ISJFR Z R C

SAZU

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Pravopisne kategorije

ePravopisa 2016





Pravopisne kategorije

ePravopisa 2016





Ljubljana 2017





Pravopisne kategorije ePravopisa 2016


Zbirka: Rastoči slovarji

ISSN 2536-2968

Urednik zbirke: Andrej Perdih



© 2017 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC





Urednici


Helena Dobrovoljc


Aleksandra Bizjak Končar





Avtorice opisov problemskih sklopov


Aleksandra Bizjak Končar

Helena Dobrovoljc

Tina Lengar Verovnik

Urška Vranjek Ošlak

Tehnološka podpora

Andrej Perdih



Slovarska zbirka se povezuje z ePravopisom.





Oblikovanje naslovnice


Duša Race





Oblikovanje in prelom


Helena Dobrovoljc


Izdajatelj


Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU





zanj


Marko Snoj


Založnik

Znanstvenoraziskovalni center SAZU





zanj


Oto Luthar





Prva e-izdaja (pdf)

http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1447



Ljubljana 2017





CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



COBISS.SI-ID=290595072

ISBN 978-961-05-0015-5 (pdf)





Aleksandra Bizjak Končar

Helena Dobrovoljc

Tina Lengar Verovnik

Urška Vranjek Ošlak





Pravopisne kategorije

ePravopisa





2016




Uredili

H. Dobrovoljc in A. Bizjak Končar





Prva e-izdaja





V Ljubljani 2017





Spremna besedila





2





2





Podatki o zbirki





Pravopisne kategorije ePravopisa


Zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa je nabor pravopisnih kategorij, ki

omogoča uporabnikom vpogled v proces prenove pravopisnih pravil. V

ePravopisu najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu,

izgovoru, rabi, besedotvornih možnostih besede, posredno pa je uporabnik

obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir se izbrana iztočnica uvršča,

katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje na višji ravni, torej

v pravopisnih pravilih. Zbirka je torej komentar pomensko in problemsko

zaokroženega sklopa slovarskih redakcij v specializiranem pravopisnem,

slovarju, zaradi povezave s slovarjem pa je uporabniku omogočeno tudi, da

pregleduje konkretne rešitve.



Z zbirko je presežen problem pravopiscev več generacij: povezati pravopisni

slovar in pravopisna pravila. Elektronski medij in spletni prostor nam

omogočata prav to: povezavo slovarja, pravil in komentarja obeh, v publikaciji

v formatu .pdf pa so sklopi berljivi neodvisno od spletnega prikaza na portal

Fran <www.fran.si>.



Po drugi strani pa je zbirka tudi popis in pogosto utemeljitev odklonov od

obstoječega kodifikacijskega priročnika, tj. Slovenskega pravopisa 2001.

Normativno veljavnost ubeseditve v pravopisnih pravilih mesečno potrjuje

Pravopisna komisija, ki deluje pri SAZU in ZRC SAZU, slovarski sestavki pa do

potrditve v tem delovnem telesu nosijo oznako »predlog«.



V letu ustanovitve zbirke (2015) smo vanjo vključili 16 problemskih sklopov,

med katerimi so nekateri še podrobneje členjeni (okrajšave, simboli,

psevdonimi ...), in ti problemski sklopi vključujejo približno 1600 slovarskih

sestavkov. Skupaj z opisi prinaša posamezna enota zbirke (torej pravopisna

kategorija) tudi možnost pregleda vseh slovarskih sestavkov, ki so bili

pripravljeni za ponazoritev sklopa.



V letu 2016 so bila v zbirko dodana domišljijska imena, imena držav, religijska

in mitološka imena, poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij,

poobčnoimenjeni samostalniki, različni tipi svojilnih pridevnikov … – skupaj 14

problemskih sklopov z več kot 800 slovarskimi sestavki.





3





Nabor problemskih sklopov po abecedi (2016)



Črke (imena grških črk)

Črke (slovenske)

Črke (tuje)

Domišljijska imena

Imena držav

Lastna imena (osebna, moška)

Lastna imena (osebna, ženska)

Lastna imena (priimki)

Leksikalizirane okrajšave

Okrajšave

Poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij

Poobčnoimenjeni samostalniki

Prebivalska imena

Pridevniki na -ski

Priimki s predimki

Priredne zloženke (vezalne zloženke)

Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena)

Religijska in mitološka imena

Simboli

Stalni pridevki ob osebnih imenih

Svojilni pridevniki (iz domišljijskih imen)

Svojilni pridevniki (iz mitoloških in religijskih imen)

Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen)

Svojilni pridevniki (iz osebnih ženskih imen)

Svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij)

Svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen)

Svojilni pridevniki (iz priimkov s predimki)

Svojilni pridevniki (iz priimkov)

Svojilni pridevniki (iz psevdonimov)

Svojilni pridevniki (iz živalskih imen)

Živalska imena





4





Zbirka Pravopisne kategorije


kot faza v procesu prenove pravopisa



Pri prenovi pravopisa izhajamo iz želje po preseganju zasnove obeh predhodnih

pravopisov, pri čemer želimo v večji meri izkoriščati možnosti, ki nam jih

ponujata spletni prostor in elektronski medij. Tako na spletu (Fran) postopoma

objavljamo slovarske sestavke iz pravopisnega slovarja, ki ima zato značaj

rastočega slovarja in ki smo ga poimenovali najprej Slovar pravopisnih težav,

danes pa ePravopis, saj problemska zasnova poudarja normativne zadrege v

najširšem pomenu besede, četudi prinaša le tiste jezikovne enote, ki

uporabnikom povzročajo normativne in pravopisno-slovnične težave, npr. o

zapisu besede (zapis osnovne oblike in raba velike ter male začetnice, pisanje

skupaj in narazen), rabi ločil, citatnosti (stopnja pisne prevzetosti besede),

oblikoslovno in besedotvorno pregibanje ipd.



Da bi med nastajajočimi slovarskimi redakcijami in pravopisnimi pravili

ustvarili vez, smo se odločili, da bomo slovarske sestavke povezali v

problemske sklope s skupnim imenovalcem in jih poimenovali pravopisne

kategorije. V vsakem slovarskem sestavku na spletu tako lahko najdemo opis

problemskega sklopa, ki je hkrati vez s pravopisnimi pravili, ki so v fazi

prenove. V e-publikaciji je podobno na koncu slovarskega sestavka kazalka

pravopisna kategorija, ki vodi k ustreznemu poglavju v pravilih:





Slika 1: Ponazoritev slovarskega sestavka na portalu Fran z navezavo na ustrezen

problemski sklop



ePravopis bo tako lahko opravljal svojo temeljno vlogo – gradivsko nadgrajeval

in razširjal pravopisna pravila. Načrtovano povezanost pravil in slovarja

omogoča dejstvo, da se prvič po petih desetletjih pravopisna dejavnost

argumentativnega in leksikografskega značaja odvija vzajemno, kar omogoča



5





zlasti povezanost Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU kot

nadinstitucionalnega telesa z delovno skupino za pripravo pravopisnega

priročnika na Inštitutu za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra

SAZU. Tako ob prenovi pravopisnih pravil nastajajo slovarske redakcije, ki tudi

vplivajo na oblikovanje pravil, vsaj v smislu detektiranja odklonov od

sistemskih rešitev.





6





Načela opisov





pravopisnih kategorij


Vsak opis pravopisne kategorije prinaša:

(1) podatek o geslovniku,

(2) opis novosti v kodifikaciji,

(3) sklic na pravopisna pravila v Slovenskem pravopisu 2001 in

(4) podatek o zadnji spremembi.



Podatek o geslovniku vključuje število vključenih redakcij in morebitne

informacije o tem, kako je bil geslovnik sestavljen ter po katerih merilih so bile

izbrane besede, pa tudi, ali je geslovnik spremenjen glede na Slovenski pravopis

iz leta 2001.



V razdelku Novosti so predstavljene novosti v slovarskem sestavku, ki

uporabniku pomagajo pri razumevanju okoliščin rabe iztočnične besede, pa tudi

pri tolmačenju slovničnih podatkov. S kodifikacijskega vidika so pomembne

zlasti novosti pri določanju norme slovenskega knjižnojezikovnega standarda,

ob čemer je vsaka tovrstna novost – premik od kodifikacije, kakršno

predstavljata Slovenski pravopis 2001 ali celo Slovar slovenskega knjižnega

jezika – kategorizirana kot PREDLOG Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC

SAZU. Zato je tudi izrecno omenjena bodisi kot odklon od tradicionalnega ali

novost.



Posamezne novosti, ki jih opisujemo v problemskih sklopih oziroma

pravopisnih kategorijah, so povezane tudi z onaglašenimi paradigmami, ki so v

različici Fran 4.0 uvedene pri vseh pregibnih iztočnicah.





7





9





Problemski





sklopi





8





Črke (imena grških črk)





Geslovnik:

Problemski sklop obsega 24 slovarskih iztočnic in zajema imena grških črk.

Novosti:

V pravopisni slovar so vključena vsa imena grških črk, torej tudi kapa, hi, mi, ni, ki jih v

SP 2001 in SSKJ ni.

Imena grških črk so v slovarju prikazana v posebnih oziroma pogostih okoliščinah rabe, o

čemer je uporabnik obveščen prek oznakovnih pojasnil, npr. kadar iztočnična beseda

nastopa kot »imenovalniški prilastek«.

Novost glede na SP 2001 je izčrpnejša obvestilnost glede položajev, ko nastopajo grške

črke kot deli tvorjenk oziroma kot nepregibni prvi deli besednih zvez (α-žarek). Glede na

že ugotovljene in pojasnjene premike v jezikovni rabi je normiran zapis narazen (alfa

žarek), uvedeno pa je pojasnilo »nesklonljivo v zvezi« (npr. alfa žarek) in napotilo na

sistemsko ustreznejši zapis (žarek alfa).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 16.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





10





Črke (slovenske)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 50 slovarskih iztočnic ter zajema male in velike črke slovenske

abecede.

Novosti:

V slovarju so sicer samostalniške sklonljive črkovne enote prikazane v posebnih oziroma

pogostih okoliščinah rabe, o čemer je uporabnik obveščen prek oznakovnih pojasnil, npr.

kadar nastopa iztočnica kot »imenovalniški prilastek«, je »nesklonljiva«, se pojavlja »ob

številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk.

Novost glede na SP 2001 je prikaz razlike med govorno in pisno uresničitvijo v nekaterih

položajih, npr. v orodniku je bilo pri rabi predloga z/s do sedaj odpravljeno razlikovanje

med izgovorom črke s soglasnikom (s s-jem) in s samoglasnikom (s s-om), čeprav je iz

sklonila razvidno, da se izgovor razlikuje (Na ovratniku uniforme je imel dva S-ja/S-a).

Sprememba je uvedena pri črkah, kjer je razlikovanje uresničeno (f, s, š).

Vse črkovne iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 6, 7, 8.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





11





Črke (tuje)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 12 slovarskih iztočnic in zajema male in velike črke, ki niso del

slovenske abecede (ć Ć, đ Đ, q Q, x X, y Y, w W).

Novosti:

V slovarju so prikazane posebne oziroma pogoste okoliščine rabe, kadar nastopa črka

oziroma slovarska iztočnica kot »imenovalniški prilastek«, je »nesklonljiva«, se pojavlja »ob

številki«, na primer ob hišnih številkah in drugih primerih druženja črk in številk.

Novost glede na obstoječo kodifikacijo je povezana z zamenjavo vrstnega reda izgovarjave

pri črki q.

Vse črke so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 6, 7, 8.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





12





Domišljijska imena



Geslovnik:

Problemski sklop obsega skupaj 77 slovarskih iztočnic. Nabor je prenovljen oz.

aktualiziran glede na Slovenski pravopis2001 in dopolnjen z iztočnicami, ki so v rabi

pogoste, hkrati pa jih kot zapisovalno problematične izkazujejo tudi vprašanja v Jezikovni

svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Med domišljijska imena smo uvrstili imena bitij in poosebljenih bitij, ki jih navadno pišemo

tako, kot so jih zapisali pisci ali prevajalci del, v katerih se pojavljajo liki s temi imeni.

Tipološko gre za (a) enobesedna imena (Brdavs, Sapramiška, Trnuljčica, Zvitorepec); (b)

večbesedna imena (Mali princ, Rdeča kapica, Snežna kraljica); (c) večdelna imena (Peter

Klepec, Peter Pan, Miki Miška).

Novosti:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z

izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih.

Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik

ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične

analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Pri imenih je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje

podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Najdihojca: B Najdihojčev).

Podatek o zapisu domišljijskih imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je

vsebovan v slovarskem sestavku (pri muca je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v

zvezi« muca Maca; pri racman npr. »v zvezi« racman Jaka).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 45.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





13





Imena držav



Geslovnik:

Problemski sklop v različici SPT (Fran 3.0) zajema 40 eno- in večbesednih iztočnic

(od Afganistan do Dominikanska republika), ki so prvi del širšega seznama

standardiziranih kratkih imen vseh držav sveta, usklajenega v okviru Komisije za

standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje KSZI).

Vir: Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih

ozemelj z najvišjo stopnjo avtonomije.

Vir je dostopen na povezavi:

http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/projekti_gu/komisija_za_

standardizacijo_zemljepisnih_imen/publikacije/.

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeta imena vseh držav s

seznama.

Novosti:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z

izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih.

Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik

ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične

analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Pri tistih imenih

držav, kjer prihaja do mešanja paradigem ženskega in srednjega spola

(npr. Češka, Češko; Danska, Dansko) v tožilniku in mestniku ednine, uporabnika

usmerjamo k obliki, ki se je uveljavila kot nevtralna (veleposlanik v Danski na Danskem).

Med standardiziranimi imeni držav smo sledili dogovoru jezikoslovcev in geografov, ki ga

preverjamo po aktualnem gradivu in Wikipediji. Novost glede na Slovenski pravopis 2001

je dosledna seznanitev uporabnika z uradnim kratkim imenom (npr. Afganistan,

Armenija, Bolivija) in uradnim dolgim imenom (npr. Islamska država Afganistan,

Republika Armenija, Večnacionalna država Bolivija).

Kot samostojne iztočnice so vključena tudi nekatera zgodovinska imena oziroma v rabi

uveljavljena nekdanja imena (Bahrein, Vzhodni Pakistan, Britanski Honduras, Češko).

Povezava med posameznimi različicami imena iste državne entitete je nakazana z

vodilko prim. (= primerjaj).

Pogostejša nadomestna oziroma sopomenska poimenovanja (dežela tam spodaj, dežela

orlov) so prikazana v zgledih, v prihodnje pa bodo kot stalne besedne zveze vključena pri

iztočnicah, npr. dežela.

Pri vsaki državi je uvedeno besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek ter

vsebuje podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, pridevnika na -ski in

svojilnega pridevnika iz prebivalskega imena, če slednji besedotvorno izstopa, npr. zaradi

preglašenega obrazila (npr. pri Danska: B Danec, Danka, danski, Dančev).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 63.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





14





Lastna imena (osebna, moška)



Geslovnik:

Geslovnik obsega 88 imen. Oblikovan je bil na osnovi podatkov Statističnega urada RS, in

sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji izbrana:

(1) imena, ki so problematična z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene

oblike (z oz. s -em);

(2) imena, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Niko) oziroma

neimenovalniško prekrivna podobna imena (tip Nik);

(3) imena, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jure);

(4) imena, ki izgubljajo neobstojni polglasnik (tip Klemen);

(5) imena, ki so homonimna ženskim imenom (tip Aljoša, Saša), in

(6) imena z dvojno paradigmo (tip Luka).



Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju

naglasnih dvojnic nekaterih imen (Alèš in Áleš).

Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi

zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa

imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša

sistemske možnosti pregibanja, uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj

elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča

razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek (npr. pri Niko in Nik: B

Nikov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti: medtem ko smo za

osebna lastna imena tipa Luka (Luke in Luka) ugotovili, da je sklanjanje po moški in

ženski (II. moški) sklanjatvi enakovredno, zato povezano z dvojnično oznako »in«, smo pri

tipu Roza (tako še Kaligula, Mahatma, Petruška), kjer gre za vzdevke ali kot priimke

rabljena imena, odkrili precej večjo pojavnost oblik, ki sledijo ženski paradigmi (z

Mahatmo), zato smo dvojnico (npr. z Mahatmom) uvedli kot neprednostno (tj. uvedeno z

dvojnično oznako »tudi«).

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o

tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Jure: B Juretov).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





15





Lastna imena (osebna, ženska)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 30 imen. Oblikovan je bil na osnovi podatkov Statističnega urada

RS, in sicer so bila iz skupine 200 najpogosteje rabljenih imen v Republiki Sloveniji

izbrana:

(1) imena, ki so problematična z vidika besedotvorja, npr. pri tvorbi svojilnega pridevnika

(ica : -ičin);

(2) imena, ki so homonimna moškim imenom (tip Aljoša, Saša);

(3) dvodelna imena (tip Ana Marija);

(4) nesklonljiva imena (tip Ines) in

(5) imena z enozložno podstavo (tip Lea), hkrati z njihovimi poslovenjenimi oblikami

(tip Leja).



Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko

smo spremembo naglasne norme oprli na ugotovitev o govorni realizaciji z

vmesnim j (naglas Têa namesto Téa po SP 2001, kjer je bil naglas podrejen moški obliki

(Téodor)).

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek (npr. pri Teja: B Tejin,

pri Tea: B Tein in Tejin).

Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi

zahtevnejšimi oblikami.

Vsa imena so opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





16





Lastna imena (priimki)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 136 priimkov. Seznam je bil oblikovan na osnovi podatkov

Statističnega urada RS, in sicer so bili iz skupine 200 najbolj razširjenih priimkov v

Republiki Sloveniji izbrani:

(1) priimki, ki so problematični z vidika oblikospreminjanja, npr. orodniške preglašene

oblike (z oz. s -em);

(2) priimki, v katerih se pogovorno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Jenko);

(3) priimki, v katerih se obvezno uresničuje podaljšava osnove s t (tip Černe);

(4) priimki, ki izgubljajo neobstojni samoglasnik (tip Krivic) in

(5) priimki z naglasno in oblikoslovno dvojnico (tip Kováčič in Kôvačič).



Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen pri uvajanju

naglasnih dvojnic nekaterih priimkov (Kováčič in Kôvačič).

Uporabniku prijaznejše je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi

zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa

imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami prinaša

sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj

elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča

razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o

tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Černe: B Černetov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 41.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





17





Leksikalizirane okrajšave



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 4 leksikalizirane okrajšave (dede, deoo, espe, vede).

Novosti:

Tako kot pri stično pisanih okrajšavah, kjer so naglašene le zadnje sestavine, tudi pri

leksikaliziranih okrajšavah naglašujemo le zadnje sestavine (dedé).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 595, 596, 597, 598, 1025.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





18





Okrajšave



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 478 okrajšav. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede na SP

2001 in dopolnjen z novimi okrajšavami.

V problemskih sklopih so zajete poleg običajnih okrajšav tudi:

• okrajšave s piko spredaj (.com 'company'),

• okrajšave z vezajem, tj. okrajšave prirednih zloženk (č.-b. 'črno-bel'),

• okrajšave s stično piko, tj. okrajšave podrednih zloženk

(nar.zab. 'narodnozabavni'),

• okrajšave lastnih imen (Dol. 'Dolenji', 'Dolnji'),

• okrajšave besednih zvez (dipl. inž. 'diplomirani inženir') in

• okrajšave delov besedila (itd. 'in tako dalje').

Novosti:

V slovarju so s pomočjo oznakovnih pojasnil izpostavljeni posebni položaji, ko postavimo

okrajšavo za ločilo (»z vejico«) ali ko se pojavlja okrajšava v zvezi okrajšav (»v zvezi

okrajšav«).

Pri okrajšavah nazivov je prikazan položaj rabe glede na lastno ime (»pred imenom«, »za

imenom«).

Pri okrajšavah, ki jih beremo tudi črkovalno ali jih sploh ne razvezujemo (na

primer itd., b. p., d. o. o., v. d.), je podana tudi izgovarjava. Pri nestično pisanih okrajšavah

so naglašene vse sestavine, pri stično pisanih in leksikaliziranih pa le zadnje sestavine.

Zaradi prevladujoče rabe in usmerjevalnega zapisa v pravno-upravnih besedilih, med

drugim v besedilu Zakona o gospodarskih družbah in registru pri AJPES-u, je bil

Pravopisni komisiji pri SAZU predlagan zapis okrajšav gospodarskih subjektov (d. o. o., d.

d., s. p., z. b. o., z. o. o.) v položajih za imenom tudi stično (Helidrom, d.d.). Pravopisna

komisija pri SAZU je predlog sprejela.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 595, 596, 597, 598, 1025.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





19





Poimenovanja mitoloških in

nadnaravnih bitij



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 68 poimenovanj mitoloških, pravljičnih in nadnaravnih bitij.

Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer:

(1) poimenovanja, homonimna lastnim imenom

(npr. bog, bedanec, čatež, hudič, satan, sfinga);

(2) pogosta splošna poimenovanja (npr. angel, rojenica, seraf, volkodlak), ki se pojavljajo

v posebnih zvezah (ajdovska deklica, angel varuh, povodni mož, žalik žena);

(3) še nekodificirana poimenovanja (npr. hobit, ork).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih

bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

Novosti:

Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran. V ponazarjalnih primerih so

upoštevane gradivno podprte razlike glede na lastno ime.

Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (prim.), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih.

Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega

pridevnika (npr. pri bedanec: B bedančev).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 132.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





20





Poobčnoimenjeni samostalniki



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 19 poobčnoimenjenih samostalnikov in temelji na naboru

enakozvočnih lastnih imen, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja

pravopisnih težav, oktober 2016).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih

bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

Novosti:

Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran (npr. afganistanec, matija).

Upoštevane so gradivno podprte oblikoslovne razlike glede na lastno ime:

samostalnik dioskur je redigiran kot samostalnik z vsemi tremi števili, medtem ko je

lastno ime Dioskurja redigirano kot zgolj dvojinsko; samostalnik brazilke je redigiran kot

zgolj množinski, medtem ko je lastno ime Brazilka redigirano kot samostalnik z vsemi

tremi števili.

Gesla vsebujejo vodilko primerjaj (prim.), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih.

Slovarski sestavek zaključuje besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega

pridevnika (npr. pri dioskur: B dioskurjev).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 135.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





21





Prebivalska imena



Geslovnik:

Problemski sklop zajema 64 iztočnic. Trenutno so v slovarju zastopana le prebivalska

imena pripadnikov in pripadnic držav, ki so zajete v slovarju (gl. problemski sklop

»Imena držav«: od Afganistan do Dominikanska republika). Zaradi slabe zastopanosti

posameznih imen v rabi smo seznam že kodificiranih imen v Slovenskem pravopisu 2001

preverjali (a) s sodobnim korpusnim gradivom, (b) z gradivom v virih, ki obravnavajo

problematiko tvorbe prebivalskih imen (S. Lenarčič ), ali virih, ki predlagajo drugačne ali

potrjujejo predlagane tvorjenke (D. Kladnik, Slovar slovenskih eksonimov; D. Perko in D.

Kladnik, Slovenska imena držav), (c) s starejšimi slovenskimi viri (starejši pravopisi in

portal dLib). Pogostnost rabe posameznih pogostejših besedotvornih različic je bila

preverjena v korpusu Gigafida.

Vsa vključena prebivalska imena so enobesedna.

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeta prebivalska imena

po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci držav, pokrajin, mest …).

Novosti:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z

izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih,

saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih.

Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke

oz. se redko uresničujejo.

Pri redigiranju v okviru iztočnic prvega sklopa (od Afganistan do Dominikanska

republika) nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek se

zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države), iz katere je izpeljano prebivalsko

ime (npr. Afganistanka < Afganistan).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 50, 51.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





22





Pridevniki na -ski (iz imen držav)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 33 vrstnih pridevnikov na -ski iz imen držav, nastal je na osnovi

nabora iztočnic problemskega sklopa »Imena držav«.

Vključeni so pridevniki na -ski iz imen tistih držav, ki so zajete v slovarju v prvem sklopu

(od Afganistan do Dominikanska republika). Seznam je bil preverjen s pomočjo različnih

gradivskih virov.

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti pridevniki na -ski iz

različnih izhodiščnih gesel (pokrajine, celine, mesta …).

Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001. Slovarski sestavek

se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu države), iz katere je izpeljan pridevnik

na –ski (npr. albanski < Albanija).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 975.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





23





Priimki s predimki



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 23 priimkov s predimki.

Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer:

(1) priimki, pri katerih je predimek pisan nestično (npr. de Palma, De Palma);

(2) priimki z dvema nestično pisanima predimkoma (npr. de la Vega);

(3) večdelni priimki, od katerih ima zadnji enega ali več predimkov (npr. Calderon de la

Barca);

(4) priimki, pri katerih je predimek okrajšava (npr. St. John);

(5) priimki, pri katerih je prvotni predimek pisan pred opuščajem ali stično

(npr. D'Annunzio, MacDowell).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, ki bodo

uravnoteženo porazdeljena glede na različne tipe in pogostnost v rabi ter uporabniške

zadrege.

Novosti:

Glede na Slovenski pravopis 2001 smo ponazarjalno gradivo v tej skupini obvestilno

razširili s primeri tipičnih skladenjskih rab. Vsa gesla vsebujejo zglede za skladenjski

položaj sredi povedi, in sicer samostojno ter za osebnim imenom (npr. Govoril sem s

kapetanom O'Connorjem; irska pevka Sinead O'Connor). Gesla, pri katerih je predimek

pred priimkom pisan z malo začetnico, pa vsebujejo še zglede za položaj na začetku povedi

(npr. De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju).

Priimki, ki se v rabi pojavljajo brez predimkov, so tudi v iztočnici zapisani brez njih.

Vendar pa je v nasprotju z SP 2001 podatek o obstoju predimka v geslu vsebovan. Pred

tipskim zgledom za skladenjski položaj za osebnim imenom ta tip gesel namreč vsebuje

opozorilo »za imenom s predimkom« (pri Metternich npr. »za imenom s predimkom« Postal

je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha).

Novost glede na SP 2001 je tudi diferenciranje gesel glede na to, ali gre za priimek s

predimkom, ki je bil v pregledanem gradivu vezan na posameznika (tip d'Indy, Saint-

Exupery), ali za splošno rabljen priimek s predimkom (tip Asad, de Souza). Prvi tip gesel

ima v zaglavju vedno identifikacijo (pri Baudouin de Courtenay npr. Jan Baudouin de

Courtenay: poljski jezikoslovec). Drugačna je tudi obvestilnost v delu gesla, ki vsebuje

sklonske oblike, saj je pri tem tipu gesel navedena le edninska paradigma, pri vseh drugih

geslih pa vse tri.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o

tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri d’Indy: B d’Indyjev).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 46, 860.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





24





Priredne zloženke (vezalne

zloženke)



Geslovnik:

Geslovnik obsega 30 vezalnih zloženk in 15 pogosto napačno zapisanih tvorjenk.

Vključuje vse primere tega tipa iz SP 2001, ta nabor pa dopolnjuje novejše gradivo

(npr. evroatlantski, evrosredozemski, socioekonomski, laktoovovegetarijanski ...).

Novosti in pojasnila:

V delovni fazi prenove pravopisnih pravil želimo z izrazom »vezalne zloženke«

poimenovati priredne zloženke z okrnjeno prvo sestavino (arteriovenski). Aktualno

pravopisno pravilo (SP 2001: § 503, 523) je pomanjkljivo, saj uporabnika ne seznanja z

dejstvom, da je vezaj le eden od pokazateljev prirednosti, v primerih teh zloženk pa je

pisanje z vezajem upravičeno le pri tistih, kjer je prva sestavina neokrnjena (arterijsko-

venski).

Primeri zapisov v SPT, ki smo jih glede na SP 2001 spremenili:

ugro-finski → ugrofinski, lakto-vegetarijanski → laktovegetarijanski, kupo-prodaja →

kupoprodaja, kupo-prodajen → kupoprodajen, kupoprodajni; arterio-venski →

arteriovenski, balto-slovanski → baltoslovanski.

Pravopisna komisija pri SAZU se bo še opredelila do izjem tipa:

(1) Avstro-Ogrska – avstro-ogrski, kjer je v rabi zapis na strani vezaja, čeprav je tako za

samostalnik kot pridevnik izpričana tudi raba brez vezaja;

(2) Anglo-Američan(i), ki predstavlja dvojno izjemo, saj vezaj ohranjamo tradicionalno

zaradi priredne podstave, kljub okrajšani prvi sestavini); po drugi strani pa zapis brez

vezaja ustreza podrednemu pomenu, npr. Angloameričan'Američan angleškega rodu'

in angloameriški – 'ki se nanaša na Američane angleškega rodu' oz. 'ameriški z angleškimi

prvinami'.

(3) Posebno skupino tvorijo zloženke, kjer je zapis vezalne in podredne zloženke

prekriven, saj ima zloženka s priredno podstavo prvo sestavino okrnjeno, za zloženko s

podredno

sestavino

pa

je

zapis

brez

vezaja

sistemsko

pričakovan

(afroazijski, angloameriški).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 503, 523.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





25





Psevdonimi (vzdevki ter skrivna

in umetniška imena)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 70 psevdonimov, med katerimi so vzdevki, skrivna imena,

umetniška imena …

Izbrana so bila imena iz slovenske preteklosti, pa tudi imena iz družbenega in

umetniškega življenja ustvarjalcev sodobne popularne glasbe in filma, športnikov ter

modnih ustvarjalcev. Seznam je bil oblikovan s pomočjo enciklopedij, leksikonov;

pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida.

Novosti:

Psevdonimi, zlasti vzdevki in umetniška imena, so obravnavani različno glede na pravo

ime osebe: medtem ko umetniška imena nosilci uporabljajo navadno samostojno, so

vzdevki lahko rabljeni bodisi samostojno (Kajuhove pesmi) bodisi ob pravem imenu, od

katerega jih neobvezno loči posebno ločilo (pesmi Karla Destovnika Kajuha ali pesmi

Karla Destovnika – Kajuha). Za razliko od SP 2001, kjer je ločilo nestični vezaj, je ob

prenovi pravil predlagano ločilo pomišljaj (Karel Destovnik – Kajuh). Rešitev je bila

predstavljena Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU.

Uporabniku prijaznejše glede na SP 2001 je dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z

izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih,

saj so vsa imena opremljena z onaglašenimi pregibnimi vzorci. Dopolnitev s paradigmami

prinaša sistemske možnosti pregibanja, a uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu,

saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne

omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o

tvorjenju svojilnega pridevnika (npr. pri Roza: B Rozov).

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 42.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





26





Religijska in mitološka imena



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 394 imen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko

raznovrstnih primerov, in sicer:

(1) enobesedna imena bogov, boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih,

demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico,

npr. Bog, Dika, Erinije, Lucifer, Avgij, Gigant;

(2) večdelna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico obe sestavini imena,

npr. Bog Oče, Bog Sin;

(3) večbesedna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo

sestavino imena, npr. Sveti duh, Sveta trojica; drugo sestavino dvobesednih imen pišemo

z veliko začetnico navadno le v teoloških in bogoslužnih besedilih, npr. Sveti Duh, Sveta

Trojica;

(4) nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska

nadomestila religijskim imenom in se pišejo z veliko začetnico, npr. Mati Božja in Devica

(za Marijo), Skušnjavec (za Luciferja), Razsvetljeni (za Budo), Gromovnik (za Zevsa,

Peruna ali Jupitra);

(5) stalni pridevki ob religijskih imenih, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. Marija

Tolažnica, Janez Krstnik;

(6) imena, ki soobstajajo ob homonimnih občnoimenskih poimenovanjih, npr. Sfinga ob

sfinga, Himera ob himera ipd.;

(7) še nekodificirana imena, npr. Ganeša, Navzikaa ipd.

Mnoga religijsko-mitološka imena izhajajo iz antične tradicije in so tudi v imenovalniku

pisno podomačena v skladu s pravopisnim izročilom (Ahiles > Ahil). V geslovniku so tudi

tiste pogoste citatne imenovalniške oblike, ki jih izkazuje gradivo (Bakhos/Bakhus;

Partoklos/Patrokles ipd.), uporabnik pa je usmerjen na podomačeno varianto.

Novosti:

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z

izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih,

saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih

(izjema so nekatera religijska imena, uporabljena samo v ednini, npr. Bog, ali množini,

npr. Furije). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja.

Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki

sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih

sklonskih oblik.

Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v

zaglavju.

Pri imenih smo uvedli besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje

podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Abel: B Abelov).

Podatek o zapisu religijskih in mitoloških imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih

zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku (pri Marko je zveza eksplicitno uvedena, npr.

»v zvezi« evangelist Marko ali kraljevič/Kraljevič Marko; pri Faronika npr. »v zvezi« riba

Faronika).



27





Podatek o zapisu večbesednih religijskih imen, pri katerih v teoloških in bogoslužnih

besedilih pišemo drugo sestavino z veliko začetnico, ima v slovarskem sestavku posebno

opozorilo, npr. »v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi« Sveti Duh.

Pri pisnem normiranju religijsko-mitoloških imen smo glede na SP 2001 spreminjali zapis

pri imenih tipa Skila (SP 2001 Scila), Kerber (SP 2001 Cerber), Faetont (SP 2001 Faeton)

kjer je bil predhodno dosežen strokovni konsenz glede ustreznosti zapisa (gl. Bronislava

Aubelj, Antična imena po slovensko, Modrijan 1997). S ponazoritvami v zgledih je

nakazana tudi opozicija med lastnoimenskim in občnoimenskim pri nekaterih bajeslovnih

bitjih, pri katerih zaradi razlik v kodifikaciji med Slovarjem slovenskega knjižnega

jezika in Slovenskim pravopisom 2001 nimamo ločnice med zapisi z veliko in malo

začetnico, npr. Gorgona Meduza nasproti gorgona (SP 2001, SSKJ); Kiklop nasproti

kiklop/Kiklop (SP 2001, SSKJ); Erinije nasproti erinija/Erinije (SP 2001, SSKJ); Sfinga in

sfinga ipd.

Glede sprememb v naglaševanju smo poenotili skupino Odisêj, Heraklêj, Antêj, upoštevali

smo popravke tipa Tetída < Tétida in jezikovni razvoj pri podaljšavah osnove

oblikoslovnega pregibanja, npr. Ikar: Ikara > Ikarja; Dioskura > Dioskurja.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 47, 48.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





28





Simboli



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 265 simbolov. Nabor je prenovljen oz. aktualiziran glede

na Slovenski pravopis 2001 in dopolnjen z novimi simboli, ki jih v rabi pogosto zasledimo

in imamo z njihovo rabo v besedilu težave.

Geslovnik je dopolnjen s kemijskimi elementi, mednarodnimi merskimi enotami in

oznakami, denarnimi enotami, standardiziranimi nazivi držav in ozemelj ipd.

Posamezne tematske skupine simbolov so bile dopolnjene z manjkajočimi iztočnicami

(glasbeni simboli, matematični simboli).

V okviru problemskega sklopa simboli so obdelane tudi vse rimske števke.

Novosti:

V slovarju je izrecno opozorjeno na položaje, v katerih se nekateri simboli razvezujejo tudi

pridevniško, in sicer:

(1) merske enote (cl, cm, dag, dcl, dl, dm, g, hl, kg, km, kV, kW, l, m, mg, min, ml, mm, MW,

s, t in V),

(2) kemijski elementi, ki pridevniško »živijo« v nekaterih kemijskih formulah,

(3) oznake za strani neba (Z stena).

Novost glede na obstoječo kodifikacijo je tudi sistematično zapisovanje izgovarjave dveh

tipov črkovalnega branja (s polglasnikom in brez njega), kadar ga raba izkazuje (hPa

[hapeá in həpəá] 'hidropaskal').

Izrecno so označeni simboli mednarodnega značaja, ki jih uporabljamo tudi v

nepodomačeni obliki (oznake strani neba, držav, merskih enot pri oblačilih ipd.).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1021, 1022, 1023.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





29





Stalni pridevki ob osebnih imenih



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 114 večbesednih iztočnic, ki jih obravnavamo kot samostojne

imenske entitete. Gre za imena zgodovinskih osebnosti, ki so se s svojimi dejanji,

položajem ali osebnostnimi lastnostmi zapisali v zgodovino, namesto priimka pa

uporabljamo:

(1) stalne pridevke po krajih (Herman Celjski, Hema Krška), tudi v predložni obliki

(Andrej iz Loke),

(2) stalne pridevke po osebnostnih lastnostih (Pipin Mali, Karel Veliki), tudi v

samostalniški (Friderik Rdečebradec) in predložni obliki (Ivan Brez dežele),

(3) stalne pridevke v obliki vrstilnih števnikov (Ludvik Štirinajsti/Ludvik XIV.).



Seznam je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida, slovarjev, enciklopedij, leksikonov;

pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida.



Novosti:

Imena s stalnimi pridevki so obravnavana kot dvo- ali večbesedne samostojne iztočnice

(Aleksander Makedonski, Ivana Orleanska).

Pri tistih imenih, kjer je v rabi pogosto tudi neposlovenjena oblika, je uporabnik slovarja

opozorjen na izvirnik (Herman iz Karintije – lat. Hermannus de Carinthia). Če je v rabi

več imen, je uporabnik z vodilko prim. (= primerjaj) napoten na slovensko različico imena

(Herman Koroški).

Pri imenih, kjer je stalni pridevek izkrajevni (Nikolaj Kuzanski, Jezus Nazarečan), je

pogosto mogoče enakovredno uporabljati predložno različico (Nikolaj iz Kuze, Jezus iz

Nazareta).

Normativne usmeritve so nakazane s kazalko gl. (= glej), npr. Simon iz Kirene gl. Simon iz

Cirene, Ignacij Loyolski gl. Ignacij Lojolski ipd.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 43.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





30





Svojilni pridevniki (iz domišljijskih

imen)



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 16 svojilnih pridevnikov iz domišljijskih imen in je bil

narejen na podlagi problemskega sklopa »Domišljijska imena«, vključenega v različico

3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016). Za samostojna gesla so

prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.:

• preglas (Bambijev, Špicparkeljčev),

• premeno c > č (Sneguljčičin),

• neobstojni samoglasnik (Ostržkov),

• knjižno podaljšavo s t (Rožletov) ali

• oblike, kjer je v rabi pogosta neknjižna podaljšava s t (Dumbov).

Novosti:

Svojilni pridevniki iz domišljijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni obliki (npr. Zvitorepčev <

Zvitorepec). Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in

številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





31





Svojilni pridevniki (iz mitoloških

in religijskih imen)



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 81 svojilnih pridevnikov iz mitoloških in religijskih

imen in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Religijska in mitološka imena«,

vključenega v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016).

Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki:

(1) v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr. preglas (Elijev) ali neknjižno

podaljšavo osnove s t (Markov);

(2) nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom (Ahilova/ahilova peta,

Andrejev/andrejev križ, jožefova brada).

Druga skupina bo v nadaljnjih fazah priprave rastočega ePravopisa gradivsko

izpopolnjena na osnovi izdelane tipologije nastajajočih prenovljenih pravopisnih pravil.

Novosti:

Svojilni pridevniki iz mitoloških in religijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla,

tisti, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom, s pomenom 'duhovna

last' ali nastopajo v zvezah, ki označujejo dele telesa, bolezni, rastline, živali ipd., pa so

obdelani v slovarskem sestavku kot posebne zveze.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni obliki (npr. Adamov < Adam). Vse

iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 135, 157.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





32





Svojilni pridevniki (iz osebnih

moških imen)



Geslovnik:

Geslovnik obsega 84 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih

moških imen, vključenih v prvo različico slovarja (oktober 2014). V slovar so vključeni

pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih, jezikovni

svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni

pridevnik pride do:

(1) preglasa (tip Ahačev);

(2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Nikov);

(3) obvezne podaljšave osnove s t (tip Jure);

(4) neobveznega izpusta neobstojnega polglasnika (tip Klemnov ali Klemenov) in

(5) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Aljošev).



Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je

izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z

neobstojnim polglasnikom (Nikov < Nik, Niko).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





33





Svojilni pridevniki (iz osebnih

ženskih imen)



Geslovnik:

Geslovnik obsega 29 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora osebnih

ženskih imen, vključenih v prvo različico slovarja (oktober 2014).

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih,

jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v

svojilni pridevnik pride do preglasa (tip Aničin). Vključeni so tudi zgledi, ko je zaradi

ženskega in moškega homonimnega imena mogoč nesporazum (Saša: Sašev in Sašin).

Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, ko

smo uvedli svojilne pridevnike iz imen z enozložno podstavo brez podaljšave

(tip Pia: Piin in Pijin in Lea: Lein in Lejin).

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je

izpeljan svojilni pridevnik (npr. Aničin < Anica).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 962, 963.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





34





Svojilni pridevniki (iz

poimenovanj mitoloških in

nadnaravnih bitij)



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 13 svojilnih pridevnikov iz poimenovanj mitoloških in

nadnaravnih bitij in je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Poimenovanja

mitoloških in nadnaravnih bitij «, vključenega v različico 3.0 ePravopisa (tedaj Slovarja

pravopisnih težav, oktober 2016).

Za samostojna gesla so prirejeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku

izkazujejo posebnosti, npr.:

(1) preglas (hudičev),

(2) premeno c > č (rojeničin),

(3) neobstojni samoglasnik (palčkov, psoglavčev),

(4) druge posebnosti (božji).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih

bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

Novosti:

Svojilni pridevniki iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij so obravnavani kot

samostojna gesla. Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni obliki

(npr. vilinčev < vilinec).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





35





Svojilni pridevniki (iz prebivalskih

imen)



Geslovnik:

Problemski sklop obsega 23 svojilnih pridevnikov iz enobesednih prebivalskih imen, ki je

nastal na osnovi nabora iztočnic problemskega sklopa »Prebivalska imena« (gl. problemski

sklop »Prebivalska imena«).

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, Jezikovni

svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih

izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do preglasa

(npr. Albančev). V sklopu imen prebivalcev držav, ki so bila obdelana v prvi fazi, ni bilo

nobenega primera premene c > č pri ženskih oblikah, npr. Hrvatica Hrvatičin.

V rastočem slovarju bodo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajeti svojilni pridevniki iz

prebivalskih imen po problemskih sklopih izhodiščnih gesel (prebivalci držav, pokrajin,

mest …).

Novosti:

Pri redigiranju v okviru iztočnic prvega sklopa (od Afganistan do Dominikanska

republika) nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (prebivalskem imenu), iz

katere je izpeljan svojilni pridevnik (npr. Albančev < Albanec).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





36





Svojilni pridevniki (iz priimkov s

predimki)



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 21 svojilnih pridevnikov iz priimkov s predimki in je

bil narejen na podlagi nabora priimkov, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj

Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016).

V rastočem slovarju bo v prihodnjih fazah dodajanja iztočnic zajetih več imen, iz katerih

bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v problemski sklop.

Novosti:

Svojilni pridevniki iz priimkov s predimki so v nasprotju z SP 2001 uvrščeni v samostojna

gesla. Pri redigiranju smo sledili rabi in v gradivu neizkazane oblike iz SP 2001

(npr. Ortegaygassetov, Baudouindecourtenayjev) nadomestili z izkazanimi (Gassetov,

Baudouinov/de Courtenayjev).

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni obliki, kar je za uporabnika

pomembno zlasti pri večdelnih priimkih s predimki, pri katerih je pridevniška oblika

izpeljana le iz enega dela (npr. d'Estaingov < Giscard d'Estaing).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Normativno je ovrednotenje dvojničnih paradigmatskih možnosti.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 115.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





37





Svojilni pridevniki (iz priimkov)



Geslovnik:

Geslovnik obsega 135 svojilnih pridevnikov in je bil narejen na podlagi nabora priimkov,

vključenih v prvo različico ePravopisa (tedaj Slovarja pravopisnih težav, oktober 2014).

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v besedilnih korpusih,

jezikovni svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi priimka

v svojilni pridevnik pride do:

(1) preglasa (tip Bajčev);

(2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Jenko);

(3) izpusta neobstojnega polglasnika (tip Erjavčev) in

(4) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Fajdiga).



Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je

izpeljan svojilni pridevnik, kar je za uporabnika pomembno zlasti pri imenih z

neobstojnim polglasnikom (Bajčev < Bajc, Bajec).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





38





Svojilni pridevniki (iz

psevdonimov)



Geslovnik:

Geslovnik obsega 23 svojilnih pridevnikov iz enobesednih psevdonimov, skrivnih imen,

umetniških imen ipd., ki je nastal na osnovi nabora problemskega sklopa »Psevdonimi«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu, jezikovni

svetovalnici in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni

pridevnik pride do:

(1) preglasa (tip Račev);

(2) pogovorne podaljšave osnove s t (tip Đurov);

(3) obvezne podaljšave osnove s t (tip Rifletov);

(4) izpusta neobstojnega polglasnika (tip Plamnov) in

(5) uporabe ženskega pridevniškega obrazila (tip Rozov).



Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je

izpeljan svojilni pridevnik (npr. Rifletov < Rifle).

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh spolih in številih.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956

Zadnja sprememba:

Fran 3.0, 5. oktober 2015.





39





Svojilni pridevniki (iz živalskih

imen)



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 5 svojilnih pridevnikov iz živalskih imen in je bil

narejen na podlagi nabora živalskih imen, vključenih v različico 3.0 ePravopisa (tedaj

Slovarja pravopisnih težav, oktober 2016).

Novosti:

Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran.

Vse iztočnice so opremljene z onaglašenimi pregibnimi vzorci v vseh številih.

Uvedli smo besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje ime, iz

katerega je tvorjen svojilni pridevnik (npr. Kokijev < Koki).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 115.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





40





Živalska imena



Geslovnik:

Problemski sklop v prvi fazi obsega 6 slovarskih iztočnic. Tipološko se uvrščajo med

enobesedna imena, ki jih pišemo z veliko začetnico (Kerber, Koki, Pegaz).

V rastočem slovarju bodo v nadaljnjih fazah dodana nova živalska imena, če se bo izkazala

potreba po podrobnejši redakcijski obravnavi.

Novosti:

V ePravopisa sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z

izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih.

Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik

ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične

analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Novost glede

na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju.

Uvedeno je besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o

tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Koki: B Kokijev).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 91.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.





41





42





Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša





Znanstvenoraziskovalni center SAZU