ISSN 1318-8313 21 GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA Grosuplje 2000 ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE 21,2000 ti ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBREPOLJE GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA 21 GROSUPLJE 2000 ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE Izdaja skupina občanov. Ureja uredniški odbor: France Adamič, Ivan Ahlin, Cvetko Budkovič, Mihael Glavan, Ivan Grandovec, Tine Kurent, Jakob Miillcr, Danijel Zupančič Glavni urednik Mihael Glavan 1295 Ivančna Gorica, Stična 140, tel.: (01) 78 77 232 Odgovorni urednik Ivan Ahlin 1290 Grosuplje, Taborska 17, tel.: (01) 78 71 117 Lektor in koreklor Jakob Muller Računovodska in administrativna dela Rezka Bučar Naslov uredništva in uprave: 1290 Grosuplje, p. p. 28 Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje 50100-620-133 skl. št. 05-1022113-432202 Zbornik izhaja s prispevki vseh treh občin in podjetij, ki so navedena v oglasnem delu. Grafična priprava in tisk Partner graf, d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2, tel.: (01) 78 61 177 Naklada 850 izvodov VSKI5INA Tretje desetletje našega zbornika .....................................................................................................7 PODROČNA ZGODOVINA France Adamič: Mala kronika treh občin III....................................................................................9 Franc Kalar: Obrtništvo med obema vojnama v bivšem sodnem okraju Višnja Gora...................25 Mihaela Jare Zaje: Višcnjskc košarice...........................................................................................33 Mihael Prijatelj: I/, zgodovine Šcnlpavla na Dolenjskem ..............................................................37 NAŠA OBČINA IN OBČANI Janez Lesjak: Občina Grosuplje v obdobju 1998 do 2000 .............................................................43 Jernej I.amprct: Občina Ivančna Gorica v letih 1998 in 1999........................................................ 49 Anton Jakopič: Zadnji dve leti drugega tisočletja v občini Dobrcpolje.........................................55 Slavko Zličar: Gradnja avtocestnega odseka Višnja Gora-Bič ......................................................59 TomaŽ Rigler: Vodopreskrba naših krajev na prehodu v novo tisočletje ......................................65 Ivanka Polokar, Anton Omejec, Franc Glavič: V tekstilni tovarni Motvoz in platno teče proizvodnja že 80 let................................................................................................97 Jože Maroll: Grosupeljska dolina, uveljavljeno središče proizvajalcev gastronomske opreme v Evropi. Ob 40-lctnici podjetja Kovinastroj Gaslronom d. d. Grosuplje........................................................................................ 103 Slavka Ccnla: Lesne obrti v Dobrcpolju ...................................................................................... I 15 Ivan Grandovec: Prizidek k šoli in novozgrajeni vrtec v Dobrcpolju.......................................... 125 Irena Kogovšck: Nova osnovna šola Grosuplje........................................................................... 137 ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽHVNOST Jakob Miiller, Marija Janežič: Naši kraji in ljudje v Novicah (1843-1902)................................. 139 Ema Sevšek: Dobrepoljci in Dobrcpolje v umetniški besedi Karla Mauserja............................. 159 Jože Lenarčič: Pustovanje v Ponikvah......................................................................................... 171 Mihael Prijatelj: Testament iz leta 1905....................................................................................... 179 Tine Kurent: Rimska mansio V Prapročah je bila vojaška postojanka......................................... 185 Tine Kurent: Napačne trditve o Louisu Adamiču ........................................................................205 KRONIKA, JUBILEJI. KULTURNI DOGODKI Marija Samec: Turistično društvo Županova jama - 40-letniea delovanja..................................215 Mihael Glavan: 100. obletnica rojstva Louisa Adamiča..............................................................225 Jakob Miiller: Pisatelj Janez Seme...............................................................................................227 Jakob Miiller: Zborovodja, kije igral trobento ............................................................................233 Jakob Miiller: Prof. Marija Janežič. Ob 80-lctnici.......................................................................237 Leopold Sever: Ob jubileju Nane Grošelj - Vehovee...................................................................239 Mihael Glavati: Cvetko Budkovič. Ob 80-letnici.........................................................................241 Mihael Glavan: Ivan Ahlin. Ob 70-letnici....................................................................................243 Jože Marolt: Stanko Prek (1915-1999).........................................................................................245 GRADIVO Tine Kurent: Kratek življenjepis Louisa Adamiča (/.dopolnilom)..............................................247 Tine Kurent: Kola/Maksimilijana Vanke »Druga svetovna vojna« je sijajna gematrična kompozicija..........................................................251 Tine Kurent: Shozo Tahara seznanja............................................................................................257 Leopold Sever: Lov na polhe v škocjanskih vaseh ......................................................................261 Drago Samec: Domoznanska bibliografija knjig za leti 1998 in 1999......................................... 263 Marija Samce: Bibliografija člankov v občinah Dobrcpolje, Grosuplje in Ivančna Gorica 1998-1999........................................................................................ 287 TRETJE DESETLETJE NAŠEGA ZBORNIKA Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobre polje po številu knjig vstopa v tretje desetletje, po svojem koledarskem izhajanju pa že v četrto. Tretja desetina se pričenja s prenovljeno Zunanjo podobo. Ta sicer ne prinaša nobenih zelo radikalnih posegov, saj v skladu /, vsebinsko podobo zbornika želimo ohraniti umirjeno in nepretencioz.no zunanjo podobo. Potrebno pa je bilo ovoj tehnološko posodobiti, pri čemer format ostaja nespremenjen in nadaljuje usklajeno vrsto. Po obsegu in vsebini je tudi letošnja knjiga v približno enakih okvirih kakor vse i/ zadnjega desetletja. Tudi v izdajateljskem in založniškem pogledu se ni nič spremenilo. Posebej nas veseli, da so vse tri občine in njihovi občani ohranili zavest o svoji povezanosti in potrjujejo Zbornik kot skupno domoznansko publikacijo, kijih reprezentira v državnem okviru. Uredniški odbor si premišljeno prizadeva za tO, da so vse tri lokalne skupnosti pošteno in enakomerno zastopane s predstavitvami svojega razvoja in s prispevki avtorjev s posameznih področij. Pri tem seveda ne gre za neko mehanično preštevanje števila prispevkov ali celo pisnih znakov, temveč za doseganje ciljev, da ostane trajno zabeleženo tisto, kar je vrednega in zanimivega nastalo in so prizadevni strokovnjaki in poročevalci pripravili za objavo. Zahvaljujemo se sodelavcem, naročnikom in podpornikom, ki našo skupno in že dobro uveljavljeno publikacijo vztrajno zalagajo s kvalitetnimi m zanimivimi prispevki oziroma ji kako drugače omogočajo uspešen obstoj. Še naprej hočemo ostati temeljna domoznanska publikacija za naše tri občine. Naš osnovni cilj je strokovno informiranje naših občanov in tudi širše Zainteresirane bralne publike o trajno vrednih zgodovinskih dogodkih, osebah in pojavih, o dosežkih na področju znanosti, umetnosti, kulture in gospodarstva, v kronisličnem delu pa spremljamo pomembnejše obletnice dogodkov, ustanov, društev, in posameznikov. Pomembni so tudi bibliografski podatki, ki omogočajo širši javnosti, raziskovalcem, študentom in učencem hitrejše in lažje zbiranje in poglabljanje v gradivo o našem skupnem preteklem in sedanjem bivanju in delovanju. Želimo se zahvaliti tudi za finančno pomoč občinskih vodstev vseh treh občin in podjetij, ki z odkupom večjega števila izvodov pomagajo pokrivali stroške za izdajanje in natis. Zbornik pomagajo oblikovati člani uredniškega odbora, lektorji in korektorji, tehnični in administrativni sodelavci ter tudi tiskarna Partner graf, ki domaČi publikaciji posveča ustrezno pozornost / uslrežljivostjo in ugodnimi cenami za storitve. Vsem tem se ob začetku tretje desetine iskreno zahvaljujemo. Uredništvo PODROČNA ZGODOVINA MALA KRONIKA TRKU OBČIN III ličnice Adamič" Dolenjski del prejšnje velike občine Grosuplje, danes so lu samostojne občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna (iorica, je do nedavnega zaostajal v razvoju; z. izgradnjo Dolenjske in Kočevske železnice pa se je začela razvijati obrt, trgovina in prosveta, hitro je napredovalo kmetijstvo, živinoreja in lesarstvo. Prva svetovna vojna je spodbudila mnoge aktivnosti, druga pa je prizadela obilo gorja; sledili so dvigi in padci, osamosvojitev države pa obeta psameznikom nove možnosti doma in na tujem. Krjavčcvi iz Višnje Gore in Ivantne Gorice Razširjenost populacije in deset bratov Erjavec je poleg Novak najbolj razširjen priimek v naši občini. Med Erjavci je bilo več znanih osebnosti in javnih delavcev. V Kriški vasi je bil rojen oče našega znamenitega naravoslovca in pisatelja Frana Erjavca (1834-1889), ki ima doprsni kip v spominskem parku v Novi Gorici. Drugi Fran Erjavec (1893-1960) je bil učitelj, novinar in Zgodovinar, kt je prvi urejal Ilustriranega Slovenca (1924) in objavil več knjig, med njimi Slovenija in Slovenci (1940). Na Pleši vici nad Žalno sta se rodila bratranca in pravnika: Ivan Erjavec (1910-1970), partizan, polkovnik in vojni tožilec, ter Janez Erjavec (1912-1998), vodilni organizator pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Za Malo kroniko treh občin pa je vsekakor zanimiva pripoved o osebnosti kmeta, knjigoveza, fotografa in župana Jožefi) Erjavca (1871-1936), očeta desetih sinov - desetih bratov. Deset bratov Erjavec s sestrico Amaliji', posneta leta 1923. Ljubljana, JaneZiceva I. dr. se., zaslužni prof. biotehnične fakultete v Ljubljani. V družini Erjavec - pri Kavku na Veliki Dobravi pri Višnji Gori so se v prvi polovici 19. Stoletja rodili Gertruda (roj. 1824), Martin (roj. 1829), Mihael (roj. 1834) in Andrej (roj. 1836). Martin je ostal na domu in se oženil z. Marijo Habjan iz Nove vasi, Andrej pa je kupil hišo v Podsmrcki št. 13 (sedaj št. 6) pri Višnji Gori ter se poročil s Katarino Štravs iz Lipljenj v škocjanski fari pri Turjaku. V tem zakonu seje rodil sin cdincc Jožef Erjavec (1871-1936), ki seje poročil z Ivano Skubic (1880-1943) z Male Dobrave nad Višnjo Goro. V zakonu se je rodilo I 3 otrok, 12 fantov in 1 deklica. Jožef Erjavec je bil kmet, knjigovez, fotograf, priučen geomcter. Sprva je služil kot knjigovez, leta 1885 je srečal potujočega fotografa Žagarja iz Zagreba in se pri njem naučil fotografske obiti in umetnosti. Leta 1889 je dobil obrtni list; fotografiral je z mehovko na plošče 18x24 cm, ki jih je osvetljeval v posebnih okvirjih na sončni svetlobi ter z enako svetlobo prenašal posnetke na fotografski papir brez povcčevalnika. Posnel je množico motivov in dogodkov, kol so krsti, poroke, veselice in slovesnosti. Ohranjeni so posnetki ter krajinske slike Višnje Gore, Stične, Ivančnc Gorice, Žužemberka, Velikih Poljan pri Ortneku, odpiranje mostu pri Žužemberku. Njegove fotostorilve so bogastvo Ionov in kontrastov, ki uvrščajo Jožefa Erjavca na visoko mesto med sodobniki. Bil je znan javni delavec, župan občine Dedni Dol, po združitvi malih občin pa župan združene občine Višnja Gora. Več let je bil načelnik Okrajnega cestnega odbora; kot priučeni geomcter je trasiral sedanje ceste Višnja Gora Polica, Višnja Gora-Polževo, Višnja Gora-Velika Loka pri Žalni, Bič-Sela Šumberk. Deset sinov in hči Janko Erjavec (1903-1975) seje fotografiranja naučil pri očetu in leta 1931 odprl v Ivančni Gorici svoj fotoatcljc, že pred 2. svetovno vojno je imel trgovino koles, radioaparatov, kasneje tudi prodajo motorjev in avtomobilov znamke DKW. V njegovi mehanični delavnici je bil zaposlen "leteči Kranjec", ki gaje Janko spremljal in mu sponzoriral dirke. Leta 1942 so Erjavca internirali v Gonarsu, leta 1943 gaje iz transporta za Dachau rešil brat Lojze. Leta 1947 je bil pol leta zaprt na Grosupljem, rešil gaje brat Vinko. Janko seje leta 1930 oženil z Marijo Miklavčič s Suhe pri Školji Loki, ki je leta 1931 rodila sina, leta 1933 pa umrla. Drugič seje poročil z Vero Karinger iz, Ivančnc Gorice. Alojzij Erjavec (1904-1974) je kot fotograf delal v tedanji Jugoslovanski tiskarni v Kopitarjevi ulici v Ljubljani. Priredil je več razstav umetniške fotografije doma in v tujini. Leta 1945 je prek Italije odšel v Argentino, kjer je imel do smrti lastni fotografski atelje. Jože Erjavec (1905-1933) seje izučil za elektromonterja. Ker so mu odpovedale ledvice, je mlad umrl. Anton Erjavec (1907-1974) seje izučil za mehanika inje od leta 1934 do smrti služboval kot voznik pri Električni cestni železnici v Ljubljani. Stanislav Erjavec (1909-1943) je bil izučen za elektromonterja. Leta 1943 gaje pri poklicnem delu ubila elektrika. Ciril Erjavec (1912-1985) je ostal na domačiji in do smrti vodil kmetijo. Srečko Erjavec (1913-1966) je končal srednjo tehnično šolo ter se nato zaposlil kol poštni uslužbenec na Pošti v Ljubljani. Njegova žena Joža (1909) živi v Višnji Gori. Andrej Karel Erjavec (1915-1978) je končal teološke študije in bil lela 1942 posvečen v duhovnika. Do leta 1945 je bil kaplan v Višnji Gori, nato pa je odšel na Koroško, od koder so ga vrnili v Škofove zavode v Ljubljano. Kmalu se je vrnil v župnišče Višnja Gora. Od leta 1948 je bil župnik v Želimljem pri Ljubljani, od lela 1965 do 1977 pa župnik v Šempetru pri Otočcu, nato so ga, težko bolnega, premestili v Voklo, župnija Šenčur pri Kranju. Vinko Erjavec (1917-1977) je pred drugo vojno obiskoval vojaško šolo v Beogradu in poslal oficir. Med drugo vojno je bil partizan v I. proletarski brigadi, po vojni je služboval v raznih vojaških ustanovah: UNIS Sarajevo-Vogošča. Pobjeda TeSanj, Bratstvo Novi Travnik. Bilje tudi inipektot za oborožitev Slovenije. l'o upokojitvi v Sarajevu je živel in imirl v Zadru. Metod Erjavec (1918-1943) seje Izučil za elektromonterja: po odhodu Italijanov je bil leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Koje prišel avgusta istega leta na dopust, je pomagal bratu Stanislavu pri poklicnem delu, kjer ga je obenem / bratom ubila elektrika. Metodu, desetemu bratu družine Erjavec, je bil krstni boter cesar Karel [,, zadnji avstro-ogrski vladar. Amalija Erjavec (1921-1925) je kot štiriletna deklica skupaj /. brati skakala čez goreče d račje: vnela se ji je oblekica in od opeklin je umrla. Drugi rod, nečaki in vnuki Milan Erjavec (roj, 1931). sin Janka Erjavca in Marije roj. Miklavčič. je končal srednjo tehnično šolo avtomobilske smeri; šest let je delal pri očetu kot priučeni fotograf, leta 1959 se je zaposlil v servisu podjetja Avlocommerce v Ljubljani. Po treh letih je prevzel prodajo mcrccclcsovih osebnih in gospodarskih vozil ter ostal na lem mestu do upokojitve leta 190(1. Živi izmenično v Ljubljani ali v Ankaranu. Milanov sin Janez Erjavec (193 I) je končal srednjo šolo za oblikovanje m fotografijo. Po maturi leta 19X5 je fotografiral za podjetje Iskra, od 19X7 do 1997 je bil samostojni kulturni delavec; leta 1992 je ustanovil samostojno podjetje za ekonomsko propagando. Izdeluje in oblikuje prospekte, koledarje in podlage za neposredno tiskanje. Sodeluje na skupinskih razstavah. Leta 19X7 je imel samostojno lazstavo v Amsterdamu. Žena Saša se ukvarja z. grafičnim oblikovanjem in z možem vodi podjetje Medima. Dodatek: Stara Erjavčeva hiša je zapuščena; Jožefov vnuk Jože Erjavec vodi kmetijo, stanuje pa v novi hiši v Podsmreki. Jankovo hišo v Ivančni Gorici je kupila Marija Kumaric. V razširjeni zgradbi je trgovina z mešanim blagom in gostilna. * Vir: Večino podatkov je pismeno predložil Milan Erjavce (1931), Ljubljana. < lote Delcev 62. Lavrieevi iz. Šentvida pri Stični Priimek Lavrič je razširjen na Dolenjskem in Notranjskem. Kot sinonimi ali spačenke se poja vljajo različne oblike, med njimi LovriČ, Lovrich in I.avrich. Zadnji iz šentviškega rodu Jože Josip Lavrič je s pomočjo genealogov sestavil rodovnik, ki je napisan na spominski plošči na zidu župnijske cerkve Sv. Vida. Obsega glavni in več stranskih rodov Lavričev in Lavrichov. ki so začeli in vodili strojarsko in usnjarsko obrt zadnjih tristo let. Na plošči je pivi zapisan Jože Lavrič (roj. 1670), prvi usu jar v Šentvidu pri Stični. Sledila sta mu sinova Jurij (roj. 1703), poročen / Marijo Klun, m Gregor (roj. 1706). Jurijev vnuk Lovrenc (1813-1875), poročen z Ano 1'obovšnik (roj.1X16). je imel med drugimi tudi hčerko Frančiško (1857-1929), poročeno I ,inc (kije bila mati Josipine, poročene Roječ), in tri sinove usnjarje: I. Jožef (roj. I85X), usnjar v Šentvidu pri Stični. Njegov sin Jože Josip Joco (IX98-196X), imenovan FranCOZ, zadnji strojar in usnjar iz rodu Lavričev. 2. Alojzij (I862-1907), strojar in usnjar na Grosupljem ob Cesti na Krko, nasproti restavracije Krpan. Obrat in posestvo je leta 1907 kupil Jakob Štrubelj-Cestar za doto svoji hčeri Frančiški, poročeni z Mežnarjcvim - Alojzijem Žitnikom, kasnejšim usnjarjem in od 1932-1936 županom občine Grosuplje. 3. Lovrenc Lavrich (1865-1931), usnjar v Slovenskih Konjicah; razvil je strojarno v Tovarno usnja KONUS, po drugi svetovni vojni preimenovano v KONIN. Osrednja osebnost novejšega časa je bil Jože Josip Joco (1898-1968). Leta 1918 je maturiral na trgovski šoli v Gradcu, obenem se je učil sodobnega strojarstva pri stricu v Slovenskih Konjicah. Po maturi je Jože služboval v bančnih poslovalnicah v Ljubljani in Novem mestu, nekaj let pa je preživel v Angliji, Belgiji in Franciji, kjer seje izobraževal, učil jezike in proučeval posebnosti sodobnega strojarstva. Po vrnitvi je od očeta kupil posestvo in strojarno, zgradil sodobno tovarno usnja in zaposlil večje število delavcev, ki so strojih kože in izdelovali usnje za podplate, podloge in gornje usnje. Z dobrimi in zanesljivimi dohodki je z. nakupom zemljišč in gozdov postal največji posestnik v občini. Na Dolenjski cesti na Rudniku je zgradil prostorna skladišča in prodajalno, ob Ljubljanici pa razkošno bivališče, kjer je sprejemal in gostil poslovneže in prijatelje. Vedno seje izkazal za prijaznega partnerja, darežljivega in potratnega gostitelja. Za nemoten razvoj proizvodnje sta skrbela delovodja in ekonom. Med drugo vojno je s skrivnimi dobavami usnja in denarno podpiral partizane. Zato so ga spomladi leta 1944 Nemci zaprli in poslali med talce v Begunje. Ob koncu vojne je bila tovarna bombardirana, deloma pa je pogorela. Lavrič je po vojni tovarno obnovil, leta 1946 pa jo je podaril Ministrstvu za industrijo LR Slovenije, misleč, da bo s skromno plačo imenovan za upravitelja. Z agrarno reformo je bilo tudi posestvo nacionalizirano in deloma razdeljeno med agrarne interesente. Ker je ostal brez dela in zaposlitve, je poskušal aktivirati Olepševalno in turistično društvo; organiziral je kamp za turiste, ki so prihajali po Dolenjski cesti, in navezal stike s popotniki iz širšega sveta. Tudi med krajani si je pridobil spoštovanje, saj je živel z vasjo in vaščani ter sodeloval pri reševanju javnih zadev, če ne gmotno pa vsaj z dobrimi nasveti. Po njegovi smrti je ostal spomin na Francoza zelo živ, zato so člani Planinskega društva Šentvid pri Stični leta 1997 odprli 17 km dolgo Lavričevo pot, ki vodi iz Šentvida mimo Velikih Češnjic proti Malemu Kalu do lovske koče Šentvid, dalje do vasi Debeče čez Pristavo na Gradišče, kjer na višini 519 m stoji Lavričcva koča. Na vsej dolžini je pot ali steza markirana, opremljena z napisnimi tablami, smerokazi in planinskimi znamenji. Planinsko društvo je že drugič in odslej vsako leto organiziralo spominski pohod Jožeta La-vriča, podobno kot je organiziran pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore čez Muljavo do Krke. Jože Lavrič seje poročil z Jakobino, roj. Mandel. Njen oče Josip Mandel, doma s Farškcga Kala, je bil direktor Tobačne tovarne v Ljubljani. Jakobini je zapustil prostorno stanovanje v Ljubljani, drugi hčeri Vlasti, poročeni s prof. Jušem Kozakom, pa hišo z. vrtom v Šentvidu 127 (sedaj last Branka Bavdaša). Zato je lahko Kozakova družina vsako leto letovala v domačem okolju. Jakobina je rodila sina Lovrenca (1930-1974), kije v Ljubljani diplomiral iz tehniške kemije; služboval je v Papirnici Vevče, nazadnje pa poučeval na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Poročil seje z dipl. ing. kemije Tcjo Uinterlechncr. Zakon je ostal brez otrok, zato so še ne v celoti denacionalizirano premoženje razdelili med sorodnike. Tretjina je pripadla vdovi Teji, ki vodi denacionalizacijski proces, druga tretjina Vidojki, vdovi po dr. Miklavžu Kozaku (1918-1971), oziroma njunima neeloletnima sinovoma Jerneju in Matiju Kozaku, eno tretjino pa je dobil prof. Damjan Kozak, ki živi v Ljubljani, v sezoni pa v Velikih Čcšnjieah pri Šentvidu. Viri: Osebni spomini in razgovori s poznavalci, Dolenjski list, 10. 10. 1997, 19, Pisno sporočilo [Damjana Kozaka z dne 20. 8. 1998 in telefonski razgovor z dne 26. 8. 1998. Končinovi i/. Gorenje vasi in Fačinijevi i/, Šentvida Skrunova dinastija Rodbinski priimek Končina izhaja verjetno iz Furlanijc, kjer je v seznamu plemiških družin vpisano ime Concina in Concini (1); k nam so prišli kol trgovci, obrtniki ali graditelji. Eden izmed prednikov seje naselil v vasi Veliko Crnelo pri Ivančni Gorici. Praded Janez Končina je imel v tej vasi veliko posest, obenem pa je trgoval z žitom, lesom in živino. Bil je uspešen poslovnež, pridobiten in varčen. Pripovedovali so, da je po cesti pobiral kravjeke in konjske fige ter z njimi gnojil ob cesti ležečo njivo. Oženil se je z gostilničarjevo hčerko Micko Kalar, ki je v zakon prinesla poleg denarne dote in bale tudi posest.V zakonu se je razen sina Janeza rodilo več otrok, med njimi: Marija, ki se je poročila z gimnazijskim profesorjem Fajdigom; Terezina se je poročila s posestnikom in trgovcem Grcbenccm, s katerim sta imela štiri otroke: Kristino, Olgo, Gabrielo in sina Milana. Ded Janez (II) Končina je bil rojen 29. avgusta 1863 na Velikem Črnelu. Od 1870 do 1877 je obiskoval obvezno enorazredno ljudsko šolo v Stični. Ob očetu se je usposobil za samostojno poslovanje v trgovini z živino; v dvajsetem letu seje poročil s 17-lelno Celestino Fačini v Šentvidu pri Stični; sto dni po rojstvu hčerke Celestinc - Tince (1887-1966) je žena umrla in vdovec Janez Končina seje naslednje leto poročil s svojo svakinjo, sestro prve žene Otilijo Fačini (+1901). V srečnem zakonu se je rodilo šest otrok, trije sinovi: Ivan, Stanko in Milan, in tri hčere: Ela. Albina in Marija, kije umrla v devetem mesecu starosti. Leta 1891 je stari oče Janez Končina kupil za sina Janeza posestvo, ki je pripadalo čbeličarju Mihi Kastelicu (1796-1868) v Gorenji vasi. Posest je bila zaokrožena, z dokupom gozdov in travnikov od Cerkvenega sklada Stična pa je obsegala okoli 200 ha. Z odkupom posestva je novi gospodar prevzel na gruntu zapisano preužitkarico Meto (Kastelic), ki je umrla med obema vojnama. Že ob koncu stoletja je Janez Končina razvil družinsko trgovsko obrt. podjetje za odkup in prodajo živine, izvoz živih in zaklanih prašičev in telet v Ljubljano, Trst, Gradec, na Dunaj, na Tirolsko in v Švico. Z zaslužki je s tekočim lastnim kapitalom in raznimi bančnimi vlaganji zelo obogatel. S prvimi prihranki je obnovil in povečal meščansko urejeno hišo v Gorenji vasi, povečal je gospodarska poslopja in hleve, zgradil klavniško halo, nabavil vozni park za prevoz živali in osebni prevoz (koleselj, gig, zapravi jivček). K posestvu je pripadala tudi večja hiša, mlin in žaga na rokavu Višnjice. Že pred prvo svetovno vojno je v bližini železniške postaje Ivančna Gorica kupil več (gradbenih) parcel, gostišče na križišču cest v Ivančni Gorici, nato stanovanjsko hišo v Celovcu, obsežno vilo na Pantovčaku v Zagrebu, posestvo in dvorec Podlog ob Rašci pri Velikih Laščah ter več zrelih gozdov Za posek. Trgovanje z živino in klanje prašičev in telet je prinašalo dohodek in zaposlitev. V sezoni klanja od novembra do marca je sodelovala vsa vas neposredno pri klanju in čiščenju ščetin (šovpati, razščetiniti) ter sodelovala pri vzporednih pripravah. Ženske so ves dan nosile vodo iz Višnjice in segrevale v krop za razščetinjenje zaklanih živali ter si s tem služile denar za nakup nujnih potrebščin. Ivan Končina je bil med trgovci in velikim kmeti eden izmed najuspešnejših gospodarjev na Dolenjskem. Njegovi otroci so obiskovali osnovno šolo v Stični, kamor jih je hlapec vsako jutro peljal z zapravi jivčkom, tja in nazaj. Po osnovni šoli so se dekleta izobraževala v dekliških zavodih v Gradcu, sin Milan pa je pred prvo vojno obiskoval cistercijansko gimnazijo v Mahrcrauu ob Bodcnskcm jezeru v Avstriji. Delitev premoženja, poroke in smrti Izmed treh rojenih Končinovih sinov je Stanko mlad umrl. drugi sin Ivan je leta 1910 umrl za jctiko, sin Milan pa je preživel breskrbno mladost v Gorenji vasi in se izobraževal v sosednjih deželah. Bilje vesele narave, bolj zapravljiv kot oče varčen. Očetovo trgovanje z živino in klanje ter izvoz prašičev ga ni pritegnilo, zato se je po prvi vojni uveljavil v trgovini z lesom in v drugih kupčijah. Leta 1921 seje poročil s hčerko trgovca Antona Rojca iz. Šentvida pri Stični. Po poroki seje vselil v večjo hišo ob Skrunovem mlinu in žagi v Gorenji vasi. Milan je žago usposobil za žaganje hlodovine, s katero je trgoval, in tudi za hlodovino drugih naročnkov. V zakonu z Anico Roječ seje rodil sin Milanček, mati Anica pa je kmalu po porodu umrla. Oče Milan se je 1930 ponesrečil z lastnim avtomobilom na cesti od Muljave pred Gorenjo vasjo. Milanček si je že v otroštvu poškodoval nogo in je šepal. Leta 1941 seje priključil aktivistom OF in nato odšel k partizanom. Leta 1943 seje z neko kurirsko nalogo približal domu v Gorenji vasi, kjer je od neznane strani priletela krogla in ubila zadnjega moškega potomca iz. Končinovega rodu. Hčerka Ela (Elizabeta) Končinova je žc pred prvo vojno, zlasti pa med vojno pomagala očetu Janezu (Ivanu) Končina v trgovanju z živino, pri nakupu, klanju in izvozu prašičev in telet. Bila je med vsemi v družini najbolj izobražena in inteligentna, odločna in sposobna, dobrohotna in tudi srdita. Bila je glasna, daje pogosto prisluhnila vsa vas, urejena in oblečena po modi. Imela je za tisti čas bogato biblioteko, igrala je klavir. Tudi zaradi dote sojo snubili in skoro bi se poročila z nekim oficirjem, toda bila je narodno zavedna, panslavistka, zato seje proti volji družine odločila drugače. Nekega dne se je peljala z gigom proti Ivančni Gorici, srečala vod ruskih ujetnikov in izmed njih izbrala lepega in mladega Fjodorja - Fedjo Jclimova, ki je kot hlapec delal pri sosedu v Gorenji vasi. Poročila sta se proti volji družine leta 1918 ali 1919, in čeprav ga stari Skrun ni priznal za svojega zeta, je Eli izročil v upravo posestvo Podlog, kjer sta do leta 1930 uspešno kmetovala s podporo Skrunove hiše. Po smrti brata Milana leta 1930 sta se lila in Fedja preselila v Gorenjo vas. lila je prevzela celotno gospodarstvo, Jelimov pa je skrbel za kmetijstvo, toda gospod Končina ni spregovoril s Fedjo besede, čeludi sta sedela za isto mizo. Občevala sta posredno, prek tretje osebe ali pismeno! Šele po Končinovi smrti leta 1935 je bil Fedja sprejet kot enak med enakimi. Skupaj z lilo je vodil rejo, trgovanje in izvoz živine. Leta 1943 so ga kot Rusa in "boljševika" aretirali in Fedja je pred osvoboditvijo umrl v Dachauu. Hčerka Albina Končinova je za doto dobila gostišče na cestnem križu v Ivančni Gorici, na levem voglu ceste iz Stične proti Gorenji vasi, poleg tega več drugih hi.š in obširna zemljišča med sedanjo Dolenjsko cesto in železnico. Poročila seje z. Zagrebčanom Bcppom Kraljem; za Albino se je zanimal zaradi njenega denarja, ki gaje brezvestno zapravljal. Albina je bila uspešna goslilničarka, imenovana "stiska kraljica"; sprejemala je voznike z. vseh strani, zlasti iz Bele in Suhe krajne pa tudi goste iz širše okolice in iz Ljubljane. Mož Bcppo je umrl v Dachauu, gospa Albina pa za rakom na jetrih leta 1960. Njeno bogato dediščino so nasledile nečakinje Grošljeve. Gostinsko hišo v Ivančni Gorici je zapustila cerkvi, ki je kot kapelica sv. Duha služila za začasno središče nove župnije Ivančna Gorica. Pripoved, daje gospa Albina na vrtu zakopala lonce zlatnikov, se doslej ni potrdila kot resnica. Po smrti Ele Jcfirnove leta 1954 je prevzela gospodarstvo v Gorenji vasi najstarejša hčerka Janeza Končinc. Cclestina -Tinca (1887-1966), ki je od deklištva dalje spremljala očeta na potovanjih in mu pomagala v celotnem gospodarstvu in pri nakupu, klanju, prodaji in izvozu živali. V času pred prvo vojno so iz. Gorenje vasi oz. Ivančne Gorice poslali pet do deset vagonov živih ali zaklanih prašičev, tako imenovanih dolenjskih pršutnikov. V sodelovanju s Kranjsko kmetijsko družbo so na Dolenjskem uvajali v rejo nemško landras in angleško jorkširsko pasmo z. višjo stopnjo proizvodnosti ter kakovostno slanino, hamburger in bekon imenovano. Zato je trgovina cvetela in prinašala dohodek. Oče Janez - Ivan Končina je zelo cenil sposobnost in delovnost hčerke Celcstinc-Tincc, zato ji je posredoval in priporočal bogatega ženina s Tirolske, toda Tinca se je odločila za mladega ing. kemije Andreja Groschla, ki je od leta 1910 do 1922 služboval kot analitik v laboratoriju Kmetijskega kemijskega preskuševališča za Kranjsko v Ljubljani. Tinca in Andrej sta se poročila 8. januarja 1910, stanovala sta v (Jrošljevi hiši na Poljanski cesti 7, kjer je bil po Andrejevi smrti znani nočni lokal. V tem zakonu so se rodile tri hčere. Andreja (roj. 1910) je med drugim službovala pri deželni vladi v Celovcu, med drugo vojno pa pri Visokem komisarju /a Jadransko primorje v Trstu, pozneje seje poročila z gospodom Themcl in živi v Celovcu. Od Končinove posesti je podedovala stanovanjski blok v Celovcu, ki gaje namenila svojemu nečaku Joškotu Vchovcu mlajšemu z Reke. Maša (roj. 1912) je leta 1924 obiskovala prvi razred Poljanske gimnazije (avtorjeva sošolka) ter se naslednje leto vpisala na licej v Gradcu. Poročila seje z jugoslovanskim generalštabnim poročnikom grofom Wurzbacbom z gradu Lanšprež (Gradbišče) pri Trebnjem. Ima sina Atilo v. VVurzba-cha, ki je leta 19X8 napisal kroniko Končinove in Grošljcve družine (2). Maša živi v Bertesgadenu, sin Atila pa v Diisscldorfu. Janja - Nana (roj. 1918) je bila med obema vojnoina jugoslovanska in evropska mladinska prvakinja v plavanju. Poročila se je z. .loškom Vehovcem iz Žužemberka; med obema vojnama je bil upravnik skladišča lesa firme Javornik&Dolenjc na Sušaku s sedežem na Pečinah. Vchovčcva mama je bila Štajerčeva - Javornikova iz Žalne, sestra Joškota in Staša. V zakonu Nane in Joškota Vchovca sta se rodila sinova Joško in Jani, oba zdaj dipl. ekonomista, zaposlena v pristanišču oz. marini na Reki. Imenovana sta pri končni delitvi Skrunovega premoženja glavna dediča. Janja živi na Reki. poleti pa oskrbuje Skrunovo domačijo v Gorenji vasi. Sklepni dogodki in epilog V prvih dneh oktobra 1935 je Ivan Končina hotel obiskati svojo hčerko Albino, "kraljico" v Ivančni Gorici. Na vozu je med vožnjo zaspal in njegov konj je bil navajen poti do gostinskega dvorišča, kjer se naj bi ustavil. Toda na nezavarovanem železniškem prehodu je z desne pripeljal vlak iz Šentvida, lokomotiva je zadela vozilo in ga več metrov potiskala proti postaji ter gospodarja in konja močno ranila. Po treh dneh je Ivan Končina umrl in imel veličastno zadnjo pot z več kot kilometer dolgim sprevodom do pokopališča v Stični. Kot za njegovega očeta tako so se pogrebci zavedali, daje umrl "dolenjski Bog". Skrunova povest se ni in sc ne bo ponovila, vendar je gradiva dovolj za zanimiv družinski roman. Tri vnukinje in pravnuki Ivana Končinc se enkrat na leto snidejo v Gorenji vasi in pišejo zadnjo stran Skrunovc dinastije. Fačinijevi iz Šentvida pri Stični Fačinijevi spadajo med tiste furlanske družine Faeini in Faccini, ki so se pri nas naselile pred 200 ali 300 leti, ko so pri nas gradili "cesarske ceste" iz Trsta proti Dunaju in proti vzhodu. Prihajali so kot graditelji, trgovci in obrtniki. Praded Joannes Batisla (Ivan) Fačini je bil rojen leta I825 v kraju Artcgna in se naselil v Šentvidu pri Stični. Bil je verjetno med onimi, ki so gradili železniški most v Borovnici in nato zidane mostove na Dolenjski cesti. V Šentvidu so se gospodarji Fačini pečali s kmetijstvom in trgovino s kmetijskimi pridelki ter z živino. Dobičkonosnost trgovanja je omogočala, da so se Fačinijevi otroci izobraževali v samostanskih in javnih šolah v Benetkah in Padovi. Janez Fačini sc je oženil s Terezijo Gerdcn, hčerko polzcmljaka v Šentvidu pri Stični. Imela sta 14 otrok, med njimi štiri hčere: 17- letna Celestina seje poročila z. Ivanom Končino in rodila Cclestino -Tinco, poročeno Groschel. Ker je mati Celestina na porodu umrla, seje Ivan Končina poročil z eno leto starejšo svakinjo Otilijo. Obe poroki in rojstvo, vse se je zgodilo istega leta 1887, od januarja do decembra. Otilija je rodila tri sinove in tri hčere; umrla je leta 1901 in zapustila vdovcu nedl. otroke, ki so jih vzgajali sorodniki iz, obeh družin. Tretjo sestro Angelo Fačini je zapeljal šentviški bencliciat (višji kaplan z nadarbino) in z njim je rodila hčerko Angelco, ki je po letu 1901 živela v Gorenji vasi in nazadnje v Višnji Gori, kjer je podedovala hišo po znani osebi (3) in doživela visoko starost 95 let! Četrta Fačinijeva hči Marija seje omožila v Ljubljano. Njena hči Gabriela je bila razpoznavna osebnost, po modi oblečena gospa iz višje družbe. Po moški strani se je družina Fačini razširila v sosednja središča, npr. v Ivančno Gorico, kjer sta bila brata Fačini še med obema vojnama uspešna trgovca, gostilničarja in mesarja. Zadnji Ivan Fačini, mesar in gostilničar, se je januarja 1991 v avtomobilski nesreči pri Rakovniku skupaj z ženo Pavlo, roj. Rus, z Grosupljega, smrtno ponesrečil. Sodeč po telefonskih imenikih ni v teh krajih nikogar več s priimkom Packu. Viri in dopolnila 1. Elenko storico della nobilita italiana, 1960 2. Prispevek k prednikom Cclestinc Groschel, 4 strani, 1988, zapisal Atila v. Wurzbach (v nemščini). 3. SBLII, 73. 4. Avtorjevi spomini. Rojeevi iz Šentvida pri Stični Priimka Roje in Roječ sta poimenovana po krajevnem ali ledinskem imenu Roje in pomenita prebivalca z Roj. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937) je navedeno trinajst naselij ali zaselkov s tem imenom. Šentvidu najbližja je vasica Roje pri Gabrovki, kjer naj bi se začel rod in družinsko ime Roječ. Eden od pradedov z imenom Anton se je rodil pri Šetinčevih v Češnjicah, na veliki kmetiji s šestimi ali sedmimi otroki. Antona so starši poslali k ujcu Kozlcvčarju, lastniku velike kmetije pri Gajzarjcvih v Šentpavlu nad Šentvidom pri Stični. Ker ujec Kozlevčar ni imel otrok, je Antona sprejel za svojega, ga uvajal v vodenje kmetije ter mu zapustil vse premoženje. Gajzarjev Anton Roječ se je poročil s Frančiško Šušteršič z velike kmetije v Brvacah pri Grosupljem, njeni daljni sorodniki "Šušternik - Zaviršek" še živijo v Brezju. Anton in Frančiška sta imela šest otrok, med njimi je bil Anton Roječ (1867-1925), oče velike družine Roječ iz Šentvida pri Stični. V svojem 22. letu se je osamosvojil. Gojil je konje za prevoze; prevažal je gradbeni material, deželne pridelke, blago za trgovine z mešanim blagom, živino in les, vse po naročilu. Za graditelje Dolenjske železnice je v letih 1893 do 1895 prevažal tirnice in pragove iz Litije do Radohove vasi z najetimi hlapci, on sam pa je prevoze nadziral na jahalnem konju ter tako uspešen in postaven fant zasnubil 19-letno Jožcfo - Josipino Line. Tudi njen oče Josip Line je bil prevoznik, ki seje sredi osemdesetih na Španovem klancu ponesrečil. Na tistem mestu je stala še med obema vojnoma spominska tabla s sliko dogodka, pritrjena na razpelu. Anton Roječ je po stricu župniku podedoval manjše posestvo s hišo, kjer sta Anton in Josipina razvila trgovino z mešanim blagom, sprva za oskrbo Šentvida z okolico, kasneje tudi z zalogo za oskrbo prodajaln širšega območja, predvsem v Suhi krajini. Razen tega je Anton Roječ trgoval z lesom, konji in deželnimi pridelki. Bil je uspešen, z dohodki pa je gradil in širil posest z nakupom gozdov in gradbenih parcel. Po izgradnji Dolenjske železnice je v Ivančni Gorici kupil večjo parcelo in leta 1905 zgradil podružnico, skladišča in gostišče, ki ga je do svetovne vojne upravljal Gaber Bršnjak. Za Antona Rojca je bil usoden pristop k Družbi z neo. j. v podjetju elektrarna v Zagradcu, ki je v nekaj letih šla v stečaj in poravnavo, Anton in njegovi nasledniki pa so odplačevali dolgove do druge svetovne vojne. Po nenadni Antonovi smrti leta 1925 je Rojčcvo gospodarstvo vodila vdova Josipina Roječ (od 1878 do 1964), ki je skrbela za družino, vodila trgovino in podružnico v Ivančni Gorici, tu preživela svetovno krizo, drugo vojno in nacionalizacijo, smrt hčerke Anice in sina - talca Karla. Za preživetje je družina /hirala pcrulnino, dnevno odkupovala mleko, izdelovala maslo in sir ter izdelke in oČiSČeno perutnino dvakral tedensko pošiljala v trgovino Slamič. ki stajo vodili Pcpca - Josipina Slamič in sestra Mici-Marija Roječ. Materije stal ob strani sin Tone, kije uspešno vodil podružnico v Ivančni Gorici. Rojčev drugi rod Pcpca - Josipina Roječ (1898-1983) je sredi leta 1918 odšla v Gorico in se poročila s Francem Slamičcm (1886-1955), doma iz Batuj na Goriškem, imel pa je mesarijo v Gorici in Postojni. Zaradi okupacije je konec leta 1918 pribežal v Ljubljano, kjer je ustanovil mesarijo, nato lastno klavnico in Tovarno mesnih izdelkov na Viču. Izdeloval je mesnine, znano praško šunko in mesne konzerve tudi za jugoslovansko vojsko in izvoz. Na Gosposvctski cesti 6 je imel mesnico in znamenito restavracijo Slamič, sedaj Slavija; na voglu hotela Slon je imela žena Josipina delikatesno trgovino, v Vižmarjih pa vrtnarijo. Franc Slamič je med drugo vojno oskrboval tudi nekatere enote NOV, med njimi tudi postojanko na Polici in Grosupeljsko četo. Med vojno so leta 1944 Nemci Slamiča zaprli in uvrstili med talce, po vojni so ga tudi zaprli in mu odvzeli vse premoženje. Slamičeva otroka: Franci (1919-1998) je končal trgovsko akademijo v Ljubljani in več let služboval pri podjetju Slovenija avto. Tatjana (roj. 1921) seje poročila s Starctom, tekstilnim komercialistom in družabnikom trgovine s tekstilijami. Staretova hčerka arhitektka Katarina je bila nagrajena /a skupni projekt nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Druga hči Meta se ukvarja z denacionalizacijo Slamičcve d.zo.o. v Kersnikovi ulici 1 v Ljubljani. Anica-Ana Roječ (1899-1923) seje leta 1921 poročila s posestnikom in trgovcem Milanom Rojčeva družina leta I94H, stojijo z leve: Feliks, Milena, Mici, l'anči, sedijo z leve: Lojze, ione, mama Josipina, Pcpca. Končino iz. Gorenje vasi pri Muljavi. Anica je rodila sina Milančka in na porodu umrla. Milanček si je v mladosti poškodoval nogo in je pri hoji šepal. Med vojno se je povezal z OF in partizani. Jeseni leta 1943 seje kot kurir približal Gorenji vasi in je od strela z neznane smeri izgubil življenje, liil je zadnji moški naslednik Končinovc dinastije. Tone - Anton Roječ (1901-1967) je vodil Rojčevo gospodarsko središče v Ivančni Gorici. Po očetovi smrti leta 1925 je razvil še druge dejavnosti. Iz prvotne žganjarne je ustanovil obrat za izdelavo likerjev, žganih pijač in sokov ter razširil trgovino z vinom in mešanim blagom. Pri tem je sodelovala trgovka, kasneje Tonetova žena Angela Mehle iz. Spodnje Drage. Po nacionalizaciji je Tone vodil poslovalnico VINO Koper v Ivančni Gorici, obenem je bil zastopnik Slovenija vina v Trstu. Rojčevo hišo sta vdova Angela in njena nečakinja prodali IMP Livarju, ta pa je zgradbo prodal Krajevni skupnosti in policiji. Danes je v hiši sedež občine Ivančna Gorica in dežurna soba policije. Na Rojčevcm vrtu sta Angela in Silva zgradili stanovanjsko hišo, Rojčcva hlevska poslopja pa je podjetje Tabor preuredilo v prodajalno za železnino in gradbene potrebščine, na ostalem delu dvorišča pa sta Tone Roječ in nečak Jurij Karol Roječ oblikovala obrat za cementne izdelke. Feliks Roječ (1903-1961) je končal trgovsko šolo v Ljubljani; bilje solastnik žagarskega obrata (nekaj časa skupaj z mizarjem Načetom Gerdenom) v Šentvidu in se pečal z, lesno trgovino. Po nacionalizaciji je delal v podjetju svaka Franca Slamiča, nato pa je bil v podjetju Slovenija-vino glavni kletar, gradbeni gospodar in pomočnik direktorja. Poročil seje z Ano Bivic Skulčevo iz Pristavijo vasi. Njuni otroci: Feliks (Lic) Roječ (192X-1997) je služboval kot komercialist in direktor marketinga Satumus v Ljubljani in nazadnje kot komercialist podjetja Takovo v Srbiji. Z ženo Jožo imata sina dr. ekonomije Mateja Rojca. Jožefa Jerca Roječ (roj. 1931) je računovodkinja ISKRL; poročena je z dipl. psihologom in pedagogom Francem Kovačem; njun sin Aleksander jc dipl. arhitekt in ima ženo dipl. sociologinjo, etnologinjo in bibliotekartko Mivro. Majda Roječ (1932) jc gradbena tehničarka, njen mož je clektroinženir Avgust Dacar, njuna hči Barbara jc industrijska oblikovalka, druga hči Katja Andlovic je poslovodkinja. Antonija Tončka (roj. 1934) je administrativna tehničarka, njen možje dipl. clektroinženir, njuna hči je administratorka Karmen, por. z. [gorjem Paravanom. Feliks Roječ sin ima dva pravnuka, štiri pravnukinje, rodovni priimek pa je odvisen od pravnuka Matija. Marija-Mici Roječ (1905-1991 )jc obiskovala dekliško šolo Mladika v Ljubljani; več let je službo vala v delikatesni trgovini sestre Josipinc Slamičeve v Ljubljani. Leta 1931 se je poročila z zdrav nikom dr. Francem Ambrožičcm (1X95-19X1); po njem se imenuje Zdravstveni dom v Postojni. Njegovi predniki so prišli z. vzhoda, se naselili v Matuljah. v Vremski dolini in v Slavini pri Postojni. Na starejših zemljevidih je zapisan Ambrožičcv mlin ob reki Reki. Franc Ambrožič je leta 1915 maturiral na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, bil je takoj mobiliziran in po oficirski šoli v Gradcu na fronti, po razsulu monarhije je služil kot prostovoljec pod generalom Maistrom na Koroškem. Medicino je študiral v Zagrebu, diplomiral na Dunaju leta 1924; služboval je pri tržaškem Llovdu. v ambulanti na Pivki, od leta 1928 v bolnišnici v Postojni kot primarij kirurškega in porodniškega oddelka, po koncu druge vojne pa jc bil tudi direktor bolnišnice. V zakonu Marije Roječ in Franca Ambrožiča sta se rodila dva otroka: Franci Aci (roj. 1932) je bil komercialni direktor podjetja Primorje Fksport, nato do upokojitve leta 1993 predstavnik podjetja Chemo. Njegova žena Metoda, roj. Brccclj. je ekonomski tehnik in računovodkinja v Zavarovalnici Triglav v Postojni. Hčerka Maja je turistična delavka, Jana pa specializira kardiologijo v Izoli. Maruša Maruška (roj. 1936) je poročena s pianistom in dekanom Akademije za glasbo v Ljubljani Dejanoni Bravničarjem. Njegov oče jc bil Matija Bravničar, znameniti skladatelj. Družina Ambrožič živi v Postojni v hiši, ki jo jc oče Franc Ambrožič zgradil leta 1936. Karol Roječ (1907-1944) je bil 4. maja 1944 ubit kot talec v Pclrušnji vasi. Leta 1935 seje poročil z. Ivano Bivic - Skulčevo (1906 do 1977) iz Pristavijo vasi. Ivana jc bila sestra Fcliksove žene Ane. Fcliksovi in Karlovi otroci so torej dvojni bratranci. Ivanina in Anina mama je bila Mustarjeva Rojčeva Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorita. Dnbrcpoljc XXI. 2000 I 9 i/. Temenice, kjer še živijo njihovi potomci. V Karlovi družini sta se rodila lici Karli Karolina Ivana, ki seje poročila z dipl, ing, kemije Miho Prijateljem, in sin Jurij Karol - Jure, ki živi v Šentvidu in dela v Ivančni Gorici. Miha Prijatelj, Mežnarjev i/ Sentpavla, je v 20. Zborniku treh občin objavil spis ob 50 letnici stiske gimnazije in 40 - letnici prve mature. Miha je po diplomiranju služboval v Ljubljani, več let v Nafti v Lendavi in nazadje v Tovarni dušika Ruše. Je priznan strokovnjak ter med vodilnimi v podjetju. Njegov sin Metod Prijatelj je arhitekt v Ljubljani. Njegova žena arhitektka Andreja Laj h i/ Maribora se ukvarja Z grafiko in reklamo. Marjeta Prijatelj - Sitar (roj. 1963)je dipl. ekonomistka, tlela V oddelku za Zunanjo trgovino Tovarne Ruše, njen mož. Danilo Sitar pa je dipl. ekonomist in od leta 1007 direkten Koprske banke v Mariboru. Helena Prijatelj ( roj.1965), poročena Konočar, je zaposlena v Novi Komunalni banki Maribor, njen mož. Branimir Konočar vodi bile na teniških igriščih Ljudskega vrta v Mariboru. Njegova starša pa vodila "pasji hotel" v Mariboru. Karol Jurij Jure Roječ (roj. 1037) seje izučil za vodovodnega instalaterja, služboval je kot prevoznik podjetja Vino Brežice, nato je bil tli leta v Nemčiji. Po vrnitvi je s stricem Tonetom Rojcem začel i/delovali cementne zidake na delu dvorišča ob takral še Tonetovi hiši v Ivančni Gorici, Ljubljanska 6, ter razširil delavnice bliže železnice. Jure je leta 1078 zgradil nadomestno hišo na stari lokaciji Feliksovega in Karlovega bivanja v Šentvidu pri Stični, leta 1092 pa je na Malem Hudem kupil večje zemljišče, kamor seli eemenlninski obrat iz Ivančne Gorice. Leta 1964 se je Jme poročil Z medicinsko sestro Ano Sodeč iz I .okvie pi i Metliki. Ana je vso delovno dobo delala v Zavodu za srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko (lerbee v Šentvidu pri Stični. V zakonu so se jima rodili trije otroci: 'Tatjana, roj. 1965, poročena Pajek, je bila pO maturi zaposlena, od leta 1992 pa dela v Očetovi Obratovalnici; ima sina Matijo in hčer Karolino. Tone Anton Roječ (roj. 1067) je oblikovalec kovin in delavec za vse v očetovem obratu. Alenka (roj. 1967), poročena Pcčnik, je prodajalka v Elektrotehni v Ljubljani in ima sina z imenom Luka. Tam" i Frančiška (roj. 1911) je bila poročena z znanim ginekologom prof. dr. Vitom Lavričem (+ 1997) iz Ljubljane, živi pa na Bledu. Njuni otroci: dr. Marko Lavrič, ginekolog v kranjski poiodnišnici; Tomaž. Lavrič, arhitekt v Ljubljani; Vila Lavrič-Vrcš, sodnica na Temeljnem slmvmi nadaUrvnlnii fVol« v 1 • ZŽZ SSjp-- "-^„T""""' OKROŽNA KOMISIJA ZA OPRAVLJANJE MOJSTRSKIH IZPITOV v l J U I l J A I I MOJSTRSKO IZPRIČEVALO S tam poHt»t»mo. do j« IVAN M i V D A J roktn dna 25.januarja 1920 » fltlSni, 0L0 Oroauplje. pršil lipfn»Bvaloo IromUtio podlimi"" otroln* komi nI« don« opravi mojstrski izpit" I I Obli« kolitji«, To llpttfitvdD mu ikill la dotroi llrdiOVna liobrolb* (JO rakunu a olTtth In mu doji" pfovlco do unirva MOJSTRA LJublJ-M, „V,, 14.MJ>.anipri (,„,W,9 SURI MSUMU - SVOfOĐO NAaOtHJI Okreloo aorai.oa >o l,n.,,.. mojthakih l.pdo. . >i;»l " " 1 %7v# iAy^" ■" Pomočniško spričevalo čevljarja Rudolfa Hribarja. Mojstrsko spričevalo kolarja Ivana Mavsarja. cesti. Ljudje so se temu potihem smejali, dokler niso ugotovili, da mož izjemno uživa pri hoji v naravi; če je le mogel, je v/.cl popotno palico v roke in hajd če/, gore. Bilje velike postave in nosil je košato brado, ki mu je segala do pasu. Ljudje so se ga sprva bali, a SO kmalu ugotovili, da se /a strogim obrazom skriva blaga duša, ki je marsikomu storila kaj dobrega. Ljudem seje zdel na moč podoben krškemu gostilničarju Borštniku. Nekoč soju nevede spravili skupaj in fotografirali, toda posnetek se je pozneje najbrž izgubil. Po upokojitvi pa tudi že prej je Fran Podboj v Litiji organiziral Planinsko društvo in pripravljal izlete po naših gorah. Med ljudmi je ostal v zelo lepem spominu. p 0-0 9 L A 9 T 1 L 0 . d, odat. O) in C 96 edst.d) »akonn o 11 JI In kar nad o«'iii.il lakonlUm dnlo-Kalar "rane It kraja KlaMaio, U J nt t«;«, banovi no dninki, -In ni Urrlsratl: la»,p«l kntarla ■ I»r1u)a nliTl.jai , i .i ;...]... ubrta Ja t kraju Ulsic.Tn* ti.Bt. 18,|W1nt 13na,sra*a 1111 Jnk*««, ban m lun dr»rak*. To pooblastila > r salilu $ 99 salon* " stflil stop-a * obrtnaa rnalatru II.pod upor .|tor.Hi/t. Taksa po t.p.91 al« 50 - taksa po prarllnlto o ul.dn*flatnall din 29,- J« plaiana In pu pradplalh rami Jailjaoa. Obrtno dovoljenje mehanika i ranca Katarja. \ 'i • A i Umetniško oblikovana stopniška ograja v nekdanji Rojčevi hiši V Ivančni (iorici sedaj sede: občine; delo kovača Toneta Mavsarja iz Stične, (detajl). W 1 Prvi modernejši stroj za obdelavo lesa iz leta I92H. Se danes povsem uporaben stoji v delavnici mizarja Gerdena v Ivančni (iorici. Lepa ograja na nekdanji Fačinijevi hiši, sedaj last Frenka Srebrnjaka, gostilničarja iz Ivančnc Gorice. Izdelal jajc stiski kovač A. Mavsar (detajl). Sedanja podoba KaiUngerjcve hiše v Ivančni Corici. V njej je uradoval litijski okrajni glavar F. Podboj in odbor Skupne rokodelske zadruge. Zaključek Z Začetkom vojne vihre leta 1941 je počasi pojemal sorazmerno bogat gospodarski utrip, ki so mu dajali svoj pečat tudi obrtniki rokodelci. V takih razmerah je prenehala delovati tudi dobro zastavljena in utečena Skupna rokodelska zadruga za sodni okraj Višnja Gora. Njen zadnji predsednik je bil Ignac Oetden, mizarski mojster iz Ivančne Gorice. Povojna oblast je pri vzpostavljanju nove oblastvene strukture in nove ideologije vzpodbujala nastajanje obrtnih in drugih zadrug, vendar so imele le-te povsem drug značaj in druge namene. V zapisu sem napravil le splošen pregled obrti in razmer, v katerih se je razvijala in organizirala. Rad bi, da bi vse obrtne stroke, ki sem jih tu omenjal, dobile tako dober oris in raziskavo, kot je to storil Irance Adamič o mlinarjih in Jakob Miillcr o kovačih z našega konca. Če se bo kdo lotil lega dela, bo moral pohiteti, kajti viri za pristno preučevanje kopnijo kol sneg v spomladanski odjugi. I I VIŠKNJSKK KOŠARICE Mihaela J are Zaje* Če si se vozil v času med obema vojnama z. našim vlakom dolenjcem proli Ljubljani, si se marsikdaj drenjal. Ne le med ljudmi, tudi med raznimi velikimi košarami, "kašcami" naših Dolenjk. Vse mogoče pridelke so vozile prodajat na ljubljanski trg. tudi živo perutnino, zajec, še kakšnega kozlička, včasih to že zaklano in očiščeno. Za živa bitja so imele posebne košare, zgoraj do polovice zakrite, druga polovica pa je bil gibljiv pokrov, vse spleteno iz. vrbja. V vagonih si doživljal razna presenečenja: nenadno petelinje kikirikanje, piščančje vratolomnosti. gmoto razbitih jajc, vseh vrst vonjave itd. Do Višnje Gore je bil vlak dostikrat poln že žensk iz. spodnjih krajev in njihove prtljage za trg. V Višnji Gori in okolici nekdaj ni manjkalo revščine. Znano je, kako so siromašni še desetletja potem, koje že vozil vlak, še vedno vlačili v Ljubljano natovorjene šatrge in kolca, da so prišli do nekaj malega denarja. Po glavni cesti so se dren jali z raznimi vozniki z vprežno živino, hoje pa je od nas do Ljubljane čez Stchan 6 ur. Tudi naše košarice so se lotile novega posla zaradi svojega življenja, ki ni bilo lahko, morda so se Poroka Francke Novljan iz Starega trga. Višnja Gora, in Jožeta Jamarja iz 'Zgornje Drage leta 1937. Prva vrsta od leve: France Gorše in Minka. med njima hči Minka, oče neveste Anton Novljan. nevesta Francka Novljan. ženin Jože Jančar, mati neveste Marija Novljan in najmlajša hči Toni. Jožica Kaline in Alojz Kaline Druga vrsta: Jože Primic z ženo, cerkovnik Franc Mohorič, organisl Avgust Fahjan. kaplan Silvester Skehe, Mihael Omahen, Vilka Volk, Antonija Groznik, mož Alojz Groznik, pred njim hčerka Toni. Tretja vrsta: Pepea Ahlin. Martin Potokar. Olupkov (iustel, Ivan Horovič, Katarina Kokalj s torto. Draga Spileva, Stane Erjavec, Ivan Ahlin, godec. * Višnja Gora. Ciglcrjcva IX. 34 Mihaelu Jare Zaje zgledovale tudi po tujih potovkah - besede mičejo, zgledi vlečejo. In znale so si pomagati. To so bile utrjene, močne ženske, pripravne v vsakem položaju, vajene ljudi in pogumne. Ena glavnih domačih zbiralk in prodajalk je bila gotovo Katarina Kokalj, rojena leta 1871 v Kosci, umrla leta 1947 pod Višnjo Goro v hišici, ki jo je Ciglerjeva kuharica Barba nekdaj z zemljo vred zapustila domači cerkvi. Katrca Kokalj je bila odlična pevka in kuharica. Več let (1909-1912) je preživela kot kuharica na Dunaju, složilo seji je po domačem kraju in se je vrnila. Nekaj časa je služila pri Omahnovih, zatem je postala košarica, že v svoji starosti pa seje rada postavila s kuharsko umetnostjo pri kakšni imenitni ohceti. Največje zbirala jajca in jih nosila in vozila v Ljubljano. Vlak seje na višenjski postaji že skoro premikal za odhod, vlakovodja je zagledal Kalrco s težkim lovorom jajc na glavi, pomahala je - in vlak je počakal. Druga košarica iz naše doline je bila iz Ptxlsmreke Pavletova mati, Frančiška Erjavec, žena Jeromo-vega Pavla iz Polja. Zemlje je bilo malo pri hiši, otrok dosti, dinarčkov je manjkalo. Postala je prizadevna košarica in zbirala po vaseh jajca, piščela, maslo in še kaj. "Mama, al' je kej dobička, je?" jo je nekoč vprašal neki sosed. "Zguba, sama zguba," seje odrezala, da bi ji ne bili ljudje nevoščljivi. Potem pa sojo začeli imenovati kar Zguba. "Zguba gre," so dejali domačini, kadar sojo spet zagledali na cesti. Poroka Francke Ahlin z Vrha pri Višnji (i ori in Antona Ahlin iz Dednega Doba leta 1937. Poroka pri Šklopovih (Ahlin) na Vrhu. Prva vrsta z leve: Alojzija lloršlnar. nevestina mati Marija Ahlin, nevesta Francko Ahlin, ženin Anton Ahlin, Alojz Borit nor, Miri Ahlin (llahjan), v naročju sin Robert, ob njej hči Ema. Spredaj, na tleh sedita lloršlnarjevi hćeri Ivica, Anica. Druga vrsta: Ciril Ahlin, Francka llahjan in Martin, Ivan Ahlin z ženo, krame Ahlin. Tretja vrsta: teta Roza iz Ročne, Antonija Ahlin, košarica, Alojz lloršlnar ml., ženinova sestra Angela, Jože Ahlin, Micka Ahlin, Lojze Ahlin, Janez Ahlin. Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Doorepolje XXI, 20XX) 35 Na južnem koneu viscnjskc doline, že v gordu Zgornje Drage pa ob času tega popisa Se živi devetdcsetlctna nekdanja košarica Angela Potokar. Rojena je bila leta 1906 v revni družini dvanajstih otrok Jeromovega Jožeta prav tam. Robo je zbirala po naših in okoliških hribih, nekaj časa jo je vozila prodajat v Novo mesto, kasneje v Ljubljano; tam ji je na "šrangi" pri mitnici na Dolenjski cesti večkrat pomagala Nackova mama, Angela Pajk, katere možje bil čevljar. Pajkova je vozila 37 let izdelane čevlje v Ljubljano in usnje nazaj v Višnjo Goro. Pred mitnico je večkrat skrila Potokarjevi, s katero sta skupaj potovali, pod čevlje kakšnega zajčka ali piščeta. S hvaležnostjo sc je ta še vedno rada spominja. Antonija Ahlin. rojena 1903. umrla 1970, Sklopova Tončka z. Vrha pri Višnji Gori, je tudi košarila. Tega posla sc je lotila po sili razmer, saj je bila doma v družini dvanajstih bratov in sestra. Ker je bila med najstarejšimi, se je morala znajti. Na Peščcnjeku jc bila košarica Grumova Micka, sestra kovačeve matere, rekli soji ljudje kar Grumova, ker jc živela pri Kovačevih (Zupančič), njen pravi priimek pa je v ljudskem spominu že zbledel. Bila jc dobra poznavalka in zbiralka gob, pred vaškimi ot ročaj i je skrivala svoje "štante", kjer jc največ gob tudi sama nabrala. Prodajala jc sveže in suhe gobe. Bolj oddaljena košarica je bila Kavčcva mati, Frančiška Vrhovec na Selili. Bila jc zelo odločna in podjetna, celo pri rojstvu svojih otrok - štirinajst jih jc imela - si je znala sama pomagali, tudi na njivi sc jc to kdaj Zgodilo, tako jc pripovedovala. Kot košarica je bila zelo živahna in sposobna zbiralka in prodajalka. Po naših hribih je košarica tudi Špeharjcva mama iz Velike Loke onkraj našega železniškega tunela, bila je stara mati našega študenta gozdarstva in logarja Francija Kogovška. Špeharjeva mama je bila priljubljena zbiralka v Kriški in Novi vasi. V naš oddaljeni Izvirk jc hodila košarica iz Metnaja, pozno zvečer je dostikrat prišla v mlin po jajčka, piščeta, zajce, s Hudega pa je hodila nabirat tudi v naše vasi košarica, ki je bila mati znane babice Karline Štrubclj. In kako je bilo v vasi, kadar je prišla košarica? Takole pripovedujeta dve sestri Erjavec iz Kriške vasi, loje Ncžka, poročena Normali, rojena leta 1909, in Marija, rojena leta 1912: "Košarilc so predvsem ženske, naziv so dobile od nošenja košar, katerim smo rekli "kašice". Prišle so od vseh vetrov, po dvakrat na teden. Včasih se jc zgodilo, da sta prišli kar po dve na en dan. Kupovale so zelišča, dišavnice, suhe in sveže gobe, piščance, fižol, lečo. maslo, surovo maslo, zajce, jajca, orehe, ješprenj. kašo, malinovo listje, amiko, jagode, borovnice, kdaj tudi volno od ovc. Košarice so bile največkrat žene železničarjev, zato, da so imele "frej" karte na vlaku ali vsaj popust. Na milnici na Dolenjski cesti v Ljubljani so pregledovali, kaj nese vsaka "na plac". Od tega so morale nekaj plačati, enako tudi na živilskem trgu od prodanega blaga. Gospodinje so bile v vaseh košaric vesele, saj je vsaka komaj čakala, da kaj proda, včasih so hranile, da je bilo za vsako nekaj. Otroci smo bili veseli, saj so starši za prodano blago kupili zmeraj kaj novega: šolske potrebščine, hlače, "čižme", "kikle", "Špecerijo". Kis so delali iz. češmina in ga ni bilo treba kupovati. Tudi kvas so delali doma in posušili tiste majhne hlebčke. - Košaril jc tudi neki moški, kateremu smo rekli lasar. Kupoval oziroma zamenjeval je kakšno malenkost, npr. šivankc, sukanec, dali smo mu pa lase. Mati so spravljali lase, ko so nas česali, pa še oslrigli so se. Kam jc možakar oddajal lase. ni povedal*. V tistih časih, ko so hodile okrog še košarice, smo otroci dobili kakšen jajček samo takrat, ko smo imeli god, za očeta jc pa moral biti jajček ali jajčni kropček. V Višnji Gori je še nekaj časa po vojni živela Polona Vrhovnik v "Pul fertumu". Zbirala je lase in iz njih izdelovala razne slvari, tudi nogavice in jopice. 36 Mihaela Jare Zaje Košarice so zmeraj povedale tudi kaj novega, če je kdo umrl, če sc je ali če se bo kdo ženil ali rodil, če je bila kakšna nesreča. Zato smo tudi otroci komaj čakali, da smo poslušali, kaj sc pogovarjajo. Košarjenje je bilo koristno za vse, tisti, kije prodajal, je dobil kakšen dinar, ženske so pa kaj malega zaslužile, pa še novice so se na ta način širile. Takrat so bili težki, a lepi časi. Med zadnjo vojno seje košarjenje ustavilo, ker so košarice takoj obdolžili za vohune, tudi pobrali so jim vse, kar so nosile v košarah. Po končani vojni ni bilo več teh pridnih žensk, košaric, ki so kupovale, pripovedovale in sc borile za skorjico kruha." Te košarice, "kašice" jim pravijo še sedaj pri nas preprosti ljudje, so bile prav navadne, nič pobarvane, ovalne oblike in še kar visoke, seveda so imele roč, locaj, gorje, če se je kateri izpulil! Take "kašice" so izdelovali tudi naši domačini, včasih pa so jih pripeljali s seboj Suhokranjčani, ko so prišli sem po vrbje. Vrbja jim je tam manjkalo: Suha krajina, pri nas pa je toliko potokov in toliko vrbja. Včasih je znal okrog Višnje Gore vsak kmečki gospodar kaj splcsti za dom: korbo, čajno, košaro, tavampasto korbo, cambah, koš, "čovn" za drva, sejalnico, otroške košarice, košaro s pokrovom za domači kvas, lese za sušenje sadja, peharje, kakšen bedek ali pa vsaj predpražnike iz. ličkanja. Najbolj prizadevni so spletli celo šatrgo iz protja ali pa gnojni koš. IZ ZGODOVINE ŠKNTPAVLA NA DOLENJSKEM Mihael Prijatelj* Med prelistavanjem Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske i/, leta 1689 meje posebej zanimalo, kaj je Valvasor napisal o moji domači vasi, domači fari in domači gimnaziji t.j. o Šentpavlu na Dolenjskem, o Šentvidu pri Stični in o Stični. Ker je tega precej, se bom v tem zapisu omejil samo na prvo tj. na Šcntpavel. Začel bom z. gradom Grumlcf, saj je Valvasor v svoji Slavi posebno natančno in dosledno opisal ravno gradove. Šentpavcl je namreč malo čudna vas: na sredi je velik gozd, okrog njega pa je od Radohovc vasi mimo Grma, Sela, Zaboršta, (ešnjic in Šentvida nazaj do Radohovc vasi razpostavljenih tistih Štirideset in toliko hiš, od katerih ena je tudi grad Grumlcf, bolje rečeno, je bila, ker so v zadnjih 50 letih od nekoč res prijetnega gradiča ostale samo še razvaline. Torej oGrumlefu je Valvasor pred dobrimi 300 leti v svoji Slavi napisal naslednje (Die Ehre des Herzoglums Crain, XI. knjiga, stran 231 in 2.32; Laybach - Niirnbcrg 1689). GRUNDELHOF Vsebina Od kod ime gradu Grundelhol. Njegova zračna lokacija. Kupil gaje eden od gospodov Auvvr-sberg. Kateri gospodje so ga pozneje drug za drugim imeli v posesti. Kdo gaje obnovil. Imetje Sello. Ta grad, katerega ime Grundelhol je enako v kranjskem in nemškem jeziku, ima svoje ime po Grundlcinu, globočku, to je po ribici, ki jo tisti, ki radi kaj okusnega pojedo, dobro poznajo in se pogosto najde v tam mimo tekočem potočku. Grad stoji na Dolenjskem, 5 milj oddaljen od Ljubljane, na mestu, ki ga zaradi njegove naravne lepote in dobrega zraka človek mora imeti rad. Ugleden ni samo po svojih ravnih poljih, ampak tudi po svojem zračnem gozdičku, ki se razprostira za poslopji in nudi umirjen pogled na okolico. Ko seje pisalo leto 1412, naj bi ga kupil gospod Scbaslian von Auvvrsbcrg. Od lega časa naj bi bil v rokah gospodov Auvvrsbcrg vse do leta 1589. Tega leta pa je gospod Hanns Semenitsch do Grundelhofa prišel s pogajanji. Po njegovi smrti leta 1604 je to premoženje prenesel nase gospod Hicronvmus von Zara (ali Sara). Njegova vdova. roj. baronica von Dornbcrg, sc je drugič poročila z gospodom Andrejem Semenitschem, ta pa ni imel nobenih družinskih dedičev, zato je moral v svojem testamentu vse svoje imetje in vso zapuščino napisati na svoja bratranca gospoda Sigmunda in gospoda Georga VVilhclma Semenitscha. Brala sta si potem zapuščino med seboj razdelila, in sicer tako, da je mlajšemu tj. Gcorgu VVilhelmu, pripadal grad Grundelhol, starejšemu, tj. Sigmundu, pa l Intersiemiz, imetje v enaki velikosti blizu Grudclhola, ki seje imenovalo Sello. Tu so mu zgradili bivališče, ki je tudi prevzelo ime Sello. Ker pa je zdaj Bog poklical k sebi tudi omenjenega gospoda Georga VVilhclma Semenitscha. je baronu Ottu Hcinrichu Raubcrju uspelo grad prenesli nase. In koje tudi ta gospod Rauber požegnal svet, jc baronu Marxu Antonij U Taulrerju uspelo zapuščino kupiti na pogajanjih. Grad je izboljšal in obnovil, razen tega je tik ob gradu zgradil lepo kapelo. Tudi v času ko sem opisoval le kraje, se jc močno trudil, da bi povečal grajska poslopja. In baron Marx Antoni Taulrcr je lastnik gradu še danes. Omenjeno Sello, ki jc, kot že rečeno, blizu Grundelhofa in ki je bilo na novo zgrajeno, pa je Maribor, Vrbanska 12/a. nniv. dipl. ing. kemije. 3 x Mihael Prijatelj Hanns Sigmund Scmenitsch približno pred tremi leti prodal svojemu sinu Hannsu Andreju Scmeni-tsehu, ki gaje močno izboljšal in ki ga ima se vedno v svojih rokah. Tako in toliko torej Valvasor o Grumlcfu. Pri prevajanju iz nemščine sem vsa imena pustil v izvirni obliki, ki za isto stvar ni vedno ista. Tako je v opisu gradu njegovo ime pisano enkrat kot Grundlhof. drugič kot Grundelhof in tretjič (na sliki) kot Grundlhoff. priimek prvih znanih lastnikov gradu pa enkrat kot Aursberg. drugič pa kot Aurspcrg. Slovensko ime gradu pa ni Grumlof, kakor piše povsod, kjer se ta graščina omenja, ampak Grum-lef. kot grad od pamtiveka imenujejo okoličani. Ker ne eno ne drugo ni slovensko, menim, da je prav oz. nujno, da se popačeno nemško ime tudi v knjižni slovenščini piše tako, kot ga uporabljajo domačini. Tudi nemški naziv ribe (Grundlein) v tam mimo tekočem potoku (Šcntpavclščica ali Grajžarjev potok) sem pustil v originalu, v slovenščini pa se ta riba imenuje globoček, po njej pa se je v tistem času današnji Šcntpavel imenoval Globovica, Valvasor pri opisu Grumlefa namreč nič ne govori o naselju, v oz. pri katerem je bila ta graščina. Kako seje sedanji Šcntpavel imenoval leta 1688, ko je Valvasor napisal Slavo, pa je razvidno iz. njegovega opisa prafare Šentvid pri Stični (Dic lihre, VII. knjiga, str. 823 in 824), ki je tedaj imela 29 podružnic, saj so vanje spadale tudi današnje samostojne župnije Primskovo in Veliki Gaber. Za vsako od podružnic Valvasor tudi navaja, v kateri vasi in kateri svetnik je njen patron. Tako tudi p.xl zaporedno številko IV tU strani 823 stoji "S. Paulus zu Globoviza). iz. česar se da sklepati, da seje leta 1688 današnji Šcntpavel imenoval Globovica in daje ime po svojem patronu dobil šele mnogo let pozneje. Tudi je jasno ali vsaj razumljivo, zakaj ravno Globovica: po izgleda, dobro znani in cenjeni ribi globoček iz tamkaj izvirajočega, med Grumlcfom in Selom tekočega ter v bližnjem Dobu ponikujočega Grajž.arjevega potoka. Riba je res morala biti dobro znana, da seje celo tukajšnji grad imenoval po njej. O cerkvi v Šcntpavlu nekateri menijo, daje bila zgrajena v 15. stoletju, drugi pa pišejo, daje na glavnih vhodnih vratih vklesana lestnica 1610. Vklesana je res. niso pa to glavna, ampak stranska vrata. Poleg tega meje oče nekajkrat opozoril, da to ni leto, koje bila cerkev zgrajena, ampak, da so kamnite podboje z letnico vred pripeljali iz grumlelškcga gradu in jih vgradili. Da je cerkev res mnogo starejša, dokazuje tudi poročilo o prihodu škofa Rubcisa iz. Caorlc (med Trstom in Benetkami), ki seje leta 1521 mudil na področju stiškega samostana in 9. septembra istega leta v podružnici sv. Pavla posvetil oltar v čast sv. Barbare. Gre za stranski oltar, ki je danes posvečen Žalostni Materi božji, na desni strani oltarja pa je tudi sedaj kip sv. Barbare. Kdaj natančno seje moja domača vas preimenovala v Šcntpavel, doslej nisem mogel ugotoviti. Ni pa tako preimenovanje nič nenavadnega oz. je bilo celo običajno. Kot pravi prof dr. J. Mlinaric, so se na začetku naselja imenovala po kaki naravni posebnosti, svetnika pa so dobile v svoje ime šele - včasih tudi zelo pozno - po dograditvi njemu posvečene cerkve. Tako je bilo drugod in zakaj ne bi bilo tudi v Šcntpavlu. Valvasorjev zapis v Slavi je dokaz, za to. Zaenkrat še brez. dokazov pa grem s to Globovico še dalje, in ne da bi hotel v nič deveti in jezili današnje Glogovčane, postavljam domnevo, da se vse tisto, kar se v knjigi prof dr. Mlinarica Stiska opatija, v knjigi J. Grebenca Gospodarska ustanovitev Stične in podobnih pripisuje tedanji in današnji Glogovici, nanaša na tedanji in današnji Šcntpavel. Naj navedem nekaj razlogov za to tezo: • V nobeni od omenjenih knjig nista v nobenem seznamu skupaj navedena Glogovica in Šcntpavel. V knjigi J. Grebenca npr. Šcntpavel sploh ni omenjen, je pa zato več omemb kraja Glo-govvicz, Glogovviz, Glogevviz, kar avtor deloma na osnovi mnenja predhodnih raziskovalcev prevaja v Glogovica. Na enak način prof dr. Mlinaric imena Glogovvicz, Glogovvitsch, Glogovza iz. dokumentov za stisko opatijo prevaja kot Glogovica . Nikjer v stiski opatiji ni med navajanjem samostanu podarjenih kmetij omenjen Šcntpavel, ved no le Glogovica. V listinah, ki so bile podlaga za Mlinaričevo knjigo, so kar precejkrat omenjeni ljudje s priimkom Glogoviški, ki so npr. prisostvovali podpisovanju pogodb med plemiči in stiškim samostanom in so zalo morali tudi sami bili nekaki plemiči ali vsaj pomembni uslužbenci plemičev, ki jih je bilo v Globovici, ki je imela lako cerkev kot graščino, lažje najti kot v Gfogovici, ki ne enega ne drugega ni imela: • Henrik Glogoviški (1277), Hertlcin Glogoviški (1356), Ahacij Glogoviški (kaplan v Šentvidu 1403), Ana, hči Petra Glogoviškega (1403), Pavel Glogoviški (1405), Jurij Glogoviški (1405), Herman Glogoviški (služabnik Aucrspcrgov 1406), Pavel Glogoviški (služabnik gospodov Aucr-spergov 1406), Pavel Glogoviški (1422), Jakob Glogoviški (Glovvizer 1452), Pilgrim Glogoviški (Glovvizer 1470). Tisti ljudje torej, ki so v starih listinah, ki jih je prof. Mlinaric uporabljal pri pisanju Stiske opatije, navedeni s priimkom Glogoviški, so zelo verjetno bili doma ali v službi v globovi.škcm gradu Grundelhof in ne Glogovici. Koliko to drži in koliko nc, težko sodim, upam pa, da kdo od bralcev tega prispevka ve in mi bo sporočil tako dokaze, ki bi mogli to mojo domnevo (ali skoraj prepričanje) potrditi kakor tudi dokaze, da je ta domneva napačna. Valvasor in po njem vsi opisovalci Grumlefa omenjajo, da naj bi Auerspergi grad kupili I. 1412, nič (in nihče) pa od koga. Vendar: če so ga takrat kupili, je moral obstajali že prej, kakor tudi naselje, v katero je spadal, zato je omenjanje Glogovi.ških tudi dosti pred letom 1412 tudi neke vrste dokaz, da se priimek nanaša na Globovico. In zdaj, kaj seje dogajalo na Grumlefu in z Grumlefom po letu 1689, ko je izšla Slava vojvodine Kranjske? Po smrti Marxa Antonija Tauffercrja (leta 1709) je grad podedoval njegov mlajši bral Vitus Jacobus Taufferer, leta 1753 pa je bil Grumlef prodan, in sicer cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici, kjer je bil opat Alexandcr Taufferer, sorodnik Vita Jacobusa. V lasti kostanjeviške opatije Portal grumleflkega gradu novembra leto I99S 40 Mihael Prijatelj ('mul Grumlef novembra 1998. /jnlaj na obzorju "imetje Selo" pa je ostal le do 2. februarja 1784, koje bil ta samostan v skladu /, reformami avstrijskega cesarja Jožefa II. odpravljen, samostansko premoženje pa podržavljeno OZ. je prešlo v t.i. verski sklad. Po 20 letih, to je 14. 5. 1804, gaje od Sklada na dražbi kupil Matija Ivane - Karlovvitz (kije po ustnem izročilu mojih prednikov prišel na Grumlef iz. Karlovicc pri Velikih Laščah, skupaj z njim pa kot konjar in kočijaž tudi eden od mojih pradedov s piimkom Prijatelj). Matija Ivane je umrl leta 1831 in pokopali so ga v šentviški cerkvi. Nasledil gaje sin Franc, tega pa po njegovi smrti 12. 9. 188.3 hčerki Terezija in Olga. Že Franc je, izgleda, imel toliko obveznosti do svojih sorodnikov, da jih iz. dohodkom iz. posestva ni mogel več pokrivati, to pa seje nadaljevalo tudi pozneje. Kdaj so zato začeli imetje odprodajati, nisem mogel ugotoviti, razprodali pa so ga že pred koncem 19. stoletja. Velika graščinska polja pod vasjo vse do Grajžarjcvcga potoka so severovzhodno od gradu v glavnem pokupili Šentpavclčani. jugovzhodno pa Radohovci. Šenlpavelčani vse do danes tisto področje imenujejo Na grenskem (Na grajskem). Kako in kdaj se je imetje razprodajah), mi ni znano, obstajajo pa (v družinskem arhivu) pogodbe, po katerih je npr. moj ded Franc Prijatelj od zadnjih lastnic gradu Terezije Ivane, poročene VVasscr, in od Olge Ivane, poročene Kokelj, med leti 1885 in 1900 kupil več njiv. Grad sam pa je lela 1900 ali 1901 preko znanega odvetnika Vencajza kupil slovenski slikar Ferdo Vesel in v njem tudi živel, njegova družina pa bolj kot na Grumlcfu v Ljubljani. Že med njegovim bivanjem je poslopje zaradi slabega vzdrževanja, ki je bilo najbrž nekoliko posledica pomanjkanja denajra, v glavnem pa Vcsclovega čudaškega odnosa do okolice in narave, propadalo. Nič bolje ni bilo po njegovi smrti (leta 1946), tako, da je danes Grumlef sodobna razvalina. Sodobna zato, ker so bližnji pa tudi bolj oddaljeni okoličani odnesli in odpeljali vse. kar sc je dalo. " To. vidiš, je pa slika Fcrda Vesela", me je že dolgo tega v veži svoje hiše opozorila neka znanka. "Kako pa veš, da je Vcselova, ko ni nič podpisana?" sem podvomil v njeno trditev. "Vem, vem. In sicer zato, ker sem jo ukradla v Vcselovcm gradu". "Kako ukradla?" "Lepo. Vse navzkrižje bilo odprto, brez strehe, na pol porušeno in v glavnem tudi prazno. Če slike ne bi odnesla jaz, bi jo pa kdo drug, predvsem pa sem se bala, da bi jc, ker je kot vse Vcsclovc slike bolj temačna, kdo ne vrgel skozi polomljeno okno v goščo, ki jc čedalje bolj zaraščala grajske zidove." Tako! Hic transit gloria mundi! Naj sc za konec tega opisovanja grumlefškcga gradu in Šentpavla vrnem v leto 1749, koje spadal še pod Tauffercrje in poleg lastne zemlje imel šc 41 podložnikov v Šentpavlu, na Culki. Kalu, Blcčjcm Vrhu, v Anžlovem, Temenici, Radanji vasi ter na Brezovem in v Zaborštu ( pri Trebnjem). Tudi te podatke sem, podobno kot večino drugih, dobil v knjigah prof. dr. J. Mlinarica, tokrat v knjigi Kostanjeviška opatija. Tu sem tudi prvič videl (namesto Globovice ali Glogovice) ime vasi Šentpa-vel zapisano kol St. Paul, iz česar bi lahko sklepali, da seje vas preimenovala v času med letom 1688 in 1749. Kako pa jc graščina sama izgledala ob podržavljanju, se vidi iz popisa 8. aprila 1786 (J. Mlinaric, Kostanjeviška opatija): V gradu sta bili poleg bivanjskih prostorov tudi klet za vino in klet za poljščine, poleg gradu pa jc bila grajska kapela (ki jo omenja že Valvasor) in gospodarska poslopja: konjski hlev za K) konj, kravji hlev, hlev za vole, svinjski hlev, senik in prostor za slamo ter velik kozolec. Viri L Johann Wcichard Valvasor: Dic Fihre des Herz.ogtums Crain, XI. knjiga, Lavbach, Nurnberg 1689. 2. Johann VVeichard Valvasor: Dic Ehre des Herzogtums Crain. VII. knjiga, Lavbach. Niirnbcrg 1689. 3. Jože Mlinaric: Stiska opatija 1136- 1784, Novo mesto 1995. 4. Jože Mlinaric: Kostanjeviška opatija 1234-1786, Kostanjevica 1987. 5. Metod Mikuž: Topografija stiske zemlje, Ljubljana 1946. 6. Jože M. Grebene: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 11.35, Stična 1973. 7. Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982. 8. Ivo Brcčič: Grosupeljski gradovi I. del, Grosuplje 1994. 9. Ivan Jakič: Vsi slovenski gradovi, Ljubljana 1997. K>. Polonca Vrhunc: Ferdo Vesel 1861 - 1946, Ljubljana 19X9. 1 L Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937. 12. Družinska dokumentacija Prijatelj, Šcntpavcl na Dolenjskem. NASA OBČINA IN OBČANI OBČINA GROSUPLJE V OBDOBJU 1998 do 2000 Janez Les jak* Zakonske spremembe na področju lokalne samouprave so leta 1998 prinesle nekaj novosli ludi na področju organi/.iranosli občinske uprave. Pomembnejša novost je, da župan brez pravice glasovanja predseduje občinskemu svetu, predstavlja in zaslopa občino kot pravno osebo in je varuh zakonitosti delovanja krajevne samouprave. Njegova funkcija je precej ostro ločena od občinskega sveta. Župan ne more neposredno vplivati na delo občinskega sveta, kar povzroča pogosta trenja in napetosti v medsebojnem odnosu. Delo občinske uprave je dobro, za zagotovitev še večje učinkovitosti pa bo potrebno ustrezno spremeniti sistemizaejo delovnih mest občinske uprave. Poudarek smo dali predvsem na povečanje kvalitete uslug za občane in aktivnejše sodelovanje in pomoč pri razvoju gospodarskih firm. Občinska uprava sedaj deluje v naslednji organizacijski obliki: 1. Župan 1 2. Direktor uprave. I 3. Urad za splošne zadeve. 4 4. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. 8 5. Urad za komunalno infrastrukturo. 6 6. Urad za prostor. 5 Skupaj zaposlenih 24 Gospodarska moč občine s priseljevanjem novih občanov in doslednim izvajanjem občinske davčne politike hitro raste. To nas že uvršča med 25 najrazvitejših občin, ki se morajo po republiških merilih same financirati. Vse to bo bistveno vplivalo na bodoče planiranje in hitrost razvoja. Občina je prišla v najbolj kritično fazo. Lastnih sredstev za razvoj in odpravo relativne nerazvitosti ne bo dovolj, s strani države pa ne bo več sofinanciranja oz. bo to zmanjšano na minimum. Izbire ni veliko, preostane nam samo nadaljnji pospešen gospodarski razvoj, kjer ne smemo zamuditi nobene priložnosti več. Prihodke in porabo proračunskih sredstev prikazujejo preglednice, kjer je najbolj izrazit podatek 0 hitri rasti prihodkov txl obdobja 19()X do2(XX). Na strani planiranih (xlh ZADNJI DVE LETI DRUGEGA TISOČLETJA V OBČINI DOBREPOLJE Anten Jakopič* Konec drugega tisočletja je občina Dobrcpolje pričakala v polnem delovnem vzdušju. Volilno leto 199K je nekoliko bolj razgibalo politično sceno v občini, prineslo pa je dokaj stabilno politično večino, ki ji je interes predvsem to, da občina dobro deluje v korist vseh občanov. V občinskem svetu sta se zamenjali dve tretjini svetnikov, samo štirje so ostali isti, vendar se je novi svet že takoj po konstituiranju izkazal kot dobro delujoča ekipa, ki z manjšimi odstopanji zagotavlja dobro delo občine. Stabilna večina v občinskem svetu je za delo vsake občine in, če hočete, tudi države bistvenega pomena za napredek. Politična prerekanja in nasprotovanja zaradi nasprotovanja ne morejo nobeni skupnosti prinesti napredka. Za Občino Dobrcpolje lahko mirno rečemo, da ji morebitni poskusi delanja zdrah ne škodijo v takšni meri, da bi bilo ogroženo njeno stabilno delovanje. Vsem nam namreč postaja vse bolj jasno, da lahko samo s skupnimi močmi, znanjem, trdno voljo in medsebojnim sodelovanjem zagotavljamo skupni napredek. Spremenjeni način financiranja občin, ki je na novo uveden v letu 1999, ni najbolj ugoden za občino, kot je naša, saj gre za veliko občino z. malo prebivalci. Sedanji način financiranja pa ima za osnovo tako imenovano glavarino, to je znesek na prebivalca. Uvedene so sicer določene korekcije z ozirom na površino občine, dolžino cest, število mlajših od 15 let in število starejših od 65 let, vendar so te korekcije minimalne in ne zadoščajo dejanskim razlikam, ki nastajajo med občinami, predvsem zaradi redke poseljenosti. Poleg tega se v občini srečujemo z razmeroma velikim številom ostarelih, ki nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje in so brez lastnih dohodkov ali pa imajo samo minimalne kmečke pokojnine. Za takšne mora na nek način poskrbeti občina. S pomočjo Centra za socialno delo smo uvedli službo za pomoč na domu, in sicer najprej z eno delavko preko javnih del, ki se je stalno zaposlila. Ta služba se vse bolj izkazuje kot nujno potrebna, saj lahko dlje časa pomaga ostarelim, da jim ni potrebno prehitro oditi v dom. Domska oskrba je namreč vse dražja in je v primeru, da prizadeti nima dovolj sredstev, tudi velika obremenitev za občinski proračun. Menimo, da ni pošteno, da vsa , če tako rečem, nacionalna revščina bremeni samo podeželske občine, mestne pa se za te probleme ne zanimajo. Kaj se namreč sedaj dogaja. S podeželja so se izselili predvsem mladi ljudje, ki delajo in živijo v mestih, na podeželju pa so ostali starejši, ki imajo morda še kakšno manjvredno lastnino ali pa še le ne, sami pa se več ne morejo preživeti. Tudi v mestih se mnogo ljudi odloča za bivanje v domu za ostarele, saj je to zelo primerno za človeka, ki sam ne more več opravi jati vsakdanjih del, razlika je v tem, da imajo mestni ljudje običajno dovolj velike pokojnine, da si dom lahko sami plačajo, podeželski pa ne. Delovanje občine seje v zadnjih dveh letih odvijalo na različnih področjih. Veliko je dejavnosti in potreb, ki bi jih bilo še potrebno narediti. Kljub temu da je glavna dejavnost občine usmerjena nekako na komunalno področje, se v občini dobro zavedamo, da samo zadovoljevanje materialnih potreb ni vse, in poskušamo biti aktivni tudi na drugih področjih. Občina je s svojimi skromnimi sredstvi pripomogla, da so bile ponatisnjene kar tri Jakličeve knjige, katere smo na priložnostnih prireditvah tudi predstavili. Jaklič je v teh ponatisih ponovno stopil pred bralce s svojo prijetno domačo govorico in nazornim prikazom življenja predvsem našega domačega kraja in nas samih. V treh letih je Mohorjeva družba iz, Celja izdala tudi z našo pomočjo tri njegove knjige, in sicer: Oh ta testament. Nevesta s Korinja in Vaška pravda, v kateri so zbrana zlasti dela, novele in povesti iz neposrednega dobrepoljskega okolja. Veliko zaslugo za uspešne izdaje knjig ima tudi naš rojak prof. Milan Šuštar, ki se je resnično potrudil, da so ta dela ponovno prišla med bralce. Zupan občine Dobrcpolje. 56 Anion Jakopič Občina Dobrepoljc je bila tudi pobudnik vseslovenskega posvetovanja Z naslovom Zadružništvo včeraj, danes, jutri, ki je bilo v Jakličevem domu na Vidmu I 1. dec. 1998. Posvetovanje je bilo posvečeno 130-letnici rojstva Frana Jakliča, ki je bil med drugim tudi ustanovitelj I. zadruge rajfajznovega tipa na takratnem Kranjskem. To je bila Posojilnica v Dobrepolju, ki je bila registrirana kot zadruga. Soorganizatorji posvetovanja so bili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Zadružna zveza Slovenije. Na posvetovanju so kot predavatelji sodelovali vsi vidnejši predstavniki zadružnega življenja v Sloveniji, vključno z ministrom za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem in podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom. Vsa predavanja in razprave smo izdali v priložnostnem zborniku, ki gaje še možno dobiti na sedežu Občine Dobrepoljc. Občina Dobrcpolje je dobila v teh letih tudi svoj občinski praznik. Predlogi so se zbirali tudi z razpisi v občinskem glasilu Naš kraj. Predlaganih je bilo več različnih datumov, občinski svet pa se je odločil, da naj bo občinski praznik 6. decembra, to je na rojstni dan našega velikega rojaka Frana Jakliča. V Jakličevem domu na Vidmu je bila 6. fcb. 1999 odprta tudi stalna razstava Jakličeva soba in dobrepoljska hiša. Avtorica razstave je prizadevna domačinka in etnologinja prof. Anka Novak, oblikovalka zbirke, ki nas preseli v čas, ki ga opisuje Jaklič. V teh letih so se v občini Dobrepoljc končale nekatere dolgo načrtovane in prepotrebne investicije, s katerimi je bil nekako zaključen osrednji del prizadevanj iz I. mandata nove občine. Osrednji moto programa za I. mandat je bil namreč povezati vse občane z. asfaltno cesto (ta program je v veliki meri izpeljan, vendar še traja tudi v drugem mandatu) ter izgradnja šole, vrtca in mrliške vežice. Prvega septembra 1998 je bil dan v uporabo novozgrajeni prizidek k šoli na Vidmu, v katerem je vrtec in še 7 razredov za razredni pouk. Prizidek je načrtovala arhitektka Majda Bcrgant, zgradilo pa gaje Gradbeno podjetje Grosuplje. Objekt je sad in uspeh skupne odločitve za občinski samoprispevek, ki je bil osnova za zagotovitev lastnih sredstev. Celotna investicija je stala 200 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo je prispevalo 94 milijonov, ostalo pa občina v glavnem iz sredstev samoprispevka. To novo pridobitev smo slovesno ^ ^ J J> J> leto V začetnem obdobju delovanja novega podjetja je bil torej poudarek delovanja na stanovanjskem področju. Z razvojem centralnih naselij je bilo vse več potreb po organiziranih komunalnih dejavnostih, predvsem na področju javne snage, urejanja javnih površin, vodopreskrbi in razsvetljavi vodilnih naselij. Leto dni jc kot edini redno zaposleni delavec opravljal vsa potrebna dela direktor. Težišče dela je bilo na stanovanjskem področju. Knjigovodsko-računovodska opravila jc za Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje izvajal Knjigovodski biro Grosuplje. Do prvih rednih zaposlitev je prišlo leta 1967, ko se je v naselju Grosuplje začelo organizirano pobiranje in odvažanje smeti ter prevzelo v upravljanje novo grosupeljsko pokopališče, sedaj imenovano Resje. Izredno nizka stopnja urbanizacije in podpovprečna gostota naselitve je narekovala vzpostavitev vodilnih naselij v občini Grosuplje. Ix ta naj bi ob racionalni osnovni komunalni oskrbi - elektrifikaciji in oskrbi s pitno vodo - privabila ekonomske potenciale in vzpodbudila nov ekonomski in kulturni razvoj. Žal redni in zadovoljivi oskrbi s pitno vodo dotedanji upravljavci niso mogli več slediti. Vzrokov je bilo več, omenimo lahko slabo Organiziranost, nezadostno tehnično opremljenost, pomanjkanje razvoj nih načrtov, pomanjkanje kadrov, nenazadnje tudi slabo gmotno stanje in izredno nizkek ugled dejavnosti v primerjavi z ostalimi, predvsem državnimi službami posebnega družbenega pomena. Nezadostne količine raziskanih, zavarovanih in zajetih vodnih virov, premajhne prostornine vodohranov in nezgrajeno omrežje ni moglo več zadovoljevati potreb urbanizacije. Zato je Skupščina občine Grosuplje leta 196') sprejela sklep, s katerim je lokalne vodovode Grosuplje, Šmarje, Žalna, Velika Loka ter dva večja regionalna vodovoda Stična-Trebnjc in suhokrajinski vodovod Globočec predala v upravljanje Stanovanjskemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Ob prevzemu lokalnih vodovodov so bila potrebna na vodovodnih sistemih predvsem vzdrževalna dela, začela pa se je vzpostavljati evidenca objektov, cevovodov in uporabnikov - odjemalcev. Pri slednjih so se začeli vgrajevati vodomeri, tehnične ekipe pa so začele popravljali večje napake na cevovodih, da bi zmanjšati nenor- 5749944924 malno velike izgube vodnih količin. Ob teh delih se je vzporedno izvajala izdelava načrtov za Širitev omrežja in povečanje zmogljivosti vodovodnih sistemov. Za vse to je bilo potrebno določiti in uveljaviti ustrezne cene osnovnih komunalnih storitev. Za izvedbo teh nalog si je moralo podjetje zagotoviti primerno materialno osnovo v kadrih, opremi in delovnih pripravah. Stroje, tovornjake in drugo opremo je podjetje kupilo s pomočjo ugodnih kreditov in z razpoložljivimi sredstvi poslovnega sklada po periodičnih računih (z dobičkom). Po nekaj letih jc podjetje žc razpolagalo z. dokaj modernim strojnim in avtoparkom. Takega jc ohranilo do izdvojitve gradbene operative in ustanovitve novega podjetja v začetku devetdesetih let. S prevzemom vseh večjih vodovodnih sistemov in izgradnjo novih sistemov Zagradcc-Krka ter Rob-Dobrepolje je moralo podjetje leta 1974 bistveno spremeniti in realno postaviti nove dejavnosti. Sprejetje bil nov statut in preimenovanje v Komunalno podjetje Grosuplje, delovno organizacijo brez TOZD-ov (vpis v sodni register 6. 9. 1975). Kot glavna jc bila navedena komunalna dejavnost. Vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lasti, do tedaj glavna dejavnost, jc bila opredeljena le kot dejavnost, ki jo DO izvaja na podlagi dolgoročne pogodbe s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Vse večja urbanizacija, ugodno finančno stanje na področju razvoja osnovnih komunalnih dejavnosti ter investicijski razcvet sredi sedemdesetih let so narekovali ponovno spremembo statuta podjetja. Leta 1977 so bile osnovnim dejavnostim pridodane dejavnosti, kot so komunalno opremljanje, urejanje in oddajanje gradbenih zemljišč, izdelava lokacijske dokumentacije in opravljanje strokovnih nalog za Samoupravno stanovanjsko skupnost. Že po nekaj letih je dejavnost v zvezi z urejanjem in oddajanjem stavbnih zemljišč prešla na novoustanovljeni Zavod za prostorsko planiranje, ki je po preoblikovanju v Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje p.o. Grosuplje prevzel tudi izdelavo lokacijskih dokumentacij in strokovna opravila za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje - komunalne, stanovanjske in cestne. Podjetje je zaradi naglega razvoja, vse večjega obsega proizvodnje, materialno tehničnih sredstev in naglega porasta števila zaposlenih v letu 1975 pridobilo prostore za delavnice, skladišče in garaže, leta 1977 pa tudi upravno stavbo z menzo in garderobami v pritličju ter poslovnimi prostori v dveh nadstropjih. Gradnjo so izvajala grosupeljska podjetja. Objekti s pripadajočimi funkcionalnimi površinami so locirani na območju nekdanje Žitnikove hiše in Lcdrari jc. Za upravno stavbo na zemljišču p. št. 1881 in 1877 k.o. Grosuplje-naselje je Občina Grosuplje - Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve pod št. 351-395/75 z dne 15. 10. 1982 izdal uporabno dovoljenje. Podjetje je večkrat pridobilo upravno dovoljenje za opravljanje glavnih in stranskih dejavnosti, in sicer z: • odločbo o izpolnjevanju za začetek poslovanja predpisanih pogojev glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu, • odločbo o ustrezanju tehničnim, higienskim in sanitarno-tehničnim pogojem, pogojem varstva pri delu, strokovne izobrazbe delavcev in drugim pogojem, predpisanim za opravljanje glavnih in stranskih dejavnosti iz. predmeta poslovanja za prostore na Cesti na Krko, • odločbo o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje del. Prenos nekaterih dejavnosti na ZPKSU Grosuplje in podelitev statusa DO posebnega družbenega pomena je narekovala v letu 1984 sprejem novega statuta. Le ta jc določal, da DO opravlja pretežno komunalno dejavnost po določilih Zakona o komunalnih dejavnostih in da jc zaradi tega organizacija posebnega družbenega pomena. S tem jc bil podan zahtevek po stalnem in enakomernem zadovoljevanju potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti. Skupščina občine Grosuplje je izdala sklep o soglasju k statutu Komunalnega podjetja Grosuplje. Takrat sta bili opredeljeni glavna in stranska dejavnost. Kot glavna dejavnost delovne organi/a cije so bile opredeljene osnovne komunalne dejavnosti: oskrba naselij z vodo, odprava odplak in atmosferskih voda. čiščenje javnih površin v naselju in odstranjevanje smeti i/ /gradb. - pogrebna dejavnost, prodaja krst in drugih pogrebnih potrebščin ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, urejanje parkov in zelenic, vzdrževanje in opremljanje ulic. trgov in cest v naselju, tržnice na drobno, storitve geodetske službe za lastne potrebe, - gradnja vodovodnih, kanalizacijskih in ostalih komunalnih objektov in naprav, s katerimi podjetje gosp Skupaj: »3374 Število gospodinjskih priključkov: vodovodni sistem Grosuplje 2 7?2 vodovodni sistem Šmarje 7^7 vodovodni sistem Scvnik x() vodovodni sistem Žalna vodovodni sistem Železnica '70 vodovodni sistem Škocjan Skupaj : 3 8,9 Število gospodarskih priključkov: vodovodni sistem Grosuplje 223 vodovodni sistem Šmarje vodovodni sistem Scvnik vodovodni sistem Žalna vodovodni sistem Železnica vodovodni sistem Škocjan 2 Skupaj . 262 Tehnični podatki Skupaj za vse sisteme: primarno in sekundarno omrežje 1 19 851 m - priključki 123 030 m črpalne postaje 14 vodohrani 15 s skupno prostornino 3 255 m3 hidroposlaje I razbrcmemlniki 2 + 2 v izgradnji - hidranti 440 Po posameznih sistemih Vodovodni sistem Grosuplje primarno in sekundarno omrežje 86 925 m, - priključki 88 650 m, črpalne postaje Dobje, Šormov mlin, Kačjak, Perovo, Lobček, .Št. Jurij, Sp. Slivnica, Čušperk ; skupaj 8, - vodohrani Peč 25 m\ Perovo 1 000 m1, Kobiljek 1 000 m\ Jerova vas 140 m\ Mala Stara vas 36 m\ Čušperk 50 m\ Ple.šivica 100 m'. Spodnja Slivnica 200 m1, Perovo I(K) m1 ; skupaj 9 vo-dohranov, 2 651 m1, hidropostaje Ple.šivica, razbremenilniki pritiska Predolc, hidranti 323. Vodovodni sistem Šmarje primarno in sekundarno omrežje 17 572 m, priključki 23 400 m, črpalne postaje - Stavka, Visoka cona ; skupaj 2, vodohrani - Mali Vrh 175 m', Farovški hrib - Visoka cona 109 m\ skupaj 2 vodohrana, 284 m' hidropostaje, razbremenilniki pritiska v izgradnji 2, hidranti 74. Vodovodni sistem Žalna primarno in sekundarno omrežje I 655 m, - priključki 2 850 m, črpalne postaje Žalna 1, vodohrani Žalna 70 m\ hidropostaje, razbremenilniki pritiska, hidranti 7. Vodovodni sistem Scvnik primarno in sekundarno omrežje 7 013 m, - priključki 2 400, črpalne postaje Sevnik I, vodohrani Moravče 100 m3, hidropostaje, razbremenilniki pritiska Moravče 1, hidranti 20. Vodovodni sistem Žcleznica-Lipljene primarno in sekundarno omrežje 5 926 m, priključki 5 100 m, črpalne postaje Močile 1, Udje 2 vodohrani 100 m\ hidropostaje, razbremenilniki pritiska, hidranti 12. Vodovodni sistem Škocjan primarno in sekundarno omrežje 760 m, priključki 630 m, cipalne postaje Skocjan 1, vodohrani Skocjan 50 m', hidropostajc, razbremenilniki pritiska, hidranti 4. Tabela cevovodov po sistemih, materialih in presekih Legenda: LŽ - litoželezne cevi PVC - polivinilklorid S - salonitne cevi (azbcstnoccmcntnc) TPE - trdi polietilen JE - jeklene cevi AL - trdi polietilen SISTEMI Vrsta in profil cevi (J rosu pije - Šmarje Podtabor Sevnik Velike Eipljciijc - SKUPAJ (m) Žalna Skocjan LŽ-250 40,8 40,80 I.Ž-200 442 442,00 LŽ-150 3 504 3.504.00 LŽ-125 2 089 2.089,00 LŽ-100 1 212.8 665 1.877.80 LŽ-80 4641/4 4.641,40 LŽ-60 3 220,6 3.220.60 S-300 61,8 61.80 S-250 1 61.3,9 540.7 2.154,60 S-2IK) 731,7 5 565,8 6.297,50 S-150 3599 3.599,00 S-125 2 283.2 2.283.20 S-100 2 011,9 1 555 3.566.1)0 S-80 4 161.6 1 627 5.788.60 S-75 60 60,00 S-60 630 6.10.00 JE-250 268.6 268.60 JE-133 204.2 204.20 JE-KK) 30,2 51 81,20 JE-50 350 350/30 PVC-280 1 186 1 585 2.771.00 PVC-225 1 276.8 133,2 1.410,00 PVC-160 589 2835,5 3 511,3 6.935,80 PVC 140 1 948.4 1 613,3 2 328.2 968.7 6.858,60 PVC- HO 715 1 380 2 055 4.150.00 TPE-160 874 874.00 TPE-140 411,4 1 283.3 1.644.70 TPE-125 582.8 582.80 ALI 10 5 886,2 936,7 2 055.9 H.878,80 AL-90 17 466,6 2 821,2 3 091.4 i 664.1 4 855 33.898JO AL-75 3 124.2 1 287 264.2 760 5.435.40 AL-63 619,2 1 420 50 380 1 766 4.235,20 PC-5/4 153.5 153,50 ostalo 811,7 811.70 SKUPAJ: 119.851.00 Tabele mikrobioloških in kemijskih anali: SISTEM GROSUPLJE Leto Bakteriološke anali/e Kemijske analize Skupaj Oporečno % Neoporečno % Skupaj Oporečno % Neoporečno % 1989 188 65 34 123 66 37 5 13 32 87 1990 15 46 30 106 70 9 2 22 7 78 1991 170 27 ]', 143 84 43 6 14 .37 86 1992 219 56 25 163 75 37 6 16 31 84 1993 222 39 17 181 83 58 0 0 58 100 1 vit 225 47 12 i m 88 61 3 4.9 58 95 1995 220 36 16 184 84 54 1 18 53 98 1996 146 10 6 135 94 36 1 2 35 98 1997 155 25 16 130 84 42 8 19 34 81 1998 140 26 18 114 82 41 7 17 34 83 SISTEM ŠMARJE IjCtO Bakteriološke analize Kemijske analize Skupaj Oporečno % Neoporečno % Skupaj Oporečno % Neoporečno % 1989 11 5 45 6 55 1 0 0 1 100 19* 8 1 12 7 88 2 0 0 2 100 1991 28 0 0 28 100 12 0 0 12 100 1992 8 0 0 8 100 8 0 0 8 100 1993 8 2 25 6 75 2 0 0 2 100 1994 16 1 6 15 94 6 0 0 6 100 1995 15 0 0 15 100 9 0 0 9 100 1996 14 1 7 13 93 4 0 0 4 100 1997 16 3 18 13 82 5 1 20 4 80 1998 7 1 14 6 86 3 0 0 3 100 SISTEM ŽALNA Uto Bakteriološke analize Kemijske analize Skupaj Oporečno % Neoporečno % Skupaj Oporečno % Neoporečno % 1989 6 1 16 5 84 1 0 0 1 100 1990 6 1 16 5 84 3 0 0 3 100 1991 10 3 30 7 70 2 0 0 2 100 1992 8 0 C) 8 100 8 0 0 8 100 199 \ 8 2 25 75 8 2 25 6 75 1994 8 0 0 K 100 2 0 0 2 100 1995 12 0 0 12 100 3 0 0 3 100 1996 8 0 0 8 100 3 0 0 3 100 1997 8 5 63 3 .37 2 0 0 2 100 1998 10 5 50 5 50 •1 0 0 4 100 SISTEM ŠKOCJAN Leto Bakteriološke analize Kemijske analize Skupaj i in'irrćnfi % Neoporečno % Skupaj Oporečno % Neoporečno ■'!, 1989 9 .3 33 6 67 2 0 0 2 100 1990 6 0 0 6 100 2 1 50 1 50 1991 10 7 70 3 30 ! 0 0 2 100 1992 8 3 37 5 63 2 0 0 2 100 1993 H 5 62 3 38 2 0 0 2 100 1994 8 4 50 4 50 2 0 0 2 100 1995 12 5 41 7 59 3 0 0 3 100 1996 8 4 50 4 50 3 0 0 3 100 1997 8 .3 37 5 63 2 0 0 2 100 1998 10 7 70 3 30 3 0 0 3 100 SISTEM SEVNIK LMO Bakteriološke analize Kemijske analize Skupaj Opore? no % Neoporečno % Skupaj Oporečno •% Neoporečno % 1989 7 5 71 2 29 ? 0 II 2 1 (X) 1990 6 0 0 6 100 2 0 0 2 100 1991 11 7 63 4 37 2 0 0 2 100 1992 8 5 62 3 38 2 0 0 2 100 1993 8 4 50 4 50 2 0 0 2 100 1994 8 2 25 6 75 2 0 0 2 100 1995 12 3 25 9 75 3 0 0 3 100 1996 8 4 50 4 50 3 0 0 3 10(1 1997 8 6 75 2 25 2 0 0 2 100 1998 10 6 6« 4 40 3 0 0 3 100 SISTEM LIPLJENE - ŽELEZNICA Lelo Bakteriološke analize Kemijske analize Skupaj Oporečno % Neoporefno % Skupaj Oporečno % Neoporečno % 1989 10 .3 30 7 70 1 0 0 2 100 1990 6 0 0 6 100 3 0 0 3 100 1991 7 2 28 5 72 2 0 0 2 100 1992 8 2 25 6 75 2 0 0 2 100 1993 8 4 50 4 50 2 0 0 2 100 1994 8 6 75 7 25 2 0 0 2 100 1995 12 5 41 7 59 3 0 0 3 100 1996 8 5 62 3 38 3 0 0 3 100 1997 8 J 62 3 38 2 0 0 2 100 1998 15 9 60 6 40 5 0 0 5 100 Občina Ivančna Gorica Na območju občine Ivančna Gorica obratujejo naslednji javni vodovodni sistemi : • vodovodni sistem Stična - upravljavec JKP Grosuplje, vodovodni sistem Globočec - upravljavec JKP Grosuplje, vodovodni sistem Metnaj - upravljavec JKP Grosuplje, vodovodni sistem Debeli Hrib - upravljavec JKP Grosuplje, vodovodni sistem Rađanja vas-Št. Pavel-Trebnje-upravljavcc JP Komunala Trebnje, vodovodni sistem Globočec-Žužembcrk - upravljavec JP Komunala Novo mesto. Na območju občine Ivančna Gorica obratujejo naslednji lokalni vodovodni sistemi: • vodovodni sistem Višnja Gora - upravljalcc Krajevna skupnost Višnja Gora, vodovodni sistem Spodnje Brezovo - upravljalcc vodovodni odbor Spmlnje Brezovo pri KS Višnja Gora, • vodovodni sistem Peščcnik - upravljavec vodovodni odbor Peščcnik pri KS Višnja Gora, • vodovod Dobrava - upravljavec vodovodni odbor Dobrava, • vodovod Lcskovec - upravljavec vodovodni odbor Lxskovec, • vodovod Mevce - upravljavec vodovodni odbor Mevce, • vodovod Bukovica - upravljavec vodovodni odbor Bukovica. Splošne pogoje glede oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov ter tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov v občini Ivančna Gorica in uporabo javnih vodovodov v občini Ivančna Gorica določa odlok o pogojih dobave in dojema pitne vode na območju občine Grosuplje (Uradni list RS št. 29/91) in pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov. Zavarovana območja virov pitne vode, varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje teh virov pred onesnaženjem pa so določena z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik občine Ivančna Gorica št. 5/97). Osnovna strokovna podlaga za obseg zavarovanih območij virov pitne vode in varstvenih pasov sta Kartografska predloga hidrogeolo.ških razmer na območju Občine Ivančna Gorica in Strokovne podlage za zavarovanje zajetij pitne V(xle in perspektivnih V(xlnih virov - Hidroconsulting d.o.o Dragomcr. Statistični podatki o javnih vodovodnih sistemih: Število oskrbljenih prebivalcev: vodovodni sistem Stična 8 992 vodovodni sistem Globočec 856 vodovodni sistem Metnaj 308 Skupaj: 10 156 Število gospodinjskih priključkov na javni vodovod po vodovodnih sistemih: vodovodni sistem Stična 2 898 vodovodni sistem Globočec 220 vodovodni sistem Metnaj 121 Skupaj : 3 239 Število gospodarskih priključkov na javni vodovod po vodovodnih sistemih: vodovodni sistem Stična 174 vodovodni sistem Globočec 4 Skupaj: 178 Tehnični podatki Skupaj za vse sisteme: • primarno in sekundarno omrežje 145 583 m, • priključki 102 510 m. • črpalne postaje 9, • vodohrani 10 skupaj 2 231 m', • hidropostaje 5, • razbremcnilniki 14, • hidranti 450. Po posameznih sistemih Vodovodni sistem Stična • primarno in sekundarno omrežje 88 040 m, • priključki 92 160 m, • črpalne postaje : Čcšnjicc, Potok, Rađanja vas. Rađanja vas VH, Debeli Hrib, skupaj 6. Trstcnik v gradnji • vodohrani Vir 131 m1. Vir 600 m\ Šentvid 150 m\ Češnjice 50 m\ Znojile 100 m1. Rađanja vas 200 m\ Debeli Hrib 1(X) m'; skupaj 7 vodohranov, 1331 m' Hudo v gradnji 400 m' • hidropostaje Valična vas, Lučarjcv Kal, Mali Videm, Rađanja vas, skupaj 4, • razbremcnilniki pritiska Gabrovka, Znojile, Češnjice, skupaj 3, • hidranti 375. Vodovodni sistem Met naj • primarno in sekundarno omrežje 13 575 m, • priključki 3 630 m. • črpalne postaje Kačnarjcv studenec, skupaj I, • vodohrani Metnaj 100 m1, • hidropostaje, razbremcnilniki pritiska: Lovska koča. Mala Goričica, Belk, Pri Dobravi, Pod Dobravo, Nad Mekinjami. Pod Mekinjami, Kavcc, skupaj 8, v izgradnji Planina in < Kredck • hidranti 42. Vodovodni sistem Glohočec • primarno in sekundarno omrežje 43 968 m, • priključki 6 720 m, • črpalne postaje Globočcc, Kamni Vrh, skupaj 2, • vodohrani Grintovcc 200 m', Stražni vrh 600 m', skupaj 800 m\ hidropostaje Kužcljevec, razbremcnilniki pritiska nizka cona Ambrus. Primča vas 3. • hidranti .33. Tabela cevovodov po sistemih, materialih in presekih Legenda: LŽ - litožclczne cevi S - salonitne cevi (azbestno-cementne) JE - jeklene cevi PVC-polivinilklorid TPE - trdi polietilen AL - trdi polietilen SISTEMI Vrsta in profil cevi Stična - Stična - Metnaj Globočec - Globočec - SKUPAJ (m) Ivančna Gorica Šentvid Krka Ambrus LŽ-150 4610 4610,0 LŽ-100 800 800,0 LŽ-80 170 1173,6 1343,6 LZ-50 1105 1105,0 S-200 1142,6 465 1607,6 S-175 3720 5600 9320,0 S-150 1515 1515,0 S-125 2967 7055 10022,0 S-100 775 775,0 S-80 10200 13825 110 24135,0 S-60 1622 1700 3322,0 S-50 740 740,0 JE-200 60 60,0 JE-150 60 1560 1620,0 JE-100 993 993,0 JE-80 371,8 3718 PVC-315 2521,4 2521,4 PVC-225 8542,2 B542.2 PVC-160 1362,2 1614,6 2976,8 PVC-140 1629,5 1203,6 2833,1 PVC-110 19,4 1286,4 504 722,6 2532,4 PVC-90 266,2 603,6 869,8 PVC-75 1209,9 1209,9 AL-110 6056,5 5750,1 4602 130 16538,6 AL-90 6693,8 6249 5216,5 10312,5 4845,9 33317,7 AL-75 820 1690 560 22 3092,0 AL-63 756 2624,5 741,7 3173,4 7295,6 AI-5/4 330 480 810,0 SKUPAJ: 144879,5 Tabele mikrobioloških m kemijskih analiz SISTEM STIČNA Uto Raktcriolotkr analize Kemijske analize Skupaj Oporrfnn % Nroporrč nn % Skupaj (»pnrrfno % Ncoporee.no % IWI 55 21 38 14 62 14 3 21 11 79 1990 55 5 9 50 91 17 0 0 17 100 1991 55 6 II 49 89 13 0 0 1.3 100 1992 81 16 20 65 80 22 5 22 17 83 1993 72 3 4 69 96 .37 0 0 37 100 1994 90 10 11 80 90 38 0 0 .38 100 1995 76 3 3.9 73 96.1 20 0 0 20 100 1996 79 8 10 71 90 28 2 7 26 93 1997 73 12 16 61 84 22 2 9 20 91 1998 57 4 7 51 'il 1 1 0 0 17 100 SISTEM GLOBOČEC l.cto Rakterioloskr anali/e Kemijske analize Skupaj Oporečno % Neoporečno % Skupaj Oporečno % Neoporečno % 1989 63 29 46 34 54 I / 1 6 16 94 1990 57 15 26 42 74 20 1 5 19 95 1991 90 20 22 70 78 36 2 5 34 95 1992 79 13 16 66 84 17 5 29 17 71 199.3 51 17 33 34 67 28 0 0 28 100 1994 59 18 30 •II 70 26 0 0 26 100 1995 44 13 29 31 71 33 9 27 24 73 1996 38 10 26 28 72 19 0 0 19 100 1997 48 17 35 31 65 17 0 0 17 100 1998 51 13 25 38 75 19 1 15 16 85 SISTEM M ETNA J Leto It:ik1rrmln70 jc bil zgrajen cevovod AC preseka 80 mm do naselja Spodnje Duplice. Projekt je izdelal PNZ pod št. K7V-328/69 - ing. Rupnik. Leta 1972 je bil narejen vodovod Velika in Mala Slara vas s PE cevmi preseka 90 mm. leta 1977 pa vodovod Spodnje Duplice-Peč s cevmi PE preseka 75 mm. Zaradi naglega razvoja naselja Grosuplje je bilo potrebno zagotovili dodatne količine kvalitetne pitne vode, zato je bilo leta 1970 zgrajeno drenažno zajetje pod Dobjem in črpalnica Dobje. Nekaj kasneje je bil zgrajen visokonapetostni daljnovod iz Stare vasi in transformatorska postaja. V letih 197.3-74 jc bil zgrajen 100 m" velik vodohran nad naseljem Pcrovo s tremi vodnimi celicami in povezovalnim cevovodom AC preseka 300 mm čez avtocesto, mimo Molela Turist in po Ljubljanski cesti. Brinju in Stranski poti do Adamičeve ceste. Pod Dobjem je bil zajet studenec izdatnosti 10 l/s, dokaj stabilen glede nihanja količin in neoporečne kvalitete, in do črpalnice speljan težnostni AC cevovod preseka 150 nun. Na območju zamočvirjene doline zahodno od Šormovega mlina je bilo zgrajeno drenažno zajetje, imenovano Šormov mlin, zmogljivosti do 8 I/ s. Ker so bile ob vznožju drenažnega zajetja obdelovalne njive in travniki, je bila voda v času gnojenja oporečna, ob visokih padavinah srednje kalna, sicer stabilna glede izdatnost in neoporečna ob nizkih vodostajih, občasno pa bakteriološko oporečna. Več lokalnih izvirov predvsem v severovzhodnem delu doline je bilo zajetih z drcnažnim sistemom luknjičastih cevi in lokalnih jaškov, od njih je bil speljan povezovalni cevovod AC preseka 150 mm do zbirnega jaška pri mlinu, od tam pa gravitačni AC cevovod preseka 200 mm do črpalnice Dobje. Leta 1974-75 jc bil zgrajen vodovod AC preseka 125 mm do-vasi Veliko Mlačcvo. Ob prebivalcih in občini Grosuplje je del investicije pokril obrat Ljubljanskih mlekarn Boštanj. Po položitvi primarnega cevovoda jc bila takoj zatem izvedena gradnja sekundarnega vodovoda za oskrbo naselij Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo in Zagradec s cevmi PE preseka 90 mm. Do vasi Brezje je bil vodovod PF preseka 80 mm zgrajen leta 1974. Trasa poteka od tovarne Motvoz in platno po Industrijski cesti ter nato čez zamočvirjene travnike do sredine vasi. Leta 1973-1974 so krajevne skupnosti Podtabor, Spodnja Slivnica, Račna, Grosuplje, Skupščina občine Grosuplje, Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Komunalni sklad občine Grosuplje in Komunalno podjetje Grosuplje sprejele družbeni dogovor o sodelovanju in medsebojni pomoči pri izgradnji regionalnega vodovoda Podtabor-Ponova vas-Spodnja Slivnica-Grosuplje-Račna. Leta 1995 so krajevne skupnosti Podtabor, Spodnja Slivnica in Staro Apno uvedle krajevni samoprispevek za izgradnjo vodovoda. Gradnja vodovoda se jc pričela leta 1996, razdeljena v etape, in sicer : • I. etapa - zajetje Borštnik, črpalna postaja Podtabor, vodohran Kobiljck I 000 m' s tlačnim in napajalnim cevovodom med vodohranom in črpalno postajo. II. etapa - cevovod od VH Kobiljek do VH Spodnja Slivnica, črpalna postaja Spodnja Slivnica in vodohran Spodnja Slivnica. III. etapa - cevovod Spodnja Slivnica-Račna-Čušperk, črpalna postaja Račna, raztežilnik Predole in vodohran IV. etapa - cevovod Ponova vas-Industrijska cona ter vodovodni odcepi Mala vas. Pece, Bičje, Podgorica. Objekt še nima uporabnega dovoljenja. Leta 198.3 je bil zgrajen odcep Perovo-Hrastje, PE cevovod preseka 100 mm. Leta 1984 se je začela izgradnja vodovoda Lobček-Plešivica-Luče v skupni dolžini 6 178 metrov. Razen PE cevovoda je bila zgrajena črpalnica Lobček, vodohran na Plcšivici prostornine 100 m', znotraj njega Hidropak črpališče za naselje Plcšivica ter, nekaj kasneje, signalni kabel med črpalnico Lobček in vodohranom Plešivica. Gradnjo jc izvajalo Komunalno podjetje Grosuplje ob soudeležbi mladinskih delovnih brigad. Vodovod jc bil dokončno zgrajen leta 1986. Leta 1987 seje zgradilo 850 metrov cevovoda PE preseka 110 mm, podzemna hidranta in blatni izpust vodovoda Cerovo. Še do danes ni zgrajen objekt za ustrezno povečanje pritiska, zato na tem območju ni rešen požarni element. S pitno vodo so za silo preskrbljeni 4 uporabniki. Občina Grosuplje je ob izdatni pomoči Območne vodne skupnosti Ljubijanica-Sava in strokovnem sodelovanju Geološkega zavoda Ljubljana, predvsem ing. Zvoneta Menccja, leta 1984 izvedla raziskovalno vrtino VP-1/84 - Dobje, locirano zahodno od poti proti Dobju v neposredni bližini obstoječega zajetega studenca pod Dobjcm. Na podlagi črpalnega poizkusa jc bila določena zmogljivost okoli 15 l/s, bogate izkušnje projektanta ing. Drčarja so botrovale izvedbi cevovoda z. natego, brez. črpanja. Cevovod PVC izvedbe preseka 225 mm jc bil zgrajen leta 1987. Isto leto, to je leta 1987, je bil pridobljen nov vodni vir iz. globoke vrtine v Črni dolini - VP-3/87. Od tam jc bil leta 1989 do zbiralnika pri črpalnici Dobje zgrajen cevovod PVC preseka 225 mm. Ob izgradnji avtoceste Šmarje Sap-Višnja Gora je bila zaradi možnega onesnaženja vodnega vira Slavka izvedena povezava sistemov Grosupljc-Šmarje, obenem pa je bil ukinjen dov(xl vode iz. vodnega vira Treščenk ter opuščen stari vodohran na Koščakovcm hribu, ki sedaj ne služi nobenemu namenu in počasi propada. Zajetje I reščenk pa jc rezervni vodni vir, saj lahko edini poleg Curka dovede v naselje Grosuplje vodo brez električne energije, in sicer - skupno okoli 6 l/s, kar predstavlja vodooskrbni zdravstveni minimum ob naravnih nesrečah. Leta 1992 je bil grajen vmlovod Spodnje Duplice, cevovodi so se po dolgem času spit LZ presekov I (K) mm, s pitno vodo le oskrbuje iz zajetja Kačjak. Leta 1992 je bila začeta gradnja vodovixla Curek - vključitev dveh novih zajetij, lociranih južno (x) zajetja Borštnik v Mcdvedici. izgradnja cevovoda do črpalnice PixJtabor in razhcmcnilnika pri drevesnici v Mcdvedici. Cevovodi so ductilni, presekov 80 in 125 mm. Zajeta sta bila dva studenca, in sicer Curek I z zmogljivostjo 4 l/s in Curek II z zmogljivostjo 0,5 l/s. S tem je bilo v večji meri nadomeščeno prejšnje zajetje Borštnik, ki je bilo bolj izpostavljeno možnim onesnaženjem, saj je vd njega pripeljali vodo do naselja. Leta 1895 je bla velika in slavnostna otvoritev. Leta 1943 so Italijani vodovod pojačali z vodo iz zajetja Gamazcj. ki pa ne izkazuje dobre kvalitete. Vgrajene so bile lito Železne cevi. postavljene javne izlivke in izvedeni priključki hiš do gostilne Perpar ter hiš okoli cerkve. V(xlohran jc l(x.iran vzhodno od hiše Šestovih. Vaški vodovod obratuje še danes, z njim upravlja vodovodni odbor. Ob obnovi regionalne ceste skozi Šmarje in gradnji avtoceste Šmarje-Višnja Gora leta 1990 jc bil delno obnovljen tudi vaški vodovod. Nazadnje je bil vodovod obnavljan ob obnovi ceste proti pokopališču in ob uredilvi ploščadi pred cerkvijo Icla 1996 in 1997. Leta 1952 je Zavod za urbanizem in komunalno tehniko izdelal načrte za novi vodovod Šmarje z zajetjem vode iz. studenca Stavke. Zajetje jc locirano v manjši globeli, južno od hriba Vrhovka v dolini Škofcljščicc. Vixla jc bila zajeta na dveh mestih, obe sla dostopni, enoje na severni strani podzemne komore, drugo jc na dnu akumulacijskega bazena. Skupno jc bilo zajete vode 6,4 l/s, izdatnost vode seje tekom let. verjetno zaradi stalne širitve bližnjega peskokopa Mineral, zmanjševala, tako da znaša danes le še nekaj več kot 4 l/s. Leta 1954 je bil vodovod zgrajen, in sicer tlačni in napajalni azbestnocementni cevovod presekov 100 in 80 mm, črpalnica na zajetju in vodohran prostornine 75 HI*. S kvalitetno pitno vodo so bila oskrbljena naselja Šmarje-Sap, Paradišče, Razdrto, Sela, Cikava. Leta 1970 so bila z, vodo oskrbljeni tudi Veliki in Mali Vrh ter Tlake. V osemdesetih letih seje zgradil vodovod do Laniške kapelice na Škofljici ter po velikih naporih tudi vodovod do Gajnič. Vse večja potrošnja je narekovala povečanje vodohrana, tako so leta 1984 obstoječemu vodohranu prizidali še eno vodno celico prostornine 100 m3. Ob izgradnji avtoceste Šmarje-Višnja Gora in Malence-Šmarje je bilo na vodovodu izvedenih kar nekaj zelo pomembnih obnov, predvsem obnova oz. rekonstrukcije vodovoda po Ljubljanski cesti. Vodovod je obnovljen od železniškega podvoza pri Perparju do Cikave. Iz preventivnih razlogov (gradnja v bližini Stavke, predori) je bil zgrajen vodovod Grosuplje-Šmarje s PVC cevovodom preseka 140 mm od Perovega, mimo Hrast ja, preko Paradišča do črpalne postaje nad hlevi pod Farovškim hribom. Od črpalne postaje je bil zgrajen tlačni cevovod in vodohran visoke cone na Farovškem hribu prostornine 109 m\ Istega leta je bil zgrajen tudi vodovod do Podgorice. Leta 1992 je bil zgrajen cevovod Šmarje - visoka cona, ki je, ločeno od vodovoda iz vodohrana Mali Vrh, napajal vse višje ležeče predele Šmarja z vodo iz vodohrana Farovški hrib. Gre za zaselke Veliki Vrh, del Malega Vrha, Lahove ceste, novega naselja P2 nad starim pokopališčem in možnostjo oskrbe dela Tlak in Razdrtega - okoli cerkve Treh križev. Vsako leto se del vodovoda obnovi, predvsem se zamenja azbestnocementne cevi. Tako je v Šmarju obnovljenega že čez 80 % cevovoda. Leta 1999 je bila neposredno poleg zajetja Stavka izvedena globoka vrtina, s katero seje pridobilo 7 l/s izjemno kvalitetne vode. Vrtina le delno vpliva na obstoječa zajetja, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da bo z vključitvijo nove vrtine v vodovodni sistem Šmarje dolgoročno rešena oskrba s kvalitetno vodo, seveda če se bo nehal širiti peskokop Mineral. Vodovod Železnica-Lipljene Zgodovina vodooskrbe škocjanskih hribov sega že v začetek tega stoletja, saj je leta 1909 podjetnik Lončarič pri velikih Lipi jenih zgradil 73 metrov globok betonski vodnjak, kar gaje stalo 1 840 kron. Ob vodnjaku je bilo 4 metre dolgo korito za napajanje živine. Kraji so dobili vodo šele leta 1976, ko je bila tudi otvoritev vodovoda Železnica, ki je oskrbel s pitno vodo naselja Velike Lipljene, Male Lipljene, Rožnik in Železnica. Celotna investicija je znašala 1.860.000 din. Sredstva so prispevali domačini, Skupščina občine Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, Gostinsko podjetje Polževo, Gozdno gospodarstvo Grosuplje ter Zavarovalnica Sava v obliki kredita. Zgrajeno je bilo zajetje kraškega studenca Mrzlica zmogljivosti 4 l/s, nestalne izdatnosti in slabše kakovosti ob visokih vodah, ko zmerno zakali - tedaj je voda tudi mikrobiološko oporečna. Ob zajetju je bila zgrajena črpalnica, nova transformatorska postaja, tlačnonapajalni PE cevovod preseka 80 mm, vodohran nad regionalno cesto prostornine 50 m1 in napajalni PE cevovod preseka 80 mm. Sistem z. vodo oskrbuje Velike in Male Lipljene, Rožnik, Železnico in tri vikend naselja okoli Velikih Lip)jen. Leta 1989 je bil zgrajen vodovod od Velikih Lipljen do Taborske jame. Leta 1994 je bil zgrajen vodovod med Malimi Lipljeni in Škocjanom ter s tem omogočena povezava s škocjanskim sistemom. Zaradi slabih tlačnih razmer predvsem v naselju Male Lipljene in vse večji potrošnji je bil leta 1998 zgrajen nov vodohran prostornine 100 m\ lociran 10 metrov višje od starega. Ob izgradnji vodohrana seje obnavila črpalnica Močile. Vgrajeni sta novi črpalki, pripravlja se dezinfekcija s plinskim klorom in avtomatizacija s procesorjem Moscad ter vzpostavitev daljinskega upravljanja. Vodovod Škocjan Leta 1972 je bil po petih mesecih gradnje dan v obratovanje vodovod Škocjan. V dolini jugovzhodno od vasi je bilo zajetih 6 manjših zajetij Zdravščka z minimalno izdatnostjo, in sicer od dveh decilitrov do enega litra v sekundi. Položenih je bilo 1 100 metrov PE cevi, zgrajena je bila črpalnica in vodohran prostornine 50 m' nad domačijo Marolt. Ob otvoritvi in tudi kasneje je bilo kar nekaj težav z zrakom v ceveh med črpalnico in zajetji. Leta 1993 sta bila obnovljena črpalna postaja ter cevovod pri cerkvi in šoli, leta 1994 pa sta se sistema Škocjan in Železnica povezala. Vodovod Žalna Vodovod Žalna je bil zgrajen leta 1934 po načrtih Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. V dolini vzhodno od naselja Velika Žalna, in sicer severno od železniške proge, je bil zajet studenec zmogljivosti 0,5 l/s. Do črpališča so bile položene lončene cevi, od črpališča do vodohrana prostornine 70 m3 pa pocinkane cevi preseka 2". Od vodohrana do Velike in Male Žalne so bile položene litoželezne cevi, slikovanc na svinec in grafitna tesnila. Zaradi pomanjkanja vode jc bilo leta 1984 narejeno novo drenažno zajetje v nanosu potoka, ki ga v glavnem sestavljata pesek in grušč. Pridobljena sta bila dodatna 2 litra vode na sekundo. Zgrajeno je bilo tudi novo črpališče z zbiralnico vode in tlačnim cevovodom PE preseka 75 mm. Dela so bila zaključena leta 1984. Zaradi mašenja drenaže in nestabilnega varstvenega pasu so bile leta 1997 izvedene hidrogeološke raziskave, leta 1998 pa je bila izvedena globoka vrlina izdatnosti do 6 l/s. Vključitev nove vrtine v vodovod Žalno se predvideva v letu 2000. Potrebno bo tudi zamenjati stare in povsem dotrajane cevi, povečati njihov presek in vzpostaviti hidrantno omrežje z. nadzemnimi hidranti. Vodovod Sevnik Vodovod Sevnik jc bil zgrajen kot druga faza vodovodnega sistema Podlabor. Leta 1982 je bila zgrajena I. etapa tega vodovoda, to je zajem studenca Sevno z zajetjem in črpalno postajo, tlačnim cevovodom in vodobranom prostornine 100 m1 nad zaselkom Moravče. V II. fazi leta 1984 pa seje gradnja nadaljevala, zgradil seje razbremenilni objekt nad Rogatcem ter oskrbovalni cevovod do naselij Rogatec, Vrbičje, Mcdvedica, Udje in Vino. Leta 1988 je bil zgrajen še odcep za oskrbo Spodnjega Vina in dela Smrjen. Vsi cevovodi so PE, v vasi Udje sta tudi dva razbremenilna jaška. Vodovod Lipoghiv-Spodnja Slivnica Z vodovodom upravlja Javno podjetje Vodovod - kanalizacija Ljubljana. Vodovod oskrbuje 'udi skrajna severna območja občine Grosuplje: naselja Zgornjo Slivnico in Magdalensko goro. Zgornja Slivnica je dobila vodovod leta 1982, Magdalcnska gora pa leta 1998. Sicer pa so pri upravljanju tega vodovoda težave s količino vode v sušnih obdobjih, koje polrebno večkrat zmanjšati potrošnjo. Lokalni vodovodi Vodovod Polica Vodovod Policaje največji lokalni vodovod na območju občine Grosuplje. Vodo zajema iz dveh zajetij pod Kucljem vzhodno od Blečjega Vrha. Leta 1974 in 1975 so zgradili 3 kilometre cevovoda za Polico in bližnje zaselke, leta 1983 pa je bil vodovod Polica dokončan, saj so bila zaključena dela od zajetja Pod Kucljem do Blečjega Vrha. Zgradilo se je novo zajetje, cevovod in uredila dva jaška. Sicer pa voda do vodohrana Strmec prostornine 80 m' priteče gravitačno, del vode se razteži in oskrbuje Polico, Goričane in okoliške zaselke, del vode pa odteka na novozgrajeni vodohran v Bliski vasi s prostornino 140 m\ od koder gravitačno oskrbuje ostale zaselke. Leta 1998 je krajevna skupnost Polica, upravljavka vodovoda Polica, začela temeljito obnovo svojega omrežja, izvrtali so tudi globoko vrtino na območju Klanci severno od Police. Z novim cevovodom naj bi oskrbeli vikend naselje Zavrh in Gradišče. Dela še niso končana. Omeniti velja napore Občine Grosuplje, da bi se vodovod obnovil kot javni vodovod in predal v upravljanje Javnemu podjetju ter da bi se izvedla sinteza vseh razpoložljivih vodnih virov poliškega konca. Izdelane so študije odvoda viška vode proti Grosupljemu. Do te realizacije, kot zaenkrat kaže, še dolgo ne bo prišlo. Vodovod Bleč.ji Vrh Vodovod je s pitno vodo oskrbljen iz. zajetja Malakarska voda izdatnosti okoli 0,3 l/s. Zajetje je v grapi severovzhodno od Blečjega Vrha. Voda je zajeta v razpokanem dolomitu na kontaktu z laporjem. Blečani so izdelali zajetje že leta 1906, do vasi so napeljali 3/4" cevi in naredili javni izlivki. Gradnja je stala 4 000 kron, stroške sta pokrila deželna vlada in deželni odbor. Vodohran je na holmu Pungrt severno za vasjo in ima prostornino 20 m'. Po vasi so razpeljane PE cevi preseka 2". Vodovod Dole Vodovod Dole ima že dolgo zgodovino, saj je bil zgrajen leta 1906, ko so po načrtih takratne oblasti izdelali vodovod iz svinčenih cevi majhnega preseka do srede naselja. Zajetja niso primerno uredili, vodovod so lahko uporabljali trije gospodarji. Leta 1954 so po načrtih Higienskega tehničnega zavoda SRS zgradili novo zajetje Koritnica, vodohran in položili nov cevovod. Vodovod Gorenja vas, Dolenja vas in Troščinc se oskrbuje iz. studenca. Kucelj zmogljivosti 0,5 l/s. Preko črpališča iz vodohrana prostornine 100 m1 se oskrbuje 50 priključkov. Cevovod je PE izvedbe preseka 6/4 ", zadnje čase v fazi obnove. Vodovod Lcskovec je bil zgrajen leta 1974. Vodovod Velika Loka Vodovod Velika Loka je bil zgrajen leta 1954 po načrtih Centralnega higienskega zavoda Ljubljana. Voda za Malo Loko je bila zajeta v grapi Lisična dolina vzhodno od železniške proge pri naselju Mala Loka. Za Veliko Loko je zajetje v dolini potoka Breg, imenovano tudi Brleče, kjer je tudi vodohran prostornine 40 m1. Za Veliko Loko je bilo leta 1983 poleg starega zgrajeno novo zajetje Gavge izdatnosti okoli 3 l/s. Sicer pa je vodooskrba na območju Velike in Male Loke dokaj raznovrstna, saj imajo štiri hiše svoj vodovod in svoj vodohran in zaselek Dulc ima svoj vodovod in dva vodohrana. Vsak vodovdohrana. Od začetka obratovanja novih virov v letu 1994 služi staro vodovodno zajetje Žviršče le kot rezervni vodni vir. Voda sc stalno ohranja in sc preko razbremenilnega objekta v Robu odvaja v potok, tako da se tudi na tak način bogati zaledje in prispevno območje obeh vrtin. Dezinfekcija se izvaja s plinskim klorom, črpalnica in vodohran sta preko sistema daljinskega nadzora in procesnega vodenja povezana z dispečerskim centrom na upravi. Od leta 1993 potekajo sistemska obnovitvena dela na posameznih sekundarnih vodih, opuščajo pa sc tudi azbestnocementni primarni cevovodovi. Leta 1995 je Hvdrovod iz. Kočevja ob spremembi lokalne samouprave predal vodovod Struge v upravljanje javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. V zadnjem času se po naročilu občine Dobrcpoljc opravljajo obširne hidrogeološke raziskave. Na območju pod hribom Grmada pri Kompolju sta bili leta 1997 in 1998 izvrtani dve vrtini skupne zmogljivosti 10 l/s, v letu 1999 pa vrlina v Vodicah zmogljivosti okoli 0,5 l/s. V prihodnosti sc bodo novopridobljene količine vključile v vodovodni sistem Dobropoljc in tako postopno nadomestile vodo iz Roba. Obnovljeni so naslednji odseki: Zdcnska vas, Cesta, Prestncgc, Mala vas, Videm, Podpcč, Zagorica, Podgorica, Kompolje, Ponikve. V pripravi jc obnova vodovoda za vasi Rapljcvo in Podtabor, Lipa in Četrež. Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Goriea, Dobrcpoljc XXI. 2(XK) 97 V TEKSTILNI TOVARNI MOTVOZ IN PLATNO TEČE PROIZVODNJA ŽE 80 LET Ivanka Polokar. Anion Oincjcc in Prane Glavič* V letu 2()(K). ko Motvoz praznuje častitljiv jubilej 80 let obratovanja, želimo predstaviti delovanje tega najstarejšega podjetja na Grosupljem od njegovih prvih začetkov do današnjih dni. Priznani vrvarski mojster Anton Šinkovec (roj. 1886) iz. Kranja je že leta 1919 kupil zemljišče za vrvarno na delu prostora današnje tovarne na Grosupljem (takrat se je ta del imenoval Stranska vas). Proizvodnja vrvi je v novozgrajenem obratu stekla leta 1920. Že naslednje leto je bila dograjena še terilnica lanu in skladišče izdelkov, vrvama pa povečana. Sedež, podjetja, ki je bil do tedaj v Kranju, jc Anton Šinkovec preselil na Grosuplje, delavnica v Kranju pa je poslala podružnica. Podjetje seje imenovalo Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica Anton Šinkovce, Grosuplje. Tovarna je imela naslednjo strojno opremo: 20 trlic, 1 mikalnik, 1 česalni stroj za lan, 4 stroje za vlečenje in ravnanje in 3 stroje za predenje grobe lanene preje. Tovarna jc imela tudi lastno popravljalnico strojev. Zaposlenih je bilo 43 delavcev, od teh 10 kvalificiranih. V letu 1922 so v tovarni predelali 35.000 kg ■anenega in 8.000 kg konopljenega prediva na mesec. Vrvarske izdelke so prodajali po Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, surovine pa nabavljali v Bački, Italiji, lan pa jc bil slovenski.** S pomočjo Trgovske banke je bila leta 1923 ustanovljena delniška družba Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica Anton Šinkovec d.d., Grosuplje pri Ljubljani s 500.000 din osnovne glavnice. (Vpis v Trgovski register B pri okrožnem sodišču v Ljubljani dne 9. 10. 192.3).*** I. 1'olokar. univ. dipl. ing.; A. Omcjee, univ. dipl. ing. tekst, tehnologije; F. Glavič, ing. tekst, tehnologije. Katarin Kobe-Arzenšck, Doneski B zgodovino vrvarslva Ha Slovenskem- Kronika. I973.XXI. št.3. * Arhiv Slovenije, Trgovski regislcr B pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Že leta 1926 je družba predvsem zaradi tuje konkurence zašla v težave. Osnovna glavnica, ki je bila medtem povečana na 2.500.000 din, se je leta 1928 znižala na 250.000 din. Firma se je preimenovala v Tovarna motvoza in vrvarna d.d. Grosuplje pri Ljubljani. Zaradi nerentabilnosti poslovanja so delničarji leta 1927 sklenili izvesti tiho likvidacijo podjetja; za likvidatorja pa so imenovali mladega tekstilnega strokovnjaka Metoda Dularja iz. Novega mesta. Do likvidacije ni prišlo, saj je Dular kmalu ugotovil, da so vrvarski izdelki tržno zanimivi. Uspel je prodati zaloge, oživil je proizvodnjo vrvarskih izdelkov in preusmeril proizvodnjo v izdelovanje platna, tcrilnico lanu pa opustil. Dogradili so tkalnico ter obrat za apreturo in barvanje. Podjetje je dobilo novo ime Motvoz in platno d.d. Grosuplje (vpis v Trgovski register dne 11.5.1936).*** Osnovna glavnica se je še nekajkrat zvišala in leta 1940 znašala 5,000.000 din; razdeljena je bila na 50.000 na imetnika glasečih se delnic. Tik pred začetkom 2. svetovne vojne je bilo v tovarni zaposlenih 486 delavcev. Tovarna je delovala tudi med 2. svetovno vojno. Po kapitulaciji Italije jeseni leta 194.3 je podjetje zasedla partizanska vojska, proizvodnja je tekla za njene vojne potrebe. Izdelovali so šotorska krila, blago za vetrovke, krušne torbice, odeje, vreče, motvoze, čevljarske sukanec. Zaposlenih je bilo 220 delavcev in 19 nameščencev (Zapisnik terenskega odbora II. 9. in 12. K). 1943). Nemci so zato tovarno bombardirali in velik del zgradb in strojne opreme poškodovali. Nekaj pozneje je bila tovarna še pož.gana. Iz vpisa v Trgovski register dne 11.5. 1944 razberemo, da seje družba Motvoz in platno z dnem 29. II. 1942 razdružila in prešla v likvidacijo. Po osvoboditvi je bilo podjetje s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani dne 21.8. 1945 št. II Sod. 1475/45 zaplenjeno na podlagi Zakona o zaplembah, z odločbo Okrajnega sodišča v Grosupljem št. Zp. 441/46-8 dne 26. 6. 1946 pa preneseno v last FLRJ. Ob tem je bilo popisano in ocenjeno vse premoženje. Za upravitelja podjetja je bil z dekretom Ministrstva za industrijo in rudarstvo dne 3. 9. 1945 imenovan Ivan Barlc, že .30. 3. 1946 pa Hcrbcrt Dobovi.šek. Zbornik občin Grosuplje, [venčna Gorica, Dohrcpoljc XXI. 2(XX) 99 Takoj po vojni so delavci sami udarniško začeli obnavljali zgradbe in opremo. Obnovo pa je P°(lprl tudi Okrajni ljudski odbor Grosuplje. Do likvidacije lako ni prišlo. Leta 1948 seje podjelje združilo z Industrijo platnenih izdelkov "Imluplali" Jarše in bilo njen obrat do aprila 1951. Nalo seje podjetje 10. 4. 1951 osamosvojilo in poslovalo naprej kol Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje. Na novo je začela obratovati tiskarna za filmski tisk in oplemcnitilnica platna. Obnova tovarne je ob zavzetosti delavcev tekla dalje do leta 1960: deloma z lastnimi sredstvi, deloma s krediti sla bili obnovljeni predilnica konoplje in tkalnica platna. V nadaljnjih letih se je postopno zmanjševalo povpraševanje po konopljenih izdelkih, zalo se je Podjetje leta 1966 ixlločilo za postopno preusmeritev proizvodnje na sintetične izdelke. Konec leta 1964 je tovarna zaposlovala 518 delavcev. Lati 1968 je bil kupljen prvi ekstrudor za izdelavo sintetičnih lolijastih niti. tkalnica pa opremljena z. novimi tkalskimi stroji za izdelavo sintetičnih tkanin. Novi proizvodi iz. sintetičnih vlaken predvsem polipropilena - so šli dobro v prodajo, zato sc jc proizvodnja širda v izdelavo polipropilenskih veziv in tkanin. Proizvodnja predelave konoplje in bombaža pa seje do leta 1979 bistveno zmanjšala. Do leta 1980 so bili zgrajeni nova proizvodna hala, skladiščni prostori, objekt delavske prehrane, delavnice, traloposlaja in kotlovnica. Posodobljena je bila strojna oprema: kupili so 2 ekstruzijski liniji za proizv(xlnjo polipropilenskih lolijastih niti. 24 klasičnih tkalskih strojev za izdelavo embalažnih tkanin. 17 tkalskih strojev za tkanje okroglih tkanin. 5 stikalnih strojev in šivalne stroje za šivanje vreč iz sintetičnih tkanin. Konec leta 1979 je ptxljctje zaposlovalo 407 delavcev. V obdobju od 24. 7. l978do8.7. 1986 je bila tovarna kot TOZD združena z DO Tekstil Ljubljana. n.|cn naziv je bil: DO Tekstil Ljubljana TOZD Motvoz in platno Grosuplje n.sol.o. Združitev je bila predvsem politična, na podlagi tedanjega Zakonu o združenem delu iz. Icla 1976. V tem obdobju Je bila nabavljena ekstruzijska linija za proizvodnjo štapcl vlakna za potrebe tovarne Pile Mengeš, ki Jc bil takrat tudi TOZD Tekstila. Da bi si zagotovili domače surovine, je pixljctjc leta 1982 sovlagalo v prvo jugoslovansko tovarno «"* proizvodnjo polipropilena Hipol Odžaci v vrednosti 2.600.000 $ s pravico do 30001 polipropilena letno. V naslednjih letih je podjetje moralo tako plačevati precej dražjo surovino, kot bi jo plačalo iz uvoza. 8. 7. 1986 se je tovarna ponovno osamosvojila in začela poslovati kol samostojno podjetje Z nazivom Tekstilna tovarna Motvoz in platno p.o., Grosuplje. Konec leta 1986 je bilo zaposlenih 438 delavcev. 15. 10. 1996 seje podjetje na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij lastninsko preoblikovalo iz družbenega podjetja v delniško družbo. Zaradi tradicije je ohranila dotedanje ime Tekstilna tovarna Motvoz in platno d.d., Grosuplje. Osnovni kapital znaša 411.304.000 SIT in je razdeljen na 102.826 delnic. Na podlagi Zakona o denacionalizaciji so nekateri bivši lastniki delniške družbe ali zemljišč oziroma njihovi dediči vložili denacionalizacijske zahtevke. Trije zahtevki so bili zavarovani z začasnimi odredbami in so pravnomočno končani v letu 1999. Nobeden izmed denacionalizacijskih opravičencev ni postal delničar tovarne. Danes je Tekstilna tovarna Motvoz in platno d.d. tovarna s strateškim ciljem postati sodobno urejena tovarna s standardom ISO 9001 in z jasno dolgoročno izdelano poslovno strategijo, usmerjeno v izdelavo in prodajo različnih artiklov za pakiranje, proizvodnjo vezivnega materiala, vrvi ter tehničnega tekstila. Sedaj izdelujejo embalažne in vezivne materiale na osnovi polipropilena (PP) in naravnih vlaken: lanu, konoplje, jute (kot ostanek nekdanje proizvodnje). Pa si na kratko poglejmo, katere obrate imamo v Motvozu. Kkstruzija V ekstruziji imamo štiri ekstruzijske linije, ki letno predelajo 3.400 ton PP granulata. Iz granulata kot osnovne surovine izdelamo s postopkom ekstrudiranja folijske trakce, ki so namenjeni za tkanje embalažnih tkanin ali za sukanje v veziva. Glede na tržne razmere se količina povečuje v korist ene ali druge vrste proizvodov. V prihodnjem letu predvidevamo modernizacijo obrata z. nabavo nove ekstruzijske linije, ki bi poleg povečanih kapacitet izboljšala tudi kvaliteto izdelanih trakcev tako za tkanje kot za sukanje. Poleg omenjenega imamo še ekstruzijsko linijo za izdelavo PP štapel vlaken, ki se uporabljajo za izdelavo iglanih proizvodov (netkani tekstil). Obrat motvozov in vrvi V tem obratu izdelujemo enojno in dvojno sukana veziva v finoči od 100 m/kg do 1200 m/kg, in sicer v naravni barvi ali barvana, z visoko trdnostjo, različnih formatov navijanja in pakiranja. Proizvodi se uporabljajo za vezanje v industriji, kmetijstvu, kot reprodukcijski material, manjši del pa tudi za široko potrošnjo. Z nakupom novih strojev leta 1999 smo osvojili izdelavo grobih veziv, ki so namenjena težjim balirnim strojem v kmetijstvu, prav tako pa tudi dvojno sukana veziva, ki se na novih strojih posuka jo v eni fazi, kar je bilo na stari opremi možno izvesti v štirih fazah in tudi kvalitetno izdelki niso bili primerljivi s sedanjim. Potrebe po teh izdelkih so relativno velike. Na teh strojih je prav tako možno izdelati vrvice do premera 6 mm. PP vrvice in vrvi kakor tudi vrvi iz naravnih materialov izdelujemo v premerih od 3 mm do 16 mm - po posebnem naročilu tudi do 50 mm. Izdelane so po postopku sukanja in se kot vezivne vrvice uporabljajo v kmetijstvu in industriji, kot bremenske vrvi, prenosne smučarske vlečnice in podobno. Količinsko smo povečali proizvodnjo veziv s 1.500 ton na 2.400 ton letno, količinsko pa se je zmanjšala proizvodnja konfekcijskih izdelkov (1.000 ton letno). Obrat kot ostanek stare proizvodnje še vedno izdeluje motvoze in vrvi iz naravnih materialov, kot so lan, konoplja in juta. Asortiman je prilagojen potrebam Zahodnoevropskih trgov. V letu 1999 smo v posodobitev in razširitev asortimana na področju izdelave veziv, dvojno sukanih veziv in vrvic premerov do 6 mm vložili 120 OOO.OOO SIT (1,2 milijona DEM). Tudi obliki in načinu pakiranja izdelkov posvečamo veliko pozornost, saj smo z nabavo sodobne pakime linije posodobili način pakiranja veziv. Tkalnica V tkalnici imamo 52 tkalskih strojev za tkanje tkanin iz folijskih trak cev v obliki cevi in v širinah od 40 do 200 cm. Pretežni del tkanin se skonlckcionira v konfekciji, del tkanin pa sc proda kot tkanina. V tkalnici sc vse bolj spreminja asortiman glede na potrebe na trgu. Vse več je potreb po lažjih tkaninah in v zadnjih dveh letih nam jc uspelo osvojiti izdelavo kvalitetnih tkanin do 60 g/m2. Ker količinska proizvodnja kontejnerskih vreč (big - bag) narašča, se vse več izdelujejo tudi težke tkane. Konfekcija V konfekciji izdelujemo vreče vseh dimenzij, izvedb in uporab po širokih zahtevah kupcev: od navadnih do vreč z ventilom, PE vložkom, tridimenzionalne vreče ter v vse večjih količinah kontejnerske vreče. Pr imerjava količinske proizvodnje Leto 1980 1985 1990 1995 I99K K izdelki-kg 36.1.000 574.000 314.000 308.000 193.000 PP izdelki-kg 2.450.000 2.866.000 2.696.000 2.918.000 3.196.000 Skupaj kg 2.813.000 3.440.000 3.188.000 3.226.000 3.389/300 Število zaposlenih 420 460 450 352 274 Kg/ delavca 6.697 7.478 7.084 9.165 12.368 Količinsku proizvodnjo na delavca 14,000 -i-1-1-1-1-1—i—i-1-1-1-1-r— leto Enostavne se skonfekcionirajo pretežno na rcz.alno-šivalni liniji, medlem ko je za ostale proizvode potrebno več konfekcijskega dela. Vse bolj se na trgu uveljavljajo kontejnerske oz. - big-bag vreče, ki so namenjene za transport sipkih materialov (do 1.500 kg ), kot so umetna gnojila, kemični proizvodi, cement, granulati ali praškasti materiali. Za šivanje smo nakupili ustrezne specialne šivalne stroje. Z večanjem proizvodnje kontejnerskih vreč se vse bolj kaže potreba po vse večji tehnološki urejenosti proizvodnje. Na trguje prisotna vse hujša konkurenca in boj z njo je vse težji, zato moramo stalno zmanjševali proizvajalne stroške na enoto proizvoda. Letna prodaja znaša preko 13 milijonov DEM, od tega je približno 80% izvoza (predvsem Italija, Nemčija, Hrvaška, Slovaška). Leta 1998 smo poslovali uspešneje kot preteklih nekaj let, kar je posledica prestrukturiranja: selekcioniranje trgov in kupcev, določitev donosnosti posameznih programov in uvajanje alternativ, predvsem v nabavnem segmentu. Konec leta 1999 smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Kar nekaj let naporov za sistem kakovosti, obvezujočega za vse zaposlene, bo omogočilo izboljšanje kakovosti naših izdelkov, izboljšanje odnosov z uporabniki naših izdelkov in vzpostavitev modernega poslovanja podjetja. V proizvodnjo uvajamo označevanje izdelkov s črtno kodo, kar bo poenostavilo in pocenilo manipulacijo z. materiali v proizvodnji in skladišču. Zadnjih nekaj let smo veliko vlagali v informacijsko tehnologijo. Zaradi potreb sodobnega poslovanja je v pripravi povezava internega omrežja z internetom s poudarkom na elektronskem poslovanju: elektronski plačilni promet, naročila,... Predstavitev podjetja si lahko ogledate na spletni strani: http://www.motvoz.si. Še naprej ostajajo osnovni cilji poslovanja in dela podjetja potrebe kupcev, prilagajanje tržnim pogojem in nenehna skrb za razvoj kadrov. Našemu motu ZNANJE, TRADICIJA, IZKUŠNJE bomo vsi skupaj in prekaljeni tudi v trdih preizkušnjah zadnjih let dodali novo vodilo, in sicer NIČ NESREČ V PODJETJU. Poleg cilja nič nesreč pri proizvodnem delu, pri delu s strankami in z zaposlenimi ter nič nesrečnih odločitev pri razvoju (nič napačnih investicijskih vlaganj), predvsem pa nič nesreč v odnosih med zaposlenimi, kupci in dobavitelji bomo nenehno skrbeli, da bodo naši kupci zadovoljeni, v podjetju pa bo vladal red, čistoča in zavest pripadnosti kolektivu. GROSUPELJSKA DOLINA, PRIZNANI CENTER PROIZVAJALCEV GASTRONOMSKE OPREME V EVROPI - OB 40-LETNICI PODJETJA KOVINASTROJ (.ASTRONOM D.D., GROSUPLJE Jože Marali* 1. Uvod Grosupeljska dolina je bila dolga lela po končani drugi svetovni vojni plansko opredeljena kot rezervat za kmetijsko proizvodnjo. To je pomenilo, da so se vsa namenska sredstva za obnovo uporabila za kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti. Pri tem je imel absolutno prednost družbeni sektor kmetijstva na škodo zasebnih kmetijskih gospodarstev. Ustanavljale so se kmetijske zadruge, kmetijske obdelovane zadruge in v končni obliki Agrokombinat Grosupje. Centralno plansko dirigirano gosrxxlarstvo je svoje načrte izvajalo tako temeljito, daje sklenilo tovarno Motvoz in platno, edino industrijsko podjetje na Grosupljem, preseliti v druge, za industrijo namenjene predele v Sloveniji, o čemer smo por(xčali že v našem Zborniku. Zaradi (xl|x>ra /a|x>slcnih je tovarna na Grosupljem vendarle ostala. V povojnem obdobju obnove Grosuplje ni dobilo finančne podpore za razvoj obrti in industrije. Šele z delno decentralizacijo planskega gospodarstva leta 1955 in ustanovitvijo občinskih skladov za pospeševanje gospodarstva Icr komunalne banke je bila dana finančna osnova za razvoj obrli in novih proizvodnih obratov v družbenem sektorju gospodarstva. To je bilo izredno pomembno za razvoj podjetništva. Novoustanovljena podjetja so v bilanci že lahko imela svoj lastni kapital za obnovo in razvoj. Gospodarnim je bila lako dana možnost razvoja, niso pa jim bila dostopna nepovratna sredstva ali ugodni krediti, ker niso bili določeni nosilci razvoja v državnih planskih dokumentih. Tako so bili na Grosupljem tudi občinski skladi za gospodarstvo uporabljeni za soudeležbo v kmetijske investicije. V Sloveniji je bila izjemno močno prisotna miselnost, daje grosupeljska dolina naravna danost za kmetijsko proizvodnjo, zato je bilo težko pridobiti podporo za razvoj drugih dejavnosti. Tako so bili začetki na Grosupljem odvisni predvsem od samih ljudi, ki so želeli in hoteli, da delajo in ustvarjajo v kraju. V času. ko se jc že ugotovilo, da na Grosupljem ni ugodnih prednosti za razvoj kmetijstva, je še ostala miselnost, da so na Grosupljem najboljša kmetijska zemljišča, kar jc povzročalo določene težave celo pri urbanizaciji kraja. Vlaganja v družbeno kmetijstvo niso dala ustreznih rezultatov. Ljubljanske mlekarne, pravni naslednik grosupeljskega družbenega kmetijskega gospodarstva, na javni licitaciji oktobra 1999 prodajajo farmo Boštanj in njene kmetijske objekte. S tem bo dokončno zaključeno polstoletno obdobje za kmetijstvo namensko prevrednotenih pogojev v grosupeljski dolini. V primerjavi z drugimi predeli v Sloveniji, kjer so se z izdatno družbeno (državno) pomočjo zgradili razni kombinati in industrijski kompleksi, ki so z. izgubo jugoslovanskih trgov propadli, je imel prehod v tržno odprto gospodarstvo v devetdesetih letih na Grosupljem manj neugodnih posledic. Z izjemo gradbeništva, ki jc moralo bistveno zmanjšali zaposlenost, so podjetja uspešno prestala tranzicijo in zaključila lastninsko preoblikovanje iz družbene lastnine v znanega lastnika v obliki delniških družb z omejeno odgovornostjo. Menim, da je to uspelo grosupeljskim podjetjem predvsem zato. ker so nastala samoiniciativno, brez političnih »botrov in stricev« in so bila takoj ob nastanku izpostavljena zakonitostim trga. Dejavnost, velikost in razvoj so podjetja prilagajala ponudbi in povpraševanju. Vodilni kader in zaposleni so rasli s podjetjem, ki so ga imeli za svojega. škocjan 21, 1311 Turjak, univ. dipl. ing. 2. Ustanovitev obrtnega podjetja Kovinastroj Grosuplje-začetek izdelovanja gostinske opreme Z odločbo je Občinski ljudski odbor Grosuplje 18. 5. 1960 ustanovil obrtno podjetje Kovinastroj. Prvi direktorje bil Alojz Predalič. Takrat je pet delavcev začelo z delom v starih hlevih pri Rcsniku, ki so jih morali prej preurediti. Že na samem začetku so dopolnili program z izdelovanjem topilnic krompirja (8 in 20 kg). Med prvimi proizvodi so tehnično-tehnološko obdelali električni cvrtnjak, sedaj imenovan friteza za pečenje in cvrtje. Prva dva objekta, ki jih je podjetje opremilo s svojimi kuhinjskimi izdelki, sta bila Kavarna Evropa in Kolodvorska restavracija v Ljubljani. To hkrati pomeni OnČIMSri LJUDSKI ODftOR ii 103 ur u i Stavi o2/l-14-lo/l Dat«: 1B. 9.196o. OMlnakl ljudaki odbor aroauplje apodaratvo ln kONunalna trn, 2 odatavfca 15. Elana navijanju podjatlj ln obrtov (uradni llat Slana a ta t u ta oMlna Oroauplja itd al O D L O C B O 1. UatanOTl aa obrtno podjatja ■ iBanca: STROJ flroauplja" a aadataa. na Or'.-i.ip] h .)• Ja o^lnakl ljudaki odbor Oroauplja i Ja na aajl občinah. 9/5-19«o na pradlof nakana ibnn in na podlafri 1. odatavka 4. "".Mana ur*đba o i *T.JW It. 91/51) l! Obrtno podjatja roTIJU-«a„ Uatanavltalj podjat- . Pradaat poalnvanja podjatja Ja: Obrtno l»i.i<,»,„|, prodnato* kl aa uporabljajo v ftoapodlnjatvu ln f,i» goatlnakln obratih daljaatavbna-klJtibavnlbaraka dala ln livraavanja rami h ki,,1.*. nIBarakih iialu« praMvaloa« kraja ln okollea. Stalna aradatva fllnakt ' ' poaojll a) oanavna aradatva v anaaku 5.ooo.ooo,- dlnarjav b) a talna obratna aradatva v anaaku J.ooo.eoo,- dlnarjav ■loja, Oroauplja 175, far Itaja dalovni kol akti* laanhrat la 5 flanov, odpadalo i. volltva * dalavakl avat ln upravni odbor ln livrtuja pravica ln dollnaatl upravna*« odbora podjatja val dar,] dalovnaaa kolaktlva, ki IibbJo volilno pravlea. avakl avat lnf*l dali ao.pl j a, ki It lataca raaloc« odpadajo tudi la volltv« v dal podjatja ln bo Jtvoial nadtoratvo nad pripravlja dlrafetorja orajan oMlnakaga ljudatata Mfcora 0roi_ Ja prlatajan aa ssapodaratvo in koaunalna udava. Odobrava aa koaatl tul ranja podjatja volltv« organov podjatja takoj, ko i ajnjl, najhaanaj« do 1.6.l96o. •laca dalavoa« ln ualulbaneav novooanovanaia podjatja bodo od-rajan* a poaabno odlotbo aa Gaa. doklar a« na livada konatl lranja 1- " aaatavl tarifni pn Pravila podjatja aoodobrana. Dlraktor podjetja, »ora v 1? dnah lavaatl pripravljalna dala v aailalu 2o Slana uradba o uatanavlJanju hj,m ] m obrtov, poa.tjTvi prodlofltl Okrotnaa ftoapoda raaara aodllfu v aslalu 57 erfLana ta uradba prijavo aa vpla podjatja . rajjlatar u>- LJiiAtv* rapubllka "lova* OMlnakl ljudakl odbor Ornauplja rrtda.dnibi — ljudahaa. Fotokopija odločbe. (iradnja proizvodnih prostorov novega podjetja. 91 začetek izdelovanja gostinske opreme v grosupeljski dolini. Tudi v tem obdobju je že bila uveljavljena ekonomija. Podjetja so nastajala in propadala. V začetku leta 1962 je Kovinastroj pridobil prostore likvidiranega Invarja. Največji premik pa je bil izveden leta 1966 s pripojitvijo Grosupeljske livarne, ki je bila pravni naslednik dela Elcktrostrojncga podjetja Grosuplje. S tem se je podjetje preselilo na sedanjo lokacijo in povečalo število zaposlenih od 80 leta 1965 na 154 leta 1966. Leto 1966 je mejnik v razvoju podjetja tudi zaradi začelka licenčne proizvodnje pomivalnih strojev Junior-Slcins in prehoda od emajlirane pločevine na nerjavečo. To je bila modra in daljnosežna odločitev vodstva podjetja z ugodnimi posledicami za nadaljnji razvoj, posebno šc zaradi uvedbe sodobne organizacije dela, priprave dela in tehnologije, ki je že bila zametek industrijskega načina proizvodnje v sicer obrtni organizaciji. Inž. Alojz. Predali« je opravljal dolžnost direktorja do 18. 7. 1967. Za njim je prevzel poslovodstvo Beno Marjetic, occ., ki je opravljal funkcijo direktorja do 3. 9. 1973. V letu 1972 je bila s firmo VVinlcrhaltcr Gastronom sklenjena licenčna pogodba za proizvodnjo dveh tipov profesionalnih pomivalnih strojev srednjih kapacitet CCS 700 in 900 krožnikov na uro. S tem je podjetje postalo prvi in edini proizvajalec pomivalnih strojev v Jugoslaviji. Licenčna pogodba je bila sklenjena za dobo desetih let. Leta 1970/1971 je podjetje poleg prostorov bivše livarne zgradilo novo skladiščno halo. Dne 8.7. 1971 seje podjetje priključilo združenemu podjetju Encrgoinvest Sarajevo. To je trajalo kratek čas, izločilo in osamosvojilo seje že 1. 1. 1973. Ta poslovna avantura, polna lažnih obljub in političnih prepričevanj, se je srečno končala. 3, Kovinastroj Gastronom - tovarna gostinske opreme Kovinastroj Grosuplje se je 24. 2. 1973 registriral kot tovarna gostinske opreme. Od razrešitve Bena Marjetica 3. 9. 1973 pa do 1.6. 1977 je opravljal funkcijo individualnega poslovodnega organa (direktorja) inž. Franc Gruden. V tem času je bila največja pridobilcv izgradnja I. in II. faze proizvodnih hal (tip Gorica) v letih 1974/75. 24. 7. 1975 je bila podpisana tudi prva mednarodna pogodba o proizvodni kooperaciji med Kovinastrojcm in zahodnonemško firmo VVintcrhallcr Gastronom, ki je bila pozneje dopolnjena in večkrat podaljšana. Veljala je vse do razpada socialistične Jugoslavije. Pogodba je imela izjemen pomen za uspešen razvoj podjetja. Njena določila so imela prednost celo pred domačo zakonodajo. Uvoz in izvoz sta bila določena v razmerju 1:1, kar je bila prednost pred konkurenco glede na klirinško poslovanje v državi. Tako je imelo podjetje lažji pristop do deviz. potrebnih za uvoz surovin in ostalega reprodukcijskega materiala. Franca Grudna je za dobro leto (do 31.7. 1978) nasledil Miro Fajdiga, univ. dipl. OCC., ki je v podjetju dotlej vodil analitiki) in investicije. V letih 1977/78 je bila zgrajena hala za skladišče gotovih izdelkov. L 8. 1078 je delavski svet imenoval za direktorja Jožeta Marolta. univ. dipl. iur.. ki je opravljal funkcijo do 18.4. 1994. lo je skoraj 16 let oziroma 4 mandatna obdobja. Po razrešitvi je do upokojitve delal na programu lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja v delniško družbo. To obdobje sestavljata povsem dva različna dela. V tem poglavju bomo obravnavali najpomembnejše dogodke ekonomske blokade Slovenije. Zaradi delitve dela in velike konkurence domačih proizvajalcev gostinske opreme v takratni Jugoslaviji (IGO Ljubljana. Kade Končar Zagreb, JugOStTOJ Beograd, S( )K<) Mostar in LTM Škofja Loka) in političnih pritiskov za integriranje v velike sisteme je vodstvo podjetja izdelalo poslovno strategijo specializirane proizvodnje pomivalne tehnike. S tem so se zmanjšali politični pritiski integracije v smislu zakona o združenem delu. katerih nosilec je bila politika. Podjetje je bilo povezano v SOZD TEGO, ki pa je razpadel zaradi izstopov članic. V skladu s politiko specializacije je v letu 1981 podjetje zgradilo obrat za proizvodnjo pomivalnih strojev za velike kuhinje in gostinstvo in na tovarniškem dvorišču odkupilo zasebno stanovanjsko hišo Momčiloviča z. zemljiščem. Tako je bil pridobljen prostor za izgradnjo obrata družbene prehrane, ki je bil predan svojemu namenu leta 1982. V letu 1983 je podjetje od lastnikov odkupilo Jcrajcvo hišo in zemljišča za izgradnjo tovarne pomivalnih strojev ter izdelalo za predvideno investicijo vso potrebno dokumentacijo z glavnimi projekti. Zaradi tehnološkega napredka je bila 24. 8. 1982 sklenjena pogodba s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Ta pogodba jc bila večkrat podaljšana. Sodelovanje s Strojno fakulteto se projektno nadaljuje v korist obeh pogodbenih partnerjev na rxxlročju razvojnega in raziskovalnega dela. V letu 1987/88 je bil na novi lokaciji ob Grosupeljščici zgrajen obrat za proizvodnjo pomivalne tehnike in tovarniški servis. Investicijski ciklus v gradbene objekte je bil v grobem zaključen leta 1988, koje tovarna dosegla današnjo velikost 10.000 m3 proizvodnih in skladiščnih površin ter jc po velikosti postala primerljiva s podobnimi v Evropi. Leta 1988 je podjetje za svoja predstavništva in servis kupilo poslovne prostore v Beogradu, na Reki in v Sarajevu. Podjetje je ves čas veliko štipendiralo in vlagalo v dodatno izobraževanje. Pomembna tehnološka posodobitev je bil nakup programskega krivdnega stroja SCHIAVVI v letu 1985 in v letu 1987 CNC Centra (štance) STRIPPIT. Leta 1989 jc podjetje nabavilo IBM računalnike in začelo vzpostavljali računalniško mrežo. Prav tako je bilo leta 1989 kupljeno programsko mesto za CNC stružnico. Omenili smo samo nakupe sodobnejših in dražjih strojev. Za pospeševanje prodaje je podjetje leta 1987 sklenilo kooperacijsko pogodbo s lirmo Netzsch Newamatic iz Nemčije za proizvodnjo medicinske opreme z namenom specializacije v proizvodnji zahtevnejših izdelkov. V podjetju sta bila razvojna jedra za termiko in za pomivalno tehniko. Zaradi odličnih rezultatov CNC Strippit centra (štanec) je tehnični sektor izdelal študijo za nakup Slrippit razrczovalnega centra. Za oba stroja Strippit jc vodstvo podjetja na podlagi sklenjenih pogcnlb o izvozu na konvertibilne trge pridobilo dovoljenje republiških in zveznih institucij za uvoz brez carine in prometnih davkov, ki so sicer znašali 40 % vrednosti. Tako jc podjetje z. izvozom plačalo tudi raz.rczovalni center, ki ga je dobilo iz Amerike tik pred osamosvojitvijo. Razrcz.ovalni center pri razrezu nerjaveče pločevine ni dal ustreznih rezultatov, proizvajalec pa je upošteval reklamacijo in ra/.rezovalni center zamen jal z drugim CNC centrom Strippit (štanco) ter klasičnim strojem za razrez pločevine. Pmijetju jc uspela tehnološka posodobitev z lastnimi sredstvi in prihrankom, zaradi neplačila carine ter prometnih davkov, v ocenjeni vrednosti 6(X).00() DEM. Zamenjava centra je bila izvedena po osamosvojitveni vojni. 4. Gospodarska blokada, osamosvojitev Slovenije, izguba jugoslovanskega trga V bivši Jugoslaviji je bila proizvodnja gostinske opreme skoncentrirana v Sloveniji (IGO Ljubljana, LTH Škofja Loka in Kovinastroj). Kapacitete proizvajalcev so bile 50 % večje kot potrebe v Jugoslaviji. Podjetja so veliko izvažala v Sovjetsko zvezo in SEV. Naše podjetje jc za izvoz na vzhodne (nezahtevne) trge pridobilo zelo malo naročil, zato je negovalo obstoječe kooperacije in domači trg. Leta 1989 je bivša Jugoslavija začela z. gosptxlarsko blokado slovenskih izdelkov. Pod posebnim udarom je bil Kovinastroj. Tako jc beograjska Politika 2. 2. 1989 objavila na vidnem mestu pris|>cvek: »Kovinastroj Grosuplje - uz rezervne dele spakovali - mržnju, iz fabrike u Sloveniji u Pirot stigla pošiljka s podmetnutom antijugoslovcnskim materijalom s pozivom na razbijanje Jugoslavije«. Prispevek v tem stilu sta objavila tudi Borba in Vjcstnik Zagreb. Pri policiji so nam povedali, da imajo doslej 6 takih primerov v Sloveniji. Novih naročil ni bilo, prodaja seje zmanjšala v takem obsegu, daje bila v posameznih mesecih prodajna realizacija enaka bruto plačanemu fondu z. nujnimi stroški elektrike. V celoti je naročila odpovedala vojska, ki je letno odkupila dvomesečno proizvodnjo. Število zaposlenih po stanju 31. 12. 1989 jc bilo 371, kar je največ v Zgodovini obstoja delovne organizacije. Vodstvo podjetja je bilo prisiljeno ukrepati. Ustanovili smo lastno kreditno-hranilno službo, ki je zagotavljala finančno likvidnost za redna izplačila plač. Skupaj z ostalimi tremi firmami, s katerimi je podjetje imelo proizvodne kooperacije, je bil podan predlog za ustanovitev novih mešanih kapitalsko povezanih družb. V podjetju je bilo uvedeno dodatno jezikovno izobraževanje prodajnega in tehničnega kadra v nemškem jeziku, kar je omogočilo neposredno komuniciranje z novimi kupci z nemškega govornega področja. Pri pridobivanju novih kupcev je bil direktorju v veliko pomoč Ivan Atelšek, bivši direktor Gorenja, kije imel veliko poslovnih zvez in povezav v Avstriji in Nemčiji. Leta 1991 je Kovinastroj z. nemškim poslovnim partnerjem Nctzsch Nevvamatic ustanovil mešano družbo KON d.o.o. V novi firmi je bil Nctzsch udeležen s 45 %, Kovinastroj 43 % in delavci 12 % kapitala. Začetni kapital družbe je bil 2()().()()() DEM. V KON-u se je'zaposlilo 23 delavcev Kovinastroja, delno pa je Kovinastroj pridobil tudi delo na polizdelkih. Prvi direktor družbe je bil Miro Sajovic, univ. dipl. ing., dotedanji pomočnik direktorja Kovinastroja. Podpis pogodbe Na sliki levo Jože Maroll, direktor Kovinastroja, desno prane Aid i ti, predsednik IS Občine Grosuplje. V sredini levo Miro Sajovic, direktor KON-a, in Egberl Plicijcr, direktor Nctzsch. Zgradba za pomivalno tehniko, v katerem je začel s proizvodnjo KON d.o.o. Proizvodni program KON-a so specialni laboratorijski stroji za pranje in dezinfekcijo. V letu 1998 jc nemški lastnik prodal firmo Nctzsch Ncwamalic švicarski firmi Belimed in s tem tudi delež, ki gaje firma imela v KON-u d.o.o. Zaradi nadaljnje proizvodnje na Grosupljem so tudi Kovinastroj in ostali lastniki decembra 1998 prodali svoje poslovne deleže firmi Nctzsch Belimed. Tako je iz. KON-a nastala firma BELIMED, pomivalni sistemi d.o.o., ki je od Slovenske investicijske banke kupila poslovne prostore (del IKOMA) na Kosovelovi ulici 2. Podjetje zaposluje v 1999. letu 40 delavcev, od tega jih 15 dela v razvoju na zahtevnem proizvodnem programu strojev in sistemov za pomivanje in dezinfekcijo v laboratorijih, medicini, farmaciji in ostali industriji. Družba 70 % proizvodnje izvozi, 30 % pa proda v Sloveniji ter na trgih bivše Jugoslavije. Kovinastroj in VVintcrhalter Gastronom protokolirata nov model proizvodnega sodelovanja -ustanovitev družbe VVintcrhalter Gastronom Slovenija. Največji padec prodaje zaradi izgube jugotrga je bil pri programu pomivalnih strojev: od 800 na samo 20 komadov letno! Zaloge vgradnih materialov so v skladiščih znašale I milijon DEM, kar bi zadostovalo za produkcijo 1000 strojev. O navedeni problematiki je imelo vodstvo podjetja razgovore s firmo VVintcrhalter med 20. in 22. 5. 1992. Dokončno odločitev je vodstvo firme VVintcrhalter podalo ob obisku 3. 6. 1992 v Kovinastroju. Podpisan je bil protokol o novi obliki medsebojnega sodelovanja. Firma VVintcrhalter seje obvezala, da bo letno naročila v Kovinastroju najmanj 800 različnih tipov pomivalnih strojev in s tem nadomestila izpad v proizvodnji zaradi izgube jugotrga. Kovinastroj pa seje obvezal, da bo v proizvodnji organiziral poseben oddelek za firmo VVintcrhalter z. vodjem Janezom Drcmljem, ki je to nalogo uspešno izvedel. Firma VVintcrhalter seje obvezala in dejansko odkupila iz. skladišča Kovinastroja za 700.000 DEM vgradnih komponent, da ni prišlo do tehnološkega zastaranja. Vodstvo firme VVintcrhalter je po ogledu proizvodnje ugotovilo, da jc Kovinastroj enako tehnološko opremljen kot njihova proizvodnja v Nemčiji. Največja pomanjkljivost je marketing. Zato je VVintcrhalter na Grosupljem za trženje celotnega programa svoje firme v Sloveniji in bivši Jugoslaviji ustanovil svojo lastno firmo VVintcrhalter Gastronom, pomivalni stroji d.o.o. Grosuplje, Adamičeva 36. VVinterhalter jc takoj odkupil del prostorov Kovinastroja in v njih uredil sodoben prodajni salon s skladiščem. Nova družba jc bila ustanovljena 7. 9. 1992, v obnovljenih poslovnih prostorih pa je začela delali že 20. 1. 1993. Prvi direktor družbe je postal Stanislav Vchovcc, kije prišel v Kovinastroj po odhodu Mira Sajovica. To jc bila prva dekapitalizacija podjetja v korist agresivnega trženja. Firma VVintcrhalter jc zaposlila 5 delavcev. prostorov - skrajno levo direktorjema lloheckom je lastnik firme ing. Karel Winterhalter v družbi z nemškim veleposlanikom v Sloveniji in obema Del novih poslovnih in Vehovcem, Firma VVinterhallcr je vodilna v Evropi v proizvodnji profesionalnih pomivalnih strojev z. visoko kvaliteto in produktivnostjo. Bruto realizacija na zaposlenega znaša 550.000 DFM inje v EU ena od petih vzorčnih firm glede vodenja proizvodnje, kvalitete in ekonomičnosti poslovanja. Podpisani protokol se realizira in do 30.6. 1999 je firma VVinlerhaltcr naročila in odkupila v Kovinastroju 5.657 pomivalnih strojev, ki so bili odpremljeni kupcem v Anglijo, Izrael. Japonsko, Nemčijo in na druga tržišča.VVinlerhaltcr priznava, daje proizvodnja v Kovinastroju visoko kvalitetna in da spada v najvišji cenovni razred. Obe firmi nastopata skupaj na trgih bivše Jugoslavije. V letu 1999 firmi poslovno sodelujeta pri izgradnji 150 m: novih skladiščno-servisnih površin za potrebe družbe VVinlerhaltcr. Servisni avtomobil in direktor servisa Drago Rrlan Ustanovitev družbe Kovinastroj Servis d.o.o. 1. 5. 1992 se je ustanovila mešana družba Kovinastroj Servis d.o.o. za servisiranje in montažo gostinske opreme z. 12 zaposlenimi delavci iz Kovinastroja. Kovinastroj ima v družbi 48 % poslovni delež, zaposleni in bivši serviserji pa 52 %. Serviserji, ki se niso zaposlili v mešani družbi, so postali samostojni podjetniki ali so ustanovili kapitalske družbe za servisiranje, trženje in proizvodnjo gostinske opreme. Glavni namen je bilo zmanjšanje zaposlenosti v matični firmi in uvajanje samostojne odgovornosti za uspeh in pridobitev dela. Za direktorja je bil imenovan Drago Brlan, ki to funkcijo opravlja šc danes. Družba posluje uspešno in zaposluje 14 serviserjev. Poleg servisiranja gostinske opreme opravlja montaže, popravila v delavnici in trži opremo Kovinastroja in VVinlcr-halterja ter pomivalna in čistilna sredstva. Odzivni čas za pogodbene stranke znaša 4 ure, za ostale maksimalno 24 ur. Ustanovitev firme Bartop d.o.o in Kovinastroj Inženiring d.o.o. V letu 1992 seje registrirala zasebna firma Bartop d.o.o. s 5 zaposlenimi delavci iz Kovinastroja. ' "'gram firme je bil proizvodnja šankomatov, za katere je pločevino izdeloval Kovinastroj (glave šankomatov). Isto je izdeloval tudi za firmo Blažič iz Avstrije. Ker jc bila firma zasebna. Kovinastroj "a poslovanje ni imel vpliva in danes poslovno ni uspešna. Firma Kovinastroj Inženiring d.o.o. je bila registrirana, zaposleni v prodajnem inženiringu podjetja pa sc niso želeli v družbi zaposliti. Bali sc odgovornosti za lasten uspeh, prolije bila tudi celotna prodaja. V letu 1999 je podjetje oživilo družbo Inženiring z zaposlitvijo prvega delavca in tako okrepilo lastno prodajo. Z navedenimi in drugimi ukrepi sc je šlevilo zaposlenih v podjetju znižalo od 371 v letu 1989 na 225 v letu 1992. kar znaša .31 %. To je bilo doseženo brez socialnih pretresov in prisilnih ukrepov. odstvo podjetja je v juliju 1991 izdelalo kakovostni razvojno-sanacijski program in v marcu 1993 Program revitalizacije tovarne. Oba programa je finančno podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vse analize so pokazale, da je slrošek dela absolutno previsok tudi v primeru, ko so Vsc kapacitete v proizvodnji polno zasedene. Pri tem ni potrebe, da se znižuje število delavcev, ki delajo po delovnem nalogu. To pomeni objektivno nujno znižati zaposlenost v vzdrževanju, laslni prehrani, čiščenju in ostalih režijskih službah in po potrebi koristiti naročniške storitve. V najtežjih časih pa je potekala tudi razvojna naloga uskladitve termičnih programov v standardne dimenzije 700 in 900, kar je bilo zaradi velikega števila elementov zahtevno in dolgotrajno delo, ki ga je dokončal vodja razvoja ing. Tomaž. Gruden. Vzporedno je potekalo atestiranje, brez katerega ni možen izvoz na zahtevne evropske trge. 5. Lastninsko preoblikovanje in revitalizacija podjetja Ker je Slovenija razveljavila zvezne predpise o lastninjenju, znane kot Markovičeva zakonodaja, in so zaposleni že vpisali delnice in rezervirali eno mesečno plačo za ta namen, je bilo treba začeti znova. Delavski svet seje odločil za kombinirani sistem lastninjenja. Opravljene so bile vse potrebne cenitve in otvoritvena bilanca po stanju 1.1. 1993, program pa oddan Agenciji 3. 12. 1994. Zaradi predvidene upokojitve je bil direktor Jože Marolt dne 18. 4. 1994 na lastno željo razrešen dolžnosti, na njegovo mesto pa je bil imenovan Karel Bregar, univ. dipl. oec, dolgoletni direktor Grude Ljubljana. Imenovani je opravljal to dolžnost do 31. 10. 1994, ko je bil na njegovo mesto za vršilca dolžnosti imenovan Jože Miklavčič, univ. dipl. ing., vodja tehničnega sektorja v podjetju in v kriznih razmerah zaradi neposrednega komuniciranja z nemško govorečimi kupci tudi vodja marketinga. Na podlagi zapisa jc I. 1. 1995 prevzel funkcijo direktorja Marko Avšič, univ. dipl. ing. Direktor je v letu 1995 izdelal program aktivnosti s ciljem pridobitev ISO 900. Podjetje je posodobilo razrez z nabavo novih numeričnih škarij. V proizvodnji je na novo uredilo kompresorsko postajo zaradi zmanjšanja porabe električne energije in hrupa. Uvedel seje sistem odsesovanja prašnih delcev zmikrofdtri, kar pomeni vložek v zdravo in okolju prijaznejše delovno okolje. S programskim paketom super projekt se je uvedlo računalniško planiranje proizvodnje in konstruiranje z. računalniško povezavo s tehnologijo in delovnim mestom. V projektivi seje izvedel avtocad sistem projektiranja objektov v kuhinjah. Vsi sistemi so med seboj povezani v računalniški mreži in omogočajo veliko racionalizacijo poslovanja. Po internetu se že izvajajo vsa plačila preko banke. Prav tako se izvajajo po internetu komunikacije s kupci in dobavitelji. Podjetje jc izdelalo program poslovanja s črtno kodo za spreminjanje proizvodnje vse do gotovih izdelkov in poslovanja s kupci. Tako jc podjetje veliko investiralo v tehnološko in organizacijsko prenovo in iskanje novih prodajnih poli. S sprejetjem programa lastninskega preoblikovanja jc bila upravi podjetja dana možnost, da lahko pridobi bančni kredit za izboljšanje likvidnosti, kar družbeno podjetje ni moglo. To naj bi imelo za cilj hitrejšo privatizacijo. Podjetje jc bilo dokončno lastninsko preoblikovano in vpisano v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 2. 4. 1996 kot delniška družba. Družba je uvrščena med velike družbe v smislu zakona o gospodarskih družbah. Skupno število delnic znaša 187.000 po 1.000,00 SIT. Lastninska struktura ob lastninjenju je bila naslednja: • delavci, zaposleni in bivši zaposleni so pridobili z notranjim odkupom 37 "/<, delnic in z interno razdelitvijo 19,70 %, • Razvojni sklad (sedaj SRD) 20 %, • Kapitalski sklad 13,30%, • Odškodninski sklad 10 %. V letu 1998 je pridobila Nacionalna linančna družba delnice Slovenske razvojne družbe in Kapitalskega sklada in tako postala lastnica 3.3,30 %. Skupščina delniške družbe je na predlog uprave in v soglasju z Nadzornim svetom na skupščini 1998 oblikovala Sklad delnic, ker so bile vse delnice od 2. 4. 1998 dalje prosto prenosljive. Uprava družbe, ki jo po statutu predstavlja direktor, jc imela lež.ko delo. Družba jc poslovno leto 1994 zaključila z izgubo, ki se je v letu 1995 še poglobila. Uprava je uspela za poslovanje pridobiti hipotekami bančni kredit za reševanje likvidnostne problematike, predvsem pa je delala na nadaljnjem zmanjšanju števila zaposlenih, tako daje po stanju 31.9. 1999 v podjetju 161 delavcev. S tem je firma dosegla ustrezno zaposlitveno ravnotežje. Vsi delavci so v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi tehnoloških presežkov prejeli odpravnine. Uprava je poglobila sodelovanje s strokovnjaki Strojne fakultete in leta 1998 registrirala podjetje kot raziskovalno organizacijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Za projekt Reinženiring poslovno-proizvodnih procesov in uvajanje inovativnih tehnologij v podjetju Kovinastroj Gastronom d.d. je prejelo tudi finančno podporo Ministrstva. M; sliki udeleženci prve redne skupščine delniške družbe. V sredini : očali direktor Marko Avšič, desno Anica Škcrlj, vodja finančnega sektorja, in levo Metka Maccdoni, poslovna sekretarka 1'oto: Vlado Kralj. Čisti dobiček i i 10 20 30 v mio SIT 40 50 60 Prizadevanjem in trdemu delu so sledili tudi finančni uspehi. Od 1996. leta dalje družba posluje z dobičkom, ki se letno povečuje, kar prikazujejo naslednji prikazi: Poslovanje v zadnjih treh letih v mio SIT 1996 1997 1998 Kapital 403,75 482,79 572,27 Čisti prih. iz prodaje 968,27 1.217,09 1.311,39 Doma 412,88 573,75 634,27 V tujini 555,39 643,34 677,13 Čisti dobiček 22,39 41,08 53,26 Kapital 1996 1996 1996 Čisti prihodki iz prodaje Skupaj Doma V tujini ■ v mio SIT 1996 ■ v mio SIT 1997 I g v mio SIT 1998 Cilji Leta 2(KK) namerava podjetje ob 40-letnici zgradili na tovarniškem dvorišču sodobno upravno stavbo. V ta namen je delno žc izvedlo odprodajo zgradbe ob Grosupeljščici. Uprava pa že ima načelno soglasje večinskega lastnika in Nadzornega sveta, da se izvede celotna odprodaja Jerajeve hiše in okoliškega zemljišča. S tem bo tovarna zaokrožena celota. Dosežena bo želena ekonomičnost m racionalnost glede na zmanjšanje zaposlenih. V letu 1999 je podjetje začelo izvajali projekt Mikroprocesorsko krmiljenje, ki ga bo nadaljevalo v letu 2000. Prav tako je izdelana študija in dokumentacija za projekt Proizvodnja pločevinastih komponent z. lasersko tehnologijo v mrežnem celičnem proizvodnem sistemu, ki pomeni tehnološki dvig, primeren za novo tisočletje. V trženju so nove zamisli odpiranja poslovalnic, povezanih v mrežni celični proizvodni sistem. 6. Grosuplje znano in cenjeno po proizvajalcih gastronomske opreme Kovinastroj Gastronom d.d. je danes znana in ugledna gospodarska družba v Sloveniji in Evropi. Proizvodi firme so zaradi izjemne kvalitete v srednjem cenovnem razredu. 70 % odstotkov Na sliki direktor Marko Avšič V pogovoru z ministrom za kmetijstvo Cirilom Smerkoljem na Gospodarskem razstavišču, levo direktorica lAH Tatjana Nastran. proizvodov družba izvaža na najzahtevnejše evropske trge. Lastna blagovna znamka uživa velik "gled na področju opreme za gastronomijo. Razpolaga z veliko znanja, kar je prevelika vrednota, da bi jo zavrgli. Grosupeljska dolina je znana po proizvodnji gastronomske opreme. Kovinastroj je kot valilnica Podjetij spodbudil nastanek in razvoj vrste novih gospodarskih družb. Veliko je tudi samostojnih Podjetnikov iz vrst bivših strokovnih sodelavcev podjetja. Na grosupeljskem področju od Ljubljane do lvančne Gorice je 37 kapitalskih družb in samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z izdelovanjem gastronomske opreme, servisiranjem gostinske opreme, projektiranjem in posredovanjem. Slovenija je po obsegu in asortimentu po oceni na šestem mestu v proizvodnji gostinske opreme v Evropi. Prizadevanja bi morala biti zato usmerjena v integracije proizvodnje za skupno tržno nastopanje doma in v izvozu. Italija je blizu in odličen vzorec za posnemanje. Morda bi k temu prispevala skupna izgradnja gastronomskoga centra na Grosupljem. Z vsem tem bi se prodaja le povečala. Sodobni termični blok. VIRI Arhiv Kovinastroj Gastronom - Brošura pomembnejši razvojni dosežki 1960-1980 in 1980-1985, podatke posredoval direktor Marko Avšič, univ. dipl. ing. Arhiv Bclimcd pomivalni sistemi d.o.o., podatke dal Miro Sajovic, univ. dipl. ing. Arhiv Kovinastroj Servis d.o.o., podatke dal direktor Drago Brlan. Arhiv firme VVinterhalter Gastronom Slovenija d.o.o., podatke dal Stanislav Vehovcc. Jože Marolt, 30 let Kovinastroja, v Zbornik občine Grosuplje, 17(1992), 105. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Goriea. Dobrepoljc XXI, 2(XK) 115 LESNE OBRTI V DOBREPOLJU .Slavka Centa* MIZARJI Mizarji so izdelovali mize, klopi, stole, postelje, imenovane špampeti, omare za moko in mleko, omare za obleko, skrinje, okna in vrata itd. Mizarje pri svojem delu uporabljal razno orodje: različne žage, oblice, dleta, svedre itd. Glavno mizarsko orodje je bil skobeljnik, to je miza za struženje, ki je držala les, katerega je mizar obdeloval z različnimi skoblji in dleti. Kadar je lepil les, je uporabljal cvinge. Ta priprava je imela v okrogel les vrezane navoje. Mizarjev je bilo v tistem času zelo veliko, tako da so si delali hudo konkurenco. TESARJI Dobrcpoljci Se danes imenujejo tesarje cimpermani. To so ljudje, ki stavijo ostrešje hiš, skednjev in kozolcev. Njihovo orodje so bile razne sekire, s katerimi so obdelovali les. Cimeranko so uporabljali za to, da so na gladko obtesali les. Uporabljali pa so tudi plenkačo - nekako sekiro z nazaj podaljšanim rezilom. Vsak tesarje imel več raznovrstnih dlet, daje les lahko dolbel. Imel je tudi teslo, s katerim je udarjal na dleto, koje dolbel na tramovih. Teslo ima nazaj ukrivljeno rezilo. Vsak lesarski mojster je moral imeti po več dobrih žag za rezanje tramov. Važno tesarsko orodje je bil tudi kot, da so bile zareze v les pravokotne in ne postrani. Pri tesanju so rabili tudi inoro, ki so jo pomočili v rdečo barvo, da so napravili na tramu rdečo črto in so lahko ravno tesali. Tesarji so imeli tudi razne skobeljnike. Eden najboljših mojstrov je bil Janez Erčulj iz Podpeči, ki je naredil večino kozolcev dvojnikov po vsem okraju. Pri njem seje izučil tesarske obrti tudi Jožef Strnad iz Kompolj. KOLARJI Kolarjc so Dobrcpoljci imenovali bognarji. Izdelovali so kolesa in vozove. Najprej so bili vozovi Popolnoma leseni, kasneje pa so jim dodali tudi železne dele. Za lesene vozove so morala biti pesta bolj dolga kot pri vozovih, kombiniranih z železom. Platišče ali krog kolesa je moralo biti iz krivega lesa, da je bilo kolo bolj trpežno, ker ni bilo okovano z železom. Kolo je imelo le štiri špice, zabite skozi pesto tako, daje bila ena špica za dve drugi. Šla je skozi pesto od platišča do platišča. Takemu kolesu so zato rekli križovnato kolo. Os kolesa je bila tudi lesena in je niso nikoli mazali, zato so taka kolesa pri vožnji zelo škripala in cvilil;,. Kasneje so prišli v navado vozovi, imenovani šteklači, ki so imeli lesene in okovane osi in tudi pesto pri kolesu je imelo na vsakem koncu železno pušo. V štiridesetih letih pa so se pojavili voz.ovi, imenovani akserji. Ti vozovi so imeli vse osi železne in tudi v pestu so imeli železne Pnšc. Posebno veliki in močni vozovi so bili tako imenovani tajselni. Tak voz. je bil narejen iz trpežnega Jcscnovcga lesa in je imel vse dele bolj močne kot navadni voz. Spredaj in zadaj je imel zavoro, da so lažje vozili po velikih klancih. Če je popustila ena zavora, je držala druga. Tovor na teh vozovih je bil Ponavadi zelo velik. Tajscl seje imenoval tudi parizar. Razlika med parizarjem in navadnim vozom je bila ta, daje imel vsak parizar visoke ročice, na katerih so imeli namesto lojtmic pripete čupane. Med legami spodaj je bila debela deska. Na legah je bila pripeta prič HO. Deli voza so bili štanga ali oje, potem prednja prema, ki je bila s soro povezana z zadnjo premo. Turjak 27 a, 1311, predm. učiteljica. Pričnaje bila pripeta sredi voza med kolesi. V njej so imeli vozniki razne potrebščine. Vozniki, ki so vozili vino z Dolenjskega, so imeli kot popotnico (xl vinogradnika bariglco vina. Kolarji so izdelovali tudi razne druge vozove in vozičke, na primer "samčke", vozila samo za enega konja. Izdelovali so tudi baregle, ki so bili na vzmeteh in so imeli koš spleten iz šib. Baregle je potem zamenjal zapravljivček, ki je bil bolj pripraven za prevoz ljudi in manjšega tovora. Zapravljivček je bil ponavadi na vzmeteh. Kolarji so bili tudi izdelovalci sani in ročnih vozičkov, ki so jim pravili kuhe. Ženske so jih uporabljale za prevažanje poljskih pridelkov s polja domov ali pa tudi za vožnjo žita v mlin in moke iz mlina. Izdelovali so tudi pluge in plužnc dele. Kolarji so izdelovali tudi razne samokolnice. ki so jih uporabljali zlasti zidanki težaki za prevažanje apna in peska pa tudi cestarji za posipanje cest. Pripovedi nekaterih obrtnikov in suhoro-barjev, ki so delali po drugi svetovni vojni: KOLARSTVO Janez Kaplan Delavnica, v kateri delam, stoji že od leta 1894. Čisto svojo delavnico pa sem dobil leta 1937. Med tem časom sem jo moral enkrat temeljiteje preurediti. Delavnica je bila prizidana k hiši. V delavnici so bili vsi stroji za ročno obdelavo - lesena žaga, vrtalni stroj, oblic, dleto, kladivo, klešče... Nekatera orodja sem podedoval, nekatera pa dodatno kupil. Orodje sem oskrboval sam. Sama delavnica ni bila preveč razkošno opremljena, v njej jc bilo samo nekaj osnovnega orodja. V šolo sem hodil na Škofljici. Tri leta sem delal kot vajenec, tri pa kot pomočnik. V tem času sem pri obrtniku pomagal rezati, lupiti drevo in pa skladati surovino. Potrebno znanje sem si pridobil v Radečah, izpit pa sem opravil v Ljubljani. Moral sem narediti leseno kolo. V svoji delavnici sem imel dva vajenca. Prvi se je obrti dokončno naučil, drugi pa jo je samo malo spoznal. Na začetku sem delal samo kolesa. Sedaj pa sem žc star in ne delam več veliko. Popravim kakšno stvar ali pa jo celo na novo naredim. Prej pa sem delal lesene vozove in sani. Moj izdelek pa so bile tudi smuči in majhni vozički. Poleg tega sem tudi kmetoval. Za izdelke sem uporabljal bukov les, jesen in baker. Les sem dobival doma, v Strugah in pri Sv. Gregorju. Najprej gaje bilo potrebno razžagati, nato pa se je moral štiri leta sušiti. Lesa nisem plačeval z denarjem, temveč z uslugami in delom. Družinski člani niso delali v delavnici, ampak bolj na polju in na kmetiji sploh. Denar, ki smo ga dobili od prodaje izdelkov, smo porabili za davke in novo orodje. Delovni čas sem si prosto oblikoval. Obrtniki smo bili takrat združeni v obrtno organizacijo Grosuplje. Ustanovila seje tudi obrtniška zadruga. Komaj sem se skrival, kajti dejavnosti so začeli obdavčevati. V obrtniški zadrugi sem dolgo sodeloval. Člani, ki smo bili vključeni v takšno organizacijo, nismo imeli nobene posebne ugodnosti. Svojt) dejavnost in izdelke nisem reklamiral niti prodajal na sejmih niti jih nosil po hišah. Za prodajo izdelkov je bilo dovolj kupcev v domačem okolju. Šajtrga Kotarska delavnica KOŠARSTVO Z izdelovanjem košev se je ukvarjal lucli Jože Kaplan iz Predstug. Njegova delavnica je slara Približno 50 let. Pred tem pa so delali kar v stanovanjski hi.ši, in sicer v največjem prostoru, ki so mu rekli hiSa. Delali so v večernem času, zato so si svetili s petrolejkami. Obrti se je naučil od staršev in starih staršev, zato tudi ni opravljal vajeniškega ne pomočniškega izpita. Izdelovanje košev je bila donosna dejavnost, ker je bilo v kraju veliko kmetov, ki so koše potrebovali. Delali so velike koše. v katerih so nosili seno, košare vseh velikosti in iajtrge - ogrodje za vozičke. Zaslužek je bil bolj slab, tako da z njim niso mogli kriti vseh življenjskih stroškov. Obrt je bila zato povezana s poljedelstvom. Poleg dela v delavnici je delal tudi pri zidarjih. Bil je tudi v apnenici, kjer so delali apno. Za svoje izdelke je potreboval les, predvsem leskove palice, ki jih je dobil v gozdu. Leskove Palice je bilo potrebno nabrati že v jeseni, da so se posušile. Za izdelke ni imel posebnega patenta, "mpak jc delal po starem načinu izdelovanja košev. Ljudje so njegove izdelke cenili, ker so bili narejeni kvalitetno in dovolj lično. Svojim strankam pa je tudi popravljal stare izdelke. Pri delu je uporabljal ročno narejeno orodje. To je bil predvsem oblic, razni noži in razne palčke. Večino orodja je izdelal sam. kar pa jc bilo iz. železa, so mu naredili kovači. Svojih izdelkov ni reklamiral, saj so od njega kupovali predvsem domačini, ki pa so ga dobro Poznali, prodajal pa jih je tudi na sejmih. Tiste košare, ki so jih ljudje naročili, pa so prihajali iskat sami. Če so bili izdelki večji, so prišli ponje Z vozovi. ZOBOTREBČARSTVO Na širšem ribniškem ozemlju in na področju Velikih Lašč je bila razvita tudi posebna panoga suhe robe, t.j. izdelovanje zobotrebcev. Delali so jih ročno iz leskovega, drenovega, češminovega ■esa ali lesa črnega gabra Takole opisuje izdelovanje zobotrebcev v Domu in svetu Janko Jovan I. 1903: "Pozimi se peča s tem delom staro in mlado. Hite, da vse mrgoli: eni cepijo palice, drugi obrezujejo ob straneh letvice, tretji jih ostre z nožem na obeh konceh in po slo skupaj vežejo v butarice. Dasi je videti zamudno, vendar gre delo pri spretnosti, kakršno imajo izdelovalci zobotrebcev, urno izpod rok. Tudi zaslužek ni preslab. Količkanj priden delavec si zasluži čez zimo 100 do 160 kron. Delo je ročno ali pa se poslužujejo nalašč za to prirejenih orodij. Enoje podobno navadnemu ribežnu, le da ima ostrejše in močnejše kline, ki razpoljejo desko iz mehkega lesa v tanke letvice. Še urnejc se dela z drugim orodjem, katero je izumil nek domač samouk. Na močni deski so pritrjena pokoncu stoječa dleta, toliko narazen, kolikor je debelina zobotrebcev. Delavce nastavi dober palce debel, okrogel klin na ta stroj, udari parkrat s kladivom in izpod njega padajo letvice, katere je treba le še na obeh koncih poostriti in zobotrebci so gotovi. V vaseh velikolaške okolice, Kompolju, Robu, Podpcči, Ponikvi in Zagorici narede v enem letu teh najmanjših izdelkov suhe robe za vrednost 200.000 kron... Kakor suha roba sploh tako se spravljajo v promet tudi zobotrebci. Posamezniki tržijo z njimi na sejmih, večinoma pa jih pokupijo prekupci, ki jih razpošiljajo v Gradec, na Dunaj, v Zagreb in drugam. Ker je izdelovanje zobotrebcev le malokje udomačeno, a rabijo jih povsod, zato se prav lahko razpečajo." O izdelovanju zobotrebcev vc veliko povedati Terezija Žnidaršič: Kje in kdo jih je prvi začel izdelovati, ni znano. Najprej so jih izdelovali v zaselkih okoli Roba in jih tam tudi odkupovali. Ker v Jakličevih spisih ni nikjer omenjena klinčkahja, kot so imenovali zobotrebčarstvo, so jih v Dobrepolju začeli izdelovati v tem stoletju. Po prvi svetovni vojni Uinčkarija še ni bila razširjena, šele po nekaj letih se je dejavnost razmahnila. Izdelovali so jih v glavnem iz hude leske, kilčevne pa tudi iz leske. Redki so jih izdelovali iz česmina. Ti so bili bolj rumeni in zato tudi dražji. Les so nažagali na stebričke, dolge 6,5 do 7 cm, in jih na drobno razklali z nožem. Klinike so obrezovali z majhnim, zakrivljenim nožkom, imenovanim krivček. Roka je morala biti naslonjena na mizo ali stol, daje šlo delo hitreje od rok, seveda pa so pri tem trpeli prsti - zlasti palec in kazalec, saj sta bila včasih ožuljena do krvi. Klinčki so morali biti lepoošiljeni in vsi enako dolgi. Nekateri so izdelovali šlopce. Ti so bili približno 3 mm široki in ploščati in prav tako ošiljeni. Odkupovali so jih samo na Rašici pri dveh trgovcih. Nekaj let pred 2. sv. vojno so zobotrebce izdelovali skoraj pri vseh hišah. Odkupovali so jih po vseh trgovinah z živili. Ves izkupiček si moral pustiti v trgovini. Tako je trgovec imel dvakratni dobiček. Ker je bila takrat najhujša kriza, so izdelovali zobotrebec skoraj pri vsaki hiši, če je le kdo bil sposoben delati. Delali so jih morali tudi otroci že od sedmega leta naprej. Zaslužek je bil zelo majhen, saj se je za 200 butaric, v kateri je bilo 40 - 50 zobotrebcev, dobilo kg sladkorja; za 100 butaric se je dobilo 2 zavitka najcenejših cigaret. Sto butaric je bilo treba delati dva dni, a pri tem ni všteto pripravljanje lesa in vezanje v butarice, katere je bilo treba še lepo poravnati (obtaknili). Dokler so bile črne kuhinje, so zobotrebce delali v glavnem prostoru ali hiši. V kotu je bila velika kmečka peč, okoli katere je bila klop. Od peči naprej je stala postelja ali dve, diagonalno od peči jc stala velika miza in okrog nje je bila velika klop. Zraven peči je stala manjša miza, pri kateri so na vogalih delali zobotrebce. Ostali člani družine so delali vsak pri svojem stolu. Morda so delali tudi pri glavni mizi, vendar so morali paziti, da niso obrezali vogalov mize. Takrat niso poznali električne razsvetljave, zato so delali pri petrolejki ali Mivki. Za zobotrebce so že v jeseni pripravili les. Po drugi svetovni vojni so delali v glavnem iz. leske, ker pa seje boljše zaslužilo, so zobotrebce delali vsi, ki so jih znali delati. Ni bilo važno, ali so bili lepo obrezani in tudi v butaricah je bilo pozneje le še kakih 15 zobotrebcev. Zobotrebce so dobro posušili na peči in še tople natlačili v boto. To je bil iz usnja sešit, dolg obod s širino K) in dolžino 20 cm. To je bilo treba z rokami trdno zdrgniti - s tem so se zobotrebci lepo zgladili in treba jih je bilo samo še zvezati. Vezali so jih z zeleno in rdečo prejo. Dobila se jc pri trgovcu, ki je zobotrebec odkupoval. Nekateri so zobotrebce šteli, drugi pa so v butarice dali enega manj ali več. Ker sc jc tc frate naredilo ogromno, je leske kmalu zmanjkalo in lepa palica sc kmalu ni več dobila. Po les so hodili v kočevske gozdove. Nazadnje so jih delali iz. lipovega lesa. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Goriea, Dobrepoljc XXI, 2(K)0 119 Izumili so ludi nož, da seje hitreje razklalo. To ni bilo preveč prijetno delo, saj so morali hiteti. Otroci so imeli takrat bolj malo prostega časa. Drugače pa je bilo takrat zelo družabno. Zbrali so se v eni hiši, kjer so se šalili, peli, včasih pa je bilo slišati le hrustanjc nožkov. Zimski večeri so kar prehitro minili. V sedemdesetih letih so izumili stroj za izdelovanje zobotrebcev. Zanimanja za tovrstno ročno obrt pa ni bilo več. MIZARSTVO GRANDOVEC Gospod Ivan Grandovec nam jc obširno povedal o mizarski dejavnosti svojega deda in očeta: Pri naši hiši je dokazano s pomočjo statusa animarum (stanja duš), da je od leta 1850 razvita mizarska dejavnost. Moji predniki so se najprej ukvarjali z rezbarstvom npr. bogkovih kotov in razpel. Enega od teh mislim sedaj dati na razstavo v samostan Stično, potem pa ga bom postavil v svojo novo hišo. Za mojega deda obstajajo dokumenti - spričevalo, daje leta 1904 opravil pomočniški izpit in da je postal mojster leta 1907. Prav tako je moj oče že leta 1936 opravil vajeniško dobo (tri leta) in potem še pomočniško dobo (tri leta) pri mizarskem mojstru v Srcbotniku, vendar tedaj ni dobil uradno potrjenih listin, zato je med drugo svetovno vojno ponovno začel kot vajenec pri svojem očetu in je leta 1946 dobil potrjeno spričevalo za kvalificiranega mizarja (mizarski pomočnik). Jeseni leta 1951 Pa je ponovno pridobil naziv mizarski mojster. Sedanja delavnica je bila zgrajena leta 1970, vendar večji del več ne služi mizarski dejavnosti, le v manjšem prostoru se še občasno ukvarjam z mizarstvom za hobi - domače potrebe. Pri svojemu očetu, mizarskem mojstru, sem bil vedno v delavnici, kot mlad fantič sem redno hodil z njim po vaseh, kjer je opravljal razna mizarska dela, in tako sem se sčasoma ludi sam naučil umetnosti mizarstva. Zelo rad sem pomagal in delal krste, v katerih sem za šalo tudi kakšno noč prespal. V letih, ki so bila za to dejavnost najuspešnejša, smo jih izdelali preko 120 (Ponikve, Dobrepoljc, Struge, Hinje in okolica, Krka, Ilova Gora in Račna). S to dejavnostjo smo prenehali leta 1991, ko oče ni mogel več delati in se ni več splačalo imeli tako imenovane popoldanske obrti. Od ledaj delam samo še za sebe. Da je mizarskih del pri hiši veliko, pa je samo po sebi razumljivo. Oče se je po končani osnovni šoli učil obrti šest let v Srebotniku pri Velikih Laščah. Po končani vajeniški dobi je opravil pomočniški izpit, nato pa še mojstrski izpit. Kakšne težave je imel potem, sem omenil že prej. Mojstrski izpit je opravil v Ljubljani novembra 1951. Na izpitu je v mizarski delavnici Roka Berlič, Celovška cesta 287, najprej dobil 5. novembra praktično nalogo. Izdelati je moral v treh dneh šahovsko mizico. Pa jc bilo zelo malo časa, če pomislimo, da jo je bilo potrebno narediti iz desk, ki so bile neobdelane. Za šahovska polja je moral rezati posamezne ploščice lesa, nato pa je bilo potrebno še vse skupaj lepo pobarvati. 9. novembra pa jc sledil še ustni del izpita pred državno izpitno komisijo. Šahovsko mizico, ki šc obstaja, čeprav so sc v njej že zaredili črvi, je dobro izdelal in zanjo dobil lepo oceno. Na izpitu je bilo potrebno dokazati znanje iz šestih knjig. Od pomočnika do mojstra si napredoval tako, da si potem, ko si postal pomočnik, bil vsaj tri leta zaposlen in nato si šele opravljal mojstrski izpit.Takoj koje oče lela 1936 opravil mojstrski izpit, je začel delati v delavnici svojega očeta, ki mu jo je zapustil 4. 1. 1952. Delavnica je bila dokaj nizka. Takoj po drugi svetovni vojni je bil elektromotor prava atrakcija. Sele sredi šestdesetih let so sc pojavili stroji, ki so obilno nadomestili ročno delo, danes pa si mizarstva brez računalniško vodenih strojev (CNC) skorajda ne moremo zamišljati. Obrtniki, ki lemu tempu ne bodo mogli slediti, bodo v enaindvajsetem stoletju propadli. Oče je sledil razvojnim tehnikam v mizarski stroki, zato je leta 70 zgradil delavnico, v kateri bi lahko še danes našli prostor za delo 3-4 mizarji. Ker pa smo v začetku devetdesetih let opustili mizarsko dejavnost, nismo več sledili razvoju tehnike in tako bo po mojem mnenju v nekaj letih ta delavnica le še muzej. Tržišče je vedno zahtevalo več izdelkov, katerim se je cena zniževala in zato je bilo vedno potrebno ves zaslužek vlagati v razvoj. Omenim naj, daje bil standard nekdaj nizek in da smo mizarji glede na položaj kmeta dobro živeli. Pred drugo svetovno vojno je moral kmet prodati par volov, če jc hotel, da mu je mizar naredil balo za hčerko, ki se jc možila. (dve postelji, kosen - omara, miza z dvojnim dnom, kjer se je mesilo kruh, in skrinja ali namesto nje nahtkosvl - predalnikj.To jc delal mizar približno dva meseca, ker seje delalo vse ročno brez. elektrike. Oče je imel osem vajencev. Nekateri so delali tudi še kot pomočniki, drugi pa so si poiskali delo v Ljubljani, na Grosupljem in celo v Kanadi. Poleg krst je oče izdeloval tudi veliko stavbnega in sobnega pohištva. V času vajencev in pomočnikov je bila proizvodnja večja, zatoni bilo časa misliti na kaj drugega. Po upokojitvi pa je oče začel tudi malo z delom na kmetiji. V delavnici ni delal sam, pač pa jc imel vajenec in pomočnike. Naši predniki so imeli še leta 1824 največ gozdov, pašnikov in njiv (sorodstvo s čušperškimi graščaki, ti pa so bili večini otrok tudi botri). Dobrohotnost in lagodno življenje pa jc pripeljalo okoli leta 1860 prednike na rob preživetja. Ostala jim je ena njiva - zelnik in približno 4 hektare gozda, zato so bili prisiljeni lotiti se rokodelstva. Mizarstvo jc bila poleg čevljarstva, krojaštva in kovaštva najpomembnejša obrt Dobrcpolja. Od prvotne delavnice imam le dve sliki, na katerih jc tudi moj oče. Pri delu smo uporabljali vse vrste lesa: 40% iglavcev - smreka, jelka, bor, macesen; 10 % bukev, 20% hrasta, 30% pa češnje, hruške, oreha, javora in lipe. Te surovine smo dobili pri kmetih v Dobrepolju. Običajno je oče kupil hlodovino, ki sojo rezali na žagi v Ponikvah in na žagi na Katikah, nato pa smo deske sušili v ši.škah. Surovino smo plačevali zelo različno, to se pravi po kosu, na uro, menjali pa smo si tudi izdelke in delali usluge. Na žagi seje delo plačalo, nato pa so vajenci deske zložili v Šiške in jih pred jesenskim deževjem zlagali pod kozolec, ki se ga je pred snegom obvezno zavarovalo s koruznico od sosedov. Izdelki so se stalno posodabljali, bili so konkurenčni, po obliki tovarniški, po kvaliteti pa boljši. Oče je hodil po sejmih, zbiral kataloge, ki so bili v šestdesetih letih podobni zgibankam, in ko je prišel k naročniku, je najprej pobral željene mere, nato pa sc je pogovoril o obliki. Veliko je delal tudi za cerkve - na primer sedanja podgoriška oltarna mizica, ki jo jc leta 1968 izdelal za župnijsko cerkev na Vidmu. Tudi veliko spovednic po cerkvah v Dobrepolju, Strugah, Žvirčah in Minjah jc iz naše delavnice. Gotovo seje nekdaj vsak mizar poznal po določenih detajlih, zato so nekateri imeli več dela, drugi pa manj. Zanimivo je, daje ta miselnost prešla v mizarje, zato so sc najkvalitetnejši radi družili med seboj. Žaganje in oblancc smo odpeljali k sosedom za štelo, lesne odpadke pa smo uporabljali za kurjavo v delavnici in stanovanjski hiši. Obrtnik si jc s kvaliteto pridobil ime ali pa ga jc tudi izgubil. Znan je pregovor: Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. Za popravilo starih izdelkov ni bilo časa, to so pač delali drugi mizarji. Vajenci so tako kot pomočniki dobili hrano. Vajenci so dobili vajeniško nagrado, pomočniki pa plačo. Pogosto se je dogajalo, da so vajenci odšli po končanem osemurnem delavniku domov na kosilo ali pa so sc zmenili z očetovo mamo in pozneje mojo mamo za kosilo, kakršno jc bilo tisti dan na jedilniku in so ostali tudi v popoldanskem času v delavnici, čeprav jim je oče že naprej povedal, da za to delo ne bodo dobili nagrade. Ko sc pogovarjam z njimi, pravijo, da so bili radi v delavnici, da bi sc čim več naučili, hkrati pa so lahko delali v popoldanskem času kakšen izdelek za doma. Po pripovedovanju očeta so bili zelo marljivi: Slane Žnidaršič, Stane Zcvnik, Ivan Adamič, Prane Galc, Marjan Miklič. Delovni proslor je bil poleg hiše in smo ga imenovali delavnea. Sosedje so si sposo|ali precej orodja, ki je bilo primerno za uporabo pri kmetijstvu, npr. različna kladiva, izvijači, skobeljniki,.. .Več orodja pa smo si sposojali stanovski prijatelji. Oče je uporabljal predvsem ročna orod ja do leta 1946, (skobeljniki, žage, dleta,...). pozneje pa so bile v uporabi predvsem mašine - poravnalni stroj, debelinka, kombinirka in krožna žaga. Skobeljnik je izdelal oče sam (vsaj 60 različnih profilov), sam je tudi oblikoval profil rez.la. Električne stroje pa se je najprej kupovalo v Zagrebu v tovarnah Bratstvo in Končar. Po letu 1970 pa je že bil uvoz iz Italije. Vsak vajenec in pomočnik je imel svoje orodje, za katerega je tudi skrbel, vendar pa je bilo to orodje last očeta. Omenim naj, daje v najbolj plodnih letih bilo v delavnici 6 vrštalov - mizarskih delovnih miz. Krožne žage in rezila za električne skobeljne stroje so brusili v Stolarni Dohrepolje, ostalo orodje Pa je brusil oče sam. Tudi še sedaj se jaz poslužujem tega načina. Stroji so bili večnamenski, kar pomeni, da so bili predvsem primerni za stavbno in notranje pohištvo. Ded je to delo opravljal od 16. leta, in sicer v obdobju od leta 1901 do 1951, moj oče pa je mizarsko delo opravljal približno od leta 1931, vmes pa je bil tudi pri vojakih. Z delom v delavnici je prenehal okoli leta 1990. Oče je imel dve sestri, odselili sta se v Ljubljano, izučili pa ena za šiviljo, druga pa za kuharico. Obe sta se tudi tam poročili in tako sta hodili domov le ob različnih priložnostih. Očetova mama. pozneje pa tudi moja mati, je imela za nalogo predvsem pospravljanje delavnice, v zimskem času je skrbela, daje bilo v delavnici toplo, pomagala je pri izdelavi skic, pri zaključnih delih krst, seveda pa je bilo potrebno opravljati tudi gospodinjska dela, dela na zelniku - zelenjavnem vrtu, občasno pa je imela tudi eno kravo. Vajenci in pomočniki so običajno delali osem ur, oče pa ves dan, približno od šeste do dvajsete ure zvečer. Odmori so bili le v času kosila oziroma malic. Oče jc zelo spoštoval poleg državnih tudi cerkvene Praznike, pa čeprav je bil zaradi tega dvakrat kaznovan, ker je pač sodniku jasno povedal, da se ob cerkvenih praznikih v njegovi delavnici ne bodo vrteli stroji. Prazniki in nedelje so gotovo po napornem delu prišli prav /a počitek. Vajenci in pomočniki so imeli okoli dvajset dni letnega dopusta. Zaslužek je bil za tedanje čase dober, tako da se je dalo poleg nabave strojev kupiti še kakšno zemljo ali pa urejati in graditi okoli doma. Po letu 1976, koje očeta srčni infarkt, jaz pa sem imel šele dobrih dvanajst let, jc oče v delavnici sicer delal manj. vendar jc nekako šlo. Mizarska obrt ni bila povezana z drugo dejavnostjo. V družini so sporazumno odločali o delitvi denarja, oče ni hotel imeti skrbi za finance, zato jc to prepuščal mami. Bil sem edini otrok v družini in sem večino otroštva preživel v delavnici. Dobro se spominjam, kako sem v zimskem času sedel v bližini peči, se igral z muco. psom. pogosto pa sem zabijal žeblje 'n izdeloval kocke, hišice, seveda moji starosti primerne. Mnogokrat sem imel črne nohte, vendar se za to nisem posebno sekiral. Spomladi in jeseni sem že kot štiriletni fantič hodil v gozd s sosedom Stanetom Godcem, ki je za očeta vozil hlode od ljudi na Ratike za razrez v deske. Imel je lepega telega konja, katerega sem oboževal. Ko me jc enkrat v hlevu brcnil v čelo. sem, ves krvav, prišel mirno povedat, da me je brcnil. Očetu je delovni čas narekovalo povpraševanje po izdelkih in zaradi tega ni bilo veliko počitka. Delal je vedno v delavnici, le montaža je bila v stanovanjski hiši. Pri očetu so bili uposleni delavci (mizarji iz Dobrcpol ja). ki so vsi stanovali na svojem domu. Malicali so Pri nas, zajtrk in ostale obroke v dnevu pa so imeli doma. Kadar jc bilo montažno delo pri kmetih, so skoraj povsod dobili dobro hrano in gospodinje so se takrat še posebno želele izkazali, saj so želele, da bo fel o njih dober glas povsod. Res pa je. da je bila okoli leta 1970 do 1975 (tega časa se spominjam) v mnogih gospodinjstvih zdrava domača hranil in niso nikjer dajali za malice salam, hrenovk in podobne 'idustrijske hrane. Malica jc bila običajno sestavljena iz kislega fižola in kuhane mesene klobase. Pogosto je bilo za malico tudi zelje s klobaso, v pomladnih mesecih pa solata in trdo kuhana jajca. Vsak p<> svoje je vedel, da mora delo resno opraviti, da je škoda surovin in časa, da bi z nenatančnim delom izdelke zavrgli, zato tudi ni bilo problemov z, delavci. Ko so očeta, prcdno jc umrl, obiskovali razni njegovi bivši vajenci in pomočniki, so pogosto dejali, daje bil dosleden, do vseh enak in da jim je dal ogromno znanja. V delavnici je vodil delo oče, o delu pri hiši pa seje posvetoval z. mamo.Nekdaj je bila brezposelnost na podeželju mnogo večja, kot je danes. Kmečki sinovi so predvsem opravljali razna kmečka dela, zaslužka pa ni bilo. Zaradi tega je bilo vedno dovolj prosilcev za vajenca oziroma pomočnika. Jasno je, da so morali vsi vajenci obiskovati šolo. Najprej tri meseca v letu, pozneje pa so bili v šoli pet mesecev. Dobro se še spominjam mizarja, ki je bil vajenec in je šel v Škofjo Loko po železnici peš, ker se je bal, da ne bi zgrešil poti. Naslednji dan pa je moral ponovno iti z mojim očetom na vlak v Škofjo Loko v šolo. Po stenah delavnice so visela razna orodja. Bili so tudi plakati z. lepimi omarami, v kotu pa je bil križ. Ljudje so sami prihajali z naročili, nato pa je oče odšel na njihov dom, pobral mere, se dogovoril za obliko izdelka. Pri nekaterih je izbral tudi les, iz. katerega je potem delal dogovorjeno pohištvo. Lahko pa so se dogovorili samo za ceno izdelka in je za ostalo poskrbel oče. Obrtniki so bili združeni v obrtni zbornici Slovenije - okraj Ljubljana, pododbor Dobrcpolje. Član obrtne zadruge pa oče ni bil. Člani obrtne zbornice so dobivali material ceneje. Pripravili so programe in poizkušali zagotoviti delo za vse obrtnike. Tudi razstave so bile, čeprav se teh razstav ni udeleževalo veliko obrtnikov z. izdelki. To obrtno združenje je v naši dolini pomenilo predvsem stanovsko pripadnost obrtništvu. To so bili neke vrste znanilci novega družbenega sistema -demokracije, ki je pri nas zavladala šele z osamosvojitvijo. Danes veliko slišimo o drobnem gospodarstvu, žc pred štiridesetimi leti in večje bilo v Dobrcpolju in Strugah kar precej ljudi, ki so znali skrbeti za svoje preživetje brez pomoči družbe. Vajenci so predvsem eno leto raz.rcz.ovali deske, jih skobljali, zlagali kose, ... V naslednjih dveh letih so pod budnim očesom mojstra že lahko delali enostavne izdelke, pomočniki pa so žc morali biti vešči tudi zahtevnejših del. Mojster seje v pogodbi obvezal, da bo učil in izučil vajenec v določeni stroki po predpisanem učnem načrtu za praktična dela. Poskrbeti je moral, daje vajence natančno zapisoval svoje delo v vajeniški dnevnik, hkrati pa seje moral držati tudi uredbe o vajencih. Pomočniki so obiskovali tečaje, imeli pa so tudi strokovne knjige. Izpit se je opravljal pred mojstrsko izpitno komisijo. Nekdaj je bilo sejmov bistveno manj, vendar jih jc oče redno obiskoval, sicer kot pasivni udeleženec, vendar zaradi novih idej. Mojster, ki ni sledil tehničnim in oblikovnim dosežkom, jc kmalu izgubil stranke. Zaradi tega jc moral stalno dopolnjevati svoje izdelke. Strokovne časopise in revije je redno prebiral, čeprav jih je bilo zelo malo. Bil jc član Obrtne zbornice, pododbora Dobrcpolje. Nekaj let je bil predsednik tega združenja v občini Dobrcpolje. S plačano članarino si postal član te zbornice. Delovni plan seje nanašal predvsem na obiske sejmov. Oče seje držal predvsem stavka, da se dobro delo samo hvali. Zato ni imel nikoli problemov s pomanjkanjem naročil. Svojih izdelkov na sejmih ni pr(xla jal. Spominjam se očetovega pripovedovanja o sejmih pri Sv. Antonu, kjer so se pred drugo svetovno vojno v gostilni, ki jc bila med vojno požgana, sklepale mnoge poroke. Tam so bili tudi mizarski mojstri, da so se z naročnikom zmenili za izdelavo bale. Seveda pa je bil to prvenstveno živinski sejem, na račun pa so prišli tudi Icctarji in peki, izdelovalci blaga, Ribničani s suho robo, kovači s kmečkim orodjem in kamnoseki, ki so prodajali bruse in osle za košnjo. V Dobrcpolju jc danes še vedno nekaj uspešnih mizarjev, ki svoje izdelke prodajajo tudi na tuje. MIZARSTVO GAJ - JAKIČ STAN K Delavnica jc bila zgrajena leta 1980. Stara, zdaj žc porušena delavnica jc bila predelana iz. hleva. Pred tem pa so delali v stanovanjski hiši. Novo delavnico so po letu 1980 trikrat preurejali in jo povečali do današnjega obsega. Obrti sc jc Stane naučil doma, delavnico Dlje prevzel od očeta leta 1984. V Solo je hodil v Skofjo Loko - v poklicno lesno šolo, ter nadaljeval na srednji tehnični Soli v Ljubljani. Ker pa jc z odličnim uspehom končal tehnično Solo, mu ni bilo potrebno opravljati vajeniškega in pomočniškega izpita. S končano šolo je imel pogoje za opravljane obrti. Do leta 19X0 so delo opravljali predvsem ročno. V delavnici so imeli klasične stroje: tračno žago, nadmiz.no rezkarko, poravnalko. debelinko, brusilni stroj ter ročno orodje. Z leti pa so stroje dopolnjevali s sodobnejšimi, ker je bilo manj ročnega dela. predvsem pa zaradi spremembe dela. Z del po naročilu so prešli na serijske artikle, predvsem na lesno galanterijo. To delo pa zahteva stalno prilagajanje tržišču, večjo produktivnost in strojno opremo. Delavnico so vsa leti posodabljali, da se dela predvsem na avtomatske stroje kjer je potrebno delavcem le zlagali seržerje ler kontrolirati stroje. Leta 1980 oz. ob prevzemu obrti leta 1984 so delali v delavnici le člani družine. S povečanjem obsega dela pa so pričeli zaposlovati tudi druge. Vajencev v njihovi delavnici niso imeli, ker jc bilo usmerjeno izobraževanje in ta leta ni bilo v nobeni dejavnosti vajenca. Ta sistem seje ponovno pričel pred dvema letoma. Trenutno je njihov glavni izdelek ročaj za čopič, ki se izdeluje iz bukovine. Kupujejo izključno bukovo hlodovino, jo dajo razrezati ter jo uskladiščijo, da sc naravno posuši. Pred predelavo pa jo se umetno posušijo. Za les rabijo veliko skladišče, ker se hlode lahko kupi le v zimskem času. Poleg lesne dejavnosti se ukvarjajo še z brušenjem rezil in izdelovanjem strojev za lastne potrebe. Ko so začeli z avtomatizacijo proizvodnje, so si prve avtomatske stroje izdelali sami. V delavnic, nimajo odpadnih surovin, ker vse odpadke predelajo za nadaljnjo uporabo. Žaganje briketirajo. drva drobijo, kar sc uporablja v mesni industriji za dimljcnje mesa pa tudi za ogrevanje domače delavnice in sušilnice. Njihovi izdelki sc večinoma prodajajo v tujino - v Italijo, Nemčijo, ker jc pri nas majhno tržišče. Izdelki se cenijo v prvi vrsti po kvaliteti, zanesljivosti dobave in pa po ceni samega artikla. V tujim 'majo stalne kupec, vendar skušajo pridobiti ludi nove. Ker pa je veliko konkurence, je potrebno veliko truda, da sc pridobi kupec. Danes so obrtniki združeni v Obrtnem združenju Grosuplje. Po združevanju v zadruge pa nimajo več potrebe, ker lahko svoje izdelke sami prodajajo. Zadruge so bile pomembne le do leta ll>88. Paul 141 Suhadolnika, duhovnika na Turjaku, in Franca Ravnikarja, kmetovalca na Plešah (pri Šmarju?). Novice so prinašale poučne članke 0 kmetijstvu, obrti pa ludi industriji, o šolah, sodiščih, državnih uradih, o volitvah, delu pokrajinske oblasti, 0 društvih, o slovenskem jeziku, knjigah, o slovenski zgodovini, umetnosti, narodopisju, poročale so o dogodkih doma in po svetu, objavljale so ludi rodoljubne in poučne pesmi, kratke zgodbe, pregovore, rekla, uganke pa oglase, obvestila, osmrlnice itd. V 60 letnikih so Novice objavile nad 250 člankov, nolic ali podatkov, ki so jih zapisali ljudje iz naših krajev ali kdor koli o naših krajih ali naših ljudeh, torej povprečno več kot 4 enote na leto. Največ (38) jih je iz leta 1893, ko seje gradila železniška proga Ljubljana-Grosuplje-Kočevje, najmanj pa v letih 1856, 1865 in 1886, ko ni bil najden noben podatek. Vendar je v raznih letnikih Novic nedvomno še nekaj več podatkov. Dopisnikov iz naših krajev oz. o naših krajih in ljudeh je 22. Podpisani so s polnim imenom, psevdonimom, kraticami ali značko, in sicer: C, iz Višnje Gore, leta 1854 poroča o požaru v Višnji Gori in Stični ter o potrebnosti slovenskega zavarovalništva. Ciglcr, Janez, od 1832 do smrti 1867 župnik v Višnji Gori, je v letih 1843-1863 objavil 19 raznovrstnih, večinoma splošnejših, ne krajevno obarvanih besedil: kratke poučno-zabavne ali zgodovinske zgodbe, šaljivo pesem, uganke, pomisli o nenavadnih značilnostih nemščine. Lokalno pomembnejša sla njegovo poročilo o škofu F. I. Baragu v Višnji Gori in domoznanski prikaz Višnje Gore. Ta znani avtor prve slovenske povesti, ki jo je napisal prav v Višnji Gori, seje v Novicah navadno podpisoval kot Višnjagorc ali. Višnjagorski. -č , s področja Šmarja oz. Grosupljega, poroča leta 1850 o županskih volitvah v Šmarju in na Grosupljem, vendar žal brez. imen prvih dveh novodobnih županov. Hicinger. Peter, duhovnik, pesnik in publicist, je leta 1859 v Novicah objavil zgodovinopisni članek (v 2 nadaljevanjih) z nekaterimi podatki o Grosupljem, Šmarju in Višnji Gori. Ilovar, Matija, krnel in občinski svetovalce iz Paradišča, seje v obdobju 1867-1885 oglasil z 9 dopisi o aktualnih političnih stvareh, in sicer o nar(xlnih pravicah, o programu slovenske nanxlne oz. nemškutarske liberalne stranke, o zemljiškem davku in mitninah ter o arheoloških najdbah. J. B., s Krke, piše leta 1860: o pomoči revnim. J. K., iz šmarske okolice, poroča Icla 1852 o razdeljevanju srenjskih zemljišč v Paradišču, na Sapu, v Brvacah in na Cikavi. J. P., verjetno iz Višnje Gore, piše o potresu leta 1857. J. R. K., iz ljubljanske okolice, piše 1864. Icla: o koristnosti nove, manj strme ceste od Sapa, mimo 1 (rastja. Stare vasi, Zg. Duplic, Peči, Sp. Brezovega, baronovega (Tauflcrerjevega) mlina do področja pod višnjegorsko župnijsko cerkvijo. V mislih ima pravzaprav traso sedanje avtoceste! / J. Š., morda učitelj Janko Škrbine iz Višnje Gore. je leta 1881 poročal o latinskem napisu na dedendolskem zvonu, kalerega postavlja v 15. stol, ,Ie..om, Jož. verjetno iz. Žalne ali njene okolice, leta 1867 poroča o škodi na poljih zaradi gradnje ceste s Krke. Lcvičnik, Jernej, duhovnik, pesnik in publicist, jc Icla 1859 objavil potopis po Dolenjski (6 nadaljevanj), v katerem omenja boje med Francozi in Avstrijci Icla 1813, pri čemer pogosto navaja Višnjo Goro, sicer pa tudi Šmarje, Krko in Stično. n, verjetno iz Višnje Gore ali okolice, leta 1850 poroča o delu zemljiške odškodninske komisije. Padar, Anton, iz okolice Šmarja, občinski svetovalec, je v letih 1869-1872 prispeval 5 vsebinsko splošnejših dopisov o neenakopravnem položaju slovenskega jezika, o ustanovitvi slovenske zavarovalnice, o neustrezni zakonodaji v zvezi z ženitvami ljudi brez imetja in o problemu tatvin. Pour, Fvdvard, kmetijski inženir z gradu Brinje pri Grosupljem, je leta 1864 v treh nadaljevanjih pisal o gojenju sladkorne pese in cikorije. (Prim. Adamič 1998 : 16-17). R., verjetno iz Višnje Gore ali okolice, poroča lela 1871 o sejmu v Višnji Gori. Slomšek, A. M., duhovnik, javlja leta 1846 smrt lavantinskega škofa F. Ks. Kutnarja in - če je domneva pravilna - že kot njegov naslednik (brez podpisa) objavi Kutnarjcv daljši življenjepis. Šmarski, vsekakor izobraženec, je leta 1845 objavil dve pesmi: eno domoljubno in eno iz. latinščine prevedeno hvalnico kmečkemu stanu. Trstenjak, Davorin, duhovnik, publicist, je leta 1855 mimogrede poetimologiziral o imenu Zatičina. V. L., verjetno iz Višnje Gore, je leta 1861 poročal o rojstvu trojčkov na Pristavi. Z., verjetno iz Šentvida, leta 1867 zavrača nemško kritiko slovenske kulturnosti in piše o šoli, izobraženosti in kulturnosti ljudi v Šentvidu. Brez imena dopisnika so Novice leta 1843 objavile poročilo o umestitvi F. Ks. Kutnarja za lavantinskega škofa v Št. Andražu. V Novicah je omenjenih 120 naših krajev. Najpogosteje se omenja Višnja Gora, iz katere je bil tudi najpridnejši novičar Janez Ciglcr. Mesto je bilo zanimivo iz polpretekle zgodovine (vojaški spopadi s Francozi), ležalo je ob prometno pomembni cesti, bilo je središče župnije, imelo je šolo, poštno postajo, od leta 1894 železniško postajo in na začetku 20. stol. tudi sodišče, davkarijo, notarja. Pogosto je omenjano tudi Grosuplje. Najprej v zvezi Z občinskimi volitvami, konec 60-ih v zvezi z gradnjo ceste proti Krki, v 90-ih pa zelo pogosto v zvezi z Dolenjsko železnico, s katero je bilo sicer konec cestne pošte in preprežnih postaj, na Grosuplje pa se je preselil poštni urad iz Šmarja. Šmarje, staro cerkveno središče s šolo, je imelo več vnetih noviških dopisnikov, ki so poročali o pomembnih aktualnih dogodkih, zlasti o delitvi srenjsko-graščinskih zemljišč in o občinskih volitvah. Osrednja tema Stične je selitev državnih uradov (sodišča, davkarije, notarja), o čemer beremo že leta 1858, nato 1880, 1 897 in spet leta 1900. Aprila 1901 so bili uradi že v Višnji Gori, kije zmagala pred Šentvidom zato, ker so bili na razpolago potrebni prostori. Šentvid se tematsko veže na župnijsko središče, šolo, volitve županov. Leta 1901 je dobil zdravnika - doktorja. Dobrcpolje se povezuje s cerkvijo, šolo in železniško postajo, s katero je prišla tudi žandarmerija. Ostali kraji se pojavljajo redkeje, še največkrat ob volitvah županov. Naši kraji in ljudje se v Novicah pojavljajo na štirih tematskih poljih: gospodarstvu, prometu, politiki in v osebni ali sodnijski kroniki. Novice so prvotno na prvo mesto naslova oz. podnaslova postavljale kmetijstvo oz. gospodarstvo, in res so uvodni članki dolga leta obravnavali kmetijske, obrtne in sploh gospodarske reči, in sicer pogosto na ravni pouka, koristnega nasveta ali informacije, sorazmerno malo pa je konkretnih podatkov o stanju in dosežkih lokalnega gospodarstva: Leta 1849 v prilogi poročajo o sadjarski razstavi v Ljubljani, kjer so poleg drugih sodelovali tudi bratje Kastclic »iz. Ljubljane in Gorenje vasi« (pri Ivančni Gorici) s 27 plemeni jabolk. Leta 1852 je v popisu sadjereje navedeno, daje v višnjegorskem kantonu 8, v stiškem pa 9 oralov sadovnjakov (tj. 4,5 oz. 5 ha). Leta 1864 je Edvard Pour, »tehnični kemičar«, doma iz gradu Brinje, objavil tri članke o gojenju sladkorne pese. Izračunal je, da bi na dobrem pol hektarju pesa letno prinašala 100 goldinarjev dohodka. Za ponazoritev naj dodam, da seje za 100 goldinarjev lahko kupilo 1200 litrov pšenice, da je poljski delavec pri pospravljanju pese zaslužil na dan okoli 30 krajcarjev (slabo tretjino goldinarja) in da je imel novomeški kapelnik 300 goldinarjev letne plače. Na Grosupljem in v okolici seje tedaj res začela gojiti sladkorna pesa za firmo Tschinkcl, ki je imela enote v Ljubljani, na Češkem in v Šleziji, vendar je firma v 80-ih šla v stečaj. Leta 1870 Novice poročajo, da sta od države dobila po enega plemenskega bika Anton Jaklič iz Kriške vasi in Ludvik Pour iz Brinja pri Grosupljem. Leta 1882 je v Šmarju potujoči deželni učitelj poljedelstva predaval o osuševanju zemljišč, razpravljali pa so tudi o razvoju živinoreje, gojenju sladkorne pese in sadjereji. Leta 1887 poročajo Novice o načrtih za osušitev Račinskc doline, tj. Radenskega polja. Leta 1891 je plemenskega bika za polovično ceno dobil Skubic na Polici. Po marčni revoluciji 1848, koje bilo odpravljeno podložništvo, so se godile tudi pomembne lastninske spremembe. Leta 1850 poročajo Novice o delu odškodninske komisije na področju Višnje Gore. Komisija je določala višino odškodnine, ki sojo morali plačati kmetje bivšemu zemljiškemu gospodu za dobljena zemljišča, dotlej v srenjski rabi. O deljenju takih srenjskih pašnikov v Paradišču, Brvacah, na Cikavi in Sapu poročajo Novice leta 1852: 25 gruntarjev je dobilo skupaj 28 oralov (16 ha). Naslednje leto novičar vrednoti pridelek na nanovo pridobljenih zemljiščih na Cikavi, kjer so pridelali 50 mernikov prosa, 25 mernikov ovsa, 15 mernikov ajde in skoraj 3 tone sena. Skozi Šmarje, Grosuplje, Višnjo Goro, Ivančno Gorico in Šentvid je tekla pomembna cesta Ljubljana—Novo mesto-Karlovec. Leta 1864 so Novice objavile razmišljanje o novi trasi, ki bi se izognila strmemu stehansko-peščen jskemu klancu med Grosupljem in Višnjo Goro. Trasa se v bistvu pokriva s traso sedanje avtoceste. Leta 1867 se je začela gradnja ceste Grosuplje-Krka, ki je bila odprta leta 1869. Daleč največji in najpomembnejši prometni dogodek, ki je bistveno vplival na nadaljnji razvoj celotnega gospodarstva v naših treh občinah, pa je bila izgradnja Dolenjske železnice z dvema krakoma: Ljubljana-Grosuplje—Kočeve OZ. Novo mesto. O zgodovini projekta poročajo Novice 1893. leta. Od prve javne pobude, ki sta jo leta 1864 ločeno izrazila predsednik Trgovinske in obrtne zbornice Zupan in politik Toman, do uresničitve je minilo 30 let. Leta 1872 so razmišljali o treh možnih variantah, finančni polom na Dunaju pa je gradnjo spet odmaknil. Leta 1875 so Kranjci poslali na Dunaj delegacijo, vlada pa jim je leta 1882 predlagala lokalno železnico, ki bi jo seveda financirala dežela sama, rte država. Finančna realizacija projekta seje začela leta 188.3, koje bil ustanovljen konzorcij, leta 1886 jc gradnjo dvokrake Dolenjske železnice odobril državni zbor, dela na terenu pa so se začela po 25. marcu 1892, koje bil opera! na Dunaju potrjen. Gradnjo na progi Ljubljana-Grosuplje—Kočevje je dobila firma Rcdlich in Berger: 73 km za 2,1 milijona goldinarjev, gradnjo na progi Grosuplje—Novo mesto—Straža pa so dobile 4 nemške firme: 68 km, 2,3 milijoni goldinarjev. Na prvi progi jc delalo od 3000 do 4000 delavcev, od 400 do 570 rokodelcev in od 170 do 340 voz, na drugi progi pa je delalo okoli 1150 delavcev, 235 do 700 obrtnikov in 52 vprežnih živali. Proga do Kočevja je bila odprta 27. sep. 1893, v Novo mesto pa .31. maja 1894. Z otvoritvijo prve oz. druge proge jc bilo konec tudi cestne poštne službe, železniške postaje so dobile brzojav, prvi postajenačelnik na Grosupljem jc bil Viktor Hrašovec. Posebni obliki prometa sta tudi trgovina, vendar nudijo Novice o njej za naše kraje le skromne podatke: splošno o sejmih, prodaja sladkorne pese (1864), prodaja oglja (Čušpcrška graščina. 1860) in lesa (Boštanjska graščina, 1860). Revolucija leta 1848 je bila pomemben politični dogodek, ki je povzročil tudi spremembe političnega in lastninskega sistema, vendar je v naših krajih po poročanju Novic manifestativno odmeval samo v Višnji Gori, kjer so ustanovili narodno stražo. Osrednja in trajna politična tema v zvezi z našimi kraji in ljudmi pa so volitve županov in občinskih svetovalcev. Ker so morali novoizvoljeni župani javno prisegati, so se kmetje bali, da jim bodo zaradi županske odvisnosti od države znova naložene podložniške obveznosti. Zato so se marsikje volitvam upirali. Tako je bilo tudi na Grosupljem in v Šmarju leta 1850, zaradi česar imamo v Novicah ohranjeno vest o prvih volitvah modernih županov, žal pa manjkata podatka o imenih obeh županov. Isto velja tudi za Št. •'urij leta 1866. Novice so volitve županov v naslednjih letih in desetletjih spremljale sicer nesistemsko, vendar kljub temu navajajo celo vrsto županov in njihovih svetovalcev: Bukovica 1866 župan Anton Roječ iz Zaboršta Češnjica 1866 župan France Slepec iz Visokega Kala Dedni Dol 1874 župan Mihael Nadrah iz. Starega trga 1881 župan Mihael Nadrah iz Starega trga svetovalec baron Beno Taufferer z Visenj svetovalec Franjo Kastelic iz Starega trga Dob 1866 župan Jože Goljuf z Rdečega Kala Draga 1866 župan Jožef Jakos Gorenja vas 1866 župan Jožef Nadrah z Mrzlega Polja Grosuplje 1877 župan Franc Košak iz Stranske vasi svetovalec Jože Rome iz Stare vasi svetovalec Karol Lampreht s Sel svetovalec Alojzij Žitnik z Grosupljega 1881 župan Franc Košak iz Stranske vasi svetovalec Matija Ilovar iz. Paradišča svetovalec Ludvik Pour iz. Brinja svetovalec Jože Rome iz V. Stare vasi svetovalec Jožef Okorn z Grosupljega Hudo 1866 župan Benjamin vitez Fodransperg Kriška vas 1866 župan Anton Jaklič 1881 župan Janez. Erjavec iz Kriške vasi Krka 1866 župan Jožef Godec iz Oselce Leskovec 1866 župan Jožef Volk Luče 1866 župan Jožef Mehie 1878 župan Jakob Pajk Muljava 1866 župan Jožef Zajec 1881 župan Josip Špcndal iz Polja svetovalec Janez Zaje z Muljave svetovalec Josip Erjavec iz. Velikih Kompolj Podboršt 1866 župan Janez Brcgar s Sela Polica 1866 župan Jakob Štrubclj s Peči 1879 župan Matija Skubic s Police Radoh. vas 1866 župan Jožef Bregar Sp. Slivnica 1866 župan Anton Kastelic iz Zagradca Šentvid 1866 župan Andrej Turek 1870 župan Janez Čoš od Sv. Roka Šmarje 1882 župan Ogorelec Temenica 1866 župan Janez Janežič iz Čagošč Velika Loka 1866 župan Jakob Babnik 1881 župan Josip Svet iz Velike Loke svetovalec Andrej Slana iz. Male Loke svetovalec Andrej Marinčič iz Žalne Velike Pece 1866 župan Anton Petan Višnja Gora 1866 župan France Movrink Osrednja politična osebnost med navedenimi tridesetimi župani je Franc Košak iz Stranske vasi pri Grosupljem, saj je bil od leta 1895 do smrti 1914 tudi deželni poslanec. (Prim Adamič 1896: 18). Vendar njegova politična kariera ni bila brez zapleta. Sprva je bil namreč nemškutarsko-liberalen, Zbomik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXI, 2(KK) 145 česar 22. marca 1882 sploh ne taji, vendar je že leta 1881 ali prej postal narodnjak. O strankarski narodno-konservativni in ncmškutarsko-libcralni bipolarnosti in njunih programskih razhajanjih nas v letih 1869 in 1870 informira tudi M. Ilovar, leta 1871 pa se tudi iz naših krajev pojavlja zahteva za prepoved ženitve samo na roke, ne na posest. Nekajkrat beremo tudi o zapostavljanju slovenščine na uradih, leta 1875 pa nas Novice obveščajo o spopadu liberalnega župana in stiškega kaplana. V zvezi z zakonodajo naši kmetje niso bili zadovoljni z zemljiškim davkom, ki se je začel izračunavati od katastrskega dohodka, s poviševanjem mitninc za živino in s sistemsko predragim pobiranjem davkov. Pobiranje užitnine od vina, mošta in mesa seje v okraju Stična dajalo leta 1894 v zakup ob izklicni ceni 5300 goldinarjev. Na kulturnem polju poročajo Novice o naših krajih oz. ljudeh predvsem v zvezi s Cekvijo in šolo. Od izobražencev je bilo med naročniki Novic največ duhovnikov. Največ iz naših krajev jih je bilo tudi med člani Slovenske matice (1872). Duhovščine časopis ni postavljal v ospredje, še manj pa versko problematiko, pač pa je večkrat poročal o novih mašah, o premestitvah ali o smrtih pomembnejših duhovnikov. Med slednjima izstopata lavanlinski škofKutnar, doma iz Praproč pri Temenici, in misijonski škof Baraga, ki je leta 1854 v Višnji Gori obiskal nekdanjega sokaplana. kateri mu sicer nekdaj ni bil naklonjen. Ob smrti dekana Broliha 1878 nam oglas za prostovoljno dražbo njegovega imetja odkriva premoženjsko stanje šmarske Cerkve. Nekaj drobnih novic zasledimo tudi o šoli v Višnji Gori, Šentvidu, Šmarju in Dobrepolju. Med šolniki izstopa na znanstvenem področju Konrad Črnologar, sicer pa nadučitelja Janko Škrbine v Višnji Gori in Janez Borštnik v Šmarju. Okoli leta 1900 se v Novicah pojavijo tudi prve učiteljice. Leta 1901 so občine Dedni Dol, Lcskovcc in Višnja Gora podprle peticijo za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, sicer pa so sc ludi pri nas zbirali prispevki za zidavo Narodnega doma v Ljubljani in darovi za narodnoobrambno šolsko Društvo sv. Cirila in Metoda, katerega podružnico je vodil višnjegorski notar Stanko Pirnat. Leposlovje, tj.poučno-moralistične zgodbe in pesmi, sta v Novice iz. naših krajev prispevala J. Cigler in Šmarski, iz. oglasa za mesto organista v Škocjanu pri Turjaku pa spoznamo njegove dohodke: stanovanje z velikim vrtom, zemljišče, na katerem se da pridelati 42 mernikov pšenice in 38 mernikov /mesnega žita, k dohodkom pa je spadalo še nekaj prediva. Z našimi kraji povezane znanosti v Novicah sodomoznanstvo (Cigler), zgodovinopisje (Levičnik. Hicingcr, J. Š.) etimologija (Trstenjak) in kulturna zgodovina (Črnologar in starinokop Pečnik). * * * V članku je iz Novic (1843-1902) zajetih ok. 250 besedilnih enot o naših krajih oz. ljudeh. Popolni izpis bi jih morda zajel še 30 do 50. Zajeta besedila obravnavajo ali omenjajo 120 naših krajev, tj. dobro polovico vseh sedanjih krajev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Največkrat (78-krat) sc omenja Višnja Gora, in sicer v zvezi z zgodovino, prometom (ceste) ter kulturnimi in upravnimi ustanovami (Cerkev, šola; državni uradi). Grosuplje je omenjeno 50-krat. in sicer v zvezi s politiko (volitve), predvsem pa v zvezi s prometom (železnico). Šmarje z župnijo in šolo je omenjeno 46 krat. kar je delno tudi zasluga dveh vnetih domačih novičarjev. Med posameznimi omenjenimi osebami je v našem gradivu največ (65) duhovnikov, nekaj kot javnih osebnosti, nekaj kot piscev, največ (23) pa kot naročnikov časopisa. Na drugem mestu so lastniki kmetij (25), h katerim pa je treba prišteti še kakih 30 županov. Poleg plemičcv sta volili namreč samo dve družbeni skupini: premožnejši kmetje in intelektualci (ženske niso volile). Posvetnih intelektualcev je 24, od teh je 1.3 šolnikov, štirje davkarji, trije notarji, dva zdravnika, en graščinski "radnik, en inženir. Preseneča nizko (13) število obrtnikov: šest gostilničarjev, štirje poštarji, tj. upravniki poštnih postaj, dva mlinarja, en čevljar. Delavcev je omenjenih pet: dva gradbena, dva železniška in en hlapec. Navedeni so v zvezi z nesrečami ali kršenjem zakona. V najnižjo skupino sodi Cigan s tragično življenjsko zgodbo: po 17 letih zapora sc spet zaplete v zločin. Ko mu ob obsodbi na smrt sodnik pojasni, da sc ima pravico pritožiti, Šimen Hcld to možnost odkloni: »Dovolj sem se natrpel. Danes popoldne se obesim sam.« Žensk je v našem gradivu deset, in sicer pet (so)posestnic (od teh so bile štiri plemkinjc), tri učiteljice ter dve ženski iz osebne kronike. Najpomembnejša družbena tema na začetku 50-ih let je bila razdelitev graščinskih zemljišč v srenjski uporabi, v 90-ih letih pa železnica. Pogosto, vendar ne izčrpno se pojavljajo informacije o občinskih volitvah. Najpomembnejše noviške osebnosti iz naših krajev so na cerkvem področju škof F. Ks. Kutnar, na političnem področju deželni poslanec F. Ko.šak, na šolskem področju J. Borštnik in J. Škrbine, med umetnostnimi strokovnjaki K. Črnologar, med tehniškimi strokovnjaki E. Pour, med dopisniki Novic pa J. Cigler in M. Ilovar. Seznam v Novicah omenjenih krajev naših treh občin in krajev v zvezi z našimi ljudmi Acervo (rimsko): 1855 (10. mar-78) Ambrus: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1866 (2. maj-142) Blečji Vrh: 1866 (2. maj-143); 1871 (pril. k št. 9) Boštanj (grad): 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (2. apr-56; imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1859 (23. feb-61,62,63); 1860 (14. mar-oglasnik 8); 1869 (32. jun-199); 1882 (2. mar-71); 1901 (8. feb-58) Brce gl. Brvace Brezje: J899 (25. avg-299) Brinje (grad): 1843 (imenik); 1881 (24. avg-274) Brvace: 1852 (21. jul-232) Bukovica: 1866 (2. maj-142; 14. nov-374) Cesta: 1866(2. maj-142) Cikava: 1852 (21. jul-232); 1853 (7. sep-288) Čagošče: 1866(14. nov-374) Češnjice: 1866 (2. maj-142; 14. nov-374) Čušperk: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (2. apr-56; imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1860 (11. jan-oglasnik 2); 1891 (29. apr-135); J893 (22. sep-320; 29. sep-328, 329; 17. nov-385); 1895 (29. mar-127); 119? (23. jun-226); 1902 (12. dec-503) Dedni Dol: 1871 (pril. k št. 9); 1874 (5. avg-247); 1881 (31. avg-282; 19. okt-338); 1901 (22. nov-487) Dob: 1866(14. nov-374) Dobrava: 1166 (2. maj-143); 1871 (pril. k št. 9) Dobrcpolje: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1854(24. maj-163); 1866 (2. maj-142); 1871 (28. jun-211); 1877 (7. fcb.-46, 47); 1893 (22. sep-320; 1. dec- 401); 1896(7. feb-58; 10. jun-279; 17. nov.-461) Dolenja vas (pri Polici): 1879 (17. scp-304) Draga: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); 1871 (pril. k št. 9) Fužina: 1896 (7. feb-57) Gabrovčec: 1896 (7. feb-57) Gabrovščica gl. Gabrovčec Gmajna (Krka): 1872 (7. avg-256) Gora gl. Magdalenska gora Gorenja vas (pri Ivančni Gorici); 1843 (imenik); 1847 (imenik); 1849 (pril. Slov. vertnar 19); 1866 (2. maj-142; 14. nov-374); 1896(7. fcb-57) Gradiček: 1877 (12. sep-oglasnik 31) Grosuplje: 1843 (imenik); 1844 (imenik); J845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1850 (20. nov-199); j859 (23. feb-61, 62, 63; 25. maj-161); 1866 (2. maj-143); 1869 (23. jun-199); J_870 (21. scp-304); 1871 (pril. k št. 9); _1_876 (26. jul-243); 1877 (14. mar-87); 1881 (24. avg-274); 1882 (2. mar-71; 22. mar-96; 19. apr-127); J 884 (15. okl-337); 1891 (29. apr-135); 18. sep-297; 25. dec-416); 1892(25. mar-107; 1. apr-115; 13. maj-161; l.jul-219; 8. jul-229; 22.jul-248; 19. avg-280; 9. sep-305; 23. dec-435); 1893 (3. mar-81; 19. maj-173; 4. avg-265; 15. sep-314; 22. sep-320; 29. sep-328, 329; 13. okt-345; 17. nov-385); J 894 (16. mar-106; 20. apr-155; 25. maj-205; 1. jun-215; 21. dec-497); 1895 (21. jun-249); J896 (27. nov-481; 4. dec-491); 19(K) (9. mar-89); 1901 (11. okt-407); 1902(12. dcc-503) H rastje: 1864(7. sep-296) Hrastov Dol: 1847 (imenik) Hudo (Malo Hudo): 1844 (imenik); 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); 1893 (19. maj-172) Ilova Gora: 1866 (2. maj-143); 187J (pril. k št. 9) Ivančna Gorica: 1847 (imenik) Kompolje (Dobrepolje); 1847 (imenik); 1866 (2. maj-142) Kompoljc, Velike: 1881 (8.jun-186) Konjšček (studenec, Višnja Gora): 1854 (I. jul-206) Kopanj: 1866(18. jul-236) Kozličevec (predel pri Hrastju); 1864 (7. sep-296) Kriška vas: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); .1870 (7. sep-287; 21. sep-304); 1871 (pril. k šl. 9); 1881 (8. jun-186); 1893 (16. jun-204) Krka: 184.3 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1850 (14. avg-25. dokladni list); 1859(9. Icb-45); 1860(9. maj-151); 1866(2. maj-142; 18. jul-236; 14. nov. 374); 1867 (25. sep-322); 1869 (23. jun-199); 1871 (pril. k št. 9); 1875 (20. jan-26); 1896 (7. fcb-57; 15. maj-197); I90J (19. apr-158); 1902 (8. avg-318) Leskovec: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); 1871 (pril. k. št. 9); 1901 (15. mar-107; 22. nov-487) Lipljcne: 1866 (2. maj-142); 1893 (15. sep-314) Lipljene, Male: 1893 (30. jun-221) Lipljene, Velike: 1871 (pril. k št. 9); 1896 (7. feb-58) Lonček: 1876 (8. nov-oglasnik) Loka, Mala: 1881 (8. jun-186); 1899 (20. jan-27) I.oka, Velika: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); 1871 (pril. k št. 9); 1881 (8.jun-186); 1902 (12. dec-503) Luče: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); 1871 (pril. k št. 9); 1878 (29. maj-175) Magdalenska gora: 1882(12. apr-119); 1893 (19. maj-171) Mali Vrh: 1866(2. maj-143); 1871 (pril. k št. 9) Metnaj: 1855 (10. mar-78); 1866 (2. maj-142) Mrzlo Polje: 1866 (14. nov-374) Muljava: 1866 (2. maj-142; 14. nov-374); 1874 (6. maj-146); 1881 (8. jun-186); 1896 (7. feb-57) Oslica: 1866(14. nov-374) Paradišče: 1852 (21. jul-232); 1867 (12. jun-197; 7. avg-264); 1870 (30. mar-105, 106; 22. jun- 198); 1874 (18. mar-89); 1880 (I. sep-284); 1881 (24. avg-274); 1882 (12. apr-119); 1885 (7. jan-7) Pece, Male: 1897 (8. okt-402) Pece, Velike: 1866 (2. maj-142; 14. nov-374) Peč: 1864 (7. sep-296); 1866 (14. nov-374); 1879 (17. sep-304) Peščenik: 1854 (1. jul-206); 1864 (7. sep-296) Peševce gl. Plešivica Plešivica: 1876 (8. nov-oglasnik) Podboršt: 1866 (14. nov-374) Podbukovje: 1866 (2. maj-142); 1871 (pril. k št. 9) Podgora (Dobrepoljc); 1866 (2. maj-142) Podgorica (pri Grosupljem!): 1888 (9. maj-154) Podtabor (Struge): 1866 (2. maj-142) Polhov Gradec: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Polica: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); J871. (pril. k št. 9); 1875 (20. jan-26, 27; 25. avg-oglasnik; 15. sep-oglasnik); 1877 (K), okt-oglasnik 35); 1879(17. sep-304); 1891 (24. jun-202) Polje (Muljava): 1876 (8. mar-oglasnik); 1881 (8. jun-186) Ponikve: 1845 (imenik); J896 (7. feb-57, 58) Ponova vas: J866 (2. maj-143); 1871 (pril. k št. 9) Potiskavec: 1843 (imenik); 1866 (2. maj-142) Praproče (grad): 1859 (23. feb-61, 62, 63) Predole: 1902(12. dec-503) Pristava (pri Višnji Gori): 1861 (3. jul-221) Račinska dolina gl. Radensko polje Račna: 1866 (2. maj-142); 187J (pril. k št. 9); 1893 (15. scp-314) Račna, Mala: 1895 (29. mar-127) Radensko polje: 1887 (1.3. jul-224) Radohova vas: 1866 (2. maj-142; 14. nov-374) Rdeči Kal: 1866(14. nov-374) Sap: 1852 (21. jul-232); 1864 (7. scp-296); 1891 (19. scp-297); 1893 (I. scp-297); 1899 (20. jun-27) Sela (pri Šmarju); 1866 (2. maj-143); 1871 (pril. k št. 9); 1877 (14. mar-87); 1891 (18. sep-297) Selo (pri Radohovi vasi): 1866 (14. nov-374) Slivnica, Spodnja: 1866 (2. maj-143; 14. nov-374); ]87I (pril. k št. 9); J884 (15. okt-337); 1893 (15. sep-314); 1900 (9. mar-91) Slivnica, Zgornja: 1900 (9. mar-91) Spodnje Blato: 1864 (7. sep-296) Spodnje Brezovo: 1864 (7. scp-296) Stara vas: 1864 O- scp-296); 1866 (2. maj-143); 1871 (I. mar-priloga 9) Stara vas. Velika: 1877 (14. mar-87): 1881 (24. avg-274) Stari trg: 1847 (imenik); 1854 (1. jul-206); 1872 (2. okt-oglasnik 35); 1881 (31. avg-282); 1891(25. dec-416) Stična: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (2. apr-56; imenik); 1846 (imenik); 1848 (12. jul-120); 1852 (13. nov-361); 1853 (19. fcb-60, 61); 1854 (24. maj-163; 1. jul-206); 1855 (10. mar-78); 1858 (29.dec-415); 1859(16. feb-52,53; 25. maj-162); 1866(2. maj-142); 1872 (9. okt-331,332); 1875(22. dec-422); 1877(12. sep-oglasnik31); 1880(14. iul-227); 1893(10. l'cb-53; 17. lčb-63; 12. maj-165; 16. jul-204; l8.avg-280; l().nov-376; 17. nov-385; 8. dec-409; 22. dec-425); 1895(22. nov-471); 1896(7. feb-57; 25. sep-383; 17. nov-460); 1897 (2. jul-263); 1900 (20. apr-149); 1902 (12. dec-503) Stranska vas (Grosuplje); 1866 (2.maj-143); 18_7J_ (pril. k št. 9); 1877 (14. mar-87); 1881 (24. avg-274); 1882 (2. mar-71; 22. mar-96); 1891 (18. scp-297) Struga gl. Struge Struge (?): 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik) Sušica: 1866(2. maj-142); 1871 (pril. k št. 9); 1896(7. feb-57) Sv. Rok (Šentvid): 1870 (28. dec-425) Šahmancdol (zdaj del Praproč pri Temenici): 1846 (18. mar-43; 10- jun-doklada 23) Šentandraž: 1844 (27. mar-56) Šentvid: 1843 (imenik); 1844 (27. mar-56; imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1848 (21. jun-106, 112); 1866 (2. maj-142; 14. nov-374); 1867 (23. okt-355); 1870 (28. dec-425); 1872 (9. okt-331, 332); 1892 (15. jul-237); 1893 (16. jun-204; 4. avg-265; 11. avg-271; 18. avg-280; 8. dec-409); 1896 (3. jan-7; 14. feb-67); 1897 (2. juI-263); 1901 (19. apr-158); 1?02 (12. dec-503) Škoejan (pri Turjaku); 1843 (imenik); [844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1853 (9. jul-oglasnik 19); 1897 (8. okt-402) Šmarje: 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1850 (20. nov-199); 1852 (21. jul-232); 1853 (7. sep-288); 1859 (23. feb-61, 62, 63); 1864 (7. sep-296); _1865 (20. sep-310); 1866 (2. maj-143; 18. jul-236); 1869 (13. jan-15; 3. feb-40, 41; 3. mar-oglasnik; 21. apr-135; 19. maj 159); 1870 (28. dec-420); 1871 (8. feb-45; pril. k št. 9); 1872 (15. maj-159; 9. okt-331, 332); .1874 (18. mar-89); .1878 (20. feb-63; 6. mar-oglasnik 8; 3. jul-213); 1882 (19. apr-127; 26. apr-129); 1883 (19. sep-307); 1891 (29. apr-135; 18. sep-297); 1892 (9. sep-305); 1893 (17. feb-63; 12. maj- 165; 15. scp-314; 22. sep-320; 13. okt-345); 1896 (10. jun-279; 14. avg-330); 1897 (8. okt-401); 1899 (26. maj-194); 1901 (II. okl-407; 29. nov-476; 13. dec-499); 1902 (24. okt-427; 12. dec-503) Št. Jurij: 184.3 (imenik); 1844 (imenik); [845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1866 (14. nov-373); 1871 (23. avg-275); 1872 (9. okt-331, 332); 1882 (19. apr-127); 1892 (2. sep-297); 1893 (6. jan-9; 28. apr-149; 15. sep-314) Temenica: 1855 (10. mar-78); 1866 (14. nov-374) Trije Križi (Šmarje): 1859 (23. feb-61, 62, 63); .1864 (7. sep-296) Valična vas: 1866 (2. maj-142) Veliko Globoko: 1866 (2. maj-142) Veliko Mlačevo: 1884 (15. okt-337) Videm (Dobrepolje): 1866 (2. maj-142); 1896 (7. feb-58) Vino: 1866 (2. maj-142); 1871 (pril. k št. 9) Visoki Kal (Mali Kal nad Češnjicami ?): .1866 (14. nov-374) Višnja Gora: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1848 (12. apr-61,62; oznanilo - posebni list proli koncu letnika); 1850 (12. jun.-20. dokladni list; 20. nov-200); 1851 (23. jul-152); 1852 (13. nov-361); 1854 (11. feb-48; 24. maj-163; 1. jul-206); J857 (11. mar-80); 1858 (29. dec-415); 1859 (5. jan-5, 6; 12. jan-14;2. feb.-37, 38; 16. feb-52, 53; 23. feb-61, 62,6.3; 25. maj-162; 8. jun-177; 3. avg-244; 10. avg-252); 1860(1 l.jul-223); 1861 (3. jul-221); 1863 (15. jul-221; 12. avg-256); 1864 (7. sep-296); 1_866 (2. maj-143; 14. nov-374); 1867 (23. jan-34); 1870 (13. jul-227); 1871 (8. feb-45; 27. sep-317; pril. k št. 9); 1J72 (9. okt-331, 332); 1873 (16. apr-125); 1875 (20. jan-27; 29. sep-325); 1879 (2. jul-213); 1880 (18. feb-55; 14. jul-227; 10. nov-365); 1885 (20. maj-161; 2. jun-186; 28. okt-347); 1889 (4. sep-288); 1892 (15. jan-26; 15. apr-132); 18_93 (17. feb-63; 23. jun-214; 30. jun-221; 11. avg-271; 18. avg-280; 8. dec-409); 1894 (25. maj-205; 1. jun-215; 8. jun-225; 24. avg-335); 1896 (14. feb-68); 1897 (2. jul-263); 1898 ( 7. okt-398); 1899 (21. jul-257); 1900 (20. apr-149); 1901 (1. feb-46; 8. lcb-57; 19. apr-158; 28. jun-257; 6. sep-356; 20. sep-377; 27. sep-386; 11. okt-407; 22. nov-487; 13. dec-499); 1902 (7. feb-57; 12. dec-503) Višnje (grad pri Višnji Gori); i88[ (31. avg-282) Višnje (pri Ambrusu): 1866 (2. maj-142) Vrh (pri Višnji Gori): 1845 (imenik); 1847 (imenik); 1871 (pril. k št. 9) Zaboršt: 1866 (14. nov-374) Zagorica (Dobrepolje): 1866 (2. maj-142) Zagradee (pri Grosupljem): 1866 (14. nov-374) Zagradec (pri Žužemberku): 1866 (2. maj-142); 1869 (23. jun-199); 1896 (3. jan-8) Zatičina gl. Stična Zavrtače: 1881 (8. jun-186) Zdenska vas: 1866 (2. maj-142) Zgornje Duplice: 1864 (7. sep-296) Žalna: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1866 (18. jul-236); 1867 (25. sep-322); 1878 (6. mar-79); 1881 (8. jun-186); 1890 (16. apr-127); 189! (25. dec-416); 1893 (25. avg-290; I. scp-297; 8. sep-305); 1899 (5. maj-171);J902 (8. avg-318; 12. dec-503) Seznam v Novicah navedenih oseb iz naših treh občin ali v zvezi z njimi Adamič. Anton, kmetovalec: 1847 (imenik) Adamič, Janez, mlinar: 1896 (7. feb-57) Albreht, Janez, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Ankerst, Janez, duhovnik: 1866 (18. jul-236) Antončič, Anton, učitelj: 1843 (imenik) Attems, Mihael Dragotin, grof, nadškof: 1854 (1. jul-206) Aucrsperg, Anton, grof, deželni glavar: 1860 (9. maj-151); 1871 (8. feb.-45) Babic, Matevž, kmetovalec: 1843 (imenik) Babnik, Jakob, župan: 1866 (14. nov-374) Baloh, Ivan, duhovnik: 1901 (29. nov-476) Baquehen, minister: 1893 (29. sep-328, 329) Baraga, Friderik, škof: 1854 (11. feb-48) Berlan, Marijana, posestnica: 1876 (8. nov-oglasnik) Bcžek, Rupert, notar: 1896 (17. nov-460) Blagaj, Ignacij, grof: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (2. apr-56; imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1882 (2. mar-71) Blagaj, Rihard, grof: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (2. apr-56; imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Blagaj Ursini, Ludovik, grof: J90J (8. feb-58) Blagaj-Ursini, Matilda, grofica: 1901 (8. feb-58) Bleivveis, Janez, dr., politik: 1882 (22. mar-96) Bobck, Ivan, davčni kontrolor: 1901 (28.jun-257) Borstnar, Jakob, kmetovalec: 1847 (imenik) Borštnik, Janez, nadučitelj: 1878 (6. mar-79); 1882 (19. apr-127); 1883 (19. scp-307) Brce, kandidat: 1901 (20. sep-377) Bregar, Franc, posestnik: 1877 (12. sep-oglasnik 31) Bregar, Janez: 1866 (14. nov-374) Bregar, Jožef, župan: 1866 (14. nov-374) Brclih, železniški delavec: 1895 (29. mar-127) Brolih, Matija, duhovnik: 1870 (28. dec-420); 1878 (20. fcb-6.3; 6. mar-oglasnik 8) Bukovec, Janez, kandidat: 1901 (6. sep-356; 20. sep-377) Burger, Janez, poštar: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) C: 1854 (24. maj-163) Capuder, Otilija, učiteljica: 1902 (8. avg-318) Cigler, Janez, duhovnik, novičar: 1843 (20. dcc-97, 98, 99); 1844 (6. mar-37; 31. jul-124; 7. avg-128; 14. avg-132;21.avg-135; imenik); 1845 (15. jan-l 1, 12; 9. jul-1 K); 17. sep-151; imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1848 (27. dec-oznanilo); 1849 (25. jul-1.31); 1854 (11. feb-48; 1.jul-206); !860(4.apr-108, 109; I l.apr-114; I8.apr-122; 20. jun-195; 11. jul-223; 21. nov-377); 1862 (9. apr- 116); 1863 (15. jul-221) ^ (imcnik); U46 (imenik); Coš, Jane/., krčmar, poštar, župan: 1843 (imeniK), rojet v — 184J (imenik); 1870 (28. dee-425) ok(.427) Crnologar. Konrad, učitelj, konservator. 1897 (8. okt «i,««i-- Debelak, Ivan, duhovnik: 1893 (8. sep-305) Dolenec, Jakob: 1870 (13. jul-227) Dremelj, Anton, župan: 190J (15. mar-107) Dremcli, Janez, svetovalec: 1878 (29. maj-175) Drobnič Andrej, duhovnik: 1878 (3. jul-213); 1882 (19. apr-127) Dub, velcindustrialec. lastnik graščine: 1899 (23. jun-226) Krjavc, Josip, svetovalec. 1881 (8. jun-186) Erjavec, Janez, župan: 1881 (8. jun-186) Krjavec, Janez, svetovalec: 1881 (8. jun-186) Kerlič, Josip, davkar: 1901 (19. apr-158) Fink, železniški delavec: 1895 (29. mar-127) Fodransbcrg, načrtovalec: 1896(7. feb-57) Kbdransberg, Avgust, vitez: 1844 (imenik) Ftidransperg, Benjamin, vitez, župan: 1866 (14. nov-374) Frančič, Franc, duhovnik: 1844 (imenik); 1845 (imenik) <-ale, gostilničar: 1896 (4. dec-491) Godec, Anton, posestnik: 1872 (7. avg-256) Godec, Jožef, župan: 1866 (14. nov-374) (:<>ljuf, Jože, župan: 1866 (14. nov-374) Golob, Josip, dr.: 1872 (9. okt-331, 332) Golobar: 1864 (7. scp-296) Gotzl, Ignacij, duhovnik: 1843 (imenik) f») ik ,R46 (imenik); 1847 Grosnig, Tomaž, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik), 1845 (imen*). j__ (imenik) Gruden, žena posestnika: 1900 (9. mar-91) Gutman, Janez, komisar: 1850 (20. nov-199) Habijan, Peter, duhovnik: .1872 (9. okt-331, 332) HanlT, župan: 1875 (22. dec-422) Heinrieher, sodnik: 1852 (21. jul-232) Held, Šimen, Cigan: 189? (20. jan-27; 24. nov-401) Hicinger, Peter, duhovnik, novičar: 1859 (25. maj-161, 162; 8. jun-1 / /) Hohenvvart, grof, deputat: 189.3 (29. sep-324, 325) Hrašovcc, Viktor, posta jenačclnik: 1893 (4. avg-265) Hribar, Jože, svetovalec: 1892 (2. scp-297) Hudovernik, Jožef, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik) Hudovernik, Matija, učitelj: 1877 (7. feb-46, 47) Jlinič, Jurij, duhovnik: ,843 (Imenik); .«44 ^^^„t.M), ,869 (21. apr-135); »"var, Matija, posestnik, novičar, svetovalec: 1867 (12. jun 1870(30. mar-105, 106; 22.jun-l98); 1874 (18. mar-89); 1881 (24. avg-274); 1882 (12. apr-119); 1885 (7. jan-7) Inglič, Andrej, novičar: 1850 (13. nov-192) J., novičar: 1880 (1. sep-284) J. B., novičar: 1860 (9. maj-151) J. K., novičar: 1852 (21. jul-232) J. P., učitelj, novičar: 1857 (11. mar-80); 1860 (11. jul-223) J. R. K., načrtovalec, novičar: 1864 (7. sep-296) J. Š„ novičar: 1881 (19. okt-338) Jagodic. Jožef: 1850 (20. nov-199) Jaklič, Anton, posestnik, župan: 1870 (7. sep-287; 21. sep-304); 1866 (14. nov-374) Jaklič, Frančišek, čevljar: 189,3 (22. dec-425) Jaklič. Karol, duhovnik: 1893 (16. jun-204; 11. avg-271) Jakos, Jožef, župan: 1866 (14. nov-374) Janežič, Janez, župan: 1866 (14. nov-374) Jarc, Anton, dr., Sol. nadzornik: 1871 (27. sep-317) Jerina, Primož, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Je..om, Jož., novičar: 1867 (25. sep-322) Kadunc, Marija: 1899 (25. avg-299) Kalan, Jakob, duhovnik: 1872 (9. okt-331, 332) Karlinger, Josip, poštar: 1877 (12. sep-oglasnik) Kastelec, Anton, župan: 1866 (14. nov-374) Kastelec, Janez, politik: 1867 (23. jan-34) Kastelic, bratje: 1849 (priloga Slovenski vertnar, 19) Kastelic, Franjo, svetovalec: 1874 (5. avg-247); 1881 (31. avg-282) Kastelic, Jožef, mlinar: 184.3 (imenik); 1847 (imenik) Kek, Jožef, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik) Klemenčič, Bernard, posestnik, svetovalec: 1870 (28. dec-425) Klemenčič, Jožef, duhovnik: 1853 (19. feb-61) Kljun, Matej, duhovnik: 1898 (7. okt-398) Klun. Karol, poslanec: 1882 (22. mar-96) Kobirnah, inženir: 1852 (21.jul-232) Kolenc. Vincencij, poštni asistent: 189.3 (9. jun-197) Kopecki, Janez, duhovnik: 184.3 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1848 (21. jun-106) Korošič, Martin, duhovnik: 1866 (18. jul-236) Kosler, Ivan, član konzorcija: 1893 (29. scp-324, 325) Košak, Franc, urar: 1899 (20. jan-27) Koš(č)ak, France, župan, poslanec: 1877 (14. mar-87); 1881 (24. avg-274); 1882 (2. mar-71; 22. mar-96; 19. apr-127); J 895 (22- nov-471); 1896 (14. fcb-67); 1901 (20. scp-377) Kotnik. Franc, član konzorcija: 189.3 (29. sep-324, 325) Kovač, Franjo, učitelj: 1872 (9. okt-331, 332) Kramar, p;., deželni učitelj poljedelstva: 1882 (19. apr-127; 26. apr-129) Kromer, kandidat: 1879 (2. jul-213) Kumer, Franc, duhovnik: J872 (9. okt-331, 332) Kuralt, Andrej, župan: 1847 (imenik) (?) Kušar, Josip, član konzorcija: 1893 (29. sep-324, 325) Kutna, Frančišek Ks.. škof: .844 «27. mar-56); 1K46 (.8. mar-43; 10. jun-doklada 23, Lampreht, Karol. svetovalec: 1877 (14. mar-87) Uvrič, lastnik graščine: 1893 (29. sep-328. 329) Lavrie. lastnica graščine: 1899 (23. jun-226) imenik): 1846 (imenik); Utarini. J. Alojzij, baron: 1843 (imenik); 1844 (.men.k); 1845 (2. apr 56. 1847 (imenik) \s^^^mZ^mm^mt^m»^>.......m 52, 53; 23. fcb-61.62, 63) I.illeg, davkar: 1893 (17. nov-385) Luckmann. Karel, član konzorcija: 1893 (29. sep-324. 325) Lundcr, Jakob, delavec: 1893 (30. jun-221) Mahorat. 1864 (7. sep-296) 18«5 (20. maj-161; 2. jun-186) Marghcrl, Albin, grof, poslanec: 1879 (2. jul tl9), 12« v Marinčič, Andrej, svetovalec: 1881 (8. jun-186) Mam. Marija: 1893 (I. scp-297) Mauring, dr., duhovnik: 1896 (3. jan-7) Maver. Kmerik. član konzorcija: 1893 (29. sep-324, 325) Mazek: 1882(19. apr-127) Medved, Anton, duhovnik: 1893 (16. jun-204; 11. avg-2/1) Medved, Janez, kmetovalec: 1847 (imenik) Megušar, Matevž, duhovnik: 1854 (1. jul-206) Mehle, Jožef, župan: 1866 (14. nov-374) Močnik, Frane, duhovnik: 1844 (imenik) Movrink. France, župan: 1866 (14. nov-374) n-: 1850 (,8. nov) Miillner, Alfons, kustos: 1890 (16. apr-127) Murgel, Kamilo, davkar: 1901 (19. apr-158) Murnik, Ivan, odbornik, član konzorcija, deputat: .893 (29. sep-324. 325) Nadrah, Ignacij, duhovnik: 1893 (16. jun-204) Nadrah, Jožef, Župan: 1866 (14. nov-374) Nadrah. Mihael, posestnik, župan: 1874 (5. avg-247); 188. (31.avg-282) Novak, železniški delavec: 1895 (29. mar-127) Novak, Frane: 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik) Novak. Jožef, duhovnik: 1847 (imenik) Novljan, Martin, posestnik: 1899 (20. jan-27) Ogorclec, župan: 1882(19. apr-127) Okorn, Jožef, posestnik, svetovalec: 1881 (24. avg-274) ,846(imcnik,- 1847(imenik) <>zim(e)k. Matija, učitelj. 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (.men.k). 1846(.men.k>. P-.novičar: 1872 (15. maj-159) .„ Padar, Anton, nov.čar. srenjski odbornik: 1869 ,13. jan.-l5; 3. feb. 40.41. 19. maj • Pajk, predstojnik: 1864 (7. sep-296) Pajk, Franc, posestnik: 1847 (imenik) Pajk, Jakob, župan: 1878 (29. maj-175) Papež. Franc. dr., kandidat: 1895 (22. nov-471) Pečar, Andrej, duhovnik. 1866 (18. jul-236) Pečnik, Jernej, starinokop: 1893 (19. maj-171) Pehare, Alojzij, duhovnik: 1846 (imenik); 1847 (imenik) Peruzzi:j882(19.apr-127) Petan, Anton, župan: 1866 (14. nov-374) Peterca, Franc, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik) Pevic, Franc, duhovnik: 1847 (imenik) Pirnat, Stanko, notar: 1893 (18. avg-280; 8. dec-409); 1896(17. nov-460) Pleivveis, Karel, notar: 1902 (7. feb-57) Polak, Ivan, postajenačelnik: 1901 (8. feb-57) Pole, Jožef, graščinski uradnik: 1845 (imenik); 1846 (imenik) Poljancc, Janko, posestnik, odbornik: 1901 (19. apr-158) Pour, Fldvard, tehniški kemikar, novičar: 1864 (20. apr.-125; 27. apr-134; 4. maj-141); 1865 (25. jan-26) Pour, Ludovik, graščak, svetovalec: 1870 (21. sep-304); 1881 (24. avg-274) Pour, Uršula, graščakinja: 1843 (imenik) Prešeren, France, pesnik: 1850 (12. jun-20. dokladni list) Pugel, Anton, posestnikov sin: 1895 (29. mar-127) Purkar. Jakob, hlapec: 1899 (26. maj-194) Pušav(c)c, Jakob, duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik) R., novičar: 1871 (8. feb-45) Radlic, Baltazar, škof: 1854(1. jul-206) Ramovš, A., duhovnik: 1896 (17. nov-461) Ravnikar, Ludevik, kandidat: 1867 (23. jan-34) Razpotnik, duhovnik: 1880 (18. feb-55) Rebolj, Fran, sejmar: 1896 (15. maj-197) Redlich in Bergcr, firma: 1892 (13. maj-161) Repič, Rudolf, dr„ zdravnik: 1892 (15. jul-237); 1901 (19. apr-158) Roječ. Anton, župan: 1866 (14. nov-374) Rome, Jože, svetovalec: 1877(14. mar-87); 18J1 (24. avg-274) Ruda, A., davčni adjunkt: 189.3 (K), feb-5.3) Rus, Janez, posestnik: 1847 (imenik) Savinec, Andrej, duhovnik: 1897 (8. okt-402) Schvveitzer, dr., kandidat: 1901 (20. sep-377) Sevšek, sodni sluga: 1875 (20. jan-27) Sežun, Tomaž,duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); I846(imcnik); 1847 (imenik) Simončič, Anton, gostilničar: 1847 (imenik); 1872 (2. okt-oglasnik 35) Sitar, Matej, duhovnik: 1893 (28. apr-149) Skerl, Jakob,duhovnik: 1843 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); I846(imenik); 1847 (imenik) Skrabec, Anton, posestnik: 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Skubic, Janez, posestnik: 1891 (24. jun-202) Skubic, Matija, župan: 1879 (17. sep-304) Slana, Andrej, svetovalec: 1881 (8. jun-186) Slomšek, Anton Martin, škof: 1846 (18. mar-43); 1866 (18. jul-236) Spcndal. Franc, posestnik: 1876(8. mar-oglasnik 10) Starec. Matija, učitelj: 1872 (9. okt.-331, 332) Stepec. FVance, župan: 1866 (14. nov-374) Stepic, I., župan: 1901 (11. okt-407) Svet, Josip, župan: 1881 (»■ jun-186) Svetin: 1864(7. sep-296) Svetlin, gostilničar: 1895 (29. mar-127) Šalamon, gostilna: 1872 (2. okt-oglasnik 35) Seme, Boštjan, scjmar: 1896 (15, maj-197) Seme, Martin, svetovalec: 1879 (17. sep-304) Šimenc, Andrej, duhovnik: 1893 (6. jan-9; 28. apr-149) Šipelj, Janez, župan: 1892 (2. sep-297) Širaj, Andrej, duhovnik: 1896 (10. jun-279) Škerbine, Franc, poslanek, sel: 184.3 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Škerbine, Pascal, duhovnik: 1854 (I. jul-206) Škrbine, Janko, nadučitelj, odbornik: 1901 (1. feb-46; 19. apr-158) Škulj, Terezija, učiteljica: 1901 (13. dec-499) Šmarski, novičar: 1845 (26. mar-49; 17. scp-149) Špendal. Josip, župan: 1881 (8. jun-186) Štrubelj, Jakob, župan, svetovalec: 1860 (14. nov-374); 1866 (14. nov-374); 1879 (17. sep-304) Šubelj, Gašper, duhovnik: 1843 (imenik); 1X44 (imenik); 1X45 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Šukljc, Fran, poslanec: 1885 (2. jun-186); 1892 (15. jan-26); 1893 (29. sep-324, 325, 328, 329) Švegel. baron, predsednik konzorcija: 1893 (29. sep-325) T. P-r, novičar: 1871 (8. fcb-45) Taufferer, družina: 1860 (II. jul-223) TaufTcrer, Beno, baron, poslance, svetovalec: 1874 (5. avg.-247); 1880 (14. jul-227); 188J (31. avg-282) Težak, Jožef", posestnik: 1900 (9. mar-90) Toman, Lovro, poslanec: 1868 (2X. okt-356) Tome, Jože, svetovalec: 1892 (2. sep-297) Tominc, Robert, poštar: 1896 (27. nov-481) Tomšič, Andrej, duhovnik: 1844 (imenik); 1845 (imenik) Tomšič, Pavlina, učiteljica: 1901 (13. dcc-499) Tonak. Josip, član konzorcija: 1893 (29. sep-324, 325) Trstenjak, Davorin, duhovnik, novičar: 1855 (10. mar-78) Trubar, Primož, duhovnik, pisatelj: 1X97 (X. okt-402) Turek, Andrej, župan: 1X66 (14. nov-374) Turk, Jožef, duhovnik: I X4.3 (imenik); 1844 (imenik); 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik) Turk, Mihael, cerkovnik: 1899 (21. jul-257) Urbanija, L„ duhovnik: 189.3 (25. avg-290) V. L., novičar: 1861 (.3. jul-221) Vehove, kandidat: 1901 (20. scp-377) Vidmar. F rane, duhovnik: 1845 (imenik) Vindišar. Miha, duhovnik: 1866 (18. jul-236) Virant. Jože, svetovalce: 1892 (2. sep-297) Volk, Josip, župan: 1866 (14. nov-374) VVicderkheren, Anton, graščak (2. apr-56) novičar: 1867 (23. okt-355) Zabukovec. Miha. posestnik: IXXX (9. maj-154) Zaje, Jakob, voznik: 1902 (X. avg-31X) Zaje, Janez, svetovalec: IXXI (8. jun-186) Zajec, Jožef, župan: 1866 (14. nov-374) Zakrajšček, Jane/, duhovnik: 1893 (12. maj-165) Za/ula, Josip, davčni kontrolor: 1901 (28. jun-257) Zupan, Leonhard, duhovnik: 1901 (29. nov-476) Zupan, V. C, predsednik trgovinske zbornice: .1893 (29. sep-324, .325) Zupančič, kmetovalec: 1847 (imenik) Zupančič, Anton, svetovalec: 1881 (8. jun-186) Zupančič, Fran, kandidat: 1901 (6. sep-356; 20. sep-377) Žitnik, Alojzij, posestnik, svetovalec: 1876 (26. jul-243); 1877 (14. mar-87) Žitnik, Ignacij, duhovnik, kandidat: 1895 (22. nov-471); 1901 (20. sep-377) Žnidaršič. Anton, duhovnik: 1896 (10. jun-279) Seznam v Novicah obravnavanih tem v /ve/i z našimi tremi občinami Arheološke najdbe: 1882 (12. apr-119); 1890 (16. apr-127) Brzojav: J875 (29. sep-325); 1893 (9. jun-197; 23. jun-214) Cerkev, duhovniki: 1844 (27. mar-56); 1846 (18. mar-43; 10. jun-doklada 23); 1853 (19. feb-61); 18.54 (II. feb-48); 1859 (16. feb-52, 53); 1867 (23. okt-355); 1870 (30. mar-105. 106); 1875 (22. dec-422) Ceste: 1864 (7. sep-296); 1867 (25. sep-322); 1869 (23. jun-199); .1884 (15. okt-337); J896 (7. feb-57, 58); 1901 (19. apr-158) Davki, dajatve: 1869 (21. apr-135); 1870 (22. jun-198); 1874 (18. mar-89); 1885 (7. jan-7); 1893 (10. nov-376) Domoznanstvo: 1854(1. jul-206); 1.859 (23. feb-61, 62, 63) Družba sv. Cirila in Metoda: J 893 (18. avg-280; 8. dcc-409); 1896 (3. jan-7; 13. nov-461; 27. nov-481) Gasilstvo: 1.894 (24. avg-335); 1901 (I I. okt-407) Gostinstvo: 1872 (2. okt-oglasnik št. 35); 1876 (8. nov-oglasnik) Jezik: J 853 (12. avg-256); .1.855 (10. mar-78); 1859 (9. feb-45); 1860 (4. apr-108, 109); 1862 (9. apr.-1 16); 1867 (12. jun-197; 7. avg-264); 1869 (13. jan-15; 3. feb-40, 41); 1893 (29. sep-328, .329) Kmečko življenje: 1845 (17. scp-149) Kmetijstvo: .1843 (20. dec-97,98,99); .1.845 (2. apr-56; 9. jul-110); 1849 (priloga Slovenski vertnar... 19); .1[850 (14. avg-140); 1852 (13. nov-361); J859 (10. avg-252); 1864 (20. apr-125; 27. apr-134; 4. maj-141); 1865 (25. jan-26); 1870(7. sep-287; 21. sep-304); 1882 (19. apr-127; 26. apr-129); 1887 (13. jul-224); j 891 (24. jun-202) Knjige, časopisi: 1845 (imenik); 1846 (imenik); 1847 (imenik); 1848 (27. dec-oznanilo), 1867(2.3. okt-355); 1872 (9. okt-331, 332); 1897 (8. okt-402) Kriminal: 189.3 (I. sep-297); 1895 (29. mar-127); 1899 (20. jan-27; 26. maj-194; 25. avg-299; 24. nov-401) Kultura: 18.50 (12. jun-20. dokladni list); 1866 (18. jul-236); 1867 (23. okt-355) Narodna straža: 1848 (12. apr-61, 62) Narodni dom: 1885 (28. okt-347) Narodopisje, vraže: 1860 (11. apr-114) Navade: J 844 (21. avg-135) Nesreče, ujme: 184_8 (21. jun-106; 28. jun-112; 12. jul-120); 1851 (23. jul-152); 1854 (24. maj-163); 1157 (II. mar-80); (863 (15. jul-221); 1871 (23. avg-275); 1872 (7. avg-256); 1874 (6. maj-146); 1880(10. nov-365); l_893 (17. feb-63; 30. jun-221; 17. nov-385); 1895 (21. jun-249); 1896(15. maj- 197; 14. avg-330; 4. dcc-491); 1900 (9. mar-90); 1902 (8. avg-318) Občine, podobčine: 1866 (2. maj-142, 143); 1871 (27. sep-priloga Si. 9) Obrt: 1854 (1. jul-206); 1869 (3. mar-oglasnik 5); 1876 (8. mar-oglasnik 10); 1893 (22. dec-425) Organist: 1853 (9. jul-oglasnik 19); 1875 (25. avg-oglasnik; 15. sep-oglasnik); 1877 (K), okt-oglasnik 35) Pesmi: 1844(6. mar-37); 1845 (26. mar-49; 17. sep-149); 184? (25. jul-131) Porotnik: 1876(26. jul-243) Pošta: 1893 (13. okt-345); 1896 (3. jan-8) Pravdanje: 1845 (17. sep-149) Pregovori, i/.reki: 1860 (4. apr-108, 109; 20. jun-195); 1862 (9. apr-116) Premoženje: 1878 (6. mar-oglasnik 8) Revščina: 1860(9. maj-151); 186J (3. jul-221); 1880(18. feb-55) .Slovenija: 1845 (26. mar-49) Slovenska matica: 1872 (9. okt-331, 332) Sokoli: 1894 (8. jun-225) Stranke: 1870(30. mar-105, 106; 22.jun-198); 1875 (22. dec-422); 1880 (1. scp-284) Šolstvo: 1853(19. feb-61); 1860 (11. jul-223): 1867 (23. okt-355); 1870 (30. mar-105. 106; 28. dec- 420); 1871 (28. jun-211; 27. sep-317); 1877 (7. feb-46. 47); 1878 (6. mar-79); J882 (19. apr-127); 189? (5. maj-170) Tabori: 1X69 (21. apr-1.35) Trgovina /.ogljem, lesom, zemljišči, živino: 1X50 (14. avg-25. dokiadni lisi); 1X60 (11. jan-oglasnik 2; 14. mar-oglasnik X); 1871 (8. feb-45); 1877 (12. sep-oglasnik 31); 1889 (4. scp-288); 1899 (23. jun-226) Univerza: 1901 (22. nov-487) Uganke: 1844 (31. jul-124; 7. avg-128; 14. avg-132) Uradi: 1858 (29. dcc-415); 1880(14. jul-227); 1_897 (2. jul-263); 1900(20. apr-149) Vodovod: 1896(14. feb-67) Vojaki: 1854 (1. jul-206); 1859 (3. avg-244; 10. avg-252); 1896 (14. fcb-68); 1893 (17. feb-63; 15. se p 314) Volitve, deželne: 1867 (23. jan-34); 1879 (2. jul-213); 1895 (22. nov-471); 1896 (25. sep-383); 1901 (6. sep-356; 20. scp-377) Volitve, državne: 187.3 (16. apr-120); 1885 (20. maj-161; 2. jun-186) Volitve, občinske: 1850(20. nov-199); 1866 (14. nov-37.3, 374); 1870(28. dec-425); 1871 (27. sep-pril. št. 9); 1874 (5. avg-247); 1875 (20. jan-26. 27); 1877 (14. mar-87); 1878 (29. maj-175); 1879 (17. sep-304); 1881 (8. jun-186; 24. avg-274; 31. avg-282); 1882 (2. mar-71; 22. mar-96) Zakonodaja, predpisi: 1872 (15. maj-159) Zavarovalništvo: 1848 (21. jun-112); 1854(1. jul-206); 1869(19. maj-159) Zemljišča, razdeljevanje: 1850 (20. nov-200); 1852 (21. jul-232); 1853 (7. sep-288) Zgodbe, poučne, šaljive: 1845 (15. jan 11. 12; 17. sep-149); 1849 (25. jul-131); 1860 (18. apr-122; 2l.nov-377) Zgodovina: 1844 (6. mar-37); 1859(5. jan-5.6; 12. jan 14: 2. fcb-37, .38; 16. feb-52.5.3; 23. fcb-61. 62.63; 25. maj-161, 162; 8.jun-l77); 1881 (l9.okt-338) Zve/doznanstvo: 1843 (20. dcc-97. 98. 99) Žandarmerija: 1893 (1. dec-401) Železnica. Dolenjska: 1868 (28. okt-356, 357); 1872 (13. mar-doklada k št. 11); 1881 (16. nov-371); 1891 (29. apr-135; 18. sep-297; 25. dec-416); 1892 (15. jan-26; 25. mar-107; 1. apr-115; 13. maj-161; I. jul-219; 8. jul-229; 22. jul-248; 19. avg-280; 9. scp-305; 23. dec-435); 1893 (17. fcb-6.3; 3. mar-81; 7. apr-125; 19. maj-172, 173; 28. jul-257; 4. avg-265; 15. sep-314; 22. sep-320: 29. sep-324, 325, 328, .329; 17. nov-385); 1894(16. mar-106; 20. apr-155; 25. maj-205; 1. jun.-215; 21. dec-497); 1896(14. avg-330); 1900(9. mar-89); 1902 (12. dcc-503) Povzetek V Novicah (1843-1902) je objavljenih okoli 300 besedilnih enot, ki obravnavajo ali omenjajo okoli 125 krajev iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter 240 oseb, povezanih s temi kraji. Med kraji se največkrat omenjajo Višnja Gora, Grosuplje in Šentvid. Med omenjanimi osebami so najpogosteje duhovniki, župani, kmetovalci, uradniki in učitelji. Osrednjih tematskih polj je pet: politika (občinske volitve), gospodarstvo (razdeljevanje srenjske zemlje, pridelovanje sladkorne pese), promet (Dolenjska železnica, cesta Krka-Grosupljc), kultura (cerkev, šolstvo, jezik), kronika (državni uslužbenci, nesreče, kriminal). Literatura Ahlin, Ciril, Baroni Tauffercrji - gospodje grosupeljskih in višenjskih kmetov, v: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrcpolje, 19, 1996, s. 9-16. Adamič, France, Zaslužni in znameniti občani, v: Zbornik občine Grosuplje, 18, 1994, s. 243-249. -Mala kronika občine Grosuplje, v: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 19, 1996, s. 17-27. -Mala kronika občine Grosuplje II, v: Zbornik občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 20, 1998, s. 15-28. Budkovič, Cveto, Janez Skerbinc - učitelj in skladatelj, v: Zbornik občine Grosuplje, 7, 1975, s. 209-230. Granda, Stane, Višnja Gora in Stična v revolucionarnem letu 1848/49, v: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 20, 1998, s. 9-14. Lokar, Janko, Bleivveis in Novičarji v borbi za slovenski jezik in domače slovstvo, v: Zbornik Malice slovenske II (Bleiweisov zbornik), 1909, s. 1-140. Melik, Vasilij, Dežclnozborske volitve 1861-1895 na današnjem grosupeljskem ozemlju, v: Zbornik občine Grosuplje, 5, 1973, 225-243. -Nekdanje občine v občini Grosuplje, v: Zbornik občine Grosuplje, 7, 1975, s.273-280. Mikuž, Stane, Konrad Črnologar, v: Zbornik občine Grosuplje, 9, 1977,1. 229. Mohorič, Ivan, Boj za Dolenjske železnice, v: Zbornik občine Grosuplje, 10, 1978, s. 295-304. Zaje, Mihaela, Nazaj k starim višenjskim poštarjem, v: Zbornik občine Grosuplje, 17, 1992, s. 51- 57. DOBREPOLJC] IN DOBREPOLJE V UMETNIŠKI BESEDI KARLA MAUSERJA Ema Scvšek* Predvsem po zaslugi prof. Franceta Pihcrnika sc danes lahko seznanjamo z literarnim ustvarjanjem številnih dolga desetletja zamolčanih avtorjev. Domovina se jih je odrekla ne zaradi skromne literarne vrednosti njihovih besedil, le ustvarjalec je imela za nevredne sinove. Tako Karla Mauserja, pripovednika in pesnika, ki ga na tem mestu obravnavamo zato, ker je del njegovega življenja in ustvarjanja lesno povezan z dobrepoljsko dolino in Dobrcpoljci. Rodil se je v Zagoricah, zdaj del Bleda, tik pred koncem 1. sv. vojne, 11. avgusta 191 S. leta. Gimnazijojc obiskoval v Kranju, ker pa mu je zadnje leto spodletelo pri matematiki, je razred ponavljal v Ljubljani. Jeseni 1939 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. V njem je aprila 1941 dočakal okupacijo, zaradi katere ni več mogel na počitnice domov na Gorenjsko, zato so ga tovariši bogoslovci vabili na svoje domove na Dolenjsko. Dobrepoljski kmetje so tedaj, verjetno na pobudo župnika Antona Mrkuna. sprejeli na počitnice nekaj bogoslovcev z Gorenjske in Štajerske. Karel je bil gost pri Štupnikovih v Zdcnski vasi, katerim je z največjim veseljem pomagal pri kmečkem delu. Tako je bil jeseni 194.3 v Dobrcpolju, prav koje prišlo do zloma Italije (8. septembra). Vaški stražarji so sc zbirali na zbornem mestu v gradu Turjak. Mauser jc šel z njimi. Preživel je obleganje, izdajo in vdajo. Bil jc bolničar pri ranjencih, ki so bili pred turjaškim gradom pomorjeni. Mauserja so odpeljali v koloni ujetnikov v Kočevje, od koder so poleni bogoslovcc preselili v stiski samostan. Tu so bili nekakšni konfiniranci. Po umiku partizanov v gozdove sc je vrnil v Ljubljano in nadaljeval s študijem bogoslovja. Toda 1 I. januarja 1944 je izstopil. V Ljubljani je dobil službo pri uredništvu Slovcnčcve knjižnice. Drugo jutro po zasedanju Narodnega odbora za Slovenijo, (3. maja 1945), jc bil v Jugoslovanski tiskarni, kjer so Nemci zajeli vse, ki so bili lam, in jih imeli za lake. Ko so bili izpuščeni, sla sc Mauser in žena odločila, da odideta k ženinim staršem na Primskovo. Toda 20. decembra so Mauserja z družino brez. navedbe vzroka aretirali in izgnali čez mejo. Karel se nikoli več ni vrnil. Najprej jc živel v Avstriji, nato pa sije ustvaril dom v Clcvclandu v ZDA. kjerje 21. januarja 1977 po operaciji srca tudi umrl, star komaj 59 let. (I) O njegovem srečanju z Dobrcpoljcm in Dobrcpoljci le na kratko, saj jc prof. Pibcrnik z biografijo Karel Mauser opravil izjemno delo. Ni bil eden tistih velikih mož, ki jih jc dala dobrepoljska dolina, a jc vreden spomina dobrepoljskega človeka, saj je košček svojega srca pustil pri Dobrcpoljcih, z obsežno trilogijo Ljudje pod bičem pa je naši dolini postavil trajen spomenik. Med počitnicami 1941 je prvič prišel v Dobrepoljc. Janez Lavrih, doma iz Šentvida pri Stični, takratni dobrepoljski kaplan, se takole spominja tistih usodnih dni: "Slovenija okupirana. Italijani. Nemci. Vesti iz. Gorenjske in Štajerske vedno slabše. Beguncev vedno več. Kar na hitro smo ukrenili, da mora tudi Dobrepoljc nekaj naredili. Šel sem od hiše do hiše in ljudje so z. velikim veseljem obljubili vso pomoč. Rafka Fabianija sem takoj sprejel v kaplanijo. Drugega duhovnika, Francka Pekonjo, pa sem dal neki učiteljski družini. Tam je jedci in stanoval. Ostalo so bili bogoslovci, vseh imen sc ne spominjam, teh se pa: Jože Galc. Karel Gečovnik. Jože Ogrin, Tone Polda, Peter Golob in Karel Mauser. Ti so sc nastanili pri kmetih. Korclna (tako smo ga vsi imenovali) so sprejeli Štupnikovi iz Zdcnskc vasi, že tako številna družina ga jc vzela kar za svojega. Korclna, kakor tudi drugih bogoslovcev, prej sploh nisem poznal. Za njihove talente in odlike nisem vedel. Redno smo sc shajali, imeli delno duhovne, delno politične pogovore. Vsako jutro so * Osnovna šola Dobrepoljc, prof. si. jezika. prišli k maši, nato so odšli na delo. Pozoren sem bil na prijateljsko razmerje Korelna z Ivico, sestro Rafka Fabianija, zelo nežno, melanholično dušo. Solzne oči somi dale mislili, da stvar poslaja resna, a nisem hotel Rafku nič omeniti. Vojna vihra in Turjak so stvari spremenile in pozneje seje seznanil z. Mirni Habjan, svojo bodočo ženo. S Tonetom Poldo, tudi pisateljem, je navezal tesne prijateljske stike, prav tako tudi s Francetom Rckarjem, študentom metalurgije iz Zdenske vasi. To je bilo res iskreno prijateljstvo do zadnjega, ko je bil France na Turjaku prestreljen v zadnjem jurišu. V kočevskem gradu sva bila s Korelnom skupaj zaprta. Guincsov rekord v ubijanju uši —102 na minuto. Od tam v Stično, Ljubljano in Koroško. Tod se najini poti nista več srečali. Seveda pa sem bral, kar je izšlo pri Mohorjevi. Zelo pa sva se zbližala v Ameriki. In tuje Karel najbolj trpel — prepir med antikomunističnimi borci. Razcepili so se. Vsak tabor je imel svojo revijo: Vestnik in Tabor. Spor je hotel pomiriti, a ni uspel. Mož do kraja pobit. Vsi srčni infarkti so bili posledica te gonje proti njemu. Karel je umrl kot žrtev ljubezni do domovine in literature — ne samo figurativno. ... Spominjam se ga kot odličnega fanta, bolj vase zaprtega, a med nami je bil vedno družaben. Zelo lepo smo se imeli, le demoklejev meč je visel nad nami." (2) Povzetek dogodkov v pismu Tončke Grm iz Zagorice se ujema z Lavrihovimi spomini: "Spomladi leta 1941 so okupatorji zasedli Slovenijo. Severni del z Gorenjsko in Štajersko so zasedli Nemci, južni del pod Savo, takoimenovano Ljubljansko pokrajino s sedežem v Ljubljani pa so imeli Italijani. Meja med obema državama je bila stroga in popolnoma neprehodna. Zato so morali štajerski in gorenjski študentje, ki so tedaj študirali v Ljubljani, ostati čez počitnice kar v internatu ali na stanovanju in štiri leta niso smeli domov. Pomagali so si tako, da so odšli na kmete na Dolenjsko, Razstava n Maitscijti 1994. veliko se jih je zateklo v Zdcnsko vas. Čeprav so kmetje že sami imeli Številne družine, so jih radi sprejeli medse. Tam so se poleti razgibali na svežem zraku, pomagali pri kmečkem delu in okrepili s kmečko domačo hrano. V Ljubljani se je tedaj že začenjala lakota, vse je bilo na karte, in to tako pičlo, da je vsa Ljubljana stradala. Na kmetih pa le nekaj dobiš za pod zob, če ne drugače, pobereš kakšno jabolko, spuliš kakšno repo na njivi, v gozdu dobiš kak sadež, medtem kov mestu ne moreš ugrizniti v tisti trdi zid. Te študente bogoslovce sem videla samo v nedeljo pri maši, ko so se v temnih oblekah, z belimi kolarji in sklenjenimi rokami vračali od obhajilne mize. Nekoč sem jih videla med tednom v cerkvi, ko so v delovni obleki dvigovali trame in pomagali pri gradnji novega lesenega kora, ki še danes stoji. Še najbolj se mije v spomin vtisnil Peter Golob, kije hodil na počitnice k Erčuljevim, po domače Krčclovim, v Zdcnsko vas in tam tudi slavil novo mašo. ...Gospod Peter Golob je ostal pri nas kot dušni pastir, saj so bile vse meje zaprte. Še sedaj ga vidim, ko seje vračal nekega nedeljskega popoldneva ves vesel iz naše vasi. Iz žepa je nekaj metal kakor Prešeren, zadaj za njim pa seje podila gruča kričavih otrok in nekaj pobirala. To niso bile fige, ampak svete podobice, ki so jih otroci včasih tako radi zbirali in preštevali. "Je tako dolga ta koza, "je smeje pripomnil, pa ga nisem takoj razumela. Koza je naša cela vas, ker ima na koncu ulico, ki zavija na desno in se imenuje Kozji rep. Po vojni je bil precej časa zaprt. Nazadnje je bil župnik v Dobu na Gorenjskem. Pri pastirskem delu mu jc pomagal dragoceni dar humorja. Umrl jc nenadoma, še mlad, star nekaj nad petdeset let. Pri Martinkovih v Zdcnski vasi so imeli vsako leto na počitnicah Toneta Poldo, zelo lepega mladega gospoda. Pri novi maši mu je govoril naš tedanji kaplan g. Lavrih in mu preroško napovedoval, kaj vse bo moral prestati v svojem duhovništvu. Spominjam se, kako se je g. Polda zgražal nad partizanskimi likvidacijami: "Človeško življenje jc dragoceno, na smrt ga sme obsoditi samo najvišja državna oblast, ne pa ti gverilci iz gozda." Kulturna prireditev V spomin Karlu Mauserju. 1994. Ob koncu vojne je dal sko/. teharsko kalvarijo, pobegnil i/.pod žice, a na begu so ga ustrelili." (3) Ob 80-letnici njegovega rojstva I. 1996je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla zbirka njegovih črtic in novel z naslovom Moja Krnica. (Krnica je njegova rojstna vas.) Neutrudni profesor France Pibcrnik je izbral podobna besedila in dokumentarne fotografije ter napisal obsežno spremno študijo. Fina od fotografij - skupna slika svatov z nove maše pred Martinčcvim kozolcem v Zdenski vasi - je objavljena po zaslugi vaščana Saša Siviča, takrat učenca 7. razreda, ki jo je poiskal pri svojih domačih, po domače pri Štupnikovih. Ivica Fabiani Škrabec pa mi v zvezi z Mauserjem piše: "...Kako sva sc spoznala in kako je bilo do počitnic v Dobrepolju, piše g. Pibcrnik v knjigi: Karel Mauscr... Ko sem v avgustu 1943. leta prišla v Dobrcpolje, sva se s Karlom poznala že skoraj eno leto. Bila sva dobra prijatelja. Vse je vedel o meni, lahko sem sc mu zaupala. Čutila pa sem, da je bil njegov odnos do mene več kot prijateljski, čeprav o tem ni bilo besed. Večkrat mi je prinesel tudi kako pesem, da sem jo prebrala. V Dobrepolju je bilo lepo. Vsako jutro so po maši prihajali v kaplanijo bogoslovci, med njimi tudi Karel. Bili so veseli fantje, njihov smeh je polnil kaplanijo. Zadrževali so sc predvsem pri g. Lavrihu. Podobica ob novi maši Petra Goloba, 1943 Podobica ob novi maši Toneta Polde, 1943 Karel se je vedno oglasil ludi pri nama. Kadar sva bila sama, je pogovor nanesel ludi na pisanje. Piše največkrat /večer in najraje pesmi, l/rtil se je tudi proze, vendar za prozo rabi več časa, ki pa ga nima." (4) Prof. Pibcrnik mi jc prijazno poslal pismo Anice Bartol Šlupnikove iz Zdenskc vasi, v katerem so njeni izčrpni spomini na Karla Mauscrja. Čeprav so pomembnejši odlomki že objavljeni, ga skoraj v celoli objavljam, saj so dogodki pomembni za Dobrepolje. "Karel Mauscr je k nam prihajal vsake počilnice, ludi na božične in velikonočne, in sicer 1. 1941, 1942 in 1943. dokler ni odšel na Turjak in tam deloval kol bolničar v pomoč ranjenim. Naša družina gaje medse sprejela kol novega člana. Bilo nas je sedem članov, in sicer ata in mama. sestra Marija (roj. 1922), brat Jože (roj. 1925), Anica (roj. 1929). Rezka (roj. 1931) in teta Josipina, kije imela majhno špecerijsko trgovino. Doma smo imeli kmetijo, veliko IS ha. G. Karel je hodil vsako jutro k maši na Videm (ob 6. uri). Do približno osmih ali malo kasneje seje že vrnil domov, potem pa se nam je pridružil pri delu. Bil jc zelo delaven. Jaz nisem nikoli opazila, da bi sc čutil previsokega za kakšno delo. Rad jc bil skupaj pri delu z mojim očetom, kjer sta se lahko veliko pogovarjala, zlasti o politiki. Zelo je cenil mojega očeta in ga vedno klical "ata". Sobo sta si delila z mojim bratom Jožclom, vendar je imel brat ležišče oddeljeno s špansko steno, ker je g. Karel zvečer ponavadi pisal, in da brata ne bi motila luč pri spanju, jc bilo urejeno tako. Ze takrat jc veliko pisal, tako npr. pesmi in prozo, veliko je bilo začetega in nato opuščenega pisanja. Pesmi so bile tudi rahlo ljubezenske in posvečene naravi in dogajanju okrog njega. Tako pravi sestra, ki jc ponavadi pospravljala njegovo sobo. Pisal je tudi čez dan, če ni bilo dela in jc verjetno v njem dozorela kakšna misel. Sestra mi je rekla, daje bil g. Karel za določen krog ljudi zelo zanimiv in tudi šegav sogovornik, znal seje pošaliti, radi so se zbirali okrog njega. Meni seje zdel resen, zamišljen. Nikoli se ni z nami mlajšimi pošalil, kot npr. g. Tone ali g. France, ki je bil zelo dobra duša, ali g. Peter ali g. Jože. G. Mauser je tudi kadil, čeprav ne prehudo. Sestra pravi, da jc imel vedno v sobi cigarete na mizi, pa tudi ob mojem očetu je kdaj kakšno pokadil. Sestra mi jc tudi povedala, da jc našo družino zajel v neki črtici, ne ve pa, kje jc bilo objavljeno. Seveda so bila imena spremenjena. Zunanjost, slika gospoda Karla, kije na ovitku knjige Ljudje pod bičem, je iz leta 1943 in takega sc tudi spominjam. Bil jc srednje postave, rahlo sc je držal upognjeno, ker je imel desno nogo v kolenu rahlo navznoter obrnjeno in to seje pri hoji tudi poznalo. Ne vem pa. če gaje koleno bolelo ali ga kaj oviralo pri daljši hoji. Jaz sem imela pred njim strahospoštovanjc. Vedno sem ga ogovarjala z gospod in vi, in še to bolj poredko. Z drugimi bogoslovci sem se večkrat pogovarjala oz. smo se šalili za dobro voljo. Takrat sem hodila v meščansko šolo in sem bila doma le ob počitnicah. Odhod na Turjak se jc dogodil v nekaj urah. med prvimi so odšli fantje, ki so bili pri vaški straži. France Kadunc - Rekarjev jc bil že od I. 1942 poveljnik vaške straže na Žvirčah. Na Turjak so odšli tudi bogoslovci. Natančneje jc o tem pisal g. Karel v knjigi Turjak - slovenski Alcazar. Mauserjev prijatelj, ki ga opisuje v knjigi, jc bil France Kadunc - Rekarjev. Njegovo dekle pa je bila Pepca Ajželj iz. Žvirč, ki mu jc ostala zvesta tudi preko groba; vsaj dolga leta jc bilo tako. da gaje obiskovala na Vidmu, kjer jc pokopan. Mi smo mislili, da se je g. Karel ludi umaknil na Koroško, toda ne; dobili smo sporočilo, da živi v Kranju in naš ata sc jc odpravil tja na obisk, bilo je to v jeseni 1945. Takrat seje še bolj potrdila resnica, kako je bilo z domobranci, o katerih smo vedeli, da so bili vrnjeni in da so jih z vlakom vozili v Kočevje. Nekateri so govorili, da na prisilno delo, drugi pa, da so jih pobili. Še vedno je tlelo upanje. Ata jc nesel veliko stvari, za katere smo vedeli, da jih bosta potrebovala on in njegova družinica. Imel jc enega otroka, mislim da hčer Rotijo, če ne že dva. Moj oče je Karlovo odločitev sprejel z velikim razumevanjem. Nikoli nisem čula iz njegovih ust besede, zakaj je izstopil iz bogoslovja in da ni prav naredil, pa je bil globoko veren človek. Tako smo ravnali tudi drugi člani družine, če jc kdaj prišlo do takega pogovora. Bolje tako, kot biti slab duhovnik. Vedeli smo, da je odšel iz domovine, ne pa tudi, kako: ali prisilno ali prostovoljno. Oglasil seje šele I. 1952 iz ZDA iz Clevelanda, koje sporočil atu, da živi tam z družino, da ima štiri otroke in da dela v tovarni svedrov. Pozneje je sestri Mariji poslal nekaj rabljenih oblačil za njeno hčerko, za mene par svilenih nogavic in prejico za vezenje. Nekajkrat smo si voščili za praznike, potem pa je vse skupaj utihnilo, mislim da zato, ker so mogoče kontrolirali pošto in seje tako prekinilo medsebojno dopisovanje. V veliki skrbi za družino pa se take stvari tudi rade pozabijo. Turjak je zagotovo napisal Karel Mauser, v njem opisuje zadnje srečanje s Francetom Kaduncem - Rekarjevim, njegovo naročilo za mamo in za staro mater. Francetova mama je takrat živela v Kninu, kjer je bil njen mož Vicko Ljubic' sreski načelnik. Za smrt edinega sina je izvedela šele ob koncu vojne, ko sta prišla z možem na obisk v Zdensko vas. Takrat se je srečala tudi s sinovim dekletom Pepeo Ajž.elj in še dolgo sta si dopisovali. Pcpcajojc tudi obiskovala v Starem gradu na Hvaru, kamor sta se z možem preselila. Možje bil namreč tam doma, in sicer iz bogate in imenitne družine Ljubičev. Francetov oče je umrl, koje bilo Francetu 6 let. Mama Ivanka jc imela službo v Ljubljani, zato je sin France obiskoval osnovno šolo in gimnazijo tudi v Ljubljani (stanoval je v Marijanišču). Bil je tudi vsestranski športnik. Med počitnicami je vedno prišel tudi k starim staršem v Zdensko vas. Sestra je rekla, da ga je zelo veselil vojaški poklic, vendar se je pozneje odločil za metalurgijo. G. Karel je zelo ljubil svojo mamo, očeta je le malokrat omenjal, mogoče je bil bolj strog, saj je bil orožnik. Menda je imel le enega brata (starejšega), pa ne vem, ali je bil takrat že v službi. Moram omeniti tudi, da je imel g. Karel zelo lep rokopis. V knjigi o Turjaku omenja študenta Radovana, ki naj bi ga zadela krogla, ko seje sklanjal skozi okno. Mi smo vseskozi mislili, daje bil to Lado Jerič - Primčev, študent izZdenskc vasi, ki pa ni padel na Turjaku, pač pa v jeseni I. 1944 na Plani nad Zdensko vasjo, ko so patruljo napadli partizani, jc nepravilno napolnil minomet inje njega samega zadelo. Karel mu je napisal pesem, ki je bila objavljena v Slovencu in se je začela takole: Na Plani si omahnil v smrt... (5) Iz bogatega ustvarjalnega opusa Karla Mauserja izpostavljam dve besedili, ki sta pomembni za Dobrepolje in Dobrepoljce. Roman Večna vez (Cleveland, 1955) razkriva življenjsko zgodbo begunca iz Dobrcpolja, ki se je naselil v Clevelandu in se zaposlil kot težak v tovarni. "Koje Matt Kovach prišel v Cleveland, se je ravno spočenjala pomlad. Po cestah, ki jih jc spiral dež, se je v mlake zdaj pa zdaj ujelo sonce, poblisnilo, se spet skrilo, prepustilo ceste spet dežju in južnemu vetru in čakalo, daje znova posijalo. Prvo, kar jc Matt opazil, je bilo nizko drevo pred lepo hišo. Napenjalo jc popje in Malt jc nekega dne ostrmel. Med solznimi listi, ki so sc smolnato svetili, je gnezdil lep rožast cvet. Vedel je Matt: to jc magnolija. Ima velike cvetove, lepe, da bi jih človek kar gledal, toda prva huda burja bo raznesla to lepoto in drevo bo brž oskubljeno. Po hudem dežju bodo tla nastlana s tem rožnatim cvetjem. Vendar jc bil Matt vesel. Pomlad prihaja. Zdaj bo počasi rinila v vse drevje, platane in vso drugo drevje, ki ga Matt komaj pozna. Najprvo se bo napelo popje, potlej se bodo prisukali listi in prišlo bo jutro, ko bo drevje zeleno, med vejami pa ptičje petje. Tako kakor doma. Sicer Matt ve, da ni vse tako kakor doma. Eklet, koje na Kompolje posijalo sonce, je vse cvetelo - kakor za stavo. Tisto drevje za bajto seje vsak dan sproti belilo in ko so prišle čebele in šumele po cvetju, je bilo muzike, da bi se človek kar zavrtel. Pa ne samo v Kompoljah. Do Hinj na eno stran pa tja do Kočevja na drugo stran - samo cvetje. Še po gorovju. Jc zagnal trn in cvet. Kar vlekel si v nos, kako vse po strdi diši. Na pomlad takole Matta zagrabi. Domača bajta se prisuče, okna mežikajo, tista klop pred hišo se razpotegne, mehka trava tja do poda, za podom hruške, jabolka, za zadnjimi hruškami pa frmentin. Večni frmentin. Malt ve, da ga je ta frmentin pognal po svelu. Ga je okopaval, plcl, sil ga je bil, ko je bil še v zemlji in potlej je bil vsak dan na mizi. Prav tiho se je rodila misel na Ameriko. Na stran jo je porinil, kakor da nič ne pomeni, toda v srcu je prav ta misel najgloblje živela, najbolj pekla, najbolj žgala. - Je bral pisma Bokalovcga s Ceste. "Garaš kol neumen, ampak tolarje pa le tolar. Dobiš zanj, da komaj neseš." Bokalov je bil tudi z bajte. Sam Ihnentin je jedci, za praznik pogačo pa kislega mošta seje lahko napil po mili volji. Zdaj bojda hodi po Clcvclandu kakor baron. Tedaj so bile noči za Malta hude kakor trnje. Vleklo ga je v Ameriko, pa je bil na dnu srca le privezan na frmentin, na liste steze med deteljišči, na vse, kar je bilo tako ljubko razpoloženo po dolini. Do Dobrepolj sama ravnina, do Vodic pa prijetno navkreber. Tja je hodil na češnje. Nazadnje ga je le izvabilo. Na dnu srca pa je ležalo nekaj, podobno prisegi. - Tu ne ostanem. Tri leta, morda štiri bom garal, preštejem (olarje, potlej domov. Vržem tiste tolarje pred očeta, vzdignemo bajto, prikupimo konja, še kakšno njivo, potlej v Vodice po Barbaro, v Dobrcpoljc po ga mladih fantov je bil prikazan. V programu je bil že lovski pregon divjadi in preganjanje krivolovcev. V novejšem času pa so pogosto prikazani aktualni dogodki prejšnjega leta, tudi politični. V spominu so mi ostali večji projekti, kot so izstrelitev rakete, pristanek marsovcev na luži in podobno. Večkrat je bil postavljen tabor Ciganov ali celo Indijancev. Domišljija fantov je bila neizmerna v vseh teh letih in zvrstilo seje že mnogo dogodkov. Mačkarc po pravilih nikoli niso govorile, zato je bilo potrebno program dobro pripraviti, da so gledalci razumeli vsebino. Pogosto so bile to že male igralske stvaritve, pač odvisno od iznajdljivosti nastopajočih. Zahtevnejše vsebine je bilo že kar težko predstaviti brez govora, zato se je pojavil v novejšem času povezovalec, ki ni bil našemljen z masko in je z megafonom ali preko ozvočenja v določenih trenutkih komentiral ali dopolnjeval vsebino odvijajočega se programa. Pri popoldanskem programu seje vedno zbralo veliko gledalcev, tako domačih kot tudi iz sosednjih krajev. Že veliko prej so prišli, da so dobili najboljša mesta, s katerih se je vse videlo. Fantje so se običajno za ta program kar potrudili, saj so bili nekako dolžni, ker so zjutraj pobirali denar. Večerni program Najlepši program, kot pravijo domačini, pa je večerni. Fantje se hočejo za prejele darove zahvaliti vaščanom s tem, da zaplešejo zvečer obredni ples. Za ta dogmlek se fantje šc posebno skrbno napravijo in uredijo. Ko se zmrači, se že sliši prešeren glas harmonike. Pred vsako hišo harmonikar zaigra pustni marš. ki je znanilec, da mačkare že prihajajo. Prvi vstopi v hišo policaj z veliko sabljo, ki jo potegne iz nožnice in se postavi ob podboju vrat. Za njim pride harmonikar in se postavi v kot. Sledita mu dva ta lepa para v isti opravi, kot smo jih že videli popoldan na sredi vasi. Postavijo se proti domačim, se poklonijo in po harmonikarjevih taktih zaplešejo polko. Za drugi del si izberejo za valček domače. Ti, posebno če so še mladi, se radi priključijo plesu. Seveda pleše moški z. žensko in obratno. Pri tem ne smemo pozabiti, da sc napravljajo samo fantje. Za večerni ples se napravijo zato samo fantje, ki znajo dobro plesati. Po zaključku se ponovno poklonijo domačim, hišni gospodar pa sc v imenu družine zahvali za obisk, saj je to posebna čast. V hiše, ki so bile zjutraj zaprte, mačkare ne vstopijo. Z majhno zamudo vstopita tudi ta stara dva, ki sta v isti opravi in pobirata krofe in pohanje. Dajeta vtis, da sta že malo utrujena ali celo opita, kar včasih tudi dejansko sta. Zunaj jima sledijo otroci, ki jih ta stari še vedno podi, dva najstarejša pa smeta nositi krofe, ki so se med tem že nabrali. Ko obidejo celo vas, se zberejo v vaški gostilni. V njej so zbrani že vsi fantje in dekleta, ki so jih mlajši fantje pripeljali na večerno pustno zabavo. Ko večerne mačkare pridejo v gostilno, zaplešejo zaključni ples, kot so to počeli po vasi. Potem se vpričo vseh slečejo in pokažejo, da se ve, kateri so bili napravljeni. Za večerni nastop je posebna čast napraviti sc in napravijo se lahko najbolj zaslužni fantje. S tem je uradni del pustovanja končan. Prične se zabava s plesom za vse vaščanc. Seveda so fantje in dekleta v glavnem prostoru, poročeni pa so v pomožnem in se praviloma ne smejo mešali z onimi. Strogo pa je prepovedan vstop obiskovalcem iz. drugih krajev, saj je zabava samo za povabljene. Proti enajsti uri zvečer se zbere nekaj starejših fantov in pričnejo sc pripravljati za krst mladih fantov, ki bodo uradno sprejeti v fantovsko družbo. Pripravijo si primerna vprašanja in drugo opremo za krščcvanje. Na sredo gostilne postavijo mizo in komisija zavzame prostor za mizo. Nasproti so povabljeni fantje- kandidati. Vsak si lahko izbere botra; to je izkušenega fanta, ki mu bo pomagal pri preizkusu znanja iz, fantovskih zadev. Če fant ali njegov boter zadovoljivo odgovorita na postavljena vprašanja, fanta predsednik krsti z vinom in s tem sprejme v fantovsko družbo. Od tedaj se mora podrejati vsem pravilom, 0 katerih je poučen. Posebno pridejo ta pravila do izraza ravno v pustnem času. Sledi še solo ples za fanla in obred je končan. Zabava sledi do zgodnjih jutranjih ur. V preteklih časih je bila ob polnoči zabava končana. Najbolj razgretim ni šlo v račun, da je pustovanja konec. Vmes je posegel mož, ki je imel v vasi tudi primerno veljavo. Vstal je izza mize, zmolil oče naš in s tem seje začel štiridesetdnevni post na pepelnično sredo. Na ta danje tudi strogi post, ki se gaje včasih še dosledno spoštovalo. Večina ljudi seje razšla na svoje domove. Najbolj vztrajni so se nekoliko potuhnili in potiho nadaljevali z veseljačenjem vse do jutranjih ur. Malo so zadremali kar za mizo, kmalu pa je prišlo na vrsto novo opravilo. Pcpelnična sreda Fantje, ki so bili še pri močeh, so v staro obleko s slamo nallačili kurenta. Na glavo so mu dali staro masko in klobuk. Pred gostilno so kurenta dali na pare, prižgali sveče in nastavili kropilnike. Poleg so postavili vaškega revčka, ki je bil za primerne količine rujnega vinca pripravljen vseskozi jokati kot najbližji sorodnik. Počasi so začeli prihajati vaščani kurenta kropit, nekateri so navidezno tudi zajokali, fantje, ki so gledali skozi okno, pa so se primerno zabavali. Vsak je na ta račun zvrnil tudi kozarček. Ko so fantje prišli k sebi, so se začeli že pripravljati na naslednji obred, vlačenje ploha. Vsako dekle, ki je bilo že malo prezrelo za možitev ali je bilo do fantov posebno ošabno ali je kak fant imel skrile zamere do nje ali če se je zaroka tik pred zdajci razdrla, je obvezno dobila ploh pred vrata. Za vsako dekle je bila to velika sramota. Fantje so si nadeli samo maske ali kakšna ogrinjala in se razvrstili za plohom. Dva sta se vpregla v kravje jarmičke in na dolgi vrvi vlekla za seboj ploh. Fantje za njima so jokali in običajno vzklikali: " Naša se ni možila". Nekaj časa so se zadržali pred hišo, potem pa so odšli naprej. Običajno pri tej hiši drugo leto ni bilo odprlo. Zgodaj popoldne se je v goslilni zbralo že precej bližnjih kurenlovih sorodnikov. Vseskozi so primemo žalovali in pridno zalivali suha grla. Fantje so pripravili nosila in počasi v sprevodu nesli kurenta na sredo vasi, kjer se je pripravljal pogreb. Spremstvo je izdatno jokalo, če ne že kar tulilo. Govornik je prebral poslovilni govor, v katerem je bila opisana vsa težavna življenjska pot pokojnika pa tudi vzrok smrti, ki ji je običajno botroval alkohol. Tudi poduk fantom je bil podan, naj ne bi sledili svojemu vzorniku. Zaradi možnosti širitve okužbe je bilo sklenjeno, daje najboljše, da ga kar upepelijo. Tako je bilo tudi storjeno. Bližnji sorodniki so bili povabljeni na pogrebščino v gostilno, vendar so se odzvali le najvztrajnejši. Malo so se še pogovorili, kako so kaj uspele letošnje pustne norčije, ugotovili, da je pa prehitro minilo in sklenili, da bo drugo leto še boljše. Počasi so se po dveh dneh utrujeni razšli na svoje domove. In tako se v Ponikvah pust ponavlja iz leta v leto, iz generacije v generacijo, vse do današnjih dni. Nekateri se čudijo, da je temu tako, da ni vse skupaj kot po drugih krajih, šlo že v pozabo. Mi pa pravimo: drugo leto se spet vidimo. Brez tega starega običaja nam bi kar nekaj manjkalo. Glavni dedič iz lega testamenta Jož Roječ (umrli. 1962). Zadaj znamenita Grajzarjeva kašča. Vse moje premožaja Jožet stem pogojem de mora ven dat 1 Tone jc papomnama odrajtan 2 Franci omožena Marinčič 400 gl. ncnmu moži 100 gl. 3 Lojzet 600 gl. 4 Francelj ima 1000 gl. in v Hiši Kvartcr do smerti in iz materje na hribu iva in vert okoli hiše vzame en Kosem pokončni in 2 žcsclna in tudi Ziher per Jcžct sadje tlači in preše in Kcvder ozdlaj 5 Rozi dobi 1000 gl. in per Franceljni kvarter v hiši če se pa omoži ji mora dati pa še 100 gl Če pa Mati umerje ostane Matcrna polovnica verta in jiva Rozi - vzame Ziher 2 kosma en pokončni eden zlajdelc in ena skrije in 2 žeseljna in če se omoži ji mora naredit en Ijep fest spampet Jože Mati jima tam v Štibclc kvarter in ga mora Jože porihtal - 1500 gl. Mora dat mater v sak lejt - K) m vsenice ajde 5m. tf:stamf:nt iz lf:ta 1905 Jezikovna podoba Mihael Prijatelj Tipičnih kmečkih testamentov kot je ta, o katerem in v zvezi s katerim mislim nekaj napisati, je bilo nekoč dosti inje po kakšnih skrinjah ali muzejskih policah najbrž še kakšen, vendar sem sc odločil za tega, • ker je bil njegov avtor veliki kmet iz moje domače vasi, • ker je testament v precejšnji meri pisan v šentpavelskem govoru • in še iz enega razloga, ki pa ga bom navedel na koncu prispevka. Testament je namreč leta 1905 narekoval Anton Roječ, po domače Grajžar iz Šcntpavla na Dolenjskem, zapisal pa ga je Franc Balant, po domače Ihanček, iz sosednjega Zaboršta, ki je bil v tistem času župan občine Bukovica, v kalero sta spadala tako Zaboršt kot Šentpavel. Besedilo rokopisa jc naslednje: ■afy** t " IL/ {M/ ..fin tp&b tU*,'"1 "''^ dnarje mora dat Sorsce 4 m. Tursce 4 m. Prosa 5 m. i: Ječmena 4 m. cnga prešiče per dvejh/2 - centa masla 10 kil [ Soli 25 kil I liter mlcjka !. 4 voze dru in perpalet kiselna v kad per Jožet in 4 istrajhe vina vsak lejt - tudi 2 - dva soda (nečitljivo) eden en iz tajh mora dati vsak lejt ene Cipale - in \ zdaj je matcrna ena sredje krava v Štal de je Žiher proda kcvder ima mati zraven stebelca - dokler Jože živi mora vsak lejt dati za dvej svet maši Moj dolg mora izplačet Jože h Martinet 400 gl. v sparkasa st Vid 200 gl. vozni pot in steze do hiše mora take pustit kakor se zdaj Rabijo enolcjtc morajo pustit brez obrejsti pri st Pavlu 1. oktobra 1905 (nečitljivo) Franz Balant ./»> .^„.i/uMfo}}, 3 jft< mim •$■<•".. Y*»4+ili ft Aif 4'JU6* mM JUMK 'JIM. /in /t" 1tt&*^a jtyi.: w / a^-V' "l»V* U/t,J.*uAj -J<*/(***A qjj* 3 '.J©: . «3? •3 Grajžar je še isto leto (7. oktobra) umrl, zato je verjetno, da sta z Ihančkom testament sestavljala že na smrtni postelji. Iz napisanega se vidi, daje vse premoženje v naravi pustil sinu Jožetu, novemu gospodarju, svoji ženi in drugim otrokom pa le najbolj nujno, t. j. štibelc in "hišo na hribu", ostalo pa je moral Jože izplačati v denarju in mater do njene smrrti oskrbovati z živežem in Z vsem potrebnim. (O, ko bi si načrtovalci poosamosvojitvene denacionalizacije in privatizacije ogledali ta testament in se ravnali po njem, ne pa da so šli spraševat Amerikance! Ne samo da bi prihranili mnogo denarja, ki so ga dali Sachsu in drugim svetovalcem, ampak tudi bistveno manj brezposelnih in prepirov bi danes bilo. A o tem seveda samo mimogrede.) Poleg vsebine je testament, kot rečeno, zelo zanimiv tudi zaradi jezika, kajti v njem se kljub očitnemu prizadevanju pisca in delno tudi narekovalca, da bi bil zapis čim bolj knjižni, lepo odraža tedanji šentpavelski govor. V nadaljevanju bom najprej pojasnil nekatere manj znane besede, nato pa še narečne oz. govorne posebnosti in pravila. Avtorja sta v testamentu takorekoč dosledno uporabljala samo besedišče svojega domačega govora. Kjer so se v šentpavelskem govoru uporabljale slovenske besede, sta tudi onadva uporabljala slovenske, kjer izposojenke, pa izposojenke. Edina izjema od tega pravila so obrejsti, katerim so takrat in še dolgo potem v Šentpavlu rekli minteres, ki je tam ostal še iz francoske okupacije ravno 100 let nazaj (interet - obresti). Je pa treba povedati, da seje beseda minteres najbrž med kmeti uporabljala le za obresti od posojil, šparkasa v bližnjem Šentvidu pa je imela obresti, obrejsti ali - čisto po šcnlpavelsko - abrejsti. Naj zdaj pojasnim nekaj za širši krog bralcev morda najmanj znanih besed in oznak iz testamenta: cipalc - visoki čevlji (ženski do srede meč, moški čez, gleženj), gl. - goldinar (staroavstrijski denar), istrajh - prostorninska enota za vino, 56,6 litra; slovensko so tej enoti rekli veliko vedro, kisclna - kislo zelje in repa, kosem - omara, m. - mernik (prostorninska mera in enota za žito, 23,3 litra), ozdlaj - od zdolaj - spodaj, soršca - soržica (mešano sejana in pridelana rž in pšenica), špampet - postelja, štibelc - prostor v kmečki hiši z vhodom iz, veže, in sicer nasproti vhoda v glavno sobo - "hišo" ven dat - izplačali, všenica - pšenica, zlajdelc - s predali, predalnik, žesel - lesen stol. Zdaj pa naj še nekoliko obširneje opišem šentpavelski govor. (štp. g.) v katerem je bil, verjetno zaradi sile, napisan ta teslement. Tudi ta opis je seveda "za širši krog", za Šentpavelčane in okoliške sosede bi tega nc bilo treba, čeprav je njihov zdajšnji govor že hudo poljubljančcn. Knjižni široki e - se v šip. g. izgovarja zelo široko, podobno ali enako kot a, zato ga je Franc Balant (F. B.) v dveh primerih (premožaja - premoženje in perpalet - pripeljati) tako tudi zapisal, v tretjem (omožena) pa nc. Knjižna skupina nj - se v štp. g. izgovarja predvsem kot j: premožaja - premoženje, jiva - njiva, skrije - skrinja, sredje - srednja. Če pa se ta nj nahaja pred c, k in s, se tudi v štp. g. izgovarja kot n: Dalencv, mankat, kuhnsky. Ncnaglašeni knjižni i - je v štp. g. podvržen močni redukciji, in sicer: 1 Če pred takim i stoji en sam soglasnik, se v veliki večini primerov i ne izgovarja, pred njim stoječi soglasnik pa se omehča. Rusi omehčane soglasnike označujejo s t.i. mehkim znakom in tudi v starejšem slovenskem proučevanju narečij se jc menda to počelo, zdaj pa se že dolgo ne več. Zakaj ne, ne vem, menim pa, da se brez nekakšne oznake, da je nek soglasnik mehak ali trd, štp. g. in tudi celotnega narečja, kamor ta govor spada, nc da prav zapisovati. V svojem prispevku bom zato mehkost soglasnikov označeval z apostrofom, ki torej ne bo pomenil (samo), da tam nekaj manjka, ampak da sc mora pred njim stoječi soglasnik izgovarjali mehko. 2 Čc pa neposredno pred nenaglašenim i v besedi stoji skupaj več soglasnikov, sc i včasih popolnoma izpusti, neposredno pred njim stoječi soglasnik pa sc omehča, bolj pogosto pa i le oslabi v mehki polglasnik, ki ga bom v tem prispevku označeval z y. Tudi brez posebnega znaka za mehki polglasnik se naš govor in naše narečje težko zapisuje. V testamentu v prvo skupino spadajo besede Jožet - Juažel' - Jožetu, Lojzet - Lojzet' - Lojzetu (samostalniki moškega spola so tudi v knjižni slovenščini še pred ne tako dolgo in nc le na kakem obrobju imeli v 3. in 5. skl. ednine končnico i, ne u: "Domov jc Bogomila šla k očeti...") v Štibelc - Štibyl'c - v štibelcu. mater-mater' - materi (če sc r izgovarja trdo, gre ali za 4. skl. ed. ali za 2. skl. mn.), v kad - v kad' - v kadi, per Jožet - pjr Juažet' - pri Jožetu (redukcija i v predlogu ali predponi pri - je ena od izjem od prej navedenih pravil), v Štal - v stal' - v štali, svet - svief - sveti, Martine! - M,yrtinet' - Martinctu. Ostale primere jc F. B. že zapisal knjižno: moži, v hiši, na hribu, okoli, tudi mati, masi. V besedah, ki spadajo v 2. skupino, pa razen v besedi zlajdelc - zrajdyl'cy - z. lajdelci že povsod stojijo i: Franci (v štp. g. Francy ali celo Franc'), do smerti (da smarty ali da smarty), pokončni (pakončny), per Franceljni (par Francyl'ny), vozni (vozny), obrejsti - abrejsty ali abrejst'). Naj tu mogoče šc pripomnim, da kolikor bolj se iz. Šcntpavla gre proti Grosupljemu ali Ribnici, toliko bolj se nenaglaseni i - ji reducirajo samo do mehkega polglasnika; tudi če jc pred njimi samo en soglasnik. Posebno to velja za množino. Končni i v nedoločnikih - se ne izgovarja, pred njim stoječi t ali č pa ostajata, za razliko od doslej povedanega, trda: dat - dati, naredit - narediti, porihtat - porihtati, perpalet - pripeljati, plačat -plačati, pustit - pustiti. Nenaglaseni a - je pri izgovorjavi včasih bolj včasih manj podoben e - ju: de - da, iz materje, z materjo (posredno akanje in naprej v e), preše - preša, dnarje - denarja, prešite - prašiča, sredje - srednja, deje - da je (spet posredno akanje), iz.plačct - izplačati. Akanje - Čeprav je za šentpavclski govor zelo značilno (tudi v dvoglasnikih npr. drugi del glasu ni o ali 3 kot v nekaterih drugih govorih, ampak a: Juaž.c. muaram, akruagu). ga je v testamentu po zaslugi F. B. seveda, ki jc testament pisal, komaj za vzorec: papomnama - popolnoma (prvi m v besedi je pisna napaka: F. B. jc hotel napisati papounama), ena - eno, v sparkasa - v šparskaso Naglašeni knjižni trdi polglasnik pred glasom r se v štp. g. izgovarja kot kratek, a zelo jasen a, F. B. pa gaje v testamentu po tedanjem načinu pisanja dosledno zapisal z c: do smerti - da smarty, vert, vart, umerje - umarje. Rahla izjema od tega pravila jc beseda dru. V štp. g. se namreč drva sklanjajo takole: darva, daru (ali dru), darvam, darva, par darvah (ali druah) z darvam'! Preglašena u - sta oz. bi lahko bila v testamentu samo dva (v besedah Turšca in tudi: a tudi sicer jih v štp. g. ni veliko. Predvsem pa to niso preglašeni u - ji v smislu francoskih (n.pr. lune, Curie) ali nemških (Miinchen, iiblich), ampak bolj taki, kot jih v tujkah zapisujejo Rusi (Mjunhen, K juri), le da se v štp. g. pred takorekoč čisti u ne izgovorja j, ampak se le omehča pred njim stoječi soglasnik. Torej: t'uršca, t'ud'. Nenaglaseni končni o-ji so doživeli v štp. g. enako usodo kot nenaglaseni končni i - ji, le da en. sam samoglasnik neporedno za opuščenim o - jem ostane trd, o pred skupino več soglasnikov pa se reducira le do polglasnika, vendar v tem primeru trdega (a). Vsak IcjI lahko pomeni, da štp. g. več ne razlikuje med samostalniki srednjega in moškega spola, kar pa se iz nadaljnjega sklanjanja vidi, da ni res, ampak da gre pri tem za opustitev nenaglašenih končnih o. Vsak Icjt - vsako leto. Pa tudi e v leto ni ej, ampak ei. Ostale posebnosti ' * iz. materje - z materjo; Če Šentpavelčani predlogov s in z. ne izgovarjajo skupaj z. besedo, na katero se nanašajo (kakor jih učijo in od njih zahtevajo v šoli), ju izgovarjajo kot iz oziroma jyz. ali pa is oz. jys ne pa za in sa * jima - ima; v štp. g. se (je) glagol imeli sprega( I) tako, da jc (bil) naglas ves čas na prvem zlogu, pri čemer pa se - kot pri vseh besedah, ki se začenjajo z naglašenim i - včasih bolj, včasih manj - pred njim sliši j. Pisne napake - sem deloma že omenil, na koncu pa naj poleg teh naštejem šc druge, da ne bi kdo mislil, da so posledica doslednjega zapisovanja štp. g.: papamnama - papounama, per Jožet - per Jožet, vsenice, SorsccTursec- všenice, sorsec, turšec, is tajh - istrajh, štibelca- štibelca, spampet - špampet. Tako. Konec prispevka. Vendar naj, preden čisto končam, zapišem še tri stvari: 1 Navedem naj še tretji razlog, zakaj sem za obdelavo izbral ravno testament Antona Rojca -Grajžarja. Glavni dedič Jože in njegova žena Marija sla bila krstna botra vsem otrokom iz naše hiše, predvsem pa silno dobra človeka; Jožetov brat Tone II. pa je bil stari oče moje žene Karoline. 2 Zahvalim naj se Joželovi hčerki in Tonetovi vnukinji Pcpci, por. Medved, za pristanek na objavo tega testamenta. 3 Prepišem naj testament v čisti šentpavelščini, vendar brez vtikanja v slovnico in brez zapisa naglasov, ker bi to šc močno podaljšalo prispevek. Vse maje premažaja Juažet' stem paguajem de muara van dat 1 Tuane je papaunama adrajtan 2 Francv amažana Marinčič 400 gl. jicnma muaž.y 100 gl. 3 Lojzet' 600 gl. 4 Francyl' jima 1000 gl. in v hiš' Kvartierda smarty in jyz Matcrja na hrib' jiva in vart akul' hiše vzemc an Kosam pakončny in 2 Žicsyl'na in t'ud' žihar par Juažet' sadje tlač' in Prieša in Kievdar adzdlaj 5 Rozi dabi lOOOgl. in par Francl'ny kvarticr v hiš' če se pa amaži jy muara dal pa še 100 gl. Če pa Mat' umarje astane materna palavica varta in jiva Rozy - vzame žihar 2 kosma an pakončny in adan zlajdvTcv in ana skrije in 2 žcsyl'na in če se amaži jy muara nardyt an lejp fest špampet Juaže Mat' jima tam v Štibyl'c' kvartier in ga muara Juaže parihtat - dnarje muara dat 1500 gl. Muara dat mater vsak Icjt - 10 m. všenice ajde 5 m. Suaršce 4 m. T'uršce 4 m. Prasa 5 m. Ječmicna 4 m. anga prešiče par dvejh /2 cienta masla 10 kil Sali 25 kil I litar mlejka 4 vazic dru in parp'alet kisyl'na v kad' par Juažet' in 4 istrajhe vina vsak lejt - t'ud' 2 dva suada (............) adan an istrajh muara dat vsak lejt ane Cipale - in zdaj je materna ana sred je krava v Stal' de je Žihar prada kievdar jima mat' zravan štibyl'ca - Daklicr Juaže Žyvi muara vsak lejt dat za d vej sviet' maš' Muj daug muara izplačct Juaže h Martinet 400 gl v šparkasa št. Vid 200 gl vozny puat in staze da hiše muara lake pastyt kakar se zdaj n'ucaja an lejt muaraja pastyt brez abrcjsty par št. Pavly 1. oktobra 1905 F. B. RIMSKA MANSIO V PRAPROČAH JE BILA VOJAŠKA POSTOJANKA Tine Kurent* Rimsko slavbo, ki jo zdaj obdaja praproški grad, so postavili vojaki. Na ta sklep me navaja tlorisno razmerje stavbe 6 : 7, merjeno na višini temeljev. Vojaška arhitektura od Rima do Japonske se drži tega razmerja ne le pri oblikovanju zgradb, ampak tudi pri določanju drugih oblik, od tlorisov garnizi jskih mest do prereza lesenih tramov. To razmerje določata številki 6 in 7, njun zmnožek 6 x 7 = 42 in njuna združitev v število 67. Število 67 je največje prašlevilo v številu 134. Gre za "sveta števila", predstavljena že v najstarejših časih s primordialnimi liki, s krogom, ki ima I, trikotnikom, ki ima 3, in kvadratom, ki ima 4 stranice. Kompozicijo kvadrata, v katerega je vrisan krog. vanj pa trikotnik, imenujemo zdaj "vesoljni Hermcsov pečat". Trije arhelipski liki, krog, trikotnik in kvadrat, so najstarejše arhitektovo orodje za proporcioniranje in najpomembnejši simboli človeštva.1 Vrisani eden v drugega služijo kot proporcijski ključ. Kot orodje so liki zapustili svojo najstarejšo sled v kompoziciji Slonehengea, prva znana besedna predstavitev likov pa je zapisana v hebrejski knjigi Seplier sephirol. S svojo numerično vrednostjo so od antike naprej oblikovali vojaško arhitekturo Evrazije, likovno pa so sublimirali v tako pomembne simbole, kot so vzhodnjaški AVM ali OM, heksagram ali Davidova zvezda, pentagram in oktagram ali križ. Najstarejša znana arhitektura, oblikovana s tremi liki, je Stonehenge v južni Angliji. Merska analiza le megalilske kompozicije razkriva modul dolžine 20 čevljev po 335 mm, kar obenem z decimalnostjo kaže na izvor nekje na Kitajskem. Število 134 se je v likovni umetnosti obdržalo skozi tisočletja, s svojim največjim prašlevilom 67, natančneje povedano: s svojim razmerjem 6:7 pa v vojaški arhitekturi od rimskega imperija do samurajske Japonske. Razmerje 6:7 je značilno za antično rimsko vojaško arhitekturo, za zvezdasto trdnjavo Karlovac (Karlsburg) iz XVI, stoletja na Hrvaškem in za samurajsko prestolnico Kvoto na Japonskem. Nas zanima razmerje 6:7 predvsem zato. ker je določilo tudi tloris antične mansio, predhodnice današnje hiše v Prapročah. Na mejah nekdanjega rimskega imperija stojijo rastra2 Isca (današnji Caerlcon v Walesu)\ Eburacum (danes York v severni Angliji) in Lambaesis (zdaj po francosko imenovan Lambčse v Alžiriji)4, nacrtana po istem kopitu. Široka so po 6 in dolga po 7 modulov, dolgih po 50 passusov'. Nekaj posebnega je rimsko mesto pod današnjim Saalburgom (sic) na rimsko-germanski meji. Kot obmejna gamizija bi moralo spoštovati pravilno razmerje 6:7. Njegova notranja širina meri 6 modulov po 15 passusov, zunanja pa še 2 modula več za obrambni perimeter. Notranja dolžina pa meri 9 modulov, za 2 modula več kot standardnih 7 modulov. (Zakaj je prišlo do te nepravilnosti, bom poskusil pojasniti potem, ko si bomo ogledali na rimskih, kitajskih in japonskih kompozicijah podobna odstopanja.) I ■ Kurent, T. Krog. trikotnik, kvadrat. - Dni tisoč, št. 93-94-05, 1996. - Isti, Srž arhitekture. - Dva tisoč, št. 115-116, 1999. 2. Častnim je gamizija rimske legije. 3. Isca je bila oporišče za Leglo Secumia Augusta v II. stoletju našega štetja. Glej: - G. C. Boon and C. VVilliams. Plan of Caerlcon, National Muscum of VVales. Cardiff. 1967. - Kurent, T., The Analogv in thc Modular.Compoiition of Roman Fortreasei al Caerlcon and at Mogorjelo. - Antit/iiitr vivante, XXI, 2, 1971. Ljubljana, Igriška 12. ing. arih., dr. K. Rimska Villafortificata v današnjem Mogorjelu na hercegovsko-dalmatinski meji je tudi tlorisno v razmerju 6:7 v ritmu modula po 10passusov.* Tlorisi nekaterih manjših utrdb, loti muniti,1 v Germaniji so tudi v razmerju 6:7. Sem uvrščam tudi rimsko pristavo, mansio, ki je zdaj vključena v praproški grad." Na nivoju temeljev meri 6 modulov v širino in 7 modulov v dolžino. Njen modul meri 1 čevelj.' Karlovško trdnjavo obdaja obrambni jarek v obliki dveh koncentričnih šesterokrakih zvezd po Vaubanovem vzoru.'" Večja ima premer 7, manjša pa 6 modulov po 30 klafter." Razmerje 6:7 vidimo tudi v tlorisu samurajskega glavnega mesta Kvoto in v njegovem vladnem okraju, v daidairi. Modul v tlorisu mesta je dolg 7 chojev'2, modul za daidairi pa 2 (hoja. Njune tlorisne mere so 6 modulov v širino in 7 v dolžino, toda brez južnega perimetra, globokega 1 cho. Dejansko je treba globino obrambnega perimetra prišteti dolžini. Širina Kyota je torej 6x7 = 42 chojev, njegova dolžina pa 7x7 = 49 chojev. z dodano mero / cho pa skupaj 50 chojev. S tem je seveda porušen modularni ritem. Podobno je pri daidairi. Odstopanje od čistih modularnih mer v evrazijskih arhitekturah razlagajo z vero, da po razdejanju Salomonovega Templja ni več popolne arhitekture." Kot poroča Biblija ,"je bilo presveto dvajset komolcev dolgo, dvajset komolcev široko in dvajset komolcev visoko."14 Z drugimi besedami, najsvetejši del Templja je bil popolni kubus. Potem ko so Rimljani leta 70 Tempelj podrli, nastane vera, da popolna arhitektura ni več mogoča; odtod namerne nepopolnosti. Za arhitekturo, ki ni hebrejska, to pravilo sicer ne more veljati, toda v rimski arhitekturi je npr. ena od stranic v skoraj kvadratnem tlorisu rimskih mest Bonna (danes Bonn) in Pinnata (Pertshire v Angliji) skrajšana oziroma druga stranica zvečana za globino perimetra. Podobno odstopanje od popolnega kvadrata je tudi v pekinškem Prepovedanem mestu. Odstopanje Z dodajanjem perimetra vidimu tudi v rimskem Saalburgu. Razlag, zakaj se je razmerje 6:7 tako uveljavilo v vojaški arhitekturi Evrazije, je več. Ena najstarejših meni, daje štcvilo67 polovica števila 134, kije permutacija številk 314. Najvišji dosežek starodavne znanosti matematično razlaga krog. V popolni obliki kroga so oko, hlebec, cekin, mavrica, val, če vržeš kamen v vodo, predvsem pa Sonce in Luna. Število 314, približek Ludolfovemu številu," danes pozna vsak šolar, oboževalcem Sonca (Aton v starem Egiptu, Mitrov in pozneje tudi Kristusov 4. Kurent, T, La composition modulairc de la ville Romainc de Lambaesis. - Antquitć vivante, vol XXIV, no 1-2, Skopje, 1974. 5. Passus ali rimski dvojni korak jc dolg 1,4787 m. Deli se na 5 pedes. pes je rimski čevelj, in meri 12 palcev ali uncij. 6. Villa fortificata je utrjena rimska vila. Mogorjclo so postavili v Hercegovini na meji z Dalmacijo v IV. stoletju našega štetja. Glej tudi opombo 3. 7. Lncus munitus je lokalna utrdba. 8. Praproče ali Praprctchof so cn tovorniški dan ali okrog 20 rimskih milj oddaljene od Emone v smeri vzhod (Neviodunum, Siseia). - Valvasor, J. W., Die Ehre des Hertzoglhums Crain, 1689, tretji del, str. 452-453. - Kurent, T., Valvazorjeve Praproče in njihove poznejše prezidave. - Zbornik občine Grosuplje, št. I, 1969. 9. Rimski čevelj, pes. meri 0,294 m. 10 Vauban, Sebasticn le Prestrc, 1633-1707, francoski maršal, vojaški inženir, znan po svojih zvezdasto oblikovanih utrdbah. I I Dunajska klaftra, einc Wiencr Klafter, je dolga 1,896484 m. 12. Mera cho je dolga 109,08 m. 13. Kurent, T., Hiramov Tempelj za kralja Salomona. - Napisano za revijo Dva tisoč, neobjavljeno. 14. Prva knjiga kraljev. 6:20. 15. Neupoštevajc decimalne vejice. Glej mojo razpravo Krog, trikotnik, kvadrat. - Dva tisoč, št. 93,94.95. 1996. vzdevek Sol invietus, Dežela vzhajajočega sonca) pa je bilo nadvse sveto. Predstavljali so ga s trikotnikom, krogom in kvadratom, ki imajo po tri, eno in štiri stranice. Najdemo ga v tlorisu Stonchengea."' v shemi Salomonovega Templja.17 v risbah zenovskih boncev in poosebljenega v masonskem Albumu." Hebrejci so ga predstavili s tremi "materinskimi črkami".1" Albrecht Diircr ga je upodobil na svojem bakrorezu Melanholija.2" Z nastopom krščanstva seje vera v pomembnost števila 6:7 še utrdila, ker toliko velja gematrično ime prvega mojstra arhitekture Hirama Abila, graditelja Salomonovega Templja. HIRAM AUIK = (8 + 9+ 18+ I + 13) +(I +2 + 9 + 7) = 67.21 Moja teorija o vlogi števila 67 oziroma o razmerju 6:7 pa temelji na praktičnem inžcnirslvu. Tram. ki ga iztešemo iz. okroglega debla, bo vzdržal največji osni pritisk, če bo imel kvadratni profil, koje ludi odpadka v trske najmanj. Največjo upogibno nosilnost pa bo imel pri profilu 5:8, pri profilu zlatega reza.2* Čim bolj se profil bliža krogu, tem manjši je uklon, in čim večja je višina profila, tem več nese preklada.23 Če bi tram še bolj oblesali, bi se višina njegovega prereza sicer še zvišala, ampak zato bi bil odpadek v trske večji in zato bi se upogibna nosilnost zmanšala. Da bi tramovi bili čim bolj uporabni za stebre in za preklade, so legionarji svoje tramovje poenotili tako, da so poiskali srednjo vrednost med kvadratom in zlatim rezom. Razmerje 6:7 jc kompromis med kvadratom in zlatim rezom. Ker morajo biti pravila v vojaških priročnikih nad vse enostavna, so pravilo o profilu 6:7 razširili v glavni princip dimenzioniranja celo za oblikovanje mest in zgradb. V japonskih rokopisih Kivariho in Bonsho-Shiki-Shaku je predpisana velikost standardne hiše na 42 tsubov, s širino 6 in dolžino 7 kenov. Z rokopisi Shomei. Hinagata in Bansho-Shiki-Shaku jc kvadratni profil lesene sohe določen s stranicama 42 krat 42 bujev.2' Razmerje 6:7 je zapisano v zaporedju, ki ga zdaj imenujemo po matematiku Johnu Pellu:24 1 - 3-7- 17-... 2-6- 14 - 34 -... Iz Svetega pisma pa vemo, kaj je govoril Gospod Mojzesu na gori Sinaj: "Šest let posevaj svoje polje... sedmo leto pa naj ima zemlja popoln počitek..."25 Vsa rimska arhitektura uporablja Pellova števila kot modularne mnogokratnike za dimenzioniran je,2''toda v rimskih gradbenih in vojaških priročnikih nisem našel izrecnega pravila o dimenzioniranju v razmerju 6:7. Vitruvij opisuje vojaške stroje, katapult, škorpiona in baliste, 16 Kurent, T.. Stonchcnge and thc Vilruvian Amusium. - Arehiteeliaal Assoeiuiioii Quarterly, vol 7, no 3, 1975. - Isti, Srž arhitekture. Dva titOČ, It I 15-1 16, 1999. 17. Kurent, T, I hramov Tempelj za kralja Salomona. - Napisano za revijo Dva tisoč, neobjavljeno. 18. Villard de llonnceourt. Album, XIII stoletje. 19. Hebrejska Knjiga stvarjenja, Sepher Ye:rah. 20. Kurent. T., Srž arhitekture. - Dva tisoč. št. 115-1 16, 1999. 21. Kurent. T. Spomin na I lirama Abi lii v likovni umetnosti pri nas. - Življenje in tehnika, julij-avgust 1994. 22. Kušar, J.. Konstruiranje in dimenzioniranje konstrukcij. - Jubilejni zbornik ob sedeimlesetleniei Univerze v LJubljani in Fakulteti za arhitekturo. Ljubljana. 19X9. 23. Glej poglavji 5.2 Simple (omprcssion in 7,2 Simnh Supporled lleams v knjigi mojega prijatelja Maria Salvadorija. Strm ture in Arehiteeture, Prentiec Hali. Ime.. Englcvvood Clilis, Ncw Jcrsey, 1963. 24. Engcl, H, The.lapane.se llouse, Rulland Vcnnont, Tokyo, 1964. Razdalja (osna po principu Edo in svetla po principu Kyoto) med dvema lesenima sohama znaša I ken, ki je dolg ali 6 ali 7 shakujev. Tedanji shaku je dolg 1(K) biijev; meri okrog 303 mm. 25. John Peli, 1610-1685. angleški matematik, ki je v naši civilizaciji prvi obravnaval zaporedja, danes imenovana po njem. Sicer pa je Pellova števila uporabljala za proporeioniranjc že rimska arhitektura. 26. Tretja Mojzesova knjiga. 25:3. oblegovalne naprave, želve, premične stolpe, ovne in razne tipe zgradb: templje, hiše, teatre, kopališča in palestre, vojaških taborov pa ne.27 Ali pa se morebiti navodilo za izgradnjo kasira ni ohranilo. Hvginus Gromaticus sicer našteva dimenzije, ki so potrebne za nastanitev mož v centuriji, kohorti in legiji, o merah, ki sem jih našel v rimskih kastrih, pa nič. Še najbolj se približa številoma 6 in 7, pravzaprav k njunemu zmnožku, s stavkom ...oceupantur numero mililum... pedes CCCCXX. Mera 420 pedes je isto kot 42 deeempedae .2* Tudi pri Japoncih je poleg števil 6 in 7 pogosto tudi število 42. Pač pa se pojavi rimsko pravilo o razmerju 6:7 mnogo pozneje v masonskem principu, ki nam ga je zapustil Lev Tolstoj. Njegov grof Picrrc Bczuhov si je zapisal v dnevnik: "Dobrotnik mi je nato razložil pomen velikega kvadrata stvarstva in poudaril, da sta števili tri in sedem osnova vsega."2g Razmerje 7:3 je približek proporciji, ki jo označujemo z grško črko 0 (theta = 2,414...), razmerje 7:6 pa sc imenuje quadriagon.i" Števili 6 in 7 sta bili vgrajeni tudi v standardni merski sistem: rimski komolec (cubitus)'yz dolg 6, dolgi komolec (cubilus longus) pa 7 dlani (palmi). Pravilo števil 6 in 7 (ter 42) si je torej bilo lahko zapomniti. Nas vsa ta zgodba zanima seveda samo zato, ker je tudi nekdanja rimska hiša v današnjih Prapročah bila zasnovana po tem pravilu, kar dokazuje, daje šlo za vojaško postojanko. Pri tem jc zanimivo, da so zgradbo zakoličili z. ozirom na mere temeljev tako kot pri Emoni." Vitruvi j naroča, daje treba za temelje kopati do trdne plasti tako globoko, kot je z ozirom na velikost zgradbe potrebno, in sicer v večji širini, kot bodo zidovi nad terenom?1 V višini temeljev se je zato praproški tloris temeljev podaljšal za en čevelj na vsako stran. Ker rimske mere naše mansio poznamo, velika je 34 x 40 čevljev," lahko mere temeljev predstavimo s številkami: 27. Kurent, T., La Compositionc Modularc delta Porta Palatina a Torino. - Vrebahbricare No 5, Milano 1969. - Isti, The Modular Analogv of Roman Palaecs in Split and Fishbournc. - Archacomelrv I 12, Oxford, 1970. - Isti, The Modular Composilion of Diocletian Palače. - Antitpiite vivunte XX, 1970. - Isti, The Analogv in Modular Composition of Roman Fortresscs at Cacrleon and at Mogorjclo. -Antiquite vivante XXI. 2, 1971. - Isti, Silchcster, thc Vitruvian Octagonal Town. - Antii/uite vivante XXII, 1972. - Isti, Avgustov tempelj v Pulju. - Aeta archatologica, XXIII, 1972. - Isti. II principio modularc. - Helfagor, XXX/2, Fircnzc, 1975. - Isti, La composition de la ville Romainc de Lamhacsis. - Antiipiite vivante, XXIV/l-2, 1974. - Isti ct al., Modularc Komposition, Romischer Sladic Bonna, Vctcra und Novacsium. - Konner llefte zur Vorgeschichte, Nr. 18, Bonn, 1978. - Isti, Prefcrrcd Numbcrs in Modular Sizes of limona, Diocletian's Palače and Mogorjclo. - Arheološki vrvmi*. XXXI, 1990. - Isti, La coordinacion modular de las dimensiones arquitcctonicas. - Iloletin del Museo Aitpieologico Nacional, tomo III, no I, Madrid, 1995. 28. Marcus Vitruvius Pollio, Deset knjig o arhitekturi, 29. Ilyginus de Metatione Castrorum, Teubncr, Leipzig, 1972. 30. Preberi še enkrat Tolstojevo Vojno in mir. Glej ludi: Kurent. T., Brojevi Tolstojevih prostoziilara tri i sedam u modularnoj arhitektonskoj kompoziciji. Arhitektonski fakultet. Univerzitet u Beogradu, sveska 55, 19XI. 31. Kurent, T, Merski sistemi v arhitekturi na Slovenskem. - Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, št. 9, Slovenska matica, 1987. 32. Dctoni, M.. Kurent, T., Modularna rekonstrukcija Emone. The Modular Reconstriution of Emona. Narodni muzej v Ljubljani, 1963. 33. Vitruvij, De architectiira lihri ilecem, I, V, I. 34. Kurent, T., Valvazorjcve Prapročc in njihove poznejše prezidave. - Zbornik občine Grosuplje, 1. knjiga, 1969. širina 34' + q= 36 = 6 modulov po I', dolžina 40' + q = 42 = 7 modulov po 1'. Ilustracije 1. Rimska zgradba, danes vgrajena v praproški grad. Njeni temelji so široki 6 in dolgi 7 modulov po 1'. Število 67 je pomembno kot polovica števila 134, predstavljanega kot krog, trikotnik, kvadrat. Kompozicija teh treh likov je proporcijski ključ, imenovan Hcrmesov pečat, ki ga kaže že Ccsarianov Vitruvij. 2. Tloris Stonchengea se sklada s Hermcsovim pečatom, v katerem so prisotne sheme zvezdastih proporcij, pentagrama, heksagrama in oktagrama. 3 Salomonov Tempelj je arhitekt Hiram oblikoval s pomočjo Hermesovcga pečala. SPODAJ: profd 6:7 je kompromis med prerezoma 1:2 in 5:8; trije arhetipski liki, kot jih jc narisal budistični bonec (zen); tri materinske črke hebrejskega al fabeta; trije počlovečenj liki iz masonskega Albuma. 4. Tloris rimskega častnima Isca, danes Cacrlcon v VValesu, je širok 6 in dolg 7 modulov po 50 passusov. Najbolj zahodno legionarsko mesto v rimski Britaniji. 5. Eburacum je rimski ca.strum pod današnjim mestom York v Angliji. Tlorisno je širok 6 in dolg 7 modulov, vključno z obrambnim pasom. 6 Lambaesis je bilo legionarsko mesto v današnji alžirski Sahari s tlorisem v razmerju 6:7. 7. Rimsko gamizi jsko mesto pod današnjim Saalburgom je varovalo rimski imperij pred Germani. Notranja širina mesta je bila 6 modulov, z obrambnim perimetrom (obzidje + jarek) 8 modulov, 2 modula več. Notranja dolžina jc namesto 7 modulov, kot zahteva predpis, daljša za 2 modula, torej skupaj 9 modulov. 8 Mogorjelo je rimska utrjena vila v Hercegovini na meji z Dalmacijo. Njen tloris je v razmerju 6:7. 9. Karlovac kot postojanka proti Turkom jc zgrajen po vzoru Vaubanovih trdnjav. Zvezdaste konice obrambnega jarka so 7 modulov po 30 klafter narazen; toliko so ludi oddaljene od središča. Manjša koncetrična zvezda oblikuje jarek, katerega konice so 6 modulov narazen. 10. Tloris samurajske prestolnice Kvoto jc v razmerju 6:7 modulov po 7 chojev, vladna četrt, imenovana Daiilaiii. pa je v istem razmerju, a modul mu je dolg le 2 choja. Toda dolžina jc pri obeh podaljšana za 1 cho. 1 I. Japonska Pravila o rezanju lesa. Ki-va-ri-lio, predpisujejo v začetnem obdobju velikost osnovne hiše na 6:7 ken. to je 42 tstihojcv. Lesena soha pa jc debela 42 bujev. Pravila se s časom spreminjajo. V revnejših časih so razponi manjši. Ko nastopi pomanjkanje trdnega lesa (izgradnja mornarice), se sohe de belijo. 12. Rimska Bonna, današnji Bonn v Nemčiji, je tlorisno skoraj kvadrat, toda ena stranica mu je skrajšana za širino obrambnega jarka. 13 Tudi tloris rimskega mesta Pinnata (pod današnjim angleškim mestom Inehtuthil v Pertshireu) je skoraj kvadrat. 14. Tloris Prepovedanega mesta v Pekingu ni popoln kvadrat. Razlika med obema stranicama je širina obrambnega jarka. Zbornik občin Grosuplje, lvančna Gorica. Dobrcpoljc XXI. 2(KX) 199 MODUUES EURHYTHMY KVOTO, VIII CENTURV A.0 k__^Jcho ^-leho I - I -®- » -•-_»•; £+2 = 1207... ~ V« = i PROPORTION 7:6 OUADRtAGON /0 0 17 3 4 5 6 7 1 I I I I M I 14 I 26 35 i 42 cho (Cho 109,OB nt) _J-,-1-r KI-VA-RI-HO MODULARNO PRAVILO JAPONSKIH BIVAIl'/. IZVIRA IZ ZGODNJEGA MOMOVAMA OBDOBJA, IZ KONCA 16 STOLETJA. BESEOA KIVARI (PRAVILO O REZANJU LESA) SE JE PRVIČ POJAVILA V TESARSKEM PRIROČNIKU, V OBLIKI PETIH PAPIRNIH ZVITKOV, IMENOVANIH SHOMEI (LETA 160»), EDEN TEH ZVITKOV, IMENOVAN BANSHO - SHIKI -SHAKU, RAZLAGA SVETO UMETNOST STAVBE 1 IZVOR. MISTIČNO DARILO BANSHO - SHIKI - SHAKU SHOTOKUJA, PRINCA, VLADARJA (570- 621?) 2 POLOŽAJ: ORIENTACIJA STAVBE IN VRAŽEVEREN ODNOS 00 SONCA, LUNE, VETRA IN VODE } OBRED: MOLITVE, BOŽJA SLUŽBA IN PRAZNOVANJA OB RAZLIČNIH STOPNJAH GRADNJE 4 IZVEDBA MERA, PROPORCIJA, KONSTRUKCIJA IN POSTAVITEV STAVBE H. ENGEL, THE JAPANESE HOUSE, RUTLAND, VERMONT, IOKVO, JAPAN, 1964 KIVARI MOOUL V BANSHO-SHIKI-SHAKU ROKOPISU CELOTNA STAVBA OBSEGA 6»7 KEN ALI 42 TSUBO ŠIRINA STEBRA JE MODULIRANA S 6-7=42 BU 6x7=42 ^ 6bu 42 KIVARI MODUL (ZGODNJA OBLIKA) V SHOMEI ROKOPISU •vf- ~ 6bu 42 i-«V-1 KIVARI MODUL (1609, POZNA OBLIKA) V SHOMEI ROKOPISU LESENI DELI POSA MEZNIH ČLENOV SO MODULIRANI PO GLAVNEM STEBRNEM DELU, KI IZHAJA IZ STEBRNE RAZDALJE V RAZMERJU 1:10 KIVARI MODUL V BUKE -HINAGATA ROKOPISU I 6'',-1 r ■ I SHAKU = 10 UJM - 100 BU ■ J0,3cm 42 STANDARDIZIRANJE SVETLEGA RAZPONA (KYOTO), OZIROMA OSNEGA (EDO) POMENI ZARADI RAZLIČNO MOĆNIH SOH SPREMENLJIV OSNI, OZIROMA SVETLI RAZPON 330 PASSUS = 496 M(A0") - A0,2*/. PINNATA ( INCHTUTHIL (PERTH5HIRE) - 83 - 90 A D MODULES u M 4 PASSUS M M 10 PASSUS M tri PASSUS I K_A M 20 PASSUS M 330 PASSUS — J NAPAČNE TRDITVE O LOUISU ADAMIČU Tine Kurent Doslej se je nabralo že kar nekaj napačnih trdilev o Louisu Adamiču. Čas je, da jih poskusim popraviti. VVebstrov Biographical Dictionary, 1958, piše, daje bil Louis Adamič rojen na Blalu: "1899-1951. Author, b. Malo, Dalmatia (now in Yugoslavia)." Adamič je bil rojen I. 1898 v Prapročah1 pri Blatu, ki leži v Sloveniji. Že pred štirimi desetletji sem napisal popravek VVebslru in Našim razgledom, najbrž zaman, saj se Jožica Gerden, Mildura, Vic., Avstralija, pritožuje zaradi istih napak. Zahtevala je popravek in obljubili soji, kot piše v Rodni grudi, julij 1998, da bodo pravilni podatek poslali v London (Propertv of H.P.S. Insignia, Epsom, Surrcv, England). Blato so prestavili v Dalmacijo verjetno zaradi Adamičevega prijateljevanja s hrvaško-ameriškim slikarjem Maksom Vanko, s katerim seje seznanil v kraju Blato na Korčuli. Do napačne letnice pa je prišlo zato, ker je tako pisalo v Adamičevem polnem dokumentu. Avstrija petnajstletnikov, ki so že bili vpisani v seznam nabornikov, ni puščala čez mejo. Grosupeljski župan je zato Lojzeta kar pomladil za eno leto. * Nekajkrat sem med "poznavalci" že slišal, daje pravzaprav Adamičeve tekste pisala Stella. Ta cbercliezda-jemme gre tako daleč, da vidi v Stelli vsaj soavtorja, če že ne kar avtorja Adamičevega dela. Te špekulacije so mogoče vplivale na odstavek: "Stcllo, njegovo ženo, ki mu je pridno in vešče popravljala besedila (iz srednje dobre v brezhibno angleščino), pomagala z nasveti in zbiranjem gradiva, mu tekste pretipkavala..."2 Stella je gotovo, vsaj v začetku, bila Louisova tehnična pomočnica, ampak "vešče popravljanje bcsedil"je le pretirano. Slovenci smo nadarjeni za jezike in Adamič je nadvse vestno korigiral svoje tekste. O tem piše Jerneja Petrič: "Veliko je popravljal in spreminjal ludi že po objavi... V Adamičevi zapuščini... so tudi že objavljeni prevodi, ki jih je Adamič sam naknadno spreminjal in popravljal... Naslove in podnaslove je... preuredil... sicer pa je spreminjal besede, besedni red in ločila... Teh spreminjanj se je Adamič lotil prejkonc z namenom, da bi čimbolj izpilil svoj stil.'" Pač pa je v zvezi s Stello zelo pomembno, na kar prva opozarja Alenka Puhar: "Stella je bila Židinja. Vzpon nacizma v Nemčiji je v Adamiču zbujal toliko večji odpor, ker seje zavedal, da mu njegova brutalnost tako rekoč osebno posega v življenje. In za nameček je bil eden njegovih najboljših prijateljev poročen z Židinjo."4 Cel kup netočnosti o Louisu Adamiču pa smo slišali na mednarodni konferenci Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča v Portorožu. 1.-5. septembra 1998. O Adamiču je bila izrečena cela vrsta negativnih oznak, ki so zbudile tudi ostre odgovore iz avditorija, "včasih že kar burne diskusije.'"' 1 ■ Praproška hiša je takrat spadala pod Spodnje Blato. Bratranec Marijan mi je sporočil, daje zdaj zaselek samostojen kraj z imenom Prapročc pri Grosupljem. 2. Puhar Alenka, Med tovarišem in gospodom je velika razlika. - Delo. 3. septembra 1998. * Stella je začela sama pisatcljevati po Louisovi smrti, toda področje njenega zanimanja je zelo daleč od njegovega. Poslala mi je svojo knjigo za najstnike. F/v/'«,? Horseshoe Kanch, Viking Press, Ncw York, 1955. 3, Petrič. J., Svetovi Louisa Adamiča, CZ, Ljubljana, 1981, 32, 34, 37. 4. Delo, 3. septembra 1998. * Prof. Janez Stanonik me je opozoril, da bi bilo treba raziskati vpliv Slelle Sanders ter Maksa in Margaret Vanka na Adamičev odnos do antisemitizma. 5, Žitnik. J., Likič Gučck, M., Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori. - Dve domovini. TwO Homclands, št. 9, 1998, str. 225. Rdeča nit negativnih trditev in najbrž tudi njihov cilj je bila prerokba "Adamiča se ne bomo spominjali... Adamič bo pozabljen." To je vsekakor v nasprotju s testamentom pokojnega prof. Christiana, ki je v poslovilnem pismu prevajalcu Shozu Taharu naročil: "Louis' books eannot go hidden from the world!"Tcmu se pridružuje tudi Tahara: "I havc convietion that lic vvill be more and more importanl vvriter in the future." 6 Negativnih sodb o Adamiču si na konferenci nisem sproti zapisoval, tako sem bil presenečen ne toliko nad sistematično averzijo do Adamiča kot do neresničnosti trditev. Tukaj jih bom poskusil našteti po spominu, dodal jim bom pa še trditve drugih raziskovalcev Adamiča, ki se ponekod z njimi strinjajo, ponekod pa jim nasprotujejo. "Adamič je sodeloval samo z italijansko elito, z intelektualci, o italijanskih delavcih pa ni ničesar napisal. Adamič se za delavce ni zanimal, ne bomo se ga spominjali kot družboslovca." Profesor Jože Velikonja je v zvezi s temo Adamič in Italijani komentiral Adamičeve stike z naprednimi italijanskimi-ameriškimi pisci (John Fante, Jerre Mangionc, John Ciardi, Pictrodi Donato, Max Ascoli, Michacl de Capite) in antifašisti (GaetanoSalvcmini, Carlo Sforza, A. Tarchiani, Randolfo Pacciardi, Ugo la Malfa). V kratkem povzetku sam piše, da je "Adamič želel zbrati podatke o Italijanih v Ameriki. Razposlal je anketne liste, elevelandski časopis i Araldo je objavljal njegove pozive, vendar Adamič gradiva kasneje ni obdelal." Adamič seje torej zanimal za vse Italijane v ZDA, saj je o njih zbiral gradivo. Trditvi, da se Adamič ni zanimal za delavce, nasprotuje Bogdan C. Novak: "Adamičevo pisanje razkriva njegovo veliko skrb za delavski razred, kot se vidi v njegovi knjigi Dynamite, in za življenje priseljencev, opisano v delih, kot so Laughing in the Junglc, Cradle of Life, My America in drugo."7 "Adamič se, na primer, ni zanimal za Sacca in Vanzettija. O njih nič ne piše." V svoji knjigi Dinamit je Adamič posvetil zadevi Sacco-Vanzetti celo dolgo poglavje." "Adamič se tudi sicer za delavce ni zanimal. Kot sociolog nam ne bo ostal v spominu." Nasprotna mnenja: "Adamičevo pisanje razkriva njegovo veliko skrb za delavski razred, kot je prikazan v njegovi knjigi Dynamite...'"> "Zapuščina iz njegovih mladih let je bilo v vsem njegovem življenju tudi zanimanje za težave malega človeka - naj bo socialne, politične ali karkšnekoli že."10 "Adamič ni nič pisal o Japoncih in njihovi usodi." To ni res. Ravno zaradi Adamičevega pisanja o Japoncih se v Tokiu zelo zanimajo za Adamičevo delo in ga še zdaj prevajajo in objavljajo. Prof. Shozo Tahara je o Adamiču napisal že vrsto razprav in prevedel v japonščino že devet njegovih knjig, začel pa je z. Adamičevim delom A Youn/> American wilh aJapanese Face. Adamičeve knjige izdaja založniška hiša PMC v Tokiu." 6. Shozo Tahara, Internet: http://www.synapsc. ne. jp/ ~ sai tani-auto-page/. 7. Novak, B. C, Louis Adamic's Work Dve domovini, Two Homelands, 9, 1998, 67. Nekatere angleške in francoske tekste sem v tej razpravi ponašil. 8. Adamič, L., Dynami te; Knjiga je doživela več izdaj in prevodov. V Adamičevem opusu jo je nemogoče spregledati. 9. Novak, B. C, Louis Adamic's Work for the Official Recognition of Tito and the National Libctarion Movemcnt of Yugoslavia by the United States Government. - Dve domovini, Two llomelands, 9, 1998. p. 67, 10. Petrič, J., Posrednik med dvema kulturama: Louis Adamič kot prevajalec. - Dve domovini, Two Homelands,9, 1998, p. 87. 11. Kurent, T., Louis Adamič v japonščini. - Zbornik občine Grosuplje, XVI, 1990. - Isti, Shozo Tahara. - Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dobrepolje, XIX, 1996. - Isti, Še dve Adamičevi knjigi izbrani med priporočeno literaturo za knjižnice in šole po vsej Japonski. -ZOG, XVII. 1992. - Isti, Za stoletnico rojstva - izbor Adamičevih knjig na Japonskem. - ŽOGICI), XX, 1998. "Adamič o Judih in antisemitizmu sploh ni pisal." Na to trditev nisem mogel ostati tiho. Ko sem oponiral, je bil moderator prof. Vclikonja. Vsi Američani, ki se spominjajo druge svetovne vojne, dobro vedo, kdo je bil Douglas Chandlcr, Amerikance, ki je po nemškem radiu širil nacistično in antisemitsko propagando. Ameriški Jud dr. DcVVitt Stcttcn gaje razkrinkal in ameriško pravosodno ministrstvo je Chandlcrja 26. julija 1943 obtožilo izdaje skupaj z Ezro Poundom in štirimi drugimi Američani, ki so služili kot agenti Osi. Adamič in njegov prijatelj Makso Vanka sta pa celo zgodbo o tem ameriškem nacistu in antisemitu obelodanila.12 Na to moje ugovarjanje ni bilo odgovora, po predavanju pa sem za hrbtom slišal pripombo "Zarad enga Žida..." Alenka Puhar: "Adamič je malo pred vojno pregovoril Vanko, naj s svojo ameriško ženo in hčerko zapusti Evropo, češ daje antisemitsko nacistično retoriko treba jemati resno."" "Adamič se sploh ni imel za Slovenca. Vedno je govoril, daje s Kranjskega. Na Adamiča kot slovenskega pisatelja se ne bomo spominjali." V dokaz, da se Adamič ni imel za Slovenca, smo slišali razlago Adamičevega pisanja, da je "doma s Kranjskega", iz Carniole. Carniola je bila pač bolj znana ameriški publiki kot Slovenija. V knjigi My America1* se je Adamič predstavil kot "an immigrant from Camiola," toda v svoji kratki avtobiograliji jc natančno napisal: "I WOS bom ofpcasanlparents. in llie village ofBlato, in Camiola ar Slovenki, tken pari ofAustria, al this writing stili a pari ofYugoslavia.""Henry A. Christian piše. da "register parnika Niagata iz 1. 1912 beleži za Adamiča Avstrijo kot deželo, iz katere prihaja, in ga označi, da jc "Slovak", v koloni Rasa ali ljudstvo." Dalje navaja, da je Adamič predstavil v prvem poglavju knjige Smeh v džungli'* kot svoj "rojstni kraj vas Blato na Kranjskem," obenem pa tudi razloži: "Če SO Slovenca vprašali po narodnosti, je po vsej verjetnosti odgovoril, daje Kranjec ali Krainer ali Carniolan, s Kranjskega (nemško Krain; angleško Camiola). Le kakšen Čeh ali štajerski Nemec, ali Italijan iz Trsta ali Gorice bi vedel, kaj s tem misli."17 Janja Žitnik piše o Adamičevi slovenski zavesti naslednje: "Že v prvi svojih knjig, ki obravnavajo staro deželo, The Nalive's Rciurn, poudarja nekatere elementarne kullurnc in etične vrednote, ki jih najde med preprostimi ljudmi v Sloveniji pa tudi v literarnih in političnih krogih... V Sloveniji odkrije nezlomljivo moralno moč, ki jc pomagala temu narodu v njegovem odporniškem in nikdar končanem boju za obstoj. Z veliko ljubeznijo opisuje naravo Slovencev in drugih južnoslovanskih narodov pod jarmom velikosrbskega režima. Ko premišljuje o njihovih značilnostih, se mu zbudi ponos, da jc Slovenec... Literarni zgodovinar Mirko Jurak meni. da Adamičevo delo kaže na zrelo domoljubno čustvo pisatelja, ki gleda kljub svoji čustveni navezanosti na probleme svojih dveh domovin s treznim 12. Adamič, L., My Nalive Lami, Harpcrs. 1943. str. 359-360. - Christian. H. A„ Kurent, T„ Kola/. Maksimilijana Vanke "Videnje druge svetovne vojne",ZOG. XVIII, 1994. - Ista dva, Rcading S Painling: Maxo Vanka's Collagc "World War II". - Dve domovini, Two llomelands, št. 8..ZRCSAZU. 1997. - Kurent. T, Vankov in Adamičev Chandlcr: Dogodek iz njune borbe proti nacizmu in antisemitizmu. -ZOGIGDXIX. 1996. 13. Delo, 3, sept. 1998. 14. Adamič. L, M\ America, Harpcr & Brothers, New York, London. 1938, XII. 15. Ttoentiet (tmurj Kathon, A Biographlcal Diclioaar/ ef Modem Literature, edited by Kunitz S. J. and Havcral H„ The VVilson Company. 1942. 16 Adamič, L., Laugliing in tke Jungle, llarpcr, 1932. 17. Christian, II. A.. Louil Adamič and thc F.uropcan Word in English Cultural Sphcrc. - Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru. Slovenska izseljenska matica, Ljubljana. 1992. str. 33. in kritičnim očesom. Oton Župančič... je zaznal, daje Adamič bolj izrazit Slovenec kot večina 'varuhov slovenstva', ki živijo na Slovenskem... Lahko razumemo Adamičev trud, da bi združil vse najboljše iz obeh domovin in na ta način doprinesel k boljši bodočnosti za oboje, Slovence in Američane... Adamič bo vsekakor ostal v spominu na le kot Slovence, kot Američan in kot borec za boljšo družbo, ampak tudi kot tenkočuten opazovalec in izpovedovalec človeškega čutenja v najrazličnejših trenutkih in situacijah."1* Mihael Glavan: "... živo pričevanje, daje bila Adamiču njegova rodna Slovenija tudi v najtežjih življenjskih, socialnih in političnih stiskah temeljna duhovna preokupacija."111 Jerneja Petrič: "Na začetku svoje literarne kariere je Louis Adamič prevedel v angleščino več slovenskih kratkih zgodb, največ Cankarjevih. Objavljal je v raznih ameriških literarnih revijah ter na angleških straneh slovensko-ameriškega časopisa Prosveta. S prevajanjem je preizkušal svoje znanje angleškega jezika, hkrati pa je z izborom tematike - zgodbe bodisi pripovedujejo o tegobah in stiskah malih ljudi, o ponižanih in zatiranih bodisi o problemih bogatašev - vsaj delno potešil svoje zanimanje za odklone v človeški družbi, najsi bo socialne, politične ali kakršnekoli že. Še posebej ga je privlačil kontrast bogastva in revščine z vsemi posledicami za človeško psiho."20 V zvezi s trditvijo, da Adamič sploh ni bil slovenski pisatelj, naj opozorim na najstniške začetke njegovega pisanja v slovenščini21 in na njegovo prevajanje slovenskih pisateljev: Ivana Cankarja, Milana Puglja, Zofke Kvedrove, I. Zupančiča, V. Jelenca, L. Kuharja oz. Prež.ihovcga Voranca, I. Dolenca, Fr. S. Finžgarja, A. Kraigherja, A. Novačana, M. Kmetove, I. Zorca, Prežihovcga Voranca in drugih.22 Sicer pa so sodobni slovenski pisatelji imeli Adamiča za svojega, za Slovenca in za pisatelja.2' "Adamič si je ime takoj poameričanil, poslal je Louis. S tem je pretrgal vse vezi s starim krajem." O Adamičevem amerikanskom imenu sem govoril tudi s prof. Christianom, ko sem prebral njegovo napačno trditev: "...značilno dejstvo je, da je Adamič sklenil biti "Louis", še preden je stopil na ameriška tla," ko navaja vpis imena Mr. Adamic-Louis v ladijski ledger, v drugi koloni.24 Razložil sem mu, daje na vprašanje imigracijskega uradnika, kako mu je ime, petnajstletni Adamič - doma so ga klicali "Lojze" - odgovoril pač "Lojz", kar se sliši skoro kot "Louis". "Adamič pravzaprav sploh ni bil pisatelj, bilje le ameriški žurnalist." S tem vprašanjem se ukvarja v svoji disertaciji tudi prof. Tatjana Dumas-Rodica na univerzi Saint-Elienne v Franciji: "Louis Adamič seje vse svoje življenje imel za literarnega novinarja, takega 18. Žitnik, J., Louis Adamič, a Slovene, an American, an Observcr, a Fighlcr, a 'Poet'. - Dve domovini, Two Homelands, 9, 1998, p. 97 - 107. 19. Glavan, M., Adamičevi pismi Tonetu Seliškarju iz 1950 in 1951. - Louis Adamič - svetovljan. 100-lernica rojstva Louisa Adamiča, Občina Grosuplje, 23. marce 1998. 20. Petrič, J., Posrednik med dvema kulturama... - Dve domovini, Two Homelands, 9, 1998. 21. Munda, J., Louis Adamič pri "Glasu naroda". - Slavistična revija, 30, zv. 4. 1982, 462-475. - Kurent, T., Razmere v vojnem letu 1914 pri nas. - ZOG XVIII, 1994. 22. Christian, II. A., Louis Adamič. A Cheeklist, Kcnt State Universitv Press, 1971. - Petrič, J., Svetovi Louisa Adamiča, CZ, Ljubljana, 1981. poglavje Adamič-prcvajalcc. 23. Klopčič, M., Veliko književno delo ameriškega Slovenca. - Jutro, XII, 83, 1931. - Mrzel, L., Slovenec - ameriški pisatelj. - Jugoslovan, II, 83, 1931. - Adamič, F., Spomini in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča. - Prešernova družba, Ljubljana, 1983. - Isti, The Links bctvvccn Louis Adamič and Slovene Journalists and Literarv Figures (1921-1941). - Dve domovini, Two Homelands, 9, 1998. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Goriea, Dobrcpoljc XXI, 2(KK) 209 kolje bil pozneje (pol stolelja pozneje! pripisal T.K.) ameriški pisatelj Norman Mailer, polem koje leta 1979 objavil The Ezecutioner's Song" V obsežnem nadaljevanju profesorica razlaga, da v začetku literarni kritiki tudi delu Normana Mailerja "niso priznavali literarne vrednosti". Toda končno so delu priznali, da je "literatura najvišjega reda". Profesorica nadaljuje: "Literarni novinar mora imeti tudi občutek za to, kaj je res pomembno, kaj je aktualno, poleg lega pa mora biti še plodovit pisatelj... Adamič je imel vse tc kvalitete... V Združene države je prišel štirinajst let star in si hitro naredil ime med ameriškimi avtorji, številne njegove knjige so uspešnice. Kot Mailer je tudi Adamič pisatelj-novinar."2' Profesor Glavan sodi, da Adamič ni bil pisatelj a la Proust ali Joyce. Adamičevo pisanje ima novo kvaliteto: na umetniški način pripoveduje dejanske dogodke že dolgo pred Mailerjem, ki je formalno uveljavil literarno novinarstvo. "Adamič ni uspel kot pisatelj, zato se je vrgel v politiko. Vendar bo pozabljen tudi kot politik. Vseeno, ali je bil za lila ali proti Titu, kot politik nam ne bo ostal v spominu. Pa kaj, če je bil z Rooseveltom na večerji, Carlo Sforza je bil v Beli hiši kuhan in pečen. Adamič kot politik bo izginil iz našega spomina." Adamič se je žc v mladih letih uveljavil kot pisatelj in že s prvimi knjigami vstopil v politiko; njegove knjige so bile prepovedane v kraljevini Jugoslaviji in v Hitlerjevi Nemčiji. Koje izbruhnila velika vojna, je svoje pisanje še bolj politiziral. Bogdan C. Novak: "Preden seje začela druga svetovna vojna, seje Louis Adamič že uveljavil kot pisatelj... Leta 1934 je objavil knjigo The Nalive's Reliiin (Vrnitev v rodni kraj), s katero se je uveljavil kot strokovnjak za Balkan. Med drugo svetovno vojno mu je to delo odprlo vrata do uradnikov, ki so se ukvarjali z Jugoslavijo v State Dcpartmentu in v obveščevalnih službah, posebno v Office of VVar Information (OVVI) in v Office of Strategic Services (OSS)."26 Glede Adamičevega ukvarjanja s politiko je odgovorila Ifigenija Zagoričnik z naštevanjem številnih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki se niso mogli ogniti politiki, od Trubarja in Prešerna, Jurčiča, Ivana Cankarja, Tavčarja, generala Maistra, Prežihovcga Voranca, Bevka, Zlobca in Kocbeka do Šeliga, Partljiča in Draga Jančarja.. Sicer pa poglejmo, kakšen politični program si je zastavil sam Adamič: "I am for a free Jevvish homeland in Palestine vrhich is not anvtbing cxclusive and separate but a part of a world organisalion upon the basisof an intense concsiou.snes.sof ali people's interdependence, am also for a free Slovenia, free Croalia, and a free Serbia in a free Balkan or southeast-Kuropean confederalion in a free United Kurope, which is part of a free VVorld State." Ta program je Adamič napisal že pred več kot pol stoletja, na višku druge svetovne vojne (The New Palestine, November 28, 1942). Adamičeva politika je bila res daljnosežna. Koje to napisal, ni še 24. Colon 2. NAME IN FULL - Fantih Name ■ Giwen Name: Mr. Louis Adamic-Loiiis. The handwriting imlieales ihe ledger was filled oul m full b\ one person; jormalion of upper and lower easc lellers and ihe use ofaccent marki tuggest a European seribe. The ledna- wasprobably compleud befort leaving (Le) llavre. hul sivnifieanl fael is ihal Adamič has evidenllv decided tO bc "Louis" before reaching American soil. Citat i/: llcnry A. Chrislian, Kandom Commcnts about Books, Articles. Immigration, History. Time, and Idcas: An Adamič Misccllanca. - Literature, t 'ullure and Ethnicilv. Sludies on Medieval, Ranaissanee and Modem Literatures. A Ecslsihrifl for Janez Stanonik. lidiled hy Mirko Jurak, 1993. 25. Tatjana Dumas-Rodiea, Louis Adamič et Videnhte slovim. ('hapilre IV - Louis Adamič, journaliste hlleraire on ameur poliiitpicmcnl engage '■' - p. 424-446, v III delu disertacije z naslovom Les Slovenci Americains: Ei ritme el identile. Universite de Sainl-Bticnnc, 1998. 26. Novak. B. C, Prizadevanja Louisa Adamiča... - Dve domovini, 9. 1998. bilo ne Izraela, ne svobodne Slovenije, ne svobodne Hrvaške, ne svobodne Združene Evrope, niti še ni bilo svetovne organizacije, kot so Združeni narodi, kar je zdaj že samoumevna realnost. Ni sicer še svobodne Srbije, niti svobodnega Balkana, čeprav se že vidi na obzorju, o svobodni Svetovni državi se pa še niti ne govori. Koje Adamič že deloval "za svobodno Slovenijo", kdo je pri nas o tem že razmišljal? "V nobeni jugoslovanski deželi, pri nobenem jugoslovanskem narodu ni bilo tolikšne samozavesti, tolikšnega navdušenja nad ustvarjanjem svoje lastne države. Tega sem sc zavedel šele med zasedanjem slovenskih odposlancev, ki seje začelo v Kočevju 1. oktobra 1943" je na kočevskem zboru zapisal Milovan Djilas. - OF je na osvobojenem ozemlju začela graditi svoj državni in upravni aparat, zlasti po črnomaljskem zasedanju narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) februarja 1944." V svoji zdravici na čast predsednika Billa Jcflcrsona Clintona je 21. 6. 99 na Brdu predsednik Milan Kučan naštel slovenski doprinos Ameriki, od ustoličenja karantanskih vojvod, kije navdahnilo Jeffersonovo Deklaracijo neodvisnosti, do slovenskih Američanov, med katerimi je poudaril Louisa Adamiča. "Adamičevo pisanje ni ravno visoke kvalitete. Adamič pač ni bil popoln. Adamiča-umetnika sploh ni. Le zakaj se spleta mit o Adamiču?" Tega mnenja je tudi dr. Jerneja Pctrič: "Težko bi bilo vse ugotovitve, ki jih je prinesel simpozij, strniti v enovit pregled. Morda bo še najbolje, če rečemo, da so sc potrdile vsaj nekaterim že znane stvari: da Adamič kot pisatelj ni bil velik."2* S Petričevo in njenimi "vsaj nekaterimi" pa se ne strinja sam voditelj in organizator simpozija v Minncapolisu, profesor Rudolph J. Vecoli: "Po izidu knjige Rojakova vrnitev (The Native's Return leta 1934, knjige, kije prišla na seznam Kluba knjige meseca), si je Adamič, še ne štirideset let star, pridobil sloves dobrega ameriškega pisatelja."2'' Petričeva že dolgo ponavlja tezo, da Adamič "ni umetnik": "... ni čudno, da se Adamič... ni utegnil razviti do popolnosti. Carev McVVilliams je o Adamiču leta 1935 zapisal: 'Zato pravim, da Adamič ima nekaj umetniških instinktov, da pa v prvi vrsti ni umetnik.""1 Petričeva je McVVilliamsovo mnenje ponaredila, napačno gaje prevedla, spremenila mu je vrstni red besed, prestavila je nikalnico, in tako poantirala zaključek "ni umetnik". McVVilliams je zapisal: " hejsjtm[primarily an artist," kar pomeni "ni predvsem umetnik", torej ne samo umetnik, pač pa, kot nadaljuje McVVilliams, tudi propagandist: "Adamič je v bistvu propagandist... pisatelj iste vrste kot Upton Sinclair... Toliko je bilo napisanega zadnje čase o razliki in enakosti med propagando in umetnostjo... da je imenovanje Adamiča i za 27. Slovenska kronika XX. stoletja, 1941-1945, Nova revija, 1996, 59 in 55. 28. Petrič, J., Znanstveni simpozij in spominske slovesnosti ob tridesetletnici smrti Louisa Adamiča. -Slovenski koledar 'H2, Slovenska izseljenska matica, 1981, 184. 29. Vecoli, K. J., Etnični pluralizem namesto asimilacije. - Slovenski koledar 7J2. Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, 1981. 30. Petrič, J., Ponovno: Adamič - pisatelj, da ali ne? - Dve domovini, Two Homelands, 1990. * Petričeva ponavlja, da "Adamič ni umetnik". Tudi za Cankarja smo že slišali ex eathedra, da "ni umetnik", ker pač gospodu ni všeč njegova "propaganda". Tudi Mao Ce Tung, Janez Pavel II in VVinston Churchhill so gotovo "propagandisti svojih političnih nazorov"; če bi kdo razglašal, da niso umetniki, bi rekli, da tako ocenjevanje ni na mestu, da je arbiter krivičen in da ga vodi politična zloba. Rekli hi, da gre za slab okus in na misel bi nam prišla Pisma mračnjakov. Sam nerad uporabljam velike besede, pesnik, umetnik, preveč so zlorabljane tako za afirmiranje kakor tudi za negiranje. Vendar imajo naši zli arbitri prav, če veljajo estetska merila, s kakršnimi meri Ivana Cankarja ljubljanska nadškofija. propagandista i za umetnika najbrž prehitevanje nadaljnjega razpravljanja 0 žc kar boleče zlorabljenem zaključku.""1' "Nadaljnje razpravljanje" se je ponavljalo še dolgo po Adamičevi smrti, vse do nepriznavanja umetniške vrednosti v delu Normana Mailerja in se končalo s priznanjem, da gre za "literarni ž.urnalizcm... za literaturo najvišjega reda." Profesorica Tatjana Dumas-Rodica je postavila na pravo mesto tudi Adamiča: "Tako kol Mailcr jc tudi Adamič v svoji pripovedi ves čas prisoten... (Adamičevo) delo ima nedvomno literarne kvalitete..."12 Mladi, 35-lctni Adamič je na ameriško pisateljsko družbo in na Careva McVVilliamsa naredil lak vtis, daje le-ta o njem napisal celo knjigo; z njo jc poskusil razložiti, kakšna vrsta osebnosti je Louis Adamič. Ne gre samo za panegirik, knjiga je vsestranska in izčrpna raziskava Adamičevega dela, opisovanje Adamiča kot pisatelja in umetnika, obenem pa tudi razpravljanje o zastarelosti umetnostnih teorij v preteklosti: "Če rečemo, daje pisatelj v bistvu propagandist, menim, pomeni to, da moramo koncem koncev brez potrebe pripustiti teorijo o tem, kaj je umetnost in kaj jc propaganda... Umetnik seje v času svetovne vojne vedno bolj zavedal dejstva, da se jc na nek način oddaljil od umetnostnih teorij preteklosti... Umetnik v času socialne tranzicije zapusti nekdanje umetnostne ideologije in se loti preoblikovanja svojega sveta, sveta umetnosti tako, da se na novo oprime izkušenj... V prehodnem obdobju umetnost postaja vedno bolj propagandist ična."11 Vatro Grill je v Adamičevem pisanju našel "vse dobro znane poteze psihološko ostrovidnega opazovalca, ki gleda na okolje predvsem duhovno in nato še z lastnimi očmi, poleže rojenega pripovedovalca, ki najde veselje in zadovoljstvo v rabi besede kot posode vsega lepega in resničnega.14 Ne samo Američani, ki poznajo Adamiča, tudi številni poznavalci na Slovenskem vidijo v njegovem delu tudi umetniško vrednost: "Zgodovina je dala Grillu prav, saj jc Adamič objavil v tridesetih kar nekaj knjig, ki so ga uvrstile med najboljše, najbolj pripovedne pa tudi med najbolj kritične ameriške pisatelje tistega časa."" "V Adamičevih knjigah najdemo kar nekaj vznesenih ljubezenskih impresij, kakršna je tista v uvodnem poglavju Moje rojstne dežele. In če bo v nepredvidljivih zgodovinskih pretresih prihodnjih slovenskih rodov Adamič-borec nekega dne morda utonil v pozabo, ga bodo brezčasni poetični utrinki, pa naj so se mu še tako nehote zapisali, verjetno preživeli."1'' "Kaj sem pravzaprav vedel o pisatelju? Vedel sem, da je bilo in jc neizpodbitno, da je med literarnimi umetniki s slovenskim poreklom edini dosegel slavo, kije ne bi bilo napačno imenovali 31. Carrcv McWilliams. Louis Adamič rt Sluulow-America, Artliur VVhipple, Los Angelc* 1935. na sir. 47. 58, 59, pravi: "llenie I say tlita Adamič lias some of ihe inslincls of an artist, but thal lic is not primurilv an artist." Pclričcva jc v svojem prevodu spremenila besedni red in obenem smisel Carrcvcvega stavka: "... v prvi vrsti ni umetnik" pomeni, da A. pač ni umetnik; "... ni predvsem umetnik" pa pomeni, daje A. ludi še kaj drugega. Prevod dr. Pelričcvc bi bil pravilen, če bi McVVilliams napisal "... hc is primarilv nol an artist". 32. Na str. 43X in 440 v disertaciji prof. Tatjane Dumas-Rodica. 33. McVVilliams, Louis Adamič A Shodim America, 1935, str. 64, 67, 69, 70. 34. Vatroslav Grill, Med dvema svetovoma, MK. Ljubljana, 1979. 35. Jurak, M., Louis Adamič and Valro Groll: a Parlnership ofEouals? - Intelektualci v diaspori. ZRC SAZU, Ljubljana 1999. 36 Žitnik J., Louis Adamič. Slovenec, Američan, opazovalec, borec, 'poet'. - Dve domovini, Two Homilands. 9, 1998. mednarodna, četudi njenega impulza niso preskrbela besedila, napisana v slovenščini."17 Prof. Glavan seje v razpravi vprašal, le zakaj Adamiča še zdaj, pol stoletja po smrti, študirajo in prevajajo v dveh najbolj kultiviranih deželah sveta, v Franciji in na Japonskem "Adamič je bil ameriški komunist." To je samo ponavljanje stare obtožbe, da je bil Adamič član ameriške Partije. Prof. Matjaž Klcmenčič našteva o tem obsežno literaturo. "Obe Kobalovi knjigi (Svetovni potnik pripoveduje in Slovenec v službi FBI), Ivana Molka Slovenska priseljenska zgodovina kot tudi članki dr. Mirka Markoviča in Strahinje Maletiča v knjigi Jugoslovenski napredni pokret u SAD i Kanadi ler predavanje gospe Mary Molek na srečanju, ki gaje priredila Societv for Slovene Studies leta 1980, 'obtožujejo' Adamiča, da je bil sopotnik oziroma celo član Komunistične partije Združenih držav Amerike, kar naj bi bil glavni vzrok za Adamičevo podporo jugoslovanskim partizanom med drugo svetovno vojno. Ti avtorji so Adamiča prav tako obtoževali, da je bil sovjetski vohun in da so bile organizacije, v katerih je deloval in jim predsedoval, pod kontrolo agentov Kominterne."1* "Napačna je trditev, daje bil Adamič ameriški komunist. FBI gaje sicer skrbno nadzirala. Poročilo OSS 4. 1. 1943 pravi, daje Adamičeva politična filozofija "na levi, vendar ne pretirano. Občuduje dosežke Sovjetske zveze, vendar skoraj gotovo ni komunist. Globoko je predan Ameriki in ameriški ideji in je v bistvu ostal kmet in individualist." *• Adamičevo nazorsko usmerjenostjo dobro označil Christian: "Za mnoge Amerikance je bil, čc že ne čisto "rdeč" pa vsaj komunistični simpatizer; to, daje podpiral Jugoslavijo, ki je bila anatoma v Moskvi, izgleda da ni štelo. Komunisti (stalinisti, op. T. K.) pa so ga na drugi strani zmerjali zaradi podpiranja Judov v Palestini in zaradi titoistične usmerjenosti."4" Naj k tej karakteristiki dodam še to, da ga tudi katoliška Cerkev ne mara,41 daje bil trn v peti na desni in levi, sovražili so ga reakcionarji, boljševiki in fundamentalisti, ni čudno, da so ga na koncu morali ustreliti. V nasprotju s trditvami, da bo Adamič pozabljen, smo slišali tudi: - "Adamič bo ostal v spominu kvečjemu kot začetnik pluralizma v ZDA." Prof. Edi Gobetz je podobnega mnenja. Louis Adamič je mednarodno znan slovenski priseljenski pisatelj, kije populariziral koncept Amerike kot naroda narodov, kar je pripeljalo I. 1972 do kongresne definicije Amerike kot pluralistične družbe." 42 Podobno piše tudi Bogdan C. Novak: "Preden se je začela druga svetovna vojna, se je Louis Adamič že uveljavil kot pisatelj in položil temelj za pozneje tako popularna etnična raziskovanja."41 B. Pogačnik: "Še prav posebej se je Adamič kot gigant lotil ogromnega premika s svojo knjigo 'Narod narodov', premika, ki ga zgolj kot politik ali zgolj kot pisatelj ne bi zmogel. Gre namreč za premik, ki je tudi danes osnova ameriški in svetovni etnični politiki."44 Harvardova Enciklopedija ameriških etničnih skupin* se uvodoma začne takole: "Med veliko krizo tridesetih let je popularni pisatelj in žurnalist Louis Adamič zasnoval projekt, za katerega je verjel, da bo vzbudil zanimanje po vsej Ameriki o sami sebi.' To naj bi bila 'velika enciklopedija o ljudstvih Združenih držav, od Indijancev do poslednje priseljenske skupine.' Prikazala naj bi 'v vseh 37 Debeljak, A., Louis Adamič in navdih kozmopolitizma. - louis Adamič - svetovljan. - Občina Grosuplje, 23. marec 1998. 38. Klcmenčič, M„ Ideološka naravnanost Louisa Adamiča.- Borec 11-12, 19X3. 39. Biber, D., Louis Adamič v arhivih OSS, Borec, 8-9, XL, 1988 40. Christian, H. A., Louis Adamič: A Cheeklist, Kcnt State University Press, 1971, xiii. 41. Mohorjeva družba v Gorici je izdala Kobalovo knjigo Svetovni potnik pripoveduje, ki prikazuje Adamiča kot človeka slabega značaja. 42. Gobetz, E., Slovenian Heritagc, vol. I, Slovcnian Research Center of America Inc, Ohio, 19X0, p. 185. mogočih podrobnostih, iz kakšnega človeškega gradiva je narejena Amerika. Tako delo' je napisal, 'bi kaj lahko zrcvolucioniralo ameriško pisanje in presnovah) vse predstave o Združenih državah.' Bilo bi 'neprecenljive vrednosti za tisoče... šolskih ravnateljev in učiteljev... in za knjižničarje ter socialne delavce.' Tako delo bi bilo 'všeč ne le novim Amerikancem in njihovim priseljenim staršem, ampak tudi Ameriki kot celoti'."46 Potiskanje Adamiča v pozabo mi je še zdaj nerazumljivo. Da ne bi na Adamiča pozabili, skrbi tudi druge: "Bojim se, da bo Lojze pozabljen, kakor je bil pozabljen v Ameriki že marsikdo, ki bi moral biti zapisan na pristojnem mestu z zlatimi črkami... Kaj bomo napravili tukaj, da se vsaj med nami ohrani njegov spomin, še ni nič gotovega."47 Edi Gobctz. mi piše 17. sept. 1998: "Adamič oslane zanimiv za Slovenijo in Ameriko, čeprav doslej za vsako iz različnih razlogov." - "Adamič se je sam ustrelil." Tako vsaj pravi uradno poročilo o njegovi smrti. Coroner države New Jerscy v post mortem dokazuje, da gre za samomor. Poleg njegovih dokazov mije prof. Christian dodal še enega: V garaži, kjer so našli Adamiča ustreljenega, daje bil odtok zamašen. Zamašil naj bi ga Adamič sam, da bi za požar razlita nafta ne odtekla, saj je bil odtok pokrit z neko omaro, da nihče razen Adamiča ni vedel zanj. Tudi France in Olga da po tem dokazu zdaj verjameta, daje šlo za samomor. Vendar me Christian s tem ni prepričal. Jaz sam v razlago o samomoru ne verjamem. Sklepam, da se je Adamič s svojim pisanjem zameril na levi in desni ekstremistom vseh barv, nacistom in fašistom, belim in črnim, ustašem in četnikom, makartijevcem, stalinistom in fundamentalistom, domači in svetovni reakciji. Adamiča so na splošno zadovoljstvo likvidirali na tipično ameriški način. (Sicer pa ne streljajo samo v Ameriki, tudi pri nas v Sloveniji. Bojim se, daje ni dežele na svetu, kjer ne bi "reševali problemov" s kroglo.) Louis Adamič je bil borec, boril seje za resnico. Na misel mi prihajajo Zupančičevi verzi: P.S. Še to; - za direktivo! - nekdo zasviral ondan je pri naši zabavi -takoj smo mu gosli razbili na glavi. In veš zakaj? Na uho to novico: bil je še mlad - pa je sviral resnico! 43. Novak, B. C, Prizadevanja Louisa Adamiča. - Dve domovini, 9, 1998. 44. Pogačnik, B., Portret pisatelja in politika Louisa Adamiča. - Delo 9. 4. 1981, 45. Harvard lincvclopedia of American Elhnie Groups, Univcrsily Press, 1980. 46. Citati iz Adamičeve knjige Moja Amerika, 1938. 47. Kuhcl, M., pismo Tonetu Scliškarju 5. 12. 1951; v: Rozina Švcnt, Pomen osebnih pisem. - Dve domovini, Two Homelands, 9, ZRC SAZU, 1998. KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUPANOVA JAMA GROSUPLJE -40 LET DELOVANJA Marija Samce* Turistično društvo Županova jama Grosuplje je praznovalo leta 1999. 40 let svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1959. in od tedaj dalje neprekinjeno skrbi za Županovo jamo, vključuje pa se tudi v vse akcije, ki promovirajo Grosuplje in kraje v občini, ki nimajo svojih turističnih društev. Zavod Taborska jama Županovo ali Pcrmetovo jamo je odkril župan občine Št. Jurij pri Grosupljem Josip Perme s prijatelji 26. maja 1926. leta, uradna otvoritev pa je bila 15. maja 1927. leta, ko so v brezno že vodile postavljene lesene stopnice, kapnike pa so osvetljevale karbidne luči. Jamo je oskrbovala županova družina in tudi po jami so obiskovalce sami vodili. Med drugo svetovno vojno je bila jama zaprla, po vojni, leta 1945, pa je prešla kot naravna znamenitost v državno last. Še istega leta je bil ustanovljen Zavod Taborska jama in predsednik prvega upravnega odbora je bil Jože Bavdck. Jama ni bila več privatna lastnina, zalo sojo poimenovali DO bližnji cerkvici Tabor - Taborska jama. Turistično-olepševalno društvo Grosuplje Že od leta 1953. seje pojavila potreba po Turislično - olepševalnem društvu, zato so Janeza Le S jaka zadolžili, da uporabi svoje izkušnje v turizmu in ustanovi Turistično društvo Grosuplje. Ustanovni občni zbor Turistično-olcpševalnega društva Grosuplje je bil 22. marca 1959, prva seja pa 27. maja 1959. Za predsednika je bil izvoljen g. Janez Lcsjak, takratni direktor tovarne Motvoz in platno. V upravljanje je društvo dobilo Taborsko jamo in ves čas tesno sodelovalo z Zavodom za spomeniško varstvo in Inštitutom za raziskovanje krasa iz Postojne. Prevzeti pa je bilo treba tudi začetne postopke pri graditvi gostišča ob jami. Dela v jami Takoj, koje turistično društvo prevzelo jamo, je bilo potrebno popraviti vhodna vrata, zamenjati po celi jami dotrajane lesene ograje in jih nadomestiti s postavitvijo 300 železnih stebričkov in 700 m aluminijastega kabla. Ker pa aluminij ni primeren za vlažne razmere v jamah, smo kasneje uporabili kabel, prevlečen s plastiko. Od 50-lctnici odkritja jame smo postavili spominsko ploščo v Pcrmetovi dvorani. Svetloba, loplota in vlaga ter vedno več obiskovalcev povzročajo tudi rast mahu in alg po kapnikih. Vsaki dve leti je potrebno prebarvati ograjne stebričke in napeti nove vrvi. * Grosuplje 1290, Ljubljanska c. 35, prof., bibliotekarka. Matjaževa dvorana s prestolom Urejanje poti po jami Stopnice v jami so bile tudi povečini lesene in postopno smo jih zamenjavali z betonskimi: v Ledenici je 45, med Pcrmetovo in Veliko dvorano pa 20 stopnic. Leta 1961 smo zabetonirali stopnice ob vhodu v Ledenico. Koje bila leta 1987 za obiskovalec dostopna še Zadnja dvorana, smo zanjo naredili prehod iz Matjaževe dvorane. Na dnu te dvorane smo uredili prostor za okoli 50 ljudi, ga zavarovali in iz višine 8 m spustili železne stopnice. Zavarovali smo tudi 35 m globok prepad in postavili ustrezno razsvetljavo. V Matjaževi dvorani smo uredili položnejšo pot, na mestu stare pa postavili razgledno ploščad. Poti, ki so postale nevarne za obiskovalce, smo sproti popravljali. Ves gradbeni material smo v jami ročno v vedrih prenesli preko 400 stopnic, prav tako pesek za posipanje poti, kijih je v jami okoli 600 m. Skoraj 100 % vlaga v jami ne prizanaša ničemur, zato čaka na popravilo še dosti stopnic in podestov. Klcktrična napeljava v jami Ob prevzemu jame je bilo potrebno ponovno napeljati tudi električno napeljavo. Leta 1953 je bila napeljava obnovljena, vendar s starimi rabljenimi kabli, zato smo leta 1964 napeljali nov daljnovod s Spodnje Slivnice in po jami je bil položen nov kabel. Ves čas smo zamenjavali in posodabljali tudi svetlobna telesa za osvetljevanje kapnikov in poti po jami. Zaradi varnosti obiskovalcev je potreben stalen nadzor nad električno napeljavo in svetlobnimi telesi in prav v zadnjem času spet kličejo po obnovi in posodobitvi. Gostinski lokal ob jami Upravni odbor Zavoda Taborska jama je na seji 22. 2. 1958. leta sklenil, daje potrebno pri jami postaviti gostinski lokal in naročili so načrte za gostišče in zaprosili za kredit. Občina Grosuplje je prevzela nadaljnje postopke pri graditvi gostišča ob jami. Načrt, je izdelal arhitekt Rudi Mačus, Gradbeno podjetje Grosuplje pa je z gradnjo končalo 1961. leta. Leta 1963 je stavbo prevzelo Trgovsko podjetje Tabor in odplačalo tudi vse kredite. Še danes je kljub mnogim zapletom lastnik stavbe. Gostinski lokal je od časa do časa zgledno deloval, čeprav se je do danes zamenjalo kar IS najemnikov. Urejanje okolice jame Leta 1953 je občina Grosuplje zaščitila okolico jame in prepovedala sečnjo okoli nje. Odkopali smo le zemljo pred gostiščem, da smo pridobili prostor za dvorišče in parkirišče. Pri razcepu cest ob dovozu k jami smo razširili cesto, da so lahko tudi avtobusi obračali. Domačini se del v jami in okoli nje niso udeleževali. Leta 1956 je bil postavljen lesen kiosk za predajo vstopnic in spominkov, leta 1986 pa smo v ta namen postavili brunarico. Na odcepu k jami smo ob 50-letnici odkritja jame postavili iz. brun narejen pano z napisom Taborska jama, ki smo ga po letu 1992 spremenili v Županova jama. Turistično društvo Županova jama Grosuplje skrbi tudi za urejanje poti, ki vodijo k jami. Na pobudo našega društva je občina Grosuplje leta 1996 položila asfalt na cesto od Velikih Lipljen do odcepa k jami. Pred jamo sta postavljeni dve klopici za počitek, saj je cnourni ogled jame z mnogimi vzponi in spusti po stopnicah zelo naporen. Zabetonirani odtočni kanali preprečujejo poškodbe poti dojame. Vhodni del jame je ob dežju vedno moker in blaten. Stari kiosk je bil premajhen, za novega, večjega, pa je bilo polrebno leta 1995. pridobiti vsa potrebna dovoljenja za adaptacijo starega objekta, pripraviti betonske temelje ter visok oporni zid in tlakovati dvorišče pred njim. V novi kiosk, kije bil dokončan leta 1996, sta napeljani ludi voda in elektrika, z žarometom pa je razsvetljena pot dojame. Nasproti kioska stoji kozolček s tablo, na kateri je zapisan kratek opis jame in informacije o odprtosti. V kiosku obiskovalci poleg vstopnic dobijo tudi osvežilne pijače. S tako ureditvijo smo dosegli, da turistično društvo oskrbuje obiskovalce v celoti, ker gostišče ne deluje. Vsak, ki pride v jamo, ne išče tudi gostinskih uslug, in vsak. ki išče gostinske usluge, ne želi obiskati tudi jame. Preskrba z vodo Preskrba z vodo je predstavljala stalen problem, zato smo leta 1988. predsednica turističnega društva je bila tedaj ga. Julijana Rrštc, napeljali vodo i/ vodovoda v Velikih Lipi jenih s finančno soudeležbo trgovskega podjetja Tabor in Turističnega društva Grosuplje. Po prihodu iz. jame si sedaj lahko obiskovalci Umije JO roke in obutev pri novi fontani, ki je bila postavljena leta 1996. Taje zahtevala tudi nov vodovodni priključek. Kapniške tvorbe v novoodkriti in za obiskovalce še nedostopni Igorjevi dvorani Čiščenje jame Veliko pozornost posvečamo čiščenju in vzdrževanju poti po jami. Stopnice čistimo tedensko, celo jamo po enkrat na leto. Vsako leto posipamo poti s peskom in vsakokrat 4-5 m3 peska v vedrih ročno raznosimo po jami. Večkrat je bilo potrebno tudi prcpleskati varovalne ograje v jami in zunaj nje, prav tako tudi vhodna vrata. Nova odkritja v jami Radovednost, ali so še kakšni novi rovi v jami, je gnala raziskovalce, da so jamo pogosto obiskovali. To so bili člani jamarskih društev: Železničar iz Ljubljane, Vinko Paderšič iz Novega mesta, Črni galeb iz Prebolda, iz Kočevja, Ribnice in Kranja. Našli so več manjših rovov, le pod Veliko dvorano je v globini 15 m večja vzdolžna jama, dostopna samo jamarjem. Ledeni kapniki so redka zanimivost Ledenice Leta 1995 so jamarji Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane pod vodstvom Igorja Perparja v pokončnem rovu nad Zadnjo dvorano odkrili novo, 30 m dolgo dvorano, z. lepimi kapniki, ki pa za obiskovalec ni dostopna. Po odkritelju smo jo poimenovali Igorjeva dvorana. Promocija jame in Grosupljega Veliko pozornost smo člani Turističnega društva posvečali promociji jame in okolice. Tiskali smo razglednice in prospekte. Postavljali in popravljali smo smerokaze in reliefne zemljevide ob poteh proti jami. Leta 1992 seje med krajani okoliških vasi pojavilo mnenje, da bi spremenili ime; Taborska jama je zopet postala Županova jama. To preimenovanje je društvu povzročilo velike težave in zmedo pri obiskovalcih. Uničena je bila namreč blagovna znamka, grajena od leta 1952. dalje. Za novo ime, Županova jama, ve le ozek krog ljudi, čeprav jc bilo to ime pred vojno že v rabi. Tudi v strokovni literaturi se novo ime ne bo kmalu uveljavilo. Celo v novem Atlasu Slovenije (Mladinska knjiga. 1996) so na tem področju zapisane kar tri jame: Ledenica, Taborska jama in Županova jama. Novo ime je zahtevalo tudi spremembe napisov pred vhodom na parkirišče pred jamo. M usmerjevalnih tablah ob ceslah, vendar imajo obiskovalci jame še vedno težave s starim in novim imenom, saj iščejo vsaj dve jami. Taborsko in Županovo. Turistično društvo je izdajalo tudi raznovrstni propagandni material, po spremembi imena tudi nove razglednice z novim imenom. S promocijskimi nastopi se vsako leto pogosteje pojavljamo tudi v medijih: v časopisih, revijah, na radiju (državnem in lokalnih po celi Sloveniji) in televiziji. V letu 1996 je snemala v Županovi jami TV Slovenija. Ta oddaja je bila prikazana tudi na satelitski televiziji 3 SAT in odmevi iz. tujine so bili ugodni. V jami je snemala tudi TV 3 za oddajo TV razglednica, razmnoženi ludi na videokaseti, ki prikazuje življenje in delo v občini Grosuplje. V oddaji za mlade Lahkih nog naokrog se je med kraškimi znamenilostmi Dolenjske predstavila tudi Županova jama. Turistično društvo Županova jama Grosuplje vsako leto izpelje obširno propagandno akcijo v različnih medijih, da bi pridobili čim več obiskovalcev. Ker je Županova jama primer šolske učne jame. predstavljajo velik del obiskovalcev šolski otroci, ki potrebujejo tudi osnovne informacije o jami, zato vsaki dve leti na novo izdamo propagandno gradivo o jami, razglednice, letake ter drugo slikovno in besedno gradivo. Prireditve v jami Ob jami so se vrstile tudi mnoge prireditve, ki so zbrale kar precej obiskovalcev. Pogoste so bile veselice s plesi, saj je bilo posedanje na klopeh pod drevesi prijetno in naravno čisto okolje je privabljalo obiskovalce. Večji in zahtevnejši prireditvi ob jami v organizaciji našega turističnega društva sta bili kresna noč in Polharija. V jami so pogosti koncerti pevskih zborov, ki zaradi dobre akustike in zanimivega ambienta privabljajo veliko gledalcev in poslušalcev. Leta 1986 smo slovesno obeležili 50-letnieo jame v prisotnosti imanentnih gostov. Slavnostni govornik je bil dr. France Habc. 26. maja 1996. ob 70-lctnici odkritja jame, je Turistično društvo Županova jama Grosuplje na rojstni hiši župana Permeta v Ponovi vasi Odkrilo spominsko ploščo. Dogodek je zabeležila tudi TV Slovenija in posnetek predvajala v televizijskem dnevniku. Turistično društvo Županova jama Grosuplje je izdalo ludi monografijo o jami z naslovom Zupanova jama -70 let. V njej jc zaobjeto vse delo z jamo od njenega odkritja do danes in načrti za nadaljnji razvoj. Ob svoji 4()-lclnici jc 13. 6. 1999 Turislično društvo Županova jama Grosuplje priredilo proslavo in koncert pevskih zborov v jami. Na lepo obiskani in zanimivi prireditvi se jc zbralo 'epo število udeležencev, da smo skupaj slovesno proslavili 40 let uspešnega dela. Ob 7()-lctni pomoč pri seminarskih in drugih nalogah ali pa v našem društvu opravijo obvezni praktični del •studi ja. V zadnjih letih jc bil naš predsednik Miro Vrcg mentor kar 4 študentom. Priznanja Turistično društvo Županova jama Grosuplje jc poskrbelo, da so aktivni člani društva prejeli Priznanja za svoje prostovoljno in požrtvovalno delo na turističnem področju. Zlato priznanje Turistične zveze Slovenije so prejeli: Franc Kanduč, Anton Lavrih, Janez Lesjak sl- in Jože Pcrme. Srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije so prejeli: Marija Kralj, Marjan Sajovic in Miro Vreg. Grosuplje je prejelo tudi priznanji Turistične zveze Slovenije za urejenost kraja v državnem merilu: leta 1996. za 3. mesto in leta 1998. za 1. mesto med manjšimi neturističnimi kraji. Leta 1999. pa je ob svoji 40. obletnici Turistično društvo Županova jama Grosuplje prejelo Priznanje Turistične zveze Slovenije s srebrnim znakom. Načrti za bodočnost Sama jama brez. širše turistične ponudbe ne more zadržati obiskovalcev za daljši čas, zalo je leta 1993 pripravil predsednik Turističnega društva Županova jama Grosuplje Miro Vreg idejni projekt Turistično - rekreacijski center Županova jama - Tabor. Z njim je prvi pokazal možnosti za razvoj celotnega področja Županove jame, Tabora in Gradišnicc. Projekt bo terjal mnogo dela in sredstev, dal pa bo nova delovna mesta okoliškim prebivalcem in omogočil tudi pravi turistični razvoj Občine Grosuplje. Razen ogleda jame, ki traja I uro, to področje obiskovalcem sedaj ne more nuditi nič drugega. Tako obiskovalcev ne moremo zadržati za dlje časa. Če želimo kaj storiti za turistični razvoj Županove jame in okolice, je potrebno zajeti v načrte za prihodnost širši kompleks od Tabora do Županove jame in urediti turistično- rekreacijski center, ki bi zadovoljil vse potrebe modernega turista. Na tem območju že obstojajo naravna jedra: Županova jama, kjer je možen ogled kraške jame, Tabor kot kulturno-zgodovinski spomenik in nosilec kulturne ponudbe in Gradišnica kot široka planjava, primerna za ureditev športnega parka ter prostorov za piknike. Županova jama - osrednja znamenitost Jama bi tudi v novi ureditvi turistično-rekreacijskega centra ostala osrednji objekt, s katerim se prične obisk. Največja težava pri obisku jame so stopnice. Po dolgoletnem opazovanju obiskov v Županovi jami so vodiči ugotovili, da se vsaj 10% starejših obiskovalcev ne odloči za ogled jame že zaradi strmih stopnic brez počivališča do Ledenice, še nekaj pa se jih obrne nazaj pred stopnicami, ki povezujejo Ledenico in Srebrno dvorano. Z manjšimi posegi bi se dalo stopnice razbiti s počivališči in zmanjšati vzpone. V jami bi bilo potrebno posebej osvetliti značilne jamoslovnc pojave, da bi šolarji lažje sledili šolski kraški učni poti, ki bi morala biti na primeren način opisana tudi v posebni brošuri, da bi bila dostopna tako učiteljem kot učencem, pa tudi turistom. Sodobni turist zahteva vedno večjo in vedno bolj kvalitetno ponudbo. Če za to ne bomo poskrbeli, bo tudi obisk v jami vedno bolj upadal. Nove turistične točke Biocncrgctiki, ki so merili sevanja v jami in okolici, so ugotovili pozitivne tokove v sami jami in v okolici Puščave, zato je zanimivo tudi razmišljanje o speleoterapiji, zdravljenju v jamah. Turistično društvo išče tudi nove ideje za razvoj turizma na Grosupljem in okolici. Kar nekaj primernih mest je, ki bi se jih dalo turistično urediti: bajer v Dobju kot prijetno kopališče, pozimi pa drsališče, na Kuclju in Koščakovcm hribu pa rekreacijske in sprehajalne poti. Z Grosupljega bi sc bilo prijclno sprehodili po urejenih poleh stran od prometne ceslc do Tabora nad Cerovim in naprej do Županove jame. Prav tako bi lahko z Grosupljega na Boštan j ter na Radensko polje in po njem vodile urejene kolesarske poti. Za šolske skupine bi bila primerna naravoslovna učna pot od Županove jame in njene okolice na Radensko polje. Turistično-informaeijski center Naše drušlvo ni zaprto v ozek krog svojega delovanja, pač pa sodeluje in se povezuje tudi z drugimi turističnimi društvi in sorodnimi organizacijami v občini Grosuplje in v sosednjih občinah: Ivančna Gorica, Dobrepoljc in Velike Lašče. Vse zaineteresirane neprofitno seznanjamo o vseh prireditvah, možnih ogledih in storitvah v naštetih občinah, npr.: 0 muzejih, gostiščih, prenočiščih, športno-rekrcalivnih in kulturnih prireditvah. Vedno več je tudi potreb po vodenih izletih po določem področju, po prostorih za piknike, po prenočitvenih zmogljivostih na podeželju. Nekatere probleme rešujemo sproti, za druge pa je potrebno več ljudi, časa in denarja. Za pridne, ki bi radi delali v turizmu, dela ne bo zmanjkalo. Za TD Županova jama Grosuplje Marija Samec 100. OBLETNICA ROJSTVA LOUISA ADAMIČA Mihael Glavan* Stota obletnica rojstva našega velikega rojaka, uglednega slovenskoamcriškcga pisatelja Louisa Adamiča (1898-1951) je bila v Sloveniji deležna velike pozornosti v znanstvenih, kulturnih in prosvetnih krogih kol tudi v medijih. Največ kulturnih in šolskih prireditev je bilo v marcu 1998, in sicer v Adamičevi rojstni občini Grosuplje (nastop Pihalnega orkestra Glasbene šole in županov govor pri pisateljevem spomeniku, okrogla miza v občinski matični knjižnici, prireditev v Osn. šoli Louisa Adamiča, pogovor na lokalnem radiu, osrednja krajevna proslava, priložnostna brošura) pa tudi v Ljubljani (celovečerni koncert z recitacijskimi vložki iz Adamičevih del v slovenščini in angleščini v organizaciji Slovenske izseljenske matice, članki v dnevnem časopisju, literarni večer na .3. progamu Radia Slovenija, izid spominske znamke). Inšitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je organiziral mednarodno konferenco z naslovom Ob 100. obletnici rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori, ki je potekala v portoroškem hotelu Emona v Bcmardinu od 1.-5. sept. 1998.' Srečanja seje udeležilo 30 referentov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Velike Britanije, Poljske, Rusije, Kanade in ZDA. V okviru simpozija je bil celoten drugi dan izpolnjen z re ferali o Louisu Adamiču. Predstavilo jih je deset strokovnjakov iz. Slovenije, Madžarske in ZDA. V dopoldanskem sklopu referatov s skupnim naslovom Adamič in izseljenci so predstavili svoje prispevke anglist in literarni zgodovinar Mirko Jurak iz Ljubljane, teolog in zgodovinar Mihael Kuzmič iz Ljubljane, umetnostna zgodovinarka Irene Mislej iz Ajdovščine in geograf Jože Velik onja iz. Seattla. Spregovorili so o Adamičevem sodelovanju in povezavah z. drugimi izseljenci, zlasti z nekaterimi vodilnimi slovenskoameriškimi kulturnimi delavci, npr. Vatroslavom Grilom (Mirko Jurak), Jožctom Miheličcm (Mihael Kuzmič) in / vplivnimi italijanskimi priseljenci v ZDA, npr. Fiorcllom la Guardio (Jože Velikonja). Irene Mislej je govorila o odmevih na Adamičevo literarno in politično delo v južnoameriškem slovenskem etničnem lisku. V drugem delu Adamičevega dneva, posvečenem pisateljevim vezem z rojstno deželo, so bili predstavljeni prispevki pisateljevega brala Franceta Adamiča, nečaka Tinela Kurenta, zgodovinarke Rozine Švent, madžarskega politologa Imreja Szildgyja iz Budimpešte, zgodovinarja Matjaža Klcmcnčiča iz Maribora in Janje Žitnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo. Prvi sklop referatov je temeljil predvsem na Adamičevi korespondenci. France Adamič jc orisal pisateljeve predvojne stike s slovenskimi književniki. Kurent je predstavil svojo korespondenco s stricem, Šventova pa Adamičeve s'ikc z. I. Hribarjem, Kocbekom. Novačanom in VVcstrom. V drugem delu popoldanskega sklopa Prispevkov sta prva dva referata govorila o Adamičevi viziji demokratične Slovenije v Jugoslaviji in v Evropi. Szilagy je Adamičeve poglede primerjal z. idejami madžarskega politologa Oszkarja Jžszija, Klcmcnčič pa s povojnimi prizadevanji Mihe Kreka in Cirila Žcbola. Žitnikova je predstavila poskus Pisateljevega osebnostnega portreta v razmerju do kulturnih, socialnih in etičnih vrednot obeh domovin. Adamič seji je pokazal kot tenkočuten opazovalec družbe in posameznika, politični bojevnik pa tudi literarni izpovedovalec človeških stisk, občutij in pričakovanj. V sklepu prvega konferenčnega dne so se udeleženci poklonili spominu na pokojnega profesorja Henrvja A. Christiana, ki s svojimi znanstvenimi deli ostaja najpomembnejši raziskovalec Adamičevega življenja in dela v ZDA. Poznamo ga ludi kot avtorja prispevkov za naš Zbornik. Stična 140, 1290 Ivančna Gorica, prof., hibi. špec. Zapis je nastal na osnovi avtorjevega sodelovanja na konferenci, deloma pa povzema druge zapise 0 prireditvi. PISATELJ JANEZ SEME 1909-1998 Jakob Miillrr Pisatelja Janeza Šemeta je v naš Zbornik 1990 »pripeljala« njegova poliška rojakinja prof. Marija Janežič, ki je vedela, da profesor veliko piše, vendar večinoma samo za svoj predal.V prvi objavi nam je portreliral jubilanta, svojega prijatelja Lojzeta Uršiča, sicer prevajalca in jezikoslovca, v Zborniku 1992 se je etnografsko razpisal 0 lanu, nato o znameniti igralski družini Potokarjev, predlanskim pa o poliškem učiteljstvu. V občinskem časopisu mu je urednik Željko Kozinc na začetku devetdesetih objavil nekaj besedil, med njimi drobno, a dobro črtico, ki ga je prav očarala, toda zaradi Šemetove preobčutljivosti - pri objavah seje pojavilo nekaj napak - še bolj pa zaradi njegove vse bolj epske dolžine v zgodbah o poljskih hišah se je sodelovanje v Naši skupnosti pretrgalo. Vendar mu je Mondena leta 1993 objavila 18 krajših domačijskih proz pod naslovom Gabrovce, raj moje mladosti. Spomladi leta 1999 sem ga v Kranju obiskal, dcvetdesctlctnika. Bil je živahen, bister, bogat v spominih in ves v mladostno vročičnem pričakovanju: Mohorjevi je ponudil v objavo svojo knjigo Va - Bi - Dom. V njej je opisal pet predvojnih let, ki jih je kot profesor preživel v Varaždinu, Bitoli in Domžalah. 3. julija pa je pri svojem sinu Juriju v Stražišču nepričakovano umrl. Janez. Šcme seje rodil 20. januarja 1909 v kmečki družini pri Bregarjcvih na Polici očetu Janezu in materi Jcri, roj. Zaje (Podržajcvi) iz Žalne. Bilje sedmi od osmih otrok. Četrti razred osnovne šole je obiskoval v Mostah, kjerje stanoval pri leti, poročeni s Polokarjem, in tako rasel skupaj s poznejšimi znanimi igralci Potokarji. Naslednje leto se je vpisal na poljansko gimnazijo, kjer se je navdušil za latinščino. Po maturi leta 19.30 in prostovoljni vojaščini je jeseni 1931 vpisal na Filozofski fakulteti romanistike). Pod C je imel izpil iz jugoslovanske književnosti in latinščine pri F. Bradaču, pod B je imel izpit iz. primerjalnega slovanskega in romanskega jezikoslovja pri K. Oštirju. pod A pa izpit iz stare francoščine in provansalščine pri F. Šturmu. Poleg navedenih so ga učili tudi F. Veber, F. Kidrič, F. Ramovš, I. Prijatelj idr. Pisno diplomsko nalogo leta 1937 je naredil iz. pedagogike pri K. Ozvaldu. Se isto leto je odšel v službo na privatno frančiškansko gimnazijo v Varaždin, naslednje leto pa je dobil službo profesorja francoščine na državni gimnaziji v Bitoli, kjerje bil pravi jezikovni babilon: v učiteljskem zboru so govorili srbsko oz. hrvaško, nemško, francosko, rusko, češko, grško, turško, bolgarsko, romunsko, albansko in slovensko. Razen Šemeta sta bila tu namreč še dva Slovenca: prof. Juvan in katehet Turk, poznejši beograjski nadškof. Leta 1940, ob bliskavicah velike vojne, se je prof. Šcme vrnil v Slovenijo in začel učiti na meščanski šoli (današnji 5.- 8. razred osnovne šole) v Domžalah. Nekateri od učencev so že hodili v šolo s kljukastim križem na prsih, ko seje Šeme poslovil od družine in domačih ter se javil kot prostovoljec, vendar je vojska razpadla pred spopadom, profesor pa je 11 tednov presedel v nemškem zaporu v Begunjah in Št. Vidu, nakar je odšel z družino v Ljubljano, okupirano od Italije. Tu je preživel vojno brez stalne zaposlitve: delal je na popisovalnem uradu Magistrata, honorarno učil na srednji glasbeni šoli italijanščino in zgodovino, na moščanski šoli italijanščino in matematiko, raznašal živilske karte pa spet učil v Šiški. Po maju 1945 seje z družino preselil v Kranj, kjerje učil na gimnaziji francoščino, srbohrvaščino in slovenščino, honorarno pa še na 9 šolah, in sicer tako rekoč vse predmete razen telovadbe, risanja in petja. Glede na svoje darove pa bi lahko tudi te. Prof. Šcme se je poleg latinščine, francoščine, italijanščine, nemščine in srbohrvaščine naučil tudi rusko, angleško in češko, srce pa mu je gorelo za tri umetnosti: glasbo, slikarstvo in pisateljevanje. Prepeval je, drugi tenor, pravzaprav vse življenje: doma, v cerkvi, na vasi, pri frančiškanih v Ljubljani pod vodstvom Savelija in p. Ačka, v oktetu, ki gaje vodil Zupan, nekajkrat na predvojnem Radiu Ljubljana, v zboru Marka Bajuka v Rokodelskem domu, v Zboru za olepševanje neizogibnih nujnosti (ob osebnih praznikih in ob smrtih), v Akademskem pevskem zboru pod vodstvom Franceta Marolta in Rada Simonitija, v varaždinskom kvartetu, v profesorskem zboru v Bitoli in v Prešernovem zboru Petra Liparja v Kranju. Nadarjenost za slikarstvo je kazal že v dijaških letih, ustvarjalna volja in moč pa se mu je razvila po petdesetem letu starosti. Naredil je nad 200 risb, gralik in akvarelov, največ pcjsaž.ev iz slovenskih hribov (Velika planina, Kamniška Bistrica, Jelendol pod Košuto, Sviščaki, Sava, Kupljenik, Krnski Lom, Zgornja dolina, Bohinjsko jezero, Koprivnik, Pokrovec, Zajamnik, Pokljuka, Uskovnica, Gorjuše, Triglav, Trška gora, Gorcljek, Planina Javornik, Bovec, Tamar) in iz primorja, slovenskega in hrvaškega, tja do Dubrovnika pa tudi iz. Avstrije in s Češke. Figuralika je redka: študije otrok, Starec, Tri gracije (oboje leta 1971 v Louvru ob gledanju Rcmbrandta), avtoportret, nekaj tujcev. Večkrat sta slikala skupaj s svakom Nikolajem Omerso. Tudi pisateljevanju se je predal šele na začetku šestdesetih, prej je skrbel predvsem za družino, nato pa je pisal polnih 30 let, vse do konca. Zunanja pobuda so bile planine (Pokljuka), najprej za poezijo, kmalu pa tudi za prozo. Šeme je bil namreč izrazit epik z občutkom za podrobnosti, individualnost, posamično pa tudi za čustva. Vse - ljudi, naravo in dogodke, o katerih pripoveduje, pa povezuje on sam, njegova osebna doživetja in njegovi spomini. Prvi tematski krog je domačijski svet Dolenjske: Polica, Kožljevec, Pance, Gatina, Žalna; ljudje: domači, sorodniki, sosedje, sovaščani, letoviščarji; živali, drevesa, predmeti, narava, svet otroštva, spominskih vračanj in obiskov. Ubescdeni portreti očeta, soseda Janezka, panškega strica, poliških učiteljev, lepe Lenčke, mladostnega Lada Potokarja, konja Črnija, čebelnjaka, hruške, etnografska Pisatelj Janez Šeme. Foto: Janez Šeme ml. 1995 doživetja ajde, lanu, žegnanja, vse ovito v patino patriarhalnosti, umirjen tek časov in nostalgično ljubezen. Drugi tematski krog so leta Šolanja, študentskih stanovanj, študentske hrane, sostanovalcev, med drugimi Franceta Miheliča, poznejšega znamenitega slikarja, Janeza Žagarja s Panc, poznejšega urednika Modre ptice in dramatika; študentskih večerov pri Kolovratu; sosedov: slikarke Ivane Kobilica, prevajalca dr. J. Debcvca, biblicista dr. A. Snoja. Podobe Ljubljane tridesetih let, večinoma še neobjavljene. Tretji tematski krog zajema leta službovanja v Varaždinu. Bitoli, Domžalah, leta medvojne Ljubljane in povojnega Kranja: kolegi, predstojniki, znanci, prijatelji: Lojze Uršič, Ivan Savli, Vojko Jarc, France Žen. Osebno in zasebno se prepleta s splošnim in kdaj prerašča v skupno. Četrti tematski krog: razmišljanja 0 življenju, svetu, veri. glasbi - je skromnejši in manj izrazit, čeprav so moralne in moralične sestavine zaznavne tudi v prvih treh krogih. Podlaga Šcmctovcga pisanja je osebno, doživeto, čustveno, toda stvarno, ne umišljeno. Morda je najkvalitetnejši v opisovanju kmečkih značajev in preteklega kmečkega snovnega in duhovnega sveta. Tu se lahko uveljavlja njegov občutek za naravo in kmečki predmetni svet. Vendar se povsod ni izognil zasebnosti pa tudi moraliziranju ne. Bibliografija Janeza Šemeta O pokojnem folkloristu Francetu Maroltu. V: Gorenjski glas, 10. maja 1951, št. 19, str. 3, Profesor Loze Uršič - osemdesetlctnik. V: Zbornik občine (irosuplje, 16(1990). str. 189-190. Potrkavanjc na Polici. V: Naša skupnost, 17 (1991), marce, str. 12 Pomotoma podpisan Vid Ambrožii. Spomini na domačo vas. V: Naša skupnost, 17 (1991), oktober, str. 12. Poličani in les. V: Naša skupnost, 17 (1991), december, str. 6. - Lan. V: Zbornik občin* Grosuplje, 17 (1992), str. 169-176. - Poličani. V: Naša skupnost, 18 (1992), oktober, str. 13. Gabrovcc. raj moje mladosti. Grosuplje : Mondena, 1993, 88 str. Družina igralcev Potokarjev. V: Zbornik (dnin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, 19(1996), str. 155-169. Poliški učitelji (1854-1997) : Kratek pregled. V: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dohrepolje, 20 (1998). str. 29-41. Tri oddaje na Radio Ljubljana Neobjavljenih besedil Janeza Šemeta je 109 in obsegajo 1230 gosto tipkanih sirani. Upam, da bodo vsaj nekatera domačijska lahko objavljena v naših prihodnjih Zbornikih. Bibliografija Šemetovih neobjavljenih besedil Aleksandrovi nasledniki? Prevod iz fran. A. V. Ajdna nad Potoki (4 str.) Akademski pevski zbor (10 str.) Amerikance (5 str.) Baron A. Codelli (8 str.) Bitoljska spoznanja (.35 str.) Brcgarjcv rod (4 str.) Čebelnjak sredi vrta (6 str.) Devet lepih dni na morju (5 str.) Dijaška in študentska menza pri nunah (17 str.) Dijaške in študentske instrukcije (17 str.) Dolgoivar (4 str.) Domžale, kraj bolečega spomina (.33 str.) Doživljaji z. železniškimi vozovnicami (3 str.) Družabno življenje (nekdaj) na Polici (7 str.) Eksplozija municije na Ljubljanskem polju (2 str.) Gaudeamus igitur (2 str.) Hodil po zemlji sem naši in tuji (2 str.) Inflacija (2 str.) Iztreznitev ali kaj (2 str.) Jutri bo prepozno (2 str.) Kako si zamišljam svoje učiteljsko delo v srednji šoli ob idejnem bogastvu svoje izpitne skupine in različnih stopnjah učenčevega in učenkinega razvoja : pedagoška naloga (16 str.) Kapelica (3 str.) Kapitan Istenič z ženo in hčerjo (3 str.) Kolesarjenje (3. str.) Konjske dirke (2 str.) Kraji, ki sem jih obiskal, v njih živel ali jih samo videl (2 str.) Kratek življenjepis (2 str.) Maline (3 str.) Mama me je spremila na železniško postajo (2 str.) Moj ded, njegovih sedem sinov in dve hčeri (9 str.) Moj oče (9 str.; 16 str.) Moj pogled na svet, na sodobnost in na našo stvarnost (3 str.) Moja dijaška stanovanja (21 str.) Moja mati (8 str.) Moja oporoka (2 str.) Moja študentska stanovanja (10 str.) Moji kolegi (5 str.) Moji konjički: petje, slikanje, šah... (10 str.) Moji prijatelji, poklicni, pevski, službeni... (7 str.; 9 str.) Moji ravnatelji (5 str.) Monografija o Polici (16 str.) Na gimnaziji OFM v Varaždinu (37 str.) Na Lošinju (3 str.) Na Mohorjevi terasi (I str.) Na panško žegnanje (?? str.) Na Sveti Jošt (3 str.) Na Sveti Mohor (2 str.) Na žalsko žegnanje (8 str.) Naravna dediščina na Polici (?? str.) Naši letoviščarji (10 str.) Nič posebnega, a zame nepozabno (2 str.) O petju (2 str. ; 3 str.) Obiski (10 str.) Od nekdaj me je vleklo v planine (8 str.) Odkrito o sebi (3 str.) Pet mojih sestra in dva brata (14 str.) Ples na Podržajcvem podu (3 str.) Po hitro minulih dolgih letih spet na Polici (1 str.; 4 str.) Po več letih spet na Polici (77 str.) Pod srečno zvezdo (3 str.) Pokljuška abeceda (v verzih) (.3 str.) Polica (2 str.) Poličani (45 str.) Poliški učitelji (12 sir.) Poprečen dan doma in na Pokljuki (4 str.) Pot za prečenje Užbc (I str.) Prevozništvo s Črnijcm (9 str.; 10 str.) Razmišljanje oscmdcsellctnika (2 str.) S konjsko vprego in zapravljivčkom od doma (2 str.) Sedemnajst pokljuških avgustov (123 str.) Sedite na moje mesto, prosim (2 str.) Sostanovalci pri Kozlcvčarjevih (7 str.) Sostanovalci pri Skulovih (7 str.) Spoznavanje ljudi med raznašanjem kruha (8 str.) Srečanja v nekdanji Ljubljani (15 str.) Srečanje s pijanimi fanti (2 str.) Starejši in mlajši kolegi na kranjski gimnaziji (3 str.) Štefan in Lcnčka (10 str.) Štiridcsctlclnica pevskega zbora Tone Tomšič in šcsldcscllctnica predvojnega (Maroltovega) APZ(I str.) Štiridnevno potovanje skozi Dunaj, Bratislavo in Budimpešto (.3 str.) Študentski večeri pri Kolovratu (5 str.) Tihomir M. Todorovič (2 str.) V kožljcvski mlin (6 str.) V pariški katedrali Notre-Damc (2 str.) V planine (368 kitic, 1472 verzov) (41 sir.) V Salendrovi ulici (11 str.) Va-Bi-Dom (135 str.; 199 str.): Varaždin 61 str.. Bitolj 87, Domžale 51 str. Vandalizcm na lepi Šmarjetni gori (2 str.) Varaždinska družba (I I str.) Vaška folklora (4 str.) Vaški posebneži (3 str.) Več opravkov v Ljubljani (4 str.) Vožnja z. vlakom (7 str.) Uredništvo Dela (Baron A. Codelli, 3. okt. 1989) Z Maroltovim APZ po Sloveniji (7 str.) Z Maroltovim APZ v Belo krajino (4 str.) Z Maroltovim APZ v Prckmurjc (3 str.) Z odra sem padci (2 str.) Z voza sem padel (2 str.) Zadnji obračun (6 str.) Zadnji poskus (2 str.) Zakaj sem se predčasno upokojil (3 str,) Zakaj verujem (3 str.) Zima, božič, novo leto na Polici (3 str.) Znani Poličani (15 str.) Zgajnarjev hlapec (9 str.) Življenja lepša polovica (2 str.) ZBOROVODJA, KI JE IGRAL TROBENTO Jakob Midler Viktor Žnidaršič, v mladosti trobentač in pevce, kot zrel mož pa glasbeni vzgojitelj in zborovodja, je svoj glasbeni talent in svojo ljubezen do glasbe podarjal petdeset let: najprej rodni Ceknici, po preselitvi pa Grosuplju, s svojimi pevskimi zbori pa je nastopil še v petdesetih drugih krajih in večkrat na vseslovenskem Radiu. Rodil se je 5. januarja 1918 očetu Antonu in materi Mariji, roj. Baje. Oče je 9-člansko družino preživljal s krojaštvom, obdelovali pa so tudi nekaj zemlje. Kot pastirček sije delal bezgove piščali Grosupeljski mladinski pevski zbor z dirigentom Viktorjem Žnidaršieem leta 1967. in nanje igral kravicam, travam in prijateljem. Ker so imeli hišo zraven župnišča, je kar doma poslušal vaje cerkvenega zbora, njegove nastope ob spremljavi orgel pa v župnijski cerkvi. Koje bil star 12 let, je začel v gasilski pihalni godbi igrati krilovko, trobento z. mehkim in temnim zvokom, in ostal ji je, sicer v različnih sestavih, zvest 25 let. Tu, pri pihalni godbi, v kateri so igrali še trije njegovi bratje, seje začelo Viktorjevo glasbeno izpopolnjevanje pa tudi poučevanje. Leta 1933 je začel peti v cerkniškem cerkvenem zboru, naslednje leto seje zaposlil, leta 1935 pa si je kupil klavirsko harmoniko. Tudi na služenju vojaškega roka leta 1940 je pri vojaški godbi igral krilovko. Ob kapitulaciji Italije jeseni 194.3 je bil eden od organizatorjev obnovitve cerkniške pihalne godbe, dan pred njenim nastopom na partizanskem mitingu pa je v Cerknico vdrla nemška vojska, pri čemer so ob požaru bila uničena vsa glasbila in tudi arhiv. Po koncu vojne je leta 1945 začel igrati v ansamblu, sestavljenem iz trobente, harmonike, klarineta in kitare, ter kmalu ustanovil svoj prvi pevski zbor, ki je bil najprej ženski, nato mešani in nazadnje moški. Kol sposoben glasbeni organizatorje sodeloval tudi pri obnovi gasilskega pihalnega orkestra. Januarja 1950 je začel poklicno poučevati na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Cerknici, s čimer se je začelo njegovo dolgoletno glasbeno delo z mladino. V Cerknici je poleg dveh šolskih zborov vodil tudi tri zbore odraslih. Z njimi je nastopal na šolskih in krajevnih prireditvah, glasbenih revijah in festivalih ter na samostojnih koncertih. Vsako leto so imeli koncert v domači Cerknici, poleg tega pa so peli tudi drugje: leta 1951 na reviji notranjskih zborov v Postojni, leta 1952 na festivalu v Ajdovščini, leta 1953 so prvič snemali na Radiu v Ljubljani; tega leta je Žnidaršič ustanovil tudi lamburaški orkester ter ga vodil do leta 1956; leta 1954 so na festivalu v Postojni zasedli 3. mesto, mladinski oktet pa je bil pohvaljen, snemali so tudi za ljubljanski Radio in imeli koncert v Semiču; leta 1955 so na tekmovanju ob 10-letnici zmage, katero je organiziral radio Koper, zasedli 3. mesto; leta 1956 so peli na Rakeku, v Begunjah in Grahovem, snemali na Radiu in imeli koncer v Domu za slepo mladino v Ljubljani. Za Radio so snemali tudi leta 1957 in 1958, leta 1959 pa so na reviji v Logatcu osvojili prvo mesto. Kritik v Slovenskem poročevalcu je pohvalil »homogeno zvočno celoto« cerkniškega mladinskega zbora, ki je nastopil tudi na reviji na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Leta 1960 je Viktor Žnidaršič organiziral in s svojim mladinskim in otroškim zborom tudi nastopil na reviji v Cerknici. Ob vsem pedagoškem in dirigentskem delovanju je od leta 1955 do 1965 sam pel v Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič in z njim leta 1955 odšel na turnejo po Vojvodini, peli pa so tudi v Beogradu. Leta 1956 je začel učiti tudi na šoli na Rakeku, kjer je vodil šolski in predšolski zbor, na Uncu pa mešani, ženski in moški zbor in imel 1957 z vsemi tremi unškimi zbori doma koncert. Kmalu je na Uncu ustanovil in vodil še mladinski zbor, na Rakeku pa zbor harmonika.šcv. Ob izredno intenzivnem zborovodskem in pedagoškem delu je na nižji glasbeni šoli naredil tudi štiri razrede trobente in šest razredov harmonike ter se udeležil več zborovodskih tečajev, ki sta jih vodila R. Gobec in R. Simoniti, v 60-ih letih pa je šliri leta študiral glasbo na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Jeseni 1960 je začel poučevati glasbo na osnovni šoli Grosuplje, kjer je vodil dva mladinska in en otroški šolski zbor, v okviru kulturnoumetniškega društva Svoboda pa v 15-ih letih zapovrstjo moški zbor, oktet, ženski zbor, mešani zbor, razen tega pa še harmonikaški zbor. Ustanovil in vodil je tudi pevski zbor tovarne Motvoz in platno. V .Šmarju je šest let vodil dva šolska zbora, tri leta pa zapovrstjo mešani, dekliški in mladinski mešani zbor, v Višnji Gori je pet let vodil najprej mešani in nato ženski zbor, na Sp. Slivnici je dve leti vodil mešani zbor. Od leta 1962 do 1979 je vodil tudi mešani pevski zbor v Starem trgu pri Ložu. Spet so si sledili nastopi na različnih prireditvah, proslavah, revijah, koncertih. Leta 1961 je z grosupeljskim mladinskim zborom na reviji v Ribnici osvojil prvo mesto in nato so peli na republiški reviji v Celju ter snemali v Ljubljani na Radiu, leta 1962 je z vsem tremi šolskimi zbori sodeloval na reviji v Šmarju, 1963 v Dobrepolju, Zagorju ob Savi in Ljubljani, leta 1964 revija v Domžalah, koncert na Grosupljem, snemanje na Radiu......, leta 1967 koncert z mladinskim in otroškim pevskim zborom ter tamburaškim orkestrom na Grosupljem, nastop v Velikih Laščah in revija v Ribnici ter snemanje na Radiu, itd..Z različnimi zbori je 10 let sodeloval tudi na lahoru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Skupaj je Viktor Znidaršie v svoji skoraj 4()-lctni dirigentski karieri vodil 29 različnih zborov ter z. njimi razvijal in širil glasbeno kulturo po delu Notranjske in Dolenjske, z oddajami na Radiu pa po vsej Sloveniji. Osrednji del njihovega repertoarja so sestavljale narodne v priredbi raznih skladateljev, umetne in mladinske ter, seveda, partizanske pesmi. Razen slovenskih so kdaj peli prevedene tudi narodne pesmi nekaterih drugih narodov, zlasli Čehov in Slovakov. Med najpogosteje izvajanimi skladatelji so bili E. Adamič, V. Mirk, L. Kramolc, O. Dev, P. Kcrnjak, V. Vodopivec, T. Marolt, R. Gobce, R. Simoniti, K. Pahor. C. Pregelj, F. E. Venturini, S. Premrl, P. Lipar, R. Fabiani, J. Bitenc, redkeje pa M. Kogoj (Zvončki), F. Gcrbič, M. Kozina, A. Srebotnjak (Bori) idr. S skladatelji A. Jobstom, M. Tomcem, P. Šiviccm in D. Bučarjem je bil tudi v pismenih stikih, da so mu po potrebi priredili ali harmonizirali kako svojo skladbo. S svojimi, zlasti šolskimi zbori je nastopal v Cerknici, Begunjah. Grahovem, na Rakeku, Uncu, v Borovnici, Postojni, Logatcu, Starem trgu pri Ložu; na Grosupljem, v Šmarju, Višnji Gori, na Sp. Slivnici, v Ribnici, Stični, Šentvidu, Velikih Laščah, Trebnjem, na Vidmu-Dobrepolje, Ilovi Gori, Pri križu, na Polici, v Prapročah, na Perovcm, Polževem, v Lipijenah, na Kopanju. Muljavi, v Semiču, na Bazi 20 v Kočevskem Rogu, v Ajdovščini, Kobaridu, Domžalah, Zagorju ob Savi, Celju, v Ljubljani pa v: Filharmoniji, Festivalni dvorani. Gospodarskem razstavišču. Domu slepe mladine, velikokrat na Radiu in še kje. Njegovi šolski zbori so ob obisku peli tudi na grobu skladatelja V. Vodopivca v Kromberku in skladatelja M. Kozina v Novem mestu. Žnidaršičev odnos do glasbe je odnos glasbenega očaranca, ki poustvarja iz svojega naravnega talenta in razčustvovanosti. Njegovi glasbeni dispoziciji so bili blizu glasovi mladih: od življenja še neskaljeni, sproščeni, enostavni in zanosni. Kot zborovodja si ni prizadeval toliko za natančno glasovno realizacijo notiranih glasov in njihovih odnosov, temveč za enostavno, mladostno in doživeto poustvaritev. Koje njegov cerkniški mladinski zbor pel R. Gobca Ponosno vihrajo zastave, je sinkopirani ritem izvajalec tako prevzel, da so pritekli organizatorji in med samim izvajanjem skladbe dajali znamenja, naj zborovodja za božjo voljo zbor umiri, sicer se bo podrl oder. V nepozabnem glasbenem spominu je ostal tudi solo iz Mrzlega vetra, ki je naclcklril vso dvorano v Postojni, in čudovito zapeti Srebotnjakovi Bori na besedilo S. Kosovela, ki jo je zapel starotrški zbor. Druga značilnost Žnidaršičcvega glasbenega poustvarjanja so sorazmerno veliki zbori, sestavljeni navadno iz 30 do 50, večkrat pa (udi iz 100 in več grl. Vodil je sicer tudi dva ali tri oktete, vendar so bil praviloma sestavljeni ad hoc, kot rezultat trenutne oz. začasne skrčitve večjih zborov. Zborovska množičnost je deloma povezana z dirigentovimi organizacijskimi sposobnostmi, deloma z njegovim pedagoško-umetnostnim prepričanjem, da predvsem iz množičnosti raste kvaliteta, deloma pa tudi z duhom časa: socializem je uradno bil veličastni projekt optimističnega pohoda množic. V svojih šolskih učencih in članih svojih številnih zborov je kot pedagog in dirigent s svojim nasmehom in sproščenim humorjem, s svojim smislom za kolektivnost in s svojim kar bohemskim navdušenjem za glasbo vtisnil neizbrisen pečat umetnostne lepote in življenjske radosti. Viktor Žnidaršič je bil na področju glasbene vzgoje in zborovskega petja do ustanovitve osnovne glasbene šole leta 1974 na Grosupljem nedvomno osrednja osebnost. Za plodno zborovsko in pedagoško delo je prejel Jurčičevo plaketo, najvišje občinsko priznanje za delo na področju kulture, srebrno in zlato Gallusovo značko in vrsto drugih priznanj in pohval. PROF. MARIJA JANEŽIČ Ob 80-letnici Jakob Miillcr Ko sem inž. Janeza Malovrha, sicer direktorja tovarne cementa v Trbovljah, povsem nepričakovano vprašal, kaj mu pomeni ime Marija Janežič, je vzkliknil: To je vendar naša najbolj priljubljena polesorica ! Arhitekt Gvido Burja, tudi njen trboveljski učenec, mije to priljubljenost pojasnil: 1'rof. Janežičcva je izžarevala poštenost. Prepričan sem, da tako mislijo vsi, ki so se z jubilantko kdaj srečali. Marija Janežič seje rodila 4. marca 1920 na Vidmu, zdaj Krka, kjer sta starša učiteljevala. Kmalu po njenem rojstvu se je družina preselila na Polico, očetov rojstni kraj. Tuje Marija preživela otroštvo, lu pozna vse ljudi, vse hiše in vse kraje in tu se še zdaj počuti doma. Po petih letih ljudske šole v domačem kraju je leta 1930 odšla v Ljubljano v takrat šc osemletno gimnazijo. Prve tri razrede je končala pri uršulinkah, kjer sojo učili slavisti dr. Jože Dcbevec, prof. France Vodnik in dr. Rudolf Kolarič. Ker uršulinska gimnazija za nadaljnje razrede tedaj ni imela pravice javnosti, je ostalih pet razredov naredila na gimnaziji Poljane, kjer jo je poleg mnogih odličnih profesorjev učila slovenščine tudi dr. Marja Boršnik, ki jim je bila, kakor se sama spominja, kakor mama. Po maturi leta 1938 je začela na Filozofski fakulteti študirati slovenski jezik in književnost. Diplomski izpiti so bili tristopenjski. C diplomo je naredila iz ruščine (dr. Nikolaj F. Preobraženski), primerjalne književnosti (dr. Anton Ocvirk) in francoščine (dr. Fran Šturm). B diplomo je imela iz slovenskega jezika pri dr. Franu Ramovšu, A diploma (feb. 194.3) pa iz. slovenske književnosti (dr. Fran Ramovš in dr. Anton Ocvirk). Od novembra 1945 do septembra 1961 je kol slavistka poučevala na gimnaziji v Trbovljah: jezik in leposlovje z. veliko ljubeznijo, dijake in dijakinje s toplo obzirnostjo in tankim posluhom. Leta 1950 sta bila profesorski kolektiv in trboveljska gimnazija - slednja skupaj s kranjsko - razglašena za najboljša v Sloveniji. Od 1948 do 1961 jc skrbela tudi za kulturo govora trboveljskih gledaliških igralcev, leta 1956 pa so na njeno pobudo in ob njenem mentorstvu dijaki začeli izdajati najprej razredno, potem pa šolsko glasilo Mi mladi. Leta 1958 je bila osemrazredna gimnazija reformirana v štiriletno, obenem pa jo je oblast začela odločneje prilagajati "družbenim interesom". Naslednje leto prof. Janežič ni bila "družbeno" ocenjena, zaradi česar so se njeni dijaki odločili za javni protest, vendar ga ob svarilu občinske oblasti, da bodo profesorici samo škodili, niso uresničili. Leta 1960 so družbeni interesi postali nekoliko širši in smela je biti ocenjena - z. najboljšo oceno. Jeseni 1961 je začela delati na Inštitutu za slovenski jezik in postala soavtorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika, katerega prva knjiga je izšla leta 1970, poslednja pa 1991. Slovar, ki obsega nad 5000 strani, je kolektivno delo slovcnistov treh generacij, več kot 150-ih področnih strokovnjakov in 100-ih drugih pomočnikov, vendar je mogoče vsaj okvirno opisati tudi delež posameznika. Marija Janežič je pri tem velikem slovarskem podjetju pomembno sodelovala zlasti na dveh področjih: redakcijskem in ekscerpcijskem. Tako je v prvi knjigi napisala temeljne slovarske članke zlasti glagolov pri črkah B, C in Č, v drugi knjigi je napisala članke celotne črke L (nad 2000), v tretji jih je (po na Inštitutu dostopnih podatkih) napisala nad 700, v četrti knjigi - koje bila že upokojena - pa 660. Njeni članki so pisani na osnovi skrbnih raziskav, pomensko so bogato razčlenjeni, razlage so pregledne in skladenjske zveze izčrpno ponazorjene. Poleg tega pa je, kot ena najboljših leksikografinj, kritično pregledala in pogosto v marsikaterem pogledu tudi predelala nad deset tisoč člankov drugih urednikov. Njen drugi pomembni delež pri velikem skupinskem deluje iskanje oz. določanje besedilnega gradiva, na podlagi katerega je mogoče pisati slovar. Od leta 1961 do 1991 je cksccrpcijsko obdelala nad 150 naslovov, in sicer domačih in prevedenih, publicističnih, strokovnih in leposlovnih. Naj navedem samo tri področja. Časopisje: iz Dela je pridobila 8200 gradivskih enot, iz Ljubljanskega dnevnika (skupaj z Ivanko Kozlevčar) 13 400, iz Tovariša 25 000, iz Tedenske tribune (skupaj z dr. Leom Baeblerjem) 5900, iz Telexa 7600, iz Pavlihe 4000, iz Moto revije 3900 itd. Pokrajinsko besedje: Iz zbirk Prana Erjavca, Ivana Šašlja, Luke Pintarja, Karla Štreklja, Rajka Peruška itd. Zaradi domačijstva naj posebej omenim še članke Josipa Šviglja, ki je bil od 1908 do 1920 župnik na Polici, Frana Marešiča, kije bil od 1889 do 1901 župnik na Lipoglavu, in knjigo dr. Borisa Kuharja o življenju v naših Škocjanskih hribih. Poleg tega in vsega drugega je iz najrazličnejših knjig in časopisov od leta 1961 do leta 2000 napaberkovala nad 8000 gradivskih enot. Sveto pismo: Nedvomno za nastanek, kulturo in frazeologijo slovenskega knjižnega jezika ena najpomembnejših knjig. Toda v času graditve socializma ob avantgardni moči komunistične partije oz. zveze za slovarsko gradivo dolga desetletja neprimerna in zato neupoštevana knjiga. Tako je Marija Janežič mogla/smela Novo zavezo (1984) ekscerpirati šele v letih 1986-1988, zato gradivo iz nje tudi v zadnji knjigi slovarja skorajda več ni moglo biti upoštevano, Staro zavezo (1974) pa je pripravila za izpis med nov. 1988 in sept. 1990, vendar gradivo nikoli ni prišlo v kartoteko slovarja: bilo je žc prepozno. Za delo in zasluge pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika je leta 1993 prejela srebrni častni znak Republike. Da bi bila strokovna in osebnostna podoba jubilantke popolnejša, naj še dodam, daje bila dobra leksikografska inštruktorica mnogim mlajšim kolegom in kolegicam, daje od 1971 -1986 kot lektorica skrbno in obzirno skrbela za jezik našega Zbornika, daje šest let (1975-1981) lektorirala tudi Obzornik za matematiko in fiziko, daje kolegu Stanetu Suhadolniku zbrala gradivo za več njegovih jezikoslovnih študij, da je lani tudi meni ljubeznivo in skrbno izpisala domačijske podatke iz 6()-ih letnikov Kmetijskih in rokodelskih novic (1843-1902) in da je pripeljala v naš Zbornik svojega ožjega rojaka pisatelja Janeza Šemeta. Marija, naj Ti Bog nakloni še veliko prijaznih let! OB JUBILEJU NANE GROŠELJ - VEHOVEC Leopold Sever* Nana Sraschal (I Urna, Ljubljana), naia naj-bria phvaaca Nana Grošelj-Vchovcc je doma v Gorenji vasi pri Ivančni Gorici. Kdor je že nekaj dlje na svetu, je v predvojnem časopisu lahko velikokrat prebral njeno ime. Nana je bila namreč uspešna športnica - plavalka. Nana Vchovcc, Gorenja vas, junij '99 * Predmetni učitelj na Osnovni šoli Stična. RodMa seje 2. januarja 1918. leta v Ljubljani. Tam seje tudi šolala v kloštru pri sestrah notredamkah, v Lihtentumu in na ženski realni gimnaziji. Že v mladih letih je sodelovala pri različnih športih, še posebej pa je bila uspešna v plavanju. Nekoč jo je v bazenu Ilirija opazil športni vzgojitelj in mecen ing. Stanko Bloudck in jo vključil med ilirijane. Pod vodstvom uspešnih trenerjev, med temi je bil tudi prof. Darko Ulaga, seje Nana razvila v eno naših najboljših plavalk med obema vojnama. Njena najboljša plavalna disciplina je bil kravi. V tem slogu ji več let ni bilo para v takratni kraljevini Jugoslaviji. V prostem slogu in v štafeti 4 x 100 metrov je osvojila vrsto odličij, koje na tekmovanjih zastopala klubske barve, pa tudi v dresih mesta Ljubljane, banovine in države. Za njene mladosti je plavalni šport doživel velik preporod po celi Sloveniji in drugod po državi. V banovini so kar po vrsti odpirali nove plavalne bazene in na otvoritve in na demonstracijska tekmovanja vabili ilirijane, ki so bili v tistem času med najboljšimi plavalci v državi. Gospa Nana se še posebej spominja slovesnosti ob odprtju plavalnega bazena v Višnji Gori leta 1937. Tekmovalce je sprejela godba na pihala in velika množica obiskovalcev je navdušeno ploskala. Čeprav je naša slavljenka preživela mladost v Ljubljani, ima svoje korenine v naših krajih. Njena mati Tinca Končina je bila Skrunova iz Gorenje vasi. Skrunov rod je svoj čas veljal za najbolj gospodarnega in premožnega v širši okolici. Nana, kije ob plavanju gojila tudi jahalni šport, je velikokrat kar na konju prijahala na Dolenjsko in tam preživljala čudovite počitnice. Po drugi svetovni vojni se je Nana omožila in z družino odšla na Reko. Tedaj je tudi prenehala s tekmovalnim plavanjem. Po moževi smrti pa seje naselila na dedovem in materinem domu v Gorenji vasi. Srečno naključje je hotelo, da seje prav tam, kjerstoji njen dom, pred dvesto leti rodil Prešernov prijatelj in pesnik Miha Kastclic. Vselej, kadar smo se trudili ohraniti spomin na imenitnega rojaka, nam je gospa Nana prijazno pomagala, za kar seji lepo zahvaljujemo. Želimo si, da bi nas še velikokrat sprejela, ko se s kolesi odpravimo po rimski cesti in se spotoma ustavimo na njenem domu. Okoliščine so nam dopustile, da ji šele z dveletno zamudo lahko voščimo vse najboljše za 80. rojstni dan in za vsa nadaljnja leta. CVETKO BUDKOVIČ Ob 80-letnici Mihael Glavan Cvetko Budkovič sc je rodil na Grosupljem 14. maja 1920, dokončal državno učiteljišče v Ljubljani 1940, potem še violino na srednji glasbeni šoli in leta 1953 tudi diplomiral na zgodovinsko-folklornem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani. Prvo desetletje je bil profesor violine, glasbene teorije in komorne igre na Glasbeni šoli Ljubljana-Center, potem pa kar 17 let (196.3-19X0) ravnatelj Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik. Pedagoško delo na področju glasbenega izobraževanja je dopolnjeval tudi kot honorarni predavatelj na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in tudi na Pedagoški akademiji, dolga leta opravljal strokovno-svetovalno delo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Glasbene mladine ljubljanske, slovenski delegat na mednarodnih kongresih glasbenih pedagogov. Na koncu svoje pedagoške poti je ustanovil še Glasbeno šolo na Grosupljem. Mnogi se ludi radi spominjajo Budkovičcvih javnih nastopov, /lasti tistega, koje leta 1971 dirigiral zboru in orkestru na mednarodni prireditvi za mladino Radost Kvrope. ki jo je prenašala tudi Evrovizija. Prej in kasneje pa so se zvrstili številni zborovski nastopi in organizacijski podvigi, še posebej v občini Vič-Rudnik, kjer jc npr. leta 1977 organiziral srečanje mladih pevcev, ki se gaje udeležilo okoli 1200 otrok. Ob pedagoškem delu jc prof. Budkovič že pred 50 leti pričel tudi s publicistiko na področju glasbenega šolstva. Napisal jc več kol 350 člankov o glasbeni vzgoji, šolstvu in ljubiteljskem izobraževanju, nad 25 razprav, zvečine biografij, ki so jih objavile glasbene revije (Grlica, Naši zbori. Zvuk idr.). Zbornik občine Grosuplje, Obzornik Prešernove družbe. Kronika, dnevno časopisje, RTV idr. Imel jc veliko referatov na strokovnih srečanjih in priložnostnih govornih nastopov ob slovesnostih in komemoracijah. Publicistika ga jc v zrelih letih pripeljala ludi do samostojnih knjig. Naj omenimo poglavitne: Razvoj mladinskega zborovskega petja na Slovenskem od začetka do druge svetovne vojne. Sto let zbora Glasbene matice (IX91 -1991) in zlasti Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem (v dveh delih). V teh delih je Budkovič obdelal pomemben segment slovenske glasbene preteklosti in pripomogel k njeni celovitejši podobi, razširil pa nam je tudi znanje in obzorje ter utrdil zavest, da je sedanje slovensko glasbeno izobraževanje izhajalo iz. društvenega in mladinskega petja, ki ima že 200-letno tradicijo. Cvetko Budkovič je seveda tudi ustanovni član in neumoren sodelavec našega Zbornika. Ob njegovi ustanovitvi je sprejel nalogo, da bo raziskoval in pisal o dogodkih, dosežkih in razvoju glasbenega in drugega izobraževanja na področju sedanjih treh naših občin. To poslanstvo neprekinjeno in uspešno opravlja žc več desetletij. Vsaka od naših 20 knjig vsebuje tudi nekaj njegovega. Ves čas jc tudi član uredniškega odbora. Ob visokem jubileju prof. Cvetku Budkoviču v imenu uredniškega odbora, sodelavcev in podpornikov iskreno čestitamo, sc mu zahvaljujemo in mu želimo zdravja in dolgega življenja ter se veselimo njegovih novih prispevkov. IVAN Ali LIN Ob 70-lctnici Mihael Glavan Letos praznuje svojo 70. obletnico rojstva naš dolgoletni odgovorni urednik in glavni ustanovitelj Zbornika občine Grosuplje Ivan Ahlin. Že od vsega začetka podpira kar dva vogala naše publikacije, saj je ves čas tudi gospodarski vodja projekta in vztrajno, neumorno in nadvse uspešno skrbi za njegov obstoj. Po njegovi zaslugi Zbornik izhaja trdno in redno, ima celo svoj samostojen, čeprav skromen delovni količek, v katerem so skrbno shranjeni arhivski izvodi vseh letnikov. Ivan Ahlin je tisti, ki mu je že ob ustanovitvi uspelo doseči podporo tedanje občine in gospodarskih organizacij, da seje Zbornik postavil trdno na noge, odtlej pa mu vsako leto znova, že nad 30 let zagotavlja stabilen obstoj. Ivan Ahlin je po dokončanih 8 razredih gimnazije in maturi študiral gradbeništvo na gradbeni Fakulteti v Ljubljani. Se zelo mlad je leta 1962 poslal predsednik tedanje Skupščine občine Grosuplje in odgovorno nalogo opravi jal do leta 1973. Potem je bil šest let pomočnik direktorja Splošnega gradbenega rxxljctja Grosuplje za komercialne zadeve. V gcmalriji jc citat prxlpisan z avtorjevim in gcmalrikovim imenom ali paralo, razen če gre za pregovor, EIUUIO reklo, molitev ali vrstico i/ Biblije. TABELA II Docif tirana gomatrična števila na kolažu Maksa Vanke "Druga svetovna vojna" 35 x 13 = 455 = THE BEGINNINGS OF THE VVORLD WAR BY MAKSIMIUAN V ANKA 35 s MV, začetnici M(axo) V(anka) in M(argaret) V(anka) 35 x 3 = 105 = NEXT WAR 13 ■ LA ■ začetnici L(ouis) A(damic) in L(usitania) A(thenia) 13x5 = 65 = CHANDLER 13 x 30 - 390 - ADOLF HITLER, BENITO MUSSOLINI AND JAP MIKADO 13 x 3 = 39 = RAT 13 x 10 = 130 = VVASHINGTON 13 x 32 = 416 = THE LAMPS ARE GOING OUT ALL OVER THE VVORLD 13 x 22 - 286 = SVVASTIKA - FASCIO - RISING SUN 13x6 = 78 = VOJSKA 13x2 = 26=fl , d ' (HeVauHelod) = 5 + 6 + 5 + 10 = 26 (-JEHOVAH) 13 x 4 x 7x1-364-3 Đ & H (NunTeth Shin He) = 50 + 9 + 300 + 5 (■ SATAN) 210 = KUGE, VOJNE IN LAKOTE... LA 21 x 3 = 63 = PARIŠ 21x3x5 = 315 = DOLAZI NOVI SVJETSKI RAT. MV 23 x 4 = 92 = VAN KA FECIT 23 x 8 = 184 = DEVvTTT STETTEN 23 x 9 = 207 = VVORLD WAR MV 23x4 = 92 = T M 13 (Zain He Phe) = 7 + 5 + 80 = 92 (= TERROR) 23 x 12 = 276 = HITLER - MUSSOLINI - HIROHITO 23 x 2 x 7 = 322 = FASCISM - NAZISM - ANTI-SEMITISM 23 x 4 = 92 = PRAPROČE 23 x 4 = 92 = ILE DE FRANCE 23 x 15 = 345 = KORČULA - PARIŠ - LE HA VRE - AND NEW YORK 7x10 = 70 = STELLAA 7 x 10 = 70 = 3 + 9 + 19 + 39 = 3. 9.1939 41 x 2 = 82 = PEGGY V 41 x 6 - 246 - LUSITANIA - ATHENIA - ILE DE FRANCE 41x3 = 123 = 1"! D n *? D (He Mem Cheth Lamed Mem) = 5 + 40 + 8 + 30 + 40 = 123 (= VOJNA) 41 ■ 9 1 JI (Lamed Vau He) = 30 + 6 + 5 = 41 (= TERROR) 42 = SI n 9 3 (He He Lamed Beth) = 5 + 5 + 30 +2 = 42 (= TERROR) 43= L. ADAMIČ 43 x 4 = 172 = VVORLD WAR TVVO 88 = DO SOL RE 88 X 10 = 880 = THE LAMPS ARE GOING OUT ALL OVER THE VVORLD. WE SHALL NOT SEE THEM AGAIN IN OUR TIME. SIR EG, SDW 19 x 10 - 190 = KUGE, VOJSKE, LAKOTE... 19x5 = 95 = VOJSKA BO... 19 x 4 = 76 = 9 + 9 + 19 + 39 = 9. 9.1939. Zbomik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXI. 2(K)() 257 SHOZO TAIIARA SEZNANJA JAPONCE S SLOVENIJO TER DELOM LOUISA ADAMIČA, IVANA CIMERMANA IN FRANA LEVSTIKA Tine Kurent Profesor Shozo Tahara (ZOG XIX, 1996), ki prevaja angleške teksle slovenskih avtorjev v japonščino, je za stoletnico rojstva Louisa Adamiča pripravil za tisk devet njegovih knjig (ZOG XX, 1998), toda ekonomska kriza na Daljnem vzhodu je zadela tudi tokijske založnike. Da bi svoje delo spravil v tisk, se trudi opozoriti domačo javnost na svoje delo in tako tudi na Slovenijo in našo literaturo. Ko meje pred leti prosil za slovensko literaturo v angleščini, sem mu poslal brošuro Discover Slovenki in seznam naših knjig v angleščini, med njimi tudi Levstikovega Martina Krpana z lepimi ilustracijami Marijana Amaliettija ter BoomerangS Ivana Cimermana. Ti dve deli sta Taharo očitno najbolj navdušili. Zakaj, je povadal sam: "Petega maja 1980 sem naletel na Adamičevo knjigo The Nalive's Return v domači prodajalni rabljenih knjig v Tokiu. Ko sem jo bral v svojem tokijskem stanovanju, me jc zelo ganila. Ta pisatelj je bil tedaj na Japonskem neznan, vendar je bila njegova knjiga zame resnično vznemirljiva, saj je bila napisana z vseh mogočih vidikov: s stališča politike, ekonomije, zgodovine, literature... itd. Takoj sem naročil njegove knjige iz ZDA, vedno bolj so me prevzemale. Takrat sem že poznal knjigo Lottis Adamič: A Check Lisi, ki jo je napisal Henry A., Christian. Tako. Ni mi šlo v glavo, kako da tak pisatelj še ni znan na Japonskem." {ZOG XIX, 1996) "I thank you, too, for thc suggestion of thc Lnglish tcxt of Martin Krpan and illustrations of Marijan Amaliclti. Thc slory strongly touched my heart. I think Adamič read it many times and Icarncd from it vcry well. It seems to me, it is the core of Slovenian Culture or Slovenia. Amalietti got hold of its soul. Its soul inspires The BoomerangS tOO, I luppose, I want tO know more and more about Krpan and Levstik himself and nced any information of them for good translation. " (Pismo 27. 3. 1999) Koje na intemetu našel stran o Adamiču (priloga I). je sklenil narediti reklamo za svoje prevajanje v japonščini. Poslal mi je vstopni naslov svoje homepage z dne 5. julija 1999 na intemetu in priložil tudi 17 strani dolgo angleško-japonsko sporočilo (priloga 2), naslovljeno Louls Adamič in Japan z naslednjimi poglavji: - To Louis Adamic's Fans of the VVorld! - Louis Adamič Collection, - Louis Adamič by Tine Kurent. Kar 17 strani dolga informacija je vsekakor predolga za objavo na lem mestu, zato naj zadostujeta samo prva in zadnja stran (prilogi 3 in 4). Taharova reklama ni zanimiva le zaradi eksotične japonske pisave, ampak tudi kot prikaz, kako odločno sc "na odprtem trgu" borijo za uspeh (tako bombastičnega poziva, kot je parafraza "Fans of the World!" pri nas ne bi v reklamne namene zagrešil nihče), predvsem pa kol prikaz, da so Republiko Slovenijo, Louisa Adamiča in slovensko literaturo končno odkrili tudi Japonci. Ja so -i v hi 5 <^ rsl t p- I ^ ^ - - 5 $v Dear Tine Kurent 6/7/1999 I have set up Louis Adamič homepage on the Intemet.The title is Louis Adamič in Japan.Now,under registration. I enclosed the Enghsh version—have added your article about Adamič on the Posta SIovenije,which is best I think. In Japanese version,I gave a full and detailed account of Introduction about Adamic.his collection and present condition in Japanese translation.his chronology.I did also a few explanation about The Boomerans.Discover Slovenia,Martin Krpan. My home page http://www.synapse.ne.jp/~saitani7synapse-auto-page/ Yours sincerely j£ Shozo Tahara fx) 1% i S- p. s. "Ix>uis books cannot go hidden from the world. "!! Louis Adamič in Japan fcfrfcli rmif-rtn ?? n (??&) a5u m* *l http://vvww. synapse. ne. jp Tsai tani / synapse-auto-page/ /t~f X 'T??.'; To Louis Adamič's P ^ — T) fana of ihe world! CDT;* "##Rff= Louis Adamič Collection Louia Adamič by Tine Kurent fflfiKIEH To Louis Adamič's fans of thc world! English hara and Japanose next LOUIS ADAMIČ To Louis Adamič's fans of the irorld! by Japana a« translator Slio/.o Tnhnra I M a .Japanose translator of No led S]oven ian American author Louis Adamič. My firat anoountar wi th Adamič vaa his The Native's Return at the secondhand bonkstore in Tokyo as a graduato studeni. 1 taa doepljr moved by it though I have never hcard his name. Then, I ordered his boofca fron USA and vaa more and more poaaaaaad by his faacinating. I vondered why sueh a vritar and his book.s was not kown in Japan. A le* ycars later, 1 met the late Professor. HenryA. Christian of Rutgari lin i vors i l.y in New Jersoy who was the main researcher of Adamič(Later, I havc transiated most of his papers or articles concerning Adamič). Thera, I found for the first time that his book vaa a bcstseller and his International Confarence and Sraposiua had baan hold in both America and Christian, "What Rise ll-Adamič and It. L Mencken, Menckeniana.no. 47fl-aU-'1973): 1-12; •* 1 •■ ' v ' SPECTRUM, "Louis Adamič : Ilis Life, Work, and l,egacy'lmmigration History Research i* i$* Center-Universi ty of Minnesota; ;•'! »i- •/5 Carey Mcwi 11 iams, The Education of Carey McWilliams (New York: SimonA. Scuster, 1978) ; Rudolph Vecoli, "Louis Adamič and the Contemporary Search for Roots, * The Journal of Ethnie Studies,2 (1978):29-35 ; William C. Beycr, "Ujuis Ad;unic and Coramon Ground, ,1940-1949"; Fred Matthews "Cultural Pluralism In Contcxt:External llistory, Phi losophic Premise,And Theories Of Ethnicity In Modern America," The fournal of Ethnie Studies 12:2 (Summer 1984 ):63-79 ; Robert F. Ilarney "E Pluribus Unum:l.ouis Adamič And The Meaning Of Ethnie History, " The Journal of Ethnie Studies 14:K 1986):29 46; Dictionary of American Biography 1951-1955 ( Scribners); Dictionary of Li terary Biographv. fy-/yy-«E5|e K/Mi&tf/ftrfr«'-?** — >tB03EfiSr3 0ERco/i^-e=»>' K/K DISCOVER SLOVENJA 4Wfco^iJA-3t, M*, *», *L-Cti»-^A*• ?/w< I owc a debt to many people as fol lows. The late my father who is the first readcr of my translation, the late Dr. HenryA. Christian, Mr. Kazuhisa Imai of the PMC publ isher. Dr. France Adamič, of Adamič's brother, Dr. Tine Kurent of Adamič's nephow, the late Prof. Touru Takahashi, the late Prof. Ilachirou Ki taka, Prof. Yuuici Nagasaki, Prof. Ay a Shinizu, and others. Shozo Thara LOV NA POLHE V ŠKOCJANSKIH VASEH Leopold Sever Pod tem naslovom sem v Zborniku 20 objavil nekoliko obsežnejši sestavek o polhih in polšjem lovu v tem delu Dolenjske. Prispevek je na moje presenečenje vzbudil kar nekaj pozornosti v javnosti. Njegova vsebina je bila dvakrat predvajana na slovenskem radiu, etnolog dr. Milko Matičctov pa ga je uporabil v zanimivi razpravi 0 polšji samici durli v Proteusu (marec 1999). V sestavku 0 polhih so bile priložene tudi tri katastrske skice z. označenimi polšinami in lokacijami nočnih polharskih taborov v malolipljcnskih gozdovih v zadnjih sto letih, vendar zaradi prostorske stiske tedaj niso bile objavljene. Zato jih objavljam v Zborniku 21. Z njimi je prispevek o polhih z moje strani zaključen. Razlago skic lahko najdete v Zborniku 20, str. 159 in 160. 1'ollt iz škocjanskih gozdov Foto: Leopold Sever DOMOZNANSKA BIBLIOGRAFIJA KNJIG ZA LETI 1998-1999 (in dodatek za leto 1996) Drago Samec* Domoznanska bibliografija knjig zajema liste samostojne publikacije, ki sopo avtorju (uredniku, ilustratorju, prevajalcu), tematiki ali založbi vezane na področje naših treh občin. Zajete za tudi manjše izdaje, če jih je le uspelo zaslediti. 1996 PUŠ, Ludovik Na dolgo pot/Ludvik Puš.-Buenos Aires : Zedinjena Slovenija, junij 1996.-329, (4) str.; 20 cm. Uvod/M. Ahčin: str. (7)-8. Dr. Ludovik Puš (1896-1989) je bil rojen v Šentvidu pri Stični, umrl je v New Yorku. Po poslednji volji je del zapuščine namenil društvu Zedinjena Slovenija za izdajo tega tretjega dela spominov, ki zajemajo obdobje cxl njegovega odh(x!a iz Ljubljane pa do prihoda v Ameriko. Te knjige spominov v slovenskih knjižnicah doslej ni bilo! Samo v tej knjigi je avtor podpisan kot Ludvik, sicer dosledno Ludovik. 1998 Adamič, Louis - glej: Louis Adamič AHLIN, Stanka Sončnica : (pesniška zbirka) / Stanka Ahlin ; (ilustrirala Sandi Zalar). - Grosuplje, samozal., 1998.-71 str. : ilustr; 21 cm. - 500 izv. Beseda o pesnici na zadnjih platnicah, s sliko. Avtorica seje rodila I. 1930 na Spodnji Slivnici, živi na Grosupljem, ilustratorka pa živi na Vidmu-Dobrepolje. Ambrus - glej: Ambruška Po deželi Desetega brata AMBRUŠKA župnija: s 188 žrtvami vojnih grozot od 1250 prebivalcev je doživela tragedijo, kakršno so preživele tudi premnoge slovenske župnije med 2. svetovno vojno : 1941-1945 / (avtor, gradivo zbral, ilustriral Milan Muhič). - Ambnis : samozal. M. Muhič, 1998. - 124 str. : fotografije ; 21 cm. Avtor skuša podali splošen pogled na leta vojne, posamezne izpovedi predvsem o letu 1945 ter nato usode posameznikov ter domačij v župniji. ARHAR, Vojan Tihomir Oživljena tihota : (Cistercijanska opatija Stična 1898-1998)/Vojan Tihomir Arhar.-Novo mesto: Tiskarna Novo mesto. Dolenjska založba, 1998. - 2.35, (3) str. : ilustr. ; 24 cm. - 700 izvodov. Avtorje verno predstavil usodo samostana v zadnjih 100 letih. Na razpolago je imel bogat samostanski arhiv in številne žive priče. Sočno pripoved je začinil z vrsto zanimivih podrobnosti. Grosuplje 1290, Ljubljanska 35, prof. in bibliotekar. AVBEL.I, Aleksander Šest prijateljev in poslednja skrivnost Volčje vasi ali Sto in ena opomba : (roman) / Aleksander Avbelj, Lotica in Valter Gorenc ; (spremna beseda Vladimir Kocjančič). - Grosuplje : Mondena, 1998 . - 239 str. ; 20 cm. - (Jurčičeva zbirka ; letn. 6, I). Spremna beseda / Vladimir Kocjančič: str. 237-238. Na zavihku beseda o avtorjih. BAHOVEC, Irena Notranje vrednotenje mature : 1995-1997 : poročilo / Irena Bahovcc. - Ljubljana : Državni izpitni center, 1998. - 118 str. : graf. prikazi; 30 cm. Avtorica mag. Irena Bahovec je doma v Čušperku. BESEDIŠČE slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: A-Ž: po gradivu za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika / uredila Ivanka Šircelj-Znidaršič; (izdal ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ixksikološka sekcija. - Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998. - 1009 str.; 25 cm. - (Zbirka Slovarji). Urednica in leksikografka Ivanka Šircelj-Znidaršič je doma v Veliki Račni. BIBLIA, tu je, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta / slouenski, tolmazhena, skusi Jurja Dalmatina = Bibel, das ist, die gantzc hcilige Schrifft : vvindiseh / (uredil in spremno besedo napisa) Mihael Glavan. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998. - (50), 334, (6), 210, 150, (14) f. : lesorezi; 36 cm. Bohoričica. - Faksimile po izvodih v NUK R 10052 in R 19062. - 300 izvodov. Dalmatinova Biblija in Slovenci / Mihael Glavan : na koncu knjige. - Izvirna izdaja: VVittemberg, 1584. Urednik in pisec študije Mihael Glavan (1945), bibliotekar in vodja Rokopisnega oddelka v NUK-u, se razdaja predvsem pri izdajanju nacionalno pomembnih faksimilov. Tudi izid le izdaje je v precejšni meri njegova zasluga, ob ostalih podobnih izdajah. CAPITULUM Congregationis Augicnsis : Anno jubilari 1098-1898-1998. - Sittico : Abbatia B.M.V., 1998. - 16 str. ; 21 cm. Ovojni naslov. Sliki samostana in grba na platnicah. Knjižica je bila liturgično vodilo ob spominski slovesnosti v oktobru v Stični.. CEGLAR, Ludovik Nadškof Vovk in njegov čas : 1900 - 1963 / Ludovik Ccglar. - Celovec, Ljubljana, Dunaj : Mohorjeva založba, 1998. - 20 cm. 4. del: 274 str. - Spremna beseda / Franc Rode: str. 5-6. - Predgovora napisala avtor in Franc Kattnig, spremno besedo na zavihkih knjige napisal Stanislav M. Marsič. - Ocene tretje knjige živijenepisa: str. 259-261. Duhovnik in avtor Ludovik Ccglar (1917-1998) je po rodu iz. Stične. CERAR, Miro, ml. Temelji ustavne ureditve, človekove pravice in temeljne svoboščine, gospodarska in socialna razmerja : (študijsko gradivo) / Miro Cerar- - 2. spremenjena in dopolnjena izdaja. - Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeve, 1998. - 30 str.; 30 cm. Priloga: Varstvo osebnih podatkov. Avtor dr. Miro Cerar ml. (1963), prof. na Pravni fakulteti v Ljubljani, živi na Grosupljem. CERKEV Marijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi = Problems of prezentation mural paintings in Muljava / (urednik, editor Ivan Bogovčič : prevod v angleščino Amidas). - Ljubljana : Restavratorski center Republike Slovenije, 1998. - 114 str. : ilustr. ; 30 cm. - (RES. : publikacije Restavratorskega centra Republike Slovenije = publications of the Restoration Centre of the Republic of Slovenija, Dela = Papers ; 3). - 500 izvodov. V zborniku znani avtorji (Ivan Bogovčič, Janez Hoflcr, Nataša Golob, Sergej Vrišer itd.) celovito predstavijo cerkev kot umetnostni spomenik. Tekst je vzporedno dvojezičen in tudi zato je publikacija izjemnega pomena. CHALLONER, Jack Svetlo in temno / Jack Challoner ; (prevod Jean J. Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1998. - 32 str. : ilustr. ; 26 cm. - (Znanost za mularijo ; I) Prevajalec Jean J. Frbežar živi na Grosupljem. CHALLONER, Jack Mokro in suho / Jack Challoner ; (prevod Jean J. Frbežar). - Grosuplje : Mondena. 1998. - .32 str.: ilustr.; 26 cm. - (Znanost za mularijo ; 2) Dobrcpolje - glej: Občinski telefonski imenik Zbornik občin DRAGAR, Milanka Ljubezen Duha / Milanka Dragar; (spremno besedo napisal Jožef Smej). - Stična : Cistercijanska opatija, 1998.-62 str.; 19 cm. - (Bemardova knjižnica ; 13). - (Pesniška zbirka). DRAGAR, Milanka Ljubezen nebeškega Očcla / Milanka Dragar. - Slična : Cistercijanska opatija, 1998. - 103 str. ; 19 cm. - (Bemardova knjižnica ; 14). - (Pesniška zbirka). DRŽAVNA topografska karta RS, merilo 1 : 25000. 136, Grosuplje (kartografsko gradivo) / izdelava Geodetski zavod Slovenije ; kartografska obdelava Geodetski zavod Slovenije ; Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG ; oblikovanje Sandi Radovan. - GauB-Krugerjeva projekcija. -(Ljubljana): Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, 1998. - 1 zvd. : barve ; 56 x 39 na listu 69 x 43 cm, zložen na 2.3 x 11. List Grosuplje topografske karte Slovenije obsega področje od Šmarja-Sapa na zahodu pa do Višnje Gore na vzhodu. DRŽAVNA topografska karta RS, merilo 1 : 25000. 137, Stična (kartografskogradivo)/izdelava Geodetski zavod Slovenije ; kartografska obdelava Geodetski zavod Slovenije ; Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG ; oblikovanje Sandi Radovan. - GauB-Krugerjcva projekcija. - (Ljubljana) : Ministrstvo za okolje in prostor. Geodetska uprava RS, 1998. - 1 zvd. : barve ; 56 x 39 na listu 69 x 4.3 cm, zložen na 23 x II. List Stična topografske karte Slovenije obsega področje od Višnje Gore do Radohove vasi in Krke. DRŽAVNA topografska karta RS, merilo I : 25000. 154, Velike Lašče (kartografsko gradivo) / izdelava Geodetski zavod Slovenije ; kartografska obdelava Geodetski zavod Slovenije ; Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG ; oblikovanje Sandi Radovan. - GauB-Krugerjcva projekcija. -(Ljubljana) : Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, 1998. - 1 zvd. : barve ; 56 x 39 na listu 69 x 43 cm, zložen na 23 x 11. List Velike Lašče topografske karte Slovenije obsega tudi področje občine Dobrcpolje. DRŽAVNA topografska karta RS, merilo I : 25000. 155, Žvirče (kartografsko gradivo) / izdelava Geodetski zavod Slovenije ; kartografska obdelava Geodetski zavod Slovenije ; Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG ; oblikovanje Sandi Radovan. - GaulJ-Krugerjeva projekcija. - (Ljubljana) : Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, 1998. - I zvd. : barve ; 56 x 39 na listu 69 x 43 cm, zložen na 23 x II. List Žvirče topografske karte Slovenije obsega Slruško dolino in južni del občine Ivančna Gorica. FRANČIČ, Franjo Dobro jutro, Charles Bukowski!: izbor 1990-1997 : (erotične zgodbe)/ Franjo Frančič. - Grosuplje: Mondena, 1998. - 104 str.; 20 cm. - (Jurčičeva zbirka ; letn. 4, 1). Spremne besede: str. 99-101. O avtorju na zavihku ( s sliko). Frbcžar, Jean J. - glej: Challoncr, Jack Morris, Neil Najboljše šale FRKLIH, Marko Fredcrik Ircncj Baraga : (1797-1868) : svetost v dejanju = Heiligkeit im Mandeln / Marko Frelih ; (nemški prevod Kristjan Ruch, Mirjam Bchck). - Stična : Slovenski verski muzej, 1998. - K) str.: ilustr.; 21 cm. - 1000 izvodov. Ovojni naslov. Knjižica je spremna publikacija ob gostovanju razstave, nazadnje v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju. Istočasno je izšla tudi zloženka istega avtorja z enakim naslovom, 6 str., v 5000 izvodih. FRF;LIH, Marko Magdalenska gora : Grosuplje / (besedilo Marko Frelih ; fotografije Tomaž Lauko). - Grosuplje : Občina, 1998. - (6) str. : ilustr.; 21 x30cm zloženo na 21 x K) cm. - 5000 izvodov. Arheolog Marko Frelih je uredil arheološko pot do prazgodovinskega naselja ter omogoča tudi ogled gomil. Postavili so tudi 8 informativnih panojev. GA.IŠEK, Vladimir Aforizmi o tebi, o tem in onem : mešanica aforizmov ali misccllanea / Aristo Fan. - Grosuplje : Mondena, 1998. - 83 str. ; 21 cm. - (Zbirka Esprit slovene ; zv. 4). O aforizmu, satiri. Vladimirju Gajšku in o Aristol/F/anu / Ivo Frbežar: str. 82-83. Spremna beseda tudi na zavihku. Glavan, Mihael - glej: Biblia Prešeren, France Ta drugi deil GLUVIĆ, Goran Brcanje z glavo / Goran Gluvič ; (spremna beseda Dušan Čater). - V Ljubljani : Karantanija, 1998. - 99 str.; 21 cm. - (Zbirka Najhit : zbirka uspešnic za najstnike). O avtorju in delu / Dušan Čater: str. 98-99. Pisatelj in dramatik Goran Gluvič (1957) je napisal mladinski roman o nogometu, zraven pa natrosil še nekaj naše zgodovine tega športa. Pripoved je napisana humorno in tekoče. GROSUPLJE - glej: Državna topografska karta Občinski telefonski imenik Zbornik občin HUDOLIN, Jurij Prividi nemirnega čudaka / Jurij Hudolin ; (ilustracije Marjan Skumavc ; spremna beseda Tomaž Šalamun). - Ljubljana : Karantanija, 1998. - 43 str. ; 20 cm. (O avtorju) / Tomaž Šalamun: na zavihku. Pesnik je svojo novo pesniško zbirko ubral s sveto jezo na okolje. Na gostilniško okolje pa je duhovite karikature spremnih prizorov navezal slikar Marjan Skumavc. Pesnik Jurij Hudolin (1973) živi na Grosupljem. HUMOR/(ilustracije Marijan Pečar). - Šmarje-Sap : Razvedrilo, 1998,- 179 str.: ilustr. ;2I cm. Zbrane šale iz revij, ki jih izdaja ta založniška hiša. IPAVEC, Avgust Ad missam in agris : oratorij v dveh delih za soliste, mešani zbor, deški zbor, orkesler, orgle in zvonove / Avgust Ipavec. - Stična : Cistcrcijanska opatija, 1998. - 87 str. ; 15x21 cm. Besedilo v latinskem jeziku iz. originalnih virov s prevodi v slov., nem., ital., franc. in angl. jezik. Oratorij Maša na polju je bil napisan v počastitev 900-letnice cistcrcijanskcga reda in 100-letnice oživitve stiškega samostana, izveden pa v stiski baziliki 3. oktobra 1998. Ivančna Gorica - glej: Občinski telefonski imenik Po deželi Desetega brata Zbornik občin JAKLIČ, Fran Ižanci gredo / Fran Jaklič ; (spremno besedo napisal Stane Granda). - Celje, Mohorjeva družba, 1998.-288 str,; 21 cm. Vsebina: V graščinskem jarmu: str. 9-108; Peklčna svoboda : povesi o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848: str. 109-258; Kako so dali Škocjanci zadnjo davščino baronu v Lesičju: str. 261-270; Zadnji trenutki Toneta Krivonoga: str. 271-275. Od sejma na Studencu do sejma v Zdenski vasi / Stane Granda: str. 277-285. Fran Jaklič-Podgoričan (1868-1937) iz Podgoricc v Dobrepolju, učitelj in pripovednik, je imel v načrtu trilogijo s skupnim naslovom Ižanci gredo, izšli pa sta prvi dve povesti, tretja z naslovom Škocjanski gospod je bila samo napovedana, tu pa sta objavljena oba ohranjena odlomka. Tu je ohranjena trilogija tudi prvič objavljena skupaj. JAMNIK, Anton Liberalizem in vprašanje etike / Anton Jamnik ; (spremno besedo napisala Anton Stres in Janez. Juhant). - Ljubljana : Nova revija, 1998. - 412 str. ; 24 cm. - (Libra : zbirka za človekove pravice). Filika in demokracija / Anton Stres: str. 363-374. - Ncoliberalizen in razpotja slovenske družbe / Janez Juhant: str. 375-388. Avtor dr. Anton Jamnik (1961) je bil rojen na Mali Ilovi Gori. Knjiga jc deloma predelana disertacija 0 morali in moralnih vrednotah v sodobni pluralni družbi, predstavljena na primeru predstavnika zmerne liberalne misli Johna Rawlsa iz ZDA. JURČIČ, Josip Deseti brat / Josip Jurčič ; (ilustriral Ivan Vavpolič): spremna beseda Stanko Janež. - V Ljubljani: Karantanija, 1998. - 268 str.: ilustr.; 20 cm. - (Zbirka Lastovka). Josip Jurčič - Deseti brat / Stanko Janež: str. 254-268. Pisatelj, dramatik in časnikar Josip Jurčič (1844-1881) je bil rojen na Muljavi. JURČIČ, Josip Deseti brat / Josip Jurčič ; spremna besedila (in izbor slik) Boris Paternu. - Ljubljana : DZS, 1998. - 256 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Zbirka Klasje). Kronološki pregled Jurčičevega življenja in dela: str. 6-8. - Vzporednice k Jurčiču in njegovemu delu: str. 9-12. - Uvodna beseda: str. 13-36. - Mnenja o Jurčiču in njegovem romanu: str. 249-254. -Bibliografija (izbor): str. 37. JURČIČ, Josip Deseti brat : kratka zgodba = The tenth broder : short story / Josip Jurčič ; priredil, adapted by Waltcr Istenič; (ilustriracije, illustrations France Kunavcr; prevod, English translation Rogcr Mctcal fc, Marija Zidar). - Ljubljana : Društvo Vilko Mazi, 1998. - 142 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Demostenes). Besedilo v slovenščini in angleški prevod. - 1000 izvodov. - Namesto uvoda / Dušica Kunaver: str. str. 5-6. - O Jurčičevem Desetem bratu / Bogo Jakopič: str. 138-140. Prireditelj VValter Istenič je obiskoval kraje dogajanja v romanu, se navzel barvitosti jezika okolja. Ob izvirniku je nastalo skoraj sedemkrat krajše novo delo, kije le ohranilo Jurčičevega duha. Tako je nastala priredba znanega dela. Ilustracije so delo Franceta Kunavcrja iz časa med obema vojnama, ko je slikar služboval v teh krajih, kar daje delu pristen pridih patine. JURČIČ, Josip Kozlovska sodba in druge zgodbe / Josip Jurčič ; (ilustriral Adriano Janežič). - V Ljubljani : Karantanija, 1998. - 119 str. : ilustr.; 21 cm. - (Zbirka Laslovka). Josip Jurčič / Stanko Janež: str. 109-117. - O delu: str. 118-119. JURČIČ, Josip Tihotapec / Josip Jurčič ; (spremna beseda iz Albuma slovenskih pesnikov in pisateljev). - V Ljubljani : Karantanija, 1998. - 83 str. ; 21 cm. - (Zbirka Lastovka). Josip Jurčič (1844-1881): str. 78-81. KASTELIC, Jože Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih : Šempeter v Savinjski dolini / Jože Kastclic ; (povzetek prevedel Stanko Kokolc). - V Ljubljani : Slovenska matica, 1998. - 725 str.: ilustr. : 25 cm Jože Kastelic / Mitja Guštin: na zavihkih. Dr. Jože Kastelic (1913), rojen v Šentvidu pri Stični, klasični filolog, antični zgodovinar, profesor antične umetnosti, književnik in arheolog, je najprej predstavil poznorimsko umetnost, nato pregled noriško-panonske plastike, v tretjem delu pa so s simbolno interpretacijo razloženi posamezni reliefi. Knjigo spremljajo obsežni indeksi. Knjiga je po vseh plateh 'v slovenski znanosti konca tisočletja izjemna (B. Djurič). KNAFELJ, Avguštin Univerzalno duhovno življenje / Avguštin Knafelj. - 3. izdaja. - Grosuplje : (samozaložba A. Knafelj), 1998.-26 str. ; 21 cm Avtor v knjižici predstavi različna verstva, posebej pa predstavi učenje Krišne. Avtor Avguštin Knafelj (1942) živi v Spodnjih Duplicah pri Grosupljem. KOVIC, Jurij Pesem kot načrt in navdih : (šola za pesnike) / Jurij Kovic ; (spremna beseda Ivo Frbcžar). -Grosuplje : Mondena, 1998. - 150, (2) str.; 30 cm O Šoli za pesnike / Ivo Frbežar: str. (151-152). Šola za pesnike je izhajala kot tedenska rubrika v Dnevniku, kjer je na zabaven način predstavljana pesniška umetnost. Kralj, Tone - glej: Sakralna umetnost Toneta Kralja na Primorskem KRALJ, Tone Tone Kralj, 1900-1975 : retrospektiva ■ retrospeetive : Moderna galerija Ljubljana, 22. januar - 22. marec 1998 / (urednik, besedila (in) seznam del Igor Kranjc ; dokumentacija Jana Intihar-Ferjan : prevodi Nina Lcvick, Mika Briški) ; fotografije Fotodokumcntacija Moderne galerije). - Ljubljana : Modema galerija, 1998. - 159 str.: ilustr.; 30 cm. - I(XX) izvodov. Katalog je izšel ob prvi celoviti predstavitvi del Toneta Kralja. Predstavlja zaokrožen prikaz opusa več kot tristopetdesetih evidentiranih del. V katalogu je dvojezično predstavljena njegova življenjska pot, pomen, posebej še stensko slikarstvo z lokacijami, grafike, plastike in slike. Dodani so še seznami nagrad, razstav, knjižnih ilustracij ler obsežna literatura o umetniku. Kipar, slikar, ilustrator Tone Kralj (1900-1975) seje rodil v Zagorici v Dobrcpolju. KRIZMAN, Melilka Večnost v trenutkih / Mclitka Krizman. ( besedilo in ilustracije) - Ljubljana : Salve, 1998. - 103 str.: ilustr. ; 21 cm. Avtorica je dijakinja gimnazije v Žclimljah (1982), živi v Četežu pri Strugah. Krka - glej: Po deželi Desetega brata KUHAR, Boris Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin : slovenska kulinarična dediščina/((besedilo in) fotografije) Boris Kuhar. - Ljubljana : Prešernova družba, 1998. - 219 str. : ilustr.; 21 cm. Avtor dr. Boris Kuhar (1929), etnolog, predstavi KM) izbranih receptov domačih jedi, ki jih je prilagodil današnjemu času. Avtor živi na Grosupljem. LITURGIA horarum : ad Tcrtiam el ad Vesperas : diebus 2a ad 4am Octobris 1998 in Abbatia Sitticcnsi. - (Stična : Cistercijanska opatija, 1998). - (20) str. ; 21 cm. Knjižica je služila liturgičnemu bogoslužju v okviru praznovanj 2. in 4. oktobra 1998 v stiski baziliki. LOUIS Adamič - svetovljan : (100-letnica rojstva Louisa Adamiča, 1898-1951) / (uredniški odbor Dare Gabrijel (et al.)). - Grosuplje : Občina, 1998. - 14 str. : ilustr. ; 25 cm. - 300 izvodov. Ta publikacija je izšla ob praznovanju stoletnice rojstva pisatelja in publicista Louisa Adamiča. Izstopajoča članka sta Louis Adamič in navdih kozmopolitizma Aleša Debeljaka ler Komenlar M. Glavan k Adamičevima pismoma Tonetu Seliškarju. Dodan je še izbor proznih in pesemskih prikazov poti slavi jenca, ki so jih pripravili učenci po njem imenovane šole. Magdalcnska gora - glej: Frelih, Marko MISSA sollemnis : editio iubilaris / (notografiral in oblikoval Maksimilijan File). - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - (10) str. ; 32 cm. - 150 izvodov. Na platnicah slika Marija, kraljica cistercijanov, avtor Martin Findeis. Missa sollemnis je jubilejna izdaja stare praznične koralne maše v počastitev praznovanj 4. oklobra 1998 v stiškem samostanu. MITIĆ, Milan Nevarnosti pri jahanju / Milan Mitič. - Grosuplje : samozal., 1998. - 46 str. ; 20 cm. - 800 izv. Avtor, strokovnjak v konjskem športu in kaskader, predstavi delo s konji, nevarnosti pri jahanju, vzporedno pa podaja tudi anekdote. Avtor živi na gradu Zavrh pri Spodnji Slivnici. Knjiga je sicer izšla v letu 1999. MORRIS, Ncil Gorovja / Neil Morris; ilustrirala Vanessa Card; (prevod Jcan J. Frbcžar). - Grosuplje : Mondena, 1998. - 32 str. : ilustr. ; 29 cm. - (Prvih deset na svetu ; 2). Kaj pa Slovenija? / Jean J. Frbežar: str. 32. MORRIS, Neil Reke / Neil Morris ; ilustrirala Vanessa Card ; (prevod Jean J. Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1998. - 32 str. : ilustr. ; 29 cm. - (Prvih deset na svetu ; 1). Kaj pa Slovenija? / Jean J. Frbežar: str. 32. MOŽINA, Stane Obnašanje potrošnikov / Janez Damjan, Stane Možina. - 2. natis. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1998. - V, 248 str. : graf. prikazi ; 29 cm. - (EF. Skripta). Avtor dr. Stane Možina (1927), rojen naGatini pri Grosupljem, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. MOŽINA, Stane Poslovno komuniciranje / Stane Možina, Mitja Tavčar, Ana Nuša Kncževič. - 2. natis. - Maribor: Obzorja, 1998. -511 str. : ilustr. ; 24 cm. MOŽINA, Stane Vodenje, vedenje, odločanje —: seznam vaj / Stane Možina. - (V Ljubljani: Ekonomska fakulteta), 1998. - 1 14 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm. - (Ekonomska fakulteta. Podiplomski študij). Muljava - glej: Cerkev Marijinega vnebovzetja Po deželi Desetega brata NADRAH, Anton Kako živimo cistercijani / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. -16 str.; 16 cm. Fotografiji na platnicah: Menihi na križnem hodniku in Podpisovanje listine večnih zaobljub. Kot intervju podana podoba življenja cistercijanov. Avtor dr. Anton Nadrah (1937), rojen na Mleščevcm pri Ivančni Gorici, teolog in opat cistcrcijanskc opatije v Stični. NADRAH, Anton Nauči nas moliti. I, Zakaj molim / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - 31 str. ; 16 cm. Avtorje v zbirki Nauči nas moliti podal vzorce in zglede molitev ter posamezna pričevanja. Vse knjižice imajo na platnicah izrez slike Oljska gora, ki jo je 1495 naslikal neznani slikar. NADRAH, Anton Nauči nas moliti. 4, Vse Slovence k Bogu dvigaj / Anion Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija. 1998.-47 str. ; 16 cm. NADRAH, Anton Nauči nas moliti. 7, Oče naš / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - 64 str.; 16 cm. NADRAH, Anton Nauči nas moliti. 9, Jezus nas uči živeti / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - 31 str.; 16 cm. NADRAH, Anton Nauči nas moliti. K), Jezus nas uči molili / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - 31 str.; 16 cm. Nadrah, Anton - glej: Nauči nas moliti NAJBOLJŠE šale : Mujo& Haso: 2. del/zbral, izbral in uredil, (spremna beseda) Jean J. Frbežar; ilustracije Ivo Frbežar. - Grosuplje : Mondena, 1998. - 127 str.; 17 cm. - (Zbirka Dionvsos ; zv. 8). Uvodnik / Jean J. Frbežar: str. 7-9. NAJBOLJŠF; šale : najbolj smešne, najbolj neokusne, najbolj nesramne in šoferske šale ; 2. del / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbežar in Janez Žalik ; (spremna beseda Jean J. Frbežar; ilustracije Ivo Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1999. - 127 str. ; 17 cm. - (Zbirka Dionvsos ; zv. 12). Uvodnik / Jean J. Frbežar: str. 7-9. NAJBOLJŠF] šale o Dolenjcih / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbežar in Janez Žalik s sodelavci uredništva Založbe Mondena ; (spremna beseda Jean J. f:rbcžar; ilustracije Ivo Frbežar). - Grosuplje: Mondena, 1998. - 127 str. ; 17 cm. - (Zbirka Dionvsos ; zv. 11). Uvodnik / Jean J. Frbežar: str. 7-9. NAJBOLJŠE, šale o možeh in ženah / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbežar in Janez Žalik s sodelavci uredništva Založbe Mondena ; (spremna beseda Jean J. Frbežar ; ilustracije Ivo Frbežar). -Grosuplje : Mondena, 1998. - 127 str. ; 17 cm. - (Zbirka Dionvsos ; zv. 7). Uvodnik / Jean J. Frbežar: str. 7-8. NAJBOLJŠF; šale o zaljubljencih in vroče šale / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbežar in Janez Žalik s sodelavci uredništva Založbe Mondena ; (spremna beseda Jean J. Frbežar : ilustracije Ivo Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1998. - 127 str. ; 17 cm. - (Zbirka Dionvsos ; zv. 9). Uvodnik / Jean J. Frbežar: str. 7-9. NAUČI nas moliti. 2, Molitve za vsak dan / (zbral) Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998.-.31 str. ; 16 cm. NAUČI nas moliti. 3, Molitve z apostolom Janezom / (izbral) Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998.-31 str. ; 16 cm. NAUČI nas moliti. 5, Križev pol / (uredil Anton Nadrah). - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. -70 str.; 16 cm. NAUČI nas moliti. 6, Pridi, Sveti Duh/(uredil in priredil Anton Nadrah). - Stična: Cistcrcijanska opatija, 1998. - 39 str. ; 16 cm. NAUČI nas moliti. 8, Rožni venec / (uredil in priredil Anton Nadrah). - Stična : Cistcrcijanska opatija, 1998. - 44 str. ; 16 cm. NAUČI nas moliti. 11, Zapojmo Gospodu / (izbor in ureditev pesmi Anton Nadrah). - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - 80 str. ; 16 cm. NAUČI nas moliti. 12, Večerna molitev / uredil in priredil Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1998.-55 str. ; 16 cm. OBČINSKI telefonski imenik : 1998/99 : Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje / (urednik Jože Andrej Čibej). - Ljubljana : Slovenska knjiga, (1998). - 157 str. ; 23 cm. - Imenik je sestavljen iz dveh delov. Beli del prinaša imenik po priimkih znotraj vsake občine brez ločitve po naseljih in z osnovnimi podatki predstavi tudi občine ter naselja; rumeni del obsega poslovni imenik. OTROŠKA ljudska zakladnica / (zbrale Irena Jenko et al.; uredila Slava VVcchtcrsbach ; risbe otroci vrtca Kekec). - Grosuplje : VVZ Kekec, 1998. - 30 str. : ilustr. ; 30 cm. Vzgojiteljice vrtca so v letu 1997/98 kot vodilo dela izbrale pesem. Tako so zbrale kar nekaj pesmi -bibarij, uspavank, iger s prsti in rajalnih iger. Vsak sklop pesmi uvaja kratek komentar. PEZDIRC, Zmago Tričrkovni slovar / Zmago Pezdirc, Robert Kodrič, Boštjan Ovscnek. -Dopolnjena, popravljena in razširjena izdaja. - Šmarje-Sap : Razvedrilo, 1998. - 84 str. ; 21 cm. 84 paginiranih strani, tekst samo do str. 76, strani dalje za beležke. Založba ima svoj sedež v Šmarju-Sapu. PO deželi Desetega brata (zloženke) : Ivančna Gorica, Muljava, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Zagradec in Ambrus, Krka, Stična/(avtorji: Tatjana Lampret, Ksenija Medved, Marinka Piškur, Sandi Zalar). - Ivančna Gorica : Občina, 1998. - (8) zloženk : ilustr. ; 21 x .30 cm, zloženo na 21 x 10 cm. Na ovojni zloženki je na kratko predstavljena občina s kraji, na ostalih pa naslovni kraj, dodane pa so informacije, ki jih turisti običajno iščejo, vse do avtobusnih zvez; povedne fotografije. PO.JO naj ljudje : devetindvajseti tabor slovenskih pevskih zborov / (urednik Ilija Brcgar). - Šentvid pri Stični : Tabor slovenskih pevskih zborov, 1998. - 4.3 str. : ilustr. + oglasni del (14) str.; 23 cm. Polica - glej: Štrubclj, Lojze Ponova vas - glej: Prostovoljno gasilsko društvo PREGL - KOB E, Tatjana Upodobljene besede : (razvoj ilustrirane knjige) / Tatjana Prcgl Kobe ; (spremna beseda Milčck Komelj). -Grosuplje : Mondena, 1998. - 157 str. : ilustr. ; 19 cm. Knjiga o ilustraciji in še o čem / Milčck Komelj: str. 155-157. Avtorica umetnostna zgodovinarka je živahno predstavila vlogo ilustracije v knjigi od začetkov do danes. Predstavitev se dotika različnih tem, vse pa so duhovito povezane. Knjiga je tudi ilustrirana s povednimi upodobitvami. Pri nas je ta knjiga prva s to tematiko. Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorita, Dobrcpoljc XXI. 2(XX) 273 PREŠEREN, France Poezije doktorja Franceta Prešerna. Ponatis slovenskih pesmi po jezikovni redakciji Janka Kosa / France Prešeren. - Ljubljana : Nova revija, 1998. - 210 str. ; 20 cm, v škatli 22 x 18x6 cm. -(Zbirka Feniks ; 1). Na škatli avtorjev podpis. - 1. natis Poezij po pesnikovi prvotni zasnovi. Pril. - Poezije dohlarja Franceta Prcščrna. - 199 str. ; 21 cm. - Faksimile cenzurno-rcvizijskega rokopisa Poezij Franceta Prešerna. Pril. - Nastanek in notranja podoba Prešernovih Poezij / Jože Pogačnik: str. 3-22; Uredniške opombe k novemu faksimilu Prešernovih Poezij / Mihael Glavan: str. 23-26; Beseda založnika / Niko Grafenaucr: sir. 27-28. 1999 oštevilčenih izvodov S faksimilom so želeli kulturni javnosti predstavili rokopis v povsem nepotvorjeni podobi, zato je izdaja veren posnetek pesnikove zasnove. Težo projekta je nosil tudi pri lem faksimilu urednik M. Glavan. PROSTOVOLJNO Gasilsko društvo Ponova vas Kronika Prostovoljnega gasilskega društva Ponova vas : 1928-1998 / (uredniški odbor Milka Škufca, Jože Mehlc, Franc Škufca). - Ponova vas. Prostovoljno gasilsko društvo, 1998. - 40 str. : ilustr. + oglasni del (16) str.; 23 cm.-500 izvodov. Knjižica predstavi kraj ter društvo po posameznih obdobjih, dodane so številne fotografije, na koncu pa je seznam članstva. RUPRF:T, Viljem K. Mačji kašelj/Viljem K. Ruprct ; (ilustracije Greta Hostnik). - Grosuplje : Mondena, 1998.- 19 str. : ilustr. ; 30 cm. SAKRALNA umetnost Toneta Kralja na Primorskem / (mentorica Milena Kožuh ; avtorji fotografij I. Popek... ct al.). - Ljubljana : Univerza za tretje življenjsko obdobje, 1998.-77 str., (8) str. barvnih pril. : ilustr. ; 24 cm. - 800 izvodov. Izbrani poznavalci dela Toneta Kralja: Igor Kranjc, Milčck Komelj in Gojko Zupan so predstavili celotno njegovo delo v primorskih cerkvah. Razprave dopolnjujejo številne fotografije fresk. SLOVI^NIJA - zamolčani grobovi in njihove žrtve : 1941-1948 : zbornik / (uredniški odbor Franc Pernic, Anton Žitnik, Davorin Žitnik). - Ljubljana ; Grosuplje : Društvo za ureditev zamolčanih grobov. 1998. - 277 str. : ilustr. ; 24 cm. - 600 izv. Podan jc poskus prikaza zgodovine od I. 1917 pa do 1. 1948 s predstavitvijo posameznih pričevanj in usod, poudarek pa je na posameznikih in krajih naših občin. Dodani so še zemljevidi, preglednice, seznami in statistične preglednice. SL0VF;NIJA - zamolčani grobovi in njihove žrtve : 1941-1948 : zbornik / (uredniški odbor Franc Pernic, Anton Žitnik, Davorin Žitnik). - (2. izd.). - Ljubljana ; Grosuplje : Društvo za ureditev zamolčanih grobov, 1998. - 287 str. : ilustr. ; 24 cm. - 400 izv. Zvezek z neoznačeno 2. izdajo je izšel v septembru 1998. Dodani sta pričevanji s Police in Peči ter odlomek iz. knjige Zdenka Zavadlava. STE Že vedeli— /(ilustracije Marjan Pečar). -Šmarjc-Sap: Razvedrilo, 1998.- 107 str.: ilustr.; 21 cm. Zbrane so ugotovitve v stilu: .. .da lahko človek zdrži brez tekočine le nekaj dni. brez hrane pa precej dlje. Stična - glej: Arhar, Vojan Tihomir: Capitulum Congregationis Augiensis Frelih, Marko Ipavec, Avgust Liturgia horarum Missa solemnis Nadrah, Anton Po deželi Desetega brata Zahvalna maša STIČNA ob jubilejih : 1098-1898-1998 : dcvctstoletnica cistcrcijanskcga reda in stoletnica ponovne naselitve stiske opatije / (uredila Anton Nadrah in France Baraga). - Stična : Cistercijanska opatija, 1998. - 212 str.: ilustr. ; 24 cm. Zbornik prinaša razprave, ki predstavijo samostan od začetkov (Mlinaric), vedenje o arhitekturi (Zadnikar), zadnjih sto let (Arhar) do sodobnosti (Nadrah, Patzelt) itd. Vezni list prinaša slike Kazimirja Petriča grbov stiskih opatov. STIČNA und seine Jubilaen : 1098-1898-1998 : 900 Jahre Zistersienserorden und 100 Jahre VViederbesiedlung der Abtei Sittich - Stična / (Herausgebcr Anton Nadrah und France Baraga ; Ubcrsetzung Janez Hollenstein und Maja Ficko; Photographien Franc Markelj und Klosterarchiv). -Stična : Cistercijanska opatija - Zistersicnserabtci, 1998. - 198 str. : ilustr. ; 24 cm. Izvirni naslov: Stična ob jubilejih : 1098-1898-1998 ...(1998). STOJI učilna zidana...: ob 30-letnici šole v Zagradcu / (uredile Z. Kastclic et al. - (Stična : Osnovna šola Stična) 1998.-48 str. : ilustr. ; 21 cm. - 350 str. Ovojni naslov. Pri zbiranju podatkov za zbornik so sodelovali učenci šolskega zgodovinskega krožka in učitelji. Opisana je zgodovina kraja samega, celovita predstavitev šole skozi čas, dodan je seznam učiteljev ter posamezna pričevanja. SUMMERS, Anthony Uradno in zaupno : skrivno življenje J. Edgarja Hooverja / Anthony Summers ; (spremna beseda (in) prevod Leo Šešerko). - Grosuplje : Mondena, 1998. - 500 str. : ilustr. ; 24 cm. Spremna beseda k slovenski izdaji: Prisluškovanje v Sloveniji ali zasebnost je političen pojem/Leo Šešerko: str. 420-500. Šentvid pri Stični - glej: Po deželi Desetega brata Pojo naj ljudje Šircelj-Žnidaršič, Ivanka - glej: Besedišče ŠRIBAR, Renata Medtem ko sem spala / Renata Šribar; (fotografija Janez Pukšič... et al.) ; ilustracije Radovan Jenko). - Grosuplje : Mondena, 1998. - (64) str. : ilustr. ; 14x21 cm. ŠTEPIC, Lilijana Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka? : zbirka vaj za angleški jezik za dijake 1. letnike srednje šole / Lilijana Štepic. -2. izdaja. - Zgornja Draga : Korekt, 1998.-201 str.; 24 cm. Avtorica živi in dela v Zgornji Dragi pri Višnji Gori. STEPIC, Lilijana Ali je angleščina v 2. letniku srednje šole res tako ležka? : priročnik za angleški jezik za dijake 2. letnika srednje šole / Lilijana Štepic. - Zgornja Draga : Korekt, 1998. - 193 str. : graf. prikazi ; 24 cm. ŠTRUBEL.I, Lojze Iz veje drevo : zgodovina župnije Polica / Lojze Štrubelj. - Polica : Župnijski urad, 1998. - 187 str. : ilustr. + 40 str. barvnih pril. : ilustr. ; 21 cm. Iz veje drevo : dopolnila in popravki / Lojze Štrubelj ; (fotografije Andreja Šircclj). - (1999). - (16) str. : ilustr. Ovojni naslov. Domoznansko bogato delo prinaša celovit prikaz vasi, verskega življenja, zgodovine in izjemnih posameznikov. Dodatek je izšel v letu 1999. Avtor jezuit in prevajalec Lojze Štrubelj (1917) je rojen v Paradišču pri Šmarju. TA drugi dcil liga Noviga tcslamcnta ... / skusi Primosha Trubcria Crainza, sueistu preobernenu. - Faksimile. - Ljubljana : DZS, 1998.-(92) str. ; 21 cm. Bohoričica in gotica. - Faksimile po izvodu NUK R 10064. - Faksimile in spremna študija v škatli 3 x 28 x 23 cm. - Tiskano v 100 oštevilčenih izvodih. - Izvirna izdaja: V Tibingi, 1569. Trubarjevi prevodi Nove zaveze : (spremna študija) / Mihael Glavan. - 16 str. Tudi ta faksimile iz slovenske protestanlike (izvirnik je ohranjen samo v štirih primerkih) je pripravil in uredil Mihael Glavan. V Višnjo Goro : (ob 520-lctnici mesta Višnje Gore / (glavni urednik Pavel Groznik). - Višnja Gora : Krajevna skupnost in Turistično društvo Višnja Gora, 1998. - 127 str. : ilustr + oglasni del (16) str. ; 24 cm. Zbornik prinaša celovit pregled zgodovine mesta, kulturnega dogajanja, družbenega življenja, etnologije do pogleda na govor okolja. Zbornik je tudi bogato ilustriran. Knjiga je izšla ob slavnosti v juliju 1998. VELI KANJE, Jože Slovenika : katalog poštnih znamk, celin, žigov in telekartic Telekoma Slovenije : 1999 / Jože Velikanje. - (Ivančna Gorica): Jože Velikanje, (jan. 1999). - 202 str.: ilustr.; 24 cm. Ovojni naslov. - 15(X) izvodov. - Uvodna beseda / Jože Velikanje: str. (5). Zajete so na Slovenijo vezane znamke s slikami in z opisi, dodan je seznam dopisnic - celin, tudi žigov prvega dne in telekartic. Avtor Jože Velikanje živi v Ivančni Gorici. Višnja Gora - glej: V Višnjo Goro Vzgojno izobraževalni zavod VZGOJNO izobraževalni zavod Višnja Gora - 1948-1998 : zbornik ob 50-letnici Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora / (uredniški mlbor Vlasta Stnnljan, Lado Hočevar, Tanja Zmič ; spremna beseda Jože Horvat; teksti Ivanka Kavčič... (et al.): slikovno gradivo Arhiv VIZ Višnja Gora, privatne zbirke). - Višnja Gora : Vzgojno izobraževalni zavod, 1998. - 82 str.: ilustr. + oglasni del (8) str.; 27 cm. Zbornik celovito predstavi ustanovo od začetkov do danes, povezanost zavoda s krajem in dejavnostmi ter vsebuje seznam zaposlenih. VVECHTERSBACH, Rado Informatika. Učbenik za 1., 2. in 3. letnik srednjih šol / Rado VVcchtersbach in Matija Lokar. - I. izdaja, 2. natis. - Ljubljana : DZS, 1998. - 187 str. : ilustr.; 26 cm. Avtor Rado VVechtersbach živi v Šmarju-Sapu. VVECHTERSBACH, Rado Pisemska zavozlanka: komunikacijski model pouka slovenščine ob računalniku : vodnik za učitelje v višjih razredih osnovne šole // Rado VVechlcrsbach in Ljubica Kovač. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1998. - 16 str. : ilustr. ; 30 cm. - 1000 izvodov. - (Računalniško opismenjevanje). Zagradec - glej: Po deželi Desetega brata Stoji učilna zidana ZAHVALNA maša = Missa pro gratis Deo reddendis : (1098-1898-1998) / (zbral in uredil Maksimilijan File). - Stična : Cislercijanska opatija, 1998. - 55 str. ; 21 cm. Vzporedno latinsko ali nemško besedilo in slovenski prevod. Molitvenik je bil namenjen uporabi v stiski baziliki pri sklepnih slovesnostih v oktobru 1998. Zalar, Sandi - glej: Ahlin, Stanka ZANIMIVE zgodbe / (ilustracije Marjan Pečar). - šmarje-Sap : Razvedrilo, 1998. - 180 str. : ilustr.; 20 cm. ZAVIRŠEK, Slavko Utrinki / Slavko Zaviršek. - (2. izdaja). - Grosuplje : Mondena, 1998. - 127 str. ; 20 cm. Avtorjeva slika na str. (4). Na zadnjih platnicah beseda Tuga Zaletela. Avtor pesniške zbirke Slavko Zaviršek (1948) živi na Cikavi pri Grosupljem. ZBORNIK občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika / (glavni urednik Mihael Glavan). - Grosuplje : (izdaja skupina občanov), 1969. - 20, 1998, 279 str. : ilustr. + (23) str. oglasni del; 23 cm. ŽORŽ, Mirjan Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji / Mirjan Žorž in Aleksander Rcčnik. - Begunje : Galerija Avsenik, 1998. - 63 str. : večinoma barvne fotogr. + (1) žganj. f. pril.; 21 cm. - 900 izv. Soavtor dr. Mirjan Žorž živi na Grosupljem. 1999 Adamič, Louis - glej: Simpozij 100. obletnica rojstva BENHART, František Prepišno stanje : (kolaž skoraj vseskozi neresnih besedil) / František Bcnhart - Frivolin) -Grosuplje: Mondena, 1999. - 78 str. ; 21 cm. - (Zbirka Esprit slovčne ; št. 5). O avtorju na zavihku ovitka. Slika zadaj. BERNARD de Clairvaux, svetnik Svetloba dni : duhovni koledar / sv. Bernard iz Clairvauxa ; zbrala in prevedla Breda Čop. - Stična : Cistcrcijanska opatija. 1999. - 204 str. ; 19 cm. - (Bcrnardova knjižnica ;,št. 16). Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5-6 Bricelj, Suzana - glej: Levstik, Fran BUDISTIČNA modrost/izbrala Richard in Diana St.Ruth; (prevedla PolonaGlavan).-Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. - 48 str. : ilustr.; 13 cm. - (Zbirka V dar in spomin). Prevajalka Polona Glavan je rojena v Stični. ČEBELARSKO društvo Grosuplje 90 (Devetdeset) let Čebelarskega društva Grosuplje / (uredil Avgust Gril). - Grosuplje : Čebelarsko društvo Grosuplje, 1999. - 84 str. : ilustr. + oglasni del (27) str. ; 21 cm. - 600 izv. Zbornik, kije izšel ob slovesnosti 25.7., prinaša pregled dejavnosti članov in društva od ustanovitve dalje, spomine in anekdote. Dobrepolje - glej: Zadružništvo včeraj, danes, jutri Frbazar, Ivo - glej: Jurčič, Josip Kasal, Lubor Prešeren, France FRBEŽAR, Ivo Jezikanja/ Ivo Frbežar: (spremna beseda Jurij Kovic). - Grosuplje : Mondena, 1999.-79 str. ; 21 cm. - (Zbirka Lirika ; št. 4). Jezik brez meja / Jurij Kovic: str. 69-73. Beseda 0 avtorju na zavihku, s sliko. Avtor, pesnik in založnik Ivo Frbežar (1949) je bil rojen v Šmarju, živi na Grosupljem. Frbežar, Jcan J. - glej: Najboljše šale GLASBKNA šola Grosuplje - 25 let: 1974- 1999 / (avtorici besedila Suzana Patemost Žužek, Barbara Škrjanc ; fotografije Barbara Škrjanc, Folo Rozman, arhiv šole). - Grosuplje : Glasbena šola Grosuplje, 1999.-61 str. : ilustr. + oglasni del (10) str. ; 21 cm. - 1000 izv. Zbornik uvaja pesem bivše učenke Melitkc Krizman z akroslihom Večnost glasbe. Zbrana je jedrnata kronika, seznam zaposlenih, predstavljeni so oddelki in orkester ter zasedbe in tudi prostorske težave. Zbrano je tudi bogato fotografsko gradivo. Glavan, Mihael - glej: Kocbek, Edvard Liltcra seripta manet Stiski rokopis Trubar, Primož. GLAVAN, Mihael Slovenski pesniški prvenci : prve izdaje pesmaric, pesniških almanahov in avtorskih pesniških zbirk do leta 1899 : razstava ob KM), obletnici izida Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti: Razstavna dvorana NUK. 30. marec - 23. april 1999 / (avtor razstave in besedil Mihael Glavan).-Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1999. - 6.3 str. : ilustr.; 24 x 10 cm. V uvodu obravnava slovensko poezijo v 19. stoletju. Ncutrudljivi Mihael Glavan je pripravil odmevno razstavo in katalog zbirk od Pisanic do prve Cankarjeve oz. Župančičeve pesnike zbirke. Gluvič, Goran - glej: Verzi z nosilcev zvoka Grosuplje - glej: Čebelarsko društvo Glasbena šola Območna obrtna zbornica Samec, Marija GROSUPLJE : karta občine (merilo 1:25 000) : načrt kraja (merilo 1:8000) / Matjaž Kos ; besedilo Saša Galonja ; fotografije Saša Galonja in Iztok Lemajič ; prevod v angleški jezik Špela Gruden. - Grosuplje : Občina ; Ljubljana : Geodetski zavod Slovenije, 1999. - 70 x 66 cm zloženo na 27 x 11 cm (36 str.): ilustr. Karta predstavlja sodoben zemljevid občine, načrta krajev Grosuplje in Šmarjc-Sap ter kratko predstavitev občine s prevodom v angleški jezik. HAY, Julie Uspešni na delu : razumevanje naravnanosti in gradnja odnosov / Julie Hay ; prevod Radojka Tul Pucelj. - Grosuplje : Potrditev, 1999. - 183 str. : ilustr. ; 21 cm. HOČEVAR Mihelič, Duška Mesečine / Duška Hočevar Mihelič ; (spremna beseda Vlado Žabot). - Grosuplje : Mondena, 1999. -80 str. : ilustr.; 21 cm. Mesečine ali trenutki prebujene duše Duške Hočevar Mihelič / Vlado Žabot: str. 74-76. - O avtorici zapis na zavihku. - (Pesniška zbirka). JAKLIČ, Fran Vaška pravda / Fran Jaklič - Podgoričan ; (spremni besedili napisala Milan Šuštar in Milčck Komelj ; fotografije Marjan Smerke). - Celje : Mohorjeva družba, 1999. - 206 str., (16) str. pril. : ilustr.; 26 cm. Fran Jaklič - Podgoričan / Milan Šuštar: str. 195-200. - Kmečki vitalizem Franceta Kralja / Milčck Komelj: str. 201-203. Pod skupnim naslovom Vaška pravda so zbrane predvsem zgodnejše pripovedi, ki so bile objavljene v Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu in Slovencu. Obsežnejše so: Selska slika. Naši vaščani, Vaška pravda in Kako seje ženil Kobalcžev Matija, vse pa opisujejo ljudi iz Dobrcpoljskc doline. Likovne priloge iz opusa del Franceta Kralja so iz zbirke Milana Šuštarja. JURČIČ, Josip Deseti brat / Josip Jurčič ; (spremna beseda Ivo Frbcžar). - Grosuplje, Mondena, 1999. - 204 str.; 17 cm. - (Žepna knjiga Papisa. Slovenska proza ; št. I). Opombe: str. 183-187. - Deseti brat : spremna beseda / Ivo Frbcžar: str. 189-200. - Josip Jurčič : bibliografija: str. 201-203. Založnik in urednik skuša oživiti žepno knjigo, zato seje potrudil z nizko, sprejemljivo ceno, dodal pa je tudi spremno besedo. JURČIČ, Josip Josip Jurčič /(besedila pripravil in spremno besedo napisal Iztok Ilich). - Ljubljana : DZS, 1999. - 2 zv.; 22 cm . - (Slovenska klasika). Vsebina. I: Spomini na deda; Jesensko noč med slovenskimi polharji: Jurij Kozjak; Hči mestnega sodnika; Deseti brat. - 457 sir. 2: Domen ; Sosedov sin ; Kratka proza ; Rokovnjači. - 435 str. - Josip Jurčič in naš prvi romanopisec /Iztok Ilich: str. 429-434. KASAL, Lubor Glodavci gladovci / Lubor Kasal ; (prevod in robni zapis Ivo Frbežar ; spremna beseda Jifi Travniček). - Grosuplje : Mondena, 1999. - 64 str. ; 21 cm. - (Zbirka Lirika ; zv. 3). Togotncž / Jih Travniček ; (prevod Zdenka Škcrlj Jermanova): str. 58-62. Pesniško zbirko je iz češčine prevedel pesnik Ivo Frbežar, živeč na Grosupljem. KASTELIC, Jože Literarni klub : 19.39-1941 / Ob šestdesetletnici ustanovitve napisala in izdala Jože Dular in Jože Kastelic. - Metlika ; Ljubljana : samozaložba, 1999. - 134slr. : ilustr. : 23 cm. Delo kluba je predstavil - ob izidu knjige že pokojni - Jože Dular, portrete članov pa je prispeval Jože Kastelic. Knjiga je izšla v marcu 2000. Kastelic. Jože - glej: Vipotnik, Cene KOCBEK, Edvard Dnevnik 1949/Edvard Kocbek : (izvirni rokopis za tisk pripravil Mihael Glavan).- Ljubljana : Cankarjeva založba, 1999. -470 str. ; 21 cm Dnevnik 1949 / Mihael Glavan: str. (5)-16. - Imensko kazalo: str. 461-470. Urednik Mihael Glavan je transliteriral 16 zvezkov Kocbekovih dnevniških zapiskov s težko berljivo pisavo. Dodal jim je okoli 700 opomb, ki omogočajo razumljivejšc branje. KOTAR, Marijan Naše drevesne vrste / Marijan Kotar, Robert Brus ; (barvni posnetki Robert Brus). - V Ljubljani : Slovenska matica, 1999. - .320 str. : ilustr. ; 27 cm. Z besedo in izbranimi fotografijami sta avtorja predstavila vse, to je kar 71 samoniklih drevesnih vrst na ozemlju Slovenije ter dodala tudi zanimivosti z medicinskega, narodopisnega in mitološkega področja.. Soavtor dr. Marijan Kotar (1941), profesor na oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, živi na Grosupljem. Krka - glej: Zamolčane žrtve druge svetovne vojne LAINŠČEK, Peri Hiša svetega Nikolaja/Fcri Lainščck ; (spremna beseda Milan Vincetič).-Grosuplje : Mondena, 1999. - 64 str. ; 20 cm. - (Zbirka Lirika ; št. I). Feri Lainšček: Hiša svetega Nikolaja / Milan Vincetič: str. 62-63. - O avtorju zapis na zavihku. LEVSTIK. Fran Martin Krpan z. Vrha / Fran Levstik ; (ilustracije in oblikovanje) Suzana Bricelj. - Ljubljana : Delo, 1999. - (60) str. : ilustr ; 27 x 37 cm. llustratorka in oblikovalka Suzana Bricelj je novo podobo klasične zgodbe o Martinu Krpanu ustvarila kot diplomsko delo na Akademiji za likovno umetnost Večina dvostranskih ilustracij nam ponuja novo sožitje likovne in besedne podobe, saj je ob ilustracijah oblikovala tudi tisk, kjer s stopnjevanjem od običajnega pripovedovanja pa vse do vzklikov v mastnih in velikih črkah poudarjeno vizualizira besedilo. llustratorka Suzana Bricelj živi v Šmarju-Sapu. LEVSTIK, Fran Martin Krpan z Vrha / Fran Levstik ; ilustracije in oblikovanje Suzana Bricelj. - Ljubljana : Delo, 1999. - 59 str. : ilustr; 21 cm. To je posebna darilna publikacija, ki ni bila v prodaji. Ilustracije so črno-belc, poudarki besedila so prav tako izpostavljeni tudi z. velikostjo in obliko črk. LUTER A seripta manet (stenski koledar): pisana beseda ostane : izbrana slovenska domoljubna misel = Slovcne patriotic thought: 2000/oblikovanje Edi Berk ; fotografije Dragan Arriglcr; besedilo Mihael Glavan ; prevod Paul Morris. - Ljubljana : DZS, 1999. - I koledar (8 listov): barve ; 58 x 38 cm. Koledar na temo slovenske domoljubne misli. Avtor besedila Mihael Glavan je izbral in napisal tekst ter opise posameznih izbranih osebnosti, ki so trdno v domovinski zavesti. MAURER, Neža Tej poti se reče želja / Neža Maurer ; (spremna beseda Ivo Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1999. - 88 str.; 20 cm. - (Zbirka Lirika, št.2). O poteh in željah / Ivo Frbežar: str. 81-83. - O avtorici zapis na zavihku. Novo (to je drugo) izdajo pesniške zbirke uveljavljene pesnice je urednik in pisec spremne besede Ivo Frbežar uvrstil v na novo zasnovano zbirko Lirika, ki nosi sodoben pečat oblikovnega pristopa. MOŽINA, Stane Obnašanje potrošnikov / Janez Damjan, Stane Možina. - 3. izdaja. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1999. - V, 248 str.: graf. prikazi; 29 cm. - (EF. Skripta). MUCK, Kristijan Imena igre / Kristijan Muck. - Grosuplje : Mondena, 1999. - 431 str. ; 24 cm. - Knjiga vsebuje tri obsežnejše drame oz. trilogijo z uvodom in epilogom. Muhič. Milan - glej: Zamolčane žrtve druge svetovne vojne NADRAH, Anton Nihče nima večje ljubezni : posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu / Anton Nadrah, Alojzij Snoj, Adolf Mežan. - Stična : Cistercijanska opatija, 1999. - 120 str. : ilustr. ; 17 cm. NADRAH, Anton Posvečevanje življenja : cvharislična skrivnost / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 1999. - 208 str.; 19 cm. - (Bernardova knjižnica ; št. 17). Članki v knjigi so izhajali v Družini v letih 1997 do 1999 rxxl skupnim naslovom Evharistična skrivnost. Tu so deloma prilagojeni ter urejeni v tri vsebinske sklope. NAJBOLJŠE šale o norcih / /brala, izbrala in uredila Jcan J. Frbežar in Janez Žalik s sodelavci uredništva Založbe Mondena ; (spremna beseda Jean J. Frbežar); ilustracije Jvo Frbežar. - Grosuplje : Mondena, 1999. - 127 str. ; 17 cm. - (Zbirka Dionvsos ; zv. 14). Uvodnik : Jcan J. Frbežar: str. 7-9. NAJBOLJŠE šale o Slovencih/zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbežar in Janez Žalik s sodelavci uredništva Založbe Mondena ; (spremna beseda Jean J. Frbežar; ilustracije Ivo Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1999. - 127 str. ; 17 cm. - (Zbirka Dionysos ; zv. 16). Uvodnik / Jcan J. Frbežar: str. 7-9. NAJBOLJŠE šale o zdravnikih in medicinskih sestrah : 1. del / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbežar in Janez Žalik s sodelavci uredništva Založbe Mondena ; (spremna beseda Jcan J. Frbežar ; ilustracije Ivo Frbežar). - Grosuplje : Mondena, 1999,- 127 str.; 17 cm.-(Zbirka Dionysos ; zv. 15). Uvodnik / Jean J. Frbežar: str. 7-9. Nučič, France - glej: Zamolčane žrtve komunizma OBMOČNA obrtna zbornica (Grosuplje) 25 (Petindvajset) let Območne obrtne zbornice Grosuplje s poslovnim katalogom / (glavni urednik Jože Inlihar). - Grosuplje : Območna obrtna zbornica, 1999. - 79 str. : ilustr. + oglasni del (30) str. ; 23 cm. - 1700 izv. Poslovni katalog...: str. 31-77. - Izšlo v oktobru 1999. Jubilejni zbornik prinaša poglede na ustanavljanje in življenje zbornice, izstopata pa članka o statističnem pogledu na vpetost obrti v čas in prostor ter 0 praktičnih napotkih za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podgora - glej: Tristo petdeset let cerkve POJO naj ljudje : trideset let šentviških pevskih taborov /(urednik Ilija Brcgar; avtorji Milan Kučan et al.). - Šentvid pri Stični: Tabor slovenskih pevskih zborov, junij 1999. -61 str.: ilustr.: 23 cm. Knjižica predstavi kroniko vseh dosedanjih taborov ter seznam vseh zborov. POJO naj ljudje : trideseti tabor slovenskih pevskih zborov / (urednik Ilija Bregar). - Šentvid pri Slični : Tabor slovenskih pevskih zborov, junij 1999. - 27 str. + oglasni del (18) str. ; 23 cm. Podan je scenarij tabora, seznam sodelujočih zborov ter jubilantov. POVVKLL, John V novo življenje z novim gledanjem / John Powell ; (prevedel Lojze Štrubelj). - Ljubljana : Župnijski urad Ljubljana - Dravljc, 1999. - 131 str. ; 20 cm. PREŠEREN, France Poezije / France Prešeren ; (spremna beseda Ivo Frbežar). - Grosuplje, Mondena, 1999. - 189 str. ; 17 cm. - (Žepna knjiga Papisa. Slovenska poezija ; št. 1). France Prešeren in njegovo pesništvo / Ivo Frbežar: str. 173-186. RADENSKO polje : izjemna krajina Slovenije : Grosuplje / besedilo Aleš Florjane in Petra Jernejec-Babič ; fotogra lije Luka Pintar in Saša Gaionja. - Grosuplje : Občina Grosuplje, 1999. - 47 x 62 cm zloženo na 24 str. : ilustr. - 6000 izv. Izšlo kot priloga Grosupeljskih odmevov, 34, 1999, št. 12 (dec.) (21.12.).- Zemljevid na eni predstavlja lokacijo polja in posnetek iz zraka, na drugi strani pa so povedne fotografije ler tekst, ki opisuje sožitje rastlinstva, živalstva in naravne danosti. SAMEC, Marija Turistično društvo Županova jama Grosuplje : 40 let delovanja / Marija Samec. - (Grosuplje : Turistično društvo Županova jama Grosuplje, 1999).- 16.str. ; 21 cm. Izšlo v decembru 1999 v nakladi 40 izvodov. Brošura predstavlja strnjen pregled dejavnosti društva. SILVESTER, Marta Pot k veselju / Marta Silvester ; (spremno besedo napisal Jožef Kvas). - Stična : Cistcrcijanska opatija, 1999. - 110 str. ; 19 cm. - (Bernardova knjižnica ; št. 15). SIMPOZIJ 100. obletnica rojstva Louisa Adamiča - Intelektualci v diaspori (1998; Portorož). Intelektualci v diaspori : zbornik referatov simpozija 100. obletnica rojstva Louisa Adamiča -Intelektualci v diaspori, Portorož, Slovenija, 1 .-5. septembra 1998 = Intelcctuals in Diaspora, Portorož, Slovenija, 1-5 September, 1998 / uredila, edited by Irena Gantar Godina : (prevodi, translated by Amidas, Cvetka Puncer, Nives Sulic). - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo, 1999.- 248 str. ; 24 cm. Osrednja osebnost in izhodišče srečanja je bil Louis Adamič oz. obeležitev 100. obletnice njegovega rojstva. Razprave štirih strokovnjakov so posvečene obravnavam njegovega dela in stikom z drugimi kulturniki. Primer »Adamič« je bil tudi izhodišče za širšo analizo intelektualca izseljenca, kar obravnavajo ostali sodelujoči. STISKI rokopis : 1428 / (uredil Mihael Glavan). - 2. izdaja. - Ljubljana : Slovenska knjiga, 1999. _ (8) str.; 23 cm. - (Monumenta Slovenica ; 2). Faksimile po izvirniku, ki ga hrani Narodna in univerzitelna knjižnica v Ljubljani, Ms 141. - Faksimile skupaj s študijo v mapi, 29 cm. Stiski rokopis. Študije / Mihael Glavan ; (povzetke prevedla Kiilhc Grah in Alan McConnell-Duff). - V Ljubljani : Mladinska knjiga, 94 str. ; 23 cm. Urednik Mihael Glavan, ki je čutil nujnost, da se izda že druga izdaja tega rokopisa, je sam pri izdaji poleg uredniškega dela prispeval ludi kompletno bibliografijo omemb in izdaj rokopisa. Drugi sodelavci (Toporišič, Pogačnik, Smolik, J. Snoj) so prispevali prepis in prevod, jezikoslovno obravnavo, slovar, literamozgodovinske značilnosti ter teološko in muzikološko oznako Stiškega rokopisa. Šentvid pri Stični - glej: Pojo naj ljudje Škocjan - glej: Zamolčane žrtve komunizma ŠTEPIC, Lilijana Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka? : zbirka vaj za angleški jezik za dijake 1. letnike srednje šole / Lilijana Štepic. - .3. izdaja. - Zgornja Draga : Korekt, 1999. - 201 str.; 24 cm. Avtorica živi in dela v Zgornji Dragi pri Višnji Gori. ŠTEPIC, Lilijana Ali je angleščina v 2. letniku srednje šole res tako težka? : priročnik za angleški jezik za dijake 2. letnika srednje šole / Lilijana Štepic. - 2. izdaja. - Zgornja Draga : Korekt, 1999. - 198 str.; 25 cm. ŠTEPIC, Lilijam Angleščina po slovensko : priročnik za osnovnošolce v 5. in 6. razredu : razlaga slovničnih pravil v slovenskem jeziku, vaje z rešitvami za boljše razumevanje slovnice in besedišča / Lilijana Šlepic. - Zgornja Draga : Korekt, 1999. - 488 str. : ilustr.; 30 cm. Štrubelj. Lojze - glej: Povvell, John TRISTO PETDESET let cerkve sv. Nikolaja v Podgori / (uredila Pavlina Novak ; avtorji Olga Zupan et al.; fotografije Olga Zupan). - Podgora : Vaška skupnost in Turistično društvo, 1999. - 10 str. : ilustr. ; 21 cm. Ovojni naslov. - 500 izvodov. - Izšlo ob slovesnosti 18. julija. Ob 350-lctnici cerkve so opravo povsem obnovili, restavrirani so bili vsi trije oltarji, postavili so nove klopi in nov daritveni oltar, prenovljena je tudi zunanjost. Knjižica govori o zgodovini in odrekanju, da so to dosegli. TURNŠEK, Metod Božja planina : zgodovinska višarska povest / Metod Tumšck ; za radijsko igro priredil Jože Pctcrlin ; spremna beseda Taras Kcrmauner. - Stična : Cistercijanska opatija, 1999. - 80 str.; 19 cm. - (Zbrana dramska dela Metoda Turnška ; 1). Zgodovinsko ozadje / France Baraga: str. 67-68. - Kratka vsebina / Alenka Goljcvščck: str. 69-70. -Spremna beseda / Taras Kcrmauner: str. 71 -80. - Pojasnilo urednika / (France Baraga): str. (81). Cislercijan dr. Metod Tumšck (1909-1976) (krstno ime Konrad, redovno Melod), narodopisec in publicist, je svojo študijsko pot začel v stiškem samostanu, kjer je živel do I. 1945, nato pa gaje pot vodila v zamejstvo na italijanski strani in na komendo Rebrco pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. TURNŠEK, Metod Potujoči križ belih menihov: zgodovinska igra za otroško prireditev ob 800-lctnici stiškega samostana / Metod Turnšek ; spremna beseda Taras Kcrmauner. - Stična : Cistercijanska opatija, 1999. - 85 str. ; 19 cm. - (Zbrana dramska dela Metoda Turnška ; 2). Zgodovinsko ozadje / Metod Turnšek: str. 59-60. - Kratka vsebina/Alenka Goljevšček: str. 61-62. - Spremna beseda / Taras Kermauner: str. 63-72. - Življenje in delo Metoda Turnška: časovna razpredelnica: str. 7.3-84. - Pojasnilo urednika / (France Baraga): str. 85 VELIKANJE, Jože Slovenika : katalog poštnih znamk, celin, žigov in (elekarlic Telekoma Slovenije : 2000 / Jože Velikanje. - (Ivančna Gorica): Jože Velikanje, 120 str. : ilustr. ; 24 cm. Ovojni naslov. - 1500 izvodov. - Uvodna beseda/Jože Velikanje: str. (5). Zajete so na Slovenijo vezane znamke s slikami in z opisi, dodan je seznam dopisnic - celin, tudi žigov prvega dne in telckartic iz let 1998-1999 z opisi. VERZI i nosilcev zvoka : antologija slovenske rokovske poezije / (izbor) Goran Gluvič; (spremna beseda Goran Gluvič, Ivo Frbežar). - Grosuplje: Mondena, 1999.- 143 str.; 21 cm.-Zbirka Esprit slovenc ; zv. 6). Nekaj odstavkov o antologiji »Verzi z nosilcev zvoka« / Goran Gluvič: str. 127-140. - Goran Gluvič / Ivo Frbežar: na zavihkih. Urednik Goran Gluvič je zbral opazne avtorje in naslove rokovskih songov od Avtomobilov do Z'Kovačev. VIPOTNIK, Cene Drevo na samem / Cene Vipotnik ; (spremno besedo napisal Jože Kastclic ; fotografsko gradivo izbral Matjaž Vipotnik). - Maribor : Obzorja, 1999. - 124 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Iz slovenske kulturne zakladnice , 33). Drevo na samem in njegov pesnik / Jože Kastclic: str. 91-118. - O avtorju: str. 123-124. WECHTERSBACH, Rado Informatika. Učbenik za 1., 2. in 3. letnik srednjih šol / Rado \Vcchtcrsbach in Matija Lokar. - I. izdaja, 3. natis. - - Ljubljana : DZS, 1999. - 187 str. : ilustr.; 26 cm. VVECHTERSBACH, Rado Listje, regrat in vijolice jezika HTML / Rado VVechtersbach. - Ljubljana : Zavod S-Lara, 1999. -53 str. : ilustr. ; 30 cm. Knjiga ponuja nasvete za aktivno sodelovanje na internclu s sestavljanjem svojih spletnih strani. ZABUKOVEC, Alenka Na ladji sanj / Alenka Zabukovec ; (spremna beseda Adolf Pušnik). - (Videm-Dobrepoljc : samozal.) A. Zabukovec, 1999. - (104) str.; 20 cm. - 500 izv. Ocena pesniškega prvenca Alenke Zabukovec / Adolf Pušnik: str. (3). Ovojni naslov. Avtorica pesniške zbirke živi v Dobrepolju. ZADRUŽNIŠTVO včeraj, danes, jutri: zbornik posvetovanja ob 130-lctnici rojstva Frana Jakliča, ustanovitelja prve rajfajznovke na Kranjskem /(uredil Milan Šuštar). - Dobrepoljc: Občina; Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano : Ministrstvo za znanost in tehnologijo, 1999. -210 str. : tabele ; 24 cm. - 1000 izvodov. Vseslovensko posvetovanje o zadružništvu je bilo na Vidmu-Dobrepoljc, tako je samo nekaj člankov posebej posvečenih domačemu okolju. Župan A. Jakopič predstavi občino, posebej še opozori na poimenovanja krajev; T. Sluga predstavi povezanost F. Jakliča z zadružništvom, I. Ahačcvčič zadruge v Dobrepolju, urednik M. Šuštar pa F. Jakliča samega. Zagradcc - glej: Zamolčane žrtve druge svetovne vojne ZAMOLČANE žrtve druge svetovne vojne 1941-1945 v župnijah Krka, Šmihcl in Zagradcc / (gradivo zbral in uredil Milan Muhič). - Ambrus : (samozal.) M. Muhič, 1999. - 200 str.: ilustr.; 21 cm. V knjigi so po vaseh ter po abecedi urejeni seznami žrtev z opisi in (če je bilo le mogoče) tudi s fotografijami, pogled na domobranstvo ter osebne usode predvsem v letu 1945 in objavljena so tudi pisma bralcev o Ambrusu v letu 1943. ZAMOLČANE žrtve komunizma v župnijah Velike Lašče in Škocjan pri Turjaku med drugo svetovno vojno in po njej 1941-1947 / (gradivo zbral in uredil France Nučič). - Dobrepoljc (Videm) : (samozal.) F. Nučič , 1999. - 196 str. : ilustr. ; 21 cm. Urednik France Nučič je zbral poglede na domobranstvo nasploh. Žrtve iz župnije Škocjan so zbrane ter podane po vaseh ter v abecednem zaporedju z osnovnimi podatki. ZUPANČIČ, Jernej Slovenci v Avstriji = The Slovenes in Austria / Jernej Zupančič ; (prevodi, translations Branka Klemene). - Ljubljana : Inštilul za geografijo, 1999. - 246 sir.: graf. prikazi; 23 cm. - (Gcographica Slovenica ; 32). Predgovor / Vladimir Klemcnčič: str. 7-9. Dr. Jernej Zupančič, po rodu iz Ambrusa, je geograf in direktor Inštituta za geografijo. Disertacijo z istim naslovom je sedaj pripravil tudi za tisk. Na področju vseh treh občin deluje več založb. Največ knjig sta izdali založba Cistcrcijanskega samostana iz. Stične in Mondena iz Grosupljega. Posebej je treba omeniti še Korekt iz Zgornje Drage pri Višnji Gori, ki izdaja jezikovne priročnike, ter večjo založbo Grafis trade s Spodnjega Blata pri Grosupljem (ki v sozaložništvu z založbo Caligra iz Ljubljane) izdaja izključno prevode lahke proze. Avtorji in teme so iz tujega sveta, prevajalci niso naši občani, zvezki v serijah pa izhajajo mesečno v snopičih. Seznam bi izredno narasel z navajanjem teh zvezkov, zato navajam samo zbirke: • Serija Ljubezenske zgodbe. Serija Klinika dr. Bcrgerja, • Serija Larry Kcnt, • Serija Lady Thriller, • Emanucla ter • Love storics Peggy Gaddis. BIBLIOGRAFIJA ČLANKOV O OBČINAH DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA 1998-1999 Marija Samce Bibliografija prinaša izbor člankov iz. večine slovenskih časopisov in revij za leli 1998 in 1999. Urejena je po obsežnejših tematskih sklopih, ki se pokrivajo s številčnimi vrstilci po UDK. Izbrani članki se nanašajo na dogajanja v treh, v naslovu naštetih občinah. Znotraj leta in tematske skupine so članki urejeni kronološko, periodika pa abecedno. Ob vsebinskih sklopih pa je izpostavljen ključni (povednejši) naslov. Pogosto citirani časopisi in časniki so navajani s kraticami, ostali s polnim imenom. Občinska glasila: Naš kraj (Dobrcpolje), Grosupeljski odmevi (Grosuplje) in Klasje (Ivančna Gorica) ter druga glasila, ki izhajajo na področju naštetih treh občin: Glasilo GPG, Skavt naj bo, Šmarc, Višnjan , Zrno, šolska glasila... so v celoti domoznansko gradivo, zato posameznih člankov iz njih ne citiram. Nekateri časopisi, članki, obvestila, "domače strani"... se pojavljajo tudi na medmrežju -internetu. Teh nisem zajela v svoji bibliografiji, ker se prehitro spreminjajo. Uporabljene kratice: D - Družina; De - Delavska enotnost; Dn - Dnevnik; Dl - Dolenjski list; Gv - Gospodarski vestnik; Kg - Kmečki glas; KL - Književni listi v dnevniku Delo; NDn - Nedeljski Dnevnik; Nk - Naša kronika (od septembra 1999 dalje le kot četrtkova priloga Dnevnika); Pn - Primorske novice; Ps - Primorska srečanja; Sn - Slovenske novice; Sp - Slovenska panorama; Šr - Šolski razgledi; Vm - Vikend magazin. Posebni znaki: // - Začetek novega članka 0 SPLOŠNO. Kullura 1998 Zbor je bil duša vsega / L.M(urn). - Dl, št. 4 (29. L), str. 10 : ilustr. (Živahno kulturno dogajanje se vrača v Višnjo Goro). Organizator Jurčičeve poti neznan / L.M(urn). - Dl, št. 5 (5.2.), str. 6 : ilustr. (Do sedaj PD Grosuplje in PD Viharnik, sedaj pa PD Josip Jurčič ali Višnja Gora). V Beli hiši še ne vedo, daje Jože Borštnik Slovenec/B. Rajšck. - Delo. št. 34 (11.2.), str. 5. (Odgovor Billa Clintona je prišel preko Slovaške na Krko). Poklonili svoje duhovno bogastvo / L. Murn. - Dl, št. 6 (12.2.), str. 6 : ilustr. (Ob Prešernovem dnevu podelitev Jurčičevih nagrad na Grosupljem). Ketteje pesmi - zavijalni papir/ J. Prime. - Dl, št. 9 (5.3.), str. 25 : ilustr. (Mira Zakrajšek iz Ponikev je lastnica Kettejevega pisma Otonu Zupančiču). V soboto pohod po krajih Jurčičevih junakov / B. Rajšek. - Delo, št. 53 (5.3.), str. 4. // Za parom kvedrovcev v deželo Desetega brata / J. Alič. - Dn, št. 66 (9.3.), str. 10 : ilustr. // Nadaljujejo delo velikega Muljavca Jurčiča / L. Murn. - Dl, št. 10 (12.3.), str. 24. // Po poli Jurčičevih junakov / B. Rajšek. - Nedelo, št. 4 (8.3.), str. 4 : ilustr. Potujoči slovenski film / A. Podlogar. - Dn, št. 66 (9.3.), str. 13. // Ambrus za vedno zapisan v Breznu / L. Murn. - Dl, št. 10 (12.3.), str. 24 : ilustr. // Brezno / M. Modic. - Sn, št. 125 (2.6.), str. 21 : ilustr. //Za prgišče gledalcev / F. Robar Dorin. - Delo, št. 142 (22.6.), str. 8. (Slovenski film Brezno so posneli v Ambrusu). Namesto na policah - v škatlah / L. Murn. - Dl, št. 10 (12.3.), str. 10 : ilustr. // Na tesnem, a sredi mesta / M. Košir. - Dn, št. 76 (19.3.), str. 18 : ilustr. (Knjižnica Grosuplje in njena enota v Ivančni Gorici). Ob 100-letnici smrti l.ouisa Adamiča bo njegova hiša ostala zapuščena, spomin nanj pa bledi... / A. Podlogar. - Dn, št. 48 (3.3.), str. 13 : ilustr. / Spomini na brata - Louisa Adamiča / F. Adamič. - Dl, št. 10 (12.3) : ilustr. // Iz Blata v džunglo in nazaj / J. Osli. - Dn, št. 74 (17.3.), str. 23 : ilustr. // V sebi sem čutil Slovenijo in Ameriko/J. Rogelj. - Delo, št. 65 (19.3.), str. 14 (KL) : ilustr. // Bojevnik v Ameriki / M. Klemenčič. - Dn, št. 48 (21.3.), str. 24-25. //Pokončni mož z Dolenjskega je postal znamenit Američan / B. Pretnar. - Nedelo, št. 11 (22.3.), str. 4 : ilustr. // Spomin na Adamiča zaživel / A Podlogar. - Dn, št. 81 (24.3.), str. 2 : ilustr. // Louis Adamič (1898-1998)/T. Kurent. - Bilten Pošte Slovenije, št. 18 (25.3.), str. 4. (Objave v sl.,ang. in nem. jeziku). //V svetu najbolj znan Slovenec / M. Markclj. - Dl, št. 12 (26.3.), str. 10 : ilustr. //Louis Adamič, 1898 - 1951 / T. Kurent. - Rodna gruda, št. 4, str. 8. // Mladi novinarji v spomin Louisu Adamiču / A. Podlogar. - Nk, št. 5 (1.4.), str. 21 : ilustr. (Vrata v muzej so bila zaklenjena, Adamičeva hiša pa vidno propada). // Svoboden človek / M. Kušar. - Pn, št. 42 (24.4.), str. 23 : ilustr. //Ob stoletnici Louisa Adamiča/A.R. - Mladika (Trst), št. 5/6, str. 151. //Junak naše krvi /S. Kumcr. - Dn, št. 161 (16.6.), str. 23 : ilustr. //Louis Adamič in mnogi drugi / A. Puhar. -Delo, št. 196 (26.8), str. 6. (Simpozij o razseljenih intelektualcih). // Med tovarišem in gospodom je velika razlika / A. Puhar. - Delo, št. 40 (3.9.), sir. 11 (KL). // Avtobiografija Louisa Adamiča/Tine Kurent. - 2000 [Dva tisoč], št. 108, 109, 110 (september), str. 88-91. //The Cosmopolitan Mind of Louis Adamič/ A. Debeljak. - Slovenija : quartcrly magazine, št. 2, str. 53-55. // Louis Adamič : intelektualci v diaspori / M. Drnovšek. - Annales : Series historia ct sociologia, št. 6 (1998), str. 206-208. // Louis Adamič and Vatro Orili: A parlncrship of cquals? / M. Jurak. - Acta neophilologica (Lj.), št. 32, str. 69-76. // Posvečeno Adamiču / M. Trcbšc-Štolfa. - Ps, št. 217, str. 435-436. // Prireditve ob 100-lelnici rojstva Louisa Adamiča / M. Samec. -Dve domovini = Two Homclands, št. 9, str. 219-222. Ko bom velik, bom... igralec / I. Mager. - Nk, št. 4 (25.3.), str. 20 : ilustr. (Srečanje otroških gledaliških skupin iz vseh treh občin). Pa se zavrtimo... / M Kačnik. - Nk, št. 6 (8.4.), str. 20 : ilustr. (Prvo srečanje otroških plesnih in folklornih skupin iz vseh treh občin). Večer s pesniško četverico / Mim. - Dl, št. 16 (2.3.4.), str. 10 : ilustr. (T. Pavček, J. Menart, C. Zlobec in K. Kovic na literarnem večeru v Višnji Gori). Sedež sklada naj bo pri nas / B. Rajšek. - Delo, št. 1 16 (22.5.), str. 5. (Selitev sedeža Sklada za ljubiteljsko kulturo v Ivančno Gorico). Literati in likovniki na Muljavi / L. Murn. - Dl, št. 22 (4.6.), str. 10 : ilustr. (Osnovnošolski likovni ustvarjalci, pesniki in pisatelji iz vse Slovenije). Jurčič znova podeljeval nagrade / L. Murn. - Dl, št.22 (4. 6.), str. 6 : ilustr. Šentviškega tabora se je letos udeležilo 7()(X) pevcev / I.B. - Delo, št. 142 (22.6.), str. 1 : ilustr. // Občudovanja vredna tradicija / M. Zlobec. - Delo, št. 141 (20.7.), str. 7. // Tik pred tridesetim jubilejem / mk. - Dn, št. 167 (22.6.), str. 13 : ilustr. // Pesem se stisk ne boji / L. Lesar. - NDn, št. 172 (28.6.), str. 7 : ilustr. //Tisoče glasov v ubrani pesmi / L. Murn. - Dl, št. 25 (26. 6.), str. 6 : ilustr. (29. tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični). Teater na Muljavi / S. Pezdir. - Delo, št. 149 (1.7.), str. 8. // Sosedov sin pod zvezdami / L. Murn. -Dl, št. 26 (2.7.), str. 10 : ilustr. // Navdušeni nad Sosedovim sinom / A. Jernejčič. - Dl, št. 28 (16.7.), str. 17 : ilustr. Z besedo, barvo in gibom / M. Markelj. - Dl, št. 26 (2.7.), sir. 10 : ilustr. (Na Čandkovi domačiji v Višnji Gori). Miss Dolenjske je Grosupeljčanka / T. Gazvoda. - Dl, št. 28 (16.7.), str. 24 : ilustr. (Študentka Helena Dremclj z Grosupljega). Po Jurčičevi poti / Dr. Argo. - Sn, št. 173 (29.7.), str. 15. Princ Charles v Ivančni Gorici? /B. Rajšck.- Delo, št. 210(11.9.), str. 5. (V ožji izbor so prišli tudi dolenjski kraji). Starodavna žlahtnost za prihodnost / I. Mcrlak. - D, št. 37 (20.9.), str. 3 : ilustr. (Obnovljena obrambni stolp in trg pred cerkvijo v Šmarju-Sapu). Stiska govorica vesolja / I. Mohorič. - Ndn, št. 290 (25.10.), str. 24 : ilustr. Revija manjših pevskih skupin / J.P. - Dl, št. 43 (29.10.), str. 5 : ilustr. (V Jakličevem domu). Knjižni praznik v Ivančni Gorici / L. Murn. - Dl, št. 45 (12.1 L), str. 6 : ilustr. (Odprli so novo knjižnico v Ivančni Gorici). Živo na šentviškem in ivanškem odru / L. Murn. - Dl, št. 51 (24. 12.), str. 10 : ilustr. 1999 Drzne in lepi vse boljši/L. Murn. - Dl. št. 4 (28.1.), str. 10 : ilustr.//Drzni na odru/D. Prijatelj. -Dl, št. I 18 (1.7.), str. 21 : ilustr. (Stiska gledališka skupina pripravila predstavo E. Flisarja Kaj pa Lconardo?). Skrbno vzdrževanje Jurčičcvinc / L. Murn. - Dl, št. 5 (4.2.), str. 10. Kultura - naša zavest in samozavest / L. Murn. - Dl, šl. 6(11.2.), str. 5 : ilustr. (Osrednja svečanost ob kulturnem prazniku na Grosupljem). V soboto že 6. Jurčičev pohod / L.M(um). - Dl, št. 9 (4.3.), str. .32 : ilustr. // Iz Višnje Gore na Jurčičevino/ B. Rajšck. - Nedelo, št. 5 (7.3.), str. 2. //Za Josipom Jurčičem od Višnje Gore do Muljave / A. Podlogar. - Dn. št. 49 (9.3.), str. 30 : ilustr. // Šestič po Jurčičevi poti / A. Podlogar. -Nk, šl. 2 (11.3.), str. 7: ilustr. Prijeten kulturni večer/L. Murn. - Dl, št. 10 (11.3.), str. 10 : ilustr. (Predstavitev knjig T. .lakšeta - gosta M. Zajc-Jarc in J. Tckavec). Sumljiva oseba iz Ambrusa / L. Murn. - Dl, št. 11 (18.3.), str. K): ilustr. ( V lani prenovljeni dvorani so zaigrali Nušičevo komedijo). Zaigrali mladi Temenčani / L. Murn. - Dl, št. 12 (25.3.), str. K): ilustr. (Maja premiera igre Kadar se ženski jezik ne suče). Jazz koncert v Jakličevem domu / M. Sleklasa. - Dl, št. 16 (22.4.), str. 5. (Koncert Big banda Glasbene šole Grosuplje). Stric Ihta za nove orgle / L. Murn. - Dl, šl. 17 (29.4., str. 10 : ilustr. (KD Josipa Jurčiča z Muljave pripravilo Goldonijcvo komedijo Stric Ihta). "Naj police" na K). Jurijevem sejmu / L. Murn. - Dl. št. 17 (29.4.). str. 6 : ilustr. (Okrog 50 gospodinj iz. treh občin na muljavskem sejmu). Babica in dedek pripovedujeta / A Podlogar. - Nk, št. 10 (6.5.), str. 20 : ilustr. (V knjižnici v Ivančni Gorici ob mednarodnem letu starejših). Konec tedna jubilejni pevski tabor v Šentvidu pri Stični. Teh naših trideset let / kš. - Dn, št. 162 (17.6.), str. 27. //Skupaj bo zapelo kar 6500 pevcev /STA. - Delo, št. 139 (18.6), str. 6. // Deželo visoko častimo / M. Košir. - Dn, št. 166 (21.6.), str. 10 : ilustr. //Jubilejni tabor slovenskih pevskih zborov / tc. - Nk, št. 17 (24.6.), str. 20 : ilustr. // Zapel "največji slovenski zbor" / M. Markelj. - Dl, št. 25 (24.6.), str. 10 : ilustr. //Jubilejni šentviški pevski tabor 1999/1. Barber. -Porabje (Monošter), št. 13 (1.7.), str. 5 : ilustr. Spomnili so se Trubarjevega rojstva / A. Podlogar. - Nk, št. 16 (17.6.), str. 20. (Škocjan pri Turjaku). Igre v naravnem amfiteatru / A. Podlogar. - Dn, št. 172 (28.6.), str. 10 : ilustr. // Deseti brat na prostem / A. Podlogar. - Nk, št. 18 (1.7.), str. 21 : ilustr. // Deseti brat pod zvezdami / M. Markelj. - Dl, št. 50 (1.7.), str. 10 : ilustr. // Obujena modrost Desetega brata / B. Rigler. - Kg, št. 35(1.9.), str. 20: ilustr. Galerija po Ferdu Veselu / L.M(urn). - Dl, št. 34 (26.8.), str. 10. (Šentviški likovniki se pripravljajo na praznovanje 140-letnice slikarjevega rojstva). Otroci že vpisujejo starše / A. Podlogar. - Dn, št. 293 (27.10.), str. 15 : ilustr. (Grosupeljska matična knjižnica postaja občinski informativni center). Slovene Poetrv in the U.S.A.: The čase of Ivan Zorman /1. Maver. - Acta neophilologica, št. 32, str. 77-84. 2 VERSTVO 1998 Samostan Stična: Najstarejši samostan na Slovenskem / J. Prime. - Dl, št. 4 (29.1.), str. 18 : ilustr. //Stiski samostan bo praznoval / B. Rajšek. - Delo, št. 64 (18. 3.), str. 5 : ilustr// Praznovanje v Stični se je pričelo / L. Murn. - Dl, št. 12 (26.3.), str. 1 : ilustr. // Dom molitve, dela in pokore / K.H. - D, št. 13 (29.3.), str. 1 : ilustr. // Stična v jubilejnem Iclu / A. Podlogar. -Dn, št. 48 (2.4.), str. 13 : ilustr. // Cistercijani v Stični / S. Čuk. - Ognjišče, št. 4 (april), str. 37-39 : ilustr.//Pri belih menihih/I. Dime. - Jana, št. 14(7.4.), str. 15-17 : ilustr.// 900 let cistercijanov in 100 let ponovne naselitve stiske opatije / V.U. - Nedelo, št. 17 (26.4.), str. 9 : ilustr. // Klcpsidra slovenske zgodovine / L. Lesar. - Dn, št. I 13 (28.4.), str. 11 : ilustr. // Stoletno žarišče kulture in vere / M. Markelj. - Dl, št. 17 (30.4.), str. K): ilustr. //Središče krščanske in evropske Slovenije/B. Štefančič. - D, št. 18 (.3.5.), str. .3 : ilustr. // Stoletni jubilej stiske opatije / M. Markelj. - Dl, št. 24 (18.6.), str. 10 : ilustr. // Tišina, ki pove več kot hrup / E. Sulejmanovič. - Demokracija, št. 31-32 (6.8.), str. 19 : ilustr. //Beli menihi v Stični / A. Nadrah. - D, št. 35, 36, 37, 38, 39, 40, str. 10 : ilustr. //900 let cistercijanskega reda in 100 let ponovne naselitve Stične / J. Tomažič Cvetko. - Bilten Pošte Slovenije, št. 21 (I I.9.), str. 2-5 : ilustr. // Vodi ga ljubezen do zvokov in harmonij / L. Lesar. - NDn, št. 37 (27.9.), str. 16 : ilustr. (Avgust Ipavec in praizvedba njegove Maše na polju v stiski baziliki). //Trojno slavje ob jubileju / M. Zlobec. - Delo, št. 227 (11.10.), str. 12 : ilustr. // V stoletjih preizkušena šola molitve in dela / M. Markelj. - Dl. št. 39 (1 1.10.), str. 20 : ilustr. (Pogovor s stiškim opatom dr. Antonom Nadrahom). //Zlati častni znak samostanu Stična. - Dn, št. 268 (3.10.), str. 5. // V Stični trojno slavje cistercijanskega reda / M. Zlobec. - Nedelo, št. 40 (4.10.), str. 2 : ilustr. // Vsak narod lahko obogati drugega /cc. - D, št. 39 (4.10.), str. 17 : ilustr. //Oživljena tihota Stične / II. - Dn, št. 271 (6.10.), str. 15 : ilustr. //Oratorij v počastitev jubilejev / M. Markelj. - Dl, št. 40 (8.10.), str. 10 : ilustr. // Stična ostaja duhovno središče / L. Murn. - Dl, št. 40 (8.10.), str. I : ilustr. // 900-letnica cistercijanskega reda v Stični / M. Zlobec. - Sn, št. 238 (9.10.), str. 13 : ilustr. // Ko tišina zapoje / K.H. - D, št. 40 (11.10.), str. I : ilustr. //Zaobljubljeni molitvi in uboštvu / J. Zmec. - Sn, št. 236(12.10.), str. 8, 17 : ilustr.//The Ccntennial ofthe Rcturn of the Cistcrcian Monks tO Ihe Slična Monastcry / N. Polajnar Frelih. - Slovenija : quartcrly magazine, št. 4 (1998), str. 17-20 : ilustr.//Stična - dve obletnici/J. Popov. - Vzajemnost, št. 5 (maj 1998), str. 26 : ilustr. Gorenje Brezovo/I.Č. - D, št. I (3.1.), str. 18 : ilustr (Blagoslov kapelice). Koledniki v Stični /p.Jn. - D. št. 3 (18.1), str. 7 : ilustr. Grosupeljski otroci pomagajo vrstnikom / A.Š. - D, št. 5 (1.2.), str. 24 : ilustr. (Dar za Škofijski karitas). Duhovnik Jože Vovk / J.K. - D, št. 5 (8.2.), str. 24 : ilustr. (Umrl je duhovnik Jože Vovk, rojen na Polici pri Grosupljem). Ludvik Ceglar, duhovnik / K.C. - D, št. 8 (22.2.), str. 20 : ilustr. (Umrl je duhovnik L. Ceglar iz Stične). Mostovi med Bogom in človekom / L. Lesar. - NDn, št. 72 (15.3.), str. 5 : ilustr. (Dr. Anton Nadrah). Cistercijani in Stična / S. Čuk. - Ognjišče, št. 4 (april), str. 37-48 : ilustr. Zvonik je spet na cerkvi / M.G. - Kg, št. 14 (8.4.), str. 19 : ilustr. (V vasi Polom). Topel dom pri Očetu za vsakogar/F. P. - D, šl. 19 (9.5.), str. 1: ilustr. (Posvetitev župnijske cerkve sv. Jožefa v Ivančni Gorici pri Stični). Monstranca srebrarske in zlatarske delavnice "F. Harrach & Sohn" iz Miinchna v cistercijanski opatiji v Stični / N. Polajnar Frelih. - Kronika, št. 3 (1998), str. 89-92 : ilustr. (Objavljeno tudi v Moj najljubši predmet (str. 46) ob 4. slovenskem muzejskem sejmu). Ašičeva dediščina zdravilni napoj tudi za cistercijance / B. Maselj. - Delo, št. 113 (19.5.), str. 8 : ilustr. 1000 zidakov in 700 strešnikov iz Grosupljega / L.O. - D, št. 25 (21.6.), str. 3 : ilustr. (Otroci so zbirali denar za akcijo Streha nad glavo). Pozdravljeni, šentviški zvonovi / K. H. - D, št. 25 (21.6.), str. 24 : ilustr. Zdravilne rožice stiškega dohtarja / L. Lesar. - NDn, št. 179 (5.7.), str. 14 : ilustr. (Ašičevo delo v Stični nadaljuje magister farmacije Jože Kukman). Po duši je vsak duhovnik umetnik / J. Zadravec. - D, št. 228 (12.7.), str. 22 : ilustr. (Duhovnik Zvone Štrubelj, rojen v Zdcnski vasi v Dobrcpolju). V spomin na umorjenega župnika / B.Š. - D, št. 29 (19.7.), str. 2 : ilustr. (Leto dni od nasilne smrti Viktorja Prislova). Mala vas pri Grosupljem / H. D. - D, šl. 31 (2.8.), sir. 4 : ilustr. (Dve obnovljeni kapelici). Srečanje z misijonarji v Stični / B. Sterle. - D, št. 33 (16.8.), str. 6 : ilustr. Starodavna žlahtnost za prihodnost / I. Merlak. - D, št. .37 (20.9.), str. .3 : ilustr. (Obnovljena obrambni stolp in trg pred cerkvijo v Šmarju-Sapu). Mi bomo gradili prihodnost ljubezni in dobrote! / K. H. - D, št. 38 (27.9.), str. 12-13 : ilustr. // Stična seje v soboto pomladila / L. Mum. - Dl, št. 38 (24. 9.), str. 6 : ilustr. (Več kot devet tisoč mladih na 18. srečanju mladine v Stični). Velika Ilova Gora / A. Z. - D, št. 39 (5.10.), str. 4 : ilustr. (Zamenjava zvonov v cerkvi sv. Trojice). Zagradec / K. 11. - D, št. 39 (5.10.), str. 4 : ilustr. (V obnovljeni cerkvi maševal nadškof F. Rode). Cistercijan, človek molitve in dela / M. Roš. - Delo, št. 233 (8.10.), str. 16 : ilustr. (Stična - dom enajstih cistercijanov). Sadovi dela za skupno dobro / B. Š. - D, šl. 42 (25.10.), str. 19 : ilustr. (Zahvalno praznovanje v Žalni). Naravne in večnostne silnice / M. Markelj. - Rast, št. 5 (oktober), str. 492-500 : ilustr. (Pogovor s sliškim opatom dr. Antonom Nadrahom). Velika in Mala Račna / S. Z. - D, št. 44 (8.11.), str. 21 : ilustr. (Obnovljeno Vrbelovo znamenje). V tišini samostanskih zidov / T. Bukovec. - NDn, št. 317 (22.11.), str. 14-15 : ilustr. (S Tonetom Planinskom iz Šmartncga pri Litiji v cistercijanskcm samostanu v Stični). Primer Janeza Ljubljanskega / I. Brejc. - Dn, št. 329 (4.12.), str. 25 : iluslr. (Poslikave Janeza Ljubljanskega v muljavski cerkvi). The Slovene Religious Museum in Stična / N. Polajnar Frelih. - Slovenija : quarterly magazine, št. 1 (1998), str. 18-20 : ilustr. Gradivo za historično topografijo predjožc finski h župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šempeter pri Ljubljani / Janez Hoflcr. - Acta ecclesiastica Sloveniac, št. 20 (1998), str. 350-354. (Župnija Marijinega rojstva v Šmarju pri Ljubljani). Razstava Frederik Ircnej Baraga (1797-1868): Svetost v dejanju na Dunaju / N. Polajnar Frelih. - Etnolog, št. 8 (1998), str. 467-468. (Gostujoča razstava Slovenskega verskega muzeja iz. Stične). 1999 900 let cistercijanskega reda in 100 let ponovne naselitve stiske opatije / N. Polajnar Frelih. - Argo, št.l (1999), str. 103-106 : ilustr. Konjski žegen v škocjanski fari / J. Zrnec. - Sn, št. 2 (5.2.), str. 8, 17 : ilustr. Da svet ne bi bil mrzel in trpek... / L. Lesar. - NDn, št. 38 (7.2.), str. 11 : ilustr. (Jože Mrvar, škofijski župnik v Šmarju-Sapu). Od Stične do Amerike in nazaj domov / L. Lesar. - NDn, št. 97 (11.4.), str. 19 : ilustr. (Karel Ceglar, duhovnik salezijanec) Plastična operacija ne spremeni srca / M. Pogačnik. - D, št. 16 (18.4.), str. 13 : ilustr. (Teolog in filozof dr. Tone Jamnik, rojen na Mali Ilovi Gori). Kvadratura kroga / B. Štefančič. - D, št. 16 (18.4.), str. 9 : ilustr. // Kateri "Jeremija" bo jokal nad Beogradom / L. Lesar. - NDn, št. 104 (18.4.), str. 5 : ilustr. // Ujetnik balkanske vojne / J. Intihar. - Novi tednik, št. 18 (6.5.), str. 3 : ilustr. // Beograjski nadškof in metropolit Franc Perko/B. Rustja. - Ognjišče, št. 6 (junij), str. 6-10 : ilustr. // "Na Zemlji več nimam želja" / M. Lorenci. - 7D, št. 23 (9.6.), str. 14-15 : ilustr. // "Srbi še vedno potrebujejo dučeja" /R. Ivelja. - Dn, št. 175 (1.7.), str. 11 : ilustr. (70-letnica naškofa Franca Perka, rojenega na Krki). Naročilo za manjkajoči zvon / D. Kladnik. - Nk, št. 9 (29.4.), str. 13 : ilustr. (Župnik Ludvik Kuhar načrtuje novo župnišče v Ambrusu). Orgle - velik projekt / Z. Senkovič. - Nk, št. 8 (22.4.), str. 13 : ilustr. (Baročna cerkev sv. Kozma in Damijana na Krki še privablja romarje). Duhovnik Alojzij Groznik/J. K. - 7 D, št. 25 (30.5.), str. 25 : ilustr. (Umrli župnik A. Groznikje bil rojen v Dolenji vasi v župniji Šentvid pri Stični). Karel Ceglar, biseromašnik / jz. - D, št. 26/27 (27. 6.), str. 33 : ilustr. (Umrl je duhovnik in pisatelj K. Ceglar). Kako lepo je v Žalni / F. Petrič. - D, št. 26/27 (27.6.), str. 22-23 : ilustr. // Novomašnik, bod' pozdravljen / M. Marinčič Jevnikar. - Kg, št. 28 (14.7.), str. 32 : ilustr. (V župniji Žalna pri Grosupljem nova maša Toneta Zajca). Kristus na polju / M. Komelj. - D, št. 26/27 (27.6.), str. 4 : ilustr. (Opis slike Franceta Kralja). Br. Amadej Karlin, cistercijan /an. - D, št. 28 (11.7.), str. 25. (Umrl je redovni brat A. Karlin). Sv. Nikolaj v novi obleki / B. Š. - D, št. 30 (25.7.), str. 28 : ilustr. (350 let podružnične cerkve v Podgori). Za kulturo srca pred 555 leti / jz. - D, št. 33 (15.8.), str. 10 : ilustr. (Ob 555-lctnici nastanka Stiškega rokopisa). Prenovljena cerkev spet v vsej lepoti / Š. Štibcrnik. - Delo, št. 197 (26.8.), sir. 7 : ilustr. (Freske Janeza Ljubljanskega in 3 zlati oltarji v cerkvici na Kamnem Vrhu). Obnovljena cerkev na Selih pri Šmarju / J. P. - D, št. 39 (3.10.), str. 19 : ilustr. "Dobro polje" Cerkve na Slovenskem / B. Štefančič. - D, št. 40(10.10.), str. 17 : ilustr. (Praznično v župniji Vidcm-Dobrcpoljc). Slednji se izpisuje s svojo abecedo/ce. - D, št. 40 (10.10.), str. 11 : ilustr. (Razstava Jožefa Trontlja v prostorih Verskega muzeja v Stični). Danes smo polni hvaležnosti / J. Krk. - D, št. 35 (5.11.), sir. 17 : ilustr. (Obnovljen Sv. Peter v Dobu pri Šentvidu). Stiski rokopis / Nikolaj Mikhailov. - Fruh.slovvcnische Sprachdenkmaler, Amsterdam, 1998, str. 67-71 in 119-179. Slovenski verski muzej (št. 49). - Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah, str. 70. Raziskovanje izseljeniStva in zdomstva v Baragovi muzejski knjižnici ter arhivu Slovenskega verskega muzeja v Stični / J. Cvetko in K. Medved. - Glasnik SED, št. 3/4, str. 23-27. 34 PRAVO. KRIMINAL 1998 Umor župnika Viktorja Pristova. Osumljenec v priporu / B. Š. - D, št. 1 (4.1.), str. 3. // Opran suma za umor župnika? / M. Kaučič. - Sn, št. 41 (19.2.), str. 3 . ilustr.//Križ za umorjenega, morilec je še neznan / B. K. - Sn, št. 165 (20.7.), str. .3 : ilustr. Brata se državi smejela v brk / A. Dvoršak. - Sn, št. 35 (12.2.), str. 3 : ilustr. (Država je v primeru bratov Garbas iz. Grosupljega nemočna). Skrivnostni Solomun / V. Zakrajšek. - Sn, št. 9.3 (22.4.), str. 4 : ilustr. // Vroči odstavek izpuhtel / V. Zakrajšek. - Sn, št. 94 (23.4.), str. 2. // Dolga zažigalna vrvica. Ne gre za izsiljevanje! / T. Bukovec. - Dn, št. 109 (23.4.), str. 22-3 : ilustr. // Dokument je podpisal zgolj kot zasebnik in ne kot predstavnik vlade / V. Vodušck. - Delo, št. 94 (23.4.), str. 2. // Solomun ponudil v branje nov dokaz, SDS protestira / V. Vodušck. - Delo, št. 96 (25.4.), str. 2. // "Sovine neresnosti in laži!" / V. Vasle. - Jutranjik, št. 1 (13.6.), str. 2 : ilustr. (Milan Solomun iz Hrastja pri Grosupljem). Grubelič po zdravje na svobodo / N. Grabnar. - Dn, št. 175 (22.7.), str. 24 : ilustr. // Sandi Grubclič je za rešetkami zbolel / O. Cvetek. - Delo, št. 150(22.7.), str. 62. //Grubelič na prostosti /O. Cvetek. - Sn, št. 158 (11.7.), str. 7.//Človek, kije poskrbel za prvo kapitalistično afero pri nas/ B. Vidcmšek. - Nedelo, št. 47 (22.11.), str. 1.3 : ilustr. Sodni dan zaradi gnojnice / 1. Dolschon. - Sn, št. 197 (27. 8.), str. 15 : ilustr. (Spor v vasi Četež pri Strugah). 1999 Roparja, našemljena v "vojaka" in vampirja/K. D. - Delo, št. 4(7.1.), str. 11 : ilustr.//Z maskami na pošto, v lisicah na sodišče / ng. - Dn, št. 164 (19.6.), str. 32. (Prijeli so roparja pošte v Višnji Gori). Veliko izvedo pri Romih ob skodelici kave / D. Franz. - Nk, št. 1 (18.3.), str. 17 : ilustr. (Ekipa Naše kronike je spremljala vodjo grosupeljskega policijskega okrožja). Prijeli so "klasične" vlomilce / D. Franz. - Nk. št. 15 (10.6.), str. 16. Policija "ugrabila" Sandi.ja Grubcliča / N. Grabnar. - Dn, št. 187 (13.7.), str. 25. // Sandi Grubelič spet v zaporu / J. Simončič in I. Ropac. - Delo, št. 159 (13.7.), str. 14. // Malce noler, malce ven / Ž. Hojnik. - Delo, ši. 160(14.7.), str. 16.//Sandi Grubelič je spel doma/1. Ropac. - Delo, št. 160 (14.7.), str. 16. //Obsojenec ponovno "osvobojen" /N. Grabnar. - Dn, št. 188 (14.7.), str. 25. Načelnica je gradila na črno/O. Klipštcter in V. Vukovič. - NDn, št. 213 (8.8.), str. 6-7 : iluslr. Kdo je ukradel štiri nove alfe? / K. D. - Delo, št. 222 (24.9.), str. 13. Konj na avtocesti zakrivil verižni trk / V. Zakrajšek. - Sn, št. 247 (23.10.), str. 4 : ilustr. // Konjski stampedo na avtocesti / K. D. - Delo, št. 247 (23.10.), str. 19 : ilustr. // Konj ali Dars? / V. Zakrajšek. - Sn, št. 251 (28.10.), str, 4 : ilustr. (V prometni nesreči na višnjegorskem klancu so bili udeleženi konji). Ukraden tovor z devetimi avti / B. Grom. - Sn, št. 259 (8. II.), str. 3 : iluslr. // Vroči tovor čisto blizu? / (V.Z.). - Sn, št. 262 (11.11.), str. 2 : ilustr. (V Ivančni Gorici so ukradli tovornjak). Noč verižnih trkov / mo. - Delo, št. 323 (27.11.), str. 31 : ilustr. Verbalni delikt v lovski uniformi / V. Luskovcc. - Delo, št. 294 (18.12.), str. 9. (Lovska družina Ivančna Gorica). Policisti na terenu niso dovolj / A. Podlogar. - Dn, št. 348 (22.12.), str. 14. 35 JAVNA UPRAVA 1998 V vsaki številki Dolenjskega lista so na straneh 5 in 6 skoraj redno objavljena poročila o sejah občinskih svetov; za občino Ivančna Gorica jih piše novinarka Lidija Murn, za občino Dobrcpoljc pa Jože Prime. Prav tako se drobne novice občasno pojavljajo ob robu teh strani pod naslovi Krjavljcvc iskrice in Dobrcpoljski krompirčki. Občina - kakšen gospodar?! / A. Likovič. - Demokracija, št. 3 (22.1.), str. 20. (Objavljeno tudi v Kg, št. 7, str. 6(18.2.). Lado Ambrožič Novljan ne bo častni občan I. Gorice / B. Rajšck. - Delo, št. 108 (13.5.), str.5. Na obisku / v Grosuplju, Ivančni Gorici in Dobrepolju. Nekdaj skupaj, sedaj vsak na svojem / P.R. - Profit, št. 10 (20.5.), str. 5-11: ilustr. Trgovanje z zemljišči / B. Rajšek. - Delo, št. 143 (23.6.), str. 5. (Na Gosupljem). Jubilejnih 520 let polževega mesta / L. Murn. - Dl, št. 27 (9.7.), str. 6 : ilustr. (Višnja Gora). Poslovno-obrtni center v Grosuplju / B. Rajšek. - Delo, št. 208 (9.9.), str. 6 : ilustr. Zasoljene cene parcel za gradnjo hiš / M. Šimik. - Delo, št. 232 (7.10.), str. 6. (Na Grosupljem). Avtocesta do Biča čez leto dni? / D. Kocbek. - Delo, št. 278 (1.12.), str. 4. 1999 V Dolenjskem listu do številke 15(15.4.1999) se na straneh 5 in 6 skoraj redno pojavljajo poročila 0 sejah sveta občine Ivančna Gorica in Dobrcpoljc, ki jih pišeta novinarja Lidija Murn in Jože Prime. Prav tako se drobne novice, te pa skozi vse leto, občasno pojavljajo ob robu teh strani pod naslovi Krjavljeve iskrice in Dobrepoljski krompirčki. Voda je zanetila požar / I. Kraško. - Dn, št. 4 (6.1.), str. 14 : ilustr. (Krajani grozijo, da bodo prekopali vodovodni sistem proti Trebnjem). Muljava - ne le ceste, tudi Jurčič / L. M.- Dl, št. 4 (28.1.), str. 6 : ilustr. (Načrti nove predsednice KS Muljava Tatjane Lampret). Novo središče v Grosuplju / A. Podlogar. - Nk, št. 1 (4.3.), str. 3. (Novi poslovni prostori in stanovanja). Kdo bo lastnik podsmreške graščine? / L. Murn. - Dl, št. 15 (15.4.), str. 6 : ilustr. Prestavili bi spomenike NOB / A. Podlogar. - Nk, št. 10 (6.5.), str. 7 : ilustr. // Večina občanov se s prestavitvijo ne strinja / B. Rajšek. - Delo, št. I 15 (21.5.), str. 7 : ilustr. // Ponovno zoper prestavljanje spomenikov / S. Kovačič. - Nk, št. 20 (4.7.), str. 14. (Grosuplje). Temeljni kamen za Adamičev center/A. Podlogar. - Dn, št. 173 (29.6,), str. 14. //Temeljni kamen za stanovanja / A. Podlogar. - Nk, št. 19 (8.7.), str. 7. (Na Grosupljem). Ivančani hočejo od Darsa več / A. Podlogar. - Dn, št. 189 (15.7.), str. 14. // Nezadovoljstvo ob gradnji avtoceste/ A. Podlogar. - Nk, št. 20 (15.7.), str. 7 : ilustr. //Obljube preprečile zaporo/ A Podlogar. - Dn, št. 205 (13.7.), str. 12 : ilustr. // "Ljubljano obvozih, nas pa povozili" / S. Stojmirovič. - Nk, št. 23 (5.8.), str. 7 : ilustr. // Ivančna Gorica bo le dobila obvoznico / B. Rajšek. -Delo, št. 214(15.9.), str. 6 : ilustr. Slovensko-nemška listina o pobratenju / A. Podlogar. - Dn, št. 259 (2.3.9.), str. 37 (Nk): ilustr. (Ivančna Gorica in nemški Hirschaid). .Študentska vizija / A. Podlogar. - Dn, št. 294 (28.10.), str. 46 (Nk): ilustr. (Idejni načrti za ureditev Grosupljega), Denacionalizacija ovira gradnjo / A. Podlogar. - Dn, št. 352 (27.12.), str. 5 : ilustr. (Gradnja stanovanjskih blokov na Grosupljem). 36 ROMI 1998 Novi predlog za romsko naselje / B. Rajšek. - Delo, št. 3 (6.1.), str. 5. // Kje bo stalo romsko naselje / B. Rajšek. - Delo, št. 143 (23.6.), str. 5 : ilustr. Cigani (ali Romi) skozi (moj) čas / M. Šircelj. - Delo, št. 19 (24.1.), str. 38. Z romskimi vprašanji se bodo spopadle stranke / A. Podlogar. - Dn, št. 56 (27.2.), str. 12. Romi s Kuzeljcvca so si kupili cisterno za vodo / B. Rajšek. - Delo, št. 92 (21.4.), str. 5 : ilustr. // Strojanovi zdaj pijejo svojo vodo / L. Murn. - Dl, št. 21 (28.5.), str. 6: ilustr. Brez zemlje in prijaznih sosedov /pb. - Dn, št. 175 (1.7.), str. 12 : ilustr. //Romi so se zatekli v Grosuplje / B. Rajšek. - Delo, št. 149 (1.7.), str. 5 : ilustr. //Občina ima Rome za norca/T. Pihlar. - Dn, št. 175 (2.7.), str. 13 : ilustr. // Romi taborijo za občinsko zgradbo / B. Rajšek. - Delo, št. 195 (25.8.), str. 4 : ilustr. // Brezdomci še vedno za občino / B. Rajšek. - Delo, št. 196 (26.8.), str. 4. //Grosupeljski Romi spet vznemirjajo/ B. Rajšek. - Nedelo, št. 37 (13.9.), str. 2. (Selilev Romov za Dolenjgrad). Romska problematika zdaj postala ekološka / A. Podlogar. - Dn, št. 245 ( 10.9.), str. 15 : ilustr. Ni zemlje za Rome! (in prepir med civili) / I. Kršinar. - Sn, št. 217 (19.9.), str. 4 : ilustr. //Obtožbe med občinskimi svetniki / B. Rajšek. - Delo, št. 219 (22.9.), str. 6. 1999 "Tukaj smo pozabljeni od vseh!" / A. Podlogar. - Nk, št. 12 (20.5.), str. 12 : ilustr. (Romi za Dolenjgradom). Romkinji med nami / M. Kaiba. - Šr, št. 13 (4.9.), str. 7. (Vtisi in izkušnje ob delu v prvem razredu). Občina ureja za Rome naselje Za smrekcami / B. Rajšek. - Delo, št. 208 (8.9.), str. 7 : ilustr. // Sprti Romi na dveh bregovih / A. Podlogar. - Dn, št. 245 (9.9.), str. 14. // Bodo Rome selili s silo? / B. Rajšek. - Delo, št. 215(16.9.), str. 7. // Odloženo odločanje o zamenjavi zemljišč / B. Rajšek. -Delo, št. 231 (5.1 ().), str. 7. // Svetniki potrdili sklep o zamenjavi zemljišč / B. Rajšek. - Delo, št. 2.34 (8.10.), str. 7. // Romska selitev zamrznjena / A. Podlogar. - Dn, št. 319 (23.11.), str. 23. Poglavar je žalosten / B. Rajšek. - Delo, št. 238 (13.1 ().), str. 7 : ilustr. (Obisk pri Romih na Kuželjcvcu). Novo leto v romskem naselju / J. Omahen. - Dn, št. 355 (30.12.), str. 37 (Nk): ilustr. 36 SOCIALNA VPRAŠANJA 1998 Potovanje po svetu osamljenih / B. Karneža. - Sn, št. 109 (14.5.), str. 12 : ilustr. (Delovno- varstveni zavod Prizma Ponikve). Mami, bom tudi jaz moral umreti?/N. Mavric. - NDn, št. 290 (25.10.), str. 16 : ilustr. (Košlerjcva družina iz Boge vasi). Eni bolščijo, drugi se z gnusom obračajo stran / N. Mavric. - NDn, št. 296 (11.11.), str. 18 : ilustr. (Družina Škufca iz vasi Tržič pri Strugah). Stiska šestčlanske družine Anž.lovar / H. Petemel Pečauer. - Sn, št. 277 (30.11.), str. 3 : ilustr. (Šentvid pri Stični). // Sveti Miklavž pri Anž.lovarjevih / H. Petcrncl Pečauer. - Sn, št. 284 (8.12.), str. 8+ 17: ilustr. Groznikovim seje čez noč podrl svet / H. Petemel Pečauer. - Sn, št. 286 (10.12.), str. 3 : ilustr. (Šentvid pri Stični). 1999 Malo je tako srečnih ljudi, kot sem jaz. - Vidove novice, št. 4 (april), str. 15 : ilustr. (Invalid Anton Rozman iz Doma starejših občanov na Grosupljem). Ustanova za prihodnost / M. Pogačnik. - D, št. 22 (30.5.), str. 3 : ilustr. // Recimo življenju DA! / L. Jerebic . - D, št. 46 (21.11.), str. 21-22. (Naša Karitas) : ilustr. (Materinski dom v Višnji Gori). Ponikve ne bodo poniknile /1. Magcr. - Dn, št. 277 (11.10.), str. 1.3 : ilustr. (Invalidski zavod Prizma Ponikve). Pepa v kontejnerju čaka na leto 2000 / D. Mal. - Sn, št. 258 (6.11.), str. 4 : ilustr. (Debcče pri Stični). Svetniki o žrtvah med ženskami / A. Podlogar. - Dn, št. 314 (18.1 L), str. 14. (Kaj ti je, deklica? ali nasilje nad ženskami je naš skupni problem). Prijetna jesen življenja/J. Omahen. - Dn, št. 321 (25.1 L), str. 37 : ilustr. (V domu za ostarele na Grosupljem). 37 ŠOLSTVO 1998 V Stični bodo zgradili šolo šele po letu 2000/ B. Rajšek. - Delo, št. 16 (21.1.), str. 5 : ilustr. Višnjegorski zavod praznuje / B. Rajšek. - Delo, št. 39 (17.2.), str. 5. // Pokazati jim vrednost življenja/L. Mum. - Dl, št. 7 (19. 2.), str. 17. Šolarji so še marsikje kulturni motor kraja / B. P. - Delo, št. 68 (2.3.3.), str. 4 : ilustr. (Kulturna prireditev ob stoletnici rojstva Louisa Adamiča). Otroci ostajajo pred vrati vrtca / L. Mum. - Dl, št. 23 (11.6.), str. 6 : ilustr. // Za vse otroke še premalo prostora / L. Murn. - Dl, št. 43 (29.10.), str. 6 : ilustr. Veseli v novem okolju / B.P. - Delo, št. 142 (22.6.), str. 4 : ilustr. (OŠ Šmarje-Sap prvo leto v sodobni šoli). Za učenje kemije niso dovolj retorte in tudi ne (zgolj) odlični profesorji / J. Kontler Salamon. - Delo, št. 202 (2.9.), str. 12 : ilustr. (ŠC Ivančna Gorica). Zdaj podnevi v šolo in domov / L. Mum. - Dl, št. 36 (10.9.), str. 6 : ilustr. (Nov prizidek k šentviški šoli). Odrešujoča rešitev z osnovno šolo / L. Mum. - Dl, št. 39 (11.10.), str. 6 : ilustr. (V ŠC v Ivančni Gorici je velika gneča). 1999 Šolarji vdihujejo preveč plina / D. Franz. - Nk, šl. S (1.4.), str. 7. (Krka, Ambrus, Ivančna Gorica - izpostavljenost plinu radonu). Več prostora za mlade / A. Podlogar. - Nk, št. 8 (22.4.), str. 20 : ilustr. (Glasbena šola Grosuplje). Odpira se sezona mini vlaka / ap. - Nk, šl. 12 (20.5.), str. 7 : ilustr. (OŠ Šmarje-Sap). Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora / J. Horvat. - Šr, št. 11 (5.6.), str. 9 : ilustr. (Tudi v Vzgoja, št. 2 (junij), str. 43-44 : ilustr.). Josip Jurčič ožema starše / V. Zakrajšek. - Sn, št. 151 (3.7.), str. 3. // Naj starši vedo. kaj plačujejo! / V. Zakrajšek. - Sn, št. 166 (21.7.), str.3 : ilustr. (ŠC v Ivačni Gorici). Otroci, nekaj vzpodbude in že imamo neverjetne stvari / J. Kontler Salamon. - Delo, št. 238 (1.3.10.), str. 1.3 : ilustr. (Šmarski učenci pod mentorstvom Dušana Mazaja na festivalu slovenske znanosti). Nov višnjanski učni hram / A. Podlogar. - Dn, št. 252 (16.9.), str. 37 : ilustr. // Spor zaradi blagoslovitve šole / B. Rajšek. - Delo, št. 244 (20.10.), str. 7. Gospodarja še iščejo / B. Rajšek. - Delo, št. 232 (6.10.), str. 7 (Upravljanje športne dvorane na Grosupljem). Srednja šola za gostinstvo in turizem, dislocirana enota Višnja Gora / T. Pal. - Delo, št. 233 (7.10.), str. 16: ilustr. (Mentorica turističnega podmladka). Ko so otroci hodili še bosi v šolo/J. Zmec. - Sn, št. 281 (.3.12.), str. 8 +17 : ilustr. (Legendama višnjegorska učiteljica Jožefa Erjavec). "Najslabše narediš, če ničesar ne narediš!" / J. Omahen. - Dn. št. .349 (23.12.), str. 37 (Nk). (Ravnateljica OŠ Šmarje-Sap Milena Lunar). 379 DRUŠTVA 1998 Odprti vsem umetnostim / L. Mum. - Dl, št. 5 (5.2.), str. K): ilustr. (Predsednica KD Ivančna Gorica Marjana Hočevar o načrtih). Žclne znanja in polne pobud / L. Mum. - Dl, št. 6 (12.2.), str. 9 : ilustr. (Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica). Novo društvo/J. P. - Dl, št. 7 (19.2.), str. 5 : ilustr. // Novo turistično društvo/J. P. - Kg, št. 15 (15.3.), str. 20 : ilustr. (Podgora - Dobrepolje). Čebelarji ČD Krka-Zagradec smo razvili svoj prapor/J. Rošelj. - Slovenski čebelar, št. 3 (1.3.): ilustr. Šentviški planinci znajo poprijeti / L. Mum. - Dl. št. 9 (5.3.), str. 22 : ilustr. (Lavričeva koča). Nič več zunaj, ampak v domu / L. Murn. - Dl, št. 1.3 (2.4.), str. 10 : ilustr. (Ambruški kulturniki v novih prostorih). Potočna postrv prinesla Slanovo sliko / L. Mum. - Dl. št. 14 (9.4.). str. 24 : ilustr. (TD Krka prvič organiziralo Dan ribičev na Krki). Gasilska prireditev za vso faro/ M. M. J. - Kg, št. 19 (13.5.), str. 19 : ilustr. (Zagradec pri Grosupljem). 50 let gasilskega društva / M. M. J. - Kg, št. 28 (15.7.), str. 15 : ilustr. (Vrh pri Višnji Gori). Dobrepoljski turistični spominek / A. Novak. - Rast. št. 4 (avgust), str. 397-401: ilustr. Zagradec kulturno živ / L. Mum. - Dl, št. 42 (22.10.), str. 10 : ilustr. (Delujejo folklorna, dramska, recitacijska skupina, pevski zbor; predsednik Slane Kralj). Korak naprej v urejanju okolja / L. Mum. - Dl, št. 51 (24.12.), str. 6 : ilustr. (TD in KD Višnja Gora sla podelili priznanja za urejenost kraja). 1999 Vedno dobre volje / M. G. - Kg, št. 1 (6.1.), str. 18 : ilustr. (Društvo podeželskih žena Dobrcpolje). Smo dobra skupina / J. Koruza. - Kg, št. 1 (6.1.), str. 13 : ilustr. (Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica). Bodimo v nesreči nekomu v pomoč / L. Mum. - Dl, št. 11 (18.3.), str. 6 : ilustr. (Dan CZ v Ivančni Gorici). Reševali nepokretne in motene / M. S. - Dl, št. 23 (10. 6.), str. 5 : ilustr. (Sedem gasilskih društev iz Dobrepolja na vaji v Ponikvah). Obletnica Grosupeljskega TD Županova jama / A. Podlogar. - Dn, št. 161 (16.6.), str. 13 : ilustr. (40 let TD Županova jama Grosuplje). Novo letališče v Šentvidu / A. Podlogar. - Nk, št. 18 (1.7.), str. 7 : ilustr. Grosuplje / J.M. - D, št. 29 (18.7.), str. 18 : ilustr. (PGD Grosuplje odkrilo relief sv. Florijana na pročelju gasilskega centra). Najlepša oselnik in prtiček / J. Prime. - Dl, št. 34 (26.8.), str. 5. (V Dobrepolju so izbrali turistični spominek). "Lepotno" tekmovanje hiš / A. Podlogar. - Dn, št. 294 (28.10.), str. 45 : ilustr. (Na tradicionalni prireditvi Zlata jasen je TD Županova jama Grosuplje prejelo republiško priznanje Turistične zveze Slovenije s srebrnim znakom). 39 ETNOLOGIJA 1998 Pust v Ponikvah / J. P. - Dl, št. 8 (26.2.), str. 5 : ilustr. Dobrepoljska rastlinska imena / B. Lazar. - Slovensko naravoslovno-tchnično izrazje, maj 1998, str. 199-206. Trle so terice lan / R. Radešček. - NDn, št. 2 (4.1.), str. 37 : ilustr. (Slovenske legende - Kako je propadel grad Vrhkrka). Zimska obredja v Dobrepolju / J. Prime. - Dl, št. 4 (29.1.), str. 18 : ilustr. (Pripoveduje Ančka Lazar - Vintarjeva). O Fovčkih, Kozlih in Pipogačkah / J. Prime. - Dl, št. 5 (5.2.), str. 20. (Kako nastajajo vzdevki v Dobrepolju). Praznične jedi in pogrinjki / J. P. - Kg, št. 16 (22.4.), str. 19 : ilustr. (Dobrepolje). Kruh zasluži vse spoštovanje / L. Mum . - Dl, št. 17 (30.4.), str. 24 : ilustr. (Na Jurčičevi domačiji razstavili 30 vrst kruha). "Pojdmo le kosit, pojdmo.." / L. Mum. - Dl, št. 22 (4.6.), str. 32 : ilustr. // Mrzle rose, ostre kose.. / A Podlogar, Kg, št. 23 (10.6.), str. 16 : ilustr. (50 koscev na 5. občinskem tekmovanju na Lučarjevem Kalu). 1999 Zagoriške mačkare oživele / J. P. - Dl, št. 7 (18.2.), str. 24 : ilustr. Dobrepoljske mačkare dandanes / J. P. - Dl, št. 9 (4.3.), str. 22 : ilustr. Praznovanje velike noči / E. Potočnik. - Nk, št. 6 (8.4.), str. 14.( Na OŠ Louisa Adamiča na Grosupljem). Dan kmečkih spretnosti / S. Stojmirovič. - Nk, št. 15 (10.6.), str. 12 : ilustr. (Na Lučarjevem Kalu so se pomerili v košnji, sečnji in gospodinjstvu). Beli menihi - Stična : Ukaz neznane ptice. Gospa s Pristave. Prebrisani kloštrski kuhar / P. Škrinjar. - Slovenski miti in legende : (po motivih iz TV nadaljevanke Razpoke v času, povzetih iz knjige Slovenske legende Rada Radeščka). - Ljubljana : DZS, 1999. - str. 94 -104. : ilustr. 502 EKOLOGIJA 1998 Zamenjali zgorele čistilne vreče/L. Mum. - Dl, št. 1 (18.1.), str. //Ne gre tako hitro, kot bi želeli / L. Murn. - Dl, št. 10 (12.3.), str. 6 : iluslr. (V IM P Livar vlagajo ogromna sredstva v ekologijo). Ivančani zbirajo podpise proti stiski prašičji farmi / B. Rajšek. - Delo, št. 95 (24.4.), str. 5. Nekaj "smrdi" v občini/A. Podlogar. - Dn, št. 121 (7.5.), str. 13 : ilustr.//Smeti in (ne)izpolnjevanje obljub / L. Murn. - Dl, št. 20 (21.5.), str. 6 : ilulr. // Čez mesec dni začasno skladiščenje / L. Murn. - Dl, št. 26 (2.7.), str. 6. // Komunalci uredili začasno smetišče / B. Rajšek. - Delo, št. 208 (9.9.), str. 6 : ilustr. Nafta v dolini Krke/A. Vilfan. - Dn, št. 288 (23.10.), str. 2-3 : ilustr. (Posledica izlitja plinskega olja v Ortneku). 1999 Ponikovci odločno proti kamnolomu / B. Rajšek. - Delo, št. 28 (4.2.), str. 7. // Nove lokacije pri Ponikvah?/M. Glavonjič. - Dn, št. 51 (2.3.2.), str. 1.3 : ilustr. Sumljiv črn dim iz Mizarstva / ap. - Nk, št. 9 (20.4.), str. 7. (Grosuplje). Pomen varstva gozdnih potokov na primeru Kosce / L. Kutnar in K. Groznik. - Gozdarski vestnik, št. 4 (junij), str. 196-206: ilustr. Izvor imena zelene dolenjske lepotice / F. Bučar. - Dl, št. 25 (24.6.), str. 20 : ilustr. Težave s prahom, dimom in hrupom / A. Podlogar. - Nk, št. 14 (3.6.), str. 7 : ilustr. (Ekološka sanacija v IMP v Ivančni Gorici). 61 ZDRAVSTVO 1998 Ameriško preverjanje slovenskih diagnoz. / Ž. Agrcž. - Jana, št. 20 (19.5.), str. 26 : ilustr. (Dr. medicine Vojka Gorjup iz Grosupljega). .Štirinajsto leto na prišitih nogah / J. Zrnec. - Sn, št. 53 (5.3.), str. 13 : ilustr. (Dušan Valentinčič iz Ponove vasi). 1999 Potrebujejo nov zdravstveni dom / A. Podlogar. - Nk, št. .3 (18.3.), str. 7 : ilustr. (ZD Grosuplje). Pacienti in otroci pod eno streho / A. Podlogar. - Dn, št. 298 (2.11.), str. 11 : ilustr. // Še vedno premalo prostora za paciente / A. Podlogar. - Dn, št. 299 (3.11.), str. 14 : ilustr. (Prostorska stiska v ZD Ivančna Gorica). 63 KMETIJSTVO 1998 Po kakovosti mleka že v Evropi / L. Murn. - Dl, št. 1 (8.1.), str. 6 : ilustr. (Tradicionalno srečanje zbiralcev mleka v Ivančni Gorici). Zadružništva ne gre zanemarjati / L. Murn. - Dl, št. 4 (29.1.), str. 9 : iluslr. (Milena Vrhovec, direktorica M KZ Stična). Posušeno domače sadje iz Krjavljevih krajev / L. Mum. - Dl. št. 4 (29.1.). sir. 19 : ilustr. // Kjer diši po suhih krhljih / D. Dolenc. - Naša žena, šl. 7 (junij), str. 18-19 : ilustr. // Krhlji se vračajo iz pozabe /J. Zrnec. - Sn, št. 268 (19.1 L), str. 8 +17 : ilustr. (Sadjarska kmetija Erjavec iz Gorenje vasi pri Ivančni Gorici). Več znanja kmetom / J. P. - Kg, št. 12 (25.3.), str. 19 : ilustr. (Kmetijski svetovalec v občini Dobrcpoljc Jože Erjavec). Z lesom celo do "zlate" ceste / M. Glavonjič. - Dn, št. 90 (2.4.), str. 13 : ilustr. (Zakonca Papež v vasi Polom oživljata kmečki turizem). Pri Jerkotovih še vedno zori ajda / T. Urban. - Kg, št. 14 (8.4.), str. 16 : ilustr. (Pristava nad Stično). Mladinski regijski zmagovalec / B. Majslorovič. - Kg, št. 33 (19.8.), str. 21 : ilustr. (17-letni Anton Markovič iz Stične - zmagovalec med mladimi orači). Čebele poznajo skrivnosti narave / T. Pirš. - Naša žena, št. 8 (avgust), str. 22 : ilustr. (Na obisku pri Fabjanovih v Seču). Iz zgodovine zadružništva: Sto let dobrepoljskega mlekarstva / F. Adamič. - Dl, št. 40 (8.10.), str. 16 : ilustr. (Pomen Frana Jakliča za zadružništvo). Poti nazaj ni / D. Scbcnik in U. Korbar. - Kg, št. 42 (21.10.), str. .3-4 : ilustr. (Marjan Podobnik pri Samčevih v Kompoljah). Živinorejka po duši / J. Koruza. - Kg, št. 45 (11.11.), str. 15 : ilustr. (Ana Pavčič). Znameniti dolenjski čebelarji / F. Adamič. - Dl, št. 46 (19.11.), str. 18. (Ob stoletnici Slovenskega čebelarja). Kozji sir camembert za zdravje / L. Mum. - Dl, št. 48 (3.12.), str. 23 : ilustr. (Kozjcrejstvo in sirarstvo Čepon iz Stične). Mali kmet steber države / M. Hrovatin. - Kg, št. 50 (16.12.), str. 3. (Zadružništvo včeraj, danes, jutri na Vidmu). Kmetje spet hočejo v zadrugo / M. Glavonjič. - Dn, št. 342 (17.12.), str. 12 : ilustr. (Fran Jaklič - Podgoričan je pred leti zaoral ledino zadružništva). Ob 130-letnici rojstva Frana Jakliča/F. Adamič. - Kg, št. 49, 50, 51, 52, str. 10 : ilustr. 1999 Za gurmanske užitke in zdravje / (oglar). - Nk, št. 7 (15.4.), str. 15 : ilustr. (Gobe gojita brata Kadunc iz Sela pri Radohovi vasi). Paprika ljubi dolenjsko zemljo / J. Zrnec. - Sn, št. 194 (21 8.), str. 4. (Znojile). Konjski sejem nad Višnjo Goro / S. Šetina. - Dn, št. 266 (30.9.), str. 45 (Nk): ilustr. (Društvo prijateljev konj na Vrhu nad Višnjo Goro). Predstavitev sodobnih strojev in inovacij na starih / M. Papež. - Kg, št. 40 (6.10.), str. 9 : ilustr. (Strojni krožek Kmetovalec Grosuplje). Med - naravna hrana in zdravilo/T. Svete. - Sn, št. 239 (14.10.), str. 15 : ilustr. (Tone Fabjan). Galone krvi, nobene sledi / V. Jerman. - Sn, št. 274 (25.1 L), str. 3 : ilustr. (Medved v Ponikvah). 64 GOSPODINJSTVO 1998 Grofija sladkih dobrot / Ž. Kozinc. - Vm, št. 274 (28.2.-6.3.), str. 65 : ilustr. (Gospodinja Marija Vrhovec s turistične kmetije Grofija nad Stično). Svinjska rebrca, zelje in štruklji / B. Kuhar. - Vm, št. 277 (21.3.-27.3.), str. 65 : ilustr. (Jcrkova, po domače Štrublova domačija na Pristavi nad Stično). Ta mlada - za ta stare jedi / B. Kuhar. - Vm, št. 279 (4.4.-10.4.), str. 65 : ilustr. (Pri Bcrčonovih z Obolnega nad Stično). Pri Obrščaku na Muljavi /I. M. - Dl, št. 29 (23.7.), str. 15. Dobra in poceni domača hrana / B. Kuhar. - Vm, št. 300 (29.8.-4.9.), str. 65 : ilustr. (Gostilna Jap). Na dobro župco in piščanca k Froncu / B. Kuhar. - Vm, it 304 (29.9.-1.10.), str. 73 : ilustr. (Gostilna pri Froncu na V. Mlačcvcm pri Grosupljem). 1999 Šivanka in kaša za novo leto / B. Kuhar. - Vm, št. 318 (2.1 .-8.1.), str. 74 : ilustr. (Perovo pri Grosupljem, gostilna Kramar). Pri Bedancu / I. Ilovar. - Mladina, št. 38 (20.9.). str. 64 : ilustr. (Lavričeva koča. Gradišče nad Stično). Pri sočnem žrebičku / I. Ilovar. - Mladina, št. 49 (6.12.), str. 77 : ilustr. (Turistična kmelija Grofija, Vir pri stični). 66/69 INDUSTRIJA IN OBRT 1998 Pustni krofi z zlatim presenečenjem / L. Mura. - Dl, št. 8 (26.2.), str. 17 : ilustr. (V pekami Gorenc v Ivančni Gorici). Žiga, žaga na vodni pogon / A. Kck. - Dn, št. 98 (10.4.), str. 12-13 (Moj dom): ilustr. (Jože Javornik s Krke je ohranil staro venecijanko na vodni pogon). Prihodnost bo v posebnih sirih / L. Murn. - Dl, št. 17 (30.4.), str. 6 : ilustr. (Sirarna Stična). Laserski razrez kovin, kamna, plastike... / P.R. - Obrtnik, št. 7-8 (julij-avgust), str. 82 : ilustr. (Podjetje Nautilus z Grosupljega). Dan po odprtju je Kacin zaprl tovarno / B. Budja. - Sn, št. 252 (30.10.), str. 2. (Grosuplje). Pekarna Grosuplje novi dobavitelj / (sas). - Dn, št. 329 (4.12.), str. 8 : ilustr. (Pekarna dobavlja kruh za McDonald's). 1999 Poteza, ki zagotavlja preživetje / L. Murn. - Dl, št. 2 (14.1.), str. 6 : ilustr. (Indos iz drage Ljubljane v Ivančno Gorico). Kakovost je postala že samoumevna / L. Mum. - Dl, št. 3 (21.1.), str. 6 : ilustr. (Ivanško podjetje Armcx armature). V čast tovarne in njenega rešitelja / F. Adamič. - Dl, št. 13 (1.4.), str. 24 : ilustr. (80 - let tovarne Motvoz in platno). Uspeh brez začetnega kapitala / S. Bole. - Mag, št. 24 (16.6.), str. 75-76 : ilustr. (Robert Hrovat je ustanovil podjetje AQC). Za denar nimam dovolj časa! / C. Brajcr. - NDn, št. 213 (8.8.), str. 2-3 : ilustr. (Igor Arkapovič iz Ivančne Gorice). Vele - novi trojček / J. Petkovšek. - Delo, št. 185 (12.8.), str. 5. //Trojček v novem tisočletju / J. Petkovšek. - Dn, št. 219 (14.8.), str. 6 : ilustr. //Tri pod enim dežnikom / M. Kačičnik. - Nk, št. 25 (19.8.), str. 4 : ilustr. // Vele in Suma protiutež sosedu / B. Rajšek. - Delo, št. 247 (23.10.), str. 4. (Združitev treh trgovskih družb iz skupine ABC: Kočna, Napredek in Tabor). Še več in še boljše za svoje kupce / D. Sebenik. - Pet zvezdic, št. 8 (avgust), str. 30-31 : ilustr. (Pekama Blatnik). Najstarejša obrtnika še vedno dejavna /1. Brečič. - Nk, št. 28 (9.9.), str. 7. (Ob 25-letnici Območne obrtne zbornice Grosuplje). Ogenj greje pečnice / M. Poljancc. - Dn, št. 246 (10.9.), str. 49 (Moj dom): ilustr. (Klasične peči in štedilniki podjetja F & G Podržaj z Grosupljega). Blatnikov kruh vzhaja podnevi / B. Rajšek. - Delo, št. 213 (19.9.), str. 7 : ilustr. (Nova pekarna v Podgorici). Po gorivo in na osvežitev / A. Podlogar. - Dn, št. 278 (12.10.), str. 13 : ilustr. (Ob grosupeljski vpadnici gradijo turistično-oskrbovalni center). Če ne bi slikala, bi verjetno plesala / (jao). - Dn, št. 307 (11.11.), str. 45 (Nk): ilustr. (Darja Štibcrnik iz Šmarja-Sapa poslikava lončene izdelke). 7 UMETNOST 1998 Najraje kipari v lesu / L. Murn. - Dl, št. 1 (8.1.), str. K): ilustr. (Jože Trontelj, kipar v stiškem samostanu). Tone Kralj: Nema priča vertikale smisla/(kš). - Dn, št. 20(22.1.), str. 21 : ilustr. //Petdeset poslikav Toneta Kralja tik pred propadom / M. Zlobec. - Delo, št. 17 (22.1.), str. 7 : ilustr. // Tone Kralj / (U. V.). - Delo, št. 17 (22.1.), str. 12. // V Kraljevem kraljestvu /S. Schrott. - Sn, št. 21 (27.1.), str. 8 +17 : ilustr. // Prva retrospektivna razstava Toneta Kralja v Ljubljani / (Hj). -Novi glas (Trst, Gorica), št. 4 (29.1.), str. 6 : ilustr. // Slikar, ki je moral pozivati javnost, naj ga ne zamenjuje / J. Mikuž. - Delo, št. 33 (10.2.), str. 8 : ilustr. // Ne rdeč ne čm - le svoj! / B. Žokalj - Jesih. - Svobodna misel, št. 3 (13.2.), str. 10 : ilustr. // Iskanje brezčasnega sveta / J. Krivec - Dragan. - Dn, št. 46 (17.2.), str. 25 : ilustr. //Tone Kralj v Moderni galeriji / (S. A.). -Sp, št. 7 (19.2.), str. 7 : ilustr. // Le pitlure murali di Tone Kralj csprcssionista sloveno : nella chiesa parrochiale di Cattinara. - Artccultura (Tricste), 1, 1998, št. I (maržo), str. 22 : ilustr. // Kralj v deželi obupancev in zamudništva / M. Zinaič. - Razgledi, št. 5 (4.3.), str. 1+24 : ilustr. // Umetnikove neizbrisne sledi/jz. - D, št. 11 (15.3.), str. 17 : ilustr.//Retrospektiva Toneta Kralja / A. D. - Novi tednik, št. 14 (9.4.), str. : ilustr. // Obsežna razstava Toneta Kralja / B. Gorupič. - Novi tednik, št. 17 (29.4.), str. 17. // V trdi tlaki za naš narod onstran meje / P. Turk. - Zgodovina v šoli, 1998, št 3, str. 67-69 : ilustr. //Zapis ob razstavi Toneta Kralja /I. Gedrih. -2000 [Dva tisoč], št. 108, 109, 110 (september), str. 317-319. Neizčrpen likovni motiv / L. Murn. - Dl, št. 14 (9.4.), str. 10 : ilustr. //Radi bi svojo galerijo / L. M. - Dl, št. 31 (6.8.), str. 10 : ilustr. (Šentviški likovniki). Slika - duša ustvarjalca / L. Murn. - Dl, št. 40 (8.10.), str. 10 : ilustr. (Jože Trontelj). Zaljubljen v Višnjo Goro / L. Murn. - Dl, št. 45 (12.1 L), str. K): ilustr. (Janez Kastelic). 1999 Jubilejni extempore/A. Podlogar. - Dn, št. 147 (2.6.), str. 14. (Muljava). Skrivnost, ki ga še vznemirja/D. Kladnik. - Dn, št. 180 (6.7.), str. 21 : ilustr.// Slepi konec zgodbe / D. Kladnik. - Dn, št. 182 (8.7.), str. 25 : ilustr. // Zasebni detektiv bo iskal sledi za izginulimi grafičnimi ploščami / (dk). - Dn, št. 208 (3.8.), str. 18. // Plošče pod ključem / D. Kladnik. - Dn, št. 181 (7.7.), str. 27. (O izginulih grafičnih ploščah Toneta Kralja). Vitalni izviri v ljudski umetnosti / J. Krivec - Dragan. - Dn, št. 293 (27.10.), str. 27 : ilustr. (Brata Kralj in poslednji vrhunci religioznega slikarstva na Slovenskem). Rdeč sij zemeljskega utripa / J. Šulej Adamič. - Delo, št. 256 (4.11.), str. 9 : ilustr. (V ljubljanski galeriji Hcst prvič na ogled Kraljeve freske in olja na steklu). Orla narisala vsem sošolcem / J. Prime. - Dl, št. 51 (23.12.), str. 19 : ilustr. (Slikarka kmetica Malči Zgonc s Ponikev). 78 GLASBA 1998 Pri Marku Vozlju / D. Andelič. - Naša žena, št. 1 (januar), str. 32 : ilustr. Pesem dobrepoljske doline /ji. - D. št. 19 (10.5.), str. 17 : ilustr. // Jubilej Zagoriških fantov / J. Prime. - Kg, št. 20 (20.5.), sir. 19 : ilustr. S petjem je dan lepši / L M. - Dl, št. 18 (7.5.), str. 10 : ilustr. (Stiski kvartet). Zaklad kralja vaškega petja / L. Lesar. - NDn, št. 145 (31.5.), str. 5 I ilustr. (Ivan Kralj). Žalna / T. O. / D, št. 23 (7.6.), str. 4 : ilustr. (Moški pevski zbor iz Žalne). Stiski trubadurji / L. Lesar. - NDn, št. 186 (12.7.), str. 23 : ilustr. (Prvič pri nas prevedene črnske pesmi). Slapovi v Kanadi. - Sn, št. 238 (14.10.), str. 21 : ilustr. //Slapovi iz Kanade v studio/T. Vrabl. -Novi tednik, št. 47 (26.11.), str. 36 : ilustr. // Šumenje poraja navdih / D. Nograšek. - NDn, št. 324 (29.1 I.), str. .33 : ilustr. 1999 Pesem Zagoriških fantov / L. Lesar. - Rodna gruda, št. 4 (april), str. 12 : ilustr. (Ivan Kralj). Ubranost Stiškega kvarteta / D. Prijatelj. - Nk, št. 9 (29.4.), str. 21 : ilustr. Ne, nikoli nisem preveč racionalen / A. R. Kurtovič. - Sn, št. 109 (14.5.), str. 14 : ilustr. (Marko Vozelj iz Višnje Gore). Trdni kot diamanli / T. Turk. - Tv pilot (22.5.-28.5.), str. 52-53 : ilustr. // Pri Slapovih harmonika. - Sn, št. I 19 (26.5.), str. 21 : ilustr. (Slapovi so izdali novo ploščo z naslovom Poje spet harmonika). 796 ŠPORT 1998 Rehabililacijsko-rekrcacijski center v Grosuplju / B. Kavčič. - Delo, št. 21 (27.1.), str. 5 : ilustr. Veslaška velika nedelja / G. Kališnik. - Sn. št. 127 (4.6.), str. 8+17 : ilustr. (22. tradicionalni spust po Krki). Kdo je kriv pokola? / B.P..I.U..P.P. - Sn, št. 166 (21.7.), str. 3 : ilustr. (Martin Črtalič z Grosupljega). Martin Črtalič / B. Šauta. - Delo, št. 170 (25.7.), str. 27 : ilustr. 1999 Dolina Krke vse bolj znana / L. Murn. - Dl, št. 18 (6.5.), str. 6 : ilustr. (Športno-turistični projekt "Pot ob reki Krki"). Odprli letališče v Šentvidu pri Stični /(ap). - Dn, št. 166 (21.6.), str. 10 : ilustr. //Šentvid pri Stični ima letališče / B. Rajšek. - Delo, št. 107 (12.5.), str. 7. Kolesarski krog treh občin / A. Podlogar. - Nk, št. I I (13.5.). str. 18 : ilustr. Štiriindvajset ur po Grosupljem / A. Podlogar. - Dl, št. 17 (24.6.). sir. 18 : ilustr. (8. maraton po ulicah Grosupljega). Osvojil Višnjo Goro / U. Šemrov. - Delo. št. 152 (5.7.), str. 11 i ilustr. (Rally za državno prvenstvo v Višnji Gori). V Grosuplju se prebuja nogomet / M. Bašelj. - Nk, št. 24 (12.8.), str. 24 : ilustr. Zora je osvojila turnir v Krki / M. Bašelj. / Nk, št. 27 (2.9.). str. 18 : ilustr. (Turnir v malem nogometu). 902 + 94 ARHEOLOGIJA + ZGODOVINA 1998 Preoblečeni italijanski komunisti dišijo drugače kot preoblečeni slovenski / M. Muhič. - Delo, št. 19 (24.1.), str. 39. (Odgovor na pismo Janeza Šmidovnika o umoru Janeza Tominca Tomaža v Ambrusu med NOB). Povojna kalvarija / Demokracija, št. 5 (5.2.), str. 23. (Povojne žrtve v Kompoljah). Slovenec že mori Slovenca brata / J. Prime. - Dl, št. 18 (7.5.), str. 20 : ilustr. (Usoda družine Zakrajšek, občina Dobrepoljc, med 2. sv. vojno). V tiskarni prispevali k zmagi / L. Murn. - Dl, št. 18 (7.5.), str. 20 : ilustr. (Zakonca Mišmaš s Kuželjevca). Poleg starih cest še grobišče / D. Kladnik. - Dn, št. 211 (6.8.), str. 1 + 19 : ilustr. // Najdbe, stare dva tisoč let / D. Kladnik. - Dn, št. 222 (18.8.), str. 11 + 18: ilustr. //So se po dobro utrjeni cesti prevažali že Rimljani? / J. Šutcj Adamič. - Delo, št. 192 (21.8.), str. 6 : ilustr. //Antične najdbe na avtocesti / P. Pere. - Dl, št. 35 (3.9.), str. K): ilustr. // Dragocene najdbe v Ivančni Gorici / B. Rajšck. - Delo, št. 249 (27. K).), str. 6 : iluslr. (Arheološka izkopavanja na avtocesti Višnja Gora Bič). Narod naš dokaze hrani / M. Muhič. - Sp, št. 42 (22.1 ().), str. 20-21. (O žrtvah iz Ambrusa v Grgičevih knjigah Zločini okupatorjevih sodelavcev). Spomin ne sme zbledeti / S. Škrabar. / Svobodna misel, št. 20 (23.10.), str. 25 : ilustr. (Proslava ob obletnici bitke na Ilovi gori). Kako je v resnici bilo v Ambrusu od 16. do 19. marca 1943 / S. Grgič. - Sp, št. 4.3 (29.10.), str. 22. (Odgovor M. Muhiču). 1999 Krivice sester Bradač / M. Kubclj. - Mag, št. 10 (10.3.), str. 42-44 : ilustr. // Le poslovit se je prišel / N. Grabnar. - Dn, št. 58 (2.3.), str. 27. //Zaradi "Matjaževe vojske" in dišečih "žajfic' za dolgo v zapor/O. Cvetek. - Delo, št. 49 (2.3.), str. 1 I. (Ano Fekulj in Marijo Rus iz Reteč pri Strugah je sodišče po petdesetih letih oprostilo kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo). Pod zemljo naj bi bil del rimske ceste / B. Rajšek. - Delo, št. 100 (4.5.), str. 7 : ilustr. (Arheološka izkopavanja na avtocesti Višnja Gora-Bič). Mrtve je potrebno prešteti / B. Štelančič. - D, št. 25 (20.5.), str. 22 : ilustr. (Pogovor s Francetom Permetom, rojenim v Ponovi vasi, predsednikom Društva za ureditev zamolčanih grobov). Obletnica krvavih bojev / (jao). - Dn, št. 287 (21.10.), str. 37 : ilustr. (Proslava v spomin na bitko na Ilovi gori). Iz notesa / H. Jaklič. - Zaveza, št. 34 (september), str. 54-55. (Pripoved o Jakličevih učiteljicah). 908 DOMOZNANSTVO 1998 Ambruške plasti in njihov pomen za interpretacijo ncokomskih paleogralskih, cvstatičnih in tektonskih razmer na območju Suhe krajine / S. Dozet. - Geologija, št. .39, str. 119-1.31 : ilustr. Višnja Gora/J. Pirkovič. - Srednjeveška mesta, 1998, str. 127-135 : ilustr. Magdalenska gora / D. Vuga. - Rodna gruda, št. I (januar), str. 48 : ilustr. Cerkev na perutih angelov / L. Lesar. - NDn, št. 9 (1 1.1.), str. 22 : ilustr. (Cerkev v Dednem Dolu pri Višnji Gori). Radensko polje/Ž. Kozinc. - Vm, št. 271 (7.2.-13.2.), str. 66 : ilustr.. Po krjavljevsko odločno se daleč pride / N. Mavric. - Dn, št. 46 (17.2.), str. 16 : ilustr. (Muljava in svet Desetega brata privabljata obiskovalec in netita podjetnost). Lehnjakovi slapovi v dolini Kosce / L. Kutnar in K. Groznik. - Proteus, št. 7 (marec), str. 296-301 : ilustr. Polževo ostaja žalostna slika / D. P. Podbevšek. - NDn, št. 72 (15.3.), str. 11 : ilustr. (Oživljanje hotela Polževo). Neupravičeno zapostavljeno Radensko polje / B. Lampič in A. Smrekar. - Geografski obzornik, št. 3(1998), str. 7-14 : ilustr. Med grosupeljskimi gradovi / I. Fabjan. - Rodna gruda, št. 4 (april), str. 16 : ilustr. (Čušperk, Radensko polje in Kopanj; Županova jama). Magdalenska gora / Ž. Kozinc. - Vm, št. 279 (4.4.-10.4.), str. 65 : ilustr. Samotno križišče narodov / J. Zmec. - Sn, št.85 (11.4.), str. 8-9 : ilustr. (Križišče pešpoti E6 in E7 pri Mačkovcu; Franc Kanduč iz Velikih Lipljen). Tako spokojna in letargična / S. Merljak. - Delo, št. 121 (28.5.), str. 59. (Korinj). Propadajoča graščina pod peskokopom / L. Murn. - Dl, št. 22 (4.6.), str. 24 : ilustr. (Grad Podsmreka pri Višnji Gori). Višnja Gora / Ž. Kozinc. - Vm, št. 291 (27.6.-3.7.), str. 66 : ilustr. Pri Obrščaku na Muljavi / I. M. - Dl, št. 29 (23.7.), str. 15. Ohladitev v Krkini zibelki / J. Zrnee. - Sn, št. 181 (7.8.), str. 8+17 : ilustr. (TD Krka je uredilo jamo in okolico). Ivančna Gorica / Ž. Kozinc. - Vm, št. 297 (8.-14.8.), str. 66 : ilustr. Značilni slovenski zgodbi / I. Brejc. - Dn, št. 246 (11.9.), str. 10 : ilustr. (Prenavljanje starega mestnega jedra v Višnji Gori). Grad Boštanj / I. Jaklič. - Sn, št. 256 (5.11.), str. 14 : ilustr. Grosuplje/Ž. Kozinc. - Vm, št. 310 (7.-13.11.), str. 74 : ilustr. Pretrd oreh za strašne Turke / J. Zmec. - Sn, št. 266 (17.11.), str. 8+17): ilustr. (Protiturški tabor nad Cerovim). 1999 Načrt ekskurzije v Stično in na Muljavo / Podpadec Olga. - Slovenščina v šoli, št. 1, str. 25-30. Na robu Suhe krajine / T. Urbas. - Kg, št. 8 (24.2.), str. 16 : ilustr. (Gorenja vas). Ledena galerija za izbrance / J. Zmec. - Sn, št. 46 (26.2.), str. 8+17 : ilustr. (Ledeni kapniki v Županovi jami). Brez kreditov po Polževo/J. Zmec. - Sn, št. 58 (12.3.), str. 8+17 : ilustr. (Obnova in oživljanje hotela na Polževem). Lepo jim poje struški zvon / T. Urbas. - Kg, št. 12 (24.3.), str. 16 : ilustr. (Struge). Grad in dvorec v Višnji Gori / I. Jaklič. - Rodna gruda, št. .3 (marec), str. 52 : ilustr. Koški slapovi /S. Šetina. - Dn, št. 101 (15.4.), str. 22 : ilustr. (Slapovi Kosce pri Višnji Gori). .Število porok se malce zmanjšuje / D. Kladnik. - Nk, št. 12 (20.5.), str. 13 : ilustr. (Župnik Tone Hostnik govori o Taboru pri Cerovem in o župniji Št.Jurij). Županova jama mora zaživeli / A. Podlogar. - Dn, šl. 190(26.5.), str. 15. //Županova jama išče naložbenike / A. Podlogar. - Nk. št. 1.3 (27.5.), str. 7 : ilustr. Obnovili so protiturško utrdbo / A. Podlogar. - Dn, št. 174 (30.6.), str. 13. // Protiturški Tabor obnovljen / A. Podlogar. - Nk, št. 21 (22.7.), str. 7 : ilustr. // Kakšna je bila videti protiturška utrdba? / Š. Šebcnik. - Delo, št. 202 (1.9.), str. 8 : ilustr. (Tabor nad Cerovim). Neokrnjena narava in prijazni ljudje / K. Hočevar. - D, št. 31 (1.8.), str. 14-15 : ilustr. (Ob izviru reke Krke). Čas povozil, a ne uničil / J. Zmec. - Sn, št. 188 (16.8.), str. 8 + 17.: ilustr. (Korinj). Čez gasilce jih pa ni / T. Urbas. - Kg, št. 33 (18.8.), str. 16 : ilustr. (Najstarejši izZdenske vasi obujajo spomine). Višnja Gora še ni San Marino / D. Kralj. - Sn, št. 208 (.9.), str. 15 : ilustr. (Turizem v Višnji Gori). Radensko polje / N. Jager. - Svet in ljudje, št. 10 (oktober), str. 20-25 : ilustr. Zapravljeni zakladi z gore / T. Kristan. / Sn, št. 238 (13.10.), str. 11 : ilustr. (Magdalcnska gora). Magdalenska gora. Muljava. Radensko polje. Stična. Tabor nad Cerovim. Vir pri Stični. Višnja Gora/V: Ž. Kozinc: Lep dan kliče. - Ljubljana : Modrijan, 1999.-str. 160-162, 176-179,230-231, 276-278, 298-300, 328-329, 330-332 : ilustr. (2 izd.). 929 BIOGRAF JE 1998 Zadnji kovač konja kuje / J. P. - Dl, št. 9 (5.3.), str. 24 : ilustr. (Mirko Gruden, upokojeni kovač s Ponikev). Zmagal bo razum / P. Grujičič. - Jana, št. 11 (18.3.), str. 5-6 : ilustr. (Lado Ambrožič Novljan). Pogovor z Martinom Jcvnikarjem / I. Jevnikar. - Mladika, št. 4, str. 87-93 : ilustr. (Intervju s tržaškim profesorjem slavistom, doma s Sp. Brezovega pri Višnji Gori, ob njegovi 85-letnici). Irma Lekan / L. Murn. - Dl, št. 13 (2.4.), str. 32 : ilustr. (Predsednica Društva podeželskih žena Ivančna Gorica). Vesela sem vsakega dneva, ki ga dočakam / L. Lesar. - NDn, št. 131 (17.5), str. 22 : ilustr. // Pisateljica ob svečah na krušni peči / L. Murn. - Dl, št. 25 (2.7.). (Angelca Škufca, pisateljica iz Dednega Dola pri Višnji Gori). Darja Groznik / P. Grujičič. - Jana, št. 23 (9.6.), str. 7-9 : ilustr. Ni bilo lahko živeti ob ustvarjalnem umetniku / J. Šutcj Adamič. - Nedelo, št. 4 (14.6.), str. 13 : ilustr. (Mara Kralj, žena Toneta Kralja). Poslušaj tudi drugo "stran" / D. Petrovič. - Jana, št. 34 (25.8.), str. 15-17 : ilustr. (Ccrarjevi z Grosupljega so prava pravniška dinastija). Štirideset let Janeza Janše / B. Grujičič. - Jana, št. 36 (8.9.), str. 15-17 : ilustr. // Vzpon in razvoj misli Janeza Janše / M. Grah. - Mladina, št. 39 (28.9.), str. 22-26 : ilustr. // Janez Janša / V. Vasle. - Mag, št. 41 (14.10.), str. 42-45 : ilustr. // Prvi sem igral golf/G. Repovž. - Delo, št. 276 (28.11.), str. 35-36: ilustr. Dr. Marko Gerbec: "Zrak je prva človeška hrana - alimenti primcipium..." / V. Velkovrh Bukilica. - Tretji dan, št. 8/9 (sept.- okt.), str. 95-100. (Ob 340-letnici rojstva in 280-letnici smrti zdravnika dr. Marka Gerbca). Arheologov koncert v molu za nova predjutra/J. Zabukovec. - D, št. 49 (13.12.), str. 10 : ilustr. (Prof. dr. Jože Kastelic). Iz teve Dnevnika nisem odšla zaradi mračnih sil / P. Pire. - Sn, št. 281 (4.12.), str. 10 : ilustr. (Voditeljica TV Dnevnika Darja Groznik odhaja na Val 202). Ljudmila Debeljak in Franc Turk iz. Žvirč; Nace Pugelj iz Žvirč; Tone Tekavec z Muljave; Ana in Janez Kralj iz Zagorice; Rezika Župančič iz Kompolj; Karel Ccglar iz Stične; Tone Fabjan iz Predstrug; Mihaela Zaje - Jarc iz Višnje Gore; Jože Žgajnar s Ceste; Janez Rus iz Žalne. - V: Jakše, T.: Naše korenine, Novo mesto, 1998. Dr. Stanko Vurnik (1898-1932). Ob stoletnici rojstva / B. Rogelj Škafar. - Etnolog, št. 59 (9, 1998) str. 441-461 : ilustr. (Etnolog dr. Stanko Vumik je bil rojen v Šentvidu pri Stični). 1999 Samotni jezdec našega zgodovinopisja / M. Pavlin. - Sp, št. 2 (14.1.), str. 2 : ilustr. (Franček Saje, živeč na Ilovi Gori - avtor knjige Belogardizcm). Dr. Jože Kastelic: sprehod skozi dve tisočletji. Neznanki, ki ju človeštvo še ni rešilo / B. Žokalj- Jesih. - Svobodna misel, št. 2 (22.L), str. 10-11 : ilustr. Tako žalostno življenje smo imeli mladi! / V. Križan. - Zaveza, št. 32 (marec), str. 25-29 : ilustr. (Marija Adamič - Pclrič se spominja vojnih dni v Dobrepolju). Slovenske učiteljske zgodbe / J. Stanovnik. - Zaveza, št. 32 (marec), str. 30-41 : ilustr. (Učiteljica Nuša Jaklič, hči učitelja in pisatelja Frana Jakliča, in njena usoda med 2. svetovno vojno). Zdenka Cerar/A. Leskovic. - Delo, št. 65 (20.3.), str. .32 : ilustr. (Generalna državna tožilka, živi v Grosupljem). Kovačiči na Slovenskem in rod garaških srčnih kirurgov / J. Turk. - Hopla, (26.3.), str. 8-10 : ilustr. (Kirurg dr. Nace Kovačič je po rodu z Vira pri Stični). Bolezen je rodila pesem / T. Jakše. - Dl, št. 15 (15.4.), str. 17 : ilustr. (Marija Pilko, pesnica in kulturna delavka iz Višnje Gore). Romantik s Ko.ščakovcga hriba / S. Kopušar. - Mag, št. 8 (26.4.), str. 66-68 : ilustr. (Sašo Hribar). Svetovljan za vse čase / J. Ravcnko. - D, št. 17 (25.4.), str. 10 : ilustr. (Utemeljitelj znanstvene medicine dr. Marko Grbcc). Spomini na prastrica / L. Lesar. - Nk, št. 13 (27.5.), str. 21 : ilustr. // Deseti brat na prepihu režimov / L. Lesar. - NDn, št. 137 (23.5.), str. 5 : ilustr. (Ciril Jurčič, pranečak Josipa Jurčiča, Jurčičev nagrajenec). Romeo je postal Krjavelj / L. Lesar. - NDn, št. 158 (13.6.), str. 5 : ilustr. (Igralec Janez Eržen, rojen v Ivančni Gorici). Med okopi in zaledjem / J. Markeš. - Mag, št. 29 (21.7.), str. 20-22 : ilustr. (Janez Janša). Osamljen "čisti" lirik / S. Schrotl. - Sp, št. 25 (24.6.), str. 16 : ilustr. (Ivo Frbežar). Hribarjeva osebnost me moti / M. Košir. - Dn, št. 191 (17.7.), str. 22-24 : ilustr. (Sašo Hribar). Lidija Andolšek - Jeras / H. Mcden-Vrtovec. - Delo, št. 174 (.30.7.), str. 2 : ilustr. (Prva ženska tajnica SAZU. rojena na Grosupljem). Pesnik samo še zbiralec - tkalec ostankov / R. Titan Felix. - Večer, št. 200 (30.8.), str. 11. (Ivo Frbežar). Devet (premalo) znanih Slovencev / D. Kladnik. - Dn, št. 252 (16.9.), str. 22 : ilustr. (Dr. Marko Gcrbcc, rojen v Šentvidu pri Stični). Življenje je tragikomično / I. Brejc. - NDn, št. 262 (26.9.), str. 5 : ilustr. (Mara Kralj, žena slikarja Toneta Kralja). Politika je posel za starejše / M. Vončina. - NDn, št. 262 (26.9.), str. 10 : ilustr. (Metka Mencin Čeplak). Tone Tekavec, amaterski igralec / M. Hrastar. - Razgledi, št. 18 (29.9.), str. 32 : ilustr. Zlata šestdeseta zlatega konjenika / R. Repnik. - NDn, št. 290 (24.10.), str. 5 : ilustr. // Poslednji romantik na konju / M. Saltlcr. - Dn, št. 291 (25.10.), str. 19 : ilustr. // "Zlati konjenik" trdno v sedlu / L. Cjuha. - Dn, št. 313 (17.1 L), str. 22 : ilustr. (Šesldesetletnik Miro Cerar). Goran Gluvič/T. Čater. - Otrok in družina, št. 11 (nov.), str. 62-63 : ilustr. Dvoje hrepenenj / P. Zlobec. - Razgledi, št. 24 (22.12.), str. 45 : ilustr. (Mladenka iz Višnje Gore Lojzka Avayanos, Slovenka in Grkinja, igralka in prevajalka v grščino). Marija Pilko (živeča v Višnji Gori); Alojz in Vinko Sever (rojena na Bojanjem vrhu). - V: Jakše, T.: Iz takih korenin. Novo mesto, 1999. - str. 353-355 in 365-367 : ilustr. motvoz Tekstilna tovarna Motvoz in platno d.d. Taborska 34, 1290 Grosuplje Tel.: +386 (0)61 761 311 Faks: +386 (0)61 763 096 ŽR: 50130-601-31002 V tovarni izdelujemo: - kvalitetne polipropilenske tkanine za embaliranje izdelkov tekstilne, kemične in prehrambene industrije; - polipropilenske vreče za moko, sladkor, pšenico in razna semena; - ventil vreče za polnjenje na avtomatskih polnilnicah za sladkor, gnojila in podobno; - kontejner vreče za večje količine cementa ali drugega granuliranega materiala; - motvoze in vrvi iz konoplje ali polipropilena, polipropilenska vodila za hmelj ali stročnice, veziva za kmetijstvo in druge podobne namene, Se priporočamo! Telekom V) Slovenije y\ z nami v 2000 Telekom Slovenije Cigaletova ulica 15 1000 Ljubljana ^IJMOS Holding Imos Holding, upravljanje povezanih družb, d.d., ljubljana Dunajska 56, p.p. 2636, 1001 Ljubljana 0\[ase dobrote, pečemo z eno samo željo: da bi Vi prijeđi tako uživali, kjpt mi uživamo pri pripravi. lekarna (frosupLje Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, d.d. 1290 Grosuplje, Gasilska c. 2 telefon: 0611 766 900 fax: 0611 764 273 35 let JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE d.o.o. Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE telefon: (061) 762 311, 764 551 KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 1290 Grosuplje, Cesta na Krko 7 tel.: (061) 764 400; fax: (061) 762 255 Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje, Cesta na Krko 7 gradi vodovode, kanalizacije, ceste, ureja zemljišča, nudi strojne in prevozne usluge, vzdržuje občinske ceste ter izvaja druga dela po dogovoru. •Tihi wy / f\ JMM 1 1 IU ZASTOPANJE, DISTRIBUCIJA, VELEPRODAJA, MALOPRODAJA Muljava 22a 1295 Ivančna Gorica tel. 061/776-376 www.bomax.si bomax@bomax.si CLUB CASUCa - MALOPRODAJNE ENOTE: • 01 Muljava 22a, Ivančna Gorica, tel. 061/776-367 02 Ribnica, Ljubljanska cesta 1, tel. 061/862-174 03 Ljubljana, Bežigrajski dvori, Peričeva 35, tel. 061/136-3093 04 Frizerski salon CASUCCI, Muljava 22a, tel. 061/776-386 05 Bled, Cesta svobode 10, tel. 064/744-340 06 Jurček, Muljava 22a, Ivančna Gorica, tel. 061/776-367 07 Šmartno pri Litiji, Pungrt 20, tel. 061/888-408 08 Novo mesto, Ljubljanska 26, tel. 068/377-370 KOVINASTROJ GASTRONOM d.d. PROIZVODNI PROGRAM MINI GASTRONOM 600 plinski in elektro štedilniki, friteze, žar plošče, kuhala GASTRONOM 700 plinski in elektro štedilniki, friteze, vodne kopeli, kotli za kuhanje... delovne blok mize, dvostranski in enostranski termični bloki na instalacijskih stebrih GASTRONOM 900 plinski in elektro štedilniki, friteze, vodne kopeli, kotli za kuhanje... delovne blok mize, dvostranski in enostranski termični bloki na instalacijskih stebrih NEVTRALNA OPREMA delovne mize, pomivalne mize, pulti... omare, odprti regali, viseče omarice... večnamenski kuhinjski vozički, točilni pulti SAMOPOSTREŽNE LINIJE klasične samopostrežne linije mobilne samopostrežne linije solatni bari INDIVIDUALNA OPREMA po posebnih naročilih LASTNI SERVIS IN INŽENIRING PROJEKTI NA KLJUČ KOVINASTROJ GASTRONOM Tovarna gostinske opreme d.d. Grosuplje, Adamičeva cesta 36 h.c.-telefon:061/766300 faks: 061/766 310 prodaja-telefon: 061 / 766 347 faks: 061/766 320 KOVINASTROJ SERVIS d.o.o Podjetje za montažo, servisiranje in prodajo gostinske opreme Adamičeva 36, 1290 Grosuplje, SLOVENIJA Telefon: 061/762 274,761 411, e-mail: k.servis@ siol.net Telefax: 061/762 275, Mobitel: 0609/625 081 vvintemaKer Gastronom I Winterhalter Gastronom d.o.o. Slovenija Profesionalni pomivalni stroji in sistemi 1290 Grosuplje, Adamičeva 36, p.p. 18 Tel./fax:+386 (061) 763-445, 763-446 Telefax: +386 (061) 762-740, 763-444 ^BELIMED INTERNATIONAL * naprava za čiščenje, dezinfekcijo in sušenje kirurških instrumentov, anestezijskega materiala, OP obuval, endoskopov, nočnih posod, ... * naprave za pomivanje in dezinfekcijo v lekarnah * naprave za pomivanje laboratorijske steklovine * naprave za čiščenje, dezinfekcijo in sušenje v farmaciji * naprave za pomivanje posode v kuhinjah, ... * sredstva za pomivanje, dezinfekcijo, izpiranje, nego, ... neodisher BELIMED d.o.o., Kosovelova ulica 2, SI-1290 Grosuplje, tel.: +386 61/766-010, fax: +386 61/766-011, E-mail: inlo@belimed.si ^ELIMEIT POMIVALNI SISTEMI S 1. januarjem 2000 združeni Napredek Domžale, Kočna Kamnik in Tabor Grosuplje v VELE, trgovsko družbo d.d. prijeten nakup #IMOS Inženiring IMOS INŽENIRING d.d., Linhartova 13, LJUBLJANA PRIPRAVI IN URESNIČI VAŠO NAČRTOVANO INVESTICIJO INFORMACIJE: IMOS inženiring d.d. Ljubljana, Linhartova 13 telefon: (061) 326 461, fax: (061) 319184 G G-M&M, proizvodnja in marketing, d.o.o. Brvace 11,1290 Grosuplje, Slovenija tel.: n.c. (061)766 - 500, faks: (061) 763-023 E-mail: gmm@g-mm.si http://vvww.g-mm.si električno orodje in pribor vrtno električno orodje gospodinjski aparati # B1ACK& električno orodje in pribor za industrijo in obrt DeWALT svedri BBW za les, kovino, zid in beton posamezno in v garniturah hitri, natančni, trajni varnost za hiše in stanovanja, pisarne in delavnice cilindrični vložki in ključi ključavnice-obešanke precizno električno orodje in pribor za šolske delavnice, modelarje, graverje, zlatarje, idr. \BAYRISCHC BOHRERVVERKE Vaš ključ. VARNOSTNI SISTEMI DOM C0MPANY VARNOSTNA TEHNIKA sistem 12 V MiniMax 230 V precizno ročno orodje električne in bencinske rotacijske kosilnice Sf=MIDF?/t /./. /-/ W Servis: tel.: (061)766 - 574 Brvace 11, Grosuplje delovni čas: ponedeljek - petek: 8. - 18. ure sobota 8.-12. ure majhnega lokalnega podjetja korporacijo. Z gradnjo mnogih veličastnih zgradb In obnovo kulturne dediščine smo vtisnili globok pečat mnogim slovenskim krajem zlasti Ljubljani. na|uspesne|Sim podjetji v A N J E OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE Avto Transporti Kastelec Adamičeva 57, 1290 Grosuplje Slovenija Tel.: +386 (0)61 761 156,761 157,763 280 Fax: +386(0)61 763 279 E-mail: lado.kastelec@siol.net Mobitel: +386(0)609610502 GSM: +386(0)41 610502 ELEKTROTEHMŠKO PODJETJE • INSTALACIJE M'T—i ifr-}Vrnili "TRGOVINA )| j_II I <^71|«|Pj * INŽENIRING |Ul956 I I|y| . SERVIS D.0.0. CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE TEL.061/762-622,763-620 FAX.764-621 NUDIMO VAM ZLASTI NASLEDNJE: STORITVE i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA ■ Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; ■ v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; ■ izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; ■ na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA V PRENOVLJENI TRGOVINI EPG-MARKET, Cesta na Krko 9, 1290 Grosuplje obrtna zadruga 1290 Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1 b Tel.: 061/766 110, fax: 061/766 124 e-pošta: magro@oz-magro.si RAČUNOVODSKE STORITVE Vodenje poslovnih knjig za majhne in srednje družbe ter samostojne podjetnike Izdelava računovodskih izkazov in računovodskega poročila Izdelava davčnih bilanc in davčnih napovedi FINANČNE STORITVE Vodenje terjatev in obveznosti z vključitvijo v sislem povezanih podjetij Izdelava investicijskih programov Svetovanje pri naložbah, financiranju in pridobivanju sredstev IZVAJANJE GRADBENIH DEL, DAVČNO SVETOVANJE, PRODAJA NERJAVEČE PLOČEVINE 1290 GROSUPLJE, Adamičeva 51 Telefon: (061) 764 233 Telefax: (061) 763 031 Tekoči račun 50130-601 -31182 IZVAJAMO INSTALACIJE: CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA, PLINA, PREZRAČEVANJA IN IZOLACIJE! zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. taborska 3, 1290 grosuplje POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV Telefon: (061)763 078 GSM: 041 683 532 Gril d.o.o. Proizvodnja in transport, trgovina z gradbenim in kmetijskim materialom, keramika, lovilci maščob in čistilne naprave, pohištvo in tehnična tgovina. ENOTE: GROSUPLJE, Rožna dolina 9, 1290 Grosuplje tel.: 061/763 363, 763 364, 763 365, fax: 061/764 464 SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH tel.: 068/65 695, 65 683, fax: 068/65 454 ŠALKA VAS - KOČEVJE tel.: 061/855 625, fax: 061/854 650 GUMA DRUŽBA ZA PROIZVODNJO, KOOPERACIJO, ZASTOPANJE TER NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, d.d. Brezje pri Grosupljem 1c, 1290 Grosuplje Telefon: Uprava: (061) 762 200, Prodaja: 763 360, 762 363, 762 163 Računovodstvo: 761 163, 763 402, Skladišče: 763 166 Telefax: (061) 764 403 - prodaja (061) 763 362 - računovodstvo inženiring d.o.o. Levstikova c. 24 1290 GROSUPLJE SLOVENIJA 061/762-090 061/762-089 mobitel: 0609/626-999 FARMA stična d Stična 1,1295 Ivančna Gorica Telefon: 061/ 777 280,777 748 777 917 Telefax: 777 280 vzrejamo odojke, bekone, plemenske prašiče pridelujemo pšenico, koruzo pridobivamo organsko gnojilo Biorast Z delovanjem deževnikom "> Trimo Strah« zm «tanovan|»k« Mi* MIZARSTVO GROSUPLJE DRUŽBA ZA IZDELAVO NOTRANJE OPREME d.d. Slovenija, 1290 Grosuplje, Cesta na Krko 24 tel.:+386 61/766 150, 766 151 fax.:+386 61/764 434 Izdelujemo opremo za hotele, gostinske obrate, trgovine, upravne zgradbe. UNIVERSAL OBRTNO PODJETJE d.d. IVANČNA GORICA Malo Hudo 4 a se ukvarja - s pridobivanjem gramoza in peska, - opravlja prevoze, - nudi strojne storitve, - izvaja novogradnje in adaptacije makadamskih vozišč. telefon (061) 777-043 uprava 784-002 peskokop MH«!) PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING d.o.o. 1290 Grosuplje, Murnova c. 3 tel.: +386 61 761-204 fax: +386 61 761-651 PROIZVODNJA - grelnikov vode - pregrevalnikov pare - toplotnih izmenjevalcev - tlačnih posod - plinohrami za UNP - kondenzatorjev - ekranizacija kotlov - prekurišč - oprema po naročilu MONTAŽA IN SERVISIRANJE - dimnocevnih in vodnocevnih kotlov domačih in tujih proizvajalcev - elementov kotlovne regulacije - toplotnih izmenjevalcev in reducirnih postaj - parnih, vročevodnih instalacij LIVAR IMP LIVAR d.d. Ljubljanska cesta 43 1295 IVANČNA GORICA SLOVENIJA Telefon: +386 61 778 122 Telefax:+386 61 777 381 http:Wwww.imp-livar.si c-mail: uprava@imp-livar.si e-mail: info@imp-livar.si c-mail: prodaja@imp-livar.si Proizvodni enoti: - Livarna Ivanina Gorica - Livarna in mehanska obdelava Črnomelj proizvajamo: Ulitke iz sive in nodularnc litine od 1,0 - 120,0 kg v kvalitetah GG J5 - GG 30 ter GGG 40 - GGG 60 surove ali mehansko obdelani naši proizvodi se vgrajujejo v izdelke: strojne in elektroindustrije: ohišja kompresorjev, osi, vzvodi, ležaji avtomobilske industrije: zavorni bobni in plošče, ohišja, kolektor ji, vztrajniki, pesta industrije poljedelskih strojev: ohišja, krivine, jermenice industrije bele tehnike: ohišja kompresorjev industrije armatur in črpalk: ohišja, pokrovi, zapirala proizvajamo tudi lasten: kanalski program v skladu s standardi DIN in EN 124: pokrovi, rešetke, čistilci odpadnih vod Koraki v varno življenje. ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja /Zavarovalnice Triglav So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajjlof Ali Ih> življenje ptij.i/no / mano in z mrtjimif So trenutki, ko /tuš mirno |xigledati v ću, ki prihaja. Bir/ strahu, bet tesnobe. Kct seš. ti j lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš um. S premišljeno naložbo motila ne moreš preprečili nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove poslejiec. Življenjsko zavarovanje je taksna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavatovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z. njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. i= zavarovalnica triglav ^^^^^ E T E R I N A D0BR0-GR05UPUE fo.o. ljubljanska c. nh., Ivanina Gorica hlefon: 061/763-170 Žiro račun: 50130-601258188 pri SDK Grosuplje opravlja neprekinjeno dežurno službo zdravstvenega varstva živali, odkriva in zatira kužne bolezni živali, opravlja umetno osemenjevanje govejih plcmcnic, odkriva in odpravlja plodnostne motnje opravlja veterinarski sanitarni nadzor v proizvodnji in prometu živali, živalskih proizvodov in živil živalskega porekla, neškodljivo odstranjuje poginule živali, ugotavlja vzrok pogina in skrbi za varstvo okolja, skrbi za izobraževanje posestnikov živali, izvaja pospeševalne programe, svetuje imetnikom živali. TRAIG TRANSPORTNO PODJETJE d.d. CESTA 2. GRUPE ODREDOV 15 1295 IVANČNA GORICA UPRAVA: centrala (061) 778 321, 777 157 telefax direktor komerciala telefax žiro račun 778 423 777 134 778 097 778 098 778 101 50130-601-31177 Podjetje opravlja javni prevoz stvari v notranjem in mednarodnem tovornem prometu. Pri izgradnji ostrešja namenite posebno pozornost izbiri prave sekundarne kritine in parne zapore. Bogato se Vam bo obrestovalo! Sč*Uex d.*.». Župančičeva 34, Grosuplje tel.: 01 7865 580, fax.: 01 7865 585 DELTA-VENT, DELTA-VENT S, DELTA-FOL PVG, DRAGOFOL, DELTA-FOXX.. DELTA-FOL REFLEX, DELTA-FOL WS, DELTA-FOL DS.. iiiek Kolodvorska ulica 2 1290 Grosuplje fi§©tai7tfi)ii) [P®©0®wltđ® G0©towB[Ji](i tel.: 01/7861-177 01/7861-587 fax: 01/7861-587 V poslovalnicah Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje opravljamo naslednje storitve: za zasebne stranke: kreditiranje, zbiranje depozitov, prodajo vrednostnih papirjev, plačilni promet v domovini in s tujino za pravne osebe: izplačevanje dnevnic v tuji valuti, plačilni promet s tujino za samostojne podjetnike in malo gospodarstvo v Poslovalnici Grosuplje: kreditiranje, zbiranje depozitov Z veseljem vas pričakujemo! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Moste !||! Dejavnosti DDC, d.o.o. V J) Za gradnjo in vzdrževanje cest, mostov, viaduktov in predorov ter drugih prometnih infrastrukturnih objektov, prometnih površin, energetskih in komunalnih vodov, Družba za državne ceste, d.o.o. vodi in organizira: Priprave za gradnjo - priprava in pregled projektne in prostorske dokumentacije ter druga predhodna dela ■ prometne, okoljevarstvene in ekonomske študije ter investicijski programi ■ premoženjsko-pravne zadeve, pridobivanje zemljišč in drugih nepremičnin Nadzor nad gradnjo - nadzor nad gradnjo prometnih objektov - zagotavljanje kakovosti materialov in izvedbenih del - svetovanje pri izbiri projektnih rešitev, postopkov in materialov -priprava investicijske dokumentacije - priprava razpisne in pogodbene dokumentacije Nadzor nad vzdrževanjem prometne infrastrukture - sodelovanje pri vzdrževanju in gospodarjenju s cestami in premostitvenimi objekti - nadzor nad popravili, obnovami, rekonstrukcijami in modernizacijami prometnih objektov - zagotavljanje prometne varnosti Razvoj, informatika in komuniciranje - raziskovalna dejavnost, uvajanje novih materialov, postopkov in tehnologij - razvoj in uvajanje informacijskih sistemov - organizacijsko komuniciranje in odnosi z javnostmi Družba za DRŽAVNE CESTE, D.O.O. Celovite inženiring storitve od ideje do uresničitve. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 061 764 311,764 238, 762 286/Fax:061 762 285 NAČELNICA: NEVENKA DOLGAN, univ. dipl. prav. - tel. št.: 763 106 Upravna enota ima organizirane naslednje oddelke: Oddelek za upravno notranje zadeve - tel. št.: 761 626 Naloge s področja: javnega reda in miru, prometa in registracije motornih vozil, gibanja in prebivanja tujcev, osebnih in državljanskih stanj, potnih listin, matičnih zadev, registra prebivalstva in osebnih izkaznic. V okviru oddelka za upravno notranje zadeve sta organizirana še: Krajevni urad Ivančna Gorica s sedežem na Sokolski 8 v Ivančni Gorici - tel. 777 052 Krajevni urad DobrEpolje s sedežem na Vidmu 35 - tel.: 787 203. Oddelek za okolje in prostor - tel. št.: 761 360 Naloge s področja: izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, odločb o priglasitvi del, vodnogospodarskih soglasij, denacionalizacija stavbnih zemljišč, naloge s stanovanjskega področja in področja prometa in zvez. Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo - tel. št.: 763 029 Naloge s področja kmetijstva, zaščitenih kmetij, denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gospodarstva, turizma, trgovine, kontrole cen, blagovnih rezerv in regionalnega razvoja. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve - Naloge s področja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtve vojnega nasilja, računovodstva, kadrovskih zadev, evidentiranja in arhiviranja gradiva. URADNE URE: Uradne ure na sedežu Upravne enote in na Krajevnem uradu Ivančna Gorica so: v ponedeljek od 7.30 do 11. ure in od 12. do 15. ure v sredo od 7.30 do 11. ure in od 12. do 16.30 ure v petek od 7.30 do 11. ure in od 11.30. do 13. ure V času odmora za malico je zagotovljeno dežurstvo za stranke. Uradne ure na Krajevnem uradu Dobrepolje so v torek od 7.30 do 12. ure in v sredo od 12. do 17. ure Cilj Upravne enote Grosuplje je učinkovito, ažurno in strokovno delo ter zadovoljstvo občanov z njenim delom. t