OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
E Q U ALIT Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. _ LETO XXXI.
Novi grobovi
veronica brunecz
Po trimesečni bolezni je umr-^ petek zjutraj v Newark testni bolnišnici v Newark, N. J-. Mrs. Veronica Brunecz, stara 30 let. Rojena je bila v Cleve-in njeno dekliško ime je ilo Matyasecz. S svojim sopro-Som Mike je vodila nekaj časa ■ gostilno Goodtime Cafe na St. Clair Ave. blizu E. 55 St., zad-čase pa sta vodila gostilno Slue Rock Cafe na 1600 Addi-Rd. Družina stanuje na 03 Harlem Ct. Tukaj zapušča soproga, sinova Mike ml. in ^Ries, sestri Mary Fticar in ktephanie Mifflen ter brata ^teve Fticar. Bila je članica u®tva sv. Štefana KSKJ. Po-greb se bo vršil v torek zjutraj ° 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 v cerkev sv. Pavla na E. 40
• in nato na pokopališče Cal-vary.
Pernice widgoy
^ Kot smo poročali, je v petek JU raj umrla na svojem domu ^ 90 E. 163 St. mladenka Ber-ice Widgoy, stara šele 21 let. odnji teden se je namera-f poročiti z Silvio Fortino. o^na je bila v Clevelandu in n članica društva Združe-e Slovenke, št. 23 SDZ. Tukaj apušča žalujočo mater Mary Widgoy, brata h	sorodnikov. Po-
8 45	danes zjutraj ob
■ uri iz želetovega pogrebne-
na 458 E. 152 St. v
in	ob 9,30 uri
®ato na pokopališče Calvary. *
pozelnik
kratki bolezni je umrl v 2p1 ^-1 s"^ojeni domu John Po-tin'io	let. Stanoval je
jg. Kirton Ave. ter je 19 elal kot oskrbnik pri cerkvi v West Parku. V ka • se je nahajal 43 let. Tu-ien ^^^^šča soprogo Jennie, ro-nie*^	hčere, Mrs. Jen-
br t	^^•ry in Pauline,
^ ®teve v Denver, Colo., in vnuka. Pogreb se je vršil g zjutraj iz Corrigan po-f^i zavoda na 14750 Lo-^ Ave. v cerkev Annunciation na pokopališče Calvary.
®r1^NEGILD0 medves
zjutraj je po daljši bo-^012	svojem domu na
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 12, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 7
Med
63 St. Ermenegildo
12 star 60 let. Doma je bil ®termica pri Slavoniji, str" ^P^®ča brata Jožefa in se-'^kaj je
gjg ^ let in je bil ves čas upo-član	Body Co. Bil je
Sl^pj '^^štva Cleveland, št. 126 SoDr	zapušča žalujočo
Marcello, rojeno Gos-hčer'	Richard in Frank,
Več ^°'"ence, brata Johna in pg^ Sorodnikov, v Južni Ameriki g^^pušča sestro Marijo. Po-ob	vršil v sredo zjutraj
Si-ebnee/'' Želetovega po-Clai A zavoda na 6502 St. 9	^ cerkev sv. Vida ob
pokopališče
Zedinjene države so dale Turčiji 15 nadaljnih ladij
Med ladjami, ki jih je dala ameriška mornarica, so tudi 4 podmornice
WASHINGTON, 10. j an .—Mornarica Zedinjenih držav je odkrila, da je ojačila pomorsko silo Turčije, ki naj bi pomagala varovati zapadno Evropo pred komunizmom, s petnajstimi nadaljnimi ladjami, med katerimi se nahajajo tudi 1500-tonske podmornice.
Sklep za izročitev teh ladij*
Turčiji je bil napravljen v okviru programa za pomoč Grčiji in Turčiji, za katerega je bila določena vsota $400,000. Turški delež za vse s vrhe ima biti $100,000.
Podmornice so bile izdelane leta 1944
Podmornice, katere dobi Turčija, so bile izdelane leta 1944 in so sposobne izstreliti 10 torpedov tekom ene patrole.
Mornarica tudi pripravlja za izročitev Turčiji osem motornih minskih pometalcev, ladjo za prevoz gasolina, ladjo za popravljanje ladij in ladjo za polaganje minskih mrež.
Turčija kontrolira Dardanele, skozi katerega gre pot iz Črnega morja v Sredozemsko morje, in se torej smatra za važno, da bi bila v slučaju vojne z Rusijo sposobna držati sovjetsko morsko silo nazaj, da bi ne mogla vdreti v Sredozemlje.
To je bilo že drugo naznanilo mornarice v teku enega tedna glede korakov za ojačenje turške pomorske sile.
Sovjetska mornarica se nahaja predvsem v Baltiku
Rusija je mnogo jačja od Turčije na morju in pod morjem, toda domneva se, da se večji č(el ruske morske sile nahaja v Baltiškem morju. Po vojni je Rusija dobila mnogo nemških podmornic in se v tem pogledu nahaja, med prvimi silami na svetu.
Turčija je do sedaj posedala 10 podmornic, ki pa so bile najmanj pet ali več let stare, in se po svoji učinkovitosti ne morejo primerjati z modernimi.
Lep uspeh kmečke komedije "Vaška Venera"
Novi uradniki
Slovenska narodna čitalnica SDZ na St. Clair Ave. že včeraj na svoji letni seji izvolila sledeče uradnike za leto 1948: Predsednik John Filipič, podpredsednik Wm. Candon, tajnik Joseph Šircel, blagajnik Ivan Bab-nik, zapisnikar Louis Duler, knjižničarja Anton Eppich in Frank Jazbec, nadzorni odbor; Anton Vavpotič, Mary Lumbert in John Krebel, knjižni odbor: Andrej Križmančič, Anton Eppich, Frank Jazbec, Joseph Šircel, zastopnik Kluba društev Frank Zorič, za podružnico št. 39 SANSa Louis Duler.
stimac
george
Stim	je preminil George
don Rd	na 25442 Char-
T^^aj zapušča soprogo v	hčer Sarah Malnar,
pa zapušča si--^ntona in Petra ter hčer
ke
^"0 Anton
10, vnuke in pravnu-
pojj se bo vršil danes po-^olto^ 2. uri iz Kenneth A.
pogrebnega zavoda na cli(j _ y ottingham Rd. na Eu-
pokopališče.
Pozdravi
Pozdrave in srečno ter veselo novo leto pošiljajo vsem prijateljem, znancem in čitateljem "Enakopravnosti" sledeči bivši Clevelandčani: Mr. in Mrs. L. R. Wess, Mr. in Mrs. V. Kline, Mr. -in Mrs. J. Peterka, Mr. Joe Žele in cela slovenska naselbina v sončni deželi, Samsula, Fla.
Včeraj popoldne je dramski zbor "Naša zvezda" podal na odru Slov. društvenega doma na Recher Ave. kmečko komedijo "Vaška Venera", ki je, kot je bilo že v naprej napovedano, izzvala mnogo zabave in razvedrila pri posetnikih, ter je vsestransko prav lepo uspela.
Dvorana je bila'nabito polna, vse je bilo zidane volje in ko je režiser John Steblaj vprašal kdo je kandidat za $10, katero vsoto so igralci razpisali onemu, ki bo vspričo vsem komedijam, ki jih uganjajo igralci vzdržal kisel obraz, ni bilo nobenega drugega odziva, kot da le naj nagrado sami obdržijo — dokaz, da je bila igra vsem v zadovoljstvo.
Vsi do enega so igralci prav dobro izvajali svoje vloge. Man-ca Bashel je kot nalašč za vlogo majhne, a oblastne žene, imela vlogo Tičkove mame; Andrew Ogrina pa tudi ne bi mogel nihče prekašati v vlogi žene-boječe-ga "gospodarja" pri hiši; predstavljal je gospodarja Tička. Olga Marn, dasiravno tu rojena, je prav domača na našem odru; bila je ljubka v vlogi "Majde," hčere Tičkove mame, in želeti je, da je pogosteje vidimo; tudi Frank Kokal je ena najboljših mladih moči in njegov prešerni glas, ko zavriska, spravi slehernega v veselje. Igral je vlogo hlapca Poldeta. Franka Česna vse pozna, on je že nastopil na neštetih priredbah, v raznih vlogah, katere je še vselej dobro završil in kot Pankracij Cičigoj, "ženin" prelepe Majde, je moj-stersko nastopil.
Gusti Zupančič je bila izborna v vlogi "dekle, ki se zna prilagoditi vsakemu položaju. Sophie Barton je imela le manjšo vlogo v zadnjem dejanju, ko je nastopila v odločilnem momentu, da spravi Majdo z njenim sinom, hlapcem Poldetom, in razodene, da je Pankracij Cičigoj njen bivši ljubimec in oče Poldeta. Vlogo je prav dobro izpeljala in pokazala, da ima velike zmožnosti za nastop.
Po končani predstavi se je pričela plesna zabava, katero je zlasti v velikem številu posetila naša mladina.
Včerajšnji uspeh naj bo porok, da še živi zanimanje za naše igre in upati je, da bo "Naša zvezda" šla s svojim kulturnim delom, naprej, ter da nam bo podala na odru še marsikatero predstavo.
Dvojica ubita na železniškem križišču
Na železniškem križišču v Wes View, dve milji zapadno od Berea, Ohio, sta bila včeraj popoldne ubita od vlaka New York Central železnice John P. Cusa-to, star 22 let, in Nancy Ann Clague, stara 17 let, oba iz Cle-velanda. Vlak je avtomobil, katerega je vozil Cusato, vlekel eno miljo in pol, predno se je strojevodji posrečilo, da ga jej ustavil.
Na križišču, kjer se je zgodi-j la nesreča, se nahaja edino le star svarilen napis, dasiravno gre preko njega mnogo prometa, ni pa opremljen z nikakimi lučnimi signali. Strojevodja vlaka pravi, da je pred prihodom na križišče dal ponovno svarilne žvižge, ki pa jih voznik avto oči-vidno ni slišal.
Na tem kfižišču se je v teku zadnjega leta pripetilo najmanj šest nesreč.
Mlada dvojica je bila na mestu ubita. Truplo mladenke je bilo vrženo pod kolesa vlaka, do-čim je bil fant najden strt na svojem sedežu v avtomobilu.
Pauley naredil $932,000 dobička na žitni borzi
Uradnik adiministracije priznal dobičke, obenem pa udaril po Stassenu
STALIN SE POČUTI DOBRO, PRAVIJO IZ MOSKVE
MOSKVA, 10. jan.—Iz zanesljivih virov poročajo, da se sovjetski premier Stalin, o kateremu so krožile nepotrjene vesti, da je bolan, počuti dobro.
Tudi švedski specialist za raka, dr. Elis Berven je podal izjavo, da je preiskal nekega bolnika, da pa ta ni bil Stalin.
Novi odborniki
Na letni seji Demokratskega kluba v Euclidu je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1948: Predsednik Matt Intihar, podpredsednik Louis Zgonc, tajnik Mike Boich, blagajnik John Merza, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Louis Modic, Tony Strnad in Tony Zorko, zastopnik za Kozmopolitansko ligo Matt Intihar, za Klub društev Louis Modic, Tony Strnad in Frances Zaic.
WASHINGTON, 11. jan.— Edwin W. Pauley, zaupnik predsednika Trumana in posebni pomočnik armadnega tajnika je nocoj izjavil, da je tekom zadnjih treh let s špekulacijami na žitni borzi naredil $932,700 dobička, da pa je dobiček napravil brez zaupnih informacij kot vladni uradnik.
Pauley je dostavil, da ko je bivši minnesotski governer Stassen v petek pričal pred senatnim preiskovalnim odsekom glede njegovih dobičkov na žitni borzi, ni s tem podal nikakih "odkritij," temveč da je edino čital uradno ugotovljene številke, katere je on sam že več dni poprej prostovoljno dal preiskovalnemu odseku.
V tem smislu je Pauley poslal nocoj telegram na Stassena, ki se je po nastopu pred senatnim odsekom podal na srednji zapad.
Senator Ferguson, republikanec iz Michigana, ki je predsednik preiskovalnega odseka, je nocoj rekel, da se je podatke glede Pauley-ovih kupčij na žitni borzi dalo Stassenu na ogled, potem ko je slednji izrazil željo, da vidi del dotičnih podatkov.
Pauley, katerega je predsednik Truman nekoč predlagal za tajnika mornarice, je po prvem odkritju, da so ljudje pri vlad' delali dobičke na žitni borzi, zanikal, da je napravil kakršen koli dobiček pri takih špekulacijah. Dejal je celo, da je napravil $100,000 izgube, ker se je ob nastopu svoje sedanje službe iz-nebil vseh investicij na žitni aorzi. '
Licence za pse
Lastnike psov se opozarja, da morajo preskrbeti licence, katere morajo pritrditi na ovratnik psa. Rok za nabavo teh licenc poteče 20. januarja, po temu datumu se mora dodatno plačati $1. Licence si lahko nabavite v okrajnem uradu na Lakeside Ave. ali pri Cleveland Animal Protective League, 1729 Willey Ave.
Zaroka
Na božični dan sta se zaročila Miss Martha Lacik, hčerka Mr. in Mrs. Frank Lacik st, iz 3104 Audubon Blvd., in Mr. Marion H. Kircher, sin Mr. in Mrs. Theodore Kircher st., 18609 Pawnee Av6. Bilo srečno!
Išče rojaka
Mrs. Vene iz 21271 Nicholas Ave., je prejela prošnjo iz stare domovine, da bi poizvedela, kje se nahaja Peter Pincelič, doma iz Bušeče vasi pri Cerkljah. Če sam to čita, je prošen, da se zglasi, ker ima zanj novice.
JOHN AVSEC
Včeraj je nenadoma preminil John Avsec, ko ga je v Slovenskem društvenem domu zadelal kap in je bil na mestu mrtev. Star je bil 65 let ter je stanoval na 938 E. 218 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Vile rojenice
Dne 7. januarja so se Oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Anthony Jereb ml. na 1386 E. 52 St., in pustile v spomin krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v St. Luke's bolnišnici
JOSEPHUS DANIELS NA SMRTNI POSTELJI
RALEIGH, N. C., 11. jan.
Smrtno bolan na pljučnico se
nahaja tu na svojem domu Jo-j in se dobro počutita. Oče je sin sephus Daniels, star 85 let, ki je bil mornariški tajnik v kabinetu predsednika Wilsona. 'ptitamo!
poznane družine Mr. in Mrs. An-iton Jereb na 6904 Peck Ave. Če-
Kaj se zgodi, če je človek "malo natrkan"
Edmund Alton, star 32 let, je v nedeljo ob treh zjutraj "prijadral" na ulico, kjer živi in začel trkati in ropotati z vrati na 6103 Dibble Ave., misleč, da je to njegov dom, in s svojim raz-granjanjem zbudil Mrs. John C. Heaton, ki biva tam. Ženska se je ustrašila in poklicala Everet-ta Murphy-a, ki je pri nji na stanovanju.
Ko je Murphy, oborožen z žepno električno svetilko in nožem, odprl vrata, je Alton, ki je bil očividno natrkan, planil v hišo in začel vpiti na Murphy-a, kaj da dela na njegovem domu. Sledilo je ruvanje, tekom katerega je bil Alton zaboden z nožem.
Ko je bila poklicana policija, jo je sled krvi peljala na 6111 Dibble Ave. kjer je bil Alton najden nezavesten v postelji. Odpeljali so ga v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, da njegovo stanje je resno, ker je izgubil mnogo krvi. Murphy-a je policija pridržala v preiskovalnem zaporu.
Madžarski vojni zločinec Vajtha dospel v Ameriko
Razburjeni kongresniki zahtevajo pojasnila, kako se je človeka, ki je odgovoren za smrt 20,000 oseb, pustilo, da je prišel v deželo
WASHINGTON, 10. jan.—Razburjeni kongresniki so danes ostro napadli državni oddelek zaradi slučaja zloglasnega madžarskega nacista Ferenca Vajtha, ki je pred kratkim prišel v Ameriko, z vizo, katero je dobil na ameriškem konzulatu v Španiji.
Slučaj Vajtha je pretekle ne-*"
delje izjfostavil Spencer D. Irwin, ki piše za Plain Dealer zunanjo politične članke. Irwin je označil Vajtho za zločinca, ki je odgovoren za smrt 20,000 Židov,
ki so bili za časa vojne peš pognani z Madžarske na Dunaj.
Dodatno poročilo
V finančnem poročilu North American banke prošli teden bi se moralo vključiti v obvezno stih tudi vsoto hipotek, ki znaša $208,470.35, kar pa ne spreminja skupne vsote bilance, ki je $9,185,080.13.
Direktorska seja
Jutri, v torek 13. januarja se vrši redna direktorska seja Slovenskega narodnega doma. Pro-šeni so vsi stari in novo-izvolje-ni direktorji, da se te seje gotovo udeleže.
Vajtha se je nahajal na svobodi v New York City tri tedne in šele po številnih intervencijah in protestih so ga agenti imigracijske službe aretirali in spravili v konfinacijo na Ellis Island.
Vajtho bodo baje deportiran v Španijo
Kongresnik John McDowell je danes ukazal, da se Vajtho pripelje pred kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti, kjer bo pred pododborom za fašizem pojasnil, kako in s kakšnimi nameni je prišel v Ameriko.
McDowell je izjavil, da se bo tega madžarskega nacista poslalo nazaj v Španijo, odkoder je prišel, in da se bo obenem izvršilo preiskavo, da se ugotovi, kaj se dogaja v madridskem konzulatu, kjer dajejo vize takšnim zloglasnim nacističnim zločincem.
Senator Harley M. Kilgore iz West Virginije pa namerava imeti prihodnji teden v senatu govor, v katerem bo napadel državni oddelek, ki je malomarno pustil Vajtho v deželo.
Vajtho, je Amerika iskala kot vojnega zločinca
Kongresnik McDowell je izjavil, da bo preiskava v okviru kongresnega pododbora za fašizem naperjena proti državnemu oddelku, da se ugotovi, ako je kaj resnice na poročilih, da ima Vajtha zveze z visokimi ameriškimi vladnimi krogi.
Prve informacije glede bivanja Vajthe v Ameriki so prišle s strani nekega ameriško-mad-žarkega časopisa.
"Ko sem se obrnil na državni in justični oddelek, so mi povedali, da ne vedo ničesar glede njega (Vajthe)," je rekel kongresnik McDowell in pristavil, da oba oddelka nista niti vedela, kdo je to Vajtha, navzlic dejstvu, da so pred dvemi leti Zedinjene države zahtevale Vajtho kot vojnega zločinca.
Kako je Vajtho prišel iz ameriškega taborišča v Španijo?
Madžarski vojni zločinec Fe-renc Vajtha je vdano služil nacistom šest let in se ob koncu vojne znašel v nekem ameriškem taborišču v Avstriji, kjer je bilo interniranih okrog 20,-000 Nemcev.
Kako je ušel iz taborišča, ni še pojasnjeno, dejstvo pa je, da je v nemški vojaški uniformi odpotoval v Francijo, tam prodal dragulje svoje žene in odpotoval v Španijo.
Kot je izjavil kongresnik
konzulatu v Madridu dobil vizo za šestmesečno bivanje v Zedinjenih državah.	l
Smrt deklice še vedno nepojasnjena
Preiskava glede smrti 8-letne Shaile Ann Tuley, ki je bila naj-dela ubita na neki verandi v bližini svojega doma, je v soboto obtičala na mrtvi točki, potem ko je policija po 48 urah izpraševanja spustila na prosto nekega 41-letnega moškega, ki je bil intimen prijatelj dekličinih staršev in jih često obiskal na njih domu.
Prizadeti se piše Joseph Mo-riarty in je klerk v uradu veteranske administracije. Ko je prišel na prosto, je podal izjavo, v kateri je trpko napadal več detektivov, o katerih je dejal, da so v preiskovalnem zaporu z njim skrajno surovo ravnali in mit na vse načine grozili, dasiravno niso imeli sploh nobenega povoda za njegovo aretacijo.
Policija bo poslej baje skušala slučaj razvozlati na podlagi teorije, da je bila dekhca ubita od kakega avtomobila, dasiravno je mrliški oglednik izjavil, da gre za umor.
Deklica pogrešana po obisku kino-gledališča
Danes zgodaj zjutraj se je začelo iskati neko 11-letno deklico z zapadne strani mesta, ki je izginila po obisku nekega ki-no-gledališča. Ko se po 6 urah ni vrnila domov, je mati poklicala policijo, kJ je šla nemudoma na delo.
Pogrešana deklica je Barbara Dapo, katere starši stanujejo na 2455 W. 4 St. Kakor je povedala Mrs. Dapo policiji, je hčerka popoldne šla na dom neke prijateljice na sosedni ulici, s katero sta imeli iti v biblijski razred v City Mission na 801 St. Clair Ave. Ker se ni vrnila za večerjo, je mati poslala dva druga svoja otroka na dom prijateljice in par minut kasneje je Barbara prišla domov. ,
Ko je mati vprašala deklico, kje je bila toliko časa, je odvrnila, da se je igrala na domu prijateljice. Mati jo je obtožila, da laže, nakar je Barbara začela jokati in jezna zbežala z doma. Pozneje je mati zvedela, da se je hčerka s prijateljico podala v Jennings kino- gledališče, katerega sta zapustili okrog 8:45 zvečer.
Deklici sta šli nekaj časa skupaj, na vogalu W. 5 St in Literary Rd. pa sta se ločili. Druga deklica je prišla domov, medtem ko se prva do 10. zvečer še ni vrnila domov. Mati je tedaj poklicala policijo.
Oče pogrešane deklice, Edward Dapo, je 33 let star in nezaposlen. Družina se preživlja z odškodnino, katero prejema
McDowell, je na ameriškem od armade.
a
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
FOi Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŠE NEKAJ 0 MARSHALLOVEM NAČRTU
Pred samim pričetkom kongresnih debat glede Mar-shallovega načrta za "obnovo" zapadne Evrope, je državni oddelek urgiral posamezne države, ki so načrt sprejele, naj zavržejo načrtno socijalistično ekonomijo in sprejmejo principe svobodnega podjetništva (kapitalizma)." Izjava državnega oddelka pravi, da deta j Hrana in strogo planirana povojna ekonomska aktivnost ne bo dosegla ekonomske obnove, pač pa, da inicijativa in podjetništvo posameznih producentov lahko proži najbolj zadovoljivo rešitev.
Apel državnega oddelka, kot so izjavili uradniki, baje ne pomeni grožnje, ampak je le "nasvet" državam, ki bodo deležne pomoči v okviru tega načrta.
To je prvi takšen slučaj, da se uradno urgira zapadno Evropo, naj ne sprejme planirane socijalistične ekonomije, ampak, da naj se drži "starega, dobrega in preizkušenega" kapitalističnega sistema. Seveda, kot pravi državni oddelek, je to le "priporočilo." Toda tudi sugestije francoskemu premier ju Ramadierju in italijanskemu premier ju De Gasperiju, naj iz svojih vlad vržeta komuniste, so bile zgolj "priporočila." Mi smo rekli svoje, vi pa kot veste!
Eden razlogov, da so dežele vzhodne Evrope odbile sodelovanje pri takšni "obnovi" Evropi, je bil baš ta, ker so se upravičeno bale, da bo ta načrt direktno prizadel njihovo načrtno socijalistično ekonomijo. Vse države vzhodne Evrope so že davno pričele s svojo obnovo na podlagi
dve, tri ali pa pei Ift viji, Poljski, Cešk .. go planirana ekoi ^ v nobeni državi z< nove, trditi, da so
• ''!	'T, Kot so skušnje v Jugosla-
/ , .vi usiji pokazale, njihova stro-I izala dobre rezultate, kajti jjjvrope ne morejo, kar se tiče ob-s svojim "svobodnim podjetništvom" dosegli boljše rezultate.
Ali bi se ne nahajale v absurdnem položaju baš dežele vzhodne Evrope, ako bi bile sprejele Marshallov načrt? Za mislimo si Rusijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško itd., ki so za vrgle sistem svobodnega podjetništva in se oprijele na črtne in planirane ekonomije. Kako bi to izgledalo, da bi državni oddelek urgiral Rusijo, naj zavrže načrtno soci jalistično ekonomijo in sprejme kapitalizem!
Pri objavi takozvanega Marshallovega načrta in ko je ta načrt bil še v povojih, so mnogi smatrali, da je to dobra stvar, kajti, da gre za obnovo Evrope, pri kateri da so tudi Zedinjene države pripravljene pomagati. Toda Marshallov načrt so si tolmačili brez vsakih političnih motivov. Verjeli so, da gre zgolj za obnovo tako zapadne kot vzhodne Evrope, da se celotni Evropi pomaga, da bo zopet stala na svojih lastnih nogah, kar bi končno koristilo tudi sami Ameriki in ameriškemu ljudstvu. Toda del po del je ta Marshallov načrt bil razkrit in danes je že dovolj dobro znano, kaj prav za prav pomeni in kakšni so njegovi cilji.
Začelo se je z razkritjem glede obnove zapadne Evrope, posebno industrije Porurja. Kar naravnost je bilo povedano, da se smatra obnovo zapadne Nemčije za jedro tega Marshallovega načrta. To pomeni, da se bo zapadni Nemčiji dalo prednost pri obnovi Evrope. To razkritje je prineslo prve žgoče kritike celega načrta, posebno pa so reagirale dežele, ki so direktno prizadete, med njimi Francija in Italija. Francosko in italijansko ljudstvo je šele s tem razkritjem dobilo jasno predstavo o ciljih Marshallovega načrta in nihče jim ne more očitati njihove vznemirjenosti.
Cela vrsta komentarjev in priporočil v zvezi z 'Mar-shallovim načrtom v naši deželi pa je še bolj poudarila to egoistično in nič preveč obetajočo ozadje takozvane "obnove" zapadne Evrope. Bila so priporočila, da tiste države, ki bodo deležne te pomoči in ker drugega nimajo dati v zameno, izročijo Ameriki baze. Od nekih držav pa se je javno zahtevalo, da izročijo Ameriki izkoriščanje njihovih le-žič uranija (rude, kije bistvena snov za izdelavo atomskih bomb.) Državni oddelek pa nedvomno priporoča, da te dežele ohranijo kapitalističen sistem.
Predsedniški kandidal na tiketu tretje stranke Henry A. Wallace je nasproti Marshallovemu načrtu postavil svoj lastni program za pomoč narodom Evrope in sveta' v obče, katerega naj bi financirali tisti narodi, ki imajo že sredstva, upravljala pa naj bi z njim organizacija Združenih narodov. Takšen program bi ne bil naperjen proti nobeni državi ali pa doktrini in bi ne "svetoval" posebne ekonomske
TEMELJNI JUGOSLOVANSKI ZAKON O RAZMERJU MED STARŠI IN OTROKI
Ta zakon je sprejela zvezna skupščina dne 26. nov. 1947. Objavljen je v Uradnem listu FLRJ z dne 6. dec. 1947 in začne veljati 15 dni po objavi. Ta zakon ni važen samo zaradi snovi, ki jo ureja, marveč tudi zaradi tega, ker so s tem zakonom in že prej izdanimi zakoni, t. j. zakonom o zakonski zvezi, zakonom o skrbništvu in zakonom o posvojitvi sedaj v svojih temeljih po novih naprednih vidikih urejeni vsi odnosi s področja rodbinskega prava.
Zakonski irt nezakonski otroci. Kot temeljno načelo zakona je že v 26. čl. ustave nakazano načelo enakopravnosti otrok, rojenih izven zakona z zakonskimi otroci. Otroci, rojeni izven zakona so, kar se tiče pravic in dolžnosti do staršev povsem izenačeni z zakonskimi, a tudi starši imajo do njih enake pravice in dolžnosti kot do zakonskih otrok. Navzlic temu seveda otroci, ki so rojeni izven zakona, niso zakonski. Za zakonske veljajo le tedaj, če starša kasneje skleneta zakonsko zvezo. Zakon pa daje tudi možnost, da sodišče proglasi nezakonskega otroka za zakonskega, sta starša imela namen, da skleneta zakonsko zvezo, pa je to preprečila smrt enega od njiju ali pa zakonski zadržek, ki je nastal po spočetju otroka. Zlasti prvi primer bo sedaj po vojni pogost.
Roditeljska pravica. Zakon pri urejanju razmerja staršev do otrok izhaja iz 24. čl. ustave, ki govori o enakopravnosti žansk z moškimi. Oba starša sta dolžna brigati se za otroka, za njegovo vzgojo, izobrazbo in zdravje, oba sta tudi dolžna preživljati svoje otroke. Oče, pa tudi mati, zastopata svojega otroka v poslovnem življenju in pred državnimi organi in skupaj upravljata otrokovo premoženje. Vse te pravice in dolžnosti staršev do otrok zakon označuje z izrazom roditeljska pravica. Ta pripada skupaj očetu in materi, če pride med starši pri izvajanju roditeljske pravice do nesoglasij, izda odločbo skrbstveni organ. Če je eden od staršev umrl ali neznan (n. pr. očetovstvo otroka, ki je rojen izven zakona, Š3 ni priznano in j sodno ugotovljeno), če je obsojen na izgubo ali odvzem roditeljske pravice, ali je zaradi poslovne nesposobnosti (mlado-letnosti, duševne bolezni) ne more izvrševati, pripada roditeljska pravica le drugemu. Prav tako vrši roditeljsko pravico le eden, če je drugi zaradi odsotnost! ali iz kakega drugega vzroka zadržan, da jo izvršuje. V zakonu je urejen tudi položaj staršev, če je zakon proglašen za neveljavnega ali razvezan. Roditeljsko pravico izvršuje tisti roditelj, kateremu so po dogovoru ali z oiločbo sodišča otroci dani v varstvo in vzgojo. Toda tudi v tem primeru drugi roditelj, lahko ugovarja zoper njegove ukrepe in po-
vzroči odločbo skrbstvenega organa.
Zaščita otrok in nadzorstvo skrbstvenega organa. V čl. 26. ustave je postavljeno načelo, da so mladoletniki pod posebnim varstvom države. To varstvo izvršuje država, zlasti z ustanovo skrbništva, ki je urejeno z zakonom o skrbništvu in se tiče otrok, za katere ne skrbijo starši. Skrbstveni organ pa mora podvzeti potrebne ukrepe tudi tedaj, kadar gre za zaščito koristi otrok, za katere skrbijo starši.
Omenjeno je že bilo, da skrbstveni organ odloča tedaj, če nastane pri izvajanju roditeljske pravice med starši kako nesoglasje. Skrbstveni organ sme otroka, ki kaže slaba nagnjenja, dati v zavod za vzgajanje ali poboljševanje, prav tako lahko odredi, če se starši ne brigajo za vzgojo otroka, da se otrok odvzame staršem in da drugam v varstvo in vzgojo. Skrbstveni organ dalje odobr*a-va pogodbe o prodaji in obremenitvi otrokovega premoženja. Skrbstveni organ lahko vsak čas zahteva od staršev, da dajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, sodišče pa sme po potrebi tudi odrediti, da imajo starši v pogledu upravljanja otrokove imovine enak položaj kot ga ima skrbnik otrok, ki so pod skrbstvom.
Roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico ali hudo zanemarja svoje dolžnosti, se z odločbo sodišča odvzame roditeljska pravica.
Ugotovitev očetovstva in izpodbijanje očetovstva. Po predpisih, ki so veljali v bivši Jugoslaviji n. pr. v Srbiji, ni bilo mogoče ugotavljati, kdo je oče nezakonskega otroka. Po zakonu o razmerju med starši in otroci se vedno lahko ugotavlja, kdo je oče otroka. Tožbo lahko vloži otrok; pa tudi tisti, ki prizna otroka za svojega lahko s tožbo zahteva, da se ugotovi, da je on oče otroka, če mu to oporekajo. Važna je dalje zlasti določba, da nibra sodišče, če v pravdi zaradi očetovstva ugotovi, da je nezakonska mati imela spolne odnose z večimi moškimi, razširiti postopek tudi brez zahteve tožitelja ali toženca na vse te osebe in ugotoviti, kdo od njih je otrokov oče. Nezakonski oče seveda tudi lahko prizna očetovstvo. Tako priznanje poda pred matičarjem, v javni listini, pa tudi v oporoki. Na podlagi takega priznanja se vpiše v matično knjigo kot oče otroka, toda samo tedaj, če se mati otroka — ali če mati ni več živa ali je neznano kje, skrbnik otroka — strinja s tem priznanjem. Oseba, ki misli, da je oče otroka, navzlic temu lahko s tožbo oporeka, da bi bil oče tisti, ki se je priznal za očeta.
Če je otrok rojen v zakonu, se smatra mož otrokove matere za očeta otroka, vendar ima mož žzna in otrok pravico opo-
sisteme, obsojajoč socijalistično plansko gospodarstvo in poveličujoč kapitalizem. Wallaceov program je le program proti lakoti, bedi in kaosu.
V ostrem nasprotju z Marshallovim načrtom, ki daje prednost bivši sovražni Nemčiji, Wallace priporoča, da bi se dalo prednost onim narodom, ki so najbolj trpeli vsled agresivnosti od strani osišča. Vse delitve pomoči, pri kateri bi Zedinjene države vršile najbolj pomembno vlogo, naj bi slonele izključno na podlagi zaslužen j a in potrebe in brez )zira na značaj in politiko ter socijalne institucije narodov, ki bi pomoč prejemali.
Wallaceov program je res bolj jpsen in pozitiven kot pa je Marshallov načrt. Mi ne moremo pričakovati nič dobrega od načrta, ki temelji na predsodkih proti državam, ki so zavrgle sistem svobodnega podjetništva in ki baš vsled tega poskuša iz Evrope ustvariti dva sbvražna si tabora, ter z obnovo zapadne ^Nemčije ustvarja vse pogoje za novo vojno. Svet si po tolikih žrtvah v teku zadnjih 30 let, posebno v zadnjih dveh svetovnih vojnah, želi le mir in pogoje, da lahko v miru ustvarja bolj pravičen socijalni in ekonomski red kot pa je bil stari.
rekati, da on ni oče otroka. Po predpisih, ki so veljali v bivši Jugoslaviji je enako kot v večini buržoaznih držav, normalno samo mož imel tako pravico.
Iz zakona se jasno vidi progresivno stremljenje, da naj velja za očeta otroka tisti, ki je dejansko oče otroka.
Dolžnost preživljanja. Zakon ureja tudi dolžnost preživljanja otrok, staršev in vobče sorodnikov. Preživljanje lahko zahteva le tisti, ki je nesposoben za delo in nima zadosti sredstev za življenje. Le starši so vselej dolžni preživljati svoje mladoletne otroke. Omeniti pa je, da so starši upravičeni kriti stroške za preživljanje, vzgojo in izobrazbo otroka i z dohodkov otrokovega premoženja. Ti dohodki se lahko celo uporabijo za neogibne potrebe rodbinske skupnosti, če starši nimajo zadosti lastnih sredstev. Otrok, ki ima svoj zaslužek, je dolžan prispevati za svojo vzgojo in izobrazbo ter za preživljanje rodbinske skupnosti.
Drug drugega so dolžni preživljati roditelji in otroci ter vsi drugi zakonski sorodniki v ravni črti, n. pr. vnuk deda, ded vnuka. Tudi bratje in sestre so dolžni preživljati svoje mladoletne brate in sestre. Očim in mačeha sta pod določenimi pogoji dolžna preživljati svoje mladoletne pastorke, a pastorki očima ali mačeho. V sporih glede preživnine odloča sodišče, in sicer vedno v pravdnem postopku.
Prehodne določbe. Končno je omeniti, da zakon v svojih prehodnih določbah predpisuje, da se tožba zaradi izpodbijanja očetovstva do otroka, ki velja za zakonskega, še vedno lahko vloži v roku, ki teče na novo od uveljavitve tega zakona in da se mladoletniki v sporih in, zadevah po tem zakonu odslej vedno lahko obračajo na sodišče, v čigar območju prebivajo, s čimer jim jo znatno olajšano uveljavljanje njihovih pravic.
LAPONCI
Težko da kak narod tolikanj samostojno razpolaga z razprostranjeno deželo kot Lapi, Laponci. Od poldnevnika, ki sega globoko pod tečajnik (polarni krog), pa do severa, kamor se razprostira kopno, po nepretrganih razsežnih predelih Norveške, Švedske, Finske tja na ruski polotok Kola — tod domuje od pradavna narodič Samelats ali Sabme, tudi Sams, ki ga mi nazivamo: Lapi, Laponci (po finski besedi lappi, odročna krajina). Od Fincev so bržkone prevzeli uralo-altajski jezik, kot pleme pa imajo prav tako malo sorodstva z ugrofinskimi rodovi .kakor ostali arktični narodi Evrope in Azije. Skraja so Lapi bivali bolj na jugu, skandinavski živel pa jih je potisnil na sever v močvirne krajine, skopo pokrite s podraščino in lišaji. Ostro podnebje jim je pokazalo življensko pot: ribičijo, lov, gojitev severnih jelenov. Obrežni-ki se nekoliko ločijo od celinar-jev.
Lapi se cepijo na dvoje: ko-čujoči, nomadski Hostniki (Kuri) pa Brežniki ob rekah ali morju. Število duš; 32,000, od tega jp potujočih 6000, ki premorejo 450.000 sedlonov ali severnih jelenov.
Lapi imajo svojsko kulturo, izredno so sprejemljivi, hkrati pa starokopitni. Neglede na je-lenarstvo, ki je njih osobito področje, žive v prosvetnem oziru ob tem, kar so si izposodili pri sosedih. Pri njih je marsikaj ohranjeno, kar so posneli po mejaših, ki pa so to svojino že davno pozabili ali zavrgli.
Podlaga domači omiki je je-lenarstvo. Lapi, ki so to opustili in se stalno naselili, so se bolj ali manj prilagodili šegam in običajem svojih mejašev. Jele-noreje niso sami izumili, marveč jo prevzeli v pradavnini od severnjakov. Ameriški sinolog ali kitajeslovec B. Laufer meni, da
izvirajo od ruskih Samojedov, ki so že v prav rani stopnji svoje zgodovine, ko še nisi domo-vali na sedanjih mestih, jeli krotiti severne jelene. Ob selitvi na sever so vzeli s seboj krotke sedlone in pilagoma boljšali njih pasmo s tem, da so lovili in domačih divje jelene. Od Samojedov — ki spadajo po krvi in govorici med Uralo-al-tajce in so sorodni Madžarom — se je razprostrlo jelenarstvo na vzhod k Tunguzom, nato k Jakutom, Čukcem in Karjakom, na zapad po k uralskim plemenom in Lapom.
Glavnina — dve tretjini — živi na Norveškem. Lap in jelen se zdita nerazdružno zvezana.
Prvotno je bilo na severu morda res tako, danes pa je le še manjšina tesno spojena z jelenom. Polovica takih selcev je na Švedskem. Jelenoreja gre na široko ter omejuje naravni prirastek družin. Spričo vlage, slabe krme in bolezni med živalmi so jelenarji prepuščeni uboštvu in bedi. Zato se selijo z gor na obale, siromašni kočevniki tišče iz Švedske in severne Finske na Norveško, koder se oprijemajo ribištva.
Lapi so nekoč ovladali vso notranjo Finsko do jezera Sai-ma. V severozapadni Rusiji so stanovali do Oneškega jezera in celo dalje na vzhod. Na Skandinavski polotok so potegnili s se-verozapada in se po vsej priliki nastanili še pred pranordijsko dobo ob Ledenem morju. Odkod so prišli na Finsko in v seve-rozapadno Rusijo, ni znano.
Postave so majhne, kratkono-gi, najbrže od večnega čepenja v kočah pri jedi in delu. Pri tem so krepki ter odporni. Polt jim je rjava, oči so temne, lasje črni. Enotne rase ni. Sorazmerne velike razlike se dajo tolmačiti z nepolitičnimi vzroki; raznoter način življenja, križanje z drugimi rasami. Nordijske države ščitijo Lape, puščajo jim njih omiko, uradno rabijo njih krajevna imena itd. številni Lapi so svetlopolti in rusolasi, dobe se mešanice lapofinskih in morebiti celo laponordijskih likov.
Domačen je jelenov se je začelo nekako v početku našega letoštetja v okolici Bajkalskega jezera s tem, da so posnemali govedarstvo in konjarstvo. Najstarejša poročila o udomačenih jelenih so kitajskega vira, namreč iz leta 499. Po teh navedbah so jelene rabili za vprego in mlekarstvo.
Laponska posebnost so še šo-|tori, sicer pa je njih civilizacija podobna kmetski na Skandinavskem.
Stanovališča Lapov so dvojna; šotori koničaste oblike iz vej, odeti z jadrovino, in na vrhu z dimnico ali levo; dalje "game" iz šote v četverokotni ali pravokotni obliki. Tu pa tam naletiš na prehodne oblike obeh slogov. Na švedskem stavijo Hostniki četverovoglate lese-njače s piramidnim vrhom. Slič-no imajo na polotoku Koli v .Boris-Glebu, dalje v švedskem Jamtlandu in Herjedalu krepke kladarne, pokrite z lubjem in šoto.
Šotor prevladuje, to je bil vsekakor prvotni način bivanja, ker so Lapi bili pač kočevalci.
Zanimiva so njih domača dela, šivanje obleke, strojenje kož, izdelovanje orodja (koščenih žlic in črenj, to je nožišč), vezenine iz cinove žice. Vzorci se menjajo po krajini. Lapova domačija se da dognati po kučni in pasu.
Posebno mione so njih sani, krpi je in oprtne zipke. Krplje so dvojne po izvoru; vzhodne(^iz Sibirije in severne Rusije), oboje enolike in spodaj s kožo prevlečene; severne, leva krplja je daljša od desne, brez kožne prevleke, desna krplja pa krajša, obusnjana, služi za odriv. Lapi in Finci so spojili oba vzorca! v en lik; obe krplji neobusnjarji ter enako dolgi.
Čeravno se tujci zelo zanimajo za narodič, ostaja Lapova du-
ša vedno dokaj nedostopna. Pravni pojmi so tod čisto prvotni, primitivni. Glasbeno so brez daru. Pojem glasbila jim je nepoznan. Njih prednašanje ali popevkanje, takoumevano "ju-ojganje", bi se mogoče dalo označiti za glasbo.
Verske predstave Lapov so bile po raznih krajih prav različne. Cesto se skoraj ne da ugotoviti, kaj je bilo prvotno njih in kaj prevzeto. Njihov šama-nizem s čarobnim bobnom in čaščenje medveda srečujemo tudi pri drugih arktičanih, kult umrlih prednikov je znan arktiča-nom kakor vsem starim severnjakom. Isto velja za oboževanje ^vetih kamnov in skal. Nordijski mitologi ali bajeslovci opozarjajo, kako tehten vir za proučevanje nordijskega pogan- ' stva je lapsko verstvo z nešte-vilnimi spomini na Thora, Njor-da in Odisa. Kasneje je lapsko poganstvo prevzelo sestavine iz katoliške, protestantske in nordijske ljudske vere. Na Koli so rusko-pravoslavne izpovedi. Kolikor so kristjani, so lestadijan-ci. Pred sto leti jih je namreč izpreobračal prenapeto pobožni zanesenec L. Leastadius, ki pa se je po 1850 unesel.
Po brezkončnih področjih okoli severnega tečajnika se Lap potika molče, obremenjen z želodcem, počasi s svojo čredo naokoli. Na vrhuncih gorskih grebenov se neredko pojavi fatamorgana, blodno zrcaljenje potujočega gozda, krdelo jelenov s ponosnim rogovjem, vir Lapove hrane, njegov smoter in vzor: meso, mleko, sir, usnje za obleko in obutev, kosti za orodje, posušene in zmlete in pa z lišaji pomešane kot moka, mast raz- , rezana v kocke za kavo na potovanju. Tudi zapaziš na turi-stovskih stezah bodisi v Abisku ali Tornetrasku, na progi od Narvika v Haparando, tako v dolini Tromse kakor v Finmar- ^ kenu, prevejane Lape, ki so doumeli smisel sodobne turistike ter nudijo potniku domače spo-minčke: nože, ki se ne dajo primerjati z vsakdanjimi domaČimi lapskimi, rezila iz kosti za papir s tvorniško znamko; sed-lon vprežen v sanke in datum (!), rogovje samo za tri švedske krone, igrače, s kakršnimi se lapski otroci nikoli ne kratkočasijo, včasih celo pisano ročno torbo, modro-rdeče-zelene čepice, koničaste papučice iz jele-novine, da, celo popoln jelenov meh v surovem stanju, kakor da so ga pravkar slekli. Komaj verjameš ušesom, ako ti slabič-na Lapončica napove takso, ki jo plačaj, če jo hočeš fotografirati. V teh krajih lapska mladina komaj odgovarja na pozdrav "purris, purris". Le sta-rikavi, zgrbančeni in verni domačini se zahvalijo, češ; "Ibmel adda". Drugod te povabijo ve-drit v zakajeno jurto in ti postrežejo s kavo v porcelanskem lončku. Nekaj časkov se boris proti dimu, nato se ti zasolze oči, golt se stisne in na piano moraš. Medtem si se sporazumel, kakor si pač mogel; kdor ni hodil v švedsko ali norveško šolo, govori kaj slabo, s klavrno izreko.
Četudi je nloderna civilizaci- ^ ja morda zabrisala mnogo pr* 4 votnih potez tega narodiča, so vendar Lapi ohranili značaj svoje prvobitne omike in na ozadju ; veličastne severne prirode je ' proučevanje njihovega življenja mikavna in hvaležna naloga.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveie dnevne novice o de godkih po svetu in doma!
Cicero, 111. — Rudolf Sedlai" je bil zadnji petek težko pobit pri delu. Po poklicu je kovač iR pri tem delu mu je padel na nogo kos razbeljenega železa. Nahaja s ev bolnišnici Loretta.
Milwaukee, Wis. — Dne 19; decembra je po daljši bolezni umrl Blaž Mlakar, član SNPJ-Star je bil 64 let, doma blizu Pragerskega, štajersko.
12. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
stran 3
Marie Majerova
PODLESKI
"Hočeš, Hedi, pojdeva nekoliko za mesto," je predlagal pred kratkim promovirani zdravnik Ivan Hršel in glas se mu je upognil kakor lok.
Hedvika je opazila v rjavih oceh nov očitek in z obrazom obstreljenje prikimala.
Ivan je ni gledal, toda na kraju, da bi se ne zdel strahopeten, je obrnil kakor za šalo Hedvikin obraz k sebi.
To je grozno," je pri tem pomislil, "koliko izrazov imajo oči, posebno, 'če hočejo očitati. In kdo more zato?"
'Pojdiva," je rekla Hedvika brezbarvno.
Raztreseno je zlagal plašč, skrčil ramena, vrgel na glavo velen klobuk "Prijateljev priro-• Tudi Hedvika je bila na-molče sta zaklenila skrom-^0 stanovanje telegrafistinje in študenta na podstrešju stano-^^■njske hiše v dunajskem predmestju in stopala po stopnicah, da bi ^e radovala.
Kako veseli so bili včasih iz-®ti! Sleherna nedelja jima je prirejala cele pojedine ozona in ^^zgledov v tišini bukovih goz-na bregovih deročih prito-9^ Donave, v ledenem hladu ® ih vodopadov, ko je puhtela ^ undjskih ulic poletna vroči-^a hjiju ni bila priroda niti Pozii^i mrtva; rada sta gazila ravninah in pobočjih gozda, had katerim v sivem zraku počasi plavala 3 težkih vran. Nič se ni zga-0 v globoki tišini, kvečjemu y in bele jagode na trsnih S^niičevja, ki si jih je "^^tek čas pomajala lačna
_ ^^so bili izleti, temveč kra-
prazniki.
sld ° ^^hrumeli pomladan-nalivi v alpskih plazovih in planinski travniki v?klik-^°^^Itno modrem svišču' steyf	hodila na vetrne
J ee nadihat svobode.
in Hedvika sta bila pre-
svobodna. Spo-
zaljubila in pripa-
stav, drugemu. Vse leto sta ^•■^novala '
ku v H revnem stanovanj c-saiti	četrti. Oba sta bila
oba sta enako pri-majhne domače pong bg dogovorila sta se bila, da d^ug drugega v ničemer sta	Toda s tem načelom
pa ^ doslej bolj šalila, kakor ^®ka^ ^	njega sklicevala,
česar ^^^o se ni zgodilo ni-®°dni'ka^	potrebovala
o tieč^^ se.nista dogovarjala J , 1. ^ bi se tikalo Ijube-lojitg^ljubezen je večna, ji) v seveda možna v teori-pfaj^ Praksi pa — smešno! — v
konec	nemogoča kakor
ia jjj ^syeta. Ljubezen je najviš-čuje^o-"	2 njo samo kup-
^i^^itr'o jo celo ubija, kakor
Sam Say
40^2** Hke to write a e*.* Vear'«'n ^ yourself dated a*»ctly s Day 1958« You can do tion "''e in Ta/ signing your name be? ^Tih	to an authoriza-
them « I"" which will »hrt' the	take $18.75 a month
jfn? ^Uy on«	have on deposit
yea ®V6rv ti 5i. Savings Bond for ^hVl- tL	for the next 10
is the nfSavings Plan— ^is avints R payment way to Kl»L®,1uallv	where you work
^88 »estetT®' t"' i" producing a -	^ ®S out of regular sav-
S. I'rtajury Uct^aitnitnt
se lahko pri tem in onem prepričaš. Hedine prijateljice so se možile, toda le malokatera je lahko utajila, da išče prav za prav živitelja, ne pa moža; na Hedin zasmeh so samo zmajale z rameni in dosti. Zdelo se je, da so ta krotka ramena trdila: "Le počakaj, tudi Ti boš nekoč spoznala ..."
Ivan je sprejel Hedo kot darilo. Bil ji je hvaležen, toda ni si belil glave s teoretiziranjem o ljubezni. Njegovi dnevi so bili natrpani s študijem in s kliniko. Ko bi bil srečal ženo, ki bi se bila rada možila, bi Qe bil najbrž oženil. Spoznal pa je Hedo in njen način presojevanja mu je bil všeč. Pritrjeval je njenim nazorom, delno seje zabaval, delno je z njimi soglašal in tako sta bila oba prepričana, da se razumeta.
Kam sta sedaj dospela!
Ivan hoče odpotovati. Hedo namerava zapustiti za celo leto —za celo večnost? Za vedno! ponavljajo ustnice otečene od joka, in ta grozna beseda se oglaša v glavi votlo, kakor da bi bile solze to razboljeno kroglo izpra-le do praznega.
Hedi se zdi Ivanov odhod nekaj tako strašnega, da ga nikakor ne more razumeti kot preprosto dejstvo; Ijovčeg, vlak in odsotnost, marveč si ga predstavlja v treskanju prirodnih katastrof inspatosom stoglave nesreče.
Za mladega zdravnika je to dogodek, ki se sam po sebi razume. Potuje v Bruselj, kjer bo asistent slavnega kirurga. To je zanj nujen sestavni del študija in prav za prav -velika sreča. Čemu jokati? Enoletna odsotnost ni vendar nič tragičnega. To je samo dvanajst mesecev, dva in petdeset tednov in tako dalje. Hitro minejo kot le kaj.
Heda bi šla z njim, seveda, takoj bi šla! Toda, kaj bi tam delala? Službe ne dobi, francoski ne zna niti toliko, da bi se lahko dogovorila najpreprostejše stvari. Morala bi pustiti državno službo in biti potem odvisna od Ivana. Samo tega ne, samo tega ne! Kaj bi bilo potem z njegovo in njeno samostojnostjo? Heda je na njo tako ponosna! Ne, tu ta reč trči ob zid.
Za Ivana je bila tista možnost v bolnici velik*korak naprej. Na stanovanju in hrani bo, "proda se bolnici," si misli Heda. Ogrožena ljubezen se upira. Čemu ni pisar, uradnik kakor jaz? Mož te vrste, če ljubi, ne more imeti večjega hrepenenja in potrebe, kakor nenehoma biti z ljubljenim bitjem in mirno preživljati večere za mizo, nedelje pa, tiste krasne nedelje na vrhovih gora! Različne slike so prihajale Hedi pred oči: dve glavi, nagnjeni nad knjigama pod edino svetilko, dve roki, sklenjeni med seboj v pečat prstov, dve senci, ki ju meče ne-razločljiva dvojica na cesto brez stranskih poti, ki pelje tja na kraj življenja. Da, takole nekako si je prav za ivav tole predstavljala—sedaj bo pa drugače?
"Hčdi, v ničemer te ne omejujem in ti sama si mi obljubila . . ." je govoril Ivan kakor v zadregi in začuden, ko je Heda jokala. "Priznati moraš, da potrebujem tujine ... da potrebujem strokovnega študija, če sem se lotil medicine. Ne zapuščam te zaradi kapric, temveč zato, ker moram!"
Molčala je in jokala.
"Poglej, Hedi, saj vendar veš, da te imam rad ... ti dobro veš, kaj ne da?" Gledal je njene solze in kar kmalu bi se bil njegov trden sklep omajal. "In tudi prav dobro veš, da se vrnem!"
"Da se vrnem," je odsotno ponavljala za njim.
Izrekel je to in zato ni verjela. Prav po teh besedah ji je' prišlo na misel, da je samo ohlajeno čustvo zmožno govoriti samo o
sebi. Le kako more Ivan odpotovati? Kako bo živel brez njene bližine? Saj se ji bo odtujil. Saj bo pozabil na njo. Tako pristopen je novim ljudem in novim vtisom.
Za odsotne pa je ljubezen tako težko ohraniti—za nje ostaja samo spomin.
Kako lepo sta si vse to zamislila! Ta reč se je zdela tako preprosta in jasna, dokler sta o nji govorila, in vendar je bila igra z ognjem.
Ljubila sva se, zdaj pa je konec. Na križišču se najine poti razhajajo, podaj mi roko in zbogom!
Izmenjava daril. In dosti? Dala si mi svoje srce in jaz sem ti dal svojega. Sedaj poj dem v svet. Vidiš, tu le na dlani imam tvoje darilce. Ne morem ga vzeti s seboj, niti med prtljago nimam zanj prostora. Odveč bi bilo vpraševanje na carinarnici, potem pa, povej mi, kaj bi z njim v tujini? Vzemi si ga torej nazaj. Toda zato mi moraš vrniti mojega. Samo tako iz previdnosti, kdo ve, mogoče ga ne bom niti potreboval. Izmenjava daril .. . ali pa se ni na darilcu nič spremenilo? Ali se ni poškodovalo? Ali ni izgubilo vrednosti?
Od vsega tega ni ničesar rekla—Ivan pa je to občutil iz sključenega hrbta, iz klecajočih kolen.
Molče sta šla drug poleg drugega. Zaenkrat brez smotra.
Toda brez smotra ne prideš nikamor. "Kam se odpeljeva?" je vpraševal Ivan.
"Danes je že pozno, daleč ne moreva. Peljiva se vsaj na So-fienalpo."
To je vendar šest sto metrov nad morjem, nad svetom, nad sedanjostjo! je mislila.
Prestopala sta iz tramvaja v tramvaj, Heda se je premikala kakor v sanjah.
Bila je njuna zadnja nedelja!
Pot je prodirala najprej v brezovo goščavo, posuto z jesenskim pozlatilom. Stopala sta navkreber. Kako sta srkala zrak! Ostro zasekana dolina seje spuščala do vode in na dnu žleba seje lesketal potoček, žameten z odpadlim listjem, zvitim kakor pergament in z vejevjem, ki ga je veter potrgal, ko ni našel odpora v sokovih dreves v drema-jočem gozdu. Ko sta stopala na vrh hriba, sta gledala na nasprotno pobočje, ki je k njima obračalo samo črne krone borovja. Bledo sonce je nesmelo prižigalo rjave parobke.
Pre tekala sta peščice nedeljskih izletniških skupin, navadila sta se namreč tega na rednih obiskih hribov, in na vrhu gore sta bila prva od vseh izletnikov. Tu na planini je žvižgal ostri višinski veter. Vrhunci smrek so se gugali v njegovih kaden-cah, škripali in si med seboj odirali skorjo ,medtem ko si je kosmato igličevje na vejah delilo bradate poljube. Trava je ponekod že rjavela, v vlažnih zakotjih pa si je še vedno ohranila svežost in tod so na odbarvanih nožicah rasle krhke cvetlice ble-dovijoličastih čaš. Ni jih čuvala zelena obleka rastline, in ko so tako štrlele iz zemlje, so bile kar ganljivo brezmočne v svoji nagoti.
Heda si ni mogla kaj, da jih ne bi kljub vživelim se pravilom "Prijateljev prirode" molče trgala. Sama sebi seje zdela tako
do nagega zapuščena kakor one in se je sklanjala k njim s tesnobno toplim sočutjem. Ni jih bilo treba s silo trgati. Same so lezle iz nedavno namočene zem-,lje, mehko in vdano so hitele v eksotičen šopek.
Zapozneli otroci zemlje, niti krepke barve, niti žgoče lepote poletja niso bili deležni.
Heda je povila šopek in si ga pritisnila k ustnicam, k očem, ki jih je zaprla.
Ivan je medtem že sedel na plašču, na katerem je pustil prostora za Hedo in zrl na pokrajino. Pri tem je mehanično trgal vse podleske, ki jih je lahko dosegel. Ko jih je imel polno roko, jih je podal Hedviki. Njegovo prizadevanje, da ji ugodi, je bilo prav tako mehanično. Toda že vnaprej je vedel, da bo to povod za nove očitke.
Mlada žena je združila oba šopka v enega, samo posebej močan cvet je vzela previdno med prste kakor steklo in s pogledom rekla Ivanu.
"Tako sama."
Ivan je molčal. Ali bo znova začela? Nestrpna senca mu je preletela obraz.
To je bila seveda pobuda za Hedine solze, ki so tem obilne je tekle, ker se je cvet zlomil.
"No, otrok moj," je dejal trudno,' "ne bodi preobčutljiva! Kdo ti pa kaj hoče? Zaradi enega leta toliko joka! Ti si mi lepa nova žena! Moram ti, čeprav tega nisem nameraval, nekaj pripomniti: saj si sama soglašala, da se nisva z ničemer zavezala. Pravim ti, da se bom vrnil in da te imam vedno enako rad. Saj bi te ne bil drugače vabil s seboj, ne? Pa tudi tega nočeš storiti. Torej
?»
"Prav imaš," je rekla Heda in si energično obrisala oči in nos in vtaknila robec v žep športne suknje kakor v dokaz, da vse priznava in se zadovoljuje. V mislih je pa pridala:
"Razlika je samo v tem, da jaz ne bi bila odšla od^ tebe. Ta majhna razlika ima svoj vzrok; zaradi njega jočem."
Drugega dne je Ivan odpotoval in vse jena mah postalo preteklost. V podstrešju stanovanjske hiše v Hernalsu se je ta preteklost ustavila samo sredi skupnih knjig, pohištva, ki sta ga kupovala iz skupnih prihrankov, sredi slik, katerih seje oprijemala in kjer seje razvnemala skupna domišljija. Samo turistični nahrbtnik je sam zapuščeno visel na klinu in podleski so počasi veneli.
Ta preteklost jo je nekoliko strašila in zato seje sedaj rajši mudila tam, kjer je ni bilo. Večere je prebila na gledaliških galerijah, pozneje si je upala tudi v pevske.dvorane, kjer je bila bliže ljudem. Ogluševala je vrnjeno srce: Dogajalo se je, da jo je spremljal domov znanec ali slučajni sosed iz kina. Moški so jo nagovarjali in se z njo poizkušali zabavati. Časih seje zlobno veselila nad brezuspešnim trudom svojih spremljevalcev, drugekrati je zopef poslušala samo raztreseno in ni odgovarjala na različne ponudbe.
Ob nedeljah je poizkušala hoditi po gorah ,toda tam se je je lotevala otožnost in je dvakrat močneje čutila svojo samoto. Gozdovi so se ji zdeli pusti in nebo neusmiljeno. In vendar: preden je poznala Ivana Hršela, je
hodila tudi sama po gorah in priroda je bila takrat vsa polna obljub.
Vzljubila je neko plesišče v Pratru. Ogluševalo jo je z osredotočenim hrupnim veseljem, ki se ji ga je začudeno zahotelo; prilagalo seje njenemu razpoloženju. Gledala je plešoče dvojice kakor dramatičen prizor, toda še rajši je posedala pri petih belo oblečenih dekletih z rdečimi šerpami krog pasu. Igrala so za ples. Za to uniformiranostjo je slutila raznovrstne zatrte usode. Ob odmorih, ko niso igrale, je z njimi posedala pri mizi in pogle-davala v njihovo zasebno življenje v razgovorih, v katerih so se ji rade zaupale, kakor bi čutile, da je tudi ona nezadovoljna in v notranjosti razklana.
Časih je plesala in takrat se je prijetno otopela vračala domov v obleki, kije ostro dišala po tobakovem dimu. Po prečutih nočeh jo je tudi bolelo v prsih, pepelnate maroge soji ležale na sencih in licih.
Sčasoma se je zbudila iz te omame, otresla se je je in naravnala glavo. Hodila je zopet iz urada domov in čitala. Toda v sleherni knjigi je našla nekaj podobnega svojemu doživetju in sleherni ljubček iz romana jo je spominjal Ivana.
Za enkrat je Ivan izpolnjeval svoje obljube. Redno je pisal, pa ne samo priložnostne dopisnice, temveč tudi pisma. V prvih pismih je našla Heda odseve svojega joka in nekaki tolažilni pre-šernosti; kasneje so bile Ivanove vrstice zgolj popisovanje novih razmer, previdno se je v njih izogibal prav tega, kar je hotela slišati. Končno pa je neko pismo izpregovorilo j^sno in po njem seje Hedino duševno stanje uravnovesilo kakor jeziček na tehtnici, toda tako naglo in boleče, kakor bi padla na njo velika teža.
"Sprašuješ, kako živim. Seveda po večini kakor v samostanski ječi, vendar pa ne kakor\ka-pucin. In prepričan sem, da si znaš tudi Ti, moja vesela, moja pametna Hedi, krajšati čas. Saj mi nisi dolžna polagati računov, vedno si delala, kar si sama hotela. In jaz se vrnem k Tebi, kakor sem rekel, če boš le hotela!"*
"Če bom le hotela!" se je je--žila. "Nikoli nisem hotela ničesar drugega! In da sem delala, kar se mi je zljubilo? Zaljubljen človek nima lastne volje, dela samo to, kar hoče ljubezen." Razum pametne Hede je molčal, ko je govorila ljubezen.
Besede pisma je skušala vreči s tehtnice svojega srca-toda držale so se na nji kakor pribite.
(Dalje prihodnjič)
OTROCI EVROPE
Prvo javno kazanje barvanih slik "Otroci Evrope", ki jih je posnel urednik za nacionalnosti "Cleveland Press-a" Theodore Andrica, se bo vršilo v Public Music Hallu ob 8. uri zvečer, v torek 13. januarja.
Vstopnice so brezplačne in jih lahko dobite pri Public Service Bureau, četrto nadstropje "Press-a", ali pa, pošljete koverto z lastnim naslovom in znamko na: "Press Public Service Bureau."
theodore andrica
Andricove slike "Otroci Evrope" kažejo otroke raznih evropskih držav, ki se borijo pod razvalinami II. svetovne vojne za svoj'obstoj. To je poročilo o najbolj težkem problemu Evrope.
Našim čitateljem znani Andrica je posnel te slike za časa svojega šest mesečnega bivanja v Evropi.
V njegovih filmih so posneti prizori iz Nemčije, Madžarske, Italije, Jugoslavije, češkoslovaške, Francije in Švice. Kazanje slik traje 45 minut.
Pišite še danes na omenjeni naslov, ako želite videti te slike, ali pa pridite sami po vstopnice!
Ako želite kazati te slike v vaših organizacijah pišite Theodore Andrici, "The Press", Cleveland 14. V takšnem slučaju pa morate sami preskrbeti zvočni projektor, platno in operatorja.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Društveni koledar
janarja - 1948
16.	januarja, petek—Comrades št. 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND.
17.	januarja, sobota. — Glas clevelandskih delavcev S.D.Z.
18.	januarja, nedelja. — American Russian Club—Koncert v avditoriju SND.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY .
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, ozi-^ roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Člevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
23. januarja, petek. —Cavalier Club—Ples v avditoriju SND.
31. januarja, sobot.a. — Plesna veselica Golden Bdue-etts v Slov. del. domu na Waterloo Road.
februarja
14. februarja, sobota. — Društvo "Cleveland" štev. 126 SNPJ priredi ples v SND na St. Clair Ave.
14. feb. 1948, sobota. — Valentine ples priredi pevski zbor "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave,
aprila
4. aprila, nedelja. — Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
maja
2. maja. nedelja. — Koncert in opereto "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.

Zastopniki
Enakopravnosti ★
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76lh St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

ZAVAROVALNINO
proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE.
POKIČITE:
ENdicott 0718
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantiranq in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street he 27.s0
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. ■ Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
'■■■•■••■•■•••■•••ti
PREŽIHOV VORANC;
Ljubezen na odorn
Pri Radmanu je bilo vse živo otrok in navzlic temu da je bilo staremu Radmanu že čez šestdeset let, se je najmlajši otrok valjal še v zibelki.
Prvi štirje otroci so si bili še nekako podobni in soseska jih je, čeprav s skomiganjem ram, pripisovala Radmanu. Sicer so bili ljudje, ki so trdili, da bi najstarejši fant utegnil biti sin Radmanovega sina iz prvega zakona in da mu je stari Radman obenem oče in ded, a ona dva da nista le brata, da je eden oče, drugi sin. Vendar ta stvar soseske ni preveč motila. Reka-la je:
"To ni nič hudega, saj ostane vse v družini!"
Posebno so na stvar popolnoma pozabili, ko je tisti sin iz prvega zakona kmalu potem odšel k vojakom, odkoder se ni več vrnil, ker je v Macedoniji umrl za malarijo.
Peti otrok pa prvim štirim ni bil prav nič podoben. Medtem ko so bili prvi štirje dolginasti, je ^il peti kratko nasajen in skoraj povsem sive barve.
"Kje je le Radmanca iztak-nila tega. jirsa?" se je čudila soseska.
Sivega dečka se je oprijelo ime jirs.
Dobro leto po jirsovem pi'ihc-du na svet se je pri Radmanu rodil nov fantiček, ki na začudenje vseh spet ni bil nikomur podoben, niti prvim otrokom niti jirsu. Bil je rdečih las, črnikastih obrvi, obraza pa belega in pegastega.
Soseska se je spet čudila:
"Kje je Radmanca popadla tega šeka?"
Cez dve leti je Radmanca prinesla spet novega, sedmega otroka na svet. Bil je spet čisto samosvoj, rjavkast, velike glave pa močnih kosti.
Soseska se ni mogla načudi-
ti:
"Odkod neki je Radmanca naročila tega prama?"
Ker je bil tak, mu je ostalo ime pram.
Sosedje so se pa smejali:
"Če bo šlo tako dalje, bodo pri Radmanu kmalu cele staje."
Nekaterim se je Radman smilil; z vsakim letom je postajal bolj suh in tudi večji, podoben opipani kopi. Obleka, ki jo je nosil že dvajset let, mu je kar mahedrala okrog udrtih lačen. S konjem, s katerim je vsak dan hodil na furo po okolici, sta si bila čudno podobna: oba dolga, visoka in upognjena. Zdelo se je pa, da se Rad razen za tega mr-huna ne zmeni za nič na svetu in zato se je soseska nad vsem tem, kar se je pri Radmanu godilo, naposled namrdnila:
"Če je njemu prav, je nam tudi!"
Radmanca, ta Afra, pa je bila cela truška. Kot nezakonska hči neke pohabljene dekle je z osemnajstimi leti prišla služit k vdovcu Radmanu v Brege. Ljudje so jo opravljali, da je malo apasta, toda to je bil napačen račun onih, ki je niso dobro poznali. V resnici se je le zelo počasi razvijala. Radmana je vzela zato, ker se je bala, da bi se ji godilo tako, kakor njeni materi; na stare dni ni hotela biti na potisku. Ko je bila že mati, je še zmeraj rastla in se je s časoma razvila v pravo lepotico.
Bila je srednje velika baba, krepka, bredrasta in prsata, a vse tako, da je bilo ravno prav obliknjeno. Njen obraz je bil širok, lep zdrave, malo zagorele kože, ki je rada zardevala, kadar je kdo kvantal. Posebno čudna, življenja polna in vabeča so bila njena široka usta, polna močnih, belih zob, ki so tičali v vlažnih, obilnih dlesnih in so ob smehu prihajali do zadnjega kotnika na beli dan. Kadar se je režala, je postajalo moškim sitno. Imela je rjave, velike lesketajoče se oči in črno, sila razkošno kito na glavi.
Taka je bila Radmanca, ko se je pri hiši zibal že sedmi otrok.
Pri Radmanu so imeli vsega štiri njive, a vse tako strme, da so jih v starih časih, ko je bilo že dovolj rok na razpolago, kopali, a ne orali. Zdaj so jih že dolgo orali, dasiravno za oranje niso mogli uporabljati jarma, temveč posebne telege za brezno delo. Za oračem je moral iti zmerom še tretji, ki je z nogami in rokami krotil svežo brazdo k tlom, da se ni skotalila po strmini in se izgubila v globači.
Radman je zoral, posejal, več pa za njive ni skrbel; Radman-co pa je čakalo še veliko delo Imela je na skrbi, da na vsaki njivi spravi prvo zorano brazdo z roba na odor vrhu njive. To je delo vseh strmincev že od davnih časov, kajti če ne bi tega delali, bi bila vsa zemlja kmalu odorana v nižavo, za njo bi pa ostali le suhi kameniti odori.
Ker je bilo to odvisno, posebno delo strmincev, ki ga dolin-ci in kmetje na zložnejših položajih niso poznali, se je imenovalo: robota.
Radmanca je vstala zjutraj, ko še pridno svitalo ni, vzela svitek in jerbas in se lotila prve, največje njive. Tako zgodaj zato, ker je robota morala biti opravljena poleg drugega, vsakdanjega dela. Ko je prišla na
rob njive, je pokleknila na ral ter vzdihnila:
"Bog in ta sveti križ, menda ja ne bo greha!"
Po starem izročilu je greh, prenašati zemljo; ta greh se je pa moral odkupiti s posebno prošnjo.
Nato je z rokama začela grebsti vlažno brazdo v jerbas, ga napolnila, zadela na glavo in počasi odnesla po strmini na vrh njive, kjer je spet počeni-la ter kleče izsula zemljo v odor zadnje brazde, rekoč:
"Menda bo ja gratalo!"
Preden je sonce razgrnilo svojo svetlobo izza pobočja je Radmanca že petdesetkrat prehodila njivo; petdeset jerbasov ali več kakor dva tisoč kilogramov zemlje je že znosila na odor njive.
Več kot dva tisoč kilogramov zemlje!
Toda zemlja je prekleta, kadar jo mora nositi siromak, ki je ima premalo, zemlja je hudič! kadar se jo lotiš golorok. Od-koplješ jo en jerbas, nosiš jo, glavo ti hoče raznesti in boki ti pokajo, a brazdi se niti ne pozna ; znosiš je deset, dvajset jerbasov, a komaj za spoznanje se je skrčila brazda, ki leži tu na robu kakor črna, tolsta ubita kača ...
Rok uprtih v boke, stisnjenih ustnic, a široko odprtih nosnic je Radmanca enakomerno korakala in štela brazde:
"Enaindvajset, dvaindvajset, triindvajset ..."
Nekajkrat je seštela že vse brazde od roba do odora. Spočetka je prestopila z enim samim korakom dva ali tri brazde, toda čimbolj se je večalo število jerbasov, tembolj se je večalo tudi število korakov.
"Enainpetdeset, dvainpetde-set, triinpetdeset ..."
Počasi je že vsaka brazda veljala korak . . .
Nosiš, nosiš, nič ne misliš . . Nositi moraš, doma je sedem otrok, dan je dolg . . . dan je kratek, moraš nositi ... to zemljo zemljasto . . .
Prihodnje jutro je bila Radmanca že spet zgodaj ha njivi, mogoče še prej kakor prvi dan. Nad strminami je ležala še zgodnja meglenasta tema, da se nikamor ni videlo. Toda to je bilo za nošnjo zemlje čisto vseeno in brezpomembno, kajti Radmanca bi jo lahko nosila tudi z zavezanimi očmi. S topim, enakomernim premikanjem telesa io nosila že trideseti jerbas, ko je čez radmansko strmino posvetil prvi svetlejši svit. Skozi goščave, ki so obdajale polje, so se začele delati svetle prellhe in iz njih so se pokazali temnoze-leni lesovi. Sončni žarki še niso utegnili zaliti vsega z zlato ko-preno, ko se je z sosednjega gozda, ki je mejil na radmanško, začul težak odmev tesaške sekire,
"Prh, čof, čof, čof ... "
Radmanci se je zmešalo štetje jerbasov. Čisto blizu, tik za mejo! Obstala je sredi njive in prisluhnila.
"Nekdo seka v sosedovem gozdu."
čudna radovednost jo je obšla menda zadelj samote, ki je vladala naokrog.
"Kdo je le?" se je skoraj glasno pobarala.
Z gozdu je enakomerno butalo dalje in čmokalo, da se je vsa jamasta strmina napolnila s tem zdravim, silnim, treskastim odmevom, ki je zadušil vse druge odmeve vigrednega jutra. Po njem sodeč so morale vihteti sekiro nenavadno močne, zdrave roke, kajti zdelo se je, da brnijo skozi zrak tudi napete mišice topor oklepajočih rok.
"Kdo je le?" ji je šumelo skozi ude.
Kmalu se je pa zganila, se stresla, kakor bi se zalotila pri prepovedanem opravilu in z besedami: "Naj bo, kdor hoče!" se je pognala dalj» v breg.
Tisto jutro je znosila osemdeset jerbasov ali malo manj ko štiritisoč kilogramov zemlje na odor in nepremična kača se je že za lepo spoznanje skrčila.
Tretje jutro je bilo videti, da bo brazde konec; če še četrto jutro nosi, malo prej začne, malo dlje potegne, pa bo robota na prvi njivi opravljena. Sredi dela jo je iz bližnje meje nenadoma poklical glas:
"Dobro jutro, Radmanca! Kaj pa delaš?"
Radmanca je hotela pravkar zadeti jerbas na glavo. Obstala je se zravnala in pogledala v za raslo mejo, odkoder je prihajal glas.
"Zemljo nosim na odore!" je odgovorila, ne da bi v meji kogar koli videla ali spoznala.
"Roboto delaš?"
"Roboto delam!"
Še zmeraj ni bilo videti niko gar, le glas je donel iz goščave, prijeten, čmokatost glas.
Medtem ko je Radmanca razmišljala, če ni to tesač, ki je včeraj tesal v sosedovem gozdu, se je v meji vejevje zamajalo, odprla se je ozka preliha in iz goščave je počasi prilezel na njivo krepak, plečat fant. Ko je bil na prostem, se je sunkoma otresel jutranje rose, ki je v debelih kapljah visela po njegovi obleki, zraven si je z dlanjo brisal rosnato pajčevino z obraza, katero je bil posnel pri prerivanju skozi grmovje. Ker
Trgovine naprodai
Barvarski biznes
Radi slabega zdravja sem primo-ran prodati moj dobro-idoC biznes, Na razpolago je tudi stanovanje s pohištvom v kraju, kjer se nahaja urad. Pokličite HE 8349.
iV	IHHVV
Zemljišča

Proda se hiša
s 6 sobami; 3 spalne sobe, vse moderno, fornez, 2 garaži. Lota 44x178. Nahaja se na Arcade Ave. v Collinwoodu. Podrobnosti se poizve' pri FRANK MACK, 6603 St. Clair Ave., EX 1494.
FARME!	FARME!
MLEKO IN ŽIVINA
Razne velikosti.—V raznih krajih
JOS. BRIGHT
3869 W. 23 St.	ON 4735
ČISTILNA RAZPRODAJA
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE.	EN 8042
Zakaj se ne bi danes, ko se cene vedno dvigajo, zgla-sili v nasi trgovini in si ogledali posebnost) na oblekah in opravah, ki jih lahko dobite in na njih prihranite veliko!
DAJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE
EAGIE
STAMPS
Pohištvo naprodaj
Kuhinjska miza, stoli, 2 omari in ledenica, se proda po zmerni ceni. Zglasite se po 4. uri popoldne.
7004 St. Clair Ave., Suite 6
POGLEJTE TE POSEBNOSTI
Hiša za eno družino, 6 sob; na 17101 Grovewood Ave.; družabna soba, obednica in kuhinja, spodaj; 3 spalnice in kopalnica zgoraj; Klet pod vso hišo. Garaža. Cena tako nizka kot $10,400.
1024 E. 171 St.—zaprt porC, 6 sob, ena soba na 3. nadst.; dve loti, dve garaži. Blizu Lake Shore Blvd. Tako nizka cena kot $11,500.
Za 2 družini na 16001 Grovewood Ave. Vsako stanovanje ima 5 sob; 2 spalnici; 2 nova forneza, podstrešje, 2 garaži. Ocenjena za hitro prodajo, $13,850.
Kovač Realty
960 E. 185 St., KE 5030
je imel opasan širok smolnat predpasnik, iz ovčje kože, je bila njegova prikazen še bolj široka.
"A, ti si, Voruh!" je zinila Radmanca. Njenemu glasu se je poznalo, da je neprijetno presenečena. Bil je resnično Mecnov Voruh z onstran globače, tisti Voruh, o katerem so govorili, da je na štija, čeprav je v resnici bil le malo počasen. Prav za prav se je o njem vedelo le to, da se zelo boji žensk in da lepo skrbi za svojo staro mater, tisto Mecnovko.
"Jaz sem!" je rekel Voruh v zadregi in se malo zarezal.
"Ti tešeš v gozdu?"
"Jaz!" je spet v zadregi odgovoril Voruh.
Nekaj časa sta se gledala, dokler ni Voruh spet nerodno začel:
Razno
Slovenska družina
mož, žena in 9 let stara hčerka, želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami v okolici E. 71 St.— Addison Rd. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče HE 3405.
Odda se v najem
LEPO, ZRAČNO SOBO ZA ENEGA FANTA. Vpraša se na
1072 Addison Rd.
Spalna soba
nanovo dekorirana, se odda v najem enemu ali dvema fantoma. Blizu poulične in busa.
Vpraša se na
707 Lakeview Rd., MU 4794
Slovenska dvojica
brez otrok, želi dobiti v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati naj pokliče
EN 3151
Ženske!
Prihranite si denar v trgovini ANN'S DRESS STORE 2949 Woodhill Rd.
Obleke iz žameta — vrednost $14 za $8. Velika izbera bluz od $3 95. Tudi druge potrebščine.
"Zemlja je težka?"
"Lahka ni!" je nejevoljno menila Radmanca, zraven pa mislila: Zakaj neki to tele leze iz goščave in me moti pri delu?
"Zakaj pa je Radman rajši ne zvozi na odoro?" je skušal modrijaniti Voruh. "Saj ima ko-nja."
Radmanca se je razjezila.
"Zakaj pa ti- vsega lesa ne obtešeš na enem mestu, temveč ga loviš po gozdu. Cosed ima tudi konja."
"To je res!" je počasi dejal Voruh in zardel, ker je spoznal, da se je zaletel.
Radmanca ga ni hotela spravljati v še večjo zadrego, zato je prijazno zasukala:
"Ti pa tešeš?"
Dela za moške
Voznik za šolski bus
Delni čas. 8:00 do 9:30 zj. 3:00 do 6:30 pop. 5 dni tedensko. Plača $1.00 na uro. Mora biti zanesljiv in trezen. Pokličite
MR. WEISS ER 2244
Krojači
za izdelovanje ženskih sukenj in suits. Tedensko delo. Visoka plača.
Prince-Wolf Inc.
1741 EUCLID AVE.
Punch Press operatorji
PLAČA OD KOMADA Z JAMST VOM PLAČE NA URO.
American Stamping Co.
978 E. 64 St.
Mehanika
izurjena na Chevrolet avtih. Mo rata biti zanesljiva; 40 ur tedensko. Jamčimo $60 plačo; dobre delovne razmere. SOUTHEAST CHEVROLET, Mr. Teeter, 8815 Broadway, MI 9300.
Locomotive Crane Operator
Za Browning parni dvigač; iz kušnja je potrebna; stalno delo po leg nadurnega dela.
THE M. COHEN & SON CO. 16700 St. Clair Ave.
Miles Ave. Tavern
11607 MILES AVE.
Fino žganje, pivo in vin4 ter okusen prigrizek na razpolago ob vsakem času.
Mlada dvojica
z 19-mesečnim sinčkom nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami, ter plača do $45 mesečno. Prosi se da pokličete
SU 5838
Trgovina z železnino
se žrtvuje za hitro prodajo; zaloge je za $35,000. 5-letni "lease.' Pokličite
RA 7299
Mr. Parks
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St.
Dvojica
z 2 otrokoma želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 5 sobami. Najraje na zapadni strani ali v Brooklynu; plača do $50 mesečno. Najboljša spričevala. FL 4197.
Inženir
za National Carbon Co. išče stanovanje zase, svojo ženo in dve leti staro hčerko. Najraje spodaj ali hišo za eno družino v Lake-vvoodu. — BO 7586.
Poštni klerk
z ženo in otrokom nujno potrebuje stanovanje s 5 sobami; na vzhodni ali zapadni strani mesta. Ima najboljša spričevala.
BO 7263
Zanesljiva dvojica
z majhnim otrokom želi dobiti v najem 3 do 5 neopremljenih sob. Stalno zaposlen in z najboljšimi spričevali. Najraje na zapadni strani mesta. — ON 6412.
IŠČE SE STANOVANJE
z 3 ali 4 spalnicami; za eno ali dve družini hiša na vzhodni strani mesta. Družina je zanesljiva in bo vzela stanovanje na "lease" z 1. februarjem ali 1. marcem. Sporočite na Waverly Petroleum Products Co., 327 Citizen Bldg., SU 6700.
TISKARNA NAPRODAJ
Proda se za manj kot pa je bil čisti dobiček leta 1947; ima dobre stalne odjemalce; sedaj je v teku delo za $2,000; radi odhoda izven mesta se prodaja. Tiskarna je na zapadni strani mesta. Nizka najemnina. 5312 Lorain Ave., AT 8450.
LIVAR
ali "sticker man" za fino delo na splošnih in posebnih vzorcih; delo je stalno; dobre delovne razmere in plača; unijska delavnica.
Zglasite se samo pismeno; navedite izkušnjo.
THE HARVARD LUMBER CO.
6000 Harvard Ave.
OPERATORJI
Warner & Sw^isey Turret Lathes
2. šift. Plača od ure.
PESCO PRODUCTS
Division Borg-Warner Corp. 11610 Euclid
Prilika za kvalificirane moške,
25-45 let, da bi se učili kemičnega izdelovanja pri stari in napredujoči tvrdki. Morajo biti pripravljeni delati različne šifte. Plača od ure z avtomatičnimi poviški; zmerne delavčeve podpore, vključivši plačane počitnice, zavarovalnina in penzijski načrt, če se zanimate za stalno delo z bodočnostjo, zglasite se na 1000 Harvard Ave. (pod Harvard—Denison mostom).
The Harshaw Chemical Co.
PRODAJALCI
stanovitna, dobro oglašana tvrd-ka, ki uživa ugled že 48 let med živinorejci, ima službe na razpolago za prodajalce v tej okolici. Samo moški z dobro naobrazbo, ki želijo stalno, dobičkanosno zvezo z gotovo bodočnostjo, se naj priglasijo. Onim, ki bodo po osebnemu inter-vuju kvalificirani, bomo ponudili predujem, provizijo, bonus, skupinsko zavarovalnino, obvarovani teritorij, obširno treningo na splošnem in v uradu. Prodajna zmožnost je potrebna. Znanje o živinoreji je v pomoč. Pišite in navedite starost, izkušnjo, stanje avta, itd.
NEAR'S FOOD COMPANY, INC.
Binghamton, N. Y.
"Tešem!" Voruh je uprl vanjo dvoje ovnovskih oči. "Da, slišala sem te!" Radmanca se je spomnila, kako jo je spreletelo, ko je prvič začula iz gozda odmev sekire. Zdaj, ko je videla pred seboj tega lesenega, topega človeka, se je skoraj sama sebi namuznila.
(Dalje prihodnjič)
Dela za ženske
Dekle
ZA SPLOŠNA HIŠNA OPRAVILA ALI ZA LAHKO DELO IN KUHO. MORA IMETI SPRIČEVALA. Pokličite
GA 1186
ŽENSKA ZA DELO DELNI ČAS ; Compometer operatorica. ;
GENERAL DRY BATTERIES : 13000 Athens Ave., Lakewood |
---- I
Klerkinja — strojepiska |
za "order and billing dept." MC® j biti natančna v računih in stro^ j pisju; tedenska plača; 5-dnevni tw [ nik. — AMALGAMATED STEEL ( CORP., 7835 Broadway.	i
Woman for Housework |
General; stay nights. New sma" | home, plain cooking, no laundry' | Private room, toath and radio. «, children. Must have good re'':
erences. $25. FA 1441. ; --
Izurjena perica [
ki zna delati na električnem , ju za likanje, za delo v klubu i deželi. Tedenska plača in obedi-
DR 1500
Knjigovodkinja |
Burroughs Moon Hopkins stroJ', 5 dni tedensko. Tedenska plača-
Full well Motor Products C"'
_4005 CLARK AVE.______
Dekle za splošno delo v pisarni
Kratke ure; 6 dni tedensko. St?' no delo. Tedenska plača; Zgla®' se pri
ACME PIE CO., 3747 Carnegie Ave. ^
Snažilka
ZA 2. ŠIFT. DOBRA PLAČA .
OD yRE.	j
Zglasite se v Employment 00"^ |
White Motor Co. i
858 E. 79 St., HE 2000
Šivilje
za šivanje finih zaves in postejj^ i nih pregrinjal. Plača od ure i stalno delo. Pokličite ob večen"' MR. PERSELL
POtomac 3899
Strojepiska
IN ZA "DICTATION." Tedenska plača . .
CUYAHOGA LUMBER CO 1948 Carter Rd., CH 14^|
Ženska za hišna opravil* i
in pranje; da bi tu ostala-dom, privatna soba. Dobra ? Pokličite
CE 5281	i
Stenografke i
PREDNOST IMAJO IZURJEN®' j DNI TEDENSKO. ! DOBRA TEDENSKA PLAČ^ • KLERKINJE in STROJEPlSl^®
White Motor Coach Di^*
1455 E. 185 St.
(južno od St. Clair AveJ^
Dela za moŠM
S+rojnI operatorji
HORIZONTAL BORlN^^ MILL PLANER RADIAL DRILL PRES? TURRET LATHE OPERATORJI
WEAN EQUIPMENT
22800 Lakeland Blvd
MOŠKI
Ali. ste zadovoljni z sedanji^^^i^ služkom? Potrebujemo nekaj ' gfi kih, ki bi nas zastopali v doO # kraju; morajo imeti avto; provizija. Vprašajte za McDowell med 10. in 12. zj.
Weather Seal, In^'
4284 Pearl Rd., SH 844^
ib