Proizvodnja brez sredstev
' Da bl podjetja tahko normal-Do poslovala, potrebujejo razen
osnovnih tudj ustrezajoia obrat-na sredstva. Ta sredstva omo-gočajo preskrbo snrovin ln ma-teriala, neobhodne zaloge go-tovih pro&zvodov In kritje ti-Btega dela sredstev, ki ie v procesu proizvodnje in prometa.
Treba je pripomniti, da zna-ten del takih obratnih sredstev predstavija pravzaprav investi-cijske naložbe. Družba mora za novi objekt vnaprej izdvojiti ne samo dcnarna sredstva za Poslopje, »premo itd., temveč tudi dodatna sredstva za naba-vo novih količjn surovin, gori-Ta in drugega materiala, sred-Btva za vskladiščenje gotovita proizvodov  in  podobno.
To lahko najbolj« vidimo na primeru novih zmogljivosti, ki Jih pušcamo v obrat Da bi no-vozgrajenc naprave lahko dela-le, so potrebna začetna obrat-na sredstva, ki imajo trajcn snačaj vse dotlej, dokler <>b-»toji taka proizvodnja.
Vse to so splošno znana dej-gtva. Toda praksa ^endarle ka-ie, da jih ponekod ne cpoSte-vajo dovolj. Da bomo bolj kon-kretni, bomo vso stvar pojasnili ¦ nekaj  primeri.
Dva primera
Kaflnerija nafte v S&sku bi morala 15. marca letos pnstiti v posknsno proizvodnjo n»ve naprave, Id s» fib zgradill v preteklih lefcih Ui ki 90 Jih H-nansirali   iz   sredstev   splošncga
jnvestic-ijskega sklada. Da bi te rmogljlvosti lahko pravočasno saLele delafl, je moralo Pod-Jetje že nekaj mesecev prej po-»toponva ustvarjatl nstrezne za-logc surovin in materiala bodisl • iem, da je T ta namen jzdva-jalo de4  svoje  proizvodnje, bo-
disi da jih je kupovalo od drn-
gih   organizacij,   deloraa  Pa  jib
Je dobilo  tudj ix avoza.
2e «b koncn prcteklega leta •o imeli na zalogi za ofcrog 300 milfdoao7 dinarjev surovin, kl *a ^h pripravili za predvide-no pnSčanj« y obrat novih imogijivosti. Letoe so v ta oa-men Se nadalje poveoali zaloge.
Z titHt besedo, da bi se pod-Jetje pripravilo . za novo pove-Jano proizvodnjo, do katere bo prišlo po zaslngi končane in-vestioijske izgradnje, je moralo uporabitt znatna obratna sred-gtva za zaloge, ki p» jib je mo-foie ustvani-ti le postopoma In ki predstavljajo neobhodno podlago  za  delo  novih   naprav.
Tnda nndipt.fe ni r.a ta na-men zahtevalo pravo^asno nl-kakršnih novih »bratnih sred-•tev. Postavlja se vprašanje, kakšne konkretne posledice je lmel tak njihov način poslo-vanja.
Podjetje je ostalo dolžno svo-tfm dftbaviteljem, v j>ivi vrstl »Naftaplinu« v Zagrebu, ki cksploatira Jiafto in dobavlja tafuierijam sutovo nafto. Treb»
Je pripomniti, da »Naftaplin« izro^a skoraj cclotno svojo pro-lzvodnj« raflneriji v Sisku in da je torcj za njcgovo poslo-vanje žJvljenjskega pomena, da rafinerija redno izvrSuje svojo obveznosii   za   izročeno  nafto.
Rafincrija je jemala od »Naf-taplina« surovine in je osiajala dolžna pomcmbne zneske, jn to za dalj časa. Tako so sredstva, ki »li rafinerija siccr uporab-lja za obstojeto proizvodnjo, ostala delorna zamrznjeua v za-losah, ki »o jih postopoma ustvarjali zaradi predvidenega prehoda na povečano proizvod-njo. Tako blokSrana sredstva niso privedla v finančnc težave samo rafinerije, temveč tudi podjetje »Naftaplin«, ki ni mo-glo dobitj srcdstev za doba'-Ijeno surovo nafto ter je tako prišlo v precejšnje težave glede i7I>lačila plač in družbenih ob-veznosti.
Kot drugi primer navajamo tovarno stekla in steklene vol-ne v Skaplju. Tovarna že dalj fasa pušča postopoma v po-sknsno proizvodnjo posameznc dokončane obrate, medtera ko nckateri, kot n. pr. obrat ste-klene volne, danes že redno pr»izvajajo.
Letos je začel delovati obrat za avtomatično izdelavo v»tle-ga stekla, Odločba Ijudskega odbora je predvidevala, da bo trajaja poskusna proizvodnja od 15. Januarja do 15. julija tcko-čega Ieta. Podjetjc je ia ta obrat dobilo potrebna »bratna sredstva šele ob koncu februar-ja, {eprav bi morala biti ta >tvar rejcna že pred pušra-njem v obrat, da bi tako lahko
ne samo Pravočasno pre»krbeli. temvei tndj plafali materialna sredstva, ki so potrebna za no-vo prolzTodnjo.
težave Rezultat: Lastne in tuje
Taka praksa povzroča precej ikode in ustvarja težave v po-slovanju posamezniih gospodar-skih organizacij, ki Pa bi jih lahko v celoti odstranili ze vnaprej.
Za nove naložbe, ki Jib iah-tevajo nove zmogljivosti In po-večana proizvodnja, je treba srcdstva Tsekakor vnaprcj za-gotovltl. Kdor tega ne npošle-va in začne nabavljati na trgu brez potrebnih finančnih sred-stev, ustvarja sebi in drngim ffospodarskim organizacijatn iz-redno tef.ak poltržaj.
Ponavadi se dogaja, da v ta-kih primerih posamezni odgo-vorni nslužbencl v podjetjih pojasniujejo delovnemu kolek-tivu, da ležj glavni vzrok na-staJih težav v tem, da jim ban-ka nl preskrbela potrebnih obratnih sredstcv. Po drugi strani pa ti uslužbencj takrat, ko naknadno rešujejo z banko vprašanje povečanja obratnih sredstev, zahtevajo takojšnjo režitev, ker gre la plače, drui-bene  obve^nosti  Itd.
Treba je povedati, da so tn raine slabosti bančnega apaca-
ta, ki ni gospodarske organi-zacijc pravočasn« opozoril, naj si prcskrbe »bratna sredstva in podajo potrebno strokovno do-kumeniacijo. Včasib je tudi precej neekspeditivnosti prl re-Sevanjn postavlieoih zahtev za povečanje kredita. Toda kako je Sploh m»goče valiti vso krivdo na neekspeditivnost, ko pa m mnoga (eh podjettj gra-
dili veS let in so se Sele po-tem, ko so dejansko st»pila v proizvodnjo, spomnili, da so jitn potrebna določena obratna sredstva.
Organi drnibenega apra-vlja-nja v gospodarskih organizari-]ah ne M smeli prepuščatl samo posameznim nslužbfrncdis r^e-vanje tako bistvenjh vpTaSanJ, ad katerib so poleg drugega od-
vlsne tndi p-laiSe, temveč mo-raio sami neposredno poskrbetl za pravočasno rešitev. 8 tem bi odpadle moo«« težave, ki nastajajo danes v posameznib podjetjih in kl bnajo daljio-leiiie posledice xa vrsto dru-gih gospodarskih organiteacU. • kaierimi so bili v poslovnih od-noiajih.
Janko  Smole