■Pili fllfMMM LETO V. PRILOGA ŠTEVILKA 21 liiriil liflralrlil ^^^^^ NOVEMBER 1977 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA 1 ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VRHNIKA KRITERIJI IN MERILA ZA FINANCIRANJE MNOŽIČNE TELESNE KULTURE V OBČINI VRHNIKA URESNIČEVANJE REKREATIVNEGA ŠPORTA INTRIM AKCIJ V OBČINI VRHNIKA Kriteriji in merila za financiranje množične telesne kulture v občini Vrhnika I. UVOD 1. KRITERIJI IN MERILA ZA FINANCIRANJE množične telesne kulture v občini se uvajajo, da bi imeli osnovo za enotno vrednotenje programa telesne kulture na tem področju. 2. Načelno se financirajo programi telesne kulture vseh tistih izvajalcev, ki zagotavljajo s svojim organizacijskim, strokovnim in tudi materialnim potencialom, vloženim sredstvom ustrezne rezultate. 3. Financirajo se načelno le pravočasno izdelani letni finančni plani (za aktivno leto od septembra do konca junija), izjemoma le takrat, ko je dejavnost nujna in da je ni bilo mogoče predvideti. 4. Kriteriji in merila se lahko spremenijo, vendar morajo veljati za celo leto, za katero se sprejmejo, dopolnila pa so mogoča kadarkoli. 5. Uskladiti je potrebno pogoje dela v vseh sredinah v izogib nesporazumom in v korist čimvečjemu učinku — omasovljenju telesnokulturnega pokreta v občini — Sloveniji. 6. Združenih sredstev za financiranje telesne kulture po družbenem dogovoru je veliko premalo, zato je potrebno: a) porabo sredstev skrajno racionalizirati b) iskati druge vire sredstev 7. Poraba sredstev po družbenem dogovoru mora biti racionalna v tem smislu, da bo učinek največji. To pomeni, da morajo biti iz teh sredstev financirane tiste programske točke, ki zagotavljajo redno telesnokultumo udejstvovanje čim širšemu krogu občanov. Med drugimi viri je na prvem mestu samoprispevek udeležencev v obliki članarine, prijavnine itd. Načelno mora vsak udeleženec dati samoprispevek za to, da je deležen čim boljših vadbenih oziroma tekmovalnih možnosti. Pri tem pa je obvezno upoštevati socialno stanje udeležencev, zlasti, ko gre za elemente telesnokulturnega minimuma, ki mora biti dostopen vsem! 8. Z usmerjenim financiranjem je nujno zagotoviti tisti del telesnoki'lturnih dejavnosti, ki so neobhodne. Prav zato so s kriteriji predvidene prednostne naloge (npr. elementi telesnokulturnega minimuma, akcije veščin itd.) II. VZDRŽEVANJE IN KORIŠČENJE OBJEKTOV Investicijsko vzdrževanje telesnokulturnih objektov 1. Pod investicijskim vzdrževanjem je razumeti: — večja popravila (npr. strehe, asfaltne površine, zgornjega ustroja travnatih površin, pleskanje oken, popravilo fasad itd.) 2. Investicije, t. j. nove gradnje, večje dograditve, adaptacije itd. ne spadajo pod investicijsko vzdrževanje. 3. Prednost pri koriščenju sredstev za investicijsko vzdrževanje imajo lastniki tistih objektov, kjer bi prišlo do škode, v kolikor se ne bi podvzeli ustrezni ukrepi in sicer sorazmerno z velikostjo škode. V drugi vrsti pa tista dela na obstoječih objektih, ki niso draga a sorazmerno močno povečajo funkcionalnost in higienske pogoje vadbe v (na) objektu. 4. Vsi telesnokulturni objekti v občini morajo biti realno ocenjeni s strani kvalificiranih strokovnjakov. 5. Določena mora biti stopnja amortizacije s strani kvalificiranih strokovnjakov. 6. Ocenitev objekta in stopnja amortizacije s strani strokovnjakov za investicijsko vzdrževanje Redno — tekoče vzdrževanje objektov 1. Lastnik telesnokulturnega objekta predloži ZTKO naslednje podatke: a) točen opis TK objektov z vsemi možnimi podatki (kubatura dvorane, razsvetljava izražena v lux, površina dvorane in vsakega igrišča posebej ter event. razsvetljava izražena v lux, opis igrišč, trava, pesek, asfalt, garderobe — površina itd.) b) Komu oddaja posamezne objekte in kakšen je letni dohodek od teh najemnin. c) realen zahtevek za naslednje postavke: — ogrevanje — razsvetljava — odvoz smeti — kanalizacija in vodarina — zavarovanje objektov — čistila in čiščenje — administrativni stroški v zvezi z vzdrževanjem objekta — manjša popravila in material d) potrebe po tehničnih kadrih, kar bo vsklajeno in priznano na osnovi splošno veljavnih normativov za slične objekte. 2. Določi se optimalna izkoriščenost objekta s strani komisije za objekte pri TTKS občine. 3. Na osnovi izračuna stopnje amortizacije (za kar so v letu 1977 že rezervirana sredstva pri TTKS občine), vseh podatkov za redno vzdrževanje objekta in določitve optimalne izkoriščenosti objekta, se izračuna potrebna najemnina za vzdrževanje objekta, ki mora v letu 1978 v celoti pokriti vse stroške vzdrževanja. 4. Najemnina se na osnovi vsakoletnih podatkov izračunana za vsako leto posebej. 5. Lastniku objekta se glede na njegov program prizna z naslova množične telesne kulture najemnina za toliko ur, kolikor je potrebnih po kriterijih koriščenja dvoran za njegov program. 6. Ostala sredstva mora lastnik dobiti od drugih koristnikov objektov in sicer po samoupravnem sporazumu, ki ga podpiše v okviru Krajevne skupnosti, v kateri je telesnokulturni objekt, vsi potencialni interesenti upoštevajoč solidarnostni dogovor in sprejete kriterije o prednosti pri koriščenju telesnokulturnih objektov v občini. 7. Edino v primeru, da je interesentov premalo (pri čemer je potrebno ponuditi koriščenje objekta tudi drugim krajevnim skupnostim, če zasedenost ni optimalna) se v izogib škode lahko prizna za vzdrževanje potrebna sredstva. Najemnina objektov v šolah ti V primerih, ko je potrebno za izvajanje programa telesne kulture koristiti šolske telesnokulturne objekte, se prizna realna najemnina, ki jo je potrebno izračunati na enak način kot za objekte katerih lastniki so osnovne telesnokulturne organizacije. 2. Priznava se le ure, ki so dejansko koriščene za program OTKO z vso specifikacijo (letni čas — zimski čas, kurjava, razsvetljava itd.). Tozadevno je treba podpisati samoupravni sporazum o koriščenju telesnokulturnih objektov med vsemi koristniki le-teh. Prednost pri koriščenju objektov na področju množične telesne kulture: 1. Številčno močnejše skupine imajo prednost pred manjšimi. 2. Mlajše kategorije imajo prednost pred starejšimi. 3. Aktivnosti telesnokulturnega minimuma imajo prednost pred ostalimi Prednostna razvrstitev glede na izkoristek objektov Upoštevajoč prednostno razvrstitev dejavnosti z vidika financiranja je potrebno upoštevati naslednje: 1. Iz sredstev zbranih po družbenem dogovoru se lahko zagotovi plačilo najemnine za primer optimalne zasedenosti objekta. NPR.: telovadnica 24 x 12 m, najemnina 90,00 din na uro. Optimalna zasedba za 30 oseb, kar pomeni 90,00 : 30 = 3,00 din na uro. Če bi dvorano zasedalo 6 udeležencev, za kar bi iz zdru- ženih sredstev prispevala TTKS 6 x 3,00 = 18,00 din in bi udeleženci sami krili razliko 72,00 din, ima vendarle prednost vsaka skupina večja od 6 udeležencev, seveda ob istih pogojih. 2. Gornje ne velja za selekcije vrhunskega športa, ki se obravnavajo po posebnih kriterijih. Prav vprašanju koriščenja objektov za množični oz. vrhunski šport je treba posvetiti veliko pozornosti, ter ga obravnavati razumno, še zlasti vprašanje koriščenja pokritih objektov, ker je zaradi pomanjkanja teh to zelo delikatna tema! Upoštevajoč to dejstvo, je potrebno v zimskem času preusmeriti dejavnost splošne telesne vzgoje in športne rekreacije v zimske športe in druge oblike telesne kulture, da se sproste dvorane za delo selekcij vrhunskega športa. III. PREDNOSTNA RAZVRSTITEV DEJAVNOSTI Z VIDIKA FINANCIRANJA 1. Akcije učenja veščin (katere so, to je potreben poseben sklep) del telesnokulturnega minimuma, vendar posebej izpostavljene zaradi: a) nujnosti sodelovanja strokovnega kadra (smučanje, plavanje) b) privzgoje veščin, ki bodo vsakemu udeležencu koristile kot nujnost v življenju ali kot zadovoljstvo ob rekreativnem udejstvo-vanju. (kolesarjenje, streljanje, itd.). 2. Redna vadba (netekmovalne oblike), ker lahko vključuje na določeni površini na uro največ udeležencev, saj je ne utesnjujejo pravila, ampak odločitve ideje in programi dela. Prednost imajo aktivnost telesnokulturnega minimuma. 3. Športno rekreativna tekmovanja, kjer je prednostna razvrstitev glede zasedenosti objektov (zlasti pokritih) taka, da imajo prednost športne panoge, v kateri na enaki površini v eni uri sodeluje več udeležencev. 4. Množične akcije in prireditve ter občasne akcije — telesnokulturni del športnopolitičnih manifestacij — samostojne telesnokulturne prireditve v počastitev državnih praznikov, obletnice ipd. — propagandne množične (npr. TRIM) akcije, — izleti v naravo, orientacijske pohode, kolesarski izleti itd. ad 1 Množične akcije učenja veščin posameznih športnih panog 1. Množične akcije učenja veščin se izvajajo iz naslednjih razlogov: — usposabljanje v teh veščinah pomeni večjo varnost za človeka, tako v vsakdanjem življenju, kot pri telesnokulturnem udejstvo-vanju; — obvladanje teh prvin je pomembno z vidika usposobljenosti za SLO; — elementi teh veščin so pomembni ne samo za kvaliteten pristop k razvoju teh športnih panog, ampak tudi za dopolnilo drugim in sicer tako z vidika pridobivanja sposobnosti kot razvedrila. 2. Množične akcije učenja veščin morajo biti nujno pod strokovnim vodstvom v izogib nevarnosti za zdravje in življenje. 3. Množična akcija učenja veščin traja toliko časa, kolikor je nujno potrebno za privzgojitev osnovnih sposobnosti. 4. Pri množičnih akcijah učenja veščin se formira iz sredstev združenih po DD: a) objekti: financira se urna postavka, če je zasedenost vsaj 70 % optimalne zasedenosti (optimalna zasedenost pomeni najštevilnejšo zasedenost objekta ne glede na to, za kakšno telesnokulturno dejavnost gre!), v nasprotnem primeru je potrebno sofinanciranja najemnin s prijavninami, članarino itd. b) strokovni kadri se financirajo glede na nivo izobrazbe po pravilniku o nagrajevanju strokovnih kadrov, ki je priloga kriterijev za financiranje. Priznavajo se stroški potovanja (avtobus ali brzi vlak II. razred) in penzionske storitve največ hotela E kategorije (če ni cenejših možnosti), ko gre za akcije učenja izven domačega kraja ter pripadajoči honorar v smislu prvega odstavka. Izpolnjen mora biti pogoj, da strokovnjak dela z optimalnim številom udeležencev akcije učenja (t.j.največjim številom udeležencev, ki še zagotavljajo uspešno delo!) c) Rekviziti (puška, telovadne blazine, orodja, žoge itd.) so kolektivna last nosilcev športne panoge, oprema (smuči, oblačila itd.) so osebna last! Naboje za streljanje plačajo udeleženci sami, prav tako vožnjo z vlečnicami, maže itd. Upoštevati je socialno strukturo udeležencev in omogočiti udeležbo vsem občanom. d) Potni stroški in bivanje, če gre za akcije učenja izven do- mačega kraja, gredo v breme udeležencev. Upoštevati je socialno lestvico in sofinancirati socialno šibkejše oz. doseči participacijo npr. DPM, skupnosti otroškega varstva itd. e) Stroški organizacije akcij učenja veščin se financirajo: — osebni izdatki za najnujnejše organizatorje — administrativni in PTT stroški f) Osnovne telesnokulturne organizacije in drugi izvajalci lahko kandidirajo za izvedbo teh akcij edino v okviru letnega programa dela. 5. Akcije učenja veščin so namenjene načelno le predšolski mladini in mladini I. stopnje (osnovne šole), izjemoma za starejše (npr. plavanje—smučanje) 6 Akcije učenja veščin v posameznih zvrsteh odobrava TTKS občine na predlog ZTKO občine. 7. Za izvajanje akcij učenja veščin lahko kandidirajo organizacije, ki — imajo dokazane organizacijske možnosti in zadostno število organizatorjev; — zadostno število lastnih strokovnih kadrov oz. možnosti zagotoviti zadostno število ustreznih strokovnih kadrov; — imajo zagotovljene možnosti koriščenja objektov v zadostni količini; — predloži ob kandidaturi ustrezen strokovni program akcije z naslednjimi podatki: vodstvo akcije, število udeležencev, število strokovnih kadrov in kvalifikacija, kraj in čas akcije, predviden efekt, oblika dela. ad 2 Redna množična telesnokulturna dejavnost 1. To področje zajema vse dejavnosti in oblike telesne vzgoje in športne rekreacije, ki nimajo tekmovalnega karakterja oz. je ta le delno prisoten. 2. V množičnih telesnokulturnih netekmovalnih dejavnostih se financira: a) objekti — določiti je najvišjo urno najemnino ina udeležence (npr. 3.00 din) b) strokovni kader —(pod strokovnim kadrom je razumeti inštruktorje in vaditelje) določiti je najvišji honorar na uro (glej pravilnik o honoriranju — priloga) c) kolektivni rekviziti (žoge, mreže, koši, atletska orodja, puške itd.), ki so namenjeni vsem aktivnim udeležencem, se financirajo iz združenih sredstev. ad 3 Financiranje športnorekreacijskih tekmovanj: 1. Pod športnorekreacijskimi tekmovanji je razumeti vsa tekmovanja ekip raznih nosilcev (TOZD, KS, društev in klubov, JLA, ZSMS itd.), ki niso selekcije vrhunskega športa. Nivoji tekmovanj so lahko različni, principi financiranja pa so enaki. 2. Športni — rekreacijska tekmovanja se financirajo po prednostnih merilih tako, da se prvenstveno zagotovijo sredstva tistim aktivnostim, v katerih so v največji meri izpolnjeni kriteriji navedeni v zasnovi športne rekreacije. Športno rekreacijska tekmovanja se financirajo iz združenih sredstev: a) najemnina objekta — določi se najvišja najemnina na udeleženca na uro (npr. 5,00) b) organizator športne rekreacije kateremu se prizna urna postavka po pravilniku o nagrajevanju strokovnih kadrov (ki je priloga tega dokumenta), če gre za akcije izven kraja bivanja npr. smučanje itd. se organizatorju in najnujnejšim pomočnikom prizna največ dvojni čas trajanja tekme za pripravo tekmovališča in izvedbo tekmovanja. Naloge organizatorja športno rekreacijskih tekmovanj — razpis tekmovanja — pošlje obvestilo nosilcem športno rekreativne dejavnosti na področju, ki ga pokriva — npr. KS itd. — rezervira in če je potrebno s pogodbo zagotovi tekmovališče — preskrbi sodnike — poskrbi, da je tekmovališče nared za tekmovanje — vodi evidenco doseženih rezultatov in jih objavlja — preskrbi zdravniško pomoč — preskrbi za vse najnujnejše službe, ki so potrebne za izvedbo tekmovanja — preskrbi potrebna priznanja ravni tekmovanja (diplome, medalje, pokali itd.) — daje strokovna navodila udeležencem, — vso dokumentacijo dostavi, po končanem tekmovanju, na ZTKO., c) sodniki — priznajo se stroški sodnikov, ki so s področja občine oz. najbližje občine, v primeru, če prva nima sodniškega kadra ali ta ni dosegljiv. Zato je potrebna skrb za vzgojo sodniškega kadra v občini. Priznajo se le prevozni stroški avtobusov in sodniška taksa, ki odgovarja ravni občinskega tekmovanja (kot honorar organizatorja rekreacije, vendar za približno efektivni čas sojenja npr. košarkarska tekma 1 uro, nogometna tekma 1,5 ure itd.) Za tekmovanje izven matične občine (npr. regijska tekmovanja) se prizna vožnja (avtobus ali vlak II. razreda in pripadajoča dnevnica ter sodniška taksa) za efektivni čas sojenja, kot sojenje doma. d) kolektivni rekviziti (npr. žoge, koši, mreže, atletska orodja itd.), ki so namenjeni vsem aktivnim udeležencem, se financirajo iz združenih sredstev. e) priznanja — se financirajo iz združenih sredstev ad4 Množične telesnokulturne prireditve in občasne akcije 1. Prednost financiranja na tej programski točki imajo: — aktivnosti telesnokulturnega minimuma, — prireditve in akcije, ki zajemajo vse kategorije občanov, — aktivnosti, ki ob enakih ali manjših sredstvih vključujejo večje število občanov, — aktivnosti, ki imajo velik vzgojni pomen z vidika telesne kulture. 2. Financiranje na tej programski točki se uredi na naslednji način: a) določiti je največjo urno najemnino na udeleženca (npr. 3,00) b) določiti je honorar za strokovni kader (glej pravilnik o honoriranju strokovnih kadrov) c) prizna se največ 30 % odobrenih sredstev (2a in 2b) glede na število udeležencev in pomembnost prireditve. IV. IZOBRAŽEVANJE KADROV 1. Na tej programski točki se lahko financira: — štipendije ali šolanje profesionalnih strokovnih kadrov — šolanje amaterskih strokovnih kadrov — izpopolnjevanje profesionalnih in honorarnih kadrov — nabava strokovne literature in filmov — izdelava strokovnih materialov. 2. Pogoj, da se izobraževanje strokovnega kadra financira je, da kandidatura izhaja iz sprejetega koncepta telesne kulture v občini. 3. Pravico do participacije sredstev na tej programski točki imajo: — kandidati za profesionalne strokovne delavcev, ki se pogodbeno vežejo na delo v občini najmanj za dvakratno dobo prejemanja podpore; — kandidati, ki aktivno sodelujejo v TK na področju občine že v času šolanja; — kandidati za amaterske strokovnjake, ki se pogodbeno vežejo najmanj za 1000 ur dela; 4. Prednost pri izobraževanju kadrov imajo: a) kandidati KS, ki so najbolj deficitarne v tem pogledu na področju športne rekreacije; b) kandidati, ki se nameravajo izobraževati na področju aktivnosti telesnokulturnega minimuma; c) kandidati, katerih socialno stanje je slabše; d) kandidati, ki z zavzetostjo in interesom do dela dokazujejo svojo vrednost. 5. Izobraževanje strokovnih kadrov se financira na nivoju, ki odgovarja sredini, v kateri bodo kandidati delali. 6. Kadri se v času izobraževanja lahko štipendirajo ali se jim plača šolnina. Oboje ni združljivo. ■ 7. Štipendiranje je mesečno in ne more presegati višine 30 % poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji v prejšnjem letu (Samoupravni sporazum o štipendiranju). 8. Šolnina se kadrom lahko izplačuje pod splošnimi pogoji financiranja izobraževanja kadrov za naslednje: — stroške prevoza (avtobus) — prijavnina oz. šolnina za amaterske kadre — prijavnina oz. šolnina za socialno ogrožene kandidate za profesionalne kadre; — stroške rekvizitov in opreme le za socialno ogrožene kandidate, če ni na razpolago rekvizitov za posojilo (v vsakem primeru morajo kandidati vrniti rekvizite in opremo). Opremo in rekvizite dobijo kandidati le na reverz; — nadomestilo osebnega dohodka 9.. Specialne stroške (npr. uporabo srn. vlečnic, maže za smuči) se financira le socialno ogroženim kandidatom. V. KRITERIJI ZA FINANCIRANJE ŠPORTNOPOLI-TIČNIH PRIREDITEV 1. Prireditev se smatra za športno-politično če: a) je posvečena spominu na dogodke iz revolucije v predvojnem obdobju, NOB ali povojnem obdobju; b) če je organizirana ob pomembnejših jubilejih političnega značaja; c) če je organizirana v okviru neke politične prireditve 2. Prireditev ima lahko tekmovalni ali netekmovalni karakter. 3. Pogoj, da se neka prireditev smatra za športno-politično je tudi, da je poleg športnega programa tudi politično man'rfestativni del npr: — priložnostni govor — ustrezen kulturni program — slavnosten dogodek (predaja Titove štafete, sprejem v PO in ZSMS itd.) 4. Za športno-politične prireditve lahko kandidirajo izvajalci, če so predvidene v letnem programu dela posamezne organizacije, izjemoma lahko ugodi posebnim zahtevam IO TTKS na predlog ZTKO.. 5. Športno-politične prireditve morajo biti verificirane s strani O K SZDL in se obravnavajo in izvajajo po enotnem občinskem programu. 6. Pri športno-političnih prireditvah se financira le del prireditve, ki ima telesnokulturni karakter npr.: — udeležba športnikov — eventuelna nabava rekvizitov — neposredna organizacija prireditve — častna darila in priznanja S pomočjo sprejetih kriterijev se ovrednoti program izvajalca telesne kulture v občini. Za administrativno poslovanje izvajalca oz. osnovne telesnokulturne organizacije, se prizna na odobreni finančni program 5 %. Zaključek TTKS občine mora sprejeti dodatno k splošnim kriterijem še sklepe o konkretnih merilih in normativih na osnovi primerjave razpoložljivih sredstev in obsega programa. Poizkus ovrednotenja programov s pomočjo kriterijev je le prvi korak k ureditvi stanja na tem področju. Glede na to, da so kriteriji le napisani principi glede financiranja, so le-ti lahko taki ali drugačni! Svojo vrednost dobe šele tisti trenutek, ko bodo osnovne organizacije podajale letne (september do septembra) delovne plane z realnim številčnim stanjem udeležencev v raznih aktivnostih in, ko jih odgovorno telo — v tem primeru skupščina TTKS verificira. OBRAZLOŽITEV FINANČNEGA NAČRTA REKREACIJE V OTKO Finančni načrt, ki temelji na predlogu izhodišč in smernic razvoja rekreacije v občini Vrhnika se sestoji iz sledečih faz: 1. Razdelitev panog na kraj, kjer se pretežno dogajajo 2. Razdelitev oz. dodelitev trenerjev — organizatorjev rekreacije po starostnih kategorijah. 3. Procentualni dodatek za administracijo in rekvizite. 4. Koeficient glede na pomembnost za rekreacijo. 1. Že v izhodiščih se je predvidelo, da naj bi v eni telovadnici normalnih izmer vadilo od 20 do 30 ljudi. Ker smatramo, da je za telovadnico, ki ni nujno, da je najkvalitetnejša, cena za 1 uro dovolj 90 Din in, da je za zunanja igrišča dovolj 30 Din za 1 uro uporabe, smo na podlagi tega določili ceno na posameznega udeleženca rekreacije v telovadnici ali na igrišču. Pri tem so določene panoge, ki uporabljajo zunanja igrišča in telovadnice 50:50 (pretežno igre) in tudi panoge, ki se enako odvijajo v telovadnici, na zunanjih igriščih in v naravi (rekreacija v TVD, planinstvo). Pojavljajo pa se tudi organizacije, ki gojijo rekreacijo izključno v naravi (brezplačna aktivnost) za katero smo predvideli samo strokovni ali vodstveni kader (PD, taborniki). Iz tega sledi cenik ure na osebo: a) Dvoranske panoge 3 din/osebo b) Igriščne panoge 1 din/osebo c) Kombinirane dvoransko-igriščne panoge 2 din/osebo d) Dvoransko — igriščne — prirodne panoge 1.4 din/osebo 2. Glede na starostno dobo aktivnega člana osnovne organizacije in glede na to, da izhajamo iz izhodišča grup 30 ljudi za katere je cena ure (60 m) vadbe za strokovni kader povprečno 30 din in da strokovnjaki za različno starost predvidevajo na učitelja različno grupo vodečih, smo pripravili sledečo lestvico: cicibani, 0—8 let, 1 učrtelj/10 otrok, 3 din/osebo pionirji, 9—14 let, 1 učitelj/15 otrok, 2 din/osebo mladinci, 15-19 let, 1 učitelj/15—20 oseb, 1J5 din/osebo člani, nad 18 let, 1 učitelj/30 oseb, 1 din/osebo 3. Za administrativne posle, ki naj bi jih pretežno opravljali organizatorji rekreacije (tajnik) smo predvideli 5 % na skupno vsoto. Za nakup minimalnih rekvizitov, ki so potrebni za vadbo, pa smo predvideli 20 % od skupne vsote. 4. Pomembnost panoge izhaja iz Portoroških sklepov in sicer: a) ali je prednostna panoga b) ali spada v telesnokulturni minimum c) ali je pomembna za splošni ljudski odpor V kolikor ima panoga eno izmed naštetih lastnosti se končna vsota pomnoži s koeficientom 1,10, če vsebuje panoga del lastnosti se pomnoži s koeficientom 1,15, v kolikor pa panoga vsebuje vse tri lastnosti se končna vsota pomnoži s koeficientom 1,2. Ta predlog bazira na ceniku uslug in odobritvi števila ur vadbe ter, seveda glede na število članstva OTKO. Ker pa seštevek (vsota predvidenih sredstev za OTKO) lahko preseže celotno maso sredstev (50 % iz BOD), ki se predvideva za razdelitev OTKO, se vsem OTKO enako glede na razmerje med porabo in maso odobrenih sredstev, procentualno zniža ali zviša predvidena sredstva. Celotni sistem, kot smo že omenili bazira na članstvu OTKO, ki je aktivno (ne upošteva se podporno članstvo) tu pa se postavlja vprašanje ..resničnosti" podatkov — katerega so dale OTKO pri popisu članstva (kontrola je mogoča pri pregledu knjige članstva s plačano članarino in dnevnika vadbe) Sredstva, ki so odobrena OTKO za najemnine objektov, pa bi na podlagi izdanih računov poravnali direktno z upravljalcem objektov. Uresničevanje rekreativnega športa in trim akcij v občini Vrhnika I. Uvodne misli Športna rekreacija, kot sestavni del telesne kulture, je pridobila na pomembnosti zlasti v zadnjih letih. Kot specifično področje predstavlja enostavno, poceni in širokemu krogu ljudi dostopno področje. V športno-rekreativni dejavnosti je vse bolj prisoten občan, ki si želi obogatiti svoj prosti čas s sodelovanjem v raznih koristnih aktivnostih, ki imajo pomemben vpliv na zdravstveno stanje, večjo delovno in fizično sposobnost. Medtem ko v minulih letih opažamo vključevanje občana v rekreacijske dejavnosti le v okviru ŠD Partizana in ostalih osnovnih telesnpkulturnih organizacij (OTKO), pa je danes prisotno že večje samoiniciativno vključevanje v okviru določenih dejavnosti od najmlajših do najstarejših v okviru šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti, Zveze mladine in osnovnih organizacij telesne kulture in družine. II. Telesnokulturni minimum Naloge telesnokulturnega minimuma bodo opravljali vsi otroci, ki so vključeni v VVZ (občasno tudi ostali) ter vsi učenci osnovnih šol, ki se ne bodo ukvarjali z USMERJEVALNIM SISTEMOM (usmerjanje v določene tekmovalne panoge z željo po čimboljših uvrstitvah - redni treningi, tekmovanja itd.), ampak bodo sodelovali zaradi notranje potrebe in želje po dopolnilnem gibanju oziroma se bodo rekreirali! Te naloge so: 1. HOJA 2. TEK 3. PLAVANJE 4. KOLESARJENJE 5. SMUČANJE IN SANKANJE 6. STRELJANJE 7. OSNOVE GIMNASTIKE 8. OSNOVE IGER Z ŽOGO 1. HOJA a) Naloga: — navajanje otroka na hojo in vključevanje v planinsko dejavnost. Vključevanje otrok v tekmovanje za športno značko — organizacija osem izletov letno, razporejeno v letnih časih. Izvajanje akcije CICIBAN-PLANINEC. -Organizirati tekmovanje za značko PIONIR-PLANINEC, vključiti v tekmovanje za osvojitev zlatega in srebrnega čeveljčka. — organizacija daljših pohodov po obeležjih NOB za razrede od 5. do 8. b) Čas izvajanja: — celoletna naloga c) kraj izvajanja — bližnja in daljna okolica občine d) Opis naloge: - glej „Priročnik" za športno značko e) Izvajalci akcij^ - VVZ — šole v občini - PD v občini 2. TEK a) Naloga: - Organizacija spomladanskih in jesenskih krosov - Izvajanje tekmovanja za najhitrejšega pionirja in pionirko — Vzdržljivostni tek na 600 m (Cooperjev test) b) Čas izvajanja: — jeseni in spomladi c) Kraj izvajanja: — bližnja okolica, športni stadioni d) Izvajalci: — VVZ -ŠD — šole 3. PLAVANJE a) Naloga: — testiranje učencev v plavalni sposobnosti. Nameniti en dan (športni) za to dejavnost. Testiranje opraviti v zimskem bazenu v Ljubljani. Neplavalce evidentirati. -organizacija vsakoletne akcije NAUČIMO SE PLAVATI z vključevanjem neplavalcev iz cele občine. — Organizacija učenja plavanja v poletni šoli v naravi. — Organizacija učenja plavanja tam, kjer bodo po kolonijah naši otroci. — po vseh zgoraj opravljenih akcijah je opraviti preverjanje plavalnih sposobnosti za bronastega, srebrnega in zlatega „Delfinčka". b) Čas izvajanja: — jesen, poletje c) Kraj izvajanja: — zimski bazen v Ljubljani — bazen na Vrhniki — Valovine itd. d) Izvajalci: — VVZ — šole — ZTKO, ŠD — DPM 4. KOLESARJENJE a) Naloga: — učenje otrok vožnje s skirojem, dvokolesom, kolesom za pridobitev športne značke — I. skupina — kolesarjenje v okviru šolskih krožkov, spretnostne vožnje — organizacija kolesarskih izletov — šolsko in občinsko prvenstvo v kolesarjenju, udeležba na tekmovanju v „Tednu varnosti na cesti". b) Čas izvajanja: — celoletna naloga c) Kraj izvajanja: — asfaltirana ploščad — neprometni deli cest v bližnji okolici. d) Opis naloge: — Glej „Priročnik" za športno značko — Prometni priročnik e) Izvajalci: -VVZ — šole v — komisija za prometno vzgojo pri SO Vrhnika 5. SMUČANJE IN SANKANJE a) Naloga — uvajanje smučanja in sankanja v VVZ ob tekmovanju za športno značko — smučarski tečaji po šolah — zimska šola v naravi — organizacija ur telesne vzgoje na snegu — organizacija tekmovanj b) Čas izvajanja: — v zimskih mesecih c) Kraj izvajanja: — bližnja okolica VVZ in šol — Ulovka — ostala smučišča v SRS d) Opis naloge: — glej „Priročnik" za športno značko e) Izvajalci: — VVZ — šole — smučarski klubi in ŠD 6. STRELJANJE a) Naloga: — organizacija strelskih krožkov po šolah — zračna puška — Organizacija medrazrednih šolskih prvenstev in medšolskih — občinsko prvenstvo b) Čas izvajanja: — celoletna naloga c) Kraj izvajanja: — šole in strelišča d) Izvajalci: — osnovne šole — strelske družine 7. OSNOVE GIMNASTIKE a) Naloga: — redna tedenska vadba otrok v telovadnicah in na prostem — gimnastika šoloobveznih otrok v okviru ŠD Partizan, ŠŠD b) Čas izvajanja: — celoletna naloga — šolske in ostale telovadnice — travnate površine d) Izvajalci: — ŠŠD — ŠD Partizan — VVZ 8. OSNOVE IGER Z ŽOGO a) Naloga: — v VVZ pričeti z izvajanjem elementov osnovne telesne spretnosti z žogo — igrice — Osnovni elementi v obvladovanju žoge v vseh igrah z žogo — razredna tekmovanja v športnih igrah po izdelanem načrtu izbora selekcij. Občinske lige za učence do IZ leta starosti. b) Čas izvajanja — jesen, pomlad c) Kraj izvajanja: — telovadnice — nepokrite površine d) Izvajalci: — nogometni klubi — košarkarski klubi -ŠŠD III. TRIM - akcije TRIM akcije bomo organizirali celoletno glede na letno obdobje vendar bodo terminsko določene. V kolikor bi ostali samo pri enkratnih, propagandnih akcijah, potem ne bomo naredili veliko — omogočili bomo le nekajurno razvedrilo. Merilo za uspešnost akcij so novi pešci in kolesarji, ki so se odločili, da bodo čimvečkrat avto pustili doma. Dobro obiskani rekreacijski objekti, kopalci, ki tudi plavajo itd., ustvarjajo rekreacijsko vzdušje med občani vseh starosti. Še uspešnejši bomo, če bomo ob tem ustanavljali takoimeno-vane skupine ljubiteljev teka, odbojke, strelstva itd., ki bodo redno, pod strokovnim vodstvom, v družbi prijateljev, izpolnjevale programe pridobivanja in vzdrževanja kondicije. Predstavili bomo prvo program 5 TRIM akcij, nato pa delo tako-imenovanih skupnih ljubiteljev raznih športnih panog. 1. TRIM akcije bomo predvidoma organizirali: a) VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO: -25.9.1977 - 16. 4. 1978 -26.3.1978 b) POT POD NOGE - KREPIMO SRCE -23. 10. 1977 - 7. 5. 1978 -PE c) ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO: -4. 6. 1978 - 2. 7. 1978 -23. 7.1978 - 6. 8. 1978 - 20. 8. 1978 Vse kategorije TRIM plavanja — za prisvojitev vseh značk d) VSI VESELO NA POLJANO BELO -11.12.1977 - 8. 1.1978 - 19. 2. 1978 - 12. 3. 1978 - biatlon e) VEDNO MLADI - TEČEMO RADI Cooperjev test na 2400 m - 30. 4. 1978 - 22. 10. 1978 2. VADBA skupin Ljubiteljev rekreativnih športnih panog Seveda se bodo občani po svojih željah in potrebah sami odločali o izbiri rekreativnih športnih panog, zato naš namen ni vsiljevati določeno športno panogo — področje udejstvovanja. Za primer bomo navedli le nekaj takih panog, katere bodo vadile ob določenem času in pod strokovnim vodstvom strokovnjakov ali ljudi, ki so se z določeno panogo nekoč aktivno ukvarjali. Vaditelja si interesna skupina izbere sama. Razpored vadbe (prostorsko in časovno) bo narejen takrat, ko bodo te skupine poznane. Primer panog: - košarka - nogomet - odbojka - šah - strelstvo - keglanje - splošna telovadba - planinstvo - taborniki -itd. Te oblike rekreativnega udejstvovanja bodo lahko tekmovalne (Rekreativni tekmovalni sistem^.ali pa ne, torej tako, kot se bodo posamezne skupine opredelile. Za rekreativne tekmovalne skupine bomo morali organizirati lige, turnirje in druga srečanja. IV. Ostale občasne dejavnosti 1. TRIM MNOGOBOJ 2. SINDIKALNE LIGE IN SREČANJA 3. MLADINSKA OLIMPIJADA 4. MANIFESTATIVNE AKCIJE 1. TRIM MNOGOBOJ Čas trajanja akcije je od 15. junija do 15. novembra. Tekmovanje je posamezno in ekipno. - posamezno lahko nastopijo vsi občani-ke v naslednjih kategorijah /. 14-18 let II. 18 - 25 let III. 25-35 let IV. 35-45 let V. 45-55 let VI. nad 55 let PANOGE za moške 1. streljanje z zračno puško 2. skok v daljino 3. tek 60 m 4. met žoge na koš 5. udeležba na krosu 6. met krogle 7. plezanje po vrvi 8. plavanje 25 m za ženske 1. streljanje z zračno puško 2. skok v daljino 3. tek 60 m 4. met žoge na koš 5. udeležba na krosu 6. met krogle 7. plavanje 25 m 2. SINDIKALNE LIGE Lige bomo organizirali v vseh tistih športnih panogah, za katere se bodo odločile posamezne TOZD, KS, OTKO, OOZSMS, JLA itd. Razporedi tekmovanj bodo, kakor tudi propozicije, sestavni deli tega plana, razvrščeni po panogah in terminska določeni. 3. MLADINSKA OLIMPIJADA Mladinska olimpiada naj bi trajala od aprila do 25. maja, ko bi bila slovesna razdelitev priznanj. 4. MANIFEST ATI VNE AKCUE Akcije naj bi bile organizirane ob pomembnih jubilejih in praznovanjih. Akcije naj bi bile masovne, tekmovalnih in netekmoval-nih oblik. Datum akcije: 27. april — masovni pohod 1. maj — kresovanje 6. maj — pohod po poteh tovarištva 25. maj — Titova štafeta 22. julij — kolesarjenje 1. november — udeležba na komemoraciji 29. november — tek republike Zaključek Podani plan rekreacijske dejavnosti v občini je le predlog in ga bomo realizirali z doslednim izvajanjem dogovorjenega. Posamezne naloge si bomo morali enakomerno razdeliti, vsaka organizacija pa bo morala prevzete naloge realizirati v postavljenem terminu. Zato prosim vse prejemnike tega predloga programa dela športne rekreacije v občini, da si po svojih zmožnostih (prostorske, kadrovske) izbere akcijo katere izvajalec bo. Vsklajevalec akcij, ki bo nudil tudi vsa tolmačenja in strokovno pomoč bo ZTKO Vrhnika.