pogovorNaš 18 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Z go. Ljudmilo Novak sva se srečala na Kongresnem trgu, ob odprtju spomenika, posvečenega slovenski spravi in vsem umrlim v različnih vojnah. Vsaka vojna za seboj pusti opustošenje, je poseben čas, ko si ljudje dovolimo marsikaj, česar si sicer ne bi. Vojna je delo zla, je zlo delo. Kako hitro se poberemo po takem opustošenju, pa je izraz duhovne moči neke družbe. Želim si, da bi se naš narod še naprej uspešno pobiral po groznem razdejanju, ki ga je pustila zadnja vojna. Prihodnost je v sodelovanju. V tej perspektivi sem pričel pogovor z našo sogovornico, ki jo dobro poznamo: ga. Ljudmila Novak je učiteljica, profesorica, županja, evropska poslanka, več mandatov poslanka v državnem zboru, predsednica stranke, medijska osebnost, sedaj pa tudi kandidatka za predsednico Republike Slovenije. Prava sogovornica za pogovor o domovini. Demokratično kulturo ustvarjamo vsi Naš pogovor: Ljudmila Novak Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor Inštituta Franca Pedička. V četrtek, 13. julija 2017, je bil na Kongresnem trgu odprt spomenik žrtvam vseh vojn. Kako ocenjujete to gesto države? Menim, da je postavitev spomenika korak naprej v procesu sprave na Slovenskem. Po- membno je, da ta spomenik žrtev ne deli na naše in vaše, pač pa priznava, da smo bili Slo- venci žrtev različnih vojn, ideologij, revoluci- je in drugih grozljivih dejanj proti človeštvu. Slovesnosti ob odkritju spomenika sem se udeležila zato, ker želim, da slovenski narod napreduje v prizadevanju za spravo, k čemur smo doprinesli tudi krščanski demokrati s sprejemom Zakona o prikritih vojnih grobi- ščih in pokopu žrtev. Zaradi svetosti življenja je treba vse pokojne dostojno pokopati. To je splošna civilizacijska norma, ki vzpostavlja pravi odnos do žrtev iz preteklosti in vsem živečim omogoča normalno sobivanje. Predsednik Pahor je v svojem govoru omenil pomen »sožitja, spoštovanja in sodelovanja«. Pozdravljam vsa dobronamerna prizadeva- nja, ki vodijo k spravi, dialogu, mirnemu sobivanju in sožitju vseh slovenskih drža- vljanov. Stopicanje na mestu ali vrtenje ve- dno v istem miselnem krogu ter medseboj- no obtoževanje nas ne vodijo v lepšo prihodnost. Tudi sama si želim, da bi v Slo- veniji zmagovalo vse tisto, kar prihaja od dobrega Duha. Svoje delo pa morajo vero- dostojno opraviti tudi zgodovinarji, šola in druge ustanove. Samo resnica nas lahko osvobaja in razbremenjeni preteklosti bo- mo lažje gradili lepšo skupno prihodnost. Katere so vaše tri ključne besede, ki bi bile lahko temeljne vrednote naše domovine, tri smernice, ki bi zbliževale ljudi različnih prepričanj? Družina, domovina, spoštovanje (če je lju- bezen za nekatere premočna beseda in uto- pija). V družini prejmemo in podarimo največ ljubezni ter se pripravljamo na sa- mostojno življenje. V domovini nam je po- navadi tekla zibelka, tam je dom staršev. Človeka zaznamujejo njena kultura, jezik, vrednote; nanjo nas vežejo spomini in po njej hrepenimo, če živimo v tujini. Ponosni smo na korenine svojih staršev in na lepoto slovenske domovine. Medsebojno spošto- vanje, prijateljstvo in ljubezen nas osrečuje- jo in nam omogočajo lepše življenje v zako- nu, družini, družbi in službi. Nadškof Zore je v molitvi za vse padle in ubite izrekel besede: »Slovenskemu narodu pa nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo.« Veseli me, da je bil k blagoslovu spomenika povabljen tudi gospod nadškof in da je to povabilo sprejel, zmolil ob spomeniku za vse žrtve ter tako nakazal tudi smer prese- ganja delitev in zamer iz preteklosti. Pri- sotnih je bilo tudi nekaj duhovnikov, re- dovnikov in redovnic. Vojne so polne grozodejstva. Človeško ravnanje lahko po- stane pod različnimi pritiski grozljivo, ne- človeško, zločinsko. To pusti posledice in rane pri žrtvah in njihovih svojcih, še večje ter težko ozdravljive rane pa pri tistih, ki so grozodejstva storili, najsi to priznajo in ob- žalujejo ali pa skrivajo, prikrivajo sebi in drugim. Šele resnica, odpuščanje, kesanje in obžalovanje človeka osvobodijo peklen- skih muk krivde. Kdor je to zmogel, se je rešil in verjetno tudi odrešil. Kdor je to po- tlačil v sebi in zanikal, je velikokrat otrdel, otrpnil, nemalokrat pa si tudi vzel življenje. Zato je potrebno, da se razkrije vsa resnica bratomorne vojne, revolucionarnih med- vojnih in povojnih pobojev ter nas osvobo- di kot narod, ki si je zaradi tujih ideologij, človeškega napuha, pohlepa in želje po nadvladi prizadejal veliko gorja. In – enako kot je nadškof molil za vse, potrebujemo take molivce, ki bodo molili za vse. pogovorNaš Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 19 Kako doživljate kronično razdeljenost ljudi na različne strani? Ljudje so vedno različno razmišljali in še bo- do. Različnost v pogledih pa nikoli ne sme biti potuha za nasilna dejanja. Vojni čas je ljudi potisnil v nasilje, vojna ga je legitimira- la, kar je povzročilo mnoge rane in bolečine. Ljudje so se znašli na različnih straneh, odvi- sno od mnogih okoliščin, dogodkov, regij- skih značilnosti, verskega prepričanja in tudi osebnostnih lastnosti. Tisti, ki so se ob koncu vojne znašli na strani 'zmagovalcev', so imeli ob komunističnem prevzemu oblasti največ materialnih in kariernih koristi. Zaradi se- bičnih koristi so tudi mnogi verni ljudje po vojni podpirali komunistično oblast. Ljudje pa, ki so se uprli komunističnemu nasilju, so bili zaznamovani, zasramovani, poniževani. Še posebej izpostavljeni so bili sorodniki ubi- tih ali od komunistične oblasti preganjanih ljudi. To je povzročilo mnoge rane in boleči- ne. Kljub odpuščanju storilcem se ob krivič- nem obtoževanju in izkrivljanju resnice rane vedno znova odprejo. Nekateri politiki na obeh polih pa to ranjenost in razdeljenost iz- koriščajo za dosego svojih političnih ciljev. Tako pod krinko »prizadevanja za resnico« izrabljajo bolečino ljudi in znova spodbujajo k nezadovoljstvu in delitvi. Njihova politična moč se hrani z delitvijo, zato izkoristijo vsa- ko priložnost, da ohranjajo tlečo iskro ne- zaupanja in delitve pri življenju. Cilj demo- kracije pa je pustiti svobodo razmišljanja in opredeljevanja ter spoštovanje vsakega člo- veka. Kaj bi pomagalo pri ustvarjanju pogojev na Slovenskem, da se bratomorna vojna in nasilje ne bi nikoli več ponovila? Najpomembnejša sta vzgoja za vrednote ter osebni prispevek vsakega izmed nas. Vse pa se začne pri vzgoji v družini, nadaljuje v šo- li, javnem življenju in v medijih. Več kot je osveščenih posameznikov in zdravih dru- žin, bolj zdrava je družba. Ne pomaga nam, če s prstom kažemo na druge, česa niso sto- rili, pač pa se moramo vprašati, kaj smo sto- rili mi, jaz, da bi bila ta družba bolj zdrava. Žal ljudje ne izkoristimo vseh svojih duhov- nih in intelektualnih potencialov. Preveč- krat smo ravnodušni do družbenega in po- litičnega dogajanja, namesto da bi ga sami sooblikovali. Po- gosto tudi 'jamra- mo' in se pritožu- jemo, da stvari ne gredo v pravo smer, hkrati pa ne storimo veliko, da bi se bolj angažira- li za uveljavitev naših vrednot. Ali se potem sploh lahko čudimo, če gre svet v drugo smer, kot si želi- mo? Želim si, da bi bilo več dejavnih državljanov, ki so- ustvarjajo zdrave odnose v državi. Več kot je takšnih, manj je prostora za nasilneže, pre- varante in zdra- harje. Žal človeštvu ne ka- že najbolje. Število konfliktov v svetu se povečuje, terori- zem je prisoten vsak dan. Namesto manj nasi- lja in manj lačnih ljudi jih je žal vedno več, kar je odraz egoizma in razkroja temeljnih moral- nih in etičnih vrednot, ki so oblikovale demo- kratično Evropo in slovenski narod. V Sloveni- ji nam manjka optimizma in zadovoljstva. Naloga nas politikov pa je, da se zavzemamo za resnico, poštenost, pravičnost, medsebojno spoštovanje in za družino. Biti moramo odgo- vorni do sočloveka, domovine in stvarstva. Prepoznavati moramo tudi lažne preroke in lažne 'vrednote', ki družbe ne vodijo v pravo smer. Katere so temeljne vrednote demokracije? Spoštovanje vsakega človeka, dialog, ustvar- jalnost in podjetnost, svoboda govora in iz- ražanja stališč, verska svoboda, svobodne in poštene volitve. Pravica, da voliš in si izvo- ljen. Zelo pomembno je pravično in pošte- no delovanje vseh vej oblasti, zakonodajne, izvršne in sodne. Za vse državljane enake izhodiščne možnosti, kot so pravica do izo- braževanja, zdravstva, dela, ustvarjanja. Spoštovanje osebne lastnine ter temeljnih etičnih in moralnih vrednot. Zelo po- membna je tudi solidarnost do tistih, ki po- trebujejo našo pomoč in pomoč države. Bili ste tudi profesorica na srednji šoli. Kakšno držo naj ima slovenski učitelj, da bo v svojem profesio- nalnem življenju državotvoren, učitelj demokratičnega sobivanja? Učitelj ni le posredovalec znanja, pač pa tu- di pravih vrednot. Poleg tega, da je dobro strokovno podkovan, mora učitelj veliko delati tudi 'na sebi'. Šele ko je učitelj sam notranje umirjen, ko razume in spoštuje sebe, lahko ta mir, ljubezen in spoštovanje daje tudi svojim učencem, dijakom in štu- dentom. Meni so pri pedagoškem delu naj- bolj pomagale duhovne vaje, molitev in prizadevanje, da bi videla v vsakem človeku božjega otroka. Poleg dobrega posredova- nja znanja, jasne razlage in ravno prave mere zahtevnosti pa učitelj učence najbolj prepriča s svojo osebnostjo in zgledom, tudi v odnosu do države. Večina Slovencev je ponosna na lepote naše domovine. Učitelj mora še posebej gojiti pogovorNaš 20 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 ljubezen do našega jezika, literature, znan- stvenih, športnih in drugih dosežkov, po- znati mora zgodovino svojega naroda in dr- žave. Zavedati se mora, da so za urejeno življenje potrebni tudi država in njeni pod- sistemi. Politika odloča o mnogih stvareh v našem življenju, zato moramo mlade spod- bujati k zavedanju, da je vsak od nas do ne- ke mere soodgovoren za prihodnost skupne hiše. Volitve so praznik demokracije, ki ga proslavljamo z odgovorno izbiro na voli- tvah oziroma s tem, da tudi sami aktivno sodelujemo na njih. Učitelj uči mlade, kako naj postanejo dejavni, odgovorni in pono- sni državljani. Vrniva se k državnim simbolom. Kakšen odnos imamo do svojih simbolov? Mnogi navijači ponosno vihtijo slovenske zastave ob športnih dogodkih, medtem ko ob državnih praznikih zastavo izobesijo le redki. Kdor je jezen na politiko in politike, ni treba, da je jezen še na državo, ki smo si jo končno izborili. Želim si, da bi cenili svo- jo državo in ta občutek izražali tudi z upo- rabo zastave, grba in himne. Starši svojim otrokom prvi vzpostavljajo odnos do države. Za domoljubje pa mora vzgajati tudi šola na vseh ravneh. Šole ima- jo na leto vsaj dve čudoviti priložnosti, ko lahko učencem pripovedujejo našo zgodbo, to je ob dveh največjih državnih praznikih: ob dnevu državnosti in dnevu samostojno- sti in enotnosti. Učenci morajo vedeti, kaj je slovenski narod ohranilo na zemljevidu sveta in kaj pomeni danes samostojna in neodvisna slovenska država. Mlade mora- mo vzgajati k takšnemu ravnanju, da bomo ohranili svojo samostojnost tudi v priho- dnosti, v času globalizacije in digitalne de- mence, ki bo prizadela tudi odnos do naro- da in slovenskega jezika. Vladi ste dali pobudo, da bi država vsem mladoporočencem podarila slovensko zastavo. Zakaj se vam zdi, da bi bilo to dobro? Že štirinajst let sem pooblaščena za skle- panje civilnih porok. Na sestanku vseh pooblaščencev in matičarjev UE Domža- le smo obžalovali, ker so občine ukinile priložnostna darilca za mladoporočence. Mladoporočenci začenjajo novo skupno pot v novem domu, zato bi jih podarjena slovenska zastava (kot identifikacijski simbol države) morda le spodbudila k ve- čjemu domoljubju in tudi k izobešanju slovenske zastave. To pobudo sem naslo- vila na Vlado Republike Slovenije in pred kratkim prejela odgovor, da temu predlo- gu ne nasprotujejo in da bodo razmislili o primernem darilu. To bi lahko bila drob- na gesta države, spodbuda, da bi se vsi počutili bolj ponosni v svoji domovini, saj vemo, da so simboli pomembni. Ko ste bili v Evropskem parlamentu, ste delovali v Odboru za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport. Eden od vaših uspešnejših projektov je bil tudi Europass. Kot slovenska poslanska v Evropskem par- lamentu sem bila članica Evropske ljudske stranke, ki me je določila za glavno poro- čevalko parlamenta za novi skupni sveženj dokumentov z imenom Europass. Tako me je doletela pomembna naloga in čast, saj sem bila prva slovenska poslanka poro- čevalka, kar je najpomembnejša naloga vsakega evropskega poslanca. Najbolj se je uveljavil obrazec za življenjepis Europass, ki ga uporabljajo v državah članicah EU študenti, iskalci dela oziroma vsi tisti, ki želijo s pomočjo tega enotnega obrazca posredovati svoj življenjepis. Junija letos je EP sporočil, da je Europass uporabilo že več kot 60 milijonov ljudi in je eden od najuspešnejših, najpogosteje uporabljenih in najcenejših skupnih projektov EU. Do- kument bodo v prihodnjih mesecih poso- dobili, da bo njegova uporaba še bolj do- stopna in učinkovita, kar bo pripomoglo k večji mobilnosti znotraj EU. Vesela sem, da sem bila tudi sama del tega uspešnega projekta. Naša identiteta je tudi evropska, kakšen je sedaj odnos do Evrope? Slovenija je evropska država, zato smo zaznamovani z evropsko identiteto, kul- turo. Iz grške filozofije, rimskega prava, krščanske kulture in razsvetljenstva so zrasla načela demokracije, politična or- ganiziranost, način našega obnašanja in bontona, pojmovanje človeka in družine. Ljudje iz iste regije ali države imajo ena- ko ali podobno govorico, ki se je obliko- vala skozi stoletja in tisočletja ter zapisa- la v pravila, slovnice in pravopise. Vse to velja tudi za slovenski narod. Naša iden- titeta se je oblikovala tudi ob srečevanju z drugimi narodi in kulturami. Evropska zveza je nastala na ruševinah druge sve- tovne vojne, ko so veliki državni vodite- lji, nemški kancler Konrad Adenauer, francoski zunanji minister Robert Schu- man, italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi, vsi so bili krščanski demokrati, spoznali, da je treba prema- gati sovraštvo in zamere iz preteklosti ter skupaj graditi novo prihodnost. Če ve- mo, koliko hudega so evropski narodi za- radi nasilnih ideologij in nespametnih ter samopašnih diktatorjev prizadejali drug drugemu, odločitev za sodelovanje in odpuščanje nikakor ni bila lahka nalo- ga, kot se nam morda zdi danes. Pomisli- mo samo na razdeljenost našega naroda več kot sedemdeset let po vojni. Toda Evropa je zmogla. Zaradi odločnih in vi- zionarskih voditeljev z jasnimi vrednota- mi se je pobrala in s sodelovanjem zacve- tela ter ustvarila največjo blaginjo za večino svojih narodov in ljudi. V času globalizacije postaja svet še bolj preple- ten, povezan in soodvisen, ob tem pa ves čas poteka tudi huda tekma, ki ji pravimo konkurenčnost. Prepričana sem, da so povezanost, mirno reševanje sporov in sodelovanje v EU še vedno nujno potreb- ni za ohranitev miru in nadaljnji razvoj. Upravljanje te raznolike kompozicije je seveda zelo zahtevna naloga. Razpustitev tega skupnega upravljanja pa lahko vodi v nove spore, tudi v kaos in vnovično za- piranje meja. Tega si ne želimo, ker bi s tem vsi izgubili. Poleg tega pa Evropo ča- kajo še mnogi drugi izzivi, kot so migra- cije, staranje prebivalstva, terorizem … Zato je za vse evropske države, tudi za Slovenijo, EU nujno potrebna, čeprav ni idealna skupnost. Z zmanjšanjem odveč- ne birokracije in bolj enotnim nastopa- njem navzven, poglabljanjem zavedanja o temeljnih skupnih vrednotah, ki dajejo Evropi svojsko identiteto v globalnem svetu, lahko spet postane močna, uspe- šna in najbolj demokratična skupnost na svetu.