čneje o islamskih mestih. Bolj na kratko so nato ooravnavana mesta v Afriki, Aziji 
in Avstraliji, obširneje pa latinskoameriška in angloameriška mesta. Še najslabši je 
prikaz razvoja in omrežja sovjetskih mest, ki bi zaradi samosvojega razvoja nedvom­
no zaslužila več pozornosti.
Z a čuda je v tem izvrstnem, čitljivem in dobro ilustriranem pregledu izostala 
obravnava jugoslovanskih mest, čeprav imamo o njih že veliko geografskih in urba­
nističnih študij. A vtor je v razgovoru povedal, da pripravlja še tretjo knjigo, ki bo 
posvečena jugoslovanskemu mestnemu omrežju. Prepričani smo, da bo tudi ta, kot 
obe dosedanji, pregledna, sodobna, logično grajena in širše uporabna in da bo odpi­
rala nove geografske vidike.
Igor Vrišer
Radovi, 19 (1984), Geografski odjel (Zavod) Prirodno-matematičkog fakulteta, 
Zagreb
Večji geografski zavodi vse pogosteje izdajajo posebne publikacije, saj v rednih 
geografskih glasilih ni dovolj možnosti za objavljanje večjih oziroma obsežnejših 
znanstvenih poročil. Tako tudi Geografski odjel (zavod) PMF v Zagrebu izdaja ob­
časne zvezke »Radovi«. Zadnja 19. številka (1984) prinaša sedem zanimivih raz­
prav.
B. V o l a r i č  in I. L i s a c  poročata o klimatski razdelitvi Hrvatske glede 
na letno gibanje zračne tem perature. T. Š e g o t a obravnava gibanje savskega 
vodostaja pri Zagrebu in ga primerja s padavinami v Ljubljani. Ugotavlja dokaj tes­
no pozitivno korelacijsko zvezo r=0 ,68 . A. B o g n a r prikazuje geomorfološke 
značilnosti nižine ob reki Karašici v Baranji.
M. F r i g a n o v i č  obravnava dileme, ki se odpirajo okoli populacijske poli­
tike in regionalnega razvoja v SR Hrvatski. Ugotavlja, da se območja depopulacije 
in eksodusa v osrednji Slavoniji, Liki, Gorskem Kotaru, Dalmatinski Zagori in 
H rvatskem  Zagorju še dalje širijo in da so to hkrati območja, ki zaostajajo v svojem 
gospodarskem  razvoju za hrvatskim poprečjem.
D. F e 1 e t a r  analizira na osnovi lokacijskega kvocienta in regionalnega fak­
torja prostorsko razmestitev in trend industrializacije v SRH med 1. 1953 in 1981. 
Še vedno je največja koncentracija industrije v Zahodni Hrvatski, Hrvatskem Pri­
m orju, Istri in osrednji Dalmaciji, šibko industrializacijo pa izkazujejo osrednja Sla­
vonija, Banija, Lika in Dalm atinska Zagora. Vendar je tridesetletni razvoj industrije 
le zm anjšal svojčas znatne razlike v industrializaciji s postopno industrializacijo po­
deželskih, manj razvitih občin.
M. V r e s k poroča o metropolitanski regiji Zagreba, ki je 1.1981 štela 841.213 
prebivalcev, od tega v samem mestu 662.299. Mesto še dalje kaže težnjo po nagli 
rasti (1971— 1981 je poraslo za 20% ) in po zvezdastem širjenju v okolico. Vsebin­
sko se na Vreskovo študijo navezuje poročilo M. S i č a o razvoju mestnega avto­
busnega prom eta kot kazalcu urbanizacije Zagreba med 1. 1965 in 1980. Iz razprave 
je razvidno, da se je v tem razdobju perim eter urbanizacije povečal od svoječasnih 
20 km na več kot 30 km ter se glede na frekvenco tudi znatno okrepil.
Študijam je treba priznati, da dobro prikazujejo moderno geografsko usmerje­
nost hrvatskih geografov in njihov smisel za aktualno problematiko. Razmisliti bo 
treba, ali ne bi tudi v Ljubljani začeli izdajati podobne geografske zvezke.
Igor Vrišer