Andragoška spoznanja, 2017, 23(1), 53-71 DOI: http://dx.doi.org/10.4312/as.23.1.53-71 UDK: 374.7 Znanstveni prispevek Bojan Macuh ŽIVLJENJSKI SLOG STAREJŠIH V DOMOVIH ZA STAREJŠE POVZETEK V razvitih družbah se prebivalstvo vse bolj stara, kar bo eden (naj)večjih ekonomskih in socialnih izzivov v prihodnosti. V Sloveniji naj bi bilo po predvidevanjih do leta 2060 30 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let, zato se utemeljeno postavlja vprašanje, kakšen je življenjski slog starejših in kako lahko v teh letih nanj še vplivamo. Nekateri starejši se iz različnih vzrokov odločijo, da bodo starost preživeli v domu za starejše. V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o življenjskem slogu starejših v domovih za starejše. Izvedli smo jo na vzorcu 390 starejših v domovih za starejše v Pomurju v obdobju februar– maj 2015. Uporabljeni sta bili deskriptivna analiza in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Iz rezultatov raziskave izhaja, da na življenjski slog v domovih za starejše bistveno vplivajo socialno-ekonomski položaj, spol, status, starost in leta prebivanja v domu. Ključne besede: staranje, starejši, življenjski slog, dom za starejše LIFESTYLE OF THE ELDERLY IN HOMES FOR THE ELDERLY – ABSTRACT The ageing of the populations of developed societies represents one of the biggest economic and social challenges of the future. According to the predictions 30% of the population in Slovenia will be older than 65 years by the year 2060. This raises the questions of how to define the lifestyle of the elderly, and how can the latter influence be influenced. The decision of some elderly people to spend their old age in homes for the elderly can be contributed to a multitude of reasons. The paper presents the results of the research on the lifestyle of the elderly in homes for the elderly. The research was conducted using a sample of 390 elderly people living in the homes for the elderly in the Pomurje region during the period between February 2015 and May 2015. The research employed descriptive analysis and causal non- -experimental method of empirical pedagogic research. The results have shown that the lifestyle of the elderly in the homes for the elderly is significantly influenced by their socioeconomic status, gender, and age, as well as the duration of the habitation in the homes for the elderly. Keywords: ageing, elderly, lifestyle, home for the elderly Dr. Bojan Macuh, bmacuh@gmail.com AS_2017_1_FINAL.indd 53 17.3.2017 10:58:22 54 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 UVOD Starejši se včasih odločijo za institucionalno varstvo, saj jim to olajša premagovanje ovir, ki so v poznejših letih pogostejše. Če starejši vedo, kaj lahko pričakujejo, oziroma so seznanjeni z vsem, kar je treba vedeti o institucionalnem varstvu, je njihova odločitev za tovrstno obliko življenja lažja, saj razumejo, da ne gre le za varstvo, temveč jim je s tem omogočeno tudi boljše in njihovemu slogu življenja primerno vključevanje v vse oblike dejavnosti, ki jih izvajajo domovi za starejše. V priročnikih in učbenikih je navadno napisano, da so dejavnosti v domu za starejše (gl. npr. Fink, Jelen Jurič in Kolar idr., 2012) namenjene dobremu počutju in kakovostnemu življenju posameznika v ustanovi. Za to skrbijo socialna in zdravstveno-negovalna služba, fiziotera- pija in delovna terapija, služba prehrane, tehnična služba in ostale dejavnosti v domu (knjiž- nica, frizer, pediker, možnost obiskovanja cerkvenih obredov ipd.). Raziskave pa kažejo, da bi lahko za kakovost življenja starejših v skupnosti in v domovih starejših organizirali tudi nove oblike dejavnosti (gl. Mali, 2014; Filipovič Hrast idr., 2014; Hlebec in Mali, 2013). Odhod v dom za starejše zelo spremeni življenjski slog in vpliva na vključevanje v raz- lične aktivnosti, ki jih omogočajo domovi. Spremembe, ki jih prinese odhod v dom za starejše, lahko strnemo v opažanja, ki jih povzemamo po Goriup (2015, str. 6). Navajamo le nekatere od njih: • življenje starejšega človeka v domu je standardizirano, a ne v obliki tradicij, le v obliki izbire za dom; • individualnost starejšega človeka je podprta z družbenimi sistemi, prek pomoči države (možnost individualnega bivanja v za to namenjenih prostorih v domovih za starejše – varovana in nadstandardna stanovanja) ter s trgom dela aktivne populacije prebival- stva, je institucionalizirana; • zaradi občutenja negotovosti postane za starejšega človeka ključnega pomena njegova aktivnost v novem okolju, saj je odgovornost za vdružabljanje v skupnost v domu večinsko njegova; • čeprav je odgovornost starejšega omejena, se ta širi tudi na področje njegove socialne krize, kar še pomeni, da (širše) družbene okoliščine niso več aktualne za njegovo (ne) vživetje v dom; • starejši je omejen v svojem (največkrat enem) prostoru bivanja, zato se njegova bio- grafija ne globalizira več v širšem družbenem in prostorskem kontekstu in zato širše družbeno dogajanje (npr. v državi, svetu) ne pridobiva pomena za dogajanja v njego- vem življenju; • starejši v kontekstu globalizacije, detradicionalizacije in individualizacije ne najde več možnosti za medgeneracijsko učenje in transfer »podedovanih« znanj oz. so te okrnje- ne, temveč je soočen s predsodki ter deležen stereotipne vloge in starizma (ageizma, včasih rabljeno tudi kot starostizma (izhajajoč iz starosti)); • v življenju starejšega postane ključnega pomena socialna refleksija, ki zajema pogaja- nja, kompromisne odločitve in rešitve, analiziranje nasprotujočih si informacij, komu- nikacijo s sostanovalci in svojci, kar je z rastočo starostjo vse bolj značilno; AS_2017_1_FINAL.indd 54 17.3.2017 10:58:22 55Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše • življenje starejšega v domu ni več individualizirano, ker izhaja iz splošnih pravil in navodil; • posameznikovo življenje v domu je (pogosto) podobno življenju (so)stanovalca, saj je možnost za njegovo svobodno odločanje in avtonomno izbiranje zunaj njegove (abso- lutne) svobode, ker starejši »ščiti« institucijo, tj. dom za starejše, ki deluje v kulturi skupnega (so)bivanja zanj enako pomembnih, čeprav v marsičem še vedno različnih ljudi (npr. v zdravju); • pogoji radikaliziranega življenja v domu starejšemu ne omogočajo njegove avtono- mnosti in svojskosti; • starejši (postopno) doživlja »zaton svoje vrednosti« in nižanje družbenega statusa, lahko pa to (nehote) povzroči razvoj altruističnega individualizma pri starejših, saj so večkrat pripravljeni žrtvovati se za druge (medsebojna pomoč). Na podlagi navedenega se postavlja vprašanje, kako pripraviti starejše na kakovostno ži- vljenje in izboljšati njihov življenjski slog v času bivanja v domu za starejše. To posledič- no vpliva tudi na njihovo vključevanje v aktivnosti učenja, ki jim lahko pomagajo, da se osredotočajo na kakovost svojega življenja in morebitno spremembo življenjskega sloga. Svoje življenje, potrebe in želje lahko usmerijo v aktivnosti, ki pripomorejo h krepitvi občutka zadovoljstva in blagostanja. POTREBE STAREJŠIH V TRETJEM IN ČETRTEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Starejši imajo veliko potreb, ki se razlikujejo od potreb v prejšnjih življenjskih obdobjih. Ramovš (2003) med najrazličnejšimi, tudi kompleksnimi človekovimi potrebami za sta- rejše navaja naslednje: • potreba po materialni preskrbljenosti: pri zadovoljevanju temeljnih telesnih in mate- rialnih potreb je starejši odvisen predvsem od svojega finančnega stanja. Materialna preskrbljenost je v starosti odvisna od prihrankov in osebnega premoženja posamezni- ka, kakor tudi pokojnine (Ramovš, prav tam, str. 93); • potreba po ohranjanju telesne, duševne in delovne svežine, ki je tudi sicer temeljna člo- veška potreba, ki ji je treba namenjati pozornost skozi vse življenje, pri čemer tretje in četrto življenjsko obdobje nista izjema. Vsak starejši mora skrbeti za svoje telesno in du- ševno zdravje. Vsakodnevno koristno delo (dejavnost) dviga samozavest starejšega. Du- ševne in telesne potrebe obstajajo tudi v pozni starosti in terminalnem obdobju, vendar jih okolica mnogokrat prezre ali ne razume. Možnosti za ohranjanje telesne in duševne svežine je tudi v starosti veliko, vsak posameznik pa mora izbrati zase najbolj primerne. Ramovš zapiše, da mora »starejši prisluhniti telesnim potrebam po gibanju, zmerni in zdravi prehrani, po ravnotežju med delom, razvedrilom in počitkom« (prav tam, str. 95); • potreba po medčloveškem odnosu, ki je po mnenju Ramovša najbolj akutna nesnov- na socialna potreba v tem starostnem obdobju. Ljudje so drug drugemu medsebojno na voljo na različne načine, odnose ustvarjajo tako, kot so jih sposobni udejanjati. Za starejšega človeka je pomembno razumevanje drugega, doživljanje prijetnosti, topline in domačnosti. Skupina, v kateri prevladuje temeljni medčloveški odnos, je osnovna AS_2017_1_FINAL.indd 55 17.3.2017 10:58:22 56 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 človeška skupina in je za starejšega zelo pomembna. Njen pralik je družina. Ob odlo- čitvi, da zamenja primarno okolje s sekundarnim, to postane dom za starejše (Ramovš, prav tam, str. 98–105), zato je treba v domu za starejše poskrbeti za medsebojne odnose. Tem potrebam lahko zadostimo samo s sodobnimi programi, ki zagotavljajo kakovostno staranje in vključujejo različne dejavnosti, med njimi tudi dejavnosti učenja, ki imajo za starejše posebne značilnosti (gl. Kump, Jelenc Krašovec, 2010). SODOBNI PROGRAMI ZA KAKOVOSTNO STARANJE IN IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH Za bolj kakovostno življenje starejših in njihovim letom primeren življenjski slog skrbijo tako družba kot celota kakor tudi posamezne skupnosti, ki se ukvarjajo z različnimi pro- grami zanje. Programi za oskrbo starejših so: domovi za celodnevno varstvo, oskrbniške družine, dnevno varstvo in hišne skupnosti. Nič manj pomembne pa niso skupine za sa- mopomoč, skupine, ki organizirajo medgeneracijsko druženje, kot tudi društva upokojen- cev, ki s svojimi aktivnostmi v posameznih skupnosti pripomorejo k temu, da se starejšim omogoča prijetno in hkrati aktivno preživljanje starosti. Programi za kakovostno staranje so dejavnosti, s katerimi se starim ljudem pomaga skrbe- ti za kakovostno staranje, njihovim družinam pa pri oskrbi starejših članov. Starejši morajo biti psihofizično, ekonomsko in zdravstveno ustrezno sposobni, da so lahko vključeni v različne programe, ki jim ponujajo možnost za izboljšanje kakovosti ži- vljenja v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Programe, ki potekajo v okviru civilne družbe, delimo na (Ramovš, 2003): • programe za kakovostno življenje povsem samostojnih starih ljudi, ki smiselno upora- bljajo svoje življenjske sile. V to skupino sodijo programi in organizacije za zaposlitev in delo starejših, programi in organizacije za medsebojno povezovanje starejših, pro- grami in organizacije za izobraževanje, programi in organizacije za rekreacijo in šport, programi in organizacije za potovanja, počitnice in razvedrilo, programi in organiza- cije za medgeneracijske odnose, programi in organizacije za pripravo na upokojitev, stanovanjske zadruge ali stanovanjske skupine za tretje življenjsko obdobje; • programe za delno pomoč starim ljudem, med katere uvrščamo usposabljanje družine s starim družinskim članom, pomoč in nego na domu – patronažno zdravstveno nego, versko pastoralo po župnijah, socialno pomoč na domu, zagovorništvo in inšpekcijske službe za preprečevanje nasilja nad starimi ljudmi, centre za pomoč na daljavo, varo- vana stanovanja; • programe za popolno oskrbo starih ljudi, če je možno na domu, sicer v instituciji. Kot navaja Ramovš že leta 2003, danes pa je to po našem mnenju še veliko bolj poudar- jeno (tudi zaradi krize), so sodobni programi usmerjeni v čim bolj samostojno življenje starejših v njihovem okolju (prim. Filipovič Hrast idr., 2014). Dolžnost institucij, ki se ukvarjajo s starejšimi oziroma na različne načine skrbijo zanje, je, da zagotovijo dobre pogoje za življenje in dobre medčloveške odnose. AS_2017_1_FINAL.indd 56 17.3.2017 10:58:22 57Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše Na življenjski slog starejših vplivata tudi učenje in izobraževanje. V knjigi International Perspectives on Older Adult Education, ki sta jo uredila Findsen in Formosa (2016), se avtorji osredotočajo na učenje in izobraževanje v poznejših letih življenja. Delo vsebuje predstavitev razmer v 42 državah (14 iz Evrope, 10 iz Afrike, 7 iz Amerike, 9 iz Azije in 2 iz Avstralije) in analiz vpliva učenja na starejše. Omenjamo ga, ker gre za zbornik novejših pogledov, ki pregledno predstavi različne prakse. Skupni pomen je v konceptua- lizaciji in kritiki nastajajočega področja učenja in izobraževanja starejših odraslih. Nastale analize temeljijo na prikazu novih trendov in svežih vpogledov ter kritični presoji. Knjiga predstavlja, kaj pomeni biti starejši v procesu izobraževanja v različnih kulturnih okoljih. Konceptualna analiza in zgodovinski vzorci določb osvetlijo različne sisteme v različnih okoljih, tako da je jasno, da so politike, teoretični pogledi, raziskovalne študije, izzivi dr- žav zelo pisani. Med 42 državami je predstavljena tudi slovenska praksa (avtorici Jelenc Krašovec in Kump). Po različnih celinah so se pojavile raznovrstne oblike izobraževanja starejših, ki se izvajajo v društvih, na univerzah (nastajajo posebne univerze za tretje ži- vljenjsko obdobje, t. i. silver colleges ali srebrni kolidži), v lokalnem okolju, razvijajo se t. i. on-line svetovanja, ki povezujejo bolnike in eksperte v svetovalna omrežja (npr. on-line expert patient communities), in so lahko vir za nove projekte. Iz različnih raziskav in zbornikov (gl. tudi Kump in Jelenc Krašovec, 2010; Schmidt- -Hertha, Jelenc Krašovec in Formosa, 2014) lahko ugotovimo, da se oblikuje področje geragogike in/ali edukacijske gerontologije, s katerim se ukvarjajo inštituti za geronto- logijo, univerze ter različni razvojno-raziskovalni in izobraževalni centri. Teoretska izho- dišča, na podlagi katerih interpretirajo pojave, so različna: nekateri poudarjajo dejavno staranje, drugi marginalizacijo starejših, tretji vseživljenjsko učenje, uporabljajo koncepte kritične geragogike in trikotnik moč-nadzor-izobraževanje, ohranjanje mentalne čilosti in blagostanja, nevroznanost. Izobraževanje starejših je najbolj razvito v ZDA, kjer se je tudi najprej začelo, to je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Organizirane oblike izobraže- vanja starejših so nastajale na univerzah po zgledu New School University v New Yorku. V nasprotju s francoskim modelom, ki poudarja skupinsko sodelovalno učenje in je tudi v Sloveniji najbolj poznan prek študijskih krožkov na Slovenski univerzi za tretje življenj- sko obdobje (gl. Krajnc idr., 2013), je za ameriški model značilno, da vključuje eksperta oziroma učitelja. V ZDA poleg mreže na univerzah deluje še veliko drugih omrežij, npr. Senior net, Senior centers, Road scholar, Senior theatres in National Center for Creative Aging,1 ki med drugim raziskujejo vpliv umetnosti na zdravje starejših. Naslednja skupina ponudnikov izobraževanja starejših je povezana z verskim življenjem, npr. Shepherd‘s centers. Z raziskovanjem staranja in duhovnosti (spirituality & aging) se ukvarja več po- dročij. Naj omenimo sociologa Tornstama (gl. Findsen in Formosa, 2016), ki je oblikoval pojem, sestavljen iz izraza za starejše in transcendence, to je gerotranscendence, za po- imenovanje novega pogleda na svet, ki ga razvije starejši človek. V ZDA je tudi veliko ponudbe za starejše v okviru športnih združenj, centrov dobrega počutja, umetnostnih društev, ki jih imenujejo srebrna umetnost (silver arts). 1 Poimenovanja bi lahko prevedli kot seniorska omrežja, centri za starejše, šole za starejše, gledališče za starejše. AS_2017_1_FINAL.indd 57 17.3.2017 10:58:23 58 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 Različni avtorji v že omenjenem zborniku (Findsen in Formosa, 2016) ugotavljajo, da je mogoče pri obravnavi problematike hitrega naraščanja starejšega prebivalstva zaznati razhajanje med retoriko v okviru mednarodnih sporazumov in praktičnim delovanjem na terenu. V nekaterih državah kot prednostno nalogo razumejo izobraževanje starejših odraslih v vseh okoljih, to pomeni tudi v domovih za starejše. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH Bengtson in Oyama (2007, v Hlebec idr., 2012) opredeljujeta medgeneracijsko solidar- nost kot socialno povezanost med generacijami. Nanaša se na odnose med ljudmi in na vezi, ki povezujejo posameznike s skupinami in skupine med seboj, in sicer solidarnost vključuje pozitivne vidike povezovanja med ljudmi (toplino, naklonjenost, privlačnost, interakcijo, nudenje pomoči). Pri tem lahko generacije razumemo na dva načina. Najprej kot skupine v družbi, ki so definirane s starostjo, tj. mladi, srednjih let in stari. Gre za starostne kohorte, in torej ne (nujno) za osebe, ki bi bile sorodstveno povezane. Drugo razumevanje solidarnosti med generacijami pa opisuje odnose med družinskimi člani, tj. med starimi starši, starši in otroki. Dohmen (1996) medgeneracijsko učenje razume kot učenje in kot generični pojem, ki označuje celoten proces kultivacije človekovega učenja, saj obsega vse oblike razvijanja spretnosti in stališč vseh generacij na vseživljenjski podlagi. Izobrazba je za odrasle po- memben dejavnik za občutek zadovoljstva z življenjem (gl. OECD, 2016), podobno velja tudi za starejše. Goriup (2014) zapiše, da so bolj izobraženi starejši bolj suvereni pri ko- munikaciji z zdravstvenimi službami, so bolj emocionalno prožni, kar pripomore k bolj- šemu mentalnemu in fizičnemu zdravju, nižji stopnji pojava depresije, boljši samopodobi, neodvisnosti, samozavesti in k izstopu iz začaranega kroga nemoči. Učenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju pa ni tako ciljno usmerjeno kot v mla- dosti, starejši nimajo enakih ciljev kot mlajši udeleženci, zato je treba učenje in izobraže- vanje povezovati z njihovim življenjskim svetom. Ko starejši fizično opeša in je prisiljen zamenjati okolje (npr. odhod v dom za starejše), se hitreje pojavita socialna stigma in izo- lacija. V tej fazi so institucije (kar smo raziskovali tudi mi) ključna komponenta pri pre- magovanju osebnostne stiske. S težnjo po večji samostojnosti starejših, njihovo integracijo prek različnih aktivnosti se lahko duševna stiska in občutek nebogljenosti premagata. Pri »obravnavi« starejših se je treba po mnenju Goriupove (2014) osredotočiti na to skupino in na njene potrebe pri pripravi različnih programov. Starejši so zakladnica življenjskih iz- kušenj in lahko s pridobljenim znanjem vplivajo na mlajše generacije v medgeneracijskih programih, lahko so njihovi svetovalci in motivatorji hkrati. Iz navedenega izhaja, da imajo medgeneracijski programi več dobrodejnih vplivov, med drugim tudi na medsebojno spoznavanje. Medgeneracijsko izobraževanje opredeljujemo kot prakso, ki združuje ljudi različne starosti z namenom, da bi se skupaj učili in razvijali medsebojno spoštovanje in razumevanje (Ličen, Gubalová in Hočevar Ciuha, 2013). Lju- dje pogosto začutimo nelagodje ob srečanju z novostmi, še posebno s tehnologijo, ki ni AS_2017_1_FINAL.indd 58 17.3.2017 10:58:23 59Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše bila del izobraževanja in življenja v naši mladosti ali odraslosti. Razlika med današnjim mladostnikom in starejšim človekom je v tem, da je za otroke uporaba računalnika samo po sebi umevno delovanje, za starejše pa je tehnološka novost pogosto tolikšna spremem- ba, da poleg prenosa informacij in utrjevanja veščin za delo s programi na računalniku potrebujejo tudi primerno klimo za to, da se učenja sploh lotijo. Spodbudno psihosocialno okolje omogoči, da starejši premaga ovire. Te namreč pogosto nastajajo le zaradi stereo- tipov o starosti in starejših ljudeh, ti pa jih ponotranjijo. Poleg tehnološkega opismenjevanja v medgeneracijskih programih so pomembni tudi medsebojni odnosi in razvoj dialoga. Starejšo in mlajšo generacijo najbolj povezujejo dobro razumevanje in dobri odnosi. Zaupajo si težave, jih konstruktivno rešujejo, sklepajo kompromise, spoštujejo drug drugega itd. Medsebojno razumevanje v različnih okolišči- nah je v praksi zahtevno, ker je za to potrebno veliko empatije in potrpežljivosti, ugotavlja Ramovš (2013, str. 86) in dodaja, da je medgeneracijska komunikacija močan potencial za lepo sožitje, pa tudi za napačne medosebne odnose. To se ne dogaja le zato, zapišeta Williams in Garett (2002), ker se ljudje iz različnih starostnih skupin razlikujejo po ži- vljenjskih izkušnjah, ampak tudi zato, ker se ljudje na različnih točkah svojega življenja razlikujejo po svojih ciljih komunikacije, potrebah in vedenju. V nadaljevanju bomo predstavili del raziskave, s katero smo ugotavljali značilnosti ži- vljenjskega sloga starejših, ki prebivajo v domovih za starejše. Na podlagi teh značilnosti lahko razmišljamo tudi o razvoju medgeneracijskih programov v domovih za starejše ali drugih izobraževalnih dejavnosti, ki bi upoštevale značilnosti življenjskega sloga starejših. METODOLOGIJA V raziskavo so bili vključeni vsi domovi starejših v Pomurju, kjer so imeli stanovalci več kot 65 let. Raziskovalni vzorec je zajel 389 starejših, pri čemer je bila populacija vseh starejših v vključenih domovih 906. V nadaljevanju navajamo domove za starejše, kjer smo izvedli raziskavo, in število anke- tiranih starejših po posameznih domovih ter število vseh bivajočih: • Dom starejših Rakičan (93 anketiranih od 255 bivajočih v domu), • Dom starejših Rakičan – enota Sv. Elizabeta Rogašovci (15 anketiranih od 35 bivajo- čih v domu), • Dom starejših Rakičan – enota Murska Sobota (35 anketiranih od 66 bivajočih v domu), • Dom starejših Lendava (63 anketiranih od 165 bivajočih v domu), • Zavod sv. Cirila in Metoda Beltinci (30 anketiranih od 60 bivajočih v domu), • Dom starejših občanov Gornja Radgona (75 anketiranih od 122 bivajočih v domu), • DOSOR – Dom starejših Radenci (59 anketiranih od 142 bivajočih v domu) in • Dom Danijela Halasa Velika Polana (19 anketiranih od 61 bivajočih v domu). AS_2017_1_FINAL.indd 59 17.3.2017 10:58:23 60 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f %) anketirancev po spolu Spol f f % Moški 173 44,5 Ženski 216 55,5 Skupaj 389 100,0 V raziskavi je sodelovalo več žensk kot moških, in sicer je bilo od 389 anketirancev 216 žensk (55,5 odstotka) in 173 moških (44,5 odstotka). Preglednica 2: Število (f) in strukturni odstotek (f %) anketirancev glede na starost Starost f f % 65 do 75 let 147 37,8 76 do 85 let 136 35,0 Več kot 85 let 106 27,2 Skupaj 389 100,0 Največ anketiranih (žensk in moških) je bilo iz starostne skupine od 65 do 75 let, in sicer 147 ali 37,8 odstotka; 137 ali 35 odstotkov anketiranih je bilo iz starostne skupine od 76 do 85 let, 106 ali 27,2 odstotka pa je bilo starih več kot 85 let. Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotek (f %) anketirancev glede na leta bivanja v domu za starejše Leta bivanja v domu za starejše f f % 0 do 5 let 258 68,9 6 do 10 let 100 25,7 Več kot 10 let 21 5,4 Skupaj 389 100,0 Kar 269 ali 68,9 odstotka anketiranih starejših v domu za starejše občane biva do pet let; 100 ali 25,7 odstotka jih v domu za starejše biva od šest do deset let in le 21 ali 5,4 odstot- ka jih v domu za starejše živi že več kot deset let. Iz teh podatkov je razvidno, da je med anketiranimi iz domov za starejše, kjer smo izvajali raziskavo, največ (68,9 odstotka) takih, ki v njih bivajo krajši čas (do pet let). Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil pripravljen posebej za to raziskavo. Zbrane podatke smo analizirali s programom Excel in statističnim progra- mom SPSS. Pri tem smo jih obdelali z različnimi statističnimi metodami (koeficient nor- malnosti porazdelitve Kolmogorov-Smirnova smo uporabili za preverjanje normalnosti AS_2017_1_FINAL.indd 60 17.3.2017 10:58:23 61Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše porazdelitve, Mann-Whiteneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus za preverjanje razlik v ocenah življenjskega sloga starejših, multiplo regresijsko analizo za analizo vpli- va neodvisnih spremenljivk). REZULTATI V raziskavi smo iskali odgovore na izhodiščno raziskovalno vprašanje: Katere so značilnosti življenjskega sloga starejših v domovih za starejše v Pomurju? Postavili smo naslednjo hipotezo: H1: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihov social- no-ekonomski status. Iz te hipoteze smo izpeljali še naslednje podhipoteze: H1.1: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihov spol. H1.2: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihovo starost. H1.3: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihov status (zakonski stan). H1.4: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na leta prebiva- nja v domu za starejše. H1.5: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na to, kako sta- rejši finančno pokrivajo bivanje v domu za starejše. V nadaljevanju predstavljamo razlike v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših v domovih za starejše.2 H1.1: V življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihov spol. Pri preverjanju hipoteze H1.1 smo uporabili spremenljivke življenjskega sloga starejših in spol starejših. 2 Aktivnosti starejših v domovih za starejše so bile merjene na podlagi petstopenjske Likertove lestvice sta- lišč. Starejši so izrazili stopnjo soglašanja (od Sploh se ne strinjam do Popolnoma se strinjam) s postavljenimi trditvami o navedenih ovirah pri vključevanju v različne dejavnosti v domu za starejše. AS_2017_1_FINAL.indd 61 17.3.2017 10:58:23 62 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 Preglednica 4: Mann-Whitneyjev U-preizkus razlik v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših v domu za starejše glede na spol3 Trditev 1 Spol N R U p 7.1 Branje časopisa, revij moški 173 210,39 15848,50 0,010 ženski 215 181,71 7.2 Ročna dela moški 173 173,31 14931,00 <0,001 ženski 216 212,38 7.3 Gledanje televizije moški 173 193,72 18463,00 0,810 ženski 216 196,02 7.4 Gledališka skupina moški 173 192,68 18282,00 0,544 ženski 216 196,86 7.5 Družabne igre moški 173 222,58 13913,00 <0,001 ženski 216 172,91 7.6 Brskanje po internetu moški 173 207,59 16506,500 0,003 ženski 216 184,92 7.7 Sodelovanje v plesni skupini moški 173 195,73 36397,50 0,847 ženski 216 194,42 7.8 Sodelovanje v pevskem zboru moški 173 182,43 36397,50 0,015 ženski 216 205,07 7.9 Klepet z znanci moški 173 190,42 36397,50 0,442 ženski 216 198,67 Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je H1.1, s katero smo predvidevali, da v življenjskem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihov spol, delno potrjena, saj so razlike statistično značilne pri petih dejavnikih od skupno devetih (branje časopisa, revij, ročna dela, družabne igre, brskanje po internetu, sodelovanje v pevskem zboru). Rezultati kažejo, da se aktivnosti branja časopisov, revij, gledanja televizije, dru- žabnih iger in brskanja po internetu pogosteje udeležujejo anketirani starejši moškega spola. Aktivnosti ročnih del, gledališke skupine, pevskega zbora in klepeta z znanci se pogosteje udeležujejo anketirane ženske v domu za starejše. V prid naši ugotovitvi o dejavnostih starejših govorijo tudi Ličen in drugi (2013), ki se sprašujejo, kako omogočiti starejšim, da bodo ostali dejavni. Ugotavljajo, da je treba naj- prej odstraniti ovire, ki se postavljajo na pot starejšim, ki bi se želeli udejstvovati na različnih področjih oziroma se učiti. Ovir pa je, kar smo ugotovili tudi mi, veliko, od pro- storskih do vsebinskih, a poglavitna med njimi je pogled na starejše oziroma prepričanja, ki so se oblikovala ob stereotipni vlogi obnemoglega človeka. Starejše opazujejo z veliko predsodki, ki se dotikajo njihovih potreb, načinov vedenja, želja in sposobnosti ter celo 3 Osenčeni deli prikazujejo statistično značilne razlike in katera skupina najpogosteje počne določeno stvar. AS_2017_1_FINAL.indd 62 17.3.2017 10:58:23 63Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše estetskih meril. Starejšim pripisujejo, da so nedejavni, da poležavajo in so čemerni. O njih razmišljajo kot o potrebnih medicinske oskrbe ter socialne in druge pomoči. Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko dodamo, da vse navedeno deloma drži tudi za starejše v tretjem in četrtem življenjskem obdobju v domovih za starejše v Pomurju. Vse- eno pa so glede na svoje želje, potrebe in sposobnosti starejši iz vključenih domov, ki še lahko premagujejo ovire, aktivni in polni življenja, kar potrjujejo tudi in predvsem skozi vseživljenjsko učenje (prim. Lunežnik, 2016). V nadaljevanju predstavljamo razlike v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših glede na starost. Preglednica 5: Kruskal-Wallisov H-preizkus razlik v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših glede na starost Trditev 2 Starost N R H p 7.1 Branje časopisa, revij 65 do 75 let 146 214,42 10,148 0,00676 do 85 let 136 191,75 Več kot 85 let 106 170,59 7.2 Ročna dela 65 do 75 let 147 216,56 15,908 <0,00176 do 85 let 136 197,43 Več kot 85 let 106 161,98 7.3 Gledanje televizije 65 do 75 let 147 210,95 13,036 <0,00176 do 85 let 136 198,57 Več kot 85 let 106 168,30 7.4 Gledališka skupina 65 do 75 let 147 195,17 0,753 0,68676 do 85 let 136 198,22 Več kot 85 let 106 190,63 7.5 Družabne igre 65 do 75 let 147 223,57 25,996 <0,00176 do 85 let 136 197,02 Več kot 85 let 106 152,78 7.6 Brskanje po internetu 65 do 75 let 147 224,79 40,272 <0,00176 do 85 let 136 184,04 Več kot 85 let 106 167,75 7.7 Sodelovanje v plesni sku- pini 65 do 75 let 147 202,94 8,423 0,01576 do 85 let 136 198,65 Več kot 85 let 106 179,31 AS_2017_1_FINAL.indd 63 17.3.2017 10:58:23 64 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 Trditev 2 Starost N R H p 7.8 Sodelovanje v pevskem zboru 65 do 75 let 147 190,80 3,565 0,16876 do 85 let 136 206,64 Več kot 85 let 106 185,89 7.9 Klepet z znanci 65 do 75 let 147 207,32 13,299 <0,00176 do 85 let 136 206,46 Več kot 85 let 106 163,20 Opomba: Osenčeni deli prikazujejo statistično značilne razlike in katera skupina najpogosteje počne do- ločeno stvar. Razlike v pogostosti udeleževanja posameznih aktivnosti glede na starost so statistično značilne pri sedmih od skupno devetih aktivnosti – statistično niso značilne le pri gleda- liški skupini in pevskem zboru. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je H1.2, v kateri smo predpostavili, da v življenj- skem slogu anketiranih starejših obstajajo razlike glede na njihovo starost, potrjena. Sta- rejši v starostni skupini od 65 do 75 let se udeležujejo drugačnih aktivnosti kot tisti v starostni skupini od 76 do 85 let, mlajši pa se udeležujejo ne samo drugačnih, temveč tudi več aktivnosti. Opaziti je, da jim je bliže tudi internet. Razloge za razlike lahko iščemo v različnih interesih, seveda pa se jih največ najverjetneje skriva v fizični in psihični kondiciji mlajših. Če tega ni, se aktivnosti ni mogoče udeleževati, dejstvo pa je, da je pri višji starosti več zdravstvenih ovir (slabovidnost, naglušnost, upad kognitivnih funkcij, gibalna oviranost itd.). Mlajši ko so stanovalci, laže se tudi prilagajajo spremembam so- cialne mreže in najdejo možnosti za nove začetke v domovih za starejše (zato so tudi bolj družabni). Sledi predstavitev razlik v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših glede na za- konski stan. Preglednica 6: Mann-Whitneyjev U-preizkus razlik v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših v domu za starejše glede na status (zakonski stan) Trditev 3 Zakonski stan n R U p 7.1 Branje časopisa, revij Poročen/-a 39 226,62 5553,00 0,051Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 349 190,91 7.2 Ročna dela Poročen/-a 39 174,67 6032,00 0,214Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 197,27 AS_2017_1_FINAL.indd 64 17.3.2017 10:58:23 65Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše Trditev 3 Zakonski stan n R U p 7.3 Gledanje televizije Poročen/-a 39 201,19 6583,50 0,664Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 194,31 7.4 Gledališka skupina Poročen/-a 39 183,09 6360,50 0,245Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 196,33 7.5 Družabne igre Poročen/-a 39 204,74 6445,00 0,557Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 193,91 7.6 Brskanje po inter- netu Poročen/-a 39 219,08 5886,00 0,034Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 192,32 7.7 Sodelovanje v plesni skupini Poročen/-a 39 184,37 6410,50 0,292Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 196,18 7.8 Sodelovanje v pevskem zboru Poročen/-a 39 219,06 5886,50 0,083Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 192,32 7.9 Klepet z znanci Poročen/-a 39 205,72 6407,00 0,503Samski/samska, vdovec/ vdova in drugo 350 193,81 Opomba: Osenčeni deli prikazujejo statistično značilne razlike in katera skupina najpogosteje počne do- ločeno stvar. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je H1.3, s katero smo predvidevali, da obstajajo razlike v življenjskem slogu anketiranih starejših glede na njihov status (zakonski stan), zavrnjena, saj so razlike statistično značilne le pri eni trditvi od skupno devetih (brskanje po internetu). Iz podatkov pa je vendar razvidno, da se poročeni anketirani starejši pogo- steje odločajo za aktivnosti, ki jih imajo na izbiro, kot pa samski, ovdoveli in z drugim statusom. Življenje poročenih temelji na druženju in sodelovanju, medtem ko se samski in ovdoveli velikokrat zapirajo vase in so manj družabni oziroma aktivni, kar smo lahko ugotovili iz neposrednih srečanj s starejšimi v domovih za starejše. Naslednje so razlike v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših glede na leta bi- vanja v domu. AS_2017_1_FINAL.indd 65 17.3.2017 10:58:23 66 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 Preglednica 7: Kruskal-Wallisov H-preizkus razlik v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših glede na leta prebivanja v domu za starejše Trditev 4 Leta v domu n R H p 7.1 Branje časopisa, revij 0 do 5 let 267 201,17 5,858 0,0536 do 10 let 100 172,46 Več kot 10 let 21 214,67 7.2 Ročna dela 0 do 5 let 268 198,46 5,906 0,0526 do 10 let 100 177,28 Več kot 10 let 21 235,21 7.3 Gledanje tele- vizije 0 do 5 let 268 204,07 8,137 0,0176 do 10 let 100 173,84 Več kot 10 let 21 179,98 7.4 Gledališka sku- pina 0 do 5 let 268 193,94 1,599 0,4506 do 10 let 100 194,04 Več kot 10 let 21 213,12 7.5 Družabne igre 0 do 5 let 268 198,69 2,912 0,2336 do 10 let 100 180,52 Več kot 10 let 21 216,86 7.6 Brskanje po in- ternetu 0 do 5 let 268 202,55 8,784 0,0126 do 10 let 100 178,07 Več kot 10 let 21 179,24 7.7 Sodelovanje v plesni skupini 0 do 5 let 268 197,37 1,808 0,4056 do 10 let 100 192,08 Več kot 10 let 21 178,64 7.8 Sodelovanje v pevskem zboru 0 do 5 let 268 196,03 0,145 0,9306 do 10 let 100 193,46 Več kot 10 let 21 189,24 7.9 Klepet z znanci 0 do 5 let 268 203,13 5,613 0,0606 do 10 let 100 180,03 Več kot 10 let 21 162,57 Opomba: Osenčeni deli prikazujejo statistično značilne razlike in katera skupina najpogosteje počne do- ločeno stvar. Anketirani starejši, ki v domu za starejše prebivajo do pet let, so navedli, da se najpogo- steje udeležujejo aktivnosti, kot so gledanje televizije, brskaje po internetu, sodelovanje v plesni skupini in pevskem zboru ter klepetanje z znanci. Tisti, ki v domu prebivajo najdlje (več kot deset let), so najpogosteje navedli, da se udeležujejo aktivnosti, kot so ročna dela, AS_2017_1_FINAL.indd 66 17.3.2017 10:58:23 67Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše sodelovanje v gledališki skupini in igranje družabnih iger. Menimo, da razlike med starej- šimi ne nastajajo zaradi števila let bivanja v domu za starejše, temveč jih je treba povezati s preglednico 8, ki prikazuje razlike glede na starost starejših. Iz obeh lahko izhaja sklep, da je udeležba v naštetih aktivnostih odvisna predvsem od starosti in psihofizične kondi- cije starejšega ter njegovega interesa. Razlike v navedbah pogostosti udeleževanja v posameznih aktivnostih so statistično zna- čilne pri sedmih od skupno devetih trditev. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je H1.4, s katero smo predvidevali, da obstajajo razlike v življenjskem slogu anketiranih starejših glede na leta prebivanja v domu, potrjena. Ugotavljamo, da se starejši glede na leta bivanja v domu za starejše vključujejo v različne dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo rezultate o razlikah v življenjskem slogu anketiranih starej- ših glede na način financiranja bivanja v domu za starejše. Preglednica 8: Kruskal-Wallisov H-preizkus razlik v ocenah življenjskega sloga anketiranih starejših glede na način financiranja njihovega bivanja v domu za starejše Trditev 5 Finančno pokrivanje biva- nja v domu za starejše n R H p 7.1 Branje časopisa, revij Sam/-a 145 216,32 15,069 0,002 Otroci 18 138,81 Delno otroci, delno sam/-a 108 197,29 Drugo 117 173,45 7.2 Ročna dela Sam/-a 146 204,53 2,520 0,472 Otroci 18 171,78 Delno otroci, delno sam/-a 108 187,51 Drugo 117 193,59 7.3 Gledanje televizije Sam/-a 146 212,78 10,922 0,012 Otroci 18 177,56 Delno otroci, delno sam/-a 108 174,72 Drugo 117 194,21 7.4 Gledališka sku- pina Sam/-a 146 198,74 0,954 0,812 Otroci 18 188,50 Delno otroci, delno sam/-a 108 191,23 Drugo 117 194,81 AS_2017_1_FINAL.indd 67 17.3.2017 10:58:23 68 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 Trditev 5 Finančno pokrivanje biva- nja v domu za starejše n R H p 7.5 Družabne igre Sam/-a 146 199,59 2,533 0,469 Otroci 18 227,86 Delno otroci, delno sam/-a 108 191,05 Drugo 117 187,86 7.6 Brskanje po inter- netu Sam/-a 146 202,11 3,387 0,336 Otroci 18 172,83 Delno otroci, delno sam/-a 108 194,27 Drugo 117 190,21 7.7 Sodelovanje v plesni skupini Sam/-a 146 193,07 0,902 0,825 Otroci 18 188,78 Delno otroci, delno sam/-a 108 199,89 Drugo 117 193,85 7.8 Sodelovanje v pevskem zboru Sam/-a 146 211,52 8,701 0,034 Otroci 18 165,64 Delno otroci, delno sam/-a 108 189,42 Drugo 117 184,05 7.9 Klepet z znanci Sam/-a 146 202,17 6,819 0,078 Otroci 18 206,33 Delno otroci, delno sam/-a 108 172,62 Drugo 117 204,97 Opomba: Osenčeni deli prikazujejo statistično značilne razlike in katera skupina najpogosteje počne do- ločeno stvar. Razlike v navedbah pogostosti udeleževanja v posameznih aktivnostih so statistično zna- čilne pri treh od skupno devetih trditev. Na podlagi Kruskal-Wallisovega preizkusa ugotavljamo, da je H1.5, s katero smo pred- videvali, da obstajajo razlike v življenjskem slogu anketiranih starejših glede na to, kako starejši financirajo bivanje v domu za starejše, zavrnjena. Pri sedmih aktivnostih (branje časopisa in revij, ročna dela, gledanje televizije, gledališka skupina, družabne igre, br- skanje po internetu, sodelovanje v plesni skupini) je razvidno, da se jih anketirani starejši najpogosteje udeležujejo, če si bivanje financirajo sami. Le pri plesni skupini se je poka- zalo, da se te aktivnosti najpogosteje udeležujejo tisti anketirani, ki jim bivanje v domu fi- nancirajo občina ali svojci. Preseneča ugotovitev raziskave, da finančno stanje anketiranih starejših v našem primeru ni ovira za vključevanje v vseživljenjsko učenje. AS_2017_1_FINAL.indd 68 17.3.2017 10:58:23 69Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše Na podlagi dobljenih rezultatov lahko potrdimo tudi celotno H1, v kateri smo predposta- vili, da v življenjskem slogu starostnikov obstajajo razlike glede na njihov socialno-eko- nomski status. RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK Zaradi staranja prebivalstva se mora vsaka razvita družba vprašati, kako kakovosten ži- vljenjski slog omogoča starejšim ljudem. Ker se določena skupina starejših odloča za bivanje v domovih za starejše, nas je zanimalo, kakšne so značilnosti življenjskega sloga starejših, ki so izbrali institucionalno varstvo. Domovi za starejše za mnoge pomenijo mož nost za kakovostno življenje, saj jim ponujajo vse potrebne storitve in dejavnosti, ki jih mnogi v primarnem okolju ne bi bili deležni. Kakovosten življenjski slog oskrbovancev domov za starejše pa ni odvisen samo od ponudbe doma, ampak nanj vpliva mnogo de- javnikov, denimo zdravstveno stanje, socialno-ekonomski, kulturni, fizični in osebnostni dejavniki. V raziskavi smo proučili nekatere izmed njih. Za kakovosten življenjski slog je zelo pomembno osebno zadovoljstvo, ki pa je odvisno od vseh prej naštetih dejavnikov. Pri izvedbi raziskave smo se soočali tudi z omejitvami, ki so se pojavljale pri individual- nih pogovorih s starejšimi, ki bivajo v domovih za starejše (gibalna oviranost, slabovi- dnost, naglušnost itd.). Navkljub letom so se starejši pozitivno odzvali na našo prošnjo za izvedbo pogovorov (z redkimi izjemami). Na podlagi raziskave smo v okviru postavljenih hipotez ugotovili, da obstajajo razlike v življenjskem slogu starejših glede na njihov socialno-ekonomski status, tj. glede na spol (moški se udeležujejo drugačnih dejavnosti kot ženske), glede na starost (tisti v staro- stnem obdobju od 65 do 75 let se pogosteje udeležujejo različnih dejavnosti kot tisti v ob- dobju od 76 do 85 let), glede na status (zakonski stan) poročen/samski/ovdovel (aktivnosti pogosteje obiskujejo poročeni), glede na leta prebivanja v domu (anketiranci, ki so manj časa v domu, se udeležujejo drugačnih aktivnosti, recimo gledajo TV, brskajo po spletu, sodelujejo v plesni ali pevski skupini; tisti, ki v domu prebivajo dlje, pa denimo obiskujejo skupine za ročna dela, igrajo družabne igre, sodelujejo v gledaliških skupinah). V nadaljevanju pa ugotavljamo, da glede na finančno pokrivanje bivanja starostnikov v domu za starejše in glede na pogostost vključevanja starejših v ponujene aktivnosti (če so plačljive), ni razlik v njihovem življenjskem slogu. Starejši, ki si sami plačujejo bivanje v domu za starejše, se pogosteje vključujejo v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Ob navedenem lahko sklenemo, da domovi za starejše v Pomurju stanovalcem omogočajo kakovosten življenjski slog. Raziskavo bi lahko nadaljevali z ugotavljanjem pomena dru- žine za življenjski slog starejših pri njihovem bivanju v domu za starejše. AS_2017_1_FINAL.indd 69 17.3.2017 10:58:23 70 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 1/2017 LITERATURA Dohmen, G. (1996). Lifelong Learning. Guidelines for a modern education policy. Bonn: Federal Mini- stry of Education, Science, Research and Technology. Filipovič Hrast, M., Hlebec, V., Knežević Hočevar, D., Černič Istenič, M. Kavčič, M., Jelenc Krašovec, S., Kump, S. in Mali, J. (2014). Oskrba starejših v skupnosti: dejavnosti, akterji in predstave. Lju- bljana: Fakulteta za družbene vede. Findsen, B. in Formosa, M. (ur.) (2016). International Perspectives on Older Adult Education. Heidel- berg: Springer. Fink, A., Jelen Jurič, J. in Kolar, J. (2012). Zdravstvena nega starostnika. Učbenik za izbirni modul Zdra- vstvena nega v geriatrični dejavnosti v programu Zdravstvena nega. Ljubljana: Grafenauer. Goriup, J. (2014). Vpliv globalizacije na družbo znanja in medgeneracijsko učenje. Revija za poslovne in ekonomske vede, 1(1), 83–101. Goriup, J. (2015). Vpliv institucionalnega bivanja na družbeni status in avtonomija starostnika. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede. Hafford-Letchfield, T. in Formosa, M. (2016). Mind the gap! An exploration of the role of lifelong- learning in promoting co-production and citizenship within social care for older people. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 7(2), 237–252. Hlebec, V., Filipovič Hrast, M., Kump, S., Jelenc Krašovec, S., Pahor, M. in Domanjko, B. (2012). Med- generacijsko sodelovanje v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Hlebec, V. in Mali, J. (2013). Tipologija razvoja institucionalne oskrbe starejših ljudi v Sloveniji. So- cialno delo, 52(1), 29–41. Krajnc, A., Findeisen, D., Ličen, N., Ivanuš-Grmek, M. in Kunaver, J. (2013). Posebnosti izobraževanja starejših. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje. Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2010). Prestari za učenje: vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ličen, N. (2009). Izobraževanje starejših – spodbuda za razvoj vzgojno-izobraževalnih sistemov. Kako- vostna starost, 12(4), 30–39. Ličen, N., Gubalová, J. in Hočevar Ciuha, S. (2013). Characteristics of intergenerational education: fin- dings from eight case studies. Research in social change, 5(1), 5–39. Lunežnik, V. (2016). »Veliko spominov, zgodb in glasbe«: participatorno akcijsko raziskovanje glasbe- nega izobraževanja v pozni starosti (Diplomsko delo). Filozofska fakulteta, Ljubljana. Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljani: Fakulteta za socialno delo. Mali, J. (2014). Social work in residential care facilities for older people as a protagonist of changes in community care for older people in Slovenia. V E. N. Arnold (ur.), Social work practices: glo- bal perspectives, challenges and educational implications (str. 133–151). New York: Nova Science Publishers. OECD (2016). How are health and life satisfaction related to education? Education indicators in focus. Pri- dobljeno s http://www.oecd-ilibrary.org/education/how-are-health-and-life-satisfaction-related-to- education_6b8ca4c5-en. Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut An- tona Trstenjaka. Ramovš, J. (ur.). (2013). Staranje v Sloveniji : raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, J. (2014). Staranje in sožitje med generacijami v Občini Ivančna Gorica: predstavitev raziskave prebivalstva Ivančne Gorice, starega 18 let in več. Kakovostna starost, 17(3), 3–28. AS_2017_1_FINAL.indd 70 17.3.2017 10:58:23 71Bojan Macuh: Življenjski slog starejših v domovih za starejše Schmidt-Hertha, B., Jelenc Krašovec, S. in Formosa, M. (ur.) (2014). Learning across Generations in Europe: Contemporary Issues in Older Adult Education. Rotterdam, Boston: Sense Publishers. Williams, A. in Garett, P. (2002). Communication Across the life Span. From Adolescent Storm in Stress to Elder Aches and Pains. Journal od Language an Social Psychology, 21(2), 101–126. AS_2017_1_FINAL.indd 71 17.3.2017 10:58:23