2001 ŠTEVILKA 4 OKT/NOV/DEC LETNIK IX ISSN 1318-1882 posebna številka: e-uprava e-govemment DONATORJI II 4 3 3 7 4 3 vsebina ■ Uvodnik ■ Spremna beseda 173 ■ Aktualno Ministrska deklaracija 174 ■ Razprave Mirko Vintar: E-uprava deset milisekund po velikem poku 176 Janet Caldovv: Seven E-government Leadership Milestones 184 Patricia Diamond Fletcher: The Changing Landscape of the U.S. Federal Government: Electronic Delivery of Information and Services 191 Marin Silič: Izvajanje strategije e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001-2004 198 Heinrich Reinermann: Internet Portals in Public Administration - The Readjustment of Information and of Administrative Practice 206 Roman Tomažič, Marjan Krisper: Zasnova elektronskega poslovanja v javni upravi RS 212 J. John G. Mooney, Eimear Farrell: Exploring the Value Proposition of eDemocracy 222 m m m To revijo sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Izid tematske številke je podprla Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani Navodila avtorjem Revija Uporabna informatika objavlja originalne prispevke domačih in tujih avtorjev na znanstveni, strokovni in informativni ravni. Namenjena je najširši strokovni javnosti, zato je zaželeno, da so tudi znanstveni prispevki napisani čim bolj mogoče poljudno. Članke objavljamo v slovenskem jeziku, prispevke tujih avtorjev pa tudi v angleškem jeziku. Vsak članek za rubriko Strokovne razprave mora za objavo prejeti dve pozitivni recenziji. Prispevki naj bodo lektorirani, v uredništvu opravljamo samo korekturo. Po presoji se bomo posvetovali z avtorjem in članek tudi lektorirali. Polno ime avtorja naj sledi naslovu prispevka. Imenu dodajte naslov organizacije in avtorjev elektronski naslov. Prispevki za rubriko Strokovne razprave naj imajo dolžino cca 30.000 znakov, prispevki za rubrike Rešitve, Poročila, Obvestila itd. pa so lahko krajši. Članek naj ima v začetku Izvleček v slovenskem jeziku in Abstract v angleškem jeziku. Izvleček naj v 8 do 10 vrsticah opiše vsebino prispevka, dosežene rezultate raziskave. Abstract naj se začenja s prevodom naslova v angleščino. Pišite v razmaku ene vrstice, brez posebnih ali poudarjenih črk, za ločilom na koncu stavka napravite samo en prazen prostor, ne uporabljajte zamika pri odstavkih. Revijo tiskamo v črno beli tehniki s folije, zato barvne slike ali fotografije kot originali niso primerne. Objavljali tudi ne bomo slik zaslonov, razen če so nujno potrebne za razumevanje besedila. Slike, grafikoni, organizacijske sheme itd. naj imajo belo podlago. Po možnosti jih pošiljajte posebej, ne v okviru članka. Članku dodajte kratek življenjepis avtorja (do 8 vrstic), v katerem poudarite predvsem delovne dosežke. Z vsa vprašanja se obračajte na tehnično urednico Katarino Puc. Prispevke pošiljajte na disketi in papirju na naslov Katarina Puc, Slovensko društvo informatika, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, ali samo po elektronski pošti na naslov katarina.puc@drustvo-informatika.si. Po odločitvi uredniškega odbora, da bo članek objavljen v reviji, bo avtor prejel pogodbo, s katero bo prenesel vse materialne avtorske pravice na društvo INFORMATIKA. Po izidu revije pa bo prejel plačilo avtorskega honorarja po tedaj veljavnem ceniku ali po predlogu glavnega in odgovornega urednika. Naslov uredništva je: Slovensko društvo INFORMATIKA, Uredništvo revije Uporabna informatika, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana www.drustvo-informatika.si/posta © Slovensko društvo INFORMATIKA, Ljubljana Vsem članom Slovenskega društva INFORMATIKA, sponzorjem revije in drugim bralcem želimo eono 2002 * * * Uredništvo revije uporabjicANFO&MATIKA uvodnik Spoštovane bralke in bralci, pred vami je zopet tematska številka, v kateri smo osrednjo pozornost namenili e-upravi. Od dosedanjih tematskih številk se razlikuje predvsem po tem, daje dvojezična in v njej objavljamo prispevke večjega števila uglednih tujih avtorjev. Zahvala za to gre predvsem gostujočemu uredniku, prof dr. Heinrichu Reinermannu, ki seje prijazno odzval vabilu uredniškega odbora, da sodeluje pri pripravi te številke in je k sodelovanju uspel pritegniti skupino tujih uglednih strokovnjakov za področje e-uprave. Za spremno besedo tej tematski števili smo poprosili dr. Pavla Gantarja, ministra za informacijsko družbo, ki je prav tako prijazno pristal na sodelovanje. Objavljamo tudi ministrsko deklaracijo s sestanka ministrov novembra v Bruslju, ki je nedvomno zelo aktualna za našo obravnavo. V osrednjem delu pa objavljamo seveda tudi prispevke domačih avtorjev. Elektronsko poslovanje uprave ali na kratko c-uprava je skoraj čez noč postalo nosilna tema vseh pomembnejših strokovnih in znanstvenih srečanj, ki se tako ali drugače ukvarjajo z elektronskim poslovanjem. Kljub temu sodimo, da so številne dimenzije tega razvojnega fenomena še vedno dokaj neznane in pogosto preozko razumljene. Osrednji cilj gostujočega in tudi stalnega urednika revije je zato bil, predstaviti čim širši spekter tem, razvojnih razsežnosti obravnavanega fenomena in gradbenih blokov bodoče e-uprave. Razvoj e-uprave pomeni postavljanje temeljev neki novi upravi, katere delovanje bo slonelo na vrsti povem novih principov in načel, ki jih je potrebno še oblikovati in razviti. Razviti bo potrebno celo vrsto členov v verigi, da bo sistem začel delovati in prinašati napovedovane učinke. After someforti/ years of computer-use in public administration one might ask ivhether there stili is room and needfor new approaches to EDP. And pet - there is. Electronic Government (E-Government) is such a new concept, and this Special Issue is going to deseribe and to explain it. E-Government aims at utilizing the boundarp-penetrating potential oftodap 's information technologies (IT), zuith special emphasis on the Internet technologies, to create improved models of state and administration. The IT at our disposal novo is considered to be an "enabling technologp" -enabling us tofind anszvers for at kast some of the challenges, the state isfacing todap, among them: higher demands bp the peoplefor transparent governments, for participation, and for more legitimacp of public affairs; the demandfor more and bet ter public Services, inspite of scarce financial and personnel resources; the opportunitp ofmanp people to compare computer-use in business companies and in public agencies directlp and personallp; the desirefor simplified public procedures, for a one-stop government; and more. Janet Caldoio hits the nail on the head in claiming that cGovernment can beand must bea lot more than simplp transforminggiven public Services and acitivities Online, as thep are. The clue of eGovernment lies in creating neiv administrative models, based on todap 's information technologies and better apt to Poleg znanstvenih razprav o razsežnostih fenomena e-uprave, smo zato skušali v to številko uvrstiti tudi prispevke, ki predstavljajo konkretne pristope in probleme njenega uvajanja v našem domačem okolju. Temu je bil prirejen tudi vrstni red objavljenih prispevkov v tej številki. Mirko Vintar skuša v prvem delu svojega prispevka opredeliti širše značilnosti fenomena e-uprave, analizira globoke spremembe, ki jih le-ta prinaša v zasnovo upravnega delovanja in opredeljuje nekatera osnovna načela, ki bi jih veljalo upoštevati pri nadaljnjem razvoju. Posebno pozornost posveča nekaterim strukturnim in organizacijskim spremembam, ki so nujne, za pospešen razvoj na tem področju. Se posebej pa izpostavlja tudi nujne spremembe pri nadaljnjem razvoju informacijskih sistemov v upravi, ki bodo od izrazito enosmernega v bodoče morali zagotavljati prevladujoč dvosmerni pretok informacij. Mariu Silič sc osredotoča na strategijo Vlade R Slovenije pri uvajanju elektronskega poslovanja v javno upravo. Pri tem izhaja izgradiva, ki ga je v začetku leta sprejela Vlada in je temeljni strateški dokument pri razvoju tega področja. Strategijo Vlade podrobno razčlenjuje ter izpostavlja njene najpomembnejše značilnosti in projekte, na katerih bo temeljil nadaljnji razvoj. Roman Tomažič in Marjan Krisper pa predstavljata nekatere ključne elemente bodočega sistema e-uprave, ki so bolj skriti običajnim uporabnikom njenih storitev, vendar brez njih sistema ni mogoče vzpostaviti. Predstavljata tako imenovano meta raven temeljnih registrov in podatkov, ki tvorijo hrbtenico sistema delovanja e-uprave. Trudili smo se, da bi omenjeni slovenski prispevki skupaj s tujimi kar se da zaokrožili paleto tem in vprašanj, ki se odpirajo v okviru razvoja in konkretnega uvajanja e-uprave v različna družbena okolja, in še posebej v Sloveniji. O uspešnosti naših prizadevanj pa boste presodili bralci sami. Glavni in odgovorni urednik Mirko Vintar meet today 's challenges of state and administration. Hozuever, the high levcl ofehange involved in eGovernment of this kind reejuires a high level of sustained leadership engagement over severni years as ivell. Patricia Diamond Fletcher looks into eGovernment in the United States of America as a countrp ivhich supposedli/ is advanced in thisfield. According to her impression, the high diffusion of Internet technologies in the econonn/ and among the population of the US also callsfor the introduction of eGovernment. Shegives an overvieiu ofthe state of the art and stresses tliat - besides an appropriate legislative frameivork - a proper polici/ framezoork is the key prerepuisite for eGovernment. Heinrich Reinermann analijses thepotential of Internet portals. Such portals aim at electronicalhj bridging thegaps betioeen lapers of government and betioeen agencies, business companies and Third-sector institutions, ivhich map be involved in a certain life or business situation (like building a home or starting-up a business). Thus, an Internet portal helps to overcome the draivbacks ofthe division oflabor in our societies, from a user 's point ofvieiv. Hoivever, exploitation of this concept requires pilite some re- organization of the data bases and procedures in public administration. John G. Moonep and Eimear Far reli deal ivith an aspect ivhich often remains in the background of eGovernment projects - the so called eDemocracp. They suggest that the potential oftodap's information technologies be utilized to better inform the people about puhlic affairs and to invite them to participate more in public decision-making. Thus, the "input legitimacp" of state and administration could be improved. Hoivever, the authors do not consider the Internet technologies a panacea for the perennial problems of democracp. Heinrich Reinermann, gnest editor spremna beseda Če se človek ne more čemu izogniti, je to gotovo javna uprava. Prvič stopi v stik z njo, ko se še niti ne zaveda svojega obstoja na svetu in ko ga ni več, je njegova zadnja življenjska sprememba, tako rekoč post-festno zabeležena v uradnih knjigah. Od zibelke do groba torej, vsaj v modernih in organiziranih državah. Če smo že, včasih po sili zakona, včasih pa po lastni volji vezani na javno upravo in njene storitve, nam tudi ni vseeno, kakšna ta uprava je, kako zagotavlja storitve, ki jih potrebujemo, koliko je torej nam po volji in koliko je sama sebi v namen. Vsi vemo, da je treba plačevati davke, toda če jih plačujemo na nam, davkoplačevalcem, prijazen način imamo vsaj vtis, da se nam za nekaj, kar nam sicer ni posebej všeč ni bilo potrebno še posebej truditi in trpeti. Za javno upravo je značilna birokratska organizacija, kar pomeni, da hierarhije, pravila in vloge odrejajo ravnanje javnih (državnih) uslužbencev, ne glede na potrebe, želje in hotenja tistih, ki stopajo v stik z državo. Dokler je bilo stikov z javno (državno) upravo le malo, to ni bilo tako moteče. Danes, ko potrebujemo številna dovoljenja in moramo posredovati čedalje več podatkov, pa je tradicionalno delovanje javne uprave že moteče. Od nas zahtevajo podatke, ki jih že imajo, sicer v nekem drugem upravnem organu in to nas vodi od okenca do okenca včasih na isti, včasih colo na diligi lokaciji. Vrste so postale neizbežno dejstvo. Temu je treba napraviti konec. E-javna uprava lahko v' veliki meri pripomore k temu. Vendar se motimo, če mislimo, da lahko samo z uvajanjem elektronskega poslovanja v javno upravo in z rabo interneta pri komuniciranju z njo že rešimo najbolj očitne probleme. Treba je spremeniti poglede na delovanje in organizacijo javne uprave. Najbolj pomembno pa je, da se mora javna uprava preobraziti iz klasično birokratskega ustroja v organizacijo, ki bo uporabniško usmerjena. Javna uprava si mora zadati cilj, da bo kar najhitreje zadovoljila potrebe in pričakovanja državljank in državljanov, to je, da jim bo omogočila, da bodo kar najhite-je izpolnjevali obveznosti, ki jim jih jo država naložila. Šele v kontekstu reforme javne uprave, ki torej upošteva posameznika z vsemi njegovimi specifičnostmi in potrebami in se mu prilagaja, e-poslovanje v javni upravi dobi pravi smisel in pomen. Nove možnosti elektronskega poslovanja je potrebno razviti tudi pri postopkih, ki niso najbolj na očeh posameznih uporabnikov, torej na segmentu tako imenovanega G2G, torej elektronskega poslovanja med državnimi organi. Pri tem imamo najprej v mislih povezovanje baz podatkov javne uprave, ki omogočajo njeno bolj učinkovito delo, večji nadzor nad kvaliteto dela, predvsem pa odpravljajo podvajanja pri posredovanju podatkov. S tem se lahko izognemo lepemu številu potrdil, dokazil in podobnih papirjev, ki jih pridobimo od enega organa, da bi jih posredovali drugemu. Tedaj pa nastopijo tudi možnosti za hitro uvajanje poslovanja G2C in G2B, torej med javno upravo in njenimi državljani ter gospodarstvom. Ker je javna uprava organizacijsko zelo diferenciran organizem, od državljank in državljanov pa ne moremo pričakovati, da bodo dobro poznali njen notranji ustroj, je potrebno zasnovati takšne portale javne uprave, ki bodo prek vodenja skozi različne življenjske situacije omogočili z enim klikom dostop do pravih informacij in storitev. Sicer pa stopnjo razvitosti in uporabnosti portalov javne uprave presojamo na že uveljavljen način: informativna, interakcijska, transakcijska in integrirana stopnja. Pri nas smo nekje na prehodu od informativne v interakcijsko stopnjo, s tem, da imamo pri nekaterih aplikacijah že tudi elemente transakcij. Prehod na transakcijsko stopnjo se bo v večji meri zgodil, ko bomo razvili in uveljavili aplikacije e-dohodnine in e-DDV, ter nekatera bolj zapletena dovoljenja. Prav pri opredelitvi tistih upravnih storitev, ki jih lahko priredimo za elektronsko poslovanje, je potrebno opraviti še največ dela. Treba je poenostaviti postopke, jih v celoti standardizirati po vseh upravnih enotah (temu danes še ni povsem tako) in poskrbeti za visoko stopnjo varnosti in zaupnosti transakcij, še posebej kadar gre za občutljive osebne in denarne zadeve. Sicer pa je nedavno ministrsko srečanje v okviru Evropske Unije v Bruslju v Ministrski deklaraciji izpostavilo naslednje pomembne vidike, ki jih moramo upoštevati pri nadaljnjem razvoju e-javne uprave: ■ zagotavljanje vključevanja vseh, kar naj upošteva ljudi s posebnimi potrebami in uporabo različnih in komplementarnih komunikacijskih kanalov za dostop do storitev; ■ promocija zaupanja in varnosti z jasno opredeljeno politiko zasebnosti, ki vključuje tudi promocijo elektronskega podpisovanja in overovljanja; ■ razvoj na podlagi najboljših praks; poudarjena je bila potreba po mednarodni izmenjavi izkušenj in uvajanju tistih dobrih aplikacij, ki so se že obnesle; ■ spodbujanje sodelovanja, ki naj prinese večjo stopnjo vključevanja prebivalcev v demokratične procese na lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih ravneh; Slovenija danes gotovo sledi procesom uvajanja e-javne uprave v evropskem merilu, v nekaterih aplikacijah (G2G) pa je celo na čelu. Tudi v naprej je vlada odločena nadaljevati z začrtano potjo, ne predvsem zaradi nje same, pač pa zaradi državljank in državljanov, ki si končno že zaslužijo enostavne, hitre in učinkovite storitve, ki so dostopne s katerega koli mesta in na kakršen koli način. Dr. Pavel Gantar Minister Ministrstvo za informacijsko družbo Aktuai.no Ministrska konferenca eGovernment Ministrska deklaracija, sprejeta s soglasjem 29.11.2001 MINISTRSKA DEKLARACIJA Bruselj, 29-30 November 2001 V okviru konference eGovernment, ki sta jo organizirali Evropska komisija in belgijsko predsedstvo Svetu Evropske unije, so se v Bruslju srečali ministri držav članic Evropske unije, držav EFTA-e in držav, ki se pogajajo za članstvo v Evropski uniji. Ob tej priložnosti so ministri poudarili svojo politično voljo za hiter razvoj e-uprave1, ki je ključen del lizbonske deklaracije za rast in zaposlovanje ter Akcijskega načrta eEurope. Ministri so pozdravili dosežke držav, ki se pogajajo za članstvo v Evropski uniji v okviru Akcijskega načrta eEurope + in izrazili pripravljenost za sodelovanje pri modernizaciji javnih uprav. Z ozirom na Resolucijo evropskih ministrov o javni upravi in javnih storitvah2 in Poročilo Konference »e-uprava kot storitev za posameznike in podjetja3«, so bili ministri enotni, daje v luči nadaljnjega razvoja Lizbonske strategije treba prednostno obravnavati vprašanja, povezana z e-upravo. Zagotavljanje vključevanja vseh Ministri ugotavljajo, da morajo biti pri oblikovanju spletnih storitev, ki bodo enostavno dostopne vsem, v središču pozornosti prav posamezniki in podjetja. Ministri so se poleg tega seznanili s poročilom o »e-Vključevanju4 5« in izrazili strinjanje, da je potrebno več pozornosti posvečati ljudem s posebnimi potrebami, kot so invalidi ter ljudje različnih starostnih in jezikovnih skupin. Ministri so si bili edini, da je potrebno storitve zagotavljati v okviru različnih, komplementarnih komunikacijskih kanalov: spletnih3 in tradicionalnih; v okviru obojih pa je potrebno zagotoviti neposreden dostop do odgovornih in tudi pomoč, kjer je ta potrebna. Kateri komunikacijski kanal bodo izbrali, pa naj bo prepuščeno posameznikom. Ministri so izrazili zaskrbljenost zaradi vse večje odvisnosti od ozkega kroga ponudnikov in proizvajalcev informacijsko komunikacijskih tehnologij in zahtevali večjo konkurenco. Ministri so se zavzeli za izmenjavo izkušenj in zaprosili Evropsko komisijo za podporo pri razvoju alternativnih odprtih virov, kjer bo potrebna. V tem pogledu bodo bistveni interoperabilnost omrežnih infrastruktur in storitev ter odprti standardi in »tehnološko nevtralna« regulativa. Promocija zaupanja in varnosti Ministri priznavajo, da sta zaupanje in varnost predpogoja uspešne vzpostavitve spletnih storitev e-uprave. Ministri so bili enotni, da je potrebno v ta namen krepiti vseevropsko sodelovanje, da bi zagotovili ustrezno varnost omrežij in varen dostop do storitev e-uprave. Glede zagotavljanja javnih storitev v elektronski obliki, ki vključuje tudi varstvo zasebnosti in zagotavljanje varnosti, so ministri Evropski komisiji predlagali oblikovanje skupine strokovnjakov, ki naj razišče nacionalne režime in orodja elektronskega poslovanja, podpisovanja in overjanja ter opredeli možnosti za ukrepe poenotenja na omenjenih področjih na ravni Evropske unije in katere delo in predloge bi ministri pregledali leta 2003. Ministri so menili, da je za ta vprašanja pristojen predvsem bližnji »Telekomunikacijski svet6« in bili enotni, da je potrebno spodbujati široko uporabo elektronskih podpisov povsod, kjer je to mogoče tako v okviru javne uprave kot v gospodarstvu do leta 2003. Razvoj na podlagi najboljše prakse Ministri so se strinjali, daje v luči učinkovitega delovanja e-uprave treba izvesti notranjo reorganizacijo, predvsem pa strukturne spremembe in novo organizacijo dela, usposabljanje in izpopolnjevanje znanja ter prilagajanje novim pogojem zaposlovanja. Ministri so bili enotni, da je potrebna medsebojna izmenjava izkušenj, usposabljanje in izboljšanje kakovosti dela ter delovnih pogojev v javnem sektorju. Ministri so se seznanili s primeri dobre prakse, predstavljene v okviru Konference in bili enotni, da je potrebno raziskati, kakšne so možnosti širjenja le-teh v 1 E-uprava je pomensko usklajena uporaba angleškega izraza eGovernment (op.prev.). 2 Resolution ofEuropean ministers of Public Service and Administration, Strasbourg 7.11.2000. 3 IDA-conference»eGovernment in the Service ofEuropean citizens and enterprises - what is required at European ieveP, oraganizirana s strani Evropske komisije in švedskega predsedstva 13.-14.6.2001 vSandhamnu. 4 »e-/nc/us/ort" report ofthe high level Group on employment and the social dimension ofthe information soc/ety (ESDIS) in Resolucija Sveta Evropske unije 8.10.2001. 5 Na primer: telefonski ati kabelski modem; GPRS ali 3G mobilni brezžični dostop, itd. 6 Svet Evropske unije 7.12.2001. Aktualno okviru njihovih držav ter v širšem evropskem in svetovnem okviru. Ministri so v ta namen povabili Evropsko komisijo k nadaljnji natančnejši opredelitvi metodologije vrednotenja. Ministri priznavajo, da odpirajo informacijsko komunikacijske tehnologije neslutene priložnosti za enostavnejši dostop do informacij javnega značaja in da bodo bolj jasno opredeljeni pogoji za njihovo uporabo prispevali k višji gospodarski rasti in zaposlovanju v vsej Evropi. Ministri so bili enotni, da bodo nemudoma posvetili vso pozornost predlogom Evropske komisije na tem področju7. Strinjali so se, da je treba posvetiti še posebno pozornost zagotavljanju informacij javnega značaja od evropskih institucij. Ministri so dali pobudo nacionalnim upravam in institucijam Evropske unije k oblikovanju skupnih stališč, ki naj izpostavijo pomen in bistvo delovanja eServices (e-storitve) na vseevropski ravni in postavijo osnove skupnih temeljev za e-upravo, ki naj temeljijo na Evropskem forumu eGovernment in eGovernment Observatory-ju8 • Ministri so pozvali vse države, tako razvite, kot nerazvite k sodelovanju in izmenjavi izkušenj o najboljši praksi z Evropo. Spodbujanje sodelovanja Ministri so bili enotni, da so informacijsko komunikacijske tehnologije učinkovito orodje pri zagotavljanju kakovostnih storitev uprave in izpostavili pet temeljnjih načel9: odprtost; možnost sodelovanja vseh; zanesljivost; učinkovitost in poenotenost. Ministri priznavajo, daje, v luči prehoda na e-upravo, potrebno doseči napredek v vseh omenjenih pogledih, zaradi česar so pozvali evropske institucije, naj v skladu s tem sprejemajo in izvajajo ustrezne rešitve e-uprave. Ministri priznavajo, da informacijsko komunikacijske tehnologije prispevajo k bolj neposrednem sodelovanju pri demokratičnih aktivnostih in lahko tako krepijo sistem predstavniške parlamentarne demokracije v Evropi10. Poleg tega so ministri priznali pomen poglobljenega sodelovanja v lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih demokratičnih procesih. Ministri so se strinjali, da je potrebno raziskati, sprva na nacionalni ravni, skupaj z MEP in drugimi, kako bi lahko uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij pripomogla k večjemu zavedanju, zanimanju in sodelovanju v evropskih demokratičnih procesih, še posebej v luči prihajajočih evropskih parlamentarnih volitev leta 2004. Ministri so tudi priznali pomen informacijsko komunikacijskih tehnologij pri odkrivanju novih priložnosti v okviru razvoja »e-skupnosti« (»e-community«) in obljubili spodbudo in podporo tem procesom. Pogled v prihodnost Ministri priznavajo, da se mora transformacija proti cilju e-uprave razvijati v smeri od prve generacije na internetu temelječega zagotavljanja informacij do popolno interaktivnih storitev. Ministri so povabili Evropsko komisijo k potrebnim investicijam na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja, še posebej v okviru šestega okvirnega programa, ter k investicijam, namenjenim zagotavljanju interoperabilnosti in povezljivosti z naslednjo generacijo infrastrukture in odprtih sistemov11 . Ministri so poleg tega preučili potrebo po postavitvi prednostnih nalog, ovrednotenju in koordinaciji iniciativ, povezanih z e-upravo12 pri čemer so povabili Evropsko komisijo, naj natančneje preuči možnost sinergij med posameznimi aktivnostmi v okviru e-uprave. Ministri so bili enotni, da zahteva dinamična, demokratična evropska družba, z močnim, produktivnim gospodarstvom, storitveno usmerjeno, zanesljivo in inovativno upravo na vseh ravneh. Uspešno izvajanje e-uprave lahko ponudi kakovostnejše storitve, krepi družbo, poveča produktivnost in blaginjo in utrdi demokracijo. Ministri so potrdili svojo zavezo dolgoročni viziji, z jasno opredeljenimi, izmerljivimi cilji in predvsem stalnostjo. Ministri so se strinjali, da od predsednika sveta Evropske unije zahtevajo, da na prihodnjih srečanjih predstavi zaključke konference in še posebej Ministrsko deklaracijo predsednikom držav in vlad. Ministri so pozdravili povabilo italijanske vlade, da o razvoju na področju e-uprave razpravljajo na podobni konferenci v Italiji, julija 2003, in se hkrati seznanili z načrti Združenih narodov ob svetovnem vrhu Združenih narodov o informacijski družbi, v Genovi decembra 2003. Naslov izvirnika: http:lleuropa. eu. int/information_society/eeurope/egovconf/documents/Ministerial%20declaration%20English%2029-l 1 -01 .pdf 7 Sporočilo Evropske komisije o vzpostavitvi pravnega okvira na ravni Evropske unije o dostopu do podatkov v interesu javnosti. 8 Slednjega podpira program IDA. 9 COM (2001)428, 25.7.2001 10 Stališče srečanja evropskih parlamentarnih delegacij v Helsinkih in Tallinu septembra 2001. 11 To vključuje tudi hiter in skladen prehod na broadband access in naslednji internetni protokol. 12 V okviru Trans-evropskih komunikacijskih omrežij, programov IDA, eContent in eLearning ter na področjih regionalnega razvoja; zaposlovanja in socialnih zadev; raziskovanja; informacijske družbe; izobraževanja in kulture ter podjetništva. Razprave E-uprava DESET MILISEKUND PO VELIKEM POKU Mirko Vintar Povzetek Čeprav se o e-upravi v zadnjem času zelo veliko piše, se le-ta obravnava prvenstveno kot tehnološki fenomen. Vse bolj pa postaja jasno, da zahteva razvoj e-uprave globoke spremembe tudi v temeljnih organizacijskih načelih in še posebno v samih poslovnih procesih. Prispevek obravnava upravno-sistemske in organizacijske vidike fenomena e-uprave. E-uprava radikalno spreminja notranji organizacijski in procesni ustroj upravnih sistemov in tehnološke osnove njihovega delovanja, še bolj pa načine komuniciranja uprave z njenimi uporabniki, občani in organizacijami ter naravo in kakovost njenih storitev. Opredelili bomo naravo teh sprememb in temeljna načela, ki bi jih morali upoštevati pri nadaljnjem razvoju e-uprave. Abstract E-Govemment ten milliseconds after the big bang Although much ha s been written about e-government, it bas been considered primarily as a technological problem. It is becoming evident, though, that the development of e-government requires profound changes in basic organisational principles and particularly in business processes, too. The article considers management and organisationai points of view of e-government phenomenon. E-government radically changes internal organisational and process structure of government systems and the technological basis of their operations. Moreover, it changes the ways of communication with its users, citizens and organisations, the nature and quality of its Services. VVe s hali define the nature of that change and basic principles which should be taken into account at further development of e-government. 1. Uvod Strokovnjaki za internet in elektronsko poslovanje pravijo, da je le to v razvojni fazi, primerljivi z univer-zumom, približno deset milisekund po velikem poku, to je v fazi eksplozivnega širjenja, za katerega pa nihče ne ve, kam nas bo pripeljalo in kje je njegov konec, če ta sploh obstaja. Za fenomen e-uprave bi lahko uporabili podobno slikovito primerjavo, narava razvojnega procesa je podobna, njegove dimenzije in končni izid pa enako neznan. O razvoju tako imenovane e-uprave in njegovem pomenu za nadaljnji razvoj javnega sektorja, se v zadnjih dveh letih izjemno veliko govori, čeprav je sam fenomen tudi v strokovni javnosti še dokaj neraziskan in zato pogosto različno ali celo napačno razumljen. Z zelo meglenimi predstavami, kaj ta fenomen v resnici pomeni za upravne sisteme in številne poizkuse njihovega reformiranja pa se pogosto srečujemo tudi v praksi in celo med eminentnimi upravnimi strokovnjaki. Pri uvajanju e-uprave ne gre le za naslednji korak v avtomatizaciji in informatizaciji, skratka za zvezno nadaljevanje procesa tehnološkega razvoja uprave, ki smo ga začeli nekje v sedemdesetih letih preteklega stoletja. V resnici gre za razvoj povsem novega načina poslovanja uprave, ki v celoti sloni na uporabi informacijskih tehnologij in interneta, kar pomeni raz- voj novih mehanizmov upravnega delovanja, novih postopkov in kar je še posebej pomembno tudi nove ponudbe storitev, ki je uprava v preteklosti ni poznala. Dosegli smo torej razvojno točko, ko tehnologija ni več zgolj sredstvo za dosego ciljev, pač pa začenja bistveno vplivati tudi na cilje same. Razvoj novih upravnih postopkov in storitev bo začel kmalu vplivati tudi na upravne strukture in s tem na organiziranost uprave. Potreba po radikalnem prestrukturiranju, ki je že nastopila denimo v bančništvu, predvsem zaradi vse bolj razširjenega brezgotovinskega poslovanja in uvajanja telestoritev, bo v bližnji prihodnosti zadela tudi druge storitvene dejavnosti in uprava ne bo najbrž nikakršna izjema. Reinermann ugotavlja (Reinermann; 2001), da postaja eksplozivno širjenje uporabe interneta v javnem sektorju z vsemi tehnološkimi, sociološkimi in ekonomskimi posledicami in spremembami, ki jih prinaša, strateško politično in seveda vodstveno vprašanje. Do enake ugotovitve so prišli tudi udeleženci Druge mednarodne konference združenja zakonodajnih teles Evrope ( septembra 2000 v Ljubljani), ki so se ga udeležili parlamentarci 13 zahodnoevropskih držav in ZDA. E-uprava ni le tehnološki fenomen. Plaz sprememb se je sprožil, ko je razvoj informacijske tehnologije in interneta dosegel določeno kritično razvojno točko, spremembe, ki so se že začele odvijati, pa bodo imele dolgoročne posledice v normativni, organizacijski in celo v politični ureditvi javnega sektorja. Brez pretiravanja lahko govorimo o začetku razvoja nove organizacijske paradigme uprave. V prvem delu prispevka bomo skušali podrobneje opredeliti, kaj je e-uprava in kakšne spremembe prinaša v upravne sisteme. V nadaljevanju pa bodo predstavljena tudi nekatera načela in izhodišča, ki bi morala služiti kot osnova in vodilo pri razvoju elektronskega poslovanja uprave, da se bo ta res razvijala v smer učinkovite in uporabnikom prijazne uprave. 2. Opredelitev e-uprave ter značilnosti sprememb, kijih prinaša Izraz e-uprava je star šele dobri dve leti. Z njim mislimo intenzivno uvajanje uporabe interneta in elektronskega poslovanja v upravo, znotraj uprave med upravnimi organi, navzven z občani, podjetji in drugimi organizacijami (glej tabelo 1). To pomeni, da bodo lahko občani, podjetja in ostali nevladni sektor, ko bo e-uprava v resnici delovala, večino uradnih zadev, dovoljenj in dokumentov pridobili kar preko svojega računalnika oziroma interneta. Na ta način e-uprava odpravlja slabosti, ki uporabnike sedanje uprave najbolj motijo: čakanje v vrstah, uradne ure, neprijazne uradnike itd. Na voljo bo vsem na enako prijazen ali neprijazen način 24 ur na dan in sedem dni na teden. Delovala naj bi bistveno hitreje in bolj pregledno. Celo podkupiti jo bo veliko teže. Tabela 1: Glavne razvojne smeri in komunikacijske poti e-uprave občani javni sektor gospodarstvo nevladne organizacije občani X javni sektor X X X X gospodarstvo X nevladne organizacije X Sliši se skoraj kot pravljica, ali bo vse to res? Znano je, da gredo vse velike ideje in koncepti običajno skozi tri značilne razvojne faze. Prva je faza navdušenja, ki je bolj ali manj evforična in nekritična, saj na začetku praktičnih izkušenj običajno še ni, vse se vidi samo v bleščeči luči. Potem se začnejo nabirati izkušnje, nizajo se delno uspeli in neuspeli projekti in poizkusi uporabe, kazati se začnejo tudi različni stranski učinki, na začetku neznani ali nepredvideni, nastopi faza streznitve. Po dovolj nabranih izkušnjah, ki pozitivno vplivajo na nadaljnji razvoj ideje ali koncepta nastopi faza zorenja in ta šele pokaže celotno idejo, njen pomen in vrednost za prakso v pravi luči. S fenomenom e-uprave smo nedvomno ta hip še v prvi od zgoraj opisanih faz, to je v fazi dokaj nekritičnega navdušenja, se pravi še zelo na začetku, zato so mnoga od naših napovedi in pričakovanj ta hip še nekoliko poenostavljena in naivna. Toda najbrž ne precenjujemo velikostnega reda sprememb, ki nas na tej poti čakajo, verjetno podcenjujemo le velikost in naravo problemov, ki jih bo potrebno na tej poti rešiti. Štirje povezani vidiki razvoja e-uprave Omenili smo že, da bo uvajanje e-uprave zahtevalo njeno celovito prenovo in prestrukturiranje poslovanja, postopkov in storitev, to pomeni najprej notranje organizacije dela, dolgoročno pa tudi institucionalno in teritorialno. Gre za kompleksen projekt, ki nima zgolj tehnološke dimenzije, pač pa poudarjeno procesno, organizacijsko, pravno, sociološko in še kakšno. Povedano z drugimi besedami: če želimo ponuditi občanom po internetu eno samo samcato storitev, denimo podaljšanje potnega lista, moramo poleg tehnoloških rešitev, ki v glavnem obstajajo, zagotoviti še spremembe ustreznih predpisov, organizacijske rešitve, plačila taks po internetu, dostop do javnih registrov itd. Omenili smo enega od bolj preprostih primerov, postopkov in storitev, ki jih izvaja javni sektor, je pa na tisoče. Eden glavnih problemov bo integracija številnih ločenih evidenc, pristojnosti, medresorskih povezav ter iskanje povsem novih notranjih organizacijskih rešitev. Da bi lahko vpeljali e-upravo, bo treba s številnimi med seboj tesno povezanimi projekti v podrobnosti analizirati poslovanje vseh upravnih organov, identificirati, posneti, prenoviti in poenotiti postopke, dokumente in storitve, razviti enoten način njihovega izvajanja, njihove predstavitve in ponudbe na internetu, enotne pristopne mehanizme itd (slika 1). Že danes se predstavlja na internetu večina upravnih enot, vendar vsaka na svoj način. Če ne bomo pravočasno postavili enotnih standardov, klasifikacij, skratka enotnega metodološkega pristopa in nasploh pristopili k uvajanju e-uprave od vrha države navzdol, se nam bo zgodilo, da bomo imeli nekaj deset e-uprav in ne ene same. Nekaj tovrstnih projektov je že v teku in dosedanje izkušnje kažejo, da je potrebno pri razvoju e-storitev uprave vzporedno delovati na štirih frontah. Ni dovolj razvijati zgolj sodobne tehnološke rešitve. Za njihovo učinkovito uvedbo je potrebno predhodno prenoviti temeljne procese poslovanja upravnih organov, prenoviti zakonodajo in odstraniti normativne ovire, ki pogosto preprečujejo uvajanje sodobnejšega poslovanja in ne nazadnje razvijati tudi nove organizacijske prijeme in rešitve, da bo e-uprava dejansko delovala učinkoviteje in hitreje od klasične. Torej lahko govorimo o štirih vidikih razvoja e-uprave: ■ tehnološki vidik, ■ pravni vidik, ■ organizacijski vidik, ■ procesni vidik. o S IS nanje p kov opredelitev administrativnih ovir spremembe v zakonodaji opredelitev organizacijskih ovir /^spremembe v ►C organizacijskih^ j ^___gredpisili__J) Slika 1: Proces razvoja e-storitev Pravni vidik ima v upravi poseben pomen. Gre za zagotavljanje sistemskih pogojev za razvoj učinkovitega in varnega e-poslovanja v upravi. Ti so bili vzpostavljeni s sprejemom Zakona o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu, popravki Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o varstvu osebnih podatkov in pravkar sprejeto novo Uredbo o pisarniškem poslovanju. V nadaljevanju nas sicer še čaka spreminjanje materialne zakonodaje na večini upravnih področij, vendar to lahko teče postopoma, z razvojem ponudbe storitev. Na organizacijskem področju nas čaka še veliko in večina dela. Razviti je potrebno Register postopkov in dokumentov, kot temeljno podatkovno bazo bodoče e-uprave, kataloge življenjskih situacij, storitev uprave, navodil, številne klasifikacije in standarde itd. Vse to je le osnova za razvoj javnih e-portalov, brez katerih ponudbe e-storitev sistematično preprosto ni mogoče vzpostaviti. Portale je potrebno razvijati v obliki trinivojske arhitekture portala življenjskih situacij (slika 2). Daleč najobsežnejše in najzahtevnejše delo nas pa čaka na procesnem področju, kjer moramo v celoti prenoviti ali celo na novo razviti vse poslovne procese upravi in jih prilagoditi novim in postopke možnostim in pogojem poslovanja (VVulf, 2001). Če se nam bo pri uvajanju e-uprave zatikalo, in vse kaže, da ŽIVLJENJSKE SITUACIJE REGISTER POSTOPKOV V prvi fazi, za začetni razvojni zagon, je seveda najpomembnejši tehnološki vidik. Osnovne tehnološke rešitve so potrebne, da lahko sploh začnemo razmišljati o elektronskem poslovanju uprave, potrebna je tudi neka minimalna opremljenost z informacijsko tehnologijo znotraj uprave in prav tako med njenimi uporabniki. V tem trenutku že obstajajo temeljne tehnološke rešitve in tudi minimalna opremljenost znotraj uprave. Najslabše stojimo s številom priključkov na internet, kar zelo omejuje absorb-cijsko sposobnost uporabnikov, tudi če bi ponudba elektronskih storitev že obstajala v večjem obsegu. Glede na izkušnje drugih držav, bi moralo število uporabnikov interneta čim-prej doseči vsaj okrog 40% prebivalstva, kar pomeni dobro izhodiščno osnovo za naglo širjenje uporabe e- Storitev. Slika 2: Shema trinivojske arhitekture portala na bazi življenjskih situacij BAZA DOKUMENTOV bo tako, se nam bo najbolj prav na tem področju. Procesni vidik je najzahtevnejši iz treh razlogov. Prvič, v upravi imamo opravka z izjemno velikim številom različnih vrst storitev in postopkov, v celotni upravi več tisoč, prave številke ta hip nihče niti ne ve. Drugič, pri izvajanju prenove poslovnih procesov se srečajo vsi zgoraj navedeni vidiki, ki jih je potrebno hkrati usklajeno reševati ter iskati integrirane rešitve, sicer ne pridemo nikamor. To zahteva tesno sodelovanje med številnimi upravnimi resorji, ki ga je pri nas zelo težko doseči. In tretjič, izvajanje številnih procesov in postopkov presega meje in pristojnosti posameznih resorjev, zato jih lahko uspešno prenovimo spet samo s tesnim sodelovanjem vseh prizadetih resorjev, kar pa pogosto pomeni, kot že rečeno, nepremostljivo oviro. 3. Izhodišča za nadaljnji razvoj e-uprave Vse razvite države so se uvajanja e-uprave lotile izjemno resno in pospešeno. Pri tem ne gre zgolj za skrb za občane ter njihovo dobro počutje in zadovoljstvo z upravo, čeprav je to v vseh državah z daljšo demokratično tradicijo zelo visoko postavljena vrednota. Gonilna sila razvoja elektronskega poslovanja je vsekakor zasebni sektor, gospodarstvo, v okviru katerega je začela nastajati tako imenovana nova ekonomija, ki se razvija na osnovi naglega razvoja povsem novih dejavnosti in storitev v okolju interneta. Ker je zasebnemu sektorju najpomembnejši poslovni partner prav uprava, bi lahko prepočasno uvajanje e-uprave zaviralo celoten razvoj elektronskega poslovanja podjetij in s tem nove ekonomije. Tega se najbolj razvite države zavedajo, zato so si postavile izjemno napete roke, pravzaprav dobesedno tekmujejo med sabo, pri hitrosti uvajanja e-uprave, ZDA že do leta 2003, večina članic EU pa v obdobju med 2003-2005. V tem času naj bi ponudile vse storitve občanom in podjetjem po elektronski poti!!! Tudi Evropska unija ne drži križem rok, postavila je zelo ostre smernice na tem področju. S tem je tekma med najbolj razvitimi pri uvajanju e-uprave postala ne le strokovno in tehnološko, pač pa tudi prvorazredno razvojno in politično vprašanje. Temeljna načela pri razvoju in uvajanju e-uprave Nekatera temeljna načela upravnega delovanja, ki so se razvijala skozi desetletja, da ne rečemo stoletja, so izpostavljena zgodovinski preizkušnji ali pa so očitno že povsem odveč, kot denimo: ■ papirnat dokument, kot osnova vsakemu upravnemu dejanju, ■ lastnoročni podpis, kot garant verodostojnosti, pristnosti in izraza volje, ■ osebni stik s stranko, kot temeljno sredstvo osebne identifikacije, ■ načelo krajevne pristojnosti, kot temeljno organizacijsko načelo pri ponudbi storitev in izvajanju postopkov itd. Pri razvoju e-uprave ne smemo ubirati preveč bližnjic, saj nas bodo dolgoročno drago stale. Navidezno bi lahko najhitreje in najenostavneje napredovali, če vzamemo kot izhodišče za razvoj e-storitev vse obstoječe upravne postopke in storitve, take, kot se izvajajo danes. Dilema je podobna tisti izpred približno enega stoletja, ko so se na tedanjih kolovozih, zgrajenih za kočije in tovorne vozove, pojavili prvi avtomobili. Na hitro posodobiti kolovoze ali začeti z gradnjo pravih avtomobilskih cest, na katerih avtomobil šele pokaže, kaj dejansko zmore? To kar počnemo sedaj pri razvoju prvih e-storitev je seveda bliže 'posodabljanju kolovozov' kot gradnji novih pravih 'avtocest'. Najboljši primer za to so izpiski iz različnih uradnih evidenc (matičnih knjig, registra prebivalstva, zemljiškega katastra itd), ki jih upravni organi izdajajo na zahtevo občanov, ker jih morajo leti predložiti v dokazilo, da so bili rojeni, da stanujejo na določenem naslovu itd, drugim upravnim organom. Naj hitrejša in najlažja pot pri uvajanju e-uprave je, da ponudimo občanom te izpiske po elektronski poti. Vendar je to le navidezno korak naprej, Prava pot je, da zahtevamo od organov, da si zahtevane podatke, ki jih uprava že ima v svojih evidencah, priskrbijo sami, občane pa v celoti razbremenimo skrbi za dokazovanje dejstev povezanih z njihovimi osebnimi stanji, ki so upravi že znana. Seveda pa to zahteva spremembe v množici upravnih postopkov, spremembe v zakonodaji itd, kar pa je lahko nekoliko zahtevnejša in dolgotrajnejša pot. Zato je izjemno pomembno, da že na začetku postavimo nekaj splošnih načel, ki se jih bomo skušali držati pri razvoju in uvajanju storitev e-uprave. Med temeljna načela, ki bi jih morali uveljavljati v prihodnje pri razvoju rešitev e-uprave, bi uvrstili naslednja (Vintar, 2001) : 1. Načelo dosledne uporabe e-dokumentov V okviru razvoja in uveljavitve e-uprave mora elektronski dokument čimprej dosledno nadomestiti papirnat dokument, kot delovni, komunikacijski in arhivski medij za obravnavo informacij v državni upravi. Danes smo v najbolj neugodni hibridni situaciji, v kateri kljub temu, da hranimo že veliko večino vseh uradnih informacij v upravi na elektronskih medijih, poraba papirja še vedno narašča. Število zahtevanih izvodov različnih tipičnih dokumentov, kot so mnenja, soglasja, sklepi, odločbe, pogodbe, računi itd. se ne zmanjšuje. Gre za področje, ki posega v same korenine upravnega poslovanja in je neločljivo povezano s prenovo poslovnih procesov in postopkov v upravi. S papirnim poslovanjem ne bomo prišli v e-upravo. Problema se bo treba lotiti s posebnim zakonom ali vladnim aktom, podobno kot so to storili v ZDA ( glej Papervvork Reduction Act;1995, Government Paper-work Elimination Act; 1998). 2. Načelo enkratnega obveščanja Občani in organizacije so dolžni vsako spremembo, ki zadeva njihov status do države, sporočiti le enkrat, na eno mesto. Na upravi je, da integrira informacijske sisteme in izvede spremembo povsod, kjer se obravnavani podatki hranijo. Denimo, če se preselim, sporočim to enkrat samkrat, preko državnega e-por-tala in vsi organi, ki vodijo o meni podatke o mojem naslovu, bodo obveščeni o tej spremembi. 3. Načelo obveznega pridobivanja mnenj in soglasij po uradni dolžnosti Upravni organi ne smejo zahtevati, niti sprejeti od občana nobenega dokumenta, mnenja ali soglasja, ki dokazuje dejstva, ki so upravi že znana. Na ta način bo odpadla velika večina poti, ki jih morajo opraviti danes občani sami, pri iskanju različnih potrdil, mnenj in soglasij, ki jih pridobijo pri enem upravnem organu, zato, da jih lahko fizično predložijo drugemu upravnemu organu. Prvo, kar bomo s tem odpravili, je izdajanje izpiskov iz matičnih knjig, zemljiške knjige, katastra itd, kar pomeni danes številčno morda eno tretjino vseh upravnih postopkov.To so postopki, ki jih sedaj prioritetno dajemo na portal. S temi postopki si upravni organi sami sebi, še bolj pa občanom, ustvarjajo nepotrebno delo. Če potrebuje upravni organ pri izdaji potnega lista potrdilo o državljanstvu, naj ga pridobi sam, saj te podatke uprava že ima. 4. Načelo poslovanja brez osebnega stika s stranko, če to ni nujno potrebno Razvijali bomo rešitve, ki bodo zagotavljale varno poslovanje na daljavo, ne da bi stranka morala samo zaradi osebne identifikacije obiskati upravni organ osebno. 5. Načelo delovanja po sistemu 'vse na enem mestu’ (one stop shop) Za tiste, ki uporabljajo internet, bo 'vse storitve na enem mestu' nudil elektronski državni portal, za preostale pa e-kioski in e-uradi, kjer bodo lahko občani na enem mestu, sami ali s pomočjo usposobljenega uradnika, opravili večino uradnih opravil, vsekakor vsa opravila, ki se nanašajo na osebna stanja (prijave, odjave, poroke, rojstva, smrti), na izdajo in podaljšanje osebnih dokumentov, pa tudi zahtevne- jše upravne zadeve, kot je izdajanje različnih soglasij in dovoljenj. Seveda uveljavitev teh, in morda še nekaterih drugih temeljnih načel, na katerih bo v bodoče temeljilo upravno poslovanje, ni mogoče uveljaviti kar čez noč. Gre za dolgotrajnejši proces. Pomembno je, da ta načela čimprej sprejmemo, kot temeljno vodilo pri prenovi upravnih postopkov in razvoju elektronskih storitev, sicer utegnemo v nove rešitve vgraditi večino usedlin in neracionalnosti, ki so se nabrale v preteklosti. 4. Nova organizacijska paradigma pri nadaljnjem razvoju uprave in njenih temeljnih informacijskih sistemov Uvajanje e-uprave povsem spreminja odnos uprave in način komuniciranja z njenimi uporabniki, občani in organizacijami in daje njenemu poslanstvu nove poudarke. S tem se mora spremeniti njen v preteklosti prvenstveno oblastveno nadzorni ustroj v poudarjeno storitvenega, kar bo zahtevalo globoke spremembe v njenem notranjem bistvu in še posebno v njeni organizacijski kulturi. Sedanja hierarhična organizacija uprave, ki se je razvijala stoletja, je bila prvenstveno naravnana na izvajanje nadzora nad izvrševanjem predpisov. Poslovni procesi, ki se danes izvajajo v upravi, niso usmerjeni v izdelke in nudenje kakovostnih, občanu prijaznih storitev. Poudarek je na izvajanju predpisov, pri čemer izdelek ali storitev nista bila ne jasno definirana, ne prav posebej pomembna. Sedanje prevladujoče delovanje javne uprave bi lahko parafrazirali z motom 'ni pomembno da nekaj tudi naredimo, pomembno je, da je to, kar naredimo, skladno s predpisi'. Jasno je, da je v upravi skladnost delovanja s predpisi zelo pomembna, vendar le-ta ne sme biti sama sebi namen. Pri nas še vedno prevladuje izrazito 'praven' pogled na upravo. Res je, da je bila v kontinentalni Evropi upravna stroka tradicionalno, poudarjeno ukoreninjena v pravu, v nasprotju z anglosaksonskimi državami, kjer je uprava predvsem utemeljena v menedžmentu, ekonomiki ter sociološko-politoloških vedah. Vendar se ti pogledi povsod po Evropi in tudi v Nemčiji, kjer je bil sistem uprave najbolj zakoreninjen v pravu, naglo spreminjajo, saj je tak pogled na upravo v precejšnji meri prispeval k njeni zbirokrati-ziranosti in neučinkovitosti. Skladno s tem 'pravnim' pogledom je uprava predvsem 'aparat' za izvajanje zakonov, upravo in njeno delovanje lahko obvladujemo, nekoliko poenostavljeno povedano, predvsem s sistemom predpisov, posledično je večina upravnih reform osredotočena na pisanje novih zakonov. V tem okviru ima tehnologija dela in s tem seveda tudi informacijska tehnologija zgolj vlogo sredstva za dosego ciljev, torej vlogo neke vrste 'voznega parka', s katerim upravljajo servisne službe. Če je bil tak pogled na vlogo informacijske tehnologijo sprejemljiv v prvih desetletjih njenega uvajanja v delovanje javne uprave, pa danes, na začetku enaindvajsetega stoletja, gotovo ni več. Na sodobne upravne sisteme je potrebno gledati predvsem kot na velike in kompleksne poslovne sisteme, ki so v glavnih značilnostih podobni poslovnim sistemom velikih korporacij. Temu poslovnemu sistemu sicer zakonodaja postavlja robne pogoje delovanja, znotraj teh okvirov pa ga obvladujejo predvsem ekonomika, organizacija in informatika. Vsi reformni projekti na področju uprave v zahodni Evropi od devetdesetih let dalje gredo v glavnem v smeri izgradnje učinkovitejših poslovnih sistemov v upravi z uvajanjem elementov podjetništva, trga, z boljšim menedžmentom itd. Z veliko gotovostjo lahko zapišemo, da uvajanje e-uprave pomeni tudi začetek konca 'pravniške' uprave. Pravo, ki je bilo v preteklosti desetletja nad sistemom uprave in ga je v celoti obvladovalo, postaja končno zgolj njegov sestavni del. S tem bo sicer še kar nekaj težav. Nakazane spremembe, ki bodo z uvajanjem e-up-rave postale neizogibne, so neločljivo povezane s spreminjanjem temeljne organizacijske paradigme upravnih sistemov. V literaturi je vprašanje vpliva novih tehnologij na organizacijske spremembe dokaj pogosto obravnavana tema (Snellen; 2000), pri čemer pa sta se v preteklosti razvili dve nasprotujoči si tezi. Po prvi, ki je nastala že koncem osemdesetih let (Krae-rner; 1988), tehnologija sama ne vpliva pomembneje na razvoj organizacijskih struktur v upravi in ne more biti povod za pomembnejše reforme. Po drugi pa postaja tehnologija pomemben dejavnik pri spreminjanju organizacijskih in institucionalnih struktur v upravi in tudi povod za upravne reforme (Frissen; 1998, Heeks; 1999). Resnici na ljubo, tudi naša lastna raziskava, ki smo jo izvedli v letih 2000-2001, še ne potrjuje dosledno te druge teze (Vintar in drugi, 2001), saj je pokazala, da je sedanje spremembe, ki so posledica tehnološkega razvoja uprave, čutiti predvsem na mikro ravni, to je na ravni posameznih delovnih mest in njihove neposredne okolice, ne pa še na višjih hierarhičnih ravneh. Vendar zagotovo veliki organizacijski pretresi, ki so že zadeli številne druge velike sisteme in panoge, kot so bančništvo, zavarovalništvo itd., tudi uprave ne bodo obšli. Ocenjujemo, da bodo v prihodnje kot posledica uvajanja e-uprave organizacijske spremembe morale iti v smereh, kot jih shematično predstavlja tabela 2. Tudi sicer je v vseh sodobnih reformnih prizadevanjih, ki stremijo k povečevanju učinkovitosti javnega sektorja, v ospredju tako imenovana procesna orientacija. Tako kot v podjetjih, ki zaradi vse hujše konkurence podrobno analizirajo in prenavljajo svoje poslovne procese ter tako znižujejo stroške svojih izdelkov, je potrebno tudi v upravi identificirati vse izdelke in storitve ter prenoviti in poenotiti pripadajoče procese in jih stroškovno ovrednotiti. Uvajanje e-uprave prav to procesno orientacijo izrazito podpira in hkrati tudi zahteva. Pomemben zasuk pa bo potreben tudi pri nadaljnjem razvoju informacijskih sistemov v upravi. Le-ti so se v preteklosti razvijali izrazito enosmerno. Izhajali so predvsem iz notranjih informacijskih potreb Kriteriji Staro načelo Novo načelo Organiziranost uprave formalna, hierarhična struktura, birokratska organizacija dinamična mrežna struktura bolj avtonomnih organizacij Funkcionalna organizacija usmerjenost v izvajanje zakonov prevladujoča procesna orientacija, usmerjenost v izvajanje procesov Način izvajanja nadzora in vodenja, sprejemanja odločitev od vrha navzdol - decentralizacija - menedžerska načela upravljanja in vodenja Odnos do javnosti zaprta struktura, delovanje pod oznako "interno’’ in “zaupno" preglednost, odprtost Delitev pristojnosti resorno in domicilno načelo načelo maksimiranja razpoložljivih virov Način ponudbe storitev parcialen, resoren "vse na enem mestu" Dostopnost upravnih storitev dekoncentracija služb načelo socialne pravičnosti (digital divide) Poslanstvo oblikovanje in izvajanje, zakonov zadovoljevanje potreb občanov in organizacij, ponudba storitev Ugotavljanje učinkovitosti in kakovosti dela ugotavlja uprava sama ugotavljajo njeni uporabniki Tabela 2: Smernice za preoblikovanje upravnih sistemov same uprave in zagotavljali praviloma enosmeren pretok informacij od občanov in organizacij v številne interne baze podatkov, ki pa širši javnosti po večini niso bile dostopne. Spremembe v razmerju med upravo in uporabniki njenih storitev (občani in organizacijami), ki postaja vse bolj partnersko, uporabniki postajajo enakovredni subjekti, partnerji in uporabniki v informacijskih procesih, imeti morajo dostop do velike večine upravnih informacij), bo mogoče vpeljati samo z razvojem drugačnih, bolj odprtih, dvosmernih, informacijskih sistemov. Nekaj želenih značilnosti bodočih informacijskih sistemov povzema tabela 3. Razmerje med e-upravo in projekti reforme javne uprave Napovedi in ugotovitve, da bi bilo potrebno delovanje uprave organizirati na povsem novih načelih, niso nove. Že leta 1992 sta Osborne in Gaebler (1992) v svoji sloviti knjigi 'Reinventing Government: How the Enterpreneurial Špirit is transforming the Public Sec-tor' definirala deset načel, na osnovi katerih bi morali na novo organizirati upravo in jo tako razbremeniti usedlin in balastov, ki so se nabirali v njenem ustroju desetletja druge polovice dvajsetega stoletja. Vendar, resnici na ljubo, omenjena avtorja v svojem delu še ne vidita informacijske tehnologije kot glavnega agenta sprememb in bodočih reform javnega sektorja. Medtem ko Heeks (1999) v knjigi 'Reinventing Government in the Information Age' povsem jasno izpostavi pomen informacijske tehnologije za vse bodoče reformne poizkuse javnega sektorja. Ugotovitve številnih strokovnjakov, da bo potrebno upravo izumiti na novo, če želimo izkoristiti potenciale, ki jih prinašajo nove tehnologije, segajo že v zgodnja devetdeseta leta in gledano z današnjimi očmi, niso povsem pretirane. Bistvo e-uprave je, da radikalno spreminja način in mehanizme poslovanja uprave in s tem tudi osnovne principe, na katerih so se v preteklosti ti mehanizmi razvijali. Iz tega izhaja ključno vprašanje, v kakšnem razmerju je razvoj e-uprave do drugih reformnih projektov, ki smo jim priča v upravah vseh razvitejših držav in tudi v Sloveniji. Ali lahko govorimo o razvoju e-uprave že kar kot o projektu reforme uprave? Je projekt e-uprave podrejen drugim reformnim projektom ali obratno itd? Zaenkrat se pri nas projekt e-uprave še vedno obravnava kot bolj samostojen projekt in ni dovolj povezan z drugimi projekti reforme uprave, kar je pomanjkljivost. To pri mnogih še vedno podpira prepričanje, da je razvoj e-uprave zgolj in predvsem tehnološki projekt in s tem odgovornost za njegovo uresničitev zgolj v resorjih, ki so pristojni za informatizacijo uprave, kar pa seveda še daleč ni res. Zaključek Projekt razvoja in uvajanje e-uprave je nedvomno v prvi vrsti usmerjen k občanom in organizacijam, kakovostnemu zadovoljevanju njihovih potreb, kar pa neizogibno zahteva sočasno notranjo modernizacijo in prenovo delovanja upravnih sistemov. Izhodišča, ki jih ima Slovenija ta hip za hiter razvoj e-uprave, so relativno dobra. Naša majhnost se v tem pogledu kaže kot velika prednost, s sistematičnim in angažiranim pristopom lahko na tem področju prehitimo marsikatero veliko večjo in razvitejšo državo znotraj EU. Hitrost napredovanja bo pa predvsem odvisna od domišljenega in koordiniranega delovanja na vseh že omenjenih področjih. Vendar pa se je kljub ukrepom in projektom, ki že tečejo, bati, da je sama vsebina in dimenzija fenomena e-uprave, problemov njenega uvajanja in odgovornosti za njihovo razreševanje, v našem okolju in še posebno v krogih, ki imajo najmočnejši vpliv (vrhovih ministrstev in uradov), še premalo jasna in preozko razumljena. To utegne upočasniti napredek, vzbuja pa lahko tudi dvome v ustreznost nadaljnjega delovanja na tem področju. Do danes niti upravna niti informacijska stroka, kaj šele znanost, nista bili kaj dosti vključeni v postavljanje Kriteriji Staro načelo Novo načelo Namen IS informacijske potrebe uprave informacijske potrebe uprave in njenih uporabnikov Zasnova sektorska, parcialna integralna Vloga občanov in organizacij vir informacij vir in uporabnik informacij Način posredovanja informacij parcialne po resorjih vse na enem mestu Preverjanje podatkov osebna navzočnost, lastnoročni podpis na daljavo, digitalni podpis Dokazovanje uradnih dejstev stranka s pisnimi dokazili organ ob uporabi javnih baz podatkov Spremljanje stanj občanov parcialno, resorno enkrat za vselej in za vse primere Tabela 3: Smernice za nadaljnji razvoj IS v upravi temeljev bodoče e-uprave. Kar je bilo storjeno do zdaj, so bile bolj politične odločitve in ukrepi na strateški ravni, resnejše strokovne razprave o tem, kaj pomeni uvajanje e-uprave za sistem v celoti in ne nazadnje tudi za upravno teorijo in prakso, pa pri nas še ni bilo, torej nas to še čaka. Uporabljeni viri: E-Commerce, E-Business, E-Government, and the Internet, Proceedings of the Second International Leadership Issues Conference of the State Legislative Leaders Foundation (SLLF) / Europe, (2000), Ljubljana, September, 2000 Frissen, RH.A. (1998). Public Administration in Cyberspace. In: Uh.M.. Snellen, W.B.H.J. van den Donk (Eds.): Public Administration in an Information Age. Amsterdam: I0S Press, p. 33-46 Heeks, R. (1999) Reinventing Government in the Information Age, Routlege, New York,ISBN 0-415-19037-1 Kraemer, K. (1988). VVarum von der Technik getragene Verwaltungsreformen vvarscheinlich nich zustandekommen werden. In: H.Reinermann, H.Fiedler, K. Grimmer, K. Lenk, R. Traunmuller (Eds.): Neue Informationstechniken -Neue vervvaltungstrukturen? Schrifentreihe Vervval-tungsinformatik. Band 1. Heidelberg: R.v. Decker, p. 51-65. Osborne, D. and Gaebler ,T. (1992) Reinventing Government: Plowthe Entrepreneurial Špirit is transforming the Public Sector, Reading, MA: Addison-Wesley Reinermann, H. (2001). Electronic Governance and Electronic Government: Do politicians and the Internet need each other?, Uporabna informatika, Letnik 9, Št. 1, stran 5-11 Snellen, I. (2000). Flache Plierarchien im Staatsaufbau: Von der hochdifferenzierten Vervvaltung zur zvveistufi-gen Verwaltung? In: H. Reinermann (Ed.): Regieren und Vervvalten im Infromationszeitalter - Untervvegs zur virtuellen Vervvaltung. Schrifentreihe Verwal-tungsinformatik. Band 22. Heidelberg: R. v. Decker, p. 156-167. Strategija uvajanja elektronskega poslovanja v upravi do leta 2004. Center Vlade za informatiko, 2001 Vintar, M. (1997) Informatization as chance to redesign the processes in public administration: informatization ratherthan automatization, In: New State, nevv millennium, new Public Administration (Davies, M., Brejc, M., Setnikar-Cankar, S., Vintar, M., ed.), Universityof Liverpool, Universityof Ljubljana, Ljubljana, ISBN 961-6139-14-2 Vintar, M. (1999) Effective Approaches to Reform of the Government/ Citizen Relationship, In: Proceedings of the second NISPAcee Civil Forum: Openness and Transparency in Governance. Maastricht, stran 78-85 Vintar, M. in drugi (2001). The influence of ICT on Organisation and Functioning of the Public Sector in Slovenia. Referat v okviru: Annual conference of European Group Of Public Administration, Vaasa, Finland, September, 2001 VVulff, M. (2001). In Siebenmeilenstiefeln zum E-Government, Vervvaltung-Organization-Personal, Št. 11, 2001, stran 38-40 ♦ Prof.dr.Mirko Vintar se ukvarja z informatizacijo uprave že skoraj trideset let. Predava informatiko na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kjer je tudi direktor Inštituta za informatizacijo uprave. Je član več mednarodnih združenj in odborov, med drugim član IFIP-ovega TC 13 ter upravnega odbora Evropskega združenja za javno upravo - ECPA. Je glavni in odgovorni urednik revije Uporabna informatika od začetka njenega izhajanja, to je od leta 1993. ♦ Razprave Seven E-Government Leadership Milestones Janet Caldovv Institute for Electronic Government, IBM Corporation Abstract: As electronic government comes of age around the world, leadership remains at the cere of success, beginning vvith the definition of e-government itself. Leaders who define e-government in a narrovv sense — simply moving Services online — miss larger opportunities which will determine competitive advantage in the long run. By the end of the decade, what vvill constitute competitive advantage? A broader grasp of e-government is imperative for leaders to position their governments, citizens, businesses and commumties for sustainable strategi c advantage. Seven leadership milestones are integral to both becoming an e-government and running an e-government. Izvleček Ko se v svetu elektronska uprava razvija na stopnjo zrelosti, je njena uspešnost še vedno odvisna od vodenja, predvsem razumevanja, kaj e-uprava sploh je. Vodje, ki gledajo na e-upravo ozko - da se storitve prenesejo v spletno izvajanje -zamujajo pomembne priložnosti, ki bodo v dolgem roku odločale o konkurenčni prednosti uprave. Kakšna bo ta prednost čez deset let? E-upravo je treba razumeti širše, če naj vodje ustrezno opredelijo vloge vlade, državljanov, podjetij in skupnosti pri izvajanju prednostne strategije. Za oblikovanje e-uprave in njeno poslovanje je nujnih sedem mejnikov vodenja. As electronic government comes of age around the vvorld, leadership remains at the core of success, beginning vvith the definition of e-government itself. Leaders who define e-government in a narrovv sense — simply moving Services online — miss larger opportunities vvhich vvill determine competitive advantage in the long run. By the end of the decade, vvhat vvill constitute competitive advantage? Certainly not renevving a license online. By then, online government Services vvill be as commonplace as ATM ma-chines are today. Online Services vvill no longer be noteworthy, distinguishing one government from an-other, but vvill have become part of a baseline expec-tation of Service delivery. Given that, governments today have no choice but to aggressively pursue an all-encompassing shift from traditional to online Service delivery. To do othervvise places them in jeop-ardy of falling belovv minimally acceptable standards of Service. Hovvever, if online Service delivery is only the ante to get into e-government, vvhat then vvill set governments apart, elevating e-government as a competitive advantage? VVhat are leaders to do? A broader grasp of e-government is imperative for leaders to position their governments, citizens, businesses and commu-nities for sustainable strategic advantage. Seven leadership milestones are integral to both becoming an e-government and running an e-government. Achiev-ing these milestones creates competitive advantage in both instances: Milestone One: Milestone Tvvo: Milestone Three: Milestone Four: Milestone Five: Milestone Six: Milestone Seven: Integration Economic development E-democracy E-communities Intergovernmental Policy environment Next Generation Internet The milestones are neither discrete nor sequential in nature. Each milestone has equal priority, contri-buting to the cumulative attainment of the others. Concurrent activity among the seven areas are re-quired from the beginning. Collectively, these milestones require a common underlying management foundation and investment — strategy, collaboration, governance structures, financial investment, human resources, and partnerships. Without this leadership foundation, progress vvill be limited in overall impact and fragmented at best. Milestone One: Integration Process integration and technology integration mark achievement of Milestone One. Most governments have already recognized the fact that effective Citizen Services are delivered independently of organization-al structure. Some call it one-stop shopping, one vvin-dovv, or a portal. This approach is designed to let citizens access Services vvithout having to knovv vvhich department handles the Service. Simply, instead of a list of departments to click, citizens find a list of Services to click. However, in the background, most Services stili have a one-to-one relationship with the de-partment that offers it - reserve a tennis court, renevv a realtor's license, pay a fine, file taxes. The Texas Comptroller of Public Accounts office established the e-Texas Commission to find ways to reduce the number of touch points required to estab-lish a business in Texas. They found to open a dry cleaning shop in Texas requires interaction with five State agencies - Department of Licensing and Regula-tion, the Texas Natural Resource Conservation Commission, the Comptroller of Public Accounts, the Texas VVorkforce Commission and the Texas Department of Transportation. Authorization from each department is required to do business in Texas. In addition, the dry cleaner mu st comply with regulations at the Fed-eral level - Environmental Protection Agency, Department of Labor and Department of Transportation. A food retailer is subject to nine State regulatory agencies, seventeen different types of State licenses, and various statewide inspection processes. Why is it so difficult to conduct simple business? This happens because cross-boundary operations, or-ganizational structures, and information technology systems are not integrated. Integration is core to run-ning either a business or a government in today's dig-ital environment. E-business is a business model fo-cusing on business relationships at the enterprise level powered by electronic interfaces among internal divi-sions, business partners, employees and customers. The combination of interfaces among individual le-gacy systems, enterprise level applications, and break-through Internet-based technologies for external customer and supplier use make e-business achiev-able, affordable, and mandatory for competitiveness. To achieve Milestone One, governments need to learn to use the Internet to run the government. Commit to moving the bulk of Services online within a challenging time frame. But, don't stop there. Demand that each functional area develop the discipline to look at interactions from a 'total customer experience' perspective. YouTl soon discover a net-worked organization that should have work flovv link-ages with other departments and information tech-nology systems. Underneath process integration one must also have an integrated technical infrastructure. Your data center is likely professionally staffed, follows disci-plined operating procedures around security, avail-ability, reliability, scaleability and performance stan-dards. Web servers throughout your organization probably do not. Today's infrastructure is not up to the task of the tremendous growth that's coming soon — ten times the number of people connected to the Internet; 100 times the current netvvork speed; 1000 times the number of connected devices; and a million times the data. Calculate those numbers j ust for your jurisdiction. Can your technical infrastructure handle it? Not only do your databases and applications need to talk to each other, now the engines that drive them - the PCs, vveb servers, LANs, netvvorks have to attain a new level of standards. Today, most e-businesses are planning 99.9999% availability. That means systems are guaranteed to be up and handle the load 99.9999% ali the time. VVhen e-government comes of age, you cannot afford to have 90% availability. That's the equivalent of closing ali your government offices a half day per week dur-ing normal business hours. What's more, in the e-government world, the vvorkvveek isn't 40 hours any-more. It's 168 hours — 24 hours a day, seven days a week. Surveys show most e-government Services are accessed betvveen the hours of 8:00 PM and 2:00 AM. Your data center may be open and staffed ali night, but the vveb masters from the recreation or licensing department are probably home in bed asleep. E-government is a complete mindset change about how you run things. Within the next 5 years, bandvvidth will increase 150 times. When high speed access is commonplace the "Internet" won't be to blame for slow response or crashes because of seasonal peaks, uneven traffic, and increasing demand. Ali the stress will be transferred to your servers and your netvvork. Novv, think about the portal and ali those transaction Services pushed out to separate vveb sites, and the technical challenges become clear. The more agencies and servers in-volved, the less reliability you'll have if they are not part of a displined management structure. If j ust one server goes dovvn in any one of the agencies at any step along the process, you can't complete that business permit application. It shouldn't be left up to the guy in the cubicle running today's vveb server. Hack-ers can find their way to any individual agency vveb server hosting a vveb site. Each vveb server needs to be integrated in to the same standard IT operating procedures that you expect from the IT shop for security, availability, reliability and performance. Expect to invest significant funding for integration. Hardvvare, softvvare, security, scaleability, reliability, skilled personnel, integration of process and technical infrastructure — that's vvhat it takes to run an e-government. You can't get there vvith today's environment built for a physical government. We spent de-cades establishing processes and procedures to oper-ate physical governments. Novv vve are shifting to a brand nevv paradigm. The good nevvs is that the sav-ings, revvards, and returns far outstrip the investment required. Milestone Tvvo: Economic Development On the road to e-government, Digital Age economic development generally has five dimensions — lever-aging small and medium-sized businesses, education, attracting high tech industry, access to technology infrastructure, and a business-friendly government. Economic development used to focus on attracting a few large corporations to build plants and bring jobs to a jurisdiction. Although stili a building block, the tide has turned tovvard small and medium-sized businesses - the fastest growing economic sector vvorld-vvide. Jurisdictions may have from hundreds to poten-tially tens of thousands of small businesses within their boundaries. If each one has the opportunity to grow into a "clicks and mortar" enterprise, and adds just one new job per year, the result is overall healthy economic growth. What do these small businesses need and how can government leaders help? To transform into e-busi-ness, small and medium sized companies need afford-able expertise and technology - web development, e-commerce applications, hosting, and high-speed Internet access. Individually, small companies have lit-tle bargaining power. But together, through orga-nized aggregation of demand, negotiated affordable packages for these capabilities can become a reality -perhaps a citywide or statewide Services contract for small businesses. Governments, in collaboration or vvorking through private and nonprofit sectors can facilitate such bargaining power. Helping small and medium sized companies become e-businesses is one thing. Establishing brand recognition is quite another. In the economic shift to e-business, small and medium businesses are losing customers to big, heavily-advertised Internet brands. Search engines are stili primitive and frustrating. Chances are the local resident will go directly to a known Internet brand instead of searching for local e-businesses. When an out-of-state online transaction occurs, lost sales taxes are only one part of the problem. Those companies are also not paying State in-come taxes or business license fees. They don't em-ploy your resident citizens. Their employees aren't shopping at your local malls. There is a lot of economic grovvth (or loss thereof) associated with an online purchase. The solution is not simply changing sales tax laws. It's helping businesses get online and then getting them connected with your citizens. One way to do this is building upon Milestone One - integrate from your citizens' perspectives. Provide easy Citizen access from the government portal to reach local businesses. Feature a "small e-business of the week" on the website. Have a robust enough portal, and these small businesses will enjoy not only brand awareness of residents, but will enjoy access to new customers and business partners outside the jurisdiction. This effectively bridges "local" to "globah for business development and economic growth. Building a competitive workforce to fill newly created jobs is the companion strategy to leveraging small businesses and attracting industry. People no longer have to vvork vvhere they live. A digital vvork-force is emerging vvhere jobs can be filled anywhere in the vvorld. The dramatic and grovving shortage of skills affects every country, every State, every city. Jobs displaced in the digital economy are being replaced with nevv Internet-related jobs at much higher pay. Education, of course, is key and why it has become a number one priority of government leaders every-where. An education system that produces a competitive vvorkforce is undeniably core to economic grovvth. For example, governments are rethinking degree program caps to encourage more Science, math, engineering, and technology graduates. Governments also need strategies to attract nevv knovvledge vvorkers and high-tech businesses into their jurisdictions. The Commonvvealth of Virginia has been particularly successful in attracting and grovving a high-tech industry base. Today, nearly 50% of the world's Internet traffic flovvs through Northern Virginia. The area is home to America Online and thousands of other high-tech companies. Fortune magazine referred to Virginia's "netplex as a dense pattern of interaction and partnering among firms in a highly dynamic telecommunications industry, a rap-idly emerging Internet industry and vvhat is probably the most highly developed concentration of systems engineering capabilities in the vvorld." Leadership for this strategy has spanned nearly tvvo decades and several governors' administrations. In 1984, the Center for Innovative Technology vvas established as a nonprofit organization designed to enhance the research and development capability of the state's major research universities. By 1998 Virginia businesses had created 9864 nevv jobs, 354 nevv companies and $1.9B in competitiveness. Virginia has become a hot spot of technology because of its relent-less focus on developing the vvorkforce, creating the infrastructure, maintaining an entrepreneurial cli-mate, and deploying technology. In 1997, the gover-nor issued an executive order creating the nation's first Secretary of Technology, responsible for coordi-nating puhlic sector Information technology resources vvhile also vvorking vvith Virginia's fast grovving infor-mation technology private sector. In 1999, the state's Internet Policy Act vvas signed into lavv, becoming a model for other States. By 2003, Virginia is expected to have nearly 423,000 technology vvorkers, earning $26.4 billion. Leadership is clearly working in Virginia. Milestone Three: E-Democracy No e-government vision is complete without atten-tion to digital democracy. The spectrum of democratic process ranges from voter registration, voting, puhlic opinion polling, communication among elected repre-sentatives and their constituend.es, universal access to technology, wired legislative bodies, and legislative processes that encourage greater Citizen participation. Online hearings, submitting expert testimony online, opinion polling and open communication and infor-mation provide opportunities for real-time participation throughout the democratic process - not simply disseminating Information after the fact. There's a big difference. From John Locke to Thomas Jefferson, the foun-dation of democracy is an informed and engaged ci-tizenry. Governments receive high marks for making Information accessible online. But, much more needs to be done. Improved two-way communication be-tvveen constituents and representatives and better ways for citizens to engage in legislative process are part of becoming an e-government. Legislative bodies are beginning to understand how technology can transform themselves as mem-bers gather to debate and vote in floor sessions. In most cases, the predominant use of any technology inside legislative bodies is limited to electronic sys-tems to tabulate floor votes. Even then, output from these aging systems many times must be manually entered into other systems for reporting purposes and then translated into a different format for posting to websites. New technologies allovv legislators - during formal sessions - to communicate silently with staff back in their offices, conduct real-time research on is-sues on the Internet, negotiate terms with members of their own or opposing parties while debate continues. Wisconsin and other governments have begun to out-fit ali legislators with laptop computers. Components of the electoral process - campaign-ing, communication with constituents and the media, coordination of volunteers, solicitation and collection of campaign contributions, voter registration and voting — are also facets of the e-democracy milestone. The collection and counting of votes is only one part of the challenge. Many times, changes made to tradi-tional voter registration systems (such as address changes) are not processed in time for election day. Redundant voter data may exist in several locations within a state (if voter moves). These are straightfor-ward database design and integration issues, relative-ly easy and inexpensive to correct. Many jurisdictions also overlook the importance of human interface design. This step is critical whether the interface is be-tween a voter and a paper ballot, a machine, or a Computer screen. Milestone Four: E-Communities Government is intrinsic to community in fundamen-tal ways. Public safety, puhlic health, parks and recre-ation, elderly and youth Services are tangible exam-ples. But, government is also integral to the very Basic quality of life including equal opportunity, educa-tion, diversity, and even seasonal celebrations. Who doesiVt appreciate the community camaraderie of a "Fali Festival" and its social importance? Any commit-ment to e-government should extend to enriching the communities government serves. People are not just citizens of a government. They are parents, families, volunteers, neighbors, consumers, students, sports enthusiasts, senior citizens, children, and members of religious and social institutions - forming communities of interest within a geographic community. To-gether they weave the rich tapestry of geo-communi-ty, the cornerstone of society. The definition of com-munity at the local government level is different from a state, provincial or national community, but each has important sociological implications. Regardless of government level, facilitating e-communities is a stra-tegic ingredient of e-government. Internet technologies offer unparalleled opportunities for government to enhance communities. Once the e-government technology infrastructure is in plače to offer online Services through a website portal, the marginal cost of adding additional components be-comes very small. In February, 1999, the Government of Canada an-nounced a nationwide Smart Communities initiative. Sixty million dollars over three years are earmarked for one Smart Community demonstration project in each province, one in the North, and one in an Ab-original community. These projects are designed to pilot how Information and communication technologies can be harnessed by communities across Canada to support economic development and to enrich com-munity life for Canadians. Since 1992, Naestved, Denmark has launched an impressive series of integrated e-community initia-tives — spanning government, private, and commer-cial interests — to would attract investment, bring the information society one step closer to reality, and plug into the heart of the emerging digital economy. Beginning in 1992, vvith a new mayor and a nevv vision, an e-community groundwork was laid with an intranet. A Lotus Notes platform (collaboration software) for employees citywide was installed in 1994. In 1995, Cit-yNet was created — a joint venture with Naestved, Gable TV, TeleDenmark — which provided cheap, high-speed Internet access to any household or Business vvithin city limits. In 1996, NaestvedNet (a semi-private company owned by the regional newspaper, telecompany and municipality) drove the creation of the NaestvedNet Business Council to stimulate growth of local businesses. The Business Council of-fering education, technical support, and affordable web Services for small and medium buisnesses to get Online. In 1997, the city website (www.naeskom.dk) was designed to provide self-services. "New Path-way" centers were established to serve the physical-ly impaired, senior citizens and the unemployed. PCs were installed in ali libraries and youth data centers opened. In 1999, Naestved was approved as an EU pilot — Open Digital Administration — to implement digital signatures using Tivoli public key infrastruc-ture giving citizens secure access to čase processing applications, including intelligent forms (data auto-matically filled in). In 2000, Naestved created Interactive Virtual classrooms using Learning Village technol-ogy offering distance learning to technical, trade and business schools in surrounding cities. VVith sustained leadership over nearly a decade, Naestved has be-come a model e-government. Access or "digital divide" issues are paramount is-sues for government leaders. The digital divide has many facets. There are geographical, income, social, age, language, and gender aspects to the digital divide. Governments need to understand the manifes-tations and implications of each within their particu-lar jurisdictions and take corrective measures. Infrastructure is perhaps the single most important overall e-community enabler for residents, businesses, healthcare facilities and educational institutions to thrive in a digital economy and society. Like their small business counterparts, individual rural commu-nities with small populations have little bargaining power with high-speed providers. Governments are exploring ways to facilitate aggregation of demand by region to attract providers. Canada's Alberta Province has embarked on a SuperNet project, a public/private partnership to extend high-speed access to the far cor-ners of the province — part of a larger community and economic development strategy. Milestone Five: Intergovernmental The intergovernmental phenomenon is j ust begin-ning and is a core ingredient of e-government. As boundaries of ali sorts blur, those between and among governments are perhaps the fuzziest. Physical world problems of disease, insects, global warming, terror-ism, and pollution know no boundaries. Couple that with technology that knows no boundaries and the effect on governance is profound. At the global level, quasi-governmental bodies are emerging to pool knowledge and resources to combat global problems. Within countries, there are growing needs to integrate national, state/provincial and local government operations, Services and technologies. Citizens and businesses need to internet with ali levels of government. Therefore, any robust e-government agenda must address intergovernmental linkages. Now is the time to launch the first pilots and begin meaningful intergovernmental deliberations around common processes and Services. Within numerous States in the United States, such dialogue has already begun in the form of intergovernmental committees that meet to identify e-government opportunities, and address issues, infrastructure and integration. Some States offer city Services on their websites. Others help the Citizen or business navigate to the right plače through personalization techniques such as zip code identifiers. Intergovernmental topies are on the con-ference agendas of nearly every national association. Milestone Six: Policy Environment Creating the legal framework is another pillar of e-government success. Old laws have to change. New laws are needed. And perhaps, more importantly, leg-islative restraint is sometimes the best course of action in these still-early stages of a global networked econ-omy. Members of oversight bodies need education and guidance on Internet-related policy issues. A flur-ry of fundamental issues, including taxation, digital signatures, authentication, privacy, the digital divide, international trade, consumer protection, intellectual property rights, and telecommunications deregulation have appeared on the legislative agenda of virtually every country, state/province and local governing body. Yet, a 1996 study commissioned by IBM's Institute for Electronic Government and conducted by the Strategic Computing and Telecommunications in the Public Sector program at Harvard's John F. Kennedy School of Government found that fewer than seven percent of legislators felt personally knowledgeable to consider such decisions. Although this figure has like-ly improved since 1996, it remains a challenge and, in many cases, a barrier to progress. National associations, public/private institutions, public policy organizations, and think tanks have be-come core resources studying and advising lawmak-ers on policy issues. One successful model is the pub-lic-private United States Internet Council (USIC) ini-tiative. Funded by the private sector, the nonprofit USIC not only educates eleeted officials, but forms a network of legislators among the fifty U.S. States to share model legislation and best practices. Specific committees and caucuses were established in state leg-islatures to be the center of gravity for ali Internet re-lated bills. Technology is no longer subjugated as an afterthought to a standing committee whose main pur-pose and mernber expertise is in some other domain. The USIC also bridges state legislatures with the United States Congress for intergovernmental coordina-tion of Internet-related legislation. Milestone Seven: Next Generation Internet Milestone Seven is the capstone of a competitive e-government strategy. It not only depends on progress toward other milestones, it's the one that will set gov-ernments apart in the future. Keep an eye on the ho-rizon. If you define e-government in today's environ-ment, your government will never be a leader. High-speed connectivity is opening wide the doors to the next generation Internet. Imagine a billion people connected to the Internet - ali by dozens of devices and video as ubiguitous as the fax is today. Satellites and wireless interconnecting everyone and every-thing. In this nevv environment, imagine a road crew in the field linked by video conference - on the screen of a handheld wireless device - both with the supervisor back in the government office and the contractor two States away. By streaming live video of the construc-tion site, and sharing engineering drawings, on-the-spot design changes can be made. Citizens will no longer just click on a form. They'll click an icon and a live government Service representative will appear on the screen to help. That's the future of e-government. Today, 95% of people view the Web through their PC browsers. That will drop to 40% in five years. Ja-pan is the first country to have broken through that barrier. By March, 2000, more than 50% of Internet access in Japan was through devices other than the PC. Pagers, TVs, personal data assistants, and phones are novv browsers. It took roughly 15 years to increase bandwidth 10 times. Within the next 5 years, bandwidth will increase 150 times. The quality of video over the Internet vvill increase commensurately. Content manage-ment and distribution vvill be forever changed. When video over the Internet is as common a email and as crisp as TV reception is today, a major shift in appli-cations vvill occur. Nearly every agency of the City of Vancouver already has an impressive archive of video stored on their vvebsite - even pets up for adoption at the animal shelter! Prom our studio in Washington, DC, the Institute for Electronic Government vvebsite features an array of video talk shovvs, speakers and panels at national conferences, and mini-series on a variety of e-government topics. Pervasive and mobile computing, are game-chang-ing developments. Computer scientists see it ap-proaching a kind of mathematical extreme in vvhich Internet-connected, microscopic chips vvill literally disappear into ali the things around us. The signs are already here. Today, the electronics of a car cost more that the mechanical parts. And its grovving. Historically, at least 30% of government vvorkfor-ces have alvvays been "mobile," even before high tech — police, fire fighters, parole officers, traffic enforce-ment, health inspectors, building inspectors, transpor-tation inspectors, fire inspectors, facilities manage-ment employees, fleet management personnel, inter-nal mail carriers, social Services čase vvorkers, trans-portation officials, parks & recreation employees, maintenance employees, and the list goes on. These employees, by the very nature of their job responsibil-ities, are immediate candidates for vvireless. Throvv in another 25% of office vvorkers vvho are projected to become mobile and that's almost 50% of ali govern-ments' vvorkforces! Governments need to extend their infrastructures so that vvireless devices can interact vvith existing backend, mission-critical systems. A vvireless vvorkforce strategy covers a variety of government-to-employee (G2E) applications sharing common core technologies. Ali these employees have similar reguirements in their jobs - both mobile and/ or vvireless. Their needs range from messaging (email), Internet connectivity, mobile incident or status reporting that can be uploaded or transmitted, query of backend databases, alerts, personalized vvorkflovv management, updates, scheduling, dis-patch, and access to their respective mission-critical applications. VVireless allovvs employees to be mobile vvhile stili having the ability to access core applications. This frees them of the constraint of only having eri tičal Information vvhile they are sitting at their desks. Mobile employees can get to Information vvhen and vvhere they need it the most vvith levels of security directly proportionate to the nature of the transaction. The value in transforming field Services employees into a mobile, vvireless vvorkforce includes exception-al improvements in productivity, effectiveness and efficiencies, reduced costs, decreased papervvork, au-ditability, elimination of redundant data entry, reduced cycle times, secure Information available imme-diately - anvplace, anytime - improved employee safety, accelerated report preparation, and simplified revievv and approval vvorkflovv processes. The Nevv York State Division of Parole is already there. Using a small handheld device, parole officers can soon take pertinent Information vvith them out into the field, and process Information remotely. The Information is accessible to the officers vvhen and vvhere they need it most, delivered in a vvay that is safe and convenient. Their hands are free. If you are a parole office, that's important. And, there is no lap-top to lug around. Human interactions, that have largely been miss-ing from technology, will start to emerge. E-meetings, in vvhich people communicate and share Information through real-time video connections on the Internet, are a good example. E-meetings are becoming more and more frequent where employees ca n internet live, face-to-face with colleagues from around the world, and even share content — documents, spreadsheets, web-pages — in real time, vvhile stili honoring the very real need for security and privacy. Conclusion These seven milestones will deliver e-government. But, make no mistake. It will take nothing less than enormous leadership effort. Consider the Common-wealth of Virginia and Naestved examples. Their sue-cesses resulted from sustained leadership over a de-cade, spanning different political party administra-tions, and substantial financial investments. Based upon the returns and rewards they are reaping today, it was a very small priče to pay. Be wary of shortcuts and detours. New entrants into the puhlic sector mar-ketplace will come and go over the long run. While trendy quick-fixes may be enticing, nothing replaces taking the future into your own hands with steadfast determination and specific goals. How fast you progress toward e-government is directly proportion-ate to funding. Solid business cases can be made for that investment. And, finding the right partner is cri-tical. Governments face an almost insurmountable re-source gap. Even the private sector faces a critical worldwide shortage of skilled resources. To expect to affordably "own" the skilled resources needed to meet the coming challenges is unrealistic. In addition, governments can not effectively keep pace with techno-logical change and meet those challenges alone. Therefore, solid technology partners are essential -those who can best help navigate unknown challenges ahead. These are exciting times. With a little foresight, an aggressive approach toward each milestone, the right partner — and maybe a little lučk — e-government is within grasp. References: Clift, Števen, www.e-democracy.org "Smart Communities: Report of the National Selection Committee,” lndustry Canada, 2000 http://smartcommunities.ic.gc.ca "E-govt: The Next American Revolution," Jan. 2001, Council for Excellence in Government, www.excelgov.org. ♦ Ms. Caldovv is Director of IBM's Institute for Electronic Government (www.ieg.ibm.com). Located in VVashington, DC, the Institute is a global leadership resource in governance, economic development, Citizen Services, technology, education, and healthcare for the digital society. Ms. Caldow directs a robust research agenda with renowned academic and praetitioner partners. In the Center's cybercast studio, she oversees a variety of TV programs delivered over the Web. Formerly the Director of Strategic Management for the County of Fairfax, Virginia, her innovations in government won national recognition at Harvard's Kennedy School of Government. Ms. Caldow serves on the Flarvard Policy Group, the Congressional Management Foundation's Expert Panel on Congress Online, the Advisory Board for the Global Development Gateway, The World Bank, and Governor Gilmore's e-Communities Task Force. An author, researcher, frequent speaker and Lacrosse mom, she holds an MBA, and a BA in sociology. Ms. Caldow resides in Vienna, Virginia, and Nantucket, Massachusetts. ♦ Razprave The Changing Landscape OF THE U.S. FeDERAL GOVERNMENT: Electronic Deliverv of Information and Services Patricia Diamond Fletcher Abstract This paper will examine the current condition of electronic govemment (e-gov) in the U.S. Federal government. A brief examination of the legislative framevvork for e-gov will be presented. The current major initiatives at the Federal level of government will be examined with an emphasis on the nascent creation of best practices in electronic government. Izvleček V članku obravnavamo sedanje stanje v elektronski upravi ameriške federalne vlade. Predstavljamo kratek pregled zakonodaje, ki se nanaša na e-upravo. Opisujemo tudi pomembnejše spodbude na federalni ravni s poudarkom na porajajoče se uveljavljanje učinkovitejših postopkov v elektronski upravi. The Legislative Framevvork for Electronic Government in the United States The United States Federal government is the largest Information collector, creator, disseminator, and re-pository in the vvorld. This underscores the classic comment made by Harlan Cleveland (1986) that in es-sence “government is information.” The importance of Information and information management to the Federal government has been recognized by many scho-lars, authenticated in their research (Davves, et al, 1999; Fletcher, et al, 1993; Fletcher and VVesterback, 2000; Hernon, et al,1997; Sprehe, 1987). The value of information to government has recently skyrocket-ed, hovvever, as government becomes “electronic” and government information and Services, ubiquitous. A complete revievv of ali relevant Federal policy is beyond the bounds of this paper. A number of such comprehensive papers already exist, and for the pur-poses of this paper, only the critical recent legislation will be noted. As indicated above, the U.S. Federal government has a lengthy and rich history of legislative attention to government information and person-al information freedoms and this focus on information policies continues into the present. The onset of com-puters and information technology, and the Internet as a mass communication media, has only increased the focus on and the importance of an informed and concentrated policy approach to information. Information creation, maintenance, access, disposal, secu-rity, and privacy frame and guide the information policy arena today. Papervvork Reduction Act of 1995 The Papervvork Reduction Act of 1995 (PRA) (Public Law 104-13)is a lengthy and vvide-ranging lavv, first enacted in 1980. It was revised in 1986 vvith some changes, and then had a major revision in 1995. The PRA was enacted to reduce the papervvork burden on private citizens and businesses that internet vvith the government. It emphasizes the effective and efficient use of IT to achieve papervvork reduction. The second goal of the PRA is to create a government information management structure that recognizes the value of information to government and manages it in a strate-gic manner, consistent vvith Federal agency missions and goals. In its latest version, attention is given to the management and use of ali form s of records and information, paper and electronic, to Computer securi-ty, information privacy and information access, sys-tems standards, and agency vvide and government vvide strategic information planning. The Office of Management and Budget guidance to Federal agen-cies for compliance vvith the PRA is given in OMB Cir-cular A-130. Government Paperwork Elimination Act of 1998 The Government Papervvork Elimination Act of 1998 (P.L. 105-277, Title XVII) vvas authorized vvith a minimum of attention and fuss, yet it has the potential to be one of the most influential pieces of legislation per-taining to the management and use of information technology—and to the creation of an electronic gov-ernment. Once it is fully implemented, GPEA prom-ises to create government processes that are more ex-ternally focused and Citizen and business-centric. It sets up the conditions for a process and performance oriented Federal government. With the passing of GPEA, there is a formal recognition that government is and vvill continue to develop its electronic informa-tion presence. The Clinger-Cohen Act of 1996. Division D of the Department of Dcfense authoriza-tion is titled the Information Management and Tech-nology Reform Act of 1996, later renamed Clinger-Cohen after the bili's congressional supporters. Clinger-Cohen makes specific the development of informa-tion technology acquisition and investment practices and creates a top-level focus on Federal agency Information management through the requirement for a Chief Information Officer, which is a direct report to the agency head. This act was supplemented by Exe-cutive Order 13011, Federal Information Technology Management. E.O. 13011 served to bolster the CIO structure with the creation of a Federal CIO Council, charged with creating cross-agency Information plat-forms, maximizing the return and the reach of Information technology across the Federal government. As vvill be mentioned later in this paper, the CIO Council has taken on a key role in creating and enabling electronic government processes. Privacy Act of 1974 The Privacy Act of 1974 (88 Stat. 1896; 5 U.S.C.552a) vvas enacted by Congress to legislatively protect per-sonally identifiable information created and main-tained by Federal agencies. It created the right of an individual U.S. Citizen, or lawfully alien, to access per-sonal information about him or herself that is in most Federal government records. There are exclusions to this Act for information that is deemed sensitive or eri tičal to U.S. national security. The Privacy Act also affirms the principles for fair information practices, principles generally accepted in the United States and Europe for access to, disclosure of, and accuracy of personally identifiable information. Freedom of Information Act of 1966 The Freedom of Information Act (80 Stat. 250; 5 U.S.C. 552) vvas enacted by Congress in 1966 to create a more effective process for the public to obtain access to Federal government records. The latest amendment to this act occurred in 1996 vvith the major modifications being the Electronic Freedom of Information Act that affirmed the applicability of the Act to records in ali formats and media, including electronic. Federal agencies are required under the Act to disclose records requested in vvriting by any person. Federal agencies may vvithhold information if it falls vvithin one of the nine exemptions and three exclusions con-tained in the statute. This Act applies only to federal agencies and does not create a right of access to records held by Congress, the courts, or by State or local government agencies. The Computer Security Act of 1987. The Computer Security Act (101 Stat. 1724) requires that Federal agencies develop comprehensive securi-ty plans for ali systems that contain sensitive information. It further States that the National Institute of Standards and Technology in the Department of Commerce, set the security standards to be applied to ali systems containing such sensitive information, ex-cepting systems that contain national security information, intelligence, crypto logic or military information vvhich are to be kept secret for purposed of national defense and national policy. These are the major legislative tools, vvhich relate to electronic government at U.S. Federal agencies. At a minimum, they set up the requirements for information access, use, maintenance, security and privacy. Other policy tools, such as the Computer Matching and Privacy Protection Act of 1988, Presidential Deci-sion Directive 63 on Critical Infrastructure Protection, the Children's Online Privacy Protection Act of 1998, and the Office of Management and Budget M e mo on Federal Web Site Privacy (June 2,1999) flesh out some of the thorny issues vvhich arise vvhen using Computer technology and the Internet to provide basic government information and Services. This is a challeng-ing area in the United States, vvhere the tension to balance the "right to information privacy" vvith the "right to access information" continues to do battle. A Look at the Internet A recent report from the U.S. Department of Commerce notes that the digital economy is no longer emerging in the United States-it is here. This report states that in 1994 three million people used the Internet; in 2000 that number is three hundred million. The report further notes that there are more than one bil-lion vveb pages on the Internet and that approximate-ly three million nevv vveb pages are added daily. One survey reports (Domain narnes, 2001) that there are currently 36,148,625 domains registered across the "coni", "net", "org", and "gov" sites. This rapid diffusion of both a new technology and a new social model is very evident in the United States of America where we have seen the Internet become the fastest grovving electronic technology in world history. In the U.S., after electricity became widely available, 46 years passed before 30 percent of American homes were wired for electrical Service. It took the Internet only s e ve n years to have a household reach of 30 percent (Pew Charitable Trusts, 2001). A series of reports issued by the Department of Commerce show a continuing diffusion of Computer and Internet technology throughout the U.S., be it via business access, access in schools and libraries, or per-sonal access at home (2000). The most recent report notes that: ■ The share of households with Internet access soared by 58%, rising from 26.2% in December 1998 to 41.5% in August 2000. ■ More than h a 1 f of ali households (51.0%) have computers, up from 42.1% in December 1998. ■ There were 116.5 million Americans Online at some location in August 2000, 31.9 million more than there vvere only 20 months earlier. ■ The share of individuals using the Internet rose by 35.8%, from 32.7% in December 1998 to 44.4% in August 2000. If grovvth continues at that rate, more than half of ali Americans vvill be using the Internet by the middle of 2001. http://zvwiu.ntin.doc.gov/ntiahome/digitaldivide/ execsumfttnOO.htm One of the first large-scale surveys of Citizen partici-pation in electronic government exchanges was con-ducted by the Momentum Research Group of Cun-ningham Communications (July 26,2000). They found that 65 percent of adults had conducted at least one electronic transaction with a government agency. When asked about some of the more citizen-to-gov-ernment routine transactions, 47 percent of the re-spondents expressed a n interest in renewing their driver's licenses over the Internet; 38 percent vvanted the option to vote over the Internet for major elec-tions; and 36 percent vvanted to be able to have the option of conducting ali interactions with government (at any level) electronically. An interesting and unex-pected finding of this survey was that 71 percent of citizens vvho use the Internet vvere vvilling to pay a convenience fee for the ability to transact vvith the government over the Internet. VVhile immensely exciting in its potential, this vvidespread diffusion of the Internet creates nevv vul-nerabilities and policy issues. Concerns for Information privacy have skyrocketed in the past decade. Vulnerabilities in netvvorked Information systems have given rise to sharp examinations of Computer security and the protection of critical infrastructure. The ongoing role of the government to make its Information available to its citizens has been stretched and challenged vvith the advent of the Internet. Access is more than posting to a vveb site—indexing and re-trieval challenges are yet to be resolved satisfactorily. And there is continuing evidence of a "digital divide" in the United States; the existence of a group of com-puter/information "haves" and a group of "have nots" vvhich is in need of policy intervention. The 2000 report on the digital divide pointed out that vvhile some progress had been made in closing the gap, there are stili some groups vvhere the divide has not been les-sened, and in some cases, increased. (Department of Commerce, 2000). There continue to be inequities based on race and ethnicity, as vvell as for Americans vvith disabilities. What emerges from this brief overvievv of Internet use in the United States is that of a country that is rap-idly depending on Computer and Internet technology for a range of business and personal uses. There are not only economies of scale to be reaped by business use of the Internet, there are personal and social be-nefits that are reflected in the rapid grovvth in home use of the Internet. In the U.S. vve have a quickly dif-fusing set of netvvork technologies and corresponding changes in business and social practices. This creates an environment that is more than ready for a robust electronic government. Governmenfs Evolving Response Information technology has long been regarded as a "big ticket" item in federal government. IT accounts for a n annual.obligation of approximately $38 billion—not a trivial amount (GAO/F-OCG-OO-9,2000). Thus, it is an expenditure that has come under close scrutiny, vvith a repeated litany from Congress calling on the Federal agencies to maximize the value proposition, increase productive, and provide enhanced levels of Service and information dissemination to the public vvith their Information technology infrastructures. The role of government in creating and maintain-ing an informed citizenry is potentially enhanced vvith the emergence of electronic government. A clear strat-egy and vision of hovv to achieve these goals for information and Service delivery has not yet been vvell ar-ticulated. What vve are seeing at this time is an a d hoc response to the development of nevv information technologies, most notably netvvork technology, and the expectation of more "customer-oriented" focus by its citizens. This focus on "customers" or citizens, has been nurtured by the private sector's success in its rapid creation of electronic Commerce applications. This has led to the development and vvidespread use of a 24/7 Business model; a model that lets customers interface with companies any time, any day of the week, anywhere; in Both physical and virtual space. This Business model also includes a creation of value for customers that is information-based: infinitely cus-tomizable Service and products. The use of persistent "cookies" and other Information collection practices give businesses a wealth of Information on consumer behavior and preferences. The collection of these data on e-commerce web sites enables to Business turn this information into the ultimate in customer Service, in-dividually focused, always available. VVhile this ap-pears to be a useful model for the private sector, it may not be in the best interest of the citizenry. VVhile Americans are demanding a very high and ubiquitous level of Service from ali organizations, government must tread much more lightly in engaging in some of these Web-enabled information practices. As noted earlier in this paper, the U.S. Citizen has an inherent belief in the right to information privacy. There is also the concern for the protection of their personally iden-tifiable information from malicious use, theft, and al-ternation. There are also concerns about what is inher-ently govemmental, and vvhat should be off-loaded to the private sector to enhance the national economy. The above noted challenges and opportunities have created a unique opportunity for government to change its interface with the citizenry. And at the Federal level, there have already been numerous instan-ces of electronic delivery of Services, information, and the enabling of Business transactions, e.g., online li-censing, online tax payments, online compensation systems and electronic transfer of benefits. The U.S. Federal CIO Council reportcd that in the year 2000 there were more than 1200 electronic initiatives un-derway in the Federal government. Two of these initiatives will be reported on in this paper. Funding from the National Science Foundation's Digital Government program supported a recent study of charac-teristics of electronic government partnerships and outcomes. This multi-national study examined e-gov projects at ali levels of U.S. government, as well as projects in Canada, Belgium, Germany and Brazil. The author conducted čase study research at two Federal agencies and a brief summary of the finding is pre-sented. FirstGov FirstGov was launched in September of 2000 and it is the only official U.S. government Web portal and is described as a single, trusted point-of-service for U.S. citizens and businesses to gain entry to federal Services and information resources. If successful, this portal will provide a seamless entry to the estimated fifty to one hundred million federal agency web pages cur-rently on the Internet. It will centralize the procure-ment process for doing business with the Federal government. It will centralize the federal grant applica-tion and grant award process. The concept of a Federal portal was first mentioned on June 24, 2000 when U.S. President Bill Clinton made the first Internet ad-dress to the nation. He announced a bold initiative for the U.S. federal government; the deployment of firstgov.gov, a government-vvide portal to be opera-tional in "ninety days or less." The portal was up and running by its deadline in September of 2000. FirstGov is a unique example of a public-private partnership among the U.S. General Services Admin-istration, the Federal CIO Council, National Partnership for Reinventing Government, the Government Information Technology Services Board, private sector information industry companies, and the Fed-Search Foundation, which, donated the use of their search engine to this project for a period of two years. This attention from the Executive Office of the President was one of the critical success factors which en-abled to portal to be "open for business" in such a short period of time. Other significant and critical variables for the project's success included the Presidential Memo of December 17,1999: Electronic Government; the pas-sage of the Government Papervvork Elimination Act of 1998 (P.L. No. 105-277); and the 90 day time frame gi-ven to launch the portal. These factors created the top level support, the legislative framevvork, and the sense of commitment and urgency to have a successful launch date. Today, FirstGov provides informational and trans-actional government-to-citizen, government-to-busi-ness and government-to-government electronic Services. It covers ali three branches of government; exe-cutive, judicial and legislative. Its vision, "Our work transcends the traditional boundaries of government and our vision is global -connecting the world to ali U.S. Government information and Services" is being carried on with the addition of State and local web pages along vvith some pages from foreign govern-ments to its vast directory of government information. The portal also creates and maintains a number of content-specific portals geared to special audience needs, such as students.gov, seniors.gov, workers.gov, science.gov, and consumers.gov. These specialty portals are consistent with the topič or needs-oriented approach to government that FirstGov represents. The future for this government wide portal looks good at this time. The website has won numerous awards and has strong visibility and usage. It is included in the President's 2002 budget so, in the short term, it will continue to have the wherewithal to operate. The Internal Revenue Service’s eFile The desire to connect the taxpaying puhlic to a n easy, fast, and paperless tax return process has long been a goal of Congress and the Internal Revenue Service (IRS). The eFile, a cooperative venture among the IRS, the puhlic, certified puhlic accountants, taxpayer soft-ware vendors, and other tax professionals, is one of the more puhlic and wide-ranging instantiations of the desire to reciuce the tax process burden to ali par-ties. The vision for eFile is "To revolutionize hov/ tax-payers transact and communicate with the IRS." The program does this in a variety of ways, using the Internet, Computer softvvare and telephone technologies as interaction and filing media. Factors that were critical to the development and the success of this project include the: ■ IRS Commissioner Charles Rossotti, ■ Strong leadership of the Electronic Tax Administra-tion Director, ■ Strategic planning focus of the agency, ■ Citizen access priority, ■ IRS Restructuring and Reform Act (RRA) of 1998 • Promotion of electronic filing (sec. 2001 c) • Form s availability via Internet (sec. 2003d), ■ Government Paperwork Elimination Act, ■ Ability to stimulate "out-of-the-box" thinking, ■ Tax expertise of partners, ■ Direct marketing campaign of eFile to the general puhlic, ■ Electronic Tax Administration Advisory Commis-sion, and ■ Internet technology. According to a Ju ne, 2000 ETAAC report to Congress: The vvebsite itself, www.irs.gov. has achieved a remarkable visibility in a short period of time. Date from the Internal Revenue Services indicates that there were more than 1.5 billion hits to the website from January through April 16,2001, which represents a 57 percent increase in usage from the same time period in 2000. The visitors to the website averaged eleven minutes per visit, with most of them going to the page for electronic tax filing. The number of do-cuments and form s that were downloaded from the web site was 103 million for January and February 2001; a two-fold in crease from the same time period in 2000. The IRS also experienced a large growth in electronic filing in 2000, with a 20.5 percent increase in e-filed returns over the preceding year. Other aspects of the electronic filing program also demonstrated im-proved Service and information delivery improve-ment in 2000. A goal of the Tax Restructuring and Reform Act of 1998 was for the IRS to achieve 100 percent electronic filing of ali returns prepared on Computer by both tax payers and tax professionals alike by 2003. VVhile progress is being made, the 2000 Annual Report to Congress by the ETAAC believes that much work re-mains to be done to if the IRS is to be successful in even approaching this goal (http://www.cerca.org/re-ports/etaacOO.pdf). The ETAAC report also noted that they were doubtful of the ability of the IRS to achieve its 2007 goal of 80 percent electronic filing of ali tax returns. But this does not deter the IRS from seeing this as a successful venture to date, with multiple pub-lic-private partnerships being established to continue to diffuse this process through the tax filing and tax preparation customers. Looking Ahead The above section m a kes note of j ust a few Internet-e na bled examples of electronic government that are already being used in the Federal government. A strong momentum exists to achieve even greater electronic interaction between the government and its public. The Budget Blueprint of President George W. Bush has a heartening focus on the continuation of developing and using the Internet to create a Federal government that is "citizen-centric." Under the "Government Reform" section of the President's plan, are goals to use information technology to decrease the excessive hierarchy and red tape inherent in govern-mental processes, create a citizen-centric government over the Internet, and to develop a n e-government fund to insure that these goals are met. In October of 2001 the Office of Management and Budget released the report of the "Quicksilver" Task Force on electronic government initiatives. These ini-tiatives are to receive special attention and support in the Corning eighteen to twenty-four months. The task force is a government wide inter-agency group com-posed of 70 leaders from 30 Federal agencies con-vened in the summer of 2001 to explore cross-cutting electronic government programs. The list of their 23 projects was developed to enhance and facilitate electronic Services at multiple government agencies. They were also created with an eye to focus the e-gov ef-forts in four critical segments: government to Citizen, government to Business, government to government, and internal effectiveness and efficiency. These projects also have a direct correspondence to President Bush's management agenda, a strategy to move to a customer-centric government. Some examples of approved projects include the: Education Department's Electronic Študent Loan for online filing (government-to-citizen), Justice Department's Wireless Network project (government-to-government), Department of Transportation's Online Rule-making Management system (government-to-business), and Office of Personnel Management's e-Training, Re-cruitment One Stop and Enterprise Human Resource Integration including e-travel (effectiveness and effi-ciency). The Federal government's Chief Information Of-ficer Council also reflects a strong emphasis on elec-tronic government. Their 2002 Strategic Plan (www.cio.gov) has a Vision to create a "better government through better use of Information, people, pro-cesses and technology." To this end their first strategic goal is focused on connecting citizens to their government though a n e-government strategy to im-prove access to government Information and Services, and to improve the quality of government Information and Services using the Internet. One of the objec-tives under this goal it so continue with the develop-rnent of FirstGov, making it a seamless tool for citizens and business to use that will cut across ali government branches (executive, judicial, and legislative) and ali government levels (Federal, state, and local). The CIO Council is also in the process of reorganizing its struc-ture to better facilitate their commitment to a n elec-tronic government, which will be vital and coherent across ali Federal agencies. These examples show the commitment of the U.S. Federal government to create electronic Service provi-sion, Information delivery, and transaction capabilities to ali segments of their public. What is missing how-ever, is a unified strategy to give this a coherent and rational face. The proliferation of a plethora of e-gov projects without adec]uate strategic guidance ca n create more system redundancy and confusion over how to fin d Information and Services, rather than stream-line such processes. Conclusion This paper has examined the policy framework for a n electronic government in the United States of America. It has also presented some of the current and pending e-gov initiatives that are underway at the Federal level of government. VVhile much progress has been made, there are many challenges remaining to the success of such a government model. Information issues such as privacy, security, access, and dis-semination remain critical. The policy framework will continue to be glossed to accommodate the Constitu-tional rights of citizens while maintaining adequate informational and physical security of government information systems. The lack of a government wide electronic government strategy is also in need of at-tention. The Federal government suffers from a n abundance of redundant, expensive, old information platforms, developed to meet very parochial and stovepipe needs of agencies. These systems are char-acterized by their inability to cross inter and intra-or-ganizational boundaries, thus limiting their effectives, range and reach. These systems were created without any articulation of a Federal agency strategic information plan, let alone a government wide strategic information plan. The U.S. has the opportunity to redress this now, if it can develop and sustain a government wide strategic approach to electronic information and Service delivery. A slow and steady development of the electronic government infrastructure, however, is probably stili a good practice to a government that is accountable to a tax-paying electorate. While the excitement and re-volutionary outcomes of electronic commerce have a certain mass appeal, citizens want their government to be reasoned and accountable in the conduct of its business. The sheer size of the U.S. government, cou-pled with its being the largest creator of information in the world, also serves to slow down the creation of an electronic government. A final and important issue here is that in the United States, we have been a nation where government touches us most where we live, in towns and villag-es, in major metropolitan areas, counties, school dis-tricts, libraries, forest preserves, public highways, and the like. Do we really want a government that is primarij accessible via the electronic means? While the ideal of one-stop-24 hour, seve n day a week-govern-ment is enticing, it will be important to sustain the community aspect of our democratic society. Horton, 1979; McDonough, 1988; Sprehe, 1987 Bibliography Cleveland, H. "Government is Information (But Not Vice Versa),” Public Administration Review, 46 (1986): 605-607. Daley, W.M. Digital Economy 2000, Office of Policy Development; U.S. Department of Commerce Economics and Statistics Administration: VVashington, DC, 2000: 1-71. Dawes, S.S., Bloniarz, P A., Kelly, K. L., and Fletcher, R D. (March, 1999). Some Assembly Required: Building a Digital Government for the 21st Century. Albany, NY : Center forTechnology in Government. Domain Names. http://vmw.domainstats.com/ (accessed on the World Wide Web, November 1, 2001). Fali ing through the Net: Tovvard digital inclusion. U.S. Department of Commerce Economics and Statistics Administration. National Telecommunications and Information Administration http://www.ntia.doc.gov/ntiahome/fttnOO/ contentsOO.html (accessed on the VVorld Wide Web, November 5, 2001). Fletcher, RT., Bretschneider, S. L, Marchand, D.A. (1992) Managing Information Technology: Transforming County Governments in the 1990s. Syracuse, NY : Syracuse University. Fletcher, RD., and Westerback, L. (1999). Federal Information Policy: Management to Measure-ment. The Journal of the American Society for Information Science, Special Issue on the National Information Infrastructure. 50(4). pp. 299-304. Flernon, R; McCIure, C.R.; and Relyea, H.C., Eds. (1996). Federal Information Policies in the 1990s: Vievvs and Perspectives. Ablex Publishing Corporation: Norvvood, New Jersey. The Momentum Group. Benchmarkingthe eGovernment Revolution: Year 2000 Report on Citizens and Business Demand; July 26, 2000. http://www. egovernmentreport. com (accessed on the VVorld Wide Web, July 28, 2000). The Pew Charitable Trusts. Society and the Internet. http://www.pewtrusts.com/ideas/index.cfm?issue = 10 (accessed on the VVorld Wide VVeb, November 5, 2001 “President Clinton Launches FirstGov: A Single Easy-to-Use VVebsite for Government Services and Information”. (accessed on the VVorld VVide VVeb, September 22, 2000). Relyea, Harold C. (May 7, 2001). Electronic Government: A Concpetual Overvievv. VVashington, DC: Congressional Research Service. Remarks by the President in the First Internet VVebcast; June 24, 2000. (accessed on the VVorld VVide VVeb October 10, 2000). Sprehe, J. T. (1987). Developing Federal Information Resources Management Policy: Issues and Impactfor Information Managers," Information Management Revievv, Vol. 2, pp. 33-41. VVebcast of November 15, 2000 CIO Council Meeting. (accessed on the VVorld VVide VVeb, November 20, 2000). ♦ Patricia Diamond Fletcher is associate professor in the Department of Information Systems, UMBC, University of Maryland, Baltimore County. She has published extensively in thearea of government Information policy and electronic government. She is currently studying new models of multi-partner collaboration for electronic government projects, a multi-national project funded by the National Science Foundation under the direction of the Center for Technology in Government. Fletcher is on sabbatical leave from UMBC to conduct research at the US General Accounting Office for the 200 7 academic year. She is vvorking with the IT Policy Team and involved in studies initiated by Congress on information privacy and security act compliance and an evaluation of the effectiveness of the Papervvork Reduction Act of 1995 in Federal agencies. Fletcher received her MLS and PhD from the School of Information Studies at Syracuse University. ♦ Razprave Izvajanje strategije E-poslovanja v javni upravi Republike Slovenije ZA OBDOBJE OD LETA 2001 DO LETA 2004 Marin Silič Izvleček Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, ki jo je pripravil Center Vlade RS za informatiko v sodelovanju z drugimi državnimi organi RS in zunanjimi strokovnjaki, je osnova za prehod javne uprave v informacijsko družbo v naslednjih štirih letih. Zasnova in uresničitev sistema e-poslovanja v javni upravi odpira veliko vprašanj v zvezi z dostopom do informacij in storitev javne uprave in njenim notranjim poslovanjem. Premislek nas vodi k spoznanju, daje nujno treba izvesti prenovo delovanja javne uprave (organizacijo, kadre, upravne postopke, dokumente) in na ta način povečati učinkovitost in kakovost delovanja celotne javne uprave. Z normativnimi, organizacijskimi in vodstvenimi ukrepi je treba povečati učinkovitost delovanja javne uprave, kar bo temeljna podlaga učinkovitemu in pospešenemu izvajanju e-poslovanja in razvoja e-uprave. Abstract Strategy ofe-commerce in Slovenian public administration in the period from the year 2001 to the year 2004 prepared by the Government Centre for informatics in cooperation with other government bodies and independent experts represents the basis for the transition of the public administration into 'Information society in the next four years. Design and implementation of e-commerce system in public administration have opened many questions relating the public information and Services access and interna! operations of the public administration. Reflection on this subject ieads to the conclusion that it is inevitable to restructure the public administration (organization, human resources, administrative procedures, documents) and in this way increase efficiency and quality of public administration functioning. Furthermore efficiency should be further increased with normative, organizational and managerial measures and thus foundation should be laid forefficient and acceierated implementation of e-commerce and devel-opment of e-government. 1. UVOD Strategija elektronskega poslovanja (SEP-2004), ki jo je pripravil Center Vlade RS za informatiko (v nadaljevanju: CVI) v sodelovanju z drugimi državnimi organi in zunanjimi strokovnjaki, je osnovni dokument za vsa prizadevanja, projekte, aktivnosti in naloge pri prehodu javne uprave v informacijsko družbo v naslednjih štirih letih s poudarkom na uvedbi elektronskega poslovanja kot temeljni značilnosti informacijske družbe. Slovenski) uprava, ki bo v celoti prešla na e-poslo-vanje, bo bistveno bolje pripravljena na izzive polnopravnega članstva v Evropski uniji in NATO. Zato je predlagana strategija e-poslovanja v javni upravi prevzela vse osnovne usmeritve Evropske unije, opredeljene v Zeleni knjigi in predlogu novih direktiv za liberalizacijo telekomunikacijske infrastrukture in storitev. Prevzeta je bila tudi regulativa na področju elektronskega podpisa, kot tudi smernice za varnejši internet. SEP-2004 je pomemben dokument z informacijskega in institucionalnega vidika. Vključuje postavitev in prenovo globalnih okvirov razvoja, delovanja, povezovanja in odpiranja vseh informacijskih sistemov javne uprave Republike Slovenije. V strategiji so prikazani tudi bolj konkretni pristopi in modeli arhitektur vseh pomembnejših »resornih« informacijskih sistemov javne uprave RS. Strategija je pomembna tako za državne organe in organe lokalne samouprave kakor tudi za privatni sektor. Upošteva večino slovenskih, evropskih in svetovnih strateških dokumentov ter splošne smernice uvajanja e-poslovanja, hkrati pa vključuje vse omejitve in specifičnosti javne uprave RS. Globalni cilj javne uprave Republike Slovenije do leta 2004 je podpora skupnim funkcijam javne uprave in ključnim delovnim področjem javne uprave za e-poslovanje, to je enotno opremljanje delovnih mest, povezavo administrativnih registrov, uvedbo aplikacij za skupne funkcije uprave po ključnih delovnih področjih uprave, ustrezno spodbujanje, izobraževanje ter usposabljanje vseh udeležencev elektronskega poslovanja. Pri določanju usmeritev in ciljev uvajanja e-poslovanja v javno upravo je treba upoštevati naslednje pomembne vidike: večjo decentralizacijo upravnih sistemov in enakomernejši regionalni razvoj ter boljše spremljanje in nadzor nad odločitvami v upravnih postopkih in nadzor nad izvajanjem vseh upravnih postopkov v celoti. Z uvedbo elektronskega poslovanja v javno upravo želi država: ■ zagotoviti enostaven, hiter, kakovosten in poceni dostop do informacij in storitev javne uprave s pomočjo sodobne informacijsko telekomunikacijske tehnologije (ITKT) ali storitve javne uprave približati državljanom, ■ omogočiti informacije in storitve na takšen način, da državljanom v postopkih ne bo potrebno priskrbeti podatkov, ki so jih v neki življenjski situaciji že podali, in da ne bodo omejeni krajevno, tako da bodo lahko storitev opravili kjerkoli v Sloveniji, ■ skrajšati čase storitve javne uprave, ■ omogočiti dostop do vseh javnih podatkov in do tistih, ki bodo dostopni le pooblaščenim osebam ali osebam, na katere se nanašajo, ■ racionalizirati poslovanje javne uprave, doseči kakovostnejše sodelovanje med javno upravo in u-porabniki, zagotoviti enakomernejši in hitrejši razvoj na regionalni in lokalni ravni, ■ vzpodbujati vse vidike elektronskega poslovanja in možnosti dostopa do informacij in storitev javne uprave ter s tem višati splošni življenjski standard, ■ odpreti informacijske vire javne uprave RS tudi v svetovna omrežja, ■ omogočiti večji pregled nad notranjim delovanjem javne uprave, ■ pospešiti prehod Slovenije v informacijsko družbo in ■ vzpostaviti elektronsko demokracijo. Država si je skladno z zgoraj naštetimi usmeritvami zastavila nekatere cilje, ki jih bo uresničevala s projekti, aktivnostmi in nalogami. Cilji so naslednji: ■ vzpostaviti organe za skrbništvo strategije ter za realizacijo in nadzor projektov, ki izvirajo iz strategije, ■ evidentirati in natančneje opisati vse postopke in procese znotraj javne uprave in pripraviti študije informatizacije ter s tem zagotoviti enotnost izvajanja postopkov, ■ na vseh lokacijah javne uprave vzpostaviti komunikacijsko omrežje v okviru sprejetega standarda ter omrežja povezati med seboj, ■ povezati vse sedanje in bodoče informacijske sisteme, administrativne registre in druge zbirke podatkov javne uprave med seboj, tako zaradi notranjih potreb povezovanja kot zaradi enotnosti in prijaznosti javne uprave navzven, ■ določiti standarde, postopke in sisteme arhiviranja papirnih in elektronskih dokumentov, ki bodo upoštevali najugodnejše razmerje med obstojnostjo, varnostjo in hitrostjo dostopa do dokumentov, ■ vzpostaviti mehanizme varnosti za identifikacijo in preverjanje pristnosti državljanov v postopkih javne uprave, ■ uvesti pravila varovanja osebnih podatkov v postopkih in storitvah javne uprave, ki bodo upoštevala Zakon o varstvu osebnih podatkov in delitev uporabnikov na delavce javne uprave, pravne osebe in fizične osebe, ■ vzpostaviti enoten državni portal in podportale za vsa delovna področja javne uprave, ki bodo dostopni državljanom preko interneta, delavcem javne uprave pa preko intraneta ali ekstraneta, in bodo nudili različne storitve in informacije javne uprave, ■ omogočiti plačila davkov, upravnih taks, kazni in drugih terjatev iz opravljenih upravnih storitev, ■ organizirati izobraževanje za delavce javne uprave in za državljane o uporabi novih, prijaznejših storitev javne uprave. Realno je pričakovati probleme pri uvajanju e-poslovanja v javni upravi, zato je za izpolnitev vseh pogojev za uresničitev strategije pomembno, da vse institucije (Svet za informacijsko družbo/SID/, Komisija Vlade RS za informatiko za področje javne uprave, Ministrstvo za informacijsko družbo, CVI in resorne službe za informatiko idr.), ki imajo opravka z informatizacijo javne uprave v RS, aktivno in tvorno sodelujejo v uresničevanju strategije. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti na pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, ki mora odigrati ključno vlogo pri prenovi javne uprave. Le prenovljena javna uprava, katere poslovanje bo slonelo na poenostavljenih, poenotenih in verificiranih postopkih, bo trdna podlaga za uspešno in učinkovito e-upravo. Zelo pomembno vlogo pri uresničevanju strategije ima CVI, ki je pripravil Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), s katerim smo odpravili ovire, ki so jih elektronskemu poslovanju postavljale pravne norme klasičnega papirnega poslovanja. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/2001) je CVI pristojen in zadolžen za opravljanje naslednjih nalog: 1. pripravo in spremljanje izvajanja strategije elektronskega poslovanja javne uprave Republike Slovenije; 2. izdelavo strateških planov skupnih funkcij uprave (informacijska podpora pisarniškemu poslovanju, zakonodajnemu postopku, spremljanju dela vlade in ministrstev, kadrovskemu sistemu, sistemom za odločanje, odnosom z javnostmi ipd.), uvajanja skupne ITKT in prenove poslovanja ter informatizacije posameznih organov; 3. spremljanje, izdelavo, skrbništvo, uvajanje in svetovanje na področjih: metodološke osnove planiranja, razvoj informacijskih sistemov ter vodenja, spremljanje in kakovost informacijskih projektov, standardi informacij sko-telekomuni-kacijske tehnologije; 4. pripravo, izdelavo in realizacijo usklajenega skupnega letnega načrta informatizacije (nabav informacijske opreme in storitev); 5. organiziranje in izvajanje skupnih nabav, distribucije in vzdrževanja skupne informacijske opreme, kot tudi poenotenja in pomoči uporabnikom lokalne informacijske opreme organov; 6. izdajanje mnenj o nabavah informacijske opreme in storitev posameznih organov v skladu s predpisi, ki urejajo pripravo in sprejem enotnih tehnoloških zahtev, smernic in priporočil za informacijske sisteme v državnih organih; 7. planiranje, razvoj, uvajanje in svetovanje na področju aplikativne opreme za skupne funkcije ter po dogovoru za specialne funkcije organov, kot tudi na področju tehnološkega povezovanja skupnih administrativnih registrov in aplikativne opreme posameznih upravnih informacijskih sistemov; 8. razvoj in delovanje centralne strežniške infrastrukture ter skupnega telekomunikacijskega omrežja in telekomunikacijskih storitev; 9. spodbujanje razvoja in delovanja overitelja; 10. izdelava politike, vzpostavitev, spremljanje in nadzor sistema zaščite in varovanja; 11. strokovno svetovanje in usposabljanje na področju planiranja in razvoja informacijskih sistemov, vodenja projektov, spremljanja in zagotavljanja kakovosti ter same uporabe izdelanih informacijskih rešitev in standardnih orodij; 12. pospeševanje informatike v upravi in zunaj nje ter sodelovanje z domačimi in tujimi institucijami s tega področja pri skupnih projektih in drugod. Mesto vladne službe CVI je ključno v projektih e-uprave. Enotni državni portal, enotna vstopna točka javne uprave, bo zagotavljal javnosti dostop do storitev (upravnih, izobraževalnih, storitve za podporo skupnosti in izboljšanja kvalitete življenja in storitve, ki se nanašajo na e-demokracijo) in informacij javne uprave. Do njega lahko dostopamo preko brskalnika, mobilnega telefona, interaktivne televizije ipd. Deluje 24 ur na dan vsak dan na enostaven in prijazen, pa tudi varen način. Dejstvo je, da uvajanje e-poslovanja in osnovo za učinkovito delovanje sistema podpore uporabnikom zahteva usklajeno delovanje in enotne pristope na ENOTNI DRŽAVNI PORTAL javne finance upr. notr. zadeve druge zbirke podatkov... Metaregister SURS Register postopkov Katalog zbirk podatkov > Informacije o registrih, evidencah ali postopkih -> Neposredno povezovanje z registri in evidencami e-uprava e-poslovanje lokalne evidence geoinformacijski sistemi razne dokumentne zbirke pravne osebe, fizične osebe, zaposleni v javni upravi centralni register prebivalstva register davčnih zavezancev register pravnih oseb zemljiška knjiga kataster Slika 1: Enotni državni portal vseh področjih ITKT. Z novimi tehnologijami in sistemi bomo lahko premagovali ovire, ki bodo nastajale pri prenovi poslovnih procesov in oblikovanju strategij. Zato je zelo pomembno zasnovati sistem e-poslovanja v javni upravi, ki bo v podporo vsem funkcijam. Pri tem je pomembno, da bo sistem usmerjen v izboljševanje procesov pri izvajanju storitev in bo čim bolj prilagojen zahtevam uporabnikov. 2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE V JAVNI UPRAVI 2.1 Zasnova sistema e-poslovanja v javni upravi RS Ponovno je treba premisliti celotno delovanje javne uprave (organizacijo, kadre, upravne postopke, dokumente). Odpirajo se tudi vprašanja v zvezi s spre- membami delovnih področij po resorjih, pa tudi regionalne razporeditve. Zasnovo celotnega sistema e-poslovanja v javni upravi prikazuje slika 2: Mreža institucij za razvoj upravnega informacijskega sistema (UIS) skrbi za načrtovanje, razvoj in integracijo aplikacij v UIS ter za obdelavo, povezovanje, posredovanje in arhiviranje podatkov. Pri razvoju, prenovi, svetovanju in vzdrževanju morajo te institucije upoštevati sodobne tehnologije, metodologije, trende in standarde, ki so določeni s sprejetimi strateškimi usmeritvami. Zaposleni v javni upravi z mehanizmi nadzora nad vsebino in postopki izvajajo administrativni nadzor ter skrbijo za nemoten potek izvajanja postopkov in ažurne informacije. Pomembno vlogo v sistemu imajo tudi organi nadzora nad porabo finančnih sredstev, ki nadzorujejo namensko porabo finančnih sredstev pri vključevanju novih tehnologij in kasnejšem e-poslovanju. Slika 2: Zasnova sistema e-poslovanja v javni upravi RS Pravne in fizične osebe dostop storitve in informacije e-poslovanja povezovanje Slika 3: Primer arhitekture sodobnega informacijskega sistema e-poslovanja Vsi elementi sistema e-poslovanja morajo upoštevati strateške usmeritve in formalno - pravne osnove. 2.2 Predlog arhitekture sodobnega IS kot dela sistema e-poslovanja v javni upravi RS Kot smo uvodoma dejali,.strategija predvideva, da bodo storitve in informacije javne uprave dostopne preko enotnega državnega portala in podportalov z različnimi tehnologijami, tudi z mobilnimi telefoni, digitalno televizijo, s klicnimi centri in kioski. Pri dostopu bodo uporabnikom v pomoč »posredniki«, ki bodo od pravnih in fizičnih oseb pridobili ustrezna pooblastila. Vzpostavitev enotnega državnega portala in podportalov zahteva primerno komunikacijsko infrastrukturo (omrežno stičišče, vladni intranet in ekstranet), ki bo omogočala povezovanje podatkovnih zbirk in sistemov državne uprave ter lokalne samouprave. 2.3 Seznam prioritetnih programov, projektov in nalog Program projektov e-uprave, ki pokrivajo različna področja e-poslovanja v javni upravi in izven nje, zagotavljajo Republiki Sloveniji možnosti za hitro in učinkovito uvedbo e-poslovanja. V ta program projektov so vključeni prioritetni projekti in naloge ter stalne naloge. Pri snovanju prioritetnih programov in projektov je bil velik poudarek na smiselnem povezovanju teh delovnih področij in odprtosti področij za uporabnike. Vsak od naštetih projektov v tem poglavju bo razdeljen na več faz. V večini primerov bo v okviru prve faze projekta treba izdelati formalnopravne osnove za izvedbo projekta. Nadaljnje faze projektov bodo upoštevale uveljavljene razvojne cikle informacijskih sistemov (EMRIS). Navajamo najpomembnejše projekte: 1. Program projektov EP-01 Uvajanje elektronskih storitev državne uprave 2. Program projektov EP-02 Uvajanje elektronskih storitev lokalne samouprave 3. Program projektov EP-03 E-uprava 4. Program projektov EP-04 Elektronsko poslovanje javnih financ 5. Program projektov EP-05 Elektronsko pisarniško poslovanje 6. Program projektov EP-06 Elektronska Vlada (e-Vlada) 7. Program projektov EP-07 Elektronski upravni postopek 8. Program projektov EP-08 Notarji in elektronsko poslovanje 9. Program projektov EP-09 Elektronska javna naročila 10. Program projektov EP-10 Usposabljanje uprave za elektronsko poslovanje 11. Program projektov EP-11 Varnost elektronskih storitev s projekti S stalnimi tehnološkimi nalogami (STN) bomo zagotovili nemoteno delovanje vse ustrezne informacijske infrastrukture (opreme) in zagotavljanje informacijskih storitev ter usposabljanje zaposlenih v upravi za uporabo novih tehnologij in rešitev. 2.4 Predlog naslednjih korakov pri uvajanju sistema e-poslovanja javne uprave RS Konkretni koraki, ki morajo slediti takoj po izdelavi strategije, so: 1. sprejem ustreznih sklepov Vlade RS, 2. sprejem letnega načrta informatizacije javne uprave, 3. hitra in celovita uveljavitev Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter Uredbe o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje, 4. ustrezna prilagoditev vse zakonodaje s področja slovenske uprave, 5. čimprejšnja ustanovitev predlaganih institucij informatike v slovenski upravi, 6. analiza resorjev slovenske uprave, ki so prioritetni za e-poslovanje uprave. Pri izvajanju naslednjih korakov bo osrednjega pomena Programsko - projektna pisarna, ki bo s svojimi organizacijskimi in metodološkimi izhodišči ter z informacijsko podporo omogočala preglednost planiranja in izvajanja programov ter projektov. 3. NUJNOST CELOVITE REFORME JAVNE UPRAVE IN NUJNOST HKRATNEGA PRISTOPA MALIH KORAKOV V luči sprejete strategije, ki jo je vlada sprejela v februarju 2001, ter aktivnosti, ki so potekale v letu 2000 in začetku leta 2001 s ciljem ugotavljanja administrativnih ovir, je postalo jasno, da je potrebno pristopiti k oblikovanju celovitega programa, s katerim se bo bistveno povečala učinkovitost in kakovost delovanja upravnih organov oziroma državne uprave. Izvajanje tega antibirokratskega programa je reformen proces, ki bo trajal vrsto let in zahteva odločno podporo celotne vlade in sodelovanje resornih ministrstev. Ker sovpada izvajanje programa z uvajanjem elektronskih storitev in razvojem e-uprave, bo treba pri oblikovanju in izvajanju programa nameniti še posebno pozornost odstranjevanju vseh tistih ovir, ki vplivajo na hitrost uvajanja e-uprave. Odprava administrativnih ovir je povezava normativnih, organizacijskih in vodstvenih ukrepov, s katerimi bo vlada skušala povečati učinkovitost delovanja upravnih organov in kakovost storitev, večjo avtonomnost nižjih hierarhičnih ravni v upravnih sistemih, tako da bo delovanje uprave skladno s splošnimi razvojnimi cilji upravnih sistemov v svetu. Temeljni cilj programa bo sistematična podpora in omogočanje razvoja sodobne e-uprave, ki bo delovala po naslednjih načelih: 1. Načelo enkratnega obveščanja; 2. Načelo obveznega pridobivanja mnenj in soglasij po uradni dolžnosti; 3. Načelo poslovanja brez osebnega stika s stranko, če to ni nujno potrebno; 4. Načelo delovanja po sistemu »vse storitve na enem mestu«. Ob celoviti prenovi javne uprave je treba poleg sistematičnega, globalnega pristopa hkrati ubrati postopni pristop majhnih korakov z uvajanjem e- storitev v javni upravi na tistih področjih in segmentih, ki so z normativnega in organizacijskega vidika dovolj pregledni in ne zahtevajo sprememb v zakonodaji, za državljane pa pomenijo pomemben korak pri zagotavljanju njihovih potreb po storitvah javne uprave na enostaven, hiter, poceni in kakovosten način. Tak pristop majhnih korakov je pomemben za ozavedanje vseh sodelujočih v procesu izvajanja strategije e-poslovanja in vzpostavljanja e-uprave. Prve elektronske storitve na področju upravnih notranjih zadev, ki zadevajo e-izpiske iz različnih matičnih knjig, kažejo, da je že sam začetek na samo petih upravnih enotah sprožil veliko pozitivnih odmevov z jasnimi zahtevami, da je potrebno pospešeno nadaljevati na vseh upravnih enotah. Istočasno pa se zavedamo, da je nujno potrebno pospeševati proces prenove javne uprave na sistematičen način, ki bi omogočil razvoj sodobne e-uprave po načelih enkratnega dajanja podatkov, pridobivanja dokazil in podatkov ter dajanja mnenj in soglasij po uradni dolžnosti, pridobivanja storitev na enem mestu, brez osebnega stika z uradno osebo, če to ni nujno. In katera so še področja poleg upravnih notranjih zadev, kjer bi uvajali e-storitve? Predvsem gre za področje davka na dodano vrednost, dohodnine, e-storitve v povezavi s prostorskimi evidencami, e-storitvami, ki zadevajo poslovne registre, zakonodajo. Ob tem je nujno pričeti z e-poslovanjem na področju elektronskih arhivov, na področju overjanja elektronskih podpisov strank ter s tem povezano spremembo veljavnega Zakona o notariatu. Ob tem je potrebno zagotavljati in razvijati ustrezno infrastrukturo za izdajanje izr upravljanje z digitalnimi potrdili, za povezovanje in vstopanje v različne registre, identifikacijo pristojnih upravnih enot in poštnih številk, centralno številčenje zadev zaradi spremljanja izvajanja postopka in plačila upravnih taks ter za zagotavljanje varnostnih mehanizmov. Celotna 1TKT, tehnološki in vsebinski koncept morajo biti zasnovani dovolj odprto, da bodo sposobni prenesti zahteve, ki izhajajo iz obstoječega stanja in obstoječih informacijskih virov in aplikacij ter potrebe, ki jih narekuje nadaljnji tehnološki razvoj. 4. KONKRETIZACIJA NALOG NA PODROČJU ELEKTRONSKE PODPORE NOSILCEM JAVNIH FUNKCIJ PRI IZVAJANJU 139. IN 175 ČLENA ZUP V zadnjih nekaj mesecih smo pri delu upravnih enot priča izrednemu povečanju števila zahtevkov za izdajo potrdil o stalnem prebivališču in zahtevkov za izdajo potrdil iz evidence gospodinjstev. V nekaterih primerih so v enem letu zahtevki za izdajo omenjenih potrdil povečali za več kot 100 %. Nič manj ni problematično tudi izdajanje potrdil iz matičnih knjig (izpiski) in potrdil o državljanstvu, ki jih izdajamo na področju matičnih zadev. Tudi tukaj javni zavodi (poleg že naštetih tudi osnovne, srednje šole in fakultete ter študentski domovi) od učencev in dijakov zahtevajo dokazila - izpiske in potrdila o državljanstvu, čemur bi se ob ustreznejših rešitvah verjetno lahko izognili in s tem manj obremenjevali otroke in starše. Zaradi zagotavljanja rednega in nemotenega opravljanja je nujno poiskati ustreznejše rešitve pri zagotavljanju dokazil v postopkih pri vseh javnih zavodih (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Center za socialno delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije...). Glede na to, da ima večina državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zakonodaji s svojega področja zapisano subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (npr. ZPIZ - 249. člen, ZSV -86. člen, itd.), bi bilo potrebno dosledno izvajati določbe 139. oziroma 175. člena ZUP, ki določata, da si organ, ki vodi postopek, listino, ki jo potrebuje kot dokaz v postopku, priskrbi po uradni dolžnosti. Vloga stranke za uvedbo postopka pa se v smislu 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu osebnih podatkov, smatra kot pisna privolitev stranke za pridobitev podatkov. Center Vlade za informatiko v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve v tem trenutku v okviru programa projektov E-uprava pospešeno uvaja v vse upravne enote in za potrebe državljanov Republike Slovenije elektronske vloge z uporabo digitalnega potrdila za pridobitev izpiskov iz rojstne matične knjige, poročne matične knjige in matične knjige umrlih. Z iztekom leta je tako mogoče pridobiti omenjene izpiske elektronsko na vseh upravnih enotah, prav tako je mogoče na vseh upravnih enotah v tem času zaprositi za pridobitev digitalnega potrdila. Ko bodo matične knjige informatizirane, bomo uvedli avtomatske elektronske poizvedbe, ki jih bodo izvajali posamezni nosilci javnih pooblastil. Z namenom, da bi čimbolj ublažili omenjeni pritisk izdajanja omenjenih izpiskov, potrdil, listin na upravnih enotah, predvsem pa, da bi se lahko začele izvajati določbe že omenjenih ZUP in ZVOP, v nadaljevanju podajamo konkretne predloge projektov, ki bi jih izvedli do 31.01.2002 in bi omogočili nosilcem javnih pooblastil elektronsko podporo v postopkih odločanja o pravicah in obveznostih posameznikov na področju zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega varstva in socialnega skrbstva. V danem trenutku vidimo, da bo nujno sodelovanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v čigar delovno področje sodi večina postopkov oziroma zahtev po izdaji potrdil in izpiskov. Predlog projektov, ki jih bomo pripravili do konca meseca januarja 2002: ■ Elektronska podpora vpogledom in zaznamkom v zvezi s stalnim prebivališčem ■ Elektronska podpora vpogledom in zaznamkom v zvezi z državljanstvom ■ Elektronska podpora vpogledom in zaznamkom v zvezi z začasnim prebivališčem ■ Elektronske vloge za pridobitev potrdila iz evidence gospodinjstev (dokler ni informatizirane baze) ■ Projekt povezave evidenc: sprotna povezava CRP in ZPIZ-a. Povsod, kjer imamo podatke v informatiziranih administrativnih registrih, lahko postopke tudi avtomatiziramo kot elektronske vpoglede in elektronske zaznamke. Evidence ali registre, ki še niso informatizirani, (matične knjige, evidence gospodinjstev) pa je potrebno spraviti v elektronsko obliko in potem avtomatizirati postopke, tako da bodo potekali brez intervencije referentov, kjerkoli je to mogoče. Največji učinek lahko dosežemo, če se usmerimo na tiste evidence, ki že obstajajo v informatizirani obliki ali bi jih lahko izvedli v razumnem času. Prav tako lahko izkoristimo tudi možnosti delne avtomatizacije, kjer podpremo elektronsko vlogo (državljan ne hodi več na upravno enoto, ustanova javne uprave tudi sama zaprosi za potrdilo ali izpisek), vendar pa se potrdila še vedno pripravljajo "ročno" v ozadju. Usmeriti se moramo na G2G relacijo, ki bo v najvišji meri razbremenila državljane, ki ne bodo več v funkciji kurirjev države. 5. ZAKLJUČEK Namen SEP-2004 je postaviti in prenoviti globalne okvire razvoja, delovanja, povezovanja in odpiranja vseh informacijskih sistemov slovenske javne uprave ter postaviti konkretne pristope in modele arhitektur za nekatere najpomembnejše resorne informacijske sisteme javne uprave. Prav tako je namen postaviti institucionalni vidik z vzpostavitvijo vseh institucij informatike v Republiki Sloveniji. Z uvedbo elektronskega poslovanja v javno upravo sledi država informacijskim tokovom, ki jih narekuje svetovno gospodarstvo. Tako se razvija v sodobno informacijsko družbo, temelječ na visoko razviti informacijsko telekomunikacijski tehnologiji. Država ne bo le bolj ekonomična in prijazna do svojih državljanov, ampak bo z uvedbo elektronskega poslovanja v javno upravo tudi bistveno bolje pripravljena na izzive polnopravnega članstva v Evropski uniji. Ključni dejavniki uspeha pri uvajanju e-poslovanja v javno upravo so predvsem v pripravi usklajene zakonske podlage e-poslovanja s tehnološkimi možnostmi e-poslovanja ter s standardi in z direktivami, ki jih na tem področju sprejema in uveljavlja Evropska Unija, v zagotovitvi proračunskih sredstev za delovanje in razvoj informacijskih sistemov javne uprave in v pridobitvi širokega izbora strokovno usposobljenih kadrov. Ob tem je treba pripraviti ustrezno politiko varovanja in zaščite, demonopolizira-ti telekomunikacije in zgraditi močno infrastrukturo za uvedbo e-poslovanja. Ugotovili smo, da je treba ob celoviti prenovi javne uprave ubrati pristop s čimprejšnjimi rezultati e-storitev ali drugače povedano, takoj pričeti z e-poslo-vanjem v javni upravi na tistih področjih in segmentih, ki so z normativnega in organizacijskega vidika dovolj jasni in pregledni in ne terjajo sprememb v zakonodaji, za državljane pa pomenijo pomemben korak pri zagotavljanju njihovih potreb po storitvah javne uprave na enostaven, hiter, poceni in kakovosten način. Tak pristop uvajanja e-poslovanja s konkretnimi rezultati e-poslovanja pa je pomemben za ozavedanje vseh pristojnih in sodelujočih v procesu izvajanja strategije e-poslovanja in vzpostavljanja e-uprave. VIRI IN LITERATURA 1. Strategija elektronskega poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004 (sep-2004), Ljubljana, Center Vlade RS za informatiko, 2000. 2. Elektronsko poslovanje v Vladi Republike Slovenije. Ljubljana, Vlada Republike Slovenije in Center Vlade RS za informatiko, januar 2001. 3. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Ljubljana, Vlada Republike Slovenije in Center Vlade RS za informatiko, januar 2001. 4. Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje. Ljubljana, Vlada Republike Slovenije in Center Vlade RS za informatiko, januar 2001. 5. Sklep o organizaciji in delovnem področju Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko. Uradni list Republike Slovenije. Št. 12/23. 2. 2001, str. 1374-5. 6. Program projektov E-uprava, vzpostavitve ni dokument programa, verzija 1.2, Ljubljana, Center Vlade RS za informatiko, april 2001. 7. http://e-uorava/index.html 8. http://www.gov.si/cvi/index_CVI.htm 9. http://www.sigen-ca.si/namen.htm 10. Projektna pisarna Centra vlade RS za informatiko, vodenje projektov E-uprava. 11. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, 70/2000) 12. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 59/ 1999, 57/2001 (59/2001 - popr.)) 13. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur.l. RS, št. 57/2000, 30/2001) 14. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 106/1999, 72/2000, 81/2000, 124/ 2000) 15. Zakon o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 54/1992 (56/1992 - popr.), 42/1994 Odi.US: U-l-137/93-24, 1/1999, 41/1999, 36/2000, 54/2000, 26/2001) 16. Zelena knjiga EU o podatkih javnega sektorja 17. Odločba EU o zatiranju nezakonitih in škodljivih vsebin ter pospeševanju varne uporabe interneta ♦ Mag. Marin Silič je diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in na Visoki ekonomski šoli Univerze v Mariboru. Leta 1976 se je v podjetju Slovenija avto zaposlil kot sistemski analitik in je sodeloval pri razvoju računalniške podpore finančnega in materialnega poslovanja podjetja. Leta 1979 je postal vodja strokovne skupine AOP pri Ministrstvu za pravosodje in upravo. Leta 1984 je začel z opravljanjem nalog na področju informatizacije državne uprave kot svetovalec republiškega sekretarja za pravosodje in upravo. Pozneje je sodeloval pri vzpostavljanju strokovne skupine za informatizacijo državnih organov pri Ministrstvu za pravosodje in upravo, ki je bila predhodnica Republiškega zavoda za informatiko. Direktor Centra Vlade za informatiko je postal 1. julija 1994. V letu 2000 je magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z naslovom magistrskega dela „Elementi strategije informatizacije javne uprave Republike Slovenije". ♦ Razprave Internet Portals in Public Administration The Readjustment of Information and of Administrative Practice Heinrich Reinermann* Abstract The new Internet technologies support the concept of „portals“. An Internet portal can be understood as an entry point to Virtual spaces. Thus, it allovvs the user a „single window“ access to digital data and Computer programmes vvhich may be geographically dispersed. Various types of portals and their benefits are described in this article. The author stresses the point that the exploitation of portal concepts requires the harmonization of incompatibilities betvveen our numerous Computer systems as well as the remodelling of many traditional administrative structures and procedures. Izvleček Nove spletne tehnologije poznajo tudi pojem »portal«. Internetni portal je točka vstopa v virtualni prostor; uporabnikom omogoča dostop do digitalnih podatkov in računalniških programov; tudi razpršenih, skozi »eno okno«. V članku opisujemo več vrst portalov in njihove prednosti. Avtor poudarja, da zahteva uvajanje koncepta portal usklajevanje nezdružljivosti številnih računalniških sistemov in tudi reorganiziranje mnogih klasičnih upravnih struktur in postopkov. 1 Portals: A Concept in Transformation The concept of the Internet portal is changing, and is at present beginning to evolve in a manner adapted to the potentials of modem Information technology. This should determine the strategies for the Internet sites of public administrations for the foreseeable fu-ture. VVhoever believes that a portal is nothing more than an attractive shovvcase vvhich gives access to a more or less staggering amount of Information in the VVorld VVide VVeb (WWW), behind vvhich, hovvever, -like a Potemkin-village - the malfunctions of traditional bureaucracy lurk almost completely unchan-ged, will h a ve to change his or her mind. Portal concepts of this type vvere (and stili are) typical for the pioneer days of public administration's turn to the WWW. A new trend is becoming more clearly discer-nible: namely, tovvards genuine gateways, through vvhich visitors can not only look in to an administrative area, but can also enter it - in other vvords, communi-cate and interact vvith it -a step in the direction of brovvser-based vvorkplaces, from vvhich one can ob-tain information, communicate, and conduct transac-tions online. Portals - in the recent sense of the term - extend far beyond the possibilities offered by web-site user interfaces. They implement organizational concepts vvhich - in accordance vvith their users' vievvs - make digital data accessible and start applica-tion programs - undoubtedly an extremely demand-ing task, vvhich is only beginning to be vvell understood. 2 Internet Portals as an Element of Electronic Government In their present form, portals are one of the most im-portant elements of electronic government. This last is to be understood as the electronically-supported vvork of the actors in the public sector (vvhether in the legislative, executive or judiciary branch, or in public enterprises on the state or community level). Table 1 points out the fields vvithin the netvvork of societal sectors vvhich comprise electronic government. These are (to use the anglo-american terms finding their way in to German): Government-to-Citizen, Government-to-Business, Government-to-Non-Government-Orga-nizations, as vvell as Government-to-Government. * The autor wishes to thank Gotthard Bechmann, editorof “Work, Organization, and Social Exclusion in the European Information Society, Campus, New York/Frankfurt am Main 2002”, to a//ow a preprint of this article. Electronic government is, therefore, by no means limi-ted to the puhlic sector's external relations, but in-cludes its internal relations as well. This follows as a matter of course from the portal concept delineated above: without the adaptation of the internal use of computers vvithin the puhlic sector, the accessibility of programs and data for external visitors by way of a portal wouldn't be possible. Table 1: Electronic Government in an »X2Y"-Network E-Government the Citizen the State the Economy and the Administration the Tertiary Sector NGO the Citizen C2C C2G C2B C2N the State and the Administration G2C G2G G2B G2N the Economy B2C B2G B2B B2N the Tertiary Sector NGO N2C N2G N2B N2N B = Business C = Citizen/Customer G = Government N = Non-Government-Institution Electronic government can, further, be characterized as follows: by the transformation of administrative activity (here and in the following understood as the activity of the puhlic sector) into digital information space (»Cyberspace«), the "New Accessibility" of human beings, programs, data and objects (equipped with microchips) is used in the wake of the Internet technologies for a »Nevv Shape-ability"« of, in parti-cular, its border-crossing relationships. In the past, this has often been prevented by barriers like time, space and hierarchies - not least by the medium used. Table 2 shovvs that, vvith the currently available information technologies, some direct relationships be-tween the four basic determinants of administrative activity are possible. They can be used for portals, and make effective forms of document-management, pro-cessing of transactions and group work possible. Table 2: Nevv Accessibility of Key Rarameters of Administrative Activity Accessibility Human Beings Programs Data Objects Human Beings H2H H2P H2D H20 Programs P2H P2P P2D P20 Data D2H D2P D2D D20 Objects 02H 02P 02D 020 H = Human Beings P = Programs D = Data 0 = Objects 3 The Concept and Features of Internet Portals A number of portal features corresponds to the asso-ciations which we normally bring into connection vvith a conventional entryway opening onto neigh-boring rooms. There, directions are given, vvho or vvhat can be found vvhere, information is provided, right of access is verified, security checks carried out, orders taken and filled, payments are made on enter-ing or leaving, etc. We expect ali of these Services in the same manner from internet portals. But these, hovvever, open Virtual rooms, for vvhich our traditional associations are inadequate. Internet portals can make j ust any space accessible, absolutely unhindered by geographical or temporal restrictions, and are always ready for information to, communication, and interaction vvith visitors. Information can be - user-specific - either re-trieved or sent. Communication can take plače in a variety of fashions, from E-Mail via vveb-based discus-sion forums, to complex audiovisual applications such as video conferences for telepresence and telecooper-ation in Virtual netvvorks. The transactions extend from form Solutions (from dovvnloadable, offline mail-able forms to »intelligent« online form-services vvith fill-in assistance) to electronic filing and processing of applications vvith the help of electronic file-, vvork-flovv- and group-vvare-solutions, as vvell as status que-ries (Trače and Track), or Electonic Commerce Solutions (electronic shops, auctions, calls for tenders, pro-curement, etc.)1. If this is to be possible by means of Internet portals in a user-specific manner, if these portals are to be-come a contact point vvhere one can receive information, communicate and effect a transaction, then a further important portal feature cornes to our attention. Incompatibilities of the information systems, vvhich are to be expected as a result of their variety and and their historical development, have to be harmonized. We can thefore imagine Internet portals as hubs, to vvhich a visitor can be guided by various access roads (e. g., TCP/IP-netvvorks, Interactive television or WAP/ UMTS-mobile phone) and from vvhich he or she can be svvitched to the appropriate track, vvhich makes it possible for him or her to find information, communicate or interact vvith the persons, programs, data or objects desired. A decisive prerequisite, vvhich - in administrative practice - stili often remains to be met is then, of course, the possibility of electronic communication betvveen the visitor as a »customer« ( or »buy-er«) and the appropriate supplier (or »seller«), This 1 Cf. Jorn von Lučke and Heinrich Reinermann, Speyerer Definition von Electronic Govenment, oniine-publication under http://foev.dhv-speyer.de/ruvii. concerns, above ali, file formats and Computer pro-grams. The conversion necessary is less an informat-ic than a political, organizational and economic problem. Basically, this conversion can be done either by the portal server or by the »suppliers« computers, or be divided up between them. 4 Types of Internet Portals a) Horizontal and Vertical Portals According to their point of concentration and degree of specialization, we can distinguish different types of portals, for each of vvhich there are already numerous examples in the WWW. Basically, one can differenti-ate between horizontal portals with a claim to com-pleteness, and vertical portals, which are specialized. In the horizontal dimension, there are, to date, only regional portals. They present a geographically-defined area in its salient aspects, which are of inter-est for inhabitants as well as for non-residents (tour-ists or industrialists looking for a prospective location), for example: its economy, education and health Services, culture, history, recreation and much more. Ex-amples would be the Hannover region (www.hannover.de) and the Lake Constance Mali (www.emb.net). Search engines are also regionally limited (for instance, www.altavista.de) as well as ad-dress books (www.yahoo.de) which, historically, were first called portals2 . Vertical portals occur as institutional and themat-ic portals, as well as Virtual market-places. Institutional portals are dedicated to the Information, communi-cation and transactions of specific companies (e. g., http://www. microsoft.com), States (e. g., http:// www.hessen.de), cities (http://www.hamburg.de) and ministries (http://www.auswartiges-amt.de [Ministry of Foreign Affairs]), federations (www.bitkom.org), radio broadcasters (www.swr.de), and many others. Thematic portals are dedicated to subjects of general in-terest. Some examples would be mušic (www.mp3.com), movies (www.imdb.co.uk), šport (www.sport.de) or tele-vision (www.zap2it.com). Portals which thematize specific situations in the life of their citizens or employees, such as going into business, building a house, a new field of responsibility, or retirement, are of particular interest for the puhlic sector. These portals are supposed to pro- vide - as far as possible - ali of the essential informa-tion, communication and transactions bundled at a single stop, and regardless of institutional distribu-tions of competence, or between this and the other three societal sectors shown in Table 1. Examples are the Austrian »Public Assistant« in the Internet (www.help.gv.at) or the Australian Centrelink (www.centrelink.gov.au). Virtual market-places are portals, in which the users' informational and commu-nicative activities and transactions are, in the end, di-rected at buying and selling. The Virtual market-place for optics, in which the processing industry and wholesale and retail trade can do business transparent^ and efficiently (www.open-optics.de) is typical3. Virtual market-places are also set up for the purpose of regional economic development4. b) Personal Portals In particular, the portals dedicated thematically to situations in life, and personally to citizens and employ-ees make a trend to individualization obvious. Personal visitor-profiles have to be addressed. This presup-poses exploration (User-Modelling) and presetting the corresponding fields of interest and access rights. This would be the purpose of personal citizen's portals (»Meine-Verwaltung«.de), which, customized for a profile such as »home-owner, parents of school-age children, dog-owner, road user, politically interested in certain subjects«, makes it possible to gain Information, communicate and carry out transactions with the appropriate public offices and - if necessary - with other pertinent institutions. Or: personal electronic document-safes could collect and maintain ali of the respective citizen's official documents5. Employees' personal portals - as Enterprise Information Portals, or Corporate Portals - are tailored to the employees' respective tasks, and supply them with Information, communication and the possibility of effecting transactions, inasmuch as these portals provide the neces-sary data and application programs - if need be, via Intra- and Extranets, as well as from the Internet. c) Metaportals Portals can be used directly or indirectly. This is a n important category for preventing the division of society into the »information-rich« and the »infor-mation-poor«. One therefore shouldn't overlook 2 Cf. Thomas Hesse and Volker Herwig, Portale im Internet, in: Wirtschaftsinformatik 1999, pp. 551 - 553 (here: p. 551). 3 Cf. as early as 1978: Heinrich Reinermann, Burger und Computer. Hat die EDV uns Privatleuten etvvas zu bieten? in: Die Verwaltung 1978, pp. 413 - 438 (here: p. 427). 4 Cf. Hans-Joachim Heusler, Der Virtuelle Marktplatz in Bayern - Ein Ali Winners' Game? in: Heinrich Reinermann und Jorn von Lučke (eds.), Portale in der offentlichen Verwaltung, 2., entarged edition, Speyerer Forschungsberichte Nr. 205, Speyer2000, pp. 114 -126, as vve/Z as Thorsten Bullerdiek, Virtuelle lokale Marktplatze a/s Chance fur Einzelhandel und innensladt, in: op. cit., pp.127 -138. 5 Cf. Arthur Winter, @mtshelferOnline - www.help.gv.at: Das Portalzuroffentlichen Verwaltung. in: op. cit., pp. 59 75 (here: p. 60). the intcrmediaries, who - in spite of immediate portal access via PC at work or at home, Interactive tele-vision, mobile phone or kiosks open to the puhlic -can be approached conventionally and either person-ally in Public Service Centers (»Biirgerbiiros«), or as architects, social vvorkers, notaries or tax advisors, or by telephone in call centers, and, in their turn, oper-ate the relevant portals. This type of »Portal-Portal« (Metaportals) is necessary as long as electronic gov-ernment - for financial or intellectual reasons, or as a matter of principle - is not universally accepted. Be-cause of its responsibilites, puhlic administration would, in the long run, presumably have to keep up a certain redundancy, corresponding to the parallel-ism of Virtual and real administration. 5 Purposes and Impacts of Internet Portals In the course of the representation given above, some of the purposes and uses of Internet portals have al-ready been mentioned. On closer inspection, we dis-cover two areas of concentration for the tasks lying ahead of us with regard to our present subject: mod-elling the reality of puhlic administration, and chang-ing the reality of puhlic administration. a) Modelling the Reality of Public Administration The Information-Overload phenomenon is vvell-known. One of its sources is electronic data process-ing, which converts and Stores more and more aspects in the form of digital data; another source is the new Internet technologies, which - above ali - have con-tributed to the amount of data stored somewhere in the world for access at any time (see Table 2). An un-compromisingly complete reproduction of the reality of administration would be just as inconvenient as a map vvhich reproduces a landscape in its actual size. Portals, on the other hand, are intended to provide orientation by modelling data for specific purposes, and thereby make »information« out of them. Data as - at present increasingly digitally - represented con-crete or abstract facts, have to be disregarded and sup-pressed inasmuch as they wouldn't be useful - and would therefore be uninformative - for the address-ee. Information are models which, because of their usefulness for certain persons, stand out in the flood of uninteresting data. Portals therefore have to be designed to collect information for each individual visitor, regardless of ali hindrances caused by institu-tional and possibly informationtechnical boundaries -and that as user-specifically, comprehensively, redun-dancy-free, as up-to-date, as quickly and user-friend-ly, but also as reliably, privately, and as economically as possible. This is the direction in vvhich a long and difficult journey vvill lead. But the fact that this journey would nonetheless be vvorth the effort - for the citizenry as well as for administration - can be illustrated on the example of the document-safe described above. Above and beyond the purpose of a conventional safe, vvhich merely con-tains valuables for safekeeping, a document-safe bun-dles ali of the pertinent documents - passports, certif-icates, notifications, confirmations and receipts, forms and the like - centralized in the form of an integrat-ed file, or decentralized in the form of a link-list, so that they can be easily found and consulted. A time schedule for supervising deadline expiration or settle-ment dates, as vvell as a n information Service vvhich gives tips on the Citizen's rights and responsibilities, can be combined vvith it. The administration vvould have the guarantee that its data are up to date and complete, and each Citizen vvould knovv at a glance, vvhat the public administration knovvs about him or her, and vvhat h e or she has to (or shouldn't) do. b) Reforming the Reality of Public Administration A second consequence is implicit in the ideas formu-lated above. In designing Internet portals, it isn't suf-ficient just to simulate reality by ignoring ali of the data vvhich vvouldn't be of interest to a specific user. Often, existing reality can and nvust be changed. This can be made clear on the example of the types of scientific logic for explaining phenomena on the one hand, and for design on the other. If one vvants to explain a phenomenon, for instance, a segment of administrative reality, then one drafts a model, vvhich - as in the previous section - includes, as far as possible, ali of the information necessary for the purposes of the explanation: e. g., vvhy and hovv, and vvith vvhich resources an administrative task is done. But to use the same information for design, e. g., a conver-sion to EDP, vvould be a mere »tautological inversion« of explanatory knovvledge into performance specifica-tions. This, hovvever, vvould be just as inadequate for this purpose as the logics of explanation and of design are fundamentally different. Design is directed at goals vvhich should apply for a segment of reality vvhich is to be changed, and at the resources necessary to this end. Goals and means, hovvever, are often in-terdependent (colloquially: »You don't knovv vvhat you vvant until you've seen vvhat's possible«.). The fact that our documents, reports and certificates - to re-turn to the example of the document-safe - are, as a rule, kept in completely different places, and are therefore hard to find or are inaccessible, has to do -not to the least extent - vvith their past and present substrate, paper. VVith electronic media, completely different goals can be targeted, which would have been unattainable earlier, and therefore wouldn't even have occurred to anyone. This is just exactly why the tautological inversion is inadequate for planning tasks like building Internet portals: administrative re-ality has to be reformed in order to be compatible with the goals made possible by the currently available Information technoiogies. The extent of the changes of administrative reality put on the agenda by Internet portals becomes apparent on the example of the fol-lowing possibilities6: tele-administration as access to public authorities at any time and front any plače; Virtual administration as a holistic concentration of administrative activities without barriers due to the in-stitutional distribution of competence; de-territorial-ization as a loosening of the topographical immobili-ty of the »Front Office« and a possibly consolidating »Back Office«; administrative transparency with more insight and greater potential for participation, as well as for systematization and rationalization of administrative activity through re-engineering and optimized procedures in processing files, and in data keeping. 6 Information-technical and Strategic Prerequisites for Internet Portals The development of Internet portals indicated above seerns to be just as plausible as probable. But not only the public sector finds itself here just at the start of a long journey. a) Standards and Interfaces As far as the Information systems are concerned, these systems are to a very great extent not yet well pre-pared for the »New Accessibility« of people, pro-grams, data and objects. Providing Information, com-munication, and carrying out transactions problem-and user-oriented via portals requires, for the most part, the removal of a long series of hindrances by means of protocols, standards and interfaces. Gather-ing Information presupposes agreements on the stor-age, exchange and maintenance of the - as a rule -heterogeneous types of data from quitc diverse sourc-es. New forms of communication have to be integrat-ed into the organization and practiced; this is demon-strated by the example of electronic post (E-Mail). In this čase, the »New Accessibility« can result in a con- siderable amount of Communications, and appropri-ate methods of dealing with such masses have, for the most part, yet to be developed. Transactions which -from the viewpoint of the portal visitors - are to be carried out at one stop, can require the linkage of sev-eral, previously isolated operational procedures with specific interfaces. In addition, the adaptation of var-ious user interfaces, the organization of access rights, and ensuring safe data exchange and program flow7 have to be organized. It is just the greatly facilitated access to hitherto »autistic« data stocks and programs (as an »unwelcome legacy« of vertically extended infor-mation systems), made possible by modern Information technoiogies, which demands a certain recentral-ization and standardization, in order to prevent the advantages offered by Internet portals from founder-ing on the incompatibility of the accessories needed. b) Strategies The newest surveys on the State as well as on the lo-cal level of the public sector show a great readiness for reform, as far as the planned use of Internet technoiogies is concerned8. The concrete approaches to Internet sites are certainly encouraging, some of them even outstanding. What is missing in breadth are strategies, how the potentials of these new key technoiogies can be put into practice in the direction described above. The ratio of governments which have developed this type of strategy lies, according to the surveys cited above, by five9 to ten10 percent. The experience, that it takes time for innovations to assert themselves, is by no means new. If we review the short span of time within which the Internet technoiogies have spread (primarily in the wake of the WWW), a comparison with the integration of the au-tomobile into social life at the beginning of the 20th century doesn't seem to be completely unfounded: knowledge of the potential, acceptance, distribution, uses, costs, learning to handle it (driver's licenses), road networks, Insurance, gas stations and repair shops, law of the road and vehicle administration - ali of these institutions are interdependent, and needed time in order to be set up. With regard to Internet technoiogies, strategies for politics and administrative leadership are extremely important. A strong accent should be put on this point. The Internet and public administration - this is 6 In greater detail: Heinrich Reinermann, Der offentliche Sektor im Internet, Speyerer Forschungsberichte Nr. 206, Speyer 2000. Z If these criteria are fulfilled, the object can be designated as a »high-performance portal": cf. Jorn von Lučke, Portale fiir die offentliche Verwaltung, in: Heinrich Reinermann and Jorn von Lučke, Portale in der Offentlichen Verwaltung, op. cit., pp. 7-20 (here: p. 18). 8 Cf. KPMG (ed.), Verwaltung derZukunft - Status Quo und Perspektiven fur eGovernment 2000, n. p., May2000, as well as PwC Deutsche Revision AG - Pricewaterhouse Coopers (ed.), Die Zukunft hei&t E-Government - Deutschlands Stadte auf dem Weg zur virtuellen Vemaltung, n. p., June 2000. 9 Cf. KPMG (ed.), op. cit., p. 10. 10 Cf. PwC (ed.), op. cit., p. 11. a subject of interesi for EDP-experts only after politics has set the framework. We can't afford a »weak link« called leadership. It the essence of Internet technolo-gies lies in the facilitation and acceleration of bound-ary-crossing communication, the n coordination and cooperation between the federal, State and communal levels as vvell as between the puhlic and other societal sectors are indispensable. Then, the state has to take on a new role, - that of the moderator - it we don't vvant to lose touch with international developments. It it turns out that there are mental reservations and apprehensions regarding the reforms resulting from Internet technologies, then the state has to ful-fill its duty to in form, and initiate a societal discussion on the development of technology. If the Internet technologies have a potential for innovation, then this potential has to be purposefully combined with cur-rent efforts towards modernization of administration, for instance, Nevv Public Management. Then, hovvev-er, the civil Service should be given the time and be provided vvith the qualifications necessary for the re-alization of this potential. If there are legal, intellectual and infrastructural hindrances against the implemen-tation and use of the Internet technologies, then these barriers have to be scrutinized, and, if necessary, re-moved. If the tempo of information-technological progress and of the changes in life circumstances in general is high, then - in the development and main-tenance of the Internet sites - a reasonable relation-ship betvveen central guidelines and room for self-or-ganization has to be found and established - for instance, in the form of editorial conferences, so that local competence, creativity and initiative aren't un-necessarily frustrated, but that the ability to commu-nicate with third parties is nonetheless encouraged. This is, in fact, no simple ta s k, but a genuine chal-lenge. This, however, should be no reason for resigna-tion, if one compares the public vvith the private-com-mercial sector. Even in large companies, Internet ac-tivities have only recently gained top priority11. The possible results vvill be vvell vvorth the effort. As a re-sult of these labors, we could develop a public administration vvhich remains transparent in spite of its complexity and differentiation, vvhich ca n vvork just as effectively as efficiently, and thereby even gains in democratic legitimation. 11 Peter G/otz. O/e Intemetisierung der Old Economy, in: Spiegel online publication under http://www. spiegel.de/wirtschaft/politik/ 0,1518,84589,00.html ofJuly lOth, 2000, 741 p. m.:»Most of them ... are stiligetting ready to jump, but haven't jumpedyet... Success-ful E-Business approaches need ... a clear Vision, vvhich can on/y be realized by the total commitment of top management.« ♦ The author holds the Chair for Computer Systems in Public Administration at the German University of Administrative Sciences Speyer. Among his fields of interest are: Nevv Public Management and Electronic Governance. ♦ Razprave Zasnova elektronskega poslovanja V JAVNI UPRAVI RS Roman Tomažič, Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo, Roman.Tomazic@ipmit.si Marjan Krisper, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Marjan.Krisper® fri.uni-lj.si Izvleček Elektronsko poslovanje v javni upravi ni samo uporaba enotnega državnega portala, izmenjava elektronske pošte in predstavitev organov javne uprave na internetu. Za temi vidnimi elementi se skriva mnogo kompleksnih sistemov in rešitev, veliko vprašanj pravno-formalne narave, organizacijske in tudi tehnične narave pa je še v reševanju. Osnovna izhodišča, usmeritve ter tudi dejanski cilji in projekti so podani v Strategiji e-poslovanja v javni upravi za obdobje od leta 2001 do leta 2004. V tem prispevku predstavljamo koncepte elektronskega poslovanja v javni upravi RS predvsem z vidika informacijskega sistema in sorodnih vidikov. Abstract Concepts ofE-Commerce in Public Administration ofthe Republic Slovenija E-commerce in public administration means more than using the unified State portal, exchanging electronic mail and presenting State administration on the Internet. Behind the se visible elements there are many complex systems and Solutions. Many issues offormal legal basis, organizational and technical elements are stili to be solved. Basic starting points, objectives and a/so actual goals and projects are set in The Strategy of E-commerce in Public Administration in the Republic Slovenija for the Period from 2001 until 2004. In this article we present some concepts of electronic government ofthe Republic ofSlovenia, especially from the information system viewpoint and other related vievvpoints. 1. Uvod Dandanes se elektronsko poslovanje nezadržno širi v vse organizacijske sisteme in med posameznike družbe. Nekateri organizacijski sistemi in posamezniki so elektronsko poslovanje sprejeli kot nujno zlo, drugi vidijo v njem nove poslovne priložnosti, spet tretji pa se prepuščajo toku dogodkov in so videti kot opazovalci neprestane dirke za vedno novimi izzivi sodobnega sveta. Hitrost uvajanja elektronskega poslovanja v organizacijske sisteme je odvisna od njihove notranje kompleksnosti in zmožnosti za prilagoditve ter kompleksnosti povezav z okoljem, torej z drugimi sistemi. Kot eden najkompleksnejših organizacijskih sistemov, v katerega se uvaja elektronsko poslovanje, je javna uprava RS. Na tem mestu velja poudariti, da poteka glede na kompleksnost in večkrat omenjeno okornost ter slabo odzivnost javne uprave za novosti prehod na elektronsko poslovanje dokaj uspešno. V tem prispevku obravnavamo elektronsko poslovanje v javni upravi s poudarkom na konceptih informacijskega sistema, ki jih bo potrebno implementirati v bližnji prihodnosti. Prve aktivnosti trenutno že potekajo. Pomembni koncepti, ki jih obravnavamo v tem prispevku (na primer: register postopkov, metaregis-ter, enotni državni portal), izhajajo iz Strategije e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004 (v nadaljevanju: SEP-2004), ki jo je februarja letos sprejela Vlada RS. SEP-2004 je pripravil Center Vlade RS za informatiko v sodelovanju z drugimi državnimi organi in zunanjimi strokovnjaki kot osnovo za vsa prizadevanja, projekte in naloge pri prehodu javne uprave RS v informacijsko družbo v letih od 2001 do leta 2004 s poudarkom na uvedbi elektronskega poslovanja, kot temeljni značilnosti informacijske družbe (CVI et al, 2001). Za lažje razumevanje konceptov, ki so potrebni za uvedbo elektronskega poslovanja v javno upravo, je potrebno izhajati iz zastavljenih usmeritev in ciljev SEP-2004. Usmeritve SEP-2004 kličejo po novih konceptih elektronskega poslovanja v javni upravi. Seveda so tu potrebne rešitve tudi glede pravno-formalnih in organizacijskih ureditev, vendar na tem mestu poudarjamo predvsem informacijski vidik. Pred podrobnim opisom posameznih konceptov elektronskega poslovanja je potrebno razumeti delovanje in terminologijo javne uprave. Metodologije informacijskega inženiringa priporočajo, da je kompleksne sisteme najlažje opazovati, če jih modeliramo z ustreznimi tehnikami in metodami modeliranja. Eden od modelov, ki se pogosteje uporablja, je metamodel. Zaradi enostavnejšega prikaza in razumevanja se v nadaljevanju, v točki 2, omejujemo zgolj na državno upravo RS. 2. Metamodel Modeliranje kateregakoli sistema se običajno prične z opredelitvijo glavnih pojmov ali objektov sistema ter z določitvijo povezav med njimi. Ti modeli so uporabni za predstavitev pregledne širine celotnega sistema, ne pa tudi globine. Predstavljajo enostaven pogled na celoten sistem brez nepotrebnih podrobnosti. Taki modeli se imenujejo metamodeli. 2.1 Potreba po modeliranju metamodela državne uprave Metamodel državne uprave (v nadaljevanju: DU) predstavlja abstrakcijo vidikov delovanja DU. Z abstrakcijo se izognemo manj pomembnim podrobnostim in se osredotočimo na najbolj pomembne vidike delovanja. Z metamodelom pridobimo to, da enostavno prikažemo strukturo objektov in konceptov sistema, kar je nato osnova za komuniciranje, izboljšave, inovacije in nenazadnje tudi osnovo in zahteve za informacijski sistem (Errikson in Penker, 2000). Avtorji pogosto navajajo seznam prednosti modeliranja sistemov z metamodeli. Seznam prednosti je v večini podoben in velja tudi za DU: ■ Metamodeli so odličen komunikacijski kanal med štirimi entitetami: zaposleni, partnerji, informatiki in razvijalci informacijskih sistemov. ■ Možno je izdelati kakršenkoli pogled na sistem DU do poljubnega nivoja abstrakcije. ■ Metamodeli so odlična osnova za izdelavo integriranih informacijskih sistemov. Predstavljajo vez med strategijo sistema in informacijsko podporo. a Modeliranje zmanjša prepad med delovnimi postopki in njihovo informacijsko podporo. ■ Na modelih se zaposleni lahko učijo in lažje razumejo delovanje celotnega sistema. ■ Z modeli je možno simulirati različne dogodke, spremembe in zahteve ter tako predvideti priložnosti ali nevarnosti za poslovni sistem. V zadnjih nekaj letih se je močno uveljavilo modeliranje sistemov s pomočjo objektnih pristopov in jezikov. Mnogi avtorji v svojih delih uporabljajo za prikaz delovanja, stanja in povezovanja poslovnega sistema objektne metamodele in modele (npr. Eriks-son, Penker, Taylor, Fovvler). Ena od glavnih prednosti objektnega pristopa je ta, da naravno ponazarja način človeškega razmišljanja (Taylor, 1995). 2.2 Metamodel državne uprave Metamodel DU je model osnovnih objektov DU in relacij med njimi. Predstavljeni objekti v metamode-lu se uporabijo za modeliranje drugih bolj podrobnih modelov ali za diskusijo na višjem nivoju abstrakcije. Predstavljeni metamodel DU na naslednji sliki zajema organizacijski, funkcionalni in podatkovni vidik (CVI, ERI et al, 1997). Z njem je zagotovljen enovit in podroben pregled nad objekti, ki se tičejo celotne državne uprave: ■ organizacijsko strukturo državne uprave na vseh ravneh, ■ medsebojnimi odnosi zunanjih organizacijskih objektov v odnosu do notranjih, ■ funkcionalnimi objekti (funkcijske povezave, spremljajoče centralizirane in decentralizirane dejavnosti), ■ različnimi vrstami postopkov ali načini dela, ki so značilni za državno upravo (postopki, seje, projekti, naloge) ter ■ spremljajočimi podatkovnimi entitetami, ki se večinoma kažejo v objektih kot so dokumenti, zadeve, rešitve. Objekti v metamodelu, ki so označeni s črko »O«, predstavljajo organizacijski vidik, objekti z oznako »F« predstavljajo funkcijski vidik, objekti s črkama »P« (predmet obravnave) in »D« (dokumentni vidik) pa skupaj predstavljajo podatkovni vidik. V nadaljevanju te točke so vsi vidiki opisani do nivoja, da bralec lažje razume kompleksnost sistema, terminologijo ter mesto konceptov elektronskega poslovanja (na primer: register postopkov, metaregister, enotni državni portal), ki so opisani v točki 3 tega prispevka. Za podrobnejšo razlago objektov metamodela (Slika 1) priporočamo, da si bralec prebere gradivo Strateški plan razvoja skupnega dela informacijskih sistemov državne uprave (CVI, ERI et al, 1997). V času pisanja tega prispevka se metamodel državne uprave še nadgrajuje in izpopolnjuje. Največji poudarek pri nadgradnji in izpopolnjevanju metamodela je na določanju objektov in povezav podatkovnega in funkcijskega vidika, ki sta osnova za prehod na elektronske upravne postopke DU. 2.2.1 Organizacijski vidik V državni upravi obstaja več različnih organizacijskih struktur, ki jih lahko s skupnim imenom imenujemo organi državne uprave. Organi državne uprave so: ministrstva, vlada, upravne enote, organi v sestavi ministrstev, vladne službe in izpostave. Organ državne uprave se običajno členi naprej na posamezne organizacijske enote, ki so lahko na primer: službe, sektorji ali oddelki. Pod organizacijski vidik državne uprave se lahko uvrstijo še delovno mesto, delovno telo in projektna skupina, ki ravno tako predstavljajo neko organizacijsko strukturo ali njihov del. Strukturo organa državne uprave ali celotne državne uprave lahko prikažemo z organizacijsko shemo. Struktura organov državne uprave je razvidna že iz slike metamodela DU (Slika 1), bolj nazorno pa jo prikazuje naslednja slika (Slika 2). Upoštevanje organizacijskega vidika pri snovanju konceptov elektronskega poslovanja je izrednega pomena. Organi državne uprave opravljajo različne funkcije in postopke, uporabljajo različne podatke, se nahajajo na različnih lokacijah in imajo različno infor- macijsko telekomunikacijsko infrastrukturo. Pri snovanju konceptov elektronskega poslovanja je potrebno vse naštete vidike med seboj povezati, to povezovanje pa se običajno prične ravno z modeliranjem organizacijskih struktur. ■oblikuje Funkcijska povezava(F) -oblikuje (V Funkcija vlade (F) M/ Spremljajoča centralizirana dejavnost (F) -se izvaja Vlada (OJ Vladna slu ba (O) 0 —\ _... ."'k_ . Y'_ \v 'Projektna skupina (0) 0..* / \ -oblikuje -opravlj? -oblikuje 1 * £ -usmerja / daje naloge naloge -oblikuje Funkcija prave(F) Ministrstvo (O) -P' LV__± Delovno i ^ 'odročje (F) Delovno telo (0) 2akon(D) Vladni akt (D) -je v skladu Upravni akt (D) -izdaja -povezuje Medresorne povezave (F) Spremljajoča decentralizirana dejavnost (F) •pripada Jpravna enota (0) čpravlja zadeve v sestavi .Organ v sestavi (0) -sodeluje Fizična oseba (0) "TšoaeTuJe... Izvedbeni predpis (D) -sodeluje Projekt (F) I ' Seja (F) Postopek (F) Izdelek projekta (P) -izdeluje \K 0 * <— Dnevni red (P) M/ Zadeva (PJ -opravlja -sodeluje •pripada 0 * V v -zapisnik, gradivo \F Predmet obravnave (P) Naloga (F) Sklep (P) Rešitev zadeve (P) •je zaključena Rešitev naloge (P) _J7T Dokument (D) vloga, potrti Slika 1: Metamodel državne uprave RS (CVI, FRI et al, 1997) Slika 2: Struktura organov državne uprave Če za primer vzamemo neki postopek, ki se odvija v državni upravi, je z organizacijskega vidika potrebno vedeti v pristojnosti katerega državnega organa je ta postopek, katere organizacijske enote pri tem sodelujejo, kateri drugi državni organi so v ta postopek vključeni, kje se geografsko nahajajo ti organi in podobno. Z uvedbo elektronskega poslovanja je potrebno vse sodelujoče subjekte vključiti v največji možni meri. Nenazadnje je pomemben tudi nivo posameznega zaposlenega v državni upravi, ki se bo vključil v elektronsko poslovanje. Zagotoviti mu je potrebno primerno opremo na delovnem mestu, ga usposobiti, nuditi pomoč in podobno. To pa pomeni, da ne potrebujemo samo podatkov o državnem organu in postopkih, ki se izvajajo, ampak potrebujemo tudi podatke o posameznikih. Vir takšnih podatkov je lahko na primer Upravni kadrovski informacijski sistem (Čolnar, Silič, Krisper, 2001). 2.2.2 Funkcijski vidik Funkcijski vidik obsega funkcije in postopke ali načine dela v DU. V DU se izvaja mnogo postopkov. Nekateri se odvijajo pretežno v enem državnem organu, drugi zahtevajo sodelovanje večih organov, sodelovanja z okoljem pa so lahko bolj ali manj intenzivna. Za nekatere postopke je potrebno oblikovati posebne organizacijske oblike (npr. projektno skupino, de- lovno telo). Tekom postopkov nastajajo različni dokumenti, odvijajo se sestanki in seje (sejo lahko opredelimo tudi kot neko vrsto postopka), pripravljajo in usklajujejo se mnenja, spoštuje se zakonodajo, na koncu postopka nastane rezultat, ki je predpisan z zakonodajo. Običajno pravimo, da postopki potekajo preko več funkcij (CVI, FRI et al, 1997). V DU se na prvem nivoju funkcije delijo na: funkcije vlade, funkcijske povezave, spremljajoče dejavnosti, funkcije uprave. Spremljajoče dejavnosti pa se nadalje delijo na spremljajoče centralizirane dejavnosti in na spremljajoče decentralizirane dejavnosti. Funkcionalna dekompozicija je razvidna že iz slike metamodela DU (Slika 1), bolj nazorno pa jo prikazuje naslednja slika. Pri funkcijskem vidiku ne smemo izpustiti štirih pomembnih načinov dela v DU. To so: postopki, o katerih je bilo govora v začetku te točke, seje, projekti in naloge s čimer se označujejo enake, ponavljajoče se naloge, ki običajno niso del večjih postopkov, ali enkratne naloge (na primer: izdelava krajše analize). Vsi štirje načini dela imajo posebno mesto v meta-modelu DU na sliki 1. Iz slike 1 je razvidno, da vsakega od štirih načinov dela ureja neki izvedbeni predpis ali normativni akt. Postopke običajno vodijo posamezni zaposleni ali več zaposlenih (na sliki fizične osebe), pri projektih sodelujejo projektne skupine, seje izvajajo delovna telesa, posamezne naloge pa tako kot postopke obvladujejo posamezniki, torej fizične osebe. Vsak način dela ima tudi svoj rezultat (Rezultati na sliki 1: rešitev zadeve, izdelek projekta, sklep, rešitev naloge). funkcionalna dekompozicija funkcija vlade funkcijska povezava spremljajoča dejavnost funkcija uprave spremljajoča spremljajoča decentralizirana je — centralizirana dejavnost dejavnost Slika 3: Funkcionalna dekompozicija Uvedba elektronskega poslovanja zahteva, da se funkcijski vidik podrobno popiše, optimizira in na koncu informatizira v obliki elektronskih upravnih postopkov, informacijskih rešitev za vodenje projektov, informacijskih rešitev za podporo sejam, samostojnih ali povezanih aplikativnih produktov za izvedbo ponavljajočih se nalog in podobno. Eden od rezultatov obravnave funkcijskega vidika je register postopkov. Končni rezultati popisa, optimizacije in informatizacije funkcijskega vidika pa so aplikacije za elektronske upravne postopke. Oba koncepta sta podrobneje opisana v točki 3. 2.2.3 Podatkovni vidik Podatkovni vidik je skupno ime za predmete obravnave v različnih načinih dela DU (iz predhodne točke: postopki, projekti, seje, naloge) in za dokumentni vidik. Na sliki metamodela DU (Slika 1) so predmeti obravnave označeni s črko »P«, dokumentni vidik pa je označen s črko »D«. Podatkovni vidik obravnava vhodne in izhodne dokumente ali podatke pri vseh štirih opisanih načinih dela v DU (postopki, projekti, seje, naloge) ter normativne akte, ki določajo, kako naj se vhodni dokumenti ali podatki pretvarjajo v rezultate oziroma rešitve. Predstavniki podatkovnega vidika iz slike metamodela (Slika 1) so: Vladni akt, Zakon, Upravni akt, Izvedbeni predpis, Izdelek projekta, Sklep, Rešitev zadeve. V okviru informacijskega sistema predstavlja podatkovni vidik množico zbirk podatkov, bodisi papirnih ali elektronskih, ki se hranijo in urejajo na različnih mestih, se uporabljajo za različne namene, imajo svoje skrbnike in so podprte z različnimi informacijskimi rešitvami. V DU obstaja veliko zbirk podatkov. Za lažjo predstavo o kompleksnosti podatkovnega vidika naslednja slika (Slika 4) prikazuje normativne akte v DU, kot enem segmentu podatkovnega vidika. Pri snovanju konceptov elektronskega poslovanja je potrebno najprej pridobiti celoten seznam vseh zbirk podatkov, iz katerega bo razvidno katere zbirke podatkov obstajajo in kaj hranijo. Zbirke podatkov bo potrebno nato optimizirati in povezati tako, da se bo isti podatek vedno hranil na istem mestu in samo na enem mestu. S tem bo doseženo, da državljanom ne bo potrebno ponovno sporočati podatkov, ki sojih že kdaj sporočili na kateremkoli mestu v DU in v kateremkoli postopku. Nenazadnje se bodo zbirke podatkov vključile v elektronske upravne postopke, kar bo zahtevalo dodatno prilagajanje zbirk podatkov. Pomemben koncept elektronskega poslovanja, ki bo nastal pri obravnavi podatkovnega vidika, je katalog zbirk podatkov. Koncept je podrobneje opisan v točki 3. navodilo ministra sklep ministra odredba ministra odločba ministra pravilnik normativni akt TV akt ministra akt vlade žx— zv uredba vlade odločba vlade poslovnik vlade odlok vlade sklep vlade akt DZ Z^ ustava zakon odlok DZ sklep DZ resolucija deklaracija priporočilo nacionalni program Slika 4: Struktura normativnih aktov 3. Koncepti elektronskega poslovanja Z organizacijskim, funkcijskim in podatkovnim vidikom v prejšnji točki je bilo predstavljeno delovanje državne uprave. Razumevanje vseh vidikov delovanja državne uprave je osnova za razmišljanje o konceptih elektronskega poslovanja javne uprave. V tej točki so podrobneje opisani koncepti elektronskega poslovanja javne uprave, ki jih bo potrebno uvesti, njihov razvoj pa trenutno že poteka. Opisani koncepti se nanašajo predvsem na informacijski sistem in ne na druge vidike, kot je na primer pravno-formalni ali organizacijski vidik. Iz usmeritev SEP-2004 je razvidno, da je potrebno vzpostaviti enotno vstopno točko za državljane do informacij in storitev javne uprave. Ta točka se imenuje enotni državni portal, ki je že vzpostavljen in deluje v internetnem in intranetnem okolju državnih organov ter se nadgrajuje. Za nudenje informacij in storitev javne uprave preko enotnega državnega portala je potrebno relevantne informacije prevesti v elektronsko obliko, postopke, ki predstavljajo storitve javne uprave, pa je potrebno optimizirati ter jih prilagoditi za elektronsko poslovanje. To pomeni, da je potrebno postopke v javni upravi najprej popisati, jih optimizirati ter prevesti v elektronske upravne postopke. S temi aktivnosti se bo oblikoval t.i. elektronski register postopkov. Prevedba postopkov v elektronske upravne postopke zahteva razvoj novih aplikacij za elektronske upravne postopke. Usmeritve SEP-2004 govorijo tudi o tem, da naj bi bili vsi javni podatki na voljo, da naj bi državljani posredovali iste podatke javni upravi le enkrat, da naj se podatki ne podvajajo in podobno. Da bi lahko zagotovili takšno preglednost podatkov javne uprave, je potrebno najprej vzpostaviti t.i. katalog zbirk podatkov, iz katerega bo razvidno katere zbirke podatkov (evidence, registri, razvidi) v javni upravi sploh obstajajo in kateri podatki se v njih hranijo. Tukaj so še posebnega pomena registri kot na primer Centralni register prebivalstva, Sodni register, razne prostorske evidence in druge zbirke podatkov z osebnimi podatki. Centralni koncept, ki bo namenjen povezovanju vseh predhodno omenjenih konceptov in pregledu nad elektronskimi upravnimi zadevami, je metaregister. Podrobni opisi konceptov so podani v nadaljevanju. Kot že uvodoma omenjeno, izhajajo koncepti iz SEP-2004. V enem od poudarkov SEP-2004 so koncepti elektronskega poslovanja zabeleženi v naslednji relaciji: SEP-2004 predvideva za naslednje obdobje štirih let večje število aplikativnih projektov za podporo skupnim funkcijam javne uprave na ključnih delovnih področjih. Na tem mestu velja poudariti predvsem vzpostavitev Enotnega državnega portala, vzpostavitev Metaregistra, izpopolnitev in dostopnost Kataloga zbirk podatkov ter vzpostavitev Registra postopkov, ki bodo skupaj zagotavljali večjo notranjo povezanost in dostopnost podatkov in storitev (horizontalna povezanost) ter hkrati omogočali podatke in storitve navzven za druge državne organe in za državljane (vertikalna povezanost) na prijazen način (CVI et al, 2001). 3.1 Enotni državni portal Enotni državni portal je bil vzpostavljen kmalu po sprejetju SEP-2004. Do sedaj je že izpolnil nekaj usmeritev in ciljev, ki jih predvideva SEP-2004, vloženega je bilo veliko napora, veliko funkcionalnosti pa je potrebno še razviti - predvsem nove elektronske storitve in dostop do virov podatkov. Trenutno je portal dostopen preko interneta pod imenom e-Upra-va. Enotni državni portal, kot je opredeljen v SEP-2004, naj bi zagotavljal javnosti dostop do informacij in storitev javne uprave (24 ur x 365 dni) na enostaven in prijazen način tako, da uporabniku ne bo potrebno poznati notranje organizacije in notranjih postopkov javne uprave. Predstavljal bo skupno enovito predstavitev državnih organov Republike Slovenije na internetu. Tako se bo javna uprava približala državljanom ter bo bolj razumevajoča in prijazna (CVI et al, 2001). Center pozornosti pri enotnem državnem portalu so torej državljani. Enotni državni portal naj bi bil tako informacijski kot storitveni portal. Gre za vsebinsko delitev, sicer je to skupen portal. Informacijski portal bo nudil informacije pravnim in fizičnim osebam ter zaposlenim v upravi, kot posebni skupini uporabnikov. Preko informacijskega portala bodo dostopni javni podatki in tudi varovani podatki v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ali drugimi zakonskimi podlagami. Storitveni portal, za razliko od informacijskega portala, ne bo omogočal le dostopa do informacij, temveč bo omogočal tudi opravljanje storitev (primeri storitev: upravne storitve, izobraževalne storitve, storitve za podporo skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja, storitve, ki se nanašajo na e-demokracijo). V SEP-2004 je bilo predvideno, da bo potrebno razviti vsaj tri različne storitvene portale. Prvi bo portal za državljane - fizične osebe, drugi bo t.i. poslovni portal ali portal za pravne osebe (gospodarske subjekte) in tretji bo portal za zaposlene v javni upravi. Enotni državni portal je torej tisti koncept elektronskega poslovanja v javni upravi, ki je opazen in usmerjen navzven proti uporabnikom ter dostopen preko različnih telekomunikacijskih kanalov. Za izpolnitev vseh usmeritev in ciljev, ki so bili zadani s SEP-2004, pa je potrebno realizirati tudi druge manj vidne koncepte elektronskega poslovanja. Opisani so v nadaljevanju. 3.2 Register postopkov Register postopkov bo zbirka podatkov, ki bo vsebovala podrobne opise postopkov v javni upravi. V okvire registra postopkov spadajo še mehanizmi ažuriranja podatkov o postopkih, mehanizmi, pravila in standardi uporabe podatkov o postopkih, protokoli dostopa ter mehanizmi povezovanja z drugimi zbirkami podatkov. Register postopkov je eden od osrednjih konceptov elektronskega poslovanja v javni upravi. Register postopkov bo vseboval podatke kot so: ime postopka, klasifikacijski znak, pristojen organ javne uprave, upoštevanje Zakona o upravnem postopku, zakonske podlage, podroben besedni opis postopka, grafični prikaz postopka, opis posameznih aktivnosti znotraj postopka, uporabljeni informacijski viri, pravice dostopa, način izvajanja postopka, povprečno trajanje postopka, sodelujoči subjekti in podobno. V registru bo vsaka aktivnost logično opisana ne glede na to ali gre za ročno izvajano aktivnost, polavtomatsko ali avtomatsko izvajano aktivnost ob podpori informacijske rešitve. Vpogled v register postopkov bo omogočen vsakemu uporabniku enotnega državnega portala, ki bo želel izvedeti kako določen postopek poteka, katere dokumente potrebuje, koliko časa traja postopek, kje mora postopek sprožiti in drugo. Register postopkov ne bo namenjen samo državljanom - strankam v postopkih, ampak bo namenjen tudi državnim uradnikom, ki si bodo lahko kadarkoli pogledali podrobnosti o postopkih. Na podlagi opisov v registru postopkov bodo lahko razvijalci informacijskih rešitev izdelali aplikativno rešitev oziroma aplikacijo elektronskega upravnega postopka. Register postopkov bo lahko imel tudi drugo bolj aktivno vlogo. Iz registra postopkov se bodo namreč lahko neposredno izvajale aktivnosti. V tem primeru ne bo potrebno razvijati posebne samostojne aplikativne podpore, ampak bo potrebno aktivnosti v registru opisati le na drugačen način (z dodatnimi logičnimi opisi), ki ustreza t.i. sistemom za upravljanje delovnih postopkov. Razvoj registra postopkov že poteka v okviru projektov Centra Vlade RS za informatiko. V prvi fazi je potrebno relevantne postopke popisati, nato jih optimizirati, mogoče spremeniti zakonske podlage ter jih optimizirane zapisati v register postopkov. Register postopkov se bo sprotno dopolnjeval in bo dostopen preko enotnega državnega portala, povezan pa bo tudi z drugimi ključnimi koncepti elektronskega poslovanja, kot sta metaregister in katalog zbirk podatkov. 3.3 Aplikacije elektronskih upravnih postopkov Aplikacija elektronskega upravnega postopka je informacijska rešitev, ki podpira neki postopek, ne glede na to ali gre za posebno samostojno aplikacijo ali tak- šno aplikacijo, ki deluje neposredno na podlagi zapisov v registru postopkov (sistemi za upravljanje delovnih postopkov). Nekatere aplikacije so že bile razvite in so dostopne preko enotnega državnega portala (na primer: izpisek iz rojstne matične knjige). Tovrstne aplikacije morajo omogočati povezovanje z zbirkami podatkov, omogočati morajo varnostne mehanizme (na primer: digitalni podpis), imeti morajo uporabniške vmesnike za uporabnike in za zaposlene v upravi, spoštovati morajo predpisane zakonske podlage, upoštevati postopek, ki je bil opisan v registru postopkov (v primeru, da ta zapis že obstaja) ter ažurirati dnevnik ali opisnik uporabe aplikacije in podatkov v postopku. Pred razvojem aplikacij elektronskih upravnih postopkov je potrebno postopke optimizirati, nato pa jih prevesti v elektronsko obliko. Razvoj aplikacij lahko poteka neodvisno od registra postopkov, lahko pa je z njim neposredno povezan. Register postopkov ima lahko pri tem tri različne vloge. Obstoječi opis postopka v registru lahko nudi oporo pri razvoju nove aplikacije, opis postopka v registru lahko nastaja vzporedno z razvojem aplikacij, lahko pa se opis postopka v registru izdela po tem, ko je aplikacija že razvita. Naslednja slika prikazuje vse tri možne vloge registra postopkov (na sliki tudi: RP) pri razvoju aplikacij elektronskih upravnih postopkov. 3.4 Katalog zbirk podatkov Katalog zbirk podatkov bo zbirka podatkov, ki bo vsebovala podrobne opise registrov, evidenc, razvidov in drugih zbirk podatkov, ki se vodijo v javni upravi. V sklop kataloga zbirk podatkov spadajo še mehanizmi ažuriranja podatkov, mehanizmi, pravila in standardi uporabe podatkov, protokoli dostopa ter mehanizmi povezovanja z drugimi koncepti elektronskega poslovanja. 1. RP kot pomoč pri razvoju aplikacije 2. Hkratno nastajanje RP in aplikacije 3. Zapis v RP na podlagi izdelave aplikacije SUDP -aplikacija aplikacije v razvoju delujoča aplikacija mehanizmi registra register postopkov SUDP - Sistem za upravljanje delovnih postopkov Slika 5: Relacija med registrom postopkov in aplikacijami elektronskih upravnih postopkov Katalog zbirk podatkov bo vseboval podatke, kot so: ime zbirke podatkov, lastnik ali upravljavec zbirke podatkov, namen in načini uporabe zbirke podatkov, stopnja zaščite podatkov v zbirki, zakonske podlage, datum vzpostavitve zbirke, seznam in opis entitet zbirke, lokacija hranjenja zbirke, število kopij, pogostost arhiviranja zbirke, razvijalec zbirke in drugo. Vpogled v katalog zbirk podatkov bo omogočen vsakemu uporabniku enotnega državnega portala, ki bo želel izvedeti, katere zbirke podatkov se hranijo, katere podatke vsebujejo, čemu so namenjene in podobno. Uporabnik bo lahko preko kataloga zbirk podatkov neposredno poizvedoval po podatkih konkretne zbirke podatkov, vendar le pod pogojem, da bo imel za to dejanje zadostne pravice. Podobno kot register postopkov bo tudi katalog zbirk podatkov namenjen uporabnikom in državnim uradnikom. Katalog zbirk podatkov določa že starejši Zakon o družbenem sistemu informiranja. Trenutno poteka informatizacija kataloga oziroma njegova prilagoditev za elektronsko poslovanje v okviru projekta na Centru Vlade RS za informatiko. Razvoj kataloga zahteva kot prvo aktivnost evidentiranje zbirk podatkov v javni upravi, ugotavljanje presekov in podvajanj med zbirkami in ugotavljanje možnosti za integracijo. Rezultat prizadevanj bo med drugim tudi ta, da državljanu ne bo potrebno istega podatka večkrat sporočati organom uprave, ampak bo to storil le enkrat, podatek pa se bo zapisal na eno mesto. 3.5 Metaregister Osnovna ideja o metaregistru, kot povezovalnem elementu konceptov elektronskih upravnih postopkov, je bila v grobem predstavljena že v SEP-2004. Metaregister bo povezoval vse koncepte elektronskega poslovanja, ki so bili predhodno opisani v tem prispevku. Osnovni namen metaregistra je v beleženju vseh informacij o izvajanju elektronskih upravnih postopkov na enem mestu. Gre za neke vrste povezovalni koncept in dnevnik vseh zadev, ki jih imajo državljani z javno upravo. 3.5.1 Delovanje metaregistra Posamezna zadeva bo v metaregistru zapisana tako, da bo v vsakem trenutku državljan ali referent jasno razbral, katere postopke izvaja, oziroma katere zadeve ima odprte. Na zahtevo (na primer s klikom na zadevo) bo lahko državljan o zadevi pridobil tudi podrobnejše informacije, na primer: katera aktivnost se trenutno izvaja ali pri kateremu referentu se nahaja. Preko metaregistra bo lahko državljan ali državni uradnik izvedel vpogled v register postopkov, katalog zbirk podatkov in tudi register predpisov. Da bo metaregister lahko zagotavljal omenjene funkcionalnosti, bo moral biti neposredno povezan z aplikacijami elektronskih upravnih postopkov. To bo zagotovljeno preko posebnih standardnih vmesnikov. Ob začetku vsake zadeve se bo v metaregistru ustvaril zapis z osnovnimi podatki zadeve (npr. tekoča številka zadeve, identifikacijska števila pravne ali fizične osebe v postopku, oznaka postopka na katerega se zadeva nanaša, številka referenta, ki je zadevo kreiral in podobno). Med izvajanjem samega postopka pa se bodo beležile le aktivnosti, ki pripadajo nekemu postopku oziroma zadevi. Ob prijavi državljana v enotni državni portal (podobno tudi za referenta) bo le ta imel na voljo seznam odprtih zadev. O vsaki zadevi bo imel na voljo nekaj osnovnih podatkov, ki jih bo lahko tudi poljubno uredil. Lahko bo pogledal tudi arhiv zaključenih zadev ali zahteval dodatne informacije o zadevi. V prvi fazi razvoja metaregistra bodo na enotnem državnem portalu na voljo le osnovni podatki o zadevah, v naslednjih fazah pa se bo uporabniški pogled nadgradil z drugimi podatki. 3.5.2 Glavne lastnosti metaregistra ■ Neposredna povezanost metaregistra z registrom postopkov (izvajanje elektronskih upravnih postopkov na podlagi zapisov v registru postopkov). ■ Postopno polnjenje in nadgrajevanje registra postopkov in metaregistra (delovanje metaregistra je pogojeno z vsaj enim opisanim postopkom v Ig |j^ Državljani Moja e-Uprava____________________________________________________________________________________Janez Novak Moje zadeve Zadeva Ime fjostopka Datum začetka Status Trenutna aktivnost VD-301 Zamenjava vozniškega dovoljenja 3.6.2001 V teku Preverjanje vloge h prilog 10*501 Prošnja za izdajo osebne izkaznice 15.9.2001 v teku Pridobitev podatkov Iz CRP GD-701 Pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo 21.9.2001 v teku Vpogled v zemljiško knjiga Arhiv >> Slika 6: Integracija metaregistra v državni portal (vir grafike: e-Uprava, Center Vlade RS za informatiko) registru postopkov, kasnejše dopolnjevanje je dinamično). ■ Sledenje ročno izvajanim aktivnostim, avtomatsko in polavtomatsko izvajanim aktivnostim. ■ Mehanizem za dostop do drugih zbirk podatkov. ■ Poseben poudarek na zagotavljanju varnosti (uporaba digitalnih potrdil). ■ Centraliziran ali decentraliziran nadzor nad izvajanjem postopkov. ■ Ob dodajanju novih postopkov v register postopkov ostane mehanizem metaregistra nespremenjen. ■ Možna uvedba metaregistra in registra postopkov s sistemom za upravljanje delovnih postopkov. ■ Obveščanje o novih dogodkih in aktivnostih (referent ali državljan bosta ob novi aktivnosti v zadevi obveščena in bosta temu ustrezno ukrepala). ■ Metaregister bo dostopen preko enotnega državnega portala. 3.5.3 Razvoj metaregistra Trenutno poteka razvoj prototipa metaregistra v okviru projekta na Centru Vlade RS za informatiko. Pred vzpostavitvijo metaregistra bo potrebno rešiti tudi vprašanje skladnosti takšnega načina zbiranja infor- macij z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Ustavo RS in Konvencijo Sveta Evrope št.108. Študija in rešitev skladnosti metaregistra z vsemi tremi omenjenimi akti in drugimi pravno-formalnimi podlagami je prednostna naloga. Razvoj in testiranje metaregistra bo potekalo na podlagi nekaj pogostih postopkov, ki potekajo po Zakonu o upravnem postopku. Pri razvoju bo glavni poudarek na povezovanju vseh konceptov elektronskega poslovanja, ki so bili predstavljeni v tem prispevku. Naslednja slika prikazuje osnovno idejo ali strukturo. 4. Zaključek in napoved za nadaljevanje Dejanska realizacija konceptov elektronskega poslovanja v javni upravi ni odvisna samo od tehnologije in obstoječega stanja informacijskega sistema v javni upravi. Izredno pomemben vidik realizacije predstavljajo odgovori na vprašanja formalno-pravne narave, organizacije in reorganizacije, pristojnosti, varnosti in drugo. Rešitev teh na videz pomembnejših vprašanj je predpogoj za realizacijo omenjenih konceptov. Dandanes tehnologija omogoča skoraj nepredstavljive možnosti in zato iz vidika tehnologije ni videti večjih ovir. Vse so premagljive že danes. državljani državljani Internet enotni državni portal druge informacije In storitve na portalu metaregister Aplikacija upravnega el. ^ postopka n ^ register postopkov Aplikacija upravnega el. ^ postopka 2 ^ katalog zbirk podatkov Aplikacija upravnega el. „ postopka 1 ,, Legenda Vx - vmesnik PB - podatkovna baza register predpisov drugi registri (CRR.) Slika 7: Slika konceptov elektronskega poslovanja v javni upravi V nadaljevanju bodo napori usmerjeni predvsem v prototipni razvoj omenjenih konceptov pri čemer se bodo oblikovale nove izkušnje in nova izhodišča za dokončanje projektov. Vzporedno s temi projekti bodo prizadevanja usmerjena tudi v reševanje drugih omenjenih vprašanj in dilem. 5. Literatura Center Vlade RS za informatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (2001). Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004. Center Vlade RS za informatiko. Eriksson, H.E in Pen ker, M. (2000). Business Modeling with UML, Business Patterens at VVork. John Wiley & Sons, Inc. Bajec, M in Krisper, M. (2001). Business Rule in a Business Model. Članek. Taylor, D. A. (1995). Business Engineering with Object Technology. John Wiley & Sons, Inc. Sheer, A.-W. (1999). Business Process Modeling. Springer. Mihelčič, M. (1993). Temelji organizacijske teorije. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Fovvler, M. in Scott, K. (2000). UML Distilled - Second Edition, A Brief Guide to the Standard Object Modeling Language. Addison -Wesley. Informatica (2001). VVhite paper - Enabling eGovemment Through Data Integration. Informatica Corporation 2001. Laudon, K.C. in Laudon, J. R (2000). Management Information System - Sixth edition, Organization and Technology in the Netvvorked Enterprise. Prentice - Hall, Inc. Center Vlade RS za informatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Služba Vlade RS za zakonodajo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Statistični urad RS (1997). Strateški plan skupnega delo informacijskih sistemov državne uprave RS. Center Vlade RS za informatiko. Center Vlade RS za informatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo (2000). Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov - Strateško planiranje. Center Vlade RS za informatiko. Center Vlade RS za informatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo (2000). Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov - Objektni razvoj IS. Center Vlade RS za informatiko. Tomažič, R. (2000). Razvoj informacijskih sistemov za upravljanje delovnih procesov - diplomsko delo. Workflow Management Coalition (1999). "Terminology & Glossary”, elektronsko gradivo, WFMC 1994-1999. Marshall, C. (2000).Enterprise Modeling with UML -Designing Successful Softvvare through Business Analysis. Addison - Wesley. Čolnar, M., Silič, M. in Krisper M. (2001). Pristop k izgradnji celovitega kadrovskega informacijskega sistema slovenske uprave (UKIS) - članek ♦ Roman Tomažič je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Zdaj je študent podiplomskega magistrskega programa Informacijski sistemi in odločanje na tej fakulteti. Zaposlen je na Institutu za projektni management in informacijsko tehnologijo in je vodja skupine za informacijsko tehnologijo. Pri projektih razvoja informacijskih sistemov slovenske uprave sodeluje dve leti in pol, ravno tako pri drugih projektih informatizacije izven uprave. ♦ Dr. Marjan Krisper je predstojnik katedre za informatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in od ustanovitve leta 1992 predstojnik Laboratorija za informatiko. Bil je soustanovitelj prve slovenske računalniške revije BIT in Revije za razvoj RR. Je član več znanstvenih in strokovnih združenj, med drugim ustanovitveni član AIS (Association of Information Systems) - svetovne zveze univerzitetnih učiteljev informacijskih sistemov, Slovenskega društva INFORMATIKA, Društva za umetno inteligenco in INFOS-a. Je avtor številnih raziskav, elaboratov, ekspertiz, znanstvenih in strokovnih sestavkov, z bibliografijo, ki obsega več kot 160 enot. Vodi številne projekte razvoja informacijskih sistemov in uvajanja metodologij razvoja v največjih sistemih v gospodarstvu, državni upravi in javnem sektorju. ♦ Razprave Exploring the Value Proposition OF eDemocracv: Insights prom eBusiness John G. Mooney, Eimear Farrell Abstract In parallel with the rise, fall and now resurgence of eBusiness in business contexts, significant interest and experimen-tation into the role of Internet technologies in non-profit contexts. While there has been much discussion about the concept of eGovernment, a much quieter public movement, eDemocracv, is slowly building momentum and interest. This paper articulates the value proposition of eDemocracv initiatives by dravving upon insights derived from develop-ments in eBusiness Izvleček Vzporedno z vzponom, padcem in sedanjim oživljanjem elektronskega poslovanja v poslovnem okolju opažamo tudi veliko zanimanje in eksperimentiranje o vlogi spletnih tehnologij v neprofitnih okoljih. O e-upravi je bilo že veliko razprav, medtem ko manj opazno družbeno gibanje, e-demokracija, le počasi postaja aktualno in pridobiva pozornost. Članek predlaga model za vrednotenje iniciativ e-demokracije na osnovi izkušenj razvoja elektronskega poslovanja podjetij. umu "We nrc nt the beginning oftlie information nge revolution, urhich is changing societies ali over the urorld. It changes the umi/ pcople comrhunicate and access information. It is also changing government itself: the organization of government, its chief relationships rvith its citizens and the international co-operation betiueen governments." Stringer, 20021 "It is impossible to be simultaneoushj blasted by a revolution in technology...and a world-wide revolution in Communications zoithout also facing...a potentially explosive political revolution." (Toffler 1980, p.392). Democracy: an Evolving Concept New forms of Citizen participation are becoming es-pecially important in conjunction vvith the new Citizen orientation of public administration. In recent years an additional conception of how to improve govern-ment-citizen relations has emerged, broadly de-seribed as “Citizen empovverment," vvhich aims to sup-port citizens by providing them vvith the facilities to access government and policy information individually and to contact responsible officials (Vigoda, 2000). Better contact and information in turn vvill promote better accountability of public officials to citizens, and produce fertile ground for reinvigorated civil so-ciety. This type of novel administration is often relat-ed to innovations in information technology, vvhich vvould allovv citizens to access public information and interact vvith officials and leaders via the Internet (Kahin and Nelson, 1997). At the same time, new thinking about governance has also emerged, stressing collaborative relationships and netvvork-like arrangements betvveen various or-ganizations and constituencies that enable more effec-tive problem solving and greater participation in public affairs than in the past (Stoker et al 2000:93). In his John Gaus Lecture to members of the American Political Science Association in the autumn of 19992, Dr. George Frederickson noted that public administration is increasingly defined by efforts to cre-ate coherent patterns of governance aeross political chasms: The theories and concepts of the clash ofinterests, ofelec-toral and interest group competition, of games and of zoinners and losers liave dominated and continue to do-minate much of American Politični Science. Public Administration, on the otlier and, is stendih/ moving aivay 1 „Putting Government Online, Bringing Citizens Online, “ Speecb by UK Government Minister Graham Stringer, MP, http://www.cabinet-office.gov.uk/ indexlmin-org.htm and http://www.e-envoy.gov.uk/to the Global Forum conference in Naples, ltaly on March 15, 2001. 2 Available as a ud/o and video file at the Public Administration of American Political Science Association vvebsite, http://www2.h-net.msu.edu/~pub-admin/, accessed 14 July 2001. from these thcories and concepts tozvard theories ofco-op-eration, the commons, netzvorking, governance and insti-tution-building and maintenance. Puhlic Administra-tion, both in practice and tlicon/ is repositioning itselfto deal ivith the disarticulation of the State. In short, Public Administration is the Political Science ofmaking the fragmented and disarticulated politični state work. This nevv kind of "negotiated social governance" can be considered "a nevv style of governance and as a source of nevv experiments in democratic practice" (Hirst 2000:19). In this perspective the governance approach can be seen as a possibility to restore legiti-macy in the political system by the creation of nevv channels of participation and partnerships betvveen the public sector, and the private and voluntary sec-tor, contributing to nevv democratic forms of public/ private interaction. In Europe, a "nevv" debate has thus emerged, ad-dressing the problems of constitutional clarity, insti-tutional design and transparency3. In 2000 and 2001, high-profile speechcs by national politicians and EU officials have sought to open the debate on Europe and its 'democratic dilemma'4. Romano Prodi, Presi-dent of the European Commission, in "Shaping the Nevv Europe" called for "a nevv, more democratic form of partnership betvveen the different levels of governance in Europe." He claimed that "People vvant a much more participatory, "hands on" democracy. They vvill not support the European project unless they are fully in vol ved in setting goals, making poli-cy and evaluating progress"5. The European Commission White Paper on European Governance proposes far reaching changes to the vvay the Union vvorks. Five political principles -openness, participation, accountability, effectiveness and coherence underpin the recommendations of the paper.6The mandate of the vvorking group on broade-ning and enriching the debate on European Matters (Group la) focused on the need to increase levels of participation in public dialogue, discussion and debate and also to improve the quality of exchanges of information, thought and opinion. The Emergence of eTechnologies and eDemocracy The strategic potential of ICTs in the public sector can be found in aspects of speed and quality (Bellamy and Taylor 1998). ICTs can be used to increase public ac-cess to Service agencies, vvhich in turn can stimulate the openness of government. For example, Tapscott (1996:163) suggested that ICTs: Not only...reduce the costs of government but niso radi-calli/ transform the way government programs are delivered and the very nature of governance. Internetivorked [sic/ government can overcome the barriers of time and distance to perform the business of government and give people public information and Services wlten and tohere they loant them. Governments can use electronic systems to deliver better-quality products to the public more quickly, cost ef-fectiveh/ and convenienthj. In addition, the information and Communications capabilities of the information age are lending in-creased credibility to alternative democratic scenarios, of vvhich the concept of 'strong' democracy is proba-bly the most prominent (Barber 1994). The signifi-cance of electronic means for political participation is often seen to lie in the circumvention of the need for representation. Much of the literature is therefore focused on decision-making aspects, rather than the earlier deliberative stages of democracy. In this paper hovvever, vve focus on the potential of nevv technolo-gy to support existing democratic structures. We sug-gest that information technology has the potential to re-pluralize democratic policy, through its capacity to provide lovv cost information, deliberation, transpar-ency and evaluation7. There is an emergent vievv, that the process of electronic democracy can be exploited to supply 'strategic guidance' to eleeted politicians. In such ways, ICTs enable innovations designed to recast the relationships betvveen citizens, politicians and government (Van de Donk et al. 1995). Information can be 'delivered' and vvill empovver those previously unable to access it. This is a 'push' model of information dissemination; the state vvill plače information in accessible forums and the onus 3 See Economist, October 2000, “A Constitution for Europe?, leader. Also Diarmuid Rossa Phelan. Antje VViener (“Debating the EU’s Constitution Post-Nice: Rights Policy and the Democratic Dilemma", paper prepared for the European Scholar Seminar programme, Dublin European Institute, Uni-versity College Dublin, 3 April 2001) has drawn attention to the Union’s move from implicit to explicit values in the Copenhagen criteria for enlarge-ment and the Chader of Fundamental Rights and the recent EU sanctions against Austria (See Statement from the Portuguese Presidency of the European Union on behalf of XIV member States, httP://www.portugal. ue-2000.pt/uk/news/execute/news.asp7id = 425, 31 January 2000 on this latterissue). 4 Notably that of UK Prime Minister Tony Blair in his Warsaw speech: “The citizens of Europe must feel that they own Europe, not that Europe owns them" (Blair, 2000). 5 Romano Prodi, President ofthe European Commission, “2000-2005: Shaping the New Europe”, SPEECH/OO/41, Strasbourg, 15 February 2000. 6 See press release “The Commission Proposes immediate action on European Governance", DN: IP/01/1096, 25 July 2001, available at http:// www.europa.eu.int/rapid/strat/cgi/guesten.ksh?p_action.gettxt=gt&doc=IP/01/1096%7C0%7CRAPID&lg=Ei... 7 Thereby fulfilling Dahl’s criteria (1989, pp. 220-222) for the democratic process: effective participation, voting equality at the dec/s/Ve stage, en-lightened understanding7, and control ofthe agenda. is on the user to access it (Chadvvick and May, 2001). The audience is seen as passive recipients rather than interlocutors. State-produced Information is here a passive resource to be transferred betvveen nodes in the Information network. And while citizens are ines-capably part of e-government networks, their role is not as important as the State, vvhich manages the ac-tivity. Cyberspace becomes 'normalized' into the rou-tines of 'politics as usual' (Margolis et al, 1999). There has been a grovving preoccupation in recent democratic theory with strategies for democratizing the multiple centers of power and decision-making in the complex, interdependent structures of modern governance (Chryssochoou, 1998). The čase of the European Union and its Information policy would seem then to provide a fitting čase study for the claims of improved democracy in an electronically mediated environment. eDemocracy in Europe "Democrnc}/ is not just n matter ofvoting in elections. It concerns participation and represcntation in a range of decision-making fora, at mani/ levels. The European model is embedded in the concept of informed democracy"s "Europe needs more democracy" (Fischer 1999a:5). According to Article 6 of the Amsterdam Treaty, democracy is one of the founding principles of the European Union. For Lord (1998, p.15), any democra-cy must satisfy three fundamental criteria: represen-tation, accountability and identity. A precondition of effective democracy is that citizens should have suf-ficient information available to them. Without ade-quate information, citizens cannot evaluate the per-formance of those for whom they have voted. Nor can they participate effectively in the on-going public debate between elections, which is part of a healthy de-mocracy. The Commission believes it is important to bring the EU closer to the citizens by making it more transparent and closer to everyday life through the EU's commitment to allovving the greatest possible access to information on its activities.8 9 The European Commission's Directorate-General for Employment, Industrial relations and Social Af-fairs convened a high-level expert group in 1995 to consider the implications of the information society. This group delivered its final report in April 1997 (European Commission 1997), vvhich included a set of policy recommendations on the theme of 'Transpa-rcncy and Democracy'. Although this initially takes the form of concerns over media ovvnership and con-trol, the authors also stressed that access to information is not only uneven but it is not sufficient for the immediate development of a participatory democra-cy. This led the group to offer a final set of policy recommendations: To strengthen democratic development vvithin the | Information Society| the EU should implement a de-mocracy project. The objectives vvould be to reveal how ICTs can: ■ step up the interaction betvveen politicians and citizens and increase the latter's participation in po-litical debate and decision-making; ■ clarify hovv issues relating to human rights, xeno-phobia, social values, etc. should be approached in the Information Society. ■ improve our understanding and the transparency of the democratic process in both National and EU institutions (European Commission 1997:51-52). Building on this recommendation, the European Commission recently called for "eEurope: An Information Society for Ali" (European Commission, 1999). This initiative stresses the need to go 'beyond simply publishing legislation and vvhite papers on the web' and to establish a discussion and feedback forum' (European Commission 1999:16). EU Commissioner Lii-kanen argues that "the information revolution can provide governments and administrations ali over the world...with better tools to empovver citizens and to serve them better."10 In Europe, future prospects are sketched for the further evolution of "Internet democracy" vvith the aid of the concepts "developmental democracy" and "pro-tective democracy" as distinguished by Held (1996) and Macpherson (1973). One is aimed at increasing product efficiency vvithout fostering any illusions about the inherent interest of the customer of public goods in political issues. The other is aimed at increasing "civic" participation by inviting the public to sub-mit their vvishes and complaints directly to public institutions and agencies. Both visions can support an increasingly vveb-supported common definition of 8 European Commission Green Paper on Living and VVorking in the Information Society, COM (96) 389 finai, paragraph 101. 9 European Commission (1998a), Public Sector Information: A Key Resource for Europe: Green Paper on Public Sector Information in the Information Society, COM (98) 585. 10 Erkki UIKANEN Memberofthe European Commission responsible for Enterprise and the Information Society “eGovernment - Providing better public Service and wider participation for citizens" IDEA (International Institute for Democracy and Electoral Assistance) Democracy Forum 2001: Democ-racy and the Information Revolution Stockholm, 29 June 2001. Available at: http://europa.eu.int/rapid/start/cgi/ guesten.ksh?p_action.gettxt =gt&doc=SPEECH/01/319dOdRAPtD&lg-EN, accessed 10 July 2001. basic governance; the first to make institutional deli-very of Services more efficient and the second to im-prove the ease of informed Citizen input. Implemen-tation choices made along the lines of openness will determine the future of openness as an indicator of the vigor of a democracy. Internet-enabled eDemocracy: Power to the People What characterizes new Internet technologies from "traditional ICT" is their potential for interactivity, rich communication, and extensive reach. With the success of e-Commerce the transfer of concepts and systems to the puhlic sector has been advocated. As a concept and an emerging practice, eGovernment seeks to realize processes and structures for harness-ing the potentialities of information and communication technologies at various levels of government and the public. The poli tičal significance of these developments derives from technology being conceived less as a medium for disseminating information and more as media for Interactive communication. Not only are the avenues of political communication multiplying in a process that is becoming more diverse, fragmented, and complex, but also, at a deeper level, power rela-tions among key message providers and receivers are being rearranged and conventional meanings of 'de-mocracy' and 'citizenship' are being questioned and rethought (Brants et al, 1998). ICTs are said to contrib-ute to the transparency of power, to favor Interactive decision-making and the empowerment of citizens. The nevv Communications are claimed to sustain a 'di-alogic' politics (Fox and Miller 1995). In particular, claims were made that on-line voting and other new kinds of political communication had the potential to 'revolutionize' democracy (Sackman and Nie 1970). Informatization was expected to facili-tate ali kinds of (direct as well as participatory) digi-tal democracy (e.g. Van de Donk et al. 1995). The ear-ly history of electronic democracy is littered with ex-periments to employ cable TV to involve voters active-ly in election hustings or discussions vvith elected rep-resentatives (Abramson et ni, 1988). Follovving Arthur Anderson (2000), we concur with the distinction between e-government, e-administra-tion and e-democracy. E-Government is the most inclusive term. The Gartner Group defines e-Government as: "The contin-uous optimization of Government Service delivery, Citizen participation and governance by transforming internal and external relationships through tecfinolo-gy, the Internet and nevv media." E-Administration refers to government's use of ICTs to assure smooth running of public Services for its clients and for its own internal functioning (Arthur Andersen, 2000: 5). E-Democracy, the other subset of e-Government, relates to the establishment of systems designed to allovv State and citizens to participate in deliberation and decision-making vvith the aid of nevv ICTs. It con-cerns the relation between government and Citizen on the one hand, and government to government on the other (Arthur Andersen, 2000:5). A further insight into the realni of eDemocracy is provided by the scope of the "Democracy Online Project" http://denio-cracyonline.org at George VVashington University. The project aims to further the role of online technologies in enhancing freedom of expression, universal access to democratic information and the democratic process, government accountability, social tolerance, and public deliberation. In order to identify the potential processes and outcome opportunities of eDemocracy, vve examine the eBusiness value proposition. The eDemocracy Value Proposition Combining theoretical and exemplar analysis, Moon-ey(2001) proposes a conceptual model of the "eBusiness Value Proposition" for Business enterprises. Dravving from this model, vve propose the follovving elements of the "eDemocracy Value Proposition," that articulate the value-enhancing opportunities of Internet technologies for democracy. Communication and Interaction-based opportunities Compared vvith their ICT predecessors, Internet technologies enable significantly more interactive and richer communication betvveen democracy stakehold-ers. Traditional paper-based documents and reports published and distributed by "Government Publica-tion Offices" ca n be replaced vvith rich multimedia content that is accessible anytime any plače. In addi-tion, the interactive capability of Internet technologies can be used by citizens to engage in widely inclusive dialog among citizens, or betvveen citizens and government. Such enhanced dialog capability enables government to be "more attentive" to its citizens, and to implement relationship enhancing Service policies as "Our door is always open," "Be sure to teli us if you have a problem or issue," "The latest development on this issue is .." The European Commission is beginning to ex-ploit the potential of Internet technologies to improve communication and democratic dialogue. There are currently experiments with Online debates, Internet video, and electronic magazines like European Dialogue11 12 13 . According to the Working Group again: The EUROPA website is set to evolve into an Interactive platform for Information, feedback and debate, link-ing parallel netvvorks across the Union. There are several examples in the UK of successful consultation websites, e.g. COD - Citizen On-line De-mocraci/ (COD), Uspenk: Pnrliament listens, UKOnline CitizenSpnce12 and the Scotland E-petitioner. 13 The Finnish city of Tampere has a city vvebsite going on since 1997, which debates on the life of the city and issues which relate to the city in a broader context. Another good example of technologically mediated democracy ca n be found in the Netherlands- Exper-tise Bureau for Innovative Policy-Making.14 The Dutch central portal (www.overheld.nl) offers discus-sions with Information about referenda and Interactive policymaking15. Sweden's Votia Empowerment www.votia.com aims to create "living dialogues" be-tween citizens and government, and to enable the lat-ter to "build long lasting relations with citizens." Community-based opportunities The use of Internet technologies to develop Online communities has created significant value in eBusiness contexts. Elements of value include the use of online communities for content generation (for exam-ple, the contribution of book reviews by ama-zon.com's online community). In the eDemocracy context, online communities provide powerful alter-natives to focus and special interest groups, and tra-ditional lobbying channels. Technologies being used for activism16 and community media networks. As e-governance becomes more firmly entrenched and in-itiatives proceed beyond delivery mechanisms for ex-isting Services, new Instruments of participation in policy m a ki n g may be expected to emerge. Online communities provide a highly effective and efficient means for Citizen participation, thus enhancing their sense of engagement with the democratic process. Furthermore, online communities are important mechanisms for trust enhancement, and the creation of "comfort zones" with Internet channels. Fora such as those facilitated by ICT provide an attractive way to unite European actors. One example is the Belgian Presidency's Expedition Europe website (http://www.expeditioneurope.be). This, in contrast to the Futurum site (http://www.europa.eu.int/futurum) is targeted at 17 to 25 year olds living in the European Union. These fora have the likely effect of not only reducing the democratic deficit through more defined Information routes, but also have the potential to en-courage greater involvement. As with fora in the non-virtual world however, debate must be structured and contributions valued. On the other hand, projects like USpeak (http:// www.uspeak.org.uk) have been quite successful in garnering input and discussing issues of social bene-fits from their website: "Uspeak is a direct link be-tween you and Parliament - your opportunity to teli MPs your experiences and your views on tax credits, work incentives, childcare and benefits." Another example of community-based e-Democra-cy is www.MoveOn.org, a community of "citizens making a difference." This initiative was created as a campaign to "immediately censure President Clinton and Move On to pressing issues facing the country." The site attracted US$13m in pledges for the last US Presidential election, and raised over US$2m for 29 democratic candidates from 43,232 individuals across 28 races that wanted "people reflecting our values to represent us." The site encourages the community to "speak out through its national initiatives forum." In the United Kingdom, www.YouGov.com is il-lustrative of a "facilitated" Virtual community initiative in which broad community engagement in the democratic process is facilitated online by a team of professional commentators, journalists, and experts. YouGov.com Services include a "People's Parliament, " ePetitions, and GovDoctor™ 11 The Futurum s/te provide s an example of the role that new media will p/ay in the creation of a European public sphere. Indeed this area received much attention in the new White Paper on Governance and the recommendations ofWorking Group 1 (a) on the promotion ofpubiic debate on European questions. 12 UK Prime Minister Tony Blair offers chats on the web at the No. 10, Downing Street site. 13 www.e-petitioner.org.uk/. See a/so The International Centre for Teledemocracy at/Vap/er, Edinburgh, www.teledemocracy.org. 14 The Government is devoting increasing attention to shaping the process that take s plače prior to new policy measures. The trend towards a more 'horizontal' society and the rise ofnew forms ofICT have prompted the creation ofan Expertise Bureau that can gather the acquired know-how and experience and apply it elsewhere in government organisations.The Bureau was launched on 14June 2001. The website