PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 24 PRORAČUNI, REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA Jože Mencinger Številke o »planiranih«, »rebalansiranih« in dejanskih proračunskih tokovih v letih 2009 in 2010 potrjujejo, kar je bilo mogoče pričakovati. »Planiranje« prihodkov je mnogo slabše od »planiranja« odhodkov, številke o prihodkih v sprejetem proračunu so »neodvisne« od dejanskih dogajanj v gospodarstvu, številke o odhodkih pa odražajo dejansko nemoč vlade zaustaviti trošenje v javnem sektorju. Številke tako kažejo, da fiskalne politike pravzaprav nimamo; proračunski prihodki se samodejno prilagajajo gospodarski aktivnosti, odhodki pa proračunski inerciji. Napovedana javnofinančna konsolidacija bo zato slej ko prej prepuščena dogajanjem v gospodarstvu, kar v danih okoliščinah morda sploh ni slabo. Z rebalansi naj bi popravljali »napake«, do katerih prihaja zaradi sprememb gospodarskega stanja. Toda razlike med številkami v proračunih in rebalansih ter dejanskimi tokovi kažejo, da gre tudi pri rebalansih bolj za obred kot za kaj drugega, in potrjujejo oceno o nesposobnosti upoštevati dejansko stanje v gospodarstvu oziroma vplivati na proračunske izdatke. Ugotovljene razlike med proračuni, rebalansi in dejanskimi tokovi postavljajo pod vprašaj tudi smiselnost dvoletnih proračunov in še bolj obilja raznovrstnih srednjeročnih in dolgoročnih strategij. 1. Bomo letos rabili rebalans? Med splošno znane »resnice« o slovenskem gospodarstvu sodijo ugotovitve o najvišjih davkih, ki jih plačujemo, in ki jih takoj zapravimo v ogromnem in zapravljivem javnem sektorju, v katerem nihče nič ne dela. »Resnice« običajno spremljajo trditve »delodajalcev«, da bi povečanje dobičkov ali zmanjšanje izgub, ki bi jih pridobili z znižanjem davkov in prispevkov, z odpravo malic, odpravnin in drugih »neupravičenih« prejemkov zaposlenih in z večjo fleksibilnostjo na trgu dela, uporabili za vlaganje v tehnologijo in prehod na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Temu dodajajo nauke o nujnosti brezkompromisnega varčevanja v javnem sektorju, ki bi ga dosegli z znižanjem plač in števila zaposlenih; oboje bi v zdajšnjih gospodarskih okoliščinah imelo za posledico le poglabljanje in podaljševanje krize ter povečanje brezposelnosti. V »resnice« malone nihče ne dvomi, številk pa ne 25 PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA pogleda1, morda tudi, ker ne potrjujejo »resnic«2 Tokrat nas zanima, kaj se dogaja s proračunom v krizi, ko se zmanjšajo davčne osnove, iz katerih se proračun napaja, in ko se potrebe po denarju, ki naj bi pritekel iz proračuna, povečujejo? Kako se spreminja sestava prihodkov in odhodkov v krizi? Kako realistično je proračunsko napovedovanje prihodkov in odhodkov ter kako dobro je njegovo »popravljanje« z rebalansi? Ima sprejemanje proračunov in njihovih rebalansov bolj obredni kot dejanski pomen? Bomo rebalans proračuna sprejemali tudi letos? Slika 1 Dinamika javnofinančnih prihodkov -20 -10 0 10 20 30 2006 2007 2008 2009 2010 2011 % -15 -10 -5 0 5 10 15 20 2006 2007 2008 2009 2010 2011 % posredni BDP davki neposredni Vir podatkov: Ministrstvo za f inance, Eurostat 1 Omenimo dva pr imera ignor i ranja podatkov. V nedavnem članku v SP Dela o nujnost i » reset i ranja« s lovenske družbe, k i ga je napisalo pet avtor jev, med nj imi t r i je ekonomist i , so bi le malone vse t rd i tve o s lovenskem gospodarstvu spr te s podatki . V č lanku, k i se je ukvar ja l z raz logi za sel i tev proizvodnje iz Bele Kraj ine na Slovaško, so F inance nedavno objavi le tudi tabelo, k i naj b i »dokazovala« preobremenjenost dela z davki pr i nas. Hi t ro lahko ugotovimo, da tabela dokazuje le , da je delo v Sloveni j i obremenjeno manj kot na Slovaškem; razmerje med stroški dela in neto zaslužki je v Sloveni j i n iž je kot na Slovaškem. Po tabel i naj b i b i l i že pr i neto plači 337 evrov na Slovaškem (k i jo v Sloveni j i n i ) stroški na delavca na Slovaškem za 60 odstotkov v iš j i od neto plače, pr i bol j pr imer l j iv i neto plači 547 evrov na Slovaškem in 522 v Sloveni j i je razmerje na Slovaškem 1.72 v Sloveni j i pa 1.63, pr i 688 evr ih na Slovaškem in 700 evr ih pr i nas pa je razmerje med plačo in stroški dela na Slovaškem 1.76, v Sloveni j i pa 1.68. 2 Glej »Manj za uradnike, vojsko in pol ic iste, več za uči te l je , zdravnike, kul turnike in socialo« (GG 428), »Proračunski memorandum, javni dolg in izhod iz kr ize« (GG 431) in »Al i res plačujemo najv iš je davke?« (GG 432) PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 26 Kaj se dogaja in kaj se je v krizi dogajalo z javnofinančnimi prihodki, kaže Slika 1; zgoraj je po kvartalih med 2006/I in 2011/I z medletnimi stopnjami rasti prikazana dinamika javnofinančnih prihodkov, ter prihodkov od posrednih (DDV in trošarine) in neposrednih davkov (davki na dohodek pravnih oseb, dohodnina, prispevki za socialno varnost), spodaj pa dinamiko javnofinančnih prihodkov spremlja dinamika bruto domačega produkta. Slika kaže popoln zlom javnofinančnih prihodkov med drugim kvartalom 2008 in drugim kvartalom 2009; rast prihodkov po 15 odstotkov letno v drugem kvartalu 2008 se je do drugega kvartala 2009 spremenila v enako močno krčenje. Krčenje prihodkov se je nato nadaljevalo do četrtega kvartala lani. Letos javnofinančni prihodki hitro rasejo, kar za prvi kvartal še posebej velja za posredne davke. Izboljševanje potrjujejo tudi aprilski podatki (glej redni del GG!). Skupni javnofinančni prihodki (3353 milijone evrov) so bili v prvem četrtletju letos sicer mnogo nižji od rekordnih v prvem četrtletju 2008 (3893 milijone €), a že višji kot v prvih četrtletjih 2009 (3225 mil. €) in 2010 (3115 mil. €)3. Ali to pomeni, da letos ne bomo imeli rebalansa proračuna? Najbrž ga bomo imeli, a bolj zaradi obredja kot pa zaradi dejanskega približanja planiranih in rebalansiranih prihodkov in odhodkov dejanskim prihodkom in odhodkom. 2. Planirani in dejanski proračunski tokovi Številke o »planiranih«, »rebalansiranih« in dejanskih proračunskih tokovih v letih 2009 in 2010 potrjujejo, kar je bilo mogoče pričakovati. »Planiranje« prihodkov je mnogo slabše od »planiranje« odhodkov; številke v proračunu pa tudi v rebalansu so določene bolj po inerciji kot z upoštevanjem dejanskih dogajanj v gospodarstvu. Številke obenem kažejo, da fiskalne politike pravzaprav sploh nimamo, proračunski prihodki se samodejno prilagajajo gospodarski rasti, odhodki pa proračunski inerciji. Napovedana javnofinančna konsolidacija oziroma zmanjšanje proračunskega primanjkljaja bo zato slej ko prej prepuščeno dogajanjem v gospodarstvu. Slednje morda sploh ni slabo; proračunsko varčevanje in nasilno zmanjševanje proračunskih odhodkov, bi krizo, ki je nedvomno kriza premajhnega povpraševanja, le še poglobilo, brezposelnost pa povečalo. V Tabeli 1 so v milijonih evrov prikazani pomembnejši prihodki in odhodki državnega proračuna v letih 2009 in 2010, kakršni naj bi bili po sprejetih proračunih in njihovih rebalansih ter kakršni so dejansko bili. Dopolnjujejo jih številke o sprejetih proračunih za leti 2011 in 2012. V Tabeli 2 so prihodki in odhodki prikazani kot deleži v bruto domačem produktu v Tabeli 3 pa so prikazane relativne razlike med sprejetim proračunom in rebalansom, sprejetim in dejanskim proračunom, ter rebalansom in dejanskim proračunom. Številke v tabelah pravzaprav ne potrebujejo dodatnih komentarjev; nekaj jih navajamo bolj primeroma. V letu 2009 so bili dejanski prihodki, ki jih je bilo za 7,53 milijarde evrov, 3 Državni proračun ne zajema vseh javnof inančnih pr ihodkov in odhodkov, a je daleč najpomembnejša javna blagajna. 27 PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA kar za šestino manjši od predvidenih v proračunu; ki so bili malone 9 milijard evrov. Kljub izkušnjam in velikemu krčenju BDP in s tem tudi davčnih osnov so prihodki v sprejetem proračunu za leto 2010 ostali nestvarno veliki. Z 8,65 milijarde evrov so bili le za 340 milijonov nižji kakor leto prej, dejanski prihodki pa so se skrčili na 7.08 milijarde evrov. Davčni prihodki sestavljajo več kakor 80 odstotkov prihodkov državnega proračuna. Razlika med predvidenimi in dejanskimi davčnimi prihodki se je z 1,14 milijarde evrov, kakršna je bila v letu 2009, v letu 2010 zmanjšala na slabih 800 milijonov evrov. Velike razlike med predvidenimi in dejanskimi tokovi prihodkov proračuna so v obeh letih nastale pri neposrednih davkih. Prihodki od teh so se v letu 2009 z 2,51 milijarde evrov, predvidenih v proračunu, skrčili na dejanskih 1,78 milijarde evrov, v letu 2010 pa z 1,75 milijarde na 1,35 milijarde evrov predvsem zaradi krčenja davkov na dobiček z 1,17 milijarde na 712 milijonov v letu 2009 in s 725 na 449 milijonov v letu 2010. Pri posrednih davkih so razlike med predvidenimi in dejanskimi tokovi manjše. V letu 2009 se je od predvidenih 4,93 milijard evrov v državni blagajni nabralo 4,59 milijard evrov, to je za 6.81 odstotka manj, v letu 2010 pa od predvidenih 5,07 milijard evrov 4,72 milijard evrov, kar je za 6.87 odstotkov manj denarja. V letu 2009 je k solidnim prihodkom od posrednih davkov največ prispeval dvig trošarin; to je bil edini pomembnejši davek, ki je predvsem z višjimi trošarinami na naftne derivate4 prinesel celo za 22.78 odstotkov več, kakor je predvideval proračun. Sprememba trošarin je bila poleg premikov med plačila obresti doma oziroma v tujini pravzaprav edini resnejši ekonomsko politični ukrep, ki si ga je vlada lahko privoščila brez zamudnega in negotovega spreminjanja ekonomske politike v parlamentu5. Tudi v letu 2010 je bila razlika med predvidenimi (1,50 milijarde) in dejansko pobranimi trošarinami (1,44 milijarde) majhna, le 4.39 odstotna. Napoved o 887 milijonih evrov iz bruseljske blagajne v letu 2009 se je pokazala za precej zgrešeno; v državni proračun je iz proračuna EU priteklo za tretjino manj denarja, le 595 milijonov evrov vanj pa odteklo 439 milijonov evrov. Od še mnogo bolj optimistične napovedi o kar 1155 milijonih evrov v letu 2010 pa je v državno blagajno priteklo 724 milijonov evrov, v nasprotni smeri pa 397 milijone evrov, oziroma 9.37 odstotkov manj. V obeh letih pa je bil saldo prilivov in odlivov pozitiven. Proračunsko »planiranje« odhodkov je precej boljše od proračunskega »planiranja« prihodkov. V letu 2009 so se odhodki z 9,11 milijarde evrov v sprejetem proračunu celo 4 V lada je izkor ist i la padec cen naf te na svetovnem trgu, k i je omogoči l , da zv iša t rošar ino, ne da bi povečala maloprodajne cene bencina in dizelskega ol ja . Vendar bi večj i dv ig t rošar in na dizelsko gor ivo pr ihodke začel postopoma zmanjševat i , če bi se maloprodajne cene dvigni le ned cene v sosednj ih državah. 5 Najbrž je bol j a l i manj oči tno, da v lada v Sloveni j i zaradi popolne zmešnjave med pr isto jnostmi izvršne in zakonodajne oblast i pravzaprav sploh ne more v ladat i . Namesto enostavnih sprememb parametrov v posameznih zakonih, kar b i morala bi t i iz recna in izk l jučna pr istojnost v lade, državni zbor neprestano spreminja komaj nekaj mesecev prej sprejete zakone, j ih »usklajuje« z evropskimi d i rekt ivami in ustvar ja povsem nepregledno in neuporabno zakonodajo. PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 28 povečali na 9,26 milijarde v dejanskem, v letu 2010 pa se je »planiranih« 10,47 milijarde evrov skrčilo na 9,25 milijarde evrov. Med bolj zanesljive sodi proračunsko načrtovanje tekočih odhodkov (plač, prispevkov in materialnih izdatkov) in tudi transferjev. V letu 2009 so bili dejanski transferji (5,31 milijarde) celo za 8.50 odstotka višji od proračunskih (4,90), v letu 2010 pa so bili le za 4.24 odstotka nižji (načrtovani so znašali 5,64 milijarde, dejanski pa 5,40 milijarde evrov). Razlike med načrtovanimi in dejanskimi tokovi so razumljivo velike pri investicijskih odhodkih; v letu 2009 so se skrčili za četrtino (s 595 na 449 milijone evrov), v letu 2010 pa so se prepolovili (s 737 na samo 369 milijonov evrov). Nekoliko manjše so bile razlike pri investicijskih transferjih v letu 2009, ko so se s 699 milijonov evrov skrčili na 648 milijonov, izredno velike pa v letu 2010, ko so se z 933 milijonov skrčili na 560 milijonov evrov. Velika zmanjšanja investicijskih izdatkov in investicijskih transferjev najbrž zadoščajo za trditev, da so parlamentarne razprave o razvojni naravnanosti oz. razvojni ne-naravnanosti proračuna precej nesmiselne. Rezultati »slabega planiranja« prihodkov in »dobrega planiranja« odhodkov se kažejo v proračunskih saldih. V letu 2009 je tako predvideni primanjkljaj z le 125 milijonov evrov narasel na dejanski primanjkljaj 1782 milijonov evrov, v letu 2010 pa se je predvideni primanjkljaj v višini 1826 milijonov zmanjšal na 1738 milijonov evrov. 3. Ne-koristnost rebalansov Z rebalansi naj bi popravljali »napake«, ki naj bi nastale, ker se je gospodarsko stanje bistveno spremenilo. Toda rebalans proračuna (UL RS št. 26), čeprav sprejet v začetku aprila 2009, ko smo bili že globoko v krizi, je predvidene proračunske prihodke znižal le na 8.8 milijarde evrov oziroma za 2.27 odstotka, dejansko pa so se znižali za 16.20 odstotka. Prihodki od neposrednih davkov naj bi se po rebalansu znižali za 13.39 odstotkov, dejansko so se znižali za 28.97 odstotkov. Trošarina je bila pravzaprav edini davek, pri katerem je državi v letu 2009 uspelo povečati davčne prihodke, kar se kaže tudi v rebalansu proračuna za 2009. Po njem naj bi se po rebalansu prihodki od trošarin povečali za 30 odstotkov, dejansko so se povečali za 22 odstotkov. Rebalans proračuna za leto 2010, ki pa je bil sprejet šele julija (UL RS št. 56), je bil stvarnejši kakor leto prej. Z 8.11 milijardami evrov ocenjeni prihodki v rebalansu so bili za 550 milijonov evrov (6.26 odstotkov) manjši od proračunskih, a še za 600 milijonov evrov (6.92 %) večji od dejanskih prihodkov v 2010. Po proračunu za leto 2009 naj bi bili odhodki le za 1,4 % večji od prihodkov, dejansko pa so jih presegali za več kakor 20 odstotkov. Razlike med proračunskimi tokovi, tokovi v rebalansu proračuna in dejanskimi tokovi v 2009 spet razkrivajo »fiskalno« nepripravljenost na gospodarsko krizo. Tako so na primer ob sprejetju rebalansa v aprilu 2009, ko je bila kriza najhujša in so dejanski prihodki strmoglavili, proračunske prihodke zmanjšali le za 29 PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 2,4 %, odhodke pa povečali kar za 8,8 %. Razlike na dejanskimi in z rebalansi predvidenimi tokovi na odhodkovni strani so manjše. Skupni prihodki po rebalansu naj bi bili v letu 2009 za 8.83 odstotkov večji od proračunskih, dejanski so bili za 1.61 odstotkov večji od proračunskih in za 7.21 odstotka manjši od odhodkov v rebalansu. V letu 2010 so odhodki po rebalansu za 5.72 odstotka manjši od odhodkov v proračunu, dejanski pa še za 5.99 odstotkov manjši od odhodkov predvidenih v rebalansu. Rezultat »slabega planiranja« prihodkov in »dobrega planiranja« odhodkov v rebalansu za 2009 je bilo veliko dejansko povečanje proračunskega primanjkljaja v primerjavi s predvidenim v rebalansu; v rebalansu je bil za 2009 predviden primanjkljaj v višini 1134 milijonov evrov in primarni primanjkljaj 789 milijonov evrov. Dejanski primanjkljaj je bil 1,73 milijarde evrov, primarni pa 1,42 milijarde. Rebalans za 2010 kaže na nekoliko več realizma, kar je glede na čas sprejetja razumljivo, ter več simetrije med predvidevanji prihodkov in odhodkov; z rebalansom predvideni prihodki in odhodki so za dobrih oz. slabih 6 % nižji od predvidenih s proračunom, dejanski prihodki so za proračunskimi zaostali za 13,2 %, dejanski odhodki pa za 11,7 %. Koliko je mogoče verjeti proračunskim številkam za letošnje leto in prihodnje leto? Predvideni prihodki za letos so najbrž spet precej previsoki, a kot kaže, bodo dejanski tokovi letos le precej bliže »planiranim«: Tega sicer ne bo mogoče pripisati fiskalni politiki, »zaslužno« bo verjetno oživljanje gospodarstva. Ker naj bi se po napovedih oživljanje nadaljevalo tudi v prihodnje leto, predvideni nižji prihodki v letu 2012 kot letos pravzaprav presenečajo. Nič ne namreč ne kaže, da bi naslednje leto kakšne davke zniževali. Kakorkoli, številk za leto 2012 ne gre jemati prav zares. PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 30 Tabela 1: Proračunski, rebalansni in dejanski prihodki in odhodki proračuna (v milijonih €) Šifra Prihodek oziroma odhodek 2009 2010 2011 2012 proračun rebalans dejansko proračun rebalans dejansko proračun proračun Skupni prihodki 8987 8783 7531 8648 8107 7508 8822 8695 70+71 tekoči prihodki 8079 7882 6918 7470 7037 6769 7768 7608 70 davčni prihodki 7670 7491 6554 7012 6487 6249 7339 7171 700 davki na dohodek in dobiček 2509 2173 1782 1753 1423 1354 1886 1622 7000 dohodnina 1337 1115 1069 1028 980 902 1112 1039 7001 davek na dohodek pravnih oseb 1172 1058 712 725 443 449 774 583 704 domači davki na blago in storitve 4931 5113 4594 5067 4887 4719 5252 5256 7040 davek na dodano vrednost 3365 3251 2838 3062 3058 2941 3166 3268 7042 trošarine 1152 1499 1415 1505 1464 1439 1536 1561 71, 72 nedavčni in kapitalski prihodki 424 411 373 474 572 526 447 464 78 prejeta sredstva iz EU 887 874 595 1155 1038 723 1029 1050 Skupni odhodki 9112 9916 9259 10474 9874 9247 10376 10118 40 tekoči odhodki 2524 2551 2412 2730 2598 2524 2817 2806 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 984 1039 1041 1064 1050 1048 1096 1029 402 izdatki za blago in storitve 961 934 839 895 824 738 864 863 403 plačila domačih obresti 146 241 208 413 382 380 498 554 404 plačila tujih obresti 214 118 118 97 97 97 67 42 41 tekoči transferi 4895 5580 5311 5636 5582 5397 5544 5389 410 subvencije 518 845 537 656 629 552 534 477 411,412 transferi posa- meznikom 1120 1332 1354 1483 1506 1456 1439 1547 413 drugi tekoči domači transferi 3233 3377 3359 3474 3423 3364 3545 3336 42 investicijski odhodki 595 603 449 737 472 369 766 674 43 investicijski transferi 699 730 648 933 809 560 786 783 45 plačila v proračun EU 399 452 439 438 413 397 463 466 Proračunski presežek -125 -1134 -1729 -1826 -1768 -1738 -1554 -1423 Primarni presežek 222 -789 -1417 -1350 -1330 -1306 -1003 -847 V i r : dokument i MF in UL RS 31 PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA Tabela 2 Deleži proračunskih, rebalansnih in dejanskih prihodkov v BDP (v odstotkih BDP) Šifra Prihodek oziroma odhodek 2009 2010 2011 2012 proračun rebalans dejansko proračun rebalans dejansko proračun proračun Skupni prihodki 25.40 24.82 21.28 23.98 22.48 20.82 23.72 22.43 70+71 tekoči prihodki 22.83 22.27 19.55 20.72 19.51 18.77 20.88 19.63 70 davčni prihodki 21.68 21.17 18.52 19.44 17.99 17.33 19.73 18.50 700 davki na dohodek in dobiček 7.09 6.14 5.04 4.86 3.95 3.75 5.07 4.18 7000 dohodnina 3.78 3.15 3.02 2.85 2.72 2.50 2.99 2.68 7001 davek na dohodek pravnih oseb 3.31 2.99 2.01 2.01 1.23 1.24 2.08 1.50 704 domači davki na blago in storitve 13.93 14.45 12.99 14.05 13.55 13.09 14.12 13.56 7040 davek na dodano vrednost 9.51 9.19 8.02 8.49 8.48 8.16 8.51 8.43 7042 trošarine 3.26 4.24 4.00 4.17 4.06 3.99 4.13 4.03 705 davki na mednarodno trgovino 0.41 0.34 0.26 0.29 0.25 0.25 0.30 0.24 71, 72 nedavčni in kapitalski prihodki 1.20 1.16 1.06 1.31 1.58 1.46 1.20 1.20 78 prejeta sredstva iz EU 2.51 2.47 1.68 3.20 2.88 2.01 2.77 2.71 Skupni odhodki 25.75 28.02 26.17 29.04 27.38 25.64 27.89 26.10 40 tekoči odhodki 7.13 7.21 6.82 7.57 7.21 7.00 7.57 7.24 400 plače in drugi izdatki zaposlenim 2.78 2.94 2.94 2.95 2.91 2.91 2.95 2.65 402 izdatki za blago in storitve 2.72 2.64 2.37 2.48 2.28 2.05 2.32 2.23 403 plačila domačih obresti 0.41 0.68 0.59 1.15 1.06 1.05 1.34 1.43 404 plačila tujih obresti 0.60 0.33 0.33 0.27 0.27 0.27 0.18 0.11 41 tekoči transferi 13.83 15.77 15.01 15.63 15.48 14.97 14.90 13.90 410 subvencije 1.46 2.39 1.52 1.82 1.74 1.53 1.44 1.23 411 transferi posa- meznikom 2.93 3.53 3.58 3.79 3.83 3.73 3.58 3.67 413 drugi tekoči domači transferi 9.14 9.54 9.49 9.63 9.49 9.33 9.53 8.61 42 investicijski odhodki 1.68 1.71 1.27 2.04 1.31 1.02 2.06 1.74 43 investicijski transferi 1.98 2.06 1.83 2.59 2.24 1.55 2.11 2.02 45 plačila v proračun EU 1.13 1.28 1.24 1.21 1.14 1.10 1.25 1.20 proračunski presežek -0.35 -3.20 -4.89 -5.06 -4.90 -4.82 -4.18 -3.67 primarni presežek 0.63 -2.23 -4.01 -3.74 -3.69 -3.62 -2.70 -2.19 V i r : Tabela 1 in SURS PRORAČUNI , REBALANSI IN DEJANSKI TOKOVI DENARJA 32 Tabela 3 Relativne razlike med proračuni, rebalansi in dejanskimi tokovi Šifra Prihodek oziroma odhodek 2009 2010 rebalans/ proračun dejansko/ proračun dejansko/ rebalans rebalans/ proračun dejansko/ proračun dejansko/ rebalans Skupni prihodki -2.27 -16.20 -13.93 -6.26 -13.17 -6.92 70+71 tekoči prihodki -2.44 -14.37 -11.92 -5.80 -9.38 -3.58 70 davčni prihodki -2.33 -14.55 -12.22 -7.48 -10.88 -3.39 700 davki na dohodek in dobiček -13.39 -28.97 -15.58 -18.82 -22.79 -3.97 7000 dohodnina -16.63 -19.99 -3.36 -4.68 -12.25 -7.57 7001 davek na dohodek pravnih oseb -9.70 -39.21 -29.51 -38.87 -38.12 0.75 704 domači davki na blago in storitve 3.70 -6.81 -10.51 -3.56 -6.87 -3.32 7040 davek na dodano vrednost -3.40 -15.67 -12.27 -0.12 -3.95 -3.84 7042 trošarine 30.09 22.78 -7.31 -2.72 -4.39 -1.67 71 nedavčni prihodki -4.63 -10.95 -6.32 19.94 13.49 -6.45 72 kapitalski prihodki 33.20 -41.06 -74.26 40.89 -60.11 -101.00 78 prejeta sredstva iz EU -1.47 -32.90 -31.44 -10.12 -37.37 -27.25 Skupni odhodki 8.83 1.61 -7.21 -5.72 -11.72 -5.99 40 tekoči odhodki 1.09 -4.42 -5.51 -4.83 -7.55 -2.72 400 plače in drugi izdatki zapos- lenim 5.59 5.79 0.20 -1.30 -1.50 -0.20 402 izdatki za blago in storitve -2.85 -12.71 -9.85 -7.95 -17.53 -9.58 403 plačila domačih obresti 65.67 43.19 -22.48 -7.62 -8.10 -0.48 404 plačila tujih obresti -44.81 -44.85 -0.03 0.00 -0.01 0.00 41 tekoči transferi 13.98 8.50 -5.48 -0.95 -4.24 -3.29 410 subvencije 63.01 3.70 -59.31 -4.11 -15.87 -11.75 411 transferi posameznikom 20.60 22.46 1.86 1.10 -1.54 -2.63 413 drugi tekoči domači transferi 4.46 3.91 -0.55 -1.48 -3.18 -1.69 414 tekoči transferi v tujino 6.51 3.08 -3.43 2.95 2.98 0.03 42 investicijski odhodki 1.45 -24.54 -25.98 -36.06 -49.95 -13.90 43 investicijski transferi 4.44 -7.32 -11.76 -13.23 -39.96 -26.73 431 inv. transferi neuporabnikom 9.17 -5.47 -14.65 -20.79 -42.67 -21.87 432 inv. transferi uporabnikom 1.54 -8.46 -9.99 -7.69 -37.98 -30.29 45 plačila v proračun EU 13.24 10.05 -3.19 -5.71 -9.37 -3.66 V i r : Tabela 1