137
Novice.
— Osebne vesti. Rudniški oskrbnik v Brixleggu, Alojzij pl. K oseh in, je imenovan oskrbnikom materjalij v Idriji. — Okrajni sodnik v Buzetu, dr. A. Barzelatto, je imenovan dež. sodišča svetnikom pri okrožnem sodišču v Eovinju. — Deželnosodni svetnik v Novem mestu g. Tomaž Einspieler je premeščen v Ljubljano Deželnosod^imi svetniki so imenovani sodni tajnik g. Vajkart Graudini za Novo mesto državnega pravdnika namestnik v Ljubljani g. dr. Martin Travner za Ljubljano in sodni tajnik v Mariboru g. dr. Gustav Wokaun za Maribor. Deželnosodnima svetnikoma in predstojnikoma okrajnih sodišč sta imenovana gg. dr. Josip Fraidl za Ptuj in dr. Karoi Gelingsheim za Kozje. Deželnosodni svetnik v Ljubljani g. Karol Ekl je imenovan dr. žavnim pravdnikom v Celju, sodni pristav v Ljubljani g. Albert vitez Luschan državnega pravdnika namestnikom tukaj in avskultant g. dr. Valentin Flerin sodnim pristavom v Senožečah.   — V Dobrno je prišel kot kapelan g. M. Žemljic.
—   Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov, kateri se je vršil včeraj dne 6. t. m. v Ljubljani je bil mnogoštevilno obiskan.   Njegove  sklepe  priobčimo v prihodnji  številki.
—  Primorski dež. zbori, ^amreč goriški, tržaški in istrski so sklicani na dan  15. t. m.
—  t Nadvojvoda Ernest. Dne 4 aprila umrl je leta 1824. porojeni nadvojvoda Ernest, kateri je bil 1. 1860. nekaj časa vojni zapovednik v Ljubljani.
— Kopališče na Toplicah pri Novem Mestu je bilo otvorjenc letos že 1. aprila.
—   Prebivalstvo kranjske dežele je koncem minulega leta štelo 504.974 duš. Umrlo je 12.016 oseb, rojenih je bilo 18.342, umorjenih 26, samomorov 30.
—  Električna razsvetljava v ljubljanski frančiškanski cerkvi je bila vpeljana dne 30. m. m. Ob 10. jo je preskusil mestni inžener Al. Ciuha. Cerkev je razsvetjena s samimi žarnicami, ki se nahajajo v steklenih tuiipah na pozlačenih kan-delabrih. Kandeiabri se nahajajo samo na stenah, sredina cerkve je prosta. Vseh žarnic je 90.
Štajerska kmetijska družba šteje sedaj 63 podružnic in 4112 članov. Na Gor. Štajerskem je 23 podružnic s 1717 člani, na Srednjem Štajerskem 16. podružnic s 663 člani. Poljedelsko ministerstvo je minulo leto v povzdigo ribištva 1000, bučeloreje 200, hmeljarstva 500 in kuretninoreje 500 gld.   Za popotne   učitelje je država   dovolila   3500   gld.
—  Tržiška železnica. Obravnava glede proge nameravane Železnice od Kranja do Tržiča se ne bode vršila dne 6., ampak 27. aprila, ker se zaradi deželnega zbora obravnave ne moreta udeležiti se deželni odbor ter trgovska in obrtniška zbornica.
—   Nagrade za pokončane zveri. Deželni odbor kranjski je izplačal v minulem letu 30 gld. za jednega medveda, 10 gld. za medvedko, 38 gld. za 19 vider, 30 gld. za šest steklih psov, 5 gld. za steklo mačko.
—   Nemško nacijonalen shod. Iz Celovca se piše. Dne 23. trm. zvečer priredilo je tukajšno nemško nacijonalno polit, društvo shod, ki je bil po poročilih nam nasprotnih listov dobro obiskan. V prav lepi slogi udeležili so se ga nemški nacijonalci in socijalni demokratje. Predsedoval je podžupan dr. Metnic, glasoviti kričač in poslanec V. kurije dr. Artur Lemiš pa je poročal o političnem položaju, govoril je skrajno in čisto v smislu Schonererjevem, tako da mi je segel vladni zastopnik v besedo. Lemiš se zato ni dosti zmenil, marveč je po svoje nadaljeval, saj ve, kaj mu je na Koroškem vse dovoljeno. Dva socijalistična govornika sta se izjavila zoper obstrukcijo. Znani dr. Plohi, tajnik trg. zbornice, je predlagal ojstro resolucijo, kateri je vladni zastopnik zopet ugovarjal. A predno je mogel glasovanje zabraniti, so se že vsi zborovalci izrekli zanjo. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko uradnikov je bilo na tem shodu.
—   V državnem proračunu oziroma proračunskem provizoriju se nahajajo v drugem četrtletju za Kranjsko naslednji: 15.000 gld. za nove stavbe, pre- in do-zidave; 9900 gld. za poprave v ljubljanskem licealnem poslopju; 22.130 gld. za nakup stavbišča za novo sodišče v Ljubljani; 50.000 gld. za nakup in dozidanje novomeške vojašnice; 100.000 gld. za zgradnjo novega gimnazijskega poslopja in 100.000 gld. za zgradnjo justičnega poslopja v Ljubljani.
—   Reka pred 50 leti. Eeški list „La Bilanca" piše, da so pred 50 leti najodličneji Rečani, meščani, uradniki in trgovci, prisego položili vernosti hrvatskemu narodu in splošno glasovali za to, da ostane hrvatski jezik uradni v vseh uradih Reke. Mestni svet je ob jednem zahteval zjedinjenje Reke s Hrvatsko in sklenil žrtvovati 300 gld. za meč banu Jelačiču. To je bilo leta 1848 — a danes? Kako je danes na Reki, ko se pogreza drug za drugim reških odličnih Hrvatov v močvirje renegatstva. Hrvatska bi pač morala doživeti zopet kaj resnega v zgodovini, da bi je zopet zbudilo iz spanja.
138
—   Železnica Matulje - Opatija. Baron Schwarz, ki je te dni dobil predkoncesijo za gradnjo te železnice, dovršil je prvo merjenje te proge. Nova proga bo oddaljena od sedanje postaje na Matuljah na višini kakih 140 m, potem pa se bode polagoma spuščala proti Opatiji. Nova postaja bode stala nad Opatijo, a tako, da sj zamore progo podaljšati do Ike, Lovrane itd
—   Tržaška odvetniška zbornica je odposlala pravosodnemu ministru dolgo spomenico proti slovenskemu jeziku pri tržaških sodiščih. Italijanski odvetniki se sklicujejo na stari sodni opravilnik iz 1. 1871, ki menda govori le o jednem jeziku, in seveda je po njihovi trditvi le italijanski. Uprav smešt-n pa je argument, češ, da bi se bile že davno vpeljale slovenske obravnave, ki bi se pokazale potreba. To ravno dokazuje staro krivico, ki se godi slovenskemu prebivalstvu. Tisoč let krivice ne ustvarja jedne same ure pravice. Zaradi malomarnosti laških advokatov, ki se nočejo učiti slovenskega jezika, naj torej trpi pravosodje, naj se kršijo v zakonih zajamčene pravice ! Grof Badeni je rekel svoj čas: Učite se slovenščine!
—   Nemško maščevanje Občinski svet ljubljanski je sklenil, nastopiti s primerno odločnostjo proti plinovi družbi. Kranjska hranilnica je odgovorila za to s tem, da je c. kr. obrtni strokovni šoli odpovedah prostore v Virantovi hiši. Tako postopanje je navaden škandal, ki je toliko večji, ker se zavzema hranilnica za družbo, katera je desetletja molzla Ljubljano na nečuven način, in s katero so 1. 1860. takratni nemškutarski obč. svetniki sklenili za svoj žep sicer jako ko-ristno, za občino pa skrajno škodljivo pogodbo.
—  Šolska debata v koroškem dež. zboru Pred kratkim sta slovenska poslanca v koroškem dež. zboru sprožila vprašanje o uredbi koroških šol. Njihovim zahtevam se ni uprla samo nemška večina, ampak uprla se jim je tudi vlada, iz česar je razvideti, da na Koroškem ne smemo ničesar pričakovati.
—   Glasbena Matica je imela pred Veliko nočjo izreden občni zbor. Povod mu je bilo delstvo, da je odbor odklonil zahteve koncertnega mojstra M. Hubada Občni zbor je to postopanje, vsled katerega je hotel M. Hubad izstopiti iz službe "Glasbene Matice" obsodil in je dotični sklep razveljavil. Odbor je vsled tega odstopil. Občni zbor izvolil je nov odbor. Novim predsednikom je bil izvoljen dr. Ferjančič.
—   Kardinalom bo v kratkem, kakor poroča Slovenec", imenovan goriški knezonadškof dr. Jakob Mi s si a.
—   Nekaj se pripravlja. Štajerski dež. šolski nadzornik Zindler je te dni na tako čuden način inspiciral slovenske paralelke na mariborski in na celjski gimnaziji, da se štajerski Slovenci boje, da vlada te paralelke namerava odpraviti.
—   Mestna hranilnica v Radovljici, V mesecu mar-cija 1899 I. je 146 strank vložilo 30 394 gld. 54 kr. 127 strank vzdignilo 11.668 gld. 57 kr. 36. strankam se je izplačalo posojil 21 405 gld. stanje ulog 627.218 gld. 36 kr. denarni promet 106 890 gld. 86% kr.
—   Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Gospod veletržec in predsednik kupčijske in obrtne zbornice v Ljubljani Ivan Perdan kot založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda zopet 200 gld. — Vesela družba pri sv. Petru v Ljubljani 1 gld. 14 kr. — Slavna posojinica v Slovenski Bistrici 20 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Prelovca v Idriji 4 gld. 31 kr — Slavna posojilnica v Zgornjem Tuhinju 5 gld. — Gospod Egid Jeglič na Selu pri Breznici iz nabiralnika 3 gld. 70 kr. — Gospa Helena čadež, posest-nica v Poljanah, iz nabiralnika 4 gld. 50 kr. — Slavna po-sojilnica na Dolu 5 gld.  — Iz dr. Čučkove zapuščine 70 gld.
—   Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 80 gld.
—   O tej priliki  javljamo   veselo, da je družba   sv. Cirila in
Metoda   zadnji teden jako ugodno   kupila v deželni deski štajerski vpisano grajščino na Mu ti s krasnim parkom blizu župne* cerkve, da postavi ondi brambo proti presilnemu navalu nemštva. Z izrednimi darovi naj vsi in zlasti štajerski   Slovenci podpro družbo, da bode mogla dovršiti lepo nalogo.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Me t o da v Ljubljani,
—   Shod zadružnih zastopnikov katoliško narodne stranke, ki je bil za dan 6. t. m. napovedan, se ni vršil, ker ga je vlada prepovedala.
—   Samomori. Bivši župan v Veprincu P. Andreicich je pred nekaterimi dnevi zginil od doma. Eaznesle so se bile razne govorice. „Hrvatska Sloga" pa poroča, da si je Andreicich z britvijo prerezal vrat in takoj mrtev obležal. Su-šaski list pravi, da je Andreicicha kot Hrvata bolelo, ker so ga Hrvatje prezirali, in je volil z Italijani. — V Št. Vidu pri-Vipavi se je na veliko soboto ustrelil učitelj Ivan Raktelj. Napravil si je bil „ dekret" in ga kazal šolaricam, češ, da se mu morr vsaka udati. Oskrunil je več deklic. Ko se je proti njemu začela preiskava, si je končal življenje. — V Kranju se je v zaporu obesil nemški popotnik Hecht.
—   Ogenj. Iz Polhovega Gradca se poroča. Dne 24. m. m. ob 4 uri popoludne je v tukajšnji h. št. 2 iz do sedaj neznanega vzroka, najbrže radi slabe sestave peči in dimnika, ogenj nastal, kateri se je v podstrešju hipoma razširjal. Nevarnost požara je bila velika, ker je v bližini veliko stanova-liških in gospodarskih poslopij. K sreči se je preteča nesreča pravočasno zapazila, na kar je načelnik tukajšnega prostovoljnega gasilnega društva gospod Franjo Rihar v družbi svojih pomočnikov kot udov tega društva in drugih v bližini biva-jočih gasilcev po trudapolnem delu ogenj pogasil in tako nezmerno škodo odvrnil, ter s tem čast dal geslu gasilnega društva. Za 1 oga in bližnjemu v pomoč!
—   Evropa šteje po novejši štetvi 366,425.790 prebivalcev; vse armade štejejo 8,403.544 mož, za slučaj vojne nad 21 milijonov. Za te vojake plačuje Evropa v mirovnem času 5 miljard in 303 milijonov frankov. Državni dolgovi znašajo 116 milijard in 600 milijonov, torej pride na vsako glavo 320 frankov. Na Portugalskem pride na glavo državnega dolga 794 frankov, na Nizozemskem 480, v Italiji 417, v Avstriji 364, v Belgiji 350, v Španiji 339, na Grškem 334, v Nemčiji 274, v Eusiji 146, v Turčiji 137 in v Švici 25 frankov. Eedni letni državni troški znašajo 19 milijard 583 milijonov ali 54 frankov od osebe.
—   Zapuščina neke sirote. V Brnu je 17. decembra umrla neka Julija Hoffman, v 82. letu svoje starosti, ki je od občine dobivala 200 gld. letne podpore. — Po njeni smrti pa so našli v stanovanju 99 zlatov, 4000 gld. gotovine in v 40.000 v vrednostnih papirjih s kuponi.
v
—   Človek in stroj. Statistični zavod v Berolinu je izdal pred kratkim podatke o vseh po svetu v obrtnem prometu rabljenih gibalnih silah. Velikanska množitev strojev spada še le v zadnjih 25 letih. Štiri petine vseh na svetu sedaj delujočih strojev je bilo izdelanih v zadnjih 25 letih. Avstro - ogerska premore nad 20.000 parnih kotlov in okoli 4000 lokomotiv. Moč vseh parnih strojev nadomešča v Zjedin-jenih državah 9, na Angleškem 8, v Nemčiji 5 in v Avstro-Ogrski 2 milijona konjskih sil; vender je tukaj izvzeta moč lokomotiv, kojih število znaša skupaj 400.000 in katerih moč je jednaka petim milijonom konjskih sil. Parni stroji vsega sveta izvršujejo delo, za katero bilo bi potrebnih 2000 milijonov ljudij, torej več kakor trojno število vseh delavskih močij na svetu. Stroji torej rapidno izpodrivajo človeka ia vsako žival.