Itahjani po zadnji veliki bitkl pri Gorici precej mirni. Dosedanje italijanske izgube velikanske. — Krvav izprehod t ATstrijo. — Naše čete hočejo v Italijo. — Križarka ^Amalfl" potopljeaa. Marabor, 14, julija. Dne 5. julija so biii Italijani med Gorieo in Tr- f žiSera pošteno tepeni in od istega easa niso poskušali ¦ na p r imor sk i ifOii ti vdčjih mapadov; Vr^ijo se 2e manjši napadi, kaikor o. pr. dne 12. jutliia, ko je ipri Redipulji napadlo ve6 infanteri-jskih polkov naše ondotnie postojanke. Seveda brez uspeha, kakor vedno. Pač pa trajajo artiierijsiki boji noč in dan neprejn-ehoma naprej. Tudi na.koroški in tirolski mej[i ni priglo zadnji čas do večjih bojev. Italijarii so baje Izgubili v dosedanjih bo.iih že okroglo 80,000 mož. Njiliove najboljše 6ete, alpinci in bereaglieri, so najvetS trpeli in sedaj prihajajo na vrsto rezerve in iinanjvredne srednje- in južno-italijanske 6ete- Kajpada toiamo tuHi mi na naši strani izgube, toda mso v nobeni primeri z italijanskimi Jzgubarai. Naše vojaštvx) naj.viefi trpi od ilalijanske artilerijo. ki bljuje noč in dan ogen] na nas. Jako nevarno ]e skalovje. ki leti od sovražnih bomb iti šrapnelov na vse strani, ter prizo|deva našim vojakom najhnit:« rane. Forofiila pravfjo, da imajo naši vojaki, ki branijo avstrijsko mejo proti Italiji, le eno željo, jiamreč da bi smeli. zapustiti strelske jarke i'n gnati sovražnika z bajonetom daleS doli v Italijo. Dosedaj so postojanke, ki 6ino jih zasedli prvi 4an vojske, še vedno v naših rokah. Vroča želja našlh Cet. »,Pester Lloyd" poro«6a, da je general Dankl nagproti .vojnim poročevialoem povdarjal, da bo prišel kmalu trenutek, ko se bo izpolnila vročai želja naših Cet, (Ja končno preidejo E splošnemu napadu proti Italijanoai. Krvav izprehod v Avstrijo. Avstrijsko ziinanje ministrstvo je izdalo knjigo, v kateri dokazuje s pismi in brztojavi, kako je Italija ves 6as, odkar se je za&ela vojska, proti nam dvoumno in izsiljevalno po^topala, dokler ni nazadnje pre. lomila dane besoide in objjubljene zvestobe. Zaniroivo je, kako ]e vojni veščak prr italijanskem poslaništvu poročal itaJijaiHSkiftoiu geiteraLn.einu štabu o našem vojnetm slanju1. Mesca a,prila 'tekočega leta j,e poroCal, da bo vojska Italije proti Avstriji le vojaški izprehod. Je izprehod, toda bolj pof-asen kakor polžev in nenavadno krvav, Naše čete upajo, da bodo Lahe kmalu lahko spreniljale, ko se bodo vrafiali s sprehoda domov. Italija ie voisko že izgubila? Zelo razširjeni švedski list ,iMorgenposten" poro6a: Italiianska voj,ska zoper Av.strijo se že lahk|o smatra kot izgubljena. Za zimsko vojsko v alpskem ozemlju je italijanska armada popolnoma nesposobna in tufti nima za kake boje ddlvolj odporne sile. V Italiji se bodo kmadii streznili, 6e še bo italijanska arma. da tudi v Med Ttalijaji nanje, da je bilo rainistrstvo zaslepljeno, ko je vero^ lomno odklonilo vielikodušno 'darflo cesarja Franca Jožefa. V Italiji se bo igra, ali bo bodoča Italija kraljestvo ali Ijudovlada, hitreje vrSiila, kot si to predstavlja ministrski predsednik Salandra. dene Italijanl obstreljuieio utrdbo ^Henzel". Ita/Iijaiiii, ki so že od zafietka vojske im)eli zaseobmejne kraje na koroškOHtalijanski meji pri Naborjetu, obstrdjujejb že od 12. juniia riaprej vsak član skoro noč in dan s teižMmi topovi utrdbo ,,Hen»el" ^imenovana po junaškem branitelju stotniku Henjsehi iz 1. 18091). Itailij^ami tudi tukaj zelo slabo zadevajo. Naši poškodbe na utrdbi sproti popravljajo in Italijanora krepko odgovarjajo. Trdnjava Naborjet zapira Italijanoin pot proti Be^ljaku in Geloivcu. Našl na italiianski zcmljl. Posebni poroSevalec B4Kolnisch.e Volkszeitung" poroSa zi italijanskega bo.]iš6a: Med tem, ko se na VeJ/ibe.m Pahi, razvija boj za posainezne postojanke, kateri je za Italijane skoro povsod brezuspešen, &tojijo A1 v s t r i j c i zajaodno od Vielakega Pala ž-e na i t a I,i j a n s k i h 11 e h. Z dr,znim finom so naše 6ete zavzele goro Monte Peralpe, ki nadvlajduje prelaz Cregone. Italijansko ozemlje, ki ga imajo avstrjjske cete ob tirolski raeji zasedeno, obsega 10 do 12 kilometrov in se še vedno poveCuje. • • * Opis velike bitke dne 5. julija pri Gorici. Kako so čutili in vedeli dne '5. julija Goričani, da se bij« velika bitka, opisuje očivMlec v ,,No\riem Casu": Dan 5. julija je bil pa vroSIi ;ZaSelo \q že zjutraj grometi, pa samo bolj v presledkih. Vsokjako pa se je zdelo, da je danes morda zopet obmostje pri Go_ rici prišlo na vrsto. Par dpi poprej so naskakovali kraško robovje pri Tržiftu in Zagradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razblti.. Morda bodo danes po, skušali pri Gorici. Vedno; bolj pogosto so se stneli ponavljali; proti osmi uri so prihajali že prvi sovražnl šrapneli. Svigali so čez mesto v. različnih smereh. Ljudje so se sprva plašno zgiibalij nehote glava potislkali med pleča in se sklanjali. Pa šraptijeli so s svojim sikanjem in žvižganjem leteli naprej. Gledali so za njimi, dasi jih niso videli, ter poslušali, kjje bi Vtegnili razpofeiti. In dalje se je zaslišal trfilsk: šrapnel je šel pi-eko grada in onstran nekje razpočil. Ka| se je zgo. dilo? Koga je zudelo? Odgovora na ta vprašanja Iju. d}e niso iskali, ampak feli dalje za svojimii opravjci mirno v zavesti: šrapnel mene ni zadel, pa tudi blizu ni padel. Zopet j-e v zraku završelo; pogledali so v zrak, a šli naprej. Le deklice so prifiele bolj plašno hHeti preko ulic, ki so izpostavljene jugotzapadni stra ni. Profi deveti uri zjutraj je že postalo bombardlranje tako, kfekor ga v Gortoi še ni bilo slišaiti. Doseglo je svoi višek ter ostalo na nj&m do približno štirili popoldi:e, ne da bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nefcaj strašnega, ncpopisnega, veličastnega. Posebno na južncHzapadni meji mesta. Tu. sp vse mnogo lepše sliši in — vživa; poulicah in trgih v mestu je toliko živijenja in, vrvenja, da se bombar(i r'Mije preoej p-resliši. Bolj ko pa greš proti jugozandu, bolj ti prihaja vse na užesa. HFŠe so precej r.e- rf ^1^1""1 * i -^TT ! "'»Ijudene, - tu stanujejo bogatejši, ki so se iz me- v bodofte dosegla take poraze, kot doseduj. sta ie davn0 umaknili4l ulit% tUie In prazne; vsak ijajii v kra-ijestvu vedno boU dozoreva priz- šum se odmeva in napravi glasove stokrat v«2je, ka- kor so v resnioi. Pa 6e bi tega tudi ne bilo, zadostovalo je popolnoma, gledati in poslušati, kar se je vrŠilo. N-a Kalvarijo (hrib pri Gorioi) in na višlne nad Podgoro so padali streli, granato, Srapneli In ml- ne. Grmelo je in divjalo po ozra^ju, kakor da bi bil sara sodnji dan. Kakor da bi kedo cele vozove dolgih velikih desk: metal iz tretjega nadstropja na gladki tlak med visokimi hišaml zaprtihi prazrrth ulic, tako je treskalo in odmevalo po raz/biurjenenii iozra8ju, In to zaporedoma, nepr<enehoma. Bile so sovnažne grainate, ki so padale v jxidgorske viSine, se vanje zajedale in se. potem s ^rahovito mogočnostjo razpočile. Cele gore dima in zemlje so prifeele rasti iz roesla na gori, kjer se je to godilo, in se potefm širile na, vse strani — Črno — sivo in gndo. Hiše so se tresle, ljudje so kar plašno obstajali. Tiako od blizu je treskanje prahaj-alo, da se je človek nehote ozrl ;,a (!esno ali levo, ali ni morda tam granata padla na tlrt. Isto. časno s tem treskianjem so ti prihajali na ušesa grozni poki šrapnelov, drug za drugim brez presfetnka. Na višinah tam doli so se prikazovali ognjenim piki z belinii oblažki. Kakor da bi gadi, vidni samo po svojih glav^ah, iz nevidnegai ozadja sikakali naprej, besno sikali z jeziki in spušfiali svoj strup! Zrak je bil miren, OblaSki so kakor bele repatice nekaj časa obstajali na mestu, potem se vzdigali in plavali nad višinami. Ce si pri tem gledal pa Kalvarijo, pa si vldel od trenutka do trenutka ogromne ognjene piramide^ ki so se pa takoj umikale Srnemu debelemu dimu. Vrelo je, kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala iz sebe, Delo granat Vsie to. — Ni mogo&e jih šteti, Najmanj sto do stodvajset v minuli, — Sedaj se je pa pokazal dim na dnu od vznožna Kalvarije. Vedno višje se je valil, vedno vecje oblike je zavzemal. Grozen pogled! Granata je bila zgrešila svoj cilj, pacila v vas, predrla hišo in \o zažgala. Gori! Sovražni Šrapneli in1 sovražne gran-ate s;ka.]o fez naše glave. Vsake tri, štiri minute ena, Tako 6udno sika in vrši! Poleg tega se zdi, kakor da bi kje blizu ogromen vrtlneo požiral in vsesavaj vase zrai, dočfm se zopet likratu od druge strani zrak zvija in zviia; prvo nam javlja prihod granate, drugo Šrapnela. Ko slišiš vse to, je že granata dose^Ca svoje mesto in šrapnel tu'di. Tako treska In sika in poka in se zviia v girozansko veličastnih zvokih skozi ozraičje. 'Odinora nobenega. * * Toda tudi našl odgovarjajo! Bjesno, silno, zavestno, zmagovito! Tu najde vsak stnel svoj cilj, Zdi se ti, 'da gledajo in mislijo vse te nevidne baiterije, \'Si ti skrivnostno skriti topovi. Zamolkli gromi na&ih gonskih topov ti prihajajo na uho; potem> poki naših havbic, da se hiše tneaejo skoz in skoz; sem pa tja zopet mogocni siloviti streli naših možnarjev. Klakor da bi bilo tisoč pretepenih lačnih. psov v bližini, ki cvilijo in stokajo s svojim lajanjem, tako ti gre ta strel skozi ozračje naprej. Ovjilenj« m pasje lajanje se ponavlja v enomer, sedaj. močneje, sedaj bolj tiho; sedaj iz daljave, sedaj iz višli.ne. Zdi se ti, da vidiŠ vse te pse nekje pred seboj, ki pretepeni in la&ni mi_ lo gledajo v tebe in cvilijo in .stokajo in tulijo. To je strel iz možnarja, ki nese smrt in grozo v vrste sovražnika. Dira je napolnil ozračje krog podgorskih vlšin, Tam gori pa pokajo pugke: pok, pok, pok; tudi hitreje, da jih ne moreš šteti Dn'dranje strojne pu&ke; sovražjiik pripravlja nagkok; sedaj drdra od tam, seda] zopet od tajn; Bog ve, kako tam gori zadaj kosi smrt. . . Lastovke se ob tem nepopisnem gromenju v(edejo kakor omotene. T,u sede ena na brzojavno žico, pa ne ve, kaj poCeti. N© poje, 110 igra, niti si ne upa več odleteti. Tam se jih c«la jata zapodi v vejevje divjega kostanja; tam zopet stikajo plašno preko streh kakor pred nevihto. Ob hiši pa je straža, da bi ljudje ne šli preblizu sovražn^mu ognju. Cu-dno, da mora biti straža v ta nainen, tuka|! Ali nimajo Ijudie dovolj, razuma, kaj treba storiti? Zdi se res, da ga nimajo. Med tem, ko treska iji grorai, ko poka in sika, ko se zrak zvija in požira, ko ti oel pekiel zija nasproti, prihaja mlada mati z detetom v jTaTOčju; pndstrašena pripovrettuj©, da je zadaij na cesto priktel štapniel in ubdl enega otroka, enega pa razmesaril, . . Potem pa gre sama ravno proti jugozapadu- napnej. Ustavi jo straža ter jo opozori na nevarnost, Pa ji odgo\wi, da gre prija* teljico par hig naprej obiskal Šrapnel je gotovo n« zadene. — Straža jo pusti. Gre napraij, mirno, korak za korakom, igra se z otrokom v maročju ter mi&li In je prepričana, da je šrapnel ne zad€»ne . . . Kalvarija pri Podgori. Goriški ,,Novi Cas" piše: Dan za dnevom iinamo sedaj priliko gledati na Kalvarijo pri Podgori blizu Gorice. Cudovit pogled se nam tukaj nudi. Sovnažnifc napjenja vse svoie sile, da bi to višii 0 zavzel. Tisoče granat se je že zaborilo v nje greben; marsikdaj smo že mislili, da mora Kalvarija pod strašno silo sovražnega ognja razpočiti in zginiti v prah in pgpel. Ni gotovo ve5 mesta na njenem vrhu, ki bi ne bilo razbito in raztrgano od strelov laSkiih topov. Ni golovo mesta, ki bi ne bilo pokrlto s kosi in dirobci jeklenih granat m šrapnelov, ki jifi je tukaj v ncizmernih. množinah sovražnik nasul. In vendar naša Kalvarija še stoji in še vedno stoje na njoj tudi trije križi, od katerih je ta 240 m nad morsko gladino se vzdigujoči grič dobH svoje ime. Enkrat je bila že Kristusova podoba s sreHniega križa od sovražnega strela strgana na tla. Pa vstal je iz srojega kritja Dailmatineo tor navzlic og-, uiii in dimu v toči ^rapnelov na tleli leže^o podobo Kristusa vzel v svojo roke, nesel jo h kri/u ter jo zo- pet pripel na pr©]Šnje mesto. Saan Bog je poveliSal njegov čin! Kajti v hipu, ko se je odmakml od kraja, kjer je Krfstusova podoba Wžala na tleh in stopil dva koraka proti križu, se zarije ogromna granata v zemljo, kjer je pravkar stal, razpoči s stra&anskim pokom ter pokrije vse na okrog z zemljo in kamenjem. Dalmatinou s& prav ničesar ni zgodilo! ;T,ovariši pa so mu častitali h hrabremu činu njegovie pobožnosti ter obSudovali varstvo božje, ki se je nad njim pokazalo. Kalvarija stoji! Zidovje, ki bi je LaM tako radi razrušili in dobili v svjoje roke, 'kljubuj© mojgočno vsem njili naporom in vsemu njiliovemu divjemu ognju. Nepremagljivost pa podajajo temu zldovju j)unaški sinovi bratske Dalraapij-e, junašiki '\ioia\ki sploh, ki so tam gori zbram od vsel* 'delov naše monarhije. Ni ga razločka med njimi! Bna misel preveva vse: Mi se borimo tukaj za prostost, katero nam hoče Lah vzeti in steptati! Mi se borimo proti verolomstvu in nezv©stobi, v katerih imenu gleda Lah proti nam! Mi se borimo vsi brez izjeme za državo, v kateri L mamo vsi svoj dom, Z združenimi mo6mi — in vojaki so nepremagljivi, In oni tvorijo z našo Kalvarijo zid, ob katerem si sovražnik r,azbija glavo in prek katereg*a ne pojde nikdar do naše Gorioe, ki se razpro stira v-vsi svoji, nežnosti irv lepoti ter v svoji bujni vrtni krasoti pred njegovimi pohlepnimi očmi . . . Križ pa, ki se dviga na gori, je za vojake znak neizčrpnih mo&i! Tam gori se čutijo varne. Sami pri. povedujejo, s kakim zaupajnj&ni se sredi granat in šrapnelov iz svojili jarkov ozirajo na križ, nia Kristusa, ki z razpetimi rokami blagoslavlja nje 111 njih napore ter stoji ob strani onim, katerim so bile prizadjaue pekoSe rane, da jih junaško prenašajo, a tu_ di onim, ki v službi domovin« umirajo in iš&ejo v Niem s svojimi zadnjimi pogledi milostn-ega sodnika... Hrvat ostane na mostu, koni pade v Sočo. Ko «50 dne 7. junija Lahi obstreljevali goriški most in je ena laška grajnata padla na most, je bil na njem ravno avstrijski vojak z vozom. Ze ko ]6 priliajalo sikanje vedno bližje, je sfcocil raz, konja. To je bilo previdno, kajti že v prihodnjem trenotku je vrglo kpnja čez mostno ograjo v S060. Vojaka odkraja ni bilo videti. Potem se je priplazil iz dima, sicer ramjen po obrazu in na nogi, a vendar ne nevarno. Nesli so ga na voz, odkoder je okoli stoječo pozdravljal smehljaje s cigareto v ustih in s krvav&m obrazom. Bil je Hrvat. Obed mrtvih. Gunajski listi porogajo: Na oni strani So5e leži vas Mariano, kjer so se pred nekaj dmevi udama- <5ili sovražnlki. Nebega dn«krog poldne smo opaziti, <la obeduj&jo častniki zunaj.poleigi nekiB>hiše?; bilo-. jib. je 26. Srddi kosila sproži ua&a, baterija stku&ni sla?el!; «na granata se _je razpočila sredi med častniki,. taiko, da je bilo to njiliovo zadnj^) kosilo — kosilo mrfevili. Ufiinek je bil strašen; mizain časitjiaci so^bili kaikor poroadeni. Od neke driige bateri|e so videliičastniSki Stafe, general je šel s svojimi 6astaiki proti bojni: črti- N&enkrat zadene naš strel; sradl družbe.' General in ne_ icaj častnikov je padlo3 drugi so se razkropili. Pazn«jo smo videli Castnike hitetc k ranjenim. ESrugi aijrel je zadel tudi, te. Nato je priSJo sanim«o -os»bje, U je odneslo generala, 80.000 Italijanot padlo ote SoCi^ Italijainaki list ^Tribuna" piše^. da) so ižgnfeili Italijani y bojih ob So6i IdSsedaj že 80.000? mož» Naša mornarica. Ino^emski listi venamer prinisišajo poročila, da je naša morn,'arica vsled sovražnih napadbv isgrabila ve6 ladij. Uradno se temu nasproloo zatrjuje^ da naSa slavna mornarica v &oju prott Italiji ni doživela iiobene, kakšnefeibodi izgube in da so tu«il poročila inozemskih listov o poškodbah na&ih podimorskib. čol;:ov popolnoma neresnipha, Naš podmorski čoln potopil italijansko križarko ,,Amalfl". Dne 7. julija, ob pol osmi uri zfntrai, je poix>pil torpedni strel našega podmoEsKega čolna v sevefrnem delu Jadranskega morja v bližini italijanske obali italijansko križarko b,;Amalfi.!" Od torpednaga strela zadeta fcrižarka se je taicoj nalgnila na levo; stran. gtiri italijanske križarke so tiitro prihitele zudeti križao-ki na pomofi, iz Benetk sta pa odpluladva ifalijanska parnika, da se udeležita rešilnega dela, Od poaadke, ki je štela 684 mož, j© bilo rešentfi 500 mož, ostali so našli smrt v morskili valovih. Dočim italijansko vojno brodoivje še Oosedaj nJ doseglo nobenega drugega uspeha, kakou ida si je o gledalo otok Vis^ kjer je bife leta 1866 pod adlnirlalom Persanom od riašega admiirala 'Tfegetthoffa tako liudo tepeno, obstreljujejo naše- ivojne ladje pray ugpešno italijangKo morsko obal, fcateri so že prizadjale Cez 200 milijonov lir šEode, in potapljajo italijapske y@im ladje in podmorske Čolne.