LJUBLJANA, 27. FEBRUARJA 1969 LETO XX ST. 4 S POSVETOVANJ O PROSVETNO PEDAGOŠKI SLUŽBI Prosvetno pedagoška služba - svetovalna in nadzorska O prosvetna-pedagoški službi in njenem položaju pri nas osnovni šoli pa najmanj višjo. Iz- Nekatera določila^ bodo dopol-je bila doslej že vrsta temeljitih razprav, kjer so se izobliko- jema bi bili svetovalci za prak- nile prehodne dolo&be. Določile vala določena stališča. V skladu s stališči odbora prosvetno- tieni in laboratorijski pouk, ki bi naj bi rok, v'katerem mora prido-kultumega zbora za proučevanje zakonskih in drugih pred- morali imeti najmanj srednjo šo- biti ustrezno izobrazbo tisti sve-logov in odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora, i0, če si v ustrezni stroki ni mo- tovalec, ki ne izpolnjuje predpi-na osnovi stališč izvršnega sveta ter odbora PKZ za šolstvo g0’ge pridobiti višje izobrazbe. No- sanih pogojev (v treh ali petih le-in prosvetno-kulturnega zbora je pripravil republiški sekre- V0Slt v novem zakonskem osnutku tih?). Zakon in posebni normativi tariat za prosveto in kulturo osnutek zakona o spremembah jo tudi reelekcija, predvidena vsa— naj bi hkrati omogočili sodelova-in dopolnitvah zakona o prosvetno-pedagoški službi. Priprav- piet jet_ ’ nje svetovalca v vzgojnoizobraže- Ijeni osnutek so obravnavali od 12. do 19. februarja v vseh ' .... . vadnem procesu — zlasti pri orga- območjih naše republike na posebnih posvetih, ki jih je skli- obe zahtevi —- po višji izo- ndzaciji sodobnih in vzornih oblik cal predsednik PKZ Miloš Poljanšek. Tak posvet je bil tudi braztoi in reelekcija — bosta ne- y 0lglednih šdlah (v pl0sebnih od-19. februarja v Ljubljani v mali dvorani republiške skupšči- dvormno prispevali k večji kako- --—i-■ — dedkih vzgojnoizobraževalnih za- ne. Vodil ga je član odbora za šolstvo prosvetno-kulturnega vosti dela in k ugledu prosvetno- V0(J ki jih po novem lahko do- rutek na ie komentiral ored- pedagoške siluzbe. Kljub temu da ... —, „„ .„,1, loči zavod za šolstvo). Zakonsiki osnutek je nedvomno zbora Cene Matičič, zakonski osnutek pa je'komentiral pred- pedagoške službe. Kljub stavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo sama formalna izobrazba sicer še Dušan Kompare. ' ne zagotavlja kakovostnega dela, je vendarle treba priznati, da je skrbno pripravljen (na osnovi po-Zaradi pomanjkljiosti sedanje- poostritev pogojev, ki jih morajo strokovnost eden pomembnih ele- prejšnjih tehtnih predlogov), sa ^zakona o prosvetno-pedagoški izpolnjevati pedagoški svetovalci, mentov, ki omogoča znanstven kljub temu pa bo diOŽivel še pre-siužbi (nejasna določila o njenih Poleg zahteve, naj bi bili to pre- pristop k delu in jo zatorej velja nekatero spremembo in manjše ^alcgah in odgovornosti) je nasta- izkušeni prosvetni delavci z naj- upoštevati. Tudi reelekcija bo ime- dopolnitve. Ena takih je morda la vrsta slabosti — decentoliza- manj desetletno prakso v vzgojno- ia nedvomno določene prednosti pripomba, da preveč pozablja na ®>Ja, prosvetno-pedagoška služba izobraževalnem delu, z ustreznimi — če hočemo zagotoviti kakovost izobraževanje odraslih, bi ga Je bila odvisna od občin, neustre- družbeno-moralnimd in strokovni- dela pedagoških svetovalcev in vključujejo že teze in je v zad-finančni položaj, pomanjka- mi kvalifikacijami, bi morali ime- tudi mlajšim sposobnim kandida- njih letih postalo pomembna veja Je pedagoških svetovalcev, slaba ti praviloma visoko izobrazbo, tom odpreti vrata v svetovalski našega vzgojnoizobraževalnega sd-“Sdrovska sestava itn. Svetovalci svetovalci za razredni pouk v poklic. stema. M. K. 50 sicer ugotavljali mnoge pomanjkljivosti in nepravilnosti v Vzgojnoizpbraževainem delu, niso mogli učinkovito ukrepati. Prosvetno^pedagoška služba pa ^cra biti še vedno hrbtenica Vzgojn©izabraževalne dejavnosti tako je poudarjeno v obrazložitvi — zato ji.mora družba zaspati svetovalno in nadzorstveno halogo nad vzgojnim in izobraževalnim delom. Pri njenem delu se °ha elementa — svetovanje in hadzor — prepletata, zatorej ju ni htogoče ločevati. Naloge kot jih predvideva osnutek, so v bistvu izpopolnjene dosedanje naloge prosvetno-peda-Soške službe. Pomembno mesto h^a na primer spremljanje, proučevanje in pospeševanje dela ''■^gojno-izobraževalnih zavodov; druga velika naloga je svetovanje jh pomoč učiteljem in vzgojite-llom piri cteiu in njihovem sfcro-kovnem izpopolnjevanju. V večji hteri kot v dosedanjem zakonu je Poudarjen nadzor nad izvrševa-hjeirn predpisov o organizaciji in sebini vzgojnoizobraževalnega dela. Pomembna novost v osnutku adeva status prosveitno-ipedago-službe. Medtem ko so bili za-odi za prosvetno-pedagoško služ-° doslej samoupravni zavodi, Wedvideva osnutek, da bo pro-etno-ped&goška služba orgainizi-san? V rePubliškem zavodu kot ^hiostojnem upravnem organu. razložitev poudarja, da pro-^ too-pedagggirg^ služba glede na V ’ • v imenu družbe spremlja 2a®?f'noizoforaževalni proces (opo-bierf’ svetuie in ukrepa z na- Pa h ^ vzSoj[n0|l20l';iraževal" jj dejavnost v resnici usmerjena ^ ^fiu, ki ga je družba začrtala jih dstavi), pri izpolnjevanju svo-vi,sn .°S more biti tako neod-dolnr J11 ^^o^fojna, da bi sama ProtfC™a 0lrS9uizacijo in delovni Za svoje delo mora biti hrui,JC0rna usmerjevalcem vzgoj- ^unzobraževalne ‘ ‘ »Tako, in nasvidenje pa lepo priden bodi, popoldne se spet vidimo...« Ali je svetovalstvo lahko poklic? 0^ T-^MčMne politike. Glede ki kila nova prosvet-ttiep- aSoška. služba v določeni S.kiii-'?. ^ha od izvršnega sveta ob poQme. SRS: le-ta določi — tih t’K?rei®njeim mnenju prizade-enrrtJ c'miS|kih skupščin — delovne je h Z?Voda za šolstvo, da soglas- Vjre fosa^fh^anju predstojnikov tovalca kh&novai P‘aj k» jih no pedagošKi stuzoi. ^tvo 'irektor zavoda za sol- Larnfp,j{: zelo prizadeto Razmišljanje o svetovalstvu v prosveti navezujem na no želi, da ali zakon dopusti izje-članek Janeza Lampiča »Prosvetno pedagoška služba in ana- me k svojemu prvotnemu doloži-lize«, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu 30. januarja lu ali pa da zakona ne izvedemo letos. Vsaj z eno mislijo o njegovem zapisu se ne morem »strogo po črki«, strinjati. Ob tehtnosti ostalega članka bi celo sodil, da gre Nisem noben radikalist in se le za ohlapno formulacijo, ki pa utegne škoditi. strinjam z avtorjem, da so izje- „ . . -u- me vedno možne in da z njimi Gre za osebnostni profil sve- da soglaša s piscem, čeprav bi lahko prispevamo k pravičnosti v reorganizirani prosvet- bilo morda moč kakšno reč pre- Toda izjeme morajo temeljiti na pedagoški službi. Tovariš cizneje povedati. Toda tule bi jaz pomembnih razlikah. Drugače po- in resno postavil svojo piko. vedano- ’ ^ x Zavod za - npk,, razmišlja o tem vendar se ne Tovariš Lampič namreč nato princi enakosti privzamemo i ,fJ*™,« “ j novem igSig^A ! ?lužEhSnS *?V£f’tfeC _ ““f1 DUH", ‘n J- F'>' J* i ij “‘t Kf “a:>' ^ Je na njem vrela, da s tehtnimi Mi »t tu ' P p ' Iz nadaljevanja se da povzeti, fV ne p3 bi mislil na kako psiho- va različno obravnavo. Če takih da tovariš Lampič visoko ocenju- l°gijo in podobne reci.^Toda pisec pomembnih razlik ne more doka- je pomen fakultetne izobrazbe, ki v nadaljevanju zapiše: »..., si zati; ga je treba obravnavati naj bi svetovalca oborožila s po- upam izreči svoje osebno mnenje ko kot druge, trebnim strokovnim :znanjem. Le mnogih delovnih tovarišev, da Malo verjetno pa je da bi lah- , .„,ra „ - - to naj bi predstavljalo osnovo za utegne nova prosvetno pedagoška ko kdo dokazal, da ima prirojeno Jočai J? P^Sramih, ki bi jih do- inšpektor j a-ocenjevalca. služba zavoljo predpisa (da naj temeljno lastnost, ki je potrebna rairije >a,C'j a ®0^skvo- Za financi- Toda svetovalca (v pomenu bi imeli svetovalci obvezno fakul- »novemu svetovalcu« (ni citat), kh diva ^. ^ga dela sta v osnut- dobrega duha) si avtor članka ne tetno .izobrazbo — op. JF), če bo Ker avtor meni da bi uveliav-ha.j h; P're®0,ga: po prvi različici more zamisliti brez temeljne, ve- uveljavljen tudi strogo po črki, i.janje zakona po črki utegnilo po- 'Zohražev! fi'na,nc,;rala republiška lepomembne, toda redke lastno- utrpeti nemajhno škodo«. vzročiti nemajhno škodo prosvet- 11:1 bii fm3 • skuP;nos't» P° drug* sta, ki jo opiše z besedami: Kaže, da je pisec premišljal, no pedagoški službi, lahko iz tega Šhško sl -?°1?a^ Prosvetmo-peda- »umetniku lastna intuicija, s ka- komu naj pripiše ■ - - - VzgQ-tMul' doslej ustrezala mreži 6n©ra olZ0|braževalndh zavodov. Po Osem ? Predlogov naj bi imeli hiig^dcv; cd sedam jih bi uki-du. ^ v Krškem in Draivogra- deigiig^^hu-pedagoška služba bi raču,na. službo hovostz?0 Pozornost vzbujajoča snove učitelja«. Brez nje je »sve- zultat. je nelogična formulacija, damji svetovalski populaciji kol so T>nk nskega osnutka’0|k k;a' tovalec« bolj inšpektor kot. pa ki bi si jo kak hudobnež lahko po pa med bodočimi rekruti za to •jaloj 'Kazali do sedaj razprav- svetovalec. freudovsko razložil. Toda morda službo s fakultetno izobrazbo. Te bldi v šrtiiol 113 Posvetih, temveč Do tule je vse tako, da člo- je samo diskovna napaka. . teze, iz republiškega pro- tero se dober svetovalec zna po- mnenje: sebi ali globiti tudi v naj subtilnejše za- mnogim delovnim tovarišem. Re- tole čudno sklepam, da misli, da je tista pri-anonimnim rojena svetovalska lastnost bolj gosto porazdeljena po dose- šolah največ zamima/nja, je vek nima posebnih pomislekov, Gre za tole: Avtor članka očit- ki je implicirana v njego-(Dalje na 2. strani) Družbene osnove individualizacije pouka Kljub didaktičnemu principu fičnost. Pod vplivom vzgoj'miK prilagoditve pouka posebnim dejavnikov v najširšem smislu značilnostim učenca, ki je bil te besede — tj. od učitelja in osnovnega pomena za didaktično teorijo in prakso, so nekateri psihologi in pedagogi namerno vnesli v ta princip zmote in pretiravanja. Ena izmed takih zmot je bil tudi pedocemtrizem, ki je našel plodna tla v zgodo-vinsko-razrednih pogojih kapitalistične družbe. Ta kapitalistično uzurpiran pedocentrizem pa je uspel usmeriti tako didaktično kot pedagoško teorijo in prakso v biološke pogoje in psihološke determiniranosti, od katerih naj bi bili odvisni uspehi oziroma neuspehi učenca. Znano nam je, da so različni družbeni redi tudi različno razumevali individualizacijo pouka. Za našo socialistično družbo in za današnji čas pa je važno, da spoznamo in odkrijemo družbene osnove, ki vplivajo na različno dojemanje tega važnega principa. Spoznane osnove pa, ki so v skladu s splošnim razvojem socializma pri nas in ki so v Skladu z vzgajanjem harmonično razvite socialistične osebnosti, je vredno presaditi v našo prakso. Porazdelitev učencev na razrede je zelo staro načelo, ki je nastalo zato, da se uspešneje izkorišča učiteljevo vzgojno-izo-braževalno moč. Taka organizacija šole in dela v njej je ustvarila dobre pogoje za povečanje uspehov v učiteljevem delu, obenem pa je bila velik korak v smeri racionalizacije učnega procesa, kar je že od nekdaj družbena zahteva. V zvezi z nenehnim izboljševanjem učno-vzgojnega procesa je tudi družbena potreba, ki zahteva vedno boljše učne uspehe pri vsakem posamezniku. To družbeno zahtevo bomo uresničili le s prilagajanjem pouka individualnim razlikam naših učencev. V današnji dobi in v naši družbi je ta potreba še posebno izrazita. Vzgoja' sodobnega človeka v pogojih današnjega bliskovitega razvoja tehnike in civilizacije nalaga naši šoli velike zahteve. Samo delo, ki ga mora šola opraviti ob tem, ko pripravlja mlado generacijo za bodoče življenje, in pa kratek čas, ki ga ima na razpolago, da uspešno opravi to važno nalogo, ji nalaga skrajno modrost in previdnost. Modrost namreč v oblikovanju smotrov vzgoje in izobrazbe in previdnost v izbiranju poti, ki nakazuje, kako mlado generacijo pripraviti za življenje, ki je pred njo. Spričo negativnega pojava, da imamo vedno več otrok, ki odhajajo iz osnovne šole, pred-no pozitivno osvojijo osemletni učni program, nas sili, da razmišljamo o racionalnejšem izobraževanju (individualizaciji pouka) vseh učencev, ne glede na njihov različen socialni položaj. Obenem se pa moramo boriti proti nehumanim tendencam enih, ki razmišljajo o zopetni uvedbi dualizma v naših šolah. Brez slabih namenov mnogokrat prilagajamo vzgojo in izobraževanje otrokom staršev, ki so na nižjih poklicnih lestvicah, ki imajo manjše dohodke, manj prilik za kulturni razvoj in imajo zato manjšo možnost za njihov mentalni razvoj in uspehe. Ako analiziramo potrebe teh otrok, bomo videli, da jim manjka izkustev iz tistih panog, ki so koristne za vse otroke. Ta izkustva pa morajo pridobiti prav ti otroci v lažje sprejemljivi obliki, kjer so smotri neposredni, kjer so naloge enostavnejše; povezanost z opravili, ki jih čakajo v življenju, pa najnazornejša. Ako analiziramo naš vzgojni smoter, bomo spoznali, da je nujno potrebno v naših šolah uvesti individualizacijo pouka. Smoter naše vzgoje je vsestransko harmonično razvita socialistična osebnost. Tudi v vzgoji moramo torej izhajati iz individualnosti, ki je dana, in iti v smeri učenčeve sposobnosti. Individualnosti naših učencev pa so zelo različne in osebnostne Iz teh je torej nujno izhajati in spoštovati individualno fiziognomijo, ne glede na njeno speci- šole do družbe v celoti — se mo-morajo posamezni učenci socializirati in postati socialistične osebnosti. Za uresničevanje tega vzgojnega smotra pa mora obstajati najvažnejši pogoj, ta pa je socialistična družba, v kateri učenec živi. Izven dvoma je, da samo obstoj socialistične sredine še ni zadostno zagotovilo za samostojno rast učenca v socialistično osebnost. Poleg tega so potrebni še določeni, in to adekvatni vzgojni postopki. Splošna karakteristika vzgojnih postopkov je, da morajo biti prilagojeni individualnim razlikam posameznikov, ki jih vzgajamo. To je eno izmed načel, ki jih zahteva zakon o osnovni šoli v prvem odstavku 28. člena, kjer pravi: »Osnovna šola organizira vzgojno-izobraževalno delo tako, da zagotovi napredek tudi učencem, ki zaostajajo in se počasneje razvijajo, ter da omogoči nadarjenim učencem hitrejši razvoj.« Zakon pravilno razumeti se pravi opustiti misel, da bi organizirali paralelke pametnih in manj pametnih ter uvajali zahodnjaški »pedagoški princip«. Zaradi lažjega in učinkovitejšega dela bomo ubrali pot, ki je v sMadu s humanističnimi načeli naše družbe. To je individualizacija pouka znotraj učnega ravnanja. Ako je v socializmu pogojeno, da se naša družba strinja s tako imenovano »filozofijo razvoja učenca«, katere vsebina je v tem, da učitelj začenja učenca vzgajati in izobraževati na osnovi izkustev, na katerih se lahko nadalje razvija v smeri, ki jo družba želi in ki zadovoljuje otroka kot posameznika, potem je uvedba individualizacije znotraj pouka pri nas sicer težka, pa vendar prvenstvena in odgovorna naloga. Pri tem pa se moramo vedno zavedati, da želimo individualizirano socialistično osebnost in ne individualističnega individuuma, ki mu je lastni »ego« najvišji zakonodajalec in sodnik. Jasno je torej, da v družbeni skupnosti, ki gradi socializem, ne more biti mesta za individualistično vzgojo. Nasprotno pa ima individualizirana vzgoja v taki družbi široke možnosti razvoja. Prav tako kakor odklanja naša družba razredno-buržoaz-ni individualizem ter ekstremni anarhizem, se obenem upira vzgojnemu idealu, ki je lasten totalitarizmu, kjer je posameznik samo sredstvo za ustvaritev nekih »višjih« ciljev kolektiva. V takih fiktivnih smotrih družbe se vedno skrivajo znani interesi vladajočega razreda, klike ali neke skupine. V totalitarizmu torej ne poznajo vzgoje, ki vodi k svobodni osebnosti, ker ne priznava svobodne osebnosti. Vsak posameznik se v talcem sistemu navidezno res izogne individualni eksploataciji, toda groba eksploatacija in surov pritisk na osebno svobodo sta v totalitarizmu vedno pre-zentna. Obstajata namreč pod geslom obrambe »najvišjih interesov države«. Z ukinjanjem razrednih razlik in eksploatacije človeka, z odmiranjem države in njenega aparata, z uvajanjem družbenega in delavskega samoupravljanja nastajajo ugodnejši pogoji za osebno svobodo občanov in za vzgojo svobodne osebnosti. Svobodna socialistična osebnost ima lasten profil, ki je svojevrsten in osebnosten ter daje posameznim postopkom delovanja in nehanja svoj osebni ton in pečat. Vzgoja v taki osebnosti torej ne gre po poti nasilnega odpravljanja vseh individualnih oznak pri posamezniku in tudi ne v smeri nivelizacije in uniformiranja njegovih dejanj in nehanj. Zato so socialistični osebnosti tuji dogmatizem, šablona in dril. Nihče pa seveda ne sumi, da družba zahteva, da vsi učenci osvoje določena skupna izkustva in znanje ter da osvoje neke skupine misli in ideje. To si družba zagotovi najbolje s podrobno programiranimi učnimi načrti. Družbi pa seveda to (Dalje na 2. strani) St. 3' REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 11 MILIJONOV ZA SOLE PRI DELOVNIH ORGANIZACIJAH V razpravah o dopolnilnih sredstvih za financiranje šol braževalni proces; preostali del ene v drugo delovno organizacijo oziroma šolskih centrov pri gospodarskih organizacijah, ki denarja bodo morali zbrati usta- oziroma panogo, delež sredstev, ki naj bi jih prispevala republiška izobraževalna skupnost, je noviteij, soustanovitelji in šole z jih prispevajo delovne organizaci-bilo pogosto slišati tudi pripombo, da ni objektivnih meril, lastno dejavnostjo. je poleg rednih prispevkov za po katerih naj bi razdeljevali tem šolam denar. Znano je, Ob tem je bil izoblikovan tudi izobraževanje svojih delavcev in da so že ob ustanavljanju temeljnih izobraževalnih skupnosti predlog -— pripravili sta ga stro- za redne šole, doseženo stopnjo ostale šole pri delovnih organizacijah ob strani, izven red- kovna služba za izobraževanje pri racionalnosti in koncentracijo izo-nega sistema financiranja šolstva. Medtem ko so jih do lani gospodarski zbornici in tajništvo braževanja, oceno ekonomsko-go-iinancirali ustanovitelji oziroma soustanovitelji, so se že izobraževalne skupnosti SRS — po spodarskega položaja gospodar-v minulem letu postavile gospodarske organizacije takemu kakšnih merilih naj bi razdoljeva- sikih organizacij, ki neposredno načinu »vzdrževanja« po robu. Odveč jim je postalo, zlasti li šolam denar. organizirajo in financirajo izobra- financiranje šol tako imenovanega odprtega tipa, ki niso da- Vseh 26 šol oziroma šolskih ževanje, in to, kako je šola, pove-jale kadrov neposredno za njihovo rabo. Tem šolam je po- centrov pri delovnih organizaci- zana s tistimi gospodarskdimi or-magala lani iz zagate republiška izobraževalna skupnost in jah naj bi bilo razdeljeno glede na gainizacijami, za katere izobražu-jim po rebalansu republiškega proračuna posredovala 2 mili- vrsto, kvaliteto in obseg izobra- je kadre. jona din, s čimer je pokrila izdatek za teoretični pouk, dvema ževanja nekako v tri skupine. So- Vse kaže, da je omenjeni pred-šolama pa je odobrila kratkoročno posojilo. le prve skupine bi dobile.-30 °/o- leg sedaj edini stvarni izhod iz „ , . . . . v „ , .... , , ..v , , šole druge skupine 50«/«,, šole položaja omenjenih šob nikakor Za zadnjo sejo izvršnega cdbo- srednjih m strokovnih sol, odme- tretje pa 65«/o potrebne- pa ne dokončna rešitev.O njihovi ra republiške izobraževalne simp- rila, 11 milijonov za sofinancira- ga denarja (izračunanega na osno- mreži in potrebnosti izobraževanja nosti je bil poleg drugega gradi- nje g0,j pirj delovnih organizacijah. vi enotnih meril, veljavnih za posameznih profilov bo nedvom- (Na seji so ta sklep tudi sprejeli.) srednje šole). Pri razdeljevanju bo no treba še precej razmišljti in — S tem seveda ne bo mogla kriti republiška izobraževalna skupnost — če bo treba — tudi racionalno va pripravljen tudi predlog finančnega načrta, v katerem je zapisano, da bo republiška izobraževalna skupnost od 133 milijonov din, namenjenih za financiranje * li stroškov za celoten vzgojnoizo- upoštevala: možnost prehajanja iz ukrepati. M. K. Ali je svetovalstvo lahko poklic? (Nadaljevanje s 1. strani) vem sklepanju, z ničimer ne podpre. Naj zaključim: strinjam se z avtorjem, da samo strokovno znanje za dobrega svetovalca ne zadošča. Ne zdi se mi pa verjetno, da je tisto, kar manjka, prirojeno. Ce pa je prirojeno, mi ni jasno, zakaj bi bilo to pogosteje pri sedanjih pedagoških svetovalcih kot pri bodočih, ki bi imeli fakultetno izobrazbo. Zato zavračam njegovo tezo kot razlog, da bi zakon delal izjeme na tej osnovi. Vendar menim, da bi zakon lahko dal prednost nekaterim bodočim kandidatom za to službo, vendar na drugi osnovi. Sam namreč verjamem, da se da vsaj nekaj svetovalskih lastnosti pridobiti — s šolanjem na primer. Avtor članka sam na drugem me- arja 1969) opozarja na boljše zna- Na osnovni šoli v Kočevju uspešno deluje družina pionirjev prometnikov: z zanimanjem sledijo razlagi nje »pedagoške teorije in metodi- 0 prometnih predpisih, še boij pa jih zanima delovanje bencinskega motorja, kot kaže naša slika ke« tistih učiteljev, ki so se šola- li na učiteljišču. To znanje seveda ni kar identično z zahtevano sve-tovalčevo »intuicijo«, vendar utegne biti z njo v zvezi. Tako bi morda kazalo kandidatom za svetovalce, ki imajo pogoje enake, šteti v dobro, če so se prej šolaili na učiteljišču ali si pridobili specialno pedagoško izobrazbo na kak drug način. Seveda je to le predlog, ki bi bil sprejemljiv, če je moč dokazati, da je šolanje na učiteljišču ali dodatna pedagoška izobrazba zares upoštevanja vredna razlika za tako službo. Toda sam imam še en predlog, ki sem ga želel poudariti z naslovom. Namreč: Menim, da naj bi nihče ne bil pooblaščen svetovati pri takem delu, ki ga sam nikoli ni opravljal, in drugič, da naj bi zakon določil neko zgornjo mejo časovne oddaljenosti med svetovanjem in opravljanjem tiste dejavnosti. Ali bolj opisno: Pedagoški svetovalec naj bi svetoval v osnovni šoli, če je kdaj učil v osnovni šoli. in v strokovni šoli, če je kdaj delal v taki ustanovi. Svetovati ne bi mogel vse večne čase od nastopa svetovalske službe do upokojitve, temveč le nekaj let, potem pa^naj bi se vrnil nazaj v šolo. Možna pa je seveda še druga varianta: svetovalstvo naj bi bilo le del njegove zaposlitve, deloma pa bi učil na šoli take vrste, za kakršno bi bil svetovalec. Odgovor na vprašanje v naslovu bi bil po moje torej takle: SVETOVALSTVO V PROSVETI NE MORE BITI POKLIC, TEMVEČ JE LAHKO LE ZAČASNA FUNKCIJA. Janez Ferbar (Foto France Brus) Družbene osnove individualizacije pouka (Nadaljevanje s 1. strani) ne sme biti dovolj. Zahtevati mora predvsem od šole, da razvija tudi učenčevo individualno mišljenje, ki se ne more ločiti od subjekta, ki misli. Vsak učenec misli s »svojo glavo«, toda v mnogih slučajih je prav šola še vedno tista, ki ga prisili v kolosek skupnega uniformiranega mišljenja. Družba pa je dolžna zahtevati od šole, da učenčevo nagnjenje k individualnemu mišljenju sistematično razvija. Trdimo namreč lahko, da ni svobodnega, samostojnega in kritičnega duha brez razvitega individualnega mišljenja, .M Je osnova svobodni socialistični osebnosti. Vzgoja vsestransko razvite socialistične osebnosti, ki je naši družbi vrhovni smoter, zahteva torej osvojitev didaktičnega principa individualizacije v učnem procesu, ker se z individualiziranim poukom ustvarjajo pogoji za uresničitev vzgojnega smotra. Zelja po uspešnejšem pouku je vedno obstajala tako v pedagoški teoriji kot v pedagoški praksi. O tem prepričljivo govori zgodovina pedagogike in šolstva. Danes pa je potreba še večja in izrazitejša. Vzgoja so- dobnega človeka v pogojih silnega razvoja tehnike in civilizacije postavlja družbi in s tem tudi šoli velike zahteve. Sola kot ustanova je namreč nastala iz potrebe, da se mladina pripravlja za bodoče življenje.1 To sedanje življenje pa je različno od bodočega življenja. Zato je vključevanje šolskih »produktov« pomaknjeno precej daleč v bodočnost, kjer bo življenje vedno drugačno od tistega, v katerem se je mladina vzgajala in izobraževala. Ta specifika šole, ki dela za bodočnost, za spremenjeno življenje, pa zahteva : od nje določene obveze. Dosego smotra teh določenih obVez mnogokrat ovirajo zastarele pedagoške ideje. Proti tem oviram se mora učitelj boriti na osnovi znanstvenih pedagoških dognanj, ki jih je mogoče s pridom vključevati v svoje vsakdanje delo. Iz povedanega sledi, da je Individualizacija pouka družbena potreba, da jo zahteva različno inteligenčno razvit in različno socializiran razred, da mora šola zato izhajati iz tistega otrokovega nivoja, ki ga ima otrok in iz njegovih izkušenj. Ni potrebno dvakrat povedati, ‘da taka filozofija ne bo zadovolje- iiniiniiiifiimii:!! vala tistih posameznikov, ki verujejo, da je osnovna šola instrument za izbiro najsposobnejših med manj sposobnimi, pa tudi tistih ne, ki trdoglavo verujejo, da zmorejo prav vsi otroci vse, samo če učitelj in učenci hočejo delati dovolj naporno. Realistično gledano je pač tako, da bodo nekateri otroci vedno ped nekim posebnim vzgojnim in izobrazbenim skrbstvom ter bodo morali zahajati v posebne šole. Ob koncu je treba podčrtati: V naših šolah so po večini poprečni učenci; je pa nekaj nadarjenih, ki lahko pomenijo za vsak narod in seveda tudi za našo razvijajočo se socialistično družbo velik zaklad. Te nadarjene učence naj naš učitelj izobražuje in vzgaja tako, da bodo postali nosilci kulturnega napredka ter socialističnih idej. Ako hočemo to doseči, moramo v šoli uveljaviti tudi individualizacijo pouka s posebnim ozirom na nadarjene učence. Načelo individualizacije pouka s posebnim ozirom na nadarjene učence pa je bilo obravnavano v šolskem priročniku št. 5, ki nosi naslov »Oblikovanje socialistične osebnosti v osnovni šoli«. Priročnik je izdal Zavod za PPS — Maribor. Drago Končnik I TOVARNA AERO CELJE | I l j aero | .......illlllllllllll.. Katalog nekaterih osnovnih meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih Učitelji! Vaše delo v razredu ne more biti načrtno in kvalitetno, če nimate predmetnika in učnega načrta, Morda ne veste, da je izšel PREDMETNIK IN UČNI NAČRT ZA OSNOVNE SOLE v posebni publikaciji, ki jo lahko dobite TAKOJ na upravi Prosvetnega delavca v Ljubljani, Nazorjeva i, ali pa jo naročite po pošti. Pohitite z naročili, dokler je ne zmanjka. V kratkem bodo prejele vse sindikalne organizacije v šolah gradivo za nadaljnje prizadevanje pri odpravljanju nesorazmerij vrednotenja dela v posameznih dejavnostih; gradivo je zbrano in obdelano v posebni publikaciji, imenovani Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Ta Katalog je pripravil republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS. Kot orientacija in pripomoček je namenjen vodstvom osnovnih organizacij sindikata delavcev družbenih dejavnosti in občinskim ter. medobčinskim vodstvom tega sindikata v nji-, hovih prizadevanjih za uveljavljanje pravilnejšega in pravičnejšega vrednotenja dela. V uvodu te publikacije piše takole: »S katalogom želimo pomagati pri ugotavljanju slovenske normale na podlagi slovenskih poprečij, sedanjih razmer in možnosti. Želimo pa tudi sodelovati pri odpravljanju nesorazmerij, ki se pojavljajo v posameznih dejavnostih, med dejavnostmi, poklici, območji itd. Prepričani smo namreč, da so razlike v družbenem in materialnem položaju delavcev (zlasti tudi razlike v osebnih dohodkih) lahko le posedica razlik v zahtevnosti in uspešnosti dela ter posledica stvarnih razlik v življenjskih razmerah (življenjski stroški, materialni položaj delavcev v gospodarstvu itd.), torej rezultat zavestnih odločitev, nikakor pa ne stihije. Zato katalog nikakor ne podpira urav-nilovskih teženj, marveč težnje po redu in razumnih medsebojnih razmerjih!« Sestavljale: kataloga (pri njem je sodelovalo nič manj kot 77 strokovnjakov z najrazličnejših področij družbenih dejavnosti) opozarjajo na znano dejstvo, da so se nesorazmerja v vrednotenju dela družbenih dejavnosti kopičila že več let. Ker pa so materialne možnosti omejene in za letos z instrumenti določene, ne smemo pričakovati, da bi bile že v enem letu vse v katalogu označene vrednosti družbeno verificirane in uresničene. V katalogu so obdelana načela za oblikovanje in delitev dohodka v družbenih dejavnostih. V poglavju Relativna razmerja med elementi dohodka so še posebej obdelane nekatere značilnosti, npr. da posamezna področja družbenih dejavnosti nimajo amortizacije (šolstvo, občinska uprava, tožilstva itd.), v zdravstvu pa npr. iz amortizacije plačujejo anuitete za velike investicije. Poseben problem so zlasti v šolstvu materialni izdatki. Enako je s sredstvi skupne porabe: izdatki za strokovno izobraževanje, dopuste in druge skupne potrebe delavcev. Tako'so'plačila v sklad skupne porabe sedaj večinoma rezultat prihrankov oziroma zmanjševanja sredstsev za osebne dohodke, zato na nekaterih področjih teh skladov skoraj ni. S katalogom je ocenjenih nad 300 značilnih skupin delovnih mest za 22 področij družbenih, dejavnosti (v primerjavi z gospodarstvom). Poglavje o nekaterih nepravilnostih pri delitvi osebnih dohodkov je obširno in opozarja na značilne nepravilnosti; iz tega poglavja objavljamo v naslednjem povzetku nekaj glavnih misli. Osebni dohodek kot pravno in ekonomsko posledico pravice in dolžnosti delavca, da dela in da gospodari z rezultati svojega dela, smo na področju družbenih dejavnosti začeli uveljavljati obenem z uveljavljanjem samoupravljanja. Tedaj smo postopoma odpravili centralistične in formalistične določbe zakona o javnih uslužbencih in začenjali s poskusi delitve po rezultatih dela. Pri tem smo seveda naleteli na velike težave. Na eni strani se je vsemu novemu upiralo v stoletjih zakoreninjeno staro, na drugi strani pa smo imeli izdelana le poglavitna načela za delitev po delu, nismo pa imeli tudi ustreznih osnov in meril ter primerne metodologije. Različni poizkusa prenašanja adaptiranih akordnih sistemov, sistemov količinskega normiranja itd. so se marsikje tiho diskreditirali, obenem pa je začela popuščati začetna vnema pri iskanju novega, ustreznega. Uveljavljanje novega so močno'ovirali tudi kronični problemi financiranja (zlasti v šolstvu) in ohranjeni proračunski odnosi do večine institutij. Ne glede na tako neugodno vzdušje za uveljavljanje načel delitve po delu pa je bil -j vzeto v celoti — v nekaj letih od uveljavitve samoupravljanja (v glavnem od leta 1961 dalje) narejen v večini delovnih organizacij družbenih dejavnosti velik korak naprej. V vseh institucijah imajo zdaj svoj pravilnik o notranji delitvi dohodka, po katerem debr jo doseženi dohodek in osebne dohodke. V ta namen so si predpisali tudi osnove in merila, postopke ocenjevanja itd. Ne da bi kakorkoli podcenjevali dosedanjo uspehe pri uveljavljanju načel delitve po delu ali,.datbi precenjevali slabosti na tem področjd, je vendarle treba ,reči.,odlgčen NJ? za vse tiste primere, ki v praksi pačijo načela delitve po delu. Ta »ne« naj bj ‘ opozoril predvsem sindikalna. vodstva* da bi samoupravnim organom in, delovnim skupnostim dala predloge za potrebna izboljšanja in pobude za konkretne strokovne raziskave. Pregled pravilnikov, o notranji delitvi in pregled postopkov -in drugih > vidikov delitve prakse opozarja zlasti na naslednje splošne nepravilnosti. FETIgIZIR-ANJE DELOVNEGA MESTA KOT AVTOMATIČNE PODLAGE ZA DELITEV Vrednost delovnegfe mesta je v delitvi osebnega dohodka nep »tarifno postavko«. Vrednost delovnega mesta ne more biti drugo kot ponderacijski faktor določanje pravilnh medsebojnih razmerij in podlaga za mesečno akontacijo osebnega dohodka. nič več. Če je delavec v nekem obdobju delal več in bolje,, m.h pripada osebni dohodek, ki J3 večji od vrednosti delovnega mesta, če pa je delal manj ali slabše, kot bi moral, mu pripuj* osebni dohodek, ki je nižji ed vrednosti delovnega mesta. , J tem ric bi smelo biti omejit3 (npr. na + ali — 20 odst.), ! c i rv r\ 'zrl vzi r^omori no vari iti „ , ' , ve sol odločiti: kdaj, kako in s ko in si po zdravi pameti narediti umutiu aua na« Tudi pedagoška teorija se na raz, del posebne moralne vzgoje začasne načrte, ki se bodo pozne- « tn svoj način izogiba spolne vzgoje ali integralni del splošno moral- je s prakso izpopolnjevali. Bolje , ohdnhie od 11 In zatoni nič čudnega, da je tudi ne in družbene vzgoje. V prvem je nekaj (začetek, mišljen ie — d ; t starosti učencev Dn" metodika tega dela v velikem za- primeru bi bilo potrebno določe- dober) kot pa nič, čeprav je di- q] , ' . marsikai zamudili- °stanku. Verjetno tudi izraz spol- no število dodatnih učnih ur na daktična pot do uspešne spolne edi=Sanie lohko ha vzgoja ni najbolj posrečen, leto, vsaj od sedmega razreda vzgoje bolj ali manj delikatna tu- fj Dri mnoefh nononravfiivo ker privede lahko marsikoga do osnovne šole dalje; v drugem pa di za tistega, ki se ji želi posveti- , P • mqterialnnPškndn J napačnih predstav in pojmov, češ bi dosedanji učni čas vsebinsko ti. Neenotno gledanje se je poka- kaj vse razlagajo učitelji učen- izpopolnili z novimi aspekti mo- zalo tudi pri vprašanju koeduka- —ALŽE— eem v takih urah. Medtem pa ralne vzgoje. Pred napovedjo pu-teče življenje nevzdržno naprej in bertete bi bilo treba vsekakor ob-del periodičnega tiska posredno vezno vpeljati dodatni pouk o spolni neposredno propagira »moder- nih razlikah in odnosih med spo-ho moralo« za sedanji moderni loma, določiti ustrezne teme in va- Koroški slikar Rihard Keržič je upodobil v linorezu pesem pomladi (Iz »Srečanj« lirikov in grafikov Slovenije in Koroške) svet, da se ne izrazimo drugače o taki »časnikarski« etiki. nje vključiti tudi probleme iz osebne in duševne higiene za mla- Kaj je pokazal nedavni posvet de ljudi. O kaki dosedanji spolni 0 lej problematiki? O potrebi takega ^SSillllilMIilllllllllllillllllillllllllllllllllllll nepoučenosti mladih ne bi mogli vzgojnega govoriti, več bi lahko bilo govo- !ll!lll!!lilllll!lllll!ll!lll Pisma bralcev iiiiiiiiiiiiiili V mariborski vzgojni svetovalnici vsako leto 500 pacientov Vzgojna svetovalnica Maribor pomaga vsako leto približ- šim bratom ali sosedovo punčko. KAJ STORITI? no 500 otrokom in mladim ljudem, ki so pri svojem delu ali otrok misli, da ga nimajo več ra- Nakazani problemi in splošno v življenju zašli v težave. Ta pomoč je »teamska«, kar po- d^ jier ga karajo, ne ve, kdo ima znano načelo, da je treba nuditi meni, da uporabljamo pedagoške, psihološke, socialne in zdravstvene oblike pomoči. Obseg dela bi zahteval — v pri- prav, ko se starši prepirajo. Po pomoč pri težavah čim bližje nji- »Prosvetni delavec« izhaja že dvajset let ali kaj sploh bero naši učitelji Tovariš urednik! Kratko nem delu in življenju, hkrati pa obravnava številne pedagoške probleme, ki se vsak dan sproti porajajo, ter skuša zanje poiskati ali vsaj nakazati najustreznejše rešitve. Zato zamerim vsem tistim tovarišem, ki pedagoške literature ne spremljajo, ker menijo, da jim njihov>o strokov- zmavsi.veue uuu^ ' fjN mnogih razočaranjih postane ču- h°vim izvorom, sami po sebi na- merjavi z obstoječimi eviopskimi normami — za število pri- , “ , „1: rekujejo javljenih primerov: 4 psihologe, 3 socialne delavce, 2 peda- P^TgrSv® goga, 1 pedopsihiatra. Naša ustanova zaposluje komaj f? „ „V,„ ^ ’ stveno top, prazen ali pa nagajiv, Skrito pofovico te^^trokovnjakovr^zroli^ža'"to *le "pomanjkanje nezavedno maščevanje prinese tovrstnega kadra, p« tudi skopo odnterien, denar. »oko nove ktaa^ktph =- široko mrežo svetovalnic po šolah, v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Na področju šolstva delujeta kot mentalno-higienski službi ma- Tri četrtine vseh obravnavanih denje, vidni znaki bolezni idr. Otrok, ki je po naravi preob-v vzgojni svetovalnici so šolski Največkrat piše na prvi strani čutljiv, kanstitueionalno slaboten in. podobna posvetovalnica v otroci, ki imajo težave pri učenju, osebnega lista: »Mati je pripelja- in labilen, pa te notranje dušev- ^ 17 ^ «r«'. rr? i ssTArSiSfgSi 1ltsrnih b£al~ skratka, ker menijo, da že znajo g Manjši del naših strank-pacien- šoli naglo slabša. Vključili so jo prt vase. neprestano nekaj raz- ^sem v Ljubljani, ne'aj pa tu letosn^a >,PJ°- vse. To pa ni res, često je prav m tov so mladi ljudje v dobi puber- že v varstveni oddelek, vendar se mišlja in postaja vse bolj nervo- dl |e v Mariboru. n, i SlV"f Cla~ vzgojni moment še pomembnej- m tete in njihovi starši s svojimi je uspeh le deloma popravil. De- zen. Notranje duševno breme je -ocialne službe v sklopu svo- življenjskimi teža- klica je vedno bolj raztresena, ob- preveliko za njegovo telo in živ- Jlh, centrov za socialno delo po-vami, kot so izbira življenjskega čutljiva in pozabljiva.« čevje, zato se pojavijo naslednji u^^iavUajo te- tovairiša, izbira poklica, zakonci Ali pa takole: »Mati je pripe- znaki: raztresenost, pozabljivost, pred razvezo ipd. Ijala sina in prinesla napotnico boječnost, nočni strah, mežikanje, Vi koiektiva Šolskega centra za Kajti današnji mladi človek k čustvenimi b agount promet v Celju naroce- in njJgovi proJlemi so danes M burto n<^e fi, aST7°’ m‘’ }e. drugačni kakor pred 20 ali 30 nekn °’ .^a ,sem ^am napisal teh je(| Kako pa naj se vzgojitelj j vrstic. ion kočljivih problemov, s kateri- Na »Prosvetnega delavca«, ki mi se skoraj vsak dan srečuje, ayi letos že svoj 20-letni juhi- pa naj so ti vzgojne ali samo-viii-SeTn nar°aen že od prve šte- upravljavske narave, če pa ne ut rf-j ^ te^ se ie že tako spremlja ustrezne literature, če mit med našimi pedagoškimi mu je celo »Prosvetni delavec^ elavci’ da bi ga mnogi zelo po- nepotreben in predrag! Ker na-Kl^h’ k° Prenehal izhajati, ši pedagoški delavci odpoveduje-■hio temu pa število njegovih jo PD, sem menil, da se v več-. ročnikov ne rasle, kot bi bilo jem številu naročajo na nekoli-Zato me zanima ko zahtevnejšo »Sodobno peda-Šg?s?nie’ koliko je v Slovenili gogiko«. Pa sem se uštel, saj je bi!' • vfžHh koletivov, da bi približno komaj vsak 12. pro-Toč V-S* niePovi člani nanj ‘na- svetni delavec naročen nanjo, bi Niž manj zanimivo pa ne (Zaradi primerjave naj povem še °uo, ko bi nam »Prosvetni to, da ima naša osrednja lite- Kdo napoti otroke, mladince zdravnika. Dalj časa zdravi deč- jecljanje, močenje postelje itn. ali starše v vzgojno svetovalnico? ka pediater, bil je že tudi na nev-40 odstotkov vseh obravnava- rološkem oddelku zaradi vnetega nih primerov pride v posvetoval- živčevja. Zadnje leto se uspeh v nico s priporočilom šole, 30 od- šoli očitno slabša, otrok se ne mo- TEŽAVE POD DROBNOGLEDOM Ul a\ec’ od žasa do časa sporo- rama revija »Sodobnost« med poj koliko naročnikov ima na prosvetnimi delavci komaj 200 ;a^ arne?nth šolah. Iz tega bi naj- naročnikov, pa še ti so v veliki rrtan •spo2nab. kolikšno je zani- večini profesorji.) Zato si za-lavc^ pedagoških de- stavi jam vprašanje, kaj sploh rio-7eV Z-a številne aktualne uč- pedagoškega bero naši prosvetni še 'n^0ine Probleme, ki jih na- delavci, kako širijo in izpopol-viasilo obravnava. njujejo svoje znanje. Ni prav, da mor * dolgoletni naročnik ne odklanjajo PD starejši tovariši, jih ! m lazumeti tovarišev svo- kajti za šolo se moramo učiti do Uh rt veUko manj pa mlaj- zadnjega dneva našega službo-odn da »Prosvetnega delavca« vanja, žalostno pa je, da se nanj gov°heduiei°> kajti število nje- ne naročajo mlajši tovariši, ki nem kočnikov ni v ustrez- bi jim bil najbolj potreben, nih razvnerju s številom aktiv- Število naročnikov je pogo-repuhidaP°ških delavcev v naši sto odvisno tudi od ravnateljev, kakn^’ mani razumem, ki so predvsem pedagoški vodje raj 0 s.e more dogajati, da sko- na svojem zavodu. Prav ti bi jejot°tni kolektivi odpovedu- morali svoje kolektive v njiho-sopisrp^š edini strokovni ča- vo lastno korist opozarjati, naj Vsi u -Ta^° So na primer skoraj se naročajo na naš pedagoški KorofPtelii na osnovni šoli v tisk in ga tudi prebirajo. Zal pa Poved r Beli z novim letom od- na mnogih šolah niso naročeni od j ali »Prosvetnega delavca«, na »Prosvetnega delavca« niti osta;?nsk*b 17 naročnikov so ravnatelji. Nekateri naročniki je r samo še štirje. Prav tako utemeljujejo odpoved s tem, da Prežih nate^stvo osnovne šole lahko berejo šolski izvod (s či-odpopT^ Voranca v Ravnah mer si prihranijo celih 12 din PisniUn1? vseh 18 tzvodov, v na leto). do u-.p“ ie pristavilo, da se bo- Končno predlagam, naj bi ro(in š°te ponovno na- ravnatelji vseh naših šol in za- nes nPp PP* vsak zase. Do da- vodov no. eni svojih konfere,nc dobno • a storil še nihče. Po- sprejeli v dnevni red kot posebno CeprQ tudi na drugih šolah, točko tudi problem »Prosvetne-tivi do 4n nekciteri kolek- ga delavca«, se o njem pogovo- PD pj V in še več članov, ima rili s svojih kolektivom, opozo-ali ji; nitmi komaj po 6, 10 rili na njegovo vlogo in pomen Se mi jnaj°čnikov. Zaradi tega ter na probleme, ki jih načenja, Vsaka težava ima svoje vzroke. Če prave vzroke odkrijemo in jih odstranjujemo, povemo staršem in učiteljem, kako naj te amsko strokovno delo. Poleg socialnih delavcev nameščajo še psihologe, pedagoge, sociologe, vendar vse premalo glede na potrebe. Ovira je bolj objektivna kot subjektivna: pomanjkanje kadra in denarja. Tudi zdravstvo zadnji dve leti vedno glasneje govori o prepotrebnih »Dispanzerjih za mentalno higieno«. V Ljubljani dela re zbrati, je glava.« vzroke odstranijo ali zmanjšajo vec ustanov, v Mariboru bo — potem posledice izginejo same jnenda se letos organiziran. pose-po sebi. Veliko pa srečamo pri bsn oddelek Zdravstvenega do-svojem delu takih primerov, kjer P13’ pripravljajo ga tudi v Kranju ne gre za duševne motoje. kjer je m IP°,rida se ^ie-otrok povsem zdrav, normalen, le Potrebe so velike, zato je tre-da starši ne vedo, kakšen mora °a pozdraviti vsako pobudo. Se-| biti otrok pri svoji starosti. Mno- da'nia organizacija teh služb m gim materam je obisk v Vzgojni zakonodaja omogočata, nadalj-posvetovalnici pravo olajšanje, pji strokovno ^poglobljeni razvoj saj zvedo, da je njihov sin ali ln britev mreže. Vse to ovira po-hčerka zdrav in normalen otrok, rnanjkanje strokovnjakov in dele da ima nekatere posebne nava- nar.!a, subjektivne ovire pa bo de, značajske posebnosti, ki ga °Y° P'rernaSala »dobra volja«, nekoliko ločijo od drugih otrok— Mariboru hi potrebovali npr. da pa bo z njimi lahko dosegel 0!g!°3 40 psihologov. Vsaj polo-svoj poklic in svojo življenjsko vica teh bi delala na šolah, osta-srečo. 11 Pa v zdravstvu ali drugih usta- novah, kot je nnr. vzgojna sveto-VeLikokrat se dogaja, da otrok valnica, kot je sprejemališče z di-zrcali življenjske težave svoje sciplinskim centrom, otroška bol-matere. očeta ali vsega domačega nišnica, nevropsihiatrični odde-kroga. Zdravljenje ali terapija iek splošne bolnišnice. Pri vsem pozabljiv, boli ga zato v mnogih primerih zajema vse člane družine. Vsak po svoje tem pa niso vštete potrebe za populacijo odraslih, ki so nekaj Vedno več je tudi takih pri- laihk0 prispeva in se potrudi za manjše kot za otroke in mladino, vendar še skoraj nezasedene. Zavedam se, da govorim o zelo stotkov jih napoti zdravnik, 15 odstotkov skrbstveni organ 15 odstotkov pa je takih, ki najdejo . _____ t,.. pot sami prek poznanstev, radia, tožb; »primer je prijavila razred- bo11:!š® razumevanje, večje zado-revij in časopisov: ničarka. Deklica obiskuje šolo vollstv,° ln umirjenost. Vzgojna svetovalnica torej ra- zadnje leto, dalj časa že izostaja. Omeniti moram seveda tudi oddaljenem cilju, ki ga ne bo bi potrebam treh velikih podro- Starši povedo, da gre vsak dan v težave, ki so neozdravljive. Ne tohko doseči in^ ki je časovno še čij dejavnosti: šolstva, zdravstva šolo, tja pa ne pride. Zaradi ne- gre samo za posledice raznih po- precej odmaknjen. Za sedaj re-in socialnega varstva. Vse te siuž- primernega vedenja jo je šola že rodnih poškodb in možganskih sujemo le najnujnejše, edgovar-be ki obravnavajo človeka., otro- lard predlagala za obravnavo v okvar, ampak tudi za posledice iarr>o na vprašanja tistih, ki sami ka” razvijajočo se osebnost" torej vzgojni svetovalnici, vendar se čustvenih šokov pred davnimi le- potrkajo na naša ali zdravnikova čutijo potrebo po t. im. teamski starši niso odzvali vabilu.« ti, za skrite in zapletene sovraž- vrata, ne moremo pa še k izvoru strokovni obdelavi. Učitelj brez Vzrok obravnave pa ni istove- nosti, za čustveno praznino pri težav čeprav j‘e to cilj službe, ki pomoči psihologa ne more vedeti, ten z vzroki težav. Vzroki neu- eni ali večih osebah v družini prav tako skrbi za ohranjevanje zakaj otrok ne uspeva pri učenju, speha v šoli so poleg slabše inte- Poanani in nepoznani obrambni zdravja. ^(Zdravje ni le odsotnost Zdravnik brez psihologovega so- lektivne razvitosti razne motnje mehanizmi ali zaščitne operacije bolezni, ampak^ pomeni ekonom-delovanja ne more odkriti, kje je čustvovanja in živčne trdnosti. Te (po domače izgovori) prevedejo sk0.> telesno, duševno, čustveno in vzrok otrokove nevrotičnosti in je pa izvirajo iz zelo zapletenih iz- take primere v kategorijo, za ka- socialno blagostanje človeka, har-ne more sam pozdraviti. Socialni kušenj otroka v zgodnjem otroš- tero »vzgojna svetovalnica ni nič monijo ali sozvocnost s svetom.) delavec ne more vplivati na iz- tvu, raznih razočaranj, neizpol- naredila«. Tilka KREN boljšanje življenjskih pogojev, če njenih želja, zavrtih potreb. Pri skupno s psihologom, pedagogom učnem neuspehu se največkrat stadlHv redu’Dejstvo% daTo dn s svojimi problemi izkušnja- S sKupno s psmoiogom. pedagogom učnem neuspenu se največ Krat TJ« ^rosvetnidJZec« izleta mtirafclaalSmkmcukrŽo- ■ in zdravnikom ne ugotovi, kateri prepletajo v začaranem krogu: strepsivlebinsko bogatejši in pe- delujejo v časopisu in mu tako 1 živijenjski pogoji so za otrokako- manjša^ duševna sposobnost, ne- Uiku in 7, samo v lanskem let- pomagajo k še večji aktualnosti, Prispevi°biavil toliko aktualnih večjemu vsebinskemu bogastvu smel nohV’ mimo katerih ne bi in zanimivosti. Hkrati naj pripo-Pa na- .n Pedagoški delavec, ročijo članom svojega kolektiva, Vurstven^ zaP°slen v vzgojno- da se naj naroče še tisti tova-0-H katerih1 .zavcdu, v osnovni riši, ki ga ne prejemajo, tako v°du. Sa’* srednji šoli ali za- da bo postal vsak prosvetni de-Pis ne 'J1 drug naš čašo- lavec, ne glede na ustanovo, v do0v.}anjern^a tako vestno vseh kateri je zaposlen, njegov stal-....... 1 v Pašem učno-vzgoj- ni naročnik. J. C. ' L ,. llllllilllllilllll!!®!!?.CHIGIlillllllllfi* ristni dn kateri mu škodujejo. Z uspeh, kazen, strah, še večji ne-roko v roki torej poskušamo otro- uspeh, obup staršev, pretiran pri-ku pomagati, da prebrede preve- tisk na otroka, še večji strah... like ovire v življenju in postane Pri h ^ . vzroki bolj samostojen, bolj odporen, „ , , -pesen, zadovoljen, bolj Prečen f bolj povezam s posledicami, le-Vdrav te pa zop^t postanejo novi vzroki in bolj zdrav. KAJ PRAVIJO OSEBNI LISTI? Vzroke obravnave smo žc ome-'i: neuspeh pri delu, čudno ve- novih težav. Otrok je po naravi čustveno preobčutljiv. Neuspeh ga močno potare, za nameč"k obupujeta še mati ali oče, primerjajo ga z bolj pridnim starej- Razpisna komisija pri Osnovni šoli Jožeta Mihevca v Idriji razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika za določen čas od 15. marca do 20. junija 195!). Tedensko 15 učnih ur. Prijave sprejemamo do 10. marca 1969. Vedno ustvarjalni v Podčetrtku DOVOLJ VZROKOV za referendum v domžalski občini Pričujoči sestavek nam je poslal naš sodelavec v Mariboru; opravičujemo se, da ga objavljamo z majhno zamudo. Študentje oddelka za razredni pouk mariborske pedagoške akademije skoraj vsako leto obiščejo osnovno šolo v Podčetrtku, kjer so učitelji in Učenci zasloveli po svoji ustvarjalnosti. Tudi pred dnevi so jih tam s poznano prisrčnostjo in sproščenostjo pozdravili s spontanim sporedom. Pričakovali bi, da se njihovo šolsko življenje odvija po ustaljenih delovnih oblikah, da še vedno najbolj izrazito razvijajo tehnično dejavnost, ki je bila v začetku njihovega delovnega zagona v ospredju. S tehnično dejavnostjo so tudi pred leti vzbudili največ pozornosti. Vendar danes presenečajo, ker se niso pokazali enostransko kampanjsko kakor mnogi drugi, temveč so Lov za ocenami Danes imam pouk v svojem razredu. Učenci so vznemirjeni, razgreti. V dnevnik vpišem učno snov in jih pustim, da se dalje pogovarjajo. Vstanem. »Kaj pa je tako vznemirljivega?« vprašam. Pripovedujejo, da so pisali dve tihi vaji in angleško šolsko nalogo. Šolsko nalogo so morali ponoviti. Prvikrat jim ni uspela. Samo pet jih je pisalo zadostno. In danes so jo ponovili. Po neuspehu pa se za šolsko nalogo niso posebej pripravljali. Naj se učijo, pa bodo pisali bolje — tak je motiv. Sedem. V dnevnik, kjer je prostor za take vpise, napišem: »Prosim, upoštevajte navodila, da v enem dnevu ne pišete več kot eno šolsko nalogo ali samo eno kontrolno nalogo.« (Morda bi bilo treba pripisati tudi to, koliko nalog smemo pisati v enem tednu.) Učenci pripovedujejo dalje. Jutri spet dve tihi vaji in naslednji dan slovenska šolska naloga. Med odmorom stopim k tovarišici in vprašam, če lahko prestavi slovensko tiho vajo za dan kasneje, šolsko nalogo pa na prihodnji teden. Šolske naloge ni mogla prestaviti; čeprav je to druga šolska naloga, teden pred konferenco pa prenatrpan z vajami, nalogami in spraševanjem. Morda je naloga res vezana na obravnavo? Morda so že vadili določeno obliko spisja ali pa bodo pisali samo zato, ker je to pred konferenco v navadi. Tudi zvezkov kasneje ne bo mogla popraviti. (Kaj vse bodo morali narediti učenci!) Kako različni motivi! Pravilen je lahko le eden. Šolsko nalogo pišemo po temeljiti obravnavi in pripravi. Prav to velja tudi za kontrolno ali tiho vajo. Najprej se prepričajmo, koliko smo učence naučili, kakšna je bila naša razlaga, kako smo snov utrjevali; šele potem lahko dobimo pismeno oceno. Vendar ne vsega v enem tednu, ne preveč v enem dnevu! Tudi odrasli omagamo pod hudimi napori. Predvsem pa se je treba vživeti v učenca, v vsakega učenca — koliko in kako zmore. Moje pripombe so seveda sprožile nekaj reakcij, bistvenih sprememb pa niso prinesle. Lov za ocenami se je nadaljeval. Tako bo tudi naprej. Malokdo pa pomisli na otroka — mladega človeka, ki mu je prav v teh občutljivih letih treba najbolj prisluhniti, ga razumeti in pridobiti. Hitimo s snovjo zato, da ne bi s spraševanjem siromašili pouka, kot je dejala neka kolegica. Hitimo z učno snovjo. Posreči se nam celo, da obravnavamo vse, kar predpisuje učni načrt ali pa še malo več, pri tem pa se dogaja, da usvojijo učenci le majhen del vsega tega. Zato, ker nismo dovolj utrjevali. In zato je uspeh vsake naloge tudi ogledalo učiteljevega dela. P. s.: Pouk pa res siromašimo, vendar drugače, kot misli kolegica. M. Osnovna šola Grosuplje \ razpisuje mesto — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK na podružnični šoli Žalna j (4. razred) za določen čas, i od 1. 4. 1969 do 30. 6. 1969. j Stanovanja ni, ugodne promet- S ne zveze. skušali ohraniti kakovostno delo na številnih področjih. Lahko bi rekli, da življenjskost in samoupravnost šole vedno porašča, ko se pionirji resnično zelo samostojno in ustvarjalno vključujejo v razvoj celotnega vzgojnoizobra-ževalnega procesa. Gostom so tokrat zopet popolnoma samostojno pojasnjevali in prikazovali, kako delajo in gospodarijo v pionirski knjigarni, svojem poštnem uradu, radijskem študiju, v pionirskem bifeju, kakšno je finančno poslovanje, stanje v kartotekah in kako zdaj razmišljajo, da bi najbolj učinkovito uporabili ustvarjenih 8000 novih dinarjev, ki so jih prigospodarili. Ravnatelj šole Jože Brilej je pozneje v razgovoru naglasil, da tu vidi resnično vzgajanje bodočega samoupravlj alca — konkretno, sicer je vsako pripovedovanje o tem lahko samo dim v zrak. Učenec mora situacijo doživljati in v njej najti sebe, svojo ustvarjalnost ter doživeti tudi to, kaj pomeni biti odgovoren med sebi enakimi. Mirno lahko rečemo, da je prav v tem smislu na naših šolah dosti premalo storjenega. Poleg tega so prepričljivo pokazali, kako jim take šolske aktivnosti omogočajo, da znanje, k: ga dobivajo pri pouku, lahk uporabljajo, preizkušajo in vrednotijo. Tako je vzgajanje dosti bolj stvarno in učinkovito. Pod svojim pokroviteljstvom imajo na primer nekaj najstarejših krajanov in »desetega brata«, zanje pa imajo pri lastni pionirski banki odprt tudi račun, na katerem so zbrali lep kupček denarja, da lahko za svoje »oskrbovance« pripravijo novoletno jelko, pa tudi ob kaki drugi priložnsti nabavijo kakšno potrebno reč. Ni nas več presenetilo, da so vrata povsod odprta, da niti blagajne niso pod ključem, ker smo o tem že večkrat slišali. Tokrat so nas presenetili z ljubko revijo lepega vedenja. Povedali so, da nočejo zaostajati za časom, v katerem se vrste najrazličnejše modne in druge revije, zato so se odločili za posebno revijo lepega vedenja. Ob petju, glasbi so se zvrstila dramatizirana poglavja iz knjige o lepem vedenju in nasprotjih iz življenja, kar nedvomno lahko dosti več zaleže, kakor če bi se nagulili pravila iz knjige. Moralo bo nekaj ostati, zlasti še, če to uveljavljajo tudi v medsebojnih odnosih. Skoda pa je, da ne morejo zgraditi ustreznih šolskih prostorov. Naravnost nepojmljivo je to, kako lahko zanemarjamo v materialnem pogledu šolo, kjer učitelji in ostali prebivalci dejansko dajejo od sebe skoraj vse, kar je mogoče dajati. Mnogi starši iz okoliških naselij bi tako radi všo-lali svoje otroke v centralno šolo »Navkljub enostransko tehniziranemu in skrajnje zmaterializiranemu svetu si poezija kot najintimnejša, najpristnejša govorica srca in duha, iskateljica vrednot, ki niso odvisne od fizikalnih sprememb in kemiCnih presnov, še vedno utira pot k človeku. Podobna reki ponikalnici izvira in ponika, a široke ravninske struge najbrž ne bo dosegla nikoli, ali pa bo prenehala biti, kar je. Včasih se zdi, da je ljudje resnično več ne potrebujejo, včasih pa se zatekajo k njej kakor k izviru v puščavi. In rekel bi, da se človeška karavana temu času tudi približuje: velika praznota, suša, ki kljub številnim, navidezno močnejšim tokovom stiska človeštvo, mora slejkoprej doseči svoj vrh. Pot odtod pa vodi samo navzdol, v globine, kjer morda le še ni vse presušeno.« — Tako je zapisal pesnik Jože Šmit v uvodu k publikaciji »Srečanja«, ki jo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev in ki vsebuje pesmi koroških (nemških) in nekaterih slovenskih pesnikov ter reprodukcije umetniških del slikarjev z obeh strani meje — med temi je tudi gornja: Tince Stegovec »Pevec« (1962) v Podčetrtku, pa jih zaradi neustreznih prostorov ne morejo vpisovati. Celo učilnice so morali improvizirati v nekdanjem gospodarskem poslopju, tudi v prostoru, ki niti za skladišče ne bi bilo primerno, za mnoge aktivnosti in dnfge potrebe pa so morali im-provizacijsko izkoristiti podstrešje, hodnike in celo straniščni prostor. To pa so dejansko slabi dejavniki, ki zavirajo uspešnejše delo. Načrte za gradnjo že imajo, referendum je uspel, vendar še ni popolne zagotovitve, da bodo kmalu imeli novi trakt. Srečni so, da so končno dobili vodovod. Šmarska občina sodi med najrevnejše v Sloveniji, pa ne more zbrati dovolj sredstev za investicije v šolstvu, toda pomen osnovne šole v Podčetrtku je prerasel občinske meje, saj je njihov pionirski odred na vrhu med najboljšimi v Jugoslaviji, življenje šole pa predstavlja »malo pedagoško poemo«, kakor so zapisali v sarajevskem časopisu. Posebej prijetno smo bili presenečeni, ko smo videli, kako domala vsi učenci zmorejo igrati na različne glasbene instrumente. To so kmečki in delavski otroci, ki morda še dolgo ne bi imeli priložnosti, da bi prijeli v roke citre, harmoniko, pa celo neke vrste harfice, ki jih je navdušen ob ogledu šole poslal iz Nemčije poznan glasbeni pedagog. Spontano so izvajali pravcati koncert. V takih razmerah se morajo prebujati tudi dispozicije, ki bi sicer lahko zadremale. Nismo mogli verjeti, da trenutno nimajo glasbenega strokovnjaka. Lanskoletna učite-liica glasbe je odšla, na so si skuono z ravnateljem šole nodeb-li delo. Vsi so mladi učitelji. noL ni delovnega zagona, iz lastne uspešnosti čroajo vedno znova svežo energijo, pa zmoreio tudi to. čeprav z imorbvizacijo niso zadovoljni. Komaj čakajo, da snet dobe strokovnjaka, toda marsikie bi v takem primeru rekli, da glasbenega pouka ne morejo v redu izvajati, kaj šele da bi v tej smeri razvijali svobodne aktivnosti. Razmere torej moramo upoštevati, te jih marsikje vodijo v improvizacijo, in v tem smislu je potrebno trezno ovrednotiti celokupno vzgojnoizobraževalno delo na šoli. Na vsak način bi bilo še dosti boljše, če bi delovali v ustreznih prostorih. Trudijo pa se resnično zgledno in prav s tem v veliki meri kompenzirajo materialne pomanjkljivosti ter dosegajo zgledne delovne uspehe. Z globokimi vtisi smo odhajali, doživeli smo pedagoško toplino in spoznavali, kako delo vzgaja, razvija in osvobaja; ugotavljali, da se vendarle pedagoška teorija v veliki meri uveljavlja v praksi in še to, da so tudi mladi učitelji lahko zelo ugledne osebnosti v šoli in kraju. Učiteljem in učencem bi se tako javno radi zahvalili za resnično sproščeno sodelovanje ob obisku. Vemo. da bi pogosti obiski lahko motili pouk, sicer bi pa želeli, da bi vsak bodoči učitelj videl njihovo šolo, ker razvija pedagoški optimizem in samozavest ob pedagoškem delu. Vzgajanje je resnično predvsem v organiziranosti dela in aktivnosti, kar odseva tudi v šoli v Podčetrtku. Rudi Lešnilč Slovenski kulturni praznik — 120. obletnico Prešernove smrti so proslavild prosvetni delavci domžalske občine v veliki in lepo urejeni dvorani občinskega centra v Domžalah. Po kvalitetno pripravljenem kulturnem programu se je začel drogi del zborovanja, v katerem so govorili o položaju šolstva v domžalski občini in se seznanili z delom in prizadevanji domžalske temeljne izobraževalne skupnosti, ki je doslej povsem izpolnila obveznosti do vseh vzgojnoizobraževalinih zavodov. Osrednja točka razprave so bili pogovori o referendumu glede samoprispevka občanov za saniranje in izboljšanje šolske mreže v občini. Saniranje naj bi izvedli v petih letih, v ta namen pa je že sedaj pripravljen osnutek perspektivnega načrta. Poznajo ga že vse šole, upravni organi občine, občinske in družbenopolitične organizacije. Podrobneje ga bodo obravnavali na zborih volilcev' natisnjen pa bo tudi v majhni brošuri, ki jo bo dobila vsaka družina. Prof. Cene Matičič je na zborovanju posebej poudaril, da uspešnost izvedbe referenduma ni odvisna le od občinskih upravnih organov, temveč predvsem od tistih, ki neposredno opravljajo kul' turno-izohraževalno delo. Pri referendumu bo torej nadvse po* membna vloga prosvetnih delavcev in drugih, kako bodo znali na zborih volilcev utemeljevati P°' trebnost samoprispevka. Referendum v domžalski občini je nedvomno upravičen. To po; trjujejo npr. že tile podatki: v te] občini ima samo ena šola svojo telovadnico, manjka 23_ matičnih učilnic, nobena šola nima kabinetov za specialni pouk, druge so brez zbornic, primernih upravnih prostorov itn. Zato da bi odpravili vse te pomanjkljivosti, bi morah zbrati v petih letih okrog 11,390.200 din. Na zborovanju so govorili S* o volitvah novih republiških in zveznih poslancev, ob koncu pa s° delegati občinske konference prosvetnih delavcev ustanovili svoj odbor. Za predsednika odbor3 so izvolili profesorja Janeza carja, znanega kulturnega in pro* svetnega delavca. Nace Vodnik France Bevk: Tolminski punt Zavod »Borec« v Ljubljani, ki izdaja znano otroško revijo »Kurirček«, že od leta 1962 redno skrbi tudi za lo, da svojo knjižno zbirko zii mladino »Kurirčkovo knjižnico« vsako leto obogati s tremi novimi leposlovnimi knjižicami, katerih vsebina se praviloma nanaša na dogodke iz naše narodnoosvobodilne borbe. Tako so za šolsko leto 1963/69 izšle tri knjižice: Advana Hoziča prikupna mladinska zgodba »Vrabec s puško« (v prevodu Vide Brestove) in Iva Zormana povest v dveh knjigah »Gnezdo sršenov«. Poleg že navedenih — rednih knjig — iz zbirke »Kurirčkova knjižnica«, je založba letos izdala še dve izredni knjižici, in sicer zbirko partizanskih pesmi, ki so nastale med NOB (objavljene pesmi so vse opremljene z ustreznimi komentarji) in eminentnega slovenskega književnika Franceta Bevka »Tolminski punt«. Pisatelj je svojo zgodovinsko povest postavil v čas, ko se je razplamtel Veliki tolminski punt (1713), ki je po besedah našega zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja »zadnji v vrsti velikih kmečkih uporniških gibanj na Slovenskem pred reformami za Marije Terezije in Jožefa II.«. Kot je znano, so ta mogočni punt, ki je zajel Tolminsko, Vipavsko dolino. Idrijsko, Brda, Štanjel, Rihenberk in Kras, povzročili novi davki, zlasti še na meso in vino, kar je močno vznejevoljilo kmete, že itak močno prizadete vsiled zapovrstnih slabih letin in živinske kuge. Zlasti pa je kmete razjaril gorlški davčni zakupnik Bandel, ki pri izterjevanju novih davkov ni poznal niti najmanjšega usmiljenja. Osrednja osebnost zgodovinske povesti »Tolminski punt« je dvanajstletni deček Marko, sin enega izmed voditeljev v tem uporu, Sim-na Golje s Kneže, katerega je krvava rihta ujela, obsodila na smrt in ga skupaj z Andrejem Laharnarjem, Stefanom Maražo in Andrejem Goljo usmrtila 21. aprila 1914. Marko, ki je kot deček bil priča celotnemu poteku tolminskega punta, sicer izgubi dragocenega očeta, skrbnega vodnika in nenadomestljivega vzornika, toda burno dogajanje tistega časa zapusti neizbrisno sled v njegovem srcu, vedno pripravljenem za boj proti sleherni krivici in nasilju. Živahna in spretno v krajevni in časovni kolorit tedanje dobe postavljena ter razvojni stopnji osnovno- šolskega otroka dostopna zgodovin ska povest Franceta Bevka »Toinin^ ski punt« nazorno prikazuje, kaj 1® nesrečne kmete gnalo v upor, k3:*., je le-ta potekal in kakšen je 0 njegov konec. Avtor končuje svoi^ povest s ponosnimi besedami, ki žejo na zgodovinsko povezanost kdanjih kmečkih uporov z našo na rodnoosvobodilno borbo in sedanj svobodo: »Iz krvi, ki je bila PrelLfi na Travniku v Gorici, je pogna> čudežni svet — svoboda Tolminske-S knjigo Franceta Bevka »T * minski punt«, ki jo je skoraj osemdesetimi, tekst odlično dopoL njujočimi ilustracijami, opremil na znani slikar Ive Šubic, je dobila slovenska mladina v roke dragocen knjigo, saj ta s svojo revolucionar no tematiko budi v njej številna zitivna domovinska ter socialna cu^ stva. Kljub razkošni opremi in P1^ loženi gramofonski plošči, ki orn?, goča ušesom, da prisluhnejo puntar ski pesmi »Le vkup, le vkup ub<£ ga gmajna«, katero poje Zbor um6* niškega ansambla Doma JNA Bcoj grad, knjiga ni draga. Stane le 11 novih din. VIATOR Čas za malo šolo ni izgubljen Male šole so stare približno štiri leta; nekatere več, druge manj. Njihovega nastanka ne pogojuje v tolikšni meri denar, kot prizadevanja posameznih zavodov ali posameznikov; za to, da lahko živijo, pa rabijo seveda tudi ustrezne prostorske pogoje. Kljub temu da so ti pogoji dokaj različni, ugotavljamo, da male šole uspevajo; da so ena tistih redkih oblik vzgoje otrok, za katero so brez pomisleka rekli svoj »da« tudi starši. Z učnim načrtom za delo v malih šolah, ki ga je lani izdal in pripravil republiški zavod za šolstvo, je delo v malih šolah poenoteno. Jasnejše so postale tudi zahteve o tem, kaj pričakujemo od osebja, ki vodi te šole. To so posebej podčrtali razni seminarji za učitelje malih šol, ki jih je organiziral republiški zavod za šolstvo, za načrtno pomoč pa so poskrbeli tudi področni zavodi za prosvetno pedagoško službo. Le-ti so botrovali nastanku malih šol, pa tudi sedaj skrbno spremljajo razvoj njihove dejavnosti. V MALI SOLI 82 Vo novincev Danica Wolferl, pedagoška svetovalka v zavodu za prosvetno pedagoško službo v Celju, poroča, da so akcijo malih šol, začeto v šolskem 1. 1966/67 tudi v minulem šolskem letu uspešno nadaljevali. V tem letu je namreč obiskovalo malo šolo 3164 otrok ali 82 odstotkov novincev za šolsko leto 1968-1969. To pa pomeni, da se je število oddelkov malih šol povečalo — v primerjavi z 1. 1967/68 — za 48, otrok pa je bilo 1024 več. Na vsem celjskem območju je bilo v tem letu v 150 oddelkih malih šol vpisanih 3164 otrok. Starši so sicer želeli, da bi vključili čim več otrok v vzgojno varstvene zavode; ta zahteva je nastala iz spoznanja o pomenu organizirane priprave otrok na šolo. Vzgojno varstveni zavodi niso mogli sprejeti vseh otrok, treba pa je bilo pripraviti na šolo tudi tiste, ki žive v krajih, kjer teh zavodov ni. Pokazalo se je, da so učiteljski kolektivi, posebno pa elementarke, pripravljene prevzeti delo v malih šolah, pa tudi šolska vodstva so pokazala dobro voljo. V malih šolah je delala v minulih letih tudi večina vzgojiteljic; zaradi izredne zahtevnosti pa se je njihovo navdušenje za tovrstno delo v zadnjem šolskem letu nekoliko zmanjšalo. Osebju, ki je delalo v malih šolah, so namenili v minulem šolskem letu dva in poldnevni seminar — organiziral ga je celjski zavod za prosvetno pedagoško službo, udeležilo se ga je 98 .elemen-tark, medtem ko je bilo na seminarju v Ljubljani 10 elementark. Vzgojno varstvena zavoda v Celju sta pripravila ob tej priložnosti razstavo likovnih izdelkov, narejenih po programu za šolske skupine. Preden so male šole prenehale s poukom, je poslal celjski zavod za prosvetno pedagoško službo šolam, ki so imele oddelke malih šol (teh je bilo 95), vprašalnik o delovnih pogojih, izvedbi programa v malih šolah, sodelovanju osnovne šole z vzgojno varstvenimi zavodi in nasprotno, sodelovanju s starši, ugotavljal naj bi število otrok, ki ne bodo ustrezali pogojem za vpis v prvi razred, o učnih rezultatih učencev, ki so v šolskem letu 1966/67 obiskovali male šole, in drugem. USPEŠNA MALA SOLA V LJUBNEM OB SAVINJI Oglejmo si enega od vprašalnikov in povzemimo, kako je uspela mala šola v Ljubnem ob Savinji. Na postavljena vprašanja je odgovorila Jelka Helešičeva. Pri republiškem zavodu za šolstvo smo tudi izvedeli, da je to ena tistih malih šol, za katero lahko rečemo, da je v resnici uspela. Prostor za malo šolo so izbrali v Ljubnem ob Savinji kar v šolski knjižnici. V majhen prostor so postavili šolske mizice tako, da je iz knjižnice nastala igralnica, stene pa so okrasili z likovnimi izdelki. Tudi z igračami ni bilo težav: vsak otrok je prinesel po eno s seboj, ostale pa je posodila šolska tehnična delavnica. Sola je z zbranim denarjem nakupila material za predvidene zaposlitve. Jelka Helešičeva pravi: — Največji problem pri izvajanju zaposlitev je bila moja premajhna usposobljenost za delo. Trudila sem se sicer najti načine za čim bolj zanimivo obravnavanje snovi, vendar bi prav gotovo imele večji uspeh vzgojiteljice, ki so za to šolane. — Najpotrebnejša didaktična sredstva je Izdelala učiteljica sama (simbole za ponazo- ritev na flanelografu, risbe in skice, posebno za razvoj in oblikovanje nekaterih matematičnih predstav). Igralnica je bila seveda premajhna za gibanje, otroci pa so vseeno preživeli v njej prijeten košček svojega delovnega dne. To malo šolo so obiskovali predvsem podeželski otroci, nekateri so prišli v šolo tudi od zelo daleč. Dobro so se vključili v igre in skupne zaposlitve. S pogovorom je učiteljica dosegla, da so otroci premagali prve znake sebičnosti, plahi so se počasi vendarle navadili na delo v skupini, ostali pa so se prilagodili in podredili. Na vseh področjih je opazila pri otrocih velik napredek: premagali so začetno plahost, prvikrat so se načrtno pogovarjali o svojem okolju, mislili so na pojave v svoji okolici, opazovali so jih in pripovedovali. Snovno niso pridobili veliko; to, kar so vedeli od prej, pa so razširili, poglobili in uredili, o tem so mislili in govorili. Otroke je navajala na disciplino v razgovoru, na dviganje rok in poslušanje sogovornika; navajala jih je tudi na odgovore v celih stavkih. Več težav je bilo z oblikovanjem nekaterih matematičnih predstav (delo z množicami), največ pa s spoznavanjem barv: otroci so poznali le belo, rdečo in črno barvo. Sele vsakodnevno ponavljanje in utrjevanje je rodilo uspeh. DOBRA PRIPRAVA NA PRAVO Solo Smotre moralne vzgoje so dosegli ob branju slikanic, gledanju filmov in poslušanju gramofonskih plošč. Prizadevanje za oblikovanje otrokovega značaja je prepletalo vse delo v mali šoli. Otroke pa je vzgajalo tudi življenje v kolektivu, saj so se mo- rali podrediti skupnim zahtevah1’ čeprav niso bile v skladu z nJ1' hovimi interesi. . v Otroci so napredovali tudi likovnem izražanju. Ko so P’’1 dš11 v malo šolo, so bile izrazne 21110 nosti nekaterih otrok na stop/11 dveletnega otroka, velika veC.1ift, pa ni presegla zmožnosti Pe^ ]0 nega otroka. Napredovali so z® počasi, zato pa je bil uspeh te/11 bolj zanesljiv in razveseli1 . Predstave otrok o določene predmetu so bile silno nejasnj/ šele polagoma so v razgovoru o bivale določnejše oblike, ki so J . lahko narisali, izrezati in iztrS pa jih niso znali. Po mnenju J. Helešičeve je ^ za malo šolo prekratek, da bi n1 gla govoriti o blestečem usPe s0 in vseh doseženih smotrih, ki bili postavljeni. Kljub temu P £ pravi: — Mislim, da čas še zcia ni bil izgubljen, saj sem sPoznicie otroke kot posameznike. Vem. ^ bom morala zagrabiti jesenl’i-jij bo šlo. Takrat ne bomo P°ra ^ za pripravo in uvajanje tolik0 tf> sa, otroci se šole veselijo. Vse ^ pa veliko pomeni. Z veseljem se izpopolnjevala za tovrstno ° lo, ker čutim do male šole i216.0^! veselje, kot elementarka pa 1 ^ vem, da je maia šola zelo P v membna. Prav hospitacij3, vzgojnovarstvenem zavodu mj^j, pokazala, kako je mogoče če ima človek ustrezno zna ^ Vse vzgojiteljice malih šol naLje ustanovile svoj aktiv, se seS„np ob zaključku in izmenjale mn e-o načinih dela, težavah in u L,, hib. Na tak aktiv naj bi prisie 0(j-di vzgojiteljice, ki so vodile ^ delke male šole v vrtcih, oar3' svetovale in odgovarjale na jj-sanja učiteljic in nasprotno, ^ ko pa bi pomenile tudi *l0S£.aie cije v celoletnih oddelkih m šole. KAJ SE DOGAJA (HAPPENING = DOGODEK) MED MLADIMI TRIGLAV V ZVEZDI Vračam se iz službe. Ura je dve ali kaj. Gneča na ulici me pomirjujoče vsrka. Zazdim se del tega ljubljanskega strojčka za kuhanje kave, ki se vrača k naslednji porciji k domačim ognjiščem. Pred menoj je druga polovica delovnega dne. Mrežice za nakupe me prazno pokliče j e iz torbice. Zvečer bo nekaj treba položiti v lonec. Neonski napis AE in SZ me pomirita. Te nakupe bom opravila mimogrede. Korak se uleni. Trenutke s prazno mrežo užijem kot svobodo in sproščenost brez obveznosti. Na križišču naše kmečko bahate KB vabi zeleni semafor na varno cestišče. Noga vseeno zastane. Med zlatim Emoncem in drobnim Pultom je nekaj novega. Živo je. Črno. Čudno mimo. Dolgolasa blodinka popravlja črno ponjavo, iz katere mole tri glave. Dolgolase. Deške. Srednja, na j višja, temna ima čutne ustnice, zmršeno frizuro, nedoločno strmi skozi očala, leva ima pšenične lase, modre oči in srep, skoro preplašen pogled. Se najbolj je vsakdanja leva glava, nekam domača. Znana prijaznost strmi iz rjavookih oči. Ta glava je tudi najbolj nemima. Vrti se in suče, končno se umiri. Dekle se odstrani. Pred to umirjeno goro resne zaverovanosti zagledam na iverki prvošol-sko napisano TRIGLAV. To bo hajbrž pojasnilo, si mislim. Saj. Tri glave imajo res. Le kaj so hoteli izraziti? Se norčujejo? Hočejo kaj dopovedati? Strajkajo?! Ampak proti čemu, zakaj in čemu?! Ljudje se ustavljajo. Smehljaji preletajo utrujene, naveličane, zimsko puste obraze. Osebni avtomobili za hip parkirajo. Avtobusi vozijo počasneje. Ne sa-bio zaradi ovinka. Voznik se je zagledal v »goro«, potniki se obesijo na okna. Tudi ti se nasmeje-i°- Nekaj kep zleti proti živemu spomeniku. Predvsem ni niko-Sar, ki Triglava ne bi opazil. Vsak si nekaj misli, nekaj je doživel, nekaj znal, se nekako opredelil. Obrazi so sproščujoči. Na nobenem ne berem obsodbe. Vsi se hahljajoče namuzajo in večina jih nadaljuje svojo pot. Ne zdržim. Približam se kipu, ogovorim ga. Kratek posvet. Domenimo se, da se bomo pogovorili čez dve uri v restavraciji Ko-Pcr. Imam čas za razmišljanje. Nekoliko me je že sedaj sram. Pri teh letih se spuščam v avan-turistično srečanje z zelenci, ki so povsem brez predsodkov, kar dokazali z današnjim depojem. Nobenega dokaza ni-biam, da bodo spoštljivi do mojih Začnem se tolažiti, da jih ne P,0- Saj so vendar neodgovorni. njihovo današnje dejanje ni “‘komur podobno. Upam, da ne Pripadajo kakšni organizaciji na-celno nemih. Morda pa bodo zroki vsakdanjih besed le prebi-j1 hariero. Končno se še vedno ahko izgovorim na svoj poklic. e bodo tiho, se prepuščajo arnovoljni presoji. Tudi oni so Postavljeni pred odločitev. Če so e sposobni takega presojanja, t S^bam kavo. Vroča je. Toliko b »če« stavkov se mi je utrnilo, A vsa okolica cmokljala: če, '■e> ce... v. Nekako samozavestno ugoto-nii 80 Prišb- Dve uri je mi-čez. Morajo biti ti ten° premraženi. Zunaj je tis-^ bprni vlažni, megleni zimski čan l^an’ ^1 zahteva od Ljubljan-da 3 k®1- ■trohico zavestne volje, čili116 °bč®Pi pri topli peči. Naro-pot So kuhano vino. Tudi zame. v, spet srebamo. Premlevamo Šila*5 SV?i ‘"če«. Štirje so. Pridru-la 86 jim je Irena, tista svetlo-tvjp ki je popravljala njihovo Paj ^aVO' David in Draeo sta sku-Siiki ga OTrrsOVna skupina nekdanje-kokac* ■ ln ‘•■tistega« Kataloga. V LiiiKv bjihovega dela je sedaj to, ker v Parku Zvezda. Za- “ le V centru 7n+r» Iror ie til vim kipom. Triglav ima tri glave. To je vse. Gre le za intenzivno informacijo. Njihov cilj in namen je stalna fizična prisotnost v vsakdanjem dnevu. To ocenjujejo kot delo. Kot objekt Triglava so imeli svojo funkcijo. Ne uporabno, ampak funkcijo. Lahko bi jih imenovali skulptura — umetniško delo. Lahko tudi ne. Ime sploh ni važno. Sodijo, da so s svojim namenom uspeli. Ura je bila primerno izbrana — veliko ljudi jih je videlo. Mimo so hiteli šolarji, študentje in uslužbenci. Lokacija je prilagojena namenu. Informacija o neformi je uspela. Zakaj so postavili prav Triglav? Lahko bi postavili drevo, toda ljudje se ne bi ustavljali, ker je to že znana oblika. Naše delo-se imenuje happe-n i n g — dogodek. Skrbimo, da se dogaja: 15 knjig OHO (le kakšen pedagog sem, da nobene ne poznam!), snemamo filme v svojem kino klubu. Razstavljali smo v beograjskem Ateljeju 212, v študentskem centru v Zagrebu, v Mariborskem Rotovžu, kot Atelje 68 v Ljubljani. Sodelovali smo na festivalu avantgarde v Italiji. Obožujemo strip. Rodil ga je film. Strip je film v knjigi. Strip je civilizacijska oblika hitrega obveščanja. Naše stališče je skupinski medij. Naša ideja tehnološki status. Misel in dejanje sta povezana. Material, ki nam je na razpolago, nam da idejo. Pripravljamo razstavo iz umetne volne, penaste gume, umetnega usnja.... Slikarji — študentje. »Raziskujemo praznino. Obožujemo ritual. Vsakdanjim opravkom je treba vrniti smisel plemenitosti...« Vrgla sem jim prestrašeno opazko iz publike: »Ali nimajo drugega dela?!« Odgovor je jedrnat: »Tudi tisti ni imel drugega dela, sicer bi nas ne opazil, ničesar pomislil, molčal«. Dali smo vidno, nevsiljivo, a kričeče novoletno darilo Ljubljančanom. Nismo krivi, če smo meščanski otroci. Nimamo določenega cilja. Ideja nam rodi idejo. Važno je delati. Delamo. Delamo to, kar se nam zdi pomembno. Angažirani smo, da hodimo svojim mamam po mleko, če smo se tako domenili. Več od nas tudi nih- če ne pričakuje. Najbolj so zadovoljni, če smo le toliko angažirani. Torej — bivamo. Ko ne bomo mogli bivati tako, bomo pa drugače. Ne živimo preteklosti in bodočnosti, ampak sedanji trenutek. Kaj bi s podatki! Dovolj je, da za stvari vemo. Navezovanje na podatke pa je sklerotično. Če nas bo življenje vrglo obnje, se bomo ž njimi spoprijeli. Morali se bomo. Tako, kot se spoprijemamo z materiali, iz katerih pripravljamo razstavo. Apollo 8? Lepo. Da. Nič več. To se nas ne tiče. Za nas je Zemlje dovolj. Hiša je lupina. V njeni praznini je njeno bistvo. Kolo so prečke v točki središča. Odpornost In funkcijo mu daje praznina. Razislcujemo praznino. Obožujemo ritual. Vsakdanjim opravkom je treba vrniti smisel plemenitosti. Poglejte: prehitevanje z avtomobilom. Pogledam, če je možno. Sprožim smerni kazalec, zavrtim volan, pritisnem na plin, čvrsteje se oprimem volana, posvetim se cesti pred seboj in ob sebi, napeto doživljam prehitevanje, končno lahko vključim nasprotni smerni kazalec, obrnem volan in spet zajnem doživljati varnost. Ritual je važen. Vsebuje spoštovanje. S spoštovanjem opravljeno prehitevanje na cesti, ali kje drugje, ne more biti nepremišljeno. Naša filozofija — če jo že imamo — je spoštovanje doživetja.' Svojega in tujega. V našem svetu imajo vsi pravico doživljanja. Svojega doživljanja, To je osnova urejenosti. Naši otroci bodo manj zoprni od nas. Razvili bodo svoje osebnosti brez pritiska, s katerim se moramo mi še vedno otepati. To bo rodilo tudi več pogojev za razvijanje ustvarjalnosti, kot jih je sedaj. Vašo deklaracijo o vrednosti ustvarjalnosti vam trgamo iz rok in jo uresničujemo. Morda smo ob tem še nerodni. Nič zato. Pod arkadami v Zvezdi smo pripravili barvne krede. Pozvali smo mimoidoče, naj kaj narišejo. Otroci so uživali. Odrasli so se sramovali, se niso ničesar domislili, smo jim bili smešni, neresni. Napiti se odraslih ni sram. Premalo imamo oblik za sprostitev. Zakaj gojimo le neokusne, da ne-rečemo negativne... Da. Res. Premalo gojimo pozitivne, vsakdanje oblike sproščanja napetosti. Trenutnih in vsem dostopnih sprostitev. Ločimo se kot prijatelji. Ves čas so mi potrpežljivo trgali meglice predsodkov. Tako potrpežljivo, kot tega nisem nikoli doživela ne doma, ne v šoli, ne v organizaciji, ne na delovnem mestu. To je kvaliteta — potrpežljivost, nenapadalnost, nevsiljivost. Sprošča pogum iskanja. Hitijo v šolo. Ura anatomije jih čaka. Ne žele je zamuditi. Anatomija neznanega, a danega. Kot hud očitek ugotovim, da mi niso pripovedovali o nikomer iz sveta odraslih, ki bi jih hotel poslušati, se z njimi pogovarjati. Komunicirati z njimi o delovanju neforme. Kaj smo res postali strojčki za kuhanje kave? Joža Zagorc NAGRADA David in Drago sta sku-2 Ireno študenta II. letnika Za arskeSa oddelka Akademije ' v Lli,KiUlXl^abljajočo umetnost Umpf ani’ Milenko pa je študiral je zgodovino. Zapustil hese4ln?rske klopi, ker ne pre-ma Jj0hko in takega historiciz-sko T?Vi razen rebustnega Blaža, kričali, stvar? z njim na kraj. Blaž se vrne in z a — rekli Viliju, da boste že pora- ji neredko do mere asocialnosti Itd. Blaž Je 5131 na klopi in metal krog- mrkim izrazom predrzno reče: pro- čunali z Blažem jutri, lice iz kitaste mase v narejen cilj, Odnos med učiteljem in učencem m,, itr-nnoe Pa je v prvi vrsti Intelektiven, torej Bl ... .. ,____ - - - - * . hooioSke raziskave na razumski in ne čustven. V določeni a ne opalih, mč posebnega, ““,ykl! HHIii "iiirirHr 10. Ali kdaj mala Klara povzroči, sim, da mj oprostite, tako mi je na-$a vam stopi kri v glavo? ročil ravnatelj. Bi vi: a — da, a — poslali Blaža ponovno k rav- iz b — ne. natelju, b — stopili sami k ravnatelju v otroka je vedno §aJal°> lar. Cvetna demonstracija, K menke. Celuloza, surovina za Sa~: naSaUmtlk1oad,rva0tK0eraje3učite,j v mijske^analize^V^dvajsetih letih š«: lah^TiSTedno^^^ag- ri zlate Kolajne, CunspevKov ^tQr pa 1e znani angleški pSihoiog B. iz naravoslovnega področja, a i p Osman, strokovnjak za šolsko psiho-primer prispevka o arheoloških i0gij0) pojdimo k testu! zamudili in ko ste vstopili v razred. The Teacher December 20, 1968 na raziskavah na Bledu in Janezu V. Valvasorju. Nemogoče je prezre« odlične ilustracije. Taka nazornost v sliki, kot jo najdemo na 20. strani, je zagotovilo, da bo učenec prebral tudi tekst, ki ga ilustracija dopolnjuje. 1. Ali vam je kdaj žal, da ste učitelj (profesor)? Odg a — da, b — ne. % 2. Zjutraj sta se prepirala v učilnici za tehnični pouk mala Vili in Klara. Vi ste bili zadolženi za nadzor, toda v tem trenutku ste bili ravno na Na sestavke, kot so Slavko Ko- koncu hodnika, kjer ste v posebni S omari zbirali razna učila. Vedno pridni Jurček priteče k vam in pove, da je v učilnici velik pretep. Bi vi: a — stopili hitro v razred in naredili red, b — se zahvalili Jurčku, mu rekli. lar, pesem Gligorja Popovskega, poti po Hercegovini, Kovina na po- . bi bilo dobro opozoriti tudi pri pouku. BERTA GOLOB Kurirček 5—6 SsSics vpisovala vaš Pesmi in prozne sestavke so prispevali naslednji avtorji: Vojan Arhar, Venceslav Winkler, Fr. Lakovič, Fr. Forstnerič, Josip Ribičič, Črtomir Sčinkovec, M/Vogelnikova, Boženr. Grosman, Karel Grabelj-iek, Ernest Adamič, Manko Golar, MR, MI-RA, ilustracije pa Lidija Osterc, Aleksander Horvat, Evgen Sajovic, Darinka Pavletič-Lorenčnk, Zdenka Golob, Ive Šubic, Jelka Reichman, Jože Ciuha, Božo Kos, Stane Kumar in Marjanca Jemec-Božič. V rubriki »Deset minut pri živalih« se srečamo v 5. številki z vodomcem, v 6. pa s puščavskimi lisicami. Verjetno je malo učencev, ki ne bero teh kratkih in lepih kramljanj o živalih. Odlikuje jih živa neposrednost. Tako bi moralo biti učiteljevo pripovedovanje, kadar učencem predstavlja živalski svet — čim manj gole deskripcije in čim več podoživete igre narave. V rubriki »Poskusimo napraviti« ie v 5. številki napisano, kako Je e — vprašali malo Klaro, kaj se je je ze tov. Pickova dogajalo, dnevnik. Bi vi: f — vprašali Vilija, kaj se je do- a — prezrli zadevo, B**. -j se je do- Ta J 'an? 20. Ali kdaj mali Vili povzroči, da J vam stopi kri v glavo? a-— da, b —- ne. 22. Robustni Blaž vam je rekel m r ... in vrgel vašo ročno uro s katedra na tla. Bi vi: a — pognali Blaža na hodnik. b - zajokali, c — se pomenljivo posmehnili in -ekli, naj raje preizkusi »šok« metodo Točkovanje: na učitelju in ne na njegovi uri? 23. Ali kdaj povzroči Blaž, da vam stopi kri v glavo? a — da, b — ne. 24. Ravno ste razčistili z Blažem zadnjo nepravilnost, oba pa sta še vedno razburjena, ko nenadno stopi y, razred tovarišica Pickova s prošnjo, da ji posodite slovar. Bi vi: a — se vzdržali, kakor da se ni nič zgodilo, b — rekli tovarišici Pickovi, da se kaj podobnega lahko zgodi najboljšemu učitelju, c — rekli Pickovi, da ste se preveč razburili, ker ste izgubili potrpljenje z Blažem, d — rekli, da Blaža ne prenesete? 25. Tov. Pickova vam reče, da bi se morali odrasli vedno obvladati. Bi a —- ji rekli, da bi v vaši koži sama drugače govorila, b — ji rekli, da bi želeli imeti njen blag značaj in njene živce, c •— ji rekli, da bi radi imeli njen blag značaj, a bi jo na tihem najraje zadavili, d — ignorirali tovarišico Pickovo? b — rekli Viliju, naj vas spomni na zadevo jutri, c — naročili Viliju, naj poklic® Blaža nazaj k vam. d izprašali Vilija, zakaj ga 3® Blaž pretepel, e — pohiteli, da bi dobili Blaža, f — počakali in pomirili Vilija 29. Je ta vprašalnik povzročil Pr* b — zaskrbljenost, c — oboje, d — nič, . e —• misel, aa je • esiavHr.io- mai° počen? 1. a 3 9. a — 1 20. a b — 1 b — 3 b 2. a — 3 c — 1 22. a b — 1 10. a — 3 b c — 2 b — 1 c 3. a — 1 11. a — 1 23. a b — 2 b — 2 b c — 3 c — 3 24. a d — 2 12. a — 3 b 4. a — 2 b — 1 c b — 1 b — 1 d c — 2 c — 2 25. a d — 1 13. a — 2 b e — 1 b — 3 c f — 1 c — 1 d g — 1 14. a — 3 26. a h — 3 b — 2 b i — 2 c — 3 c j 1 d — 3 d k 3 e 1 27. a 5. a — 3 15. a — 3 b b — 1 b — 1 c 6. a — 1 16. a — 1 28. a b — 3 b — 1 b c — 1 c — 1 c d — 2 d — 3 d e — 3 e — 3 e 7. a — 3 17. a — 3 f b — 2 b — 1 29. a c — 3 18. a — 3 b d — 1 b — 2 c 8. a — 3 c — 1 d b — 1 d — 3 e — 3 — 1 — 1 — 3 — 2 — 3 — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 — 3 — 2 — 1 — 1 — 1 — 3 — I — 2 — 3 — 2 — 2 — 2 — 1 — 3 — 1 - 2 — 1 — 3 — 1 - 2 h — zakričali — »ojoj, strahota«; naslednji dan? i — sedli za mizo in počakali, da 12. Imeli ste konflikt z Blažem, pri n., ?>i c uuupuu c,Si •trni tu 1 — secui za mizu m pocaKan, ua .mcu ste k n n i uk i z uiazem, im " i' ..c “"'h " 1.1. .. i--. < i*' iu uu ou ste veliko preveč agre . se otroci pomirijo, čemer je robustni Blaž samovoljno tehtali njeno poprečno točnost in žal od 50 do 69 imate pogoje za dolgo z« Kurirčka , _ mlrno razdelili otrokom učila, zapustil razred. Bi vi: ugotovili, da je Klara zamudila brez Ijenje, od 40 do 49 vas otroci ne v k — nastopili zelo energično. 5. Ali vam je kdaj žal, da ste učl- a — šli njim. h — bili zadovoljni, da bo za ne- tednu. Bi vi: kaj časa mir, c — se pripravili na obračun naslednji dan? nastop. Slovenskemu kulturnemu prazniku se je oddolžila 6. št. Kurirčka j s prispevkom Nasmeh Prešernove ste jih"prinesU, muze. Avtor (Ernest Adamič) se spominja dogodkov iz vojnega časa, ko so ljudje upali izraziti svoj odpor do okupatorja prav pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Otroci imajo radi pesmi Vojana Arharja. Bagdadski kamelji sejem je ilustriral Božo Kos (št. 6), Goslača pa Lidija Osterc (št. 5). Goslača predstavlja maček Mijavko ^ežkaTžena. Bi vi: Nini, na bagdadskem sejmu pa pre- a — poklicali malega Vilija, naj izkuša srečo Omar Tupi. Obe pesmi stopi bliže, . , . . b — rekli otrokom, naj sedejo, in sta šaljivi in bosta zato učencem mirni> gotovo všeč. c — rekli mali Klari, naj pride bliže Tudi drugi prispevki ne bodo ^ — reku otrokom, naj mirno de-ostali neprebrani, prav gotovo tudi lajo, ter odpeljali ravnatelja in Klarine pisma iz Kurirčkove torbe, ki no mater na hodnik, da se pogovo- času. so vedno enako otroška in vedno nte’e _ nadaljevaU deio z otroki in pusti, r6 1 na novo lepa. rekli gostom, da boste v 2 minutah b — rekli, da boste uredili zadevo BERTA GOLOB končali? pozneje, 26. Mala Klara je zamudila boto popoldan, vendar ne toli...., .... bi je ne mogli oceni«. Vi pa ste pre- 70 do 80 Jila v so- VREDNOTENJE: Ce imate od toliko, da do 90 točk, ste obupno agresivni. v,.. c* i.icnjc, TU iu v w posebnega vzroka že osmič v zadnjem slušajo, če imate od 30 do 39 ste uu go jagnje! telj (profesor)? Odg. a — da, b — ne. 13. Mali Vili je prevrnil barvice 6. Podobne nerodnosti kakor vče- trikrat v zadnjem času, sedajle že raj ste zopet doživeli in ugotovili, da četrtič in barva se je grdo razlila po je mala Klara namerno pljusknila mizi in po tleh. Bi vi; barvo na Vilijev izdelek ravno takrat, a — stekli iz razreda in se glasno ko je vstopil v razred ravnatelj s Kla- kregali , rino materjo, ki pa je znana kot zelo b —zgrabili Vilija za ovratnik in “ ga stresli, c — rekli — »nikoli več kaj takega, dobro si zapomni«? 14. Imate dobro urejen razred in pravkar razlagate zanimivo povest. Nenadno stopi^ noter tovarišica Pickova in vam začne pripovedovati o tem, kaj je^počela mala Klara v prostem tov. Pickovi, naj vas Delovna skupnost pri OSNOVNI ŠOLI V DOBOVI razpisuje delovno mesto učitelja za razredni pouk od i. HI. do 30. VI. 1969. Nastop službe 1. 3. 1969 na osnovni šoli Kapele. Stanovanje je zagotovljeno — tudi družinsko. Plača po pravilniku o razdeljevanju OD. stran 7 John Galsworthy: »Temni cvet — Onkraj sreče in ljubezni« Gledališki dokumenti Ko je angleški pisatelj sprejel 1932. Nobelovo nagrado, je bil čas naklonjen realističnemu fabuliranju, kot ga je morebiti najprastneje izrazil v »Sagi o I’orsytih«. Vendar tudi tedaj ni šlo brez ugovorov. Kakorkoli že, Candanes bi nam lahko bil pisatelj »Sage o Forsytih« odet v Patino klasika in malone pozabljen v mejah realistične pripovedi povedal svoje im zaobjel angleško finančno družbo preteklosti, ko ne bi televizijska upodobitev Galsworthyjevega romana znova oživela pisateljevega literarnega slovesa. Ob tem slovenski paradoks: že kar navdušeno televizijsko spremljanje “■Sage. o Forsytih-« se razodeva ob literarnem delu, ki govori o družbeni plasti, kakršne v takih razsežnostih ne bi našli na Slovenskem v predvojnih letih, kar Pove, da problemsko jedro For-sytov nima prave vzporednice s slovenskimi razmerami. Kako ?o književniki različno vrednotili Johna,Galsworthyja, naj ilustrirata dva primera. Thomas Mann je dejal, da je Galswort-by »pesniški zgodovinar angleškega meščanstva, vselej pridobitev prve Vrste«, medtem ko je Gottfried Benn ostrejši: »Gals-tvorthyju, tej kapitalistični fre-Sati, se ob njegovih družinskih tragedijah, dandanes posmehujejo dozorevajoče pubertetnice«. Toda , beseda je namenjena dvema samostojnima romanoma, kjer je srčika Ga;lsworthyjevega fabuliranja in razmišljanja ljubezen. »Temni cvet« je že pred ?pjmo prevedel Oton Zupančič, ^Onkraj sreče in ljubezni« pa je prevedla Majda Stanovnik kot Povojno noviteto za slovenski knjižni trg. Spričo popularnosti televizijskih oddaj o Forsytih ne kaže dvomiti, da bosta tudi ta romana toplo sprejeta med ob- činstvom, že zavoljo mikavne in trezne ljubezenske problematike kot tudi zavoljo pisateljevega humanističnega etosa. Kljub temu da je vsebina obeh romanov časovno in prostorsko drugod in v gotovoda drugačni podobi, kot se nam kaže dandanes. »Temni cvet« daje tri ljubezenske zgodbe slikarja, kjer pride do izraza Galsworthyjevo tankočutno opazovanje in dušeslovno niasira-nje. Pisatelj je značilno porazdelil roman na »Pomlad«, »Poletje« in »Jesen«, vzporejajoč letne čase z življenjem umetnika in hkrati tudi z notranjim dozorevanjem glede pojmovanja ljubezni. Pridih rahle romantike ob pisateljevi težnji zo realistično odkrivanje se pri Galswarthyjevih ljubezenskih •romanih ne razodeva le tu, vendar ne kaže spregledati, da mu etično iskanje ostaja nepogrešljiva sestavina prizadeto-oseb-nega pojmovanja ljubezni. V romanu »Onkraj sreče in ljubezni« pa je pisatelj postavil v sredino dogajanja mlado dekle, ki se ji razblinijo iluzije o violinistu, ki je lahko kot umetnik velik, kot človek, ki ga vodijo pri dekletu strasti, pa pritlikav. Razočaranje mlade žene še ne spodkoplje velike misli o tisti ljubezni, ki je ni doživela. Toda življenjska resničnost jo privede do tragičnega kanca. Spričo na-glašene , ljubezenske vsebine obeh romanov se ni mogoče otresti mišljenja, da je Galswothy tako privzdignil ljubezen, jo iztrgal iz mnogih komponent, življenja, gotovo1 prav z željo, da bi v čistejši obliki spregovoril o problemu, ki mu je sila blizu in pomembne veljave. Spričo te privzdignjen osti pa dandanes še bolj začutimo; vso tiniko in časovno veljavriost Galsvvorthv.ie-vega pisateljevanja. !• G. Ob prebiranju DOKUMENTOV SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA* — doslej je izšlo dvanajst zvezkov — sem bil vse bolj prepričan, da je slovenska javnost premalo seznanjena s temi izredno zanimivimi in pomembnimi zborniki najrazličnejših pričevanj o slovenski gledališki kulturi. Vse to gradivo o gledališkem življenju in ustvarjanju pri Slovencih dovolj živo izpričuje, kako se je oblikovala slovenska gledališka misel in kako smo na Slovenskem uresničevali zamisli o svoji gledališki podobi. Seveda pa v Dokumentih ne gre samo za objavljanje dokumentarnega gradiva, marveč tudi za zelo resen znanstven napor s študijami o posameznih obdobjih, pojavih, dogodkih itd. položiti solidne temelje za celotno zgodovino slovenskega gledališča in s tem tudi za našo kulturno zgodovino nasploh. In kaj vsebuje teh dvanajst zvezkov Dokumentov? Najstarejših gledaliških in dramatskih prizadevanj so se lotili: B. Kreft v sestavku »Prvi slovenski dialog in prizor«, v katerem ugotavlja, da je pravzaprav Trubarjev katekizem prvi dramatski dialog v slovenščini (pogovor med očetom in sinom). F. Kalan je v temeljiti študiji »Gledališki značaj škofjeloškega pasijona« prišel do sklepa, »da se v Ro-mualdovem besedilu resda nakazujejo mnoge značilne poteze tako imenovane igre o svetu, da pa je uprizoritveni scenarij tega pomičnega teatra povsem očitno le baročno razširjena spokorniška procesija, zakaj izven dvoma je dejstvo, da je dramaturški in režijski osredek vse Romualdove zamisli pasijonska zgodba o Kristusovem trpljenju, torej misterij na motiv žrtve . . .« D. Ludvik je v svojem prispevku »Zveze med stanovskim gledališčem v Ljubljani in predmestnimi odri na Dunaju v 1. 1790—1848« nadaljeval (to je le odlomek) z obravnavanjem gledališke dejavnosti na Slovenskem, ki jo je začel v knjigi »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«: itd. Gledališko življenje na Slovenskem v 19. stoletju so v svojih sestavkih osvetlili: A. Slodnjak v razpravi »Levstikov delež pri ustanavljanju in začetnem delovanju Dramatičnega društva«, M. Mahnič je razgrnil doslej še neobdelano »Novo gradivo o početkih dramatičnega društva« in na podlagi ohranjenega gradiva prikazal tudi delovanje »Dramatičnega društva v Ljubljani od 1869 do 1892«, D. Moravec je v članku »Nekaj opomb o vzponih in upadih našega starejšega repertoarja« posegel v, čas po letu 1848 ipd. Prvi dve desetletji našega stoletja sta prinesli precej novosti v slovensko gledališko življenje in ustvarili trdnejše temelje za to dejavnost tudi v drugih središčih: v Mariboru in Celju. B. Hartman je v 11. štev. Dokumentov podrobneje razčlenil »Ustanovitev mariborskega Dramatičnega društva« (1. 1909), F. Gradišnik pa »Ustanovitev samostojnega Dramatičnega društva v Celju leta 1911«; plodnost in razgibanost gledališkega snovanja v Trstu do usodnega 13. julija 1920, ko so fašisti požgali Narodni dom in »uničili tradicijo slovenskega igranja v Trstu«, je opisal D. Moravec v daljšem sestavku »Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu (1902—1920)«. Za ponazoritev gledališkega razvoja pri nas je zelo dragoceno tudi gradivo, ki ga je (v treh nadaljevanjih) pod naslovom »Slovenski gledališki konzorcij (1917 =—1920)« objavil M. Mahnič. K pisanosti vsebine Dokumentov in k večji zanimivosti so nedvomno mnogo prisi -vali tudi najrazličnejši spomini in pa do tedaj še neobjavljena pisma pomembnih ■ in literarnih osebnosti. Med pomembnejše prispevke v prvi skupini bi spadali S. Samca »Partizanski spomini gledaliških popotnikov« (ki pripovedujejo o delovanju kulturne skupine X. ljubljanske udarne bri- gade), nadalje R. Brenčiča »Spomini na mariborsko gledališče 1922—1941«, J. Glazerja »Spomini na slovenske gledališke predstave v Mariboru pred prvo svetovno vojno« itd. In pričevanja pisem? Zelo pomemben prispevek k poznavanju Linhartovega duševnega profila so njegova pisma gornjelužiškemu preroditelju Karlu Gottlobu Antonu, ki so hkrati tudi »naša prva izrazita slavistična korespondenca« (A. Gspan); pretresljiva so pisma bolnega igralca Josipa Pluta; troje pisem Juša Kozaka ob pripravah na uprizoritev njegove Balade o ulici zelo slikovito razkriva pisateljev značaj, njegovo ten-kovestnost, občutljivost in posluh za prvinske lastnosti literarnega dela; v objavljenih odlomkih pisem (ženi) se lepo zrcali tudi osebnost F. Albrehta; prav posebej dragocena pa so pisma dramatika S. Gruma uredniku Ljubljanskega zvona F. Albrehtu (zanimiva so zlasti zato, ker so iz obdobja med nastankom drame Dogodek v mestu Gogi in njeno krstno predstavo). Precej prostora je v Dokumentih odmerjeno tudi stikom slovenskega gledališča z gledališko kulturo drugih jugoslovanskih narodov, pri čemer se mi zdi potrebno opozoriti zlasti na tele sestavke: D. Kibernetika in učni proces Kibernetika, katere naloga je re-itVan^e sPlc,šnih problemov biolo-5-eVtellnične in socialne narave, so-ui brez dvoma, med najmlajše in naj zanimivejše znanstvene napoge. nŽS? pokojni Norber Wiener U834—iy64), matematik in paliglot, ki je leta 1948 napisal svetovno znano oelo »Kibernetika ali nadzor in sporazumevanje pri živalih in strojih«. ■Poslej se je ta znanstvena panoga razvijala tako hitro in tako uspešno J^ot še nobena znanost doslej. Nastaja je obsežna strokovna literatura in so skonstruirani izredno zapleteni stroji, ki svojo dejavnostjo ter zmogljivostjo presenečajo celo svoje ^reatorje v tolikšni meri, da jim ti e pravijo zaman »elektronski mož-sam«, očitnemu tehničnemu na-le-t- U- na Podroeju elektronike pa ni. edin9 področje kibernetične ln?n°sti‘ Reakcije živih bitij teme-siRt namreč na zelo kompliciranem resi i u. .si§5nalizacije in avtomatične zaradi česar mora kiber-razvozlati številne dokaj za-rJnir!ne fiziološke pojave, ki se do-sepaJ(! X.živiil organizmih.- Zato po-ludi v področja drugih znano-Psihi-?» v filologijo, ‘nevrologijo, Onci,rii°» psihofiziologijo (zlasti hoip^Tfn^a’ mišljenja in govora), psi-ko t i0’, ieiekomunikaeijsko tehni-losiir? • ko izdelave robotov, fono-“d., ter se obilno okorišča z mi. OVimi znanstvenimi ugotovitva- deiovn3? svojega širokega področja rabnJin;,a.*n izredne praktične upo-We„n°Stl kibernetika potrkaja hi o e??. Vrata- pedagogike. Pomisli-hje T. ° na uvedbo strojev za uče-tičnih delajo na. podlagi kiberne-Veku naeel ter omogočajo člo-osebm UsPešnejšo učenje ob večji vanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj odločil za prevod nemškega avtorja Gerharda Meyerja »Kybernetik und Unter-riehtsprozess« (v prevodu: KIBERNETIKA I NASTAVNI PROCES«); delo je izšlo v Berlinu leta 1965 in vsebuje vsa bistvena znanstvena dognanja s tega področja z oktobrom 1964 vred. Zato je prevajalec s svojimi opombami opozoril na nekatere važnejše izsledke, ki so se na področju kibernetike pojavili po tem datumu do tiskanja prevoda. Delo, ki ga je avtor namenil učiteljem in študentom na zavodih za usposabljanje bodočega pedagoškega kadra, je strogo metodično razdeljeno na tri temeljna poglavja in več pododdelkov. V prvem poglavju daje pisec definicijo pojma »kibernetika«, našteje njene veje ter razloži metode njenega dela. Drugo poglavje govori o vlogi kibenetike v učnem procesu, zadnje poglavje pa je posvečeno medsebojnemu odnosu med pedagogiko in kibernetiko. Delo, ki končuje obsežno bibliografijo strokovnih del napisanih v angleščini, nemščini, ruščini in drugih jezikih, je ilustrirano s številnim,! skicami, shemami in fotografijami. Ker je knjga Gerharda Meyerja »KIBERNETIKA I NASTAVNI PRO- — Kekič, Z.: Kibernetika. Zagreb, Privreda, 1962. (Str.153). — Lysaught, J. P. — C. M. Wil-liams: Uvod u programirana nasta-vu. Zagreb, Skolska knjiga, 1966. (Str. 99). — Mužič, V.: Programirana na-stava. Zagreb, Skolska knjiga, 1968. (Str. 181). — Pfeifer, J.: Tajna ljudskog mozga. Zagreb, Naprijed, 1963. (Str. 280). — Rovenski, Z. — A. Ujomov — E. Ujomova: Stroj in misel. Kratek oris kibernetike. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1964. (Str. 137). — Wiener, N.: Kibernetika i društvo. Ljudska upotreba ljudskih biča- Beograd, Nolit, 1964. (Str. 244). VIATOR Moravca »Novejše repertoarne vezi med Zagrebom in Ljubljano«, S. Ba-tušiča: »Stjepan Miletič in Slovenci« in N. Gavriloviča: »Slovenska gledališča na Sterijinem pozorju 1956—1967«. V posameznih zvezkih lahko najdemo tudi prispevke D. Cvetka — npr. o začetkih slovenske odrske glasbe — in F. Brenka »Prispevek k zgodovini slovenskega in jugoslovanskega filma do 9. maja 1945«. Vsekakor je prav, da je v Dokumentih objavljen tudi Samčev med vojno nastali libreto rz opero v enem dejanju »Partizanka Anka« (glasbo naj bi napisal R. Simoniti, toda ostalo je le pri začetkih). Zelfc tehtnega vprašanja se je lotil F. Koblar v obširni razpravi »Zgodovinski oris vzgoje za slovensko gledališko umetnost«. Slovensko gledališko izobraževanje je od časov Dramatičnega društva do danes prehodilo »težko in nestanovitno pot«, toda uspehov pri vzgoji novih generacij gledaliških igralcev v nobenem primeru ne bi bilo mogoče zanikati. S tem, kar sem doslej zapisal, sem samo približno opozoril na bogato in raznovrstno vsebino enajstih zvezkov Dokumentov in omenil le nekatere najpomembnejše prispevke. Ker pa je zadnji (12.) zvezek posvečen samo Cankarju, se mi zdi povsem upravičeno ta zvezek obravnavati posebej. Dvanajsti zvezek, ki predstavlja dramatsko-gledališko problematiko v zvezi s Cankarjem, zgovorno priča, da tako zaokroženo gradivo lahko omogoči popolnejši vpogled v obravnavano snov. Izčrpni prikazi uprizarjanja Cankarjevih dramskih del na posameznih odrih. (B. Hartman: Dramatik Ivan Cankar v Mariboru, F. Gradišnik: Cankarjeva dela v Celju, B. Moravec; Cankarjeve drame v Trstu itd.) dokazujejo ne le popularnost, marveč tudi nepogrešljivost Cankarjeve dramatike pri kakršnikoli zasnovi slovenske gledališke ustvarjalnosti. Precejšnja pomanjkljivost tega zvezka Dokumentov pa je, da se je le preveč omejil na gradivo in da ni objavljenih tudi nekaj sintetičnih pogledov na Cankarjevo dramatiko, na njegov vpliv na slovensko dramatiko in gledališki razvoj itd. Zelo koristno je, da je v tej posebni številki F. Dobrovoljc objavil nadaljevanje svoje bibliografije literature o Cankarjevi dramatiki (od 1960 do septembra 1968) in isto velja tudi za Moravčev pregled uprizoritev »Cankarjevih dram v slovenskih gledališčih«. Izhajanje DOKUMENTOV SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA, ki razkrivajo bogastvo naše gledališke kulture, prav gotovo lahko označimo kot pomembno kulturno dejanje, ki zasluži vsestransko pozornost in večjo odmevnost v javnosti. * Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, I.—XII. (1964—1968); uredila Mirko Mahnič in Dušan Moravec. G. KOCIJAN Aleksander Ivanovič Laktionov: »Pismo s fronte« — olje Moskva, Tretjakovska galerija 1947, Razpisna komisija OSNOVNE SOLE BAKOVCI r a z p i s u je prosto delovno mesto UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK za določen čas od 1. 3. do 20. 6. 1969 1 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Svet moderne umetnosti (30) Ne bo odveč, če mimogrede 11 nečesa, kar bi lahko poimeno- nji in na tleh je samo dopolnilo bo petih do petnajstih let. Pov- navedemo, da je Amerika soraz- vali kot ameriško umetnost (ra- otopelosti ženske, ki bi si v svoji sod je ta struja dobila pečat urad- r^En^Emerno pozno ustvarila svojo umet- zumljivo je, da ne gre beseda o otrdelosti in bržčas tudi osamelo- ne struje. Kakor je socialistična CEb« (i(a strani) izrazito_stroKovno_, . ‘ , __ __ _ _v ,, ______t_i,«*«!- a-t: loV,!™ r,r. delo, priporočamo vedoželjnemu bralcu, da se zaradi boljšega razumevanja navedene problematike po-služi še tele strokovne literature: — Gončarenko, M. N.: Kibernetika u vojsei. Beograd, Vojnoizdavač-ki zavod, 1966. (Str. 413). — Jacker, C.: Človek, spomin in stroji. Uvod v kibernetiko. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1966. (Str. 128). nost in da se ne more ponašati predkolumbijski umetnosti!). Šele sti hotela dati vsaj nekaj tola-s tako tradicijo, kot jo ima Evro- v XX. stoletju se pokažejo zna- žilnega lišpa in samoprevare. Tu miselnost lahko odmevala po svetu, pa socialistični realizem ni ŠfeliŠiV karakteristik Ijivec-, -cionalnei®° izrabo razpbiož-liastaf; easa- Vsekakor smo že priža Peda-ivci3 u nove ilianstvene veje — V drS^?! .kibernetike, saj bo le-ta bčeni Manie načine poučevanja in n. vnesi-------- •• ne šn?oVnesla marsikatere pomemb-nioppi eaiembe. Mimo tega pa ne bo sti ne j!ob.en prosvetni delavec, zla-izboli5-,'^tI’ ki stremi k nenehnemu skegi ^sedanjega načina šol-^uiočimla' 2 namenom, da bi pou-kar na?i,p,<2da®ogorn to problematiko J°°lj približal, se je Jugoslo- KOVe pa. Taka ugotovitev opozorja, da menja osamosvojitvenih poizku- seže realistično opazovanje preko mogel v svoji tendenčno-didaktič- pa. Taka ugotovitev opozarja, da sov, čeprav kot pobudni odsevi faktografije, Albright poseže v ni vsebini najti spontanega od- pa najsi se nove struje pojavljajo evropskih strujanj in osebnosti. notranji svet, tudi poudari zgroz- meva. Italijanski slikar Renato lahko tradicija ugodno vpliva na Tako v Združenih državah. ijivo bridko resnico in ustvarja Gutsson je bil po drugi svetovni životvornost umetniškega ozračja, Amerike ni ne nekega trdnega značilno vzdušje, ki sivo in mrač- vojni v slikarstvu zelo uspel pred- v opreki s poprejšnjimi. Koloni- umetniškega središča, kot je npr. no deluje na gledalca. stavnik socialističnega realizma, zatorji in priseljenci niso ustvari- Pariz, kot je bil Munchen ali Fi- Med realističnimi pojavi XX. čeprav revolucionarnega mišlje- rence, tudi o enovitejših pojavih, stoletja je treba navesti tudi edi- nja, pa se m hotel podrediti na- ki bi jih lahko poimenovali kot no strujo — socialistični reali- turahsticm fotografiji, strujo, bi ne mogli govoriti, pred- zem. Po oktobrski revoluciji se je ■r - t v Sovjetski zvezi zvrstilo nekaj struj — naj omenimo samo konstruktivizem — ko je 1934 popolnoma prevladal socialistični realizem kot edina struja v književnosti, glasbi in upodabljajoči Knjige vaaniraf Feusi — »Mala filmska Jhriiskj ZaPozneli zapis o »Mali * °5Urr> 'Ia,clWci- želi opozoriti na Jasotn ’ 1? ie že pred dobršnim Jzidu ni Prosvetni servis, ob » ,1o « deležna pozornosti, kot Sijoči ,oiažlla’ zato naj velja pri-tistim Predvsem kot opozori- žeie ...dcrteljem, ki se ukvarjajo ali tudi Z1.„,.?.r:lati s filmsko vzgojo, pa n°bo home1™ šolarjem, ki bi z res-do. v tek spoznati filmsko abece-btcti ^Sinalu je knjižica izšla JMVentut^ leti v ziiriški založbi Pro ^dsti ivn„J?a Pobudo švicarske skup-Vadittcoi, .na ln fUm- »Malo filmsko avtorip«T. Pravzaprav pisalo več “■Clovej, : Paul Hasier je napisal stvo., na)de novo izrazno sred- tSran’ fnJdsef Binzegger »Nastaja ®Pr«govoHr'T° filmskem jeziku je Jek je Josef Feusi, Vitko Mu-'a do rfjJPjval »tPot od producen-?,a »Mi Ignatia Bentele film«. Brošura šteje 82 Jato lijvkoštevati pa je treba bo-Jjžko sno7Vn° gradivo, tako da ni in v da so avtorji zsošče- dali vse 1 P° tr e b n e j š i h obrisih po-Jbecedr, kar sodi v filmsko Ji bi A .razumljivo je, da vsakdo, dastanv,, s,.. spoznati nadrobnosti o d filmpi-iK.,3' o filmskem jeziku, 1113 itd tehnikah, o zvrsteh fil-Smpajj' ,e bo segel po tej brošuri, delo. p-l1 bo 'poiskal zahtevnejše Pravna pa 3® zato dokaj pri- vrednS*!°lsko rabo in prav v tem Vfidnice« st Povoda »Male fUmske vsem pa lahko govorimo o posa- - 0~--:----------------= ----- meznih, izoliranih umetnikih, o posameznih osebnostih. Spričo tega je razumljivo, da je slogovni izraz ameriškega slikarstva, kiparstva, ji grafike dokaj* raznoter in _ ____ w_____ ____________ včasjijl sočasen. Šele s pop-artom umetnostir Izhodiščna* zahteva" je zadobi ameriška umetnost samo- postala, da mora biti umetnost svoj pečat, čeravno že v abstrakt- konkretna, vsakomur razumljiva ni smeri zaznamujejo ob evrop- in dostopna, osnovana na princi-skih vrstnikih vidne dosežke. pu strogo realističnega opazovanja Ne kaže pa zanemariti ameri- in podajanja, poudariti pa mora ški občutek za stvarno, realno, ne- socialistično idejnost. Prežema naj posredno, kar se odraža pri ne- jo optimizem. Glede tematike sle-| katerih realističnih umetnikih, dijo umetniki socialističnega rea-Bržcas se tu odraža tudi vpliv lizma revolucionarni vsebini Ok-sedme umetnosti v smislu: film- tobra in upodabljajo revolucio-ska slika je odraz objektivne narne voditelje, ali pa segajo po stvarnosti. Vendar pri slikah Iva- sedanji vsebini in z zanosom fak-na Le Lorrainea Albrighta (rojen tografsko prikazujejo zidanje to-1897) ne bi mogli reči, da gre varn, kolhozno delo, srečna lica zgolj za fotografsko reproducira- udarnikov in njihovo delo v ru-nje, kar naj ponazori slika v olju darskih bazenih ipd. Tu ni mesta »V Svetu, kamor je prišla duša z za individualizem, še manj za imenom Ida«. Že naslov opozar- umetniške deformacije fotograf-ja, da ne gre zgolj za ženo pred ske stvarnosti. Socialistični reali- ogledalom, tako čestim motivom zem naglaša tisto, kar je tipično, Slika v olju Aleksandra Iva-raznih stoletij. Chicaški slikar, ki kolektivno, socialistične tendence noviča Laktionova »Pismo s fronte« daje vso tipiko takega slikanja. Laktionov (rojen 1910) je podal skupino oseb, ki z nasmejanimi obrazi spremlja pismo, ki je prispelo s fronte. Slika je izdelana s tisto natančnostjo, kjer je že mogoče govoriti o fotografski A. P. Kibalnikov: Majakovski, 1956 Ivan Albright: »V svetu, kamor je prišla duša z imenom Ida« 1927—1930, Umetniški inštitut v Chicagu je poleg ameriških šol obiskoval dajejo prednost didaktični učin-tudi evropske, je ustvarjal dokaj kovitosti in propagandno-poučni počasi — navedeno sliko kar od vsebini. Posredi so tudi teoretična leta 1927 do 1930. Nekdanji ana- določila, ki dajejo struji povsem tomski risar je ohranil še marši- določene zahteve, kaj iz poprejšnjega poklica. Sli- Socialistični realizem je obve-ka prikazuje realistično podobo Ijal v Sovjetski zvezi od navede-sedeče žene, ki ji je odcvetela mla- nega časa brez bistvenih spre- izdelanosti. dost. Sedeča na stolu, z ogledalom memb. Po drugi svetovni vojni Kip A. P. Kibalnikova daje Y roki. si skuša pomladiti videz, pa se je ta struja odrazila tudi v portret Vladimira Majakovskega toda testene in nagubane noge. Bolgariji. Nemški demokratični tako, da umetnik povsem reali- v Ro- stično sledi zunanjemu izgledu mu vdahne toda testene in nagubane noge, Bolgariji, Nemški demol Kp.va« r°ke . naličen obraz dajejo kljub republiki, na Madžarskem, . „„ ______ . lišpanju podobo ginevajočega bit- muniji, na Poljskem, v Češkoslo- znanega pesnika in olje ja, nečesa, kar je podvrženo raz- vaški, Jugoslaviji ter Albaniji, nekaj viharnega. (Nadaljevanje sledi) krajanju. Nered okoli nje na skri- kjer je prevladala nekako za d med šolskim letom. Ureja uredniški odbor. odgo. < >vorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana. < J Poljanska 6-II. telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Na- < Jzorjeva 1, telefon 22-9.84. < Poštni predal: 355-VII. J Letna naročnina: 12 din za po-J > sameznike. za šole in druge usta- < Jnove 30 din. < Štev. tek. računa: 501-8-26-1. < Tiska CZP Ljudska pravica. J ■■■■■■■■■■■■■ 'n £ ‘ KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA 1*! JSčl ■dl:. 'A. Nagrajuje vašo odločitev za namensko varčevanje z ugodnimi posojili. Stanovanjsko posojilo lahko dobe občani in pravne osebe, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo stanovanjska sredstva za določen čas ali vplačajo ta sredstva v kreditni sklad banke. Posebno ugodnih obrestnih mer so deležni lastniki vezanih deviznih računov. Za navadne in vezane hranilne vloge daje Kreditna banka in hranilnica Ljubljana najvišje obresti! Poleg tega sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog, namenski varčevalci in lastniki vezanih deviznih računov pri vseh nagradnih žrebanjih, ki jih prireja Kreditna banka in hranilnica Ljubljana vsake štiri mesece;-Naslednje nagradno žrebanje bo v mesecu maju, ko b& razdeljenih 250 lepih nagrad, med njimi tudi dva avtomobila, fiat 124 ter fiat 850. ! Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, zaupno in pod najugodnejšimi pogoji. Vprašanja in odgovori J Popravek V razpisu predšolske usta- s rove Lendava, objavljenem v j drugi številki Prosvetnega de- • lavca (30. januarja 1969) je na- ■ stala tiskovna napaka. Za od- j deiek Dobrovnik razpisuje ■ iredšolska ustanova Lendava j delovni mesti vzgojiteljic, Š VZG in ne enega, kot je bilo j napak objavljeno. (Prednost ; majo kandidatke, ki vsaj pa-■ sivno obvladajo madžarščino.) ■ Ustanovo in bralce prosimo, da • nam napako oproste. Zbor delovne skupnosti osnovne šole Lucijana Bratko-viča-Bratuša, Renče razpisuje prosti delovni mesti: — učitelja matematike, PRU, za nedoločen čas — učitelja biologije in kemije, PRU, za določen čas od 10. 3. do 30. 6. 1.1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. lll!!l!!:!!!!!!!K!!!ll'!lllli!llll!illl!l!li!!llll!!!lll!l!!ll!!ll!!!!!!ll!!:!^!!!!ll!ll!iil|lli!llli!!l|!l!lll!l|!!!l!!!!lll|!|!|i!l!:i!!;!il|||||![!l|ll||l!!|l!l||!|||!J!;i!|||||i|!||||||;||||;j[i!l!||||||||||||!!!l!!||^ Razpisna komisija posebne osnovne šole Ravne na Koroškem 1 razpisuje delovno mesto B RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled- 1 nje pogoje: — da ima višjo ali visoka izobrazbo defektološke smeri, — da ima najmanj 5 let pedagoške prakse na posebni 1 osnovni šoli. & g Kandidati naj pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in J dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva -1 razpisa. ■ 1 vrtičkarji m W m PROSVETNI DELAVCI Vsebina »Mojega malega sveta« vam bo pomagala popestriti pouk... Priporočite UČENCEM, DIJAKOM revijo »Moj mali svet«, ki jim lahko n? samo pomaga pri učenju, temveč jim tudi širi obzorje »malega sveta«, v katerem živijo... ...Zelo malo ljudi ve, katere Živali.so primerne za vzgojo v domovih. Ljudje, ki ljubijo - naravo, si znova in znova skušajo pridobiti ljubezen ...raz-ličnih živali, vendar doživljajo neuspehe.vfh to samo zato, ker nimajo pravih prijemov iti kep ne izberejo primernih živali. Torej, kaj si pravzaprav želite? Prinesti v svoj dom pristen košček narave, ki vas bd spominjaf, da svet ni sestavljen samo iz asfalta, betona ih električnih žic? Ali pa morda želite okrasiti nekaj kvadratnih decimetrov svojega bivališča s predmetom, ki ni neposreden izdelek človeške roke? •• Naročite na »ČP KMEČKI GLAS«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4, p. p. 47, •.LV l / Vprašanje: M. G. iz Gabrovke pri Litiji sprašuje, koliko znaša učna obveznost učiteljice, ker je na njihovi šoli določena 24 tu- tedensko, medtem ko imajo njene kolegice, ki tudi poučujejo isti razred, 22-urno tedensko učno obveznost in 2 honorarni uri. Zanima jo še, če se razredništvo šteje k učni obveznosti, ali se mogoče pla-čufe posebej? Odgovor: Učna obveznost učiteljev za razredni pouk je toliko učnih ur, kolikor jih določa predmetnik, vendar ne več kakor 24 ur na teden. Učna obveznost učiteljev za predmetni pouk je tedensko 22 ur, ki pa jo lahko svet osnovne šole v okviru delovne obveznosti poveča ali zmanjša posameznim učiteljem za predmetni pouk za največ dve uri tedensko. Tako določa 70. člen zakona o osnovni šoli (Ur. i. SRS, št. 9/68 — prečiščeno besedilo). Iz tega določila je razvidno, da je učna obveznost po zakonu določena za učitelje razrednega pouka največ do 24 ur tedensko in tudi, da so možne razlike učne obveznosti med posameznimi šolami, saj je učna obveznost odvisna od predmetnika. Redna učna obveznost je torej do največ 24 ur tedensko in šele ure nad to učno obveznostjo je možno smatrati za nadurno delo. Po 79. členu TZDR določa osnove in merila delovna skupnost v statutu, podrobneje pa so urejena v pravilniku. Izhodišča za osnove navaja 80. člen TZDR. med katerimi je tudi vrsta delovnih nalog, ki jih ima delavec na delovnem mestu (npr. pouk in z njim zvezane proste naloge, razredništvo in podobno). Delovna skupnost bi morala zato v svojem pravilniku predvideti tudi vrednotenje dela, ki. ga ima razrednik, ter tudi za to delo določiti merila za delitev osebnega dohodka. Razredništvo pa ne šteje v učno obveznost, temveč v drugo delo v Okviru delovne obveznosti (42 ur tedensko). tj. čas. za priprave, razredništvo, skrb za knjižnico itd., kakor to določa 71. člen zakona o osnovni šoli. Vprašanje: Osnovna šola navaja, da le absolvent filozofske fakultete opravil diplomo iz enega jezika, ki ga poučuje na šoU, iz drugega jezika pa ima samo del izpitov, pa ga na šoli ne poučuje. Zanima jo, če Zanj veljajo določila glede strokovnih izpitov in ali mu sme svet šole določiti rok za polaganje strokovnega izpita po opravljeni diplomi? Odgovor: : Absolvent filozofske fakultete, k: ima diplomo iz enega jezika, ki ga poučuje, ima torej po 60.; členu zakona o osnovni šol: predpisano splošno pedagoško; in vy--okovno izobrazbo in zato zanj Veljajo tudi določila o strokovnih izpitih, tj. -.a pridobi pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojnega izobraževalnega dela, mora pa ga opraviti najpozneje v petih letih opravljanja takega dela. Razumljivo je, da sme svet šole takemu delavcu določiti rok v okviru zakonskega roka, v katerem mora opraviti strokovni izpit. Vprašanje: Na seji TIS je bilo rečeno, da dobijo vse šole enake zneske za pedagoške ure predmetnega pouka ne glede na to, kdo poučuje na predmetni stopnji, ali učitelj, predmetni Učitelj ali profesor. Nekateri menijo. da naj bi zato imel profesor enake prejemke kot predmetni učitelj, ker oba poučujeta na enaki stopnji. Zato sprašuje osnovna šola, če velja sklep izvršnega sveta Slovenije glede poprečnih mesečnih prejemkov profesorjev, če ti poučujejo na osnovni šoU aU na srednji šoU? Sklep °ižvršnega sveta Slovenije glede.-poprečnih, prejemkov prosvetnih delavcev velja glede financiranja - dejavnosti šole v tistem delu, ko gre za 'višino sklada osebnih dohodkov. Toda vsaka delovna skupnost v svojem splošhem aktu (statut, , pravilnik) samostojno določa osnove in merila, oo katerih so delovni ljudje deležni . dela sredstev za. zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb. Izhodišča za te osnove pa so zlasti: vrsta delovnih nalog ki jih ima delavec na delovnem mestu, zahtevnost nalog, možnosti za dešo itd. (glej 80. člen TZDR). Sklepi TIS se torej nanašajo na financiranje šole in določanje višine sklada . za osebne dohodke, ne morejo pa se uporabiti že za konkretno delitev osebnih dohodkov za posamezne-delavce, temveč še morajo deUti ta sredstva skladno z določili splošnih aktov delovne organizacije in seveda v okviru sredstev,/ki jih za svoje delo prejme šola. ■* Vpr&šsnJ©! Osnovna š'ola Majde Vrhovnik iz Ljubljane navaja, da je prosvetna delavka odpovedala delovno razmerje in ji le-to preneha 30. 4. 1969. Zanima jih, če tej delavki pripada letni dopust in koliko? Odgovor: Po določilih 63. člena TZDR ima delavec pravico in tudi mora Izrabiti letni dopust, delovna skupnost pa je dolžna, da mu to omogoči. Delovna skupnost ne sme da*' delavcu denarnega nadomestUa namesto letnega dopusta. Delavec, ki je izpolnil pogoj za pridobitev letnega dopusta, ga lahko izrabi v vsakem koledarskem letu, n-e glede na to, koliko časa je bil v posameznem koledarskem letu na delu. Pravico -do letnega dopusta ima tudi delavec, ki mu delo preneha v začetku koledarskega leta. Delavec, ki mu je prenehalo delo na enega od načinov, naštetih v 5. odstavku citiranega člena, trna pravico izrabiti letni dopust pri tisti delovni organizaciji, pri kateri mu je delo prenehalo. Iz povedanega torej sledi, da ima delavka pravico, da v vasi delovni organizaciji izrabi letni dopust in to do konca odpovednega roka oziroma razrešitve. Koliko dni letnega dopusta pa pripada tej delavki, je odvisno od določil vašega statuta oziroma pravilnika o delovnih razmerjih, v katerem ste glede na določila 67. člena TZDR bili dolžni postaviti merila za odmero višine dopusta glede na delovne pogoje, delovno dobo, uspehe delavca in posebne socialne razmere, in sicer v okviru zakonske nortrve (glej 65. člen TZDR). tj. najmanj 14 in največ 30 delovnih dni. Vprašanje: Osnovna šola Polhov Gradec sprašuje, če pripada letni dopust prosvetnim delavcem, ki imajo pedagoško izobrazbo oziroma je nimajo, pa so sprcieti na delo za določen čas od 1. 9. 1968 do 30. 6. 1969. in ali je možno na kakršen koli način tem delavcem izplačati nadomestilo za letni dopust? Odgovor: . Q tem sli imajo delavci, sprejeti za -dO' s';m tas. pravico' do letnega dopuste, »em dal odgovor že v fi. številk; -Prosvetnega delavca« z dne 27. 3. 1968, vendar glede na od- maknjenost ponovno odgovarjam. Po določilih 64. člena TZDR imajo tudi delavci, ki stopijo na delo za določen čas, da opravljajo sezonska dela, po samem zakonu pravico do letnega dopusta, če tako delo traja najmanj 6 mesecev nepretrgano, in sicer najmanj en dan letnega dopusta za vsak mesec nepretrganega dela in jim pripadajo tudi vse pravice, ki jih ima delavec za časa izrabe letnega dopusta. Toda z ozirom na to, da je zakon izrecno določil, da gre letni dopust le delavcem, ki opravljajo sezonska dela, je jasno, da delavcem, ki stopijo na delo za določen čas za opravljanje drugih del (glej člen 26 TZDR) in ne sezonskih del, nimajo pravice do letnega dopusta po samem zakonu, če nimajo najmanj 11 mesecev neprekinjenega dela. Po določilih 63. člena TZDR pa delovna skupnost ne sme dati delavcu, ki sicer ima pravico do letnega dopusta, denarnega nadomestila namesto letnega dopusta, ker jo sicer zadene sankcija za prekršek po 16. točki, 1. odstavku 144. člena TZDR. Iz tega pa je jasno, da delavcem, sprejetim za določen čas — v našem primeru za deset mesecev — prav tako ni dopustno plačilo letnega dopusta, če je že plačilo letnega dopusta tistim delavcem, ki imajo pravico do njega, protizakonito. Vprašanje: Osnovna šola sprašuje, ali je možno sprejeti za določen čas učitelja ali študenta, in sicer ne za deset, temveč za enajst mesecev? Odgovor: Po pojasnilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 61-16/68, z dne 7. 2. 1968 k zakonu o osnovni šoli in zakonu o srednjem šolstvu, je jasno rečeno, da osebe, ki niso usposobljene za pedagoško delo na šolah, lahkp sprejmejo šole le za določen čaš, praktično torej za deset mesecev, in sicer od 1. 9. do 36. 6. in morajo razpis za to delovno mesto ponavljati vsako leto, dokler ne zasede delovnega mesta delavec, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Isto bo torej veljalo tudi za orosvetnega delavca (učitelja)-, če ne izpolnjuje pogojev razpisa (je npr. učitelj, v razpisu pa se zahteva predmetni učitelj). Po določilu 23. člena TZDR (glej spremembo tega člena v Ur. 1. SFRJ, št. 26/68) pa mora delavec izpolnjevati razpisne pogoje, da , ga je rrmgope sprejeti na delo za nedoločen čas. Le v primeru, če se na razpis ne prijavijo kandidati ali se prijavijo kandidati; ki ne Izpolnjujejo pogojev iz razpisa, lahko orggn, kj je določen' za izbiro kandidata, sklene, da se razpis ponovi, ali da bo na delovno mesto začasno sprejel delavca, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisa.^ V takem primeru pa ga sme sprejeti le na delo za določen čas. dokler ne sprejme drugega po razpisu, vendar naj dalj za eno leto. Po TZDR je torej dopustno sprejeti delavca za določen čas najdalj za eno leto v citiranem primeru. Ker pa financerji osnovnih šol (TIS) upoštevajo pojasnilo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, dajejo šolam sredstva za osebne dohodke verjetno za delo oseb za določen čas le za deset mesecev. Zato je smotrno, da se tudi šole držijo navedenega pojasnila. Vprašanie: Na osnovni šoli Polhov Gradec poučuje biologijo — kemijo oseba, ki je ing. agronomije, izredno pa študira na PA in bo predvidoma končala ta študij v šolskem letu 1969/70. Na delo je bila sprejta za določen čas do 30. 6. 1969. Sprašuje, če bodo lahko na to delovno mesto ob razpisu izbrali to osebo, čeprav se bo na razpis javil kandidat — predmetni učitelj biologije — kemije? Odgovor: Posebni pogoji so za učitelie v osnovnih in srednjih šolah glede izobrazbe že določeni z zakonom o osnovni šoli (glej člen 60 in 61) in z zakonom o srednjem šolstvu; (glej člen 36 in 37), zato,jih šola ne more za te kadre sama določati (glej 20. člen TZDR). Kandidat za to' delovno mesto, ki ne izpolnjuje splošnih in posebnih pogojev za razpisano delovno mesto. n4 more biti Sprejet na to mesto za nedoločen čas, lahko je sprejet le za določen čas, ‘če se na to delovno mesto ne prijavi nobeden, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, vendar mora šola razpis ponoviti (glej 23. člen TZDR). Če pa bi bila oseba, ki ne izpolnjuje pogojev razpisa, sprejeta na delo, kljub temu, da se je javil kandidat, ki izpolnjuje pogoje razpisa, sta taka izbira in sprejem na dčio neveljavna in preneha takšnemu delavcu delo z dnem, ko se ugotovi, da nima pogojev za delo, ki ga opravlja. Ta ugotovitev namreč pomeni da je nastalo neko dejansko stanje brez izpolnitve zakonito določenih pogojev. Če Se bo torej javil na razpis kandidat, ki izpolnjuje pogoje razpisa, ima prednost pred osebo, ki sedaj poučuje ta predmet in ne izpolnjuje pogojev razpisa. Po vedati je treba še, da ima vsak kandidat pravico do ugovora in do delovnega spora pred sodiščem in da se po 1. odstavku 2. točke 144. člena TZDR kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 5.000 dinarjev za prekršek delovna organizacija in do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije, če odloči, da stopi na delo delavec, ki ne izpolnjuje splošnih in posebnih pogojev po 20. členu TZDR. Vpurašanjc: S. C. iz Pirana sprašuje: 1) ali je lahko član sveta zavoda delavec, ki je imel na dan volitev komaj 2 meseca delovnega staža v kolektivu ter je bil sprejet na delo za določen čas; 2) če je bil potek volitev pravilen, če so bili kandidati za 1 oziroma 2-letno mandatno dobo navedeni skupaj na eni listi brez oznake, za katero mandatno dobo naj bodo voljeni; 3) Če je pravilno, da je volilna komisija sama določa- 'ITPlllIllllllllllMIIIIIIIIlllllllllllIlllili Svet la, kdo je izvoljen za enoletno in kdo za dvoletno mandatno dobo? Odgovor: Po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja (Ur. 1. SFRJ, št. 15/64) se smatrajo za člane delovne skupnosti delovne organizaciie delovni ljudje, ki so v stalnem delovnem razmerju s polnim ali krajšim delovnim časom za določen ali nedoločen čas. Glede na to določilo v 2. členu citiranega zakona lahko voli in je izvoljen v svet zavoda tudi delavec, ki je imel na dan volitev komaj 2 meseca delovnega staža in je sprejet za določen čas. Glede drugega in tretjega vprašanja pa je treba poiasniti, da traja mandatna doba članov delavskega sveta dve leti (glej 9. člen citiranega zakona) in da se je ob uveljavitvi tega zakona, tj. ob pr vil volitvah volilo člane delavskega sveta tako. da je bila za polovico članov določena enoletna in za drugo polovico dvoletna mandatna doba. Pri vsakih nadaljnjih volitvah pa se vsako leto voli polovica članov delavskega sveta, vendar za dvoletno mandatno dobo. Enak postopek velja po določilih 169. člena citiranega zakona tudi za volitve v novih delovnih orgnizacijah, v delovnih organizacijah, ki nastanejo s spojitvijo, razdelitvijo ali izločitvijo posameznih enot delovne organizacije v samostojno delovno organizacijo. Se posebej pa določa zakon? da morajo biti ob takih volitvah posebej označeni kandidati, ki se volijo za dve leti, in posebej kandidati, ki se volijo za eno leto, čeprav so na eni kandidatni listi oziroma na volilnem listku. Prav tako morajo biti kandidati napisani po abecednem redu, ker je izvoljen tisti kandidat ( v primeru, da dva kandidata dobita enako število gla" sov), ki je napisan prvi na volilnem listku (glej 28. in 39. člen. citiranega zakona). Iz povedanega torej sledi, da volitve v svet zavoda niso bile opravljene po zakonitem postopku in jih mora svet razveljaviti dn razpisati nove volitve. Vprašanje: U. V. iz Hrastnika ima polno delovno obveznost 30 ur tedensko kot vzgojiteljica. Bila je na porodniškem dopustu in je sedaj nastopil* delo s skrajšanim delovnim Časom — po 4 ure dnevno poučuje in 1 uro gre z učenci h kosilu. Ali je pravilno določen skrajšani delovni čas* ker niso upoštevane tudi priprav« na delo? Odgovor: Na to vprašanje sem dal že večkrat odgovor, med drugim tudi v 9. številki »Prosvetnega delavca-« z dne 15. 5. 1968 in v 19. številki z dne 20. 11. 1968. Tedenska obveznost vzgojiteljev je 30 ur (ura traia 60 minut) vzgojnega dela z učenci. Razlika na polno delovno obveznost pa znaša 12 ur tedensko, v ta čas spadajo tudi priprave na delo. Praviloma je torej treba sorazmerno skrajšati oba elementa delovnega časa. Toda po določilih 1. odstavka 40. člena TZDR ima delovna skupnost pravico zadržati delavko vsak dan štiri strnjene ure po 60 minut na delu. torej 24 ur tedensko. Ker vam j« delovna organizacija tudi določila tak skrajšani delovni čas in vas razbremenila še 1 ure dela, ko ste vodili učence h kosilu, je tako določen skrajšani delovni čas, v skladu z zakonitimi določili. Vprašanje: B. B. želi vedeti, če se sme polovični delovni čas, tj. 4 ure dnevno, ki gre delavki s skrajšanim delovnim časom po porodu, obračunati po naslednjem izračunu: 4 ure je 240 minut; od tega naj bi porodnica poučevala 3 ure. to ostalo za priprave. Tako bi tedensko poučevala 13,5 ure, za priprav« bi izkoristila 10,5 ure tedensko, Kar je skupaj 24 ur tedensko. Odgovor: Učna obveznost na osnovni Soli znaša za učitelje za razredni pouk naj\več 24 ur na teden, preostali čas do 42-ume tedenske obveznosti Pa odpade na priprave in druge izven-učne aktivnosti (18 ur). Po določilih !. odstavka 40. člena TZDR ima delovna skupnost pravico zadržati tako delavko, vsak dan 4 strnienP lire po 60 minut na delu, torej 24 ur tedensko. Ker ie torej ves izračun v okviru zakonskih določil, je tudi njegova uporaba dopustna. Vprašanje: Vzgojno varstveni zavod v Ljutomeru sprašuje, kako naj uredi v splošnem aktu skrajšani delovni čas za delavke — vzgojiteljice, Ko *c vrnejo s porodniškega dopusta morajo delati 4 ure dnevno, da h« bi kršili zakona. Odgovor: Na to vprašanje sem odgovoril v tolikih številkah Prosvetnega delavca in tudi v današnji številki, vam bo mogoče na osnovi teh odgo* vo-rov sprejeti zakonita določila ° tem v vaših splošnih aktih. Janko Brunet, dipl. pravnik Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA za določen čas (do 30. junija 1969). Pogoj: predmetni učitelj ali profesor. Rok za prijavo ponudb je B dni po objavi razpisa. IllilllllllilliUfi usnovne šole LOŠKI POTOK razpisuje prosti delovni mesti: a) učitelja za določen čas (od 31. marca do 20. junija). b) delovno moč za pol administratorja in pol računovodjo šole (skupaj poln delovni čas) Pogoji: pod a) učitelj ali PRU — matematika; pod b) končana srednja ekonomska šola in obvladanje šolske administracije in računovodstva. Pod b) poskusna doba 3 mesece. Jsebni prejemki po Pravilniku o delitvi OD. Uancvanja ni. Rok prijave do 20. marca. iiiiiiiiiiiiiinii llllllilliiiiinii!!il!|inill!il!!llll|i|i1i||||||llllllllllllllllllllllllllllllllil!!lllll!!lllllllllllll!llllllllllllllllllll!IIIWH lllllll«3