Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto LXIX. št. SS
Ljubljana, torek 10. marca
i zna 3 a vaak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inserati do 30 peui vrst a DLd 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12    za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO  IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA,  Knafljeva ulica  itev. 6.
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26
Podrntolce: MARIBOR  Strosamaverjeva 3b — NOVO MESTO telefon St, 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon it podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE: Ob kotodront
Postna hranilnica ▼ Ljubljani št. 10.351.
e.
FRHNCIJH OSflmUENH
Edenov govor v angleški spodnji zbornici je francosko javnost zelo razočaral — Francija slej ko prej vztraja na svoji zahtevi, da Društvo narodov obsodi kršitev mednarodnih pogodb — Pogoji za
pogajanja
Belgija na strani Anglije?
Ženeva, lo. marca: i. Položaj v Ženevi ?e raz\ \}x v smeri razvoja položaja v Fa-ri7u. Berlinu in Londonu. V vseh krosih je opažati veliko neodločnost. Včeraj -o Hle regi.-trir\-<ne brzojavke Francije in Belgijec ki -o bile poslaile tajništvu DN in ki so iridentične ]>o vsebinf: a različne po obKkl brzojavki  nastavljata, dn je
Nemčija prek^šHii elene 42 in 13 versajske pogodbe, in '.;ifo zahtevata dbe državi nuj-
no sklicanje sv
DN. Generalni tajnik Avenol je sporočil brzojavko francoskega zunanjega ministra nemški vladi in jo obvestil, da se svet DN sestane v petek 13. marea ob 11. dopoldne. Nemčija kot podpisnica lovarnske pogodbe lahko sodeluje 1 »ri zasedanju sveta T>X. Četudi ni več članica DN. V tem primeru mora predhodno o lem obvestili    generalno tajništvo DN.
a proti odločnemu nastopu proti Nemčiji
Značilni komentarji angleškega tiska o Edenovem go-v^r« — Angleška javnost za pogajanja z Nemčijo
London. io. marca. z. Zimami minister Fdcn je včeraj podal v spodnji zbornici da\;*c izjavo o položajn. ki jo nastal za-r- H post-panja Nemčije. Edecj je v svojem sroveru obsodil enostransko kršitev sSctenjenih pogodb, vendar pa je bil v svo-;h izv? ;a'i-;ih .skrajno rezerviran in ni na. povedal n'č>sar. kar bi se moglo tolmačiti kot dokaz, da bo Anglija brez pridržka podpirala vsako fra.ncosko zahtevo ali sama predlagala kake ukrepe. Posebno odo-bravaije je izzvala njegova izjava, da zasedbe Porenja s strani nemške. vojsike še ni smatrati za neposredno ogrožanje Fran. rije. Le če bi Nemčija dejansko napadla P rane i j se smatra Anglija obvezano priskočiti Franciji z vso pvojo oboroženo silo na nemoč.
Pa.našnji angleški l sli soglasno odobravajo reze.rvire.no stališče Edena vDai'y Herald- piše. da je Eden povedal to, kar se je od ni^ga r~ieakovaio. Tako kakor on rriišii večina angieš-kega naroda. Kot najbolj važno podčrtava lirt. da Edem ne le ni zap-l vrat za Nemiijo. marveč jih je pustil na široko odprta ■ !s evvs Chronicle'-pravi v ?vo;em komentarju, da je Eden iz. razi! mnenje ogr<mn*» večine angleškega naroda. Posebno pozdrav>ia list Edenovo ugotovitev, da vkorakanje nemške vojake v p. rrnje šr» ne predstavlja neposrednega ogrožanja Fra.ncije. Dailv Mail« je istega mnenja in piše. da je vsa angleška jaamost prepričana, da bo rrišln do popolnega sporazuma in tako zaželjenega sodelovanja 7. Nemčijo, če bo diplomacija se-
daj stvar pravilno zagrabila. >.Daily Tele-graph« se bavi z grožnjami glede sankcij proti Nemčiji in piše, da s formalnoprav. nega stališča ni nobene osnove za to, da bi se proti Nemčiji proglasile sankcije. Do tega bi lahko prišlo samo tedaj, če bi Društvo nar«xlov zasedbo poren«kega pasu proglasilo za sovražen čin proti Franciji, česar pa po izjavah Edena ni pričakovati.
London, 10. marca. 7. Ministrski predsednik Baldv'n je na včerajšnji seji »podnje zbornice posegel v debato ter se dotaknil rivdi sedanjega mednarodnega položaja.
Med drugim je izjavil da je gotovo n-i nikogar v parlamentu, ki ne bi* želel zunan je-mu ministru uspeha na njegovem potovanju V Evropi ne bo miru vse dotlej, dokler bo vladalo nezaupanje med Francijo in Nemčijo. k; traja žc steletja. Y naši zgodovini Mmimo ničesar, kar b-i nam omogočHo. da bi lažje razumeli to nasprotje. Mi vidimo samo korenike tega nezaupanja, potem pa še posledice tega nezaupanja, ki so prinesle toliko trpljenja vsej Evropi. Zdaj pa smo i/gubip novo pri'i'ko, da bi poravnali ta nasprotja, ker jc nemška odpoved in kršitev mirovne pogodbe pretresla do temeLjev vso Evropo. Vendar menim, da Nemčija ni tega storila zato, da bi zadela Francoze v njihovi občutljivost. Mi imamo samo to željo, da bi v Evropi vzdržali hladnokrvnost ro da nadaljujemo z napori, da bi Francija in Nemčija šli z nami v prijateljskem sodelovanju. Ponavljam tisto, kar sem rekel pred petimi meseci: ne more biti travnega nvru. dokler bodo vladali taki odnovaji. Dokler pa tega nc bo, mora biti Anglija močna.
Razočaranje v Parizu
Kljub odklonitvi Anglije bo Francija branila svojo pravično stvar in zahtevala intervencijo Društva narodov
r»ri7., 10. marca z. Franco?ko javnost jo Eden hud-o razočaral. Po zjavah. ki sta jih podala Sarraut in Flandin. so v francoskih krogih pričakovali, da se bo Eden v imenu Anglije brezpogojno postavi! na nran Francije. To pa se ni zgodil^. Ede-love izjave tolmačijo splošno ket izraz pripravljenosti Anglije, da °e z Nemčijo >oga.;a
V tem duhu so pisani  tudi komentarji ?rancoskoga   tiska     Oue\Te<   piše   da je >il včerajšnji dan za angleško diplomacijo •»ajmanj časten. Razum in pravičnost sta ežko kdaj doživela toliko razočaranje ka. vor včeraj.    J« urc p še. da je francoska avnost nad izjavami angleškega zunan-e-ra ministra skrajno razočarana Angleška avnost odobrava Edemove izjave in je s zadovoljno. Vse to kaže. da je Franciia osamljena.   S  tem  mora francoska diplomacija   tudi   računati.   Klub   temu  pa je Francja dovolj močna .da brani svojo pra-^*Mr»o stvar  Diplomatski sotrudn:k Journal ar misli, da se Francija ne sme uda-jati dorivrevi, da iz zagate, v kateri se je znašla, ni izhoda Francija se mora doceia trezno in mirno pripraviti na pogajanja v Ženevi. Treba je ločiti in razlikovati med pravice in  silo    Na drugi strani mora Francija gledati,   da    doseže soglasnost ostal h narodov o tem, da se ne smejo enostavno priznati  izvršena dejstva. ^>Echo
de Pariš« piše. da je Edenov govor daleč od te^a, da bi francosko javnost zadovoljil. Eden res ni povedal tega, kar se je od njega pričakovalo Pravilno pa je. da je takoj v začetku dal na znanje, da se Anglija ne bo postavila na stran Francije na korist odločne akcije proti Nemčiji. Tudi to je dobro, da se ve, a dobro bo tudi, da se ne pozabi.. .
Francija ne misli na vojno
Pariz, 10. marca. z. -^E«ho de Pari*>< poroča, da v francoskem vojnem ministrstvu brez vznemirjenja zasledujejo razvoj dogodkov. Nihče ne misli na to. da bi moglo /a?adi tega najnovejsega spora priti do oboioženega konflikta. Po sodbi francoskih vojaških kroirov >e Nemčija dobro zaveda, da ima Francija ' najmočnejšo in najboljše opremljeno vojsko na svetu, ki se tudi spopada v, razborito Nemčijo ne plaši. Sodijo pa, da je konflikt zaenkrat docela diplomatskega značaja ter se bo tudi reševal po doplomatski poti brer vojaške intervencij«. Jšljub temu *o bili *eveda izdani primerni varnostni ukrepi, kj pa so docela preventivnega značaja. Na kako mobilizacijo ni niti misliti.
Pariz, 10. marca. r. Zelo neprijeten vtis je napravila vest. da je belgijski poslanik v Londonu sporočil angleški vladi, da se je njegova vlada v vsakem primeru strinja 7 angleškim stališčem in tudi. če bi Anglija zahtevala pogajanja . Hitlerjem. Splošno smatrajo, da je v Belgiji prevladal poljski vpliv v korist Nemčiji. To naj bi bil uspeh poslednjega poseia Beeka v P»m=dju.
mnenje
Bern, 10. marca. A A. Po informacijah i >NB ugotavljajo šv4ears(ki vJadni kroei, da je Ilit-Jerjev govor najpomembnejša nemška zunanjepolitična manifestacii-a. odkar jc narodni scc/ilizem prevzel oblast v Nemčiji. Po švicarskem mnenju bi bH povratek N'emčiic v Društvo narodov zelo velndtega pomena, ker je nemštka v^ada se posebej ponudila zan^-dnim silam pogodbe o nenapadanju. .
Novinar navaja v svojem poročilu tudi >0sa*tionT,'-Zeitun2«', ki pravi, da bi bMo ponovno sodelovan je Nemčije na medrvarod-no-poHtičnem r^ndVočju. odnosno v Društvu narodov. poKebnetja pomena tudi z*i Švico kot državo Društva narodov. Zaradi najnovejših nemških sklepov, je nastal tudi povsem nov položaj, ker bo povratek N"em«čije v Društvo narodov omoeočH interno ureditev nai'va'žnofsih evropskih p*o-Mcmov in že sam po sebi ojačM interen evropskega miru.
Varšava, 10- marca. AA. Tudi v Varšavi so ostali zaradi vojaške zasedbe Poren>» in nemške odpovedi lokamske pogodbe rezerviran*. Merodajm krogi naglasa jo, da je treba počakati še na nadaljnjo nemško reakcijo proti ratifikoci J4 ru^o>frarncoake pogodbe, sicer pa opozarjajo, da je poljaka v4ada že svoje as izjavila, da lokarrakega pakta s svojega vklifea ne preaoja ugodno.
Ves tisk komentira zadnje odločitve nemške vlade in ugotavlja, da položaj ne bo •vplival na odnose med Nemčijo in Poljsko, ker so ti odnosa ji brli urejeni direktni potem. Poljska mora biti mirna m budna. Listi podčrtavajo. da ostane zveza med •Poljsko in Francijo še naprej osnovi vse poljske politike. »Kurer Poranvi« p;še, da Poljska sledi politiki, ki jo je zasnoval veliki maršal in da se zato ne bo izgubila v labirintu formul in bo /ato lahko zavzela pozitivno stališče pri vseh odločitvah, ki hočejo ojačati mir. Organ delničarske opozicije »Varšavski dennik« pravi, da to. kar se je zgodilo. n; bilo iznenađenje. Vo je dejansko bankrot politike, ki temelji na DN. Poljska lahko poja«n; Franciji in z,a-padnim veles'lam, da gredo po napačni poti.
Amerika priporoča sporazum
London, 10. marca. z. »Times objavljajo članek izpod per^a bivšega anierijfkcila poslanika v Berlinu Thounnana, ki razpravlja o novo nastalem pologa in in se /.a vzorna za proučitev Hitlerjevili pr^dlo^rov. Po nj-r Sovem mnenju b4> prišlo do pomirjenja Evrope še le tedaj, ko bo Nemčija prišla v posest vseh svejih suverenib pravic- Hitler je sedaj predložil svoi nr^rt za pomirjeni'.-Evrope. Ta načrt je lahko dolvr aH "lah. Toda državniki E-v rope sra ne smejo brez nadaljnjega odkloniti ne da ri ga poprej dobro proučili. Amerika z velikim zanimanjem zasleduje razvoj dogodkov, ker ie ludi sama v veliki meri zainteresirana na tem. da pride v Evropi do konfne<ja po-mirjeuja.
Francoski pogoji za pogajanja;
Umik nemške vojske iz Porenja
Pariz, 10. marca. z. Danes dopoldne ob 11. so se sestali v zunanjem ministrstvu h konferenci zastopniki Anglije, Belgije, Italije m Francije kot podpisnic lokamske pogodbe. Eden je prišel ponoči, belgijski zunanji minister Van Zee-land pa davi. Italijo zastopa pariški poslanik Gerutti. Konferenci prisostvuje tudi    ministrski    predsednik Sarraut.
Konferenca bo trajala do 13. ko priredi F lan d in na čast udeležencem konference zajutrk. Popoldne se bodo posvetovanja nadaljevala. Zvečer odpotujeta Flandin in Eden skupno v Ženevo.
Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, bodo na konferenci predvsem raz-
pravljali o ukrepih, ki bi jih bilo storiti, da se zavaruje spoštovanje pogodbe odnosno o izhodu, ki naj M omogočil rešitev tega spora v okviru Društva narodov. V meroda jnih francoskih krogih naglasa jo, da bi bila Francija pripravljena pogajati se z Nemčijo, toda le pod naslednjimi pogoji:
1. Nemčija mora najkasneje v roku osmih dni umakniti svojo vojsko iz demilitarizirane porenjske cone.
2. Vsa pogajanja se morajo vršiti v okviru Društva narodov ne glede na to, ali se Nemčija de faeto vrne v fcenevo ali ne.
Bojazen Nemčije pred gospodarskimi
sankcijami
Pariz, 10. marca. r. »Agence Eeono-miqne et Flnanciere« poroča, da nemški politični krogi že računajo s sankcijami proti Nemčiji. Sankcije" proti Nemčiji bi cbsegale:
1. prepoved uvoza vseh sirovin.
2. zaporo angleških in francoskih rak za nemške ladje.
3. Angleški in francoski bojkot športne olimpijade v Berlinu in
4. splošni turistični bojkot.
Tudi nemški politični krogi nezadovoljni?
Pariz ,10. marca. r. »Pariš Midi* poroča, da je 23»vlad»k) med nemškimi po-iHionimi krogi precejšnje nesoglasje in da nemška javnost ne odobrava Hitlerjevih nasilnih načrtov. Predvsem ne mo-re raaumeti, k?'ko je mogel še pred dnevi z največjim prezirom govoriti o Društvu narodov,  nazadnje  pa  izraziti pri-
pravljenost, da se vrne v Ženevo. Tudi v vladi so nastali nesporazumi in so posamezni ministri kritizirali kršitev lokamske pogodbe in vojaško zasedbo po-renj^kega ozemlja. Hitler je izvršil svoje načrle s pomočjo vojske, brez sodelovanja političnih krogov, katere je postavil pred izvršeno dejstvo.
Italija rezervirana na obe strani
Rim, 10. marca. z. Na včerajšnjo izjavu angleškega zunanjega ministra gledajo v Rimu z isto rezervo, s katero spremljajo nemški korak. Vendar pa so to izjavo spre-' jeli z velikim interesom in bo izjava brez dvoma vplivala na stališče Italije. Italija se zaveda odgovornosti, ki jih je prevzela * podpisom lokarnske pogodbe in želi izkoristiti ta položaj, v katerem se sama nahaja, kot razsodnik. Na ta način hoče popraviti svoj položaj kot država, ki jo jc Društvo narodov označilo kot n?.padalca. .Zato bo Italija, ostala v položaju čakanja do zadnjega trenutka. Za sedaj želi Italija samo to7 da se ne angažira na nobeno stran.
Madrid, 9. marca. d. Ves tisk podcrtava resnost položaja, ki je nastal z odločitvijo Hitlerja. Republikanski : El Liberalk obto-čuje Nemčijo. "»El debater« pa pravi, da je opravičevanje t«?ga koraka s pogodbo med Francijo in Sovjetsko Rusijo zelo sumljivo.
Volitve v Nemčiji
Berlin, 10. maj-ea. r. Službeni list jtoroča, da prenehajo funkcije sedanjega parlamenta ?8. marca. Dan nato se bodo vrnile nove volitve. Glasovalno prarieo ima vsak nemški državljan, ki je dopolni! 20. leto starosti in jc arijskega porekla.
Iz narodne skupščine
Beograd, 10. marca. p. Narodna »kupna*** je danes nadaljevala proračunsko rlnpravo. Ob otvoritvi scie jc posl. Diurič apoza-ejdL da akopsvma n;ma kvoju-ma, ker je iwmar> čin premalo poslancev. Prcd^eonik drič g* jc opomnil, naj stavi pismeni peedloi* %a to ui*0 tov itev. Pri 6itaTiiu zapi-srrifca ye pori. Djurič ugovarjal, ker njegova vcerajArj* ir-java ni ročno zabeležena.
TVed nadalie-vanjvni razprave o neoca-čtmu ie predsednik «p<>roč;l. da i-e prejel od ivar. po<»l. Tasa Diniča, o ka-rere-m »e trdi, da »e pofoegrn 1 v inozemstvo. brzojaMšo. v kateri na.iodV>;ne<>»e protestira profi takemu prxltik:iniu. Sk' cuje se tutii na «voje pnanvro, ki ga je poslal ie 7. t. m., o katerem na je izjavil predsednik t,;r č. da gi n*i predrt. Ker je ta br/oijvka v z/vezi ' do0odlcr v rt»* *odni <»ku<pN"m;. jo Ko oo*topH fman)hwm9 odboru.
\' nadaljevanju proračunske MBmai i*» nato poslal kmetijrfoj mwi **er C Stomešjotric »voj   ekspoze.   Zi   T>jim   sta   j«o^or^a Mtr.
pos>i. života MMaao^lf n D■ ■ 1 m Ceiouhč. m-« kar ie bi prora-čirn toeti k90 odobren.
(>b M. ie priveza ravsnrava mi trgov>n.«,>ke£a mmistmtra. Po elcapeanfaj mi-n>tra dr. \'Tbaniea j« pre<l«ecimk «ioap-še-ne «*poroeil da je prejel od nn^raffTJeu«; fn»ni*tra dopi< v katerem '-:»Vitev.q. da »e* tudi poslanca S^-pko Vtfr.an-ov;<' in T*^a tirnic ir.roć.ta sodišču. O tem bo rg7*pnrH?W!f irmm;tetrj« odb«>r. Vato se K nadaH razprava o prc-.iču^u trjjovin*k ?0* mi stva. Danes so ll na proračvm; Iti lil i Bi : i'no politiko in min^ ■za re:v«ino v/^ri,- rer rciernr kre<+i*i.
Truplo starke šubičeve najdeno ,
Medvooe, 9. naaoal Te dni smo poročali .da Ja akoč>fla s mostu v Savo neznana ženska. Prvotno ar* ljudje mislili, da jrre za ženo poseetnflta. Petemela. Kmalu se je izkazalo ,dm. u> vi res. Pogrešili so namreč 81-letno starko Heleno subičevo. Travilna je bila <kxniwwwt. da je šla v smrt ona. EXanes popoldne sta. gledali gospe Jelen an Višnar pri jezu. kf ga je zgradil lekarnar g. Sušnik, v Slavo in naenkrat sta opazili, da se je ustavOo na jezu truplo. Ena noga se je všdeta te vode. Takoj sta odšli na orozuiSko atanftro in obvestili orožnike. Le-ti »o ugotoviti, da leži v vodi žensko truplo. Poklicali so nit pomoć ljudi, ki so se v čolnu nribtizah truplu, ga privezali na vrv m pote^rral* na suho.
L*judje so takoj spoznali v utopljenici starko Heleno šJubie. Tako je končno pojasnjeno, kdo je skoči) v Savo. Truplo pokojne šubičeve so danes odpeljali na pokopališče v Smlednik, kjer ho v sredo pokopano.
Vremenska porotna
Kranjska gora po etartju danes: — barometer  stoji   mirm«,   ia«no.   mirno, na* 40 cm podlagi 20 em sren>a. Smuka dObra. Rateče po stanju danes: — 2 C, barometer stoj« mirno, jasno, mirno, na 40 cm pod« lagi 20 crm srenja. Smuka dofcra. Dom Ilirije po stanju 9. t. m.: —S C, rometer sloji visoko, jasno, severni ft© cm soma te*; a »nega,    srrrafea MeaAna. Skakalnice uporabne. Vršič. Krnica tn Tamar po stanju  via-r.es-   200  otn zrnatega srega. Ristriea — Boh. jes«ro po stati|u; danes: 1 C, pooblačilo se je, smuka manj Ugodna. 5 cm jr*žne,ea sniega. Bhed — zero po »tanju danes: 4 C, jasno. Gorfuae* po stanju S. t. m.: —2 C, sončno, aaaaajsj veter.  55 cm  srenja,  »m^ika  prav dobra« Pokljuka po stanju 9. t. m.: — 5 C. ^asno, 1*50 cm solna tega snega   Smuka idealna. Krvave« po stanju 7. t m.: —4 C. jasno, severozapadni veter. 10 cm peš»ča, aajsJhi prav dobra.  Velika Planina po stanju S. t. m.: —3 C. barometer pada. oblačno, po malem sneti. Smuka dobra. Kefee po stanju 9. t m.: —« C. podlage 130 cm. novega snega 10 rm, mirno, smuka d>bra.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
(bevise c  vtleto premiio 3&o«fc t Amsterdam    J967.4S — 99S2jQB, Beaira 1748.48 — 17*2.^6. Bruselj 7946 — 740^2 Curih 1424.22 - 14oi.»o. LoadVm 2Ah.1t'---•17.S*. Ncw York 4^.75 - 4*»2« >7.7g - Praca    liO.il ^
Avatri
Stran -2
»SLOVENSKI NAHOD«, torek, 10. marca 1936.
Štev, 58
■ *enzadJ»!Kc ■ fcni*	Na konci	S                              m+ našega tramvaja bo prihodnje 11       OOSEaftll  dni ve*cl* 8vatbau Med veselimi i^^^                   *  svati ia gosti se bodo nahajali	PAUL H6RBIGER         Vsak vesel in zabave M HANS MOSER,                željan Ljubljančan ■ KARLA AN D ERG A ST je prisrčno vabljen! Zbi-in dragi.                          rališče objavimo jutri! H
			
Ljudska univerza Stritarju
Predavanje slovstvenega zgodovinarja dr. A. Slodnjafca
Ljubljana, 10. marca. Stritar je v našem slovstvu eden najvidnejših, vrhov, vendar ne obhajamo stoletnice ifjegovega rojstva posebno slovesno. Doslej še ni bilo nobene pomembnejše prireditve. Pač pa se je Stritarju oddolžila nada ljudska univerza, ki je snoči priredila predavanje o njem. To je bilo v tej sezoni drugo literarno predavanje. Značilno je, da sta bili obe predavanji ,prvo o Prešernu in snoči o Stritarju, zelo dobro obiskani, skoraj bolj kakor druga tudi zelo zanimiva in aktualna predavanja. Snoči je pa prevladovala med poslušalci mladina. Po tem moramo sklepati, da se mladina kljub vsemu še ogreva za literarne vzore, se zanima za književnost, čeprav ji radi očitamo, da se posveča predvsem sportu in da obožuje filmske junake.
Predavatelj dr. A. Slodnjak, slovstveni zgodovinar, ki se je v tej panogi že zelo uveljavil kljub svoji mladosti, predava prav tako dobro, kakor piše. Pravično in stvarno je ocenil  Stritarjevo slovstveno delo,
Na Stritarjev duhovni in slovstveni razvoj je vplival liberalizem, ki je začel s svojimi idejami vdirati po 1. 1848 v ▲vatrijo kljub. Metternichovemu absolutizmu. Na njegovo delo so pa zelo vplivala tudi slovstvena dela francoske romantike in grške antike. V našem slovstvu sta bila Stritarju vzornika Prešeren in Levstik. Njegove lirične pesmi, odraz njegovega duševnega ustroja in izobrazbe, se zde v splošnem brez pravega jedra in ne more ogreti njihova popolna oblika, ki vendar tudi s samo akustiko ne more zbuditi pravega ugodja; vrzel je med pesnikovim doživetjem in pesmijo. Toda njegovi dunajski soneti so še danes živi in jim ne moremo postaviti še vedno ob stran ničesar drugega. V pripovedništvu je Stritar pokazal, da bi se lahko razvil v prvega našega realista, če bi ostal doma. Bil je tako vnet za tuje vzore, za doživetja junakov v delih svetovno literature, da ni čutil prave potrebe iskati in ustvarjati svojskih prvin. Največji dar je pa imel Stritar za leposlovno kritiko ter
prikazal njegov duhovni obraz verno, ne da i je užival in še uživa na tem področju največ
bi pretiraval in se izgubljal v lepih besedah. Odkril je marsikatero značilno Stritarjevo črto, ki še ni bila dovolj znana, in določil pravilen odnos naše dobe do Stritarjevega dela.
Pomembna je zlasti predavateljeva razčlenitev Stritarjeve duševnosti: Stritar je ostal kljub svojemu svetovljanstvu v bistvu vendar sin svoje zemlje, s prirojenimi lastnostmi in čustvenimi odnosi do življenja, men tali teto Dolenjca, in iz tega izvira njegovo sveto bolje ter pesimizem. Predavatelj je naglašal ,da je Stritar ohranil popolno znanje našega lepega ljudskega jezika, čeprav je živel v tujini in da je s svo-
ji sloves. Bil je rojen literarni pedagogik. Po sebno pa zasluži občudovanje njegova pomamnost, s kakršno se je zavzel, da nam je odkril Prešerna in vrgel s piedestala Koseškega. Vzgojil je Gregorčiča, ustanovil prvi res literarni list. še potem, ko mu je že potekel čas, ni odložil peresa in ko mu je Mahnič, odrekel pravico do obstoja, ie še vendar delal — pisal za mladino. Ob stoletnici njegovega rojstva je obledela :e marsikatera stran njegovega dela, vendar nas opozaria nanj zavest, da bi tudi zdaj potrebova.li Pterameera vodnika, kakršen ie bil v preteklosti Stritar, ki bi rasel iz naših razmer in nas vezal s sokovi svetovne kul-
jim delom vodil našega preprostega čio- j ture. Predavatelj ie izrazil vero, da bo Stri-veka k zapadni kulturi. tarjevo delo še doživelo vstajenje.
Poslabšanj® pol© v rudar
revirjih
Kaj bi bilo treba ukreniti, da se poSdžaJ ne poostri do
skrajnosti
Trbovlje, 6. marca Letošnja mila zima Je največ pripomogla, ca se je položaj v rudarskih revirjih že v zimskih mesecih močno poslabšal. Vce kaže, da bo letošnje leto v pogledu rudarske krize eno najslabših, kar jih je zadnja leta rudarsko delavstvo preživelo. Ze sedaj močno skrčeni delovni dnevi se bodo po vsej priliki na poletja še 1 >olj skrCili, ker je na eni strani privatni odjem radi mile zime minimalen, na (Jrugi strani pa so se lanske jeseni rudi za državne železnice določene količine iz naših rudnikov snova znižale. »Stojimo torej pred novo poostritvijo krize v rudarskih revirjih, če se v zadnjem hipu položaj nepričakovano ne spremeni, kar pa je malo verjetno.
Nastaja torej vprašanje, ki ne zanima le radarjev, marveč vse prebivalstvo revirjev, kaj bi bilo treba ukreniti, da se položaj ne zaostri do skrajnosti. Predvsem je treba započeti akcijo po določenem načrtu, ki naj bi jo izvedel akcijski odbor za pomoč prebivalstvu rudarskih revirjev, ki je bil že predlanskim ustanovljen in v katerem so bili poleg zastopnikov oblasti in občin tudi zastopniki industrije in rudarskih strokovnih organizacij. Ta akcijski odbor naj bi proučil gospodarsko in finančno stanje posameznih občin, ki so kakor znano, zašle zlasti zaradi naraščanja brezposelnosti, še bolj pa zaradi stalnega padanja dohodkov v mučen položaj, če bo to padanje dohodkov trajalo Se dalje, občine ne bodo mogle zadostiti svojim obveznostim in bodo prisiljene ustaviti prehrano v svojih javnih kuhinjah.. Tako je bila trboveljska občina zadnjo mesece prisiljena izločiti iz kuhinje več sto otrok in če ne bo srcdr-l»*v. bodo v prihodnjih mesecih ob skromno pre-hraDO še ostali reveži. —
Akcijski odbor si mora pred\scm ustvariti jasno sliko o položaji: občinskega gospodarstva in financ na eni. na drugi strani pa o položaju delavst.va samega glede na skrčeno obratovanje sedaj in v^ poletju, ko bodo težave še večje. Ko bo to ugotovil, mora napraviti akcijski odbor točen nacrt, ki naj na podlagi davčne moči obči-
ne ugotovi, koliko in katera javna dela bi bilo mogoče na podlagi obstoječega proračuna izvršiti in koliko bi bilo treba državnih in samoupravnih subvencij, da se med letom zaposle vse brezposelni v rudarskih revirjih. Tu je treba brezpogojno stremeti za tem. da se v prvi vrsti zaposli brezposelna mladina iz revirjev, dočim se naj tuji brezposelni odpravijo v pristojne občine. — Akcijski odbor mora z esem poudarkom zahtevati. da posveti državna in samoupravna oblast položaju v rudarskih revirjih vso pozornost s tem, da subveneijonira večja javna dela. kjor naj se zaposlijo brezposelni, ki sedaj v brezdelju pohajkujejo po rudarskih kolonijah. Treba jim je preskrbeti delo na podlagi točno določenega načrta, dočim se naj denarno podpiranje brezposelnih ukine. Ueslo akcijskega odbora naj bo: Vsakemu brezposelnemu delo in zaslužek. —
Akeijski odbor pa naj ne proučuje le problema brezposelnosti, marveč tudi vprašanja delne zaposlenosti, ki ni nič manjše zlo od trajne brezposelnosti. Vse kaže. da se bodo delovni dnevi za aktivno delavstvo na poletje še skrčili in da bodo rudarji in njih družine trpele še večje pomanjkanje. Treba bo seveda tudi v tem pogledu odločnih akcij, ki jih naj akcijski odbor po določenem načrtu izvede. Predvsem je treba posvetiti vso pozornost vprašanju dobav premoga iz slovenskih rudnikov državnim železnicam, ki so se leto za letom zniževale.
Civilna lista grškega kralja
S posebnim vladnim dekretom so določili apanažo ^rškeca kralja "na 24 milijonov drahem letno. Njegov brat, prestolonaslednik Pavel, bo dobival letno 4 milijone drahem. Kadaljniih 10 milijonov drahem so določili za Popravi'.a kraljevega gradu v Atenah. Kraljeva poletna rezidenca Tatei pri Atenah postane spet njegova zasebna last razen 500 ha zemlje, na kateri so naselili begunce iz Male Azije. *
Učiteljski pevski zbor v Prlekiji
Ljutomer, 8. marca Yo pnsrčnem siovesu v Murski Soboti se je odpeljal učiteljski pevski zbor v Ljutomer, kjer so ga gostoljubni prebivalci z godbo na čelu navdušeno sprejeli. Takoj po sprejemu je zbor nastopil v nabito polni sokolski dvorani, kjer mu je izrekel sre-sjri Šolski nadzornik g. KarbaS toplo dobrodošlico in izročil originalno steklenico žlahtne ljutomerske kapljice. Po koncertu in obilni zakuski se je zbor odpeljal v Ptuj kjer je nastopil v Društvenem domu. Kakor v Murski Soboti in Ljutomeru je tudi v Ptuju občinstvo sprejelo učiteljske pevce z vso pozornostjo in prisrčnostjo. Tudi v Ptuju so poslušalce najbolj navdušile narodne pesmi. V imenu sreskega društva Ptuj je izročil g. Kolšak zboru lovorjev venec.
Po koncertu je med večerjo v dvorani Narodnega doma izpregovoril predsednik ptujskega učiteljskega društva g. Sestan nekaj lepih besed o važnosti učiteljskega poklica. Nihče ne trdi, da med učiteljstvom ni posameznikov z napakami, kakor so tudi v vseh drugih stanovih .zato bi pa ne smeh pavšalno metati na učiteljski stan blata. Težka je učiteljeva pot, težka, njegova odgovornost, zato pa tudi v potni meji zasluži spoštovanje Ju priznanje za sto-
je, delo. V imenu zbora in vsega učiteljstva se je g. Drage Supančič zahvalil za topli sprejem. Gostoljubni domačini so spremili pevce na kolodvor in se prisrčno posloviti
od njih.
Občni zbor trboveljskih Kolašfc
Trbovlje, 9. marca.
V Četrtek so zborovale v osnovni Soli na Vodah naše marljive Kolašice. Občni zbor je vodila predsednica šolska upraviteljica Ana Lapornikova, ki je po pozdravu zboroval kam in v uvodnih formalnostih poročala o delu Kola v preteklem leto, o počastitvi spomina blagopokojnega kralja Aleksandra na Oplencu, o predavanjih, tečajih, ki Jih je bilo 6, o razstavi >ženac, ki je bila prva te vrste v Trbovljah in je dua*£ln zelo velik uspeh, o obdarovanju 100 revnih mater na materinski dan, o preekrbo-vanju 80 delavskih otrok s mlekom in krahom in o drugih socialnih akcijah. Iz tajniškega poročila je razvidno, da Je štelo Kolo 762 rednih članic, 8 ustanovnih in 3 pokroviteljice. Protituberkuloznemu dfspan zerju je dalo 600 Din podpore, za letovanje redne dece 300 Din, rudniški gasilski, četi za hov reševalni avto pa 100 Din. Na kraljev rojstni dan je obdarovalo 85 revnih otrok z obutvijo, 35 revnih članic pa z živin. Blagajniško poročilo sestre Wm-
diseherjeve izkazuje lepe dohodke, ki pa so porabili večinoma v dobrodelne, prosvetne in nacionalne namene.
Tudi za letošnje leto ima Kolo lep delovni program, obsegajoč ureditev doma KJS, predavanja, tečaja za kuhanje, šivanje, pletenje, kvačkanje, likanje in pranje, ureditev čitalnice, prireditev oljčnega in materinskega dne z odobritvijo starih revnih žen, letovanje mladine na morju in še več drugih akcij, ki pričajo o veliki požrtvovalnosti, s katero stopajo naše vrle Kolašice v novo leto dela za bližnjega.
Ekskurzija šolnikov na češkoslovaško
Radeče, 9. marca.
Pod okriljem pedagoške centrale v Maribora prirede naši pionirji življenjske šole ekskurzijo na češkoslovaško, kjer bodo proučili tamošnja moderno šolstvo. Posebni interes je posvečen poizkusnim šolam, ki so osnovane po načrtu dr Vaclava Pfiho. de (knjiga   Racionalisace škoistvit).
Ekskurzija se bo vršila od 19. maja, kjer bodo zastopani prosvetni delavci vseh šol: učiteljišča, meščanske in narodne. Vodja ekskurzije je prof. šilih, predsednik pedagoške centrale. Udeležili pa se je bodo med drugimi prosvetni šef prof Breznik, referent prosvetnega ministrstva g. Pavel Flcre, šolski inspektor g. Andrej Skuij, tajnik društva >šola in domc prof. Čopič, učitelja gg. Ernest Vrane, Albert žerjav iz Maribora, Rož iz Celja, Juran-čič i. dr. Vseh udeležencev je 29, ki bodo potovali z avtokarom mariborske mesfltne občine.
S to ekskurzijo bo dana slovenskemu učiteljstvu možnost, da se bo odvrnilo od izključno nemške pedagoške orijentacije. Ekfkurzisti bodu stopili v stik z jugoslo-venskimi-češkoslovaškimi ligami in Zvezo češkoslovaškega učiteljstva V ta namen jc ukrenila pedagoška centrala vse potreb, no z vodjo češkoslovaške reforme dr. Vac-lavom Pfihodo.
Izhodišče ekskurzije je Maribor, od tu bodo potovali preko meje, skozi Gradec in čez Semmering na Dunaj. Tu ostanejo samo nekaj časa /nato bodo pa nadaljevali pot v Bratislavo, Zlin in Brno, kjer ostanejo po dva dni. Baš v tem Času bo v Brnu kongres poizkusnih šol Tu si bodo ogledali psdagoški laboratorij rojaka s krškega poija g. prof. Mihajla Rostoharja, En dan bodo ostali v Kraljevem gradcu, v Pragi pa tri dni. kjer si bodo ogledali pedagoški institut Koanenakega, visoko pe. dagoško šolo, ki jo vzdržujejo sami učitelji in državno pe**agoško akademijo. Iz Prage odpotujejo v Tabor, kjer ostanejo pol dneva. Vračali se bodo skozi Budjejovi-ce in Linz čez Visoke Ture in preko Celovca v Maribor.
Uvidevajoč važnost pravilne vzgoje otroka, je pedagoška centrala prežeta ljubez. ni do nove šole zasnovala omenjeni izlet s katerim bo v izpopolnitvi napredka storjen ~opet korak dalje. Zato zasluži za svo. ie nesebično delo vse priznanje in pohvalo.
R. B.
pouku je učitelj aktiven, učenci pa*recepUvni. Pri prostem sklenjenem pouku se učenci vzgajajo sa zajednico, pouk temelji na spontani produktivni aktivnosti otrok, učitelj stopa v ozadje. Zanj je najznačilnejše priprost razredni razgovor. Paziti je, da se ne pride do kaotične nesmotrnosti in rušenja šolske discipline, kn temelji na prisrčnosti razmerja do učitelja in samovladi učencev. Poedinski pouk se ozira na individualnost otrok, kjer prihajajo do izraza zarodki. Združitev vseh treh učnih oblik v delitvi dela in izmenični uporabi pa vsebuje delitveni pouk (Arbeitsteiligen Schreibner) t. j. zgostitev, izvršitev in spojitev delovne enote.
Omenjene štiri učne oblike mora poznati sodobni učitelj, ki jih uporablja v na-
rodni šoli. Kdor trdi, da je v narodni šoli primeren izključno samo prosti sklonjeni pouk, kjer mora prihajati venomer do ve. ljave spontana aktivnost otrok, se izdaja za ignoranta šolstva. Predavatelj jc opozarjal učiteljstvo pred takcMm^novanim pedagoškim radikalizmom, ki jt :;amcnpn samemu sebi, ne daje pa prav h uspehov!
Zaradi pomanjkanja časa se ni raz debata kakor je bilo pričakovati, zato je po kratkem presledku povzel oesedo tajnik sekcije JUU g. Kumelj Metod, ki j* v več kot enournem govoru poda situacij, sko poročilo, ki se je v glavnem nanašalo na /klasične^ napati«1 učiteljskega stanu gotovega dela slovensko iuraahStJ. ke. Oba predavatelja sta žela mnogo odobravanja in priznanja za njuno delo. nakar je podpredsednik g. Jakopec zaključil lepo uspelo zborovanje.
Zatem se je vršila odb-rova i*eja brežiškega društva, ki je po premestitvi predsednika g. Knaprča izvolila novega predsednika društva. R B.
Obupani rudar skočil pod
vlak
Med Litijo in Savo je včeraj popoldne vlak razmesaril odpuščenega rudarja Jožeta Ziberta
Zanimivo učiteljsko zborovanje
Radeče, 7. marca Danes dopoldne se je vršilo na narodni šoli na Vidmu zborovanje učiteljev JUU iz krškega in brežiškega sreza Udeležba je bila zelo velika. Učitelji so kazali mnogo zanimanja za novodobna šolska vzgojna vprašanja, kakor tudi za stanovske pro. bleme. Zborovanje je otvoril podpredsednik brežiškega društva g. Prane Jakopec iz Senovega, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil predavatelja g. prof. A. ši-liha, predsednika pedagoške centrale iz Maribora in tajnika sekcije JUU g. M. Kumelja iz Ljubljane ter vse članstvo.
Prof. šilih problematiko učnih oblik, katere je očito-val sa diagramu. Učne oblike, učna dejavnost ah delovna tehnika je zelo obširno področje učiteljskega praktičnega udej-atvovanja.   Sodobni uerbslj potrebuje sa
Utija, 10. marca. Včeraj popoldne je zahtevala beda, v kateri žive naš* rudarji, novo žrtev. Na prugi med Litijo in Savo je skočil pod vlak rudar, ki so ga pognale v obup težke gmotne razmere, strah pred jutršmjim dnem. Prvotno •niso vedeli, kdo se je pognal pod vlak. kmalu so pa spoznali v samomorilcu 32 let starega rudarja iz Trbovelj Jožeta Žiberfa. V hipu ko se je vlak približal križ;šču pri takozvanem Ravbergrabnu, jc nesrečnež preskočil ograjo in položil glavo na tračnice. Strojevodji vlaka seveda ni mogel ustaviti in tako jc kolesje /tiberta strašilo ra/-mcsarilo. Odrezalo mu jc glavo, strlo prsni koš in ga vleklo še nekaj časa po tračnicah.
Pokojna Ž'bert se je bil priženil na Kobil jak pri Št. Lembertu, kjer je pred tremi leti kupi! posestvo. O/enjen je bi! s hčerko bivšega župana, ki jc ostala zdaj vdova z 2 leti starini ofečičkom. Žibert je bil 15. februarja reduciran in ves čas si je prizadeval najt; nov vir vsaj naj>kromnejših dohodkov, da bi mogel preživljati svojo dru-
žinico. Nekemu svojemu znancu je pravil, da se namerava napotiti v Turčijo, da h: morda tam dobil delo v rudniku. Včeraj se je napotil v Trbovlje poizvedovat, čc bi se morda nc dalo priti nazaj v rudnik, toda tam so mu poveda-F. da je položaj tak. da ni nobenega upanja na ponovno zaposlitev. To je moža najbrž tako potrlo. da ie skle nil končati si življenje.
Z ogljem je napisal na listek papnrja oporoko, da zapušča vse, kar ima. svoji ženi in otročičku. Mnogo itak ni zapušča!, saj bi ne bil šel v smrt, če b: bil vrne! toliko premoženja, da. bi mu nc rw!o treba živeti v neprestaiem strahu za vsakdanji kruh. Tik pred samomorom jc še vngel čez Železniško ograjo nekemu hlapcu denarnico, v kater je bilo okrog SO Din, potem se je pa pognal pod vlak. ki ga jc razmesaril, da jc bil takm mrtev. Nesrečncževo trop+o so prepeljali v mrtvašnico na .Savo. kjer so spoznaF v ss-Tnomorilcu rudarja Jožeta /tiberta. Vesre než je šel v smrt najbrž v trenutni duše vrv zmedenosti.
Naše gledališče
DRAMA
Torek. 10. marca: zaprto-Sreda. 11. marca:  Družinski oče. K^d B. Četrtfk   1*2. marca: I'e«em s ceste   Red četrtek
Petek, 13- marca: zaprlo.
Opozarjamo občinstvo ua nocojšnjo pre-miero KuHeeve revije s petjem in velikim baletom. Potovanje okoli sveta-. Komad je znan širom Jugoslavije in ie bil po vojni uprizorjen v Beogradu pr^ko 150krat. trlavne vloge kreiralo g. Cesar, <?a Nabloe-ka, in g. Kralj, sodeluje pa celoten dramski ansambel, operni orkester, ztor, balet, statisti in muzika dravske divizije. Komad je novo opremljen in bo prišel vsak ljubitelj veselega teatra na svoj račun. Predstava je v opernem gledališču, < OPERA
Torek, 10. marca: Pot okoli sveta. Premiera. Izven.
Sreda, 11- marca: Katarina Izmajlova. Red Sreda.
Četrtek 1*2. marca: A propos kaj dela An-dula? Red A.
Velika modna revija
narodne noše. Vendar pa drži trditev, da J kdor je znal ustvariti lepo domačo nosn. mora biti sposoben tudi ustvarjati modo. Od mode bi smeli sprejemati samo okvirne zakone, ustvarjati pa bi morali sami. kei to znamo in bi sčasoma lahko vplivali f. svojimi izdelki celo čer mejo. Do takih pri merov je tudi ze prišlo. Kdo ki je bil pnv* leti n. pr. na Dunaju ni opazil čednih letnih oblek z jugoslovanskimi in posebno r. bolgarskimi, seveda nekoliko popačenimi ornamenti v obliki našitkov. . .
Velika pomladanska modna revija ima polecr drugega namen pomagati domačemu obrtniku, da poveča krog svojih odjema! cev, obenem pa pomagati tndi konzumentu, ki pride v polni meri na svoj račun tako glede izdelka kakovosti kakor tudi £led»-cen. ki bodo neprimerno nižje, kakor pa za enak izdelek v inozemstvu. Stremljenja naših domačih salonov gre za tem. da bn> s solidnostjo, eleganco in kvaliteto svojih modnih kreacij opozore kupujoči &vet nas* in s tem na zmožnosti domaČega človeka, ki ga tolikokrat rad premaga tajec, ki nam tujcu ▼ inozems-tvu prodaja in hvali najrazličnejši kič. povrhu se pa še posmehuje naši nevednosti.
Ljubljana,  10. marca Kakor smo že javili, pripravlja naše Obrtniško društvo veliko  pomladansko modno revijo, ki bo trajala od 21.    in do konca marca. Prireditev bo v Trgovskem domu in letos Še obsežnejša kakor lani. Letošnja modna revija se bo vršila v vseh gornjih prostorih Kazine, tako da se bo mogoče vse bolj razviti in bodo lahko prišli izdelki naših modnih salonov vse bolj do izraza. Dodal v 9vo'em referatu    Prireditveni odbor je že pridno na delu, je pooai ^ ___^ i da bo razstava čim lepša. Lastniki in last-
nice modnih salonov pa že tekmujejo med seboj, da bodo mogli pokazati razvajenemu občinstvu stvari, ki jih tudi v inozemstvu ni najti boljših. In bas za to gre! Stvaritelji naših modnih izdelkov hočejo dokazati, da smo t pogledu mode na višku lahko tudi doma in da ni treba naročati v tujini ne razkošnih in ne skromnejših toalet. V Evropi je težko najti narod, ki bi mogel pokazati večje bogastvo v Izvirnih oblekah, kakor naš s svojimi tako raznovrstnimi narodnimi nošami. Res se lahko rece, da je modV nekaj drugega, kakor pa
uspešno izvajanje svojega šolskega dela veliko treninga, ki naj temdrji na vseh izsledkih moderne pedagoške vede, dogna, na ▼ poslednjem dasstlrtjn. V zgoščenem referatu jo podal nasilna*!, kalao i stvuje eolski učenec: kot sklenjena
KOLEDAR
Danes: Torek. 10. marca katoličani 10 muoenikov.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Marta. Kino Ideal; Princ rajskih otokov. Kino Sloga: Moj najlepši dan. Kiao Union: Božanska žena Kino dlška: Aha s ver.
Splošno žensko društvo: predavanje prof. Marje Boršnik o Antonu Aškercu ob !&, v dvorani mineraloškega instituta na univerzi.
Redna letna skupščina zvezne strelske družine ob 18. Selenburgova ulica 3/T. (Narodna odbrana).
Ljubljanski khih: predavanja dr. Josip Mala >o dvojnem  prevratne ob
DEŽURNE LEKARNI:
Danes: dr. Piecoli. Tyr?eva cesta fi. H<> čevar. Celovška cesta 62: Gartns. M>>*-e> Zsloška cesta.
VSAK KAPUSKI NAROČNIK,
ki hoče apoanari in uživati vseh domaf Ih in ino* i ■rujan 111 postaj, mora imeti radijski Ust. Nas najboljši radijski Bat Je ilustrirana
Id prinaša poleg točnih in m pregledno urejenih sporedov ie JJJ
t
Danes   ob 30. radiju pel 4% Ježe Gostid
bo  v ljubljanskem priljubljeni
zanimivosti iz radijskega, gle* danskega in filmskega sveta. Ust Je raskošno ilustriran in ^ prinaša redno modne novosti. *m
Zahtevajte ie danes »Nas val«.
Upravi »Našega vala« Ljubljana, Knafljeva uY 5. Podpisani
Ime in priimek............
točen naslov .........
naročam tedensko ilustrirano revijo za radio, gledališče, film in modo* Nas vale
Naročnino bom plačeval: mesečno .   .   . Din 13 četrtletno   .   - Din M polletno     .   . Din ?0> celoletna    .  . Din 140 (Nezaieljeno črtati).
1936.
Podpis
Stev. 58
SLOVENSKI NARODf, t«wk, se.
Stran 3
DNEVNE VESTI
<— Tujski promet v lanskem leto. Oddelek za turizem v trgovinskem minstrstvu objavlja statistične podatke o tujskem prometu v naši državi v letu 1935. Nafta letovišča je posetilo lani 1,009.728 gostov in nočnin je bilo 5,117.251, dočim je bilo predlanskim samo 946.380 gostov in 4,644.560 nočnin. Naših državljanov je bilo lani med gosti 767.514 tujih državljanov 242.214 a predlanskim naših državljanov 711.400. tujih državljanov pa 234.959.
— Carinski dohodki v februarju. Po podatkih statističnega odseka carinskega oddelka v finančnem ministrstvu so znašali carinski dohodki v februarju 50.8 milijonov Din. Od tega odpade na carinarnico v Ljubljani 7.1 milj.
— Kontrola uvoza. Nekateri strokovni listi so priobčili nedavno vest, da se pripravlja pri nas kontrola uvoza. Pozneje so bile te vesti uradno zavrnjene. >NJugoslo-venski Kurir,«: informativna gospodarska korespondenca, ki jo izdaja bivši ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraj Tomičič. pa poroča, da izdelujejo v Narodni banki pravilnik, po katerem bi se potom deviznih dovoljenj uvedla predhodna kontrola uvoza za vse blago iz inozemstva tako po vrsti kakor tudi po državi, iz katere prihaja, če bi prišlo do tega, hi bil v naši državi opuščen liberalni sistem trgovinske politike.
—■ Konkurzi v februarju. Splošna državna statistika objavlja, da jr bilo v februarju otvorjenih v naši državi 15 konkurzov in 15 prisilnih poravnav izvr-n konkurza. Na dravsko banovino odpndo jo trije konkur zi in 7 prisilnih poravnav izven konkurza.
•KINO SLOGA, tel. Z7'30<
Danes ob Hi.. 19.15 in 21.15 liri poje posledn jič
Joseph Schmidt
filmu
Moj najlepši dan
Jutri i EANrl^KA ^AL v micoem filmu
PETER
— klavna, skupščina Gasilske zajednice drav.-ilu * Ifftlinviuc. Letošnja, redna letna grlavna skupščina Gas'lske zajednice dravske banovine bo v nedeljo 29. t. m. ob 10 v podpiitlični dvorani hotela Metropol« v Ljubljani. V soboto 28. t. m. ob 18 bo v posvetovalnic1 palača Grafike-* na Masarv-Kovi cesti redna seja osrednjega odbora, istega dne bodo pa zborovali tudi vsi odseki starešinstvo in nadzorni odbor.
— Tehnirne terminologije i ?ve?ek pod naslovom okno in vrat:; ir» pravkar izšel v založbi Udruženja jmsroslovenskih inženjer i*"* v in arhitektov — sekcije Ljubljana. Drobno knjižico je za tisk pripravil terminološki odsek ob sodelovanju priznanih strokovnih in jezikovnih strokovnjakov. N'n^Iov sam pove, da vsebuje ta slovarček zbirko izrazov za številne sestavne dele in delce okna in vrat. Namenjena ie knjižica strokovnjakom, dobrodošla pa 1 o iudi onim. ki jim je ga razvoj in napredek slovenskega jezika. Slovarček se dobiva r>ri tajništvu sekcije-. Gledališka ulica ?s-iV. }pr v ve-li knjigarnah. Cena mu ie Din \'i —
— 40 dni kislega vremena S€ nam obeta, trde verniki starih vremenskih tradicij. Danes je namreč dan 10 mucentkbvin davi je bilo vreme, kakršnega je človek -ir. ee traja samo en dan. kaj ;He. če l.j trajalo 10 dni! Tolažimo se jn lahko, da zdaj več ue dtže stara pravila, ne vremenska in nobena druga. Morda bomo dobili >o celo sneg. kakor so nekateri«napovedovali, da bo velika noč se bela. Letos je itak vreme postavljeno na glavo in nam no more pomagati niti 40 mučeni kov.
Sloviti tenor berlinske drž. opere
Helge Roswaenge
mi znamenita koioralurna pevka
Karla Spletter
pojeta danes v veseli melodijozni operi
M A\ )R TA
Elitni Kino Matica
— Za-edanie »lavneea pn»>veine;s:a sreta* Glavni prosvetni svet, ki se te sestal 4. t. m. je včeraj dopoldne zaključil svoje zase* danje. Na njem j*1 končno redili ral novi učni načrt za meščanske šole. k? bo predložen prosveinemu ministrstvu. Obravnava! je tudj vprašanje določen ia odposlancev prosvetnega ministrstva, ki naj pregledajo letno poslovanji' gimnazij ter vprašanje stadij na tehničnih fakultetah pri nas in v inozemstvu za absolviranc dijake r-rednjiJi tehničnih sol.
— Uvedba novega potniškega vlaka na progi Maribor lt!. koL - Pragersko -Čakovec in na proiri Čakovec - Pragersko-Maribor c\. kol. Pricenši od 15. marca dalje 1k> vozil
*4m provri Maribor ir>. kol. - l'rasrersko-Čakovec nov potniški vlak_ ki odliaia iz Maribora gl. kol. ob 8.20, iz Pragerskecra ob 9. uri in prihaja v Čakovec ob 10/24. V Prajierskem bo imel ta vlak zvezo na |>ot-niški vlak, ki odhaja iz. Ljubljane gl. kol. ob 5.20. V obratni smeri odhaja novi vlak iz Čakovca ob !2jQ& prihaja v PracersKo ob 13.39 in v Maribor gt kol ob 14J% V Prafjerskem bj imel zvezo na brzi in na potniški vlak za Ljubljano, ki prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 17.03 odnosno ob \*.V2. Oba vlaka se bosta ustavljala na vseh postajah in posla ticah.
— Naš zračni promet. Lani smo imeli v našem civilnem pronrelu G prog. Na pro«ji Ljubljana - Sušak - Ljubljana, kjer |e trajal promet samo od 17 maja do 31. avgusta je Hlo 1120 |x>tnikov na v-ch ostalih petih progah na 2544 kar pomeni, da je bilo na na5i protri skoraj 31 odstotkov vseh potnikov v Jugoslaviji. To pa dokazuje kako potrel-na je ta zračna proga in kako nap leno je, da >AeropuU baš lo progo vse premalo uposleva.
— Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme takoj 2 hlapca. 1 mlinarja, 3 strojne čevljarje za Karlovac. 3 strojne čevljarje za Ljubljano. 1 damskegra krojača. 2 krojača za splošno delo, l tkalskega moj, stra (za vezalne stroje), 1 mizarja. 1 kleparja
Kraljevska banaka uprava razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi do 20. marca  1936  (I.  No 3450/1).
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, precej stalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu, Skopi ju in Splitu 15, v Sarajevu m Beogradu 13. v L>ubViani in Mariboru 12, v Rogaški Slatini S Davi je ratura je znašala 4
— ženo In sebe obil. V nedeljo zvečer *e je odigrala na Lovčenu krvava ljubavna tragedija. Vladislav MartinoviC se je nedavno oženil z 18!etno Bosiljko iz vasi Bajica. Bila sta STečna v zakonu, naenkrat pa je postal mož melanholičen in ženi je jel prigovarjati, da bi odšla »kupno v smrt V nedeljo popoldne sta šla na Lov. čen v pastirsko kočo in mož je vzel s seboj puško. V koči sta napisala poslovilno pismo, v katerem sp poslavljata od svo_ jih staršev in pravita da mora tak . h'ti. Martinov** je ustrelil ženo. potem pa še sebe.
— Smrt otroka pod lokomotivo. Včeraj popoldne se je pripetila pri Zagrebu težka nesreča. Iz železniOarske kolonije se je vračala na glavni kolodvor lokomotiva, ki je povozila 5 let starega de!avčega sinč'.ta Ivico Fundaka Deček je stekel čez progo, da b! kup:! v bližnji trgovin: bombone in ko se je vračal, je pridrvela lokomotiva in ga tako strasno rasmesarila, da je bil takoj mrtev.
Iz Ljubljane
—Ij V naših parkih so oficijelno priznali pomlad. Postavili so namreč že klopi — iako zgodaj jih menda niso še nikdar. — kar pomeni da je konec /ime. Mnog! meščani — predvsem mamice in mladi ljudje, ki vidijo sv«'t >o v rožnatih barvah, pa pen-7ajonisti, ki jim na stara leta ni ostalo več ničesar, razen dolgega časa — prebijejo po cele dneve v parkih, ko <«o začne kazali
Bolnea, zato s»* je par- treba ozirati tudi na nje. Letos so ljudje le nekaj časa pogrešali klopi. saj traja pomlad prav za prav Že od novega leta. Da je že v resnici toplo — nekateri ljudje še vedno ne verjamejo -.-imi sebi. da je konec zime — še kaže tudi v tem, d.i >e na rimskem zidu BOlnčijo  martinčki  kakor včasih maja.
t—Ij Butare so že na trgu. Tako se menda ni nikdar mudilo izdelovalcem butar, da bi vnovčili svoje izdelke kakor letos. Navadno so jih začeli prodajati 11 dni pred cvetno nedeljo, letos so jih pa baš mesec dni pred veliko nočjo. Včeraj jih je bilo na prodaj sicer le nekaj, le za vzorec, danes se je pa že začel pravi seji m, U- je tako značilen vsako leto pred veliko nočjo za naše mesto. Ta sejem je prva pomladna slika v Ljubljani in letos prezgodaj, če se oziramo šaaao na vreme.
— Ij Pregled motornih rezil. Uprava policije v Ljubljani po.dva lastnike, ki iz ka-*er\-gakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih inolornih vozi! naj jih v izogib posledic pripeljejo k zakl'učnemu pregledu v sredo dre iS. !. m. med 8. in 1«> uro v Ljubljani na Bre^ii Stev, '20. poleg sentjakol skega mostu; lo-hod iz Novega Lrga. Od i %ga dne je pr< b-redano voziti s še neodobrenim! vozili odnosno takimi !:i Še nimajo evid. tablic za leto 19*3
— Ij Redek pa tudi »vojevrste« užitek 1k>-do imeli oni posetniki petkovega klavirskega koncerta v Filliarumaičini dvorani, ki ga izvaja slavni pianist Pavel VVtttgenslein Igra namreč samo z levo roko m naravnost čudovito je. kaj i/.val.i ."*> njegovih prstov iz instrumenta. Poudarjamo-, tla ho imel na razpolago pianist Wiltgenslein novi klavir Glasbene Malice, ki je bil kupljen pri Ivrd-ki Seiler v Reziji v Nemčiji. Koncert bo v pete1 13. I ni v Filharmoniji dvorani. Predpr« i laja v knjigarjaj Glasbene Matic.-.
—Ij  O    vzgoji    oMikovanefja sadnrga
drevja bo jutri ob 19. predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi naš jsnani strokovnjak g Fr'do Lenard iz dt Vida 2e ime lastnika najlepšega vrta z najkrasnejše oblikovanim sadnim drevjem ne samo v banovini, temveč v vsej državi jamči, da bo predavalnica premajhna. Frido Lenard je namreč tudi iz. vrsten predavatelj, poleg tega nam pa pokaže tudi okrog 100 odličnih svojih diapozitivov, saj je tudi mojster fotografije. Obdelal bo predvsem stenske in presto stoječe sadne spalirje. Kakor vsa predavanja podružnice SVD. je tudi to brez vstoprvine.
—Ij Veliki plesni turnir z družabnim plesom se vr$i nepreklicno io soboto 14. t. m. ob pol 21. v veliki dvorani Kazine. Vabljeni
vsi ljubitelji družabnega plesa. Vse informacije pri mojstru Jenku v Kazini.
—Ij Občni zbor Osrednjega dru št v;* SPD bo v četrtek dne 12. t. ni. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pismena poročila so na razpolago v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1.
—I j Predavanje v društvu Pravniku«. V četrtek 12. t. m. priredi društvo »Pravnik* točno ob 18 uri v justSčni palači, drvo. rana štev 79, predavanje. Predaval bo g univ. prof. dr. Evgen SpeJctorski: j O pra-voznanstvu in psihologiji«. Vabimo vse čl a. ne in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja v č«itn večjem številu udeleže Odbor.
—Ij zborovodja Suligaj pripelje svojo hrabro pevsko čelo -Trboveljske slavčkes zopet v Ljubljano in izvaja z n.frmi v Veliki unionaki dvorani v ponedeljek 10. L m. zvečer svoj sijajni program. Najlepše ločk3 p* tudi popolnoma nove zbore nsm bodo zapeli naši slave k i Ljubljančank poselite koncert, za katerega «o dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Malice.
ELITNI KINO MATICA
TENORIST SVETOVNEGA SLOVESA
HELGE ROSVVAENGE
KARLA SPLETTER
IN SLOVITA RADIO PEVKA
V PREKRASNEM EDINSTVENEM VELEFILMU :
MARTA
PO KOMIČNI OPERI F. v. FLOTOWA.
KDOR JE VEDEL TA FILM, JE NAVDfJsEN OD PETJA, GODBE IN ODLIČNE ZABAVE!
DANES OB I«., 19.15 in 21.15 URL
PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK !
—Ij Združenje gostilniških podjetij vabi
članstvo, da se v obilnem številu udeleft
pogreba pokojne Marije Roji na. Pogreb pokojne bo v sredo 11. t. m ob 15. iz Splošne bolnice. Uprava
—Ij Velika pomladanska modna revija, ob 21. do 29. marca v Kazini, bo izreden modni dogodek te sezije. Opozarjamo ie danes cenjeno občinstvo, da ne zamudi ogledati si to razstavo!
—Ij Združenje gostilnidarsklh podjetij v Ljubljani valu članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba pokojne ge. Kreč Iršule lastnice znane meščanske menze na Kongresnem trgu št & Pogreb pokojnice bo danes 10. t. m. ob pol 3. uri popoldne * Kongresnega trga ft. 3 na pokopališče k Sv. Kri?u. Uprava.
MARTA EGGERT
j*>jc  da |o občuduje vsa Ljubljana! Oglejte  «i   njen film
Božanska žena
v katerem predstavlja prvo in nepozabno ljubezen nesmrtnega skladatelja  V. Bt*llinija Danes ob UL 19.15 in 21.15
KINO UNION, teh 21-11
—Ij Žrtev pretepa in dva poškodovanca.
V splošno bolnico so snoči pripeljali 22-letnega kleparskega pomočnika Mihaela Krušiča iz Št. Vida nad Ljubljano. Krušič je prišel v roke pretepačem in mu je eden T»crinjt nož ui^il pleča. Na domačem dvorišču na Vrazovem trgu 4 je dopoldne m*vl igro padla 1-i-letna hčer*ca dr/.avnega uslužbenca Minka ( opičeva in sicer tako nesrečno, da M je zlomila desno roko. Z Zaplane pad Logateeai so davi pripeljali v bolnico 494etnega posestnika Jakoba Otrina. ki je padel doma v hlevu in si zlomil levo nogo.
Iz Črnomlja
— Šahovska simultanka. Pred kratkim m> tukajšnji ljubitelji šaha priredili v prostorih hotela Lackner simultanko. Zmagal je Šahovski amater g. Stanko Fink. učitelj v bližnjih Dubličah. ki je Izgubil le eno partijo in sicer z ravnateljem »Jugolesa« g. Lokarjem. remi/iral pa dve 7 gg. ?lo-klasom in 'rainerjem. dočim je vse ostale i odločil v svojo korist. Splošna želja je, da naj bi se v kratkem priredil mateb 7.3 naslov prvaka Črnomlja, a obenem ustanovi] klub, ki naj bi med nami to lepo igro čim bolj populizirai.
— V času občnih zborov. P:*e:ekli mesec dežjfl in megle je bil z^lo pripraven sa zborovanji naših društev. Tako so imeli občne zbore Sokolsko društvo. Strelska družina. Rdeči križ, podružnic:« ?PD itd. N'a občnih zborih je bilo ugotovljeno, ^da 50 društva v tonskem poslovnem letn delovala zelo marljivo. Odbori so po večini ostali dosedanji, dočim je do pomembnejših sprememb prišlo le v Sokolskim društvu. Ker se je poleg nekaterih drugih funkeijonarjev zalivali! tudi dosedanji dolgoletni starosta g. KpirO Vrankovjč, ga je nični z.l>or v znnk priznanja za njegovf zasluge izvolil za do-
smrtnega častnega člana starosto črnomelj-ikega društva. Na njegovo mesto staroste je bil soglasno izvoljen g. .Janko I.okar. ravnatelj le.->ne industrije >.lugoles^. ki ga je članstvo prisrčno pozdravilo in mu k izvolitvi iskreno čestitalo. — O«ll»or podruž-nue SPD je v glavnem ostal skoraj nespremenjen, a xa številne zasluge v prid društva sta bila za častna člana izvoljena narodni poslanec g. dr. Jure Koce, tajnik ZTOI v Ljubljani, in popularni črnomeljski hotelir g. Alfonz Lackner, ki sta s tem dobila najlepše pri/nanje za svoje požrtvovalno delo.
Iz Ra jhenburga
— Cestna del«. Sreski cestni odbor namerava razvriti cesto, ki vodi od /el. posta.ie Raihenbur«! proti Vidmu. Ccs*a po katori se vrši dnevno v »lik promet z vozovi in avtomobili, ie ptoaalH in ne odgo\-*vria svojemu namenu. Na nekaterih krtiivh ic i roka komai j t.-etre. Nedavno se ie zbrala na mestu k ui sna. v kateri so bili sreski podnačclmk *J Laam iz Brežic. Šef nrogovne sckciic iz V, tten^ g<a, mo«»ta. videmski /unan. /*stoon'k občine Rajhenburu a. Kržišnik. cestni nadzornik iz Bre/ic in šef gradbciicija odde"-ka drž. žel. rz Ljubljane Zastopniki dr/, železnic ao se te konrisnie zato udtle/t.i. ker »pada defl omenjene cote k železniškemu svetu in imajo žete^r-ičarii oh tej cesti svote hrš»cc. Najožjo ie cesta pri hiši -Mokofcaria. Tu io bodo razširili za l in nol metra. Zato bodo moral* vzeti <!. Alokotarju neka i posestva in mu bo cestni odbor z« odškodnino napravi] lepo škarpo ob cesti. Načrt za fOguBecifO te že iSueov ivt ic pričđrkovati. da se bo v n-ai-krajšem času pričelo z delom. Obubožano brezposelno judstvo homai že čaka. dt bi si z demm kai nrivlužilo.
Iz Celja
—t Smrtna žrtev napada. \ aedetio ob 22.30 se je odigral v Vinah pri Vojniku ra-loslen dogodek, ki je zahteval mlado življenje. Kovaški pomočnik Jakob Velko je napadel 2'i letnesia delavca Jožeta Blai l I is z nožem in ga zabodel v glavo. Blaz-nik se je takoj zgrudil nezavesten. l>obil je težke zunanje in notranje požkodne-. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek zjutraj izdihnil.
— V te'j^ki linluirt je liutrl "K* letni najemnik (iašpar Lipičuik iz Brezovice p« i Vojniku, v Loki ovcu pa je umrla v nedeljo .'»7 letna posestn i kova žena Ana Lednikova.
—t Trije proti eueiun. Bratje Fran.-. Aloiz in Vincenc Inkret, delavci iz Sp. č'rešnjice pri Frankolovui so pred dnevi z noži napadli   'J.', letnega   brezposelnega kovašk.'iia
jK>močnika Josipa Maenaa ta l'o*lgoria pri Konjicah pred njegovim domom. Eden izmed napadalcev je zai»odel Maeuha pod rebra. Macuha so prepeljali v celjsko bolnico.
— C Tefaja eelj-ke 2:a«*ilsk^ župe, ki i-* t»il v nedeljo ves dan v celjskem gasilskem domu se je udeležilo zelo lepo število gasilskih funkcionarjev iz. celjskega rodnega okraja. Tečaj je bil tehnični in za upravno službo. Prihodnji župni tečaj bo v nedeljo 15. t m. od 8. zjutraj dalje v Konjicah ta Vcjniški podni okraj, teden pozneje pa na Cioniil«ken»  za vranski  sodni okraj.
—c Zdrtiienje f*Tljarjev v Celja je iiieto v nedeljo dopoldne redno k$no skup-čino v  hotelu    Pošti .  Navzoči   laalopaik aiari-
boskega združenja čevljarjev g. Krajeer |0 obširno razpravljal o Hat'i. ki boj« namerava  ustanovili   tudi   tatine nopravljelnire.
kar hi čevljarje  hudo prizadelo, levimi ud» ležeiKi so sprejeli govornikova izvajanja 1 živahnim o<k>bravanjeiii.  l»ri  volitvi )e lil izvoljen  povečini   dosedanji  odbor z g. A-Jagr<»m na ^elu.
Iz Ljutomera
_ Viuski sejem. V torek 3. t m. se je vršil v Ljutomeru velik vinski sejem. Kar vidimo pri vseh gospo*! a rsk i h prireditvah, smo videli tudi tokrat, da je namreč zammane za naše gospodarske prireditve veliko, kupčija pa slaba. Sejem je otvoril g. Fric Žemljic s toplim pozdravom na vse navzoče. V imenu ljutomerske občine je pordravB nav zoce g. župan  Kuharic.  \"  imenu bana spiegovoril g. inž   Fl^o. Otvoritvi je prr j*cstvovalo mnogo olčin-tva^ da Je bila dvo rana |»olna. Kazstave se je udeležilo 180 ra/ •tavljaleOV 1 283 vzorci. Bila so razstavljena ljutomerska, radgonska in štrigovaks vina. Ifazstavljah-i in prireditelji so v te% težkih fiaalk raču.iili tudi na trgovski uspeh vendar je bilo sklenjenih malo kupčij, b»b> je tudi nekaj kuf>eev iz AvMrije, ki ao jim ugajala nasa vina. a jim je oviral« prevelika carina. Cene vinu so se gibale od S do 6 Din. Ocenjevalna komisija, v kateri ao bil domači vinorej-ki strokovnjaki  tn kletar*ki referent g. Zabavnik, je priznala prvo mesto pristnemu liutomerčanu
— Regslaeija Mure. le opetovano se je pc vdarjal nujna potreba regulacije Mure pr. Razkrižju. kjer se zajeda vedno bolj v »voi desni breg. da bo kmalu izpod jedla cesto, ki vodi iz Ljutomera v Atrigovo. Ba* zdai je Tas. ko na$i brezposemi oe morejo zaslužiti nikjer niti |*are. Vajeti {« >e jim Ih> že nekoliko nudila prilika, da si prislužijo kak grižljaj. Zato je nujno polrebno v interesu enega in drugega, da se lačne Mttra čim  prej regulirati.
— I*»iar. V jKUi^deljek EVOBlf J* >*-t t u h 11 i 1 v Borecih pri posestniku Kritaniču |K;žar. ki je upef>elil ske<ienj s -lamo Požar so omejili domači in sosedni gasile'.
_ Drlo iagor*kih  Kalašir.  \   wMo 2*J.
t.in. je bilo objavljeno |wrorilo o delu za-«rorr.kih Kolašic. Dopisnik gotovo ni bil tor no poučen o vseh dobrotnikih  ki so prispevali za dobrodelno akrijo. »ato piodar^mo točno 1 to ročilo  darovaleev    in prispevkov Naeirabia  akctji   Zdmžetija   trgveev  v Za goiju v lažnem iJagu -kupne vrednosti Din 2386.—. občinska  uprava Zagorje Sfln Din. kr.  banaka   uprava  .VM)   Din. ravnateljstvo T. P. D- v blagu v vrednosti :iOo, Din, n» blralua akriia v kraju  znesek   ^90  Din S to skuj>no vsoto  je odlor obdaroval revno soisko deeo. ter stare ženiee. Havnateljstvo TPD v Zagorju pa prispeva nrezplačno kurivo k vzdrževanju mladinske kuhinje. \ <oni darovalcem v imenu najb'^ln^i'ih prav if-krena   hvala. Odbor.
Iz Kranja
— Kols jtijt. sester ▼ Kranja ima *voj letni občni zbor v sredo 11. marea 00 v osnovni  dekliški   Šoli.  Vabljene  vse *la-niie.
Nasilnik.
— Tvegal sem 10 km dolgo pot. da bi ga mogel oklofutati.
— In kako si se vrnil?
— V sanitetnem avtomobilu
I
MALI OGLASI
neseda 0 50 para davek Dir 3.—, beaeda 1 Din. aavek 3 Din.
preklici
£a plamene odgovore glede malta aglaaov je creba prttožlt-znamko — Popustov aa male oglase oe priznamo
RAzno
Telefon 2059
i.
Sna* arva,
premog, aaroopaneie dobita pn
POGACNK
Bohoričeva al. it. S
ŠPORTNE pum parice posebno loige in široke v ogromni izbi -i. ter vsa oblačila odlično is-lelana dobite po L>r^konkurentni ceni pri Preske rju. Sv. Petra cesta 14. 6.K
PRODAM
NAPRODAJ salon, jedilnica spalnice, preproge itd., v vili >\a*ta<: (Golob), Tržaška c. 4a.
017
ZAHVALA
Vsem. ki so pokojnega našega soproga, očeta, brata, tasta in strica, gospoda
HMBERNUCA FRANCA
zel. vpokojeaea la posestnika,
spremili na njegovi poslednji poti in vsem, ki so poklonili krasno cvetje se naj topleje zahvaljujemo.
Pri tej priliki ae čutimo dolžne, da se prav posebno zahvalimo g. dr. V. Arku. zdravniku v Ljubljani, ki je tolikokrat v dolgotrajni bolezni a skrajno požrtvovalnostjo uspešno lajšal pokojniku trpljenje in mu podaljševal Življenje.
V LJUBLJANI, dne 9. marca 1936.
PAVLA HE1BERN1K ia sorodniki.
Pozab
KUBlAOtESA
v J minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Vas kurja očaaa tako pake m bet«, da sta 2« napol blaani od muk, tsaaj posao-čšta vaata ia bolna noge v topio vo4o, katari ste dodali tanka Saitrac RsoaftU, 4a ja dobila videč mlaka. K sil km omplanie v naj-feajsaaa čaa«! Sprottaau kaaik raaaaai auzi
ftadrar^a1 LJb^n^T*^^
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 10.
1996.
Ob 15 letnici
dr.
smrti
Ivana Oražna
V obeh Oražnovih dijalkib
990
Ljubljana. 10. marca. Jutri mine 15 let, odkar je umri eden uiijaafjili dobrotnikov slovenskega dija-stva, zdravnik dr. Ivan Oražen Dve zna* čdlnl potezi sta odlikovali značaj tega odličnega moža skozi vse njegovo življenje: neskaljena nacionalna zavest, ki se je kazala vsikdar v pozitivnem deru za narod in globoko socialno čustvovanje, usmiljenje in stalna pripravljenost pomagati bed. ni m in zapuščenim Ti dve osnovni vrlini njegovega značaja: nacionalnost in socialnost v zvezi z njegovo stanovsko zavestjo, sta se združili v velikodušni zamisli, ki je izražena v njegovi oporoki z dne 22 de. cembra 1919, na osnovi katere je bil ustanovljen sedanji Oražnov dijaški dom, kjer dobe brezplačno zavetišče » prvi vrsti rev. ni, marljivi, nezakonski medicinci slovenske, srbske in hrvatske narodnosti, kj študirajo na tukajšnji univerzi. Preostala mesta se podel e med slušatelje Slovence os ta. Kh tukajšnjih fakultet, izvzemši bogosiov-ca
O plodovitosti naložbe dobrotnikovega imetja govore številke, ki smo jih dobili pri upravi Oražnovega dijaškega doma, iz katerih je že doslej razvidno, kolikim revnim dijakom ie baš ta ustanova pripomogla dovršiti študije. Da bo tudi širša javnost poučena, kako ogromnega pomena je ta ustanova za naše dijaštvo, navajamo danes ob obletnici smrti našega ne.jvečic-ga. dijaškega meseca to statistiko:
Pokojnikova zamisel se je dala realizirati predvsem radi ovir svoječasne stanovanjske zaščite šele v šolskem letu 1925-J6. ko je dobilo brezpiačno stanovanje prvih 29 medicincev. S šolskim letom 1931. 32 se je pa z ustanovitvijo dijaškega doma na j. Zelenem hribu« na Dolenjski cesti, kjer stanuje 15 akademikov in s povečanjem števila mest v domu v Wolfovi ulici zvišalo število stanovalcev na S4.
Od šolskega leta 1925 26 pa do vključno Zimskega semestra tekočega šolskega leta je bilo oddanih 842 mest stanovanja in sicer: 304 medicincem, 217 juristom. 168 filozofom in 153 tehnikom Če pa upošte. varno, da biva več dijakov tudi po vei šolskih let v Oražnovern dijaškem domu, se pokaže, da je stanovalo doslej v obeh domovih 390 akademikov in sicer: 159 akademikov na eno šolsko leto. 114 akademikov dve šolski leti. 74 akademikov S šolska leta. 24 akademikov 4 šolska leta in 19 akademikov 5 šolskih let
S šolskim letom 19U1'32 se je pričelo tudi s prehranjevanjem akademikov. V šol_ skih letih 1930/31 ter 1931/32 je dobivalo brezpačen obed in večerjo 51 odnosno 49 akademikov. Da se je moglo ugoditi vedno večjemu številu potrebnih prosilcev, je pričel odbor s šolskim letom 1932/33 podeljevati le brezplačne obede V lotu 1932/33 :e podelil upravni odbor obede 96 akademikom, v letu 1933/34 y4 akademikom, v letu 1934/35 63 akademikom,    v tekočem
letu 62 akademikom ali skupaj od šolskega leta 1800/31 do vkljoBno zim. akega semestra tekočega šolskega lota 380 slušateljem Od tega števila odpade na medicino 106 most. na juriste 101« na filozofe 99 in na tehnike 88 mest.
Do vključno leta 1935 ao fiašaH samo stroški za hranarino, upoštevajoč pri tem tudi stroške aa zajtrk, ki ga dobivajo stanovalci doma na »Zelenem hribu« Din 639.276
Akademikom je na izbiro, da obedujejo ali v Akademski menzi >Jadran« ali pa v javni kuhinji v Delavski zbornici, atu-sateljice pa lahko obedujejo tudi v menzi
>Akcija za dom
te vseli
njin upravnih odborov to ustanove, ki so atortt vet kot jo bila njihova dolžnost, da as ustanova tako lepo razsaja In nudi dijakom celo več, kot ee Je moglo priča* kovati Ukvarai odbor Oralne vega dljeJks. ga doma tvorijo:
vsakokratni dekan medsesoske fakultete kot predsednik in kot člana odbora vsake* kratni dekan jurkbčne fakultete ter delegat, član >Zdravasske sfaornice«.
Neizmerno bogat blagoslov pokojnikovega velikodušja, ki mu pri nas ne poznamo enakega, prehaja iz leta v leto na nase dijaatvo, na njihove rodbine in s tem ns narod, ki dolguje neumrljivemu spomeni pokojnikovemu neizmerno hvaležnost in w velikem interesu našega naroda bi bilo, da bi sledilo velikodušnemu zgledu dr. Ivana Oražna otm vse posnemalcev!
Slava njegovemu neumrljivemu spominu!
Smučarske tekme v Planici
Nekaj ugotovitev, ki kažejo aa slabo organizacijo te
Ljubljana, 10. marca.
V soboto in nedejo ao ae vršile v Planici smučarske tekme v teku in skokih za prvenstvo LZSP. Po Številnih prijavah udele. žencev in pripravah bi se dalo sklepati, da bodo to največje prireditve letošnje sezone. Za take in enake prireditve pa je treba ljubezni, poznavanja prilik in nesebičnosti pri organizaciji izvedbe.
DovoLjujem si na tem mestu podati nekaj sličic od teh tekmovanj, ki naj opo-zore na ono. ki škoduje prelepemu smučarskemu sportu Do sedaj sem že večkrat či. tal umestne in neumestne kritike o prireditvah, ki pa kakor kaže niso rodile izboljšanja Kot poznavalcu razmer med večletnim udejstvovanjem v tekmovanju in organiziranju se mi vedno bolj vsiljuje vprašanje: >Kdo je kriv obupnim razmeram v našem tekmovalnem smučanju?« Ne tekmovalci, temveč organizatorji in predvsem najvišji športni forumi. Prvenstvo se pač mora vršiti in kar je prisiljeno, je slabo. Tako je bilo pri pravkar končanem prvenstvu LZSP.
Takoj v začetku moram izvzeti ravno najstarejše gospode, ki so se res požrtvovalno trudili popraviti tisto, kar so zagreši mlajši lajiki, ki nikakor niso bili zmožni izvršiti najvažnejšega, to jc tehničnega dela. Da Planica ni posebno prikladna za teke, je res, ampak >tipično norveške proge« se ne trasira po kilometru dolgih str--mih vzponih, nato pa v kratkih strmih smukih. Da je pa še bolj >tipično norveško« in res težko, pa mora biti proga namesto 18 km kar približno 23 km dolga. Gospodje, ki kakor jaz še niso videli prave norveške proge, naj vsaj enkrat poslušajo izmučene tekmovalce (tudi olimpijce), ki niso prihajali skozi cilj sveži, kakor smo čitali poročila, temveč izmučeni. Tako mi je udeleženec v Ga—Pa povedal, da so se Norvežani pritoževali nad 18 km progo, ki je bila baje 50r/b lažja od sobotne v Planici in da je radoveden, koliko jih bo še v bodeče tekmovalo na sličnih progah. Saj so pa imeli gospodje lepo narisane karte po kilometrih, plastnicah itd., pa v soboto večer še niso vedeli, kako trasirati še odgovornejše proge za mladino — za mlada srca in še neutrjen organizem Zato je bilo treba »kar tako* — na hitro seveda AHa-dina od 16 do IS let naj teče 7 km, od 14 do 16 let pa na 4 km Norvežani seniorji pa tečejo šele po enomesečnem sistematičnem treningu največ 10 km. Razumljivo je še nekako, da je imela proga na 7 km tudi vzpon (ki pa je bil tudi prehud). Ne-upravičljivo in greh za organizatorje pa je, da so naši malčki izstopali, nekateri pa se vlekli skozi cilj, kakor megle, izmučeni do skrajnosti Saj je pa imela krajša proga skoraj toliko vzpona kot daljša Neki odgovoren gospod, ki je tudi trasiral, se je pobahal: >To sem jo zabelil, to bodo
crkavah!« Nečloveška bresrčnost šn nadutost!
Tehnični vodja mi je enostavno odgovoril, ko sem se zgražal, ker so izpeljali progo preko železniške proge, takole: >Vi ste napravili tako, mi smo napravili pa nalašč radi vas pa tako!« Ko so najmlajši tekmovali in smučali preko železniške proge, je ravno vozil vlak v Italijo. Ali bi bila nesreča lahko neizogibna? Nerazumevanje otroške ambicije in veselja! Kaj pa če bi oil tekmovalec gluh za primer, pa ne bi slišal vlaka za hrbtom? Ta primer nava. jam ne glede na tc. da so bili tekmovalci tudi prekinjen: na progi! Tudi železniška uprava bi morala prekoračenje na odprti progi odločno prepovedati.
Ko je izčrpan dečko smučal že proti cilju, je padla iz kroga funkcionarjev glasna opazka: — Ta pa >Zeitluppet vozi! — Ali naj take opazke in krohot med publiko vplivajo vzgb'jno? Ker dvomim, da je bila mladina zdravniško pregledana, ker pred tekmo ni bilo pregleda, stavljam vprašanje na starše: Ali boste dovolili svojim ljubljencem, da si uničujejo svoj orga-j nizem pri tako malomarno pripravljenih tekmovanjih, ker za to niso mogli biti od_ govorni voditelji posameznih klubov, če do starta še niso vedeli za potek prog. Izboljšanja si ne moremo obetati^dokler ne bodo za to odgovarjali izkušeni in nesebični organizatorji, ki jim ne bo do osebnih ambicij, temveč bodo delali z veseljem za po. vzdigo športne ideje.
Ker sem opazil tudi pri skokih mnogo neznanih imen, še več pa zelo nerodnih padcev, od katerih je zopet eden zahteval zlom noge, mi tudi ni jasno, da so prireditelji dovolili start vsem, kar leze in gre, samo da je 18 let star, če je pa sposoben za 50 m skakalnico ali ne, in še celo dru. gi skok po neuspelem prvem Kdor je bil pri tekmah navzoč, bo lahko prišel do približno istega zaključka in obsojal slabo organizacijo z željo po temeljitih spremem. ban. L* II.
Gledališka igra z dvema koncema
Neko pariško giedaliiče, ki zabava svoje občinstvo z detektivskima zgodbami, ja vprizorilo on* dan novo delo z" žalostnim koncem. Ljudje pa niso bili zadovoljni, ker jih je vodstvo gledališča razvad:lo, saj je bil doslej konce vsake detektivske zgodbe srečen in vesel. Lj-udje so godrnjala, češ, da ne bodo več hodili v gledališče, ker kimajo žalosti, doma dovolj, v gledališču se pa hočejo zabavati. In zgodilo se je nekaj v zgodovini gledališke umetnosti pač edinstvenega. Vodstvo gledališča ima povsod ušesa in ravna se po načelu, da je gledališče za občinstvo, ne pa narobe. Zato je brž poskrbelo, da so bili ljudje zopet zadovoljni.
Frank Higham
27
Seržant Flips
Roman
Ravnatelj Garibaldj Sarrasate ie bil mož petdesetih let, nizke postave, kakor smola črnih brkov. Na koncu so biV brki tako ostri in tako zavihani, da se je človek bal. da si bo iztaknil z njimi oči. če se nagne. Ravnate!: je nosil vedno frak 7. belin telovnikom ter hlače iz sive jelenove kože. na nogah je pa imel lakaste škornje, okrašene z hles*ečJm: salonskimi ostrogami Na skrbno počesani glavi mu je kraljeval staromodni, po sredini zoženi ciKnder. Dlaka tega klobuka ie bila tako naježena, da bi človek mislil, da ga ie njegov ponosni lastnik v smrtni nevarnosti iztrgal krdelu lovskih psov. ki so se ga bPS neopa-ženo polastili za trenfng. Kdor ie pogledal signora Sarrasata od blizu, je moral sploh dobiti vtis. da nima pred seboj nobenega vzora reda. Njegov frak je kazal nešteto mastnih madežev. Bel telovnik sploh ni bi! bel. lakirani sTconri so imeto pa pošvedrane pete n taknjc.
Vsa ravnateljeva osebnost ft bila soloh preračunana na vtis v rtmneži. Če le sta! v luči starega, oguljenega reflektorja in če ie z običajno grandiozno kretnjo sneT cflmder. je bi ravnate^ ^irrasate   podoben   kJtivšranermi In
<nažnemu človeku. Pozdravljanje občinstva pred začetkom predstave ie bik) itak v bistvu edino njegovo dek>. Trgovsko in artistično vodsrtvo podjetja Je bilo v rokah tihega družabnika Skota Hugha Huttona. Ravnatelj Sarrasate je ravnal zelo pamehio. ko je prepuščal vso skrb za podjetje temu prebrisanemu inanažerju. On sam je bil namreč ore-vefik prijatelj whiskyia in kot tak je bi4 ves dan močno okajen. Skot ie M pa poosebljena treznost. Čeprav je Rntto-nov obraz odgovarjal vsaki tiralici, je bil moč v bistvu vendar soliden "n svojega pijanega družabnika ni nikoli osle-oarl bolj. nego je v takih razmerah obic&ino.
Tur!! nekakšnega tajnika se imeli v 0 ran d Circu Serrasate. Pisal se ie Cor-nel Sulfcvan m njegov drugi poklic ie bH razglašati vsak večer pred vhodom v cirkus spored. To naporno delo e opravil SuHrvan vedno zelo elegantno, neprisiljeno in z zelo mastnimi dovtfpi. Dekleta h predmestij so bih do ušes zaljubljena vam. V njihovih očeh >e b;l to prototip moža velikega sveta.
Bil je meglen sobotni večer. Corne? SuHrvan je faH baš zaključil plamteč govor. Ze ie meta] med prebivalce Lam-betha senzacionalne vesti o čudežih cirkusa Sarrasate Hi aaval gledalcev je ogražal trpežooet ograje pred blagajno. Hugh Htitton je stal dH zadnjem vhodu v cirkuški šotor in zdai pa zdai je ner-
vozno pogledal na uro. Nestrpno je pričakoval Trois Astres, tri lepe jahačice, ki so nastopale v paradni točki programa.
Trois Astres — tri zvezde — so nastopale kot sestre w kakor druga dva glavna artssta. plesalec na vrvi Blondv in čafostretec T#xas Bi!!, so bile v znak posebnega dostojanstva oproščene dolžnosti ostalih artistov. Njim ni bmo treba pred predstavo stati pred šotorom in kazati se hudem. Tri zvezde so žele vsak večer pravi vihar ploskanja in rin-hova življenjska pot ie bila tlakovana s strtimi srci. V Parizu si je bil baje zaradi njih končal življenje cek> prileten markiz. Marotns pomeni markiz, visok plemič. Cornel SaHrvan ie »cer zartreva! da ti pariški marquis prvič ni bil markiz, temveč da se je samo pisal Marqtiis. drug»č pa da si ni končal življenja, temveč da se ga ie samo tako nakresal. da ie obležal kakor mrtev. Toda take govorice so mogle koncem koncev izvirati iz gole zavisti.
fz temnega vhoda v cirkus se ic za cul otožen, drhteč moški glas: Ne pridejo gotovo danes ne pridejo, dragi Hutton. nikoli več iih ne bo. Pobegnile so nam. oobegnile... oh. jaz nesrečnež! Tako rasn* božanska iMneta!
— Drži jezik za zobmi, tepec neumni le zagodrmal nanj Hutton in pogledal nn uro.
Iz teme govoreč! mož je stopil naprej
Pri por* reprizi ae je junak zopet za vedno poslovil od junakinje. Ko je pa padel
pastor, je stopil predanj ravnatelj, rekoč: »Cenjene dame in gospodje! Ker ste bili ob koncu igre žalostni, vam takoj postrežemo s drugačnim koncem«. Zastor so je zopet dvigal in na odru sta ae pojavila junak io junakinja: objemala »ca se rn poljubljala, da je bik> vesolj«. Ljudje so navdušeno ploskali in zdaj igrajo dotično igro vedno z dvema koncema, z žalostnim in veselim. Večjega demokiuttzma si pač nc moremo mislit*.
Pariška podzemna železnica
Zanimiva je organizacija prometa pariške podzemne železnice. Ob pol šestih se začne po signalu na vseh 13 progah istočasno promet, odhod 37 vlakov, obstoječih iz Štirih vagonov n. in enega vagona L razreda. V pol ure se to Število postopoma zviša in kmalu vozi že 180 vlakov v presledkih po 5-6 minut. Ob aedmili doseže promet višek, kajti ob tem času vozi Že nad 450 vlakov. Razumljivo je, da bi imela tudi najmanjša nezgoda ali zamuda vlaka nedogledne posledice na vsem gosto pre-
mnramo, samo 12 minut PO oami uri zjutraj število via-in dosele zopet 400 popoldne. Popoldne ae pa zniža na 300. a med šesto in sedmo uro zvečer zopet poskoči. To je eas največjega prometa, ko mora biti tudi hitrost vlakov največja, da ni treba ljudem čakati.
S tem problemom ae pečajo inženjer j i pariške podzemne železnice neprestano. Iz poljubnega kraja na periferiji Pariza lahko prideš s podzemno železnico v središč« mesta v pičli četrt ure, v doglednem času bodo pa vozili vlaki še hitreje. Na progi 7 j* znašala leta 1933 povprečna hitrost 20.432 km na uro, letos pa znada že 23.259 in ker so tiri vedno v dobrem stanju, grade zdaj nove vlake iz lažjega materijala, da bodo vozili Še hitreje. Vsak dan prepeljejo vlaki pariSke podzemne železnice do 3,000.000 ljudi, v času najživahnejšega prometa do 300.000 na uro. Na postaji, kjer se križajo vlaki raznih projr. lahko prestopiš z ene proge na drugo. Vozni listek ene proge j* veljaven samo v eni smeri vožnje in stane za IT. razred 70 centimov, za prvi pa 1 frank 10. Vsak listek je veljaven za poljubno število prestopanj in vozni red omogoča na prestopnih postajah takojšnjo zvezo, če bi postavil vagone pariška podzemne železnice na eno progo, bi stali 30 km daleč.
Rasputin abesinskega
dvora
Sužnjev sin je postal minister In česale? pr-vl
svetovalec
Najvplivnejši mož na dvoru abesinskega cesarja je njegov osebni svetovalec in prijatelj minister Beletin G?tta Harouy, ali afriški Rasputin kakor mu pravijo. Njegova presenetljiva karijera in brezmejni vpliv na despotičnega vladarja Abesinije močno spominja na vlogo zloglasnega ruskega meniha na dvoru zadnjega ruskega carja. Sivolasi možic ima izredno srep pogled naravnost magnetične sile. Njegove globoke hladne oči so orožje, pred katerim se je uklonil še vsak nasprotnik sfinge abesinskega dvora.
Beletin Getta Harouy je bil rojen kot sin sužnja na cesarskem dvoru. V zgodnji mladosti je bil sluga nesrečnega kralja Lidž Jassu. Toda kmalu je opozoril nase svojega vladarja in postal je njegov telesni stražar. Ni mu bilo treba dolgo opazovati življenja na dvoru, da je uganil, kam meri slavohlepnost princa rasa Tafarija, sedanjega abesinskega csarja, ki je bil takrat guverner pokrajine Harar. Pridobil si je Djegovo zaupanje ■ tem. da mu je sproti poročal o vsem kar se je godilo na. cesarskem dvoru, pozneje je pa izdal tudi svojega vladarja in novi neguš ga je iz hvaležnosti za te usluge povišal v zunanjega ministra.
Vedno ostane tajna, kako se je posrečilo temu neznanemu možu. ki je postal kar čez noč iz sužnja minister, pridobiti neomejeno zaupanje cesaria in njegovo slepo naklonjenost. Haile Selassie neprestano menjava svoje svetovalce in ministre, sa-
mo Eeletin mu stoji ves eas ob strani. On je za cesarjem najvplivnejši mol v Abeei« niji in njega se tudi najboij boje. Skor.j nihče ne ve o njem n:? podrobnega toda vsi mu pripisujejo čudovito moć in vidijo v njem nekakšno viAje b:tjo.
Afriški Rasputin ;:ivi bodisi v |iisatohci ali pa v svojem razkošnem grm I U v Gul-lali, do katerega Je dal zgraditi iz Adđt* Abebe posebno avtomobilsko eesto. Tam prebiva z vso rodbino in sorodstvom, tja «e vozi z avtomobilom Italijanske znamke n spremlja ga 20 zanesljivih mo:- in slu« žabnikov. č*m minister, ki £a pos»til Anglijo, Ameriko, štirikrat Itahjo in nedavno tudi Japonsko, govori gladko aaglSMtO iU živi s svojo številno rodbino čisto na a gleški način. Oba njegova sinova sta študirala v Oxfordu in sta zdaj na čelu narodnega pokreta abesmske omladine.
Vsemogočni cesarjev svetovalec je tudi glavni urednik edinega abesinskega lista. Napisa! je že već poMicnh razprav m as-top'3ov. Nobene SSasdS pa n-; ernni] o svojem zadnjem potovanju, ki ga je vodilo M Japonsko. Kakšen je bi cilj tsn nofova-nja. bi vedela povedati samo abesinska sfinea, ki p^ dosledno molči, i Govorilo je, da naj bi n^gušov |v-tovaler navezi! stiko s Japonci. Toda zdi so malo ver-jotno d~. bi pošiljal cesar svojega najspretnejše-ga svetovalca tja na Daljni vzhod samo v gospodarske svrhe. Morda se j* pa pogajal z Japonci tudi o posredni SSUSOČj V vojni proti Italiji.
Iz Zagorja
— Na občinski seji, ki se je vršila v nedeljo dopoldne je bilo med drugim sklenjeno, da se šolski inventar šole na Lokali odstopi krajevnemu soNkermi odboru v Toplicah v 'aet in uj>or;:bo. Predsedniku občine se določi mesečna nagrada Din 1o00. vsem ostalim čalnom pa za potnine in honorirano pomoč Din 5.000 za ("do leto. .Med poročili odsekov je omeniti, da je bil odobren vzdrževalni in gradbeni program sfer činskih cest Uprava socialnega odseka n.ii uredi prehrano brezposelnih ]>o socialni potrebi in lastni uvidevnosti. Sestaviti je ro-račun za preureditev lokalov za meščansko šolo, da se bo videlo, ako bodo sredstva na razopolago. ker je ministrstvo v načelu že pristalo na otvoritev te šole v Toplicah pri Zagorju. Negru Antonu in Francu je " bil zagotovljen sprejem v občinsko zvezo. Novemu pokopališkemu odboru načeluje župnik g. Markež Frauc Sklenjeno je bilo. da se občina po svojem predsedniku udeleži deputacije v Beograd, kjer bo trel a premočiti velike finančne težkoče na^e občine. Predsednik g. Prosenc Anton je v nedeljo zvečer že odpotoval v Beograd-
_ Razpis mesta občinskega blagajnika.
Mesto je že razpisano tudi v uradnem listu ter se zahteva popoma srednja šola z maturo ali odgovarjajoča strokovna izobrazba.
— Avtobusno podjetje j. l>rnbv**a ho 1 1"» mart/em uved'o redno zvezo K jutraniini vlakom, k' -"mo i<t i>a- v Etmskeai rasa najbolj pogrešali |H>se>bno ob dnevih i»red ne-denarni in prazniš .
— (lozdovj g«'rc, čf  st.fiitstvo prav zdaT" v suhem pomladnem ča«u neprevidno ravna \ z ognjem, sssee cigaretae sajsri ■ •   mIm ' listje in podobno. Basglaa na oKrn»*i<i de^U
opmsrjt na kazni, ki bodo doletela aeptp'
vidne/.e. Skoraj vsako leto cn pri na, rečii ali manj&i gor.dni požari /*aU> opozarjamo obHnMvo, n;\j bo uvidevno m previdus>
SrrHa. 11. marca
32; ValSkova ura (plošee)— l2.4o: \ remen -$ka napoved, jioročila.— 13: .Naimved ca-sa, objava sporeda obvestila,— 1 1.15: Slavni tenorji tpiošče).— 14: \ rpin - i-ao po y-čilo, 1 orzni l^i-aj'. - 18; Mladinska ura: Josip siTitar: Janko Boče-prizor za mladino (izvajajo člani rad. dram. družine». — 18.40 O okultizmu (g. prof. Josip dimenel.-— JH: Napoved časa. objava *pore<ia, obvestila, vremenska napoved, poročila.— 19.30; Nar
ura__"2L>: Prenos iz ljubljanske opere: V
1. odmoru: Uvodno predavanje fg. Mahu Rravni^ar) v II. odmoru: Napoved časa. on-iava sporeda, poročila—
in tedaj si lahko videl, da je v njegovi lepoti res občutna vrzel. Mož je bil krivog! ed. Oči vidno zato. da bi prikril ta nedostatek, >e držal glavo mak) poševno in pod tem očesnim kotom ie motrifl svet. BiJ je to Telemachus Oump, cirkuški čarovnik in čarodej, Telenrachus Chtmp ni imel ffksne plače, ker je bil zaposlen samo od času do časa. da je lahko vskoorl, če je nastala v projrramu vrzel. Čarovništvo mu je bik> samo nekakšen postranski poklic m tajni ponos, kajti sicer je bel natakar v krčmi nekie tam zon a j v Putnevu.
Tetemachus Gump je nosfl veekno zamazano staromodno vojaško bluzo. Njegove hlače, tudi črne in posebno na kolenih silno oguljene, da so se svetrle kakor lakasti čevlji, so sporninjafie po ob Viki močno na meh harmonike. Že od pam-tiveka je nosil Telemachus Clump celuloidni ovatnik, pod niim pa raztrgano kravato s srebrno iglo. Če si ga pogredal od blizu, sj dobil ws, da tmaš pred seboj nekaj strašno umazanega in vedno neprespanega. Ta vtis je bil tem gtoblji, ker je bila Clumpova pričeska podobna ptičjemu gnezdu, spletenemu iz precej sivih las. Mož je zeio rad zdehal in čim je odprl usta. si videl, da mu manjka več zob.
V splošnem 5e imel Telemachus Clump samo dve dobri lastnosti. Btf je vedno lepo obrit in pa največja dobričina pod solncerrt. Vsako trpljenje živega bitja mu
je prinašalo duševno bolest. Ljubil c i;udi, ker ;rili n: pozna! in dal se jim je brez godrnian.ia izkoriščati. B?l je tak->-rekoč sluga vseh.
Ravnatelj Sarrasati £a še ni :nied do-vo|i pod kapo. rad bi bi] POJmI šc en-"> steklenico whiskyja. Clump mu V> je takoj preskrbel. Hugh Htiifeofl :c bi žejen. Clump je hitel kar so ga nesle stare noge, da mu je prinesel vode ta vodnjaka. Cornel SuMivan bi bil rad kadil, pa n; imel kaj. Takoj ;e bil ru Clump. ki se mu je ponudil, da skoči v trafiko po cigarete.
Pa tudi strast jc imel Telemachus Clump: eno, toda nevarno, ceo pogu' -no glede na njegovo starost. Bil je brezupno zaljubrjen. Tri zvezde so ga bile očarale. In celo vse tri hkrati.
Nosil jnm je, kolikor so 11111 d^pu^-c -le skromne razmere natakarja, mnogo najne potrebne* si h daril -m bila je javna tajna in neizčrpen vir zbadlMvk. da skiž: Clump — boij za m^ošemo nego za plačo — pri cirkusu samo zato. da more bki čim večkrat v osrečujoči blržini svojih oboževatiih treh sestra. Naravno, cfc* so se dekleta norčevala iz njega m da so njegovo dobrotljivo^t izkoriščata do skrajnosti. Kot natakar je zashi/;l tolik*-' da bi bil mogel sicer skromno, toda brezskrbno živeti. Tako ie pa živel v bedi in pomanjkanju, preživljal se je kakoi pes. a za vso svojo df>broto e šol Šf posmeh in roganje.