* ■ ' - ■ e,- BODOČNOST ST. (No.) 14 . UREDITEV^FINANC. MILWA€KEE, WIS., 20. JUNIJA (JUNE) 1913. VOL. I. Ze večkrat se je čitalo po časo¬ pisih, da preti Zjedinjenim drža¬ vam denarna kriza zaradi novega uvoznega tarifa. (Mnogim denar¬ nim mogotcem preti zaradi tega velika izguba, ali vsaj omejitev njihovega dobička, ki so ga do s e daj sprejamali nemoteno. Ker pa imajo te vrste ljudje v rokah skoro vso denarno moe in lahko povzročijo denarno krizo, ki bi bila velikanska nesreča za drža¬ vo, ki si je komaj deloma od- pomogla od zadnjega poloma, je začel predsednik Wilson delati na to, da se državne finance pre¬ nove tako, da bo izključeno, da bi zamogli posamezni denarni 'kralji celo državo potisniti v ne¬ srečo in povzročiti krizo. Ker se nahajajo med senatorji in kongresnimi poslanci možje, ki sami pripadajo k denarnim mogotcem in katerim bi taka po¬ stava škodovala, so se takoj zo¬ perstavili tej reformi in delajo z vso močjo nasproti. pusti vse delavce, ki so sedaj v mestu zaposleni pri stavbah, tako da bode 20,000 mož moralo zapu¬ stiti delo. Vse stavbe, ki so sedaj Chicago v delu, znašajo veli¬ kansko vrednost 29,000,000 dolar, jev. Omenjena zveza delodajal¬ cev je izjavila po svojem tajniku, da bode delo tako dolg 0 počivalo da se bodo delavci pri stavbi ban¬ ke udali in se vrnili na delo. Zveza stavb,inskih delavcev je odgovori la na to brutalno postopanje de¬ lodajalcev, da bo razglasila sploš¬ no stavko, če ti ostanejo pri svoji zahtevi. FRESEDNIK WILSON PROTI NASELJEVANJU. NOVA STAVKA PREMORGAR- JEV PRETI. Na zborovanju premogarjev iz premogarskega okraja Nev? Kiv e r v West Virginji je naznanil elan mednarodnega urada United Mine Workers, Thomas Hagerty, da se prične drugi teden splošna stavka, ako pos e stniki preinogo- kopov ne izpoljnijo zahtev delav cev. Ako ostanejo premogarski baroni trdovratni, tedaj bo stopi lo v stavko 15,000 mož, katerim se bodo najbrže pridružili še dru gi premogarji iz okrajev: Cabin Creek in Paint Cr e ek, ker tudi tukaj vlada silno razburjenje med delavci. Kakor je že znano, je se¬ natna preiskovalna komisija z dognala, da so se med stavko v \Vest Virginji dogajale stvari ki so sramota za Am e rilio kakor tu¬ di za ves civiliziran svet.. Brezpri- meren terorizem tamkajšnjih o- blasti jasno kaže, da bo prebi¬ valstvo Zjedinjenih držav kmalu tako zatirano kakor ono Rusije, ak 0 se ne bo pričelo z večjo vne¬ mo 'brigati za svoje pravice Ime¬ novana komisija je dognala, da so posestniki premogokopov preskr¬ beli krdelo propalic s strojnimi puškami, katere so postavili na razna mesta, da so streljati na premogarje. Poveljnik milice sam je priznal, da je ravnal proti usta¬ vi Zjedinjenih držav in se ravnal edino le po zapovedi guvernerja in pa pr e mogarskih magnatov. Ti slednji So se med preiskavo poslu ževali raznih izdajic, ki so bile pripravljene za judeževo plačo iz. povedati, da. so plače premogar¬ jev dobre, ter da so samo oni povzročili nemire. Star 0 'bori- teljieo mater Jones so obdolžili, da je šuntala premogarje, da se z orožjem prično 'boriti; samo tega niso povedali, da so bili premo¬ garski baroni in njihovi hlapci prvi, ki so povzročili n e mir in prisilili delavce na upor. Stavka telefonistinj. V St. Louis, Mo., je stopilo v stavko nad 425 telefonistinj, ker družba ni ugodila njih zahtevam. Stavka je sedaj splošna in če se družba ne bo udala v kratkem času, se bodo pridružile stavku- jočim še druge unije, t r a pomaga¬ jo telefonistinjam do zmage. Družba je dovedla iz drugih mest veliko število deklic in jih na¬ stanila na svoje stoške v finih hotelih, upajoč, da tako pr e maga stavkarice. Če bodo tuje delavke hotele opravljati skebsko delo, je še vprašanje. V eetrt e k popoldan so imele štrajkarice javni shod, na katerega so povabili tudi pred sednika družbe, ki pa je povabilo odklonil ter tako pokazal, da ne mara družba obravnavati z njimi. predsed je na- mnogi javno. Že pred volitvami ic nik Wilson pokazal, da sproten''naseljevanju 1 ir časoipisi so pisali o tem Sicer je med volilno kampanjo skrival svojo pravo mišljenje' o tem, toda njegova knjiga, hi jo je izdal in je zelo obširno zgodo vinsko delo, je pričala resnico. V tej knjigi je on javno priznal, da je proti vsakem naseljevanju in se zelo slabo izrazil o tujih na rodnostih v splošnem. Posebno slabe naseljence pa je imenoval iSlovane, Grke in Italijane. Pri njem so celo Kitajci boljši kot ti. Sedaj pa je zopet priznal svoje mišljenje o naseljevanju, ko je neselniškemu komisarju Williamsu, ki je znan rudi svoje krutosti, izrekel svoje priznanje za „vestno opravljanje svoje službe”. Kakor se kaže dobimo kmalu nove stroge postave, ki bodo naseljevanje zelo otežile. IZ BALKANA. Ako so najnovejša poročila re¬ snična, potem se bliža konec bal¬ kanske vojne. Kakor poroča du¬ najska Freie Presse, se Bulgarska vlada strinja s predlogom Srbije in Grške, da se odpusti rezerviste in da se vojna sila zniža na na¬ vadno število vojakov, kakor je običanjo v mirnem času. Bilgarja zahteva samo to, da ostanejo v pridobljenih krajih Macedonije in Turčije od vsaike armade jednako močni oddelki, ter da se podvrže¬ jo vse tri države razsodbi Carja Nikolaja. Nadalje se poroča, da se med Bulgarskimi vojaki v Ma- cedoniji vedno hujše širi kolera. Po nekaterih bolnišnicah in laza¬ retih leži na stotine vojakov. Ve¬ čina teh je zapadla smrti. Tudi med civilnim prebivalstvom se širi ta strašna bolezen in do je do sedaj zahtevala že mnogo žrtev padlo. GROZEN ČIN. Položaj stavbinskih delavcev Chi- cagi. Ker se stavkujoči delavci pri stavbi neke banke niso hoteli vrniti brezpogojno na delo, ^je organizacija delodajalcev ,, I he, Building Construction Employ- er’s Association” skl e mia, da od- Iz Petersburga, Rusija, poro¬ čajo, da so vaščani v sladkornem distriktu Pirlatin zažgal! ponoči poslopje, v katerem je spalo o- krog osemd e set delavk, od kate¬ rih so vse zgorele. Zabarikadirali so vsa vrata, da ja nobena žrtev ni ušla. Ne da se ipopisati obupno, klicanje na pomoč ter razbijanje po vratih gorečih deklet, tako pra vi poročilo. Vzrok t e ga skoro ne¬ verjetnega groznega zločina je baje to. da so se hoteli vaščani maščevati nad delavkami, katere so ondotni' sladkorni magnatje importirali od drugod ter tako tiščali zaslnž e k domačinov na najnižji stopinji. Koliko je resni¬ ce na vsem tem, se bo še dognalo. Česa se vsega ne izmislijo? Zadnje čase se j e skoro vsak dan poročale križen sveta o ne¬ verjetnih brutalnostih angleških suifragetk. Med njihovimi grozo¬ vitostmi je bilo tudi polaganje bomb skoro na dnevnem redu. Sedaj pa se. je dognalo, da bomb, vsaj vseh ne, niso položile sufra- getk e , temveč pretkani ]opowi, ki so vsako bombo pokrili s sufra- getsko literaturo kot dokaz, da so r e s položile sufragetke. Ti lopovi so sami našli bombe, na kar so takoj obvestili časopise o dogodku. In kateri časopis jim je 'več plačal, tistemu so poročali podrobnosti. Na ta način so izva¬ bil,i .lepe denarce pd, časopisov. Po. licija je uv 8 dla j^asledo^ anje za ,odkritelji’ bomb. Razvitje nove zastave. Shebcygan, Wis. — V nedeljo, 15. junija, se je vršilo v tej slo¬ venski naselbini razvitje zastave društva .,Zavednost Slovencev”, št. 4. J. P. Z. S. Kakor povsod, tako je tudi tukaj vladalo navdu. šenje in rojaki so pripisovali te¬ mu dnevu velik pomen za nadalj- ni razvoj tega društva in tudi na¬ selbine. Upati je, da ne bode ostalo samo pri tem navdušenju, temveč da se bodo pinceti rojaki res zanimati za to, da se naselbi¬ na povzdigne in da začno zapušča ti ono mrtvo životarjenje, na kate rem je do sedaj trpela. Danes ne zadostuje za narod, da si nabavi več zastav, ampak je neobhodno potrebno, da se začne zanimati za svoj gospodarski položaj in ob enem tudi skusiti si pridobivati vedno več upliva med drugimi narodnostmi. Drugače ostane ve¬ dno le podložnik drugih, ki hite po poti napredka vedno višje in porivajo druge, ki so kulturno zaostali, vedno nižje ter iskorišča jo njihovo nevednost. Slovenci v v Sh e boyganu so živeli do sedaj jako nesložno, vsaj v tem smislu, ako se je šlo za izboljšanje lastne ga popložaja, vzlic temu, da so de lavske razmere skrajno slabe in da je izkoriščanje tam nezaslišno. Malo krdelo rojakov se j e zbralo sedaj skupaj in nabavili so si no vo zastavo. S tem so pokazali, da so sposobni, da si pribore še več, da dosežejo tudi uspehe tam, kjer so delavcem najbolj potrebni, to je: na gospodarskem in politič¬ nem polju. Da pa so to doseže, je potreba pred vsem izobrazbe. Delavstvo, ki hoče nekaj doseči mora zapustiti svojo brezbrižnost, ki ga tira vedno nižje. Z nepresta iitm delovanjem se mora dvigati v e dno višje do spoznanja resnice. Rojaki v Sheboygan so stopili na cesto v svojo narodno zastavo in s tem so si naložili nalogo, da znajo to zastavo tudi spoštovati s tem, da pribore narodu s kul¬ turnim delom moč in ugled. Da¬ nes ne posedujejo še nič razvil svojo delavno moč in so na milost podvrženi tujim izlkoriščevalc e m ki vživajo sadove njih žuljev. Ako se sami ne bodo začeli dra¬ miti in brigati za svoje pravice, tedaj se bo njih položaj pač slab¬ šal od l e ta do leta, postal nezno¬ sen, kadar jim bodo zač e le upada¬ ti moči in ne bodo mogli več svo¬ jih rok tako gibati kakor v mla¬ dosti. Danes se res mnogo govo¬ ri o delavskih pravicah in od go¬ tove strani se celo trdi, da še dela za delavske pravice. Toda to j 8 zelo žalostno delo, ki ima namen, dia delavce vspava v zadovoljnost in jim zabrani spoznanje, da se morajo sami z svojimi močmi bo¬ riti, ako hočejo doseči kaj. Ne samo to; te vrste d e lo jih naredi neobeulne za njih trplenje, dela jih ponižne, slepe, da ne vidijo, kalko se njih pravice teptajo z no¬ gami, kako gineva njih življenje za temnimi zidovi tovarn, kako sesajo v sebe dan na dan strupeni zrak pri dolgem delavnem času, ter dobivajo za to nekaj drobtin od onega bogastva, ki so ga vstvarile njih pridne roke. (Bili so časi, še ni dolgo od tega, ko so se med navdušenimi govori razvijale zastave tudi po drugih slovenskih naselbinah že takrat se je to pisalo, kar se piše danes tu¬ kaj rojakom v Shebovganu. Se¬ daj so že vsi spoznali, da je tb res niča in pričeli so združevati svoje moči ter skrbeti za boljšo bodoč¬ nost sebi in svojim otrokom' s tem, da so si pričeli vstanovljati razna razna društva, ki jim pri¬ nesejo več izobrazbe*,' 'več' gospo¬ darske in politične šamostojnbsti t e r jih povzdignejo v enako viši¬ no z drugimi narodi. Za narod, ki hoče napredovati ne zadostuje, da ima samo nekaj voditeljev, ka te rim slepo sledi in se jim klanja, temveč se mora naučiti samostoj¬ no ravnati, samostojno presojati r e snico od laži in deseči to, da so takozvani voditelji služabniki njihovi, ne pa da je ravno na¬ sprotno slepa zasužnjena para, brez lastire-i-volje.. Rojakom v Šhe- boyganu p«.'polagam na šree, naj -združijo svoje moči in prično z de Satansko vprašanje. Pred duru i je 1. julij, za kate¬ rega posebn 0 salunarji dobro ve¬ do. Tedaj se plačuje licenca za njihovo obrt, zato ni čudno, da se vsi računi in vs e salunsko življen¬ je suče okrog tega dneva. Poseb¬ no letos se je o tem salunskem vprašanju nenavadno veliko go¬ vorili in pisalo, čemur so dajali povod razni pr 8 dlogi i nasveti v mestni in državni zakonodajni zbornici. Cela kopica zakonskih predlog je bila stavljena za ure¬ ditev salunskega vprašanja In danes, ko smo le dober teden ipr 8 d časom, ko se bodo izdajale nove licence, je salonsko vprašanje ra¬ vno tako malo rešeno, kakor j e bilo pred enim letom. To pa do¬ kazuje, da je salunsko vprašanje zelo obsežno, važno in tudi kom¬ plicirano. Zato s tem vprašanjem nihče nikamor ne mor e , ker naleti ob vsaki priliki na nepremagljive težkoče. Da omeje število galu¬ nov, so hoteli zvišati licenco od 200 do 500 dolarjev. Ta predlog j e bil zavržen iz vzroka, da bi s takim zakonom bilo pomagano sa¬ mo premožnejšim saiunarjem. Ker je bil svoj čas sprejet zakon, da ne sme biti več salonov, kakor na vsakih 250 prebivalcev eden, in k 8 r je v Mihvaukee več salonov kakor toliko, se je začelo delati na to, da se vsem onim salonom, ki so bili nanov 0 otvorjen po le¬ tu 1907 prekliče licenca, kar bi omejilo število^salunov na postav¬ no število. Ker mesto rabi več denarja, kakor ga dobi, bi lepo število tisočakov, ki jih dobi od nepostavnega števila saiunov, tež ko pogrešalo, zato se :u e stna upra va noče zavzeti za omenjit e v nji¬ hovega števila. Poleg tega so pa z omejitvijo združene še šte¬ vilne' dinge iriUvdče,' in'-noben od¬ ločujoč faktor ne sili v ta problem Da se pa vseeno nekaj ukrene proti nepostavnemu številu salo¬ nov, je bil v Madisnu pred krat¬ kem stavljen nov preddlog, po katerem hi smela mesta za enkrat izdati vsem obstoječim salunom licence, a vsako naslednje leto naj hi s e nepostavno število znižalo za 10%. To naj bi šlo naprej toli¬ ko časa, da nepostavno število sploh izgine. Kakšna usoda bo do¬ letela ta predlog, je težko reči. Kakor sedaj vse kaže, bo gled e saiunov ostalo za bodoče leto pri starem. da zakoni niso za vse enako vel¬ javni. kar je za enega protiposta- vno, j e za drugega popolnoma po postavi. Slučaj Trimmel to jasno kaže. Ta je bil pred več meseci kaz¬ novan zaradi prodajanja opojnih pijač mladoletnim. Pred sodiščem pa se je dognalo, da so se še treh drugih konc e rtnih lokalih ravno tistim osebam in tisti dan prodaja le opojne pijače; vendar pa ni nikdo nastopil proti njim, da bi jih kaznoval, kakor sc je to zgodi lo z Trimelnom. Ti trije so: 'Schlitz hotel, Fountain Inn, in pa C. Jacobsov lokal. Dva natakarja, zaposlena v Schlitz hotelu, sta o- biskala v družbi dveh deklic o- menj ne lokale. Povsod so dobili opojnih pijač, ker sta natakarja izjavila, da sta deklici dovolj stari, kari so natakarji verjeli. Vendar pa so samo jednega kaz¬ novali. Kje temu vzrok? Oropan pri belem dnevu. —Po¬ sestnik nekega gledališča na Lis- hon ave. je bil v ponedeljek pred poslopjem napaden in oropan za svoto $110. Rop sta izvršila dva moža ob štirih popoldan Harrv E. Trinc, posestnik in vodja gle¬ dališča, je škropil prostor pred poslopjem. Ko se je po končanem delu vrnil in hotel pri stranskem vhodu stopiti v gledališče, je do¬ bil nenadoma hud udarec po gla¬ vi. Nezavesten se je zgrudil na tla. Roparja sta hitro preiskala obleko in našla omenjeno svoto, nakar sta zbežala. V zadnjem tre nutku je prišel po cesti neki mož in je še videl, kako sta se trudila, da bi dobila raz prst prstan, ki je vreden $200. Ko se jima to rii posrečilo, je rekel eden izmed njih. „Odreži vendar prst”! Talkoj po napadu je policija na¬ pela vse moči, da bi dobila napa¬ dalca. tpda do sedaj še i ni imela vspeha. Nova organizacija salonarjev v Mihvaukee. Ker je organizacija tukajšpih bogatih salon e rjev pričela delati na to. da se podraži salonsko li¬ cence na pet sto dolarjev in je tudi na druge načine skušala na¬ zaj potiskati revnejše salonerje, so se ti prič e li združevati. Osno¬ vali so novo organizacijo, ki ima braniti njih interese, ter ob enem pomagati svojim članom v slučaju bolezni in smrti, kakor tudi udo- vam in otrokom umrlih članov. Kakor se nam je poročalo, je or¬ ganizacija ustanovljena od mož, ki so med prebivalstvom jako na dobrem glasu t e r je velikega po¬ mena za vse male salonarje. Tudi več naših rojakov se je že priklo¬ pilo njej ker so sprevideli, da je to za z 8 lo koristno. Organizacija itna nadalje namen, da bode or¬ ganizirala kupovanje raznega blaga v veliki množini skupaj, da bo tako tudi gospodarsko pod¬ prla svoje elane. Sedaj stoje med tovarno in med njimi prekup ci, ki spravijo en d e l dobička; pri skupnemu delovanju pa bo to odpadlo. Člani razvijajo že. dlje časa ži¬ vahno agitacijo in pridobivajo vedno več moči. Dvojna mera pri sodišču. — 'Med raznimi drugimi salonarji, ki so na črni listi, se nahaja tudi znani Sam Trimmel, ker je obdol¬ žen da j 8 prodajal opojne pijače mladoletnim. 'Stvar bi sama na se¬ bi ne bila čudna; toda za tem so gotove okolščine, ki jasno kažejo, lom na kulturnem polju. Ako bodo to storili, pot e m bodo izpol¬ nili dolžnost;: katero jim halaga razvita zastava. -■ . . * - Udeležnik, Brez vzroka odpuščen. — Po¬ prejšnji staobni' nadzornik Ringer je bil od majorja Badinga odpuš¬ čen iz slube lansko leto. Za vziok je major naved e l, da je Ringer zanemarjal svojo službo. Sedaj pa se sodnijskim potom do¬ gnalo, da je major krivično rav¬ nal in da je bil Ringer ves čas nad vse vesten v službovanju ter da ga je major iz sovraštva odpu¬ stil, k e r je ta pripadal drugi stranki. Nadzornik, ki je bil na stavljen na Ringer j e vo mesto je moral sedaj odstopiti, major pa je za eno blamažo bogatejši. Boj za bogate petrolejske vrelce. (Zvezni sodnik Pyner je odločil v tožbi Zjedinjenih držav proti raznim družbam, ki so si prisvo¬ jile velikanske kose zemlje v Wyomingu, da imajo družbe pra¬ vico do te zemlje z vsem njenim naravnim ‘bogastvom. Nekateri izmed teh kosov imajo velikansko vrednost, na pr. sto milijonov, drugi celo čez eno milijardo do¬ larjev. Neka družba si hoče pri¬ svojiti štiri tisoč akrov zemlje. Sodnik Pyner je ravnal proti od¬ ločitvi predsednika Tafta kateri je priklical vse najemne pogodbe, ki jih je vlada sklenila z raznimi družbami, iz uzroka, da so iste izkoriščale državo in uničevale velikanske vrednosti iste, ne me neč se za škodo. One so se ozirale edino le na svoj dobiček, če se je uničilo za milijone: olja vsled brezobzirnega ravnanja, se niso brigale. Tudi sedajni predsednik dela to, kai je delal prejšnji v tej zadevi ter skuša preprečiti, da bi družbe izkoriščale petrolejske vrelce. V New Orleansu se je pričel ednak boj. Tudi tam si prisvajajo družbe zemljo. Kako malo se pri tem od družb in sodnika Pynerja upoštevajo postave, se razvidi iz tega, ker je kongres v svoji seji, 25. junija 1910: odločil, da ima predsednik pravico vedno preklicati pogodbe, ki jih država sklene z eno ali drugo družbo. L, Omenjeni sodnik pa je proti tej odločitvi stopil na stran dražb ter dovoli 1 , da smejo iste še naprej izkoriščati državo. Cela zadeva bode prišla pred naj¬ višje zvezino sodišče 1 , ker je zve¬ zki pravnik Reynolds, takoj ostro nastopil proti odločitvi' sodnika Pvuerja. ..... , , „ ,*. "Bodočnost” in njo vsebina. Mnogokrat se sliši, da se ta ali oni naročnik pritožuje zaradi vsebine lista. Nekaterim je premalo za baven, drugim je pretežko razum ljiv, zopet nekaterim je premalo čtiva i. t. d. Vse te pritožbe se nentemlejene iz izvirajo iz tega, kr dotičnik ne pozna pravega namena časopi sa, ki je pisan za to, da svoje či tatelje vodi vedno navzgor po strmi poti napredka, ter jih du ševno povzdiguje. „ Bodočnost” je pričela izhajati iz tega name¬ na, da povzdigne v prvi vrsti na šo naselbino, da združi vse moči, ki so \ njej in ki vedno naraščajo h skupnemu delovanju za povždi go nas samih in našega stanja, za utrditev temeljna k naši gospo darstki in politični moči, katero bodemo v bodoče tvorili, ako bo¬ do naše moči vedno zvesto zdru žene. Ako bi list pričel izhajati iz namena, da bi zastopal eno ali drugo stranko, ali pa iz katerega druzega sebičnega namena, bi bila njegova vsebina gotovo dru¬ gačna. Izdajatelji istega bi se zatekli gotovo k onim sredstvom, ki >e vedno uplivajo pri ljudeh, ki so plitvih misli. Lahko je pisd ti stvari, ki se zde površnim lju¬ dem ,,zabavne in smešne”. Lahko je tudi narediti list za take ljudi zanimiv, ako se prične z osebni¬ mi napadi in neslanimi prepiri, toda te vrste pisava ni za list, ki ima pred sabo vzvišeno nalogo: izobrazbo ljudstva, ter stavljenje temelja za lepšo prihodnost iste ga v splošnem v prvi vrsti pa do¬ mače nas e lbine. Toraj dolžnost lista v prvi vrsti je, da pod.učuje svoje čitatelje ter jih vedno vodi po potih, kjer se jim spoznanje odpira, njih um bistri, da zamota jo razločevati resnico od laži- ter spoznavati svojo lastno nepire malgljivo moč, ki je zapopadena v združevanju, v skupnem delova. nju. Mogoče je, da ta ali oni to ne najde zabavno, morda je celo mnogo čitateljev takih; a zaradi tega mora list vendar ostati na svojem stališču ter hoditi pot, katero si je začrtal. Počasi bodo gotovo tudi ti spoznali, da je za¬ nimivo v listu najbolj to, kar za more človeka podučiti o tej ali oni stvari in ob enem mu povedati, kako se razvija to ali ono na poli¬ tičnem polju, ali na gospodar¬ skem. Delavec, ki hoče, da gre.z duhom časa naprej, mora vedno zasledovati dogodke po svetu, presojati to in ono. Ako čita •razne novice iz vseh delov sveta, se mu nudi prilika, da začne pre¬ sojati. V tem si bistri razum in postaja vedno pozornejši pri ei- tanjiu. Pri čitanju člankov se mu nudi priložnost, da prične ceniti same¬ ga sebe in spoznavati svojo velja vo kot delavec, kot član človeške družbe Pa ne samo svojo velja vo, temveč tudi svoje dolžnosti kot tak. Ako je temu ali onemu članek težko razumljiv, je to zna¬ menje, da še ni dovolj \zbistril svo jega razuma, To pa ga ne sme oplašiti temveč ga mora še bolj navdušiti, da ikuša to doseči z vednim vežbanjem. Tako bo kmalu dobil zanimanje in našel mnogo razvedrila v tem. Ako pa je kateremu premalo čtiva, potem ima priložnost, da si* pomaga s tem, da pristopi v čitalnico kjer se mu nudi ;celi kup časopisov in vse najboljše slovenske knjige A^ kg pa želi, da bi „Bodočnost” pri našala več gradiva potem naj sta¬ vi svoje moči v to, da se razštiri, da dobi moči dovolj pri oglasih, tako bode kmalu pričela izhajati v večji obliki. Vsem, katerim , je list pri srcu in si žele, da hi se v^_ dno povzdigoval do vedno večje popolnosti, pa kličemo, da mu posvete del svojih moči in mu sto¬ je na strani s svojim nasvetom in z agitacijo. Vsak painlen nasvet se bode upošteval;’ tako bodemo z združenimi močmi dosegli mno¬ go, kar posameznikom ni mogoče. Delničarjem T. d. Bodočnost, V četitek, 26. t. -m. se vrši seja vseh delničarjev pri Bergantu. Pridite vsi! ODBOR. 2. __ BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v Wisconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko : Za celo leto... .$1.;>0 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta....$0.40 Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 Za pol leta-$l-0Q Za četrt leta... .$0.50 Vsa pisma ip druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milvvaukee, Wis. Urednik in izdjatelj: LEO ZAKRAJŠEK. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian \Veekly for Education and Progress. Published every Friday at 322 Reed St., Milwaukee, Wis. Advertising rates on agreement. DELAVEC IN NJEGOVO DELO. (Nadaljevanje in konec) Delavec se muči dan na dan v tovarni, v rovu. On berači za delo od tovarne do tovarne, hodi po cesti, star, uničen in mora umi¬ rati na cesti ter se pustiti prega¬ njati in vlačiti po ječah samo za to, ker so njegove moči opešale, ker jih ne more več prodajati, vzlic temu, da je svet prenapolj- njen z bogastvom. Zemlja rodi več, kakor človeštvo potrzebuje, a človek ne more vzivati. Solnice sije in pomlad cveti, a človek ne more tega vživati, ker je prikljenjeu na delo, ker mu skrb iu d-lo tega ne dovolita ker je v verigah potis¬ njen v temne rove in tovarne. Vzlic vsemu temu hodi nepresta¬ no za njim moreča skrb ni strah pred prihodnostjo. A to še ni vse. Oni, ki so danes vladarji sveta, niso stem zadovoljni, oni ho čejo moči, miijard, časti, vse to pa jih žene še dalje pri izkoriščanju. Našli so dele sveta, kjer še ni bo¬ gastvo izrčpano, kjer se še nudi iplen. Za pridobitev tega, je obo¬ rožene sile. Tu 1 je zopet delavec ti¬ sti; ki tvoriti vse žrtve. Iz tovar¬ ne se poda na bojišče in poteim u- inira na cesti kot pohabljenec ali pa se vpreže v delo nazaj. Svojim zatiralcem je priboril nove dežele in s tem novih moči, slave, bogas¬ tva, a on ostane brez, .pratie in njegovo življenje je še naprej sa¬ mo breme. Tako je vsa delavna moč delavca in vse, kar on s svo¬ jim umom in trpljenjem doseže, le v korist posameznikov. Preve¬ lika množina blaga, ki je nakopi¬ čena po skladiščih bi morala po¬ meniti zanj počitek. V pravični družbi, kjer bi vsak posamezen vžival svoje pravice, bi bil. blago¬ stanje in sreča za vse. Vsaka iz¬ najdba, vsa!k umeten stroj, bi po¬ menil srečo za delavca, kjer bi mu skrajšal delavni čais in varoval njegove moči. V pravični človeški družbi, v kateri bi vsak delal v korist vseh, bi ne poznali otročje¬ ga dela, bi bila žena pri svojem poklicu, ki ji je namenjen od na¬ rave, pri poklicu matere in gospo¬ dinje; ne bi stari možje, ki so dol¬ ga desetletja žrtvovali svoje moči za proiva.janje bogastva, umirali na cesti, ne bi bili zapuščeni in zavrženi. V tej družbi bi nadal¬ je ne bilo pošteno preživi, ker bi je ne bilo Obupanih in prepa- hlih, ker bi se vsakemu dala prilo¬ žnost. da se pošteno pivživi, ker hi bilo delo blagoslov sreča, in ne prekletstvo, kakor je sedaj v teh „piosvetlenih časih”. Sedanji družabni red je postav¬ ljen na temelju krivice in zločin¬ stva; njegova moč je sestavljena iz. krvi in solz zatiranih rodov, pravica je poteptana v prah. Na¬ rodi so zasužnjeni; in človeštvo vzdihuje po rešitvi. V pravicah prikrajšani del člo voske družbe vedno v večji meri uvideva krivice, ki se mn gode. StoFtja je prenašal to neznosno pezo v zavesti, da mora tako biti in da ne more biti drugače. Ne¬ BODOČNOST — 20. JUNIJA, (June), 1913. prestana raziskavanje in številne izkušnje pa so dajale trpečim mi- lionoin druge nazore o človeškem družabnem redu. Na eni strani je raziskovanje prineslo na dan res¬ nico, da ni bilo od nekdaj tako in da zato tudi ni treba, da bi moralo biti tako kakor je. Na drugi strani pa so izkušnje kazale nova pota, kako si more trpeče ljud stvo izboljšati svoj žalostni polo¬ žaj. Vse to pa povzroeuje, da Se vrši neprestan boj med zatiral¬ ci in zatiranimi, med izkorišče valci in izkoriščanimi. Stoletja, da tisočletja že traja ta hoj in se bo nadaljeval tako dolgo, da s e nasprotje med deli čleveške družbe odpravi in poravna ter da ‘bo vsak človek, ne oziraje, kaj je. užival svojo člevesko dostojan¬ stvo. Kdaj se vse to zgodi je odvisno od nas vseh in od vsakega posa¬ meznika. Prvi korak pa je spo znanje resnice, spoznanje resnič¬ nega položaja. Vsako spoznanje pa je nemogoče .brez izobrazbe. Šele tedaj, kadar bo soinee izobraz be posijalo tudi v najtanjš 8 plasti trpečih mas, kadar bo ljudstvo spoznalo svoj pravi položaj in ob enem tudi svojo moč, tedaj bo zanj nastopila doba pravega življenja. Hamburgu so v reki tovarni na¬ šli, da je barvala kavo z barvo, ki je vsebovala mnogo strupa. V okraju Minden so našli zmleto 'kavo, ki je prišla iz tovarne in imela vsebi 4-5 % zrna od neke rastline, ki je škodljiva. V drn gib vrstah zmlete kave so našli po 50% fižola. Neka druga tovarna je izdelo vala kavo pod imenom”. Surina nova redilna kava”, v kateri pa sploh ni bilo nič kave. Neke druge vrste izdelek pod imenom „FhonixkafFe mit Gevvarz’’ je vseboval 75%. žita. Tudi v ne¬ štetih drugih, pod imenom kava, stoječih izdelkih, so našli le nekaj procentov kave ali celo nič. To je v Nemčiji; ameriška vlada pa raje ne izda takih poročil, ker bi pokvarila ,,’busiuess” in pa ljud¬ stvu. apetit. RAVNO TAKO V AMERIKI. Ker se je vzbudilo zadnje čase tudi v Ameriki zanimanje za za¬ družne prodajalne, se vedpo bolj razširja delovanje na to, da bode prihajalo čisto 'blago naravnost od farmarja do zadružne proda¬ jalne in tako izklučilo nepotrebne ga prekupca, je koristno, če si malo ogledamo kaj vse se nudi od trgovcev in tovarnarjev de¬ lavcu v vživanje in to samo za to, ker jim delavec ni nikoli dovolj izkoriščan in ker je primoran, da vsied slabega zaslužka in dra¬ ginje kupi, kar je najceneje, ne glede na to, da si pokvari zdrav je. Najnovejše poročilo iz urada za nadzorovanje raznih stvari, ki služijo človeku za hrano in se prodajajo oziroma izdelujejo po tovarnah jn prodajalmeiih v Nem čiji, je prineslo na daiDskoro ne¬ verjetne stvari. In ker smo v Ameriki v tem oziru še na slabšem in država ve¬ liko manj strogo postopa z trgov ci ki, ponarejajo ali nesnažno pri pravi ja jo razna živila, hočemo to uradno poročilo v celoti objaviti. .E tega poročila se razvidi sle¬ deče: Neki mesar v Frankfurtu, je že več let v neki shrambi vise¬ če klobase zmešal z že pokvarje¬ nim mesom, ki je odpadalo pri prodaji in se nakopičilo v smrdeč kup in to potem za dobre klobase prodajal. Neki drugi mesar je šel vsaki dan po Berlinskih prod- jalnah, kjer se meso na debelo prodaja in pokupil vse odpadke, ki so bili tam kot nerabni in ško¬ dljivi zavrženi ter to potem za dobro blago v klobase porabil. .Meseca avgusta 1911 je nad¬ zornik našel 107 komadov perut¬ nine, ki je že več tednov visela v neki smrdeči ledenici in se nav¬ zela duha po asphaltu in barvi. Večkrat so našli nadzorniki, da so kmetice, ko so prodale svoja jajca, kupile cele zaboje zopet pri velikih trgovinah in jih pro¬ dajale kot sveže. V okraju Dus seldorf so našli mleko, ki je imelo 10 do 25 procentov voda, našlo se je ipa tudi tako z 60 proe e riti. Da pa je to mleko imelo lepo barvo, so rabili neko posebne vrste bar vo, ki je dala mleku lepo zunaj- nost. Večkrat se je t dognalo, da je bilo mleko od okuženih krav. V enem kraju se je dognalo, da so se posode, kjer se j izdelovalo ina slo, rabil za pranje oksrbnikove- ga perila. V letu 1911. se je zaradi suše, ki je povzročila, da je bilo malo mleka, ponaredile velikanske množine masla. V okraju Kassel so našli maslo, ki je imelo 40 % vode, v Oppeln pa tako z 37% % vode. Večkrat se zgodilo, da se je staro maslo, ki je 'bilo že polno plesnobe, zme šalo s svežim in tako prišlo na trg. Tako so v okraju Koslin kaznovali trgovca, kateri je o- krog kosov starega masla pritis nil sveže in tako za dobro 'blago prodajal. Neka tovarna je iz¬ delovala iz starega plesnovega masla, ki je bilo zavrženo, z raz¬ nimi primesi, sveže maslo in ga kot, takega razpošiljala. V Mona kovom je neki pek-rabil moko, ki je bila po tleh pometena in polna smeti, peska, drv itd. za kruh. V Proletarske matere. Poznam dve proletarski materi, in poznam njilh" razmere clo njih razmere do njih otrok, in zdi se j mi, da v razlieniositi teh razmer ti¬ či nekaj globoko pomenljivega. Prva ima moža, katerega za,su- žek zadpstuje, da se cela družina skromno preživi. Ona je doma pri otrocih med tem ko mož dela, kuha, ribi je, umiva, šiva, in oskr¬ buje njih malo stanovanje, ter svoje male otroke. Toda s temi o- troci živi celi dan v boju. Oni ji naganjajo na vse načine, zbežijo ji ven, se zamažejo in raztrgajo vedno na novo svojo obleko, po¬ gubijo ali zdrobijo igrače in še ku hinjsko upravo ne pustijo,- ali zbežijo v blato ali luže in se pre¬ tepajo z drugimi otroci, aili pa sa¬ mi med sabo. Skratka -. oni so ji celi dain samo neizogibna in ne¬ pretrgana skrb in sitnost. Zato mahi tepe, se krega, prepoveduje, zmerja in skuša v red 'spraviti .inaile nagajivce. Opazovalcu se zdi ,to, če površno misli trdo in brez ljubezni, medi tem lco materi od samega 'krega in sitnosti, ki jih ima, prestati ne pade v glavo, da otroci včasi cele dneve ne slišijo prijazne besede od nje. 'Nji tu¬ di ne bi nikdar prišlo na misel, da se njeno ravnanje vidi brez ljube¬ zni in duhommmo za otroke, ker 'večina delavskih žen postopa tako s svojimi otroci in le natančni o- paziovatelj' vidii v sem tem trplje¬ nju in neprestanem boju veliko maJtei iško 1 juhezen. Druga mati pa gre sama tudi v tovarno in da svoje otroke kam k sosedom v varstvo, kolikor se pa ti ne zanimajo za nje so pa pre¬ puščeni cesti in sami sebi. Tudi njeni otroci niso z,a las boljši od dnih_ nič niso manj divji in vese¬ li, manj samisvoji ali manj hre¬ peneči po skakanju na prostem; in če bi' ta mati bila celi dan do¬ ma, bi imela jedinako vojsko in trpljene kot prva. Le malo je pa danes delavskih žen ktere bi za- anogle biti v rsnici prave matere. Skrbi, dostikrat naravnost beda, težko delo, slaba stanovanja, vse to ne pusti ina.teraiife£da bi skrbe¬ le ;a svoje otroke kakor si to sa¬ me žele. Kako naj mati skrbi za nj.ili zdravje in vzgojo, ko je sama izmučena od dela, jeze in skrbi. Težko delo in skrbi pa tu¬ di največkrat može ženo na slaba pota. kar delo in življenje mate¬ ram še bolj greni. Vse to je naj¬ več krivo, da je toliko otrok po¬ kvarjenih in h rez prave vzgoje. krat enega izmed krvnih telesc in se zaje vanj. 1° je P°*_ I 10 'kateri dovedejo mikrobi ali ba¬ cili smrt človeku. Napadeno i tle¬ če krvno telesce pa sedaj obkroži jo še druga bela telesca in se med bojem vedno miiože. (Tudi bela krvna telesca so zdrava kri). Ta bela krvna telesca pa vedno za¬ sledujejo od bacila napadeno ru- deče telesce in sicer tako dolgo, da ga) popolnoma obdajo in zakii jejo; stem pa je uničen bacil, i o- raj, z rava kri je še imela dovolj moči, da je uničila bacile. Ko je tako rdeče napadeno telesce izgi¬ nilo, stopijo na njega mesto zdra¬ va r n tleča telesca. Vse to se počasi ali na tudi zelo hitro vrši. Ta nova priprava pa ne kaže samo kako se to vr -i, tem več tudi, s kako naglico. Vzemimo neko drugo bolezen na kateri ‘bolnik počasi umira. Takozvana spalna 'bolezen v A- friki, ki izvira iz neke male živali ce, po imenu Trypanosoma, daje priliko za to. Če je enkrat tako daleč, da začne bolnik spati, po¬ tem je že izgubljen. V eni kaplji krvi, ki je jvv.cta na tci bolezm trpeči osebi, nam kaže Dr. C o man dpnsova priprava, kako bacili, ki povzročajo smrt, okrožujejo krvno telesce in se vanj zajeda¬ va j o. Kakor pri druge vrste boleznih, tako tudi pri tej skuša¬ jo bela krvna telesca obdati in uničiti bolno napadeno rdeč 8 , to¬ da če se jim to ne posreči, opu¬ stijo boj kmalu. Potem pa se oni bacili, ki povzročijo smrt, množe tako dolgo, da čisto napolnijo ono kapljo krvi, ki sestoji iz zdravih krvnih telesc. Ko se io zgodi, p-otem umrje bolnik. Vse to se lu¬ ko z omenjeno pripravo opazuje in tako se je dognalo, kako se izvrši smrt na krvi bolnega člo¬ veka. NOVE FOTOGRAFIJE -PLANE- NETA MARS. PRl mSKEM^STOPEKCD (BIEROUELLE). Boji v eni kaplji krvi. Francoski učenjak Dr. Jean Comandon je izumil jako umetno pripravo, ki pomaga človeku, da lahko vidi, kako se vrši boj med čudečimi krvnimi telesci in teles¬ ci, ki povzročaj razne bolezni. Prostemu očesu ostanejo taki .dogodljajii v človeški krvi nevid¬ ni in so lahko 1 opazovali do sedaj samo z največjo težavo, le: zdra¬ vniki. Omenjena iznajdba pa ne omogoči samo natanko opazo¬ vanje, temveč tudi pokaže kako se ta boj vrši in kako se zadrže posamezna telesca. Priprava se stoji jz močnega povečevalnega stekla in kinematografa, ki vsak gibljaj telesc sproti fotografira. Vzemimo na primer bolnika, ki trpi za sušico in se nahaja že v stanju okrevanja. Oglejmo si eno kapljo njegove krvi pod to pripravo. Tukaj se nam pokaže, kako stoje mala rdeča telesca, iz boju z onimi malimi bitji, ki ho¬ čejo povzročiti smrt. Beli, naglo s e premikajoči, mali niti podobni mikrobi, plavajo vedno okrog zdravih rodečih krvnih telesc. Potem s to pripravo lahko vidi¬ mo. kako eden izmed teh belih bitij (mikrobov) napade naen- Proifesor Lovvell je poslal pred nekaj leti ^reikovafce p njužno Ameriko z nalogo, da fotografi¬ rajo planet z visokega prostora. Preiskovalci so fotografirali pla¬ net potem z visoeinc 17,500 čel- jev. Na podobi se razločno vi¬ dijo velikanski prekopi, s kateri¬ mi je prepražen Mars. Vidijo se pa tudi velikanske pustinje. Pre¬ kopi se spreminjajo večkrat na leto; to pride od tega, piše učen¬ jak ker se v gotovih letnih časih napolnijo z vodo, ki priteka iz snežnikov, in potem namaka zemljo. Lowell piše v svoji zani¬ mivi knjigi o Marsu, da je večji del tega sveta že puščava in da zemlja izmira in čimdalje manj rodi. To pa je primoralo prebi¬ valce, da so napeljali po čudovito umetnih prekopih vodo na umira joeo zemljo. Prekopi so na ne¬ katerih krajih 3,000 angleških milj dolgi in 60 široki. Njih rav¬ nost in umetno delo kaže ogrom¬ no delo nadvse inteligentnega ljudstva, ki se bori,trdo proti tež¬ kim življenskim razmeram na propadajočemu planetu. Vabilo na piknik. katerega priredi ob priliki razvit¬ ja svoje nove zastave društvo Bratje Sloge št. 5. J. S. P. Z. Sloga, V NEDELJO, 29. JUNIJA 1913. v Milvvaukee Falls Parku, Graf- ton Wis. Vsa slovenska društva v Mil- waukee, W 8 st Allis-u, Port Wa- sh ing tonu ter Bheboy<,‘mu so vab¬ ljena k udežezbi. š e posebej pa sta pov.allbjena pevski klub ,,Zvon” ter Zbor »Naprej ” i z Mil- wauke e . Na pikniku bo svirala izvrstna godba iz Milwaukee. ODBOR. Za vroče dni. Od gosp. Mihaela Kaučnika v Jenny Lind, Ark., smo prejeli pis¬ mo. katero zasluži, da ga priobči¬ mo. On piše, kakor sledi: »Pro¬ sim pošljite mi dvanajst steklenic Tnnerj e vega ameriškega grenke¬ ga vina. Tu pri nas namreč po- staja precej vroče in za vroče dni ni boljšega zdravila. Ako je po¬ stal vaš apetit slab, navadno za¬ dostuje par požirkov in vse bo zo¬ pet v praven redu”. Ta nasvet prihaja ravn 0 ob pravem času, ker je za vsaccga veliko važnosti' da ohrani v teku vročih letnih mesecev prebavlja lile 'organe ! v pravem redu. To pa je ravno, V družinskem in koncertnim lo -1 tudi zna kalu „Zu 13ierquelle”, 315 Cbest-. L i m i er .g mit'SL, koncetira vsak večer in ob j ^ y nedeljah pppuludne priljubljeni: ^ ^ Sarkocis-ov ciganski trio, kakor ]-J :a L - «pa (Zil’ er . I) iu ‘ ]r uge pev. irosla. Vabi ul. lcrnitz. Naznanilo in priporočilo. Rcjakom Stcvencem in bratom Hrvatom naznanjam, da priho¬ dnji ponedeljek 23. junija, prevzamem znano mesnico M. Horvata na 251 Grove St. Isto bom spopolnil po svojih močeh, tako da bom lahko vsakogar zadovolil s svojo zalego vsakovrstnega m e sa, jajc, sira in vseh drugih stvari, ki spadajo v mesarsko obrt. Ob tej priliki se priporočam zlasti slovenskim in hrvaškim go¬ spodinjam v obilen poset. Tem.bom posvečal pesebno Raznest. Storil bom vse, da jih zadovoljim,h čemur, kakor sem merjen, mi bo pomagala moja izurjenost v tej stroki Tudi bom storil v svoji moči vse, da. jih zadovoljim s cenami. — Na željo razvažam tudi na dom, s čimer bo zlasti odaljenim odjemalcem ustreženo. ANTON KRAINC, 'j 251 Grove St. Telephone South 822 Nekaj za vsacega. J Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vseli f . . . • > .* vrst, verižice, zapestnice, /aponkeitd. Ve. ? lika zaloga poročnih in drugih daril. Ako * ne veste kaj bi kupili vprašajte za svet. | %. Ker sem se odločil opustiti trgovino na Reed St, proda- % $ jam vse po znižanih cenah. | I ANTON GRANDL1CH, J. | 374 Reed St.—Dve trgovini— 5123 National Ave. | t V V - V* *v v *¥ Bolezen ali nesreča Vas lahko vsak eas doleti. Ako imate družino, Vam utegne zboleti žena ali kateri otrok. Ako skranite ob vsaki plači nekaj dolarjev na to Banko, dodete zavarovali za vsak slučaj proti najhujsemu. Denite svoj denar tja, kjer je varen in kjer ga vedno lahko dobite, ako ga rabite. Vloge Združenih Držav za poštno hraiiilnicni fond West Allis State Bank 53rd Ave. and National, West Allis Sodila slovenska trgovina Zaloga vsakovrstne zlatni- i - - ne -\ n srebrnine, kakor: ur j ' Flovida st., Mihvaukee, Wis. Anton Tominšek, 283 Reed st., Mihvaukee, Wis. « . t, art ! n ■ Ie eriG ;_2S9 Mineral st., Mihvaukee, Wis. i . . Frank Cire.j 4oS National ave., Milwaukee, Wis. John Ocvirk, 2,4 Grove st., Mihvaukee, Wis. I -'j J ohn llerga 5033 Sherman st., W. Allis. Wis. ,/ ~ Porotni odbor: Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Mihvauikeee, Wi Josip Janežič, 423—53 ave., West Allis, Wis. Frank Robida, 2S3 Reed st„ Mihvaukee, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland, Stumpf & Langhoff Bldg., Grov e st. & National ave. ‘ ‘ Seje so vsaki četrti torek v mesecu. ** « i>"v, jj- URADNO GLASILO: A' ,.Bodočnost ’, 322 Reed st., Room 6, Milvvaukee "Vfiš. ''j- \ > 4 \ t Pred nedavnim časom je bilo na Kitajskem v navadi, da so o- nim, ki niso hoteli priznati hudo¬ delstva, obesili nad glavo posodo z mrzlo vodo, ki je potem počasi: kaplja za kapljo padala na nje govo glavo. Te vrste muka je jako huda, da tudi najbolj za¬ krknjeni zločinec pripozna; se¬ veda se na ta način tudi od nedolžnih izpreša priznanje. Ko je profesor Sorbormie v Parizu pripovedoval to, je neki dijak rekel, da bi moglo mnogo vode pa^ti, predno bi on izgubil potrpežljivost. Profesor pa je trdil, da tudi ne pretrpi, da bi mu samo ena kupica vode na roko skapala. Takoj je bil dijak pri¬ pravljen, da skusijo na njem. Pri¬ nesli so kupo vode in jo pustili kapati na roko dijaku. Med prvimi sto kapljicami je delal še šale. Pri drugih sto pa je že postal tih in manj ves e l in in na licu se mu je videlo, da trpi bole¬ čine. Med tretjimi sto kaplji¬ cami pa je postala roka rudeča in otečena in bolečine so se spre¬ menilo v muko. Pri štiristo in dvajseti kaplji pa je koža počila in dijak je rekel da sedaj veruje. On ni mogel bolečin več prenaša¬ ti. RAZNO. ZALJUBLJENI MAKS. Dvaindvajsetletna Tina, stanu¬ joča na 505 Vliet st., je imela ne¬ srečo, da se je zaljubil v njo neki junak po imenu Maks Schuster. Dve leti tui vedela lepa Tima, da jo ljubi Maks, oziroma da mu je po¬ polnoma zmešala glavo, ker ga ni .poznala in tudi ni nikdar z njim govorila. Šele lansko leto je z za¬ čudenjem spoznala, da že dve leti hodi povsod za njo, kakor senca. Nikdar mi zamudil priložnosti; ka¬ dar je šla po cesti je bil za njo in se veselil pogleda njenega vitke¬ ga telesa. Potem pa se je pritožila pri kapitanu iSulliv&nui, toda mož pravice ji je rekčl, da ne more nič narediti proti temp, ker še slučaj¬ no ni postave, ki bi prepovedovala zaljliibiti se, ali gledati nežni spol ■s poželjivimi očmi. Potem pa se je nesrečna Tina obrnila na takra tnega pravdnilka Zabelna, ki se je je usmilil. Pisal je Maksu in m,u svetovali, naj pusti deklico pri miru. Toda tudi to ni pomagalo; Maksova ljubezen je rastla in ras¬ ti a tako dolgo, da je bila Tima pri¬ morana zapustiti mesto in si druge poiskati .službo. Pretečeni teden >pa so je Tina vrnila, in takoj je •bil Max zopet za njo. Sedaj pa se ni več 'brigala za to in mirno trpe¬ la njegovo zasledovanje in vroče pogtlede. Zadnjo soboto pa je menda Maks Ikončal šole, v kate¬ rih se je učil, kako je za pričeti naskakovati srce nežne deve, Poln poguma ji .zastopi pot in prične govoriti znane litanje zaljubjen- cev; toda na njegovo začudenje in strah se .takoj zmrači cvetoče lice lepe Tihe. Da njegovo ne¬ srečo se poveča, pokliče policista im mu izroči nesrečnega Maksa Pred sonikom pa je potem izjavi¬ la, da je rabil zdlo umazane bese¬ de. Maks je položil 40 dolarjev varščine in takoj izginil. Vlak oropan. V sredo zjutraj ob 12:10 sta vtavila dva moža Diamond Spe- cial vlak trinajst milj od Spring¬ fielda Ul. Prisilila sta stroje¬ vodjo, da je stroj in prvi voz v katerem se je nahaja'a pošta in razne druge pošiljatve odpel od drugih in peljal naprej. Sprevod¬ nik, ki je napad naznanil po tele¬ fonu, je izjavil, da sta moža bila maskirana ter vstavila vlak z zastavicami ki so za signale. Pet min it pozneje, ko so stroj in voz odpeljali, je zališal močno raz- strelho, najbrže sta roparja z di¬ namitom razdejala voz, da sta ta¬ ko prišla do denarja. Čudni poljubi. •Ko je cesar Oton IV obiskal I- ta lijo, je zageda nekega dne le¬ po deklico Bel line ona Berti. De¬ kliču se mu je tako d'.'padla, tla j o je poklical k sebi in jo za poljub. Ona ga je prijazno, a odločno zavrnila; to pa ga jt s< bolj podžgalo za to sc je_ obrnil do njenega ocota s prošnjo,. ( a on pomaga da dobi za/» bieni po jul). Oče mu je obljubil ^svojo po¬ moč in mu dal upanje, a a se mu želja izpolni. Oče je prigovarjal hčeri, toda zaman, ona je stala pri izjavi, da ne poljubi nobenega moškega, razen svojega zaročen¬ ca. 'Cesarju se je to tako dopadlo, da je podaril njenemu ljubimcu in zaročencu celo grofijo kot že¬ nitno darilo. Tako je bil poplačan eden odklonjen poljub, in nič manj pa eden podarjen. Grof Fulko Marseljski je po¬ daril leta 1005 svoji nevesti vsa ogromna posestva za prvi pol¬ jub. Vse druge pozneje je dobil zastonj. Cesar Rudolf je bil že blizo pet¬ desetega leta. ko se je poročil z krasno mlado Elizabeto Burgund¬ sko. Ko je prišel znjo leta 1284 v mesto Speier, je postal ne¬ ki velikaš tako očaran od njene lepote, da je na vse pozabil in jo^ naglo poljubil, ko jo je pozdravil stopivšo iz voza. Ona mu je to jako zamerila in se pritožila pri cesarju. Ta pa stvari ni hotel preostro vzeti, a vendar je pozval predrzneza pred sebe in mu rekel da naj si. drugokrat izbije iz gla¬ ve veselje do poljubovanja njego¬ ve žene; če pa te želje ne more premagati, naj si pa preskrbi las¬ tno ženo. Do besede ubogal. Ameriški general Sherman je imel služabnika, katerega slabost je bila v tem, da je vedno hotel natanko vedeti vzrok, zakaj se mu je to ali ono ukazalo; ko pa je bila njegova radovednost uteče¬ na, je vsako povelje tem bolj te¬ meljito opravil. Med bitko pri Sil oh se je dogodilo, da je ordi- nanca po pomoti naznanila gene¬ ralu, da je njegov najboljši konj Rosi, katerega je on najbolj ce¬ nil, od topove kroglje zadet. Ge¬ neral poklice takoj svojega slu¬ žabnika in mu veli: „Pojdi in deni Rosi-ja iz kože”. — Takoj vpraša sluga po svoji navadi: „Zakaj pa? Ali je Rosi mrtev?” General je postal razjarjen in žaupil: „Čisto vse eno je, ali mrtev ali živ — jaz sem ti rekel, da ga deni s iz kože, pa je!” — Tri ure pozneje se povrne sluga in prinese kožo. Sherman ga up rasa jezno: „Kje si bi! tako do! go?” Ali se rabi tri ure za odi¬ ranje enega konja”? —.Ne”, mu .odgovori ta, ,,toda, ja/, sem skorc celi dve uri za to potreboval da sem Kosija ujel”. šest tisoč let staro pismo vojaka. V zgornjem Egiptu so našli na dve kamniti plošči pisano pismo, v katerem toži neki vojak svoji materi, da ne more živeti z majh¬ no plačo, ki jo bil dobival: On mora, tako piše, kupovati naj¬ dražji kruh, ker je cenej i pečen iz žita, ki je 'bilo gnilo. Tudi vino mešajo trgovci z vodo. Zato naj dobra mati ja takoj pošlje denarja, pa tako, da ne bo oče vedel, ker njemu na nobeden na¬ čin ne gre v glavo, zakaj bi vojak denar potreboval. Nadalje piše- Tora j žoipred fpst .'tisoč leHM ni tako bolj gosto videti. Na dno sr vsede vedno debela plast krede Toraj že pred šest tisoč teli ni bi! svet nič boljši, kakor je danes. O Rihardu Levosrčnim. O tem vitezu, ki je živel za časa križarskih vojsk in je posebno v avstrijski zgodovini igral veli¬ ko vlogo, se pripoveduje med dru gim sledeče; Ko se je vitez vračal iz tretje križarske vojne, je bil nekaj časa kot gost pri Sultanu Saladinu Pred odhodom pa ga vitez vpraša, če sme izreči eno prošnjo. Sultan dovoli in vitez gui pove svojo željo; „Jaz bi te prosil ljubi brat, da zabraniš, da 'bi se kristajani v tvoji deželi i- -lnenovali ,,Kristjanski psi”. Sme¬ je mu je sultan na to odgovoril: ,Rad ti izpolnim to prošnjo, vele- močni brat, samo moraš tudi ti meni eno izpolniti”. „In ta bi bila?’’ vpraša vitez. „Ti moraš zabraniti, da se ne dajalo pri vas psom imena sultan”. Poslanikov sluga. Danski grof L. je bil poslan v Stokholm kot poslanik. Takoj po prihodu si je vzel novega slu¬ go, za katerega poštenost so mu jamčili, ne pa za njegovo pamet. „Poštenost in zvestoba, to je prvo, to je prvo, pamet mu bom že sam ogladil” je de.jel grof in sprejel mladega moža v službo. Kmalu potem pa je moral dela¬ ti poslanik obiske pri raznih vla¬ dnih osebah. Prgdno pa se je odpeljal je že, sedeč v vozu, zapa¬ zil da je pozabil vizitke seboj vzeti. „John” zakliče slugi, ..pozabil sem svoje karte, pojdi po nje in jih vtakni v svoj žep. John stori, kakor mu ukazano. Ko pride nazaj, se vsede zadaj na .svojo mesto. Potem je šel povsod za grofom; kjer sta našla gospo¬ do doma, je imel moral John od¬ dati eno karto-vizitko. Pri zad¬ nji palači, kamor sta se peljala; je rekel grof: „John, tukaj pa kar tri karte oddaj”. „To je pa nemogoče, gospod” odvrne ,,John” imam samo še dve: karo asa in pa pikovega kralja”, John je namreč vzel igralne karte in jih povsod delil. Grof je moral vse ohiske še enkrat narediti. Gospodična iz mesta. 'Mlada gospodična vpraša pro¬ cesorja: „Oh gospod profesor, kaj mislite, kaj 'bi ta stari hrast po¬ vedal, ko bi znal govoriti”. Pro¬ fesor : „Rekel bi: oprostite go¬ spodična, jaz sem lipa”. Veliki predor v delu. V p e tek se prične z delom za veliki predor na Limvood ave., ki bo stal mesto $420,000. Ko se bo z -delom pričelo, bodo navzoči skoro vsi višji mestni uradniki. Delo je prevzela The. IIanredy Co. iz Chicago. hiša na 450—čist. Ave., West Allis. Mora biti prodana. Zelo lah¬ ti pogoji. Vprašajte na 5608 Na- honal Ave. Prazna lota se sprejme ra račun. Najlepša prilika za Slo¬ venca!. John Ermenc JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel spada. Joča opravila točno in zanesljivo. 286jGROVE ST, ><• Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a k juh temu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ gel ni niti jesti in ne spati. Ilujšal je od dne do dne. Zgubil je že 15 funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve¬ da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med 2. in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Pozor rojaki. Zaradi spremenitve prostora sem primoran razprodati vso svojo zalogo po najnižjih cenah. Kdor izmed rojakov želi poceni kupiti čevlje, moško zgornje in spodnje, perilo, moške in otročje obleke, naj se oglasi v moji pro. 1 dajalni na 301 Clinton Street Pratik; iVIeh Borchardt Bros. KROJAČNICA, ZALOGA OB- Lek in druge moške opra¬ ve. Cene zmerne, blago trpežno faj postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. Novo prodajalno Z vsakovstno moško opravo: oblekami, zgornim in spodnjim perilom, čevlji, klobuki itd. je otvoril Slovencem znani trgovec IZIDOR POSNER 313 Reed St. Prej na 717 Kinnickinnic Ave. . # ._ - - ■ Nova in velika zaloga — Cene najnižje. Govorimo slovensko. Slovenska javna notarja in advokata Vlach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Mihvaukee, Wis. zastopata na sodišču v vseh sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne -smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri¬ dite v najin urad, ali pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. TELEFON: GRAND 359. SLOVENSKO-HRVATSKA BRIVNICA. / FRANK TUSHEK, 268 — Ist Ave. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4.00 za zenske od $1.00 do $3.50 za otroke od 50c do $2.50 Naš namen je vas vselej zada« volj iti. v Ahrens & Vahl 865—Grove Street. Anton Fideršek 229jlst Ave. Slovenski kamnosek Izdeluje nagrobne kamne po nizkih cenah Najboljše slike prifotografiranju porodnih iD in drugih skupin Izdeluje znani in izurjeni FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vcgal Otegon St. ki ima najboljši fotografisk atelje ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ SLOVENSKA MESNICA BRATA FERKO 270—Ist Ave. priporočata svojo dobro urejeno mesnico. Sveže blago vseh vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Predno Vam prodam, Vam povem to-le. Kadar ne veste, kai bi kupili za darilo, pogovorite se z menoj, jaz Vam bom po¬ magal izbrati pravo darilo in ob enem Vam bom prihranil denar. Jaz si hočem pridobiti Vaše zaupanje. V/;w A. Arehts TegliMifar.-Diamanti, Zlatnina '*ip\\' National Ave., vogal Grove St. Odprto zvečer.—Lahko pričnete tudi račun z nami. Postojte! Kadar ste lačni, kadar ste žejni kadar ste brez strehe, pridite k meni in bodete najbolje postreženi! Pozor! Cita.jte! 1 Prodajam tudi vozne listka za vse prekmorske črta po nanižjih cenah. Tudi pošiljam denar v staro domovino najceneje, najhitreje in najtočnoje! Louis Bewetz, 198 1-st Ave., Milwaukee, Wis. Telefon: South 4680. ❖ * ♦$» *$► * >•> *> * *> *> ►> *> * ►> ** *!♦*!-♦ **>*>♦*♦ i* Telephone South 471 Ženska postrežnica £ ❖ ❖ ❖ ❖ f i Ženska postrežnica ARTHUR J. BRETT Balzamirat in Pogrebni ravnatelj 281 Reed St. Milwaukee, Wis. 2 Cene zmerne i ❖ 1 ❖ '♦ ♦v' *** *** *£* *♦’*4*~*£* *X* *** "X* »4" *>■* *4" l> ** -*¥**♦* KADAR RABITE oljnate barve ali vodne barve v kakršenkoli namen, peci na gasolin ali gas, ali kake druge pedi, posodo, brusila, vrtno orodje, orodje za mašiniste in mizarje ter drugo železnino, se vselej obrnite na A. T. Trenttage & Son., 389-391 Grova sl, ® ^ && m * £*** * * * ** * * * M VSELEJ PIJTE Nitz-ovo soda-voiocsalcer, ‘,lemon-pir" in "vais-plr" Najboljši, če ga pokusiš—“Best by test” Oglasite se pri nas A. R.NITZ GO. 382 Hanover St., Tel. S. 380 TV/TI vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veča z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled česar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v CIN imclNll Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Druga Avenue. Motorno kolo na prodaj. Zelo dobro ohranjeno motorno kolo se proda zn $90 zaradi zdra¬ vja. Pot konjskih sil, na magne¬ te, Garantirano! — Joe Grand- licli, 5123 National Ave. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRAINC 317 Florida St., MILWAUKEE, WIS Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene : b £ f s