v Cjutolfani, S. fulif& 1939 moliub 1939 mF -------- ______ Celo 52 • Sf ep. 27 Od zmage do zmage - naprej! Ves v zastavah in v veselem razpoloženju je bil pretekle dni naš Maribor, ki si ga je izbrala slovenska mladina, da pokaže napore in plemenite sadove svojega dela in da napravi načrte za bodočnost. Naša fantovska in dekliška organizacija sta zbrali v Mariboru nad 10.000 članov in članic in pa ogromne množice drugega slovenskega naroda, ki so prišle iz vseh krajev Slovenije. Slovenska mladina se je zbrala v Mariboru zato, da jasno in odločno pove, da je katoliška in da hoče tudi v bodoče ostati katoliška. Ona hoče z večno veljavnimi načeli krščanstva prekvasiti javno in zasebno življenje, ker se živo zaveda, da se pravi slovenski duh bratsko druži s krščanstvom. Predobro se zaveda, da sta krščanska resnica in poštenost tista dva činitelja, ki sta naš narod ohranjevala in ga vedno na novo poživljala v preteklosti, da niso syiši sinovi in hčere poslali izkoreninjene! na sicer slovenski zemlji. Nadalje se predobro zaveda, da je le na krščanskih temeljih vzgojena slovenska mladina poroštvo srečne bodočnosti našega naroda, le tedaj bo naš narod močan in krepek, drevo slovenstva ne 1» usihalo in hiralo,, marveč rastlo in se razvijalo. Le v tem slučaju bo naša mladina tisti žuboreči, nikdar usehli športne tekme Dne 29. in 30. junija je bil Maribor pri-aonišče največjih športnih tekem, ki jih je kdaj videla Slovenja. Tako člani kakor mladci Zveze fantovskih odsekov so pokazali v skoku v višino, v skoku s palico, v metu krogle in diska, v teku na i0.000 m, v skoku v daljavo, v teku na 110 m z ovirami, v teku č«. ovire na 60 m, v teku na 400 m, v toku na 10(10 m, v teku na 800 m, v skoku v višino, v metu kopja, v teku na 200 m, v metu kladiva, v teku na 5000 m, v mešanem dvanajstero-l>oju in v orodnem desetoroboju za prvenstvo "d. toliko spretnosti, da so vsi, ki se na sodobni šport razumejo, o napredku naših fantov govorili z največjo pohvalo. Stanovska zborovanja V okviru Mladinskega lalwra so bila na dnevnem redu tudi stanovska zborovanja. Izobraženstvu in dijaštvu je govoril ravnatelj dr. K. Capuder iz Ljubljane o Kristusu našem voditelju in o voditeljsfcili nalogah slovenskega kotolišikega šolanca. Dr. Jakob Aleksič je razpravljal o tvarini: »Naša mla- dina naš narod«, ter razvijal misli o pravil-. studenec, ki bo slovenstvo napajal z novim življenjem, z novo krvjo. Naše rešitve ni morda v nekem na pol poganskem športu, pa tudi ne v svobodomiselni in naprednjaški prosveti, ni rešitve v materialističnem gospodarskem sestavu, ni v nekem umišljenem nacionalizmu, ki vsi skupaj nočejo pripozrtati bistvenih prvin slovenskega naroda. Ker se tudi na najvišjih mestih dobro zavedajo, da je naša mladina, ki je krščansko vzgojena in prešinjena katoliške zavesti, nad vse zvesta svoji državi, zato je prevzel nad mogočnim mariborskim taborom pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Peter II., ki ga je na slavnostnih dneh zastopal mariborski poveljnik general Ceda Stanojlovič. Ob tej priliki se je mogel zastopnik kralja Petra II. prepričati 0 zdravju in telesni kreposti ie slovenske mladine. Iz discipliniranega nastopa, vzorne urejenosti in iz navdušenja, s katerim je mladina klicala mlademu kralju, je mogel spoznati tudi njene duhovne vrline, ki skupaj 1 njenimi telesnimi sposobnostmi dajejo jamstvo, da je ta mladina najtrdnejši in najzve-stejši temelj države in poroštvo za trajno čast našega vzvišenega kraljevskega doma. V naslednjem podajamo kratek pregled veličastnega tabora v Mariboru. nem uraščanju mladega rodu v življenju naroda ob upoštevanju njegove preteklosti, sedanjosti in potrebi njegovi bodočnosti. Glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin je primerjal totalitarne države s krščanstvom ter jasno pokazal načelno razliko v pojmovanju družbe in posameznikov. Istega dne popoldne je bilo zborovanje naših katoliških vzojite-ljev. Vseučiliški profesor dr. K. Osvald je predaval o vzgojnih nalogah sodobne šole. Dr. Brutnen je orisal pokojnega škofa Slomška kot najboljšega učitelja sodobnega učitelja. Urednik »Slovenca« Franc Terseglav je silno zanimivo govoril o vprašanju »Učitelj kot posredovalec verskih vrednot«. Kmečko zborovanje na drugi dan mladinskega tabora je pričel predsednik Kmečke zveze v Mariboru dr. Josip Holinjec, ki je govoril o duševnih temeljih slovenskega kmečkega doina. Sledil mu je dr. Franc Sušnik. Za njim je Mirko Geradič predaval o izobraževanju kmečkega fanta kot bodočega krneč-' lcega gospodarja. O glavnih pogojih gospodarskega napredka kmečkega stanu pa je govoril tajnik Kmečke zbornice in poslanec dr. Jože Liivrič Zborovanje je v imenu knezoskofa pozdravil stolni kanonik dr. Alojzij Osterc. O izseljenskem vprašanju pa je govoril p. Za-< krajšek iz Ljubljane. Obrtniško zborovanje je vodil predsednik obrtniškega odseka TOI Ogrin iz Ljubljane. Kot prvi govornik je nastopil poslanec Franc Zebot z govorom o dobri obrtniški družini kot podlagi obrtniškega blagostanja. Ravna-i tel j Fink je podaval o možnosti in načinu ob-! nove stanovske rokodelske omike, o življenjski skupnosti mojstra, pomočnika in vajenca pa jezuit p. Lavra. Končno je nastopil univ. prof. dr. Andrej Gosar s poročilom »O bodočnosti in pomenu obrtništva v sodobnem gospodarstvu«. Tudi pri tem zborovanju je spregovoril o naših izseljencih p. Zakrajtšek iz Ljubljane. Svoje stanovsko zborovanje so imela tudi dekleta v prostorih šolskih sester. Milka Kosičeva je govorila o temi »0 nas je zapisano — luč«. Marica Dobovičnikova je govorila o'pričakovanjih, ki jih ima naš narod do slovenskih deklet. Duhovni vodja naših organiziranih deklet Drago Oberžan pa je predaval o vernem slovenskem dekletu, ki bo ko« nalogam svojega časa. Zadnje stanovsko zborovanje jo bilo delavsko. Vodil ga je predsednik Zveze združenih delavcev Pirih i« Ljubljane. Govorili so: Drago Oberžan, prof. dr. Ivo Dornik o delavcih širiteljih bodoče industrijske stanovska omike. G. Pirih je prečital poročilo predsednika Zveze združenih delavcev g. Prežlja o stanovski vzgoji delavske mLadine. Strokovni tajnik Peter Rozman je predaval o pomenu strokovnih ustanov. Poslanec g. R. Smersu je govoril o socialnem in gospodarskem položaju slovenskih delavcev. Z delavskim zborova-. njem je bila končana vrsta stanovskih zborovanj, ki so med udeleženci ponovno utrdila zanimanje za stanovska vprašanja. Slavnostna telovadna akademija V soboto zvečer 1. julija je bila v mariborskem Narodnem gledališču tejovadna akademija, katere slavnostni značaj s« povzdigovali mnogi navzi čni odličniki. Akademija je bila v vsakem pogledu na višku. Začeli so z državno himno, nato so mariborJu tantje krasno izvajali obvezne proste vaje, sledile so vzorne zvezne orodne vrste na konju, lepo izvedene proste vaje mariborskih' članic, krasne' riimifne vaje ljubljanskih de-t klet, primeren govor dr. Cirila Ze-bota, niito pa proste vaje mladenk, vaje na bradlji, nastop vzorne vrsto, ziljansko rajanje in fau- 1» tovska himna, ki jo je ob spremljevanju godbe pela vsa dvorana. Na Slomškovem gmhvt V soboto zvečer je slovenska fantovska Armada ]>ol*itela tudi na Slomškov grob, ki dan in noč molče trobenta Slomškovo oporoko: »Vrli Slovenci, prava vera bodi vam luč in materin jezik ključ do prave ia zveličanake pomike«. V svitu tisočerih bakel, po slavnostno okrašenih mariborskih ulicah, med špalirjem tisočev in tisočev - je korakala mogočna fantovska armada v kroju in običajnih oblekah skozi mesto. Škof dr. Ivan Tomažič, ki je ves čas, zlasti stanovskim zborovanjem posvečal pažnjo, je prišel tudi na pokopališče v spremstvu stolnih kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja. Slomškova kapelica je bila lepo okrašena in čarobno razsvetljena. Med drugimi je govoril tudi škof dr. Tomažič, ki je v svoj govor vpletel tudi mnoge zlale nauke pokojnega Slomška. Svoj vzpodbudni govor je la-.•vantinski vladika zaključi! s prošnjo, naj bi nam Bog dodelil veliko milost, da bi smeli Slovenci častili Slomška na oltarjih katoliške Cerkve. Molil je nato molitev za proglasitev Slomška k svetnikom, ki jo je ponavljala vsa množica za njim, potem pa je vsem podelil pastirski blagoslov. Množice so ob spremljavi salezijanske godbe še zapele krasno ljudsko nabožno pesem, potem pa so se začele razhajati, toda pokopališče se je le polagoma praznilo. Se dolgo so med grobovi svetile plamenice, ljudje so prihajali k razsvetljeni kapelici ter molili na grobu slovenskega apostola. Glavni dan Nedelja, 2. julija! Nove množice so privrele ia dan s posebnimi vlaki v Maribor, ■v sega 16 posebnih vlakov, ki so bruhali v mesto nove množice, tako da je bila že na vse zgodaj precejšnja gneča. Poleg vlakov pa so ee valile po cesti nepregledne vrste kolesarjev iz bližnje ia dalj nje okolice. Ob petih zjutraj so bile po vsem mestu budttice raznih godb, ki so igrale koračnice. Na ulicah so se začeti kazati fantje in dekleta v krojih. Najbolj vesela in živahna je bila ulica, kjer so se zbirale narodne noše, poleg J njih pa številne panonske narodne noše in narodne noše iz Savinjske doline. Sredi trga ee je zbralo 20 godb. Ob vhodu v Kolodvorsko ulico so stali krepki zastavonoše s 46 prapori. Tam je bilo tudi predsedstvo ZFO, za njim pa vzorna vrsta telovadcev ZFO. Pripeketala je nato konjenica pod poveljstvom banskega svetnika dr. Kovačiča ter se postavila na čelo »prevoda v Kolodvorski ulici. Ves trg je zaživel in se razgibal, posamezne skupine pa so držali v redu številni reditelji. Vse se je razvijalo v najlepšem redu brez vsakih zmešnjav. Ko je prispelo poročilo, da je prišel na častni oder kraljev zastopnik general Stanoj-lovič, je sprevod, krenil dalje brez zastoja v najlepšem redu. Na častnem odru bo poleg kraljevega zastopnika opazovali sprevod med številnimi odličnimi osebnostmi-: minaater dr. Krek v fantovskem kroju, minister Snoj, pravosodni minister dr. Ružič,, poštni minister Altipar-anakovič, gozdni minister Pantič ter minister Ea telesno vzgojo -Cejovič, nadalje ban dr. K«tlačen, del senatorjev z dr. Kulovcem na 2» V KRANJU kupuite vse knjige, Šolske knjige, pi-|j<£s. sarniSke po rebščiua, molitvemke in vse devononalije v prodajalni WSL iU€@!10¥AN$Ki SUMIH [ na VIDOVDANSKI CESTI 3 j (Vlajdičeva hiša — sodnija) J_Prav v tej prodajalni lahko naročite .Slovesu', .Slov. dam", .Domoljub* in .Bogoljub' in o e 1 a s e za te časopise) čelu, knezcškof dr. Tomažič, vsi slovenski poslanci itd. itd. Široke pločnike vseh ulic od železniške postaje čez Trg Svobode, Gosposke ulice, Glavnega trga, dravskega mosta do stadiona i so že davno pred začetkom sprevoda zasedle goste množice mariborskega prebivalstva in drugega občinstva. Samo na prostoru od začetka Glavnega trga pa do konca dravskega mosta je bilo zbranih nad 30.000' gledalcev, ki so z burnim vzklikanjem pozdravili boje- I viti zvok fanfar, naznanjajoči!! začetek sprevoda. Ponosno se je pomikala konjenica pod morjem plapoiajočih zastav in v špalirju deset in deset tisoč pozdravljajočih rok. Za konjeniki je prišlo 46 praporov. Za prvo godbo in častnim oddelkom fantov v krojih je šlo predsedstvo ZFO, nato pa s toliko lavorik ovenčana vzorna mednarodna tekmovalna vrsta slovenske fantovske organizacije. Ta je zbudila novo viharno odobravanje med ljudstvom in na častni tribuni. Za temi oddelki je prišla prva skupina kolon fantov v krojih: deset oddelkov po šestdeset fantov: krasno utrjene postave, rfbjtepši primeri slovenskega ljudskega tipa. Med tem ko se je nebo začelo spet temniti, se je cesta zjasnila. Ni se še poleglo gromko vzkliikanje fantovskih kolon, ko so na spodnjem koncu Trga Svobode zaigrali pisani kroji naših dekiet, kakor da se je med pričakujočo množico razlil slap pomladi. Z lahnim korakom so se začeli po slavnostni cesti pomikati oddelki deklet, pretrgani tu pa tam po godbah, ki so neutrud-Ijivo igrale koračnice. Dekleta so prostor pred častno tribuno zasule s cvetjem. Prva skupina dekliških kolon je štela 60 članic. Prihod deklet je razpoloženje množic še bolj dvignil. Za dekleti so pribrzeli tisti člani slovenske mladinske družine, ki uživajo še od prvega nastopa v javnosti, zlasti pa od lanskega leta, največjo ljubezen in so deležni ob vsaki priliki največjega odobravanja ter navdušenja: našo mladci. To pot je bi! njihov nastop v sprevodu še posebno pester Ln slikovit. Šli so v svojem običajnem kroju: svetlosinjem in belem, toda vsak izmed njih je nosil rdečo zastavo z belim križem. Te zastave so potrebovali za svoje letošnje vaje. Ogromni prostor med kolodvorom in frančiškansko cerkvijo je rdeče zavaloval, veter se je poigraval s stotinami in stotinami teh zastav, ki so se vile in vihrale, se sklanjale pred častno tribuno in se spet dvigale ter plapolale, kakor da se hočejo ubrati v soglasje s to krasno igro mladih teles in mladega navdušenja. Za mladci — tudi teh je bilo okoli 600 — mladenke v svojih sončnosvetlih uniformah, v enakem navduše- nju in enakem zanosu. Dež, ki j« začel zdai rosiii, ni navdušenja gasil, marveč ga podžgal naravnost do viharja. Presledek za mladenkami je izpolnila godba, za njo je prišla druga vr»ia dekliških kolon — spet 6lje članic, ki no korakale v dekliško lahkem koraku k prostim vajam. Priznanje so dekleta žela že takoj pri vstopu na stadion. Potem se je to priznanje še podvojilo in po-stoterilo, ko so izvajale vaje. Višek dekliških vai pa so bili rajalni vložki. Istočasno, ko so dekleta korakala na ielovadišče v se3terosto-so prišli mladci ter izvajali razne orodne Vai«. Njihov nastop je pokazal, da ima naša organizacija še mnogo naraščaja, iz katerega bodo razvili odlični telovadci, in se nam za bodočnost ni treba bati. Splošni orodni telovadbi je sledila razde-' ev "agrad tekmovalcem. Predsednik ZFO • Zitko je ob tej priliki povzel besedo in drugim izjavil, da smo lahko ponosni, , "namo tako delavno, Bogu, kralju in dr- Wv> zvesto mladino. Navdušeno »o pozdravili fantje in dekleta 8 din. V njej je vsebina »Igre o kraljestvu božjem« in dovoljuje vstop k vsem kongresnim prireditvam in seveda tudi k »Igri o kraljestvu božjem*. Kdor bi hotel kasneje kupiti program samo za »Igro o kraljestvu božjem«, bo samo program za to igro stal K) din. — Naj si torej vsakdo pravočasno preskrbi knjižico in znak. Prehrana Vsem, ki žele ob kongresu prodajati jestvine, pijače i. t. d. v bližini Stadiona, vljudno sporočamo, da bodo lahko dobili polreben, primeren prostor za stojnice, oziroma paviljone, in sicer na zemljišču med Stadionom, tovarno Eifler in Tyrševo ter Vodovodno cesto. Za pogoje lahko vsakdo pismeno vpraša pri g. Janezu An-dolšku, Kongresna pisarna KKK, Tyrševa cesta 31, Ljubljana. Vsakdo naj pri tem tudi sporoči, koliko kvadratnih metrov prostora želi imeti. — Finančni odbor za kongres Kristusa Kralja. * Polovična roinina. Ravnateljstvo drž. železnic sporoča, da je dovoljena polovična voznina. Udeleženci kongresa morajo pred odhodom kupiti celo železniško vozovnico in železniški obrazec K 13 na podlagi kongresne legitimacije. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek s potrdilom kongresnega odbora o udeležbi lastnika vozovnice na KKK v Ljubljani. Udeleženci iz inozemstva kupijo na obmenji postaji celo vozovnico na podlagi potnega lista in kongresne legitimacije. ministra za ljudsko telesno vzgojo Čejoviča, ko je spregovoril: »Dragi fantje in dekleta! Naložena mi je prijetna dolžnost, da danes prisostvujem svečanostim velikega tabora v tem divno lepem Mariboru in da vas najpri-srčneje pozdravim. Kot minister za ljudsko telesno vzgojo sem srečen, kadarkoli vidim zbrano našo ljudsko mladino. Po vsem, kar sem danes videl, moram vodstvu fantovskih odsekov in dekliških krožkov in vsem vam, ki sle pokazali tako vzgledno in dovršeno disciplinirano in neverjetno telesno izurjenost, čestitati. Pri vsem*tem mi najbolj ugaja duh, ki vlada v vaših vrstah. Je to duh požrtvovalnosti in ljubezni do našega kralja Petra II., do vzvišenega kraljevskega doma, ustvarjalni duh ljubezni in delavnosti za Jugoslavijo. Daj Bog vsem vam in vašim ustanovam mnogo sreče in uspehov! Bog vas živil Bog živi našo državo in lepi Maribor!« Vsa zbrana mladina in neštete množice ljudstva so se z navdušenim ploskanjem zahvalile ministru za njegove krasne besede. Res, nekaj veličastnega je bil mariborski mladinski zbor. Sadovi ne bodo izostali. Zato pa fantje in dekleta: Od zmage do zmage naprej! tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODDNT PROTI ZOBNEMU KAMNU ...........................................*»■. u......... tmnwiiim Nadškof Zichy e kongresu. Nadškof v Kaloczi na Madžarskem Julij grof Zichy je poslal pismo, v katerem pravi, da se kongresa sam sicer ne bo mogel udeležiti, pač pa mu želi velikega uspeha in daruje v namene kongresa 3000 din. Bo poslal na kongres nekaj svojih duhovnikov. Prijavljajte! Kongresni odbor lepo lepo prosi vse, ki jim je naložena skrb, da organizirajo udeležbo mladine, da pošljejo prijave čihiprej. S tem olajšate delo odboru! Prijavljajte tudi druge udeležence za kongres. Po vseh župnijah smo že ponovno razposlali dopisnice kot prijavnice. Pošiljajte jili na škofijski ordinarijat v Ljubljano! Posebnost kongresa. Posebnost kongresa bo španska razstava. To je razstava o komunistični lažeh in propagandi, ki so jo komunisti delali za svojo satansko stvar v mučeniški Španiji. Ta razstava bo gotovo ena največjih zanimivosti na kongresu. Lepite in obešajte kongresne lepake! Ponovno smo razposlali ysem župnim uradom kongresni lepak. Lepo prosimo gg. župnike, da ga na vidnem mestu izvesijo in s tem bude zanimanje t.a kongres. Lepak izvesite, prosimo, takoj! Prijavljajte mladino! Rok za prijavo mladina je potekel že 15. junija, vendar še prosimo za nje. Opozarjamo, da je mladini zagotovljen prigrizek, vendar samo tistim otrokom, ki bodo prijavljeni. Polnilnice po vseh ljubljanski!) cerkvah bod® na kongresu posebna privlačnost. Vršile se bod» v noči od sobote 29. na nedeljo 30. julija. Gg. župniki! Bliža se 18. julija, ki smo ga bili določili kot zadnji rok za prijavljanje odraslih. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani mora vedeti točno število, da bo pripravilo potrebuo šte* vilo vlakov. Prosimo in še enkrat prosimo! Vsem, ki žele prenočišč! Vse izvenljubljanske udeležence kongresa, ki žele prenočišča, prosimo, naj to javijo krajevnemu pripravljalnemu odbora ali župnem uradu. Cena: pri privatnikih za osebo m noč 30 din, v zavodih «0 din, skupno ležišča na slamnjači 10 din in skupno ležišče na slami 3 din. Za prenočišča je denar poslati naprejt Kralj prihaja Priklonite zemlje 3e vrhovi, veličasten bliža se sprevod, okrasite s cvetjem se domovi, k nam prihaja Kralj naš in Gospod! Hiti mu Slovenija naproti, ti kraljestva božjega si cvet. Sprejmi Ga v ljubezni in lepoti, ki priznava ti jo širni svet. Kralj prihaja, srca Mu odprimo, da duhovno vse nas prerodi, tu med nami prestol Mu zgradim«, Kristus Kralj med nami naj živi! Limbarski 8' kaj je novega OSEBNE VEST! o Za odposlanca sv. ofeta na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, je določen poljski kardinal Avgust Hlond. o Duhovne novice iz ljubljanske škofije. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan 'Josip Hartman, župnik v Križah. — Za profesorja francoskega in srbo-hrvatsko-sloven-skega jezika na škofijski klasični gimnaziji je bil imenovan Franc Glinšek, dosedanji su-plent te stroke. — Podeljene so bile župnije: Tirnice Janezu Frančiču, župniku na Bučki '(umeščen dne 1. junija 1939); Rateče Kristijanu Cudermanu, žup. upravitelju v Hotiču, in Javor pod Ljubljano Janezu Hrovatu, žup, upravitelju v Zaplani. —- Imenovana sta bila za soupravitelja župnij: Martin Bukovec, župnik na Raki, za Bučko, in Ivan Platiša, župnik v Smledniku, za Zapoge. — Premeščen je bil Mihael Znidar, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Leskovec pri Krškem — Promoviral je dne 3. junija 1939 na teološki fakulteti v Ljubljani za doktorja teologije Stanislav Zakelj, C. M. — Konkurzni izpit so dovršili: Franc Blaj, vikar v Kranju; Ivan Ca-serman, kaplan v Kamniku; Franc Pahulje, kaplan v Črnomlju; Jožef Prešeren, škof. tajnik v Ljubljani, in Anton Znidarčič, župni upravitelj na Topli rebri. o 90 letni rojstni dan je doživela Marija Steblaj, prodajalka živil ob Karlovskem mostu v Ljubljani. Živela 1 o 70-letnieo jc obhajala te dni na Dovjem Micka Žagar, nečakinja pok. planinskega župnika Jakoba Aljaža, ki mu je gospodinjite do smrti. Aljaževi Micki, ki že 50 let prebiva v Dovju, daj Bog še mnogo zadovoljnih leti DOMAČE NOVICE t Primarij dr. Fr. Derganc. Oni petek Zvečer je v svojem zdravilišču >Emona< v Ljubljani za vedno zatisnil oči primarij dr. Franc Derganc. Z njim odhaja iz slovenskega javnega življenja zopet član tistega predvojnega rodu, ki se je z zanosom in požrtvovalnostjo posvetil delu za narod. Idealni pokojnik je kot zdravnik — specialist za kirurgijo — v svojem dolgoletnem delu zapustil vidne sledove ter kot primarij kirurgičnega oddelka mnogo storil za razvoj naše najpomembnejše bolniške ustanove. — Pred mesecem je pokojni šef-primarij po nesrečnem naključju padel v svoji sobi in si pri tem zlomil nogo. Poškodba je bila zelo huda in že nekaj dni po padcu je pokojnik dal. poklicati duhovnika. Dr. Fr. Derganc je namreč čutil, da bo zaradi vedno hujših bolečin morda prišel ob zavest Hotel pa je urediti svoje račune z Bogom pri polni zavesti. Duhovnik je našel v bolniku in zdravniku moža, ki s polno zavestjo tega, kar ga čaka, zaključuje svoje delo in se pripravlja na smrt. Ko je bil bolnik spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, se mu je začela bolezen slabšati, tako da večkrat ni bil več pri polni zavesti. Močna narava ee je si-eer upirala, a življenjske sile so pojemale Zadnji dan pa je med molitvami za umirajoče v krogu svoje drage družine v Bogu mirno £aspal. 4« d Ban dr. Natlačen bo odsoten do 1. avgusta 1939. d Banftki svet dravske banovine se je se-slal oni ponedeljek na kratko zasedanje, da razpravlja o novem viničarskem redu, ki je nujno potreben, ker je položaj viničarjev v resnici zelo slab, kar tudi marljivo izkorišča tuja propaganda. Novi red predvideva strokovno izučbo viničarjev, minimalne mezde, stalnost viničarjev io ustanovitev viničar-skega sklada. Vsi banski svetniki pa niso bili za novi viničarski red. d Slovenci, prepuščeni sami sebi. Na rudniku Sisevac, pošta Senjski rudnik v Moravski banovini je zaposlenih okrog 150 Slovencev, večinoma poročenih, tako da je okrog 400 družinskih članov. Ti Slovenci so prepuščeni sami sebi. Nimajo najpotrebnejših slovenskih knjig in mladina kmalu ne bo znala brati slovenske knjige. Zaradi tega se obrača Prosvetna zveza na vse, da bi odstopili katerokoli slov. knjigo in darovali za omenjeno slov. naselbino. Trkamo na našo javnost, da poklonijo sv. knjigo za stare, da se spomnijo na mlade dni in za naš slov. pomladek, da se spomnijo slovenske besede. Darovi se sprejemajo vsak dan od 8 do 12 na Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7. d Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop » kader, odložitev službe v kadru —■ informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p, Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamka m 6 dinarjev. O tem piše »Koroški Slovenec« tudi tole: Slovenska kri! To je kri mladega in zdravega naroda! Ni v njegovih vrstah ble-doličnih gospodičev in ne mladih starcev, kri rdeči lica slovenskega dekleta in le z naporom zmaguje slovenski fant svojo mlado vro-čekrvnost. Le videz je, da je slovenski kmet in delavec izmozgan in izčrpan do zadnje kaplje. Z razoranega obraza in iz koščenih rok delavnega slovenskega človeka še se bere njegova nenavadna žilavost in vztrajnost pri delu ob težkih, zelo težkih prilikah. Nenavadna demokratičnost sMVesskega meščana, ki ne j>ozna prepada med seboj in delovnim slojem svojega naroda, je izraz tiste mlade, neizčrpane slovenske nravi. Slovenska kri narekuje vedro, veselo naravo. Beseda Cankarjevega Kurenta o veselih slovenskih ljudeh, o ljudstvu pesmi in smeha, priča to, priča o tem slovenska ljubezen do narave, petja in žive barve, dokazu je to blagoglasna melodija slovenske govorice. Krvavelo je slovensko narodno telo v tisočletju in več zgodovine, izkrvavelo nikdar. Starejši narod bi bil ob slovenskih prilikah najbrž že davno izkrvavel. Beseda o slovenski krvi je beseda o slo- d Iz »Ravnopravnosti«. Slovenska gasj|. 3ka društva v Pliberku, Globasnici in žt. ja. kobu v Rožu na Koroškem so bila, kaltor p,> roča zadnja »Ravnopravnost«, razpuščena njih premoženje pa izročeno nemškim gasil, skim društvom. —« d 0 sedanjih pšeničnih cenah piše iTr. govski list« tudi sledeče: Na mednarodnih trgih velja danes pšenica po 80—90 din. Ker je sedaj pri nas določena odkupna cena za pšenico na 165 din, se pravi to, da je pri nas pšenici dražja za 100%. Da je to več ko pre-tirano, ni treba posebej naglašati. Pač pa je treba opozoriti na to, da se s tako drago pšenico silno draži življenje in spravljajo zlasti mnogi drž. nameščenci v obupen položaj. d Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica >Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Vesela vest je prišla v roke načelnika rešetarske zadruge g. Škulja iz Kolna v Nemčiji. Tam so se vršila trgovska pogajanja med našo in nemško državo. Naše odposlanstvo je uspelo s predlogom, da bo dovoljen izvoz mnogo večje suhe robe in zobotrebcev iz naše države v Nemčijo. To bo zlasti za kočevski okraj velike koristi. d AH res primanjkuje modre galiee? širijo se vesti, da v naši državi primanjkuje modre galice, zato je razumljivo, da se vinogradniki vznemirjajo, posebno še, ker naj bi bile po nekih glasovih cene zvišane kar za 3 din pri kilogramu. Pogubnost takega ukrepa je prav lahko oceniti, saj je vsakomur jasno, s kakšnimi težavami S«, borijo vinogradniki. Srečno dejstvo pa je, da so vse vesti izmišljene. Razširjajo jih v svoje namene razni brezvestneži. Nemajhen razlog za širjenje takih pretiranih vesti jim dajejo na žalost naši gospodarstveniki sami, ki še vedno venski družini. Varujmo jo tuje primesi, ohranjajmo jo mlado, zdravo in veselo! Usta-navljajmo Čistokrvne slovenske družine! — Slovenska kri je plemenita kri! Naj se neoskrunjena in čista pretaka po žilah slovenskega narodnega telesa, krepi naj jo hrana čiste slovenske omike, preraja naj sleherni naš ud! Njeno srce, ki naj nikdar ne preneha biti, bodi krepka, nezmagljiva in ponosna slovenska narodna zavest. Javna safjvala Podpisana Leskovar Roza s« iskreno zahvaljujem za podporo din 1000 - (tisoč) katero mi je poslala uorava »DOMOLJUBA*, ker mi je pogorela stanovanjska hiša. Ponovno se upravi prisrčno znhvaliujem ter ta naš katoliški Ust vsakemu priporočam. Leskovar Rozs, Zbeloveka gora 77, p. Loče pri Poljčanab Bemdm 0 ■ slovenski krm Sv. Ciril in Metod }'sak narod ima do svojih apostolov, ki eo mu prižgali luč prave sv. vere, prav posebno spoštovanje in hvaležnost. Spoštovanje m teičenje sv. bratov Cirila in Metoda pa morn biti Pr' "as Slovencih ie prav posebno veliko. Slovanska apostola sta odlotno in nazorno dokazovala, da ima vsak narod sveto pravico Boga častiti v lastnem jeziku, božjo pravico, da se mu evangelij oznanja v materinščini. Brezmejna je torej krivica, če se našemu narodu kratijo le najbolj naravne pravice. Sv. brata sta bila po svojem življenju velika svetnika, po duhu pa velika katoličana. To se pravi, da sla delala v duhu kritanske resoljnosli in edinosti, ki ne pozna razlike med narodi in stanovi, ampak hoče, da bi bili vsi narodi in stanovi enako deležni dobrot krščanske vere in omike. Sv. Ciril in Metod sta nameravala s svojim apostolskim delovanjem združili vse Slovane v isti veri. To zamisel jima je razdrt nesrečni razkol, ki je nasilno ločil brate v dva verska tabora. Zato naj zlasti ob priliki praznika slovanskih apostolov zaživi med nami ponovno duh velikih bratov, da se bo kričanska vera med nami tako utrdila, da bo svetila tudi našim razkolnim bratom in jih opominjala na ono versko edinost, katero sta oznanjevaia sv. Ciril in Metod, skupna slavna apostola meh Slovanov. zahtevajo mnogo dražjo inozemsko galico, ki prav v ničemer ni boljša od domače. Prav ti tuji prekupčevalci nepoučenega segajo po vseh možnih sredstvih, da M zbegali kupca. 0 kakšnem pomanjkanju modre galice v naši državi ni govora, ker imajo vse tovarne modre galice še mnogo v zalogi. S strani proizvajalcev modre galice doznavaino, da tudi ne bodo cene galici niti najmanj zvišane. d Češnjeva nedelja. V nedeljo Janeza Krstnika so ljubljanski Tmovčani prav slovesno praznovali svojega patrona. Bila ni pre-živahno vrvenje po češnjevih vrtovih. Sadjarji so nabrali ogromne množine lepih češenj Kupčije so drugače srednje. Veliko je zanimanje sedaj za dolenjske hrustavke, ki so na drobno po 1.50—2.50 din. Ponedeljkov sadni trg v Lljubljani je bil izredno dobro založen Le kolar zna riaredifi kolo kakor more perilo čisto oprali le dobro milo. Terpenhnovo milo Ziatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo Iruda - in psrilo je snežno belo#i prijetno poduhleva in ostane dolgo trdno. s češnjami. Bilo je nad 50 jerbasov in košar češenj raznih vrst. Bile so nekatere prav poceni, druge dražje. Splošne cene so 3—7 din kg. Prijeten vonj se je razvijal na prostoru za gozdne sadeže ob stolni cerkvi. Veliko je bilo lepih gozdnih jagod iz smledniške okolice, od turjaške in grosupeljske strani, a tudi iz litijskih in kamniških krajev. Gozdne jagode so bile 3—4 din liter, vrtne prav isto ceno. Borovnice so bile 2 din liter in celo cenejše. Mnogo je na trgu že stročjega fižola po 7 din, stročji grah je po 3 din kg. Marelice so se znatno pocenile. d Pri zaprtju ali pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« voda, d Tudi v Sloveniji bi ite škodilo. Predpise o dostojnih kopalnih oblekah je izdala tudi belgrajska občina. Kopalci na Savi se na te predpise niso dosti ozirali, misleč, da so pač predpisi, a da jih nihče ne izvrševal. Policija pa je poslala na vsa kopališča tajne policaje, ki so pregledali, kdo se je proti dostojnosti pregrešil. Neopazno je policaj obvestil službujočega orožnika, ki je kopalca »hop urezak. V nekaj dneh se je nabralo več ko sto takih, ki bodo morali policiji odrajtati po sto dinarjev kazni zaradi nedostojnih kopalnih oblek. ( d Kako in kaj v Belgradu bero. Desetkrat Najbolj redni gostje belgrajskih javnih knjižnic so dijaki in mladina sploh. Najrajši knjižnic so dijaki in mladina sploh. Najrajši bero književna dela in klasike, le ženske segajo rade po »čustvenih« romanih. Od slo- venskih književnikov bero najraši Cankarji in Finžgarja, nato pa Prešerna. Na poseben način pa je uredil izposojanje knjig lastnik neke ruske izposojevalnice. Na kolo natovori knjige in jih razdeli med tiste odjemalce, ki so knjige naročili. Obenem pa spet pobere pri njih naročila za prihodnjih štirinajst dni. Na splošno pa pravijo belgrajski knjižničarji, da tam ljudje še ne cenijo lepe knjige v tisti meri kakor bi zaslužila. d Nova frančiškanska tiskarna. V nedeljo 25. junija je bil izvršen slovesen blagoslov nove frančiškanske tiskarne v Ročnem pod Šmarno goro. Obrede je opravil gen. vikar, stolni prošt prelat Ignacij Nadrah. Ob 3 popoldne so bile slovesne pete litanije Matera božje v kapeli sv. Antona. K pobožnosti ja prišla velika množica ljudi iz okolice. VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK 38 NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČITE JIH PRI ŽUPNIKU. d Kmetijski delavci iz okolice Osijeka letos niso odšli na poletno delo v Francijo, ker so potni in drugi stroški previsoki. d Zdravilo proti raku je menda iznašel učitelj v Caribrodu Novica Gjorgjevič. Njegova žena je že pred štirimi leti dobila bolezen, ki so jo zdravniki v Sofiji označili za raka. Dva znana sofijska zdravnika sta skušala širjenje bolezni zajeziti z operacijo, toda prav kmalu se je bolezen pojavila v drugih delih telesa. Bolnica je iskala zdravila potem pri belgraj. zdravnikih, zlasti pri znanem Zeil-ieisovem učencu dr. Iliču Rakovačkem, toda vselej brez uspeha. Obupana se je vrnila d* Članic. Dekliških krožkov, ki so nastopile v nedeljo na mogočnem mladinskem taboru v Mar.boru, Tako prt nas, kako pa dtugod Voditelj Kulturbunda za Bačko in Bara-njo inž. Spreitzer je imel te dni govor, kjer Je povedal tudi to-le: >Za Nemce se je ustvarila nova miselnost iz krvi in kosti. Ta miselnost je prestopila meje Nemčije in našla pot do vseb nemških narodnostnih skupin v tujini. Nova miselnost rnora zajeti vse Neince r Jugoslaviji, ker samo z njo se bodo mogli uspešno uveljaviti v tej državi in skupno izražati voljo, da sami odločajo o svoji usodi. NaS edini cilj je, da se skupno borimo x vsemi sredstvi za varstvo in razširjenje nemškega življenjskega prostora in nemške narodne Skupnosti. Ta misel je postala naš življenjski Vzor. Naša okolica, ki tega noče vzeti na znanje, naj si zapomni: Nemško gledanje na svet li odvisno ne od zakonov, ne od mišljenja, ne od dobre volje drugih narodov.« Mi Nemci v Jugoslaviji smo narodnostni naciona-socialisti, to je, mi smo obvezani, da nemški omiki izbojujemo življenjski prostor, ki ji je potreben. Nam Nemcem je treba prepustiti, da odločujemo, kaj je nemško. Nam je treba prepustiti, da odločimo, ali so bele nogavice uniforma, ali narodna noša ... Ta boj je boj za pravico do svobode. Nemci ne maramo, da bi nam kdo to pravico podaril. Hočemo si jo častno izbojevati po nemškem načinu.« Državni mladinski vodja jugoslovansitega »Kulturbunda« Lichtenberger pa je povedal sledeče: »Kakor se jugoslovanska mladina vzgaja po zakonu krvi jugoslovanskega ljudstva, tako imamo tudi mi pravico, da sami sebe in nemško mladino vzgojimo tako, kakor zahteva zakon naše krvi.« * n»v in čakala na smrt. Pred kratkim pa se je v Caribrodu razširila govorica, da je učiteljeva žena nenadoma ozdravela. Njen mož je bil iz zdravilnih rastlin sestavil zdravilo, ki je ženo ozdravilo v desetih dneh. Ko so učitelja vprašali, kako je sestavil zdravilo, je odgovoril, da svoje tajne ne izda, pač pa je pripravljen skrivnost povedati izbranim soparna. Po vseh krajih okoli Dobrunj, So-stra, Sv. Lenarta, na Orlem in drugod je bilo zdravnikom in ga vpričo njih preizkusiti na bolnikih, nad katerimi je zdravniška znanost obupala. Njemu je dovolj, da je ozdravil ženo, drugim pa zdravila ne bo dal, dokler se zdravniki o njem strokovno ne izrazijo. d Drobiža po 25 par primanjkuje. Ker se je v zadnjem času opazilo veliko pomanjkanje kovancev po 25 par, je na to opozorila Zbornica za TO I finančno ravnateljstvo. Na opozorilo je odgovorila finančna direkeija, da je bilo letos novcev po 25 par dovolj v prometu, v februarju pa je začel uhajati drobiž v Zagreb. Najbrže je vrednost kovine zopet večja, kakor pa je naznačena vrednost kovancev. Ravnateljstvo bo v finančnem ministrstvu posredovalo, da pridejo kovanci po 26 par, ki so že v delu, čim prej v promet d Nenavadno redko ribo sta ujela sinov« orožniškega narednika v Splitu blizu ljudskega kopališča Pakline. Ujela sta jo brez vsakršnih ribarskih potrebščin. Bila je sila redka, ker živi v morskih globinah. Latinsko se imenuje Orlhagoriscus mola, hrvatsko pa glavonja ali bucanj. Ta je težka le kakih 20 kilogramov. d Dražje mleko zaradi povod nji. Gospodarska sloga, organizacija hrvatskih kmetov, Je sklenila, da se mora zaradi povodnji v koprivniškem okraju podražiti mleko za 50 par pri litru. d Izredni igjpcbi pri zdravljenja ogluSe-losti. Pomembne uspehe pri zdravljenj oglu-lelih je dosegel belgrajski zdravnik dr. Po-pov. Ze kot zdravnik v Rusiji se je posvetil zdravljenju tistih, ki jim je lz kateregakoli vzroka počil bobenček v ušesu. Po dolgoletnih poizkusih je Iznašel zdravilo, s katerim ponovno poživi okrnjeni bobenček. Redno dnevno zdravljenje traja ponavadi po eno leto, nakar bobenček spet zraste, a bolniku se Trne sluh. Dr. Popov je svoje zdravljenje pokazal Iudi vpričo drugih zdravnikov. V Belgradu je že več takih ljudi,"ki jim je vrnil sluh. Pač pa pravi dr. Popov, da je zdravljenje brezuspešno pri tistih, ki imajo pokvarjeno notranje uho. d 99 letnik je postal prevžitkar Jakob Kidrič v Mestinju v Sladki gori v okraju Šmarje pri Jelšah. Zaffpah Podpisani se prav iskreno zahvaljujem upravi »DOMOLJUBA« za izplačano mi požarno podporo v znesku 1000'— din (tisoč). Karžn Jaiaj Sičje selo št. 3, pošta Vinica pri Črnomlju d Lanska škoda zaradi poplav je bila znatno manjša kakor letošnja, ki so jo uradno cenili na 50 milij. din, in vpndar sta lani prispevala država in banovina k podporam 6 milij. din. Letošnje podpore bosta morali obe oblasti znatno zvišati. Tudi davke bo treba ponekod povsem odpisati ali vsaj izdatno znižati. d Šoferji za strožji cestni red. Šoferji vr-baske banovine so imeli zborovanje ter so od oblasti zahtevali, naj bolj odločno preprečuje prometne nesreče, ki se dogajajo zadnje čase v okolici Banjaluke. Šoferji irde mnogo lastnikov avtomobilov sami šoti'ra čeprav nimajo nikakega šoferskega umf Prav taki vozniki so krivi največ nesreč. Lf zahtevajo od oblasti, naj najstrožje preiščejo šoferske izkaznice. 1,1 Kronična zapeka in njene slak posledice, posebno pa motnje v prebavi ee morejo preprečiti z že davno preteku! šenira sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josetoro« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična Oni, ki bolehajo na želodcu in črevib, pj pijejo »Franz-Josefovo« vodo so zelo'm. dovoijni z okusom kakor tudi z njenim Učinkom. Ocl, r« S. br. &M74/3S, d Knjiga « zdravilnih rastlinah iz 1.1590, V neki knjigi o zdravilnih rastlinah iz leta 1590 čitamo naslednje: »Umivanje potrošnika (divja cikorija), kuhanega z ječmenovim sla-dom, prija oriim, ki čutijo kdaj bolečine ? želodcu.« Pijača iz cikorije je bila torej že v srednjem veku znana po zdravilnosti. h'o so z Vzhoda prenesli v Evropo zrnato ka je postala cikorija v podobi dobre bele kave s pravim Franckom sestavni del naše vsakdanje hrane. d Vzajemna posojilnica r Ljubljani, r. t 1 o. z., je oprostila s 1. julijem t. I. stare vloge do 15.000 din. Vloge, ki ne presegajo zneska 15.000 din, je prenesla 8 1. julijem 1939 na nove vloge in jih od tega dne obrestuje po 4%. IZ DOMAČE POLITIKE p Značilni izjavi. Pri enotedenski vidov-danski proslavi v samostanu Ravanici je pravoslavni škof Nikola Velimirovič govoril tudi o vprašanju sporazuma ter svoj govor zaključil s prošnjo; »Naj nam pomaga Bog, se bratje Srbi, Hrvati in Slovenci spravijo!« — Ob priliki evharističnega kongresa v Tuzli se je vrhbosanski nadškof dr, Ivan Sarič na kolodvoru, kjer so ga sprejeli tudi nravosiav-ci, zahvalil takole:,»Dragi bratje pravosiavei. katoličani in muslimani, vedite, da vas sarajevski nadškof vse enako ljubi. Pomnite, da samo v slogi Srbov in Hrvatov počiva mož naše države. Bratje Srbi, naj vam bo hrvatsko ime prav tako drago, kakor je meni srbsko.« p Glasile slovenskih trgovcev piše o umr lem dr. Spahu sledeče: Pokojni dr. Spaho je bil eden najzaslužnejših voditeljev muslimanov, ki si je pridobil za naš notranji razvoj Rešujmo kmečko zemljo Pod ravnokar navedenim naslovom pri-občuje glasilo Kmečke zveze »Orač« tudi sledeče: Odločno zahtevamo, da se po vestnih in strokovnjaških načrtih začno urejevati najnevarnejše vode, ki nam uničujejo zemljo. Slovenci imamo plodne zemlje itak mnogo premalo — vsaj to pa, kar je imamo in jo naš kmet z žulji obdela, moramo obvarovati, da nam je vremenske nezgode ne uničujejo. Naj gredo ta dela po vrstnem redu, kakor ga bodo nepristranski strokovnjaki določili — sporazumno s Kmečko zvezo in Kmetijsko zbornico. Izdelati se pa morajo vsaj približni načrti za vsa ureditvena, osuševalna in iz- boljševalna dela. Naša kmečka zemlja se mora predvsem zavarovati pred nesrečami v obliki povodnji, nato pa po načrtu osuševati, kjer je močvirna in izboljševati, kjer je nerodovitna. — Tega gospodarsko prevažnega vprašanja ne zmore posamezen kmečki gospodar, tudi ne posamezna zadruga, celo ves kmečki stan ne — to je naloga skupnega dela vseh činiteljev: od posameznih kmečkih gospodarjev preko občin, zadrug, strokovnih m stanovskih ustanov do banovine in do države. Za našo zemljo gre, ki nas vsaj skromno redi — in če gre za zemljo, gre za najdragocenejše, kar narod i mal razgled po svetu Diplomatična bitka okrog Gdanska V preteklem tednu se je zunanjepolitični položaj v Evropi nekoliko napel, in sicer jia severnovzliodni diplomatični fronti okrog (',danska. V začetku tedna sta morali angleška in francoska vlada dobiti vznemirljiva ^ročila iz Gdanska in poljskega Pomorja. Tako so časopisi vedeli povedati, da se v (idansku zbira zbor prostovoljcev, ki pa mu ne pripadajo samo gdanski meščani, marveč jih je mnogo prišlo v civilu tudi čez Vzhodno Prosijo. Časopisi so nadalje poročali, da odlagajo številne ladje orožje v gdanskem pristanišču in da se orožje deli med prostovoljce. Pri zadnjih slovesnostih v Odansku je bilo prisotnih tudi 40.000 članov nemških napadalnih oddelkov, o katerih ni nikdo poročal, da so zapustili mesto in se vrnili domov. Gdansko časopisje poziva prebivalstvo KATOLIŠKA CERKEV s Važne priznanje amer. protestanta.. Cerkev je od Kristusa postavljena učiteljica ljudi in narodov. Njena učiteljska oblast obsega ne samo tiste resnice, ki so od Boga ra/x>dete ter se nanašajo na dosego večnega življenja, marveč tudi takšne nauke, ki jim i je predmet pravilna ureditev razmer na tem I svetu. Semkaj spada predvsem rešitev soci- I alnega vprašanja in pravilna uredilev družbe in države tudi v gospodarskem oziru. V tem oziru sta zlasti papeža Loon XIII. in Pij XI. s svojimi socialnimi okrožnicami zanetila luč, ki sveti ne samo na katoliškem, marveč vse-svetskem obzorju. Znano je, da predsed, USA Uoosevelt, čeprav po veri protestant, visoko čisla socialne nauke teh dveh papežev ter trajnih zaslug. Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel. Slovenci moramo biti hvaležni dr. Spahu tudi zato, ker je bil oni tisti, ki je omogočil, da imamo v Ljubljani popolno borzo. p Samo sporazumno sprejeta ustava bo * skladu z vidovdansko mislijo. Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja o srbskem praznovanju Vidovega dne in naglasa veliki moralni pomen tega praznovanja, ker so Srbi napravili i z vidovdanske žaloigre izhodišče za svoje osvobodilno delo. Zaradi velikega pomena, ki ga je imel Vidov dan za Srbe je tudi razumljivo, da je bila baš na Vidov dan proglašena prva ustava Jugoslavije. Toda s tem je bilo vnešeno nesoglasje v vidovdansko misel, ker je bila prva ustava naperjena proti Hrvatom, ki niso bili niti najmanj krivi vidovdansko nesrečo. Ce se smatra Jugoslavija kot skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem mora biti urejena tako, da se v njej vidijo vsi trije sestavni deli in da 80 vsi trije narodi zadovoljni. Zato je potrebno. da je sporazumno urejena. Vseotolastna-zeljnost enega ae zato tudi ne sme zakrivati z vidovdansko mislijo, ker bi to bilo v oprekl 1 r'jeno moralno vsebino. Samo sporazumno "Prejeta ustava je v skladu z vidovdansko mislijo. k miru in »naj prihodnje dni nikar ne izgubi živcev«. Vrhovni poveljnik nemške javne in tajne policije Himmler je bi! na obisku v Gdansku. Poučeni krogi napovedujejo, da bo gdanski senat (vlada) v najbližji bodočnosti proglasil priključitev Gdanska k Nemčiji in da bo takrat prisotna tudi neka visoka osebnost iz Nemčije, morda celo Hitler sam. Ako bi Poljska vojaško nastopila proti temu, potem bi bila ona napadalec — tako računajo v Berlinu — in Anglija ne bi bila dolžna priti Poljski na pomoč. Na ta način mislijo s pomočjo krivulje vendarle doseči svoj cilj, namreč združitev Gdanska z Nemčijo, brez prelivanja krvi. Takšna so bila poročila, ki sta jih Anglija in Francija sprejeli pretekle dni iz Gdanska. jih skuša po možnosti izvajati. Nedavno je bil sprejet v parlamentu USA zakon v prid delavcem. Izdelovalec tega zakona senator Wagner, tudi protestantske vere, je izjavil, da je zamisel tega zakona in pobudo zanj prejel iz socialnih naukov rimskih papežev. ČEŠKA s Razno. Preiskava o umoru nemškega policijskega poveljnika v Kladnu na Češkem je ugotovila, da so policista najbrž ubili nemški orožniki v prepiru. Zaradi tega mestu Kladnu ni bilo treba plačati globe 50.000 mark. — Nemško sodišče v Pragi je obsodilo policijskega stražnika Bulleja in Streha vsakega na 15 let ječe, ker sta 11. junija v Nachodu ustrelila češkega policista. •— Nemški kancler je podpisal uredbo, s katero dobiva Neurath, ki je protektor Češke in Moravske, polnomočna pooblastila, da sam izdaja katerekoli zakone za vse področje čfeško-moravskega protektorata. Obstoječe zakone tudi lahko razveljavlja. Pooblaščen je celo, da sme po svojem preudarku tudi spremeniti zakon o češko-moravski samoupravi. — Neurath je postal s tem vrhovni zakonodajalec za vse področje Češke in Moravske. RUMUNIJA s Nemška manjšina. Nemcem v Romuniji in Ogrski ne gre tako dobro kot njihovim rojakom v Slovaški ali Jugoslaviji. Nemcem v Madžarski se zx»perstavljajo predvsem Madžari nemškega pokolenja. Tako je madžarski poslanec Klein ostro izpadel proti Nemcem, katerih državljanska lojalnost da je dvomljivega značaja. Vodja nemške skupine dr. Muhi je v odgovoru omenjal, da je vprašanje narodnih manjšin siara, bolestna rana madžarske politike. Ta izjava je izzvala med Madžari silovit odpor . - Nedavni prestolni govor romunskega kralja je tudi omenjal, da Centralni Binarni»Whl ima romunski narod v državi prvenstvo. Zastopnik nemške skupine v Romuniji jo na! > izjavil, da razume kraljevo izjavo lako, da romunski narod zaradi svojega števila določuje značaj držaje, nikdar pa še Nemci ne bodo odrekli svoji pravici do popolne ravno-pravnosti v vseh vprašanjih narodnega, gospodarskega in kulturnega življenja. ANGLIJA s Tudi angleško potrpljenje ima sroje meje. Angleški ministrski predsednik Cham-< berlaih je imel nedavno govor, v katerem je dejal, da je mednarodni položaj zelo resen in podoben onemu v septembru 1938, le 3 to razliko, da je bila takrat še možnost za' umik. Sedaj pa je prevzela Velika Britanija obveznosti do raznih držav in te obveznosti mora spoštovati. Položaj je zatV> vse.bolj resen, vendar pa noče reči, da se vojna ne bi mogla preprečiti. Izjavil pa je, da ima tudi angleško potrpljenje svoje meje. DROBNE NOVICE 6 peklenskih strojev se je razletelo te dni v središču angleškega Londona; več ali manj ranjenih je 40 ljudi. Pogajanja med Rusijo in Anglijo za sku-pen bojni nastop — ko to pišemo — še niso uspela. Hudi boji ob mandžurski meji še niso ponehali med Rusi in Japonci. 300.000 dolarjev vseufiliškega denarja je poneveril in pobegnil rektor vseučilišča v. Luiziani. Vrhovni poveljnik italijanskega in nemškega letalstva ob morebitni vojrii bi bil maršal Goring, na morju bi pa poveljeval Italijan. 349 ladij se je ponesrečilo tako ali tako na vsem svetu v letu 1938. Narod, hi svobodo slavIja nad življenje, ne propade Na Kosovem polju ie te dni govoril tudi naš vojni minister Nedič, ki je povedal tudi sledeče: Kosovo je ostalo kot večni primer, kako ne izgubi svobode narod, ki to svobodo stav-Ija nad svoje življenje in ki jo tedaj, ko je ogrožena, brani s požrtvovanjem Miloša Obi-liča, kj je s svojo viteško smrtjo prikoval vsa srca tudi bodočih rodov v junaška srca. Morda se žrtev Kosova komu zdi celo nejw trebna, toda bila je rešitev poznejšemu življenju in je težki poraz spremenila po nekaj stoletjih v gotovo zmago. Kosovo polje je bilo primer in temelj, na katerem smo gradili današnjo državo. Ce bi bil knez Lazar pristal na to, da ostane Muratov vazal, bogat in varen, tega trdnega temelja danes ne bi bitov Tudi danes po 550 letih, prepojeni z duhom iz tega našega življenjskega vira, se zavedamo, kaj pomenita usodna skupnost in mo8 krepko urejene države. Neomajno čuvam« tudi misel in žrtev kneza Lazarja in kosovskih vitezov, da se ne bomo ustrašili umreti, če bi to zahtevala domovina. Vsem junakom pa, ki so padli na Kosovem polju za narodne ideale, junakom, ki večno žive, kličemo: Slava jiml Glavni trg med sprevodom Sprejem g. ministru Snoja «b prihodu i Maribor . I m l '"v" h?Čez koliko časa bomo z našimi pripravami gotovi? Treba bo vse odbornike temeljito obdelati.« >Da, treba bo! Mesec dni!« >No, v dveh tednih opravimo. Nekaj li, nekaj Benko, nekaj Polanc!« »Polanc? Ne vem!« je potiho dejal Brus in roka se mu je tresla, ko je lepil pismo. Oslinil je ovitek ter potolkel po ujem z roko. »Kako, ne veš?« se je vzpel Vidmar. Ves rdeč je bil v obraz. »Kako ne veš? Ali ti je kdo kaj rekel!« »Rekel ni, toda tako pamet sama pravi. Cisto enostavno. Polanc kuha nekaj svojega!« »Ali ne bo morda Polonce poslal k nam?« »Že, že. Toda ne smete pozabiti, da ima Štiri ljudi za seboj. Štirje in sam, jih je pet. Pet. Rupar ima tri. Trije in sam je štiri. Mi imamo sedem, sedem in vi ste osem. Pet in štiri in osem je sedemnajst in osem Otli-čanov, je pet in dvajset. Točen račun,« je štel na prstih Brus. »In zadnjič bo potegnili z vami Otličani! Saj ve-ete, Polanc je hotel Ruparja.« 7» »Pri naših, pravijo, je Bazk nezanesljiv. Če je Bazk, je tudi Vidic. Presneti namestniki! Prav Vidic mora biti namestnik. Skupaj držita kakor klešče. Če nam ta dva odrečeta, smo tam. Smo tam, ker Otličani so zdaj za Polanca. Če Polanca držirfio, bo vse dobljeno!« »France naj nam pomaga!« je pomežiknil Brus. »Kako? — Ze vem!« se je nasmehnil. »Saprarnent, bi fanta, ki je še zmerom tako neumen. Zmerom še tišči za Ruparjevo!« »Dopovedati mu bo treba!« je dejal Brus. Tajnik si je stvar dobro zamislil. Pri tej stvari se je vil kakor jegulja. Storil je samo to, kar mu je Vidmar naročil, če je le mogel, se je izvlekel, da je Vidmar izvršil njegov svet sam. Nič sa ne ve, kakšen bo uspeh in on ni maral nikjer pustiti prsta med vrati. »Dopovedati! Dopovej takšnemu!« se je jezil Vidmar in stopil po sobi. »Najprej Polonco v hišo!« je dejal Brus. »Če bo to zdaj še dal?« »Zakaj ne?« »Ne vem!« je skomizgnil z rameni. »Slišali ste zadnjič po pogrebu Meto. Tisto o Cilki in Lendetu in češnji so pogreli!« je Brus dvignil prst. »Ves pekel se je zarotil!« Kakor bi hotela potrditi, se je goja oglasila na češnji. »Meto izženemo. Ona ni iz naše občine. Po možu jo doma pri Stomažih. Dobro, da smo se spomnili, sicer bi ostala nam!« »Toda ne zdaj, ne zdaj!« se je branil Brus. »To nam stvar še bolj zamota. Ljudje bodo za tem nekaj vohali. Ona je vendar pri nas rojena in pri nas živi. Domačinke ne smole zdaj izgnati!« RAZNO Gostilničar Vrisk je bil napravi! na svoji krčmi n«vo tablo, na kateri je gostom obetal neverjetne užitke. — Ob 2 ponoči, ko je Vrisk najbolj trdno spal «o naenkrat začeli neznani ljudje erdilo razbijati na vrata in kričaje zahtevati, naj jim Vrisk gostilno odpre. Vrisk je ves besen planil k aknu in na razgrajače zakričal: Dajte mir in spravite se naprej! Ali ne ve" ste, da je ob !2 policij* eka ura in da se krčma odpre šele ob šestih z)«' traj To je sleparij«, so kričali' razgrajači. Ce 1« krčma od polnoči do šestih jutraj zaprta, zakaj pa imat epotem na novi tabli zapisano; .Ob vsakem času eveža, garka m mrzla jedila?« O Napoleonu Velike« gre glss, da j® jokal samo enkrat. Stal je o» bolniški postelji svajega najboljšega prijatelja maj-iala Lannesa in bil priča njegove smrti. Le-ta g» je tako pretresla, da 1» padel pred mrtvim truplom na kolena in za«1 pretresljivo ihteti. To je zgodilo v bližini Dunaja, kjer je marSal Lan« \ nristni slovenski duh I Kako » vsej svoji pristno-lli je liila pokazana verna slovenska kmečka družinska »oba s sicer preprosto, a z lepo vezanimi prti pogrnjeno mizo v kolu, na njej ležečo maSno knjigo, nad njo zopet v kotu sv. razpelo. Videli smo kar celo garnituro raznega kmečkega orodja, in kako lepo izdelanega! — ln Se neka posebnost! Presenetila nas-je cela vrsta domačih zdravilnih zelišč — kakor v lekarni — vse zbrano in nabrano na domačih tleh in pravilno (»sušeno. Med v*> to pestrostjo razstavljenih predmetov pa cvetje in zelenje, vse zopet tako preudarno razvrščeno. Koliko truda, koliko dela, koliko skrbi! Kaj čuda, tla je vsakdo od razstave odhajat poln hvale in priznanja. Fužine v Poljanski dolini. 26. junija je praznoval 70 letnico svojega rojstva v poljanski in žirovski dolini dobro znani Janez Mrak iz Fužin. Kljub težkemu delu in trpljenju je še vedno čil in zdrav, da bi mu Človek 6koraj ne prisodil toliko let. Vsako nedeljo jo šc žvrnto maha v 1 uro oddaljeno tarno cerkev k sv. maši. — Bog Živi našega jubilanta čilega in zdravega do skrajnih mej življenja! Izlake. Dne 20. avgustg t. t. se bodo Izlake zopet odele v cvetje in zastave. Prihitela bo naša katoliška mladina Se bližnje in daljne okolicc, da skupno z izlaško katoliško mladino praznuje dan, kakoršnega Se Izlake niso doživele. Tukajšnje Prosvetno društvo s fantovskim in dekliškim odsekom bo ta dan razvilo in blagoslovilo svoj novi prapor. Izlake se na ta veliki dan že sedaj skrbno pri|>ravljajo. Vabimo že danes. Kaj več o prireditvi pa še v prihodnjih tednih. Bled. letošnja poletna doba se vedno dobro drži. Nemci prihajajo v velikem številu. Blejci smo jih veseli, ker nam dajo vendar nekaj zaslužiti. — V juniju smo imeli dve telovadni prireditvi 11. junija so priredili fantovski odseki in dekliški krožki iz radovljiškega okraja javno telovadbo. i\a predvečer so blejski fantje pokazali štaletni tek od otoka do Prosvetnega doma in nato res lepo telovadno akademijo. V nedeljo do-poldne je bil pester sprevod, v katerem so šli 603 več kakpr premah! čim vet prostora, tsm udobnejša Irr iepia Jo vožnja. Podobno Je pri zajtrku. Bela kava nam bolj ugaja, to Je pripravljena z dobro mero »Pravega Francka«, kajti ta kvalitetni dodatek dajo kavi lin okus In lepo barvo ter jo polog tega zdravju koristen. Franck kavni pridatek člani, članice in naraščaj in narodne noše. Posebno so se postavili Ribljani in Gorjanci na konjih. Popoldan je bil ob veliki udeležbi na tenisprO-storu telovadni nastop. — Eno nedeljo pozneje je bila še ena telovadna prireditev, ta pa za celo Gorenjsko. Ves teden naprej se je govorilo o ogromni udeležbi. V četrtek so vedeli po cestah in lokalih, da je priglašenih že 6000, v soboto so govorili že o l.r>,000. V nedeljo pa je bilo v sprevodu točno 1497 ljudi v kroju in civitu; vojaki v tem številu niso obseženi. Neki hudomušnež je pripomnil: naj bi šli kar desetkrat okrog, pa bi jih bilo ravno 15.000. Tisti, ki so v tednu verjeli na ogromne številke, so bili seveda bridko razočarani. Pametni ljudje pa nič, ker vedo, da so nekateri v besedah hudo veliki. Lom. Proslava 20 letnice tukajšnjega prosvetnega društva 25. junija je bila lep praznik za naš kraj. Številni prijatelji katoliške prosvete so prišli iz Tržiča in okolice, iz Kranja, pa cclo iz Vodic. Lepo izvajane telovadne točke, dovršeno petje društvenega zbora in govori, vse to je pa v seh navzočih še posebe zbudilo zavest, da delo naših katoliških društev rodi res obilo uspehov in je vredno vse podpore. Ob začetku prireditve po končani službi božji v cerkvi, je zaiglrala god- ne« zadobil pri Aspernu Rmrtno.ncvarno poškodbo, kateri je podlegel v mali hišici dunajskega predmestja, tO vžigalic fin [« reSHo življenje. Dne 18. januarja 1937 so vjele ladje na morju klice, da ee po-fireSa ekspedicija, ki ae jc napotila na Južni tečaj, 6 mož. Ladje eo ee takoj podale iskat pogre-ience. Medtem je vrgel »ilen vihar pogrešan« še-«t'co, ki se jc nahajala na mali ladjici, v pečevje in ladjo razbil. Možje «w> te rešili na zapuščen otok. Prehrane je bilo dovolj, *«r je bilo v okolici dovoli rib in mor»kih tjul-Imeli Pa so eeboj ko-{"")."> vžigalic, medlem "o ie mraz vedno hujše pritekal in je bila nevarno«!, da možje zmrznejo, predno pride pomoč. Z zadiijimi vžigalicami se l'm je vendar posrečilo Pripraviti ogenj, ob ka-, em »o se greli cel te-°en. Nenadno jim vihar fotfasi pi-eproeto ognjišče « «o zrli smrti v ®bra*. kQ jih v zadnjem trenutku odkrije neka irov "''h Vzain* na Vidi bolbo onkraj mor- f1'"« elona, ki mu visi "a trepalnicah. »Torej kaj naj napravimo?« je zarohnel .Vidmar. »Kaj naj storimo?« j Nič, samo Polonco v hišo!« Vidmar je hodil od mize do okna iu nazaj. Na hrbtu je imel prekrižane roke in ustne so se mu krčevito stisnile, Jezno je zamahnil po muhi, ki mu je hotela sesti na glavo. >še danes stopi ponjo!« je nazadnje dejal ter si obrisal pot b čela. »Presnete muhe!« »Bom!« je dejal Brus. »In če dobim Polanca, potem smo na konju. Nekaj mu bomo morali dati. Podžupana, to že, toda še nekaj!« »Bo že sam povedal!« je menil Brus. Brus je odprl miznico, kakor da gleda v predalu skorjo suhega kruha in leeen nož za papir. Frav v kolu je ležal že umazan zobotrebec na starem zarjavelem peresu. »In veste še kaj!« je okrenil Brus glavo, ker je Vidmar še hodil po sobi ter krčil prste, kakor bi koga stiskal in davil. Pri teh besedah je postal. »Veste še kaj? Začnimo, da država noče dati krajnemu šolskemu svetu drv ter da bo treba odločnega župana, ki si bo kaj upal.« O Ruparju je bil neprevidno bleknil zaradi psa m konj in je slišal, da je Rupar njegove besede že izvedel, nato je moral skozi drugo vrzel, če je hotel ostati tajnik. »Torej!« je dejal Vidmar. »Polancu treba reči, praviš, da se potrebujejo odločni možje, ki bi meni naložili, naj povem Hanušu. Možje in ne mevžel In Polanc da je takšen in da nanj računam, mu reci. Kaj ti! lebi teče jezik kot namazan in boš že vedel!« Proti večeru je škrobotal Brus na klancu. Polanc je »tal pri nakovalu in gonil meh. Kakor navadno, je poslal Polanc sina k Bazku. »Ce ga še ni, počakaj!« Brus je sedel na rezilnik ter si oddahnil, ko je voščil dober večer. Prav tisti hip je prišel okoli vogla Fronc. Fronc je bil Ruparjev svak. Da je vroče, je dejal in oba moža sta rekla da je vroče. In Fronc je dodal, da je suša že zelo huda ter se obrisal. »Prav je, da te najdem!« je dejal Brusu. »7 .j pa morain izkopati za štirno. Vode iz Lokavščka le .i mogoče nanositi. Tako sem mislil: če bi namesto poleti v vročini voro, nosili pozimi v hladu, ko ni drugega (Jela, pesek, in bi spomladi skopali, bi poleti lahko imeli že vodo doma. Tudi nadučitelj je to rekel. Samo cementa ni. Cement naj da občina. Nekaj mi bodo dali ljudje, nekaj občina, izpokal in pesek nanosil bom pa sam. Za vodo nisem v skrbi, pri meni teče spomladi od zameta!« »Zdaj ni denarja!« je rekel Brus. »Novi župan naj to preskrbi. Pa saj veš, Fronc, da tebi nič ne pomaga. Ali nisi že vsaj pet let prosil ljudi in občino za cement in si od občine trikrat že dobil?« »Dobil, dobil! Premalo. In potem je bil dež. Ali sem mogel kopati v dežju? Pri meni je skala, ne mehko. Pa kopiji, Brus, če morešl Praviš, da sem vsaj petkrat že prosil ljudi. Prosil že in tudi nekaj dobil, pa se mi je prvo leto telica ubila na Golaki, drugo leto mi je umrl otrok — telico sem moral kupiti, otroka pokopati. Hvala Bogu, da je bil kmalu dež in da je Rupar imel polno štirno Lansko leto sem že imel denar za cement nabran. Ali ni gad pičil Tončke? V bolnišnico je morala!« »Tri dni. Da, tri dni bolnišnice,« je dejal Brus. »To pa ni toliko!« Zahtevajte v vseh lavnih , najboljši dnevnik »SLOVENEC^ 27 Gospod Volodijovski >Za božjo voljo, saj prebivamo v hiši tega Človeka!« je rekel zopet stolnik. »Jutri bo treba najti kakršnokoli stanovanje, in Če bi tudi postavili šotore na polju, da le ne tx>rno dlje tu bivali.« »Počakajte mojih sporočil, sicer se zopet izgubimo,c je rekel Zagloba. »Ce je Ketling posekan .. .< »Govori tiSe, gospod, za rane božje!« je zaklicala stolni kova, »sicer te bo slišala »lužinčad in bo to Je Kržiši povedala, ona pa je itak komaj živa.« »Pojdem k njej,« je rekla Basa. In skočila je gori. Oni pa so ostali v skrbeh In bojazni. Nihče v vsej hiši ni spal. Misel, da jo Ketling morda že mrtev, je s strahom napolnjevala njihova srca. Poleg tega je bila noč soparna in temna, grom je začel hučati in se valiti preko neba, pozneje pa so slepilni bliski vsak trenutek trgali temo. 0 polnoči se je prvi vihar v tej pomladi razbesnel nad zemljo. Zbudila se je tudi služi nčad. Kržiša in Baša sta prišli iz svoje sobe doli v jedilnico. Tam je vsa družba začela opravljati molitve in je potem sedela molče; kadar je strela udarila, je po običaju ponavljala v zboru: »ln beseda je meso poslala!* V žvižganju viharja je bilo včasih slišati nekakšen topot in tedaj so v strahu in grozi vstajali lasje na glavi Baši, 6tobiikovi in obema starima možema, ker se jim je zdelo, da se vsak trenutek odpro vrata in vstopi Volodijovski, umazan od Ketlingove krvi. Po navadi krotki gospod Mihael je postal prvikrat v svojem življenju težek kamen na srcih ljudi, tako da jih je že eaina misel nanj napolnjevala s trepetom. Vendar je noč prešla brez vesti o malem JMtezu. Ob dnevnem svitu, ko se je vihar neko- liko polegel, ee je gospod Zagloba drugič odpravil v mesto. ^ Ves ta dan je bil poln S« večjega nemira. Baša je tja do večera sedela pri oknu ali za vrati in gledala na cesto, po kateri je mogel priti gosi>od Zagloba. Medtem je služabništvo na povelje gospoda stolnika polagoma spravljalo stvari skupaj za na pot. Kržiša se je pridno bavila s svojim delom, ker je bila na ta način lahko nekoliko oddaljena od obeh Makovieckih in gospoda Zaglobe. Kajti čeprav ni gospa stolnikova doslej pred njo niti z besedico omenjala brata, je vendar prav to molčanje preverjalo Kržišo, ris,<'.."" dan, da se vidva s Keilingom ljubita Gospodi!"* Baša mi je to v pravični jezi vrgla v obraz, J? pa no tajim, da sem ves divji plainil iz le liise i^ letel maščevat se nad Ketlingom... Kdor vse w gubi, tega tem laže popade maščevanje in JaZ» vzel naše vrste, ko smo v nedeljo zvedeli, da jo blagovolil sprejeli pokroviteljstvo nad našo '.tO letnico voditelj našega naroda dr. Korošec. — .Sv. mašo. ki bo na prostem, bo opravil sam predsednik Prosvetne zveze univ. prot. dr. F. Lukiiian. (in bo tudi blagoslovil novo društveno in fantovsko zastavo. Slavnostni govor I«) imel minister dr. Krek; za primer pa, pa bi bi! on zadržan, pa bo govoril namesto njega naš poslanec dr. M. Stare. — Vse sosede vabimo, da pridejo v nedeljo gotovo k nam na .ležim. Veselilo nas bo, če pridejo že k dopoldanskemu sprevodu, ki se začne od Smerketove trgovine v Stožicah ob 8 dopoldne: v sprevodu bo igrala rakovniška mladinska godba. Kdor pa dopoldne ne utegne, naj pride popoldne k javnemu telovadnemu nastopu, ki se začne ob 3 na letnem telovadišču našega Fantovskega odseka. Na svidenje in Bog živi! Sv. Krii pri Litiji. V nedeljo, dne 25. junija, je bila blagoslovljena naša nova dvorana. Visoki mlaji in številni venci so krasili ves trg od cerkve do novega doma. Ob 2 je bil sprejem goslov, nato pa je bilo v cerkvi sprejetih 35 novih fantov kon-greganistov, ki so pred oltarjem prisegli zvestolio Maleri božji. Po slovesnih večernicali se je razvil iz nabito polne cerkve svečan sprevod k dvorani, kjer je spregovoril trebanjski dekan g. Ivan Tomažič in nato ob številnem spremstvu duhovščine blagoslovil dvorano in krasno Marijino sliko, ki so jo fantje prinesli v sprevodu iz cerkve. Slika bo odslej krasila dvorano. Po blagoslovitvi je bil na prostem ob najlepšem vremenu odsekovni tabor, kjer so naši fantje in dekleta skupno s sosednjimi bratskimi krožki in odseki — prvič pokazali, kaj znajo. Na odru je prvi spregovoril dr. Ivo Česnik, zastopnik PZ. Burno pozdravljen je povedal par besed tudi sivolasi nstan. tuk. prosv. društva pater Jan. Pristov D. J. Gosp. dekan je z njemu svojsko šegavostjo spravil vse občinstvo v dobro voljo. Nova dvorana pa bo še poznim rodovom pričala o zavednosti in požtrvovalnosti križkih faranov. Muljava. Precej živahno vrvenje postaja v počitniški dobi tudi pri nas. Skoro vsak dan obišče Jurčičev rojstni dom skupina izletnikov. Tako pride tudi mnogo obiskovalcev mimogrede s Polževega v našo lepo vas. — V nedeljo 9. julija bo prireditev v prid motorne brizgalne. Tunjic« pri Kamniku. Zapustil na3 je po komaj enoletnem službovanju priljubljeni župnik g. Andrej Križman, v katerega so imeli farani največje zaupanje, ter odšel delovat za delavstvo. Za ha na prireditvenem prostoru državno himno in je bila z navdušenjem sprejeta sledeča izjava: »Člani slovenskega katoliškega prosv. društva v Lomu, zbrani z mladino fantovskih odsekov in dekliških krožkov na proslavi 20 letnice, kar je bilo ustanovljeno lomsko društvo, izjavljamo: Tu, na aeverozapadni meji naše države, hočemo z duhovnim in telesnim vzgojnim delom po krščanskih načelih sloriti kar največ zato. da bo naša lepa domovina stala močna in trdna nasproti vsem, ki bi jo hoteli ogrožati, in delati hočemo, nlruženi s Hrvati in Srbi, za neprestan napredek Jugoslavije pod žezlom slavne hiše Karadjordje-vičev«. Vače pri Litiji. Te dni je preminula dobra krščanska mati Jujevec Pavla, po domače Bušelova mama. V svojem življenju je marsikaj preizkusila, največja žrtev za njo pa je bila, ko ji je svetovna vojna vzela ________ __moža. V njeni hiši ni manjkalo katoliških " ' ■ časopisov. Veliko je ' IHBfB pomagala fantovskemu odseku ter dekli-1HBHHBDI škemu krožku. Bog daj naši župniji mnogo takih krščanskih mater! Moravče. Kolesarja Maks Urankar z Limbar-ske gore in Avbeij Ciril iz Peč sta se oni večer vozila po cesti na Zagorje. V dolini med Pečami in Pretržem sta pridreviia drug proti drugemu: Urankar iz Zagorja, Avbeij pa je bil namenjen v Kolovrat. Z vso silo sta se zaletela drug ob drugega in obležala nezavestna. Obe kolesi sta se popolnoma razbili. Urankar je dobil hude poškodbe na glavi, za katerim je v bolnišnici že umrl. Avbeij, ki se je kmalu nalo zavedel, pa se zdravi v domači oskrbi. Otroku, katerega je imel pri sebi na kolesu, pa se ni zgodilo drugega, kakor da se je pri padcu onesvestil. — Na kongres Kristusa Kralja se vsa Moravška dolina prav živahno pripravlja. Zanimanje je zlasti med moško mladino, ženske pa bodo pomagale s svojo zgovorno besedo, da bo udeležba zares obilna. Jeiica. Samo še nekaj dni nas loči od velikega našega praznika, 30 letnic« katoliške prosvete na Ježici. Z vsakim dnem raste naše navdušenje; nepopisno veselje in ponos pa je pre- vse, kar nam je storil dobrega, (tog plačaii n torek smo slovesno sprejeli novega župnik« Janeza Frančiča. Bog daj g. župniku svoi nail-I blagoslov! J "a|Hl-'li Banjaloka pri Koferj«. Za birmo smo nr» novili našo župno cerkev, ki je silno kričala popravilu. — Pri nas so kraji, ki človeku ne n? dijo dovolj sredstev za življenje. Naš človek mora že v rani mladosti [»olikati po svetu in |o svetu, da preživi svojo družino. Zdrav,« se pa pri nas še dobro drži. 19 Borovnica. V nedeljo, 25. julija t. ]., j„ . znoval Zalar Matevž, cerkovnik pri tukajšnji iml družnici sv. Janeza v Sabočevein kar tri jubileje Z ženo Ivano, rojeno Svete, sta si, obdana od številnih otrok in vnukov, ob petdesetletnici poroka ponovno obljubila, da hočeta do konca potrpežljivo prenašati vse sladkosti in bridkosti zakonske« stanu. Obenem pa je preteklo tudi petdeset let, l l ir oče Matevž zvesto skrbi za cerkev sv. Janeza, v-il; teden vneto prebira Domoljuba, kateremu . ludi še skozi petdeset let ni nikoli izneveril. Zvestemu delavcu in našemu naročniku tudi mi iskreno čestitamo k n jegovi m trem jubilejem in mu želimo, da bi ga dobri Bog še dolgo ohranil , njegovo družico vred čilega in zdravega. Vranja peč pri Kamniku. Častilcem sv. IJrha snoročamo, da bo običajno vsakoletno opravilo sv. Urha v nedeljo t), julija. Na predvečer bodo ob 7 večernice. V nedeljo bosta sv. maši ob (i in 10. Vsakdo bo labko opravil sv. spoved. Darovanje za cerkvene potrebe! Vas vse vabi cerkvica sv. Urha na :t m visokem hribu, s katerega je krasen razgled. Vrhnika. »Žrtev »povedne molčečnosti« je naslov filmu, ki ga v soboto 8. julija zvečer ob 9 in v nedeljo popoldne ob 4 in ob 9 zvečer predvaja kino Prosvetni dom. Kaže nam ta iilm trpljenje dobrega župnika, ki svoje življenje posveti ubogim m dobrodelnosti, pa v zalivalo trpi zaradi laži nekega zločinca, ki se mu je izpovedal in nato izkoristil spovedno tajnost. Na ta film opozarjamo \olo prestavili na 10. julij. Cisti dobiček je namenjen za dograditev prosvetnega doma. n Št. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo 9. julija bo no Gorjancih blagoslovitev in otvoritev novega gostišča in planinskega doma. Sodeluje godba iz Št. Jerneja. Vabljeni t n Žrebanje srečk loterije rejcev malih živali je preloženo na 16. julija. n »Rešimo mladino pred alkoholom« je naslov važni knjižici, ki jo je izdal Higienski zavod v Ljubljani. Toplo priporočamo! n Podbrezje. Veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki priredi Prosvetno društvo na gasilskem vrtu v nedeljo 9. julija. Vabimo! n Nakup orožja. Na javni lieitaciji, ki se bo vršila dne 27. julija 1939 ob 9. uri v poslopju okraj, načelstva v Ljubljani, se bodo predlagale razne puške, samokresi itd. Licitacije za orožje se smejo udeležiti le osebe, ki so v posesti nabavnega dovoljenja za orožje in bodo smele kupiti le ono orožje, na katero se dovoljenje glasi. Na dražbi kupljeno oržje se mora v 8 dneh prijaviti občeupravnemu oblastvu prve stoimje in prosiji ali za orožni list, ali ?,a dovolilo za posest orožja. Vsak kupec mora razven kupnine plačati še takiio j)o 5 din za dražberii zapisnik, dalje takso po t. p. 81 zakona o taksah v višini 4% kupne cene. d XVI. višarsko romanje lio letos 12. iu 13. avgusta. Odhod iz Ljubljane ob 7.15. Vlak se ustavi na vseh postajah od Ljubljnae do Jesenic in vozi 10 minut za rednim jutranjim vlakom. Romarji, ki pridejo iz raznih krajev v Ljubljano, imajo tudi za to vožnjo 50 odstotni popust. Na razna vprašanja, če bo septembra kako romanje., moramo odgovoriti, da bo edino romanje na Višarje J2. in 13. avgusta. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi do 15. julija. Pri prijavi se jilača 80 din, v kateri vsoti so obseženi stroški za vožnjo od Ljubljane do Žabnice in nazaj, skupni potni list in vizum. Za skupni potni list rabimo stike v velikosti 4X5 in sicer 2 za osebo. Zadaj naj bodo rojstni podatki, iine očeta in matere in pristojnost občine. Romarji, ki so potovali lansko teto na Višarje ali letos v Rim, ne rabijo slik. Kongresne knjižice in znaki so pripravljeni za razpošiljanje po posameznih žu|>nijah. Opozarjamo župnijske pripravljalne odbore, naj jih začno takoj prodajati, ko jim bodo dostavljeni. kakor mi je Bog mil, sem te tako strašno ljubil in ne samo tako, kakor kavalir ljubi go«|>odično. Zakaj če bi bil že oženjen in bi mi Gospod Bog <)a je kriva, nihče drugi, zakaj, kakor je videli, je prst božji v tem, da naj ostanem jaz sirota... No, premagal sem se, premagal sem se!« Gospod Mihael je zopet prenehal govoriti m Meel hitro dihati kakor človek, ki se je po dolgem Potapljanju dvignil iz vode v zrak, potem je prijet "ržišo za roko. »Ljubiti tako.« Je rekel, »da hoče človek zase Vs"> "i umetnost. Trije smo, ki se nam srce trga, pomislil, boljše je, da eno prevzame trpljenje, °nima pa ustvari uteho. Bo« ti daj, Kržiša, sročo ? Kellingom!.,. Amen... Bog ti daj. Kržiša, sre-10 s Kellingom!... Mene malo boli, a to ni nič... Bog ti dai... Za božjo voljo, to nI nič!... premagal sem sel... Govoril je vojaček: ,nič!', pa je vendar zobe stisnil in začel sikati, z drugega konca sobe pa se je oglasilo Bašino vekanje. »Ketling, pridi sem, brat!« je kriknil Voiodijovski. Ketling se Je približal, pokleknil, razširil roke in molče z največjim spoštovanjem in ljubeznijo objel Kržiši kolena. Voiodijovski pa je začel govoriti » pretrgamim gla€<»StiMii mu glavol Dovolj je trpel dečko... Bog vaju blagoslovit .. Ne pojdedš v samostan.. Rajši vidim, da me bosta blagoslavljala, kakor pa, da bi me morala preklinjati ... Gospod Bog je nad menoj, četudi mi je zdaj težko...« Baša ki ni mogla dlje vzdržati, je planila iz sobe. Ko je gospwt Voiodijovski to opazil, se je obrnil k slolniku in sestri: »•Pojdita v drugo sobo,t je rekel, »in ju pustita sama... Tudi jaz pojdedm kam da malo pokleknem in se priporočim Gospodu Jezusu...« In odšel Je iz sobe. Na pol hodnika je pri stopnicah srečal Bašo, prav na tistem mestu, kjer je v jezi izdata Krn-lino ln Ketlingovo skrivnost Zdaj pa je stala Baša naslonjena na zid in strašno jokala. »T-iko mi ie hudo! ... Za bož o voljo! O Jezusi Gospod Mihael, tako čestiti, tako posten! 0 "SVTpmel za roke in jih začel po-liubliat" iz hvaležnosti in genotja. 1 »Bog ti Plačaj! Bog ti plačaj za tvoje srček i* rekel »Tiho, ne jokaj!« . , . * Toda Baša'je še bolj začela ihteti n.hhpat, Vsaka žilica se je tresla v njei od bolečimen z usti ie začela vedno hitreje zrak lov Ml Slednjič ie vzkipela in In bila z nožicami ob tla in začela tako glasno vpiti, da se je razlegalo po vsem hodniku. »Neumna Kržiša, Jaz bi enega goopoda Mihaela rajši imela nego deset "Ketlingov! Jaz gosj^od« Mihaela ljubim iz vse sile... bolj nego tetiko... bolj nego ujčka ... bolj nego Kržišo!...« »Za božjo voljo. Baša!« je zakllc.il mali vitez. In boteč njeno navdušenje zavreti, jo je objel, ona pa sc je z vso silo pritisnila na njegove prsi, tako, da je čutil, kako ji srce bi> kakor splašeni ptički, zato je jo že krepkeje objel in tako sta ostala. Nastal je motik. »Baša, ali me U res hočeš?« je spregovoril mali vitez. »Da, da, da!« je odgovorila Baša. Na ta odgovor se je tudi njega lotila razburjenost, pritisnil je svoja usta na njena rožnata dekliška usteca in zopet sta tako ostala. Med tem je zaropotal voziček in gospod Zagloba je planil v vežo in potem v jedilnico, kjer sta sedela stotnik in žena. , »Mihaela nit« je kriknil v eni eapt. »Iskal sem ga povsod! Gosjiod Kržicki je pravit, da ga JQ videl s Ketlingoin. Gotovo sta se bila!« »Mihael je tu!« je odgovorila gospastolnikova. »Pripeljat je Ketlinga in mu oddal Krzi=o.< Solnati steber, v katerega je bila spremenjena Loiova žena. je imel gotovo manj odrevene obraz kakor gospod Zagloba v tem trenutku Nekaj časa je trajal molk, potem pa si je stari šlahčiS pomel oči in vprašal: »He?« »Kržiša sedi s Kellingom tu zraven, Mihael pa je šel molit,« je odgovoril elolnik. Gospod Zagloba je brez. obotavljanja stopil v sobo in čeprav je že vse vedele vendar drug S ©strmel, ko je videl Ketlinga in Kržišo, ki sta ^ sedela s čelom ob čelu. Planila sta pokon u vsa zmedena in nista znala spregovor ti besedaj zlasti ker sta za gospodom Zaglobo vstopita tudi oba stolnikova. .Nadaljevanje.) ' Povesi brezdomca Postopač! Zoprna beseda! Posebno še tistemu, ki ni postopač po lastni zaslugi ia ki ga je življenja pot zoper njegovo voljo vrgla na cesto. In tudi še onemu, ki ima še v sebi spoznanje in čut vesti. Vem, da bi marsikdo rajši prenesel zaušnico, kakor da mora poslušati ta zaničevanjapoln naziv. Postopacev je več vrst. Nekateri so si krivi, da morajo vedno biti na cesti. Danes že davno osiveli možički so pred svetovno vojno delali po raznih krajih bivše Avstro-Ogrske: ceste, mostove in železnice. Zaslužek ni bil slab. Posebno minerji po predorih in po kamnolomih so imeli kar naravnost sijajne plače. Veliko izmed teh ljudi si je pozidalo svoj domek in si ustanovilo lastno družino in so začeli živeti »na svoje«. Nekateri pa niso mislili na prihodnje čase; živeli so kakor tiček v grmovju, iz dneva v dan. Življenje jim je potekalo v brezskrbnem uživžinju in zapravljanju, ali pa so imeli kakšne druge vidne ali nevidne zapreke in razmere, da se niso mogli postaviti na lastne noge in na trdna tla. Ti nekdanji lahkožive! morajo biti danes zadovoljni s skorjico kruha, ki si jo izprosijo od usmiljenih src. Po končani vojni se je število pocestnih znatno pomnožilo. V časih tolikokrat imenovane in po mnogih izkoriščane krize je beračilo vse: staro in mlado, moški in ženske, preužitkarji, bajtarji in še njih otroci. Pr»-sjaštvo je bilo na vrhuncu svoje slave. Saj je tedaj ta obrt tudi nekaj nesla. Danes srečujemo po naših cestah večidel le take ljudi, se niso mogli ali pa se niso hoteli povzpeti do lastnega doma. Med najhujšimi posledicami svetovne vojne je še do danes dobro cvetoče in razvito brezposelno cestovanje. Se novo vrsto brezposelnih naj vam predstavim. Nekateri iščejo dela. Ko ga dobe, se ga z vnemo poprirnejo in se ga drže ter hvalijo Boga, ki jih je nepričakovano poklical do sicer trdo zasluženega, a vendar lastnega kruha. Drugi pa se polotijo dela, ali ni jim vsako delo po volji, ali dela sploh ne znajo, zato se ga hitro naveličajo. Tretji so pa take sorte, da se nikdar ne drže dolgo na enem mestu, nikjer nimajo obstanka, kar neko nemirno žilico imajo in neka nevidna sila jih poganja po svetu, naprej in naprej, dokler je še veti a kej. Med te na zadnje omenjene duhove, nemirne in neugnane, spadam žalibog tudi jaz sam. Kakor skoraj vse tem duhovom, je tudi meni duh alkohola kriv, da moram na cesto in da se s ceste ne morem vrniti nazaj k rednemu življenju. Ta nesrečna pijača! Ta zakrivi največ siromaštva. Tudi mene je vrgla v vrtinec Življenja in mi pojedla pošten obstoj sredi človeških vrst. Zabredel sem v močvirje, iz katerega se jih je še malo rešilo. Spoznavam, da sem zašel, ali spoznanje je prišlo prepono. Nikdar nisem imel človeka, ki bi mi bil znal pravilno in previdno odpirati vrata v življenje. Davno so že za mano časi, ko dal<> že kai dobrega in pametnega narediti iz mene. Minili so in nič več se ne feodo povrnili, nikdar, nikdar več... Preljuba mladost, kam si se potopila! Kje si, kje si... Zakon mojili staršev je bil nesrečen. Oče in mati sta se poročila iz koristoljubja. Zato v hiši ni bila nikdar doma ljubezen, ni bilo medsebojnega spoštovanja; naš dom je bil vedna podrlija, hiša brez lepega in ljubega miru. Še danes se spominjam: večen prepir in večna kletev in za nameček še kaj drugega zraven. Dostikrat je sredi družinskih viharjev zaigral še alkohol svojo žalostno vlogo, in iudi jaz sem pomagal piti čaj, ki je bil s strupom namešan. Neštetokrat sem doživel to: kadar med rodileljima ni bilo vse v redu, sla se oba, vsak od svoje strani znašala nad menoj. Obunkan, preklinjan ter opsovan z najrazličnejšimi priimki in imeni iz katerih ni žarela ljubezen, sem se skrival in odmika!, kakor sem se vedel in znal. Koliko dni je bil prikrit jok moj tovariš in la kota moja kuharica! Kot otrok sem vse to mirno gledal, trpel, poslušal in prenašal, razume! vsega ravnanja mojih roditeljev nisem, zapomnil sem si pa vse. Kadar sem si pa kazen v resnici zaslužil, me pa niso znali nikdar pravilno kaznovati, niti mi dati potrebnega nauka in svarila, niti me opozoriti na posledice, ki bi lahko iz moje nerodnosti nastale. Včasih mislim: morda so me moji roditelji zares ljubili, a ljubiti niso znali ne mene, ne drugih svojih otrok, Tako smo rasli kakor zanemarjeni divjaki v vrtnarjevem vrtu. Ko sem šolo že zapustil, sem dostikrat spoznal, kako nepotrebne prepire imajo naši med seboj. Prosil sem jih, naj bodo pametni in naj prejenjajo s prepiri. Za plačilo sem bil sam ozmerjan z ne ravno najlepšimi priimki, zraven je še kakšna krepka padla po hrbtu. Na svojih potih vidim večkrat ob cestah znamenja, križe in na njih berem zapisano: »0 Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Prav v smislu te prošnje odpuščam tudi jaz danes svojim staršem in vsem tistim, ki me na mojih številnih potih sovražijo in prezirajo. Na stanovanju smo imeli naročene razne knjige in brošure, katere sem prebiral z vso žejo branja željne in radovedne duše. Danes 700 letnica minorilshega samostana v Pšaju Kakor le večkrat objavljeno, slavi minoritski samostan v Ptu'ju letos 700 letnico ustanovitve svojega samostana. Predpriprave za to slovesnost so v poluem teku. Cč. župne urade, naša katoliška društva in ustanove opozarjamo, da je želja samostanskega predslojništva, da se lega slavja udeleži vsa nasa javnost in z oo. minoriti proslavi ta izreden dogodek. Spored slavnosti bo približno sledeči: Prvi dan, 5. avgusta, bo »mladinski dant — otroški praznik. Drugi dan, 0. avgusta, je slovesnost za odrasle, za verske organizacije, posebno pa še za tretjered-nike ker se bo vršil ta dan tretjeredniški tabor za vso Slovenijo. Tretji dan, 7. avgusta, pa je romanje k Materi božji na Plujsko goro. Vsa nadaljnja pojasnila daje minoritski samostan v Pluju. Ob tej slavnostni priliki ae bo igrala na prostem na Minoritskem trgu Davorin-Petančičeva igra »Kuga« (po MešHvi povesti >Crna «mrt<) Igra »Kuga« se lahko «Si v minoritskem samo-' stanu v Ptuju. Uvod 10 din. Spominska knjiga pa rfn. »Jtra,kem se lahko tudi že kar naroči, tena bo zmerna. Natančni spored bo objavljen Nad 25 milijonov škode po povodnji Banska uprava, v prvi vrsti kn-«(ijsijj delek, zbira točne podatke o vseli škodah k jih |H>vzrofile letos zadnje tri velike |K>v<*lnii *!! Sloveniji. Podatki se zbirajo na podlagi navodil ki jili je izdalo kmetijsko ministrstvo v smish, sodobnih podatkov. Zaenkrat še ni dokonča! splošni pregled, koliko znaša celotna, (K) vseJ treh povodnjih povzročena škoda, ki' |,o daM presegala škode prejšnjih let. Banska uprava I« pač morala priskočiti ubogim ljudem na |«nioč i dobavo raznih žit, krompirja ia druuih poljskih pridelkov. Zaradi raznih vremenskih nesreč je bilo na primer lani razdeljeno med razne, po toči in |,0. vodnji. prizadete kraje 35.757 kg pšenice, S105 u rži in 256.450 kg krompirja. Letos bo treba pa{ še večje množine krompirja razdeliti med kraje trpeče po zadnjih povodnjib. V preračunskem letu 1938-39 je banovina za razne kraje, trpeče po vremenskih nesrečah izdala 2,150.000 din, država sama pa 3,250.000 din. Letos bo treba prebival, stvu priskočiti še z večjimi doneski. Splošno zatrjujejo, da znaša celotna, po treii povodnjih povzročena škoda v Sloveniji nad 25 milijonov dinarjev in najbrž še več. vem, da vsa ta reč ni bila najboljše vrste, zakaj na mojo dušo so vplivale vse tiste tiskovine kakor toča na rodovitno žitno polje. Porazno! To bo morebiti še najboljši izraz. Danes vem in spoznam, da ni vse branja vredno,.kar se tiska, in obsojam iz dna dušo tisto zoprno opravičevanje nekaterih naših sicer dobrih ljudi, češ: če bi ne smeli vsega brati, zakaj pa potem tiskajo! Zakaj...? še tole priznam javno, pred vsem svetom. Ce bi ne imel v duši vsaj majhnega drobca vere, ki sem ga odnesel od svojega sedaj že ranjkega veroučitelja, potem bi bil že davuo davno omagal in utonil v morju mlakuže in blata, katerega so mi drugi na-sipali na ceslo mojega življenja. Iz hvaležnosti ga imenujem javno. Bil je to pokojni marijapoljski župnik Ivan Miiller. Brez njega in njegovih navodil, bi bil padel še desetkrat bolj globoko, kakor sem sicer. Vselej, kadar se spomnim njegovih besedi, priTiajain do spoznanja, da dober duhovnik še po smrti živi in bo še živel, ko bo njegovo truplo že davno prekopano. Ko sem dal šoli slovo, so me poklali v mesto in sem se začel učiti rokodelstva. Poleg glavne obrti so tam izdelovali tudi razne likerje. Prišel sem v roke malovredneniu in popolnoma brezvestnemu pomočniku. Tam se je dogodilo, da sem se prvič v življenju do nezavesti napil. Gospodar — ali recimo mojster — se za moj napredek v izvrševanju dela ni dosti brigal. Za moj duševni napredek pa že celo ne; Tem bolj se je pa brigala za moje učenje gospodinja — mojstrica. Seveda le bolj v svojo korist. PesUvati sein ji moral otroke, donašal sem ji s trga razne kuhinjske potrebščine. Za plačilo sem pa pr«-jemal številne zaslužene in tudi večkrat ne-zaslužene zaušnice, da mi je kar po ušesih šumelo. O, da! Grenko je še danes poglavje rokodelskih vajencev in učencev in obrtniških pripravnikov, ki že danes ni povoljno rešeno. To, kar sem zapisal, srečava m še vedno na svojih potih križem po svetu. K" bi nekateri oče m nekatera mati vedela, kj" tavajo in kam zahajajo njihovi otroci, odkar so zapustili rodno hišo, marsikje bi pretakali krvave solze nad svojimi sinovi in hčerami. (Kedallavsajo.) ____ 8 boj za um časopisje u Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd! Kaj dostikrat se zgodi, da marsikatera lahkoverna oseba več let zastonj dela pri kakem po-«.,'sinili«, posebno pri takem, ki nima ruijnih dedi-;rv ali kakor ljudstva pravi >iiima prave žlabter, l,,.r' pričakuje I»a lastnik obljubuje, rekoč: jLe i ridii" 'le'aj' sai vež' da lx"" VBe ,cl'' zapustil.« Ia k heli suženj s,; re9 z vso vnemo potrudi, da bi i.«spodarju kolikor mogoče, ustregel in si » leni zagotovil posestvo po gospodarjevi smrti. Včasih tak gospodar svojo obljubo izpolni, v pretežnih primerih pa se lo ne zgodi. Tisti, ki je mnogo let brezplačno garal, gie navadno praznih rok od hiše ali pa ilobi malenkostno odškodnino. Večjo srečo pa je ime! čevljarski pomočnik Tone. Malevž je bil poročen s Tonetovo telo, pa je umrla. Olrok ni bilo. Matevž je začel vabiti Toneta, naj Expyrol< in ga v Nemčiji tudi uporabljajo, predvsem v industrijskih podjet-J»i, kjer bi ogenj, če bi izbruhnil, naredil gotovo nmogo več škode, kot pa kje drugod. Novo sred-etvo za gašenje požara je neke vrsto mešanica soli. Co to mešanico raztopilo v vodi, s katero fiasimo,^ jc takšno gašenje dosti bolj učinkovito, »akor če bi na ogenj zlivali samo navadno vodo. j reilveem se kaže učinkovito«! tega najmodernejša gasilnega sredstva v tem, ker preprečuje ,7° nadaljuje ilenje ožganih stvari. Ni se torej neba bali, da bi na kraju, kjer so gasili z »Kx-Pmionic, ponovno izbruhnil požar, kar ee sem pa '!» včasih tudi zgoKxpyrok najbrž tudi 1 ""jceuejši, da bi ga mogli uporabljati povsod. ska ^dielia L° KOtOVOJe kakšna vef'a 'idustrij-že s t i ' "1? bi,i 'u zdaj zadovoljni vndo l ' ,b' ,""el1 v*" l*>v«xl dosti navadne vode, saj se dostikrat po deželi zgodi, da pribiti E*"! kar več požarnih hramb z a j, o? n ku.rr"'.....'rizgnlnami, voo dogovoru. Matija Zupančič, pekarna. Dol. Logatec St. 31. 17-18 le! star fant se sprejme takoj za kmečka dela. LJubljana VII., Vodnikova 50 Lepega konja 2—3 leta starega, kupim oz. zamenjam za novi voziček na peresih. - Franc Hromeč, Šmartno, p. Moste. Fige za Žganjekuho, zopet na zalogi. - Pogačnik Fran, Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) c. 33 Kravarja sprejmem k osemglavl živini. Plača 250 din. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 10681. Hlapca za vsa kmečka dela sprejme takoj Scmrajc, Tomačevo 18, p. Moste. Kmečki mlin na dva tečaja, oddam v s 15. julijem. Trftvovc Justina. Jur- k.;>«frr S: a višja vas. Knetje! Za iSfi-b din dobite pri nas velike nove mla-tilnice s iresalniki in sitom. Stroji so prvovrstni. cena nizka. Ne zamudite prilike ln zahtevajte ponudbe. -Ferdo Smola. Sv. Jurij ob Jut. žel. Stoječo pšenico prodam. Istotam oddam v najem polje. Poizve se: Zg. Šiška št. 100. Hlapca vajenpfra kmečkih del. sprejmem takoj. Ljubljana, Vodnikova cesta tli. Vajenca sprejme seklrnl kovač za seklrarsko obrt. -Cvetko Ivan, Kamna gorica 72. Dekleta! Vse, ki hočele biti moderno, lepo in poceni oblečene — ste povabljene, da si ogledate zalogo raznovrstnih pomladnih in letnih vzorcev volnena in •vitenega blaga za obleke in blme, dilenrobcev, nogavic, krepdešitiov, ročnih torbic, svilenega pe rila itd. pri Ivan A. Grosek trgovina z mešanim blagom Trebnje na I^olenfslcem Svobodo znajo ceniti v vsej njeni Širini in globini samo tisti, ki so ie sami na sebi občutili TalptoT bit. __(nik.) ŠOLA V RETEČAH Zaradi nove stavbe je naprodaj prejšnja šola eno-razrednica, ob železniški postaji. Ima ograjen vrt £> a), družinsko stanovanje in veliko učilnico. — Zaradi ugodne lege je zlasti primerna za obrtnike, za lokal ali za stanovanjsko hišo. Eventuelno oddamo tudi le za kopalno sezono. Informacije daje šolski upravitelj. Oni gaber kupim za takoj ali »a posek pozimi. P i a č i i o takoj, tudi pred posekom. Ponudbe je potrebno poslati takoj ua upravo »Domoljuba« pod Številko 10392 France; »Svojo ženo sem poročil radi tega, ker se je razlikovala od vseh drugih, s katerimi sem kdaj govoril.« Peter: »Kako to misliš, razlikovala?« France: »Edino ona je bila tista, ki me je marala.« oo-eirt,e 'SiiN .' 1 11 ........ MLIN IN ZACrO NA DOLENJSKEM na srednje močni vodi, ležeči ob banovinski cesti blizu večjega trga, zaradi bolezni oddam za daljšo dobo v najem samskemu ali pa tudi manjši družini, ki bi imela v hiši tudi stanovanje. Nastop lahko takoj. Naslov pri upravi .Domoljuba« pod št. 5000. Nov redilni prašek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko bitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. (i din, po pošti 12 din, 8 zav. po pošti 24 din, tfavi. Ali ne bl mislila na kaj višjega?« — Špela: >Ni kaj vižjega? Saj res, iiupd mi še nov klobutfc GONILNIK JERMENE, ŽAGE ter vso NUNSKI g»OYftfi&£