Našo okroglo mizo smo tokrat prestavili v Slovenske Konjice in na razgovor povabili pred- stavnike občinskega družbenega in političnega življenja. Besedam so dajali pomen: predsednik ob- činske skupščine ing. FRANJO TEPEJ, podpredsednik občinske skupščine JOŽE HROVATIČ, sekretar občinskega komiteja ZK FRANC BAN, sekretar občinske konference SZDL JANKO KOVAČ, predsed- nik občinske konference SZDL MAKS BREČKO, ravnatelj FILIP BEŠKOVNIK in direktor delavske uni- verze VINKO LANGERHOLC. Iz našega uredništva sta razgovoru prisostvovala glavni in odgovorni urednik Novega tednika JOŽE VOLFAND in novinarka ZDENKA STOPARJEVA. Za uvod je tekla beseda o družbenem trenutku v konji- ški občini. Pri tem smo misli- li na družbeni standard ko- njiških občanov, na proračun- sko siftuacijo in na akcijo o ponovnem samoprispevku. O pripravah nanj in izhodiščih, zakaj so se odločili zanj. Konjiška občina se nahaja v času, ko se prebija na lest- vici rasti za mesto višje. Iz- kopala se je iz najhujših go- spodarskih težav in prvi us- pehi so tu. Gospodarska po- djetja so lansko leto v veči- ni zaključila zelo ugodno in dosegla rezultate, ki jih niso pričakovali. Danes sta bloki- rani samo še dve podjetji, podjetje Komos in Stanovanj- sko podjetje. Razpravljale! za okroglo mi- zo so bili mnenja, da so v občini zdaj na tisti stopnji, ko ljudje sami samouprav- Ijalsko razmišljajo in se tudi sami odgovorno odločajo. SOLIDARNOST NOVI TEDNIK: Najprej nekaj razmišljanj o pobudi, za katero se je odločila tek- stilna tovarna v Preboldu, ki se je vključila v tok dogajanj v krajevnih skunnostih in je za- nje namenila 45 starih milijo- nov. Kako poteka pri vas so- lidarnostna akcija? Ali tudi v Konjicah opažate tako skrb za proizvajalčevo življenje v njegovem okolju? JANKO KOVAČ: »Solidar- nost v naši občini ni nova, saj jo opažamo že vrsto let. Le da so to manjše akcije, pa zato večkratne in to s strani raznih podjetij. Lansko leto je Konus nakazal drugi os- novni šoli 15 milijonov za adaptacijo in opremo kuhi- nje. Dalje, vsa podjetja in go- spodarske organizacije so že lansko leto dajale krajevnim skupnostim na zaposlenega delavca po 20.000 starih di- narjev. Letos mislijo z akcijo nadaljevati, le vsota se bo zvišala na 25.000 dinarjev. Ta- ko se je lansko leto nabralo za komunalne in krajevne za- deve 100 milijonov. Prav tako podjetja odstopajo denar tu- di dislociranim krajem, kjer imajo obrate in so zaposleni njihovi delavci. Tako p>odje- tje je LIP. Na tak način išče- mo solidarnost in pomagamo, kolikor moremo. Tako je na- stal asfalt v Ločah in še mar- sikaj .« NOVI TEDNIK: Poznate še katere elemente solidarnosti? Kako se z njimi še srečujete? ING. FRANJO TEPEJ: »So- lidarnosti je pri nas res veli- ko. O njej smo govorili že takrat, ko je Kovaška indu- strija iz Zreč tudi Ločam, od koder se vozijo njihovi de- lavci, nakazala del sredstev za popravilo ceste in asfaltira- nje. Le da se tega ni obeša- lo na veliki zvon. Po Pismu so te stvari postale še aktual- nejše. Naša občina ni boga- ta, zaposlenih imamo komaj tretjino, zato si moramo po- magati. Seveda pa se je ak- tivno in zavzeto začelo soli- darno delati po Titovem pi- smu. Ustanovili smo solidar- nostni in stanovanjski sklad. Svojo politiko pa zastavlja- mo tudi dolgoročno.« NOVI TEDNIK: Kako, na kakšen način, kaj je za Ko- njice najpomembnejše? FRANC BAN: S kadri mi- slimo krojiti dolgoročno po- litiko. Tu je bc^astvo, ki se bo bogato obrestovalo. Do zdaj je vprašanje kadrov še nerešeno, naše misli pa so ve- dno usmerjene vanj. Zato bo- do naši koraki takšni, da bo- mo pridobili čim več spjosob- nega in lastnega kadra. Ni- mamo ne pravnikov, ne eko- nomistov, niti nimamo dovolj inženirjev, pa tudi pedagoške- ga icadra ni odveč. Primanj- kuje ga. V vsej konjiški ob- čini imamo pa samo pet ali šest pravnikov oziroma eko- nomistov.« SAMOPRISPEVEK Ena izmed solidarnostnih akcij je v Slovenskih Konji- cah pred durmi. Mislimo na samoprispevek, za katerega bodo o^ani glasovali osme- ga aprila na referendumu- Od- ločali se bodo po svjem pre- udarku in po tem, koliko za- nimanja bodo pokazali za konkretne objekte, ki so bili po programu določeni za grad- njo ali adaptacijo. Program gradenj šolskih, kulturnih in komunalnih objektov je zelo skrbno pripravljen in razde- ljen na tri krajevna območ- ja — Konjice, Reče in Vita- nje. Vsako območje bo tako- rekoč samo odločalo o tem, kaj se bo pri njih gradilo v naslednjih petih letih. NOVI TEDNIK: Zakaj ste se ponovno odločili za samo- prispevek, ki se vam je letos iztekel in kakšne izkušnje bo- ste prinesli v drugega? FILIP BEŽKOVNIK: »Poli- tični aktiv je razmišljal že leto prej, predno se je prvi samoprispevek iztekel. Poka- zalo se je, da smo s prvim, a uspelim referendumom ostali na pol poti. Ves denar je šel le za šolske objekte, pa še teh je ostalo veliko za po- pravila ali pa gradnje. Pri- pomniti moram, da smo rea- lizirali vse objekte iz prvega samoprispevka, le z gradnjo dveh telovadnic nismo uspe- li. To je v Ločah in Zrečah, ker je zmanjkalo denarja. Ti dve se danes že gradita, a iz sredstev občine. Letošnji samoprispevek pa je razdeljen po različnih ob- močjih. Nekje se bo dalo več za kulturo, drugje več za šol- stvo, tretji bodo dobili več za komimalne gradnje. Delili smo po potrebi, ne po nekem enotnem ključu. Vključena pa je vsaka krajevna skupnost in je tudi bila sooblikovalka pro- grama za podaljšani samopri- spevek. O posameznih objek- tih so deljena mnenja, ven- dar na zborih volilcev sem imel občutek, da so se občani ogreli. To i» seveda še ni ga- rancija za uspešno glasova- nje.« JANKO KOVAČ: »Vsako ob- močje bo odločalo o svoji usodi, zato smo programe tu- di njim prikrojili. Vsak ob- čan bo nekaj dobil in bo mo- ral dati na tehtnico, ali je za ta konkretni objekt ali ne. Mislim, da v svojo škodo ne bo od nas nihče glasoval. Sredstva se tudi prelivala ne bodo, ostala bodo tam, kjer jih bo kraj zbral. To je no- vost in se zato ta referendum od prejšnjega precej razliku- je.« ING. FRANJO TEPEJ: Ko smo preverjali prejšnje rezul- tate, kako se je denar potro- šil, smo prišli do ugotovitve, da smo za dani dinar, ki ga je dal konjiški občan v pre- teklih letih, dobili dva di- narja, nekje pa celo več.« MAKS BRECKO: »Poraja pa se pri vsem tem ena bo- jazen, nanureč te da so kme- tijski proizvajalci sedaj mal- ce nezadovoljni. Zadnje od- kupne cene mesa ljudi niso navdušile in ne vidijo soli- darnosti v tem, zato je nji- hov položaj težak. Kmetov je v konjiški občini okoli 1200, kako bo z njihovo soUdamo- stjo, pa ne vem. Čeprav sem prepričan, da vsak ve, kaj po- meni samoprispevek. IN.G FRANJO TEPEJ: »Tu- di obrtnik se je znašel v te- žavnem položaju- V celotno vsoto samoprispevka treh mi- lijard in dvesto milijonov pa bo prispeval 90 milijonov. Kmetov delež bo znašal 36 milijonov, ostalo pa bodo no- sili delavci.« FRANC BAN: »Nikakor ne smemo pozabiti povedati to, da bo velik delež petletnega samoprispevka rešil marsika- tero drugače neizvedljivo ko- munalno akcijo ali gradnjo. V prvem samoprispevku je bil poudarek na šolstvu, v naslednjem obdobju pa je na družbenem standardu. Ljudje radi dajo, da njihovi otro- ci hodijo v urejeno in toplo šolo, gledajo pa tudi na to, da se vozijo po dobrih cestah. V Slovenskih Konjicah ima- mo nemogoč kulturni dom in tega bomo temeljito popravi- li. V Vitanju na primer ima- jo urejeno šolo, zato so izpo- stavili vprašanje bencinske črpalke in ostalih komunal- nih del. Poglejmo fenomen Zreč! Zadnja leta so zabele- žili takšen gospodarski razvoj, da so v družbenem standar- du nekoliko zadaj. Zato mo- rajo napraviti hitrejše kora- ke, da bodo dohiteli gospo- darski razvoj kraja. Zato so se tudi odločili za 2 odstotno prispevno stopnjo od osebne- ga dohodka vseh zaposlenih, upokojenci pa bodo udeleže- ni z 1 odstotno stopnjo. Pri njih je poudarek na komu- nalnih objektih.« NOVI TEDNIK: Kako se lotUi priprav na refe, dum? Kam ste usmerjali cije? J02E HROVATIC: »0: nizirani so politični štabi krajevnih skupnostih, dei nih organizacijah in zbo proizvajalcev. Najvažnejša tem pa je osebna sugest AKCIJA — REFERENDUM — OSMEGA APRILA Med ljudi moramo iti ini kega posameznika prepria Pa ne z besedami — o p"'' nosti samoprispevka, o konkretnem objektu,^ bo gradil na tistem obm<>i VINKO LANGEEflÖ' »Najboljša je živa beseda- vedno najde ustrezno zlasti pri naših ljudeh, so še nikoli zatajili, P® > zdaj ne bodo. Pripravili , tudi brošuro, kjer so raZ . ni in slikani vsi objek"jJ .jih bomo gradili v vseh jevnih skupnostih. i V podjetjih pripravljajo^ govore z delavci, v industriji so že začeli, nusu bodo vsak dan biltene, izvlečke, ki bodo] lavce opozarjale na ' nje — osmega aprila. Pedagoški kader po ^ otroci, roditeljski sestaP^, starši, vse to so oblike j snejšega sodelovanja. " ^ vUi smo tudi 70 glavnil^ volilnih odborov pa ^ Pripravljeni smo!« BOGATE OBRESTI j^e moremo drugače, kot zaključimo našo »okroglo •r v Slovenskih Konjicah "tipanjem v uspešnost podalj- ^a samopr/spevka, ki ne [^odločal le o tem, da bodo '^jQci telovadili v sodobnih t^jovadnicah, ampak tudi o ^ družbeni standard, ga bodo v konjiški obči- ' : z uspelim referendumom ^jpjggli, premaknil občino za yjrak naprej, da ne bo caplja- jo za Slovenskimi občinami, lot pastorka, ki ji zmanjku- le kruha. Občani sami bodo ki bodo čez dobrih de- set dni odločali o napredku jyojega občinskega središča in krajev, ki tokrat niso osta- li odrinjeni. Vsakemu nekaj, bi za konec dejali, pa še to, (jg je težišče na odločitvi vsa- kega posameznika. Zapisala ZDENKA STOPAR Foto: TONE VRABL Brez dvomov Ugibanj okoli začetka grad- inje prve faze rekreacijskega Mišča pod Golovcem v Ce- lju je konec. Te dni so vsi ointeresirani dosegli spora- am tako glede zbiranja sred- stev (prodaja nekaterih po- stoviuh zgradb) kot tudi no- silca celotne investicije. Da bi sklepu dali kar naj- bolj slavnostno obeležje, so se odločili za podpis družbe- nega dogovora o postopni gradnji nujno potrebnega re- kreacijskega središča pod Go- lovcem, ki pa bo imel glede na funkcijo dosti širše obe- ležje. Podpis pogodbe bo to nedeljo ob desetih dopoldne. Istočasno bodo vgradili tudi temeljni kamen. Zaradi takšnega razvoja do- godkov bo tudi letošnji šesti sejem obrti v novi, manjši hali rekreacijskega središča. Daneu bo igral Končno je rešeno vprašanje registracije Iva Daneua, naj- boljšega kcšprSarja Jugosla- tije, za KK Kovinotehna Ce- lje. že v lanskem letu je Ivo iKirno in naklonjeno pisal o perspektivi celjskih košarkar- ja, ki imajo z mlado ekipo Öiko možnosti. 2e takrat je •Mignil, da bi za njih tudi •al. Ker pa Celjani niso l>vočasno videli Ivove želje [[pjegovem sestavku, se je prudii trboveljski Rudar in • aj^iral. Iva namreč. No. in po zadnji tekmi v II. zvezne lige med Ko- JJ^hno in Rudarjem v Ce- katero so domačini dobili. je prišlo do zaželenega spo- raztuna. Rudar je voljan pre- kiniti angažma z Danevom, ki bo že v zadnjih kolih II. zvezne lige igral za KK Ko- vinotehna. To bo vsekakor velika pridobitev, poleg tega pa pozdravljamo odločitev celjskih košarkarskih delav- cev, da so se i>o nekaj mese- cih le odločili tako, kot je dobro. Izvedeli smo, da bo podpis pristopnice opravljen dokaj slovesno, m sicer v re- stavraciji hotela Merx, v ne- deljo ob 11. uri. Takrat bo Daneu tudi govoril o svoji ko- šarkarski poti. II. samoprispevek 1973 - 197S Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom v letih 1973—1978, bodo na podlagi zbranih predlogov in pro- gramov KS in ostalih samoupravnih interesnih skup- nosti vložena v osnovno šolstvo, prosveto in kulturo, telesno vzgojo in komunalno dejavnost. Planirani skupni znesek teh sredstev je 32,704.221 din. Samoprispevek bodo plačevali občani p>o območjih krajevnih skupnosti, in sicer: I. območje tvori 18 krajevnih skupnosti, in to: Slo- venske Konjice, Konjiška vas, Bezina, Gabrovlje, Po- lene, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice, Vešenik, Zeče, gpitalič, Sojek — Kamna gora, Loče, Jernej pri Ločah, 2iče, Draža vas in Zbelovo. II. območje tvorijo krajevne skupnosti: Zreče, Res- nik in Skomarje. III. območje tvori krajevna skupnost Vitanje. Za I. in III. območje bodo plačevali občani po enot- nih stopnjah: 1 % od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, 2 % od katastrskega dohodka in vrednosti prodanega lesa, 3 ®/o od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Za II. območje, to je območje Zreč, Skomarja in Resnika se zviša samo stopnja prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja od 1 % na 2 %. Gosix>darske organizacije pa naj bi tudi v prihodnje plačevale 1 % od dodatnega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v občinski sklad za družbeni standard, oziroma na žiro račune krajevnih skupnosti Zreče in Vitanje. IVAN lEZERNIK ^fOTza Jezernika nisem zanj so mi pove- ^^^ in kar so rm povedali, ^ ^Ho dovolj, da sem na- korake proti Strm- idiličnem kraju pod ^^^^jem vitanjskih gora, ^udinji, ki se živahno pretaka po koritu tik pod vasjo. Jezernik pridno dela v Krajevni skupnosti, njen predsednik je im stori pač to, kar največ more. Tako je več ali manj povsod, še sam več ne ve, koliko funkcij mu je naložilo živ- ljenje in kaj vse so mu zaupali ljudje. Pri vsem tem ne pomišlja, ne ne- goduje, pač pa dela in se tu in tam ozre nazaj, na prehojeno pot, na tisto vi- jugasto pot, po khteri je hodilo toliko naših ljudi. Jezernik se je rodil 1927 leta v obrtniški dru- žini pod gradom Lemberg. Njegovi so bili mlinarji in ko je mladi Ivan kon- čal osnovno šolo v Strm- cu, je bil nekaj let doma, kmalu nato pa je prišla vojna in Ivana je v letu 1944 zaneslo v Tomšičevo brigado, od koder je od- rinil v jeseni istega leta kot spremljevalec v Vr- hovni štab v Beograd. 23. I. 1945 je prišel v naše glavno mesto, peš iz Gor- njega grada, iz štaba IV. operativne zone, kjer se je prav takrat formirala 1. gardi jska brigada, ki ji je bil zvest do junija 1947. Potem se je vrnil nazaj, se zaposlil pri Up ravi za ceste, nato pri LIP-u v Celju, bil taj- nik KLO Strmec, pozneje občine Strmec, nato pre- meščen v Vojnik kot na- čelnik oddelka za narod- no obrambo. Kasneje je njegova pot zavila spet v Celje, kjer je bil na zavo- du za zaposlovanje vodja skupine, od koder se je preselil k cestnemu pod- jetju, kjer je bil nekaj časa sekretar ZK. »Imel sem mnogo funkcij, vse pa so bile povezane z de- lom z ljudmi, ker mi je bilo to vedno všeč, ker se mi je zdelo tako naj- lepše in najbolje. Lepo je delati z ljudmi, če so pri- pravljeni za delo in to na- ši ljudje so, še posebej na terenu, tam daleč v hribih, koder lahko pri- deš le z vozom.K Od 1967. leta je Ivan Jezernik predsednik strm- ške Krajevne skupnosti. »Vidim, da sem ljudem potreben, zato se ne spra- šujem, čemu je tako. Pač mora hiti in konec bese- di.« Ivan si želi nekaj velike- ga in zaradi tega, ker je to nekaj njegova pa tudi občanov želja, bomo to tudi povedali. »1974. leta bo 30 let, od- kar je 4. VII. 1944 Tomši- čeva brigada napadla in osvobodila Strmec. Radi bi, da bi bil občinski praznik pri nas in že se- daj obljubljamo, da bo- mo zapregli vse sile, da bo čim lepše, čim slo- vesne jše. Seveda si želi- mo še kup drugih reči, to pa je zaenkrat naša največja želja.« V takšnem majhnem kraju, kot je Strmec, lju- dem ne kaže drugače, kot da res trdno stojijo sku- paj, z dlanjo ob dlani, Jezernik oh Jezemiku, človek ob človeku. Skrb za človeka je tudi ena iz- med Jezernikovih skrbi in zato se večkrat poda v ti- ste hribe, kjer ga poznajo še iz vojne. Tokrat kot predsednika krajevne skupnosti Strmec. Milenko Strašek Antični park v Šempetru v Savinjski dolini je ne samo kulturna, marveč tudi turistična zanimivost. V fK>vprečju si spomenike rimske nekrofX>le vsa- ko leto ogleda okoli 12.000 ljudi. Na posnetku: detajl iz parka. v v Šempetru Člani turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini so začetek novega delovne- ga obdobja združili s po- membnim uspehom — od- prli so namreč na novo ure- jeno turistično informacij- sko pisarno, ob vhodu v an- tični park. Tako so dali sta- remu gasilskemu domu no- vo obleko i>a tudi novo vse- bino. Ob tej, več ali manj in- timni otvoritvi sezone, je bila tudi tiskovna konferen- ca, na kateri je predsednik društva Ivo Kuhar seznanil časnikarje in druge goste, med njimi podpredsednika občinske skupščine v Žalcu Jožeta Jana in glavnega taj- nika celjske turistične zveze Zorana Vudlerja, z letoš- njim delovnim načrtom p« tudi z nekaterimi nalogami, ki jih nakazuje srednjeroč- ni program. »Z ureditvijo turistične pisarne v kraju se pričenja novo obdobje turizma v Šempetru. Nam, turističnim delavcem, se je uresničila dolgoletna želja, saj je bilo dosedanje delo brez lastnih prostorov več ali manj kampanjsko,« je ob sreča- nju dejal Ivo Kuhar. Začetki novega razmaha na turističnem področju se- gajo v 1962. leto, ko je bila končana rekonstruk- cija rimske nekropole. S tem odkritjem je.Šempeter postal znan po vsej Evropi. Zanimanje za ogled rimskih izkopanin pa raste iz leta v leto. Z načrtnim delom na turistični propagandi za kraj in sploh na širokem turističnem polju so začeli 1970. leta. Povprečno obišče antični park vsako leto po 12.000 ljudi! V svoj načrt pa so zajeli še jamo Pekel, rimski vre- lec v Podlogu, graščino No- vi klošter v Zalogu in rekre- acijski center ob Savinji. Lani so odprli jamo Pekel za javni ogled. Zaenkrat je za obiskovalce odprta prva etapa. Sedanji obisk kaže, da bo presegel število obi- skovalcev antičnega parka. Turistično društvo se močno zavzema tudi za olepšavo in komunalno ure- ditev kraja. Prvi uspehi so tu. 2;al pa so v močnem za- ostanku na trgovinskem področju in v družbenem gostinstvu. Tu so na mrtvi točki, kljub veliki potrebi. Razvoja turizma žal ne spremlja ne trgovina 'ne družbeno gostinstvo. Skrat- ka, tu manjka družbene po- bude! Zato se nehote vsi- ljuje vprašanje, do kdaj še takšna pasivnost družbene- ga sektorja. Tudi zunanji videz zgradb, ki so ob glavni cesti in ki so po večini v družbeni lastnini, je silno klavem in zanikem. Turistično društvo v Šem- petru bo tudi v prihodnje skrbelo za nadaljnjo raz- iskavo in izkopavanja rim- skega grobišča po progra- mu, ki zajema dela vse do 1986. leta. Prav tako bodo nadaljevali z raziskavo in rekonstrukcijo jame Pekel v spodnji in gornji etaži. Iz- delali bodo dolgoročni na- črt turističnega razvoja Šempetra ter vztrajaü na ureditvi družbenega gostin- stva v središču Šempetra. V tej zvezi bodo zlasti opo- zorili kolektiva Savinjskega magazina in kmetijskega kombinata Hmezad na dolžnosti, ki ju vežeta za ureditev teh vprašanj, ško- da le, da je na to treba opozarjati, saj je obisk an- tičnega parka dovolj zgovo- ren dokaz o nujni potrebi urejenega in večjega gostin- skega prostora v kraju. MB OBČNI ZBOR CTZ Po sklepu organov celjske turistične zveze bo redni občni zbor področne turi- stične organizacije v petek, 6- aprila z začetkom ob de- setih dopoldne v prostorih hotela Celeia. Na vidiku je torej delov- ni obračun, od katerega si turistični delavci veliko obe- tajo, še zlasti, odkar je de- lo celjske turistične zveze dobijo močno i>odp>oro pri svetu osmih občin celjske- ga območja. Pri vsem tem ne gre samo za družbeno pomoč pri izvajanju delov- nega načrta, marveč tudi za njegovo sofinanciranje.