Darko HRIBAR Izobraževanje na področju mehatronike v srednje- in višješolskih programih Darko Hribar, univ. dipl. inž., Center RepublikeS lovenijez a poklicno izobraževanje, Ljubljana 1 Uvod Izobraževalni programi s podroïja mehatronike so nastali kot potreba gospodarstva. Mehatronikaj ev gospodarsko razvitih sistemih pris- otna že nekajd esetletij, k nam pa je prišlazn e koliko ïasovnega zamika. Kakorkoli že, sedaj je tukaj in gos- podarstvo je besedom e hatronika sprejelo, še bolj pa je sprejelo njeno filozofijo. Ker ne gre za združevanje podroïij strojništva, elektrotehnike inin formatike, paï pa gre za zlivanje teh podroïij v eno. Kar pomeni, da je potrebno takoz družiti tudipo klice oziroma izobrazbo. Ne moremo veï imeti treh ljudi, ki se ukvarjajo z eno stvarjo – potrebujemo eno osebo, ki nekako v pravi in zadovoljivi meri obvlada vsa podroïja, ki se zlivajo v mehatroniki. Nemalokrat slišimo, da so poklici na podroïju mehatronike poklici prihodnosti. V Sloveniji nastajajo izobraževalni programi na podlagi poklicnih standardov. Poklicni standardj e do- kument, v katerem gospodarskis u b- jekti definirajo znanja in spretnosti, ki jih morajo imeti dijaki oziroma študenti,kozakljuïijoizobraževanje. Ta dokument je podlaga bodisi za pripravo izobraževalnega programa bodisi za pripravo kataloga standar- dov strokovnih znanj in spretnosti. Vse te dokumente pripravi Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI), potrdita pa oba strokovna sveta – Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje in Strokovni svet RepublikeS lovenijez as p lošno izobraževanje. Pri pripravi poklicnih standardov sodelujejo predstavniki iz gospodarstva in negospodarstva, vkljuïeni pa sta tudi gospodarska in obrtna zbornica. 2 Izobraževalni programi Na podroïju srednjegai nv i š je- šolskega izobraževanja se izvajajo trije izobraževalni programi: me- hatronik operater, tehnik mehatronike in mehatronika. Oba programa na srednješolskem nivoju sta priprav- lje n avs kladu z Novimi izhodišïi za pripravo izobraževalnih programov, katerih glavne znaïilnosti lahko pov- zamemo v nekaj alinejah: − "razpredmetenje" (vsaj v stroko- vnem delu), − povezovanje splošnih in stroko- vnih vsebin, − integracijakl juïnih kvalifikacij, − uïno-ciljno naïrtovanje, − povezovanje teorije in prakse, −p r a ktiïno usposabljanjezdelom (minimalno 24 tednov), − izvedbeni kurikulum, −o dprti kurikulum, − projektno delo, − timsko delo … Za gospodarstvo je eno pomemb- nejšihd oloïil novih izhodišï odprti kurikulum, ki mu je namenjenega približno 20 % vsega ïasa. Vsebine, ki se izvajajo, in cilji, kis edosegajo znotraj odprtega kurikuluma, pa so stvar lokalnega okolja šole – šola skupaj s potrebami delodajalcev (tistih seveda, ki so pripravljeni in imajo interes sodelovati) doloïi, kaj bo izvajala znotraj odprtega dela kurikuluma. Izkušnje kažejo, da delodajalci v splošnem niso dovolj zainteresirani za sodelovanje. To je lahko posledica nepoznavanja sistema, saj do nedavnega velika veïina ljudivS lovenijis p loh ni vedela, dam e hatronikao bstaja ozi- roma da se na tem podroïju zaïenja izobraževanje. Izobraževalni program mehatronik operater je program srednjega pok- r licnega izobraževanja na IV. stopnji. Izobraževanje traja tri leta. Nastalo jen ap o dlagip o klicnega standarda mehatronik operater/mehatroniÏar- ka operaterka. Dela, ki naj biji h opravljal mehatronik operater, so izraz potreb gospodarstva ins on e kakovgrobem opredeljena kot: upravljanje delovnih sredstev v proizvodnji, preventivno vzdrževanje (ïišïenje in mazanje), sodelovanjev TPM procesu, poznavanje standar- dov kakovosti, poznavanje koncepta PokaY o ke, poznavanje koncepta 5S, poznavanje osnov krmilnikov, popravilo pnevmatiïnih strojev in MEHATRONIKA – IZOBRAŽEVANJE 91 Ventil 13 /2007/ 2 naprav, vzdrževanje in popravila pnevmatiïih pripravnih grup, men- java raznihj ermenov, ležajev, tekoïih trakov, nastavitve strojev in naprav, varjenje strojnih delov, popravilo in vzdrževanje hidravliïnih agregatov, akumulatorjev, ïrpalk, varnostnih ventilov, izdelava in vzdrževanje pnevmatiïnih in hidravliïnih cevovo- dov, preventivni pregledi in mazanje strojev in naprav, fine nastavitve, po- pravilo grelcev, kaloriferjev, manjša kljuïavniïarska popravila, brušenje, demontaže, izdelava kovinske galanterijep odelovnem nalogu, ïišïenje strojnic, klim, ventilatorjev, pomoï pri demontaži in montaži elektromotorjev, ïišïenje rezervnih delov, delavnice, delovnega mesta in odstranjevanje odpadkov, preverjanje pokazateljev na parnih vodih in zrak- ovodih, menjava olj, oljnih filtrov ter ïišïenje rezervoarjev, vsakodnevno poroïanje o stanju delovnih sredstev, preizkus varnostnih naprav, vodenje dnevnikov za TPM, pretakanje od- padnegao lja, ïišïenjeo kolice in delavnice. Mehatroniku operaterju pa naj bi zlasti privzgojili obïutek za sredstvo, s katerim dela–da ga bo znal vzdrževati, poslušati, opravljati preventivne preglede, ter obïutek za profesionalen odnos do sodelavcev in strank. Poseben poudarek pa je tudi na privzgoji zavesti za proces vseživljenjskega uïenja, saj se teh- nologija izredno hitro spreminja. 3 Stanje na podroÏju izo- braževanja mehatronike jpj jp Slovenskeš o les oga zaïele izvajati všo lskem letu 2005/06. Prvo leto so ga izvajale: − Poklicna in tehniškae lektrošola v Šolskem centru Ptuj, − Poklicna in tehniška strojna šola v Šolskem centru Velenje, − Strojna šola v Šolskem centru Celje, − Strokovna in poklicna šolav Tehniškem šolskem centru Kranj in − Srednja strojna in prometna šola v Tehniškem šolskem centru Nova Gorica. Na omenjenih šolah so dijaki letos v drugem letniku. Všo lskem letu 2006/07 so ga zaïele izvajati še: − Srednjašo la Ravne na Koroškem, − Srednja strojna šola v Šolskem centru Novo mesto, − Srednjap o klicna in tehniškaš o la Bežigrad in − Gimnazija Jurija Vege Idrija. Predvidoma bo program v šolskem letu 2007/08 uvršïen še na − Srednjot e hniškoš o lo Koper in na − Srednjo strojno in poslovno šolo Maribor. NaV.stopnjijenapodlagipoklicnega standarda skrbnik/skrbnica proces- nih naprav – mehatronik/mehatroni- Ïarka nastal izobraževalni program tehnik mehatronike. Ta jep o leg teh- nika oblikovanja prvi program sred- njega strokovnega izobraževanja v Sloveniji, ki je nastal po novih izhodišïih, zato se izvaja kot poskus. Traja štiri leta. Dijaki, ki bodo za- kljuïilitaizo braževalni program, naj bi bili usposobljeni za širok spekter del in nalog, od programiranja in nastavljanja parametrov proizvod- nihl inij, sodelovanja v tehnoloških procesih do konstruiranja enostavnih mehatronskih sklopov. Poleg tega pa naj bir e lativno dobro poznali vse, kar bo poznal mehatronik ope- rater. Dobili bodo dokaj splošno izobrazbospo droïij, kiji h združuje mehatronika. Na svojem delovnem mestu pa se bodovt e hnološkem procesu specializiraliz ao pravila, ki jih opravljajo. V delovnem proce- su bodo preživeli minimalno štiri tedne. Program se je zaïel izvajati v šolskem letu 2006/07. Šole, ki iz- vajajo izobraževalni program tehnik mehatronike: − Poklicna in tehniška elektrošola v Šolskem centru Ptuj, − Poklicna in tehniškae lektro in raïunalniška šola v Šolskem cen- tru Velenje, − Strojna šola v Šolskem centru Celje, − Strokovna in poklicna šola v Tehniškem šolskem centru Kranj in − Srednja šola tehniških strok Šiška. V šolskem letu 2007/08 pa naj bi se program predvidoma zaïel izvajati še na Srednji strojni in prometni šoli v Tehniškem šolskem centru Nova Gorica. Program, ki se je zaïel izvajati v istem šolskem letu kot mehatronik operater, je višješolski izobraževalni program mehatronika. Nastal je na podlagi poklicnega standarda mehatronik teh- nolog/tehnologinja. Inženirji meha- tronike bodo usposobljeni za samos- tojno konstruiranjei np r o jektiranje proizvodnihl inij in mehatronskih naprav – od hidravliïnih in pnev- matiïnih izvršilnih ïlenov z vsemi vrstami senzorjev do programiranja krmilnikov–skratkao b ravnava ce- lotnegam e hatronskegas klopa. Poleg tega naj bit idijaki dobro obvladali vso potrebno programsko opremo za naïrtovanjei nkonstruiranjem e - hanskihsklopov, simulacijo elektriïnih vezij, orodij za avtomatizacijo, zajem ino bdelavo podatkov, krmiljenje, informacijske sisteme, raïunalniško komunikacijo … Prvo leto se je za redno vpisane študente višješolski program izvajal na višjih šolah šolskih centrov Ptuj, Velenje in Nova Gorica, za odrasle pa poleg teh še v Tehniškem šolskem Program 1. letnik 2. letnik 1. in 2. letnik skupaj Skupaj vseh Srednja šola j mehatronik operater 242 116 358 512 tehnik mehatronike 154 / 154 Višja šola j mehatronika redni 381 83 464 935 izredni 207 264 471 Skupaj mehatronikov srednješolcev in višješolcev 1447 Tabela 1. Vpisani dijaki in študenti po programih in po letnikih MEHATRONIKA – IZOBRAŽEVANJE 92 Ventil 13 /2007/ 2