Mengšan Glasilo Občine Mengeš, oktober 2021, letnik XXVIII, številka 9 40-letnica Rodu Upornega plamena v času epidemije 8 Lovska družina Mengeš praznuje 75 let 12 Mengeška godba v Topolah in na trgatvi v Brdih 27 ZANIMIVI MENGŠANI: Barbara Ahačič Osterman 32 Dan s parašportniki v Mengšu 39 Vse občanke in občane vabimo, da se udeležijo slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve, ki so umrli v vojni ali zaradi vojne, v soboto, 30. oktobra 2021 ob 10. uri, pri spomeniku žrtvam NOB v Loki pri Mengšu, ob 11. uri, pri spomeniku talcem na Zalokah v Mengšu. Vljudno vabljeni. Občina Mengeš in ZVKD Občine Mengeš Prireditvi bosta izvedeni v skladu z ukrepi covid-19! KAJ SE DOGAJA AIA – Mladinski center Mengeš od 15. OKTOBRA 2021 dalje MLADINC zaradi pandemije COVID-19 program izvaja v skladu z vladnimi ukrepi. Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 VIRTUALNA PREDAVANJA IN DELAVNICE preko aplikacije ZOOM * zoom predavanje NEPREDELANA ČUSTVA, KOT VZROK BOLEZNI, v petek, 15. 10., ob 18:00, Mateja Kržin * zoom predavanje KAKO IZ DEPRESIJE, PANIKE IN TESNOBE, v sredo, 20. 10., ob 18:00, Barbka Špruk * zoom predavanje EMIRATI, v petek, 22. 10., ob 19:00, Tina Škorjanc * zoom delavnica POSKRBI ZA SVOJE ENERGIJSKO RAVNOVESJE, v petek, 5. 11., ob 18:00, Maja Maselj * zoom predavanje TRAVMA – POMOČ S TEHNIKAMI ČUJEČNOSTI, v sredo, 10. 11., ob 18:00, Lucija L. Skok * zoom predavanje TRANSIBIRSKA ŽELEZNICA, v petek, 12. 11., ob 18:00, Zoran Furman OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 IN SV ANIMACIJE * ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10:00 – 13:00 ali 13:30 – 16:30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, Sanja Tomšič PLES IN VADBA * HIP HOP: mini ob ponedeljkih od 18:00-19:00 in četrtkih od 17:00 do 18:00, malčki ob sredah, od 16:00 do 17:00 in 17:00 do 18:00; mlajši pionirji v torek, od 17:00 do 18:00, v sredo, od 18:00 do 19:00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18:00 do 19:00; mladinci v torek in četrtek, od 19:00 do 20:00; članska skupina četrtek, od 20:00 do 21:00, hip hop mamice v ponedeljek, od 19:00 do 20:00, Sanja Tomšič * NIRVANA : vsako sredo ob 20:00 -21:00, Maja Sršen * PILATES: ob sredah, od 19:00 - 20:00, Sanja Tomšič UČENJE IN SVETOVANJE * BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše,... UČENJE 2 Mengšan – oktober 2021 Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, vam vsako 4. kljuko podarimo! Kazalo 4 Občina 8 Intervju 12 Mengeški utrip 23 Zanimivo 27 Kultura 30 Iz življenja cerkve 32 Zanimivi Mengšani 36 Šport 40 Politika 40 Pisma bralcev 41 Oglasi - Zahvale 43 Nagradna križanka Ker nam je lepo SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro- Novo šolsko leto se je omejitvam navkljub začelo v šolskih klopeh, znova so zaživele tudi obšolske in društvene dejavnosti, ki so bile v preteklem šolskem letu močno okrnjene. Tudi pri folklori smo ob upoštevanju priporočil v vseh sekcijah izvedli prve vaje v novi sezoni, veseli, da se končno vidimo v živo in da lahko znova izvajamo dejavnost, ki jo imamo tako radi. čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. oktobra 2021 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Štebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline. si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.300 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš; vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Fotografija na naslovnici: Urška Vahtar Naslednja številka Mengšana izide v petek, 12. novembra 2021. Ko sem vprašal najmlajše folklornike, zakaj radi hodimo na vaje, je bil najbolj prisrčen in kot nalašč za uvodno misel: »Ker mi je pri folklori lepo!« In res je lepo, ko se družimo, ko skupaj ustvarjamo, ko iščemo skoraj pozabljene navade in običaje iz preteklosti in jih stkane v plesne korake poustvarjamo na odru. Lepo je živeti v urejenem kraju in okrog sebe videti stvari, ki nas bogatijo, če le tako želimo. Sicer ne vem, zakaj vedno tako radi godrnjamo nad tem in onim, se pritožujemo, jezimo in ustvarjamo konflikte, ko pa nam je lahko lepo v medsebojnem sodelovanju, sožitju in nas razlike namesto delitve lahko povezujejo, le pogledati je treba včasih z druge strani. Lepo je tudi, ko se počutimo varne in ko se v mesecu požarne varnosti zavemo pomena gasilskih društev, katerih dejavnost temelji na pripravah na pomoč, kadar pride do požara ali druge nesreče in nam nesebično pomagajo zaščititi najdražje. Zato je prav, da v tem času in pred novo kurilno sezono preverimo, kaj bi lahko šlo narobe in odpravimo vse ugotovljene pomanjkljivosti. V mesecu oktobru obeležujemo dan reformacije, svetovni dan hrane, svetovni dan cerebralne paralize, svetovni dan duševnega zdravja, svetovni dan boja proti raku na dojkah, teden otroka in je tudi mesec molitve rožnega venca. Lepo je, da se zavedamo pomena teh dni in mogoče pomislimo, kaj bi lahko naredili na ta in tudi vsak drug dan. Zase in za druge? Lepo nam bo skupaj, če bomo prijazni, strpni, sočutni in uživali v tem, kar imamo. Boštjan Svete Mengšan – oktober 2021 3 OBČINA Občina Mengeš je s posodobitvijo starega in gradnjo novega vodohrana na Dobenu izboljšala oskrbo s pitno vodo in požarno varnost na območju. Na Dobenu boljša oskrba z vodo po prenovi starega in gradnji novega vodohrana Občina Mengeš je v letu 2020 pristopila k posodobitvi starega in gradnji novega vodohrana na Dobenu, z namenom izboljšanja oskrbe s pitno vodo in požarne varnosti na območju. Projekt, ki se je zaključil septembra, je na otvoritvi predstavil Franc Jerič, župan Občine Mengeš: »Občina Mengeš se je za obnovo obstoječega in izgradnjo dodatnega vodohrana odločila, ker se število prebivalcev na območju Dobena iz leto v leto povečuje. S povečanjem rezervoarskih kapacitet bo oskrba s pitno vodo na območju Dobena bistveno bolj zanesljiva.« Vodohran se nahaja ob zelo obiskani planinski poti na Rašico, zato urejenost objekta pomembno vpliva na celovito podobo javnih površin v občini. 4 Mengšan – oktober 2021 V letu 2019 je Občina Mengeš začela izdelovati projektno dokumentacijo »Rekonstrukcija obstoječega VH Dobeno in gradnja novega VH 50 m3«. Projekt je bil razdeljen v dve fazi, v prvo, ki je vključevala zemeljska in gradbeno-obrtniška dela, in drugo fazo, ki je vključevala izvedbo strojnih in elektro inštalacij ter obnovo obstoječe celice. Občina Mengeš je gradbeno dovoljenje pridobila v letu 2020. Po izbiri najugodnejšega izvajalca del je konec leta 2020 pristopila k izvedbi prve faze, rekonstrukciji starega in izgradnji novega vodohrana, aprila 2021 pa se je začela druga faza. V drugi fazi je bila izvedena telemetrija, tako je objekt sedaj vključen v center vodenja, vzpostavljen pa je sodoben sistem daljinskega upravljanja in krmiljenja. Na otvoritvi vodohrana na Dobenu, ki je potekala v četrtek, 9. septembra 2021, je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, pojasnil: »Vodohran Dobeno se oskrbuje z vodo preko prečrpališča Jablje (vodni vir M-1 Mengeš – Žeček) in napaja 159 odjemnih mest. Ocenjujemo, da z vodo oskrbuje okoli 300 prebivalcev. Za zagotavljanje Zaključila se je sanacija vodovoda in kanalizacije na delu Zadružniške ulice V mesecu juliju so se začela obnovitvena dela na vodovodu in kanalizaciji na delu Zadružniške ulice, med hišnimi številkami Zadružniške ulice od 1 do 9 in hišnimi številkami Zoranine ulice med 20 in 27. V času sanacije je bila na območju investicije urejena tudi meteorna kanalizacija in dograjena javna razsvetljava. Trak so na otvoritvi prerezali Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in Franc Vehovec, predsednik Vaškega odbora Dobeno (od leve prosti desni). požarne varnosti je na vodovodnem sistemu sedaj 20 hidrantov. Vrednost celotne investicije je 250 tisoč evrov.« Poleg župana so na otvoritvi spregovorili še Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki je izpostavil kakovost vode v vseh vrtinah na Mengeškem polju, iz katerih se oskrbuje tudi Dobeno, in zanesljivost oskrbe z vodo na tem območju. Marko Kocjančič, vodja tehnično-investicijskega sektorja podjetja Prodnik, pa je podal nekaj tehničnih informacij in dodal, da je iz vodohrana Dobeno urejen tudi odvzem vode za planinski dom in oddajnik na Rašici. Franc Vehovec, predsednik Vaškega odbora Dobeno, je izpostavil: »Nov in obnovljen vodohran predstavljata veliko zanesljivost za oskrbo s pitno vodo na Dobenu. Pričakujemo, da se bo sedaj nadaljevala obnova vodovoda, ki je dotrajan. Rečem pa lahko, da je kakovost življenja na Dobenem vsak dan večja.« Otvoritev je zaključila Frančiška Hunjet, predsednica Turističnega društva Dobeno, ki je spregovorila nekaj besed o pomenu vode in še dodatno popestrila vzdušje s čudovito pesmico o vodi. Investicija se je zaključila konec meseca julija z novo asfaltno prevleko po celotni širini ceste. Vsako leto se v skladu z načrtom obnovitvenih del sanira del vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v občini, primarni cilj obnove gospodarske javne infrastrukture je varna in nemotena oskrba občanov s pitno vodo ter ustrezno urejeno odvajanje komunalne odpadne vode. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Kaplja vode mi je lica ohladila. Kaplja vode mi je žejo pogasila. Kaplja vode je moje telo nahranila. Kaplja vode je moje rože zalila. Kapljo vode je čebela popila. Kaplje vode z neba, za vse so darila. Brez njih bi življenja ugasila in bi zemljo puščava prekrila. URADNE URE: Projekt rekonstrukcije starega in izgradnjo novega vodohrana se je zaključil s celostno zunanjo ureditev. Vodohran se nahaja ob zelo obiskani planinski poti na Rašico, zato urejenost objekta pomembno vpliva na celovito podobo javnih površin v občini. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 OBČINA MENGEŠ petek: 8.00 - 13.00 Mengšan – oktober 2021 5 OBČINA Trak na otvoritvi sta prerezala Peter Jemec, predsednik Vaškega odbora Topole, in Franc Jerič, župan občine Mengeš (od leve proti desni). Na odprtju nove ceste v Topolah zaigrala Mengeška godba V drugi polovici avgusta se je začela prenova cestišča od avtobusne postaje ob glavni cesti Moste–Mengeš do naselja Topole. Dela so bila zaključena v začetku septembra in v soboto, 11. septembra 2021, je bila v dogovoru z vaškim odborom Topole organizirana otvoritvena slovesnost. Za kulturni program je poskrbela Mengeška godba. Franc Jerič, župan občine Mengeš, je povedal: »Odpiramo eno od zaključenih investicij v ceste v občini Mengeš v letu 2021, tokrat odpiramo cesto v naselje Topole.« Na otvoritvi nove ceste v Topolah je zaigrala Mengeška godba. Otvoritvena slovesnost je potekala na odseku ceste v bližini naselja Topole. Krajane, ki so se udeležili otvoritve, sta nagovorila Franc Jerič, župan občine Mengeš, in Peter Jemec, predsednik Vaškega odbora Topole, ki je poudaril: »Cesta, ki jo danes odpiramo, je cesta, ki vodi do avtobusne postaje, torej cesta, po kateri mladi Topolci odhajajo v srednje šole in na študij v Ljubljano. To je cesta za mlade, ki danes gradijo svojo in našo prihodnost.« Franc Jerič, župan občine Mengeš, je svoj nagovor zaključil z besedami: »V občini Mengeš poteka še obnova ceste oziroma investicija od krožišča proti Leku. V tem delu se gradita hodnik za pešce in kolesarska steza. V letu 2021 načrtujemo še dve investiciji, rekonstrukcijo odseka ceste na Dobeno in na Slomškovi ulici v naselju Mengeš. Upamo, da bomo obe investiciji lahko izvedli v letu 2021. V primeru slabega vremena ali drugih omejitev se bosta zaključili spomladi 2022.« Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo 6 Mengšan – oktober 2021 V Evropskem tednu športa je vseslovenski dan s parašportniki v Športni dvorani Mengeš gostila občina Mengeš V ponedeljek, 27. septembra, je v občini Mengeš potekal »Dan s parašportniki, ki ga je v okviru Evropskega tedna športa organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite. Namen dogodka je bil predstavitev različnih parašportov, kot so na primer paraatletika, paraples, paranamizni tenis, paralokostrelstvo in hokej na električnih vozičkih. Franc Jerič, župan občine Mengeš, je dejal: »Vsi ste zmagovalci. Ponosen sem, da kljub težavam, s katerimi se soočate, osvajate medalje na velikih tekmovanjih in želim si, da s tem tudi nadaljujete. V občini Mengeš ste vedno dobrodošli.« Navzoče je nagovoril tudi Toni Dragar, župan občine Domžale. Evropski teden športa poteka od leta 2015 na pobudo Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evropi. Namen je spodbujanje športa, ne le med tednom športa, ampak skozi vse leto, saj šport ni samo bistven za ohranjanje in krepitev zdravja, ampak je lahko tudi sredstvo za socialno vključevanje, širjenje sporočila strpnosti in krepitev državljanstva ter povezanost po Evropski uniji. Letos je »Dan s parašportniki« gostila občina Mengeš v novi Športni dvorani Mengeš, ki je dostopna in prijazna tudi gibalno oviranim. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Posebno pozornost je imel namizni tenis, saj je Luka Trtnik član Namiznoteniškega kluba Mengeš. Na fotografiji Toni Dragar, župan občine Domžale, Luka Trtnik, udeleženec zadnjih paralimpijskih iger v Tokiu, Franc Jerič, župan občine Mengeš, Ožbej Poročnik, trener Luke Trtnika in David Orešnik, trener NTS. Po uvodnih nagovorih obeh županov je sledil še kratek govor Damijana Lazarja, predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja: »Parašport je v Sloveniji prisoten v vse več akcijah in sferah. V zadnjem času se je po zaslugi medijev povečala njegova prepoznavnost, kar je vstopnica za sprejetost v družbi in športni srenji, ki soustvarja šport v Sloveniji.« Sledila je plesna točka paraplesalcev, Lare Nedeljkovič in Klemna Dremlja, ki sta navdušila navzoče. V dvorani je potekalo tudi mini tekmovanje v namiznem tenisu, najprej se je Luka Trtnik pomeril s Francem Jeričem, nato še s Tonijem Dragarjem. Luka Trtnik, ki je član NTS Mengeš, je po dogodku povedal: »Sam imam šport zelo rad, veliko mi je pomagal, predvsem pa mi je dal samozavest za življenje.« Sledila je še predstavitev drugih parašportov, Damir Bakonič in Matjaž Bartol sta predstavila hokej na električnih vozičkih, trenerka Brina Božič lokostrelstvo, paralimpijec Janez Hudej pa paraatletiko. V nadaljevanju je zbrane pozdravil tudi Franček Gorazd Tiršek, srebrni in bronasti parastrelec z zadnjih paralimpijskih iger v Tokiu, ki je s seboj prinesel medalji. »Ko danes podpisujem kartice in se rokujem z mladimi, je to res poseben občutek. Tudi izredno čustven. Mlad fantič mi je dejal, kako velika čast mu je, da je prišel do mene,« je bil čustven Franček Gorazd Tiršek in dodal: »Vsaka taka čestitka mi pomeni ogromno in pozabljena je vsaka sekunda trdega dela.« Na koncu so se vsi pristni preizkušali v različnih parašportih in skupaj podprli načelo in geslo evropskega tedna športa #BeActive. V dvorani je potekalo tudi mini tekmovanje v namiznem tenisu, najprej se je Luka Trtnik pomeril s Francem Jeričem, nato še s Tonijem Dragarjem. Trenerka Brina Božič je prisotnim predstavila enega od parašportov, in sicer lokostrelstvo. Mengšan – oktober 2021 7 INTERVJU: Rod Upornega plamena Taborniki Rodu Upornega plamena Mengeš so organizirali in izpeljali tabora tudi v leti 2020 kot v letu 2021, ko je bila zaradi širitve virusa covid-19 odgovornost še večja. Vsi rodovi v Sloveniji se niso odločili za izvedbo taborov. 40-letnica Rodu Upornega plamena v času epidemije V Letnem gledališču Mengeš, v Domu tabornikov, smo se o 40-letnem delovanju Rodu Upornega plamena Mengeš pogovarjali z Nino Dodič, starešino rodu, Anito Jerič, načelnico rodu in Lojzem Ručmanom, enim od ustanovnih članov rodu. Vseskozi je bilo živahno. Eden izmed sedmih vodov rodu je imel srečanje. Starejši člani pa so urejali hišo in okolico. V domu in v letnem gledališču je bilo čutiti prijetno vzdušje in prijazno spoštovanje vseh. Prav to, kar se zdi, da nam v teh dneh najbolj primanjkuje. V pogovoru smo uporabljali imena in tako je zapisno tudi v intervjuju. 8 Mengšan – oktober 2021 Lojze, sodelovali ste pri ustanovitvi tabornikov v občini Mengeš, ne samo leta 1980 oziroma 1981, ko je bil uradno ustanovljen Rod Upornega plamena, ampak tudi že pri prvih poskusih, v letih 1959, 1963 in 1964. Lahko poveste, kako so si sledile prve pobude? Lojze: Pri tabornikih v Domžalah sem bil aktiven vse od leta 1954. Taborništvo v Domžalah je bilo takrat v porastu in oblikovala se je ideja o ustanovitvi podenot (čet) v vseh večjih krajih tedanje občine. Med drugim tudi v Mengšu. Prvi poskus je bil leta 1959, ko smo ustanovili četo Bele gore Mengeš in delovali v sklopu domžalskih tabornikov. O tem obstaja posebna knjiga, ki jo hranimo v arhivu našega rodu. Po enem letu je četa prenehala delovati. Obstajal je problem vodenja, problem kadra. Resnih in kakovostnih vodniških tečajev takrat ni bilo, morda pa smo bili tudi premladi, 17 do 18 let. Drugi poskus oživitve taborništva v Mengšu se je nato zgodil leta 1963, tokrat ob pomoči tabornikov iz Kamnika, z »domžalčani« so bile pač slabe izkušnje. Končalo se je še hitreje kot v prvo. Naslednje leto, to je leta 64, sledi tretje ustanavljanje, znova ob pomoči OST Domžale. V Domžalah je bila takrat aktivnost na zavidljivi višini. Za potrebe vseh tabornikov takratne občine Domžale se je na Kolovcu urejal tabor- niški dom, ki pa ni bil nikoli dokončan. Dve leti je bila ideja živa, potem pa se je ustavilo pri sredstvih in zagnanosti. Vzporedno s tem so tudi aktivnosti v celotni občini precej upadle. Tako sem bil v Domžalah še aktiven, v Mengšu pa niti ne. Kako pa je potem prišlo do ustanovitve samostojnega rodu, ki je aktiven še danes? Lojze: Po poroki, ženo sem spoznal pri tabornikih, sem ostal v Mengšu. Še danes se spomnim …, ko smo gradili hiše na Muljavi in Pristavi, se je pri meni oglasil učenec Osnovne šole Mengeš, Jure Rifel in izrazil željo, da bi tudi v Mengšu imeli tabornike. K meni so ga namreč napotili moji domžalski prijatelji – taborniki. Na Muljavi, Pristavi smo bili krajani medsebojno močno povezani, tudi na račun gradnje naših hiš. Idejo o ustanovitvi taborništva v Mengšu je takoj podprl sosed Ivan Smole, ki je že imel izkušnje z delovanjem društev. Temu so se pridružili tudi starši tukajšnjih otrok. Tako smo 11. marca 1980 v Osnovni šoli Mengeš imeli ustanovni sestanek. In delo, aktivnosti so stekle. Ker nismo želeli ponoviti preteklih napak, smo ob podpori Rodu Skalnih taborov Domžale takoj začeli z izobraževanjem vodnikov. Po letu močno aktivnega dela smo se odločili za samostojnost. Uradni občni zbor ustanovitve Rodu Upornega plamena Mengeš pa je bil nato 23. december 1981. druga baza pa je bila v bloku na Kolodvorski. Takrat smo imeli od 80 do 100 članov. Pa se je število članov v 40 letih delovanja kaj spreminjalo? Lojze: V društvih so ciklusi, je obdobje, ko je aktivnost velika, potem pa upadejo. Rad rečem, da ima tudi društvo, tako kot življenje, vzpone in padce. Tudi število članov se je spreminjalo, nam je pa uspelo delovanje rodu ohraniti vse do danes. Med vidnejšimi aktivnostmi tabornikov so tabori, kdaj ste imeli v Rodu Upornega plamena prvi tabor? Lojze: Prvi tabor smo imeli skupaj z Domžalčani in Radomljani v Bohinju leta 1980. Bili smo tako navdušeni, da smo organizirali še samostojni, tridnevni tabor v Kamniški Bistrici. Če danes pogledam nazaj, smo bili po opremi reveži. Startali smo praktično iz nič, imeli smo dve šotorki in en šotor. V občini je bil posluh za taborništvo. Videli so, da želimo resno delati in občina nas je podprla. Z leti smo ustvarili soliden fond opreme in danes se res ne moremo pritoževati. Kdaj pa je rod doživel največja nihanja? Lojze: Nekako se je začelo leta 1986, ko je prišlo do prvega upada kadra in takrat smo komajda preživeli. Vztrajali sem, saj smo vsi veliko vložili. Prišla je generacija Jureta Šinkovca in takrat so se aktivnosti znova začele, povečalo se je tudi število tabornikov. Še vedno pa smo imeli problem s prostori za sestanke, saj smo v popoldanskem času delovali v Osnovni šoli Mengeš. Na enem od sestankov na občini sem takratnemu županu, mag. Tomažu Štebetu, omenil, da je baraka na območju kamnoloma zanemarjena in da se v njej zadržujejo narkomani. Leta 1999 smo podpisali pogodbo o upravljanju. Pristopili smo k obnovi koče, pri kateri so veliko pomagali starši takrat vpisanih Kako ste izbrali in zakaj ime Rod Upornega plamena? Lojze: Ime Rodu Uporni plamen smo izbrali na nagradnem razpisu, na katerem je največ glasov dobil ime Uporni plamen. To je bilo partizansko ime našega narodnega heroja Matije Blejca – Matevža. Nato je akademski slikar Mario Petrič oblikoval tudi prepoznaven znak našega rodu, ki je od takrat naprej nepogrešljiv del mengeških tabornikov. Kakšni so bili začetki? Lojze: Po ustanovitvi smo bili vsi zagnani in moram reči, da so nam starši otrok tabornikov veliko pomagali. Ena baza otrok in staršev, ki so delovali pri tabornikih, je bila na območju Muljave in Pristave, vključeni so bili vsi otroci, Taborniki Rodu Upornega plamena so pogodbo o upravljanju podpisali 1999 leta. Pristopili so k obnovi koče, pri kateri so veliko pomagali starši takrat vpisanih otrok. V obnovo je bilo vloženih ogromno prostovoljnih ur, predvsem starejših tabornikov in staršev mlajših članov. Uradna otvoritev doma je bila 7. septembra 2002. Mengšan – oktober 2021 9 INTERVJU: Rod Upornega plamena kov. Vsak vodnik ima svoj vod, v katerem je od šest do deset otrok. V lanskem letu smo združili nekaj vodov. Prvi tabor so taborniki Rodu Upornega plamena organizirali skupaj z Domžalčani in Radomljani v Bohinju leta 1980. otrok. Z obnovo in nadgradnjo smo končali leta 2002. Danes lahko rečem, da je bilo vloženih ogromno prostovoljnih ur, da je bilo to zelo intenzivno obdobje. Torej začeli smo 1999, otvoritev pa smo imeli 7. septembra 2002. Nina: Tudi sedaj se trudimo, da kočo vzdržujemo v dobri kondiciji s prostovoljnimi deli. Z minimalnimi finančnimi vložki smo preuredili notranje prostore. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? Lojze: Navdušen sem bil in sem še danes, kako je mladina stopila skupaj in kako so bili in so še danes pripravljeni pomagati, sodelovati in delati. Enostavno ne morem pritrditi vsem, ki pravijo, da z mladino nič ni, da se z njimi ne da. Zelo so sposobni in pripravni, samo motivirani morajo biti. To se je pokazalo takrat pri gradnji hiše in tudi pred časom pri obnovi notranjosti. Lastni prostori so bili prelomni trenutek in danes imamo izredno dobre pogoje za delo. Sam sem še vedno prisoten, sedaj spet postaja problem kader. Ampak o tem bosta pa več povedali Nina in Anita. Nina: Prišla sem sicer kasneje, ko je bila hiša že zgrajena, ampak od takrat imamo sedaj že drugič generacijsko luknjo. V lanskem letu smo imeli izposojeno vodnico iz Ljubljane, iz ljubljanskega rodu, v letošnjem letu pa nam je prišel pomagat še vodnik iz Kamnika. To pomeni, da lahko skupaj z njima izpeljemo vse aktivnosti z našimi člani, novih pa trenutno nismo sposobni vpisati. Interes za vpis k tabornikom v občini pa je? Nina: Lahko rečem, da je interesa v občini veliko, čakalno vrsto imamo že pri predšolskih otrocih. V preteklosti smo vpisovali štiri letnike in jih peljali tudi na tabor. V šolskem letu 2021/2022 bomo počakali, da se skupine oblikujemo, potem bomo pa na prosta mesta vpisali novince. V Rodu Upornega plamena nas je 80 članov, 20 je starejših, vendar niso vsi vodniki. Anita: Sedaj je v rodu aktivnih sedem vodni- Ali pričakujete, da se bo število vodnikov v prihodnosti kaj povečalo? Nina: Od sprejema do osnovne šole si član voda, po osnovni šoli pa lahko narediš tečaj za vodnika. Z opravljenim tečajem, lahko že pri petnajstih letih, si dobil svoj vod. Se pravi, si moral biti vsaj delno odrasel. Vendar starost pri vodenju ni ovira, saj bodoče vodnike na vodniškem tečaju pripravijo na različne situacije, tudi psihološko in na koncu je še izpit. Anita: Sedaj so starostno mejo dvignili na šestnajst let in po novem je del tečaja tudi praktično delo. Nina: V preteklosti se je že zgodilo, da ko so starši prišli vpisat otroka, nas je bilo na vpisu veliko različnih starosti, ko pa so otroka prvič pripeljali v vod, ga je sprejel petnajstletnik. Z nekaterimi starši smo imeli nato tudi daljše pogovore, ampak vedno smo vzpostavili vzajemno zaupanje. Anita: Sedaj imamo zelo močan vod 9. razredov in pričakujem, da jih bo tečaj za vodnike opravilo vsaj sedem. Seveda jih bomo spodbudili, da opravijo tudi kakšno drugo specializacijo, s katero lahko pomagajo vodu, npr. orientacija, bivanje v naravi, objekti ... Lojze: Taborništvo v svojem programu poudarja širimo, kar je pa za mladega vodnika zelo težko. Kaj pomeni širina? Vse od petja, športa, taborniških veščin in vodnik mora do neke mere obvladati vsa področja. Dobro je, če se mu na srečanjih voda pridruži tabornik, ki je specializiran za eno od področij. Srečanje je takoj bolj zanimivo. Zakaj je pomembno, da so otroci v tabornike sprejeti že pri štirih ali šestih letih? Lojze: Zgodaj jih je treba zastrupiti. Anita: Res je, sama sem tabornica že vse od majhnega in se mi zdi, da odraščam s tem. Kaj pa tabori, kako je z organizacijo in odgovornostjo pri organizaciji taborov? Lojze: Na taboru še nismo imeli težav in si jih tudi ne želimo. Nina: Otrok mora čim prej spoznati naravo. Spoznati, da je voda nevarna. Že nekajkrat smo taborili v neposredni bližini reke in nismo imeli težav, da bi kdo uhajal k reki. Za najmlajše, ki še niso plavalci, imamo jopiče in otroci so sami prišli h gospodarcu, ki skrbi tudi za jopiče in se pripravili na kopanje. Bistvo tabora je, da otroci poskrbijo sami zase. Dejansko smo jim vseskozi na voljo, se pa učijo samostojnosti skozi igro in druženje. Taborniki Rodu Upornega plamena Mengeš se pripravljajo na sprevod, ki je potekal v okviru Mihaelovega sejma. 10 Mengšan – oktober 2021 So se tabori v teh časih, odkar jih organizirate, kaj spremenili? izvedbi drugih aktivnosti sledimo ukrepom, za rodove jih spremlja Zveza tabornikov in nas redno obvešča o spremembah. V letu 1980 so taborniki Rodu Upornega plamena organizirali še samostojni, tridnevni tabor v Kamniški Bistrici. Takrat so imeli bolj skromno opremo, dve šotorki in en šotor, danes pa imajo soliden fond opreme. Nina: Mogoče je največja razlika opazna pri sestavi straže. Včasih ni bilo problema sestaviti stražo za celo noč. Sedaj so pa otroci tako utrujeni, ker so cel dan na zraku in niso navajeni, da jih je težko, skoraj nemogoče zbuditi. Naj razložim – na taboru je zelo veliko aktivnosti, vstanejo ob 7.30, nato je telovadba, umivanje, ob 8.00 je zajtrk in pomivanje posode, nato sledi pospravljanje šotorov in zbor pred šotori, ocenjevanje šotorov in jutranji zbor, kjer povemo, kako bo dan potekal. Potem imajo gozdne šole, ko so v skupinah v gozdu in se otroci približno iste starosti družijo, spoznavajo različne vsebine (od gozda, zelišč, vozlov …). Po kosilu imajo uro ali dve uri počitka in med počitkom je navadno igra z žogo, ker je drugače ne vidijo. Potem je popoldanski program, večerja in umivanje. Po večerji naberejo drva za ogenj in sledi večerni program. Anita: Niso pa vse samo aktivnosti v okviru tabora, otrokom se veliko dogaja tudi med druženjem, v skupinah. Posebnost je tudi druženje med različno starimi otroki, ko starejši poskrbijo za najmlajše. Nina: V zadnjem času se zdi pomembno tudi druženje z vrstniki, kako si pomagati in kako drug drugega kaj naučiti. Lojze: Posebnost je tudi, da na taboru ni telefonov in je komunikacija samo osebna. Kako je bilo z udeležbo mengeških tabornikov na mednarodnih taborih? Anita: Taborniki Rodu Upornega plamena smo bili na dveh mednarodnih taborih, na Finskem in v Franciji, bili pa bi tudi na Poljskem, če tabor zaradi epidemije ne bi bil odpovedan. Povežemo se znotraj rodov ali pa se povežemo z drugimi rodovi. Na podlagi tega sodelovanja imamo sedaj tudi sposojene vodnike. Ali za praznovanje 40-letnice načrtujete kakšne posebne aktivnosti? Nina: Sprva smo načrtovali, da se bo praznovanje 40-letnice začelo s tradicionalno golažijado v juniju, nadaljevalo z različnimi dogodki do posebnega dogodka, akademije v septembru. Na akademiji smo se želeli zahvaliti vsem posameznikom za pomoč pri delovanju roda, za vso pomoč vsem društvom v občini, vsem rodovom, s katerimi redno sodelujemo, občini in drugim. Žal je razglasitev epidemije ustavila vse aktivnosti in odločili smo se, da bomo nadaljevali, ko se bodo ukrepi sprostili. Takoj ko organizatorji dogodkov ne bomo več omejeni s številom udeležencev in ko ptc ne bo več pogoj za udeležitev na dogodkih. Lojze: Čas covid-19 prav gotovo ni naklonjen delovanju društev in tudi za naprej je težko reči, kako bo. Čestitam pa vodstvu roda, da so izpeljali tabor, tako v letu 2020 kot v letu 2021. Vsi rodovi v Sloveniji se niso odločili za izvedbo taborov, ker niso želeli prevzeti odgovornosti. Nina: Glede organizacije tabora smo sledili vsem ukrepom, dogodek smo prijavili na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Tudi pri Bi še kaj izpostavili? Lojze: Mengeški tabornik imamo stike tudi z drugimi mengeškimi društvi, kar ni navada v drugih občinah. Nina: Z mengeškimi društvi sodelujemo na različne načine. Na nas se obrnejo, če potrebujejo prostore. Pred nekaj leti smo začeli sodelovati z gasilci, za pripravo na tekmovanje, za gasilsko mladino so potrebovali pomoč pri orientacijskem teku. Sedaj enkrat letno, navada je okoli velike noči, organiziramo skupen dogodek, orientacijo. Redno sodelujemo tudi z vrtcem in šolo. Anita: Sedaj so v občini Mengeš dve leti tudi skavti in z njimi smo se tudi že pogovarjali. Zelo dobro delujejo, manjka pa jim zunanji prostor. Smo jih že povabili, da ga lahko souporabljajo. Kakšne imate pa nove izzive v prihodnje? Nina: V prvi vrsti prebroditi medgeneracijske razlike, da se okrepi vodstvo. Potem pa bomo videli za naprej. Ideje imamo. Sedaj je najbolj pomembno, da se otroci iste generacije med sabo povežejo in se srečujejo tudi zunaj uradnih srečanj. Prostor je vsekakor namenjen tudi druženju. Anita: Več nas je mladih, bolj zanimivo je druženje in večkrat se družimo. Prav na teh druženjih se porodijo najbolj dobre ideje. Bi se komu posebej zahvalili? Nina: Zahvala gre vsem, ki so kadarkoli in kakorkoli prispevali k nastanku in obstoju ter seveda vodstvu tabornikov, posebej Občini Mengeš in Civilni zaščiti Mengeš. Pomagajo nam tako pri opremi, pri shranjevanju in vzdrževanju opreme, s sredstvi za izvajanje programov in za izobraževanje. Potrudil se bomo, da bomo v prihodnjih letih okrepili vodstvo in s tem aktivnosti v rodu. Besedilo: Tina Drolc Foto: Aleš Fevžer Vso dogajanje v okviru tabora se ne odvija le z vsebinami programa, otrokom se veliko dogaja tudi med druženjem, v skupinah. Posebnost je tudi druženje med različno starimi otroci, ko starejši poskrbijo za najmlajše. Mengšan – oktober 2021 11 MENGEŠKI UTRIP Domžalski lovski rogisti Lovska družina Mengeš praznuje 75 let Lovska družina Mengeš je bila ustanovljena 23. maja 1946. Nesporno je sicer, da sta bila organiziran lov in lovstvo že poznana pred prvo svetovno vojno in po njej na tem območju in da je bila logična posledica ustanovitve LD Mengeš takoj po končani drugi svetovni vojni. Člani LD Mengeš smo v počastitev te pomembne obletnice pripravili dogodek, in sicer v soboto, 4. septembra, pri svoji Lovski koči v Mengšu. V svoje goste smo povabili člane sosednjih lovskih družin, župana Trzina in Mengša ter predstavnike društev, s katerimi tesneje sodelujemo. V programu so sodelovali Domžalski lovski rogisti, ki v letošnjem letu praznujejo 30-letnico dela in Sejmarje KD Mihaelov sejem, ki so nas razveseljevali z lovskimi skladbami. Navzoče je z uvodnim nagovorom pozdravil starešina Jože Vahtar, ki se je zahvalil generacijam lovcev, ki so ustvarjali podobo organiziranega lovstva na Mengeškem. Sledila je podelitev priznanja častnega članstva lovskemu tovarišu Maksu Prelovšku za njegov doprinos k delu Lovske družine. Za lovske zasluge smo podelili priznanje tudi članu Daretu Križmanu. Sledil je osrednji dogodek in to je bila predstavitev knjige Ko spomini oživijo, avtorjev Jožeta Vahtarja in Gregorja Rettingerja. Knjiga obsega zgodovinski zapis Staneta Gregorca o lovu s sovo uharico in spomini in dogodivščine članov v preteklih 75 letih, ki niso ušli pozabi. Lovski krst 12 Mengšan – oktober 2021 Zaključuje jo Testament pravičnega lovca Mirka Toša in glasbeni spomin na dve lovski pesmi, ki jo lovci še danes radi slišijo in prepevajo. V pozdravu gostov sta se posebej zahvalila za delo članov LD, župana obeh občin, ki obsegata lovsko območje naše LD. Župan Franc Jerič in Peter Ložar sta se dotaknila v govoru zglednega sodelovanja z lovsko družino pri varstvu narave, ki ni vedno samoumevno. Ker imajo člani LD Mengeš več mladih pripravnikov, so trije, ki so izpolnili tako lovski izpit in tudi že uplenili divjad, pristopili k »lovskemu krstu«. Tako so bili pod strogim sodnim senatom krščeni Aljaž Zajamšek, Žiga Povšnar in Nejc Rolih. Praznovanje se je nadaljevalo s pristnim lovskim golažem, dobro kapljico in pogovori. Žal nam je sicer, da nas je »korona čas« omejeval z ukrepi in vabili, vendar smo veseli, da smo vsaj v delnem obsegu praznovanje lahko izvedli. Prireditev je povezovala Lavra Podobnik, ki se ji člani zahvaljujejo za pomoč pri izvedbi prireditve. Besedilo: JV Foto: Miha Požar Priznanje za LD od Likovnega društva Mengeš 10. obletnica skupine Šole zdravja Mengeš Oranžerija Na mednarodni dan starejših, 1. oktobra 2021, je skupina Šole zdravja Oranžerija iz Mengša praznovala že 10. obletnico obstoja. Njihova uradna obletnica je 23. septembra, prav na slovenski dan športa, kar jim je v velik ponos. Zaradi epidemioloških razmer se je zbralo 30 članov. Na obeležitev dogodka so povabili tudi tri članice iz skupine ŠZ Mengeš Mali, s katerimi smo začele z redno jutranjo telovadbo »1000 gibov« v skupini Oranžerija in tudi vztrajamo že deset let pri vsakodnevni jutranji telovadbi. Najprej smo skupaj izvedli vaje »1000 gibov«, zatem smo zapeli himno in se fotografirali skupaj z županom občine Mengeš gospodom Francem Jeričem. Čestital nam je ob 10. obletnici, pohvalil nas je za vztrajnost, mi pa smo se mu zahvalili za sredstva iz občinskega razpisa, s katerimi smo nabavili oblačila za vaditelje Šole zdravja. Prireditev se je nadaljevala v prijetni okrepčevalnici Oranžerija, kjer je navzoče najprej nagovorila vodja skupine Šole zdravja Oranžerija Vida Zorič. S plakatom polnim fotografij je na kratko opisala desetletno delovanje skupine. Potem je navzoče nagovorila predstavnica Društva Šola zdravja Neda Galijaš, ki nas je pohvalila, čestitala za 10. obletnico in mednarodni dan starejših. Skupaj z vodjo skupine Vido Zorič sta dolgoletnim članom podelili pohvale in simbolične nagrade. Nato pa je še nekaj besed o samem začetku delila z nami prva vodja te skupine, Jana Vrhovnik. Sledila je pogostitev, s katere smo vsi zadovoljni in bogatejši z energijo, odšli vsak k svojemu opravku naproti. Besedilo: Majda Golob Foto: Milica Tomšič in Neda Galijaš Mengšan – oktober 2021 13 MENGEŠKI UTRIP Ob 100-letnici Doma počitka Mengeš Lansko leto je minilo 100 let, odkar je začel v Mengšu delovati dom za starejše. Zaradi epidemije smo praznovanje preložili v leto 2021, a nam je okužba z virusom SARS-Cov-2 v Domu izvedbo tik pred zdajci ponovno preprečila. Po posvetu s pristojno epidemiologinjo smo bili prisiljeni praznovanje odpovedati; smo se pa v ožjem krogu v domski jedilnici spomnili vseh zaposlenih in njihovega dela, ki so ga vložili v delovanje Doma v minulem stoletju. Naš Dom je svojo pot začel v letu 1920. Kot vsak začetek je bil tudi ta skromen. Marsikateri bivši zaposleni ali tudi naša najstarejša stanovalka vedo povedati, kako so sami pridelovali hrano in kako je bila tudi zdravniška oskrba omejena na najnujnejše. Stoletje je dolga doba, zato je Dom prizadel marsikateri vihar, vendar je vzdržal in se vzporedno z razvojem stroke razvijal in širil. Prehojeno pot smo skušali orisati v našem jubilejnem glasilu, ki smo ga izdali prav za to priložnost. Posebno poglavje smo namenili tudi epidemiji, ki nas je doletela ravno ob stoti obletnici delovanja in nas temeljito preizkusila. Tako nam, zaposlenim, kot stanovalkam in stanovalcem je pokazala, da smo ljudje ranljivi in kako pomembni sta za to medsebojna pomoč in solidarnost. Z vso močjo smo uzavestili potrebo po toplem človeškem stiku, dotiku in objemu. In kot je zapisal gospod župan Franc Jerič v omenjeni publikaciji: »Za takšen jubilej je treba v katerikoli organizaciji ali skupnosti vztrajati in biti pripaden delu, ki ga opravlja. Vemo, da je bilo in še vedno je včasih zelo težko. V obdobjih številnih sprememb 14 Mengšan – oktober 2021 in preizkušenj je bilo težko tudi gojiti in ohranjati humanizem in srčno kulturo, ki ju oskrbovanci poleg redne oskrbe potrebujejo in pričakujejo.« Lahko rečem, da smo v našem domu humanizem in srčno kulturo ohranili. Toda težav nikoli ne zmanjka. Smo v dobi, ko se v našem domu, tako kot povsod drugod po Evropi, spopadamo s pomanjkanjem osebja. Mladih, ki bi si želeli opravljati poklic medicinske sestre, negovalca ali negovalke, kronično primanjkuje. Kljub pomankanju osebja se naši zaposleni trudijo vsak dan posebej za stanovalce, da so v jeseni življenja zadovoljni. Ob tej priložnosti bi se rada še enkrat zahvalila sodelavkam in sodelavcem, za ves trud, razumevanje in vloženo delo. Hvala tudi županu občine Mengeš ter Civilni zaščiti Mengeš za pomoč in podporo v času epidemije. Hvala tudi stanovalkam in stanovalcem, ki ste verjeli v naše delo, nas razumeli in tudi spodbujali, kadar je bilo težko. Skupaj smo zmogli in prepričana sem, da bomo tudi v prihodnje. Besedilo: Lidija Krivec Fugger Foto: Aleša Lenarčič Pohod za spomin Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni smo se v Domu počitka Mengeš, ki med drugim nosi tudi naziv 'demenci prijazna točka', odločili, da lepo septembrsko vreme izkoristimo za tradicionalni Pohod za spomin. Pohod je bil sicer kratek, a bolj pomemben je namen – sprejeti bolezen, o njej govoriti brez predsodkov in spodbujati aktivnosti za osebe z demenco v lokalnem okolju. V spremstvu zaposlenih in prostovoljk se je tako v četrtek dopoldne večja skupina stanovalk odpravila na pohod od Doma proti kavarni Oranžerija. Na terasi kavarne je bilo dovolj časa za klepet ob kavi in dobrih sladicah. Ura druženja je hitro minila in že je bil čas za vrnitev v Dom, še prej pa obvezna skupinska fotografija – za lep spomin. Besedilo: Katarina Pezdirc Foto: Aleša Lenarčič Mengšan – oktober 2021 15 MENGEŠKI UTRIP Skrivnosti kraškega Predstavitev delovanja sveta v lepem jesenskem defibrilatorja pri balinarjih iz Mengša dnevu Prelep jesenski dan je bil kot naročen za naše poučno in zanimivo potovanje v Pivko in njeno okolico. Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale smo že težko čakali na ta dogodek. Ekskurzije so se udeležili tudi naši člani iz Mengša. Tolikokrat smo ga že načrtovali, pa nam ga ni bilo dano izpeljati. V veselem razpoloženju smo se odpeljali proti Pivki. Pot nas je vodila najprej do muzeja Parka vojaške zgodovine. Muzejsko in doživljajsko središče je nastalo na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju pri Pivki. Sestavljajo ga dragoceni primerki težkega orožja, kot so tanki, topovi, oklepna vozila, letala, podmornica, v katero je možno tudi vstopiti, orožje in druga vojaška oprema. Drugi del parka je namenjen osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Prikazani so ključni dogodki in tanki, ki so nas zastrašujoče zbudili tisto jutro leta 1991 in nam krojili našo usodo. Po tem zanimivem ogledu je naša pot vodila do ekomuzeja Pivških presihajočih jezer. Predstavlja vode kraškega sveta in življenje v teh krajih. Od kamninske sestave do rastlinstva, živalskega sveta, zelo lepo prikazuje tudi dokumentarni film o presihajočih jezerih. Nismo se mogli načuditi temu čudežu narave, ki ustvari jezera. Kdaj in koliko bo vode, ne ve nihče vnaprej. Teh presihajočih jezer je 17. Največje je Palčje jezero, pa Petelinje jezero. Ko tam ni vode, je to čudovit cvetoč travnik, kjer letajo čudoviti metulji in ptice. V nekem obdobju je jezero bilo eno leto, lahko le dva dni. Ni možno predvideti ne časa ne količine vode, ki priteče iz jam in bruhalnikov. Ponekod dosežejo jezera globino tudi 30 metrov. Med seboj niso pretočna. Tu poteka tudi Krpanova pot, ki je dolga 91 km. Fran Levstik je tu dobil idejo za svojo povest. Sveta Trojica je sredi Javornikov priljubljena planinska pot. Naj omenimo še grad Kalc, Šilentabor, Vremščico, pivške križe, ki spadajo med dragoceno kuturno in krajinsko dediščino Pivke. Polni lepih vtisov smo se popoldan odpravili domov in ugotavljali, da imamo bisere pred domačim pragom. Le odkriti jih moramo in pogledati čisto malo naokoli. Lahko bi se znova vrnili in našli še veliko lepega v tem delu kraškega sveta. Veseli smo, da nam je uspelo polepšati dan našim invalidom, saj bo verjetno jesen kmalu malo drugačna. Ko smo odhajali, je bilo naslednje vprašanje, kdaj gremo spet odkrivat lepote naše domovine. Besedilo in foto: Zdenka Novak, prostovoljka MDI Domžale 16 Mengšan – oktober 2021 V torek 7. septembra, je ob lepi udeležbi ljudi na prostoru Balinarskega kluba Mengeš potekala predstavitev delovanja defibrilatorja (AED) ter praktičnega prikaza temeljnih postopkov oživljanja ob njegovi uporabi. Predstavitev je organizirala Krajevna organizacija Rdeča križa Mengeš, prikaz uporabe pa je izvedla sekretarka OZRK Domžale gospa Majda Mernik. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki lahko zazna zastoj srca pri človeku in s pomočjo električnega sunka srce znova zažene ter s tem REŠI ŽIVLJENJE. V občini Mengeš se defibrilatorji nahajajo na naslednjih lokacijah: TOPOLE - Gasilski dom Topole (zunaj desno od vrat). MENGEŠ - Zdravstvena postaja Mengeš (hodnik), - Krajevna knjižnica Mengeš (ob vhodu v knjižnico), - OŠ Mengeš (ob vhodu za prvo triado), - Cerkev sv. Mihaela (zunanja stena stavbe župnišča), - Dom počitka Mengeš (v avli pri vratarju), - Lek Mengeš (na steni vhoda v upravno stavbo). LOKA PRI MENGŠU - Gasilski dom Loka pri Mengšu (pri vhodu), - Na baraki Športnega društva Loka pri Mengšu. DOBENO - Gostilna Ručigaj (ob cesti na fasadi štale), - Gostilna Blaž (na steni vhoda v gostilno). V bližnji prihodnosti se v občini Mengeš predvideva nabava novih defibrilatorjev, ki bodo nameščeni na novih lokacijah. Eden od njih bo nameščen tudi na balinišču Balinarskega kluba Mengeš. Ob tej priložnosti prostovoljke Krajevne organizacije Rdečega križa Mengeš naprošajo dobre ljudi, ki jim skozi celo leto darujejo oblačila, da v dar prinašajo samo sezonska oblačila (glede na letni čas), ker se soočajo s prostorsko stisko. V svoje vrste pa prav tako vabijo nove prostovoljke in prostovoljce, ki imajo v srcu še vedno čut za sočloveka in si želijo pomagati. Besedilo in foto: Barbara Ahačič Ostermana za Krajevno organizacijo Rdečega križa Mengeš Recikliranje biološko razgradljivih odpadkov = kompostiranje Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je obvezno, zato jih je torej treba zbirati v rjavem zabojniku in/ali na hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev, lahko pa se vsak uporabnik odloči, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kompostniku. Jesen je najbolj primeren čas, da začnemo z zlaganjem kompostnega kupa. Z recikliranjem biološko razgradljivih odpadkov na kompostniku pridobimo kakovosten kompost, ki ga lahko koristno uporabimo na domačem vrtu. Zbiranje v rjavih zabojnikih Vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin zbere več kot 5000 t), so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompostarni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi, na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd. Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem obdobju je notranjost rjavih zabojnikov enkrat na mesec strojno očiščena. Uporabniki rjavih zabojnikov lahko občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu. S hišnim kompostnikom do lastnega komposta Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je treba le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da kompostnik ustreza predpisom s tega področja. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice. Kam postaviti kompostnik? Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Kako pravilno kompostirati? Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 °C-60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Kako uporabiti zrel kompost? Kompost je zrel po 6 do 12 mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zanesljivo znamenje, da je proces razgradnje organskih odpadkov končan, pa je tudi, ko se vsi deževniki umaknejo. Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo globoko v zemljo. Uporabimo ga lahko: * pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin, * za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu, * kot dodatek k novemu kompostnemu kupu. Več o ločevanju odpadkov in kompostiranju si lahko preberete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Mengšan – oktober 2021 17 MENGEŠKI UTRIP Društvo upokojencev Mengeš vabi svoje člane na dejavnosti Počitnic je konec in jesenski čas je čas, ko lahko dolge večere preživimo na DU Mengeš ob različnih dejavnostih in v prijetni družbi. Verjamemo, da se bo za vsakega našlo kaj zanimivega. Moramo pa se odločiti in narediti prvi korak. Ponujamo veliko in naši mentorji so pripravljeni deliti z vami svoj čas in znanje. Bralni klub v mengeški knjižnici Torej lahko se vpišete v: • Tečaj angleškega jezika, ki bo potekal vsak četrtek od 16.00 do 17.00 ure v prostorih DU Mengeš. Z dejavnostjo bomo začeli 7. 10. 2021. • Rokodelske delavnice bodo potekale vsak torek od 16.00 do 18.00 v prostorih DU Mengeš. Z dejavnostjo bomo začeli 5. 10 2021. • Dramsko recitacijska skupina bo začela z delom 5. 10. 2021 ob 9.00 do 10.00 v prostorih DU Mengeš. • Beremo in se pogovarjamo o knjigah. Skupina se sestaja vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 19.15 do 20.30 v prostorih knjižnice Mengeš. Naslednje srečanje bo 8. 11. 2021. • Pogovorno debatni klub. Skupina se pogovarja vsak prvi torek v mesecu v prostorih DU Mengeš od 17.00 do 19.00. • Backove vezilje ustvarjajo v Župnijskem domu vsak četrtek od 18.00 do 20.00. Z dejavnostjo bodo začele 7. 10 2021. • Računalništvo – začetni tečaj bo potekal v prostorih knjižnice Mengeš. Potekal bo v štirih srečanjih, in sicer: 21. 10., 28. 10., 4. 11., in 11. 11. 2021. Udeleži se ga lahko 8 tečajnikov. Zaželeno je, da ima vsak svoj namizni računalnik. Če ga kdo ne bo imel, se bo lahko učil tudi na računalnikih, ki so na voljo v knjižnici. S seboj prinesite očala za branje, 18 Mengšan – oktober 2021 Razstavni prostor DU Mengeš na rokodelski razstavi na Bledu Foto: Božena Ramuš pametni telefon, geslo za osebni mail. 18. 11. in 25. 11. 2021 bo potekalo usposabljanje za uporabo ZOOM-a, na katerem pa je obvezen lasten računalnik. Prijave sprejemamo do 18. 10. 2021 na sedežu DU Mengeš vsak četrtek od 9.00 do 12.00. Seveda ste prijazno vabljeni tudi na vse druge dejavnosti DU Mengeš, ki potekajo že vse poletje. Izbirate lahko med kolesarjenjem, pohodništvom, telovadbo za ženske, balinanjem, avtobusnimi izleti in družabnimi srečanji. Obvestila o dogajanjih so objavljena v društveni omarici, v pisarni pa lahko dobite tudi zgibanko, v kateri so vse informacije. Z vami bi radi delili vtise s prvega srečanja bralnega kluba. 27. 9. 2021 smo se pogovarjali o prebrani knjigi Paula Coelha Ob reki Piedri sem sedela in jokala in udeležbi na rokodelski razstavi PZDU Gorenjske na Bledu. Oba dogodka sta bila v veselje vseh udeležencev in ponovno se je potrdilo, da je druženje in odprta komunikacija, kjer ni napačnih mnenj, tisto, kar nas bogati, povezuje in širi duha. Torej vabljeni v našo družbo, da bo še bolj zanimivo. Besedilo: Marija Štebe, predsednica DU Mengeš Foto: Barbara Osterman ­ kupina Mravljice – prvi S dan v vrtcu Prvi dan v vrtcu je pomembna prelomnica tako za otroka kot tudi za starše. Naloga vrtca je, da naredi ta dogodek za otroka in starše čim prijetnejši. Na uvajanje otroka v vrtec močno vplivata nezaupanje in strah staršev pred novim in neznanim izzivom. Le dobro pripravljeni starši in vzgojitelji lahko omogočimo otroku lažji prehod iz varnega in znanega domačega zavetja v novo in otroku neznano okolje. V skupini Mravljice smo z mesecem septembrom uvajali pet otrok. Z mesecem oktobrom in novembrom se nam pridruži še pet novih otrok, v mesecu januarju pa še štirje novi otroci. Uvajanje po mesecih je odvisno od starosti otroka in porodniškega dopusta mamice. Otroci, ki sedaj obiskujejo skupino Mravljice, redno hodijo v vrtec. Skupaj smo obiskali knjižnico v Mengšu in si pogledali različne slikanice, nekaj pa smo si jih tudi izposodili in jih redno prebiramo v vrtcu. S knjižničarko smo se dogovorili, da kmalu pridemo na kakšno bralno urico v knjižnico. Veliko časa preživimo na prostem, saj nam je vreme v tem mesecu izredno naklonjeno. Odpravimo se z velikim vozičkom in prehodimo tudi kakšen del poti s tistimi otroki, ki že hodijo. V skupini pa otroci radi prisluhnejo najinemu petju ter igranju na kitaro. Male mravljice rade sežejo tudi po malih inštrumentih in veselo poslušajo njihove različne zvoke. Otroci so v vrtcu zadovoljni, srečni in radi prihajajo v vrtec, kljub kakšni potočeni solzici, ko se morajo ločiti od staršev. Besedilo: vzgojiteljica Nina Bohinc Foto: Karolina Vidergar Šola zdravja Mengeš na dopustu in slovenski dan športa Šola zdravja je ustanovljena z namenom, da sami poskrbimo za svoje zdravje s telesno aktivnostjo vsak dan na svežem zraku po metodi dr. Nikolaya Grishina. In prav to je bilo izpostavljeno na odprtju Evropskega tedna športa v Tivoliju, kjer smo prejeli velike pohvale za našo aktivnost. velika. Kljub temu pa nam to ni preprečilo prijetne zabave. Vsi se dobro zavedamo, da je bilo leto 2020 od marca dalje do maja 2021 eno posebno leto zaradi koronavirusa covid-19. Življenje zunaj naših domov se je popolnoma ustavilo in to je bil za naše člane velik stres. Prav zato smo se zelo razveselili ponudbe za izlet na Pelješac z agencijo 4 ever travel v začetku julija. Prvo opravilo je bila jutranja telovadba "1000 gibov", nato zajtrk in po dogovoru so sledili izleti, tako da smo tudi na dopustu imeli aktivnosti. Najprej smo se odpeljali na otok Korčulo, na ogled mesta Vela Luka in grob pevca Oliverja Dragojevića in nato še na ogled mesta Korčula z znamenitostmi. Drugi dan smo se odpeljali na otok Mljet na ogled naravnega parka: malo in veliko jezero. Tretji dan pa je bila čudovita vožnja okrog otokov Badija, Lumbardi in Sestrice. Skratka bilo je veliko doživetje in s smo tem pridobili veliko nove energije. Dne 23. septembra pa smo se člani ŠZ iz Mengša na povabilo ŠZ udeležili uradne otvoritve Evropskega tedna športa v parku Tivoli na dan slovenskega državnega praznika športa. To prireditev sta odprli ministrica za izobraževanje in šport Simona Kustec in evropska komisarka za izobraževanje, šport in kulturo Mariya Gabrijel in predsednik OKS-ZŠZ Bogdan Gabrovec ter podžupan občine Ljubljana Dejan Crnek. Popoldne pa je bil organiziran seminar na Bledu s sloganom Zdrav življenjski slog za vse in tam je naša ministrica podpisala Slovensko zavezo o spodbudi k vseživljenjski aktivnosti oz. telesni dejavnosti. Morda se kdo vpraša, zakaj ravno 23. september; ker je na ta dan pred 21 leti prvič zavihrala slovenska zastava, Dobili smo prvi olimpijski zlati medalji, osvojili so ju veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec. Po končanem dogodku v parku Tivoli smo si ogledali prostore predsednikove palače. kar je bilo za nas posebno doživetje. Besedilo in foto: Majda Golob Mengšan – oktober 2021 19 LOKA Aktivnosti v PGD Loka pri Mengšu v septembru 2021 September je v marsičem prelomni mesec. Po dolgih počitnicah se šolarji veselijo vnovičnega srečanja s sošolci, še posebej pa ga napeto (ali v strahu) pričakujejo prvošolci. Po tednu ali dveh strah izgine. Ko se obudijo prijateljstva iz vrtca, pa strah mine. Prav gotovo pa k temu pripomorejo tudi prijazne učiteljice. Tečajniki v Sežani: spredaj – druga z leve, Kaja Ručigaj; zadaj – tretji z leve, Andrej Brojan Tudi v gasilskih vrstah se je v letošnjem septembru že začelo izobraževanje na različnih tečajih v Izobraževalnih centrih Uprave za zaščito in reševanje RS na Igu in v Sežani. Dveh tečajev so se udeležili tudi naši člani in ju uspešno opravili. Seveda pa se ob jesenskim enakonočju, 23. septembra, poslovi poletje in nastopi jesen. Prav jesen nam prinese obilno paleto barv, ki nam jo pričarajo naši prelepi gozdovi, pa obilo različnih vrtnin in plodov ter sadja, če je letina le kolikor toliko dobra. Tečaj za gašenje notranjih požarov modul A V ponedeljek in torek, 6. in 7. septembra, sta se naša operativna člana Kaja Ručigaj in Andrej Brojan udeležila tečaja za gašenje notranjih požarov modul A v ICZR – Izobraževalni center Sežana. Prvi dan so bila predavanja z namenom teoretične priprave: teorija gorenja in gašenja, osnovne gasilske veščine, prva pomoč ter 20 Mengšan – oktober 2021 varstvo in zdravje pri delu. Drugi dan je potekalo praktično usposabljanje na posebej prirejenem poligonu. V dopoldanskem delu so se tečajniki najprej srečali z ročniki in si podrobneje ogledali delovanje in uporabo turboročnika, širjenje požara in nevarnih dimnih mas ter toplote. Po kosilu je sledil samostojen vstop v prostor s polno razvitim požarom. S taktiko hlajenja in dušenja so se tečajniki prebili do konca in tako uspešno opravili izpit. Tečaj se je zaključil s predstavitvijo »backdrafta« in »flashoverja« na manjši maketi. Pojem »flashover« označuje fazo požara v notranjem prostoru, ko pride do t. i. preskoka ognja, »backdraft« pa fazo, ko se pojavi t. i. povratni ogenj oz. ognjeni udar. Navedeni tečaj zahteva dobro pripravljenega gasilca z ustreznim zdravniškim potrdilom ter naslednjo osebno zaščitno in drugo opremo: • zaščitno ognjevarno obleko, • gasilske ognjevarne rokavice, • gasilsko ognjevarno podkapo (priporočamo, da je dvoslojna), • gasilsko čelado z vizirjem in vratno zaščito, • gasilske ognjevarne zaščitne škornje, • dva kompleta podobleke, da se lahko preobleče (za pod zaščitno obleko), za podobleko se šteje tudi bombažno smučarsko perilo, bombažna trenirka, ali katerokoli drugo tanjše oblačilo iz naravnih materialov z dolgimi rokavi in hlačnicami, • brezalkoholni napitki z vsebnostjo mineralov, vsaj 3 l. Oba člana sta zahtevni tečaj uspešno opravila in prejela potrdilo ter ustrezno značko, kot dokaz usposobljenosti za to specialnost. Naša članica Kaja je o vtisih povedala: Na tečaju smo se pobližje srečali z ognjem in se naučili, kako ga zaustaviti oziroma omejiti. Predvsem je bila pomembna medsebojna komunikacija, saj smo le tako lahko obvladali in nadzorovali požar. Tečaj smo zaključili z novim znanjem in stkali nova poznanstva. Znački specialnosti za uspešno opravljen tečaj Kaje in Andreja Tečaj za specialnost tehnični reševalec Od 9. do 11. septembra je v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu potekal tečaj za pridobitev specialnosti tehnični reševalec, ki se ga je udeležila naša članica Urša Brumec. Namen tečaja je, da se udeleženci: • seznanijo z osnovami tehnične mehanike, • seznanijo z osnovami taktike ukrepanja pri tehnični intervenciji, • spoznajo značilnosti reševanja izpod ruševin, • seznanijo s postopki pri reševanju v prometni nesreči, • spoznajo orodje in opremo za tehnično reševanje, • usposobijo za nudenje prve pomoči s poudarkom na poškodbah, ki nastanejo zaradi mehanskih delovanj, posebej pa za nudenje prve pomoči pri prometnih nesrečah, • seznanijo s psihološkimi vplivi, ki jih ima nesreča na reševance in reševalce, • usposobijo za varno delo pri tehnični intervenciji, • praktično usposobijo za uporabo opreme in ukrepanje pri reševanju izpod ruševin, reševanju pri prometnih nesrečah, delovnih nesrečah v industriji in pri drugih nesrečah, ki zahtevajo tehnično reševanje. Tudi za ta tečaj se zahteva dobro pripravljenega gasilca z ustreznim zdravniškim potrdilom ter naslednjo osebno zaščitno in drugo opremo: • zaščitno gasilsko obleko, • zaščitne rokavice, Tečajniki na Igu: spodaj – prva z desne Urška Brumec • • • • • gasilsko čelado z vizirjem, zaščitno obutev, podkapo, delovni pas, brezalkoholni napitki za praktične vaje, vsaj 2 l. Članica Urša, ki je uspešno opravila tečaj in prejela ustrezno značko specialnosti, je izjavila: Najzanimivejša točka na tečaju je bil tehnični poseg na poškodovanem avtomobilu in delo z dvižnimi blazinami. Med tečajem sem spoznala, kako pomembni sta komunikacija in sodelovanje v ekipi, saj le na tak način dela v skupini, uspešno izvedemo zahtevne posege v dobro ponesrečencem. Na tečaju sem pridobila nova znanja, tehnične veščine in kar nekaj gasilskih kolegov iz drugih gasilskih društev. Jubilej člana Tudi september je bil v znamenju praznovanja visokega jubileja našega člana. Jernej Levec je ob koncu meseca praznoval 80. obletnico. Ob praznovanju okrogle obletnice smo se mu v imenu društva zahvalili za vsa njegova delovna leta ter mu zaželeli še veliko zdravja, sreče in obilo radosti v življenju ter da bi se še naprej dobro počutil med nami. Na priložnostni večerji mu je predsednik v imenu društva izročil darilo, gasilni aparat. Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu Slavljenec Jernej Levec (spredaj, v sredini) in člani društva ob praznovanju 80. obletnice Mengšan – oktober 2021 21 DOBENO Dobeno spreminja svojo podobo Poletje se je poslovilo, dnevi se krajšajo, dopusti so v glavnem za nami in življenje se vrača na utečene, delovne tirnice. Tudi za učence, dijake in študente se aktivnosti spreminjajo v različne šolske obveznosti. Eden ob objektov ne sodi sem Do kdaj še idila na Dobenu Tudi na Dobenu se opaža ta prehod, povečuje se število obiskovalcev in pohodnikov, ki so se vrnili z dopusta in tudi vročina je popustila, tako se je poleg pohodnikov precej povečalo tudi število kolesarjev. Zato sta na strmi in nepregledni, ovinkasti cesti na Dobeno potrebni dodatna previdnost in potrpežljivost, posebno ker nekateri kolesarji in šoferji ne upoštevajo, da cesta ni samo njihova. Posebej ob vikendih, ko se močno poveča tudi motoroziran obisk dobenskih gostiln marsikdaj pride do (pre)tesnih srečanj. dodatna pozidava Dobena, in menimo, da bi morale pristojne občinske službe upoštevati stanje v naselju (ki je infrastrukturno že sedaj preobremenjeno) pri izdaji gradbenih dovoljenj, poleg tega pa upoštevati značilnosti hribovskega naselja in ne bi smeli dopuščati gradnje objektov, ki se stilsko ne vklopijo v naše hribovsko naselje in kazijo podobo celotnega kraja. podobo, žal ponekod tudi zelo motečo, tudi mir na pohodnih poteh je nemalokrat moten in upamo, da bodo že omenjene službe poskrbele, da se v prihodnje bolj upošteva cestno infrastrukturo, značaj in podobo kraja. Novogradnje se kar dogajajo Skoraj ni področja brez sprememb. Dobeno spreminja svoj obraz ... V zadnjih nekaj letih je bilo na Dobenu postavljenih kar precej novih hiš, nekatere pa so še v fazi izgradnje in obnove, težki tovornjaki, ki dovažajo ali odvažajo gradbeni material in gradbeni stroji dodobra uničujejo ceste, dodatno otežujejo promet na določenih odsekih in povzročajo nejevoljo pri prebivalcih in obiskovalcih. Ker je v naselju še kar nekaj zazidljivih gradbenih parcel je pričakovati še dodatno poslabšanje razmer, saj prometna infrastruktura, ki je bila morda dobra pred desetimi leti, že sedaj več ne omogoča potrebne varnosti in normalnega pretoka prometa. Prebivalce zato skrbi, kaj bo prinesla 22 Mengšan – oktober 2021 Poleg naštetega še ena stvar močno moti prebivalce in obiskovalce dobensko-rašiških gozdnih poti, namreč vse pogosteje in v vse večjem številu nas “posiljujejo” motokrosisti, ki s svojimi hrupnimi motorji izredno motijo pohodnike, ki so prišli po mir in sprostitev, da ne omenjam strahu in velikokrat paničnega bega živali (srnjadi), ki se pač ne morejo pritožiti. Poleg tega pa motorji spreminjajo gozdne steze v motokrosni poligon. Upamo na reakcijo pristojnih organov (občine), da poskrbi za red in onemogoči divjanje motoristov po gozdnih poteh, ki temu vsekakor niso namenjene. Dejstvo je, da se zaradi vsega navedenega spreminja idilična podoba Dobena in na nekaterih področjih kraj dobiva povsem novo Dobra novica je, da je podjetje Prodnik v dogovoru z občino povečalo vodohram in so se njegove kapacitete s 50 m3 povečale na 100 m3, kar za zdaj zagotavlja nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in povečuje požarno varnost naselja. Izvajalci zaključujejo dela na objektu in v prihodnjem tednu je predvideno slovesno odprtje te pomembne krajevne pridobitve. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Povečan in posodobljen vodohram ZANIMIVO Mikrobiota in njen vpliv na imunski sistem V petek, 17. septembra, smo imeli v Društvu AIA – Mladinskem centru Mengeš predavanje z naslovom Mikrobiota in njen vpliv na imunski sistem. Skozi predavanje smo odstirali kompleksen vpliv enostavnih življenjskih odločitev na porast mikrobioma, ter njegov vpliv na zdravo črevesje, krepak imunski sistem in telesno ravnovesje. Predavala je mag. Mateja Kržin, naturopatinja. Hipokratova ugotovitev, da se večina bolezni začne v črevesju in da ravnovesje v prebavnem sistemu vpliva na naša čustva, imunski sistem in življenjsko energijo, je še kako aktualna tudi danes. Pravzaprav jo lahko postavimo še bolj v ospredje, saj sodobni znanstveniki s sodobno tehnologijo pogosto nadgrajujejo starodavno znanje in ponujajo še boljše rešitve, ki so hkrati znanstveno potrjene in usklajene z naravo. Človeška mikrobiota je skupek vseh mikroorganizmu, ki simbiotsko prebivajo v našem telesu. Teh je več kot 500 vrst, razlikujejo se po nalogah, ki jih opravljajo in mestu, kjer so naseljene. Največji delež mikrobiote najdemo v črevesju. Prav tako pa se v črevesju nahaja velik del imunskega sistema. Bela krvna telesca, ki tvorijo našo obrambo, potujejo po limfnem in krvnem ožilju, vsi organi v našem trebuhu in prsnem košu pa se hranijo, čistijo in branijo preko teh dveh cirkulatornih sistemov. Človeški mikrobiom na koži in sluznicah služi tudi kot ščit kompetitivne izključitve – simbiotske bakterije, ki delujejo v sozvočju z nami preprečujejo kolonizacijo patogenov. To je še posebej pomembno na koži, kajti če zaradi zunanjih dejavnikov, kot so razkužila in agresivne kreme, uničimo simbiotske bakterije, puščamo prostor glivam in patogenim organizmom. Naša mikrobiota je del vsakega od nas. Tako kot smo ljudje neločljivo povezani z naravo in v njej puščamo svoj pečat, je naša mikrobiota neločljivo povezana z nami. Brez nje ne bi preživeli, prav tako pa nas za svoj obstoj potrebujejo simbiotske bakterije. Brez bakterij življenja na Zemlji v obliki kot ga poznamo danes, ne bi bilo. Našo mikrobioto šibi vse tisto, kar šibi tudi nas same, vse kar je oddaljeno od sozvočja z naravo in ne ustvarja ravnovesja z njo: stres, procesirana (mrtva) hrana, hranila, na katere naše črevesje ni evolucijsko prilagojeno (zdravila, steroidi, fungicidi, pesticidi,…), rafiniran sladkor, pasterizirana živila, antibiotiki (anti-bios)… Moderna doba nam je prinesla veliko dobrega in hitrost razvoja materialnih dobrin, ki nam povečuje udobje vsakdana je pogosto prehitro za naš evolucijski razvoj. Podobno je tudi s hrano, zato je koristno, da se včasih ozremo tudi k preprostim hranilom, za katere je bilo skozi evolucijo narejeno naše telo in na katere je prilagojena naša mikrobiota. Besedilo: Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšič MOBI delavnice v AIA – Mladinskem centru Mengeš MOBI je mobilna delavnica, ki deluje v sklopu projekta za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja »LAS za mesto in vas«, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Svoje aktivnosti izvajamo v Domžalah, Mengšu, Medvodah, Trzinu, Vodicah in Komendi. Naš program zajema delavnice za uporabo laserskega rezalnika, 3D-tiskalnika, 3D-modeliranje, vektorsko grafiko, programiranje Python in spletno programiranje. Izvajamo pa tudi program obogatitvenih projektov, s katerim lahko udeleženci z našo pomočjo uresničijo lastne ideje ali projekte. Program je namenjen tako mladim do 29. leta kot tudi starostnikom. Lokalnim skupnostim želimo ponuditi nova znanja in kompetence, hkrati pa nam je v interesu spodbujati tudi medgeneracijsko sodelovanje. V sredo, 15. septembra, je bila izvedena prva delavnica v sklopu projekta MOBI. V sodelovanju z Društvom AIA-Mladinski center Mengeš, smo organizirali delavnico za uporabo laserskega rezalnika, na katero sta se prijavila dva dijaka ter ena mlada zaposlena. Udeleženci so se tako imeli možnost naučiti osnovne funkcije programa namenjenega vektorski grafiki, kjer so datoteke pripravili za razrez. Vsak izmed udeležencev si je lahko izbral sliko po lastni izbiri, ki jo je nato prenesel v datoteko z vektorsko grafiko. Ogledali smo si notranjost delavnice, kjer se nahaja tudi laserski rezalnik, katerega komponente in delovanje smo si ogledali podrobneje. Vsak izmed udeležencev si je ob pomoči mentorjev zgraviral in izrezal svoj izdelek. Čeprav z laserskim rezalnikom lahko režemo tudi pleksi steklo, smo tokrat uporabili vezano ploščo, ki nam omogoča odlične rezultate, še posebej pri gravuri. Udeleženci so odlično sodelovali in napravili krasne izdelke. Zahvaljujemo se tudi Društvu AIA-Mladinski center Mengeš, ki so nam ponudili prostore za izvedbo delavnice in s svojim gostoljubjem ustvarili prijetno in sproščeno vzdušje. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja. Več o projektu lahko preberete na spletni strani projekta MOBI: mobi.404.si Besedilo: Maja Tušar Foto: Mladinski center AIA Mengeš Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. https://www.eu-skladi.si Mengšan – oktober 2021 23 ZANIMIVO Čustvena inteligenca – virtualno predavanje v AIA – Mladinskem centru Mengeš Vse v tem svetu ima svojo vlogo. Enako je pri čustvih. Ne gre za napako pri montaži, ne ne. Gre za to, da človek dojame, kakšna je njihova funkcija, kaj vpliva nanje in kako jih usmerjati, ne pa dovoliti, da one pretirano obvladujejo nas. potrebe, skrbi in interese. Nekdo, ki je pripravljen delovati za dobrobit drugih (simptom najbolj inteligentnih ljudi), tako lahko postane pravi angel v življenjih ostalih, saj verjamem, da so zelo redki ljudje zlobni, pri večini gre preprosto za to, da ne razumejo niti sami sebe, kaj šele drugih. Ne pričakuj pa, da bo nekdo, ki ne razume niti sebe, razumel druge.Najbolj čustveno inteligenten je nekdo, ki razume, da sam ni tu, da kontrolira druge in svet, ampak da mu doprinaša; nekdo, ki razume, da se svet ne vrti okrog njega, in nekdo, ki razume, da se vse, kar se zgodi, zgodi za višje dobro vseh nas, ne glede na to, kako nenavadno in boleče izgleda na prvi pogled. Katerokoli lastnost bi rad razvil – poišči ljudi, ki jo imajo. Zato tako rad poslušam učene ljudi, ki me navdihujejo in plemenitijo z znanjem in lastnostmi, ki bi jih rad razvil. Najlepše pri tem je, da če si resnično prizadevaš za nekaj smiselnega, narava, vesolje, oz. bog (kakor želiš) poskrbi za vse, kar potrebuješ. Vedi pa, da te življenje stalno uči, kaj je resnično in zares dragoceno, in kaj morda niti ne toliko, kot trenutno misliš in čutiš … Samo naprej. Besedilo: Andrej Pešec v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšič Dobrodelni projekt ''Daj naprej in podari sonce'' Ključno pri čustvih je razumeti, da se sami razlikujemo od čustev enako, kot se uporabnik računalnika ali avta razlikuje od njiju. Čustvo pride in gre, mi pa smo še vedno tukaj. Sam obvladuj čustva, ne dovoli pa, da ona obvladujejo tebe. Ne obstaja negativno čustvo, obstaja le neprijetno čustvo. Vsak stres, strah in tesnoba nas usmerjajo k spremembi razmišljanja in delovanja. Za inteligentnega ne smatram nekoga, ki si lahko zapomni cel periodni sistem. Inteligenten je nekdo, ki razume sebe. In druge. Da ti bo lažje, se je treba izpostavljati čim bolj čistim vsebinam, ki močno vplivajo na nas; čista hrana, pozitivna družba, naravno okolje, izpopolnjujoči odnosi … Zelo pomembno za krepitev čustvene inteligence je zgodaj iti spat in zgodaj vstati, najbolj čustveno inteligenten človek pa ve, da se vedno uči. Sposobnost čutiti, kaj doživljajo drugi je kvaliteta, zato je tako dobrodošlo biti sposoben razmišljati ne le toliko o sebi, ampak več o drugih. Čustveno inteligentna oseba se zaveda, da je sama odgovorna za svoje potrebe, tako primerno poskrbi za to, da je v kar se da optimalnem psihofizičnem in duhovnem ravnovesju. Za to je treba skrbeti vsak dan. Čustvena inteligenca pa se v največji meri razvija v prvih letih našega življenja. Zato je zato pomembno, da smo takrat deležni ljubeznive izmenjave v varnem in sproščenem okolju. Dvoje ušes in samo ena usta imamo, da več poslušamo, kot govorimo. Če natančno poslušaš druge in sebe, zelo jasno razbereš njihove 24 Mengšan – oktober 2021 Dobrodelni projekt ''Daj naprej in podari sonce'' temelji na filmu Pay it Forward (Daj naprej), v katerem deček Trevor za šolski projekt opiše idejo lepšega sveta. Trevorjev projekt je povezovanje dobrih dejanj – vsak naredi za tri druge ljudi dobro delo in vsak prejemnik dobrega dela vrne dobro delo naprej trem drugim ljudem. Film Pay it Forward je navdušil množice in v mnogih državah so se razvila dobrodelna društva, temelječa na njegovi ideji. Ena od slovenskih različic je ''Projekt Daj naprej in podari sonce!'', ki ga je idejno zasnovala Mateja Kržin in od leta 2020 poteka v AIA – Mladinskem centru Mengeš, pri čemer ostajamo zvesti osnovni Trevorjevi ideji. Športna bralna značka Branje, telesna aktivnost in pisanje so trije stebri uspešnega boja proti stresu, tesnobi, depresiji in drugim težavam. V okviru projekta potekajo različne akcije za pomoč mladim, družinam in živalim. Že pred tem so tudi v sodelovanju s Knjižnico Mengeš potekale akcije zbiranja hrane in opreme za brezdomne živali. Prvi dve akciji v okviru tega projekta pa sta potekali z željo prispevati denarna sredstva za enake možnosti vseh tistih otrok, ki so zaradi ukrepov karantene v neenakopravnem socialnem položaju. V zameno za rdečo ekološko vrečko so sodelujoči prispevali denarna sredstva, ki smo jih v celoti podarili Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, za sklad za družine v stiski. Kasneje smo humanitarni projekt povezali z drugim zanimivim projektom, ki poteka v AIA – Mladinskem centru, z Izmenjevalnico oblačil, ki poteka po idejni zasnovi in pod vodstvom mladih prostovoljcev. Naša filozofija je, da s pridružitvijo projektu ne pričakujemo ničesar v zameno, ampak naredimo nekaj lepega, da nekomu izboljšamo delček življenja. Dobrodošle so ideje, projektu pa se lahko pridružijo tudi podjetja, tudi s ponudbo svoje storitve ali z donacijo izdelkov, ki jih v okviru filozofije projekta oddamo naprej za prispevek, ki se nameni za mlade, družine v stiski ali za brezdomne živali. Vabljeni k sodelovanju! Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Mladinski center AIA Mengeš K branju vabimo vse člane knjižnice, starejše od 15 let. Lahko sodelujejo v Knjižnici Domžale in v krajevnih knjižnicah. Bralci, ki bodo prebrali tri knjige s seznama ter oddali izpolnjeno zloženko, bodo prejeli priznanje in simbolične nagrade. Nekaj izžrebancev bo prejelo lepe nagrade. Brali bomo od 23. septembra 2021 do konca aprila 2022. V mesecu maju načrtujemo zaključno prireditev. Letos se nam je pridružil KinVital – kineziološki vadbeni center iz Domžal, ki bo prispeval glavno nagrado (1x mesečno karto za njihove vadbe). Dobitnika bomo izžrebali. Tudi drugi sodelujoči boste prejeli simbolične nagrade. Zgibanko s priporočilnim seznamom boste prejeli v knjižnici. »Seveda je bilo fizično naporno, pa tudi psihično sem na trenutke imel težave. Ampak napor je pri takem športu skoraj predpogoj. Če ne bi bilo naporno, zakaj bi se kdorkoli sploh lotil triatlona ali maratona, športov, ki zahtevata čas in priprave? Prav zato, ker je naporno, ker poskušaš premagati ta napor, lahko pri teh športih dobiš občutek, da si živ.« Iz knjige O čem govorim, ko govorim o teku, Haruki Murakami Vabljeni na bralno pustolovščino! Besedilo: Barbara Ahačič Osterman Mengšan – oktober 2021 25 ZANIMIVO Babica s kilometrino – kako upoštevati bioritem otrok Vse v naravi in tudi v našem življenju poteka v nekakšnem ritmu. V sebi nosimo svojo biološko uro, ki uravnava procese in dejavnosti edinstvenega posameznika. To so vedeli že stari Grki, saj so poudarjali pomen notranje človeške napravice, ki v sinusnih valovih razporeja našo življenjsko energijo ter vpliva na zdravje in dobro počutje vsakogar. dejavnosti v drugo, pri tem pa pozabila, da mora smiselno upoštevati njihovo potrebo po krajših počitkih. Rezultat: pred kosilom je bila večina malčkov strašno utrujena, nekaj jih je neutolažljivo jokalo, nekaj pa jih je zaspalo za mizo. Jesen je čas, ko se šole in vrtci znova napolnijo. V igralnicah in v učilnicah bijejo številne notranje urice, ki se včasih ujamejo s skupnim bitjem ur, včasih pa bijejo prav po svoje. Skušajmo jih upoštevati, kolikor se le da, kajti otroci so po napornem vsakdanjiku lahko resnično utrujeni. Včasih se skušajo upreti grobim posegom dinamičnega, zaposlenega in zelo načrtovanega sveta z nedejavnostjo, jokom, uporom, trmo ali z drugačnim neprilagojenim vedenjem. A kakor pravi jazbec Božidar v svoji gozdni filozofij: otroška energija je kot lonček vode, ki je zjutraj poln, čez dan se vztrajno prazni, zvečer je že skoraj prazen, ponoči pa ga je treba spet napolniti. Pomagajmo jim pri polnjenju vsakodnevnih lončkov. Lažje in bolje nam bo vsem skupaj! Besedilo in foto: Urška Stritar Ločani in Dobenci vabljeni OKTOBER MESEC POŽARNE VARNOSTI Otroška gradbena dela pred domačo hišo. 16.10. - ob 17. uri: maša za pokojne gasilce v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki; Rada opazujem otroke pri njihovi igri oz. vsakodnevnih dejavnostih. Res je, da so nekateri bolj živahni v jutranjih urah, spet drugi se bolj razživijo popoldne ali proti večeru. Pri prav vseh pa sem zaznala, da zna večina dobro slediti svojemu bioritmu ter z njim usklajevati svoje potrebe po aktivnostih oz. počitkih. Dejavnostim, ki so zahtevale več zagnanosti, ustvarjalnosti, sodelovanj, pogajanj, daljše pozornosti ali fizičnih naprezanj, sta običajno sledila bolj mirna, sproščujoča igra ali počitek. V hotelu »Babi in dedi« me je vnuk Jure večkrat prosil za veliko škatlo z avtomobili. Pred hišo si je ustvaril pravo gradbeno okolje, kjer je s kamioni in žerjavi prevažal pesek in kamenje, sam postavljal mostičke in ovire ter preizkušal sposobnost svojih vozil na klančinah. Po intenzivni igri si je običajno sam poiskal mirnejšo dejavnost. Pogosto se je ulegel na tla, zagrabil manjši avtomobilček in ga tiho brneče vozil malo sem in malo tja. Po nekaj minutah počitka je spet skočil na noge. Spet je bila na sporedu nova akcija. Igra in počitek sta se tako menjavala vse dopoldne prav do kosila in do krajšega spanja. Popoldne je bilo podobno vse do nočnega spanca. Žal pa v življenju otrok ni vedno vse skladno in prijazno. Odrasli pogosto hote ali nehote posegamo v otroški bioritem ter ga skušamo prilagajati sebi, institucijam in dogajanju v družbi. Spomnim se, da sem kot pedagoška svetovalka morala spremljati vzgojiteljico pri njenem delu z otroki. Takšne situacije niso prijetne za nikogar, še posebej pa ne za strokovno delavko, ki ji nekdo »gleda pod prste«. Skušala je pokazati najboljše, kar zna. Štiri ure je otroke dvoletnike vodila iz ene 26 Mengšan – oktober 2021 22.10. - ob 16. uri: gasilski dan na igrišču v Loki; 30.10. - ob 17. uri: izdelovanje strahov iz buč in poslikava obraza za noč čarovnic v gasilskem domu; Vabi PGD Loka pri Mengšu Od sredine JULIJA na Pristavi v Mengšu zelo pogrešamo 5-letno mucko, ki sliši na ime Boža. Je sterilizirana, brez čipa, vajena življenja zunaj in znotraj. Če ji je kdo, misleč, da je brezdomna, prijazno ponudil zatočišče ali pa jo zgolj videva, ga že vnaprej hvaležno prosimo, da pokliče na 068 135 040 (Živa). KULTURA Mengeška godba v Topolah in na trgatvi v Brdih V septembru smo imeli godbenice in godbeniki redne vaje dvakrat tedensko in tri nastope. Tudi v tem mesecu smo bili vabljeni v Topole, kjer smo najprej sodelovali pri odrtju cesto, nato pa Topolcem in Topolkam pripravili koncert. Vstop v koledarsko jesen pa smo obeležili s trgatvijo v Brdih. V soboto, 11. septembra, smo igrali v Topolah. Najprej smo skupaj z vaščani in županom Francem Jeričem odprli novo cesto, nato pa smo pri kapelici sv. Lucije postavili ozvočenje in priredili še Koncert slovenskih popevk, ki smo ga izvedli povsem sami brez dodatnih (po)moči. V vlogi instrumentalnega solista se je znova izkazal pozavnist Gregor Žun, koncert pa je popestrila še godbena pevska triperesna deteljica, Andreja Marčun Kompan, Maja Keržič in Žan Avbelj. Podobne godbene koncerte si želimo v prihodnje izvesti tudi v drugih delih naše občine. Morda nam to uspe še do konca tega leta. Mengeški godbeniki in godbenice na trgatvi. Trgatev v Brdih V soboto, 25. septembra, pa so melodije Mengeške godbe odmevale na Primorskem. Povabljeni smo bili namreč na trgatev v Goriška brda, v vasico Hum na kmetijo pri Tomažičevih. Iz Mengša smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah in prispeli v "slovensko Toskano", ki je bila še odeta v meglice. Po jutranji kavici in zajtrku smo najprej v roke vzeli instrumente in zaigrali gostiteljem in drugim obiralcem v pozdrav. Nato so nas z vozili odpeljali v Brda, kjer smo instrumente zamenjali za škarje in se lotili dela. Trgatev nam je šla odlično od rok, za enakomeren delovni ritem so poskrbeli tolkalci. Delo je potekalo gladko in končali smo ga prej, kot je bilo predvideno. Po odličnem kosilu in primorski joti smo navzočim še enkrat zaigrali in zapeli. V vlogi dirigenta se je dobro znašel tudi naš župan Franc Jerič. Pred odhodom domov smo si obljubili, da se še srečamo. Kot zanimivost naj dodamo, da sta se na ta dan po dolgih letih spet srečala gospodar Igor Tomažič in naš baritonist Janez Per, ki sta pred mnogimi leti skupaj služila vojaški rok. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji tega prijetnega dogodka. Da smo lažje delali v ritmu. Spodbujal nas je tudi kapelnik Dimitrij, ki si je tudi tokrat oprtal veliki boben. Učenje in igranje tube Mengeška godba objavlja dve prosti mesti za učenje tube. Poučevanje bo potekalo v prostorih KD Mengeška godba (Zavrti 2, Mengeš). Zaželeni so kandidati, ki so že obiskovali glasbeno šolo oz. že igrali kateri drug instrument. Če bi se rad pridružil/a Mengeški godbi, za več informacij piši na mengeska.godba@gmail.com ali pokliči na 041 536 570 (predsednik Gregor Žun). Vsi nastopi so bili izvedeni pod aktualnimi pogoji PCT. Mengeška godba na trgatvi pri Tomažičevih v Brdih. Besedilo: Maja Keržič Foto: Marjan Cerar in godbeniki Mengšan – oktober 2021 27 KULTURA veliko skupinsko sliko z motivi jeseni v preddverju Kulturnega doma v Mengšu in izvirne domišljijske portretne glave poslikane zelenjave, listja, sadja, po zgledu znanega italijanskega slikarja iz 16. stoletja Giuseppeja Arcimbolda, vsak avtor si je po svoje zamislil obraz jeseni. Naša barvita dela krasijo izložbena okna Krajevne knjižnice Mengeš, ob ogledu vam želimo obuditi čas prelepe tople raznobarvne jeseni in prikazati njeno rodovitnost. Zahvaljujemo se Barbari Ahačič Osterman, vodji krajevne knjižnice, da nam je omogočila našo razstavo v centru Mengša. Besedilo in foto: Helena Testen Mednarodni Ex-tempore Grožnjan 2021 S čopičem obarvaš sanje, čustva nežno preneseš na belo platno, te strast vznemiri, takrat v svojem srcu ustvariš jutro, nato nastane slika. V knjižnico Mengeš z motivi jeseni v jesen Med pisanim listjem se lahko skrijem, v zlatorumene cekine lahko dolgo strmim, se brezskrbno smejim. Člani Likovnega društva Mengeš smo postavili našo letošnjo četrto spominsko razstavo z naslovom Jesen, ki je prvotna iz leta 2014, ko smo člani Likovnega društva Mengeš v novembru na ogled postavili 28 Mengšan – oktober 2021 Deset let zaporedoma mengeški likovniki sodelujemo na tradicionalnem likovnem festivalu na Ex-temporu v Grožnjanu, ki privablja umetnike z vsega sveta. V sklopu te slikarske kolonije je festival potekal dva dni, 25. in 26. septembra, z nizom koncertov istrsko-beneške glasbe, mešanega pevskega zbora in glasbene skupine. Letošnja tematika je bila Istrska krajina in Grožnjan. Na festivalu je sodelovalo 123 umetnikov, med njimi akademski slikarji ter ljubitelji slikanja. Na pročelju fasad hiš, na stopnicah, ulicah je bilo predstavljenih 188 umetniških del. Iz Likovnega društva Mengeš so s svojim slikarskim delom sodelovale: Milica Tomšič, Emanuela Rodica, Martina Kozamernik, Ani Karo, Leonida Goropevšek in Helena Testen. Grožnjanski Ex-tempore so letos osvojili slovenski umetniki, 1. in 2. nagrado po izboru strokovne žirije sta prejela avtorja Tina in Ivan Konec, nagrado po izboru umetnikov za delo z naslovom Dar Istre pa je prejela avtorica Helena Testen, Likovno društvo Mengeš. Besedilo in foto: Helena Testen Vitraž na platnu V našem jubilejnem letu, ob 25-letnici, je to letos že peta predstavitvena spominska razstava z naslovom Vitraž, s katero se predstavljamo v nakupovalnem centru kamniške Qlandije. Prva je bila leta 2016, ko smo v maju na ogled postavili fotografije svojih obrazov, slede vitraž na platnu, kot tudi velika skupinska slika z naslovom Mandala in druge zgodbe v preddverju Kulturnega doma v Mengšu. V hodniku Qlandije smo člani na ogled postavili v tamkajšnje steklene vitrine tudi reliefe in kiparska dela. Vitraž je načeloma stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno. Med posameznimi obarvanimi steklenimi deli so kovinske pregrade, ki tvorijo oporo strukture. Vitraži so opisani kot osvetljene stenske dekoracije. Člani likovnega društva Mengeš smo videz vitraža prenesli na platna, ga ustvarili z barvnimi rastri in navidezno steklo obrobili z zlato ali črno konturo. Dela izražajo naše ljube motive, ki jih želimo z njihovo svetlobo spustiti na stene prostora. Besedilo: Špela Magister, Helena Testen Foto: Karmen Korošec Mengšan – oktober 2021 29 IZ ŽIVLJENJA CERKVE Oratorij Mengeš 2021 »Vsi so rojeni originali, a mnogo jih umre kot fotokopije.« S to mislijo smo se podali v oratorij k spoznavanju Carlovega življenja. Odkrivali smo njegova dobra dela in njegovo požrtvovalnost pri čaščenju Boga. Carlo je navdihnil veliko ljudi k spremembi njihovega življenja ter učil s svojim zgledom, kaj je res pomembno v življenju. Njegovo življenje je bilo kratko, a ga je po smrti mnogo ljudi vzelo za svojega vzornika in se zgledovalo po njegovih dejanjih. Oratorija, ki je potekal od 23. do 29. avgusta, se je udeležilo 130 otrok in 42 animatorjev, ki so vsako jutro od dvigu zastave prepevali Carlu posvečeno himno. Prek dramske igre smo spoznavali njegovo življenje, se na katehezah pogovarjali o petih vrednotah – vedoželjnosti, zmernosti, dobrosrčnosti, evharistiji in večnosti, ki so nas spremljale ves teden. Seveda pa ni manjkalo dejavnosti, kot so ustvarjanje na delavnicah ter medsebojno tekmovanje na velikih igrah. V soboto smo se z dvema avtobusoma odpeljali na izlet v ljubljanski živalski vrt. V nedeljo pa smo oratorij zaključili s sveto mašo. Veseli smo, da smo oratorij lahko sploh organizirali in izpeljali program do konca. Morali pa smo seveda upoštevati navodila NIJZ glede nošenja mask v zaprtih prostorih. V času oratorija so nas obiskali Mihael Furjan, Martin Golob, Matevž Mehle in loški gasilci. Oratorij sta vodila Gašper Sitar in Žiga Slak. Vsem, ki ste pripravili in vodili letošnji oratorij, se zahvaljujem. Hvala staršem, za zaupanje vaših otrok, in animatorjem, ki ste se celo leto trudili otrokom pripraviti nepozaben teden! Besedilo: mengeški animatorji in župnik Marko Košir Foto: Matic Benda, Barbara Medved 30 Mengšan – oktober 2021 KULTURA ŠPORT Folklorna skupina odpira vrata v novo sezono Mengeški folklorniki si močno želimo, da bomo lahko v novi sezoni ponovno zaplesali, ustvarjali nove koreografije in izvajali začrtani program v vsej polnosti brez prekinitev, ki nam jih je povzročila epidemija v preteklih dveh sezonah. Jubilejno 25. srečanje med Malim in Velikim Mengšem Četrt stoletja se že plete zgodba, v kateri se vsakoletno spopadata dve rivalski polovici Mengša. Vsaka stran je gosto popisana, napeta, tekmovalna, prijateljska, včasih pa tudi konfliktna. Letos smo spisali že petindvajseto. Mladinska skupina na nastopu v Domžalah Novo plesno sezono smo že odprli z nastopom na 12. gala folklornem večeru »V Grobljah kot nekoč«, ki je potekal v soboto, 11. septembra 2021, v Športni dvorani Domžale. Veseli ponovnega nastopa v živo pred publiko nam je dalo zagona za delo v novi sezoni. Še nekaj tednov prej smo z veseljem sodelovali v programu ob praznovanju okrogle 60. obletnice delovanja Turističnega društva Mengeš, kjer je Folklorna skupina prejela tudi bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije, kar nas je še posebej razveselilo in dalo spodbudo za odlično sodelovanje in povezovanje z ostalimi društvi v Mengšu, s katerimi bogatimo kulturni utrip kraja. Načrti za prihodnjo sezono so kljub negotovosti kar ambiciozni. Predvsem si želimo izpeljati sedaj že dvakrat prestavljeno gostovanje na CIOFF festivalu v Indoneziji. V tretje bo mogoče vendarle šlo? Z vstopom v novo folklorno sezono pa ponovno odpiramo vrata vsem, ki bi se nam radi pridružili pri tej dejavnosti. Obiščite nas in skupaj bomo spoznavali slovensko ljudsko izročilo, svoje korenine in našo bogato kulturno dediščino. Vaje so prilagojene vsem starostnim skupinam in ob prvem stiku se skupaj dogovorimo, kateri skupini bi se pridružili. Vaje potekajo v naslednjih terminih: • OTROŠKA skupina vsako sredo od 17.30 do 18.45 v šolski avli • MLADINSKA skupina vsako sredo od 20.00 do 21.45 v šolski avli • ČLANSKA skupina vsak četrtek od 20.30 do 22.00 ure v plesalnici Mladinskega centra Kako se pridružiti skupini? Enostavno – v navedenih terminih prideš na vajo, kjer te bomo sprejeli, te seznanili z osnovnimi ritmi in počasi vpeljali v prve plesne korake. Besedilo: Boštjan Svete Foto: Miro Pivar Že kakšna dva tedna pred srečanjem se z budnim spremljanjem trenutne forme igralcev začnejo priprave na rivalski spopad. Tedaj sta letos svoje selektorsko delo začela Jaka Kruljec (Mali Mengeš) in Igor Maver (Veliki Mengeš). Velike Mengšanke je znova prevzela Olga Avsenik, Male pa prvič Maja Hurwits. Na mesto vodje tekmovanja se je, po dolgoletnem vodenju častnega člana kluba, Lea Jeriča, postavil Tim Janežič. Dogodek so zaznamovale tudi zahtevne okoliščine, povezane z epidemijo covid-19, zato je bilo treba za nastop na srečanju izpolnjevati vsaj enega izmed pogojev PCT. Teoretiki so tokrat suvereno zmago napovedovali močni ekipi Velikega Mengša, na drugi strani so sive lase selektorju Malega povzročale številne poškodbe in tako močno zdesetkana zasedba. Vseeno so Mali v boj krenili odločno in svoje kože niso postavili naprodaj. Vse do zadnjega kroga je Veliki, čigar igralci so se, ob pretečih Malih tik za petami, vedno bolj potili v popoldanskem soncu, vodil le s točko prednosti. Severnjaki so se naposled v zadnjem krogu zbrali in prikazali odlične predstave. Zmagovalno točko je priboril Brane Surla, za tem pa zmago potrdil še Andrej Peterlin in slavje v Velikem Mengšu se je lahko začelo. Še tesnejši je bil obračun deklet, ki so bile na koncu izenačene. Po napetem štetju gemov so bile zgolj za en gem boljše Male Mengšanke. Veselje zmagovalcev pa dobro opiše poteza, s katero so med proslavljanjem kapetana vrgli v bazen. Skupno so Veliki, po letošnji zmagi, že tik za petami Malim, saj je izid 13 : 12, medtem ko so dekleta Malega Mengša svoje vodstvo nekoliko utrdile, in sicer na 4 : 2. Ob koncu gre ponovna zahvala vsem štirim kapetanom in seveda našim donatorjem, brez katerih dogodek ne bi dosegel tako visoke ravni. Izpostavili bi Branka Sočka, ki je poskrbel za edinstveno kulinarično popestritev. Zahvala gre še kuharju Tomažu, Urošu in Tinki z ekipo za kvalitetno postrežbo ter Stanetu za natančno preverjanje pogojev PCT. Zahvala pa gre tudi udeležencem za konstruktivno sodelovanje, razumevanje in kooperativnost. Morda je reklo »V slogi je moč« primerno za zaključek tega jubilejnega dogodka. Besedilo: Tim Janežič Foto: Uroš Bregar Mengšan – oktober 2021 31 ZANIMIVI MENGŠANI: Barbara Ahačič Osterman »Barbara, povej nam kaj o svojem otroštvu?« »Ko sem bila stara pet let, smo se iz Domžal preselili v novozgrajeno hišo v Mengšu, v Šubljevo ulico. Večina stanovalcev ulice se je vselila skoraj istočasno. To so bile mlade družine, zato nam otrokom ni nikoli manjkalo družbe ali nam bilo dolgčas. Ulica nam je dala najlepše otroštvo in vezi med nami bodo ostale do konca življenja.« Barbarino otroštvo in tudi mladost je močno zaznamovala tudi stara mama. »V prvih letih mojega življenja je bila poleg staršev moj svet in moje zavetje. Zaradi bližajoče se selitve v Mengeš je bila zelo žalostna, ker je mislila, da bo ostala sama. Žalost pa je zamenjal širok nasmeh, ko je šla z nami. Za oddolžitev je na vse načine skrbela za nas. Ko jo je prizadela možganska kap, je nismo dali v dom, vsi smo se začeli učiti, kako skrbeti zanjo. Skupaj smo preživeli še devet čudovitih let. Nikoli mi ni bilo težko skrbeti zanjo in tudi zaradi te izkušnje se rada družim s starejšimi, jih spoštujem in z veseljem sprejemam njihove modrosti, če so jih le pripravljeni deliti z mano. Vračali smo ji ljubezen in predanost, ki jo je pred boleznijo ona dajala nam. Oboževala sem zgodbe iz njenega življenja. Nikoli ni bila zagrenjena ali jezna na ves svet, nikogar ni obsojala za težke izkušnje, ki so se ji zgodile. Zaradi nje, njene močne volje in pokončne drže skozi celo življenje sem, hote ali nehote, prevzela njene vrednote. Tudi Kjer je naše delo, naj bo naša radost Misel ni moja, ampak pripada latinskemu pisatelju Tertulijanu, ki je živel in ustvarjal pred davnimi dva tisoč leti. Všeč pa mi je zato, ker se mi zdi, da se najbolj prilega predstavitvi tokratne portretiranke Barbare Ahačič Osterman, vodje Krajevne knjižnice Mengeš. Zagotovo spada med najbolj znane osebe naše občine. Sama pravi, da opravlja eno najlepših del, kar jih pozna: v prostoru, ki je njen drugi dom, kjer je obkrožena z iskrenimi in najboljšimi prijateljicami, ki so tudi polne notranjega bogastva – knjigami. To bogastvo, za razliko od materialnega, ljudi osrečuje, jim daje možnost, da vidijo in spoznajo več in so tudi sami z vsakim novim srečanjem bogatejši. Barbara živi s knjigami. Ko srečamo Barbaro ali pomislimo nanjo, se spomnimo knjige. Pa se v nas prebudi želja čim prej spet stopiti med knjižne police. 32 Mengšan – oktober 2021 Ob izvajanju likovnih delavnic za otroke jo je prevzelo risanje in slikanje. Slikanje jo pomirja in ji da čas, ki ga potrebuje zase. zaradi nje sem danes taka oseba, kot sem.« »Še nekaj bi rada povedala o otroštvu,« po razmisleku reče Barbara. »Bila sem miren in tih otrok. Priden, kot rečemo. Nikoli nisem zahtevala pozornosti, znala sem se zamotiti sama. Tudi prepirati se nisem marala, raje sem se umaknila. Sem pa bila zanimiva po eni stvari: nisem marala brati. Starša sta me na vse načine skušala motivirati, ampak S svojimi prijateljicami knjige mi enostavno niso dišale. Sem pa rada poslušala pravljice. Mami jih je s svojim glasom tudi posnela na kasete, da sem jih lahko tudi sama poslušala. Seveda je prišel čas, ko sem se s knjigami spoprijateljila, normalno. Takrat sem na začetku najraje posegala po stripih. Nato me je prevzela Ronja, razbojniška hči, najbrž zato, ker je bila korajžna, odločna in je znala sama poskrbeti zase. Ob koncu osnovne šole sem odkrila čar knjig in zgodb ter svetov, ki ti jih podarijo. Nikoli pa si nisem mislila, da bo moje odraslo življenje neizbrisno povezano z njimi. Z mojo izkušnjo o branju in nebranju velikokrat pomirim zaskrbljene starše otrok, ki nočejo brati. Razumem te otroke in razumem tudi starše. Zato sem kar uspešna pri tem, ko nebralce počasi, a vztrajno spreminjam v bralce.« Čas osnovnega in srednješolskega obdobja je običajno živo zapisan v spominu slehernika. Za nekatere je to čas prebujenja in zmagoslavja, za druge prvega resnejšega razočaranja v življenju, pa težave na levo in desno zaradi t. i. nerodnih let. Pubertete, ki je včasih kriva čisto za vse. Ali pa opravičilo za vse. »Barbara, kako se tvoj spomin odziva na to obdobje?« vprašam sogovornico. »Vsakega je nekaj,« pove. »V osnovni šoli nisem nikoli izstopala iz povprečja. Najbrž je na to vplivala tudi moja mirnost, o čemer sem že nekaj povedala. Če si preveč 'priden', lahko tudi potoneš in postaneš neopazen, tudi pri učiteljih. Kakorkoli, po ocenah sem bila podpovprečna učenka. Ali pa so mi tako nalepko dodelili, kaj vem. Pri učiteljih nisem vzbujala posebnega zanimanja. V tem šolskem okolju se nikakor nisem znašla. Huda krivica, ki je še nisem prebolela, se mi je zgodila pri usmerjanju v poklic, v srednjo šolo. Strokovna delavka se ni potrudila poiskati v meni nobenih kvalitet, zaradi katerih bi me pravilno usmerila in mi vlila optimizem, zaupanje vase. A sem imela srečo, da sta starša verjela vame, vedela, česa sem sposobna. Mami ni dopustila, da bi mi neka oseba, čeprav strokovna, ubila sanje in duha.« Kako ti je šlo v srednji šoli, so se krivice ponavljale? »V Srednji upravni in administrativni šoli sem 'zacvetela'. Mislim, da to ne zveni bahavo. Kot bi bila nepopisan list, na katerem se piše nova zgodba. Ali pa sem se samo znebila okovov, ki so me dotlej dušili. Enostavno: odprla so se mi nova vrata in možnosti so bile neskončne. Šolsko okolje je bilo izredno pozitivno, profesorji so poskušali prebuditi in iz nas iztisniti najboljše. Dvajset dijakov se nas je namesto zaključnega izpita odločilo za maturo. Vsi smo jo uspešno opravili.« »Barbara, kako si se poklicno znašla v svetu knjig in knjižničarstva? Je bilo to načrtno, skrivna želja?« »Globoko v sebi sem čutila, da si želim pedagoški poklic, ki bi mi omogočil delo z otroki. Na Pedagoški fakulteti je bil vpis omejen, zato sem vpisala študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti. Ni bilo čisto po moje, a me je študij pritegnil, odprl neke nove svetove in poglede, o katerih prej nisem razmišljala. Med študijem smo morali opravljati obvezno prakso v splošni Mengšan – oktober 2021 33 ZANIMIVI MENGŠANI: Barbara Ahačič Osterman Čarobnost Kamišibaja, stare japonske umetnosti pripovedovanja zgodb ob slikah v malem lesenem 'gledališču' knjižnici, nato pa sem z delom nadaljevala še kot študentka. Tudi v enoti Mengeš. Tako sem postopoma odkrivala in spoznala, da mi je to delo pisano na kožo, da imam neskončne možnosti dela z ljudmi, sploh pa z otroki. Sicer iz druge perspektive, a bolj zabavno kot v šoli. Leta 2007 sem diplomirala z diplomsko nalogo Razvojne možnosti krajevne knjižnice Mengeš. Zanjo sem prejela Trdinovo nagrado. Občinsko vodstvo je sprejelo smernice diplomske naloge. Naslednje leto je bila knjižnica preseljena v prostore, kjer je še danes.« Na vprašanje, katere vrednote in nazori usmerjajo njeno življenje, Barbara pove: »Oblikovali in zaznamovali sta me otroško in najstniško obdobje. To vidim zdaj, ko gledam nazaj skozi oči odrasle osebe. Naučila sem se, da nikoli ne sprejmem vloge žrtve. Iz vsake, še tako slabe situacije, se da izluščiti nekaj dobrega. Trudim se, da nikoli ne sodim človeka po zunanjosti ali prvem vtisu, kaj šele po mnenju, ki ga slišim od koga drugega. Ne maram obrekovanja in obsojanja. Imam dobro intuicijo in hitro razberem, kdo je 'dober' in kdo 'slab'. Slabih in negativnih ljudi ne potrebujem v 34 Mengšan – oktober 2021 svojem življenju! Sovražim, če kdo zaradi svojega ega ponižuje in zaničuje druge ljudi! Trudim se biti dober človek do sebe in do ljudi, ki me obkrožajo. Seveda pridejo slabi in mračni dnevi, pri kom pa ne, ampak nekako jih vedno premaga sonce, prej ali slej. Najbolje se počutim med verzi Toneta Pavčka: Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.« »O knjigah in njihovi moči je polno pregovorov in rekov pri vseh narodih in v vseh jezikih, pri literatih in modrecih. Povej kakšnega za bralce Mengšana,« izrazim željo. »Rada jih povem nekaj, ogromno modrosti je v njih. Mongolski: Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. // Misel iz romana Knjigarnar iz Kabula: Knjiga odpre nove svetove. Vsak list ima vrata. Za vsakimi vrati so nova prostranstva. Kdor ima odprto srce, lahko vstopi. Kdor ima gluho in slepo, ostane pred vrati. Tisti, ki vstopi, ga oblije ljubezen. Duša se očisti in očisti se mu telo. // Misel Marjana Rožanca iz Romana o knjigah: Redkokaj lahko človeka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga.« »Po čem se po tvojem mnenju presoja kva- liteta avtorja? Ali je merilo zlasti to, da so njegova dela v nekem obdobju priljubljena? So merila dela, ki puščajo trajne sledove v ljudeh, so brezčasna, a vsebinsko nekoliko zahtevnejša?« »Moje mnenje je, da je vrednost avtorja odvisna od posameznega bralca«, po razmisleku pove Barbara. »Obstaja sicer opredelitev, da so manj razumljivi avtorji boljši, za lahkotne romane pa je škoda papirja, ker da ljudi poneumljajo, jim ne nahranijo duše. Nočem biti razsodnica glede kvalitete literarnih del. Mislim, da je vloga knjižničarke bralcu poiskati knjigo, ki jo v danem trenutku potrebuje. Človek, utrujen od napornega vsakdana, potrebuje knjigo, ki ga sprosti. Bralcu mora torej v pravem trenutku ponuditi pravo knjigo.« Se je vloga knjižničarja z leti spremenila? »Je. Knjižničarji smo danes veliko več kot le knjižni administratorji. Smo varuhi pisane besede in znanja, informatorji, smo pedagogi, svetovalci, animatorji, povezovalci ljudi in okolja, v katerem delujemo. Odpiramo se navzven, k ljudem. V knjižnico vnašamo dogodke in dejavnosti, ki bogatijo. Najbolj sem srečna, ko v prostoru brbota od življenja, ki ga vnašajo obiskovalci. Vseeno je, Odkar je postala Tržičanka, je ob možu Blažu postala navdušena planinka. ali zaradi knjig ali zaradi dogodkov ali pa le zaradi pogovora in smeha. Knjižnica naj bo mesto srečevanj in dogodkov v lokalni skupnosti. Naj bo dnevna soba te skupnosti, je bila modra misel nekdanjega direktorja naše knjižnice. Poleg knjižnih polic mora imeti še dodatne prostore za dejavnosti, namenjene otrokom in odraslim (pravljične urice, razni tečaji in predavanja, bralni klubi …), čitalniški in študijski prostor.« Ob tem sem se spomnil navedb v letnem poročilu Knjižnice Domžale, da je po raznih kazalcih (število knjig, izposojevalci, obiskovalci, razni dogodki) med krajevnimi knjižnicami mengeška, z izjemo domžalske, na prvem mestu, po velikosti prostorov pa na zadnjem. Načrtovati je torej treba povečanje prostorov v skladu s sodobno vlogo knjižnice. Vse stvari se hitro spreminjajo. Kako bo s knjižnico v prihodnje? Bomo lahko knjigo, kakršna je danes, še jemali v roke, jo prelistavali, prebirali, božali ...? Nas bo še vzburjala, pomirjala? »Ne bojim se za usodo knjige. Tiskani knjigi so že večkrat napovedali izumrtje, pa je še vedno tu. Enako velja za knjižnice. Je pa tehnološki napredek dobrodošel zaradi lažjega in hitrejšega dostopa do vsebin, zlasti strokovnega gradiva in tuje literature. Knjižnice morajo iti v korak s časom, se razvijati, prilagajati, morajo ostati zveste svojemu poslanstvu.« Je knjiga primerno darilo? »Knjiga je eno najlepših daril, vendar pa je treba biti pri izboru previden. Lažje je, če obdarovanca poznaš, sicer pa je bolje, da ga peljete v knjigarno in si bo knjigo izbral sam. Ali pa mu podarite bon za nakup knjige.« Kaj o Barbari pove Mojca Ulaga, knjižničarka v OŠ Mengeš: »Super je, da lahko z Barbaro strokovno sodelujeva. Je res krasna oseba, strokovno podkovana in prijetna, vedno pripravljena na sodelovanje. V knjižnici učencem pripravi super uro, že med počitnicami, ko je šolska knjižnica zaprta, jim pripravi knjige za bralno značko. Vedno znova me preseneti, da pozna skoraj vsakega učenca po imenu, ko pridemo na obisk. Če nič drugega, že to o njej in knjižnici pove dovolj: tja otroci radi prihajajo, ker je tam nekdo, ki mu je zanje mar. Verjamem, da z veseljem v knjižnico zahajamo tudi odrasli. Po knjige in nasmeh.« Upokojenka Vesna Poženel pa: »Redno in z veseljem zahajam v našo knjižnico. Dekleta tam so vedno prijazna, še posebej gospa Barbara, ki zna prisluhniti željam in potrebam bralca, izmenjati prijazno besedo in razvedriti. Z veseljem svetuje, katero knjigo, poleg tiste, ki jo sam želiš, je vredno prebrati. Tako mi je, denimo, predlagala dela sodobnih skandinavskih pisateljev (ni mi žal!). Spodbudila me je k bralni znački Okusimo besedo, navdušeno rada povabi k obisku raznih dogodkov. Res, prava oseba na pravem mestu.« Besedilo: Branko Lipar Foto: zasebni arhiv Barbare Ahačič Osterman S krščencem Valom na planiški velikanki. Mengšan – oktober 2021 35 ŠPORT Dan slovenskega športa V četrtek, 23. septembra, na praznik dan slovenskega športa, je Atletska zveza Slovenije tudi tokrat pripravila množično akcijo, s katero spodbuja otroke k prvim atletskim korakom in želi ozavestiti sodelujoče o pomenu zdravega načina življenja. V Velenju sta dvojno zmago za SSK Mengeš dosegla Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec. Od stopničk do (dvojnih) zmag za SSK Mengeš V prejšnji zimi najboljši slovenski smučarski skakalec Anže Lanišek, sicer član SSK Mengeš, ohranja vrhunsko formo in stik s svetovnim vrhom. Da je na pravi poti, dokazujejo tudi dosežki, ki si jih je priskakal minuli mesec. Na dvodnevni prireditvi za celinski pokal v Bischofshofnu je 25-letni Domžalčan v močni konkurenci potrdil dobro pripravljenost s četrtim in drugim mestom, na tem položaju pa je končal tudi kvalifikacije za tekmo velike nagrade Mednarodne smučarske zveze (FIS), kjer je nato v spremenljivih razmerah izvlekel dvanajsto mesto. Zelo natrpan urnik je imel septembra mladinski reprezentant Taj Ekart, ki je pridno zbiral točke v mednarodni konkurenci. V pokalu FIS je na Ljubnem ob Savinji skočil do 12. in 25. mesta, v Beljaku pa do 19. in 38. mesta, v alpskem pokalu pa je bil v Libercu dvanajsti in sedmi, v Kanderstegu pa je pristal na 28. in 25. mestu. Za nameček se je 17-letni Komendčan udeležil tudi dveh preizkušenj v slovenskem pokalu, v katerih je med mladinci, starimi do 20 let, v Kranju zasedel šesto in peto mesto. Med mlajšimi mladinci (do 16 let) svojo nadarjenost v slovenskem pokalu potrjuje Benjamin Bedrač. Potem ko je 15-letni Suhadolčan v začetku prejšnjega meseca na 110-metrski skakalnici pod Šmarjetno goro z nižjega zaletišča kot večina tekmecev izvlekel osmo mesto, je dva tedna pozneje na isti napravi zanesljivo preskočil vso konkurenco. Med kadeti, starimi do 15 let, slovenski vrh krojita Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec. Medtem ko je bil v Sebenjah pri Tržiču Nik drugi, Timo pa četrti, sta na tekmi za slovenski pokal v Velenju slavila prepričljivo dvojno zmago – Nik pred Timom. Med kadetinjami (do 14 let) se redno na zmagovalni oder uvršča tudi Živa Andrić, ki je bila druga tako v Sebenjah kot tudi v Velenju, kjer je Alen Pestotnik (do 14 let) sijajen dan upov iz SSK Mengeš zaokrožil s tretjim mestom. V pokalu gorenjske regije so se v Kranju Hugom Weigl (1.), Jaka Perne (2.) in Erik Tomažič (4.), kar trije mlajši kadeti (do 13 let) iz SSK Mengeš uvrstili med četverico, na tekmi za slovenski pokal v Žireh je bil Perne šesti, Weigl osmi in Tomažič petnajsti, v Velenju pa je bil Perne sedmi, Weigl in Tomažič pa sta pristala na 14. oziroma 18. mestu. Med dečki, starimi do 11 let, je Maks Thaler Oben na preizkušnji za pokal gorenjske regije na Gorenji Savi s padcem zasedel četrto mesto, Lovro Drnovšek, Tit Farič in Samo Tišler pa so se zvrstili na osmem, 11. in 12. mestu, v slovenskem pokalu pa je bil Thaler Oben osmi, Drnovšek je tekmo končal na 17. in Farič na 20. mestu. Kdor bi se jim rad pridružil, je prisrčno vabljen, vse podatke o poteku treningov pa boste dobili pri predsedniku kluba Boštjanu Ekartu (041/767-397) ali trenerju Alešu (041/750-404). Besedilo in foto: Š. M. 36 Mengšan – oktober 2021 Tek na 200 m ene izmed skupin v okviru množičnega teka "Začni mlad, tekmuj pošteno". Množičnemu teku otrok pod geslom »Začni mlad, tekmuj pošteno« se je pridružil tudi Atletski klub Mengeš. Simbolično razdaljo 200 m je skupaj preteklo 75 domačih atletov in atletinj, ki so na koncu prejeli zasluženo priznanje. Dan s parašportniki V ponedeljek, 27. septembra, je v športni dvorani Mengeš in zunaj na atletski stezi potekala prireditev Dan s parašportniki, ki ga je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite. To je ena izmed aktivnosti, ki potekajo v okviru evropskega tedna športa. Slednji poteka pod geslom Bodi aktiven (#BeActive). Na začetku so navzoče pozdravili in nagovorili Damijan Lazar (predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja), domači župan Franc Jerič in župan občine Domžale Tone Dragar. Temu pa je sledil prikaz različnih parašportov. Poleg kraljice športov, paraatletike, so bili predstavljeni tudi paranamizni tenis, paraples, hokej na vozičkih in paralokostrelstvo. Prireditve so se udeležili tudi mladi atleti in atletinje Atletskega kluba Mengeš. Pod vodstvom Janeza Hudeja, štirikratnega udeleženca paraolimpijski iger in evropskega prvaka v atletiki, so se lahko preizkusili v vožnji »formule« – tricikla za tek po tekaški stezi in suvanju krogle. Kasneje pa so aktivno sodelovali tudi pri drugih športih. Uživali smo in ponosni smo, da smo bili lahko del takega dogodka. Besedilo in foto: Anže Jurgele Predstavitev paraatletike s strani g. Janeza Hudeja. Veselje najmlajših atletov po prejetju priznanja s strani Atletske zveze Slovenije. Uspešen teniški uvod v športno jesen Po dveh mesecih počitka smo v TK Mengeš 4. septembra uradno zakorakali v najaktivnejši mesec sezone. Poteka namreč končnica vedno napete klubske lige. Na najprestižnejšem turnirju sezone se spopadeta Mali in Veliki Mengeš, vsi igralci pa hitijo z igranjem prijateljskih tekem, saj večerni hlad že nakazuje, da se počasi bliža konec sezone. Turnir dvojic je tako dober uvod v športno jesen in znova vzdrami tekmovalni naboj. Novice z balin placa Za uvod naj vam najprej poročam o prejšnjem članku, v katerem sem pisal o naši prvi ekipi, ki je osvojila prvo mesto v prvi državni ligi, in posledici, ki je sledila. Sporazumno smo se razšli z našim najboljšim igralcem Igorjem Isteničem. Seveda je imel ambicije, da zaigra v Super ligi, v katero smo se sami tudi uvrstili. Ker finančno nismo bili dovolj močni, da bi šli v omenjeno ligo, je Igor prestopil v klub iz Ilirske Bistrice. Tako smo se torej razšli in mu zaželeli veliko sreče. Za rožice skrbi naša Marija. Zmagovalci jesenskega turnirja dvojic Prijetno toplo jutro, vrhunsko pripravljena igrišča, vonj po kavi in sodo število igralcev deljivo s štiri, so napovedovali idealen dan, ki je kar klical po izvedbi pri članih najbolj priljubljenega, šampanjec turnirja. Redni del je bil poln lepih tekem in številnih atraktivnih predstav, ki so naposled naplavile osem najboljših. V končnici so se napolnile tribune, na katerih so glasno navijali izpadli igralci, ki so se na mah prelevili v navijače, ob vedno bolj aromatičnih vonjavah z žara. Kakovost turnirja se je pokazala takoj po končanem tekmovanju, tretja sta bila namreč klasična turnirska igralca, Uroš Bregar in Tomaž Zabret. V finalu smo bili priča lepi predstavi, drugo mesto sta zasedla Igor Maver in Tomaž Magerl ter visoko v zrak dvignila vinski nagradi dveh priznanih slovenskih vinarjev. Upajmo, da bosta nagradi zadostili izbranima okusoma dveh strokovnjakov. Na najvišjo stopničko pa sta, ob gromkem aplavzu občinstva, stopila Igor Tomazin in Andrej Minodraš, ki sta v finalu navdušila predvsem s kombinacijo kvalitetnih udarcev ter izjemne gibalne dinamike ter zasluženo osvojila vrh. Uvod v jesenski del sezone je tako minil uspešno. Po tekmovanju je sledila obvezna diskusija, v kateri ni šlo brez, v zadnjem času najbolj popularne teme, korone. Zavzeli smo enotno stališče, v katerem prevladuje upanje na blago prihodnost in želja po možnosti izpeljave vseh zastavljenih športnih ciljev te jeseni. Besedilo: Tim Janežič Foto: Helena Šinkovec V tem mesecu in pol se je igranje v balinarskih ligah že polno razživelo. Vse tri veteranske ekipe in tudi naša prva ekipa nastopajo s spremenljivimi uspehi in to nas na lestvicah uvršča v zlato sredino. Udeležujemo se vseh turnirjev, za katera dobivamo vabila. Tako smo bili na Bledu, kjer so Dušan, Mimi, Milena in Martin osvojili pokal za drugo mesto. Udeležili smo se tudi turnirja v Komendi, ki je trajal kar dva dni. Prvi dan je bil namenjen igram ženskih ekip, drugi dan pa igram moških ekip. Od tam smo se vrnili brez pokala. Naša prva ekipa je osvojila velik prehodni pokal za prvo mesto na Količevem pri »Budničarju«, ki je znan po tem, da se ga vedno udeležujejo močne ekipe. Zaradi tega razloga nam je to odličje še bolj pomembno. Tudi na svojem placu smo bili kar pridni, saj smo prepleskali kolesarnico in nekaj drugih stvari, ki nam jih na delovni akciji ni uspelo dokončati. Med drugim smo tudi malo zabredli v našo sosedo Pšato, kjer smo porezali vejevje, ki se je že močno zaraslo v strugo. Balinarji smo v sodelovanju z Rdečim križem in njunima sodelavkama Majdo Mernik in Silvo Dolinšek organizirali predstavitev in praktični prikaz oživljanja z defibrilatorjem. Ta akcija je bila z naše strani zelo dobrodošla in poučna, saj je številnim ob tej predstavitvi in prikazu situacije reševanja v primeru srčnega zastoja, zaprlo sapo. Le malokdo od številnih prisotnih članov se je že kdaj znašel v takšni situaciji. Delo z njim je treba poznati in zato so takšne akcije zelo koristne in res dobrodošle. Najlepša hvala za to poučno predstavitev. Ob vseh teh aktivnostih nam hitro mineva čas. Ob vsakodnevnih druženjih se počasi pripravljamo na to, da se bo treba s terase umakniti na toplo. V kratkem nas čaka še organizacija domačega turnirja Ona-On, o kolesarjenju do Zbiljskega jezera pa se še pogovarjamo. Do prihodnjič vam želim balinarski SREČNO. Besedilo in foto: Marjan Tomazin Mengšan – oktober 2021 37 ŠPORT 51. OP Murske Sobote v Kristina odlična na namiznem tenisu Madžarskem Uspešen nastop 14 tekmovalk in tekmovalcev NTS Mengeš v Murski Soboti. Tekmovalci in tekmovalke so tekmovali v skupinah: mlajši kadeti in mlajše kadetinje, kadeti in kadetinje ter v mladinski konkurenci. Od 17. do 19. septembra je v Budimpešti potekal svetovni pokal v kickboxingu pod okriljem organizacije WAKO, ki je letos postala polnopravna članica olimpijske družine Pri mlajših kadetinjah sta nastopili Maruša Vrhovnik in Mihaela Stoilkovska, pri mlajših kadetih Aljaž Škufca in Jaka Rutar. Kadete so zastopali Luka Jokič, Nel Savšek Pintarič in Vid Kočar ter kadetinja Tina Križnič. V mladinski konkurenci so nastopili Aljaž Goltnik, Andraž Maček, Jan Kromar, David Grad, Jan Šobar in Timotej Jerina. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Skupinska slika Rezultati: Mlajši kadeti: 5.–8. mesto: Aljaž Škufca Mlajši kadeti tolažilna skupina: 5.–8. mesto: Jaka Rutar Mlajše kadetinje tolažilna skupina: 3.–4. mesto: Mihaela Stoilkovska 5.–8. mesto: Maruša Vrhovnik Kadeti: 1. mesto: Luka Jokič 5.–8. mesto: Nel Pintarič Savšek Kadeti tolažilna skupina: 5.–8. mesto: Vid Kočar Kadetinje: 5. mesto: Tina Križnič Mladinci: 1. mesto: Aljaž Goltnik 2. mesto: David Grad 3.4. mesto: Andraž Maček Mladinci tolažilna skupina: 1. mesto: Timotej Jerin 2. mesto: Jan Šobar 38 Mengšan – oktober 2021 Na zadnji preizkušnji pred svetovnim prvenstvom se je v Budimpešti zbralo več kot tri tisoč tekmovalcev iz 45 držav. V sklopu slovenske reprezentance je nastopila tudi Kristina Momčilov iz mengeškega kluba Sonkal. Kristina je v močni konkurenci na tatami stopila kar štirikrat. Premagala je dve Madžarki in Grkinjo ter v finalu s tesnim izidom 2 : 1 izgubila proti predstavnici Rusije in tako osvojila odlično drugo mesto. Forma se stopnjuje in rezultati kažejo, da na Kristino še kako lahko računamo tudi na prihajajočem svetovnem prvenstvu, ki bo sredi oktobra v Italiji. Besedilo in foto: Ivan Budimir Dan s parašportniki v Mengšu Leta 2020 smo v Sloveniji prvič uradno praznovali 23. september kot dan slovenskega športa. Na ta dan se tudi uradno začne evropski teden športa, ki poteka pod geslom Bodi aktiven. Ena od aktivnosti, ki potekajo v okviru evropskega tedna športa, je tudi dan s parašportniki, ki je letos 27. septembra popoldne potekal v novi športni dvorani v Mengšu. Dogodek je bil odprt za vse, še posebej pa so bile vabljene družine in lokalni športni klubi, ki so se vabilu tudi aktivno odzvali. Paraplesalca Lara in Klemen sta premierno predstavila izjemno plesno točko. in dodal: »Vsaka taka čestitka mi pomeni ogromno in pozabljena je vsaka sekunda trdega dela.« »V Občini Mengeš podpiramo programe za množičnost v športu kot tudi vrhunski šport. Tu predvsem smučarske skoke in namizni tenis. Z veseljem sem se udeležil dogodka ob evropskem tednu športa. Za invalide je pomemben korak, da se zadev lotijo. Bistveno je, da vztrajajo. Naša naloga pa je, da ljudi zmotiviramo in omogočimo pogoje,« pa je dodal župan Mengša Franc Jerič. »Za nami je lep dogodek. Vesel sem, ker so se mi pridružili soigralci iz kluba NTS Mengeš. Sam imam šport zelo rad, veliko mi je pomagal, predvsem pa mi je dal samozavest za življenje,« je bil po dogodku navdušen Luka Trtnik, ki je letos debitiral na paralimpijskih igrah v Tokiu. Nani_podpisuje: Mladi so bili navdušeni nad medaljami Frančka Gorazda Tirška Besedilo: Majda Kočar Foto: Aleš Fevžer Od paraplesa do formule na atletski stezi Po pozdravu predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja je zbrane nagovoril župan občine Mengeš Franc Jerič kot častni pokrovitelj dogodka. V nadaljevanju je bil k namiznoteniški mizi poleg domačega župana Franca Jeriča povabljen domžalski župan Toni Dragar. Oba župana namreč druži in povezuje paralimpijec Luka Trtnik, ki živi v Domžalah, trenira pa v Mengšu, saj je član NTS Mengeš. Oba župana sta se v ekshibiciji pomerila s Trtnikom, za spomin pa sta od Luke dobila namiznoteniška loparja z njegovim podpisom. Po uvodu so se obiskovalci spoznali s parašporti. Damir Bakonič in Matjaž Bartol sta z ekipo predstavila hokej na električnih vozičkih, Luka Trtnik in Ožbej Potočnik namizni tenis, trenerka Brina Božič lokostrelstvo, paralimpijec Janez Hudej pa zunaj na atletski stezi paraatletiko. Za promocijo športnega paraplesa pa so poskrbeli paraplesalci. Lara Nedeljković in Klemen Dremelj sta na dogodku premierno predstavila svojo novo plesno točko, ki je požela veliko navdušenja. Veliko zanimanje otrok je požela formula našega bivšega uspešnega paralimpijca Janeza Hudeja. Kakšna čast, da sem lahko v vaši družbi! Zbrane je pozdravil tudi Franček Gorazd Tiršek, srebrni in bronasti parastrelec z zadnjih paralimpijskih iger v Tokiu. S seboj je prinesel obe medalji in številni so si ju želeli ogledati od bližje, dobiti avtogram in se fotografirati skupaj z našim odličnim parastrelcem. »Ko danes na tem dogodku podpisujem kartice in se rokujem z mladimi, je to res poseben občutek. Tudi izredno čustven. Mlad fantič mi je dejal, kako velika čast, da je prišel do mene,« je povedal Franček Gorazd Tiršek Parastrelec Franček Gorazd Tiršek s srebrno in bronasto medaljo iz Tokia. Mengšan – oktober 2021 39 POLITIKA Odziv na nerazumno, neosnovano, nedemokratično omejevanje objav in razpravljanja – Glasilo Mengšan, župan in svet Občine Mengeš Zeleni Slovenije javnost seznanjamo in protestiramo zaradi nedemokratičnega ravnanja odgovornih – župana Občine Mengeš in članov Sveta Občine Mengeš, predvsem odločujočih z liste LOM (Lista za Občino Mengeš) in urednice Urške Vahtar oz. nenavedenega uredniškega odbora javnega glasila Mengšan. Na 9. seji Sveta Občine Mengeš, ki je potekala 7. 11. 2019, je župan g. Jerič na koncu pobud in vprašanj predlagal sklep: »Občinski svet Občine Mengeš ne razpravlja več o problematiki gradnje športne dvorane in vodooskrbe, saj je navedena problematika odstopljena v obravnavo organom pregona.« Sprejeto brez obrazložitve in brez razprave. Proti je glasoval le spodaj podpisani. Od 15 prisotnih (g. Janežič odsoten) je za sklep glasovalo 7 članic(-ov) iz LOM-a, razen gospe Jamšek – na meji sklepčnosti. Predpisane objave seje o tem ne boste našli na novi spletni strani www.menges.si, niti zapisnika, ker manjkajo (!?) objave za celo vrsto sej, npr. 7., 8., 9., 10. in 11. Sedaj pa je še uredniški odbor javnega glasila Mengšan (oz. odgovorna urednica) sporočil, da ne bo objavljen prispevek z naslovom »Dolžna dejanja za zdravo pitno vodo, varno oskrbo, zaščito premoženja in pravic v pravni državi«, ker 'V skladu z uredniško politiko, pa zaključujemo z objavami vodooskrbe izpod Krvavca (Krvavški vodovod), ker je bilo objav na to temo v preteklosti že veliko.' In to na sam dan izida glasila, dne 17. 9. 2021. Sestava uredniškega odbora pa ni nikjer navedena. Demokracija je tako tudi v tem primeru na udaru oz. preizkušnji. Sramota pa je večplastna in osebna. Prispevek, ki nima dovoljenja za objavo v javnem glasilu, je objavljen na: https://www.facebook.com/ZeleniMenges/posts/906979016904796 Spremljajte nas na: www.facebook.com/ZeleniMenges in www.facebook.com/ZeleniSlovenije. PISMA BRALCEV Meditacija II Ko negiben ležim, pogreznjen v svet, ki ne priznava sveta čutil; ko mi uspe, da še dih pritajim, ko komaj še sem, ko se zdi, da me več ni, čudna mi misel vdre v zavest, me vsega prežame, preplavi: možgani so krema, možganov pa ni, sem le še črv, žuželka, biljka, skorja drevesa, amebe, školjke oči, sem vodika, kisika atom, biserov, kamnov in praha ušesa. Le kaj me še moti na poti do s stvarstvom edinosti? Srčni utrip, ki ga čutim v želodcu, še vztraja in bije, kot mi razum govori: si, inteni, si, inteni,..., srce se ne ukloni, srce namero moti. Srce je ogenj, vročica, srce je kot zemlje sredica, srce je kot sonce, ali morda kot zvezd meglenica, ali še bolje, srce je kot celo vesolje. Srce se smrti upre, srce zahteva življenje. In ko v pesmi srce spregovori, nerazum še govoriči, um se smehlja, razum pa temno molči. Avtor pesmi: Aljoša Rode Besedilo: mag. Tomaž Štebe, Zeleni Slovenije Aljoša Rode v svoji sobi. Foto: Irena Petrovčič 40 Mengšan – oktober 2021 OGLASI - OBVESTILA ZIMSKI URNIK ODVOZA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Uporabnike javne službe zbiranja biološko razgradljivih odpadkov obveščamo, da s 1. novembrom v občini Mengeš začne veljati zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov, ki se v zimskem času odvažajo na 14 dni. Točni datumi odvoza za posamezno odjemno mesto so objavljeni na računu za komunalne storitve (na prvi strani, v tabeli z navedenimi zabojniki) in v portalu eProdnik. Tedenski odvoz se znova začne izvajati s 1. marcem. Mengšan – oktober 2021 41 OGLASI - OSMRTNICE Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Tu ljubljena bila si iz srca, bodi ljubljena še tam, kjer zdaj si doma. OBČINA MENGEŠ ZAHVALA V 81. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, brat in stric SLAVKO DOLINŠEK iz Mengša URADNE URE: Ob boleči izgubi se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste se od našega Slavkota prišli poslovit. Hvala g. župniku Marku Koširju, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Vsi njegovi ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 90. letu sklenila naša mama IVANKA BURGAR ponedeljek: 8.00 - 12.00 in Ob boleči izgubi dobre drage mame se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter znancem za izrečena sožalja. Zahvala za darove svete maše, podarjeno cvetje in sveče. sreda: Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš za nudeno pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku Marku Koširju za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Vrbančič in pevcem. 8.00 - 12.00 Hvala vsem, ki se boste ustavili ob njenem grobu. 13.00 - 15.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 42 Mengšan – oktober 2021 Vsi njeni NAGRADNA KRIŽANKA Avtor: Štefan Markovič Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila izžrebana (september 2021, št. 8) je: Milka Vrhovnik iz Mengša in prejme nagrado – svetlečo žogo. Čestitamo! Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš s predhodno telefonsko najavo: 01 / 724 71 06. Rešitev križanke je bila: PRVOŠOLČKOV DAN Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (oktober 2021, št. 9) je pripomoček za razgibavanje nog. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 31. oktobra 2021, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitniki nagrad bodo objavljeni v novembrski številki. Mengšan – oktober 2021 43 "Pogled na Mali Mengeš" Foto: UV 44 Mengšan – oktober 2021