Razne novice. * Rodoljubi! Priatopite maogošte^ilBO hkat. tisko^Bema drastra 7 Maribora, ki 7zdržaje tiakarao av. Cirila, izdaja uaša liata ,Sloy. Gospodar" ia nNaš Dom" ter je 7gled tega za aaa krščaaski aarod velikacskega p< meaa. Kdor ima daadaaes mogožea ia 7pli7ea tisk7 s?ojih rokah, ima oblast aad tisoči ia stotisoči Ijadi. Od vae8traaake moralae ia g m 0 t a e podpore je odvisao, bo li moglo katol. tiskovao drustvo aas tisk tako visoko povzdigniti ia ga razsiriti, kakor aamerava ia kakor zabteva asša doba. — Letaa udniaa zaaaa 10 K; adje dobi^ajo BS!o7. Goapodar" s prilogo BNaa Dom" brezplačao. Kdor je že poalal aaroČBiao za 1. 1906, pa želi postati člaa draatya, aaj doposlje še 6 K s pripombo, da je 4 K že plačal kot DaroČBJBO. 0 d b 0 r. * Naše vabilo. Vse Slo^eaee prijazao yabimo, da 8i caročijo aaa list. Oaobito proaimo spodaještajerake kmete, da širijo ia podpirajo 87oj staaoyski list. Cim bolj razairjea bo ajih liat, tem bolj ae bo širila staaofska zayest, tem b lj se bodo apostevale tudi kmečke zabteve. Za eelo leto stane bat 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Da se olajaajo Bpra^aiaki posli, aaj vsak aapiše aa aakazaico: star aarofjaik ali no7 naročaik. Dae7ae ao7ice bomo odslej arejevali po gla^aratvih. Da ae hitreje labko seatavlja list, je pred 7sako ao7i'co začetaa črka dotičaega gla^arst^a. Vse dopiaaike zah?aljajemo za donedaaje 8odelo7aBJe ter jib proaimo, da Bam oataaejo z^eati tadi y B07em leta. Po8ebao dobrodosla so aam kratka, jedraata poročila! Daljaa poročila moramo zaradi nedostajaaja prostora pogoato krajšati, kar je za aaa težavao delo, a dopiBaikom aa^adao aeljabo. Torej kratko in jedraato ! * Umrl je 7 Brežicab dae 29. dec. 0. Beaedikt Gradišaik, fraačiakaa, zlatomaiaik ia spoyedaik ravBjtaaj. R dil se je dae 5. avg. 1825 7 Dobrai. N. 7 m. p.! * Osebne vesti. Č. g. Jaaez Krst. Pediček, miaijoaar, je preata^ljea od S7. Jožefa nad Celjeai k 87. Jožefa pri Maribora. * Duhovske spremembe. Č. g. Jožef K 08t*BJe7ec, pro^izor 7 Soboti, je poatal žapaik 7 KalobjB. Kot pro^izor 7 Soboto pride 6. g. Franc Adlasaik, kaplan 7 Mati. — Presta^ljeai so 6. g. kaplaai: I^an Lah iz Čreauovca 7 Mato, Aatoa Ko7ačič od Št. Ilja aad Tarjakom 7 Črešao^ec, I7aa Laskar, pro^izor 7 Kalobja, kot kaplan 7 Št. Ilj aad Tarjakom. — Č.g. Vmko Loreačič, dosedaj kaplaa 7 Rajheabarga, je imeao^aa žapaijskim upraviteljem 7 Se^aici. * Iz šole. Razairjeaa je petrazredaica 7 Št. P»7la pri Prebolda v šeatrazredaico, d^orazredaica 7 Stopercab je razairjeaa 7 trirazredaico. Za aadačitelja aa Ijad8ki šoli 7 Sp. Pnlskivi je imeaovaa defiaiti^ai ačitelj 7 Frama Jožef Vodoaek; za ačitelje, oz. ačiteljice so imeao^aai: za ljadako solo 7 Se^aici začasai ačitelj 7 Artičah Fraac Dernovšek; za ijuduko nolo v Vidma ačiteljici Ljadmila G o m i I a e k pri Sv. Jedrti aad Laakim ia Ivana Piller 7 Kapeli pri Brežicab; aa ljadako solo 7 Št. Raperta 7 SI07. gor. je in en<7aua Marija J e a 0 7 a i k, za ljadako aolo 7 Raaah nčiteljica pri S7. Križa pri Slatmi Ana A m b r a a. Nasta^ljeaa je pa ačiteljica ročaib del Marija Siter za aolo 7 Vahreda. * S pošte. Postai aradaik g. Ivaa Kreft je presta^ljea iz Pragerskega 7 Gorajo Rsdg.mo. * Pogreb po f Marko Črnotu je pokaz»l, kako priljabljea je bil blagi mož pri sobratih ia Ijadst7a. Udeležilo se je pogreba 34 dabo7aiko7 ia obilica aaroda. Govoril je 7 slovo č. goap. Fr. S. Šegala, cerkvena opra^ilaje izvrsil 6. g. kaaoaik Aatoa Hajšek iz SI07. Bistriee. * ,,Slovensko-nemška meja na Štajerskem.1' To je aaslo7 kajigi, ki priaasa zaaimive doae8ke k pros^etai zgodo^iai ia aarodopisja atajer8kih Slo7eace7. Kajigo je spisal g. Aate Beg 7 Ljabljaai, dobiti jo je za eao kroao. Kdor prečita to knjigo, stopi ma pred oči 7 7sej strašaosti žaloataa re8Bica, da je meja 7 veliki ae^aracsti. TVda kako jo reaiti? Pisatelj aam pra^i: ^Eaa taka pot (kako pomagati Slo^eBce« ob meji) se je ra^aokar lzbrala. Sloveaaka kračaaako socialna zveza aa Štajerakem aamreč razglasa, da auuje potovalao kajižico za te obmejae kraje ter pozi^lja rodo ljabe, da darajejo 7 ta namen knjig ia deaaraib SredBte^". FrOSlmo luitrj rodoljube, da re.4 store kaj za obranitev obmejaib Sloveccev s tem, da podpirajo aataaovite7 podjetja. * Imenovan je za okr. glavarja 7 Slo^eajgradca okrajai aadkomiaar Eraat pl. Lebmaa 7 Celju. * Novi šolski nadzornik. Nemski listi poročajo, da ae bo odata^il dot?edaaji šolski aadzoraik za mariborsko okolico g. dr. I7. B e z j a k, ki je Nemeem tra v peti, ker je Slo^eaee. Na Bjego^o mesto baje pride g. Fraac Brence, aadačitelj 7 Št. Vida pri PtBja. * Vplačevanje neposrednih davkov I. četrtletju 1906 ae mora z^raiti do aledečih roko7: zemljiski, hisao-razredai ia hišao-aajemaiaski in 5% da^ek od aajemaiaskih dohodko7: 1. obrok do 31. jaaaarja, 2. obrok do 28. februarja, 3. obrok do 31. marca 1906; splosai dohodabaki da^ek pr?i četrtletai rok do 1. jaaaarja 1906. * Prilogi današnji številki sta rGaqjeaje ia obdelo7aaje tra7aiko7 ia deteljiač" ter BKme to7alec.a * Koledar BT)ružbe sv. Cirila in Metoda" za 1. 1906 ae je ra^aokar razposlal. Koledar je aamenjea peBnika Fr. Preaeraa ter obsega apiae: Tomo Znpan: Dva Prešerao^a rokopiaa; I. Poboljaar: Drobnosti 0 Preserna. Nadalje obaega rKoledar" tudi dražbia jVeataik." Zanimi^i koledar ae aaroča pri dražbiaem Fodat^a ia staae pogamezai iz^od 8 poataiao 7red 1 K 30 7. — Dražba izkazaje za 1. 1904 25.508 K 79 v dohodko7, torej za 10000 K več, kakor 1. 1903. Veadar bi dohodki lahko zaašali 50.000 K, če bi 7se podražaice storile 87ojo dolžaogt. Vaeh podražaic je komaj 151, a ae od teh ni poalalo niti 7iaarja 72 podružaic. Od teh jih imamo aa Štajarakem 16 ia aicer: Braslo^če, Gorajigrad, moaka 7 Št. Jarija ob jaž. žel., Laski trg in okolica, Lehea, Sv. Lenart v SIot. gor., Ponikva, Ptaj, Rečica 7 Sav. dol., Se^aica ob Sa7i, Šaleska doliaa 7 Sostaaju, Š k 0 f j a 7 a s pri Celja, Trbo7lje ia okolica, Veleaje, Vraasko, Vahred-marenberiki okraj. — Razprto tiakaae podražaice bo že tadi laai spale ter ao izostale s prispe^ki. Ali ni tam aobeaega rodoljaba, ki bi zbadil speče ade ia zbiral doaeake za to koriatao dražbo? * Potres. Spodaio Štajerako zadnjo megece sem 7edao pogoateje trese Prej aismo bili 7ajeai aa tako pogosto mikaateaje, toda aedaj se že bo astrašimo 7e6 tako, če se 7Ča8ih malo zemlja zmaje. Bug aaa obvaraj, da bi le kaj hajaega ae prialo. Vae okoli aas je že porašil potrea, Zagreb, potem Ljabljaao. Pri aa8 amo tokrat eatili aamo aekoliko krepkejai gibljaj. Iz tega ae da aklepati, da staaajemo mi Spodnje Štajerci aa precej močai podlagi. Toda tudi močaa podlaga labko eakrat popasti, 6e se jo hodi 7edao treat. Zadaji potrea, ki je bil 7 torek, dae 2. t. m zjatraj, 8e je že precej bolj občatil, kakor prejšnji, vcadar akode ai aapra^il aikjer, kolikor saio mi iz^edeli. Slede^e aam doala poročila: Maribor. Dae 2. t. m. zjntraj smo čatili d7a potreaaa saaka. Prvi ob 5. zjntraj je bil zelo labek. Pol nre pozacje je pa bil diugi, kateri je pa že precej strcsol hiše, da je zidovje zaakripalo. Potrea, ki je imel snaer od 7zboda proti zaboda, ,ie trajal kakih pet sekaad. Ljadje pripo^edajejo, da je bil tadi ob 4. ari zjntraj lahek suaek. — Jareaiaa: Ob pola 6. ari zjatraj, dae 2. t. m. aa8 je treael kake 4 aekaude trajajofi potres, katerega je sprcmljalo 7otlo bobaeaje. Potresaa smer je bila od se7erozapada proti jugo^zhoda. Zsmlja ae je hado zgibala, tako da je marsikateri prestrašpa akočil iz poatelje. — Sv. Miklavž pri Ormoža. Dae 2. t. m. zjatraj ob 5. ari 23 miaat je bil takaj precej močan potreaai saaek, trajajoč 7eč aekaad 7 smeri od zaboda aa rzbod. Speče je vzbadil ia preplaail. — Pameče. V torek, dae 2. jaaaarja ob pola 6. ari 7 jatro se je takaj čatil lahkoten potres. — Dobraa pri Celja. Dae 2. jaa. je bil čatiti ob pola 6. uri zjatraj močaa, 3 aekuade trajajoč potresui aaaek. — S7. Lo^reac 7 SI07. gor. Doe 2. zjutraj ob 5. ari 35 miaat čatili močaejsi ia dalje trajajoči potrea, ki aas je že aekoliko vznemiril ia prestrašil. — Kozje. Dae 2. t. m. zjatraj ob pola 6 ari aai je 7zdramil iz spaaja zelo močao zibajoč potres, ki je trajal okrog d7e aekundi. Šipe aa okaib ao kar šklepetale. Smer ma je meada bila od izhnda proti zahoda. — F r a m. V torek ob 5. ari 15 miaat zjfltraj srno čatili tri precej močae potresae aanke. Okaa ia 7rata ao klepetala, stcaska ara ae je močao atreala, ateži se majali ter zadeli skapaj z aihalom. — 0 r m 0 ž. Dae 2. prosiaca ob po!a 6. ari zjatraj amo čatili takaj precej močea potresoi saaek, ki je trajal aekaj sekaad. — Sv. Barbara pri MariborB. Naznanim, da je bil 7 torek, 2. t. m. močea potrei in sieer ob 5. urj 33 minut 30 aekuad zjatrai, dva močaa saaka od jaga proti sovera, ia takoj zatem štirje naočaejsi siiaki od zahoda proti vzhoda, tako, da 8» šklepetde šipe. tapice, ateži aa ari ib se pomikali stoli. — Sv. Bolfeak pri Srediača. Dae 2. t. m. ob 5. ari 29 niinBt zjutraj je bil takaj 15 dobrih aekaad potrcs. T-ije saabi ao ali od jaga proti se^era. Pr?i saaek je iresel 10 sekaad, draga d7a pa <ba vkap 5 sekacd. Bilo je nlišati bobaeaje, kakor bi se peljal težek 7oz, ia anm, kakor močea 7ihar. — Tiaje na Pohorja. Dae 2. t. m. čatili Bmo zjatraj ob 5. ari 20 miaat precej močaa potrea. Saoek je priael od jažao 7zhodne straBi. Valo7ajoče zibaaie j« trajalo 4 8ekaade; pri tem se je čal močea sbbi, kakorsBega po7zroči 7ihar. — Sredaji Gasteraj. V torek zjatraj ob tri četrt aa aest je bil takaj precej močea potreaai saaek, trajajoč približao 2 mianti. Sliaal se je precej močao, 7 hiaah aad pi^aico so aekoliko zaž^eaketali krožaiki. — S 7. A a t 0 n 7 SI07. g 0 r. Dae 2. jaaaarja ob 5. ari 35 miaat zjatraj smo čatili močea potrea. — Ljatomer. Potres smo čutili 2. t. m. zjatraj ob pola 6. ari pri Ljatomera. Trajal je kakih 20 sekaad. — G 0 d e aiaci pri Sredisča. Pri aas smo občatili 2. prosiaca ob 5. ari 36 sekaad zjatraj tri močae potreaae saake, trajajoče 5 do 8 treaatko7. Zbadilo aaa je iz trdaega spaaja. Na staao^aajih je opaziti razpoke. — Čresaice pri Vojnika. Mofiea potres smo imeli dae 2. t. m. zjatraj med 5. ia 6. aro. V posteljo je od 7ečerae straai tako baakailo, kakor bi s pestjo tresčil, ia po hisi je 7se za7re'o. — Z r e 6 e. Dae 2. t. m. ob pola 6. ari smo čatili potres, trajajoč okoli tn aekaade; ko ae je zemlja 7alo7ito 7zdigo7ala, praščale so steae, klopotala 7rata ia okaa. — Št. Rapert aad Laakim. Pri naa je bil dae 2. t. m. po poiaoči ob 1. ari ia dragikrat ob 5. ari 37 miaat zjataa.j potres, kateri aaa je zbadil iz sladkega apaaja! Škode ai aaredil aobeae, le ljudje so se vstrasili. — Sv. K a t a riaa pri Rogački Slatiai. Dae 2. jaauarja ob pola 6 ari zjatraj amo občatili precej močea potrea iB sicer aajpr^o 7 zemlji 7otlo bobaeflje, potem ropotaaje v podatreaju, aazadaje pa se je zazibalo 7 smeri od ge^erozahoda proti jago^zhoda. — Rajheabarg. Daaes ob polu 6. ari zjutraj je bil ta do 20 sekaad trajajoč p trcs, ki pa ai aapra^il Bobeae škode. — Rogatec Dae 2. t.m. ob 5, ari 30 miaat zjatraj datili srao tukaj d7a zelo močaa, kakih 6 sekuad trajajoča potrcsna suaka 7 smeri od jugovzbuda proti severozahodu. Zaatae skode ai. — Pri S 7. P e t r a p r i M a r i b 0 r a 8djo 1. jaaaarja proti polaoči ia 2. jaaaarja zjatraj ob polu 6. ari ču ili potres. Zjatraj je bil močaejši kakor po aoči. Najprej je aastalo aeko čadao šameaje, tema pa je sledilo precej mcčao, kakih 15 sekaad trajajoče gibaaje. — Sv. Andražpri Velenja. Bil je pri aas v aoči od 1. aa 2. jaaaarja trikratai potrea. Prvič sliaalo ae je ob pola 12. ari močao podzeiaelJ8ko bobaeajc ia zemlja se je treela. Drago eaako podzemeljsko bjhaeajeseje slišalo ob pula 3 ari po polaoči. Nijbaje je bilo pa tretjič ob pola 6. ari zjatraj. Zemlja ae je ea čas trea'a, potem pa ae kakih 6 aekaad valovito zibala 7 ameri od aa^era proti jaga. — Vojnik. V torek 2. jaaaarja zjatraj ob 5. ari 30 miaat aaa je zbudil precej močaa potreaai sunek iz spanja. Potres je spremljalo tadi zemeljako bažaaje. Smer saaka nezaaaa. — Srediače. V torek zjutraj ob pola 6. ari amo čutili pra7 močea potrea. Trajal je precej aekaad ia bil tako silen, da je začela opeka raz <»treb padati ia aekatfri dimaiki 80 precej poskodovaai. Ljudstvo je bilo zelo prestrašeao. Mariborski okraj. m Nečloveški stariši. Razai čaBaiki bo priaesli 0 boži?,a iz občiae Loka pri Framn pretresIji7o 7est 0 ,aečlo7e8kema očetu Mihaela Mom, dom. Čloader. Podpiaaai obžalajemo, da je ta 7eat priala 7 ja^aoat, ker je lažaji^a ia pretiraaa. Laž je, da je žaadarmerija aaala 38 letaega popolaoma alaboamaega siaa Štefaaa Mom 7 a^iajakem hle^a. Po zapisnika žaadarmerije ga je i8ta aaala aa sicer umazaai postelji preeej zaaemarjeaega, pa ae 7 87iaJ8kem hleva, ampak 7 ajegovem aavadnem zadoBtao razs7etljeaem prostora. Near&maa laž je, da bi bil zvezaa z 7erigami ia se celo štiri leta. Spomladi ia po kti je pa še okoli hodil! Božjaat in bolehri^ost ma je od Aaiaega ade skljačila, da jih ai mogel 7eč pregibati. Čemu se oklepati skljačeaega člo^eka, ki se itak iz postelje gaaiti ae naore! ? Po izja^i in zapisaika orožaiko7 0 7erigah ai duha ne slnba, ker jih aikdar ai aosil. Pač pa ao ga domači, zlaati ko ae ma je približeval aapad božjasti, pridrževali doma, da bi ae ušel ia ma ae ne bi aič žalega zgodilo. Tadi to ai rea, da bi ae mogel preaaaati svetlobe daeva. Z očmi je vedno tako atripal, zlasti par dai pred ia po aapada božjanti ia slabonmtie/. pa meada vsak ima tako plaiae in aemirae oči. EdVa izmed podpiaaaib je aam bil pri orožaikih ia Z7edel 780 resaieo. Orožaiki tadi aičesar dragega aiso st< rili 8 tem nae-51o7eakima očetom, kakor da ao ga aaznaaili okrajni sodaiji 7 Maribora zaradi prestopka po § 360, ker je zaaemarjal dolžaosti do svojib domačib. Ia aemški čaaaiki pa ^pijejo 0 tako grozoTiti, aečlo^eški hudobiji! Kaj aamera^ajo? Tebe, slo^eaako ljadst70, blatiti pred a^etom ia pa t7oje daho^aike, saj piee ^Marbarger Zeitaag'1 ia ^Tageapost", da je tega 7aega žapaik kri7. Ljadat7o je neki 7edelo, da ima Čonder avojega sina z 7erigami prikleajenega, a se ai apalo aaznaaiti, ker je bil Ooader žapaiko7 ljnbljeaec. Kdo se ae smeje, če pomidi, da orožaiki aičesar dragega aiso konatatirali, kakor da je oče zaaemarjal aiaa; kdo se ne smeje, če pomiali, da žapaik Čoadra ae pozaa ia za njegorega aina niti 7edel ni ia pa da je žapaik komaj dve leti takaj, Čoader pa je imel siaa prikljeajeaega stiri leta! Nemški časaiki tndi lažejo, da je pred aekaj leti drug Čoadrov sia amrl aa lak aačia, da ga je oče prikleajeaega imel. Ia tadi takrat se ljndstvo ai apalo aazaaaiti iz atraba pred sedaajim žapaikom, ki še takrat daho^aik ai bil! Ljadat7o slo^eaako, te aemake laži aaj ti odpro oči, da spozaas gvoje 807ražnike ter da jih ne krmiš 7eč s a^ojim deaarjem! Naj Se pripomaimo, da je vaa dražiaa Coadro^a božjastaa, da baš aedaj tadi oče aori ia da aosi hčerka zevajočo raao aa čelo, ker je pri aapada božjaati padla ob železai rob pri ogajisča. Dražiaa je ja ko re\aa: koča ai 7redaa 200 K, mala njivica ia par dreves sadaih ia kostaajevih, to je celo premožeaje Čoadro7O. Ia kdo je te laži poročal? Nek framski Nemec, ki ae živi ia redi samo od Slo7eace7, je brž bežal 7 aredaiat^o BMarbarger Zeitaag" ia — ker aam ai zmožea pravilae, pismeae aemščiae — tam izprazail 870J0 lažaji^o torbo. Pfaj! — FrančišekMarsič, žnpaik, Fraac Stern, župaa 7 Loki. m Fraui. Bolaiško-zdra^aisko porodilo za Coa- dro^ega aiaa se glasi: Bolezea aiegova, namreč gključeai udje, je aagledek božjasti. Bedo-li nemški liati preklicali grdo obreko^aaje aboge slo7ea8ke dražiae? — Daaes tedea je bila sprejeta aazaj 7 katoliako cerke7 sivilja Marija Bračko, ki je pred aekaj meseci preatopila k protestaatom. m Silvestrov večer »Slovanske čitalnice1* v Maribom je dae 31. dfcsmbra jako lepo aspel. Zbralo se je maogo odličaega občiast7a, tako, da je mala dvorana bila popolaoma zasedcaa. Poleg kraaaega petja, katero je izvajal aam že znaai k^artet, vdarila je tadi ^samska godba" kako živo aa 870je iastrameate. Ob 12. ari agasaile so lači, a 8e zopet aažgale, 78tal je predaedaik nOitalaice" g. dr. Rosiaa, ter origal 7 a^ojem krasaein go^ora pregled črez preteklo leto. Koačal je 87oj go?or z na^daaeaim 7zklikom 7 prilog alo^aaake bodočaosti, aa kar je občiaat^o barao odgovorilo. Dolgo 7 aoč je 8e ostala 7eaela dražba sknpaj, kjer 8e je prosto raz^eeeljevala ia zabavala. m Sv. Peter niže Maribora. Na starega leta z^ečer bo ae naai npndai'< faatje zopet eakrat stepli 7 gostilai Katariae Seaeko^ič. Pobili so ji okaa. Žalibog ao med ajimi tadi siaovi \l bolj aglednih hia. Da jih le ai aram! Pribodajič povemo tadi BJiho^a imeaa, ako se ae spametujejo ia se Š9 dalje potepljejo. m Sv. Ilj v Slov. gor. Ljndje že pravijo, drngo ae delamo, kakor po volitvah bodimo. Pa že res tndi pri aas aikjer ai 7eč do^olj, da se enkrat voli. Tako se je tadi 7 D o b r e b j u 2. jaa. 70I1I0 dragikrat v 78eh razredib. Zmaga je v 7seh razredih na glovenski atraai. To je tem večjega pomeaa, ker občiaa obsega del sentiljske fare ia 7elik del Sp. Šeatkuagote do Pesaice. Poleg hudih Pesničarjev so prtšli aa voliače tadi aekateri zagrizeai Mariborčaai — a naši možie so prišli tadi vsi ia so atali trdoo kot akala. Slava vacm vrlim možem, ki ao aaatopali tako aeastraseao, ia ro pripomogli k tako lepi aloveaski zmagi Le hrabro aaprej! m Sv. Anton v Slov. goricah. Vrbljaka ai doBti, da prodaja Nemcem teleta. nzabaadlal" bi 8e [ rad okoli trideset Aatoaje^čaao^. Ma že mora dobro j nesti ta rkaefttt. ker po aedeljah drega zdaj tega zdaj oaego, čes, kedaj bodeš priaesel za nVereia"... Zdaj kaže okoli pečat, ki je tadi nemaki; le 7 gorajem kota je dobila glo^eaaka beaeda pro8torček, Kako daleč bo le za^ozil?! — Vrbjak! Ali 7ea, kdo je piaaril aamestaiji, aaj se apremeniio pravila toliko, da bo povelje aemako? Sicer pa c em, ali bo šlo tako gladko, ko bodea tirjal oaib (> 10 kroa za zaata^o z aemškim aapisom? Na svid. je! 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Vvditelj okrajnega gla7arst7» 7 Ljatomera je znaa kot Bajhajsi aasprotaik Slo7ence7 med spodajeatajarskimi političaimi aradaiki. Se7eda tema tajcn ai ljabo, fe se aloveBaki kmetje vzbajajo ia aočejo biti 7eč prdrepaiki aemških ia cem^katarskib g apodov. Zato pa da razvelja^iti vaakc volitve, ki ao za zavedae kmete agodao izpadle, ta da aa aovo voliti, čes, mogoče le zmagajo aaši podrepaiki. Tadi volitve občiae S7. Jarij ob ŠJa^aici so raz^elja^ljefle ia kmala se bo zopet 70IH0. Zavedai volilci, držite skapaj ia ae dajte ge bajakati aiti iz Gorajeradgoae niti iz Ljatomera! m Antonjevško veteransko društvo Io7i nde po aosedaih župaijah. Naa list je že pojasail, da je 7 tem draštvu glavaa reč aemškutarjeaje. Na 87oji zastavi mislijo tadi imeti aajprej aeaiiki aapi«, potem še aloveBski. Ia 7eadar je 7ojao miaiatrstvo potrdilo slo7eBska pravila ia sloveaaki poveljai jezik. Ti ljadje hočejo biti bolj nemski kot 7ojno miiiigtrst^o samo! Eaj takega je pač aemogoče pri katerem dragem avgtrijskcm aaroda! Ali moramo biti ra^ao Sloveaci tisti, ki aajmaaj drže aa svoj materai jezik, ki je po cesarski pontavi eaakopra^ea z aemakim?! Naj zato aobea sosed aatoajevški ae pristopi k 7eterauakemu draštvu, dokler ae bo začelo delovati 7 Darodaem amiala. Vaak, ki je zavedea Slo^eaec, bo poslaaal to avarilo ia ae bo priatopil k 7eteranakema društvn. Mi aiamo aikakor proti drastva samem, pač pa odločao ngovarjamo, da bi 7 dobi aarodnega Bapredka aasi doslažeai vojaki aa alo7ea8ki zemlji sirili aemakatarijo! m Pri Sv. Benediktu v Slov. gor., 7 ob čiai Ščavaici ae je aa hožični prazaik zjatraj ponesrečila Marija Heleaa Oahuk, slnžabnica pri kmeta Weig8B. Piidla je 8 bratna ia si zlomiia tilaik. Bila je tak<j mrtva. Rajaajebila ograka Slo^eaka lnteraaske 7ere ia je bila 1. 1896 pri Sv. Beaedikta gprejeta 7 katolisko cerkev. V aaj^ecjo srežo si je štela, da je postala katoličaaka. Kot poaižao in pobožno dražbeB'co dekliske Marijifle dražbe so jo to^ariaice aa Jauže7o 7 7elikem atevila spremljale na pokopališče. Ptujski okraj. p Ptuj. Silve3tro7 7ečer 7 rNarodaem dnam" 7 Ptaja se se baje m tako dobro obflesel aego letog. OMiast^a se je kar trlo, maogi Biso dobili aedežev, da celo primeraega »tojišča ae. Domači diletaBt;e-tambara8i so Bprizorili 7eseloigro BIdealaa taBČa11 7 78estraBsko pohvalo. o^obito taačiaa 7loga je bila 7 kaj 8pretaib rokab. Igri je sledilo aekaj kapleto^, katere je na glaaovirja jako spretao spremljal g. Laagrrbolz. T< čao ob 12. ari zasliaimo biti nro — aekdo je aa nbrdeta" izvrstao posaemal domačo aro, dvakrat bijočo cerk^eao aro — ia aaatopilo je staro leto, skolasi ia bflobradi starčes, ter jemalo kaj giujeao od aas «lo7o. Plino^a Ia5 začae p vjemati, tema ae atnri, starček izgiae. Jedfa je imeao7aaa i;ra rdbila, lač ge zopet oži^i ia aa starčkn^em raestu zapazimo B070 leto, zalo gospico z okasao izdelssBO kof3arici, polao cvetličnih aopko7, katerih je kar deževab aa obžinstvo ia aa tla. Nato 7oači tadi g. predRedaik čitalaice, g. dr. Jartela, 78em aavzočim pra7 7eselo B070 leto ia začela 8e je občaa zabava, tambaraaje ia petje. ki je trajalo skoro do belega dae. Kdo pi ie bil pra7 za pra7 daaa, araažer tega nepozabaepa 7e?era? G. Kopič, a^itelj okoliske sole, sicer tih ia redkobeaedea, a med čitalaičarji edia mož, ki vedno dela aenmorno ter aam prireja prijetae 7ečere. Bog ma plati! p Ormož. Hafaerje7o, prej Cvitko^i^e^o poaegt7o je kapil meaar ADton S k 0 r ft i 6. Kiklo^o posest7O je pa kapil pek Minidorfer. — Okrajai sodnik, deželnosodai s^etaik dr. P r e s k e r je zopet aastopil 87ojo »lažbo. Imel ,ie .7sled bolezai dopast. p Ptujski okraj, pozor! Okrajai zastop je akleail nakapiti za 20 000 kroa piacgavakih biko7. Opozarjamo asše poaestaike, naj se oglaaajo spomladi. ko se bodo biki oddajali. Okrajni zaatop je 7 aemskih rokah ia bo dal aajprej 87ojim pri^ržencem! p Središde. Med dragimi draat^i imamo 7 aašem rarodnem Srediača tadi ^Obrtao zadrago". Pod zadražao za(?ta7O ao zdraženi 78i obrtaiki, mojstri pomoAaiki ia ačeaci. Draat70 je moraličaa opora 7sem ia 7aakema posamezaikn, obo pa jim tndi pomaga 7 aili. Da je torej drast^o velikega pomeaa za razvoj poaamezaika. kakor tadi obrti, je jaaao. S 87ojinvi zadaiimi 7abili r>a nam je zopet pokazala zadrnga, da je BJeao 7cdst7o 7 najboljsih rokab ia da temeljuje res na pristno sloveaski podlagi. S krasaimi 7abili aaa 7abijo obrtaijski pomo^fliki aa 87oj ^eaček, ki ga prirede dae 7. t. m. 7 proBtorih goap. Wefligerholza. Vatopaiaa je tako majbna, da se pač lRh^o 7-akdo adeleži ia z ozirom aa blag aaroea, katerema je aameajen čisti dobiček — aRmrež Dijaski kahiaji 7 Mariboru — je želeti pra7 obilae adeležbo. In to bode tudi got070 aaše 7rlo občinstTO atorilo. Torej m svideaje 7 nedeljo pri Weaigerbolza! Preteklo s;boto ia aedeljo smo imeli pra^o kraško barjo, tako je bril sever. p Velikanedelja. Nemčarski rŠtajerc" je priaeael 7 zadaji stevilki dopia od 7el'konedeljskih 0 b č i a a k i h v 0 1 i t e t , 7 katerem je kolikor besed tolikor aeaiBBOBti in laži. Našib stirih ozir. petih posegtaiko7, izmed katerib je edea tadi sedanji žapaa, pri zadaji 7olit7i niao šaopsarji volili aego zavedai alo^easki kmetje. Pač pa je prisiel zaaai posiliBemški goapod laai 7 III. 7olilBem razreda 7 odbor s pomočjo aaopsarje^, ki so se okrepili 7 BBopsariji takajŠBJega aagprotaega aam kramarja Skvorca, ki je pač, ko se je aarodil, ea čas samo slo^eBski pope^al ter ae se sedaj, če je 7 8lo7ea8ki dražbi, kaže 78elej dobrega Slo^eaca, ker se boji, da bi ma za^edBejši slo7eB8ki kmetje ue izostali, a siccr pa dela proti Slo^eflcem, kjer se le da. Rarinvedni nmo, kakšae zaslage imata za obč<Bo g. ToiPaž Hržič \n Peter Mesko? Če Tomaž Hržič 7 šaopsariii Škvorca kuha aa^pa, še pač ai zaslaga za občino. Nadalje laže »Štajerc", da aaložijo aemaki kapci 78aki tedea 7 Ormoža 6—8 7agoaov 87iai. Mialil je meada celo leto! — Če 7ae ormoske in velikonedelJHke aemčnrje k tiatim sviBJam aabasejo, še Ba tedea ae bo 08em 7agoao7. Vsak kapec 8voje blago tam kapi, kjer pa b ljae dobi, bobca meaar ae vprasa, je ¦ li prodajalec Nemec ali Slo7eaec. vpraša aamo, kako ie blago ia kaka je ceaa. Tudi takajanji kramar Sk^or/. ae ai nikdar vpraial, kaj je tisti, ki mu iaops poailja, če je le za Bjego^e aaopaarje dober, potem kapi tadi od žida. Tako je 7 reaaici. Naai aemčarji ae bodo 7eč aas kmeto^ za aorca imeli, 8i poleg tega žepe polaili ia aam aaae »loveaske trgorce ia odvetaike grdili. Vsak, ki je imel a katerim od^etaikom kaj opra^iti, 7e, kdo je kmeta 7ečji prijatelj, ali alo7eaaki odvetaik dr. Omalec, ali aemški dr. Delphia? Le idi, aenmai dop saa Bmrdlji^ega BŠtajerca". k aemakema dr. Delphiaa, da ti davek plača, boa 7idel, kako bitro boa naael dari! Kar pa se gospjdarstva do8edaajega občiaskega predstojaika tiže, oaienimri gana^, da ao ceste take, da mora 7edao 78ak 7ozaik par ljadi imeti, da 7laČijo vozo^e ia koaje iz blata ia laže, aicer obtiče, ter opozarjamo, da inaa naaa obfiaa aa trsaici aad 2000 kron dolga. Dragi so ai doaedaj pri trsaicah deuarja delali, naš odbor pa dolgo^e. Ssveda 7gak pi 87oje, je rekcl Z"»gorpc. ko je a svedrntn kra?o drl. Ia zato ae ao dobili 600 podpore. Kdo bi tadi ^elikoaedeljsko traje kapo^al, kor 8") d >bro blago posoje^ali nfarholtarjfl" Flacherja. kar pa ai hilo take kako^oati, pa 80 pr )dali kmetum. Nekema lukajaajeuia posestniki 80 laai ooslali zaatoaj 8voje traje, oa pa je dejal: tega traja ne sadina, če mi 83 pofrh plažajo, in ga p' slal naz"\j; to je pa*. dokaz izborae kako7osti traia iz ve!ikonedelJ8ke obžiflske trsaice. Mi toraj z 780 got.)7ostjo pričakajemo, da se no?i g. obdiaski prcdstojaik ao boda dal koaiaadirati od Bferbolarja" Flacherja, ki se nsj briga rajai, da bo 87oj hmelj pra^očasao prodal, ae pa da S7oj Bos 7tika 7 st7ari, ki ga jako malo brigajo. Vae drago prihodaji(}. — Kd; r iaaa maslo aa gla^i, aaj ae bodi aa aolace. Več ao^ih odborniko7. Ljutomerski okraj. 1 Na Sčavnici, v obmejai občiai, katere večji del leži 7 žapnijab Sv. Beaedikt ia Sv. Peter pri Radgoai, maajsi del pa 7 Nego^i in Apačah, je pri občiaakib 7' litvah dae 28. dec žo drngokrat zmagala aa«a atranka 7 vseh treh ra^redib. V III. razreda so dobili aaši kaad datje po 48 glasov, aaaprotai pa po 33 glaso^, 7 II. razreda aaši po 13 g^aaov, aaaprola' pa po 6, 7 I razreda aaši po 5 in aaaprotai po 5 gla807. Pri žrebaaja so bili izžrebaai trije aasi kaadidatje ia edea aaaprotaik. 1 Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je prlpetila v gob'iti>, dne 30. decembra hadi lo^aka aegreča. Faat Jožef Raatasa iz Čakove je braail mačko pred psom, pri tem ae raa sproži paaka ia ves strel niB gre 7 ži^ot \x>\eg želodca. Dasi sairtBO zadet, se je živel poldmgo uro, iu pri poiBi zavesti aprejel S7. zakramerte za amirajoče. Faat je bil še komaj 7 20. leta, pridea, ^zgledea, pa tadi lepe, 7elike ia čvrste postave, da je bilo 7eaelje ga gledati, ko je ¦)b 7elikih prazaikih 7 seatorici med 87. maao pri altarja svetil. Rea škoda ga je! Pogreb je bil 7elikanaki aa no^ega leta daa po večeraicah; gospod kaplaa Štabec ma je pri odprtem groba govoril alo7o. — Mladeaži, aaj nam slaži pokojai Jožef 7 izgled, ajema pa naj 87eti 7cčaa lač! 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Na starega leta daa 1905 poalovil se je takajaai krajni solaki svet od 87ojega priljabljeaega ia izgledaega aačelaika g. Matije Sla^ič, poseataika 7 Bače5o7cih, ada okr. sol. g7eta, ki je aič maaj kakor 35 let — od tega 13 let kot aačelaik krajaega aolakega 87eta — delo^al za blagor ia pwzdigo tukajaae aole petrazrednce. V toplih beaedab apomiajali smo se ajego^ega delo7acja ia zaplug aa solako-aarodaem polja ia aam oataae 7 hvaležacm apomiaa. — Cast 7rlema moža! 1 Radenci. Občiaske 7olitve bomo imeli prihodajo gredo t. j. 10. jaa. t. 1. Doaedaj je bila aaaa obČiaa po večiai 7 alo^eaakih rokah. Že 12 let ji aačelaje vzorea ia zaačajea slo^easki narodajak g. Aatoa Divjak. Kakor vaakokrat, tako se trudijo tadi tokrat aaai aaaprotaiki — 7ečiaoma privaadraai tajci — da bi dobili občiaako apra70 7 svoje roke, da bi potem bili mi ajihoTi aažaji aa svoji laatai zemlji. To pa ae ae sme zgoditi! A treba je, da pridete, glo^eaaki 7o'i!ci, vsi na 70liače pribodajo sredo ter si volite 7 odbor same poateae slovenske ia kračaaake može. Volite složao ia zmaga aaaa bo sijajoa. Na daa 7olit7e pokažite, da ae ae paatite komaadirati od tujce7, ampak da bočemo biti aa aaši 7emlji mi goapodarji. Že 7 aaprej vam kličemo: Slava! Odpadaikom pa aaj 7eljajo besede peaaikove: Udri strela iz 7išiae 7 izdajalce domovine! 1 Ljutomerska pošta. S 1. jaaaarjem 1906 se je aa ljatomerski pošti aastaTil ae ea poštai ael, da bodeta odslej obbodila 7«ak dan celo okolico, ki spada 7 področje te pošte. 1 Pri Sv. Križu na Mur. polju priredi BVeteraaako drnat^o" zabavai 7ečer 7 aedeljo, dae 21. progiaca t. 1. 7 gogtilai gogp. Fraaca Jareša 7 Eriže7cih. Vgtopa;Ba za ogebo 40 7, začetek ob 3. ari pop. Čigti dobiček je aamefljea za BO7O 7eteraagko dručtveno zagta^o. Poaebaa 7abila ae ne bodo razpošiljala. E maogobrojai udeležbi aljudao 7«bi vgakega odbor. m Sv. Ana v Slov. gor. Dae 5. graoaa je amrl Afltoa H o 1 e r, 7eleposestaik aa Dražeaberga. Raiai je bil sieer aemgkega pokoleflja, pa 7eadar prijazea glo^eagki aarodai gt7ari. N. 7 m. p.! — Pa tadi aekaj aeaa^adaega ge je pri aas zgodilo. Viaograd poatarice goape Filomeae Seyfried je dežela 7zela 7 Bajem ter so začeli 7 začetkn m. noe8. rigolati. Eo pa pride dae 12, decem. aek aadzorBik delo pregledovat, hote aekatere alabejše dela^ce odaloTiti. Valed tega ae 7zdigBejo 7ai delavci ter B8ta7ijo delo, ker jim je plačilo 45 kr. premalo. Za^el 86 je pra^i atrajk. 1 Mala Nedelja. Umrl ja 7rl kmet Fraac Gaaparič. — Požar je vpepelil ralia g. M i b aliča. Slovenjegraški okraj. s Pameče Pred kratkim je tataj olhajal 251etflico 87oje poroke 7rl' poeegtnik Lakež Pogač. ki je že aad 18 let šolaki Dačelnik, je Dad 15 let 7 sploaao zado7oljnr.gt žapaaoval ia je žo več let gkrbea cerk^eai kljnčar. Bog ma daj ge v«a; 25 lef srečaega zakcaa! — Naaa cerkev dub' letoa pr«lepo BO7oletBO darilo — kragfle cerk^eca klopi, ki brdo got070 še pcmdigaile kino že gicer zale bišo božje. s Šmartno pri Slovenjgradcu. Miaden gka zveza. &i je že fcoteia zagpat1., priredi u.* Sv. Tieb kralje/, daa 6. t. m. gledališko predata^o. Predata^Ija se BEralj Eterod". — Doe 25, no7. a~> izbomo predatavljala dekleta : BJ.iza Bf.d pettliflnm". g Slovensko krščansko-socialna zveza. Dekarjijgki odbor za mareaberski ib 7uzefliški ohra.i je imel 28. dec. pret. leta prvo po87eto7aaie Na daevaaai reda je biia orgaEizacija 7 mareaberškcm eidaijakem okraju s Šoštanj. Zveza jugoa^strijaLib alo7. učiteljakib drnste^ bo imela Ieti s glavao skapščiao 7 SoštaaJB, odkoder priredi izlet 7 Celo^ec ia aa Vrb8ko jezero. 8 SlOVenska Sola na Muti Vsem blagim dobrotaikom, ki so prip omogli, da sj se ueeake takajšaje sole dražbe 87. Cirila ia Metoda dae 21. decem. obdaro^ale z obleko, izreka golako 7odstvo tem potom najpriarčaejšo zahvalo. g Št. Ilj pri Velenju. Veselica, katiro je priredilo bralao druatvo na daa 87. Štefaaa, je aapela aad 786 pričako7aBJe. E tema je pripomogla ogrornBa adeležba; poleg domačiao7 je bilo zelo 7eliko gosto7 iz Dobrne, Šogtaaja, Škal, Veleaja, St. Aadraža, Poak^e itd. Igrala ge je igra BTnje tički" 8 tako do^raeBoatjo, da gmo ee kar čud.li; igra je aama na aebi zelo dobra ia do7tipaa m jo jo priporočati drnst^om Ba deželi. Pred8ta7ljala ge je g tako gpretaogtjo, da bi aikdo bo 7erjel, da so igralci bili pr^ikrat na odrn ia da 7ečiaa ajib ge gledaligke igre -aiti 7idela bL Želeti je, da bralno dragt7o, katero prireja redao megečao poačaa predavaaja ia z dobrimi igrarai skrbi za zaba70 87ojih člaao^, pridobi 7 B07em leta obilo ao^ih člaao7, da bo ge tem ložje 7ršilo g7ojo nalogo. ŠeatiljčaBi, okleaite ae trdao 7ašega bralaega društ^a. — Na splošno zahte^o ae bo igra BTrije tički" aa daa 87. Treh kralje^ poaa^ljala; zra^ea se bo igrala se aalji^a igra BStotaik ia fljeg07 gluga". Pred igrama pa ge vr« poučao predavaaje BO zgodo^iai Slo7eBC67a. Začetek po 7ečeraicah. — E maogobroJBi udeležbi 7abi odbor. Konjiški okraj. k Žiče pri Konjicah. Na Štefaao^o je 7prizorilo takaJ8BJe bralao drašt^d igro BNo7i Z70B aa Ertiaah." Po par taraburaških točkah, proiz^ajaBih od domačih tambarage7, d^igail ae je zagtor ia gledalci, ki go prihiteli r d blizu ia daleč, gpozaali so lahko, kaj premorejo ia dosežejo kmetaki faatje pcd ! gpretaim 7odgt7om. Z reg mojgtergko gpretBogtjo ia ' lahkoto go se igrale precej težke 7loge. Pred^aem je agajal s a^ojim aaraTaim igraDJem berač Cotelj (Lojze Faktor). Zato pa je žel tudi barao ploakaDJe, ki ga ai hotelo biti koaec. Pa tadi oatale 7loge so bile 7 dobrih rokah ia igralci go jih reaili 7 gploŠBO zadovoljaost občiaBtva. Skoro vsa zaalaga za to prireditev gre ča8t. goap. Jak. Eoaarja. župaiku žiakemu, ki je ae le z BeumorBo inarlji^oatjo 7ežbal kmečke faate 7 taruburanju ia 7 igriaib vlogah, ampak je tadi z njemn lastao apretaoatjo aaglikal ia aapra^il bralnemu društva ličea oder, ki popolBoma zadostnje njegovim ptrebam. Bodi niu aa tem meata izrečeaa igkrena zahvala kakor tudi želja, da bi ae še i 7 aadalje s tako vaemo za7zemal za aase bralao draštvo in na ta načia vzbnjal 7 aaroda aarodao zavest ia omiko. Da ae a>a pri tem dela delajo od goto^e 8traai B6prilike ia težkoče, to ga uaj aikar ae o^ira. Dotii;aim aezrelira sani' pašnežem, kojim je ptajbki kljukec glavaa daaaa paaa, boaio 7edeli že stopiti aa prate. Toda o tem mogoče o priliki 7eč! k Slovensko uradovati je skleaila tudi občiaa S p o d. D o 1 i 6. Vgak uemaki dopis ge bo aerešea 7rail. Živela 7rla občiaa! Po8aemajte! Celjski okraj. c Celjske novice. Uoirl je kaaceliat mestaega crada g. Ferd F e r k. c Dobava prodca v celjskem okraju. Po- undbe z» d< bsvo prodca. za drža^ao cesto 7 ceM8kem okrajB 7a d^bn pet Iet, od 1. 1906 do 1910, ae morajo oddati, k<>lefco7aae z eao kroao do 15. jaBB^rja 1906 pri c kr gtavbaera oddelka celjgkega ckraj. g!ararsf7a. Pogoji «o igtotam aa 7pogled. 0<ldali ** bdo gled^i deli cegte: Tržagka cagta od k^n 95 (Vrho'e) do km 118 (I^eaca), od km 119 (Vojrjik) do km 137 (Žalec) ib od km 138 (Ža!ec) do km 160 (kraajska meja). c Šola na Frankolovem je imela dae 28. decembra p. 1. bož^aico. Tarnogim gras^akjaja Alice Faber, sopr. pn »Bgleškega p-ea3ralkoBzala, o zimskem časa bi^ajočega 7 hr^ataki Reki, je imeaitao obdarovala ctrokft: 55 deklic je dobilo blagi za cbleke, 32 pa r!0ga7ice; 26 dečko7 ie prejelo paha^ke (ialr), 18 pa Boga^ice. Najpridflejši olroci s> dobili molir,7eai;:o (24). Vrha tega so dcbili obilico igra^, koBJičko7, puž, žog, cel zaboj lccta, sladkarij, boaboBcv, taiio da so bili obdaro^aui tadi ctroci, ki ge ee hodijo 7 aolo. Po aadu«5itelje7em aagovora do otrok, ko 8" ti odpeli kraaao božičao peaem, ge je izTišilo obdaro7aaja otrok ob na^zočaosti baroBese MaBteufrlo7c, iA je nadome8tova!a blago dobrotaico. Bog oblagodari milosrčno gospo, ki 7edao izkazuje prijazaogt aapram ra^emn narodu. c Dobrna pri Celju. Za občiaske 7olit76 aa Dobrai izdala je aemakntarska aaopaaraka 81raaka Boklicu, po katerem bi se aaj aloveaski volilci rgre^ali za Baemš5iaoa. Eo smo prebrali dotičao at^ar, aigmo 7erjeli gvojim očem. Mialili smo, da bo aemskutaiija gktmala pokazati 7 87ojem oklica potrebo Bemškega občiagkega odbora, aii da bo poatavila kak načrt za bodoči odbur, ali da bo 7aaj grajala dosedaaje gospodarst^o 7 občiai, in tako skuaala dobiti 7olilce 7 aaaprotai tabor. Pa 0 7gem tem bi duha ai glaba — od pr^ega gta^ka do zadajega je samo nesramao zaba^ljanje proti dobrDskemn župaika ia kaplanu ia v dreh odsta7kib tndi proti žnpaiku iz S7. Jošta. Nigmo poklicaai, da bi tnkaj govorili 7 imenu aapadeaih gogpodo7 doho7niko7, a toliko moramo izreči, da kaj pcdlejaega, umazaaejšega še Bismo brali. Ib to aaj bi bil noklic" za 7olit7e! Sram je bilo gcto^o tndi ko^ada omeajeBega gpiga, zato ge gkri^a za ptajgkega Dre^eašeka, sam ai ga pa ai upal podpisati. Od začetka do kocca ai druga, kakor go^or 0 BhajskaaJB črae gtraake" ia Bdubo7aikih, ki gejejo go7ragt\ro"! Izkopali go aerjnčarji celo pokojaega gospoda kaaoaika, 0 katerem pra^ijo, Bda n\ aamo gkrbel za 87oj blagor, ampak tadi za blagor formanoT*. To bi aaj bila meada poh^ala za gospoda kaacaika! Kratkoviden aemčargki privaadraaec namreč ae ve, da je ravao pod pokojnim g. kanonikom priala občiaa iz Bemskih krempljev v sloveaake roke, ia da ata bila oba dobrnska dabo7Bika 7 obč. odbora. Da pa Bpra7ega krigtjaaa", kakor ao aemčuraki saopgarji ia pratojedci aa kvaterao gredo, Bobide žalogf ia je Bžaloatea, če poroigli, kak razloček je raed gedaBJima dBbova5koma ia rajnkim kaBiaikom", mu radi verjamemo, zakaj aaJ7ečji razloček je pač ta, da go g. kanoaik že nmrli, scdanja duhovaika pa aa 7eliko jezo vaeh Bemčurje7 ge živita! Eako pa go aemčarjš Bčiglali" pokojaega g. kaaoaika, 7edel bi aam po^edati Puajek iz Zavrha ia dragi. Eako drjige občiae brez toplic Bpridejo do premožeBJa", aaj oemčarji \prašajo 7 Celju ali 7 Gradcn ib prepričaai smo, da se bo | 7sak aemčnr na Dobrai braail tiatega BpremožeBJa'1, I ker ga iaia itak vsak izmed ajib, aamreč — dolg07. Veliko go7ori noklicu 0 fld7eh s^iBJgkihb^evih". 0 tem go^ori vgak aemčar aajrajgi. Verjamemo! S^oji k 87ojim! — NearamBO očitaaje Blaži" pa z aajvečjim zaničevaajem vračamo aa Bemčaiski naalov! Nemlurski lačenpergar in prato-saedcc aaj dokaže, kedaj je slo7eB8ka gtraaka trdila, da mora vsak, ki ac pride k volitvi, plačati deaarao globo. Seveda je s tem aeraakutarija botela aagaiti volilce, caj osfaBejo doma. Saj ae je če^ljar Peter bi cka 7olit7e prijel za gla^o, ko je 7idel 7eliko (n m > glo^easkih 7olilce7 iti aa 7oliade, ter rekel: „ Za božjo 70IJ0! Eaj pa je tolk ljudi treba!" Pa a mea ae ai pogrečil. Da vaa aemčurgka aodrga n;ma možgaa za pol kile, vedeli smo že dolgo, a da je brez 7seh, z^edeii amo se le iz Boklica". Zabita je tako, da ae ve, ksj je krajai šolaki S7et m kake 80 ajegore pravice. Ia marsikateri aemčurček bi rad poatal Bačelaik. D;i je Baeai8ki Aaer" dfjal kcdaj dcaar za ^siromrsae solarje", je pa 1« pa. Drage denarje da vaak lahko. Deaar ge je aabral cd tcpl čarjev. — Eaj so si pa aemčurski galsžom ia pečeako^ci miglili, ko so brali begede Bmach aacija črae gtraake", amo res radovedni. Naj naru to biago7oli po^edati tisti, ki je Boklic" v aeDiakcm jeziku aeata^ljal ia ga potem dal preata^iti od Dre7eašeka! Eako so ne pa aemčarji hrabro potegovali za Bblagor cele občioc11, videli smo-na daa^olitve! Jedli ib pili so reg Bhrabro"; pao^ali so se ^hrabrejše", a prcpadli — BBajhrabrejseu. Ži^ila B<račursia ..brabroat"! — Najlepse je pa to, da ^obraaka rRpafaBau Bemalratarija kliče Bpra7e rnc^e" aa pcmoč, da bi ji pomagali Bdaho7Čiaog pet k \ ri spraviti". Ia zadaje begede cele klobasarije ga *?!v gijo: Baazaj k 7eri!" To B7eroa smo dobraski S',)7eaci videli že velikokrat, posebao tudi aa daa 7oli!ve — aa kvaterao gredo, ko sejecedila 87iaJ8ka mast po aemčnrskih brkah ia brčicah. Ta B07a 7era h kateri hočejo gpra^iti dahovščiao, je pač tigta, ki uči, da ge celo leto ae gre 7 cerke^; da ge na k^aterao gredo žre preaičja pečeaka ia koBJ^ki galaž; da ge razdirajo zakoai, da ge živi 7 div.ih zakoaih itd. Eaj ae!? To je rea B07a 7era! Z fi je pa hudomušca glo^eagki 7olilec koBcem 70I t 3 zatrieval, da B071 bog se ai do7olj k.BBgtea, da v>i svojim otrokom pripomogel do zmage! — Ne' ^ j zanimivega pa jc nemškutarija izdala 7 87oi n Boklicatt, aamreč to, da so aa Dobrai 3 BNerac . D) sedaj gino vedao fslFali bobaati, da je aa Dob ¦>{ 7ae Btajč" od Aner-ja do zadajega BgiromaŠBe.r i aolarja". gedaj pa berem^ črno Ba belem : na Do' i gi r3 Nemci". Ia za to B3 Nemce" d^igaila ge ; •vsa Bemčarska drahal, da jih spra^i 7 občic i odbor. Zato pa ae pra^iaio zaatoaj Baemgki podropr i ia petolizci". Zakaj pa aemčurgka gle^a, ki jo 1 7ala nemčargki roklic", ai po^edala, kateri s ii B3 Nemci" na Dobrai? Bili bi ji zelo h^aležai. S cer smo ji hvaležai že tadi, da je prizaala a? > B3 Nemce". To si bočemo dobro zapomaiti! — K j ae Boklica k^asi o Bmiru", 0 Bgtarih žeaah", ¦.> Bpra7ičBoati Feldiaa ii Blažiča", ki na daa 7olu 1 aiata apala dnti odgovora, ai 7redao, da bi se človek menil. Sicer tadi cela klobasarija ai, da 1>: 7eliko 0 aji govorili, a da ae bodo tigti, ki go j > 7 pota avojega obraza tahtali, mislili kje, da sai > pred Bjibo7im Bdelomu padli aa obraz, pos^etili str.o ji, kakor ge gpodobi, ia jo djali He, kjer ji jenjprimeraejgi prostor ia kraj. »Trem Nemcom" i;i vsem Bemčarakim pok^ekam pa častitamo, da Ł > izdali tako imeaiteB B'»klica, 0 katerem ae b:<li pozai rodo^i Ba Dobrai sodili, da. je bil geata^lj 1 tam, kjer je doma — neamBogt. Škoda, da aiao 'c eakrat volitve; tistim, ki imajo radi gulaž, bi te lahko po ceai poatreglo! Hajl! tajčmajKtri! — V aedeljo, 31 dec. 1.1. je bila pri aas aa DobrBi zaduja geja gtarega občiagkega odbora. Bila je zelo baraa. Sloveagki odboraiki so ogtro prijemali Blažiča ia Šemerla zaatraa nemčargke agitacije pri zadajih 70litvab. Poparjeaa sta oba zapuatila gejo. To je bil aamo začetek. — Podkupljeai aeBičurgki fakiai si z barvami aamazali aovi sloveaski aapia aa g<!i, kaktr tudi aapis bralnega drust7a. Orožaišt7o 0 BolikaBcev" ni zasledilo. c Luče. Dne 11. grudna 1. 1. je blagoslov,! B070 aolo - d^orazredaico g. žapaik Lekše. Nago\( i gta imela gg. aadačitelj Zemljič ia krajai goJgki oglei! v Wadler, aadučitelj iz Ljubaega. Po sla^aosti so ih< bili otroci jedila, katera je daro^ala t7rdka Zaa«-• ia sia iB krajai šolski g7et. Poglopje, katerega ,•¦•'. zidal g. Fraa Maro7t iz Ljubaega, je jako lepo s primerao zidaao. Mizargko delo je od domačiaa ' Fraaca Cigala. — Laagko leto, h^ala Bogn, } aag ge Bi bilo najglabae. Žito je bilo lepo, pcsel- ¦ jarka pšeaica; ta je bila aajlepga. gadja ni b, , samo čreaeaj je bilo aekoliko, čespelj ia sliv pa popolnoma aič. Vsaj ae bodo Ijudje žgaaja kahali! Žaloatao pa je za aaa kmete, ker nam priraaajknje delavgkih moči. Mladi in m>čai Ijadje gredo 7 Ameriko, aa Vcgtfalako, aa Rumuuako itd. Nekateri kmetje bi potrebo^ali po gtiri hlapce, pa še eBega aimajo. Da^ki go 7edao 7erji, kmet pa ae raore izkoriačat g7oje zemlje, ker a-ma dela7ce7. Zato je gkrajai čag, da 7lada aekaj gtori za kmečkega dela^ca, da ga a tem doma pridiži. c Pripravnica na neinški gimnaziji v Celju na bobau. Eo so cel.jski Nemci ia aem gkutarji spre^ideli, da a 87ojimi otroci ae raorejo napolaiti celjske aemake gimaazije, priakočila jira je brž na pomoč vlada ia u.stanovila pripravnico za prvi giruBazijgki razred, da bi 7 to pripra^aico aa lovili potrebao šte^ilo glo^eagkib otrok. Rea ge je dalo nekaj sloveaakib atariscv premotiti, da ao svoje otroke dali 7 to pripra^aico, 7 kateri ao pouče^ali spr?a ačitelji, ki so bili zmožai slo^eflščiae. Eo je bil pa pripra^aičia obgtoj zagotovljeB, ubrali go celjgki Neroci drago strnao. Na pripravaico je prišel BpolBokr7a" Nemec, ki ae razume aobeae glo^eagke besede. Učila se je le aemščiua ia sicer celih 12 ur aa tedea, glo^eflščiaa pa nič. Otroci ae z ačiteljem aigo aič razumeli ia poaledica je bila, da ao bili slabi redi. Sloveaaki starisi ao gpozaali slaboat te pripra^aice, zato so jemali otri ke iz te gole. Lnasko letj je bilo golskih otrok le še 16, letos pa garao a e g t. Za teb gest ačencev plačnje vlada aa leto aad 4240 E ačitelju, za lokal, karja^o ia druge potrebščiae, tako da gtaae državo ietca ea gam nčeaec aa tej nepotrebai pripra^aici aad 700 kroa. Dolžaoat poglance7 je, da atore potrebne korake, da ge ta Bepotrebaa pripra^aica odpravi; 7lada ima vedno dovolj deaarja, kadar hoče iz aloveDskih otrok 7zgrjiti aemgkctarje; ee pa ge gre za to, da bi posta^ila gdlo za sto ia gto slo^eagkih otrok, ki so bres vsakega pouka, takiat pa aima ia aima deaarja. c Arclin pri Vojniku. Letoa poteče 200 let, odkar s jc rodil pri uas sia^ai jeziko8lo7ec ia profesor dimajakega 7geačilišča Ivaa Žiga Pop 0 v i č. . c Ljubečna pri Vojniku. Pretečeae praznike smo pokopali iolarja Afltcaa Eožela, katerema je zlobaa roka nkradla mlado življeaje. Antoa Ecžel, gegtletai deček, je bil pri gogedoTih. Mimo pride aeki petBajgtletBi Zelcer. Zelcer ai pugtil aikogar pri mira. Tudi sedaj se spravi aa mladega Eožela ia meče kameaje 7aaj. Po ^ečkrataih lučajib ga zadene ra^ao aa čelo tako moČBo, da je kamea kar odlere!. deček pa omedlel. Pretregli ao ge mu možp-oi. Nič 7eč ge ai pra7 za^edel; Ba aedolžaih otročidev daa pa je ležsl aa mrtvagkem odru. SnačeBci ge ga spremili na pokopaiiače 7 Vojaik. Člo7eku ge milo stori, ko vidi, da niora aedolžea olrok umreti, hadobaež pa ostaBe za aadlego 78em, ker ni imel dobre 7Zgoje. Eo bi imal Zelcer atroge stariac, ki bi mu dali pra^i strah. bi ae bil že abijalec — pri petnajgtih letib. Nesrečao zadeti Toaček Eožel je bil priden. Posebao 87ojo mamico je imel rad. Vedao se je je držal za prodpasBik. Eo je moral letog 7 solo, ao ma aagajali, da ma bodo zdaj mamo akradli, ko bo hodil 7 solo. Ia Toačka je res tako skrbelo za njego^o raamo, da ga Bigo mogli pripra^iti do tega, da bi Tzel torbico ia šel. .. Poči^aj 7 BogB, aedolžBO dete! Eakor aedolžai otročiči si sel aedolžea ia po Bedolžaem iz tega 87eta, zadet od budobae roke. Starisi, 7zemite 8i vzgled! c Gornjigrad. čez premožeaje 7 Bovembra amrlega trgo^ca Jakoba B 0 ž i 6 je aapovedaB koaknrs. c Žalec. Na Štefa»070 prirejeaa veselica požarae brambe je priaesla fondu za aaba^o parae brizgalaice 200 E. Brežiški okraj. b Videm. Žapaikom 7 Vidma je določea č. g. Fr. Čeraeagek, žapaik 7 Cirkovcab. b Pilštaaj. Žapaaa S t r a a e k a je pogorela diie 19. m. m. biaa. Eako jc aastal ogeaj, ae ae 76. b Umrl je v Se^aici ob Sa7i na Sikestro^ 7ečer ob 11. ari po aoči g. Franc Vraec, c kr. aotar. Naaa Se^aica b.> blagega pokoJBika kot aeumornega m aeaebičaega delavca aa Barodaem ia BarodBO-gnapodargkem polja pa<5 ge dolgo pogregala. B g aaj potolaži ajegovo rodbiao in aaj bo lahka doruača zemljica blagema rodoljaba! Slovenske dežele. Volitev na Kranjskem. Daaes dae 4 jaauarja je 7 okraja Ribaica-Eoče^je 7olite7 za deželai zbor. Slovenska Ijadaka stranka kaadidira dvornega g7etaika Šuklje, liberalci pa Drobaiča. Nova straaka ? Pred Božičem go 7 Ljabljaai zboro^ali Bezadovoljai liberalci, med Bjirai dr. Hearik Tama ia dr. Vladimir Ra^aihar ter ge pog^eto7ali, kako izviti vodstvo liberalae straake gedaajim aedelavaim možem. Skleaili go, da bo BNag list" z aovim letom izbajal dvakrat aa tedea. Kranjski kmetje priredijo letošnjo jesea pod 7odgt7om g. Gombača poučao poto^anje aa jažao Tirolgko ia aa ae^erno Lagko, da proučajejo 7iBgt70 ia kletaratvo. Štajerci se labko pndružijo. Narodno gospodarstvo. Gnojimo travnike! Eer postaja ži^iaoreja daadaaea čimdalje 7ažaejaa kmetijska paaoga, zaradi izbomih dohodko7, ki jih donaša pri dobrem krmljeaja ia pravilnem oskrbo^aBJu, ia ker se 7 sploaaem aa pridelo^aaje krme dozdaj ai obrafialo BobeBega pogebaega truda, zato amatram za potrebao, aaae ži7iBorejce zopet opozoriti, da pos^etijo tej 8t7ari 7ečjo pozoraost. Po aaših sloveaskih krajih ae ge skoro splošno opazaje žalostao dejgt^o, da trpi ži^iaa poraaBJkaBje aa krmi. Ži^iaa 7gled tega ni taka, kot ae jo daDašaji čag zahte^a ia aje ceaa je ra7Bo zategadel primeroma glaba. Da pogtaja ži^iaa 7cdao dražja, to B7ide7ajo tBdi aasi gogpodarji \n zato rede leto za letom 7eč žiTiae, a pri tem pa g7oje traTaike pagčajo ge 7edflo 7 aemar, dagi bi jih 7e<5je stevilo živiae akoro moralo opominjati, da tra^aiki aedaj ae dajejo akoro niti toliko krme kot 7 prejŠBJib ^aaih, ker se je raat iaaka hraaa. ki se je 7 zemlji aahajala, že porabila. Da pa ae tadi daadaaes dobi^ajo po nekod dobre koaaje, pripigati gre tema, ker je zeralja doti^aega traTBika izredflo bogata aa redilaih gao^eh, ali pa jo mogoče prepla^lja 7oda, ki ima 7 sebi redilae 8B071, ia ker imajo detelje to dobro lastaoat, da sprejemajo iz zraka dusik (redilaa 8B07) ia ga prepaščajo travam. Spioaao pa labko rečemo, da trpe aaai tra^aiki pomaBJkaaje aa redilaih snoveh. Eako tudi ae, aaj ae do najnovejšega čaaa nikdo ai brigal za iste. Daadaaea se 7ečiaa kmetovalce^ bodi po atari poti, dela po starem kopita, ter zametnje naake, ki so za obstanek ia izboljšanje kmetakega stana aeobhodao potrebni. Da aara bodo torej dajali naši travniki obilo pridelko^, poglBže7ati ge aam je 7geh sredgte7, ki se izplačajo za ajib izboljšaaje. Na travnikib, ki aiso močvirai ali na kak drag način neprikladni za pridelo7aaje krme, je za po^ečaaje pridelko7 gla^ao gredgt70 gBOJeaje \n maogokrat tudi braBaaje, da od8tranimo mab. Za daaeg gaojenje! Med najvažnejše redilne gaovi, ki jih travDiki kakor tadi nji^gke ragtliae potrebujejo ia katere moramo z gnojenjem nadomeščati, gpadajo: dusik, fogforo7a kigliaa, kalij ia maogokrat tadi apao. Redilae gB07i ge 7 razaih gaojilih aahajajo 7 različai mBožiai. Nekatere ge pogebao odlikujejo po veliki maožiai daaka a. pr. gaojaica, drage po fusf')rovi kialiai a. pr. hle^gki guoj. Ako gBPJimo g hle^gkim gaojem, damo torej zemlji 7eliko fogforo^e kigliae, 7 mali maožlBi pa dašik ia kalij ; z gnojnico dobi pa zemlja pogebao dogti duaika ia tadi kalija, jako malo pa fogfuro^e kisliae. Zsto se aa travaikih, gaojeaih le z gnojem, dogtikrat ae pokažejo po7oljai pridelki, tra^aiki, gnojeai z gaojflico, pa ge odbkajejo g posebao moČBO rastjo kobalčaib ragtlia b. pr. 7elika krebelica itd., ki 7 krmi bmo doati prida. Ako pa gaojimo gkapao z gaojem ia gaojBico, tedaj je taka gaojitev pra7 dobra. V krajib, kjer go pa aa^ezaai 768 gaoj porabiti ua aji^ah ia gaojiti le z gaojaico, treba je ge razua ž njo gaojiti tadi z rjmetaimi gaojili, da dobi zea;lja vse potrebae redilae gno^i. V tem glačaju je troba 7zeti aa pomoč gflojilo, ki je bogato aa fosfon-vi kisliai n. pr. tomažcva žliadra ali rudaiflgki gapcrf afat. Umetao gaojilo ge ali primeša gaojnici ter rn. ta aačia apravi na travaik, ali pa ae samo aa tra^aika raztroai. Eor je gaojnico gpra^ljati aa tra^aik ge le eh spomlad, ia gicer zaradi tega, ker ima že raztopljene redilae anovi ia takoj ačiakaje, a redilae gaovi 7 toraaže^i žliadri ali radaiBgkem gaperfogfata ge pa morajo ie prej raz topiti, zato je treba, če bočemo to gaojilo z gaojbico vred gpraviti na travaik, že dalje čaga pred aporabo gaojaici primeFati, da sa iste 7 gaojaici 78aj delcma raztope. Boljae pa je got07o; ametao 4. jaauarja 1906. gaojilo že aa jegea raztrositi, da 7oda do gp)inladi raztopi redilae gao7i. Tadi če gaojimo 8 hle^skim gaojem, ga je treba že aa jegea raztrositi ia gicer tudi iz prejšajega 7zroka. Pogoj, da ge raztope redilae sao^i, je toraj voda. Če imamo na razpolago le gaojaico, treba je, kakor rečeao, gaojiti ge a kakim fogfrttaim gaojilom; 7zamomo li tomaže^o žliadro ali iadaiagki gaperfo8fat, treba je eaega ali drnzega 4 do 6 metergk'h ceato7 aa 1 ha. Dagi je rudaiaaki eaperfosfat skoraj iatih Iagtao8ti kakor tomaže^a žliadra, 7eadar ge je pri aag razširila v obče le tomaže^a žliadra. Raznn gaoja ia gatjaice delajejo aa tra^aikih tudi pra7 dobro kompogt ia pepel. Toda teh ge 7 gO8podar8tvu aabaja 7edao le 7 maajši maožini, oaobito pepela. Ako gmo pa 7 položaja, da ne morerjao tra7aikom dovoliti ae eaega ae dragega domačega gaojila, tedaj ge raoramo poprijeti gamo ametaih gaojil. Ta 80 pogtala daadaae8 aaJ7ažaejii pripomoček za izboljšaaje travaiko7 po maogih krajih. Brez ajih bi a. pr. po aekaterih krajih aa Nemakcm aikdar ne priali do tako 7isokoga atališča pri ži^inoreji kot go sedaj. Ia pač hado zlo bi jib zadelo, ko bi umetaih gaojil eakrat zmaajkalo. Aprinag? Ako kje čitarao 0 krasnih 7gpehih, bodiai aa tra^aikih, aji^ah, 7iaogradih itd., dogežeaih g poaiofijo umetaih gaojil, 7ečiaoma tega ae 7erajejo ia redki go, ki bi tadi gami to delo začeli izvrae^ati. A čag je, da so tudi mi otregemo gtarokopitaogti! Ako hočemo vztrajati aa kmetijgkem polju, moramo tadi mi aapredovati, kakor aapredujejo drugi gtaao^i. Bodimo gi s?egti, da ge dajo doaeči pri nas iati, ia mogoče ae visji pridelki kot po drugih krajih a pra^iloo rabo ametaih gaojil. Pri aaa ae naoramo aa tra^aikih gkoraj izkju^uo pogluže^ati umetaih gaojil, ker ako bi gnojili z gaojem, bi pri tem trpele aji^e pomanjkaaje iatega. Malo je pri aa8 gogpodargt67, kjer bi pri dobri gaojit^i aji7 preogtajal gaoj tadi ge za travaike, ker ge pečamo 7 veliki raeri g pridelo^aajem aji7akih ragtlifl, osobito žita. Vgled tega aam je toraj za rodo^itaogt tra7fliko7 akrbeti z anaetaimi gaojili. Prizaati moram, da ao aekateraiki tudi pri aas začeli rabiti atnetna gaojila. Toda ker ae razumevajo dobro pomeaa ia aameaa te gnojitve, vsaj vsi ae, ge večkrat to delo opravlja aapačno; rado ge namreč dogaja, da se pogaoji le z eaim gaojilooi ia gaojite? ge 7gled tega ae obBege tako kot bi bilo želeti. V tem glučaja ge navadno vzam« tomažova žliadra, 7aled katere obogati zemlja pnsehno na fosforo^i kislini. (Da\je sledi.) Drobtinice. Znamke za pisma bodo postale dražje. Namegto doaedanje zaamke za 10 7 se bo ucedla zaamka za 12 7 za eao pismo. Sin nadvojvode Otona, aad7oj7oda Fraiic Jožef Earol gi je pri draaaju zlomil aogo. Novi črnogorski škof. Za škofa 7 Ostroga 7 Čraigori je imeao^aa Eiril Mitro^ič, dozdaj profe8or bogo8lo7ja 7 Zadra. Za vojake. PrihodBje dai izide B07a Btrelaa iaBtrakcija za karabiace, koajcnice m za kratke repetirke pioairskih čet. — Jeseai tega leta ae ustaao7i Ba Ogrgkem brzojavai ia telefoaaki tečaj za artiljerijo, pri katerem bodo uporabljali izkuaaje zadnje 7ojake. — Rizpu.ščeai so pi trdaja^ski sigaalai oddelki. Poljaki ne bodo letos 0 pustu plesali. Eakor piročajo liati, akleailo je l7o7ako poljgko drašt70 nS >kol Macierz" pri 87oji zadaji odboro^i aeji, da 0 pusta leta 1906 ae bo priredilo Bobeae 7eselice s plesom ia to z ozirom aa dogodke 7 poljakem kraljeat^a aa Rugkem. Po zgleda tega društra ao tako skleaila tadi draga poljska društva, tako do 83 ae bode 7 letoaajem pa8ta pleaalo aiti 7 L707B niti 7 Varša^i, gploh ne aa Poljgkem. Društvena naznanila. Bralno druitvo pri Sv. Križa na Murskem polju ima glavno zborovanje v nedeljo, dne 14. prosinca t 1. ob H. uri pop. v šolskib prostorih. Sodeluje dnmači pevski zbor. Vsi društveni udje kakor tudi neudje so uljudno vabljeni. Izobražev. društvo ,Skala' pri Sv. I'etru niže Maribora ima v nedeljo. dne 7. jan. po večernieah v bralni sobi svoj letni obftni zbor s sledečim vzporedom: Poro6ila posamcznih odbornikov, volitev novega odbora za npravno leto 1906, 8lučajnosti, sprejemanje novih udov in oglaaitev pevcev za novi moški zbor. Št. Petsrski možje in mladeniči, ki vam je kaj zi napredek in učenje, branje in izobraže\anje, pridite! Odlior. MladeniSka zveza v Jarenini priredi dne 14 t. m. volik poučni shcd: Govcri o voHido pravmb sesta\ib g. dr: Kurošec Možje in mladeniči, prid.te! Tudi aosode vabinn, da i as poset jo! Sv. Ilj v Slov gor. ,,MI«dini3ka zveza" ima na KraIjevo t. j. 6. jtnuarja ps večernicah v bralai bclii ol čni zbor. Zboro anje bo jako važno pos-clmo vsled zaoimive volitve zvezinega vndstva. Ob'-;nski volilni rrd lx mo namreč praktičao prmifevali. Ma vzpo edu je mnoo;o zammuib loč.k. Za torej na Kraljevo do veieinicah vsi v fiitalnieo! B >g in narod Svetotrejiska podružnica spodnještajerskeg,* »lovenskega čebelarekegt družtva sdiornje v ned^ljo, dnc 14. jan. lituti pu vefernii-ah v gosMni g Mliu-rifa pri Sv. Trojici v Slov g-jr. z naslednjim sp>redom: 1. Poročilu o delcvanju v 1. 1905. 2. Volitev novpga odbora. 3. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi Ferd Mlinerič, načelnik. Čebelarska podružnic* Dornova pri Ptuju priredi dne 6. jan. lkOti ob 3. uri popoldne občni zbor v dornovski šoli. Dnevni red: 1. Letno poro.ilo iu odubritev rafuna. 3. Nove volit e. 3. Nasveti in predlogi. Kmet. bralno društvo v Slitnici zboruje v nedeljo, dne 7. prosinca 1906 ob pat 9. uri v šoli. Na obiftajnem vzporedu, kakor porottlo o d"lovanju 1905, nabiranja novih fclanov in volitev je tudi pouftno i redavanje c. kr. vinarskega pristava g Jos. Zabivnika K obilai udeležbi vabi odbar. Kmetijsko bralno drnštvo pri Mali Nedelji ima svoj redni obfni zbor dne 7. jan. 19:16 po večernicah. Vse domačine, ki še imajo kaj dobre volje, kakor tudi one, v tujini živeče rojake vabi uljuduo k pristopu odbor. Benediška mladeniška zveza ima avoj poučni sbod in obenem občni zbor v nedeljo, dne 7. januarja po večernicah. Benediški mladeniči, pridite vsi! Bralno druStvo v Zavrou bo imelo dne 6. januarja 1906 po rani božji alužbi v novi šoli v I. razredu občni zbor, pri katerem bo blagajnik položil sklep r&čunov, tajnik bo poročal o napredku (oziroma nazadovanju) bralnega društva. Potem bo volitev novega odbora, cabiranje novib udov, ter razni nasveti. Vsi rodoljubi ste prav uljudno vabljeni, k obilni udeležbi. Odbor. Stndenice. Kmetijska podružrjica, ki ae je ustanovila dne 16. jul 1905, in h kateri je pri«topilo doedaj 57 udov, pričenja z novim letom svoje delovanje. Zato priredi prvi teden po sv. Treh kraljih, od 8. do 15. jan. go8podarski pouf ni ttčaj; predavalo se bo pri njem o vseh panogah kmetijstva, v kolikor bo v tem času mogoče: 0 živinoreji in mlekarstvu, o vinogradstvu, sadjereji, poljedelstvu, zadružnižtvu itd. Predavils bodo tri strokovnjaške moči in je upati od teg« tečaja mnogo koristi. Dopoldne ob 9. se bodo vsakikraf. pričela predavaDJa, popoldne pa bodo, ako bo le vreme dopuš&alo, izhodi za praktična razkazovanja. Prijazno ae vabiio udje, ps, tudi taki, ki še niao pristopili k podružniei, bodisi moški ali ženake, odrasli »li mladina. Z Bogom za5nemo in njega, prosimo za blagoslov! Kako bo ta tefeaj vspel, bomo potem poročali. Prtdstojuištvo podružaice. Braslovče. Vslrd aklepa c. kr. okrožaega kot trgovskega sodišča v Celju od 29. novembr* 1905 Firm 875/5, ] Een. I 255 aklknjetno a trm. izvanredni občni zbor nKmetijsšega društva v Braslovč&h, rpgistrovane zadruge z ompjeno zavezo", kateri se bo vr-^il v nedeljo, doe 2-. januarja 1906 ob pjl '0. uri dopolJ-ie v stx-'i šoli v Biasloveih. Dnevni red: I. Rszdruž!)* in likvidaeii.i zidtuge. V^lite? likvidatorjev. 3. Slufajnooti. K obilni uJeležbi vabi vse onc, ki so sroj čas pristopaino vplič >li. Nači lstro. — -Opomba. Za slufiai, da bi občni zbor ob pol 10. uri ne bil sklepften, se sklicuje ob enem s tem na isti dao, na istem kraju in z istim dnevnim rerlom cb 10. uri dopoldne drug izvaoreden občni zbor, kateri bo sklepčen pri \s*kem Stevilu navz> čih zadružnikov. Bralno društvo v Konjichh ima r.a d»n 14 januarja 19i!G ob 3. uri, po vefernicah v dru-itvenih prostorib občni zbor Vzpored: 1 Poročilo predssdriika o dflovanju braloega društsa v preteklem letu. '2. Poročilo tajni-a in blagajnika 3. Pregled raSunov. 4. Volitev novga odbor* in pred8eJaika. 5. Ra/sni predlogi in nasieti. K obilni ndeležbi vabi odbor. Posojilnična knjižnica na Frankolovem ima redni občni zbor v nedeljo, dne 1 \. pn>sinc» t. 1. popoldne po vefernic»h v društvenih prostorih a sledečim vzporedom: 1. Nagovor prrdsedaika. 2. Poročilo tajoika in knjižoičarja. 3. Vpla^aoje letnine in prirtop-nov.h članov. 4. Volite? odbornikov. 5. Pros'i predlogi. K obiloi udeležbi se vabijo Mani in »si oni ki ž>le pristopiti. Bralno draStvo v Šmartnu pri SIov. Gradoa priredi na dan sv. Treh kraljev popoldne po večemicah gledališko predstavo nKmet Herod" a sledečim vzporedom: 1. Govor. i. 1. Aljaž: Oj z Bogom ti planinski svrt. 3. Igra nKmet Herod". 4. Vilhar: Slovenac i Hrvat. 5. I Aljaž: Ujetega ptiča tožba. Kmet slov. izobraževalno društvo na Vranskam ima prihodnjo n-deljn, dne 7. januarja ob 3. uri popoldne v drnštTenih proatorih (v kaplaDiji) avoj letni občni zbor. K obiloi udeležbi vabi odbor.