D8ŽAVi'iO TOŽILSTVO v LJUBLJANI
pošlo -6. VI. 1930	*
Psitnina platana t Kotovim.
_ (vat, pnloa-
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdiso in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« lshaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane: •eloletno	Din 40-	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi SO B-3 vračajo. Ponatiski dovoljene :o ‘3 navedbo vira.
ttohetno	Din 20- posamezna Številka . . Din 1 —	Uredništvo in npravniStvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Štev. pri poštni hranilnic., podružnici v Ljubljani 10.860.
XDI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 7. junija 1930.	Štev. 23.
Izhajanje .Obrtnega Vestnika*
se bo z ozirom na željo naših naročnikov s prihodnjo šievilko preložilo od sobote na petfiki da tako omogočimo dostavljanje ob sobotah in v nedeljo.
Upravnfttvo „Obrtnega Vestnika ‘
Pospeševanje obrta in produktivne nabavne zadruge.
Produktivnih zadruh za enkrat za kovinarje, pozneje pa tudi za druge obrtne stroke. Produktivni zadrugi kovinarjev se mora dati možnost za izdelovanje vseh predmetov, ki spadajo v dotično stroko. Izdelovali bi se v prvi vrsti poljedelski strojil, pliu-gi, brane, slamoreznice Ltd., potem pa tudi drugi predmeti in izdelki. Vsak obrtnlik naj bi izdeloval posebne, t. j. ene vrste predmete. Zadruga naj bi izdelala potrebne modele ter razdelila elanom delo, naročevala surovine in pridobivala naročnike. Zadruga naj bi tudi določala cene izdelkov tako, da bi bila vsaka konkurenca med člani izključena, pač pa bi lahko konkurirali z drugimi tujimi podjetji in tovarnami.
Urad za pospeševanje obrti naj bi sodeloval s svojimi strokovnjaki. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pa naj bi nam preskrbela potrebno statistiko in sicer koliko in kakšnih izdelkov je bilo v posameznih letih uvoženo v našo državo, koliko znaša cena posameznih predmetov, koliko carina itd. Najtežja naloga pri vsem tem bo seveda financiranje zadrug. Kapital .bi se moral zbirati z deleži zadrug in članov. Zaradi varnosti zadruge bi morali imeti člani vsaj polovico deležev. Primemo podpirati pa bi nas morale tudi domače ustanove in zavodi.
To bi bil času primeren razvoj obrti, ki bi dal našim obrtnikom in delavcem dovolj zaslužka in tudi eksistenco, in prepričani smo, da bomo Pri tem tekem 10 let zabeležili 80% našega dela in naše koristi. Prepričani pa smo tudi, da bi bili naši izdelki solidnejši, trpežnejši in, kar je glavno, gotovo tudi ceaiejši.
Predavanje gospoda Ivana Rebeka iz Celja je želo vsestransko priznanje in vnela se je nato živahna debata. G. Josip Rebek iz Ljubljane se je predavatelju toplo zahvalil za njegova izvajanja in nasvete, ki nam jih je dal kot smernice in navodila za bodoče delovanje na polju zadružništva. Letošnji velesejem nam jasno »pričuje, kako lepe dobičke delajo inozemski trgovci in kako posegajo tujci v našo državo osobito Shranijo, ki v obrtu in industriji ni na zadnjem mestu Evrope. To pa le zato, ker nas tujci nimajo za dovolj zrele in podjetne. Pozdravlja idejo za oživoftvor-jenje produktivnega sistema v naših krajih. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je tozadevno že stopila v »tik s Kmetijsko družbo v Ljubljani, ki nam je zagotovila svojo pomoč in sodelovanje. Uverjani smo, da nas bo podpirala tudi naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v administrativnem, naši denarni zavodi pa v finan-cijelnem pogledu.
V našo državo se uvažajo različni ! stroji, izidelki in predmeti, katerih iz- j delava pripada raznim obrtniškim strokam, oziroma obrtnikom, ki jih imamo v naši državi dovolj na razpolago. iz inozemstva prihaja dosti takih predmelv, ki bi jih naši obrtniki tudi lahko izdelovali, če bi imeli za to na razpolago primerne prostore, orodje in predvsem finančno oporo. Iz inozemstva prihajajo tudi izdelki, katerim domači obrtniki še niso kos, pa bi si s pomočjo svojih organi-zacj, zlasti s pomočjo Zbornice za trgovino, oibrt in industrijo, ki bi prirejala potrebne tečaje in dajala navodila, s katerimi bi si naš obrtnik prisvojil možnost tudi za izdelovanje takih izdelkov, čim več izdelkov se dvaža iz inozemstva v našo državo, toliko bolj se pospešuje brezposelnost in toliko bolj je ogrožena že itak šibka eksistenca našega obrtnika in de-lavca.
Za uresničenje tega važnega vprašanja bo treba resno misliti in pričeti z akcijo o ustanavljanju Produktivnih nabavnih zadrug, ki bi imele nalogo izdelovati različne predmete, ki se dosedaj uvažajo iz inozemstva, Seveda v kolikor bi bila izdelava teh Predmetov za enkrat pri nas sploh ®ogoča. S tem bi bilo pomagano našemu obrtniku in delavcu v gmotnem °ziru, ugled pa bi dobila pri tem tudi naša obrt in industrija.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani •in Splošna zveza Obrtnih zadrug v Mariboru je sklicala dne 1. junija t. 1. sestanek kovinarjev v Ljubljani, kjer se je prvič obravnavalo to važno
"vprašanje.
G. Ivan Rebek iz Celja, ki je prvi sprožil to misel, je v obširnem in stvarnem predavanju poudarjal potrebo Produktivnih nabavnih zadrug ^obrtništvo. Izvajal je, da se na letošnjem velesejmu žal opaža, da so skoro vse obrtne stroke bolj napredovale, kakor kovinske. Naše obratovanje je zastarelo, ker delamo še Vedno tako, kakor smo delali pred 50 teti. Tako ne sme iti več dalje in naša dolžnost je, da pričnemo resno misliti, po katerem potu bi prišli kovinarji do razmaha svoje stroke. Srce has boli, ko vidimo, da se uvaža bla-6° v toliki meri v državo in da gre naš denar v tujino, dočim je nas obrtnik brez dela in jela. Skrbeti ttioramo zase, kakor tudi za narod in državo. Vse se modernizira in tudi Nekatere obrtne panoge so se povzpele do viška. K temu je pripomogla fclasti elektrika. Vse to pa moramo Pravilno izrabiti. Vsak obrtnik naj se Poprime le ene stroke oziroma izdelovanja izdelkov ene vrste, vse dru-E°, kar mu ovira napredek, pa naj Pusti v nemar. V močni in složni organizaciji stremimo za ustanavljanjem
Končno se sprejme nastopni predlog g. Josipa Rebeka iz Ljubljane:
1. Prihodnje leto po velesejmu naj se skliče v Celju kongres obrtnikov kovinskih strok, na katerem se bo sklepalo o ustanavljanju Produktivnih nabavnih zadrug. Do tega časa pa naj se otvori tozadevna polemika kovinarskih obrtnikov v »Obrtnem Vestniku«;
2. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru naj pripravita do kongresa potrebne referate oziroma gradivo za predloge;
3. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani oziroma zavod za pospeševanje obrti TOI naj zbere do kongresa potrebno statistiko in elaborat za izdelovanje omenjenih izdelkov v naših krajih;
4. Vsem zadrugam se naroča, da o tem obveste svoje člane kovinarje in jih opozore na udeležbo k polemiki, oziroma na izvajanje svojega mnenja v »Obrtnem Vestniku«.
Zveza obrtnih Zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru.
Kongres zbornic TOI v Dubrovniku.
Kakor smo že poročali, se je vršil 25. in 26. maja t. 1. kongres vseh zbornic (komor) za trgovino, obrt in industrijo iz cele države. Kongres je razpravljal med drugim tudi o ureditvi zbornic, pri čemer je prišel v razgovor tudi osnutek novega obrtnega zakona, kolikor se nanaša na kompetenco zbornic in njihov sistem. Razun beograjskih so bile vse zbornice, tudi zbornice iz Južne Srbije (Skoplje) in Črne gore (Podgorica), za skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ker se dobro zavedajo, da bi sistem ločenih zbornic ponižal izvenbeograjske zbornice na nivo podrejenih predstavnikov, nekakšnih filijalk beograjskih komor brez odločujoče vloge. Tudi so se vse zbornice, razun beograjskih, izjavile za to, da naj bo obrtna oblast državna oblast, ker ima samo ta zadostno avtoriteto in eksekutivno moč in ker ne gre, da bi padle zbornice na nivo birokratskih uradov.
Po živahnih debatah, med katerimi so tudi slovenski delegati industrije, obrti in trgovine energično nastopili proti izjavam predsednika beograjske zanatske komore, je bil z odobravanjem sprejet glavni referat zborničnega tajnika g. Mohoriča iz Ljubljane in g. gen. tajnika zagrebške zbornice g. dr. Čuvaja in končno tudi sledeča rezolucija:
Trgovina, obrt in industrija imajo za naš narod in za našo državo pri pravilnem in dobrem značaju ogromen značaj. Od njihovega stanja in napredka sta v prvi vrsti odvisna napredek naše države in blagostanje naroda. Zbornica za TOI služijo velikemu cilju, da ščitijo te panoge našega gospodarstva v sodelovanju z državo in samoupravnimi oblastmi. Zato je potrebno, da zbornice uživajo pri vseh oblasteh popolno razumevanje, zaupanje in naklonjenost in da je sodelovanje z državnimi in samoupravnimi oblastmi čim tesnejše. Glede na veliko in važno potrebo, da so zbornice vsestransko informirane o stanju in razvoju posameznih gospodarskih panog svojega področja, se jim mora dati možnost, da dobijo vse potrebne podatke od organizacij in podjetij in vse informacije za pravilno vršenje svojih nalog. Konferenca zbornic z zadovoljstvom ugotavlja, da so gospodarske zbornice v težkih raizmerah prvih lei narodnega življenja izvršile zaupane jim naloge v mejah možnosti in da so se zlasti v zadnjih letih intenzivno bavile s pozitivnimi nalogami okrog obnove gospodarske preorijentacije in gospodar-
skega ujedinjenja vseh Jugoslovenov. S svojimi konferencami in kongresi so vršile konstruktivno delo na polju pospeševanja našega narodnega gospodarstva.
Konferenca zbornic ugotavlja pri tej priliki z zadovoljstvom, da se je kraljevska vlada na temelju manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 resno poprijela dela okrog izvajanja resolucij in sklepov gospodarskih zbornic, pri čemer jim je dajala večjo možnost glede sodelovanja pri izenačenju gospodarske zakonodaje. Gospodarsko življenje zahteva, da se našim zbornicam dš enotna zakonska podlaga, ki jim bo prožila možnost še intenzivnejšega in tesnejšega sodelovanja z upravnimi oblastmi pri pospeševanju narodnega gospodarstva. Konferenca predpostavlja, da kraljevska vlada v polni meri ceni dosedanje delo zbornic na polju ustvarjanja solidarnosti vseh gospodarskih panog in strok in da želi podpreti njihovo stremljenje, da se privedejo v sklad nasprotni gospodarski interesi, kadar in kjer se pojavijo. Konferenca izraža željo, da se čim prej donese enotni zakon o gospodarskih zbornicah, ki bi tem ustanovam zasigural polno samoupravo in polno možnost inicijativnega izvrševanja njihovih nalog.
Konferenca osvaja v celoti predlog zagrebške in ljubljanske zbornice glede nalog gospodarskih zbornic, navedenih na strani 18 tiskanega referata, in smatra da bi bilo potrebno staviti našim zbornicam v pristojnost one naloge, ki jih danes vršijo francoske zbornice, zlasti v pogledu prisostvovanja potom posrednih delegatov na vseh razpravah in komisijah, kjer se rešujejo splošna gospodarska vprašanja zborničnega področja, v pogledu delegiranja članov v odbore za prometna, pomorska, poštno-telegraf-ska in carinsko - politična vprašanja ter pogledu aktivnega sodelovanja pri reševanju vprašanj, komunikacij, luk, javnih skladišč in v zvezi s tem s taksnimi in pristojbinskimi vprašanji.
Zato naj zakon daje zbornicam čim širšo bazo glede pristojnosti, da bi inicijativno delo prišlo do čim večjega izraza. Ker je pogoj za aktivnost zbornic razpolaganje z dovoljnimi ma-terijalnimi sredstvi, naj se v novi, zakon uvrstijo enotni predpisi glede njihovega financiranja, pri čemer naj se uvažujejo osnovna načela referata zagrebške in ljubljanske zbornice. Če pa ne bi bilo mogoče čimprej do-
vesti novega zakona o zbornicah, tedaj naj se čimprej enotno uredi vprašanje zborničnih doklad. Zakon mora tudi predpisati obvezno pomoč zbornici od strani vseh gospodarskih organizacij, ki naj z zbornico na čelu tvorijo zaokrožen harmoničen sistem predstavništva gospodarskih panog.
Zako* mora tudi urediti vprašanje stalne skupne kolaboracije med zbornicami.
Končno prosi konferenca kraljevsko vlado, da v bodoče pri sestavi delegacij za konference raznih gospodarskih ustanov dim bolj vpošteva predstavnike gospodarskih zbornic.
te davščine ne bodo smele več pobirati od plačane najemnine, temveč bo treba, na primer za vodarino, kanalsko pristojbino in podobne davščine iskati drugačne osnove.
' Ta odredba pomenja iza oboine, k<i pobirajo davščine te vrste, težak udarec, ki je tem občutnejši, ker se na eni strani nalagajo občinam vedno večje dolžnosti, na drugi strani pa se jim kratijo dohodki.
5.	Dolžnost plačevati zgradarino je na deželi splošna samo za kraje, kjer ima sedež sreski poglavar ali ki imajo nad 5000 prebivalcev, čeprav so sela ali selske občine. V teh krajih so tudi kmetske hiše zavezane zgra-darini.
iPo novem zakonu se v teh krajih za kmečke hiše in za hiše malih obrtnikov v teh krajih in izven okoliša mest, kopališč ali letovišč, ki niso oddane v najem,' določa kosmata najemna vrednost po naslednji tarifi:
Število sob
V selih brez ozira na število prebivalstva
V selih s sedežem sreza in izven mestnega, kopališkega ali letoviščarskega
reona		
1 Din 300 —	Din	400 —
2 Din 550 —	Din	700 —
3 Din 750 —	Din	950 —
4 Din 900 —	Din	1150 —
5 Din 1000 —	Din	1300 —
preko 5 Din 75 —	Din	100 —
za vsak prostor.		
Tarifa je razdeljena na dva dela. 'Po nižji tarifi se obdavčujejo zgradbe kmetovalca in malih obrtnikov po selih, ki imajo preko 5000 prebivalcev, če niso sedež sreskega poglavarja. Druga tarifa velja za zgradbe malih obrtnikov izven Okoliša niest, kopališč in letovišč in za kmetske hiše v selih s sedežem sreskega poglavarja. Zgradbe kmetovalcev izven okoliša teh krajev so oproščene davka, če služijo izključno kmetovalcem ali njih delavcem za stanovanje.
Za stanovanjski prostor se smatra del, ki je namenjen ali prikladen za stanovanje.
Za malega obrtnika se smatra oni, ki ne dela z več nego dvema pomočnikoma.
Davčni zavezanci, katerim se zgra-darina odmerja po tej tarifi, niso dolžni vlagati prijav. To je pa za naše kraje na deželi, kjer najemna vrednost največkrat ne dosega v tarifi določenih pavšalnih zneskov, prav za prav edina ugodnost. (Dalje prih.)
Seja obrtnega odseka Zbornice TOI,
V torek se je vršila seja obrtnega odseka Zbornice TOI. Na dnevnem redu je bilo poročilo načelnika o važnejših gospodarskih dogodkih zadnjega časa in o delu zbornice, speci-jetao o kongresu zfbornice v Dubrov- • nfku. Nadalje se je razpravljalo o zbomipni izjavi k načrtu obrtnega zakona in zakona o strokovnih šolah-Odsek je obravnaval o&rog 100 di-sperianih in komisijsfldh prošenj in vaanejgih obrtnopravnih vprašanj. Podelitev podpor obrtnim nadaljevalnim šolam in imenovanje zastopnikov v odboru teh šol se odložilo na prihodnjo SBjo. Podelile so ®e kortgno nekatere podpore za Obrtno pospeševanje, odnosno za strokovno izpopolnitev v inozemstvu.
Varenje bakrenih posod.
•1 Pri varenju bakrenih posod se pojavljajo. pesto težave v tem, da baker rad pregori. Zato se priporoča, da se poslužujejo varilci novega načina vare® ja. Pločevini, ki se imata zvarita, se zapogneta na kancih v kot okrog 60 stopinj. Oba roba se položita z zapognjenim kotom drug proti drugemu toda tako, da ostane med roboma še majhen prostor. Na ta način nastane majhen, na dnu nekoliko odprt (špranja) žleb. Ta žleb se nato napolni z varilno snovjo in varenje se i2tvršd. Pri tem steče en del varilne snovi na spodnji del obeh pločevinastih robov, ikjer se zalije v isti.ravnini,,z obema goščama. Zvami šiv ni samo gost in trden, temveč ima tudi lepo obliko.
Kaj je novega
Borze: Tuje valute so stale v pro-šlem tednu v dinarjih:	Berlin	(nem-
ška marka) 13-52, Budimpešta (peng{J) 9-90, Curih (švicarski frank) 10-96, Dfl-naj (avstrjiski šiling) 8-—, London (an* gleški funt) 275-18, Newyork (dolar^ Ž6-60, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga (čehoslovaška krona) 1-68, Trst (lira italijanska) 2-96.
Nj. Vel. Kraljica Marija je dospela prošlo nedeljo s princi na Bled, kjer je ibila od občinstva vihamo pozdravljena, koder se je prikazala.
Veliko zborovanje obrtniških organizacij iz cele države, katerega se udeleže tudi delegati slovenskih zvez in obrtnih zadrug, se bo vršilo 15. junija v Beogradu.
Na konferenci zbornic v Dubrovniku so se vse zbornice države, izvzemši beograjske, izjavile za to, da naj ostanejo zbornice skupne in da naj te podeljujejo obrtne liste, a ne državna, oblastva.
Dr. Albert Kramar, bivši minister, je imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta.
Grški gospodarski predstavniki, kt so napravili oficijelni obisk v Jugoslavijo, se nahajajo od četrtka v Sloveniji, kjer si v petek ogledajo Bled, v soboto razne gospodarske institucije in industrijske naprave v Ljubljani in okolici, nato pa v nedeljo odpotujejo v Maribor.
Turški poslanik v Beogradu je ob priliki neke ankete izjavil, da je Turčija vitet pristaš pokreta, ki gre za tein, da se ustvari gospodarsko sodelovanje vseh balkanskih držav.
Konferenca Male antante se bo vršila od 25. do 28. junija v Šterbskem Plesu na Slovaškem ter bo razpravljala o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. ki se tičejo Jugoslavije, Čeho-slovaške in Rumunije.
Ljubljanski velesejem ima letos rekorden obisk, ki bo predvidoma presegel 100.000 obiskovalcev.
znižanje ljubljanskih občinskih doklad od 60 ria 40 odstotkov se je zglasila deputacija gospodarskih krogov poa vostvom županj g. dr. D^Puca jpri predsedstvu vlade in 'JlrianMeifi •muff-strstvu ter, je upanje, da bode želji obrtništva ustreženo.
Državna hipotekarna banka je znižala obrestno mero za loinbardna posojila od 8 na 7 odstotkov z veljavnostjo od 1. junija t. 1.
Zveza iudustrijcev v Ljubljani je imela v sredo občni zbor, na katerem jo_ med drugim zavzela stališče glede načrta obrtnega zakona, ki ga je smatral kot enega najboljših zakonskih načrtov.^
Zakon o cestah je izpremenjen z dodatnimi določili, ki jih je pravkar pod- . pisal Nj. Vel. kralj.
Naša trgovinska bilanca kaže v aprilu pasivnost za 8-7 milijonov dinarjev* skupno za letošnje prve štiri mesec® 53-? milijonov dinarjev, napram 437-7 v letu 1929 in 763*3 milijonov Din v letu 1928.
Sanacija Saveza hrvatskih geljačkih zadrug,, ki je utrpel velike izgube radi slabe stare uprave in propada velgban-ka se bo v kratkom izvršil^, s pomočjo Din 5,200.000*—, katere bo dala ria razpolago država.
Izseljevanje iz. Jugoslavije jg glasom statistike izseljeniškega komisarijata v Zagrebu znašalo letos cio konca aprila.
15.000	ljudi, od teh največ iz' Savske banovine, nato sledi Dunavska banovina in na tretjem mestu Dravska banovina. .
Janija je prepovedala uvoz žit«, in
^loltei, dokler se npbo cena moki. .^ap-, skega obvoza dvignila na 58 pešet za 100 kilogramov*
Madžarska demonstrira ftb. lOdeJnici trianonske pogodbe proti mirovnim pogodbam ter zahteva nJihoyo, revizijo in priključitev odvzetih ji dežel.
Spor med Vatikanom in Anglijo jte nastal radi energičnega nastopa predsednika na flfalti proti poiitikujoči .^ta-lofitški duhovščini in je angleški poslanik zato zapustil Vatikan.
• ghr»t0Tue cene za, r»*ne 8urovine še vedik? n^žjidujej.o in v Kemčiji bo že-lezij^ ihfiustrij^ vmprala ,zatQ, znižati mezde za 10 odstotkov, da krije izgube pri železu,
A. Dolak, strok. uSitelelj.
Lužila in njih uporaba v lesni strok L
Kemično luženje.
Ne samo na lesu z vsebino čreslovine, tudi na smreki, javorju, jelši in podobnem se lahko dosežejo vodo-porne barve, ako se pripravi osnova s primerno raztoplino čreslovine v vodi, po usušenju razvija zaželjena barva bodisi z amonijakovimi plini, ali z gori označenimi raztoplinami.
Čreslovina se uporablja v raznih oblikah in pod raznimi imeni kakor: Surnach (šmak), -katechu (katešu), tanin, galova in pirogalova kislina, katehin in brenekatehin.
Poleg dosedaj uporabljenih (kalijevih kromatov in galice ter amonijaka imamo tudi številna «Arti»-lužila, s katerimi je mogoče razviti vodoporne barve. Tako za mehki in trdi les brez čreslovine — «Arti-Paracidol-lužila», za hrastov les — cArti-Alizarol-hra-stova lužila».
Vsa ta lužila sestoje iz predlužila in razvijalca. Pri kemičnem luženju vobče se mora upoštevati dejstvo, da se prava, končno veljavna barva razvije Sele po preteku 24—48 ur in da morajo biti vsi posamezni kosi izpostavljeni enakomerni svetlobi, oziroma uplivu zraka. Pred direktnim upii-vom sobica se mora varovati, ker povzroča neenakomeren razvoj barve.
Uporaba kemičnih lužil zahteva precejšnje natančnosti in pažnje rie samo pri delu, temveč tudi pri pripravljanju raztopim. Da se prepreči morebitne neuspehe, se morajo uva-Ževati naslednja navodila:
—
1. Posoda, v kateri se pripravlja raztoplina lužil, mora biti iz stekla, kamenine ali porcelana, nikakor pa ne iz železa, ker se predlužilo po uplivu železa razkraja že v raztoplini ter se izgublja učinkovitost.
2. Voda za pripravo lužil mora biti mehka, t. j. prekuhana ali deževnica.
3. čopiči za nanašanje predlužil ne smejo biti okovani, ali vezani z živo.
4. Raztoplina predlužil izgubi po 48 urah učinkovitost, zato se je ne sme pripravit več, kakor se je v tem času lahko porabi.
5. Strogo se mora ločiti raztopi in e predlužil m razvijalcev; dostikrat zadostuje samo ena kaplja razvijalca, da se uniči učinkovitost predlužila.
6. Razvijalec se sme nanašati šele na popolnoma suho predlužilo; tudi se ne sme predlužena ploskev pred nanašanjem razvijalca brusiti.
Kemičnim potom razvite barve se razlikujejo od vodenih z večjo stanovitnostjo in z neobčutljivostjo napram vodi. Pri mehkih lesovih tudi s tem, da so trde (zimsfke) letnice temneje barvane kot mehke. Ko je barva popolnoma razvita, se okartači s trdo ščetinasto krtačo, nakar se pokaže barva v polni lepoti.
V obče je treba pripomniti še, da je pri luženju neobhodno potrebno, da se za luženje vseh delov ene opreme določi eden m isti delavec, da bode barva vseh kosov enotna; kajti skoro vsak delavec dobi z eniin in istim lužiloih drugo barvo.
Iz prakse — za prakso!
Novi davčni predpisi
od
od
od
od
»Trgovski list« objavlja zanimiv pregled novih davčnih predpisov, ki jih prinašajo »Službene Novinec z dne 27. maja t. 1. Ker bodo te davčne iz-premembe jako interesirale tudi naše obrtnike, jih prinašamo v sledečem:
»Službene Novine« z dne 27. maja 1930. objavljajo zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, o katerem smo pred dnevi objavili uradni komunike, S tem zakonom 30 se novelirala določila skoro o vseh davčnih vrstah, pa tudi odredbe o odmeri davkoV, to je splošna določba. Najvažnejše izpre-membe in določila so sledeča:
I. Zemljama.
Dopolnilni davek po vsoti skupnega
katasterskega čistega donosa znaša: od 1.000 do '2.000 do
4.000 do
6.000 do
8.000 do od 10.000 do od 12.000 do od 15.000 do od 20.000 do od 36.000 do od 50.000 do preko'
l)opolhilni davek je z novo lestvico bistveno znižan. Dosedaj je znašal od 1000 do 2000 Din 2% (odbitek 40 Din);
od 2000 do 4000 Din 4% (odbitek 120 Din);
Od 6000 do 8000 Din 8% (odbitek 240 Din);
od 8000 do 10.000 Din 10% (od-ihiti*!*’ 400 -DifiV od 10.000 do’ 15.000 Din 12% (odbitek 600 Din);
od 15.000 do 25.000 Din 14% (Odbitek 900 Din).
Na davčne osnove preko 25.000 dinarjev je znašal dopolnilni davek 12 odstotkov brez odbitka.
II. Zgradarina.
1.	Določilom, ki se tičejo ugotavljanj 6 davčne osnove, je! dodfitn nov odstavek, ki se glasi: »Za zgradbe, za katere je prijavljena letna najem-
2.000 Din	2%
4.000 Din	3%
6.000 Din	3-6%
8.000 Din	4%
10.000 Din	4-5%
12.000 Din	5%
15.000 Dim	5-5%
20.000 Din	6%
30.000 Din	6-5%
50.000 Din	7%
100.000 Din	7-5%
100.000 Din	8%
nina v vrednosti, manjša kot je kosmata najemnina, ki se po prilikah predmeta, kraja, časa in namena more za nje doseči, se ugotovi davčna osnova po odredbi točke 2, toda s tem davčni zavezanec ni obvezan odgovornosti po členu 142. zakona to neposrednih davkih,«
1P0 dosedanjih določilih se je samo za gradbe, ki niso oddane v najem, ocenjevala najemna vrednost po najemnini, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico, po izpremenje-nih določilih pa bo primerjanje (pari-fikacija) mogoča tudi za zgradbe, stanovanja in Obratovalnice, za katere so plačuje najemnina in so torej oddana v najem. Do sedaj parifikacija v najem oddanih prostorov po zakonu ni bila mogoča.
2. Po dosedanjem zakonu so nove zgradbe uživale davčno ugodnost za dobo 20 let samo v mestih s preko
50.000	prebivalci. Po novem zakonu se ta ugodnost razširi tudi na mesta s sedežem banovine in na kraje, ki so proglašeni za kopališča ali letovišča.
3. Za zgradbe, bi so oproščene osnovnega in dopolnilnega davka, za dobo 20 let v spredaj označenih krajih, v ostalih krajih pa za dobo 10 let, se plačuje iz dopolnilnega davka 3% davek od čistega dohodka. Do sedaj ta znižani davek po zakonu ni bil izrecno oproščen samoupravnih doklad, po novem zakonu pa se tudi na ta davek <3% ) ne smejo pobirati samoupravni davki in doklade.
4. Pa tudi na ostale zgradbe, za Katere se smejo pobirati samoupravne doklade liet nejrosredni davek, se h« sme pobirati nikaka samostalna samoupravna davščina v zvdzi z zakupnim odnosa jem.
Potemtakem občine ne bodo smele od dne 1. januarja 1931. dalje pobirati samoštalnih davščin na dohodke, ki so zavezali zgradarini. 'Pri nas pride to dbldčflo praktično v pofitev za gdstaščino, vodarino in kanalsko pristojbino, kt se vse pobirajo po višini plačane najemnine. V bodoče se
MEDIČ-ZANKL
tvornlce olja, Arneža, lakov In barv (to o Jo)
d. * o. s.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne? Ljubljana »Med vode -DomZale Podružnice in skladlSCa: Maribor, Novlsad
§
Lastni dom. proizvodi: laneno oije, firnei, r»« vret* lakov in cmajlno lakaatih barv, oljnatih barv, kemijsko distih,,
, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vret in nljane, steklarski kit, čopiče mamke .,MaraUM hi »ploh vae v barrareko stroke spadajoče blago za obrtnika, trgrovlno, industrijo, u ielesok^ r pomorstvo In srakoplovstvo p* solidnih cenah in točni portrsA
™S	•	rfSfcg	I	r •	...nunah
Obrtniki udeležite se razstave in pro* slave 10 letnice ,0brtniSkega društva* v Brežicah, ki se vrši 8. iuniia 1.1.
azstava pohištva na velesejmu.
_ Da v izdelovanju pohištva napre-TOW9,^o nam kaže. sedanji velesejem. Žalibog'se k nam še vedno uvaža jako mnogo pohištva iz tujine in to Predvsem iz Avstrije in Ogrske. Nem-?! sami nam priznavajo, da smo, v Konstrukciji pohištva precej napredovali, ter vidijo v nas resnega konkurenta na domačem in v bodoče tudi na tujem trgu. Naše blago se pred ysem odlikuje po fini liniji in solidni izdelavi, a v luk&usnem produktu smo, glede na modele in tipe, že v vr-*S Prvovrstno tujo industrijo.
Zalibog med našimi konsumenti za Pohištvo ni pravega zanimanja, niti le ne uP°^eva domač produkt. Tuje Vzgled Preve^ v'leče in se stavi za
linnft P*avega razumevanja med J ustvom za naše blago, so v marši-£n.vi mizarji sami. Vsaka sTVar Potrebuje, preden se uveljavi, gotove reklame. Z reklamo in propagando za . a®' produkt se pri na® malo pečamo ali pa nič. Edina reklama je razstava na velesejmu. Ko ta mine, ostanejo ®sino medli spomini in v slučaju po» frfbe se spet seže po tujem blagu, t se moraj° zavedaiti, da oni, ki ««pi, koč§, da se mu Mago s sistematično propagando vsili. To se dogaja Pri vseh predmetih konsuma. Misel, kako speljati to, mora priti iz mizarjev samih. Mačeti bi morali s sistema-i<3no reklamo po drugih pokrajinah ?ase države, kamor se uvaža veliko blaga iz Budimpešte.
prvatje in Srbi sedaj vidijo na sej-*nu, kal imamo in kakšno je naše bla-■60; Prepričali so se, da se tudi doma dolbe prvovrsltni izdelki,, ki v marsičem predujačijp pred tujimi. Ako se P^na Hrvatskem in v Srbiji začne z p}bro reklamo za naš produkt,' smo :aako zagotovljeni, da uspeh ne bo Postal. Dovolj je, da se tam plasira Par oprem in te Ibodo same delale Propagando za naše blago. Glavno je Pač, da se začne. Zato pa je potreba, a Se mizarji organizirajo iti začnejo skupno akcijo v tej smeri. Velesejem nas™ viiim, mizairjejn samo pokaže pot, po kateri je treba iti, da se P™e do cilja. Sedanja trgovina pa zahteva, da gre producent do kupca jn ga prepriča o lastnostih blaga in e narobe. .Konkurenca je velika 111 samo oni, ki sore® agilni in 'trdni,'
ostanejo.	X.	Y.
^ Mihelčič star.
0 elektrifikaciji dravske banovine.
, ^adaljeM^ia.), teta 1926, je zgradila elektrarna Jkofja vas -ŠmVj^pri Celju1 omre^ M je ip^Mji^np Ba.JEateko.-.elek- , raa-no. Transformator ima za 10 KW,
tovS0. 50 $CTlce.v e^ktričnega^ in 1 *=a °™aja krajem Škofja vas Smarjeta. Instaliranih je približno ,!*J0 žarnic in 2 motorja, v. y istem letu je zgradil g. Franc v^enc, lesni trgovec v Škofji Loki, rreddvoru nad Kranjem svojo elek-1 arn° na vodni turbinski pogdn. De-.azmožnost elektrarne znaša 60 KW,
^-r-aerni tok, katerega napetost je . *v voltov, oddaja v Preddvor, Ganaj-Tupaliče in Novo vae fcpr ima j; foglo 80 konsumentov s 300 ihšfe-ranimi žarnicami.
Leta 1926. je zgradila tudi občina Murska Sobota svoje elektrtično podjetje dn postavila transformator, ki dobiva tok od falske elektrarne. Ima približno 300 odjemalcev in Okroglo 4000 instaliranih žarnic. Iz precej točnih podatkov, katere nam je poslala ta elektrarna, posnemamo, da ima elektrarna priklopljenih- 121 električnih aparatov za različne porabe, nad 100 električnih likal, 35 motorjev, 15 električnih črpalk za vodo, 16 ventilatorjev, 11 sesalcev prahu in drugih podobnih aparatov.
Leta 1927. je zgradila Zadružna elektrarna pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah svojo elektrarno, koje delazmožnost znaša 30 KW. Tok je istosmemi in ga oddaja trški občini Št. Lenart ter ima približno 40 konsumentov s 500 instaliranimi žarnicami.
’. Je, zgradil svojo elek-uplico pri Kamniku g. Ivan Bonač,/tovarnar za papir in lepenko na Količevem. Delazmožnost elektrarne znaša 250 KW in ima visoko napetost 3150 voltov. Omrežje elektrarne je napeljano v tovarno na Količevem, kjer se tok transformira na 380/220 voltov. Tovarna rabi tok izključno za lastno porabo.
V tem letu je zgradil g. Anton Sopotnik v šeščah, pošta Sv. Pavel pri Preboldu, lastno elektrarno, katero rabi tudi le za lastno porabo.
(Konec prihodnjič.)
.. Yi aHH trar.no n
i Pristopajte k Obrtniški Samopomoči!
Obrtniška Samopomoč Zveze obrtnih zadrug y Ljubljani je poslala , v^em zadrugam in obrtnim društvom okrožnico, v kateri jih podiva, da delujejo za pristop novih članov. Okrožnica pravi:
! ...*Qbft. Samopomocc Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je na zadnjem občnem zboru Oklenila podporo za 10 odstotkov povišati. Ako bi bilo zadostno število članstva, (bi se bile podpore lahko povečale za večjo vsoto in
I obenem bi se bili lahko prispevki znižali. Zato vabi Obrtniška Samopo-moč obrtništvo k .v-stopu, ker s tem vsak koristi saraemu ^ebi in pa skupnosti. Cim več nas bo, tem ceneje bo-
,z^yar(^V^8i- Tudi v. inetereeu se-t^anjeia nagega članstva je, da, yabi ■tovariše k vstopu, ker s tem le sebi koristi.
‘ Ker je bilo Velikč/^la&o pftačtijoče-ga članstva, se je začelo leta 1298. čistiti z izključevanjem. Radi počet-
II ega velikega* števila smrtnih slučajev je nastalo za kratek čas pomanj-kanje* ^^ja^Ra# lin Pa radi čiščenja so nastale govorice, da drtf-Stvo nima denarja, da razpada dn
-
pavsocn najdejo zavisfniki m grdi jeziki, ki drugim nič ne privoščijo, so nalašč Sirni take govorice in ljudje so jim res nasedali, iz društva izstopali, drugi pa niso hoteli pristopiti.
'Radi teh zlobnih govoric društvo seveda ni razpadlo. Ravno nasprotno; na trdnejših nogah stoji kakor kadarkoli preje in je imelo kohčemT. 1929. čez 82.000 Pin imovine. članov je Gfeoli 700Jn podpora se bo zvišala s 1. junijem oa 3000 Din na 3300 Din. t Načelstvo bd pa rado znižalo tudi prispevke. Ram pfemalčga Števila članstva žal to za enkrat ni mogoče,
Sedaj se plačuje mesečno za člana po 10 Din, pri zadostnem številu članstva bi se pa tudi lahko za polovične prispevke dajale večje podpore. Vse to je seveda odvisno le od obrtništva in bi prišlo seveda v prid tudi le obrtništvu.
Do danes smo na podporah za 114 smrtnih slučajev izplačali 385.000’— Din, kar je le precej denarja,, kateri se je izplačal v prid, tolažbo in uteho svojcem obrtnikov, katere je nesreča zadela. Nesreča pa lahko zadene vsakega, naj bo mlad ali star, pa naj gre za nezgodo ali bolezen. Ako je zavarovan, je vsaj brez skrbi. Šele v nesreči in največji stiski človek vidi, ko dobi podporo, kako blagodejno to vpliva, ako je človek zavarovan, ako-ravno se je mogoče poprej večkrat jezil, češ da stane to preveč denarja.
Zato vas vabimo še enkrat v naše vrste, ker s tem ne koristite samo skupnosti, ampak največ sebi, ker bo potem mogoče stvar tako urediti, da se bodo dobile za male prispevke zadostne podpore.
Škodljiv pojav je pa tudi, da hoče slkoro vsaka zadruga zase imeti- lastno Samopomoč in tako nastanejo in ostanejo same male, bolehavi in brezpomemlbne organizacije, katetrih nobena ne pride do razmaha, |Sr je premalo članstva in premalo deiiarja* Zato bi bilo edino pravilno, da se vsa ta društva likvidirajo, odnosno, da se priklopijo zvezni Samopomoči.
Potem bo stvar popolnoma drugačna. Vse bi bilo poenoteno in z manj-| širrti stroški icivršeno. Le pri velikem številu članstva se da vse in vsestransko povoljno urediti. Tako bj se uresničila prislovica: V edi^st^u in združenju je moč. Nesloga ia separatizem pa le slabita vsako organizacijo. •
iPrilagamo en izvod pravit in sklepov občnih zborov ter 10 ptristopnih. izjav in prosimo, da se članstvo -na to velevažno institucijo opozori.
Zadostuje dopisnica na drnštvo ter bo tajništvo vsakemu vse potrebno '.poslalo.	,
Nalelstvo.
Opozarjamo nage obrtništvo na ta klic naše »Samopomoči« An’pozivamo vsakega, da takoj pristopi k tej vele-keristni dobrodelni obrtniški ustanovi.
Iz organizacij
Strokovna zadruga čevljarjev v Žireh obvešča svoje člane, da se bo vrnila letošnja vajenska preizkušnja v nedeljo 22. junija in sicer za vse vajence, ki jim do 30. junijaj 1930. poteče ueoa doha. — Mojstoi se naprošajo, da svoje vajence, ki pridejo za preizkušnjo v poštev, o tem obveste s pozivom, da vsi najpoeneje do 10. junija predlože v zadružni pisarni 9v<jje delavske knjižice iri odhodna ■ s^ičevala tul:, obrtno - nadaljevalne šole. Hkratu se člani naprošajo, da prijavijo zadr. ’ načellstvu vse svoje i pomočnika, ki; iz raznih vzrokov še niso delali vajenske preizkušnje. — , Odbor^..
Razno.
Jean S« -.7^«
j Jfean Schrey, znani , itf dri^ubljeni bivši lastnik pekarne v Ljubljam lft družabnik tovarniške, tvrdke Bizjak & drug v Rogaški Slatini, je «lavil prošle dni svojo 75-letnieo. Vrlemu gospodarju, ki se je vedno krepko stevzemal tud5 za pravice obrtnega stanu, naše najlepše čestitke.
Pomagajmo tovarišu Pogorelcu! V
sredo popoldne, ko je divjalo, siihao neprje po ljubljanski okoljci je pidfi-riia strela v, hiso Alojzija Medveda, krpijača dn sodavičarja pod Študent, šk!im klancem^ pri Stični. Večji de) orodja in pohištva je ostalo žrtev pl^-, menov. Prav tako tudi žito. Radi ,po?, manjkanja vode je bijo gašenje silno, ol,ežkočeno. Značilno je, da je hisft. pogorela že tretjič. Komaj si je gospodar nekoliko uredil in, popravili hišo, že ga je zopet .doletela riesr^a. Vrhu tega je bil Mectved zavarovan, le za neznatno vsoto. Pogorelec ima ženo in več nepreskrbljenih otrok,, ki nimajo kam pod streho. Tovariše dbrtnike prosimo, da priskočijo na pomoč s kakim prostovoljnim darom, ki na'j se (pošlje na uredništvo ali na naslov: Lojze Medved, Vir-Stična.
Državni dohodki Jugoslavije so bili v preteklem letu za 663 milijonov Din večji ko v letu 1928. Na j večji je bil previšek pri indirektnih davkih, skoraj za 300 milijonov Din.
Glede trgovskih pogajanj s Turčijo beremo,da je turška vlada izvedla vse priprave, da se pogajanja z Jugoslavijo pričnejo. Pogajanja naj se vršijo v Carigradu.
. Lesna konjunktura. V zadnjih časih se mnogo toži, češ da naš izvoz lesa in fesnm. izdelkov Obfeutno trpi radi hude konkurence drugih držav, posebno skandinavskih in Rusije. Statd-sšrtoni pregled o našem izvozu v zadnjih letih kaze, da smo v letih 1925. ip 4026. preživljali ,hu<io krizo, lota
1927. je nastopila za našo lesno trgovino izredno ugodna konjunktura, ki pa se je tekom leta 1928. in 19B9. jako poslabšala in }Č tudi letošnji leto v znamenju poslabšanja.kupčije. Leta
1928./29. jp padftl naš izvoz stavbnega lesa, od 1,470.(^ na 1,400.000 ton, malenkostno je narasef le izvoz rfrv in železniških pragov. JugBglavija jo glaivni dobavitelj'lesa za južne evropske trge in sicer Ital%>, Španuo in Francijo. Prodamo precej 'tudi v Afriko in Južno Ameriko.
Uveljavljenje naših sporazumov v Haagu in Parizu, Iz Beograda poročajo, da je naš poslanik v Parizu g. dr. Spalajkovič 4. t. m. deponirat pri' francoskem zunanjem ministru naše ratifikacijske listine o haaškem sporazumu, ki se nanaša na ureditev vojne odškodnine (reparacij). Od Nemčije bomo za enkrat dobivala skozi 37 let letno 66 milijonov zlatih mark (892 milijonov Din). Po Youn-govem načrtu dobimo 6-5 milijona Din letno. Od madžarskih reparacij dobimo nekaj čez 2%. Od Avstrije ne dobimo nič več. Naš dolg za osvoboditev (1968 milij. Ddn) in dolg za državna posestva, ki smo jih dobili po AvsltrO^Ogrski (19 milijard in 862 milijonov Din) je poravnan. Vsega dolga se nam je v Haagu odpustilo za 22 milijaid 412 milijonov Din. — Z ureditvijo reparafajekih vprašanj v Haagu, ki je stopila končno v veljavo z ratifikacijo, moramo zaznamovati nei samo velik finančni, temveč tudi polijfisni, uspeh,
Anketa o avtotaksah. Prošli teden , se je. V-pšUa na ljubljanskem magistratu anketa o. ljubljanskih avtotaksah. Določena je bila tarife, ki znaša Din Wzr	na-
daljnjih metrov pa po 2 Din. Računa
~ °<* st«l# ?% Zimamublja-•zb prvih 600 m Din 10, za' vsakih O nadalj^i metrov pa po' 1 Din. laca se vožnja nazaj, četudi gre avto prazen.
Prvo kolo »WaHenrad« v Jugoslaviji se je «ib navzočnosti predstavnikov oblastev in gospodarskih korpo-ratij izdelalo v celoti v novi tvaml koles in avtomobilov tvrdke Jugo -
..' ” T-
štev. 23.
RLARNA
TUR P! J ARH A
Ljubljana,
Steyer v šiški v bivši tovarni Keršič. S tem smo se začeli osamosvajati od uvoza tudi v tej važni industrijski panogi.
Za pospeševanje tkalskega domačega obrta v Dalmaciji je pokrenila banska uprava v Splitu akcijo, ki naj potom prirejanja tečajev dovede do prvovrstne izdelave domačega blaga in narodnih vzorcev, s katerimi bi ljudstvo zaslužilo lepe denarje pri letoviščarjih.
Amerika se oborožuje kljub vsem svojim miroljubnim izjavam ter je pravkar sklenila zgraditi za eno milijardo dolarjev novih bojnih ladij.
Rudarsko zavarovanje v Sloveniji pri 15 samostojnih bratovskih sklad-nicah kaže, da je bilo lani zavarovanih 15.587 polnoprvnih in 28.514 drugih zavarovancev, bolniška blagajna je imela 12 8 milj., nezgodna 2-34 milijonov, pokojninska pa 11-46 milj. Din dohodkov, izdatkov pa balniška 12-6, nezgodna 2-35, pokojninska pa 8 86 milijonov Din.
Brezposelnost v Nemčiji je zadnje čase narasla, tako da znaša število nezaposlenih delavcev, ki uživajo državno podporo 1,600.000.
Trgovinska bilanca Rusije kaže v prošlem tromesečju velik porast tako na uvozu kakor na izvozu; samo lesa se je izvozilo za ca. 50 milijonov rubljev napram 35 milijonom v prejšnjem četrtletju.
Dobave.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. junija t. 1. ponudbe glede dobave kaučuk cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. junija t. 1. ponudbe glede dobave 6 parov gumijastih rokavic za elektrotehnike ter glede dobave usnjatih jermen. — Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave 176 parov čevljev. — Dne 20. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofental-na licitacija glede dobave vodovodnih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Direkcija državnih že-
leznic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave raznega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Zgradba Dečano - Lumbarskega kanala v Metohiji. 17. junija 1930. se vrši v računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe, Masariko-va ullica 2 v Beogradu, prva ofertalna licitacija za izdelavo Dečano - Lumbarskega kanala v Metohiji (ob bivši črnogorsko-aliban^ki meji). Proračunska vsota je 2,729.241-25 Din. Kavcija v iznosu 187.000 Din za domače, a
374.000	Din za tuje podanike, se polaga pri blagajni ministrstva za zgradbe na dan licitacije, najkasneje do 10. ure. Načrt, proračun in pogoji se morejo vpogledati v računslko-ekonom-skem oddelku ministrstva za zgradbe vsak delovni dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne. Ponudbe se sprejemajo samo od onih dražilcev, ki se izkažejo s potrdilom o plačanih davkih za tekoče tromesečje, z uradnim odobrenjem ministra za zgradbe, da se morejo udeleževati licitacij te vrste in s potrdilom pristojne zbornice, da so sposobni izvršiti dobavo.
Oddaja slikarskih del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. junija ■t. 1. ponudbe glede oddaje slikarskih del v poslopju centralne ambulante državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku).
V	
KOVAŠKO OGLJE	
PRAŠKI ANGLEŠKI	
IN DOMAČI KOKS	-- - • —
♦	
STALNO V ZALOGI PRI	
Ilirija, ffs Ljubljana	
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 46	
OBRTNA BANKA V LJUBLJAH
CENTRALA: KONGRESA! TRG 4
Taictan It. IIOI	Ratun	pri	pelini	hi
Ljubljani it. 12.031
PODRUŽNICA: LJUTOMER
Taleton It 2508
Daj« kredita v obrtne »vrhe, pospeiuje ustanavljanje obrtnih In Industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjlfice In na tekoii raCun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vile	*	c\
Specialna tovarna strojev sa obdelavo losa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
Zastopnik:
PETER ANGELO
GledaliSka ulica Štev. A/l
Specialiteta: ■iaarahl la kotorski stroji, posamezni la v vsald kombinaciji s vde-
-«rw ' L.*	'
lanlrai elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi •troti za temenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
IVAN FIGAR
UUBUANA
Gosposvetska cesta. VoSnjakpva ulica št. 6
(v bližini restavracije .Novi Svetu) Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil-(turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornijno.
Čitajte In razširjajte
»f
IV01 leso S in šmirgel II Carburundum
v prahu in zrnu.
Silicium-Carbid
drsalci za brušenje terazzo in kamna.
Elektrocorund"
plošče za brušenje vodnih žag, orodja i. t. d. ima vedno v zalogi
Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30
Železnina orodje, okovjeltd.
Porcelan
BOGDAN
Steklenina
JdHggMgMHBNMBHI
BB5BSBa
ŽILIC
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg figovca)
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu)
:u-X	t ..J.	-	--	-	*	•
Bnojavn! naslov* Kredit Ljubljana — Telefon B. 1040, f4ST, 24SS, 1803 Is 2806
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih paptrjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi la krediti vsake vrst* eskompt in Inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe ieposlts itd. itd.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE-HRRNILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice to kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam to tvrdkam
z,	VMS*«	Iran	MthelMR	Urednik	Ivan	Lombar.	—	Tlakama	>Merkur<,	ta*.-4nd.	d.	d.	(predstavnik	O.	Mlchdlek).	Val	v	Ljubljani.