9. številka. V Trstu, v soboto 30. januvarja 1892. i a Tečaj XVII. ■$m> T - ■Vv-i.v •'■"■v C i- „E D I N O S T" 'shaja dvakrat n« teden, vsako Brede in foboto ob 1. ari popoludna „Edinost" stane: ■a vse leto gl. 8.— ; istven A vat. 9.— gl. ia poia leta „ 3.—: , „ 4.50 „ i« četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v proda, jalnicah tobaka v TritB po nOT" » florioi in v Ajdovščini po « no*. Na narocb« broz priloisns naročnin« npravnlitvo n« o»lr». EDINOST OglMi in oznanil* se rajone po 8 nov vriitica v petitu ; ca nailovt s debelimi Črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstie. Poslano, Javni zahvale, osmrtnic* itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi se poAiljajo uredništvu Piazsa Caserma ht. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne spre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitvo P iazza Caserma ftt. 2 Odprte reklamacije o proste poAtnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. «V »dloo.t j. aio£< Kdo je kriv? Imenovanje generalnega vikarja za škofijo trža&ko-kopersko ne da miru na-sprotnikom našim nemške narodnosti ter bi hoteli po vaej sili naprtiti Slovencem krivdo na tem, da hoče odstopiti škof dr. Glavina. O odstopu našega škofa sioer ni niti govora ; to pa vemo, da v našem taboru ne bi smeli iskati vzroka, ako bi kedaj prišlo do tega. Iskati bi morali vzrok le tam, kjer niso prijazni ni naši narodnosti, ni naši veri. O predmetu tem piše kaj poučljivo dunajski list „Conservative Correspondenz": „Deutsche Zeitung" objavila je v svojem večernem listu z dne 16. t. m. neko vest, posneto iz lista „Grazer Tagespost", koja govori o "odstopu škofa Glavine". V notici tej se stvar tako opisuje, kakor da no le rovanja slovanske, iz ptujine došle duhovščine — koja rovanja provzročajo večne spore mej Slovenci in Italijani — prisilila škofa, da odstopa. Najprvo treba povdarjati, da ni niti govora o odstopu ikofa Glavine, kajti ta-le ostane tudi v bodoče, kakor je bil dosedaj, škof tržaški ter si je imenoval le generalnega vikarja ali namestnika v oeebi stolnega prošta dra. Sueta. Toda tudi imenovanju generalnega vikarja bila je glavni vzrok bolebnost, ne pa ndrodna nasprotstva, najmanje pa rovanja slovanske duhovščine. Ako hočeta lista „Deutsche Zeitung" in „Grazer Ta-gespost* ta dogodek po vsej sili spraviti t zvezo z narodnimi spori, morala bi pa biti toli pravična in resnicoljubna, da povesta svojim čitateljem, kdaj, kje in kak6 so nastale 6ne narodne s d r a ž b e, ki toli ogrenevajo škofu visoko alužbo njegovo. Že več desetletij bila je v stolni cerkvi sv. J u s t a za tiBuče slovenskega prebivalstva iz Trsta in okolice poleg italijanske tudi slovenska služba božja se slovenskimi p r o p o- PODLISTEK. Perica. Ruski napisal J. D. AhSarumov, prevel V. K. Ratimir. n. (Dalje.) — Hudobija! nam je dejala, — Hudobni ljudje so pogubili mojega Prokopa. Kako veš to P sem jo začel iz-praševati. — Sam je rekel. — Nu, iz tega ne sledi še mnogo. — Vso krivdo, pravi, zvalili so na-me. Ti, pravi, Nastasija, ne veri, da aem pro-lival jaz človeške kri, drugi bo storili to, a ne jaz. Ne veri, pravi, ker je lo hudobija 1 — Kaj pa ti P — A jaz Bem se vrgla k nogam, prijela se za njegove črevlje, proč nesem hotela iti, žandarm me je odtrgal le s silo. Od tega dne dalje je Nastasija kakor »norela, pustila vsako delo in bežala vsak v zapor. Tako čeato je seveda »eso puščali k možu, tavala je po hodnikih zapora, v e d m i. Italijani, hoteči popolnoma za-treti slovenski element v Trstu, izpodti-kali so se na tem, in ker imajo v mestnem zboru večino, zapričeli so tu svoje napore, da zatro slovenske propovedi pri sv. Justu. In da to dosežejo, poslužili so se čisto jednostavno nasilstva s tem, da so v prošlem letu sklenili, vzkratiti cerkvi podporo, znašajočo par tisuč goldinarjev ter namenjeno za slovesne službe božje, to je, za pevski zbor, godbo itd., ako se ne odpravijo slovenske propovedi. Ker cerkev nima lastnega premoženja, da bi mogla subvencijo to iz svojega nadomestiti, odločil je škof tržaški, udati se pritisku italijanskega municipija in odpravil je slovenske propovedi iz cerkve sv. Justa, mestu teh pa je na novo uvel slovenske propovedi v cerkvi pri sv. Antonu starem. Italijanskim radikalcem pa ni zadoščalo to, da so prognali slovenske propovedi iz cerkve sv. Justa, ampak bo jim bile take propovedi na potu tudi v cerkvi sv. Antona starega. S prvega bo hoteli škofa s terorizmom preplašiti ter prisiliti, da umakne svojo odredbo. V ta namen položile so v mesecu oktobru pobalinske roke bombo v škofijsko palačo, koja pa na srečo ni napravila nikake škode, ker jo je neki sluga opazil pravočasno ter je odpravil nevarnost. Toda iredentovci niso mirovali po tem prvem naklepu, ki se jim ni po sreči), ampak skušali so zopet škofa preplašili z anonimnimi pretilnimi pismi ter so pripravljali nove demonstracije proti škofu za dan 2. novembra, ko se slavi patrocinij sv. Justa; ker pa je policija pravočasno škofa obve stila o teb namerah, ni šel tega dne v cerkev ter je mesto njega stolni proBt Šust opravil slovesno službo božjo. Toda municipij še ni miroval, ampak odtegnil je v resnici cerkvi svetega Antona starega, kjer se vrše slovenske propovedi, podporo, kojo je ta cerkev dobi- prosila, puščala za-nj sladčice in vračala se domov popolnoma bolna in potrta. Prokop, katerega se po krivici dolži umora, Prokop, kateri trpi krivico, bil je njej pravi mučenik. Pozabila je vso pro šlost: žaljenje, zmerjanje, tepežko, vse življenje revščine in težkega gorja, in mislila je le na jedno : mož trpi po krivici, mož pojde v Sibir radi hudobnih ljudij. Srce jej je hotelo poči žalosti, a meni se je metala k nogam in prosila me pomoči. Po njenej prošnji sem se odpravil v okrožni sod in izvedel po znancih, kako je s stvarjo. Mož naše perice se je dolžil umora, združenega s tatvino, v družbi dveh drugih oseb — možkega in ženske. Ubita "je bila stara ženica, živeča kraj mesta v lastni hiši; bila je bogata skopuhinja, katerej so ukrali denar in reči, ki so služile dokazom proti zločincem. Glavni obdolženeo je bil Prokop, mož NaBtasije, udeleženoa pa — hlapeo in kuharica ubite starke. Oba sta priznala zločin in dolžila Prokopa, a on je trdovratno tajil vse in trdil samo, da ga dolžita le iz hudobije. Njegova krivda je bila vendar le popolnoma jasna; on je prvi udaril starko s sekiro in prvi položil roko na njen denar in druge vala od meBta. Zajedno bo sklenili, skrčiti v obče do najpotrebnejšega vse subvencije, koje dobivajo cerkve iz mestne blagajne. Ker je škof Glavina že dlje časa bolehen, je lahko umeti, da so mu te demonstracije, naperjttne proti njemu in množica pretilnih pisem Še bolj zrušile zdravje ter provzročile v njem čutstvo nesigurnosti in nevarnosti, kar je le pospeševalo njega sklep, izročiti generalnemu vikarju vodstvo ordinarjatskih poslov.* Nam ni bil namen, kakor smo rekli nedavno, obširneje govoriti o predmetu tem. Konstatovali smo faktum in to je bilo, po našem menenji, dovelj. Navedli smo tudi uzrok postopanju svojemu tem povodom. Ker pa nasprotni nam listi uporabljajo tudi to priliko, da nas, oziroma slovansko duhovščino škofije tržaške denun-cirajo na uprav zloben in lažnjiv način ter nas opisujejo kot hujskače, ki motijo mir in ki so prisilili prevzvišenega škofa tržaškega do skrajnih korakov, menimo, dn je bilo umestno, ako smo tu doslovno naveli besede, katere je napisal dunajski k o n-s ervativen list v obrambo Slovencev. Z neke strani ao nam svoječasno z vso silo podtikali nasprotstvo do škofa tržaškega, ker smo se odločno postavili po robu odredbi, o kateri smo bili uverjeni do dna avoje duše, da ne more donesti dobrega sadu ni slovenskemu elementu v Trstu, ni verskemu čutstvu, najmanje pa prevzvišenemu škofu samemu. Ne, vladiki tržaškemu nismo nasprotovali nikdar — in mu ne bodemo tudi v bodoče — & obžalovali smo nesrečno odredbo, po koji se je sicer odpravila slovenska beseda iz cerkve sv. Justa, ki pa je zajedno še bolj razvnela poželjivost laških radikalcev. Je-li pa čudo, da smo kot časnikarji povedali to, kar nam je težilo Brce P! Menimo, da smo storili le svojo dolžnost. Olanek v „Cons. Corr." pove nam jasno, kar smo trdili tudi mi, da z orne- reči. Skušen, slaven odvetnik, katerega je postavil sod njegovim zagovornikom, smatral je njegovo delo pogubonosnim in nadejal se samo, da doseže znižanje kazni. A Nastasija je bila druzega prepričanja. Ko sem se vrnil domov in povedal jej te žalostne vesti, se je zavzela, dolžila me drzosti in skoro sumila hudobnih zvijač proti Prokopu. Hitela je sama k odvetniku, vrgla se mu k nogam, zaklinjala se in rotila, da je njen mož nedolžen, prosila ga, da naj ga brani kazni. Naposled je vzela iz neder nek svitek in položila ga na mizo pred odvetnika. — Kaj je to P prašal je osupnen. — Denar, gospod, sicer zadnji, a vzemite ga, ne branite se ga, samo rešite njega. Odvetnik denarja, seveda, ni vzel, a ko sva se zopet sešla, pripovedoval mi je ta prizor in čudil se trdnej veri te ženske v nedolžnost svojega moža. — Veste kaj, je rekel, — ona ima tako trdno vero, da bi ganila porotnike in boljše zagovarjala svojega Prokopa nego jaz. Od kod je pa mogla izvirati ta vera P .. njeno odredbo niso dosegli tega, kar so želeli — pomirjenja —, ampak nasprotno. Velikanska žrtva „pro bono pacis" bila je torej brezvspešna, kajti v Trstu gospodujejo elementi, ki se pomiriti ne dajo. Uverjeni smo, da marsikdo danas vse drugače sodi postopanje naše, nego je je sodil še nedavno. Govor poal. dr. Laginje V državnem zboru dne 16. januvarja 1892. (Dalje.) Glede tkalske robe v obče nam pravi poročilo, da ta industrija v Nemčiji nad-kriljuje našo industrije tako, da se mora zmatrati kot izključeno za sedaj vsako na-tecanje naše z nemško državo. Ničesar nismo dosegli pri laneni preji, pri kateri bi bili po besedah poročila našli veliko dobroto, da se nam je dovolilo le malo olajšanje. Samo pri onih granah industrije dobili smo od Nemčije nekatere olajšave, v katerih moremo brezdvombeno konkurirati z Nemčijo ne Bamo v njeni lastni hiši, nego tudi na vnanjih tržiščih, to je v industriji stekla, lesa, usnja in gline in pri izdelovanji takozvane drobnjave. To so vse besede vzete iz samega poročila. Predaleč bi me vodilo, da bi proučavat pojedine obrtne grane v tem oziru, ker je to že mnogokrat Btorila jedna ali druga stran te visoke zbornice. Mislim, da, če se držimo zaključka poročila odsekove večine, dokazuje ta dovolj jasno, da tudi v industriji nismo dobili nikake koristi. Iz svršetka, in sicer neposredno pred stavljenjem predlogov v poročilu, se razvidi, da moramo iskati neko nado, neko vrsto napredka v tem, da stopimo v nove, gotove trgovinske odnošaje z izhodom in posebno z Rumunsko. Nadalje se pravi izrecno (čita): „Temu mora se popolnoma zadovoljiti. Gotovo pa ae bode po obnovljenji starih Naj sem si razjašnjeval to težko prašanje še toliko, bil je odgovor vedno isti. Ta dobra in usmiljena ženska ni si mogla misliti, da bi mogel jedini bližnji jej človek hladnokrvno ubiti slabotno starko. To se jej je zdelo nekaj groznega, peklenskega. Trepetala je pred to grozno mislijo in braneč 8e je z vsemi močmi, se je oklenila vere v nedolžnost moža, kakor utopljenec slamice, in do zadnjega konca je ni izpustila. Le-to se je moglo zdeti čudno ljudem, kateri neso znali Na-stasije. Ko sem pritrjeval temu razjasnilu, kakor sem bil tudi prisiljen, — bilo mi je vse drugo umljivo. Njeno obžalovanje nedolžno trpečega bilo je neizmerno; a obžalovanje v ruskem srcu — je ljubezen. Tako je začela zopet ljubiti zapuščenega, kakor nikdar prej, oprostila mu vse prejšnje gorje, vse mučenje in razžaljenje. Čem bolj se je bližala sodba, tem vznemirnejša je postajala Nastasija. Naposled je popolnoma obolela, da smo jo morali ložiti ▼ posteljo. Ko je bila pa obravnava, je neso mogle obdržati v postelji nobedne moči. Za njo smo šli k obravnavi i mi, da bi jo ne pustili Bame, Neizmerno občinstva je prišlo v sodišče, kakor v gledališče. Dvorana je bila trgovinskih zvez z izhodom povrnila prejšnja kupovna snaga naši, po izgubi m m unskoga tržišča težko oškodovani industriji, kateri sami se tudi zdaj pri sklepanji novih pogodb z zapadnimi sosednimi državami naklada breme vseh stroškov . . itd. Tu imamo torej najjasnejši in naj-slovesnejši dokaz (Popolnoma res, na desni)' da odsek sam, in sicer večina slavnega odseka misli in je prepričana o tem, da naša industrija mora plačati stroške pri ■klopljenji štirih pogodb, o katerih sejraz-govarjamo. (Odobravanje na desni.) Kakor sem že rekel, je stalnost, ta prvi razlog, zarad katerega bi morali vs-prejeti trgovinske pogodbe, glede na koristi, ki nam jih podaje znižana carina na žito in les, tako problematična, tako fiktivna bi rekel, da no moremo sprejeti trgovinskih pogodb že zarad tega, ker jim nedostaje ta bistveni razlog. (Posl. Pur-ghart: Popolnoma pravo !) Pri uprašanji o gospodarskih koristih pogodb je carina na vino nasproti Italiji upravo vitalno uprašanje za Primorje in za Dalmacijo, za dve celi pokrajini torej, visoka zbornica, za kraljevino Dalmacijo in za mejno grofijo Istro in večjim delom vsaj še za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško. Opetovano govorilo se je v tej visoki zbornici to in ono za vsprejetje trgovinsko pogodbe z Italijo. Reklo se nam je, daje olajšanje, katero zadržuje stavka III. 5 k tarifu B. za uvozno carino v Avstrijo in katero baš mi imenujemo olajšalno stavko, že obstajala od nekdaj in da se nikdo ni pritožil nad tem. Ugovarjalo se nam je potem, da dober poznavalec odnošajev na Primorskem, nj. ekscel«noa g. grof»Coro-nini, ne vidi tako velike nevarnosti v tej stavki in konečno nas je visoka vlada skoro matematiški uverila, da ni verojetno iz notranjih in vnanjih razlogov, da bi se Italija poslužila te klavzule. Poskušal bodem, da nekoliko pobliže pregledam te ugovore. Olajšave za italijanska vina t carinskih tarifih so zares za istinito že prav stara stvar. Ta olajšava izrekla se je že v pogodbi s kraljestvom obeh Sioilij od 8. julija 1845. leta, če se ne motim.£ Omeniti pa moram takoj, da ta olajšava tudi v numerionem številnem oziru takrat ni imela one važnosti, katero bi imelo današnje zuižanje. Takrat šlo je k većemu za znižanje od 7 gold. na 2 gold., danes pa od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. A še nekaj druzega je tu vmes. Visoka zbornica I Ko smo Siciliji dovolili to olajšavo in se je Avstrija še nazivala „cesarske in kraljeve države", — tako se čita v po- vsa natlačena ; sodci so sedeli za zeleno mizo, porotniki na svojih mestih; njim nasproti na klopi zatoženci. Bili so trije: ženska iu dva moža. Med poslednjima tudi Prokop. Jaz sem ga vprvič prav videl: bilje mož kakih štiridesetih let z rudečim, radi pijančevanja zabuhlim obličjem, s kodrasto brado in kosmatim pogledom. Drzno je gledal na občinstvo, na sodce in porotnike in, kakor je bilo videti, ni kar nič pričakoval, da ga obsodijo. Hlapec, mladenič z rudečo brado in lasmi, je sedel s ponikneno glavo, z izrazom globoke žalosti in sramovanja na obrazu. Ženska, kuharica ubite, bila je črno-maljka z velikimi črnimi očmi, sicer ne več mlada, a z ostanki prejšnje krasote. Ona je ljubeče gledala na mladeniča in kazalo se je, kakor da razven njega ne vidi nikoga v dvorani. Pri obravnavi se je dognalo, da jo dognalo, da je bila ona vzrok vsega zločina, sestavila načrt uboja in pridobila za-nj druge. Prokop je bil njega glavni izvršitelj, ker je ubil Htarko z udarcem h sekiro po glavi, a mladi hlapec je vse le dopustil. On je bil, kakor se je videlo, pod vplivom kuharice in jej ni upal ugo* varjati. (Dalje prih.) godbi — bili so povsem drugi odnošajj nego pa so današnji. Avstrija, kot strogo legitimistična država, imela je visoki politični interes na kraljevini Siciliji; poleg tega pa je Avstrija dosegla tedaj vele-važne ekonomične vzajemne koncesije od Sicilije. Ne samo, da se je za 10% olajšala carina za blago, ki se je prevažalo na avstrijskih ladijah, kakor tudi za ono na neapolitauskih ladijah, nego Avstrija pridobila si je s svojo olajšavo tudi največje ugodnosti, stopili su rodu Italijan, je pa že prestar za tako težavno službo — in res se mora večinoma voziti pri svojih poslih; zaslužil bi torej, da gre v pokoj. Zajedno pa moramo zabeležiti za nas žaloBtno vest, da nas v kratkem zapusti izvrstni c. kr. sodnik gosp. M. Gabrielčič, ker mu je oditi na svoje novo mesto v Aj-dovšino. Bog dal, da bi bil prihodnji gospod sodnik, v pravem pomenu besede, njega naslednik! Ajdovcem pa častitamo, ker dobe toli izvrstnega sodnika ter ljubeznjivega narodnjaka. Različne vesti. Nje cesarska visokost nadvojvodinja Marija Valerija, hči našega presvittega cesarju, povila jo hčerko. Odlikovanje. Uradni list „Wiener Zei-tung" poroča, da je presv. ceear podelil vitežtvo predsedniku apelnega sodišča ▼ Trstu eksc. Defacis-u o priliki njegovega umirovljenja. — Za nas je seveda velikanske važnosti, kdo mu postano naslednik. Nadejamo ae, da bode dotičnik na svojem mestu ne le v juridiškem, ampak tudi v jezikovnem pogledu. V slučaju pa, da ni možno takoj najti moža s popolno kvalifikacijo v vsakem oziru, počaka naj se malo, ker nikakor ni potreba, da se mesto to popolni kar čez noč. Umrl je umirovljeni podpolkovnik Juli j Mauroner, bivši poveljnik oko-ličanskega^bataljona. Pokojnik ae je jako razlikoval od svojih sorodnikov glodfe po-litiškega mišljenja in sioer v zmislu, nam ugodnem. Tržaški mestni svet ima v pondeljk ob 7. uri svojo sejo, ki utegne postati zelo zanimiva — in morda tudi viharna. Na dnevnem redu je: volitev municipalne delegacije; predlog delegacije gledč doklade na hišni davek za 1892 ; predlog delegacije, kako odgovoriti škofijskemu ordinarijatu glede verskih potreb prebivalcev mesta ; slednjič se bodo posvetovali o raznih potrebščinah narodnih šol, realke iu obrtne šole. Veliki ples „Del. podp. društva* je v soboto dne 6. t. m. v gledališče „Fenice" Opozarjamo slavno občinstvo, da je začetek še le ob 10. uri zvečer. Za ta piea delajo se velikanske priprave; mej odmorom bode pel zbor „Slov. pevskega društva". Ker je to izvestno najpotrebnejše narodno društvo v Trstu in trdna naša zaslomba, ker mu je bilo usojeno prebiti v preteklem letu radi mnogih bolezni zares kritične čase — kajti delilo je podpore stotinam naših ljudi v bolezni in silni bedi — je vsakemu rodoljubu sveta narodna dolžnost, udeležiti se veselice tega društva in je tako podpreti v materijalnom pogledu vsak po svoji moči. Veselic podpornih društev ni smeti meriti z navadnim merilom, ampak kdor pospešuje društveno življenje v teh društvih, ne vrši svoje dolžnosti le v narodnem, ampak tudi v eminentno človekoljubnem pogledu. Javno telovadbo priredi društvo „Tržaški Sokol" v ponedeljek, dne 1. t. m. r Mallyjevi dvorani. Začetek je ob 8. uri zvečer. Pohvaliti moramo namen marljivega odbora, svetu pokazati, da društvo ne zanemarja svoje glavnega in prvega namena. Slavno občinstvo poživljamo, da se v obilnem številu udeleži prihodnjega „Sokolskega večera" ter tem načinom izreče vrlemu društvu svoje priznanje. „Bianca Panteo, 15letna virtuozka na goslih sodelovala je dne 25. t. m. pri koncertu tukajšnjega „Schillerverein-a" ter dosegla s svojo, za njena leta reB čudovito-spretnostjo velikansk vspeh. V istem koncertu nastopila je dalje tudi našemu ob-oiiiBtvu že dobro znana, vrla umetnica ga. Podgornikova. — Kakor navadno, žela je gospa Podgornikova tudi to pot za svoje krasno, uprav umetniško dovršeno igranje na klaviru burno in živahno pohvalo, ki je bila gotovo popolnoma opravičena ; kajti smelo trdimo, da je gospa Podgornikova sedaj prva, najboljša pianistka v vsem Trstu (tudi ne isvzemfii pianiste). Prav srčno bi tedaj želeli, da bi se nam večkrat ponudila prilika, občude-tovati to vrlo umetnico tudi pri naših narodnih koncertih — Moška podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu vabi na občni zbor, ki bode dne 2. februvarja t. 1. v prostorih „Delalskega podp. društva" (Via Molin piccolo št. 1.) Dnevni red: 1. Pozdrav prvomestnika. 2. Poročilo zapisnikarjevo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovalcev računov. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega naoelništva in pregledo-▼alcev računov. — Začetek ob 3 urah pepoludne — K obilni udeležbi vabi Načelniš tvo. Vabilo na „veselico s plesom", katero priredč senožeški pevci z blagovoljnim sodelovanjem slavnega tamburaškoga zbora tržaškega v nedeljo dne 7. svečana 1892. v g o h t i 1 n i pri M u š i č u v Senožečah. Razpored: 1. Nedved : „Zvezna", pesem. 2. „Venec slov. narodnih pesni", udara tamb. zbor. 3. „Slovenec sem", pesem. 4. Zabukovec : „Domači prepir", vesela igra v enem dejanju. 5. Hajdrih: „Jadransko morje", pesem. 6. Vjek. Klaić: „Svraća-nje", udara tamb. zbor. 7. Hajdrih : „Lahko noč", pesem. 8. Tombola. 9. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina je : za osebo 50 nvč. za obitelj 1 gld., k plesu 50 novč. — Čisti prebitek je namenjen družbi sv, Cirila in Metoda. Kakor doznajemo iz naznanil, nabitih na javnih krajih po mestu, je c. kr. na-mestništvo potrdilo poseben navod v pobiranje občinskih samostojnih doklad na užitninske predmete. Samostojne doklade, dovoljene po presv. cesarju tržaški občini do dobe 31. decembra t. 1. so namreč: doklada 35 kr. za vsak hektoliter in sto pinjo (Hektolitergrad) žganih pijač, pri delanih v Trstu na takozvani „mrzli način", ali uvedenih v mesto; 20 kr. za vsako stopinjo za naslajene opojne pijače; in slednjič dao od pipe ali točarina v znesku 25% na ceno, po kateri se vino toči, ako je isto bilo pridelano izven mesta, a 15% na vino, ki se pridela v obsežju Tržaške užitninske meje. Da se more zadnje nad-aorovati, določeno je neki v tem navodu, da mora vsak posestnik vinogradov v obsežju užitninske meje vsako leto vsaj do 11. novembra naznaniti mestnemu užitnin-ekemu uradu, ako nameruje svoje vino prodati na drobne ali je prodati na debelo. Ako izjavi, da je bode prodajal na drobno sam ali kaoemu krČmarju, zapečati •e isto od strani mestnega užitninskega urada, dokler dotični pocestnik vina ne proda; drugači se mu pusti prosto. Ako vino ne pride pod nadzorstvo mestnega urada, to je, ako se ne zapečati, ne bode uživalo ugodnejše točarine 15% cene ali ae ne bode smatralo za vino, pridelano v obsežju užitninske črte. — Te naredbe navoda ae pa po naših mislih ne bodo mogle natančno izvrševati, kajti vsak vi-norejec vino večkrat pretoči, kar bi ne mogel storiti, ako bi vino bilo pod pečatom ; tudi vsakdo do novembra še sam ne ve, kam se Bvojim majhnim pridelkom ter se sam ne more izreči, ga.|i bode prodal na drobno ali na debelo. Krivično bi pa bilo, ako bi se njegovo vino ne pripozualo kot vzrastlo v obsežju užitninske meje, ako bi ne naznanil v določeni dobi, kaj nameruje žnjim ter bi je pozneje sam točil na drobno ali prodal kacemu krčmaju. Vsakako pa čakajmo, da se nova naredba uvede v prakso. Ako bi ista res obtoževala po nepotrebnem našega itak tako ubozega kmeta v obsežju užitninske meje, vedeli bodo merodajni krogi odvrniti vsako krivičnost in olajšati ubozemu okoličan-skemu trpinu njega gorjupo stanje. Slavjanska čitaonica v Pulji priredi dne 6. februvarja sijajan ples v gledališči „Politeama Ciscutti". Čitalnica Postonjska priredi dne \2. februvarja „Vodnikov" ples v prostorih g. Alojzija Burgarja. Pevsko društvo „Velesila" v Skednji priredi v nedeljo, dne 31. t. m. „veselico" i jako zanimivim programom, prifkateri sodeluje tamburaški zbor „Trž* Sokola". — Začetek ob 5ya ur' popo-ludne. Ples prirediti dne 6. februvarja društvi „Zora" v Opatiji in „Bratinstvo" v Voloskem in sicer v prostorih društva „Z o ra*. Politično družtvo „Zavednost" imelo bode v Podmelci v nedeljo dne 31. t. m. v hiši g. Luka Preliha svoje glavno občno zborovanje. K udeležbi vabi družtvenike ODBOR. Iz Materije se nam piše: Na pritožbo dopisniku iz Padeža v 8. št. „Edinosti" služi naj v pojasnilo, da mlin Gašparja Malenčkarja ni pogorel dne 25. novembra nego pogorel je v noči dne 22. novembra, 1891. Po zvršetku proizvedeb od strani zavarovalnega društva „Donau" dne 25. novembra m. 1. v Padežu o provzročeni škodi, naprosilo je društvo to sč svojim dopisom z dne 2. decembra 1891. občinsko glavarstvo v Materiji, naznaniti one ljudi, kateri so se odlikovali pri tem požaru ali pri rešitvi sosednjega mlina Matije Vojvode. Na to je poizvedovalo občinsko glavarstvo v Materiji po več ljudeh in tudi po bratu Matije Vojvode po onih ljudeh, kateri so se pri teh [rešitvah kaj odlikovali ter je vsled poizvedbe navedlo 5 mož, katerim je omenjeno društvo poslalo ▼ dar vsakemu po 5 gld. Tedaj ni res, da je banka „Donau" doposlala omenjeno nagrado vsled prošnje Matije Vojvode, ampak poslala jo je iz svojega nagiba. Zato-raj je dopisnik v tej zadevi slabo poučen ali pa je njega oko zavidno, ker je zavarovalno društvo „Donau" drugim dobre napravilo. Razpisanih je pet štipendij letnih 300 gld. za učence živinozdravništva, ki so šolajo na o. kr. živinozdravniškcm zavodu na Dunaju. Dotične prošnje se morajo predlagati o. kr. ministerstvu nauka in bogo-častja do 15. marca tek. 1. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili šesti razred gimnazija ali realke. Razpisan je tudi štipendij letnih dvesto gld. iz ustanove Ananian za učence na c. kr. drž. gimnaziji v Trstu. Prositi smejo ubogi učenci rumunsko-katoliške ali katoliške vere, rojeni v Trstu in njega okolici. Prošnje se ulagajo pri mestnem magistratu. Drobnosti. 191etni J. Gojtan je bil obsojen na eno leto in tri meseoe ječe, ker je dne 5. t. m. na javni ulici neki gospici ukral mošnjiček z 13 gld. 85 kr. — Nek Đ. Turchetti je bil obsojen na tri dni zapora in povrnitev 5 gld. za to, ker se je dne 22. t. m. dobro najedel v neki ljudski kuhinji, potem pa hotel pobegniti brez plačila. Ker ga je gospodar hotel ustaviti, ugriznil ga je še v roko. — Neka uboga žena, mati dveh nežnih otročičev, kojih zadnji se je komaj rodil, spremila je svojega moža, bolehajočega na sušici, v bolnico, kjer je kmalu na to umrl. Ubogo ženo je žalost tako premagaia, da se je zgrudila na telo mrtveca ter se ga oklenila tako trdno, da so jo šiloma morali od njega odtrgati. — 251etna udova gospa Olga Furlani, stanujoča v ulici Bel-vedere, hotela je umreti, v koji namon se je zaklenila v svojo sobo ter zažgala oglja, čez par ur je pa k sreči prišla domov njena srestra ter nesrečnioo rešila otvorivši okna in poklicavši zdravnika. — Nek 53letni učitelj I. B. pobegnil je iz stanovanja v ulici Dogana pustivši gospodinjo na cedilu za 23 gld. — Nek težak se ga je tako navlekel, da noge niso hotele več nositi prepolnega telesa; pod vinsko težo zgrudil se je na tla na javnem trgu ter bo nemalo udaril v glavo. Prene sli so ga v bolnico, kjer sedaj premišljuje vinsko premoč. — 24letna deklina D. Z. je zblasnela ter morala v bolnico. — Ne- kemu trgovcu so odnesli sodček vina. — V novi luki so redarji zalotili necega težaka, ki je ukradel par kilov kave pr delu ter ga odvedli v tamnico. „Luči", spisal Anton Funte k. Tiskal Drag. Hribar v Celji. Cena broširanemu zvezku 70 kr., elegantno vezanemu 1 gl. 20 kr. Tako se zove lična knjižica, v kateri nam marni naš pisatelj ob raznih lučih predstavlja slikovite prizore iz raznih Btanov človeštva. Zvunanja uprava knjižice je elegantna in prezanimivi vsebini primerna. .Duhovnega pastirja". (IX. letnik) 1. zvezek, ima nastopni obseg: 1. Praznik obrezovanja Gospodovega ali novo leto. Kje je prava sreča. 2. Nedelja po novem letu. Časne nadloge. 3. Varuj se greha. 4. Praznik sv. treh Kraljev. Kakor svet Kristusu — tako Kristus svetu. 5. Trojni dar božjemu Detetu. 6. Prva nedelja po sv. treh Kraljih. Kaj naj stori, kdor je Jezusa zgubil 7. Jezus izgled mladini. 8. V god presvetoga imena Jezusovega. „Jezus" je najsvetejše in najskrivnostnišb ime. 9. Nauk zakoncem. 10. Tretja nedelja po bv. treh Kraljih. Dobra in slaba volja. 11. Gobe: grešno znanje. 12. Četrta nedelja po sv. treh Kraljih. Ples je škodljiv za dušo in telo, bežite pred njim. 13. Nevarnost grešnika. 14. Pogled na slovstvo. 15. Zbirka lepih izgledov. „Pavliha". Pod tem naslovom začel je v Ljubljani izhajati nov humorističen list. Izhaja 15. in 30. vsaoega meseca in stane za vse leto 4 gld. 100.000 goldinarjev je glavni dobitek velike razstavne loterije v Pragi. Opozarjamo svoje čitatelje, da bo žrebanje že 12. febrovarja. Pevcem „Slovanskega pevskega društva" se naznanja, da bode danes dne 30. t. m. pevski večer v preddvorani „Slovanske čitalnice." Začetek je ob 8»/i uri. Vstop je dovoljen samo pevcem in podpornim članom. Odbor. Tržno poročilo. Ceno ne razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C*n* od for. io for Sava Mocoa.......100 K. 128.— 130.— Kio biser jako Una . „ —.— —.— Java „ „ „ . „ —.— —.— SantoB lina..........„ 93.— 94.— „ srednja ... „ 66.- 88.- Gtuateraala..........„ 111.— 113.— Portoricco..........„ 132.— 134.- 8an Jago de Cuba . „ —.— —.— Ceylon plant. fina . . „ 128,— 182.— Java Malang. zelena . „ 114.— 115.— Campinas..........„ —— Rio oprana .... „ 114— 118.— „ lina............„ 94.— 96.- „ srednja .... „ 86.— 89.— Oaiila llgne* v zabojih . . „ 27.— —.— Maoiaov ovet............„ 380.- 890.- Inger Bengal............„ —— .— Papar Bingapore..........„ 44.— 45 — Penang............„ 35.— 86.— Batavia............„ 38.— 39.- Piment Jamaika..........„ 31.— —.— Petrolej ruski v sodili . . IU0 K. 5.75 — .— „ v zabojih . „ 7.50 —.- Ulje bomažno amerik. . . „ 31.— 34.— Leoee jedilno j. f.gar. . „ 41.— 42 — dalinat. s certifikat. . „ 41.— 42.— namizne M. S.A-.j.f. gar. „ 50.— 52.— Aix Vierge .... „ 56.— 57.— „ lino..........„ 52— 54.- EoilČl puljeftki ..... „ 10.50 — .— dalinat. s oert. . . „ —.— — . — Smokve puljegke v sodih . „ —— — .— „ v vencih . „ 15.50 —.— Limoni Mesina.....zaboj 3.— 4.— Pomeranče Puljesko ... „ 3 50 4,— Mandlji Bari l.a.....100 K. 75.- 76.- daliu. I.a, s cert. „ 80 — 82.— Pignolli..................„ -.- -.- Rit italij. najtineji ... „ 22.- -.- „ Brednji ... „ 21.— —.— Kangoon extral ... „ 16.— —.— „ l.a} carinom „ 14.— 14.25 ll.aj ... „ 12.- 12.50 Sultanlne dobre vrsti . . „ 32.— 34.— Suho grozdje (opaia) ... „ 16.— — .— Oiloebe..................„ 20.- 21.— Slanikl Yarmouth .... sod 13.— 14.- Polenovke h redne velikosti 100 K. 39.— —.— velike..........„ 39.- —.— Sladkor centrifug, v vrečah „ certifisk..... - 34.— 34.50 FaiolCokB..............„ 10.50 11.- Mandoloni ..... „ 10.— - .— svutlorudeČi .... „ 9.50 —.— teinnorudeči .... „ 9.50 —.— bohinjski............„ 9.75 10.- kanarček............„ —.— —.— beli, veliki .... „ 8.50 8.75 zeleni, dolgi .... „ —.— —.— „ okrogli ... „ —.— - .— mešani, Štajerski . . „ 7.75 —.— Maslo....................„ 84. — 85.— Javna zahvala. O priliki plesa „Tržaškega podpornega in bralnega drvfitva* dne 9. jaiaiva-rja t. 1. sprejelo podpisano vodstvo kot darila v svrho plesa in korist društva svoto od 126 gld. 20 nč., katero so darovali naslednji gospodje, dru/ine, korporacije in zavodi, in sicer: Njeg. ekcelenca namestnik vitez Rinaldini gld. 10, trgovinska zbornica gld. 10, Ecouomov malin gld. 10, njeg. ekscelenca dr. Josip vitez Defa-cis gld. 5 (in podaril kupljene ustopnica društvu), Haggiconsta Giorgio gld. 5, Ko-vačevič Ivan gld. 5, Reinelt baron Karlo gld. 5, ravnateljstvo avstrijskega Lloyda gld. 5, Leitenhurg pl. Josip gld. 3, Dre bor A. gld. 3, Zenari Ivan gld. 3, Dcjak Kristijan gld. 3, Šorli Ivan, c. kr. nam. tajnik in vladni komisar za društvo gld. 2, Genti-luomo Oskar gld. 2, Krekić p). Anten gld. 2, Pitteri dr. Ferdinand, župan tržaški gld. 2, Škuljevič Krištof gld. 2, Klemene Jakob gld. 2, Počkaj Anton gld. 2, Albori Ivan gld. 2, dr. M. Lukšič-Nižetič gld. 2, Živic M. V. gld. 2, Pertot dr. Simon gld. 2, Godnig Franjo gld. 2, Mahne Josip gld. 2, dr. Gust. Gregorin gid 2, Polley Oskar gld. 2. Coljn Karlo gld. 2, družina Truden gld. 2, carski konzulat ruski gld. 2. pravoslavna občina gld. 2, tiskarna Dolenc gld. 1.50, ravnateljstvo poŠte gld. 1, Zitko Franjo gld. 1, Kržo Martin gld. 1, Metli-kovič Tereza gld. 1, Kolman Matija gld. 1, Mahorčič Ivan gld. 1, Žbona Anton gld. 1. Moder Vekoslav gld. I, družina Man-koč gld. 1, Trnovec Bogdan gld. 1, Abram Franjo gld. 1. Flego Peter, kanonik gld. 1, prof. M. Mandić gld. 1, Ivan Knaus gld. 1, Volčič Vekoalav gld. 1, Zelen Andrej 50 nč. Preplačali so ustopnino gg. : Prelog Ivan 50 nč., Ružička Anton 50 nč., Stepančič Gracijan 50 nč., Furlani Ljudevit 50 ne., Abram Josip 50 nč., Coter Ar turo 50., N. N. 50 nč., N. N. 50 nč., N. N. 20 nč. Vsem tukaj navedenim darovalcem bodi tem potem izrečena naša najskrenejša zahvala. Zahvaljujemo so pa tudi vsim častitiui gg. obiskovalcem plesa in vsakemu posamiČniku dotičnih gospodov, kateri so se trudili s pripravami za ples, kakor tudi izrekamo zahvalo alav. uredništvu „Edinosti", katero je nepristransko priobčevalo raznovrstne reklame o priliki plesa. Bog jim plati! TRST, dne 25. januv. 1892. društvaH: januv. Za vodstvo „Trž. pod. in bral. Predsednik: Tajnik Andrej Kalan. Josip Krmpotič Domači oglasi. Društvena krčma Rujanskoga posojilnega in koitsum-nega druStva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. losip Kocjančič, v,%hBr«n.r trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riženi in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Aninn Pn^lfsai Utt v°slu ulico MIIIUII rULIldJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tubukarni svoji — istu hiša — pa prodaju vse navadno potrebne neinško-slovenske poštne tiskanice. Cl B. Modic in Grebene, "šr&Zl in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčraarje in 6. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrasenjo grobnih spomenikov. Cl. luon Prolnn priporoča svoji trgovini ivan rreiuy v via dei bosco &t. 2, (uhod na trgu staro mitnico, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrste domačo iu vnanjo pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila PrenočiSča neverjetno v cono. Cl. Gostilna „Stoka", sturoznana pod imenom ni}eUadonnab, polog kavarne „PubriH", priporoča se Slovencem v mestu in na doželi. Točijo se izborita vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Cl. čevljar v ulici .Caserma, priporoča se najtopleje Najelegaiitnejie ter solidno delo iu točna postrežba. Cl. Andrej Kalan, slovenskemu občinstvu. Martin Hv*70 1'iazza 8. Giovauni, Ivlcirilll IVI trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Kavarni Pnmmnrrin' in Tp-* 080be- kl PrihaMa mn°fif° 1 ijuditvem ▼ IVdVdrlll ,OUIIIIIIBl t#IU lil , I e- ictiko, morojo II brez truda zagotoviti rfpCm' T a 8 e r m glasni shaja- "" — UuglfU Jififii tržaških Slovencev vseh stanov. razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton & o r 1 i, kavarnar. Cl. Tiskarna „Dolenc" della Caserma St. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo St. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan 8 i r c a. Cl. Gostilna Antona Mauriča Vin Chiozza št. 25. blizo gledališča „Politeama* je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinj a. 10-7 Antnn I a m nn naslednik Jakob Hoče-nillUlI Ldlll|JC, varja, Via Bav riera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, lino moravSko maslo itd. Cl. Ivan llmplf črevljarski mojster, Via Ro-■ »«11 UIHOlij magna št. 6. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. 60--6 Antnn Upahan trgovina z steklovino miliuil VldUCU, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Cunale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. OV- ski Vekoslav Moder, peflkt mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, itd. Cl. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (1'rišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. litor. toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ivan Ifannhnl a"Pwtl vaUke ■ w«UI l\CMIUUCI, nlce, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na deloelo v množinah od s kil. naprej po najnižji ceni. lep zaslužek ki se spreminja v stalen letni dohodek in »e more Uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pa? pa moTa dotičnik znati razločno slovensko pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacarji, obč nski aluge in dimnikarji imaja posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom Pisma pošiljajo naj se pod šifro „I. Z. 31u poste restante v Ljubljano 3—5 Marija vdov. Juliany V TRSTU razpogiljalnica v poštnih zavitkih po fi kil, priporoča »e si. občinstvu zagotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomaranče, limone, mande-rine, fige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho sadje iz iztoka, kavo čaj, delikatesne itd. kakor tudi listje iz lovorja „thuje' itd. -- Vse 3 po najnižih dnevnih cenah. Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu —64 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Nič več kašlja! Ilalzamsilcl petoralskl prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva hb v odlikovani lekarni PRAXMARER „ Ai du<* Mori" Trst, veliki trg i^katlja velja 30 novč. -jm 6—100 j Y zalogi vina dedičev ŠTEFANA JURIbEVIČA V MILJAH dobiti je dobra bela in črna istrska vina, potem refošk in muškatelec a steklenicah in sodih. Štv. 68. Razpis učiteljskih služeb. V koperskem šolskem okraji ste stalno popolniti službi učitelja III. vrste v Dolini in učitelja-voditelj a HL vrste v Borštu. Popolni razpis teh služeb objavil se je v uradnem listu „Osservatore Triestino«. C. k. okrajni šolski svet v Kopru dne 25. januvarja 1892. Predsednik : Scbauenhauer m. p. Veliko in „ zalogo priporoča tvrdka IVAN H. P0HLY V TRSTU Via Coroneo St. 9. li-n Anton Ščuka Via Barriora vecchia št. 19. III. nadstropje, izdeluje možke obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo sh tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, koj > se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. 5 do 10 gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih sreček pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naslovom: nLoseu, I. D an-n e b e r g, Wien, Stadt, Kurapfgasse 1. 3—10 Josip Urbančič, FranceBCO priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — H uho meso, kranjske klobase, sir, sladščiee itd. 1—48 Ivan Valenčič, Via nuova št. 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih avstrijskih tovarn. Cene nizke. 49—2 Gostilna „Al Uallo d'oro" Q\ig\ toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vine na zunaj in sicer loko Stacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Oovaoioh. 5