Poštnina plačana v gotovini Leto IX«, št. 39 („jutro« xk, š«. wb) LJubljana, ponedeljek 26. septembra 19J8 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon SL 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejsmana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ČSR odklanja noue nemške zahteve Službeno češkoslovaško sporočilo o dogodkih zadnjih dveh dni in o vzroku splošne mobilizacije — Tudi Anglija in Francija sta mnenja, da nemški memorandum ni osnova za sporazum — Praška vlada v trajnih stikih z londonsko in pariško Praga, 25. septembra. AA. Po češkoslovaškem radiu je bilo danes ob 12.30 objavljeno naslednje poročilo: Sovražna propaganda širi v vseh jezikih najrazličnejše klevete o Češkoslovaški, da bi nas v svetu predstavila kot rušitelje miru. Danes se ta propaganda poslužuje naših mobilizacijskih ukrepov, ki jih označuje kot poskus, da bi se prekinila pogajanja med angleškim ministrskim predsednikom in nemškim kanclerjem v Godesbergu. Ta obrekovanja najkategoričneje zavračamo, ker nimajo absolutno nikake podlage. Ves svet ve, da se mi ne poslužujemo takšnih sredstev, da bi varali javno mnenje, kakor je to navada sovražne propagande proti Češkoslovaški. Ves svet tudi ve, da naše izjave slone edino na neoporečni stvarnosti. Ponovno poudarjamo zaradi češkoslovaškega javnega mnenja, kakor tudi zaradi javnega mnenja v ostalem svetu, da to. kar hočemo zdai sporočiti glede poteka dogodkov, predstavlja stvarnost, ki se ne naslanja samo na uradne listine češkoslovaške vlade, temveč tudi na uradna poročila angleške in francoske vlade. Ugotavljamo kot stvarnost, v katero nihče na svetu niti najmanj ne dvomi, da je čsl. vlada v noči od torka na sredo 21. septembra letos uradno pristala na načrt angleške in francoske vlade za resna podajanja ter odstopitev gotovega dela češkoslovaškega ozemlja, ki je naseljen z nemškim prebivalstvom. Ta pozitivni odgovor je dala češkoslovaška vlada kljub temu, da je pri tem šla preko meja, ki so bile malo prej označene celo od strani sudetskih Nemcev kot primerna osnova za reševanje sudet-sko-nemškega vprašanja. Češkoslovaška vlada je sprejela težke pogoje na izrecno priporočilo dveh vlad, ki sta previcli nase vlogo posredovalca, to je vlad« Velike Britanije in Francije, da ČSR ne bi bila obtožena, da je ovirala možnost za vzpostavitev splošnega miru v Evropi in v vsem svetu. Sprejeli smo težke pogoie v soglasju z nasveti za-padnih velesil. Ministrski predsednik Chamberlain je zatem odpotoval h kanclerju Hitlerju s pozitivnim češkoslovaškim odgovorom. Toda čim je predsednik angleške vlade v Godesbergu podal ta pozitivni odgovor, je takoj sprejel čisto nove predloge, ki v veliki meri presegajo tisto, kar je bilo prej dogovorjenega v Berclitesgadenu. Tu se je ponovno manifestirala znana taktika, ki za pogodbeno stranko sestoji v tem, da pri vsakem popustu druge pogodbene stranke postavlja večje zahteve Angleški ministrski predsednik je prinesel iz Godesberga nov osnutek in nove pogoje Nemčije, ki so bili danes dopoldne sooročeni češkoslovaški vladi. Ze o priliki sprejema teh novih pogojev je bilo Chamberlainu jasno, da niti angleška n»ti francoska vlada ne bi mogli priporočati Češkoslovaški, da sprejme nove pogoje, niti da bi dalje svetovali Če- škoslovaški, naj ostane pasivna in naj se ne pripravi na obrambo. Zaradi tega so v petek 23. septembra ob 18.15 francoski in angleški zastopniki v Pragi po uradnem navodilu svojih vlad izjavili češkoslovaški vladi, da niti Anglija niti Francija ne moreta prevzeti nase odgovornosti, ter so svetovali Češkoslovaški, naj se zadrži pasivno. To je pomenilo, da celo velesile niso smatrale novih pogojev za resno osnovo k sporazumu. Češkoslovaška vlada se je sestala v petek ob 20. takoj po tem sporočilu obeh diplomatov ter je prišla do zaključka, da mednarodni položaj absolutno zahteva, da je treba podvzeti obrambne ukrepe za vsako morebitnost. To toliko bolj, ker se je tedaj na naših mejah manifestirala večja aktivnost oboroženih tolp, ki so nosile orožje tujega porekla. Te tolpe so prišle iz tujega ozemlja ter napadale naše osamljene carinarnice in obmejne straže. Češkoslovaška vlada je pred tem ukazala vsem oblastem in organom na meji, da se strogo vzdržijo vsega, kar bi mogli drugi slabo tolmačiti, posebno pa, da se ne poslužujejo orožja niti v primeru velike nevarnosti. Češkoslovaški organi niso niti v enem primeru prestopili meje, ki je bila do malo prej na videz podvržena strogemu nadzorstvu, a je postala zdaj popolnoma svobodna, tako da so mogle tolpe napadalcev izvajati s puškami, strojnicami, ročnimi bombami in drugim orožjem napade s sosednjega nemškega ozemlja na češkoslovaško stran. Če bi bili takšno stanje gledali čisto pasivno, bi se samo po sebi sprevrglo v spopad. Zaradi tega je češkoslovaška vlada prišla do zaključka, da bi njena nadaljnja pasivnost mogla postati vzrok za spopad in da bi se ji nekega dne moglo očitati, da je z nezadostnimi varnostnimi ukrepi dovolila in celo povzročila kršitev miru. Zaradi tega je torej nekaj ur po obisku angleških in francoskih ministrov češkoslovaška vlada sklenila v petek zvečer proglasiti mobilizacijo. Češkoslovaška vlada je storila vse te korake z namenom, da ustvari pogoje, ki bi omogočili, da se pogajanja vodijo v miru in varnosti. Nobeno razumno bitje na svetu res ne bo moglo verovati, da bi mobilizacija male Češkoslovaške mogla za kogarkoli predstavljati nevarnost. Ponavljamo torej — zaključuje na koncu češkoslovaški radio, — da do naše mobilizacije ni moglo priti v nasprotju z nasveti in navodili zapadnih velesil, ker češkoslovaška vlada ni storila nikakega koraka ves čas, kar traja ta konflikt in da o tem ne bi bile zapad-ne velesile obveščene. Propaganda, ki stvar predstavlja v drugi luči, je absolutno lažniva in ne gre niti malo za tem, da bi se ohranil mir, pač pa nasprotno dela na to, da se ta mir krši. Pred sporazumom med ČSR in Poljsko Po varšavskih vesteh je praška vlada v načelu pristala na pogajanja o odstopu tešinskega ozemlja Varšava, 25. septembra. AA. (Reuter). Tu uradno poročajo, da je tajnik poljskega poslaništva v Pragi opozoril češkoslovaško vlado, da poljska vlada še vedno čaka na svojo noto od 21. t. m. Tajniku poslaništva so odgovorili, da je češkoslovaška pripravljena se pogajati s Poljsko glede njenih teritorialnih zahtev v tešinski šleziji. Tudi agencija Pat poroča, da pričakujejo v Varšavi pritrdilen odgovor čsl. vlade. To poročilo o načelnem pristanku če- škoslovaške na pogajanja glede teritorialnih vprašanj je bilo objavljeno tudi po poljskem radiu ob 15. V vsej državi so to poročilo z zadovoljstvom sprejeli. V poljskem Tešinu se je ogromna množica ljudstva zbrala na trgu, pela domoljubne pesmi ter vzklikala poljski vladi. Ljudske množice so se približale tudi obmejnemu mostu ter vzklikale Poljakom z druge strani. Francoza zopet v Londonu Po dveurni seji francoske vlade sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet snoči odletela v London Pariz, 25. sept. br. Francoska vlada se je sestala ob 14.30. Seja je trajala polni dve uri. Udeležili so se je vsi člani vlade, vrhovni poveljnik francoske vojske general Ga-melin in nekateri državni podtajniki. Ob 1430 je zunanji minister Bonnet pred ministrskim predsedstvom prečital novinarjem naslednji komunike: »Vlada je na svoji seji sprejela na z-nanje poročili ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta o mednarodnem polo- žaju in o memorandumu, ki ga je izročil kancelar Hitler ministrskemu predsedniku Chamberlainu za Češkoslovaško. Vlada je izrazila svoje popolno soglasje z izjavami, ki jih nameravata ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet v Londonu sporočiti angleški vladi.« Novinarji so skušali dobiti od Bonneta več informacij o vsebini memoranda in o njegovem potovanju v London, a v obeh stvareh jc ostal zunanji minister skrajno rezerviran. Iz ministrskega predsedstva se je Bonnet odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel še kratke razgovore z japonskim, ameriškim in rumunskim poslanikom. Daladier pa se je v vojnem ministrstvu sestal še enkrat z generalom Gamelinom in finančnim ministrom Marchandeaujem. Ob 17. se je tudi Bonnet pripeljal v vojno ministrstvo. Skupno z Daladierom se je nato odpeljal na bourgetsko "letališče, odkoder sta ob 17.30 z letalom krenila na pot preko Rokavskega preliva v London. Uro pozneje sta pristala na hestonskem ietališču v Londonu. Pozdravili so ju lord Halifa.v, sir Vansittart. Gadogan in šc nekateri zastopniki angleške vlade ter francoski poslanik v Londonu Corbin. Z letališča sta sc odpeljala v francosko poslaništvo, kjer sta ostala vse do 20. uie. Za 21. uro je bil napovedan njun sestanek z ministrskim predsednikom Chamberlainom, zunanjim ministrom Halifaxom in drugimi vodilnimi angleškimi državniki. Seja angleške vlade Angleški ministrski svet je zboroval ves dan — Zvečer sta prispela Daladier in Bonnet — čsl. odgovor na nemški memorandum izročen London, 25. sept. br. Najboljši dokaz, da se bližajo končne usodne odločitve, je dejstvo, da je angleška vlada že od včeraj v permanenci. Ministrski svet je razpravljal včeraj ves dan, danes pa se je zopet sestal ob pol 11. dopoldne. Navzoči so bili vsi ministri in pritegnjeni so bili tudi glavni referenti zunanjega ministrstva. Dopoldanska seja je trajala do 13. Po seji je predsednik Chamberlain odšel v dvor poročat kralju. Kralj ga je pri-držal na obedu. Ob 15. se je seja ministrskega sveta nadaljevala ter je trajala skoraj do 7. zvečer. Medtem se je v Parizu vršila seja francoske vlade. S seje je francoski min. predsednik Daladier sporočil, da pride z zunanjim ministrom Bonnetom zvečer v London. Na ulicah v bližini Downing Streeta so bile zlasti v opoldanskih in večernih urah zbrane ogromne množice naroda, ki v mrzlični napetosti pričakujejo odločitev. Med sejo ministrskega sveta je ob 18. prispel v Downing-Street češkoslovaški poslanik Jan Masaryk. Sprejela sta ga predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Poslanik Masaryk je izročil odgovor češkoslovaške vlade na nemški memorandum. Ko je četrt ure kasneje zapuščal zunanje ministrstvo, ga je množica burno pozdravljala s klici »Živela Češkoslovaška! Mi smo z vami!« Izvedelo se je. da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum bil istočasno izročen tudi francoski vladi v Parizu. Popoldne se je tudi raznesla novica, da je prišlo med Češkoslovaško in Poljsko do sporazuma in da bo ČSR izročila Poljski nekatere kraje pri Tešinu, ki so naseljeni s prebivalstvom poljske narodnosti. Z ozirom na vesti o madžarski mobilizaciji se je v političnih krogih poudarjalo, da je po informacijah angleške vlade določba pakta Male antante, ki zagotavlja Češkoslovaški pomoč njenih zaveznikov v slučaju neizzvanega madžarskega napada, v polni veljavi. Te vesti so izzvale veliko zadovoljstvo. Globok vtis je napravila oficielna izjava češkoslovaške vlade, da je izvršila mobilizacijo po opozorilu Francije in Anglije, ki ji tudi nista mogli priporočiti pristanka na nove nemške zahteve. Iz tega se zaključuje, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum v bistvu odklonilen. ČSR vztraja pri svoji Angliji in Franciji dani besedi v pogledu od-stopitve nemškega ozemlja, ne more pa sprejeti zahtev, ki jih smatra za naperjene proti svojemu obstoju. Daladier in Bonnet sta prispela po 19. uri z letalom v London in se ob 20.30 se-staneta s Chamberlainom. Velike manifestacije London, 25. sept. rb. V Londonu so bile snoči nove manifestacije za češkoslovaško. V Whitehallu se je zbralo preko 100 tisoč pripadnikov delavskih strokovnih organizacij in opozicijskih strank, ki so krenili v Hydepark, kjer so množici govorili Attlee, Greenvvood, Dalas in drugi prvaki laburistične stranke. Množice so zahtevale odločno politiko vlade in odklonitev novih nemških zahtev. Vedno večje množice ljudstva se tudi dama cd popoldneva dalje zbirajo v bližini predsedništva vlade in zunanjega ministrstva. Policija je dobila ojačenje iz londonskih predmestij. Ljudske množice so zelo disciplinirane. Razgovor s portugalskim poslanikom London, 25. septembra. AA. Čii.. je bila seja vlade končana, se je zunanji minister lj>rd Halifax podal v Foreign office, kjer ga je že pričakoval portugalski poslanik, ki je bil poprej izrecno naprošen, da se oglasi v Foreign Officeu. Sestanki državnikov Predsednik Stojadinovič se je sestal z rumunskim zunanjim ministrom Subotica, 25. septembra. AA. Ko se je romunski zunanji minister Comnen danes dopoldne vračal iz ženeve preko Su-botice v Bukarešto, se je sestal s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Milanom Stojadinovičem. Pariz, 25. septembra. AA. (Havas). Zunanji minister Bonnet je danes dopoldne sprejel po vrsti najprej japonskega veleposlanika Sugimura, ameriškega veleposlanika Bullitta in romunskega poslanika Tecianua. Bruselj, 25. septembra. A A. (DNB). V zvezi z razgovorom ki ga je imel včeraj predsednik belgijske vlade Spaak z zunanjim ministrom Luksemburga Behom, pravijo na merodajnih mestih, da se je luksemburški minister hotel poučiti o diplomatskih in političnih korakih, ki jih je storila belgijska vlada. V luksemburških krogih trdijo, da je Beh ob tej priliki ponovno poudaril željo luksemburške vlade, da bi dobil od velikih držav jamstvo za meje svoje vojvodine. Besno svarilo Madžarski Pikre besede našega polslužbenega glasila — Madžari pa vendar mobilizirajo! Beograd, 25. septembra, d. V beograjskih diplomatskih krogih je vzbudil veliko senzacijo članek nedeljskega »Vremena^, v katerem odločno zavrača madžarske zahteve po reviziji češkoslovaških mej. »Vreme« ugotavlja, da so pričele rasti na Madžarskem zadnje dni zahteve od dne do dne. »Končno so dosegle svoj vrhunec z zahtevo po skupni meji med Madžarsko in Poljsko. preko neke avtonomne Slovaške in Podkarpatske Rusije. Madžari, ki postavljajo take zahteve, oči vidno mislijo, da so zaključili zmagovito vojno, po kateri se deli plen. Madžarski slučaj najboljše dokazuje, kako težko .je kontrolirati pamet, ko se pojavijo prvi znaki smodnikovega dima. Mi mislimo, da bodo ostale želje Madžarov samo želje tudi za bodoče čase In to tem bolj, ker si ne moremo misliti, da bi bile to želje uradne Madžarske. Rumunija in češkoslovaška ženeva, 25. sept. o. V diplomatskih krogih je vzbudil precejšnjo pozornost sestanek rumunskega zunanjega ministra Comnena z delegatom češkoslovaške. Razpoloženje Rumunske nazorno tolmači današ- nji članek bivšega predsednika vlade prof. Jorge. če se upošteva, da je rumunski tisk dirigiran, je očividno, da je ta članek izšel z vednostjo merodajnih in odgovornih či-niteljev. Profesor Jorga se odločno zavzema za češkoslovaško. Rumunija je prepričana, da se češkoslovaške ne sme smatrati za izolirano. Rumunija smatra, da zahteve Madžarske ne ogrožajo samo ČSR, temveč tudi njo. To kar danes zahteva Madžarska od češkoslovaške, bo jutri zahtevala od Rumunije. Mobilizacijski ukrepi na Madžarskem Budimpešta, 25. septembra. AA. (Havas). Po sestanku Hitlerja ter Imredyia in Kanye v Berchtesgadnu je Madžarska pospešila priprave za narodno obrambo. Trije letniki rezervistov so bili poklicani pod orožje. Večji del rezervistov, ki so sodelovali na zadnjih velikih manevrih, so obdržali pod zastavo. Zdaj ima Madžarska 160.000 vojakov pod orožjem. V Budimpešti vlada mir. Prebivalstvo ni razburjeno. »Teden pričakovanja« Mussolini v Vicenzi London, 25. septembra. AA. (Reuter.) Iz Rima poročajo: Ministrski predsednik Mussolini je imel danes v Vicenci kratek govor, ki je trajal vsega skupaj samo 7 minut. Med drugim je Mussclini dejal, da se je zdaj za Evropo začel teden pričakovanja. Poudaril je, da Italija ni podvzela nikakega vojaškega ukrepa, da pa naj se nihče nikar ne čudi, če se bo tudi Italija začela pripravljati v primeru, ako bodo druge države še dalje pozivale rezerviste ali zbirale pomorske sile. Zdaj ves svet prizna — je nadaljeval Mussolini — da so se delale o priliki sklepanja mirovnih pogodb napake. Kaj je treba proti temu ukreniti? Treba je popraviti ono, kar ni dobro. Naš rimski poslanik pri ministru Cianu Rim. 25. sept. br. Italijanski zunanji minister grof C;ano je snoči sprejel iusroslo-venskesa poslanika Kasidolca. Kakor poroča asencija Štefani, sta imela daljši razgovor o mednarodnem položaju. Izmenjala sla sj svoje informacije o najnovejšem razvoju dogodkov v Sredmjti F. v rop i. Drevi bo govoril Hitler Berlin, 25. sept. AA. (Havas) Hitler se je snoči vrnil v BerliD v spremstvu zu-nanj ga ministra Ribbentropa, Gobbelsa in nekaterih drugih visokih osebnosti, ki so ga bile spremljale v Godesberg. B rlin, 25. septembra. A A. (DNB) Mi-nis.er za pnmaugando Gobbels je objavil, da bo v ponedeljek 26 sep.embra ob 8. zvečer gcvoril kancelar Hitler na velikih manif stacijah ki bedo v Sportpalsustu. Ta govor bodo prenašale vse nemške ra-diopostaje. Varnostni ukrepi v raznih državah Pariz, 25. septembra, o. Francoska vlada je razširila svojo mobilizacijo tudi na pomorske in letalske sile in na vsa prometna sredstva. Vzporedno z mobilizacijo v Franciji je tudi Anglija izvedla mobilizacijo pomorskih in letalskih sil. Na Holandskem so se vršili veliki vojaški manevri, ki pa so bili prekinjeni in se je vojaštvo umaknilo v vojašnice, kjer je v strogi pripravljenosti. Zatrjujejo, da je tudi Poljska izdala nalog za pojačenjc obmejnih čet na poljsko-češkoslovaški meji, prav tako tudi Madžarska. Haag, 25. septembra. A A. (Havas). Vsa Holandija spremlja v največji mirnosti raz voj mednarodnega položaja. Vendar je javno mnenje nekoliko vznemirjeno. Vsa Holandija soglaša v tem. da je treba obdržati nevtralnost. Na meji se vrše pospešeno vse priprave, da bi se zagotovila obramba holandskega ozemlja. V vojaških krogih smatrajo, da so ppdvzeti vsi potrebni ukrepi za obrambo države. Protiletalska obramba Berlina Berlin, 25. sept. v. Nemška prestolnica je bila do včeraj še dokaj mirna. Danes pa so bili izvršeni tudii v Berlinu veraškj ukrepi, ki so vznemirili Berljnčane ter jim na mah odkrili resnost položaja. Tekom dopoldneva so ee pojavile na berlinskih ulicah in trgih protiletalske baterije ter se postavile na raznih pozcijah. Opazovalci teh baterij so zasedli vse visoke stavbe, predvsem pa zvonike, na katerih so montirali svoje optične instrumente. Na raznih trgih se nahajajo tudi veliki žarometi :n prisluškovalci za letala Moštvo pri protiletalskih baterijah, žarometih in prisluškovalcih je v polni bojni opremi in stanju pripravljenosti. Dopoldne so bili nalepljeni po berlinskih ulicah tudi letaki z navodil'" za obrambo civilnega prebivalstva v si ura iu letalskega napada. Obenem je odredilo ministrstvo za letalstvo, da morajo biti člani tako zvane protiletalske civilne obrambe stalno pripravljeni na svojih mestih in da ne smeio zapustiti poslopij, v katerih morajo opravljati svojo funkcijo. Dalje je bilo sporočeno Berlinčanom. da bo od nocoj Berlin že delno zatemenjen ter da naj pripravijo v stanovanjih potrebni material za zatemnitev oken. Knez Arsen obolel BI>"d, 25. septembra AA. Nj. kr. Visi knez Arsen, oče Nj. V. kneza namestnika, je nedavno zbolel v Parizu. Pri bolniku je Nj. kr. Vis. kneginja Olga Še dve prometni nesreči Ljubljana, 25. septembra. Reševalci so danes imeli precej opravka, kakor že nekaj nedelj ne. Ob 17.55 so bili poklicani v Kamnik. Posestnik Janez Rotar iz Črnuč 36 se je vozil tam okrog s svojim motociklom. Vštric kamniškemu kolodvoru pa ga je zagrabil neki avto in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Rotar je obležal s precej hudimi notranjimi poškodbami. Ljudje so poklicali avtoiz-voščka, da bi poškodovanca odpeljal v Ljubljano, toda pri Duplici je že prihitel naproti reševalni avto, ki je ranjenca prevzel in ga odpeljal v bolnišnico. Ob 19.28 so morali reševalci pohiteti v Kožarje. Delavka Marija Knafličeva se je bila vozila s kolesom, pa je po klancu nizdol zdrvela v ograjo in obležala. Dobila je precej hude notranje poškodbe in leži v bolnišnici. Glej tudi poročila na 3. str. >JUTRO«, ponedeljska Izdaja Pbnedeljek, 26. DC 1938 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 25. septembra Nedelja je v splošnem minila brez večjih dogodkov. Razmeroma lepo vreme je množice Ljubljančanov zvabilo, da so šli preživljat svoj vveekend v okolico in na Gorenjsko, in tako se je v mestu za 24 ur polegla živahnost, ki smo jo doživljali zadnje dni. Policija je bila ves dan brez opravka, a nekajkrat so laorali intervenirati reševalci. Ranjenci v bolnišnici Na križcu Gasilske ulice m Celovške ceste v šiški je malo pred 16. prišlo do razburljivega karambola med motocikli-stom in avtobusom. Po Gasilski ulici je privozil natakar Slamičeve restavracije Feliks Kocbek na svojem motociklu, po cesti pa je prihitel avtobus. Kocbek se je s precejšnjo silo zaletel v avtobus, da je pri padcu dobil nerodne poškodbe po nogah in po obrazu in je pad&l v nezavest. V bolnici so Kocbeku, ki se je kmalu spet opomogel, obvezali rane, nakar je lahKO odšel v domačo oskrbo. Dcfjoldne so morali reševalci na Fužine, kjer se j>e ponesrečil pleskarski pomočnik Ra jko Renko iz Spodnje Hrušice. Na vrtu neke gostilne je za zabavo stopil na gu-galnico, pa je padel z nje in se poškodoval na vratu. Iz Iške vasi pa so morali davi prepeljati v bolnišnico posestnikove-ga sina Jožefa Japlja. .Tapelj je v soboto zvečer po sedel v neki gostilni pa je prišlo med fanti do prepira in pretepa. Nekdo ga je z noežem sunil v levo pleče, a je upal, da si bo lahko doma izlečil rano. čez noč pa se mu je stanje poslabšalo, da so morali poklicati reševalce. Iz kulturnega življenja Z nastopom jeseni se je v mestu žive je razgibalo kulturno življenje. Za »Carjem Fjodorjem« smo v soboto v drami doživeli novo premie-ro, Finžgarjevo »Verigo«, v Skrbinškovi režiji. Gledališče je bilo zvrhano polno, kar priča, da kriza, o Kateri je bilo zadnji čas toliko govora, ni odvrnila publike od našega Talijinega hrama. Občinstvo je domače delo sprejelo s toplimi simpatijami in je igralce ponovno z ^plavzom priklicalo pred zastor. Kolektivna razstava akad. kiparja Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu je bila dopoldne spat d' l^žna izredro številnega obiska. Dosedanji uspeh nazorno izpričuje, da je prepad med umetniškim tvorcem in publiko, o katerem od časa do časa čuje-tro toliko tožba, lahko premostiti, če umetnikovo delo ostaja blizu življenja in resnice, živahen promec je bil ves dan tudi v plesni dvorani Kazine, kjer razstavlja popularni Kondor svoje karikature. Karikaturist, ki je v Ljubljani — kljub dejstvu, da je v svojem jedru popotnik v umetnosti — dodobra pognal korenine, ima stalno tudi polne roke dela, da iz zanimivejših obrazov izlušči človekovo bistvo in značaj. Povratek naših visokošokev iz Prage V nedeljskem jutru na vse zgodaj se je vrnila v Ljubljano skupina naših visoko-šolcev članov JC lige, ki je bila pred 18 dnevi odpotovala na študijski izlet po Češkoslovaški. Mobilizacija je zatekla naše visokošolce v čeških Budjejevicah. Kazalo je že, da se bodo morali vrniti domov z velikim ovinkom čez Rumunijo, toda posrečilo se jim je še potovati čez bivšo Avstrijo. Njihova vrnitev je gotovo bila veliko olajšanje staršem, ki so bili zaradi svojih najdražjih že v skrbeh. Izlet sam, sprejem med brati Cehi in Slovaki ter dogodki zadnjih dni, ki so jim' bili naši visoko-šolci žive priče, — vse to ja moglo le še 'bolj utrditi vezi. M nas že tako dolgo vežejo s severnimi brati, ki preživljajo zdaj tako usodne dneve. Vrnitev naših rudarjev na West§al$Ro Z nocojšnjim brzovlakom ob 21. uri se je iz Ljubljane vrnila v Nemčijo druga skupina letošnjih westfalskih izletnikov. Na ljubljanskem kolodvoru se je zbralo 160 mož in žena, fantov in deklet. Preživeli so 3 tedne oddiha v najrazličnejših krajih na domo- vih svojcev, pa tudi na potovanjih po Jugoslaviji. Med njimi je kakšnih trideset Nemcev, ki so vsi preživeli krasne dneve v Jugoslaviji, da ne morejo prehvaliti lepot Bleda, Jadrana in bosanskih mest. Vse so si ogledali, povsod so bili prijazno sprejeti nič jih ni brigala visoka politika, a ko so prispeli v Ljubljano, jih je tu popolnoma presenečene zatekel razplet usodnih dogodkov. Vendar se vsi izletniki vračajo v Nemčijo s prepričanjem, da bo nemara le še mogoče ohraniti mir in da bo svide-denje ob letu še prisrčnejše, kakor je bilo lotos, ko sta prišli v Ljubljano zapored dve veliki skupini naJih rojakov ii dal. da bi pokazali svoje skrajne sposobnosti. Toda številno občinstvo, med katerim je bilo posebno mnogo mladine, mod katero si zadnje čase pri nas pridobiva čedalje več in obsežnejših sim- patij vse, kar je v zvezi z letalstvom, je vendarle prišlo na svoj račun in redarska služta je imela kar polne roke dela. da je brzdala intenzivno zvedavost ki je pritiskala nekoliko preblizu k tekmovalcem in članom komisije. Redno po napovedanem i asu je tekmovanje otvorii predsednik oblastnega odbora g. dr. Orel s kratkim nagovorom na tekmovalce v katerem je posebn^ poudaril n^šo dolžnost, da posvečamo modelarstvu vso potrebno pažnjo po vzgledu modernih držav, ki so že zgodaj spoznale važen pomen mo-delarstva za napredek letalstva. V svojem govoru je dr. Orel izrazil iskreno željo, naj bi tudi naša država in v njej Ljubljana ne zao tajali v tem pogledu, temveč naj bi se uvrstili z znanjem in z uspehi v krog dru- Hekordl plavaca Žlika Žižek je na l$eo m dosegel v Trstu svetovni rezultat Trst, 25. septembra. V Trstu so končno pristali, da se izvrši mednarodni plavalni miting na bazi dogovora sporeda za meddržavni dvoboj in da bo italijanski savez plačal vse stroške, ki jih je imela naša reprezentanca. Tržaški časopisi so medtem objavili, da bo na sporedu le meddržavni dvoboj v waterpolu in skokih. Zastopniki jugoslovenskega saveza so proti temu protestirali, nakar so se funkcijonarji italijanske federacije opravičevali, da so to povzročili tržaški novinarji brez vednosti saveza. Končno so se sporazumeli, da je Italija dolžna revanš za Bled v 1. 1939 in sicer pod enakimi pogoji, kakor so bili dogovorjeni za Bled. Jugoslovenski delegati so zagrozili, da so od tega dvoboja odvisni nadaljnji prijateljski stiki med obema savezoma. Sklenjeno je bilo, da se sedanje dvodnevno srečanje službeno imenuje »Mednarodni plavalni dvoboj v Trstu s sodelovanjem jugoslovenskih in italijanskih plavačev, waterpolistov in skakačev«. Sinoči ob 21. se je v kopališču »Auso-nia« začelo tekmovanje, na katerem so razen najboljših jugoslovenskih plavačev iz Dubrovnika, Splita. Sušaka in Ljubljane, sodelovali tudi naiboljši plavači, skakači in waterpolisti italijanskih klubov. Gledalcev je bilo največ 1000, čemur so bile krive časopisne vesti. Med gledalci so bili naš generalni konzul in konzul v Trstu, zastopnik prefekta, športni inšpektor fašistične organizacije Jeger, predsednik italijanske plavalne federacije dr. Bitetti in drugi. Vreme je bilo ugodno, morje mirno, kar je omogočilo odlične rezultate, s katerimi je zlasti zadivil član Juga in naš ožji rojak Branko Žižek Plavalne tekme so prinesle jugoslovenrkemu plavalnemu športu izreden uspeh. Med drugim se je z Mihovilovičem ojačeni Viktoriji posrečilo v waterpolu premagati italijansko reprezentanco. Rezultati so bili v mnogem rekordni. Vodstvo naše reprezentance, kakor tudi savezni upravni odbor bo na prihodnji redni glavni skupščini JPS predlagal, da se priznajo za rekorde vsi rezultati, doseženi v morskih bazenih, zlasti v tržaškem. Zaradi tega so vsi naši plavači nastopili v predpisanih trikojih. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1500 m prosto: 1. Žižek (Jug) 19:48.9!! 2. Baica (Jug) 21:06.7, 3. Balla (Vojvodina) 21:08.4, 4. Schipizza (Fiumana) 21:23.5, 5. Ogno (Lazio Rim) 21:56.9, 6. Mini (Viktorija) 22:06.1. Žižkov čas je znatno boljši od jugosl. rekorda Balle 22:19.8, ki so ga tudi vsi naši plavači znatno prekosili. Žižek je dosegel čas, ki je za 7 sekund boljši od letošnjega evropskega prvaka na isti progi! Vodil je takoj od starta in obrnil pri 100 m v 1:09.3, 200 m v 2:27. Nekaj časa mu je bil za petami Ogno, ki sta mu z malim presledkom sledila Balla in Schipizza. Po 1000 sta se Balla in Baica sigurno potisnila na 2. in 3. mesto. Žižek je stalno po-večaval razliko in je na cilju pustil vse, razen Baice in Balle, nad 100 m za seboj. Njegov rezultat je fenomenalen. V teku plavanja je Žižek zboljšal celo vrsto naših rekordov. Vse čase je merilo predpisano število sodnikov. Na 400 m je dosegel 5:07.8, na 500 m 6:28.4, na 800 m 10:32.5 in na 1000 m 13:14.8. 100 m prosto: 1. Stakula (Jug) 1:01.5, 2. Lisardi (Lazio Rim) 1:02.5, 3. Luciani (GSS Milano) 1:02.7, 4. Vittori (Fiumana) 1:03, 5. Defilipis (Viktorija) 1:04.1, 6. Potočnjak (V) 1:04.2. 7. Kurtini (V) 1:04.9. Stakula je sigurno zmagal in obrnil 50 m v 28 sek. Vsi jugoslovenski tekmovalci so še juniorji! 200 m prsno: l. Cerer (Ilirija) 2:52.2, 2. Grkinič (Vj 2:57.7, 3. Bertetti (Triestina) 3:01.2, 4. Graziani (Dopolavoro Venezia) 3:01.6, 5. Kon (V) 3:01.9. Cerer je plaval ležerno in razen prvih 50 m in finiša ves čas v klasičnem sgogu. Junior Kon je velik talent. Skoki z deske: Po obveznih skokih je vodil Ziherl (Ilirija) z 51.74 točkami, sledili so Foschini (Triestina) 48.50, Pribošek (I) 45.50, Keržan (I) 41.30, Nicastro (Lazio) 40.44. Danes dopoldne ob 10.30 so bili še poljubni skoki, vendar točke še niso izračunane. Kaže, da bosta Ziherl in Keržan zasedla šele 2. in 3. mesto in sicer v prvi vrsti zaradi pogrešnega sojenja naših sodnikov, zlasti Farela, ki je Ziherla mnogo slabše ocenjeval, kakor italijanski sodniki. 4 X 100 m prosto: 1. Italija (Gambetta -Buf Torino, Vittori - Fiumana, Luciani " GSS Mliano. Lisardi - Lazio) 4:11.5, nov italijansik rekord! 2. kombinirano A moštvo (Defilipis, Žižek, Ciganovič, Stakula) 4:17.1, boljše od jugosl. rekorda, 3. komb. B moštvo (Kurtini, Potočnjak, Mini, Cerer) 4:23.4, 4. komb. C moštvo (Baica, Balla, inž. Marčeta, Strucelj) 4:29.1. gfh držav, kjer se je modelarofoo razvilo do zavidljivo visoke stopnje. Takoj nato so tekmovalci začeli Sjpmščati ▼ zrak svoje modele, ki so pokazali, da nikakor ne zaostajajo za tistjimi, ki eo nam jih pred nedavnim na istem letališču pokazali Slani mednarodne tekme. Izmed obilice modelov — tekmovalo je vsega 17 tekmovalcev, od katerih je večina posiala v borbo po več jadralnih modelov, štirje pa modele motornih letal — eo se že takoj po prvih letih izločili nekateri nepremagljivi lavoriti, ki so nepogrešljivo vzdržatii konkurenco vse do kraja tekmovanja. Žal so marsikateri zaostajali za njimi zaradi nagajivega vetra, ki v jadralstvu povsem pristransko po muhastih simpatijah pošilja tega ponosno visoko v zrak. drugega pa nemilo potisne v tla. Toda pravila tekmovanja so taka. da je treba vzeti v poštev muhavost prijatelja vetra in komisija, v kateri sta merila časovno trajanje vzdržljivosti modelov v zraku mod drugimi načelnik sekcije modelarjev g. prof. Ovsenik in član kluba g. Svetoaar Hribar, je morala marsikdaj neusmiljeno zastaviti uro, ko se je model komaj po kratkem utripu v zraku onemoglo vrnil na zemljo. Po triurnih uspelih in neuspelih podvigih v zrak ee je komisija umaknila za »zeleno mizot, se&ela časovne uspehe i,n po kratkem posvetovar.ju razglasila izid tekmovanja ler razdelila nagrade, ki jih je tekmovalcem podaril ol-lastni odbor. Za prvo in drugo mesto v skupini modelov ja-drai je VViedervvollen prejel prehodno nagrado: bronastega orla na kamenitem podstavku jn pa brezplačen polet nad Ljubljano, za tretje mesto v isti skupinj pa Medvedšek Save M i kiča »Zgodovino jugoslovenskega letalstva«. V skupini modelov motornih letal si je prvo in drugo mesto osvojil Petek, Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB — LJUBLJANA Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD — MARIBOR ki Se bo za prvo nagrado brezplačno popeljal z letalom na Sušak in nazaj, kot drugo nagrado pa je prejel ličen ko vi ti as t modelček aeronlana. Tretje mesto v tej skupini ja kom'sija prisodila spet Medvedšku jn ga nagradila z brezplačnim poletom nad Ljubljano. Druga »Zgodovina jugoslovenskega letalstva« je bila prisojena navdušenemu prijatelju »Naših krilc invalidu g. Snoju, ki je dosegel najboljši uspeh s svojimi modeli izven konkurence. Tekmovanje, ki je bilo vseskozi spremljano od občinstva z velikim zanimanjem, je zaključil dr. Orel z zahvalo vsem tekmovalcem. ki naj jih damaštbli uspehi vzpodbudijo k nadaljnjemu marljivemu delu pri modelarstvu. Umoril je gostoljubnega mlinarja Po dolgem iskanju prijet roparski morilec Zagreb, 25. septembra V slavonski vasi Subocki grad pri Da-ruvaru je bil umorjen stari mlinar Jovo šejatovič. Dolgo so iskali morilca, zdaj je vendar tudi tu prišla resnica na dan. Sredi poletja je prišel k staremu mlinarju šejatoviču mlad tujec, prosil je za hrano in stanovanje. Stari mlinar, ki je prebival na samoti, je bil daleč naokoli znan kot velik dobričina. Usmilil 6e je tujca in ga vzel pod streho. Lepo ga je pogostil in mu odkazal sobico, kjer se je tujec lahko takoj vlegel k počitku, stari mlinar pa je prenočeval v drugi sobi, kjer je shranjeval moko. Naslednje jutro so kmetje, ki so prišli v mlin po moko, našli starega, dobrega mlinarja umorjenega. Imel je 3trašno rano na glavi, stanovanje pa je Lilo popol- noma izropano. Orožniki so vsenaokrog iskali sumljivega potepuha. Zdaj go izvedeli, da se skriva v daruvarskem in ga-rešničkem okraju. Razposlane so bile patrulje in ena izmed njih je vlovila sumljivega tujca v vasi Vukovju. Potepuh je 221etni ililan Bosar. Pri pr-,7,em zasliševanju je mladi zločinec tajil umor. Ko pa so ugotovili, da je suknja in obleka, ki jo nosi na sebi. last pokojnega mlinarja je umor priznal. Sredi noči je s avkiro udaril mlinarja po glavi, l ato pa je z ostriT.o sekire še nekajkrat treenilpo truplu, ker nikakor ni bil getov, da je starec že mrtev. Potem je pobral, kar je našel primernega. Mladi morilec nikakor ne obžaluje svojega dejanja, marveč se izgovarja; »Tako je peč hoč. Nabavili so si mine in začeli razstreljevati kamenje. Do ene ponoči so vžgali 12 min in popolnoma razdrobili največje skale. Tedaj se je izpod plazu začul votel glas: — Ne streljajte več, odkopavajte, jaz sem živ! Ječai lje se je nadaljevalo. Delavci ao a silno vnemo razrušili veliko skalo in odkopavali zemljo in kamenje. Ob treh zjutraj so znova začuli ječanje. Razpoke med zrušenimi skalami so bile tako velike, da je zakopani delavec dobro čul, kako se reševalci pogovarjajo. — Pašič, dvigni mi skalo z ust! je velel zakopani delavec izpod velike skale. Ob polpetih zjutraj so delavci spravili Camila Baorja na dan. Našli so ga sto- iti, da ne pride do nove nesreče, ako se I ječega med dvema velikima skalama, ki ______— — - — J.1 j.« j« n /^rtln Trnatr c f -o po etilrolr na/i n iotmim (rlav.l in mu odkopavanje nadaljuje. Skupina delavcev, prijateljev in sorodnikov zasutih pa se ni mogla kar zlepa pokoriti naredbi sreskega načelnika. Na lastno pest so sklenili, spraviti trupla nesrečnih delavcev izpod plazu. Ko so jih orožniki odganjali, so odkopa ri trdili, da čujejo izpod plazu klicanje na pomoč. Abis Pašič in Radule Kršikapa sta na lastno odgovornost organizirala skupino tridesetih delavcev, ki so začeli vneto sta se stikali nad njegovo glavo in mu tako rešili življenje. Seveda pa je bil Ca-mil poškodovan po vsem telesu. Brž je prihitel sreski zdravnik in nudil rešencu pomoč. Prišel je tudi sodnik, toda Camil Baor ni mogel povedati nobene podronob-sti, kako se je nesreča zgodila Z avtomo-iblom so ga prepeljali v sarajevsko bolnišnico. Ostalih petih ponesrečencev še niso našlL Lepe (K jutrišnji premieri »FIlma Ljubljanske dam< bodo vesele novice, Film lepote in mode«. Ta film, ki se je drugod imenoval z modnim imenom »Zadnii krik«, je izdelan v pre-lestnih, živih, naravnih barvah po novem sistemu »plastikoior«. V njem nastopajo najlepša dekleta An erilke. v njem bomo slišali melodije najslavnejših jazz-kapel, Napaka je bila, da so postavili Cigan o-viča, ki za prsni crawl nima treninga. Defilipis je zgubil za malenkost, Žižek je na prvih 50 m zaostal za 5—6 m, a je v finišu zmanjšal na dolžino telesa, Ciganovič je do 80 m zmanjšal razliko na pol dolžine, a je nato popustil in zaostal za 7—8 m, s čemer je bila štafeta izgubljena. Viktorija : reprezentanca Italije 4:3 (1:1) Sledila je še waterpolo tekma Viktorija je nastopila v postavi Mihovilovič, Marčeta, Polič V., Grkinič, inž. Marčeta, Polič B., Kurtini. — Italijansko reprezentanco so sestavljali: De Angelo (Rari Nantes Napoli), Bulgarelli (isti), Valle (Rari Nantes Firenze), Marioni (Covagnaro Genova), Raspini (RN Firenze), Goggioli (isti), Ogno (Lazio Rim). Viktorija se je prva znašla in je po Poliču dosegla vodstvo. V lepem napadu je Raspini izenačiL Po odmoru so bili Italijani v začetku v premoči in je Goggioli postavil na 1 : 2. Viktorija je imela dobre prilike, a je slabo in netočno dodajala. Grkinič, ki je bil najboljši od vseh, je nato spravil v moštvo sistem in je Polič izenačil. Isti igralec je povišal na 4 : 2. Tik pred koncem je Goggioli dosegel končni rezultat 4 : 3. Dunajski sodnik v. Patuzzi je sodil ležerno in je igro prekinjal brez potrebe. V odločilnih trenutkih je večkrat znatno oškodoval Viktorijo. Tekmovanje se nadaljuje v nedeljo ob 21. z naslednjimi točkami: 3 X 100 m mešano, 100 m hrbtno, 400 m prosto, 4 X 200 m prosto, skoki s stolpa, waterpolo. V štafetah Italijani bržkone ne bodo nastopili, ker nimajo kompletnih moštev. nagrade za naše dame lepote in mod"« v kinu Unionn) in kar je naš ženski svet najvažnejše, v njem bomo videli najnovejše modne kreacije najrazkošnejjših Jamskih salonov onkraj luže. V divni simfoniji barv bo pre-dočena našim ženam lepote današnje mo (2:0). Na igrišču pri »Skalni kleti« je biila II. razredna prvenstvena tekma med Hrastnikom jn Laškim, ki ee je končala z zasluženo zmago Hrastnika. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa je imel Hrastnik več od igre. Obe moštvi srta predvajali tipično drugorazredno igro. Hrastni-čami so bili požrtvovalnejšj in boljši v startu. Obe obrambi sta bili dobri, napada pa nista imela strelcev. Sodil je objektivno g. Presincer. Srednješolsko plavalno prvenstvo . Ljubljana. 25. septembra Izredno lepo jesensko vreme je omogočilo ljubljanskemu plavalnemu podsavezu, da je danes izvedel v kopališču Ilirije srednješolsko plavalno prvenstvo. Ob 14. se je zbralo na kopališču okoli 300 srednješolcev, njah staršev in profesorjev. Mod gledalci smo opazili ravnatelja mestne žensk« gimnazije dr. Antona Bajoa. Tekmovanja se je udeležilo 5 ljubljanskih zavodov in sicer I. dri. reaL gimn. s 15 plavači, III. drž. realna s 14, klasična s 5, žensika me6tna gimnazija s 7 plavalkami im II. državna real. gimn. z 2 plavalkama. Vsega je nastopilo 42 piLavačev in pla-vacic. Moško srednješolsko prvenstvo sd jc pridobila IU. drž, rea-L gnan, s 1245 toč- kami. Slectfta I. drž. real. gimn. * 91J5 ln klasična eimn. e 35 točkami. Žensko srednješolsko prvenstvo si je pridobila mes*na ženska gimnazija s 66 točkama pred II. državno real. gimn. s 23 točkami. V ekokuh je zmagala IIL drž. real. gimn. z 21 točkami pred I. drž. real. ginm. s 5 točkami. Na koncu ie sledila še waterpolo tekma. ▼ kateri 3e III. drž. mil. gimn. premagala I. drž. real. z rezultatom 5:0 (3:0). Pozdravljamo iniciativo LPP, ki je po dolge m presledku zopet začel z srednješolskim prvenstvom. Prireditev je potekla v najlepšem redu in na zadovoljstvo hvaležne publike, kj je po gručah, vsatka na drugem kraju kopališča, bodrida tekmovalce svojega zavoda. Ota zmagovalca, tako žensk; kot moški, sta žela na koncu velik oplavz vse publike. III. drž. real. gimn. je letos prvič osvojila pokal SK Ilirije za prvenstvo ▼ plava-nju in pokal LPP za prvenstvo v vaterpolu. Ženska mostna real. gimnazija m si je letos prvič osvojila prekrasno vazo LPP. Rezultati: 50 m prosto (fantje): Nastopilo je 17 tekmovalcev v 4 predtekih. Po časih je bil določen sledeči placement: 1. PestevŠek (III). 29.5 2. Friedrich (l.). 30. Vodopivec 30.1, 4. Loeser (ki.) 30.9. 5. Herzog (III), 31.1, 6. Gjud (I) 31.8; 100 m prsno (dekleta: 1. Werner (ž. m.) 1:38, 2. Filipič (II) 1:51.2. 3. Brilej (ž. m.) 2:00.4. 4. Zaletel (ž. m.) 2:05. 5. Osojnik (ž. m.), 6. De Painlis (ž. m.). 100 m pr*no (fantje): Nastopilo 10 tekmovalcev v 2 predtekih 1. Binder (III) 1:25.4. 2. Riber (I) 1:29.4. 3. Rabič (ki.) 1:38.9, 4 Lasič (III). 5. Hofman (I) 6. Kerševam (III). 100 m hrbtno (fantje): 1. Pestevšek (III) 1:21.9 2. Bohinic (I) 1:31.1. 3. Grešak (ki.) 1:32, 4. Tiran (III) 1:33.1, 5. Vodopivec (I) 1:37.1. 50 m prosto (dekleta); 1. Fine II. 33.8, 2. VVerner (ž. m.) 43.8. 3. Vidmar (ž. m.) 45.7. 4. Bezjak (ž. m.) 48.6 5 Filipič (II), Praga, 25. septembra, v. Češkoslovaška vojska je zasedla v polnem obsegu vse utrjene postojanke na mejah češkoslovaške republike. Te utrdbe so bile zgrajene v teku zadnjih petih let pod vodstvom in po navodilih francoskih vojaških strokovnjakov, ki so gradili Maginotovo linijo. Češkoslovaške obmejne utrdbe niso zgrajene v obliki enotne obrambne linije, nego na sistem utrjenih oporišč, ki leže drugo poleg drugega in segajo globoko v zaledje ter tvorijo pravo šahovnico. Utrdbe segajo le na nekaterih krajih neposredno do meje. Večinoma se prično s prvimi oporišči za strojnice šele 5 do 10 km za državno mejo. Tako so n. pr. češke utrdbe šele južno od He-ba in Liberca, čemur je tudi pripisati, da se je češkoslovaška vojska deloma umaknila iz obmejnih predelov. Posebno močne so utrdbe okoli Kladska (Glatza), kjer so že od davnih časov sera vpadale tuje vojske na Češko. Velike trdnjave so zgrajene tudi v okolici Grulicha. Poleg tega je močno utrjen tudi gorski hrbet, ki se vleče med Moravsko in Češko. Prve utrdbe so pričeli graditi Čehoslovaki takoj po svetovni vojni na madžarski meji, poslednje pa šele zadnje leto na avstrijski meji. Ker se nahajata glavni središči češkoslovaške oboroževalne industrije v Plznu in v Brnu, ki sta strategično izposta\ijeni mesti, je vse pripravljeno za prenos vojaške industrije v planinske kraje na Slovaškem. Od včeraj so vse utrdbe popolnoma zasedene in pripravljene za obrambo. Tovarne vojne industrije so v polnem obratu. Mnoge strojne tovarne so se preobrazile za izdelavo vojnega materiala. Praga, 25. septembra. AA. (Havas). ČsL tiskovni i urad odgovarja ra obtožbe, s katerimi se je nemško časopisje vrglo proti Češkoslovaški v zvezi z mobilizacijo. To poluradno poročilo pravi, da je bila mobilizacija elementarni varnostni ukrep v trenutku, ko milijon in pol nemških vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem, manevrira ob čsl. meji. V ostalem ne postavlja Češkoslovaška nikakih teritorialnih zahtev. Ona se samo brani in s to obrambo služi miru. Praga, 25. septembra. AA. (Havas). Praški radio demantira nemška poročila o mobilizaciji na Češkoslovaškem. Rezervisti so prispeli na svoja mesta v največjem redu. Radio poroča, da so bile začasno prekinjene vse telefonske ki brzojavne zveze z inozemstvom, izvzemši za primere, za katere je bilo izdano dovoljenje. Snoči je bila Praga v temi. Mobilizacija se nadaljuje v največjem redu, prebivalstvo pa je ohranilo popolno disciplino. Tešin, 25. septembra. AA. (Havas). Člani angleške kolonije, ki so snoči odpotovali iz Prage, so prispeli danes zjutraj s posebnim vlakom v Tešin. Ker vlaki ne smejo preko meje. so morali ti člani angleške kolonije tam izstopiti in iti peš dalje. Ti Angleži se vračajo preko Stockhobna m Norveške v Anglijo. Veliko število tujih časnikarjev je tudi zapustilo Češkoslovaško, ker ne morejo neposredno poročati v London in Pariz. Praga, 25. septembra. AA. (ČTK). Češkoslovaška združenja bivših bojevnikov so sklenila ustanoviti novo organizacijo, ki se bo imenovala Centrala zveze rezervistov io bivših bojevnikov Češkoslovaške. Nova organizacija je že objavila proglas, ki pravi, da bo češkoslovaško prebivalstvo ostalo do smrti zvesto predsedniku dr. Benešu in predsedniku vlade Sirovemu, kakor tudi vsej češkoslovaški vladi. Teiin, 25. septembra. AA. (Havas). Železniški promet med Poljsko ta Češkoslovaško je prekinjen. Prekinjen je promet na mostu čez obmejno reko Olee. Pat poroča, da so Čehoslovaki onstran meje postavili barikade in da so most zaprli z dvakratnimi vrvmi. Na poljski strani ze prepovedano vsakomur približati ao moatm ječ k* na 20 s*. Ha Fran Dolenc f Škof j a Lo*a. 25. septembra. Iz Preddvora nad Kranjem je nocoj prispelo v Škof jo Loko žalostno sporočilo, da je ondi v svoji vili umrl veleindustrijec g. Franjo Dolenc st. Smrt ga je rešila trpljenja, bolehal je že štiri leta za vnetjem rebrne mrene. Škof j a Loka je izgubila z njim enega svojih najpopularnejših predstavnikov. Bil je dolgoletni starosta Sokola, podpornik vseh narodnih in dobrodelnih društev, krušni oče mnogih sirot. Poznala^ ga je vsa Slovenija. Ob krsti vzornega družinskega glavarja žalujejo vdova, dve hčerki, sin in edina sestra gospa Jerica, vdova Hu-badova. Uglednega pokojnika bomo v tOTek popoldne spremili k večnemu počitku. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! 100 m prosto (fantje). Tekmovalo je 8. pla- ■vačev v 2. predtekih. 1. Pe^han 2. Hud,nitk (III) mrtvi tek 1:10.2. 3. Herzog (III) 1:13.4 Lavrencič (III) 1:20.3, 4 x 50 prosto (dekleta: 1. žen. mestna 3:20.8, 3 x 100 mešano (fantije): 1. III. drž. r. g. 4:07.9, 2. klasična 4:19.8, 3. I. drž. reaL 4:26.6 4. III. drž. real. 4:30.5. 5. I. drž. real. »iimn. 4:46.7. 4 x 50 prosto (fantje): 1. drž. real gimn. 2:03.1, 2. 111. drž. real. giimn. 2:11.8. 3. III. drž. real. gimn. 2:19.5, 4. ki. 2:21.5, 5. L dri reaL gimn. 2:21.9. VVaterpolo III. drž. real. gimn: I. drž. real. ?imn. 5:0 (3:0). Gole so dali: z Pe-stevšek ter Lavrencič, Heroog in Binder po 12. B. S. Glej tudi 2. stran tem mestu so Poljaki postavili straže z nasajenimi noži na puški. Praga, 25. sept. br. Noč je v obmejnih krajih potekla povsem mirno. Le na Mo-ravskem so se pripetili štirje manjši incidenti. pri katerih pa ni bilo človeških žrtev. V Pragi so bile tudi snoči manifestacije, pri katerih je sodelovalo zelo mnogo ljudi. Praški listi poročajo danes tudi o velikih manifestacijah za Češkoslovaško, ki so jih priredili v prijateljskih državah, tako v Angliji, Franciji, Rumuniji, Belgiji, Norveški, Bolgariji itd. V zunanje političnem pogledu je bila danes morda najvažnejša avdienca poljskega poslanika Patka pri prezidentu republike. Govorila sta o noti z dne 21. t m., s katero je poljska vlada zahtevala, da bi se sedaj uredil tudi problem poljske narodne manjšine na Češkoslovaškem. Veliko pozornost so vzbudile vesti, ki prihajajo iz obmejnih krajev in ki se nanašajo na koncentracijo nemške vojske na nekaterih mestih onstran meja. Tako poročajo o koncentraciji nemške vojske južno od Budjejovic in v Šleziji. Ukinjenje nemško-avstrijske carinske ntefe Berlin, 25. septembra. Z odlokom prometnega ministra nemškega rajha se z veljavnostjo od 1. oktobra dokončno ukinja nemško-avstrijska carinska meja. Zato bo od 1. oktobra naprej v Veliki Nemčiji ves blagovni promet prost carine. Izdani so bili ukrepi za zaščito gospodarstva v Avstriji pred močnejšim gospodarstvom v starem rajhu. Nemške carine na uvoz avstrijskega blaga v Nemčijo so bile ukinjene takoj po 2>anšhi3U«, ostale pa so v veljavi številne carine pri uvozu nemškega blaga v področju Ostmarke. S 1. oktobrom se ukine pobiranje teh carin. Obenem bo uveljavljena tudi pri uvozu preko mej Ostmarke nemška carinska tarifa in bodo prenehale veljati določbe prejšnjih trgovinskih pogodb Avstrije z drugimi državami. Kralj Boris pri Hitlerju Berlin, 25. septembra. AA. Bolgarski kralj Boris, ki je zdaj na poti skozi Nemčijo, ie danes obiskal Hitlerja. Strahovit orkan v Ameriki je zahteval 600 žrtev New York, 25. sept. o. Strahovit orkan, ki je divjal v zadnjih dneh na vzhodni obali Amerike, je zahteval 600 človeških žrtev. Ravno toliko ljudi se je izgubilo in je njih usoda neznana. Bilanca strahotnega besnenja hurikana je porazna: 60.000 ljudi je brez strehe, celokupna škoda pa znaša okrog 250 milijonov dolarjev. Neprizadeta je ostala samo Florida. Orkan je najbolj prizadel 5 zveznih držav. Guvernerji teh držav so imeli sejo, na kateri so razpravljali glede obnove prizadetih krajev in glede pomoči, ki jo je treba nuditi prebivalstvu. Orkan je zahteval največ človeških žrtev na Coney Islandu, kjer je bilo 284 mrtvih, v državi Massachusetts 177, v Conecticutu 66, v New Hamshire 13, v državi New York 61, v Vermontu 5, v New Jerseyu 3 in v Quebecu v Kanadi 3. Oblastva so proglasila obsedno stanje na Coney Islandu, kjer so bili posamezni kraji popolnoma opustošeni. Vremensko poročilo Zemunsko vremensko poročilo: Po večini jasno v vsej državi. Zjutraj megla v centralnih ter po severnih krajih. Precej oblačno v južnem in zahodnem delu. Temperatura se je nekoliko dvignila. Najnižja je bila v Plevlju (2), najvišja v Vranju (32 stopenj Celzija). Zeznunska vremenska napoved: Po večini jasno in zjutraj megleno po vsej dri šmL Jfcč te hladna. Prvenstvo LNP Podsavezni I. razred prinaša s slehernim kolom presenečenja. V ljubljanski .skupini je tokrat šlo še vse po paporni for-:mi. Morda je malce presenetila precej visoka zmaga Marsa nad Jadranom, toda slednji nikakor ni v lanski formi in ni mogel računati na uspeh. Izredno visoko zmago je beležil Kranj, ki je na lastnih i h prav nevaren nasprotnik. V mariborski skupini so se spet ponovili presenet- ivi izidi. Slavija je letos izvrstna in je tokrat, čeprav številčno okrnjena, odvzela Mariboru točko. Prav lep uspeh je dosegel Rapid, ki je v Cakovcu pustil eno isamo točko. V Celju je srečanje Atletiki : Celje odpadlo. V naslednjem poročila: Hermes : Svoboda 2:1 (2:0) Igra ni bila na posebni višini. Nasprotno, bilo je mnogo nabijanja brez vsakega smisla in sta bili v tem pogledu enaki obe moštvi Svobodaši so partijo zgubili s precejšnjo smolo. Vratar jim je ^ore menil pohlevno žogo v avtogol, enajst- o pa je streljal Habiht visoko pod c-bla-:e. Rezultat bi s3 torej lahko glasil tudi narobe, še najbolj pravično pa bi bil izražen z 1:1. Z boljšim startom so postregli Šigkarji. PTtem pa so imeli nekaj več sreče in so prišli še v prvem polčasu z 2:0 v vodstvo. Do odmera so tudi še nekam zaigrali, vsaj podrejeni niso bili na terenu. Potem pa se je vise razen ožje obrambe sesulo in so se dogodki prenesli v območje njihovega kazenskega prostora. Deloma je tedaj držala obramba situacijo, deloma je bil nasprotnikov napad v znatni m?ri jalov. Tako so se iz afere izvlekli še s pozitivnim rezultatom, ki ga vsaj v dragom polčasu niso zaslužili. Najboljšega moža so imeli v vratarju Oblaku, ki mu :gre tudi \ veliki meri zasluga, da je moštvo odneslo obe točki. Svobodaši so začeli precej slabo in so končali kot gospodarji na terenu. Sicer so tudi tedaj, ko so imeli igro v rokah, mnogo grešili. Predvsem imajo šibek napad, ki ni znal iz mnogih situacij pred nasprotnikovim golom izbiti niti ene stvari razen tistega Plečkovega gola, ki je bil ■edina uspešna zaključna akcija. Saj v tem napadu ni strelca. Na desno krilo so vse premalo igrali, če je pa Rogelj na levem krilu dobil še tako uporabno žogo, jo je gotovo pokvaril, ker mu je dribling očividno namen in ne sredstvo; še en tak mož je v moštvu, vratar, ki rad paradira :in zaradi tega so zabeležili šiškarji svoj prvi uspeh. Sicer je bila igra do odmora precej izenačena. Z avtogolom svobodaškega vratarja so prišli Hermežani v vodstvo. Drugi zgodi tek pa je dosegel zelo efektno Ferjan po prav dobri Erženovi pripravi. Par stvari so imeli Svobodaši pred šišen-iakimi vrati, toda so jih zapravili, v drugem polčasu se je igra razvila v vse bolj enostransko borbo na heimežanski polovici. Iz mnogih situacij j^ naposled Ple-ško le odločno poslal proti mreži in znižal na 2:1, Sodil je g. čamernik bolj šibko. Dopustil je preostro igro. Mars : Jadran 5 s 2 (2:1) Trnovčani so morali tudi tokrat Izvleči serijo žog iz svoje mreže; toda če smo v poročilu prejšnje nedelje morali ugotoviti, da so po vsej pravici zaslužili težak poraz, jim je treba v tem primeru priznati, da se jih je držala v veliki meri smola. Rezultat ie po poteku igre vsekakor zelo visoko izražen. X razgibani, sicer pa odprti igri so pri- šli Poljanci do prvega uspeha: ne toliko po svoji zaslugi, kot vse bolj po veliki krivdi Jadranovega vratarja; prav po nepotrebnem mu je izpadla povsem nedolžna žoga iz rok, ki jo je najmlajši iz nogometnega rodu Trčkov potisnil preko črte. Kmalu nato se je Trnovčanom nasmehnila sreča — redka izjema, ki se ni več pojavila — in je Marn s kota streljano žogo z glavo zaokrenil v poljansko mrežo ter izenačil. Težka taktična napaka Jadrano-ve obrambe je postavila Marsovce ponovno v vodstvo. Oba branilca sta startala na levo krilo, čigar center je nepokriti žigon neovirano pretvoril v drugi gol za svoje moštvo. Seveda se Trnovčani še niso vdali, toda poljanska obramba je bila trša od trnovske. Po izenačeni igri sta šli moštvi v odmor z majhnim naskokom enega gola za Poljance. Hladnokrvno je takoj po odmoru Dober-let izkoristil slabost nasprotnikovih branilcev in povišal na 3 : 1. Sicer je potem Jadran nenehoma napadal, toda brez vidnega uspeha. Marsovci so :^rali taktično dobro: branili so vsi! Iz prodora je Doberlet, kakor se v taki igri rado dogaja, postavil na 4 : 1. Najlepši gol v igri pa je zabil Ja-dranaš šavs; tedaj je bilo 4 : 2. Tik pred koncem pa je bi) Doberlet zopet uspešen in je postavil končni rezultat 5 : 2. Sodil je dobro g. Macoratti. Kranj : Kovinar 12:3 (4:1) Kranj, 25. septembra V Kranju sta se srečala dva gorenjska kluba. Jeseniški gost je bil visoko poražen, vendar se mora priznati, da takega poraza ni zaslužil, ker je igral dosti dobro. Domači nasprotno, so imeli izreden dan in se jim je posrečilo vse. Levji delež na dvoštevilčnem rezultatu ima napadalna vrsta z levim krilom Deličem na čelu, ki je sam zabil 8 golov. Izvrsten je bil tudi bivši igralec Ljubljane Jež, ki je spravil v napad kombinacijsko igro. Jeseničani so se borili do konca požrtvovalno in so svoje gole dosegli le zaradi nepotrebnega igraokanja domače obrambe. Sodnik Klipst&tfter je sodil površno. Železničar : Mura s: 1 (2:1) Maribor, 25. septembra železničar je tudi v svojem drugem nastopu spra/v'1 obe točki zasluženo pod streho. Njegovo moštvo je bilo boljše v vsakem pogledu. Na višku je bila ožja obramba, v krilski vrsti se je odlikoval Eferl, dočim ostala pomagača nista toliko ustrezala. Duša napada je bil Pavlin, prav dober pa tudi Ronjak, ki imata poglavitno zaslugo na visoki zmagi. Desno krilo je bilo prepočasno, a tudi vodja napada nj zadovoljil. Mura je igrala požrtvovalno, poznalo pa se je pomanjkanje odličnega Kukanje, ki je duša svojega moštva. Enajstorica gostov ni bila homogena in se je zlasti opažala precejšnja vrzel med obrambo in napadom, ker so krilci samo branili. Napad je bil slab in gre edini njegov gol na ro-vaš napake nasprotne obrambe. Igra je bila fair. Goie na domače so dosegli Pavlin 3, Ronjak in štifter po enega, za Muro Bošina. Sodil je dobro g. Vrhovnik. Maribor : Slavija 0:0 Ta rezultat je popolnoma nepričakovan. Igra, ki sta jo nudili obe moštvi, je bila od začetka do konca napeta in zelo dramatična. Slavija je od 32. min. prvega polčasa igrala le z 9 igralci. Njen vratar in srednji krilec sta bila namreč poškodovana in sta morala zapustiti igrišče. Vratar Drašbaher je v 25. min karamboliral s Ti ČsL vojska je zavzela svoje poležafe Značaj čsl. mobilizacije — Tudi nemški obvezniki so se v ogromni večini odzvali pozivu — Disciplina ln odločnost vladata v republiki »JUTRO«, ponedeljska izdaja c= 4 Ponedeljek, 26. IX. 1038 čez drn in strn... ČUDEŽ Z višine 18 metrov je padla na tla tretje-šolka Dragica Maksimovič iz Beograda. Dekletce se je na pločniku tako pobilo, da je obležalo krvavo in nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo brezpogojno podlegla težkim ranam. Na začudenje vseh pa se je deklica prebudila iz nezavesti. (»Slovenski don>«, 12. IX.) Strašni zdravniki to, ki pravijo o svojem pacientu, da bo brezpogojno podlegel. Na-tura je vsekakor plemenitejša od medicine: zmerom je pod kakšnim pogojem še pri-pi avl jena na kompromis. ŠE ENKRAT ČUDEŽ Slepec je spregledal v Glini na Hrvatskem. Kmet Jovan Brkič je pred letom začel izgubljati vid, dokler ni popolnoma oslepel. Iskal je pomoči na zagrebški kliniki, vendar biez uspeha. Lotil se je tudi zdravljenja na priporočila raznih mazačev, dokler ni šel slednjič k znanemu mazaču v Budimirovcih, k Milanu Korelcu. Od tam se je vrnil spet z zdravimi očmi. Kaj se je prav za prav zgodilo, mhče ne ve, dokler ne bodo zdravniki kmeta temeljito pregledali ki povedali svoje mnenje. (»Slovenski dom«. 13. IX.) Blagor jim. ki so bili slepi, pa so spregledali! Samo kam bo prišla zdravniška veda, če bodo zdravljenje opravljali mazači, zdravnikom pa bo ostala samo še pravica superrevizije? NAJVEČJI ZVON V JUGOSLAVIJI Kratko smo že poročali, da je bil v Biih-lovi livarni v Račah vlit zvon za frančiškansko baziliko v Mariboru. Ta zvon je gotovo posebnost, saj je največji, kar jih je bilo vlitih v naši državi, in eden največjih sploh, kar jih bo pri nas zvonilo... Pri vlivanju so morali prevezati plašč zvona s 500 kg težko in 36 metrov dolgo verigo. ker bi ga bila sicer težina materiala in termični pritisk dvignila... Premera ima 7 m, visok pa je 2.30 (»Slovenec«, 18. IX.) Škoda, neprecenljiva škoda, da so mu bili plašč prevezali z verigami, zakaj nadvse koristno bi bilo, da bi bila »težina materiala« malo dvignila ta največji zvon. Tako pa bo največji zvon v Jugoslaviji vendarle malo premajhen, po vrhu pa še nenavadne oblike: ob premeru 7 m in višini 2.30 m bo podoben bolj tropski čeladi kakor spodobnemu zvonu. JETNIKI — PISATELJI Angleški minister sir Samuel Hoare se je pred nedavnim posvetoval z nekaterimi komisarji angleških bolnišnic o tem, ali je dovoljeno kaznjencu v zaporu pisateljevati ali ne. Prišli so do sklepa, da kaznjenci sicer v svojih jetniških celicah smejo pisati, ne smejo pa potem, ko kazen odsede, vzeti s seboj tega, kar so napisali, ne da bi prej prosili za dovoljenje notranjega ministra. (»Slovenski dom«, 22. IX.) Lepo se zdi človeku od angleškega notranjega ministra, da bi rad zavrl poplavo literature in bi tako nedolžnemu čitajoče-mu občinstvu prihranil muke. ki jih mora prenašati za kazen arestant. Le cemu se sir Samuel Hoare obrača na komisarje angleških bolnišnic, kadar rešuje probleme jet-nišnice in literature? VIR Usti (Aussig) imajo železarne, mehanične delavnice, kemične tovarne, strojnice usnja, elektro-industrijo in sladkorne rafinerije. Prosnice čevljarske tovarne in tovarne za poljedelske stroje, Karlovi vari premogovnike in tovarne za steklo oziroma kristal, Marijine vari prav tako steklarne in pivovarne. Cheb predilnice, topilnice železa in pivovarne, Jablonec (Gablonz) predeloval-niče žlahtnih kamnov, biserov in kristalov. (»Slovenec«, 23. IX.) Da, borbe v današnjem razmajanem svetu so težkega idejnega značaja — vsak narod in vsak družabni sloj pod solncem bi rad v spopadu uveljavi! svoje stališče. Nekateri imajo te svoje ideje že zdoma, nekateri jih sproti prejemajo cd drugod. A kadar človek prevaja svojo misel s tujega jezika, se mora varovati predvsem geograf- ' skih pomot. Če se Karlsbad n. pr glasi v češčini Karlovi vari, si velja zapomniti, da so Marienhad samo Marijanske lažne. Pri dobršni meri previdnosti b' se človeku ne mogle pripetiti niti takšne pogreške, kakršne so strojnice usnja: usnje se namreč stroji v strojarnah. strojnice pa pokajo, kadar pride do vojnega spopada na meji. — kra — Žalosten nastop miss Jugoslavije Izvoljena Je bila v Pariza in je v Kodanju slabo odrezala ireko Maribor, 25. septembra. Idealno lepa septembrska nedelja. Maribor je ves zaživel po ulicah in na promenadi. Vsepovsod pa si opazil ogromno zanimanje za politične dogodke. Ljudje so vprav grabili po časopisih in je bila tudi druga »Jutrova« izdaja, ki je prispela v Maribor z dopoldanskim potniškim vlakom, takoj razprodana. V središču vseh razgovorov je slej ko prej Češkoslovaška. V teku današnjega dopoldneva so se na več mestih zgrnile skupine naše mladine, ki je postopala v primerih, kjer se je pojavila noša, ki ni v skladu z našimi običaji. Tudi letos »Umetnostni teden« — Akcija za novo gledališko poslopje. Danes dopoldne so se zbrali v gornjih prostorih pri »Orlu« člani Umetniškega kluba v Mariboru, da sklepajo o letošnjem Umetnostnem tednu. Sestanek je otvoril in vodil klubov predsednik dr. Šnuderl, ki je sporočil navzočnemu članstvu sklepe klubovsga odbora glede letošnjega Umetnostnega tedna. V zvezi z debato in spreminjevalnimi predlogi so se glede drugega Umetnostnega tedna v Mariboru storili sledeči sklepi: Letošnji Umetnostni teden bo od 4. do 10. decembra. Tudi letos bo v okviru tega tedna slikarska razstava, literarni in koncertni večer ter posebna dramska predstava v Narodnem gledališču. Pri tej predstavi se bo vprizorilo kakšno od ocenjenih del. Ce bi takšnega ne bilo, pa primerna slovenska drama. V okviru Umetnostnega tedna bodo tudi letos razpisane posebne nagrade in je banska uprava tudi letos dovolila podporo 15.000 din. Predvidene so v vsaki stroki po dve nagradi in sicer prva po 2.000 din, druga pa po 1.000 din. V po-štev prihajajoča literarna, likovna in glasbena dela se morajo predložiti v določe- Nešlecilne poklone za Vaš izredni izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASANA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom. Za diskreten ton: Superb, za živahnejše učinkovanje: Corail ali Car-min, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil. KHASANA nem terminu in sicer literarna do 4. novembra, specialno dramska in skladbe pa že do 15. oktobra t. 1. Glede nagrad in ocenjevanja bodo odločale posebne žirije. V literarni žiriji so prof. dr. Anton Dolar, dr. Božo Vodušek, Lino Legiša. V glasbeni, ravnatelj Bajde, dr. Klasinc in Gregor Zafošnik. V slikarski: dr. Sijanec, F. R. Kos in Radivoj Rehar. Za igranje: ve-letrgovec Majer, dr. Kralj in R. Rehar. V žiriji za določitev najboljšega dramskega dela sta poleg članov literarne režije še režiserja J. Kovič in V. Skrbinšek. Termini se ne bodo več spreminjali. Verjetno je, da se bo v primeru krajše najboljše ocenjene skladbe literarni večer združil s koncertnim. Zatem je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje ustanovitve posebnega društva za novo gledališko poslopje. G. dr. Makso Šnuderl je naglašal potrebo nove gledališke stavbe, ki jo Maribor nujno potrebuje že iz razlogov prestiža naše kulture, predvsem gledališke umetnosti. Zatem je poročal v daljših izvajanjih upravnik Narodnega gledališča dr. R. Brenčič, ki je opozoril na to, da je po mestni občini že določen prostor za novo gledališče, ki naj bi se zgradilo ob križišču Prešernove ter Razlagove ulice. Konkreten stalni dohodek, ki bi prišel v poštev kot nekakšna sigurna osnova, je gledališki dinar, ki se itak sme uporabljati le za materialne izdatke Razen tega bi bilo treba misliti na pritegnitev občine, oziroma banovine ter drugih korporacij. Stavba novega gledališča naj bi bila zgrajena v takšnem slogu, ki bi dajal mariborski zunanji podobi nekak izrazit značaj Tudi naj bi se iz razlogov večjeea odziva občinstva rezerviral le manjši prostor za višje sloje, dočim naj bi se pretežni del dvorane uredil za poset nižjih slojev. V smislu poteka debate pa zaenkrat ni prodrla misel ustanovitve posebnega društva za zgraditev novega gledališča. ampak se je izvolil poseben ožji odbor z upravrnkorr« dr. P^enčirem kot načelnikom in gdčno Cerinškovo kot tajnico, ki naj izvede vse potrebne priprave za realizacijo tega načrta. Koder in Pintarič v avtomobilu skozi Maribor. Sinoči so bili Mariborčani ob državnem mostu in Glavnem trgu priča prevozu obeh zloglasnih razbojnikov Jožeta Kodra in Melhiorja Pintariča, ki so ju včeraj peljali na mesto polskavskih razbojništev. Ker so se proti večeru zbirali na mariborskem glavnem kolodvoru ljudje v veliki množici, da bi videli drzna rokovnjača, so orožniki ob vrnitvi z obema razboinikoma izstopili že na tezenski postaji, nakar so oba spravili na tovorni avto in ju skozi mesto prepeljali v tukajšnje sodne zapore. Razpust Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru. V ' T ""*»(»•,"-/ V " *. f i < j ' 1 X ' i > - i t y i ' i f, ..) j A A /t j A & i q 1 1 vj ' r » >g -I -» -r * V i 1 ■> .1. <_ l O i r. i A 1 ; A.O i <: ,t Sedaj pa je banska uprava razpustila omenjeno društvo in je mariborska policija društvene prostore v Narodnem domu zapečatila. V razpustitvenem odloku se navaja. da je sledil razpust zaradi tega, ker je društvo prekoračilo svoj delokrog. SLABO KAŽE — Poslušajte, Lojzka! Če še enkrat do-ženem, da ste imeli v kuhinji vojaka, potem se bo seznanil tudi z menoj! — Ne vem, gospa, ali bi Tone hotel! On pravi, da rdečelasih žensk niti videti ne mara. Zagreb, 25. septembra Svet hoče imeti svojo zabavo z lepimi dekleti in tako sc vsako leto vršijo volitve posameznih lepotnih kraljic, nakar se izvoljene lepotice sestajajo v kakem velikem evropskem središču in občinstvo izvoli miss Evropo. Letos ie bila zaključna volitev v danski prestolnici Kodanju. Sodelovala je tudi mis>teriozna miss Jugoslavija. O volitvi evropske lepotne kraljice, pri kateri je bila naša država po nepotrebnem izpostavljena velikemu posmehu, poroča znani naš novinar, ki stalno prebiva v Kodanju, g. Franjo Pakaci v današnjem »Jutar-njem listu« takole: Zgodilo se jc. da je finska dežela, ki ie že dvakrat dala miss Evropo, zmagala tudi tokrat. Tretjič je finska kraljica lepote postala miss Evropa. In da takoj povemo: popolnoma upravičeno. Mlada Finka gospodična Sirkka Salonen jc bila s polno pravico takoj v pričetku tekmovanja favoritka. Krasno dekletce. Sveža, vitka, krasno rasla, visoka, svetla kakor svetloba severne noči. prirodna v nastopanju in hoji. kraljevskega zadržanja, polna neodoljive dražesti. Njeno izvolitev je pozdravilo številno občinstvo z največjim navdušenjem. Popolnoma drugačna pa je bila predstavnica naše države. Moram takoi poudariti, mi ni niti malo ugodno, ko moram pisati tudi o tem. Prebivam na Danskem že skoro 10 let. pa se ne spominjam, da bi se bil kdajkoli znašel v tako neprijetnem položaju, kakor snoči pri izvolitvi miss Evrope. V družbi trinajstih mladih, krasmih deklet je bila tudi štirinajsta To je bila miss Jugoslavija. Ko smo jo videli, smo si želeli rajši pogrezniti sc v zemljo, kakor doživeti to sramoto. Tako imenovana miss Jugoslavija 1938 se imenuje Olga Dinjanski. Pravi sicer, da je doma nekod iz Srbije, toda ne ? mara točno navesti svojega rodnega kraja, j Ko bi bila v družbi povprečnih vrstnic. Jc ' gotovo nihče nc bi posebej opa/il kot lc-potico. Zdaj pa si zamislite, kako se ;e snoči znašla v družbi trinajstih pravih lepotic. Disharmonija je bila očitna Koiiferansje je pozdravil vsako lepotico posebej, vsako je predstavil občinstvu, ki je več ah manj odobravalo in plosikalo. Ko pa sc je pojavila naša miss. ni zaploskala niti eiia roka. Nasprotno. občinstvo je pomilovalo devojko. ki nikakor ne bi bila smela sodelovati pri tem tekmovanju. Velik del občinstva jc odkrito pokazal svojo veselost. Naša država je bila izpostavljena zasmehovanju. Neugodno je, da moram o vsem tem pisati. Toda povedati je treba, ker sc nc more dopustiti, da sc naša država na tak način izpostavlja posmehu. Kako p~ide do tekmovanja dekle, ki je manj kakor povprečne lepote, upognjene, košate postave, dekle absolutno nepravega tipa za takšno tekmovanje. kako more naenkrat nastopiti pod imenom naše države in izzvati neugodne komentarje in posmeh desettisočev ljudi v tujini? Kdo je odgovoren za to našo blama-žo? Kdo je izvolil gospoa>čno Olgo Dmjanski za miss Jugosiav;jo in kje je sploh bila izvoljena? Ona sama seveda ne more b;ti v polni meri odgovorna Morda sploh sama niti ni kriva, kajt' katero dekle si ne bi želelo iti na brezplačno potovanje po iepi Danski, kjer lahko preživi nekaj p-ijctnih tednov. Toda kdo jo je poslal? Kdo i' je omogočil, da nastopa v im^nu naše države in da je torej nekakšna uradna predstavnica značilne lepote naših deklet in ženar1 Ona sama ni mogla in ni hotela izčrpno odgovoriti na ta vprašanja. Priznala pa je. da sploh ni bila izvoljena v Jugoslaviji, marveč v Parizu. kjer stalno prebiva. Ni jasno, s kak- šnim poslom se bavi v Parizu, a kakor pripovedujejo, jo je v Parizu izvolil nekakšen komite in ona je bila popolnoma prepričana. da jc v polnem pravu, ko jc v Kodanju nastopila v svojstvu najlepše žene Jugoslavije. Ne more nam biti vseeno, kako sodi javnost v nam prijateljsko naklonjeni državi, kjer provaj-amo med drugim tudi živahno tujsko prometno propagando in poudarjamo posebej tudi rasno lepoto in dražest naših žena. pa dobi občinstvo po živem primeru čisto drugačno sodbo Ali naj bi ne bili sploh sodelovali pri tem tekmovanju, ali pa bi bili mora1' pristojni činitelji poskrbeti, da pride na tekmovanje dostojna predstavnica. ki morda ne bi predstavljala res najlepše Jugoslovanke, vendar ne bi bila tako globoko pod povprečnostjo. Kar se tiče miss Evrope, je treba poudariti, da jc osemnajstletna Sirkka Salonen tip nove žene. Nikoli ne uporablja šminke in pudra, kar najbolj dokazuie. da imamo pred seboj mlado, športno vzgojeno dekle z izredno dražestnim prirodnim zadržanjem in nastopanjem. Lepa Sirkka je sve/a kakor kaplja rose. Ruž, ki obroblja njena usta. polna belih zob je edino lepotilno sredstvo, ki ga porablja. Gotovo doslej še nikoli ni bila izvoljena nobena miss Evropa brez šminke in pudra, a nobena od nj din; na:mant£' znesetr 12 din Mlad močan fant sposoben vsakega ročnega dela, išče primerno službo. Ponudbe pod »211etnik« na ogl. odd. Jutra. Raino Beseda 1 Din. davek a Din: za šifro ali daja aje naslova 5 Dm Naj manjši znesek 17 Oid KLI SEJE ENO VEČBARVNE JUGOGUAEIKA SV PfTI>A NASIP n Državna razredna loferF Ker je spremenjeni loterijski načrt v preteklem 36. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupcih srečk, ker so bile vse srečke, vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, razprodane, je Državna razredna loterija ta isti načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 37. kolo srečk. Srečke I razreda 37. kola so gotove in dane v prodajo 13. septembra tega leta v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to: I. razred 12. oktobra 1938 leta II. razred 10. novembra 1938 leta III. razred 9* decembra 1938 leta IV. razred 13* januarja 1939 leta V. razred od 11. do vključno 22. februarja v Beogradu in od 27. februarja do vključno 9. marca 1939. leta v Sarajevu. Cena srečk za vsak razred je sledeča: ena cela srečka din 2oo.—, polovica srečke din loo,—, četrtina srečke din so.—. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša din 64,991 6 9 V tem kolu je osem premij in to po 2,ooo.ooo.—, 1,000.000.—, 3 po 5OO.OC0.-, 1 po 400.000.— in 2 po 330.000«—. Poleg teh premij pa je tudi ogromno število dobitkov in sicer po 200.000.—, 43*000.-", I5.OOO.—, IOO.OOO.—, 35.000.—, 12.000.—, 80.000.—, 30.000.—, lo.ooo.— 60.000.—, 25.000.—, itd. 50.000.—, lo.ooo.—, V najsrečnejšem primeru z možno združitvijo premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno samo srečko Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. Pobližja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih je lahko deležen, narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk v gori navedene svrhe. « Kupujte srečke državne razredne loterije! Žrebanje se vrši 12. oktobra t. 1. — Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3,200.000 Cena srečk: cela din 200, polovična din 100, četrtinska din 50. Priporoča se Glavna kolektura državne razredne loterije »Vrelec sreče«, Alojzij Planinšek Ljubljana — Beethovnova 14 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. 02020100000000020201000201010102020001