako nam govori vsa narava, od ČrviČka v prahu do soma v morju, od najmanjše glivice do veličastne lilije in nehotične palme samo eno pesem, pesem vedno se prenavljajoče in vse pre-snavljajoče ljubezni . . . Zal dečko je bil Josip, drzen in odločen, zato je lahko zmagoval pri ženskah. V malem trgu je opravljal svojo službo in računal z bodočnostjo. Znane so mu bile lastne prednosti. DiČil se je nemalo tudi s pesniško nadarjenostjo, spretnim jezikom in spretnim peresom. Pa bi mu ne verjela Rožica? Črnolasa hčerka ubor-nega cunjarja je tudi računala z bodočnostjo, ki se ji je zdela svetla, jasna kot božični večer. Kaj sedanjost, kaj beda in minulost? Zlobni jeziki so trdili celo, da nje oče in mati — priseljenca med Slovenci — nista poročena, Rožica pa nezakonsko dete . . . Tega je ni prašal Josip nikoli in Rožice je veselilo, da je ni prašal. Ko mu je razodela sama, seje obregnil: „To je neumnost, dovolj mi je, da me imaš rada, dragica moja!" In tudi nji je bilo dovolj. A njiju mladi ljubezni so se zaceli tudi drugačni Časi, krasni poletni večeri so se umaknili hladnim jesenskim nočem. Lastovke so odletele na jug, Josip je bil službeno premeščen nekam proti severni strani. Mesec se je režal skozi golo vejevje pod hrasti sani uj oči Rožici, ko je iskala tam svojega Josipa, iskala tolažbe bolnemu srcu . . . (Dalje prila.) v ne do gl e dn o bodočnost. — Potem so se izvršile volitve v delegacije. Podpredsednik je naznanil, da bo prihodnjo sejo napovedal pismeno, a na dnevni red se postavi zakonski načrt o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov. Bodoče delegacijsko zasedanje. Dunaj, 28. maja. Predstoječe delegacijsko zasedanje bo, dasi le kratko, polno razburljivih političnih debat. Slovanski poslanci bodo v prvi vrsti kritiko vali postopanje Avstro-Ogrske na maroški konferenci, dočim se bodo nemški poslanci zaletavali v Rusijo. Slovanski delegatje bodo nadalje zahtevali pojasnila, čemu je prišel načelnik nemškega generalnega Štaba grof Mol tke na Dunaj. Posebno se bo vzela na kritično rešeto njegova na-pitnica pri banketu. Daljše debate je pričakovati tudi pri točki ?,B o danska uprava". Slovanski delegatje bodo namreč zahtevali zboljšanje policijskih razmer, odpravo tiskovnih ovir, pravico svobodnega zb or o vanj a, svobodo za izražanje misli in izpolnitev nekaterih avtonomnih zahtev. — Nekateri časopisi poročajo, da se v nemških poslanskih krogih dogovarjajo, naj nemški poslanci ne gredo 9. junija k delegacijskemu zasedanju z ozirom na sedanji politični položaj. Iz ogrsko-hrvaškega državnega zbora. Budimpešta, 28. maja. Hrvaški poslanci so se danes poklonili novemu predsedniku Justhu. V njihovem imenu je pozdravil posl. Medaković predsednika v nemškem jeziku. Predsednik Jus t h je odgovoril, da opozarja gospode, da v smislu poslovnika ni dovoljeno v zbornici nemško govoriti; govore naj ali madžarsko ali hrvaško. Želeč, da se v bodoče po tem ravnajo, zahvaljuje se gospodom. Zavzemal se je od nekdaj za pobratimstvo med Madžari in Hrvati in upa,Jda se to pri medsebojni dobri volji tudi doseže. Potem se hočemo roko v roki z našimi hrvaškimi brati boriti zoper skupnega sovražnika. Turška justica. Cetinje, 28. maja. V Brezovici so Arnavti ubili dva turška vojaka. Gusinjski kajmakan, ki je menil, da so zločin storili brezo viški Srbi, je odšel takoj z vojaško asistenco v Brezovico ter brez vsake preiskave dal dva Srba obesiti, pravoslavnega popa in druge srbske odličnjake pa so vojaki po njegovem ukazu strahoviti pretepali in mučili. Iz ruske državne dume. Petro grad, 28. maja. Zaradi znane vladne izjave se je začela v dumi ostra debata. Vsi govorniki so povdarjali, daje obnovitev Rusije mogoča le v zvezi z narodom. Izvršilna oblast se mora udati zakonodajni. Vsi govorniki pa so tudi zahtevali, naj ministrstvo odstopi ter naredi prostor možem, ki imajo zaupanje večine dume. Sprejela se je z vsemi proti 11 glasom resolucija: ^Ministrska izjava priča, da vlada noče izpolniti ljudskih zahtev glede zemlje, pravic in svobode. Brez izpolnitve teh zahtev pa je vsak red in plodno delovanje nemogoče. Vlada kaže s tem, da javno prezira resnične ljudske potrebe ter jeprotitemu, da bi se dežela rešila novih potokov krvi ki groze znova poplaviti ubožno, brezpravno in po oblastnijah skrajno trpinčeno Rusijo." Sporazumljenje med Anglijo in Rusijo. London, 28. maja. Na vesti o predstojeČem sporazumljenju med Rusijo in Anglijo objavlja „Daily Mail" sledečo izjavo: nVsa tozadevna poročila so brez dejanske podlage. Razmere med obema državama so nenavadno dobre, in tako v Egiptu, kakor na Kreti in v Macedoniji hodita obe velesili roko v roki. O na-daljnih političnih vprašanjih pa se ne bo tako kmalu še sklepal dogovor. Vendar ni izključeno, da pride an- gleško brodovje Še to poletje v Kron- štat." Pet r ograd, 28. maja. rNo-voje Vremja" piše z ozirom na optimistične vesti angleškega časopisja: „Anglija in Rusija bi se mogli sporazumeti, toda le pod novim pogojem, da postavijo Angleži svoje zahteve na pametuo pravičnost ter da ne žalijo ponosa velikega ruskega naroda, t. j. da svojih načrtov ne opirajo le na to, da smo vsled vojne z Japonsko oslabljeni." Revolucija v Braziliji. London, 23. maja. Iz New Yorka se poroča, da je revolucija v Braziliji dosegla že skrajno nevaren značaj. Revolucij onarji so po hudih bojili zavzeli že tri mesta ter korakajo proti Matto - Grossu. Na obeh straneh je padlo zelo mnogo oseb. Dopisi. Iz Sele. V „Slov. Narodu" od 22. t m. je bil neki dopis iz Selške doline pod naslovom „Bralno društvo v Selcih dela klerikalcem silne preglavice". Dotični dopis ni bil iz naše srede poslan, temveč od nam nasprotne strani, kakor nekoč neki dopis iz Selške doline s fingiranim podpisom Groga Justin. — Pravo kuka-vično jajce. — Se poznamo! — V pojasnilo naj služi: Gosp. Uranič ni pevovodja našega društva, ampak je na izrecno prošnjo iz prijaznosti prevzel vodstvo petja pri majnikovem izletu k Sv. Joštu, za katero ljubav smo mu hvaležni. Ravno tako* je gospod župnik More vsled naše prošnje imel sv. mašo na Joštu. V koliko je g. učitelj Jeglič podpiratelj našega društva, naj bo omenjeno, da imenovani do danes še ud našega društva ni. Ne ozirali bi se prav nič na ta dopis, ako bi ne znali, kaki hudobni namen je imel dotični pisatelj v „Narodu". Odbor bralnega in pevskega društva. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. maja. — Dr. Šusteršičev poraz med jeseniškim delavstvom. V nedeljo, 27. maja t. L, je sklical katoliški gromovnik dr. Šusteršič javen shod na vrtu gospoda Markeža na Savi. Udeležencev je bilo kakih 500. Kdor se spominja na enake shode, ki jih je prirejala klerikalna stranka pred par leti, ve, da se je takrat vse prav po hlapčevsko klanjalo pobožnemu dr. Šusteršiču. Mož je prišel tudi sedaj na Jesenice ponosno in mogočno, kakor se pač spodobi „ljudskemu kralju". Pa delavstvo mu je hitro zbilo njegovo nadutost in domišljavost iz glave ter mu odločno dalo na znanje, da se ne pusti več komandirati od propale klerikalne stranke. Komaj otvori Šusteršičev adjutant Štefe shod ter predlaga znanega Glaviča predsednikom, se začujejo nasprotujoči klici in žvižgi in večina delavstva zahteva, da se voli za predsednika g. Maiti. Stefe razburjeno zavpije, da, kdor je za Glaviča, naj dvigne roko. In dvignilo se je kakih 20 rok znanih pijancev in šnopsarjev, ki so znani po celi občini. S smehom smo opazili, da so nekateri dvignili kar dve roki, da bi vsaj nekoliko zakrili neznatno Številce klerikalnih backov. Nato pa je poprijel besedo Šusteršič ter pričel nekaj klobasati in začenjal je revež celo uro, a ni mogel niti nadaljevati niti končati. Nastalo je grozovito vpitje in žvižganje, razumela se ni niti besedica nosljajočega busteršiča, ki se je kar tresel jeze. Kaplan Čuk se je kakor nor zagnal med množico ter pričel mahati s palico po glavah, a fant je kmalu čutil par krepkih udarcev in hipoma se mu je ohladila kri. Nastal je splošen pretep, pri ka-rem je med drugimi letel po zraku na cesto zloglasni načelnik požarne brambe, barakar Krivec. Nabolj sta se pretepala krojač Cebulj in gostilničar Tancer, kar najbolj dokazuje, kakšno delavstvo klerikalne bande je bilo na shodu zbrano. Nazadnje že ni bilo drugega čuti kakor: „Pereat Žlindra, ven z Žlindro!" Strahopetno sta se skrivala za Šusteršičem fajmoster Zabukovec in pisar Pogratz. Tudi debelušasti obraz fajmoštra Koširja s Koroške Bele je boječe švigal okrog govorniške mize ter se grozno srdil nad „liberalci-. Ko je Šusteršič uvidel, da mu sploh ni mogoče govoriti in zabavljati, zaključil je Glavič shod in Stefe je koncem postavil nekega otroka z metlo na mizo v znak, da otrok predstavlja propalo klerikalno stranko na Jesenicah. Bledega obraza jo je odkuril zastopnik katoliške misli dr. Šusteršič in kolikor mogoče skrivaj bežal proti kolodvoru na Javornik, ker se mu ni zdelo posebno varno hoditi na jeseniški kolodvor. Za njim je Šlo kakih 100 svobodomiselnih delavcev, ki so mu napravili pri odhodu godbo s: „Pereat Žlindra, abcug „laufburš" Štefe, koroške Slovence ste nam prodali, fej izdajice!" Onemogel se je vrgel „ljudski kralj" v železniški vagon in ni se več prikazal. Tako je pokazalo jeseniško delavstvo, da ne mara več za ljudskega sleparja Šu-steršiča, ki se je s Štefetom pripeljal na Jesenice v kupeju I. razreda, ker se menda sramuje sedeti z delavcem na eni klopi. Dr. Šusteršič je hujskal na shodu: „Kdor dela nemir, dajte mu jih 20, če pa je Sokol, dajte mu jih 50!" No, v nedeljo je bil Šusteršičev shod razbit, prihodnjič pa se prav gotovo zgodi, da bo Šusteršič pošteno tekel z Jesenic in mu garantiramo, da jih dobi še več kot petdeset po svojem hu-dobnem sleparskem jeziku. Šusteršič naj hodi pridigovat svojim dobre-poljskim kmetom, Zabukovec naj lepo sedi v svojem farovžu in pisar Pongratz naj se drži svoje pisarne, pa bo vse lepo v redu. Delavci hočemo neodvisnih in svobodomiselnih prijateljev, ne rabimo pa črnih ljubljanskih krokarjev. Gospod Šusteršič, kadar nas zopet obiščete, čutili boste težo delavske pesti, da sizapomnite, kako zna ljudstvo kaznovati svoje zapeljivce! Nedelja, 27. maja t. L, je bil dan zmage svobodomiselnih delavcev nad zastarelim in propalim rimskim klerikalizmom. — Reminiscenca k imenovanju ravnatelja meščanske šole v Postojni. Za to mesto je prosil med drugimi tudi neki rojak, sedaj učitelj na nekem nemškem zavodu izven Kranjske, hotec s tem le pomnožiti število prosilcev, ker nam nasprotniki večkrat očitajo, da nimamo za taka mesta svojih ljudi. Izvedeli smo, da je mož, prosivši za mesto na prvi slovenski meščanski šoli, navzlic temu, da je slovenščina na zavodu, kjer sedaj službuje, izključena iz urada, vendar dosegel, da je smel vložiti slovensko prošnjo. Kako se je pa mož čudil, ko je te dni dobil od svojega ravnatelja prošnjo vrnjeno in na hrbtu prošnje nemško rešitev okrajnega šolskega sveta v Postojni. — Radovedni smo, ali je dekret prvoga ravnatelj a prve slovenske meščanske šole pisan v slovenščini (?) ali nemščini. A — Vseslovenska sokolska slavnost v Brežicah se vrši na bin-koštni ponedeljek v tako kolosalnem obsegu, kot podobne še ni videl Spodnji Štajer. Računa se na udeležbo 500 Sokolov in nad 6000 ljudstva; zlasti v sosednih krajih na Hrvarskem se povsod živahno zanimajo. Plakati so razposlani, spored se razpošlje te dni. V nedeljo je 15 biciklistov raztrosilo 10.000 letakov po treh okrajih. Nem-škutarske obljubovane slavnosti najbrže ne bo, ker je nemčurjem pogum upadel; boje se sokolskih pesti. Politična oblast jim je na pomoč obljubila dve stotniji vojakov. Mestno policijo, morda pomnoženo iz raznih nemčurskih gnezd, bode kontroliralo nad 50 žandarmov, razen tega Slovenci organizirajo svojo lastno civilno policijo v svrho nadzorstva par kri-čačev. Skrbljeno je tudi za več fotografov. Dela za slavnost so se poverila zagrebškim in domačim obrtnikom. Med slovenskim meščanstvom se je osnovalo več odborov. Navdušenje je velikansko; vsakdo se raduje zadnje zmage nad birokracijo in nemcursko občino. — Na svidenje v Brežicah; nikdo naj ne ostane doma. — Št. Tki v Slovenskih goricah. Na skrajno severni meji slovenski ležeča občina Št. Ilj je zopet na- ša! Iztrgana je zopet iz oblasti Nemcev in onih po tujcih zalepljenih domačinov, ki izdajajo nasprotniku rodno zemljo! 18 let je že bil Št. Ilj v na-sprotniški oblasti! Že so si mislili naši sovragi slovensko - nemško mejo pod Št. lijem, od koder naj bi dalje bolj in bolj poplavljalo nemško morje slovensko zemljo! Našli so se pa hvala Bogu, možje, ki so se iz sebe, brez zunanje pomoči, podpirani samo z navdušenost6 in ljubeznijo do slovenskega rodu in slovenske zemlje, postavili prodirajočim nasprotnikom v bran, ki imajo močno gmotno in moralno zunanjo pomoč. Ti možje, ki zaslužijo, da jih spoštuje slovenski svet, župnik Kelemina in veleposestniki Thaler, Celcer, Ferk in Bauman so začeli boj, da iztrgajo Št. Ilj Nemcem. Avgusta 1903 zmagali smo po dolgih letih prvikrat Slovenci pri občinskih volitvah v prvem in v tretjem razredu. Toda Nemci so napeli vse moči, da bi si s silo in zvijačo pridržali oblast v Šentiljski občini. Na njih rekurz se je vršila julija 1904 vnovič volitev z najhujšim bojem. Nasprotniki so uporabljali vsa sredstva. Z enim glasom večine so zmagali v prvem razredu. Na naš rekurz se je vršila 14. decembra 1905 vnovič volitev v prvem razredu. Zopet so zmagali Nemci z enim glasom večine. Proti tej volit vi so vložili Thaler in drugovi zopet rekurz. 24. tega mesca so dobili g. Thaler in drugovi od c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru odločbo, po kateri se je razveljavil glas, katerega je oddal nadporočnik Kari Gierlinger v imenu svojega že 18. oktobra umrlega očeta Janeza Gierlingerja za nasprotne kandidate tako, da so ostali nasprotni kandidati: Janez Bartel, Franc Fischereder in Janez Haber, in nasprotnika Fluher Kari in Ferdinand Bernhard s tremi glasovi v manjšini in so izvoljeni naši kandidati Karel Svaty s sedmimi, Franc Thaler, Franc Celcer in Janez Bauman, kot namestnika Anton Neu-bauer in Franc Brus s štirimi glasovi. S tem je prišla občina St. Bj v slovenske roke in dobi po dolgih letih nemškega gospodstva vrlega, odločno narodnega župana! Vemo dobro, da se imamo nadejati še hujših bojev, ker Nemci napenjajo vse sile, da prodro v naši občini. Veliko gmotno in moralno pomoč imajo naši nasprotniki, „Stidmarcka" je v naši občini že tisočake žrtvovala. V „Sudmarckhof", ki je last z Sudmarkino pomočjo ustanovljene klerikalske zadruge, se prirejajo vsako nedeljo zabave in koncerti, na katere prihajajo Nemci posebno iz Maribora. Dolžnost bi bila posebno mariborskih Slovencev, da tudi oni obračajo večjo pozornost šentiljski trdnjavi. — Korni poveljnik Icm. vitez Succovatv dospe dane sob polu 6. uri zvečer s svojim generalnim štabom semkaj in bode ložiral v hotelu „Union". Korni poveljnik inšpicira jutri tukajšnjo divizijo, v četrtek se pa vrši velika vojaška vaja, ki bode trajala do večera. — Roška umetnost v Ljubljani. Za ta teden, in sicer za petek, je napovedan koncert dveh znamenitih ruskih umetnic, namreč Vere in Nadežde Černjecki. Obe sta iz Petrograda in sta pripoznani kot prvi umetnici. Vera Černjecki je slavna virtuozinja na klavirju, Nadežda Černjecki je znamenita pevka. Umetnici sta z največjim uspehom koncertovali neštevilnokrat v Petrogradu, pa tudi v Varšavi, v Berolinu in v drugih mestih. Zdaj sta napravili tourneejo po slovenskem jugu in želi povsod, kjer sta nastopili, prave triumfe. Nastopili sta v Sofiji, v Belem gradu, v „srbskih Atenah", to je v Novem Sadu in zdaj v Zagrebu. Vsi listi prinašajo kar najbolj laskava poročila, cele feljtone in študije in vse ocene soglašajo v tem, da sta sestri Černjecki nekaj izrednega in da slavodobitno tekmujeta s prvimi umetniki in umetnicami svoje stroke. Pred nami leži dolga vrsta kritik iz Petrograda, iz Berolina, iz Kijeva, iz Odese, iz Varšave, iz Tiflisa, iz Bel-grada in iz Zagreba, ki vse ne morejo prehvaliti teh umetnic. Vodja zagrebškega glasbenega zavoda v Zagrebu je priobčil poročilo o koncertu sester Černjecki, v katerem priznava, da sta genijalni umetnici in da Vera Černjecki nadkriljuje celo take umetnike, nakor so Padernoski, Dohnany in Evgen d' Albert. — Ruski koncert preložen. Od prirediteljev ruskega koncerta je dobila „Glasbena Matica" obvestilo: Mi smo nameravali prirediti v Sofiji en koncert, a koncert je imel tako velik uspeh, da smo primorani prirediti v Sofiji mesto enega tri koncerte. Bolgari nas prosijo, da koncer-tujemo v vseh bolgarskih mestih. Vsled tega ne moremo priti v Ljubljano prej, nego sredi junija. Koncert določen na 'JO. maja se mora torej preložiti na nedoločen Sss. — Velika pomladanska veselica, katero priredi pevsko društv „Slavec" na binkoštno nedeljo v korist Vilharjevemu spomeniku, bode brezdvomno osredotočila ne samo ljubljansko občinstvo, nego tudi veliko število zunanjih go>tov, vsaj je zanimanje tako za veselico, kakor tudi nje korist vsestransko. Odbor „Slavca" je razposlal na vse večje okraje na Kranjskem velike lepake z željo, da se prilepijo na kakem javnem prostoru, in na ta načii. kolikor največ opozori na veselico. Vojaška godba je sestavila jako zanimiv spored, pevski /bor „Slavca-pa nastopi s samimi novimi skladbami. Upoštevaje sklep „Zveze slovenskih pevskih društev", vpošlje odbor vsem v Ljubljani v zvezi stoječih pevskih društev bratske vstopnice, da se na ta način goji kar največ mogoče prijateljsko razmerje med posameznimi društvi. Restavracija v „Narodnem domu" je na najboljšem glasu in postrežba ljubezniva in točna ob priznano nizkih cenah in ker >se bode restavrater ob tej priliki še, posebno potrudil, da ustreže tudi največji udeležbi, je naša dolžnos#, da pohitimo na binkoštno nedeljo vsi v „Narodni dom", ker je cenena postrežba gotovo tako dobra, kakor drugje ža drag denar, društvom pa, ki prirejajo veselice v „Narodnem domu" pokažemo s tem, da vemo ceniti njih stremljenje po oživitvi „Narodnega doma". — Ne izrekajmo vedno aka-demičnih želja, marveč kazimo povsod — dejanje! — 0 razmerah na tukajšnji pOŠtit Piše se nam od verodostojne strani: Trditve, priobčene pod zaglav-jem „PoŠtne stvari" v 120. številki Vašega lista, so, kar se tiče sedanjega gosp. ravnatelja tukajšnjega poštnega urada deloma nekoliko pretirane, deloma pa neopravičene. Novi ravnatelj je pač v uradu že marsikaj reformiral in bo še, naglašati je pa treba, da-je vse to storil, da izboljša službene razmere in da, kolikor mogoče, olajša delo poštnemu osobju. Da pa takšne preuredbe, četudi so umestne in potrebne, sprva povzročajo neprilike, je samo ob sebi umlji\o. Kar se pa tiče snage, se sme s polnim pravom trditi, da je malo uradov, ki bi se v tem oziru lahko merili z našo poŠto. To se mi je zdelo potrebno resnici na ljubo omeniti, da se ne bo krivično sodilo sedanje uprave naše poŠte. — Ljubljansko gasilno in reševalno drUŠtVO. Piše se nam: Pri zadnjem občnem zboru ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva smo na svoje največje presenečenje opazili, da v društvu ne vladata več ona sloga in disciplina, ki sta življenski pogoj vsakemu takemu društvu. Kakor smo poizvedeli, so temu vzrok le trije ali štirje Člani, ki so si stavili nalogo, da rujejo proti odboru, ki zasluži popolno priznanje. — Odboru bi bilo svetovati sledeče: naj vztraja na svojem mestu, iz društva pa odpravi one tri ali štiri Člane, — pa bo zopet mirna Bosna. — Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ima svojo XVIII. glavno skupščino dne 2., 3. in 4. junija v Šoštanju. 1. Na binkoštno soboto, dne 2. junija. 1. Ob 1. uri popoldne ob prihodu vlaka iz Celja sprejem na kolodvoru v Šoštanju. Pri sprejemu igra slav. godba. 2. Takoj po sprejemu sestanek v hotelu „Avstrija", kjer zvedo za prenočišče oni, ki se zglase zanje. 3. Ob 3. uri popoldne seja upravnega odbora v hotelu „Av-srija". 4. Ob 6. uri zvečer: zborovanje delegacije v dvorani hotela „Avstrije". II. Na binkoštno nedeljo, dne 3. junija. 1. Ob 9. uri dopoldne: glavno zborovanje v veliki dvorani hotela „Avstrijea po sporedu, ki ga določi delegacija. Pred glavnim zborovanjem, ob polu 9. uri zboruje po običajnem dnevnem redu društvo „Jubilej ska samopomoč". 2. Ob 1. uri popoldne: banket na vrtu hotela „Avstrije", ob slabem vremenu pa v spodnjih prostorih. Kuvert brez vina stane 2 kroni. 3. Po banketu izleti na razne strani v okolici. 4. Ob 8. uri zvečer: koncert v veliki dvorani hotela „Avstrije". (Vabilo h koncertu in spored se natisne posebej.") III. Na bin-koštni ponedeljek, dne 4. junija. Ob 9. uri dopoldne odpotujejo z vlakom oni, ki se vrnejo po Koroškem in si pri tej priliki ogledajo Celovec, Vrbsko jezero, Beljak, Trbiž. — Cestni rop. Dne 27. t. m. ob polu 9. eveČer je na glavni cesti med Šiško in St. Vidom dosedaj še neznani ropar napadel delavko v tobačni tovarni Marijo Žibertovo iz Šmartnega pod Šmarno goro, ji djal okoli vratu robec, s katerim jo je davil potem pa hci se 1 na tla. Na tleh jo je osuval v potem pa ukradel iz žepa denar-z iS K in zbežal. Žibertovo so ^oidoci našli na cesti ležati neza-4110 in jo prenesli v gostilno pri Jepern Janezu", kjer je prišla k sebi. ižništvo po roparju marljivo zasle-je in J6 teleti, da bi prišel kmalu od ključ. - Zeljnate sadike je kradel hlapec Franc Brodnik na iici. Posestniku Francu Sitarju |j je bilo ukradenih okoli 4000, ko-^ja Jakobu Š m e t u pa okoli [)Q0. Brodnika so izročili deželnemu učlišču. Žabniški župnik zdihuje taje v predalih „Lažiljubovihu: „Žup-goa menda ni treba pri nas: zastonj nihče ne mara zgraditi, denar pa ek rečeh. Duhovnik hoče imeti povod prvo besedo, ne trpi nobenega jgovora, tudi v stvareh ne, katerih tav nič ne razume. Da zgubljajo potni ljudje vero v duhovniške besede, čisto naravno in če kak duhovnik jnzna to bridko resnico, je dovolj hačilno za sedanje razmere, ko kriče lerikalci, da zmagujejo njihove ideje bek dar in povsod. Od naših ljudi [lerikalci pač nekoliko preveč zahte-če mislijo, da jim bodo brez sledili čez drn in strn v svojo logubo. Od Sv. Križa pri Kostanje- nam piše: Dobro znana in liezznačajno farizejska duša se je v b. št. rLažiljuba" obdregnila ob gg. lalneriča, Ruparja, Colariča in Konča in pristavila, da ni več liberal-jev pri nas. Le počasi, možicelj ! Poglej nekoliko okrog sebe, pa boš da je liberalnih mož še precej, se reče tretjina. Sicer- pa naj li bil -Lažiljubov" dopisunek vesel, la ima dober kruhek in bi se naj za poje opravilo brigal, za drugo naj »a ne meni, ker se mu zna morda taj pripetiti, kar bi mu ne bilo všeč, Ler vedeti mora, da ima prebito malo plombe kakor pri klerikalcih tako tri liberalni stranki. Zatorej pamet, lokler j.e še Čas! — Ogenj je uničil v Topolu pri »ogatcu^hišo in 7 gospodarskih po-lopij. Skoda znaša 9700 K in jo >e An dre j Kranjc, Ivan Opeka Marija Oblak, zavarovalnine je fca 4U40 K. Zazgal je 61etni Kranjcev sin. Pobegla prisiljenca. Po- jegnila sta od dela v Novažici pri ^stojni prisiljenca Valentin M i-lavčič iz Pluzne v Istri in ožef Obermann z Gornjega Avstrijskega. — Slovenska zmaga. Dne 26. m. so pri občinskih volitvah v Sel-lici ob Muri zmagali Slovenci v vseh teh razredih sijajno. Lepo znamenje & občino, ki leži na obalih Mure ob pritisku oholega nemštva! — Otrpnenje tilnika se je pojavilo v občini Marija Gradec pri La-[kem; zbolela je 261etna gostilničarka tarija Kokotec. Naj bi se kompe-?ntne oblasti pobrigale pravočasno, k se bolezen ne razširi in da se ne >o zgodilo, kakor v Hrastniku, kjer 'lada legar že celo leto. — 151etni ponarejalec denarja, kletni kolarski vajenec Franc Sluga Mute-Hrastja pri Ljutomeru je ponarejal desetvinarski drobiž in napra-8 takih falzifikatov iz svinca. Ker *e mu jih je o ponesrečilo, vrgel jih |e v vodo, 3 pa spečal. Pred mariborskim porotnim sodiščem se je iz-|?0yarjal, da ni hotel denarja ponare-l*ti, ampak le poskusiti vtisniti deset-"^arski denar v svinec. Ker so mu )Qrotniki verjeli, je bil Sluga oproščen. — Zblaznela je na Pragerskem Lozalija Koprivšek. Prepeljali so jo graško bolnico. -7 Na mater je streljal. Kle- jparski pomočnik Jožef Grobner .Brega pri Ptuju je 21. marca streli *l na lastno mater, s katero je že i^aij časa živel v prepiru in ker mu ta za njegovo potepuško življenje ni motela dati denarja. Grobner je mater tfat ranil, a ne nevarno. Pred ma- riborskimi porotniki je bil obsojen na 5 let težke ječe. — S karavanske železnice. Otvoritev proge Celovec (južni kolo-dvor)-Bistrica karavanske železnice se je izvršila danes. — Ustrelil se je v Sežani 24-letni kapitan trgovinske ladje Juri Calligaris zaradi neke delikatne rodbinske afere. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer pa je že drugo jutro umrl. — K nesreči z avtomobilom med Sežano in Opčinami se še poroča, da sta avtomobil in voz popolnoma razbita. Konj voza je ubit. V smrtni nevarnosti je tudi žena inženirja Grandija, pa tudi kmetica Ivana JeleršiČ je jako težko ranjena. S kako silo je priletel avtomobil v voz, je razvidno iz tega, da je chauferja vrglo 50 metrov naprej. Krivda zadene seveda chauferja. — Prve policaje na konjih so dobili v nedeljo v Trstu. Doslej so samo trije in se sčasoma poveča njih število na 30. Občinstvo jih je jako simpatično pozdravilo. Adjustirani so kot dunajski. Njihovi konji so izredno krasni. — Samomor starke. V Trstu se je zastrupila 711etna Fortunata Piazza s karbolovo kislino. Prihiteli zdravnik je ni mogel več rešiti. — Požar v parnem mlinu v Zagrebu še ni pogaŠen, ampak divja še vedno, dasi so ognjegasci noč in dan na nogah. Gori moka, katere ni mogoče pogasiti, ampak se mora počakati, da zgori. Ognjegasci pazijo zdaj le, da se ogenj ne razširi. Kakor sodijo, ogenj še en teden ne bo docela pogašen. Družba je sklenila takoj postaviti nov parni mlin. — Potres so čutili v soboto v Zagrebu. Trajal je okoli 3 minute. Vendar ni valovito gibanje napravilo nobene znatne škode. — Predstave v Rovškovem elektro-kinoskopu v hotelu „Ilirija" j© smatrati kot nadaljevanje predstav v elektrobioskopu. Sliko so jako raznovrstne in vzbujajo zlasti humoristične splošno zadovoljnost in zabavo. Od jutri naprej je nov program z jako mnogovrstnim sporedom. Ker so cene dokaj nižje, &ot so bile v bioskopu, si gotovo vsakdo ogleda to serijo in to tembolj, ker je podjetnik domačin in Slovenec. — Mednarodna panorama na PogaČarjevem trnu nam kaže ta teden zelo zanimiv del naravnih krasot polne Tirolske, vodi nas namreč od Inomosta do Kufsteina. Snežno gorovje, idilične naselbine v zelenili gorskih dolinicah, globeli, gorska jezera, gorske scenerije, Viteški gradovi, vse to se vrsti pred našimi očmi v prijetni harmoniji. — Prihodnji teden: potovanje O d Betlehema v Jeruzalem. — V panorami-kosmorami na Dvornem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden znamenitosti Koroške. Da ima Koroška izredno lepe naravne krasote, je že itak znano, zato gotovo ne zamudi nihče ogledati si tatedenske serije, v kateri vidimo znamenitosti, katere na še tako vestnem potovanju lahko pre-zremo. Prihodnji teden „Spomini na rusko-j ap onsko vojno.a — TepeŽ. V soboto zvečer so pili v neki gostilni na Martinovi cesti štirje železničarji. Pri trkanju eden izmed teh sosebno ni mogel pregledati ženi, svojega sopivca, ker ga ni gledala v oči. Začel je „interpelirati", a njen mož mu je kratko povedal, da ona to stori če hoče, siliti pa da jo ne more k temu nihče. Beseda je dala besedo in kmalu so si bili v laseh. „In-terpelant" je moža, ki se je potegnil za svojo ženo, udaril z vrčkom po obrazu in ga lahko telesno poškodoval, a iztaknil jo je potem pa tudi sam in tudi gostilničar, ki je pri te-pežu posredoval, se ni mogel izmakniti udarcu, potem pa je moral še trpeti škodo za štiri vrčke, dva stola, dva'vrčka zaužitega piva in za šipo pri neki sliki. S tem pa še ni bilo končano, četrt ure pozneje je prišel „in-terpelant" s svojim prijateljem k hiši nazaj, kjer sta pobila na ulici tri Šipe, potem pa jo odkurila. Zadeva se bode končala pred sodnikom. — Venera pod milim nebom. Ivana Grmekova, roj. 1874. leta v Tacnu in pristojna v Vodice, ima za Ljubljano prepovedan povratek, a jo je kljub temu rada posečala s svojim obiskom. Predvčerajšnjim jo je pa policija zasačila in djala pod ključ. Grmekova je stanovala cele tri tedne pod neko smreko, ki je podobna šotoru, v tivolskem gozdu, in sicer na šišenski meji. Rekla je, da si je zato izbrala ta prostor, da, ako vidi stražnika, jo potegne v šišenski, ako pa orožnika, jo pobriše pa v ljubljanski pomerij in se tako odteguje obema. Njen ideal, neki pekovski pomočnik, ji je do vazal vsak dan provijant in ko sta ga zavžila, sta šla v šotor in tam mirno in nemoteno prespala noč. Tako so njima tekle urice toliko časa, da jima je skalila veselje policija in parček za nekaj Časa ločila. Prostorček je bil jako praktičen. V obližju žubori studenček, shramba za milo, česelj in obrisača je bila poleg šotora pod nekim grmom. Ivanka se je šla umivat vedno v negliže in si potem v šotoru napravila „frfru". Imela sta res prijetno nomadsko življenje, toda — vse mine. — Na policijskih oglasih je razstavljena slika leta 1854. v Zagrebu rojenega in tja pristojnega Julija Sab-ljarja, ki je bil zadnji čas prijet po mestni policiji in se je, kakor smo že poročali, predstavljal raznim strankam za finančnega in magistratnega uradnika ter za detektiva in jim pri tem izvabljal denar s pretvezo, da jim bode napravil prošnje za znižanje davkov itd. Kdor še ni naznanil, in se mu je ta slučaj pripetil, naj si ogleda slike in ako ga spozna, naj ovadi goljufijo potem mestni policiji. — V blazniCO so oddali včeraj umobolno Marijo Pošetovo, ki je dne 18. t. m., kakor smo že poročali, zažgala posestnim Ivani Ogrinovi na Vrhniki pod, v mislih, da bode zgorel v podu tudi Pošetove mož, potem pa je Šla v Ljubljano in sama povedala pri policiji, kaj da je storila. Sodnijski zdravniki so konštatovali, da je Pošetova umobolna in ker je občenevarna, se je morala oddati v blaznico. — Ujela sta se. Orožništvo iz Škofje Loke je ljubljanski policiji br-zojavilo, da naj prime dva Hrvata, ki imata na klobukih kriva peresa, katera sta se baje pripeljala v Ljubljano. Baš, ko je na stražnici policijski načelnik brzojavko prebral, sta Hrvata po Mestnem trgu prikoračila in si najela fijakarja, da ju je odpeljal. Stražniki so slučaj iz stražnice k sreči opazili in takoj je eden skočil za fijakarjem, da je oba pripeljal mesto v Špitalske ulice na magistrat. Kaj da sta zakrivila, nam Še ni znano. — V Ameriko jo je hotel popihati snoči Pavel Gregovič iz Krasice pri Sušaku, še predno je nosil vojaško suknjo, a mu jena južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan preprečil namero in ga odvedel v zapor. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 48 Hrvatov in 4 Slovenci. Na Prusko je^šlo 14, v Beljak pa 16 Hrvatov. 10 Črnogorcev se je vrnilo iz Tirolske. Iz New-Yorka so prišli 4 Slovenci, 8 Hrvatov in 11 Lahov, katere je tamošnja izseljevalna komisija vrnila zaradi očibola. — Izgubljene in najdene reči. Od Rožnika do Ljubljane je bila izgubljena rujava taška z dvema skupaj zvezanima ključema. Pošteni najditelj naj jo odda pri policiji. — G. Makso Schonbaum je našel zlat prstan. — Ga. Marija Floretova je izgubila zlato žensko uro, vredno 40 K. — Zasebnica gospa Olga Gresljeva je izgubila zlato žensko uro, vredno 50 K. — Gosp. Anton Grapar je izgubil denarnico s 25 K. Pošteni najditelj naj jo odda pri policiji. — Izgubljen je bil v soboto na potu iz „Zvezde" na kolodvor sveženj, v katerem je bilo zavito blago, vredno 7 K. Odda naj se na policiji. — Zaklalo se je v mestni klavnici od 13. do vštetega 19. maja t. 1. 73 volov, 3 krave, 6 bikov, 130 prašičev, 145 telet, 26 koštrunov in kozlov in 149 kozličev; vpeljala se je 1 krava, 6 prašičev, 72 telet, 2 koštruna, 43 kozličev in 342 kg mesa. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 13. do 19. maja 1906. Število novorojencev 22 (= 29-48 %0), mrtvo-rojem^, umrlih 28 (= 38-78 %0), med njimi jih je umrlo za dušljivim kašljem 1, za jetiko 7, vsled mrtvouda 2, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 8 (= 1248 %), iz prejšnjih tednov 1, iz zavodov 17 (=2355%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, za dušljivim kašljem 2, za vratico 1, za ušenom 2 osebi. * Najnovejše novice. Katoliško vseučiliščevSolnogra du. Predsedstvo društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu je naznanilo vladi, da namerava že v jeseni otvoriti pravno fakulteto. Naučno ministrstvo je pa odgovorilo, da ne more dovoliti ustanovitve, ker mora ves položaj poprej še temeljito proučiti. — Železnice v Mandžuriji prevzame japonska vlada v trajno upravo, kakor je sklenil zadnji državni svet. Seveda bo treba najeti v ta namen zopet ogromno posojilo. — Obveznost potnih listov je Srbija odpravila, na ogrski strani pa ostane Še v nadalje ta stara cokla modernega prometa. — Zakon princaSchonburg-Waldenburga s princezinjo Bourbonsko je Vatikan na podlagi zdravniške izjave proglasil za ničeven, kakor da ga sploh nikoli ni bilo. Obenem se je sinu odrekla pravica, nositi ime Sch6nburg-\Valdenburg. — Takozvana ^saksonska Švica", najlepša gorska pokrajina na Saksonskem je vsled utrganega oblaka grozovito razdjana. • Profesor Masarvk in klerikalci češki vseuČiliščni profesor Masarvk je učenjak svetovne slave, a ker je nastopil očitno proti današnji zlorabi vere po duhovnikih, zaprisegli so mu klerikalci smrt, dasi je o njem znano, da nikjer v svojih spisih ne taji Boga. Ker so klerikalci povodom razstave slikarja Kupke denuncirali nekega realčnega profesorja, ki je spisal tolmač v katalogu, zavzel se je Masarvk za ovajanega na nekem dijaškem shodu v Pragi. Pri tej priliki je rekel, da so katehetje od države plačani denuncijantje. Zaradi tega ga je tožilo 308 kateheto v, a Masarvk je bil oproščen. Sedaj ga je tožilo državno pravdniŠtvo zaradi istega govora zaradi hudodelstva, Češ da je napadel zakonito priznano katoliško cerkev. Ovadil ga je policijski komisar dr. Gellner, ki pa je pokazal pri obravnavi, da niti češko ne zna ter je ves govor napačno razumel. Glasom obtožnice je Masarvk razlagal na shodu kak namen bi moral imeti veronauk v šolah, namreč moralno svrho, vzgajati značaje, ker dijak na vsakem koraku opaža spor med tem, kar mu dokazuje katehet in med tem, kar mu kaže profesor pri-rodoslovja in matematike. S tem pa se otroci uČe potvarjanja, laži in jezu-itizma. Temu se da edino pomagati na ta način, da se verouk izključi iz šol. Potem je rekel: Nisem proti veri, temuč le proti verskim izrodko m, ki potrebujejo za svojo obrambo politike. Kak Bog bi bil to, ki bi potreboval za izvrševanje svoje moči politike, eksekutivnih odborov, policije. To bi naj bil Bog, ki potrebuje, da pošilja proti nam policijske sablje" Prof. Masarvk je izjavil pred sodiščem, da je govoril le o pedagoški strani afere, hotel je opozoriti dijake na težki problem, ki jih Čaka kot bodoče profesorje. Danes ne sme profesor odkrito govoriti v šoli o najslavnejših možeh, kakor so Hus i. dr. Po izbor-nem zagovoru dr. Boučka je bil prof. Masarvk popolnoma oproščen, češ, da je govoril le znanstveno ter pretresal razmerje med profesorji prirodnih znanosti in kateheti. S svojim govorom ni nameraval razžaliti kakega veroizpovedanja, temuč je hotel le braniti svoje priznane nazore o potrebi izločitve verouka od ostalih šolskih predmetov. Telefonska m urzojauna poročila. Litija 29. maja. Vsled popolne zmago napredne^ kraetsse straDke je izvoljen v Šmartnem pri Litiji Leopold Hostnik županom. Navdušenje je nepopisno. Celje 29. maja. Volitev je nad vse viharna. Iz različnih okrajev došla poročila naznanjajo, da je povsod velikanska agitacija. Zlasti je duhovščina napela vse sile. Kar uganja duhovščina, presega vse meje in vzbuja nepopisno ogorčenje. Vsestransko se zdaj pri-znava, da je treba proti klerika lizmu na Štajerskem začeti brezobziren boj Proč s farji in njih korumpiranimi in zanikrnimi zavezniki ! Maribor 29. maja V tukajšnjih krogih se sodi, da zmaga Korošec s precejšnjo večino. Duhovniki upajo, da nastane po končani volitvi zopet sloga, a se kruto varajo Volitev je razburila duhove tako, da je gnile sloge za vedno konec. Ptuj 29 maja. Po doslej do-šlih poročilih je udeležba pri današnji volitvi ogromna. Nemci agi tirajo silno za Vračka, za Koiošca pa so vsi kaplani na negah. Dunaj 29 maja. Ministrska kriza je našla v parlamentu odmev, ki ga krona pač ni pričakovala. Danes se je zbralo v parlamentu vse polno poslancev in njih ogorčenje je dobivalo vprav revolucijonarnega izraza. Še nikdar, kar obstoji ustava, ni bil parlament v takem nasprotju s krono, kakor sedaj. Vsakdo se zaveda, da pride skoraj gotovo do veli-kegakonflikta med krono in med ljudskimi zastopniki Prva eksplozija te ogorčenosti je bila danes na konferenci klu-bovih načelnikov Tej Konferenci je predsedoval dr K a t h r e i n. Vse stranke so se zedinile na štiri točke, in sicer: 1. da vlože jutri nujni predlog glede razmerja med Cislitvansko in Ogrsko s posebnim ozirom na to, da je cesar odločil po volji Madjarov. Sestava k ga nujnega predloga je poverjeua odseku Dalje so se zedinili klubovi načelniki še na sledeče točke: 2 prezidenta grofa Vetterja je prositi, da skliče že jutri sejo; 3 prizna se, da je Vetter postopal bona fide, ko je za danes sklicano sejo odpovedal; 4. ako bi krona odgodila zasedanje parlamenta, odlože vsi člani delegacij e svoje mandate Dunaj 29 maja. V parlamentu se je danes etabliral nekak kon-vent. V zbornici se je zbralo nad sto poslancev. Predsedoval jim je P r a d e. Prišlo je do sila burnih izjav glede odstopa princa Ilohenlohea in glede cesarjeve v smislu Madjarov izrečene odločitve, ki je provzročila krizo. Zbrani poslanci so izvolili posebno deputacijo—P rade,Snklje, Romančuk in Vsenemec He-rold — ki je šla prosit Vetterja, naj skliče za jutri sejo poslanske zbornice. Deputacija je morala dlje časa iskati Vetterja, ki se je mudil pri Hohenloheu. Končno se je vrnla in prinesla negativen odgovor. To je vzbudilo silno nevoljo. Schonerer je predlagal, naj se Vetterju izreče nezaupnica. Prade je odsvetoval, češ, da bi se s tem provzročila kriza v prezidiju, in priporočal, naj se stvar prepusti klubo-vim načelnikom. Dunaj 29. maja. Češki namestnik grof C o ud en ho ve je bil danes pri cesarju, a ni dobil naroČila, sestaviti novo mini str s t v o ter se je po avdijenci odpeljal v Prago. Tudi princ H o h e n 1 o h e je bil danes v posebni avdijenci. Dunaj 29. maja. Nemški klerikalci so sklenili izjavo, s katero izrekajo Hohenloheu priznanje, zahtevajo, da se tudi bodoča vlada ne sme udati Madjarom in poživljajo parlament, naj pusti vse na stran in posveti vse svoje moči nagodbenemu vprašanju z Ogrsko. Dunaj 29. maja. Med vsemi strankami so najsrditejši krščanski socijalci. Lueger je imel na za-družniškem shodu silno bojevit govor. Listi te stranke pravijo, da se ne ho več pela cesarska pesem. Dunaj 29 maja Vetter je izjavil, da takoj odstopi, če bi nastal odpor proti njemu, ker ne skliče seje. Dunaj 29. maja. Schonborn izjavlja, da mu cesar ni ponudil, naj sestavi novo ministrstvo. Dunaj 29. maja. Policija se boji, da pride do demonstracij proti kroni. Dunaj 29 maja. Danes popoldne se je začelo govoriti, da bo jutri državni zbor odgođen. Bratje Sokoli 1 Danes, v torek, dne 29. maja, zvečer od 9. do 1 .j 10, ure v „Narodnem domuu: rafalne vale! Odbor ljub. Sokola". _ f sirjervo in fot^eče belo in nežno. Dobi mm povMdL Sar Glicerin ia so za odrasle kakor za otroke najnežnejše starosti Izvrstno rlutllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schanta, Friihwald, Karel m («ustav Breu8, Schandlbauer itd. 886—3 Meteoraloftltno poročilo. VUina amd morjem 806-8. Srednji tračni tlak 786.0 «raa. Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm li Vetrovi Nebo 28. 9. iv. 74G-4 197 si. jgzah pol. oblač. 29. n 7. aj. 2. pop. 7400 738 0 IGO 25 7 al. jgvihod'pol. oblač. al. j zahod |del. jaano Srednia včerajšnja temperatura: aor-male: 15 6°. — Padavina v mm 00. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani'1. Uradni kurzi dun. borze 28. maja 1906. Naložbeni papirji. 4*2°/0 majska renta. . . 4*2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta . 4% n zlata „ . 4°/0 ogrska kronska renta 4°/, zlata 4l/ °.' * It lo 4n o/ s e * /a 10 41/ o/ /j /o 4t/ o/ /s /o 4V 4°/o 4°'o 3°/0 4V,( Srečke m m m 4% posojilo dež. Kranjske 4Vi°/o posojilo mesta Spljet 4Vi°/o » ■ Zaclar Vl^lo bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4°/ » n Ž. O. 41/,0/,, zast- Plsma Sal- dež-hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10 . pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . >0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. V,1/. 10 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke, od 1. 1860' 5 . . . od 1. 1864 . . . . tizske...... zem. kred. I. emisije n n 11- ■ , ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , . . • Inomoške „ ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa n ... Ogr. „ n . . . Rudolfove » . . . Salcburške 9 ... Dunajske kom. „ . . . DeJr.ice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 9970 99 551 99 80| 118 60 95 50! 113 80 99-15 10050 99 70 100-50 9975' 9980 10045 105 65 10050 ICO — 100— 100-100 50 99 90 99*50 317 75 10045 200 — 282 75 156 50 290-— 291 — 2C2 — 100 — 153 60 2255 470--78-90 — 58— 49 -30 25 57— 68— 520— 136 673 1663 671 816 242 655 675 2748 579 272 603 150 BI ago 99 90 9975 100 — 118 70 95 70 114 — 10015 101 50 100 70 10150 100- 20 100 30 101- 45 106-65 101-50 100 20 100 60 101 — 101-50 100*— 3197S 10145 202 — 284 75 158 50 298 — 300-30 270 — 108— 154 60 24 55 480 — 84--94 — 64— 61 — 3225 62 — 73- 529 80 — 137 — 25; 674 35 — 1672— 75[ 672 75 817 50 243 — 658 — 576 75 —12758 — —i 580— ■—I 276 — — 608 — — 152 — BO 75 11-33 19*14, 23 46 23-97 117-20 9550 252-50 4-84 11-37 1916 23 54 2405 117-40 9570 253 50 6— žitne cene v Budimpešti. Dne 29. maja 1906. Termin. Pšenica za oktober . Rž , oktober . . > Koruza , maj za 1. 1907 , » ■ julij • • • i Oves n oktober . , ElVIatU. Z drž no za 100 kg K 15-76 100 „ 100 „ 100 „ 100 „ 1292 11-60 13-32 1306 Lepo stanovanje v Zgornji Šiški se odda takoj. Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju -pri kamniti mizi" v Zgornji Šiški. 1779—6 Na Glincah pri Ljubljani se proda po nizki ceni hiša št. 58 s šestimi sobami in vrtom. 1932-3 Korespondent izurjen v knjigovodstvu, išče službe. Blagovoljne ponudbe na A. Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. 1961—1 Spretna šivilja za perilo se sprejme na Resljevi cesti št, 13, I. nadstropje, desno. 1957 Zcnitna ponudba. Ifgleden in občespoštovan trgovec in hišni posestnik v lepem trgu na debeli, 33 let star, vdovec 3 otrobi, 3 dobro vpeljano solidno trgovino, si išče tem potom pripravne družice in pridne gospodinje od 26—30 let stare 3 nekaj gotovine. J^esne ponudbe s fotografijo naj Se vpošlje upr. „S^ov. /Zaroda" pod „Sreča". 1960—1 sprejme takoj Jote! Odar, mizarski mojster v Srednji vasi v Bohinju. 1961-1 dobe takoj in pozneje stalno stavbno delo. Delo je ročno in s stroji. Jakob Homo vc 1752 6 mehanično stavbensko in pohištveno mizarstvo v Cerknici. Lopo stanovanje s tremi oz. z dvema sobama išče mirna stranka za 1. september. Ponudbe pod „Dr. J. F., Celje, poste restante". 1958— i vinska klet (Motika klet) M hotel .UNION' Danes ciganski večer. Ciganski guljaž Ciganski koncert. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina prosta. Proda se tako po ceni dobro ohranjeno motor-kolo svetovno znane tvrdke Lavrin & Klement. 1958—1 Izve se na Poljanski cesti štev. 9. Hiša za trgovino, zraven tudi stro j aru a in gostilna, brez konkurence, na državni cesti se proda* eventualno se da tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Kje, poveupravništvo Slovenskega Naroda". • 1893—3 lirpi agenti zmožni nemškega jezika, se sprejmejo za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk. Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse 20. 1829-6 V Bohinjski Bistrici, v lepem kraju, blizu novo zgrajene Železnice, se oddajo poletne družinske sobe z lepo verando in vodovodom. Na željo tudi opravljene sobe. Cena po dogovoru, Več pove Ivan Rabič, trgovec na Javorniku, Gorenjsko. 1889—2 Karel Planinšek Pron ljubljanska u e I e ž $ a I n i c a za R a u o z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo In čaj o Ljubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Svropa" §• =^=^= (postajališče cestne železnice) = ga l*- priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan. Šelenburgovih ulicah št. 6 vodi naprej. P. n. naročniki se vljudno prosijo, da vzamejo to blagohotno na znanje. 1953-2 Ha najuisjl ukaz Hi e$ove$a m c. In kr. apostol. Veličanstva. XXXVII. c. kr. državna loterija za doline dobrodelne nomene tostranske drl polovice. Ta denarno loterija • edina v Avstriji zak. dovoljena ima 18.137 dobitkov v gotovini v skupnem zneslui 512.200 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovem denarju. žrebanje ho nepreklicno dne ZL junija 1906. Ena srečka velja 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaja lil., Oordere Zollamtstraue 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto* C. kr. loterllsko-dohodnlnsko ravnateljstvo- 1723-6 Oddelek za državne loterije. ie predelani ali Se nepredelani, kakor tudi škuru ji se dobivajo en gros naj- ceneje pri 1234—24 L. Pressburger & sin na Dunaju XX. L Osebni kredit za uradnike, Častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega draštva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer nejftimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konsorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 1164—25 Stokali primerni za prodajalne ali pisarne oddajajo se za avgustov termin ah tudi takoj v najem. Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, na oglju Sod-nijskih in Cigaletovib ulic v Ljubljani. 1936—2 Umeten led izgotovljen iz najčistejše Btudenčnice Iz tovorne ledu I. kranjske pivovarne eksportne$a piva In tovarne slada Ceodorja Jrohlicha rn^mm na Vrhniki. Prodaja se od 2. junija 1906 dalje. Ena plošča posamezno 40 h, en gros 30 h. Priglasitve in naročila v zalogi piva Frohlich v Slomškovih ulicah 27. Telefon 13. 1938-2 Vod j za podružuico z mešanim blagom, pod 24 let star, s prima referenci se išče v stalno službo. Prijazne ponudbe upravni^ »Slovenskega Naroda". 19^1 Ustanovljeno leta 1842. 1N/JPI50V IN QRBOV J BR/1T/I EBERL - Telefon it 154. — Uradni zadružne stroke, v posojilniškem kt| govodstvu popolnoma izvežban io lauciranja zmožen, dobi službo. Mlajši prosilci samskega stanu, j so zmožni stenografije in pisanja 1 stroju imajo prednost. Plača po doJ voru. Pravilno obložene prošuje z jjj kazi dosedanjega službovanja se q pošljejo do 10. Junija t. 1. na nagi] F. J., Celje, poštni odd. št. 88. Kranjski naravni brusilni kamni 1896-3 (osle) p dajo najboljšo ostrino kosam in srpoJ na kar se cenjeni kmetovalci, in trgorj opozarjajo. I. kakovost z rdečo znamko Kosec" K 80J II. „ „ zeleno „ „ 13-II. „ sivi, več vrst, zelo dobri za 100 kosov z zabojem s kolodvo^ Litija pošilja J. Razboršek Šmartno PrV I^itin Zavoj 8 15 vzornimi kamni K 2 50 franka Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1906. leta. Odhod iz L|nbljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči oseb; vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten.1 — Ob 7. n 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj it Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijin vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m do poldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomo* Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, CelovK Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine van Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz 1. in II. razr.), Lipsko, i Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Fran Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kocev]t Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, K ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiia. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z. Dunaja tt Amstetten, Monakovo Inomost, (^direkt. voz I. in II. raz.), Solnograd, Franzensfeste, Lir.; Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — 0 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vi II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line. Ster Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8.- uri zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-ReifHng iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijini!; Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m p< iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhoda Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 n ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniki Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjut 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljata i praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. -* Za binkošti *- priporoča v najveejl Izberi moderne tloMi za dame in otroke, oatistaste arbice ter Mtte, mM, tratam i. inocii^i in jti Alojzija Vivod-Mozetic v Ljubljani, na Starem trgu štev. 21. Modni salon . trgovina as moilniin in perlliiiiu blagom ter kooiekeija. IFopraTrila, lrlo"b-u_iroTr ceno. ~?MI Zunanja naročila točno in ceno. 1833—5 g—^fcz^y_*fcy"—soj gF^^«?—^fjgi —* i"—sj0*—*Q —va i ji „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnic« v CELOVCU. Kupuj« lm prodal« m vrste cent, aaatavnih pisem, prijoritet, m analnih obligacij, srečk, delnic, varat, no m deri*. Promoso Izdaja k vaakamu žrabanju. ko* novcev Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K zoo.ooo—. ■ tonaMi Ni m*** H ***** vrednostne papir)« In Za.vsunx3e> proti vnovćnje aapale kupone. Irorzaal isru/bi. /inkuluje in devlnkulujo vojaške ženitnlnske kavcije. Podružnica v SPLJETU. Denarne vlo«e ep reje me f tekoflem računa aH na vloine knjKioe proti □godnim obrestim. VloJeni denar obreatajo od dne vloge do dne vadtga. 3—61 Promet s čeki In nckcznloeml. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Leatnina in tisk .Narodne tiskarne* 38 19