Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10'—
Pol leta	.	.	„	5' —
Četrt leta	.	.	„	2'50
Mesečno	.	.	„	p—
Zunaj Avstrije: = Celo leto	.	.	K	15'
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne pctitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Meodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Vesele in srečne velikonočne praznike želi vsem naročnikom, dopisnikom, čitateljem in prija, teljem	uredništvo m upravništvo.
Velika noč.
Velika noč! Značilno ime za praznik Gospodovega vstajenja. Noč', v kateri je angelski slatvospev naznapil, da se je rodil Ziveličar, imenujiemo sv /e -t o. Noč, v kateri je iz lastne moči častitljiv in poveličan prišel iz grobne temine, imenujemo v fi li i k o. Sveto noč razsvetljuje ljubka svetloba, iz kjatere se glasi tolaži j-iivo angelsko oznanilo, da je rojen Rejšenik sveta, svetloba, ki pelje pastirje v betlehemsko duplino k jaslicam;, v veliki noči žari luč, iz kar tere se gl,asi zmagoslavno angelsko oznanilo: Vstal je, ni ga tukaj! Kaj iščete živega med mrtvimi? Luč, ki sije v prazen grob ter dai i zagotovilo, da je v čudovitem dvoboju med. življenjem in vmrtjo zmagalo življenje:	dux vitae mortuus regnat vivus.
V e 1 Lk a noč!
Na veliki petek je stalo človeštvo pod križem. Življenje je ugasnilo. Smrt je zmagala: križan bil, umrl, v grob položen. Tako j|e zajtonilo solnce krvavega 'dne. Z zadnjimi žarki je obsevalo v skalo vsekan grob in nekaj oseb, ki se izkazale Križanemu zahn,o ljubezen. Na ta grob misli s skrbjo ljudstvo., velila zbor, rimski prokurator, nanj obrača pozornost ves svet. Pri tem grobu naj se reši največje vprašanje: Ali bode ta, ki je zapaidel kruti smrti, ko je pa vendar trdil, da so njegove besede duh in življenje, zdaj za vedno ostal v osrčju zemlje — ali pa bo raztrgal vezi smrti, odložil mrtvaške prte in prišel iz grobai? Ako ostane grob zaprt, se ni treba več brigati zanj, potem so pomilovajnja vredni tilsti, ki so trpali na odrešenje, Ako pa Križani svoj grob odpre, potem bo ta grob častitljiv za vsa stoletja, bo to višek njegovih čudežev, potrdilo njegovih naukov, ^dokaz njegovega božanstva, potem je Križani kraji j življenja^ glava, iz katere doteka življenje udom.
'Velika noe nam leto zaletom oznanjuje: Resur-rexit sicut dixit — Vstal je, kakor je napovedal.
Velikonočni dogodek je za Zveljčarjja samega zmaga nad trpljenjem in smrtjo, je dovršitev velike naloge, katero je dobil od svojegaj očeta. Sv. Pavel razlaga to Korinčanom v svojem prvem listu:	„Kri-
stus je od mrtvih vstal, prvenec spečih; kajti po člo-
veku je prišla smrt in talco tudi .vstajenje od mrtvih po človeku. In kakor v Adamu vsi umrjejo, tako bodo v Kristusu vsi oživljeni).“
Velikonočni dogodek je ;i2raz velikega zakona, ki vodi in vlada vse božje stvarstvo, da namrečj slednjič zmaga vedno dobro nad zlim. Naj dobi zlo še tako veliko moč, naj se mu mora dobro za čas umakniti — zlo je negacija, ki ne more ifrajno obveljati.
Velikonočni dogodek je edino povoljna rešitev velikega problema trpljenja. Trpljenja je pa svetu mnogo, ne odpravi ga noben optimizem. Kakor pa vesrdir yeže smotrnost, mora tudi trpljenje imeti svoje mesto, svoj namen in svojo nalogo. [Zato je neume-sten-pesimizem. Grški elegik Theognis je izrazil rešitev problema trpljenja v zmislu pesimizma: ,„,Za človeka je najbolje, da ni rojen jin ne gleda svetlobe žarnega .sobica ; ako pa je rojen, rtih je najbolje, da čim preje umrje in leži pod velikim kupom zemlje.“ Proti tej topi Resignaciji oznanjuje Velika noč drugo rešitev problema: „Ali ni moral Kristus vse to trpeti in ta.Ko iti v svojo slavo?“'
Velika noč je zagotovilo koneene zmage Kristusove cerkve. Vse življenje Oclrešenikovo je predpodo-ba življenja, in trpljenja njegove ustanove. Lepo razvija to misel danski pisatelj J. Jorgensen. Ako se cerkjev tlači, se zaničujejo njene ustanove in zanemarjajo njieni nauki, ukazi' in nasveti, prišel bo dan zmage, ko bode stopila, na stran svojega ženina kakor nevesta z bogatim nakit om. T.o je tbtežba za vse, ki jim, je na srcu Kristusova stvar.
Tako ie praznik Kristusovega vstajenja zares: Velik a n o č.
YainipojaTÌ zunanje politike.
Naša ljuba Avstrija je v vedno hujšem, položar ju. Od. dne do dne opazujemo, da za nas državljane toliko hvalfsana trozveza ne prinaša, nobenih koristi, nas ne qjaöuje najsproti sovražnikom, ki se množijo ampak da trozveza oslabuje naš položaj med evropskimi velesilami in državami in nam vedno več škoduje na gospodarskem polju in na denarnem trgu. Nemčija vedno izkorišča svojo moč v lastne namene, izpodrinila je celo Avstrijo, svojo zaveznico v trgovini na Balkanu : zaprla pa je tudi meje vsem avstrijskim industrijelnfm podjetjem. Hudi Italija, je le s pomočjo trozv.eze izvršila svoje velike načrte v Afriki in 'pridobila na Balkanu i,n zlasti v Albaniji mogočni vpliv, Avstrija, ki je bila poprej priznanj od vseh
velesil kot nujno potrebna država v. sredini evropskih narodov, je izgubila svoj ugled in si nakopava vedno več sovražnikov. Rusija se ne more sprijazniti z našo državo, ne more pozabiti nehvaležnosti naše Avstrije napram Rusiji v raznih vojskaih. Rumunija, na katero so se zanašali posebno avstrijski Nemci, je obrnila naši državi hrbet; dogodki zadnjih vojsk in gibanje celega rumunskega naroda v zadnjem času, ki je naperjeno le proti Avstro-Ogrski, nam pojasnjuje dovolj razmerje med tema dvema državama. Srbija, ki sicer ni tako mogočna, ki bi pa bila vsled lege in vsled velikanske opore od strani Rusov kot zaveznica, avstrijska največjega pomena, nasprotuje povsod, kjer se le da in oškoduje Avstrijo v gospodarskem oziru. Bolgarija je oslabljena, nima za Avstrijo tolikega pomena in bo se vezala z Avstrijo le toliko, kolikor si bo hotela sama sebi pomagati, Grška ne bo nikdar iskala Avstrije, ker ima najboljšo zaslombo v Balkanski zvezi, Italija bo ena prvih velesil, ki bi v slučaju käjkega spora Avstrije z drugimi državami planila po svoji zaveznici in skušala u-streči zahtevam Lahov, cla zasede Primorje in laško Tirolsko. Tem nevarnostim, katere pretijo Avstriji od Italije same, pač moramo pritrditi vsi, a pripoznajo jih pa tudi n ai višji vojaški Krogi], sicer bi ti ne smatrali za nujno potrebno, da utrjujemo vedno bolj avstrijsko mejo proti Italijanom,.
Ce bi prišlo v takih okolščinah do kakega spora v Evropi, se lahko zgodi, da ostane Avstrija kar osamljena. Ali zamoreš računati na Francijo, ali na Anglijo, ki sta trdno združeni z Rusijo? Prepričani smo celo, da bi v kritičnem času tudi Nemčija pustila Avstrijo na cedilu. Prevdairila bi dobro, če bi bilo v njeno lastno korist,. da bi zastavila svoje moči za tujo državo.
Vzroki, da je Avstrija postala vedno bolj osamljena in nima zvestih zaveznikov, so deloma notranji, deloma zunanji. Boji mdd slovanskimi narodi v državi in nemškim narodom, se vedno podcenjujejo. Premoč' nemštva v Avstriji nad slovanskimi naro li, kateri so v veliki večini, izvira le iz vpliva Nemčije. Kršenje narodnih pravic slovanskih narodov avstrijskih rodi v bratih drugih držav sovraštvo in odpor. Ta odpor ljudstva je tako velik, da, ga morejo v slovanskih državah uvaževati v zunanji politiki. In le Vsled teh pojavov bi si niti srbska vlada ne upala zvezati se trajno z Avstrija, kakor je morala tudi že Rumunija radi tlačenka, Rumunov nai Ogrskem odpovedati svoje prijateljstvo napram Avstriji. Prepričani
FOBMSTEI.
Prijatelja.
(Marica Topolnìkoya.)
Prijetno pomladansko solnce je sipalo svoje žarke nai zemljo. In zemlja, prepojena od snega in deževja, se je sušila, prve cvetlice so vzklile in se raz-cvitajle. Vsa irarava je oživela] in se krasite dan za dnem. z novimi lepotami, oznanjevalci pomladi.
Povsod kraljuje pomlad, po vrtovih, poljih in gozdovih, kjer se Slišijo med 'šumljanjem vetriča pre-Ijubki glasovi ptičic.
Srečen, kdor se brez tuge in bridkosti veseli prerojenja narave, a gorje mu, kojega duša je neobčutljiva za take krasote. Tak, človek je nesrečen, tukaj igra usoda bridko svojo ulogo.
Mlad človek koraka po cesti proti vasi. Hodi počasi, včasih malo postoji, a zopet prestavlja noge v kratkih, enakomernih Korakih, Večkrat potegne z roko preko čela; poznati mu je, da ima težke misli.
V prvi vaški hiši pa stoji dekle pri odprtem oknu, pleje rožice in jim priliva vode. Nič ne poje poi-leg, zdaj in zdaj' ji roka zastane pri delu, iz prsi se ji izvije pritajen vzdih. ‘In kakor bi se ustrašila tega vzdiha, se ozre po sobi, ga li ni slišala mati, ki bi. tudi trpela ob njem. A ko jje ni uzrla v obližju, dela dalje, počasi, mehanično ,, . . Njene misli so pa daleč, tam v mestu, pri njenem Vladimirju, kaiteri letos dokonča svoje študije in jo potem kot učitelj poroči.
Vse sta si že dogovorila o bodočnosti, ko je bil doma o božiču, a vse dogovorjeno ponovita zopet, ko pride sedaj k veliki noči, ponovita ne samo enkrat, ampak sto- in stokrat.
Kako se je veselila velikonočnih praznikov ! A toda. to zadnje pismo njegova >. . •! Ljubezni polno njeno srce je krvavelo, ko je brate), kako dosti se li ima učiti, a se čuti1 nekako slabega in bolnega, in de ne zna, bo li mogel narediti skušnjo ali ne, vsled te bolezni . . ,
V take misli zatopljena sliši stopinje po cesti. Ozre se malomarno skozi okno* 'Moj Bog, Vladimir! ! Kakor blisk je bila zunaj pri njem.
^Vladimir . . . ! “
„iFrani/ca . . . ! “
In zatrepetale so ustne dekleta, duša je zaplar kala pri pogledu na bledi, upadli obrajz njegov.
„Katko to, da si prišel pred prazniki? Dragi, ti si bolan?! Govori, povej mi, kako je s tvojim zdravjem?“
„[Podajanji, Franica, roko v pozdrav! Povem ti počasi vse, saj se ne mudi takoi.“
Podaja mu je roko, a skoraj naglo jo odtegnila-, ko je Začutila, mrzloto .njegovih prstov.
„'Stopiva v hišo, Vladko, pormi greš popoldne. Moraš si malo odpočiti, do doma. imaš še dobre pol ure ! “
Šla sta počasi.
Komaj je prekoral par stopnjic in stopil crez
prag.
Mati je prišla iz kuhinje. Stara, že pripognje-na ženica, ki je težko -hropla-..'Mati, Vladimir je tukaj ! “
In začudite se je mati . . .
..iTako zgodaj prihajaš letos? Ni še velika noč, ?, ti si že tu. Sicer prav, da pridieš prej* So že šole končane ?“
„Niso še, mati. 'A prišel sem, ker sem iti moral. Bolan sem, moram se malo ozdraviti doma.“
„Bolan ... In tako ne bo nič s poroko to leto. A jaiz sem. tako slaba, umrla bom in tako ne bom i-mela sreče, doživeti tega veselega dne. A rada bi ga doživela, saj bo to dan veselja in sreče za našo malo Francko. To bo dan, o kait/erem sap j a vedno, to bo ten, katerega ji privoščim, saj revica dosti trpi. Vse težje delo pride na njo, ’ker jaz ne morem več delati, stara semi in bolna . . .“
Stresel se ,ije Vladimir pri njenih besedah. Ali Vo on dočakal tisti dan . <. . ? Kdo ve ... ?
Velikonočni prazniki so se bližali naglo.
Bila je velika sobota. Frajncka je imela veliko opraviti. Snažila je stanovanje, pripravljala in pekla kolače in potice. Do poldne mora biti vse gotovo, popoldne pride Vladimir, da gresta malo na sprehod, kakor mu svetuje zdravnik.
Mati je ležala bolna, a danes se je čutila malo boljšo, vstala je iz postelje in rekla Francki, da sme malo na zrak, v prelepo vzbujajočo se naravo.
Prišel je Vladko in šla sta-Hodil je počasi, noge je imel težke kot svinec. Ona ga je sočutno in pomilovalno pogledovala, pomagala bi mu, a ni vedela pomoči.
Trgala je zvončke, vijolice in trobentice, povite jih v šopek in dala njemu. - Tudi za sebe in pa, za mater jih je natrgala.
Prišla sta do zida. Nehote sta se spogledate-„Franica, to je zid in za tem zidom pokopališče, Čudno, da je naju danes nevede pot pripeljala do tega žalostnega kraja. Draga, če bom drugo leto ob tem času počival za tem zidom, ali boš prinesla tudi kaj cvetlic na moj grob?“
,.(Vladko, ne govori tega. To ni za prenesti, tega ne preživim. Brez tebe mi ni živeti.1“
„Bo živeti, če ne bode druge pomoči. Franipa, povem ti, kar ti povedati moram. Čutim namreč, da se mi bliža smrt prav naglo, od dne do dne sem že slabejši. Ko se enkrat popolnoma .vležem, ne ostanem nikdar več iz postelje. Vedel sem že to, ko sem zapustil mesto. Ni mi težko, če je že taka moja usoda:. A moja duša plaka pri misli na tebe(, Francka. 'Mislil sem ti izboljšati tvoje življenje, a ne morem tega. Pustiti bom te moral z bolno tvojo majterjo, katero pa lahko tudi v kratkem izgubiš in potem ostaneš sama na svetu ... O trpljenje . .
„Dragi Vladko, ne zapusti me! 'Ozdravel boš in živela bodeva srečno in veselo. Ne delaj mi tako težkih mislil“
„Bom ozdravel, če bo tako božja volja. V slučaju pa, da umrem, ne obupaj1! Božje oko in moja
smo, tla bi S3 tudi pri nas zboljšale zunanje zadeve in razmerje med drugimi državami, če bi prišli Slova,ni do enakih pravic z Nemci. Avstrijska zunanja politika bi pa, morala skrbeti, da si, pridobi boljših zaveznikov, kajti trozveza Avstrije ne bo rešila, to je enkrat gotovo. Začeli so sedaj celo že na Ogrskem veljavni voditelji opozieionalnih strank nastopati — proti trozvezi. Avstrijski Slovani niso nikdar bili v-neti za njo, tem manj pa sedaj, ko se je pokazalo v zadnjih balkanskih vojskah, da, je ravno trozveza pokopala Avstriji ves ugled. Avstrija je imela in ima* vedno le velikanske strošKe za oboroževanje, davkoplačevalci morah nositi velikanska bremena, toda nikjer ne pokaže nobenega vspeha, marveč samo le neuspehe, ki se pojavljajo tudi na gospodarskem polju, kar ljudstvo in davkoplačevalce tem bolj zadene.
Toda ni še vse zamujeno. Državniki in vlada, če hočejo delati avstrijsko politiko, lahko rešijo Avstrijo. Dajte slovanskim narojdom v državi pravice, ki jim gredo, da nastane notranji mir, da se zopet združijo vsi avstrijski narodi in se smajtrajo vsi kot enakopravni del mogočne države! Zunanja politika pa mora skušati doseči trajno zvezo treh mogočnih cesarstev v Evropi: Ruske, Nemčije in Avstrije. Taka zveza bi bijta v stanu, tudi Avstriji) pridobiti prijateljev, ki bi ji stali ob strani in jo pomagali ojačiti !
Nemilo. fanatiki v Carigradu.
Kdo bi si mislil, tudi v Carigradu nas Nemci poznajo in se zanimajo za nas.
Nemško carigrajsko glasilo „Osman. Lloyd“ pravi, da je pač najpoglavitejša naloga nemškega o-brambnega društva Südmarxe, ustvariti nepretrgano zvezo sedanje južne meje nemškega ozemlja, ki ga i-menuje „eiserne Mark“, z Mariborom. Maribor namreč smatra za nekak nemški .„'Sprachinsel.“ A najprej mora seveda nekoliko pohvaliti svoje s tape avstrijske znance, ko pravi, da je Stidmarka že lepo začela svoje delo in spodrinila Slovence, ko je naselila že 60 švabskih družin v St. liju, Ali se bo temu carigrajskemu dopisunu spolnilo blaženo upanje, — Slovence do Drave nazaj potisniti, je seveda veliko vprašanje. Ta ognjevitež pravi, da je to čisto mogoče s pomočjo najvažnejšega faktorja v tem boju, z nemško šolo. Toda tukaj zadene ta mož na težkoče. Lepo opisuje svojim bratcem „nemški“ občini Pesnico in Ranco in pravi slednjič pomilovalno, da nimata še žalibog nemške Šole. Nemški otroci morajo torej poslušati zaperni slovenski učiteljev glas. Da bi se temu odpomoglo, se je že konstituiral odbor za se^zida-nje takozvane Kernstockove. šole. Ali kaj, ko so mu pa zopet Slovenci na potu, ki nameravajo tudi sezidati svojo slovensko šolo. — Končno, pa še list pravi, da je to za Švabe jako nevarno, ker bi na vsak način slovenska šola protestajntoivsko-švabske misli precej zmešala in delovanje jako ovirala. Konča pa ta dopisun svoj člančič s tem, da povzdiguje v deveta nebesa med Muro in Dravo privandrane virtem-berške kmete in doda apel, da, se ta, lepa zemlja, ki mu posebno sladko diši, brezpogojno ohrani in zasi-gura nemštvu — na večne. čase.
Torej tudi carigrajski Nemci (in nemčurji, ki jih baje tudi ne man-,ka) naj bi dobili skomine po — krasnih Slovenskih goricah ! !
molitev bo plavala nad teboj in tvojiim življenjem, kojega bo osrečil drug — moj prijatelj! Ne poznaš ga, "a, 'poznam ga jaz. Skupaj sva se učila, skupaj sva stanovala, njemu je znano vse moje življenje in trpljenje. Krvavela so najina srca pri slovesu, saj sva vedela, da se vidiva zadnjikrat . . . Prosil sem ’ga, naj varuje in čuva tebe, naj ti bo on, ko mene ne bo, opora skozi življenje. Svojo prijateljsko besedo je jza-stavil, das bo v takem slučaju ob najlepših spominih, . na me, posvetil vse svoje moči za te, mojo nevesto. Zato ne plakaj in ne obupaj! Izgubiš mene, a pride drug, zlata duša, ki te je vreden, prijatelj moj edini. Okleni se ga in živela bodeta srečno ...
Solnce je zahajalo, na zemljo je legel že mrak. Tihoto in mir tajinstvene, pomladanske noči so motili glasovi topičev, ki so se razlegali v proslavo vstalemu Zveličarju.
Francka in Vladimir sta se vračala proti domu. Nista slišala slavnostnega pokanja, ni|ti ju niso zanimali proti nebu plapolajoči, plameni Kresov, rozgam na čast Njemu, ki je za nas trpjel in umrl ter častit in proslavljen od mrtvih vrstah Težka so jima bila srca, duši žalostni ...
Tisti zvonovi pa, ki so na )da|n vstajenja zvonili tako lepo, veličastno in vabili vernike v cerkev počastit Zveličarja, zapeli so čez tri dni tpžno, žalostno, zapeli so zadnjo pesem mrliču ;. . .
Umrl je Vladimir . . .
Vrstili so se poletni časi, prepeklo je poletje in prišla pusta jesen, minila je zima in zopet -je bila tukaj pomlad v vsej svoji krasoti.
Franica ni čutila te lepote v naravi, v njeni duši je kraljevala vedna žalost, tužna jesen. Neusmiljeni usodi ni bila dovolj izguba, Vladimirja, po zimi ii je Še umrla mali. In tako je živela sama in-zapuščena.
Vsak prosti čas je porabila' in šla obiskat dragega ji ženina in dobro maignco na, grob. To je bilo vso njeno veselje. iOkinčala je grobove, prinesla lepe Črne zemlje in cvetlice so duhtele in cvetele. Zdelo
Najzanimivejše pri vsem tem. je pa dejstvo, da smo običajno v vseh nemških časnikih mi tisti, ki delamo nemir, ki smo narodno prenapeti. In naši duhovniki, ki nam branijo vero in domačo grudo pred švabskimi protestanti, ti so potem nacionalni fanatiki. Toda, ravno nasprotno je res, mi branipio svoje, Nemci nas napadajo in izzivajo. Ne glede na levo in ne gl;ede na desno, vsak po svoji moči delujmo in se ravnajmo po geslu: „Slovenska zemlja Slovencem.“
Rajni dekan Caf in mladima»
Ko je dne 13. marca na večno zaprl svoje oči blagi dekan Cal, je zaplakala cela tomajževska fara, solzila se cela dekanija. Ob njegovem, grobu je plakala šolska mladina, kateri je rajni gospod dekan izkazoval pravo očetovsko ljubezen ter ji ob vsaki priložnosti podelil obilo naukov in modrih nasvetov za življenje. V velikem številu je bila pri njegovem pogrebu zastopana naša odraiščena mlaidina, ker smo se zavedali, kaj nam je bil mož, ki so ga polagali k večnemu počitku. S solzami v očeh smo se spominjali vseh naukov in vseh telesnih ter dušnih dobrot, koje so blagi dekan za časa svojega življenja, izkazovali mladini. V srcu smo napravili trden sklep, da se hočemo ravnati po njegovih besedah iter hočemo ostati pokorni sinovi in hčere katoliške cerkjve in narodni Slovenci, ki se svojega katoliškoi-nairodnega prepričanja nikjer ne bodemo sraipiovali. Rajni gospod dekan je imel ' največje veselje z mladfno. Ko smo priredili pri Sv. Tomažu meseca avgusta. 1912 veliko mladeniško prireditev, spojeno s Slomšekovo slavnostjo, so rajni z mladeniško živahnostjo in očetovsko skrbjo nadzorovali vse priprave. Potem so povabili k sebi zastopnike mladine ter so izpregovorili, ganjeni od krasno uspele manifestacije in s solzami veselja v očeh najprvo svojo zahvalo Vsemogočnemu, da so videli lepe sadove naših mladinskih organizacij in so, obrnjeni proti duhovščini, pripomnili: dokler bomo i-meli tako mladino, ni treba se bati bodočnosti; polagam vam nai srce, skrbite za njo ter podpirajte jo. Tudi nam so zopet ob tej priložnosti dali' obilo naukov, ki so nam živo stopili pred oči, ko smo se za večno poslavljali od svojega dobrega dekana.
Socialna demokracija — voditeljica svobodomiselstva«
S li i n av sko-z aviti m i očmi zatrjuje socijalna demokracija vsepovsod tam, kjer se ji gre za to, da bi vlovila v kr ščarisko-mjsl/ečili krogih prebivalstva kolikor mogoče veliko glasov, češ, da je socijalni demokraciji vera popolnoma zalsebna stvar., katere se ona noče''prav nič dotakniti. V resnici je pa to njeno zatrjevanje pravcata prostaška -agitacijska laž, za katero vedo prav dobro, ker lažejo vodoma, kajti ie predobro ji je znano, da bije vse rudečkarsko časopisje, začenši s svojim centralnim glasilom pa notri do zadnjega njenega zakotnega lističa, najljutejši boj zoper cerkev in vero. Svesta si svojega smotrenega sovraštva zoper krščanstvo je še celo prevzela vodi-stvo vsega svobodomiselstva., in predbaoiva meščanskemu svobodomiselstvu, da on ne nastopa zadostno fajnatično proti krščanski. Graški „Arbeiterwille“ z dne 8. februarja t. 1. in inomoška („(Volkszeitung“ z dne 16. februarja, t. 1. bereta te-le hude levite meš-
se je človeku, da to niso grobovi, ampak lepo * obdelan
vrt, posejan z najlepšimi rožicami.
* *
*
Približali so se zopet velikonočni prazniki. Franica se ni pripravljala za to, za njo niso i-meli veselja. Šla je na veliko soboto, trgajta po njivah in travnikih trobentice, vijolice in zvončke t,er jih nesla na grob materin in Vladkov. Saj jih je lani želel, še dobro se spominja pogovora pri pokopališču.
Počasi, zamišljena in s sklonjeno glavo stopa proti grobu. Toda kdo je to, nekdo kleči na Vladko-vem grobu . . . Mlad, lep gospod ...
Hotela se je vrniti, da bi ga ne motila, ko stopi neznanec nagloma za njo.
„Dovolite, gospodična, da spregovorim z vami par besed! Predstavljam se vàm kot prijatelj vašega umrlega ženina Vladimirja ter vam izrekam svoje sožalje, čeravno malo pozno.“
„Hvala, gospod! Ni pozno, kajti bič še nisem pozabila na njega, Njegov .spomin živi v mojem srcu. kot bi umrl Šele včeraj.“
„iTo je lepo in tudi resnično, kar priča njegov tako lepo obdelan in okrašen grob. Imalte dobro in plemenito srce. Poznam vas že dolgo, videl sem vas pri pogrebu umrlega prijatelja:, videl večkrat v lanskih počitnicah iz daljave pri njegovem grobu, a se vam nisem hotel približati. Zdelo se mi je nelepo in nedopustno, motiti vas v vaši žalosti, a tolažiti bi pa vas ne mogel veliko, ker sem sam tolažbe potreben, plakal za, njim. Sedaj pa, po preteku enega leta, izpolnjujem svojo dano mu obljubo glede vas, ko sva se videla zadnjikrat. Kar me je prosil, sem mu tudi obljubil in to je, da, ako ste voljni vi, hočem postati vaš tovariš, vaš mož ! Obljubil sem mu to »zadnjo njegovo željo in prošnjo izpolniti, predno sem poznal še vas. Nisem vedel, bom to storil lahko,! ali bom mogel narediti žrtev. A za njega* svojega najdražjega prijatelja,, bi mi ne bila nobena žrtev pretežka . . . Se-
čadskemu svobodomiselstvu pod naslovom („Pozabljene zahteve“:
„Svoboda šole, zakonska preosnova, sploh odstranitev vsega cerkvenega potom države, so bile še pred enim desetletjem stalne in najvišje zahteve svobodomiselnih meščanskih strank in nemškega svobodomiselnega. časopisja. Cim bolj narodno-radikalna je hotela postati katera stranka, tem bolj določno je sprejela v svoj program ravno te zahteve. Nemški radikalci so končno prišli še celo do (gesla: »„Proč od Rima!“ In danes? K večjemu se še spominja tu pa tam „Neue Freie Presse“* da ogrožava državo klerikalizem.' Toda zakaj se ravno o kardinalni zahtevi svobodomiselnega meščanstva sploh nič v,oč ne govori javno? Ce se vpraša za vzrok kakega takozvanoga svobodomiselnega meščana, bo dal navadno ta-le odgovor: Ne varajte se! Meščanstvo je dandanes še ravno tako svobodomiselno in protiklerikalno, kakor je bilo poprej. Ni treba imeti prav nobenega preroškega jduha, če se trdi, da bi se zamoglo vse to, kar je do sedaj zamudilo in opustilo svobodomiselno meščanstvo v boju zoper klerikalizem, še pozneje kedaj popraviti. Toda mi že naprej vemo, da, se nam bode reklo: Kaj pa je s socijalno demokracijo? Ona bi mo>-rala vendar korakati na čelu v vseh vprašanjih, ti-čočih se vseh protiklerikalnih vprašanj! To smo pa vselej storili. Socijalno-demokratično delavstvo je protiklerikalno in bo tudi ostalo, kajti ono sma (tra u-pliv cerkve na državo ne samo za ireakfcijjonarno, ampak smatra še celo cerkev za branik pealccij . In svobodomiselno meščanstvo naj zopet spravi na dan z vso resnostjo vsa pozabljena (vprašanja, glede delavstva si pa ni treba biti v skrbeh.“
Ta poziv na meščansko (svobodomiselstvo, 'da .se isto združi s socijalno demokracijo za ljuti boj zoper cerkev, je tako izrazit, da si izrazitejšega niti misliti ne moremo. Krščansko prebivalstvo si ga hoče dobro zapomniti.
Maše prireditve.
Braslovče.
Dekliško okrožje braslojvške dekanije je izmed najdejavnejših na Štajerskem. Občni zbor na cvetno nedeljo je to dokazal iz nova. Vodila ga je predsednica Terezija Šketa. Tajnica Zofka Lukman iz St. Jurija je poročala o delovanju dekliškega okrožja v -preteklem letu ; več deklet je govorilo vspodbudne besede,, Dr. Hohnjec je poudarjal, da je glavni namen dekliške organizacije, vzgojiti dekleta za to, k čemur jih že usposablja ženska narava, namreč za socialno delo,, med katero spada skrb za zdravje, postrežba bolnikov., skrb za snago in lepoto domačega doma in kraja, pa tudi skrb za zdravje in krepost slovenskega, ljudstva). Narodno obrambno delo je tista točka, k)i ji dekliške zveze morajo posvečevati glavno skrb. Plodonosno delovanje podružnici Slov. Straže, oziroma njihova ustanovitev, kjer jih Še ni, bodi tisti cilj, ki ga dekliške zveze nikdar in nikjer ne smejo izgubiti izpred oči.
Sv. Frančišek Xaverij.
Pri nas je imel na cvetno nedeljo v župnišču poučni govor o sadjarstvu g. Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo njegov temeljit govor in želeti je, da bi njegove
daj pa, ko vas poznam, Vidim, da ni treba žrtve, a da ste bitje, vse ljubezni vredni!“
Kakor v omotici je stala Framcka in ni vedela, kaj bi odgovorila gospodu. Spomnila se je pogovora z Vladkom :
„(Okleni se ga in bodita srečna.“, tako ji je takrat rekel.
„Hv;ala usodi, da sva se risàia. Povedal mi je Vladko o vas, a nikoli nisem o ‘,tem razmišljala, ker najlepše misli sem posvetila vedno njegovemu spominu. Sedaj pa imam vsaf enega človeka, kateri ènti isto bol in pa izgubo, kakor jaz. Bodem že lažje trpela . . .“
Stopila sta k njegovemu grobu, Katerega je še Francka na novo okrasila s cvetlicami, kakor je želel pred enim. letom.
Nato sta pa pokleknila in molila, a duh njegov jo plaval nad njimla v tem lepem trenutku, ko je' v-stala iz obuvanih duš tuga in žalost in zavladala — najlepša pesem:
Alleluja!
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Kajkor v oni mastabi je tudi V tej seveda prostor fali jama, skoz katero so prišli do mumije, so dolbine, pred katerimi so darovali za Taja, njegovo ženo in sina, so luknje, skoz katere se vidi v Serda-be, kjer so bili kipi.
Lepa po svojih reliefnih podobah je tudi tretja mastaba, ki smo si jo ogledali, enega najvišjih državnih uradnikov, ki se je imenoval Ptahhotep.
Takih mastab je vse polno, lepo razvrščenih kakor liiše po (ulicah. Sredi pa je grobišče vladarjevo. V naj starei šem Času je tudi to bila navadna maj-staba. V zemlji je bila pokopana mumija, nad jamo pa je bila mastaba iz opeke najrejena. Pozneje je na-mesto opeke, kakor v omenjenih majsltabah, lepo iz-
besede tudi kaj sadu prinesle, da bi se ljudstvo v večji meri poprijelo umnega sadjarstva, kakor ga je nam mož strokovnjak g. Praprotnik priporočal. Gospodu nadučitelju, ki so ga lansko lèto vlačili liberalci po svojih liberalnih trobilih, in to samo za to, kjer se ne strinja z njihovimi nazori, bodi izrečena iskrena zahvala.
Politični pregled.
Novejše vesti o državnem zboru.
Ministrski predsednik groi Stiirgkh je izjavil nasproti vplivnim politikom .krščansko-socilialnega kluba, da niti ni misliti na sklicanje državnega zbora. Vršiti se morajo delegacije in tudi so sklicani nekateri deželni zbori. Vlada bi po tem roku sklicala državni zbor le, če večje stranke, med njimi tudii Cehi, zajamčijo delamožnost in se zavežejo rešiti določeni delovni program.
Vprašanje o Ital. pravni fakulteti.
Deputaciji krščanskih socialcev: je grof Stiirgkh včeraj izjaivil, da ne misli niti s § 14, ni,ti z navadno odredbo ustanoviti laške pravne fakultete na Dunaju. Kakor vidimo, so si Nemci že znali pomagati in se ubraniti laških kalilcev miru.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
„Cas“ poroča, da se v kratkem zopet prično če-ško-nemška spravna pogajanja. ,Ce bi se pa pogajanja zopet razbila, potem vlajda razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Za bosansko-hercegovske. železnice.
„)W. Z).“ z dne 8. t. m. razglaša cesajrski, odlok, na podlagi katerega se začnejo graditi nove bosanske železnice. Ker se že novembra meseca lanskega leta v državnem zboru predložene predloge niso mogle ra,di znanih not r an j e-p ol i ,t ičn i ii dogodkov parlamentarnim potom rešiti, je vlada to stornila s pomočjo § 14. Vlada je storila ta korak), ker je dobro vedela, da je velik odpor proti temu, zlasti od strani Jugoslovanov. Z zgradbo železnice se bode zopet povečal vpliv 'Mažarske. In gotovo je, da je tudi avstrijska vlada v tem vprašanju podlegla maža,riški vladi. Jugoslovanski, zlasti slovenski zastopniki, so svoj čas proglasili pri tej predlogi junktim s predlogo za lokalne železnice, ki nikakor ne vstreza, zahtevam in željam slovenskih kronovin.
Razsodba drž. sodisča o pritožbi dež.-sod. svetnika Tomaža Einspieler.
Dunaj1, 6. aprila,,. Državno sodišče je razglasilo razsodbo o pritožbi deželnosodnega svetnika Tomaža Einspielerja glede njegove upokojitve in glede njegove prošnje za rehabilitacijo ter po drž. temekioem zakonu mu zajamčenih pravic narodne enakopravnosti. Justično ministrstvo je zahtevalo, 'da se pritožba a limine odkloni, češ, da je Einspieler zamudil termin za pritožbo, ki jo je vložil šele potem, ko je dobili na svoje! slovenske vloge od justičnegai ministrstva ponovno nemški odgovor in ne že takrat, ko je dobil prvo rešitev od ministrstva. Državno sodišče je zahtevo ju-stičnega ministrstva odklonilo ter naglašalo, da je i-mel Einspieler pravico vložiti tožbo šele takrat, ko je dobil na svoje slovenske vloge definitivno odklanjajoč ofdgovor od ministrstva. Državno sodišče je nato meritorično razpravljalo o pritožbi. V merjtoričnem
klesano kamenje za stene, na katerih so omenjene slike. iTiudi pri faraonskih mastabah so tiste dolbine, daritvene mize, kleti s kipi Faraonov ter razne druge sobe. Kmalu so pa hoteli imeti Faraoni kaj posebnega, da so se tudi po smrti odliftovalji pred drugimi. V ta namen so se fairajonske masfabe povečale v širino in višino. Tak prehod nam kaže sakkarska s/topnjata piramida faraona Zosra iz 3. dinastije. Na veliko štirioglato mastabo ob jzemlji se je sezidala še nekoliko manjša proti višini z vedno ožjimi stenami. Na drugo potem tretja, Strta, peta in šesta, ki je zgoraj že celo ozka, navpična. Spodnja (etaža ali stopnja je 11,48 m visoka, vsaka naslednja je nekoliko nižja in za kake 2 m ožja ko prejšnja,; zadnja je 8,89 m visoka. Cela višina pa znaša, 59,64 m. iTa faraon Zo-ser je tedaj mastabi dal prvi novo misel, kakor je ta piramida, ki še pa ni prava piramida; to je tudi prvi nagrobni spomenik iz kamna|, japnenca iz okolice. Zdaj je že slab, trhel, tako da se krha. Za.tp smo se usmilili tega pettisočletnega orjaka ali pa tudi svojih razmeroma pač mladih 'kosti in nismo šli na vrh. Tudi v piramido samo se zdaj ne pride. Vhod pa je na severni strani, spodaj pri prvi etaži. V notranjščini je več sob, ki pa bojda niso prvotne, ker je bila najprej samo ena jama v zemlji in en prostor za mumijo.
Pa dovolj o človeških grobiščih, pojdimo v grobišče bikov! Človek bi skoro ne verjel tega tako, kakor je v resnici, Če bi ne videl lahko' sam v muzeja mumij bikov, mačk in cele vrste drugih živali j. Z'ato je umevno vprašanje, kako so (prišli,(Egipčani: do tega.
Imeli so kot pogani različna božanstva. T.udi nekatere živajKi so po božje častili. Pa v neki dobi zgodovinskih napisov se nahaja žival le kot simbol boga, to je, bog se kaže v tej ali oni živali. Zopet v drugi dobi ste združeni obe predstavi. Zato se nahajajo kipi in slike, ki predstavljajo boge v človeški podobi paj z živalsko glavo. Vča,si so božanstvu v človeški podobi dali na glavo samo nekaj značilnega za dotično žival, n. pr. kravje roge. Kakor so pa Egip-
oziru je pritožbo odklonilo, češ, daj o pritožbi za rehabilitacijo državno sodišče ne more razpravljati, ker je Einspielerjeva zahteva predmet milostnega: akta vladarja. Einspieler nima pravice na povišanje za višjesodnega svetnika, marveč (je smatrati njegovo zahtevo le kot prošnjo, kateri ugodi justična uprava, oziroma najvlišji državni faktor, po svoji odločitvi. — Glede jezikovne zahteve konstatira razsodba državn. sodišča, da velja v okrožju graškega višjega sodišča nemški jezik kot notranji uradni jezik. Slovenščina velja kot uradni jezik le za promet med sodiščem in slovenskimi strankami. Sodni svetnik Einspieler je kljub temu, da je vpokojen uradnik, podvržen vsem predpisom, ki se tičejo občevanja uradnikov s predpostavljenimi oblastmi, torej tudi predpisom o nemškem notranjem uradovanju. Poleg tega je njegova zahteva strogo uradnega značaja. Narodna enakopravnost ni bila kršena, če je justično ministrstvo zahtevalo nemško vlogo.
Pričakujemo, da slovenski juristi o tej razsodbi povedo svoje stališče.
Jandriča so baje hoteli osvoboditi.
V Gradcu se pripoveduje, da so te dni neznane osebe skušale osvoboditi februarja meseca radi vohunstva obsojenega nekdanjega poročnika Aleksandra Jandriča, ki se nahaja v kaznilnici v Karlau. Več neznancev j,e te dni prišlo v neko gostilno tor so rusko med'seboj šepetali. Natakarica, ki je bivala, na Ruskem, jih je pa razumela. Zmenili so se, da bodo ponoči z avtomobilom prišli pred kaznilnico, napadli stražo, Jandrič, ki je o vsem vedel, bi se spustil iz okna,, kojega omrežje bi bil med tem prežagal, -- na zemljo. Natakarica je to naznanila, nakar so stražo pomnožili, Jandriča pa spravili v drugo celico in ga ukdenili. Avtomobil je potem ponoči res prišel, a ko je videl večjo stražo, z vso naglico odrdral. — Vest ni posebno verjetna, ker bi bila nerodnost umerjenih osvobojevalcev tolika, da bi presegala vse meje verjetnosti.
Albanske homatije.
„Albanische Korrespondenz“ poroča, da so dne
7.	t. m. albanski orožniki, ojačeni z albanskimi prostovoljci, popolnoma pobili vstaše pred Korico. Mod vstaši je bilo veliko rednih grških vojakov in so jih Albanci vjeli pet. Grki bodo povzročali Albaniji še mnogo skrbi. Njih vstaške čete v Epiru so oborožene z najmodernejšim orožjem in .razpolagajo baje z velikim številom brzostrelnih topov. Prihajajo jim skoraj vedno na pomoč čete .iz grške regularne armade pod poveljništv.om grških častnikov in vse kaže torej na to, da posluje grška redna armada., kot rezerva v-stašev. Zlasti hitro priteče Epirotom na pomoč tedaj', če 'se morajo ti vstaši umikati pred Albanci. Zatrjuje se, da je med onimi, ki so napadli Korico, biio (kakih 500 grških vojakov in častnikov. Nekaj so jih u-jeli. Tudi grškega razkolnega nadškofa, ki ga smatrajo za glavnega povzročitelja vstaje, so zaprli in prepeljali v Drač.
Italijanski ministrski predsednik in katoličani.
Ministrski predsednik Salajndra kaže naprain socialnim demokratom in radikalcem večjo odločnost, nego njegov prednik. Glede na ločitev zakona je v zbornici izjavil:	„Kar se dostaje ločitve zakona, bo
vsak minister, če bo kak initiativen predlog v zbornici predložen, glaisoval po svojem prepričanju. Jaz
čani že. nekdaj častili živali po božje, tako so hoteii še tudi takrat, ko so jim bile živali samo simbou bo gov, imeti v svetišču poleg boga tudi njegov živalski simbol. V Memfu se je častil bog Ptah, njegov simbol je bil bik apis, egiptski hapi. Kaj čuda,, će so itoteli Egipčani imeti hapija tudi v templju in sicer ne kak bikov kip, ampak živega bika. V teku časa je pa nekaj svietosti od boga prešlo tudi na bika, D.a, Še več ! Hapi se je smatral celo za Ptahovega sina. Drugi so mislili, da mu je bog Atum ali bog Osiris oče. K temu Osiru se je povrnil apis po smrti (kakor tudi človek) in bil ž njim en bog Osiris^apis, egiptski Osir-hapi, grški Osorapis, bog kraljestva mrtvih. Ptolo-mej I. (332—323 pr. Kr.) je upeljal ]v Egiptu češčenje prej tujega boga Serapisa. Rajdi podobnosti imena, se je Serapis enačil Osorapisu in ž nji(m vred častil v svetišču Osorapisa v Sa(kkari, ki se je zdaj začelo imenovati Sarapeion ali Serapeum. Serapej je bil tudi v Aleksandriji na gričku, kjer stoji dandanes Pompejev steber, osamel, 26,85 m visok in na,d 2 m debel pomnik serapej a, o katerem se zdaj v Aleksandriji ničesar ne vidi. Ta serapej so postavili Šele 1'tolo-mejci, razdjan je pa bil 1. 394 po Kr. za ča|sa cesarja Teodozija, ki je uveljavil krščanstvo v svojem cesarstvu. Drug serapej je pa tuk|aj v sfakkarski puščavi. Stari Faraoni so zidali sebi grobišča za „večnost“, zato so enakotrpežna postavili tudi svetim bikom.
Apis se ni tako lahko našel. Ko je preminul stari anis, so šli iskat novega po deželi. Spoznal so je na tlemi, 'da je imela njegova črna dlaka na čelu belo trikotno liso, na hrbtu podobo orla,, na desni strani pa belo prvo luno; razun tega še je mora! v repu imeti dvojno dlajko in pod jezikom nekak bat, kakor bi bil hrošč skarabej. Ce so jga srečno našli, so ga krmili najprej 40 dni v rojstnem kraju, potem so ga ob mladi luni pripeljali na posvečeni, zlati ladjici v Memf. Tjaan je živel ob Ptahovem svetišču v dragocenem stanovanju. Posebni svečeniki so mu pa skrbno stregli. Kako se je obnašal v svojem stano-
bom glasoval proti takemu predlogu.“ Katoličani so ministrovo izjavo vzeli z zadovoljnostjo na znanje.
Samouprava Irske.
Poslanska zbornica je v svoji seji dne 6. t. m. sprejela zakon o samoupravi Irske ali homeruio v drugem čitanju. Za predlogo je glasovalo 359 poslancev, proti pa 272. Postava pride še enkrat pred gorenjo zbornico, pa če bi jo tudi lordi odklonu!, bo s potrjenjem kralja stopila v veljavo.
Raznoterosti.
Prijatelji! Želimo Vam vesele velikonočne praznike, Med prazniki nabirajte nove naročnike za naš list. V) vsako hišo, kjer vlada nekoliko večje zanimanje za javno življenje, naj bi zajhajala „.Straža“ !
Iz justične službe. Pravni praktikant pri o-krožnem sodišču v Celju O. Canjko je imenovan za avskulta-nta istotam.
Iz politične službe. Namestniški tajnik v notranjem ministrstvu dr. Rudolf Breschar, bivši vladni komisar celjskega, okrajnega zastopa, je imenovan za ministrskega podtajnika v notranjem ministrstvu.
Iz južne železnice. Na novo sprejeti so sledeči železniški aspiranti: Franc Makov^č, Rimske toplice, Ivan WaSbl, Laško, Leon Petek, Hrastnik; prestav-. Ijen je adjunkt Ivan Uhan iz Radgone v Maribor koroški kolodvor; asistenti Ivan Badiura iz Spodnjega Dravograda na Grobelno, Srečko Pristavec iz Gro-belnega v ’Maribor glavni kolodvor, Rihard pl. Pla-zer iz Lienca na Pragersko, G. Axman iz Upnice v Maribor.
Letošnji novomašniki. Iz 4. letnika gospodje: Jožef Dušič, rojen v Zagrebiu; Janez Hanžič iz Sv, Jurila ob Taboru; Martin Kozar od Sv, Antona v Siov. gor; Jožef Kuk iz Konjic; Vid Pavlič iz Sv, Vipa pri; Planini ; Jakob Sajevic, rojen v Opehovljah na Kranjskem; Anton Somrek, rojen v Cadramu; A-iojzij Slik od Sv, Petra pri Mariboru. — Iz 3. letnika pa.: Fbanc Jazbinšek iz Sv. Vida pri Planini; Evgen Lorger iz Ljubnega; Ivan Messner od Sv. Primoža nad Muto; Jožef Petrovič iz Ptuja; Friderik Sternad od Sv. Benedikta v Slov, gor; Avgust Spari iz J arenili e.
Letošnji glavni naboju. Letošnji glavni nabori so bodo vršili in sicer: za mesto Maribor dne 27. in 28. majnika, v Račjem dne 8., 9i. in 10. junija, pri Sv. Lenartu v Slov., gor. dne 4., 5. in 6. junija, v Slov. Bistrici dne 12., 13. in 15. junija, v Cmureku dne 16,, 17. in 18. junija,, v Radgoni cine 19. in 20. junija,. V celjskem dopolnilnem okraju štev. 87 pa v Celju dne 22. maja, 15., 16., 17. in 18. junija, v Laškem trgu dne 3., 4. in 5. junija, v Šmarju dne 19. in 20, junija,' na Vranskem dne 12. in 13. junija, v Mozirju dne 9. in 10. junija, na Ljubnem dne 8. junija, v Konjicah dne 18., 19. in 20. majaj, v Ljutomeru-dne 2, in 4. maja,’ v Gornji Radgoni dne 30. aprila in 1. maja,, na- Ptuju dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13. maja, v Ormožu dne 5. in 6. maja, v Rogatcu dne 15. in 16. maja, v Sevnici dne 2. junija, v Kozjem dne 29. in 30. maja, v Brežicah dne 25., 26. in 27. majat, v Šoštanju dne 22. in 23 aprila, v Slovenj gradcu d:.e 24. in 25. aprila in v Marenbergu dne 27, in 28. aerila.
Obrtne nadaljevalne šole. Po dolgotrajnem pritisku poslancev S. K. Z. se je vendar nam jajko nasprotni deželni odbor odločil privoliti slovenskim o-
vanju, ali je vzel krmo, ali se ji odrekel, iz tega in enakih reči so prerokovali prihodnjost. Jedel je pa zlasti neko kašo, mleko in med. Romarji so prihajali ga častit, puščavniki in spokorniki so bivali v njegovi bližini v revnih bajtah, dočim je bog hapi bival, v krasni palači. Njemu, hapi-biku, so tudi darovali številne daritve rdečih, izbranih volov, njegov rojstni dan so slavili v čajsu naraščajočega Nila z velikim sijajem.
Ko je pa sv. bik umrl, je bila velika žalost po vsem Egiptu. Njegovo truplo se je balzamiralo m iz-, premendo v mumijo ter prepeljalo z vsemi žalobnimi svečanostmi v grobišče. En sam tak pogreb je bojda stal okoli pol milijona kron. Tudi druge sv, živali so balzamirali in mumificirali. Tu v bližini grobišča bikov smo si ogledali tudi grobišče ma|čk. Na tisoče mačk so pokopali v takih grobiščih. V Benihaisanu v Gornjem Egiptu so rabili mačkinje mumije moderni špekulanti za izdelovanje umetnega gnoja! Stari Egipčani pa so jim s takim trudom in stroškbm skrbeli za „večndst.“
(Dalje prih.)
Brez dvoma.
Gospa:	Zakaj se ne oženite, gospod Pijanec?
Tako sami ste In ko umrete, boste zadnji svojega rodu !
Gospod: Meni se pa zdi, gospa, da rod pijancev ne bode nijcoli izumrl!
Namigi j aj.
— Gospodična! Verujte mi, da vas d;ela otožen obraz veliko lepšo, kakor ste pa v resnici. Teh finih potez na vaših licih ni mogoče opisati!
= Hvala za poklon. Otožno se moram vedno držati, ako se nahajam v vaši družbi!
V šol i.
Nemški profesor zgodovine vprajša v šoli: „Was ist das deutsche Reichsgericht?“
Dijak, ki ni pazil, odgovori: „jSchweinsknöchel mit Sauerkohl.“
brtnim nadaljevalnim šolam podpore, ki se bodo odslej redno vsako leto razdeljevale. V zajdnji seji se je dovolila taka podpora za šole v Žalcu,, v Sevnici, v Šmarju, Št. Juriju in Šoštanju.
Itudniski delavci in zavarovalnina proti nezgodam. „W. Z.“ razglaša eesajrsko naredbo, ki določa, da spadajo rudniški delavci pod splošno zavarovalnino proti nezgodam. Ta zakon je poslanska zbornica rešila, toda gosposka zbornica ni hotela o njem razpravljati.. Vsled vednega pritiska od strani poslancev in javnosti se je morala vlada udati in jje rešila zaton potom cesarske odredbe. Na ta način se je rudarjem uresničila upravičena zahteva, kajti rudarji so izmed vseh delavcev najbolj izpostavljeni še raznim nezgodam. Zavarovanje je pa bilo slabo, ker niso zamogle bratovske skladnice radi vednega primanjkljaja plačevati rent.
Z občnim zborom Kmetijske družbe liberalci niso nič kaj zadovoljni. Kajpada, če se spomnijo na polomijo, katero je zagrešil g. Roblek, ki je nastopil v svoji neorientiranosti v zadevi obrtnih olajšav proti lasitni stranki, toda tudi za par tednov prepozno — potem ne morejo biti vzradoščeni. Sedaj napadajo deželnega odbornika dr. Verstovšeka in prot. Majcena, ker sta bila izvoljena odbornikom K. D*. Da označimo vso p rop alo st in perfidnost liberalnih napadov, moramo konstatirati, da so ga v Gradcu ravno liberalci z yso odločnostjo zahtevali za odbornika, čeprav se je dr. Verstovšek zaradi zaposlenosti branil. Profesor 'Majcen pa ne potrebuje liberalnih priznanj, priljubljenost „[Gospodarskih Novic“ mu je dovolj. Kaj pa „kmeta“ Roblek in Petovar, kako sta.(ta dva, eden hmeljski mešetar, drugi trgovec, dokajzalal svojo usposobljenost? Slovenska javnost čaka na odgovor . . .
Kmetijska družba liberalcem ne diši več. Ni jim po volji odbornik Majcen, niti odbornik dr. Verstovšek, sicer pa vedno kričijo, da se mora odpošiljati inteligentne može v zastope, ki si vedo pomagati. Sama hujskanja jih je, drugega ne razumejo. Mi jim povemo pa v obraz, zakaj jih boli zastopstvo v odboru Kmetijske družbe. Zarotili so se med seboj učitelji in liberalni kolovodje, da se polastijo vseh podružnic, da bi ž njimi pridobili politično moč. I-meli so tajne dogovore in zdelane načrte, toda spodletelo jim je tudi tukaj. Pokapala, pa. bode bodočnost, kdo bolj zastopa krnele v Kmetijski družbi Majcen in dr. Verstovšek, ali Roblek in Petovar. Čudno je vendar, da se z velikim zaupanjem že od septembra obračajo celo. podružnice, ki so v liberalnih rokah, na dr. Verstovšeka za razna posredovanja. Zakaj jim tega ne stori dr. Kukovec?
Reševalci kmetarhmeljarja v Žalcu. Žalski liberalci napadajo dr. Korošca, češ, da on ne deluje tako uspešno za hmeljarje kot Roblek. Takji napadi so jako po ceni. Toda Savinjčani smo dovolj samostojni, da dobro preudarimo, kdo da najm več koristi, žalski mešetarji ali dr. Korošec. Liberalni mešetarji nas gulijo in oškodujejo savinjskega hmeljarja za lepe dobičke. Polnijo si svoje kase in živijo razkošno na račun kmeta, katerega pri kupčijah kaj radi opeharijo. Dr. Korošec je nas že neštetokrat opozoril ha te pijavke in nam odprl oči. Srečni še le bodemo, če se bodemo otresli popolnoma teh liberalnih pijavk. Zato imamo v celi dolini vedno več zaupanja v dr. Korošca. Zaupanje v liberalne mešetarje in tudi v hmeljarsko društvo smo pa zgubili, ker opazujemo, da jim je to velevažno društvo le sredstvo za politične liberalne namene. Številke članov tega društva povedo vse. Leta 1912 je bilo 206 člajnov, lan;sko leto pa je padlo število članov na 124. Mislimo, da ne kaže to dejstvo na preveliko zaupanje do žalskih liberalnih voditeljev in mešetarjev.
Vodja nemških učiteljev, deželni poslanec Otter, ima slabo vest in za to skuša krivdo nemških poslancev, njih protiučiteljsko stališče, zvrniti na — slovenske poslance. Toda g. učitelju jOitjterju lahko na ves glas povemo, da naši poslanci niso voljni, tujih grehov prevzemati na se. Ves čas so nemjško-na-cionalni prijatelji učiteljstva strašili učiteljstvo s slovenskimi poslanci, češ, ti nočejo, celo v takih vprašanjih, v katerih bi slovenski poslanci skoraj z vso gotovostjo glasovali za učiteljske zahteve. Tako tudi v vprašanju glede vračunjenja podučiteljskih let. Že v prejšnjem času so naši poslanci v posameznih slučajih vedno in brez izjeme glasovali za dalekosežno vračunjanje. V zadnjem zasedanju pa Slovenski klub sploh ni zavzel v tem vprašanju nobenega stališča, "ker je vedel za nemško taktiko, ki je hotela vedno z uspehom nastopati za hrbtom slovenskih poslancev.. Čakal je, da naj nemški klub pokaže svbjo barvo. To je tudi storil ter sklenil, da podučiteljskega vprašanja ne bo rešil pred končno regulacijo učiteljskih plač. Vsled tega Slovenski klub ni imel več povoda, sklepati o vprašanju, ki ga je deželnozborska večina v svojem klubu odklonila, ter ni imel niti priložnosti, staviti kakih protipogojev!
Še nekaj o Mravlagu. Kakor znano, je nedavno v Mariboru govoril dr. Mravlag o nemštvu na slovenskih tleh. Drznil se je med drugim tudi trditi, da Slovenci nimajo pravice do obstanka^ ker se o njih do 16. stoletja ni nič slišalo; kajti te kraje so zasedli Nemci, ker so vse listine do tistega časa pisane nemški. To je pa sila imeniten dokaz! Dognano je namreč, da so bile do 13. stoletja vse listine pri nas latinske in so tedaj po logiki dr. Mravlaga bivali do tistega časa tukaj Rimljani. Si tactuisses -. . .
Deželni šolski svet še vedno. vsiljuje svoj ,„Na-redbeni list“ kar v 'dveh iztisih raznim šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom. Vsakdo uvidi, da zadostuje eden iztis popolnoma, Zakaj bi ga moral sprejemati krajni šolski svet in šolsko vodstvo? ,Ce misli namestnija, da bode z bremeni, katera nalaga kmečkim občinam,, vzdrževala svojo tiskarno v Gradcu, se jako moti. Poslanci S. K. Zi, so se zopet pritožili proti temu novemu obdačenju.
Vojaški škandal na Tirolskem, Zdaj pa imamo tudi v naši državi saivernski škandal, ki ni sicer še tak, kakoršen je bil tam, a kljub temu je le velik. V Brunnecku na Tirolskem je v noči o|d L na 2. f. m. pilo več gospodov v gostilni ,JZum Lamm“ do policijske ure, na)to so se podali v viinsko klet' nekega Ma-yerja. V družbi je bil tudi stotnik 36. pešpolka Ditt-mann, ki je hotel domov,'a ga menda družba ni pustila. Stotnik, seveda vinjen, potegne sabljo, in zagrozi, da pripelje vojake nad civiliste. Res Je šel po vojake, civilisti so pa šli za njim. Stotnik je res a p larmiral pripravljalni vojaški oddelek, kj je pet .„civilistov“ aretiral. V vojašnici so aretirane gospode tepli! Končno so civilisti v;0jakom ušli. [Eh civilist je izgubil svojo 'zlato uro z zlato verižico. Drugi dan-iso se prizadeti civilisti, med njimi tudi en rezervni častnik, pritožili pri brigadirju, generalnemu majorju Goigingerju, ki je obljubil prizadetim popolno žajdoš-čenje. Stotnik Dittmann je znan alkoholik, ki je bil že večkrat discipliniran. Bolcansko divizijsko poveljstvo ga je odposlalo v garnizijsko bolnišnico v Ino-most, da preiščejo njegovo dušno stanje.
Važna razsodba za občinske volitve. Svoj čas je deželna vlada koroška ustregla zahtevi nemškega Volksrata in poslala v Slovenji Plajberk brez vsake potrebe in proti volji domačega ljudstva vladnega komisarja, ki je na račun občine upravljal občinske posle. Komisar Wolsegger je pa vodil posle ,talco, da je pripravljal zmago nemškutarjev pri občinskih volitvah. Proti navadi in protipostavno je razpisal občinske volitve samo v nemškem jeziku. (Proti celotnemu volilnemu postopanju in zlasti tudi še proti samo-nemškemu razglasu so se pritožili po dr. Brejcu na deželno vlado zavedni slovenski ivolilci Jurij Maurer, Valentin Lausegger in Valentin PoŠinger. To pritožbo pa je koroška 'deželna v|lada„ ki nosi ijme: e. kr., zavrnila, državno sodišče pa je slovenski pritožbi u-godilo in izreklo, da je c. kr. deželna vlada prelomila člen 19 državnega temeljnega zakona. Nato so se Slovenci pritožili zoper razsodbo deželne vlade še na upravno sodišče. Dne 26. sušca se je vršilja razprava, pri kateri je deželna vlada pogorela ih dobila zaslužen nos. Upravno sodišče je slovenski pritožbi u-godilo in razveljavilo nepostaVno razsodbo deželne vlade. Deželna vlada je dobila, kar je iskala- Čudimo se kratkovidnosti gospodov pri deželni vladi koroški in res ne vemo, ali so pri deželni vladi koroški res tako slabi juristi, ali pa jih pri tajkih razsodbah vodi edino le želja, ugoditi Volksratu in potlačiti patrijotične Slovence.
Odpad od vere. List „Wartburg“ poroča, da je v letu (1913 na Štajerskem izstopilo iz katoliške cerkve 406 oseb ,k protestantizmu. V Rottenmannu je bilo izstopov 6 (od leta 1898 jih je skupno 81), v Ljubnem 59 (864), v Knittelfeldu 23 (321), v Mürzzuschla-gu 16 (283), t Brucku 14 (380), v Peggau 3 (108), v Judenburgu 4 (59), v Gradcu 186 (37Ì1), V; Eggen-bergu 114 (114), v Staigzu 2 (179j), v Lipnici 7 (112), v Phrstenfeldu 6 (50), v Mariboru 50 (1651), v Ptuju 4 (180), v Celju 3 (378) itd. Na Štajerskem je od leta 1898 skupno odpadlo od katolicizma. 8751 oseb. Za Knittelfeld, Judenburg in Ptuj se ustanovijo ' samostojne protestantovske župnije. Lutrovske cerkve se nameravajo staviti v bližnji bodočnosti! s pomočjo Gustav Adolf-Vereina iz Nemčije na sledečih krajih na Štajerskem: Bruck, Gradec, Thörl,, Aflenc in — St. Ilj v Slov. gor.
Hrvatje na delu. V Zagrebu so začeli izdajati te dni dva nova narodna tednika:	„Narodno Zedin-
stvo“ in „Nova Riječ“ s programom, kulturelno in narodno združiti vse Jugoslovane.
Za nar. namene. Zagrebški občinski svet je daroval hrvaški šoli v Trstu 1000 K in izrekel simpatije hrvaški mladeži glede dogodkov na tržaški trgovski šoli Revoltella.
Za dekliške Marijine družbe za mesec maj se priporoča: „Majrijin otrok sem.“1 Življenjska slika v petih dejanjih. Založilo katoliško, brajno društvo Sv. Jurij ob južni železnici, 1913. Cena 50 vin. Ta igra je različna od one poprejšnje tridejanske:	„Marijin
otrok“, in jo je lahko vprizoriti. V gledalcih prežene vse predsodke zoper Marijine družbe.
Socijalni demokratje priredijo letos svoj mednarodni kongres na našem Dunaju od 23. do 29. avgusta. Morda jim dišijo dunajska krjščanska tla in zato tam ta prireditev. Toda lahko so potolaženi za en čas, precejkrat se bo še zavrtelo kolo Časa, pred-no se jim bodo uresničile njjih pobožne želje.
Smrtni dan sv. Metoda. Sv. Metod, veliki slovanski apostol in brat sv. Cirila je umrl dne 6. aprila. 1. 885. Star je bil ravno 60 let. Brat sv;. Ciril mu je umrl 16 let poprej.
Zgradba- novega univerzitetnega poslopja v Ino-mostu. Namestništvo je razpisalo dela za novo zgradbo univerzitetnega poslopja v Inomosüu. Dela so pro-računjena na 2,420.000 K. Z zgradbo bodo začeli meseca maja.
„Misijonski križ.“ Sv, oče Pij X. so podelili za misijonski križ nove odpustke; zato je č. g. sup.
misijonarjev dajl tiskati nove pole za te odpustke. Preč. gospodje župniki, kateri tako tiskano polo želijo, naj se obrnejo na Misijonsko hišo sv. Jožefa nad Celjem.
Kuga slinovka. V občini St. Jakob v Slov. gor. je na šestih mestih izbruhnila slinolvfca. Dva orožniška čuvata varnost naših hlevov. Kaj bo z našimi — sejmi ?
Pohvaljeni orožniki. Tituhurui stražmojštri J. Fras, Anton Kolarič in Jožef Stroj v Gori^jemgradu so prejeli v priznanje njihovega sodelovanja pri u-dušenju nekega požara pismeno pohvalo od dež. žan-darmerijskega poveljstva; pismeno pohvalo je dobil tudi orožniški stražmojster Franc Weber v Šmarju pri Jelšah.
Slovenski Straži je daroval g. kaplan Bukov-šek na Prihovi 2 K kot spomin na svojega tovariša g. kaplana Tomažiča, Posnemajte ob sličnih prilikah, — Za Slovensko Stražo je nabrala Dekliška zveza pri Sv, Ani na Krembergu 2200 obrabljenih poštni ii znamk. — Istotako sta poslala Slovenski Straži Mi-cika Kancler iz \ Spodnje Polskave in M. Berič in Sp. Gaisteraja veliko število lepo urejenih znamk. Iskrina hvala! Posnemajte!
Obč. volitve v Gorici. Pri volitvli za 1. razred dne 6. t. m. so dobili kandidati laške liberalne stranke 350 do 397 glasov, slovenski 144 do 149.
Južna železnica. Dohodki meseca marca so znašali 35,346.845 K, potemtakem 2,235.1524 K manj, kakor istega meseca lanskega leta.
Razredna loterija. Pri zadnjem žrebanju razredne loterije dne 7. aprila je zabela 700.000 K štev. 18.629. Šestorica, ki si bo to svoto delila, so vsi iz Gradca in sicer polkovnik, nadporočnik, dve šivilji, uradnik, trgovec in poduradnik.
Kako je z nakupom- zemlje v Bosni in Slavoniji? Rafaelova družba je poslala dva odbornika v Bosno in Slavonijo, da se sama prepričajta in dogovorita glede nakupa zemlje za naše ljudi,, ki bi jih veselilo, naseliti se tam doli. V Bosni se dobi zemlja, še bolj pa v Slavoniji, na katero bi se naši ljudje lajhko naselili. Seveda je potreba za to nekaj denarja. Nekaj Nbi ga morali sami imeti,; drugo bi se pa dobilo v posojilnicah in bankah v Ljubljani, ali v Zagrebu, ali v Bosni. Najbolj previdno bi b)ilo, če bi se tisti, ki žele iti doli, zemljo sami ogledali; ker za druge ljudi'je težko nositi odgovornost. Če pa Rafaelovi družbi zaupajo, jim pa že ona posreduje. Vsi, kateri želijo, ali sami iti doli pogledat, ;ali pa da jim družba posreduje, naj se obrnejo pismeno do nje. Slišimo pa, da se dobi zemlja tudi v Beli krajini na Kranjskem, kamor bo ravno sedaj nova železnica že kmalu stekla. Nek'oliikcf truda bo pač na novi zemlji. A tudi v Ameriiki se dolarji po cesti ne pobirajo. In kdor se prvega truda ne bo ustrašil, si lahko napravi lepo domačijo. Sveta in dela za pridne roke je dosti bližje, kakor je Amerika. Če se tujci iz daljnjih krajev, iz Nemčije, Poljskega in Maižarskega trumoma naseljujejo v Bosni in Slavoniji,, zakaj bi za nas Slovence to ne bilo, ki sta nam Bosna ih Slavonija veliko bližji? Bolje bi bilo, da so naši ljudje svobodni kmetje v nam sosednih deželah, kakor pa sužnji! v tovarnah in podzemeljskih rudokopih v Ameriki, kjer se jih toliko ponesreči. Kmečki stan je najbolj naraven in zdrav stan. Tudi bi v teh slovanskih kjrajih naši ljudje vstali ložje zvesti svoji veri in svojemu rodu, kakor v tuji Ameriki. Za;to Še enkrat priporočamo naseljevanje v. teh krajih. Ko bodo enkrat naši prvi rojaki doli, potem bo že ložje šlo. Le začetek je težak; pa se ga ne smemo ustrašiti. Če so te težave premagali drugi, zakaj bi jih mi ne?
Za narodno obrambo.
Ptujski nemškutarji so zopet pokazali, kakšne misli da jim švigajo po glavi noč in dan, Bismarkh, temu velikemu kanclerju na čast so priredili dne 31. m. m. slavnostjen družabni večer. Govorit in navduševat bi jih moral priti proteistant Ulik iz Češke. Ali možu Ptujčani očividno ne ugajajo,. To je pokazal s tem, da je nenadno odpovedal svoj prihod, seveda to pod krinko „erkrankt.“ No, zato je pa Winkelman povedal nekaj o Bismarku in par moških se je proslavilo s svojim grlom, ko je zapelo „pationale Chöre.“ Take in enake slavnosti so pri Nemcih že nekaj čisto vsakdanjega. Mi pa ne rečemo za sedaj' k tem vsakdanjostim nič drugega, kajcor: Caveant consu-les . t. .
Siidmarka vsiljuje in sicer jajko ceno svoje razglednice za veliko noč in pravi, da. simbolično pred-očujejo pravo nemško pomlad. Zavrnimo jih in sezimo po razglednicah Slovenske Straže, ki nam kažejo in kličejo, da je zacvetela po naših hribih in dolinah slovenska „pomlad.“
Letos obhaja Südmarka 251etnico svojega obstanka. Ob tej svoji obletnici izjavljaj, da je namen njenega naseljevalnega dela na Spodnjem Štajerskem pred vsem spojitev Maribora z okolico do -Spiel-felda in Dravske, doline kot predstrajže na nemškem potu do Adrije z nemškim srednjim,. Štajerskem. Do-sedaj je naselila 61 družin, obsegajočih 350 ljudi. V zadnjih 10 letih je za te in slične namene izdala tri milijone kron. Zato poživlja somišljenike, naj v tem jubilejnem letu Še več darujejo za Südmarko kot do-sedaj. Učimo se od nasprotnikov., kaj je naša dolžnost v jubilejnem letu koroškjega in celokupnega slovenstva. Naši darovi za Slovensko Sitražo naj teko bogatejše, kot doslej !
V odbor Südmarte v Konjicah so izvoljeni: Švišaj (Schwischay), Drevenšek (Drewenschegg), Svetlin (Swetlin) in drugi. V šulvereinski odbor pa: Pretnar (Prettner), g'dč. Cernovšek recto T!schernowr-schegg, in drugi. Torej čisti nemčki od mladih nog! O tempora, o mores!
Mariborski Nemci prirede majnika meseca enkrat sv.oj cvetlični dan. JMarburgerca“ pravi, da so priprave v polnem tiru. Pasno je kot beli dan, da bo skupiček služil v ponemčevalne namene. Vsakdo izmed nas bo torej eventuelni ponujlevalki obrnil hrbet.
Za lex Kolisko pobirajo Nemci sedaj še podpi-se. Kakor znano, so svoj čas 2 ali celo 3 milijone zahtevali in pobirali za svoje ponemčevalne zahteve. A pred kratkim so se začeli zadovoljevati sa|mo z enim milijonom kronic. In sedaj, čujte (in strmite, dovolj jim je samo ( boren podpisek. Veliki Rosegger se pa seveda še upa trditi, da bo to večje vrednosti, kakor mrtev penez. .Ka^or vidimo, so se Nemci naveličali, odpirati svoje denarnice in pravijio: .„(Unser Schwert ist diesmal die Feder. Sie wird genügen.“ Slovenski rodoljubi na dan in s peresom na plan!
Koroške Nemce jako pečejo in vznemirjajo znani koraki naših -poslancev proti krivlicam na slovenskih tleh. Baje še spati ne morejo in posledica tega je huda nervoznost, ki je rodila misel, javno izpovedati svojo ogorčenost in napraviti za vselej konec tem „naskokom na Koroško.“ In to obstoji v tem, da bodo meseca junija sklicaji i„pböno“ južnoavstrijsko ljudsko zborovanje v Celovec. To naj bo baje največja alpska prireditev izza leta 1897.
Ce Slovenec brani svoje pravice ter si ne da ugrabiti rodne grude, imenuje to nemški nacionalizem „naskok na nemštvo.“ Ce si pa Nemec priiastuje zemljo, ki nikdar ni bila njegova, limenu jejo to „nemško stražo.“ Tako stražo so si Nemci tudi postatili ob Adriji, ki jo imenujejo nemško. 'Že Bismarck je Trst reklamiral za nemško posest ter je izjavil: „Kdor se Trsta loti, zadene ob ost nemškega meča.“ öd istega duha je prepojena vsa nemjška politika nar pram Slovencem in Hrvatom. Adrijo hočejo imeti! Preko naših trupel hrepenijo do jadranskega morja! Most do Adrije! Tako stoje na straži ob Adriji. — „Laibapher Schulzeitung“ je za tako nemško stražo objajvila pesem („Die Wacht an der Adria“, ki se začenja:
„Heil deutsche Mark im schönen Süden
Vom heiß ümworb’nen Meer bespült!
Hier wird der Deutsche nie ermüden:
Er kämpft, so lang er Kraft noch fühlt!
Das merkt euch Welsche, merkt euch Wenden,
Hier ist der Deutsche noch zu Haus!“
Take pesmi objavlja avstrijski Šolski list, ki ga vodi c. kr. okrajni šolski najdzornik dr. Svoboda. Ta pesem glasno govori iin jasno dokazuje,; kakšen duh veje med celokupnim nemštvom na avstrijskem jugu. Kar imenujejo z lažnjivim imenom („'obrambo“, to ni nič drugega, nego razlaščevanje in, germanizacija. Primorje ni bilo nikdar nemško i)n tudi nikdar ne bo. Slovenec in Hrvat sta tamkaj prebivala od vekov, — Slovenec in Hrvat bosta tam ostala na vekov veke. Na stražo za slovensko-hrvaŠko Adrijo \
v
Mariborske novice.
Umrl je včeraj tukajšnji zdravnik, 721etni dr. Grogi.
SGOletnico ustoličenja korotanskih vojvod proslave vsa mariborska narodna društva pod pokroviteljstvom Zgodovinskega društva na belo nedeljo, to je dne 19. aprila 1914. Za to slavnost se delajo sedaj že skoro dva meseca najobsežnejše priprave. Društva se ne strašijo ne truda iin ne naravnost ogromnih stroškov, da proslave ta zgodovinski dogodek s sijajem, ki ga Maribor dosedaj Še ni videl. Krasen spored slavnosti, divni staroslovanski kostumi, nove kulise, predstavljajoče Gosposvetsko polje in staroslovensko mesto Branibor, nas bodo v duhu povedle v one čase, ko je slovensko ljudstvo po svojih starih obredih volilo in ustoličevalo svoje vojvode. Malo Svi tli h dni kaže naša zgodovina. Naj bo ta slavnost nekak narodni praznik, posvečen zgodovinskemu dnevu. Naj bi ta slavnost združila vse narodno čuteče Slovence ne samo iz Maribora in okolice, ampajk celega Spodnjega Stajjerja, saj bo gotovo ostala vsakemu posetniku v trajnem in prijetnem spominu. Poživljamo vsa vnanja društva, da se ozirajo na 19 april, pohite takrat v Maribor, daj se v naši sredini navdušijo za nadalnje narodno delo, si celo slavnost ogledajo in skušajo v manjšem obsegu doma prirediti kaj podobnega, Slavnost se vrši ob 544. un popoldan in bo tako zgodaj končana, da se bodo zunanji posetniki še komodno lahko odpeljali z večernimi vlaki. Z ozirom na velike stroške se je morala vstopnina neznatno zvišati in znaša za foteijsko sedeže 3 K, sedeži 1.—4. vrste 2.'50 K, 5.-8. vrste 2 K, 9.—12. vrste 1.50 K. Sedeži na galeriji 1 K. Ztunanji poset-nikii naj vstopnice pravočasno naroče pri trgovcu g. Vilko Weixl, Glavni trg 22. Na naročilo brez denarja se ne ozira.
Nesreča. V soboto, dne 4, aprila, je ponesrečil Janez Cep, posestnik in občinski predstojnik v Vose-ku pri Mariboru, v hlevu gostilne Spaček v Tegetthoffovi cesti. Nek konj ga je s kopitom v glavo s tako močjo udaril, da se je Cep nezavesten zvrnil na tla in obležal, dokler ga ni našel hlapec. Ponesre-
čenča so takoj odpeljali v bolnišnico in je baje še u-panje, da ostane pri življenju.
Zadela kap. Nadučitelja Sjtrelpca od Sv. And draga v Slov. gor., ki je prišel k Pivkovi rodbini h krstu, je včeraj, dne 9. aprila, zadela kap. Gez nekaj časa je izdihnil. Pogreb bo v soboto ob %3. uri v Mariboru.
Ptujske novice.
Ptuj. Slučajno sem dobiip v roke („Nar. List“ z dne 12. marca 1914, kjer v dopisu iz P/tuja neki človek — med omikance ga ne moremo šteti, sodeč po dopisu — skrajno neotesano; napada ptujskega Orla. Orle naziva s čuki, zelo natanko ve, da Orel obstoja v Ptuju že dve leti, da pa se mu baje jslabo godi. In zadovoljno beleži, da še Orel] nima droga, zato se pa mora zadovoljiti) s prostimi vajami. Pralvi, da bi (Orli radi priredili kako veselico, da, bi si z dobičkom kupili drog, pa — tukaj kipi dopisnikovo srce od veselja — imajo to smolo, da ne dobijo nikjer prostorov! (Ali ima tukaj dopisnik v mislih slavno ptujsko Čitalnico, oziroma Dramatično društvo, ki sta se povs-peli tako visoko, da ne prepuščata več okoliškim društvom prostorov v Narodnem domu?) Dopisnik še o-menja, da na kaki društveni dom Orli še misliti ne morejo in pribije, da ptujski Orel eksistira samo na papirju. — Kar se tiče (ptujsKega Orla, vemo, da se dobro razvija in da je njegovo društveno življenje izborno, čeravno nima še droga, po katerem merijo ti Sokoli vrednost društva. Dopisnik „(Narodnega L.“, ki se je spravil nad Orle, se sam gotovo prišteva K Sokolom in ptujski) Sokol mora gotovo izborno stati. Poglejmo! Obstoja že precej več kot dve leti, pa v izobrazbi se še ni prav nič dvignil, ker se (dopisnik iz njegovega kroga ni odvadil pajdlega psovanja. Slavni Sokoli ptujski, drog pač imate, toda rabijti ga ne znate, vaša (telovadba je mizerija in če vas pustijo dijaki, ste na koncu. Ali misiitle, da je to telovajdba, če se vam postavi vsak -teden enkrat pet liberalcev v vrsto in se obesi vsak enkrat na (drog? Pravite, celi klošter se trese, ko telovadijo Orli na njegovem dvorišču, Prijatelji, ko vi {telovadite, verjemite, se prav nihče ne trese! Z društvenim domom dražite Orle — ali pa' ga vi še imate? Imenujete morda drvarnipo v Narodnem domu društveni dom? In (če ga boste kdaj dobili, ali ga boste res po svojih zaslugah? In vaše društveno življenje? O tem drugič! Opozarjamo vas le, da pometate prej pred svojim pragom, potem šele se vrzite na kritiko pri Orlu. Tiho na uho vam še povemo, da vaš Sokol v Ptuju v resnici eksistira že bolj na papirju, kakor kje drugje. — Vam, Orli, pa kličemo: ne zmenite se zai ljudi, kot so liberalci, hitite naprej po začrtani poti, izobražujte se potom predavanj, društvenih prireditev, čitanja itd. in slavni Sokol vas ne bo nikdar dosegel, čeprav ima drug, društveni dom in „prostore.“
Ormožke novice.
Umrl je v sredo predpoldan tukaj, gospod Martin Grivec v starosti 78 let. Rajni je bil zelo spoštovan in vnet Slovenec. Mir in pokoj njegovi duši!
Ormož. Naši nemčurčki očifvjiidno nimajo drugega posla, kot obirati stare kostii ter svoje laži in čenče pokladati peščici piškavih naročnikov ptujskega novo ustanovljenega lista v prebavljanje. Pa psi naj' le lajajo, znamenje, da dobro jahamo. Jat, ja, ja! Bivši K. in sedanji S. bode te germančke v oči. Koliko črnila so že porabili, da bi tega nebodigatreba spravili iz Ormoža. Pa, kakor se vidi,; nimajo posebne sreče; v.se njihovo naporno delo je zabadav. Ko bi še pred svojim pragom hoteli (pomesti. Na primer opisati slavne čine nekega gospodiča s parfumirani-mi Mačicami, Kako torklja ;zopet drugi gospod v svoji raztresenosti vpčkrat po štengah in trebuščku sladko ginjen, misleč, da se vozi v blaženi „Rajch.“ O nekem „Landjagru“ je med ljudstvom znana njegova raztresenost, kadar goni naokrog vinske duhove in strelja kozle. Znani- Šefredakter pa pozabi v svoji raztresenosti vedno pamet doma1, kadar hodi delat rigoroze. Gospodje vinski „,'handlarji“ sc često tako ralztreseni,, da spravljajo hrvajška vina za pristnega. „Ljutomerčana“ med svet. Veletržec in od no-vtega Časa Südmarkin majer je V svoji raztresenosti jahal celo prešno drevo, misleč, da ima svojega konjička med nogami. Tudi gospod grešnik !s ceste, slavnega spomina, se večkrat spozabi, da treba sodniji mu spraševati vest in krpati pamet. NemČurČkom pa treba sprašati samo malo njih kosmato vest in svet se bo čudil njih junaškim činom. Ce sami svojih ko-zlarij ne vidijo, priskočimo j,im rade voljje na pomoč. Res pametni so, kako se dajo imenitno potegniti za nos. Vsaka raca jim pride prav. Dobijo za svoje iznajdbe Še patent.
p Ormož. Občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva za Ormož in okolico, se vrši v nedeljo, dne 26. malega travna 1914, popoldne po večernicah, v prostorih kletarske gostilne v Ormožu. Udje in prijatelji društva, vabljeni!
Trboveljske novice.
Trbovlje. Smrten padec otroka. Dne 4. t. m. je splezal Sletni deček Edvard PemiČ v Retjah na okno v kuhinji, ki se nahaja v drugem nadstropju, zgubil ravnotežje in padel na cesto. Oče, ki je ravno spali, se je zbudil. Šel pred hišo, kjer je našel otroka s polomljenimi udi. Smrtno-nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Trbovlje. ŽiVinozdravnik Jože Ceh v Trbovljah je odpovedal svojo službo in odide iz Stajerja.
Drugi Kraji.
Ruše. V soboto, dne 4. akrila, je na postaji v Rušah več delavcev zlagalo drva na železniški voz. Pri premikanju vozov je 561etni delavec Jauez Repo-lusk padel in prišel z levo roko pod koloi, ki mu jo je zmečkalo. Težko ranjenega so takoj poslali v mariborsko bolnijšjuico, kjer so mu morali roko nad lake-tom odrezati.
Gornja Polskava. (Avtomoblilna zveza med G. Polskavo in Mariborom.) Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se bo upeljala med Gornjo Polskavo in Mariborom redna avtomobilna zveza in sicer že s 1. majnikom.
Slov. Bistrica. Naš župan A. Stiger je demisi-joniral, občinske posle sedaj vodi podžupan Versolati, katerega že veliko znanje nemškega* jezkka poleg itali],auskega imena priporočuje za nemškega župana Slov. Bistrice!
Slov. Bistrica. Celi slovenjebistrifeki oxraj jo z navdušenjem pozdravil veselo novico, da začne v Slov. Bistrici takoj po Veljki noči zdraviti v Stepišnikov! hiši na Tržaški cesti slovenski zdravnik dr. Feliks Lebar, učenec znanega in spletnega zdravnika dr. Šlajmerja v Ljubljani. Novi zdravnik je štaj. rojak, izvrsten v svojem poklicu in prijeten družabnik, tako da, mu je v Slov. Bistrici zasigurana naj-lepša bodočnost. iTudi na polju zdravilstva imeli bodemo Slovenci v bodoče svojega) moža. — S 1, jun. t, 1. se naseli v Slov. Bistrici drugi slovenski odvetnik! dr. Cvetko Kukovec, sedaj koncipijent g. dr. Rosine v 'Mariboru. V nemčurskem taboru vlada radi naselitve slovenskega zdravnika in odvetnika veliko razburjenje, ki pa po našem mnenju sedaj še ni nič umestno, ker pričakujejo naše nemčurje Še bolj pre-tresljtvi dogodki in ker bo v najkrajšem čagu ge marsikateri zagrizeni nemčurski petelin v Slov. Bistrici dobil narodnega konkurenta.
Slov. Bistrica. Podružnica Südmarke je imela pred kratkim svoj redni občni zbor. Najvecji hujskač v tem društv|u je nemškutarski advokat dr. Jane-schitz, ki je, kakor pravi poročilo o lednem obč. zboru, neumorno delaven pri preganjanju Slovencev v celem okraju. Zianimiva je sestava novega odbora — naqelnik je dr. Janeschitz, njegov namestnik zagrizeni učitelj ScJiiestl, zapisnikar Albert Stiger ml., njegov namestnik kovač Anton Arzenscheg,blagajnik pa bivši trgovec in klridatar, sedaj zaupni mož okr. hranilnice Janez Walland, njegov namestnik pa Št. Pliberšek iz Gornje Bistrice. Slovenci ! Dobro si zar pomnite in oglejte svoje smrtne sovražnike!
Slov. Bistrica. Meseca marca 1914 najselil se je v Slov. Bistrici narodni trgovec g. Danijel Omerzu, ki ima trgovino z mešanim blagom tik mestne cerkve na Glavnem trgu. Mlaidi trgovec je mož poštenjak, natančen in vesten v trgovini in razpolaga z raznovrstnim, vedno svežim blagom po najnižjih cenah, tako ga vsem Slovenkam in Slovencem Kar najtopleje priporočamo. G. Danijel Omerzu, trgovec pri mestni cerkvi, je domačin, ki pozna razmere in potrebe na;šega ljudstva, s katerim tudi misli in čuti. Zato pa je vreden naše največje podpore!
Slov. Bistrica. Na prijtožbo g. I. Založnika, sedaj solicitaitorja v Celju, je politična oblast razveljavila v III.. razredu mestnega občinskega odbora mandat zagrizenega posilinemca, krojača Oratscha Antona, in mestno-občinskemu svetu zaukazala, da mora na podlagi starega volilnega imenika za ta-le mandat razpisati novo volitev, ki se bo, kakor smo poizvedeli, vršila takoj po velikonočnih praznikih. Pri primerni agitaciji in zanesljivi udeležbi vseh naših volilcev je častna zmaga slovenskega kandidata zagotovljena. (Tega so si svesti tudi naši nasprotniki in zaradi tega sikajo, kakor stekli psi in oblajajo že vsakega Slovenca v svojem umazanem časopisju. — Slovenci, na delo, da zmaga slovenski kandidat!
Leskovec. Napredujemo, pa zelo počasi. Izobraževalno društvo je imelo dne 22. marca 1914 svoj redni letni občni zbor. Knjižničar poroča, da se je prebralo 350 knjig in da je bilo rednih 45 članov. — Za leto 1914 se je sestavil naslednji odbor: Predsednik Alojzij Grajfonar, tajnik France Rampre, blagajnik Jožef Horvat, knjižničar O, Škamlec, tajnikov namestnik Ivan Podhostnik, blagajnikova namestnica A-malija Topolovec, — Udje so pridno čitali knjige. U-pamo, da v novem društvenem letu nastopijo tudi v igrah]! — Bogu v čast, narodu v rast!
Dobrna. Vsako leto okoli velike noči so pri nas duhovi vznemirjeni. Raznese se dosledno kaka vznemirljiva novica zajstran nagih toplic. Letos na prim. se je naenkrat razglasilo:	upravitelj Koschuch nas
zapusti, ker bo g. dr. Hiiebaum toplice vzel v najem. Da ta dva res ne sodita, skupaj, o tem ne dvomimo. Gledata se že več let sem pisano. Prijatelji Koschu-chovi so kar glave skupaj stikali 'in premišljevali, kaj je storiti, da dr. Hiebaum ne bi dobil toplic v najem in da bi Koschuch tu ostal. Da, Še celo pred občinsko sejo so zadevo spraivili. Zlbranaj večina je pa dejala,, nam so pač toplice mala stvar, naj napravijo ž njim, kar hočejo in občina se res ni' ne za dr. Hie-bauma in ne za Koschucha zajvzela. Značilno pa je, da so Koschuchovci uslužbence plajšili, kaj bo, a ko Hiebaum postane gospodar toplic. Govori se celo, da je neki gospod na Dobrni sestavil protest v imenu u-službencev. Izvedeli smo, da Hiebaum ne dobi toplih v najem in da bo Koschuch zopet lahko svojo ulogo igral, kakor lani. Mi to razmerje med topliškim n’ praviteljem in zdravnikom že nekaj let opazujemo in lahko pribijemo, da se tako dolgo ne bodo toplice v
svojem uglefdu povzdignile, dokler se n,e bode med zdravnikom in tem uradnikom razmerje zboljšalo. 'Mi damo g. dr. Schach|erlu popolnoma pratv, če obsoja Stallnerja*, jfi je referent za toplice in ga imenuje za nesposobnega za tako mesto. Stallner'|in Hiebaum sta si navskriž in za to Stallner Kiosichucha podpira in drži. Kako pa pridemo mi do tega, da kot davkoplačevalci škodo trpimo, ker naše toplice leto na leto le nazadujejo ravno zaradi nesporazumljjenja med zdravnikom in uradnikom. V tej zadevi zahtejvamo enkrat prav temeljjite remedure, Da sta oba naša strastna nasprotnika v narodnem oziru, je jasno in mi nimamo povoda., se za enega ali drugega potegovati. Ves sisjem v naših toplicah je zavožen, kajti uslužbenci, ali od dež. odbora nastavljeni so pred vsem a-gitatorji za vsenemštvo, še celo za protestantizem! Značilno je, da se v dež. gostilnah, restavracijah in kavarnah najdejo nabiralniki za Siidmlajrko, da n.ipr. posebno na Dobrni sami bojkotirajo ti nasta^jenci slovenske gostilne in prodajalne in tudi na topličar-je uplilvajo, da Slovencem ne dajo zaslužka. Mi odločno proti takemu postopanju na slovenskih tleh in še posebno v slovenski občini protestiramo 'in poziv-ljemo dež. odbor, da< izda strogo prepoved zoper tako delovanje.. Obrtniki že itak stok|ajo pod težo deželnih doklad, zdaj bi še dežela sama jim bori zaslužek od-žrla! To ne gre! Ce je dežela res tako uboga in izstradana, naj pa malo štddi v svoji upravi, pri nas se vržejo kronice kar na cesto; promenadna pota se prestavljajo • v toplicah, ko res ni nobene sije, nasadi se ustvarjajo, med tem ko na drugi strani drevesne nasade odstranjajo itd. To vse je le nepotrebno. Rai-vno tako bi bil za te male toplice dober tudi bolj priprost in ponižen uradnik. Skrbite raje za bolj cene kopeli, za boljšo hrano, za bolj zdravo pijaičo, n. pr. za svoja lastna vina, ki jih imate dovolj. To za danes. Lepše sledi, kajti pri nas so tudi v drugem, v narodnem oziru interesantne razmere; imamo namreč nekaj dvoživk!
Žalec. Dne 8. t. m. je naš župan gospod Josip Sirca praznoval 601etnico svojega življenja.
Mozirje,. Povodom letošnjega občnega zbora c. kr. Kmetijske družbe štajerske dne 27. in dne 28. marca je dobil naš nadučitelj gospod Franc Praprotnik za zasluge, ki si jih je pridobil na polju kmetijj-stva, posebno sadjarstva, srebrno kolajno. Na; tem odlikovanju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi ga dobrotljivi Dog ohranil še dolgo let čilega in zdravega v korist našega sadjarstvai. Na njem se pač res izpolnjuje rek: Človek kaže v mladosti, kar hoče biti v sta|rosti. Kot ljudskošolski učenec je že gojil z ima-» terjo sadno drevo. Ono ljubezen, ki jo sedaj goji do drevja, mu je torej vzbudila že mati. Kot srednješolec v Celju je že imel (v bližini deške dkolifike šole svojo drevesnico. In pozneje kot učitelj ni le nadaljeval svojega dela, ki ga je nad ,vse ljubil, temveč se je še bolj uglobil vanj in ga še bolj 'razširil. Za našo dolino je bilaj, naj večja sreča., da je priišel kot nadučitelj v 'Mozirje. Ne le, da ni videl (razvitega sadjarstva, je omeniti, da je našel celo nasprotnike svojega dela. Pa njegova; izobraženost in vnetost je vedela premagati vse ovire. In danes? Vsak se z zanimanjem peča s sadjerejo, vsa naša dolina je kakor prenovljena. Vse to je delo> ddlikovančeve radodarnosti, pouka, vzgleda... V zadnjem času razdeli po 500 mladih drevesc med šolsko mladino. Vedno hodi od kraja do kraja in govori o svoji stroki, kakor mladenič navdušeno in lepo, „kakor bi rožice sadil.“ Prireja sadne razstave, poučne tečaje, na kojih razpravlja o sadjarstvu teoretično in praktično* Njegovo posestvo, ki prijazno pozdravlja; 'potnika iznad prijaznega griča sv. Roka, je tudi polno sadnega; drevja. In tako deluje gospod nadučitelj tudi z Vzgledom za razvoj sadjarstva v bližnji in dalnji okolici mozirski. In vspeh tega metodičnega delja ? Koliko kruha na-domestuje otrokom sadje, koliko stotakov je že prineslo to-le našim kmetom! Celo iz dalnjega Egipta, povprašujejo po jabolkih in hruškah iz na;šega kraja. Ljudstvo pa zna tudi ceniti za/sluge gospoda nadučitelja. V teku enega leta je to že tretje odlikovanje. Dvoje jih je izšlo iz kmečkih vrst. Med njimi prvači občina okolice mozirske, ki ga je lani imenovala svojim častnim občanom. Km:alu ji je sledila občina trg Rečica.
Okolica Mozirje. Dež, odbor je ugodil ugovoru posameznih podjetnikov proti določitvi okrajnega zastopa Gornjigrad, da bi morali prispevati za vzdrževanje občinskih cest v okoliški občini Mozirje. Dež. odbor je ugovor zavrnil le zaradi pomajojkljivegai postopanja od strani okrajnega zastopa- in ga pozval, da .zadevo znova predlož, ker se občina mora varovati pred škodo, katero trpi.
Solčava. Na veliko sredo je pri nas prvič v letošnjem letu zapel mrtvaški zvon. Zatisnil je trudne oči Luka Havdej v 83, letu svoje starosti. Rajni je zadnji oče stare rodovine, ki se da zasledovati „,pa Havdejeivem“ nad 250 let nazaj. Bij je velike, krepke postave, odkrit, samorasel značaj. Posebno priznanja vredno je bilo pri njem obširno in temeljito znanje katehizma, katero si je pridobil ,z lastno pridnostjo, ne da bi kdaj obiskoval kako šolo. 'Mnogo mest iz sv. pisma je znal dobesedno citirati. Svoj hribovski dom je ljubil z vsem srcem. Bodi mu solčavska zemljica ' lahka !
Rogatec. (Otrok ponesrečil.) Petletni sinček J. Kamenšek v Rogaški gori je splezajl na škedenj ter je padel tako nesrečno v neko globino, da je kmalu nato umrl.
Roginska gorca. Za župana je v. naši občini izvoljen gospod J. Andrlič, vrl naš pristaš.
Loka pri Zidanem Mostu. ZU župana je izvoljen vrl pristaš Slovenske kmečke zveze gospod Fr. Kacian. Veliki loški občini k tej izvolitvi prisrčno čestitamo !
Sevnica. Ničvreden sin. Sin mesarja Antona Starki, Janez, ki se je tudi izučil meisarske obrti, je nepoboljšljiv tat in pri sodniji že star znanec. Od (časa do časa se pokaže pri svojih starlših in izvabi od njih s tem, da grozi « požigom in umorom, denar. Dne 1. aprila je zopet zahteval na tak način denarja, in ko ga ni dobil, je vdrl ponoči v hišo in ukradel očetu 100.K, Nato je sicer pobegnil, (toda roka pravice ga je dohitela in izročila ograjnemu sodišču.
Kozje. Leta 1913 se je v Št. Petru pri Kozjem konstituirala družba z omejeno zavezo, ki ima namen vpeljati avtomobilni promet med Grobelnem-Kozjem-Brežicami. Občinski zastop v Kozjem je zadnji čas jako veliko žrtvoval za ceste, Kostove in pota, ki so zdaj vse prenovljene in osobito mostovi v, lepem stanju. V popolnoma upravičenem upanju, da ne bodo oblasti temu nikakor špekulativnemu, pač pa čisto gospodarskemu podjetju delale nikakih ovir, je družba naročila že svečana meseca dva avtomobila, ki sedaj žalostno čakata veselega fdne, ko bosta smela voziti. Al ni ga, dasiravno se že skozi 8 mesecev urgira za to borno koncesijo. Prebivalstvo je zato sir la ogorčeno in bilo bi le želeti od strani državnih oblasti, da bi enako točnost, kakor pri; davkih, uporabljala tudi pri rešitvi popolnoma gospodarskih ljudskih zahtev.
Dobje pri Planini. Ponesrečil še je dne 4. t. m. Franc Pušnik, posestnik v Pajhtah, občina Loka. — Peljal se je z voznikom iz Št. Jurija domov. Med potom pod Kalobjem mu je veter odnesel klobuk, po katerega je Šel z voza. Na mostu se jp naslonil pa na ranto, ki se je odlomila. Padel je v potok na kamenje tako nesrečno, da je ostal pri,pri|či mrtev. Rajni je bil dober gospodar in skrben oče, večletni naročnik „Slovenskega Gospodarja“, odbornik občine Loka in član načelstva hranilnice in posojilnice v Dobju. Zapušča žalujočo ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Brežice. Kakor drugod, je dr. Lenardova igra „Dekla božja“, ki jo je vprizorilo izobraževalno društvo v nedeljo, dne 5. aprila, tudi pri nas naredila globok utis ter je bila nekako nadaljevanje protialkoholne vojske, ki se je pri nas otvorilja prejšnjo nedeljo s pridigami ter skioptičnim predavanjem. Videlo se je sicer, da je težavna igra stala igralke mnogo trudai, za to pa zaslužijo tem bolj pohvalo, da so se upale lotiti tako resnega in trudapolnega dela.
Društvena naznanila.
Buče. Shod Slovenske Kmečke Zveze se bo vršil v ne-nedeljo, dne 19. aprila na Bučah ob 3. uri popoldne v prostorih g. poštarja Baha. Govori dr. Jankovič.
Sv, Beter niže Maribora. V nedeljo, dne 19. aprila, bo ob 3. uri popoldne važen gospodarski sestanek, združen z občn. zborom hranilnice in posojilnice v samostanski šoli. Govori gosp. Vladimir Pušenjak. Vstop je vsakem prost. Domačini, udeležite he v obilnem številu!
Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču priredi s sodelovanjem Orlov in Dekliške Zveze na belo nedeljo, to je dne 19. aprila, popoldne po večernicah, na vrtu gospoda Lončariča dve gledališki predstavi in sicer: „Prepirljiva soseda“ in „Cvetina Borograjska.“ Med odmori igra Mat. Kocjanova godba.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Poslanci Ozmec, Meško in M. Brenčič priredijo na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah, politični shod. Prva dva poslanca poročata o delovanju v deželnem, slednji o delovanju v državnem zboru.
Sv. Bolfenk na Kogu. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, priredi Slovenska Kmečka Zveza političen shod zjutraj po rani službi božji pred hišo gospoda učitelja Kosarja; pri slabem vremenu pa v gostilni gospoda Matija Goričana na Kogu. Govori poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru. Agitirajte za veliko udeležbo!
Ivanjci. Na belo nedeljo po večernicah se vrši pri gosp. Terstenjaku političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar.
Sv. Lenart v Slov. gor. Na belo nedeljo, to je dne 19. aprila t. L, ob 8. uri zjutraj, ima Katoliško politično društvo v prostorih Arnuševe gostilne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj občni zbor. Po občnem zboru je političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. Možje in mladeniči, pridite v prav obilnem številu.
Šmartno pri Velenju. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila, dve gledališki predstavi v Društvenem domu: „Trije tički“ in „’oh ta Polona“ in sicer ob tretji uri popoldne. Vabi se k prav obilni u-deležbi !
Novacerkev. Čebelarska podružnica v Novicerkvi pri Vojniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. aprila t. 1. pri. Al. .Arličevemu čebelnjaku v Socki popoldan ob 3. uri z navadnim sporedom. Ako ob 3. uri popoldne ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se vrši drugi občni zbor ob /A. uri popoldne pri vsakem številu članov.
Književnost in umetnost.
„Cas.“ (1914. VIII. letnik, zvezek 2.) Sedanji zvezek te naiše katoliške znanstvene revije ima. sledečo vsebino: Domovinsko varstvo. Dr. Josip Man-tuani. — Vera in javno življenje. Franc Tierseglav, Veliki pomor XX* stoletja. Dr. Lambert Ehrlijch. — Pisma iz Bleiweisove dobe. Peter Butkovič. — O bistvu življenja. Dr. Aleš Ušeničnik. — Obzornik: Verstvo in kultura: Notranji boji. A. U. — Avtobiografija „popraVoslavljenega“ Slovenca. Dr. T. — Sociologia: H. Resch S. L, Lehrbuch der Nationalökonomie. Dr. Aleš Ušeničnik. — Pedagogika: Uspehi koedukacije. Dr Fr. UŠeničnik. — Zigo'đovina: Preganjanje prvih kristjanov in rimsko pravo. Prof. dr. Zore. — Heortologija, Dr.; Fr. Ušeničnik. — U-metnost: Goethe. A. R. — Tango. A. R. — Mlada
Breda. P. Perko. — Literarna pratika za leto 1914. A. Res. — Glasnik Leonove družbe. — Listnica u-redništva. — „Das“ izhaja kot dvomesečnik. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za; člane Leonove družbe je naročnina plačana, z letnino. Naročnina se pošilja na Leonovo družbo ali „Cas“ v Ljubljano,
* „Žun, Dohodnina.“ Priporočamo knjigo, ki stane 1.60 K. Knjiga je za vsakega eminentne važnosti. Knjigo je sestavil strokovnjak Valentin Žun, tajnik v c. kr. finančnem ministrstvu, ki je že znan veščak v davčnih zadevah. Knjiga ima poleg poljudnega, stvarnega in temeljnega pouka o novi osebno-davčni noveli tudi veliko praktičnih vzorcev, ki olajšujejo pravilno napoved.
» Ruško kočo
se iščeta za poletno sezono dehla, ki ima največ opraviti v kuhinji in se lahko priuči finega kuhanja in natakarica, ki je v svojem delu izurjena. Vstop 15. maja. Vprašanja se naj naslovijo: Ruška koča, Ruše, Štajersko.
_____
Odlikovanje. Cesar je podelil velezaslužnemu veroučitelju v Ljubljani vlč. g. dr. Svetini ob priliki njegove upokojitve vitežki križec Franc Jožefovega reda.
Mlekarski tečaj na Vrhniki. Na mlekarski šob na Vrhniki (Kranjsko) priredi deželni odbor kranjski v času od 20. aprila do 15. septembra; t. 1. mleka/ski tečaj. V tečaj bo sprejetih 12 fantov ijn 6 deklét v starosti 16 do 28 let, ki znajo pisati in računati, in o čemur bo prosilcem prestati vspnejemni izpit. Stanovanje bo brezplačno za moške na mlekarski, za, dekleta na gospodinjski šoli, pač pa si morajo učenci in učenke sami skrbeti za luč in pranje perila. Dekletom je prinesti seboj tuđfi posteljno perilo in odejo. Izvenkranjci se sprejemajo v tečaj, v kolikor ne bodo mesta zasedli domačini. Izvenkranjci morajo tudi plačati takoj pri vstopu: moški '50 K, dekleta 40 K Spinine. V svrho pokritja stroškov za hrano, šolske potrebščine, vožnjo itd., kateri načeloma zadenejo u-deležence same, pa je deželni odbor določil po šest ustanov za fante in dekleta po 30 K na mesec. Prošnje za vsprejem je vlagati pri kranjskem dež. odboru v Ljubljani najkasneje do 14. aprila t. 1. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko spričevalo. Ozirajo se bode pri vsprejemu v prvi vrsti na one prosilce, ki jih še priporočajo domače mlekarske zadruge.
Hldro-elektrlčna akcija Kranjske. V konferenci zastopnikov alpskih deželnih odborov, trgovskih zbornic in veleindustrije radi sistematične izrabe alpskih vodnih moči, ki se jie te dni vršila v Solno-gradu, je poročevalec poVdarjal v svojem, referatu, da v tem vprašanju na vsak način prvači kranjska dežela.
Z Vösefjem vse pozdravlja vigred
«s® in s prirojeno radostjo sili človeka iz mest-•• nega; zidovja v prosto naravo. Ne le, da se oblačiš previdno, treba je tudi, 'da si obvaruješ dihalne organe pred prehlajenjem. A to storiš najbolje, če vzameš na pot nekaj Faysovih pristnih Sodenskih mineralnih pastil], ki so prijetnega okjusa in zanesljivega učinka. Dobijo se v všaki lekarnli in drožeriji itd. za 1, K 25 vin. j škatliico. Toda pa)zi na me Fay in na beli kontrolni papirček županstva Sodena ob T. = = === =
Razgled po svetu.
Vojni zaklad Nemčije. Berolinski listi poročajo, da se je 7. t, m. vojni zaklad' Nemčije, ki se nahaja v trdnjavi Spandau, revidiral. Pravijo da, je vse v redu in da znaša 120 milijonov v čistem zlatu.
Najvišji stolp na svetu. V Laekenu v Belgiji so postavili temeljni kamen za stolp, ki bo 333 metrov visok. Služil bo v znanstvene namene, osobito napolju meteorologije, fizike in brezžičnega brzojavlijenja.
Za kip umorjenega časnikarja Calmetta. „Berliner Zjeitung“ poroča iz Pariza, da so začeli nabirati prostovoljne doneske za kip umorjenega, Calmette-ja, (ki ga, bodo postavili v poslopju lista, „jFigaro.“ Že prvi dan so nabrali 8000 frankov. Sindikat pariških listov je daroval 100 frankov.
Koliko se. popije žganja na Ruskem? Ruski listi pišejo: V mesecu januarju ;t. 1. se je popilo v evropski in azijski Rusiji 9,70(5.240 veder žganja, za 805.322 veder več, kakor v istem času lanskega; leta. Ker je žganje v Rusiji državni ,monopol, je imela ruska, država v mesecu januarju 1914 okroglo 84 milijonov rubljev dohodkov, torej okroglo 7 milijonov rubljev več, kakor v mesecu januarju lanskega leta.
. Lilijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu oh Labi
je in ostane neprekostjivo v učinka zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droierijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Btrgmannova lilijska krema s Ma nera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
olajšaje ia ozdravlja bolezni na prsih, kašelj katar, influence in naduho*
V ìzvitn'h vab jčkifc po K 4'— ro dobi v vseh lekarnah.
Sci imaj©
svoje otrok® rade, jim dalo sa okrepčil® dobrega mleka
; s Hatkreinerievo :	Kneippovo
: sledno kaw©.
Kathreinerjeva se po slovitem
Kalhreinerjevem načinu napravlja is najboljšega sladu in je že S3 let
zdravniško priznana krepilna pijača.
Pri nakupu se mora vedno Izrecno zahtevati pristna Kathreinerjeva v zaprtih zavojih s sliko župnika Kneippa.
p mr Prevzamem vsa tlela Jlr cekoraeijske, slikarska in r pleskarske sirske, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
H Dolinic i Cefo
Gospodska ulica 5.	^
pffporofia po nainUjlh cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev za godota. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah*
NafsoHdnefSa in iošna postrežba.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
narodna trgovina
KaroiVanič,Celje
Narodni dom
Vsorci na razpolago
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modli ga blaga, posebno kra-i-novosti sa žeuske ia mosse obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
Priporoča se Vam za nakup
Rafael Salmič Celfe Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Ko OR
je s svojim
£elodmn
m crevom nezadovoljen
jemljenaj rednO nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek
gASTRICIN
Učinek preseneteljiv ra Dobi sev vseh apotekah
lij Velika smilja slane 3 Kr.
H GLAVNA ZALOGA:
mL Sternapoteka. Dunaj, IVi FaVoritenstrasse25. vk l'rc
.Prospekti gratis,in franco.
. Zdravniki dobe za I posKušnjo Gastficin brezplačnih
V Mariboru se dobi v lekarnah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak-a, V. Savost-a in __________V. Konig-a.______
Na prodaj je lepo posestvo, ležeče v lepi legi, vse v najboljšem stanu. Pri hiši je lep, mlad sadonosnik, hmeljišče z moderno suš Ini,o. Lastnik poda natančneja pojasnila glede kupne cene in drugih ugodnosti. Več poveta Janez in Marija Lesjak, posestnika v Studencah, Ždeč.
JOŽEF NEIBEP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik
MarillOr, Mozartstr.št. 59 se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in ua deželi po naj -nižji ceni. Delo izvršim točno in solidno.
Agitirajte za
„Stražo”.
Trg »vina z špecerijskim blagom
Solidna
postrežba.
Trgovina z moko iti dežel, pridelki
Ivan Ravnikar, Celje, Graška ul. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno ia rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000	od znane tvrdke Mauthner.	0000
Glavna zaloga	Vedno snele	Glavna zaloga
vrvarskega blaga	žgane kana.	oljnatih barv
Dobro. Po ceni
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsak! ceni. Tudi na obroke ! Ilustrov cenik! zastonj. Gramofone od 20-2G0 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2' Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Tiieod. Fefireiacii
urar in Očalar Maribor, 6csP°8ka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
30.900 parov čevšiav
Al
fcv-z-D	__ razprodam vsled preobile zaloge le za
tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge, gg*» Nudi se torej najboljša prilika vsakemu ß&jm naročniku, da si nabavi pc ceni dobre JpÖk	čevlje. Razpošiljam visoke devile na
IffiSBA).fllillik^ zadrgo za moške in ženske eleg.
fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60'—, za par E 550. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65'—, par za K 8'—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95'—, par za E 91—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8'50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, /.amena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoj*ča tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Ždar, Morava N.
Prva slovenska izdelovalni«® mostnih, živinskih in drugih tehtnic m trgovin in obrt, stav. in usnet. kljačRraiž&rstvo
ln@n ftefesši«
Celje, Poljska ulica št. 14
priporoča svoje tehtnice. Iiast-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
qwas=a3aBa»nM>»^JTOm».nja»iJt«j«uupesw»waa5CTiiswiTgapma.»i».«saaipai!. ir,.jiii.rrira^i’rmnireTrinuiraKtfii’iraiii'iiri'rirT
Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristao domač® detelj mo seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju

registpovana zadpufga z omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li gg® 0 j Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po	/0 iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
=--.... 1	. .. : ------.	po najkulantnejših pogojih.	■. ■ ■

Ljudska hranilnica in posojilnica v Ceiji registrovana isdrupa z neom. zavezo				i
	■ S m B	Obrestuje hranilne vloge p® Dale posojil® Uradne ure ^10 na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo on , , , , 	 , ■ • . •• za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure 12 0 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje' tudi domače hranilnike. -	gg Ü m m	
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.				
Pozor! ä»r URE
repaslrane s pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7'—
Pristna srebr. ura ženska K7 •—
Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 3'40
. K 28-—
iz Švice celo bom proda-repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane
Urar, malar ie% zlatar
fifanio Bureš
Tegethofova cesta it. 39
Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže."
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled Priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vičavi.
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
NajtiiCja in najoenejša razpošiljalnica za pohištvo in postelino blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava cd K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sob« in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Rami posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz želez?, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Siöbüdaa na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna b e 1 a- in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Cèsto posebno pa še opozarja na Sortiment» na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se b poskušajo! Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnošlajerskih vinogradnikov.
Üaznanilo.
Zavod Šolskih sester v! Mariboru
naznanja, da se III. Smesečni tečaj za kuho in gospodinjstvo začne 15_. aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka. Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav zadovoljne, ker so se v kratkem Času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. NatanČneja, pojasnila daje vodstvo zavoda v Mariboru.	16
I Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi «iroji, * lastnim električnim obratom, najnovejiiml črkami in čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča del» kakor« časnike, knjlgre, brolure, stenske In droge koledarje.
Za viž. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne o* 5.riške, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce:	pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce-
nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge ii društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselio: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitko, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo	Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo

Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
v
BBS	išK
Hranilne ninne 86 sPr<yemad° 0<* vsakega in se obrestujejo: issv*d>9 p® 4i/„%, pioti trimesečni odpovedi po 4'/«%- Obresti se llllllimiu Hiuyii pripianjejo h kapitala 1. januarja in 1 jtüija vsaoft** ‘v.’ Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalagale po pošti so pošt. hran. pedot. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama.
pQSQiila ep fjabjo le članom in sicer: aa vknjižbo proti papilarni varnosti po 5Voi na vknjižbo sploh po 5V«°/o,. na vknjižbo in j a UUjbjU p0r0gty0 po 5s/«'/o 'n na osebni kredit po 6%- Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne UFO 80	8re<^° četrtek od 9.	12 -are dopoldne o vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila seTajejo
Stolna ulica Štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvi!o)