Kranjske vestL —r— Opustitev po.itniške naselbidO v Zatišju. Na zadnji seji mestnega sveta v Ljubljani je poročevalec Milohnoja izvajal, da se je leta 1908 kupilo Zatišje za 48.000 kron. 2e v tej kratki dobi se je pa izkazalo. da se Zatišje ni obneslo. Predlaga, da naj se Zatišje že letos opusti in naj se rajši omogoči, da se ustanove zavetišča v Ljubljani. Dosedanja gospodinja Zatišja, poštarica Vavken, ki je proti 1000 K v Zatišju gospodinjila, tega več ne more, ker ji to brani poštna oblast. Predlaga, da naj se počitniška naselbina Zatišje opusti, Zatišje naj se proda, dokler se Zatišje ne proda, naj se dosedanjemu varuhu Golobu prepusti varstvo Zatišja proti prostem stanovanju in 20kronski mesečni plači. Denar, ki se bo iz izkupička Zatišja pridobil, naj se porabi za dnevna zavetišča na ljubljanski šolah. — Obč. svet. E. Kristan naglaša, da se mora tak korak tehtno preudariti. Zadnje čase se kaže tendenca varčevati. So pa stvari, pri katerih ne kaže zgolj vačevati. Glede na mladinsko oskrbo je bilo Zatišje vsaj en korak. Prav je, da so dnevna zavetišča, rnorajo pa biti tudi poletne naselbine. — Dr. Triller nasproti Kristanu izvaja, da z Zatišjem nismo dosegli, kar smo nameravali, in da se isti efekt, ki se je ob ustanovitvi počitniške naselbine v Zatišju mislil doseči, ni dosegel. Otroci so domotožni in so se med njimi širile bolezni. Namesto Zatišja hočerao na nasvet deželnosodnega svetnika Milčinskega ustanoviti po vseh ljudskih šolah dnevna zavetišča in se bodo uvedle leteče ferialne kolonije. — Župan dr. Tavčar ne dvomi, da so tisti, ki so Zatišje ustanovili, imeli najboljšo voljo. Obneslo se pa Zatišje ni. Otroci so hodili vedno v en kraj in so tudi na polju preveč škode napravili. Ker nimamo v Zatišju več gospodinje, je popolnoma nemogoče letos otroke v Zatišje pošiljati. Jako lepo so se izkazala dnevna zavetišča. Najprvo bomo dnevna zavetišča razširili, na to bom pa izvedli, da bodo otroci šli lahko vsako leto v drug kraj naše domovine. Letos to še ne bo mogoče, pač pa dr.ugo leto. — Pri glasovanju obveljajo odsekovi predlogi. —r— Klcrikalne nakane v našetn šolstvu. »Slovenski Narod« piše: »Naši klerikalci hočejo vsa odgovorna in vplivna mesta zasesti s svojimi zvestimi pristaši, če pa to ne gre, pa vsaj z Nemci. Čuje se, da misli dež. šol. nadzornik, dvor. svetnik gospod Fran Levec čez nekaj časa iti v pokoj. Z njim izgubimo enega najboljših slovenskih šolnikov. In pričakovati bi bilo, da pride na to mesto mož, ki bo vreden naslednik Levčev in ki bo tudi kos nalogi, ki jo današnja moderna dbba1 stavi na šolnika. Toda klerikalci1 se za to presneto malo brigajo, njim je alia1 in omega vsega — klerikalno prepričanje. In ker sedanji okrafni šolski nadzornik Gaibršček prav zvesto izvršuje voljo kierikalnih uničevalcev slovenskega šolstva, tedaj je tudi zrel za deželnega šolskega nadzomika, ker pa; to ne gre kar tako čez no-č, ga hočejo predvsem spraiviti1 na ljubljansko učiteljišče na Perzevo- mestOi, d-ai dobi naslov profesorja. Nato pa bode imenovan za deželnega šolskega nadžoTnika. Na njegovo mesto fcot okratjtii šolski nadzornik pa pride šišenski nadučitelj in navdušen gasilec Lavtižar. Tako si vsaj klerikalci vse to> žele.« — Dandanes je na Kranjskem vse mogoče! —r— Solski zgradbi v Mavčicah in v Olšsvku v kranjskem okraju je prevzela ljubljanska tvrdka A. & V. Accetto. —r— Pevskj in telovadni nastop gojenk mestnega dekliškega liceja. Dne 30. aprila se je vršila v telovadnici mestnega dekliškega liceja lepa slavnost. Nastopile so deklice^-pevke in telovadke po1 posam-eznih razredih ter pokazale veliko spretnost v petju in telovadbi. Pevskim točkam so sledile menjevaje lepe rajalne vaje malih deklic, rajanje z obroči, menuet, slikovjti in težavni grški ples, ki so ga izvajale gojenke četrtega raizreda; najlepše in najtežavnejše pa so bile vaje s kiji in proste vaje. Posebno moramo poudariti zadnje, ki kažejo jasno. kaj lahko naredi dobra vztrajtta vaja pod spretnim strokovnim vodstvom. Petje se je izvajalo preciznoj. Izmed 12 pesmi so bila najboljše »Škrjanček poje«, Bendlavo »Žitno polje«, »Gondalirjeva pesenr« (Gerbič), Adamieeva »Uspavanka« in »Slovenskim mladenkam« (Volarič). — Najlepši vtisk je dobil vsak gtedalec o agilnosti in izrednem veseljii do petja in telovadbe, ki ga goje mlade gojenke dekli&kega liceja. Gotovo gre v tem oziru velika zashiga obemai strokovnima učitieljicanra, da znata zbujati v svo-jih gojenkah veselje do petja in telovadbe. — Predstave se je udeležila velika množica' odličnega občinstva. —r— Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkoin šolskega leta 1913./14. nanovo sprejemall gluhonemi. na duhu zdravi šoloobvezni otroci v starosti 7 do 12 let. Prošnje z rojstnim in domovinskim listom ter z zdravniškim izpričevalom je vlagati do 10. jimija t. I. pri vodstvu zavoda v Ljubljani. Koncem junija se baje vrše sprejemni izpiti. Tovariše in tovarišice prosimo, da opozore ria to morebitne starše gluhonemih otrok v svojem okraju. Vzgojevalnine ni, kolikor znano. pjačuje večina staršev oa gojencev tega zavoda le obleko in obutev otrok za njih vzgojevanja. —r - K notici glede dopoldanskega pouka smo prejeli iz vrst ljubljanskega učiteljstva še naslednje pojasnilo: Mestna zdravnika sta že opetovano podala na mestni šolski svet svoje rrmenje, da naj se s 1. majem ali pa vsaj s 15. majem začne z dopoldanskim poukom, in sta svoje zahtev. tudi utemeljevala z zgledi drugih mest, oziroma z raznimi slučaji bolezni, ki se pojavljajo pri otrocih. Nadzornik Maier pa je bil mnenja, da bi popoldanski počitek moralno vplival slabo na otroke. Radi bi vedeli, zakaj? Zakaj pa ne vpliva »moralno* slabo n. pr. četrtek ali pa nedelja. Zakaj ne vplivajo moralno slabo junijski dnevi; izgovor je torej jalov. V korist šole in mladine bo, da se opravičenim željam ugodi. — Iz krogov slovenskih staršev pišejo o istem predmetu: Po mojem mnenju je popolnoma pravilno. da se zavzemate za poldnevni pouk. Uradniki in delavci imajo tuintam popoldne prosto in bi radi šli z otroki v prirodo, posebno sedaj v majskih dneh5 ko si vsak želi pod milo nebo. Pouk bi zaradi tega ne trpel, ker ie zdravje mladine predpogoj za duševni in telesni razvoj otroka. Dobro bi bilo, da bi o tem še drugi povedali svoje innenje. — Naše mnenje je, da bi se ta zadeva takoj lahko ugodno uredila, če bi ne bilo sekantnega in nervoznega nadzornika Maierja. Ta nalašč šikanira starše, otroke in učiteljstvo. Pa pravijo, da mora šola- delovati y soglasju z domom. Saj tudi bi, ko bi ne bilo Maierjevcev! —i— C. kr. pletarska šola v RadovUici vidno napreduje pod vzornim vodstvom L. Patika. Izdelujejo se v tej šoli tako lepi izdelki, da lahko tekmujejo z vsemi izdelki tu in inozemskih firm. Taka je občna hvaia! Kdor si je enkrat nabavil kak predmet iz te pletarne. se rad vrača z zopetnimi naročili na ta zavod. In kar je glavno, ti izdelki so narejeni iz dotnačega protja in z domačimi delavci.