345 Jugoslovansko slovstvo. Kriesnice. Pesmi zložene po neimenovanem pesniku. Na svetlo dane po A. Lukšicu. Kakor se nam pripoveduje v opombi dodani živo-topisu natisnjenem v dr. Bleiweis-ovih ,,Zlatih klasih" na strani 30., zapustil je leta 1837 Stanko Vraz slovenščino ter se stalno lotil ilirskega jezika, in na ta način je kot pravnik v Gradcu napisal najkrasneje svoje delo: Djulabije. Glavni predmet te pesmi je ljubav do neke devojke Julije (zato po talijanskem izgovoru imena „Giulia" ime tega dela, in to je pravi početek temu imenu), al zraven je lego slavenstva sploh in posebno slovenskega naroda opisoval tako živo, da ilirska poezija do letos ni imela lepšega takega dela. Zato že za naprej slovenski mladini in posebno slovenskim pesnikom priporočamo to delce, ki se ravno sedaj na račun ilirske matice tiska med vsemi pesniškimi deli Vraz-ovimi. Al pravi namen nazočnih vrstic ni, da priporočam dela Vraz-ova, ampak novo delo „Kriesnice" pesnika, ki nam taji in skriva svetlo svoje lice, menda ne od srama, ampak bolj od strahu, ker sam pravi na str. 48. „U nevolji, u nesgodah Bojske (boječ se) svaku pjesmu gradim", in „. . . nije pravo znati, sto je više men' opasno , Diku (ljubo) ljubit, il pjevati." Ni tedaj očitno rečeno ime, dasiravno ga vsak na Hrvaškem zna iz daleč. Ni po naključbi, da sem s početka omenil Vraz-ove „Djulabije"; duh tega dela v glavnem namenu, dasiravno ne v zunanjem liku, enak je tem novim pesmam, ktere so najprvlje bile natisnjene v Karlovškem „Gla-sonošu", in pozneje pri A. Lukšiču posebej natisnjene v lepem, al precej dragem izdanju. Da to knjižico priporočamo Slovencem in posebno Slovenkam, rekel bi, da je naša dolžnost, ker je pesnik te pesmi napisal z ozirom „splošno jugoslavenskim", ali kakor po primeru Fr. Račkega piše „slovjenskim", ne pa samo za Hrvato-Srbe ; vsaj jih uvodna pesem sama posvečuje „Sestram trojiem, Hrvaticam, Srbkinjam, Slovenkam" ter jih jim priporoča tako: Neznani jih pjesnik evo Preporuča sestricama, Varno jih je triema pjevo, Sad ih daje na skrb Vama. *) Ravno tako v pesmi 48. knjižnici nalaga: Gledaj biti u voljici Slovenskomn liepu čedu 1^ Srbkinji, Hrvatici, Sto te sve tri razumiedu. **) *) Evo zzz glej; sadzzzsadaj, zdaj; dvobroj Vama v štokav-skern jeziku pomešan z množnim številom. **) C e d o , dete; v o 1 j i c a od volja. 346 Kaj so tedaj te „Kriesnice?" Prva od 50 kresnic ali pesem razlaga nam dvoji pomen te besede: Kadar pred Ivanjem (23. junija) Siaveni žgejo kres, iskrice se dvigajo proti nebu, kjer ožive ter se k zemlji vračajo kot kresnice, da ,;svetlucajo" kraj živih plotov. Takošen kres je pesnikovo srce: II srcu mi evo kriesa, Do vieka ga neugasih, Skacu iskre put nebesali, A moji su to uzdasi. A te iskre, to plamanje Kada pjesnik tvoj uzdise, Vilino mi uz bajanje TI pjesme se pretvorile. *) Ti zdihljeji pesnikovi izvirajo iz treh vrelčin; ena je ljubezen do divojke, ktere mu ni dosodila osoda; druga je ljubezen do naroda, s kterim bravce so-znanja pesnik, da bi ga ljubile in hladile mu skeleče rane; na tretjo spadajo nezgode, ki tarejo osebo pesnikovo, tedaj osebne pesmi. Vse te tri rane pesnikove pa vendar dobivajo glavni značaj po ljubezni do naroda; una divojka le toliko mu je mila, ker je pravi izgled ženske rodoljubnosti; ljubezen do naroda rani mu srce, ker vidi, kako krasni, njemu tako natanko znani narod zavoljo nesloge ne stoji dobro, kakor bi želelo srce pesnikovo, in tudi nezgode, „ki mu tarejo duha", temveč ga peko, ker narodu svojemu ne more biti od koristi, kakor bi želel. O vseh teh zadevah zložil je pesnik z vvodno vred 51 pesem; vsaka ima šest kitic (štrof) sestavljenih iz štirih vrst po osem zlogov. Razloživši tako glavni namen in obseg in zunanji lik prekrasnih teh pesem, naj sledi obširneje razlaganje ene in druge vrste, in ker je pesem osebne vrste naj-manje, ter je pesnik osebnim svojim, rekel bi, privatnim ranam le malo dal prostora, bodemo najprvlje govorili o teh, zatem še le poredoma o ljubezni do divojke in naj po sled o narodnosti. V vrsto osebno računamo pesmi: 24. 32. 38. 41. 45. — Ni vsem ljudem po volji, da pesmi pojem; pravijo, da s tem le tratim čas; in vendar: Mnogo putah pri toj radnji Zoru zlatu j a prevalim, Da nebude rod mi zadnji, Budit si ga pjesmom marim. U nevolji, u nesgodali Bojske svaku pjesmu gradim, Rad bi dobro svog narodu Zanj' se mučim, bogoradim . . . Nije, nije pjevat lasno; A i nije pravo znati, Sto je viSe men1 opasno, Diku ljubit, il pjevati. (p 24.) **) To mi je temveč težko, ker je osoda moja žalostna (p. 32); rojen sem le za težavo, vsega sem grenkega že okusil; rodbina mi je pomrla, ter sem ostal kot drevo „okresanoa (okleščeno); kar sem izdelal dobrega, drugi so imeli zaslugo in plačo; še celo veliki zastopnik naroda pozabil je mene; tudi danes se žalostim, ker Tužan rod mi složan nije.| Stanovaiišče v zeleni gori (p. 38) moje je prav pesniško , fantazija moja mi ga kinči s kristali in zlatom: biser visi o javoru, dragi kamen o boru; vrela mu žu- *) uga s ili zzz ugasnil sem; put zrz proti: uzdah, uzdi še m, r, zdililjej, zdihujem; Vi lin od Vila; bajati v Stajeru znana beseda „zaubern"; pretvoriti, premeniti; uz ~ kraj, poleg. *•) Kadnja, raditi, delo, delati; prevarim, ogoljufati; rod zzz narod; marim rz maram, želim; bojske zz: boječ se; b o g o r a d i m zzr prosim kot božec; lasno z: lahko; opasno zz; nevarno; d i k a zz: draga, drugači zzz slava. bore kraj grmečka; golobi pobirajo mi biser, labudi me voze, jeleni noše; al v hiši žalost, ker mi ,,dike" ni v njem. — Kraj vse te lepote , srce mi je otožno, da ne morem vživati lepot v Zagrebu , ter biti v društvu prijateljskem, da me v delovanju podbadajo i srce mi razveseljujejo. — Tako (p. 45.) dan in noč se misli, kako bi mogel biti srečen, kako bi, ko bi obogatel, podpiral umetnosti in izvrstne glave narodne. (Dalje prihodnjič.) 353 Jugoslovansko slovstvo. Kriesnice. Pesmi zložene po neimenovanem pesnikn. Na svetlo dane po A. Luksicu. (Dalje.) Kar se tiče srčne rane, je ljubezen v našem pesniku kakor biser; ni besedice, ki bi razžaliti mogla najrahlejo dušo. V ta razdel spadajo pesmi 2. do 9., 11. do 19.: 20., 21. do 27.; 29., 34., 37., 46., 49., 50. Draga pesnikova, iz ktere očes ga je nekdaj zadela strela ljubezni, ko je nek mladič krasnoslovil (dekla-moval) eno njegovih pesem (p. 18), poštena je, pobožna, skozi in skozi narodna; stan je njen blizo gore Kapele in Kleka (2.), okoli kterega pojo slavci; ona v poboz-nosti nalikuje na devico Marijo od Rafaela malano, visečo nad njenim klečalom (p. 4.); ob stenah po stano-vališču (p. 5.) vise jej slike o Milošu Obilicu,kako je ubil Murata in tako za tem sam pade pod sabljami turškimi, in o slavnih možeh domovine (o Zrinjskem, Gun-duliču, Mazuraniču, Preradoviču, Kukuljevicu, Vukoti-noviču) ; a ona sama v svoji krasoti in nježnosti (p. 6. 7.), navek se nosi narodno in celo v grobu hoče biti le v narodni obleki; le kadar je domovina žalostna, hodi v črnino oblečena (p. 8.): Tiem mi duhom ona dise, Tako njoj mi raste ciena; Jer do sebe drži vise, Nije samo — slaba žena. Govor nje je le v narodnem jeziku*) (p. 9). Tako je mila in draga, da sem ji devetkrat pismo začel pisati, ter da se na mene ne razsrdi, naj ga ne odpe-čati, dokler ni ona z domovino vred srečna; (p. 11). Jos c'e bosilj mirisati, Od suzah ee bit bisera. **) Tiče jo pozdravljajo vsako jutro kot najizvrstnejo, ki mi je milija od samih mojih očes; edina domovina mi je od veče cene (p. 12. 13.). — Pa ni samo to, kar mi je milo na nji, ampak ona je tudi v vseh ženskih opravilih (v šivanju, tkanju, vezenju, pletenju, pripravljanju jedil 14.) in v gospodarstvu (17.) izurjena, ter kraj njih doni petje n&rodnih pesem (14). — Iz vsega tega je soditi, da bo tudi nekdaj kot prava mati za otroke skrbela in jih čedno pa za pridne sinove in hčere domovine redila (15). Kako tedaj ne bi kraj nje zgubil jakosti dušne, kakor človeka v ladji brez vesla obrača vrtinec (16.), moja je nesreča veča kot je visoka Ve-lebitska gora, ter se ne da pomanjšati (21.). O zlata zora, pridi skoraj razgrinjat črno noč, ter ji na mojem obrazu pokaži sled gorkih solz (25.). — Kaj me vabiš s svojimi krasotami in duševno veljavnostjo , ker mi vendar nisi določena (26.)? Ostani v deviškem stališču, v kterem povsod vladaš in ti je vse veselo in slo-bodno (27.) Bar, dok niesi pod prstenom Ljubomoran stradat necu. ***) Bodi, draga, za vse te lepote in za domovino Bogu zahvalna. (29.) Od Boga ti jezik krasan, Kaž' nam, dušo! ****) radost pravu, Pjevaj, pjevaj u glas jasan, Pjevaj liepu božju slava. *) Ostra kritika tistim, ki se sramujejo maternega jezika. **) Jos zz: še; bosilj S rastlinje, ki ga narod ljubi zavoljo mirisa zz: kako diši biser ali perla. ***) Bar, barem, vsaj; ljubomoran tal. geloso; eifersuchtig, ****) Dušo, vokativ. Slavec poje pred njenim dvorom (to je, gosposka velika hiša na kmetih) ter mi tri žalosti vzrokuje : da ji ne morem biti tako blizo kakor on, — da se ji njegovo petje bolj dopada, kot moje pesmi, — in da je na moje solze vsaki dan trdejša; in vendar solze pretaka pri petju slavčevem; o samo eno solzo, da prelije pri mojih pesmih! (34.) Kaj? Al ti tedaj nič ne gane srca? Junak sem, meč mi visi o bedru, zoprnik se mi uklanja; pravico branim po velikih dvorih ; um moj visoko leta, ter narod rad posluša moje pesmi; al se morebiti bojiš moževnosti in junaštva mojega (46.)? — Zastonj; al ti si neodločna, nočeš me pritegniti k sebi, nočeš me odbiti; hajdimo tedaj, da po narodni šegi odloči kocka (Loos, Wiirfel), primi po sredi dve slamki in eno primi na kraju, ter ako se razminemo (ako jaz na kraju ne primem taiste slamke), velja raziti se, ter žalostnemu po svetu nositi slamko, ki me je ločila od tebe (49.). — Z Bogom, z Bogom! Ne pridem ti več pred oči; tako se mi zdi, da je človeku, kadar ima iti s tega sveta; kušaj vse miline tega sveta, in na zadnje boš uvidila, da je moje srce bilo tebe vredno; od njega pa bo še nekdaj v prahu in pepelu tlela ta žrjavka. Akoravno so te pesmice mile in drage , vendar so se nam une o narodnosti še mnogo globljeje vsadile v srce. Ako je v drugi vrsti pokazal, kakošne bi morale biti naše gospe, pokazuje nam v nazočni, kakošen je naš narod v svoji naravi in v mnozih narodnih bajkah ali pripovestih, pa tudi, kako se sam pokaplje do propasti; in kot učitelj samega naroda pregleduje mu rane in nudi lek, da zopet ozdravi in si pomaga. Dosegel je tedaj, kar so že stari Grki učili, da pesnici so učitelji naroda. Da to dosegne, najpopred v p. 22. 23. 28. 35. 36. 42. 43. 44. razlaga različne strani narodnega bitja; bolj natanko ko poznaš narod, bolj ga boš ljubil in mu pomagal. Naj bi to tudi slovenski pesniki imeli pred očmi! V p. 22 razlaga narodno pravljico ,,o Vr-zinom kolu", v kteri narod izrazuje sili omike, ter si to razklada svojim svoje misli o načinom. Navrh viso-cega Velebita je mesto, kjer se shajajo ljudje, ki so se izučili dvanajst šol, ter se uče „vilenjačkih" umetnostih; tudi slovenski narod ima dosti takih pravlic, ktere bi po pesniku izdelane čudno delovale na bravce. — Kakor v tem reČenem kolu, tako so se v narodnem našem kolu (ta beseda v tem pomenu ni drugo kot društvo) snidli „poštenjaci iz našieh svieh zemaljah." Nepazi se u nas vise, Koje vjere tkogod bio, Kakovim li pismom piše, Svak u kolu brat nam mio! *) (p. 23). Zalibog, da to društvo še le precej malo šteje glav, ki jim ni mar, kar se narodnosti tiče, ali si katolik ali pravoslaven, ali Srbljin ali Hrvat ali Slovenec. Dal nam je Bog srečo, da te pesmi izdelajo , da nehajo pogrdne neke imena, ki so znamenje naše neumnosti, kakor jo je napomenil v p. 31. — V p. 35 pokazuje bravcem, da „smo narod pjevajuči", pa da se mi tudi imamo po tem vesti, Nij' od pjesme slasti sladje, A tko pjeva, zlo ne radi, •v kar nas opominja Sillerovih stihov: „Wo man singt, da lass dich frohlich nieder, bose Menschen haben keine Lieder." — Drugo narodno pravlico spominja v p. 36. Visoki Klek na izhodnji strani v otoški polkovniji od temelja do temena izrazuje velikansko glavo ; vidi se kaciga (galea, Helm), lasi, čelo z brazgotami, berki, nos; to je Kraljevič Marko, ki čaka, al prihaja čas, da se zopet gleda s Turci. Tako opisavši te narodne prav- *) Mio — mil, a. o. 354 ljice, spominja nas v p. 42. 43. nekih narodnih šeg ali navad z opomeno, da se jih držimo ; ker le v svoji osebnosti more si narod biti sam svoj , ne pa, ako se razmaže, ter nasleduje tujstvo; samo ako bi take šege bile od škode ali sramote, kakor eno spominja v p. 44 „pijanke" — opustimo jo , ali kar še bolje, dajmo ji pomen, da bode narod iz nje imel korist. Kaj nima naš narod naravnih krasot, kakor so plitviška jezera (p. 39.) ? (Kon. prih.) * Kratka staro slovenska slovnica. Spisal J. Marn. V Celovcu natisnil Jan. Leon 1863. Cesar smo dosehmal živo pogrešali, dobili smo zdaj po skrbi učenega gospoda prof. Marn-a, pravega učitelja slovenščine na gornji gimnazii ljubljanski , — namreč staroslovensko slovnico, na kratko osnovano, pa tako dobro izdelano v domači besedi, da ne moremo želeti bolje. Staroslovenščina je podlaga novoslovenščini: to je zadosti, da se delo Marnovo že samo po sebi priporoča vsacemu, ki se hoče temeljito učiti matern ega jezika. Cena lični knjižici je le 50 nov. kraje, ako se vzame pri gosp. Marnu samemu ; po bukvarnicah velja 60 kraje.